120040146,5 08553 Za peke, tako mlade kot že zrele mojstre, velja, da so njihova oblačila bela kot moka, bele pa so tudi njihove roke, polne finega in dragocenega zitr\eqa prahu. Sedemna]st[etr\\ Nejc Grum, iz Lipoglava pri Grosupljem, bodoči mlad\ pek, pa ima včasih kar črne roke. Na njegovi šestk\t kot se na kratko imenuje Tomosov motor kPH6, se namrečvedno kaj pokvari. Brez skrbi, ko se mladi štipendist Pekarne Grosuplje posye\H ročnemu delu, ki ga ima r\a]ra]e - ob{\kowar\]u testa, so njegove roke spet popolnoma čiste in snežno bele. 'đJ *nT' °dknHPr^- Svoj,- * rosuplje Da bom šel za peka, sem vedel že od četrtega razreda. S šolo smo šli na ogled pekarne in takoj sem se navdušil nad delom pekov," pravi Nejc. "Najbolj meje pritegnilo ročno delo. Všeč mije bilo, kako so mojstri mesili in oblikovali testo," dodaja. Zato je delo s testom še danes njegovo najljubše opravilo. Judi zato, ker včasih pozabi pogledati, ali]e kruh že pečen. Še dobro, da mu bo v grosupeljski pekarni pri tem pomagal najsodobnejši računalnik. Poln je mladostne energije in dela z veseljem. Zelo odraslo pa pove: "Pri mojem bodočem poklicu se mi zdi najpomembnejše, da se naučim delati s testom in da sem samostojen," kar pa so glavne odlike dobrega peka. mm — Glasilo prebivalcev občine Grosuplje "... NATO VEN ..." Po resničnem dogodku Iz oči v oči pred prvimi evropskimi volitvami. Morda sem še nekoliko pod vtisom, ko pišem tele vrstice, vendar ml nekaj takšnega kljuje že dalj časa v mislih. Bilo Je danes, lepega 12. maja, nekaj minut pred dvanajsto, ko sem sina odložil na Dalmatinovi v LJubljani. Na pločniku se ustavi le nekaj metrov stran mlado dekle okoli dvajsetih let. Vzame Iz majhne ženske torbice razpršilo z rdečkasto barvo In napiše NATO VEN. Še predno zapiše zadnjo črko, JI potroblm. Ona se zasmeji sama sebi. Klicaja niti ne nariše. Barvo na hitro stlači nazaj v torbico In gre po pločniku nemoteno naprej. Upal bi si celo predvideti, Iz katere smeri In po čigavem prepričanju je tja prišla... Pa tako hladno in samozavestno Je odšla. Verjetno sem bil Jaz bolj v strahu kot ona, ker sem JI zatrobil sredi mesta, saj Je menda prepovedano trobiti. A bom prav to novico vseeno raztrobll. Zdaj vprašam vas, če še verjamete, da Je naša mladina nepolitična? Nel NI. Kot tudi ml nismo bili - nikoli... Vprašanje Je le, kaj, kako, koliko In kdaj si upal izkazovati to svoje politično prepričanje. Današnji čas je vendarle drugačen. Vsaj rečeš lahko precej več, čeprav vse skupaj bolj malo zaleže. Pa vendarle bi se morali nekaterih reči In dogodkov v bližnji preteklosti spomniti. Slovenci smo si dolgo prizadevali, da bi prišli (nazaj) med evropske narode In v severnoatlantsko zavezništvo. To sta bili za nas dve poglavji med temeljnimi cilji, ki Jih v nasprotnem ne bi bilo treba plačevati celo z vojno In raznimi drugimi žrtvami. Zato sta po mojem prav to tudi dve temeljni vrednoti slovenskih državljanov, ki bi Jih morala zaščititi država. A če se samo nekoliko ozremo po grafitih na zidovih, ki Jih čečkajo "smrkavci In smrklje", In se spomnimo raznih "mlrovnlšklh pohodov" celo v času predvolilnega molka, človeku postane tesno pri srcu: "Saj (ne) vedo kaj delajo." Še nikjer pa nisem zasledil, da bi se komu skrivil las zaradi tega. Po drugI strani pa se boste morda spomnili, da smo celo v Grosupljem lansko leto gostili Nacionalno gardo Kolorada iz Amerike kot eno od vodilnih predstavnic v NATO zvezi, ki so nam predstavili tudi potek operacij v Iraku. Če sem popolnoma iskren, tudi sam nisem bil med tistimi, ki so odobravali Američanom In njihovim zaveznikom vojaški pohod na Sadamov diktatorski režim, pač pa bi ga lahko "pomagali" odstaviti na drugačen način. Nekaj takega sem Jim tudi neposredno dejal na sami predstavitvi, saj sem že takrat Imel velike pomisleke, da Američani niso dovolj pretehtali zapletene kulture tega okolja. Poleg tega predobro poznam iraške (In arabske) notranje razprtije, ki so se "lepo Izkazale" prav v zadnjih mesecih. Vendar kljub temu našega vstopa v NATO In tudi v Evropsko unijo zaradi tega nisem nikoli postavljal pod vprašaj. Zato Je po mojem morda v tem trenutku še najbolje tisti dve rdečkasti besedici razumeti v neki drugI zvezi -na primer "Jezus Je šel NATO VEN ... In se bridko zjokal -nad Američani In Evropejci, nad Slovenci pa Je samo skomignil z rameni.« AH pa bomo morda vendarle na PRVIH VOLITVAH SLOVENSKIH POSLANCEV V EVROPSKI PARLAMENT pokazali dovolj zrelosti In izbrali ljudi, ki bodo znali poiskati Slovencem tudi pravo mesto v evropskem svetu civiliziranih In kulturnih vrednot! Jože Mlkllć "SPOMLADI VSE SE VESELI..." DOBRODOŠLI V GROSUPELJSKIH ODMEVIH Čeprav je letošnje leto bolj deževno, smo kljub temu že sredi pomladi. Življenje v naravi dobiva novih moči in nedvomno se ta razživitev pozna tudi na ljudeh. Tako je tudi pri časopisu. V tej številki boste prebrali o celi vrsti raznih dogodkov in dejavnosti, ki so se odvili (ali pa se še odvijajo) med našimi ljudmi. In mi smo tu zato, da to delo čim bolje predstavimo. Predstavimo pa ga lahko samo v sodelovanju z vami. Zato ponovno pozivam vse posameznike in organizacije, še posebej vse javne institucije, ki želite predstaviti svoje delo, da se nam oglasite ali nam skicirate vaša prizadevanja. Če imate v načrtu praznovanje pomembne obletnice, delovnega uspeha, prireditve ali kakršno koli drugo zanimivo informacijo o akciji, ki jo načrtujete, nam jo sporočite vsaj nekaj dni prej po telefonu, elektronski pošti ali pa tudi z navadno pošto kar na moj domači naslov. Vse nekomercialne objave so še vedno za vse institucije v občini brezplačne. Zaželeno je le, da so poleg resničnosti navedb informacije strnjene, razločne in optimalno kratke. Poleg tega naprošam vse tiste, ki pošiljate besedila (v RTF, TXT ali DOC zapisih) in digitalne fotografije po elektronski pošti, da fotografij in drugih grafičnih gradiv ne pošiljate vključenih v besedila, temveč jih pripnite posebej kot priponke v elektronski pošti v JPG (brez stisnjenos-ti), TIF ali PDF zapisu. Enako velja tudi za oglase. K sodelovanju pa vabim tudi vse, ki jih zanima novinarsko, fotografsko, oblikovalsko in morebiti tudi drugo tehnično delo pri izdelavi časopisa. Z grosupeljskimi ODMEVI SE S TO ŠTEVILKO VKLJUČUJEMO TUDI V PREDVOLILNO KAMPANJO ZA PRVE VOLITVE SLOVENSKIH POSLANCEV V EVROPSKI PARLAMENT. Dobrodošli pri in v Grosupeljskih odmevih! "Za prijazno Grosuplje" odgovorni urednik Jože Mlkllč PR0ST0V0UN0 GASILSKO DRUŠTVO MALO MLAČEVO Vas vabi na SL0VESTN0ST OB 90. LETNICI DRUŠTVA IN RAZVITJU DRUŠTVENEGA PRAPORJA, KI BO V SOBOTO, 12. 6. 2004 NA MALEM MLAČEVEM. PROGRAM SE BO ZAČEL OB 18. URI Z ZBOROM GASILCEV IN GASILK V B0ŠTANJU IN GASILSKO POVORKO DO PRIREDITVENEGA PROSTORA NA MALEM MLAČEVEM. Sledil bo kratek program z govori gostov in razvitjem ter blagoslovom društvenega praporja, s povezovalko Sašo Lendero. Po programu pa bomo malomlačevski gasilci poskrbeli za vas z obilo hrane in pijače ter bogatim srečelovom, pomagal pa nam bo ansambel Mlade frajle. VUUDN0 VABLJENI! DO LETA 2010 OSEM TISOČ VOJAKOV Slovenska vojska šteje 6500 pripadnikov stalne sestave, vizija obrambnega ministrstva pa Je, da bi do leta 2010 svoje vrste Izpopolnili z 8000 profesionalnimi vojaki in 5500 pripadniki pogodbene rezerve. Ker je pravica do služenja vojaškega roka postala neobvezna, Je ministrstvo v Grosupljem predstavilo tri nove segmente vključevanja v Slovensko vojsko: prostovoljno, poklicno in pogodbeno služenje. Na prostovoljno služenje sta bili napoteni že dve generaciji fantov in deklet. Na območju upravne enote Grosuplje sta se v pogodbeno rezervo vključila dva pripadnika, zaposlilo pa se Je 11 vojakov. Pogovarjali smo se z majorjem Slovenske vojske Vinkom Kastelicem. Kakšen mora biti profil človeka, ki ga vabite v Slovensko vojsko? Mlad človek se mora sam pri sebi odločiti, da bi sodeloval v taki službi. Zato pa tu nastopamo mi, da mu prikažemo segmente, kakšne ljudi potrebujemo v Slovenski vojski. Kako pa se Je v zadnjih letih spreminjala podoba SV? Dogajale so se drastične spremembe. Slovenska vojska postaja vedno bolj specializirana. Iščemo mlade ljudi, ki imajo določeno prepričanje in znanja, ki jih bodo uporabili v tej vojski. Na novo se vzpostavljajo trije segmenti služenja. Kateri so to? Delujemo na treh segmentih, in sicer zaposlovanju v SV, prostovoljnem usposabljanju in pogodbeni obveznosti. Kaj pomeni biti pogodbeni pripadnik SV? Pogodbeni pripadniki so tisti, ki bodo služili v rezervni sestavi z določenim mesečnim nadomestilom. Pogodbeni pripadniki so vpoklicani v primeru izrednih potreb, v primeru načrtovanega usposabljanja in skupnega usposabljanja, ki ga ima enota enkrat na leto. Kaj pa motivira pripadnika za prostovoljno služenje? Ugotovi, ali je ali ni primeren za vojaško služenje in ali bi lahko svojo poklicno kariero nadaljeval v SV. Ima SV sedaj, ko Je slovenska varnost zaupana okrilju Nata, zgolj neko častno vlogo? SV je samo sistem kolektivne varnosti v okviru Nata. Kakšni so pogoji za služenje? Za poklicne pripadnike je starost do 25 let in končana IV. ali V. stopnja, državljanstvo Republike Slovenije, da ni varnostnega zadržka in da posameznik izpolnjuje osnovne psihofizične in motorične sposobnosti. Kakšni pa so Izzivi, ki se ponujajo vsem novim vojakom? Služenje se izvaja doma, v Predstavniki Slovenske vojske Vinko Kastelic, Brane Lukač In Rajko Zlatkovič z županom Janezom Lesjakom. - Foto Barbara Pance primeru potrebe pa tudi v tujini. Pripadnik pridobi nova znanja in izkušnje, nova prijateljstva, prednost pri zaposlitvi v SV, prednost pri pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi SV, izboljšanje osebne psihofizične pripravljenosti, zdravstveno in nezgodno zavarovanje, vštevanje služenja vojaškega roka v pokojninsko dobo... Prvič je slovenski vojak tudi plačan vojak. AH Je možno, da bi bila plača edinstveni razlog, zaradi katerega se mladi vključujejo v SV? Ne. Iz naših izkušenj vam lahko povem, da se mnogi vključujejo zaradi novih izkušenj, spoznanj, ki jim kasneje lahko pridejo zelo prav. Kakšen odziv pa Je na vse tri segmente služenja na celotnem teritoriju Slovenije In tudi na področju UE Grosuplje? Dokaj dober. Mi smo bili prav zadovoljni, saj je odziv prav presenetil naša pričakovanja. Doslej smo na področju Grosupljega zaposlili 11 vojakov. Kakšne pa so potrebe SV? Kakšne profile nameravate zaposlovati? Predvsem se bomo držali ključa in iskali ljudi, ki so iskali določeno izobrazbo v civilnem poklicu, potem pa jih bomo usposobili za vojaške specialnosti. Ali obstaja morda med temi, ki bi se sicer želeli vključiti, bojazen, da bodo napoteni na žariščna območja? V prihodnje bomo zagotovo sodelovali v določenih operacijah v tujini. Ali lahko na podlagi izkušenj potrdite, da med mladimi vlada zaupanje do SV? SV nedvomno dosega visok ra-ting v zaupanju med mladimi. Po raziskavi FDV dosega SV drugo mesto, takoj za zaupanjem v bančni sistem. Kaj pa se zgodi z vojakom, ki doseže mejno starost in mora odslužiti svojo dejavnost? Vojak z nami sklene pogodbo za pet let, ki se podaljšuje na pet let. Po 45 letu se skuša doseči prekvalifikacija oziroma usmeritev v civilni poklic. Kakšna pa so pričakovanja glede deklet? Dekleta so vključena v SV, v tem trenutku jih je okoli 26 odstotkov. Mladi generaciji fantov letnika 1986 ste predstavili Izzive In možnosti, ki Jim Jih ponuja prostovoljna, pogodbena In poklicna vključitev v SV. Koliko, pričakujete, se Jih bo odzvalo In pridružilo SV? Prepričan sem, da jih bo zagotovo 40 odstotkov razmišljalo o vključitvi njihove poklicne poti v SV. Barbara Pance Ustanovitelj časopisa: Obćinski svet občine Grosuplje Odgovorni uradnik: Jože Miklič tel. popoldne 786-07-22. 786-07-21 GSM 041-98-22-33 e-PoSta: lozemOslol.net Uradniški odbor: Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, mag. Tatjana Jamnik Skubic, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj. Na.lov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje In fotografije: Jože Miklić C0BISS-ID: 61148160 ISSN: 1580-0911 Računalniška priprava: AMSET - MACED0NI 1290 Grosuplje, Pod gozdom 3/9 Tlak: PARTNER GRAF d.0.0. 1290 Grosuplje, Kolodvorska 2 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št 006-61V2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 5.600 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE V MESECU JUNIJU JE TREBA ODDATI DO PETKA, 4. JUNIJA 2004. ČASOPIS IZHAJA PREDVIDOMA VSAKO TRETJO SREDO V MESECU (FEBRUARJA IN AVGUSTA ČASOPIS NE IZIDE.) Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. Javne ustanove imajo pravi co do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Prispevki pravnih oseb se ne honorirajo. morajo pa biti avtor izirani, podpisani (in požigosani). Pisma bralcev, pravnih oseb in nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati se žig. Če žalite posamezno gradivo vrnjeno, priložite ustrezno kuverto z vašim naslovom In znamkami. Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK 0 USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJSKI ODMEVI (št, 006-1/95-D. ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta občine Grosuplje dne 30. 10. 2002. NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL Prispevke naj avtorji predajo v kratki obliki. V skladu s programsko zasnovo in uredniško politiko bomo vsa nenaročena besedila, ki bodo daljša od 1800 znakov, zaradi pomanjkanja prostora krajšali. Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez vnesenih fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printana v velikosti 12 (do max 16) pt ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi. TEHNIČNA NAVODILA ZA FOTOGRAFIJE IN OSTALO SLIKOVNO GRADIVO Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bodo posredovani na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja) ali TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razs-lojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi. 25 18. SEJA OBČINSKEGA SVETA GROSUPLJE Svetniki občine Grosuplje so se sestali na 18. redni seji. Obravnavali so osem točk dnevnega reda in sprejeli večino sklepov. PREDLOG TOC 3 SPREJET Najdaljšo razpravo so namenili sklepanju o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu TOC 3 v Grosupljem, kjer naj bi po novem načrtu začelo podjetje Gabrijel AS z eluksacijo aluminija. Odbor za prostor, komunalno infrastrukturo in ekologijo je sklep o sprejetju odloka podprl le ob upoštevanju nekaterih amandmajev, ki bi na tem območju preprečili rokovanje z nevarnimi snovmi. Po daljši razpravi so svetniki odlok na koncu potrdili, največ pomislekov pa je imela Slovenska ljudska stranka. Matjaž TrontelJ, predsednik občinskega odbora SLS: "Dejavnost je po naši oceni ekološko lahko zelo nevarna oziroma so možnosti za kakšne potencialne ekološke nesreče. Ne nasprotujemo osebno investitorju, prav nasprotno, prepričani smo, da želi s svojo dejavnostjo v občini Grosuplje doseči nove poslovne uspehe, naše nasprotovanje je predvsem namenjeno lokaciji. Na lokacijo, ki je v neposredni bližini šole, nogometnega igrišča, večjega števila stanovanjskih hiš, po naši oceni ta dejavnost ne sodi in bi bila primernejša na kateri koli drugi lokaciji, kjer so predvidena izrazita gospodarska območja in kjer je tudi možnost za tako industrijsko dejavnost." 33 STANOVANJ V LASTI OBČINE Občina Grosuplje je lastnica 33 stanovanj, pretežno v centru Grosupljega. Občinska stanovanja so namenjena neprofitni oddaji, takih je 21, devet je službenih stanovanj, stanovanj za prosto oddajo na trgu pa občina nima. Dve stanovanjski enoti pa sta v lasti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in sta namenjeni institucionalnemu varstvu starejših oseb. STANOVANJSKI SKLAD ŠEL PO GOBE Svetniki občine Grosuplje so ukinili delovanje Stanovanjskega sklada občine Grosuplje. Sklad, ki je bil ustanovljen z namenom pridobitve dolgoročnih stanovanjskih posojil, ni zaživel, saj vse naloge na področju pridobivanja, upravljanja in oddajanja najemnih stanovanj opravljajo strokovne službe občine. ZAGON SPREMEMB POSLOVNIKA IN STATUTA Svetniki občine Grosuplje so potrdili sklep o uvedbi postopka za spremembo Statuta in Poslovnika Občinskega sveta Občine Grosuplje, ki je zaradi spreminjajoče se zakonodaje celo v neskladju z Ustavo. Osnutek sprememb in pripomb za dva temeljna akta bo do jeseni pripravila statutarno pravna komisija. OGLAŠEVANJE ŠE VEDNO BREZ ZAKONSKE PODLAGE Svetniki občine Grosuplje bi morali po dnevnem redu ponovno odločati o načinu oglaševanja v občini Grosuplje. Po predhodnem umiku odloka s seje so slednjič brez razprave vendarle sprejeli osnutek o oglaševanju, na naslednji seji pa naj bi ga podkrepili tudi z novimi predlogi in spremembami. Kot je pojasnil županje sprejetje odloka pred bližajočimi se volitvami še kako pomembno. OBLJUBE BODO MESO POSTALE Občina Grosuplje se je zavezala, da bo v naselju dvori 3 ob šoli Brinje še v letošnjem letu uredila javne poti in zelenice. Prav tako pa bo začela z rekonstrukcijo Koščakove hiše, kjer so prostori knjižnice Grosuplje. Poleg obnovitve objekta pa bo sočasno potekala tudi izgradnja prizidka zaradi nujne pridobitve novih prostorov knjižnice. Občina bo morala ob tem tudi rešiti vprašanje lastništva dveh poslovnih paviljonov za Koščakovo hišo. En objekt je v zasebni lasti, drugi pa v lastništvu pravne osebe. Občina bo morala en objekt odkupiti (z namenom kasnejše odprodaje) in izvajalcema poslovne dejavnosti zagotoviti nove prostore. NEPOSLUŠNI INŠPEKTORJI Občina Grosuplje je državne organe zaprosila za poročilo o delu v preteklem letu. Odzvali so se praktično vsi uradi, razen inšpekcijskih služb. To kaže na negativen odnos inšpektorjev do občin, zato je dr. Miro Kranjc. LDS, predlagal, naj občina od njih zahteva poročila v skladu z zakonom o dostopnosti informacij javnega značaja. Večina inšpekcijskih služb, kot je pojasnil župan, je tudi umaknila delovanje na področju upravne enote Grosuplje, ki pokriva območja občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Občina nikdar ni bila uradno obveščena o odhodih, kar je nesporen dokaz, kako ministrstva cenijo lokalne skupnosti, je še potožil župan Janez Lesjak. ŠOLA BREZ AVTOBUSNEGA POSTAJALIŠČA Avtobusnega postajališča pri osnovni šoli na Adamičevi cesti še nekaj časa ne bodo začeli urejati, čeprav naj bi bilo po načrtu narejeno že lani (pobudo za izgradnjo je postavil dr. Peter Hostnik, Nsi). Ko so na Občini začeli pripravljati projekt postajališča, so namreč ugotovili, da je zemljišče v denacionalizacijskem postopku. NEVARNO KRIŽIŠČE PRI SPODNJI SLIVNICI Dr. Miro Kranjc, LDS, je župana občine Grosuplje povprašal, kdaj bo sanirano nevarno križišče na cesti Spodnja Slivnica-Št.Jurij. Pobude svetnikov se nagibajo k čimprejšnji ureditvi ceste proti Slivnici v enosmerno cesto. Povezovalna Kraljeva cesta je že asfaltirana, zato bo občina začela projekt urejanja križišča že v letošnjem letu, je pojasnil župan Janez Lesjak. ŠOLE PA NE DAJO! Nekaj vroče krvi med krajani ŠtJurija je zanetila odločitev Občine Grosuplje, da proda stari šolski objekt. Občina želi s prodajo pokriti del stroškov, ki jih je imela z izgradnjo nove šole. S tem pa se ne strinja KS Št.Jurij, ki želi šolske prostore uporabiti za klubske dejavnosti. Barbara Pance INFORMACIJE, POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKOV Matjaž TrontelJ (SLS) je predlagal, da na prvi seji odbor za komunalno infrastrukturo obravnava tematiko šmarske kabelske televizije. Predsednik odbora Franc Štlbernik (LDS) mu je odgovoril, da odbor potrebuje gradivo, župan pa je povedal, da je novi lastnik šmarskega sistema Ljubljanski kabel. Le-ta je kupil tisti del firme Sitep, ki je imel v lasti kabelsko televizijo. Župan je zatrdil, da se bodo zadeve premaknile na bolje v kratkem, TrontelJ pa meni, da bi se bilo treba srečati z novim lastnikom oziroma izvajalcem in pojasniti tudi vse morebitne nejasnosti. Janez Plntar (SDS): Ker sodnik za prekrške nima nobenega dela s prijavami inšpektorjev, predlaga, da svoje poročilo pripravi tudi občinski komunalni inšpektor. Jože Mlkllč POROČILA DRŽAVNIH ORGANOV ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Gozd porašča dobro površino občine Grosuplje, 55 odstotkov. Ob koncu leta 2002 je bilo v zasebni posesti 6858,86 ha oziroma 94,64 odstotkov gozdov, državnih gozdov je bilo 355,35 ha ali 4,90 odstotkov, gozdov drugih pravnih oseb pa je bilo 33,32 ha oziroma 0,64 odstotkov. Zavod je na področju krajevne enote Grosuplje v preteklem letu za posek označil 18.185 kubičnih metrov lesa. Redno je vzdrževal gozdne ceste v dolžini 22,5 kilometrov, organiziral tečaja za varno delo z motorno žago in gojenje gozdov, vodil osnovnošolske skupine po gozdu, predaval v šolah in vrtcih in nadzoroval črna odlagališča in nelegalno kampiranje v gozdu. URAD ZA DELO GROSUPLJE Kljub manjši gospodarski rasti, so sporočili z UD Grosuplje, se je obseg zaposlenosti v ljubljanski regiji v lanskem letu (od oktobra 2002-oktobra 2003) povečal za 2 odstotka. Povečalo seje število zaposlenih v podjetjih, upadlo pa je število samozaposlenih oseb. Zmanjšalo seje število brezposelnih oseb, in sicer za 4,6 odstotkov manj v primerjavi z decembrom 2002. Upadanje brezposelnosti je posledica več dejavnikov - zaposlovanja, odjavljanje zaradi rednega šolanja v okviru aktivne politike zaposlovanja in odjavljanje zaradi neizpolnjevanja obveznosti. Spremenila seje struktura brezposelnosti, tako da se je zvišal strukturni delež žensk, starih do 26 let in iskalcev prve zaposlitve. Zmanjšal pa se je delež starejših od 40 let in delež brezposelnih brez izobrazbe in delež dolgotrajno brezposelnih. Najbolj iskani poklici v letu 2003 pa so bili: gradbeni delavec, delavec brez poklica, pomožni delavec (vsi I. stopnja), zidar za zidanje ometov, tesar opažev, obdelovalec lesa (vsi II. stopnja), voznik avtomehanik, mizar, kuhar, natakar, prodajalec, avtomehanik, oblikovalec kovin, ključavničar, tesar opažer in zidar (vsi IV. stopnja), ekonomski tehnik, strojni tehnik, elektrotehnik, zdravstveni tehnik (vsi V. stopnja), diplomirani pravnik, dipl. ing. informatike, dipl. ing. elektrotehnike, prof. razrednega pouka in dipl. ekonomist (vsi VII. stopnja izobrazbe). KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA KSS sodeluje s 519 kmetijskimi gospodarstvi, ki jim nudi strokovno tehnološko pomoč na terenu ali v pisarni. Izvaja izobraževanja kmetov in njihovih družin (predavanja, seminarji, prikazi ter tečaji), organizira strokovno pospeševalne prireditve (Strojni krožek Kmetovalec, Govedorejsko društvo Grosuplje), izvaja investicijske programe (na razpis SAPARD je kandidiralo 7 kmetij iz občine, petim so bila sredstva že odobrena: kmetje so postavili sedem pašnikov), skrbi za povezovanje kmetov, sodeluje pri oblikovanju in izvajanju kmetijske politike. Število aktivnih kmetij se sicer iz leta v leto zmanjšuje. SODNIK ZA PREKRŠKE Sodnik za prekrške je imel v obravnavi 4681 zadev, v letu 2003 pa je zastaralo 589 zadev. Samo s področja varnosti cestnega prometa je bilo rešenih 885 zadev. Zelo pogoste so kršitve s področja javnega reda in miru. Sedem oseb se je pretepalo, kaznovanih pa je bilo 170 oseb, ki so se nespodobno vedle na javnem kraju. 35 osebje bilo kaznovanih, ker so se neprimerno vedle do uradne osebe, 140 pa se jih je znašalo nad člani svoje družine. 24 osebje bilo obravnavanih po Zakonu o tujcih, 11 zaradi davčnih prekrškov, 8 po Zakonu o gozdovih, 7 s področja kmetijstva, 12 pa v zvezi z nespoštovanjem predpisov o urejanju prostora. 29 jih je kršilo predpise o gostinstvu, 6 pa jih je delalo na črno. Posebna skupina kršilcev pa so mladoletne osebe od dopolnjenega štirinajstega pa do osemnajstega leta starosti. 60 jih je kršilo javni red in mir, 317 pa prometna pravila. 78 jih je vozilo brez vozniškega dovoljenja, 55 pa je upravljalo z vozilo, ki ni bilo brezhibno. 6 jih je posedovalo nedovoljene droge. UPRAVNA ENOTA GROSUPUE UE Grosuplje je v letu 2003 uspešno realizirala zastavljene cilje: vzdrževanje sistema vodenja kakovosti in nenehno izboljševanje poslovanja, nemoteno izvedbo vseh s strani DZ RS razpisanih referendumov, uspešno in učinkovito implementacijo novo sprejete zakonodaje. Ob tem pa tudi zadovoljstvo strank, visok odstotek rešenih zadev in posledično skrajševanje rokov za reševanje, majhno število pritožb strank ter dobre delovne pogoje in zadovoljstvo zaposlenih. Kot pomoč strankam pri vlaganju zadev s področja okolja in prostora je UE Grosuplje uvedla posebnega informatorja le za to področje. Za najpogostejše upravne postopke so izdelali zloženke, ki so na voljo v sprejemni pisarni, o vseh novostih pa lahko stranke spremljajo obvestila na spletni strani, v lokalnem časopisu in na radijski postaji. Še vedno pa ni zaživelo naročanje strank! Med upravno notranjimi zadevami je zaznati velik problem ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča. Vse več je namreč primerov, ko sodišče pred izvršbo, zaradi dolgov, proda hišo ali stanovanje, oseba pa ostane brez prebivališča in si urejajo zasilne barake. Nekateri v postopkih ugotovitve prebivališča sploh ne želijo sodelovati. Na področju okolja in prostora je opazno zmanjšanje novih vlog, tudi zaradi spremembe zakonodaje, vendar so te bolj zahtevne. Na področju denacionalizacije je bilo vloženih 1005 zadev, pravnomočno so zaključili 926 zadev, skupno število nerešenih zadev pa je 65, od tega 46 na kmetijstvu in 19 na področju stavbnih zemljišč in stavb. CENTER ZA SOCIALNO DELO GROSUPUE CSD je v letu 2003 izvajal socialno varnostne storitve. Prvo socialno pomoč, ki obsega pomoč pri prepoznavanju socialne stiske ali težave, oceno možnih rešitev, seznanjanje upravičenca z možnimi socialno-varstvenimi storitvami, dajatvami ter predstavitev mreže izvajalcev, je CSD nudil 751 uporabnikom iz občine Grosuplje. Osebno pomoč (svetovanje, urejanje, vodenje z namenom posamezniku omogočiti razvijanje, dopolnjevanje, ohranjanje in izboljševanje socialnih možnosti), ki obsega deset srečanja, je CSD izvajal na področju družinske problematike, na področju varstva mladoletnikov, na področju varstva starejših, na področju duševnih motenj in drugje, je v Grosupljem prejelo 30 upravičencev. Pomoč družini za dom je bila nudena 20 družinam iz občine Grosuplje. Najpogosteje je bila nudena družinam, ki zaradi različnih vzrokov - težave v partnerskih odnosih, problemi v razširjeni družini, spremembe družinske strukture, spremembe materialnega statusa, težave pri odraščanju otrok, bolezen ... Pogosto je CSD to obliko dela izvajal pri obravnavi družin pripadnikov romske skupnosti. Preko CSD se izvaja tudi prostovoljno delo z otroki in mladostniki. V individualna srečanja otrok in mladostnikov s prostovoljci (učna pomoč, osebna pomoč, skupno preživljanje prostega časa) jih je bilo vključenih 40. CSD izvaja delavnice in dejavnosti za romske otroke (vključenih je bilo 52 otrok), tabori v naravi, likovne delavnice, piknik in ogled železniške postaje, ogled kino predstave ... Pomoči pa so se dodeljevale tudi iz občinskih sredstev, predvsem za šolske potrebščine, ozimnico, kurjavo ter za premostitev materialnih stisk ter za pokrivanje stroškov zdravljenja odvisnosti v komunah. Število vlog za občinsko denarno pomoč se je opazno povečalo na 73 vlog. CSD je izvajal tudi usposabljanje skrbnikov in rejnikov in vodil 29 postopkov usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE V primerjavi s preteklim letom je v letu 2003 kriminal narasel za 33 odstotkov. Splošna kriminaliteta je v porastu za 14, gospodarska pa za 76 odstotkov. Preiskanost celotne kaznive dejavnosti pa se je poslabšala za skoraj pet odstotkov. Policisti so opravili tudi za 92 odstotkov več ogledov krajev, opravili so 10 hišnih preiskav, zasegli 130 predmetov, za katere je obstajal sum, da izvirajo iz kaznivih dejanj. Obravnavali so kazniva dejanja (KD) zoper življenje in telo: 47-krat lahko telesno poškodbo, 5-krat ogrožanje z nevarnim predmetom, 1-krat sodelovanje pri pretepu in 50-krat ogrožanje varnosti. S področja spolnih deliktov ni bilo ugotovljenih obravnavanih KD. Največ pa je bilo tatvin (395), poškodovanja tuje stvari (106), 41-krat so obravnavali goljufijo, zasledili so 5 ropov, od katerih so trije že preiskani. Vlomi v stanovanjske hiše so narasli za 4 odstotke (Šmarje-Sap, Grosuplje, Polica), vlomi v trgovine pa so porasli za 14 odstotkov. Policisti so več pozornosti posvetili tudi družinskemu nasilju, 5 oseb so pridržali, 3 je bil izdana prepoved približevanja. Upadla so KD med mladoletniki, za več kot 52 odstotkov, obravnavali pa so 15 KD, v katerih so bili udeleženi otroci. Policisti so napovedali oster boj proti drogam in njihovim razpeče-valcem. Zasegli so 201,57 gramov rastline kanabis, 738 kosov bilke kanabis in 1 tabletko ecstasvja. V urbanih naseljih so zasledili več uživalcev prepovedanih drog, predvsem mehke droge. V povezavi z orožjem in razstrelivom so zasegli dve lovski puški, 1 gumijevko-palico in 120 ostrih nabojev ter 1 plinski razpršilec. Zaradi ilegalnih migracij prehoda meje s Hrvaško je bil v psotopku 1 tujec. Obravnavali so 7 samomorov, enega več kot v preteklem letu, in 5 poskusov samomora. Obravnavali so tudi 4 nenadne smrti. V zvezi z ZVCP so obravnavali 5024 prekrškov, od tega jih je bilo 597 storjenih v prometnih nesrečah, podali pa so tudi 863 predlogov za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Izrekli so tudi 3399 denarnih kazni. Število prometnih nesreč pa je naraslo kar za 11 odstotkov, štiri osebe so v prometnih nezgodah izgubile življenje. Povzela: Barbara Pance mmm mm sni EVROPSKA KOMISIJA - GONILNA SILA SKUPNIH EVROPSKIH INTERESOV Drage bralke In bralci Grosupeljskih odmevov! Medtem, ko berete že tretje nadaljevanje vodnika po evropskih Institucijah, smo tudi Slovenci postali polnopravni člani Evropske unije. Službene obveznosti so nanesle, da sem vstop v Evropsko unijo pričakal na Prešernovem trgu v LJubljani z dvema gostoma Iz Velike Britanije In Luksemburga, kl še nikoli prej nista bila v Sloveniji, ter množico mladih. Ko Je opolnoči veličasten ognjemet raztrgal noč nad ljubljanskim gradom, ga najbrž nI bilo med nami, M se ga veličastnost trenutka ne bi dotaknila: "Srečno Slovenija na novi evropski poti". INŠPEKTORAT RS ZA OKOUE, PROSTOR IN ENERGIJO Dunajska c. 47, 1000 Ljubljana tel: 01/420 44 88 faks: 01/420 44 91 www.sigov,si/mop/ OBMOČNA ENOTA ljubljana Vilharjeva c. 33, tel: 01/420 44 00 faks: 01/420 44 10 1000 Ljubljana - inšpektor za okolje (Jana Miklavčič, tel. 01/420 44 54), - gradbeni inšpektor (Vesna Mrmolja, tel. 01/420 44 42), TRŽNI INŠPEKTORAT RS Parmova 33, 1000 Ljubljana, telefon: 01/280 87 00, faks: 01/280 87 40 www2.gov.si/mg/tirs/tirs.nsf OBMOČNA ENOTA KOČEVJE IZPOSTAVA GROSUPLJE Cesta na Krko 7, 1290 Grosuplje - tržni inšpektor (Nataša Gruden, tel: 01/781 08 21) -tržni inšpektor (Marija Brodnik, tel: 01/781 08 20) - dežurni tržni inšpektor (0E Ljubljana, tel: 01/420 48 10) REPUBLIŠKA VETERINARSKA UPRAVA Parmova ulica 53, 1000 Ljubljana, telefon: 01/300 13 00, faks: 01/300 13 56 OBMOČNI URAD LJUBLJANA IZPOSTAVA GROSUPUE tel: 01/781 06 72 Cesta na Krko 7, 1290 Grosuplje - veterinarski inšpektor (Rozalija Fuchs, tel: 01/781 08 10), INŠPEKTORAT RS ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN HRANO Parmova 33, 1000 Ljubljana telefon: 01/434 57 02 faks: 01/434 57 17 ENOTA LJUBLJANA IZPOSTAVA GROSUPUE Cesta na Krko 7 tel: 01/781 06 72 1290 Grosuplje - kmetijska inšpekcija (Irena Grum, tel. 01/781 01 00), - gozdarska inšpekcija (Ani Zavrl-Bogataj, 01/781 01 01), ZDRAVSTVENI INŠPEKTORAT RS Parmova 33, 1000 Ljubljana telefon: 01/280 38 02 faks: 01/280 38 08 OBMOČNA ENOTA LJUBLJANA PISARNA GROSUPUE Cesta na Krko 7 1290 Grosuplje tel: 01/786 23 11 - zdravstveni inšpektor (Miloš Genorio, tel: 01/786 23 11), INŠPEKTORAT RS ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI Kardeljeva ploščad 25, 1000 Ljubljana telefon: 01/431 80 27 faks: 01/431 80 32 IZPOSTAVA UUBUANA PISARNA GROSUPUE Gasilska cesta 6, 1290 Grosuplje tel: 01/786 11 53 - inšpektor za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (Marjan Potokar tel: 01/786 11 53) INŠPEKTORAT RS ZA DELO Parmova 33, 1000 Ljubljana telefon: 01/280 36 60 faks: 01/280 36 77 OBMOČNA ENOTA GROSUPUE Cesta na Krko 7 1290 Grosuplje Evropska komisija: Vloga: Izvršilno telo Evropske unije In predlagatelj zakonodaje Mandat: pet let Naslov: Rue de la Lol, 200 B-1049, Bruxelles Tel: + 32 299/1111 Internet: http://euroDa.eu.lnt/comm Komisija je politično neodvisna institucija, ki predstavlja in nadgrajuje interese Evropske unije kot celote. Je gonilna sila institucij Evropske unije: predlaga zakone, politike, akcijske programe in je odgovorna za izvajanje odločitev, sprejetih v Evropskem parlamentu in Svetu. Podobno kot Parlament in Svet je bila tudi Komisija ustanovljena na podlagi ustanovnih pogodb sredi 50 let prejšnjega stoletja. KDO JE KOMISIJA? Pojem "komisija" se uporablja v dveh pomenih. Prvič, nanaša se na člane komisije, torej ekipe komisark in komisarjev, imenovanih s strani držav članic in evropskega parlamenta, z nalogo, da vodijo institucije in sprejemajo odločitve, ter drugič, pojem se nanaša na institucijo samo po sebi, z vsem osebjem. Neformalno se za člane komisije uporablja naziv komisarji. Komisarji so ljudje, ki so v domačih državah zasedali visoke politične položaje, največkrat kot ministri, toda kot člani Komisije morajo delovati skladno z interesi unije kot celote in ne smejo delovati po navodilih domačih držav. Komisija je imenovana vsakih pet let v roku šestih mesecev po opravljenih volitvah v Evropski parlament. Postopek imenovanja je naslednji: države članice se medsebojno dogovorijo, kdo bo novi kandidat za predsednika komisije; novi kandidat za predsednika komisije po razgovorih z vladami držav članic izbere kandidate za člane komisije; novi parlament nato opravi razgovore z vsemi predlaganimi kandidati ter poda mnenje o komisiji kot celoti. Če je odločitev sprejeta, začne komisija z delom januarja naslednje leto. Sedanji komisiji, ki jo vodi predsednik Romano Prodi poteče mandat 31. oktobra 2004. Komisija je za svoje delo politično odgovorna Parlamentu, ki lahko njene odločitve prekliče. Komisija prisostvuje sejam Parlamenta, kjer mora pojasnjevati in zagovarjati svojo politiko. Ravno tako je dolžna pisno ali tel: 01/781 06 72 fax: 01/786 12 45 o inšpektor za delo/delovna razmerja (Mirko Sočič, tel: 01/781 06 71) o inšpektor za delo/varstvo pri delu (Vojko Srebrnič, tel: 01/781 06 70) OBČINA GROSUPUE Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje telefon: 01/788 87 50 faks: 01/788 87 64 - občinski komunalni inšpektor (Borut Šoba, tel: 01/788 87 57) Za vse dodatne informacije v zvezi z Inšpektorji oziroma usmeritvami na pristojne Inšpekcijske službe lahko pokličete občinskega komunalnega Inšpektorja. Podatke posredoval Borut Šoba, občinski komunalni Inšpektor ustno odgovarjati na poslanska vprašanja evropskih poslancev. Vsakodnevno delo Komisije opravljajo uradniki, strokovnjaki, prevajalci in administrativno osebje. V komisiji je zaposlenih približno 24000 ljudi. Številka se zdi visoka, vendar je število uslužbencev primerljivo s številom osebja, zaposlenega v mestni upravi srednje velikega evropskega mesta. Javni uslužbenci so izbrani na strogih javnih razpisih in delujejo z namenom zgraditi močno in uspešno Evropsko unijo. Na razpis se lahko prijavijo državljani iz vseh držav članic Evropske unije, vse postopke pa vodi posebna kadrovska komisija. Tisti, ki ga zanima služba v institucijah Evropske unije, si lahko vse razpise in pogoje ogleda na spletni strani: European Personnel Selection Office (EPS0): http://europa.eu.int/epso. KJE SE NAHAJA SEDEŽ KOMISIJE? Sedež komisije se nahaja v Bruslju, ima pa svoje urade še v Luksemburgu, predstavništva v vseh državah članicah in delegacije po mnogih svetovnih prestolnicah. KAJ KOMISIJA DELA? Komisija ima štiri osnovne naloge: 1. ) predlaga zakonodajo Evropskemu parlamentu in Svetu 2. ) usmerja in izvaja politike Evropske unije in proračuna 3. ) izvaja zakonodajo Evropske unije 4. ) predstavlja Evropsko unijo na mednarodni ravni pri sprejemanju mednarodnih sporazumov med EU in tretjimi državami Predlaganje zakonodaje Skladno z ustanovno pogodbo ima Komisija pravico predlagati zakonodajo, kar pomeni, daje edina pooblaščena za pripravo predlogov nove zakonodaje, ki jo nato predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu. Ti predlogi morajo izražati interese Unije in njenih državljanov kot celote, ne pa zgolj interese posameznih držav članic in industrije. Pred odločitvijo za nek nov zakon mora Komisija dobro pretehtati vse probleme in obstoječe stanje v Evropi na nekem področju, ki ga naj bi zakon urejal, ter se nato odločiti, ali bo nek nov predlog zakona res primeren odgovor za reševanje teh problemov. V ta namen se Komisija predhodno posvetuje z različnimi interesnimi skupinami in dvema izredno pomembnima posvetovalnima odboroma -Ekonomsko socialnim odborom, v katerem so zastopani predstavniki delodajalcev in sindikatov ter Odborom regij, v katerem so zastopani interesi lokalnih in regionalnih skupnosti. Komisija se posvetuje tudi s parlamenti in vladami držav članic. Komisija predlaga izvedbo nekega ukrepa po načelu subsidiarnosti, kar pomeni, da se Komisija odloči za reševanje nekega problema na evropski ravni šele tedaj, ko ga ni možno rešiti na nacionalnem, regionalnem ali lokalnem nivoju. V kolikor komisija sklene, da je sprejem evropskega zakona potreben, pripravi osnutek predloga, za katerega meni, da je usklajen na podlagi usklajevanja najširšega kroga interesov. Za pravilno izdelavo predloga zakona lahko Komisija povabi k pripravi različne strokovnjake, ki tvorijo delovne skupine in odbore za pripravo predloga zakona. Izvajanje politik In proračuna Komisija je kot izvršilno telo odgovorna za izvrševanje evropskega proračuna, za izvajanje politik in programov, kijih sprejmeta Evropski parlament in Svet. Večino dela in proračuna se izvrši ("porabi") na nacionalni in regionalni ravni, vendar je Komisija odgovorna za nadzor porabe. Primer izvrševanja politik je npr. nadzor nad konkurenco, kjer Komisija bdi nad karteli in združevanjem korporacij ter skrbi za izvajanje take politike dodeljevanja pomoči industriji, da ne prihaja do bistvenih motenj na trgu. Primer izvajanja programov je npr. program Urban, kije namenjen poglabljanju čezmejnega sodelovanja med regijami z dodeljevanjem razvojnih pomoči ali pa npr. 6-okvirni raziskovalni program, kije namenjen raziskavam in razvoju v Evropski uniji. Komisija izvršuje proračun pod strogim očesom Evropskega računskega sodišča. Zaključni račun sprejme Evropski parlament, ki Komisiji podeljuje tudi razrešnico za preteklo proračunsko leto. Izvajanje evropske zakonodaje Komisija je varuh ustanovnih pogodb ter odgovorna za izvajanje evropske zakonodaje v državah članicah. Če ugotovi nepravilnosti, sproži postopke za odpravo neskladnosti. Ta postopek je zakonsko predpisan, in sicer Komisija najprej pošlje uradno pismo državi kršiteljici, v kateri ugotovi neskladja, in postavi rok za njihovo odpravo. Če se država kršiteljica ne odzove, se Komisija obrne na evropsko ustavno sodišče, ki edino lahko določi tudi kazen za državo kršiteljico. Odločba ustavnega sodišča je obvezujoča za vse države članice ter tudi evropske institucije. Zastopanje Evropske unije na mednarodni ravni Evropska komisija je pooblaščena za razgovore s tretjimi državami in zastopanje na mednarodni ravni. To ji omogoča, da govori v imenu 25 članic na različnih mednarodnih telesih, organizacijah in forumih. Komisija je pooblaščena za pogajanja pri sklepanju mednarodnih sporazumov. Kako Je organizirano delo komisije? Predsednik komisije je pristojen za odrejanje področij dela komisarjem, kot tudi za njihovo notranje prerazporejanje med mandatom. S soglasjem Komisije lahko zahteva tudi odstop komisarja. Delo Komisije poteka na kolegijih, ki se sestaja enkrat tedensko, običajno ob sredah v Bruslju. Točko dnevnega reda predstavi komisar, zadolžen za področje, na katerega se nanaša vsebina točke. Kolegij zavzame skupno odločitev k predlogu sklepa posamezne točke. Osebje Komisije je organizirano v 36 oddelkih, imenovanih generalni direktorati ("DG") in službah (prevajalska, kadrovska, pravna itd.). Vsak DG je pristojen za izvajanje politike na svojem področju, vodi pa ga generalni direktor, ki je odgovoren enemu od komisarjev. DG so tisti, ki pravzaprav pripravijo zakonodajne predloge, ki pa postanejo uradni šele, kojih sprejme kolegij. Postopek priprave zakonodajnega predloga je naslednji: Komisija ugotovi potrebo po izdaji zakona pred onesnaževanjem evropskih rek. DG za okolje pripravi predlog na podlagi posvetovanja z industrijo, poljedelskim sektorjem, posvetovanji z okoljskimi ministri ter naravovarstvenimi organizacijami. Predlagan zakon se medresorsko uskladi znotraj DG-jev ter se ustrezno popravi in dopolni. Predlog pregleda pravna služba ter kabineti komisarjev (osebni politični organi komisarjev). Koje predlog dokončno oblikovan, ga generalni sekretar uvrsti na dnevni red seje kolegija. Komisar, pristojen za okolje, poroča o predlogu in če ga kolegij sprejme, se tak predlog pošlje v obravnavo v parlament in Svet. Če med komisarji ni soglasja, lahko predsednik predlaga glasovanje. Predlog se sprejme z navadno večino, ne glede na izid glasovanja, pa morajo odločitev spoštovati vsi komisarji. VELIKOST KOMISIJE V PRIHODNJE Do vstopa novih članic, sta bila v Komisiji navzoča vedno dva komisarja iz najbolj poseljenih držav članic (Italije, Nemčije, Španije, Velike Britanije in Francije) ter po en član iz ostalih držav članic. Z desetimi novimi članicami seje število komisarjev povzpelo na trideset, kar zelo otežuje delo. Novo sestavljena Komisija v novem mandatu bo tako imela iz vsake države članice zgolj po enega komisarja. Dokončno število komisarjev pa naj bi rešila Ustava Evropske unije, kije še v pripravi, ena izmed rešitev je manjša Komisija z rotiranjem komisarjev po nediskriminatornem pravilu. EVROPSKO USTAVNO SODIŠČE • VARUH USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI Evropsko ustavno sodišče je bilo ustanovljeno z ustanovno pogodbo leta 1952. Vloga evropskega ustavnega sodišče je zagotavljanje spoštovanja evropske zakonodaje po enakih pravnih načelih v vseh državah članicah. Ali drugače: evropski zakon se mora v vsaki državi članici spoštovati na enak način. Ustavno sodišče izda sodno odločbo. Ustavno sodišče je sestavljeno tako, da je v njem zastopan po en ustavni sodnik iz vsake države članice, saj so s tem zastopani vsi pravni sistemi držav članic. Za doseganje večje učinkovitosti pa sodišče zaseda v velikem senatu, ki šteje 13 sodnikov. Ustavnemu sodniku pomaga osem glavnih poročevalcev, ki imajo nalogo, da predstavijo stališča do obravnavanih primerov. Njihova stališča so javna in morajo biti nepristranska. Ustavni sodniki in poročevalci so bodisi bivši ustavni sodniki ali pa ugledni pravni strokovnjaki v svojih državah, imenovani na podlagi dogovora med vsemi državami članicami. Ustavni sodniki so imenovani za dobo šestih let z možnostjo dvakratne ponovne izvolitve za dobo treh let. Poleg ustavnega sodišča je bilo leta 1989 ustanovljeno tudi sodišče 1. stopnje, ki odloča v primerih posameznikov in primerih nepoštene konkurence v gospodarstvu. Obe sodišči imata svojega predsednika, ki ga člani izvolijo med seboj za dobo treh let. KAJ POČNE EVROPSKO USTAVNO SODIŠČE? Izdaja sodne odločbe v vseh primerih, ki so naslovljeni nanj. Obstajajo štirje najbolj značilni primeri postopkov pred ustavnim sodiščem: - zahteva za predhodno mnenje, - postopki za presojo zakonitosti, - postopki za presojo ustavnosti, - pritožbeni postopki. Predhodno mnenje Ustavno sodišče vsake države članice je odgovorno za spoštovanje evropske zakonodaje. Vendar pa obstaja možnost različne interpretacije po državah članicah. V izogib temu, lahko ustavno sodišče države članice zaprosi evropsko ustavno sodišče za tolmačenje oz. predhodno mnenje o presoji. Presoja zakonitosti Ta postopek lahko sproži komisija, če meni, da država članica krši zakon. Tak postopek lahko sproži tudi vsaka izmed držav članic. Ustavno sodišče izda odločbo, kršitev pa mora biti odpravljena takoj. Presoja ustavnosti Če katerakoli od institucij ali držav EU meni, da je kakršenkoli zakon v nasprotju z ustavo EU, lahko takoj vložijo postopek za njegovo razveljavitev. To lahko v določenih primerih storijo tudi posamezniki. Edino ustavno sodišče lahko s sodno odločbo razveljavi zakon. Pritožbeni postopki Države članice, ostale institucije EU ter pod določenimi pogoji tudi posamezniki se lahko vedno pritožijo na določene odločitve institucij EU, s čimer je njihova pritožba tudi uradno registrirana. Kako Je organizirano delo sodišča? Vsak prispeli primer se zavede v registru ter določi sodnik in poročevalec. Postopek poteka v dveh delih. V prvem delu vse stranke pripravijo pisne spise, sodnik, pristojen za primer, pa pripravi poročilo s pravnimi podlagami. Poročevalec pripravi pred loge sklepov. Na podlagi teh sklepov sodnik izdela osnutek odločbe, ki je posredovan vsem vpletenim stranem. V drugem delu sledi javno zaslišanje, ki se odvija na plenarnem zasedanju ali pa tudi v manjšem senatu 3 do 5 sodnikov, odvisno od teže primera. Na javnem zaslišanju so prisotne vse strani, sodnik in poročevalec, pristojna za primer. Po opravljenem zaslišanju sodnik izda odločbo. Ustavno sodišče odloča z večino, objave sodb so javne, ločena mnenja niso dopustna. Dr. Peter Verllč 48 C26-::/3:6-.--D SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES OB DNEVU EVROPE Skupaj z Ervvanom Foaerejem. - foto Andrej Strus V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa je konferenca za Slovenijo pripravila slovesno zasedanje sveta konference za Slovenijo ob vstopu Slovenije v EU in praznovanju 9. maja, dneva Evrope. Svetovni slovenski kongres je z vključitvijo Slovenije v Evropsko zvezo dosegel enega od svojih ustanovnih temeljev, saj sedaj z odpravo mej med državami tudi Slovenci, ki živijo ob sedanji administrativni meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, dobivajo nove perspektive sodelovanja in tudi beseda zamejci bo sčasoma povsem izginila iz besednjaka. Seja se je začela s kratkim kulturnim programom, zatem pa je prisotne nagovoril mag. Stanislav Raščan, predsednik Slovenske konference in podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa. Prisotne udeležence, ki so se zbrali v velikem številu, so nagovorili tudi predstavniki ostalih konferenc iz zamejstva ter predstavniki slovenskih društev in organizacij, ki delujejo v Evropi. Pozdravne telegrame so poslale tudi konference iz Kanade, ZDA in Avstralije. V nadaljevanju programa je Predstavnik Slovenske gospodarske zveze iz Italije z odlično prezentacijo predstavil nekatere manj znane možnosti črpanja finančnih virov pri Evropski komisiji. Slovenska skupnost v Italiji je s temi sredstvi uspela pripraviti veliko število projektov, ki so utrjevali narodnostno identiteto in s katerimi so nadgrajevali medsebojno sodelovanje Slovencev onstran meje in v matični Sloveniji. Slavnostni dogodek seje zaključil z slovesno predajo slovenske in evropske zastave med predsednikom mag. Raščanom in veleposlanikom Evropske zveze v Sloveniji gospodom Ervvanom Fouerejem, ki je slavnostni zbor tudi nagovoril in čestital Slovenskemu kongresu za uspešno delovanje na področju civilne družbe. Veleposlanik je bil deležen še posebne pozornosti, saj je na srečanje prišel v športni opremi, s katero se je v dopoldanskem času udeležil pohoda okoli Ljubljane. Matjaž TrontelJ član upravnega odbora SSK KS ŽELEZNIŠKI PREHOD NA GENSKO SPREMENJENI CIKAVI ŠE NAPREJ ORGANIZMI (GSO) NEVAREN Upravna enota Grosuplje vam je dne 2. 4. 2004 posredovala obvestilo za objavo občanom v zvezi s podaljševanjem vozniških dovoljenj. Ugotovljeno je bilo, da je prišlo do napake pri uradnih urah za sredo. Pravilne uradne ure na upravni enoti v sredo so od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure. Prosimo za objavo popravka. Pripravila: Marija Vidrin Po pooblastilu načelnice upravne enote, Marija Planina Slovenska Demokratska Stranka je za vse državljanke in državljane odprla brezplačno telefonsko številko 080 1737, na kateri dobite vse informacije v zvezi s sodelovanjem SDS na prvih volitvah v Evropski parlament in vse informacije v zvezi z delovanjem in poslanstvom SDS. Pokličite! SDS SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Občinski odbor Grosuplje Ljubljanska 66, Grosuplje TeCfax: 01 78S-36-42 E-pošta: a,ro«aiplje«%ds.si Uradne mr: vsak torek od 1 T. do li. u Železniški prehod Sela pri Šmarju na Cikavi kljub gostemu prometu, ki se dnevno odvija preko železniških tirov, ostaja nezavarovan. Pretežno močvirnato področje zlasti ob jutrih pokriva gosta megla, ki še dodatno otežuje vidljivost. Železniški prehod pa dnevno prečka tudi večje število otrok. O tem, ali občina razmišlja o sanaciji nevarnega prehoda, je Jože Miklavčič, vodja Urada za komunalno-gospodarsko infrastrukturo pri Občini Grosuplje, povedal, da je precej problemov povzročila sprememba zakona, ki je skrb za zaščito železniških prehodov prenesla na lastnika cestišča in ne na lastnika železnice. "To pomeni," nam je zaupal Miklavčič, "da nas ti prehodi finančno močno prizadenejo." Prehod proti Selom naj tudi ne bi bil najbolj kritičen prehod, ker imamo bistveno bolj problematičnega sredi Grosupljega. "Opažam, da se za te prehode dobro skrbi, da so zgledno urejeni. Prehod na Cikavi je semaforiziran. KS Šmarje-Sap pa skrbi, daje prehod zelo pregleden." Ni nam pa mogel povedati, kdaj naj bi prehod dobil tudi zapornice. Barbara Pance IZB0UŠANA PODOBA CESTE GROSUPLJE-CIKAVA Na cesti proti Cikavi smo v mesecu aprilu lahko opazili delavce, ki se trudijo zapolnit njene vrzeli. Cesta je skozi ves dan izredno obremenjena, zato so luknje, dotrajan asfalt in obcestni jarki voznikom, pa tudi občasnim pešcem, še posebej v nadlego. Kakšni so načrti s cestiščem, smo povprašali Jožeta Miklavčiča, vodjo Urada za komunalno-gospodarsko infrastrukturo pri Občini Grosuplje: "Cesta Cikava-Grosuplje je republiška cesta in se z RS že kar nekaj let pogajamo o sanaciji kompletne ceste. Tudi mi sami smo presenečeni, da so trenutno pristopili samo k sanaciji jarkov, četudi je tudi to zelo pozitivno. Glede na to, da naj bi po planu 2005 začeli s kompletno rekonstrukcijo z izboljšanjem vseh voznih in tudi varnostnih lastnosti, pa so pred nami še nova jesen, zima in pomlad, koje s cestiščem največ problemov. Zelo smo zadovoljni, da je prišlo do minimalne sanacije, vendar pa pričakujemo kompletno rekonstrukcijo s pločniki in kolesarskimi stezami, pri čemer bo morala sodelovati tudi občina Grosuplje." Barbara Pance LUKNJA SREDI KRIŽIŠČA NE IZGINE Na križišču stare ceste Grosuplje-Višnja Gora in ceste proti Gatini v vasi Spodnje Blato je bil ob zadnjem obilnejšem sneženju v mesecu marcu pri pluženju poškodovan pokrov jaška. Nezavarovana luknja sredi križišča je dalj časa opominjala, da je pokrov jaška potrebno zamenjati. Po slabih dveh mesecih je stanje še vedno nespremenjeno, odgovorni so na poškodovano cestišče opozorili samo z znakom. Cesta je namenjena motornemu prometu, v spomladanskem času pa se na njej zadržuje veliko število sprehajalcev in družin z majhnimi otroki. Koliko časa bo še potrebno čakati, da pride do nesreče? Jože Miklavčič, vodja Urada za komunalno-gospodarsko infrastrukturo pri Občini Grosuplje: "Ta cesta spada pod Republiko Slovenijo in vzdrževalec je Cestno podjetje Ljubljana. Tukaj občina ne more nič storiti, saj je to njihova naloga." Barbara Pance V ŽALNI PIJEJO DOBRO VODO Prebivalci KS Žalna bodo odslej pili boljšo vodo. Tomaž Rigler iz Javnega komunalnega podjetja Grosuplje je pojasnil, da so na javnem vodnem zajetju Žalna lani začeli z izvajanjem pridobitve novega vodnega vira. "Gre za nadomestitev stare drenaže, ki je bila sporna po kakovosti in količini vode. Izvedli smo vrtino, globoko približno 200 metrov, vanjo je vložena črpalka in sedaj dobivamo več vode, ki je tudi boljše kakovosti." Barbara Pance ČETRTI (ZADNJI) DEL RAZISKAVE IN IZKUŠNJE KAŽEJO, DA SOOBSTOJ NI MOŽEN Dosedanje izkušnje in študije kažejo, da soobstoj konvencionalnega ali ekološkega kmetijstva na eni strani in pridelave GSO na drugi strani ni mogoč, saj razmnoževanja in širjenja GSO v naravi ni mogoče kontrolirati. To tveganje najbolj ogroža ekološke kmete, katerih standardi prepovedujejo uporabo GSO v pridelavi in predelavi. Najbolj zanesljiva možnost, da se v prihodnosti izognemo težavam, ki bi jih utegnile nastati zaradi uporabe GSO, je njihova dosledna izločitev iz pridelave, predelave in uporabe. V tej smeri razmišljajo tudi pobudniki ideje, da se Slovenija skupaj z dvema pokrajinama v Avstriji (Koroško in Štajersko) ter dvema pokrajinama v Italiji (Benečijo in Furlanijo Julijsko krajino) proglasi za območje, kjer ne bi gojili GSO. Zamisel omenjene pobude je, da bi se skušali čim bolj približati ekološkemu načinu kmetovanja, saj se povpraševanje po tovrstnih pridelkih povečuje tako v Sloveniji kot tudi v Evropski uniji. Več o tem lahko izveste na spletnih straneh www.bkwlpeailria.lnfo. Starlink je vrsta gensko spremenjene koruze, v katero so vnesli gen za tvorbo toksina iz bakterije Bacillus thurengiensis (Bt). V ZDA so jo odobrili za krmo, za prehrano ljudi pa ne zaradi suma, da bi morda lahko povzročila alergijske reakcije. Kljub temu je koruza Starlink prišla v izdelke za prehrano ljudi. Njeno prisotnost so med drugim odkrili v koruznem čipsu številnih proizvajalcev, kar je povzročilo enega največjih škandalov v zvezi z GSO v ZDA. Pod pritiskom javnosti so proizvajalci iz prodaje umaknili več kot 300 vrst koruznega čipsa in koruzne moke. Poleg tega je prišlo do odpovedi vladnega odkupa Bt koruze Starlink, ki je bila posejana na 140.000 hektarih. Nakupe so ustavili tudi uporabniki iz Japonske in drugi ključni kupci ameriške koruze. Primer Bt koruze Starlink kaže, kako težko je ločevati GSO in konvenciolalne poljščine in kako obsežne so lahko posledice kontaminacije. SLOVENSKA ZAKONODAJA NA PODROČJU GSO V Sloveniji področje GSO ureja Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi, ki povzema pravni red EU. Naš zakon ureja tako ravnanje z GSO v zaprtih sistemih (laboratorijih), kot tudi namerno sproščanje v okolje in dajanje na trg. Sprejetje bil leta 2002, vendar zaenkrat še ni operativen, saj niso bili sprejeti vsi zahtevani podzakonski predpisi. Zakon predpisuje, daje potrebno pridobiti dovoljenje za namerno sproščanje GSO v okolje (na primer gojitev gensko spremenjenih poljščin). Pred vložitvijo prijave je potrebno opraviti oceno tveganja in izdelati načrt za primer nepričakovanega širjenja v okolje. Zakon natančno opredeli, kaj vse mora vsebovati prijava in kako poteka postopek za izdajo dovoljenja. V postopek izdaje dovoljenja je vključena tudi javnost, ki lahko sodeluje z dajanjem mnenj in pripomb, kar se objavi tudi v sredstvih javnega obveščanja. Z novim letom bo v Sloveniji treba označevati tudi tiste izdelke, v katerih je več kot 1 % sestavin, ki so gensko spremenjene. Še bolj strog režim označevanja in sledljivosti pa se obeta po vstopu Slovenije v EU, ko bo treba označevati tudi tiste izdelke, ki so le izdelani iz gensko spremenjenih organizmov, kljub temu da gensko spremenjene sestavine v končnem izdelku ni več. Označevati bo treba tudi krmo, ki vsebuje gensko spremenjene organizme oziroma je bila iz njih izdelana. Evropska zakonodaja je na tem področju med najboljšimi in najbolj celovitimi, poleg tega pa zaradi nasprotovanja držav članic od leta 1998 ni bilo izdano nobeno novo dovoljenje za uporabo GSO. Prav to pa je razlog, zakaj so se ZDA ob podpori Kanade in Argentine odločile na Svetovno trgovinski organizaciji vložiti tožbo proti EU, češ da slednja krši pravila proste trgovine. Več informacij o GSO je na voljo na spletnih straneh Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj, www.unamotera.org. ČISTILNA AKCIJA V VELIKI LOKI ežencl čistilne e Iz Velike » In Žalne, - j Kristina Zajfc "TjfillfjfU ■JJjaT^JI V soboto, 24. 4. 2004, seje ob 9. uri zjutraj v Veliki Loki pričela čistilna akcija. Čiščenje narave v občini Grosuplje so vzpodbudili: Turistična zveza Slovenije, Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za okolje in prostor. S sloganom "Prebivalci Slovenije! Pometimo pred svojim pragom! Tam se začenja naša dežela," so plakati po vasi vabili prebivalce k varovanju okolja. Kljub vabilu pa se je pri gasilskem domu zbrala le peščica ljudi. Večinoma so se čiščenja udeležili otroci. Pobiranja smeti smo se lotili z razdelitvijo v dve skupini. Mlajši so pobrali smeti na lažjem terenu, medtem ko smo starejši zavzeli okolico železniške proge. Nato pa smo skupaj odšli še na bližnji hrib ter na prostor, kjer je včasih bilo smetišče. Presenečeni smo bili nad resnično velikimi količinami smeti. Pobrali smo večino odpadkov, res pa je, da bi rabili še več pridnih rok, ki bi nam pomagale pri delu. Ko smo napolnili vse vreče, smo se skupaj odpeljali še v Žalno, kjer je ravno tako potekala čistilna akcija. Tudi tu ni bilo velike udeležbe - bilo jih je še manj kot nas. Skupaj smo se nato okrepčali s hrano in pijačo, ki jo je priskrbel predsednik Krajevne skupnosti Janez Kalar. Kristina Zaje )OJ(M DOBRA VOLJA - POT DO ČISTEGA OKOUA Smarje-Sap, april 2004 - Turistično društvo Smarje-Sap Je skupaj s Krajevno skupnostjo, Javnim komunalnim podjetjem Grosuplje In Občino Grosuplje ter v sodelovanju s šmarskiml In okoliškimi društvi (Društvo upokojencev, GUD Šibi, Društvo prijateljev mladine, Športno društvo, Aktiv podeželskih žena, Gasilsko društvo, TD Sela, TD Magdalenska gora), OŠ Smarje-Sap, Krajevnim odborom ZZB ter Lovsko družino Grosuplje organiziralo veliko očlščevalno-olepševalno akcijo, ki Je potekala od 19. do 24. aprila. Prebivalke In prebivalci KS Smarje-Sap, kamor poleg drugega največjega naselja v grosupeljski občini spadajo tudi vasi Gajnlče, Tlake, Mali Vrh, Veliki Vrh, Podgorica, Paradlšče, Cikava, Sela In Huda Polica, so v okviru akcije čistili okolico v približno petnajstih manjših skupinah po posameznih ulicah oz. po zaselkih in vaseh. Prva akcija TD Šmarje-Sap po njegovem ponovnem zagonu je bila usmerjena v odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov, v pospravljanje odpadkov, ki so kazili podobo kraja, v čiščenje cest in ulic, v urejanje okolja ter v olepševanje domov z okrasnim cvetjem. JKP Grosuplje je tudi v Šmarju-Sapu že v začetku aprila izvedlo odvoz kosovnih odpadkov, tik pred začetkom čistilno-olepševalne akcije pa še zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev ter za čas akcije na treh lokacijah postavilo dodatne kontejnerje za zbrane odpadke. Očiščevalno-olepševalno akcijo so vodili predstavniki TD Šmarje-Sap, ki so pripravili tudi vabila in jih posredovali vsem gospodinjstvom na območju akcije. 0 tem, da se v KS Šmarje-Sap nekaj dogaja, so krajanke in krajane obveščali tudi gasilci preko ozvočenja na svojem avtomobilu, plakati, radio Zeleni val ter krajevno glasilo Šmarc. Akcija je bila načrtovana in vodena v smislu: "Počistimo in pometimo vsak pred svojim pragom in svojo ulico." Prizadevni Šmarčani in Šmarčanke so tako ročno pometli več ulic, pločnika na Partizanski in na Šuligojevi cesti, pločnik na nadvozu čez avtocesto in pločnik od gasilskega doma do trgovine. Na pobudo TD Šmarje-Sap je Cestno podjetje Ljubljana v času akcije strojno pometlo tudi glavno (Ljubljansko) cesto skozi kraj. Skupina prostovoljk in prostovoljcev je počistila odlagališče odpadkov na poti proti pokopališču ob Šuligojevi cesti, prostovoljke z Adamičeve ceste so temeljito prečesale gozd proti Hudi Polici ter pobrale ogromno odpadkov. Podobno so delovale tudi druge skupine. Z zbranimi odpadki -prevladovale so pločevinke, steklenice, plastične vrečke ter embalaža od sladkarij in sokov, našle pa so se tudi avtomobilske gume - so bili po dvakrat napolnjeni zabojniki, ki jih je postavilo JKP Grosuplje, precej odpadkov pa je našlo svoje mesto tudi v smetnjakih ob hišah. V času očiščevalno-olepševalne akcije so ljubiteljice in ljubitelji čiste narave opozorili tudi na več "divjih" oz. črnih odlagališč, ki pa bi jih bilo potrebno odstraniti strojno. Tako se večja odlagališča odpadnega gradbenega materiala nahajajo na začetku gozda na Malem Vrhu v neposredni bližini vodnega zajetja Stavke, v gozdu nad pokopališčem, ob cesti Šmarje-Sap - Ljubljana tik pred katastrsko mejo z občino Škofljica ter ob železniškem predoru na poti proti Gajničam. Tam, kjer rob gozda seže do strnjenega naselja, se pojavljajo kupi vejevja in drugih odpadkov z vrta, ki so jim pogosto pridani tudi nebiološki odpadki (npr. v bližini Aškerčeve ceste ob poti na Hudo Polico, ob cesti na Hudo Polico...). Na travniku pod pokopališčem sta bila najdena dva kupa gnijočih in razkrajajočih se živalskih odpadkov (koža, kosti, drobovina...). O vseh teh najdbah je bil obveščen občinski komunalni inšpektor. Organizatorji očiščevalne akcije pričakujejo, da bo v nekaterih primerih za pomoč zaprosil veterinarskega inšpektorja oz. inšpektorja za okolje in prostor, v drugih pa bo učinkovito posredoval kar sam. V okviru urejanja okolja v KS Šmarje-Sap je Trgovsko podjetje Vele na avtobusni postaji ob svoji trgovini postavilo koš za odpadke, pizzerija Sončnica ter podjetji PAP in SŽ so z nasutjem gramoza sanirali pot do in ob železniški postaji oz. uredili deponijo lesa in pepela, krajani pa so prebarvali tudi avtobusne nadstreške na Malem Vrhu in pri Špilerju, nekatere lesene kozolčke ter drog javne razsvetljave na Adamičevi cesti. TD Šmarje-Sap je v sodelovanju z Vrtnim centrom Frbežar z Malega Vrha omogočilo zasaditev cvetja v koritih pred cerkvijo, ob spomeniku borcem NOB pred šolo in na otočku v križišču Rimske in Ljubljanske ceste na Razdrtem ter z razdelitvijo 360 bonov v vrednosti po 500,00 SIT sofinanciralo nakup okrasnih balkonskih rastlin in na ta način prispevalo k lepši podobi domov. Boni so bili v znamenje zahvale za izkazano dobro voljo namenjeni predvsem sodelujočim v čistilno-olepševalni akciji. Posebna pozornost je bila namenjena tudi ohranitvi oz. vzpostavitvi čistih sprehajalnih poti. Lastniki štirinožnih prijateljev so bili z razdelitvijo 80 vrečk za pasje iztrebke vzpodbujeni, da upoštevajo dolžnost čiščenja "kakcev"'za svojimi ljubljenčki. TD Šmarje-Sap je KS zaprosilo tudi za nasutje peska po poljski poti, ki vodi od Sapa proti Hudi Polici ter na občinsko upravo Občine Grosuplje naslovilo konkreten predlog za redno vzdrževanje javnih površin na območju KS Šmarje-Sap. Predsednica TD Šmarje-Sap Milena Lunar je z učinkom očiščevalno-olepševalne akcije na območju KS Šmarje-Sap sicer zadovoljna, a hkrati ugotavlja, da se nekateri deli naselij v akcijo niso vključili. Upa, da bo v naslednjem letu pri čiščenju in olepševanju svojega kraja sodelovalo večje število krajanov in krajank. Ob analizi akcije je TD Šmarje-Sap opažanja sodelujočih strnilo v naslednje ugotovitve: - Šmarje-Sap je naselje, ki potrebuje redno in sistematično urejanje javnih površin (ceste, pločniki, cestne brežine, zelenice...) - čistilne in olepševalne akcije so lahko le dopolnilo ter priložnost za koristno druženje krajanov. - V centru Šmarja-Sapa bi bil za lažjo orientacijo reševalnih in drugih intervencijskih vozil, turistov in obiskovalcev na vidnem mestu potreben zemljevid z načrtom kraja. - Na celotnem območju KS Šmarje-Sap bi bilo potrebno enotno urediti plakatna mesta. - Avtobusna postajališča bi bilo potrebno opremiti z nadstreški. - Na avtobusnih postajališčih ter na železniški postaji bi bilo potrebno namestiti koše za odpadke. - Neprometni znaki, ki so neenotnih oblik in nekateri stojijo na neprimernih mestih, kvarijo zunanjo podobo kraja. - Označbe cest so nepopolne in tako neuporabne za obiskovalce, zato jih je potrebno poenotiti in dopolniti. - Na drogove javne razsvetljave na Ljubljanski cesti bi bilo potrebno namestiti stojala za zastave. - Obvestilne table na Magdalenski gori so potrebne obnove. - Potrebno bi bilo asfaltirati cesto oz. dostop do železniške postaje. - Lastnike zemljišč, ki imajo ob robovih svojih parcel žive meje, bi bilo potrebno opozoriti, naj jih uredijo tako, da bodo križišča cest pregledna in s tem varnejša za pešce in voznike. - Glede čiščenja pasjih iztrebkov bi bilo potrebno dvigniti raven osveščenosti lastnikov štirinožnih prijateljev, glede ravnanja z odpadki pa vseh krajanov in krajank. Ob koncu velja poudariti, da v TD Šmarje-Sap upajo, da je bila izpeljava očiščevalno-olepševalne akcije vsaj drobcen korak k ozaveščanju ljudi, da bi manj onesnaževali okolje in naravo, a se hkrati zavedajo, da se tudi z majhnimi koraki daleč pride. Hvala vsem, ki ste v očiščevalno-olepševalni akciji kakorkoli sodelovali, posebej pa tistim članicam in članom TD Šmarje-Sap, ki ste na svoja ramena prevzeli breme organizacije. Janez Plntar ZGORAJ: Čiščenje avtobusnega postajališča ob trgovini na Ljubljanski cesti. DESNO: Barvanje droga Javne razsvetljave na Adamičevi cesti. SPODAJ: Počitek po končanem čiščenju okolice Šuligojeve ceste. 8 »«3B DEPONIJA SPAJA DOLINA IMA PROSOTRA ŠE ZA 50 LET! Deponija komunalnih odpadkov Spaja dolina shranjuje odpadke nekdanjega skupnega upravnega teritorija. Kljub veliki investiciji pa občani Grosuplja plačujejo zelo nizko ceno spravljanja odpadkov, celo do sedemkrat manj od občin, ki nimajo urejenega odlagališča. Direktor Javnega komunalnega podjetja Janez Skarlovnik: "To je neposreden ekonomski efekt, ki ga lahko občani čutijo. Iz tega vidika je bilo izjemno pametno in zelo upravičeno, da smo pristopili k temu projektu. Naša cena vlaganja je od 3-4 tisoč po toni, medtem ko v Ljubljani že 18 tisoč, tržna cena je 25 tisoč, na Jesenicah celo 35 tisoč." V nekaterih naseljih že ločujejo organske in neorganske odpadke, ki jih na deponiji kompostirajo in pridelujejo kompost, še pred poletjem pa bo JKP Grosuplje po celotnem občinskem teritoriju postavilo ekološke otoke za ločeno zbiranje steklovine, papirja in druge embalaže. "Ločeno zbrane segmente bomo sortirali na sortirnici in jih kot repro material po tržnih cenah potem prodajali naprej." Največ komunalnih odpadkov, in sicer več kot 53 odstotkov, v deponijo Spaja dolina odlaga občina Grosuplje. Direktor Javnega komunalnega podjetja Janez Skarlovnik: "Količina odpadkov je namreč zelo odvisna od standarda občanov. Opažamo, daje pri nas standard kar nekoliko višji kot v Ivančni Gorici ali Dobrepolju." Prostor pa naj bi kljub vsemu zadostoval za 25-letno obdobje hranjenja odpadkov: "Glede na to, da odlagamo samo iz treh občin in bomo že v letošnjem letu intenzivno pokrili to področje z ločenim zbiranjem, tako z ekološkimi otoki in organskimi odpadki, računamo, da bi v določenem času morali zmanjšati količino odloženih odpadkov tudi do petdeset odstotkov. To pomeni, da bi se doba odlaganja lahko premaknila na štirideset ali celo petdeset let." Barbara Pance Občina Grosuplje Jo na svojih spletnih straneh www.grosuplle.sl/razplsl.asD objavila JAVNI ARHITEKTURNI PROJEKTNI NATEČAJ ZA PRENOVO IN PRIZIDEK KNJIŽNICE GROSUPUE s spremljajočimi dejavnostmi. Rok za oddajo natečajnlh rešitev Je 14. Julij 2004 do 12. ure. Jože Mlkllč POTRDILA ZA VOZNIKE "TUJCE" V RS IN POTRDILA ZA AVTOBUSNE PREVOZE ZA LASTNE POTREBE V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU Na podlagi Uredbe evropskega parlamenta in sveta (ES) št. 484/2002 z dne 1. 3. 2002 o spremembi Uredb Sveta (EGS) št. 881/92 in (EGS) št. 3118/93 mora imeti od 1. maja 2004 dalje voznik slovenskega prevoznika, ki je državljan države nečlanice Evropske unije med opravljanjem prevozov v mednarodnem cestnem prometu v vozilu tudi "Potrdilo za voznika", ki potrjuje, da je voznik zaposlen na podlagi veljavnih zakonov in predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Uredba (EGS) št. 684/92 določa, da mora imeti pravna oseba Republike Slovenije, ki bo po 1. maju 2004 opravljala prevoze oseb za lastne potrebe v mednarodnem cestnem prometu, med opravljanjem takega prevoza v vozilu potrdilo, ki potrjuje, da je opravljen prevoz neprofiten in nekomercialen. Potrdilo za voznika in potrdila za avtobusne prevoze za lastne potrebe se izda prevozniku na podlagi pisne vloge na Gospodarski zbornici Slovenije (obrazci vlog so dostopni na spletnem naslovu: httD://www.gzs.si/DRNivo3.asp?IDpm=7569> ali pri Obrtni zbornici Slovenije. Vesna (V/sha Dollnar, svetovalka za odnose z Javnostmi Gospodarska zbornica Slovenije TURISTIČNO DRUŠTVO ŠMARJE-SAP VABI na enodnevni, poučni in zabavni izlet ob prazniku ČEŠENJ v Goriška Brda. S pršutom, vinom in češnjami se bomo sladkali v nedeljo, 13. junija 2004. Program boste prejeli na sedežu društva (Lanova 1 - nasproti cerkve), kjer sprejemamo rezervacije do zasedbe sedežev v avtobusu. Predplačilo znaša 5.000 SIT. Uradne ure so vsak ponedeljek, od 17. do 19. ure. PRIJETNO DRUŽENJE, DOBRA VOUA IN SPOZNAVANJE LEPOT SLOVENIJE SO NAŠ CIU! TD Šmarje-Sap JAGODE Bliža se poletje. Na kmetiji Zupančič bodo začele zoreti sladkejagode, ki jih pridelujemo na našem pojju. Pridite do nas, blizu smo in lahko nas boste našli. Pokličite nas, da bomo za vas nabrali sveže, dišeče jagode. Zupančič Jože Vrh 19 1294 Višnja Gora 01/78 84 290 031/55 50 58 Pokličite in pridite! Pri farni cerkvi v Višnji Gori zavijte proti Leskovcu, kot za kmečki turizem Habjan, in se peljite dobra 2 km, kjer vas bo pričakal smerokaz za Vrh, potem pa še slab km in ste pri nas. !®§[?®®«W' 30 LET OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE GROSUPUE NADALJEVANJE S 1. STRANI Priznanja na proslavo jubileja Območne obrtne zbornice Grosuplje so podeljevali Jože Intihar, Marija Mišic in Stane Jakič, izdelal pa jih je Petar Jovandarić. Predsednik Miroslav Klun in podpredsednik Viktor Barlič (grosupeljski občan) pa sta podelila priznanja Obrtne zbornice Slovenije Mariji Mišic, Danici Novak, Andreju Ambrožiču, Območni obrtni zbornici Grosuplje in osebno priznanje predsedniku Jožetu Intiharju. Kot eden od ustanovnih članov takratnega Združenja samostojnih obrtnikov občine Grosuplje, ki zdaj nosi novo ime za območje vseh treh novonastalih občin, je spregovoril dolgoletni grosupeljski uspešen podjetnik Avgust Grli. Dejal je, da je zelo odgovorna naloga ob taki obletnici spregovoriti pred ljudmi, ki so morda bolj zaslužni kot on za delovanje zbornice. S tem je mislil na vrsto uspešnih predsednikov in ostalih v raznih organih zbornice. Med drugim je omenil tudi Alojza Predaliča, ki je med prvimi začel razmišljati o delovanju zbornice in kreditiranju obrtništva, kar v tistih časih ni bilo samo po sebi umevno. Dejal pa je še, da naj bi obrtniki polnili občinski proračun do 40 %. Skrbeli so za šport, izlete in podobno. Spomnil se je tudi vseh preminulih članov, ki so jih nato počastili s trenutki molka. Po njegovem pa naj bi bili obrtniki kljub novi družbeni ureditvi še vedno zapostavljeni. Naši politiki govorijo o gospodarskem čudežu Slovenije, a pri tem pozabljajo naše obrtnike. Slovenija ni več tista, ki bi lahko govorila o multinacionalkah, ampak bo treba razmišljati in trdo delati tudi v majhnih obratovalnicah in podjetjih. V Evropi nam tudi ničesar nihče ne bo podaril. Vse si bo treba sproti ustvarjati in osebno vidi velike možnosti na področjih, ki so v evropskem prostoru deficitarne. Brez izobraževanja in znanja tujih jezikov tudi ne bo bodočnosti in sodelovanja. Predsednik Obrtne zbornice Slovenije in župan občine Sežana Miroslav Klun je ob čestitkah območni zbornici dejal, daje temelj za nadaljnje delovanje zborničnega sistema njihova lani sprejeta strategija. Tudi krovni zakon je odgovor nekaterim, ki so bolj zavirali kot vzpodbujali obrt na Slovenskem. Z vstopom v evropske povezave pa se bo treba še prilagajati. Na vidiku je prava »podjetniška revolucija« v Evropi, saj bo le-ta namenjena bolj srednjim in majhnim podjetjem in ne samo velikim, kar bo po njegovem pripomoglo tudi k ohranjanju naše identitete in povečanju zaposlovanja v teh podjetjih. Velika podjetja pa bodo najbrž slej ali prej v tuji lasti. Navedel je tudi zanimivo misel W. Churchila: »Mnogi imajo podjetnike za garjave volkove, ki jih je treba pobiti. Drugi sodijo, da so krave, kijih moramo nenehno molzti. Le malo pa je tistih, ki menijo, da so to konji, ki vlečejo voz.« Predsednik Območne obrtne zbornice Grosuplje Jože Intihar se je v svojem nagovoru dotaknil zgodovinskih virov, saj je bil v teh krajih čut za povezovanje obrtnikov in rokodelcev prisoten že dolgo. V višnje-gorskih pisnih virih je to letnica 1512, pa tudi v Kovačičevi hiši, kjer so obrtniki praznovali, je bil gostilničar Anton Kovačič eden od tistih, ki je že v nekdanjem višnjegorskem sodnem okraju poskrbel za združevanje stanovskih organizacij. Po drugi svetovni vojni nova oblast ni bila naklonjena obrtništvu. Leta 1963 in 1964 sta bila sprejeta najprej zvezni in nato republiški zakon o obrtnih delavnicah, a je že v naslednjem letu gospodarska reforma zaostrila odnose med sindikati in obrtniki, davčna kontrola pa je bila vedno bolj kruta. Marca 1968 je bila ustanovljena prva obrtna zbornica v Ljubljani, v njej pa je deloval avtobusni prevoznik Anton Pečnikar iz Ljubljane (njegov sin s potomci je uspešen grosupeljski podjetnik), ki je začel delovati nato leta 1973 na Grosupljem. Z izhajanjem glasila Obrtnik leta 1971 se je tudi informiranost med obrtniki izboljšala. Uradna ustanovitev grosupeljskega združenja obrtnikov je bila opravljena 5. maja 1974. Združenje je v začetku štelo 49 članov, zdaj jih šteje skoraj 1000. Nove prostore v Domu obrtnikov so odprli 28. oktobra 1988, ki je bil zgrajen v času velike inflacije s pomočjo obrtnikov in obrtne zadruge Magro ter trgovskega podjetja Tabor, ki sta zdaj tudi najemnika njihovih prostorov. V bodoče pa meni, da se bo treba prav tako solidarno povezovati in izločiti vsa dela, ki so sama sebi namen. Pozicijske politične stranke menijo, da se dobro razumejo z gospodarskimi zbornicami, opozicijske pa, da vlada premalo skrbi za to področje gospodarstva. Nekatere stranke celo trdijo, da je obrtna zbornica odveč. Nekateri pa celo menijo, da bi morala biti Slovenija bogata. Intihar trdi nasprotno: Slovenija bi morala biti ustvarjalna, saj bogastvo brez ustvarjalnosti slej ali prej mine. V kulturnem programu so nastopili: Moški pevski zbor Samorastnik pod vodstvom Draga Zakrajška, ženska vokalna skupina Viva vox (Naj živi glas!) pod vodstvom Mojce Intihar, humorista oče in sin Bradač z zgodbami o Krjavlju, harmonikar David Hruškovar, na violinske citre je zaigrala Veronika Zajec, prireditev pa je z besedili o sreči in z zgodovinskimi utrinki iz obrtniškega okolja povezovala Tadeja Anžlovar. Nekatere območne zbornice so nato slavljenko presenetile s priložnostnimi darili, med katerimi je bilo morda najbolj aktualno darilo Ribničana, kije dejal, daje njihov predhodnik, »obrtnik Urban«, začel tržiti svoje izdelke po Evropi že davnega leta 1493. In če je že on prepotoval vso Evropo peš, kako je ne bi današnji obrtniki z vso to sodobno mehanizacijo. Jože M i klic Alojz Predallč Je med prvimi v Grosupljem začel razmišljati o povezovanju obrtnikov In njihovem kreditiranju. Poleg njega Anton Pečnikar - grosupeljski podjetnik. Njegov oče Je bil med ustanovitelji prve obrtne zbornice na Slovenskem. Na začetku praznovanja je Moški pevski zbor Samorastnik zapel Zdravljico. Ženska vokalna skupina Viva vox je med drugimi zapela tudi Bethovnovo Odo radosti (evropsko himno) v slovenščini. UTRINKI S PRAZNOVANJA 30-LETNICE 00Z GROSUPLJE JOŽE INTIHAR sedanji predsednik Območne obrtne zbornice Grosuplje Na katere presežke v prerezu 30-letnega delovanja zbornice bi opozorili? Najbolj pomembno je, da smo zdržali 30 let. Da smo bili enotni in smo se znali boriti z vsemi sistemi, ki so omogočali in onemogočali delovanje obrti, posebno pa v smeri davkarije in inšpekcijskih služb. Velik dosežek, ki so ga dosegle le nekatere zbornice, je tudi gradnja našega obrtnega doma. Kakšno vlogo Igra zbornica v današnjem nemirnem obdobju. Kako ohranja suveren status organizacije, ki pod seboj združuje tolikšno množico obrtnikov? Status ni več tako pomemben kot nekoč. Glavni poudarek OZS je, da se bori in lobira za naše pravice v parlamentu, medtem ko OOZ lahko samo pomagamo, predvsem pa je naša naloga informativna, da znamo usmerjati obrtnike in pomagati pri strokovnih svetovanjih. Je vstop v EU kakorkoli zamajal temelje, na katerih se razvijata SLO podjetništvo, obrt? Mislim, da ne. Morda je malo zamajal samo organiziranost, ker vse evropske države ne poznajo take organiziranosti. Mislim, daje odprtje v Evropo, če zdravo razmišljamo, lahko zelo pozitivno, kajti vse bariere odpadejo. Tisti, ki bodo hoteli delati, bodo tudi lažje delali. Je OOZ tudi nekakšno varovalo, pristan za obrtnike In podjetnike v tem obdobju prilagajanja in uveljavljanja na EU trgu? Obrtna zbornica je predvsem informativna. Njena glavna pomoč je v podajanju informacij. Obrtna zbornica bo odigrala pomembno vlogo tudi pri povezovanju z ostalimi institucijami v Evropi. Kakšen pa Je vaš statusni položaj v primeru pogajanj in odnosov z državo. BI se dalo Iztržiti še več? Verjetno bi se dalo. Nekateri se zavzemajo za obrt, drugi pa menijo, da je obrtna zbornica nepotrebna. Obrtna zbornica ima danes manjši vpliv, ker obrtniki premalo sodelujemo. Kakšno prihodnost napovedujete vaši organiziranosti v naslednji dekadi? Mislim, da bo OBS in OOZ obstala, poskus prilepljanja v GZS pa verjetno odpade. Imamo specifične probleme, ki jih lahko rešuje le obrtna zbornica. Mislim, da so za našo obrt dobre perspektive. AVGUST GRIL ustanovitelj in prvi predsednik OOZ Grosuplje, nagrajenec z zlatim znakom Kakšni so vaši spomini na začetna leta zagona OOZ? Je bilo potrebno odločno zavihati rokave, da Je zbornica dosegla današnji jubilej In opazno mesto v družbi? Nedvomno. V tistih časih, čeprav radi pretiravamo v kritikah, ni bilo tako slabo. Na tem bi morali graditi tudi modernejšo ureditev gospodarstva. V občini je bilo tedaj ogromno ljudi, rad bi omenil tedanjega župana Ivana Ahlina, očeta sedanjega župana Janeza Lesjaka, ki so bili zelo razumevajoči za naše potrebe in nam dali polno podporo. Vesel in ponosen sem, da sem našel ljudi, ki so mi pomagali delovati vtimskem smislu. Ponosen sem, da seje danes ta skupina spomnila tistih ljudi, ki so se bili pripravljeni s pokončno glavo boriti za pravico osebnega dela. Mislim, da smo na tem področju ogromno dosegli. Obrtniki grosupeljskega okolja smo uspeli drugim kazati pot v prihodnost Po naši ustanovitvi so tudi ostali dobili pogum in zalet in kmalu smo prišli tudi do republiške zveze obrtnikov Slovenije. Kako ste tedaj pristopili k privabljanju obrtnikov v skupno cehovsko organizacijo? S čim ste jih prepričali, da Je njihova pripadnost tudi zanje utilttamega pomena? Bilo je naporno. Obrtniki smo delovali vsak sam zase, bili smo preveč zapečkarski. Prodirati in prebijati led ni bilo enostavno. Malo je bilo tudi strahu in bojazni, ampak pomembno je najti peščico ljudi, ki gredo pokončno v borbo in potem se ta peščica množi in jih je vedno več. Vsem, ki so tedaj delovali v tem smislu, lahko izrečem vso pohvalo, ker ni bilo tako enostavno. MIROSLAV KLUN, predsednik OZ Slovenije V zadnjem letu smo lahko sledili negodovanjem pravnih subjektov, vključenih v paradržavne gospodarske, obrtne, kmetijske organizacije. Največ očitkov je bilo na račun njihove nedejavnosti In prisilne članarine. Se Je zbornica premaknila Iz nekih togih okvirov? Zastavili smo si nove cilje. Zbornica je res potrebovala nov veter in prenovo. Mislim pa, da smo na pravi poti. Naš način dela je od spodaj navzgor, skušamo upoštevati želje članstva, jim individualno pomagati. Krovna organizacija kot partner državi naredi ogromno dela, ki je nevidno in se zdi samo po sebi umevno. V pogajanjih pa dosegamo kar dobre rezultate. Je letos sprejeta novela obrtnega zakona kaj bolj pisana na kožo obrtnikom In podjetnikom? Obrtni zakon je bil odprt, razsodba ustavnega sodišča je jasno nalagala, da se zgodijo neke spremembe. Mi smo prvi pokazali voljo, s tem da smo nekako zmanjšali birokracijo, olajšali vstop in ovire pri vstopu v obrtne dejavnosti, ukinili dodatne pravilnike, ki so oteževali delovanje... Obrtni zakon je na koncu vendarle moral biti kompromis med OZS in GZS. Predvsem pa smo veseli, da smo ubranili samostojnost in dober način delovanja. V prihodnje bo še kako pomembno, da bomo obrtnikom nudili pomoč, kajti na 450-milijonskem evropskem trgu se lahko kaj hitro izgubijo. Sta globallzacija in Internacionalizacija lahko naši prednosti? Mislim, da lahko. Evropa ni obljubljena dežela, tržno gospodarstvo je kruto, neusmiljeno in ne dopušča napak. Mislim pa, da imamo obrtniki, pridni in vztrajni kot smo, velike možnosti. Drobne, storitvene dejavnosti in malo gospodarstvo imajo perspektivo v Evropi. Slovenija in tudi Evropa imata preko 99 odstotkov malih podjetij in temu se bo morala prilagoditi tudi zakonodaja, ki bo morala vzpodbujati razvoj malih podjetij in jih tudi ščititi. Zadnji čas je, da je gospodarstvo tisto, ki začne kreirati politiko in ne obratno. Ali lahko rečemo, da so mala podjetja vlečni konji slovenske Identitete? To so edini konji slovenske identitete. Velika podjetja so v veliki meri že v tuji lasti in bodo še v večjem deležu. Mala podjetja bodo ostala nacionalno zavedna, so tudi edina, ki bodo rasla in kot so že pokazala ob razpadu velikih sistemov, so tudi edina, ki so sposobna na novo zaposlovati. Trdimo, če bo zakonodaja primerna in vzpodbudna za razvoj malega gospodarstva lahko v nekaj letih v Sloveniji samo v tem segmentu zagotovimo 60-70 tisoč novih delovnih mest JANEZ LESJAK, župan občine Grosuplje Pred županovanjem ste bili tudi sami dejaven podjetnik. Ali občina sledi razvojnim izzivom in izvaja določene oblike pomoči pri vzpodbujanju gospodarske dejavnosti? Za županovanje sem se odločil v podjetju, ko sem tudi kot svetnik v občinskem svetu že čutil, da v občinah ni pravega okolja za delo obrtnikov in podjetništvo sploh. V takih situacijah si človek zamišlja, kako bo naredil revolucijo. Žal se veliko tistega, kar sem si zamislil, ni dalo narediti. Sistem zahteva popolnoma druge oblike, postaneš del birokratskega aparata in na koncu si tudi sam tisti, ki pripravljaš nove birokratske ovire. Prišel sem do zaključka, da brez urejene družbe in okolja tudi obrt in podjetništvo ne moreta funkcionirati. V občini se izrazito trudimo, da bi vsaj v tistih segmentih, v katerih je občina pristojna, pomagamo, olajšamo delo in pospešimo razvoj gospodarstva. V obdobju tranzicije In prestrukturiranja gospodarstva Je v slovenskem gospodarskem prostoru vznlknllo e norm no število malih gospodarstvenikov. Kakšne so vaše napovedi, če sledite lastnim podjetniškim Izkušnjam, glede ohranjanja samobitnosti in prepoznavnosti ter nenazadnje tudi vzpona slovenskega gospodarstva v široki evropski družini? Slovenija je v trenutku izgubila več kot 50 odstotkov trga. Naše gospodarstvo je to v zelo kratkem času uspelo nadoknaditi in smo preživeli ter postali uspešni. To je odličen pokazatelj, kaj smo Slovenci in kaj zmoremo. Zaradi naše majhnosti imamo sicer majhno tržišče, ki je smrt za gospodarstvo, vendar menim, da se slovenski podjetniki nimajo česa bati. S svojo pridnostjo, pripravljenostjo za delo in odpovedovanjem so ne samo primerljivi, ampak daleč pred vsemi evropskimi narodi. Prepričan sem, da se bo gospodarstvo ravno tako znašlo v Evropi, kot se je znašlo v težkih trenutkih osamosvojitve. Bi pa želel našim podjetnikom položiti na srce, da bo vstop v Evropo zahteval nekaj, česar pa res nimamo, to je enotnosti. Barbara Pance UBI 40 LET - INSTALACIJE GROSUPLJE d.d. Štirideset let je tega, ko je na Adamičevi 51 v Grosupljem s svojo dejavnostjo pričelo majhno obrtno podjetje. Iz obratne enote Elektro-strojnega podjetja je bilo 1. maja 1964 ustanovljeno Obrtno podjetje Instalacije Grosuplje. Podjetje je svojo dejavnost usmerilo v izvajanje vseh kleparskih in ključavničarskih del ter montažo vodovodnih instalacij. Takrat neustrezni delovni prostori in le 18 zaposlenih potrjuje, da so bili začetki razvoja podjetja precej skromni. To pa zaposlenim ni vzelo poguma, ampak jih je le še vzpodbudilo, da so svoje cilje postavili visoko in jih z veliko vnemo in entuziazmom tudi uresničevali. Kratek pogled v zgodovino nam pokaže, da je podjetje svojo dejavnost izjemno hitro razširilo. Če je bila na začetku osnovna dejavnost podjetja le stavbno kleparstvo, izdelava kleparskih izdelkov in montaža vodovoda, je podjetje do leta 1979 postalo razpoznavno na trgu tudi po montaži ogrevalnih in prezračevalnih naprav. Raznovrstnejša ponudba in pridobivanje del na trgih bivše Jugoslavije sta povzročila, da seje prihodek podjetja od leta 1965 do leta 1979 povečal za več kot 8 krat. Podjetje je v teh letih precej vlagalo v investicije in se je postopoma tudi prostorsko širilo. Do leta 1977 je odkupilo dodatna zemljišča v neposredni okolici, na katerih so bili izgrajeni skladiščni prostori, nova upravna stavba, do leta 1979 pa urejeni tudi zunanje skladišče in parkirni prostori, ki so zaokrožili prostorsko podobo podjetja skoraj v takšno celoto, kot jo poznamo še danes. Hkrati s povečanim obsegom poslovanja se je povečevalo tudi število zaposlenih. Že po prvem letu poslovanja je število zaposlenih naraslo na 27, ta trend povečevanja pa je podjetje ohranilo, tako da je v njem leta 1979 delalo že 209 delavcev. Največje število delavcev pa podjetje beleži leta 1983, ko je bilo zaposlenih kar 241 ljudi. V statusnem smislu je razvoj podjetja potekal skladno s trendi, ki so jih narekovale zgodovinske okoliščine. Prelomnici, ki sta še pred razpadom bivše države močno vplivali na razvoj in poslovne uspehe podjetja, sta bili vključitev Obrtnega podjetja Instalacije v poslovnih sistem IMOS v letu 1979 in njegov izstop iz tega poslovnega sistema v letu 1990. Takrat se je podjetje registriralo kot družba Instalacije Grosuplje p.o. in ponovno postalo samostojno. Razpad bivše Jugoslavije v letu 1991 in Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij leta 1992 sta za podjetje pomenila nadaljnjo prelomnico v njegovem razvoju. Izguba trga, recesija v gradbeništvu, nezadržna rast konkurence na zoženem domačem trgu, denacionalizacija, lastninjenje v letu 1997 ter skupaj z njim preoblikovanje podjetja v delniško družbo INSTALACIJE GROSUPLJE d.d., GROSUPLJE, so močno zamajali temelje in razvoj družbe na vseh področjih. V letu 1997 pa je prvič ugotovilo čisto izgubo iz poslovanja. Število zaposlenih se je znižalo, tako da je imela družba v letu 1997 povprečno le še 105 zaposlenih ljudi. Težave, v katerih seje podjetje leta 1998 znašlo, so povzročile tako visoko izgubo, da je že pričela ogrožati samo poslovanje družbe. Tem težavam so v veliki meri botrovale objektivne okoliščine, med katerimi je bila na prvem mestu recesija na področju gradbeništva, ki je že sama po sebi imela za posledico manj sklenjenih pogodb. Nepripravljenost na pogoje tržnega gospodarstva, ki je s sabo prineslo hudo konkurenco v sami panogi (včasih tudi nelojalno), in neurejene razmere na trgu so težave le še krepile. Ugotovljena čista izguba v letu 1999, ki je bila še nekaj višja kot leta 1998, je dokončno postavila obstoj podjetja pod vprašaj. Akumulirana izguba je močno znižala višino kapitala, hkrati pa družba tudi likvidnostno ni bila več sposobna zagotoviti nemotenega poslovanja. Nova uprava, ki je nastopila mandat v letu 1999, je skladno s temi ugotovitvami sprejela edine možne ukrepe za odpravo teh anomalij in v letu 2000 sprejela sklep o uvedbi prisilne poravnave nad družbo. S tem ukrepom je bil sprejet tudi načrt finančne reorganizacije, ki je zajemal tako kratkoročno kot dolgoročno finančno in likvidnostno konsolidacijo, delno dezinvestiranje (prodaja prostorov - del delavnic) ter kadrovsko prevetritev v družbi. Družba je kratkoročne ukrepe dokaj uspešno izpeljala in je to leto v poslovnem smislu končala z minimalnim dobičkom. Glede na nakopičene težave skozi daljše obdobje pa so se prvi pozitivni rezultati, kot posledica dolgoročnih ukrepov, pokazali šele leta 2002, koje družba ponovno prikazala dobiček iz rednega poslovanja. V letu 2002 je tudi prvič po skoraj 18 letih zajezila odliv delovne sile iz družbe, kar je bil eden od ciljev uprave, ki si ga je zadala ob sprejemu dolgoročnih sanacijskih ukrepov. Kljub pretresom, ki so od leta 1999 do konca leta 2001 moteče vplivali na samo poslovanje družbe, tu so mišljene prisilne poravnave ali celo stečaji nad kupci (kar je družbi poslabševalo poslovne rezultate) in pa poskus sovražnega prevzema družbe v letu 2001, se je podjetje v veliki meri saniralo in skupaj z novim večinskim Začetni koraki so bili počasni (leto 1974)... lastnikom postavilo temelje za nadaljnji razvoj. Nekateri dolgoročno postavljeni cilji družbe, kot so konsolidacija poslovanja, permanentno in pravočasno pridobivanje poslov, ohranitev delovnih mest, odprava likvidnostnih motenj in ponovna pridobitev ugleda med partnerji so bili v letu 2003 skoraj že v celoti doseženi. Občasno se družba sicer še sooča z likvidnostnimi težavami, kar pa je v največji meri posledica splošnega stanja v gradbeništvu (ogromne zamude pri poravnavanju obveznosti). "Bili smo včeraj, smo danes in skupaj z vami jutri osvajamo Evropo" Kljub temu da je družba v letu 2003 dosegla zelo dobre poslovne rezultate, ostaja pred njo še veliko poslovnih izzivov. Eden od teh je prav gotovo močnejše pozicioniranje na trgu, ki bi družbi, kot eni od petih največjih ponudnikov storitev s področja strojnih instalacij, zagotovil večji vpliv pri obvladovanju trga. Glede na povečan obseg poslovanja - prihodek na delavca seje preteklih petih letih podvojil -ostaja eden od poglavitnih ciljev kadrovska okrepitev, saj družba z obstoječimi kadri sama ne zmore več izvesti vseh pridobljenih del. Zato je predvideno zaposlovanje tako monterjev kot tudi visoko usposobljenega tehničnega kadra, s katerim bo mogoče učinkovito prevzemati in opravljati storitve tudi s področja inženiringa. Ker je vstop Slovenije v Evropsko unijo razširil trg in omogočil sodelovanje tudi s tujimi partnerji, je čimprejšnja kadrovska okrepitev eden od prioritetnih ciljev družbe. Instalacije so namreč ohranile zdravo kadrovsko jedro iz vrst zaposlenih, ki jih niso omajali pretresi in težave v podjetju, ampak so verjeli, in so v podjetju ostali tudi, ko je bilo najtežje da so skupaj z upravo dosedanje težave uspešno premagali. In ravno ti delavci so tisti, katerih znanje, izkušnje in Enotnost kolektiva krepimo tudi v prostem času. Vsako leto vsaj en Izlet - bili smo v gradu MIRAMARA pri Trstu (leta 2002)... .In na sedežu oglejskih patriarhov (2002). S potepanja po Dunaju (leto 2003). nenazadnje tudi predanost delu je potrebno čimprej prenesti na bodoče kadre, ki bodo znali ohraniti ugled družbe tako doma kot tudi v tujini. Prilagajanja evropskemu tržnemu redu, ki zahteva pravočasno in fleksibilno odzivanje na izzive, ki ga le-ta prinaša, je sposoben le dobro organiziran in povezan kolektiv. Le znanje, vztrajnost, pogum in samozavest, ki vsekakor krasijo kolektiv Instalacij Grosuplje, so zagotovilo nadaljnjega premočrtnega razvoja družbe. In ta kolektiv zna in zmore uresničiti dolgoročne cilje, ki jih je za prihodnost postavila uprava. Instalacije d.d. Kvaliteta Je zaščitni znak Instalacij Grosuplje d.d. - Onkološki inštitut - toplotna postaja. Delo na velikih višinah ni vedno prijetno. Ko so dela na višku - montaža razvodov za kanalizacijo. MMLOHM ItlMUIU TOIML IZRABLJENA MOTORNA VOZILA STARE AVTOMOBILE V RECIKLAŽO. NE V NARAVO! Prvega maja je začel veljati nov sistem ravnanja z Izrabljenimi vozili. Bistvena novost je, da zadnji lastnik motornega vozila ne bo mogel odjaviti iz prometa, ne da bi predložil potrdilo, ki dokazuje, da je vozilo predal v razgradnjo pooblaščenemu predelovalcu. Za območje občin Grosuplje, Ivančna Gorica In Dobrepolje je koncesijo za predelovanje izrabljenih avtomobilov dobilo podjetje Avto transporti Kastelec Iz Grosupljega. Na Stari pošti je urejeno prevzemno mesto, na Boštanju pa so postavili sodoben in okolju prijazen sistem za ločevanje avtomobilskih delov in njihovo reciklažo, je povedal direktor podjetja Lado Kastelec. Pred odjavo izrabljenega vozila iz prometa mora torej lastnik vozilo najprej pripeljati na prevzemno mesto. To stori takrat, kadar avtomobila ne uporablja več, zato ker je dotrajano in neprimerno za varno vožnjo, ker je poškodovano do te mere, da popravilo in vožnja nista več mogoča, ali pa, ker se je lastnik odločil, da je vozilo zanj odpadek. Na prevzemnem mestu z osebnim dokumentom in prometnim dovoljenjem izkaže lastništvo in prejme položnico za plačilo stroškov razgradnje. Letos jih predvidoma še ne bo treba plačati, ker jih bo do dokončne vzpostavitve sistema plačevala država. Sicer pa stroški znašajo 21 tolarjev za kilogram teže avtomobila, ki je navedena v prometnem dovoljenju. Na prevzemnem mestu bo lastnik prejel potrdilo o razgradnji, ki ga bo poleg prometnega dovoljenja, registrske tablice in (morebitnega) dokazila o plačilu storitve predložil ob odjavi vozila iz prometa. Z novim sistemom ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili bo onesnaževanje, ki ga povzročajo vozila, zapuščena v naravi ali na neustrezno opremljenih avtood-padih, manjše, naravni viri pa se bodo s ponovno uporabo materialov ohranjali. Sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili je obvezujoč za vse članice Evropske unije, cilj direktive je namreč, da bi do leta 2015 razgradili 95 odstotkov vozil. Delovati trajnostno danes je naložba za jutri, zato tudi vi prispevajte k čistejšemu okolju. rade/a Anžlovar Računalnik na prevzemnem mestu Stara pošta, ki Je že povezan z Ministrstvom za notranje zadeve, na katerem se bodo vnašali podatki o v razgradnjo predanih starih avtomobilih. Avtopripravljen za izpust olj in drugih nevarnih tekočin na posebni ploščadi, iz katere se po ceveh tekočine zbirajo v posebnih sodih. Le-te pogodbene stranke odpeljejo v nadaljnjo reciklažo. Ob tekočem traku bo delalo približno dvajset delavcev. Podjetnik Lado Kastelec ob komandni plošči robota, kjer se približno na polovici razstavljalnega procesa avtomobili obrnejo na glavo In Jim nato poberejo stran izpuh in podvozje. Zabojniki, ki bodo postavljeni ob tekočem traku, v katere bodo ločeno dajali plastiko, peno, steklo in druge sestavine. KONCESIONARJI ZA RAVNANJE Z IZRABLJENIMI MOTORNIMI VOZILI ŽE IZBRANI Vlada RS je 1. aprila 2004 izdala odločbe o začasnem opravljanju gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili in s tem določila izvajalce za začasno opravljanje javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. Za začasno opravljanje javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili v upravnih enotah Celje, Novo Mesto, Domžale, Žalec, Šmarje pri Jelšah, Velenje, Kamnik, Krško, Brežice, Slovenjske Konjice, Šentjur pri Celju, Ravne na Koroškem, Sevnica, Laško, Slovenj Gradec, Mozirje, Ruše, Radlje ob Dravi, Hrastnik in Dravograd je izbran: KONZORCIJ KARBON, čiste tehnologije, d.o.o., Velenje, in HTZ Higiena, tehnika in zaščita, invalidsko podjetje, d.o.o., Velenje, Avtoprevozništvo Zdenko Berlot, s.p., Podkraj pri Velenju. Za začasno opravljanje javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili v upravnih enotah Ljubljana, Kranj, Škofja Loka, Radovljica, Jesenice, Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Tržič je izbrano podjetje: GET INŽENIRING, d.o.o , Kresnice. Za začasno opravljanje javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili v upravnih enotah Nova Gorica, Koper, Ajdovščina, Grosuplje, Sežana, Postojna, Vrhnika, Tolmin, Trebnje, Črnomelj, Idrija, Piran, Ilirska Bistrica, Cerknica, Kočevje, Izola. Ribnica, Logatec, Metlika je izbrano podjetje: AVTOTRANSPORTI KASTELEC, Lado Kastelec, s.p., Grosuplje. Za začasno opravljanje javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili v upravnih enotah Maribor, Ruj, Murska Sobota, Slovenska Bistrica, Lendava, Gornja Radgona, Lenart, Ljutomer, Pesnica, Ormož je izbran: KONZORCIJ VVOLF Skakovci, d.o.o., Skakovci ter LETNIK -SAUBERMACHER, Odstranjevanje odpadkov, trgovina, transport in špedicija, d.o.o., Lenart v Slovenskih Goricah. STATUS, PRAVICE IN DOLŽNOSTI IZVAJALCEV JAVNE SLUŽBE RAVNANJA Z IZRABLJENIMI MOTORNIMI VOZILI Na kakšni pravni podlagi se podeli koncesija za ravnanje z izrabljenimi motornimi vozil? Koncesionar bo izbran na podlagi javnega razpisa. Javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, objavljen v Uradnem listu RS, št. 38/03, je vlada razveljavila, ker ni uspel. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo pripravlja nov razpis. Nov javni razpis bo objavljen tudi na spletni strani ministrstva. Katere pogoje mora Izpolnjevati Izbrani koncesionar? Zahtevani pogoji so opredeljeni v Uredbi o načinu, predmetu in pogojih opravljanja javne službe ravnan ja z izrabljenimi motornimi vozili, in sicer v Prilogi 1 (Ur. I. RS, št. 18/03, 135/03 in 32/04). Kakšno vlogo Ima pri Izbiri konceslonarja vlada? Vlada dokončno potrdi konce-sionarje. Vlada je zavrnila predlog Ministrstva za okolje, prostor in energijo, da se koncesija podeli le enemu koncesionarju, in predlagala, da se ponovno izvede javni razpis za izbor koncesionarjev. Poleg tega je vlada določila začasne izvajalce opravljanja javne službe. Na kakšen način bo nadzorovano delo koncesionarjev? V zagonski fazi izvajanja določil uredbe o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili bosta nadzor in koordinacija projekta v pristojnosti Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Operativni nadzor pa bosta izvajala Agencija Republike Slovenije za okolje in Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor v okviru Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Ali obstaja možnost, da koncesionar vozilo, ki ga prevzame v razgradnjo, to vozilo Izvozi (npr. v države nekdanje Jugoslavije) oz. nerazgrajeno proda? Ne, ta možnost ne obstaja. Koncesionar jamči, da se teže v postopek razgradnje sprejetih izrabljenih motornih vozil ujemajo s težami rabljenih rezervnih delov, s težami, predanimi v predelavo ali recikliranje, in težami neuporabnih ostankov, ki se deponirajo ali incenerirajo. Za označevanje rabljenih rezervnih delov motornih vozil se bo uporabljal poseben mednarodni sistem oznak IDIS (International Dismantling Information System). POMEMBNO ZA IMETNIKE IZRABLJENEGA MOTORNEGA VOZILA Kaj je bistvena novost sistema ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili? Bistvena novost sistema je, da zagotavlja razgradnjo, predelavo in ponovno uporabo vseh izrabljenih motornih vozil v skladu s predpisanimi okoljskimi standardi na območju celotne Slovenije. Kje lahko najdem pravne podlage, ki urejajo sistem ravnanja z Izrabljenimi motornimi vozili? Pravne podlage so naslednje: - Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur. I. RS, št. 67/02) se nanaša na ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili v 30. in 37. členu. - Uredba o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije št. 18/03. Uredba je bila kasneje dopolnjena oz. delno spremenjena. (Ur. I. RS št. 35/03 in 32/04). Objavljena je tudi na spletni strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo (www.gov.si/mop/), kjer so objavljeni tudi drugi podatki o sistemu ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. - Izdan je tudi Pravilnik o uporabi potrdila o razgradnji / uničenju izrabljenega motornega vozila in o uporabi izjave o lokaciji vozila. - Evropski svet in Evropski parlament sta 18. septembra 2000 sprejela direktivo, ki ureja ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili inje obvezujoča za vse države članice EU (Direktiva 2000/53/EC). (http://ccvista.taiex.be/show.asp ?link=/Fulcrum/CCVista/SI/32000 L0053-Sl.doci Po 1. juliju 2003 je pri proizvodnji vozil že prepovedana uporaba kadmija, živega srebra, svinca in šestvalentnega kroma, proizvajalci oz. uvozniki nosijo bistveni del stroškov za predelavo tistih vozil, ki so bila dana na trg po 1. 7. 2002, po 1.1. 2007 pa za vsa vozila, ne glede na to, kdaj so bila dana na trg, predpisani so podatki, ki jih mora vsebovati potrdilo o razgradnji/uničenju avtomobila in ga morajo države članice medsebojno priznavati ter o razgradnji poročati EU. Koga sistem ravnanja z Izrabljenimi motornimi vozili neposredno zadeva? Nov sistem bo neposredno vplival na vse lastnike izrabljenih motornih vozil, ki bodo svoje vozilo želeli odjaviti iz prometa, saj jim nalaga oddajo izrabljenega vozila v razgradnjo. Kdaj Je motorno vozilo "Izrabljeno"? Izrabljeno motorno vozilo (IMV) je vozilo, ki je namenjeno: - prevozu potnikov z največ osmimi sedeži ali - prevozu blaga z največjo maso do 3,5 tone in se več ne bo uporabljalo v prometu, bodisi zato: - ker je dotrajano in neprimerno za varno vožnjo, - ker je poškodovano do te mere, da popravilo in vožnja nista mogoča (npr. v prometni nesreči), - ker se zadnji lastnik odloči, da je zanj odpadek. IMV mora vsebovati vsaj pogonske sklope, karoserijo, podvozje, kolesa ter katalizator in krmilno elektroniko, če ju je vozilo vsebovalo. Lastnik, ki se odloči, da svojega izrabljenega vozila ne bo več uporabljal in ga bo odjavil iz prometa, mora pred odjavo iz prometa vozilo oddati v razgradnjo. Ali uredba o ravnanju z Izrabljenimi motornimi vozili Tovornjak s prirejenim kesonom za odvoz stisnjenih avtomobilskih školjk. zajema tudi motorna kolesa, prikolice, traktorje, avtobuse In tovornjake? Ne. Uredba obravnava le izrabljena motorna vozila, ki so namenjena prevozu potnikov z največ osmimi sedeži in prevozu blaga z največjo maso do 3,5 tone. Koliko znašajo dejanski stroški razgradnje enega avtomobila? Stroški razgradnje enega izrabljenega avtomobila predstavljajo, po izračunih strokovnjakov, ceno okoli treh ur dela kvalificiranega mehanika, kar je približno 21 tolarjev na kilogram teže avtomobila. Kdo bo razpolagal z zneskom, ki ga bo občan plačal koncesionarju za razgradnjo izrabljenega motornega vozila? Znesek, ki ga bo plačal zadnji lastnik izrabljenega motornega vozila, bo pripadal koncesionarju. Zbrana sredstva se bodo zbirala na prehodnem računu in bodo od tam nakazana na račun koncesion-arja tedaj, ko se bo ugotovilo, da je bilo izrabljeno vozilo odjavljeno ter tudi predano v razgradnjo. AH obstaja kakšna služba, ki organizira odvoz Izrabljenega motornega vozila od doma občana? Sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili takih storitev ne predvideva. Občan je dolžan svoje izrabljeno motorno vozilo sam pripeljati na prevzemno mesto, razen v primeru, če se s predstavnikom prevzemnega mesta ali občino, v kateri živi, ne dogovori drugače. Katere dokumente mora občan predložiti ob odjavi izrabljenega motornega vozila Iz prometa In zahtevane dokumente dobi? Lastnik ob odjavi izrabljenega motornega vozila iz prometa predloži na upravni enoti naslednje dokumente: prometno dovoljenje, registrsko tablico, potrdilo o razgradnji in morebitno dokazilo o plačilu storitve. Kaj Je "potrdilo o razgradnji Izrabljenega vozila"? Gre za dokument, ki ga občan prejme, ko poravna obveznosti, ki izhajajo iz določil uredbe, ki ureja sistem razgradnje izrabljenih motornih vozil. Potrdilo o razgradnji mora občan predložiti ob odjavi vozila iz prometa, in sicer na upravni enoti (skupaj s prometnim dovoljenjem). Evropska direktiva predpisuje medsebojno priznavanje potrdil o razgradnji izrabljenih motornih vozil, zato bodo naša potrdila tudi v angleški verziji. Kakšne sankcije bodo sledile v primeru, da občan ne bo poskrbel za razgradnjo izrabljenega motornega vozila oz. ga bo zavrgel na divjem odlagališču? Za neupoštevanje uredbe o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili je predpisana denarna kazen. Le ta znaša 60.000 tolarjev. Zadnji lastnik motornega vozila bo moral ob odjavi avtomobila predložiti ustrezne dokumente, ki vključujejo tudi potrdilo o razgradnji. Brez omenjenega potrdila odjava ne bo mogoča. Koliko stane potrdilo o razgradnji motornega vozila? Izdaja potrdila o razgradnji oz. uničenju motornega vozila je všteta v strošek, ki ga bo lastnik oz. začasno država plačala za razgradnjo. Kdo Je lastnik pločevine, ki Je produkt predelave Izrabljenega motornega vozila? Lastnik bo postal izvajalec javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. Surovine, ki jih bo koncesionar s predelavo izrabljenih motornih vozil pridobil, bo oddal ali prodal v skladu z razmerami na trgu. Kdo bo kril stroške razgradnje Izrabljenih vozil, ki so zavrženi na divjih odlagališčih po Sloveniji (t.i. stara bremena)? Stroški razgradnje t.i. starih bremen bodo bremenili državni proračun. Zakaj za izrabljena motorna vozila, kupljena po 1. marcu 2003, ne bo treba ob odjavi iz prometa plačati stroškov razgradnje? Ali to velja tudi za rabljena vozila, kupljena po 1. marcu 2003? Za vozila, ki so bila kupljena oziroma prvič dana na trg po 1. marcu 2003, je strošek razgradnje že vključen v ceno avtomobila, in sicer gre za t.i. ekološko takso, katero prodajalec avtomobilov oz. zastopnik plača državi za vsak prodan avtomobil. To ne velja za rabljena vozila, kupljena v Sloveniji po 1. marcu 2003. Kako mora ravnati občan v primeru, da ima prometno nesrečo v tuji državi, kjer nimajo vzpostavljenega sistema ravnanja z Izrabljenimi motornimi vozili, njegovo vozilo pa je popolnoma uničeno? V opisanem primeru mora občan na upravni enoti predložiti dokazilo, da je imel prometno nesrečo, v kateri je njegovo motorno vozilo bilo poškodovano do te mere, da je nevozno. Opomba: Sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili je vzpostavljen v vseh članicah EU (dosedanjih in novih). Kdo krije stroške razgradnje v primeru, da Je vozilo uničeno v prometni nesreči, lastnik vozila pa za posledicami prometne nesreče umre? V opisanem primeru bodo za razgradnjo poskrbeli dediči, v primeru, da pokojnik le-teh nima, pa država na svoje stroške. PRIHODNJIČ: - VARSTVO OKOUA - STATUS AVTOODPADOV IN UVOZNIKOV AVTOMOBILOV - VLOGA IN POMEN LOKALNIH SKUPNOSTI TER JAVNE UPRAVE Iz gradiva za novinarje Vzpostavitev sistema ravnanja z Izrabljenimi motornimi vozili, ki ga Je pripravilo Ministrstvo za okolje, prostor In energijo v aprilu 2004 Je povzetek pripravil Jože Mlkllč RAZSTAVUALNICA AVTOMOBILOV NA OBČINSKEM SVETU POD TOČKO INFORMACIJE, VPRAŠANJA, POBUDE... KAJ JE POVEDALA VALCI VEHOVEC KOT PREDSEDNICA KRAJEVNE SKUPNOSTI MLAČEVO? 20. 4.1999 je župan Janez Lesjak sklical "usklajevalni sestanek na terenu" v zvezi s takratnim posestvom Boštanj. Na njem je bil poleg pristojnih v Ljubljanskih mlekarnah, na občini in v upravni enoti prisoten tudi Franc Krampelj. Takrat je bilo sklenjeno, da bo lokacija Boštanj še naprej opredeljena kot kmetijsko področje. 2.12.1999 je prišlo do odprodaje objektov na posestvu Boštanj. Več interesentov je želelo kupiti posamezne objekte za različne obrtne dejavnosti. Po njenih navedbah obstaja zapisnik, kjer sta Krampelj in Kastelic zagotavljala, da bosta gojila 400 glav govedi. Med mlačevskimi kmeti, ki niso dobili zemlje v najem, je bilo že ob tem precej nezadovoljstva. "Tretjemu", Mlačevcu Janezu Bučarju, ki pa je dobil zemljo v najem, je nasprotoval župan. Takrat je zatrjeval, da bodo plastični rastlinjaki kvarili izgled naše krajine. Od leta 2000 do 2002 je vladalo zatišje. Septembra 2002 je podjetnik Lado Kastelec kot lastnik kmetijskih zgradb pod Boštanjem zaprosil za soglasje k odprtju obrata za razgradnjo avtomobilov. Zaradi tega so se 20. 3. 2003 zbrali na izredni razširjeni seji sveta krajevne skupnosti, ki se Jo je udeležil tudi župan. Iz zapisnika je razvidno, da je tudi župan potrdil namen tega območja za kmetijstvo in v okviru te dejavnosti možne razne trgovine, delavnice, servisi in podobno. Do takrat na občini ni bilo izdano še nobeno soglasje, izdala je le lokacijsko informacijo. 24. 3. 2003 so na urad za prostor zaprosili za lokacijsko informacijo za področje Boštanja. 24. 9. 2003 je KS posredovala predlog za spremembo PUP-a. Po objavi članka v Delu 28. 1. 2004 so ponovno zaprosili Urad za prostor za lokacijsko informacijo. Pričakovali so, da bodo novi predlogi upoštevani v planu, ki naj bi se sprejemal junija letos. Vtem članku je bi bila tudi zapisana trditev, da se krajani večinoma strinjajo z nameravano dejavnostjo, česar svet KS ni potrdil. 6. 2. 2004 je bila posredovana informacija na občino in pristojna ministrstva, pa nato ponovno županu 5. 4. 2004, ker na prvo niso dobili odgovora in ga še do danes niso prejeli. Pojasnilo z inšpektorata za okolje in prostor je bilo posredovano in v njem je bilo pojasnjeno, da ima g. Kastelec vsa dovoljenja za vzdrževalna dela, inšpektorat za kmetijstvo pa je ugotovil, da gre na tem območju tudi za napako v izrisu 1. območja kmetijskih zemljišč in je vlogo odstopil inšpektoratu za okolje in prostor. KAJ JE POVEDAL JANEZ LESJAK KOT ŽUPAN OBČINE GROSUPUE? Župan Janez Lesjak seje strinjal s korektno navedenimi podatki, vendar je menil, da je treba nekatere zadeve še nekoliko drugačne oziroma dodatno pojasniti. Ko so Ljubljanske mlekarne prodajale kompleks, so ga prodajale predvsem v kosu in najugodnejšemu ponudniku. Med kupci so bili tudi Italijani, ki so želeli napraviti skladišča oziroma distribucijski center za razvoz povrt-nin po Sloveniji in za območje Balkana. Koje zvedel za pobudo Zadruge Samopomoč iz Zagradca, ga je prijetno presenetila. Kupci so bili takrat tudi informirani, da je območje v PUP-ih opredeljeno za kmetijske dejavnosti, niso pa se ukvarjali s posameznimi navedbami, kaj v kmetijsko dejavnost spada. Kupci so ob nakupu prevzeli tudi precej drugih obremenitev, kot so nerešen vodovod, sanacija neurejene okolice in podobno. Potrdil pa je tudi, da je bil sam res proti plastenjakom za gojenje povrtnin. Naprej seje zgodba odvijala na dveh delih. Krampelj je začel s programi kmetijstva, turizma, kulturnih in podobnih dejavnosti in so med ljudmi dobro sprejete. Na objektih, ki jih je prevzel Kastelec, pa so se zadeve nekoliko spreminjale. Koje prišlo do novih pobud v zvezi z usmeritvami Evrope glede ekoloških usmeritev oziroma zbiranja starih avtomobilov, je Kastelic predlagal novo dejavnost, za katero mu je sprva župan predlagal, naj jo začne v industrijski coni Jug v Grosupljem. Kljub temu je Kastelec vztrajal, da dejavnost opravlja pod Boštanjem, saj bo tudi projekt narejen Valentina Vehovec In župan Janez Lesjak na seji občinskega sveta, na kateri sta si Izmenjavala različna mnenja o raz stavljalnlci avtomobilov pod Boštanjem. v skladu z veljavno zakonodajo in evropskimi usmeritvami. Ob tem meni, da je treba upoštevati predvsem, da je Kastelic lastnik in da je treba gospodarsko usposobiti kompleks na tak način, da bo ustrezal zakonodaji in okolju. Ko so opredeljevali v PUP kmetijske dejavnosti, so se v le-teh pojavile tudi servisne dejavnosti. To je bilo navedeno tudi v lokacijski informaciji. Postopek za kompleks razstavljalnice avtomobilov pa Kastelec izvaja po uradnih navodilih, ki so na občino prišle 3 dni pred sejo občinskega sveta. Zakaj naj bi bilo treba vedno znova pošiljati nove in nove odgovore KS? -Krajevna skupnost menda želi še več odgovorov, vendar vse z enako vsebino (da na tem mestu ne bi bilo razstavljalnice - o.p.). Župan pa meni še, da se stvari bistveno bolj zapletajo, kot so se bili sposobni sami v nekem preteklem času pogovoriti oziroma dogovoriti. Od sprejetja PUPa pa postopek vodi samo upravna enota in občina ni več stranka v postopku. In še stališče, ki je pomembno v tem trenutku! G. Kastelec je že z nekaterimi projekti dokazal, da zna dobro delati in zagotavlja, da bo tudi ta dejavnost nemoteča za okolico, oziroma bo dejavnost mnogo manj moteča, kot pa reja samo 100 krav. (Pred leti jih je bilo blizu 400.) Če pa bi se izkazalo, da se načrtovana dejavnost ne bo odvijala po strogih zakonskih in evropskih predpisih, bo ves čas nad izvajalcem razstavljalnice Demoklejev meč, da ne bo dobil nadaljnje državne koncesije, kar bi pomenilo tudi veliko izgubo zanj. Poleg tega pa župan pravi, če bo na to območje pripeljanih 10 tovornjakov na dan, to še ne pomeni večjega povečanja hrupa za okolico, občina in druge pristojne inšpekcije pa bodo prav tako nadzirala vse odplake in druge kontrole. Vprašanje, ki se zastavlja županu, je: Ali je to zdaj stvaren (resničen) ali namišljen problem za okoliške krajane? Zaveda se. da je težko premakniti miselnost ljudi, da nekaj mora biti tam, vendar vsi postopki in opravljena dela, ki jih je izpeljal Kastelec in uredil vso nesnago v okolici nekdanjih hlevov, kažejo, da je zadeva izboljšana. Ni pa še dokončna, saj še ni v funkciji. In če ne bo te dejavnosti na tem mestu, bo g. Kastelec skoraj gotovo prodal objekt, novemu kupcu pa prav tako občina, še manj pa krajevna skupnost ne bo mogla vsiliti svojih pogledov, kakšno dejavnost naj tam opravlja. KAJ JE POVEDAL FRANC ŠTIBERNIK (LDS) KOT PREDSEDNIK ODBORA ZA PROSTOR? Na odboru se niso spuščali podrobno v ta primer, navedel pa je nekaj podatkov iz zakonodaje oziroma določb veljavnih prostorskih aktov. Omenil je še, da se ne spominja, da bi ob predhodnih spremembah prostorskih aktov kdaj koli razpravljali o spremembi dejavnosti na tem območju in dodal, da je odbor sklenil, naj se problematika krajevne skupnosti obravnava na seji občinskega sveta, vodje pristojnih občinskih uradov pa naj do seje občinskega sveta pripravijo pisne obrazložitve predlogov. OSTALI RAZPRAVUALCI Dr. Peter Hostnik (N.Si) je dejal, da imajo morda premalo informacij, iz članka v Grosupeljskih odmevih pred enim letom pa bi se dalo sklepati, da zadeva ni ekološko sporna. Mihi Kaduncu (N.Si) seje zdelo sporno predvsem to, da je linija že narejena, zdaj pa iščejo soglasja. Jože Intihar (LDS) je dejal, da so tudi med slabimi stvarmi nekatere dobre in dodal, da bi bilo dobro, če bi imeli več Kastelcev v naši občini. Bodoča tehnološka postavitev bo po njegovem boljša kot nekdanje razmere na posestvu. Meni pa še, da bi bilo treba priti do dogovora tudi s krajevno skupnostjo in da bi bilo prav, da bi bil investitor povabljen na razgovor oziroma neposredno predstavitev projekta. Dare Gabrijel (LDS) je predlagal, da se razprava preloži na naslednjo sejo, saj nimajo dovolj informacij, do te seje pa se zbere potrebne informacije. S to pobudo se je strinjal tudi Alojz Verbajs (SDS). iz DVD posnetka TV Grosuplje razpravo povzel Jože Mlkllč Preurejen kompleks bodoče razstavljalnice pod Boštanjem. Nekdanji manjši hlev (taka sta še dva) je preurejen za začasno skladišče. RAZVOJNI PROGRAM PODEŽEUA "SOŽITJE MED MESTOM IN PODEŽELJEM" Razvojni program podeželja zajema oblikovanje skupne razvojne vizije in programa razvoja podeželja, s posebnim poudarkom na kmetijskih in s kmetijstvom povezanih vsebinah ter turizmu. Osnovni cilj programa je poiskati nove možnosti gospodarskega razvoja na pragu mesta, obogatiti mesto z dodatno ponudbo in povezovanje v regijski prostor. Prav slednje pa je vodilo Mestno občino Ljubljana k povezovanju s sosednjimi občinami: Grosupljem, Igom in Škofljico. Tako so župani navedenih občin že v letu 2003 podpisali Pismo o nameri za pripravo skupnega Razvojnega programa podeželja (RPP) ter o ustanovitvi Podeželskega razvojnega jedra (PRJ). V sklopu uresničevanja teh aktivnosti smo v decembru 2003 skupaj uspešno kandidirali na javnem razpisu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za pripravo Razvojnega programa podeželja SOŽITJE MED MESTOM IN PODEŽELJEM. Priprave projekta smo se lotili z analizo trenutnega stanja v posamezni občini ter končno vizijo stanja po zaključeni izvedbeni fazi projekta. Vsa ta področja smo obdelali s stališča interesa občine, prepričani pa smo, da projekt ne bo zaživel, če v njem svojega interesa ne vidijo tudi interesne skupine in posamezniki, ki so že ali bi želeli biti aktivneje vključeni v določeno ponudbo. Zaradi vključitve občine v razvojni projekt bodo imeli tudi naši občani, ki se bodo odločili za vključitev v projekt s svojimi programi, večje možnosti pri pridobivanju državnih in evropskih sredstev na podlagi razpisov. V okviru uvajalne faze projekta smo izvedli štiri delavnice s koordinatorji iz posameznih občin, dve delavnici z interesnimi skupinami in posamezniki z območja občine Grosuplje, izvajalec projekta pa je izvedel tudi dve skupni delavnici oz. posveta za zainteresirane prebivalce vseh štirih občin v Linhartovi dvorani bivše občine Bežigrad na temo registracije dopolnilnih dejavnosti ter finančnih vzpodbud in javnih razpisov. Na delavnicah z zainteresiranimi skupinami in posamezniki z območja občine smo izvedli analizo trenutnega stanja v občini na področju kmetijstva, dopolnilnih dejavnosti in turizma ter skupaj poiskali potenciale in možnosti, ki jih imamo v okviru razvoja in oblikovanja ponudbe na navedenih področjih. Na enak način poteka delo tudi v ostalih treh občinah (MOL, Ig in Škofljica), končni izdelek pa bo skupni projekt z navedenimi možnostmi v okviru razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, oblikovanje turistične ponudbe ter medsebojnega sodelovanja občin pri izvedbi različnih projektov. Dosedanje delo vseh štirih občin v okviru razvojnega projekta podeželja "SOŽITJE MED MESTOM IN PODEŽELJEM" bo predstavljeno na skupni razstavi v galerijskem prostoru Kresije v Ljubljani (Adamič-Lundrovo nabrežje). Otvoritev razstave bo 31. 5. 2004 ob 20. uri, obiskovalcem pa bo na ogled od 1. 6. 2004 do 12. 6. 2004. V popoldanskem času se bodo s posameznimi aktivnostmi in delavnicami predstavljale vse občine (04.06.2004 dan občine Grosuplje), zato vas na ogled navedene razstave z vsemi aktivnostmi vljudno vabimo. Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti In finance Občine Grosuplje DEDA IN OČETA OPOZORILO Po podatkih Fitosanitarne uprave Republike Slovenije je hladno vreme v aprilu zaviralo razvoj bakterije hruševega ožiga, tako da znamenj lani okuženih rastlin še ni mogoče videti, niti do mogočega širjenja okužbe še ni prišlo. Zaradi otoplitve vremena pa obstaja od začetka maja naprej nevarnost širjenja okužb na lanskoletnih okuženih območjih Gorenjske, Kamnika in Ljubljanske kotline, pa tudi z žarišč drugod po Sloveniji. Gostiteljske rastline hruševega ožiga so namreč pričele cveteti. Cvetovi so najbolj občutljiva vdorna mesta za bakterije hruševega ožiga. zato obstaja ob vsakem dežju nevarnost okužbe. Okužbo lahko prenašajo na cvetove žuželke, zlasti čebele, ki jih čebelar premesti z okuženega območja na neokuženo, zato je potrebno dosledno upoštevati določbe pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga. Razmere za okužbo spremlja opazovalno-napovedovalna služba za varstvo rastlin na: - Kmetijskem Inštitutu Slovenije (za Gorenjsko In Ljubljansko območje, telefonski odzivnik 01 280 5206), - Inštitutu za hmeljarstvo v Žalcu (spodnja Štajerska in Koroška, telefonski odzivnik 03 712 1660), - Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor (severni del Štajerske, Prekmurje, Podravje, odzivnik 090 939 812), ■ Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto (Dolenjska, Posavje, Bela krajina, telefonski odzivnik 090 939 817), - Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica (jugozahodni del Slovenije, telefonski odzivnik 090 939 815). Njihova obvestila o nevarnosti za posamezno območje so dosegljiva na avtomatskih telefonskih odzivnikih in spletni strani prognostične službe http://www.bf.unl-li.sl ag/frto/ in na spletni strani Fitosanitarne uprave trttp:/www.furs.sl. Zavod za prostorsko, komunalno in v J/MJi stanovanjsko urejanje fjf/mf Grosuplje, d o o PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po starin predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 Kako se bo godilo slovenskemu kmetu ob vstopu v Evropo, so vprašanja, ki burijo duhove, vzpodbujajo takšna in drugačna razmišljanja in zdi se, da ta vprašanja često sejejo strah in negotovost. 0 takšnih in podobnih vprašanjih razmišljajo ljudje, ki jim je kmetija edini vir za preživetje, kot tudi oni, ki so, po stari slovenski tradiciji in delavnem slovenskem življu po opravljenem delavniku, opravljali še druga dela, na majhni kmetiji. Kmetija ŠKUFČEVIH v Ponovi vasi je ena večjih kmetij v občini Grosuplje. Po izročilu starejših pa je tudi ena najstarejših kmetij v šentjurski fari in tudi priimek Škufca sodi med najstarejše v fari. Če je verjeti ljudskemu glasu, to gotovo drži. Ima pa ta, danes sodobna, velika kmetija gospodarja, ki je zelo mlad, pri dvajsetih, pognal korenine v gruntu. Kako lahko v slogi živijo kar štirje rodovi Škufčevih, ni bilo težko ugotoviti, ko smo sedli k pogovoru: mama (prababica) Marija, oče Franc in mama Milka, mladi gospodar Klemen z ženo Karmen in najmlajša - dveletni Luka in 7-mesečna Ana. "Kar precej nenavadno za naše razmere In mišljenje Je, da Je na kmetiji zagospodaril mladi gospodar, kljub temu da bi g. Franc Škufca še lahko uspešno vodil kmetijo?" sem namenila vprašanje očetu Francu, kije povedal: "Moje načelo je, da morajo mladi prevzeti krmilo kmetije, saj je napredek v mladih ljudeh. Tudi meni je oče zelo kmalu prepustil kmetijo, čeprav nisem bil čisti kmet saj sem se 20 let ob kmetovanju ukvarjal tudi z avtoprevozniš-tvom. In čeprav žena Milka ni poznala kmečkega dela, seje vključila v življenje na kmetiji in mi bila ob zahtevni službi v veliko pomoč. Včasih je bila naša kmetija srednje velika." "G. Klemen, končali ste srednjo šolo za elektrotehniko In vendar se niste posvetili stroki. Kako more bHl mlad človek navezan na zemljo, tudi na naravo, da se JI zapiše v rosnih 20 letih? Je bilo kaj kolebanja, globokih razmišljanj; Je bila odločitev težka?" sem nagovorila mladega gospodarja, ki mu ni bilo treba razmišljati; odgovor je bilo življenje samo: "Mlad človek se veliko hitreje odloča kot starejši. Na kmetiji delam od malih nog privzgojili so mi, da sem vedno pomagal doma in takšen način življenja prevzameš. Po končani srednji šoli sem opravil pripravništvo in lahko bi imel dobro zaposlitev. Nisem polovičarski in odločil sem se, še vedno sem prepričan, da najbolj prav, za kmetijo. Sicer pa se tudi pri nas razmere spreminjajo in mislim, da bodo kmetije tudi pri nas prej prehajale v roke mladih. Kmetijstvo je danes dejavnost enakovredna podjetništvu, in če začneš mlad, lahko spremeniš marsikaj!" je odločen Klemen Škufca. Po stopinjah deda... EDINA PRAVA VZGOJA JE VZGLED G. Škufca, ste zaupali v Klemena? Je bila vzgoja Usta, na čemer ste gradili v želji, da kmetija, ki ste Jo zasnovali, ostane in se razvija? "Prepričan sem, daje glavna vzgoja vzgled. Poznal sem svoja otroka, zaupal sem in sem vesel, da seje Klemen tako odločil. Že ko se je odločal za vpis v srednjo šolo, bi mi bilo ljubše, če bi se odločil za kmetijsko. Toda razmere so bile drugačne, pa je končno tudi dobro, da obvlada elektrotehniko. Tudi to je potrebno na kmetiji. Sicer pa smo mu dali v odločitev: če bi se odločil za delo v svojem poklicu, bi kmetijstvo zmanjšali, ob odločitvi, da ostane na kmetiji, pa smo mu obljubili vso pomoč, da kmetijo poveča, Vesel sem, da se je tako odločil. Težko bi mi bilo, če bi morali kmetijo zmanjšati," je odkrit oče Franc, ki se je pretežno posvetil priljubljenemu čebelarstvu. Brez računalnika nI več sodobnega kmetijstva Prevzeli ste sodobno opremljeno, veliko kmetijo. Ali nadaljujete z utečenim ali ste načrte usmerili po svoje? "Nadaljujemo z utečenim, vendar je bilo treba povečati in predvsem posodobiti proizvodnjo. Dokupili smo še nekaj obdelovalne zemlje, nekaj smo jo vzeli v najem, tako da obdelujemo 50 ha. Imamo 65 krav molznic in 50 mlajšega goveda - plemenskih telic za obnovo črede. Mesečno oddamo od 35 - 40.0001 mleka," predstavi dejavnost kmetije. Ker tako obsežnega dela ne bi zmogli sami, imajo za polni delovni čas redno zaposlenega delavca. Klemen je prvi v Sloveniji pridobil koncesijo, tako da sam skrbi za osemenjevanje krav in ima za to tudi vse potrebne materiale, pripomočke in aparaturo. Zato pravi, bi bilo najbolje, da bi bil lahko čimveč časa v hlevu. Vsako žival posebej moraš poznati. Sicer pa mu tudi pri tem pomaga računalnik, ker ima vsaka krava na nogi čip, s pomočjo katerega je na monitorju razvidno njeno gibanje in obnašanje tudi za nekaj dni nazaj. Za takšen obseg proizvodnje je bilo treba urediti sodobno, računalniško vodeno molzišče. Tako računalnik "pomaga" tudi pri doziranju dodatkov krmi glede na potrebe posamezne krave. Za takšen obseg mlečne proizvodnje so morali preurediti in povečati tudi hleve za živino. Sodobna hleva, ločena za molznice in plemenske telice, sta namenjena prosti reji. Tudi infrastrukturni objekti, silosi in mehanizacija so zahtevali povečanje. Imajo pa Škufčevi to srečo, da imajo okrog hiše kar 2,5 ha zemlje. Vse to se je spremenilo v gradbišče, ki se počasi zaključuje. Skratka, velike investicije je zahtevalo 10-letno posodabljanje in povečevanje proizvodnje na kmetiji. Temu Pri Škufčevih raste že četrta generacija v slogi z roko v roki pod eno streho. pa gotovo z vso svojo strokovnostjo sledi Klemenova žena Karmen, po poklicu univerzitetna dipl. ekonomistka. PRIHODNOST V NARAVI PRIJAZNEM KMETOVANJU "Morda še razmišljate o novih vlaganjih In razvoju kmetije?" sem namenila novo vprašanje mlademu sogovorniku, ki pa je vendar pri vsaki misli tehten, premišljen: "Na kmetiji delam 10 let. Mislim, da sem zaključil prvo obdobje, ne mislim pa, da je s tem načrtov o razvoju konec. Kako bomo načrtovali naprej, je odvisno od kmetijske politike tako v Sloveniji kot tudi v Evropi. Nujno se bo treba posvetiti sodobnim trendom kmetovanja - integrirano - sonaravno, naravi prijazno kmetovanje bo imelo prihodnost! Za vse slovenske kmetije pa vidim tudi priložnost v povezovanju s turizmom. Toda to ni odvisno le od nas samih, temveč tudi od države." So to izključno vaše odločitve aH Je oče še vedno tisti, katerega strokovna pomoč Je ob dolgoletnih Izkušnjah dobrodošla? "V vseh 10 letih je bila strokovna pomoč očeta ključna in dobrodošla, odločitve in odgovornost pa je moja. Vedno pa se odločam po posvetovanju z očetom in z ženo," je iskren. USPEHI, GRAJENI NA ZNANJU IN TRDEMU DELU In kako se Je žena Karmen vključila v življenje In delo na kmetiji? "Vključiti v to življenje se mi ni bilo težko, vendar se je treba marsičemu odreči. Izhajam iz delavske družine, pa seje morda najtežje navaditi na to, da je mož ves dan doma, pa ga ves dan ne vidim, ker dela. Življenje in delo na kmetiji je povsem specifično! To moraš sprejeti, "razgrinja vsakdanjik družine. Doma je sicer njeno mesto za računalnikom, znanje iz ekonomije, po poklicu je namreč magistra ekonomskih znanosti, pa nujno potrebno in velika pomoč tudi pri marsikateri odločitvi. Najbrž tudi vam nI neznano splošno mnenje, da velike kmetijo uspevajo le s pomočjo države • subvencij, ugodnih kreditov. BI lahko ustvarili realno sliko? "Za vsako uspešno kmetijo ali podjetjem stoji trdo delo. In tudi veliko znanja. Samo ena ali dve napačni odločitvi sta lahko usodni. Investicije v kmetijstvo pa so dolgoročne, ki lahko prinesejo dobiček samo z dobro premišljenimi odločitvami. Subvencije so le pokrivanje razlike med realno ceno in ceno, ki jo kmet uveljavi na trgu zaradi nižjih cen prehrambnih izdelkov. Nekoliko ugodnejši so morda le krediti v kmetijstvu zaradi nižje obrestne mere. Občina Grosuplje ima veliko posluha za to, saj nameni vsako leto del proračunskih sredstev za subvencioniranje obrestne mere. Banka namreč zahteva svoje! Ničesar ti nihče ne pokloni!" zaključi mladi gospodar z nekoliko spremenjenim tonom glasu. Ne sicer očitajoče, pa vendar bi lahko dejal, da dela in ur, ki so vložene v kmetijo, ob takšnih pikrih ne vidi nihče. ODLOČILNA KMETIJSKA POLITIKA Pred vstopom v Evropo prevladuje mišljenje, da bodo ostale samo velike kmetije, manjše nimajo perspektive. Kaj pričakujete? "Mislim, da ni razlogov, da bi manjše kmetije propadle, morale pa se bodo vsekakor preusmeriti. Tako na primer mlečna proizvodnja za majhno kmetijo ni perspektivna. V Evropi ima povprečna mlečno usmerjena kmetija 36 krav in 50 ha zemlje, v Sloveniji pa povprečna kmetija 5 krav in 5 ha zemlje. Kako bi bili potem lahko konkurenčni Evropi?! Stanje pa je prav na področju prestrukturiranja zelo slabo predvsem zaradi kmetijske politike. Ker le ta ni bila jasna, se lastniki manjših kmetij niso mogli in vedeli prav odločati. Veliko se jih je usmerilo v mlečno proizvodnjo, ki je bila tedaj aktualna, sedaj pa že vemo, da za manjše kmetije resnično ni perspektivna. Če bi bile zadeve dorečene prej, bi že takrat poiskali boljše rešitve zase, sedaj pa bo prestrukturiranje spet zahtevalo precej časa in novih finančnih zalogajev. Vedeti moramo, da je kmetija takorekoč podjetje in tudi zanjo veljajo vse tržne zakonitosti. Evropski trg bo do slovenskega kmeta neusmiljen. Mislim, da bodo manjše kmetije perspektivne v dopolnilnih dejavnosti, odvisno pa je od nas samih, ali bomo znali to izkoristiti. Naša prednost pa je v tem, da imamo še relativno čisto okolje, če bo to še kdo znal ceniti," razpreda svoje razmišljanje zase, za svojo družino, za bližnje, tudi za svoje stanovske kolege. IZZIV ZA ČAS, KI PRIHAJA... "SI na tako veliki kmetiji človek lahko vzame čas zase, za mlado družino?" vprašam, ko mali nadebudnež Luka živahno kramlja in se mi zdi, kako škoda je zamuditi vsake prve besede, vsake nove dogodivščine. "Problem ni v razmišljanju; mislim, da si človek mora vzeti čas zase, za svoje. Žal pa je bilo v zadnjem času - času investicij - tega časa bore malo. Mogoče je to izziv za prihajajoči čas," zaključi pogovor Klemen Škufca. Ko se sprehodimo po prostrani kmetiji in si ogledujem urejeni hlev, mi ni težko ujeti, kako vsa družina živi v sožitju z naravo in drug z drugim. In ko dveletni Luka že pridno poizkuša, kako se polaga krma živini, je prav tako, kot bi hotel reči - po stopinjah pradeda, deda in očeta... Tu so njegove prve besede, tu so dogodivščine, ki bodo ostale. In otroštvo, ki ga ne bo mogel kar tako pozabiti. Alenka Adamič 06317^ IMM®, ■»» "DUBI GZS OMOGOČA BREZPLAČNO SVETOVANJE SVOJIM ČLANOM NA ENEM MESTU OTVORITEV SVETOVALNEGA CENTRA INFOPIKA Danes, 12. maja 2004, je v Gospodarski zbornici Slovenije potekala otvoritev Svetovalnega centra za mala in srednje velika podjetja INFOPIKE, kije poskusno začela delovati 3. maja 2004. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo slovensko gospodarstvo postaja del največjega svetovnega trga, ki zahteva spremembe v poslovanju predvsem malih in srednje velikih podjetij. Pri teh izzivih želimo dejavno sodelovati tudi na Gospodarski zbornici Slovenije. Svetovanje članom Gospodarske zbornice je brezplačna storitev, ki jim prinaša pravega sogovornika, ter hiter, kvaliteten in strokoven odgovor. Zato odpiramo svetovalni center INFOPIKA. Z njim želimo na enem mestu ponuditi različna splošna in specializirana svetovanja, ki bodo pri poslovanju pomagala predvsem malim in srednje velikim podjetjem. INFOPIKA bo delovala na podlagi osebnega in telefonskega svetovanja članom GZS. Na vprašanja bo odgovarjalo 42 strokovnjakov z različnih področij. Na spletnih straneh (www.ezs.si/infopika). katere obisk se je v času poskusnega delovanja INFOPIKE močno povečal, bodo objavljeni tudi odgovori najpogostejših vprašanj. Na spletni strani (www.gzs.si/infopika) bodo objavljeni tudi tekoči urniki svetovanj in novosti INFOPIKE. Informacije o razporedu svetovani bodo tudi objavljene vsak mesec v Glasu gospodarstva. V INFOPIKI bodo ponujena naslednja tematska področja svetovanja: - Arbitraža - Baze podatkov - Davčno svetovanje - Delovna razmerja - Evropska unija - Industrijska lastnina in CE oznaka - Informatika in e-poslovanje - Izobraževanje GZS - Mednarodno poslovanje - Nepremičnine - Podjetniško svetovanje - Varstvo okolja Kako do INFOPIKE? Telefon: (01) 58 98 111 in (01) 58 98 222 Telefaks: (01) 58 98 100 in (01) 58 98 200 E-pošta: infopika®ezs.si Spletna stran: www.ezs.si/infopi- Ka Na otvoritvi je predsednik GZS Jožko Čuk poudaril, da 98 odstotkov članov Gospodarske zbornice Slovenije sodi med mala in srednje velika podjetja, v katerih najdemo izjemen razvojni potencial in predstavljajo pomemben del gospodarstva. ""Pomisli najprej na majhne," je razmišljanje, ki ga vnašamo v zbornično poslovno filozofijo in druge institucije, ki vplivajo na slovenski gospodarski utrip" je sporočilo predsednika GZS. Dodatne informacije: Vesna Nisha Dolinar, odnosi z javnostmi, tel.: 01 58 98 408, e-pošta: vesna.dolinar@gzs.si GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA LJUBLJANA že drugo leto razpisuje priznanja za inovacije v gospodarstvu z željo po čim večji Inovativnosti In konkurenčni sposobnosti. Razpis zajema ocenjevanje inovacij po štirih kriterijih, in sicer: inovativnost, tržna zanimivost, primernost naravnemu okolju in racionalnost. Razpis je bil objavljen v Glasu gospodarstva (februar 2004) in na spletnih straneh Gospodarske zbornice (www.ezs.si/ozli) Razpisni rok se zaključi 1. 6. 2004. Vse pobude, mnenja in konkretne predloge lahko sporočite na telefon: 01/230 11 33, oz. na fax: 01/431 30 40. Turistično društvo Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje tesno sodeluje z mladimi. Končuje se skupno delo z OŠ Brinje pri projektni nalogi Naravna in kulturna dediščina šolskega okoliša. V teh spomladanskih mesecih, ko se učenci odločajo o bodočih poklicih, pa so nas z OŠ Louisa Adamiča Grosuplje zaprosili, naj jim predstavimo poklice v turizmu. Šolska svetovalka in 16 učencev seje zbralo v sejni sobi društva, kjer sta jim Marija Kralj in predsednik društva Miro Vreg predstavila, kaj vse danes obsega pojem turizem in kakšne usluge želi sodobni turist. Z zanimanjem so prisluhnili, tudi kaj povprašali in v društvu samo upamo, da se bo kdo res odločil za delo v turizmu. Marija Samec FRANCKA DUŠA -ŽE TRI LETA NAJBOLJŠA PRIDELOVALKA SKUTE V starosti slovenskih mest, Ptuju, vsako leto poteka izbor najokusne-jše, najbolj kakovostne in najbolj zdravo pridelane ali predelane domače hrane. Osemkrat zapored se je ocenjevanja dobrot s podeželja udeležila tudi Francka Duša iz Luč pri Grosupljem. V oktavi let si je zaradi izvrstne domače skute nabrala osem priznanj vseh žlahtnih barv, za tri zaporedne zlate pa je letos prejela tudi zlati znak kakovosti Dobrot slovenske kmetije. Zmagala je med 84 ocenjevanimi mlečnimi izdelki. V sodobnem svetu hrana vedno bolj postaja vrednota. Še posebej cenjeni so prehrambeni izdelki, ki so pridelani in predelani doma. Slovenska kmetija ostaja trdno na vrhu zaradi zdrave in kakovostne hrane. Koliko časa se že ukvarjate s pridelavo sira, skute In predelavo mleka nasploh? S tem se ukvarjam že več kot petnajst let. Osnove izdelave skute mi je pokazala neka starejša gospa, največ znanja za pridelavo sira pa sem dobila v srednji mlekarski šoli v Strahinju in v okviru Združenja malih sirarjev. Je to zahtevno opravilo? Ja, zelo zahtevno. Največ poudarka je na čistoči, treba je zelo paziti. Pri ocenjevanju veljajo stroga merila in zakoni, vse mora biti brezhibno. Redno se udeležujete tudi tekmovanj, ocenjevanj za različne kmetijske Izdelke. Kako poteka to ocenjevanje? Kaj je potrebno, da dosežete toliko priznanj In nenazadnje tudi zlati znak kakovosti za kulinarične Izdelke s podeželja? Največ odtehta natančnost, higiena mleka, prostora, posode, krave. Pomembna je struktura skute, vonj, okus. Moraš biti zelo priden, bognedaj, da ti kaj uide. Koliko sira In skute pridelate v enem letu? 0, ta pa je težko reči. Blizu tone bo kar. Zelo veliko delam mlade sire z dodatki in brez, sir v slanici, zoren sir, dimljen sir. Izdelujem pa tudi kajmak. Verjetno ste tudi doma ljubitelji mlečnih Izdelkov? To pa zelo. Sir jemo tudi namesto kruha. Verjetno je tudi ljubezen do sira malo kriva, da smo se vrgli v izdelavo. Otroci in vnuki ga tudi obožujejo. Hčerka da ima pred sabo le skledo skute in jabolk, četudi ni nič drugega za pod zob. To opravilo verjetno zahteva celega človeka in ne vpraša ne za nedeljo ne praznik? Tukaj ni ne petka ne svetka. Delati je treba vsak dan in vse sproti. Ves dan smo zaposleni s kmetijo. Če enkrat zamudiš, se vse pokvari. Ni polovičarskega dela in tudi delo ni odložljivo. Če hočem na primer v nedeljo kam iti, moram prej vstati in vse pripraviti. Moraš imeti veselje, moraš biti dobesedno zaljubljen v svoje izdelke. S prisilo ne bi šlo. Verjetno pa so tudi priznanja določena vzpodbuda za vaše nadaljnje delo? Kako pa za naprej? Delala bom še naprej, udeleževala se bom Dobrot slovenskih kmetij, za seboj pa imam tudi snaho, ki ima veselje do tega. V načrtu imamo ureditev sirarne, saj smo sedaj nekoliko prostorsko omejeni. Barbara Pance V osmih letih do osem priznanj in zlatega kipca - foto B.P. ŽUPANOVA JAMA BO VENDARLE DOBILA NOVE STOPNICE V zimskih mesecih se je na vhod v Županovo jamo okrušilo ostenje in poškodovalo stopnice. Skalo so sicer že odstranili, vendar pa je vhod v kraško votlino še vedno zaprt. Aprilski sestanek med predstavniki TOD Županova jama in županom Janezom Lesjakom pa menda obeta sanacijo vhoda pri jami in njeno čimprejšnje odprtje. Miro Vreg, predsednik TOD Županova jama: "Lahko rečem, da se že celo pomlad pripravljamo na gradnjo stopnic. Z županom smo se dokončno dogovorili, da jih bomo obnovili. Vendar tukaj nastopi težava, ker je polna gradbena sezona in je tudi gradbenik polno zaseden. Kdaj bomo obnovili stopnišče, zato še ne morem reči, upam pa, da čimprej, ker se običajno v mesecu maju v jami pojavlja največ obiskovalcev, predvsem šol. Običajno smo jamo odprli že ob nedeljah v mesecu marcu, aprila pa smo oglede razširili tudi na sobote. Trenutno beležimo kar dva meseca izpada in nekaj obiskovalcev smo morali odkloniti. Žal pa ni šlo drugače, kajti stopnice resnično nujno potrebujejo obnovo." Barbara Pance TUDI DPZ SONČNICA SMELO V EVROPO Na obisku pri Sonji Boh, predsednici DPŽ Sončnica. Kmečko delo je častno delo, s tem se zagotovo strinjata. Vendar pa ga nekateri ne razumejo na takšen način. S čim bi Jih prepričali v nasprotno? Vsako delo je častno delo, pa ni pomembno, ali je kmečko ali ne. Samo da ga opravljaš z veseljem. DPŽ Sončnica deluje že 12 let. Kako se je v teh letih tudi zaradi prisotnosti In delovanja društva spremenila, razvila In zrelostno obogatila kmečka ženska? Lepo je, da društvo sploh L obstaja, ker si le tako kmečka ženska vzame vsaj malo časa, saj si ga drugače zelo težko. Kmečka ženska ima ogromno dela doma na kmetiji, z otroki, vnuki. Vendar, če se za nekaj zavzameš. da bi rad ustvaril in to tudi pokazal, da resnično nekaj narediš, naj bi bil to tudi cilj našega druženja. V našem društvu si ženske lahko tudi zaupamo in skupaj premagujemo težave. Napačno je razmišljanje, da podeželske žene poznate samo meje svoje domačije. Prav v DPŽ Sončnica ste ženske še kako dejavne, vsaka razvija svoj konjiček, goji svojo strast, se ukvarja še z dodatnimi dejavnostmi. Od kod Jemljete energijo In potreben čas za tako raznolike aktivnosti? Vsak ima v sebi žilico po ustvarjanju, napredku. Danes je vse spremenjeno, če ob tem pomislimo na stare čase, tehnika je na višku in tudi kmečke ženske se moramo izobraževati, moramo slediti sodobnemu načinu življenja, razvoju gospodarstva. V DPŽ se tudi izobražujemo. Nismo samo doma, gremo tudi po svetu, se spoznavamo novosti in se prilagajamo trendom življenja. Sončni žarki so po dolgi zimi obllll zemljo In prebudili delo na vrtu, polju, v gozdu. Vam Je ljub ta letni čas, ki vas Izbeza Izza toplega zapećka in Izdatno obloži z delom? Je. Vsak od nas kmetov ali kmetic težko pričakuje sončen dan. takrat te samo vleče na polje. Vidiš, da te polje potrebuje, zemlja kliče, da jo začneš obdelovati. Dostikrat nam nagaja vreme in smo nejevoljni, vendar ko posije sonček, smo vsi zunaj kot čebelice. Ali lahko rečemo, da Je kmečka ženska sonce vaške domačije? Ja, to pa lahko rečemo. Vsaj z moje strani in mojih članic, ki jih je 49, moram priznati, čeprav bi človek rekel, da sam sebe ne smeš hvaliti, vendarle, ženska je sonce na kmetiji. Ste podeželske, kmečke žene pripravljene na nove razmere v kmetijstvu, katerim botruje vstop Slovenije v Evropsko unijo? Ob vstopu v EU se zavedamo, da brez ustreznih znanj naše kmetije ne bodo mogle slediti evropskim trendom in obstati na vse večjem trgu. Zato je pomembno, da slovenska podeželska ženska sledi času in dokaže, da njena vloga tudi v sodobnem svetu še zdaleč ni zanemarljiva. Barbara Pance NIKO MIHIĆINAC K.D. EPREMIČNINE KOtOdmSM 3, 1290 GROSUPUE -786 56 60, FAX: 01-786 56 65 GSM! 041-405 258 SMS: 405258@LINUX.M0Bim.SI E-MAIL: NIKO@MIHlCINAC-NEPREMWKfltE.SI • Želite prodati, kupiti najeti ali oddati svoje nepremičnine? Pokličite nas ali se oglasite se pri nas in vam bomo ponudili zanesljiva posredovanja. • V Grosupljem in bližnji okolici kupimo in najamemo garsonjere ali enosobna stanovanja. • Za znane kupce iščemo zazidljive gradbene parcele za stanovanjske hiše in večje zazidljive komplekse za obrtno-proizvodne dejavnosti z možnostmi takojšnje gradnje. nudimo vam pomoč pri pridobitvi gradbenih dovouenj DRUGE STORITVE: • Sestava predlogov za vpis v zemljiško knjigo • Pomoč pri sestavi vseh vrst pogodb, vse do notarske overitve • Pri prodaji in nakupu kmetijskih zemljišč vam uredimo vse od ponudbe prodaje, sprejema ponudbe do vpisa v zemljiško knjigo. SVETOVANJE: Če želite svojo nepremičnino VARNO prodati, podariti, izročiti ali jo pridobiti, vam priporočamo, da se o svoji nameri prej POSVETUJETE PRI NAS! y 50 LET SKUPNEGA ZIVUE Sredi cvetočih majskih dni sta se pred 50 leti vzela Stane Dežman in Minka. Mama doda, ko se predstavimo, da ima korenine v naši vasi. Njen stari oče je bil Ancljev iz Zagradca, zato se tudi pri njih pravi pod domače pri Ancljevih. Ata Stane pa je prišel za zeta na Perovo s Police, ali bolj natančno iz Žabje vasi. Stane je bil med vojno tri tedne na straži na Farovškem hribu nad Šmarjem, potem je zbolel. Med tem časom seje končala tudi vojna. Pove pa še, da ga je bilo prenekaterikrat močno strah. Kot 17-letnega mladoletnika so ga novi oblastniki po končani vojni izpustili, čeprav ni bil na zmagovalni strani, česar mnogi niso dočakali. Po vojni je bil kurir. S kolesom je raznašal pošto od Višnje Gore, Police do Grosupljega. Potem je 19-leten odšel za tri leta v uk za "cimpermana". Eno leto je bil nato tesarski pomočnik. Vmes je odšel še k vojakom, tako da je bil star že 24 let, ko se je izučil za tesarja. Predno se je zaposlil v Splošnem gradbenem podjetju Grosuplje, je med drugim še z dvema sodelavcema delal tudi na obnovi 54 m visokih zvonikov na trnovski cerkvi v Ljubljani. Na SGP-ju jih je nato vzel pod "komando" Janežič, po domače Hribšček, tudi predsednik grosupeljske občine. Tu se še posebej spomni sodelavcev Sivčevega Slavca, Zorenčevega Franceta, Psikovega Toneta in Cezijevega očeta Franca. V Grosupljem so med drugim prav tako obnavljali cerkveni stolp. Spomni se, ko jim je župnik vsako jutro v pozdrav in za korajžo prinesel šilček žganega. Ko pa se je njihov glavni mojster nekega dne usedel za orgle in začel igrati Hej, brigade, od takrat dalje "šilčka" zjutraj ni bilo več. Drugih ostrešij, kozolcev in raznih "cimprarij" pa ni štel, a so se mu zarisali v spomin prenekateri. (Na nekaj mlajših ostrešjih, ki jih je postavil on, se je kot "drugi podajalec" znašel tudi avtor tega zapisa. Pa tudi sicer sva se z očetom že večkrat srečala ob različnih priložnostih.) Pred nekaj leti je obnovil tudi leseni del križa na začetku Perovega. Doma pa je napravil nedavno miniaturen kozolček - "toplar" (dvojnik), takega za svojo dušo. Nekaj cimprovje bilo postavljenih tudi "na fuš", zato je moral dolg občini kar z delom odslužiti. Poslali so mu poziv, da se mora zglasiti na zbornem mestu pri železniški postaji. Še s približno petdesetimi "fušarji" so morali zgraditi nekdanje grosupeljsko kegljišče. Mama Minka (v krstnih bukvah ima ime zapisano kot Marija) pa pove, daje bila leta 1948 stara šele šestnajst let, ko sojo poslali drva napravljat na Kočevsko v Koprivnik. Vse je bilo treba žagati na roko. "Večkrat grun-tam, kaj bi danes rekla današnja mladina, ko bi zjutraj dobila za zajtrk črno kavo in malo polente za skoraj ves dan dela. Pa veste, nihče ni rekel: Tega pa ne bom." Približno dve leti pred poroko sta se s Stanetom spoznala na gasilski veselici v Grosupljem. "Veste", pravi mama, "cele trume so šle peš s hribov na veselico. Lušno je bilo." V zakonu so se jima rodili štirje otroci. Lučka je najstarejša inje poročena v Paradišču. Potem seje rodila Mojca, kije poročena v Ponovi vasi. Janez živi z družino na Velikem Mlačevem. Najmlajši sin Stanko pa z družino doma na Perovem. Kot dekle je bila Minka zaposlena v tovarni Motvoz in platno kot tkalka. Ko so se rodili otroci, je ostala doma in skrbela za kmetijo. Stara mati pa so pazili na otroke. Ko so otroci odraščali, jih je vzela kar s seboj na njivo, da so se privadili tudi kmečkemu orodju in opravilom. 29 let je nato hodila po različnih roditeljskih sestankih in govorilnih urah, pa se nikoli ni peljala z avtom, ampak vedno do Grosupljega peš ali s kolesom, naprej pa z avtobusom ali vlakom. Otroci imajo zdaj vsak svojo hišo, še vedno pa se radi vračajo k staršem. Osem vnukov in en pravnuk pa že razpredajo nove veje na družinskem drevesu, še posebej tisti, ki si začenjajo spletati svoja nova družinska gnezda. Leta 1958 sta Stane in Minka zgradila novo hišo. Za davke in prispevke sta ob tej priložnosti na občino odnesla vsako tretjo plačo, poleg tega sta morala plačevati še socialno in pokojninsko zavarovanje za Minkino mamo. Tudi zaradi izredno visokih davkov je vedno več kmetov odšlo v službe, saj niso dohajali nenasitnih dacarjev. Nekaterim, ki pa niso zmogli ali pa morda hoteli plačevali teh davkov, so zemljo kaj hitro zaplenili. To je bil tudi čas nove državne politike z arogantnimi socialističnimi kmetijskimi reformami in velikimi arondacijami še posebej v naših krajih. Pozneje, ko so prihajali v modo pralni stroji, motorne žage in druga tehnična sredstva, primerna za gospodinjstvo in domačijo nasploh, sijih lahko kupil tudi za devize, a si moral imeti za to potrdilo. Zato je prišlo prav tudi to, da je ravno takrat prišel stric iz Amerike na obisk. Koju pobaram, ali lahko nanizata nekaj najbolj veselih dogodkov v skupnem življenju, mama pravi: "Delala sva, drugače pa ni bilo hudega. Vsak dan je bilo bolje. Ko sva začela, pa je bila še velika revščina." V začetku so bili njena mati še lastnik srednje velike kmetije za naše razmere - približno 3 ha je obdelovalne zemlje, še nekaj več kot še enkrat-toliko pa je gozda. Kmetija je bila precej zapuščena: hiša je bila s slamo krita, pod je bil lesen, kozolec so imeli nov, a je zgorel. Italijani so požgali vas zaradi bitke s partizani v neposredni bližini. Sreča v nesreči je bila pozneje tudi za Staneta, da je uporabil svoje strokovno tesarsko znanje. Počasi, iz leta v leto, so se obnavljala ostrešja, pa tudi zidovi so bili popravljeni ali pa pozidani čisto na novo. Po štirih letih sta zgradila novo hišo. Potem je bilo treba popraviti še hlev. Ata Stane nato doda, da denarja ni bilo nikoli na pretek, pa še tisto, kar ga je bilo, so ga vedno "vgradili" v zgradbe na domačiji. Nekaj več se ga je dalo zaslužiti na terenu. Z gradbeno tesarsko ekipo je bil na različnih gradbiščih: v Vinici, Črnomlju, Mokronogu in drugod. 32 let je bil na Gradbenem podjetju Grosuplje, 22 let na ljubljanskih gradbiščih, ostalo v Grosupljem. Mama je poleg poljskega in ostalega kmečkega dela znala narediti tudi zahtevne peharje, štručnice za peko kruha, pa tudi predpražnike, saj so jih pri hiši delali že pred vojno. Potem jih je pridno prodajala v ljubljansko zadrugo Dom, a je tudi pri tem svoje morala pobrati tudi občina. Stane se je rad družil z ljudmi pri delu in veselju. V vasi so prek raznih odborov kar nekaj akcij izpeljali. Pohvali Perovce: "Da bi bili kaj skregan? To pa ne." Včasih je treba temu ali onemu koso sklepati, pa tudi kakšnemu vikendašu kaj postoriti, a si najdejo tudi čas za druženje. Letos so za prvi maj kresovali skupaj. Sama znana imena, vendar vsi enaki med enakimi. S ponosom pove tudi, daje pred leti ponoči nosil tudi Fatimsko Marijo. V cerkvi je bil več let ključar, a zdaj pravi, da je župniku odpovedal to službo zaradi bolezni. Kri ima pregosto, pa pritisk previsok, tako da si mora pomagati z zdravniki in zdravili. "Pa nikol' do zdaj nisem bil resno bolan." Mama pa ga hudomušno popravi: "Star si že. I, kaj boš jamral, saj nam ni nič hud'ga." "Saj res", se sprijazni ata in doda "Tih' bodimo, da gremo lahko zvečer na toplo! Pa da imamo kje spat'. Sreča pa je tudi to, da se doma dobro razumemo s tamladimi." Potem ata za presenečenje vpraša mene: "No, kaj bi rekli? Kakšna se vam zdiva pri teh letih?" - "Dobro se držita!" In jima nazdravim še na novo kito let vsaj do biserne poroke. Potem jima pridem spet čestitat! Z maminega komentarja ("Eh, kakšna? Zrela.") pa razberem, da po vseh teh letih raznih preizkušenj naklonjenost, razumevanje in ljubezen, pa tudi vir dobrodušnosti, niso ugasnili. Bog vaju živi še vrsto let! Jože Mlkllč r VELIKOUPELJSKA GOSTILNIŠKA AGENCIJA VAS (D EZ) IN FORMIRA SKLEP št. 00002: VGA (P)OSTANE EVROPSKA Že v prejšnji številki EHO Cajtngov smo poročali o sklepu izvršilnega odbora Vellkoupeljske Gostilniške Agencije, da se bo agencija preimenovala v nek čudno osvobojen forum. Na samem zboru agencije Je bilo zaradi te pobude izredno vroče. Vsi člani so bili apriorl proti in so skoraj obsodili j^ežka Zagraškega. Nekateri so pobirali že podpise, da bi ga odstavili, drugI pa so ga menda hoteli vreči čez prag na dež, da bi se malo ohladil s svojimi butastimi pobudami. Po tako revolucionarnem uvodu so so končno pod točko TEKOČE ZADEVE poenotili (pravzaprav zlili v eno pri sedmem litru cvička), da bodo tudi v Evropi delali (zgago) tako kot doslej. "Zakaj bi se pa mi prilagajali Evropi? Ona naj se nam! Imajo ravno toliko do nas kot mi do njih", so utemeljili do zdaj še neprekllcan sklep št 00002. SLOVENCI IMAMO MAJHNE... plače, včasih tudi kakšnega majhnega predsednika, pa tudi morje in država nista bog ve kako velika, a - "kdor z majhnim ni zadovoljen, večji mu zrasel ne bo" nam prek medijev vedno bolj dopovedujejo v predvolilnem letu. VESEUE NA RADIU... Ko so na Sadamov praznik Proti Imperallstičnega Foruma nekateri izvedeli, da bomo s 1. majem dobili novo zastavo celo z dvanajstimi peterokrakimi zvezdami, so se tako močno razveselili, da so ves dan na radiu bučno vrteli zaprašene koračnice. Ko pa so videli prvi primerek nove zastave, se je veselje precej poleglo, saj barvna podlaga ni bila prava, pa tudi zvezdice niso bile krvavo rdeče. KUCELJ GEOMETRIČNO SREDIŠČE EVROPE Iz strogo nestrokovnih zemljomerskih krogov smo s šestllom izpraskali novico, da so je s 1. majem 2004, ob vstopu desetih članic v Evropsko unijo, geometrično središče Evrope iz belgijskega mesta ZaviraVitalno premaknilo na KucelJ v občini Velike Upije. Za ta premik je predvsem kriv jtiezek Zagraški, ki se sem ter tja ukvarja tudi z ZEMUOMERSTVOM. Že lani Je s pomočjo GPS tehnologije v mislih prekorakal vso Evropo po dolgem in počez in ugotovil, da bo geometrično središče Evrope po novem moralo biti nekje v Velikoupeljski kotlini, morda celo na Radenskem polju. V strahu pred poplavo evropskega denarja pa je z ruskim računalnikom in z rehenšibarjem peš po evropski pešpoti švinglal rezultate teh meritev in ugotovil, da GEOMETRIČNO SREDIŠČE PADE TOČNO NA VRH SEKST GONOMETRA na Kuclju. Zakaj ŠEST? - Se še ne ve, a bi utegnilo to biti povezano s šest-ilom ali pa z tri x dvojnim gledanjem izvajalca preračuna pod gasom. Posledic padca geometričnega središča v našo komuno občani In okoliški prebivalci niso čutili, pa tudi Evropa ni bila nič kriva pri tem. O računih (v bodoče brez krčmarja) bomo še poročali. LE VKUP, LE VKUP ... Baje so se na veselem delu srečanja združenih obrtnikov in podjetnikov KAR NA ŠTORU do zgodnjih Jutranjih poenotili tudi o tem, da bodo Krjavlju "potempljali" in zašili skrevljane In raztrgane čevlje. A zdaj menda z lučjo sredi belega dne množično iščejo ustreznega Šuštarja, ki bi čevlje zašuštral. NE KLIČITE HUDIČA1 Ko so jo pobrisali nekateri Inšpecirjl z vellkoupeljske komune, je bilo med žalujočo množico tudi nekaj veselih svetnikov, še več pa obrtnikov, ki so dejali: "Hudič jih je dal, hudič jih je vzel." NEKAJ BO TREBA "POŠRAUFATI" Ob spremembah evropske ustave nekateri že ugotavljajo, da Je komunski statut treba nekoliko evropsko "pošraufati". Baje bodo najprej "prišraufali" porednika Eho cajtngov. MLATILNICA NA MLATIČEVEM - Na VELE MLATIČEVEM bodo odslej mlatili tudi stare avtomobile. - Iz strogo brezupnih virov pa smo Izvedeli, da bo imel v pri- J^ežek Zagraški hodnje j)(ežek Zagraški tako veliko protekcijo v tej mlatilnici, da bo lahko svojo KO R ETO, s katero je (vedno) ZDOMA (beri v zaporedju 4,5,1,2,3) lahko dal do letošnjega poletja v brezplačno DO-deiavo - Izbiral bo lahko med palačinko ali kocko. - Nekateri pa bi najraje kar j^ežka razstavili na prafaktorje... BABICE ŠTORKLJE Skoraj sredi MESTA GRADCA (Predlog ZA smo nalašč pozabili!) so štorklje pred kratkim naredile gnezdo. To, da štorklje nosijo otroke, nI treba posebej poudarjati. Pomembneje Je to, da se nekatere **! mamice v sosedstvu že močno bojijo, da bodo kmalu postale babice. UTRINEK IZZA ŠANKA: "Želite, prosim!" P.S. VGA dezinformacije nI prepovedano brati tudi obratnopomesko - ali: Kakor vam Je najbolj drago - samo da pridete na svoj račun. maj 2004 Predsednik Republike Slovenije je razpisal volitve 7 poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Odlok je objavljen v Uradnem listu RS, 29/04. Poslance v Evropski parlament se voli za dobo petih let na podlagi splošne in enake volilne pravice, neposredno in s tajnim glasovanjem. Iz območja Republike Slovenije se poslanci izvolijo na podlagi list kandidatov, po proporcionalnem načelu. Mandati se med liste delijo po d'Hondtovi metodi. Območje Republike Slovenije je 1 (ena ) volilna enota. V istem obdobju od 10. do 13. junija 2004 bodo potekale volitve v Evropski parlament tudi v 24 članicah Evropske unije. Vsaka država -članica Evropske unije ima z nacionalno zakonodajo urejen volilni sistem za izvolitev poslancev v Evropski parlament, ki se jih voli na njenem območju. Volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament ureja Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (Uradni list RS, št. 96/02 in 22/04 - v nadaljevanju: ZVPEP). Volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament vodijo in izvajajo volilni organi, imenovani po ZVDZ. To so Republiška volilna komisija, volilne komisije volilnih enot, okrajne volilne komisije ter volilni odbori (4. člen ZVPEP). VOLILNA PRAVICA Pravico voliti in biti voljen za poslanca iz Republike Slovenije v Evropski parlament ima oseba, ki bo najpozneje 13. junija 2004 dopolnila 18 let starosti in ki je državljan Republike Slovenije (ne glede na stalno prebivališče) ali državljan katere izmed drugih 24 članic Evropske unije (s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in če je vpisan v evidenco volilne pravice teh oseb). Pravico voliti in biti voljen za poslanca iz Republike Slovenije v Evropski parlament nima državljan Republike Slovenije, ki stalno prebiva v kateri izmed preostalih 24 članic Evropske unije in uresničuje volilno pravico za volitve v Evropski parlament v državi stalnega prebivališča. URESNIČEVANJE AKTIVNE VOLILNE PRAVICE Pravico voliti uresničuje volivec osebno, z glasovanjem. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu. V postopku volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament se bo izvedlo: a) splošno glasovanje na voliščih v Republiki Sloveniji, 13. 6. 2004; b) predčasno glasovanje 8., 9. in 10. 6. 2004; od 9. do 17. ure na sedežu OVK, Kolodvorska 2, Grosuplje (upravna enota) c) glasovanje po pošti na območju Republike Slovenije za osebe, ki bodo 13. 6. 2004: - v bolnišnici ali zdravilišču; - v domu za starejše občane, pa nimajo stalnega prebivališča v domu; - na služenju vojaškega roka; - na prestajanju kazni zapora ali v priporu, in bodo najpozneje do 6. 6. 2004 vložile zahtevo za tako glasovanje pri okrajni volilni komisiji; č) glasovanje na domu 13. 6. 2004 za osebe, ki se zaradi bolezni ne bodo mogle zglasiti na volišču, če bodo najpozneje v četrtek, 10. 6. 2004 sporočile okrajnim volilnim komisijam, da želijo glasovati na domu. Andrej Struna, tajnik OVK OBČINA GROSUPUE Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. I. RS, št. 62/94 in 17/97) in 21. člena Odloka o plakatiranju in reklamiranju v občini Grosuplje (Ur. I. RS, št. 16/96 in 66/96) izdaja župan Občine Grosuplje SKLEP 0 NAČINU PLAKATIRANJA IN REKLAMIRANJA NA OBMOČJU OBČINE GROSUPUE ZA IZVEDBO VOLITEV POSLANCEV IZ REPUBLIKE SLOVENIJE V EVROPSKI PARLAMENT. V skladu z objavljenim odlokom predsednika republike o razpisu volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki bodo v nedeljo, 13. junija 2004, (Ur. I. RS, št. 29/04) se za potrebe volilne kampanje na območju občine Grosuplje določijo naslednja: A. BREZPLAČNA PLAKATNA MESTA o notranja stran izložbenih oken in vrat, o oglasne deske. Organizatorji volilne kampanje smejo postaviti začasna plakatna mesta v 20-metrskem pasu ob vseh regionalnih in lokalnih cestah na območju občine Grosuplje in ne bližje kot 2 m od roba utrjenega cestišča. Na brezplačnih plakatnih površinah lahko organizatorji volilne kampanje pripravijo plakatne površine sami in na njih tudi plakatirajo pod naslednjima pogojema: o da zagotovijo enakopravnost za vse organizatorje volilne kampanje, o da po poteku volitev odstranijo propagandni material. Za prej našteta plakatna mesta morajo organizatorji volilne kampanje obvezno pridobiti ustrezno soglasje lastnikov. Plakatiranje in navezovanje transparentov na drevesih ni dovoljeno. Če organizatorji volilne kampanje po poteku volitev ne bodo odstranili propagandnega materiala, ga bo na njihove stroške odstranil koncesionar občine oz. izbrana izvajalca. Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPUE 4. volilna enota, 3. volilni okraj Številka: 008-7/04 Datum: 9. 4. 2004 Na podlagi 4. člena Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (Uradni list RS, št. 96/02 in št. 22/04), skladno z Odlokom o razpisu volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (Uradni list RS, št. 29/2004) je Okrajna, volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ i. Za izvedbo volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki bodo 13. 6. 2004, je Okrajna volilna komisije Grosuplje na seji dne 9. 4. 2004 določila naslednja volišča in njihova območja: ime volišča zap. št. OD 1. DO 9. Ki 11 oznaka volišča 403011 403012 VOLIŠČA V OBČINI DOBREPOLJE DRUŽBENI DOM TABORSKA C II OSNOVNA ŠOLA LOUISA ADAMIČA sedež volišča Taborska c. 3, Grosuplje Tovarniška 14. Grosuplje območje volišča Brezje pri Grosupljem, Brvace. Adamičeva c od št 1 do 15, Kadunčeva c, Kolodvorska c, Levstikova c, Partizanska c. od št. 4 do 16 (desna stran), Taborska c. od št. 1 do 24, razen 17,19, 21 in 2, Trubarjeva c od št 1 do 14 (razen 13) Adamičeva c. od št 24A do40, Cesta na Krko, Hribska pot, Jurčičeva c od št. I do III, Jurčičeva pot, Partizanska c od št 18 do 39 (razen 19 in 21), Pod hribom c I do III, Prečna pot od št 1 do 11 (leva stran), Pri nadvozu, Rožna dolina, Taborska c 17,19, 21, 23 in od 25 dalje, Tovarniška c, Trubarjeva c od št 13 do 17 (razen 14), Veselova c I do III, Jakhlova c . Obrtniška c , Župančičeva c, Kovačičeva c, Kersnikova c , Gasilska c. SESTAVA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE 4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ sedež: Kolodvorska 2, Grosuplje, tel. št. 7810 917, 7810 910, fax: 7810 919 PREDSEDNIK: NAMESTNICA PREDSEDNIKA: ČLANICA: NAMESTNICA ČLANICE: ČLAN: NAMESTNICA ČLANA: ČLAN: NAMESTNIK ČLANA: TAJNIK OVK: NAMESTNICA TAJNIKA: FRANC KRIVIC KATARINA MAROLT KURET AUA GABRIJEL MALČI ŽITNIK BOJAN ZUPANČIČ MAJDA KADUNC JANEZ DOLINŠEK DAVORIN KASTELIC ANDREJ STRUNA DRAGICA URBAS II. B. ODPLAČNA PLAKATNA MESTA To so plakatni stebri in dvostranski prostostoječi panoji, s katerimi upravlja koncesionar Tam-Tam d.o.o., Kamniška 25, Ljubljana (tel.: 01/ 434 42 20). Plakatna mesta na drogovih javne razsvetljave, s katerima upravljata izbrana izvajalca: a) TRIMBIT, Simon Bučar s.p., Veliko Mlačevo 68, Grosuplje, gsm: 041/776-840 in b) EL.INS, Aleš Oven s.p., Pod gozdom VII1/2. Grosuplje, gsm: 031/688-573. Na odplačnih mestih smejo plakatiranje izvajati samo koncesionar 12. 403013 STARA OSNOVNA ŠOLA Adamičeva cesta 29, Grosuplje Adamičeva c od št 16 do 24 m neparne št od 25 do 57. Brinje c I m II, Ljubljanska c od št 1 do 50 (razen 49). Ob Grosupeljščici 1, 1A, 2, 4.6.6A, 8. 8Ain 19, Partizanska c od št 1 do 21 (neparne št.), Prečna pot od št 2 do 12 (parne št), Pri mostu, Stranska pot I do III (razen Stranska pot 1A, 1B, 1Cin 1D),Za gasilskim domom, Murnov* c , Ulica Ane Galetove, Kajuhov dvor, Metelkov dvor, Valvazorjev dvor. Preska, Bevkova C, Slomškova ulica 13 403014 DOM OBRTNIKOV GROSUPLJE Ob Grosupeljšči ci 1 B, Grosuplje Ljubljanska c od št 43 do 67 (razen št 50), Ob Grosupeljščici 1 B in od št. 3 do 28 (razen 6, 6A in 8), Perovo, Jerova vas, Erjavčeva c , Hribarjeva C, Kozakova c . Kozinova c , Prešernova c , P od eto va c , Seliškarjeva c, Šuligojeva C, Vodnikova c , C Cankarjeve brigade, Hrastje pri Grosupljem, Pod jelšami, Maistrova ulica 14 403015 ČEBELARSKI DOM SPODNJE BLATO Spodnje Blato 20 a Spodnje Blato, Spodnje Duplice, Gatina, Praproče pri Grosupljem 15. 403016 GASILSKI DOM VELIKA ILOVA GORA Velika Ilova Gora 10 a Mala Ilova Gora, Velika Ilova Gora, Gabrje pri Ilovi Gori 16 403017 GASILSKI DOM VELIKO MLAČEVO Veliko Mlačevo 6 a Veliko Mlačevo, Malo Mlačevo 17. 403018 GASILSKI DOM ZAGRADEC/GRO g Zagradec pri Grosupljem 33 Zagradec pri Grosupljem, Lobček 18. 403019 AHLIN JOŽE VELIKA STARA VAS Velika Stara vas 4 Velika Stara vas, Mala Stara vas, Dobje, Gradišče, Dole pri Polici 19 403020 OSNOVNA ŠOLA POLICA Polica 37 Polica, Blečji Vrh, Kožljevec, Peč, Zgornje Duplice, Dolenja vas pri Polici, Gorenja vas pri Polici, Mali Konec, Troščme 20 403021 DRUŽBENI DOM RAČNA Velika Račna 24 b Velika Račna, Predole. Mala Račna, Čušperk 21. 403022 ZADRUŽNI DOM SP. SLIVNICA Spodnja Slivnica 16 Spodnja Slivnica 22. 403023 GASILSKI DOM ŠKOCJAN Škocjan 1 Škocjan, Male Lipljene, Velike Lipljene, Železnica, Medvedica od 10- 20, razen 13 in 17, Rožnik 23 403024 GASILSKI DOM PONOVA VAS Pori ova vas 27 Ponova vas, Cerovo 24. 403025 OSNOVNA ŠOLA ŠT.JURIJ Št Jurij št Jurij, Mala vas, Udje, Vino, Bičje. Podgorica pri Podtaboru, Pece, Vrbičje, Gornji Rogatec. Medvedica od št 1-9 25 403026 KRAJEVNA SKUPNOST ŽALNA Žalna 42 Žalna, Plešivica pri Žalni 26. 403027 GASILSKI DOM VELIKA LOKA Velika Loka 2 Velika Loka, Mala Loka pri Višnji Gori 27. 403028 GASILSKI DOM LUČE Luče 22 a Luče 28. 403029 OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE-SAP I Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49 Ljubljanska c od 1 do 19, razen št 18, Nad predorom, Rimska c , Mali Vrh pri Šmarju, Veliki Vrh pri Šmarju, Gainiče, Tlake 29 403030 OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE-SAP II. Šmarje-Sap, Ljubljanska c 49 Aškerčeva c 20,22,24, 26,28,29,30.32 in 34, Gregorčičeva c, Jurčičeva c , Lah ova c, Ljubljanska c od št 18 do 56 (razen 19 m 58), Murnova c , Partizanska c. od št 4 do 20A, Pokopališka c , Šuligojeva c , Trdinova c, Huda Polica Franc Krivic, predsednik okrajne volilne komisije Grosuplje občine in izbrana izvajalca. Vloge za plakatiranje se naslovijo direktno na koncesionarja oz. na izbrana izvajalca. Plakatiranje, ki ni v skladu z tem sklepom, ni dovoljeno. Nadzor bo opravljal občinski komunalni inšpektor, ki bo zoper kršitelje ustrezno ukrepal. III. Sklep velja z dnem sprejema in se objavi na internetni strani Občine Grosuplje: www.erosuplie.si. Datum: 14. marec 2004 Številka: 607-1/02 hčlna Grosuplje rJh Janez Lesjak GROSUPLJE_ Hi TT1U POGOVOR Z DR. MIHO BREJCEM, NOSILCEM LISTE SDS ZA VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT SLOVENIJA, moja domovina. TuM V EVROPI. * Z našimi kandidati v Evropo; iir Miha Brejc dr. Romana Jordan Cizelj Barbara Medved Špiletič Matjaž Šinkovec dr. Peter Verlič Alenka Jeraj dr. Milan Orožen Adamič Slovenska demokratska stranka USTVARJAMO SLOVENIJO VREDNOT SDS Brezplačni telefon 08017 37 • www.eu.sds.si

.i !|t MjKftut Janu Podobnik, onćmćrtk SLS "^ta^t ^Ttav^p^i-t iM xKt*v^\a*v.- ^^aaK,v-L ito4tMjT4,j Slovenska ljudska stranka je iz odgovornosti do Slovenije zavrnila t.i. tehnični zakon o izbrisanih in glasovala za interpelacijo ministra za notranje zadeve, ker je izdajal odločbe brez zakonske podlage. Zaradi naših stališč do problematike t.i. izbrisanih smo bili izključeni iz vlade: c> nobena pogodba (niti koalicijska) nas ne more prisiliti, da bi delovali proti interesom Slovenije in vas, državljank in državljanov; SLS podpira razvojne in gospodarske projekte, saj je uspešno gospodarstvo najboljša socialna politika; c> za SLS so slovenske družine najpomembnejše, kjer so otroci, imajo delo vsi; <=> SLS se od svojih začetkov zaveda, da je ohranjanje našega podeželja ključno za prihodnost Slovenije, cenimo delo in znoj, s katerim so naši predniki v stoletjih iztrgali polja iz divjine; c$ mladi so naša prihodnost, zato potrebujejo dostopno, hitro in kakovostno izobraževanje ter pestre zaposlitvene možnosti Take zaveze smo odgovorno zastopali v vladi in jih bomo tudi v opoziciji. Slovenska ljudska stranka. Beethovnova 4, 1000 Ljubljana Tel: 01 241 88 00. Fax: 01 251 17 41. e-pošta: tajnistvo@sls si. http://www.sls.si 20 i m 1 strankamladihslovenije S/¥S 'vvvv.srns Kljub govoricam o razkolu stopamo z novim zagonom po zastavljeni poti. Poudarjamo, da SMS ostaja močna in složna stranka, pripravljena na nove izzive. Prvi večji izziv so prve evropske volitve v Sloveniji. SMS bo na teh volitvah nastopila v koaliciji z Zelenimi Slovenije, z dobrim programom moderne evropske zelene politike. Da na evropskih volitvah merimo visoko, smo dokazali tudi s tem, da smo za nosilko liste imenovali mag. Alenko Paulin, najbolj aktivno političarko na področju zelene politike, politike enakih možnosti, strpnosti in nediskriminacije, pravic žensk, pravic družbenih manjšin, politike nenasilja in pravic živali, kar so vse integralni deli evropske zelene politike. V času priprav na volilno kampanjo so nas obiskali številni znani 'zeleni' politiki, s ciljem, da bi Sloveniji pokazali, kako pomembne so zelene teme. DANIEL COHN-BENDIT, vodja poslanske skupine Evropskih zelenih v Evropskem parlamentu, je pohvalil našo skupno listo SMS + Zeleni in nas pri uresničevanju zastavljenih ciljev tudi podprl. Na povabilo SMS je Ljubljano obiskal tudi najbolj znan poslanec Zelenih v Evropskem parlamentu in svetovno znani alpinist REINHOLD MESSNER, ki je še posebej poudaril, da ima Slovenija priložnost, da postane zmagovalka med novimi pristopnicami v EU, če bo znala tržiti naravno dediščino, ki jo je uspela ohraniti kljub industrijskem razvoju. Kot je dejal, je zelena politika prava pot, preko katere lahko marsikaj dosežeš in prispevaš k spremembam tako na področju okolja in ohranjanja narave, kakor tudi človekovih pravic in težnji po enakosti. Sodelovali pa smo tudi na dveh mednarodnih konferencah. Na prvi, v okviru sejma Teleinfos, konferenci o Odprti kodi, ki je potekala pod geslom patentiranje idej škoduje razvoju, odprta koda=inovacija in razvoj, je nastopil "oče" programske opreme in zagovornik odprte kode RICHARD STALLMAN iz ZDA. Gre za izvrstnega kreatorja in enega najpomembnejših tvorcev odprte kode. Nekateri pravijo, da je pravi mali genij, a tudi ideolog. Njegova teorija je v sporočilu: "Delite programe in ideje z drugimi!." Odmevna je bila tudi mednarodna konferenca v Izoli Vzhodno-zahodnega dialoga Evropske zelene stranke na temo morij. Mreža Vzhodno-zahodnega dialoga deluje že 14 let. Omogoča sodelovanje držav, ki jih je nedavno ločevala železna zavesa. Gre za pomembno mrežo, ki opravlja vlogo opazovalca ter opozarja politiko in organe odločanja na negativne vplive na čistost morja ter jih skuša preprečiti. V SMS se intenzivno pripravljamo na EU volitve, redni kongres, ki bo 3. julija, v soboto, 15. maja, pa smo na Izlakah imeli Konvencijo SMS. SI POPRAVLJENA PIRAMIDA ZDRAVE PREHRANE Če je bila do zdaj prehrambena piramida razdeljena le na pet skupin (maščobe, slaščice, mleko in mlečni izdelki, sadje in zelenjava ter ogljikovi hidrati), bodo nova prehranska priporočila nekoliko drugačna. Od maščob je priporočljivo vsakodnevno uživanje nenasičenenih maščobnih kislin, predvsem omega-3 in omega-6, ker pozitivno vplivajo na razmerje dobrega (HDL) in slabega (LDL) holesterola v krvi. Glavni viri teh maščobnih kislin so predvsem oljčno ter druga rastlinska olja, eno izmed boljših je tudi repično olje. Čeprav so slaščice najslajše, med prehranskimi strokovnjaki ne uživajo najboljšega ugleda, zato jih še vedno uvrščajo čisto na vrh piramide, kar pomeni redko oz. zelo zmerno uživanje. Mleko in mlečni izdelki še vedno držijo dokaj ugoden položaj, zaradi bogate mineralne, vitaminske ter antioksidativne vsebnosti, čeprav bi morali ljudje s prebavnimi motnjami ali povišanim holesterolom omejiti uživanje mleka in mlečnih izdelkov oz. posegati po izdelkih z manjšim procentom mlečne maščobe. Izredno velikega pomena je uživanje sadja in zelenjave, skupna količina naj bi dosegla 600 gramov na dan, pri čemer naj bo izbira čimbolj raznolika. Razlogov za taka priporočila je ogromno: nizko-kalorična vrednost, visoka vsebnost vode, vitamini, antioksidanti, druge zaščitne snovi in kar je verjetno najpomembnejše, vsebnost prehranske vlaknine. Pri mesu in mesnih izdelkih je potrebno posegati predvsem po belem oz. pustem rdečem mesu ter pri pripravi odstranjevati vso vidno maščobo. Če boste po mesu posegali le enkrat do dvakrat na teden, vam bo organizem še kako hvaležen. Čeprav so bile ribe zelo priporočene že do sedaj, so po novem še toliko bolj, saj so lažje prebavljive, vsebujejo manj maščob in holesterola ter so bogat vir joda, pri čemer je pogosto uživanje rib še toliko bolj pomembno, saj je Slovenija območje, kjer je prisotno blago pomanjkanje joda v prehrani. Hrana, bogata z ogljikovimi hidrati, naj bi vsebovala predvsem kompleksne ogljikove hidrate in naj bi bila narejena iz polnovrednih žit. Bel kruh in popolnoma oluščen riž sta se zato znašla na ožjem delu piramide. Bolj pri tleh piramide so uvrščene stročnice, to pa predvsem zaradi visokih vsebnosti prehranske vlaknine, med najpomembnejše stročnice spadajo fižol, grah in soja. Pojavila se je še ena pomembna novost, ki se je znašla na dnu piramide, in sicer vsakodnevna telesna aktivnost, ki ni nič manj pomembna od kaloričnih vrednosti živil, ki jih zaužijemo. Pri vsem skupaj je torej potrebno opozoriti, da samo prehranjevanje po priporočilih stare ali nove prehranske piramide nima nobenega učinka, če ne upoštevamo načela zmernosti. Odločitev pa je, kot ponavadi, seveda vaša. Matej Urban i ja RAD IO KLUB GROSUPUE DOSEGEL VRHUNSKE REZULTATE Radioklub Grosuplje je bil ustanovljen leta 1980 in vseskozi spada med manjše radio klube v Sloveniji. To pa ne pomeni, da zaradi svoje majhnosti nismo aktivni. V zadnjih letih smo vložili veliko truda v izobraževanje mladih operaterjev in v delno modernizacijo naše opreme. S tem smo dvignili nivo znanja v klubu in zanimanje za operatersko delo. Z rezultati, ki smo jih dosegli v lanskem letu, dokazujemo, da so bila naša prizadevanja usmerjena v pravo smer. Lani smo se udeležili dveh enodnevnih tekmovanj in tekmovanja, ki je razdeljeno na 12 letnih terminov, skupaj torej treh tekmovanj. Prvo tekmovanje je potekalo v začetku meseca junija. V želji po vrhunskem rezultatu smo za svojo tekmovalno lokacijo izbrali goro Tolsta košuta (2057m). Na izbrano lokacijo smo se odpravili v zgodnjih jutranjih urah (ob 2. uri zjutraj). Poleg zgodnje ure smo si pot na goro otežili še s težkimi nahrbtniki. Vsak nahrbtnik je tehtal preko 25kg. Po dobrih dveh urah hoje smo prispeli na svojo tekmovalno lokacijo in postavili opremo. Žal nam je tehnika kmalu zatajila in od vrhunskega rezultata ni bilo nič. Vseeno smo preživeli lep dan in uživali v svojem hobiju. Alpe-Adria VHF 2003 je drugo tekmovanje, ki smo se ga lani udeležili. Po manjšem junijskem razočaranju so bila pričakovanja za to tekmovanje še večja, zato so priprave trajale slab mesec dni. Naš tekmovalni dan smo zopet pričeli zgodaj zjutraj in še pred svitom krenili na zastavljeni cilj, ki je tokrat bil Vajnež (2104m). Naši nahrbtniki spet niso bili prazni. Tehtnica je povprečno pokazala 28kg. Za pot na vrh smo porabili štiri ure in pol, kar niti ni tako veliko, če upoštevamo težo nahrbtnikov in dejstvo, da je naš prvi hobi radioamaterstvo in ne planinstvo. Tokrat nam ni povzročala težav tehnika, temveč obiskovalci na štirih nogah. Okoli nas seje namreč paslo več kot 50 zelo radovednih ovac. Rezultat, ki smo ga dosegli, je 2. mesto med slovenskimi postajami, na kar smo zelo ponosni. Tretje tekmovanje, na katerem smo sodelovali, je S5 VHF-UHF maraton. To tekmovanje je razdeljeno na 12 mesečnih terminov. Tudi zanj smo si morali izbrati tekmovalno lokacijo na vrhu hriba. Naša izbranca sta bila Mokrec (1059m) in Kucelj (748m). Vsi termini so za nami in skupen seštevek točk je zadostoval za 3. mesto. Poleg lepega vremena in prijaznih obiskovalcev (opazovalcev), smo imeli bližnje srečanje z medvedom (na poti na Mokerc) in onesnaženima vrhovoma. V našem avtomobilu je tako vedno končala tudi polna vrečka smeti, ki smo jih odpeljali v dolino. Podrobne tekmovalne rezultate in fotografije si lahko ogledate na naši spletni strani LEA.HAMRADIO.SI (Radio klub Grosuplje). Kdor bi rad postal član ekipe, ki ima voljo in vizijo do doseganja nemogočega, ga vabimo, da se nam pridruži. Za prvi kontakt naj uporabi elektronski naslov S59DRG@COMWARE.SI ali nam piše na Radio klub "Franc Rode", P.P. 23, 1290 GROSUPUE. Veseli ga bomo! SamoKobal-SS7KAA Operaterja med delom - Samo (S57KAA) In Marko (S57SNE). lo.o. Tiskarna PARTNER GRAF d.o.o. Kolodvorska 2 1290 Grosuplje Razpisuje prosto delovno mesto REZAČA - NABAVLJAČA Pogoji: Kandidat mora imeti najmanj dokončano OŠ ter izpit B kategorije. Zaželena je poklicna izobrazba strojne smeri. Prednost pri izbiri bo imel kandidat, ki ima izkušnje iz tiskarstva. Sprejet bo za dobo treh mesecev, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Prijave sprejemamo do 4. 6. 2004. Informacije na telefon: 01/78 61177 ali 041 / 351 773. C+6C POPISANA DEDIŠČINA ŠOLSKEGA OKOLIŠA BRINJE POGOVOR Z RAVNATELJICO ŠOLE IRENO KOGOVSEK: Kako ste pristopili k projektu odkrivanja naravne In kulturne dediščine šolskega okoliša OŠ Brinje? Pobuda za projekt naravna in kulturna dediščina je nastala leta 2001, koje TZ Slovenije objavila razpis za programe in projekte, ki naj jih združuje skupni naslov naravne vrednote, kulturna dediščina in turizem, vsebino projekta pa je predlagalo Turistično in okoljsko društvo Županova jama Grosuplje, natančneje Stane Peterlin, biolog in specializiran naravovarstvenik, ki že nekaj let živi v neposredni bližini naše šole. Projekt pa so izvajali učenci in učitelji naše šole. Kaj pa Je bil namen projekta, ki ste ga Izvajali kar dve leti? Temeljni cilji, ki smo jih želeli doseči, so bili spoznati in predstaviti vlogo kulturne in naravne dediščine v našem okolju, naučiti se prepoznati dediščino okoli nas, povezati vsebino dediščine z vsebino šolskih predmetov, pri učencih vzbuditi zanimanje za pravilen odnos do dediščine, jih naučiti samostojnega popisovanja in vzbuditi pozitiven odnos do dediščine tako pri učencih kot pri lastnikih. Seveda pa je bila naša želja, da bi poiskali čimveč naravne in kulturne dediščine v našem okolišu, da bi zbrali vse pomembne podatke, kot so starost, vrsta in namen, za katerega seje uporabljal določen predmet. Kako pa Je delo potekalo? Verjetno Je od otrok zahtevalo kar veliko dodatnega vložka poleg vseh šolskih obveznosti? Prav gotovo. Naša osnovna naloga v šoli je vzgojo-izobraževalna naloga. Delo pri tem projektu je bilo za nas res posebno, dodatno delo.-Večina dela je potekala izven pouka, tako za učitelje kot za učence, nekaj dela pa smo opravili tudi v okviru naravoslovnih dni. Delo je potekalo dve leti. V prvem šolskem letu smo se ukvarjali s kulturno dediščino, učenci so iskali stare predmete, ki izpričujejo nekdanje življenje, delo in vrednote, nato so nadaljevali s popisom nepremične dediščine, poiskali so stare kozolce, hiše, grad in mlin Brinje in ugotovili, da so nekateri predmeti v slabem stanju. Zato so razmišljali tudi o predlogih za njihovo izboljšanje. V okviru naravoslovnih dni pa so dediščino raziskali iz različnih vidikov in jih med-predmetno povezali. V okviru odprtih dni pa so se tudi kar precej naučili: starih pesmi, igranja na citre, seznanili so se s starimi običaji predelave lanu in kovaštva. Vtem šolskem letu pa smo se osredotočili na naravno dediščino in smo popisovali stara drevesa in sadovnjake. Barbara Pance Prlčevalkl preteklosti Ana Glavič (predstavila Je pinjo za Izdelavo masla) In Angelca Pajk (llkalnlk na žerjavico), župan Janez Lesjak, ravnateljica Irena Kogovšek in raziskovalec Stane Peterlin. Kolovrat KLEKLJANJE Klekljanje. Na kaj pomislite ob tej besedi? Jaz vsekakor na Idrijo. Idrijsko čipko. Na košare s kleklji. Bel ali krem sukanec. Prtički. Čudovite čipke. Ure in ure sedenja. V eni izmed prejšnjih številk Grosupeljskih odmevov ste bralci lahko prebrali, da v OŠ Brinje v letošnjem šolskem letu poteka izbirni predmet klekljanje. Ena izmed redkih šol v Sloveniji, ki ohranja slovensko tradicionalno obrt. Prav z veseljem sem se odpravila do profesorice biologije in gospodinjstva Marjetke Kolbl, ki med drugim poučuje tudi klekljanje. Le kako to poteka? Kje se je ona naučila? Ga. Marjetka me je prijazno sprejela. Takoj je povedala, da kleklja že od četrtega razreda osnovne šole. V osnovni šoli v Luciji, ki jo je ona obiskovala, so imeli organiziran krožek klekljanja. Krožek je vodila gospa iz Idrije. Obiskovala gaje dve leti in se tako naučila osnov klekljanja. Klekljanje jo je na nek način privlačilo in sama je nadaljevala z učenjem. Letos se je udeležila izpopolnjevanja za klekljanje, ki je potekalo v Idriji. Izpopolnjevanje ji bo v pomoč pri delu z učenci v naslednjem šolskem letu. Letošnje šolsko leto prvič poučuje izbirni predmet klekljanje, ki ga obiskuje 15 učencev, 10 deklic in 5 dečkov. Pouk poteka eno šolsko uro tedensko, kar je po njenem mnenju premalo. "Klekljanje je individualno delo. Jaz moram vsakemu posamezniku povedati in pokazati, ne samo enkrat, trikrat, štirikrat. Mislim, da je normativ za dejavnost, kot je klekljanje, absolutno previsok. Normativ je namreč 28 učencev. Glede na izkušnje se mi zdi še 15 učencev preveč. Idealna bi bila skupina desetih učencev, kjer bi se res lahko posvetila vsakemu posamezniku," je povedala ga. Marjetka. Tudi z učnim načrtom ni zadovoljna. "Lahko bi rekla, da je napisan za idrijsko območje. Tam klekljajo otroci že od malega. To, kar se sedaj mi učimo, spoznajo otroci z idrijskega območja že v vrtcu. V specialno didaktičnih priporočilih namreč tudi piše, da se naj učenci posvetujejo doma s starši in starimi starši. V Idriji lahko. Kaj pa pri nas?" Učenci nimajo pomoči doma. Razen redkih izjem. Babica enega izmed dečkov, ki obiskuje izbirni predmet klekljanje, kleklja. Obiskala je tudi učence pri klekljanju. Profesorici je bila v veliko pomoč, saj je pomagala posameznikom in ji s tem olajšala delo. Seveda si takih obiskov želi še več. Kako je otroke pritegnila, da so se odločili za klekljanje? "Na predstavitvah izbirnih predmetov sem prinesla pokazat vse potrebno. In seveda tudi "izdelke". Čipke. Otroci so bili navdušeni. Hkrati pa prepričani, da oni tega ne bodo znali. Toda sedaj po nekajmesečnem delu vidijo, da seje z delom in voljo možno vsega naučiti." Kaj so "kandidati" za klekljanje potrebovali, da lahko obiskujejo izbrani predmet? Bulo, košaro in kleklje. Brez tega ne gre. Seveda pa potrebujejo še sukanec, bucike, škarje in kvačko, ki mora biti zelo, zelo tanka. Letos še ne uporabljajo čisto pravi sukanec za klekljanje, naslednje leto pa ga bodo. Pravi sukanec je tudi precej dražji. Da otroci niso imeli težav, je profesorica poklicala gospoda, ki se s tem ukvarja in poslal jim je vse potrebno. Strošek? "Strošek ni tako velik. Vse skupaj je stalo okrog 5.000 SIT. Imeli bodo za tri leta. To je njihovo. Nekaj, kar jim bo ostalo. Pri drugih izbirnih predmetih morajo kupiti pa učbenike in delovne zvezke, ki prav gotovo niso poceni," je ob kazanju potrebnega "materiala" za delo komentirala ga. Marjetka. Kaj pa vzorčki, kijih klekljajo? Ga. Marjetka seje odločila, da ne bodo klekljali klasičnih prtičkov, ampak živalske figure. Kje jih je dobila? Poklicala je na čipkarsko srednjo šolo v Idrijo. Poslali so ji vzorce zajčka, ribice, ovce in ptička. Vendar je bila ponovno razočarana. Poslali so ji izredno težke vzorce, povsem neprimerne za začetnike. Verjetno so pozabili, da Grosuplje ni območje Idrije, kjer je klekljanje Učenci pri klekljanju. doma. Ob tako zahtevnih vzorcih ima sama ogromno dela. Tako da velikokrat popoldne dela zaključke na prtičkih otrok. Naslednje šolsko leto bo s klekljanjem nadaljevala. Letos je imela tudi predstavitev za starše petošolcev, ki se odločajo, katere izbirne predmete bodo obiskovali v naslednjem šolskem letu. Dva "njena" učenca sta predstavila klekljanje. "Vendar tudi glede odločanja, kateri izbirni predmet bo otrok obiskoval, ponavadi obvelja odločitev staršev. Premalo se upošteva želje otrok. Starši pa seveda gledajo, kaj bo njihovemu otroku koristilo v nadaljnjem šolanju. Moje mnenje je tako, da bi morali starši pustiti otrokom, da si izberejo predmet, ki ga bodo z veseljem obiskovali. Kajti vsi izbirni predmeti so enakovredni," je še dodala ga. Marjetka. Kaj pa ona? Ali sama zase kleklja? "Po pravici povedano sem v zadnjem času preveč zaposlena, da bi našla čas še za klekljanje. Sem| pa vse živalske figure, ki jih klekljajo moji učenci sama "preizkusila" doma." Potem mi je pokazala še razne vzorce | za klekljanje. Med drugim zelo zahteven vzorec srnico. Eno srnico je naredila, druga pa "stoji" v delu. Da ima tako malo časa, je med drugim krivo tudi to, da trenutno ureja na OŠ Brinje vivarij. Seveda, saj je biolog. Biologi pa ne morejo brez živali, vsaj tako mi je povedala. In hitro sva "skočili" pogledat živalce, ki že domuje-jo v njeni učilnici. Več o vivariju pa v eni izmed naslednjih številk Grosupeljskih odmevov. Branka Škufca Bula, košara in kleklji Že skoraj dokončani ptiček pKma in • ■ luilrurna Dcfliifina | sotekron okolišn . „........ , Otroci so prikazali prigodo Iz osnovnošolskih klopi pred petdesetimi In več leti. Stane Peterlin, Je projekt, ki Je od začetka zorel v vaši glavi, Izpolnil zadana pričakovanja. Kako so se odrezali otroci? Odkrito povem, ne samo izpolnil, ampak me je tudi prijetno presenetil. Nisem verjel, da lahko tako mlada šola v dveh letih, ob vsem delu, ki učence bremeni, lahko spravi toliko skupaj. Sem prijetno presenečen in jim čestitam za izvedbo. Ali lahko rečete, da Je vpeljevanje odnosa do kulturne in naravne dediščine zrno, ki lahko čez nekaj let že obrodi sadove? Sam pravim, da se vedno začenja v družini, nato pa v pedagoškem procesu. Tisto, kar mlade glave dobijo v šoli, je investicija za vse življenje. To se reproducira in plemeniti tudi naprej. Je v naši okolici še veliko okruškov preteklosti? Ravno ta projekt je pokazal, da tudi tako mlado naselje, ki nima prave preteklosti in dediščine, ima ogromno vrednih stvari, predmetov, območij, objektov, zlasti v bližnji okolici, v vaseh, ki danes počasi postajajo sestavni del Grosupljega. Danes dajemo večji poudarek odnosu do kulturne dediščine, zdi pa se, da pozabljamo na naravno bogastvo, ki nas obdaja. Tega se manj zavedamo, vendar ste ga vi vključili v projekt Začeli smo s kulturno dediščino, ki je človeku bliže, saj se z njo srečuje vsak dan. Pri naravni dediščini nam je zmanjkalo časa, vendar je je še ogromno. Imamo Radensko polje, dolinice okoli Grosupljega, gozdove, močvirja, stara drevesa. Veliko je lokalitet, zanimivih območij, ki jih je potrebno vključiti v ponudbo. Zavarovati za naprej in obenem z njimi živeti, jih tržiti. Namerno uporabljam to besedo, ker ni namen ohranjanja narave same sebi, ampak zato, da ohranjeno naravo, njene vrednote tudi oživljamo in od njih nekaj imamo. Ste pri odkrivanju naleteli na kakšno stvar v naravi aH ljudski zakladnici, ki doslej še ni bila poznana? Vas Je kaj osupnilo? Osupnilo me je to, da je v naši okolici še toliko ostankov starih knjig, medalj, kovancev, diplom, ko pa je na prvi pogled izgledalo, da tega ni več. Tudi pri naravni dediščini odkrivamo nove stvari, ki jih bomo še morali ovrednotiti. Barbara Pance KULTURNI KOLEDAR - JSKD MAJ 2004 27. maj, Muljava: Srečanje pisateljev in novinarjev - v čast uredniku Slovenskega naroda. Organizacija: JSKD/ZKD. 28. maj, Muljava: Svečanost ob občinskem prazniku s slavnostno sejo in podelitvijo priznanj. 29. maj: Promenandni koncert ob občinskem prazniku (KD Godba Stična). 29. - 30. maj: 15. ex-tempore Muljava, srečanje odraslih likovnikov in razstava. Šmarje - Sap: letni koncert: MPZ Smarje-Sap, VS Šmarnlce (KD Šmarje - Sap) Stična, Premiera gledališke predstave Drznih in lepih v režiji Igorja Grudna (KD Stična). Stična: Pevska delavnica (KD Stična). JUNIJ 2004 13. Junij ob 11.00: Stati Inu obstati, 7. tradicionalna prireditev (KD Škocjan). 17. junij, Grosuplje: Fotografska razstava ustvarjalcev treh občin. 18. junij: Premiera Jurčičevega dela Tihotapec v Letnem gledališču. Ponovitve: 19., 25., 26. junija in 2. ter 3. julija). 19. junij, Šentvid pri Stični: 35. Tabor SPZ: koncert zamej. zborov. 20. junij, Šentvid pri Stični: 35. tabor SPZ: gorenjske pesmi. 23. slavnostna seja Občine Grosuplje ob občinskem In državnem prazniku ter v počastitev 500-letnce šolstva v Šmarju, ki bo Osnovni šoli Šmarje - Sap. 24. Junij, Turistično društvo Šmarje - Sap Obleke, glasba in kulinarlka skozi čas. 24. junij, Ambrus: Praznovanje ob dnevu državnosti in prazniku KS Ambrus (KD Ambrus). 25. Junij, Polževo: Srečanje na Polževem, svečanost ob dnevu državnosti za tri občine Ivančna Gorica, Dobrepolje In Grosuplje. 26. junij, Dobrepolje: Dan godbe -Medobmočno srečanje godb osrednje Slovenije in Primorske. Stična: Slikarska kolonija z razstavo (KD Stična). Šentvid pri Stični, Kulturni teden: glasba, gledališče, folklora (PD Šentvid pri Stični). Višnja Gora: Prireditev vasovanje pod lipo (KD Višnja Gora). Zagradec: (Letni koncert PZ in FS Zagradec (KD Zagradec). Počitniška likovna delavnica (KD likovnikov Ferda Vesela Šentvid pri Stični). (Udeležba na srečanju godb Dolenjske in Bele Krajine (KD Godba Stična). Grosuplje: Poletni večeri pesmi in poezije. Pripravila: Simona Zorko Vodja JSKD 01 Ivančna Gorica: Tatjana Lampret EKSKURZIJA ČLANIC GZ GROSUPUE NA KRAS ■ Gasilke GZ Grosuplje pred vhodom v Škocjanske Jame. V mesecu aprilu smo se članice GZ Grosuplje podale na poučen in zanimiv izlet v JZ del Slovenije. Bilo nas je za poln avtobus, s seboj smo imele tudi 18- letnega harmonikarja Primoža. Prva naša postojanka so bile Škocjanske jame, ki so od leta 1986 vpisane v Seznam svetovne kulturne in naravne dediščine pri UNESCU. Slovijo kot izjemen primer kontaktnega krasa z največjim znanim podzemskim kanjonom na svetu. Škocjanske jame je ustvarila reka Reka. Naš turistični obisk je bil speljan v smeri proti rečnemu toku, omejen je bil le na del podzemeljskih jam, na 500 m dolg, suh kapniški rov Tihih jam ter na 500 m dolg odsek kanjona Reke in udorno Veliko Dolino. Do Tihih jam in zasi-ganega Paradiža nas je vodil umeten rov. Najlepši del Tihih jam je Velika dvorana z razgibanimi stalagmiti in drugimi sigastimi tvorbami. Čudovit je bil pogled na kapniško tvorbo Orgle ter na stopničaste sigaste tvorbe v Dvorani ponvic. Podzemni kanjon Reke je ponekod visok več kot 100 m. Reka je občasno hudournik, leta 1862 se je dvignila kar za 70 m visoko. Polne prečudovitih vtisov, ki smo jih bile deležne ob obisku Škocjanskih jam, smo pot nadaljevale mimo svetovno znane kobilarne Lipice. Že Rimljani so na Krasu kupovali konje, ki so sloveli po moči, hitrosti in vzdržljivosti. Glavna značilnost lipicanca je izrazita, skladna elegantna zunanjost. Gasilke smo se prepričale, da so poti po obsežnih travnikih in pašnikih v senci košatih dreves idealne za ježo in sprehode. Po 5-ih km vožnje skozi zeleno oazo na 350 - 450 m visoki kraški planoti smo prispele na naš strokovni cilj, to je bila Sežana ter obisk in ogled Zavoda za gasilno in reševalno službo (ZGRS). ZGRS Sežana je poklicna gasilska enota, ki pokriva območje občin Divača, Hrpelje - Kozina, Komen in Sežana, v skupni površini približno 624 km2. Na podlagi ocene požarne ogroženosti naravnega okolja je celotno območje uvrščeno v najvišjo kategorijo požarne ogroženosti v Sloveniji. Zaradi specifičnih klimatskih razmer, suše, burje in strukture gozda (črni bor) predstavljajo požari poglavitno število gasilskih intervencij. Intervencije pogojuje tudi položaj območja, skozi katero potekajo blagovni tokovi v smeri Z -V in obratno, v cestnem in železniškem prometu. Skozi ta prostor gre letno nad 20.000.000 ton blaga, od tega je približno 30 % požarno zelo nevarnih snovi. Večje intervencije so bile: avgusta 2001 (požar pri Komnu) ter leta 2003 (požar pri Brestovici). V ZGRS je zaposlenih 21 ljudi, trenutno vzdržujejo in uporabljajo 19 kombiniranih vozil, namen- jenih vsem vrstam intervencij, poleg tega imajo še avtobus in posebno priklopno vozilo. Po temeljitem in nazornem ogledu vseh intervencijskih vozil v Sežani je sledil še rekreativen del naše ekskurzije. V objemu cvetočih travnikov in zelenih gozdov prav ob vznožju Nanosa seje naša pot ustavila na turistični kmetiji Hudičevec. Od kod ime Hudičevec? Koje bilo posestvo z mlinom iz leta 1680 v lasti tržaškega barona, je bila oskrbnica temperamentna ženska. Ni se bala ne boga ne hudiča. Nekoč je hudo zbolela, za duhovnika ni hotela niti slišati, zato se je duhovnik oblekel v hudiča, mislil je, da se ga bo ustrašila, ona pa je zgrabila za puško in ga preprosto ustrelila. Odtlej pravijo kmetiji Hudičevec. Turistična kmetija hrani zbirko starih predmetov in oblačil inje etnološki muzejček. Po dobri hrani in pijači ter seveda ob poskočni glasbi našega harmonikarja Primoža smo kar težko zapustile gostoljubno kmetijo. Ob povratku domov ni manjkalo dobrega vzdušja, saj smo "pokale" od smeha ob pripovedovanju štosov, za katere sta poskrbela Primož in celo sam šofer avtobusa. Izlet in strokovna ekskurzija sta bili enkratno in nepozabno doživetje. Vlasta Strmljan FLORIJANOVA PROCESIJA NA POLICI Prvo majsko nedeljo smo poljski gasilci s procesijo počastili sv. Florijana, zavetnika gasilcev, zaščitnika proti požaru ter vseh, ki jim grozijo poplave ali utopitev. Mučenec Florijan, ki goduje 4. maja, je bil častnik v rimski vojski. Zasedel je visok upravni položaj v Noriku. V času Dioklecijana je bil usmrčen zavoljo svoje vere, ki jo je izpovedoval neustrašno, zaradi tega so ga pretepli s korobačem in ga napol živega odrli. Nazadnje so ga s kamnom okoli vratu vrgli v reko Enns. Mlinski kamen spada med dragocene relikvije in ga danes hranijo v kripti samostanske cerkve sv. Florijana v Linzu. V mnogih delih srednje Evrope je čaščenje sv. Florijana zelo priljubljeno. Ljudsko izročilo pripoveduje o njegovi mučeniški smrti, je starodavno in zanesljivo. Letos mineva 1700 let od njegove mučeniške smrti. Florijanova procesija se je vila od gasilskega doma na Polici do cerkve sv. Jakoba. Bilo je zelo slavnostno, saj je poleg domačega župnika g. Pahuljeta somaše-val tudi župnik iz pobratenega društva PGD Prežganje. Sveto mašo je popestril Mladinski pevski zbor Magnifikat ter trobilni kvartet Chorus. Da smo dobili POMLAJENI ZAGRAŠKI GASILCI IN PREVZEM KOMBI VOZILA Zagraški gasilci so v soboto, 1. maja, na zgodovinski dan, ko je Slovenija stopila v Evropo, povabili vsa društva v Gasilski zvezi Grosuplje, da bi se pri sveti maši skupaj spomnili vseh rajnih gasilcev. Nato so slavnostno prevzeli gasilsko vozilo ter podelili 18 činov mladim izprašanim gasilcem. Prireditve so se poleg 17 (od 18) gasilskih društev v občini udeležili tudi predsednik GZ Andrej Bahovec, poveljnik GZ Janez Brodnik, član predsedstva Gasilske zveze Slovenije Božo Knez, žalski župnik Andrej Šink in župan občine Grosuplje Janez Lesjak. Gasilci so se zbrali pred gasilskim domom v Zagradcu nekaj pred pol drugo uro popoldne in v povorki pod vodstvom domačega poveljnika Alojza Kastelca krenili v cerkev sv. Martina pod Boštanjem, kjer je ob sodelovanju nekaterih domačih gasilcev župnik Andrej Šink daroval sveto mašo za vse pokojne gasilke in gasilce. Njegova razmišljanja in povzetke nagovorov gasilcem si lahko preberete v rubriki Iz naših župnij. Po končani maši so gasilci odšli na bližnji prireditveni prostor Grajskega vrta, kjer jih je pozdravil domači predsednik Jože Kastelec. V svojem nagovoru je predsednik GZ Andrej Bahovec dejal, da je 1. maj 2004 prav tako kot za Evropo zgodovinski dan tudi za zagraške gasilce. Domači župnik je nato blagoslovil prilagojeno gasilsko vozilo, poveljnik GZ Grosuplje Janez Brodnik pa je predal ključe glavnemu skrbniku avtomobila in šoferju Milanu Kastelcu. Zagraški gasilci so se odločili, da zaradi zahtevne homologizacije vozilo Fiat Ducatto dajo v dodelavo specializiranemu podjetju Oblak, kije v kombi vozilo za prevoz oseb dodalo tudi posebej izdelano izvlečno kovinsko omaro za motorno brizgalno ter večino cevi in orodja. Za sesalne cevi, požarne metle in druge daljše predmete pa je izdelalo poseben zaprt in aerodinamičen prtljažnik. Na prireditvi je član predsedstva GZ Slovenije Božo Knez podelil priznanja osemnajstim mladim zagraškim gasilcem, ki so predhodno opravili tečaj s teoretičnim in praktičnim delom. Naj naštejemo njihova imena: Davor Bohinc, Tone Ferjan, Sebastjan Galjot, Marko Kastelec, Matej Kastelec, Dušan Kersnič, Jernej Kozlevčar, Marko Kocjančič, Rok Kocjančič, Marjan Častna tribuna ob pozdravnem Krampelj, Jure Miklič, Matic Miklič, Miha Miklič, Primož Miklič, Tomaž Miklič, Gregor Novljan, Matic Novljan in Tomaž Zupančič. Dodal pa je še, da čestita tudi vsem zagraškim gasilcem, ki so se kdaj-koli v 48 letih svojega obstoja vključevali v delo društva. Čestitkam zagraškim gasilcem se je pridružil tudi župan občine Grosuplje Janez Lesjak. Še posebej je poudaril eno od prednosti Slovencev, ki jo nedvomno imamo, in to so gasilci. Župan meni, da bi bili lahko v bodoče gasilci v marsičem zgled v novi skupni Evropski uniji, pa tudi v svetu in naj še naprej ohranjajo tiste vrednote družbe, ki jih novi potrošniški čas nima "zapisanih" v prvih vrstah. Najstarejšim trem gasilskim veteranom v društvu - Frančišku Kastelcu, Alojzu Novljanu in Alojzu Zrimšku -pa je poveljnik GZ Grosuplje podelil posebna priznanja. Po nekaj "sušnih" letih je tako PGD Zagradec ujelo korak s časom. Mladi z Lobčka in Zagradca pa bodo imeli dobre možnosti, da v (skoraj) novem in urejenem gasilskem domu, uspešno pa se ureja tudi lastništvo zemljišča, ter s sodobnim vozilom in še vedno nagovoru predsednika društva. uporabno motorno brizgalno poskrbijo še za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje in uspešno požarno varstvo v svojem požarnem rajonu in bližnjem sosedstvu. Potrebno pa bi bilo, da bi se odločili tudi za sodelovanje na tekmovanjih, kot je dejal predsednik GZ Grosuplje Andrej Bahovec, da bodo spoznali, kako se s trdim delom pride tudi do tistih veščin, ki bodo morda potrebne ob gašenju požarov in reševanju v drugih nesrečah. In nenazadnje je tudi aktivno in ustvarjalno druženje še kako pomembno tudi v sodobnem času. Prireditev sta povezovala Tadeja Kadunc in Marko Kastelec, z izbranim prepevanjem pa je sveto mašo in slovesnost ob prevzemu vozila popestril Moški pevski zbor Samorastnik pod vodstvom Draga Zakrajška. Po slovesnosti so gasilci pripravili še veselico s srečolovom, na kateri je igral ansambel As band. Zagraški gasilci se ob tej priložnosti zahvaljujemo Francu Kramplju in njegovim sodelavcem v zadrugi Samopomoč, da nam je omogočil organizacijo slovesnosti in veselice na Grajskem vrtu. Jože Mlkllč tako dobre pevce in glasbenike v našo sredino, je zasluga Poličanke Mateje, ki je članica Magnifikata. Tako je maša vsebovala bogato duhovno sporočilo, obenem pa je bila tudi glasbeno -kulturni dogodek. Predsednik PGD Polica g. Vrhovec seje zahvalil vsem, ki podpirajo gasilstvo na Polici ter vsem, ki so pripravili tako bogato obeležje sv. Florijana. Vse prisotne je povabil na pogostitev z odličnim golažem, ki ga je pripravil mojster Luka, v gasilskem domu. Bilo je lepo, hvala vsem. Vlasta Strmljan Gasilci so v povorki odšli od gasilskega doma v Zagradcu do cerkve pod Boštanjem. PRI NOGOMETNEM IGRIŠČU V GROSUPLEM JE BILO UKRADENO VEČJE KOLO SCHVVINN - MOAB DSL XL TROJNO VZMETENO IN DISK ZAVORAMI (NA SLIKI)! ZA INFORMACIJO, KI BI PRIPELJALA DO TATU, DAM NAGRADO 100.000 SIT! MOJA ŠTEVILKA: 041 662 642 »lm mma mm_ S KRESOM, HIMNO IN OGNJEMETOM V EVROPO Kljub deževnemu vremenu se Je 30. aprila na Grajskem vrtu pod Boštanjem zbralo precej ljudi, ki so poleg zabave prišli na prvomajsko kresovanje in so skupaj pričakali polnočno uro. To Je bila pravzaprav edina večja prireditev v občini Grosuplje ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Za veselo razpoloženje sta poleg profesionalnega narodno-zabavnega ansambla Zupan nastopila tudi priljubljena pevca - za srednjo generacijo Ivan Hudnik, za mlajšo pa mladi Rok Kosmač. Slednja dva sta skupaj poskrbela tudi, da smo vsi prisotni ob tem enkratnem in neponovljivem zgodovlskem trenutku zapeli z njima slovensko himno. Prireditelj Samopomoč pa Je skupaj s sponzorji nato pripravil veličasten ognjemet. Jože Mlkllč Ivan Hudnik In Rok Kosmač sta ob polnoči zapela himno, obiskovalci pa so dostojanstveno vstali in zapeli z njima. TUDI V GROSUPLJEM IMAMO R0TARY KLUB PROPAGANDNI TABOR IN GOLAŽ LETA 2004 V okviru praznovanja 30 let delovanja taborniškega rodu Louisa Adamiča Grosuplje smo taborniki že lani organizirali tekmovanje v kuhanju golaža. Letos smo to ponovili ob propagandnem taboru, ki se je odvijal v soboto, 24., in v nedeljo, 25. aprila, na igrišču ob šoli na Tovarniški cesti. Že nekaj dni prej smo zaskrbljeno pogledovali v nebo in vztrajno poslušali vremenske napovedi v upanju, da vreme le ne bo preveč aprilsko. V soboto dopoldan smo postavili šotore, jambor in ogenj. Dežja še ni bilo, a oblaki so že pregrnili nebo. Popoldan smo aktivnosti na našem "malem" taboru začeli s čistilno akcijo. Kup otrok, nekaj staršev in mi smo hodili naokrog z rokavicami in vrečami ter okrog šole pobirali smeti. Ni jih bilo malo. Ob 17. uri je že močno kazalo na dež, zato smo se prestavili pod naš veliki šotor, ki ga na taboru uporabljamo za jedilnico. V enem kotu smo pekli palačinke, ki so kar sproti izginjale v naša usta. Prijetno sladke so bile in pogrele so naše premrle roke. V drugem kotu pa smo začeli z delavnicami. Takrat je že močno deževalo in ni kazalo, da bo sploh kdaj nehalo. Zato smo se posedli okrog miz in se preizkusili v stari azijski spretnosti, origamiju. Izdelali smo kup ribic in kužkov, ki smo jih nato še pobarvali z vodenimi barvicami. Nato smo izvedli še nekaj preprostih poizkusov. Izdelali smo vrtavke, ki pa se zaradi vlage v zraku kar niso hotele vrteti. Morali bi že začeti z večernim programom, pa je še kar deževalo. Zato smo se odločili, da preostale delavnice, fotoorientacijo, palačinke in program prestavimo na nedeljo popoldan. Naslednje jutro je bilo v taboru pred šolo živahno že pred 8. uro zjutraj. Ekipe, ki so se hotele preizkusiti v kuhanju golaža, so si pridno postavljale ognjišča, tisti najbolj pridni pa so kmalu že začeli pražiti čebulo. Da se ne bi preveč popackali, so kuharji pridno nosili predpasnike, ki so jih dobili ob prijavi. Okrog desetih je iz vseh enajstih kotlov že pošteno dišalo. Člani ekip so hodili naokrog in kukali v sosednje kotle, da bi uganili kakšno malo skrivnost velikih mojstrov. Pa to niti ni bilo potrebno, kajti vsak golaž je bil odličen na svoj način. Ob 13. uri je komisija pobrala vzorce in prepričana sem, da so imeli presneto težko delo. Vendar jim je uspelo in kmalu so razglasili najboljši golaž leta 2004. Nagrada, pokal v obliki kotlička, je zagotovo prišla v prave roke. A nihče se ni preveč obremenjeval z nagradami, preveč dela smo imeli, da smo s kruhom do čistega pomazali kotličke. Smo se pač držali gesla: JEJMO GA, NE GLEJMO GA! Nebo pa so spet zagrnili oblaki, zato smo pohiteli in podrli šotore, da jih ne bi zmočil dež. Pa seje vreme le obrnilo in ob 15. uri so se spet začele delavnice in spet so zadišale palačinke. In ko smo začeli s programom, je skozi oblake že posijalo tudi sonce. Tako smo ob ognju videli predstavitve naših najmlajših in malo starejših članov, poslušali smo zaprisege, podelili osvojena znanja in veščine in značke za dolgoletno delo v rodu. In koje po grlu zdrsnila zadnja palačinka, smo se počasi poslovili. Nas je čakalo še pospravljanje tabora. Kar hitro je bilo vse spet v našem skladišču. Ob dogorevajočem ognju smo vsi skupaj ugotovili, da smo izvedli še eno uspešno akcijo, ki jo bomo zagotovo ponovili tudi drugo leto. Jess/e Kuhanje golaža po taborniško. V nedeljo, 23. maja 2004, je bil v na gradu Turjak uradno ustanovljen Rotarv klub Grosuplje in bil hkrati tudi sprejet v mednarodno družbo rotarijcev, ki ima v skoraj vseh državah sveta okoli 1.200.000 članov. KAJ JE ROTARY? Rotarv je organizacija svetovno povezanih poslovnežev in članov iz različnih poklicev. Ti skrbijo za dobrodelne dejavnosti, v svojih poklicih vzpodbujajo visoka etična merila in pomagajo širiti dobro voljo in mir na svetu. Rotarv želi biti družba izbrane elite. Na lastno željo ne more nihče postati član, klub se sam odloči, koga bo povabil v svoje vrste. Vsak pa se mora dokazati s svojo človeško naravnanostjo, mišljenjem, vedenjem in delom ter priznavanjem rotarijskih vrednot. Sedež kluba je v Chicagu v državi Illinois v ZDA. KRATKA ZGODOVINA ROTARY KLUBOV Prvi Rotary klub je nastal v Združenih državah Amerike na pobudo poslovneža in odvetnika Paula Harrisa. Želel je ustanoviti klub, ki bi spodbujal prijateljstvo med poslovneži. Tako seje leta 1905 ta moški klub začel zbirati enkrat na teden vsakokrat pri drugem članu in od tod ime Rotarv. Klubi so se razširili po vsem svetu in od leta 1929. dalje se klub imenuje Rotarv International. Članstvo je bilo omejeno na le enega predstavnika vsakega poklica, ob rednih srečanjih pa so krepili tovarištvo in širili krog poslovnih in poklicnih znanstev. V Sloveniji so najprej ustanovili rotarijski klub 1931. leta v Mariboru in nato še po vseh večjih mestih. Po vojni je bilo tako združevanje prepovedano, 30. oktobra 1990 pa je skupina navdušencev ponovno ustanovila klub v Ljubljani. Mnoga mesta so sledila temu zgledu, končno tudi Grosuplje. ZNAK ROTARY KLUBOV JEjES Prvi znak kluba je bilo navadno kolo vprežnega voza v gibanju in z oblakom prahu. Leta 1929 pa so izbrali za svoj znak zobnik s 24 zobci in šestimi ROTARY CLUB naperami v temno modri in zlati barvi, kasneje so mu dodali še utor za zagoz- Grosuplje do na sredi. Danes ta znak pomeni civiliziranost, gibanje in pripravljenost služiti. Zastava Rotarv International je bela s podobo kolesa. Vsak klub ima lahko svojo zastavo z znakom, ki izraža značilnosti skupnosti, dežele. Grosupeljski klub je vzel za svoj znak konjski okras z Magdalenske gore v obliki svastike s štirimi konjskimi glavami. NAČELA IN CIUI ROTARIJCEV Osnovno načelo kluba je pripravljenost pomagati in vključuje civilizacijske vrednote sodobnega človeka: upoštevanje drugih, nesebičnost, skromnost, toleranca in razumevanje ter miroljubnost. Ta svoja načela rotarijec uresničuje z osebnim angažiranjem v ustvarjalnih dejavnostih, druženjem z mladino, pozitivnim odnosom do politike, pospeševanjem razvoja družine in vzdrževanjem etike v njej, širjenjem razumevanja med ljudmi in narodi, z varovanjem okolja. Člani rotarijci delujejo tako, da varujejo osebno identiteto sočloveka, brez vsakih zunanjih vplivov, ob upoštevanju verske in miselne ter politične svobode. Veliko jim pomeni tudi zaupanje. Iz prijateljstva se razvijajo skupna dejanja. Rotarijci imajo tudi mednarodne dolžnosti, čeprav je na prvem mestu državljanska dolžnost. NAVZOČNOST Osnovna dolžnost vsakega rotarijca je, da se udeležuje sestankov in srečanj. Če je prepogosto odsoten, razume klub to dejanje kot željo po prenehanju sodelovanja in članstvo razveljavi. ŽENSKE V ROTARIJU Do leta 1989 sta poslovnik in pravilnik Rotarv Internationala določala, da so rotarijci lahko samo moški. Leta 1987 pa je Rotarv Club Duarte iz Kalifornije sprejel medse tudi tri ženske. Klub so najprej kaznovali, potem pa so le spremenili pravilnik in dovolili tudi ženskam vstop v klub. INTERACT IN ROTARACT To sta dva mladinska rotarijska programa, ki združujeta srednješolsko mladino in jo vzgajata in pripravljata na aktivnosti, s katerimi razvijajo odgovornost in voditeljske sposobnosti. ŠTIRI ROTARIJSKE USLUGE Sem sodijo klubske (član mora biti pripravljen pomagati v dejavnosti kluba in rotarijstva nasploh), poklicne dejavnosti (poudarjajo etično obnašanje in ravnanje v poklicnem življenju), dejavnosti v lastni skupini (rotarijci so pripravljeni pomagati in podpirati dobrodelne, vzgojne organizacije v svojem okolju) in mednarodne usluge (da so strpni do drugih narodnosti, da sodelujejo na mednarodnih prireditvah). Rotarijci se med seboj kličejo po imenih, v azijskih deželah pa z vzdevki. Člani so razvrščeni po poklicnih klasifikacijah, ne po položajih, kijih v javnosti zasedajo. THE ROTARIAN IN PODROČNE REVIJE Uradna revija Rotary International je The Rotarian, ki izhaja že od leta 1911. Prinaša informacije o novih in posebnih programih, polemike o aktualnih vprašanjih. V 21 jezikih izdajajo še 27 področnih revij. Občasno izhaja v Sloveniji časopis Rotarijanec. Ob tako posebni priložnosti, kot je ustanovitev novega kluba, pa je Rotarv klub Grosuplje izdal brošuro - almanah, ki poleg zgodovinske predstavitve štirih občin in slik vseh članov, prinaša tudi pregled gospodarskega potenciala in socialnih programov. FINANČNE OBVEZNOSTI Članstvo pomeni tudi denarne obveznosti: pristojbino, letno članarino in dobrodelne prispevke. Z Rotary klubom tesno sodeluje tudi društvo Beli obroč, ki so ga ustanovili tožilci, vodi pa ga ministrica za pravosodje in naša občanka Zdenka Cerar. Poslanstvo tega društva je, da pomaga družinam obsojencev in tistim, ki se poskušajo ponovno vrniti po odsluženi kazni v normalno življenje. Rotarijski klubi pomagajo društvu tudi finančno, da lahko dosegajo zastavljene cilje. V nedeljo, 23. maja, bodo torej tudi občine Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje in Velike Lašče dobile svoj Rotarv klub Grosuplje, ki bo nadaljeval tradicijo rotarijcev, te velike svetovne družbe, ki temelji na načelih prijateljstva med člani različnih poklicev In pripravljenosti pomagati vsem pomoči potrebnim. Marija Samec 45 LET DELOVANJA TURISTIČNEGA IN OKOLJSKEGA DRUŠTVA ŽUPANOVA JAMA GROSUPUE -1 Turistično in okoljsko društvo Županova jama Grosuplje praznuje letos 45 let svojega delovanja. Ustanovljeno je bilo leta 1959. in od tedaj dalje neprekinjeno skrbi za Županovo jamo. Jamo je odkril župan občine Št.Jurij pri Grosupljem Josip Perme s sinom in prijatelji 26. maja 1926. leta, uradna otvoritev pa je bila 15. maja 1927. leta, ko so v brezno že vodile postavljene lesene stopnice, kapnike pa so osvetljevale kar-bidne luči. Poimenovali sojo Župana Permeta jamo ali Županovo jamo. Jamo je oskrbovala županova družina in tudi po jami so obiskovalce sami vodili. Da so mogli opremiti jamo za obiske, je župan Perme prirejal tombole in veselice, da je pridobil denar. V jamo je že pred vojno napeljal električno razsvetljavo. V gozdičku nad jamo je sezidal klet in nanjo postavil leseno hišico, da je lahko v njej gostil prve obiskovalce jame. Med drugo svetovno vojno je bila jama zaprta, po vojni, leta 1945, pa je prešla kot naravna znamenitost v državno last. Se istega leta je bil ustanovljen Zavod Taborska Jama in predsednik prvega upravnega odbora je bil Jože Bavdek. Jama ni bila več privatna lastnina, zato so jo poimenovali po bližnji cerkvici Tabor - Taborska jama. Že od leta 1953. seje pojavila potreba po Turistično-olepševal-nem društvu, zato so Janeza Lesjaka st. zadolžili, da uporabi svoje izkušnje v turizmu in ustanovi Turistično društvo Grosuplje Ustanovni občni zbor Turlstično-olepševalnega društva Grosuplje Je bil 22. marca 1959, prva seja pa 27. maja 1959. Za predsednika je bil izvoljen g. Janez Lesjak, takratni direktor tovarne Motvoz in platno. V upravljanje je društvo dobilo Taborsko jamo in ves čas tesno sodelovalo z Zavodom za spomeniško varstvo in Inštitutom za raziskovanje krasa iz Postojne. Povezali so se tudi z jamarskimi društvi, ker sami niso imeli pravih jamarjev, da bi raziskovali podzemeljski svet. Prevzeti pa je bilo treba tudi začetne postopke pri graditvi gostišča ob jami. Se nadaljuje Za TD Županova Jama Marija Samec „ 3. SLIKARSKA KOLONIJA IZ DOBREPOLJA V GALERIJI GRAD BOŠTANJ RAZMIŠLJANJA ŽUPNIKA ANDREJA SINKA PRI "FLORJANOVI SVETI MAŠI" 1. MAJA 2004 POD BOŠTANJEM Iz uvoda: Pevci so že opravili uvodni pozdrav naši materi Mariji, ki je zavetni-ca Evrope, saj ima zastava enako dvanajst zvezd kot jih ima Marija okrog svoje glave - kot jo je videl videč, ko seje zamaknil na otoku in videl ženo, obdano z dvanajstimi zvezdami. In ko so napravili zastavo za Evropo, je bil motiv prav ta, da naj bi bila Marija varuhinja te skupne dežele. Danes pa smo zbrani tukaj še s posebnim namenom, da počastimo svetega Florjana, zavetnika vseh gasilcev in gasilk ter zavetnika naših domov pred ognjem in povodnjijo. Potem je gotovo velik razlog za praznovanje tudi sam praznik dela, ko goduje sveti Jožef, varuh Jezusa Kristusa, Marijin mož, vzoren zgled pristnega delavca. Iz pridige: God svetega Jožefa delavca nam vsem odpira spoznanje, kako pomembno dostojanstvo je Bog zaupal človeku, ko mu je izročil Zemljo, da jo obdeluje, da nad njo razumno gospodari in da iz zemlje pridobiva tisto, kar je nujno potrebno za njegovo dostojno preživetje... Pri svojem delu moramo še kako paziti, da ne gremo predaleč. Pisatelj Svetega pisma je lepo zapisal prispodobo, da je Bog šest dni delal, sedmi dan pa počival. Tako tudi vsak človek, ki se rodi, na svet prinese pravilo, priloženo sporočilo v njegovega duha: Šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj! To pomeni, da ni delo samemu sebi cilj in namen, ampak je tvoja osebna sreča glavni cilj. A to srečo boš mogel uživati le, če boš priznaval svojega Boga... Tudi v redovih je bilo včasih marsikaj nevarnega, da bi nekateri menihi rekli: "Samo molili bomo tukaj notri." Pa je modri sveti Benedikt zapisal pomembno načelo: "Moli in delaj!" In to načelo zavetnika Evrope, svetega Benedikta, si skušajmo vtisniti, ne toliko v svoj spomin, ampak predvsem v svoje srce kot moto svojega življenja. Tudi naš blaženi Slomšek je izrazil čudovito misel: "Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo!" Zato danes prosimo za božji blagoslov ne samo gasilcem, ampak vsakemu človeku, ki se trudi, da bi napravil nekaj dobrega. Vsi, ki ste se odločili, da ste člani gasilskega društva, ste se odločili za nekaj zares plemenitega. Ste tisti, ki pazite, da naši domovi niso v nevarnosti, pa naj bo to pred ognjem ali povodnijo. In kaj pomeni, če vas zajame ogenj? To so predniki vasi Zagradec občutili (6.) julija 1919. Takrat je bila zaradi nesreče, ki je zadela to vas, v resnici prizadeta vsa župnija in je bila odeta v veliko žalost. Pogorela je vsa vas, razen treh hiš. In da je bila nesreča še hujša, je ogenj začel svoj uničevalni pohod v najhujši vročini in suši, ljudje pa so bili na njivah in travnikih. Skoraj ničesar niso mogli rešiti. Naenkrat so občutili na lastni koži, kaj pomeni ostati skoraj brez vsega: brez strehe, brez živeža, brez obleke. Vendar, kadar se zapro vrata, pa je Bog tisti, ki velikodušno odpre okno. In odprl ga je tudi v tem primeru. Tako so tudi vaši predniki občutili, da v nesreči spoznaš svojega prijatelja. Takrat, ko si v nesreči, morajo popustiti vsi stari spori. Takrat je na mestu edino solidarnost in to imate gasilci že v svojem geslu, ko vzklikate Na pomoč! Vaši predniki so lahko spoznali svoje prijatelje. Je pa tudi res, da so največ napravili sami. In njihova predanost je bila takšna, da je bila vas že v enem letu postavljena nazaj. Torej so vaši predniki vredni čudovitega spomina. Četudi jih je zadela nesreča, so si znali pomagati. Zanesli so se tudi na prijatelje. Gotovo pa je tudi tako, kot pravi pregovor: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Zato je še kako razumljivo, da se gasilci te in tudi drugih vasi trudite in pripravljate za uspešno reševanje pred ognjem in varovanje pred nezaželenimi vodami. Vaš zavetnik sveti Florjan, ki je ob koncu 4. stoletja umrl mučeniške smrti, je vašemu delu pomočnik in tudi priprošnjik, da bi svoje delo znali uporabljati čim bolje, po možnosti pa čim manjkrat, še bolje pa nikoli... Kipa svetega Florjana, kot smo najprej upali, tukaj danes ni med nami. Tudi v tem je zanimiva simbolika. Na zunaj je kip izgledal še vedno lep. Restavrator je rekel, da se ga bo dalo popraviti v nekaj dneh. Ko pa ga je začel obnavljati, je dejal: "Vse je znotraj črvivo." Tudi mi ljudje smo poklicani k temu, da pazimo, da so ti naši medsebojni odnosi ne samo nekaj vsakdanjega, ampak predvsem skrbi s človekom, s katerim delaš ali z njim tudi živiš, za pristen notranji odnos. Naj nam tudi današnje srečanje k temu pomaga! Ne samo k nekemu zunanjemu veselju, ampak predvsem k notranjim radostim. Gotovo pa tudi k zavesti, da je v medsebojni slogi ljudi velika moč in da ima ta moč še posebno veliko razsežnost, če je Bog tisti, ki naše delo blagoslavlja. Po zvočnem posnetku povzetke pripravil Jože Mlkllč Saša Strnad ob otvoritvi razstave. Zadaj organlst Klemen Boc. Grajski vrt Boštanj Center za kulturo, izobraževanje, šport in razvedrilo KOLEDAR PRIREDITEV 29. maj 2004 2. BOŠTANJSKI POHOD / Grad Boštanj - Radensko polje -Tabor - Županova Jama - Grajski vrt Boštanj 19. Junij 2004 SREČANJE V POZDRAV POLETJU / piknik na prostem / Grajski vrt Boštanj 23. Junij 2004 DRUŽABNO SREČANJE OB KRESU / Grajski vrt Boštanj 30. Junij 2004 M EGA DAN V NARAVI / gostuje Oratorij 2004 Iz Žalne - teden ustvarjalnosti za otroke / Grajski vrt Boštanj 15. avgust do 15. september 2004 "GROSUPUE, MESTO KIPOV" / mednarodna kiparska kolonija / Grajski vrt Boštanj KULTURO TISTEMU, KI SI JO ZASLUŽI! Linhartovo srečanje osrednje Slovenije V četrtek, 22. aprila 2004, Je v Kulturnem domu Grosuplje ob 19. uri v komorni zasedbi Kulturno umetniško društvo Podlipa-Smrečje uprizorilo komedijo Slawomlrja Mrožka z naslovom Karel, dobrih petnajst minut čez 20. uro pa Je s številčnejšo in mlado zasedbo v ansamblu Kulturno umetniško društvo Svobodno sonce Žellmlje uprizorilo delo Jeana Anouilha Ples tatov. Komedijo Karel so odlično zaigrali le trije igralci: Borut Kavčič je igral vnuka, Gregor Filipič zdravnika okulista, Janez Cankar (bolj znan kot Jože iz tv nadaljevanke TV dober dan) pa dedka. Na trenutke se je igra stopnjevala do prave burke s številnimi sarkastičnimi elementi, igralci pa so bili kar precej premočeni od vloženih igralskih in fizičnih naporov ter nekaterih celo akrobatskih vragolij. Igra je govorila o na pol slepem dedku, ki z lovsko puško lovi Karla, a je Karel lahko kdorkoli, ki mu ni všeč, saj mu je bolj važno, da nekoga ustreli in se s tem »napije krvi«, kot pa da bi se znebil svojega "razrednega sovražnika", ki ga vidi v vseh slojih. Režija: Nenad. M. Harlekin. Komedijo Ples tatov je pisatelj napisal že leta 1938. Igro so Želimeljčani prikazali z dokaj enostavnimi in estetskimi scenskimi elementi, dovršenimi kostumi ter razgibano dinamiko samega igranja z mešanico francosko-angleškega humorja, iz katerega je bilo čutiti pridih predvojnega obdobja, kjer tatovi in prostitutke posegajo v življenje zdolgočasenih bolj malomeščanskih kot svetovljanskih uglednežev. Z naključnimi situacijami se pojavi vrsta presenečenj in pride celo do "večne ljubezni" med lopovom in mlado damico, ki je za dokaz ljubezni pripravljena krasti celo v lastnem domu. Zaradi prisebnosti ostarele tete pa pisatelj pripelje igro do ugodnega razpleta: Tatovi so lahko le nemočno ugotovili, da se niso pripravili za pravi ples tatov, saj je bil organiziran le "ples cvetov", kamor pa tatovi ne sodijo. Igraje režiral Matjaž Šmalc. Skratka: V grosupeljski kulturni dvorani so zaigrali kar dve dobri igri, vsako s svojim žanrom, a si ju je (če odštejemo tiste po "uradni dolžnosti" in nekatere sopotnike z nastopajočimi) ogledalo vsaj petkrat manj gledalcev kot na primer ob uprizoritvi velikološke igralske sekcije v zagraški gasilski dvorani. Kaj je temu vzrok - najbrž ni treba ponavljati. Zato predlagam, da pripravijo eno od prihodnjih srečanj v kakšni podeželski dvoranici. Obisk bo nedvomno boljši. Jože Mlkllč V soboto, 15. marca 2004, se Je v galeriji Grad Boštanj predstavila 3. slikarska kolonija Iz Dobrepolja, ki Je združila 11 slikarjev domačinov In gostov v dobrepoljsklh krajih. Posamezne slikarje pa Je na otvoritvi predstavila voditeljica kolonije Saša Strnad. Zdaj živi v Dobrepolju In Je pred kratkim prevzela vodenje kolonije od prav tako sodelujoče v koloniji Grosupeljčanom dobro znane slikarke (in nekdanje urednice časopisa Naša skupnost) Sandl Zalar. Saša ml Je pred otvoritvijo razstave povedala, da Je večino sredstev za kolonijo prispevala občina Dobrepolje, slikarji Iz oddaljenih krajev pa so v času kolonije bivali kar pri domačinih. Na razstavi so s svojimi raznolikimi deli sodelovali slikarji Majda Dreo, Emilija Erbežni, Srečo Ferkulj, Štefan Horvat, Stane Jarm, Marjan Jelene, Sašo Luznar, Marija Oberstar, Polona Petek, Mojca Planine, Saša Strnad, Ermina Uršič in že omenjena Sandi Zalar. Njihove slike so izdelane v različnih slikarskih tehnikah (olju, akrilu, akvarelu, grafiki...), vtisi ob motivih pa so pravzaprav ob vsaki razstavljeni sliki drugačni. Iz njih se da razbrati čisto preprosto domačijsko kmečko idiliko, ki je je tudi v Dobrepolju vedno manj, pa romantično in misterično pokrajino, do tihožitja sredi polja, ali trenutnega odseva slikarjevega razpoloženja sredi vaške mlake. Nekateri predmeti so naslikani tako živo, da bi jih kar prijel v roko, kot na primer obešeni koruzni stoki in zraven v pajčevino prevlečeno leseno okovano kolo. Ali pa na drugi sliki, ki prikazuje pozabljen plug sredi polja, od katerega je najbrž zaradi divjih oblakov za vasjo kmet s parom konj ravnokar zbežal pod bližnjo streho. Ali pa v dinamičnih ritmih preplete poteze čopičev tistih slikarjev, ki jim je bližje impresionizem in na določenih točkah posežejo do čiste razumskosti z ostrimi linijami na ploskvah hiš, ali pa s skoraj pravimi geometričnimi liki njive in travnike položijo v mehko dolenjsko in kraško pokrajino. Na nekaterih slikah impresionizem preide že v abstraktnost, saj seje prav ista luža, kije na drugi sliki bruhala vulkan notranje slikarkine svetlobe, spremenila v narobe obrnjen hlebec kruha. Zanimive so tudi akvarelne poljske in gozdne cvetlice v vazi, kjer je odnos med belim praznim prostorom in razporeditvijo barv ravno tak, da ustvarja hkrati mehke in trde robove med barvami, pa tudi čisto navaden zdrs barve na njem na leskovih cvetovih ni več čisto navaden zdrs. Slikarji, med katerimi se nekateri ukvarjajo tudi z grafiko, kiparstvom in kiparskimi instalacijami v prostoru ter tudi z drugimi likovnimi področji, pa bodo tudi v bodoče sodelovali s Turističnim društvom Podgora, ki skrbi za okolje, še posebej pa za ohranjanje naravne in kulturne dediščine dobrepoljskega zaledja. "Zato društvo podpira tudi pričevalce Dobrepolja, umetnike, slikarje, ki so dobrepoljskega rodu ali pa so v Dobrepolju našli svoj navdih." Slikarji kolonije se jim oddolžijo tako, da so društvu vsa naslikana dela podarili v last. Ob koncu kratkega klepeta Sašo Strnad povprašam še, če bi morda njihova kolonija "naredila kakšen skok v sosedstvo" - na primer na obronke Radenskega polja, pa pove, da so sicer že bili na Novi Gori in tudi na drugih lokacijah in da bi se dalo verjetno dokaj hitro dogovoriti za nekajdnevni izlet tudi še kam drugam. Za odprtje razstave v galeriji Grad Boštanj je poskrbela organizatorica sama. Odprtja so se poleg nekaterih stalnih obiskovalcev razstav v galeriji Grad Boštanj (pa tudi nekaj novih obrazov je bilo med njimi), udeležili tudi nekateri sodelujoči avtorji v razstavi. Glasbeno podlago je dodal organist Klemen Boc. Jože Mlkllč POSADITEV LIPE V POČASTITEV VSTOPA V EU V KS Škocjan so krajani posadili lipo v počastitev vstopa v Evropsko unijo. Na predvečer tega pomembnega dogodka so se 30. 4. 2004 ob 20. uri zbrali pred zgradbo šole. V deževnem vremenu so prisotni, s pomočjo soseda Alojza Lundra, najprej ročno skopali in ustrezno pripravili drevesno jamo. Sadiko lipe, ki jo je kupila krajevna skupnost, so posadili: Jožef Krašovec, predsednik KS Škocjan, Martin Tomažin, predsednik domačih gasilcev in Andrej Adamič, predsednik Kulturnega društva. Tako so pri tem delovnem in simbolnem opravilu sodelovali skupaj vsi obstoječi prvi možje v kraju. Kulturno društvo Škocjan je ob tej priliki pripravilo kratek priložnostni kulturni program. Manjkala ni niti poslanica, ki so jo podpisali vsi udeleženci. To so v steklenici položili v jamo v spomin poznim rodovom zanamcem, Prvič je v kraju zavihrala tudi zastava EU. Slovesnost bo ostala v spominu posebno najmlajšim udeležencem. Vsi pa smo bili na koncu edini v mislih, da v tako majhnem kraju ne moremo storiti mnogo velikih stvari, lahko pa več majhnih z veliko ljubezni. Jožef Marolt POVABILO NA KULTURNO PRIREDITEV STATI inu OBSTATI V ŠKOCJANU Vse občane vabimo na VIII. tradicionalno kulturno prireditev STATI inu OBSTATI v Škocjanu pri Turjaku, ki bo v nedeljo, 13. 6. 2004, ob 11. uri, pred zgradbo šole ob novi lipi. Prireditev bo ob krajevnem prazniku, ki ga praznujemo ob obletnici rojstva našega rojaka Primoža Trubarja. Prijazni ljudje Vas pričakujejo. Druženje bo ob bogatem kulturnem programu ob vsakem vremenu. nram, hm 30 LET GLASBENE SOLE GROSUPLJE ■ GALA KONCERT OB JUBILEJU • FOTOREPORTAZA Grosuplje, 16. aprila 2004 - Glasbena šola Grosuplje je ob 30. obletnici ustanovitve šole priredila jubilejni koncert v dvorani Brinje. Slovesnosti se je poleg precejšnjega števila obiskovalcev udeležilo tudi nekaj visokih gostov. Med njimi so bili grosupeljski župan Janez Lesjak, dobrepoljski župan Anton Jakopič in škofljiški župan dr. Jože Jurkovič (ivanški Jernej Lampret je imel druge obveznosti), Slovenec iz zamejstva Franc Huber, dirigent Darko van Bosh in častni konzul kraljevine Nepal Ashwin K. Shrestha. Koncert so razdelili na dva dela. V prvem delu, ki je trajal nekaj več kot 1 uro, so nastopili: Pihalni kvintet GŠ Grosuplje z mentorjem Vaskom Dokuzovor Pihalni orkester GŠ Grosuplje z dirigentom Boštjanom Dimnikom mm violončelistke z mentorjem Edvardom Adamičem, orfova skupina z mentorico Tanjo Tomažič kvartet klarinetov z mentorjem Mitjem Dragoličer in Kulturno društvo Big Band Grosuplje s solo pevkama Evo Sršen in Ireno Vidic ter z dirigentom Igorjem Lundrom. Prireditev je povezovala Jana Božič z radia Zeleni val. ki je na začetku drugega dela koncerta rekla: "Včasih veliko povedo besede. Včasih pravijo, da še več molk. Ampak brez zvokov, melodije bi bilo naše življenje osiromašeno, prikrajšano za mnoge užitke, ki božajo ušesa razveseljujejo našo narav in nam včasih celijo tudi dušo. Pedagogi se trudijo po najboljših močeh in skupaj z učenci uživajo sadove dela..." Nadalje je interpretirala ravnateljeve misli, ki jih je ob jubileju šole namenil slovenskemu vstopu v Evropsko unijo. Meni. da nam bo pravo mesto v tej uniji lahko prinesla le kultura, zato jo moramo okrepiti. Glasba govori univerzalen jezik med ljudmi ne glede na jezik, vero, politično prepričanje, barvo kože... Ravnatelj Franc Korbar je v nadaljevanju v svojem krajšem nagovoru omenil, da je glasbeno šolo v tridesetih letih obiskovalo okoli 2000 učencev, močna "armada kulture". Po njegovem je to tisto pravo orožje, ki bo nam Slovencem zagotovilo obstoj. "Z glasbo se učimo jezika dobre volje in ljubezni." kvartet saksofonov z mentorico Katarino Galič, in Lara Podvršič, 3. razred flavte, mentorica Karin Garb. Vse tri soliste je na klavirju spremljala Elena Metelko. Katja Košir, 4. razred flavte, mentorica Helena Potočnik Na koncu seje ravnatelj zahvalil celotnemu kolektivu, pa tudi vsem tistim sodelavcem, brez katerih šola ne bi mogla delovati, a morda niso neposredno povezani z glasbo. Nadalje je zahvala veljala tistim, ki so bili pri ustanovitvi glasbene šole, žal, med živimi ni več prof. Cvetka Budkoviča, ki je pred nekaj leti tragično preminil v prometni nesreči. Med številnimi Grosupeljčani, še posebej pa med glasbeniki, živi blag in prijeten spomin nanj, na njegovo delo In zavzemanje za napredovanje šole. Zahvale so prejele tudi občine soustanoviteljice glasbene šole, nekateri zaposleni na šoli in nekateri posamezniki, ki so poma gali šoli na različne načine pri njeni organizaciji, uveljavitvi in graditvi dobrega imena, med njimi tudi ustanovni član in delavec na področju kulture Vladimir Rozman ter nekdanji ravnatelj Marjan Sajovic. Ob tej priložnosti je Glasbena šola Grosuplje izdala tudi svoj glasbeni CD in nov bilten o dejavnosti Glasbene šole Grosuplje v zdaj že štirih občinah: Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica in Škofljica. Jože Mlkllč Razpis Glasbena šola Grosuplje bo imela za šolsko leto 2004/2005 sprejemne izpite v soboto, 5. junija, od 10. do 13. ure na vseh oddelkih (Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, Škofljica). V letošnjem letu bo vpis omejen. Prednost bodo imeli otroci za predšolsko glasbeno vzgojo in pripravnico ter interesenti za pihala in trobila. Še posebno prednost imajo nizka trobila (pozavna, tuba). Ravnatelj: Franc Korbar, prof. mwm KULTURA BREZ MEJA Območna revija odraslih pevskih zborov V soboto, 8 maja 2004 zvečer, je v Jakličevem domu v Vldmu-Dobrepolje potekala območna revija pevskih zborov v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za območje občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Med osmimi nastopajočimi zbori Je z občine Grosuplje nastopilo kar pet zborov, trije ženski In dva moška zbora. Strokovno Je zbore spremljal Mitja Gobec, zbore pa Je pozdravil tudi dobrepoljskl župan Anton Jakopič. Iz občine Grosuplje so nas dobro zastopali: Ženski pevski zbor BISER, ki ga vodi Apolonija Štrubelj Ženski pevski zbor LASTOVKE KD Teater Grosuplje pod vodstvom Mojce Intihar, Ženski pevski zbor MAGDALENA KD Vokal Grosuplje pod vodstvom Emila Kovačca, Moški pevski zbor VOKAL Grosuplje z zborovodjem Primožem Cedilnikom in 9. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE slovenske RIBE NA ISLANDIJI Želvak Franček med otroki v Knjižnici Grosuplje. V okviru svetovnega dneva knjige so Dnevi slovenske knjige so postali odmevna akcija po celi Sloveniji. Največ se seveda dogaja v Ljubljani, vendar tudi v vseh večjih mestih obeležijo te dneve s posebnimi prireditvami, posvečenimi knjigi, vedno pa se praznovanju pridružijo tudi knjižnice. Ves trud pa je namenjen promociji knjige in dvigu bralne kulture. Na uvodni prireditvi v Ljubljani je nastopil kot slavnostni govornik Evald Flisar, kije vodja in pobudnik Slovenskih dnevov knjig. Kritično je spregovoril o tržnem odnosu do knjige, ki ni le prodajno blago, ampak duhovna vrednota, ki priča o narodovi identiteti. Ljubljanski park Zvezda je gostil petdnevni knjižni sejem, kjer je bilo mogoče kupiti knjige z 20-odstotnim popustom. Tudi letos je s svojo stojnico vzbujala pozornost grosupeljska založba Mondena. Na odru sredi parka so se razvile različne polemike, tudi o poceni knjigah, ki jih ponujata Delo (pretežno tuje) in Dnevnik v maju (samo slovenske avtorje). Časopisni hiši ponujata ponatise in nimata takih obveznosti po avtorskem pravu, kot jih imajo založbe, ki se trudijo tudi z novitetami domačih in tujih avtorjev osveščati slovenskega bralca o književnih dosežkih. "Če je cena slovenske knjige bič, s katerim vzgajamo bralca, je Delova akcija sladkor. Za vzgojo sta potrebna oba," je povedal dr. Aleš Debeljak. Prireditve, povezane s knjigo, spremlja tudi vse več dražb starih knjig in tiskov. Najstarejšo na Slovenskem, že 17. po vrsti, je organiziral Trubarjev antikvariat. Kranjska zhbeliza Miha Kastelica iz leta 1831 je imela izklicno ceno 6.000 sit, prodana pa je bila za 11.000 sit. Cena nekaterim knjigam je narasla tudi za 18-kratno vrednost, medtem ko druga izdaja Valvasorjeve Slave vojvodne Krajnske, ocenjena na 250.000 sit, ni bila prodana. V okvir dnevov slovenske knjige lahko uvrstimo tudi projekt zvočnih knjig. Z njimi so opremili regijske knjižnice po Sloveniji in tako omogočili "branje" slovenskih knjig tudi temu občutljivemu segmentu slabovidnih ljudi. Poleg tega je celjska knjižnica predstavila še spletni portal Celjski biografski leksikon, ki bo služil predvsem domoznanskemu oddelku in tistim uporabnikom, ki iščejo informacije o osebnostih, ki so kakorkoli zaznamovali življenje v tem mestu. Lep izziv še za druge knjižnice, da se lotijo takega podviga. Knjižnica Grosuplje seje temu praznovanju pridružila s prireditvami. Otroke je 20. aprila 2004 obiskal želvak Franček, ki je z domišljenim in zanimivim nastopom navdušil več kot 70 otrok. Za odrasle, za naše stalne obiskovalce literarnih in drugih večerov, pa tudi za posebno ciljno publiko, smo 22. aprila 2004 povabili v knjižnico Ireno Jarc, prevajalko zanimive knjige o vodnih kristalih Sporočilo vode avtorja Masura Emota. Z veseljem lahko poudarimo, da uporabniki naše knjižnice cenijo knjige in jih, kojih ne potrebujejo več, ne mečejo stran, ampak jih prinesejo v knjižnico. Kar v knjižnici potrebujemo, obdržimo, ostalo pa ponudimo drugim knjižnicam, antikvariatom, bukvarnam, ob takih dnevih pa tudi zvestim obiskovalcev pod geslom "Podarimo knjigo". Kar nekaj dobrih knjig smo razdelili med zadovoljne bralce. Izšla je tudi knjiga Renate Anžič s Police pri Grosupljem z naslovom Nejka in čarobne barvice. Prijetna pravljica pripoveduje o barvicah in deklici Nejki, ki dela z njimi čudeže, dokler barvice ne zbolijo. Že izven teh prireditev, pa vendar še kako povezana s slovensko knjigo, pa bo razstava Rojstni list slovenske kulture, ki bo od 17. maja do 20. junija 2004 postavljena v NUKu. Prvič bodo skupaj razstavljeni originali štirih najpomembnejših slovenskih rokopisov: Brižinskih spomenikov, Celovškega ali Rateškega, Stiškega ter Čedadskega ali Černjejskega rokopisa. Ta izjemen dogodek bo vreden ogleda. Marija Samec Moški pevski zbor CORONA pod vodstvom Jerneja Kralja. Z dobrepoljske občine so se revije udeležili Mešani pevski zbor ŠKRJANČEK, Moški pevski zbor STRUGE in Moški pevski zbor RAFKO FABJANI. Žal se trije napovedani zbori revije niso udeležili (MePZ RAČNA, AVIS iz KD Stična in MPZ SAMORASTNIK ŽALNA), vendar je ob tem treba povedati, da je bila revija napovedana že pred tremi tedni, a je bila prestavljena, kar je verjetno povzročilo probleme glede usklajevanja pri zborovodjih in pevcih. Ostali zbori z ivanjske občine so revijo že imeli posebej. Jože Mlkllč Založba Mondena se predstavi Kompleks majhnosti? Islandija zagotovo živi od rib, zaradi rib, z ribami. Njeno ime pomeni "ledena dežela", njena oddaljenost onemogoča več stikov. Kakšno povezavo ima to s Slovenijo in slovenskimi ribami? Lahko bi se reklo, da Slovenci, ne glede na sistem, ki je v državi, obliko oblasti, število prebivalcev, državo, v kateri smo, družbeno dogajanje ali še kaj drugega, govorimo, da smo majhni. Včasih je to kot pohvala, drugič v povezavi s tem govorimo o velikih posameznikih, vedno pa se zdi kot nekakšno opravičilo - ampak veste, mi smo majhni. Z majhnostjo ali brez nje lahko država ubere več poti - lahko je slavna kot Monako, lahko je bolj slabo poznana, kot Andora, lahko je delno znana in jo v vrh potisne eno samo dejstvo, kot npr. Luksemburg, lahko izkoristi svojo lego in iz tega nekaj naredi - kot Belgija. Začeti mora sama. Žal nas zamenjujejo s Slovaško (tudi Italijani!), da te postavijo na zemljevid, moraš omeniti nekdanjo Jugoslavijo. Ignoranca ali ble-dost? V ravnanjih Slovenije je opazna nekakšna vodljivost - obnašamo se malo po vetru, ne povemo naglas in prvi svojega mnenja, politične odločitve se, ne glede na mnenje ljudi, poskušajo naslanjati na kakšno večjo državo (npr. ZDA), da jim bomo ja všeč in bomo svetovljanski, pa čeprav je očitno, da take odločitve vodijo v napačno smer. Ker smo majhni, se moramo naslanjati na druge, ker smo majhni, ne moremo ničesar sami, ker smo majhni... Kompleks? Islandija je velika za 5 Slovenij, vendar šteje približno 300.000 ljudi, zato lahko rečemo, daje majhna. A je v tej majhnosti pogumna. To je njena prednost, njen ponos, njeno tržno blago. Ne pride vsak tja, a kdor pride, je zadovoljen. Ko se zavedaš, da si majhen, je bolje, da se s tem ne ukvarjaš več, ampak poiščeš močne točke in te kar naenkrat postanejo privlačne, ne da bi jih kdo posebej oglaševal. Od ust do ust, osebno oglaševanje je še vedno najuspešnejša metoda. Prvi stik z vodo na Islandiji - na letališču gre, v hotelu pa topla voda smrdi po gnilih jajcih! Ogabno! Nevedoč, kaj te čaka, si hočeš umiti zobe in te skoraj zvije. In na veliko začudenje vsi Islandci govorijo, kako je njihova voda dobra!? Zdi se ti, da si na drugem planetu in da govorite različna jezika (čeprav so v angleščini dobri). Potem se hote ali nehote vsak dan srečuješ z vodo. Ko tolikokrat uporabljaš vodo, katere vonj ti je nevšečen, vidiš, da pa Evropejci morda le nismo tako umazani, kot si kdo mislil, saj smo v stalnem stiku z vodo. Tako odkriješ, daje mrzla voda na Islandiji izvrstnega okusa! Žeja? Voda je pravi odgovor (še posebej, ko vidiš cene). Malo sladka, tako prijetno hladna, zdrava je, ti zagotavljajo. To je njihov ponos. Povsod jo lahko piješ iz pipe, tople vode z vonjem po gnilih jajcih pa se navadiš, če ne drugega, voda iz toplih vrelcev ogreva tvojo Mil Kdo se bo smejal komu? Islandski konj obvlada položaj. - foto sobo, torej je nujno potrebna. Sprva jim ne verjameš, potem pa ... Tole, kar berete, je rezultat -močno se ti usede v predstavo o državi. Ki je majhna. V poletnih mesecih, to je malo več kot 3 mesece, se tja v zadnjih letih zgrinja več in več ljudi, zadnje številke so okoli 300.000 - število ljudi se torej podvoji. Marsikoga premami, da ostane. S svojo divjo, nenavadno, naravno, lunino lepoto. Vulkani, mah, jezera, fjordi, vrelci tople vode, pustinja, modre in zelene strehe, prijazni nasmehi, islandski konjički - če ostaneš in dobiš državljanstvo, te čaka naslednji ponos Islandije. Kljub majhnosti, ali pa zaradi nje, so se odločili za ta korak. Ki, ponavljam, ni šibkost, ampak pestrost, za nas že na meji z eksotiko. Telefonski imenik Islandije ima abecedni red urejen po imenih, ki morajo biti vsa islandska. Priimki pa so sestavljeni iz očetovega imena in besede, ki pove, ali si hči ali sin. Tako Eriksson preprosto pomeni Erikov sin, Halldorsdottir pa Halldorjeva hči. Verjetno so v tem nekaj posebnega, ni pa potrebno, da bi ta sistem menjavali, da bi postali podobni ostalim. Vsaka država ima svoje posebnosti, ki jih lahko ohrani kljub globalizaciji. Telo ima veliko udov in vsak je potreben (prim. Sveto pismo). Če je del telesa majhen ali se zdi nepotreben, ga lahko pozabimo? Če si zlomiš mezinček na nogi, ne moreš hoditi, čeprav se ta prst zdi odveč. Zaraste se ti noht v prst -velika težava. Pazduha? Same težave z njo, vedno na novo pušča mokro oznako na majici, omogoča pa telesu, da izloča nepotrebne tekočine. Tako je tudi s skupnostjo držav - ena država velika, glasna, druga bolj majhna, z malo glasovi, a brez nje bi vse delovalo drugače. Vsak glas je pomemben, sprememba se začne z eno mislijo. Včasih si samo prisoten, tako kot izgledajo islandski konjički. Stojijo obrnjeni stran od vetra, kot da meditirajo, zdijo, čakajo, da mine. Ko se jim približaš, se vsi aktivirajo, vzpostavijo stik in počnejo marsikaj. Kar naenkrat vidiš, da niso tako nemočni in da bolj obvladajo svoj prostor kot ti. V svojem prostoru ti veš, kako poteka življenje, če si velik ali majhen. Zato zakoni (npr. kakšne kumarice imamo lahko, kako bodo razporejene regije), urejanje različnih sistemov (npr. šolskega) ne morejo prihajati od zunaj, ne da bi se plemenitil s tem, kar je notri. Če ti aprila praznuješ prvi poletni dan, se tega veseliš in si v kratkih rokavih, je vseeno, če je zunaj 8 stopinj in so vsi tujci v kapah in šalih (primer je vzet z Islandije) - tukaj je tako. Problem majhnosti ni v tem, da si majhen, ampak v tem, kako ti na to gledaš, v našem primeru kako Slovenci gledamo na to. Pa ribe? Slovenija na Islandijo, ki živi od rib, zaradi rib, z ribami... izvaža sardine. Alenka Oblak POTEPANJE PO EGIPTU (14. del) Po zahodu sonca sem pogledala na vas. Kakšen prizor! Možje so prihajali domov. Iz različnih koncev. Otroci. Tekli so jim nasproti. Kako lepo. Vsak k svojemu očetu. Skočili so jim v objem. Sledila je večerja. Po večerji so nam Beduini zapeli zahvalno pesem. Ob ognju. Postavili so se v krog in peli. Odhod. Vožnja nazaj. Čeprav je bila že tema, je šofer krepko pritiskal na plin. Pozno smo prispeli v hotel in se kmalu porazgubili po sobah in prijetno utrujeni zaspali. Naslednje jutro ne tako zgodnje vstajanje. Ob osmih. Po zajtrku so nas z majhnimi kombiji zapeljali do pristanišča. Na ladjo. Zapluli smo. Tokrat smo se prvič na našem potepanju lahko "slekli". Da. Lahko smo si oblekli kopalke. Do sedaj smo ves čas hodili oblečeni v dolgih hlačah in majicah s kratkimi rokavi. Vsaj tisti, ki smo upoštevali navodila. Vodič nas je že v Ljubljani na predhodnem sestanku opozoril, da naj upoštevamo njihovo kulturo in se primerno oblačimo. To pomeni, ne kratkih hlač ali mini kril. Pluli smo proti koralnim grebenom. Kakšni valovi. Ladja pa seje dvigala gof in dol, pa spet gor. Kako visoko! Samo, da se ne bi prevrnili. Po polurni vožnji smo se zasidrali ob koralnem grebenu. Sedaj pa v kopalke, plavutke na noge, očala, dihalna cevka in v vodo. Kako topla voda! Malo sem zaplavala in pomolila obraz v vodo. Kakšne ribe! Velike, majhne, pisane, rdeče, modre, oranžne. Kvadratne z bodicami. Okrogle. In to tik ob meni. Lahko bi se jih dotaknila. Ribe, ki sem jih do sedaj gledala le v dokumentarnih oddajah. Na ladji so nam mornarji pripravili morsko kosilo. Riba. Okusno. Po kosilu smo zapluli do sosednjega koralnega grebena. Ponovno v vodo in raziskovanje podvodnega sveta. Ob sosednjih koralnih grebenih sem opazila še veliko ladij s turisti. Nekateri so se potapljali. Vodič nam je povedal, da tukaj opravljajo tudi potapljaške tečaje. Proti večeru so nas odpeljali nazaj v pristanišče. Še na ladji je nekdo od osebja povedal, da se bližamo obali in da se naj oblečemo. No, zopet nazaj v majice in hlače. Na kopnem sta nas že čakala kombija in nas odpeljala v hotel. Po večerji smo malo lenarili. S sestro in prijateljico smo se odpravile na teraso hotela, sedele, klepetale, uživale ob sončnem zahodu. Čudovit pogled na turistično mesto, ki se je utapljalo v temo. Že dvanajsti dan v Egiptu. Kako hitro teče čas. Ni čudno, ko pa se dogaja toliko stvari. Danes seje naša skupina razdelila. Imeli smo namreč dva dni prosto za lastno raziskovanje. Nekateri so se z gliserjem odpravili preko Rdečega morja v Sharm-EI-Sheikh in nato na goro Sinaj. Spet drugi so šli v Aleksandrijo. S sestro sva ostali v Hurghadi še en dan. Najprej sva se pošteno naspali, enkrat po dolgem času. Zajtrk. Zelo prijazno osebje. Zajtrk si dobil, kadar si hotel. Po zajtrku sva malo posedeli v recepciji in poklepetali z upravnikom. Povedal nama je, daje akvarij vsekakor vreden ogleda. Res sva šli. Prav je imel. Vse tiste ribe, ki sem si jih dan prej v živo ogledala, so sedaj plavale v akvariju. Tokrat sem imela priložnost o vsaki ribi nekaj prebrati. In kaj sem ugotovila. Nekatere so zelo, zelo strupene. Dobro, da tega prej nisem vedela. Po ogledu sva šli na bližnje kopališče. Tukaj smo bili turisti v kopalkah, domačinke pa ne. Kar oblečene so šle v vodo. S sestro sva jih opazovali. Samo hodile so po vodi. Plavati tako ali tako niso mogle. Sprehajale so se po plitki vodi in pazile na svoje otroke. Ko so šle iz vode, so se njihova oblačila sušila na njihovih telesih. Tudi midve sva zaplavali. Kot pri "snorkljanju", tudi tokrat zelo topla voda. In kaj se mi je zgodilo. Ko sem plavala nazaj proti obali in je bila voda že dokaj plitka, sem stopila na tla. Takrat pa neznosna bolečina. Kaj sem pohodila? Menda ja ne kakšno strupeno ribo. Tisto, ki sem jo danes gledala v akvariju in se zadržuje med skalami v plitki vodi. In je zelo strupena. Tako, da lahko tudi umreš. Upam, da ne! Kako me je bilo strah. Kaj naj naredim? Tudi sestra je bila vsa prestrašena. Šli sva do bližnjega lokala. Usedla sem se, sestra pa je šla v lokal in povedala, kaj seje zgodilo. Čez nekaj časa je prišla skupaj s sestro natakarica in v roki je imela krpo in lonec, v "Snorkljanje" v kristalno čisti in topli vodi. katerem je bilo nekaj zelo vročega. Kaj bo sedaj? Povedala mi je, da bo to dala na nogo. Da bo pomagalo. Stisnila sem zobe. Kako je bilo vroče. In kar direktno na kožo. Malo sem stokala, ampak natakarica je kar nadaljevala. Ona že ve. Zatrdila mi je, da gotovo nisem pohodila tiste strupene ribe in da bo to vroče olje, ki mi gaje ravnokar dala na podplat, pomagalo. Ko bi vsaj! Saj ne morem nič. Tudi hoditi ne. Odšepala sem po brisačo in nazaj proti hotelu. Komaj sem prišla. V hotelu meje receptor takoj vprašal, kaj seje zgodilo. Povedala sem mu. Tudi on je zatrdil, da to ni bila strupena riba. Izginil je in čez nekaj časa sta se pojavila on in kuhar. Zopet z loncem vročega olja in kosom blaga. Ponovno. Na moj podplat. Kako meje žgalo. Potrpela sem. Oni že vedo, kaj pomaga. Res je bilo malo bolje. Toda hoditi še vedno nisem mogla. Tako da sva ta večer s sestro preživeli v sobi in v recepciji. Klepetali sva z receptorjema. Eden izmed njiju je dobro govoril angleško. Povedal je, da mora delati noč in dan. S sodelavcem se izmenjujeta. Ko eden dela, gre drugi spat. Ponoči in podnevi. (se nadaljuje) - Branka Škufca PRIPOVEDI IZ GROSUPUEGA IN OKOLICE - 5 PROTEUS ZA ŽUPANOVOJAMO Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje nadaljuje tradicijo, ki jo je začenjal šentjurski župan Perme. Jami je med obema vojnama, koje bila Postojnska jama pod Italijo, poskušal dati življenje z urejanjem jame, vodstvom po njej, z veselicami ob njej, pa tudi vdihniti ji v njeni tihoti življenje s proteu-som - človeško ribico. Pripoved gospe Mici Podržajeve se dogaja okoli leta 1935. DVE ČLOVEŠKI RIBICI Šentjurski župan, p.d. Piskov (Josip Perme), je prosil mojega očeta, naj mu ulovi dve človeški ribici, da ju bo dal v jamo. Mene je vzel s seboj v Zatučne jame. Daleč v jamo sva šla. Oče je navezal kozarec na vrvico in mi rekel, naj ga spustim v vodo in čakam čisto pri miru. Lučko mi je pustil, sam je šel pa naprej. Dolgo ga ni bilo. Strah me je bilo. Temno je bilo, voda je šumela. Premišljala sem, kaj če očeta ne bo nazaj, ker je temno, da ne bo našel poti. Hladno je bilo. Pa je le prišel. Ujel je človeško ribico. Jaz še nisem nič ujela. Ugasnil je luč. Temno je moralo biti in kmalu je ujel še drugo ribico. Prodal ju je. Šentjurski župan mu je plačal 50 din zanju, to je bilo kar veliko denarja. Splačalo se je. Še pred kratkim je prišla na dan človeška ribica. V Mali Račni, kadar je velika voda, izvira studenec iz treh izvirov, kar iz tal, potem pa teče tam ob cesti. Eno človeško ribico je naplavilo, pa ni preživela. Je preč prišla. Povedala gospa MIcl Podržajeva, V. Ratna 16, v soboto, 8. 3. 2003 Zapisala Marija Samec ALI SE ZNAMO SLOVENCI ZDRAVO REKREIRATI? Vse več ljudi postaja bolj odgovornih do lastnega telesa, njihova duševna samopodoba je v prvi vrsti odvisna ravno od fizične skladnosti. Pa vendar nI daleč ločnica, ki potrebo po zdravem gibanju pahne v skrajno naprezanje, rekreativni ekstre-mlzem in nezdravo obsesljo. Kaj Je torej cilj sodobnih centrov za rekreacijo? Ali se v prvi vrsti resnično posvetijo potrebam, željam In morda tudi prepotrebni vzgoji In Izobraževanju svojih obiskovalcev? Ali s poudarjanjem visokoletecih sloganov o učinkoviti fizični preobrazbi vendarle ne pozabijo na človeka kot osebo, kot bitje z dušo In telesom? Na vprašanja, ki se v sodobnem svetu Idealov In medijsko skladnih telesnih oblin vse preveč potiskajo vstran, odgovarja Inštruktor!ca fltnesa, Andreja Medvešek. Kot Inštruktor!ca zagotovo poznate in razlikujete prednosti ali slabosti fltnesa v urbanem mestnem okolju In rekreativnega centra na podeželju. Ali med njima resnično obstajajo kljucni razločevalni elementi? Fitnesi v mestih imajo zagotovo prednost - možnost lažjega zaslužka z zelo malo "truda", saj sta masa prebivalstva in poznavanje fitnes kulture v takem okolju večja kljub konkurenci. To bi ponazorila s sitom, polnim drobnega peska, ki zdrsne skozi reže in ga nadomesti nov bel pesek -stranke pridejo in zelo kmalu zapustijo fitnes. Na žalost je to dobro v slabem. Premalo se vlaga v motivacijo strank na področju "bit fit" kulture življenja. Podeželski fitnesi pa po večini še vedno dihajo v starih okvirjih in metodah dela - pump it up, ki s filozofijo wellnesa nimajo nobene povezave. Fitnesi so v preteklem obdobju predstavljali neomajen vir zaslužka zaradi vsesplošne zaslepljenosti z medijsko poudarjanlml človeškimi Ideali. Je oseba, ki vstopi v fitnes, danes še vedno povsem samoti otna v svojih vizijah In predstavah ali so inštruktorji že vzpostavili vez med stranko In njenimi željami? Ljudje smo ljudje - smo del družbe, ki dejansko je in bo še dolgo preobremenjena. Ljudje, ki v centre prihajajo prvič, po večini menijo, da bodo v zelo kratkem času dosegli popoln izgled. In to je pravzaprav začetek usodne zgodbe, saj na žalost, v večini primerov, taka stranka tudi hitro obupa. Zato je še kako pomemben pristop klubov, da tabu medijskih pritiskov razblinijo v realnost ter stranki ponudijo kvalitetno osebje. Tako, ki je izobraženo za delo s strankami, ki pripomore k ozaveščanju strank o pomembnosti zdravega načina kulture gibanja kot nujnega dela strukture vsakdanjega življenja. Teoretično se je nivo znanja inštruktorjev fitnesa precej dvignil na višjo raven. Vendar je njihov način dela zelo odvisen od vrste oganizira-nosti v vvellnesu, v katerem delujejo. Še vedno pa prevladuje delo inštruktorjev na principu podajanja razdrobljenih delčkov znanja, ki pa se ne povezujejo v celoto koncepta. Zakaj Je tak Individualni pristop, nekakšna psihološka konstelacija posameznika, še posebej pomemben? Vsi se namreč zelo zavedamo hitrega tempa življenja, ki na ljudeh že pušča vidne posledice. Bolezeni nove dobe so stresi, ki nas lahko popeljejo v osamljenost, depresije ter druge oblike psihosomatskih obolenj. Ljudje vedno bolj kričimo na pomoč po duhovni hrani, ki ni naprodaj v nobeni trgovini. Zato mora biti oseba, ki z namenom po boljši kvaliteti življenja pride v fitnes center, obravnavana kot človek socialnih potreb, ne pa kot številka ali inštrument, na katerega igramo inštruktorji le eno noto, za katero vemo, da slej ko prej izgubi intonacijo pri strankah s tovrstnimi potrebami. Živimo v dobi, kjer izginjajo najosnovnejše človeške vrednote. Zmanjkuje nam časa za družino, prijatelje, hobije... in pojavlja se novodobna obolelost, stres. Kakšni Izzivi vas osebno vodijo pri delovni komunikaciji s stranko? Vsak prebivalec tega planeta ima svojo osebnost, edinstveno oseb- nost. Izkušnje, ki ga preoblikujejo skozi življenje, so zadostni faktorji razumevanja strankinega, včasih nepojasnjenega celostnega ocenjevanja - samega sebe in drugih. To je dobro spoštovati in razumeti. Zame vsaka stranka odpira nove izzive raziskovanja tega kompleksnega bitja. Vsak izžareva energijo, ki ti lahko z malo posluha veliko pove o načinu, kije primeren, da stranki pravilno svetujemo. Lepo je videti, da ljudje prihajajo in odhajajo skozi vrata centra z zdravim nasmehom in to je najlepša zahvala - kazalec uspeha ter nagrada, ki jo uživaš v tem poklicu. Smo ljudje agresivni do svojega telesa? Kako zajeziti ali ustavili amaterski športni ekstremizam? Kakšne posledice Ima fizična odvisnost za človekovo telesno in duševno zdravje? Ne vem, ali je nekaj v mentaliteti Slovencev, vendar po izkušnjah sodeč radi pretiravamo v športnih aktivnostih do te mere, da če te naslednji dan ne boli celo telo, to ni bil dober trening. Zelo smo svojeglavi, kar se tega tiče, in še vedno ne ločimo, da vrhunski športniki načrtno trenirajo za svoje dosežke in je njihovo delo garanje, ki vodi v veliko izčrpanost, tako fizično kot mentalno. Treningi jim večinoma puščajo hude posledice, ki nimajo nič skupnega z zdravim načinom življenja. S hitrimi in agresivnimi potezami v kratkem času v športni aktivnos- ti na žalost ne napredujemo, ampak si le sproščamo občasne frustracije. Kar pomeni, da zmerno in harmonično življenje gradimo korak za korakom, ki nam mora predstavljati užitke brez bolečinskih infarktov. Tako naše telo in glava postaneta res hvaležna. Napake bi morebiti lahko odpravili, če bi ljudi vzgajali že od otroštva dalje. Tako pa po većini le ponotranjajo vzorce svojih predhodnikov. Kakšna Je gibalna zavest današnje generacije otrok? Zelo lepo bi bilo, če bi se bolj zavedali, koliko lahko naši centri v tej zgodnji fazi pripomorejo mlademu bitju, ki je tako ranljivo, da ga pravilno usmerijo do boljšega razumevanja zdravega gibanja. Žalostno je, da otroci, ki imajo v šolah vsako leto tekmovanja v krosu, ne vedo, daje zmagovalec vsak, ki priteče do cilja. Vsi so zmagovalci, ne pa tekmovalci to merilo velja tudi pri drugih preizkusih znanja v šoli. Barbara Pance ■(EM Ha IHS ««i NAJBOLJŠI ČLOVEKOV STIRINOZNI PRIJATEU NI STOL • AMPAK PES! p 6. DRŽAVNA RAZSTAVA PSOV VSEH PASEM CAC GROSUPLJE 2004 KINOLOŠKI PRAZNIK POD GRADOM BOŠTANJ PODPISI POD SLIKAMI - O mednarodni udeležbi na pasji razstavi so govorile tudi izobešene zastave. - Lepotca Iz »severnih krajev.« - Na razstavi je aktivno sodelovalo tudi precej domačinov. - »Zelena bratovščina iz žalske fare«. Popolnoma aprilsko vreme je dajalo vso nedeljo, 18. aprila, pečat kinološki prireditvi, ki seje po dvoletnem premoru spet odvijala na tleh naše občine. Razstavljavcev pa vreme ni motilo, saj seje prireditelj -Kinološko društvo Grosuplje pod vodstvom Damijana Kravanje - spet izkazalo pri zahtevni organizaciji tega dogodka. Pokrit razstavni prostor za vse pasme razen za nemške ovčarje je preprečil muhastemu vremenu, da bi zmešal štrene organizatorjem. Številna udeležba - kar 534 prijavljenih psov iz 11 držav - je pričala, da se udeleženci razstav v Grosupljem dobro počutijo in se k nam radi vračajo. Slovenijo je zastopalo kar 360 psov, druga po številčnosti je bila zastopana Italija, sledile so ji Hrvaška in Nemčija. Eden od razstavljenih psov, nemški pritlikavi špic VVindrunner of Lenette je pripotoval celo iz ZDA. Najštevilčnejše zastopana pasma je bil po daljšem premom spet nemški ovčar - kar 29 jih je bilo, sledi bernski planšarski pes z 18 prijavljenimi psi, presenetljivo dobro pa so bili zastopani tokrat tudi vedno bolj priljubljeni mali "vorkiji" - vorkshire terierji s 15 psi. Prav gotovo je tem številkam botroval tudi posrečen izbor sodnikov, saj se izkušeni razstavljavci vedno pogosteje odločajo za udeležbo na razstavi, kjer sodijo sodniki - poznavalci pasme; Rado Pliberšek, Janez Plestenjak in Brigita Kremser za omenjene tri pasme to prav gotovo so, zato so v svoje razstavne prostore privabili toliko večje število psov. ZGODOVINA PASJIH RAZSTAV sega 141 let nazaj, ko so v Angliji prvič priredili pasjo razstavo in nanjo privabili kar 1687 psov, razvrščenih v 66 razstavnih razredov. Ocenjevalo je 19 kinoloških sodnikov. Angliji je kmalu sledila Nemčija, v Sloveniji pa je bila prva mednarodna pasja razstava 8. in 9. septembra 1926 v Ljubljani. Marsikdo se vpraša, ZAKAJ HODIMO pasji skrbniki NA RAZSTAVE, saj vemo, da je naš domači pes najlepši na svetu in ga ne damo za noben denar. Skrbniki pasemskih psov se udeležijo razstave največkrat zaradi vzpodbude vzreditelja, saj je z njegovega zornega kota pomembno izvedeti, kako je ocenjen pes, kije plod njegove vzreje. Psi enake pasme se merijo med seboj po lepoti in skladnosti s pasemskim standardom, razvrščeni pa so po spolu in starostnih razredih. Poseben razred predstavljajo psi, ki so dosegli z uspešno udeležbo na predhodnih razstavah naziv prvaka, pa tudi tisti, ki tekmujejo v razredu psov posamezne pasme z delovnim izpitom. Nenazadnje je pomemben del razstave tudi družabnost, saj se ob razstavnih ringih srečajo skrbniki psov enake pasme, ki si imajo vedno veliko povedati o svojih kosmatincih, včasih pa so tudi neprikriti hvali. Na koncu zmaga vedno le eden, ki je najbolj všeč sodniku, in s tem seje potrebno sprijazniti na korekten način. Tudi tu velja olimpijsko načelo, da je pomembno sodelovati, ne zmagati, in pokazati športno obnašanje. GREMO NA RAZSTAVO: Razstava je vsaka kinološka prireditev, kjer ocenjujejo zunanjost psa. Krovni organizator razstav pri nas je Kinološka zveza Slovenije (KZS), ki organizira prireditve po vnaprej objavljenem letnem načrtu prireditev. Delimo jih na ocene zunanjosti, vzrejne preglede in lepotne razstave. Slednje so lahko državnega ranga, kjer se najboljšemu samcu in samici v pasmi podeli naziv CAC (kandidat za državnega prvaka v lepoti) in mednarodne razstave, kjer se najlepšemu samcu in samici posamezne pasme podeli naziv CACIB (kandidat za mednarodnega prvaka v lepoti). Vedno bolj popularne so tudi klubske razstave, ki so državnega ranga z podelitvijo CAC. Organizirajo jih klubi za posamezne pasme ali pasemske skupine. Pasemski klubi, ki jih je pri nas vedno več, imajo pomembno vlogo. Skrbijo za popularizacijo pasme ali pasemske skupine in njeno kvalitetno vzrejo. Na specialnih razstavah se srečujejo ljubitelji določene pasme, izmenjujejo svoje izkušnje in kar je najpomembneje - pokažejo rezultate svoje vzreje. Za obiskovalce je razstava pomemben vir informacij o pasmi, kijih izkušeni vzreditelji lahko posredujejo bodočemu lastniku. V ocenjevalnem krogu se srečata sodnik ter lastnik s svojim psom. Sodnik je oseba z dolgoletnim delovanjem v kinologiji in opravljenim strokovnim izpitom. Po stažu sodnike delimo na sodnike ocenjevalce, državne in mednarodne sodnike. Razstava pomeni za psa in lastnika velik napor; tu se postavlja vprašanje, ali je le-ta za psa mučenje. Odgovor bo dal vsak razstavljalec sam: če mu je na prvem mestu pes in skrb zanj, je razstava zagotovo prijeten dogodek za oba. Tudi na tokratni razstavi je bilo očitno, da je za razstavljanje psa najprej potrebno precej znanja in spretnosti skrbnika. Psa je potrebno urediti do zadnje dlake, kar so nekateri ob razstavnih prostorih tudi zelo vešče počeli in poželi mnogo občudujočih, pa tudi začudenih pogledov. Psa pa je potrebno znati tudi predstaviti pred strogim sodniškim očesom, za kar je potrebno nekaj vaje. Nekatere pasje šole in pasemski klubi v svojih programih šolanja že učijo te veščine, saj slaba predstava psa in skrbnika, ki delujeta neusklajeno, lahko sodniško oceno bistveno zniža. Tako kot skrbniki so se ob razstavnih prostorih navduševali ali dolgočasili psi, eni na oblazinjenih ležiščih, drugi za hladnimi rešetkami. Resnično uživalo je le malo posameznikov, ki so že s svojim nastopom pred sodnikom od daleč dali vedeti, da je prepričevanje o svoji lepoti njihovo naj prijetnejše opravilo. Strokovni vodja razstave Denis Kuzelj, ki je od nedavna tudi novoizvoljeni predsednik Kinološke zveze Slovenije, je bil z organizacijo razstave, pa tudi s številčnostjo psov izredno zadovoljen. Prijetno ga je presenetil tudi velik odziv gledalcev, ki so si prišli ogledat nastopajoče od blizu in daleč. Veliko zanimanje obiskovalcev potrjuje, da ima razstava psov tudi poučni namen, saj se marsikdo, ki se odloča za nakup novega družinskega člana, prav na razstavi lahko oskrbi s številnimi potrebnimi informacijami, si ogleda pse vseh starosti izbrane pasme v živo, se pogovori z njihovimi skrbniki in se morda že odloča med posameznimi vzreditelji. Pomembno pa je poudariti, da uspehi na razstavah niso vedno odraz dejanske vzrejene vrednosti psa oz. psice, saj poznamo odlične razstavne pse, ki so iz različnih vzrokov za vzrejo neprimerni. Na koncu ne gre pozabiti najmlajših razstavljavcev, ki nastopajo s svojimi pasjimi prijatelji v posebnem razstavnem krogu in po posebnih merilih "junior handling"-a. Sodnica Tanja Bizilj je znala izvabiti iz mladih veliko prizadevnosti in truda, ki so ga vložili v prikaz svojega psa. Nekateri to opravljajo res vrhunsko. POTOVANJE S PSI (IN MAČKAMI TER BELIMI DIHURJI) PO NOVEM Za nekomercialne premike zdravih živali, kot se uradno reče potovanju s hišnimi ljubljenčki preko državne meje, bo po 3. juliju 2004 veljala nova ureditev. V prvi vrsti gre za zaščito javnega zdravja ljudi pred steklino, saj je okužba z virusom te bolezni še vedno smrtna. Najpomembnejša je uvedba enotnega potnega lista, ki bo vseboval večinoma enake podatke kot dosedanja rumena knjižica. Pomembna zahteva za prehod meje je označitev psov z jasno vidno tetovirno številko, ki jo že imajo vsi pri nas poleženi pasemski psi, ali mikročipom (za odrasle pse je dovoljeno prehodno obdobje osmih let, za mladiče, poležene po 1. 1. 2003, pa pri nas že velja obvezno čipiranje). Za vstop slovenskih psov v ostale države EU zadostuje vakcinacija proti steklini, kije evidentirana v novem potnem listu; ta določba ne velja za Veliko Britanijo, Irsko in Švedsko - te države zahtevajo izpolnjevanje posebnih pogojev, kot so preverjanje prisotnosti vakcinalnih protiteles in odpravljanje zajedalcev. Omenjene države za pse iz t.i. tretjih držav še vedno predpisujejo karanteno. V EU bodo z mednarodnim veterinarskim spričevalom lahko vstopale tudi živali iz držav, naštetih na listi C (npr. iz Andore, Islandije, Lichtensteina, Švice, San Marina, Vatikana, Monaka, Norveške in po novem tudi - na olajšanje številnih počitnikarjev - tudi s Hrvaške). Za ostale države, ki niso na listi C, pa evropska uredba določa, da je potrebno opraviti titracijo (pregled protiteles v krvi) 30 dni po vakcinaciji proti steklini in najmanj 3 mesece pred povratkom v države EU. Za vse, ki nameravate na počitnice v Črno goro npr., seje delo že začelo. Za omenjeni pregled krvi je pooblaščen laboratorij nacionalnega veterinarskega inštituta, odvzem krvi pa opravi vaš hišni veterinar. ^- Glede uvoza živali iz države, ki ni na listi C (vzhodne države bivše Jugoslavije, Sovjetske zveze...), obstoja navodilo, da zadostuje za živali, ki so mlajše od treh mesecev, za prestop meje izjava, da leglo ni bilo v stiku z divjo živaljo, ki bi utegnila prenašati steklino. Potrdilo izda veterinarska ustanova v tuji državi. Za uvoz starejših živali velja obvezna titracija. Potni listi bodo že v mesecu maju na voljo pri veterinarjih, pooblaščenih za registracijo In cepljenje psov proti steklini, cena po besedah mag. Breclja z Veterinarske uprave R Slovenije, ki Je obvestil Javnost o novih predpisih, ne bi smela presegati 500 SIT. Cena titracije znaša pribl. 8000 SIT. Mojca Sajovlc PESMI BREZ NASLOVA STATISTIKA IZ "CRNE KRONIKE" ZA APRIL 2004 NA OBMOČJU OBČINE GROSUPLJE KRŠITVE ZOPER JAVNI RED IN MIR: Število: 14. Kraj: 8 v zasebnih prostorih, 6 na javnem kraju. Razlogi: so zelo različni. Kdaj: javni red je pogosteje kršen ob vikendih in praznikih. KAZNIVA DEJANJA: Število: 43. Načini: tatvine, vlomi, poškodovanje tuje stvari. Kaj: hrana, tehnični aparati in predvsem mobilni telefoni, najpogosteje pa nakit in denar. Kraji: počitniške hiše, hiše, trgovine, delovni stroji. Čas: nočni in zgodnji jutranji čas. Prijeti so bili storilci kaznivih dejanj, ki so vlamljali v šole, trgovine in druge zgradbe na območju občine Grosuplje. PROMETNE NESREČE: Število: 37. Posledice: materialna škoda, telesne poškodbe. Vzroki: neprilagojena hitrost, stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti, neustrezna varnostna razdalja, nepravilen premik vozila. Čas: prihod na delo in vračanje z dela, ob slabih vremenskih razmerah. Kraj: na avtomobilski cesti A/2 / Šmarje-Sap - Višnja Gora in glavnih cestah R 646 in R 647 ter v naselju Grosuplje in bližnji okolici. NAVODILA IN OPOZORILA: Policijska postaja Grosuplje vsakodnevno izvaja poostreni nadzor nad cestnim prometom na celotnem območju občine, posebno pozornost pa namenja kontroli hitrosti z lastnim radarjem, predvsem na odsekih cest, kjer se dogaja največ nesreč oziroma tam, kjer so preko- račitve hitrosti največje in najpogostejše. Zato naj vozniki spoštujejo prometno signalizacijo in vozijo v skladu s cestno-prometnimi predpisi. Če občani opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja oziroma vozi z vozilom v neposredni bližini počitniških hišic ali parkiranih vozil ali je na kak drug način sumljiva, naj si zapomnijo čim več podatkov o osebi oziroma o prevoznem sredstvu ter to nemudoma sporočijo na PP. Vse kršitve javnega reda in miru, kaznivih dejanj in prometnih nesreč prijavite na tel. 113. Iz poročil PP Grosuplje KMALU TUDI TI MED BILKE TRAVNE SE LISTJE SKRIJE, CVET USAHNE IN SE PO ZEMUI RAZDROBI. ZAVEDATI SE MORAŠ, DA BREZ LJUBEZNI, TAKO NENADNO MINEŠ TUDI TI. DAMJAN PERME Previdnost vozi previdno, dosti jih mimo spusti. Previdni dolgo živijo. Neprevidni so že zdavnaj v nebesa odšli. Se zavedaš -tu si le najemnik. Ko vse predaš -samo še podzemnik. Človek brez vere in srca nerad posluša bližnjega. Plemenita duša pa je taka, da mu bližnji vedno manjka. Bedak lahko več vpraša, kot jih pet modrih odgovori. -Vsak odkriva v svoji glavi, kar ne premoreš ti. Resnico radi odrivamo na dno. A resnično je tako, da se nikoli ne potopi. Vedno splava in se jo nazaj dobi. Človek je edina žival, ki sam lahko zaneti pogorišče. A potem kot sleherna žuželka obupan išče zavetišče. Presiti ne morejo spati. Lačni imajo enake težave. Lahko bi se dogovorili, vendar še nismo tako bistre glave. Karollna Zakrajšek Doma je bila iz vasi Zagorica Dobrepolje. Po uspešni babiški šoli sojo namestili kot terensko babico na Štajersko v Žetalah. V letu 1952 pa je dobila službo bolj blizu svojega doma v ŠtJuriju (Grosuplje). Takratni ugledni možje so se hoteli z njo bolj podrobno seznaniti, zato so jo povabili v zgradbo osnovne šole na kratek razgovor. Na tem razgovoru pa je doživela nekakšno dopolnilno izobraževanje. Takega izobraževanja pa v babiški šoli ni bilo. Zato se vseh teh navodil in svetovanj ni povsem držala. Še več - sprejela je priimek Doblekar. Za vzrok odpovedi službe pa to ni zadostovalo. Zato so čakali na morebitno napako v njenem babiškem poklicu. V sosednji vasi pa je umrl novorojeni otrok. Ne da bi ugotovili vzrok smrti tega otroka, je dobila odpoved službe terenske babice. Kasneje pa je resnico povedal, priznal in obžaloval oče umrlega otroka, vendar je bilo že prepozno. Babica je bila na cesti. Gospod je povedal in priznal: "Moja žena meje prosila - pojdi po babico, jaz pa sem se še vedno obotavljal. Končno sem le odšel po babico v ŠtJurij. Na srečo je bila doma. Pohitela sva do moje žene ali bila sva prepozna, ker je medtem časom že rodila. Posledica moje malomarnosti je bila smrt mojega otroka." Babica Anica Vidmar, poročena Doblekar, je zatem dobila službo v porodnišnici v Ljubljani. Ali na žalost le teden nočnega dela. Tudi tukaj je dobila odpoved. Kasneje je dobila službo v Materinskem domu na Viču v Ljubljani. Tukaj je službovala vse do razpustitve tega doma. Nekaj časa je bila v službi v Kliničnem centru v porodnišnici. Počasi so se začele nabirati dobrote. Nočno delo in podobno. Bolehala je za sladkorno in tri leta pred smrtjo so ji odpovedale še ledvice. Bila je 100 % invalid, kljub temu pa za njo ni bilo v ŠtJuriju telefonskega priključka. Ali je bila zaznamovana? Dragi bralci, presodite sami! Franc Doblekar NOVIČKE IZ DOMA BELIH HAU ZDRAVNIKI ODHAJAJO ... Trenutno se Zdravstveni dom Grosuplje spopada s kadrovskimi težavami. Dom zdravja bo v kratkem zapustil še en zdravnik, pomanjkanje strokovnega medicinskega osebja pa se kaže tudi na drugih delovnih področjih. Direktor Zdravstvenega doma Janez Mervič: "Trenutno imamo hude probleme s kadri. Primanjkujeta nam kar dva zdravnika in tri sestre z višjo ali visoko izobrazbo. Kar na lepem imamo izpad treh patronažnih sester, tako sta od petih ostali samo dve." Zdravstveno osebje se trudi, da bi zapolnili vrzel, vendar se na pogoste razpise za nova delovna mesta doslej ni prijavil nov zdravnik. Vendar pa Zdravstveni dom Grosuplje ni edini, ki ga pekli nestanovitna kadrovska politika. Janez Mervič: "Po vsej Sloveniji bijejo plat zvona, ker se zdravniki nočejo zaposliti v zdravstvenih domovih zaradi prevelikih obveznosti in premajhnih plač. Raje bežijo v bolnišnice, ker je njihovo delo tam bolj cenjeno, bolje plačano in navsezadnje tudi manj odgovorno." ... OPREMO PA POSODABUAJO Zdravstveni dom Grosuplje seje v zadnjih mesecih tehnološko opremil z novo aparaturo za merjenje kostne gostote in sodobnim, popolnoma avtomatiziranim laboratorijem in urgentno ambulanto. Posodabljanje večinoma zastarele opreme nedvomno pripomore k učinkovitejšemu zdravljenju in nenazadnje tudi zadovoljstvu pacientov. Janez Mervič: "Z veseljem lahko povem, da gremo naprej s časom. Zlasti v laboratoriju imamo izjemno sodobne aparature, ki smo jih v glavnem kupili z našimi prihranki. Končno imamo urgentno ambulanto, opremljeno s kisikom, reanimacijskim vozičkom in vsem, kar je potrebno za nuđenje medicinske pomoči težko bolnim ali poškodovanim pacientom. Zadnje čase imamo celo aparat za merjenje kostne gostote pa tudi za invalide so prišli boljši časi, saj lahko z vozičkom pridejo direktno v urgentno sobo, kjer jim lahko nudimo zdravstvene usluge." SE VENDARLE OBETA NOV PRIZIDEK? Zdravstveni dom še vedno deluje v starih prostorih in je po mnenju direktorja Janeza Merviča tudi eden redkih domov, ki mu inšpektorji zaradi tega še niso prepovedali delovanja. "Eden redkih zdravstvenih domov smo, ki ima še vedno isti vhod za zdrave in bolne otroke. To je več kot katastrofa." Imajo pa že idejni projekt za izgradnjo prizidka, ki naj bi stal okoli 160 milijonov tolarjev. "V najslabšem primeru bi se upali začeti z gradnjo tudi na lastne stroške. Vzeli bi kredit, ki bi ga v desetih letih lahko odplačali. Občina bo morala pokazati dobro voljo in projekt pože-gnati." Trenutno situacijo bi prizidek rešil za najmanj dvajset ali petindvajset let. Vanj bi preselili splošne ambulante, laboratorij in urgenco, medtem pa bi se sprostili prostori na sedanjem otroškem dispanzerju, kjer bi z majhno investicijo napravili nov vhod za bolne otroke. Pridobili bi tudi prostor za izvajanje preventive, ki je še kako potrebna, pa zanjo sedaj nimajo prostora. Direktor je vedno bolj skeptičen zaradi obetajoče se priselitve novih prebivalcev v naselje Sončni dvori. "Tega se izjemno bojim. Tisoč ljudi ni malo, čeprav naj bi imeli svojega zdravnika. Tudi če bi ga imeli, vendar bo kljub temu vsa urgenca prišla v naš zdravstveni dom. Tega se resnično bojim v sedanjih prostorih." Barbara Pance ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je zapustil brat In stric ANTON OVEN iz Žalne, po domače Birtov Tone. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Hvala g. župniku Andreju Sinku za lepo opravljen pogrebni obred, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Žalna za organizacijo pogreba, vsem gasilcem iz sosednjih društev, ki so se udeležili pogreba, in Moškemu pevskemu zboru Samorastnik. Zahvaljujemo se tudi osebju Zdravstvenega doma Grosuplje za skrb v času njegove bolezni. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sestri Mlnka In Francka ter brat France In ostalo sorodstvo. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... ZAHVALA Ob boleči Izgubi našega dragega moža, ata In starega ata ANTONA BRATUNA (1922-2004) z Gradišča pri Polici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sovaščanom za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče ter darove za svete maše in cerkev. Hvala vsem, ki ste se nam pridružili v molitvi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala domačemu župniku gospodu Antonu Pahuljetu za lepo opravljen pogrebni obred in cerkvenemu pevskemu zboru za zapete pesmi. Zahvala velja tudi mešanemu oktetu Polica pod vodstvom Emila Kovačca za zapete žalostinke, PGD Polica za pomoč v težkih trenutkih in osebju Zdravstvenega doma Grosuplje, posebno njegovi osebni zdravnici doktorici Fani Grabljevec-Miklavčič. Hvala vsem, ki ste nam in nam še vedno stojite ob strani. Žalujoči: žena Marija, hčerka Tončka z družino In sin Miro z družino Ze leto dni naš dom je prazen, ker nehote smo šli narazen. Dragi ati naš nazaj ne pride. Eno leto v grobu spi. Misel našo vera hrani, onkraj groba on živi. V SPOMIN 12. 5. 2004 mineva leto dni, odkar Je nepričakovano In mnogo prezgodaj odšel od nas dragi mož, atl, brat, stric, boter, tast In dedi JOŽE MOŽINA st. s Peči pri Grosupljem Iti Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki našega dragega atija ohranjate v lepem spominu in mu prižigate sveče. Žalujoči: žena Milka, hčerka Milka z družino, sinova Jože In Boštjan ter brat In sestre z družinami. POGREBNE STORITVE Perpar Janez s.p. VSE POGREBNE USLUGE NA ENEM MESTU - DOSEGUIVI 24 UR NA DAN. 041 785 113 041 647 380 ZAHVALA Ob Izgubi našega dragega moža, očeta, dedlja In brata SVETOZARJA MAROLTA st. (1930-2004) gostilničar v pokoju iz Škocjana pri Turjaku se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, župniku g. Toniju Prijatelju za opravljen pogrebni obred, škocjanskim gasilcem in gasilcem iz okoliških društev za slovesno spremljanje na zadnjo pot, pevskemu zboru Vokal pod vodstvom g. Primoža Cedilnika za zapete žalostinke, govorcema g. Jožetu Krašovcu in g. Slavku Ponikvarju za poslovilne besede, Obrtni zbornici Grosuplje in vsem drugim, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in stali ob strani. Velika hvala osebju Zdravstvenega doma Grosuplje, Onkološkega inštituta v Ljubljani in ostalim, ki so mu dolga leta pomagali premagovati bolezen. Vsi njegovi Ob Izgubi našega dragega moža In deda JOŽETA AHČINA (1929-2004) iz Predol se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se prostovoljnim gasilskim društvom Račna, Čušperk in Nova Gora. Posebno zahvalo izrekamo gospodu Jožetu Valentinčiču za lepe besede slovesa, gospodu župniku Jožetu Glasu za lepo opravljen pogrebni obred ter moškemu pevskemu zboru iz Račne. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Nikar ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA ob Izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka In tasta ALOJZA JAGRA st. roj. 30. 3.1925 -12. 5. 2004 iz Sp. Slivnice pri Grosupljem. ,1 II Ne najdemo pravih besed, s katerimi bi se radi zahvalili vsem, ki ste bili povezani s trenutki življenja, boleznijo in smrtjo. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam nudili pomoč. Žalujoči vsi njegovi. 6059125 SPELA 13. tradicionalni 24- urni maraton Pričetek 4. junija 2004 ob 18. uri pred O. Š. Louls Adamič na Tovarniški cesti In zaključek 5. Junija 2004 ob 18. uri. Zaželene so predhodne pisne prijave na naslov: Atletski klub Špela, Trubarjeva 6, 1290 Grosuplje. Prijavite se lahko tudi po elektronski pošti: spela.dizdarevic@kiss.si Prijave bodo možne tudi na dan tekmovanja na prireditvenem prostoru med 16. in 18. uro ali vsako polno uro v času prireditve. Moške kategorije: Cicibani 1997 in mlajši Šolarji I 1995 - 1996 Šolarji II 1993 -1994 Šolarji III 1991 -1992 Dečki 1989-1990 Mladinci 1983 -1988 Člani I 1972 -1982 Člani II 1964-1971 Veterani I 1955 -1963 Veterani II 1954 in starejši Ženske kategorije: Cicibanke 1997 in mlajše Šolarke I 1995 -1996 Šolarke II 1993 -1994 od 4. 6. 2004 do 5. 6. 2004 Tradicionalni rekreativni 24- urni maraton, na katerem lahko teče vsak, ki ima rad - zdravo življenje. Šolarke Deklice III 1991 - 1992 1989 -1990 Mladinke 1983-1988 Članice I 1972-1982 Članice 1961-1971 Veteranke 1960 in starejše Pravila teka 1. važno je sodelovati 2. vsak tekmovalec mora preteči vsaj en krog 3. zmaga tekmovalec z največ pretečenimi krogi 4. tečete na lastno odgovornost Naš atletski klub "ŠPELA" v letošnjem letu organizira 13. 24-urni maraton "TEK SREČE ". Smo polni idej in pozitivne energije, da postorimo marsikaj tako na področju rekreacije kot tudi na področju doseganja športnih rezultatov. Vaša udeležba, DRAGI OBČANI OBČINE Grosuplje nam bi pomenila veliko moralno podporo, tistim, ki so nam pomagali s finančnimi sredstvi ali kako drugače, pa pokazala, da tudi v očeh tako uspešnih ljudi, kot ste Vi, naše ideje veliko pomenijo. Naj bo ta dan za vesele ljudi. Lep športni pozdrav AK "ŠPELA" VABILO NA Planinsko društvo Grosuplje je organizator letošnjega tabora planincev MDO Ljubljana, ki bo v soboto 29. maja, na Polževem. Uradni pričetek s kulturnim programom bo ob 11 url. Po uradnem delu se bomo planinci In ostali ljubitelji narave poveselill še na družabnem planinskem srečanju. Dostop do prireditvenega prostora je možen z osebnimi prevozi in avtobusi in pa seveda, kot se za planince spodobi, tudi peš. P0H0DNIK0M PREDLAGAMO DVE MOŽNOSTI PRIHODA: 1. Z vlakom ali avtobusom do Višnje gore in nato po Grosupeljski poti mimo Starega gradu, Pristave, Kriške vasi na Polževo. Med dve do triurno hojo boste lahko uživali ob pogledih na grosupeljsko kotlino (Jurčičeva pot, ki pelje preko vasice Zavrtače, tega pogleda ne omogoča). Vračate se lahko po trasi Jurčičeve poti. 2. Z lastnim avtobusom mimo Račne do Čušperka, od koder morate najpozneje ob 7. url zjutraj kreniti po markirani Grosupeljski poti proti vasici Gabrje in se nato povzpeti na legendarno Ilovo Goro. Od tu proti Ravnemu Dolu in naprej do ceste Grosuplje Krka. Tu je potrebno zaviti levo proti Grosupljem nato po dobrih 500 m zaviti na desno, na pot proti Velikim Vrhem, od tu do Sv. Duha In Polževega. Skupaj dobre tri ure hoje. Za obe varianti priporočamo lastne avtobusne prevoze, ki vam bodo omogočili, da se boste lahko dalj časa zadržali na planinskem rajanju. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na tel. 041 696 940. Pridite in se razveselite v družbi planincev. Planinsko društvo Grosuplje Ali ste vedeli, da v Grosupljem živi HOKEJIST IGOR CVETEK? Čeprav Grosuplje nima skoraj nobenih možnosti za drsanje, še manj pa za igranje hokeja, v Grosupljem že od junija 1987 živi zanimiv športnik, ki je član hokejskega kluba Olimpija inje na svoji športni poti dosegel lepe rezultate. Zato ga predstavljamo bralcem Grosupeljskih odmevov. Igor se je rodil v Ljubljani 12. novembra 1986, kjer so živeli do junija 1987, ko so se preselili v Grosuplje na Prešernovo cesto. Njegov oče izhaja z Jesenic. Zato seje njegove ljubezni do hokeja nalezel tudi sin Igor in prav zato ni niti čudno, da je Igor prve hokejske korake napravil na Jesenicah. Nato je začel redno trenirati pri 6. letih v hokejskem klubu Olimpija. Ker Igorjeva mama dela v vrtcu Trnovo, je tudi šolo obiskoval v Trnovem, saj je bilo tako manj voženj na treninge. A kljub temu sta starša opravila na tisoče kilometrov. Tako sta z očetom imela tudi eno težjo prometno nesrečo že na začetku Igorjeve športne kariere leta 1992, koje zaradi tega tistega leta začel trenirati kar nekaj mesecev pozneje. Ker je moral ujeti tudi nekaj zaostanka na začetku, saj začnejo otroci hokej trenirati že s štirimi leti, ga je oče vozil še na dodatne treninge na Jesenice, kjer ga je poučeval Viktor Tišler. Na teden je tako imel tri redne treninge in še nekaj dodatnih vmes, ki so dolgi od ene ure do ure in pol. Igor pa ni samo hokejist. V Grosupljem je pri Nanetu treniral rokoborbo. Aprila 1994 seje vključil v takrat zelo uspešen rokoborski klub Ikom. Maja 1996 je osvojil 1. mesto na državnem prvenstvu v kategoriji mlajši dečki brez izgubljene točke. Zmago je dosegel s tušem. Z zatonom kluba pa se je tudi Igor prenehal ukvarjati z rokoborbo. Že v osnovni šoli v Trnovem je pridobil zaradi dobrih rezultatov status športnika. V kategoriji MALČKI je osvojil kar tri 1. mesta: na državnem prvenstvu, v Alpski ligi in na enem od največjem hokejskih turnirjev v Zeel am Seeju v Avstriji. Med počitnicami leta 1994 seje udeležil štirinajstdnevnega športnega kampa v Bostonu v ZDA, vsako leto tudi poletne hokejske šole na Bledu, leta 1999 pa tudi poletnega kampa na Švedskem. Na teh srečanjih se družijo tudi z vrstniki iz gostujočih držav, kjer je spoznal že kar nekaj prijateljev. Po mojem je hokej precej trd šport. Zato ga vprašam, kako je, ko se zgodijo trdi stiki s soigralci ali z ograjo, pa pravi, da morda na zunaj res kaže tako, vendar se jih igralci običajno v tistem trenutku sploh ne zavedajo. Vrtam še naprej: Kako je, ko nastane vroča kri? Palica je pri roki. - Pravi: "V hokeju je nenapisano pravilo - Kdor se dotakne vratarja, mora biti tepen." Ko so na primer igrali proti Američanom, ki so že po naravi malo napihnjeni, so precej izzivali. A ko so sprejeli njihovo igro, seje začel vsesplošen pretep. Maja 1997 je začel trenirati tudi pri grosupeljskem nogometnem klubu. Tako je nekaj časa treniral kar tri športne discipline. V klubu je ostal nekaj več kot pet let in nanj so ostali lepi spomini, še posebej na trenerja. Odkar obiskuje športni oddelek na gimnaziji v Šiški, je še za nogomet premalo časa, saj med tednom živi v Ljubljani. V državni pionirski hokejski reprezentanci Slovenije se je udeležil Svetovnega hokejskega prvenstva do 14 let v Quebecu v Kanadi leta 2000 in istega leta je postal tudi državni prvak med kadeti. V tem letu ga je trener Dušan Lepša z mesta napadalca premestil na mesto branilca, kjer igra še danes. Januarja 2003 pa je postal član kadetske reprezentance do 16 let, ko se je udeležil zimskih iger Alpe-Adria, v katerih je sodelovalo 17 ekip iz posameznih dežel oziroma regij, kot so na primer Lombardija v Italiji, Bavarska v Nemčiji, sodelovali pa so tudi Hrvatje. Na teh igrah je Igorjeva reprezentanca na zadnji tekmi izgubila po streljanju kazenskih strelov s 3 : 2. Prav tako lani je nastopal v reprezentanci tudi na Evropskih olimpijskih igrah mladih - EYOF na Bledu, kjer so nastopile same močne hokejske reprezentance, kot so Rusija, Švedska, Finska, Švica in druge, kjer so zasedli peto mesto in je to glede na tako močne ekipe skoraj tako visok rezultat, kot če bi bili na 1. mestu. Decembra 2003 je nastopil kot najmlajši branilec na svetovnem prvenstvu do 20 let v Berlinu, na katerem je nastopil skoraj dve leti mlajši od ostalih udeležencev. Na tem tekmovanju so dosegli tretje mesto; prvi so bili Nemci, drugi pa Danci. Za njimi so bili Latvijci in Kazahstanci. Od 27. marca do 2. aprila 2004 so na svetovnem prvenstvu do 18. leta v avstrijskem mestu Amstetten osvojili 2. mesto. Na prvenstvu so poleg Avstrijcev sodelovali še Švicarji, Poljaki, Latvijci in Romuni. Na prvi tekmi so premagali domačine s 7 : 2, zgubili pa so le proti Švicarjem, čeprav je bil rezultat še v drugi tretjini 2 : 2. Potem jim je padel ritem in so zelo na hitro prejeli 4 gole. ZAVIDLJIV USPEH ROKOMETAŠEV OŠ BRINJE Udeleženci finalnega turnirja v Sevnici gj[._■*ajj| Osmi april 2004. Sevnica. Državno prvenstvo osnovnih šol v rokometu za starejše dečke. Zelo odmeven in dobro organiziran dogodek. Med drugimi sta bila prisotna tudi predstavnik z Ministrstva za šolstvo In šport, g. Peterim In predstavnik Zveze športnih organizacij Grosuplje, g. Cevc Vse sodelujoče ekipe, navijače ter gledalce željne rokometa, Je pozdravil župan občine Sevnica. Katere štiri ekipe so si priborile finalni nastop? Poleg ekipe OŠ Brinje iz Grosupljega so si mesto na zaključnem turnirju priborile še ekipe OŠ Ormož, OŠ Boštanj in ekipa OŠ Franceta Prešerna iz Ribnice. Fantje iz OŠ Brinje so si s svojo odlično igro v malem finalu priigrali mesto na stopničkah. Zavidljiv uspeh. Tretje mesto. Bronaste medalje. Pokal. G. Marko Strojan, trener dečkov, je povedal: "Z malo sreče bi bili lahko še boljši. Nismo bili v popolni sestavi. Ostali smo namreč brez prvega vratarja, ki je moral na operacijo. Tako je žogo nasprotnih ekip branil učenec sedmega razreda." G. Marko Strojan je učitelj športne vzgoje, zaposlen v OŠ Loisa Adamiča v Grosupljem. V popoldanskem času vodi razne treninge. Najmlajše učence, od prvega do četrtega razreda, trenira rokomet v okviru interesne dejavnosti. Ta trening poteka eno uro tedensko. Starejše dečke trenira štiri krat po dve šolski uri tedensko. Eno uro je "dala" šola, ostale tri ure pa trenirajo preko Rokometnega kluba Pekarne Grosuplje. V OŠ Brinje trenira rokomet okrog trideset učencev (od prvošolcev do osmošolcev). Že najmlajši so letos vključeni v šolsko tekmovanje v mini rokometu. To tekmovanje je organizirano med šolami. Tekmuje se v obliki turnirjev. Tekmovanje v mini rokometu je v času najinega pogovora še potekalo. G. Marko je povedal, da se njegova ekipa dobro drži. "Učenci so zelo navdušeni nad tekmovanji. Ni še izražena težnja po rezultatih, predvsem kažejo veliko veselje in zadovoljstvo nad igro." No, pa se vrnimo k tretjeuvrščenim starejšim dečkom. Obiskala sem jih pri enem izmed treningov. To je skupina fantov, ki trenirajo že od četrtega razreda dalje, štirikrat tedensko po dve šolski uri. Med pogovorom s trenerjem se nama je pridružil tudi kapetan ekipe Luka Žafran. Luka Žafran in Gregor Trnjak sta bila na tekmovanju v Sevnici izbrana v najboljšo ekipo turnirja. Zelo pohvalno in spodbudno za nadaljnje delo in motivacijo. Luka je o tekmovanju povedal: "Igrali smo zelo dobro. Krasno je bilo igrati pred nabito polno dvorano. Fantje v ekipi smo tudi sicer prijatelji. Družimo se tudi izven igrišča, kar prav gotovo doprinese k boljši igri. Na državno tekmovanje so nas spremljale tudi naše navijačice. Imamo namreč svojo šolsko navijaško skupino." Medalje je podelil najuspešnejši trener pri nas, g. Tone Tiselj. Poleg medalj, ki jo je dobil vsak član ekipe, so dobili tudi pokal. Prejeli so tudi praktične nagrade, majice, svinčnike in komplet dresov, kijih je podelila Rokometna zveza Slovenije. Šolsko ekipo je na tribuni spremljala in spodbujala tudi ga. ravnateljica Irena Kogovšek. Luka Žafran je povedal, da šola razume in podpira razvoj rokometa. Posamezni rokometaši imajo status športnika. G. Marko Strojan je za konec pohvalil sodelovanje s šolo in s klubom. Držimo pesti za prihodnje dosežke in uspehe rokometašev OŠ Brinje. Branka Škufca Dve leti je igral za mladince Olimpije in za mlado člansko moštvo Tivoli. Odigral pa je tudi že eno tekmo za člansko ekipo v klubu Olimpija na prijateljski tekmi proti Slaviji, kjer je dosegel en gol. Poleti bo igral v 1. slovenski ligi v In line hokeju za ekipo Strele, katera je v vrhu lige. Vso precej drago opremo mu kupujejo starši, pa še to je treba poiskati v avstrijskih trgovinah, kjer jim vendarle dajo tudi nekaj popustov. Na vprašanje, ki sem ga zastavil (Ker vem, da si polno "zaposlen s športom", ali ti preostane še kaj časa za druženje z Grosupeljčani?) pa pravi, da ima prek vikendov kar precej stikov s svojimi vrstniki. Med njimi so znani športniki, kot so šahist Marko Srebmič, košarkar Boris Jeršin in drugi iz rokoborskih in nogometnih vrst. Ker je športna gimnazija v Šiški neke vrste valilnica športnikov in športnih delavcev, ga vprašam tudi o njegovih ciljih za prihodnost. Pravi, da bi se rad po gimnaziji vpisal na DIF. V hokeju pa želi priti v naslednji sezoni v klubsko člansko vrsto, morda tudi v slovensko člansko reprezentanco. Vendar pa se Igor zaveda, da je pot to teh ciljev kot doslej trda. Že zdaj mu na teden "pripada" samo en prost dan. A kljub vsem potrebnim naporom, ki jih bo Igor moral narediti v bodoče, je njegova pretekla športna pot velik porok, da bo zastavljene cilje slej ali prej tudi uresničil. V uredništvu Grosupeljski odmevom mu to tudi privoščimo. Jože Mlkllč Glasilo prebivalcev občine Grosuplje NE GRE SAMO ZA KOLESARJENJE Grosupeljski kolesarji četrto leto zapored izvajamo humanitarno akcijo, kjer v okviru maratonskega kolesarskega podviga zbiramo sredstva za tiste, ki so pomoči potrebni. Sredstva, zbrana v okviru akcije leta 2001, smo namenili organizaciji letovanja otrok, ki jim slabe materialne razmere niso omogočale počitnikovanja na morju. Sedmim šolarjem iz naših krajev smo tisto leto omogočili poletno čofotanje v morju, da je sončni žarek posijal na njihovo srce. Zbir leta 2002 smo namenili družini, katere življenje seje znašlo na robu obupa. Njihovo životarjenje v naši neposredni bližini zaradi naše kratkovidnosti in njihovega ponosa nismo niti opazili. Oče, po hudi delovni poškodbi invalid, je zaradi nelikvidnosti delodajalca ostal brez vseh sredstev. Nezaposlena mati je v brezupu tavala in iskala način, kako preživeti tri šoloobvezne otroke. Naš skromen prispevek jim je tisto leto omogočil nakup oblačil in opreme za novo šolsko leto. Tretje leto smo zbrane prispevke podarili 14 letnemu fantu, kije moral v svoji rosni mladosti prevzeti odgovornost za obstoj družine. Oče je neodgovorno zapustil zadolženo družino v najetem stanovanju in jo prikrajšal za edini vir preživljanja.Dolgovi so se iz dneva v dan kopičili, mamo je zapuščalo zdravje in edina perspektiva je bila odhod dečka v dom za mladostnike, matere v zdravstveni zavod in razpad družine. Najstnik seje tej možnosti uprl in z našo pomočjo premostil težave do začetka "delovanja socialne države". Mati in sin sta ostala skupaj. Tudi letos zbrana sredstva, katera podarjajo vsi udeleženci maratona, obrtniki in podjetja iz naše okolice ter drugi dobrotniki, bodo v celoti neposredno prišla v prave roke. Zopet bo merilo pomoč otrokom in vrnitev zaupanja v soljudi. KD Grosuplje, Andrej Jerman RAZPIS: 6. junij 2004, MARATON TREH OBČIN Prvo nedeljo v mesecu juniju grosupeljski kolesarji v okviru vseslovenske akcije "Slovenija kolesari" pripravljamo kolesarsko prireditev imenovano "Maraton treh občin". Udeleženci boste izbirali med tremi v celoti asfaltiranimi progami in četrto, delno makadamsko. 1. Najdaljša, 100- kilometrska razdalja je namenjena dobro pripravljenim rekreativcem, saj je poleg zelo razgibanega terena začinjena z vzponom na 600 m visoki Korinj. 2. Udeležencem 85 kilometrske razdalje bo začimba Korinja prihranjena. 3. Tretja proga je nova v naši ponudbi. Prilagojena je tistim, ki jim je 50 km kolesarjenja dovolj. 4. Četrta trasa je namenjena šolarjem, družinam, slabše pripravljenim rekreativcem in tistim, ki želite kolesarjenju dodati nekaj več. Udeleženci 38 kilometerskega maratona boste obiskali Krško jamo. To je 220 m dolga, lahko dostopna in osvetljena jama, ki ima stalno temperaturo 8-9 stopinj Celzija. Popeljali vas bomo v skrivnostni svet s kapniki, netopirji, jamskimi hroščki, človeškimi ribicami (Proteus angunus) in podzemnim jezercem, kjer najdeni ostanki dokazujejo, da je tu človek bival že v prazgodovini. Vsi, ki se boste v jamo podali, poskrbite za topla oblačila. Start in cilj vseh poti bo pri športni dvorani Brinje v Grosupljem. Prijave bomo začeli sprejemati od 730 ure dalje na štartno ciljnem prostoru. Štartnina znaša 2500 SIT. Za mladino do 15. leta 1500 SIT. Učenci, prijavljeni do 20. maja preko prijavnice, objavljene v reviji Šport mladih, boste startali brezplačno. Skupine z več kot desetimi, skupno prijavljenimi udeleženci in imetniki olimpijske kartice imate pri štartnini 20 % popusta. Start kolesarjev na 100, 85 in 50 km bo ob 9. uri. Petnajst minut za njimi se bodo na pot podali udeleženci 38- kilometrske razdalje. Kolesarjem bodo na vseh progah na voljo bogata okrepčila, potujoče servisne delavnice in ostala spremljevalna vozila. Na križiščih bo poskrbljeno za usmerjanje kolesarjev. OPOZORILO: Maraton bo potekal ob normalno odvija- jočem se prometu, zato boste morali udeleženci pri vožnji upoštevati cestno prometne predpise, navodila In opozorila organizatorja. Udeleženci boste vozili na lastno odgovornost. Posebej vas opozarjamo na strme spuste In vključevanje na prednostno cesto. Otroci do 15. leta starosti lahko nastopite samo v spremstvu odrasle osebe. Za vse je obvezna uporaba zaščitne čelade. Organizatorji ne prevzemamo nobene odgovornosti za škodo, ki bi jo povzročili sebi ali drugim. Na cilju bo vsak prejel spominsko medaljo in praktično darilo. Deležni boste tudi okrepčila v obliki malice, žrebanja praktičnih nagrad in veliko zabave. Glavna nagrada prireditve bo barvni televizijski sprejemnik. Posebnih priznanj boste deležni najstarejši udeleženci, skupine in najštevilčnejša skupina. Za vse pripravljamo posebno presenečenje. Dodatne informacije so vam na voljo na tel. 031 206 745. KD Grosuplje, Andrej Jerman LEIPZIG-GROSUPLJE- 2004 11. KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI ZADNJA ETAPA S STARTOM V GROSUPUEM V petek, 30. aprila, se je 10 članic in članov Kolesarskega društva Grosuplje s kolesi odpravilo na sprejem nemških kolesarjev, ki kolesarijo iz Leipziga v Atene in nosijo poslanico (mesto Leipzig je eno od kandidatov za organizacijo olimpijskih iger leta 2012), športni pozdrav letošnjim olimpijskim igram in novim članicam evropske unije. Kolesarje smo sprejeli 29. aprila na Šentilju in jih spremljali preko Maribora do Ljubljane. Glavnina naših članov seje odpravi priključila v Kamniku in jih skladno s protokolom pospremila do ljubljanske mestne hiše. Tam so bili deležni prisrčnega sprejema in pozdrava odgovornih mestnih veljakov. Zvečer smo predstavnike odprave gostili v naših skromnih društvenih prostorih za starim gasilnim domom v Grosupljem, kjer smo jim predstavili naše društvo in naš kraj. Pogostili smo jih in obdarili, ter jim zaželeli srečno nadaljevanje poti. Nemški kolegi so se nam, navdušeni nad našim gostoljubjem, zahvalili in nas povabili v Leipzig. Naslednji dan, 1. maja, smo jih, kot Evropejci, pospremili do mejnega prehoda Fernetiči in jih predali Italiji. Še dogodek s srečanja: V naši brunarici sta se srečala dva kolesarja, udeleženca prestižne dirke "Dirke miru, Berlin-Praga-Varšava", naš legendarni Franc Škerlj in njihov Hans.....(priimek sem žal pozabil). Srečanje je bilo prisrčno in polno nostalgičnih spominov. Organizator slovenskega dela odprave je bil član KD Grosuplje g. Igor Buser, ki je nalogo opravil z odliko in se mu ob tej priložnosti v imenu društva zahvaljujemo. Andrej Jerman, Toni Hren KD Grosuplje V nedeljo, 9. maja 2004, se Je v soorganizaclji Kolesarskega društva Grosuplje pet minut čez dvanajsto med poslopji Pekarne Grosuplje In veleblagovnice Vele ter bližnje pivnice Anton v Grosupljem ob lepem sončnem vremenu, ki Je bilo kolesarjem v predhodnih dneh Izredno nenaklonjeno, začela zadnja etapa kolesarske Dirke po Sloveniji. Zadnjo etapo Je prenašala tudi Televizija Slovenija. Dirko so kolesarji začeli po zamahu startne zastavice v rokah župana občine Grosuplje Janeza Lesjaka. V zadnji etapi je po 153 km In po približnih treh urah in pol na cilj v Novem mestu prvi pripeljal Nizozemec Mohlmann, drugi je bil Peter Herman Iz Češke, tretji pa Slovenec Matic Strgar Iz Kolesarskega kluba Radenska. Skupna uvrstitev Iz vseh etap Dirke po Sloveniji je na prva tri mesta prinesla naslednje tekmovalce: 1. Mitja Mohorlč (SLO), 2. Aleksander Kučlnskl (BLR), 3. Matic Strgar (SLO). Kolesarji so se najprej zapeljali po krožni poti skozi Grosuplje (Cesta na Krko, Adamičeva, Taborska in Zupančičeva) in nato Ob Grosupelj-ščici, zavili proti Stari vasi, na Polico, skozi Kožljevec se vrnili v Grosuplje in pot nadaljevali Po županovem zamahu z zastavico se je začela zadnja etapa 11. Dirke po Sloveniji skozi Veliko Mlačevo, Žalno, pa nato skozi Veliko in Malo Loko ter na Peščeniku zapustili ozemlje naše občine. Že ob samem startu seje zbralo veliko gledalcev. Prav tako so kolesarje gledalci pozdravljali tudi vseskozi ob grosupeljskih cestah. Pot so kolesarji nato nadaljevali skozi Višnjo Goro, Ivančno Gorico, Radohovo vas, Trebnje, Mokronog, Škocjan in Šentjernej. Nato so naredili še krog skozi Novo mesto in zaključili sredi starega mestnega jedra. Pred startom je pripadla čast nekaterim Grosupeljčanom, da so "oblekli" najboljše kolesarje do tistega trenutka. V belo majico je Miho Žvaba oblekel predstavnik in strokovni delavec na Športni zvezi Grosuplje Andrej Cevc. V pikčasto majico je Tomaža Noseta oblekel predsednik Kolesarskega društva Grosuplje Toni Hren. Matica Strgarja (kolesarje doma iz Sel pri Lavrici) je v oblekel pomočnik direktorja komercialnega sektorja v Pekarni Grosuplje Miran Hribar. Najboljšega na dirki, Mitjo Mohoriča, pa je oblekel župan Janez Lesjak. Jože Mlkllt KINO GROSUPLJE - KINOPROGRAM Petek, 28. maj 2004 ob 20. url HLADNI VRH - ameriška uspešnica - vojna Ij. drama (155 minut) Petek, 4. Junij 2004 OB 20. url GOTHIKA - ameriška uspešnica - akcijski mist. film (dolby-sr zvok -116 min.) Petek, 11. Junij 2004 ob 20. uri SCOOBY DO 2 - ameriška nora komedija (88 minut) Petek, 18. Junij 2004 ob 20. uri TROJA - ameriška zgodovinska drama - uspešnica (160 minut Petek, 25. junij 2004 ob 20. uri ZBIRALEC ŽIVUENJ ameriška uspešnica - akcijski triler (103 minute) Program posredovala KNji2wg>aop/ie GROSUPLJE OGLASNO TRŽENJE: CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglašavanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999. Iz 1. člana TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN ŠTEVILA TOČK okvirne površina korekcijski točk. dimenzije v cm2 faktor (točka je oglasa v cm 0.511292 EURA) 50« 100 50 1549 77 60/100 M 1468 M 80/100 80 1306 104 10.0 »100 100 115? 11* 150x100 190 1066 160 100 x 20 0 200 1017 203 15 0 x 20.0 300 001 288 20 0 x 20 0 400 930 372 25 0 x 20 0 500 919 460 30 0 r 20 0 000 007 544 400 x 200 800 878 702 ceu 1100 004| 0*7 Točka znaša protivrednost 0,511229 EUR v SIT po srednjem tečaju BS na dan obračuna. TABELA OKVIRNEGA IZRAČUNA okvirne dimenzi|e oglase v cm tećei EURA 171 2004 neto vrednost oglasa konćm znesek z ODV 50x100 237 03 0307 11264 60x100 23703 1007* 12810 8.0x10.0 237 03 12862 15195 100/100 237 03 13962 16754 15.0x100 237 03 19379 23255 100x200 237 03 24651 29561 15 0/ 200 237.03 34941 41929 200 / 200 237 03 45065 54102 250 x 200 237 03 55669 66627 200 x 27 7 237 03 6 "1 '/ .rA 73481 30 0 / 20 0 237 03 65955 79145 40 0 / 20 0 - 400 x 277 Izračun e pripravljen na podlag tečaja EVRA 17. januarja 2004 za oglase na črnobelih straneh. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5 in na naslovnici s faktorjem 2,00. V CENO NI VRAČUNANO OBLIKOVANJE OGLASA. Račun se izstavi po izidu časopisa. K neto vrednosti oglasa je treba dodati se 20 % DDV. 2. član Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo. Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu. Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografijo, ceniki In podobno) Je vsak prvi patak v mesecu. Predhodno pokličite za rezervacijo časopisnega prostora za vaš oglas. Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v EPS (pri vektorskem EPS-u je potrebno fonte spremeniti v krivulje). JPG (brez stiskanja) ali TIF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi). Digitalno Izdelan oglas lahko pošljeta na elektronski naslov lozem&slol.not. Lahko pa ga pošljete tudi na naslov Izvajalca končna grafične postavitve amsetigslol.net (Matol Macedonl, Grosuplje, Pod gozdom IV/S), vendar morata o tam obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov (Jože Mlklič, Zagradec 53,1290 Grosuplje) poslati potrjeno naročilnico najpozneje en teden po roku, ki Je določen za oddajo ostalih prispevkov. ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (plar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA. >m m W TINA, ANZE IN BLAŽ MED NAJBOLJŠIMI SLOVENSKIMI PLESALCI - DRŽAVNO PRVENSTVO V ROČK AND ROLLU MmmF Zmagovalna Tina Kuhelj In Anže Jakopin. V soboto, 15. maja 2004, Je v športni dvorani Brinje potekalo državno prvenstvo v ročk and rollu za različne kategorije. Med najuspešnejšimi slovenskimi plesnimi pari sta po prvih mestih posegla Grosupeljčana Anže Jakopin In Tina Kuhelj ter Blaž Hren, ki pleše v zadnjem času z novo soplesalko Špelo Bobek Iz Tržiča. Uspešna sta bila tudi Anita Kastelic Iz Mlačevega In Janez Mlklič Iz Zagradca, saj sta šele letos začela tekmovati v skupini mlajših mladincev In sta se med 11 plesnimi pari uvrstila na peto mesto. Pri tem je treba povedati, da Ima večina ostalih plesalcev že nekajletne Izkušnje v tej kategoriji. Pohvaliti pa velja tudi prizadevni grosupeljski mladi par Anžeta Kneza In Anjo Gnldovec. Nekoliko manj športne sreče Je morda to pot imel Franci Pevc z novo plesalko Klavdijo Babnik, a smo prepričani, da bosta kmalu ujela ritem in posegala po novi B-članskl kategoriji In uvrstitvah na prva mesta. Na državnem prvenstvu v Grosupljem so od 9 klubov in društev, ki se v Sloveniji ukvarjajo z ročk and rollom, nastopili plesni klubi in društva Apolonij iz Maribora, Briljantina iz Ljubljane, Pan iz Dolenjskih Toplic, Panter iz Ljubljane, M iz Ljubljane, M iz Tržiča in domačega M kluba iz Grosupljega. Predtekmovanje se je začelo že ob 14. uri. Ob 17.30 je bila revija plesne šole. Zaključni finalni del s slovensko himno na začetku pa nekaj minut čez 19. uro. V razredu mini je nastopilo 17 parov (0 iz Grosupljega), kot že omenjeno 11 v skupini mlajših mladincev (2 iz Plesnega kluba M Grosuplje) in v skupini »lungJz.^tetfl.'roJ^^ereaT^ nastopili 4 pari (1 iz Grosupljega), v B skupini 6 parov (1 iz Grosupljega) in v članskem A razredu pa 1 par (0 iz Grosupljega). Poleg samega državnega prvenstva so organizatorji veliko osebnih naporov vložili v samo organizacijo tekmovanja, pa tudi v sceno ter izbrali najboljšega ozvočevalca in osvetljevalca. Povabili so tudi celo vrsto ljudi iz slovenskega šovbiznisa - od Lada Bizovičarja, skupine Ročk 'n' band ter pripravili revijo vrhunskih plesalcev in programe njihove plesne šole v CICI in POP programih, hip hop in dicso plesih, breaku, electricu, ter družabnih plesih. S svojimi humorističnimi izjavami in plesom pa sta na prireditev prišla tudi Roma Brajdimir in njegova žena Berta. Prireditev je bila uvrščena v program Slovenija pleše. Napovedoval-ski del prireditve sta tudi to pot imela v rokah Marko Hren in njegova soplesalka Anita Vihtelič. Ob številnih grosupeljskih sponzorjih je prireditev podprla tudi Plesna zveza Slovenije. Vse so tudi posneli s tv kamerami. Posnetke pa bodo vrteli na različnih lokalnih in slovenskih televizijah. Opazili pa smo nekaj težav med sodniki, saj je prihajalo do izrazitih odstopanj pri nekaterih ocenah plesnih parov. Zato je glavni sodnik vse sodelujoče sodnike poklical med prireditvijo na poseben posvet. Kljub pravkar povedanemu pa je bila prireditev izpeljana profesionalno in dobra priložnost za predstavitev Grosupljega, saj so člani Plesnega kluba M Grosuplje, njihovi starši in prijatelji vložili v prireditev precej več, kot to naredijo v drugih krajih na takšnih tekmovanjih. Jože Mlklič Anlta Kastelic In Janez Mlklič. Brajdimir in Berta sta "baje precej zaslužna" za delo sodniške komisije. Otrok nI na sliki... Grosupeljske breakerice. Franci Pevc z novo soplesalko Klavdijo Babnik. Ples na živo glasbo skupine Ročk 'n' band. mm Domiselne rešitve za opremo pisarn, hiš in apartmajev HI-PO - pohištvo z individualno noto HI-PO - podjetje specializirano za opremljanje delovnega in bivalnega okolja. Želimo Vam ponuditi pohištvo, primerno Vašim potrebam in za Vas ustvariti delovno oziroma bivalno okolje, pisano Vam na kožo, v katerem se boste zares izvrstno počutili. Z Vašim sodelovanjem Vam nudimo kompletno storitev svetovanja, projektiranja, izdelave, dobave in montaže. V kolikor želite zadostiti svoji kreativnosti Vam nudimo razrez plošč, oblepljanje robov ter izdelavo izvrtin. Obiščete nas lahko vsak delavnik med 7 in 19 uro in v soboto med 9 in 14 uro. Vidimo se v HI-PO. HI-PO d.o.o. Brezje pri Grosupljem 32 1290 Grosuplje, Slovenija Telefon: ++386 (0) 1 786 5490 Fax: ++386(0)1 786 2100 e-mail: hi-po@siol.net VELE darilo čaka na vas! VELE prijeten nakup Nagradna igra poteka od 6. maja do 6. junija, v vseh živilskih prodajalnah Vele a i m I S a Več o poteku nagradne igre izveste pri blagajnah v vseh živilskih prodajalnah družbe Vele d.d. maj 2004 • GROSUPELJSKI ODMEVI 32 Itok Eltok Eltok Eltok Eltok Eltok Eltok Eltok Eltok Eltok Eltok Ellok Eltok KOZMETIČNI SALON THALGO CENTER - SPA Če nočete, da vas slaba volja prežene iz kopalk in vam pokvari zaslužene dopustniške dni, obiščite THALGO center v Grosupljem. SUM UP Id.o.o. elektro trgovina V vV 4 e vam je vroče hladimo, te vas zebe grejemo. trgovina s spodnjim perilom in nogavicami S klimami anasonic I Pestra izbira KOPALK za prihajajoče poletne dni! Eltok d.o.o. Prešernova 82 1290 Grosuplje tel: 01 7865 730 fax: 01 7865 735 GSM: 040 410 190 Ze od 75000 SIT + DDV ■Ilok Eltok Eltok Eltok Eltok Eltok Eltok Eltok Eltok Eltok Eltok Eltok Eltok t Lektos d.o.o., Adamičeva 3b, 1 290 Grosuplje Tel./fax: (01) 786-46-49 VtN/AJAMo VELUE STRESNA OKNA ^ONTAt0 Ugodni nakupi izdelkov VELUX! Pri nakupu z vgradnjo še prihranek pri DDV: namesto 20% plačate le 8,5% DDV! Brezplačno svetovanje na domu! Gramat il d.o.o. Grosuplje, Rožna dolina 9 T? 01 786 33-66, 786-33-63 ELEKTROMEHANIKA IN TEHNIČNA TRGOVINA JOŽE AHUN s.p., Kolodvorska cesta 1, 1290 Grosuplje S 011 787 14 51, GSM: 031/ 640 100 NAVTIKA prodaja in izposoja napihljivi čolni izvenkrmni motorji TOHATSU outboards Organiziramo tudi izpite za voditelje čolnov! Pivnica in Pivovarna rzzi 1 956 3 d.o.o., CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01/786 26 22; 786 36 20 Fax: 01/786 46 21 INSTALACIJE • TRGOVINA • INŽENIRING • SERVIS STORITVE i Elektroinstalacije od projekta do izvedbe za vse vrste objektov, po konkurenčnih cenah, zahtevajte naše ponudbe; i meritve instalacij in izdaja atestov za obratovalnice in proizvodne obrate; i vzdrževanje instalacij in naprav na objektih, opravljamo redne in pogodbene servise; i izvajamo računalniške mreže z dobavo in montažo opreme v sodelovanju z vodilnimi podjetji; i naša ključavničarska delavnica vam izdela vse vrste kovinskih delov, potrebnih pri montažah, razno kovinsko opremo, elektro omare in pulte po naročilu. TRGOVINA I Naša nova ponudba je urejena specializirana discontna trgovina za elektroinstalacije namenjena elektroinstala-terjem, vzdrževalcem, samograditeljem, gospodinjstvom; i v trgovini izvajamo strokovno brezplačno svetovanje; i izvajamo kataloško prodajo znanih proizvajalcev gospodinjskih strojev in aparatov; i na željo stranke izvršimo dostavo na dom, izvedemo priklop; brezplačno odpeljemo zamenjani izdelek. hranilnica 1LATA LOMOVA POMLAD 5$ ^ LON d.d., Kranj ODLIČNE OBRESTNE MERE ZA VSE DEPOZITE IN VARČEVANJA OSEBNI RAČUNI (limiti, ba/maestro, pos, bankomat, eumc) TRANSAKCIJSKI RAČUNI ZA PRAVNE OSEBE (E LON elektronsko bančništvo, plačilni promet jL_tyjino) POTROŠNIŠKI KREDITI OBRTNIŠKI IN PODJETNIŠKI KR /poslovna i;\()ta< .Grosuplje Kolodvorska 3* knjižni GROSUP CA LJE Obiščite nas in z veseljem Vam bomo svetovali na Ljubezniv Osobni- (Nračin! PE Grosuplje, Kolodvorska 3, telefon: 01/7862-925, e-mail: info@lon.si, http:llwww.lon.si Telefon: [)l/78:62r925« J^aks: '01/78 61'71H w J