PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini postale 1 gruppo Cena 40 lir Leto XXII. St. 93 (6380) TRST, sreda, 20. aprila 1966 NOV POZIV SINDIKALNIH ORGANIZACIJ CGIL, CISL IN VIL Minister za delo sklical za soboto pogajanja za rešitev spora z zdravniki Ostro polemično stališče zdravnikov bolnišnic - Na današnji seji vlade bodo proučili načrt zakona o najemninah RIM, 19. — Minister za delo in socialno skrbstvo sen. Bo-sc° je poslal danes sindikalnim organizacijam, zavarovalnim u. stanovam in zdravnikom naslednje sporočilo: «V zvezi s pozi-v°®, ki so mi ga poslale sindikalne organizacije delavcev, sklicem za soboto, 23. aprila ob 10. uri sestanek na ministrstvu ?a delo za obnovitev pogajanj med zavarovalnimi ustanovami ■to zdravniki, pri čemer ostajajo njih stališča nespremenjena. Zahtevam, da se pred začetkom pogajanj obnovi normalno *tanje.» .Muster za delo je sklical poga-■tola na osnovi poziva sindikalnih organizacij CISL, CGIL in UIL, ki jj? Pozvale ministra, naj ponovno rr*4® strani za nadaljni poskus posredovanja. V pozivu sindikalnih r^fianlzacij je izražena skrb zaradi ,®|ahvnih posledic za zdravstveno fiscito delavcev, ki je njih pravica, ™ * ugotavlja, da sindikalne or-l"j“j®cije ne morejo ostati brez-ob težavah za zavarovance. rj“®*alne organizacije izražajo pri-nj'ih enost sodelovati Pri Pogaja- jMedsindikalnr odbor zdravnikov ooinišnic pa je zvečer po sestanku j Ojavii ostro resolucijo, v kateri sniZ*a • solidarnost z zahtevami Piosnih zdravnikov in specialistov, «ato pa Ug0tavlja, da se niso pri-stavki, ki jo je proglasil r«OM, ker je ta stavka škodljiva Prav za dosego J"avniki bolnišnic ugotavljajo, da S Prav federacija zdravniških zbor-JrL*r}va za nastali položaj, ker je odgovornosti, ki ji ne pri-® to ne v zaščito zdravni-.S/Jatnveč nekaterih privilegiranih npt??,- Federacija je namreč pri-v avijena privoliti v reševanje siste- “'“'•iilnmi.miHiiiliiiiiiiimiii im m iiiliHilillllllllIiiiiilimiiiiiilmiii VČERAJ V BUKAREŠTI Drugi dan razgovorov Tito - Ceaucescu Danes in jutri si bo jugoslovanska delegacija ogledala “ekatera industrijska podjetja v osrednji Romuniji zahtev zdravnikov. ma plačevanja zdravnikov v pokrajinskem okviru, s čimer bi prepustila okoli 90 odstotkov snlošnih zdravnikov, da jim plačujejo po sistemu enkratnega plačila. Končno zdravniki bolnišnic predlagajo javno televizijsko debato o vprašanjih zdravstvenega skrbstva v Italiji, o reformi bolnišnic in predlagajo referendum med vsemi zdravniki o najboljših sistemih neposrednega skrbstva. Po včerajšnji stavki zdravnikov so danes začeli veljati novi odnosi med zdravniki in bolniki, ker so prekinjeni dogovori in ker morajo boiniki plačevati honorar neposredno zdravnikom. INAM v tej zvezi poroča o dokaj normalnem položaju in pravi, da so bili ukrepi zavarovalnih ustanov za sedaj učinkoviti, tako da ni bilo večjih težav. Nadaljuje se tudi vsedržavna stavka občinskih zdravnikov, živi-nozdravnikov in babic, ki se bo zaključila v soboto, 23. aprila. Danes se je nadaljevala stavka u-službencev ONMI. Izvršni odbor CGIL se bo sestal šele 29. aprila, čeprav je bil j BUKAREŠTA, 19. — V Bukare-*,*/[? se danes nadaljevali sinoči k „ razgovori med predsedni-JierL maršalom Titom, ge- hii.i?1 tajnikom CK KP Romu-•ji ceausesco.m, predsednikom *eH^*ga sveta Stoico in pred-terii1*0111 * ministrskega sveta Mau-ter njihovimi sodelavci. V tih in današnjih razgovo- ri* S * *° ProučiU v glavnem vpraša-delov Pedročja medsebojnega soji. Vanja in aktualna mednarod- 8 vorašanja. razv?lvn° 80 ocenili dosedanji in n1 odnosov med Jugoslavijo vsestrmun^° ’n izrazili željo po p0s vanskem nadaljnjem razvoju, da . n,° ker so skupno ugotovili. nostj °e mnoge neizkoriščene mož-jih. * Za ra2voj na raznih področij razgovori, ki so traja- v,e‘n ure, so bili posvečeni pred-vPra«0 •ktual-im mednarodnim Velikanjem' ^ri tem so ugotovili viin.° Podobnost pogledov na šte-Sebtin naivažnejša vprašanja, po-1‘stičn Pa glev?nia in Prijateljstva uapredek08 * *^laviio in Romunijo, za no s.j , socializma, za mednarod-Uajviši. ovanje in mir na svetu. 2ve»rti* romunsko odlikovanje ihunii* socialistične republike Ro-Publik- v stopnje Predsednik re-s*uEe i* le,.’stočasno in za iste za-°dukr,v. ■ visoka jugoslovanska CK generalnemu tajniku s * Rrvrrmni Pnnneapnili 111 šču je bilo končno ugotovljeno, da Kardum sploh nima nemškega temveč italijanski azil in da je bil doslej večkrat kaznovan v Zahodni Nemčiji za razne zločine. Proces bo verjetno trajal štiri dni. Študijska delegacija PSI na obisku v Beogradu BEOGRAD, 19. — V Beograd je včeraj prispela študijska delegacija 'Socialistične stranke Italije, ki jo vodi član vodstva Paolicchi. Med sedemdnevnim bivanjem v Jugoslaviji bodo člani delegacije proučevali sistem samoupravljanja na področju prosvete, kulture in informacij v Jugoslaviji ter se raz-govarjali z zastopniki zveznega odbora SZDL Jugoslavije. sestanek napovedan že za jutri. Preložitev odraža nekatere spremembe v odnosih z delodajalci, ker so včeraj podpisali pogodbo o notranjih komisijah. Poleg tega hočejo pred sestankom tudi vedeti za rezultat razgovora, ki bo 27. aprila in na katerem bodo razpravljali s predstavniki delodajalcev o možnosti obnovitve delovnih pogodb. V tej zvezi bo CGIL tudi sklepala o splošni stavki v industriji, ki sta jo proglasili CGIL in CISL. Ministrski svet bo jutri proučil načrt zakona o najemninah, ki ga je pripravil pravosodni minister ob sodelovanju drugih ministrov ter na podlagi zaključkov odbora izvedencev Po odobritvi na seji vlade bo načrt zakona predložen parlamentu v nujno diskusijo, ker ga je treba odobriti še pred 30. junijem, ko zapade sedanja zadevna zakonodaja. Načrt zakona ima 13 členov, ki pa jih bosta vlada in parlament lahko še menjala. Za nekatere člene se že predvideva dvojna formulacija v pričakovanju dokončne formulacije. Načrt zakona se tiče ukinitve blokade stanovanj, ki je bila sklenjena takoj po vojni, in tistih, ki so bile blokirane leta 1963. Prvega julija 1966, 1. Deblokirana bodo vsa stanovanja, v katerih stanujejo družine, ki imajo celotni čisti dohodek, obdavčljiv z dodatnim davkom, nad dveh milijonov lir. 2. Deblokirana bodo stanovanja, ki so bila vinkulirana leta 1947, kjer je število stanovalcev manjše kakor število uporabljivih prostorov. 3. Prav tako bodo deblokirana stanovanja, ki so bila vinkulirana leta 1963 in ki imajo več kakor tri uporabljive prostore. 31. decembra 1967, 1. Do tega dne se bo podaljšala blokada glede stanovanj, v katerih stanujejo revne družine: civilni slepci in gluhonemi, upokojenci socialnega skrbstva, vojni in civilni pohabljenci, sorodniki padlih v vojni, ki uživajo pokojnino: podaljšanje se dovoli, če ti ali z njimi živeči družinski člani nimajo drugih dohodkov. 2. Deblokirana bodo stanovanja, ki so bila vinkulirana leta 1947 in v katerih je večje število stanovalcev, • kakor je število uporabnih prostorov. 3. Deblokirana bodo stanovanja, ki so bila vinkulirana leta 1963 in ki imajo tri uporabne prostore. Načrt zakona, predvideva nekatere nepremičnine, ki so določene za hotele, penzione in gostilne. Najemnine bodo dvakrat povišane: 1. Zvišanje 15 odstotkov od 1. julija 1966. 2. Zvišanje drugih )5 odstotkov od 1. januarja 1967. Trgovine, pisarne, 31. decembra 1967: Tedaj bodo deblokirane na- jemnine za nepremičnine, v katerih najemnik izvršuje poklic, rokodelstvo in trgovino z ne več kakor petimi nameščenci. V tem primeru sta predvideni dve zvišanji najemnin: 1. Od 1. julija 1966 desetodstotno zvišanje. 2. Od 1. januarja 1967 drugo desetodstotno zvišanje. Načrt zakona določa nekatere primere, v katerih lastnik lahko ukine podaljšanje po poprejšnjem obvestilu štiri mesece nrej. 1. Ce je poslopje močno poškodovano in ga ni mogoče popraviti, če ni prazno. 2. Kadar namerava lastnik porušiti ali spremeniti nepremičnino, da zvradi vsaj enako število prostorov, ali pa če gre za stanovanje v zadnjem nadstropju, če namerava dozidati druga nadstropja. V teh primerih ima najemnik pravico odškodnine dvanajstih mesečnih najemnin. 3. Ce ima nepremičnina umetniško ali zgodovinsko vrednost in urad za nadzorstvo ugotovi potrebo nujnih popravil. 4. Kadar gre za barake ali druge začasne zgradbe na področju, na katerem namerava lastnik gradi; ti. Stanovalcem mora lastnik ali javna uprava dati drugo stanovanje po znosni najemnini. Ženevska konferenca ŽENEVA, 19. — Danes se je v ženevskem odboru osemnajsterice nadaljevala razprava o vzporednih ra-zorožitvenih ukrepih. Govorili so predstavniki vzhodnih in zahodnih držav, medtem ko predstavniki nevezanih držav še vedno čakajo, da vidijo jasnejše izoblikovanje stališč Vzhoda in Zahoda. Za zahodne države so govorili kanadski predstavnik general Burns, ameriški predstavnik Poster in italijanski predstavnik Cavalletti. Burns se je pritožil, ker se je sovjetska delegacija negativno izrekla o zahodnem predlogu, naj bi del atomskega materiala, ki se sedaj uporablja v vojne namene, uporabili v miroljubne namene, in naj bi uničili 2.000 strateških bombnikov. Ameriški delegat Foster je govoril o sedmi točki Johnsonove poslanice ženevski konferenci, ki govori predvsem o deželah v razvoju in poziva na regionalne sporazume za omejitev oboroževalne tekme s konvencionalnim orožjem. O tem je govoril tudi italijanski predstavnik Cavalletti, ki je podprl ameriške predloge. Za skupino vzhodnih držav so govorili predstavniki Poljske, Bolgarije in CSSR, ki so predvsem poudarjali potrebo ukrepov za evropsko varnost ter ponovili zahtevo za umik tujih oporišč in čet in Srednje Evrope, za prepoved Zahodni Nemčiji, da dobi atomsko orožje, za nenapadalno pogodbo med državami NATO in varšavskega pakta itd. Konferenca bo nadaljevala delo v četrtek. SEJA ZUNANJEPOLITIČNE KOMISIJE POSLANSKE ZBORNICE V Ankari demonstracije proti ZDA ANKARA, 19 — Danes so bile v Ankari protiameriške demonstracije ob prihodu ameriškega državnega tajnika Deana Ruska. Policija je aretirala 73 študentov. ANKARA, 19. — Dean Rusk, ki je prispel danes z letalom v Ankaro, se bo jutri in pojutrišnjem udeležil letnega sestanka sveta CENTO (Organizacija za centralni pakt). Fanfani je poročal o NATO in nekaterih drugih vprašanjih Zanikal je vesti o sklepih glede premestitve poveljstev in oporišč ■ Danes se sestanejo pokrajinski tajniki PSI - Saragat na obisku v Kalabriji RIM, 19. — V komisiji za zunanje zadeve v poslanski zbor. niči so danes razpravljali o zunanji politiki zlasti v zvezi s krizo NATO in zaostritvijo vojne v Vietnamu. Najprej je podal poročiio zunanji minister Fanfani, ki je v začetku orisal razvoj evropske gospodarske skupnosti. V tem okviru je med drugim tudi ponovil italijansko podporo, da bi se skupnosti pri- ključila tudi Velika Britanija, za kar kaže, da se zavzema laburistična vlada. Vendar pa je Fanfani ugotovil, da odnosi v okviru skupnosti ne dajejo upati. da bi kmalu prišlo do takih razgovorov. Glede razvoja v Vietnamu ie Fanfani omenil težaven politični položaj v Sajgonu ter zapletene odnose med Pekingom in Hanojem. kar otežkoča možnost t n-tivnih in konstruktivnih posredovanj visokih nepolitičnih avtoritet. kvalificiranih mednarodnih predstavnikov, nevezanih držav, kot tudi komunističnih držav, ki so prijateljske do južnovietnam-skega osvobodilnega gibania. Nato je ponovil že znano italijansko stališče o pozornosti za dvajsetletne žrtve prebivalcev Vietnama, razumevanju do vprašanj in odgovornosti ZDA in za oprezno akcijo, ki jo Italija vodi za rešitev s pogajanji Fanfani je zanikal, da je italijanska vlada prejela pozive za intervencijo vojaškega ali socialnega značaja. Dejal je, da v Juž-rem Vietnamu dela majhna italijanska sanitetna skupina, italrian-sko veleposlaništvo pa pomaga skupini redovnic, ki skrbe za bolne m zapuščene otroke. . iiiinii lunini im IIIIIIIIIIIIIII STOPNJEVANJE VOJNE V VIETNAMU Ameriški bombniki bombardirali električno centralo priHajlongu Prekinjene protivladne demonstracije - Kitajski komentar Ruskovih desetih točk SAJGON, 19. — Ameriški bombniki so danes bombardirali termoelektrično centralo v Uoiig Bi, približno 22 kilometrov severnozahodno od Hajfon-, .... v., 1 ga. Nastalo je več požarov. Cen- «■545235 s ■ssass sauarjasrs1 a:® Hanoj-Hajfcng, kjer je glavna obvestilu štiri mesece prej. 31. decembra 1968: Deblokirana bodo stanovanja, ki so bila vinkulirana leta 1963 in ki imajo manj kakor tri prostore. Načrt zakona določa glede stanovanj tri važnejše določbe: 1. Za stanovanja, glede katerih bo podaljšana blokada, se ne predvideva zvišanje najemnine. 2. Lastniki stanovanj, glede katerih se blokada podaljša do 31. decembra 1987, bodo oproščeni za dve leti plačevanja davkov in dodatnih davkov na hišo. 3. Do 31. decembra 1966 ima sodnik možnost podaljšati samo enkrat fn za ne več kakor šest mesecev Izvršitev Izgona. Hoteli, penzioni in gostilne. 31. decembra 1967: Na ta dan bodo deblokirane najemninske pogodbe za NOVA AVSTRIJSKA VIAM PBISECL6 Kreisky napoveduje odločno opozicijo V interesu sodelovanja niso mogli socialisti do sedaj marsičesa kritizirati .Romunije Ceausescuju, n"Jnii« državnega sveta Ro- ,0lcu >n predsedniku rotil* j,* )fiade Maurerju. Danes so ‘kovani *na v'ac>'ca romunska od ske hJ8 tu.d* članom jugoslovan-Vs,nska in visoka jugoslo- '"anslri—0 .kovknja številnim ro-01 visokim osebnostim. a proces proti usta-|ti ie o siočincu Stanku Kardumu. !®ia ;'..iUin?|ja lani streljal na biv- s»ga ■ *—« ^Uenchif°Si?'Va"?ke^a k00211*11 * * * bil. Dann'U- Rlar'ča in ga hudo ra-v» j- "asn,ia dopoldanska razpra-v 8'avnem s čita- JBIn ohl^š v »‘“vnem 5 ni«- i}!1", zanliševanju se je zl> P'>litif£ardum skušal prikazati kot til pre2 °s*bn°st. trdil je, da je d* fji ^“tean od Jugoslovanov in v°ril tl,a- sodišču prikupil, je no-iahodn„„‘ 0 svojih »uslugah« za nemško policijo. Na sodi- DUNAJ, 19. — Nova avstrijska vlada, ki ji predseduje Klauss. je davi prisegla pred predsednikom republike Jonasom. Predsednik je poudaril dejstvo, da se s sestavo enobarvne vlade končuje razdobje, v katerem sta dve veliki avstrijski stranki dali na razpolago državi svoje najboljše ljudi za rešitev velikih problemov, ki so nastali s koncem vojne. Pohvalil Je nekatere osebnosti, ki niso več v vladi, med katerimi podkanclerja Pittermanna ln zunanjega ministra Kreiskega, ter je zaključil: «Upam, da bo nova smer, ki je nastala v notranji politiki, dala naši deželi moč, da ohrani mir in da ga brani pred vsako grožnjo.« Kancler Klaus je v svojem odgovoru izjavil: «Popolnoma se zavedamo zgodovinske važnosti dejstva, da sedaj prevzema oblast vlada, ki je odraz ene same stranke. Hočemo potrditi zaupanje, ki ga je izrazil državni poglavar, hočemo prispevati da bo Avstrija vedno bolj spoštovana v tujini in da bodo v notranjosti vladali blaginja, red in socialna pravičnost ter da se bo naši mladini dala možnost srečnega obstoja.« Bivši zunanji minister Kreisky Je govoril sinoči po televiziji v imenu podkanclerja Pittermanna, ki Je bolan Napovedal je odločnost, vztrajno in trdo opozicijo svoje stranke. Izjavil Je med drugim: ((Kocka Je sedaj padla. Opozicija mora strogo nadzorovati vlado In srečen sem, da imam za to priložnost. Mi socialisti smo morali gledati toliko stvari, ki jih v interesu sodelova nja nismo mogli kritizirati. Sedaj smo vsi svobodni poslanci in avstrlj sko prebivalstvo bo predvsem po nas zvedelo vse, kar se v tej državi lahko bolje stori. ščitili bomo koristi ljudi, ki dela- jo, in to pomeni, da bomo najskrb-neje opazovali delo vlade. Ne bomo na noben način prizanašali našim političnim nasprotnikom, in kot o-pozicije je to naša dolžnost. Toda kaj je konstruktivna opozicija, moramo odločati mi, na prihodnjih volitvah pa avstrijsko ljudstvo.« industrija Severnega Vietnama. To centralo so ameriški bombniki bombardirali že lanskega decembra. Pozneje so jo popravili. Centrala ima zmogljivost 24.000 kilovatov. Drugi bombniki so bombardirali razne objekte v drugih krajih Severnega Vietnama. Po poročnih iz Sajgona je bilo eno ameriško letalo sestreljeno. V Južnem Vietnamu pa so ameriški bombniki «B 52» bombardirali neko osvobojeno področje 20 kilometrov jugozahodno od Dananga. Zv'čer je severnovietnamska tiskovna agencija javila, da so bila sestreljena blizu Hajfonga štiri ameriška letala, ki so bombardirala gosto naseljena področja. V južnovietnamskem mestu Hue so voditelj1 študentov, ki so vodi; li protestne demonstracije proti vladi, sprejeli kompromis, na podlagi katerega Kijeva vlada ostane na oblasti do izvolitve ustavodajne skupščine v roku od treh do petih mesecev. Pomirjenje je dosegel budistični voditelj Tri Kuamg, ki je obiskal protivladne pokrajine in prigovarjal študentom in budistom, naj sprejmejo Kijevo obveznost o sklicanju u-stavodajne skupščine ter naj prenehajo protivladne demonstracije. Ameriški predstavnik v OZN Ooldberg je danes izjavil, da bi mogli Združeni narodi v prihodnje imeti aktivno funkcijo v Vietnamu, t.J. nadzorovati izvajanje in spošto- nil razne ameriške predloge za ki-tajsko-ameriške stike. Agencija Nova Kitajska pa pravi danes, da je Ruskov program desetih točk glede Kitajske ((mešanica sovražnosti proti Kitajski in varanja«. «Pravi smoter tega programa, pravi agencija, je škodovati Kitajski, sprožiti napad nanjo in jo obkoliti. Program predvideva ((infiltracijo« v Kitajsko v upanju ((mirnega razvoja« in «važne spremembe« politike, ki bi pripeljala na po-zornico novo generacijo voditeljev.« «Redno širjenje ameriškega napada v Vietnamu in zaostritev izzivanja proti Pekingu, dodaja agencija, lahko pripelje do spopada s Kitajsko. Tako ravnanje je naletelo na obširen odpor in na veliko zaskrbljenost tako v ZDA kakor v tujini. Prav zato, da bi reagirali na to gibanje javnosti, so pripravili program Ruskovih desetih točk « Resolucija nevezanih o Rodeziji NEW YORK, 19. — Nevezane države so predložile posebnemu odboru za dekolonizacijo resolucijo o Rodeziji. Predlagateljice resolucije (Afganistan, Etiopija, Indija, Iran, Irak, Mah, Sierra Leone, Sirija, Tuni ja, Tanzanija in Jugoslavija) poudarjaj 1 v resoluciji, da so ukrepi, ki jih je do sedaj sprejela Velika Britanija, nezadostni, ln pozivajo varnostni svet na nove pobude (po potrebi tudi na uporabo sile), da se zruši Smithov režim v Rodeziji. V odgovoru za dekolonizacijo je 24 držav. vanje ženevskih sporazumov, ko bi te zopet uveljavili kot podlaga za ustavitev bojev. Omenil je, da so Združeni narodi do sedaj služili v vietnamski zadevi samo kot «center za diplomatska sporočila«. Govori! je nato o odnosih med ZDA in Kitajsko ter pri tem orne- Spopad na meji med Izraelom in Jordanijo ljati na izraelsko patruljo, ki je bila na izraelskem ozemlju. Patrulja je odgovorila na streljanje, ki je trajalo dve uri in se je popoldne por.ovilo. V Jordanski prestolnici pa so popoldne objavili uradno sporočilo, ki pravi, da so močni spopadi med izraelskimi in jordanskimi silami še v teku kljub posredovanju opazovalcev OZN. Uradno sporočilo jordanske vlade pravi, da se je incident začel, ko je izraelska patrulja začela davi streljati na jordanske položaje v vasi Aman. Zvečer so v Amanu sporočili, da so se boji končali. Sporočilo javlja, da so imeli Izraelci 21 mrtvih in ranjenih, Jordanci pa štiri ranjene. TEL AVIV, 19. — Predstavnik izraelske vojske je danes izjavil, da sta bila dva izraelska vojaka hudo ranjena pri spopadu med izraelskimi in jordanskimi vojaki. Trdil je, da so jordanski vojaki začeli stre- Budistični voditelj Tri Kuang v Domingu. Vojaki ga pozdravljajo, ko gre mimo njih v pagodo Po obisku de Murvilla v Bonnu BONN, 19 — Francoski zunanji minister de Murville je davi odpotoval iz Bonna v Pariz. Časopis «Bild Zeitung« piše, da odhaja de Murville »praznih rok». Neki po-1’tični opazovalec je včerajšnje francosko-nemške pogovore takole označil: »Ni šlo za dvogovor in tudi ne za dvogovor med gluhimi, temveč za dva samogovora.* Čeprav s francoske strani ne o-menjajo nobenega datuma za začetek pravih pogajanj med Bonnom in Parizom, na katerih naj bi določili pogoje za bivanje francoskih čet v Nemčiji, pravijo v nemških krogih, da se bodo pogajanja začela maja. Bonski zunanji minister Schroe-der pa je začel danes posvetovanje z belgijskim zunanjim ministrom Harmelom. Pozneje se je Harmel sestal z Erhardom. Schroe-der je poročal Harmelu o razvoju krize v NATO in o stališču, ki so ga zavzeli na sestanku med Angleži, Američani in Nemci. Govo. ri se o možnosti, da bi glavni štab NATO premestili iz Pariza v prestolnico ene od držav Beneluksa. Nato je Fanfani govoril .0 razorožitvi in razorožitveni konferenci v Ženevi, katero je pozitivno ocenil. Osrednji del govora pa je bil posvečen NATO. Fanfani je po- drobno govoril o razvoju dogodkov in je nato uradno zagotovil, da do sedaj še ni prišlo do raz- prav o premestitvi baz in povelj- stev iz Francije v to ali ono državo, niti niso odločali o primerno- sti sprememb sedanjih struktur. Zato, je dejal Fanfani, so glede Italije neutemeljene vesti o even- tualnih predlogih, da bi premesti- li organizme NATO na italijansko ozemlje. Glede osnovnih stališč pa se ie skliceval na zadnje razprave pred parlamentom in dejal, da je večstranska vojaška organizacija nujna zaradi nove vojaške tehnike. Vzel je na znanje, da Francija ni izstopila iz zavezništva in da Italija ne namerava poslabšati prisrčnih prijateljskih odnosov s Francijo. Na osnovi sprememb po letu 1949 v političnem svetovnem položaju, kot tudi sprememb vojaške tehnike in atlantskih izkušenj je treba iskati v smislu člena 12 atlantske pogodbe tiste re vizije, ki bodo primerne za obno vitev in razvoj zavezništva. Ta del izvajanj je zakliučil z ugotovitvijo, da atlantsko zavezništvo ne preprečuje razgovorov na raznih ravneh, da se odstranijo razlogi za spore in da pride do plodnega razgovora med vsemi narodi V tej zvezi je Fanfani navedel vrsto italijanskih pobud in tudi omenil bližiji obisk sovjetskega zunanjega ministra v Rimu. V razpravo je prvi posegel Pajet-ta (KPI), ki je izvajanjem zunanjega ministra očital golo ((kronologijo« in da se je omejil na že prej znana stališča. Pajetta je poudaril, da bi bilo izredno resno, če bi se s skrivanjem za vojaškimi tajnostmi sprejele obveznosti za hrbtom parlamenta. KPI ne predlaga povsem negativne politike izstopa iz NATO pač pa poudarja, da se obveznosti ne smejo še zaostriti in da je treba voditi politiko postopne razorožitve in približevanja obeh blokov. Demokristjan Bettiol vidi krivdo za vo.ino v Vietnamu samo v Kitajski. Glede NATO pa je mnenja, da Italija ne sme zamuditi avtobusa in da mora prevzeti v okviru zavezništva večje odgovornosti. To je utemeljeval z nevarnostjo, da pride do prevlade ZDA - Velike Britanije - Zahodne Nemčije in do objektivno manjših italijanskih možnosti. Lombardi je ugotovil, da so notranja nasprotja v zavezništvu o-čitna. saj NATO za- obstoj nujno potrebuje vojaško moč Zahodne Nemčije, istočasno pa je potreben prav zaradi nemškega vprašanja in s svojim obstojem tudi onemogoča mimo rešitev tega vprašanja. Treba je oreiti v novo razdobje in pri proučitvi obnovitve pogodbe razpravljati globalno o celotnem evropskem položaju. V tej zvezi je Lombardi tudi ugotovil, da je Italija leta 1949 pristopila k NATO predvsem zaradi notranjih vprašanj, kjer pa se je položaj temeljito spremenil. Zato lahko vlada izkoristi široke možnosti avtonomije ob izvajanju sprejetih obveznosti. Liberalec Malagodi je napovedal, da bo njegova stranka zahtevala širšo raznravo v zbornici, in je govoril o stališču stranke, ki zahteva tesnejšo povezavo z EGS in NATO. Predsednik republike Saragat je začel danes uraden obisk v Kalabriji, kjer bo obiskal vse tri pokrajine. To je istočasno tudi prvi obisk predsednika republike v vseh pokrajinah Kalabrije, katero je do sedaj samo dvakrat mimogrede obiskal Einaudi. Saragat je začel uradni obisk v Reggio Calabrii, kjer je sprejel predstavnike oblasti in nato prisostvoval zasedanju na županstvu. Pot je nadaljeval najprej z vlakom, zatem pa z avtomobilom po manjših krajih. V poslanski zbornici se je nadaljevala razprava o Umbriji. Komisija za zunanje zadeve poslanske zbornice se bo ponovno sestala jutri, aa '-voli novega predsednika, ker je dosedanji, Bertinelli postal člar. vlade. Jutri se sestaneta v Rimu 102 tajnika socialističnih federacij iz vse Italije, ki bodo razpravljali o organizacijskih vprašanjih v zvezi s socialistično združitvijo in o upravnih volitvah, ki bodo 12. in 13. junija. Tiskovni urad KPI sporoča, da se bo prihodnji teden sestal CK KPI, ki bo razpravljal o poročilu italijanske delegacije, ki je bila na kongresu KP SZ, o združitvi PSI in PSDI in o bližnjih upravnih volitvah. Več mrtvih pri raznih nesrečah PRAGA, 19. — V rudniku premoga v Zarubku blizu Ostrave na Moravskem je preteklo noč nastala eksplozija, zaradi katere je zgu bilo življenje 15 rudarjev. Reševalne skupine so prenesle trupla ponesrečenih rudarjev na površje. BOMBAJ, 19. — V nekem kraju severnozahodno od Bombaja se je dogodila huda nesreča, pri kateri je zgubilo življenje 12 oseb, drugih 22 pa je bilo opečenih. Potniki avtobusa so bili namenjeni na neko poroko. Nenadoma je nastal v avtobusu požar. Vozač se je prestrašil in je zgubil nadzorstvo nad vozilom. RIM, 19. — Na avtomobilski cesti sonca se je južno od Rima dogodila huda prometna nesreča, pri kateri so zgubile življenje tri 0-sebe, ena pa je bila ranjena. Nesreča se je dogodila blizu Frosino-na, kjer sta trčila tovornjak in avtomobil «600». RIM, 19. — Danes okoli poldne se je v bližini Grossetta ponesrečilo vojaško letalo, ko je med vež-banjem letelo zelo nizko. Letalo je zadelo v barako na letališču in eksplodiralo; nastal je požar. Pri nesreči je pilot zgubil življenje, drugih pet oseb, ki so bile v baraki, pa je bilo hudo opečenih. Dr. Jenny o novi stranki na Južnem Tirolskem BOČEN, 19. — Dr. Jenny, bivši voditelj «Suedtiroler Volkspartei«, je danes na tiskovni konferenci obrazložil razloge izključitve iz stranke in najavil ustanovitev nove stranke, ki ji bo začasno predsedoval. Nova južnotirolska stranka se bo imenovala «Soziale Fort-schrittspartei Sueditirols« — stranka za socialni napredek Južne Tirolske in jo bodo za sedaj vodili isti predstavniki, ki so vodili ((krožek za delo in socialni napredek«, katerega je dr. Jenny ustanovil jar nuarja 1965. Dr. Jenny je tudi napovedal, da bodo čez dva ali tri mesece sklicali ustanovni občni zbor. Izjavi) je tudi, da ne bo dal ostavke na mesto deželnega svetovalca, ker je svoje stališče obširno obrazložil že pred volitvami in da zato upravičeno meni, da so volivci dal; njemu glas iz določenih razlogov. Dr Jenny je obtožil SVp, da vodi «cik-cak» politiko v izključno zaščito nekaterih konservativnih interesov, kar vodi prebivalstvo nemškega jezika v slepo ulico. V stranki se ne dopušča nobena diskusija. Sedaj je resnična nevarnost za obstoj manjšine v izseljevanju v Nemčijo in ne toliko v priseljevanju z juga. »Zaman se govori kmetom, naj ostanejo na kmetijah, če pa se nič ne naredi zanje,» je zaključil dr. Jenny. Glede programa stranke pa ie dejal, da temelji »na sodelovanju z italijanskimi naprednimi silami, ki so vedno močnejše, in na boljšem sožitju dveh jezikovnih skupin v Južni Tirolski*. Nova stranka se bo borila za avtonomijo bo-censke pokrajine, za socialno, gospodarsko in politično reševanje južnotirolskega vprašanja, ki se ne sme ustaviti na praznem spoštovanju folklornih tradicij, V dvorani, kjer je bila tiskovna konferenca, je visela slika predsednika republike Saragata in nekaj fotografij dr. Jennyja s socialističnim voditeljem Kreiskim. teresu sodelovanja nismo mogli kritizirati«. - -«*> «2*. f«11™™“ -2£!»ayrtHHfirNSt čije de Murvillom in Schroederjem Minister za deio Bosco je na poziv sindikalnih organizacij sklical in zdravstvenimi ustanovami, kot pogoj pa je zahteval, da sc položaj normalizira. Federacija zdravniških zbornic na ta poziv včeraj še ni odgovorila. Poziv sindikatov CGIL, CISL in UIL ter ukrep ministra za delo odpirajo možnost, da se ostra kriza vsaj začasno uredi. V komisiji za zunanje zadeve poslanske zbornice je minister Fanfani poročal o nekaterih perečih vprašanjih. Govoril je o evropski gospodarski skupnosti, Vietnamu, razorožitvi in predvsem o krizi NATO. V bistvu je na dokaj lakoničen in tehničen način ponovil že znana vladna stališča. Med drugim je zanikal, da je Italija prejela pozive za pomoč v Vietnamu, kot je tudi zanikal kakršne koli razgovore o premestitvi oporišč in poveljstev NATO v Italijo. Danes bo vlada v Rimu proučila načrt zakona o najemninah, ki ga je pripravil pravosodni minister ob sodelovanju drugih ministrov. Na podlagi tega načrta bodo do 31. decembra 1968 deblokirana tudi tista stanovanja, ki so bila vinkulirana ne samo takoj po vojni, temveč tudi leta 1963. Do tega datuma bo imelo sodišče možnost podaljšati izvršitev izgona samo enkrat, in sicer največ do šest mesecev. Na Dunaju je včeraj nova avstrijska enobarvna demokristjanska vlada, ki ji predseduje kancler Klaus, prisegla pred predsednikom republike, socialistom Jonasom. Klaus je poudaril, da se «popolnoma zaveda zgodovinske važnosti dejstva, da prevzema oblast vlada, ki je odraz ene same stranke«. V imenu socialistov pa je bivši zunanji minister Kreisky napovedal po televiziji »odločno, vztrajno in trdo opozicijo«, kajti «socia!isti smo morali doslej gledati mnoge stvari, ki jih v in- ni bilo objavljeno nobeno sporočilo in neki politični opazovalec j* izid razgovorov označil z besedami: »Ni šlo za dvogovor in tudi ne za dvogovor med gluhimi, temveč za dva samogovora.« Vse kaže, da ministra nista določila niti datuma o začetku pogajanj med Bonnom ln Parizom za določitev pogojev bivanja francoskih čet v Nemčiji. Verjetno pa se bodo pogajanja začela maja. O izstopu Francije iz NATO je v francoskem parlamentu včeraj voditelj socialistične stranke Moliet zagovarjal vsebino svoje resolucije, ki obsoja umik Francije iz NATO, medtem ko je voditelj KP Francije sporočil, da njegova stranka za to resolucijo ne bo glasovala, ker obsoja umik francoskih čet izpod ameriškega poveljstva NATO in se zavzema za ohranitev oporišč ZDA v Franciji, Demokristjanski prvak Schuman pa je predlagal, naj bi se de Gaulle in Johnson sestala. Po poročilih iz Jordanije so se izraelski in jordanski vojaki močno spopadli. Poročilo pravi, da je spopad izzvala neka izraelska patrulja. V Izraelu pa trdijo ravno narobe. Tudi v uporniškem južnovietnamskem mestu Hue so včeraj voditelji demonstrantov sprejeli kompromis, na podlagi katerega Kijeva vojaška vlada ostane na oblasti do izvolitve ustavodajne skupščine v roku treh do petih mesecev. Predstavnik ZDA v OZN pa je včeraj izjavil, da bi mogla OZN v prihodnje imeti aktivno vlogo v Vietnamu, t.j. nadzorovati izvajanje in spoštovanje ženevskih sorazumov, če bi jih zopet uve» ljavili kot podlago za ustavitev bojev. Medtem pa so ameriška letala včeraj znova bombardirala Severni Vietnam in uničila zeio važno električno centralo ter s tem paralizirala glavno industrijo v državi. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 20. aprila 1966 Vreme včeraj: najvišja temperatura 19.4, najnižja 12.8, ob 19. uri 17.2; zračni tlak 1009.2 pada, vlaga 60 odst., veter 2 km vzhodnik, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,6 stopinje. vrV C v JL J zas dnevnik Danes, SREDA, 20. aprila Božidar Sonce vzide ob 5.11 in zatone ob 18.57. Dolžina dneva 13.46. Luna vzide ob 5.15 in zatone ob 18.38 Jutri, ČETRTEK, 21. aprila Simeon INTERPELACIJA JARCA IN DRUGIH SVETOVALCEV KPI V DEŽELNEM SVETU Slovenska imena niso tuja imena! Predsednik Rerzanti je odgovoril, da dežela ni pristojna za stvar, da pa je opozoril nanjo vlado - Protest svetovalcev KPI zaradi postopka večine v z\ezi z zakonskim predlogom o bencinu Na včerajšnji seji, so bila na vrsti najprej vprašanja svetovalcev, sledile so interpelacije in končno so prešli k dvema zakonskima predlogoma: k predlogu o dodelitvi določene količine bencina po nižji ceni prebivalcem obmejnega področja ter o prispevkih nekaterim deficitarnim furlanskim občinam za posojila za javna dela. Med interpelacijami je bila najbolj važna tista, ki jo je vložil komunist Jarc skupno z drugimi svetovalci KPI in v kateri pravijo, da matičarji v goriški in tržiški občini odrekajo staršem pravico, da bi dajali otrokom slovenska imena. V interpelaciji pozivajo predsednika deželnega odbora, naj posreduje, da se to ne bo več dogajalo. Svetovalec Jarc, ki je orisal interpelacijo, je v tej zvezi dejal; V tem poslednjem času nadaljujejo v goriški pokrajini z nekulturno prakso, da odrekajo staršem slovenske narodnosti pravico, da dajo slovenska imena svojim otrokom. To se dogaja kljub obstoju leve sredine, ki bi morala po izjavah kakšnega demokristjanskega ali socialističnega predstavnika rešiti vprašanje priznanja narodnostnih pravic Slovencem. Pretveza za takšno prakso je fašistični zakon iz leta 1939. Zadnji primer te vrste se je pripetil tokrat v Tržiču in protagonist je bil Olin-to Zanier iz Doberdoba. Doslej je «prvenstvo» v takšnem ravnanju matičnih uradov vedno pripadalo Gorici. V prvih desetih dneh januarja pa so v matičnem uradu tržiške občine onemogočili gospodu Zanieru, da bi dal svojemu novorojenčku ime Davorin s pretvezo, da zakon (fašistični) prepoveduje dajanje tujih imen. V zvezi s tem je treba povedati, da v drugih občinah pokrajine ne delajo težkoč tudi zato, ker se zloglasni fašistični zakon štev. 1238 iz leta 1939 (za katerega bi bil že skrajni čas, da bi ga preklicali ali spremenili) lahko tolmači na različne načine, ko je neko tuje ime na določenem področju običajno ime. In katera imena so bolj običajna v goriški pokrajini, kjer živi znatna slovenska narodna manjšina? Poleg tega je treba predvsem poudariti, da imena kakor Davorin, Mirko, Slavko itd. niso za slovenske starše nikakor tuja imena. Matičar tržiške občine je na vsak način razlagal zakonski predpis na najbolj negativen način ter pri tem celo izjavil, da bi vsi slovenski starši (res grozno!) zahtevali, da bi dajali slovenska imena svojim otrokom, če bi tokrat zadovoljil Zaniera. Spričo vztrajanja očeta je funkcionar končno pristal na smešen kompromis (kakšna dobrota!) to je na ime »Davorino)). To ime pa nič ne pomeni niti v slovenščini niti v italijanščini, saj ni ne slovensko ne italijansko in ga ni najti v nobenem koledarju. V goriški pokrajini se pripeti vsako leto na desetine takšnih primerov. Nekaj takšnih primergv je omenil bilten «Sloveni in Ita-lia« štev. 1-2 iz januarja 1966. (pri tem je svetovalec Jarc citiral bilten). Ni prvič, da se v goriški pokrajini dogajajo takšna dejstva, ki so posledica togega in prevnetega uveljavljanja člena 72 ureditve ma-tičarsko službe. Svoj čas, to Je pred ustanovitvijo levega centra, so stvar načeli v go-riškem občinskem svetu in je povzročila razpravo, po kateri se je župan Gallarotti obvezal, da se bodo ravnali bolj po zdravi pameti in bolj elastično pri uveljavljanju norme, katera izvira iz pojmovanj, ki jih je italijansko ljudstvo s svojo borbo za vedno pokopalo in ki so predvsem v odkritem nasprotju s čl. 6 ustave in s čl. 3 deželnega statuta. Ce je torej prepoved dajanja tujih imen lastnim otrokom že sama po sebi velika neumnost (čas bi že bil, da bi enkrat za vselej odstranili ostanke «rimske» retorike, ki spominja na Staraceja), je še toliko bolj absurdno, če se to dela v naši deželi zlasti na škodo Slovencev, ki so morali v preteklosti še preveč prenašati člen 72 omenjenega zakona, ki ga je uporabljal fašizem v funkciji svoje raznarodovalne politike. To je predvsem v kričečem nasprotju z linijo pravilnih odnosov in priznanja narodnostnih pravic slovenske manjšine; linijo, ki jo politične skupine raznih občinskih odborov v goriški pokrajini in go-riškega pokrajinskega in deželnega odbora nekaj časa sem proglašajo in izjavljajo, da ji bodo sledili. Ce ne bi z odbori levega centra dosegli v najkrajšem času niti tega rezultata, ne vidimo možnosti, kako naj bi se odtegnili ponovni oceni političnih stališč večinskih političnih skupin. Ni dovolj izgovor, da še vedno velja člen 72 ter da ga zato ni moč ignorirati in pri tem želeti njegovo čimprejšnjo ukinitev. Druge občinske uprave v isti po krajini se ravnajo drugače in se pri tem opirajo na načelo, da so slovenska imena tu pri nas običajna in nikakor ne tuja imena. Glede tega je treba reči, da sami matičarji, ki tako ozkosrčno uveljavljajo člen 72 zakona iz leta 1939, ne ugovarjajo slovenskim staršem, ko dajejo svojim otrokom imena IGOR in BORIS (nasprotno, prav oni namigujejo staršem, naj dajejo ti imeni pri čemer pravijo, da sta navadni in običajni. Takšno ravnanje je precej čudno. In res, v teh zadnjih časih nosi na desetine otrok ti imeni. To dokazuje, da bi lahko dali slovenskim otrokom tudi druga imena. Izbira, ki jo prepuščajo matičarji slovenskim staršem, je preveč omejena, ker se opira samo na ti imeni. Ta praksa običajnih imen bi se lahko uporabljala tudi v goriški in tržiški občini. Pri tem pripominjam, da so ležali zakonski predlogi, ki predlagajo ukinitev člena 72, ker Je protiustaven, mnoga leta v vladnih predalih. Vse politične skupine, raeen desničarjev in predstavnika vlade, so se sporazumele o drugem zakonskem osnutku, ki spreminja člen 72 kraljevega dekreta štev. 1238 od 9. julija 1939 in o katerem so razpravljale 9. septembra 1964. Poleg tega obstaja zakonski osnutek, za katerega sta dala pobudo sicilijanski poslanec KPI Corrao in senator Fenoltea (PSI), katerega Je odo- brila druga stalna komisija senata (za pravosodstvo) na sestanku 19. februarja 1964 in o katerem je poročal demokristjan Bova. Gre za zakonski osnutek štev. 1065 o ureditvi matične službe in ki vsebuje dva člena. Volja poročevalca o tem zakonu je jasna in bi lahko služila kot navodilo pristojnim uradom, kako naj bi ravnali. Nesmiselno je govoriti o demokraciji, o enakopravnosti, o medsebojnem razumevanju in spoštovanju med tukajšnjim prebivalstvom obeh narodnosti, ko obstajajo še zakoni, ki omejujejo svobodo človeka, lahko bi rekli še pred rojstvom. Slovencem ni tako lahko pozabiti fašizma, kot je zahteval v tej dvorani nekdo od bodoče združene socialistične stranke, ko še vedno veljajo predpisi, ki jih je treba uokviriti v besno fašistično propagando z omejitvami, ki niso v skladu s splošnimi interesi in z etiko in ki ponižujejo kulturo ter načelo pravične zaščite pravic narodnih manjšin. Dovolite mi, da citiram trditev predsednika milanskega sodišča z dne 30. marca ob procesu proti mladim urednikom lista «Zanzara». «Fašistični zakon ali zakon, ki je kakor koli nasproten ustavi, se ne more aplicirati, ali pa se mora vsaj aplicirati v luči ustavnih na- \ voril, da deželni organi niso pristoj-čel.» | ni za predmet interpelacije ter da Ta trditev bi morala biti pravilo za matičarje v goriški pokrajini in v deželi. V resnici pa je vprašanje drugačno. Zakon se uveljavlja še z večjo vnemo in odločnostjo kot v sami fašistični dobi. Mnogo je oseb v Gradiški, Tržiču in Gorici, ki nosijo imena Olga, Vera, Ivo in ki so se rodile za fašizma. (Lahko bi prinesel sem tudi njihove rojstne liste). Iz tega bi lahko sklepali, da je bilo, kar se tega vprašanja tiče, več demokracije v fašistični dobi kakor danes dvajset let po razdobju »demokratičnih)) vlad. Pozivamo zato predsednika deželnega odbora, naj se zavzame pri vladi, da bi ukinila ali spremenila fašistični zakon iz leta 1939. Hkrati ga vabimo, naj da potrebne pobude, da ne bodo matični uradi v občinah v naši deželi postavljali več ovir državljanom, tako da bodo lahko dajali slovenska imena svojim otrokom. To izvira iz splošnega načela, da ima vsak državljan pravico do zaželenega imena in sicer v skladu z demokratično ureditvijo, saj ie to ena izmed osnovnih zahtev demokracije in spoštovanje človeške o-sebnosti Predsednik Berzanti mu je odgo- je zato opozoril predsedstvo vlade na vprašanje prepisa imen slovenskega izvora v sezname matičnih uradov goriške in tržiške občine. Svetovalec Jarc se je zahvalil za odgovor. Zatem je prišel na vrsto predlog državnega zakona misovcev in liberalcev o dodelitvi bencina po nižji ceni. Vodja demokristjanske skupine dr. Mizzau je zahteval, da se sploh ne preide k razpravi, češ da je vprašanje sicer važno in da je njegova skupina solidarna s prizadetim prebivalstvom, da pa so že demokristjanski poslanci predložili v poslanski zbornici zakonski predlog o dodelitvi kontingenta bencina po znižani ceni. Mizzaua je podprl socialdemokrat Devetag, proti njegovi zahtevi pa sta nastopila libera lec Morpurgo in mlsovec Morelli Zatem so demokristjani in socialde mokrati odobrili Mizzauov predlog To je povzročilo oster protest opo žici je in komunisti so zapustili iz protesta dvorano. K stvari se bomo še povrnili. Sledila je razprava o zakonskem predlogu o deželnih prispevkih nekaterim deficitarnim furlanskim občinam, katerega je tudi odobrila običajna večina. iiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiimmiiiimiiiimiiirriiiiiiiiiimiiimimiiiiimaiiiiiiimmiiiiiiiiHiiiiiiiii SEJA ZDRAVSTVENE KOMISIJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Odobrena sredstva za oddelka bolnišnice za obnovo ženskega kronične bolnike Prispevek bo občina dobila od deželne uprave na osnovi zakona o bolnišnicah - Možnost gradnje tretjega paviljona Zdravstvena komisija tržaškega občinskega sveta je na svoji zadnji seji rapravljala o vprašanjih bolnišnice za kronične bolezni pri Sv. Ivanu. Komisiji je predsedoval odbornik za zdravstvo dr. Blasina. Seje so se udeležili poleg elanov komisije tudi odbornik za socialno skrbstvo Fantasia pristojni občinski funkcionarji občinski zdravnik dr. Fabiani ter ravnatelj bolnišnice pri Sv. Ivanu prof. Donini. Zdravstvena komisija je nedavno obiskala o-menjeno bolnišnico, kjer se je zanimala za razna vprašanja o njenem delovanju in oskrbi bolnikov. Ob obisku so člarii komisije z zadovoljstvom ugotovili, kako je pokrajinska uprava, ki skrbi za bol-nišniške stavbe, obnovila oddelke za moške, ter je ob tisti priložnosti izrazila željo, naj bi poskrbeli tudi za obnovitev oddelka za ženske. Glede tega vprašanja je odbornik Fantasia v svojem' poročilu povedal, da so bili že odobreni prispevki za obnovitev ženskega oddelka. Prispevek bo občina dobila od deželne uprave na osnovi zakona o bolnišnicah. Za sedaj, je dejal odbornik, bo treba rešiti najprej vprašanje, kje nastaniti bolne ženske, dokler bodo preurejevali sedanje prostore. Komisija je pooblastila razne občinske funkcionarje, ki so prisostvovali sestanku, naj proučijo to vprašanje. Na sestanku so govorili tudi o možnosti gradnje tretjega paviljona, ker je bilo ugotovljeno, da se stalno veča število starejših prebivalcev, ki potrebujejo bolnišniško oskrbo. komisija je ugotovila, da je treba to vprašanje reševati z največjo skrbjo, ker je treba dati starejšim ljudem najboljšo in najbolj skrbno zdravstveno pomoč. Na sestanku so tudi omenili, da bi bilo potrebno, da bi nov paviljon zgradili na osnovi najsodobnejše bolnišniške tehnike, zlasti pa, da bi ga zgradili v nekaki rezidencialni obliki, z vrsto manjših poslopij, kjer bj lahko bolniki živeli v nekakšnem družinskem okolju. V Bologni sestanek tehničnega odbora za «dneve o lesu» v Trstu za kmetijstvo sestal pod predsedstvom senatorja Giuseppa Medici-ja tehnični odbor, ki pomaga tržaškemu velesejmu pri organizaciji »Stalnih dnevov o 1 u» v okviru tržaškega velesejma Na sestanku se bodo dogovorili o organizacijskih podrobnostih prireditve, ki jo organizira velesejem ob upoštevanju važnosti lesnega sektorja za državno gospodarstvo in važnosti funkcije, ki jo ima tržaško tržišče v trgovini in v tranzitnem prometu z lesom. Po seji odbora, v katerem so predstavniki javnih uprav in za-lntereširžihe kategori.ie, kakor tudi razni industrijski in trgovski operaterji na lesnem področju, bo ob 12.30 na sedežu »Archiginna-sio» tiskovna konferenca, na kateri bodo pojasnili pomen in namen tržaških dnevov o lesu. Nemški novinarji na ogledu naftovoda Sinoči je dopotovala v naše mesto skupina zahodnonemških novinarjev, ki si bodo jutri in pojutrišnjem ogledali naprave za gradnjo naftovoda najprej v Miljah in v Dolini, nato pa še vzdolž jarka po Krasu do skladišča cevi v Tržiču. Skupina novinarjev, ki pripadajo najvažnejšim časopisom iz Zahodne Nemčije, in ki šteje okoli 40 ljudi, je bila pred tem v Libiji, kjer je tudi obiskala nekaj naprav, ki so v zvezi s petrolejsko industrijo odnosno z gradnjo in upravljanjem naftovodov. Iz Trsta bodo nemški novinarji odšli v Avstrijo, kjer se bodo zadržali par dni, nakar jih bo pot vodila nazaj v domovino na 19 skupščina članov KPI. Govoril bo organizacijski tajnik Claudio To-nel o sedanjih borbah in o pobudah tržaških komunistov v zvezi s temi borbami. V teh dneh je mladinska federacija KPI priredila vrsto sestankov v znak solidarnost z ljudstvom in mladino Vietnama. V Trebčah so govorili voditelji mladinske fede-dacije, v Podlonjerju in v Ricmanjih pa je govoril Stojan Spetič. Na pro-tirasističnem večeru v Trebčah je govoril Fabio Giorgi. Tajnik federacije Dario Supancich je v ponedeljek govoril pred tovarno «Radi-ci». O isti temi je govoril Claudio Tonel pri Sv. Ani. O položaju tržaške mladine bo danes ob 12. uri govoril na vogalu Drevoreda XX. septembra in Ul. Timeus Paolo Šema, predsedoval pa bo Dario Supancich. ŽIVAHNA SINDIKALNA DEJAVNOST Skoraj stoodstotna udeležba v stavki gradbene stroke Danes bodo stavkali delavci v vseh ladjedelnicah Včeraj je bila v Trstu in po vsej deželi enotna stavka gradbenih delavcev. V naši pokrajini se je udeležilo stavke nad 95 odstotkov delavcev. Ob 10. uri so se zbrali na enotni skupščini, kjer sta jim tajnika FILLEA-CGIL Criscenti in taj: nik gradbene stroke CISL Degrassi poročala o razvoju spora, nakar so posegli v razpravo številni navzoči. Vsi so se izrekli za zaostritev borbe. Danes bodo stavkali 4 ure delavci vseh ladjedelnic. Tudi ta stavka spada v borbo vse kovinarske stroke za sklenitev nove delovne pogodbe, čemur se upirajo bodisi vodstva podjetij z državno udeležbo bodisi vodstva zasebnih kovinarskih podjetij «. Valorizacija Krasa Sklepi tržaškega odseka društva «Italia Nostra» Tržaški odsek društva za zaščito umetniškega in prirodnega bogastva «Italia Nostra» je na svojem občnem zboru 15. t. m., o katerem smo že poročali, sprejelo dva sklepa, in sicer glede našega Krasa ter glede obnovitve «spomenika štirih celin» na Trgu Unita. Glede Krasa poziva društvo «deželne, pokrajinske in občinske oblasti, naj valorizirajo Kras z vsemi sredstvi, ki jih dopuščata tehnika in urbanistika.« Preneha naj se z odlaganjem mestnih smeti, ker je to že prava sramota. Kras naj bo »prirodno, arhitektonsko, zgodovinsko in turistično področje kot pljuča, ki jih Trst nujno potrebuje za dihanje,» ((meščanom pa naj bo zagotovljeno, da ga v celoti uživajo.« Društvo zahteva tudi svoje zastopstvo «v vseh operativnih organih, ki pripravljajo medobčinske in medpokrajinske načrte za uresničenje omenjenih smotrov.« Oskrunitev spomenika padlih borcev v Repnu Neznani vandali so odnesli s spomenika padlih borcev v Velikem Repnu dvoje lučk. Repentaborsko županstvo je prijavilo tatvino karabinjerjem. Prebivalstvo se zgraža nad to podlo skrunitvijo spomenika padlih borcev in pričakuje, da bodo policijski organi v najkrajšem času izsledili zlikovce. fotografiral najbolj značilne kraje, spomenike in zgradbe in lepe barvne posnetke je včeraj posredoval številnim poslušalcem v klubu, ki so pozorno spremljali zanimivo in duhovito predavanje prof. Vogriča. V Kopru koncert dua Gulli-Cavallo V Kopru bo danes koncertiral sloviti duo Gulli-Cavallo. Za Ko-i per bo to izreden umetniški dogo. ‘ dek_ Franco Gulli je reprezentativni italijanski violinist, ki sodi med najvidnejše sodobne violinske virtuoze. Njegova soproga Enrica Ca-vallo pa je znana kot pianistka izrednih umetniških kvalitet. Za ta koncert vlada v Kopru veliko zanimanje, a tudi Tržačanom, ki tega dua še niso slišali, se daje priložnost poslušati ga v bližnjem Kopru. GLASBENA MATICA - TRST priredi v soboto, 23. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu javni nastop gojencev glasbene šole Sodelujejo: pianisti Mojca šiškovič, Vera Tuta, Ravel Kodrič, godalni orkester Glasbene matice, ki ga vodi Janko Ban, gojenec dirigentskega tečaja in združeni mladinski pevski zbori iz Devina, Nabrežine, s Proseka-Kontovela, Opčin in iz Trsta. Rezervacija in prodaja vstopnic v Tržaški knjigami v Ul. S. Francesco 20, tel. 61-792, ter eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Slovensko gledališče v Trstu Danes, 20. t. m. ob 20. uri v Piranu Jutri, 21. t. m. ob 20. uri v Izoli V petek, 22. t. m. ob 16. uri in ob 20. uri v Novi Gorici Carlo Goldoni: GROBIJANI (Grubjane) V KULTURNEM DOMU V TRSTU V nedeljo, 24. aprila ob 16. uri Carlo Goldoni: GROBIJANI (Grubjane) V nedeljo, 24. aprila ob 20.30 (mala dvorana) Samuel Beckett: «ČAKAJOČNA GODGTA «POSLEDNJI TRAK» abonma: nedeljski popoldanski V ponedeljek, 25. aprila ob 16. uri Saša Škufca (po Grimu): JANKO in METKA Vse tri predstave zadnjič v Trstu! Globoko znižane cene! Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734-265. Predavanje v Slovenskem klubu o Danski O lepotah Danske in značaju nje- j nih prebivalcev je sinoči v Sloven- < skem klubu izčrpno predaval prof. j Ernest Vogrič, ki se je v tej deželi ] mudil več let, kjer je poučeval espe-rantski jezik. Prof. Vogrič je prepotoval vso deželo in vsepovsod pre- PROSVETNO DRUŠTVO «VALENTIN VODNIK« Dolina sporoča, da bo v četrtek, 21. aprila ob 20.30, na sedežu društva redni OBČNI ZBOR Društvo vabi vse vaščane k čim številnejši udeležbi. Zborovanja KPI Danes ob 18. url bo na Trgu Garibaldi javno zborovanje o vprašanju najemnin in o pravični ureditvi stanovanjskih izgonov. Govorila bo občinska svetovalka Jole Burlo. Jutri ob 17. uri bo zborovanje o isti temi na Trgu Cavana. Na sedežu KPI v Rojanu, Ul. A-piari, bo danes ob 20. url javno predavanje o vprašanju zdravstvene oskrbe v Italiji in o sporu med zdravniki In bolniškimi blagajnami. Govoril bo Emilio Semilli. Jutri ob 19.30 bo v veliki dvora-ni Ljudskega doma v Ul. Madonni- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiimifiiiiiimiiiii iiiiiiin m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Stavka mornarjev na «Aquileii» je imela le gospodarski značaj Prisotna obtožena mornarja sta poudarila, da stavka na ladji ni imela nobenega političnega odtenka V soboto, 23. tm. ob 10. uri se bo na ustanovi »Archiginnasio« v Bologni pri vsedržavni akademiji m 111 im i ■ .........nun.....im........................milili iiiiiiiiiiiiiiii n min i iiiiii m umi min m iniHiii m m h iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii m iiiiiiiMiimiiHii Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Tavella, zapisnikar Strippoli, o-bramba Annoscia, Ricci iz Genove in Longo) se je začela včeraj zjutraj obravnava proti 28 mornarjem z ladje «Aquileia», ki so obtoženi, da so se 11. julija 1959 u-prli svojemu kapitanu v oran-skem pristanišču ter niso hoteli izvršiti njegovih ukazov. Obravnavi prisostvujeta samo dva obtoženca, in sicer Tržačana Nereo Pavan iz Ul. Cappello 1 in Alessandro Severi iz Ul. Coroneo 1. Na začetku obravnave je odv. Anoscia zahteval, naj se proces odloži, ker niso bili pozivi za obravnavo razposlani prizadetim tako kot predpisuje zakon (v glavnem je šlo za to, da so pozive poslali na domove obtoženih, medtem ko jih precej pluje z raznimi ladjami po najrazličnejših vodah). Sodišče pa je zavrnilo to zahtevo ter je ukazalo, naj se obravnava nadaljuje. SPOROČILO TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE Na letošnjem sejmu «Alpe-Adria» paviljon za italijanske razstavljavce Jugoslovanska podjetja bodo lahko odkupila na sejmu razstavljeno blago italijanskih razstavljavcev V Ljubljani bo v času od 14. do 22. maja obmejni sejem Alpe A-dria, s katerim bo, kakor v preteklih letih, povezano posebno trgovinsko poslovanje med tvrdkami in podjetji iz dežele Furlanije-Julijske krajine ter iz sosednih republik Slovenije in Hrvatske. Z jugoslovanske strani so zagotovili, da bo tudi letos dana možnost do-mačim podjetjem, da bodo kupila razstavljeno italijansko blago. Del valutnih sredstev, ki naj se uporabijo za kritje uvoza v okviru specialne operacije Alpe-Adria bodo namreč na jugoslovanski strani prvenstveno uporabili za to, da nakupijo blago razstavljeno na samem sejmu v smislu predhodno sklenjenih sporazumov z italijanskimi razstavljavci. V tem smislu trgovinska zbornica priporoča prizadetim trgovcem, ki bi se bili še pred samim sejmom dogovorili z jugoslovanscimi uvozniki za odkup blaga, ki ga nameravajo razstaviti na letošnjem sejmu Alpe-Adria, naj to takoj sporočijo načelniku gospodarske zbornice za SR Slovenijo v Ljubljani dr. Burgerju. Kakor hitro bo ministrstvo za zunanjo trgovino odobrilo spiske blagovnih vrst, ki pridejo v poštev za uvoz odnosno za izvoz v okviru letošnjega sejma Alpe A-dria v Ljubljani, jih bo tržaška zbornica objavila. Vodstvo gospodarskega razstavišča je letos pripravilo poseben paviljon, ki bo namenjen izrecno i-talijanskim razstavljavcem. S tem bo trgovcem in industrijcem z na-šega področja prihranjen občuten del razstavnih stroškov. Prizadeti trgovci in operaterji, ki bi se radi okoristili s to cosebno ponudbo gospodarskega razstavišča, naj se javijo na upravi razstavišča v Titovi ulici št. 50 v Ljubljani, in to v najkrajšem času. • Jutri ob 19. uri bo v dvorani kulturnega krožka «R. Morandi« na Largo Barriera Vecchla 11/11. prof. Enzo Collotti govoril o »politiki in kulturi v današnji Nemčiji«. | ki bo v občini 22. maja. Prof. Collotti, avtor esejev ((Nacistična Nemčija« in »Nemška uprava v okupirani Italiji«, je sodelavec revij «Studi storici«, «11 movimento di liberazione in Italia« in «Rivista storlca de) socialismo« ter profesor za sodobno zgodovino na filozofski fakulteti tržaške univerze. Seja obe. sveta na Repcntabru Vče--’ ‘e bila na Repentabru seja občinskega sveta, ki se je v glavnem ukvarjala z navadnimi upravnimi zadevami. Predvsem so sklenili, da bodo najeli priložnostnega delavca za vzdrževanja dela na cestah in podobno za kar bodo porabili 1.480.000 lir na leto. Nadalje so se dogovorili o uporabi 390.000 lir, ki Jih Je nakazal za javna dela vladni komisariat. Končno so se domenili tudi o drugi razstavi živine, Takoj nato je predsednik preči-tal obtožnico in začel potem zasliševanje obtoženih. Kot smo dejali, sta prisotna samo dva. Zato se je omejil le na čitanje izjav, ki so jih prizadeti podali preiskovalnim sodnikom pri raznih sodiščih v Italiji. Iz vseh teh izjav je razvidno, da so bili prizadeti prepričani, da je šlo za izključno gospodarsko stavko, ki je bila po njihovem mnenju popolnoma zakonita. Obtoženec Pavan pa je izjavil še posebej, da je bila stavka izključno gospodarskega značaja, brez političnih odtenkov. Y kolikor je njemu znano, ni šlo pri tem, da bi se skušala doseči ustanovitev ladijskih komisij. V tem smislu je obtoženec odgovoril na izrecno vprašanje javnega tožilca. Obtoženec Severi (ki je bil v trenutku stavke kuhinjski pomoč-nikž) je dejal, da ni njemu priti-kalo, da se udeleži del pri odhodu ladje. Zato tudi ni prekršil kapitanovih ukazov. Podobne izjave so v svojih izjavah dali že prej številni pomorščaki, ki so opravljali dela, ki niso bila povezana s plovbo. V večini primerov pa so prizadeti že svoj čas izjavili, da so bili solidarni pri stavki s svojimi delovnimi tovariši. Sodniki so nato zaslišali predstavnika Tržaškega Lloyda kap. Bruna Ferruglia in poveljnika ladje «Aquileia» Giorgia Bertolija. V tej zvezi so tudi prečitali ladijski dnevnik. Sodniki so odložili obravnavo na 26- tm. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi člane in prijatelje planin na izredno zanimivo predavanje programu bodo skladbe: Bartok — Glasba za godala in tolkala: Schumann — Koncert za klavir in orkester; Berlioz — Fantastična simfonija. Bartokova skladba je nova M Trst. Nazionale 16.00 «Django» Eastmanc®" lor. France N ero, Loredana Nu-sciak. Prepovedano mladini pod l8-letom Excelsior 15.00 «11 caro estinto* Prepovedano mladim pod 14. **" tom. Fenice 1500 «L’armata Brancaleone* Technicolor. Vittorio Gassman. Ca-therine Spaak. Gian Maria Volonte. Eden 15.00 «11 colleziomsta« Technicolor. Samantha Eggar, Teren« Stamp. Prepovedano mladini P00 18 letom. Grattacieio 15.30 «My fair lady» " Technicolor. Rex Harrison, AudreJ Hepburn. Alabarda 16.30 «Ringo del Nebraska# Colorscope. Ken Clark. Filodrammatico 16,30 «Operazion« Crosbow» Colorscope. Sophia boren, Georges Peppard. Zadnji dan. Aurora 16.00 «La spia che venne dat freddo«. Cristallo 16.30 «Africa addio« Technicolor. Prepovedano mladini P0® 14. letom. Garibaldi 16.30 «In nome della le2' ge» Massimo Girotti. Capitol 16.00 «11 nostro agente FHnt» Technicolor. James Coburn. Prepovedano mladini pod 14. letom. Impero 16.00 «Signore e signori« Pre-povedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 ((Intrigo a Taof' mina» Technicolor. Ugo Tognazzh Elke Sommer. Prepovedano mladini pod 14. letom Moderno 16,30 «Tabu N. 2» Technicolor. Strogo prepovedano mladim pod 18. letom. Zadnji dan. Astra 16.30 «1 misteri della Jungi* Nera«. Ideale 16.00 «La ragazza che sapev3 troppo« Prepovedano mladini P°“ 14. letom Abbazla 16.00 «Joe Mitra« Eddie Con-stantine, Pierre Brasseur, Francoi-se Arnoul. Skedenj 16.00 «Ercole sfida Šansone* Technicolor. Kirk Morris, Linj13 Orfei. Astorta Počitek. KINO PROSEK KONTOV EL predvaja danes, 20. t.m. z začetkom ob 19.30 barvni film: UN LEONE NEL MIO LETT0 (LEV V MOJI POSTELJI) Igrajo: TONY RANDALL, SHIRLEY JONES in «Flutty» (lev) • Jutri ob 20.30 bosta v telovadnici rekreatorja «G. Brunner« godbi rekreatorjev «G. Padovan« in «G. Brunner« priredili koncert, med katerim bosta izvajali skladbe Brahmsa, Bartoluccija, Alevlja in fantazije raznih avtorjev. Godbi bo vodil Li-liano Coretti. Umrla je v sobi penziona kako je ta problem obse-in aktualen in kako smo po verjetnosti daleč od njegove rešitve. Zares bi se ne hoteli za-J“C1> da je do rešitve tega problema daleč, ker je rešitev nujna Pereča, saj si vsakdo tudi v astnem interesu želi, da bi se ta adeva čim prej in na čim bolj n™2?č6n način uredila, naslednji poctatki pa nam nakazujejo, ka-° težko bo priti do rešitve. .J Italiji je okoli 85.000 zdrav-nkov. Od teh jih 17.000 vrši iz-zasebno prakso. Ostalih vouo pa so pogodbeno vezani z aznimi zdravniškimi ustanovami sicer 42.000 jih je vezanih za bolniške blagajne, 10.000 i£®ci.alist°v je vezanih za ambu-nicam* INAM, 16.000 pa z bolniš- , ?ptaiških blagajn je v Italiji ve!? T^ko: okoli 300. Toda naj-državljanov je vključenih v nad ^ blagajni INAM, ki šteje gU 28 milijonov zavarovancev, v?, 53 milijonov prebivalcev, koli- rovJ$ šteje ItaUJa. J* Je zava* pri različnih bolniških ie 5n?al1 okoli 45 milijonov. To hivei 7? °dnosa med številom pre-naei s3, številom potencialnih gaCle?tov in številom zdravniške-službe^3, odnosno zdravstvene vn^° 81110 tako ugotovili, da je za-•"™vanih 45 milijonov oseb, za sn re sk;rbi 52.000 zdravnikov, ki , Posredno in neposredno vezani kav - 'diške blagajne, si oglejmo, škivi1, ie dosedanji odnos bolni-2 ° blagajn do zdravnikov, ki so v^Itmi pogodbeno vezani, glede uonranja njihovih storitev. *a odnos predvideva dva sistema “Onoriranja zdravnikov. Prvi p. ™,111 je sistem «a notula«, to se zk°V1 sistem plačevanja honorarja je Pregled. Drugi sistem pa L sistem «a quota capitaria», to h), bmvi «forfaiU, ki ga bolniška vsak na Piuduje zdravniku za leta svojega zavarovanca na osrm ■ r zadeva honoriranje na lini?Vl Posameznih pregledov, veli,.'0 sledeče osnovne tarife: 490 llr za Pregled v ambulanti, 980 ven,Pregled na zavarovanče-lij?1 bomii. V pretežni večini ita-pi^bfkih mest velja ta način ho-niti!!?nla zdravnikov s strani bol-blagajn. m,,', Pa zadeva honoriran je ki m? .v P° pacientu so tarife, na,]'? .izvaja na primer INAM, na i^rje: 4500 Iir na upokojenca Vam,’ 3400 Ur za vsakega za-dustr??ca; ki 'e zaposlen v in-bj trgovini in bančni služ-roven lir pa za vsakega zava-dehs?a' ki se ukvarja s polje-* let?1, Ha zadeva zavarovanca Itna Povprečnim honorarjem Italiii Aveftia bolniška blagajna v mi m. s svojimi pogodbeni- držana izboljšanja«, ki pa naj bi temeljila na varčevanju pri nudenju zdravniške in farmacevtske pomoči. Zdravniki s svoje strani nadalje zahtevajo davčne olajšave, ker da je njihov poklic socialni poklic; nadalje zahtevajo «norma-tivne popravke«, med katerimi je tudi to, da naj bi zdravnik ne vršil toliko birokratskih funkcij. Končno, zdravniki, ki so v pogodbenih odnosih z bolniškimi blagajnami, zahtevajo tudi socialno zavarovanje in sicer bolniško in starostno zavarovanje. S včerajšnjim dnem se stari način preneha. Odslej bi moral zavarovanec plačati zdravnika iz lastnega žepa, bolniška blagajna, pri kateri je zavarovan, pa mu bo stroške vrnila. V tem smislu so bili določeni tudi že najnižji honorarji zdravnikov. Ker je nemogoče, da bi navedli honorarje za vso državo, bomo navedli nekatere najnižje honorarje, ki veljajo za Milan: za prvi pregled na domu, bo moral zavarovanec plačati 3000 lir, za vsak nadaljnji pregled pa 2250 lir. Za prvi pregled v zdravnikovi ambulanti bo moral oskrbovanec plačati 2250 lir, za vsak nadaljnji pregled pa 1500 lir. Ce bo potreben nujni pregled v noči, med 21. in 7. uro, bo moral pacient plačati -6000 lir. Navedli smo honorarje, ki veljajo v Milanu. So sicer najvišji, vendar tudi nekoliko nižji honorarji, ki veljajo v drugih manjših mestih, niso tako majhni, da bi si jih mogel privoščiti vsakdo. Posebno velja to za starejše ljudi — za upokojence, ki imajo že tako nizke pokojnine in ki so hkrati bolj podvrženi boleznim Morda bi k pospešeni rešitvi tega perečega problema mogel posredno pripomoči neki drug, stranski problem, ki je v zvezi s tem nastal: po nekaterih računih izvršijo zdravniki INAM na dan okoli 120.000 pregledov. Ustrezno število pregledov imajo tudi zdravniki drugih bolniških blagajn. Toda če upoštevamo samo INAM, vidimo, da bi njena administracija morala odslej vsak dan rešiti kar 120.000 prošenj svojih zavarovancev za vrnitev honorarja, ki so ga sami plačali zdravniku in jim ta strošek nakazati po pošti. To pa bi naneslo nadaljnje ogromne administrativne stroške, ki bi še bolj povečali «deficit», ki ga INAM že sedaj postavlja kot svoj argument proti zahtevam zdravnikov. Letos najboljša Julie Christie in Lee Marvin Najboljši film v angleščini «Vsi skupaj strastno», najboljši tuji film pa češkoslovaški «Trgovina na korzu» PREDSI- NOČNJIM SO PODELILI OSCARJE ::::::::::::::::::::::::::: V ponedeljek kmalu popoldne so dijaki dveh razredov slovenske trgovske akademije obiskali tiskarno Založništva tržaškega tiska, kjer se tiska naš dnevnik. Dijake, ki so jih spremljali njihovi profesorji, je sprejel in jim tiskamo razkazal njen direktor R. Perco. PROFESOR SAŠA SEDLAR V TRŽAŠKEM KULTURNO-UMETNIŠKEM KROŽKU Izčrpno in bogato dokumentirano predavanje Sophia Loren- 0 obnovi porušenega Skopja in Carlo Ponti končno poročena Dn /Varovancev. tutein i0'1 Podatki nam doka-Vaini0, kolikšen je obseg zavaro-S® službe v Italiji. Kodho bomo prešli k spom: potni ki 1060 zdravniki in bolniški-lani ofajuimi so zapadle junija kov' d? teda1 Je bilo več sestan-onih med predstavništvi teh in blav za novo pogodbo. Bolniške bi 8?"ne m vlada predlagajo, naj Uredi) vsa bolniška zavarovanja laita« i na osnovi letnega «for-biaooiJ0 se pravi naj bi bolniške za Lil6 P'aCale določeno kvoto javi t*?ga zavarovanca, ki se pri-stavnit-anemu zdravniku. Pred-de bolniških blagajn in vla-tem H°Je stališče utemeljujejo s same,?3 se sistem honoriranja poda r»!i!?ga Pregleda izkorišča in vanio Qe zaradi tega do razmetala inJ ..sodstev. Glede tega navalih ,deče podatke: v petih le- °dstotn1960-1964 ~ se le Prl 9,89 oo.. ,,nem povečanju zavarovan- cev 45 7i število pregledov povečalo za j ’ * odst. ' ........ da te n t- Iz tega bi izhajalo, heknirs«"-'3 v tem času doživela P revic,?0 inflacijo zdravniških povečo?«!' k* se logično odraža v gajn v , stroških bolniških bla-datidK- lanskem letu so, po pozdravi iz istih virov, stroški za šali nVjno oskrbo v Italiji zna-mamki:, t'?04 milijard Ur. Pri-Znašal bolniških blagajn je INam ?ad 80 milijard lir, sama Ulili im.,1 e zabeležila «deficit» 40 Predvidi lir- Za let°s Pa INAM jard lir Primanjkljaj 60 mili- Zdravm'kke blagajne sedaj nudijo mu i*;K°m honoriranje po siste-heKa ‘etnega «forfaita» izpopolnje-mi* m« "Premičnimi komponenta-to - Z® Predvideva določeno vso-Položai ?:avarovanca z razliko na ha j*?',{n starost zavarovanca ter hika d , zavarovancev za zdrav-še D' roleg tega bi se upoštevali o & kjer zdravnik ^rši svo-ivai-,, °’ življenjska raven pre- tem hTa’ staž zdravnika, itd. S določili se po njihovem mnenju snov?*3, neka «osnovna kvota«, o-nili si "onorar, ki bi ga izpopol-2v„® z "dodatnimi kvotami«, mem Zart zdravniških zbornic pa hotioriv , bi uvedba tega načina la _ “Unja zdravnika spremeni-mu Pihanega uradnika. K te-je «H?aYniki postavljajo še svo-s Up!!:, , 0 vprašanje« v zvezi Predv!?trlim vladnim načrtom, ki škivT ,deva združitev vseh bolni-bi * oskrbovalnih blagajn, ki stvaP,„ e p°d kontrolo ministr-Vii0 ,a zdravstvo. S tem — prana cK,r,?vniki — bi se zdravstve-medJii-ba v Italiji podružbila, zbortfii? c ko zveza zdravniških bil ,!? tega ne mara, ker da je bodni ^^avn.iški poklic vedno svo-Hkm!? zaseben poklic. zahtev1 zveza zdravniških zbornic Zdrav?3:, .naJ bi se pokrajinskim voii,, Sktm zbornicam dala na za pri„m°žn°st, da se opredelijo nja v? .a'* drugi način honorira-pQV,, Nadalje zdravniki zahtevajo Prei)2?'e , honorarjev za enkratni ■>» *-ed, kot tudi letni «forfait» PARIZ, 19. — Davi je list «Au-rore« prinesel vest, da sta se filmska umetnica Sophia Loren in filmski producent Carlo Ponti poročila na občinskem uradu v Seversu. Pariški list je v zvezi s to poroko navedel nekaj konkretnih podatkov, in sicer da je poroka skrajno tajna, da so bili vsi dohodi v občinsko palačo zaprti, da se noben občinski uradnik ni smel med tem oddaljiti iz svoje pisarne itd. Po pisanju istega lista je Sophia Loren prebila noč pred poroko v Passyju pri prijateljih, Carlo Ponti pa v nekem hotelu, od koder je zjutraj ob deveti uri odšel k njej, potem ko je za seboj zabrisal vsako sled pred fotoreporterji, ki so mu biU ves čas za petami. Sophia Loren, njena sestra Maria in Carlo Ponti so se nato odpeljaU v «1500» v Bou-logne-Billancourt, kjer so zame-njaU vozilo in se s taksijem odpeljaU v bUžnji Severs, kamor so prišli ob 10. uri. Tu sta Sophio Loren in Carla Pontija čakaU priči, in sicer neki novinar ter neki zelo bogat poslovni človek, ki sta zaročenca čakala kar v občinskem uradu. Poročne formalnosti so bile zelo kratke. Sophia Loren je bila zelo razburjena, tako da je najprej spregovorila v itaUJanščini in šele nato svoj «da» popravila v francoščini, kot zahteva poročni obred. Po končanem obredu je Carlo Ponti izročil županu Sever-sa ček za poldrugi miUjon starih frankov, ki naj jih občina porabi v dobrodelne namene. Takoj nato sta se Sophia Loren in Carlo Ponti vrnila s taksijem v Pariz. Šofer taksija ju ni poznal in so mu šele včeraj povedali, koga je vozil 9. aprila v Pariz. Tako je pisal davi list «Aurore». Ko so se novinarji zgrnili okoli župana mesta Severs, je to vest potrdil. Dr. Charles Odic Je rekel: «Sophia Loren in Carlo Ponti sta se poročila v Seversu. Poroka je bila 9. aprila ob 10. uri Sodišče je bilo dovolilo, da se okUci ne objavijo in poroka se je vršila v najožjem krogu. Zakonca sta se vedla zelo preprosto, kot bi se bil vedel kdor koU« — je še dodal dr. Odic, ki je nato priznal, da mu je Ponti dal 10.000 novih frankov za socialne namene. Severs je majhno mestece aU bolje že predmestje na zahodni strani Pariza. Predolga bi bila zgodba zelo mučnih odnosov med filmsko u-metnico in producentom. Spoznala sta se leta 1954, ko je Sophia tekmovala za miss lepote in zasedla drugo mesto. Z njegovo pomočjo, vendar pa na račun svoje Pustot,kov. Vodstvo INAM stak/ ,?a bi jo že to povišanje bi iik nil".'ard l'r na leto, ki njem,; 5"° treba prišteti dosedn-atrani dP|'citu. Vlada pa s svoje u obljublja zdravnikom «za- povzpela med najbolj znana in cenjena imena v filmskem svetu. Za to je dobila celo vrsto priznanj, tudi Oscarja za glavno vlogo v fUmu «Ciociara». Vse to pa ji ni pomagalo, ali bolje bilo ji je v oviro, da bi mogla rešiti svoje razmerje s Pon-tijem, ki se je začelo že kmalu potem, ko sta se spoznala, ker je bil ta že poročen in oče dveh otrok. Na račun tega je bilo že veliko napisanega in mnogi so se spuščaU v prave razprave, ali bo sploh kdaj možno, da se Sophia Loren in Carlo Ponti sploh kdaj poročita in to kljub temu, da je bil Ponti iočen od svoje žene že od leta 1951. Toda po italijanskem zakonu je z zakonsko zvezo, pa Sophia Loren v dobi, ko se je začel njen vzpon naj bo ta le civilna, zakonski partner vezan za večno. Ker bi bila vsaka zakonska zveza med Sophio Loren in Carlom Pcnti-jem doma, v Italiji, nemogoča, sta se leta 1957 poročila v Ciudad Juarezu v Mehiki. Toda italijanske oblasti te poroke niso priznale in nepriznanima zakoncema Je grozil že zapor. Vsi napori Sophie Loren in Carla Pontija, da naj bi cerkvene oblasti razveljavile zakonsko zvezo med Ponti-Jem in njegovo prvo ženo, od katere je bil praktično že davno ločen, so ostali brez haska. Ponti je bil še vezan, njegova poroka s Sophio v Mehiki pa se je smatrala celo za kaznivo dejanje in je bila zato leta 1962 razveljavljena. Da bi našla pot iz slepe ulice, se je filmski producent odločil, da zaprosi za francosko državljanstvo, ki mu je bilo tudi letos januarja podeljeno. Kot francoskega državljana ga italijanski zakoni ne vežejo, Sophia Loren pa je bila doslej samska, hkrati pa Mednarodni natečaj za načrt centra Skopja - Vprašanje, ki se je postavilo neposredno po katastrofi 26. julija 1963 - Urbanisti Skopja in skupine strokovnjakov iz vse Jugoslavije pristopijo k delu - Kako in komu je bila razdeljena nagrada mednarodnega natečaja sposobnosti se je Sophia Loren l se je že tudi usidrala v Parizu. ................................................1,11..iiniiiiiuiiiiiiniimii OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V svojem delu se predvsem ogibajte lahkomiselnosti. Srečen konec sta- Na kratko smo že poročali o zanimivem predavanju, ki ga je v našem mestu 14. t.m. imel profesor ing. Saša Sedlar iz Ljubljane o obnovi Skopja. Danes objavljamo krajši izvleček tega predavanja. Med dogodki — je v začetku predavanja dejal prof. Sedlar — ki so lani zbudili zanimanje tehnikov v številnih deželah, je bil tudi mednarodni natečaj za načrt centra Skopja. Ta natečaj sodi v okvir velike tehnično-gospodar-sko-politične akcije, ki spričo širokosrčnega zanimanja vseh narodov sveta spredstavlja edinstven primer avtentične mednarodne solidarnosti. Zatem je predavatelj zaradi boljšega razumevanja njegovih nadaljnjih izvajanj v kratkem navedel nekaj najvažnejših zemljepisnih, zgodovinskih, socialnih ambientalnih in drugih podatkov, pojavljajočih ter izražajočih se preko najrazličnejših protislovij, brez upoštevanja katerih bi sleherno načrtovanje bilo obsojeno na neuspeh. Potem, ko je Skopje 26. julija 1963 bilo razrušeno, se je bilo postavilo vprašanje, ali bi sploh bilo primemo mesto znova zgradit: na istem kraju, oziroma, ali bi ne bilo bolje postaviti ga na kakem varnejšem mestu. Na osnovi temeljitih proučevanj je bilo zatem ugotovljeno, da bi nobeno drugo mesto ne zagotavljalo večje varnosti, vtem ko nudi staro vrhu tega še vrsto gospodarskih, tehničnih, političnih in psiholoških prednosti. Bile so še v teku akcije odpravljanja ruševin in pomoči prizadetemu prebivalstvu, ko so urbanisti Skopja že začeli pripravljati novi regulacijski načrt. Skupine strokovnjakov iz vse Jugoslavije so se lotile dela, proučevanja številnih strokovnih tehniških vprašanj in zbiranja podatkov, še prav posebno kar zadeva seizmična vprašanja, pri čemer so Jim svojo pomoč nudili najboljši domači in tuji strokovnjaki. Iz poglobljenih analiz trenutnega položaja izhaja, da je danes v Skopju osredotočena nič manj kot tretjina celotnega ekonomskega potenciala makedonske republike. Od 1. 1953 do 1963 pa so se tu naselile ogromne množice ljudi, kar predstavlja nedvomno pereče vprašanje, v kolikor je samo 39 odstotkov teh ljudi ekonomsko produktivnih. Stopnja de mografskega prirastka je zelo visoka, tako da tretjino prebivalstva sestavljajo mladi ljudje do 14. leta starosti. Predvideva se, da bo 1. 1981 štelo samo središče HOROSKOP reitfKP(od 21. 4. do 20. 5.) Ne ude- s« t.w nobenega" dobička. Nikomur ne vsi. ltujte svoje družbe „. J DVOJČKA (Od 21. 5. do 21. 6.) Dosegli boste presenetljiv usi»h, zahvaljujoč svoji vztrajnosti. Odpravite čim prej svoje pesimistično razpoloženje. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Ce sodite med novinarje, se boste danes pošteno oznojili. Zadoščeno bo vašemu samoljubju. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne dovolite da bi vam že majhen uspeh odvzel ves pogum. Uteho boste DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne preidite v napad že zdaj, ker ga vaš nasprotnik pričakuje. Zainteresirali boste nekega sorodnika za svoja vprašanja. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Dan je izredno primeren, da nekoliko pregledate svoje finančno poslovanje. Ne prenašajte svojega slabega razpoloženja še na druge. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Morda boste primorani zavrniti neko ugodno ponudbo, ker imate že prepolne roke. Ogibajte se tega, da bi bili sodnik drugim. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Pazite, da bi vas ne klicali na odgovornost za dejanja, ki so jih storili drugi. Utrdite svoje prijateljske vezi. , KOZOROG (od 21. 12. do 20. S pomočjo zfires odlične zanflsli vam bo uspelo izpolniti neko redno zapleteno nalogo. Z odloč nim posegom boste odpravili neki družinski spor. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Dajte nekemu dolžniku priložnost, da si nekoliko oddahne. Pazite bolj na svoje živce. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Izboljšali boste svoje odnose s sodelavci, vendar jih morate še bolj. Zadoščenje v zvezi z nekim moralnim priznanjem. mesta 311.000 ljudi. Postavlja pa se vprašanje, ali je primemo, da se v nekem mestnem središču osredotoči 80 odstotkov naravnega prirastka vse dežele. Zaradi tega se zdi, da bi bilo bolj racionalno zagotoviti določen gospodarski razvoj nekaterim drugim manjšim centrom, ki bi mogli nase pritegniti tudi val imigracije Tako n.pr. Tetovo, Ku-manovo, Titov Veles. S tem bi se dosegel tudi bolj uravnovešen razvoj celotne republike, Skopje samo pa na ta način ne bi bilo tako izpostavljeno pritisku imigracije, ki jo v dobri meri sestavljajo produktivno nekvalificirani elementi. Govoreč o mednarodni pomoči, je prof. Sedlar dejal, da je marca 1964 «Specialni fond« OZN in UNESCO, ob sodelovanju jugoslovanske vlade, ustanovil mednarodni posvetovalni komite za obnovo Skopja, katerega člani so jugoslovanski in tuji strokovnjaki, njegov predsednik pa je E. Weiss-man, ravnatelj urada za stanovanjska in urbanistična vprašanja pri OZN. V začetku 1. 1904 je bila sklenjena pogodba z grškim podjetjem «Doxiadis» za izdelavo prvega splošnega osnutka načrta. Ta temelji na conifika-ciji Skopjanske kotline, razvoj samega mesta pa je predviden tako, da bi do 1. 1971 štelo 270 tisoč, 1. 1981 390.000 in 1. 1991 500.000 prebivalcev. S tem načrtom je tudi celotno železniško omrežje popolnoma preurejeno, železniška proga je pomaknjena bolj proti severu, osrednja postaja pa bo od centra oddaljena kakih 8 km. Predvideno je tudi, da bo 1. 1981 prišlo 20 avtomobilov na vsakih 100 prebivalcev. Splošni urbanistični načrt je bil izdelan, oziroma zaključen oktobra 1965. Operativni načrti pa bodo najprej dokončani v teku maja 1966. Ves elaborat je zelo obsežen, obsega splošni urbanistični načrt, okrožni načrt in pa načrt skopjanskega področja, detajlni načrt mestnega središča, detajlne načrte mestnih četrti itd. Predvidena je regulacija Vardarja in, kar je še najvažnejše, ustanovljen bo verjetno tudi seizmološki center, katerega naloga bo proučevanje seizmičnega gradbeništva. Potem ko se je dotaknil vprašanja metod in organizacije urbanističnega načrtovanja, socialne analize mesta in pa deželnega načrta, je prof. Sedlar v svojem izvajanju v glavnih obrisih prikazal osnovne smernice urbanističnega razvoja mesta. Predviden je poleg drugega razvoj povečanih industrijskih področij, ki se bodo povezala z že obstoječimi proti severo-vzhodu. vzhodu, jugo-vzhodu in zahodu. Ta področja se bodo približala stanovanjskemu področju, vendar jih bo od tega ločil širok pas zelenja. Na področju ob Vardarju, ki je najbolj izpostavljeno potresnim sunkom, se ne bo zidalo, pač se ga bo uporabilo za rekreativne namene. V razvoju železniškega omrežja so poleg glavne postaje predvidene še tri postranske. Razvoj notranjega cestnega omrežja predvideva dva cestna traka za nagel promet v smereh vzhod-zaliod in sever-jug. Daljnoročni načrt predvideva, da bo na vseh razpoložljivih površinah razvoj prebivalstva dosegel število 700.000. Makedonija bo L 2000 štela 4 milijone ljudi, od teh bo 17 odstotkov v Skopju, vtem ko jih je danes 19. Na osnovi priporočila mednarodnega posvetovalnega komiteja je bil mednarodni natečaj za načrt za mestno središče Skopja razpisan konec 1. 1964. Obe organizaciji, specialni fond OZN in jugoslovanska vlada, sta iz večjega števila prijavljencev izbrali osem neposrednih udeležencev natečaja. Vsem tem je bil posredovan obsežen program, ki jim je bil pojasnjen na mestu samem. Področje, ki se nanj natečaj nanaša, meri 290 ha in ne zajema samo centra v ožjem pomenu te besede. Predloženih osem elaboratov pa predstavlja po mnenju za to postavljene razsodniške komisije resen prispevek v pogledu urbanističnih in arhitektonskih idej. Na osnovi njihove analize je bilo ugotovljeno, da so načrtovalci izhajali iz dveh različnih in bolj ali manj tudi nasprotujočih si konceptov. Pripadniki prve skupine se zavzemajo za gradnjo velikanskih stavb, kjer bi bile osredotočene vse funkcije mestnega centra. Načrti pripadnikov druge skupine pa se zavzemajo za bolj humanistično koncepcijo povezave novih gradenj z obstoječim okoljem. Komisija je odločila, da imata obe stališči enako vrednost. Nagrada 20.000 dolarjev je bila potemtakem, ne glede na usmerjenost, razdeljena takole: 12.000 dolarjev je prejel Tange Kenzo iz Tokia, ostalih 8 tisoč pa sta si razdelila Jugoslovana Miškevič in Wenzler. j-.■■"j Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glas- SANTA MONICA, 19. — Veliko razkošja, kot vedno na svečanosti ob razdelitvi najvišjega ameriškega priznanja na področju filmske u-metnosti, ob podeljevanju Oscar-jev. Na sinočnji svečanosti v velikanski dvorani je bilo zelo veliko ljudi, predvsem povabljencev in med temi nekaj imen, ki so filmski umetnosti veliko dali, kot n.pr. Rex Harrison, Bette Davis, Lana Turner, Jack Lemmon, Gregory Pečk in mnogi drugi, ki smo jih gledali in še gledamo na filmskem platnu ali beremo njihova imena v začetku filma kot režiserje ali producente filmov. Mnoge napovedi, ki so se v zvezi s tem v zadnjih časih pojavljale v tisku, so sinoči odpovedale, nekatere pa so obveljale. Tako je obveljala napoved, da bo najvišje ameriško priznanje za filmsko u-metnost dobila Julie Christie, ki jo je Bob Hope, ki je vodil vso svečanost, proglasil kot najboljšo umetnico leta za njeno glavno žensko vlogo v filmu «Darling». Ko ji je Rex Harrison izročil kipec je Julie Christie, ki je prav včeraj slavila svoj 25. rojstni dan, bruhnila v jok. Seveda je bil to jok navdušenja in sreče. Nato je pred navdušenim občinstvom izjavila: «Hotela bi se zahvaliti vsem, toda še posebej svojemu režiserju. To je najlepša stvar na svetu.« Oscarja za najboljšo moško glavno vlogo je dobil Lee Marvin za svojega pijanega kavboja v filmu «Cat Ballou«. Tudi on se je zahvalil vsem, ki so mu k temu uspehu pripomogli. Pri tem pa ni pozabil na svojega konja, ki da je tudi imel pri tem svoj delež. Nagrado mu je izročila Julie An-drews, zmagovalka iz lanskega leta, ko je dobila Oscarja za vlogo v filmu «Mary Poppins«. Letos je dobila prvo nagrado za stransko žensko vlogo Shelley Winters. To je njena druga tovrstna nagrada, ker je leta 1959 dobila isto nagrado za svojo vlogo v «Dnevniku Ane Frank«. Oscarja za najboljšo moško stransko vlogo pa je dobil Martin Balsam za vlogo v filmu «A thousend clovvns«. Največ Oscarjev, in sicer šest, jih je dobil film «Dr. živago«, pet jih je dobil ameriški film «Vsi skupaj, strastno«, tri Oscarje je dobil angleški film «Darling», medtem ko film Laurenca Oliviera «Othello» ni dobil nobene nagrade, pa čeprav So mu jih napovedovali cel kup. Kot najboljši tuji film je bil nagrajen češkoslovaški film »Trgovina na korzu«, medtem ko je bil proglašen za najboljši film nasploh film «Vsi skupaj, strastno«. Za najboljšo režijo je bil nagrajen Robert Wise za svoj uspeh v pravkar navedenemu filmu. Za najboljšo vsebino in scenografijo je bil nagrajen Frederich Raphael, ki je napisal scenarij za film «Darling», medtem ko je Robert Bolt dobil Oscarja za najboljšo neizvirno scenografijo, sicer za scenografijo «Dr. živaga«. «Vsi skupaj, strastno« je dobil tudi nagrado za najboljše ozvočenje ter nagrade za najboljšo montažo in za najboljšo neizvirno glasbeno spremljavo. Kot najboljši dolgometražni dokumentarni film je bil ocenjen film «The Eleanor Roosevelt sto-ry», ki ga je napravil Sidney Gla-zier, najboljši kratkometražni dokumentarni film pa je film «Tobe Alive« Francisa Thompsona. Kot najboljši kratkometražni risani film je dobil Oscarja film «The dot and the line« Jonesa in Gold-mana. Za najboljšo scenografijo v čmo-belem so dali Oscarja Clat-worthyju in Kishu za njun film «Ladja blaznežev«, Oscarja za najboljšo barvno fotografijo je dobil Freddie Young, snematelj filma «Dr. živago«. Za najboljšo pesem so dali Oscarja Websterju in Mandelu za njuno pesem «The shadow of your smile« v filmu «Gradovi iz peska«. Oscarja za najboljšo fotografijo v čmo-belem pa so podelili Ernestu Laszlu za film »Ladja blaznežev«. Dan potem, ko je slavila svoj 25. rojstni dan, je Julie Christie do. bila Oscarja za najboljšo žensko vlogo Oscarja za najboljšo režijo so dodelili režiserju filma «Dr. Živago« Robertu Wiseju SREDA, 20. APRILA 1966 Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.45 Po- ske gimnazije; 9.30 Godala v ritmu; 10.15 Sopranistka Mezetova in tenorist Gostič; 10.45 Človek /.UU JVOltJUai , I.OU dUOlftUJO 5X00- U.OV UUUOUJi ~ ~ ------- ba- 1130 Variacije na slov. mo- pevke; 10.05 Mozart, Flotow in in zdravje; 11.00 Turističhi napot-tive- 1135 Radio za šole; 11.55 Bizet; 10.30 Sila; 11.15 Ital. po- ki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Tržaški motivi; 12.15 Pomenek potovanja; 11.30 N. Porpora: «Ko- Finale opere «Car Saltan«; 12.30 12.25 Za vsako- morna simfonija«; 13.35 Solisti lahke glasbe; 15.15 Filmske in Kmetijski nasveti; 12.40 Slov. narodne; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 T. Seliškar: Tovariši; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 s poslušalkami; gar nekaj; 13.30 Glasba iz fil mo v 17.00 Ansambel «New Har- gledališke novosti; 15.45 uospo- lekin«• 17.25 Radio za šole; 17.45 darska rubrika; 16.00 Spored za Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda najmlajše; 16.30 Mezzosopranistk Pihalna godba; 16.00 Vsak dan o vsem- 1815 Umetnost in pri- ka Ileana Melitta; 17.25 Ljubez- za vas; 17.05 Nacionalne smeri reditve - ’ 18.30 Klavirska glasba: ni velikih skladateljev; 18.00 Li- v glasbi; 18.00 Aktualnosti doma 18.55 Motivi, ki so mladim všeč; terarna oddaja; 19.05 Kmetijska ‘ ’ 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 oddaja; 20.25 '* 1 Zbor Emil Adamič; 20.00 Šport; «Don Juan«. 20.35 Jožko Lukeš: «Sreča na šti- jj pfograPil 8.00 Jutranja glasba; 9.15 Orke- rih kolesih«; 21.00 Simfonični koncert; V odmoru Jože Peterlin: «Janezu Jalnu v spomin«; 23.00 Izvajalci jazza. *s7.w in po svetu; 18.15 Ansambel J. Mozartova opera Privška in Plesni orkester; 18.40 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice ; 20.00 Orkester Wil- liams; 20.25 Verdi: Traviata; 22.50 V. Blažek: Družinski praznik; ster; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Ve- 23.05 Skladbe slov. avtorjev. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; sela glasba; 11.40 Skladbe za orkester; 14..00 Pevci; 14.45 Plošče; 15.15 Izbrani motivi; 15.35 Album za mladino; 16.00 Rapsodi-~ J , ja; 17.00 Plošče; 17.35 Poljudna 13.40 Boito: «Otello» — III. deja- enciklopedija; 17.45 Pisana glas- nje; 14.15 «1866-1966 Furlanija in ba; 1835 Enotni razred; 18.50 nike; 20.30 Dnevnik: 21.00 Anitah ja«; 14.45 Tržaški zvoniki: Sv. vaj; izbranci; 20.35 Od swinga glija danes; 22.00 Športna sreda; Anton stari. do bopa; 21.00 Univerze v novih tf deželah — anketa; 22.15 Plesna n oper glasba; 22.25 Nogometna tekma . , . . . „. „ Inter-Real Madrid — II. polčas. 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 11.00 Popevke; 11.15 /// orOOram Plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.45 „„ * , ** * , . Glasbeni zmenek; 12.00 in 12.55 18:30„ Pregled ital. slovstva. Glasba po željah; 13.40 Operna l®-9*} Knjižne novosti v Parizu, panorama; 15.00 Glasbeni vrti- '9-36 Koncert; 20^30 Revija revij, ljak; 15.45 Venček melodij; 16.20 20.40 Rossini in Bocchenm, 21.20 Pevci lahke glasbe; 17.00 Tretja £®sare Zavattini; 21.30 M. A. stran; 17.15 Lisztova Madžarska Charpentier. rapsodija; 17.45 Zbor «C. A. Se- C/#,i/nniin ghizzi«; 18.00 Prenos RL; 19.00 Jiovem/u Športne vesti; 19.30 Prenos RL; 8.05 Glasbena matineja; 8.55 22.15 Orkester Elgard; 22.35 Dve Pisan svet pravljic; 9.10 Mladin-Rebussyjevi sonati. ski zbori osnovne šole iz celj- Ital. televizija 8.30 Sola; 16.45 Nova srednja šola; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše; 19.15 Razprave; L9.55 Športne vesti in ital. kro- 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Steven-son-Moser: «11 diavolo nella bot-tiglia«; 22.20 Na pragu znanosti. Jug. televizijo 10.00 TV v šoU; 16.35 Poročila; 16.40 Ruščina; 17.00 Angleščina; 17.40 Tiktak: Povodni mož; 17.55 Pionirski TV studio; 18.25 Obzornik; 18.45 Opera skozi stoletja; 19.15 Filmski pregled; 19.40 TV biro; 20.00 Dnevnik; 20.30 Rezerviran čas; 21.05 Kulturna panorama; 21.45 Poročila. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 20. aprila 1966 S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Občinski svet bo kmalu razpravljal o konzorciju za industrijsko cono Občinska uprava bo počastila 25. april, dan osvoboditve ■ Operne predstave maja v dvorani UCE Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici, ki je bila pod predsedstvom župana v ponedeljek zvečer, so se najprej pogovorili o obnovitvi upravnega sveta družbe Autovie Venete. Odbornik za splošne zadeve poslanec Zucalli je nato seznanil odbornike z nekaterimi vprašanji, ki zadevajo konzorcij industrijske cone, o katerem bo v kratkem razpravljal občinski svet. Odbornik Agati je poročal o pripravah za proslavo državnega praznika osvoboditve 25. aprila, ter prvim in 3. majem. Odbornike je seznanil nadalje z operno sezono, za katero so pripravili program oper, ki jih bodo izvajali 7., 8. in 9. maja v veliki dvorani UGG. Izvršni odbor je razpravljal o urbanističnem načrtu kakor tudi o Unione Ginnastica Goriziana, ker pa ome-njc l točk niso v celoti izčrpali, se bodo k njima povrnili na prihodnjih sejah. Sledila so poročila ostalih odbornikov. Odbornik za javna dela Lupieri je predlagal odobritev ko-lavdacije nekaterih del. Candussi Je poročal o osebju, nakar so proučili obračun Doma počitka, ki izkazuje 375 milijonov lir stroškov ter ga odobrili na predlog odbor-, nika De Simona. Odbornik Fantini je predlagal, naj se za službo mestne snage nakupi 50 posod za odvažanje smeti; izplačali bodo nekaj nad 6 milijonov občinskim podjetjem za dobavo e-lektrike, vode in plina. Odborniki so odobrili več prošenj dr. Tomassi-cha za sprejem občanov v Dom počitka, bolnišnico Fatebenefratelli in občinsko podporno ustanovo. Stavkovno gibanje kovinarjev Vsedržavna vodstva kovinarjev organizacij FIOM, FIM in UILM so se sporazumela, da na raznih sektorjih obnovijo sindikalno borbo. Načrt predvideva tri vsedržavne Aleš Waltritsch je včeraj popoldne dobil bratca. Srečnima zakoncema Carli in Marku čestitajo prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo našega lista. stavke za kovinarje, eno vsedržavno stavko v ladjedelniški industriji, ki bo po vsej verjetnosti danes popoldne, ter še eno stavko za vse ostale sektorje. Vrhu tega bo 8-uma pokrajinska stavka. Vodstva treh sindikatov so se sestala včeraj popoldne v Tržiču ter sestavila načrt stavk, ki se bodo vršile v državnih in zasebnih podjetjih. Gradnja semaforske skupine na križišču Verdijevega korza Na križišču Verdijevega korza in Crispijeve ulice so včeraj začeli z deli za njegovo semaforsko ureditev. Prekopali so cesto ter v zemljo položili betonske cevi, skozi katere bodo povlekli žice za delovar nja prometnih naprav. Po vsej verjetnosti bodo semafori delova- za- li že pred koncem tega meseca. Križišče s Crispijevo ulico je radi naraščajočega prometa postalo v konicah ozko grlo, kjer promet nikakor ni stekel, če ni bilo zraven mestnega stražnika, ki je posegel vmes, da so mogla vozila iz Crispijeve zaviti na Korzo, zlasti pa na levo stran. Z namestitvijo semaforov pa se bo pojavilo vprašanje takšne ureditve prometa vzdolž Korza, da ne bo zastojev pred semafori. Potrebno bo misliti na zeleni val, se pravi na sinhronizacijo vseh štirih semaforov, kolikor jih bo na obeh korzih po-zgraditvi zadnjega pred Ljudskim domom. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan m ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija št. 244, tel. 35-38. Navodila za volitve v obrtniško blagajno Pokrajinski urad obrtniške bolniške blagajne v Gorici sporoča vsem prizadetim, da je po vseh občinah na Goriškem v teku razdeljevanje volilnih potrdil za volitve delegatov-obrtnikov, ki se bodo vršile v nedeljo 24. t. m. Potrdila, ki jih ne bodo mogli dostaviti zaradi neznanega bivališča naslovljenca ali iz kakih drugih razlogov višje sile, bodo ostala na pristojnem županstvu na razpolago prizadetim do zaključka volitev. Tisti volivci, ki so izgubili ali pokvarili volilno potrdilo, da je neuporabno, se lahko obrnejo osebno na zgornji urad bolniške blagajne do vključno v soboto 23. t.m. med uradnimi urami, za dupuikat, v nedeljo pa pri volilnem uradu pokrajinskega odbora za obrtništvo in na sedežu bolniške blagajne pri trgovinski zbornici od 8. do 22. ure. Odlok pokrajinske uprave o predpisih za ribolov Predsednik pokrajinske uprave dr. Chientarolli je izdal odlok s predpisi za ribolov s svetlobnimi pripomočki na področju goriške pokrajine Odlok je razdeljen na o-sem členov ter so ga odobrili na seji občinskega odbora NA ZELO NEVARNEM KRIŽIŠČU PRI MADONNINI Šofer iz Ločnika izgubil življenje pri trčenju z jugoslovanskim avtom Nesrečnež je izdihnil v bolnišnici eno uro po nesreči - Jugoslovanski potniki nepoškodovani Na križišču pri Madonnini, kjer skoraj ni dneva brez manjše ali hujše prometne nesreče, sta včeraj zopet trčila dva avtomobila in je pri tem eden izmed obeh šoferjev dobil hude poškodbe, zaradi katerih je uro po nesreči podlegel v goriški civilni bolnišnici. Ob 11.45 se je peljal 43-letni Drago Vidmar, doma iz Celja, Kapela št. 16, z avtom volkswagen CE 91-62 iz Podgore proti križišču pri Madonnini. V istem času je privozil tja tudi 22-letni Alfredo Braidotti iz Ločnika Ul. Giulio Cesare 48, ki se peljal z bianchino 500 iz središča mesta proti Ločniku Zaradi vzrokov, ki jih bo točneje še ugotovila cestna policija, sta obe vozili na križišču trčili s takšno silo, da je vrglo bianchino s ceste na njeni desni strani. Jugoslovanski avto pa je ostal na cestišču verjetno tudi zato, ker je bil bolj obtežen, saj so bi- •iiiiiimiiiiiHiiimuutumuiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiuaiiiiiifiiiiimiiiimiiiiimniiiimiiiHMiimmiMmiumtiiiii NA POBUDO OBČINSKE UPRAVE V GORICI Tekmovanje osnovnošolskih otrok v prometni vzgoji (za nagrade!) Na Trgu C. Battisti so odprli šolski park - Tudi v Tržiču podobna pobuda Občinska uprava v Gorici bo tudi letos pripravila ob pomoči podjetij tekmovanje v prometni vzgoji, namenjeni osnovnošolskim učencem 3., 4. in petih razredov. Od včeraj je odprt šolski park na Trgu Cesare Battisti, kjer morejo otroci po mili volji voziti ter se privajati na prometna znamenja. Odprt je vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 18. ure, vstop pa je dovoljen samo otrokom pod 14. letom starosti. Dopoldne bo park odprt samo za tiste učitelje, ki bodo pripeljali svoje učence, da jih pod nadzorstvom seznanjajo s prometno - varnostnimi predpisi. Izpiti bodo v prvi polovici maja in bodo tako iz teoretičnega kakor tudi iz praktičnega znanja. le v njem poleg vozača še štiri ženske. Braidotti se Je pri trčenju hudo poškodoval in v civilni bolnišnici, kamor so ga odpeljali z avtom Zelenega križa, so mu ugotovili prebitje lobanje; okrog 13. ure je podlegel poškodbam. Potniki jugoslovanskega avtomobila so ostali nepoškodovani. Deset dni se bo zdravil v bolnišnici 38-letni Nerino Salvador iz Dre voreda XX. septembra 72, ki je pa del včeraj ob 7. uri s kolesom v Ul Torrianl ter se precej močno udaril na prsnem košu. Na zdravljenju v bolnišnici so pridržali ob 11.20 30-letnega Nerina Cristina iz št. Petra ob Soči. Ko je delal na gradbišču v tej ulici, mu je padel na glavo kos opeke z višine treh metrov, mu prebil lobanjo in povzročil pretres možganov. Letos bodo razdelili zmagovalcem 15 koles, vrednih okoli 300.000 lir. Nagrade bodo razdelili takole: pokal občinske uprave, ki ga bo prejela skupina otrok z najvišjim številom točk ne glede na razred, v katerrm je; 5 koles tipa «2000» bodo podelili ekipi, ki se bo najbolje plasirala med petimi razredi; po pet koles bodo razdelili tudi med člane najboljih ekip 4. in 3. razredov. Na pobudo šolskega patronata iz Tržiča bodo pričeli v maju v nekaterih osnovnih šolah s prometno vzgojo. Pouk bo samo za učence 4. in 5. razredov. Teoretični in prala li pouk bo vodil poveljnik mestnih stražnikov Gigante z nekaterimi, stražniki. Predavanja o deželnem gospodarstvu v Milanu Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da bo v petek 22. t. m. deželni odbornik za industrijo in trgovino odv. Marpillero predstavil na velesejmu v Milanu paviljon Furlar nije-Jul. krajine in ob tej priliki predaval o temi «Problemi in iz-gledi '^dustrijskega razvoja dežele Furlanija-Jul. krajina.* O tem problemu bodo govorili v posebnih referatih tudi predsedniki pokrajinskih zvez industrijcev naše dežele. VEČERI OB SREDAH V klubu «S. Gregorčič* na Verdijevem korzu 13 v Gorici, bo danes, 20. aprila ob 20.30 novinar in slikar MARIO L. VILHAR govoril o temi VTISI IZ DANSKE Prikazal bo tudi številne diapozitive iz te dežele. Vabljeni! 7kdt*a uiecUttitv-u. Koleke mora plačati zavarovanec Spoštovano uredništvo, splošni zdravniki so odpovedali svojo pogodbo z INAM, kar pomeni, da bo moral bolnik, zavarovan pri INAM, plačati zdravniku pregled. Zdravnik bo izstavil potrdilo, na podlagi katerega bo ustanova zavarovancu povrnila denar. Takšna praksa je bila v veljavi tudi pred zdravniškim protestom. Ce je na primer zavarovanec zaradi nujnega primera šel k zdravniku poprej preden k INAM, mu je ustanova — proti predložitvi potrdila o plačanem znesku — povrnila stroške, nikakor pa ne znesek za kolke, ki jih je moral tudi plačati in ki so znašali po več stotin lir. Želel bi opozoriti INAM, da to ni pravično in da se takšne krivice prav gotovo utegnejo dogajati z izstavljanjem potrdil v sedanji fazi spora. To neljubo stvar bi morali na kak način odpraviti, da je ne bi trpel zavarovanec. (Sledi podpis) Pozabili so na estetska merila Spoštovani urednik. Tujec, ki se pripelje k nam od zahodne strani, dobi prvi vtis tam okoli Madonnine. Najprej mu neprijetno zasmrdi, potem pa tudi okolica ni nič kaj razveseljiva. Na obeh glavnih vpadnicah, ki iz Ločnika ali- od Farre pripeljeta v Gorico, je zraslo v zadnjem času vse polno raznih hal za obrtniško in manjšo industrijsko dejavnost, ki so zelo neokusno zgrajene ter postavljene tik ob cesti. Ali občinski tehnični urad ne bi mogel zavrniti dovoljenj za njihovo zidavo, če ne ustrezajo vsaj nekaterim osnovnim estetskim principom, ali pa bi sploh svetoval, naj jih gradijo kje drugje, morda bolj vstran od cest? (Sledi podpis) MEDNARODNI NOGOMET In ter-Real Madrid Manchester-Partizan Obe tekmi bodo prenašali po televiziji MILAN, 19. — Končno vesela vest za ljubitelje nogometa: nocoj sta se RAI—TV in predstavnik Interja sporazumela za direktno oddajo jutrišnje povratne polfinalne tekme turnirja za pokal evropskih prvakov med Interjem in Real Madridom. Medtem ko je Herrera že najavil postavo, trener španske enajsterice Munoz ni hotel izdati moštva, ki bo moralo braniti pičel naskok iz Madrida. Ve se samo, da bo Araqui-stain nadomestil v vratih poškodovanega Betancourta. To je tudi vse, kar je Munoz izjavil, da ima še ne- aai je muiivo rojam, kaj dvomov za določitev levega branilca, desnega krila in srednjega napadalca. Po mnenju izvedencev se bo Real Madrid poslužil stroge obrambne taktike, zaradi česar ni izključeno, da bo na krilu nastopil krilec, ki bo seveda imel nalogo, da zavaruje središče igrišča. Inter bo nastopil v naslednji postavi: Sarti, Burgnich, Facchetti, Bedin, Landini, Picchi, Jair, Mazzola, Pei-rd, Suarez in Corso. * * * MANCHESTER, 19. — V tukajšnjem mestu vlada izredno zanimanje za povratno tekmo s Partizanom. Baje so razprodane vse vstopnice in bolj «podjetni» so se začeli že bavlti s prodajo na čmi borzi. Po zadnjih vesteh bosta enajsterici nastopili v naslednjih postavah: Manchester United — Gregg, Brennan, Dunne, Stiles, Foulkes, Crerand, Connelly, Law, Charlton, Herd, Aston. Partizan — šoškič, Jusufi, Mihaj-lovič, Bečejac, Rošovič, Vasovič, Bajič, Kovačevič, Hasanagič, Miladinovič, Pirmajer. Tekmo bo jugoslovanska televizija oddajala od 19.40 dalje. ŠD BREG sporoča, da bo danes pri šoli v Dolini ob 17. odbojkarski trening mladincev, ob 20. pa redni trening mladink. K TURNIR V SANTIAEH Jugoslavija v finalu SANTIAGO, 19. — S tretjim dnem mednarodnega turnirja se je zaključil izločilni del neuradnega svetovnega prvenstva v Čilu. Španija, Bolgarija, Brazilija, ZDA, SZ in Jugoslavija so skupino, kjer bo nastopila tudi tudi reprezentanca čila. Tekme bodo prihodnji teden v Santiagu in Valpa-raisu. Izidi tretjega dne so naslednji: V Valdiviji ZDA — Peru 63:52 Bolgarija — Mehika 63:50 V Antofagasti Jugoslavija — Paragvaj 97:61 Brazilija — Panama 78:75 V Curicu Španija — Portorico 76:52 SZ — Argentina 74:57 se uvrstili v finalno (32:27) (32:20) (43:33) (39:36) (19:24) (35:29) ODBOJKA TURNIR NA REKI Jugoslavija LESTVICE A skupina 3 3 0 246 184 Brazilija 3 2 1 222 195 Panama 3 1 2 214 235 Paragvaj 3 0 3 189 257 SZ B skupina 3 3 0 197 139 Španija 3 2 1 218 191 Portoriko 3 1 2 146 200 Argentina 3 0 3 197 228 ZDA C skupina 3 3 0 202 176 Bolgarija 3 2 1 193 169 Mehika 3 12 170 187 Peru 3 0 3 156 189 NOGOMET VIDEM, 19. — Italijanska nogometna reprezentanca C lige bo ob koncu prvenstva odigrala mednarodno tekmo z ustrezno reprezentanco Avstrije. Vse kaže, da bo tekma v Vidmu. iiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiitiuirfi (iorlra VERDI. 17.30: «Io, io, io... e gli altri», W. Chiari in G Lollobri-gida ter De Sica; italijanski film. CORSO. 17.15: «Moriel, il tempo di un ritorno«. D. Ceyric in J. Ke-rien; francoski barvni film. MODERNISSIMO. 16.0o: «L’arcipe-lago In fiamme«, Gig Joung in John Brown; ameriški čmo-beli film. Zadnja ob 22.30. VITTORIA. 17.15: «11 nudo ed il morto», A. Ray in C. Robertson; ameriški barvni kinemaskopski film. CENTRALE. 17.15: «11 gigante del-la roccia del falco», S. Baker m J. Prowse. Ameriški kinemaskope v barvah. Tržič AZZURRO. 16.00: «La quercia dei giganti«, Van Heflin in Susan Hayword. Barvni film. EXCELSIOR. 16.00: «La tigre ama la čarne fresca«, R. Hanin, D. Bianchi. NAZIONALE. 21.00: «Gli uccelli«, R. Taylor in J. Tandy. PRINCIPE. 17.30: «Pistole roventi«, A. Murphy, J. Staley. Barvni film. ftonke RIO. 19.00: «Operazione Tiziano*, W. Campbell. EXCELSIOR: Zaprto. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja 18.2 stopinje ob 13. uri, najnižja 8.9 stopinje ob 5.40; povprečne vlage 75 od sto. Ženska šesterka Bora tretja Tržačanke so nastopile z nepopolno postavo V okviru manifestacij, ki jih športne organizacije Reke organizirajo v čast 25-letnice ljudskega upora, je bil v nedeljo, 17. t.m. pod pokroviteljstvom SFK občine Reka, mednarodni turnir v ženski odbojki. Tega turnirja so se udeležili razen domačega Partizana še poreški Študent, puljski Partizan in tržaški Bor. Kot so časopisi pisali, je bil favorit na tem turnirju Bor, a smola je hotela, da so nekatere igralke obolele, druge pa bile zaposlene z delom. Tako so manjkale Zavadlavova, Batistova, ki je že dolgo časa neaktivna zaradi mavčne obloge na kolenu in Barejeva, ki je zaradi bolezni priklenjena na posteljo. V kratkem nagovoru se je organizator zahvalili nastopajočim za udeležbo in končal z besedami: «Naj bo to še ena priložnost k ojačanju naših prijateljskih in športnih odnosov med brati.* Borovke so na tem turnirju zasedle zadovoljivo tretje mesto. To je bilo za domačine veliko presenečenje, saj so, kot smo že omenili, smatrali Bor za velikega favorita. V popolni postavi bi morda plave res zasedle prvo ali drugo mesto. Odsotnost kar treh igralk pa jim je to preprečilo in so se tako morale zadovoljiti s častnim tretjim mestom. V prvi tekmi turnirja so se borovke spoprijele z domačim Študentom in ga gladko odpravile z 2:0. že v naslednjem nastopu so se morale tržaške predstavnice pomiriti z močno ekipo Partizana iz Poreča, ki jim je že vrsto srečanj enakovreden nasprotnik. Seveda so tokrat Porečan-ke premagale borovke, ki jim niso mogle dati pravega odpora. Za to so se z večjo vnemo pognale v borbo s Pulo, a kljub veliki požrtvovalnosti so jim nasprotnice odščipnile zmago, pa čeprav le z minimalno razliko. V finalni tekmi za prvo mesto sta se tako spoprijela Poreč ln Pula. Tehnično in atletsko bolje pripravljene Porečanke so tudi to tekmo osvojile in tako zasedle prvo mesto. Borova šesterka Je nastopila v postavi Pavletič, Mijot, Hmeljak, Švab, Kenda in Barej L. IZIDI TEKEM Bor — Študent 2:0 (15:9, 15:12) Pula — Bor 2:0 (15:13, 15:13) Poreč — Bor 2:0 (15:5, 15:9) Poreč — Pula 2:0 SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST obvešča vsa slovenska **• mejska društva, da ob dvajsetletnici obnovitve društvenega delovanja priredi 8. maja 1966 ekipno tekmovanje v planinsko ■ orientacijskem pohodu-Proga bo predvidoma speljana s startom in ciljem v Nabrežini. Najbolje plasirano društvo b« prejelo prehodni pokal — člani prvih treh ekip pa kolajne. Vpisovanje bo od 23. t. m-dalje v Tržaški knjigami, kjer dobite tudi vse potrebne informacije. LONDON, 19. — Prvak Anglije in britanskega cesarstva težke kategorije Henry Cooper Je danes podpisal pogodbo za dvoboj za svetovni naslov s prvakom Cassiusom Cla-yem. Organizator Harry Levene le potrdil, da bo dvoboj 21. maja letos v Londonu. BRUSELJ, 19. — Drossant, De Gronckel, Hombergen in Kelecom bodo sestavljali belgijsko teniško reprezentanco, ki bo oa 29. t.m. do 1. maja nastopila v Bruslju v B skupini evropske cone za Davisov pokal proti Južni Afriki. RAZDELJEVANJE NAGRAD CONI V GORIŠKI POKRAJINI Bronasta kolajna za SZ Olimpija CONI ima navado, da vsako leto nagradi športna društva, ki so »« v enoletnem delovanju najbolj odlikovala, ali ker je društvo mnogo storilo za propagando in širjenje športnega udejstvovanja, ali pa, ker so društveni člani dosegli dobre športne rezultate. Posebna komisija se- GORICA, 19. — Igralci italija11' ske B reprezentance, ki bo 28. t.ffl-nastopila v košarkarskem dvotoP z Jugoslavijo B, so že prispeli v Gorico, kjer bodo trenirali pod vodst-vom zveznega trenerja Paratorei8 in trenerja Goriziane Tonina Zo*' zija. , Italijani bodo odigrali dve tekfflj z Jugoslavijo: 28. t.m. v Gorici, dv* dni kasneje pa v Benetkah. V reprezentanci bosta nastopila tudi G0”’ čana Pozzecco in Rossi. , Goriško tekmo bosta sodila Ciin' stos Avramidis (Grčija) in Kar«1 Klima (CSSR). stavi vrstni red društev, ki pridejo v poštev. Lestvica za leto 1965 Je bila tale: 1. CRDA iz Tržiča — zlata medalja 2. Veslaško društvo «Timau» iz Tržiča — zlata medalja 3. Club Alpino Italiano iz Gorice — srebrna medalja 4. Kolesarski odsek «Guido De Santis* iz Redipuglie — srebrna medalja 5. športno združenje Olimpija iz Gorice — bronasta medalja z naslednjo pripombo: «Mlado društvo se udejstvuje med mladino ter vrši športno propagando in dejavnost zlasti v lahki atletiki in odbojki. Organiziralo je več športnih manifestacij, ki so pritegnile pozornost športnih oblasti.* 6. Teniško društvo iz Tržiča Komisija Je tudi razdelila osem denarnih nagrad v znak priznanja za dosežene športne uspehe. Po 300 tisoč Ur sta dobila UUG iz Gorice in Jadralni klub iz Tržiča, po 200 tisoč lir AS Torriana iz Gradiške ln Oratorij San Michele lz Tržiča, po 100.000 lir AGI iz Gorice, Motoclub «Medeot» iz Gorice. Black Panthers Club iz Ronk, športni odsek «Art®# iz Gorice. Slovesno razdeljevanje denarni nagrad ln medalj je bilo preteK>“ nedeljo v dvorani palače goriške krajine ob navzočnosti najvišjih c®\ kvenih ln svetnih oblasti (gori*10 nadškof, prefekt itd.). Prvič se je zgodilo, da Je bilo vensko društvo Olimpija nagraj? no. S tem je bilo dano javno P‘*[ znanje njenim atletom, trenerju odbornikom za vztrajno in požrtvovalno delo. V letu 1965 Je Olimpija dosegi*,! glavnem te-le uspehe: lahkoatlet Podbršček iz Standreža je prvi * Italiji v kategoriji «alUevi» v m®““ krogle (15,57 m) in tretji v m®’, diska (45,33 m), dalje je tudi dr žavni prvak CSI v metu diska s 8 m. Tudi drugi atleti (Ivan Su«**j Marcel Mahne, Guido Palla, Maj!1 Leghissa, Vilko Antoni itd.) so segli zadovoljive uspehe. V odbor ki Je Olimpija osvojila drugo ipjj sto v deželi v kategoriji «promoz‘" ne* in prav tako drugo mesto v W želi v Junlorskl kategoriji. Iz dežele boriš vdovec nn polnočnega sonca Tako rahlo kot se je ladja dotaknila pomola, sva si stisnila roko in bilo mi je žal, ko sem moral izpustiti njeno belo dlan. Počasi je stopala proti šoli in se mi nasmehnila. In tedaj sem pomislil, kako lepa učiteljica in njeni učenci potrebujejo drug drugega. In pomislil sem, da je na svetu morda več osamljenih kot srečnih ljudi. Zvečer smo prepluli Sttrftysund. Ob fantastično razčlenjeni, z mahom porasli obali Seilanda, smo se bližali Hammerfestu, ki se je že videl v daljavi, čeprav je bilo do tja še nekaj ur vožnje. Tisoč metrov nad nami so se v vrhovih gora plazili ledeniki. Z ladjo so se ribiči, ki so obiskali svoje družine, vračali na delo v tovarno. Na ladji je postalo zopet živahno. V. Pozdrav Severnemu rtu Sprehajal sem se po otoku, na katerem leži najsevernejše mesto na svetu. Bodeča žica je kljubovala ostrim zimam kot bi bila tu postavljena za večno. Pletla se je preko kamnitih grebenov, obstala pred betonskimi bunkerji in jarki, vklesanimi v živo skalo. 2elezni stebri so ponekod upognjeni, notranjost otoka je prezrta s hodniki. Ob obali so utrdbe močnejše; betonski oklep.Je debel več metrov. Odprtine bunkerja pa so oči mrtveca, ki strmi nemo na morje. Nemo; ne more se sprijazniti z mislijo, da na morju ni mogoče postavljati mej. Toda na kopnem ostane bodeča žica kot spomin. Kot spomin na človeško neumnost, ki lahko tekmuje le z njegovo genialnostjo. Z otoka so izginili vojaki. Poslovili so se s pošastnim kresom, ki je upepelil mesto. Ognju se Je izognila le mrtvaška kar pelica. Prebivalci so pričeli takoj po vojni pogorišča obnavljati Dokler niso obnovili mesta, so prebivali v čolnih, ki so jih potegnili na kopno. Ljudje pa o solzah ne razmišljajo radi. In vojne gredo v zgodovino kot opornik, na katerega naslonijo zgodovinarji svoje podatke. V prejšnjem stoletju je bilo na istem kraju le manjše ri biško naselje. Prihod ladje je bil tedaj najpomembnejši dogodek, na katerega so morali prebivalci čakati tedne ali celo mesece. Vzpostavitev redne ladijske zveze, ki je omogočila povezavo z ostalim svetom tudi v zimskih mesecih, je bil zgodovinski trenutek za severno Norveško. Resnično zgodovinski trenutek. Danes so se ljudje privadili na črno obarvane, dvatisoč-tonske potniške ladje, ki brze med otoki. Včasih pristanejo ob pomolu velikanke: Oslofjord, Bergenfjord. Polarna zvezda. Ko so po enournem manevriranju umirijo ob pomolu, se za dve ali tri ure poveča prebivalstvo mesta za polovico. Toliko časa namreč za ogled najsevernejšega mesta na svetu določijo turistični plani. Tako lahko v dveh tednih turisti bežno prelete edinstveno obalo in odnesejo s seboj vtis, ki se giblje nekje na površini realnosti. Kajti dva tedna potovanja je resnično premalo, da bi človek lahko iztrgal katerikoli deželi skrivnost njene lepote. Popolnoma nemogoče pa je v tem kratkem času dojeti de želo, ki te istočasno privlači ln odbija; budi željo po toploti juga obenem z željo, da bi spoznal najsamotnejše in najbolj nedostopne predele severa. Tedaj se za hip zavemo nasprotij, ki jih nosimo v sebi; da bi se sprehajali po neki neskončni, razkošni peščini, kjer gre vsak hip mimo nas ogromno bujnih teles; toda nemir izganjamo iz nas le na ubornih skalah. Zato se nam pogled tako nerad odtrga od ladij. Tudi one so se navzele istega nemira. Da. Ladje so najbolj nenavadna bitja na svetu. Kot da niso izdelek človeških rok. Pravzaprav prenehajo biti last človeka tisti trenutek, ko postanejo last morja. Morje odloča o njihovem življenju in smrti. In o življenju in smrti ljudi, ki se nahajajo na njih. Na severu pa odloča morje tudi o življenju ljudi, ki prebivajo na kopnem Otroci se v Hammerfestu igrajo na cesti z lesenimi ladijskimi modeli, oblečeni v rdeče in rumene polivinilaste obleke, pokriti s širokimi mornarskimi klobuki. Njihovi starejši tovariši se prevažajo s čolni po zalivu, s štirinajstimi leti se vkrcajo na ribiške ladje in z osemnajstimi leti mnogi spoznajo že vse celine Človek se spoprijatelji z morjem, ako ga gleda le nekaj ur, ako se rodi ob njem, ne more živeti brez njega. Zato je samo po sebi razumljivo, da lahko navežete z Norvežani pogovor le, ako se pričnete razgovarjati z njimi o morju. — Poglejte mojega sinka. Star Je osem let, a je že pravi mornar. Človeka spoznam ž« po hoji, vidim kako stoji na ladji in vem ali je rojen za pomorščaka. Tako mi je dejal potapljač, doma iz Vardoja, ko sva se seznanila na palubi potniške ladje «Lofotl». Postala sva za šest ur sopotnika. Toliko namreč traja vožnja od Hammerfesta do Nordcappa-Severnega rta. Ko smo izpluli iz Sčrttysunda in se Je ladja usmerila proti severu, so skoro vsi potniki odšli v kabine ali v restavracijo. Gole granitne obale so pač manj zanimive kot fjordi južnega primorja ali fantastični Lofoti. Oko lahko le sluti skrito lepoto ledenikov in jezer v notranjosti otokov Rolvs5y in Ing()y. V Rolvs5ysundu Je veter prignal z odprtega morja široke hrbte valov. Začutil sem rahlo slabost, katero sem skušal prikriti z naslanjanjem na steno. Čudil sem se malemu Norvežanu in njegovi razigranosti. Vedno, kadar se je njegov oče preveč P°” globil v razgovor, se Je fant izgubil nekje v ladijskih hodnik11’ in na mostičkih, ker ga je očitno zanimala vsaka podrobno®1-na ladji Potapljač se j) nato zaskrbljeno odpravil na lov 28 sinom in čez nekaj minut sta se vrnila z nasmehom, z neko'1* ko široko, rahlo zibajočo hojo pomorščakov. Nato mi Je mlr‘ no pripovedoval dalje zanimivosti o svoji deželi. Opisoval 111 je globine Severnega morja kot puščoben podvoden svet, ki Je pravo nasprotje tropskih morij, v katerih prebivajo neštet* vrste rib in vodnega rastlinja V severnih morjih prebiva nat”' reč samo nekaj vrst rib, a te v ogromnih množinah. — Dobršen del najnovejše norveške zgodovine pa razkf1' je ravno ladja «Lofoti» To je namreč najstarejša ladja, k1 vzdržuje potniško zvezo ob obali in obenem tudi zadnja pot”1' ška ladja, ki ima po'ee kabin še dvoje razredov.V kratkem A* su jo bodo zamenjale moderne ladje, ki imajo samo en ra* red. Življenje se Je namreč pri nas v zadnjih desetletjih stveno spremenilo, 2ivljenjski standard se Je namreč tako dvl' gnil. da se nam m treba več voziti v drugem razredu. Za dvlB standarda pa plačujemo istočasno ceno, ki ni najbolj prijet”*-Prejemamo pomoč, ki je vezana na določene vojaške obvez”0" sti. Z razgledanostjo, presenetljivo za preprostega pomorščak*-mi je nato pojasnjeval vprašanja iz gospodarskega ln politi*" nega življenja: — Sedaj si prizadevamo, da se tudi severni d® države vključi v širši gospodarski načrt. Sestavljen je razvoj”1 program za vse panoge gospodarstva, ki ima predvsem nam«0 zagotoviti delo za vse prebivalce Zaradi močnih sezonskih hanj obstoji namreč stalna sezonska nezaposlenost, ki zaja”1® v zimskih mesecih velik odstotek delovne sile. Več kot četrti”8 delavcev ima več kot en poklic. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECOHI 6,11., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: DORICA: Ulica Silvio Pelllco 1 II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338. 95-823 - NAROČNINA: mesečna MJO Ur - Vnapr®l: četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 7 700 Ur - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — 2* SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana. Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni Danki t Ljubljani - 503-3 8« - (RJI.asi- (.ena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, tinančno-upravni 280, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi «0 lir beseda - Oglasi tržaške 10 goriške pokrajine se naročajo pri upravi — Is vseh drugih pokrajin Italije pri »Soneta Puhhltcltk Itallana* — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tlsks Založništvo tržaškega tiska, Trst ______________________________