List se korUtl delavskega ljudstva. Delavci so opravičeni do v««tf« kar producirafo. This papar Is d«voted to ths Interest« of the working class. Workers ar« «ntitled to «II what th«y produce. EBt*r«da« »-conil-c.&»■ ma«*r, l*c. 6. 1907, »t tU* po«t ofn<«s »t Chicago III und«i tb« Act of Congre*, of M*rob 3rd. IKT«. Office: 2146 Blue Island Ave. "Delavci vseh dežela, združite se' PAZITE! 4PV»..... n« itevilko v oklepaju ki ae na ha|a poleg v«, ietfe naslova, prilepile, nege opod«]«!!] ne ovitku. Ako |e Številka . . tedaj vem • prihodnjo itevilko nečege ll«t« po teče neročnine. Prosi, mo ponovite |e takoj. (135) Štev. (No.) 134. Chicago, 111- 5. aprUa April), 1910, Leto (Vol.) V. Delavski boji* Veliki štrajk premogarjev. 300.000 delavcev odložilo orodje. — Boj cestoželesnižkih vslu-žbencev v Philadel-phi j i se nadalju- Dne 1. aprila vnel ae je veliki boj med premogarji in baroni premoga v enajstih državah republike. Po poročilu Thomas L. Lewiaa, predsednika premogarske organizacije, zaštrajkalo je 300.000 premogarjev. To število je razdeljeno na sledeče države: Osrednja in zapadna Pennsylvania ...... 100.000 Ohio.........47.000 Indiana........18.000 West Virginia.....10.000 Illinois........ 72.000 Iowa.........15.000 Michigan.......3.000 Jugozapad (Kansas, Arkansas, Missouri in Okla. . 25.000 Colorado.......5.000 Zapadni Kentucky . . . . 5.000 Skupaj...... 300.00^). Vsa pogajanja v svrho sporazuma ki so se vršila že nekaj tednov med zastopniki premogarjev in operatorjev na skupni koufe-reneiji v Cineinatiju, O., razbila ¿o se zadnji teden brez vsakega vspeha in premogarjem ni preo-stalo drugega kakor proglasiti štrajk. Premogarji zahtevajo 10. centov več pri toni ; v Illinoisu in zapadni Pennsylvaniji zahtevajo še posebej, da lastniki premogoko-pov plačajo streljače v rovih, kte-re so dosedaj morali plačevati delavci. t^ Položaj v nekterih priz%rj$tih državah je zdaj sledeči: V Illinoisu je saštrajkalo 72.000 ' premogarjev; 900 rovov je prizadetih. Delavci zahtevajo povišanje 10 centov pri toni, kar bi — kakor trdijo operatorji — pomenilo 14 milijonov dolarjev več stroškov na leto premogokopnim družbam. Štrajk bo mogoče trajal dva meseca. Operatorji pravijo, da imajo za dva meseca premoga v zalogi. Indiana — 18.000 premogarjev na štrajku. Dne 6. aprila se vrši posebna konferenca med zastopniki štrajkarjev in operatorjev v Terre Houte. Premogarji upajo, da bo štrajk tu kmalu končan. Pennsylvania — Takoj o polu-noči od 31. marca na 1. april je oetavilo delo 40.000 delavcev. O-peratorji so pri volji odobriti začasno plačilno lestvico za 5. centov več pri toni; o vprašanju za streljivo se pa ne marajo pogajati. Iowa — Vsi premogarji v državi počivajo. Ohio — Vsi premogarji, okrog 47.000 po številu, štrajka jo. V Lo-rainu so zaprli jeklarsko tvornico in 4000 delavcev je ob delo; vodstvo tvornice se izgovarja da je zaprla vsled pomanjkanja premoga. Jugozapad — Petindvajset ti-soč premogarjev na štrajku v Kansasu, Missouri, Oklahoini in Arkansas». Voditelji štrajka javljajo, da pride kmalu do sporazuma. Premogarji imajo $400.000 fonda, s kterim se lahko vzdržujejo, dokler kapitalisti ne priznajo njih zahtev. Upamo, da bodo premogarji — med kterimi je več tisdč slovenskih in hrvatskih — trdno stali v tem boju za svoje opravičene zahteve do konca. Dva dni pozneje (4. aprila): Kraljem premoga je padlo srce v hlače! Po nekterih državah so za resna pogajanja s štrajkarji. Konferenca med illrnoiškimi premogarji za novo pogodbo se vrši dne 11. aprila v Ohicagu. Istega dne se vrši konferenca za pogodbo v Des Moines, Iowa. Pogajanja med zastopniki premogarjev in premo-gokopnih družb v centralni Pcnn-sy Ivani ji so že v teku in do sporazuma pride morda že v par dneh. Generalni št*ajk v Philadelphiji je končan že pred desetimi dnevi. Centralna unija je pozvala vse delavce, da naj se vrnejo na delo, da zamorejo tem lažje finančno podpreti svoje tovariše pri Rapid Transit Co. Štrajk ccstoželezni-ških vslužbencev se nadaljuje. Organizator Pratt izjavlja da bo boj trajal do konca. Žene štrajkarjev in več sto organiziranih delavk, ki sipatizirajo s prvimi, so nameravale prirediti parado po mestu zadnjo soboto; policijski šef je pa parado prepovedal. Uboga policija, ki se boji slabotnih žensk! Skebi še vedno rogovilijo z gotovim številom pouličnih kar po mestu in skoro vsak dan koga povozijo. Splošen pregled. — Kapitalizem drvi svojo pot in razdira družino. Trideset zakonskih dvojic so ločili v enem dnevu v malem mestecu Cartha-go, Mo. Vzlic temu bodo pa kapitalisti in njih priveski — duhovniki trdili še v bodoče, da socialisti hočejo razdreti družinsko življenje. e • s Ker so žepi delavcev prazni, dokazuje, da v splošnem vlada na svetu neveda. Vsled revščine v možganih dovolijo delavci, da jih oropajo kapitalisti.. • • e - — Človek je podoben muli. Rad brca in suje, zdaj pa vozi ponižno voz gospodarjev. • • e — Gospodarske in politične e-nakopravnosti ne bomo imeli na svetu, dokler jo bodemo le zahtevali. • " • e — Kjer ni izkoriščanja, tam ni tudi revščine. e • e — Marsikdo je v gostilni socialist z jezikom. Praktično pa stori toliko, za socializem kot rimski papež. • • % * — Mnogo ljudi trdi v gostilni, da so svobodomisleci. O božiču in veliki noči pa ponižno nesejo svoj dar v podobi ameriških bankovcev v župnišče. . • • e — Is obtožbe 'mesarskega tru-sta v Chicagi ne bo najbrž nič, ker so zvezni veleporotniki izdali obtožnico proti korporacijam in ne posameznim osebam. Občno pravno naziranje je dandanes, da je hudodelstva kriva le oseba, ne pa neosebna korporacija. Kako brezpomembne so take obtožbe dokazuje najbolj, da bi vsako sodišče osvobodilo ponare-jalee denarja, če bi ponarejalcem denarja bilo mogoče ustanoviti inkorporirano družbo. Mesarskega trusta se ne more prijeti, dokler se ne prime oseb. Ravnatelji mesarskega tnista so zakrivili hudodelstvo, alt so pa nedolžni. Tako se glasi meščansko pravo. Ako so krivi hudodelstva, naj se jih pošlje v ječo, v drugem slučaju naj se jim d& mir. Bedastoča je pa preganjati so-dnjiskim potom korporacije, ker se jih ne more obsoditi na drugo kot na denarno globo, katero nazadnje plača le ljudstvo. • ' • e — Odkar je bratski list "Appe-al to Reason'' nektere zvezne sodnike obvestil in postavil na pran-gar, so kapitalistični listi začeli pisati: "Ne napadajte oseb, kritizirajte sistem!" Kedaj so pa kapitalistični listi sploh napadli«današnji kapitalisti- čni sistem, ki korumpira sodnike? Kapitalistični lieti nočejo nič druzega s tem zagovorom, kot o-prati sodnike, ki se potapljajo v korupcijskem močvirju. - Po našem skromnem mnenju je "Appeal to Reason" zadel v črno, ko je razkrinkal nekatere sodnike. Š tem je "Appeal to Reason" obudil splošno zanimanje, provzročil je, da ljudstvo zahteva, da pridejo korumpirani sodniki na zatožno klop. "Appeal to Reason" je omajal absolutizem zveznih sodnikov. In to je nekaj. t • • ' e — Zvezni senatorji so menda res najbolj "kunštni" ljudje na svetu. Mora že biti tako, ker je zvezni senat splošno poznan pod imenonv, klub milijonarjev. Saj kdor je milijonar, je po načelu vseh neumnih ljudi in roparjev tudi pameten človek. Zvezni senat se je res pridobil nevenljive zasluge za človeštvo. Povedal je. da ljudje lahko prihranijo vsaki dan 10—25 odstotkov na izdatkih za življenje. Delavci čujte in strmite! Zvezni senat priporoča, da naj se odstrani napojnina za natakarje. S tem se baje prihrani vsaki dan 10—25 odstotkov na troških. v No, delavci, kaj vi porečete k temu! Mesto plač, mesto.svojega zaslužka dobivate le nekakšno na-pojnino. Ali vam od te napojnine še kaj ostane, da bi dajali napoj- nino natakarjem t e e s — Kultura maršira vzlic vsem mračnjakom. Zdaj je smrtna kazen pred sodnim stolom kulture. Odkar je sedanja država Kansas postala država, še ni dala dr-„žava nikogar usmrtiti. Javno mnenje je bilo vedno proti smrtni kazni. Gubernator je vsakega obsojenca pomilostil v dosmrtno ječo, dokler ni pred dvema leti po-stavodajna zbornica odstranila smrtno kazen. V zvezni jetnišnici v Leawen-porth, Kansas je zaprt zvezni častnik irf^jDom Charles O'Neill, ki je radi nekega hudodelstva obsojen na smrt in nad kterim se ima te dni zvršiti smrtna obsodba. Gubernator Stubbs in na tisoče dn žavljanov je odposlalo prošnjo na predsednika, v kateri ga prosijo, naj smrtno kazen spremeni v dosmrtno ječo. Prosilci upajo, da bo predsednik z ozirom na javno mnenje in državni zakon ugodil prošnji. Tudi v državi Illinois je veliko gibanje za odstranitev smrtne kazni. Ustanovila se je organizacija, ki je poverila znamenitega advokata in jurista Clarence Darro-wa, da z javnimi govori agitira za odstranitev smrtne kazni. Države Maine, Michigan, Pho-de. Island, Wisconsin in Kansas nimajo smrtne kazni. V državi Mi-nnesoti pa bo v prihodnjem zasedanju postavodajne zbornice gubernator Eberhard predložil zakonsko predlogo za odstranitev smrtne kazni. # « • — Srbski poslanec v Parizu, dr. M. R. Vesnič je izjavil, da je laž. da prideta srbska princa Aleksij in Jurij po dolarske prineezinje v Ameriko. No, če je to resnica, potom bo za hčerke ameriških milijonarjev rez težko dobiti modrokrvne ženine — potomce nekdanjih roparskih vitezev in prašičjih pastirjev, t Vrednost dolarskih princezinj, je v Evropi že res globoko padla. • • * — Avstrijski konzul je prišel minoll teden v Betlehem, Pa., kjer je odločno zahteval, kaj se je zvr-šilo s konštablerjem — kozakom Moughanom, ki je umoril avstro-ogrskega podanika Jožeta Szam. ha. Skrajni Čas je, da se avstrijski konzuli brigajo za avstroogrske podanike. Do sedaj so ameriški kozaki pobijali inozemske delavce, če so bili na štrajku,kot mesarji živino v klavnici. Konzul ni storil nič druzega kot sv6jo dolžnost. A mi želimo, da ne bo ostalo le pri poizvedovanju, marveč da morilec prejme za- služerfo kazen. • • * — Nadalje so v Betlehemu, Pa. tožili Štefan Kikler, Jože Belč in Štefan Ganzer tri kozake in sicer vsakega za $5000 odškodnine, ker so jih aretirali po nedolžnem. Tožili so kapitana — hetmana J. R. Robinson in biriča Henry Hiltona in Irvin Achmoudya. To je pravilna poti Kozakom v Pennsylvaniji je treba dokazati, da so Časi minoli, ko so poljubno ^pobijali s količi mirne štrajku- joče delavce in jih gonili v ječe. • • e — Socialisti smo mnenja, da današnji gospodarski zistem pospešuje pijančevanje: nizke plače, slaba stanovanja, pomanjkanje javnih, zborovalnih dvoran, profit, katerega garantira privatna lastnina sredstev za izdelovanje opojnih pijač. Pijančevanje se bo odstranilo z zboljšanjem družabnih rsamer in z vničfnjCm profit-nega sistema. __ ___. ; _ V tem jasno povemo, da smo proti nasilni prohibiciji, pa tudi proti vsaki kapitalistični stranki, pa naj se že imenuje republikanska, demokratična, neodvisna ali pa prohibicioniška. Kapitalistične stranke so v bistvu vse enake, le imena imajo različna. . * — V Ameriki izrabljamo dandanes človeško kožo za razne reči. Motela poganja res bujne cvetke. Neka milijonarka v New Torku. ki še nikdar v potu svojega obraza ni jedla kruha, je dalo iz človeške kože narediti torbico. In takoj so jo posnemale druge bogate goske. Zdaj bo kmalu za bogate lenuharice druge vrste usnje pozabljena stvar. Kapitalizem je res daleč zašel. V življenju izkoriščajo kapitalisti proletarce do zadnje kaplje krvi; po smrti jih pa oderejo in iz njih kož strojijo usnje, izdelujejo torbice, pasove, katere polijejo s finim parfumom, da ne dišijo po proletarskem znoju, ki bi mend^ nemilo dirnul perverzne milijonarke v nos. • • * — Najhujši udarec za mesarski trust bi bil, ako bi odpravili uvoz-ninsko carino za meso, in žttfind, poleg pa še prepovedali, da meso ne sme preko mesec dni ležati v hladnih shrambah. O tem pa nočejo nič slišati v Washingtons Zakaj? Ker igrajo vsi pod enim klobukom. • • « — Ako bi v ameriški republiki postala obratna sredstva: železnice, ulične železnice državna last, tedaj bi se "graft" vsaje nekoliko skrčil. Družbe, ki hočejo koncesije vedo, da se najložje pride do koncesije, ako se podkupi poslance ali pa mestne svetovalce. Do danes vemo, da javne' šole in pošta še niso korumpirale državnega zistema. Ampak korumpira privatni monopol. Zasebna lastnina ne pomeni nič druzega, kot moralično ponižanje in nemo-ralnost. Zatoraj proč s privatno lastnino obratnih sredstev, naravnih zakladov, tvornic in orodja. • • e — Ne vemo, kedaj bo Američane srečala pamet in bodo spoznali, da kapitalistični zistem ne more roditi druzega kot korupcijo v mestnih zastopih. Škandal za škandalom prihaja v javnost. San Francisco, Chicago. Pittsburg! Za njim pa priha- jajo druga manjša mesta na vrsto. V Ameriki so zabredli že skoraj tako daleč, da je pri oddaji del za mesta odločilna le podkupnina. Švindel in lopovstvo sta postala domača, navadna gosta v Ameriki in sploh v ameriških mestih. ('as je pa že tudi, da se ameriško ljudstvo probudi in otrese te vrste pijavk. « • • — Stara in pribita resnica je, tla so na Petrovem stolu v Rimu sedeli ženi ji, katerim se ne more odretkati ženialnosti, ako je bilo treba delati dolgove. "Museo del Resorgimento v Rimu je obogatel svojo zbirko z rokopisom papeža Pija devetega, v katerem papež naroča prelatu v Parizu, da najame pri Židu Rothschildu večje posojilo. "Naj ne igra ulogo skopuha' piše Pij o Rothschildu, "ker tudi sedaj ne bo nič zgubil, kot ni zgubil v druzih slučajih." Nadalje izreka papež, da čolniča sv. Petra ne bodo potopili tudi najsilnejši viharji. Rimski papeži so bili že tudi preje večkrat z Rothschildi v trgovski zvezi. Papež Gregor šesti je najel pri Rothschildu posojilo, od katerega je plačal 75 odstotkov obresti. V obramboHothsehi|-da;ao "sveti" možje povdarjali. da Židu ni treba verjeti, da bo cerkev večna. Pij deveti je najel pri Rothschildu posojilo leta 1850 1856- in 1863. Zadnjega posojila, za katerega je prosil \ omenjenem rokopisu pa ni dobil. In to je sreča za Italijo, ker je združena Italija po propadu papeževe države, prevzela vse dolgove za isto. Ti zgodovinski dogodki pa tudi pričajo, da so papeži najeli posojilo pri krivovercih, če se je šlo za ohranitev njih moči. Saj so posojilo morali vračati tisti, ki so verjeli, da pojdejo po smrti gar- ki v netfresa. • • e —Štiristo višjih milijonarskih lenuhov v New Yorku je izumilo novo blazno zabavo, ki priča, da so te vrste ljudje že popolnoma bolni na možganih. Zabavo so krstili "Chantecler Bali" (ples petelinov). Plesno dvorano so spremenili v velik kurnik, v katerem so plesale z dijamanti okrašene goske in gimpelji v fraku in kla« ku. Da bi socialisti ne kritizirali te veselice, so pa čisti dobiček namenili zavodu za slepce. Hm, hm. Kedar bogatini darujejo kaj za dobrodelne namene, je treba, da se našemijo kot opice, da potem plešejo, žro šampanjca in lukulska jedila. In za taiko blazirano sodrgo morajo delati delavci in vagati svoje življenje. Ali je to božja volja t • • e — Zvezna vlada je v Cayenne, Wvo., vložila tožbo proti "North western Land and Iron Co." (Se-verozapadna zemljiška in železarska družba), ker je družba baje vkradla v Elk Montain okraju več tisočev akrov zemljišča, v katerem se nahajajo bogate premo-gove plasti. Družba trdi, da je zemljišče njena last. vlada pa trdi, da ga je družba vkradla republiki. Mi smo prepričani, da »e vodjem družbe ne bo zgodilo nič, če je družba tudi res ukradla svet. V ameriški republiki zapirajo le siromašne tatove, ki ukradejo hlebec kruha ali pa vrečo krompirja. Bogati tatovi so svobodni, se vozijo v avtomobilih in zaničljivo gledajo poštene delavce, ki hodijo peš in si morajo s težkim delom služiti vsakdanji kruh. « e * — Is Wilburtona, Okls. poroča -da je v premogokopu št. 2. ki je last. "Great Western Coal and Coke Co", razstrelba ubila šest premogarjev. Preko kupoy mrličev drvijo kapitalisti za svojim bogom — pro-fitom. # a # « — Ko se je širokoustni Roose-velt vrnil iz afriške džungle, kjer je ubijal zverjad, ne radi tega, da bi jo jedel, ampak ker ga baje veseli ubijati živali, ki se ne morejo braniti, je v Kairu po vzoru nemškega Viljema št. 2. govoril tako nerodno v prilog angleškim trinogom, ki so podjarmili Egipčane, da so mu drugi večer egipčanski višješolci priredili mačjo godbo, katero je odobravalo ljudstvo. Ali nadutega in domišljavega Roosevelta, ki je bil slučajno pred tednik v ameriški republiki, to ogorčenje ljudstva še ni spametovalo, Govoril bi bil morda toliko časa, da bi dobil krč v grlu, da ga niso oficiozni angleški listi opominjali rahločutno, da je vladi všeč, ako molči iu ostavi kmalu Egipt. Roosevelt se bo sešel tudi z nemškim cesarjem. To bo spas za humorist ične liste. To bo gradiva, če bodo hoteli obdelati govorance dveh najbolj domišljavih ljudi na svetu. Ç , — V Ameriki kaj čudno tolmačijo v delavskem in socialističnem gibanju besedo "sodrug". Takim ljudem pravijo sodrug, ki niso. ' Kapitalistom očitamo, da so vla-doželjni in nepravični. V Ameriki pa nazivljejo ljudi jl besedo sodrug, ki imajo popolnoma kapitalistične lastnosti. Oglejmo si najprvo delavske tovariše! Marsikteri, ki prileze do priganjača najnižje vrste, pokaže takoj v popolni nagoti vladoželj-nost. Zopet drugi tiranizirajo svoje žene in deco. Nekateri pa od veselja poblaznijo, ako jim delodajalec dovoli milostno, da smejo delati po delopustu, daairavno z delom po delopustu drugim svojim tovarišem — delavcem kradejo kruh od ust. Drugim zopet blede noč in dan po možganih, kako bi obogateli hitro. Svoje možgane trudijo z nečednimi načrti. Pripravljeni so o-slepariti vsakega: posameznika, društvo ali pa državo. Nadalje imenujejo v Ameriki tudi take ljudi sodruge, ki niso nič druzega kot špisarski malome-ščani. Med temi je bil marsikateri 9odrug, dokler je bil še onkraj velike luže in delal za dve kronice na dan. Mi priznamo odprto, da človek v kapitalistični družbi pogostokrat ne more delati tako, kot bi želel. Ali človek, če že ne more živeti po svojih načelih, mora pokazati vsaj dobro voljo. In te dobre volje v splošnem ne najdemo. Tudi zahrbtno obrekovanje in intrige so kapitalistične lastnosti. Mi priporočamo, da bi organizirani sodrugi vzeli na znanje, da bi ne smatrali vsakega takoj so-sdrugom, ki je pripravljen plačati 25 centov na mesec in vpisati se v socialistični klub. Sodrugi, bodite* previdni pred-no nazivljete koga z besedo sodrug. Sodrug je lahko vsakdo, pa ne vai. e e e — V Ameriki nam še nekaj manjka. Do sedaj nimamo še cesarskega ali kraljevega dvora ker živimo v republiki. Poročila, katera pošiljajo špe-cielni časnikarski poročevalci o Rooseveltu iz Egipta pa dokazujejo, da so ameriški kapitalistični časnikarji prave lakajnke duše, katerim se lahko vroči spričevalo vspoaobnosti za "štifalpucarje" na evropejskih dvorih. PRIPRAVLJAJTE SE NA PROSLAVO PRVEGA MAJA. ^mmrnttkm fROLITARIC ViST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. ' IZHAJA VSAKI TOREK. Laataik Si i j J«f Ml«vas*ka delavska tiskovna druiba V Chicago, III. ■aroteisa: Za Amtrico $1 50 sa calo lato. 7Sc sa ••llata. Za Evropo |2 sa calo l«to.$l u pol leta. »vá aorsmsuibí hit> al Li/*m J 11 ' . n .. ri .'.líl tinti tfTAMf niiicff PROLETARIAN OvMd aad publisbad Evaav Tuesday bf Soatb Slavic Workmess Pa bil» h inj Company Chicago, îiliaois. Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. Frank PodUpee. Praatdent; John Patrick, Secretary; Krank JaneilC, Treasurer. »«BecaimoN aaTas; United SUtss as H.SS a year, 75c lor half ytar. Foreign couatrisi S3 a year, $1 for balf year. aavaansiNC satis on agreemeat. HASLOV «ADDRESS)] "PROL1TAREC" 2146 Blue Island ave. Chicago, 111. 4.) mednarodni rezultati delavskega zakonodajava; 5.) priprave za mednarodni protest proti smrtni kazni; itd. Po dosedanjem opravilniku od mednarodnega kongresa, kteri se pa lahko pri vsakem zasedanju «premeni, imajo socialisti vseh na rodov in držav z ozirom na moč Članstva sledeče število glasov po svojih/ zastopnikih na kongresu Avstrija (s češko stranko). Nem čija. Francija, Anglija in Rusija po 20 glasov; Italija 15 glasov Zedinjene države 14 glasov; Bel gija in Švedska po 12 glasov Danska. Poljska in Švica po 10 glasov; Finska, Nizozemska Ogrska s Hrvatsko po 8 glasov Španija 6 glasov; Argentina, Bol garija. Romunija in Srbija po glasove; Turška 3 glasove in Lu ' zemburg 2 glasova. m si Delavec, kteri glasuje leto za letom bodisi za republikanske ali demokratične kandidate je podoben nespametnemu človeku, ki hodi naokrog z napisom na hrb-tu: "Suni me, kolikor ti je dra Ko . . ." Kdor hoče biti socialist, Večina delaveev bi štrajkala tedne in mesece proti kapitalistom, mora spoznati svoje politične dol- a na volilni dan pa pri zdravi pe-žnosti in jih izpolnjevati. ' meti glasuje za največje lopove Kdor je socialist v srcu, pa ne iz med ravnoistih kapitalističnih le na jeziku, mora vedeti, da je lopovov. What's the use then? rešitev ljudstva iz kapitalistične-1 ga suženjstva, ki je hujše' od ne-| Izstradanega, trudnega i» vsakdanjega grškega in rimskega, le ga obupanega brezposelnega de-tedaj mogoče, kadar popolnoma j lavca z imenom Norman W. Tay- zmagajo načela socijalizma. Vedeti pa mora tudi, da zmaga teh načel ne more biti slučaj qii čudež, ami>ak edino le sad zavednega, smotrena dela vseh de^ lavcev. Tega tlela ne more napraviti noben posameznik. "Reševal- lor st» potegnili zadnjo sredo iz miehiganskega jezera, ko si je hotel dvakrat ztporedonm končati življenje. Chieago je prava saharska puščava za delavca, ki ni ma dela niti centa v žepu," je de jal Tavlor pozneje v bolnišnici. ci naroda", 44Izvrličarji" m 4'ču- Izpovedal je, tla jt*-Srfdil dva dni dodelei" lahko stopajo med ne- po mestu brez počitka in brez gri razsodnim ljudstvo; lahkovernim žljeja v ustih in prehodil da je ž« ljudem, ki nimajo sami misli v| milje in milje za delom, a ze vse brez v spe ha Sistem ! glavi, lahko obljubuje vsak demagog, da jih bo rešil. Zaveden delavec ve, da je to nemogoče, zato tudi v socialistični stranki ni prostora za čudodelce. Kdor spoznava to resnico, pa mora sodelovati pri delu proletar riata. Kako more delovati f Pred vsem mora biti organiziran. Ne le strokovno in gospodarsko, ampak tudi politično. Zakaj tudi v politiki je treba složnega dela množice. V svoji organizaciji se mora udeleževati skupnega dela. V prostorih svoje organizacije ne sme biti tujec ali praznični gost. ampak kakor doma mora biti tam. Nikakor se pa ne srne zadovoljiti s tem, da je sam organiziran. Kaj to pomaga, dokler je za ene- Ako delavec s petimi člani druga organiziranega dvajset neorga- žine dobi $15 na teden in iz tega niziranih. Kdor je poznal potrebo1 plačuje na mesec $20 renta, $10 organizacije, mora dajati spo- kurjavo in luč, po 40 centov za znanje tudi drugim. Poučevati tucat jajc, 40 centov za funt ma-» mora, agitirati mora. Njegova ko-* sla, od 10 do 20 centov za meso rist zahteva, da privaja vedno no-1 na dan in poleg tega skrbi za ob-vih članov v svojo organizacijo. ! leko, plačuje zdravnika itd. koli- Drugo, česar je treba za boj je ko si potem prihrani, magari dela orožje. Najvažnejše orožje je ča- stalno tudi petdeset let? Prosimo, sopie. In tu moramo vnovič in rešite to uganko, vnovič vprašati naše sodruge: Kaj Teddy Roosevelt, bivši predsed-nik slabega spomina, je zadnji teden v svojem govoru v egi litovskem vseučilišču v Kairi rekel, da Egipčani še niso zreli za samostojno vlado. Z drugimi besedami je Egipčanom namignil Roosevelt: Za vas. Egipčane, je najbolje, da na vse večne čase hlapčujete angleškim kapitalistom. Ni čuda, da je razsodno egiptovsko ljudstvo silno ogorčeno na bivšega "divjega jezdeca", ko jim prav preti nosom bere. take levite. Roosevelt ostane Roosevelt: zvesti bratec kapitalističnih razbojnikov, pa naj bo v Ameriki ali Afriki! Delavci res nimajo toliko kapi tala, to je priznal člankar sam in hitro dodal drugo, še neumnejée vprašanje: "Kje je na svetu vlada, tla bi dale obveznioe (bond), ki Bi reprezentirale dolg sedemdeset miliard?" Končno se je pa "praktični" Miller nečesa domislil in zapisal: "Menda pa res niso socialisti tako hudobni, da nameravajo kar tebiničmeninič — ta ogromni kapital — konfiseirati ali zapleniti? Ce bi kaj takega bilo, imamo armado, ki bo branila privatni kapital , . ." Nič ni bedastejšega ! V slučaju, da socialisti v politični premoči proglasijo privatno posest sredstev za produkcijo in distribucijo za skupno lastnino vsega ljudstva — kje bo takrat že armada T In če bi tudi vojaštvo še bilo tukaj, kdo ga bo vodil, ko bo pa cela državna uprava v rokah socialistov f Način razglašen ja privatnega kapitala je danes še postranska stvar. Socialisti samo vemo, da privatna lastnina sredstev za produkcijo in distribucijo se mora X ameriški republiki itnaino milijone delavcev. .In ogromna večina teh delavcev ai organizirano gospodarsko in politično. Ne brigajo se za unije, ne za politično socialistično organizacijo. Neor ganizirani delavci so jez, ki jšzi organiziranim delavcem pot do napredka, do politične in gospo* darske enakopravnosti. Vsaka postojanka, katero se or ganizirani delavci izvojevali po hudem boju, je zavoljo neorga ni ziranili delavcev vedno v nevarno sti. Strokovno neorganizirani de lavcl skebajo v dobi štrajka, po litično neorganizirani delavci pa izdajajo svoje koristi in tovariše svoje na dan volitve kapitalistom Ako bi bili delavci složni, orga nizirani, bi ne bilo na svetu sile ki bi se jim zoprstavila. Kapitalisti bi morali privoliti v zahteve delavcev in postavoflajni zastopi bi sprejeli take zakone, kakršne zahtevajo delavci. Danes je drugače. Izdajice, največje sovražnike delavskih teženj najdemo v delavskih vrstah. To je tudi vzrok, da kapitalisti in njih ponižna dekla kapitalistična razlastiti in postati skupna last i vladw de]ajo tafeo z deUvd vseh ljudij, Kako m na kak način | 8e jim p0|jll.|,i se bo to izvršilo, bo odločila bo dočnost in pa proletarijat v splošnem, kterega se mora prej pridobiti za socializem. Prej ko ne, je pa gotovo, da proletarijat po končni zmagi ne bo delal nobene kupčije s kapitalisti. Ameriški ljudstvo za čsaa prve revolucije ni vprašalo an- Ne črtimo kapitalistov, kraljev, cesarjev in duhovnikov. Ne oči-tajmo le njim, da so zakrivili današnje razmere. Pojdimo marveč med neorganizirane delavce ;n povejmo jim odiprto v obraz, da so jvečji sovražniki delavcev. Povejmo jim to z lepa.™ Z vsakim delavcem, katerega smo pridobili za strokovno delav- smo zase-mu sistemu globoko rano. Storili smo gleškega kralja, koliko je vredna t« zemlja, temveč jednoatavno jo I ¿7 ^ ..... je proglasilo za svojo neodvisno . |j , . .. . last. Istotako niso vprašali abolu-l . . , , m n , , .. sistemu globoko rano. Storili smu cijonisti za časa druge revolucije , ♦ * i * * . J.i 1 i.............. b j 11 i 1.-.. ... I «tokrat koi fr zabavljamo kapitalistom, kraljem; cesarjem in duhovnikom. Kedai; bo zginila ne veda iz delavskih možganov, takrat bomo tu*ii gospodarsko in politično enakopravni. Zatoraj na agitacijo med nezavedne delavce, ki so vsled nevede sovražniki samega sebe in svojega razreda. | J. Z. . Delavci, pripravljajte se na proslavo prvega maja!. poti Lincolnotn, koliko so vredni zamorski sužnji; osvobodili «o jih tjrez vsake odškodnine. V prvi in drugi revoluciji je tekla človeška kri; do dobe tretje revolucije, ki bo plamtela za industrialno svobodo, bo pa moderni čas morda ustvaril druga sredstva in razmere, tako da se bo završila nekrvavo, kljub temu, da bo delavstvo razlastilo kapitaliste, ne da bi jih vprašalo koliko so vredne njih železnice, rovi, fabrike itd. Strankin kongres. Socialistična stranka v Zedinjenih državah sedaj splošno glasuje o členku stra-vnkine ustave kteri določa, da se vrši kongres vsake dve leti. Izkl glasovanja bo znan dne 6. aprila. novo razstnlba proti treni časnikom v New Castle, Pa. V Penn sylvan i ji je namreč nek star za kon, ki določa, da mora vsak časopis tiskati itne urednika in last nika. Proti teinu zakonu so se "pregrešili" v imenovanem me stu listi "Free Press", "Solida rity" in "New Castle Herald l*rva dva lista sta socialistična, a zadnji je republikanski. In ured niš k o in upravniiko ost »b je prvih dveh listov, namreč socialističnih je bilo obsojeno v vsakem slučaju na $600 globe, a republikanski list, ki se je ravno tako "pregre šil", je bil pa--oproščen Sodrutfi pri "Free Press" so vlo žili priziv za novo obravnavo, do čim je pet sodrugov v uredil^ vu iu upravništvu lista "Solidarity" odklonilo plačilo globe in slo raje za tri mesece v zapor. — Blažena si tiskovna svoboda v Ameriki In trikrat blažena si pa ti, dvo-obrazna kapitalistična justica! Cestoželezniški skebi v Phila-delphiji, kteri so preti par tedni v divjem diru s karami po ulicah streljali v mnofiee ljudi in nevarno ranili par otrok, so bili pred par dnevi pri sodišču — popolnoma oproščeni. Sodnik jih jc jed-noatavno oprostil še predno so na stopile priče, ktere so bile jasno dokazale njih lopovstvo. Spet nov dokaz gnjilobe korupiranih, in prodanih sodnikov! Skeba, ki je pri belem dnevu v pričo, stoinsto Ijmli streljal iz revolverja v množico z očitnim namenom, da koga ubije, se oprosti, — a štrajkarja, ki je z opeko ubil le šipo na električni kari, se pa ptišlje v šestletno ječo! To je pravica! To je red in zakon! Seveda, v jednera in drugem slučaju je pravzaprav so-dila 44 Rapid'TransirČo. " ; sodnik njen ponižni hlapec, je le izustil, car so mu rekli tirani. so storili, da dobe močno in ostro orožje. Če bi vsak sodriig izprašal svojo vest, bi se jih mnogo našlo, ki ne bi ostali. 4'Koliko naročnikov sem že dobil za Proletarca?" — bi moralo biti vsakdanje vprašanje vsakega resničnega, slov. socialista v Ameriki! Rockefeller pravi, da se ljudstvo nima ničesar bati od njegove "ustanove", kajti ista da bo poti kontrolo vlade. Samoobsebi razumljivo! Toda kdo pa kontrolira vlado? Mar ne Rockefellerji? IZ STRANKE. Razlastitev privatne posesti. Nek zelo "učen" in "praktičen" človek z imenom Miller pri občil je v sprilski številki revije "Century Magazine" dolg članek, v kterem se muči, da bi dokazal, kako "nepraktični" da so st>cia Mednarodni socialistični kongres. Mednarodni socialistični biro v Bruselju, Belgija, je nrrfnnli teden jj^j pozval ve socialistične organiza-; Ta ¿lovek 2 ozkimi niož#rani tr_ cnje po celem svetu, da izvolijo d* (Wf da Socialisti nimsjo še nobene- egate za osmi mt^narodni socia- gA _ proP|l6unil za kolektivizem listični kongres, ki se vrši v Ko- aH ftkin)no On je InIlen. danju na Danskem od 22. avgusta ja> da bi 80Ciaiigti predvsem mo- do 3. septembra 1910, Obenem bi rô vabi vse strokovne unije in kotrperativne delavske orgaàiza-cije, ktere kolikortoli odobrava- rali biti na čistem, kako in na kakšen način hočejo razlastiti privatno posest sredstev za produkcijo in distribucijo, ki so v rokah jo socialistična načela, da pošlje- kapitalistov. Izračunal je, da sku-jo svoje zastopnike na ta veliki pna vrednost vseh železnic, far-m pomembni zbor mednarodnega mamkih in mestnih zemljišč, tvor-proletarijata. , in bančnega kapitala s Na dnevnem redu lettišnjega preostankom, telegrafov, telefo-kongresa, bodo mnoga in važna novin druge privatne posesti v uprašanja. ki se naravno tičejo Zedinjenih državah znaša *70.225-delavcev vseh narodov. Najvaž- 860.031 (sedemdeset miliard. dve-nejša med temi so: stopetindvajset milionov, osemsto 1.) sorodstvo med delavskimi šestdeset tisoč jedenintrideset tlo-organizacijami in političnimi stra- larjev). Nato vpraša prevzetno: nka,ni» j Kje boste vi. socialisti, pa dobili 2.) problem brezposelnih; t j toliko denarja, da bi knpili vse te &) razohoroženje armade; stvsri?" Sod mg Fdeeman Knowles, izdajatelj in urednik bratskega li-Ako bo člen. sprejet tedaj se vrši [ sta 4 4 The I>antem" v Deatlwt>o kongres so*'ialistične stranke 18. lakota, je bil zadnje dne- maja v Chicagu in z volitvami de-1 ve oproščen od dveh obtožb. t4cri-eirat-ov se prične takoj. | »ninal libel-a", ktere so proti nje- Mednarodni kongres. Po sklepu I "»perili lokalni kapitalisti, ko stranke pošljejo Zedinjene države j neustrašeno zagovarjal pravice osem delegatov na mednarodni so- j ^ raj kujoči h rudarjev v Leatlu. cialistični kongres, ki se vrši me- Knowlesa čaka še jedna obravna-se<»a avgusta t. 1. .v Kodanju na va' kajti lakaji Ilomestead Mi-Danskem. Nominacija kandklatov j ning - kompaniji so mu obesili kar se že vrši, in ko bo končana, pri- tri tožbe f^1 vratJ t(R,a z gotovost-čne se volitev zastopnikov potom j 8e pričakuje, da bo tudi od splošnega glasovanja (referen-1 »dnje obtožbe oproščen. Do zma- dum.) Sovražniki delavcev. ge st) Knoulesu pripomtvgli sodrugi vseh narodnosti, ker st) ga pravočasno gmotno podprli, da si je preskrbel dobro zagovoraištvo. Kdo je največji nasprotnik delavcev? Na to vprnšanje odgovarjajo nekateri kapitalisti, cesarji, kra- G laso vit i francoski antimilita- rist v Parizu, Gustav Herve, je obsojen v štiriletni zapor. "Pre- ... i. .. . , . .. . .grešil" se je z nekim člapkom v lji, duhovniki vseh ver, trustjani, 4 , . . 1 . i . .. j j i j svojem listu, v kterem je seveda, sploh ljudje, ki živijo od dela dru- i . a.- J ; • ai- • ai ožigosal armado, m zato «mora v zih. Ali je to resnica? Ali je tak • TI „„ . , -i - . ječo. Herveja ni pa najmanje po- odgovor premišljen? bi,ft u imfamna ob Jba^^ Kdo je največji sovražnik de- po obravnavi se je v ostri satiri lavcev? Mar ni strokovno in poli- neusmiljeno norčeval iz celeg* so-tično neorganiziran delavec?! V dnega procesa, osmešit scinike, slučaju štrajka strokovno neorga-1 državnega pravdnika in porotni-niziran delavec zahrbtno napadene in končno je vzkliknil? Jaz svoje tovariše - delava.--!;'ki se bo- L*™ jih pričakoval pet. Pa naj njo za boljše življenske razmer* | bo jedno leto za "duše v vicah!" v mejah današnje človeške dru- žbe. On izda avoje tovarKe. kot, Pre<, nekftj dnevj y jo »zdal Jude,. Krmta. gre »kebat, Ijfore,1 tvorni(>a ZH UdeloTa„jp m pomaga go^nlarjem (deUda-w jp bi|a ,a8, L Fi(lh.g jaleem) porazit, »ebe. hvojo dnm- Kurniture - konipanije. Obenem je no (ie,o .ma) ,n «voje tovanše. z(forelo ^.„^ ()8eb_ tcmi Strokovno organ.z.rani .lelave. »e osem deUK kj bil(> lene y borijo /.a splo.no dobro za w de- tvornicj. 8oved rn ta dvRnajflt. lavee, za boljH, goapodarak. polo-, kTBtnj lunor npie biti t(Uj nih;,e žaj v kap.tal.Ht.in. Joveik. dru-1 «^„voren. l,aatniki tvorniee dol- ! že i>glijegRsee. fei, <|h ho bili pre-Kdo je Se sovražnik in aieer ie počasni, da bi bili rešili neareene največji sovražnik delaveev» žrtve; načelnik ognjegasoev pa Ali ni politično neorganiziran i trdi, da so bile varnostne naprave razredno nezaveden delavec? j proti t>gnju v tvornici — uhajali- Politično organizirani delavci v j šca potom izvanjskih stopnic s(K»ialistični stranki se borijo za| pomanjklijve in za nič. Stsra pc-vpropastenje današnje kapitalisti- sem ! Dvanajst delavcev in de-čne človeške družbe, v kateri sma- lavk je moralo zgoreti zato, ker je trajo delavce za navadne in brez- profit več kot isvljenje delavcev! pravne sužnje, in za zgradnjo so-| Moloh žre neprestano . cialistične stranke v kateri bodo vsi ljudje gospotlarsko in politič-| Kako kapitalistična sodišča rc no enakopravni. I žejo kruh pravice, dokazuje na Iz nebes padel na stol. Leta 1804 je zavladala v mesecu septembru meti prebivalci vasi St. Gourgon jri Rtmen velikanska razburjenost, ki se je bliskovito razširila na druge vasi. Neka mlada, dekliea je doživela tako čudežen dogodek, da bi knia-u zatemnela slava Jeanne d'Arc. Suzana Jaqueminor je pasla ovce. kot svojedobno Ivanka, za ktero tešejo, ako še niso stesali, svetniški stol ce k Dne 16. septembra ob treh popoldne je bil krasan dan. Solnce pe sijalo in oblačka ni bilo videti na nebu. Nakrat je nekaj treščilo poleg nje v grmi. Kô je v strahu pogledala tje, je videla meti polomljenimi vejicami bel stol. Pokleknila je, pričela moliti in klicati na pomoč, Pastirji, ki so pri hiteli na pomoč, so kmalu klečali in molili. Kaj je neki s tem stolom, ki je padel iz neba? Zakaj je ta čudež prva videla pastarica Suzana Ja-queminot? Tako so vgibali ljudje in ponižno ogledovali zdaj deklico, zdaj stol. Nekateri so šli po župnika, ki je bil precej bistre glave. Na njegov ukaz so se dru^i zopet toliko ojtinacili, da so vzeli stol iz grma. A, glej ga zlomka, grm ni pričel goreti, kot so pričakovali babje-verni farani. Vaški mizar je izrekel svojo strokovno sodbo. Povedal je, da je brezovega lesa, pa zelo slabega dela. Vsled tega bo-gokletja so se prekrižali vsi po-božnjaki. V svečani procesiji so nesli stol v cerkev, v kateri se je nekaj dni noč in dan drenjalo. dobro in pobožno ljudstvo, ker so hiteli skup verniki iz vseh bližnjih vasi, da vidijo Čudež. Župnik gleda mirno to komedijo, ker jo ne more zabraniti in tudi ne pojasniti, odkod je prišel ta stol. Su zana je dobivala od povsod darila. Neka bogata vdova jo po; hčeri, ker jo je Bog že na t*m svetu obdaril z nebeškim sedežem. Snubci so hiteli od vseh strsni. Vsakdo je hotel oženiti devico, katero je doletela očividna božja milost. Skozi teden dni narašča ta dirindaj, mesto ds bi ponehal. Nekega jutra je pa zginil stol. Novo začudenje in drv en je. Ali je stol v tej kratki dobi že spolnil misijo, glede katere ni bil nihče na jasnem? Še le leta kasneje, ko je že niinola sreča nadutega in domišljavega Napoleona, so napredni kmetje zvedeli po župniku res nico o stolu. Zvečer, preden je zginil stol. je dobil župnik časnike, v katerih je čital z zadoščenjem: "Dne 16. septembra se je zoSf meniti naravoslovec, gospod Gay Lussac v drugič odpeljal z balonom in se dvignil 7016 metrov visoko nad morsko gladino; dvig. nil se je višje, kot vsi ljudje pred njim! Skušal se je dvigniti še višje, a ker je balast že pometal iz gondole, je zagrabil ^tol in ga vrgel na zemljo. A zrakoplav se vz-lic temu ni hotel dvigniti in spustil" se je na zemljo ob 3 uri 45 minut med Ronen iu Dicppe, Komaj je župnik to čital, je šel po stol in po sekiro in na ognjišču je kmalu prasketal ogenj. Svoje i ara ne je poznal predobro, radi tega jim je še le povedal, da je sežgal stol, ko je minolo že dokaj let. Kdo vč, če po letih, ko bo ta dogodek žive} med kmeti kot pravljica, ne proglase 4 4 Madonna del-la sedia" iz St. Oourgona svetnici. Marsikateri Čitatelj bo rekel, to je nemogoče. ' * ■ No, Če so razumeli narediti iz Janeza Nepomuka svetnika, ki ni nikdar živel, zakaj bi ne proglasili Suzane svetnici, če tako pro-glašenje zopet privede versko mlačne iVancoze v naročje edino zveličavni cerkvi??? Socializem je produkt mva>vne-ga razvoja. Pojavil se je in prišel bo, in ni je sile, ki bi ga ustavila. > Visoke cene. Visoke cene živku je težko raz-agati. Povečini ljudje mislijo, da jih povzroča slabo gospodarstvo. Kupujemo namreč feč. nego ra->imo in mečemo preostanek vstran. Kuhamo več me«a nego ga moremo pojesti, pijemo čev, nego )i smeli. Če je res takt), je rešitev vprašanja lajika. Umno gospoda^ riti in gospodinjiti se naučite, 'redvsem skrbite, da se ubogi že-odec od ptiči je in potem uživajte tlobro želodčno toniko, kakršna je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vam usposobi že-odec za uživanje vsakršne hrane, fed vam bo zopet dišala in uživali Kwte lahko vse kakor ste v svojih mladih letih. Nič ne bo zavrženo. To zdravilo je najboljše v boles- • nih želodca, drobja, živčevja in krvi. Priporočati je smete brez skrbi vsein ljudem slabega teka, >letlega ali ožoltelega obličja, o-slabele moči in teže, s težavami po jedi, bljuvanjem in bolečinami. V lekarnah, Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. KAKO SO NASTALE VERE IH BOGOVI? Ta interesantna razprava is pod peresa slavnega Ingersola se dobi v slovenskem prevodu sedaj sa samo 15 centov! Pišite na isda-jatelja IVAN KAKERJA, 1922 8. Laflin St., CHICAGO, ILL. SLOVENSKI DELAVCI! Nirtča|te knjigo Upt. Sindalra: "DŽUNGEL" največji sooialni roman 20. stoletja. Knjiga je pred kratkim izšla v slovenskem prevodu in se že razpošilja. Cena s poitino vred $1.25. Naroča se pri upr. "Proletarca", 2146 Blue Island ave., Chicago, Illinois. PRAV KAR JE IZfiLA v založbi Slov. del. tiskovne dmž- • be brošura SOCIALISTIČNI KATEKIZEM.' Predelal za slovenske delavce v Ameriki sodr. Ivan Molek. Ta brošura je izvrstno sredstvo za socialistično propagando in živa potreba za vsakega razsodnega agitatorja, kteri rekrutira nove so-druffe. Priporočamo jo zlasti so-cialistiČnom klubom, da si je naro-če večje število iztisov. Cena posamesnemn iztisu je 10 centov. Kdor pa naroči naenkrat 20 ali več iztisov, jih dobi pa pO 5 centov komad. Naroča se pri upravništvu 'Proletarca" 2146. Bine Island Avt, Chicago Oity, 111. :la vstvo in socializem ■u*it,a ima ^ravk,° d° <*> umetnosti, do udobnosti in do od« IsHt ka, kolikor to zahtevata harmoničen razvoj človeškega telesa m človeške duše. Po drugi strani si (m kapitalisti s kapitalom, pridobljenim vsled izkriščanja delav- ia vabilo organiziranih kovi- »v na Jesenicah se je dne 6. v proMtorih 4'pri Jelenu" javen shod, na katerem je •al sodrug Dr. Turna po želji ... _ >t.. - # ♦ ..i^i , iMtva' pnvoičijo saivo vseh živin izacijc o referatu: ,4Delav-tl.......* . in socializem. Referent je ko-mogoče popularno pojaanil n delavca in pokazal, kako je pojem 14 delavec" razvijal pri nas na Slovenskem in o je končno prišlo do se se« jega pojma 44delavec" v dru-kulturno in ekonomično raz-ih deželah. Početkom je bil delavec dninar, takurekoč be-ki živi mi dneva do dneva, od do ust. Obrtni delavec, čevljar, i t. d. se je smatral kot po-nik 44Osel", kot nekaj boljšemu! delavcem dninarjem. Kake jemnosti med temi delavci seli ni bilo in šele ko se je otvo-prva večja tvornica v Ljub-i, so nastopili fab^čnl delav-Ker se delavci v fabrikah ružujejo v večjem številu ter wo enak življenski položaj, e potrebe in cilje, se je zbu-o med njimi čustvo solidarno-l. Moramo pa priznati, da se ta ustvo ni pri nas samordno vzgojilo, ampak so ga prinesli delavci, ki so bili po svetu, iz tujine tudi med nas; bili so to obrt ni delavci. Imeli smo torej delavce. Delavstvo kot celota pa postanejo ti posazemni delavci takrat, ko P3 zavedajo skupnih gospodarskih, političnih in drugih interesov. Delavca karakterizira, da oprav lja ročna dela za lastni življenski obstanek, t. j. dela. da se prehrani, oblači in da ima njegova družina svojo streho, vse to v najmanj mer^ da komaj zadošča za j^bstanek. Delavstvu nasproti stoji kapitalizem. Kapitalizem predstavljajo veleindustrijaiei, vele-%govci in veleposestniki. Ti kapitalisti so direktni nasprotniki in izkoriščevalci delavstva. Vele-^ industrijalec izkuša s kolikor rao-ftgoce nizko mezdo produeirati kar največ mogoče blaga in ga oddajati po najvišji ceni. Veleindustri-jalec torej stiska delavstvu zaslužek. Drugi izkoriščevalec je vele-EgTFgiVVec, izkuša prevzeti po naj- ¡IjDižji ceni blago oil fabrike in poti letnika ter prodajati blago po najvišji ceni. Veletrgovec torej viša ceno živil, oblačil in stanovanja. Veleindustrijalec pritiska torej na mezdo, da p<*itaja nižja veletrgovinar pa dviga ceno za življenje delavstva potrebnih stvari. Veleposestnik izkuša z naj nižjo mezdo kakor fabrikant produeirati kar največ mogoče »ita in živil in po ponajvitji ceni prodajati. Kct pa je produkcija žita odvisna oil letine .kar ni odvisno od volje poljedelca in je ena letina prebogata, tako da iz žitorod-nih dežel prihaja preobilo blaga, L medselmjna konkurenca niža ceno ■ žita, tako da veleposestnik pre-I malo dobi. Zaradi tega izkušajo veleposestniki ceno živil podra- rpiti s tem, da potom parlamentov p dosežejo nalaganje carine, t. j. davek na uvoz. A ko n. p. stane kvhital omenjega žita na debelo K 12 in se mora plačati K 8 carine »otein ima avstrijski veleposetni-ki inoaemci ne morejo dajati blaga zardi carine. Med delavstvom in kapitalizmom v tej trojni obliki ni mogoča sprava. V interesu delavstva je kolikor mogoče visoka mezda in kratek delaven dan, tako da mu ostaja čas za počitek, odlastek in izobrazbo, v njegovem interesu je, da živi in stanuje kolikor mogoče ceno. V interesu kapitalizma pa je, da je mezda nizka in cena pridelkov kolikor mogoče visoka. Tukaj je kontrast direkten in se ne da drugače izravnati, kakor potem razrednega boja. Stremljenje delavstva je torej v prvi vrsti, da si osigura življenje. To je u-sfrvarilo delavske strokovne orga-niiaei j<- v konsumnih društvih. Ker pa so imeli predvsem kapitaf listi v rokah zastopstvo v parlamentih ih parlamenti dajejo zakone in določajo carino, je delavstvo nvidele^ da brez politične organizacije ne more uspeti. Zato je ptoti izkoriščanju kapitalizma po L državnih zastopstvih ustvarilo tu-■fTpolitične organizacije. m Delavstvo v svojem razvoju pa fte ni zadovoljilo več, zahtevati p>ajnnjejše potrebe za vsakdanje življenje, ampak je prišlo do spoznanja, da ima enake pravice do ugodnega življenja kakor ostali Ijenskih potreb v polni meri, izobrazbo, udobnost, fuibavo in odlastek, ampak smatrajo kot prepo-trebno zase tudi razkošje» in praz- no dangubo. Umetnost in pridobit4 in po zmernih cenah, stim, ki iščejo novih naročnikov sa "Proletarca" naznanjamo, da dobi vsakdo, ki pošlje pet novih 11243 W, 18th 8t celoletnih naročnikov, roman po imenu PŽUNOEL zastonj. . .Posurite sel Diungel je velika povest, v lepo vezani knjigi. Če hočete imeti drugi teden to povest, I kjer je najveC zabave. Ali ie ne vei ki je sajeta is delavskega življen- da J* naivec «b»v« v gostilni. ja in spisana po znanem soc. av- Johtl KOŠiČek. torju U. Sinclair j n, tedaj pošljite L ^ ^ nJ^™* V VAC KROUPA, Chicago, 111. Halo, Johny! Kje »i pa bil včeraj? Saj vei kje, tam Sodrugi! Priporočaj-te hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago, DL Ima veéjo zalogo ar, veriüe, pral» nov in dragih dragottn. la vrla je tmdl vaakovretna popravita v tej stroki p« telo nizki OMAMU «al novih naročnikov in knjiga se vam pošlje sastonj na vaj dom. Hočete knjigo Diungel sastonj? 1807 So. Centro Avo. Chicago, m. Druttvena retalle, kape, prekoramnlea, bandera itd. aa alovenaka društva najbolje preakrbi Emil Bachmau 1719 So. Centre ave., Chicago, 111. Koliko je lena vredna? V neki tvornici. za ženske offc leke v iztočnem delu mesta New York je vposlena jedna vdova, ktera vsak dan polika 480 pokrivale sa korsete. Ltkiinik, kterega rabi, vaga sedem funtov. Z delom prične ob 7:30 zjutraj in neha ob šestih zvečer. Deset ur vsak dan stoji pri mizi in vzdiguje, rnzgre-va in premice sedem funtov jekla. Za to svoje delo dobi .$6j>0 na teden. V ra v no isti tvornici je neka druga vdova, ktera s sedemfunt-nim likal n i kotu polika vsal: dan 40 t uc ato v spodnjih kril. Njena plača je $8.50 na teden. Obe vdovi morata preživljati otroke. Toda- niso same vdove, ki morajo skrbeti z delom svojih rok za familijo. V tisti tvornici je tudi mlado dekle, ktera prišiva gumbe; v daljni Rusiji ima starega o-četa, kterega mora preživljati. Ta deklica mora prišiti stoinoticm gumbov prefino zasluži devet centov. Dniga mlada deklica zveže 84 ducatov pokrivale za korsete vsak dan, a koncem tedna dobi $5. In to ubogo dete je še toliko zavedno, da misli, da bi moralo dobiti najmanj tri cente za tucat pokrivale. Zahteva li preveč? Da — njen delodajalec misli, da zahteva preveč. Tako bi lahko našteli še dvesto drugih vdov in deklie, ki so vposlene v dotični fabriki za obleke. Sledili bi jim lahko iz tvornice na dom, v zaduhla stnovanja . . . kjer jih pričakujejo vnak večer objokani bledi obrazki; pričakujejo matere z izsušenimi in raz-oranimi obrazi. Vrnemo se lahko zopet nazaj v tvornico in tam pogledamo v poslovne knjige. V teh knjigah vidi-mo, da kompanija zaračuna vsaki delavki, ki je plačan od kosa, vsak dan sedem centov za električno silo. Ako delavka zlomi ši-vanko — kar ni nič nenavadnega, plačati mora dva centa; za vsako drugo malenkost, kar se poškoduje, pritrgajo ji pet ali deset centov. Če pride pozno n» delo — NASI ZASTOPNIKI La Salle, ni. .-John Puček. Conemaugh, Pa.: Frank Podboj. St. Louis, Mo.: Vincent Cain-kaf. Johnstown, Pa.: Math. Gabre-nja. Colorado City, Colo.: Drag. Po-gorelee. Jakob Dolenc, Box 3, Willock, Pa. Tony Mrak za Hackett, Pa., in okolico. Joe Pajk za Pennsylvanije. John Mesojedec, Box 337 Davis, W. Va. Frank Crne, Cleveland, O. Rock Springs, Wyn.: Valentin Stalick. Za Chicago in okolico sta naša zastopnika Mike Kulovec in John Jereb. Anton Sterle. Box 368, Chis-holm, Minn. Anton Jalovčan, za Hudson, Wvo. Lorain, 0. in okolico: Frank Vevar. Kenosha, Wis.: Ignac Radovan. Darragh, Pa. in okolico: Ivan Ring, Ribbing, Minn.: Frank Hitti. Za Minnesoto: Jernej Črnogoj, Box 477 Eveleth. Louis Ol a žar za Sygan in okolico. _ ' Frank Verbajs, Vandling, Pa., box 135. Frank Cirk, Cleveland in okolico. Filip Godina, za Indianapolis, Zastopnik: Jožef Radelj, box 257, Frontenac, Kans. Za severon stran Chicaga: Joe Zavertnik ml. 440 N. Curtis St. Anton Mesec, Indianapolis, Ind. za okolico (Severno stran.) John Gašperin, 22. Stagg St. Brooklyn, N. Y. Nick Vuk8inič, Chisholm, Minn, za ta okraj in okolico. Lozekar Gasper v Cum beri an-du. Wvo. Pongrac Jurse, za E. in W. Mineral. Kans. Frank Vegel, b. 134, Girard, Kans. in za Franklin, Kans. Slovencem in Hrvatom! namanjamo, da isdelujamo ram........ Obleke Dftjlu)vej4ein kr°iQ- UmjaJu» d«to; trpetno in liftae vuAvaV) y J5aJofi imamo kodi rmam9 dng9 potrefaééind, k apa. da ji v delokrog oprave — oblek. Pridite is oglejte si nafto ialoftbo. Z veao «pošlovanje« J.J.DvoR4Kf>Col AUNION CLOTHIERS "TAIIORS.^ 1C raTTCTïïTiiiirrirv;» DOBREGA FOTOGRAFA Povsod cenijo. Zato pojdite k kteri Izvrstno fotografuje. Najboljše delo. Cene zmerne. 14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. KA VOQ PLACE. TELEFON CANAL 287. ustanovljeno ísss. Izdelujemo men 122, $25. Proda jemo f °-ovc obIekc po 10, 112, $14, $15. Imamo zalogo modernih klo- 1HIWIIW bukov y najraznovrstnih bojah. V zalogi imamo tudi veliko zalogo srajc, kravat, jank, spodnjih hlač, opank, i t. d. KDOR HOČE IMETI dobro obleko najnovešega kroja, okusno in trpežno delo, naj se o-glasi pri MIKE KASTRUN-U, krojač na 1842 So. Center ave., Chicago. 111. Izdeluje tndi ženske obleke po vseh krojih. — Pridite in poglejte ! ¿a mnogobrojna naročila se priporoča ¥| IT)f mm m MM V? V/ PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUK1 MAiflEli, 1724 S. Centre Ave., Chicago, 111. Zdravljenje v 5 dneh FRANK UDOVIfi, EKSPRESMAN 1343 W. 18th Street pri Rlue Ialand Ave. CHICAGO, ILLINOIS Prevala pohištvo, premog, drva in drugo. Oglaaite ae pri tHem. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico. brez noža in bolečin Varicocele, Hydrocele ČE RABITE EXPRESS ko£l|o, seno za živino In sploh reči, lcl spadalo v sta|no stroko --se oglasite pri- W. J. BRENNAN, 1132 1st St. La Salle, III. (RAZŠIRANJE ŽIL) Oadravim vaaeega, kdo» trpi na Varieoeeli, Stric turi. Dalje oadravim nalezljivo aaetrn^fenje, ftivtae neamolnoati, vodenico hi bolezni ti«o4ih ee moikUi. Ta prilika je dana tiatim, ki eo iadali te velike evoti zdravnikom ne da bi bili oadravljani in moj namm je p» kasati vaem, ki ao bili zdravljeni od tneatov zdravaIko« brezuepetno, da poaedajem le jaa edino aredatvo. a kfceria zdravim vapeino. Za nevapetno zdravljenja nI treba pla£atl—la sa vapetea Ozdravim pozitivno ieiodetae bolezni, pljatea, na jetrfk in ledvicah ne glede kako atara je bolezen. Tajne molke bolesti sdravim hitro, ca «talno in tajno, tiviene onemoglosti, «laboet, zgnba krepoeti, napor, raa trupi en je in zgnba voda. Pljufia, n^uiuho, Bronebitia, arftnc bolezni in pljnine zdravim z mojo najnovejio metodo. ... .Ženske bolezni v ozadja, beli tok in drage zdravim za atalno. —Zaatrupljaaje in vse drage kofcne bolezni kakor priUe, ture, garje, otekline.—Moini tok in drage bolezni. Prelite in avetnje zaatonj. DE. ZINB, 41 80. OLAEK 8T, OHIOAOO (Med. lUndolph in Lake 8t) Uradnje: od 8 nre zjnt. do §. nre zvečer. V nedeljo: od 9 ure tja t. do 4 ara pa;. TELEPHONE 380 R. ALOIS VANA — i zdelo vatel j — sodovice. mineralne vode in raznih neopojnfH pijač. 1837 So. Pisk St. Tel. Canal 1406 Jako važno vpra&o|e? "Ali sem le poslal saostalo naročnino na "Proletarca*'t &« ne? — Hrizantama in Cimbas. (Spisal Milan Pu ge i j.) (Nadaljevanje.) Popotnik je prenehal; prej je ležal vznak preko listja, zdaj se jedvignil in gledal is dupline noé. Zunaj je Se lila ploha, še vedno je grmelo in se bliskalo. Vsak hip se je posvetilo in debla naokrog in gozdna tla, ki so se videla iz votline, so zasijala v nekakšni mokrozeleni luči. Odnekod je pri hajal šum vode, najbrž hudournika, ki je imel kje v bližini svojo strugo in je zdaj drl po njej kalen in besen kakor obseden. Jaz sem čepel kakor prej. Ola ▼o sem tiščal na kolena, spodaj sem oklepal noge z rokama in strah me je bilo. Mislil sem na ti* ste tri hudodelce, ki so se obesili na gabru in hodijo zdaj podenj metat kvarte. Na spomin mi je prišlo, da bi lahko prišli mimo in ker je nocoj dež, bi Sli lahko v votlino. Kar k nama bi sedli, na kvarte bhpriČeli igrati, molčali bi in oči bi se jim svetile kakor mačkam. Kadar se je zablisnilo, se mi je zdelo, da jih vidim. Tam med deb^ li da se svetijo njihove mačje oči, med pljuskanjem dežja po lu£ah, da se čujejo njihove nagle stopinje, da bodo stopili vsak čas v votlino. Naravnost iz pekla v votlino. Ko so se razgubile te misli, so prišle druge. Premišljeval sem popotnikovo življenje in ga primerjal s svojim. Že tako mi je bila zoprna moja večna enoličnost, a zdaj še huje. (•■o sem pomislil nazaj, nisem našel dogodka,- ki bi bil vreden spomina. Enkrat sem se izgubil, pod noč sem se izgubil sredi gozda, ko sem iskal pobeglo živinče, to je bilo menda vse. In kaj je bilo pravzaprav takrat t Nekoliko strah me je bilo, divjačina me je plašila, ki je pošume-vala tuinlam po dračju in grmovju, pol ure mogoče sem taval sem-intja, si opraskal roke po grmovju, se parkrat zadel sredi teme ob deblo in zagledal naposled cigansko šitorišče. Vsi so poznali mene in jaz sem poznal vse, pri njih sem prenočeval pod staro brezo in poslušal njihovo petje in igranje, ki sem ga že tisočkrat sKšal. In sosedova Tina, tista visoka, močna in črnogleda, je prišla nekoč no noči k meni, ko sem spal na podu in je jokala in tarnala, kakor bi ji oče in mati v enem dnevu umrla. "Kaj pa jet" — sem jo vpra-Sal "Rada te imam I" — je rekla in Še huje jokala. Jaz nisem nikoli maral zanjo. Drobna, šibka in nežna dekleta sem imel takrat rad, takšna, ki imajo z rabio rdečico nadahnjena lica in skoro prosojno kožo po njih kakor alabster, ki imajo velike in modre oči in lase bogate in svetle in take, kakor bi bili od svile. Na g&jsko gospodično sem mislil, na tisto, ki ji je bilo ime Hri-zantema. Včasih po noči se mi je sanjalo, da je priplavala k meni kakor ptica. Zadaj so ji segale bleščečebele peruti čez glavo in spodaj so se dotikale tal, rdeče in velike rože je imela vpletene v svoje plave in svilene lase, modro krilo je nosila na sebi, čisto tako, kakor ga nosijo na podobah angeli - varihi. Tuintam sem se samo zaradi nje veselil noči. "V sanjah pride!" — sem si mislilin sem bil srečen. In kadar je ni bilo, sem bil ves pobit in ne vol jen. In dogodilo se je, da sem molil pozno v noč, klečal na podu v slami in molil samo zato, da bi me obiskala v sanjah Hrizantema. Ljubil sem jo, Bože moj, ljubil s tako čisto in pošteno ljubeznijo, kakor dober kristjan svetnico. Tudi zdaj v votlini so bile nenadoma vse moje misli pri njej. Videl sem jo, kako sloni na grajskem oknu in strmi v to vihamo poletno noč. Bogvekam bežijo njene misli, bogvekam hité skozi ploho, skozi bliske in grome, bogvé-kam vodi njeno mlado srce tiha cesta hrepenenja^ Ali blagor kraju, ki nosi njene cilje, blagor človeku, ki mu je namenjena skrita misel njenega srca! Vnovič je že pričel pripovedo- vati popotAik, ali samo glas sem slišal, ne da bi razumel besede. "Kaj d remije! t" — je vprašal in mi položil roko na ramo. "Poslušaj!" — je velel. "Kar je lepo in žalostno obenem, to ie le pride!" Izkušal sem se otresti sanj in poslušati. i i Pod gaber sedem, kakor sem re kel. In sedim tam in se pečam s tislimimislimi, ki me hočejo zav leči v pogubo. * Mesečna noč je, lepa spomladanska noč. Rahel veter diha skozi sveže vejevje, da pošumeva listje, kakor bi se menilo. Pa se o-glasijo koraki in se bližajo. Okre-nem se, gledam in ukrepam. Ženska je, Se mlado dekle. Ko pride do mene, vidim nje obraz. Kakšno lice! Kakor bi bilo napravljeno iz rož, iz sneženobelih in rdeče nadahnjenih. In oči črne in velike lasje gosti in temni kakor noč. Vidi me in se prestraši. "Dober večer!" — pravi in stopi še bliže. "Kaj delate po noči tukaj, popotnik!" vpraša in mi gleda v oči. "Kaj bi delal!" — pravim. 4Tu prenočujem!" * * In ji pripovedujem vse natanko kako je bilo. O očetu, ki ga je ubil logar, o logarju, ki sem ga poškodoval jaz, o ječi, o župniku, o znancih m o prijatelju, ki me je zatajil kakor grešnik Boga. Dobro dene žalostnemu človeku, če ima komu potožiti svoje muke. Če najde koga takega, ki vsaj dobrohotno posluša. Dekle je^edlo tik mene na mah, naslonilo komolec ob koleno, položila glavo na dlan, gledalo vame in poslušalo. Zdaj so se videle natanko njene oči in njene trepalnice in obrvi. Oči kakor dvoje črnih mačeh, trepalnice goste, vzbočene in dolge, obrvi košate in svetle kakor temen žamet. 44Zdaj sem kakor zaklet!" — sem končaval svojo povest. 44 Doma me nihče ne mara v službo, ker me je imenoval župnik ubijalca. drugod je dovolj drugih, ki so pripravnejši in spretnejši od mene. Kako pa naj živim? Od česa, bi vprašal t In m ari je še sploh vredno, da se ubijam semintjat! Kar eno bi storil in bi bilo vsega konec!" Dekle je dvignilo glavo, kakor bi se vzdramilo. 44Lahko vam je živeti" — je tolažila. 4 4 Kako bi vam ne bilof Mladi ste, poglejte in ki^pki: ja povsod rabijo take ljudi'. Dve uri od tukaj — na Lužarjih se pravi - tam delajo novo cesarsko cesto. Tja pojdite, pa boste imeli še jutri delo." Pametno je svetovala, kajne, a jaz sem bil pa strahopeten in sem se naenkrat zbal bodočnosti kakor otrok sence. Sram me je bilo in sem pokašljeval. In tudi čudno rai je postajalo v bližini tistega dekleta, tako čudno, kakor še nikoli poprej. Saj sem že bil včasih v ženski družbi, pa mi ni nič bilo. Šalil sem se in včasih se mi še tisto ni ljubilo. Takrat pa se je plazilo nekaj vame, nekaj novega in nepoznanega, in širilo po no-trajnosti nekakšno zadovoljnost, podobno pogumu do življenja, samozavesti in zaupanju samega vase. 44Kako ti je ime, praviš?" — sem vprašal dekle, k njemu sem se obrnil in na vse drugo pozabil. "Marijanka mi pravijo" — je odgovorila in gledala v noč. 44Kaj pa si šla ponoči v gozd?" sem bil radoveden. 14Spati ne morem" — je dejala — 4 4 spati. Fanta imam rada pa sem nesrečna. Saj vem, saj vse razumem. Saj ne more Človek imeti rad, kakor in kogar bi si izmislil. Tole bom imel rad, ali tisto tam, ali ono tretjo, ki vem, da mi je res dobra. Saj ni mogoče tako. Ravno tisto mora imeti rad, ki ga ne mara. Poglejte, saj je prijazen z menoj, ampak nič mu ni do mene. Še toliko ne kakor do znanke. Jaz pa sem mu dobra in bi želela, da bi bil tudi on meni. Ravno tako kakor jaz njemu : torej zelo dober. Pa je vse narobe* In ponoči, ko mislim sem in mislim tja, nikdar ne morem zaspati. Nič pokoja nimam, ko imam vse to vedno pred očmi. In včasih ostanem in uidem tiho skozi okno na piano in hodim okrog. Kar tako kakor izgubljena: vedno naokrog in naokrog do jutra." 44Glej," — sem rekel in sem n imel v mislih tistega fanta, ki se je brani. "Kakšen človek mora biti to! Tega dekleta se oteplj«! Ja kaj pa je? Odkod pa je?" "Ne poznate ga, ne boste vedeli kje je to!" — mi pravi. "Iz Kuk-make je,-'tri ure od tukaj; tam je na stanovanju!" "Kako bi ne vedel?" rečem. Tam sem rojen, pa bi ga ne poznal ! Samo ime povej! Ali je An-drejacov dimen, ali je Podrepni-kov Tonejec? Ali je tisti dolgi Matijče izpod Kljukegore?" "Ne!" — je odvrnila. "Tisti krojač je, Gašparin!" Poznal sem ga, kako bi ga ne poznal? Nekoč mi je kazal nedeljsko obleko in marsikoga je ogoljufal. Rekel je, da kupuje v mestu dobro blago, pa je kupoval židovsko. In tudi v vas je prišel kakor nihče. Kakor bi ga iz oblakov stresel. Zjutraj smo ustali, pa je hodil med nami. In ker je dobro govoril, smo ga poslnšali. Ni neumen, smo si mislili, ko ima tako namazan jezik. Kdo pa je tehtal njegove laži? Nihče! Pa je ostal med nami, četudi smo vsi na tihem vedeli, kaj da je. Cigan in nič drugega. Je tudi natanko tako hodil in se vedel. Korake je delal kratke, s petami je kresal kakor za stavo, naglo je govoril, kakor bi se mu bilo mudilo in tudi glas je imel čisto ciganski. Nekako za-ripljcn in napol prestrašen. Zma|al sem z glavo. 44Nisi dobro izbrala" — sem re- razven ciganov! Jaz sem tudi tu kaj! No, vidiš!" Zagledal sem se v tisti košček neba, ki se je videl skozi vejevje In čakal sem, da mi bo kaj odgo vorila. Res sem čakal, ker sem bil v takih rečeh še neizkušen. Zda, vem, d je drugače. Če ima človek koga rad, je slep in gluh kakor tema. Pa naj bo moški ali ženska. Kakor bi mu predrl obe ušesi in iztaknil obe očeti. Nič ne sliši, nič ne vidi in trobi svojo. Res je! Dekle je vstalo in otepalo krilo. "Domov moram!" — je rekla. "Zvezde že bledijo. Vi pa pojdi te, kakor sem dejala: na Lužarje, tam boste dobili delo. Pa srečno hodite!" Obrnila se je in jaz sem vstal. Čudno mi je bilo, kakor bi jemal od mene bogvekdo slovo. 44Počakaj!" — sem jo ustav ljal. 44Kje je še dan! Na sence poglej: polna luna je nocoj. Če svojo prestopiš je polnoči. Saj je še ne prestopiš!" 44Vidiš" — se je izgovorjala 44moram! Moja mati je stara in nima skoro nič več spanca. Komaj predpolnočjo malo zadremlje. Na vse zgodaj je po korcu. po hiši hodi in moli! Zbogom!" 4'Čakaj!" — sem zaklical in hudo mi je bilo nenadoma. Nekaj mi je leglo na prsi in me je tiščalo, kakor bi ležal kamen na njih. 4 4 Roko mi podaj kakor prijate lju. In tisto mi obljubi, da se bo va še kdaj videla! Na delo grem kel in skoro žal mi je bilo zanjo, j tja, kamor si svetovala. Povej mi, Resnično žal. Taka dekle, kakor kje stanuješ, da se povrnem vča-Marijanka, pa se ti peča z Gašpa- sih in s teboj govorim. Ponoči rinoni, s ciganom, ki je ne mara ( bom prišel in bom potrkal na ok-in se iz nje^n$*čuje. "Škoda te no. Ničesar ne bom hotel od tebe; je!" — sem dostavil. | kaj pa naj bi hotel? Dober fflovek "Zakaj?" — je vprašala in se sem in pošten m obiščem te kakor skoro začudila. / (prijatelj! No, vidiš!" 44No, zato!" — sem odgovoril, "Lahko prideš, če boš pošten!" iu pivmišljeval, če bi pravil na-t~ je dovoljevala in mi ponudila l>r«\j. ali !>i neha'l In govoril sem desnico. 44Njega ni bilo tako niko-dalje. 44Ker je cigan, vidiš! Saj li ponoči. Fantov se je bal, ki pose lahko prepričaš sama! Samo | nočujejo okrog in tudi sama sem poglej ga, pazi, kako hodi na kra- ga prosila, naj ne hodi. Bala sem tko in hiti kresati s petami, kako se zanj: lahko bi ga kdo udaril. otejAje krog sebe z rokama kakor Da! Tako je bilo! Včasih je priha-bi mlatil! In tudi nature je cigan- jal po dnevi, ali zdaj ga ni nikoli ske. Ogoljufa, kogar more! Pa od-, več. Pozabil je." kod je prišel? Kakor bi padel iz "Prav je tako!" — sem rekel, oblakov, tako je stopil med vašča- 44Tudi ti pozabi! Pa ti bom jaz M. A'. Weisskopf, M, D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chieago, lil. ne. In sam ne ve, kje je rojen, doma je pa iz ciganske maže. Tako je!" 44Ne!" — je rekla tako, da se ji je poznalo, kako malo mi verjame. 44Italijan je!" 44Vidiš ga" — sem ji rekel in sem se spomnil, kako je nam pravil še prej, ko sem živel pri materi. 44Vidiš ga! Te je že nalagal! Nam je dejal, da je doma iz Ogrskega, iz Banata, iz tistega kraja, kjer se prideluje najboljša pšenica. Le pomisli! V dveh krajih ne more biti nihče doma. Samo cigan, ki je povsod in nikjer." 44Saj govori italijansko!" — je zatrdila. "Te je že zopet nalagal!" — sem ji odvrnil m se domislil. 44V naši vasi so zidali italijanski zidarji župnišče, pa se je mogel ravno toliko pogovoriti ž njimi kakor jaz. S cigani pa govori, da se krese! Kaj ne bo, ko je sam cigan. 44Ne!" — je rekla trdovratno, 44Ti ne veš dobro: on je Italijan!' Mene je jezilo. "Neumnica" — sem ji zaklical. 44 Kako bo Italijan, če italijansko ne zna! Če razume Italijana toliko kakor mutec Brunde, ki je tam doma kakor jaz in še ni nikoli besede spravil čez svoj jezik!" Glej! In tako sva govorila sem-intja do jutra In žal mi je bilo vmes dekleta. Lepa si, si mislim, pa se boš izgubila s tistim ciganom. In prišlo mi je na pamet, kakor še nikoli prej: da bi imel jaz tako dekle in da bi se oženil. Da bi imel baš tisto dekle, poiskal bi si stalno delo in stopil v zakon. Kaj pa bi bilo hudega? Koliko delavcev je oženjenih in tisti, ki niso pijanci ali kvartopirci, tijfti ne stradajo kruha ne sami, ne njihova družina. In jaz — hvala Bogu — nisem pijanec, zlasti takrat ne! Zdaj pa pijem včasih, samo zato pijem, da preženem žalost. Tako je I 44Pa bi ga ne pustila — tistega krojača?!" — sem napol vprašal in napol svetoval. 44Ne! Nikoli!" — je zatrdila. 4 4 Kako bi ga pozabila, ko ga res imam tako rada!" 44Malo premisli" — sem namiga val — 14 pa pojde. Če tako in tako prendariš, pa bodeš drugače ravnala. Poglej, ozri ss okrog sebe! Koliko je še moških po svetu namesto njega! Zakaj bi ti ne bil?" Hotel sem se pošaliti in nasmejati, pa nisem mogel. Čudno sem bil potrt, kako bi se smejal?" \ (Nadaljevanje prih.) — Resnica je, da so kapitalisti še vedno in povsod, v vseh deželah in državah smatrali delavce za nevarne puntarje in prekucuhe, ki so se začeli organizirati strokovpo in politično. Tudi štrajkarje smatrajo kapitalisti za navaden in ne-varen punt. Vsled tčga se nam ni treba čuditi, ako je kapitalistična država vedno in povsod preganjala delavce ki so se pričeli organizirati še kot navadne puntarje. V bistvu kapitalisti še dandanes niso spremenili svojega mnenja. Kapitalisti vidijo še danes v vsakem štrajku punt proti njihovim gospodarskim interesom. Pripravljene imajo po cele armade policajev, pinkerioncev, sploh bi-ričev vsake vrste, da udarijo po delavcih, ko prične štrajk. Politično organizirane delavce preganjajo s tem ,da jih odpuščajo od dela, ker jim z biriči ne morejo do živega. Kapitalisti pač razumejo, da se jim je bati le delavske organizacije, da jim delavska organizacija brani, da ne morejo odirati poljubno delavcev. Zategadel jim tudi ni nobeno sredstvo preuma-zano, ako je treba udariti po delavski organizaciji. In Če bi delavci razumeli, kakšna velikanska korist je za nje delavska organizacija, kot kapitalisti razumejo, koliko jim škodi, bi bilo kapitalističnemu gospodarstvu kmalu konec. Socialisti se borijo za boljšo bodočnost vaših otrok. LOUIS moderoo urejen »alun Nâ 113 MILWAUKEE AVE,, KENOSHA, WIS. Telefon 1199. JOS. PREZRL, Slovenski G roce rija, 1932 West 22nd Street, » y med Robey in Lincoln ul. VOZI NA DOM. ROJAKI * Waukeflanu! Cc k očrte juti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k Ba Mahnlch-u, 714 Marke! Street, Uaukegan. Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vijamc, naj se prepiča. Najboljše in najfinejše obleke so po nizki ceni na prodaj pri H. 8CHWARTZ, 16—18 N. Halited St., Chieago Velika zaloga klobukov, čepie, čevljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo. ~ P R. Richter' "P AI N-EXPELLER' Kaj ti koriatijo močne milic«, č« trpi! o« revmatizmu. PAIN-EXPELLER dobro vdrgu too. U tako) oU)h boMiao ia odstrani njih vzrok«. Po Sk> lu tOo » v Mb lekarnah Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj a "Pain Expel-ler", kakor je popiaano v knjižici, v kteri zavivta steklenica Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je pasiti na to, da je varstvena znamka « sidrom na kartonu in na stekleniei. Podpisana se priporočava Slovencem za mnogobrojeno-bisk, ker imava na razpolago dobro gostilno in dvorane. Šajnek & Hans 1802 S. Centre Ave« Chieago, HI. Valentin Potisek GOSTILNIČAR Joseph Kratky, 1646 W. 21st Pl., Chicago, ni. Izdelovalec najfinejših ci«ar vsake vrste. Na debelo in drobno. Sveti kruh in fino pecivo dobite redne ▼ hrvatsko-elo venski pekarni Curió i Radakovič 1458 So. Centre Ave. ▼«Mri tndi na dom CHICAGO. POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON a modernim kerljlttea Sveie pivo in drage ran emodke. Potniki ëiàèe u ▼ eodčkik in buteljka* ▼ret ne pijače ter oni>ke preoo- dobe èedno Postrežba točna ln taborna. t Veem Slovencem in dragim Slovanom ee toplo pri porote MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centre Ave. Chieago 1237-lst St., U Salle, 111 Toči rae, footUni podrejene pAjaée priporoča rojakom aa obilen obink. Kadar ee brijete stopite redno v b ri vu ico I. rearada, to je pri Louis Polka, 1215 W. Utk St., Tkalla Hall Bldg. CHICAGO. ILL. Analešeina brez učitelja! Slovensko An-gleška Slovnica. Tolmač in AngL Slov. Slovar stane samo $1.00, m je dobiti pri V. J. 538 W. US St.. New York. N. Y. Pišite po cenik knjig! Aka hočei dobro naravno vino piti, ogiaai ae pri JOS. BERNARD-U 1903 Bine Ialand Ave. Telefon Canal 842 CHICAGO Pri njemn dobit najbolja kalifornij-aka in importirana vina. Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko. Se priporoča John Mladič 2236 So. Wood St. Chieago — i Leopold Saltiel \ in civilnih Auto Phono 606S. Office Phone Main S069 ttsntd—ee Phono IrwJag 417« USAD: 87 lOTBOPOXJTAJf XLOOX Severoaap. ogel Randolph ia La Stanovanje: 1817 HALO! HALO! Kam paf — Na svefte pivo dobrega vina k Frank Mladiču , 1832 S. Centre Ave. tam ee bomo imeli po domače." 1 To je pogovor • eeete, ki priča o mojem saloonn. Frank Mladič. 1832 S. Centre Ave., Chieago. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik sa notranje bolead • in ranooelnlk. Indravniika preiskava brezplačno—pl*. isti je le zdavila, 1984-26 Bins Chicago. Za dne ura: Od 1 do I Od 7 do 9 zvečer. laven Ohicage bolniki naj pileta alo ▼ maki. SE LI BRIJETE SAMI? Mi Vam oferiramo britev sa $2.00 iadelano In najboljšega materijala, ki se prodaja aa $400. Te nam zagotovi in prinese 100 novih odjemalcev k tisočem druzih, kterim smo prodajali od leta 1876—to je 33 let pod tvrdko Jos. Kralj. Vsi ti so Iznalli, da so naie britve Is najboljšega mate-rijala In da jih najbolj aadovole. Vsaka nalU britev j« garantirana in mi damo v slučaju, da ni komu britev po volji, damo popolno zadoMcaje dotiiniku. • Nihče ne more oceniti britra prodne je ni rabil. Ker vemo, da eo naie britve dobra, Jih lahko tudi garantiramo. Oena tem britvam Jo Is 12.00. Brusimo tudi stare britve, za kar računamo 25c. ca Chieago. Za izven meeta Je plačati 5e več aa pottaino. JOS. 1147 W. 18th Street, CHICAGO, ILL. Dr. Wm. A. LupIc, IZKUŠEN ZDRAVNIK. Ordinuje: Auda'a Drug Store, 631 8. Centre ave., od 11-12 do dnev! />rugi arad: 100 State St., Room 210. od 4-5 ure'popoldne, UvzemM nedelje. Stimul«: 2757 W. 22»d Strni. - Telephone. CUil 859.