NOVI TEDNIK CeLJE. .. DECEMBRA 1977 — STEV. 50 — LETO XXXI — CENA 4 DINARJE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Pred mmi je predzadnja številka, ki non tokrat pomembno obeležje, saj je iz- bila na dan. ko v vsej Jugoslainji slavimo dan Jugoslovanske ljudske armade. Šte- vilnim čestitkam ob 22. decembru se pridružuje tudi naše uredništvo. Se posebej pa smo ponosni ob tem dnevu tudi zato, ker smo danes sprejeli plaketo JLA, kar je nedvomno veliko priznanje Novemu tedniku in Radiu Celje. Sicer pa v uredništvu potekajo zadnje priprave za povečano novoletno številko, prehod na nov tisk našega časnika in na ustanovitev temeljne organizacije zdru- ženega dela Novi tednik-Radio Celje v okviru časopisnega podjetja Delo. Skratka, nalog je veliko, saj bi marsikod v teh zadnjih dneh 77. leta radi še naredili tisto, kar so odlašali vse leto. MILAN SENIČAR ua DNEVU JLA Letos praznujemo 36. obletnico ustanovitve naše ljud- ske armade. Ljudske zato, ker je izrasla iz ljudstva, ker je z njim najgloblje povezana in ker neomajno služi naj- plevLenitejšim smotrom, ki so si jih kot svoj dolgoročni cilj postavili jugoslovanski narodi in narodnosti: svobodi, ncodvis7iosti ter graditvi človekove osebne sreče. Zato je 22. december — dan JLA — praznik ne le pripadnikov jugoslovanske ljudske armade, temveč vseh sestavin sploš- nega ljudskega odpora, vseh naših delovnih ljudi. Ta značaj armade, njena družbena bit, njena revo- lucionarna opredeljenost, so bili in so prvi pogoj vseh uspehov, ki jih je rvuša armada dosegla na bojnem polju, v času NOB, vseh dosežkov pri njeni krepitvi in izpopolnje- vanju v miru, danes. Kot izraz širine in enotnosti napo- rov delavskega razreda, narodov in narodnosti v oboro- ženem osvobodilnem in revolucionarnem boju, sta vzpo- redno in skupno nastajali obe komponenti oboroženih sil, — operativna in teritorialna — kot sestavni del v današ- nji praksi vse bolj uveljavljenega podružbljenega koncepta splošne ljudske obrambe. Oba dela naših oboroženih sil in SLO sla bila in sta tudi danes celota in enotnost. O tem tovariš Tito pravi: »Jugoslovanska ljudska obramba in teritorialna obramba sta dve obliki organiziranja oboro- ženih sil z enotnimi razrednimi, političnimi in vojaškimi cilji. Obe komponenti naših oboroženih sil imata isto družbeno bistvo«. S tem, ko so s svojim ljudstvom delile ogromne te- žave štiriletne vojne, težave povojnega razvoja, stalno prežete z zavestjo o svoji revolucionarni obveznosti, da ščitijo samoupravno socialistično družbo in vse njene pri- dobitve, naše oborožene sile z vsemi tremi desetletji in pol dokazujejo, da nimajo in ne morejo imeti drugega interesa, razen tistih, ki so povezani s socialističnim samoupravljanjem, z brastvom in enotnostjo naših naro- dov in narodnosti in s politiko Zveze komunistov. Takšne oborožene sile naše domovine je zgradil tova- riš Tito. Tito je ne samo graditelj njihove strategije in taktike, ki sta svojo vitalnost in premoč potrdili med vojno, tam, kjer je vrednost vsake strategije in taktike edino možno dokazati, — temveč je tudi pobudnik in no- silec tiste njihove revolucionarne opredelitve, s katero so se trajno združile s svojim ljudstvom in s svojim delav- skim razredom. Bedeč nad razvojem armade od njenih prvih korakov do danes, kot njen prvi vojak in vrhovni poveljnik, kot voditelj KPJ in predsednik ZKJ, je tova- riš Tito graditvi in razvoju JLA. naših oboroženih in vseh obrambnih sil v celoti, dal izrazit in trajen pečat svoje velike osebnosti, tiste revolucionarne in humane usmerit- ve, katere pobudnik in nosilec je že več kot štiri deset- letja. Razviti se med vojno v resnično armado ljudstva, v del samega oboroženega ljudstva, ostati trajno in stalno pri- vržena svojemu revolucionarnemu poreklu, in pomeriu. biti dosledna kot sestavni in najbolj organiziran del SLO in naše samoupravne socialistične skupnosti ter bratstva in enotnosti naših narodov, — je mogla in more samo tista armada, v kateri je bila notranja gibalna in vodilna idej- nopolitična sila ZKJ, revolucionarna avantgarda, katere cilj nikdar ni bil odločati v imenu delavskega razreda, temveč ustvarjati pogoje za neposredno oblast delavskega razreda in delovnih ljudi. Naloga komunistov v armadi je in ostaja enaka, ne glede na to, da so se pogoji v povoj- nih obdobjih bistveno spremenili od tistih med voj7io in ne glede na to, da se oblike teh nalog spreminjajo v skla- du z razvojem naše družbe in naše armade. Komunisti v oboroženih silah so pobudniki in organizatorji borbene in obrambne pripravljenosti, krepitve moralnopoUtične enotnosti vojaških kolektivov in krepitve naše armade v celoti kot sestavnega dela podružbljene obrambe jugo- slovanske socialistične samoupravne skupnosti. Med našo vojno se je rodila, v celotnem našem raz- voju pa izoblikovala tudi zasnova nase obrambe, obrambe oboroženega ljudstva. Ali drugače, zasnova angažiranja vseh družbenih sil, v boju za svobodo in zmago sociali- stične revolucije med vojno in boju za ohranitev neod- visnosti naše države po vojni. Ta zasnova je delo tovariša Tita in Zveze komunistov. Danes imamo celovit in razvit sistem splošne ljudske obrambe, ki postaja neodtujljiva pravica in dolžnost naših delovnih ljudi in sestavni del našega vsakodnevnega življenja. Zahvaljujoč temu ima na- ša skupjiost močnejše oborožene sile kot kdajkoli v svoji zgodovini, ki so sposobne, da skupaj s svojim ljudstvom preprečijo vsak poizkus ogrožanja naše neodvisnosti. Naša armada, vse naše oborožene sile, celoten sistem splošnega ljudskega odpora uspešno opravlja svojo funkcijo prepre- čevajija agresije, to pa je tudi osnovna funkcija tega si- stema v miru. Politika krepitve splošne ljudske obrambe, krepitve in modernizacije naše armade in vseh oboro- ženih sil pa je izraz najglobljih interesov vseh naših na- rodov in narodnosti vseh naših republik in pokrajin, Jugoslavije kot celote, za našo varnost in mir. Tega dej- stva se naši delovni ljudje in občani zavedajo v polni meri. Njihov vse večji in neposrednejši delež v obrambnih pripravah to vsakodnevno dokazuje. Takšna naša razmišljanja strnimo z najlepšimi željami in iskrenimi čestitkami naši JLA, našim oboroženim silam. JANEZ ZAHRASTNIK VELENJE . umintucNH SAMOUPRAVNA POT! Ni naključje, če so v pe- tek, 16. t. m. člani komiteja občinske konference Zveze komunistov Velenje na izred- ni seji razpravljali o dveh problemih, ki ta čas silita v ospredje in sta dobila tudi "širši odmev. Gre za predlog o formiranju samostojne rizič- ne skupnosti za zdravstvo za občini Velenje in Mozirje ter za koncept nadaljnje izgrad- nje splošne bolnišnice v To- polšici pri Šoštanju. Kot smo poročali v prejš- nji števillci, sta bili ti vpra- šanji tudi v središču razšir- jene seje, ki jo je v torek, 13. decembra v Slovenjem Gradcu sklical Svet za social- no in zdravstveno politiko pri republiški konferenci SZDL in na kateri so, kot smo poročali, obsodili te ve- lenjske namere. člani komiteja občinske konference ZK Velenje pa so na seji, v petek, 16. t. m., po kritični in odkriti razpravi, v kateri so sodelovali skoraj vsi člani komiteja, soglasno ugotovili in sklenili: »1. Komite ugotavlja, da so bili v javnosti sproženi ne- kateri predlogi o izgradnji splošne bolnišnice v To(pol- šici ne da bi o tem razprav- ljale družbenopolitične orga- nizacije in ustrezni samo- upravni organi. Tudi predlog o formiranju samostojne ri- zične skupnosti je bil pri- pravljen brez ustrezne argu- mentacije, zlasti pa o njem ni bila izpeljana široka raz- prava, ki bi omogočala vsem zainteresiranim pravilno od- ločitev. Zaradi tega tudi zbor uporabnikov ni sprejel na se- ji skup.sčinie ponujenega pred- loga. 2. Upoštevajoč tako staiije se je komite občinske konfe- rence ZKS Velenje zavzel za nadaljevanje že začetih raa- govorov, prekinjenih 13. de- cembra 1977 v Slovenj Grad- cu. Potrebno je pripraviti predloge z vso potrebno ar- gumentacijo ter na tej osno- vi uresničiti najširšo raz.pra- vo o vseh vprašanjih, ki so bila na tem sestanku načeta. Dokler ta razprava ne bo končana, ni mogoče sprejeti nobenega predloga glede usta- novitve samostojne rizične skupnosti. Komite se zavzema za ures- ničitev s srednjeročnim pro- gramom opredeljenega razvo- je bclnišnice v Topolšici, pri čemer je potrebno na te- melju dcgnanih predlogov iz- vesti take rešitve, ki bodo optimalne za razvoj zdrav- stvenih uslug širšega obinoč- ja. V nadaljevanju seje je ko- mite obravnaval tudi nekate- ra kadrovska vprašanja pri čemer je sklenil, da se o nekaterih vidikih kadrovske problematike v občini do- sledno upoštevajo sprejeti kadrovski kriteriji dimbeno- političnih organizacij SR Slo- venije s tem, da se pri ures- ničevanju kadrovske politike v občini upoštevajo dogovor- jeni F>ostopki in kriteriji. Nekatera druga vprašanja o katerih je tudi tekla raz- prava, pa je treba poglob- ljeno oceniti ter o njih spre- govoriti tudi na občinski kon- ferenci ZKS ter sprejeti po- trebne sklepe in stališča.« CEL JEs SEMINAR O INFORMIRANJU Seminar, ki ga je pretekli ponedeljek pripravil koordina- cijski odbor za ii^formativno dejavnost pri OK SZDL v Ce- lju, je bil predvsem zaradi tega, ker ugotavljajo preskromno teoretično in akcijsko usposobljenost na področju informa- tivne dejavnosti. Prav tako tudi pri izvajanju tistih določil zakona o združenem delu, ki govori o nalogah pri obvešča- nju delavcev. Uvodoma so podali pregled alctivnosbi na pod- ročju družbenega sistema informiranja ter spregovorili o organiziranosti SZDL in sindikatov na tem podix>čju. V raz- pravi so znova opozorili na star problem. Gre namreč za preobširna gradiva, napisana v nerazumljivem jeziku, mno- gokrat se ponavljajo in to tudi z nekaterimi napakami. Vse to je tisto, kar v določenih primerih onemogoča, da bi delegati lahko sprejeli pravilne odločitve. Te pomanj- kljivosti bo treba seveda čim prej odpraviti. Ko so govariM o 'jstanavljanju informacijskih komisij v krajevnih skupno- stih, so nekateri razpravljale! menili, da je U) sicer pozitiv- no, je pa vprašanje, če z izdajanjem krajevnih biltenov ne bo omejen neposredni stik z ljudmi v določeni sredini. Izra- zili so bojazen, da bodo vodstva krajevnili skupnosti ter samo- upravni organi poslej v stiku z ljudmi le preko teh pisanih in- formacij. Slišati je bilo tudi nekaj kritičnih pripomb o kva- liteti glasil organizacij združenega dela. V nadaljevanju so med drugim spregovorili še o problematiki delovanja celj- skega INDOK centra ter njegovi programski usmeritvi in o oblikovanju interesne skupnosti za informiranje. JANEZ VEDENIK 2. stran — NOVI TEDNIK St. 50 — 22. december 1977 2IC ŽAI.eC ' Na svoji prvi seja so se pred dnevi sestali tudi novo- izvoljena člani občinske kon- ference Zveze komunistov v Žalcu. Seje sta se med dru- gimi udeležila tudi član izvr- šnega komiteja CK ZKS Loj- ze Briški ter sekretar med- občinskega sveta ZK Janez Zahrastnik. Izredno zanimiv je bil referat sekretarja OK ZKS Franca Jelena, ko je govoril o družbenopolitičnih in družaDenoekonomskih raz- merah v žalski občini. Pou- daril je, da se tudi v 2alcu vedno bolj utrjuje ekonomski in družbeni položaj delavcev v sistemu sociaMstiaiega sa- moupravljanja. Pri ocen jeva. nju dosedanjih dosežkov druž- benega razvoja občine je za- nimiva ugotovitev, da je ve- čina tistih, ki si vsestransko prizadevajo za napredek, še vedno pa je tudi nekaj tak- šnih, ki stoje ob strani in za- viralno delujejo. Sden izmed vzrokov za to je morda tudi v samoupravljolskem nezna- nju. Sicer pa se je odločilna vloga delavcev okrepila v vseh sredinah in oblikovanje pomembnejših odločitev ni več le v rokah ozkih struktur. Da uži\'a Zveza komunistov velik ugled, izpričuje tudi dej- stvo, da je med nosilci sa- moupravnih funkcij kar tre- tjina komunistov. Vse našte- to se je odrazilo tudi v go- spodarskih dosežkih občine, k^ so še posebej zadovoljivi t letošnjih devetih mesecih. Ti rezultati so seveda pospe- šili tudi hitrejše zadovoljeva- nje potreb širšega družbeikega standarda. Uspehi so vidni na vsakem koraku, ne bd pa bilo prav, če bd jdh pripisova- li posameznikom. Franc Jelen je v nadaljevanju omenil, da so v minulem obdobju v Zve- zi komunistov večkrat zelo jasno ovrednotili procese in stanjia pri uveljavljanju sa- moupra-tmih družbenoekonom- skih odnosov. Velika naloga, ki čaka ko- mimiste v naslednjem obdob- ju je ta, da bo treba ugoto- viti in določiti osnovne vpdiv- ne elemente na nastajanje do- hodika in njegovo delitev. Na področju uveljavljanja samo- upra^'nih družbenoekonom- skih odnosov so pri koncu z iskanjem organizsicijskih ob- hk. Preoblikovanje odnosov v združenem delu poteka še vedno prepočasi. Pri tem pre- malo sodelujejo delavci. Mor- da so vzroki zaostajanja tudi v neznanju ali i>a bi nekate- rim bolj odgovarjali stari od- nosi. V okviru deUtve dohod- ki, in medsebojne soodvisno- st osebnih dohodkov delav- cev v gospodarstvu in dniž- fcenih dejavnostih bo treba poskrbeti, da ne bo zaosta- janja. Takšen je sedaj pri- mer v šolstvu. V nadaljevanju svojega referata je Franc Je- len govoril še o delegatskem SiStemu v občini, o obramb- ruii pripravah, nalogah s po- dročje gospodarstva, ob kon- cu pa je opozoril na to, da je še vedno precej koanuni- stov, ki jih ne znajo priteg- niti k delu. To je tudi odraz nedodelanih političnih metod dela. Prav tu bo potrebno še precej storiti, novoizvoljeni komite ter občinska konferen- ca ZK pa bosta morala tudi v žalski občini več storiti za marksistično Izobraževanje. Se posebej v krajevnih skup- nostih. Če k vsemu temu do- damo še to, da je v občini Se vedno nekaj osnovnih or- ganizacij Zveze Icomuniistov, ki v preteklih štirih letih ni- so v svoje vrste sprejele niti enega novega člana in da je le devet kmetov, ki so konui- nisti, potem je kot na dlani, da bo dela še precej. Ob koncu prve seje OK ZKS v Žalcu so člani za se- kretarja znova izvolili Franca Jelena, za njegovega namest- nika pa Janeza Krofliča, ki bo opravljal tudi dolžnost or- ganizacijskega sekretarja. JANEZ VEIDENIK l^^E ^^^r^l^^^1 ^^^^^1 ^ ^^^^^^^^^^ Minuli teden je bila v La- škem volilna seja občinske kom"erence ZK. Poleg dele- gatov so se je udeležili do- sedanji člani občinskega ko- miteja in predsedniki komi- sij ter gosta Janez Zahrast- nik, sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje in član te- ga sveta Rudi Peperko. Referat o politično-gospo- darskih razmerah v občini je podal sekretar komiteja Cveto Knez, ki je konkret- no in precej kritično obrav- naval uspehe v izpolnjevanju političnih nalog ZK. Lahko je sicer ugotovil, da se je samo- upravljanje v občini utrdilo, da so samoupravno življenje dobili tako kmetje kooperan- ti, cementarji iz Zidanega mosta, skratka v tem pogle- du zelo zapostavljeni dislo- cirani obrati. Ko je govoril o uresničevanju zakona o združenem delu, je kritično in analitično ocenil pojave ne- gativnega tozdovskega obna- šanja, pri čemer je imel v mislih predvsem TIM Laško, kjer nekateri v TOZD vidijo E>odjetje v FK>djetju. Precejš- njo pozornost je sekretar Cveto Knez namenil družbe- ni aktivnosti organizacij ZK in ugotovil, da uspehi, ki so jih v občini kot organizacija E>okazali, niso rezultat dela vseh članov ZK in da je na- daljna naloga razrešiti prob- lem neaktivnih članov. Le- tem, ali izkazujejo organiza- cije premalo zaupanja in jih ne vključujejo v javno poli- tično življenje, ali pa so tu- di taki v vrstah ZK, ki bi jih bilo treba kaznovati in izključiti. Tudi v razvijanju delegat- skih odnosov in sistema v občini ni bik) dovolj nareje- nega. V delu skupščine se je vrival v delegatsko pre- obleko prikrit odbomiški si- stem, delegacije v organiza- cij ali združer^ega dela so ime- le premalo p>ovezave z orga- ni samoupravljanja, pa tudi vodstvene strukture se niso dovolj potrudile do delegat- ske baze. Razvijanju delegat- skega sistema, resničnema- delu v delegacijah, se bodo komunisti v laški občini mo- rali posvetiti z vso vnemo. Sekretar Cveto Knez je v svojem pKjročilu poudaril ve- lik napredek pri uresničeva- nju nalog na področju narod- ne obrambe in družbene sa- mozaščite, z zadovoljstvom je ugotovil, da so komuni- sti prisotni v vseh delovnih sredinah v občini in da je v zadnjem obdobju v ZK vstopilo največ delavcev, predvsem mladih proizvajal- cev. Razprava, ki je sledila po- ročilu, je bila kot referat se- kretarja, izredno konkretna. Delegati so razgrnili politič- no situacijo v TIM, Volni in nekaterih driigih delovnih or- ganizacijah, razpravljali so o skupščinskem deiu, o bliž- njih volitvah in pripravah na- nje. V razpravi sta sodelovala tudi Janez Zahrastnik in Bu- di Peperko. Na seji so izvolili nov ko- mite, statutarno in nadzorno komisijo. Za sekretarja ko- miteja ZK v občini so po- novno izvolili Cveta ICneza. JURE KRAŠOVEC VULIKiČ pBR|izr v Celje je prišel pred nekaj manj kot tremi le- ti. Doma je sicer iz čr- ne gore, iz okolice Tito- jradu ali natančneje iz kraja Bioče. V druSini sta bila dva sinova. On in brat. Brat je diplomirani ekonomist v Beogradu, Svetozar pa se je po kon- čani srednji šoli leta 1957 odločil, da bo študij na- daljeval na vojaški akade- miji. To je tudi končal, zraven pa še »komandno — štabno« akademijo. Potem se je začela dol- ga pot po različnih krajih Jugoslavije. Najprej so ga poslali v Slavonski Brod pa Tuzlo, Podravsko Sla- tino, Osijek in Maribor. Iz Maribora se je preselil v Celje. »V novo okolje se mi ni bilo treba posebej pri- lagajati, saj sem pred pri- hodom v Celje bil v Mari- boru. Sicer pa je tako pri našem poklicu: povsod si doma!« Govori izredno hitro. O sebi zelo malo. Vedno razmišlja samo o kolek- tivu, ki ga trenutno vodi. To mu je prvo in najsve- tejše. »Ko sem prišel v Celje sem začel najprej delati na okrepitvi kolektiva. To je izredno pomembno. Ni vseeno ali eden dela ta- ko in drugi drugače. Lah- ko je "^cer več strun, ven- dar melodija mora biti ubrana. In to je za našo »branžo« še kako pomem- bno!« »Naš poklic in prosti čas? Malo je prostega ča- sa. Kar ga pa je pa ga porabim za branje, spre- hode ...« Želje v prihodnjem letu? »Se bolj uspešno delo, mir, zdravje. Ljudi mo- ramo motivirati in akiivi- raii, da bodo aktivni na vseh področjih. Delati mo- ra vsak posameznik in če bomo to dosegli bo tudi končni uspeh kolektiva vi- den. Poleg izpolnjevanja naših osnovnih nalog se moramo še bolj odpirati in povezovati z vsemi stru- kturami, ki sicer formal- no živijo izven sten vojaš- nic. Z roko v roki, z isto besedo in dejanjem bomo močnejši. To je naša pot, ki jo moramo izpeljati. Temelji so, ostalo pa mo- ramo sami prispevati. Ni- sem pesimist, da v tem ne bi uspeli.« »Res je! Vsi imamo ve- liko dela! Morda včasih preveč! Vendar: vse ak- cije (recimo tudi organi- zacija tedna domačega fil- ma) so zato, da bi nam bilo v končni fazi lepše. boljše. Vsi moramo dati svoj prispevek in končni učinek bo velik.« Naenkrat se je dvignil, pogledal skozi okno . .. »So že prišli! Veste, sa- mo v letošnjem letu si je naše kabinete in orožje pa vse ostalo ogledalo preko 3000 mladih iz raz- ličnih osnovnih in sred- njih šol na celjskem ob- močju. Tudi tu se odpira- mo. Moramo se odpirati!« Svetozar Vulikič je re- snično eden izmed tistih, ki skoraj vso svojo ener- gijo prenaša in pušča v delu. Zato mu naj veljajo še toliko bolj iskrene čes- titke ob današnjem praz- niku z željo, da bi še dol- go bil med nami ustvar- jalen tako, kot je! TONE VRABL OBRAMBA - KOT SESTAVNI DEL SAMOUPRAVLJANJA Ko ob koncu leta delamo obračune našega enolet- nega dela, je prav, da to delo ovrednotimo tudi s strani LO in DS. V Celju je bilo na področju obrambnih priprav in uveljavljanju družbene samozaščite narejeno mnogo in doseženi so veliki uspehi. Tako lahko danes že govo- rimo o uveljavitvi samoupravno organizirane zaščite in obrambe domovine, kot pridobitve našega razvoja. Ljudska obramba in DS sta globoko zasidrani v celot- nem vsakodnevnem družbenem življenju in hotenjih. Delovni ljudje in občani vse bolj sami organizirajo, va- rujejo in bodo to tudi z orožjem, če bo potrebno, bra- nili svoje delovne in življenjske pogoje ter rezultate naših skupnih prizadevanj. Ustvarjamo torej takšen sistem varnosti in obram- be, katerega nosilci so delovni ljudje in občani sami. Ze dejstvo, da pripravljajo in sprejemajo varnostne in obrambne načrte tam, kjer ljudje delajo in živijo, v KS in TOZD, pove veliko. Podrvžbljanje odgovorno- sti na teh področjih dela dobiva skladno s celotno sa- moupravno usmeritvijo, razsežnosti, ki jih ne poznajo v drugih družbah. Varnost in obramba nista izvzeti iz samoupravne organiziranosti ter politične aktivnosti temveč postaja last vseh ljudi v samoupravnih skup- nostih. Tega ses icer vedno neposredno ne zavedamo, pa vendar mnogi podatki govorijo o tem, da ljudje tako tudi čutijo in ravnajo. Vse to smo v Celju do- segli z organizirano politično akcijo vseh dejavnikov SLO brez katere rezultati podružbljanja in učinkovi- tosti ne bi bili tolikšni, kot jih ugotavljamo. Zato kaže sedaj ob koncu leta in ob pripravah na bližnja kon- gresa ZK ubolj izpostaviti tudi slabosti v procesu ures- ničevanja koncepta samozaščite in splošne ljudske obrambe. Gre predvsem za to, da programe, ki smo jih pred dnevi sprejeli na posvetovanjih in Svetu za LO, varnost in DS vgradimo v naše vsakodnevno delo in življenje ter, da zagotovimo vsakemu občanu svoje mesto v sistemu varnosti in obrambe. VIKI KRAJNC PROSLAVA TERITORIALCEV V ponedelj^ je bila v Narodnem domu proslava ob dnevu oboroženih sil, katero je organiziral občinski štab te- ritorialne obrambe Celje. Po pozdravnem govoru so v kultur- nem programu sodelovali pevski zbor TO, katerega vodi Kovač Zoran in ki se je prvič predstavil širši celjski javno- sti, recitatorji, skuixne Ingrad in trio »Ultra — 3«. Na proslavi so bili prisotni tudi mladina — prostovoljci TO, ki so sprejeli svečano zaobljubo ob vstopu v enote TO. Pri- padnikom in starešinam TO i>a so bila pKKieljena tudi repu- bliška in občinska priznanja ter prehodna zastavica TO eno- ti iz KS štore, ki je v letu 1977 dosegla najboljše rezultate pri vzgoji in urj«iju, moralno političnem delu in borbeni pripravljenosti. REPU8LISS(A PRIZNANJA V okviru proslavljanja dneva JLA, so na proslavi v Celju bila pKxieljena tudi republiška priznanja republiškega sekre- tarja za ljudsko obrambo. Za dolgoletno, požrtvovalno in uspešno delo na jKKirooju ljudske obrambe, družbene samo- zaščite in civilne zaščite so priznanja prejeli: Krajevna skupnost Dobrna, Oddelek za LO pri Sob Celje, AERO klub Celje, Markovič Rajko, Bezlaj Ivica, Krivec Sta- ne, Kulimdžija Lazo, Kokot Franc, Hanžič Mija in Stojano- vič Zofka. Iskrene čestitke! CELJE: KAKQ V1978. LETU? V torek, 27. decembra, se bodo zadnjič v letošnjem letu sestali na ločenih sejah delegati vseh treh zborov celjske občinske skupščine. Navzlic razpoloženju, ki je značilno za dneve ob koncu leta, bo ta seja več kot delavna. Ne samo zaradi 23 točk dnevnega reda, marveč predvsem zaradi gra- diva. Tako bodo delegati ocenili izvajanje resolucije o druž- beno-ekonomskem razvoju občine v desetih mesecih letos, pa tudi osnuitek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine v prihodnjem letu. Sicer pa bo beseda tekla še o temeljih kadrovske poli- tike v občini o raziskovalni in inovacijski dejaTOOsti itd. MB CELJSKA m O OfSUZiENEE!! PLANU Danes bo v Celju že druga seja komiteja občinske kon- ference ZKS v novem sestavu. Na njej bodo člani obravna- vali osnutek resolucije o p>oldtiki izvajanja družbenega pla- na občine v obdobju 1976—1980 ter se ob tem. dogoTOrili o nekaterih najbolj aktualnih nalogah. Spia bo ob 13.30. uri v dvorani Doma družbenopolitičnih organizacij. TABORilKI ZA JLA Taborniki odreda »Heroja Bračiča« v Slovenskih Konji- cah so v torek prvič pripra- vili proslavo v počastitev dneva JLA. Nanjo so povabi- li tudi pripadnike garnizije iz Slovenske Bistrice. Za to priložnost so imeli krajši pro- gram z nastopom svojega pevskega zbora in recitalom. Vojake so za tem povabili na zakusko in jim izročili -spominsko darilo. Danes pa bodo taborniki obiskali vojake v Slovenski Bistrici. VLUK St. 50 — 22. december 1977 NOVI TEDNIK — stran S NOVOSTI V ZDRAVSTVU VEČJA UDELEŽBA OBČANOV! RAZGOVOR Z LOJZETOM POTOČNIKOM O PARTICIPACIJI v teh dneh so v celjski ob- čini zaključili javno razpravo o osiautku samoupravnega sporazuma o pravicah in ob- veznostih enotnega in doi>ol- nilnega programa zdravstve- nega varstva. Gre za zelo po- memben dokument, ki zaje- ma nekatere novosti pred- vsem s strani udeležbe vseh delavcev in občanov — korist- nikov zdravstvenega varstva — pri uporabi zdravstvenih storitev. Da bi nekoliko ob- širneje osvetlili vse novosti, ki jih prinaša osnutek samo- upravnega sporazuma, smo za razgovor prosili Lojzeta Potočnika, predsednika skup- ščine zdravstvene skupnosti v Celju. NT: Najprej, tovariš Po- točnik, kako bo z denarnimi nadomestili in povračili de- lavcem za časa bolezenske odsotnosti z dela? Lojze Potočnik: Osnutek sporazuma predvideva, da bo veljal kot osnova za nado- mestilo osebnih dohodkov de- lavcev v času jnedicinskih preizkusov, bolezni, poškodb, hospitalizacije, krvodajalstva in drugem povprečni oseb- ni dohodek iz preteklega le- ta. In sicer bodo delavci do- bili kot nadomestilo 90 odst. povprečnega osebnega dohod- ka iz preteklega leta. NT: Kaj to pomeni? Lojze Potočnik: Najprej naj povem, da gre tu za spre- membo. Doslej so namreč delavci dobivali kot povra- čilo v času bolezni 80 odst. povprečnega osebnega dohod- ka iz preteklega leta, sedaj pa bodo prejemali 90 odst.. Druga sprememba pa bo v tem, da bodo dobivali zava- rovanci kot nadopiestilo v času nege obolelega družin- skega člana 70 odst. ix>vpreč- nega osebnega dohodka. To pk)meni, da bo prejemala na- primer mati v času bolezni svojega otroka 70 odst. oseb- nega dohodka iz preteklega le- ta. NT: Bistvena novost, ki jo prinaša osnutek sporazuma pa .je vendarle udeležba za- varovancev pri uveljavljanju pravic zdravstvenega varstva. Lojze Potočnik: Najprej moram povedati, da udeležba ali participacija, kot ji pra- vimo, ni novost. To obliko samoprispevka zavarovancev poznamo že sedaj. Vendar je z udeležbo tako, da iz leta v leto njena vrednost pada, ker stroški zdravstvenega varstva naraščajo, udeležba zdravstvenih zavarovancev pri koriščenju uslug pa ostaja ista. Zato smo prav sedaj v osnutku sporazuma predlaga- li nov seznam oziroma na no- vo smo ovrednotili udelež- bo zavarovancev. Za partici- pacijo velja načelo, da upo- rabniki ob uveljavitvi zdrav- stvenega varstva prispevajo določen znesek k stroškom za storitve. Uvajamo pa jo zato, da bi z njo dosegli vzgojrii učinek, pa da bi od- vračali pretirano uveljavlja- nje zdravstvenega varstva, uravnavali potrošnjo in ne- nazadnje zajamčili dopolnil- na sredstva zdravstvu. NT: Katera področja zdrav- stvenega varstva pa bodo zahtevala soudeležbo uporab- nikov? Lojze Potočnik: Participa- cijo smo predvideli na vseh področjih zdravstvenega var- stva. Oblikovali smo tudi po- sebjoo listo, ki. določa višino. Lojze Potočnik prispevkov uporabnikov pri koriščenju zdravstvenih sto- ritev. Naj navedem le neka- tere primere: za prvi pregled v splošni in obratni ambulan- ti ter dispanzerju bodo upo- rabnilci plačali 20 dinarjev, za prvi obisk zdravnika na domu, ki ga opravijo na za- htevo uporabnika 60 dinar- jev, za strokovno nego bol- nika na domu, ki jo odreja zdravnik, bodo zavarovanci dnevno plačali 10 dinarjev. Za zobozdravstvene storitve pa bo participacija uvedena na ta način, da bo potrebno ob vsakem zdravljenju zob odšteti 40 dinarjev, za total- no protezo 400 dinarjev in za kovinsko protezo 650 dinar- jev. Kar zadeva ortopvedske pripomočke bo tako, da bodo morali uporabniki plačati na primer za očala celoten zaie- sek, prav tako za ortopedske čevlje, ki bodo veljjili 300 di- narjev in druge ortopedske pripomočke. NT: No, kdo vse pa bo oproščen plačevanja partici- pacije? Lojze Potočnik: V osnutku sporazuma smo predvidela tudi vrsto uporabnikov, ki bodo opravičeni plačevanja participacije. Tako udeležbe ne bodo plačevali uživalci zdravstvenega dodatka, druž- bene pomoči, kmetje, ki jim odpišejo davek, spomeničar- ji in še nekateri drugi. Prav tako participacije ne bodo plačevali bolniki, ki jih zdra- vijo za nalezljive, rakaste, duševne, sladkorne in druge dolgotrajne bolezni. NT: In morda bi nam ob zaključku razgovora poveda- li še to, kaj pravzaprav po- menijo sredstva, ki jih bo- ste zbrali s participacijo, v celotnem znesku sredstev zdravstvene skupnosti Celje? Lojze Potočnik: Naj za boljšo ilustracijo navedem primerjavo. Doslej smo s participacijo zbrali 1,37 odst. od skupno zbranih sredstev za zdravstveno varstvo. V prihodnjem letu pa bomo, računajoč že na sprejetje no- ve liste udeležbe, zbrali s participacijo 2,98 odst. vseh sredstev. To bo zneslo okrog dvanajst milijonov dinarjev. Seveda pa bomo sedaj, ko je zaključena javna razprava o osnutku samoupravnega spo- razuma, šele videli, kako in koliko sredstev bomo v pri- hodnjem letu zbrali z novo udeležbo porabnikov. KOPICA 'Ni področja dela in življenja v naši družbi, ki bi lahko šlo mimo komunistov, njihovih osnovnih organizacij, aktivov, svetov. To je bila misel, ki se je prepletala skozi vse ure seminarja za sekre- tarje osnovnih organizacij, aktivov, tovarniških komitejev in svetov ZK, ki je bil v torek v Celju. Komunisti morajo posegati na vsa področja in se spoprijemati z vsemi problemi, ki jih čutijo de- lavci v tozdih inobčani v krajevnih skupnostih. Aktivnost komunistov je še toliko bolj pomembna sedaj, ko se v naši družbi pripravljamo na oba kongresa, ko se še vedno bojujemo za uresničitev ustave, zakona o združenem delu in ko poglab- ljamo razvoj samoupravne socialistične demokra- cije. Da bi celjski komunisti enotno uresničili ko- pico nalog, so na torkovem seminarju sprejeli vrsto sklepov, ki se nanašajo na domala vsa pod- ročja njihovega delovanja. Tako so sprejeli vse- binska izhodišča in programsko usmerjenost ob- činske organizacije ZKS Celje in s tem v zvezi prevzeli odgovornost za uresničitev konkretnih nalog. Na seminarju so sekretarji poslušali še in- formacije o uresničevanju zakona o združenem delu, o uresničevanju koncepta ljudske obrambe in družbene samozaščite, o resoluciji izvajanja družbenega plana občine za obdobje do leta 1980, ob koncu seminarja pa so se dogovorili še o ak- tualnih nalogah komunistov pri uveljavljanju po- litičnega sistema socialističnega samoupravljanja. DAMJANA STAMEJČIČ CELJE 12. MARCA V CELJSKIH KS Čeprav so na portoroškem sc-minarju o predvolilnih pri- pravah izoblikovali stališče, da je nedopustno povezovati volitve v občinske skupščine z volitvami samoupravnih organov krajevnih skupnosti, je panedelj'Kov razgovor pred;, sednikov krajevnih konferenc SZDL in vodij delegacij v fcrajfevnih skupnostih celjske občine vendarle dal drugačno opredelitev. Razpravljalci so namreč menili, da ne gre za- vlačevati z volitvami samoup- ravnih organov v krajevnih skupnostih, saj le-tem izte- če mandat istočasno z izte- kom mandata delegatov. Pro- ti vsem sprejetim statutom krajevnih skupnosti bi bilo, če bi podaljševali mandat samoupravnih organov tja do meseca maja ali celo ju- nija, ko naj bi bile druge volitve v fcraje\inih skupno- stih. Zaradi takšnih mnenj in stališč razpravi j alcev so se na ponedeiljkovem delovnem razgovoru domenili, da bo- do oblikovali s tem v zvezi stališče o skupnih volitvah delegacij in samoupravnih or- ganov krajevnih skupnosti celjske občine in ga posre- dovali tudi republiški konfe- renci SZDL. Tako bi 12. mar- ca volili v-celjskih krajev- nih skupnostih člane delega- cije za zbor krajevnih skup- nosti občinske skupščine, člane devetih delegacij za vso interesne skupnoeti, ki so del skupščinskega sistema (vzgo- je in izobraževanja, razisko- valne dejavnosti, kulture, zdravstva, socialnega skrbst- va, otroškega varstva, zapo- slovanja, delegacijo v zbor enote za družbeno pomoč pri stanovanjski skupnosti in de- legacijo za področje invalid- skega in pokojninskega za^i-a- rovanja) in člane samoup- ravnih organov v krajevnih skupnostih. Obenem pa so se tudi dogovorili, da se bodo o predkandidacijskih postopkih dogovorili januaij^ prihod- nje leto. D. S. LJUBECNA: PRIPRAVE NA VOLITVE Priprave na volitve so v polnem teku. Od okrog tisoč volilcev so jih v Ljubečni evidentirali 150. Predvideli so tudi kandidate za pomem- bnejše družbenopolitične funkcije v krajevni skupnos- ti. Delo delegacije ugodno oce- iijujejo. Ne glede na to so Se odločili, da bodo delegaci- jo za samoupravne interes- ne skupnosti razdelili na več delegacij po sorodnosti inte- resov. Vse kaže, da bodo v Ljubečni imeli poleg delega- cije za zbor krajevnih skup- nosti občinske skupščine še tri delegacije za samouprav- ne interesne skupnosti. M. B. NOVA POSOJILA LJUBLJANSKE BANKE Člani izvršnega odbora celjske pKxiružnice Ljub- ljanske banke so imeli na zadnji seji polne roke dela. Tako tudi zaradi gradiva, ki se je nanašalo na odo- bravanje novih investicij- skih posojil, pa tudi na potrjevanje jamstev, zago- tavljanje trajnih obratnih sredstev, avalov in podob- no. Na dnevnem redu je bi- lo kar p>etnajst zahtevkov, v skupni vrednosti aa po- sojila, za trajna obratna sredstva, jamstva, avale itd. nekaj nad 240 milijo- nov dinarjev. Torej za zne- sek, ki zasluži pozornost in ki kaže, da pot do posoji- la ni težka, če je zahtevek utemeljen, če ima svojo družbenoekonomsko potr- ditev in seveda, če ima tu- di delovne ali druge orga- nizacije priprajvljene pro- grame, dokumeaitacijo itd. V mnogih primerih se za- tika prav pri slednjem. Med tistimi, ki so dobih posojila, je na prvem me- stu, i>o znesku nr/.reč (95 milijonov), zdraviUšče Dobrna, ki gre skupaj s Kompasom v gradnjo no- vega zdraviliško-hotelskega objekta. Posojilo za podo- ben objekt, za hotel B ka- tegorije v Zrečah, dobil tu- di Unior iz Zreč. In potem so tu še LIP SI. Konjice, Klima Celje, Tajfun na Pla- nini, Feralit v Žalcu, Tka- nina v (Uelju, kolektiv So- pote v Radečah, SIP v Šempetru, Dravinjski dom in Skupnost za investicije v družbeni standard v Slo- venskih Konjicah, šentjur- ski Alpois itd. M. B. ŽALSKE DRUŽBENE DEJAVNOSTI PREDVSEM USPEHI ŠTEVILNI NOVI OBJEKTI, KADROVSKE REŠITVE Letošnje leto je bilo v žal- ski občini za vsa področja družbenih dejavnosti izredno pomembno. 2e zato, ker so sklenili samoupra-vne spora- zume o temeljih planov SIS za obdobje do leta 1980. V Žalcu so zadovoljni z delom organov SIS ter z izvajanji programw, seveda pa bodo lahko podali končne ugoto- vitve šele po zaključnih raču- nih. Nekoliko manj pa so za- dovoljni z udeležbo delega- tov, zlasti v zboru uporab- nikov. To je tudi odraz ne- rednega sestajanja delegacij. Sicer pa je treba zapisati, da so bile družbene dejavno- sti deležne izjemne pozorno- sti tako Izrvršnega sveta kot zborov občinske skupščine in družbenopolitičnih organiza- cij. Uspfešno je bilo delo pri pripravi dokumentov usmerjanja dejavnosti ter se- stavljanju samoupravnih ak- tov za izvajanje določil zako- na o združenem delu. Iz- redno lepe uspehe so doseg- li v šolstvu. Ob zaključku lanskega šolske^ leta se je močno zmanjšal osip, po- večal pa se je vpis učencev v poklicne in srednje šole. žal ni bilo za vse dovolj učnih mest. To je tudi eden izmed vzrokov za številne raz- prave za uvedbo srednješol- skega centra v Žalcu, izvedli pa so tudi priprave za zdru- žitev vzgojnoizobraževilnih zavodov v enotno delovno or- ganiza:cijo. V Braslovčah so odprU riovo sodobno ureje- no osnovno šolo, vrednost opravljenih del pri gradnji žalskega osnovnega šolstva pa je že kar v letošnjem letu znašala 20 milijonov. V ob- jekte otroškega varstva so letos vložili več kot sedem milijonov dinarjev. V Petrov- čah so odprli nov vzgojno- varstveni zavod, v OrU vasi nov prostor z eno igralni- co, v Žalcu pa s štirimi. Stek- le so že tudi priprave za izgradnjo vrtca v Levcu. Na področju socialnega skrbst- va in varstva jo še vedno vrsta problemov, čeprav je bilo na voljo več denarja kot teto poprej. Zanimivo je, da večina delovnih organiza- cij ni sprejela pobude po uvedbi delovnih mest social- nih delavcev. Malce višjo de- narno pomoč, ki pa ni uskla- jena z rastjo življenjskih stroškov, je prejemalo 252 ob- čanov, 64 pa je bilo takšnih, ki so prejeli le enkratno po moč. Na Polzeli pri domu upokojencev so odprli novo depandanso z 52 posteljami. V zdravstvu ®o zabeležili velilc napredek, največ po zaslugi ugodnejše kadrovske zasedbe ter nekaterih orga- nizacijskih spreme Vb. Vse- eno pa ae število bolniških izostankov ni zmanjšalo in tudi letos beležijo po 400 izo- stankov na dan. Omeniti je vseeno treba vrsto uspešnih akcij za ohranitev zdravega človekovega okolja. V enem letu so zgradili novo zdrav- stveno postajo v Preboldu in to iz sredstev samoprispev- ka ter zdravstvene skupno- sti, izvedli pa so že pnedpri- prave za nadzidavo žalskega zdravstvenega doma. Vse pri- reditve in uspehe na podrod-^ ju telesne kulture pa je ne- mogoče našteti. Zapišimo le to, da se je isrfedno povečala množičnost. JANEZ VEDENIK RIOZIRSSCA icecA ODPRTA Ob koncu prejšnjega ted- na so odprli tudi Mozirsko planinsko kočo. Pred tem so jo obiskali inšpektorji mozir- ske občine. Po pregledu so prižgali zeleno luč in tako je po daljšem času znova na voljo planincem, smučar- jem in drugim obiskovalcem Mozirske idanuie. OK ZKS ŽALEC: DOBRA STRUKTURA Žalsko občinsko konfererv- co Zveze komunistov sestav- lja 63 članov. Med njimi je osemnajst žensk, enajst pa je članov iz vrst mladine. Os- novnošolsko izobrazbo ima osem komunistov, štirinajst jih ima poklicno šolo, sred- njo 24, višjo deset ter viso- ko sedem. Večina članov je iz industrije. Kar 27, sedem jih je iz kmetijstva, po dva iz gradbeništva in komimale, eden iz trgovine, osem druž- benih dejavnosti, državnih organov prav toliko, eden je obrtnik, sedem pa jih je ia krajevnih organizacij zveze komunistov. S strukturo so v Žalcu zadovoljni. J. V. 4. strar. — NOVI TEDNIK Št. 50 — 22. december 1977 CELJE — 25 LET TKANINE PRIZNANJA NAJSTAREJŠIM ČLANOM OB JUBILEJU KOLEKTIVA! s sobotno proslavo, zbo- rom, so člani trgovskega pod- jetja Tkanina v Celju skleni- li prireditve v počastitev sre- brnega jubileja podjetja, v IX)častitev uspehov, ki so jih dosegli v tem obdobju. Zaključno in osrednjo pro- slavo so priredili pod pokro- viteljstvom člana republiške- ga sveta, Štefana Korošca, si- cer pa so se slavja udeležili tudi najvidnejši predstavnild celjske občine in občine Za- gorje ob Savi. V tem mestu namreč dela temeljna organi- zacija Tkanine — Potrošnja, Zagorje, ki prav tako slavi 25 — letnico dela. Po uvodnem pm^zdra^oi Maj- de Vrtačnik, predsednice de- lavskega sveta delovne orga- nizacije, je o nastanku in raz- voju podjetja pa tudi njego- vih načrtih govoril glavni di- rektor, Ivo Brenčič. Začetek je bil skromen, to- da obetajoč. Iz kolektiva, ki se je najprej posvetil trgova- nju na veliko, je s priključit- vijo tedanjega Ljudskega ma- gazina in poznejšim ustanav- ljanjem specializiranih poslo- valnic, gradnjo skladiščnih prostorov na Teharski cesti, adaptacijami starih prostorov itd. nastal trgovski velikan, ki je v obsegu blagovnega pro- meta skoraj uravnovesil vele- prodajo s trgovino na malo. S priključitvijo sestavljeni or- ganizaciji združenega dela Dobrina pa so nastali tudi pogoji za zunanjetrgovinske posle. Iz majhnega 38-članskega kolektiva je v teh letih zras- la delovna sredina, ki ima zdaj že 437 članov. To je tudi koleiktiv, ki bo letos dosegel okoli 745 milijonov dinarjev blagovnega prometa, ki je v vseh teh letih namenil izred- no skrb krepitvi materialne osnove, prav tako skrbi za re- ševanje stanovanjskih in dru- gih vprašanj zaposlenih, saj je treba zapisati, da je to 1«>- lektiv, ki ima med zaposleni- mi kar 71% žensk. In ne nazadnje, to je mlad kolektiv, v povprečju star okoli 27 let, zato prodoren, ambiciozen in F>oln načrtov. Odpiranje še novih speciali- ziranih trgovin je njegova stalna naloga, sicer pa jih ča- ka že v bližnji prihodnosti ureditev novih prostorov za skupne službe in še predvsem gradnja novih skladiščnih prostorov. V tej točki pa se zatika, ker po njihovem mne- nju v Celju ni pravega razu- mevanja za rešitev zanje ta- ko življenjsko važnega vpraša- nja. Bodo zategadelj gradili zima j celjske občine? V vseh teh letih si je kolek- tiv Tkanine pridobil velik sloves, zaupanje potrošnikov, poslovnih partnerjev in dru- gih. Tkanina je postala moč- na trgovinska delovna orga- nizacija v Celju. Na slavnosti je spregovoril tudi Štefan Korošec, ki je večji del govora namenil no- vim družbenoekonomskim od- nosom med trgovino in pro- izvodnjo. Gre za nove korake v združevanju dela in sred- stev, gre za enakopra\"no po- vezovanje in pre\'zemanje od- govornosti in rezultatov dela med trgovino in proizvajalni- mi delovnimi organizacijami. V tem povezovanju naj bi se zmanjšalo tudi število vmes- nih členov v pretoku blaga od proizvodnje do potrošni- ka. Štefan Korošec pa je oce- nil delo kolektiva Tkanine, mu izrekel vse priznanje, saj je s svojim delovnim obse- gom tudi pomemben člen v kompleksni trgovinski ponud- bi Celja. Prav tako ima kolek- tiv vse pogoje za uresničitev zastavljenih ciljev, za večji delež v izvozu in za tesnejše povezovanje s tekstilno indu- strijo. Slavnost, ki sta jo lepo do- polnila Komorni moški zbor ter Grupa poetica (člani Slo- venskega ljudskega gledališ- ča Celje) so izkoristili še za podelitev osmih plaket in enaindvajsetih priznanj čla- nom kolektiva za dolgoletno delo in za aktivnost v družbe- nopolitičnih organizacijah ter samoupravnih organih. MILAN B02IČ Ob srebrnem jubileju trgovskega podjetja Tkanina, so mnofi njegovi člani slavili dvajset in večletno zvesitobo kolektivu. Večina od teh je Mla tudi na osrednji in zaključni proslavL Foio: Jože Zorko • AERO CELJE: 450 JUBILANTOV - SVEČANO V GOLOVCU Sobota je bila za dehivce delovne organizacije Aero Celje posebej svečana. Zbrali so se namreč v dvorani športno-rekreacijskega centra Golovec, da bi skupaj proslavili podelitev jubilejih nagrad 540 delavcem Aera. Vsem je uvodoma govoril direktor Milan Zupančič, nato jih je pozdravila še predsednica sindikata Malčka Stoparjeva. V kulturnem programu so nastopili člani Grupe Poetice, ki so poskrbeli, da je postalo razpolože- nje res veselo, nato jih je z domislicami zabaval Volo- dja Peer, nastopili pa so tudi člani recitatorske skupi- ne iz Aera. Letos so v tej celjski delovni organizaciji prvič podeljevali jubilejne nagrade po novi sindikalni listi, ki pravi, da so jubilejne nagrade deležni vsi delavci, ne glede na to, ali so delovni staž dosegli v isti ali v večih delovnih organizacijah. Tako so v soboto v Aeru pode- ljevali jubilejne nagrade vsem delavcem, ki so izp^olnili deset, dvajset in trideset let delovnega staža. -da ŽALSKO GOSPODARSTVO 1978! OPTIMISTIČNO V NOVO LETO Osnovni cilj gospodarstva žalske občine v prihodnjem letu bo spet 10;2 odstotna re- alna rast družbenega proiz- voda in tako bo prihodnje leto razvoj v žalski občini za štiri odstotke hitrejši kot v Sloveniji. Število zaposlenih se bo povečalo hitreje kot so predvidevali v srednjeroč- nem razvojnem načrtu, kar je še vedno sprejemljivo. Kljub terrui, da se bo dioiž- bena produktivnost dela po- večevala dva odstotka počas- neje, kot so predvidevali. Ne- kaj manj kot 640 milijonov investicij v osnovna sredstva pa predstavlja že rekordni znesek, še sploh, če pomi- slimo, da je to štirid^et od- stotkov načrtovanega družbe- nega proizvoda. Podatek je razveseljiv, saj sO v žalski občini lani in v letošnjem prvem polletju kritično malo vlagali v osnovna sredstva. Za 21 odstotkov se naj bi prihodnje leto ix>večal izvoz, ki bi znašal 25 odstotkov družben^a proizvoda ali ne- kaj več kot 430 milijonov di- narjev, žal, se bo tudi uvoz povečal v skoraj enakem ob- segu in tako bo še naprej izvoz pokrival le okrog de- vetdeset odstotkov uvoza. Re- alni osebni dohodki na zapo- sleaiega naj bi se ^»večali za tri do štiri odstotke, kar je skladno z rastjo družbenega proizvoda in produktivnostjo dela. Povprečni osebni do- hodek bo znašal 48fc>3 dinar- jev. Najvišjo stopnjo rasti dohodka bo dosegla komuna- la (330/0), sledilo ji bo grad- beništvo (31%) na ti*etjera mestu pa bosta že trgovina in gostinstvo. Industrija, kmetijstvo in promet bodo povečali svoj dohodek za 18 odstotkov, gozdarstvo pa le za pet. Težak bo položaj v kmetijstvu, ki je edina pa- noga z izgubo letos. Osnovna proizvodnja je nerentabilna, naložbe v njeno razširitev pa nezanimive. Neurejeni dohod- kovni odnc^i so letos še po- slabšali stanje. Tako torej predvidevajo v Žalcu. V veliki meri tudi na osnovi letošnjih devetmeseč- nih rezultatov. Seveda pa ne bi bilo prav, da bi jih ti re- zultati zavedli. Navsezadnje je treba vedeti, da so se v svetovnem gospodarstvu pri- čele močno kopičiti zaloge, sredstev za investicije v ban- kah je precej manj kot v lanskem enakem obdobju. Svetovno gospodai-stvo preha- je iz konjunkture v recesijo. Skupna ix>raba raste, po dru- gi strani pa je premalo sme- lih investicij in prav tu bo treba narediti korak naprej. JANEZ VEDENIK v Dobrini, sestavljeni orga- ni7aciji združenega dela, ki združuje delovne organizaci- je s področja kmetijske pro- izvodnje, predelave in trgo- vine na celjskem območju, je žc dalj časa veliko stvari narobe. Dobrina v treh letih svojega obstoja ni izpolnila za.stavljenih ciljev, ki so po- gojili združitev delovnih or- ganizacij, naredila je znatno manj, kot so v gospodarskih krogih območja ob ustanav- ljanju pričakovali. Že več kot leto dni v Dobrini tudi trajajo spori, ki le še pove- čujejo napetost in neu?inko- vftost. Stvari so pripeljale celo tako daleč, da je po vr- sti opozoril s strani občin- skih komitejev Zveze koanu- nistov, pa tudi po razpravi PIŠE BRANKO STAMEJČIČ med obiskom članov CK ZKS, v dogajanje moral po- seči medobčln-^iki svet ZK celjskega območja, ki je na razširjeni seji svojega sekre- tariata temeljito pregledal stanje v Dobrini. Osnovni zaključek te seje je, da je v Dobrini veliko stvari na- robe In da jih je treba z odločno akcijo komunistov te .sestavljene organizacije in s pomočjo občinskih komite- jev ZK občin območja ne- mudoma razrešiti, saj vsa- kršno zavlačevanje povečuje politično in gospodarsko škodo. K^aj je pravzaprav narobe, v čem so slabo.iti, ki prepre- čujejo večjo uveljavitev te dobro zaniišl,|ene sestavljene organizacije? Ugotavljajo, da se temeljni cil.fi. ki so jih članice opredeUle v samo- upravnem sporazumu o zdru- ževanju v SOZD prepočasi, ali pa sploh ne izvajajo, kar že zlasti velja za uresniče- vanje skupnih nalog delov- nih organizacij. Ob tem, predvsem v osnovni kmetij- ski proizvodnji, produktiv- nost in materialna proizvod- nja sama stagnira ali celo nazaduje. Odločitve spreje- majo le v najožjih poslovod- nih strukturah, določila za- kona o združenem delu, predvsem tista, ki oprede- ljuje določeno poslovno so- delovanje ter skupno ustvar- janje in delitev prihodka ozi- roma dohodka, se izvajajo prepočasi, po dobro organi- zirani javni razpravi o sa- moupravnem organiziranju kmetijstva je delo zastalo, tako da rezidtatov tuliaj ni, ni združevanja sredstev dela in zemlje, skratka, delavci in kmetje ne odločajo o svo- jem položaju in hitre,jšem spreminjanju družbenoeko- nomskih odnosov. Ob tem pa ne pojemajo razprave o tem, kaj pravza- prav je 07:lroma bi moral biti agroživiLski kotnipleks, kakšna naj bo formalna or- ganiziranost delovnih organi- zacij v Dobrini, kakšna bo firma oziroma ime sestavlje- ne organizacije. Iz takšne krize, ki jo je pogojila ak- cijska neenotnost ter doma- la neomejena vladavina oz- kih interesov članic Dobrine, je spodbudila celo razprave o razdelitvi Dobrine na več SOZD. Predvsem v Hmezadu so težili k ustanovitvi samo- stojne SOZD za področje kmeti.jstva in predelave, kar pa ruši razvo,)ni koncept ob- močja in drobi že tako ne dovolj velike moči na tem področja go.spodarstva. Ne moremo si namreč zamišljati posebne SOZD za kmetijstvo, pa spet nove na področ.ju predelave oziroma trgovine, saj 1>i to bilo nesmotrno in povscisii v nasprotju z osnov- nimi cilji ob ustanavljanju Dobrine, ki naj bi bila re- produkcijska celota, agroži- i vilski kompleks s točno do- ločenimi nalogami pri proiz- vodnji hrane in oskrbi pre- bivalstva celjskoga potlročja. Očitki Dobrini so hudi. Hudi. a utemeljeni. Nezaup- nico so dobili komunisti, ki bi morali kot nosilci spremi- njanja družbenoekonomslali odnosov in kot najnapred- nejša organizacija delavskega razreda odločneje poseči v dogajanja in z akcijo razre- šiti temeljna nasprotja med članicami. Res je, da so po- skušali, toda uspeh je bil neznaten. Zato sklepi, ki jih je sprejel mcdobčinsld svet ZK celjskega območja prav komuniste v Dobrini, pa tudi vse vodilne in vodstvene de- lavce ne glede na njihovo članstvo v ZK obvezujejo s partijsko odgovornostjo. Po- govori o delitvi oblasti mo- rajo prenehati. Dobi-ina ni delovna, ampak sestavljena organizacija združenega dela, torej center za skupno, samoupravno dogovarj.anje združenih članic, v katerem mora.jo odločno in odločilno besedo dobiti predvsem de- lavci, ki so biU doslej izvze- ti iz kroga sprejemanja od- ločitev na ravni SOZD. Na- log v Dobrini ne manjka. Cmkmrnm in nlcnlfe PIŠE 3 LEOPGLD mmm Nova naprava za proizrvodnjo kisline ne more v nobe^ nem priineru preili na praženje piritnih koncentratov, saj bi bila za to potrebna nova pražama, ki pa jo Cinkarna ne načrtuje. Tudi bojabcn, da se izgradnja investicije pi-imerja z ekoloških problemov TiO^ je povsam nepotrebna, ker v Cinkarni kislino proizvajajo že preko 40 let, 2sadi\ia več- ja naprava 1966. leta pa je tudi stekla brez tehnoloških problemov. Od ostaUh obratov namerava Cinkarna p->polnoma re- konstruirati valjamo cLnkove pločevine. Kljub temu, da spada valjama med čLs-tejše obrate Cinkarne, saj v njej poteka v glavnem le mehanska predelava cinka, se tu upo- rabljajo le manjše količine hladilne vode, ki p>a razen nokoliko stopinj zv-išane temperature ni onesnažena. V rekonstmirani valjarni bo tudi ta problem lešen z zapr- tim krožnim hlajenjem valjev. Obrat za proizvodnjo dimniških tuljav, ki se je razvil iz pomožnega obrata topilnice — keramike praktično ni- ma odplak in dru.gih odpadniih produktov. Obrat za proizr/odnjo sekundarnega cinka je tipično pirometalurški, v njem predelujejo cinkove pepele in druga odpadke cinka. Tu se proizvodnja sekimdamega cinka odvija v zaprtih pečeh, ostanki predelave pa se uporabljajo v kemičnih obratih pri proizvodnji belila in druglli preparatov. Peči obeh obratov ter glavna talilna peč v valjarni so kurjene z genera-torskim plinom, ki izloča manjše koli- čine katranske vode. Ta se zibira v posebnih posodah in izpareva, ost.anke pa skurijo. V bližnji prihodnosti name- rava Cinkarna us*-aviti še zadnja dva od skupno osmih plinskih generatorjev, ki so nekoč delovali in se priključiti na potrošnjo zemeljskega plina, ki velja za najčistejše tehnološko kurivo, tako kot del ocstale celjske industrije. Obrat za proizvodnjo cinkovega prahu proizvaja prah v zaprtem sistemu, ki je pirometalurški ter ne po\'zroča tehnološkega onesnaženja okolja. Oba sistema za proiz- vodnjo prahu se ogrevata z mazutom. Podobno kot ^ drugih obratih je predvidena zamenjava goriva, prehod na plinasto gorivo. S tem pa se bo sedanja mala emisija šicodLjivih pUnov zmanjšala na mmim.um. TOZD KEMIJA Skupna značUnost vseh starih obratov v TOZD kemija je v tem, da so bili zgrajeni z namenom proizvajati 2» vsako ceno (E>ostavljeni so bili v glavnem pred drugo svetovno vojno). Tudi za ceno onesnaženja vode, zraka in mikroklime, torej brez čistilnih riiaprav. Danes je v^ar kemu delovnemu človeku in občanu jasno, da čisto okolje pomeni življenjsko nujnost in pogoj zdravega razvoja. Žal pa še ni dovolj utrjena zavest, da so sicer visoki stro- ški čistilnih naprav normalni in sestavni del proi 7.vodnih stroškov. In tu pri sredstvih se porajajo problemi, ki v praksi zavirajo uresničevanje sicer jasjio deklariranih načel. Ta problem je še p>osebno pereč in postane kriti- čen pri nizko rentabilni proizivodnji aU stari in iztrošenj telinologiji. Vsem delavcem te temeljne organizacije je jasno, da na današnji stopnji razvitosti samoupravnih in socialistič- nih odnosov dilema proizvodnja ah varstvo okolja in i tem človeka ni siorejemljiva ali vprašljiva. Izhajajoč iz t« osnove so stroko^e službe te temol,)ne organiza^-ije v letu 1&76 izdelale ekonom&ko in ekološko analizo obstoječ^ proizvodnje. St. 50 — 22. december 1977 NOVI TEDNIK — stran S CELJSKI RIBIČI SKLADIŠČE ZA GOJITVENE RIBNIKE NA BLAGOVNI Koliko srečnih, ponosnih ljudi, veselih obrazov.. . Opravili so delo, ki po vred- nosti ne presega sto milijo- nov starih dinarjev, je pa vredno toliko bolj, ker so v jiovo skladišče za, potrebe go- jitvenih ribnikov v Blagovni vložih nešteto ur in drugač- nih oblik sodelovanja in pri. zadevanja svojih članov, to- rej tistega dela, ki ga ni moč izmeriti z denarjem, ki ga ni mogoče plačati, marveč je zanj največkrat doTOlj vese- lje ob zmagi, stisk roke, če- stitka in skromno priznanje. Na tak način so člani celj- ske ribiške družine p>oča5tili svojo zadnjo delovno zmago in tudi letošnje jubilejno le- to. Slavje so in\eli v petek popoldne, v Blagovni. V no- vem skladišču, ki pomeni za- nje tudi novi dom in osnovo za boljše delo. Dolgo so si ga želeli. Zdaj so želje in potrebe uresniče- ne. Tudi z razumevanjem mnogih drugih, tudi organov občinske skupščine v Šent- jurju, številnih članov dru- žine, kolektiva šentjurske enote Ingrada itd. In potem dolga vrsta prostovoljcev za strokovna dela od načrtov dalje, za nadzor pri gradnji in še in še. Tudi sosedje so dali svoj velik delež! Celjska ribiška družina po- trebuje vsako leto za krmlje- nje rib v sedmih gojitvenih ribnikih v Blagovni po okoli 80 ton koruze in druge hra- ne. Doslej so jo kupovali več- krat na leto in v manjših ko- ličinah. Zdaj jo bodo lahko tedaj, ko bo cena najugod- nejša. In vso naenkrat. Pa tudi sicer prinaša novo skla- dišče še druge prediiosti za delo ribičev. Vzdrževanje gojitvenih rib. nikov v Blagovni je pomemb- no ne le z gospodarskega, ampak tudi s turističnega stališča. Pomembno tembolj, ker postaja življenje v te- kočih vodah čedalje tež- i je. Zaradi člo-.-eka, ki jih I onesnažuje. So perspektiva ■ ribištva torej ribniki?! Sa- mo lani je bilo na območju celjske ribiške družine šest večjih zastrupitev tekočih vo- da, škoda je znašala oko- li 118 milijonov starih dinar- jev. Toda je to vse? Smo mar postali brezbrižni do ži- vljenja rib? Velike so naloge okoli 600 članske celjske ribiške druži- ne. Velike in zahteime. Čaka jih tudi delo na področju umetnega razmnoževanja be- lih rib. In še kaj. Novo skladišče še ni po- vsem gotovo, čaka jih .«e ureditev okolja. To pride na vrsto prihodnje leto. Ob delovni zmagi so se za- hvalih vsem tistim, ki so kakorkoli pripomogli, da so prišli do pomembnega objek- ta. Zato se je družina s po- sebno plaketo oddolžila šte- vilnim predstavnikom orga- nov šentjurske občinske skup- ščine, kot inž. Jožetu Bučar- ju, Inž. Francu SenicI, inž. Matu Budiši, Cirilu Ivanušl, zatem šentjurski enoti Ingra- da pa svojim članom kot Karlu Sagadinu, Viktorju Do- lencu, Francu Križanu, Jože- tu Kranjecu, Marthiu Cerja- ku, inž. Jožetu Smodili (za načrte), Jožetu Gruberju in Francu Vitancu. Priznanja za dolgoletno de- lo v družini so prejeli: Vili Leskovšek, Ivan Koželj, Ka- rel Šmauc, Janez Vovk, Edo Jekl, Ludvik Pustek, Najp Sinani in Mirko Mejavšek. Slavje pa so izkoristili še za podelitev odlikovanj Ribi- ške zveze Slovenije. Red za ribiške zasluge četrte stop- nje so dobili: Slavka Budin, Marija Hladin, Štefka Pre- zelj, Marija Šmauc, Maks Samec, Igor Samec, Franc Prezelj, Franc Košir, Felici- jan Leban, Franc Tratcnšek, Milan Mihelin, Franc Šaccr, Rudi Mramor, Franc Budin, Vlado Tomšič, postaja Mili- ce Celje in Šentjur ter odde- lek Milice Vojnik. Red za ribiške zasluge tretje stopnje so dobili: Alojz Križan, Zoran Kovač, Ivan Cretnik, Ivan Tihec ter Ver- ner Tekavc, red za ribiške zasluge druge stopnje: Jože Ilebar, Rudi Ivankovič, Edl Koprivnik, Avgust Ožek, Jo- že Kranjec, Franc Križan in Anton Hladin st., red za ri- biške zasluare prv^e stopnje pa predsednik družine, Franc Vitanc. M. BOŽIČ Pred novim skladiščesn celjske ribiške družine v Blagovni] PRVA JUGOSLOVANSKA JAMARSKA ODPRAVA POBUDA IN ODLOČITEV PREBOLDSKIH JAMARJEV Približno deset mesecev še loči slovenske oziroma pre- boldske jamarje od njihove prve izvenevropske odprave, na srečanje z južnoameriškim Krasom ali natančneje s Kra- som argentinskih Andov. To bo tudi začetek sodelo- vanja jugoslovanskih jamar- jev na področju raziskav podzemeljskega sveta na dru- gih celinah naše oble. Doslej so jugoslovanski jamarji obi- skali le nekaj evropskih de- žel, pa še to v redkih prime- rih. Zato so preboldski ja- marji že pred tremi leti opo- zorili na nujnost večje odpra- ve na drugo celino. Nazadnje je padla odločitev za Argenti- no. Zato so že navezali prija- teljske stike s slovenskim pla- ninskim društvom v Mendozi in našim veleposlaništvom v Buenos Airesu. Kaj je navedlo preboldske jamarje na to odločitev? Naj- prej gre za si>oznanje, da na- še jamarstvo že močno izgub- lja svoj primat v svetu, saj so mnoge države, ki so to zvrst znanosti in športa razvile dosti pozneje, veliko bolj napredovale. Gre tudi za obveznost tradiciji, ki datira pri nas že od 17. sto- letja. In ne nazadnje, tudi za dejstvo, da je argentinski Kras skoraj povsem nerazi- skan. Zato je razumljivo, da se obetajo prvi jugoslovanski jamarski odpravi na drugo celino široke možnosti razi- skav. Zato bo tudi vsak po- memben prispevek k svetov- nemu krasoslovju. V času svojega bivanja v Argentini bodo člani odprave raziskali najmanj pet večjih jamskih objektov, poleg tega bodo posebno skrb namenili seznanjanju z visokogorskim krasom in njegovim rastlin- stvom. Zato se bodo povzpeli tudi na enega izmed pettiso- čakov andskega pogorja. Nji- hov namen je še širši, saj bo- do zbrali fotozapise o razi- skovalnem delu, proučevali življenje prebivalcev tamkaj- šnjih krajev. V svoj program so vključili tudi več preda- vanj in filmskih zapisov o turističnih lepotah in zanimi- vostih Slovenije, o kulturnih in zgodovinskih znamenitx> stih in seveda tudi o podze- meljskem svetu pri nas. Pre- davanja bodo jx>pestrili z na- šo narodno glasbo in drugim kulturnim programom. Ob vrnitvi domov si bodo ogledali še inkovsko kulttiro v Peruju in to v zgodovinskih mestih Machu Pichu in Cuz- 00. Program je obsežen in za- hteven, saj bodo hoteli s svojega enomesečnega bivanja odnesti in prinesti čim več. Res pa je, da preboldski ja- marji ne morejo že zdaj na- povedovati rekordnih dosež- kov. Ne gre zanje, že njihova prisotnost na tej celini in de- lo, ki ga bodo opravili, bo za jugoslovansko jamarstvo ve- likega pomena. Sicer pa je skoraj odveč ugotovitev, da bodo jamarji »Cmega galeba« iz Prebolda odpravo dobro organizirali in da pričakujejo v tej akciji tu- di širšo družbeno pomoč. D. N. POLZELA: POHVALA GRUSTVU Minulo soboto so se na rednem občnem zboru se- stali člani Hortikultumega društva na PolzeU. Poro- čilo o delu je podal pred- sednik Franci Derča. Iz poročila je bilo razvid- no, da so v preteklem ob- dobju pripraviU več pre- davanj, se vključili v akci- jo »mesec čiščenja okolja na Polzeli«, v parku Senek uredili sprehajalne steze, pripravili razstavo gob, lovskih trofej in kaktej ter ob koncu sezone v Bregi- nju p>osadili 700 sadnih dreves. V programu za pri- hodnje obdobje imajo: ure- ditev okolice Zdravstvene PK>staje, obrata kombinata Hmezad, ureditev poti v novem parku šenek, zasa- ditev 300 grmovnic, več predavanj, prireditev in podobno. T. TAVČAR MOZIRJE REFERENDUM JE USPEL Kolektiv gostinskega pod- jetja Turist v Mozirju se je na nedavnem referendumu odločil za združitev z Zgor- njesavinjsko kmetijsko za- drugo. Tako je zdaj odp^-ta pot za ustanovitev močnejše gostinske in turistične delov- ne organizacije v Gornji Sa- vinjski dolini. člani kmetijske zadru.ge bodo o tej povezavi odločali prihodnje leto. Navzlic temu bo nova temeljna organizaci- ja združenega dela zaživela že januarja. Takoj za tem pa se bodo lotili še drugih nalog, kot sprejema vseh ustreznih samoupravnih aktov, organi- zacijskih vprašanj in podob- no. Hkrati z razpravo o inte- graciji Turista z Zgomjesa- vinjsko kmetijsko zadrugo je bil razgrnjen tudi načrt o na- logah, ki čakajo novi kolek- tiv na skupni poti. Te niso majhne, saj zadevajo tako v obnovo sedanjih objektov, kot tudi v gradnjo novih. Seveda, pa ne gre samo za dela na investicijskem področju. Tu so še skupni nastopi na do- mačem in tujem trgu, enotna recepcijska služba, prav tak- šna propaganda, zatem pri- zadevanja za močnejšo uve- ljavitev kmečkega turizma in podobno. Sicer pa pomeni skorajšnja integracija doslej ločenih go- stinskih oziroma turističnih kolektivov tudi i^^polnitev ene od nalog občinskega srednje- ročnega programa razvoja, ki je opozoril na nujnost te po- vezave, skratka na krepitev turizma v občini sploh. DOM UPOKOJENCEV DRAŽJA OSlI^ililA NOVA CENA OD JANUARJA PRIHODNJE LETO I>om upokojencev v Celju ▼ vseh letih svojega obsto- ja nima ekonomske cene <>skrbnega dne. Vsako leto ^ora upoštevati resolucij- ska izhodišča za povišanje Cene oskrbnega dne. Izračunana cena na osno- ^ finančnega plana za leto 1977 je znašala 120,06 dinar- jev, dobih pa so 106 za ce- lotno leto 1977, kar niti ne predstavlja dejansko ceno v lanskoletni potrošnji. Razli- ka med priznano ceno oskrb- nega dne 106 dinarjev in de- jansko potrošnjo za leto.šnje leto znaša le 14 odstotkov. Za toliko se bo cena oskrb- nega dne dvignila in bo zna- šala 123,26 dinarjev dnevno, nova cena pa bo začela ve- ljati z januarjem prihodnje- ga leta. Svet za socialno politi'ko pri občinski konferenci SZDL jo pred dnevi obravnaval predlog za povišanje cene oskrbnega dne v Domu upo- kojencev in se soglasno odlo- čil za omenjeni predlog, čla- ni sveta so bili tudi mne- nja, da mora prihodnji pred- log cene oskrbnega dne do- seči slovensko raven, rezul- tati stranskih dejavnosti do- ma pa. naj predstavljajo sim- bolično stimulacijo oziroma delitev po delu. Svet je bil tudi mnenja, da bi lahko bil dom upoko- jencev v Celju, tako kot ve- čina domov v Sloveniji, opro- ščen plačevanje prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Z. S. V decembru podpisan samoupravni sporaziun o združitvi v temeljno ban- ko Splošno banko Celje od približno 500 organizacij združenega dela iz go- spodarstva in družbenih dejavnosti Ce- lja, Žalca, Slovenskih Konjic, Šmarja, Laškega, Šentjurja, daje osnovo za sklic USTANOVNEGA ZBORA L.IUB- LJANSKE BANKE SPLOŠNE B.\NKE Celje, ki bo dne 26. 12. 1977. Dogajanja v zvezi s preobrazbo bančnega sistema segajo že v obdobje iz leta 1971, to je od sprejema ustav- nih amandmajev dalje. In kaj je bilo spremenjenega? — znatno znižanje obrestnih mer za najete kredite; — večja participacija upravljavcev na vsakoletno ustvarjeni dohodek; — uvedba delavskega nadzora v vse oblike upravljanja in odločanja; — v organih upravljanja odločajo le delavci iz upravljavskih struktur. Samoupravni sporazum o združitvi v splošno banko Celje in statut sploš- ne banke Celje dopolnjujeta že spreje- to vsebino ter vodita v dopolnitve in spremembe družbeno ekonomskih od- nosov skladno z zakonom o združenem delu in zakonom o temeljih kreditnega in bančnega sistema. Te spremembe so: — da se y sistemu financiranja te- kočih in razvojnih programov uveljavi združevanje dela in sredstev s prevze- manjem jamstva za uspeh, ki bo na- (lomeščalo dosedanje kreditne odnose^ — dosledno uvajanje delegatskih od- nosov (vsaka članica — TOZD, SIS ima svojega delegata v zboru banke); — pravice soodločanja v delu sred- stev deponentov in varčevalcev; — izpopolnitev sistema planiranja, s tem da p>ostane planiranje v banki sestavni del družbenega planiranja; — določen je način delitve celotne- ga prihodka banke po kritju stroškov poslovanja banke in izločitvi dela za delovno skupnost med članice; — delovna skupnost pridobiva do- hodek (osebne dohodke in skupno po- rabo) po načelih svobodne menjave dela, ki se ureja s posebnim samo- upravnim sporazumom. Ustanovni zbor 26. 12. 1977 bo dal osnovo novi vsebini, ki bo nastajala postopno v odvisnosti od osveščenega in na osnovi zakona o združenem delu organiziranega združenega dela, da pre- ko vzpostavljenih delegatskih odnosov obvlada tudi to področje družbenega življenja. Sočasno nastaja tudi koncept zdru- žene banke Ljubljanske banke, preko katere članice — temeljne banke ures- ničuje širše interese. To je združevanje sredstev članic za finansiranje objek- tov infrastrukture, energetike in osta- lih objektov, opredeljenih v republiški resoluciji. Preko združene banke naj bi se ustvarjali F>ogoji za razširitev de- javnosti organizacij združenega dela na celotnem jugoslovanskem območju, ka- kor tudi v tujini, zlasti v deželah v razvoju. 6. stran — NOVI TEDNIK Št. 50 — 22. december 1977 NA DERMATOLOŠKEM ODDELKU VEČ KOT USPEŠNI! VELIKO PROBLEMOV ZARADI PROSTOROV Na videz, v senci velikih, toda v resnici vehk, navzlic temu, da je to majhen kolek- tiv, da šteje trideset članov, med njimi tri zdravnike itd. Velik zaradi dela, zaradi ugle- da, ki si ga je pridobil, velik zaradi življenja, ki ga živi. Delavno, zavestno ... zaradi človeka, da bi mu ob skrom- nih prostorskih F>ogojih In drugih skromnih material- nih okoliščinah, ki vplivajo na počutje, vUli zaupanje, spoznanje, da je prišel med zdravnike, medicinske sestre in druge delavce, ki jim že- lijo najboljše. Da, takšna je zaiačilnost ko- lektiva dermatološkega oddel- ka celjsko bolnišnice, kolek- tiva, ki dela na dveh krajih: v Celju v ambulanti ter v Novem Celju, kjer imajo v neprimernih prostorih 45 po- stelj za odrasle in 15 ptostelj za mlade bolnike. Predstojnik oddelka je dr. Jože Arzenšek. »Obseg, vsebina našega de- la je zielo pisana. Za naše območje so značilne nekate- re kožne bolezni, ki vzbuja- jo pozornost tudi pri drugih. Tu gre med drugim za prob- lem trde kože na dlaneh in pk>dplatih, nadalje za srbeči- co, lahko bi rekel zanemar- jeno, ki je je še dosti v ne- katerih predelih kljub zdrav- stveni prosvetljenosti. Dosti je luskavice, v porastu so tudi venerične bolezni ...« je ugotavljal dr. Arzenšek. »Kaj pa vpliv celjskega one- snaženega zraka na kožo?« »Zaenkrat ni moč trditi, da bi imel celjski zrak neposre- den vpliv na kožo, na kož- ne bolezni. Verjetno pa je, da imajo nekateri elementi v zraku, še zlasti če jih je preveč, določen vpliv na ko- žo, na las«e... žal pa to pod- ročje še ni raziskano, zato tudi ni dokazov.« Dermatološki oddelek ce- ljske bolnišnice v Novem Ce- lju dela v slabih in nepri- mernih prostorih. Navzlic temu strokovno delo ne trpi, marveč gre po zaslugi ko- lektiva v korak z vsemi do- sežki in spoznanji sodobne medicine. Toda, navzlic te- mu ni mogoče prezreti pro- storske improvizacije, slabe funkcionalnosti. V sobah je po šest bolniških postelj. Ste- ne so lesene, brez zvočne izolacije. Sanitarije so slabe. Premalo jih je. Električne in druge instalacije so nepri- merne. Primanjkuje jih tu- di dnxgih prostorov za delo. In vendar se p>onašajo z de- lovnimi, strokovnimi, medi- cinskimi uspehi. Kolektiv se je tudi sam oziroma ob finančni pomoči bolnišnice lotil obnove proče- lja in preureditve prostorov. To so opravili sami s pro- stovoljno delovno akcijo. »In kakšni so vidiki za re- šitev prostorskega proble- ma?« »Ti so vsklajeni s progra- mom modernizacije celjske bolnišnice. Naš oddelek pri- de po tem programu na vrsto čez okoli deset let. Me- nim pa, da bi lahko to vpra- šanje rešili že prej, začas- no ali celo trajno. Seveda, pa takšna odločitev in reši- tev ni v naših rokah. To je zadeva celotnega kolektiva.« M. B02IC PREBOLD: ZRVS DELA Minulo nedeljo je bila po aanimivem predavanju še redna letna konferenca članov osnovne organiza- cije Zveze rezervnih vojaš- kih starešin, na kateri so pregledali svoje delo in iz- volili člane novega vodstva. O delu v minulem ob- dobju je poročal Zdenko Terpin. Iz poročila je bilo razvidno, da je bilo delo dokaj uspešno. Tako so veliko skrb posvečali splo- šnemu vojaškemu uspo- sabljanju in Idejno-politič- nemu izobraževanju čla- nov. Zato so imeli tudi več seminarjev, predavanj, se udeležili različnih poho- dov, tekmovanj itd. Pri vsem tem ne kaže prezreti njihovega sodelo- vanja s krajevno skupnost- jo pri izdelavi varnostne ocene pa tudi varnostnega in obrambnega načrta. Po- meben je bil tudi prispe- vek pri vključevanju mla- dih v vojaške šole. Vrh te- ga so ustanovili v Tekstil- ni tm^ami Prebold tudi ak- tiv Zveze rezervnih vojaš- kih starešin, ki pa, kot so kritično ugotovili, še ni najbolje zaživel. Za svoje delo so prejeli srebrno plaketo republiš- kega odbora ZRVS in ne- katera druga priznanja. Sklenil: so, da bodo za dan OF prihodnje leto raz- vili svoj prapor. D. N. CENTER ZA MLADINSKI TURIZEM ZH PLITEK ŽEP ŠPORT IN REKREACIJA MLADIH Pri Centru za mladinski tu- rizem v Celju (nekdanjemu Popotniku) ne poznajo pre- mora. Sezona izletov, leto- vanj, tečajev ah šole v naravi traja skozi celo leto. Naj- več dela, tako pravijo v ce.at- ru, znajo s tako imenovanim »skupmskim turizmom«, če- prav bi si v prihodnje želeli več individualnega pristopa mladih. Seveda v tem času mlade največ pritegujejo skrbno pripravljeni smučar- ski paketi, ki so jih v cent- ru poimenovali ski-bum in jih pripravljajo skupaj z Iz- letnikom. Ime paketa bo kar pravo, saj 5-dnevna organizi- rana smuka za 600 din za mlade ni prevelik izdatek. In ker poteka ski-bum med de- lavnikom, je odUčna osnova za smučarske tečaje in šolo v naravi. V Centni so nam potrdili, da se vse več mla- dih rado oglaša pri njih in se še pKJsobej zanimajo za organizirane smučarske teča- je. Detos pripravljajo tečaje na Arehu, Rogh, Mali Kopi, Krvavcu in na Golteh. Ce bi bile snežne razmere bolj ugodne, bi pripravili tudi te- čaj na Celjski koči. Tudi za šolo v naravi, ki se je udeležujejo učenci pe- tih razredov, so se pri Ceni ru odločili, da jo organizira jo na Golteh. In 400 dinarjeM kolikor morajo starši odštiet za S-dnevni pouk v naravi, n previsoka cena glede na to da so otroci pod skrbnin nadzorstvom učiteljev tn smu carskih vaditeljev. Le s smu carskimi učitelji je včasil težko, so ix)tamali v Centru ker zanjo nekateri delovni kolektivi, kjer so le-ti zapo sleni, nimajo dovolj razume vanja in tako jih največ ko risti svoj redni dopust alj celo neplačane dni. Za bolj zahtevne smučarje pa pri Centru za mladinski turizem pripravljajo 7-dnev. no smučanje v Dolomitih, K ga je možno odplačevati po obrokih. Seveda pa v tem času t^ če največ priprav na organi- zacijo silvestrovanja na Gol. teh. Za plitek žep mladih bo 4-dnevno slovo od starega in skok v Novo leto prav go tovo prijetno doživetje. To pa je konec koncev tudi na- men Centra za mladinsld turizem, ki skrbi za organizi- rano rekreacijsko In šport no življenje otrok in mladin- cev. M. PODJED PREDLOGI Kadrovska koordinacija pri občinski konferenci SZDL Ce- lje je na zadnji seji pred sedstva podala nekatere predloge za možne kandida- te za najodgovornejše funk- cije v občini. Tako so pred lagali za predsecinika skup- ščine občine Celje J02ETA MAROLTA, dosedanjega pred- sednika, za predsednika Iz- vršnega sveta skupščine ob- čine Celje VENCESLAVA ZA- LEZINO, sedanjega predsed- nika občinskega sveta ZSS Celje. V javno obravnavo in družbeno verifikacijo bodo januarja poleg teh dveh po- dani Se štirje predlogi za nove člane izvršnega sveta skupščine občine Celje, in si- cer: JANEZ KAPUN za po- dročje kadrovske politike, JURE TOPLAK za področje planiranja, SONJA OCVIRK za področje kraje'vnih skup- nosti in varstva okolja ter VELJKO REPIC za področ- je gospodarskega sodelovanja Celja s Slovenijo tn SFRJ. ODLIKOVANJA V pKMiedeljek je bila v pri- jetnem okolju celjske po- ročne dvorane manjša sveča- nost, na kateri je Stane Se- ničar, sekretar komiteja ob- činske* konference ZKS Celje izročil sedmim družbenopoli- tičnim delavcem odlikova- nja predsednika republike to- variša Tita. Za plodno in dolgoletno delo so prejeli odlikovanja: Stane Klemene — Red dela z zlatim ven- cem, Ciril Umek — Red re-o publike z bronastim ven- cem, Ciril Umek — Red re- zaslug za narod s srebrno zvezdo, Janez Erklavec — Red zaslug za narod s sre- brno zvezdo Jože Leskovšek — Red zaslug za narod s sre- brno zvezdo, Ivo Resnik — Red zaslug za narod s sre- brno zvezdo in Elza Saga- din — Red zaslug za narod s srebrno zvezdo. PODELJENA ODLICJA Jutri opoldne bo pred- sednik izvršnega sveta celjske občinske skupšči- ne, Marjan Ašič, podelil nekaterim organizacijam, društvom in javnim de- lavcem visoka družbena priznanja celjske občine: Celjski grb in Priznanje občine Celje. Celjski grb prejmejo: Mladinski pevski festival Celje, Beno Krivec in Ci- ril Debeljak, Priznanje ob- čine Celje pa: Ekipa strel- ske družine Celje, Karel Jug, Vojko Simončič, Ja- nja Marine, Magda Urh, Anton Nunčič, Janko Wag- ner, Mirko Presinger, Te- rezija dr. Krk, dr. Ivan Stopar, dr. Janez Krašo- vec, dr. Danijel Melavc in dr. Alojz Sturbej. Oddelek za ljudsko obrambo pri skupščini občine Žalec pripravlja od 7. do 27. decembra predavanja po krajevnih organizacijah Zveze rezervnih vojaških starešin na temo »Special- na vojna«. Rezervnim starešinam predava predsednik občinskega združenja ZRVS Boris Arzenšek. Po predavanju pa so tudi letne skupščine. Na sliki: Z letne skupščine ZRVS na Polzeli Tekst in foto: T. TAVČAR i ŠENTJUR ŽIVA PROBLEMATIKA KOMUNALNE UREDITVE v občini Šentjur se s prob- lematiko komunalnega ureja- nja stavbnih zemljišč ukvar- ja Komunalna cestna skup- nost Šentjur, oziroma enota za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč. Problematika komunalnega urejanja v občini je pereča, kar izhaja tudi iz poročila o higienskem stanju. Do kon- ca leta 1971 v občini ni bil uveden komunalni prispevek. Šele koncem leta 1972 je bil sprejet odlok o komunalnem prispevku. Zaradi znene politike na področju stanovanjskega go- spodarstva v obdobju 1972 do 1975, ko je v občini prevlado- vala zasebna stanovanjska izgradnja, so stanovanjske hi- še gradili brez obveznosti pla- čila komunalnega prispevka, prav tako tudi vse družbene gradnje. Vse to tn pa usme- ritev sredstev krajevnega sa- moprispevka v druge dejav- nosti je povzročilo, da je sta- nje na področju komunalne- ga urejanja stavbnih zem- ljišč, to je stanje opremlje- nosti s komunalnimi napra- vami, dokaj pereče v večini zazidalnih sosesk. Osnovni razlog takšnemu stanju je iskati v tem, da so v proce- su izboljšanja pogojev živ- ljenja in dela občanov v po- gledu komunalnega oprem- ljanja zemljišč dajali pred- nost urejevanju cest in vo- doviodov. Znano je, da so v občini Šentjur vprašanje moderniza- cije lokalnih cest in izgrad- nje glavnih vodovodov za ob- dobje 1976—1980 v pogledu financiranja rešili s podpi- som samoupravnega spora- zuma o namenskem združeva- nju sredstev za te namene. Tako bo v .tem obdobju na razpolago okoU 18 milijonov dinarjev. Poglejmo, kako je z ureja- njem primarnih komunalnih objektov v nekaterih po- membnejših zazidalnih so- seskah. V soseski Nova vas-Črnoli- ca je v gradnji okoU 50 sta- novanjskih hiš in bo soseska v končni fazi štela okoli 215 objektov. V zazidalni soses- ki Planina bo omogočena gradnja družbenih in zaseb- nih stanovanj. V Loki bo možno pričeti z izkorišča- njem vodnih virov, v soseski Dramlje pa bo možna grad- nja stanovanjskih hiš. Glede na dosedanjo dina- miko gradenj — tako družbe- nih kot zasebnih stanovanj bo po4:rebno v obdobju 1978 do 1982 letno zagotoviti za stanovanjsko izgradnjo 50 do 60 parcel za zasebno stano- vanjsko izgradnjo in komu- nalno urejeno zemljišče za 30—40 stanovanj. Za komu- nalno ureditev teh sosesk ozi- roma parcel bodo v občini letno potrebovali 3,500.000 do 4,000.000 din. Vse to pa kaže, da družbena sredstva ne bo- do zadostovala za razreševa nje tekočih nalog. Problemi bo potrebno razrešiti z na- jemanjem pKJSojil za urejanje parcel, ki ga bodo graditelji stanovanjskih hiš plačali v stroških komunalne ureditve glede na višino stroškov le teh v posameznih stanovanj- skih soseskah. Za družbeno gradnjo bodo na razpolago zemljišča v vseh večjih stanovanjskih sose- skah v občini, predvsem pa v Šentjurju. M. PODJED OTROKU VSE Otrokov in družbeni inte- res je, da se otrok rodi zaže- Ijen tn da živi v takšnih družinskih in družbenih oko- liščinah, ki mu najbolje zago- tavljajo zdravo rast. Uresni- čevanje teh ciljev do družin« tn otroka nosijo ne samo ustava in zakonski predpisi ampak tudi zakon o združe- nem delu, programi interes- nih skupnosti, otroško var- stvo, izobraževanje, zdravstvo in drugi. Zelo obširne programe de- lovnega značaja si je zadal v Celju koordinacijski odbor za načrtovanje družine pri občinski konferenci SZDL, ki se je sestal pred kratkim. Programi so bogati, nosilci so znani, na potezi pa j* zdravstvo, ki ima nalogo, da organizacijsko vodi celoten tim dela. Z. S- KOMPAS CELJE V A"B I NA SMUČIŠČA ITALIJANSKIH DOLOMITOV 1978 PASSO PORDOl — SPORTHOTEL BELLAVISTA. Izkoristite ugodnosti in preživeli boste z nami 8 dni na snegu, soncu in večernih zabavah. Prevoz z udobnim avtobusom, hotel na samem smučišču — 70 žičnic, mož- nost kopanja v zimskem baznu, ODHODI: i. skupina 14. 1. 1978 — 21. 1. 1978 II. skupina 21. 1. 1978 — 28. 1. 1978 Cena aranžmana je 3.300 din za odrasle in 2.930 din za otroke do 12. let. Vanjo so zajeti prevozni stroški, 7 polnih penzionov, tedenska smučarska karta, smučarski učitelj, zavarovanje in organizacija potovanja. Program je plod naših prizadevanj, da bi vam omogočili kvaliteten in ugoden oddih na snegu. Upamo, da smo v tem uspeli in se priporočamo. Prijave sprejema KOMPAS CELJE za I. skupino do 7. 1. 1978, za II. skupino do 14. 1. 1978 ali do zasedbe razpoložljivih mest. št. 50 — 22. december 1977 NOVI TEDNIK — stran 7 TEDNIiarVA AKCIJA mil NA SINJEM NEBU! CB3SKALI SMO MARIBORSKO LETALiŠČE Bilo je lani, nekje na prehodu iz prve polo- vice v drugo, ko je na velikem, takrat že urejenem travniku, pristalo prvo letalo. Ma- riborsko letališče je bilo rojeno! AERODROM MARIBOR 62312 Orehova vas — Slivnica Telefon: 36-541 Telegram: Aerodrom Maribor Telex: 33290 YU AIR MB To je kratka, uradna, posetndca najmlajšega le- tališča v Jugoslaviji, dru- gega v Sloveniji, seveda če ne štejemo še športnih letališč. Starejši Brnik je tako dobil brata, ki si zdaj včasih skupaj, včasih pa kar eden mimo druge- ga utirata pot skozi težko življenje, "kjer je treba najti mesto med že uve- ljavljenimi brati. Celjani smo po legi na sredi med obema sloven- skima letališčema. Prej smo bili (seveda, ker dru- gega ni bilo!) navezani iz- ključno na Brnik, zdaj se počasi že preusmerjamo tudi na Maribor. Kaj po- meni mariborsko letališče za severno -— vzhodno Slo- venijo, to smo hoteli izve- deti iz prve roke, zato sva se s kolegom Dragom od- peljala kar na letahšče. Seveda z avtom in po no- vi cesti, za zadnjo (mari- borsko oz. framsko mitni- co) pa sva zavila desno p>o novi in prav za letali- šče pripravljeni cestd. Ta- ko je pot do letališča za Celjane in vse, ki so v bližnji okolici, še krajša, saj je prej bilo treba po stan ceciti do prvega kri- žišča že skoraj v centru Maribora. Sicer pa o tem kasneje. Letališče je bilo tisto do- poldne (bil je 14. novem- ber, ko je zapadel prvi sneg!) prazno, samo pred letališkim poslopjem je bi- la lepo postrojena dolga vrsta osebnih avtomobi- lov. Torej znak, da so pot-.: niki zjutraj prišli do leta-, lišča s svojim avtom, se i odpeljali poslovno v Beo- '\ grad, od koder se bodo zvečer vrnili, sedli v avto, in hajd domov. Tudi v le- tališki stavbi je bilo. vse prazno, samo nekaj letah- ških delavcev je opravlja- lo obvezna dela. Naix>tila sva se v stranski trakt, kjer je tudi letališki stolp z vsemi napravami za var- no vzletanje in pristajanje* letal. Pred prihodom k di- rektorju mariborskega le- tališča Janezu Jermanu, se je Drago pohvalil: »Vreme kot nalašč za fo- tografiranje. Nebo čisto kot ribje oko, sonce, po travniku okoli piste pi-ve krpe nedolžnega snega.« Ni še dobro izgovoril svojih, o fotografiranju ljubečih besed, že se je kot z najhitrejšim avio- nom spustila na letališče tako gosta megla, da so .še ptiči začeli hoditi peš. V sprejemnici so naju pomi- rili, da to ni nič hudega in da bo čez nekaj minut prav gotovo vsaj približno tako, kot je bilo pred me- glo. Verjela sicer nisva, vendar so imeli prav, kaj- ti meglena zavesa se je razpršila skoraj tako hi- tro, kot je pri.^la. V vehki sveth sobi se rokujeva z direktorjem mariborskega letališča, vi- sokim, rahlo sivolasim Ja- nezom Jermanom: »Zdajle pričakujemo po- slovni obisk in to za kra- tek čas, medtem pa va- ma bo postregel s tehnič- nimi podatki o našem le- tališču Boris Kenda.« Prav. Sledi kavica pa razgled po sobi, kjer so Janez Jerman razvrščeni modeli letal, kd švigajo po zračnih koridor- jih vsega sveta, na stenah je nekaj zahtevnih zem- ljevidov, ki nimajo nič skupnega — vsaj za pojme navadnega zemljana — z zemljevidi v učbeniških atlasih. Skozi veliko ok- no, ki je razpeto po vsej dolžini direktorjeve sobe, je vidno mariborsko leta- lišče. Na njem je bilo v tistem trenutku nekaj manjših letal, dve last ve- lenjskega (korenja za hiter prevoz njihovih poslovnih mož pri opravljanju za- htevnega dela. čas je pač zlato in kaj drugega tudi. Boris Kenda,, dipl. ing., direktor tehničnega sek- torja, mož, ki si ga lahko samo zamišljamo za op- ravljanje poklica na letaU- šču. Modra uniforma, bela srajca, vse kot iz škatlice. O tehničnih podatkih le- tališča in poletih v sinjih višinah govori tako, kot bi jedel kos kruha s kranj- sko za malico. »Aerodrom Maribor leži v zračni črti le osem kilo- metrov jugovzhodno od Maribora, do kamor je po cesti 11 kilometrov. Letali- šče sodi v »B« kategorijo. Opremljeno je z instru- mentalnim pristajalnim si- stemom ILS in z naprava- mi za nočno pristajanje letal. Letališče ima 2500 metrov dolgo in 45 metrov široko vzletno pristajalno stezo. Letališka ploščad Boris Kenda meri 300 x 112 metrov in lahko sprejme osem do deset letal tipa DC-9, Cara- velle, Boeing 727, Boedng 737 in podobna.« Kako je z vremenskimi pogoji, saj smo videli, da je povsem nenadoma leta- lišče zajela megla, pa če- prav je bilo prej čudovito sonce? »Vremenski pogoji so odlični, saj smo našteli le 2,9 odstotka meglenih dni v letu.« Za kakšen promet je od- prto oz. usposobljeno le- tališče? »Letališče je odprto za domači in mednarodni promet ter usposobljeno za potniški in tovorni pro- met.« Seveda to ni vse, kar nama je povedal prvi mož mariborskega letališča, ki skrbi, da je vse v redu po tehnični strani. Govoril je o raznih napravah, za ka- tere je pravzaprav vseeno, ali jih omenimo ali ne, kajti sodijo v visoke teh- nične sfere. Omenil je tu- di, da jim še marsikaj manjka, vendar nič takš- nega, kar ne bd omogoča- lo varnega pristajanja ah odletanja letal, (jovoril je tudi o potrebnih kadrih, s katerimi so posebne te- žave. Vsak na svojem de- lovnem mestu zaradi pre- majhnega FK)leta letal ni potno zaposlen, zato si p>o- Dušan Valenčič magajo tako, da nekatera dela združujejo. Seveda ne na škodo vseh tistih funk- cij, ki morajo brezhibno delovati pri varnem letal- skem prometu. Da bd leta- lišče čimbolj funkcionalno poslovalo, razmišljajo o vrsti spremljajočih dejav- nosti, ki bi jih lahko op- ravljali. Tako recimo vleč- no službo, pa razprodajo delov starih avtomobilov pa varovanje turističnih prikolic (prostora okoli letališča je dovolj) in po- dobno. Pravzaprav so v ti- sti fazi, ko na vseh pod- ročjih iščejo »ventile«, ki bi njihovo letališče naredi- lo rentabilno. Janez Jerman, direktor: »Predvsem moram pove- dati, da je napačna inter- pretacija, če govorite sa- mo o mariborskem letali- šču. Lahko rečemo, da je to slovensko letališče za severovzhodno Slovenijo in ga je tako tudi treba obravnavati. Z veseljem la- hko ugotavljamo, da se ga vedno bolj poslužujejo iz celjske regije, pa Prek- murja, Čakovca, Varaždi- na, Krapine.« Kako se vključuje celj- ska regija? »V začetku je bilo nekaj težav, ki jih zdaj v skup- no zadovoljstvo premagu- jemo in odpravljamo. Pri tem moram omeniti, da je prišlo do sprememb tu- di v mišljenju nekaterih vodstvenih struktur, kot Potpara Vitomir, carina recimo v celjski občini. To je vsekakor dobro. Vidi- mo velike možnosti, ki jih bomo lahko uresničili s skupnim sodelovanjem.« »Vedno več ljudi se od- loča za naše letališče pri potovanju v Beograd, s katerim imamo zdaj zve- ze vsak dan. Odpiramo no- ve proge. Tako imamo po- leg zvez z Beogradom še dvakrat tedensko s Prank- furtom pa s Splitom, Sa- rajevom, Skopjem. Vozov- nica v Beograd stane (eno- smerna) 410, povratna 820 dinarjev. Izredno se vklju- čujejo delovne organizaci- je, ki pošiljajo ali dobiva- jo material preko našega letališča. Zaenkrat so naj- zvestejši sodelavci Gore- nje Elrad, Kovinotehna, Toper, ... Zlatarne Ctelje pa konji- ški Konus in morda še steklarna iz Rogaške Sla- tine naj bi že po novem letu prodajali v našem shoopingu. Seveda pa pri- čakujemo tudi druge.« Dušan Valenčič je di- rektor komercialnega sek- torja: »Jasno je, da smo imeli v začetku prav takš- ne težave, kot jih ima vsak novorojeni otrok. Le- tališče ni tako, kot avto- busna postaja, je nekaj več. Počasi se otresamo te- žav in postajamo »normal- ni«. Poskušamo na vse na- čine, da bi čimveč potni- kov potovalo preko našega letališča. Izredno dobro imamo zasedene linije do Beograda pa tudi dehio do Frankfurta. Polno so zaži- veli tudi poleti, ko smo vozili v Dubrovnik in Split. Zdaj iščemo nove možnosti, da bi pridobili še več p>otnikov. Ena iz- med takšnih oblik bo več turističnih poti, ki jih pri- pravlja naše letališče in jih bomo ix>nudili turi- stičnim agencijam. Le-te naj bi potei.i z avioni pri- peljale potnike do nas, od tu dalje pa bi jih odpeljali z avtobusi na posebej pri- pravljene različne turistič- ne poti, da bi spoznali Slo- venijo. Prva turistična pot bo v Slovenske gorice, imenovana »vinsku iresta«. Pripravljamo ogled sloven- skili zdravilišč, muzejev, gradov ... Možnosti ima- mo veliko, samo treba jih je ljudem ponuditi. Ali po- zimi smučanje na Pohor- ju! Beograjčan se lahko že po dobrih dveh urah odhoda iz svojega mesta veselo spušča i^.. strminah Pohorja. Razmišljamo tudi o novih hm j ah in podob- no. Seveda pa nam mora- jo pri tem pomagati tudi ostali, kajti sami vsega ne bomo zmogli, poleg tega pa tudi ne delamo samo zase.« Tako! Mariborsko leta- lišče, ki je tudi naše leta- lišče, bo kmalu proslavi- lo drugi rojstni dan. Prvi rezultati so vidni in mimo lahko zapišemo, da p>o svo- je tudi optimistični. Torej ni bojazni, da se ta drugi letališki otrok v Sloveniji ne bi razvijal tako, kot je p>otrebno. Celjsko območje je z novo cesto Sloveniko ■ter letališčem, do katerega lahko pridete v kratkem skoku dobrih i^^ miinut, dobilo pomembno okno v svet, tako za potnike, kot za prevoz blaga Lz delov- nih organizacij. Mnogi so, kritizirali in še kritizirajo, j vendar naj jam F>ovemo,j da le jii vse tako slabo,' kot mislijo. Po svoje je celo dobro, da sta v dru- žini dva otroka, če je vse pametno razporejeno, je vedno za oboje ust dovolj kn;fia ... Pa srečno mariborskim lesketaj očim pticam, ki si širijo pota po sinjem nebu v daljni svet. Lina se spreminja v pravo okno . Tekst: TONE VRABL Poto: DRAGO MEDVED j Vsakdanji prizor na letališču .., 8 stran — NOVI TEDNIK Št. 50 — 22. december 197! GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE ŽLAHTNA UUDSKOST PONOVNO SREČANJE Z LOTSCHAKOVO POSTAVITVIJO MOLIERA v gledališki seaoni 1971/72 smo veliko birala in slišali o krizi ljubljanske Drame, kjer se je močno zaostrilo naspro- tje med zagovorniki naspro- tujočih si gledaliških teženj kar je privedlo do znane izja- ve, v kateri je Drami odrekla sodelovanje večina najtvornej- Sih slovenskih gledaliških re- žiserjev in dramatikov. Med gostujočimi režiserji, ki so tedaj s spremenljivo srečo poskušali reševati umetniški ugled (po tradiciji) osrednje gledališke hiše na Sloven- skem, je bil tudi Peter Lotsc- hak. ki se je predstavil z uprizoritvijo Molierove Im- provizacije v Versaillesu in Skapinovimi zvijačami. In zgodil se je nemajhen čudež. Z izi-azibo sodobnim problem- skim odnosom do obeli bese- dil mu je uspelo pomensko zliti obe manj znani igri v celovito metaforo o gledali- šču, adružiti poznavanje vi- rov gledališča in drzno iska- nje novega in ne nazadnje uglasiti tedaj razmeroma he- terogen igralski ansambel v enovito komedijantsko druži- rko. S to izrazito živo fnemu- zejsko, neUteramo) gledališko predstavo mu je uspelo nav- dušiti zagovornike klasiičnega in navdušence sodobnega gle. dališča, kar vso slovensko kritiko in tudi »strokovno ne. deformirano« gledalšiko ob- činstvo. Bila je to zmaga preprostega, žlahtno ljudske- ga, umetniško doslednega gle- dališkega dejanja nad jalovi- mi teoretičnimi bitkami med brezkompromisnimi zagovor- niki minulega in fanatičnimi avantgardisti. V trenutkih ve- like krize in v pogojih idej- no-estetiike zmede je omogo- čila predstava upanje v zma- go resničnih umetniških vred- not, vero v možnost kakovo- stne sinteze zgodovinskih pri- dobitev in najnovejših iskanj in ljubezen do preprostega, radoživega in široko odmev- nega gledališča i^obnosti. Zaradi vsega tega ima Lot- schakova predstava pomemb- no mesto v zgodovini sloven- skega gledališča in zato ni zgolj naključje, da jo lahko gledamo še v sezoni 1077/78, kar je na Slovenskem, žal, izjemen dogodek. Pri tem Prejšnji p>etek smo imeli v SLG Celje to predstavo že drugič v gosteh, a je bila dvo- rana tudi tokrat zavidljivo nabita. Skozi Improvizacijo v Versaillesu nas je režiser uve- del v resničnost gledališča, v njegovo navideznost ali laži- resničnost, v zakulisje sleher- nega ustvarjalnega akta in poudaril Moličrovo izpoved o gledališču, ki zavrača klasič- ne norme, akademsko raviše- nost in hkrati odtujenost ob- činstvu, iz katere nedvomno izhaja zasnova celotne pred- stave. Z uprizoritvijo Slcapi- novih zvijač kot igro v igri mu je uspelo na gledališki način zavrniti aristotelovsko estetiko, ki v poenostavljenih interpretacijah vidi vrednost umetnosti predvsem v posne- manju, neideološko igrivostjo. Izkazalo se je, da ravno tak pogled na klasično besedilo' omogoča izjemno živahnost, polnokrvnost in gledališko prepričljivost, ki je s svojo večplastnostjo dostopna naj- različnejšim gledalcem; tako tistim, ki si želijo le nekaj brezobvezaie zabave in spro- ščujočega smeha, kot onim, ki iščejo pod zunanjo podobo predvsem režiserjev odgovor na vprašanja sodobnega gle- dališkega ustvarjanja. Moli- ferova sijajna komika, v kate- ri se prepletajo prvine situ- acijske, konverzacijske, zna^ čajske komike in komike in- trig, je le odlična osnova ži- vahne, živopisne, iskrive gle- dališke predstave, ki pa je v najglobljem smislu vendar zvesta velikem« klasicistične- mu komediografu. Na ustrezno pomenljivi in funkcionalni sceni ter v ko- stumih Heinaa Drusowatscha so režiserjeve zamisli z vzor- no priziadevnostjo in enovi- bostjo utelesili: Boris Cavazza, AleksaiKier Valič, Lojze Roz- man, Kristijan Muck, Tone Gogala, Marjan Hlastec in drugi, SLAVKO PEZDIR LIKOVNI SALON NOVO VODSTVO PREDSEDNIK A. LAVRENČIČ Prav gotovo pomeni iz\'oliitev nov^ predsednika skupščinskega odbora za vodenje Likovnega salona pri KSC zanimivo odločitev! Člani odbora, ki so se udeleži- li zadnje seje, so namreč takoj po prostovoljnem in nepričiikovanem odstopu tov. Staneta Perčiča ugotovili, da ni nikakršnega časa za odlašanje in prelaganje nar log, ki so predvidene v delovnem programu Likovnega salona, zato so se brez vsakih predhodnih razmišljanj odločili, da ne odstopijo — tudi ne iz solidarnosti! Slikarja Avgusta Lavrenčiča so izvolili za novega pred- sednika do konca mandatne dobe. Tako je moral sli- kar Lavrenčič tudi zdaj prevzeti veliko mero odgovorno, sti za marsikaj, kar doprinaša k rasti likovne kulture v Celju. Kot vse kaže, se bodo najprej dokončno uredili preostali prostori Likovnega salona, zlasti še nadstrop- je z balkonom, ki bo enakovredno služilo mzstavnim namenom. S to ureditvijo pa bo omogočena kompleks- nejša prezentacija Mkovnih del posameznih avtorjev ali skupin. Istočasno se bo reševala tudi galerijska razsvetljava in vse ostalo, kar sodi k pra\'i in sodobni urejenosti tako izjemnega razsta\tiega prost^>ra, kot je sedanji Likovni salon. Ta urejevalna dela pa seveda ne bodo ovirala prirejanja razstav, utrjevanja program- ske politike in reševanja ostale problematike. Razstava, ki bo v Likovnem salonu odprta v petek, 23. dec^embra ob 18. uri, bo predstavila najnovejše gra- fike mariborskega akad. slikarja Bojana Golije. Profe- sor in predstojnik kat^ire za likovno vzgojo na Peda- goški akademiji v Mariboru je grafik specialist, ki ustvarja že celih 25 let in je pred nedavnim proslavljal prav ta jubilej z retrospektivo svojega grafičnega opusa v Salonu ars v Radljah. Razstavo v celjskem Likovnem salonu bo spremljal katalog s podatki, ki bodo dostojno predstavili avtorja in njegovo dosedanje delo. Čeprav ni slikar Golija še nikoli razstavljal v Celju, je med nami dosti poznaval- cev in celo lastnikov njegovih grafičnih listov. Zato se tega razstavnega srečanja z njim in z njegovimi deli tu v Celju še posebej vselimo! Vse kaže, da bo mojster ob razstavi omogočil ljubiteljem grafike tudi nakup njegovih izbranih listov. MILENA MOŠKON RAZSTAVA DRUŠTVA LIKOVNIH AMATERJEV CELJA VIDEN rMPREDEK ORGANIZIRANEGA DELA Društvo likovnih amaterjev celjske občine se nam po- novno predstavlja s svojo razstavo v prostorih Muzeja revolucije, ki likovni kulturi že dalj časa izkazuje gosto- ljubje. Kaj nam prinaša eno- letni pregled dela likovnih amaterjev, ki se v zadnjem času predvsem zelo aktivno vključujejo v organizirano de- lo in se vse bolj v teh vrstah tudi borijo proM šuš- marstvu, lažni izpovednosti in materialnemu dobičkarstvu? Prav gotovo smo lahko z letošnjo razstavo zadovoljni. Predstavila nam je dvanajst imen, ki niso več neznana, vsaj na celjskem območju ne, nekatera pa so že segla globoko v slovenski kulturni prostor. Na prvi pogled je opazna vidna razl-k^ od prejšnje ustvarjalne dobe v tem, da se je lotil vseh avtorjev večji pogum. Segli so po novih tehnikah, skuša- jo se izmotati iz ustaljenih izraznih pripomočkov, tisti pa, ki so spoznali pravo moč v svojih dosedanjih poskusih, so uspeli to spoznanje nego- vati in ga preleviti v prak- tično delo, v utrjevanje in razvijanje kakovosti. Nande Lesjak, Jože Perčič, Karel Zelič, Mihajlo Peric, Branko Horvat, Vinko Podjed, Stane Petrovič-Conči, Aco Markovič, Magda Zagoričnik, Filip Ba- rič, Franc Brečko in Milan Aleševič (karikaturist) so imena, ki nam pripovedujejo o likovnem snovanju ljubite- ljev. Petrovičeva letošnja na- grada na piranskem Ex tem- po re pa dokazuje, da to Ijubiteljstvo pri nekaterih prerašča ta okvir in se vzpe- nja ali pa poglablja v resna razmišljanja o likovni govo- rici, o komuniciranju s plat- na ali kakšnega drugega materiala. Nande Lesjak, Jo- žd Perčič, Mihajlo Peric smeleje pristopajo k barvnim rešitvam, Karel Zehč pa že s svojo znano izostrenostjo še bolj potrjuje svoje hkov- no znanje. Aco Markovič se je pogumno lotil grafike, ostaU pa izkazujejo tisto me- ro znanja in talenta, ki zago- tavlja napredek ob doseda- njem in seveda bodočem de- lu. Pri nekaterih slikarjih je opaziti tudi večjo skrb pri opremi sto jih del, kar je bi- lo navadno prefcejšnja hiba. Vsekakor smo lahko zado- voljni z opravljenim delom. Bodrilno je seveda dejstvo, da prihodnost prinaša nove naloge, nova iskanja, da pa bodo društveni člani iskaii prenekatere rešitve v skup- nih pogovorih in soočanjih, čeprav gre za izrazito indi- vidualno ustvarjalnost. Na osnovi sedanje razstave, ki bo odprta do 30. decembra, smo lahko optimistično raz- pcjloženi, zroč v prihodnje ieU>. DRA(X) iVLEDVED Kako potrebuje,jo naši delovni ljudje kulturne prire- ditve, smo znova spoznali na nedavnem koncertu sek- cij KLD Svoboda v Šempetru. V polni dvorani, ki je najbrž največja v bližnji in daljni okolici, se navdu- šeni gledalci kar niso mogli ločiti od članov dramske sekcije, ki so jim predstavili hudomušno igrico Rendez vous, ansamblov Borisa Terglava in Slovenija ter hu- morista Jožeta Galiča. Društvo se je potrudilo, da jim predstavi res najkvalitetnejši program, čeprav se v zadnjem ča.su srečuje s problemom delovanja folklorne skupine, ki bi prireditve nedvomno veselo popestrila. Tekst in foto; EDI MASNEC St. 50 — 22. december 1977 NOVI TEDNIK — stran 9 36 ROJSIMI MU JLA Limiiii SVETOZARJA ViJUKICil II tim mmiM v %immm strategija splošne ljudske obrambe Jugoslavije nikogar ne ogroža, je protivojna m v službi miru. Nikola Liubičič V častitljivo stari stavbi v nepo- sredni bližiru Savinje na robu med naravo na eni in vse bolj razvijajo- čim ae mestom na drugi strani je bilo včeraj dopoldne na moč slovel- sno. kajti vojaki in starešine enote tovariša Svetozara Vulikida so bili po »najtežjem filtru« proglašeni za naj- boljšo enoto na Ljubljanskem armad- nem območju! Dan pred današnjim rojstnim dnevom JLA so vojaki in starešine pa vsi občani Celja doživeli enega izmed svojih najlepših trenut- kov: bili so nagrajeni za delo, ki vodi k enemu samemu cilju — varnosti naše domovine, nasdga ozemlja. Začetki za dosego te^ga uspeha se- gajo daJeč nazaj v leta, ko se je pravzaprav vse začelo iz »nič«. Ne- kaj dni pred iztekom lanskega leta so sedli skupaj č'ani 2fveze komuni- stov v vojašnici »Slavka Slandra« v Ce- lju in rekU: »Še bolje bcmo del-ali na vseh področjih!« Sklep je bil sprejett in začeli so. Začeli od vsakega vojaka do posa- meznih enot in do vrha. Vsi z roko v roki in z edino željo, da uspejo. In uspeli so, saj so v hudem filtru med najboljšimi ostali sami, kot naj- boljši na Ljubijenskem. arm.adnem ob- m.očjii. Najprej so itrpolnje-vali vse naloge na področ:u popolne bojne pri- pravljenosti pa utrjevanju moralno- politične zavest.! ter nadalje\'^li na področjih s'r.š:h dražbeno pomemb- nih akcij ter kulturnem in športnem področja. SPRE.IETVI PRI NIKOLI IHITRICU Tovaj-LS Nikola Miirič, komandant celj- ske garnizije, .|e pripravil v Dcmu JLA tra- dicionalni spre.j«m, kjer je med številnimi družbeno političnimi tSs^lavci in predstavniki šol ter organizacij združenega dela bil pri- soten tudi narodni heroj Tone Vidmar-Luka. Pred kra.jšim kulturnim programom, v ka- terem so nastopili učenci osnovnih š»l in vojaki, je tovariš Nikola Mitrič pozdravil vse prisotne, začel pa je pri pionirjih z rdečinid ruticami okoli vratu. Veliko simbo- ličnecta .je bilo v tem pozdravu! »Začeli smio sekati trnovo pot, ki je zdaj vedno lepša!« Na vas jc naloga, da jo va- rujete!« In odgovor pionirjev; •Naša vojska bo povsod, tu živi naš hrab- ri rod!« Vojakom, zbranim iz skoraj vzdh krajev Jugoslavije, ni bilo težko pre- magovati nalog, za katere so vede- li, da vodijo k našemu skupnemu ci- lju! Dopoldne so delali na vežbali- ščih in v kabinetni, popoldne dru- gje. Torej delo skozi ves dan rn ob vsakem vremenu, ponoči pa nekaj ur spanja. Danes jim ni žal! In to ne samo zaradi dobljenega priznan;a, sm- pak tudi zato, ker vedo da so boga- tejši za znanje, ki ga bodo potreoo- vali v trenutkih morebitnega spopada s sovražnikom. Svetozar Vulikič in Vitomir Juško- vič povesta, da je bilo sodelovanje z dejavniki v celjski regiji izredno uspešno in da pričakujeta, da bo takšno tudi v prihodnje. Poleg »drob- nih«, skoraj vsakodnevnih akcij, so celjski vojalu pomagali tudi pri grad- nji ceste na Pokljuko pa na Creto v žalski občini... da omenimo samo najpomembnejše. Nj,'bovo vo'ašnico, ki je kljub pi-ostorom v stari stavbi nadvse vzorno urejena, je samo le- tos obiskalo preko 3000 otrok m mla- dincev. Vrata so torej vedno od- prta ... Učenci Osnovne šole »lAnton Aškerc« iz Rim-skih TopU-c so takole pripovedo- vali po ogledu orožja, kabinetov, športn'h objektov, spalnic, kuhinje in vsega ostalega v vojašnici: Dušan Klajnčar: »Prvič sem v vo- jašnici in resno povem, odiočU sem se za vojaški poklic!« Stojan Sorčan: »Tako opremlje- nih kabinetov z razn'mi pripomočki, kot ssm jih videl tu, nisem videl še nzkrer dnigie. In vse so napravili vojaki ter starešine sami, samo da bi se še bolje lahko pr-pravili na morebiten odgovor proti so^o^žniku.« Roman VengTist: »Zlati so ti naši fantje!« Andreja Podpečan:»Tako lepo po- spravljenih sob ne vidim niti doma!« Janez špan: »Najbolj všeč mi je bla spominslca soba! Pa koliko raz- nih priznanj so dobili za svoje delo! To je nekaj enkratnega!« Franci Žohar: »Mi mladi smo re- snično lahho ponosni, ko vse to vi- dimo v naših vojašnicali. Težko pri- borjettia zma@a v 11. sveti^nd vojni daje čudovite reaailtabe rn na nas, ki prihajamo, je naloga, da jih čuvamo ter krepimo..« Včerajšnji dan je bil resnično ve- lik praznik za vse Celje, ne samo za vojašnico ali vojaike. Praznik zato, ker smo ga po besedah Svetozarja Vuliki- ča in Vitomirja Juškoviča dosegli s skupnimi prizadevanji in napori. Ne bodo pa naši fantje, ki slavijo in mi z njimi, ostali na dobrenih lovorikah. Načrti so tu. SODELOVANJE NA ZAVIDLJIVI VIŠINI! Tudi letos je poveljnik Ljubljanskega a*^■ madnega območja Franc Tavčar-Rok pripra- vil tiskovno konferenco za slovenske novinar- je, ki jo je v njegovi odsotnosti vodil na- čelnik štaba LAO Jože Ožbolt. Med drugim je povfMlal: »V letošnjem letu smo dosegli več, kot smo načrtovali. Kljub temu pa moramo so- delovanje med občani in vojald .še bolj utr- diti, čeprav Je že zdaj na zavidljivi ravni. Vso pripravljenost smo med drugim pokazali tudi na Planini 77, kjer so se izkazale vse strulrture. Na nogah so bili vsi od pionirjer do starcev v želji, da pomagajo branilcu in zatrcjo napadalca. Obrambno sposobnost smo uspsli postaviti na zelo trdne temelje! Ml smo veliko naiM'aviti, kar našo deželo še bolj bogati. Ce bomo tako delali tudi v prihodnje ne bo nikogar, ki bi nas prema- gal V naši vojski posvečamo veliko pozor- nost tudi športu in telesni Inilturi nasploh. Zakaj? Ce bo naš človi^ft zdrav in fizično sposoben bo lahko ngnal vsakega sovražnika. Naš odnos do človeka je human in dosto- janjitven. Tudi v tem je čar naše moči. Vsak občan mora vedeti, kako bo ukrepal v pri- meru teiav. Mi vsi skupaj ste modernizira- mo, prilagajamo in urimo, tako da bo eventuelni sovražnik vedno o»tlkel« v praz- no!« Vulikič in Južkovič: »Polag nadaljnje krepitve vojaških kolektivov bomo tu- di v prihodnje prisotni v prostoru iz- ven zidov vojašnice. Tako pripravlja- mo izgradnjo strelišča, ki bo služilo vsem občanom, novo vežbališoe za še boljši pouk vojakov, nadaljevali bomo izgradnjo ceste na Pokljuko, pomagah v krajevnih skupnostih pri izgradnji aU obnovi mostov, cest in podobne- ga... Tu je še kulturno in športno GRAI>ITEV SISTEMA SPLOŠNE LJUD- SKE OBRAMBE JE NE3POS0REI>NO VTKA- NA V VSE CELICE NASE DRU2BE IN JE POSTALA SKRB, PRAVICA IN OBVEZNaST VSAKEfJA DEI.OVNEGA CLOVEIt^i, JVCiO- SLAVIJA PA NE7AVZETA TRDNJAVA ZA VSAKEGA AGRESORJA. TITO sodelovanje, delovanje osnovnih orga- nizacij zveae komunistov in mladin- ske organizacije, izboljšava vojakove- ga standarda in hrane do stanovanja in obleke. . . Torej poleg osnovnega dela bomo še bolj krepili tudi drugo, saj želimo, da bi pomagali in bili skupaj povsod. Če bomo to še izpo- polnili, bomo laihlco vsi skupaj mir- no spali. To se morda v tem trenut- ku malce čudno sliši, vendar je res.« Ob velikem dosežku vojakov v eno- ti Svetozarja VuVkiča se čestitkam pridružuje tudi naše uredništvo z vse- mi bralci. Njihov uspeh in uspeh vseh drugih tovarišev v uniformi je nov dokaz, da je to tista šola, ki brez dvoma človeku največ daje: po- gumno srce, znanje in pamet ter ra- cionalno odločan;e v tistih trenutkih, ki jih tako neradi unenujemo — naj- težji! In kdor zmore najtežje trenut- ke je — zmagovalec! To smo že do- kazali, dokazujemo in bomo dokazo- vali! Tekst: TONE VRABL Foto: DRAGO MEDVED OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKH DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINK| KDO mik PBAV? Prosim za odgovor. Jože Kuzma je v prejšnja številki Novega tedniika napisal na špoinni strani članek o roko- metu. V njem je zapisal, da bo Milia Bojovič .še igral za Acro Celje, v radiu pa sem .saašaila, da ne bo več igral. Kaj je resJiica? Kdo ima prav? MARJANA iz Celja 1;REI>NK<5TV0 hepo bi bi- lo, draga Marjana, če bi se polno podpisali in da bi ve- deli, kdo pra\"zaprav sprašu- j«'. Toda. ker gre za vpraša- nje, ki bržčas zanima še ko- sa drugega in ne samo mis. ki ste .se skrili za anonimnostjo, odgovar.Himo nanj. \liha Bo- jovič je do nadaljnjega su- spendiran, kar pomeni, da za celjski rokometni klub nekaj časa ne bo i.i;ral. Najbrž bo ta premor trajal tja do janu- arja. Kdo ve? Sicer pa, kdo se sploh znajde v tem labirin- tu različnih i7..jav in zagoto- vil. Vsak trdi, da ima prav. Najbrž pa je resnica samo ena. Zato pričaku,jemo, da se zadc?\'a razplete pred najviš- jim rokometnim forumom v državi. Do tedaj pa nič ner- vo'/.e in nič obljub. KDAJ NOV ROMAN? Ojjlašam se kot vaša zve- sfa nar(>oni<."a. Tednik mi je kar všeč in lahko rečem, da se je biistvenda, me- nim, da bi lahko z vašim po- sredovanjem to napako od- pravili. Zdaj pa moje glavno vpra- šanje. Letos, sredi julija, se je v Novem tedniku iztekel roman Frana Roša »Zvesta četa«. Nekaj časa ste še ob- ljubljali nove-ga. Zdaj pa je vse tiho o tem. Zanima me, kako je z novim romanom. Tednik bo z njim samo prido- IhI, bo zanimivejši! Ker se leto izteka h koncu, vam v Novem letu želim vsem v uredoiištaoi vel^ zdravja tn obilo uspehov pri nadaljnjem delu. HILDA LOa^lOVSEK Sentjiur UREDNIŠTVO: Hvala, /a res hvala za lepo pismo. Ver- jamemo, da ratli prebirate pi.s. ma bralcev. Reš .je, kar pra- vite: premalo jih je. Tudi mi bi bili veseli, če bi jih bilo več. saj tako z njimi tudi mi prispevamo svoj delež k re- šitvi ali osvetlitvi marsikate- rega problema, ppravi. eujenio zaradi zamude, ki v bistvu ni ziimuda. I^e odloči- tev je težka. Z romanom, nje- govo vsebino, bi radi ustreg- li vsem. To l>a je velikokrat težko. Hvala za novoletno čestitko. Tudi mi vsi, ki delamo v hiši Novega tednika in seveda Ra- dia Celje, vam želimo dosti zdra\ja, sreče in veliko uspe- hov v 1978. letu. BREZ ROZE Te dni so mi odpovedali štipendijo. Pa sem ob tej ža- lostni novici napisala te vrsti- ce. Naslov sem dala: Dija- kinja brez rože: »Imela sem rožo, o ljudje. Bila je majhna in krhka, a bila je vendarle roža. Lju- bila sem jo tn negovala. Tu- di drugi imajo rože. Eni majhne, kot sem jo imela jaz, drugi pa večje. Ta mo- ja roža pa je biia čudežna. Bila je podobno Shagreenovi koži. Saj poznate to zgodbo o oslovski koži, ki je imeia to la.stnost, da je lastoiiku izpolnila vsako željo?! A, ob vsaki želji se je zmimjšala. Podobno je bilo z mojo ro- žo. Imela je to lastnost, da je zrasla vsak mesec le do določene višine. Spočetka je imela vedno 64 listov tn jih je tudi vsak mesec obnavlja- la. Ob vsaki želji sem utrga- la nekaj listov. Ce je bila želja majlma, sem jih utrgala manj, če je bila velika pa več listov. No, in potem sem si zaželela, da bi moja roža zrasla. A, glej ga zlomka — zmanjšala se je. Poslej je imela le še 42 listov. Zažele- la sem si ponovno, da bi zrasla. A žalostno čudo — ro- ža je pričela veneti in je končno usahnila, čudno, saj sem jo skrbno zalivala. Ostal mi je le še en sam njen list. Iz njega sem si skuhala čaj. Zdaj žalujem za izgublje- nim in premišljujem, kaj je bila ta roža. Prej sem misli- la, da je bila ta moja roža, ki ji je bilo ime štipendija, vrtnica. Po okusu čaja pa sodim, da j« bil pelin.« MAjCtDA TRATNIK Zagrad, Celje KDAJ BO V RESNICI ZAŽIVEL? Za letošnji praznik republike so v Preboldu odprli nov zdravstveni dom. Samo objekt, medtem ko delo v njem .še ni steklo. Domačini upajo, da se bodo vanj kmalu preselili zdra\'niki in drugi zdravstveni delavci, sivj ljudje v resnici komaj čakajo na delo doma v novih pogojih. Bržčas pa je to tudi želja članov kolektiva zdi-avstvenega dt>ma. Kdaj Vx) torej steklo delo v novem zdiavstvenem domu? DARKO NAR.\GLAV SPORED OD 22. DO 28.12. CETRTEJ^l, 22. decembra: 8.10 Poročila, 8.15 V živo — Dan JLA, Pod Konjiško .goro, 9.00 Zaključek dop3ldan&kega sporeda. 1,').4.5 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Na.ši poslu.šalci čestitajo in pozdravljajo, 21a- bavni globus. 17.00 Kronika, Obvestila, H.iiO Kulturni feljton, IT.4.5 Domači tuns^ainibli, 18.00 Zaključek sporeda. PETEK, 2;i. decembra: 8.10 PorcnMla, 8.15 V živo — steklarstvo, 8.50 Po laški občini, !).00 Zaključek do- IX)ildan&kega sporeda. l.'>.4o Glasba iz studia, 16.00 Poro- čila, Naši pc^ilušalci čestitajo in poalravlia^jo, Zabavna globus. 17.(M) Kronika, Obvestila, 17.30 Turistič^na odda- ja, 17.45 Vedri zvoki, 18.00 Zaključek sporeda. •SOBirrA. 24. decembra: 8.10 Poročila, S.l.") Dopoldan- srečanja, 8..50 Celjski odmevi. 9.00 Zaključek donjol- danskega six>reda. 1.).45 Glasba iz .studia, 16.(Ml PorcKvila, Naši poslušalci čestitajo in pozidravljajo, Zabavni glo- bus, 17.00 Kronika, Obvestila, 1730 Filmski sprehodi, 17.45 Cocktail melod):ij, 18.00 Zaključek .sporeda. NEDEIJA, 25. decembra: 10.05 Poročila, 10.15 Pred stavljamo vam, WM Obvestila, lf).45 Zabavni globas. 11.00 PREMIERA RVDI.ISKE K;RE MH^ENKA STRA- .slušalci čestitajo in pozdravljajo, 13.00 Pravl.ji- ca dedka Mraza, 13.10 Vedri zvoki, 13.35 Kmetijska od- daja, 14.00 Zaključek sporeda. PONEDELJEK, 26. decembra: 8.10 Poročila. 8.15 V živx) -- .smuka na Rogli, 8..50 Sent.jurskošm.u-ski utrinki, ».(M( Zaključek dopoldan^skega .sporeda. 15.15 Gla.sba iz studia, 16.00 Poročila, Naši poslušal.-^i čestitajo in po- zidravljajo, Zabavni globu.s. n.(K) Kronika. Ol^estila, 17.:iO športni pregled. 17..V) Pravijic-a dedka Mna^a, 18.00 Zakljiiček siporeda. TOREK, 27. decembra: 8.10 Poroč-ila, 8.15 Dopoldan- ska srečanja, 8.,iO Po .Savinjski dolini, 9.00 Zaključek d(4X>ldanske^a sporeda. 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Naši po£.lu.šalci čt-stitajo in po.-«lravljajo, Za- bavali ,gk>bus, 17.00 Kronika. Obvestila. 17.30 Reportaža — dedek Miaz v vrttnh in .šolah, 17.45 Pravljica dedka Mra-ffl,, 18.00 Zaključek spore^la. .SR.B1M. 2«. decembra: 8.10 Poročila. 8.15 V živo — z rokomeitašd, 8..')0 Mrx?;ir.skr; zapisi, 9.00 Zakliuček dio- T^iddaniskeiga .»sporeda. 1.''..45 Glasilxi iz sitmlia, 16.00 Poro- čila, Na-ši poisilušhlci čeisft.itajo m po^vdravljajo, ZabftATii globus. 17.00 Kninika. 01we**t/ila, 17.."«» Med delegati, 17.45 Pravljica dedka Mraaa, 18.00 Zak;ijiw>e>k S5J«>red»t. RADIO CELJE Gašperieva zgodba Pisali smo že o prvencu — radijski igri našega no- vinarja Milenka Straška z naslovom »Gašperjeva zgod- ba«. Pokroviteljstvo nad igro je prevzela organizacija združenega dela GORENJE VELENJE, na sporedu pa bo to nedeljo, 25. decembra 1977. ob 11. uri. Predstavimo danes torej vse ustvarjalce GAŠPERJEVE ZGODBE: Avtor: Režija: Redakcija: Ton in montaža: Gašper: Oprešnik: Predsednik ZB: Pere: Mina: Krivec: Boltežar: MILENKO STRASEK JANEZ STARINA BRANKO STAMEJČIČ DUŠAN PETEK BOGOMIR VERAS J02E PRISTOV MIRO PODJED MATJAŽ ARSENJUK UERKA BELAK BORUT ALUJEVIC ZVONE ACREŽ DRAGO KASTELiC Vsi igralci so iz Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, igra Je bila posneta v studiu Radia Celje. maš KR4i RAOEOE: OOL!fCO¥AnJA Pred cUievi je predsedmk o)x;in.ske skui>ščine Laško, Rudi Grosar, podelil v Radečah Titova odlikovanja nekate- rim delavcem v društvih in družbeaio- pohtičnih organizacijah. Red republike s srebrnim vencem so prejeli: Franc Gospodaric st., Fran- oi Kržan, Branko Brvar in inž. Ivo Hir- šelj. Ta priznanja so prejeli za svoje dolgoletno in u.spešno delo na podix>č- ju gasilstva, pri razvoju pevske kul- ture in za delo v društvih ter družbeno- političnih organizacij ali. JOŠKO SUMRAK GRIZE: ŠOLARJI, ODLEČNOI Kultunio življenje v Gri/.ah poteka predvsem preko kulturnega dru.^tva na osnovni šoli Nade Cilen.šek, dramske skupine pri osnovni organizaciji Zveze sg v tem letu nava- jalo delovne ljudi in mladino k aktiv- nemu sodelovanju v naravi. Planinci so spoznavali naravne lepote naše do- movine, njene kulturne znamenitosti, ob vsem t^m pji so se vzgajali tudi v skromnosti, samostojnosti, tovarištvoi, disciplini, srčni kulturi ter spoštovanju do dela. Številne opravljene naloge do- kazujejo, da so se tudi preboldski pla- ninci držali sklepov predsedstva Izvrš- nega odbora republiške konference SZDL ter Izvršnega komiteja ZKS in Jugoslavije. Odveč je ob vsem te-m omenjat-i poniem}>no vlogo planinskih dioištev v splošnem ljudskem odporu. Preboldsko planinsko društvo šteje danes več kot 1000 članov, med njima pa je kar dobra polovica pionirjev. Vse letošnje akcije so bile posvečene par- tijskim in Titovim jubilejem. Zanimiv je podatek, da so letos pripravila kar 51 izletov, v različne oblike izobraže- vanja je bilo vkljtičenih 50 članom, mnogo pohodov pa je bilo namenjeno obujanju tradicij NOB lčani opravili 184 ur, v domu pod Reško planino 200, z v^semi ostalimi delovnimi akcijami pa so .sku- paj opraviU več kot 1300 prostovoljnih delovnih ur. Ko so pred dnevi načr- tovali program dela za leto 1978, so poudarili, da bo ta še pestrejši. Ce k vsemu letošnjemu dodamo še več prak- tičnih seminarjev in akcij za gorske stražarje, adaptacijo planinskega doma pod Reško planino ter vzdrževanje Sa- vinjske ter Trimčkove družinske pla- ninske p>oti in obnovo trim .steze v Prelx>ldu, potem bo dela prav gotovo dovolj. JANEZ VEDENIK VITANJE: ZRVS DOBRO DELA Prege v celoti izvršiili. Ni jih bilo malo. 0(;i!x>r je preg-ledai turti .stanje član- stva t organixa<"ijd ZRVS. t^i^^tovil je, da je J) ze kon^ dovoljei goje, t komun večini i kmečkii Odb( gom z« vanj na Letu cije ZR polovici LJ i V Lj ki bo v bel za ga vklji ga sam bo spre tembra naj bi i V o< predstai bečna. S SHvi^ ocenili i žuje koi tri poiT nem či vodo. z zbiranji Turno- svojo t tudi za V sen stva žel SE Tudi še kak< Mraza, svojim reč, da sleherni še iz t Upa m jevne si ki jim poziiblji Pribl je v obi darila, ( veda. D na tist« čine, k šentjurs nakazuj rila. Dede pa bo! Pohiti! S Kraj nekaj 1 doma 'i vhodo« tek dek ki je d Tineta OD RINKE DO SOTLI^-OD RINKE DO SOTLE-OD RINKE DO SOTLE - OjJ RINKE DO SOTLE - OD RINKE P9 SOTLE-pD fl OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE 35,8 odst. članov Zve- tem odbor ni bil za- ajo še mnogi vse po- ,jo dobri člani Zveze joscbej, ker so to po ,1-ebivajo na vasi med udi .strinjal s predlo- ^^ priznanj in (xlliko- jžnun članom, iio osnovne orgtmiza- e bodo sklicali v prvi 1973. leta. FRANJO MAROSEK A: VRTEC ZA OTROK ) že ustanovili odbor, rajevne skupnosti skr- >troškega vrtca, ki so gram drugega celjske- i. Z gradnjo vrt^^a, ki rok, txxlo pric^eli sep- 1, Prve varovance pa gusta 1»80. leta. poleg krajanov tudi )vne organizacije Lju- M. BRECL ;a: delavni ISILCI Id so na zadnji seji 0 v letu, ki se pribli- so uspešni. Izvedli so kcije. Tako so v suš- torko pvomagali črpati ni pa so bili tudi pri 1 za asfaltiranje ceste Ponosni so tudi na desetino. Skrbijo pa je svojei?a kraja. m in prijateljem gasil- )o novo leto. STANE 'KURNIK I: DEDEK PIŠE nOKOM t šentjurski občini se i prihoda ljubega dedka f teh dneh dedek piše pem vabilo. Želi nam- i videl, srečal ali objel B iz občine, četudi je |iljene vasi ali zaselka. j)do na srečanje v kra- iprišli tudi tisti malčki, »letni gneč'i, naglici in tabil poslati vabilo. P otrokom, kolikor jih Jedek prinesel .skromna od njihove starosti -se- raz se letos malce jezi i organizacije izven ob- lujejo starše otrok iz Be, pa kljub temu ne |>evka za novoletna da- lj bo treba zambantiti i — malčki te čakajo. MP IJ: UREJENO KOLJE iil>n<->st Saštanj je po ^nčiio uredila okolico zelenici platoja pred postavili bronasti odli- v naravni velikosti, *i"ja slovenskih kiparjev ' Ljubljane. V. K. PREBOLD: JAMARJI - NOGOMETAŠI V oikvlru letošnjih mladinskih špordiili If^vr, ki jih je v sodelovanju z obtln-sko telesno- kuUurito skupnostjo organizirala komisija za šik>rt in rekreacijo pri ol)čin.ski konferenci ZSM.S Žalec, je bila tadi občinska lis* v malem nosonietu. V njej so .sodelovali tudi ja- nuarji »Onega galeba« iz Prebolda, ki so posUiIi celo občinski prvaki. V .šestnajstih kolih so doživeli le dva poraza. Najbolj og-orčen boj pa je bil z Drešinjo vas.H). Saj je prav kkliije kolo imlločalo o zmago\aIcu. DARKO NARA(;LAV (Z NAŠIH SOL MLADI VELENJCANI MARLJIVI V AKCIJI Pioinir,'>ki odred osno\me šo- le ».'Vnton A.škerc« v Velenju ter &,ktiv mladih članov Rde- čega križa sta že v mesecu se^pt.embru razmišljala o hu- mani akciji »Zbirajmo pa- pir«. Odločili smo se in tako na šoli napovedali tekmovan^je med razrednimi skupnostmi. Določili smo učence, ki naj bi pri akciji pomagali. Pa- pir smo zbirali v domačem okolišu in ga spravili v kar- tonsice škatle, te pa doma v kleti. Dne 22. novvsmbra je bil za- kliaični del akcije na šoli. Učenci smo med deseto in petnajsto ura prinašali pa- pir. Na šolsko dvorišče !?mo postavili dve tehtnici. Dežur- ni pionirji so tehtali, zapi^>o- vali količine in poanagali spravljata kartonske škatle s papirjem v večji zaboj. Po- raau;mobili pripeljali na šolsko dvorišče škatle s papirjem. Najhujša gneč-a je bila v opoldanskem času. Kamion je vozil nepretr- goma. Se isti večer so odbomild s pomočjo učiteljic — men- toric .sešteli vse količine. Zbrali smo 13.250 kilogramov pa,pirja. To je več kot 13 ton! Številki kar nismo mogli verjeti. Toda, ponovno pre- števanje je pokazato iste re- zultate. Kaj zmoremo, če smo slož- ni! Dena.r, ki smo ga dobili za zbimii papir smo namenili za p onirski ds.>m Sut^eska v Do- lenj.s,kih Toplicah. PIONIRSKI ODRED Pr\"eca štajerskega l>ataljona UREDNIŠTVO: Kvala za pi- smo, še več takih. Ne samo pise-m, tudi akcij. Lahko ste za zgled. Združeni ste v res- nici veliko naredili. Čestita- mo. Hkrati s tem .sporočilom pa so nam iz šole poslali še več prispevkov otrok, ki vsak po svoje opisuje zani- mivo in uspešno akcijo. Te zapise so prisj^evali: Miran Razhorsek. Peter Sile. Tomaž Gradišnik, Mihelca Žlof, Va- lerija Za.ijmajsler. Marjan Kiikovec, Robi Caler. Urška Jurak, Renata Solina. Tan.ja šteivarnik, Primož Meško, Meža Primož, Samo Ciniperc, Nataša Kališnik in Sudana Ko/eljnik. Vsem šp enkrat hvala in iskrene čestitke za uspelo akcik). MALA ANKETA ZVESTOBA KOLEKTIVU Te dni je kolektiv celjske Tkanine slavil srebrni ju- bilej svojega podjetja. V petindvajsetih letih dela je do- segel izredne uspehe, na vsak način i>a se uveljavil, da uživa ugled, kot malokdo. To je celjski kolektiv v pra- vem pomenu besede. Tu so njegove korenine in od tx)d se razpletajo tudi njegove veje. Tkanina je prav gotovo pojem dobr^a poslovanja, je pojem zaradi ljudi, ki so ji posvetili svoje delo. V nmogih primerih kar življenjsko, saj je med 4.37 zapo- slenimi dolga vrsta tistih, ki »5 v tej sredini več kot dvajset let, da, celo trideset. Mnogi od teh, ki so pri- spevali k ugledu Tkanine so danes v pokoju. Tudi nji- hovo delo je v današnjem uspehu kolektiva. JOSIP VREČER, kalku- lant v galanterijskem od- delku TOZD Veleprodaja: V Tkanini sem že dvaj.set let in v tem ča.su doživel vse vzpone podjetja, ki ni- so bili majhni. Seveda .sem najbolj vesel novih prostorov naše temeljne organizacije združenega dela tu na Teharski cesti. Zdaj je delo v njih nepri- merno boljše. Ne samo zaradi nas, ki smo v tej enoti, tudi zaradi strank, ki prihajajo iz vseh kon- cev naše države. MARTA SKETAKO, bla- gajničarka za oddelke mo- ško in ženske konfekcije v veleblagovnici: V tem ko- 1-jktivu so moja mlada le- te, saj sem mu zvesta že polnih devetindvajset iet. Veliko, mar ne! Sicer pa s svojim delom povezu- jem dva oddelka. Zato bolj občutim utrip našega dela. Delo je zahtevno. O tem ni treba govoriti, pa tudi lepo, še posebej, če si v sredini, v kateri vla- da pravo tovariško razpo- loženje. ZDRAVKO B02ICNIK, vodja ekoriomske propa- gande in aranžerstva: Tu sem začel in če bo vse po sreči, nameravam v tem kolektivu tudi koi\čati svojo aktivno deloTOo do- bo. Zdaj sem v tej sredi- ni že trideset let. Po de- lovnem stažu .sem najsta- rejši. Naše delo je zdaj lažje. Imamo lepe delovne prostore. 2elj in potreb pa s tem ni konec. Zlasii delo v aranžerski delavni- ci bomo morali še meha- niziran. DANICA R.^^MSKUGLER, prodajalka na oddelku moške konlekcije v vele- blagovnici: Tu je moj drugi dom. S tem sem povedala vse ali skoraj vse. Sicer pa še podatek, da sem v tem kolektivu že 29 let. Dobro se poču- tim, zato, ker rada delam z ljudmi. Zato sem prej, ko sem bila zaposlena v poslovodni pisarni, pogre- šala teh živih stikov z ljudmi. Prijetno pa je tu- di zategadelj, ker ,se med seboj dobro rasiumemo. VENčF^SLAV WAGNER, koresDondent v TOZD Ve- lppi-lek'tiv<>m, mu dali veliko let svojega dela in he kaj v*^. Nismo jih posebej izbirald, saj je število tisitiJi, ki bi si 2««4itžjli nkj»lo v tem za^fmsu, neprimenw ve«ije. MII>.\N BOŽIČ- 12. stran — NOVI TEDNIK §t. 50 ~ 22. december 1977 Z OBISKA PRI NAŠIH JUŽNIH SOSEDIH SREČANJE Z MAKEDONIJO BREZ VODE NI TRAVE, BREZ TRAVE NI KRME ...! 2toidruania stveaa Slomiijc je organizirala izlet za kme- ti jce. Hoteli smo spoznati, kako imajo v Maikedotiiji urejeno sodelovanje zadruga —tonet, kako daleč so s sa- moupravo, kakšni problemi jih tarejo. Zadiužna zveza republi!Ke Makedonije je bila organizi- rana šo.e pred kratkim. Ma- kedonija ima namreč zelo malo aadrug. Niso izumrle. Pač pa so jih vzeli veliki kombinati med svoje temelj- ne organizacije, zato delujejo sedaj tako, kakor želijo nji- hovi veliki sodelaivci. Makedonija je za siovenjike- ga agronoma nenavadna. Po- sebno še v jeseni, ko je vsa rjava. Hribi z globokimi za- jedami, ki jih naredijo hu- dourniki, doline s suho tra- vo, vinogradi, z osmojenimi listi, ki jih je posmodila sla- na. Rjava je kot so rjave po- krajine, ki jih vidimo v ve- stemih, kjer roži j a jo kavboji z orožjem in Indijanci s pu- ščicami. Rjava, človeku nena- klonjena. Toik vtis si ustva- riš že na riževem polju, kjer zanje kombajn rjavkasto sla- mo tega makedonskega žita. Da je pokrajina kmetu nena- klonjena, je znana stvar. Pa- davin je malo. Ponekod ko- maj dvesto milimetrov letno. Polja je treba namakati, si- cer ne morejo prerediti go- ved in ovac. Predvsem pa ne ljudi. Namakajo dvajset od- stotkov površin. V družbeni lasiti iniajo bUzu 11.000 ha vi- nogradov. 6.000 ha sodovnja- kov. živine je malo v držav- ni lasti, inaaio jo v gla\-netn zasebniki. 2-vine ni, ker je voda prvi pogoj za živinore- >o. Brez vode ni trave, brez trave pa ne krme. Makodo- nija ima 1.700 vasi. En sam kombmait v Prilepu pa oskr- buje sto sedem vasi. Da je so- delovanje med zadrugo in fcmeti šele na začetku poti, je jasno. Ponekod se je veaidarle po- srečilo, d« so se zadruge obdržale. Kjei^li so osta- le, povsod so središče gospo- darskega, kulturnega, šport- nega in iX)litLči»9ga življe- nja. Kar je za poprečnega Slio^/enca bližnja tovarna, je za Makedonca kmetijska za- druga ali .klmetijsko posest- vo. Makedonija pridela og- romno zelenjave, riža, toba- ka, bormbaža. Proda pa ma- lo, ker je odkup kmetijskih pridelkov prepuščen na mi- lost in nem.ilost rassnim pri- vatnikom. Organiziranega od- kupa nimajo. Kreditov za kooperacijsko proizvodnjo je malo. šele od leta 1971 so dobili v ta na- men prve kredite. Velik prob- lem je nezagotovljena soci- alna varnost kmetov. Kmet- je nimajo pokojnin, mso zdravstvo.no izenačeni z de- lavci. Služba za pospeševanje kmetijstva je urejena tako, da je v vsalni občini nekaj agronomov, na ravni repub- like pa je osem ljudi, ki skrbijo za ix>sp>eševanje kmetijstva. Vsi se v glavnem posvečalo strokovnim, nič pa družbenopolitičnim in so- cialnim problemom kmotij- stva. Bolj kot strokovni prob- leimi pa So za Makedonce t tem trenutku pomembni medselx>jni odn-^si v kmetij- sJci panogi. Kako so urejeni odnosi kmet-skupnost, najbolje govo- ri dejstvo, da so do nedavne- ga mleko plačevali »po izvo- ru« ne po kakovosti. Tisto mleko, ki so ga pridelali v kmetijskih kombinatih, je bi- lo »boljšo«, zato je imelo viš- jo ceno. Šele letos dobijo za- sebni proizvajalci enako ceno Ba mleko, kako družbeni. Makedcaiija krta 88 zadrug. Od tega Ima le 15 zadrug hranilntAredltao službo, ak- ttna mladih zadružsiikov pa nobena. Kako je z aktivi kmečkih žena, smo spraševa- li. Pa so v zadregi odgovar- jali: Veste, "kako? Ah, ml smo bili dolgo pod Turki!« Obiskali smo dve zadiugi, ki pridf-lujeta riž. Zaposiluje- ta od sto do dvesto ljudi. Imajo trdno urejene koope- rantske odnose na podlagi pogodb o sodelovanju. Vsak kmet ima svojo kartico, na katero pišejo vse, kar so mu med letom dali. Poračunajo pa na koncu leta, ko kmet proda riž. Družbena prehrana je za delavce zastonj. Zadruga za- posluje le otroke delavcev ali otroke kmetov-kooperan- tov. Vsak otrok, katerega starši so zaposleni v zadru- gi, dobi mesečno dvesto di- narjev. To je socialna po- moč. Zanimivo pa je, da kljub tako dobro urejenim medsebojnim odnosom nima- jo hrarulno-kreditne službe, ampa*!! delajo vso preko ban- ke. Bili smo gostje kombirm.ta »Tikveš« iz Kavadarcev. Kom- binat ima 1..5C0 lastnih vino- gradov in 4.500 ha vinogra- dov v kooperaciji s kmeti. Kooperacijska proizvodnja obstaja štiri leta, ima pa že rrmogo dobrih učinkov. Srbi- jo celo za ostarele krmete, štipendirajo otroke kooperan- tov in jim dajejo možnost, da se po končani šoli zapo- 9li''o v 'kombinatu. Vsak agro- nom mora biti nekaj let v kombinatu človek za vso, pre- den dobi stalno delovno me- sto. Nanizali smo nekaj vtisov in spoznanj po kmetijski plati, pa povejttjo še, kaico je s turizmom. Voeili sme se mimo Prespanskega in mimo Ohridskega jezera. Raidii bi bili pogledali cerfeev svetuga Nauma. Pa je bila zaklenjena. »Znate, boš danas I>aca on ribu«. Razburjali smo se, češ, saj je veaidar delovni čas, vratar mora biti tu; pa so zanigovali z rame- ni in mas glodali. Mar ne vemo, da imajo tudi ribe svoj čas in, da v drugem času ne pri jemlje jo? In še to. Dolo- čene ribe dobiš le ob dolo- čemerm času. Slovenec pa lah- ko vsak Mp skoči na avion, se pripelje do Skopja in od tu do Ohrida, mtar ne? Za tiste, ki namemvarte v Makedonijo, še tale poseb- nost. Vse dni boste imeh enaik jedilnik in to zjutraj enega, opoldne in zvečer pa drugega. Ne glede ma kraj, kategorijo hotela in talko na- prej, bosta dobili pečen krompir, čeprav se boste mudili na ptrimer v dolini, kjer so riževa polja, kamor sega oko. In kuhati bodo za- čeli šele, ko vas bodo videli sedeti za mizo. Da ste rezer- virali kosilo za ob treh, se jezdite. No, pa kaj, boste pa jedd ob štirih, liia ura gor ali dol. Boste prej kaj popi- li. Mafcodonsfea vina so zma- na daleč cikoli, Izkoiristite te- daj priložinoet! Kakšni so hoteli? Takšni, kot slovenski. Nekdo je zlob- no priponmdl, da lahko ne- katere hotele reša samo pot- res. Makedonija je svojstvena dežela. VitedBx» si jo je ogle- darta! IDA TEPEJ ŽALEC: ŽA VENČESLAVA SATLERJA Že na junijski seji žalske občinske skupščine so se de- legati strinjali, da bi v ob- čini delal družbeni pravobra- nilec samoupravljanja. O tem so v Žalcu razmišljali že le- ta 1975, ko so imenovali te- ga funkcionarja za osem ob- čin celjskega območja, ven- dar jim želje ni uspelo ure- sničiti. Kot možnega kandi- data za opravljanje te dol- žnosti je bil pri koordina- cijslcem odboru za kadrov- ska vprašanja PK SZDL evi- dentiran Venčeslav Satler, se- danji predsednik OS Zveze sindikatov. S tem se strinja tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja Slovenije in predlaga, naj imenovanje op- ravijo čim prej. J. 30 LET > PHiSEKUA« Najmočnejše amatersko kulturno pro.svetno društvo v Celju »France Prešeren« bo v prihodnjem letu praznovalo pomembno obletnico — 30 let delovanja. S svojimi mnogimi sekcijami so bih Prešemovci v vseh tridesetih letih prav gotovo med glavnima nosilci celjskega amaterskega kulturnega življenja. Danes v društvu delujejo godba na pihala, mešani in mladinski pevski zbor, tambura- Ski in zabavni orkester ter likovna in folklorna sekcija. Vse sekcije se ponašajo že z marsikakšnim priznanjem za dejav- nost in umetniške dosežke, nekatere pa tudi z mednarodni- mi priznanji. Žele2m3ško prosvetno društvo »France Prešeren« bo svo- jo 30-letnico praznovalo z veliko manifestacijo vse svoje de- javnosti spomladi prihodnjega leta. Posebej slavnostna pa bo tudi proslava 70-letnice društvene godbe na pihala, ki bo v okviru praznovanj ob prihodnjem delavskem prazniku 1. maju. -ed LETALCI IN RGKO^ETASI AERO klub Celje že sprejema prijave za padalski in jadralni tečaj, ki naj bi se začela p>o novem letu. Tisti, ki jih mnimata ta dva aitralktivna športa, se la- hko prijavijo na letališču v Leivcu, kjer bodo dobili tu- di vse ostale informacije. Celjski rokometaši so za lotos že zaključiM tekmo- valno sezono. Prvenstvena teikma prve zsveasne Uge z Vardarjem iz Skopja, ki bi morala bdtl v nedeljo, 2i. decemhira, bo šele 10. januarja. Gostje so namreč za- radi turneje t tujini pirosllil za preložitev tekme. SREČANJE ABil.WAIVIOVCEV Zadnjo soboto so se sestali tisti, ki so se letos srečali z Abrahamom, ki so torej doiK>lnili petdeseto leto sta- rosti in so bfli rojeni leta 1927 na območju bivše občL ne Šmartno ob Paki. Takih je bilo okoM šestdeset! Na slavju pa se jih je zbralo petinštirideset. Tudi lepo. Na srečanju so imeli godbo, ki Je igrala v glavnem stare viže, razipodoženje pa je biHo odličino. ŽALSKE MLADINSKE AKCIJE Tudi v tem obdobju bo v žalski občani nekaj akcij, ki jih vsako leto pripravljajo posamezne komisije pri občinski konferenci ZSMS. V akciji z naslovom »Naj- lepše je pri nas«, bodo sodelovale skoraj vse osnovne organizacije. Pričela se bo prvega januarja prihodnje leto in bo trajala vse tja do junija. Mladi bodo urejali okolico zadružnih domov, spomenikov NOB, skrbeli za označevanje mest za odpadke, urejenost okolice zgradb, čistočo parkov ter trlm stez in drugih objek- tov. Mladi bodo na občinsko konferenco v Žalec po- šdljaJi poročila o svojem delu, ustanovili pa bodo tudi posebno komisijo, ki bo ocenjevala čistočo in urejenost posameznih krajev. Druga zanimiva akcija je — Iščemo najboljše glasilo in prispevke o delu mladih. Akcija se je že pričela, trajala pa bo do 1. junija. Komisija bo ocenjevala pirispevke s treh ix>dročij, in sicer glasi- la OO 2^MS v krajevnih skupnostih ter tozdih, glasila specializiranih organizacij ter prispevke o delu mladih v tovarniških časopisih ter drugih sredstvih javnega obveščanja. S to akcijo bodo prav gotovo popestrili Informativno dejavnost na vseh pKxiročjih dela mladih. Omeniti velja še razpis natečaja za Večer z mladimi Mterati. Mladi do 27. leta starosti bodo pošiljali Ute- rame prispevke na OK ZSMS v Žalcu do 20. januarja. Do takrat jih bo pregledala tudi posebna komisija, ki bo določila, kateri prispevki oziroma avtorji se bodo uvrstili na zaključni večer te zanimive vsakoletne pri- reditve. JANEZ VEDENIK CELJE: ZOAJ RMBSEiOM mm »DOigo sem premišljeval, po- tem sem se odločil. To pa po- meni, da se bom lotU dela z vso odgovornostjo, zavzetost- jo. ..« Tako in s temi beseda- mi je prof. Vid Marčen prev. zel odgovornost umetniškega vodje, dirigenta, pri Komor- nem moškem zboru, potem, ko se je njegov soustanovitelj in dirigent, prof. Egon Kunej, poslovil od velike odgovorno- sti in uspešnega dela po pri- bližno osemindvajsetih letih. Tako se je letošnjo jesen pričelo novo delovno obdobje KcHnornega moškega zbora. Pod vodstvom novega dirigen- ta. Delo je steklo z veliko zav. zetostjo vseh in pevci so že po nekaj vajah spoznali, da so dobili v prof. Vidu Marce- nu izrednega učitelja. To je zbor potrdil tudi na prvih na- stopih pod novo dirigentsko palico: na otvoritvi furnirnice pri LIK Savinja, na sprejemu ob 80-letnici Franca Leskoška- Luke, na proslavi 25-letnice celjske Tkanine... In tako se je začelo obdobje IVIarcenove- ga zbora. M. B. K^OZIRJE: O aospooiBJEiijy Delegati vseh treh zborov občinske skupščina Mozirje se bodo na zadnji letošnji skupni seji sestali v sredo, 28. t. m. Glavna pozornost bo veljala oceni gospodarskih gibanj v občini v devetih me- secih letos, sicer pa bodo odločali še o nekaterih pro- računskih zadevah in ne na- zadnje o odloku o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane. MB LfiSilO: OBCIilSiO PRVENSTVO V KOŠARKI Koit vsako leto je bilo v Laškem tudi letos tekmova- nje za naslov občinskega pa> vaiia med pionirji in pionir- kami v košarki. Minuli petek so se zbraU v Laškem, kjer je tekmovanje tudi pk>tekalo. Udeležilo se ga je pet ekip. Moški in ženski ekipi iz La- škega in Rimskih toplic ter moška ekipa Lz Radeč. Tok- rat so imeh največ uspeha Laščani, saj sta tako moška kot ženska ekipa osvojili pr- vo mesto. Rimske toplice so bile druge in Radeče tretje. Zmagovahil ekipd, moška io ženska, se bosta nato pome- rili na področnem tekmovar nju. MIHAELA BRLEO Si. 50 — 22. december 1977 NOVI TEDNIK — stran 13 JAVNA RADIJSKA ODDAJA V GRIŽAH PMIJETMO V ZNAMENJU ELDEINBORISM Zadnjo letošnjo javno ra- dijsko ooaajo mio pripra- viii v aedeijo v urLdan. Polna dvorana Svobode m zadovoljni nasmehi obis- kovalcev ob koncu so po- trdili, da užiivajo te prire- ditve povsod kamor pri- demo, veliko piiljubije- nosU Elda Viler in njen mož Tone Oe/jinan, mcer pa proauicent ria resjio glas- bo na HI'V iyuiixjana, &la prireditev vos cas hvaiua, ooa pa sLa pouuarua, aa bi se iaiiko tuai ijuoiiui- snni radio spomnil kaj take- ga. Razumeu nista mogia le tega, kje miamo rei>or- tažm avtomodil. xxx Elda Viler in Boris Ca- vaiiza sta skupaj oapeia m zreciriraia pemiun laeseae, Be6ede, kar pa seveaa ni- ma nuoene zveze s i'ran- Jem Veronikom, ki je ta- koj po tej tocki govoril o pospeševanju malega go- spoaarstva ter usaiuaio^uie oorti v žalski občini. xxx Novinarka Damjana Sta- mejčičeva je tx>krat nasto- pila v vlogi vzgojiceljice. Med oddajo je namreč pa- zila na svojega in Eldine- ga sinka in kot bi trenil sta se že čez nekaj minut oba pogreznila v sen. Ni kaj, talent... xxx Napovedovalka Mateja Podjed je že stara znapka Grizanov. ljudje so jo ta- koj spoznali. Sicer pa je pred časom vodila v Gri- žah l«>r.cert, na katerem so brezplačno peli nekateri slovenski pevci, denar s prireditve pa so namenili osnovnošolcem za končni izlet. xxx Člani moškega pevskega zbora Svoboda iz Žalca so nastopili v zelenih oblekah, v prav takšni pa tudi na- povedovalec Fonzi Kumer. Ni čudno, da je ob napo- vedi nastopa pevskega zbo- ra nekdo izmed pevcev po- vlekel Fonzdja za rokav ter ga hotel poriniti na oder. No, sicer pa je tudi Fonzi svoje vseeno dobro odpel. xxx Ko smo pred časom na- pisali, da je naš sodelavec Tone Tavčar »deklica za vse«, je bil malce užaljen. Tokrat popravljamo napa- ko in izjavljmo, da ni bU:; deklica pač pa dečko za; vse. »Povezoval« je dogod- ke med odrom in dvorano ter pred njo, ko pa je imel čas, je še malce fotografi- ral. xxx Tone Vrabl je tudi to- krat imel v rokah nagrad- ne igre. Ena izmed obisko- valk v dvorani je zavzdih- nila tn pripomnila, da bi bil za njo največja nagrada kar Tone sam. xxx Griški gostilničar Nac je prinesel vsem zbranim za odrom steklenico a željo, da se kdo ne bi prehladil. Nihče se ni. xxx Direktor Sigme, ki je bi- la pokrovitelj radijske od- daje, je bU ob koncu tako zadovoljen, da si ni mogel kaj itn je vse povabil na kozarček »k upokojencem«. Cez čas je priponmil da komaj spet čaka na nas- lednjo obletnico in s tem na javno radijsko oddajo. No, oddajo lahko pripra- vimo že prej. Treba se je le dogovoriti. xxx Tehnik Dušan Petek in glasbeni urednik Vojko Ri- zrnal sta skrbela za ne- moten tehnični potek od- daje. Že v soboto zvečer sta namestila v dvorani vse aparature. Rezultat pri- zadevnosti so lahko občuti- li radijski poslušalci. xxx Elda je s svojim petjem navdušila vse obiskovalce v dvorani. Popolna tišina pa je nastala, ko je p>ela Granado. Močan aplavz je Eldi pomenil največje pri- znanje. Spet smo se lahko prepričali, da je zares ena nadbt)ljš:h jugoslovanskih pevk zabavne glasbe. To je ves čas poudarjal tudi Bo- ris Cavazza. Na javni ladijski oddaji sta sodelovala tudi načel- nik oddelka za splošne zadeve ter družbene služ- be pri žalski občinski skupščini Janez Meglic ter novoizvoljeni namestnik sekretarja OK ZK Janez Kroflič. Tokrat sta prepe- vala tako kot so drugi hoteli. Sta namreč člana žalskega zbora, ki ga vodi Marjan Kozmos. xxx Ansambel Griški kvintet s pevko Cito Pospeh je presenetil prav vse. V ve- liki meri tudi z lastnimi skladbami, ki so jih igra- li. Kar tako naprej! xxx Najbolj je bila zanimiva nagradna igra, v kateri so tri tekmovalke tekmovale v petju. Katera je bila boljša pevka, je težko re- či. Verjetno pa se niti eni i;3med njih ne bi posrečila I>evska kariera. Sicer pa, v stanju, v kakršnem je ju- goslovanska zabavna glas- ba, niti ne bi bilo prese- netljivo. Priznati pa je tre- ba tekmovalkam, da so se srečno borile in si pribori- le zaslužene nagrade. xxx Nagrade za obiskovalce v dvorani so tokrat prispeva- li Juteks, Nama, organiza- tor letošnjega silvestrova- nja v Hmezadovi dvorani, OO ZSMS Vrbje, Savinjski magazin in Beograjska JANEZ VEDENIK \Toga Slgme, ki v teh dneh slavi 20-letni jubilej, je vedno večja. Poznajo jo že v vsej Jugoslaviji. O uspe- hih te delovne organizaci- je je govoril direktor Slav- ko Godič. Franjo Verdnik je govoril o vlogi obrtnikov v goi-iški kra.jevni .skupnosti. Sodelo- vanje s krajevno skupnost- jo je vzorno! Boris Cavazza in Elda Viler sta s svojim nastopom očarala vse obiskovalce v dvora- ni ter seveda tudi radijske poslušalce. Moški 7>evski zbor Svobode iz 2alca zadnje čase precej nastopa. Tudi v Grižah so se vrli fantje, ki jih vodi Marjan Kozmos, odrezali. Vse foto Tone Tavčar STALNA SOLA DELEGATOV Stalna šola pri Delavski univerzi v Celju dobro deluje. Na sliki skupina, ki je »prebila« številko 100 — kar pomeni šte- vilo slušateljev doslej. ŠENTJUR: NOV PEVSKI ZBOR Objavljamo razveseljivo vest, da je na področju kultur- ne skupnosti šentjurske občine zrasel nov 34-članski ženski pevski zbor. Tako se je pevska bera v šentjurski občini po- večala na pet moških, dva mešana in en ženski pevski zbor. Pobuda za ustanovitev zbora je vzklila v prosvetnem društvu, ki se je dogovorilo z dvema .študentkama glfiSbene akademi- je, in sicer Jelko Iskra ter Majdo Malovrh za redno vadbo zbora. Sestavila so svoj program, vaje pa zajemajo zaenkrat nekoliko lažje skladbe narodnih in umetnih pesmi v pri- redbah domačih in tujih avtorjev. Kot načrtujejo, bi se zbor prvič predstavil javnosti 8. marca na Dan žena. Ce bchio potrebe, predvsem pa možnosti in zadovoljiva ka- kovostna rast, uspešno napredo\'ale, razmišljajo o združitvi z obstoječim 40-članskim moškim pevskim zborom in bi tako dobili v šentjurski oljčini 80-članski mešani pevski zbor, kar bi bilo nedvomno uspešno. V Šentjurju pa o pevski .kulturi razmišljajo tudi širše. Doslej so se vedno oddolžili svojim rojakom, skladateljem Ipavcem, s postavitvijo spomenikov, odkritjem spominskih plošč, poimenovanju ulice, izdajo publikacije o Ipavcih itd. Vsemu temu bo potrebno dodati še kaj v obliki pevske ma- nifestacije. Kulturni Šentjur bo moral razmisliti o morebit- ni področni ali kakšni drugi pevski prireditvi, morda v ob- liki bienala ali trienala. E. RECNIK IVILAOI DELAJO Terenski aktiv ZSM Sedraž nad Laškim je v tem letu dosegel nekaj drobrih rezultatov. Njihova dejavnost se kaže tako na političnem kot tudi na kulturnem področju. Orga- nizirali so delovne akcije, sodelovali na različnih priredit- vah in p>odobno. Pred njimi pa sta še dve težki nalogi. V soboto bodo imeli kviz na temo Tito — revolucija — mir, ki je povezan s praznovanji jubilejev Tita in KPJ. Na kvizu bodo sodelovali vsi terenski aktivi ZSM iz laške občine. Organizator kviza je aktiv sam na čelu s predsednikom Mi- rom Reparjem, vodil pa ga bo Sandi Dacar, ki ima največ zaslug za to, da bo kviz sploh potekal. Pred njimi pa je tudi naloga, ki so si jo sami izdelali. Organizirali so namreč klub OZN, katerega bo vodil Miro Mišmaš. Ustanovni sesta.nek so že imeli. Ker sami še nima- jo dovolj izkušenj o delu tega kluba, so na ta sestanek po- vabili Marino Mraz z občinskega komiteja. Ta se je njihove- mu povabilu odzvala. Za njihovo delo jim je socialistična zveza podarila nov gramofon, katerega so, kot pravijo, »krvavo potrebovali«. MIHAEL.^ BRLEČ 14. stran — NOVI TEDNIK St. 50 — 22. december 1977 PLANINA 77 v dneh, ko se leto izteka, se radi ozremo po dogodkih, ki so se ram med letom še posebej vtisnili v spomin. Marsikaj prijetnega in manj prijetnega bd lahko zabeležili z naslednjimi vrsticami. To- da, zakaj se ne bi ustav iU med dogodki iz združene vo- jaške vaje Planina 77. Spo- mini so še kako živi, čeprav je od tistih petih dni Koz- janskem preteklo že več kot dva meseca. Bili so to dnevi, ko smo preverjali splošni ljudski odpor, ko smo pre- verjali sebe. Vaja se je kon- čala z zmago Rdečih in pri- jetno se je bilo vračati do- mov kot osvoboditelj. To so občutki, ki ne zbledijo no z meseci, ne z leti, kar še po- sebej dobro vedo udeležen- ci naše slavne NOB. V enem izmed Biltenov, ki so izhajali pod posebnimi pogoji na var- nejši lokaciji v Šentvidu je predsednik skupščine občine Vinko Jagodic zapisal: »Ugo- tavljamo, da se je to, kar so odbori za SLO v krajev- nih skupnostih, pa tudi TOZD izdelali v obrambnih načrtih, pokazalo na vaji v sodelo- vanju z občani v najbolj po- zitivnem smislu, ker so ljud- je vse osvojili kot lastno na- logo. To, kar zdaj ljudje v teh preiskusih izkazujejo in izvajajo daje zagotovilo, da je koncept SLO našo socialistič- ne samoupravne Jugoslavije realna stvarnost naših samo- upramih odnosov in hotenj: braniti tako geografsko kot materialno politično kompo- nento. Iznenaden sem nad odgovornostjo, predanostjo, da na samoupravni osnovi čuvamo svojo socialistično stvarnost, ki so jo naši ob- čani izScazali v teh dneh.« Pomembnost obveščanja Na posebni lokaciji je iz- šla tudi posebna številka No- vega tednika. V proglasu za združeno vajo jo bilo na prvi strani zapisano: »Delavci, kmetje, mladina, komunisti, delovni ljudje, pripadniki oboroženih sil svobode, ne- odvisne, samoupravne socia- listične domovine! Sovražnik nas je napadel nepričakovano in z vso moč- ] jo. Toda mi smo pripravljeni. ( V term usodnem trenutku mo ramo še bolj strniti svojo vrste in mobilizirati vsa sred- 1 stva za učinkovit upor. s Gradili smo, kot da bomo vedno živeli v miru in se pri- pravljali, kot da bo jutri voj- na. Pripravljeni smo in odlo- čeni, da branimo pridobit^-e revolucije, oblast delavske- ga razreda, samoupravno so- ciaUstično ureditev in našo neuvrščeno politiko. Odgovor na agresijo je lah- ko in mora biti samo sploš- ni ljudski odpor! Naj živi vrhovni povelj- nik oboroženih sil in predsed- nik Socialistične federativne republike Jugoslavije — to- variš Tito!« Kraji, vasi in še tako majh- ni zaselki so bUi v času vaje preplavljeni s številnimi pa- rolami, kot: NAŠA OBRAM- BA — NAŠA SVOBODA, NA- PAD NA NAŠO DOMOVINO JE NAPAD NA VES NA- PREDNI SVET, TITO — PO- NOS NAŠIH NARODOV ... Toda tudi »sovražnak« med- tem ni počival. Intenzivno je razširjal svojo propagando, ki pa je padala na jalova tla. Občani so poskrbeli za mno- ga presenečenja zoper posa- mezne Bikciije plavtfga. Na začasno zasedenem ozemlju so občani provokativno izo- bešali zastave, ter na druge načine vznemirjali okupator- ja. Na osvobojenih ozemljih so se vrstih mitingi kar drug za dmgim. Skupaj s pripad- niki teritorialne obrambe so pod noč zazvenele partizan- ske pesmi, roke 'so se skle- nile v kolo in odzvanjala je pesem: Druže Tito, md ti se kunemo. ^---r V cilju obrambe naše do- movine se je oglašala tudi ra- dijska postaja Radio Šmarje. Ljudje so skupinsfKo posluša- li kratke vesti, ki jih je od- dajala ta radijska postaja. O vlogi mladih, najmlajših v teh dneh bi se dalo še posebno veliko zapisati. Tu- di po njihovi zashigi so sov- ražnikovi poskusni načrti o prodoru ničkolikokrat padli v vodo. Skratka — naše enote te- ritorialne obrambo so sku- paj z enotami JLA nudili mo- čan odpor na vsakem koraku. Težko je strniti vse občut- ke, dogodke in spomine ti- stih dni med nekaj vrstica- mi. Tovarištvo in sodelova- nje so bili tudi tokrat tisto, kar nam je pripomoglo, da smo se v tistem deževnem jutru, ko je bila vaja konča- na, vračali kot osvoboditelji. Ne bi zmogli vseh tako po- membnih nalog, če ne bi bi- li ves čas, na vsakem koraku resnični tovariša. Ne morem zaključiti teh vr.stic, ne da ' bi še enkrat omeaiila pristne- ga, prisrčnega in enkratnega sodelovanja s strani vseh kra- janov. Poslavljali smo se s pesmijo, ki je zastajala v grlu, Iker so se besede me- šale s solzami sreče in pono- sa. Vedeli smo: mi smo pri- pravljeni! Obramba domovi- ne je skrb, pravica in obvez- nost slehernega delovnega človeka in občana. Vseljud- sko obrambo moramo kre- piti še naprej. Tudi humor Toda kljub pomembnim obveznostim tn nalogam je ostalo še nekaj časa za smeh in dobro voljo. Seveda je ne- kaj takih utrinkov ostalo za- beleženih v posebnih izdajah Biltenov. Pa se nasmejmo še enkrat: V trgu pod planinskim gra- dom je spremljevalec rdečih vprašal domačina: »Kmet ste, domačin, povejte mi prosim, kje jie tu planinski grad.« Kmet ga sumljivo pogleda in pravi: »Domačin sem že, kmet tudi, to je res, a za planinski grad še nisem ni- koli slišali...« Na varnejši lokaciji so bi- li posebno razočarani, ker se je Ljubljanska banka pre- imenovala v Narodno banko in ne v samopostrežno... Dva spremljevalca sta se oglasila pri poverjeniku za preskrbo, ker je le-ta imel vse podatke o živini. Ko sta se poslavljala ju je zaskrbe- lo, da jih sovražnik ne bi ujel. Poverjenik pa, kot da bi ju hotel potolažiti: »Bomo pač zamenjali tri bike za dva. ..« PlaninČani so vzeli zalem- njevanje tako resno, da je bi- la Planina zatemnjena še en dan po vaji... To, dragi bralci, je le ne- kaj vtisov, spominov in pa- berkov iz vojaške vaje, ki se je kot preizkus naše pri- pravljenosti končana z zma- go rdečih. TEKST: MATEJA PODJED FOTO: DR-1GO MEDVED V snežnem jutru je krenila kolona na pot... ^Cto — ime, ki Je vedno z nami Novost pri posojilih občanom na podlagi vezave domače ali tuje valute za pospeševanje gospodarske dejavnosti Razšfritev namenov za posojila Za opravljanje kmetijske dejavnosti dobi Iaiiko občan posojilo, poleg za že znane namene: — zidavo, rekonstrukcijo in večja popravila gospodarskih poslopij. — nakup kmetijskih strojev, — nakup plemenske živine, — preureditev stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost, po novem tudi za: — obnovo nasadov, — odkup kmetijskih zemljišč za razširitev kmetijske proizvodnje, po veljavnih predpisih. Možnost delnega izplačila v gotovini Pri posojilih za zidavo, rekonstrukcijo in večja popravila gospodarskih poslopij ali za preureditev stanovanjskih prostorov za turistično de- javnost dobi lahko občan do 30 % odobrenega posojila v gotovini. Tako izplačilo je dovoljeno, če gre za nakup gradbenega materiala od fizičnih oseb, za storitve fizičnih oseb in podobna dela. znesek pa banka nakaže občanu — posojilo jemalca na njegov tekoči račun žiro račun ali hranilno knjižico. št. 50 — 22. december 1977 NOVI TEDNIK — stran 15 zakaj tako? ŠOFERJEVA BREZSRCN9ST KJE JE AVTOBUSNA POSTAJA NA GALICIJI? Ondan se je v uredništvu oglasil predsednik sveta krajevne skupnosti Galicija STANKO VERDEV in po- tožil o težavah, ki tarejo ljudi v tej krajevni skupnosti. V Galiciji so letos dobili novo asfaltirano cesto. V veliki meri, kot je to že običaj, so cesto zgradili krajani s svojim denarjem ter seveda številnimi delovnimi akci- jami. Njihovo srečo in veselje nad novim objektom je žal kmalu skalila brezobzirnost šoferja avtobusa. Prav- zaprav ne samo njegova brezobzirnost, ki je prav goto- vo ne bi premogel, če zato ne bi imel potuhe. Za kaj gre? Dolga leta je namreč bila avtobusna postaja pri odcepu v Hramše, kjer se v smeri proti Dobrni prične cesta vzpenjati v klanec, šoferji avtobusov se izgovar- jajo na to, da je težko startati navkreber, še posebej v zimskih dneh, ko se prične poledica. Sedaj se doga- ja, da avtobus stoji včasih na vrhu klanca, včasih pa tam, kjer je bila postaja že dolga leta. Torej pri odcepu za Hramše. Seveda krajšo potegnejo potniki, ki nikdar ne vedo, kje naj čakajo na avtobus. Če ob tem pomisli, mo še na otroke, ki včasih begajo s »postaje« na »po- stajo« kar po cesti, ker pač ob njej ni nikakršnega pločnika, ali pa vsaj zavarovalne poti. Starši so v stra- hu, da se bo nekega dne pripetilo tisto najhujše. V uredništvo smo dobili tudi koplje pisem, Id so jih ogor- čeni Galičani poslali celjskemu Izletniku. V njih prosi- jo, naj končno uredi in pove, kje je avtobusna postaja. No, tega še do danes ne vedo. Pa še odlomek, najbolj značilen, iz enega od pisem: »Pred enim tednom je bila naša soseda namenjena na avtobus. Doma je imela težko bolnega^dveletnega otroka. Hotela je k telefonu in po zdravnika na Dobrno. Avtobus je pripeljal 12 minut prej kot po voznem redu. Čeprav je obupana ženska mahala šoferju naj obstane, je peljal mimo in se sme- jal. S solzami v očeh je žena peš hitela proti Dobrni. Tam je potem videla šoferja Žganka in njegovo »klapo«, ki so se ji izzivalno smejali, metem ko je mati najbolj trepetala za živl,ienje svojega sina.« Pisem s podobno vsebino je več, vsa pa govore o brezsrčnosti omenjenega šoferja. Kaj naj dodamo mi? Njihove težave popolnoma ra- zumemo. Ne moremo pa razumeti Izletnika, ki še do danes ni uredil navidez majhnega problema, ki pa je za- radi zlobe, bi lahko rekli, in pomanjkanja osebne inte- ligence šoferja, prerasel v velikega. Pa čeprav le za krajane Galicije. Kako dolgo bo še tako? čakamo na odgovor. JANEZ VEDENIK ROGAŠKA SLATINA USPEŠNO DELO TABORNIKOV IN UČITELJEV MENTORJEV Taborniki odreda Zdravil- nih vrelcev iz Rogaš'Ke Slati- ne so še vedno zelo aktiv- ni. Ko se pripravljajo na dvajsetletnico obstoja, slavili jo bodo čez dobro leto, ho- čejo z delom in uspehi v slovenskem merilu dokazati, da je dvajsetletno neprekinje- no delo rodilo bogate sa- dove. V soboto se je zbralo na letni skupščini preko sto iz- med sto šestdeset taborni- kov, ki so organizirani po vo- dih in vključeni v skupmo murnov, družino medvedkov in čebelic, četo tabornikov in tabornic ter taborniški klub. Največ članov imajo med šolsko mladino od vrtca do študentov, zato so se že po tradiciji zbrali v osnovni šoli, ki kaže zelo veliko razu- mevanja za organizacijo. Mod mladimi je bilo na zbo- ru za celo desetino učiteljev, ki organizacijo aktivno vodi- jo. Ob tem je treba pouda- riti, da v marsikaki občini komaj najdeš kakega učite- lja, mentorja taborniške or- ganizacije. Seveda pa orga- nizacije na voljo samo uči- telji, ampak aktivno delajo tudi delavci iz organizacij združenega dela v Rogaški Slatini in drugi občani. Aktivnost slatinskih tabor- nikov se najbolje kaže v osvo- jenih znanjih. Tako so v pre- teklem letu medvedki in če- belice pridobili 21 preizku- šenj, taborniki pa 27 zvezd. Poleg tega so dobili medved- ki m čebelice 34 veščin m taborniki kar 83 veščin. Isto- časno pa še samokritično pri- znavajo, da so v vodih pre- malo organizirano delali. Trenutno imajo pri Zdravil- nih vrelcih 19 taborniško šo- lanih kadrov za delo v raz- nih organizacijskih oblikah. Ti kadri so se izšolah v gozd- ni šoli v Bohinju. Poleg tega pa imajo 21 izprašanih sod- nikov za razna taborniška tekmovanja. Izobraževanje v lastnem vodniškem tečaju pa končuje večja skupina vodnikov. Med p>cmembna področja svojega dela štejejo tabor- ni'id sodelovanje s SLO, JLA in obujanje tradicij NOB. Ta- ko so tudi letos urejali par- tizanske grobove na Plešivcu in Boču, organizirali so dvo- dneTOl partizanski pohod, so- delujejo na proslavah JLA, udeležujejo se pohodov ob žici, gojijo partizansko pesem, sodelujejo z borci, bili pa so tudi na Prežihovini in na slo- venskem taborniško parti- zanskem mnogoboju. Tudi v tem letu so uspeš- no sodelovali na številnih taborniških mnogobojih od občinskih, preko področnih do republiških. Udeležili pa so se tudi slovenskega tabor- niškega zleta ter organizirali letno taborjenje v dveh iz- menah na Debelem rtiču. Kritično pa so pretresli ne- uspehe v preteklem obdob- ju. Tako štejejo za pravo sramoto delna neuspeh na de- lovni akciji, ko so u rej ah lovske steze. Na akcijo je prišlo le za dobro polovico obljubljenih članov, ki bi bili voljni pljuniti v roke. Prav tako štejejo za neuspeh le majhno število vključenih mladih neposrednih proizva- jalcev. Zato je predstavnik sindikata iz steklarne Boris Kidrič obljubil vso podporo pri organiziranju mladih v tej nad tisoč članski delov- ni organizaciji. Letna skupščina bi prav go- tovo izgubila del svojega ča- ra, če na njej ne bi podelili tudi priznanj najprizadevnoj- šim. Tako so podelih preko petdeset odredov ih in repub- liških priznanj. Za častnega starešino odreda pa so izvo- lili Franca Buta, ki je bil že več let starešina odreda, zdaj pa mu zdravje že nekaj časa ne dopušča aktivnega dela. Delo odreda bo še na- prej vodila ista odredova up- rava, najodgovornejše delo pa bosta opravljala Tanja But, učiteljica, kot načelni- ca odreda, in Vinko Čuka, steklopthalec, kot starešina odreda. J02E LIPNIK DEDEK MRAZ NA POLZELI v želji, da bi novoletne prireditve, oziroma prihod Ded- ka Mraza kar najbolj razveselil najmlajše na Polzeli, se je Društvo prijateljev mladine odločilo, da bo ta vsakoletni gost otrok na Polzeli kar tri dni. Tako bo v pk)nedeljek 27. decembra pozdrav Dedku Mrazu, ki ga bodo pripravili cicibani iz vrtca, v torek bo lutkovna predstava Kralj Matjaž in Alenčica ter v sredo mladinska igra Palčki. Obe predstavi bosta pripravljeni v okvii-u Lutkovne in mladinske dramske skupine pri Svobodi Polzela. Sodelovali bodo tudi učenci glasbene in osnovne šole. V teh treh dneh bo po prireditvi v pravljičnem gradu, ki bo p>ostavljen pri Domu Svobode, Dedek Mraz, poleg nje- ga pa še hudobna kraljica, lovec, Sneguljčica in gozdne vile in palčki. Dedek Mraz pa se bo vozil s konjem in kočijo. Prizadevni organizatorji si želijo samo še snega, da bo vse skupaj kar najbolj pristno. , T. TAVCAK 16. stran — NOVI TEDNIK §t. 50 — 22. december 1977 TEKMOVANJE v MESECU KNJIGE Letos so se učenci osnovne šole »An- tona Aškerca« v Rimskih Toplicah že drugič vključili v tekmovanje ob me- secu knjige. Lani je bilo to tekmova- nje internega značaja, letos pa so so- delovali v okviru republiškega meseca knjige. Učenci so se v tekmovanju zelo iz- kazali, saj so prebrali okoli tisoč knjig, kar pomeni povprečno po tri knjige na enega. Knjige so si izposojali v šol- ski knjižnici. Mlajši bralci, učenci od tretjega do petega razreda, najraje po- segajo po knjigah s partizansko vse- bino, učence višjih razredov pa zani- manje predvsem pustolovslce in domiš- ljijske knjige. Knjige so si izposojali tudi v Ljudski knjižnici, ki je pred kratkim dobila nove prostore na Oge- čah. Posebna komisija je pregledala šte- vilo prebranih knjig in določila naj- boljše učence — bralce v posameznih razredih. Pred dnevi pxi je predsednik pionirskega odreda razglasil rezultate tekmovanja in najboljšim podelil knjiž- ne nagrade. Namen meseca knjige pa ni bil le v tem, da bi učenci prebrali kar naj- več knjig, temveč, da bi vsak prebral vsaj po eno knjigo in da bi tudi po- zneje, čez leta, posegal po dobrih knji- gah. STOJAN SORČAN PB0SLMA DNEVA ČLOVEKOVIH FRAViC V počastitev dneva človečanskih pravic je bila na osnovni šoli »Ivana Farčnika-Buča« na Vranskem proslava, na kateri so sodelovali člani kluba OZN in člani recitatorskega krožka. Namen prireditve je bil seznaniti jav- nost s problemi črnskega prebivalstva in bojem Koroških Slovencev za nji- ^ Tve pravice. Prireditve so se udeležili člani klu- bov OZN iz osnovnih šol: Griže, Polze- la, Prebold in Vransko. Po proslavi smo gostom razkazali našo šolo. Prireditev je imela velik od- mev med člani iz drugih šol. Zato smo sklenili, da se še večkrat srečamo in pogovorimo o našem delu in proble- mih. MILENA KRI2NIK ŽIVAHNA KULTURA Kulturna dejavnost na celjski gim- naziji je letos močno zaživela. V po- sameznih razrednih skupnostih so dija- ki organizirali blizu dvajset prireditev na različne teme. Nekatere pa so bile posvečene raznim praznikom. Pravo kulturno oblikovanje se kaže tudi v or- ganiziranju medrazrednih obiskov ta- kih prireditev. Poleg števila se je dvig- nila tudi kvaliteta predstav. Glede na to bi kazalo, da si nekatere prireditve ogledajo tudi drugi ljudje. Dijaki si želijo predvsem sodelovanja z delov- nimi organizacijami. Zakaj ne bi, na primer, na proslavi v nekem kolektivu, sodelovala kakšna kulturna skupina iz celjske gimnazije. NADA KUlVIER HVALEŽNI ZA POMOČ Sobota, 10. decembra, je pomenila za učence osnovne šole in občane Ra- deč ter okolice p>omemben korak na- predka. Ta dan je bila otvoritev nove- ga prizidlca šole. Z novim prizidkom je šola pridobila več učilnic s kabineti, kuhinjo, jedil- nico in prostore za tzvenšolske dejav- nosti. Teh prostorov se veselimo vsi učenci, saj poteka p>ouk zdaj le v do- poldanskem času. Komaj smo pridobili nove prostore, na5e misli že hitijo naprej, saj bi radi še garderobo, telovadnico in kopalni bazen. To je seveda naša želja, upamo pa, da se bo izpolnila. Člani novinarskega krožka smo se na dan otvoritve prizidka pogovarjali s povabljenci in občani. Vsi so se stri- njali, da je bil denar iz samoprispevka koristno ©porabljen. Veseli so bili, da imamo zdaj dobre pogoje za učenje, hkrati pa so povedali, da tedanja šola, id so jo sami obiskovali, ni bila še sen- ca današnje. Obljubili so še, da jim ne bo težko prispevati denar še za drugo fazo grad- nje. V imenu vseh učencev naše šole se zahvaljujemo občanom Radeč in oko- lice za pomoč pri izgradnji šole: ALENKA BAUMGARTNER TEA OCEPEK, Članici novinarskega krožka ALPINISTIČNI KOTIČEK MARLJIVO PRIPRAVLJANJE NA VZPON V ANDIH Najboljši v celjskem alpi- | nističnem odseku tudi letos ne poznajo počitka, čeprav je sedaj nekakšna mrtva se- zona med letnimi in uradni- mi zimskimi vzponi, ki se re- gistrirajo s koledarskim za- četkom zime. V nedeljo so plezali nad Okrešljem v si- cer lepem, toda hladnem vremenu. Stene so zalite s pršičem, na sevei-u je pred- vsem v zgomjum delu sten precej požleda in ivja. Knez Franček je ponovil v solo vzponu Cadovo v Tur- ški gori, nato pa v navezi z Aoom Pepelnokosm še Vzhodno steno Križa, čanžek Franc in Meh Meta sta uspeš- no opravila drugo zimsko ponovitev Celjske smeri v Mrzli gori. če ne zapade nov sneg, bo do razmere ob novem letu za normalne pristope v Sa- vinjskih alpah skoraj ideal- ne. Nevarnost plazov je v glavnem mimo, kar pa seve- da ne pomeni, da lahko pre- čimo snežišče kar brezglavo in brez normalne previdno- sti. Skupščina občine Celje je načelno pristala, da prevzame pokroviteljstvo nad I. celj- sko alpinistično odpravo v pogorje Cordillera Blanca v Peruju prihordnje leto. čla- ni odprave zbirajo gradivo in iščejo zveze z ljudmd t Limi, načrtujejo opremo tn hrano, v tem tednu bodo od- poslane tudi prošnje za fi- nančno ix>moč na kolektive celjske regije in tudi na pod- jetja v Sloveniji, ki proiarva- jajo stvari, potrebne za odpravo. Vsi upajo, da bo ta pomoč omogočila organizira- nje odprave in prve samo- stojne vzpone Celjanov na drugem kontinentu. Organi- zacija lahko steče samo, če bo pomoč pravočasna in če delovni ljudje in družbenopo- litične organizacije priznajo pomen alpinistične odprave v težkih stenah Andov. Na shM: Vrhovi Huandoy , KNJIGE ZA ŽIVALI OTO PRISLAN REDNO KUPUJE HRANO ZANJE v domu upokojencev v Ce- lju živi 76-letni OTO PRI- SLAN, ki ima čudovitega ko- njička, če to, kar dela, sploh lahko ime.nujejmo tako. Kma- lu bo leto dni, odkar je na- šel gostoljubje pod to stre- ho, se je pa moral ves čas ubadati s težavami. Le zakaj? Oto Prislan ima nadvse rad živali ui njim je posvetil svoje življenje. »MENE 2IVALI NAJDEJO,« pravi in že začne pripovedo- vati koliko psov ima na skrbi, 'koliko mačk se suče okoli njega in koliko ptičev privabi na balkon. Njegovi sotovariši tega niso radi vi- deli, pa zdaj je tudi to ure- jeno. Gre iz doma in hodi hranit izgubljene pse in se- stradane mačke na Okope. Trenutno skrbi za devet mačk in veliko psov. To so ijvgub- Ijenci, katerim razdaja pri- jazni Oto svojo ljubezen. »Ži- vali me niso še nikoli razo- čarale, ljudje pa že,« pravi sam in hiti pripovedovati kako hrani in neguje svoje ljubljence. Na Okope, kjer ima svojo postojanko, hodi dvakrat na dan, p>opoldne pa hrani ptič- ke. Hrana je draga, zlasti, ker jo Oto sam kupuje. La- ni je prodal knjige za mili- jon tn pol in to je kapital, ki ga ima za svoje ljubljen- ce. Odkod ta ljubezen do živa- li? Spomin seže daleč nazaj. 2e kot otrok je ljubil živali, potem pa ga je življenjska pot vodila po svetu, kjer je vodno spet našel nekaj ži- vih bitij — ki ljubezen vra- čajo, a nič ne zahtevajo za- njo. Oto Prislan je član društva za zaščito živali že 51 let. Pa leta niso važna, važnej- ša so čustva in ljubezen, ki ju goji Oto do siavrženih in sestradanih živali. Ker ku- puje hrano, pšenico, koruzo, vxa2iice in odpadlo aias^ se bo milijonček, ki ga je do- bil za prodane knjige, kinalu porabil, zato Oto že zdaj predvideva, kaj bo prodal, da bo spet imel denar za svojo ljubezten. Na vrsti je srebr- nina, ki stoji na polički nje- govega urejenega stanova- nja. V kotu lahko opazimo tudi majhno ptičjo kletko, ki je prazna. Zakaj je le prazna, če ima tako rad oko- li sebe živa bitja, ki niso hudobna? Zato, ker bi bil ptiček predrag, ker si ga ne more privoščiti, ker ima na skrbi ždvaU, za katere ne more dopustiti, da bi stra- dale. Kadar bo kaj več denarja, potem pa bo tudi kletka, ki zdaj sameva v kotu Otomo- vega stanovanja, polna. Kdaj bo to, ne vemo, najbrž pa takrat, ko Oto ne bo več zmogel na Okope, da na- hrani svoje pritepene mačke in pse. ZDENKA STOP AR Velenjski rudarji so pred dvema mesecema dobili angleški stroj dovpty, ki je dolg 81 metrov in popolnoma mehaniziran za odkopavanje premoga. S takšnim strojem je odkopavanje premoga hitrejše in varnejše. Foto: LOJZE OJSTERSEK PRIPOROČA Tokrat vas ponovno vabimo na odde»| lek foto optike v veleblagovnici T, kjer! boste lahko izbirali prikupna darila za biiž-: nje praznike. Tokrat vam priporočamo zlat-' nino, nakit sodobnih oblik in estetske; vrednosti, sicer pa boste še sami našli i kaj primernega, saj izbire ne manjka. St. 50 — 22. december 1977 NOV! TEDNIK — stran 17 IZBRALI SMO NAJBOLJŠE ŠPORTNIKE ROKOMETAŠ IN KEGUAVKA PRED ATLETI Leto je mokoli in ponov- no smo izbrali najboljšega športnilca oz. športnico v Ce- lju ali natančneje v celjski občini. Razposlali sfiuo 50 an- ketnih listov, vrnjenih pa smo dobili 23, od tega 20 takšnih, ki smo jih laMco vzeli v končni obračun za razponedLte',^ najboljših. Po- no\Tio ugotavljamxO, da vsi a.nketiranci naše akcije ne jemljejo najbolj resno oz. da po izpolnjenih amketnih listih izkazujejo kljub športnemu udejstvovanju svoje slabo pozna.vanje in primerjanje dosežkov posameznih športni- kov. Ob vsem tem je zaskrb- ljujoče to, da pa dnagače ve- do vehko povedati, kam bi koga uvrstili in zakaj. Sicer je pa to tema za raz- pravljanje kdaj prihodnjič, danes objav: jEmo najboljše med športniki in športnica- mi. Oba najboljša bosta med dmgim dobila tudi tradicio- nalni prizarKuiji uredništva No- va tednik in radio Celje, to pa je kristalna vaza, izdela- na v stc-klarni »:^oris Kidrič« v Rogaški Slatini. Kaj še lahko povemo ob letošnjem izboru? Že tretjič zapored je osvojil naslov naj- boljšega športnika v našem mestu rokometaš in stalni državni reprezsntant, sicer pa po poklicu diplomirani pravnik. Vlado Bojovič. Po- vsem zasluženo! Drugi je pre- senetljivo izredno obetajoči atlet Rok Kopitar, balkanski mLadinsiid prvak, kandidat za nastop na sredozemskih igrah ter olimpiadi v Moskvi. Je eden izmed nosilcev no- vega celjskega atletskega va- la. Tretji je ponovno roko- metaš, državni reprezentant Vlado Vukoje. Četrti je ne- uničljivi maratonec (zmago- valec tudi na 65 km) Numan Ukič, pjeti potencialni kandi- dat za olimpiado v Mo-skvi judoist Marjan Fabjan, priza- de^mi delavec iz Zlatarn Ce- lje, sicer pa letos med dru- gim tudi nosilec bronaste me- daljo z calkanskega prvenst- va, šesti je Stanko Lisec, sed- mi mladi košarkarski repre- zentant Aleš Pipan, osmi ved- no solidni atlet Dušan Pre- 2»!j, deveti rokometaš in tu- di že državni reprezentant Miha Bojevič ter deseti »stra- šni snajper« Tonček Jager. Torej med desetimi najbolj- šimi športniki so štirje atle- ti, trije rokometaši ter po eden strelec, judoist in ko- šarkar. Težja je bdla izbira med športnicami, kjer je ponov- no osvojila prvo mesto keg- 1 javka Magda Urh. Prva je bila tudi lani, vendar takrat skupaj z Janjo Marine, ki je letos osvojila tretje mesto. Mednju se je na drugo me- sto vrinila prespektivna atle- tinja Zvonka Blatnik. CetrU in peti sta ponorao atleti- nji — Marjana Kopitar tn Staaka Lovše. Slednja si je brez dvoma zaslužila višje mesto, saj je med drugimi uspehi dosegla tudi drugo mesto na Balkans!Kih igrah! šesta je državna prvakinja v smuku Andreja Jezemik, sedma odlična judoistka Dra- gica Drugovič, osma ostro- strelka Alenka Jager, deveta veteranka jugoslovanskega kegljanja Eva Ludvig, med- tem ko sta si deseto in enaj- sto mesto z istim številom točk razdelili atletinji Ida Bunderla in Danica Urankar. Med desetimi oz. enajstimi športnicami je pet atletinj, tri kegljavke ter po ena smu- čarka, judoistka in strelka. Ali skupaj: rnfed najboljšimi športniki tn športnicami je de- vet atletov, po trije rokome- taši in kegljavke, po dva predstavnika juda tn strelja- nja ter po eden košarke in smučanja. Po letošnjem izboru lahko povemo samo eno: čestita- mo vs<^i, ki so prišli v naj- ožji izbor, vemo pa tudi, da ima vsak izbiralec »svoj okus«. Kakorkoli že, naj- boljšim bomo podeliU priz- nanja jutri, v i>etek, v hali Golovec, kjer bo zaključna prireditev. Tam pa ne bo sa- mo proglasitev najboljših športnikov, ampak tudi za- ključek letošnjih nekoč lepo imenovanih sindikalnih šport- nih iger pa podelitev pri- znanj prespektivnim šport- nikom, vse skupaj pa bo do- polnjeno z prikazcm dejavno- sti nt^aterih športnih panog in kulturno zaba\'nim prog- ramom. TONE VRABL Najboljši: (z leve proti desrd) Drago Božič (vodja komisije za šport pil občin.skem smdl- kalnem svetu), Franc Ježovnik (PD Zabukovica), IVIišo Marovt (TVD Partizan Polzela), Štefka Popit (VVU Žalec), predstavnik odbojkarske sekcije Partizan Šempeter, Stanko Žagar (najbolj;^! športnUi) in Vida Bizjak (najboljša športnica). Foto: T. TAVČAR SPCHTNIK 77 1. VLADO BOJOVIČ, rokomet 186 2. ROK KOPITAR, atletika 140 3. VLADO VUKOJE, rokomet 109 4. NUMAN UKIC, atletika 94 5. mz\RJAN FABJAN, judo 88 6. STANKO LISEC, atletika 81 7. ALEŠ PIPAN, košarka 76 8. DUŠAN PREZELJ, atletika 66 9. MIHA BOJOVIČ, rokomet 39 10. TONE JAGER, streljanje 33 Sledijo: Bratec, Rojnik, Leskovšek, Gole, Anderluh, Špiljak, Canžek, T. Sagadin, Ivezič, Pešec, Karner, Jeram, Polanec, Dobovičnik, Štanc, Pečar, Gro- sek in Rozman. ŠPORTNICA 77 1. MAGDA URH, kegljanje 178 2. ZVONl-LA BLATNIK, atletika 152 3. JANJA MARINC, kegljanje 134 4. MARJANA KOPITAR, atletika 120 5. STANKA LOVŠE, atletika 119 6. ANDREJA JEZERNIK, smučanje 84 7. DRAGICA DRUGOVIC, judo 77 8. ALENKA JAGER, streljanje 76 9. EVA LUDVIG, kegljanje 49 10.—11. IDA BUNDERLA m DANICA URANKAR, obe atle- tika 35 Sledijo: Hladin, Kolar, M. Jager, Borovšak, Gobec, Kovač, Lesjak, Ku- nej, Pcteko in Erjavec. Numan Ukič, član AD Kla- divar, je pretekel 65 kilomet- rov tn zma.gal na najdaljšem maratonu v Jugoslaviji! Jože Kopitar, član AD Kla- divar, je osvojil srebrno me- dalijo na prv^enstvu veteranov na Finskem! Še vediio pa je med najboljšimi maetalci kop- ja v Sloveniji in Jugoslaviji pa čeprav že krepko koraka proti Abrahamu! Ta bo Jo- žeta zaradi njegove trdnosti prav gotovo zgrešil... Marjan Fabjan, judo, je osvojil 3. mestx) na Balkan- skem prvenstvu ter postal re- sen kandidat za nastop na olimpiadi v Moskvi! Stanka Lov.še, atletika, je osvojUa 2. mesto in srebrno medaljo na BAI! Rok Kopitar, atletika, je med drugim osvojil tudi dve zlati medalji na balkanskih miadinskth igrah! AD Kladivar je postal naj- boljši atletski !kolektiv v le- tošnjem letu v Jugoslaviji! Alenka Jager, streljanje, prvakinja med pionirkami v Jugoslaviji! Andreja Jezfemdk, smuča- nje, državna prvakinja med članicami v smuku! Nastop ženske ekipe KK Celje v evropskem pokalu in osvojeno četrto mesto! Mladi košarkarji Celja so osvojili drugo mesto v Jugo- slaviji! Mladi rokometaši Celja so postali državni prvaki! Izjemni uspehi celjskih al- pinistov v domačih in tujih gorah! Lepi dosežki članov letal- skega kluba AERO Celje prav tako doma, kot na tujem! P .s.: Izbor je priložnosten. Kdor ga želi dopolniti, naj to javi na športno redakcijo NT in RC. Res izjemno bi- stvene športne dogodke ce- ljskih športnilkov v letošnjem letu pa mislimo, da smo vse- eno zajeli. Veseli bi bili, če bi bil ta spisek prihodnje leto še obširnejši. TONE VRABL DSŠI IN ŠPORTNIKI VELIČASTEN ZAKLJUČEK ZA SODELUJOČE v žalski občini so imeli zaključek 14. delavsko sindi- kalnih športnih iger in pro- glasitve najboljših športni- kov ter ekip na Polzeli tn to prejšnji teden. O pomenu DSŠI je govoril predsednik Občinskega sindikalnega sve- ta Veno Satler ter omenil vehk pomen iger, kjer je le- tos sodelovalo že preko 2000 delavcev iz različ- nih organizacij združenega dela. Tako so v množičnosti in med starejšimi člani zma- gali predstavniki FerraUta iz Žalca, med članicami in mlaj- šimi člani so bili najboljši predstavniki šempetrskega SIPA, medtem ko je med mlajšimi čani v kategoriji B zma.gal Zdravstveni dom. TKS Žalec je nagradila naj- boljšega športnika (rokcane- taš Minerve iz Griž Stanko Žagar), najboljšo športnico (drža\Tia prvakinja v keglja- nju tn članica KK Žalec Vi- da Bizjak) ter PD Zabukovi- ca, TVD Partizan Polzela, vzgojno varstveno ustanoTO Žalec, komisijo za šport pri Občinskem sindikalnem sve- tu in ekipo odbojkarjev Partizan Šempeter, ki vodi v republiški ligi brez po- raza. Prizaianja so dobih tudi športni dielavci Silvo Maric, Ivan Debelak, Ivan Podpečan, Zvone Kunst, Milan Usar, Štefka Popit, Franci Kapus, Leon Brodar, Branko Pov- še, Dušan Hlačar, Danilo Voš- njak, Ivo Farčnik, Janez Kroflič in Ivo Hanžič ter rekreatorji Karli Korbcr, Ivan Pimat, Marija Gorišefe, Pawla Šuster, Franci P^ajs, bi-anko Bubo-vnik, Darko Den- žič, Jože Kumerc, Jože Jelen, Matija Bubovnik, Božo An- dolšek, Miran Vovk in Rudi Orel. Program sta popestri- la ansambel Veseli hmeljarji m moški pe-vski zbor Svobo- da Žalec pod TOdstvom Mar- jana Kozmusa. Bil je to lep zaključek iger tn športa v žalski občini. TONE VRABL V vsak (dom NOVI TEDNIK HO^EJ mu Novo unieti-o drsališče v Mari- boru ni moglo sprejeli v.s<.tnio z re.ultatom 4:7, so videli v tem derbi ju svojo priioinost. Toda vsi računi so bili delani brez »krčmarja« — Celjanov. Ti s« odšli v Maribor v poporlni po- stavi. Kesni in dobro pripravlje- ni. Treko 3000 gledalcem so Ce- ljani prikazali vrhunski hokej. Albin Kele je skupaj s svojimi »oiiL^ralci Iziroreval v prvih dveh tretjinah. Temu primeren pa je bil t!Uli rezultat. Taiio imeiiovana ».HvetJska obramba« domačinov ni zdriala. V prvi tretjini so C.eljani doseiiH dva, pozneje pa še šest *a^.letkov. Medtem pa je Koma- dina s;inio enkrat pobral plo.ščieo iz/.a svojo;;a hrbta. V tretjem na- daljevanju pa so številni gledalei pozdravljali vsako potezo gostov Iz l'elja. Ti so potem igrali še bolj kombinatomo in navdušili vse prisotne. Končni rezultat 12:2 Pa pove, da Celja-ii vsaj letos v medrepubliški iisi nimajo resne- ga pasprotnika in .se morajo se- daj resno pripravljati za finnle, z;i hoj s prvakom južne medre- publiške lise. Za.-adi teiia pa bodo Celjani odi;:;rali ob koecu tedna Se sre- fen.ic proti Medveščaku in proti Stavbarju. O rterbiju v Mariboru je strelec frr>h zadetkov Dani Kerkoš poved.i!: »Israli smo odlično. Vsi trije napadi so igra- li v prvih dveh tretjinah brez naiiake, Felc pa ie pom.i?al tudi v obrambi in /iCo dTm-jčini n'so niogli presenetiti s svojimi proti- napadi. Bila je to prva letošnja ttkma, v kateri smo zai.p;rali s polno močjo prav vsi.« Strelci v Mariboru: Bratec In Kerkoš po :}, .4ntlej In VertovSek po 2 ter Smerc in Ograjenšek po en zadetek. Danes popoldne pa bo v Celju Se ena zanimiva hokejska tekma. Nastopila bo reprezentanca SFRJ proti reprezentanci Romuni.je. Sre- čanje bo ob 18. uri na drsališču v Mestnem parku. j. KUZM.1i KEGLJAKJE Mesec in pol je trajalo moštve- no podzvezno kegijaško prvenstvo z nastopi v Preboldu in Velenju. Šesto kolo se je zjikU"Cilo s pre- senečenji, ki je vplivalo tudi na končni vrstni retl. Tako je ne- popolna ekipa Ingrada zaradi sla- bega na.stoiXi v G. kolu zdrsnila v generalnem pla.smaju na pred- zadnje nifsto. Naslov prvaka so povsem zasluženo osvojili celjski kegl.jačl, ki so v vseh nastopih pokazali solidno znan.ie. Rezultati 6. kola: Hmezad 4955 (Čebovin 875), Partizan Kovinar .Store 4,4:!3 (Zore 878), Cel.je 4926 (V:,nov>k-k S91), Partizan Šoštanj 4877 (Za- krljšek 831), Konus 4722 (Rauter 826). Aero 4712 (^imid 8!).')) in Ingrad 4117 (Justin 855). Vrstni red po 6. kolu: 1. Celje 30.078 (povp. 8:45), Hmezad 20.557, .'>to- re 29.362, .Šoštanj 29.191, Aero 29.065, Ingrad 28.777 in Konus 27.C70. Najboljši posamezniki — Tnmasič 5138. Vanovšek (oba Ce) 5ri5, Cebovin (Hmcz.ad) ,«;063 in Srot (Ce) 5052 podrtih kegl.jev. K. JLG Celjski keglluči in kegljavke .so v soboto praznovali 30-Ietnico na- črtne.ea in organiziranega delova- nja v kf-gVIaškem športu v n>e- stu ob Savinji. Ta dejavnost se je pričela pred tridesetimi leti na skromnih kegljaških stezah v domu OF in gostišču Branibor. Amon, Snedič, Truglas, Zorko in drugi so bili prvi nosilci keglja- nja. Igralci Kladivarja, predhod- niki dana.šnjega Olja, so o.svo- jili naslov državnih prvakov v borl)enih igrah v Splitu. Pozneje so s kegljiščem Betona, oziroma Ingrada mlajši dobili bolj.še po- goje za delo. Slavko Marinček je osvojil naslov državnega pr- vaka. Viki Vanovšek, Jože Lubej in kegljači njihove generacije so osvajali republiške naslove. Ved- no so med boljšimi. Toda v zad- njih šestih letih so se jim ob bok postavila dekleta, ki so vse boljša in boljša. Pokali repabli- ^ških in državnih prvakinj romajo v Celje. Tudi naslov svetovnih prvakinj v dvojicah je v C«lju. Odlični kegljavki Ma.gda Urh in Janja MTinc sta biU najboljši na Dunaju. Toda vsi ti uspehi so bili do- seženi pod skromnimi pogoji za vadbo. V r«lju ni primernih stez. Potrebnega kegljišča s pla- stično prevleko ni. Zato celjski tekmovalci vadijo vei zunaj kot doma. In dokler bo tako, bodo C«Ijani težko držali korak z naj- boljšimi. In tako je tudi praznovanje 30- letnice bilo v Preboldu. Novo kegljišče s plastično prevleko je bilo prizorišče jubilejnega trobo- ja ženskih in moških ekip Gi-a- di&a. Konstruktorja, Bresta in C*'l,fa. Pri moških jc zmagal Gra- diš s 5213 pred Celjem 51S5 in Konstruktorjem 5090 kes^ljev. De- kleta Celja pa so izgubila lep pokal v zadnjih metih. Vrstni red: Brest 2448. Celje 2438 in Koastruklor 23.37. Med posame^z- nlki je bila Urhova s 421 tretja In Viki Vanovšek z 881 keglji četrU. j. KVZWL Članice Celja so po ogorčenem boju pod koši izgubile v 4. koiu doma proti Mariboru z 52:,58 (24:30). Nastopile so oslabljene, brez svojih treh ključnih igralk. Najuspešnejše so bile: D. Borov- .šak 14, Kunej 13. Naraks 10 in M. Borovšek 6 košev. Soštanjčani so v 7. kolu izgu- bili v Kranju proti Trigla^Ti s 76:84 (45:.52). To je bil drugi poraz Elcktre v tej ligi, k.)er so trenutno z osmimi točkami na 6. mestu. Zanimivo je, da inia kar 8 moštev po 8 točk, vodilni Branik pa le 10! Izredna izenače- nost ekip kaže, da v ligi ni izra- zitega favorita. Tokrat so bili najboljši Jerič, HliS, Polovšek in Breznik. K. JUG ŠAHOVSKE VESTI PEŠEC OS.Wi Mojstrski kandidat Franc Pešec je z uspehom zaključil mojstrski turnir na Krku. V zadnjih kolih je remiziral z Vihom, Cvorovičem, Markovičem in Paučevskim, zbral je sedem točk ter osvojil osnio mesto, kar je bilo premalo za mojstrski naslov. OB KONCU SELE SESTI Celjski šahisti so zaključili le- tošnje republiško prvenstvo. V zadnjem kolu so doma izgubili proti Kranju 4,5:5,5. Za Celje so bili uspešni Bervar, Markovič in Studnička, ki so zmagali ter Jaz- bec, San^ardjlčeva in Jazbin.ško- va, ki so remizirali. Ob koncu prvenstva so Celjani šele šesti. Omeniti pa velja, da so letos na ženskih in mladinskih ploščah nastopili precej pomlajeni. NOVI DRUGOK.^TEGORNIKl V Celju se Je končal šahovski turnir trctjekategornikov, na ka- terem je sodelovalo deset šalii- stov. Zm.agal je Kurtič, ki je ;^b!ai soilcm točk. Sledita Stan- kovič 6„"i in Skrobiš 6. Vsi trije so si priborili drugo kategorijo. Na osfalih mestih so: štucl in M. Mikac 5, Jager In Jereb 4, Prislan 3,5, Radakovič 2,5 in Mandič 2 točki. JUDO Člani .fudo kluba »Ivo Reva« nadaljujejo'z uspehi v ropiibliški ligi. \ Celju so se pomerili pro- ti Triglavu iz Kranja ia Velenju. Odlična sedmerka Oštir, Grosek, Spiljak, Drugovič, Majoranc, Ko- vač in Fabja« je prikazala odlič- no borbo In gladko premagala Triglav s 5:2 ter Velenje 7:0. Ve- lenjčani pa so potem .še izgubili proti Dravi z 2:4 (15:35) in Tri- glavu z 2:4 (20:40). Najboljše moči so Imeli v bratih Petrovič in Kopitarju. Po nepopolnih kolih so OJjani trenutno na drugem mestu. J. K. PRIZNANJE Sekretar TKS Žalec Adi Vid- niajiT je pred dnevi priredil spre- jem najbolj prizadevnim vzgoji- teljicam V\'Z v žalski občini, ki so izpeljale v celoti tekmovanje za športno značko predšolskih otrok. V znak priznan,ia je 14 vzgojiteljic prejelo zl.ito plaketo (liarbka Urbanrl, .Andreja Mrev- Ijc, Marina Krašovic, Breda Glav- nik, Marija Gosak, Marija Jager, Jana Kline, Majda Palir, Juika Kuter, Milka SeliSnlk, Cvetka Iržan, Nuša Cilenšek, Majda An- •.:t'l in .StcCka Popit), posebno pri- znanje pa upravnica VVZ Žalec IMia Fon. Tekmovanje za športno znatko pred.šolskih otrok je za- jelo vse VVZ v žalski občini, osvojilo pa jih je doslej 135 otrok, cicibanovo planinsko znač- ko pa 155 otn)k. Za to odličje se je borilo 470 mladih tekmo- valcev, ki pa niso še vsi izpol- nili vseh norm. Za sezono 77/78 se je v to t<^kmovanje prijavilo kar 365 otrok. Vzgojiteljice so bile presenečene nad izredno po- zornostjo TKS za njihovo delo. V prihodnje bodo Se bolj zasta- vile svoje delo za napredek te- lesne vzgoje in športa predšol- skih otrok, TKS pa jim bo po- magala pri tem delu s seminarji in nabavo ustreznih rekvizitov. k_ jua m mmu Na zadnji dvodnevni konferenci Nogometne zve- ze Jugoslavije, ki je bila v Kumrovou, so podelili tu- di več priznanj najzasluž- nejšim športnim delavcem na področju nogometne or- ganizacije v Jugoslaviji. Ta- ko je najvišje priznanje »zaslužni delavec NZJ« med drugim prejel tudi znan športni delavec iz C^lia Mirko Presinger. Ob prejemu tega visokega pri- znanja za dolgoletno plod- no delo na področju nogo- meta se vsem čestitkam pridružuje tudi naše ured- ništvo. PO SIBIRIJI (2) BRATSK - MEST§ MLADIH VSAKO LETO 15.000 NOV!H PREBIVALCEV Pol proti Sibiriji smo priče- li v Moskvi. Lagal bi, če bi rekel, da pred poletom v dalj- no, za nas skrito, na pol pravljično deželo, o kateri je bilo napisanega toliko lepega m slabega, nisem bil vznemir- jen. Navsezadnje ni mala stvar obiskati ta skriti del sveta. Brez kučme na glavi, bunde, rokavic ... V kavboj- kah ter srajci s kratkimi ro- kavi. Po vrnitvi me je marsi- kdo vprašal, kako sem prene- .sel strašanski mraz, ki tam vlada. V Sibiriji sem bil po- leti, in ker vlada tam izrazi- to celinsko podnebje, pomeni to, da so poletja izredno vro« ča, zime pa izredno mrzle. Po sedemurnem poletu iz Moskve, (vmes smo eno uro počivali na letališču v Omsku, ki je pi-vo večje mesto on- stran Urala ^ smo pristali na letališču v Bratskem. Morda najprej nekaj osnov- nih podatkov. Pred dvema le- toma je Brat.sk praznoval dvajsetletnico obstoja. Je to- rej eno izmed najbolj značil- nih mest sredi Sibirije, ki na- stajajo. Pravzaprav nastajajo nova sibirska mesta iz dneva v dan, iz m; :,eca v mesec. Si- birija je danes zakladnica sveta. Koliko naravnih boga- stev leži tu po vsej verjetno- sti ne vedo niti Sovjeti sami. V Bratsk se vsako loto priseli 15(KX) mladih ljudi iz vse Sov- jetske zveze, čakajo jili šte- vilna nova delovna mesta v lesni, kemični ter predelovalni industriji. Skoraj neverjetno se človeku zdi, da je še pred dobrimi dvajsetimi leti vladi.- la tu tišina, da o človeku ni bilo niti sledu. .Prvo naselje je bilo pravzaprav naselje šo- torov. Tu so živeli pionirji, ki so se spustili v boj z nara- vo ter si jo podredili. In to pri temperaturah 40 stopinj nad ničlo in 50 pod ničlo. Prav gotovo jim ni bilo lahko, zato pa so danes tem bolj naveza- ni na Bratsk. Prav ti so tudi najstarejši prebivalci v Brat- sku. Sem se, kot že rečeno naseljujejo predvsem mladi ljudje. Ni naključje torej, da imenujejo Sovjeti mesto Bratsk-mesto mladih. še nekaj je treba zapisati. Bratska brez Angare ne bi bi- lo. Graditi so ga pričeli prav zaradi te reke z ogromnim potencialom energije. V Brat- sku je danes največja hidro- elektrarna na svetu. O njej več besed drugič. Ob prihodu v mesto mladih smo bili izredno presenečeni nad vljudnostjo ljudi. Imel sem občutek, kot da so veseli obiska vsakega tujca. 2e zato, ker se je spomnil in zašel med nje. še posebej velja to za nekaj zadnjih let, ko priha- ja v Sibirijo vse več turistov, v glavnem iz socialističnih držav. Stanovali smo v menda edinem tulcajšnjem hotelu Taiga. Sprejeli so nas izredno toplo. Precej bolj kot v Mos- kvi, kjer je prijaznost menda že prava redkost. Namestil sem se v okusno opremljeni hotelski sobi in vključil ra- dijski sprejemnik. Na spore- du je bila neka zabavnoglas- bena od/ija in če sem kdaj- koli z veseljem prisluhnil Džordži Marjanoviču ter Zdravka čoliču, potem sem jima tokrat prav zares. Dokaz več, da so naši pevci v Sov- jetski zvezi zares priljubljeni! Kasneje sem se lahko prepri- čal, da poznajo tudi druge tu- je pevce. Sla\ma MirreUle Mathieu je trenutno v Sojet- ski zvezi izredno priljubljena. Njen glas lahko slišiš povsod. Celo v letalu. (dalje prihodnjič) PISE JANEZ VEDENIK V mestu Bratsk smo bUi najbolj zanimivi za najmlajše. Predvsem zai-adi žvečilnih gum. HUDINJA—ARJA VAS NOVIH 7 KILOMETROV KRATEK, A POMEMBEN CESTNI ODSEK v ponedeljek smo pridobi- li novih 7 km dvopasovne av- tomobilske ceste od Hudinje do Arje vasi, kar pomeni, da se bo za nekaj časa delo na tem pomembnem objektu proti Ljubljani t>.\d[ zaključi- lo. Odveč je poudariti po- membnosit te ceste za Celje, ki se je tako ra/:bremeT!:lo številnega tovornega prometa, predvsem pa prometnih ko- nic ob praznikih in v času dopustov. Imenovani odsek dvopasovnlce men v dolžino 7 km in ima dva vozna pa- sova, vsakega v širini 3,75 m in odstavne pasove. Na slo- vesnosti, kjer je govoril Franc Šifkovič, član predsed- stva SZDL Slovenije, je ori- sal celotno cestno prometno problematiko pri nas in opo- zoril na razrvojne možnosti pomembnih pron\etnih ko- munikacij. To je pomembno zaradi tega, ker se še poseb- no v zadnjem času približu- jejo našim mejam sodobne avtomobilske ceste naših so- sednjih držav in ne bomo smeli biti nepripravljeni na te ponujene mednarodne ve- zi, brez katerih si ne more- mo več predstavljati turistič- nega in gospodarskega raz- voja sploh. V svojem govoru je tudi osvetlil prizadevanja občanov, ki so pokazali pol- no mero razumevanja ob zbiranju sredstev za cestno posojilo, saj ni bilo skupno- sti, kjer ne bi presegli na- črtovano vsoto zbranih de- narnih sredstev. Ko sta delavca spk)šnega gradbenega podjetja Slove- nijaceste, ki je cesto tudi gradilo, in sicer Avgust Ko- sem in Milica Oenček pre- rezala vrvico, je stekel pro- met od Arje vasi, oziroma vasi Ruše, do Hvdinje. Naj dodamo še nekaj podatkov o tem sicer kratkem, pa ven- dar pomembnem cestnem odseku: graditi so ga začeli lani, 27. septembra, v okto- bru pa so se prebijali z ve- likimi napori skozi domala neprehoden Ruški gozd. Sa- mo na tem odseku, v dol- žini 7 km, je bilo izkopano milijon 200 tisoč kub. metrov raznega materiala, za boljšo stabilnost spodnjega ustroja pa so povsod položili še pol- metrsko kamnito plast. V sa- mo vozišče pa je vgrajeno 70 tisoč ton cementne sta- bilizacije in asfaltov. Za ure- ditev odvodnjavanja poleg odprtih jaškov v zemlji je zgrajenih preko 5000 m oblo- ženih jarkov, 16 tisoč m dre- naž in 2000 m propustov raz- nih profilov. Tekst in foto: D. MEDVED PLAVI PONEDELJEK v eni izmed žalskih gostiln sta se sre-- čala Tine in Tone, oba delavca v enem' izmed žalskih podjetij. Tine je iz mese-] ca v mesec v bolniški, ko pa se vrne na- delo, je prvi ponedeljek plav. O tem se\ je v podjetju tudi javno govorilo, uprava i je zagrozila z odpustom. Tine se požviž-'\ ga na črne in bele grožnje, saj ima v\ »vrhu« krepkega sorodnika, nog mu ne] bodo spodbili. ] Tone je mravlja. Nekam bled in šibak,] toda vesten in pošten, kakor da je fabrika\ do zadnjega vijaka njegova. Tudi z vro-] čino jo primaha na šiht, po več let ni\ v bolniški. \ Zadnji čas so v časopisih na veliko pi-' sali, govorili na radiu in televiziji o pla- vih ponedeljkih in tako je rekel Tone so- delavcu Tinetu: »Si bral? slišal? Pet pla- vih ponedeljkov, delavsko knjižico v roke, potem pa na dolgo in široko cesto!« Tine. orjak, kakršen je, brž s pestjo nad sodelavca: »Orka madona. ti boš me- ne v r... nosil? Na, na!« Tako je Tone po dolgih letih moral v bolniško. Zdravniku je zatrjeval, da je padel po stopnicah; ni irn.el korajže, da bi stalnega gosta zdravstvenih domov, za- krknjenega ponedeljkarja pošteno zašpe- cal. Kako neki, saj sta vendar soseda!? -dk ZIMSKA TEMA ZA POMENEK SAMO 200 LJUDI NA OBMOČJU JIH KRMi Seveda je nemogoče, da bi bilo na celjskem območju samo 200 ljudi, ki zanesljivo krmijo ptice čez zimo. To- liko jih ima registriranih na še regijsko dmštvo za var- stvo in vzgojo ptic. Toda ka- korkoli je že ta statistika ne- popolna, eno drži, pticam pozimi priskoči na pomoč manj ljudi, kot nekoč, čerav- no so drobne pernate živali- ce bolj kot pred časom pot- rebne pomoči. Res je, da zi- me niso tako hude, toda ne- kaj mrzlih dni z visokim sne- gom hudo razredči ptičje vrste. Danes je ob spremem- bi kultur v kmetijstvu mno- go manj raztrosenih semen Veliki nasadi so za ptice smrtonosni zaradi zastnip- 1 Janja drevesne skorje, kjer so ptice iskale nekoč ličin- ke in podobne škodljivce. Skratka prirodne razmere so do ptic bolj krute, zato so te živalce tem bolj odvisne od pomoči človeka. Ptice torej iščejo človeka v pravem pomenu te besede, človeka, ki ima human od- nos do vsega živega. Vase zaprti, k sebi obrnjeni in ego- istični ljudje vidjo le selje in svoj dobrobit. Taki so po- zabili na to, da je petje v naravi, če ga sploh slišijo, spev pernatih prijateljev. So I in bodo to zimo ptice naš- le človeka v vas? Se nekaj! 1 Začeti je treba pri otrocih, toda .še je veliko šol, ki ne premorejo kmiilnic, ča pa jih. so marsikje v okras, brez zrnja, brez piče. S polnočjo nokaterih de- lovnih organizacij, največ jih je v občini Laško, je dru- štvo za varstvo ptic letos ku- pilo 5000 kilogramov sonč- nic, ki jih bodo razdelili med tiste, ki redno krmijo ptice. V vsakem kraju je kak član društva, pri njem se lahko zglasi vsak, ki želi i>ovečati število krmilcev. J. Kr. ČESTITKA V RADIU CELJE - NAJLEPŠE DARILO pričakovanfe Malčki zdaj že resnično odštevajo dneve in nestrpno pričakujejo ljubljenega Dedka Mraza. Ponekod se je dobri sivi mož že oglasil in obdaril otroke in zdaj hiti dinigam. čaka ga še veliko otrok po vrt-cih. šolah in krajevnih skup- nostih. Seveda, vse — vse bo obdaril ljudi Dedek, povedal bo kcT-kSno pravljico, se poveselil z malčki in ko bo videl, da je v vseh očkah zagorel plamen sreče in zadovoljstva, se bo odpravil drugam. Za izhodišče letošnjega novoletnega praznovanja si je Dedek izbral krajevne skupnosti, tako da bi malčki občutili čar novoletnega praznovanja v svojem bivalnem območju. Kljub temu, da bo imel sivi mož polne roke dela, bo vsak dan od 26. do 29. decembra pozdravljal otroke v hali pod Golovcem. Tudi tam bo zarajal z njimi, jim kaj vese- lega povedal in spet odhitel drugam. Polne oči pričakovanja so naših najmlajših in mmogi tarnajo, da čas pred Dedkom mrazom tako počasi teče. čimprej bi se radi srečali z njim, mu povedali kakšno pesmico ali pa mu zaupali drobno skrivnost. Veselo prepevajo — ringa-ringa raja. Dedek Mraz pri- h.aja. map MOVI TEDNIK — Glasilo občinskih orgirazacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje LaSlne Vrabi - Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGF »Deloa Ljubljana — Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne številke 4 din — Celoletna naročnina 180 din polletna W din Za mozemstvo le cena dvojna Tekoči račun 501(12 601 20012 CGP »Delo« Lnibiiana - Teleton 22-369. 23-105. ooiasi in nar-čnma 22-800.