Leto tf., štev. 237
Lfubrfana, sreda, 8. oktobra 1924
Poštnina pavšalirana
Cena 2 Din
Uhaja ot> 4 r|ntr«j.
Stan« mesečno 20-— Dia gt inozemstvo 8©w a •eobrezn«
tJgit«! po tjtrtf«.
Uredništvo t
Miklošičeva cesta it 16/1 Telefon it 72.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
(Jpravništvo:
LJubljana, Prešernova ui. it 64. Telet fet 36.
Podružnieit
Maribor, Barvarska uL 1 Celje, Aleksandrova c.
Račun prt poštn. čekov, sarodn štev. 11.842.
Ljubljana, 7. oktofam.
»Slovenec* še vedno misE, da ae da »kulturno* delo klerikaliama dokazati g praznimi frazami, ali pa celo z argumenti kakega pokvarjenega poliateli- : geata, ki nam prihaja a Slomškom, i Mohorjevo družbo, ali pa z Erjavčevimi statističnimi tabelarni o klerikalnih kulturnih organizacijah.
Precej dejstev smo £e nsvodS is polpretekle dobe našega narodnega življenja, kako so klerikalci vedno ki povsod v svoji nestrpnosti . preganjali vse one može, ki so s svojim odličnim kulturnim delom Slovenca* ustvarjali kulturne tesnelje in kako » preganjali in v slepi strasti uničevali v«® ooe kulturne organizacije, ki so S zadaie nalogo dvigniti naš rod v kulturne višave ter ga postaviti kot enakovrednega v visto cšviiisrranih in kulturnih j narodov.
Kakor ao preganjali največje prepo-roditelje naše kulture za časa njihovega delovanja, tako se njihova besna strast ni ustavljala pred grobovi velikanov naše kulturne zgodovina. Se nam je v živem spominu, kake perverznosti so klerikalci uganjali svoj čas, ko je Ljubljana postavljala Trubarjev spomenik. Skof Jeglič je takrat izdaj celo pastirski lisi, v katerem je žigosaa Primoža Trabarjs kot sramotnega odpadnika Rima, odkritje njegovega spomenika pa obsodil kot < grozno* ia »grešno* proslavljanje »upora proti Bogu*, kot proslavljanje »zmote in krive vere*. »Zato moram jaz vse to prizadevanj© kot Bogu zoprno in torej grešno iz dna duše obsoditi, x menoj pa tndj Vi vsi, ki ljubite resnico in sovražite zmoto* — tako je takrat škof Jeglič dal v vseh cerkvah oznanjati s prižnic. Njegov pastirski ast je dokazal ne le, da nima nobenega spoštovanja niti do moža, ki je daJ Slovencem književni jezik marveč je tudi povedal, da mu je rimovstvo več kot Slovenstvo. Taki izbruhi naših ultramontanskih škofov so mnogo bolj tehtni dokazi kot pa demagogija in rajanje, ki ga uganja škofov list na račun Slovenstva, da bi z nepošteno taktiko prekril pravo lice klerikalizma.
Imamo pa dokazov, kako si klerikalci v praksi zamišljajo »kulturno* rtelo za Slovence in Slovenstvo, tudi iz najnovejše dobe. V tem pogledu je zlasti značilno »delovanje* škofove knjigarne, prej »Katoliške bukvarne*. Ta zavod bi bil vseka k o poklican, da igra y kulturnem življenju Slovencev izredno veliko ulogo. Njegova naloga ni in bi ne smela biti, da postane kaja-falistično podjetje, ki po katoliško pobarvanih židovskih principih in mani-rah izkorišča svojo kli jen telo. In vendar je postala v najkritičnejšem času slovenskega kulturnega življenja, ob času, ko je narod bil najbolj potreben dobre knjige, škofova knjigarna pravo leglo kupčijske nemorale in verižniška firma prvega reda. Po principih ogabnih vojnih konjunkturistov je katoliška knjigarna zlorabila silno zadrego, v katero .je zabredlo slovensko ljudstvo radi pomanjkanja slovenskih knjig ter tako nečloveško navijala knjigam cene, da je postalo zlasti širokim plastem naroda naravnost nemogoče kupovati slovenske knjige.
To sramotno kulturno oderuštvo je Lilo sistematično pripravljeno. Kakor pajki so klerikalni špekulanti zamre-žili s svojim verižništvom skoraj ves slovenski književni trg. In baš tisto <Slovensko Matico*, ki jo sedaj tako pomilujejo, so klerikalni verižniki ogoljufali za stotisoče. Zlorabili so kritično matrijalno stanje tega društva ter po naravnost sramotno nizkih cenah pokupil Matično veliko zalogo knjig, ki jih sedaj prodajajo z ogromnimi dobički. Antivarijat škofove knjigarne se je trudil, da pokupi tudi kar največ privatnih knjižnic, ki so izginjale v njegovih zalogah. Dobivši tako v svoje roke skoraj monopol za predvojno slovensko literaturo, je škofova knjigarna svoj magacin deloma kar zaprla.. Priljubljenejših knjig pri njej ni bilo dobiti, akoravno jih je imela pol-"•e skladovnice. Čakala je, da cene še bolj narastejo. In dočakala je res kraT sne čase. ko je za deset knjig dobila več, nego je plačala avtorju za celo kupno njegovo duševno delo!
Na drugi strani se je škofova knjigarna vrgla na založbo srednješolskih knjig ne morda iz ljubezni do slovenskega jezika in tudi ne iz ljubezni do slovenske učeče se mladine, temveč iz gole dobič-karije. In dočim so klerikalni listi s solzami v obeh pomilovali uboge uradnike,
Radie ostaja nepopustljiv
OPICIJELNl KOMUNIKE HRSS O BREZUSPEŠNI INTERVENCIJI , VLADINEGA ODPOSLANCA MIHAJLOVIČA.
Zagrofc, 7. oktobra, r. StncčnI radl-čevsko oficljoznl »Hrvat* je pod velikim naslovom »Izaslanik. vlade kod t- Radl-ča» in s debeiTJi 5rVami objavil, da Je po posebnem nal-.rr- vlads prispel v Zagreb bivši podanik Ljuba Mihajlovič, da Radiča obvssd n> st*!'ičn in položaju vladen V msri s ittm poročilom je »Hrvat* pristav}!: »VJeruje sa, da če popti-njenje vlade n cajkrade vrjeme biti ri-ješeno*. S tem sta bila tečno označena svrha ia pomen MIh&jlovičevega poseta.
Zato mora vzbuditi tem večje začudenje, da Radič v posebnem komunikeju, ki izide jutri v »Slobodnem Domu* vse te vesti kar najodločnejše dementira ter jih proglaša za »radikaisko-batinaške iz-j mišljotlne!* Komunfkč se glasi:
Srbski politik g- Ljuba Mihajlovič je v časa svojega bivanja v Zagrebu trikrat posetil g. Radiča, pri kateri priliki je daljši in krajši čas ž njim r.-zgovarjal. Posetil ga je kot starega znanca in prijatelja še iz dijaških časov iz Pariza. Potemtakem so umišljene in zlagane vse vesti radikalskih in batinaških krogov in zlonamerno so razširjene vesti, da je pri-
vsa aktualna vprašanja. Ako n. pr. hrvatsko narodno zastopstvo stori sklep, da se ima ustvariti skupni občinski zakon za Hrvate, Srbe itd. in ako predsednik HRSS na velikem narodnem shodu v Varaždinu 5. oktobra ir.iaTi, da je podlaga takega zakona že gerfova in da bo Izročena predsednik« »bde g. Davidovi-ču in vsem klubom. Vi sestaljajo parlamentarno večino, potem je to samo po sebi očigleden in neoboriv dokaz o iskreni In odločni volji HRSS, da z ostalimi združenimi strankami sporazumno sodeluje v vseh narodnih in političnih vprašanjih in da niso potrebni nobeni drugi dokazi. Naravno je, da je g. Mihajlovič v povsem zaupnem, prijaznem in prijateljskem razgovoru povedal predsedniku HRSS svoje mišljenje in poglede na celokupno politično situacijo in da ie kot povračilo prejel Isto točno sliko za stališče HRSS z ozirom na razmere na Hrvatskem. Taki medsebojni obiski vstvar-jajo vedno bolj vzajemno zaupanje in ko bi bilo kottkorkoli resnice na onem, kar pišejo radikalski in batinaški listi (da se zahtevajo od Radiča še nadaljna *poja
Macdonald otvarja volilno kampanjo
LETNI KONGRES DELAVSKE STRANKE — OSTRI NAPADI MACDO. NALDA NA LIBERALCE IN KONSERVATIVCE — BURNE OVACIJE
VLADI.
London, 7. oktobra, *. 800 delegatov, [ obstojalo ogrofeaje miru v centralni Ev-ki zastopajo 3,155.911 članov delavske: ropi.>
stranke, se je zbralo danes dopoldne na j Glede liberalnih in konservativnih na-
šel g. Mihajlovič k g. Radiča kot nekak snila>), potem bi tak obisk samo slabil
poseben odposlanec g. Davidoviča, ca mu prinese neka posebna njegova sporočila in da dobi od njega neka posebna pojasnila. Politika HRSS jo vedno Jasna, posebno v zadnjem času, ko je bila popolnoma odkrito tolmačena na tolikih shodih, ne samo načelno in programat-sko temveč tudi praktično z ozirom na
današnjo parlamentarno večino in njeno vlado.
Ta komun =ke je smatrati kot jasno izjavo g. Radiča, da ni pripravljen dati koncesij, ki jih vlada od nJega zahteva.
Ljuba Mihajlovič je ostal danes še v Zagrebu odkoder je opetovano telefonsko razgovarjal z g. Davidovičem.
Včerajšce konference v Beograda
SITUACIJA JE OSTALA NFtiAZClŠCENA. — RADlCEVE POVERIL- u.	,civci K	_ Buru
NIČE V NARODNI SKUPŠČINI. - DR. KOROŠEC PRI DVORNEM j "r^ffiJlL" Iffe Pičena
uin6un F. T»* "TT uunomi dctdai'1/.a iw Drve t DDPn»u	Pom*cno asmosrero, KI je nasičena
letni kongres delavske stranke pod predsedstvom ministrskega predsednika Mac-donalda. Ta se je v svojih izvajanjih spominjal dela, kj ga je delavska vlada izvršila na različnih poljih ter poudaril dejstvo, da je obstoj kabinete delavske stranke imel po vsem svetu na nralogne politične ideie velik vpliv. Pri razpravljanju o zunanji politiki je menil Macdonald, da
padov na vlado je Macdonald izjavil, da zna Si dnevni red konservativcev javno grajo vlade. Liberalci sicer nočejo vlade grajati, hočejo pa jo ponižati.
<Ko pride ura,> je končal Macdonald, <da bo treba parlament razpustiti, se bodo možje in žene delavske stranke vrnili na svoja mesta in čakali strankinih nrt-odiL Stopili bodo v volilno kampanjo.
znači osnutek paleta o medsebojni mirov- j ne da branijo svojo stranko, temveč da ni pomoči in v razsodišču velik napredek i napadejo sovražnika.^ v gotovem oziru, da pa na drugi strani j Delavski delegati so spremljali govor
oeroža Zvezo narodov samo.
! svojega popularnega voditelja z burnimi
Macdonald je dalje odobraval načrt stro-; ovaeijami, ki so paikipela do viška, ko je
kovnjakov, o katerem upa, da bo prive-del narode k pameti Govoril je dobesedno: cDelavsko gibanje vsega sveta je mo-ralično obvezano, da podpira nemško delavstvo. Težaven položaj v Bocijalnih razmerah, ki 90 ga povzročile dobavne pogodbe Nemčije z zavezniki in zasedba Po-ruhrja, bo obstojal tako dolgo, dokler bo
Macdonald končal. Preteklo je precej časa, da se je vihar navdušenja polegel in je mogel kongres nadaljevati svoje delo.
V merodajnih konservativnih in liberalnih krogih zatrjujejo danes zvečer, da je oster ton bojnega govora Macdonalda zapečatil poraz delavske vlade na jutrišnji seji spodnje zbornice.
Ruimmiia v evropski
IZJAVE MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA BRATI ANA
NOVINARJEM.
DUNAJSKIM
Dunaj, 7. oktobra g. Ob priliki današnjega sprejema zastopnikov dunajskega inozemskega časopisja je podal rumnn-ski ministrski predsednik Bratianu daljšo izjavo, v kateri je naglasil, da nadaljuje mirovno delo za Evropo in posebno za podonavske dežele, stremljenje, ki znači glavno nalogo romunske politike. »Sreč-ui smo», je rekel g. Bratianu, »da smo
MARŠALU. — IZJAVE MINISTRA PETROVIČA IN POSL- PREDA V-CA- — PARLAMENT ŠE VEDNO NI SKLICAN-
Beograd, 7. oktobra, p. Danes dopol« dne sta dospela semkaj podpredsednik HRSS Josip Predavec in posl. dr. Niko Nikič. Takoj po njunem prihodu je imel federalistični blok sejo, ki so se je jde» le;.'! dr. Korošec, dr. Spaho, dr. Hrasnica in Predavec. Potem sta odšla radičevca v ministrsko predsedništvo, kjer so ju pričakovali Davidovič, dr. Marinkovič in Nastas Petrovič. Tu so sc posvetovanja nadaljevala.
G. Predavec ni hotel povedati novinar« jem ničesar glede prihoda Radiča v Be» ograd. Rekel je le, da pridejo njegovi tovariši semkaj do 10. t m, ako bo Na« rodna skupščina zasedala.
Oba Radičeva odposlanca sta šla s kon ference * roditelji vladne večine v Na« rodno skupščino in sta izročila v pred« sedništvu Radieevo pismo, kjer le«ta pro« si, naj se verificirajo njegovi trije man« I dati, namreč v sremskem, varaždicskem
zavesti, da je u postavitev normalnih živ ljenskih razmer v Evropi nujno potrebna.«
Min. predsednik je podal nato pregled o velikem gospodarskem napredku, ki ga je napravila Rnmunija po veliki krizi leta 1920. Končal je z izrazi prepričanja, da sna.fi gospodarska konsolidacija vsa-
ke dežele z vztrajnim delom istočasno najboljšo mednarodno politiko, ker služi s tem upostavitvi normalnega stanja v Evropi. Na mirovnem delu Evrope in posebno podonavskih dežel je Rumunija živahno zainteresirana. Mesto Dunaj, ki je v preteklosti imelo tako važno in! slavno vlogo, je poklicano, da bo tndi | v bodoče imelo znatno vlogo. Vsled tega je g. Bratianu srečen, da je na Dun&jo nn.šel slična čuvstva in naz.iranja, ki vodijo rumunsko politiko.
Min. predsednik ie končno izjavil, da; je zadovoljen, da avstrijska vlada de!! želje rumunske vlade. Na tej podlagi bo prišlo do skupnega dela. ki bo temelji!« na trajnem razumevanju obeh dežel.
Po tej seji je izjavil minister Petrovič in sph'tsko=dubrovniškem volilnem okrož« novinarjem, da so g. Predavca informi« j ju. Radič pravi, da je izg jbil originalne rali o položaju in da so govorili o pripra« poverilnice in prosi, da se verifikacija iz«
vah za delo ▼ skupščini, kakor tudi o taktiki in o postopanju vladne večine. Kar se tiče vstopa radičevcev v vlado, je izjavil g. Petrovič, da ta zadeva ni tako nujna in da ji časopisje pripisuje veliko večjo važnost, kakor jo ima v resnici.
vrši na podlag? volilnega materiala. Ob« enem naznanja, da se odresa sremskemu in varaždinskemu mandate in da obdrži splitsko « dubrovniškega. Kot priči sta podpisana na pismu poslanca Pavle Ra* dič in dr. Niko Nikič. Dr. Nikič je pri
Rekel jc, da je položaj vlade stabiien, j tej priliki dvignil pri H,agajni Narodne da se kabinetu ne mudi in da se mu zato i skupščine za radičevske poslance dnevni«
ni treba žuriti.
Ko se je vračal g. Predavec it ministr« skega predsedništva, so gs obstopili novi narji, katerim je odgovarjal ta razna stavljena vprašanja. Izjavil je, da je pri« šel v Beograd v svrho razprav o tekočih zadevah in da se informira o položaju. Kar se tiče vstopa radičevcev v vlado, je dejal g. Predavec, da je zaenkrat nje« gova stranka to vprašanje odložila za kas neje. Reševalo se bo o njem, <o pride za to pripraven čas in ko bo zadeva dozo« rela. Vprašanje ni tako važno, kakor se splošno misli, in zato se stranki tudi ne
ce v skupnem znesku 715.000 Din. Potem je šel v prometno ministrstvo in si dal iz« staviti brezplačno vozovnico z« Stjepana Radiča.
Nocoj se je po Beogradu govorilo, da pride Radič v Beograd še ta teden, nc« mara v soboto. G. Predavcc se je z ve« čemim vlakom vrnil v Zagreb.
Beograd, 7. oktob.-a. p. S prihodom
Nova grška vlada
Atene, 7. oktvbra. j. Nova vlada je de-finitivno sestavljena. Mfhalopopnlos je ministrski predsednik In provizoričnl vojni minister, Russos zunanji, general KondlH« pa notranji minister.
Kontrolna komisija za Madžarsko
Pariz, 7. oktobra, j. Reparacijska. komisija je imela danes pod predsedstvom Harthouja sejo, na kateri je rešila tekoče zadeve. Med drugim je imenovala tri manjkajoče člane za kontrolno komisijo nad Madžarsko in sicer kot zastopnika Jugoslavije Gjariča, kot zastopnika Ru-munijo Necuclea in kot zastopnika Češkoslovaške Pospišila.
Nemci j a in Zveza narodov
Rim, 7. oktobra, j. Odsotnost ministr-
Radičevih zaupnikov se položaj vlade ni= ,
kakor ni razčistil. Z vltdinimi težavami skega predsednika Mussolinija je zavlekla je v zvezi tudi vprašanje sklicanja Na« odgovor na nemški memorandum glede rodne skupščine, ki bi se imela sestati 11. j vstopa Nemčije v Zvezo narodov. Mini-oktobra. Sklicanje parlamenta se je do« . strski predsednik bo spis, ki je že izdelan, mudi. G. Predavec je dejal, da se danes siej izvršilo vedno najmanj pet dni po« jutri po povratku podpisal. Na informirani nič sklenilo in so bili le informativni pj-gj, do danes pa še niso bila razposlana j nih mestih se zagotavlja, da italijanski
nobena vabila. Mnoga znamenja kažejo, i odgovor ne bo vseboval nikakih presene-da se zbornica pred rednim zasedanjem to je 20. oktobra ne sestane. Vlada se očitno boji, da se ji ne bi Radič izneve« ril in jo pustil v parlamentu na cedilu. Ker misija g. Ljube Mihajloviča v Za« grebu ni imela zaželjenega uspeha, bo ba
razgovori o situaciji, pri čemer sc je ugo tovila soglasnost. Položaj je po njegovem mnenju za vlado ugoden. Po Hrvatskem se vrše shodi in narod je zadovoljen s sedanjimi razmerami. Isto razpoloženje, je izjavil g. Predavec, vidim tudi v Beo« gradu. Ako ne bi bilo nekaj vprašanj, o katerih je treba razpravljati, ne bi šli s toliko dobre volje na delo. Ako naletimo pri reševanju zadev na kako zapreko, se bomo brez dvoma sporazumeli in jih skupaj uredili. Na današnji konferenci smo razpravljali, je nadaljeval g. Preda« vec, tudi o vstopu HRSS v kabinet. Vpra šanje za sedaj ni aktualno. Reči moram, da na naši strani ni zaprek za vstop v vlado, ker ne stopimo vanjo zaradi mini* strskih portfeljev. Nekaj velikih zaprek pa je na drugi strani. No, pa vse to ni nič hudega.
čenj za nemško vlado. Smernice, M jih je že ponovno naznačil Mussolini sa svoje stališče napram Nemčiji, 90 ostale iste.
London, 7. oktobra, s. Iz oficijelnih krogov se doznava, da bo angleška vlada tekom 48 ur odgovorila na nemški memo-
je šel tjakaj minister gradjevin Pečic, da ! randum glede vstopa Nemčije v Zvezo
klerikalnega prosvetnega dela v zadnjem desetletju.
Ako sedaj klerikalci nastopajo kot zagovorniki in pospeševalci naše kulture, je to periidnost prvega reda, ki je tem večja, ker sami vedo, kaj se je vse godilo in kaj se še danes godi v škofovi knjigarni. Oderuhi in verižniki, ki so iztisnili iz slovenske knjige, kakor se za-
le klerikalno založništvo s sramotnimi trjuje, dvajsetmilijonsko premoženje, da
PPtlnmi 1miir* — „	_____ j_t. •• ,	i	. -	. .
cenami knjig za njihovo delo jim trgalo zadnje vinarje iz rok!
Škoda, prizadejana od ene same kle-
so ž njim zidali v špekulativne svrhe palače, nimajo nobene pravice, odrekati zaslug za kulturno delo napredn.iakom, ki
rikalne institucije slovenski kulturi je nc- so tudi zadnja leta bili edini, ki so si na trecenljiva in odtehta velik del vsega i tem polju priborili nesebičnih zaslug.
še on poskusi svojo srečo. Govorilo se je celo, da odpotuje g. Pečič nocoj v Zagreb.
Opoldne je zaprosi! prosvetni minister dr. Korošec za avdijenco. da poroča kra« lju o konferencah s HRSS. Ker je bil vla« dar zelo zaposlen, ga ni mogel sprejeti. Dr. Korošec je šel zato k ministru dvora Jankoviču in ga je obvestil o konferenci z Radičevim odposlancei.i. Ves ta dogo« dek je vzbudil v političnih krogih mno« go pozornosti. Poudarja sc, da dr. Koro> šec od povrntka kralja iz Peči še sploh ni bil v avdijenci. Ukazi njegovega mi« nistrstva se predlagajo kroni po kakem drugem ministru ali pa preko dvornega maršalata. Tudi danes je g. Korošec urgi« ral v dvornem maršalstvu nekatere uka« ze, ki šc dosedaj niso podpisani, akorav« no so že dolgo predloženi.
MINISTRSKA KONFERENCA-Beograd, 7. oktobra, p. Zvečer so ime ministri konferenco na kateri so se
narodov. Anglija bo izjavila v svojem odgovoru, da ae more tozadevno dati Zvezi narodov nobenih nasvetov, ker spada rešitev tega vprašanja popolnoma v območje Zveze narodov same. Sicer pa je angleška vlada naziranja, da za pristop Nemčije t Zvezo narodov ni ovir.
SPREMEMBE V MADŽARSKI
DIPLOMACIJI-Budimpešta, 7. oktobra J. V političnih krogih se z gotovostjo zatrjuje, da bo demisiji madžarskega zunanjega ministra Daruvary]a sledilo še več osebnih sprememb v zunanjem ministrstva.
MONARHISTIČNA DEMONSTRACIJA V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 7. oktobra, j. Danes se je vrnil bivši nadvojvoda Josip Franc s svojo mlado ženo Ano Pijo Moniko, hčerko bivšega saškega kralja, v Budimpešto. Mladi par je bil sprejet s kraljevskimi častmi. V pristanišču ob Donavi so
posvetovali o situaciji. Govorili so tudi: ga pričakovali zastopniki oblasti, častna
Castiglioni pred kon-kurzom
Dunaj, 7. oktobra, a. Danes dopoldne se je Castiglioni predstavil preiskovalnemu sodniku, kjer se mu je predložilo več vprašanj, o katerih jc bil informiran že pri prvem zaslišanju. Pet velebank kf so se svoječasno zavzele za sanacijo De-pozitne banke, je imelo danes sejo, na kateri se je razpravljalo posebno o višini odškodnine, ki jo mora plačati Castiglioni Depozitni banki. Za določitev, tega zneska bo odrejeno posebno razsodišče. Gotovo je že sedaj, da Castiglio-niju. če se Banca Commereiale popolnoma umakne, ne bo preostalo drugega kot da zaprosi za uvedbo poravnalnega postopanja, ozk. razglasitev konkurza.
DR GNIDOVEC ŠKOF V SKOPLJU
Beograd, 7. oktobra, p. Kakor se dozna va, bo imenovan za škofa v Skoplju naj« brže profesor bogoslovja na ljubljanski univerzi dr. Gnidovec.
GENERAL KALAFATOVIČ V BEOGRADU
Beograd, 7. oktobra, p. Danes Je dospel semkaj general Kalafatovič, naš delegat v komisiji za razorožitev pri Zvezi narodov. Posetil Je zunanjega ministra dr. Marinkoviča In mu je obširno poročal o delu te komisije in o dosedanjih uspehih razprav.
VREMENSKA KATASTROFA NAD PALERMOM.
Rim, 7. oktobra J. Nad Palermom in okolico se je danes popoldne utrgal oblak. Nižje ležeči mestni deli so poplavlj©. nL Cestna železnica ne vozL Vihar, ki Je istočasno divja! na morju. Je vTgd neko jadrnico ob skale. Pri tem je našlo osem oseb smrt v valovih.
7. oktobra:
CUBIH: Beograd 7.425, New-York 523, London 23.33, Pariz 27.45, Milan 22.8L Praga 15.60. Budimpešta 0.0068, Bukarešta 2.77, Sofija 3.80, Dunaj 0.007375.
DUNAJ: Beograd 1016 do 1020, London 816.700 do 317.700, Milan 3094 do 8106, New-York 70.935 do 71.185, Pr*ga 2118 do 2128, dinarji 1007 do 1013,.
PBAGA: Beograd 48.25, Dunaj 4.71625, Rim 148.25, New-York 3355.
BERLIN: Beograd 5.985, Milan 18.27, Praga 12.49. New-York 4.19.
\EW-YORK: Beograd 144.25, Rim 434.50, Pariz 522, Curih 19.13, Dtmaj
o težavnem položaju, v katerem se nahaja Dalmacija glede izvoza svojih proizvodov, posebno vina,
stotnija in številne deputacije ter ga na- j 0.1412, Praga 298.25. to spremi i e v cerkev Sv. Matiie. Prebi-; LONDON: Beograd 320, Rim valstvn ie prirejalo ovacije.	'Dunaj 315-000. Praca 149£3.
102JJS.
«JUTRO« št 107
svetovnega
BESEDILO ŽENEVSKEGA PROTOKOLA O RAZSODIŠČU RAZ-
OROŽITVI
Na zadnjem zasedanja Zveze narodov sklenjeni in soglasno odobreni protokol o obveznem mednarodnem razsodišča ln omejitvi vojne nevarnosti se glasi:
Prožeti s čvrsto voljo, da osiguramo pplošni mir in varnost narodov, katerih eksistenca, samostojnost ali teritorij M utegnil! biti ogroženi;
priznavajoč solidarnost, M vbnrtaje Plane mednarodne zajednice;
potrjujoč, da je napadalna vojoA rušenje te solidarnosti in mednarodno zlo-cinstvo;
Seleč olajšati polno izvedbo sestava« navedenega v paktu Zveze narodov za mimo reševanje sporov med državami iu osigurati preprečevanje mednarodnih zločinstev; ter
da se zmanjša oboroževanje držav najnižjo mero, ki odgovarja njihovi varnosti in prevajanju mednarodna obveznosti, katere jim doznačuje skupni po-ftopek,
so podpisani pooblaščeni ▼ to svrho do. govoriti nastopne odredbe:
člen L Signatarne države se obvežejo, da bodo po »rojih močeh storile vse, da se v pakt uvrstijo dodatki, ki odgovarjajo zmfefu odredb, navedenih v nadaljnih členih. Potrebno je, da te ustanove postanejo obvezne v vzajemnih odnosih od dne, ko ta protokol postane pra-vomočen, ter da bosta skupščina in Svet Zveze narodov odtlej pooblaščena izvrševati vse pravice in dolžnosti, ki jima jih priznava ta protokol.
člen H. Signatarne države so sponv-zumne, da se v nobenem slučaja se sme nastopiti t vojno, ne medsebojno niti proti katerikoli drugi državi, ki bi v danem slučaju prevzela vse spodaj navedene obveznosti, izvzemši slučaj, ko se m0-rajo upreti napadu oziroma kadar de Ja jo v soglasju s Svetom aH skupino Zve--/.e narodov po ustanovah pakta in pričujočega protokola.
člen IIL Signatarne države se obvežejo, da polnopravno ia brsz posebne pogodbe priznajo za obvezno jurisdikcajo stalnega mednarodnega razsodišča, ne da bi se s tem kršila možnost, da vsaka država predoči omejitve, spojitve z navedeno klavzulo, ko pristopi k posebnemu protokolu, pretolmačenem 16. decembra 1920 in navedenem v dotičnem članku.
Obrambni postopek. Člen IV. Signatarne države se pod«
vržejo sledečemu postopku:
1.)	Ako svet Zveze narodov ni mogel rešiti spora, ki mu je bil predložen, tedaj se pozovejo stranke, da sporno zadevo predložijo pravnemu ozir. obrambnemu postopku.
2.)	a) Ako stranke to odbijejo, se n« prošnjo vsaj ene teh strank sestavi od« bor obrambnih sodnikov. Odbor se po niožnosti sestavi v sporazumu « stran« kami.
b) Ako v roku, ki ga odredi Svet, stran ke ne dosežejo popolnega aH delnega sporazuma glede obrambnega razsodišča in glede postopka, reši vse nerešene toč« ke Svet Z. N. Imenuje takoj po zaslišan nju strank obrambne razsodnike m nji« hovega predsednika izmed oseb, ki mu po svojem državnem pripadništvu, znat čaju in izkušenostjo nudijo največ jam« stva sposobnosti in nepristranosti.
3.)	Ako nobena stranka ne zahteva obrambnega postopka, mora Svet Z. N. spor na novo proučiti. V slučaju, da Svet sestavi izveš t je, ki so ga soglasno osvo> jili njegovi člani brez ozira na glasove zastopnikov katere koli stranke, se sig» natarne države obvežejo, da se podvrže« jo rešitvi, ki ga priporoči Svet Z. N.
4.)	V slučaju, da Svet ne more sesta« viti izvestja, ki bi ga odobrili vsi člani izvzemši zastopnika katere koli stranke, sc spor izroči obrambnemu postopku. Določi sam sestavo, kompetenco m po« s t opek odbora obrambnih sodnikov ter se pri izberi obrambnih sodnikov ozira na jamstva sposobnosti in nepristranosti.
5.)	V nobenem slučaju se ne more po« novno pretresati rešitev, ki je bila pred* met soglasnega priporočila Sveta, odo« brenega od angažiranih strank.
6.)	Signatarne države se obvežejo, da pošteno in verno provedejo pravne ali obrambne sklepe in da se podvržejo rešit vam, ki jih je priporočil Svet Z. N. V slučaju, da kaka država ne bi spošto« vala obveznosti in začela vojno, se proti njej lahko takoj provedejo sankcije.
Člen V. Ako tekom arbitrarnega po« stopka ena izmed strank trdi, da se spor ali vsaj del spora tiče vprašanja, ki ga mednarodno pravo izključno prepušča kompetenci te stranke, tedaj arbitri s posredovanjem Sveta Z. N. zahtevajo v tej zadevi informacije stalnega razsodi« šča mednarodne pravde. Mišljenje raz« sodišča je tedaj obvezno za arbitre.
Člen VI. Ako je spor predložen skup ščini Z. N. je ta za ureditev spora popol« noma kompetenten v isti meri, ki pripa« da Svetu, v kolikor se tiče poskusa za pomirjenje strank. Skupščina ne bi uteg« nila doseči prijateljske rešitve:
Ako ena izmed strank zahteva obram« bni postopek; tedaj Svet sestavi odbor obrambnih razsodnikov. Ako nobena stranka ne zahteva obrambnega postop« ka, tedaj skupščina z istim pooblastilom kakor Svet ponovno prouči spor. Ako sc rešitve, ki jih priporoči izvestje skup« ščine, odobrijo, važijo enako in imajo iste pravne posledice kakor rešitve pri« »oročen.: z izvestiem Sveta. Ako sc ne ,
more doseči potrebna večina, se spor p- «>dloži obrambnemu postopku, Svet pa samo čredi sestavo, kompetenco in po« stopek odbora obrambnih sodnikov.
Obveznosti drža« za Saša obrambnega postopka.
CI#n YTL V slučaju spora med dre«
ma ali rež sigr -nimi državami »o četa« le signatarne države sporazumne da niti preje, niti tekom postopka za mimo te« šitev ne začnejo pojačevati oboroževa« nja aH vojne sile, ki bi utegnila izpreme« niti položaj. Istotako ne provedejo ni« kakih ukrepov t irrrho vojne pomorske, zračne, industrijske aH ekonomske mobi« Irzacijc, skratka mkakega koraka, ki bi spor zamogei poostriti aH razširiti. So« glasno z odredbami člena II. pakta je Svet dolžan proučiti vsako pritožbo držav, angažiranih pri sporo, glede kršitve navedenih obveznosti. Ako Svet smatra pritožbo za sprejemljivo, mora po andev nos ti v najkrajšem časa prirediti anketo m preiskavo v eni aH več državah, ki so angažirane. Ti ukrepi so odrejeni samo zato, da se olajša rešitev sporov, nikakor pa, da bi prejudiciraH rešitvi sami. Ako se porodom teh anket in preiskav izšle« di kakršna kofi kršitev odredb prve ali« ne je tega člena, je Svet dolžan pozvati državo, ozir. države, ki so te pregrešile da stanje reparirajo. Ako država odnos« no države, ki so jih to tiče, ne nstrežejo temu pozivu, tedaj Svet proglasi te drža« ve krive radi kršitve pakta ali pričujoče: g« protokola, in mora sklepati o ukrepih da se okolnosti, ki bi za moglo ogrožati svetovni mir, čimprej spravijo s sveta.
etonHonrakih in ftmmfcfti sankcij
proti državi-napadalkL
2.) Načrte gospodarske in finančne kooperacije med državo, ki je napadena in različnimi državami, ki stopijo na pomoč,
bi ostraS vse one, k! let} pondijefo. Pri
tem ga prav nič ne moti, da je razkril glede agrarne reforme svoje grdo kapitalistično stališče, ki stoii v nasprotju z obljubami SLS pred volitvami. Preje so
ter sporoči te načrte članom Zveze o ar o- j klerikalci vpili, da demokrati niso Izvedli dov in ostalim signatarnim oblastim. : agrarne reforme, sedaj pa piše, da je še
Vojne, pomorske ia wmčne «u»k«ie. ! dosti 5353 za to in da t7«*3 šeIe "iskati*
1 pravične rešitve. Danes je seveda mini-
Pri provaj*nju tega. člena sklepa Svet z dvetretjinsko večino.
Člen VIII. Signatarne države se ob« vežejo, da se ne bodo lotile nikakršne akcije, ki bi se mogla smatrati l:ot g-f^ž« nja z napadom na kako drugo državo. Ako je katera signatarna država mnenja, da druga država vrfi vojne priprave,, lah« ko to sporoči Svetu Z. N.
Demflitarizivae zsse.
Člen IX. Ker eksistenca demflitarizi« ranih zon zamore omejiti napade, se pri« poroča ustvarjenje takih zon. DcntitiUri« ziranje zone, ki že pošto j njo na osnovi izvestnih pogodb ali sporazumov, oziro« ma one, ki se bodo v bodoče ustvarile sporazumno med državami, se lahko sta« vijo pod začasno aH stalno nadzorstvo, ki ga odredi Svet na prošnjo in na bis« me ene aH več sosednjih držav.
Kdo je napadalec? Sankcije.
Člar X. Napadalce je vsaka država, ki se poshiži vojne t svrho kršitve obveznosti, določenih v paktu ali pričujočem protokola. Kršitev statuta demiliziranih zon se enako smatrr za posluževanje vojne. Ako se sovražnocJti dvorijo, se smatra za napadalca, ako Svei ne odloči drugače L) Vsaka država, ki se ne mara podvreči proceduri mirne rešitve, določene v členih XIII. in XV. pakta in izpopolnjene s tem protokolom; dalje država, ki se ne mara podvreči razsodbi ali pa obrambni ugotovitvi ali pa soglasnemu priporočilu Sveta; nadalje država, ki noče upoštevati soglasnega izvestja Sveta, sodnih sklepov ali pa obrambnih ugotovitev, ki ugotavljajo, da se spor med njo in drugo sprto državo tiče vprašanja, ki ga mednarodno pravo prepušča izključno kompetenci te države. Vendar se v tem slučaju smatra država za napadalce le tedaj, ako v naprej ni predložila zadeve Svetu ali skupščini Z. N. soglasno z XI. členom pakta.
2.) Vsaka država, M prekrši nekatere provizorne ukrepe določene od Sveta za trajanje obrambnega postopka.
Ako Svet ni utegnil v najkrajšem času določili napadalca, mora sprtim strankam predpisati premirje. Vsaka sprta stranka, ki je premirje odbila aH pa kršila njegove določbe, se smatra za napadalca.
Svet zapove signatarnim državam takojšnjo uporabo sankcij proti napadalcu, vsaka signatarna država pa je od tega časa upravičena izvrševati pravice sovražne stranke.
Vzajemna pomeč signafarnih držav. Člen XI. Čim Svet Z. N. da signatarnim državam nalog, določen v zadnji alineji X. člena tega protokola, tedaj obveznosti držav, v kolikor gre za vsakovrstne sankcije, postanejo takoj pravomočne in se zamore jo takoj izvršiti proti napadalcem.
Signatarne države prevzamejo individualno in kolektivno obveznost, da bodo podprle napadeno ali ogroženo državo in da si bodo nudile vzajemno pomoč z ugodnostmi ter z vzajemnimi izmenjavami, v kolikor se to tiče oskrbovanja s sirovi-nami in. vsakovrstno hrano, kredita, prometa in tranzita ter da bodo v to svrho storile vse, da se ohrani varnost kontinentalnih m pomorskih poti.
Ako sta obe sporni stranki napadalci, tedaj se proti obema izvršijo finančne in ekonomske sankcije.
Ekonomske in finančne sankcije, člen XII. Glede na složen ost pogojev, pod katerimi utegne biti Svet Z. N. poklican izvrševati funkcije, tičoče 6e gospodarskih in finančnih sankcij, ter določevanja jamstev, ki jih ta protokol nudi signatarnim državam, pozove Svet takoj ekonomske in finančne organizacije Zveze narodov, da proučijo in sestavijo izvestja o ukrepih, ki naj se pod vzamejo v svrho provedbe sankcij ter dispozicij ekonomske in finančne kooperacije.
Na osnovi teh informacij odredi Svet potom svojih organov:
1.) Akciisko načrta določene za uro-
či en XIIL Glede na vojae, pomorske in zračne sankcije to Svet pooblašča k sprejemanju obveznosti držav, ki odrejajo v naprej vojni, pomorska wi zračne sile, « katerimi bi te <4rža-*e »mogle takoj stopiti v akcijo, jft figura jo izvedbo obveznosti, nastalih v tej zadevi iz pakta in pričujočega protokola, čim je Svet izdal signatarnim državam poziv, lahko te države odpošljejo svoje vojne pomorske in zračne sile na. pomoč dilsvi, ki. postala napada.
Sfrofti sankcij. C!cn XIV. Edino Svet Z. N. je »pravičen proklenitrati, da se izvajanje sankcij ustavi in obnovi normalno stanje.
01 en XV. Da nstrežejo duha tega protokola. so se signatarne države sporazumele, da stroške vsake vojne, pomorske ali zračne operacije, podvzet proti napadalcu v smislu odredb tega protokola, kakor tudi celotno materijalno škodo, nastalo z operacijami obeh strank, naknadi država-napadalka do skrajnih mej svoje sposobnosti.
DoBnost nečlanov Zveze narodov.
ster za agrarno reformo g. Vesenjak, če-gar naloga je spraviti škofijska velepo-sestva ven iz agrarne reforme in ki mora tudi bosanskim begom, če se noče skre gaO s Spahom, dajati koncesije na škodo agrarne reforme. »Slovenec« tudi pozablja, da so na Francoskem m na Češkem že zdavnaj konfiscirali vsa velika cerkvena premoženja na splošno korist države in da radi tega tamkaj še ni nikomur prišlo na misel, da bi predlagal konfiscira-nje tudi premoženja, hiš ln zasebnih podjetij. »Slovenec« s svojo pisavo vsekakor dokazuje, da Je v SLS dr. Gosarjeva stroja docela pom and rana In da so vse klerikalne deklamacije o socijainl pravičnosti čisto navaden humbug.
+ Klerikalno slepilo s »prost ozi-darjh- »Slovenec* piše kako strašno se »Jutro« veseli prostozidarskega režima v Pranciji in da zato bvaH Herriota, ki jc napovedal boj klerikalizmu. Ml sicer nismo prostozidar ii in tudi nobenega francoskega prostozidarja ne poznamo, vemo pa, da mora biti Tapadno-evropska demokracija, ki Jo je »Slovenec« še pred nekaj
člen XVI. Signatarne države sogliv if:dni hvalii« d™ pa svojem mestu, ko je
šajo, da se r slučaju spora med eno ali nekaterimi izmed njih. ter z eno ali nekaterimi državami, ki niso podpisale pričujočega protokola, in niso v&anjene v Zvezi narodov, pozovejo nevčlanjene drŽave, da se podvržejo obveznostim, ki so jih sprejeli signatarji protokola r svrho mirne rešitve.
Ako na ta način pozvana drža** odbije dotične pogoje in obveznosti ter začne vojno proti signatarnim državam, se proti njej morejo uporabiti ukrepi XVI. člena pakta Z. N_ kakor so določeni v tem protokolu.
Konferenca za razorožitev, člen XVTL Signatarne države bo obvežejo, da. se bodo udeležile mednarodne konference za omejitev oboroževanj, Id jo skliče Svet m 15. junija 1925. v Ženevi Vse ostale države, bodisi članice Zverre narodov ali ne. bodo enako pozvane na to konferenco.
Za sklicanje konference bo Svet pripravil splošni program za znižanje in omejitev oboroževanja; program bo predložil konferenci, a že tudi čim prej sporočil poedinim vladam, najkasneje tri mesece pred prvim sestankom.
(Tolmačenje protofcol*)
člen XVIIL Povsod, kjer se navaja sklep Sveta Zveze narodov se mora pojmovati tako, da giae zastopnikov spornih strank ne upliv* na določevanje soglasnosti aH žel jene večine.
Člen XIX, Izvzemši izrecno navedena določila se ta protokol ne tiče pravic in dolžnosti članov Zveze narodov, r kolikor izvirajo te pakta Z. N.
člen XX. Vsak spor, ki as tiče tolmačenja tega, protokola se predloži stalnemu mednarodnemu razsodišču.
Člen XXL Ta protokol, čigar francoski in angleški tekst sta merodajna, bo ratificiran. Protokol poetane pravomočen, čim se provede registracija, in Sm konferenca za Tazoroženje odobri načrt za znižanje oboroževanja. Nobena signatarna država, ki se po poteku roka, ki ga določi konferenca, ne prilagodi odobrene, mu načrtu, se ne bo mogla posluževati ugodnosti, izrirajočih iz odredb pričujočega protokola.
sklenila obračunati z brezverskim ln zločinskim klerikalizmom. Herriot ni zastonj dejal, da :e klerikalizem največja nesreča za vsak narod. To vidimo tudi mi in na žaicst tu< i čut in'o aa sebi. Interesantno pa ie kako naglo »Slorenec« privleče na dan --frajmavieri«-* ako ie v zadregi, ter jih naslika bo<aboKranjcem na steno kakor hudiča. Med tim pa so klerikalni tigri največji zaver dld baš prostozidarjev. Dr. Korošec ii n/egovi poslanci so namreč najjačji steber g. dr. Veljkovl-ča, ki je veliki mojster beograjske frama-zonske lože. Nam se ne zdi prav nič čudno, če občuje dr. Korošec z beograjskimi framazoni in se ž njimi brati, ker vemo, da se klerikalizem veže tudi s hudičem, č? Je treba. Le to želimo, da »Slovenec«, predno nam očita framazonstvo, prime za ušesa, svoje tigre radi njega.
+ Razmere v Albaniji V svojem va-raždinskem govoru je Radič razkrival tudi neke fantastične načrte, češ da se »Srbija«, Grška in Italija sporazumevajo o delitvi Albanije. Napovedoval je, da hrvatski vojaki ne bodo niti za korak prestopili meje. Albanijo da se hoče zato raz deliti, ker Je tam seljaška vlaua. ki Je dobila pri volitvah 80 odst glasov. Istočasno javljajo vladni Usti Iz Beograda, da je v Albaniji zavladala popolna anarhija ta da se glavni predstavniki režima predsednik vlade Fan NolU, Bajram Cur ta dura Kučiin, ki se nahajajo v Ženevi ne upajo več domov. Fan NoIH Je skušal dobiti v Italiji državno posojilo 6 milijonov Hr, s katerimi Je botei pobeči v Ameriko. No, posojilo se ni posrečilo. V Albaniji sedaj ni nobene avtoritete ta pričakovati Je novih prevratov. Najmočnejša organizacija Je oficirska, katero vodi poveljnik DJaf Zezt
Iz demokratske stranke
Daces, v sredo, se vrši plenarna se is k. o. JDS v Kamniku ob 8. uri zvečer, v Čitalnici. Kot delegat centrale se je udeleži g. dr. Rape iz Ljubljane.
Jutri, t. j. v četrtek dne 9. t. m. se vrS plenarna seja k. o. JDS na V r h n i -ki ob 8. uri zvečer. Udeleži se je g. dr. Rap6 i« Ljubljane.
Iz zveze kulturnft društev.
Danes se vrši predavanje gospoda dr. Jamar- ja v De v. Mariji v Polju, ob 9. uri zvečer v restavraciji gospoda A Kuharja v Vevčah.
Iz Primorja
*	Samomor v avtomobila. Na precej nenavaden način si Je vzel življenje komaj 211etnl mehanik, Marij Amadl Iz Trsta. V petek opoldne je sedel v najet avtomobil ter se med vožnjo ustrelil. Šofer, ki Je slišal pok. Je pogledal kaj je, ta ko Je videl nesrečneža v krvi je brž zapeljal v mestno bolnišnico, kjer pa ie samomorilec Izdihnil.
*	Pretresljiva družinska lirama v Na-brežini. V nabrežinski družini Rebula, katere gospodar je lastnik trgovine z mešanim blagom, se je te dni odigrala pretresljiva družinska drama. Mož m žena se že delj časa nista popolnoma razumela. Kregala sta se in zmerjala, pri čemur sta drug drugemu očitala različne zlorabe. 2ena ie očitala možu, da ji je zapravil vse premoženje ta povrhu še njeno doto. On je ugovarjal, in to jo je slednjič pritiralo tako daleč, da je pred dvema dnevoma pograbila sekiro ter uda rila moža z ostrino trikrat po glavi Zločin Je izvršila ob dveh ponoči ter je potem zbežala s svojima dvema otrokoma k staršem, kjer so Jo pozneje orožniki aretirali. Stanje ranjenega moža je jako opasno.
*	Koncertna sezona v Gorici se je o tvorila v soboto dne 4. oktobra v veliki dvorani Trgovskega doma. Občinstvo je zasedlo prostore v prav zadovoljivem številu. Koncertlrala sta ga. Lovšetova, ki Je pela celo vrsto vokalnih skladb, ln g. Liplzer, ki je dosegel višek svojega izvajanja z vijolino pri Kreislerju. Kolo-raturka ga. Lovšetova je morala več pesmi ponavljati, za kar so se ji poslušalci burno zahvaljevali. Oba koncerta je spremljal na klavirju g. Ciril Eržen, znan Ooričanom izza predvojnih časov.
*	Izstop iz goriškega mestnega sveta. Mestni svetnik goriške občine odvetnik Versegnassi, obenem podžupan goriškega mesta, je podal ostavko na svoje mesto. Vzrok tiči baje r osebnih m poklicnih nagibih. V resnici pa je stvar ta, da se je Versegnassi potegoval za združitev okoliških občin z mestom Gorico. Ker je tet načrt propadel, Je radi razočaranja odstopil.
*	Italijanski kralj v Vidmu. V nedeljo 5. t m. se je pripeljal s posebnim vlakom ▼ Videm italijanski kralj Viktor EmanueL Na kolodvoru so ga pričakovali razni upravni funkcijonarji s spremstvom, številni poslanci in načelniki občin v furlanski pokrajini Od znanih poslancev so bili zraven BanelU, Bombi g, Pitacco in dr. Besednjak.
Politične beležke
+ Pri cerkvenih posestvih se za klerikalce neha socialistični program.
Ni ga dneva, da bi klerikalci, od kar so na vladi ne pokazali, da so svoje principe, ki so jih preje razlagali lahkovernemu ljudstvu, docela na glavo postavili. Tako tudi v vprašanju agrarne reforme. Ko so klerikalci kandidirali v ljubljanski občinski svet na skupni listi s komunisti, so sprejeli tudi komunistični program. Na magistratu so uvedli gospodarstvo, da so spravili vse one, ki so kaj imeli s svojo klerikalno-komunistično komunalno politiko na rob propada, ves srednji stan ter sploh konsumente s fiksno plačo pa na beraško palico. Sedaj pa se je klerikalcem očitalo, kako škofje branijo svoja ve-leposestva in kako se zavzemajo za nedotakljivost ogromnega premoženja mrtve roke, ki je bilo preslepljenemu ljudstvu, ponajveč siromakom ukradeno in obljubljanjem nebes ta odpustkov pri-sleparjeno. »Slovencu« seveda to nikakor ni všeč. Kar preko noči je pozabil na svoj komunistični program, da celo na lajno o socijalni pravici, na katero je on tolikrat in tako lepo sviral. On piše: »Agrarne reforme nI mogoče izvesti čez noč s tem, da se po6estva(!) enostavno zaplenijo dosedanjim lastnikom in razdele, ampak treba je iskati pravične rešitve tega vprašanja. Ce bodo posestva, ki pridejo v po-štev za agrarno reformo, enostavno konfiscirali, potem bo tudi popolnoma opravičeno konfisciranje hiš, fabrik in sploh vseh vrednostnih predmetov, ki so mnogokrat dosti več vredni, kot eno afi drugo prav lepo cerkveno premoženje.« »Slovenec« dobro ve, da je nekaj druzega konfiskacija zasebnih hiš, nekaj druzega agrarna reforma pri velerosestvih in zopet nekaj druzega agrarna reforma pri škofijskih in drugih latifundijah mrtve roke iu vendar meče v^e. v euo vrečo, da
Zvestoba do groba
Dejanje našega novega romam •ZVESTOBA DO GROBA« (Gospa Monsorean)
Ke godi ▼ XVI. stoletju, v najbolj nemirnem času francoske zgodovine. Več stoletij se je Francija boril* proti habsburški svetovni sili Pod Karlom VIII.. Ludvikom XII., Francom L in Henrikom IL je besnela borba med Francijo in habsburško Španijo in Nemčijo. Na znotraj sta zlasti slavni Franc I. in Henrik H. provedla kraljevski absolutržem. Francoska rene-zansa se je takrat dvignila kvišku. Papež je 1516. v konkordatu s Fran-oom I. izročil kralju določanje m oddajanje duhovniških mest in velikih posestev »mrtve roke«, plemstvo je bilo privezano kroni narodno kraljestvo je postalo najvišja moč v državi Pod Henrikom IL se kurz ni spremenil, na znotraj srednjeveški absolutizem, na zunaj vojna proti Habsburžanorn. Francozi zavoju je jo Metz. Toul, Ver-dnn m Calais. Toda pod njim se stvori jo dvorske stTanke, borba med Orle-anci. Angoulemci Anžovinci (Valois) in Navarei (TSourbon), štirimi vejami doma Kapetovcev. postaja vedno ostrejša^ V vladi mu zapored slede njegovi trije sinovi Franc II. (1559 do 1560), Karel IX. (1560—1574) in Henrik IH. (1574—1589), partikularizem in separatizem pokrajin m stanov zmagujeta, krona pod vodstvom slavne matere treh kraljev Katarine Me-dioejske se nagiba k eni in drugi verski stranki h katolikom in hueeootom (protestantom). znana šentjeraejeka noč je mogoča v tej dobi in po smrti H«nrika III- ki pade v atentatu, mu sledi na prestolu protestant Henrik Na-varski Henrik IV.. prvi Bourbon. Orleanska veja je ob prestol. Bourboni vladajo do velike revolucije.
Iz te dobe Henrika ITI. je naš roman, iz dobe. ko je bilo v Franciji «vse mogoče«. Kraljev brat je takrat mogel imeti lastne vojake proti kraljevim, drug drugemu sta otimala dekleta, njuni vitezi so se dvobojevali, — toda to ie te zunanji. okvir romana; staii ■
Pariz s svojimi ulicami in trdnjavami tolkaS in rešetke na durih, ranocelni-ki, lovci, giumei in vesela dekleta, to' je gledališka komparzerija. Toda
roman lepe, ugrabljene Diane, ki jo po siK omoiijo z oh^jvraženim plemičem, ki nikdar ne postane njen mož, — ali velika zarota katoliškega plemstva pred šentjernejsko nočjo — čudovita zvestoba krasne žene do plemenitega junaka, spletke in izdajstva, pobeg in rešitev, brezprimerna junaštva, — to je pristna, včasih vesela, včasih mračna, vedno pa čudovita, fantastična, zanimiva sOka daljnje dobe, kakor si jo predstavljamo, dobe, ko sta še veljala moč in pogum in ko je zares vsakdo imel pred seboj možnosti uspeha ali pa vsaj gotovost, da se ne bo dolgočasil, raaven če ga zapro
v temnice strašne BastOJe ali kam drugam pod zgodovinske dvorco. Tudi tjakaj nas vodi naž roman,
▼ globine trpljenja,
pa tudi v cerkve, na dvor, v orožarne m
v razkošne hudoare
k damam one dobe, ki ni poznala mnogo pomislekov niti prevelike tankočutna? ti. Tradicionetna je v v?eh francoskih romanih toda
figura smešnega patra, pijanca, požrefneza in babjeka, ki pa se vendar še vtika v politiko in intrigirsL nazadnje jo pa polomi dobi batine in porogo ter se vrne h kril-J in čaši. kjer si je s vest uspehov in tolče konkurenco. Ta figura je od Rabe-laisa dalje stalna v francoski literaturi, predmet narodove šale. a Dumas jo zna ob živem modelu iznova naslikati, da ti v prešernem smehu zadrgetajn mišice in si tako oddahneš od ] juhay-nih prizorov, polnih vroSecra mika, in od strašnih prizorov krvoprelitj">; beza. ječe, ali pa od mrzkih spletk, ki ogrožajo vse one, na kojih strani vztrajat od pričetka pa do kraja tega Sveč* zadahmočeea romana«
Karla Pnnflarir»r?pw» + Raie Rw3olf< trgovec: JO.) Damiscli A.an<£ ronilivarjcvd » Ervini knjigovodja; ll.) Nekola Kon-
Dne 6. t m., v pondeljek zjutraj je v tržaški javni bolnici izdihnila ga. Karla Ponikvarjeva, roj. Germekova, sestra znanega bivšega štivanskega učitelja Germeka. S posojnico je odšla v večnost žena s tolikimi vrlina ni duha in uma, ka» kor jih je le malo rodila slovenska mati na ozemlju Julijske Krajine.
Blaga pokojnica je bila po poklicu uči' feljica. Najprej je službovala v Skriljah na Vipavskem, potem na Katinari, v Ro« iaau ter pri Sv. IvanM poleg Trsta. Leta 3892. se je poro-ila s Karlom Ponikvar« jem, možem, ki je bil njeni blagi duši po« poinoma soroden tei jo je bi! tudi v zna« čajnosti in plemenitosti popolnoma vre« den.
Ta doba pomeni za Kario Ponikvarje« vo tudi prvi velik korak v javno življe« nje tržaških Slovencev. Že kot učiteljica ie Karla Ponikvarjeva nsstopala na do« rnačih prireditvah v Trstu in okolici. Vne to jc delala za svoj narod in se ni nikoli nikjer branila jriznati svojega idealnega in poštenega prepričanja. Nastopala je svojčas tudi v redutni dvorani tržaškega gledališča «Rossetti», kar je bilo za tiste čase ne samo dokaz srčnosti, temveč tu« di požrtvovalnosti in tveginja lastnega
rad, brivec; 12.) Vessely Karel, gostilničar; 13.) Miloschitsch (tudi Miložio) Friderik, mizar: 14.) Schvvab Egon, trgovec; 15.) Scheichenbauer Otinar. ključavničar; 16.) Slavvitsch (tudi Sla-vič) Leopold, trgovec; 17.) Behrbalk Leo, lekarnar; 18.) Reich Ignac, gostilničar; 19.) Tarnm Vinoenc, kovač; 20.'i Machalka Franc, trgovec: 21.) dr. Sad-nik Raimund, odvetnik; 22.) Pum Juri, trgovski pomočnik; 23.) Omuietz (tudi Omulec) Ivan, slikar; 24.) Sari a Otmar, trgovec; 25.) Stendte liana mL, sodar. — Predstavnik liste: Kersche Herman.
Namestniki so: 1.) Blanke Viljem, trgovec; 2.) Murko Kajetan, trgovec; 3.) dr. Metzler Frane, zdravnik; 4.) Strohmayer (tudi Stomajer) Ivan, posestnik; 5.) Tognio Julij ml., poslovodja; 6.) Kazimir Josip, trgovec; 7.) Murko Ljudevit, mizar; 8.) Peserl Viktor, gostilničar: 9.) Vrečic Karel, trgovec; 10.) Steinbriickner Ivan, konii-rist; 11.) Grobner (tudi Grobner), posestnik; 12.) Kersche Herman, nadofi-cijal v p.; 13.) Kukovvetz (tudi Kuko-vec) Alojzij, posestnik: 14.) Heller Hugo, trgovec: 15.) Petrovič Otmar.
življenja. Ko se je pozneje v tržaškem slikar; 16. Zechner Ferdo, potnik; 17.)
Narodnem domu razvilo slovensko gie« dališče, mu jc bila Karla Ponikvarjeva najzvestejša članica in podpornica. Trža« ški Slovenci šc sedaj dobro pomnijo njen jubilejni nastop. Tisti večer je bil poln ovacii, darov in hvaležnega cvetja.
Toda Karla Ponikvarjeva ni bila de« lavna samo kot gledališka igralka. Bila je vneta organizatorka tudi na polju slo« renske šolske obrambne organizacije. Mnogo let je predsedovala ženski podruž niči družbe Sv. Cirila in Metoda v Trstu. Pod njenim vodstvom se je no vzpelo to društvo na prvo mesto med ženskimi or« fanizacijami v Trstu in okolici. Svoje humano mišljenje in pie.iuinito srce je pokazala dalje najprej kot odbomica, iiozneje pa kot predsednica socialne usta nove <-Zavod Sv. Nikolaja-v Trstu«, kjer so imele zavetišče brezposelne služkinje. Življenje Karie Ponikvarjeve je bilo skoz ;n ^koz plemenito, plodonosno in za po« kojnico nadvse častno. Tržaški Slovenci so s smrtjo blage žene izgubili vzor — ro doijubko, kateri ne bo kmalu dorastla vredna naslednica. Bodi ji lahka domača zemlja, katero je ljubila z vsem svojim plemenitim srcem!
Občinske volitve v Ptuju
Nastop nekdanjih ptujskih strabovat-cev pod lažnjivo firmo.
Ptuj, 7. oktobra.
Nemci so prišli z barvo na dan. Li-?ta «domace» gospodarske stranke kaže, da so v njej združeni sami izraziti nemški nacijonalci, bivši Ornigovi pristaši in priganjači, med njimi zastopniki ptujske šnopsarije in izrazi tega žtajereijanstva, ki je napravilo toliko zla med našim narodom.
Med drugimi se posebno postavlja Saischegg (tudi Zajšek), ki je romad s čevljarskimi mojstri dne 6. t. m. na Ptujsko goro in jim razkladal, kaKO bo v Ptuju, ko bo on občinski svetnik, če ne še kaj več.
Za enkrat prinašamo imena te «do-nače» gospodarske straaike, ki hoče skrbeli v bodočem občin&Ksm 'vetu za ptujsko nemško go6podo, oziroma nem-škutarijo.
Domačinov Ptnjčanov na Usti ni. To
pribijamo. Nedelja 19. oktobra pa bo pokazala, kdo je v Ptuju domačin.
»Domača gospodarska stranka« ima sledeče kandidate:
1.) Stedte Ivan sen., posestnik; 2.) PS-riok Pavel, tovarnar; 3.) dx. Fichtenan Sikst, odvetnik; 4.) Spruschina Valerija: i. mehanik; 5.) Seischegg (tudi Zaj-šek) Vincenc, čevljar; 6.) Hoinlk Franc sen., trgovec; 7.) Furthncr Jorip, pek; S.) Ernst Ferdinand, gostilničar; 9.)
Molitor Rudolf, mag. pharm.; 18.) Dascb Ernst puškar: 19.) Wegschai-der Fric, kosestnik; 20.) Zselezen (tudi Železen) Štefan, trgovec; 21.) dr. Kalb Adolf. bančni uradnik; 22.) Rojko Viktor, čevljar; 3.) Murschetz Josip, kamnosek; 24.) Kaspe-r Karel, posestnik. — Namestnik predstavnika liste: Scheichenbaner Otmar.
S kongresa jtigosl. nad-fonalnih žc-lezničarjev
V nedeljo se je vršil v Beogradu v dvorani novega univerzitetnega poslopja šesti kongres jugoslovenskih nacionalnih Železničarjev. Kongresa se je udeležilo okoli 300 delegatov iz vseh pokrajin naše države, ki so zastopali okoli 15.000 članov. Prisostvovalo mu Je tudi več funk cijonarjev prometnega ministrstva, med dragimi pomočnik Avramovlč in načelnik Cupič ter direktor beograjske direkcije Bora Popovič. Kongres je pozdravil osebno tudi prometni minister, ki je obljubil imenom vlade, da se v bodoče nobeno vprašanje, ki »e Oče železničarjev, ne bo reševalo brez sodelovanja nacionalne že-lezničarske organizacije, ampak bodo ved no sklicane ankete. Naglašal ie dalje, da je pravilnik glede železničar ske obleke is gotov ts da se čimprej Izvrii revizij« zakona o državnem prometnem osobju. Izdeluje se tndi že delavski pravilnik. Pomočnik prometnega ministra Avramovic je v svojem pozdravnem govoru naglašal pomen železničarjev za gospodarski in kulturni razvoj države.
Kongres je sprejel resolucijo, ▼ kateri zahtevajo jugoslovenski nacionalni železničarji Izplačilo razlik plače od starega napram novemu zakonu, sodelovanje pri železnlčarskl zakonodaji, rešitev delavske skega vprašanja, prevedbo pomožnega osobja na novi zakon, kakor tudi volitve v humanitarne fonde itd. Sklenjeno je bilo tudi, da Izda centralna uprava skupno društveno zlasilo (Glasnik Jugoslovenskih železničara«, ki se bo tiskal v 15.000 Izvodih.
Novi centralni odbor Je sestavljen sledeče: predsednik Andra Petrovič, načelnik kontrole dohodkov, podpredsednik
Mihajlo Guteša, glavni tajnik Rado Jan-kovič, blagajnik Rado Milosavljevič, vsi iz Beograda Zvečer se je vršil v kolodvorski restavraciji družabni sestanek, na katerem so vzbudili splošno pozornost posebno hrvatski železničarji v narodni nošL
Smrt Ha na ovca v 0s"eku
Minulo soboto okrog polnoči so v osi-ješki hotel Zlati bunar dospeli nekateri Orjnnaši in ž njimi tudi poročnik Dragotin Jov.inovič, znan solunski heroi t-er narednik Jovanovič in podnarednik Budič. S«>dli so za mizo in naročili tamburašem. da zainrajo nacionalno pesem. Za drugo mizo je sedela družba Rannovcev z znanim razgrajačem Stjeponom Veseličcm v sredi. Hannovci so takoj demonstrativno začeli prepevati »Još Hrvatska ni propa-la». Nastal je prepir, med katerim je Veselič skočil pokonci in udaril poručni-ka Jovanoviča s palico po glavi. V istem hipu je že tudi j>odnarednik Budič z udarcem ugasnil luč. Kai se je nato godilo še ni ugotovljeno. Trdi pa se, da je Orjunaš Andrijaševič rodom iz črne gore, dvakrat ustrelil s samokresom proti TTanaovcem in nato v temi pobe<rnEl. Prvi strel je zadel desno v prsi Stjepana Veselica-, ki je ranjen iztekel na prosto. Tu se je Veselič onesvestil in okrog 3. ure izdihnil.
Policija je še isto jutro aretirala četvero Orjimašev, o katerih sumi, da so streljali. Osiješko separatistično javno mnenje je radi dogodka dvignilo krik in vik ter Veseliča proglasilo za »hrvatskega mučenika«. Toda znana stvar je, da je Veselič bil eden glavnih provokatorjev v Osijeku. Star je 22 let, po poklicu čevljarski pomočnik, in je spomladi s b rojim hanaovskim tovarišem Riegerjem v KIš-dardi kraj Osijeka napadel nekega vojaka. Rieger je vojaka ubil, Veselič pa je mrliču nasul pepela v očL Pred mesecem je Veeelič napadel Orjunaša Sarkanjca in nekega Rusa v osiješkem spodnjem mestu ter ju ranil z nožem. Isti dan je Veselič s svojimi tovariši napadel tudi nad stražnika Prokiča in dva redarja s samokresi. Minulo soboto pred incidentom s je nataknil r gumbieo orjanafti znak, zato se domneva, da je imel poseben namen, da kot Orjtmaš zvečer izzove incidente. Tudi je v soboto »večer okrog 7. ure tudi v bližini Rokove cerkve razkazoval svojim tovarišem arnavtsko bodalo in napovedoval, da bo kogarkoli zaklal...
V pondeljek se je vrSB VeseBfov pogreb, ki so se ga udcitažili komunisti zaje ndičarji m radičevci, njih 1500 po številu, večinoma pomočniki m vajenci Vodil jih je osiješki župan Hemdl. Po pogrebu so ILmaovci manifestirali po mestu z vzkliki: »Dol z oficirskimi ubijalci! Dol s šefom policije! Živela republika! Dol s kraljem! Dol z narodnim edinetvom!« DemoBrati so tudi hoteli nekatere lokale, kar pa so lastniki preprečili » tem, da so lokale sami zaprli Masa Hanaor-cev in separatistov je po mesto ponavljala prisego, da mora za Veseličevo smrt pasti sto ljudi. SkufeK so tudi provoci-rati nekatere častnike, a se jim tri obneslo. Pogreb Veseliča je imel torej popoln značaj proti d rta vne in proti jugoslovenske manifestacije. Do novih incidentov pa ni prišlo.
ELITNI KINO MATICA
Danes še drogi del prekrasnega filma t Gosta Berilng
tragično. Vse je med obema ljubavniko-ma teklo v najlepšem razpoloženju in kratki sestanki ter nekaj poljubov so bili hrana ljubezenskemu ognju obeh zaljubljencev. Toda med tem ko je plamen pri Nataliji postajal vedno večji, se je pri njenem partnerju na videz zmanjševal, ali bol.ie rečeno, ni se razvijal tako naglo in močno kakor pri Nataliji Ta je to instinktivno opazovala in pričela svojemu ljubavmku vsemogoče očitati Toda njegov temperament nikakor ni prenašal očitanj in to tem manj, ker je smatral ljubezen ravnotako resno, čeprav ne tako tragično, kakor ona. Zaljubljeno Natalijo je to silno bolelo. Pričela je obupavati in bloditi in zablodila je končno tako globoko, da ji je šinila na misel ideja samomora. Misel je rodila sklep, sklep pa smrt Nesrečnico so našli v pondeljek v njenem stanovanju mrtvo. Pognala si je kroglo naravnost v možgane.
Tragična ljubezen
K ■
ROKE MESTNI TRG S R NATO V I C
j Mlada učenka Natalija Markovič, deklica 16 let, se je v Kobaši v Bosni seznanila z lepim dečkom, svojim tovarišem. Med obema se je naglo razvilo ne samo prisrčno prijateljstvo, ampak tudi Idealno ljubavno razmerje, ki m je Izražalo v Izmeni ljubavnlh pisem.
Mlada Natalija Je naravno kot mlada učenka smatrala svojo ljubezen silno resno. Ker ie Imela obenem premalo življen-ske Izkušnje, pa Istočasno tudi preveč
Samomor v veseli družbi
Neobičajen konec vpokojenesa ka petana-
Iz Osijeka poročajo:
V petek, 3. oktobra se je odigrala v gostilni Franja Skokiča, Strossmayerje-va ulica 96, krvava in pretresljiva drama. Ob osmih zvečer se ie zbralo v gostilni omizje stalnih gostov: poslovodja Matz-ner, računski svetnik Milič, prof. Matoš, poslovodja Baura s soprogo in vpokojeni kapetan Anton Jung. Gostje so sedeli pri čašicl dobrega baranjskega vina.
Kapetan Jung Je sedel sredi med gospo Baumovo in prof. MatoSem. Bil je ves čas dobro razpoložen. Popil je dvakrat po tri desetinke litra vina ter potem naročil še cei liter pijače na mizo. Te pijače ni niti pokusiL Pač pa je vzel iz žepa pisemsko zalepko ter začel po njej nekaj čečkati Omiznih tovarišev to seveda ni zanimalo ter so ga pustili pri pisanju na miru. Ker je proL Matoš ta čas baš nekaj pripovedoval, je bila vsa po-i lornost obrnjena na njegove besede. Naenkrat pa se je začul prask kakor, da je nekaj močno škrknilo. Oostilničarka Skokič, ki je sedela poleg mize, je prestrašena odskočila. Toda prof. Matoš jo je pomiril z besedami: cNo, no gospa, le nikar strahu! Saj je vse skupaj le neznatna šala!>
Istočasno se vse oči obrnejo na kapo-tana Junga in družba je s stTahom opazila, da Je njegov obraz oblila kri Nastala Je tišina in gostilničar Skokič je prijel kapetana za roko ter mn izmotal droben revolver sistema «Little Tom». Kapetan je bil še pri zavesti, toda že ga je davilo hropenjc. Dva gosta sta ga brž prijela ter ga s stolico vred prenesla na neka vrata, katera so bili ljudje brž sneli s tečajev. Med tem sta prišla na lice mesta mestni zdravnik dr. Fichner tn policijski nadzornik Popovič. Zdravnik je ugotovil, da si Je Jung pognal kroglo v desno sence. Krogla mu Je izstopila na levi stranL Cim Je zdravnik ranjenca obvezal, Je Jung izdihniL
V zalepki katero je samomorilec osta-vil na mizi, so našli pokojnikovo oporoko. V njej stoji da želi biti pokopan z godbo ter določa komu, kaj in koliko zapušča. Tudi Je bila v zalepki njegova fotografija poleg raznih dokumentov. Sredi kuverte je stalo z velikimi črkami:
»Gospodu Matošu, profesorju pri našem omizju. Umiram v veseli družbi in pozdravljam Vašo cenjeno obitelj.* Poleg so stale besede: »Zbogom vsi navzoči!« V nekem kotu je bilo zapisano s poševnimi črkami: «Zelim, da me pokopljejo v kapetanski uniformi, v drugem kotu zopet: »Prosit Frau Baum! Schmucken Sie mit Blumen mein Grab!» Poleg tega je š« stalo: »Vzrok samomora je neozdravljiva bolezen, pismo naj izroči g. Matoš mojemu bratu.»
Ko je policijski komisar sestavil službeni protokol, so prepeljali smrtne ostanke pok. Junga v mrtvašnico. Samomorilec je bil razveden od svoje žene ter sc je usmrtil bržčas radi nevrastenije in pa radi razprtij z lastno obiteljo.
Dopisi
&
RADOVLJICA. Sokoisko gledališče ▼ Radovljici uprizori v nedeljo dne 12. o k« tobra ob pol 4. uri popoldne tretjič in zadnjič historično dramo «Angclo, tiran paduanski«, ki ;c pri obeh prejšnjih upri» zoritvah žela veliko priznanje.	2162
CERKNICA. PodružoU-a Jugosloven« ske Matice v Ccrknici priredi dne 12. t. m. javno tombolo na glavaecu trgu ob 15. uri Ker gredo tshlice h koncu, požurito se, da jih še dobite.	2160
NOVO MESTO. Dopisniku neumest« nega napada na našega g. župana ter ob* enem seveda tudi na Sokola v «Skrven« cu» — toliko v odgovor, da se je prav lahko našlo naslednika za prosto v stok ček v Novem mestu, ker je bilo preobilo kandidatov za to mesto. Svetovni cham* pion v gimnastiki je pa samo eden, na Vašo žalost član Sokola in če ne bi bila njega, ne bi našli izmed 13 milijonov Jo* goslovenov njemu enakega. — Je pa4 tako. Toliko samo v odgovor dopisnikof ne mislimo pa pri tem popolnoma nič pri« zadeti osebo g. prošta.
APAČE. V eni zadnjih številk «Orjot ne« se napada tukajšnjega oskrbnika Meinkrvega posestva. Očita se mu, da protežira m namešča nemške, inozemska delavce, da uraduje le nemški ter da ja sploh zagrizen Nemec. Gotovo je <Orja< na« priobčila dopis v najboljšem namerni a je nasedla grdi mistifikaciji Čeravno je Apačka kotlina v pretežni večini nem* ška, se vendar na imenovanem posestva zaposlujejo po večini slovenske rodbine, v prvi vrsti PrckmurcL Na izrecno proA« njo oskrbnika je namestil g. Meinl za pri« stava zavednega Slovenca, absolventa vi« narske šole v Mariboru. Značilno je, da so letošnjo pomlad pričeli ravno Nemci kampanjo proti Meinlu in oskrbniku ob' priliki zidave novih delavskih hiš, 6el da spravlja na ta način v nemško vas slo« venski irvelj. Da je g. c»krbnik, ki je ob* enem strokovnjak prve vrste, ▼ vsakem ozira lojalen in se sploh ne briga za po« Etiko, vedo pač najbolje slovenski krogi ▼ Apačah, Gornji Radgoni, Ljutomera itd Prebivalstvo, v prvi vrsti Slovenci, imamo od Meinlovega posestva le dobi« ček, ker g. Meinl, oziroma oskrbnik r izdatni meri podpira cerkev, šolo, razne prireditve in drugo ter izda letno znatno vsote ▼ slovenske kulturne namene. Ak» bi bil oskrbnik zagrizen Nemec, bi tega gotovo ne storiL
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Drama
Sreda, 8.: »Cyrano de Bergeraca. E.
Četrtek, 9.: »Firma P. B^ A. Petek, 10.: Zaprto. (Generalna vaja). Sobota, 11.: »Sest oseb išče avtorja«.
Premijera. Izv. Nedelja, 12.: »Moč teme». Izv.
Opera
Sreda, 8.: »Cavalleria rusticana*. «V vod
njaku». F. Četrtek, 9.: Zaprta Petek, 10.: »Carjeva nevesta«. B. Sobota, 11.: »Majska noč«. C. Nedelja, 12.: »Netopir«. Izv.
Mariborsko gledališče.
Sreda, 8.: »Pohujšanje v dolini šentflor-janski«. C.
Četrtek, 9.: »Mamselle Nitouche«. A.
Dunajsko pismo
Dunaj, 5. oktobra.
V tekočem tednu postavijo dunajska gledališča na oder osem premier, izmed "teh kar dvoje od Arturja Schnitz-lerja. Moderno gledališče uprizori njegovo dvomodie der Worte>, državno glsdaiisce Da <Komodk» dw Verfiih-
rung« z Wolgemuth, Aslan, Rešmers in Wagener v glavnih ulogab.
Koncem septembra je uprizorilo nemško ljudsko gledališče Kaisorjevo »Kolportažo«, za katero je vladalo na Dunaju veliko zanimanje in ki je vzbudila ostre polemike za in proti.
V	tekoči sezoni prinesejo dunajska gledališča nič manj kot tri operete, oz. drame, v katerih nastopijo kot glavne osebe Habsburžani. V Dormannovi opereti »S. M. a. D.» nastopi eksilirani cesar Karel, v Kalmanovi »Mali kralj« pa fM-estolonasledmik Rudolf istočasno z dunajskim izvoščkom Bratfiscbom Tragedija »Nadvojvoda« od G. Bor-ghese je resno zgodovinsko delo. Vsa dela bodo za gledališke blagajne zopet privlačna sila.
V	okvirju glasbenih svečanosti se je vršil koncem septembra zanimiv orkestralni koncert. Prvo točko sta zavzemala preludij in fuga v B-molu od Karla Prohaske. Ta resna kompozicija je prepojena s klasičnim duhom ter učinkuje s svojim koralom. Nato tri pesmi od Alme Mahler in simfonija v A-molu od Hugona Kanderja, mladega modernista. Najzanimivejša pa je skladba Komgoldova: <-Klavirski kon- j cert za levo rcko». ki jo je komponist i
posveti všrtuoai ■ levico Wittgen-stoinu.
V	državna operi se nam je predsta vila kot Eleonora ▼ Trubadurju ga.
Marija Nemeth, katero ;e n-stila za madžarsko Jeritzo. Je mlada pevka (še začetnica) z lepim, svetlim in polnim glasom, ki pa jo še čaka mnogo truda in dela. V drugič je na-stopila kot Aida. Kritika ji očita, da še nana izenačenega glasu in budi ne sigurnega nastavka.
V	ljudski operi je gostoval znani češki tenor Kubla iz Prage v »Prodani nevesti«, »Carmen« in «i«epi Heleni«. Za njim je nastopil kot gost Rus Dtmi-trij Smirnovv kot vojvoda v <Rigol<v tu». Na koncertu pa smo slišali 2. oktobra mladega češkega vijolinista Vašo Prihodo, ki sa je v zadnjih letih pridobil svetovni sloves. Kritika trdi, da od Kublika sem ni noben čežki vijolin-ski virtooz tako očaral dunajske publike.
Iz zagrebške koncertne dvorane. V
nedeljo dopoldne se je vršil v dvorani hrvatskega glasbenega zavoda v Zagrebu drugi koncert slavnega ruskega pianista Aleksandra Borovskega. Umetnik je nastopil skupno z zagrebškimi filharmoaiki pod taktirko kapelnika Sachsa. Posebno krasno je bil izveden veliki koncert ruskega mojstra Cajkovskega. — Hrvatski glasbeni zavod bo imel v petek 10. ok
tobra drugi intimni glasbeni večer. Na programu so hrvatske narodne pesmi v predelavah komponistov Stolcerja, Novaka, Golovca, Tanjčeviča in Grgofteviča. — V torek 14. t m nastopi čelist Jure Tkalčid, katerega bo spremljal na klavirju naš rojak Ciril Ličar. — V sredo 15. oktobra p« bo pela v Zagrebu znana dunajska pevka Aadaj, članica državne j opere. Za njen koncert vlada veliko zanimanje.
Jubilej igralca Slano je viča v Beograda. G. Ljuba Stanojevid, igralec, je praznoval te dni v beograjskem Narodnem gledališču 28 letnico svojega gledališkega delovanja. Jubilant, ki je nastopil v vlogi <Othella», je dobil ob tej priložnosti sedem vencev, tri košare cvetja in en šopek. Pozdravne govore sta imela upravnik g. Predič in g. Gošič v imenu centralne upr. Udruženja gledaliških igralcev. Po predstavi v gledališču se je vršil siavljencu na Čast poseben banket
Turneja pevskega društva <8tanko-rič> pa Vojvodini. Glasbeno društvo <Stankovi6» iz Beograda se poda v soboto 11. t m. na turnejo po Vojvodini Prvi nastop društva bo t Subotici 12. oktobra pa bo drugi koncert t Somboru. [ Iz Som bora odide trupa naprej v druga i mesta.
Knlnndiicera drama <Po!noi> na
inozemskih odrih. Znana drama hrvatskega pisatelja Kulundžiča <Polnoč» se i tekom letošnje gledališke sezone »prizori.
na treh inotemakih odrih: V Parizu (Theatre des Champe Elysčes), v Pragi (Svandovo di radio) in v Lroru (Teatr
Maly).
Gjurkeva raastara o Kima. Gjuriče* vs razstava <Rim>, ki je baš te dni na ogled zagrebškemu občinstvu, je po soglasni sodbi zagrebške kritike dokument najnovejšega Gjuričevega razvoja. Študij stare italijanske umetnosti je na umetnika nadvse ugodno vplivat Umetnik j« napredoval posebno kot KguralisL Nje-gove rimske slike pričajo, da se je slikar intenzivno bavil z notranjimi in zunanjimi problemi starih mojstro-v ter se v vsakem oziru poglobil, kar mora razve« seliti vsakega iskrenega prijatelja naša mlajše upodabljajoče umetnosti
Mascagnijeva stagione v Berlina. —< ! Kakor smo poročali bo Mascagni mesto ' Verdijeve <Aide> dirigiral v Berlinu šti-; ri predstave svojih lastnih deL To bosta operi <Cavalleria rusticana> in <Bajazzo», ki se uprizorita t Velikem gledališča. Po teh uprizoritvah odide skladatelj a svojim ansamblom v London.	t
Premijera Shaw»Te drame cHadKev cfceneo t Zagreba. V soboto, dne 11. te. ga meseca bodo imeli v zagrebški drami novo premijero. Igrali bodo Shawovo dramo »Hudičev učenec*, ki predstavlja prizore iz severoameriškega življenja v dobi bojev za osvobojen je. Drama pride na oder v režiji Tita Strozzija.	4
ače vesti
/ * Delo komisijo za revizijo uradniškega zakona 9e nadaljuje in se še ne ve, kdaj bo končano. V nekaterih glavnih vprašanjih ni niti komisija še prišla do enotnega naziranja. Glede plač je na seji razširjene komisije bil storjen sklep, da se izenačijo plače 1. skupine II. kategorije s plačami 5. skupine I. kategorije, kar bi omogočilo, da starejši uradniki II. kategorije, M radi stroge ločitve kategorij ne morejo priti v I. kategorijo dobijo primerne dohodke (II. 1. ima 6600 Din, I. 5. pa 12.000 Din osnovne plače). Isti princip je bil sprejet za plače III. 1., ki se naj izenačijo s plačami II, 2. Mnogo ee debatira tudi o čl. S24. zakona, ki govori o stalnosti. Mnenje večine je, da mora biti stalnost uradniku zasigurana od <hieva, ko stopi zaken v veljavo. Defini-tivni zaključek še ni storjen. Kar se tiče razvrstitve uradništva, predvladuje mnenje, da se naj d etične odredbe sprejmejo v zakon. Sedaj se vršijo konference z delegati posameznih ministrstev. Optimisfti upajo, da bo projekt novele izdelan do 20. oktobra ter izročen ministru pravde. Ko bo v finančnem ministrstvu izdelan pregled finančnega efekta novih določb, pride projekt v razpravo pred posebnim ministrskim komitejem in končno v mi-rastrskem svetu. Ako pride do predložitve zakonskega predloga v Narodni skupščini, bi se morda koncem leta moglo upati na parlamentarno razpravo. V koliko bo novi zakon zahteval nove izdatke na njegovo uveljavljanje ni računati pred novim proračunskim letom, t. j. pred 1. aprilom 1925.
*	Razpisana inženjerska mesta. — Pri gradbeni direkciji v Ljubljani je razpisanih več inženjerskih mest gradbene stroke. Pogoji 90 razvidni iz tozadevnega razpisa v cllradnem listu> z dne 4. oktobra tega leta.
*	Tnskripcija na zagrebški univerzi. —
Vpisovanje, redno, na medicinsko fakulteto traja do 15. t. m., nato pa se bodo vršili še izjemni vpisi 2 tedna, ako se navedejo tehtni razlogi zakasnitve vpisa.
*	Vozni red ostane neizpremenjen. Z ozirom na netočne vesti, razširjene po nekaterih listih, da izide s 1. novembrom novi zimski vozni red, opozarja direkcija državnih železnic občinstvo, da ostane v celi državi dosedanji vozni red v veljavi do 3. junija 1925. in ne nastopijo v tem pogledu do takrat sploh nobene spremembe. Na različnih voznorednih konferencah, ki se sedaj vrše, se razpravlja že o novem voznem redu, ki stopi v veljavo šele z junijem 1925.
*	Davčna administracija v Ljubljani oitozarja vse točilce alkoholnih pijač, da vložijo prijavo za odmero točilne takse pri pristojnem oddelku finančne kontrole zanesljivo do 10. t. m. Kdor bi prijave ne izročil, ga zadene globa do 20Č0 Din.
*	Smrtna kosa. Včeraj popoldne ie i utrni v Ljubljani znani ljubljanski tovar-! Jiar in meščan g. Adoii ileich, lastnik j 1 vornice za barvanje in čiščenje oblek, j Pokojnik je užival velik ugled v Liublja-! ni. S svojo pridnostjo in sposobnostjo si; je ustanovil lepo cvetoče tvomiško pod- j jetje, prvo te vrste v Sloveniji, in odprl j podružnice tudi izven mej naše pokrajine. Rodcm Nemec je vedno spoštoval i naš jezik in ljubil naš narod. — V Bo-1 rovnici je umrla včeraj zvečer ga. Helena Majaron roj. Kržič, soproga uglednega posestnika in lesnega trgovca. Pogreb bo iv četrtek ob pol 11. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Klerikalna skrb za državno blagajno. Iz profesorskih krogov nam pišejo: Ko so klerikalci iskali mesta za svojega ljubljenčka v Ljubljani, eo se po večmesečnem premišljevanju odločili, da se mora umakniti zaslužni šolnik g. dr. Fran Kro-pivnik na realni gimnaziji v Ljubljani. | Ka njegovem dosedanjem službovanju ni-! so mogli najti druge pege kot to, da je : bil vedno mož značaja in naprednega i mišljenja. Vzrok je bil torej tehten: da najdejo mesto tajniku lanskega katoliškega shoda v Ljubljani, gospodu s 6 službenimi leti, ki se je nahajal 1 leto v Celju, a si je zaželel mesta ravno v Ljubljani, ee je moral kdo v Ljubljani umakniti. Ker g. dr. Kropivnik nima več kot 31 let službe in je star 57 let, je bila njegova upokojitev po zakonu nemogoča. Da bi pa bil vendarle klerikalni volk sit in postave koza cela, so klerikalci začeli z gin-Ijivo skrbjo zanimati se za dr. Kropivni-kovo zdravje in so ga sedaj naenkrat med Šolskim letom poslali na dopust, za katerega ni prosil in ki ]>ome~ni po klerikalnem načrtu dejansko prvo stopnjo upokojitve. V Celje pride na prazno mesto, ki ga je zapustil klerikalni miljenec, druga učna moč, in državna blagajna bo lahko plačevala namesto dveh tri. Tako mora pod klerikalno prosvetno upravo na prisilni dopust zaslužni šolnik, ki je vzgojil lep del generacije današnje inteligen-1 ce. ki se ga hvaležno spominja kot do-bregu učitelja in vzornega značaja. Tako štediio klerikalci z državnim denarjem.
*	Razmejitev ob albauski meji Mednarodna komisija je te dni dovršila svoja pregledna dela med našo in albansko mejo v predelu Vrmoše. Komisija je v svojem poročilu, ki ga je poslala konferenci ambasadorjev, predlagala, da se meja v predelu Vrmoše popravi v našo korist. To pa je tudi edina možnost, da se v tem predelu ohrani obmejni mir.
*	Reorganizacija zagrebške visoke šole Mt trgovino. V prosvetnem ministrstvu se vrše priprave za noveliranje zakona o 'astroistvu visoke šole za trgovino in ■pro-
met v Zagrebu. Šola je imela doslej 6 semestrov, a sedaj bo dobila še dva semestra in postane s tem popoln« akademija in dobi naslov fakultete.
*	Veliko dele prof. dr. Jovana Crijifa. Predsednik srbske akademije znanosti, prof. dr. Jovan Cvijič, se je vrnil s svojega naučnega potovanja po zapadni Bosni, kamor je odpotoval na raziskovanja, katerih rezultat bo objavil v velikem delu, na katerem dela že celih deset let. Delo je že v tisku in bo v kratkem izšel prvi del. V tem delu, ki bo tiskano tudi v francoskem jeziku, objavlja profesor svoje rezultate o raziskovanjih sa Balkanu.
*	Sima Markovič na svobodi. — Bivši predsednik komunistične stranke Jugoslavije, Sima Markovič, ki je bil obsojen na podlagi zakona o zaščiti države, je presedel v kaznilnici v Lepoglavi svojo kazen in bo danes izpuščen na svobodo.
*	Angleški arheolog t Sarajevu. Te dni se je mudil v Sarajevu upravitelj britanske arheološke šole v Atenah doktor Heurtley. Prispel je iz Macedonije, kjer je v okolici Vardarja izkopaval ostanke zgodovinskih naselbin. V Sarajevu je pregledal arheološki oddelek tamošnjega muzeja, o katerem se je angleški učenjak izrazil zelo pohvalno.
*	Kranjske novice. Krojaški mojster g. Josip Kos je kupil v Rcženvenski ulici hišo od g. Marije Jarc za 360.000 E. — V petek se je vršila seja mestnega občinskega zastopa, kjer so se razpravljale zelo važne stvari. Sklenilo se je povečati mestno nočno razsvetljavo na ta način, da se pozovejo hišni posestniki, da instalirajo ca svojih hišah, kjer je seveda luč potrebna, električne žarnice, za katere pa bi plačevala tok mestna občina. Ta ukrep, kojemu se bo gotovo odzvalo precej meščanov, bo zlasti v prid tujcem, ki prihajajo v mesto z večernimi vlaki. Tukajšnji elektrarni se je dovolilo postaviti na mestnem teritoriju drogove za električno žico. Vsled ukinitve meroiz-kusnega urada se je sklenilo na inicija-tivo trgovskega gremija napraviti potrebne korake, da se ta zadeva uredi v prid prizadetim. — V nedeljo se je vršila na Primskovem pri Kranju vaja vseh prostovoljnih gasilnih društev, ki so včlanjena v Kranjski gasilski župi. Vaje se je udeležilo nad 20 okoliških društev z briz-galnimi in drugim orodjem ter nebroj opazovalcev, ki so morali konštatirati, da je organizacija kranjske gasilske župe v pravih rokah. — Za tukajšnjo puškarno je došlo več vagonov novih in modemih strojev, ki se bodo montirali v bivšo so-kolsko telovadnico, ki se v to svrho že predelava. Puškama namerava svoj delokrog velikopotezno razširiti. — Tekstilna tovarna na Gašteju je že pričela z delnim obratom
*	Dcputacija iz Trbovelj se je včeraj zglasila pri velikem županu Špornu ter je zahtevala takojšnjo razrešitev sedanjega občinskega gerenta z motivacijo, da kot tujec nima za procvit občine tistega interesa, kakor domačin, nadalje imenovanje gerentskega sosveta in čimprejšnji razpis občinskih volitev. V deputaciji so bili gg. Krže, Rozin, Planine. Ušeničnik, Pust, Klenovšek in Letnik. Kaj je deputa-cija opravila, nam ni znano. Govori se, da bodo volitve v Trbovljah še letos razpisane.
*	Zborovanje upokojenih oficirjev. — Udruženje bivših aktivnih oficirjev je imelo v nedeljo v Beogradu zborovanje, ki je bilo zelo dobro obiskano. Na konferenci so je razpravljalo o težkih gmotnih prilikah bivših oficirjev in o merah, ki jih je treba podvzeti, da se položaj izboljša. Skupščina je sklenila, da naj se to vprašanje reši na sledeče tri načine: 1.) da se vsi bivši aktivni oficirji prevedejo pod zakon o priznanju zaslug, 2.) da se čl. 9. zakona o ustrojstvu vojske razširi tudi na oficirje, ki so bili upokojeni pred tem zakonom in 3.) da se vsi upokojeni oficirji reaktivirajo in penzijonirajo po novem zakonu. Izvoljena je bila posebna delegacija, ki bo predloge predložila na pristojnih mestih.
*	Najnovejša statistika prebivalstva Splita. Dne 1. t. m. je imel Split 29.166 prebivalecv. Od 1. januarja do 1. oktobra se je torej prebivalstvo Splita pomnožilo za 36*.") oseb. Med označenim številom prebivalcev je 15.098 žensk in 14.068 moških. V statistiki pa niso uračunani številni dijaki in vojaki, s katerimi vred ima Split precej nad 30.000 prebivalcev.
*	Revizija veleposester v Bosni. V ministrstvu za agrarno reformo je imenovana posebna komisija, ki ima nalogo, da ' izvrši revizijo vseh veleposetev v Bosni. '< Po končanem delu komisije bo ministr-1 stvo odvzelo zemljo vsem onim, ki do nje! nimajo pravice.
*	Vrnitev naših rojakov iz Rnsije. Iz uradnih podatkov, ki jih je zbralo naše ministrstvo za notranje zadeve, je razvidno, da se je dosedaj vrnilo okoli 10.000 naših državljanov iz sovjetske Rusije. Med temi se nahaja tudi večje število žen in otrok. V Rusiji se nahaja še precej naših državljanov in mnogi od njih se bodo kmalu vrnili v domovino.
*	Tudi diplomatska aiera. Gospa Felicita Bodi, soproga svetnika našega poslaništva v Varšavi dr. Bodija, je baje zelo histerična žena. V Varšavi je uspelo nekemu inženjerju Muschu iz Merana, da jo je nagovoril k begu. Muoch in gospa Felicita sta s ponarejenimi dokumenti zapustila Poljsko ter se odpeljala v Italijo. Prevarani soprog dr. Bodi je še isti dan krenil za njima. Dvaiset dni ie traialo oreaa-
Izredna j&kost in fina aroma dajeta
Colomho Cey!on čaju
prednost pred vsemi drugimi znamkami. Foznavalci čaja bodo to gotovo potrdili. i»o*. rr
			.-■•"V-,. 'v1- .
			
njanje po CeOd, NemSji, Avstriji in Italiji. Končno ee je dr. Bodiju posrečilo dohiteti begunce v Breecii. Čim sta Musch in gospa Felicita izstopila in se nastanila v hotelu so prišli detektivi in avanture je bilo konec. Musch je bil aretiran, pa pozneje izpuščen, damo, pri kateri so se pokazali znaki težke bolezni, pa so morali odpraviti v bolnico.
*	Nova želesniška nesreča. V nedeljo se je na progi Beograd-Požarevae zgodila velika železniška nesreča, ki sicer ni zahtevala človeških žrtev, a vendar povzročila veliko materijalno škodo. Trije vagoni so skočili s tira in se globoko zarili v zemlja Med potniki je nastala velika panika.
*	Napaden ii lubosumja. — V nedeljo ponoči je napadlo šest fantov strojnega ključavničarja Franca Smoleta iz Zgor. Šiške, ko se je ta mudil pri svoji nevesti Mariji R. v Brdu. Nasilni fantje, katerim ženin nikakor ni bil všeč, so izvlekli Smoleta prav iz stanovanja zaročenke na cesto, koder so ga prav neusmiljeno obdelali. Skoro popolnoma so mu raztrgali "000 Din vredno obleko ter mu med pretepom izmaknili tudi listnico z 370 dinarji. Za napadalci poizveduje policija.
*	Nesreča z ročno granato. Pri bata* Ijonskih vežbah v Velikem Bcčkereku ie major Radulovio vojakom demonstriral francoske bombe. Eno jc držal v rokah, druga je ležala na tleh. Naenkrat je za« čutil šumenje vžigalnika, ki je na neznan način stopil v akcijo. Major je bombo hotel naglo vreči preko nasipa, toda tam je opazil polkovnika; nazaj pa je tudi ni mogel vreči, ker so stali vojaki. Bomba je medtem eksplodirala in majorju odtr» gala desno roko ter poškodovala oko. Lažje poškodovanih pa je tudi 7 vojakov.
*	Vlom ▼ zlatarsko trgovino. V noči na 3. t. m. so neznani svedrovci vrdli v zlatarno Bukovinae v Karlovcu. Lopovi 90 opravili svoje delo popolnoma nemoteno ter pokradli 60 zlatih moških, 20 zlatih ženskih prstanov, 20 zlatih ženskih zapestnic, 10 parov uhanov z briljanti, več zlatih ženskih in moških ur ter razne cigaretne doze. Sled za vlomilci vodi proti Ljubljani.
*	Nesreča pri del*. Te dni sta v Beogradu dva delavca razkuževala stanovanje I>esnika Miloša Crnjanskega. Po nesreči je enemu delavcu padla maska z obraza in plini so pričeli vršiti svoje pogubo-nosuo delo. Na klice drugega delavca so sosedje pritekli v stanovanje in odnesli nesrečnega delavca v bolnico, kjer se bori s smrtjo.
*	Ogromno znižanje cen radi prevelike zaloge in zboljšanje valute vsemu oblačilnemu blagu, posebno zimskemu, kakor suleno za moške obleke in suknje, ragla-ne, žensko modno volneno blago, velur za plašče, barhent, odeje in drugo. Velika prodaja ostankov po vsaki sprejemljivi ceni. Manufaktara A. Potokar, Ljubljana, poleg trga, pri Zmajskem mostu. — Prepričajte se!	2141
iz Ljubljane
u— Novinarji! Danes ob "6. uri odbo* rova seja in članski sestanek v restavra« ciji Košak, Krekov trg. Poročilo o suša* škem kongresu in razgovor o važnih ak« tualnih zadevah!
u— V počaščenje spomina pokojnega rudniškega ravnatelja Heutmana je da* rovala rodbina Kramerjeva 400 Din dijaški kuhinji «Domovina».
u— Blagajna delegacije ministrstva fi= nanc v Ljubljani, Krekov trg 1, bo v dneh 9., 10. in 11. oktobra radi glavnega snaženja uradnih prostorov strankam za* prta.
u— Socialni čut mestne občine. Dekli* ška meščanska šola pri sv. Jakobu je otvorila s tekočim šolskim letom šolar* sko kuhinjo, ki je bila namenjena odda* ljenim učenkam, predvsem onim, ki se vozijo dnevno po železnici v šolo, mos rajo mnoge izmed njih še pred 5. uro z doma, prihajajo pozno domov, tako da večina njih ves dan ne užijc ničesar gor* kega, marveč živi ob suhem kruhu. Uči* teljski zbor omenjene šole jc otvoril les tes za te oddaljene deklice šolarsko ku* hinjo, učiteljice sume so v prostih urah kuhale za to dcco, ki je dobivala za ne* znatno ceno toplo prehrano. Gotovo ple* menito delo, ki mu gre vsa čast in so bili prizadeti starši in šolska mladina zc* | lo hvaležni za to uslugo. Človek bi pri« čakoval, da mestna občina, oziroma mest ni šolski svet vsaj nc bosta ovirala tega samaritanskega dela, ako ga že nočeta gmotno in moralno podpirati. Kakor pa čujemo, ie definitivno sklenjeno, da se j preneha s to šolarsko kuhinjo in sc že ! danes ne bo več kuhalo za šolsko ,-eco. j In zakaj to? Zato da se bo v to .olsko j kuhiuio vselila novo imenovana "olska i upraviteljica Polakova, huda klerika'ka in članica Slomškove zveze! Torej zato. da se spravi pod streho svojo p.-isijšinio naj se izroči stradanju nežno dc^o, ki jc baš v teh letih nujno potrebna zdrave, tople hrane! Zares lepo socialno nazira* nje! Opozarjamo v poslednjem hipu, da
▼ najnovejši senzaciji mrije 1914-26
Pnstolovni roman ▼ 6 dejanjih
Predstave ob 3. pol 4, pol 8. in 9. ari

»v--: T. V • <.:
naj merodaini einitelji odstopijo od te namere. — Prizadeti starši.
u— Kaj bo s poukom na tehnični sred« nji šoli. V dveh razredih, to je v višji strojni II. in delovodski II. je 56 učen« cev brez strokovnega pouka. Inž. H, ki je pred dnevi izstopil, je bil zadnji, ki je še omogočal redni strokovni pouk. Imel je piši in beri 1440 Din mesečne plače. Nihče mu zato ne more šteti v zlo, da je podal ostavko, da si poišče drugo službo. Pripravljen pa je takoj zopet nadaljevati s poukom, ako se mu poviša plača. Ako je merodajnim činitsljem kaj ležeče na tem, da dobi naša država domače, stro» kovno kvalificirane delavce, bi ne smeli biti učenci niti uro brez pouka. Zavod, ki jc edini te vrste v Jugoslaviji, je pač vreden malo zanimanja. Dolžnost mini« strstva za trgovino in industrijo je, da takoj uredi pereče vprašanje in vrne g. inženjerja šoli, ki ga neobhodno potre« buje. V interesu države je, da bodo po domačih podjetjih nastavljeni Irvalifici* rani slovenski risarji oziroma delovodje, kajti šele tedaj bo konec šopirjenja nem« škutarjev. — Učenci strojne, delovodske šole II. nj. tehnični srednji šoli v Ljub« ljani.
o— Zdravstveno stanje v Ljubljani
Od 28. septembra do 4. oktobra se je rodilo v Ljubljani 19 otrok, med njimi dva mrtvorojenčka, umrlo pa je 14 oseb. Umrli so: za jetiko 4, pljučnico 1, za srč» no hibo 1, za rakom 2 in za raznimi na« ravnimi smrtnimi vzroki 5 oseb. Od na« lezljivih bolezni so bili naznanjeni 3 slu« čaji škrlatice in 1 slučaj dušljivega kaš« Ija.
u— Policijske prijave. Od pondeljka na torek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, 1 prestopek pijanosti, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 8 prestopkov cestnega policijskega reda, 3 prestopki prekoračenja policijske ure, 3 izgredi, 1 prireditev z godbo brez dovo« ljenja, 2 lahki telesni poškodbi in 1 ogenj Aretacija se je izvršila samo ena in sicer radi prestopka nedostojnega vedenja.
u— Strašansko dobro razpoložen se jc vračal v nedeljo ponoči z »ohceti* proti domu čevljarski pomočnik V. U. Okrog 3. ponoči sc jc zbudil v njem pravi kmet« ski fant in pričel je ukati tako na glas, da so se odpirala okna na obeh straneh nizdol Mestnega trga. Naposled ga je are tiral stražnik in razočarani svat si je mo« ral hočeš — nočeš, odkupiti svobodo na policiji z denarno globo.
u— Ogenj v Kolizejski ulici. Včeraj okrog pol 6. zjutraj je nenadno izbruhnil velik požar v skednju posestnika in vrt« narja Ivana Bizovioarja v Kolizejski uli« ci. Ogenj jc objel v trenutku seno in razne druge poljske pridelke. Opozorje« na požarna bramba je kmalu prispela na mesto z dvema avtomobiloma in tekom pol ure se ji je posrečilo ogenj pogasiti. Zažgal jc po mnenju okoliških stanoval« cev neki postopač, ki je bržkone preno* čeval v baraki. Škoda znaša okrog 10.000 Din, ki pa je krita z zavarovalnino.
u— Kdo je oškodovan. V pondeljek, okrog pol 11. dopoldne, je bil prijet na Sv. Jakoba nabrežju 31«!etui Marko Pav« lič iz Starega trga. Prodajal je namreč starinarjem volneno odejo in razne dru« ge stvari kakor n. pr. rjuho, slamnjačo, par čevljev, usnjate vložke za čevlje itd.
Ker ni znal odgovoriti, odkod ima vso to robo, je moral s stražnikom na policij« sko ravnateljstvo. Stvari najbrže izvira* jo iz kakega vloma na deželi.
u— Tudi zabava. Kar tri p as an tke so se v pondeljek okrog 18. ure zvečer na« krat valjale na hodniku Stritarjeve ulice. Vzrok je bil delavec Franc Sedcj, zapo« slen pri mestnem vodovodu, ki je v pi« janem stanju prišel na usodno misel, da jim je podstavljal, sloneč ob zidu neke hiše, nogo. Sedej bi uganjal čudni šport še nekaj časa, da ga niso razburjene žrt« ve njegove ideje predale stražniku, ki ga je postavil v luknjo na policiji.
Kako okusna, jina, sladka g je nasa JVJirim - čokolada!
o— Kavarna, restavracija in klet «Zvezda». V kavarni »Zvezda« svira dnevno od 5. popoldne do 1. ponoči pr« vo vrstna elitna damska kapela. V kleti prvovrsten salonski orkester od 5. popoldne do IZ ponoči. V kleti in restav« raciji je na razpolago izborno vino, sve« ža mrzla in gorka jedila. Po gledaliških predstavah se ceoj. gostom servirajo polovične porcije raznih svežih jedil. Tri> krat na teden v restavraciji in kleti sve> že morske ribe.	2130
u— Kolo jugoslovenskih sester ima jn» tri, v četrtek ob 15. uri izredno odboro« vo sejo.	•
u_ Plesni krožek »Tabor« naznanja.
da otvori redno plesno šolo v nedeljo 12. oktobra ob 8. uri zvečer v areni Narodnega doma. Krožek vabi članstvo ljub* ljanskih in okoliških sokolskih društev, ki želi obiskovati našo plesno šolo, da se prijavi v trgovini brata A. Turka, Pre« šemova ulica 48.
n— Železničarjem! V četrtek dne 9. oktobra se vrši ob 19. uri 30 minut v Rokodelskem domu seja skupnega odbora vseh žel. organizacij (odbora za na« stavljeno osobje in odbora za delavce). Spored: Določitev delegatov za anketo glede delavskega pravilnika, ki io je skli« eal g. minister Sušnik za 16. t. m. N si člani obeh navedenih odborov naj se sc« je sigurno udeleže, če le mogoče pa naj pridejo na sejo tudi predsedniki posa« meznih organizacij.	_ _ 215!:
u— Zadruga krojaeev, krojačič in sorodnih obrtov ▼ Ljubljani objavlja, da t vrši prihodnja pomagalska preizkušnji tekom meseca novembra t. 1. Prošnje 7j pripustitev k tej preizkušnji je vlaga! pri zadrugi do 20. t. m. Prošnjam je tro ba priložiti: učno pogodbo, odhodno izpričevalo obrtno nadaljevalne šole^ir potrdilo mojstra o redni dov-šitvi učne dobe.	21 e;
u— Kavarna in gostilna «Central». Vsa. ko sredo, soboto in nedeljo koncert. To. čijo se pristni cviček, rizling in jeruzalc. mec. Se priporoča Štefan Miholič. 2161
Iz Celi a
c— Redni sestanek JDS za mesto Cc» Ije se vrši danes v sredo dne 8. t. m. ol-. 8. uri v hotelu «Balk2n». Polnoštcvilna udeležba'
e— Osebna vest. Kot nadomestni uči' telj za zemljepis in zgodovino je nastavljen na drž. real. gimnaziji v Celju izprašani filozof g. Prane Kušar.
V mojem iu imenu svojih otrok javljam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da je moia dobra soproga, mama, stara mama in babica, gospa
iti.
m Mili
X C v
ima
Kje so viri
za tako sija;no krasne i um perje, ki jih v zalogi trrtika
Fran Lukfc, Pred škofijo 19?
To je tajnost tvrdke. Glavno je, da si ga lahko za maihea denar nabavite.
danes v torek obi 20. uri po doki mučni bolezni v starosti 72 let previdena s tolažili svete vere bogu-vdano preminula.
Pogreb uepozabae pokojnice se vrši v četrtek dne 9. t m. ob pol 11. ari na farno pokopališče v Borovnici.
Blagopokojno priporočamo v blag spomin in prosimo tihega sožalja.
Borovnica, dne 7. oktobra 1924.
Ivan Majaron, soprog; Ivan, Joško, RTilka por. Kane, Hela vd. Švigelj, Anči por. Koluta, otroci.
Kako je abdiciral
Viljem II.
Bcrhnčan dr. Ludovik Hers, tajnik par famentarnega raziskovalnega odbora v Nemčiji, je pravkar izdal interesantno brošuro, v kateri popisuje, kako se je od rekel prestolu bivši nemški cesar in pruski kralj Viljem II.
Cesar Viljem je izjavil, ko je doznal, da pripravlja državni kancler princ Maks Badenski njegovo abdikacijo, svoj pristanek na cesarski prestol, toda hotel je zadržati čast in položaj pruskega kralja. Potem je pozval k sebi maršala Hin-denburga, kontreadmirala von Levetzo-va, admirala Scheera ter generala Gro-nerja in von Marschalla. Pred temi pričami je pozval feldmaršala Hindenburga naj ponovi pred družbo svoje izjave, da vojska več ne stoji za njim. Sivi Hinden-burg je izjavil glasno: »Vojska razpada, ker čete odpovedujejo pokorščino Vašemu Veličanstvu! Bog daj, da bi bilo drugače!«
Cesar Viljem je feldmaršalove besede sprejel čisto mirno ter je odgovoril s kraljevsko hladnostjo in dostojanstveno: «Če je tako, kakor pravi maršal, ne morem pristati na to, da bi se dal ujeti na licn mesta. Ne preostaja mi nič drugega, kakor to, da se odrečem cesarski kroni. Toda ostajam vsekakor pruski kralj*. — Nato je za hip obmolknil in po kratkem premolku nadaljeval: .Gospoda, povedati pa vam moram, kaj je napravil z menoj moj kancler. Princ Maks Badenski je že danes brez moje vednosti in brez mojega pristanka objavil mojo abdikacijo na cesarski prestol Nemčije ter na kraljevski prestol Prusije. Tako me Je ta mož prevaral.*
Nato je povzel besedo admiral Scheer in je rekel: »Moj Bog, kaj bo, kaj bo, kadar dozna za to abdikacijo mornarica!. Viljem je suho odvrnil: »Saj nimam več mornarice!. Nato je ponudil svojo roko vsem prisotnim, ne da bi zinil kaj o svojem begu na Nizozemsko.
Sprva je morda res hotel ostati na nemških tleh, ker se je nadejal, da mu bodo vsaj nekatere čete ostale zveste. Izdal je zapoved za svojo preselitev v vik) Fraineuse ter zaukazal, da je treba začeti zbirad orožje in municijo. Zaman sta ga opozarjala na opasne posledice takega početja feldmaršal Hindenburg in fflntze. Viljem je izjavil pred svojimi po-bočniki, da se bo boril do poslednjega moža, makar če ostane ž njim samo pol tucata ljudi. Kljub temu pa je kmalu nato ostavil vilo ter sedel v dvorni vlak. Ob 10. uri zvečer mu je Hindenbur« sporočil po tajniku Grunan, naj zbeži, dokler je še čas, ker mu gori pod nogami, is res, Viljem je zdirjal z vlakom prej ponoči, natančno 80 let potem ko so berlinski meščani ponudili pruskemu parlamentu oboroženo pomoč proti dr žavnemu udaru od zgoraj. Usoda je torej dala prav revoluciji od spodaj...
Drzen roparski umor t Berlina
Pobeg roparja z ukradenim avtomobilom. — Storilec zajet tri minute pred ciljem!
V	Berlinu se je te dni pripetil nenava« deo umor, ki se je odigral s ta kino brzi» no, da bi bil storilec kmalu ušel roki prt. vice, ki mu je bila na sledu.
V	bližini Jagovvstrasse ima svoje akla* dišče tvrdka Daimler, ki izdeluje in pro= daja avtomobile. Pri podjetju so bili že dalj časa usiužbeni trije čistilci voz, ki so imeli opraviti v delavnicah in skladi« ščih podnevi in ponoči. Ti trije so bili: 19»letni Kurt Miiller, Fritz Diirstcwitz in 3Metni Tschemitch. Ponoči je v skladi« ščo in garaži opravljal službo poseben čuvaj, ki je kakor je običaj v takih pod« jetjih, moral vsako uro naviti posebno stensko uro ter poriniti kazalec za 60 mi« nut naprej. Usodne noči je vršil ta po sel 44»letni Andrej Hochhaus.
Bilo je že pozno ponoči, ko sc je v ga* raži oglasil čistilec Diirstewitz, ki se je zmenil z Mullerjem in Tschemitchcm, da se sestanejo v skladišču tvrdkc Daimler. Kmalu za njim je prišel Tschcmitch. Dur stewitz se je najprej motal okoli avtomo* bilov, začel jih je ogledovati, otipavati ter si dajal opravka s kolesi in avtomo* bilskimi oklepi. Naenkrat pa, ko je čuvaj Hochhaus hotel naravnati uro po predpis su ter se nič hudega sluteč obrnil z glavo proti Diirstewitzu, je počil droben samo= kres in čuvaj se jc zgrudil z enim samim slabotnim krikom na tla, kjer je obležal pri priči mrtev. Diirstewitz jc nato navil motor sijajnega, novega avtomobila tipa »Mercedes*, poklical Tschemitcha, Muk lerja pa poslal domov in moža sta oddr« drala skozi berlinsko predmestje v noč* ni mrak. Dirjala sta skozi ulice in ko sta bila izven berlinskega revirja, je gonil Durstewitz vozilo z besnostjo, ki ji ni moč najti primere. Avto je krenil po ves liki cesti, ki vodi v Poljsko ter se je po* služil poti čez Frankfurt ob Odri.
Med to vožnjo, ki je bila zdržema vi« harna in na kateri je Diirstewitz obvladal motor s popolno prisotnostjo duha, se je razplel med tovarišema razgovor, ki jc pojasnil, kako je prišel Durstcsvitz do vo» žila. Povedal je mož svojemu tovarišu naravnost, da ni mogel dobiti avtomobila v svojo posest drugače, kakor s tem, da je odstranil čuvaja.
Tschcmitch so je pripovedovanja tako ustrašil, da je prosil tovariša v nekem večjem kraju, naj ustavL Izgovoril se je, da morm nekam in da se kmalu vrne. Durstewit* j« nekoliko počakal, ko pa je videl, d> ni tovariša nazaj, jo je po« brisal naprej. Vozil je zopet z največjo brzino.
■
Medtem pa se je vršila v večjem kras ju blizu poljske meje neobičajna scenn ; v prostorih tamošnjega policijskega ura da. Tschemitch, ki je Diirstewitzu ušel, je hitel pripovedovati vse, kar mu je zaupal tovariš in se je izgovarjal, da je pač vedel za tatvino, ne pa za urnor, vsled česar je izstopil in se podal na policijo, da pomaga ujeti morilca. Policijsko rav« nateljstvo je takoj nato po brezžičnem i brzojavu obvestilo Berlin, da se eden iz-med storilčevih tovarišev nahaja že pod ključem. V Berlinu so medtem našli ču» vaja Hochhaus« ob 7. zjutraj mrtvega na tleh in niso mogli izslediti, kdo bi bil mogel izvršiti umor. Sum je pač padel na troje odsotnih čistilcev avtomobilov, to« da ker ni nihče vedel, kje so, je bilo po izvedovanje zelo težavno.
Iz Berlina so takoj izdali brzojavne ti« ralice za Diirstewitzem. Posebno so bila o njegovem begu obveščena obmejna po« licijska ravnateljstva, ki so dobila strog nalog, da ga morajo zajeti, kjer le mo» goče. Obenem pa se je za begunom po« dala na pot posebna kriminalna komisija Tvrdka Daimler ji je v ta namen odsto« pila svoj najhitrejši avtomobil. Vozilo je drvelo za storilcem, kolikor se je dalo. Po nervoznih urah naporne vožnje je ko= misija dosegla svoj cilj — dohitela je Diirstewitra v kraju Tirschtiegel, ki leži komaj tri minute daleč od poljske meje. Zadostoval je samo klic detektivov: •Kvišku rokel» in Diirstevritz je ustavil kakor okameneL Izpred revolverjev po« begniti si vendar ni upal.
Diirstevritza so policijski agenti »v©« zali in naložili na drugi avtomobil ter »e vrnili z njim v Berlin, kjer je priznal, da je nameraval ukrasti avtomobil «Merco» des» že dalj časa. Zanj mu je ponujal ne« ki Poljak 15 tisoč zlatih mark denarja in
povrhu še koncesijo za trafiko z lokalom vred. Diirstewitz sc jc polaknil tega in onega ter je izvršil zločin samo da pride do obljubljene nagrade.
Miiller in Tschemitch nista na stvari tako nedolžna kakor sta izpovedala sa« ma. Tudi onadva sta vedela za Diirste« witzeve naklepe, toda sta molčala, ker sta se nadejala dobička. Zato pride vsa trojica pred sodišče, ki gotovo ne bo štes dilo s svojo pravico.
X «Z 111» z zastavo ali brez zastave? Nemci izzivajo s svojim za Ameriko namenjenim Zeppelinom vedno nove konilikte. Sprva so zahtevali, da se mora balon podati na pot pod nemško zastavo, ker pa ameriški delegati niso hoteli pristati na to zahtevo, je zdaj odločeno, da se napoti balon čez occan sploh brez zastave.
X Škandalni prizor v dunajskem baru Zadnje dni se je pripetil v neimenovanem dunajskem baru prizor, ki je vse navzoče goste silno razburil. Pri neki mizi so sedeli trije gospodje, ki niso hoteli plačilnemu natakarju plačati raču-
zlvati ter je končno napadel lastnika bara s psovkami. Na koncu je celo potegnil revolver ter hotel streljati. Ko je prišla policijska komisija, se je izkazalo, da so trojica gospodov neki gledališki ravnatelj, neki operni pevec in madžarski vojaški ataše na Dunaju. Z revolverjem je grozil poslednji. Škandalna scena je povzročila v vseh dunajskih krogih veliko razburjenje.
X Žrtvi Ivovskega pustolovca- Nedavno se je v prostorih neke curiške banke zglasil 28-letni trgovec Ludovik Rifczez iz Lvova ter je pokazal pismo, v katerem jc stalo, da mu mora v imenu gornješlezijskega premogokopa cRo-bur. banka izplačati 84.500 švicarskih frankov. Banka je vzela pismo, ga pregledala in shranila ter izplačala Riiczesu istega dne popoldne zahtevano vsoto. Kmalu nato sc ie izkazalo, da je bilo pisanje potvorjeno in švicarska policiia je začela iskati goljuia, toda ga ni več našla, ker se je bil previdno odstranil. Te dni pa se ie mož pojavil v Nizzi, kjer je zagrešil nov prestopek. Odvedel je namreč nekemu dunajskemu trgovcu zaročenko ter jo odpeljal s sabo neznano kam. Policijske oblasti sedaj iščejo krivca s svojimi najboljšimi detektivi.
kovan uspeli. Pisatelj je bil že tedaj i> boren opazovalec življenja in je publiko takoj pridobil zase. Pozneje se jc vrgel bolj na eseje in feljtene, največ seveda pod pritiskom in vplivom svoje novinarske službe in žel s tem nove Iavorikc med beograjskim občinstvom. Ben Akiba — to je bil Nušičev psevdonim — je postal kot podlistkar izredno privlačna sila. Opisoval je vse, kar mu jc šinilo v glavo. Da je bilo tu mnogo lahke kritike tedanjega Beograda in njegovih razmer, ni treba posebej omenjati.
L. 1898. je sledila druga knjiga Nuši-čeve resne proze, »Ramazanske večeri«. Tu so bile pripovedke v Vzhoda. Takoj za njimi so prišli humoristični *Lističi->, za temi pa roman dojenčka »Opštinsko dcte». S tem delom, ki smo ga dobili letos tudi v slovenskem prevodu, si ie stekel Nušič nedelieno priznanje. Postal je poleg tedaj še živečega Sremca najbolj čislan humorist v srbskem slovstvu.
V naslednjih letih so sledila vedno nova dela. Leta 1901. jo izdal zbirko <De-set priča: , nato za zbirko svojih folitonov ?Ben Akiba*.
Medtem jc pridno pisal komedije in drame. Že leta 1899. je nastala cProtek-elja>, ki ie imela čudno usodo. Beograjski gledališki upravitelj se je ni upal spra-
X Pctres v Ameriki. Prve dni me- viti na oder, ker je pisatelj v svojem do-na pod pretvezo, da nimajo sedem, tem- seca oktobra se je v državi Alaine v me- I Iu preveč žigosal tedanje protekčn^ raz-več samo pet čaš pijače. Med plačilnim stu Portland oglasil močan potres. Zad- mere v svoji domovini. Sledil je eNarod-natakarjem in gosti je prišlo do spora,; nje potrese v Ameriki nadvse brižno ob- j ni poslanik* (1S96.), potem ?Prva par-katerega je hotel končati lastnik hotela , ravnava ameriško časopisje, kateremu le- nica> (eno leto pozneje); leta 1990. je iz-z izjavo, da ima trojica plačati pet čaš j ži na srcu posebno prorokovanje nekega šel eOfcičan čovek>. Nušič se je dobesedno pijače, če pa tega noče, da lahko opusti i ameriškega geologa, ki napoveduje, da poklicno spravil na dramatiko. V Mostnin
tudi to. Dva gospoda sta bila pripravlje- ' bo v najkrajšem času močan potres uni-na plačati pet čaš, tretji pa je začel Iz- 1 čil mesto Newyork z okolico.
60 letnica Branisiava Nušiča
1864
8. X.
1924
i vtisnilo drug pečat ki ga usmerilo na no-
1 va pota. Merkantilizem, ki se je pojavil	.
v drugi polovici devetnajstega stoletja, 3al tudl frugačne stvaxi V dveh nadalj-
je leta 1900. natisnil komedijo <-Schopen-hauer», potem je dal na svetlo cSvet>, <Pot okoli sveto itd. Resnega značajo so: Pučina, Knez od Semberijc, Tako je moralo biti, Hadži-Poja, Ljiljan i Omorika, Jesenja kiša, Iza božjih ledja. V Mostaru so izšle štiri enodejanke: Pod starost, Naša deca. Greh za greh in Pod oblačim;:.
Drama je ostala tudi v bodoče torišče njegovega pravega delovanja, dasi je pi-
Leto 1848., bogato na političnih dogodkih, idealih in razočaranjih, je v srbski književnosti napravilo konec dotedaj pre-vladajočeran romanticizmu. Vuk S. Ka-radžič je M že Izrekel svojo veljavno besedo o srbskem jeziku in pravopisa. Največji srbski romantični pesnik, Branko Radičevič, je kmahi nato mnrL Tudi Djura Jakšič se je polagoma umaknil v ozadje. Ostali so še Zmaj Jovan Jovanovič, ki je neutrudno pel do zadnjega trenutka, Laza Kostič, nekakšne vrste srbski KoseskI ta Stevan Vlad. Kačanski. Njim ob strani so stali mnogo šibkejši Milorad P. Sapčanin, Jovan Orčič-Milen-ko, Pavle Markovič-Adamov ta slični talenti. Romantika Je vsihala.
Pod pritiskom težke stvarnosti, katero Je prineslo Evropi L 1848-, je krenilo srbsko slovstvo v novo smer. Hladen razum ta suho praktično življenje mu Je
kult materijalizma, vse to ni ostalo brez vpliva tudi na tedanje srbsko življenje. I Dasi se je nov duh čutil že davno prej, i je njegova prava življenska doba napo-; čila šele sedaj. Racijonalna reakcija na izživeli romanticizem se je pričela. Za-padno-evropski pozitivizem je tudi srbsko književnost pripeljal v vode realizma. Ujedinjena srbska omladina si je postavila za vodilo: delo na podlagi znanosti, a s pomočjo resnice.
Tačas srečamo v literaturi imena pisa-teljev Ignjatoviča, Lazareviča, Veseiino-vtča, Matavuija ta Sremca. Med pesniki nosi zastavo Vojlslav llič, idealist in fan-! tast, zmes romantike in realizma. Poleg j njega stoji Aleksa Santič in takoj za njim ! sledi precej pri koncu realistčne struje i Branislav D. Nušič.
Nušič se Je rodil 8. oktobra 1864 v Beogradu. Študiral je gimnazijo v rodnem mestu, po dovršenih gimnazijskih študijah pa se Je vpisal na juridično fakulteto. Eno leto visokošolskih študij je prebil v inozemstvu. Potem se je vrnil domov ta se posvetil novinarstvu. Nekoliko časa se je vbadal s pisanjem člankov in podlistkov, toda kmalu je obupal nad takratnimi novinarskimi razmerami, zlasti ko je za svojo resnicoljubnost moral parkrat v zapor. Obrnil Je prašni žurnailstiki hrbet in presedlal v diplomatično službo, kjer je imel več sreče. Tudi prostega časa za pisanje v svoji novi karijeri ni pogrešal. Tako je
postal bolj pisatelj kakor diplomat •
Prva knjiga, s katero Je Nušič stopil pred Javnost, nosi naslov »Pripovetke jed nog kaplara iz srpsko-bugarskog ra-ta». izšla je L 1885 ta Je imela nepriča-
M. Sedej-Strnad, Prešernova ulica, palača
Mestne hranilnice
Priporoča zadnje novosti dunajskih in pariških klobukor. — Žalni klobuki vedno r zalogi Najnižje cene	*870/a	Solidno blago
njih zvezkih je opisal «Kosovo>. Po vojni je izšla njegova tragedija naroda <De-vetstopetnaistos, ki smo jo prinesli tudi v <Jutru>. Napisal je še <Nahod>, zgodovinsko dramo, ki se je igrala predlani in lani v Beogradu.
Njegovo delo seveda s tem ni izčrpano. Nušič še vedno dela, pišo. zabava. Njegovih šestdeset let ga prav nič ne ovira, da bi odložil pisateljsko pero. Lani jo stopil v pokoj kot načelnik umetniškega oddelka v prosvetnem ministrstvu.
NuSič je napisal vsega skupaj okolu štirideset knjig. Udejslvoval se je kot dramatik (v dramatični obliki je dal okolu trideset stvari), kot proziik. potopise«, humorist, satirik in etnograf. *
V Nušičevih delih prevladuje anekdo-iičnost. Bogato obdarovan z duhovitostjo, je Nušič vedno umel dati svojemu delu tako smer, da je imel občinstvo na svoji strani Beograd mu ni dal samo življenja, ampak tndi literano slavo. Saj je Nušie v vsakem ozira pristen Beograjčan, ki je znal pisati in govoriti k srcu. Če je svoj« rojake Se tako smešil in bičal, njegov sarkazem ni bil nikdar žaljiv. Nušičeva satira je vedno božajoča, nikoli ne ostra in zlobna.
Tak je Nušič v vseh svojih delih, ki » bero od prvega do zadnjega prijetno. V literarnem oziru bolj kozer nego Iiterat, si je pridobil naslov srbskega <Scribea>. Toda ta naslov je le deloma upravičen. A najsi bo literarna cena Nušičevih spisov kakršnakoli, eno je, kar Nušiča opravičuj« pred občinstvom in kritiko: delal je vedno tako kot je čutil, in če ni postal mračen apostol težkih življenjskih problemov, lahko reče, da je delal vedno po vesti. Njegova zasluga je dalje, da so sc Beograjčani navadili hodit v gledališče in
da so videli na odru svoje lastne grehe. *
Nušič praznuje šestdesetletnieo duševno čil in mlad. Se vedno prožen, zabaven, duhovit, pomaga krajšati bridke ure življenja svojim rojakom. Naj bi takšen, kot je, še dolgo ostal svojim bratom v veselje, srbskemu slovstva pa v oporo, katero je že ustvaril s trojo pisateljsko tradicijo.
Ben Akiba
Ob jubileju Branisiava Nušiča.
O, lepd spomini!
Beograjska vročina, ki je v podet-nem času tabo neznosna, je bala ta krat, ko Ben Akibo ni razveseljeval svojih someščanov v letni sopari, še veliko neznosnejša. Vse prazno kot v puščavi. Ne samo ministri in načelniki, vsak, bi je imel količkaj pristradanih par v žepu — vsak je šel v «banjo., ali pa je vsaj svojo ženo poslal, ker ne iti v «banjo», je bilo «neotmeno».
Na dnevnem redu v družinah je bilo tamo edino vprašanje banje. In koliko prepira, koliko stisnjenih pesti, koliko —• pomanjkanja in varčevanja, ker uradnik niti v onih lepih predvojnih časih ni mogel kar tako tebi nič meni nič razmetavati srebrnih dinarjev. Veljal je kilogram res okusnega, zelo dobrega kruha samo 20 par, dobra turška kava 10 jsar kar brez vsake napitnine. mlado prasence pa par nebogljenih dinarjev. Seveda, s 150 do 200 dinarji pa človek z ženo in otroci vseeno ni mo^el izhajati tako, da bi si bil lahko privoščil tudi banjo in moralo se je pač štediti.
In prazne, zapuščene kavarne, bi v drugih letnih časih kar mrgolijo gostov! Kavarniške družbe so čitale novine «na deleže* — vsak je dal po niariašu. oet nairl iu na. m i'/i k> naen-
krat po več dnevnikov, ki so vsi enaki, samo uvodniki so različni, pa tudi ti so strahovito — letni . . . Beograjske kavarno gostom ne nodijo časopisov.
Posebno sitno je bilo za slamnate
vdovce, 3amce in sploh vse one, ki jim je bila kavarna edino zabavišče.
Pa ti pride bela j! Naravnost Ben Akiba v svoji osebi! Kdo je to? Kaj je to? Ta »Politika, je polna senzacij, kakor ne bi bilo poletje. »Daj Politiku,;. zavpiješ na ves glai in vržeš mar-jaš, lep nikljast denar.
«A!» «0!» «U!» «I-ju!» »Pazi. pazil* Po celi kavarni, na ulici, po hišah — povsod . . .
In kaj je bilo? Bon Akiba (Branislav Nušič) je začel priobčevati svoje nad ,se duhovite feljtone »Iz bfogradsko« života.. Eden od prvih je bil »Pregled na carinarnici*, ki je vzbujal bnrje smeha, ker carinarnice niso bile takrat nič boljše kot so danes. Temu je sledil »Prvi avtomobil v Srbiji*, v katerem se je, seveda, vozil Ben Akiba, ki nam pripoveduje, babo se je ustrašil pop v Mačvi, kako je orožnik naperil puško z bajonetom, kako jo mukala šumadinska krava od čuda in strahu. Poseben smeh je pa vzbujala opica Ben Abibe. bi .jo je kn H ▼ Za-srrebu na menažeriji bot darilo svojim otrobom. Ta ga je pihnila! Vas Beo-<rrad se je tresel smeha. V ministrskih kabinetih kavarnah, damsbih »žarih*.
po bulvardih, na koren, na Kalemeg-danu ki v Topfiklerju — povsod so se tresli trebuhi, suhi in debeli in pospeševan« »o bile prebave bogatega kosila ker Srbi ao vedno dobro in velibo jedli . . .
Ben Akiba! O, Ben Akiba! Senzacija nad senzacijami, le o nji so izpraše-vali znanci in znanke na ulici in povsod, in se — regljali.
Pa je prišla kriza. Ne ministrska kriza, ki so jo bratje Srbi ravno tako dobro poznali kot mi danes. Za Bosno je šlo, ki jo je Švaba v svoji lakomnosti pohrustal. Silno resno, obenem pa razburjeno je bilo vse. Videlo se je, kaj je to zaveden, ponosen in požrtvovalen narod. Resno, trdo so stopali po ulicah drugopozivci s starimi puškami z enim nabojem in dolgim bajonetom. Kritično so vojaki ogledovali po ba-sarniških dvoriščih topove: eni so bili res popolnoma novi, bi 30 prišli ravnokar naravnost iz Francije, in sicer čez Solun, ber S vabi so ni zaupalo, zraven pa stari Dehanžovci, bi so po vsakem strelu odskoffli nazaj in se je vsak strel moral posebej natančno uravnati.
Dobro, bi si človeb mislil. »Francozi* so tubaj, pa kaj nam škodi oni muzej starega železa. »Francozi* bodo že storili svoje v srbskih rokah in pri merjenju s srbskimi očmi in Švaba se bo Budil . . .
Da, ali nov« uniforma m modeme
ropetirke so imeli samo prvopozivci, ponosni, krepki in resni možje, ki so 3e dobro zavedali, kaka silna odgovornost leži na njih za bodočnost naroda. Drugi poziv pa v narodni, sicer lepi, ali nepraktični obleki, z opankami na nogah, s kučmo na glavah, na ramah pa dolge puške z enim samim nabojem in za vsak strel je treba odpirati i zapirati »zatvarač*.
In lepi, moderni Creuzotovi topovi — prazni, ker kdo vč, kje 6e je valjala municija na parnikih z vedno ponosno francosko trikoloro!
V teh resnih, usode pol nih dnevih je moralo biti. seveda, tudi smeha, ker kdo bo vedno resen, ko puške še ne pokajo. Ben Akiba — kaj dela on? Narod hoče orožje, vlada mu ga pa ne da. ker dr. Mil o van Milovanovič je pameten, trezen mož, odličen diplomat, ki je žalibog prezgodaj umrl. Ali narod so je postavil na junaške noge, ker ni vedel, da hrabrost ne zadostuje za zmago. Na Sarajevo! Na Adrijn! Hej. trubaču s bojne Drine! Bože pravde! Zastavo zavite, pesti stisnjene, sveti ogenj v očeh in predvsem tem — Ben Akiba na policijskem konju. In šlo se je pred vojno ministrstvo, da se zahteva orožje. Konj se je ustavil pred stopnicami in pred orožniki. »Naprej! Nisi ti prvi konj, ki je šel v vojoo ministrstvo!*
Komedija? Ne. tragedija naroda, ki jo hotel svojo srčno kri weiivati in se 1
žrtvovati sa svobodo zasužnjenih bratov, pa mu ni bilo dovoljeno, ker tu so bili pegtanski, dunajski in berlinski silniki, pri njem pa — prasni topovi
In spustila se je hrabra desnica, povesil se je ponosen pogled na žaioetno. nesrečno zemljo . . .
Nesrečno? Kaj še! V tej zemlji je bobnalo in vse se je treslo. BS je duh Miloš Obiličev, car Lazarjev, SindjeJi-čev, Hajduk Veljkov in tolikih legij nesmrtnih junakov, ki so s svojimi od krogeJ prerešetaniimi kostmi tresli zemljo in jo dvigali vse dotlej, dokler je niso dvignili — na strah vragom!
In Ben Akiba? Ali se je dalje šalil? Kaj še! V Skopje je šel in je bil prvi »regulator* Dušanove prestolnice, da napravi pot braljn Osvoboditelju v cerkev! In v Bitoljo, na skrajni južni točki domovine je bfl prvi srt>ski žu-fan. Otroci so ga kmalu spoznali, ker jim je delil sladkor. Pa je šel gospod župan po ulicah, otroci pa sa njim: »Ban Akiba, daj šečera . . .»
Slavni Ben Akiba! Zrvi nam 5e dolgo let. razveseljuj nas v teh žalostnih, nesrečnih časih, ko junakom vladajo črni ga vrani. Daj, Ben Akiba, da f;) zopet zatresejo okostja Milošev Obiličev, Sindjeličcv, Hajduk Veljkov m toliko slavnih legij mož, ki naj dvignejo našo sveto zemljo in preženejo — črne gavrane . . .	—ut
« JUTRO« št. 107
sreda 5. X. 1924
Železsiišk^-carinski postopek
Tvrdka I. Bon ta, mednarodni trans« porti v Beogradu, nam poroča, da naša vest o ukinjenju carinskih agentur in po« srednikov ni povsem točna. V svrho in« formacije nam jc doposlala pojasnilo, po katerem jc železniško = carinski pošto« pek od 15. t. m. naslednji:
1.)	Carinjenje onega blaga, ki se pri uvozu ali pri izvozu (n. pr. izvoz do vred losti 20.000 Din) po razpisu Generalne Jirckcije carin mora vršiti po sitničkem deležniku, bo objavljala železnica sama. Ona vloži carinsko prijavo, carinarnic?, pa izvrši carinjenje zvaničnim potoni.
2.)	Vse ostalo blago, bodisi uvozno, prevozno ali pa izvozno (pri izvozu vred« nost preko 20.000 Din) carini špediter, ki jc za ta posel na tovornem listu predpi« san.
3.)	Loko « pošiljke canni kakor do sc« daj naslovnik, to jc špediter ali pa stran« ka sama.
4.)	Pošiljke, ki so glede carinjenja brez dispozicije, bo železnici za obavo cari« sijenja po gotovem re.lu oddajala vsem špediterjem, ki bodo po novem j. ravilni« ku opravičeni izvrševati ti posel, in si« ccr izmenoma, tako da bo take pošiljke prvi teden carinil prvi špediter, drugi te« den drugi špediter itd.
Odnose med železuico in špediterji bo določil poseben pravilnik. Vodilna na« čela tega pravilnika bodo:
Žclcznica no bo delila njkake razlike med špediterjem in carinskim posredni« kom. Ona bo tovorni list izročila enemu, ki bo na tovornem -istu predpisan, ako izpolni gotove pogoj;, kakor:
a)	da položi določeno kavcijo v goto« vini, v bančnem garantnom pismu ali pa v vrednostnih papirjih,
b)	da obavlja carinjcuje po maksimal« ni tarifi, ki jo bo določila želcznica;
c)	da obavlja vse posie redno in prom« ptno.
Z vsemi špediterji, k; rcflektirajo na carinjenje, bodo pocainc direkcije napra viie dogovor, sličen onoaiu, ki ga je ime! do sedaj železniški carinski posrednik (g. Just Piščanec) z edino razliko, da želez« niča na carinski manip ilaciji ne bo ime« ]a nikskega deleža.
Špediterji, ki pristanejo na cloaovor z železnico, bodo torej mogli obavljati ca« rinjenja za vse pošiljke. ki so navedene pod 2, 3 in 4.
pripravlja žojev sad za. prehrano.
Samo s poročilom, da vsebuje 28 odst. rastlinske masti in da. se iz njega dela lahko mleko in celo sir, nam ni mnogo pomagano.
Umni kmetovalci naj blagovolijo v prihodnjem letu delati obsežno poskuse glede na dejstvo, da je v tu J h deželah žoj eden najvažnejših prehranjevalnih pridelkov in ima morda tudi za nas nedogled en velik pomen.
Dr. Anton Sch\vab.
— Zadružna konferenca v Celju. Na
povabilo obrtno-zadružnega nadzprnika g. Založnika, se je vršila v nedeijo 5. t. m. v Celju konferenca obrtnih zadrug in gremijev o načrtu novega obrtnega zakona. Konference sc je udeležilo poleg zastopnikov srezke oblasti 6S delegatov, ki so zastopali 46 obrtniških in trgovskih organizacij z področja obrtnoza-družnega nadzorništva v Celju. Vse organizacije so imele priliko so temeljito posvetovati še pred konferenco o posameznih vprašanjih, ki so na konferenci tvorila predmet skupne razprave. Do:-io jc semena. Iz vseh semen so že poti dan i tudi mnogo pismenih izjav. Tz poročil in prišle na svetlo rastline, s krepko rastjo, j debate k posameznim vprašanjem je bilo Rastline so kazale veliko odpornost, kar! posneti, da se mnogo dela za naše obrt-;o razvidno iz naslednjega-.	j ništvo, zlasti pa zr. malega človeka. Ob
Soja ali žoj (amerikaa-ski fižol)
Zri poročilo gospoda Malaska na. Grmu v : Jutru« zelo hvaležen si usojam poročati kako skušnje imam jaz s to rastlino. Po uslugi AJoma Company sem letošnjo pomlad nasadil za prilično 50 rastlin
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (7. t. m.) Pšenica: 11 vagonov, baška nova, 75 kilogramov, 345; promptna 370; banatska 350 — 355; sremska 365. R ž: 1.5 vagona, banatska 310. Oves: 1 vagon, baški 255. Turščica: 10 vagonov, baška 275; ba> ška sušena 230; sremska v storžih, 50 % kasa 115. Moka: 3 vagoni, «0», 550; «7», 320. Otrobi: 165. Tendenca slaba. — Efektno tržišče: 7% posojilo, za« ključek 62, Vojna škoda 132.5 — 133.
S hmeljskega tržišča. V včerajšnje po« ročilo se je vrinila tiskovna pomota, in sicer je cena partije goldinga 10.500 Din za 100 kg ne pa za 50 kg.
Borza za poljedelske produkte (6. t. m.) Poročila o čvrsti tendenci na severno « ameriških terminskih tržiščih so merodaj na za razvoj tcndcnce na tukajšnjem tr« gu. V krušnem žitu je bilo malo prometa. Ječmen je bil brez kupčije. Povpraševa« nje po ovsu je bilo živahno. Malo je bilo prometa tudi v turščici. Kotirajo za kg vključno blagovno « prometni davek (v aK): pšenica: domača 4200 — 4300, mad« žarska s Potisja 4C00 — 4700; rž 4250 do 4450; ječmen: domači 5000 — 5800, slo« vaški 6000 — 6200, krmilni 3800 — 4800; turščica 3400 — 3500; oves: domači 3500 do 3600, madžarski 3500 — 3600, rumun« ski 3400 — 3500 aK.
Dunajski goveji sejem (6. t. m.) Do« gon 3458 glav; od tega 569 iz Jugoslavije. Napram prošlemu tednu so ccnc oslabe« Io povprečno za 1000 aK, ie cene '. ikom so poskočile za 1000 aK pri kg. Notira« jo za kg žive teže v tisočih aK: voli I. 17.5 — 20.5 (izjemno 22 — 25), II. 15. do 17, III. 12.5 — 14.5, biki 14—18 (19), kra ve 13.5 — 17 (do 20), siaba živina S—13.
milijone 369.478 Din, Nori Sad 3 milijone 278.850 Din. Maribor 3,170.157 Din, Skoplje 2,560.144 Din, Zagreb 2.289.627 dinarjev. Snbofitca 2.136.372 Din, Sarajevo 2, 083.763 Din, Beonrrad pošta 2 milijona 37.804 Din, Split 1.798.170 Din, Šo-mbor-Bezdan 1.590.448 D'm. Osijek 1 milijon 123.965 Din. Bitolj 1.085.041 Din. Gjev<rjeli:a 1.049.605 Din. Sušak 1 milijon 32.484 Din; ostale carinarnice beležijo svote pod 1 milijon Din. Med temi omenjamo še: Rakek 502.436 Din. Jesenic« 227.995 Din. Dra vograd 178.182 Din. Dohodki glavnih carinarnic od 1. aprila do 20. septembra t.. I. znašajo 78S.847.679 dinarjev napram 786.682.124 Din v enakem času lanskega leta.
—	Zamenjava tovornih listov. Generalna direkcija državnih železnic je odredila. da železniške postaje še nadalje zamenjujejo strankam tovorne liste prejšnje emisijo. Razlika v prodajni ceni se plača pri zamenjavi.
—	Zagrebška razstava avtomobilov. V prostorih Zagrebškega zbora so se že pričela dela okrog razstave. Avtomobili se dovažajo, pripravljajo se prostori in vršijo dekoracije. Največji del blaga ie že prispel v Zagreb. Na razstavi bo sodelovalo okrog 40 razstavljalcev, a zastopanih bo okrog 60 svetovnih tvornic, predvsem iz Amerike in Italije, ki sc zlasti borita na našem tržišču za prvenstvo. Zanimanje kupcev je že precejšnje. Razstava se bo dvorila v soboto 11- t. m. ob 11. dopoldne. Na poset razstave so povabljeni tudi zastopniki inoiemsldh držav v naši kraljevini.
= Dobave. Dne bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: pri intendantnri Vrhaske divizijske oblasti v Banjaluki glede dobave 365.000 kilogramov sena in 265.000 slame: pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave medenih drogov in medene pločevine: pri ravnateljstvu dr-žavr.ih železnic v Zagrebu glede dobave konoplje za mašenie; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede doba-
v	vseh devizah. Promet je bil srednji, j računanje posameznih rezultatov damskfli Trgovanje se je kretalo največ v devizah disciplin sc sprejme sledeča tabela: za na Italijo, London in Švico. Po borzi je disk in kopje minimum 12 m, za skok v bila tendenca dalje slaba. Notirale so de- j dalj. minimum 2.50 m, za tek na 60 m
vi	in: Dunaj 0.0979 do 0.0999, Budimpe- minimum 11.1 sek., za tek na 200 m mi-šta 0.093 do 0.095, Italija izplačilo 305.2 ; ninium 36.S sck. Za maksimum se vzame do 308.2, ček 303.5 do 306.5. London iz- /.a vse disciplino vedno najnovejši jugo-plačilo 311 do 314, ček 309.25 do 312.25,; slovenski rekord. Upravnemu odboru se New-York ček 69.3 do 70.3, Pariz 365 do j predlaga, da se sprejme ta tabela k"t 370. Praga 206.7 do 209.7, ček '-fio.5 do ■ stalna ba/a za izračunavanje rezultatov 208.5, Švica 1338.5 do 1348.5, ček 1335 pri damskem petoboju za prvenstvo Slo-
do 1345; valute: dolar 69.5 do 70.5, a K 0.10 do 0.102; efekti: bančni: Eskomplna 107 do 108, Jugo 103 do 105, Ljubljanska kreditna 220 do 223. Praštediona 915 dg 917, Slavenska 0 <lo 97, industrijski: Eks-ploatacija 90 do 92.5, Drava 225 do 250, Šečerana 765 dn 775, Slavonija 60 do 62, Trbovlje 0 do 375, Vevče 120 do 122; državni: 7 odst. posojilo 62 do 63, agrarne 23 do 25, Vojna škoda 114 do 116.
Beograd. Tendenca spočetka nestano« vitna, proti koncu čvrstejša. Tečaji de« viz so padli. Notirajo devize: Dunaj 0.09825 — 0.0989, Budimpešta 0.09 do 0.092, Bukarešta 37.25 — 37.75. Italija 303.5 — 304, London 310 — 311, New« vork 69.8 — 70, Pariz 366.5 — 0, Praga 207 — 207.5. Švica 1335 — 1340.
vcnijc.
Verificirajo se rezultati srednješolskega mitinga, ki so bili že objavljeni v »Slov. Narodu* dne 29. septembra in v »Jutru, dne 30. septembra, med temi vsa prva mesta kot slovenski srednješolski rekordi. Prvenstvo se prizna I. drž. gimnaziji v Ljubljani s 23 točkami; drugo mesto sred nji tehn. šoli v Ljubljani s 21 in tretje mesto realki v Ljubljani.
Čitajo se za S. K. Ilirija: Omerza Zdravko, Lovšin Evgen. Za S. K. Primor-je: Breskvar Franc, Medved Joško.
Nekaj semena sem odstopi! učitelju g. Pet raku. ki se za agrarne novosti zelo zanima. Zadela pa ;>3 njegove žojeve nasade kruta usoda: Okopavlca, ki žoja ni poznala in ga smatrala za plerel je vse rastline podkopaJa, toda iz ostankov so pognale nove rastline in se popolnoma razvile.
Tlnst je bila bujna in imeli smo najboljše nado. A čakali smo mesece in mesece zaman. §e'c v drugi polovici septembra s-:m opazil kakih 5 popkov, ki niso bili večji od prosa, in pa en razvit, cvet., ko-naj nekaj mm dolg. a lepe lilaste barve in odprt. Odtrgati cvet in ga natančneje botanično pregledati, mi je bilo žal, ker sem upal, da utegne biti iz, tega cvetu edini sad — zlasti ker jc bilo vreme vedno deževno in mrzlo in sem mislil.
koncu konference so ie izrazila želja, da bi se slični sestanki sklicevali večkrat v različnih krajih in da bi sc obravnavale na ta način podrobneje razno skupne zadružne zadeve, ker so bo obrtništvo s temi konferencami le povzdignilo, organizacija pa poglobila. Obžalovati je, da so obitnozadružneinu nadzorništvu radi pomanjkanja pisarniških moči vezane roke, da v tc-rn oriru ne more priti do boljšega razmaha.
= Padec cen v trgovini na debelo. Beograjski »Privrednl pregledje izračunal za september imleks cen v trgovini na debelo, in sicer jc znašal totalni indeks 1978 (v avgustu 2019; v juliju 1995; v juniju 1984: v maju 1911; v aprilu 1973». Totalni indeks ki in cd maja t. 1. dnfljo rastel, je torej v septembru padel napram avgustu za 3.5 odst. Paiil« &o ce-
ŠTAFETNI FOHOD V ŽUPAH LJUBLJANA IN LJUBLJANA I
V našem včerajšnjem poročilu o šta-ietah, ki so se vršile preteklo nedeijo v župah Ljubljana in Ljubljana L, se je vrinila pomota, ki jo s tem popravljamo. Pri štafeti Kranj-Ljubljana, ki so jo ivo-f rili člani iz sokolskih društev Ljubljana j (Narodni dom) in Šiška, jc bila pot dolga | 25.5 km ne pa, kakor smo poročali, 23.5 novembra t. 1. se | knl_ Raztlalja je bila prehojena v 146 minutah, iz česar sledi, da je rabila štafeta za 1 km povprečno 5 min. 42 sek. Odhod in prihod štafete sta bila pravilno označena.
Tudi splošni uspeh se jc zaradi tega nekoliko spremenil, ker jc baš štafeta Kranj-Ljubljana dosegla najboljši uspeh in pride na prvo mesto, medtem ko je štafeta Lož-Ljubljaua na drugem mestu, ki jc prehodila 1 km povprečno v 5 minu-ve jeklenih tračnic ter glede dobave po-j tah in 53 sekundah ne pa 5 min 48 sek., trebše-n za tir. fkretnice in de!ov skret- kakor sn,l0 včeraj javili, nic. — Predmetni oglasi z natančnejšimi ' podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
— Velika icsolvenca v Beogradu. Pred beograjskim trgovinskim sodiščem se že dalje časa vrše razprave o pasivah beograjske tvrdke: Stevan Bakša, prva srh-ska tvornica vozov in avtomobilov. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1890. V težkoče je prišlo podjetje radi prevelikih investicij ter je sedaj prosilo za poravnalno postopanje. Kakor pa je podoba, bo ta prošnja zavrnjena, iz česar '»o sledil konkurz. Pasiva znašajo I milijone 500.000 Din.
= Nova bančna insolvenca na Du-
ort
naju. Z Dunaja poročajo: Dno 5. t. m. jo ustavila plačila Nordisch-Osterreicbische Bank. Čim se je ta vest v javnosti do-znala, so se pričeli zbirati pred bančnim poslopjem upniki, ki so ogorčeno zahtevali svoj denar nazaj. Banka je zaprosila za poravnalno postopanje ter ponuja 20 odstotno poravnavo. Pasiva se cenijo na 21 milijard aK, aktiva pa komaj 3 milijarde aK. V banki, ki je zelo radodarno
DIRKA ZA GORSKO PRVENSTVO SLOVENIJE-
sc jc kljub slabemu vremenu vršila v nedeljo na progi Podlipa-Smrečjc 8 kra. Mrzli jesenski dež jc naravnost bil, tako da so je moral start vršiti v Pcdlipi izpod županovega kozolca. Neurje je pri-moralo Kosmatina (Primorje) in Praha (Ilirija) da sta se sredi proge — do kože premočena vrnila. Rezultati so naslednji: 1.) Šolar Josip, -(Ilirija) 24:25 min.,
2.)	Glavič Hinko (Primorje) 27:34 min.,
3.)	Ladič Marjan (Ilirija) 28:54 min. 4.) Martercr Franc (Ilirija) 29:13 min.
G. Šolar si je torej priboril »Gorsko prvenstvo Slovenije za 1. 1924*. Na Isti progi si ie tudi leta 1921 priboril prvenstvo Jugoslavije v hudi konkurenci z g. Paulijem, kar dokazuje, da je g. Šolar vsekakor jako vztrajen vozač na gorskih progah. Ker je gorska proga Pcdlipa -Smrečje izredno težavna ter zahteva od
podpirala razne klerikalne institucije, jc , dirkačev skrajnega napora, je srna-
vladala velika korupcija. Glavni ravnatelj 01 to Waldcgg je bil aretiran.
7. oktobra: LJ l BLJAN A. Vrednote: Celjska posojilnica 210 do 0, Ljubljanska kreditna 225 do 233. Merkantilna 123 do 128, __ _____________ __ ______
Praštediona 916 do 922, Slavenska 0 do | prekcsil g. Martcrerja za celih 19 sekund
trati rezultate kot izredno ugodne, ker so vsi dirkači, kateri so klub neurju startali, pokazali svojo izredno športno energijo. Gospod Hinko Glavič, kateri je v dobri formi dospel kot drugi, kaže jako dober napredek.
Posebno se je odlikoval g. Marjan Ladič, kateri jc zadnjih 100 metrov z izredno vztrajnostjo in krepkim ispuitom
da jc sploh za to eksotično rastlino pogubno.	' ne poljskim pridelkom, živini in živin-Po preteku nekaj dni pa se je še to j skim produktom, koloiiijalncinu blagu ter cvetje posušilo in d.il sem naročilo, naj se rastline porujejo. Slučajno pa sc to ci •/.godilo in nekega dne nas je soja ali žoj iznenadil. Na vsaki rastlini smo opazili veliko množico strokov. Ti so nastali ta-
ko, da iz ene same točke štrli po pet strokov in to je ponavljala v razdalji po 5 cm v dolgi vrsti kakor jagode na mole-
100, Strojne 130 do 152, Trbovlje O do
3S5, Vevče O do 130, zadolžnice Kranjske
deželne O do 89. — Blag o: drogovi, 4
do 8 m dolž., od 5 cm deb. na drobnem
koncu, franko nakl. post. 0 do 0.75; hlodi
.......	, . ..	smrekovi (do 10 odst. jelovi). 4 m, post.
industrijskim pro,svodom, doemi so po- Q ()q des, , ]T m_ franko meja
skočile v skupinam sadje in sadni pri- () do	reme',jni lov„ ^70. 35-70,
ter stavbeni matenjai.	„ do 745; reraeljni, 8-8, 4 m
_= Trgatev v ljutomerskih in ormoških I ^ j	„ Iranko meja O do 745: drva I
vinogradih. Tz Ivar.jKOVcev nam pisojo: (bukoV;,	Mlh3j z<lrava, , n, dolž., franko j
meja '26.5 do O: oglje lr.-, vilano, franko
Grozdje v vinogradnikih lepo dozoreva.
Ponovno deževje je povzročilo sicer tu-i 11 tam gnilobo, vendar pa ne posebno hu-
meja 115 do 0; drva brastova, suha, 1 delž., franko nald. post., 5 vagonov 22 do
Dirko sta vodila podsavezni predsednik g. A. Hiičar in blagajnik g. Ogrin, ter jc ista potekla brez vsake nezgode.
S to dirko je «Podsavez Slovenije* zaključil letošnjo dirkalno sezono, katera jc jako trpela vsled neprestanega deževnega vremena.
SLUŽBENE OBJAVE LLAP
(l~ sej hazena odbora od 6. t. m. in tehničnega odbora od 3. t. m.)
Verifikacija prvenstvene tekme Ilirija :
seje.
IZ SEKCUE NOGOMETNIH SODNIKOV.
(Službene objave.)
Sekcija nogometnih sodnikov v Ljubljani je z oziroin na slučaj, ki se je odigral preteklo nedeljo v Mariboru povodom prvenstvene tekme Ilirija : Maribor z oziroin na neupravičeno delegiranje sodnika od strani M. O. k tej tekmi sklenila sledeče: M. O. v Mariboru se odvzame pravica delegiranja sodnikov k vsem tekmam razen k prvenstvenim tekmam II. razreda. Razen tega se podsaveznemu sodniku g. O. Planinšku zabranjuje do nadaljnega vršitev sodniške funkcije in to radi tega, ker je kljub dispoziciji sekcije prevzel vodstvo prvenstvene tekme Ilirija : Maribor. dasi je bi! za to tekmo iz Celja delegirani sodnik v Mariboru navzoč in tudi pripravljen voditi tekmo.
Ponovno opozarja sekcija vse nogometne sodnike, da morajo najkasneje v 48 urah doposlati svoja poročila o posameznih nogometnih tekmah in sekciji čimprej javiti svoje točne naslove. Ker so se v nedeljo pri delegiranju sodnikov k prvenstvenim tekmam dogodile razne ne-rednosti, sklene sekcija sledeče: Vsi sodniki morajo brezpogojno vsaj do sobote javiti, ako bi bili zadržani za nedeljo prevzeti sodniško funkcijo. V nedeljo so nam reč sodniki siccr odpovedali, vendar pa radi zakasnitve na novo delegirani sodniki niso dobili pravočasno pismenih naznanil. Vse odpovedi je javiti odslej pismenim potom na naslov: Sekcija nogometnih sodnikov. Kavarna »Evropa«, Ljubljana.
Za prihodnjo nedeljo so k prvenstvenim tekmam delegirani nastopni sodniki: Primorje : Rapid g. Vodišek, Maribor : Jadran g. Franki in Slavija : Korotan g. Možina.
Hazena v LJubljani. Preteklo nedeljo sta se vršili v Ljubljani dve hazena tekmi. Dopoldne je morala pred kratkim ustanovljena družina Hermesa kloniti pred Ateno s 5 : 0. Popoldne pa je gostovala družina zagrebške Viktorije proti naši Iliriji ter zmagala s 3 : 2 (3 : 1). Obe družini sta si bili enakovredni nasprotnici.
Klub kolesarjev iti motociklistov Ilirija. Dirka za klubovo «Gorsko prvenstvo za leto 1924» je bila razpisana za nedeljo dne 5. t m. zajedno s prvenstvom podsaveza. Klubov gorski prvak za leto 1924 je torej g. Josip Šolar.
LNP. Seja poslovnega odbora sc vrši danes ob 18.15 v Narodnem domu.
Nogomet v Berlinu. Praški DFC. jc igral včeraj v Berlinu s Iiertho. Tekma je ostala neodločena z 1 : 1.
Sah
kij, tako da jo prijajtlfl na tisoče stročja. do. Kolikor je mogočo dane- presoditi, 23 (^tpucek 22); pšenica: domača, frač-
v vsakem st.ročjn so tri zrna, ki so že i ho kvaliteta odgovarjala, lanski, fo bo le ' 1<0 -Ljubljana 385 do 0, baška, par. Ljubljana o do 425; turščica: baška, par. Ljub-uir.eino sušena, franko oves: baški, par. Ljub-
popolnoma dorasJa, saino zeleni so še in ni dvoma, (la v kraikem dozorijo. Cvete rastlina torej, skoro bi rekel, skrivno, ker se cvetje, ki jc jako majhno ne opazi. Prosil bi gospoda Malaska naj še enkrat, pregleda svoje nasade — mislim, da imajo tudi njegove rastline sad, dasi cvetja, kakor poroča ni videl.
Ako sc rabi žoj za »zeleno gnojilo«, se bilko naseje bolj gosto, recimo 2 dm2 narazen, ako pa hočemo gojiti rastlino za prehrano, smatram za potrebno, da se naseje kakor hmelj po 40 cm2 narazen ter se pridene vsaki rastlini kolček. da se nanj privežejo mehka stebla rastline. Doseže prilično višino enega metra. Obrodile pa so dohro tudi rastline, ki niso bile privezane, in pri katerih leži stroč-je kar na tleh.
Neugodno utegne biti rastlini naše podnebje. Grozi ji namreč pozeba pomladi in jeseni. Naj se toraj ne seje pred 15. majem. Ako dozori rastlina do druge polovice oktobra, kar ni dvoma, je uspela. Vendar treba za to še izkušenj.
Naprositi moramo Kmetijsko družbo, da rmn Dnd» Dekai recentosr. kako Se
šc količkaj solnca. V ljutomerskih in ormoških vinogradih se prične trgrtev 15. oktobra, v malih izjemah žc 12. t. m.
V starih letnikih ni sedaj nobeno kupci-1 ijaI,'a 0 do srbiianski, franko Lesko-je, ker so saloge neznatne. O cenah j vac o do 220; laneno seme, par. Liub-letošnjega vinskega pridelka še ni ni- : ;;.ma $>5 <>; pgenična moka: <0 ,
Ijana 0 do 340. ludjija 0 do

česar slišati, na trti pa se tukaj ne trguje. Množine bodo vsekakor za lanskimi znatno zaostale.
— Poštno-čekovni promet v avgustu
1. 1-V> uradnih podatkih je bilo tekorj avgusta pri vseh poštno-čekovnih zavoT dih v državi vplačil za 1,,435,146.689 dinarjev in izplačil za 1.,413.217.666 Din. Skupni promet v avgustu je znaša! torej 2S48 milijonov napram 2878 milijonov Din v juliju. V teku prvih 8 mesece*' 1.1. je dosegeJ poštno-čekovni promet 10.889
baška, franko Ljubljana O do 615, <2>, baška, franko Ljubljana 0 do 565. «5>,
DB. I .AS KER V OSLTEKF.
Svelovni šahovski mojster dr. Laske* je v Mariboru, kakor smo že poročali, izpremenil program svojega potovanja. Odklonil je ponudbo za gostovanje v Gradcu in s posredovanjem jugosloven-skega mojstra Vukoviča sprejel poeiv za ! gostovanja v Osijeku, kamor je prispel | pretekli četrtek in odigral tamkaj simul-: tansko produkcijo proti 30 najmočnejšim rasiješkim šahistom. Produkcija je trajala ! od 8. zvečer do 2. zjutraj. Dr. Lasker ji dobil 26 partij, izgubil 1, remisiral pa 3. | Izgubil je namreč proti prvaku osijeških Hermes se odloži do prihodnje seje. G. gahistov Ergenu Polaku. O svojem gosto-Kavšck se pozivlje, da poda kot službu- j vanju v Jugoslaviji je dr. Lasker ponovil joči odbornik pri tej tekmi nemudoma pi- v Osijeku. da je v naši državi našel mno-smeno poročilo. Protest Atene proti pr- 1 go >-0]j razvito igro, kaker jo pričakoval, venstveni tekmi Ilirija : Atena sc !e vzel j v petek zjutraj je d-r. Lasker odpotoval na znanje ter sc tekma razveljavlja. Po- ; Jireko Budimpešte in Prage v Berlin, obnovilo se odigra ta tekma v nedeljo 12. jjubivši, da bo v inozemskem časopisju t. m. ob 11. dopoldne na prostoru Atene, i obširno poroča! o svojih vtisih in opaz«-Sklene se pozvati za to tekmo saveznega vanjib v Jugoslaviji, sodnika iz Zagreba.
Rezultati sc verificirajo na prihodnji se- j Lastnik in izdajatelj Konzorcij cJotra>. ji upravnega odbora, kateri naj prisost- ' Odgovorni urednik Fr. Bro*o»ič.
baška, fnniko Ljubljana 0 do 515, c6 , j vujejo tudi odbornik: tehn. odbora. Za iz- i Tisk Delniške tiskarne, d. d v Ljubljani baška. franko Ljub!jana 0 do 465; zelje, j -
milijonov Din: v celem letu 1923. jc zna- : jev dalje padli šal 26.399 milijonov Din.	'	: nadaio "___ V
ilijonov Din.	| padajo.
= Dohodki glavnih carinarnic v drugi dekadi septembra t. 1. so znašali CSinili-jonov 642.598 Din.Nagvečje dohodke jo imela carinarnica Zagreb, južni kolodvor, in sicer 8,906.920 Din; potem slede: Beograd Sava 6,684.516 Din, Beograd železniška »ista ji 6.220.718 Din. Liublfeni 4 i
par. Mftrovica 0 do 95; fižol: Tibničan:, orig., franko Ljubljana 500 do 0, vprepe-ličar?, orig., franko Ljubljima 450 do 0,; ; mandolonr-, orig., franko Ljubljana 350, j rujavi, orig.. franko I.jubljana 350 do 0. j ZAGREB. V efekiih tendenca nespre-. menjena. V bančnih rapirjih je bil pro-, met slab- in so tečaji posameznih papir- j Tudi industrijski papirji
Ifpemenslso
Ljubljana, 7. okt bra 1924
poročilo
Ljubliana 306 rad morjem
V devizah je bila tendenca i dalje slaba. Tečaji vseh deviz so padli j za nekoliko točk, le Pariz sc jo obdržal na včerajšnji višini. Blaga je bilo dovolj, toda proti koncu sestanka po telefonskem razgovoru z Beogradom se jc pričelo blago jemati s tržišča, nakar je stopila v akciio Narodna banka obilno ponudbo
Kraj opazovanja
Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd Dunaj . fraga . Inomost
ob
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
7666 7650
765	2 763 4 762-3
766	2
Zračna
temocratura
10.0 187 122 13-9 140
9-0
Veter
Oblačno 0—10
jugo vzhod
vzhod brezvetra
ser. zapad
Padavine j
mm
oblačno več. jasno
V Ljubljani barometer višja temper. višja
Dunajska vremenska napoved za sredo: morda ie neznatno poslabšanja.
Solne« vzhaja ob 6-8. zahaja ob 17"27 Jesensko lepo vreme. Popoldn«
Pred desetimi leti
5.—8. oktober 1914.
frnitivno razdejani; te?ka nemška, ar- [ Na vzhodnem bojišču so se po bojih
tiljerija se je primaknila tako blizu, da j pri Opalovru, Radomu in Klimontowu je pričela rušiti že notranje utrdbe na Rusi umikali nazaj za Vislo in doLoii Obkoljevalni Ijoji na zapadu. Anwers (vzhodnem sektorju Bouchont-Contich. | San. Dne 6. oktobra so Avstrijci za-pred padcem. Ruski umik za Vislo in Medtem so napadali Nemci tudi na ; sedli Sandcmierz, kateremu so so bli-San. Naskoki na Przemysi. j južnem sektorju, a ne s tolikim uspe-
ObkoljevaLna bitka v severni Fra.n- ! hom. Belgijci so sicer prepustili Ter-ciji se je nadaljevala severno in južno j mond Nemcem. toda trdovratno so držali bojno črto ob dolnji Escaut (Sche-lde). kar je bil očiten znak, da si hočejo ohraniti odprto — umikalno pot na Ostende in tki se ne dado zapreti v Antvers.
Ker so Nemci dne 6. oktobra zavzo-'i močno utrdbo Broechs-n, je postalo povsem očito, da se trdnjava no bo
od Airasa še 5. in 6. oktobra z veliko .srditostjo, toda situacija se ni več spremenila. Obe strani sta se zakopali v jarke, v katerih se je mosrel ustaviti vsak sovražili napad. Tu so Francozi razbili nadaljne nemške protinapade, nrav tako pa so tudi Nemci preprečili, da bi mogli Francozi prodreti proti vzhodu. Končni rezultat obkol j ovalne akcije je bil tedaj samo ta, da se je bojna črta raztegnila še bolj proti severu, in sicer severno od Somme preko rečice Ancre čez Tiepval in Arras. ki je ostal francoski, kjer pa so tik vzhodno od mesta strašili nemški jarki, in mimo Souchez. Severno od tod, pri Lensu in Looeu so se najsrditejši boji vneli 7. in 8. oktobra, znova z obko-Ijevalno tendenco, ali naposled je 8. oktobra bojna črta obtičala preko Lievina in Looea.
Preostal je še sektor v najsevernejši Franciji in Belgiji. kjer še ni bilo fronte in kjer je bilo še vedno mogoč« obkoliti sovražnika^ Za ta poskus so se vršile priprave na obeh straneh, Nemci pa so hoteli še poprej na vsak način
zavzeti Anwers.
« * •
Pred AnweTsom so se medtem nadaljevali srditi boji. Dne 5. oktobra so si b pomočjo težke artiljerije Nemci priborili prehod preko reke Nethe, nakar so pričeli z največjimi možnarji bombardirati notranje fore od vzhodne strani Da bi bo preprečili, »o Belgijci v noči od 5. na 6. oktober izvršili slovite protinapade, da vržejo Nemce zopet preko Nethe; tudi Angleži so že sodelovali v teh bojih. Protinapad je uspel, toda nov n«mšld napad, izvršen podnevi 6. oktobra, je zopet potisnil Belgijce in Angleže nazaj proti mestu, pri čemer pa so bile nemške žrtve ogromne. S tem so bili vntunji fori de-
strijske čete do spodnjega Sana. a nem-'ipp« pa do gromovitcga. a ne pretirane-
ške v bližino Visle pri Jožefowu in ! -a »ff«.
Ivangorodu; 8. oktobra so se rekama 1 Naslednje skladbe, predvsem .M. Scar-priblržale popolnoma, razen na točka'1, j iattij.eva (1C59—1727) Sonata v A-duro ki so jih Rusi izbrali za obrambo. in Jean Philippe Eamcaujev (1683— žali tudi od Taniobrzega sem. Vendar j Medtem so se razvili srditi boji prtd 1 TC. 1) karoktcriMič:-! domisiek »Le rap-so dne 6. in 7. oktobra postavili za- Przemyslom, ki so ga oklenili Rusi od pel des oiseaux* sta nam predstavila in-padno od Visle močnejša sile Hinden- vseh strani in ga pričeli bombardirati j terpreta kot ljubeznivega krami javca. burgovim četam nasproti, da zadržii- Na povelje Nikolaja Nikolajeviča je j Beethoven je stopil pred nas s svojimi jejo Nemce pred Vislo in p.Mobe ca »a J pričel poveljnik oblegovalne armade | orjaškimi koraki kakor kakien gigant z?, glavno premikanje arau d Nikolaj . bolgarski general Radko Dimitrijev Nikolajevič je namreč spregleda! Fin- 'dno 5. oktobra infanterijski naskok, donburgov načrt in takoj izdelal izbo- šo proden je opravila artiljerija v za-
sijaj-' dostni meri svoje delo; avstrijske ar-
ren protinačrt, ki se je pozneje
no obnesel. Sklenil je namreč presta- J niade so s<; že bližale, veliki knez pa viti glavni del armade iz Galicije na i - hotel trdnjavo zavzeti. Najiad -e ni dala več dolgo držati. Ker se je sedaj sever ter z njim no le ustaviti Hinden- ^osrečil, kakor tudi ne naslednji dan nahajala že tudi železnica na Gaud- jburga, marveč obiti njegovo levo krilo i »>. oktobra. So hujši je bil naskok dne Ostende v opasnosti in H mogli Npm- in ga obkoliti. V ta namen so marši-'7. oktobra, ki pa je prinesel večji
' rale ruske četo v.forsiranih juršfli j uspeh, zajetje enega vnaniih forov.
?i vsak hip vdreti pro.c Escant ter odrezali umik na Ostende, se je v neči od 6. na 7. oktober pričela evakuacija Anwersa. Prebivalstvo je bežalo na ladjah, jadrnicah in čolnih po Eseaut navzdol na nizozemsko ozemlje. Belgijska armada se je dirigirala proti zapadu iz trdnjave, v kateri je ostala le še ena divizija, postirana pred notranjimi fori. Zjutraj dne 7. oktobra je imel nemški napad lahko delo, a vrgel je zadnje belgijske in angleške čete vendarle šole na fore. Ob 4. popoldne dne 7. oktobra je naananil poveljujoči nemški general Besoler, da bo pričvl obstreljevati mesto, ako £e trdnjava ne vda. Ko se to ni zgodilo, so Nemci o polnoči pričeli obstreljevati predmestja in mesto samo. tako da so kmalu v njem nastali požari. Ta čas so pričeli Belgijci in Angleži razstrelje-vati utrdbe in vsa skladišča ter shrambe, kar ni bilo mogoče vzeti seboj; ko 90 5® Inke odpeljali zadnje ladje, pa so potopili nesnSki poštni parnik Gnei-senau sredi reke m tako zaprli dohod. Utrdbe so se branile še vednr; šele ob 4. popoldne so zapustili zadnji vojaki te fore in odhiteli k armadi; le i« severu je ostalo §e par Francozov ki Angležev, ki so še vedno odgovarjali z granatami na nemški bofm-bardmo.
* m m
preko Sana in ob Sanu proti severu in dalje ob Visli navzdol; ^z,'rieo deževnega vremena so bila vsa pota razmočena in v najslabšem stanju, vendar se je pregrupacija arma le izvršila v zelo urnem tempu. Ob Aricli. osobito nb važnejših proh ,diii , *i Zawiho-tu, Jozefovni, Novo Aleksandri]!, Ivj.ngo-rodu, Kazimierzu i. dr. so se zbirale močne ruske sile, da pripravijo domišljavemu Hindenburgu isto preseneča: je, ki ga je pripravljal Rusom.
Tddi Avstrijci so zeraii orecej oja-čenj in pričeli pritiskati na Ruse, ki so se zadnje straže. Dočim se je D7, ruska V Karpatih so do 6. oktobra Avstrijci posedli znova večino prelazov. Sever i', ie so Avstrijci 5. oktobra vkorakali zopet v Sanok in Lisko ter se bližali Rzeszowu. Toda Rusi so si sami izbi-
endar so to utrdbo Avstrijci zavzeli :ncva. Dne 8. oktobra so Rusi izvršili So zadnji večji naskok, nakar so njihove kolone pričele zapuščati za.padne sektorje.
Koncert pianista Borovskega
Petkov koncert slovitega ruskega pianista Aleksandra Borovskega je nadvse lepo in častno otvoril letošnjo koncertno sezijo. od katere pričakujemo, da nam bo podala še mnogo podobnih koncertov svetovnih mojstrov. G. Borovski, ki je na svoji turneji po Evropi in Ameriki žel povsod enodušno priznanje, si je izbral za ljubljanski spored v prvem de-
lu skladbe predklasičnih in klasičnih rali bojišče in ko so Avstrijci navalili J mojstrov, v drugem deln pa skladbe mo-proti ruskim četam, da se zapletejo v " "	" .......~
bitko z njimi, so bile te že več dni hoda proti severu, zapustivši za seboj le slabe zadnje straže, se je IV. ruska armada že pripravljala daleč tam pri Zamhostu in jozefovru, da udari na sovražnika, je Borojevid mislil, da jo bo napadel še pri — Rzeszotvu in Ja-senicL Tako hitro in neopažmo je rusko vojno vodstvo izrvršilo. svoja protiukrepe!
Dne 7. oktobra so dospele prve av-
dernih ruskih in francoskih skladateljev. Otvoril je koncert z Wilheim Fride-mann Bachovim (1710—1784) koncertom za orgije v Stradalovi priredbi za kla-. vir. Takoj prvi udari so dokazali, da sedi j med katerim se je po številu odlikovala pri klavirju mojster prvega reda, ki so mladina, je bito vseskozi navdušeno. Že-
ni značilno je da je ravno njegova turška koračnica žela tak aplavz,- da jo j« moral pianist ponoviti. Robert Schuman-uove simfonične etude so s svojo sanja-vo romantičnostjo poetično zaključile prvi del spore<la. V drugem delu smo prvič pri nas slišali javno izvajana dela modernega mskera skladatelja Prokofie-va. kojega skladbe imajo trenutno zelo velik uspeh v Parizu. Za nas način njegovega komponirania ne odgovarja, mislim da v prvi vrsti vsled tega ker smo vajeni in prilagodoni nemški konstruktivni arbitektoniki v glasbi, medtem ko Prokofiev slika le momentane impresije v bežnih rahlih akvarelih, sem in tja skoro homofono ali vsaj zelo enostavno. Isti vtis je name napravil pri tem koncertu drugi ruski modernist Medtner. Vse drugače že vpliva Skriabin, dasi je pianist izbral Poeme iz mlajše, ehopini-anske komponistove dobe. Tudi Stra-vinski jo mnogo jaoii od prvoimenova^-nih in njegov, posebno v ritmiki silni »Ruski karnevale (iz simfonične pesnitve »Petruška«) je napravil na poslušalstvo močan vtis. Konec sporeda je tvorila Lisztova efektna priredba Wagnerjeve Tannhausen-uverture, ki jo je pianist podal z vso njemu lastno tehnično popolnostjo, ki mu omogoča, izvabiti iz svojega instrumenta uprav orkestralne efekte. Na n« pojenj? joč aplavz je moral umetnik dodati še tri skladbe. Občinstvo,
mu tehnične težkoče lahko premagljive in ki mu je glavna zadača interpretacija izvajane skladbe. In baš v tej skladbi je pokazal vse svoje ogromno znanje; imeli smo priSko, občudovati pestro dinamično skalo od najteokoslušnejšega
leti bi bilo da se pianist čimprej povrne s svoje nadaljne turneje in ponovi svoj koncert v Ljubljani, kjer bo vselej sprejet z ljubeznijo in hvaležnostjo.
Zl
„B»pis«va«Jt" |
li „ŽuH»e" nati tcsttfi 1 Oin
Stan* nO> Imate m paf. B« _r*T>l»o-r»aIa _laiitt*a- m ratan* mkl bmdi 1 Din. — Pr1ot«n].Je M 1« mali odut. ki IfM^n). Ptata m lakte tetltiuaUk. Mm rpra*»nj» *d«mr}a «»r»T» to, >• T^ntuj« prllc«Mm nuU M adavn* tar walvataMjate »HKItm 0 Dtav
v' -""-V ■ .			
		'•-.' * V-. T:	
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon H I b i e r, Ljubljana, ValTaiorJer trg.	1947
Učenca za pekaiOo
15 let ataresa, z delele, takoj sprejme z t so oskrbo Anton Preskar, Doaajika e. it. &.	21319
Specialna delavnica
za brušenje korln, ponlkla-uje d-rokole* Itd. Van la-sotoTI najbolj&e In najceneje. — Se priporoča Vid Aberoefc, Žab Jak 11. 21213
Kaj vas napravi elegantnega?
Poleta površnik, pozimi pa -lmaka suknja, ako Jo na-
roSUe ali pustite delati po meri t modul trgoTlnl iTan fimerajc, Poljanska cesta 13 21397
bče m
za Bt]bno ugledno obtteU (stareJSa goapa ln sin) — simpatična oseba, ki zna kuhati In domača dela opravljati. — lell se sn&nje nemškega Jealka. Ponudbe a sliko na naslov: Rudolf Kbenapangac, BJelorar.
21388
(dobe)
Korespondentinja
a znanjem srbohrvaščine ln
samostojna v vseh piBarnl-čklh poslih, se sprejme. — N"aslov pove uprava ..Jutra" Gospodične naj se blagovolijo predstaviti med 3. ln i. nro v pisarni tvrdke.
21171
Več elektromonterjev
samostojnih, sprejme Jugo-»lovenaka el. d. d. Brown Boveri, LJubljana, Resljeva cesta 4.	21173
Rudniški obrafovodja
energičen, zanesljiv, absolvent rudarske šole, se sprej-jne. Ponudbe s prepisi Bpri-i eval dosedanjili Blužb ln zahtevo plače naj se pošljejo ua upravo Jutra" pod ..Obrat 32".	21136
Prodajalka
sposobna ln Inteligentna, zmožna slovenskega ln nemškega Jezika, ee sprejme
takoj v niod:io-ga!;tr.tcri isko trgovino v Mariboru. Starost od 18—25 let. Ponudbe event. s sliko je poslati do oktobra na podri-žnion >,.Tutra" t Mariboru pod •Reel".	20983
(iščejo)
laletno dekle
pridno in pošteno ter vajeno vsega domačega dela ln tudi nekaj kuhanja, teli služb«. Ponudbe pod snačko ..Pridna ln poštena 10723" na upravo „Jutra". 21148

Perje
koksUa, gosje In goafl puh ter račje, oddaja vsako množino po zmernih cenah tvrdka V ajda, Cakovec.
1888
Žima In peresa
(noro) za madrace, m poceni proda. — Naslov pove uprava „Jntra". 21202
Močno motorno kolo
2 cilindra, z novo pnevmatiko, lepim In novim priklopnim vozom, lahko lovsko puško (dvocevko) ter Flobert, prodam. Naslov v opravi „Jutra".	2118«
Mlad trgov, pomočnik
166e službe v mešani trgovini ali manufaktarl. Naslov pove oprava „ J utra", 21120
Strojepiska
-ešča deloma knjigovodstva, išče postransko Elužbo od 5. do 7. ure popoldne. Cenj. pon-udbe pod značko „Zanes-Jlva 10710" na upr. Jutra.
21410
Vinskih sodov
26, 28 In 30 hetolitrov, rabljenih, dobro ohranjenih, se proda. — Ponudbe, oziroma vprašanja na upravo Jutra.
20783
KupUm
8 kovin, notnih pultom
(stojal), dobro ohranjenih, k n p 1 tamburajftkc dnutvo _Kolo" t Trbovljah. 21189
40 m1 tramov
8/8, 8/10 cm debeline In 4 m dolžine, kupim. Ponudbe Je poslati na Beograd, pottnl predal 189.	21186
GOBE In FIŽOL kupuje Sever & Komp.
Ljubljana , Wolfova uL 12
Šole prosto dekle
<? brn vzgojeno, staro 14 do 16 let, so sprejme v boljšo hišo tak tj za labko delo ln k otrokom. — Naslov pove uprava „ J utra".	21417
Dekle
mlado ln nepokvarjeno, vajeno vseh hišnih de), ki razume tudi nekoliko kuhe, išče službe h kaki manjši, boljši In dobri družini. Nastop 1. novembra. Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Dobro Izpričevalo 17" 21409
Mesto poštne praktik.
iščem. V prostem času bi opravljala tudi lahka hišna dela. Pon-udbe pod „Marlji-va 111" na upravo ,,Jutra" 21208
Zastopstvo
ali mesto potnika, išče starejša dobro uvedena trgovska moč. Pon-udbe pod šifro ..Dobro uveden" na upravo .Jutra".	21241
Pohištvo
Kdor si želi nabaviti krasno
ln trpežno pohištvo po zelo ugodnih cenah, naj se oglasi pri Matiji Andlovlc, Vidov-danska cesta 6 (nasproti hiralnice).	20391
RaJloakumulator
telefon, žarnice, vsakovrstne radlo-knjige ln mnogo raznega radio - materljala. se radi selitve ugodno proda. Naslov pove uprava ..Jutra" 21216
Pohištvo
spalne oprave, ugodno prodam. — Interesentom se je oglasiti Olince-VIč it. 213, gostilna Slamlč.	21246
Damske eilinc'eroblike
moderne, došle v fileu, bar-žunu in plišu. raznih barv. Cena baržunastlm od 300 Din, filc od 160 Din naprej. -Modlstka M. Horvat, Ljubljana, Stari trg 21. 1908
Lepa črna suknja
se zelo poceni proda. Naslov v upravi ..Jutra". 21250
Kupim suhe gobe
po najvišji ceni In vsako množino. — Ponudbe z navedbo cena z vzorcem na: Ivan Sever, Velenje. 19874
Kupim lokomobilo
1B—18 HP, ■ pripadajočimi stroji za manjio parno žago. Ponudbe pod ..Dobro ohranjen" na upr. „Jutra".
21404
Hrušov les
kupi Franc Ooljar, mizar,
Dravlje, pošta St. Vid nad Ljubljano.	21266
Fižol
Kupim vsako množino rl-benčana, prepellčarja ln mandalona. — Ponudbe na: X. Tome, Moravče. 21211
Lepega krompirja
nudim več vagonov po zmerni ceni. — Dobavi se lahko takoi. Naslov pove uprava „ Jutra".	2121
Resnim kupcem
vil, ztanovanjzklh, trgovskih, gostilniških In obrtnih hiš In posesteT, kmetsklh posestev. graščin, mlinov, žag ali stavbnih parcel, nudi največjo tzbero Realltetna pisarna II 1887 «P08C8t», d. Z O. Z. T LjaMJul. »v. Patra e. M.
Hišo
ob Tržaški oeetl, t takoj prosto prodajalno In stanovanjem, prodaja gospodarska pisarna Trlbuč, Ljub IJana-OUno*.	S11S1
Enonadstropoo hišo
z vrtom, v ljubljanski okolici, poceni prodam. Ponudbe pod ..Pripravna za trgovino" na n pravo ..Jutra".
21184
Trgovska hiša
z dobro vpeljano trgovino pri farni cerkvi na deželi, se kupi. PodujV' pod značko ..Vpeljana trgovina 10733" na upr. „Jutra". 21152
Pritlična hiša
■ vrtom ln prostornimi delavnicami. pripravna za vsako obrt, na križišču cest, 10 minut od postaje 9kofJa Loka, se proda. Naslov pove uprava ..Jutra".	20219
Numerator
Peki, pozor!
Proda se ob okrajni oesti hiša s 40!etno dobro ldočo pekarno za 450.000 Din. — Martin Juvan, pekarna. Trbovlje.	21222
Pozor!	Pozor!
Krasno posestvo
obstoječe lz stanovanja In vseh gospodarskih poslopij, takoj naprodaj. Posestvo obstoji Iz 13 johov razne zrm-
samo dobro ohranjen, so ku- j '>e/. »aJonosnlk vlnograd -i	i,,.-." I Koz d. njive in travniki. Pri
pl. Ponudbe na upr. ..Jutra , ,stem „ ,ahko red, 6 do 7
glav živine. Nahaja se VBe na enem kompleksu skupaj z dobro pitno vodo, ob glavni cesti In na prometnem kraru. Cena prav malenkostna (160.000 Din). — Pojasnila daje Zlatko P.era-nlč, trgovec, Medvece, pošta Pragersko.	21221
Trgovina
s stanovanjem, se odda v naiem v Bohinjski Bistrici. Prosto 15. oktobra 1924. Dopise na naslov: L. Sllv-nlk, Brežic«.	21241
Sobo za pisarno
v sredini meeta, *e takoj odda Naslov pove oprava ..Jutra".	21276
Manjše stanovanje
se išč« za november. — Na najemnino m ne gleda. — Ponudb« na upravo ..Jatra" pod ..November 10762".
Kot sostanovalec
s« sprejme gospod na hrano In stanovanja. Naslov pove oprava ^Jutra". 2 lit 6
Inteligenten mladenič
z majhnim premoženjem ln dobrimi lastnostmi, želi poznanstva z mlado, izurjeno ln značajno, samostojno gospodično aH mlado vdovo, ki Ima svoj dom v provin-cljI. — Resne ponudbe pod „J. 2. P. 33" na upravo -Jutra".	21230
Pride«
denja.
Kotiček.
9., veselim
te rvl -21239
Kotiček.
Tvoj« besede so vzbodll« v meni vse sanje. Vedno Je pri Tebi samo Tvoja. 21238
Dva cfijaka
aH dijaka ln dijakinjo Iz nitjih razredov srednje šole, lz boljše rodbine, sprejme na hraao In stanovanje nradnlška drnilna. Naslov pove nprava Juu-a". 21413
Opremljena soba
se odda s 15. oktobrom boljšem gospodu. Naslov v upravi ,, Jutra".	21251
Krasno stanovanje
t LJubljani, obstoječe iz 2 sob, k-uhinje ln prltlklln, z vodovodom in elektriko ter zelo nizko najemnino, 6e zamenja z večjim istotam. — Cenjene ponudbe pod značko „10.000" na upr. ,.Jutra".
21235
Iščem stanovanje
3—3 sob, proti dobri nagradi. Plačam event. najem nico naprej. Pomidbe pod ..Lepo stanovanje" na upr. ..Jutra".	21277
Znanja že0 gospod
bistrook, brm nadlog! — Ponudbe na »pravo ..Jutra" pod Jsaaro".	21279
Zastavna gospica
Fina krojaška dela
(veliki kosi), se oddajo na dom. dvema prvovrstnima krojačema ali pomočnikoma. — Le dobri delavci na) sa zglase v modnem salonu Štefan Oombač, Dvorni trq
»t. a	211"
Maserka
s« priporoča cenj. damam, posebno za negovanje ilea. Pridem na dom. — I. R.. Skofja ulica 13, pritličje.
21173
Zamenjam avto
(osebni) ..Daimler", 0/2T KS, Izvrstno ohranjen, za manufakturno blago. Naslov pove vprava „ J utra".
21198
Rezanje drv
motorno žago po 18 Dto
dobro meščansko vzgojo za m'. Ludovlk 11 e r š 1 č„ ln premoženjem, s« teli po- ; Fritkovsc (za belgijsko vo-ročltl z višjim uradnikom ali jašnlco).	201S1
veletrgovcem. — Prednost Imajo železniški nastavljen-d v starejših letih. Ponudbe na podružnico Jutra" v Maribora pod šifro „J. P.".
21412
Vdova srednjih let
brez otrok, popolnoma osamljena, z lastnim stanovanjem, Išče znanstva radi poroke z gospodom 45—50 let starim. Ponudbe prosim na upravo ..Jutra" pod značko ..Nada".	21240
Trboveljski premog
ln drva dobavlja najceneje tn dostavlja na dom v vsaki množini Vinko Krte, Trnovski pristan štev. 12.
19814
_ j 100 m' hrast, hlodov
— , , . y. ... , od 25 cm debeline naprej, Uobro Izurjena Šivilja | proda A. Smld, veleposest-
5ell mesta po hišah ln gre ( uik, Jurklošter. — Cena po
pod „Numerntor". 21214
jabolka""
za. m ost
-suhe gobe-
kupuje 5011 a
. i. nuni
Ljubljana.
Dekle
Snažno, pošteno In pametno, ki razume k-uho ln delo v bnljši hiši, se Bprejme takoj Nsslov pove uprava ..Jutra" 21415
tudi v salon. Več
,, Jutra".
upravi| dogovoru. 21212 i
21233
n.„ .„ i Zimski rnglan,
DOUSe deklo	: salonska obleka (predTojno
zna šivati. Išče službe 1 blagoi ln več ženskih oblek (kostumov). Je poceni naprodaj. Poizve se Pred škofijo 21 /III.	21269
ki
pri otrocih. Conjtne ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Takoj 10765".	21210
Neopremljeno sobo
išče za takoj samec. — Ponudbe pod ..Mir 10795" na „Klepctar", upravo „Jutra".	21390

Glasovir
ceno proda radi pomanjkanja prostora Franjo Kopač, Kranj.	21080
Godbeni avtomat
s spuščanjem 5 X 10 para, se poceni proda. Vprašanja : na upr. ..Jutra" pod značko I
Balkonski sedež
prva vrsta, uradniški abonma, odstopim. Naslov pov<* uprava ..Jutra".	21252
Kurje oči
odstranim brez bolečin. Garancija 6—7 mesecev. Odstranim tudi revmatična bolečine. Športna živčna švedska masaža Zalokarjeva ul. št. 13, pritličje levo (M. P.)
21301
Krnil stai
Čevljarske pomočnike
dobro izvežbnne, sprejme Jadransko-Posavska čevljar-fka družba z o. z. v Kranju. Slovenija.	21265
Kletar
z večletno prakso, star 28 let, išče mesra in gre tudi
:>r. pivničar < .->ii;!'> .	'
Ponudbe na upravo ..J-utra" pod ..Kletar 10781". 21249
Plačilni natakar
Energičen ln s kavči i o. sc sprejme. Pi3n:ene pon-udbe " - upravo ..Jutra" pod inse-ratuo številko "1268.
Boljše dekle
z dežele, išče službe k manjši družini ali kot samostojna gospodinja v mestu ali na deželi. Naslov v upravi .Jatra".	21389
Elegantno pohištvo
(čisto novo) spalnica in Jedilnica Iz hrastovega lesa ter kuhinja, se proda po zelo nizki oeni. Ugodna prilika Naslov pove oprava ..Jutra"
Jabolka za mošt
se prodajo. — Naslov pove uprava ..Jutra".	214JS
Jabolka za prešanje
noobležana, kupi vagonske količine F. Kupnlk. Podplat (Slovenija) ter nrosl ponudbe z navedbo cen. 21406
Stavbo in parcelo
2 joha veliko, prodam. — Vodna sila In mltrute od glavne ceste. Pripravno za | vsako lesno obrt ali kaj podobnega. Naslov pove upr. ,,Jutra".	21236
Pekarno
vzamem v ia'em v kakem prometnem kraju. Naslov v upravi ..Jutra" pod značko ,,Pekarna 80".	21054
Dobro Idoča brivnica
se proda po ugodni ceni. — Franc S u r b e k, brljač, Sv. Lenart v Slov. Goricah.
21001
Na Gorenjskem
blizu železniške postaje, se Išče soba s souporabo kuhinje za eno osebo. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Prijazna sobica". 21396
Družabni ca
se sprejme v trgovino z me-: Sanim blagom na deželi (pol ure od kolodvora). Prevzela : bi dobro vpeljano trgovino.
Potreben kapital 30—50.000 l Din. Ponudbe pod ..Družab-ni-*a 100" na upr. ..Jutra".
21223
21280 iczaoo gradivo in panje iz ' orehovine, dalje prvovrstno bnkovino v kladah.
Instrukcijo
za osnovno šolo sprejme učitelj. — Naslov pove uprava ..Jutra".	21137
E. LOBER, Gra*,
Edn&rd - Rich tergasse 13 Steirmark. sossa
	■	mm
		
Kanarček
ramen, čopast, je izlete!. Najditelj naj ga blagovoli vrniti proti naeradl Rimska cesta 3, prltllčjs. 21248
Kct družabnik
vstopim s 50.000 Din i bro idoče podjetje. Cenjene ponu-ibe na upravo ..Jutra" pod ..Družabnik 10772".
21234
Črna usnjata torbica
; se je Izgubila. Pošten naj-do- ' dltelj naj Jo vrne proti nagradi pri upravi „ J utra".
21209
21254
Velik vrtalni stroj
(ročni) ln več parov gumijevih nogavic, ceno proda Ponikvar, Gosposka ulica 4.,™- ... » 213911 ..Jutra".
.	| Plačam naprej
JaGOlka	| več mceecev najemnino za
Večjo množino sevniških majhen lokal, bodisi svetlo voščenk, se proda na drobno suho klet ali prazno sobo v ali pa vse skupaj. Ponudbe parterju. Oena ln naelov pod ood ..Jabolka 100" na upr. ..Svetlo 10798" na upravo 21228 ! Jutra".	21287
« Rožica«
Ako ste pismo v upravnlšlvu
dvignili, prosim odgovor.
21232
Lepoto
doFeSetc samo. ako uporabljate Eta-preiuiT.-Ue -n aparate. Očko. Novi Sad, Fu-toSkl put 131,— Cenik brr^-plačno.	2100G i
Kdor je našel
v eoboto dne 4. oktobra v vlaku, ki prihaja z Dolenjskega ob 7 40 en lakast nizki čevelj št. 37 (levi), se naproša, da ga vrne proti nagradi v opravi ..Jutra".
2127S
izgubili so se
dokumenti : potni list. domovinski ln krstni list. šolska odpustnica In slike na Ime Peter Ilorak. Najditelj se prosi, da odda na D-jua>:'kl cesli C i (i.aralta) 21388 ,
Modistka
Z. Gorjanc
& Co.
Ljubljana, Petri C. 27
poleg hotela Tratnik
priporoča tvojo veliko saiogo vsakovrstnih
»ajmodernojtlh
gamskih klobukov.
Sprejema klobučevino (filce) v prekrojevanjo ter vsa popravila.
Zaloga
Spaterie-oblik
Postrežba točna.
18?ia Cene najnižje.
«JUTRO» št. 107
S
Sreda 8. X. 192*
Ueridlcus
Roman po usfnlfi, pisanih In tiskanih ulrlh ufi^SJ"«
Osupli smo in se nemo spogledovali.
Kaj naj bi odgovoril očetu, starčku, preprostemu nekdanjemu drvarju, ki je tako globoko proniknil v strnšno istino?
K sreči je vstopil Janezek, M se je vrnil s paše. Od sreče se mu je svetil obraz, ko je pristopil in mi liotel poljubiti roko: «0, gospod striček, kako pridna je moja koza! In zdaj bo celo mladega imela! Potlej vam pa lahko pošljem kozlička, da vam ne bo dolgčas . . .>
<Da, Janezek, bolje je, da s kozami, kravami in konji me-šetariš, nego da postaneS gospod ... V lemenat ne smeš iti, pa če bi te z ognjenimi šibami gonili vanj!> je dejal očka. ;Vmil se je tudi Jože iz tovarne.
<Spite, očka! Počivajte, preveč se trudite, ko toliko govorite,* Je rekel in me potegnil za seboj v svoje stanovanje. <Gospcd Grčar je pisal,> je pravil. <0če vedo vse, kako se li godi. Prišel si z dežja pod kap. Niti k očetu, ki je smrtno bolan, te niso pustili. Grdo je, strašno . . . Bal sem se že, da te sploh ne bo.> <Ušel sem — skrivaj, ponoči . . .> Zamislil se je, pcmolčal, nato je dejal: ' <Pusti vse skupaj, Janez, poišči si novo službo — dovolj si Študiral, marsikaj znaš: lahko si najdeš boljšo službo ... Za začetek imaš denarja dovolj. Tvoj boter Križaj je slutil, da boš dedščino še krvavo potreboval. Vzemi jo, kolikor je je še, — midva s Tonetom sva preskrbljena !>
<Tudi ti tako govoriš ?> — Objel sem Jožeta strmeč. <Ti ,— kakor oče . . ->
<Za duhovna nisi. O tem govorimo ves čas, odkar si v kloštru,> je pripovedoval. «Samo lumpom in hinavcem se dobro godi, Zdrčarjem, Torkarjem, Smoletom . . . Postani torej še sam lump ali hinavec, ali pa jim obrni hrbet . . . Tudi v vsakem drugem poštenem poklicu lahko živiš po božjih in cerkvenih zakonih. Ako ne tukaj, svet je velik in odprto ti je na vse strani. >
<Odkod te misli, Jože?>
<Odkod? Nisem pač več bohinjski drvar. Glednm. poslušam, berem in m i s 1 i m. Prej tega nisem. Prej me je bil sam žulj in želodec, — zdaj imam tudi možgane in srce. In neumen nisem, saj sem tvoj brat . . .>
Tako so odpadle torej tudi moje skrbi in vse bojazni, kaj poreko meja brata in oče, ko storim usodni korak. Divja gonja po klerikalnem novinstvu odpira oči tudi ljudstvu. Maščevalna politika klerikalnih prvakov loči duhove. Moji dragi pa so doživljali ob meni vse strahote cerkvenega terorja in ubijanja . . .
Pri obedu sem že sedel v svoji civilni obleki. Tik Mirke. Janezek je bil nad menoj navdušen, češ, da sem «lepši> nego v kuti. Minka me je še zmerom vikala, pod mizo mi je stiskala roko in se blaženo smehljala, kadar sem s komolcem dobrikaje pobožal njenega.
Beg smo bili z obedom gotovi, ko je prišel tudi brat Tone. Lep mladenič, po amerikanskem običaju brez brk in cel gospod. Toliko let ga nisem videl in objela sva se prisrčno radostno. Ko se mi je zahvalil za pomoč pri ustvaritvi lastnega podjetja, pa je dejal:
cAmpali, ko sem te zdajle zagledal lik gospodične Micike, sem res mislil, da vidim lep in srečen zakonski par!>
Vsi so se zasmejali, jaz pa sem prijel Minko za roko in rekel resno:
<Nisva, a bova! — Vedite torej, da se v samostan ne vrnem več, da odložim svojo kuto za vselej, da izstopim iz duhovniškega poklica in si poiščem novega. Minka pa pojde z menoj in se vzameva pred Bogom in pred ljudmi, da bova srečen zakonski par.>
Kakor bi okameneli, so strmeli vame. <Kako bo to mogoče ?» je vprašala Urška. ■sLjubezni je vse mogoče,> sem odgovoril. <Nisem prvi niti zadnji, ki to stori. A nikomur se me ne bo treba sramovati: poročiva se v krščanski cerkvi. Različne so vere, a Bog je en sam. Njemu sem služil doslej in njemu bom služil tudi poslej v civilni obleki. Soglašaš, Minka?»
Odprl sem svoje naročje in Mihka mi je jokaje od sreče padla okoli vratu . . .
Takoj popoldne sem pisal p. provineijalu Kalistu, da izstopam iz samostana, in knezoškofu. da izstopam iz duhovniškega poklica ter se odrekam vsem blagoslovom. Nato sem zavil
svojo kuto, vrvico, molek s križem ter sandale v veliko škatlo ter poslal vse skupaj p. priorju. A brez vsake besede. Kasled-nje jutro sem pisal še prijateljema Benediktu iD Grčarju. Poskrbita naj, da se mi vrne moj klavir, knjižnica in dnevni',.
Tako: za mano! Odvalila se je z mene cela gora in zdaj sen končno svoboden.
Svoboden! Svoboden kakor po maturi. A zdaj? <Nazaj ne smem, naprej ne vem . . .> Toda srce je polno poguma, duša polna nade in sreče. Janko Svetlin, drvarjev sin, porojen iz žuljev in znoja, se ni dal doslej. Nikomur! In ne da se niti poslej. Sem, kakršen sem: tu sem in ne morem drugače, a Bog mi pomaga kakor mi je ... Z Minko roko v roki začenjam znova. Znova! Fanfara doni zopet k naskoku:
<Allons!> — Naprej!
Greva. In vse mi pravi, da greva h končni zmagi . . .
2. V svobodo.
Prav tistega popoldne, ko je Svetlin-Kajetan končno premagal vse pomisleke in je v Ljubljani zlagal svojo kutn v škatlo, da jo po pošti vrne samostanu, je pritekel k p. Benediktu brat redovnik:
cNeka starka je tu. Nujno prosi, naj pride p. Kajetan pre-videt gdč. učiteljico v Dobu . . . Pravi, da bo umrla. A p. Ka-jetanova cela je zaklenjena. Morda veste vi, kje je p. Kajetan?* cPater je zadržan. Ne pravite tega nikomur! Jaz pojdem namesto njega.?
P. Benedikt je pustil note in klavir ter hitel po stopnicah in hodnikih v cerkev. Urno je oblekel roketo, si obesil štolo in vzel ciborij. Spremljal ga je brat redovnik.
Pred cerkvijo je stala stara ženica in se neprestano use-kovala. Jokala je.
Ko je zagledala p. Benedikta, je vzkliknila: <.0, gospod, ne zamerite: p. Kajetana si želi gospodična —>' <P. Kajetan prav sedajle ni doma . . .> <— ali pa vas, gospod . . . ,P. Kajetan naj pride, ako pa njega ni, naj pride p. Benedikt!' je rekla gospodična. Pa hitimo! Bojim se, da ne bo prepozno . . .>
P. Benedikt je začel glasno moliti ter je stopal kolikor mogoče naglo, šli so preko polja, mimo malega smrekovega gozda, zavili z glavne ceste na stransko pot in že so sc bližali Dobu.
r
«
<tt *
S
i

6095/a
VILJEM BIZJAK
OospuirabSia c. 7 parna pekarna	Marijin trg 2
m i io prooajs b i;
A] bo rt	keks	& kg . . .	Din	34- —
Vaniljni	99	99 99 « ■ •	99	34- —
Milk	99	99 99 « a a	99	33*—
Nič-Nac	9%	99 99 ■ a ■	99	30—
Petit-Beurre	99	99 99 a ■ h	99	30"—
Slatinski	9*	99 99 a a .	99	37- —
Mandeijevl	99	99 99 ■ ■ a	99	43* —
Smetanovi	39	99 »».as	99	88- —
Familjni	99	99 99 a . s	99	36-50
Mixed čajna mešanica .....			99	50--
Patience razi. od		Din 49*— do	99	52-—
Oblati za torte po .			m	t- —
Zdravilni prepe&enec, zavoj . .			99	
NapoKtasike, Adrfja, piškoti, medeno btaso tai druge vrste blaga.
11 Preprodajalci primeren popust
Hflki bbsn BafnonreJgJh modelov tu ktobtikov b kJobočine (HJo) vedno v zalogi v modne« salo m
Ida Škof - Wanek nas'edn'ci
Ljubljana;, Pod Trančo $t. 2
Pre&šovanja io .areobUkcvaoi« daoNkfii klobukov.
j&ŠKSSBEEi
Knjigovodja-bilancista
5083«
samostojno moč, po možnosti neeženjenega, 35e za takojšnji nastop Konzervna, tovarna „Globas", ČL d. na Vrhniki. Plača po dogovora. — Reflek-tira so aamo na prvovrstne moči s prima-referencami.
5097-»
Moja ljubljena, skrbna mama, oziroma sestra, goapa
FANI BREINDL
vdova po 2el. inSenjerJu
je sinoči, s tolažili sv. vere previdena, po dolgotrajni, mučni bolezni umrla.
Pogreb nepozabne bo v sredo dne 8. oktobra ob uri popoldne
iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta št. 14.
Sv. maše se bodo brale v farni cerkvi sr. Petra in v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V Ljubljani, dno 7. oktobra 1924.
Hsrmina Breindl, učiteljica, hči. Josicina (rerkman in Emilija Gerkman.
učiteljica v p., sestri.

,jte, eitajte in razširjajte dnevnik „JUIR0"!
Yse potrebščine za strojepis. 5
— Pisarniške opreme.
L. BARAGA,
bmbo
Din 198
svilen jumper
r, dolgimi rokavi,
prvovrsten tricot
▼ vseh mogočih barvah le pri »m&IT
A. ŠINKOVEC nasL K. Soss, Ljubljana.
Novo poslopje v Ljubljani
primerno za tovarno ali večji obrt in stanovanje naprodaj. Pojasnila daje Aloma Company, Ljubljana.

im bm Mi
Vpletke (kite), barvanje; las z „L' Oreal Hane"
K. PODKRAJŠEK,
frizer za dame in gospode, St. Petra cesta 32.
boje, mastila, lakove, Stnk, eraajie, kistove i jaraačno čisti firnis najbolje kakvoča nude
»EDIČ-ZANKL
družba z o. z.
MARIBOR, LJUBLJANA, NOV! SAD,
pcdntžaioa.	centrala.	tkJadi&te.
Tvornlce:	673/a
LJUBLJANA - MEDVODE.
m
vseh. vrst in vsako množino, v čisto opranem stanju nudi, za takojšnjo dobavo ';
Min! Brad šentjaRšKega pramogonlla AND. J AKIL
v.. ZJublJana, Krokar tre 10 101S-a
da ae atarl, že obledeli jedilni stoli, klubske garniture, fotelji Itd., ki ao preoblečeni z usnjem, lahko nanovo prebarvajo tn pridejo do prvotno barvo, ima
DRAGOT-IN PUC
t&potnlk v LJubljani Kolodvorska nlioa 18.
SOI»a
jšče se rezbarski pomočnik
meeane stroke, v glavnem za pečate, Stampilje ii medi, ni napisne medene plošče in jeklene Stane«. Prednost imajo oni, ki so vajeni tega dela tndi v zlato in srebra (Flacbsticb). Nastop takoj ali t 14 dneh. Plača dobra. Stalno nameščen je. Ponudbe pod šifro „Zagreb II-894'- ca Inter-reklam, d. d., oglasni zarod. Zagreb, Palmotičeva 18.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
iiiiiiiiil!!liiiiiiii;iii!iiliiil.iiimi!i
BMmsvmam
Iščem agilnega
r
I
I
I I
= družabnika-strokovnjaka =
za BanJSe iadastrijake aH trgor»lw podjetje kakriaekoli stroke z sekaj kapitaiom, Kresni lastni obrata! proatori aa lupoltp. Efeat m Marin proda. Stroka in drug« podrobaoed naj aa po motaoHi a.T»«V)jo — Peeedbe pod ftilro ^Icdnstrija" na 5092-a	»p"*« Bata.
Kdo* sad Sita lepe povesti,
naj aaro6i priljubljene
romane „JUTRA"
Do sedaj ao MU riededfc JKAV D* LA HHUfc
Luolfep
ani ▼ VL delih. Cena Din , Dia Mr—, po pottl Dia (-«-
IKBUL CUB8DA81
Veliki inkvlzltop
Zgodovinski roman ia dob« španske iakriridje. Cena Din 30-—, po poŠti Dia 2"— ni
BARKI SHKFTt <••»
Hči papeža
Zgodovinski roman, ki popisuj« krroločnOBt ia nanramo življenje papeža Aleksandru VL, njegovega sina Cezarja in hčerke Lokredje Bor ji je. Broširajte Dia 90-—, vetano Dia fiO poŠti Dim 2-— to«.
(S/AUDEE PABREKB:
Guiapji
Zgodovinski roman ia življenja morskih roparjev v XYII. stoletja. Cena Din 20:—v p« poŠti Din 2-— vet
FK. HELLEB : —>
Blagajna velikega vojvode
Roman. Cena Din lir—, po pošti Din 3*— več. FK. HELLER: ■■ <••> ■
Prigode gospoda CoIIlna
SaljiT detektivski roman iz velikega sveta. Cena Din 10 —, po pošti Din 2"— več.
Knjige se naročaio pri uprava!Stvu ,,Jntr&" v Ljubljani, Prešernova nlioa 5+,
nr T TI' " itiitniiniMiiiiiiiiiiittrminimim:
d. d.
i v Ljubljani
prodaja	m
premog
Iz
slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih osnah premogovnikov sa domačo uporabo kakor tudi sa Industrijska podjetja in raspedava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks sa livarne ln domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
PIOHETBI ZMOT Zfl PREM05, D. B., I l]DBL]Ui
■ imusiteTi e«ti it«. 15/u. -
r T T T I I 11 IT
TTTT!T r . i III I I I I I nbE