Ameriška Domovina AM6MCAN IN, SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY NO. 103 National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 25, 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LX — VOL. LX Komisija ZN za iiudij razmer v portugalski Angoli bila imenovana V komisiji so Bolivija, Dahomey, Mali, Finska in Sudan. Imenovana je bila po sklepu slavne skupščine Združenih narodov. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Predsednik glavne skupsči-ne Združenih narodov Frederick ] Roland z Irske je imenoval v smislu v glavni skupščini ZN sprejete resolucije posejbmo petčlansko komisijo, ki naj prouči razmere v portugalski Angoli, v Afriki in o svojih ugotovitvah poroča Združenim narodom. V komisijo1 so bile imenovane Bolivija, Dahomey, Mali, Finska in Sudan. Resolucija je bila sprejeta na zadnjem rednem zasedanju glavne skupščine ZN. Za njo so glasovale tudi Združene države. Upor domačinov v Angoli se je začel v letošnjem januarju in naglo zajel skoraj ves severni del dežele. Doslej je (bilo mrtvih na stotine belcev in na desetti-soče črnih domačinov. Pcrtu-galska je poslala v Angolo nove vojaške oddelke in začela odločno ter neumiljeno čistko. Na tisoče sumljivih domačinov po vsej deželi je bilo prijetih in zaprtih, med njimi tudi duhovniki. Med tem ko usoda večine prijetih ni znana, so domače duhovnike poslali na Portugalsko, da bi. jim odvzeli možnost .sodelovanja v uporu. Vodstvo, upora domačinov V v Angoli je v Kongu, kamor je odslej pobegnilo baje že okoli 60,000 angolskih domačinov. Angola leži južno od Konga V zahodni Afriki, in meri okoli 480,000 kv. milj. Domačega prebivalstva je nekaj nad štiri milijone, portugalskih naseljencev pa okoli 100,000. Portugalci so so v Angoli utrdili že v 15. stoletju, čeprav so notranjost dežele podrobno raziskali in organizirali šele v preteklem .stoletju. Južno-afriška unija kliče pod orožjs rezerviste CAPETOWN, J. Af. — Ko se bliža zadnji maj, za katerega so napovedane velike demonstracije črnih domačinov proti izstopu Juižno-afriške unije iz brit-ske Skupnosti narodov, je vlada Pozvala pod orožje več rezervnih polkov. Južno-afriška unija se je z ljudskim glasovanjem odločila ?a republiko, ki bo vzpostavljena 31. maja, ko bo prvi predsednik prevzel svojo službo. Avtovožnje prepovedane VATIKAN. — Pretekli teden bi bil neki avto v Vatikanskih Vrtovih skoro zadel papeža Ja-heza XXIII., ko je ta ravno sto-Pal iz svojega avtomobila. Ta dogodek j,e povzročil prepoved Vsakih avtomobilskih voženj v 'Vatikanskih vrtovih, kadar je Vam papež na svojem vsakdanjem sprehodu. Voznik avtomobila vatikanske nsdiio postaje, ki se je zadel v n&ebni papežev avto, tega ni niti opazil in je vozil dalje. Novi grobovi Catherine Strnisha Včeraj popoldne je po dolgi bolezni umrla 84 let stara Catherine Strnisha, roj. Šuštaršič, s 751 E. 212 St., doma v Toplicah pri Novem mestu, od koder je prišla pred 56 leti. Njen mož John je umrl 1. 1939. Tukaj zapušča sina Johna in hčere Mary Reith, Ann Braklow in Emmo Odanovich in 4 vnuke, v Somerset, Pa., pa brata Johna Šuštaršič. Bila je članica društva Danica št. 11 SDZ. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:30 iz Zakraj-skovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob šestih. Joseph Kalan Po dolgotrajni bolezni je preminul na svojem domu na 1007 E. 74 St. splošno poznani, 81 let stari Joseph Kalan. Tukaj zapušča soprogo Nežko, roj. Haffner, doma iz Stare Loke, hčer Irmo Arnaut, sinova Stanleya in Walterja, 1 vnuka in več drugih sorodnikov. Leta 1910 je začel gostilno v prejšnji Birkovi dvorani na E. 60 in St. Clair Ave., leta 1919 pa trgovino z železnino na E. 66 in St. Clair. To je potem preselil v prostore SND. Sedaj jo vodi sin Stanley. Rojen je bil v Škofji Loki, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je hiral 57 let ter je bil član Društva Slovan št. 3 SDZ in Društva Naprej št. 5 SNPJ. Bil je med prvimi direktorji SND. tetf je. bil jako aktiven na društvenem in kulturnem polju. Pogreb bo v'soboto popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in Sino-A pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. na Lakeview pokopališče. -----n----- Jemcem damo vojn? lajne, Francozom us! Ameriški vojaški krogi imajo več zaupanja v zanesljivost nemškega kot francoskega vojaštva. WASHINGTON, D. C. — V vladnih krogih je javna tajnost, da dajejo ameriške oborožene sile nekatere vojaške skrivnosti nemški vojski, med tem, ko jih francoskim oboroženim silam ne zaupajo. Krivdo za to zvra-čajo v vladnih krogih nia “v j riško kliko,” ki je prepričana, da so Nemci zanesljivejši od Francozov. Francoski vojaški krogi vedo ra ta dejstva in so zaradi tega na Washington močno nevoljni. Sedijo, da bo predsednik De Gaulle to vprašanje spravil na dnevni red tekom razgovorov s predsednikom ZDA Kennedy :.m, ko bo ta koncem meseca šel v Francijo na uradni obisk. V Washington!) upajo Gvinejo odtrgali od komunističnega bloka CLOUDY Vremenski prerok pravi: Delno oblačno, brez posebnih toplotnih sprememb. Najvišja temperatura 72. Enostranski komu nistični vpliv je začel predsedniku Sekou Tome presedati, ker so zae'eli komunistični svetovalci postajati oblastni. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Gvineje, državice z dvema in pol milijoni prebivalstva ob atlantski obali srednje Afrike, Sekou Toure ne mara, da bi bila njegova država satelit katerekoli velesile. Zaradi tega se je ločil od Francije in zaradi tega želi zrahljati vezi in odvisnost od Sovjetske zveze in celega komunističnega bloka. V državnem tajništvu so odločeni novo razpoloženje v Ko-nakri izrabiti in postopno vzpostaviti. z Gvinejo boljše zveze. ?ot k temu cilju vodi po mnenju novega ameriškega poslanica v Gvineji, ki je prišel za nekaj dni v Washington, preko a-meriške pomoči pri izgradnji gospodarstva in šolstva Gvineje. Govore celo o možnosti odhoda Mirovnega zbora v Gvinejo. V Gvineji je trenutno okoli 1.200 strokovnjakov vseh vrst iz komunističnih dežel. Ti so na vseh važnih mestih gospodarstva, šolstva, uprave in oboroženih sil dežele. V zadnjem času so začeli Gvinejci bolj in bolj čutiti njihov vpliv na vodstvo dežele in to jim je začele presedati. Ko se je Gvineja leta 1953 ločila od Francije, je Washington čakal tri mesece, predno jo je oriznal, ker se ni maral zame-iti De Gaullu. Sovjetija je priložnost izkoristila in se trdno vgnezdila v novi državi. To je Waishingtonu odprlo oči in sedaj bi rad popravil, kar je tedaj zamudil. Ben Gurion želi novo jamstvo za meje Izraela WASHINGTON, D. C.. — V Izraelu bodo jeseni parlamentarne volitve. Znani izraelski politik, ministrski predsednik Ben Gurion bi rad imel nekaj vidnih uisprhov, ki bi z njimi šel na volitve. Eichmanovega procesa ne more porabiti v ta namen, ker ga izraelska javnost smatra kot nekaj, kar se tiče v.se dežele. Zato skuša Ben Gurion doseči diplomatske uspehe, šel je na pot po svetu in se bo oglasil tudi pri nas. Rad bi pridobil Kennedy a za idejo, da bi Amerika in Rusija — mogoče pa tudi druge države — jamčile za sedanje meje izraelske republike. Ben Gurion bi kot plačilo za to uslugo pristal na tako razorožitev v arabskem svetu, kot bi jo zahtevale cd Izraela in njegovih sosedov i ste države, ki bi jamčile za meje. Ben Gurion se bo v ta namen sestal s Kennedyem in ga prosil, da bi se s Hruščevim na Dunaju pomenila o takem jamstvu. DOBA OHLADITVE JE BILA OD NAACP - ZAVRNJENA! Iz Clevelanda in okolice Takozvani jahači svobode, ki so povzročili toliko vznemirjenja na Jugu, so včeraj nadaljevali svo- j Inženirje pot iz Montgomery v Alabami v Jackson v I'‘‘mcek A. Goie”šek; 1139 E' • • • i « i_ •!_ ■ i ' ^ ot., jo nedavno dobil potrdi- Mississippi v dveh avtobusih. Uba avtobusa so spremljali člani narodne garde in policija. Jahači svobode so bili v Jacksonu zaprti, kakor hitro so kršili tamkajšnje zakone. Pravosodni tajnik je pozval jahače svobode, naj bodo potrpežljivi in se odločijo za “dobo ohladitve.” Ti so poziv zavrnili. V Turčiji namesto volitev podaljšanje obsednega stanja ANKARA, Tur. — V Turčiji se ne plete vse tako, kat želijo v Waisbingtonu. Spori med strujami v generalskih krogih niso ponehali. Nacij onalistična stru ja, ki sili v nevtralnost, postala' zmeraj bolj močna. Zaenkrait ima general Gursel še položaj v svojih rokah; kako dolgo, tega si ne upa nihče prorokovati. Da notranji politična položaj ne more bd/ti zdrav, se vidi po tem, da vlada še ni razpisala jesenskih parlamentarnih volitev, kot je večkrat obljubila, pač pa je podaljšala do jeseni obsedno stanje. IJborcžene sile m fesdo kaj prsda peMsieiie! WASHINGTON, D. C. — V zadnjem času je bilo precej govora o potrebi okrepitve običajnih oboroženih sil ZDA, posebno so poudarjali potrebo po povečanem številu strokovnjakov za gverilsko vojno. Vojaški strokovnjaki so baje predložili, naj bi armada sedanje število povečala za 55,000 mož. Oni, ki imajo vpogled v priprave za sestavo novega zveznega proračuna, trdijo, da se bo število vojaštva v armadi povečalo kvečjemu za okoli 5,000 mcž. Samo za toliko je predloženih v proračunu novih sredstev. ------o------ Poleti bo evropski sestanek na vrhovih BONN, Nem. — Kancler A-denauer in De Gaulle sta se na zadnjem sestanku domenila, da bosta poskusila z združenimi močmi organizirati v juliju sestanek vseh ministrskih predsednikov Evropske gospodarske skupnosti. Glavni namen sestanka naj bi bil, da prizadeti razčistijo odnose do gospodarske zveze “sedmih”, ki jo vodi Anglija in ki je konkurenca Evropski gospodarski skupnosti. De Gaulle bo porabil to priliko, da ponovno poskusi, da bi napravil iz gospodarske skupnosti tudi politično, čemur se naravno najbolj upira Anglija. Kraja in dneva setanka še niso določili. Francozi zasledujejo upornike po napadu Kljub proglašenemu premirju so francoske čete v Alžiriji začele zasledovati skupino alžirskih upornikov, ki je napadla vojaški konvoj iz zasede. ALŽIR, Al. — Tpd^tvp, alžirskih upornikov je v jezi odklonilo ustavitev sovražnosti, ki so jih Francozi proglasili brez predhodnega razgovora z vodstvom upornikov dan pred začetkom razgovorov v Evian-ies-Bains. Svojim enotam je ukazalo, naj dalje napadajo in vrše sabotaže. Francoske čete so imele povelje uperabiti orožje samo v obrambo i,n se vzdržati vsake napadalnosti. Ko je skupina upornikov napadla iz zasede franco-ki vojaški konvoj, pobila 11 vojakov in 4 ranila, je bilo Fran-cozcim preveč. Francoske čete so se spustile v zasledovanje napadalcev, francoska vojaška letala pa so obstreljevala skrivališča na področju, o katerem sodijo, da se uporniki zadržujejo. Tako se je enomesečno premirje končalo, še predno je pretekel teden. JACKSON Miss. — Dva avtobusa sta pripeljala včeraj sem 27 “jahačev svobode,” črne in bele. Vsi so se znašli v ječi, ko so prelomili tamkajšnje odredbe glede ločitve ras. Policija je avtobusno postajo že pred prihodom avtobusov dobro zastražila. Jahači svobode so bili prijeti, ko so šli v čakalnico, določeno samo za blece. Obtoženi so bili kršitve miru in nepokornosti zastopnikom oblasti. Za vsak prestopek bi moral vsakdo položiti $500 varščine, kar se pa ni zgodilo. Policija je zato vse naložila na policijski avto in jih odpeljala v ječo. V vsakem avtobusu je bil med črnci po en belec. Policijski šsf v Jacksonu je dejal, da so prišli “jahači svo-oode” v Jackson kršit mestne in državne zakone in se je z njimi zgodilo, kar se zgodi z vsakim drugim kršilcem zakonqv. Narodna zveza za napredek barvnih ljudstev (NAACP), ki je v ozadju vse borbe proti segregaciji, je ponudila vsem prijetim vsa zakonito pomoč vključno preskrbo jamščine. Oba avtobusa so spremljali skozi Alabamo od Montgome-rya do meje člani narodne garde, cestne policije in večje število časnikarjev. Posebno letalo je opazovalo, če se ne pripravlja kod ob poti napad na avtobuse. Na meji Alabame so basa sprejeli člani narodne garde Mississipija in ju spremljali vse do Jacksona. Oblasti obeh držav so bile v stalni zvezi glede čuvanja “jahačev svobode”. Jordanijski Husein bo sledil britskemu Edvar du? AMAN, Jond. — Kralj Husein je onim, ki nasprotujejo njegovi ženitvi z angleškim dekletom, hčerko enega izmed angleških častnikov v jordanijeki armadi, zagrozil, da ho posnemal zgled vojvode Windsorskega, če tega nasprotovanja ne ho konca. Vcjvoda Windsorski je bil an glešiki ikiralj, pa se je prestolu odpovedal, ko so zahtevali od njega, da prekine odnose z ameriško ločenko Mrs. Simpson. Nacistični zločinec Eich-mann ni preveč trdnega zdravja JERUZALEM, Izrael. — Advokat nacističnega zločinca Eich-manna je izjavil, da je njegov klijent imel že dvakrat lahek srčni napad, zadnjič menda pre-te'kli mesec. Vkljub temu vs traja Eichmann, da ga sodišče zaisliši kot pričo. Njegov advokat mu to odsvetuje, ker misli, da bo obtoženec prišel v veliko zadrego, ko ga Zadnje vesti ŽENEVA, šv. — Zunanji minister rdeče Kitajske Čen Yi je obdolžil Združene države na konferenci 14 sil za ureditev bodočnosti Laosa, da skušajo ustvariti mednarodni kondominij za rekolonizacijo Laosa. Ta napad je še bolj zmanjšal že tako pičle izglede konference na uspeh. lo za poklicnega inženirja. “Poklicni inženir” mora uspešno končati tehnični študij, opraviti državni izpit in štiri leta praktičnega dela. F Gorenšek, ki je med rojaki znan in priljubljen kot odličen pevec in prijeten tovariš, je zaposlen pri Illuminating Co. Čestitamo! Na obisk v Slovenijo— V soboto. 27. maja, odpotujejo z ladjo v Slovenijo sledeči: Mrs. Mary Ferencic iz Clevelanda, Mr. in Mrs. Andy Valencie iz Kane, Pa., Mr. in Mrs. Louis Gomick iz Milwaukee, Wis., Mr. Louis Škerl iz Kane, Pa., in Mrs. Anna Giovanelli iz New Yorka. V soboto. 27. maja, odpotujejo z letalom v Slovenijo sledeči: Mr. in Mrs. Ciril Rant, So. Euclid, Mrs. Pauline Janša, Mrs. Mary Zavrl, Mrs. Frances Karis, Mrs. Sophie Colarič, Mrs. Natalija Erac, Mr. George Milako-vic. Mrs. Josephine Gerlica, vsi iz Clevelanda, Mr. in Mrs. Ceei1 Stanonik iz New Waterford, O., Mr. Joseph Rant iz Freeland, Mich., Mr. Peter Galich iz Ma- I sontown. Pa., Mrs. Jennie Na- WASHINGTON, D.C. — Pred-j gQde in Mary Lipec iz Milwau-sednik Kennedy bo danes ob j kee ]\^r Frank Jerse iz Oglesby, 12:30 govoril na skupni seji' Pravosodni tajnik poziva k pameti P r a v o s odni tajnik Robert Kennedy je pozval črne in bele “jahače svobode”, naj ustavijo svoja potovanja po državah Juga, ker utegnejo biti pri tem ranjeni ali drugače prizadeti nedolžni ljudje. “Doba ohladitve je potrebna,” je izjavil pravosodni tajnik, ko je zvedel za a-retacijo “jahačev svobode” Jacksonu in za izjavo njihovih vodnikov, da bodo taka potovanja po državah Juga nadaljevali načrtno skoro vsak dan. Poziv zavrnjen Vodniki integracije v Montgomery, Ala., so izjavili, da ne bodo polagali nobene važnosti na poziv pravosodnega tajnika. Uriah J. Fields, predsednik skupine črnih zagovornikov inte gracije, je poslal pravosodnemu tajniku protestno brzojavko: “Da ni bilo dobe ohladitve po državljanski vojni, bi bili črnci danes svobodni. Mar ni 99 let dovolj za ohladitev? . . Guverner Alabame Patterson je dejal, da je bil poziv pravosodnega tajnika prvi pameten korak zvezne vlade v zadnjih dneh, kar zadeva hoj za integracijo na Jugu. obeh domov Kongresa o položaju v deželi in v svetu ter o okrepih, ki jih morajo ZDA izvesti za ohranitev svoje varnosti in svobode. WASHINGTON, D.C. — Včerajšnja izjava predsednika Kenncdya v podporo odboru za zbiranje sredstev za odkup vqjnih ujetnikov od kubanskega Castra ni bila povsod navdušeno sprejeta. Na močno opozicijo ni naletela samo v republikanski stranki, ampak trdi v delu demokratske. SEOUL, J. Kor. — Gen. Chang Do-Young, vodja vojaške vlade, se je premislil in ostal doma, ker ga v Washington ni nihče povabil. ------o---- V Pentagona niso zadovoljni s Kennedyevim režimom WASHINGTON, D. C. — Kennedy je nastavil na vodilnih mestih v Pentagonu celo vrsto mladih civilistov z bistro' glavo, toda brez vsake skušnje v praktičnem uradovanju. Nove glave so hotele izvesti na hitro roko celo vrsto reform, ustvarile so pa zaenkrat samo zmedo. To se vidi posebno v odnosih med Pentagonom in ostalimi vejami naše administracije. Ako bi novi režim bolj vpešteval mleli starih in skušenih birokratov, bi si prihranil marsikatero razočaranje, najbrže tudi kubansko polomijo. Priporočamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas same! bodo začeli nasprotni advokati e zasliševati, kar bi bilo lahko usodno za njegovo zdravje. Eichmann bo zaslišan proti koncu procesa, verjetno enkrat tekom prihodnjega meseca. Razglednice bomo kupovali iz avtomatov! NEW YORK, N.Y. — V znanem hotelu Waldorf-Astoria občudujejo gostje prvi avtomat za prodajo razglednic. Na glavi avtomata je poseben album, ki se da vrteti in ki ima 160 različnih razglednic. Kdor izbere razglednico, pritisne na primeren gumb in vtakne v avtomat 25 centov, pa je kupčija narejena. Prve dni je bil avtomat baje zelo zaposlen. Gotovo se bo kmalu pojavil po celi deželi. 111., in Mr. Mike Tancek iz Akrona, Ohio. Vse potrebno zn potovanje je uredila pot. pisarna Kollander. Srečno pot ih zdrav povratek! Asesmcnt— Danes je 25. v mesecu, ko društva pobirajo asesment! Bus v Toronto— V soboto odpelje avtobus v Toronto izpred cerkve sv. Lovrenca ob 5:30 zjutraj, ob šestili izpred Baragovega doma, ob 6:30 s križišča E. 185 St. in Lake Shore. Vodniki romanja opozarjajo romarje, naj bodo točni in naj vzamejo s seboj državljanski list ali kako drugo odgovarjajočo izkaznico. Scie— Podr. št. 3 SMZ bo imela v nedeljo ob dveh sejo v Slov. domu na Holmes Ave. V bolnišnici— Mrs. Mary Zakrajšek s 14309 Sylvia Ave. je v Euclid Glen-ville bolnišnici. Imela je srčni napad. Molitev— Podr št. 41 SŽZ vabi svoje članice nocoj ob osmih v Grdi-nov pogreb, zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Rose Pirman. Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so vabljene nocoj ob 6:45 v Grdinov pogreb. zavod k molitvi za pok. Terezo Pirman, jutri pa k pogrebni sv. maš: za njo. Zadušnica— Za 5. obletnico smrti msgr. V Hribarja bodo zadušnice: 26. maja ob 7:30 v cerkvi Marije Vnebovzete, 29. in 30. maja ob sedmih pa v cerkvi Marije Pomočnice na Neff Rd. Jutri ob 6:45 bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Alice Pinculič ob 25. obletnici smrti. PRILJUBLJENO IME V vsej deželi je osem okrajev in ducat mest z imenom Lafayette. Ta je bil francoski prostovoljec v vojni za neodvisnost Združenih držav, ki je igral precejšnjo vlogo tudi v francoski revoluciji. Ameriška Domovina Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jitly Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00' for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 103 Thur., May 25, 1961 Oblaki se zbirajo nad Iranom kajti za vsako povišanje preživnine je treba vložiti znova tožbo in čakati na sodni postopek. Tega se skrbniki ali skrbnice otrok ustrašijo in navadno ne prosijo za povišanje. Jih razumemo, komaj bi jim sodišče prisodilo povišanje, bi morali vložiti novo tožbo, kajti življenski stroški so tekom tožbe zopet narastli. Taka je t'a zadeva, ako jo gledamo samo s pravne strani. Hujša pa je, ako jo gledamo z moralne. Človek, ki je poznal predvojne razmere, kar verjeti ne more, da pride na 40 Slovencev en nezakonski oče! Verjeti tudi ne more, da to dejstvo nikogar ne razburja, razen morda prizadetih sodnih organov in organov socijalnega skrbstva. Vse se izgovarja, da so temu krive obupne, stanovanjske razmere. Ker ni stanovanj, se množijo divji zakoni kot gobe pa dežju. Nekaj resnice je tudi v tem, toda za to stanje je lahko najti krivca, le v Sloveniji ga ne sme nihče imenovati s pravim imenom. Pisec članka v “Delu” pravilno piše, ko trdi; “Izredno učinkovito sredstvo bi bila tudi primerna družbena obsodba tistih, ki teh obvez ne izpolnjujejo.” Žal so komunisti ustvarili tudi v Sloveniji tako “družbo,” ki hlasta samo za življenskim standardom, ki je vanj vključeno tudi neodgovorno uživanje. Taka družba se ne more zgražati nad nezakonskimi očeti, saj sama ne pozna odgovornosti do človeka in njegove osebnosti. Phša najvažnejša kulturna akcija Misli ob izdaji knjige o Koroških Slovencih v angleščini Washington, D. C. — Slovenci v svetu nismo 'bili in še vedno mismo posebno znani. Nekateri nas še; vedno zamenjujejo s Slovaki, drugi ne ločijo med Jugoslavijo in Češkoslovašlko, tretji sploh ne vedo; da kje živi narod Slovencev. Stoletja so že pretekla, odkar je Valvazor vložil vse svoje imetje za izdajo 'knjige, s katero je proslavil čast vojvodine Kranjske. V tujini je BESEDA IZ NARODA Ots srebni parčki rajakav Johns in iar^ Petriš Cleveland, O. — Pred 25 leti sta se v cerkvi Marije Vnebo- Ni prvič, da stoji Iran zopet pred težko politično in gospodarsko krizo. Svet še ni pozabil režima levičarskega diktatorja Mosadeka. Prekucnila ga je takrat običajna koalicija generalov in iranskih bogatašev. Šah Pahlevi se je lahko vrnil iz kratkega begunstva in prevzel vlado. Uvidel pa je takrat, da se nezadovoljnost naroda da s silo samo zavreti ne pa zadušiti. Poskušal je na več načinov, da bi zbrisal vsaj tiste temne strani iranskega političnega življenja in gospodarskega razvoja, ki so najbolj morile iranski narod,; vzete na Holmes Ave. poročila g. toda do sedaj ni imel sreče. Tudi vlada Sharif — Imamija | John Petrič in gdč. Mary Novak, ni mogla izvršiti tistih reform, ki jih je šah od nje zahteval. Parlament je načrtno bojkotiral vse vladno delo. Kako tudi ne, saj so v njem imeli večino veleposestniki in zastopniki ostalih bogatih iranskih slojev. Zadnji teden je šah Pahlevi začel z novim poskusom. Prisilil je prejšnjo vlado k demisiji in imenoval novo pod vodstvom dr. Ali Aminija. Obenem je razpustil parlament in naročil novi vladi-, naj izdela nov pravičnejši volivni zakon, nakar naj razpiše volitve. Vlada se ne misli zadovoljiti samo s tem programom. V svoji prvi izjavi je napovedala celo vrsto reform; agrarno, upravno, prosvetno, davčno. Napovedala je boj korupciji, reorganizirati misli zunanjo trgovino, zaustaviti hoče inflacijo, znižati življenske stroške itd. Nova vlada seveda ne bo mogla izvršiti vsega programa. Ako ga le nekaj, bo že to prava dobrota za revno iransko ljudstvo. Mora pa računati na odpor z desne strani. Veleposestniki, veletrgovci, industrijci in ostali bogataši so trdno povezana in dobro organizirana skupina, ki bo nagajala vladi, kjer bo le mogla, z bojkotom, sabotiranjem in izmikanjem obvez, ki jih bodo nalagali novi zakoni. Na odpor bo naletela tudi z leve strani, ki je pod vplivom komunistov. Komunistična stranka je sicer prepovedana, toda podtalno obstoji in pošilja svoje aktiviste v vse organizacije, ki imajo stike z delavci, uradniki in kmeti, posebno pa z mlado inteligenco. Mlade inteligence je pa dosti, kajti po zadnji vojni je šlo na tisoče mladih Irancev na študiranje v tujino. Ko so se vrnili domov, niso našli primernega koščka kruha in padli pod vpliv levičarjev, največ komunistov. Levičarji uživajo posebno dobroto, ki je druga vladna opozicija nima; par komunističnih radijskih postaj iz Rusije stalno oddaja v iranskem jeziku vesti v Iran in obenem hujska proti vsemu, kar ne drži s komunisti v Iranu. Za iranske politike vse to ni nič novega. Vse to so že doživeli. Upajo, da bodo tudi sedaj našli izhod iz sedanje politične in gospodarske krize. Ali se morda ne motijo? Morda so le prehitro pozabili, da je Hruščev rekel ameriškemu komentatorju Lippmanu, da spada Iran med tiste države, ki so najbližje novi poti v socijalizem in da spada v društvo Kube in Laosa. Ne smemo se začuditi, ako bi komunizem izrabil sedanjo zmedo v Laosu in na Kubi kot meglo, ki za njo kuha svoje načrte v Iranu. Morala 20,000 nezakonskih očetov v Sloveniji V ljubljanskem “Delu” od 7. aprila beremo, da je v Sloveniji okoli 20,000 nezakonskih očetov. Točnega števila komunistične oblasti ne morejo ugotoviti, ker se mnogo teh tičev z uspehom skriva pred oblastjo, jo pobriše iz kraja v kraj ali pa preko mej slovenske republike, kjer jih je še težje dobiti. Že številka 20,000 sama po sebi ni nobeno lepo spričevalo za sedanjo moralo v Sloveniji. Pomeni, dapdpade na vsakih 40 Slovencev v domovini, od najmlajših do najstarejših, en nezakonski oče! Še hujše je dejstvo, ki ga “Delo” navaja, da namreč” več kot polovica nezakonskih očetov neredno ali.pa sploh ne izpolnjuje svojih alimentacij-skih dolžnosti. Vse te številke se nanašajo na leto 1959, toda leta 16-60 ni nič boljše, je še slabše od prejšnjega. Pa ne smemo misliti, da obvezniki ne izpolnjujejo svojih dolžnosti, ker so pretežke. Preživnine za nezakonske otroke so naravnost svramotno nizke. Znašajo povprečno j,000-2,500 dinarjev na mesec, torej niti štiri dolarje po novem tečaju za dolar! Srečni so tisti nezakonski otroci, ki dobivajo po 6,000-8,000 dinarjev, to je okroglo deset dolarjev na mesec! Nezakonski očetje so pa pravi mojstri, ki Johnova življenjska tovarišica Mary je hči spoštovanih Mr. in Mrs. Anton Novak s 1000 Creekview. Tudi Mary je šla s starši nazaj v stari kraj. Tedaj ji je bilo komaj sedem let. V Toplicah pri Novem mestu se je seznanila s slovenskim svetom m načinom življenja. Po šestih letih se je s starši vrnila v Ameriko in se nato izučila za damsko frizerko. Tako lahko s soprogom postrežeta v tej stroki vsem članom močnejšega in nežnejšega spola, žal za poklicno delo nima časa. Ona je predvsem mati. V zakonu se je slavljencema rodila šest otrok, trije sinovi in tri hčerke. Najstarejši John je po končani St. Joseph High šoli nadaljeval študij pri Marijanistih v Daytonu. Lani se je poročil, sedaj pa je pri vojalkih v Nemčiji kot poročnik. Za Johnom so se rodili Marie, Barbara, Veronika, Timotej in Rudi. Družina je versko in narodno zavedno vzgojena, da dela čast staršem in ponos slovenskemu narodu.. Daši ima kot mati polne roke dela, vendar se Mary več ali manj udeležuje tudi društvenega življenja. Družina živi na 451 E. 156. St. Ko gledata nazaj na pot, ki sta jo v 25 letih skupno< prehodila, sta John in Mary brez dvoma vesela blagoslova božjega, napora in preskušenj, sadu in uspehov, ki sta jih dosegla. Ni bilo vedno lahko, vsi otroci Adama in Eve moramo okušati trpljenje, vsem zagrnejo včasih senes sonce, vsi čutimo vročino dneva in težo življenja.” John in Mary sta vse prenesla, vse prestala, medsebojna ljubezen in zvestoba jima je pomagala preko vseh preskušenj. K njunemu srebrnemu jubileju jima čestitamo in jima želimo, da bi v zdravlju in zadovoljstvu doživela še veliko lepih let. Bog naj naklooi njima in njuni drugžini še obilo dobrot! M. T. Poročne1 obrede je opravil že pokojni rev. Ludwig Kužnik. Pred njim kot zastopnikom Gospodovim sta si obljubila zvestobo in ljubezen. Ta vez je trdno držala in v nedeljo, 28. maja, ob 10:30 bosta v isti fari; le v novi cerkvi, ta jubilej proslavila z obnovo zaveze, ki sta jo pred-25 leti sklenila. K tej službi božji vabita svoje sorodnike, prijatelje in znance, da se z njima vred zahvalijo Bogu za vse milosti in dobrote, za ves blagoslov, za zdravje, za veselje in žalost, za vse, kar sta prejela v 25 letih na sikupni poti iz Njegovih rok. Naj ho tudi izpolnjena želja, da kot doslej, daj.še naprej ostane viden blagoslov božji v Vajini družini, da Vaju vez zvestobo, okrepljena z ljubeznijo, vdanostjo in potrpljenjem spremlja še mnogo, mnogo let. To željo združujemo z ntišo in Vajino molitvijo, ki jo naj posluša in izpolni Bog! Slavljenca nista neznana vzhodni naselbini Slovencev v Clevelandu. Oba sta bila rojena v Clevelandu. Ko je bil ‘“Janezek” star štiri leta, so ga starši vzeli seboj domov v Slovenijo.. Prišel je v kraj, ki je slovenskemu narodu dal može: Trubarja, Levstika in Stritarja. Njegovo ožje bivališče, kjer je preživel svojo mladost, so Slemena. Sv. Gregor, od koder je doma Ev. Krek. Okolje, ki je oblikovalo mladost, je odtisnilo v spomin !opoto slovenske zemlje1, pa ljubezen do staršev govorice, žal, očetove besede ni dolgo- poslušal, kajti kmalu po njegovi vrnitvi v domovino se je pričela prva svetovna vojna, v kateri mu je oče 1. 1916 padel kot vojak na fronti. Kdor je doživel to dobo v domovini, razume, kak udarec je to bil družini s štirimi nedoraslimi otroci. Mladi so si morali služiti kruh pri tujih ljudeh. John se jih s hvaležnostjo opominja. Njihovo tedanjo dobroto jim hvaležno vrača s pomočjo. Po drugi svetovni vojni, ko je doma vsega manjkalo, jih ni pozabil. prihodnje in obenem bodo volitve šolskega odbora za prihodnje šolsko leto. Pokažite zanimanje za našo skupno zadevo in pridite zagotovo. Ne izgovarjajte se, da bodo že drugi opravili — brez vas. Ako hočemo ohraniti našo materinščino vsaj še temu rodu v toliko, da bo po nekaj letih sodeloval pri naših slovenskih pevskih, igralskih in drugih kulturnih prireditvah, moramo se potruditi, da ohranimo v njem zanimanje in veselje do našega jezika in da mu nudimo priliko, da se ga nauči in se vadi v njem, ne samo v govorjenju, ampak tudi v branju in pisanju. To je pač najmanj, kar zahteva od nas naša narodna zavest. Vsak izmed nas nosi1 svoj del odgovornosti, koliko časa še bodo mogla obstojati naša slovenska društva. Ne pozabite: v soboto, 27. maja, ob 8. uri zvečer. Odbor staršev slov. šole pri Mariji Vnebovzeti. ------o------ Zveza elfamih društev vab« k Sv. Obšr zbor staršev Slovenske Šok V OsSliiiWOQdli Cleveland, O. — Kakor prejšnja letaa, tako; bo imela Slovenska šola v Collinwcodu tudi letos glavno letno sejo ali občni zbor pred zaključkom šolskega j leta. Konec šole s skupno sv. John se je vrnil v svojo roj,st- j mašo otrok bo 10. junija. Naša tt ,, 'glavna seja bi morala biti torej 3. junija. Ker bo pa isti večer Cleveland, O. — Zaradi mate. ringke proslave je bila letna seja Zveze oltarnih društev, kakor je bilo pretekli teden naznanjeno, preložena na nedeljo 28. maja pri Sv. Vidu v cerkveni dvorani. Dobrodošla glavna pred-eednica Mrs. Katie Roberts in sosestre! Naznanjam, da ho na Telovo, l. junija, pri Sv. Vidu peta sv. maša za vse članice Oltarnih društev. Po sv. maši ob enajstih dop. bo procesija z Naj svetejšim. Po njej -se ustavite v dvorani pod cerkvijo-. Ker je ta dan Zg članice Oltarnih društev prav posebno velik praznik, vabimo prav vljudno vse od Sv. Lovrenca, Sv. Vida, -Sv. Kristine in Marije Vnebovzete, da se skupno poklonimo Jezusu v presveti ev. h-ariistiji in in mu poklonimo svoja srca v sv. obhajilu. Prosimo Ga, da vlije v naša srca pravi trajni mir, gorečo ljubezen do sv. evharistije in pravo ljuib-ezen do naših bratov in sester. Ponovno mu zagotovimo zvestobo kot prave častilke-Presv. Rešnjega telesa. Na svidenje! Mary Marinko. ------o------ Vabilo na večerjo in veselico zavlačujejo izterjevanje itd. Velik greh nosijo pri teni tudi sodišča. Res je, da so preobremenjena, kajti v Sloveniji obravnavajo sodišča letno po 240,000 tožbenih zahtevkov, toda tožbam za preživnine bi morala sodišča dati prednost. Tako se vsaka tožba vleče po pol leta in še več, preden pride do sodbe. Ker vrednost dinarja hitro pada in temu primerno rastejo življenski stroški, bi bilo seveda treba preživnine odmerjati m novo naj- jnim, ker je sam .poskusil, kaj je manj pri vsakem povišanju mezd in plač. To se ne dogaja, 'trpljenje in pomanjkanje. no deželo leta 1926. Vrnila se je vsa družina, mati, brat in dve sestri. Mati mu je pred nekaj leti umrla. Dolgo let je zapaden pri Address-ograph Co.., sedaj kot nočni čuvaj, ima pa tudi svo. jo brivnico na E. 185. St., kjer se zbira velik krog njegovih pri-jaiteijev 'n znancev. K njemu prihajajo ne samo Slovenci, ampak tudi pripadniki drugih na-i odnos ti. Kolikim je zastonj postregel, ve le Bog. John dela veliko tudi pri raznih društvih i pri fari, rad pomaga potreb- v tukajšnji šolski dvorani priredi tev v čast padlim domobrancem, bo naš Občni zbor v soboto dne 27. maja cb 8. uri zvečer. Vabimo vse' starše Slovensko šolo obiskujočih -otrok in tudi tiste, ki nameravajo svoje otroke vpisati nanovo prihodnje šolsko leto, -bodisi v učne razrede, bo-d:-h v vrtec, da se zanesljivo udeležijo te seje. Ravno tako vabimo vse prijatelje naše Slovenske šole. Pregledali bomo delo preteklega leta napravili načrte za Cleveland, O. — V nedeljo, 28. maja, priredi klub Ljubljana v Slov. dru-št. domu na Reche-r Ave. večerjo in ples za prijatelje in podpornike kluba. Vstop, niča za oboje je $1.25. Na klubcivih veselicah se vedno dobro zabavamo, na njih je vedno vsega dosti, ne samo jedi in -pijače, ampak tudi smeha in zabave. Za ples bedo igrali Grabnarjevi fantje, katerih godbo -obrajtajo tako mladi kot stari. Vsi vabljeni! Stefi Koncilja, ta j. Golobi in reaktivna letala Člani nekega združenja rejcev golobov, ki so zmagali že na več mednarodnih tekmovanjih, so vlažili pri britanskem letalstvu pritožbo, češ da se golobi bojijo hrupa reaktivnih letal in da imajo rejci zaradi tega škodo. Letalsko poveljstvo je odgovorilo, da bodo skušali storiti vse, kar je v njihovih močeh, da bo ustreženo rejcem golobov. spoznal Trubar, da je tisk postal velesila, ki lahko Slovencem govori namesto govorjene besede. Veliki misijonar Baraga je celo med Indijanci pisal knjige za svoje ljubljene Slovence, na ka. tere tudi v mrzlih michiganskih nočeh kljub ogromnemu delu ni pozabil. Malo se je v preteklosti pisalo svetovnih jezikih o Slovencih in še to, kar je pisanega, so v mogočem, podatki, ki so nezanesljivi ali namenoma potvorjeni. Svet nas je spoznaval in nas še spoznava iz nemških a-li italijanskih knjig ali iz 'pisanja ljudi, ki ne razumejo slovenskih vprašanj in nimajo temeljite izobrazbe. Bilo je nekaj knjig vsaj v nemščini v preteklem stoletju, ker s-o Slovenci spoznali, da je: treba dvigniti svoj glas v obrambo proti tistim, ki na vsakem korar ku omalovažujejo slovensko- kul. turo. šuman je napisal knjigo Die Sloivenen” iin zgodovinar Apih je izdal tudi nemško izdajo svoje razprave o letu 1848. Francoski svet je poznal Slovence kvečjemu iz spominov generala Marmonta. Rusi so spoznali Slovence iz opisov ruskih potnikov po slovenskih krajih. -Šele dogodiki -prve svetovne vojne so zahtevali boljše spozna, vanje- Slovencev. Tako je Janez Ev. Krek napisal v nemščini razpravo o političnih zahtevah Slo. vencev. Na drugi strani pa je ravno takratna emigracija čutila večjo potrebo- po knjigah Slovencih. Največ je med njimi napisal dr. Bogumil Vošnjak, ki je menda bolj vplival na Wilso-na s svojimi knjigami -kot Ma-saryk, da je zmagalo načelo razbitja habsburške monarhije. Ponovno- so zahtevala pogajanja za mirovno konferenco v Parizu ne. kaj dokumentacije o Slovencih. Kljub temu, da je bilo nujno izdajati na hitro vsaj nekaj, smo Slovenci napravili manj kot pa drugi narodi. Na drugi strani pa na hitro- tudi ni mogoče opisati kakega naroda, ki je bil dotlej popolnoma neznan. Delo za spoznavanje kakega naroda traja dolgo dobo, poleg tega tako delo zahteva truda in znoja najboljših ljudi in podpore naroda. Po prvi svetovni vojni smo skoraj molčali. Opisala nas je sicer Fanny Copeland v “Beautiful mountains,” Čermelju se je posrečilo-, da je vsaj nekaj izdal o Primorski v angleščini. O kulturnem življenju takratne dobe pa so vsaj nekateri poročali v revije (Berkopec v češke, prekmurski Slovenec pesnik Avgust Pavel v madžarske, Calvi v italijanske itd.). Erjavcu se je posrečilo izdati prevod svoje knjige o Slovencih v češčini. Na splošno pa smo živeli v prepričanju, da so vsi o nas izredno dobro -poučeni. Sanjali smo o za-psdnih zaveznikih, pa jim nismo pošiljali niti knjig v zameno za velike -knjižnice . . . Kljub velikemu številu izseljencev i v A-meriki, nism-o znali izkoristiti položaja, da -bi nam izseljenci pomagali pri izdajanju knjig v an. gleščini. Druga svetovna vojna nas je zato zajela nepripravljene. Položaja ni mogla na hitro rešiti londonska vlada, ki je izdala vsaj nekaj knjižic. V Ameriki nas je predstavil v reviji “America” znani jezuit p. LaFarge in Zveza -slovenskih župnij je izdala brošuro “Should Slovenia be so-vi-etized?” Na- splošno pa nas je predstavljal Louis Adamič po svoje. Zato ni prav nič čudnega, ako so na:s doletele nesreče. Prepričan.!-smo- namreč lahko, da nas svet ne bo upošteval, dokler ne bemo imeli večjega števila knjig o sebi. Ako teh ne bo, potem se kodo vrstile tragedije in porazi. Kljub visoki kulturi in razvitemu življenju društev nismo v Ameriki dosegli niti tega, kar so dosegli Reto-Romani, ki žive v švi-ci in jih hi več kot Slovencev na Koroškem, da zbira nji- hove knjige in 'knjige o njih, ena -ameriška knjižnica v celoti. Zato se danes v Jugoslaviji vedno bolj širijo glasovi o opustitvi slovenščine, ti glasovi prihajajo iz vrst Srbskega, pisateljskega društva in celo iz hrvatiskih revij, kjer postajajo glasovi Krkle-cev vedno močnejši. Doslej nismo- bili pripravljeni žrtvovati denar za knjige o Slovencih, djub temu, da smo v Ameriki veliko- žrtvovali za dobrodelnost, cerkve- in družabne priredi1- tve. Vsekakor moramo našemu ljudstvu čestitati k dobrodelnosti, toda kljub- temu se moramo katoličani spomniti besed papeža Pija XI: “Zastonj boste gradili cerkve in bolnišnice, ako ne boste imeli svojega tiska.” Zgo--dilo se je- ravno Slovencem, da so imeli svoje cerkve, imeli narodne domove, sirotišnice in domove za onemogle, pa v njih danes nj slišati slovenske besede. Na Koroškem se je pred kratkim vršilo ljudsko štetje.. Kot je poročal “Naš tednik-Kronika” nekateri popisovalci odklanjali zapisovati slovenščino k-ot občevalni jezik, češ da so slovenščino umetno napravili Srbi leta 1918. Ob priliki proti-slo-venskih demonstracij v Trstu je “Katoliški glas” pravilno vpraševal, čemu Italijani protestirajo proti slovenščini, ko pa nikdar niso protestirali proti nemščini in angleščini, Iki sta tudi v svojem času bila uradna jezika v Trstu. Slovenščina po mnenju nekaterih nima nobenih pravic, je po mnenju nekaterih manj vredna, nekateri celo mislijo, da jo je: treba uničiti, ker ne poznajo zgodovine Slovencev in ne razvoja našega jezika. V takem položaju imamo mladi slovenski Amerik-anci in Kanadčani veliko 'odgovornost in veliko poslanstvo. Od nas pričakujejo v starem kraju, da bomo mi informirali svet o Slovencih. Samo s knjigami -o Slovencih v svetovnih jezikih bomo pro: stavili Slovence kot enakovreden kulturni narod, ki živi sredi Evrope. Dokler tega ne bom-o napravili, se bo vršila gonja proti Slovencem od vseh strani. Izmed poskusov izdajati knjige v angleščini se je uveljavila knjižna zbirka “Studia Sloven,i-ca” že s svojo, tretjo knjigo. Namen izdajanja teh knjig je jasen. Izdajati hoče znanstvena dela o Slovencih ali o vprašanjih, ki se bistveno tičejo Slovencev. Ako bomo- imeli take knjige, ne bo mogel več trditi kak Hermago-ra-s Srilbar, da Slovencev na Koroškem ni in ne bo mogel trditi kak Miltschinsky, da Slovenci nimamo nebene kulture, in smo samo kmečki narod. Potem -bodo take trditve zvenele prav tako, kot bi danes trdil Anastazij 'Gruden, da lahko v culici nese vso slovensko literaturo. Kot tretja knjiga knjižne zbirke “Studia Slovenica” je izšla knjiga “The Slovenes of Carin-thia” izpod peresa dr. Barkerja, ameriškega univerzitetnega profesorja. Zato ima knjiga še večji pomen. O Slovencih so začeli pisati drugi, ker se Slovenci ne zanimajo za zgodovino Slovencev. Knjiga i-ma 302 strani in podaja zgodovino Slovence^ na Koroškem v obliki, v kakršni še ni izšla nobena knjiga te vrste v nobenem jeziku. Ta knjiga je potrebna vsakomur, ki hoče svojemu ameriškemu sosedu pokazati nekaj o Slovencih, ta knjiga je potrebna vsaki slovenski -družini ki ima otroke v višjih šolah in collegih. Iz te knjig6 smo šele dobili pravilno presojo položaja na Koroškem, ostala bo mejnik študija o Koroški na splošno. Segati -po tej knjig1 je dolžnost slovenskih Ameriko nc e v in Kanadčanov. Kdor to knjigo odklanja, pomaga zatira* ti slovenski živelj na Koroškem-pomaga Nemcem, da blatijo Slo* vence. Knjiga se naroča za ceno -P6^ dolarjev pri “Studia Slovenica, P. O. Box 4531, Washington 1^’ D. C. E. A. Kovačič- JOSIP STARE: Lisjakova hči Lovro niti sam ni vedel, kaj pravzaprav namerja; gnalo ga je na zrak in v samoto, zato je šel. Daši so starinske mestne Bridko mu je bilo pri srcu; ničesar ni videl, ne slišal in skoro da ni čutili samega sebe. Kri mu je zastajala in obledel je kakor smrt. Ko se je zopet zavedel, rekel ni nikomur niti besedice, ampak tiho je šel Po stopnicah v svoje stanovanje. Hišna se je čudila njegovemu prihodu ob tej uri in nui je hotela posvetiti; ali ni hotel luči niti koga poleg sebe; zato je postrežno deklo kar zapodil nazaj v kuhinjo. V temi je šel popolnoma sam v sprednjo sobo k oknu in gledal čez ulico. Tresel se je Po vsem telesu in stiskal pesti. “Klotilda! Klotilda!” zaklical je večkrat brezupno, “tako mi vračaš veliko ljubezen!” In zopet je umolknil in neprestano gledal skozi okno. Kaj je vdel? Pri mizi so sedeli Klotilda, teta, Ahnenfels in še neki častnik. Kvartali so, smejali se in bili dobre volje. Brigita in neznani častnik sta jgrala nekam mirneje in paz-neje, Klotilda in Ahnenfels pa se nista nič kaj menila za kvarte in sta bila zelo razposajena. Vedno sta se lovila z °čmi, ali pa si pod mizo stiskala roke; sedaj ji je robec Padel na tla in oba zajedno sta segla po njem ter se nagnila pod mizo; sedaj sta se zopet smeje povzdignila in izmišljeno dalje metala kvar-te. Brigita ju je posvarila, ali še bolj sta se smejala in gro-hotala. Ko sta se pa teta in častnik zopet zagledala v kvarte in kakor bi se bila nekoliko sporekla, nagnil se je Ahnenfels predrzno proti Klo-tildi in jo poljubil. Lovro je vse to gledal in čimdalje bolj je kipelo in utripalo v njegovem dobrem srcu, katero mu je tako neusmiljeno ranila zakonska žena. Naposled že ni mogel več stati, sedel je v naslanjač in se zamislil. Ponavljal si je v nrislih vse dogodke zakonskega življenja in marsikaj mu ie bilo jasno šele sedaj. Naslonil je trudno glavo na bla-zino, toda omsamna vonjava 'nu je pričala, da je tu nekoliko prej slonela njegova žena. Krav živo se je spominjal Klo-tilde in čutil, da se v njegovem srcu še ni utrnila iskra ljubezni- Oberoč si je zakril obraz In bridko zajokal zaradi svoje yelike nesreče. Razjokal se je in bilo mu je toliko laže, da le mogel zopet misliti. “O, saj bi se ona morda če Vrnila k meni, če bi ne bilo njega!” tako se je tolažil in Prevzela ga je silna želja po osveti. “Ali kako? Jaz se ne niorem boriti z vojakom,” reče sam pri sebi in zopet in zo-Pet premišlja, tako vsako mi-Sel zopet zavrže. Naposled vstane, pokliče kišno, naj mu prinese luč, in 1° potem odpravi iz sobe. Nato Se preobleče kakor za pot, vzanie iz skrivnega predalčka Ustnico, dene toplo kučmo na glavo in se ogrne z velikim širokim plaščem. Poišče še nekaj stvari in med drugim 'Jakne za pas nožnico z os-U'im turškim nožem. Enkrat *e se ozre po sobi; tu in tam *nu obtiče oči na dragocenem sPominu in vse mu močno gane Plehko srce. “Dovolj te občutnosti!” re- Pri sebi in gre z doma. Hiš-Pi se ni zdelo to nič čudno, lSy.i Je često pred večerjo ogr-PU isti plašč in se šel nekoliko ^Prehajat. Hlapec ga je tudi videl> pa se je čudil le temu, Ua ni šel gospodar v proda-jalnieo kaj pogledat in da Kuli njemu ni naročil ničesar, kakor mu je bila sicer skrbna Pavada. Slovenski upokojenci v Euclidu Euclid, O. — Na zadnji seji 5. maja sem bil izvoljen za poročevalca našega kluba upokojencev. Doslej ne morem kaj posebnega poročati. Napredujemo kar lepo, Če bomo tako napredovali, bomo za novo1 leto lahko zapisali kar eno, potem pa dodali dve! ničli. Pa če verjamete al’ pa ne, kot je včasih pisal pok. Jack Debevec. Naš tajnik bo imel tako seveda dosti dela, čeprav je v pokoju. Moram povedati, da je to moje prvo poročilo upokojencev. Prve seje se nas je udeležilo 21, kar tisti, ki smo jo sklicali, nismo pričakovali. Na tretji seji nas je bilo že toliko, da je število članov kluba naraslo na 140. Ker brez žensk ne moremo biti, smo dobili tudi te, da bomo lahko napravili mešan zbor. Pri zadnji seji smo malo dvorano kar lepo napolnili, če prideš pozno, si moraš prostor poiskati kar v sosednji sobi. Povedati moram, da stopajo v pokoj tudi naši zdravniki. Na zadnji seji smo bili kar presenečeni, ko smo zagledali v svoji sredi dr. Franka. Kerna, ki je dolga leta zdravil rojake in rojakinje. Sedaj se je preselil v našo belo Ljubljano, kjer, pravi, da je bolj svež zrak. Tako smo preskrbljeni za vsak slučaj. Vašemu dopisniku je izjavil, da bo v potrebi opravil vse kar za “boglonaj.” Da ne bi kdo mislil, da smo upokojenci že pri koncu in se naše hrbtenice ne: upogibajo več, (objavljamo, da smo ustanovili balincarski klub. Tako bomo vsaj enkrat na teden omehčali naše ude in ise pregibali-ter nato lahko spali. Kdor se nam še ni pridružil, naj to stori na prihodnji seji, prvi petek v juniju v Slov. društvenem domu na Becker A.ve. ob dveh popoldne! Na svidenje! Frank Rupert. ------o------ Začimbe in krvni pritisk Statistike kažejo, da je visok krvni pritisk zelo pogost pri ameriškem prebivalstvu madžarskega in slovanskega rodu. Kemiki so postregli z dokazi, da ------------ - „ * je ta pojav v tesni zvezi z močili čuje tudi rožljajočo sa-jnimi začimbami. Pri laborato- so ugotovili visok Zmaga življenja nad lavo V nekaj desetetjih se je na otoku obnovil rastlinski in živalski svet, ki ga je uničil ognjenik. ' \ svetilnice svetile le slabo in je bilo ljudi le še malo zunaj, Mrak se je vendar ogibal velikih ulic, da bi koga ne srečal. Krenil je po postranskih stezah proti Ljubljanici ter se ob vodi izprehajal in se hladil, šel je do sladkornice in še dalje ter zašel popolnoma iz mesta na polje, kjer se mu ni bilo treba bati, da bi ga videla živa duša. A bila je tudi temna noč, da ni videl niti pota pod nogami, ampak le čutil ga je, zakaj, ko je le nekoliko stopil v stran, pogreznil se je v debel sneg. Naposled že ni mogel dalje; pot je bila le če slabo utrta steza, ki bi jo moral dalje stopaje sam zga- ziti. Obrnil se je torej in se počasi brez pravega namena vračal proti mestu, črne misli so se mu drevile po vroči glavi. “Ubil bi ga,” rekel je sam v sebi; “v Ljubljanico bi ga treščil, ko bi zdaj stopil predme!” Toda njega mehkočutno srce se je takoj zgrozilo takšnega hudodelstva; njegova pobožna duša se je spomnila pravičnega Sodnika v nebesih in zopet se je vdal trdi usodi in zopet je trpel in trpel, da ni mogel bolj. Ali skoro je znova vzkipela silna želja po osveti in neprestano sta se v njem borili pobožna vdanost in razburjena strast. V takem duševnem boju je taval dalje; sedaj Se je ustavil, sedaj zopet stopal nekoliko korakov dalje. Prišel je do šentpetrskega mosta in že je preudarjal, ali bi ne krenil na drugo stran, toda premislil si je in šel dalje ob Ljubljanici proti mesarskemu mostu. V tem se mu je dozdevalo, da čuje od daleč škripanje snega pod moškimi koraki. Nekoliko postoji in nastavi uho — res, ne moti se, nekdo prihaja. Še bolj posluša bljo. Kaj, ko bi bil on!” vzklik-1krvni pritisk kot posledico iz-ne zadovoljno in grozna misel j batnih doz začimb, zlasti popra ga prešine. Strast mu prikipi in paprike, do vrha; vse prejšnje blažje in pobožne misli se ne ganejo; vse je zadušilo hrepenenje po osveti. Krotki Mrak ne pozna več samega sebe; odločen je in drzen kakor še nikdar. (Minila ga je prirojena slabost in mehkost; čutil se je drugega. V stran stopi, seže za pas po turški nož in preži, kakor preži divja zver na svoj plen. (Dalje prihodnjič.) Na področju z ugodnimi življenjskimi razmerami se sorazmerno naglo naselijo zastopniki rastlinskega in živalskega sveta. Ta naravni pojav so opazovali na področjih, ki so jih prizadeli hudi požari, ognjeniški izbruhi ali pa katastrofalni potresi, ki so spremenili prejšnjo podobo pokrajine. Znanstveniki, ki proučujejo življenjske razmere in pogoje za življenje na posameznih delih našega planeta, so opazovali naseljevanje1 živih bitij na otoku Krakatau, katerega velik del je ob ognj eniškem izbruhu leta 1883 izginili pod morsko gladino, ure-ostalo površino pa je preplavila ogn j eniška lava. Krakatau je znan ognj eniški otok v Indijskem oceanu južno od indonezijskega otoka Jave. Tri Rita po ognj eniški katastrofi na, otoku ni bilo sledov življenja, ker sta vroča in lava in pepel pbkcpala prav vse. Sčasoma pa so prinesli morski tokovi in vetrovi nad njimi razne alge, ki so pognale korenine na zemlji, pognojeni z razpadlimi organizmi, prejšnjih zastopnikov rastlinskega in živalskega sveta. Tako se je izoblikovala otsnova za razvoj drugih rastlin, katerih seme je prišlo na otok po zraku in po vodi. Tri leta po katastrofi je na otoku pognalo korenine že enajst rastlin nižje vrste in petnajst talk,ih s cvetovi. V naslednjih šestih letih so se zaredili na otoku pajki, muhe in druge žuželke, kmalu za njimi pa kuščarji. V obdobju nadaljnjih dveh desetletij je postal otok pravcati zverinjak, po katerem so se gibali zastopniki 163 živalskih vrst, v naslednjem desetletju pa je rastlinstvo povsem pokrilo sle- dal tak nalog in zakaj? Odgovora na to nočeta dati ne CIA ne državno tajništvo. dove nekdanjega ognj eniškega izbruha. Znano je, da se živali selijo po morju na različne načine; ne. katere na lesenih delih razbitih ladij, druge na oklepih želv in redkeje tudi na kitovih plečih. Včasih pobegne kalkšlna žival z ladje, ki pristane ob otoku. Razumljivo je, da to preseljevanje ni bretz nevarnosti in da se mnoge živali, ki po kaki nesreči zabredejo v vodo, rešijo na kopno večinoma po golem naključju, saj jih pogine mnogo več, kot pa jih dospe do kopnega, v našem primeru do otoka Krakatao. I -----O------- ¥ tf adiinglonEi $s Ssajijc reakcije ¥ | WASHINGTON, D.C. — Ko-j rejska revolucija je tako vznemirila našo administracijo, da vidi povsod same strahove. Tako so se po naši prestolici raznesli sluhi, da so naše obvešče-j valne službe že davno opozorile vrhove federalne administracije, da obstoji nevarnost vojaške revolucije v Južnem Vietnamu. Baje so komunisti zelo vneti sodelavci pri pripravah na upor. Isti sluhi trdijo, da je naša špi-jonažna služba opozorila tudi na nevarnost vojaške revolucije v Koreji tako Belo hišo kot državno tajništvo. Ako so torej Belo hišo in državno tajništvo “dogodki prehiteli”, naj iščeta odgovornost v lastni organizaciji. Isti viri tudi trosijo vesti, da je bil Pentagon za vdor v Kubo, toda pod pogojem, da bo vdor u-žival varstvo ameriške vojne a-vijacije. Varstvo je bilo potem tudi dogovorjeno, toda zadnji trenutek pa umaknjeno. Kdo je SAMO V UPORABI Avtomobili, ki jih uporablja Bela hiša, niso njena last, so ji dani le na uporabo proti nominalni vrednosti. Vse velike avtomobilske družbe ponujajo svoje vozove, ker je za vsako tovarno, ki je Belo hišo z njimi oskrbela, to velika reklama. MALI OGLASI Sobe se odda 4 sobe se odda na 6211 Glass Ave.,’ zgoraj, starejšim ljudem brez otrok. Vprašajte na 1115 Norwood Rd. (105) Willoughby Hills Hiša s 4 spalnicami, IVz kopalnica, klet, -lot 100x250. $18,300. Premeščen lastnik prodaja dom s 3 spalnicami na lotu 200x170, krasno zasajeno. Sprejemna soba 22 čev. z ognjiščem, velika kuhinja. Zaprt 13x15 porč z gorkoto, polna klet, 2 garaži, nova aluminijasta zimska okna in mreže. Res vreden $20,500. SUN VIEW REALTY HI 2-9300 E. 185 in Lake Shore Blvd. dvodružinska, 5-5 in 3 sobe na tretjem nadstropju. V zelo dobrem stanju; preproge, verande, vetrna okna, dvojna garaža. Blizu vsega.. Lastnik zahteva $29,500. John Mie Really IV 1-9980 820 E. 185 St. (104) REVMATIZEM JE VELIKA NADLOGA! Mi imamo tako zdravilo, ki vam bo olajšalo bolečine in težave! Pridite in nas vprašajte! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in razpošiljamo! Šest-sobna enodružinska v zelo dobrem stanju. Lastnik zahteva $10,500. Oglejte si jo in dajte nam ponudbo. Lake Shore okolica vzhodno od Euclid Beacha, 5-sobni bungalov, odlično zgrajen. Zelo dober kup za $17,900. Lake Shore — Neff Rd. enodružinska s 4 spalnicami, sončno sobo. Zelo lepa okolica. Cenjena nizko za hitro prodajo. John ŠCniita Really IV 1-9980 820 E. 185 St. Sobe se odda 4 sobe zgoraj se oddajo slovenskim, odraslim ljudem. Vprašajte od 3. ure naprej na 1214 Norwood Rd. —(103) V najem 4-sobno stanovanje s kopalnico, na novo modernizirano se odda. Prednost starejši ljudje ali novoporočenci, v bližini sv. Vida. Kličite 931-9226. (106) Stanovanje oddajo Trisobno stanovanje zgoraj oddajo na Glass Ave. nasproti cerkve sv. Vida. Kličite CH 8-1481 po četrti uri pop. (104) Odda se stanovanje dvema ali trem odraslim osebam. 5 lepih sob spodaj, lep porč in lep sadni vrt. Vse v najlepšem stanju. Topla voda in gorkota. Odda se s pohištvom ali brez pohištva. Naprodaj je tudi pohištvo. Na 6605 Bonna Ave. Vpraša se na 1258 E. 61 St. zadaj. —(103) Chardon Hill Cena znižana na $17,900 za hitro prodajo. 7-sobna kolonialna hiša, 3 spalnice, priključena garaža, v odličnem stanju. Na 22501 Chardon Rd. Ogled po dogovoru. LEONARD P. LINK, Broker KE 1-6903 (25, 26 maj) I rljslkih živalih UKRADENE ŽABE Iz nekega medicinskega laboratorija v Braunschweigu je izginilo 160 živih žab. Laboratorijski strokovnjaki so morali o-pustiti poskuse, ker zdaj živih žab v Nemčiji ni mogoče dobiti. Iskali so jih vsepovsod, nazadnje pa so krimonologi opustili preiskavo, ker menijo, da so žabji kraki končali v želodcih. EAGLE ZNAMKE C04 DOWNTOWN - PUBLIC SQUARE POMENIJO ŠE VEČJE PRIHRANKE SASEMENT’*'* Moške - okrajno veliko kopalne garniture Idealna darilo za očetovski dan! .99 3 Skladne kopalne hlače in Srajco iz k:---j tuna ali umetne svile. Natančno ukrojene in izdelane pri nekem boljšem izdelovalcu. Velika izbira v svetlih in temnih progastih, potiskanih in raznobarvnih vzorcih. “Boxer” hlače so podložene in imajo všite opore. Mere: S-M-L-XL. CEDAR CENTER - RIDGE and RIDGEWOOD DR. Deike OBHAJILNE OBLEKE 14" Iz 50% umetne svile in 50% gabardenskih zmesi. Suknjič se zapenja na 3 gumbe, ima zadaj razporek ter žepe z za-platicami. Konservativen kroj, najlepši za ta važni dan! Mere: 6 do 16 v skupini. f w I 4: S SINOVOMA — Igralka. Yvonne de Carlo poganja svoja sinova Mihaela in Bruce, stara 3 fin 4 leta, na otroškem igrišču v New Yorku. 3. jk Na izbiro v importiranih gingham tkaninah, popeli-nu, prozornih tkaninah v potiskanih, knžastih in abstraktnih vzorcih ter enobarvne. Te športne srajce prvovrstne kakovosti in strokovno ukrojene. Mere: S-M-L-XL. Špoisua običajnega in “ivy” s kratkimi rokavi. 3 Zd $5 L § 85' rayona ( acetata boljše hlače 3‘3 PASKMIKNT iVUiN’S KURNiSiilNG:-1 DKI’ VRT.Vit NT Kvalitetne praznične hlače v sivi, ogljeni, eni, rjavi ali modri barvi. Mere: 6 do 16. BASEMENT BOYS’ CLOTHING DEPARTMENT THE MAY C OMPANY, THE MAY rO»jPANY. ALL 3 STOKES_________ALL 3 STORES Karel Mauser: | 1 LJUDJE POD BIČEM I ll. del i m To so torej Vodice in od tod hodijo otroci v šolo? Zdaj vsaj vidi kako daleč imajo pozimi. Toliko poti vsak dan, v dežju in snegu. Komaj je stopila na ravno, je spoznala, da so jo že opazili, zakaj takoj pri prvi hiši je stopila skoz vrata ženska s škafom, ki pa ni mogla skriti, da jo je prignala ven radovednost in ne potreba. Silva je bila v zadregi. Prišla je pač gledat vas, smešno v očeh teh ljudi, toda vendar ne more kar takoj povedati, da želi videti tudi Rekarjevega brata. Iz zadrege so jo rešili otroci, ki so prišli za materjo na prag. Morala je v hišo. Prvič je po dolgem času spet videla star lesen strop z velikim rjavordečim počeznim brunom, ki je delil hišo na dvoje in dajal videz spokojne moči in starosti. Klop za mizo, stare nabožne slike, vse kakor pri Ožbovcu v Podbrez-jah. Toda razgovor je bil počasen, gospodar jo je meril z zvedavimi, nezaupnimi očmi. Gospodinja je prinesla nekaj doma narejenega malinovca. Videla je, da se je boje in da ne upajo dregniti v nobeno smer. Govorili so o lepi nedelji, o češnjah in dobro je čutila, da se mora čim prej posloviti. Pretrgala je njihov mir, čeprav ni imela tega namena. “Rekarjev fant, ki ga imam v šoli, mi je pravil, da je njegov stric bolan. Rada bi ga videla. Zdaj je gospodar pozorno dvignil glavo in jo meril skoraj s sovražnimi pogledi. “Pri koncu je,” je rekel hladno. “Govori in skoraj mu ni videti, da je bolan. Toda vzdigniti se iz postelje ne more več. Ledvice so zanič.” Čutila je, da ji je hotel reči naj ga pusti pri miru, vendar je vstal z njo vred in jo pospremil iz hiše. Z dvorišča je s prstom pokazal hišo, ki je stala najvišje. “Tam je,” je rekel. “Gospodinji mu hčer Francetove najstarejše sestre.” Nato se je obrnil in odšel nazaj v hišo. Ko je koračila navzgor, jo je obhajal strah, kakor da je v tisti CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE MIAMI BEACH MOTEL Opportunity for husband and wife team, recently widowed. Owner wants to retire. Will sell her fine business with land and bldg, for $139,500 with 29% cash. 1960 verifiable income was from stores $10,000 from motel apts. and rooms $20,000. See all the figures in my office. GEORGE STUCKER, REALTOR LO. 1-1430 (103) BUSINESS OPPORTUNITY GAS STATION — Super large re. pair shop. Lge. drive for parking. 1 blk. North of Belmont-Central. Shopg. entr. $ for $ for stock and eqpt. Bargain. 3322 N. Central. AV. 3-9142. (104) FLORAL and Git Shop—2 greenhouses. Fully stocked. Chevy truck, refrigerators, everything set to go. Apt. and long term lease. Only florist in city just N.W. of Chicago. YO 5-1618 for more information. ...COME AND SEE... (104) FISH. RETAIL — Estab. business. Unlimited potentials. Only exclusive sea food store. N.W. suburbs. Small investment. By owner. FL. 8-5486. (104) hiši na bregu skrita preteklost, ki jo išče in se je boji in bi raje videla, da je nikoli ni bilo. Odprta, temna vrata se ji zde kakor vhod v podzemlje. V veži jo je sprejelo mlado dekle, ki ji Silva ni prisodila več kot dvajset let. Spet isti sprejem, hladen, da je Silvo zazeblo. “Učiteljica sem Rekarjevega Antona in rada bi videla njegovega bolnega strica.” Sovražila je to predstavljanje, ker se ji je zdelo, da moleduje za usmiljenje in prizanesljivost. Nihče je ne pozna in vsak jo gleda kot sovražnika. “O,” je rekla in Silva je že po glasu spoznala, da so o njej govorili. “Stric leže v kamri. Prosim.” Šli sta skoz hišo in dekle je odprla vrata. Ozek, suh obraz na podloženih blazinah, ki je bil videti strašno bel zavoljo črnih las. Okno je bilo široko odprto in suličasto listje španskega bezga se je skoraj naslanjalo nanj. Dekle jo je rešilo predstavljanja. “Stihe, to je gospodična, ki uči Antona.” Z velikimi očmi se je zagledal vanjo. Bile so Francetove oči, črne, globoke oči, za spoznanje motne in tako globoko, da so bile črne trepalnice videti kakor metlice. “In jaz sem Francetov brat,” je rekel. Silva je pričakovala, da bo iz tega telesa pisni! samo nizek, hreščeč glas, toda z blazine se je odtrgal močan tenor, ki je na mah napolnil sobico z neznanim zaupanjem. Prvi človek, ki je ni sprejel z nezaupanjem, ki je ni premerjal s sovražnim pogledom. Stegnil je roko. Silva jo je dolgo držala. Bila je hladna, bolna roka z velikimi modrimi žilami. “Rozi, primakni stol. Bi kaj pili, gospodična?” “Samo kozarec vode, če jo nes to taje.” imate. Vem, da je težko za vodo, Kakor da misli govorjenje povsod.” | pretrgati, je nenadoma vprašal: ni mogla znebiti občutka, da se smeje France. Dekle je zaprla vrata in nenadoma sta ostala sama. Matevž Rekar se je zasukal, v očeh rahla porogljivost, ki ni bila zlobna: “Sovražnika in morda vendar prijatelja.” “Nikoli nisem sovražila,” je rekla. “Vi ste Francetov brat, ki nima groba.” Obrnil se je, da je ležal spet na hrbtu in gledal v strop. Roke je imel sklenjene na odeji in Silvi se je zdelo, da je čisto pozabil, da sedi poleg njega. “Neža, Francetova žena mi je povedala o vas,” je rekel. “Dobri ste bili z Antonom. Radi bi vedeli, kako je bilo z njegovim očetom. Če bi prišli čez en mesec, bi vam( morda ne mogel nič več povedati.” Spet se je zasukal nazaj. “Te vražje ledvice. Nikoli nisem mislili, da morejo delati toliko težav. V ječi so me bili, veste.” Zaprl je oči in stiskal usta. “France je bil dve leti starejši od mene in ko je najstarejši po nesreči umrl, je pustil šolo, toda se je oženil pozneje kakor jaz. Moja žena je umrla že v prvem letu svobode, ko sem bil jaz še v ječi. Nisva imela otrok.” Svobodo je zategnil s tako po-rogljivostjo, da je Silvo oblila rdečica. “Na Turjaku sta bila skupaj,” je rekla. “Čudna je usoda, ravno France je bil tisti, ki je silil, da gremo tja. V soboto ponoči smo razorožili Italijane, ki so prišli od hinjske strani. V nedeljo smo lovili novice. Italijani v Ribnici so vsi šli s partizani ter jim predali topove in nekaj tankov. Vse to se je zdaj pomikalo proti nam. Vedeli smo, da se proti topovom v lesenih bun-karjih ne moremo držati. Nekateri so bili za načrt iti v gmajno in napadati od tod. Toda France je silil na Turjak. Večina se mu je pridružila, le kakšnih dvajset mož je udarilo na svoje. Ne morem govoriti o zmedi, vedeli smo le, da je sovražnikov vsaj dvakrat več in da so boljše oboroženi. Pod noč smo se obrnili proti Turjaku. Bili smo čisto sami z neprijetno zavestjo, da so z onimi Italijani pri topovih in tankih. Smešno, kako da- “Na Vodicah jo je dosti,” je rekel. “Sedite, Rozi bo takoj na-zaj. Ko je prinesla vodo in jo postavila na mizo, je vprašujoče pogledala. “Zdaj naju pusti sama, Roza. Lahko greš ven, če hočeš. Z gospodično imava dolg' razgovor, kajne?” Nasmehnil se je in Silva se “Ste že bili na Turjaku?” “Ne še, toda nekoč bom šla.” “Poidite, zdaj je še zelo tak kakor tisti dan, ko smo šli iz njega. Bili smo v njem: cel teden. In ko boste šli tja, ne pozabite stopiti v Robačevo gostilno. Oglejte si gospodarja. Ta je bil njihov in nismo vedeli. Z nami je bil v gradu in ponoči nikoli ni bilo straže "pri vratih. Družba sv. Družine THE HOLY FAMILY SOCIETY Ustanovljena 23. novembra 1914 v Zedinjenih Državah CnJjftS. IfJio} [!! Inkorp. v Severne Amerike uCUCA. JlHICl, Ul. rn drž. Illinois maja 1915 N Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.” GLAVNI ODBOR: Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111. L podpredsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race St., Manor, Pa. 2. podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O.F.M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111. MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, 111. ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, Illinois POROTNI ODBOR: JOHN KOVAS, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA. Predsednik Atletičncga odseka: ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt. Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek $10.000 Od 17 do 35, odrasli oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 do 45, odrasli oddelek $ 2,500 Od 46 dalje Vse bolniške Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije' Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti. Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. Ko ni bilo na gradu več strehe, je privezal vrv za špcrovcc in jo spustil na tisto stran proti vasi. Nanjo so privezali lestvo. Robas je izginil v soboto, ponoči.” Govoril je kratko toda tako jasno, da si je sproti ustvarjala sliko. “Po tisti lestvi in tisti vrvi je prvi partizan prišel na vrh in s strojnico zaprl vhodna vrata in vrhnje nadstropje. V spodnja okna pa je italijanski oficir lu-čal granate iz tanka. Ali je France slutil, da se je nekaj zgodilo zgoraj ali je hotel imeti samo boljši razgled — ne vem. Skušal se je prebiti navzgor in prav tam ga je zadelo. Samo za korak sem stal za njim, ko je omahnil, toda ni padel. Zadet sem, Matevž, je rekel in se naslonil name. Ko sva prišla nazaj, je dim že legal na dvorišče in se vil skoz okna in v stolpiču, kjer je bila kapela, je visela bela cunja. To je še videl. Nato je sedel na nosila, ki so bila ob zidu, zakaj bil je petintrideseti ranjenec in na tleh med ranjenci ni bilo več prostora. Nato je šlo bliskoma, med psovanjem so prišli notri in ko sem odhajal, sva se srečala z Razpetem. Oba je samo ošinil z očmi in še danes slišim Franceta, ko je rekel: “Danes pa z Itaijani, Lado. Bilo je bolj gotovo, kajne? Tako blizu si že dolgo nisva stala.” Ne veste kako strašno čudno je videti, kadar si znanci kot sovražniki stoje nasproti. Razpet ni rekel besede in mene so odgnali. Zdaj pride prav za prav tisto, kar hočete vedeti. Kako je France umrl?” “Da,” je rekla z grozo. “Kako je umrl?” “Ko boste šli na grad, boste na tistem ovinku šli mimo nekakšne kašče, ki ima do vrat dve kamniti, široki stopnici. Kašča stoji obrnjeno od vasi in gleda v dolino, ki je sam gozd, ki se vije tja do Zapotoka in tja preko Kureščka proti Ljubljani. Na tisti prvi stopnici so ga ubili.” (Dalje prihodnjič) Društvo sv. Ivana Krsti" teia ŠL n Joliet, 111. — Društvo gv. Ivana Krstitela št. 13 bo imelo pri-hodno in zadnjo sejo pred poletjem v nedeljo, 28. maja, ob 2:30 popoldne v spodnji dvorani pri Sv. Štefanu. Mrs. Ann Frank bo pobirala asesment za Junij, julij in avgust, vendar bo pobirala asesment na istem kraju tudi četrto nedeljo v juniju in avgustu po deveti maši. Ne bo pobirala v juliju, ko bo na počitnicah. Opozorilo mladim članom Sv. ti, posebno če so že v pokoju in ne morejo plačevati. Nekdo nre je klical in vprašal, če je bil njegov oče član Sv. Ivana št. 13 DSD. Nisem mu mogel tega povedati in mu svetoval, naj kliče glavno pisarno, kjer imajo zbrane vse podatke in tudi stare zapiske. John Kovas, zapis- -------o- $!. John No. 13 Jolieit, 111. — St. John Society No. 13 DSD will hold its next and last meeting before summer vacation begins on May 28, 1961 at 2:30 p. m. ait St. Stephen’s lower church hall. This being the last meeting, Mrs. Ann Frank will collect dues for June, July and August, but she will also collect in June1 and August after the 9:00 o’clock Mass on the fourth Sunday of the month in the lower church hall. She will not collect in July as she will he away for a well deserved rest. So, please take notice! And don’t forget the meeting date: May 28 at 2:30 p. m. Memo to the young members of St. John: Please cheek your parents' policy and find out if they are paid up, or are still paying on them, or are on pension and can’t afford to pay. A certain party called me up and wanted to know if her father was a member of St. John No-13. I could not give her the in* formation, so I told her to call the office, as I didn’t want to disappoint her as I believ her parents were members at one time, but I couldn’t say when. Ivana! Preglejte, prosim, poli- So, members, please look after ce vaših staršev, če go že plača- iyour parents’ policies, ne ali je treba še vedno plačeva- I John Kovas, Rec. Sec’y- yiiiiiiiiriiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 1-0583 ZAVOD Tel.: COLLINWOODS KI URAD 452 E. 152ncl STREET Tel.: IVanlioe 1-3118 Avtomobili in jjolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago Mi smo vodno pripravljeni z najboljšo postrežbo GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. ... . 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene r- I (h&o- faotimt TULIPANI V Holland, Mich., se pripravljajo za Tulipanski festival, vsakoletno prireditev, ki spominja prebivalstvo na njihovo' davno domovino onstran mroja. Na sliki vidimo dve izmed na festivalu nastopajočih deklet pri urejanju tulipanskega nasada. Kadar pride na vrsto razvedrilo, je to prvorazredno potovanje — sendvič z vsemi dodatki in osvežujoče Stroh’s pivo . . . edino ameriško z ognjem varjeno pivo! Nobeno drugo ameriško pivo ni varjeno na tak način in zaradi tega je Stroh’s lažje, mehkejše, bolj osvežujoče. Vprašajte za Stroh’s. PO POPULARNIH CENAH POVSOD Ugajalo vam bo j je lažje! THE STR0H BREWERY C0.. DETROIT 26. MICH.