Cp£)om

ytm
KO. 160
AMCRICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, 'Dethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 21, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Krize motijo poletno razpoloženje v Italiji
Male krize, ki sledijo druga drugi, delajo težave vladi in jo zadržujejo od reševanja temeljnih vprašanj.
RIM, It. — Pravijo, da je od Vsakih 10 Italijanov trenutno 7 zdoma na počitnicah. Ceste so polne avtomobilov, domačih in tujih, ko cele vojske tujcev pri- banš' Rdeci hocej° imeti v obeh Rajajo v italijanska letovišča ali ^ftihJ3V0je m0Čne v°ja!ke od-pa si ogledujejo njene spomenike in umetnine.
Vlada leve sredine, ki jo je sestavil Mariano Rumor pred dobrimi 6 tedni, je zamrznila cene, da ibi dobila čas za iskanje novih sredstev v boju z rastočo inflacijo. Ta, obnova industrijske produkcije in omejitev bega kapitala iz dežele so trenutno glav-ne vladne bolečine.
Teh se ne more lotiti z vso
V Laosu spet zastoj
VIENTIANE, Laos. - Razgovori med vlado Suvane Fume in rdečimi so sredi tedna spet za-| stali. Ponekod je prišlo do no-| vih bojev, ko menda Pathet Lao skuša pritisniti na vlado, da bi popustila njegovim zahtevam.
Predsednik Suvana Puma se upira zahtevam Pathet Lao o soudeležbi pri upravi glavnih mest Vientiane in Luang Pra-
delke, Suvana pa jim hoče te o-mejiti čim bolj.
Prizvodnja še rasle
V juliju je industrijska proizvodnja porastla za 0.7% in je bila za 9.7% višja od julija leta 1972.
WASHINGTON, D.C. — Fe-
v.	jderal Reserve Board je objavil,
jnocjo, ker se ponavljajo vedno da je industrijska proizvodnja v nove male krize, ki zahtevajo juliju porastla za 0.7%, njeno pozornost. Tako je prišlo tem ko je v iuniiu le v Napoliju prvič po sto letih do Izgredov revnih množic, ko je izginil iz pekarn cenen kruh, s katerim so se te hranile. Vzrok je bilo pomanjkanje žita, ki se je Podražilo. Krizo so rešili, ko so sočlanice Italije v Evropski gospodarski skupnosti poslale v Italijo potrebne količine pšenico. Italijani so bili nekam uža-Jeni v svojem ponosu, primer-isli so se z Ugando v Afriki, kot le zapisal neki list.
Komaj je bil obnovljen red v Kapoliju, je nastopilo pomanj-Ranje gasolina in njegova pro-daja na črni borzi. Tudi to je Prešlo in motoristi so se sprijaznili z mislijo, da bo treba pri-0cinji mesec plačevati za galon gasolina od $1.10 do $1.24.
V Rimu so se uprli jetniki v stari kaznilnici Regina coeli, ko Je pritisnila vročina. Pojavilo se le pomanjkanje špagetov po Vsej deželi prvikrat po drugi svetovni vojni in vlada ima spet Polne roke dela.
Libija pravi, da je ugrabitelj letala duševno bolan Libijec
BEIRUT, Lib. — Libija je objavila, da je Mohamed Touni, 1 je pretekli četrtek ugrabil Panonsko potniško letalo in ga Prisilil k pristanku v Izraelu, ^es njen državljan, ki pa je du-fevn° bolan. Njegova mati naj * bRa izjavila, da je bolan že otroških let in da je bil že Ponovno na zdravljenju v bol-isniei za duševne bolezni, ibijsko poročilo je napravilo ^°nec arabskim trditvam, da aai bi bil ugrabitelj izraelski gant, ki se je izdajal za Libij-
med
je v juniju le za 0.5%. Rast je torej celo hitrejša, ko so pričakovali, da bo začela nekaj popuščati. Posebno močan je bil porast v jeklarski, tekstilni, papirni in kemični industriji-
Trgovinsko tajništvo je med tem objavilo, da je število hiš, ki so jih v juliju začeli graditi, porastlo napram prejšnjim mesecem, da pa je bilo izdano manjše število dovoljenj za nove gradnje. To bi naj pomenilo, da dejavnost v gradbeništvu popušča.
Zvezna vlada in Federal Reserve Board skušata prenaglo rast gospodarstva zavreti, ker bi ta mogla preiti v hud zastoj. Doslej nista imeli še dosti uspeha, četudi so obresti dvignili na višino, kot jo ta dežela ne pomni. Industrijska proizvodnja je porastla v juliju za 0.7% in je sedaj za 9.7% večja, kot je bila pred enim letom.
To je po splošni sodbi prehitra rast, redna bi bila okoli 4-5%. V kolikor jo je mogoče obdržati v taki meji, je upanje, da se bi dežela izognila zastojem. Tokrat obstoji resna možnost večjega zastoja, ki ga nekateri napovedujejo že za konec letošnjega leta, drugi pa za prihodnje leto spomladi.
TUDI NJEMU SE POZNAJO LETA — Predsednik vlade L. R. Kitajske Ču En-laj je 72 let star, pa še vedno poln podjetnosti, kot trdijo tisti, ki so govorili z njim. Toda leta se tudi njemu poznajo in prej ali slej bo moral svoje delo omejiti,.
Teksasu so obnovili iskanje trupel pomorjenih
r ^ALVESTON, Tex. — Na po-^cilo dveh zakonskih parov iz VaUs^°na’ so oblasti začele zno-a iskati trupla spolno zlorab-i e.nib In pomorjenih fantov v o-pl Houstona.
Uče trdijo, da so videle pred v S°m zakopavati na East Beach P astične vreče zavita trupla.
Palestinski gverilci proti Kadafiju v Libiji
BEIRUT, Lib. — Skupina palestinskih gverilcev, ki jo vodi dr. G. Habash, je označila predsednika Libije Kadafija, ki je eden najbolj vnetih podpornikov gverile v vsem arabskem svetu, za “fašističnega tirana” in izjavil, da ga je treba pregnati z oblasti.
Skupina je zelo marksistično usmerjena in znana pod imenom “Ljudska fronta za osvoboditev Palestine”. Kadafija dolži, da je v zadnjih 4 mesecih poslal nad 1000 levičarskih nasprotnikov svojega režima v koncentracijsko taborišče v Libijski puščavi.
Egipi se prilagaja mednarodni politiki
Predsednik Egipta Sadat prilagaja egiptsko zunanjo politiko novim odnosom med ZDA in ZSSR.
KAIRO, Egipt. — Dokler so si bile ZDA in ZSSR navzkriž, je imel Egipt trdno oporo v Sovjetski zvezi za svojo politiko do Izraela, ki temelji na zahtevi, da mora Izrael umakniti svoje čete z vsega v juniju 1967 zasedenega arabskega ozemlja in rešiti vprašanje palestinskih beguncev. Odkar sta se Moskva in Washington pomirila in se odločila, da ne bosta dopustila, da bi njuna trenja in različne koristi prešle določeno mejo, se je položaj Egipta in drugih arabskih držav, ki so v sporu z Izraelom, spremenil.
Predsednik Sadat je to spoznal in se sedaj trudi, da bi e-giptsko zunanjo in notranjo politiko prilagodil novemu stanju. Čeprav vztraja na svojih zahtevah do Izraela, govori veliko manj o vojni, išče pa zato večjo podporo med arabskimi vladarji. Posebno se je povezal s savd-skim kraljem Fejsalom, ki je obljubil, da bo egiptsko politiko podpiral s sadvskim oljem, ki ga svobodni svet tako nujno potrebuje.
Doma je začel sproščati gospodarstvo in dovoljevati uvoz blaga, ki ga že dolgo ni bilo na trgu, “Vojno gospodarstvo” dobiva postopno bolj mirnodobski obraz.
Odnosi z Libijo so se med tem ohladili in vse kaže, da bo “združitev” Egipta in Libije 1. septembra proglašena na papirju, dejansko pa bo ostalo vse tako, kot je sedaj. Sadatu fanatični libijski predsednik Kadafi ni posebno pri srcu, še manj njegovi fanatični verski nazori in zahteve.
Predsednik Marcos preuredil upravo
islamskih predelov
MANILA, Filip. — Predsednik F. Marcos je razdelil pokrajino Cotabo na tri dele, pokrajino Sulu pa na dva, da bi izboljšal upravo teh dveh pokrajin, kjer žive muslimani, katerih u-por so vojaške sile zadnje tedne večji del zatrle.
NIX0N: LETALSKI NAPADI NA KAMBODŽO BILI NUJNI!
Predsednik ZDA Richard Nixon je včeraj pred veterani zunanjiih vojn v New Orleansu v Louisiani izjavil, da je on ukazal 1'etalske napade na obmejno področje Kambodže februarja 1969, ker so bili ti nujni za varovanje ameriških čet v Južnem Vietnamu.
NEW ORLEANS, raj je priletel sem govorit na
La. — Vče- • predsednik
V svojem govoru je predsed-Nixon govorit na konvencijo nik nastopil proti tistim v Kon-Veteranov vojn v tujini. Njego- gresu in v javnosti, ki zahtevajo, vo pot skozi mesto do Rivergate da se ZDA odpovedo svojim od-Convention Centra so spremeni- govornostim v svetu. Zagota-li, ko je bilo objavljeno, da so j vljal je svoje poslušalce, da je odkrili zaroto proti življenju najboljše upanje za mir v svetu predsednika. Secret Service, ki! “močna Amerika”, je odgovoren za varnost pred- Pred vhodom v konvenčno sednika, sodeluje s krajevno po- i dvorano so stali manifestanti z
ličijo in z FBI v preiskavi, v katero naj bi bil zapleten bivši policaj v New Orleansu Edwin M. Gaudet. V govoru pred kakimi 4,500 veterani in njihovimi ženami je Nixon razkril, da je on ukazal letalske napade na obmejno področje Kambodže februarja 1969, ker se je tam skrivalo okoli 40,000 Severnih Vietnamcev in se pripravljalo na napad na ameriške oborožene sile v Južnem Vietnamu.
Predsednik je poudaril, da je te letalske napade odredil v zaščito ameriških vojakov v Južnem Vietnamu. Povedal je, da princ Sihanuk, tedanji vodnik Kambodže, ni prav nič protestiral ali nasprotoval tem napadom in je predsednika Nixona prav tedaj povabil na obisk v Kambodžo. Objava teh napadov bi prisilila Kambodžo, da bi protestirala in ZDA bi morale napade ustaviti, kar bi brez dvoma povzročilo povečanje nevarnosti za ameriške oborožene sile v Južnem Vietnamu in tudi večje žrtve med njimi.
Nixon je dodal, da so tisti v vladi in v Kongresu, za katere je potrebno, da vedo in imajo pravico do tega, bili o teh napadih poučeni. Ti torej niso bili v tem pogledu “tajni”, kot sedaj nekateri trdijo, če bi se položaj, kot je bil leta 1969 ponovil, bi on tudi ponovno odredil letalske napade, je poudaril predsednik ZDA.
Poslušalci na konvenciji so predsednika in njegove izjave navdušeno pozdravili.
napisi v podporo predsednika, pa tudi demonstranti z napisi proti njemu.
Predsednik je priletel v Nev/ Orleans iz Key Biscayne v Floridi, pa odletel od tu po svojem govoru v San Clemente v Kaliforniji, kjer bo ostal prihodnja dva tedna.
Iz Clevelanda in okolice
FRANCIJA RAZPRAVLJA 0 SVOJI MEDNARODNI POLITIKI
'retnenski prerok
Subtly cloudy
J3*1*0 °bIačno z najvišjo tem-1 atura okoli 75.
PARIZ, Fr. — Poletne počitnice prav gotovo niso najprimernejši čas za kako obsežno in težavno javno razpravo. Ljudje se v tem času za javne zadeve na splošno komaj kaj zmenijo, hočejo le počitek in razvedrilo, ki naj jih okrepita za novo delovno dobo.
Kljub temu se je Francija zadnje dni znašla v obsežni in skoraj ostri javni razpravi o svoji mednarodni p o 1 i t i ki. Sprožil jo je Edgar Faure, predsednik narodne skupščine, nekdanji ministrski predsednik in ponovno minister v raznih vlada pred De Gaul-lom in v času njegove vlade.
Tekom razprave o francoskih atomskih poskusih in o potrebi francoskega atomskega orožja je E. Faure javno dejal, da njegovo preskušanje in gradnjo podpira iz mednarodnopolitičnih in diplomatskih razlogov, četudi v vojaškem pomenu za Francijo ne predstavljajo kaj prida y po-
gledu povečanja njene varnosti.
Predsednik francoske vlade P. Messmer, ki je bil pod De Gaullom obrambni minister, je izjavil, da je Faure govoril “samo v svojem imenu in ne v imenu stranke ali narodne skupščine”. Predsednik vlade je dejal, da je a-tomsko orožje temeljni del DeGaullove zunanje in notranje politike, da je njegova izgradnja nekaka obvezna De-Gaullova dediščina naslednikom. Atomsko orožje je označil za temelj francoske varnosti in pripomnil, da se E. Faure na vojaške zadeve “ne razume”.
Francoska mednarodna politika, kot jo je vodil De Gaulle in jo vodi njegov naslednik Pompidou, je zašla v nekako zagato. Oba francoska vodnika sta upala iz Francije napraviti prvo in vodilno silo Evrope, ki naj bi bila nekak most med Sovjetsko zvezo in Združen imi državami. De Gaulle je hotel spraviti svo-
bodno Evropo pod svoj vpliv kot zvezo “domovin”, ki naj bi bila neodvisna od ZDA in njim enakovredna. S to svojo politiko je ustvarjal vedno nova trenja z ZDA, pa tudi z drugimi državami svobodne Evrope, v prvi vrsti z Veliko Britanijo. V Bonnu so se jezili na De Gaulla, pa so potrpeli, ker jim je šlo do neke mere tedaj še v račun.
Ko je prišlo do pomiritve Bonna z Moskvo in Varšavo in posebno do zbliževanja Wa-shingtona in Moskve, je stara francoska mednarodna politika izgubila svoj smisel. Mostu med Zahodom in Vzhodom Francija ni mogla več predstavljati, ker sta Washington in Moskva začela sama in neposredno razpravljati o spornih zadevah in iskati rešitve za nje.
To zahteva delno spremembo stališč držav svobodne Evrope do ZDA m atlantske skupnosti, o kateri v Parizu ne govore radi. Ostala Evropa se zaveda, da bo morala
ZDA nekaj dati za njihovo varstvo, v Parizu so prepričani, da bo to mogoče ohraniti brez tega. Istočasno dvomijo, da bi ZDA tvegale resnično svoje lastno uničenje za o-bramibo svobodne Evrope. Zato izgrajujejo svoje atomsko orožje, četudi vedo, da to ne bo nikoli moglo varovati svobodne Evrope pred morebitnim sovjetskim pohodom do Atlantika.
V Parizu ne skrivajo, da Pompidou ni bil prav nič zadovoljen v zadnjim obiskom Brežnjeva, ko se je ta vračal iz ZDA, prav tako ne z uspehom obiska zunanjega ministra Michela Joberta v Moskvi predzadnji teden. Brež-njev je obema povedal, da pričakuje, da bo Francija o-dobrila avtomatično ameri-ško-francoske dogovore. Ta sta odgovorila, da Francija nima nič proti njim, toda mora iz tega potegniti nujne ‘zaključke’ za svojo in za evropsko varnost. V čem bodo ti zaključki, to utegne razkriti sedanja razprava.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Secret Service je včeraj objavil “možno zaroto za umoritev” predsednika v New Orleansu, ker je bilo očitno, da bodo časnikarji hoteli vedeti, zakaj je bila spremenjena pot predsednikove poti z letališča na konvencijo veteranov. Predsednik sam je Lil menda odločno proti spremembi, pa se je podal zahtevi Secret Servicea.
BOISE, Idaho. — V središču za koordinacijo gašenja požarov po gozdovih poročajo, da so požari že uničili preko 123,000 akrov gozda in da gori gozd v petih državah na 38 krajih. Požare skuša omejiti in pogasiti nad 10,000 ljudi. To naj bi bili v zadnjih 20 letih najhujši gozdni požari.
Žegnanje pri Mariji Vnebovzeti lepo obiskano— Žegnanje zadnjo nedeljo pri Mariji Vnebovzeti je bilo ves čas dobro obiskano, občinstvo dobre volje in zadovoljno. Nagrade so dobili: Louis Škufca $500, M. Draheim $200, Francis Sili $100, Anne Zaller in Jerry Pike po $50, William Dreu in M. H. Murn po $25, durni nagradi pa Art Eberman in W. Juanita Kerman. Župnik rev. Victor Tomc se vsem zahvaljuje za obisk.
Tajnica odsotna—
Tajnica Društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ bo odsotna in sporoča, da naj se članstvo v društvenih zadeveh v času njene odsotnosti obrača na Lillian Hlabse, 481-0712.
V bolnišnici—
G. Franc Štrukelj, 6127 St. Clair Avenue, je v Woman’s bolnišnici, soba št. 521. Obiski so dovoljeni.
Hvala za obisk—
V družbi g. Rudija Kneza je prišel včeraj v uredništvo AD rev. Franc Hudi, ki je na obisku pri Mariji Vnebovzeti. V četrtek se bo vrnil v Avstrijo, kjer bo nastopil novo službeno mesto kot župnik v Kapli na Dravi. Vsem se zahvaljuje za povabila in sprejem.
Pozdravi s Koroške—
Rojak Ivan Mlečnik, ki je dolgo živel med nami v Clevelandu, pošilja iz Kožen ta vre na Koroškem pozdrave svojim prijateljem in znancem.
V Čilu se pobijajo
Koncem tedna je bil umorjen vladni delavski vodnik, tekom sedanjega štrajka Santiago, Čile. — Sinoči soj šesta žrtev nasilja.
objavili 48-urni štrajk mali c a a ^^	>7
'	...	..	, .	, , SANTIAGO, Čile. — Neznan-
trgovci, ki pravijo, da je vlada j
pri dobavi blaga pristranska
do privatnih trgovin. Te zapo-
stavlja v korist državnih. Štrajk je bil proglašen tudi v podporo štrajka lastnikov tovornih avtomobilov, ki je v teku od 26. julija.
WASHINGTON, D.C. — Kong. W. Mills, demokrat iz Arizone, se počuti veliko boljše in je izjavil, da bo ostal načelnik Domovega odbora za pota in sredstva. Imel je tako hude bolečine v spodnjem delu hrbta, da je pred kongresnimi počitnicami izjavil, da ne bo več
ci so iz zasede ustrelili 31 let starega Oscarja Balboa, vodnika vladne skupine prevoznikov, u-stanovljene tekom lanskega štrajka lastnikov tovornjakov. : V vladni organizaciji je le nekako 10,000 prevoznikov, med tem ko jih je v protivladni okoli 40,000. Ti so na štrajku od 26. julija in izjavljajo, da se ne bodo vrnili na delo, dokler vlada ne bo sprejela njihovih zahtev.
Gen. Cesar Ruiz Danyau, poveljnik letalskih sil, ki je prevzel mesto ministra za javna dela in promet, je po komaj e-
nem tednu odstopil, ko se me kandidiral, če se mu zdravje ni posrečilo končati štrajka pre-ne bo popravilo.	voznikov. Vlada je odstavila J.
RIM, It. — Papež Pavel VI. je i Faivovicha z mesta prometnega sprejel odstop benediktinskega j podtajnika. Štrajkujoči so nje-opata G. Franzonija v Rimu,' govo odstranitev iz vlade stavki je bil nekak vodnik levičar- j ali kot pogoj za razgovore o skih duhovnikov v Rimu in I končanju štrajka.
Italiji. P. G. Franzoni, 44 leti Oblasti so zasegle nekaj tisoč stari dosedanji opat, je dejal, | tovornjakov, toda s tem niso da bo služil kot preprost du-1 pripravile lastnikov h končanju hovnik v revni soseski rim- štrajka. V Santiagu so progla-
skih predmestij.
VIETIANE, Laos. — Vodnik desničarskega upora gen. Thao
sili dvodnevni protestni štrajk zdravniki. Napovedanih je več drugih štrajkov v podporo štraj-
-------------t, V«	J.**v*w.---o  ------J	» v	^ o naj-
Ma je bil s svojim letalom kujočih lastnikov tovornjakov.
sestreljen in je prišel živ v roke vladi zvestih čet. Nekateri trdijo, da je umrl od poškodb, drugi pa, da je bil ustreljen. Vlada ima položaj trdno v rokah.
PHNOM PENH, Kamb. — Po tednu zatišja je postalo na bojiščih Kambodže zopet živahnejše. Boji so obnovljeni okoli glavnega mesta, rdečti
Vojska išče med tem možnost sporazuma s štraj kuj očimi, ki uživajo vso podporo vladne politične opozicije.
pa pritiskajo tudi na dve pokrajinski glavni mesti. Posebno v nevarnosti je mesto Kompong Cham, 45 milj se-vernovzhodno od Phnom Pen-ha ob cesti št. 7.
gtilH /iMERismi Domovih
/1'/VI' Br	IV— HO /VIE
•DHNM M UIMIMM •
61x7 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44108
National and International Circulation
Published daily ®~nept. Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week; of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
ta Združene države:
S18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $6.50 za 3 mesec« Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION KATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5,50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO

No. 160 Tuesday, Aug. 21, 1973
, rauma” zavladala komunistična diktatura in nasilno vlada j do današnjega dne.
Še zadnje bilke se je oprijel angleški politični bistro-videc takoj po invaziji v južno Francijo. Ko se je armada izkrcala v ustju reke Rhone, namesto da bi prodirala proti severu po dolini te reke, naj bi se obrnila proti vzhodu in po zgledu Hanibala in Napoleona čez maritimske Alpe vdrla v dolino Pada in po nji drvela proti vzhodu, prekoračila mejo Slovenije in preko Ljubljanskih vrat prehitela
Sovjete v zasedbi podonavske kotline. Še bi bik čas ...
*
Zgornji podatki imajo zgodovinsko veljavo. Povzeti so iz knjig in razprav zgodovinarjev, katerih dognanja so podprta z obsežno zgodovinsko literaturo. Zbrani pa so zato, da se nesporno, znansteno dokaže, da slovensko pričakovanje prihoda zapadne vojne sile v Slovenijo ni bilo enostavno pobožna želja ali neutemeljen privid. Bila je realna stvarnost in Slovenci so se je oprijeli zaradi tedanjega o-bupnega položaja razbitega in okrvavljenega naroda z velikim pričakovanjem in upanjem. Toda slovenskemu človeku na široko rojenice očividno niso položile v zibelko darov blagostanja in sreče. Namesto Angležev in Amerikan-cev so ga “osvobodili” partizani s pokolom najboljših sinov naroda in mu naložili jarem diktature, ki ji ni videti konca — dokler se čas ne dopolni.
L. P.
BESEDA IZ NARODA
En im y življenju mestnega oslkrmka ikkria levaka
Pogled nazaj:
Usoda ‘‘Ljubljanskih vrat”
ii.
Po opisu položaja v prvem delu te razprave o razmeroma ugodnih izgledih, da bo izpeljan Churchillov načrt vojaške operacije zahodnih zaveznikov skozi Ljubljanska vrata v Podonavje, preden pridejo tja Rusi, imamo sedaj pred seboj jedrno vprašanje: zakaj je ta načrt propadel in ni bil nikoli niti resno vzet pri vrhovnem glavnem stanu zapadnih vojnih sil?
Že ob koncu prejšnjega članka smo namignili na podlagi pričevanja R. E. Sherwooda (Roosevelt and Hopkins), da je že na konferenci v Teheranu decembra 1943 Stalin takoj izrazil pomisleke zoper “razmetavanje sil za razne o-peracije po vzhodnem Sredozemlju” in odločno podprl načrt invazije v južno Francijo. Šlo mu je očividno za to, da se vežejo zapadne sile na zapadni del Evrope in se jim prepreči vdor v osrednje, zlasti pa v strateško in politično odločilno podonavsko kotlino. Koliko je tako odločno stališče sovjetskega mogotca vplivalo na ameriške vojaške kroge in na Roosevelta samega, ni mogoče zanesljivo in zgodovinsko trdno ugotoviti, a nobenega dvoma ni, da je imelo močan odmev.
Že na drugem mestu smo navedli, kako ameriški generali niso hoteli slišati o kakih operacijah “na Balkanu”, kakor so površno označevali Churchillovo idejo o vdoru z za-pada v donavski bazen. Vse kaže, da ta celotni načrt ni bil v njihovih očeh vreden resnega študija, sicer bi ga ne imenovali “balkanska kampanja”, kar sploh ni bilo nameravano.. Sam Churchill v svojih spominih označuje kako masovno invazijo na Balkan za nesmisel.
Politično modri in dalekovidni angleški državnik kljub tam stanovala, pa se po smrti temu ni odnehal; zgodovinski viri pripovedujejo (J. A. Lu- moža razkropila. Zena se je pre-kacs — The Great Powers and Eastern Europe), da je po |selila nekam v Wisconsin, toda
zavzetju Rima papež vprašal gen. M. W. Clarka glede za-1 v okolici Clevelanda je Novak _ __^
vezniških vojaških načrtov v zvezi s Srednjo Evropo in ob- | našel moževega brata, nato na-'hčerki dobi 210 dolarjev. Za donavskimi državami in izrazil zaskrbljenost glede ruskih slov žene in končno se je stvar stanovanje plačuje 80 dolarjev, načrtov in izgledov. Ko je anglešfd kralj julija obiskal za- uredila.	I za hrano in obleko ostane le ma-
vsi enkrat stari.” Policaj pa je šel čez cesto k stari ženi, ki je z balkona radovedno opazovala prihod komisije.
Kadar je dež, poje telefon, ljudje kličejo Roberta Novaka, da so se kanali zamašili. Voda je sploh problem v naši naselbini. Dognali so, da so bili števci pokvarjeni, ljudje so morali plačevati preveč. Robert Novak je posredoval, da so bili nameščeni drugi števci, kakor tudi, da je mestna občina, očistila Grdinovo igrišče za otroke. Sedaj se bori za to, da ohrani gasilsko postajo v našem naselju. Majhne stvari, toda važne za tiste, ki se jih tičejo.
Hujši so osebni problemi, ki jih mora reševati naš mestni odbornik Robert Novak. Nekega dne sem sedel v njegovem uradu, kar se pojavi mlada žena. Njeno življenje je bilo polno trpljenja. Ze dvdkrat je vdova, z dvema nadoraslima otrokoma. Trikrat je že bila operirana, pred petimi leti je bila operirana na glavi — tumor. Živi od Social Security — zase in za
CLEVELAND, O. — Težko bi bilo reči, kdaj začne dan v življenju mestnega odbornika Roberta Novaka — lahko pa ugotovimo, da končuje pozno zvečer, med tem pa neprestano zvoni telefon in ljudje se obračajo nanj z vsemi mogočimi prošnjami; nekatere zvenijo veselo, druge pa govore o skriti revščini, trpljenju, ki išče pomoči. Delo mestnega odbornika ni nikoli končano in tudi navidezno brezpomembna prošnj a vzame ure dela, predno je zadovoljivo rešena.
Drevo se je podrlo in padlo na sosednji plot. Že dolgo nihče ni tam stanoval — Robert Novak pa se spominja še iz svoje mladosti slovenske družine, ki je
vezniške čete v Italiji, je priporočil visokim ameriškim oficirjem čezjadransko operacijo skozi Ljubljanska vrata.
Churchill torej ni bil čisto osamljen.
Vrhovni komandant zavezniške vojske na sredozemskem prostoru Sir Maitland Wilson je celo izdal po zavzetju Rima ukaz, da je naslednji cilj zavezniških armad hitra Pred svo0° hižo ali celo> da ima zasedba doline reke Pada in je predvideno amfibijsko iz- i golobe. Vse to naj Robert No-krcanje v Istri, od koder bo šla invazija skozi Ljubljanska vak uredi, kakor ve in zna. Ne-vrata v “ogrske ravnine”.	koč sem sam odgovoril na No-
Kljub vsemu temu so načrti propadli. Ameriški gene-|vakov telefon. Na drugi strani ralni štab je sporočil vrhovnemu poveljniku vseh zapadnih >e Je »glasil ženski glas: “Ali je vojnih sil Eisenhowerju, da Roosevelt soglaša z operacijo !tam Robert Novak- Nal se ogla-“Anvil-Dragoon” za invazijo v južno Francijo in nasprotuje, da bi ameriške sile sodelovale v boju za zasedbo severne Italije in “še čez naprej”. Angleški premier je ostal osamljen in obupan, ko je sprevidel, da ne more vplivati
Nekatere zgodbe so včasih za- Prosila je za food stamps, bavne, tako, kadar se ljudje pri", Novak je takoj poklical mestni
na ameriške vojaške kroge, da bi upoštevali velike politič- njimi sploh ne govorim. Sicer so j odraslih, ki zastrupljajo mladino
tožujejo, da sosedov pes preglasno laja, da radio preglasno laja ali da je sosed pustil smeti
si pri meni. Sosedje so obesili perilo na moj plot.” Vprašal sem: “Gospa, ali se ne bi raje sami pogovorili s sosedi.” “Jaz z
urad. Niso imeli formularjev, toda obljubili so jih za popoldne. Popoldne se je zbrala v Novakovem uradu majhna komisija: Mr. Škrabec in Amerikanka poljskega rodu, ki pomaga revežem v naši naselbini. Problem je bil srečno rešen, žena je dobila food stamps — in še hrano za dva dni.
Se hujši je problem mladine, ki se vdaja mamilom. Ta problem je v naši naselbini malo znan. Novak je odkril skupino
prijazni in me pozdravljajo, am- jin jo potem zlorabljajo verjetno pak jaz jim ne dam odgovora.” | v kriminalne namene, za vlome,
Spomnil sem se, da ima žena sina. Vprašal sem jo: “Ali ne bi tega uredil vaš sin?”
“Moj sin tega ne more urediti, ker bo kandidiral in potrebuje glasove.” Ko sem Robertu
ne jmplikacije na srednje-evropskem področju,
Ameriški captain Butcher (My Three Years with Eisenhower) opisuje Churchillov sestanek z Eisenhowerjem tik pred vdorom v južno Francijo in pravi, da je Anglež “objokoval izgled Alexandrove (angleški poveljnik, ki ga begunci poznajo z Vetrinj) kampanje v Italiji. Videl je, kako italijanska fronta umira ravno, ko se nudi tako odlična priložnost za vstop v Jugoslavijo”. Spet je rotil Eisenho-1
v/erja, naj upošteva njegov načrt prodiranja proti severni iNovaku sPor°čil naročilo, se je
Italiji in naprej, a general mu ni mogel pomagati, da bi šla !nasmehnil in rekel, da se pozna zrušil. Prepeljali so ga v bolni-zapadna vojska skozi tista vrata, (gap), katerih imena niti s sinom in da bo stvar uredil j co. kjer so zdravniki dognali, da ni mogel izgovoriti. Zgodovinar, ki epizodo popisuje, do- 2 nj™-
stavlja, da je to bila Ljubljana Gap in da bi pozneje mili-1 Nekega dne me je Robert No-joni Avstrijcev in Madžarov, Slovencev, Hrvatov, Čehov vak povabil, naj prisedem v av-Slovakov bili zelo zadovoljni, če bi bil ameriški vrhovni po- tomobil. Na poti sva že srečala | nišnico. Podoben je bil slučaj z veljnik znal izgovoriti ime tistega nesrečnega mesta Ljub- policijsko patrolo. Novak je do-! drugim fantkom, komaj 12 let
gnal, da je policija na isti poti. J starim. Včeraj sem bil v Nova-Izstopili smo pri isti hiši. V hiši|kovem uradu, ko je klicala mati komaj 15-letnega sina, ki je tudi užival mamila. Pobegnil je iz poboljševalnice; sedaj se peča z vlomi, mati se boji, da ga bo kdo ustrelil, ali lastnik trgovine ali pa policija. Izgleda, da se je fant izkvaril in ga tudi izrablja neki moški, ki stanuje v sosedni Če je gramofon malo j hiši. Novak je takoj zavrtel telefon, da pomaga ubogi materi
tatvine avtomobilov. Sedaj ta problem raziskuje velika porota. Zgodilo se je, da je prišla no-vonaseljenka domov opoldne in pripravila kosilo za svojega komaj desetletnega sina. Takoj, ko je okusil hrano, se je fantek
je fantek použil toliko količino strupa, da bi bil umrl, da ga niso pravočasno pripeljali v bol-
Ijane in ožine okrog nje.
Dne 15. avgusta 1944 se je začela invazija v južno Francijo, ki ji je Anglež tako vztrajno, pa brezuspešno nasprotoval, General Fuller (The Second World War), New York 1049) strne v svoji knjigi razpravo o tem v sledeči zaključek: Francija v tistem času, čeravno je bila s strateškega vidika odločilna točka na zapadu, že zdavnaj ni bila politično odločilno področje, kar sta bili Avstrija in Ogrska.
Če je bilo na tem, da zasedejo ta strateški center 'Evrope ^nega nereda- ‘Karkoli naredi-Rusi pred zanadnimi zavezniki, potem so slednji bojevali mo’narobe>” ie Potožila mla-to vojno zastonj. Kar bo namreč sledilo, bo vzpostavitev da žena- če je gramofon malo ruskega “Lebensrauma” v vzhodni Evropi namesto nem- boll gtasan, že pokliče policijo.
škega,	i Sedaj je moral Robert igrati — pred menoj pa se je razgrni-
Kot smo doživeli, se je to res zgodilo, in izid je bil to- I vloŠ0 tolažn&a: “Veste, morate la človeška tragedija, ena mno-liko bolj usoden, ker je o celem prostoru ruskega “Lebens- j razumeti stare ljudi, saj bomo gih> ki so nam pogosto prikrite.
so stanovali mladi ljudje, družina in morda njihov sorodnik. Preživljajo se s prevozništvom. Tlak pred hišo je bil pometen, i tovorni avto na svojem mestu ob hiši. Policija ni našla nobe-
V mnogih “caffe’s” se zbira družba, ki ne vpliva ravno vzgojno na mladino. Pred nekaj dnevi je Robert Novak potoval v Columbus, da prepreči ustanovitev dveh novih nočnih lokalov v naši naselbini. Upajmo, da bo uspel, da lastniki ne bodo dobili dovoljenja za točenje alkoholnih pijač. Mlad, komaj 12 let stari fantič, j e izgubil 20 funtov na teži — nato pa brez sledu izginil 'z doma.
Alkohol je drugi problem, mati je prosila Novaka, naj pomaga njenemu sinu, komaj 27 let je star, ločen in se je vdal pijači. Novak je dosegel, da je bil sprejet — v center, ki ga ima mesto za zdravljenje svojih u-sluižbencev.
Izgleda, da smo v Robertu Novaku dobili mestnega odbornika, ki bo nadaljeval delo, katero so pred leti začeli Edi Kovačič, katerega se ljudje še sedaj spominjajo, kako je reševal naše rojake ob veliki eksploziji, čeprav je bil sam v smrtni nevarnosti, njegov brat John Kovačič in Edmund Turk, kateremu moramo biti hvaležni, da je Roberta Novaka imenoval za svojega naslednika. Robert Novak opravlja svoje delo z veseljem in požrtvovalnostjo. Mr. Ažman je pred nekaj dnevi pripovedoval zgodbo o štirih pijancih, ki so se zaleteli v telegrafski drog. Dve minuti pozneje, je rekel Mr. Ažman, je bil Robert Novak že na mestu.
Mestnemu odborniku Robertu Novaku želimo pri njegovem delu, ki ga opravlja z veseljem in požrtvovalnostjo, veliko u-speha!
J. F.
Krašnja
Omžfee S¥u lohorja
CLEVELAND, O. — Na posebno prošnjo Družbe sv. Mohorja v Celovcu prosim vse njene ude po ZDA in Kanadi, ki so: morda spregledali, da doslej še niso poravnali udnine za njen bližnji knjižni dar za leto 1974, naj to' store hitro, ker s tem pripomorejo k njenemu rednemu poslovanju. Že vnaprej se vsem zahvalim za to razumevanje v želji, naj ne bi bilo nikogar med nami, ki bi prezrl to njeno prošnjo. Udnina znaša $6 in jo takoj odpošljite na naslov “Družba sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26, 9020 KLAGENFURT, Austria, Evropa.”
Janez. Sever 1064 Addison Rd. Cleveland, O. 44103
M§pa!s" smo Lagsjo
NEW YORK, N.Y. — Včeraj, v četrtek, 17. avgusta, sem po izredno dobrem poštnem poslovanju prejel AD od ponedeljka, 13. avgusta 1973. Na prvi strani v drugi koloni je spet zaglavje “Iz slov. naselbin”. Po navadi so pod tem objavljena poročila smrti, kratke objave, kateri list je odpadel slovenskemu drevesu na Ameriškem. Ponedeljkova AD nam javlja dva primera:
Najprej berem:	P. Krištof
Sedlak OEM. umrl v Milwau-keeju. Zatem pa berem: Anton Lagoja umrl. Bridgeport, Conn. — V soboto, 4. avgusta, je umrl 77 let stari Anton Lagoja, nekdanji dopisnik Ameriške Domovine iz fare sv. Križa v Bridge-portu, rojen v Guštanju na Koroškem. Zapustil je ženo Marijo in tri otroke. Pogreb je bil v sredo, 8. avgusta, 'iz cerkve sv. Ane. Pogrebne molitve sta opravila slovenska duhovnika p. Ri-card Rogan iz New Yorka in rev, dr. F. Blatnik iz Patersona, N.J.
List sem odprl in pogledal v notranje strani, misleč, da bom v njem našel na drugi strani pod “Beseda iz naroda” kaj več povedanega o njem in o pogrebu, Ničesar nisem našel.
Skorajda si ne morem misliti, da ne bo nihče ničesar napisal o tem možu iz sosednje slovenske srenje v Bridgeportu. Conn. Zaslužili bi to. S'aj je bil močno deloven v tej slovenski skupnosti, iz katere je pošiljal poročila v AD. Posebno rad je poročal o življenju okoli stare slovenske cerkve sv. Križa, kjei je bil cerkveni ključar 17 let. To funkcijo je sprejel kaj kmalu po prihodu v Bridgeport, kamor ga je potegnil župnik Farkaš.
Umrli Lagoja je bil eden od povojnih beguncev. V Ameriko je prišel leta 1951, a v mestu, kamor je prišel, je dela zmanjkalo. V Bridgeportu je dr. Farkaš dobil delo za njega in tako se je umrli Anton Lagoja'naselil v naši soseščini. In tu je delal za sebe ter tudi za narodne skupnost. Dokaz so njegova poročila v AD in pa dejstvo, ds je bil cerkveni ključar pri starem Sv. Križu vse do septembra 1970, ko je odstopil. Neljubi spor v naši sosednji'slovenski srenji je tekel tako, da je do tega prišlo in da je blagi Anton Lagoja postal župljan teritorialne fare sv. Ane, na teritoriju katere stoji tudi njegov dom na Courtland Aveniji. Te stvari gleda vsakdo s svojimi očmi, o-ziroma jih presoja s svojimi na-ziranji in pogledi. Osebno pa sem mnenja, da takih trenj med nami, Slovenci na tujem, ne bi smelo biti. Vsakdo 'od nas je dolžan v naše narodne sredine prinašati misel združevanja in skupnosti in pa zmeraj nove pobude za naše narodno ohranjevanje. Seveda v naj večjo pomoč pa so nam pri tem:	slovenska
materina beseda, slovenska materina pesem in slovensko bogoslužje po cerkvah, zgrajenih s pomočjo slovenskega denarja, darovanega od slovenskih ljudi prav v namenu postaviti taka narodna središča in žarišča na tujem.
Pokojnega Lagoja sem srečaval, kadar sem prišel k sosednemu Sv. Križu. Mnogokrati je tudi on prišel k njujorškemu slovenskemu Sv. Cirilu. Zdajle pa mi je prav v spominu srečanje na njujorškem letališču Kennedy pred leti, ko smo se tam zbrali nekateri in smo hoteli pozdraviti ljubljanskega škofa dr. Jožeta Pogačnika, zdaj slovenskega metropolita, ob njegovem prvem obisku ameriških Slovencev. Vidim ga, vsega razjarjenega in živahnega. Kako lepo je bilo takratno najino kramljanje o narodnih stvareh. Seveda takrat v njem še ni bilo nobene osebne zagrenjenosti.
Ko sem zvedel za njegovo smrt, sem se odločil, da grem na njegov pogreb. V farovž sv. Cirila sem poklical in župnika o-četa Richarda Rogana vprašal, če bo on šel. Rekel je, da gre in domenila sva se, da me pobere s svojim avtomobilom že pozno v torek popoldne, češ, da bo na predvečer pokopa v pogrebni žali molil in da bo drugi dan bral slovensko pogrebno mašo ne v novi slovenski cerkvi, ampak v njegovi zdajšnji farni cerkvi sv. Ane. In tako je bilo. Našemu-njujorškemu župniku je v vseh molitvenih opravilih asistiral salezijanec dr. F. Blatnik.
V torek smo se pripeljali iz New Yorka naravnost k pogrebni žali Polke v Bridgeportu. Srečno naključje: vdova Marija s hčerko Margarete nas je dohitela, ko smo zapustili župnišče sv. Ane, kjer so nam povedali pot do tja, a zdaj smo kar sle-siedili avtomobilu vdove Marije. Bilo je pol 7. zvečer. Tudi drugi 'so začeli prihajati. Prišli so zastopniki Društva sv. Jožefa KS-KJ. Ti so ob 7. molili kratko. Molitev je vodil g. Bojc.
Že poprej sem stopil k mrtvaškem odru in se poklonil pokojnemu znancu Antonu. Kaka sprememba v izraznosti obraza. Kennedy letališče pred leti in danes pogrebna žala Polke. Črte trpljenja so zdaj močno zarezane. Niti posmrtni nališp, ki je
zdaj v modernem času tako v veljavi, jih ni zabrisal. Ostala pa so svetla vsa dela, ki jih je opravil za narodno skupnost v Bridgeportu.
Precej rojakov ga je kropilo-V spominsko knjigo sem pogledal v sredo zjutraj in v njej našel okoli 150 imen. Po kratkih molitvah, ki jih je opravil P-Rogan skupno z dr. Blatnikom, je bilo truplo prepeljano ob 9. zjutraj v cerkev sv. Ane, kjer sta somaševala omenjena slovenska duhovnika.
K tej maši je prišel tudi sve-tokriški župnik Alojzij Hribšek, ki se je ravnokrat vrnil iz Evrope. Sedel je v prezbiteriju skupno s kaplanom Sv. Ane. Na koru je pel mali otroški zbor dobro. In prav je bilo tako. Otrok ima čisto dušo in ta naj poje duši, ki odhaja po Njegovem ukazu, temu Gospodarju Večnosti naproti. Ne! Saj je že pred njim
in meni je oko v premišljevanju zapustilo za trenutek osvetleni oltar v ospredju in se je ustavilo na stranski steni, kjer sem bral besede iz psalma 129:
Iz globočine kličem k tebi, Gospod,
Gospod, sliši moj glas!
Naj pazijo tvoja ušesa
na glas moje prošnje .. ■
Pa sem pomislil! Kakšne so zdaj prošnje umrlega Antona Lagoje? Gotovo prošnje odpuščanja vsega, kar ne bi smelo se zgoditi, pa se je; in pa prošnje, da bi se živeči ljudje istega ro du med seboj ljubili in da bi P° steno — kot je on — delali za narodno skupnost v čast Tiste ga, pred katerim je zdaj Anton Lagoja.
Tone Osovnik
lova knjiga
CELOVEC, Avstr. — Pošiljaj Vam en izvod knjige “V ZN MENJU ČLOVEKA” od Prot dr. Antona Trstenjaka.
Knjiga vsebuje predavanja, 1 jih je prof. imel najprej v 1 njah, nato v Tricesino.
Izdal in založil je knjigo v Tinjah kot svojo prvo pubh kacijo. Nameravamo namreč V dajati vsaiko leto eno ali 1 več knjig, ki bodo vsaj delno ši rile naš kulturni in duhovni prispevek tudi med tistimi, ki se naših tečajev ne morejo udeK žiti.
Izdajo te knjige kot tudi na daljnih smatramo kot važen d° prinos h književni ponudbi na Koroškem in preko naših meJa'
Snov knjige in predvsem njen avtor pa sta samoumevno na] boljše priporočilo, da prodre]0 te izvirne misli v čim širše krp ge slovenskega izoibraženstva tudi drugih bralcev.
Prosim za toplo priporočilo i)1 recenzijo te knjige v Vašem 1 stu. Cene s poštnino vred:
Avstr. šil.	20. -
U.S.A. dol..	I-50
Lire	700. ■
DM
Franc. fr.
3.-
5-
Knjige lahko naročite pri: Kat. dom prosvete Kath. Bildungheim Sodalitas
A-9121 Tinj e/Tainach ali:
Dušnopastirski urad Viktringerring 26 9020 Celovec-Klagenfurt
S slovenskim in hvaležni111 pozdravom
Jože Kopeini£
En komputer stane 24 milijonov
Nemška letalska potniš a družba Lufthansa bo začela up°^ rahljati komputer, ki je stal ^ miljonov dolarjev. Z njim lahko dala svojim klijentom hitreje vsakovrstne informaC^ glede voznih redov, letalskih P^ ključkov ter rezervacije gC ^ zev. Ta komputer ni samo e ^ najmodernejših, ampak se da povečati.
OVINA
doma in po svetu v preteklem tednu
^ Torontu so odprli Canadian, Kim Dae Jung, vodnik politič-tional Exhibition, kjer je le- ne opozicije v Južni Koreji, ki Snia posebnost 75 brejih krav, j je bil ugrabljen na Japonskem erih vsaka naj bi tekom raz- in pripeljan domov ter čez čas Ve pred množico gledalcev ^ Vrgla teleta. Dva taka “izred-c‘°godka” sta preračunana na
kis ^arL razs^ave- Harold Par-0n- direktor razstave, je de-
^ • Nekateri že prerokujejo, da v petih letih kazali tako Jstva otrok. Vsekakor značilen d ^ časa in njegovega duha „ Učenosti’
Pdrodo”!
.Gotski
Obrali
st u za svoj festival na tej raznih ^ S° Vne^01 korakali po mest-ulicah in budili splošno po-
ter zanimanja za
muzikanti, ki so se
Na samem razstavišču
^ost.
]^eli^o zanimanja za novi, vejal rUs^^ Paviljon. Lani je vzbu-^jveč zanimanja kitajski.
“J
Dfandi
az sem dobil tole steklenico
V a za svojo taščo.” es> čudovita zamenjava!”
Va uradnika cestnega oddel-sta bila obtožena
^ v Ontariu
Pn pokrajinskim sodnikom 6kli torek, da sta skupno Jela od največjega podjetja Sfadnjo cest tekom pet let 'O “nagrad”. Oba sta tajila
izpuščen, je dejal, da bi ga bili njegovi ugrabitelji umorili, če se ne bi bili zbali hudih protestov na Japonskem. Japonske o-blasti preiskujejo, kako je do te ugrabitve prišlo in kako je potekala. Sumijo, da je ugrabitev izvedla tajna policija Južne Koreje pa nalogu vlade v Seoulu.
Kirn je leta 1971 kandidiral za predsednika proti predsedniku Chung Hee Parku, pa bil poražen. Svoje nasprotovanje proti Parku ni opustil, nasprotno, bil je včasih v svoji kritiki Par-kovega režima zelo oster.
Ko je bila ugrabitev Kima na Japonskem odkrita, je bila vsa državna policija pozvana v posebno pripravljenost, pa ji vendar ni uspelo preprečiti odved-be ugrabljenega iz Japonske.
*
Doslej se je v obrambo svojega očeta, predsednika ZDA R. Nixona oglašala samo mlajša hčerka Julia Eisenhower, zadnji teden ga je prvič branila tudi njegova starejša hčerka Tricia Cox. Izjavila je, da “ve, da oče ne bo' nikdar dal posnetkov razgovorov v Beli hiši, ker bi bilo to v popolnem nasprotju z našim sistemom vlade”.
*
V Nigeriji v Afriki so začeli na debelo krasti bakrene tele-
da more mati kot “zapuščena” zaprositi za javno pomoč, ki znaša od $65 do $80 za zapuščene vdove in matere. Prav tako pošiljajo na kako delo za dodatni zaslužek že 14 let stare otroke, četudi je to po zakonu prepovedano.
Predsednik zdravniške zveze
džunglo, vse je bilo tiho. Viso-Nove Scotie dr. J. A. Myrden je : k0 na nek0 je zaplavala luna in
O. Lojze Demšar, S.J.:
M 0 I P IT
(Nadaljevanje)
Zvečerilo se je, daleč tam na vzhodu je vzhajal mesec, široka svetla obla se je dvignila nad
fes,00
a hi .	“
Y sijala, da sta nedolžna.
Sama P° se|k* za"
$tv Va’v ker smo postali na take Zal že tudi v naši deželi So navajeni. Bili so časi, ko
**	6 ^ake reči pri nas redke (	- - - ----- --------- -----
v i1110 Rk bolj poznali iz poročil i fonske žice. Uporabljajo jih za lu]ih d v -	1 •—1-''-	-	’	• "
dejal v Halifaxu, da je postala prehrana revnih družin z otroci pomanjkljiva in utegne pustiti trajne posledice, če se javnost ne bo za to pobrigala.
Cena mesa in slanine je dosegla skoro $2 za funt in ljudje si jo ne morejo več privoščiti. Dr. A. George iz Antigonisha je dejal, da drago meso revnih ljudi ne briga dosti, ker ga niso mogli kupovati niti tedaj, ko je bilo cenejše. Večina se preživlja z ribami in krompirjem. Ribe so še vedno na razpolago po primerni ceni, toda krompir je petkrat dražji, kot je bilo lansko jesen. Tedaj je stal funt 4 cente, sedaj stane 20!
*
V pokrajini Kvibek razprav-
kot s srebrom zalila širno morsko planjavo. Bližamo se Moipi-tu. Skozi globoko blato plime smo se vlekli proti obali. Filip mi je pomagal, da nisem obtičal v blatu in me izvlekel o pravem času, če sem se začel preveč pogrezati. Pridemo na pot, najprej se dobro operemo v bližnjem ribniku in potem pa peš celo uro po temni poti. Eden od nas je imel petrolejsko svetilko, šel spredaj, da je pokazal pot, a drugi smo mu sledili. Šumenje vode na desni strani poti, valovi na levi, a mi v sredi, le en kriv korak, pa bi se zavalil v globoko vodo. Trdo sem gledal pred se in se samo spraševal, kako dolgo je še do Filipove hiše. “Oče, še malo, pa bo-
Ijajo o tem, ali je bil leta 1970 prjgp tja,” me je tolažil Fi-
ieželah!
0 *
^..^Uev izvoza govedine in jire. lae’ ki j e stopila v velj avo li6i	torek, je napravila po-
Ugi °bilo jeze. Nekateri so li	živino v ZDA, jo zakla-
it^J^Pričanju, da bodo lahko kejj bodali drago doma ali pa k v,	Prepoved izvoza jim
pokrižala račune.
'kr
■TUgi
so bili kar zadovoljni,
Živjj.. 2Vedeli, da je cena goveji % gg kadla za lCi0 to% in upajo, ° Pos^0,Pno znižala tudi zJii^^°Vebine. Ce se že ne bo k g,a’ Pa vsaj ne bo dalje rastja j^k^vnjaki trdijo med tem, !rieso ostalo drago še naj-Ve leti, dokler ne pomine
pomanjkanje
kt}^. .
zive«Je svetovno a ^seh vrst.
hViada .
Popravila načrt za %br N Pokojnin za 5.8% v ktiu ’ namesto s prihodnjim ^ern za kot je predvi->t6jo SekaTjem zakonu. Cene 'k Zaht nagl°> da ni mogo-So v ®Jati od upokojencev, da „,^a. ak celo leto na poviša-StHSVoJih ik.re
i So že tako reveži, ne da
isbe P11 skromnih pokojnin.
.Ndifi ^ P0vsod dovolj in stari bj J so “
Pomanjkanje še pri l6 odoh,6 k° Predlog zvezne vla-i fei1’ ^°do v bodoče po-
v"2 Tovečavali vsako četrt-v sklac
TtRv, ^vljenjskih stroškov.
teW.,s^^adu s porastom cen in
Vdi ^k°jnino okoli 1.800,000
Ttno
prejema v vsej Ka-
izdelavo raznega okrasja. Po podatkih vlade v Lagosu' je bilo v zadnjih 12 mesecih pokradene telefonske žice za skupno vrednost preko 5 milijonov dolarjev. Kraje so ponekod prekinile telefonske zveze, ker ni na razpolago dovolj telefonske žice za nadomestitev pokradene.
*
V Rocklandu je sodnik 20 let starega Paula MacDonalda kaznoval s 5 centi globe, ko ga je policija prijela in ga prignala pred sodnika, ker da je vrgel na cesto kovinsko kapico steklenice sode ali piva. “Petcentni zločin zasluži petcentno kazen,” je dejal sodnik v svoji obsodbi.
*
Kot zdaj kaže, se bodo astronavti vrnili iz vesolja v Apollu, s katerim so tja pripluli. Tako je vsaj objavil direktor Skylab programa ZDA W. Schneider. Ker je potreba po pošiljatvi rešilnega vesoljskega vozila prešla, so opustili pospešeno pripravljanje novega poleta v vesolje. Namesto za 5. ali 10. septembra bodo priprave za novi polet končane šele 23. septembra, kot je bilo prvotno določeno.
Astronavti Alen Bean, Jack Lousma in , dr. Owen Garriott so se tako privadili novemu o-kolju, da so svoj program dela že prehiteli in zaprosili za dodatne naloge, ko imajo “časa na preostajanje”.
Za enkrat poteka vse v redu,
^ 9okSi b°do dobili P°leS ^ Polozai v vesoljskem laborato-.................. '
v Oktob
^	tudi višR starostni riju je ustaljen in pričakujejo,
. ? izjavi ministra za da bo sedanji skupini sledila
bi
S
oskrbo Marca Lalonde! tretja in zadnja, kot je bilo do-. -na £ )Dru letos samska oseba! ločeno. Zadnja utegne poleteti v ^ novem $179.16 pokoj- j vesolje, še predno se bo druga Srbski se^anjib $170.14,jod tam vrnila. To naj bi prepre-V-N'^O, č^1- namesot $324.60 , čilo motnje v opravljanju ve-3 Sta seve^a oba upra-j soljskega laboratorija in naprav °	pokojnine in do v njem.
i01iV Starostnega dodatka. V 11 bra„,nv nski predlog ne bi
Vavoč
VP0Vižk
Hru.
asbo odobren za izpla-
V^skupa- 2Va0Hkt°bru’ b0 izpla' J za dva meseca v
N?ada
no-

račima, da bo povišek
m starostnih dodatkov
Ko smo v Torontu in v zahodnih pokrajinah vajeni vsaj zadostne ih primerne oskrbe, če ne že kar izobilja, vlada v nekaterih predelih Kanade ob Atlantiku prava revščina. Tako ^"-‘-‘■'jouuj.n aoaatnov naj bi se ponekod v Novi Scoti-do 0°Cem finančnem letu ji, kot je to dejal tajnik-blagaj-nsilijonov.	nik Nova Scotia Federation of
Labor J. K. Bell, družine ločile,
umorjeni pokrajinski delavski minister P. Laporte povezan s skupinami igralcev na srečo, s trgovci mamil in z drugimi temnimi elementi. Predsednik pokrajinske vlade Robert Bouras-sa je to odločno zanikal, vendar s svojimi izjavami ni odstranil dvomov in ne končal javnega razpravljanja.
*
Štrajkujoči pobiralci smeti v Hamiltonu v Ontariu bi radi $10,958 letnega zaslužka v plačah in robnih koristih za redno 40-urno delo na teden. Mesto se za enkrat še ni odločilo za sprejem teh zahtev.
*
Vodnik kemijske delegacije na konferenci vodnikov držav Commonwealtha se je po povratku domov pritožil, ker so na konferenci spravili na dnevni red vprašanje Azijcev v afriških državah. To vprašanje se tiče le “Velike Britanije in Kenije”, je dejal podpredsednik republike Daniel Moi. Kot znano, je Uganda vse Azijce, ki so imeli britanske potne liste, izgnala iz dežele in jim zasegla vso imo-vino. Ta zgled bi nekateri radi posnemali tudi v Keniji, pa ga predsednik Kenyatta za enkrat še zavrača.
*
Zadnji teden so nenadno prenehali v Pekingu prodajati posebne trakove z Maovo sliko, ki so bili dolgo moderni po vsej Kitajski in izven nje med častilci ^vodnika komunistične Kitajske.
*
Ko so> se nekateri farmarji v juž. Ontariu pritožili, da nimajo delavcev in bo zato pridelek ostal nepobran, je minister za delovno silo Robert Andras odgovoril, da se najbolj pritožujejo tisti, ki ne nudijo delavcem primernega stanovanja in jih ne plačajo, kot bi bilo dostojno. Le kdo naj gre k takim ljudem delat? Priznal je vendar, da je pomanjkanje delovne sile tudi ponekod drugod, -kjer so pogoji za delo sprejemljivi. Pripomnil je, da bo delavce preskrbel, če bodo delovni pogoji boljši in bodo zadovoljili tudi domačo delovno silo.
lip. Pa je bilo še dolgo, dokler nismo slišali veselo kričanje in vpitje: ’’Fadar ešeče!” Filipovih otrok. Stopili smo v dvorišče hiše, stara mati je takoj prinesla skledo in mi umila noge, eno za drugo, potem jih pa obrisala s svojo obleko in se spoštljivo dotaknila mojih nog in nesla roke do ust ali čela, to je način, ki ga Bengalci in sploh Indijci izkazujejo svojim učiteljem ali “gurujem”, “s prahom tvojih nog se
“Čelera (otroci), sedaj pa rožni venec.” V tej hiši vsak dan zvečer, pa bili še tako utrujeni, molijo rožni venec vsi skupaj; vsi so pokleknili pred veliko Marijino sliko, vzeli izza stene rožne vence in začela se je večerna pdbbžnost, naše “šmarnice”! Molili so po vrsti, najprej fantje in potem pa še dekleta. Na koncu še lavretanske litanije in večerna molitev in k sv. Jožefu za srečno smrt. Potem pa večerja. Meni so posebej prinesli rakce, ki so jih nalovili v ribniku, pa par jajčkov ocvrli, zelenjave in velik krožnik riža. Res, doma še polovico tega ne bi pospravil, a tukaj sem pa imel apetit kot volk, svež morski zrak, pa utrujen sem bil po dolgi poti in kuharica Marija je bila izvrstna kuharica! Hitro so mi pripravili posteljo. Svoje lastne odeje so prinesli na leseno posteljo, in blazinice (avšen-ce) in nad vsem razpeli mrežo proti komarjem in v par trenutkih sem zaspal. Tudi oni so zaspali in za nekaj časa si- slišal samo globoko dihanje in smrčanje! V daljavi je šumelo morje, nad nami je plaval beli mesec in tam gori nad njim so pa migljale svetle zvezdice, milijoni njih...
Čudovita lepa je noč na bengalskih poljanah blizu sinjega morja!
“Čelera utho,” otroci vstanite,
dotakne svojih ustnic in čela”. sem zaslišal FiliPov 2las ’ • Ura Kot bi mi stisnili rnlrn nHiatP- Me komaj tri ^raj, toda maša
Kot bi mi stisnili roko prijate- |
lju, tako oni vzamejo prah nog .	,	-	-
in si ga dajo na čelo. Večkrat grado na de^	s aon?em
bo ob štirih, ker potem ljudje
Oskrba s hrano v St. Johnu,
N.S., se je že koncem preteklega tedna uredila z dovozom novega živeža in s koncem štraj-kov pekaren. Motnje bodo ostale, dokler ne bo končan štrajk na železnicah, ki je pretekli te- glas, da den zadel vso vzhodno Kanado j z Ontariom in Quebecom vred.
tudi pri spovedi tako delajo, ko je spoved končana, vstanejo, se dotaknejo z rokami spovednikovih nog, navadno prstov na nogi in dajo roko na čelo, potem pa odidejo na svoja mesta.
Po stari materi so pristopili tudi drugi člani družine, drug za drugim, stari in mladi, in naj mlajšemu, ki je še spal v materinem naročju, pa mamica pomaga, s svojo ali pa njegovo roko. Potem se pa začne razgovor o vsem, kar se je zgodilo v teh mesecih, ko jih duhovnik ni obiskal. Jaz sem med tem izvlekel iz svoje torbe debelo vrečico s sladkorčki in sadjem, pa smo delili vsi. Kako so bili veseli še tako majhnega daru, saj jim ga je njih ‘oče” prinesel.
vstanejo.. . Hitro smo bili oblečeni in Marija, ki je bila zakri-stanka v Khariju, je pripravila vse za mašo. Miza je bila oltar, mašna obleka je bila shranjena pri njih, kelih sem s seboj prinesel. Dve sveči na oltar, potem pa spovedi. Z bambusovimi palicami so spletli nekako rešetko, sedel sem na majavi stol in zvrstili so se drug za drugim. Kaj grešijo ti ljudje, ki so zmeraj v božji navzočnosti, ko gredo na široko reko ribe lovit, vedo, da jih vihar vsak čas lahko pograbi. Ko pobirajo stmišče po rižnem polju, kjer so kače, lahko jih kača piči, in življenja je konec. Otroci dobijo nevarne bolezni in zdravnik je daleč, daleč v mestu, v vaseh je le “ja-kelj” ali kot ga imenujejo “ko-
Morska sapica je pihala, precej | biradž”,. ki z rastlinami in pr; hladno je postalo, in šli smo v' ški zdravi vsako bolezen... p “hišo”, to je široko verando sre-;še malo kakega boga in boginj di hiše, na eni strani je stanova- j pokliče na pomoč, da bo bolj d: nje diužine, a na drugi pa žalo. Seveda tega ne napravi p: shramba za žito, to je za riž. Iz : Filipu in njegovi družini, k€ bambusovih palic spleteno in ve, da mu to ni dovoljeno. Kak pokrito z blatom reke, ki se lahko mi je bilo govoriti me strdi kot opeka. Prinesejo mr maso tem ljudem, ki so izmer; stol in mizo, pa vsi posedejo o- ' pred nebeškimi vrati, četudi ji
koli mene, nazadnje pa še jaz med nje na slamnato preprogo in začno peti vse pesmi, kar jih znajo — pobožne in vaške — res, nikdar v življenju nisem bil tako vesel in srečen kot takrat, ko sem bil obdan od teh preprostih vaških ljudi, nedotaknjenih od tako imenovane “kulture”, preprosti v pojmovanju, življenju in delu in besedah tudi. Peli so, da se je kar hiša tresla — stari sinovi in mlada dekletca, Poreš in Bhantu, Rosomoy in Montu, Botu in Marija, pa Sari in šumitra in ostale, saj Filip ima številno družino, sedem sinov in pet hčera. In ko so se poročili, vsak ima zopet po pet, šest otrok. Marija in Šumitra sta bili najmlajši. Imeli sta čisti bi lahko v operi peli.
četrtek prvi snežni mbtež od lanske zime. Ponekod so imeli Severna Alberta in Britska1 kar precej snega, termometer Kolumbijo sta doživeli pretekli, pa je'ponekod padel na 23 F.
hudiček skuša na kriva pot speljati, vrag je zvit in preka njen in ima pomočnike povsod tudi v Moipitu, kar se je poka zalo nekaj let pozneje, ko jih j nek vaščan nahujskal proti ve leposestniku in drugim, ki s bili malo boljše stoječi. Plenil so in ropali in tudi pobijali. Kdi bi si mislil, da bo kaj takeg prišlo v to mirno, tiho vasice Seveda Filip se jim ni pridru žil. Pa se časi spreminjajo h družina poka, sinovi se hočej oddeliti, vsak zase, in to jih b pokopalo. V slogi je moč. Nima jo dovolj zemlje, da bi vse dru žine preživeli, iščejo dela v me stu, drugod in ne pridejo ve nazaj na dom. Zvonček je zape in Jezus je prišel med svoji ljudi, prav tako kot ob Gene zareškem jezeru ali v puščav! Vsi so se zbrali okoli oltarja h prejeli Njega, ki jih bo krepča v življenju, v svoja srca. Ka jih čaka v prihodnjem letu, L
On ve in On jih bo varoval, dokler mu bodo zvesti ostali.
(Dalje)
------o------
Peru hoče odpraviti nosače v gorah
LIMA, Peru. — Tu so na splošno v rabi nosači v goratih predelih dežele. Sedanja vlada sodi, da naj bi za prenašanje to-
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
Rooms for rent
6 rooms down, newly decorated, steam heat, E. 45 St. Call after 3 p.m. 391-9758. ______________________-(160)
Lastnik prodaja Hišo, v E. 185 St., okolici, zidana, za eno družino, blizu šol, bus in trgovin. Kličite od 3. do 7:30 zvečer 486-6540. _______________________-(163)
St. Mary’s Parish Aluminum-sided 6-6 duplex, fully carpeted, living and dining rooms, cheerful kitchens, lots of extras. Must see to appreciate this well cared for home.
W. T. BYRNE REAL ESTATE 261-5100
(163)
V najem
Oddamo šest sob, spodaj, fur-nez na plin, garaže, na E. 74 St.
Kličite 944-2043
(162)
HIŠA NAPRODAJ
Lepa dvo stanovanjska hiša v; dobrem stanju z garažo za dva avta naprodaj na Edna Ave. po šest sob vsako stanovanje. Visoka najemnina. Dobra klet, z vsemi pritlikinami za dve družini. Veranda zaprta zadaj, dva okna in še kaj. Kličite vsak čas 431-6865.
(164)
HIŠA NAPRODAJ
dvo-stanovanjska hiša naprodaj, tri sobe spodaj, velik porč, zgoraj štiri sobe in mali porč, privaten vhod, dve garaži, lot 50x-120. V zelo dobrem stanju na Grovewood Ave. Kličite med 4. in 6. uri pop. 261-1849.
(162)
Hiša naprodaj
Zidana 4-družinska, 5 sob vsaka, 4 zidane garaže. Na 1110 E. 64 St. — 361-9640.
-(161)
BLIZU E. 185 ST.
Mlajša ranč hiša z dvemi spalnicami, velika deželna kuhinja, predeljena klet, breezeway, priključena garaža, blizu transpor-tacije in trgovin.
EUCLID
Zidan duplex, 6-6, na novo vpisan, samo 8. let star, tri velike spalnice, IVz kopalnica, samo en lastnik, klet. V jako dobrem stanju.
MENTOR
Krasen split level, z tremi spalnicami, dve kopalnici, dvojna priključena garaža. Velik lot. Dobra okolica. Lastnik izven mesta hoče hitro prodajo.
RUSSELL RAZVOJ
Približno 1818 E. 250 St. imamo različne nove hiše za izbrati. Kličite za informacijo.
mm REALTY
439 E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9. ure zj. do 9. ure zvečer
(163)
V najem
Dve sobi in kopalnica blizu sv. Vida. Kličite pc 3. uri popoldan 944-3108.
(163)
vorov uporabljali mule in mezge, ne pa ljudi.
Za ta poklic, ki je star stoletja, če ne tisočletja, ne le v Peruju, ampak povsod v goratih predelih sveta, so v Peruju večji del rabili Indijance. Delavski minister Pedro Sala je napovedal posebna “navodila za čuvanje človekove časti”, ki bodo v Peruju ta poklic skušala zatreti.
CLEVELAND, O.
HELP WANTED,__________
General Office Work
Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628 _______________________ (x)
Help Wanted — Female
Help Wanted Female CUTTING ROOM HELPER
Sorting and piling cloth. Prefer experienced, but willing to train.
Call 881-5459
_______________ (163)
Help Wanted Male or Female
Help wanted male or female IMMEDIATE OPENINGS For full time porters in housekeeping department, for first and second shift.
RICHMOND HEIGHTS GENERAL HOSPITAL 27100 Chardon RdL Persimel Dept. 585-5500 ext. 205 _____________ (160)
Help wanted male or female IMMEDIATE OPENINGS For part time porters. Will consider semi-retired individuals. First and second shifts.
RICHMOND HEIGHTS GENERAL HOSPITAL 27100 Chardon Rd. Persnnel Dept. 585-5500 ext. 205 _________ <160)
Male Help Wanted
WELDER-FITTER
Experienced in structural welding. Union shop, sick benefits. Paid hospitalization. Full time. Day shift. Apply in person.
Cleveland Beacon Products Co. 860 Addison Rd.
___________________ (163)
Porter Help
Part time or full time. For information come to Grdina Bowling Lanes, 6017 St. Clair Ave. or call Johnny Tratnik 361-9398.
_________________________(x)
Gradbeni delavci
Izkušeni v gradnji kanalov in drugega dela pod zemljo, najmanj 3 leta izkušnje. Dobra plača in obrobne koristi. Javite se prosim na: Box 123, American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103.
(x)
STOCK MV£R
Must be experienced. Excellent fringe benefits.
LUCAS MACHINE DIVISION
World famous builders of the precision boring machine.
12302 Kirby Ave. Cltjve, O. 44108
An equal opportunity employer
(164)
PRODUCTION
ELECTRICIAN
Must be experienced 25č night shift premium
LUCAS MACHINE DIVISION
World famous builders of the precision boring machine.
12302 Kirby Ave. Cleve, O. 44108
An equal opportunity employer
(164)
Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno.
AMERIŠKA DOMOVINA
611? St Clair Avenue	Cleveland, Ohio 44103
‘N,-
431-0628

RAZPOROKA
ROMAN
Spisal PAVEL BOURGET - Prevedel A. KALAN
In to je
bila zopet taka dolžnost, katero sem spolnil, ko sem kot njen odposlanec prišel k vam. Vi ste blagovolili izraziti svoje spoštovanje za moja skromna dela; izvolite mi verjeti — in pokazal je z roko na črno tablo, popisano z raznimi hieroglifi iz algebre— da nisem prekinil svojih študij brez izredno važnega razloga. Ta vzrok je sočutje, ki ga imam z dušo, ki je v velikih težavah. Ako bi se bil jaz srečal z Mme Darras pri kaki nesreči na železnici in bi bila ona ranjena, tedaj bi bilo seveda popolno naravno, da vam to takoj sporočim? . .. Naloga, ki sem jo tukaj vspre-jel, sicer ni druge vrste ...”
“Razloček je ta,” odgovori Darras, “da se vi niste slučajno sešli z Mme Darras. Ona vas je prišla obiskat in vprašat za svet.. . Toda pustiva take primere. Ker poznate moje misli o veri, je vsak komentar brez pomena. Težko mi je, da je moja žena vas izbrala za posredovav-ca, toda kaj hočem: ona vas je izbrala in za to je imela svojo pravico. Torej še enkrat, jaz vas poslušam.”
“Žena ni prišla iskat mene,” popravi oratorij an, “prišla je iskat cerkve. Kako in zakaj se je porodila v njej ta želja ali bolje ta potreba po verskem življenju z vsemi vajami, ki so združene ž njim, tako globoko, tako ukazujoče? Te točke, gospod, ne bova razpravljala, ker bi jo razlagala popolno nasprotno. Dovolj je, da se je res pojavila in da tega nihče ne more tajiti. Njen prvi obisk bil mi je dokaz zato; še bolj jasen dokaz pa mi je skrajno trpljenje, ki jo je prisililo, da je ubežala iz lastne hiše, bežala pred vami, ki vas tako zelo lju-
bi, ko je spoznala, da se nikdar ne sprijaznite z mislijo na cerkveno poroko, ter da je v nevarnosti katoliška vzgoja njene hčere.”
“To ni res,” prekine ga Darras, “ta vzgoja ni bila nikdar v nevarnosti, vsaj od moje strani ne. Mme Darras vam tega ni mogla reči. Jaz sem se zavezal ob poroki, da se z mojim do-voljenjemu otroci krstijo in versko vzgajajo, in vedno sem ostal mož-beseda. Ona pa me je oprostila te dolžnosti, ker se je izneverila svoji besedi, ko je ubežala. Ne, verska vzgoja hčere ni bila v nevarnosti. Ako je zdaj, to je njena krivda, samo njena krivda. Povedal sem ji naprej pri najinem zadnjem razgovoru, ko mi je izjavila, da ne more več živeti z menoj, da prevzamem j e v. hčerko in vse pravice, da jo vzgajam po svojih idejah, ako ona res odide. Žena je odšla, hčerka je sedaj moja in vzgajal jo bom po svoje. Mati sama je tako hotela.”
Govoril je v tako pikrih besedah, kakor bi imel pred seboj Gabrielle, ne pa častitljivega redovnika z oguljeno soutano, ki ga je pozorno poslušal motreč ga z živim pogledom. Dejstvo, da se je mož, ki je bil tako zakrit glede rodbinskih razmer, podal v ta razgovor, je kazal, s kakim posebnim spoštovanjem ga je vkljub vsem njegovim predsodkom napolnoval P. Eu-vrard. To je bilo tudi znamenje, kak duševni nemir prevzame tudi najhujše fanatike, ako stoji pred njimi usodno vprašanje: pregnati Boga iz otroškega srca. Tudi Darras se je branil za to prevzeti odgovornost. To je opazil bistri oratorij an in zato je vprašal:


>♦4	-J
Imenik raznih društev
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M.
Commander Mary K o 1 e g a r , Hon. Lt. Commander Pauline Stampfel, Recording Secretary Frances Tavčar, Record-Keeper and Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman Sylvia Mataich, Ursula Unetič. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H. Frances Tavčar. Regular meetings are held the first Saturday of eery month at 2:30 p.m. at Slovenian National Home, 6409 St. Clair Ave. Room across the office of SNH.
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar,
Predsednik Louis Dular, podpredsednik Carl J. Stwan, Taj. in blag. Frances M. Tavčar, 903 E. 73 St, 361-1918 od 7. zv., zapisnikar Anton Zupan. Nadzorniki: Anton Zupan, Carl J. Stwan, Joseph Drobnich, Chapl. Frank Majer, Sgt-at-Arms Jos. Drobnich, F.M. of G. Jerry Glavač, S.M. of G. Joseph Može, Stražar Leo Kolegar, Reditelj Jacob Subel. — Društvene seje četrto nedeljo vsaki drugi mesec v 1. 1973— jan. mar. maj. jul. sept. nov ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje) v sobi nasproti urada SND. Urad zgoraj in uradne ure od 2. do 4. pop.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Zore.nc, taj-
CHICAGO, ILL. CHICAGO, ILL.
ENGINEER-DESIGNER MACHINE, TOOL, OR DIE
POWDERED METAL
A minimum of 10 years experience required in development of powdered metal tooling and related tools or dies.
Also requires — experience in powdered metal process and necessary equipment.
A technical bachelors degree preferred and some technical college work helpful.
Please forward your resume in confidence to:
SALARIED EMPLOYMENT DELG0 MORAINE DIVISION GENERAL MOTORS G0RP.
1410 WISCONSIN BUVD.
DAYTON, OHIO 45401
An Equal Opportunity Employer
nica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St, tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; reditelj ica Ivanka Pretnar. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. Frances Raischel; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Rd., 681-0813; zapisnikarica Rose Bavec. Nadzornice:	Ivanka To-
minec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Zastavonošinja Mary Kokal . — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Rudolph Praznik predsednik Anton Oblak, podpredsednik Stanley Hribar, slov. podpredsednik John Skrabec, zapisnikar John Hočevar ml. slov. zapisnikar Janez Vidmar, tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd., blagajnik Charles Winter Jr. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Frank Bradach, prva podpreds. Ivanka Majer, druga podpreds. Marie Shaver, tajnica Eileen Ivančič, 386 High Tee St., Willo-wick, O. 44094, blagajnik Robert Klancher, nadzorniki:	Josephine
Bradach, Mollie Frank, Carolyn Sudan. Garderoba: Marie Shaver, Mary Batis. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Marie Babbitt. Mojstri odra: Frank Ivančič, Joe Novak, William Mehaffey. Poročevalci:	Josephine
Mišic, Mollie Frank, Robert Klancher. Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Častni predsednik Joseph Durja-va, predsednik Joseph Penko Jr. podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Joseph F. Petrič Jr., 21071 North Vine Ave., Euclid, O. 44119, tel: 481-4357, zapisnikar Rudolph Ivančič, knjižničar Donald Mulec. Nadzorni odbor: Al Hribar, J. Hrovat, R. Kozan. Pevovodja Frank Vauter.
Vaje so vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Ivan Hauptman, podpredsednica Marija Sekne, tajnica Roži Dolinar, 1146 E. 60 Str., Cleveland, Ohio 44103, tel. 391-4042, blagajnik Frank Lovšin, arhivar Franc Sever, nadzornika Ivan Jakomin in Matija Hočevar; odborniki; Milena Dolinar, Mojca Slak, Helen Skubic, Janez Tominc, Lojze Mohar, Andrej Kokal in Franc Kovačič; pevovodja inž. Franček Gorenšek. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1146 E. 60 St., Cleveland, Ohio 44103.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Louis Smrdel, podpreds. Jennie Primc, tajnik-blagaj-nik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102, zapisnikarica Betty Rotar, Arhi-varke: Mary Pečjak, Jennie Primc, Florence Unetič. Nadzorni odbor: Cecelia Wolf,. Florence Slaby, Glasbeni odbor: Tony Primc, Pete Tomšič, Wilma Tibjash, Florence Unetič. Veselični odbor: Sophie Bayok, Bertha Dovgan, Marge Koss, Mary Dolšak, Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, Pevovodja, Reginald Resnik.
Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
“SLOVENSKI FANTJE”
Pevovodja: Martin Košnik, Predsednik: Jože Melaher
Podpredsednik: Joseph Penko, Jr. Tajnik: Daniel Postotnik, 6926 Hec-ker Ave., Telefon 431-7341. Blagajnik: Joseph Marinko Gospodar: Vinko Rožman Glasbeni odbor: Janez Rigler, Viktor Modic, Matt Dolenc Pevske vaje se vršijo v cerkveni dvorani pri sv. Vidu.
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik, Lojze Mohar; podpredsednik, Mojca Slak; tajnik, Frank Zalar Jr., 682 E. 159 St. tel. 681-7279; blagajnik, Matija Hočevar; zapisnikarica, Milena Dolinar; programski odbor: Ivan Jakomin, Janez Tominc, Ivan. Hauptman, Zdenka Zakrajšek, Peter Dragar; oderski Mojstri Janez Kosmač, Frank Jenko, Milan Zajec, arhivar, Srečko Gaser, bara, August Dragar; kuhinja, Zofi Malovrh, Marjanca Dragar; reditelj, Stane Krulc; knjižničar, Frank Jenko; športni Referent, Peter Dragar; nadzorni Odbor: Frank Hren, Milan Ja j ec, Tone Štepec.
Seje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Slovenski domovi
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave.
Ella Samanich, Predsednica; Anthony Simčič, Podpredsednik; Pauline Stepic, Blagajničarka; Mary Estanik, Zapisnikarca; Ella Pultz, Tajnica Nadzorni odbor, Mary Estanik, Anthony Simčič,, Marie Zeitz, Emil in Helen Ewolski, Oskrbnika.
Seje vsaki tretji petek v: mesecu ob pol 8 uri Zvečer.
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
Predsednik Edward Škufca, pod-pred. Ella Samanich, tajnica Anna Mae Mannion, blagajnik Harry Blatnik, zapisnkarica Josephine Zakrajšek, dopis, tajnik Dan Pavšek, nadzorniki Louis Sajovic, Mary Dolšak, Louis Fink. Seje so vsaki drugi mesec.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsednik Eddie Kenik, podpred sednik Louis Fink, tajnik Frank Bavec, tel. 361-5115, blagajničarka Josephine Stwan, zapisnikarica Julia Pirc, preds. nadz. odbora Frances Tavčar, preds. gosp. odbora James Novak Sr., preds., odbora za pospeš. domovih aktivnosti Stanley Mezic, oskrbnika doma Frank in Anna Srumf.
Seje direktorija so vsak arugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE,
Predsednik Harry Cecelic, podpredsednik Joseph Klopovic; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glen-brook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikarca Ann . Mrak; nadzorni odbor: Josephine Papes, Anton Mrak, Frank Šajn. Seje za 1. 1972 prvi ponedeljek vsak drugi mesec: feb. apr. jun. avg. okt. dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 7:30 uri-zvečer. — KE 1-9309.
KLUB LJUBLJANA Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1-1876; blagajnik Tony Y e r a k zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Agnes Lav-šin, Antonija Meklan, Kristina Kovach. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — 'Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 3. uri zv. v AJC na Recher. Avenue.
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. EUCLID, OHIO
Častni predsednik Joseph Trebeč,
predsednik John Evatz, podpreds John. Troha, tajnik Stanley Pockar -Tel. 732-8662, blagajnik William Frank, zepisnikar Ray Bradač.
Nadzorni odbor: Louis Sajovic, Preds,, John Hrovat, Al Sadar. Gospod. odbor: Ed Leskovec, Preds., John Adams, Frank Kozlevčar. Direktorji: Joseph Petrič, Jr., Richard Sterle, Steve Kasunic, Joseph Kušar, Upravnik (Poslovodja): Charles Starman Tel: 531-9309. Hišnik: Joseph Petrič, Sr.
Seja je vsako tretjo sredo v mesecu ob 8 uri zvečer v SDD na Recher Ave.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Častni predsednik, John Habat; predsednik, Edward Kocin; podpredsednik, John Habat; tajnik, Frank Koncilja; blagajnik Joseph Ferra; zapisnikar, Dan Pavšek, Sr.; nadzorniki:	Cyril	Štepec, Mary
O’Kicki, Tony Medveš; Gospodarski odbor, Adolph Kocin, Eugene March, Al Marn; Odborniki, Anton Nemec, Dan Pavšek, Jr., Ed Grosel, John Jevnikar; Upravnik, John Kolovich 681-9675. Seje vsak četrti ponedeljek v mesecu ob 7:30 p.m.
SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road
Predsednik Harry Blatnik, pod-predsed. Robert Devlin, tajnik Charles Zgonc, blagajničarka Mary Dolšak, zapisnikarica Cecilia Wolf.
Nadzorniki:	Frank Videmsek,
Jennie Marolt, Tony Sturm.
Gospodarski odbor: Charles Starman, Frank Videmsek, David Uchel-vich.
Upravni odbor:	John Prince,
Donna Devlin, John Cech.
Uradne ure vsak pondeljek, sredo in petek zvečer ali po dogovoru. Telefon: 481-5378 ali 261-2718.
LADIES AUXILIARY OF SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road President, Jennie Marolt; Vice-Preds., Mary Bozich; Secretary Cecelia Wolf, 261-0436; Recording Sec-retay, Florence Slaby; Auditing Committee: Mary Dolšak, Bertha Dovgan and Mary Bozick.
FISH AND OTHER DINNERS EVERY FRIDAY IN OUR AIR-CONDITIONED DINING ROOM.
SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO
Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Millie Lipnos, m Al Glavič, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Arni Ranik, Joseph Habjan, Marty Jeric, odbornika, Andrew Rezin ml., in Louis Kastelic.
Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer.
V BLAG SPOMIN
OB PRVI OBLETNICI SMRTI NAŠE LJUBLJENE MAME, STARE MAME
Mary Spendal
Svoje blage oči je zatisnila 25. avgusta 1972
Žalujoči:
SUE PAKIS — hčer,
VAL PAKIS in TONY SPENDAL — sinova
Laura, Fred, Laura Pakis, Janet, Tony in Andreja Spendal — vnuki in vnukinje Cleveland, O. 21. avgusta 1973.

ZA MRLIČE SE NE BRIGAJO — Ko se skupina kanibodžanskih beguncev vozi po cesti proti Phnom Penhu, se ne briga za mrtveca ob njej. Vojna ljudi napravi trde in neso-čutne, ker, je prepolna vseh vrst grozot in stisk.
GOSPODINJSKI ODSEK SDD NA RECHER AVENUE
Predsed. Mary Kobal, podpredsed. Josephine Henikman, zapisnikarica Marica Lokar, tajnica in blagajničarka Mary Ster, nadzornice Christine Kovach, Anna Kutcher in Danica Hrvatin. Ribe in drugo ob petkih od 11. ure naprej.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair
Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik: Frank Grdina; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik; Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odbosniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Jože Starič, Jože Tominec, Tony škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 a 1 i 432-0142.
SLOVENSKA ^ISTAVA^.
Predsednik: Mate Resman,fajnik: predsednik:	Jože Leben,_
Vidko Sleme, 29024	RdB’lagaj-
loughby Hills, O. 944- 0^borniici: ničarka: ga. Berta Lobe, KaVčiči Jože Kristanc, Valentin T
LoSeLoS, 'Frank Lovšui.^
Petrič, Frank Bajc, Ivan Ru . Podržaj, Ivan. H°cevar Rupnik, Vida Rupnik, LeIr ik in Stanko Frisian, Jimmy Slapm Vili Zadnikar.	—
SLOVENSKI STAROSTNI D0>1’ 18621 Neff Rd'’
18621 Neli
Cleveland, Ohio 44119 ki
Slovenska narodna ustanov^
Slovenska narodna us ^	oskrb®
sprejema na stanovanje	ki
osebe slovenskega rodu 1 ■	, jma
z njimi povezani v za ^
n VTIO
so z njimi povezani v z pred- , za tekočo poslovno dooo ^ taJ. sednika Freda E. Križmana, ^ |
nico pa vidov Schiff ^gg.ožeS.
I formacije kličite tel. 4 ^
MULLALLY FilHS! ZAVOD
— —  ------ ---------—--^
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore B v j
365 E. 156th St.
if Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. if Vara. narodnost in privatni običaji upoštevani. if Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
kisika.
24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje	^
ČE SE SELITE
treffl10’
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni P01, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat te e Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio
44IO3
Moj stan naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
BRDIN0VA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St,
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-630°
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235

j *
| f •
«!
j
I * j ► ; ► j ►
j ►
<»
s
• >
• ►
j *
; E-
u
• *
«*
;»
j j
>
Z
< ►
< ► <►
j ►
s
%
%
j»
|!
j ►
- ►
j E
I!
I.
I ►
<►
j ►
jE
j j
u
; ’
j» j!
<»
; *
j *
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in uSl (endowments) certifikate za mladino in odrasle 0« do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.	1,
Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg za
nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge ^ pd
vtA UZjCLMAA*--~
nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost u<*e jejeŽ^ kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko h
in b0'^
plesov, poletnih piknikov, prireditev za otroke.
športnih turnej
SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
ledežr
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s *	-3 N
tajniki/tajnicami (ali pa pišite XT	urad; 35
v glavni urad:
Chicago St., Joliet, 111. 60431),
ALBIN OREHEK, društvo št. 25, Tel. 481-1481 18144 Lake Shore Blvd., Cleveland
AMELIA MRAMOR, društvo št. 85, Tel. 282-853®
1926 Nantucket Drive, Lorain
MARY ZUPANČIČ, društvo št. 226, Tel. 432-2^
6124 Glass Ave., Cleveland	j/