Erik Švab (letnik 1970) je danes uspešen pod- jetnik na področju evropskih projektov in oče treh otrok. Zlahka ga boste na ulicah mestnega središča srečali v elegantni službeni obleki, še pred nekaj leti pa je veliko več ur kot v pisarniškem naslanjaču pre- živel v plezalnem pasu. Spoznali ga bomo kot ambici- oznega in neizprosnega plezalca, enega najvidnejših obrazov sodobne tržaške plezalske šole. Slovenca. V vas prepoznam dva glasova, natančnost pravni- ka in radovednost pustolovca. Na visokem nivoju ste se preizkusili v športnem in balvanskem pleza- nju, lednem in kombiniranem plezanju, alpiniz- mu, tradu.1 Kaj je njihov skupni imenovalec? V ertikala! V edno se mi je zdelo zanimivo tisto, kar diši po navpičnosti, vleklo me je v vse dimenzije vertikal- nega vzpenjanja. Nikoli nisem pešačil, prišel na vrh zaradi vrha samega, zanimale so me težke smeri, pa čeprav sem se prej obrnil in se vrnil v dolino. Veliko sten sem preplezal brez vrha. Zbiral sem navpične avanture, ne pa žigov! Naravnost smešno se mi zdi, da mnogi samooklicani alpinisti v bistvu s pohodniškimi palicami pešačijo na osemtisočake. Začetki so vedno zanimivi, tudi pri vas je bilo tako. Za današnje razmere sem začel plezati pozno, okrog šestnajstega leta. Prej sem treniral odbojko pri trža- škem slovenskem klubu Bor, vendar tega športa ni- sem čutil za svojega. Kasneje sem razumel, zakaj: nisem rojen za ekipne športe. Od nekdaj sem bil indi- vidualist (nekateri pravijo egoist), v alpinizmu nisem odnehal, dokler me v to ni prisilila poškodba hrbta. Na začetku sem rastel s sorodno plezalsko dušo Davi- dom Danielijem, veliko so mi pomenili kolegi iz ma- tičnega društva SPDT: David Štrajn, Ivo Kafol in Da- vor Zupančič. Prva leta so bila nora, z malo znanja 1 Tradicionalno plezanje, trad, je plezanje s sprotnim namešča- njem premičnih varoval brez uporabe klinov. Domovina trada je Velika Britanija (op. ur.). in veliko zagnanosti so se končala z odlomljenim oprimkom in padcem v severni steni Mojstrovke, le dve leti po začetku. Gleženj sem si zlomil v treh toč- kah, zdravniki so trdili, da ne bom več hodil po sto- pnicah. Haha, še dvajset let sem plezal in vsakič, ko sem v dolino dirkal z dvajsetkilskim nahrbtnikom ali skakal s pet- do šestmetrskih balvanov, sem se spo- mnil na tiste dohtarje. Kaj rečete tistim, ki trdijo, da plezanje ali alpini- zem ni šport? Od leta 1998 do leta 2003 sem resno tekmoval v dr- žavnih in svetovnih pokalih, predvsem v lednem ple- zanju, prioriteta pa je bila vselej avantura, ali drugače rečeno, tekmovanje s težavnostjo ali z dosežki drugih vrhunskih alpinistov. Res sem bil tekmovalen, tako Jernej Šček INTERVJU Nedeljski izletniki se s »kontinenta« v Trst ne odpravljajo več po kavbojke, pralni prašek ali kavo, temveč s polno plezalsko opremo iščejo drugih dragocenosti. Denimo na kak mrzel, burjast zimski dan martinčkanje v belih stenah tržaških obronkov. K pogovoru smo povabili domačina, poznavalca teh sten, ki tudi v hribih ni ravno rožic trgal. Zbiral sem navpične avanture, ne pa žigov Erik Švab 48 v šoli kot v plezanju in kasneje v poslu. Alpinizem ni »samo« šport, temveč je aktivnost, v kateri za vrhun- ske rezultate potrebuješ športnega duha. Ernest He- mingway je trdil, da obstajajo samo trije pravi športi: bikoborba, avtomobilizem in alpinizem, ostalo so le igre! Blizu mi je tudi Riccardo Cassin, ki je rekel, da je najboljši alpinist tisti, ki umre v svoji postelji! Tega se je držal in doma umrl pri stotih letih. Od leta 1987 ste v dobrih dvajsetih letih opravili več kot petsto vzponov. Kateri vzponi vas »prega- njajo« še danes? Še dvajset let bi lahko intenzivno plezal, pa bi mi ne uspelo izpolniti vseh želja. Najbolj mi je žal, da mi ni uspelo preplezati El Capitana v Yosemitih in Cerro Torreja v Patagoniji. Noro me je privlačila njuna ver- tikalnost. V primerjavi z legendami, kot je prijatelj Sil- vo Karo, ki jih ima skoraj dva tisoč, sem preplezal re- lativno malo smeri. Stene me ne preganjajo več, ostali so spomini: najveličastnejša južna stena Marmolade v Dolomitih, utesnjujoč pogled na severno steno Ei- gerja, najlepše strme apnenčaste stene Wendenstoc- ka v Švici. Tam domujejo mistični občutki in edin- stven zrak. Katere so bile vaše alpinistične vrline? Morda sis- tematičen, manijaško znanstven pristop? Kar onemel sem ob pregledu vaših natančnih načr- tov treningov s ponovitvami in opombami, popi- su preplezanih smeri in tabelah o novih projektih. Ni mogoče postati vrhunski alpinist v kratkem času, ob športni pripravi so vselej potrebne izkušnje. Pre- pričan sem, da je odlična športno-plezalska pripra- va nujna. Športno plezanje mi je služilo kot osno- va za ostale oblike alpinizma. Vedno in povsod sem imel jasno začrtane cilje. V petindvajsetih letih sem zbral ogromno zbirko skic in opisov predvsem novih, nepoznanih plezalnih smeri, ki jo z veseljem delim z drugimi. Za mojo razvojno parabolo je bil, mislim, odločilen močan značaj oziroma ego. Morda sem po- stal uspešen športnik zato, ker sem bil v osnovi ego- ist. Močan ego spodbuja agonizem in tekmovalnost, hkrati pa žene v ekstreme in v tveganje, zato lahko egoist zlahka uniči, kar je s trudom dolgo gradil. S či- ščenjem uma in z meditacijskimi tehnikami se v za- dnjih letih trudim osvobajati vplivov ega. Čeprav ni lahko, se zavedam, da se ga želim znebiti. Nekaj besed o trilogiji najtežjih dolgih kombinira- nih smeri na svetu. Po tekmovalnem obdobju sem se odločil znanje in formo prenesti v naravne stene, tako v krajše drytoo- ling smeri kot tudi v alpske vzpone. Začeli smo plezati bolj športno, denimo brez paščkov na cepinih, kar je bilo fizično zahtevno in psihično obremenjujoče. Sle- dili so najtežji vzponi te vrste, kratke smeri z ocena- mi od M10 do M13, ki so bile takrat najtežje ocene Erik Švab v smeri From a distance, E5, v Stanageu v Veliki Britaniji Foto: Klemen Premrl kombiniranih smeri na svetu. Največji miselni pre- skok je sledil flash vzponu smeri Matador v steni Ue- schinen v švicarskem Kanderstegu z oceno M11. Ve- del sem, da zmorem najtežje. V letih 2007−2008 sem z mnogimi soplezalci, med njimi bi rad omenil pri- jatelja in še danes enega izmed vodilnih lednih ple- zalcev Klemna Premrla, opravil več daljših kombi- niranih vzponov. Z Dejanom Miškovičem sva prva ponovila smer Jedi Master v Val di Cogne v dolini Ao- ste s tremi raztežaji z ocenami M10−, M11, M9. Na- slednje leto sva s Klemnom opravila drugo ponovi- tev smeri Illuminati v dolini Vallunga, ki je z ocenami M10+, M11, M8, WI6+ še danes najtežja večraztežaj- na smer na svetu. V isti dolini sem odkril še zadnjo smer neverjetne trilogije, smer Empire Strikes Back legendarnega Angleža Stevieja Hastona z ocenami M8, M10+, M6, WI4+. T o smer sem kot tretjo v nizu splezal z Lovrom Vršnikom in tako prvi ustvaril trilo- gijo, o kateri mislim, da je še vedno neponovljena. T o mi je v veliko zadoščenje! Udeležili ste se dveh zunajevropskih odprav. V Pa- kistanu ste prišli pod Spantik, 7028 m, na Mada- gaskarju pa po zahtevni smeri priplezali na neo- svojeni vrh T saranoro Atsimo. Prvo odpravo so sestavljali Francozi, Rusi, Madžar in dva Slovenca, poleg mene še Marko Prezelj. V Span- tiku so žal plezali ostali člani, ker se je mene kma- lu po prihodu v bazo lotila višinska bolezen. Zaradi začetka pljučnega edema sem se vrnil v dolino. Osta- li kolegi z Markom na čelu so bili uspešni! Na Ma- dagaskarju pa smo preplezali novo zahtevno smer 2 na še neosvojeni vrh, ki je skoraj dvajset let čakala na prvo ponovitev. V njej se je med drugim neuspešno preizkusil sloviti Adam Ondra. Prvo ponovitev so lani opravili trije mladi italijanski plezalci ob sprem- stvu tržaškega prijatelja Marca Sternija, ki je bil po- leg Rolanda Larcherja in mene soavtor prvenstve- nega vzpona. Šlo je za tehnično zahtevno plezanje v navpični steni s psihično zahtevnim varovanjem, svedrovcem navkljub. Obe izkušnji si štejem kot ži- vljenjsko šolo. Poškodbe so grenile vašo kariero. Kako ste se z njimi spopadali in ali so vas nazadnje premagale? Kako ste se soočali z (ne)varnostjo? Dokler sem plezal, sem stalno trdil, da alpinizem ob fizični in psihični pripravljenosti ni tako nevarna de- javnost. Dojel sem, da sem se slepil in iskal izgovore za vedno večja tveganja. Na višku fizične in psihič- ne forme si alpinist želi vedno več, vedno težjih in zahtevnejših vzponov, v bistvu pa nas obsedata ego in zasvojenost z adrenalinom. Doživel sem več pad- cev, zlomov, poškodb, tudi zelo resnih. Po operaciji na vretencih leta 2009 sem se zavedal, da se ne bom več 2 Maî più cosi (Nikoli več tako), 8a+, 670 m, 9.–16. september 1998 (op. ur.). Smer Mix isch fix, M10+, vzpon na flash, v jami di Landro v Italiji Foto: Klemen Premrl 50 vrnil na raven izpred poškodbe, in se odločil končati kariero. Pred časom sem razmišljal in naštel sedem- najst soplezalcev, ki so se v hribih smrtno ponesrečili, ter si priznal, da imam srečo, ker sem preživel. Kakšnega soplezalca ste iskali? Plezali ste z mno- gimi. Na začetku kariere sem iskal boljše soplezalce iz Trsta in okolice, da bi se od njih učil, kmalu pa mi je zmanj- kalo primernih kolegov. Zato sem navezal stike s slo- venskimi in mednarodnimi alpinisti. Večkrat sem se s kom navezal na vrv samo za eno smer. Vedno sem bil odprt in rad spoznaval nove ljudi. Alpinisti si zau- pamo. Nekoč sem sam štartal iz Trsta v Švico, se vo- zil sedem ur, zvečer srečal Ursa Odermatta, cel nasle- dnji dan sva plezala, zvečer spet v avto in naslednje jutro ob osmih sem pristal v pisarni. Saj vam pravim, nismo bili normalni. V alpinistično zrelih letih sem is- kal predvsem specifično sposobne soplezalce za ska- lo, led ali kombinirano plezanje. Največkrat in najraje so to bili Tržačan Stefano Staffetta - Staffo, Tržičana Klemen Premrl in Filip Bence, v največjo čast pa si štejem vzpone z legendama Silvom Karom in Chri- stophom Hainzem. V Trstu so mornarji planinci, bi rekel nomadski pi- satelj Paolo Rumiz. V dolini Glinščice in na apnen- častih obronkih mesta ob zalivu se je rodila trža- ška plezalska šola s pomembno zgodovino, sami dobro poznate predvsem njene sodobne akterje. Trst ima močno gorniško kulturo. Kljub bližini mor- ja in mesta imamo na srečo mnogo zanimivih in tudi zahtevnih naravnih sten: Glinščica, Napoleonska ce- sta, Obalna cesta (Costiera), Osp, Mišja peč, Črni kal itd. T u lahko plezamo praktično celo leto, kar je odli- čen trening za vzpone v hribih. Gore in morje sta di- menziji s podobnimi zahtevami in izzivi, podobne so tudi spretnosti, ki jih potrebuješ za to, da se tu in tam vrneš domov živ in zdrav. Starosta tržaških alpinistov je stoletni pisatelj Spiro Dalla Porta Xidias, 3 s katerim sva tudi skupaj predavala, prava legenda pa je bil ne- dvomno Emilio Comici. Naj omenim njegov never- jetni solo vzpon v smeri Comici-Dimai v Veliki Cini leta 1937 v štirih urah. Med alpinisti in plezalci mlajše generacije sta pomembna Marco Sterni z vrsto veči- noma neznanih ponovitev in prvenstvenih vzponov najvišjih težavnosti ter Mauro Bole - Bubu, ki je bil nedvomno eden najboljših svetovnih alpinistov svoje generacije. Bubu je imel fantastične fizične in psihič- ne sposobnosti, ni pa znal primerno promovirati svo- jih dosežkov, zato je zapravil možnost, da bi od pleza- nja živel tudi po koncu kariere. Do nobenih alpinističnih sestavin nimate pred- sodkov, za varovanje ste preizkusili tako metulje kot svedrovce. Gre po vašem za vprašanje etike, 3 Tržaški akademik, ki je umrl sredi januarja, bi 21. februarja letos dopolnil sto let. Avtorjev pogovor s Spirom Dalla Porto Xidi- asom, ki je bil eden zadnjih intervjujev z njim, je bil objavljen v PV 9/2016 (op. ur.). zdravega razuma, konservativnosti, preživetja divjega? Gre za dva pristopa k plezanju. Ker sem oba preizku- sil, lahko povem, da meni veliko več pomeni vzpon, morda le petnajstmetrski, v angleški steni s tradicio- nalnim varovanjem in visoko tehnično zahtevnostjo, kot katerakoli težka športna smer. Zadnja leta sem se posvetil predvsem tradu, v Angliji sem preplezal ne- katere res težke smeri. Na pogled do E7 (po angleški lestvici) in nekatere med prvimi ponovitvami z oce- no E8, kjer so tehnične težave s tradicionalnim varo- vanjem dosegale 8a (X−). T u sem se počutil kot doma. Od prve izdaje je minilo dobrih sedemnajst let ter veliko dopolnjenih strani. Ali ste si predstavljali, da bo vodnik Plezališča brez meja spodbudil množice k spoznavanju Primorja, plezalske periferije? Gre za zamisel zakoncev Janeza in Ines Skok iz založ- be Sidarta, jaz sem le spravil skupaj prave ljudi. Nastal je edinstven plezalni vodnik, ki ponuja veliko možno- sti za vse okuse. Tak pristop uporabljam tudi pri svo- jem delu na področju evropskih projektov čezmejne- ga in mednarodnega sodelovanja. Najpomembnejše je povezati različne ljudi in skupaj ustvariti nekaj za- nimivega, pa najsibo na področju turizma, športa, kulture, inovacij ali zdravstvenih raziskav. Zadnje čase razmišljam o vodniku gorskega kolesarjenja brez meja, a mislim, da morajo naši občinski upravitelji še dozoreti, da bodo v športih v naravi videli priložnost za trajnostni turistični razvoj. Kot avtor vodnikov po Dolomitih ste preplezali večino klasičnih smeri, vedno prosto in na pogled. Katere »skice« bi izpostavili? Ni naključje, da so Dolomiti Unescova svetovna de- diščina, po mojem so najlepše gore sveta, tako v estet- skem kot v plezalskem smislu. Obožujem markantne poteze Treh Cin in Marmolade, manj znano skupino Lastoni di Formin, južno steno Antelaa. Lepa zgod- ba se mi zdi naša prva ponovitev smeri Killer, ki jo je v Najmanjši Cini leta 1990 preplezal Franček Knez. Ostala je neponovljena skoraj dvajset let, kljub temu da poteka v južni steni, točno nad eno najbolj oblju- denih dolomitskih koč. Smer je res izjemno zahtevna in nevarna, v ponos si štejem, da mi jo je uspelo kot Slovencu prvemu ponoviti. Še hodite v gore, še o njih razmišljate, berete, sa- njate? Danes se predvsem vozim s kolesom. V Dolomitih vsako leto izpeljem kak uživaški krog, denimo Sella- rondo MTB. 4 Če pomislim na svoja alpinistična de- janja, moram kot najveličastnejša okolja ustoličiti Tri Cine in Marmolado v Dolomitih, Pembroke in Sta- nage v Veliki Britaniji pa smučanje po svežem sne- gu ob vznožju Aiguille du Midi po Mer de Glace vse do Grandes Jorassesov. V domačih gorah pa imam najraje dolino Mangartskih jezer, ki me spominja na vzpone s prijatelji, ki jih danes ni več. m 4 MTB – mountain bike (slov. gorsko kolo). 51 maj 2017 PLANINSKI VESTNIK