V podzemeljski hišici se nam dobro godi, Frano B«ve, taa« ii Ža|ra prl Ptailal piše dne S. aTfnsta itojI Mitri Boiiki Bctc: Predvsem srfina hvala za Tvoje pisemoe. Vpaico pismo 1: naše domovinc me p-rav razv.eseli. VprašaS in proSiŠ me, naj Ti pišem, kako se nam kaj godi. Kako si čudna, draga eestra! To opisati 3.6 zelo težka naloga. Toda vendar Ti hoftem kolikonnogoče izpolniti Tvoje želje. Kmalu bo preteklo 3 mesoe, odkar gmo zapustL li Karpate. Mnogo, da zelo mnogo sem prebdl v Karpatih. Zima me je mu^ila, sovražnik ne! Seriaj je toplo. V sedanjih postojankah smo že preoej dolgo. A ne godi se nam slabo. Preoej globoko v zenoljo sem se zakopal. V svoji podzemeljski hišioi imajn vse lepo urejeno. Ker sem jo dobro pokril, me vročina prav ni6 ne muči. Kadar dežuje, pa tudi ne prodre dež mojega oboka. Na štelaži, kaltero s&m si tudi najprav-il, pa lahko vsak 6as najdeš smodke, kruh, kavo in drugo drobnarijo. Zjutraj ob 5. uri fli gremo redno kavo kuhat. Ker iz bftižnja vasi prav lahko dobimo mieko, si ga tudi veoJco jr.tro pol litra privoščitaio. Nato odidem spat. Kako, to si lahko misliš! Ni čuda! Po no6i ne smam spati. Sploh bi pa iias avstrijske vojake moralo biti srani, da bi po nodi spali in se ta. ko izpostavljali nevarnosfim. Spim navadno, kadlar sem dobre volje, oelli dan. Ce ae mi poljubi, pa si gr&m kupit svin.sLcga raesa in si peSein pečenko, Tovarigi si ved;5O kupujejo svlnje; 1 kilograin sfane 2 kroni. Dostikrat mc pride tudi obiskat Grrafner Ma. tija In pa Teižan iz Dobjega. Tedaj se seveda mnogo •¦ogovorimo. Ce se rai poljubi, pa vzamem v roko r)Uško bližnjega tovariSa — mi jih namreč nimamo in s strojnimi 'pu-škaini p.o smemo vsak čas streljati, da se ne zdamo. Držeč zu. petelina, pogledam po ruski rojni črti, in ker Rusi niso daleč od nas, zagledam kma_ lu kakega Rusa. Vzamem ga na muho in sprožim. Všasih zad^iiieni, včasUi n». Tako pretei&d dan. Ko pa nastopi mrak, tedaj se Be le začne pravo življenje. Vse gre ven iz postojank In vsakih sto korakov se zbirajo fantje-pevoi. Mile slovenske pesml zadonijo po Sirni planjavi in človek mora postati vesej, mora se ga polotiti navdušenj«. Godci razlognejo mebove, zagodejo in no5 preteče, da ne vemo kdaj. Dobro se nam sedaj godi, draga tni sesltra, a to ne traja v«dno. Prišli bodo zapet iasi, ko bomo mnogo trpeli. A kaj za lo! Vojaki smo In za naSega sivega oieta, presvitl«ga oeearja, »mo pripravlieni žrtroratt kri in Žvlj«njflk Kiolijtotrat sd že krogl« žvižgalo okoli meee, kakor kadar se bu6el» roj«; na desno in levo 90 sovražnj #rapneli trgali mojim tovarišem niti življenja, a Ja» e« nisem bal, nisem tr«p«tal. Za svojo hrabrost sem dobil snebrno svetinjo 2. razreda in takfe sem pripr^vljen ostaAi na bojn»m polju; 6b mi Bog dodeli srttčo, 8« prihodnjo zlino. Domov se bom p» prljiefijal tedaj, kadar bo ylak ves okinčai) ln bo naznanjal zmago Avstri.e. Otetenim Ti Se, da sem pri ntabolaSem rtiravjiu Jtar ffeUni fadi T«bl. dragl mami in sploh vsem anancem in pr3jafe]jera.