8554 AA
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P.126	•	_
PRIhnurtSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini . >	.
Abti. postale 1 gruppo	LeDH 400 1IF
Leto XXXVID. Št. 121 (11.249)
TRST, petek, 11. junija 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob-v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija- pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
IZRAELSKA LETALA SO NEKAJ UR BOMBARDIRALA GOSTO NASELJENE MUSLIMANSKE PREDELE UBANONSKE PRESTOLNICE
Izraelci popolnoma obkolili Bejrut Večji del palestinskih sil v pasti
Palestinci odbili izraelske napade pred bejrutskim letališčem in pomorski desant - V Izraelu dvomi o politični smotrnosti nadaljevanja agresije
Dva različna Bejruta
BEJRUT — Glavno mesto Libanona je razdeljeno na dva dela; v prvem ljudje umirajo, v drugem se gostijo v večernih oblekah Izraelski napad je to razliko še povečal. V muslimanskih in pa lestinskih četrtih ostajajo le najrevnejši, stlačeni po deset po sobi v še stoječih hišah. Tujci in bogatini so zbežali na drugo stran, ki jo nadzorujejo falangistični kristjani,
Zahodni Bejrut je v temi, vzhodni Bejrut in zaliv Junie se bliščita od neonskih napisov in izložb, luksuzni hoteli in nočni klubi služijo kot še nikoli. V zahodnem delu so vse trgovine zaprte in ni bencina, v vzhodnem pa ponujajo veleblagovnice vsakršne priboljške in avtomobilisti tankajo brez nadležnih vrst.
Bogati domačini, tuji milijarderji in večina diplomatov se je preselila na turistične plaže med zalivom Junie in arheološkim po dročjem Biblosa, kjer brezskrbno opazujejo z roba bazenov luksuz nih hotelov izraelske vojne ladje na odprtem morju in bombnike, ki jih preletavajo v nizkem letu, preden sptistijo smrtonosne tovore na «drugi» Bejrut. IVj nobene nevarnosti. Vojna je le 20 km daleč, a gre za 20 km, ki ločujejo dva svetova.
BEJRUT, TEL AVIV - Izraelska vojska se ne bo ustavila pred Bejrutom, kot so doslej vedno zagotavljali najvišji predstavniki Begi-nove vlade. Včeraj je namreč dokončno obkolila libanonsko prestolnico in zaprla obroč okrog večjega dela palestinskih enot z vrhovnim vojaškim in političnim poveljstvom na čelu. Njena letala so nad mestom raztrosila na tisoče letakov s pozivom poveljnika severne fronte izraelskih sil, generala Amira Drorija, sirskim vojakom, naj čim-prej zapustijo mesto. Na letakih je natiskan tudi zemljevid, ki ima posebej označene dve poti, po katerih se lahko Sirci v naslednjih nekaj urah v miru umaknejo iz Bejruta.
Posebne izraelske desantne enote so se včeraj poskušale izkrcati na obali v neposredni bližini Bejruta, vendar so jih palestinske sile s pomočjo libanonske redne vojske od-
«B0NSKA DEKLARACIJA* ČLANIC ATLAN1SKEGA ZAVEZNIŠTVA
NATO za vzdrževanje ravnotežja moči in za «resnično» popuščanje napetosti
O libanonski in falklandski krizi le načelne izjave brez konkretnih predlogov - V Bonnu mogočna manifestacija za mir
BONN — Z ravnotežno kompromisno formulo tako imenovane «bon-ske deklaracije* so šefi držav in vlad 16 članic atlantskega zavezništva včeraj v Bonnu nakazali smernice delovanja NATO za prihodnje desetletje. V bistvu poudarja dokument enotnost zavezništva in mu daje globalno strateško orientacijo, ki sloni tako na vzdrževanju ravnotežja moči, kot tudi na prizadevanjih za »resnično* popuščanje napetosti.
»Nikoli ne bomo rabili našega o-rožja, razen v obrambi pred napadom,* trdi deklaracija, ki je neke vrste pretnja Moskvi, obenem pa tudi opravičilo ob sklepu, da bo NATO nadaljevala z utrjevanjem in večanjem «svoje obrambne spo aobnosti*. Popuščanje napetosti mora biti »resnično*, ne sme koristiti samo enemu taboru temveč obema. Deklaracija nato navaja šest točk za dosego «miru in svobode*. Pou darja svojo podporo vsem razoro-žitvenim pogajanjem za dosego ravnotežja moči na najnižji stopnji. Splošna načela torej, ki se namenoma ne spuščajo v podrobnosti. Taka splošnost je prišla do izraza tudi ob vprašanju vojaških posegov posameznih članic izven območja atlantskega zavezništva. Taki pose gi so za deklaracijo lahko »pozitiven prispevek za urnost Zahoda, a morajo biti predmet posvetovanj z ostalimi zavezniki*. Namig na falklandsko krizo je očiten. Prav tako je očitno, kje evropske zaveznike čevelj najbolj žuli. saj so v dekla raciji z bonskega «vojaškega vrha* posvetili kar precej besed gospodarskim odnosom z Vzhodom, a tudi tu niso šli dlje od načelnih izjav, da morajo biti odnosi na »zdravi podlagi* in ne smejo «iz vojaškega vidika* oškodovati Zahoda Ob koncu deklaracija omenja tudi države tretjega sveta, za cilj si zastavlja boj proti lakoti in revščini, poudarja pomen »resnične* neuvrščenosti, ne pove pa, kako bo atlantska zavezništvo pomagalo najrevnejšim.
V	laki diplomatsko kalibrirani in kompromisni deklaraciji seveda ni bilo prostora za libanonski spopad. S tem pa ni rečeno, da niso o tem govorili, še več, libanonska kriba je dobesedno prevladovala, a tudi tu se ni. Izluščilo nič konkretnega razen običajnih načelnih obsodb izraelske agresije, ki so jih skušali ne kateri omiliti z istočasnim obsoja njem »palestinskega terorizma*. Tudi ob tem vprašanju si torej zahodna . Evropa ue upa zavzeti jasnejših stališč, temveč »zaupa in upa* v uspeh ameriškega posredo vanja in pritiskov
V	Bonnu ie po libanonski odjek nila tudi falklandska kriza in to predvsem po zaslugi španskega premiera Leopolda Carla Sotela, ki se je prvič po vstopu Španije v NATO udeležil takega vrha Španija poudarja svoje vezi z Latinsko Ameriko in opominja Evropo, naj ne poglablja jarka, ki jo zaradi Falklan-dov loči od Latinske Amerike. A tudi ob tem vprašanju ni NATO dala pravega odgovora. Vse bolj prihaja torej do izraza nemoč obeh blokov, da bi bila kos raznim kriznim žariščem V tem kontekstu pa je Evropa dvakrat nemočna, saj ne more mimo hotenj svojega zaveznika z drugega brega Atlantika.
Vsekakor pa bo šefom držav in vlad atlantskega zavezništva ostal bonski vrb v trajnem spominu, še nikoli prej nista Bonn in Evropa videla take večstotisoč,glave množice, ki je mirno in dostojno manifestirala za mir, še manj pa takih varnostnih ukrepov. Levi breg Rena so varnostne sile strnile v pravi nepro-bojni obroč: zapore vseh mostov, na Renu izvidniški čolni, v zraku pa helikopterji. Pacifisti so se morali zadovoljiti z desnim bregom, a njihovi transparenti, med katerimi je bil največji z geslom «Spremenite
meče v pluge tako na Vzhodu kot na Zahodu*, so bili vidni tudi z drugega brega. Voditelji NATO držav so si lahko zamašili ušesa in si prikrili oči, a niso uspeli zanikati neizpodbitne resnice, da mlade generacije širom po Evropi nasprotujejo ravnotežju strahu, da nočejo zreti vojni v oči. Samosežig mlade manifestantke je bil le skrajni primer tega odpora logiki velikih, a je v sebi vseboval neizpodbiten dokaz, da bodo morali državniki v bodoče pomisliti tudi na te sile, ki jim je mir najdragocenejša dobrina.
bile. Po ostrem boju so Palestinci ustavili tudi napredovanje tankovskih enot proti bejrutskemu letališču. Izraelska letala so včeraj še okrepila svoje napade na muslimanske predele Bejruta. Najdaljše včerajšnje bombardiranje, pri katerem so sodelovale tudi bojne ladje, ki plujejo v neposredni bližini libanonske prestolnice, je trajalo kar tri ure. Izraelske bombe so med drugim zadele tudi neko civilno bolnišnico in po palestinskih virih so doslej zahtevale najmanj 8000 mrtvih med civilnim prebivalstvom.
Z nepričakovano trdoživostjo se v številnih predelih južnega Libanona, ki so ga že pregazile izraelske tankovske enote, nadaljuje odpor pripadnikov palestinskega osvobodilnega gibanja. Palestinci se baje še naprej upirajo tudi v Damurju in Sajdi.
Kakšen bo nadaljnji potek izraelske agresije v Libanonu je še naprej v marsičem odvisno od zadržanja sirskih »zelenih čelad*, ki se jim je v zadnjih dneh priključilo še 20.000 sirskih vojakov, tako da ima Sirija sedaj v Libanonu približno 50.000 mož. Te sile so se včeraj omejile le na manjše spopade, v e-dino večjo bitko so se spustili na območju avtoceste, ki povezuje Bejrut z Damaskom, kjer naj bi jim uspelo odbiti napredujoče izraelske tankovske enote Drugačen pa je položaj sirskega letalstva, ki se je tudi včeraj večkrat spopadlo z izraelskimi letali, ki so bombardirala območje doline Bekaa in avtocesto Bejrut - Damask. Po izraelskih virih je Sirija samo danes izgubila 23 letal. od prejšnje sobote pa naj bi Izraelci sestrelili 60 sirskih migov in štiri helikopterje. Sirija naj bi pred spopadom razpolagala s 448 bojni-m' letali. Po vesteh iz Damaska ,o te izgube veliko manjše, poleg tega Sirci zatrjujejo da so danes sestrelili devet izraelskih letal.
Brez vsakih otipljivejših rezultatov so se nadaljevala tudi diplomatska prizadevanja. Ameriški predsednik Reagan se je v dveh pozivih Lelavivski vladi zavzel za prekinitev ognja in umik izraelskih čet iz Libanona. Vendar v obeh primerih ni navedel roka, do katerega mora Izrael izvesti omenje-
ne zahteve. Sicer pa si v Tel Avi-vu po svoje razlagajo te zahteve in .jih pojmujejo le kot posle dico pritiskov Sovjetske zveze na ZDA.
Ameriški posebni odposlanec za Bližnji vzhod Habib je nadaljeval z raziskovanjem možnosti za dose go premirja. Dopoldne se je sestal s sirskim predsednik Sadatom, popoldne se je pogovarjal z vodite l.ii Saudske Arabije, zvečer pa je dojx>toval v Izrael.
Izraelski tisk in laburistična opozicija sta izrazila globoke dvome v politično upravičenost nadaljevanja ofenzive v Libanonu. Voditelj labu ristov Peres .je po pogovoru z Beginam celo izjavil, da izraelska vojska ne bo zasedla Bejruta. Kljub vsem diplomatskim prizadevanjem in dvomom v Izraelu pa se poko! palestinskega prebivalstva nadaljuje.
Kolona Izraelskih tankov v južnem Libanonu
(Telefoto AP)
V LONDONU POČASI PRIZNAVAJO ARGENTINSKI USPEH V TORKOVI BITKI
Letalski napad m britansko «task force bržkone zahteval veliko število življenj
Najmanj 40 mrtvih - Argentinci trdijo, da se Britanci umikajo tudi na kopnem
BUENOS AIRES, LONDON - Britanski vojaški poveljniki naposled priznavajo, da je bil zadnji argentinski letalski napad na »task force* usjiešen, da pa zaradi tega ne bedo spreminjali načrtov za koilčni napad na Part Stanley.
Po začetni zadregi je torej London včeraj, sicer nejevoljno, priznal, da jo je v predvčerajšnji zračno-pomorski bitki okrog Falklandskega otočja skupila predvsem britanska vojska, čeprav v isti sapi zatrjuje-j- da izguba treh bojnih ladij samo obrobno vpliva na udarno moč «task force*. tudi zato, ker so se vse enote že izkrcale in utrdile svoj položaj na otočju.
iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiifiiiiiiiiiiniiiiilufluiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii
POSEG PETRA STAMBOLIČA NA ZASEDANJU OZN O RAZOROŽITVI
SFRJ poziva k sprejemu nujnih ukrepov za ustavitev izraelske agresije na Libanon
(Od poročevalca Radia Ljubljana)
NE\V YORK — Neovirano nada ljevan.ie izraelskega agresivnega napada ua Libanon vzbuja na se dezu Združenih narodov zaskrblje nosi in ogorčenje To je toliko ve čje. ker se vsi po vrsti zavedajo nemoči svetovne organizacije, da bi stopila na prste agresorju.
»Ponavlja se nevarna situacija i/. leta 1939. ko '« svetovna javnost nemo in brez moči opazovala Hitlerjevo bliskovito voino proti Polj ski.» je včeraj zjutraj izjavil pred stavil ik .Arabske lige. Izjava ni bi la toliko kritika ZN in njihovih prizadevanj, kot kritika Združenih držav Amerike, ki po mnenju večine v svetovni organizaciji nosijc glavno odgovornost za početje Izraela. Ameriška vlada je v varnostnem svetu uporabila pravico veta da bi preprečila ostre ukrepe proti Izraelu in do zadnjega zastopala stališče Tel Aviva da gre za obrambno akcijo, izzvano zaradi de lovanja borcev PLO. šele včeraj, ko je bilo že povsem jasno, da jc
Irak enostransko prekinil spopade
BAGDAD - Irak je včeraj enostransko proglasil premirje v vojni, ki jo je začel proti Iranu pred 21 meseci. To je sporočila tiskovna agencija INA, ki je sklep opravičila kol odgovor in poziv k enotnosti vsega arabskega in muslimanskega sveta zaradi izraelske a gresije v Libanonu. V Teheranu pa so že odgovorili, da so sklep sprejeli prepozno, ko je iranska vojska praktično pre vzela zmagovito pobudo na vsej fronti. Iran zahteva ta kojšnji umik in izplačilo 150 milijonov dolarjev vojne od škodnine in šele potem, bo mo goče spregovoriti o ™irui
Izre.el svojo «obrambno akcijo* razširil v osvajalno vojno, je a-meriški predsednik Reagan na zasedanju atlantskega pakta podal od ločno opozorilo izraelskemu premie-ru Beginu.
Splošno ogorčenje proti Izraelu in njegovi nasilni jiolitiki je danes na peti plenarni seji posebnega za sedanja peneralne skupščine ZN o razorožitvi prvi izrazil predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič. »Zadnji brutalni izraelski napad na Libanon zgovorno dokazuje, kaj se lahko zgodi, če mednarodna ja v nost tolerira izraelsko agresivno politiko proti arabskim državam in narodom.* je dejal Petar Stambo lič. »Jugoslavija odločno obsoja izraelsko agresijo na Libanon in palestinsko ljudstvo. Pozivamo k sprejemu nujnih in učinkovitih u krepov. da bi onemogočili izrael sko agresijo na Bližnjem vzhodu kar je bistveni pogoj za rešitev te mednarodne krize, ki spravlja v nevamos^ svetovni mir.»
Govor predsednika predsedstva SFRJ je bil v veliki dvorani ge neralnc skupščine zelo ugodno spre iet: podal je namreč tako oris do sedanjih mirovnih prizadevanj kot jugoslovanska stališča in predloge za sprožitev procesa razoroževanja Zelo je odmevala niegova ugotovi tev. da je ena najbolj zaskrbljujočih posledic oboroževalne tekme poslabšanje položaja neuvrščenih in drugih dežel v razvoju ki še so očajo z novimi g-ožnjami njihovi varnosti. Ogrožanje varnosti vsake oosamezne dežele v današnjem svetu, ki ie medsebojno odvisen, hi tro dobiva mednarodne razsežnosti ter spravlja v nevarnost svetovni mir
Posebej so bili v govoru Petra Stamboliča opaženi pozivi in nred logi, ki so se nanašali na reffio nalne akcije v prid razorožitve. Ta ko Jugoslavija nodpira vzpostavi tev območja miru in sode^vania na Sredo'emliu razglasitev Balka na za miroljubno in nejedrsko nb moč.ie itd.
Veliko pozornost ie vzbudilo tu
di stališče Jugoslavije, da bi se morali dogovoriti o sklicanju tre t.jega posebnega zasedanja o razo rožitvi, ki naj bi bilo čez štiri leta.
JOŽE PLEŠNAR
Papež odpotoval ua obisk v Argentino
VATIKAN — Papež Janez Pavel II. je sinoči odjx>toval v Argentino. Trinajsto mednarodno potovanje poglavarja rimskokatoliške cerkve .je prav gotovo eno izmeri najtežjih. Čeprav vatikanski krogi trdijo, da gre predvsem za pastoralni obisk latinskoameriškim vernikom, je jasno, da bo papež posredno ali neposredno skušal po sredovati pri argentinskih oblasteh za mirno rešitev falklandskega spo
ra, kar .je s številnimi pozivi za mir storil tudi med nedavnim obiskom v Veliki Britaniji.
SAN SALVADOR — Salvadorske vojaške oblasti so sinoči sporočile, da so gverilci razstrelili most na reki San Jose v predmestju Metapa-na v zahodnem Salvadoru. V eksploziji so bile tri osebe ranjene.
RIM — Mednarodna zveza sindikatov kovinarjev, katere centralni komite zaseda te dni v Rimu, je včeraj izključila dva rasistična sindikata iz Južne Afrike in dva turška sindikata, ki jih je ustanovil vojaški režim.
BENETKE — Preiskovalci so potrdili, da je beneški vod rdečih brigad načrtoval atentat na bivšega demokristjanskega ministra Antonia Bisaglio.
Fregato «Plymouth* so Argentinci poškodovali v prelivu med obema večjima otokoma Falklandov. D brambno ministrstvo trdi, da so .jo že (»pravili. Mnogo težji je obračun (neuspelega?) poskusa izkrcanja v Abergradnu, ki jc bržkone zahteval veliko število smrtnih žrtev. 3500_ton-ski izkrcevalni ladji »Sir Gallahad* in «Sir Tristan* sta baje zgoreli in sta povsem neuporabni. Poročha britanskih vojnih dopisnikov pričajo o brezupnem poskusu številnih marin cev, da se otresejo ognjenih zubljev, ki so se razširili na krovu od bomb zadete »Sir Gallahad*. Mnogo jih je skočilo v vodo, drugi pa so se poskušali oddaljiti z gumijastimi čol-n;. ki so se včasili vneli. Dramatična poročila ne omenjajo števila žr tev, teh pa naj bi bilo vsekakor najmanj štirideset. Argentinci trdijo, da je utonila večina članov posadke obeh izkrcevalnih enot. Kakorkoli že, tudi dejstvo, da britanski obrambni minister Nott še sinoči ni hotel povedati razsežnosti izgub. «da ne bi napihnil argentinskega propagandističnega stroja*, ootrjuje, da je bi'o prelite mnogo krvi. Nott se je branil pred kritikami opozicije, da ni pravočasno j»-ročal o izidu torkovih spopadov, češ. da bi bilo vsako posredovanje infarmacij sovražniku škodljivo za »task force* in njene vojake.
Predvčerajšnjemu ognju zmagoslavja dodajajo argentinski viri precej novega goriva. Vojaška sporo čila navajajo 'serijo novih uspehov tudi na kopnem, kjer naj bi Britanci začeli popuščati, ponekod pa se celo umikati. Sovražne enote in helikopterji na hribu Kent, je rečeno v enem zadnjih biltenov buenosaireš-kega generalštaba, so bili po intenzivnem topniškem dvoboju povsem onesposobljeni. Obenem naj bi med letalskim napadom na Port Stanley sestrelili dve letali «harrier*.
Včeraj so po vsej Argentini v pravcatem vzdušju ljudske evforije zaradi uspeliov svojega letalstva proslavili »dar uveljavitve argentinskih pravic nad Malvini; ob 153-let-niči imenovanja prvega argentinskega guvernerja otočja Verneta, ki ga
je 1833. leta strmoglavila britanska kolonialna odprava. Predsednik Gal-tieri je ob tej priliki poudaril, da Argentina nikakor ne namerava kapitulirati. Argentinska čast nima oe-ne. je dejal šef vojaške hunte, kar' še ne pomeni, da nismo pripravljeni pristati na pogajanja, a s ponosom, častjo in pravičnostjo.
Splošnega zmagoslavja Argentincev ki so na mah pozabili na dosedanje težke izgube svoje vojske, ne hromi niii izjava poveljnika argentin škili sil za južni Atlantik, admirala !x>:nbarda, aa Angleži še dalje o-iiranjajo veliko operativno sposobnost. tudi zato, ker laliko računajo na podporo ostalih zahodnih držav in
predvsem ZDA. «Čro dan* britanska vojne mornarice naj bi bila torej 1« epizoda.
Voč kot 33 milijonov za predsednika INPS
RIM — Minister za delo Di Giasl (PSDI) je določil, -da bo imel predsednik državne skrbstvene ustanove INPS 33 milijonov kosmatega letnega dohodka, medtem ko bodo podpredsedniki prejeli polovico. Vsem pa je obenem priznal po 50 tiseč lih sejnine za vsako zasedanje upravnih organov.
GLEDE PREU5TR0JA DRAGINJSKE DOKLADE
Sindikati zavračajo predlog Confindustrie
Začeti je treba predvsem pogajanja za nove pogodbe - Nov Merlonijev recept za gospodarstvo
RIM — Sindikati so včeraj odgovorili na predlog Confindustrie o preustroju draginjske doklade. Kot smo poročali, vsebuje Merlonijev dokument nekakšne »smernice* za splošno preureditev delovnih prejemkov. z uvedbo minimalne zajamčene plače, različno vrednostjo draginjske doklade po kvalifikaciji, prenosom njenega dela na družinske doklade, drugačno zapadlostjo delovnih pogodb. Odgovor vseh treh sindikatov, ki sestavljajo enotno zvezo, je v bistvu negativen, tako glede «politične* ocene, kot glede vsebine posameznih delov dokumenta.
Uradna sporočila CGLL, C1SL in UIL predvsem ugotavljajo, da je v
liiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiMitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiifiiiiiiiiiMiiiiiiiiMitiiiiiiniimiMiniiiiiiiiiiimMiiiMiiiiiittfMiHiiiiniiiiiiMiiiiiiiiMiiiiit
VČERAJ SEJI SOCIALISTIČNEGA IN KOMUNISTIČNEGA VODSTVA
STRANKE PROUČUJEJO IZIDE VOLITEV
sedanjem trenutku prvenstvene važnosti, da se začnejo vendar pogajanja za obnovitev delovnih pogodb, in da izpade zato Merlonijev predlog kot nov poskus zavlačevanja. Nato sindikati poudarjajo, da so tudi sami že začeli razmišljati o splošnejših vprašanjih prilagoditve u-‘ stroja delovnih prejemkov novim razmeram, toda hkrati naglašajo, da ne morejo sprejeti pogajanj t delodajalci o teh vprašanjih pod iz-‘ siljevanjem. potem ko je Confindu-stria enostransko preklicala sporazum o draginjski dokladi.
Merloni pa reagira na osamitev z, novim dokumentom, ki ga je včeraj poslal ministrom in parlamentarcem, v katerem daje Confindu-stria nauke o pravšnji gospodarski politiki. Recept je zelo enostaven: zmanjšati je treba delovne dohodke. opustiti vsako jamstvo za zaposlitev. pustiti delodajalcem proste roke v podjetjih ter jim povečati iavne podpore. Prvi pogoj je seveda zmanjšanje italijanske inflacije na raven drugih razvitih d’žav. kar naj bi dčsogli ravno z žrtvami delovnih slojev.
RIM — Včeraj je bil dan političnih o bračunov. Sestala so se vodstva socialistične m socialdemokratske stranke ter ko munistične partije, zvečer pa tudi politični urad KD. Splošno politično vzdušje v priča kovanju preverjanja do katerega naj bi prišlo konec meseca, je dokaj zapleteno, saj se vsi zavedajo, da ta politična igra utegne postati nevarna za vse.
Spet je v ospredju vprašanje vlade in Spadolinija Po nedeljskih volitvah postaja nadaljevanje republikanskega predsedstva vedno bolj vprašljivo. Uradno so vsi zelo previdni: demokristjani skušajo dokazati, da ne jemljejo zelo dramatično svojih izgub ter posvečajo čedalje večjo pozornost druž benim vprašanjem. Galloni piše na današnji številki demokristjanskega glasila, da je edi no resno vprašanje trenutno vprašanje pre mične lestvice. Pri tem izraža priznanje stališčem socialdemokratov, ki so se izrekli za sedanjo vlado, proti krizi ter proti polemikam med posameznimi ministri.
S svoje strani socialisti poudarjajo nedvomen uspeli, ki so ga dosegli na teh vo litvah, vendar brez zmagoslavnih tonov. To izhaja tudi iz uvodnega poročila namestnika tajnika Spinija na zasedanju socialističnega vodstva. Skratka socialisti in demokristjani 1 so zelo previdni in skušajo nevtralizirati politično igro nasprotnikov. To bi laliko po v zročilo marsikaj, morda tudi vladno krizi, in strmoglavljenje republikanca Spadolinija V Rimu vztrajno krožijo govorice, da ga de mokristjani ne marajo več. Kaže, da bodo ponudili Craxiju prehodno vlado (ki naj bi jo sicer vodil demokristjan) ter dogovor, ki naj bi predvideval okrepitev socialistične prisotnosti v vladi, nakar bi šli na »dokonč ni* spopad glede vlade, morda tudi z razpi som predčasnih volitev.
Kar zadeva vodstvo KPI se je slednje u kvarjalo predvsem z zadnjimi, volitvami, potem ko je Cossutta imel uvodno poročilo. Cos-
sutta je poudaril, da imajo komunistične iz gube tudi nekatere krajevne vzroke, čepiav so odraz splošnih težav partije. Vzrok komu nistične krize ni v politični liniji demokra tične alternative, ki je pravilna, pravi Cus sutta, vendar ni bilo glede tega konkretnih predlogov in skupnih ter množičnih pobud Cossutta je poudaril dva podatka, ki izhajala iz nedeljskih upravnih volitev: padec krščanske demokracije, ki je izgubila 2,5 odst. v primerjavi z zadnjimi upravnimi volitvami tako na severu kot na jugu ter porast socia lističnega vpliva, kar je tudi splošni podatek Kar zadeva KPI pa je slednja zabeležila omejen zastoj ne samo na jugu, kot je bilo rečeno, pravi Cossutta v prvih površnih ana lizali in pri tem je očitno mislil na oceno, ki jo je dala UnitA. Izid volitev za komuniste ni bil dramatičen, pravi Cossutta. Vladne stranke pa bodo šle kmalu na preverjanje, kjer se bodo pojavili vsi pereči problemi, ki zadevajo mednarodni položaj in družbena vprašanja.
Tiirinska policija odkrila neobičajno sposojevalnico
TURIN — Leteči oddelek turinske kvesture je onesposobil neobičajno sposojevalnico, kjer so dajali na posodo najsodobnejše orožje, razstrelivo, vojaške uniforme, ponarejene potne liste in celo trikonične žeblje. Seveda so bili odjemalci tu-rinskj kriminalci, ki niso imeli dovolj denarja, da bi si lahko drago <opremo* kupili. Policija je aretirala 5 oseb. neko šesto pa še iščejo. Preiskovalci domnevajo tudi, da se niso aretirane osebe ukvarjal« samo s sposojanjem, temveč so tudi same sodelovale v zločinskih akcijah, saj so v dveh garažah odkrili plen raznih tatvin in ropov.
NA SEJAH VODSTVENIH ORGANOV
Stranke analizirajo volilne izide pred posvetovanji za sestavo večin
KPl sklenila začeti vrsto srečanj s političnimi silami ■ Drevi seja pokrajinskega odbora PSI - Izvršni odbor SSk zadovoljivo ocenil volilne izide
Po prvih reakcijah se pri stran-kar nadaljuje obdobje bolj umirjene analize volilnih rezultatov. Proučujejo se razlogi, ki so privedli do takih izidov, ki so za nekatere stranke zadovoljivi, za druge pa manj. ali pa celo negativni. Medtem se tudi še nadaljuje ponovni pregled glasovnic: na prizivnem sodišču pregledujejo glasovnice, s katerimi .je bil obnovljen pokrajinski svet, na sedežu volišča štev. 1 v mali dvorani gledališča Verdi pa preverjajo glasovnice in pregledujejo preferenčne glasove, s katerimi so bili obnovljeni občinski in dvanajst rajonskih svetov. Nove pokrajinske svetovalce bodo verjetno uradno proglasili že jutri, občinske in rajonske pa v prvih dneh prihodnjega tedna.
Med vsemi strankami so izid nedeljskih volitev najprej analizirali komunisti: za prvo oceno le-teh se je namreč v sredo zvečer sestalo vodstvo tržaške avtonomne federacije KPI. Po seji je izdalo tiskovno sporočilo, v katerem je rečeno, da Je uvodnemu poročilu pokrajinskega tajnika Claudia Tonela sledila obširna razprava, v katero je poseglo štirinajst tovarišev. V poročilu je ■adalje rečeno, da je vodstvo KPI Mklenilo — dosledno s tem, kar je stranka zagovarjala v volilni kampanji — pričeti vrsto srečanj z vsemi političnimi silami, seveda z izje mo MSI. začenši s tovariši socialisti, da bi skupno proučili možnosti za gotoviti občini in pokrajini upravi na osnovi programa, ki naj bi požel najširši konsenz na bistvenih smernicah prenovitve, ki so tako potreb ne za gospodarsko, socialno in kulturno prihodnost Trsta; pri tem pa je treba — pravi vodstvo KPI — odpraviti anahronistične zapore in predsodke.
O volilnih rezultatih bodo v prihodnjih dneh razpravljale tudi sek cije stranke; ta obširna razprava se*bo nadaljevala do polovice prihodnjega tedna, v soboto pa se bo sestal federalni komite stranke.
Prvo analizo nedeljskih volilnih i-zidov je sinoči naredil tudi pokrajinski izvršni odbor socialistične stranke; za podrobnejšo analizo nedeljskih rezultatov pa se bo drevi sestal strankin pokrajinski odbor.
Sinoči je pokrajinski izvršni odbor SSk analiziral volilne izide ne deljskih volitev za obnovitev tržaškega občinskega in pokrajinskega sveta, Jako glede na strankino u trditev 'in napredovanje, fiSt sestave raznih možnih koalicij, od’ka terih .je odvisna upravljivost omenjenih krajevnih ustanov. Glede glasov, ki jih .je SSk prejela na teh volitvah izvršni "dbor z zadovoljstvom ugotavlja, je rečeno v tiskovnem poročilu, da je stranka na predovala tako po številu glasov kot v odstotkih, kar dokazuje, da .je stranka kgnčno premostila ne kajletno obdobje določenega zasto ja. Iz volilnih izidov zelo jasno izhaja, da se je pri listi SSk končno utrdila težnja k razvoju — po stopnemu a vendar dovolj jasno zaznavnemu napredovanju. To je še posebno razvidno iz primerjave
svet in za rajonske svete, .je še re čeno v poročilu, kjer je v rajonih skoraj 350 glasov razlike v korist slovenske liste.
Izvršni odbor SSk .je začel razpravo tudi o perspektivah za se stavo nove večine na tržaški občini in pokrajini. Iz dane razporeditve političnih sil .je vprašljivo, ugotavlja SSk, ali bo mogoče sestaviti takšne povezave, ki bi ustrezale demokratičnemu razvoju mesta ter pričakovanjem slovenske manjšine, ne samo po sprejetju zakonske za ščite na parlamentarni ravni tem več konkretnega uveljavljanja te meljnih manjšinskih pravic na kra jevni ravni.
SSk bo imela prihodnjo sredo za sedanje pokrajinskega sveta z« bolj poglobljeno analizo volilnih izidov.
Sinoči .je zasedalo tudi pokrajin sko vodstvo KD. ki ie kot glavno točko dnevnega reda imelo razpra vo o volilnih izidih.
prepovedano ustavljati in parkirati na obeh straneh Trga sv. Antona, Ul. Dante, Borznega trga, Ul. Oro-logio, Ul. Diaz (na odseku med ulicama Orologio in Venezian), Ul. Ve-nezian (med ulicama Diaz in Ro tonda). Ul. San Michele, Ul. San Giusto in trga pred kategralo. Parkirana vozila bodo odpeljali s pajkom.
«Center s(oritev» za malo in srednjo industrijo
Četrta stalna komisija deželnega sveta se te dni ukvarja z zakonskim osnutkom, ki predvideva vrsto deželnih posegov v korist malih in srednjih industrijskih podjetij v Fur lani ji - Julijski krajini. Eden izmed predvidenih posegov se nanaša na ustanovitev posebnega središča za razne storitve, ki naj bi jih bila deležna omenjena industrijska podjet ja. Tržaška industrijska zveza je v zvezi s tem zakonskim osnutkom izrazila pričakovanje, da bo nova struktura vključena v cono za znan stvene in tehnološke raziskave na Krasu.
• V nedeljo, 13. t.m., popoldne bo tradicionalna procesija s Trga sv.
Antona novega na Trg sv. Justa.
Zaradi tega bo od 16. do 20. ure
............................................................................
KONJUNKTURNI PREGLED ZA PRVO TRIMESEČJE *
ITALIJA - JUGOSLAVIJA
Jeseni v Beogradu posvet o skupnem nastopanju na tretjih tržiščih
Italijansko-jugoslovanska trgovinska zbornica pripravlja posebno srečanje med predstavniki italijanskega in jugoslovanskega gospodarstva, na katerem naj bi proučili možnosti za tesnejše sodelovanje na področju skupnega nastopanja na tretjih tržiščih. Po vesteh iz Milana, kjer ima svoj sedež mešana zb( Vica, naj bi srečanje organizirali v Beogradu v jeseni ter v tej zvezi navaja tudi razdobje med 27. septembrom in 1. oktobrom.
Deželna uprava o problemu zaposlenosti
Deželni odbor pripravlja zakonski osnutek, ki predvideva, vrsto novih pobud deželne uprave kar zadeva »tržišče dela* v Furlaniji Julijski krajini. Zakonski osnutek se bo še zlasti ukvarjal z vpraša nji, ki se nanašajo na zaposlenost in na mobilnost delovne sile. V prihodnjih dneh bo deželna uprava posredovala zasnovo novega osnut ka predstavnikom socialnih sil in sindikalnih organizacij.
• Zaradi obnovitve podzemnih plinskih in vodnih cevi bo Ul. del Pon-ticello od ponedeljka, 14. t.m., za nedoločen čas zaprta za promet in to na odsekih med Ul. Giardini in hišno številko 23 ter med Ul. Val-maura in hišno številko 27.
Manj blagovnega prometa v luki in novo popuščanje v industriji
Po podatkih industrijske zveze je bilo konec marca na Tržaškem brez dela 5.306 ljudi - Produktivnost dela v luki je po uvedbi sindikalnega sporazuma občutno narastla
Statistični urad Zveze industrij cev iz tržaške pokrajine je izdal pregled gospodarskih gibanj v pr vem trimesečju letošnjega leta. Iz njega .je razvidno, da splošna kriza še vedno ne popušča in da se težave stopnjujejo zlasti v obeh »nosilnih* panogah tržaške ekono mi.je, to je v industriji in v pristaniškem prometu.
Konec letošnjega marca je bilo namreč na Tržaškem v rednem delovnem odnosu 91.594 ljudi to .je 640 ljudi manj kakor ob kotu cu lanskega marca. Število delov nih mest se je skrčilo zlasti na področju industrije, k.jer se .je število zaposlenih delavcev zmanjšalo — v primeri z lanskim marcem — za 983 enot ali za 2,8 odstotka Vzporedno s tem se je znatno po večalo število brezposelnih: na pri stojnem pokrajinskem uradu je bi lo namreč konec letošnjega marca vpisanih 5.306 brezposelnin ljudi, to .je 1.198 več kakor pred letom dni.
Blagovni promet v tržaškem pri stanišču je v prvih treh mesecih letošnjega leta dosegel 7.039.001! ton. kar predstavlja nazadovanie
volilnih .zidov za tržaški občinskima 25,5"° v primeri z ustreznim
DOLINICA PRCE DOL ODSLEJ POD ZAŠČITO
Conca di Percedo ali Percedol: tako so Italijani nazvali tipično k.asko dolinico z veliko živo miako, ki leži ob cesti med Opčinami in Repentabrom. Od kod pokvečen naziv? Iz pristnega slovenskega ledinskega imena Prčji dol ali Prče dol. No, tržaška občina, ki jo, kot znano, še vedno upravlja komisar, je sklenila dolinico zaščititi zaradi njenega naravoslovskega bogastva in ovrednotiti tako rastlinski in živalski svet, ki v njej utriplje. Ukrep velja seveda za tisti njen del, ki sodi pod pristojnost občine, drugi del se pač nahaja na ozemlju re-pentabrske uprave.
Odslej bo prepovedan vsakršen nepooblaščen odnos tam živečih živalskih organizmov, isto velja za rastlinske, tudi endemične, organiz me. a prepovedan je tudi vnos takšnih organizmov od drugod. Dalje ne sme nihče odnašati kamenja in zemlje ter kakorkoli vplivati na naravni sestav dolinice. Stroga prepoved velja prižiganju ognjišč ali kresov in šotorenju. ravno tako i-gram in vsakršni dejavnosti, ki bi kvarno vplivala na krajinsko podo bo tega kraškega dragulja, dalje krama rstvu. spuščanju psov brez priveze v dolinico in še povzročanju ropota. Nazadnje je strogo pre povedan dovoz z motornimi vozili.
Kršitelji gornjih oredpisov bodo podvrženi globi od 20.000 do 200.000 Ur. ki jim jo bo naložil redar ali katerikoli drug mož postave.
Osebje spediterskih in avtoprevoznikih tvrdk bo pristopilo k splošni stavki
Uslužbenci avtoprevoznikih in spediterskih tvrdk se bodo pridružili splošni vsedržavni stavki, ki jo je za dne 25. junija oklicala enotna sindikalna zveza CGIL - CISL UII. iz protesta, ker je zveza industri;,-cev Confindustria odpovedala sporazum o draginski dokladi iz leta 1975. Omenjeni uslužbenci so prvotne napovedali stavko za ponedeljek, 14. t.m., vendar so potem ugotoviU,
da bo njihov protest učinkovitejši, če ga bodo izvršili skupaj z drugimi delovnimi močmi. Tembolj še, ker je v zdajšnjem trenutku. »ko se je arogantnost gospodarjev stop njevala*, nujna kar največjo enotnost, da se odbije napad industrij-cev na riflovni razred, kakor je za pisano v sindikalnem sporočilu.
• Zaradi velikega zanimanja bo o-
stala zgodovinsko - fotografska razstava, ki jo je priredilo Konzorcial-no podjetje za prevoze ACT v galeriji v Palači Costanzi, odprta tudi v nedeljo, 13. junija, od 10. do 13. ure. ACT sporoča nadalje, da bodo jutri v razstavnih prostorih (od 10. do 13. in od 17. do 20. ure) pripravili posebno poslastico za filateUste.
Trk med motorjem in avtomobilom
V Ul. Carducci sta tik pred Goldo nijevem trgu trčila motor suzuki 500 s tržaško registrsko tablico, ki ga je vozil 20-letni Claudio Balzano in avtomobil fiat 128, prav tako s tržaško registrsko tablico, ki ga je uprav ljal 27-letni Antonio Signorello, ki stanuje v Ul. Pergolesi 10. Pri trku je bil ranjen 19 letni Fabio Caudio. ki stanuje v Nabrežini v Ul. sv. Križa 1/b in ki je sedel na motor ju za voznikom. V tržaški bolnici so mu ugotovili močne udarce na desni nogi in se bo moral zdraviti 20 dni.
Nesreča na delu v Ul. San Mareo
Včeraj so ob 15.10 sprejeli v splošno bolnico 28 letnega delavca Giu-liana Canovija. ki stanuje v Buglio in Monte pri Sondriju in ki je v Trstu zaradi delavnih obveznosti. Zdravniki so Canoviju ugotovili močan udarec v glavo in druge udar ce po telesu, saj je bil pri sprejemu v bolnico nezavesten. Zdraviti se bo moral 30 dni.
Kot je povedal njegov delovni tovariš Armando Fallati. je bil Canovi na tovornjaku tvrdke CEMM Italina, ki je bil ustavljen v Ul. San Marco pred stavbo nadzorništva za motorizacijo. S tovornjaka je razkladal železni zaboj, ko je izgubil ravnotežje in padel na cestišče z višine 1.80 metra.
razdobjem lanskega leta. Pojav je v glavnem pripisati zmanjšanemu dovozu surovega petroleja za Če zalpski naftovod, promet pa se je zmanjšal tudi kar zadeva razne dobave za ladje, medtem ko se je nasprotno rekoliko povečal promet s sipkimi tovori. Na področju tako imenovanega specializiranega prometa, se je manipulacija kontejne rjev letos povečala za 13,5 odšlo, v nasprotju s tern pa se je pro met s tra.jekt.nimi ladjami (roli on roli off) zmanjšal za 25uo, in si cer z lanskih 92.320 na 69.267 tori.
V zvezj z manipulacijo kontejnerjev na pomolu VII je luška ustanova včeraj izdala krajše poročilo, v katerem naglaša, da se je produktivnost dela v luki in še zlasti na pomolu VII po uvedbi sporazuma s sindikati znatno povečala. Poročilo konkretno navaja, da so v času od 15. do 26. maja (v omenjeno obdobje sta zajeti tudi dve nedelji) na pomolu VII manipulirali 1.382 kontejnerjev, za kar bi še pred nedavnim pristamščniki potrebovali dva meseca časa. Poročilo nadalje navaja, da se je že začel čutiti b!agodejni vpliv novih — nižjih — tarif za manipulacijo lesa v naši luki, saj so se v zadnjem času ponovno začele večati pošiljke tega blaga v tranzitu. Kljub temu, da se je blagovni promet v pristanišču zmanjšal, pa se je promet med pristaniščem in zaledjem v prvem letošnjem trimesečju povečal za 18.814 ton ali za 2,4 odst., ki ga je pri tem opravila železnica, je ostal skoraj neizpremenjen v primeri z lanskim letom, promet po cesti pa se je povečal za 4,9 odst. ter dosegel 383 652 ton. V obeh primerih je letos narastel predvsem promet med našo luko in proizvodnimi oziroma potrošnimi središči v videmski in pordenonski pokrajini, medtem ko je promet med luko in tujim zaledjem nekolik upadel, zlasti kar za deva železnico.
Iz pregleda statističnega urada industrijske zveze povzemamo še, da je draginja v prvih mesecih letošnjega leta narastla na Tržaškem v znatno večji meri kakor v ostali Italiji: ustrezni pokazatelj je namreč do konca letošnjega marca na rastel na našem območju za 18,1 odst., medtem ko je v ostali Ita liji poskočil v poprečju le za 16.1 odst. Letos kaže, da se je tudi nakupovanje novih avtomobilov v tržaški pokrajini nekoliko uneslo,
medtem ko smo doslej na tem pod ročju redno beležili le večje ali manjša napredovanja: iz statističnih tabel je namreč razbrati, da so Tržačani v prvih treh mesecih le-lot kupili »le* 3.022 novih avtomobilov, medtem ko so jih v ustreznem razdobju lani kupili 3.449.
Odbornik Solimbergo pri ministru Abisu
Deželni odbornik za odnose z EfJS' Solimbergo se je včeraj v Rimu se stal - z ministrom Abisom, s- katerim sta pregeldala besedilo italijanskega predloga o spremembi pravilni ka. po katerem deluje Evropski sklad za regionalni razvoj. Odbornik Solimbergo, ki bo v prihodnjih dneh nastopil v tem smislu tudi v Bruslju in v Strasbourgu, je poudaril potrebo po večji zavzetosti italijanske vlade za uresničitev tako imenovanega integriranega načrta »Trst -FJK - Evropa*, na podlagi katere ga naj bi Evropska gospodarska skupnost podelila naši deželi poseb n0 finančno pomoč za izboljšanje prometnih zvez evropskega pomena, ko vodi,jo čez naše deželno območje.
NA POBUDO OKOLIŠKIH OBČIN IN DRUŠTEV
Na Krasu številne razstave vin z bogatim kulturnim programom
Danes bo v Zgoniku otvoritev 18. občinske razstave vin • Pred dnevi Je bila podobna razstava v Borštu obogatena tudi z etnografsko razstavo
Na Krasu se vrstijo razstave vin, <<i jih prirejajo občine ali pa domača društva. Ob razstavi vin pripravijo prireditelji tudi kulturni program, ples, skratka šagro, ki v teh toplih dneh privabi veliko domačinov in tudi meščanov.
V	prizadevanjih za to. da bi tudi kraškim vinom priznali zaščiteno poreklo (postopek za nekatera vina je že v teku), pa je seveda nujno, da so razstave pomembne same po sebi in da zajamčijo resnično kakovost vin. Gre torej tudi za neko «kulturo okusa*, ki so jo v preteklosti na prenekateri šagri in tudi razstavi zanemarili. Nove ambicije terjajo vsekakor tudi nove odgovornosti.
Ob teh nekaj mislih objavljamo pregled nekaterih vinskih razstav, ki bodo ali, ki so že bile.
V	Zgoniku je tako vse nared za današnjo otvoritev 18. občinske razstave vin. Razstavljenih bo 11 vzorcev belega vina in sedem primerkov terana. Poleg pokušnje vin bodo imeli obiskovalci na voljo tudi raznovrstno hrano in bodo lahko spremljali bogat kulturni, športni in zabavni program, ki so ga pripravila domača društva ŠK Kras, KD Rdeča zvezda in Mladinski krožek, ki, kot običajno, sodelujejo pri organizaciji razstave.
Po otvoritvi, ki bo danes ob 18. uri, bo pol ure kasneje tekma v igri med dvema ognjema za 2. kra-ški pokal med osnovnošolci iz Zgonika in z Repentabra. Zvečer pa bo ples s ansamblom Aries.
Jutri se bo že ob 8.30 pričel mednarodni balinarski turnir za 9. kra-ški pokal, popoldne bo ob 16. uri rekreacijsko srečanje v moški odbojki med Krasom, ki je še nepremagan na tekmovanju Revival 82 in pa rekreacijsko skupino iz Ljubljane. Ob 18 uri pa bo v kulturnem delu programa na vrsti peta revija otroških folklornih skupin »Zaplešimo. zapojmo*, zvečer pa prosta zabava z ansamblom Times.
V	nedeljo bodo kioske odprli ob 10. uri, ko se bo začel tudi turnir v briškoli z bogatimi nagradami. Popoldanski kulturni spored bo od 17. ure dalje in bo še posebno bogat in kakovosten. Nastopili bodo godba na pihala iz Nabrežine, mladinska folklorna skupina KD Rdeča zvezda iz Saleža in plesna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane. Praznik se bo zaključil s plesom ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana.
Pred nedavnim je bil praznik vina v Borštu, ki je bil, tudi po samem mnenju vaščanov, eden najbolj uspelih v zadnjih letih. Malokdaj se je v Hribenci zbralo toliko ljudi; zelo pester pa je bil tudi kulturno-zabavni spored, ki ga je prosvetno društvo Slovenec pripravilo za vse dni praznika.
Med najvažnejše in najbolj pomembne pobude spada prav gotovo etnografska razstava »Naša preteklost*, ki jo je društvo priredilo v svojih prostorih v srenjski hiši in ki bo odprta še dva tedna. Etnografska razstava o preteklosti Boršta je terjala veliko truda in dolgotrajne priprave. V sklopu dru
štva so za to priložnost imenovali poseben odbor ki je skrbel za zbiranje materiala in postavitev razsta ve. Marljivi Borštani so tako zbrali veliko starih slik, knjig, orodja, najrazličnejših dokumentov in noš, ki pričajo o preteklosti vasi in življenja v njej. Po prebeneški je to že druga tovrstna razstava v dolinski občini in pobudo bi kazalo podpreti in še nadalje spodbujati tudi ostale Brežane, da bi brskali v svojo preteklost.
Prav bi bilo, če bi takšne razstave doživele tudi strokovno oceno po klicnih etnografov, zbrano gradivo pa bi bilo pametno popisati in kla sificirati po znanstvenih metodah. Otvoritev razstave v Borštu .je bila v četrtek, 3. junija, o njenem pa menu je spregovoril predsednik dru štva Slovenec Jordan Zahar, pel pa je domači mešani pevski zbor.
V petek pa se je pozornost doma činov in gostov premaknila v Hri-benco, kjer so organizatorji priredili vinski koncert z moškim pevskim zborom Valentin Vodnik iz Doline. Koncert .je bil namenjen odprtju novih prostorov pod plesiščem v Hribenci.
Po koncertu se je tudi uradno za
čel dvanajsti praznik vina. Na razstavi borštanskih vin pa je sodelovalo 24 domačinov, ki so prispevali sedemnajst vzorcev belega in sedem vzorcev črnega vina. V soboto zvečer je toplo vreme privabilo v Hri-benco veliko ljudi, prav tako tudi v nedeljo, ko se je v popoldanskih urah odvijal kulturni program. Na stopila je godba na pihala iz Ric-manj, kot posebno dragi gostje pa Nediški puobi in Beneški kabaret s Tončko Ponediščak, nastopil je še mešani zbor Slavec iz Ricmanj, ki ga vodi Drago Petaros.
Dvanajsti praznik vina je v po nedeljek zvečer okrnilo slabo vreme. vendar je ansambel Pomlad, ki je igral tudi prejšnje večere, vseeno poskrbel za prijetno razpoloženje, tako da se je praznik končal v veselem vzdušju.
Poleg omenjenih vinskih razstav bo prve dni prihodnjega meseca občinska razstava v Nabrežini. Prav tako bo konec meseca vinska razstava v Križu, ki jo prireja Zadruga kriški breg (bivši Konzorcij pridelovalcev vin tržaške pokrajine). Na vaški šagri, ki bo od 18. do 20. t.m. v Praprotu, pa bodo razstavljali svoja vina domači vinogradniki.
nillllllllMIlflMMIIIIIIIMI II	lil MIHU IIIIIMHIIIIIII MII Milili MUHI I1IIII
DNE 18. IN 19. JUNIJA NA POBUDO SINDIKATA CGIL
Posvetovanje o etničnih in jezikovnih manjšinah
Na posvetu vsedržavnega značaja bodo med drugimi govorili sindikalna voditelja Marianetti in Trentin ter prof. Pizzorusso
V dneh 18. in 19. junija bo v ho-1 se bo začel ob 15. uri in bo zaobjel telu Europa na nabrežinski obali I poleg drugega poročala predstav-vsedržavni posvet sindikata CGIL -;l—	----i-,~
Tretji mednarodni partizanski miting naj bo v znamenju pristopanja mladih
Na sedežu Tržaškega partizanskega pevskega zbora «Pin-ko Tomažič* v Bazovici je bil predsinočnjim pripravljalni sestanek med člani TPPZ in VZ Pl ANPI v zvezi z organizacijo 3. mednarodnega partizanskega mitinga. Ta bo, kot zna no, v dneh 25., 26. in 27. junija pri bazoviškem kalu.
Na sestanku je bila naglaše-na nuja, da se vse sekcije VZ Pl na Tržaškem, torej tako o-koliške kot mestne, kar najte meljiteje angažirajo v pripra vah za miting, saj bo tudi od njihovih prizadevanj in zlasti doprinosa mladih moči, odvisno, kako bo veliko partizansko srečanje uspelo, -člani teh sekcij se za nadrobna pojasnila lahko obrnejo na sedež TPPZ «P. To-mažl-S v Bazovici od 10. do 12. in 18. do 2fl. ure vsak dan (tel. 226 446). Pokrajinsko vodstvo ANPI jih srčno poziva k sodelovanju.
V osrednjem, kulturnem, delu prireditve, ki bo v nedeljo, 27. t.m., bosta poleg tržaškega, ljubljanskega in koroškega partizanskega zbora nastopila tudi italijanski zbor »Tina Modot-ti» in otroški zbor kulturnega društva Prosek - Kontovel. Spremljala jih bosta orkestra TPPZ in pihalni orkester Zagorja ob Savi. Pevce in orke-straše TPPZ opozarjamo, da so redne vrje vsak petek, in sicer od 19. do 20.30 za orkester in od 20 30 do 22. ure za zbor in orkester.
o etničnih in jezikovnih manjšinah, oziroma o obveznostih in predlogih sindikata glede reševanja te kočiji ve problematike. Posvet bo sledil lanskemu ožjemu zasedanju o slovenski manjšini, ki je bilo v tržaški pomorski postaji, in pa letošnjemu podobnemu posvetovanju v Gorici; oba sta se iztekla kot priprava na napovedani posvet, katerega smotre in značilnosti bo deželno vodstvo CGIL obrazložilo na tiskovni konferenci v Časnikarskem krožku na Korzu Italia 12 v ponedeljek, 14. t.m.,.job"Tl. uri. Nova pobuda izpričuje doslednost sindi kata CGIL. katerega predstavniki so lansko leto ob'priznanju, da se morda zamudno lotevajo obravnave problemov glede slovenske na rodnostne skupnosti, zatrdili, da bodo vnaprej tem vprašanjem posvečali globljo pozornost v zavesti, da je to tudi njihova naloga in dolžnost.
Posvet se bo pričel v petek, 18. t.m., ob 9.30. Uvodoma bo spregovoril pomočnik glavnega tajnika CGIL na vsedržavni ravni Agostino Marianetti, sledila bodo uvodna poročila, nakar bodo na vrsti zastop niki sindikata iz Bočna, Aoste in na še dežele. Popoldanski del posveta
ZNAŠLA SC JI V ZAPORU, KIH JZ HOTCLA UGRABITI LASTNICA OTROKA
Zgodba o materi, ki so ji odvzeli sina
Tržaško sodišče je Tanjo Hrvatin iz Sežane obsodilo pogojno na eno leto zapora
V dvorani tržaškega kazenskega sodišča ie včeraj odjeknila žalost na zgodba jugoslovanske matere, ki se je znašla na zatožni klopi, ker .je konec maja poskusila v Trstu ugrabiti lastnega sina, ki ga je bilo tržaško prizivno sodišče pred nekaj meseci dodelilo v varstvo naravnemu očetu.
Žalostna zgodba Tanje Hrvatin — tako je ženski ime — iz Sežane se .je začela pred dvanajstimi .leti. ko se je srečala s Tržačanom Ma riom Premrlom. Iz njunega razme rja se je rodil otrok; malčku .je bilo najprej dano ime Jernej, šele po petih mesecih so ga — in to zgolj iz skrbstvenih razlogov — preimenovali v Antona, tedaj pa je
•iiiMiiMiiiiuntimiiiiiiiitinititiinmiifimiMitiiiiiiMiiiMimimiiHiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiHiiiimMiiiiiiuniiuiN
Žrtvi prometnih nesreč
Dva Tržačana sta v sredo zgubila življenje v prometnih nesrečah. Na levi je 21-letni mehanik Giuliano Bertocchi z Opčin, ki se je ponesrečil s svojim motorjem na cesti med Opčinami in Fernetiči na od čepu za Repentabor, ko mu je pot presekal avtomobil. Na desni pa Je 37-letni Giordano Stefanutti, ki je stanoval v Ul. Scala santa 28 in ki je umrl v strahotni nesreči blizu letališča v Ronkah. Kot smo že včeraj poročali, sta v isti nesreči umrli tudi priletni ženski iz Čila, od katerih je ena živela v Avstraliji. O Izsledkih preiskave, ki jo vodijo karabinjerji iz Tržiča, poročamo na goriški strani
dobil tudi priimek naravnega tičeta.
Po krajšem času sta se Hrvatinova in Premrl razšla. Otrok je ostal pri materi, redno se ie šolal, ustvaril s; .je družbo vrstnikov, Hr vatinova pa se je pozneje poročila z drugim moškim
Pred tlemi leti je naravni oče začel »bitko*, da bi oblasti dodelile otroka njemu v varstvo. Naj prej je naslovil prošnjo na občin sko skupnost socialnega skrbstva
v	Sežani, ki pa mu jo je maja 197y zavrnila (po jugoslovanskem zakonu ima namreč mati pravico do varstva otroka) nato se je pri tožil na tržaško sodišče za mlado letnike. Le-to je spre.jelo njegov u govor, pri čemer je treba dodati, da pred razsodbo sploh ni kontak tiralo z materjo. Mario Premrl je prepeljal otroka iz Jugoslavije v svoje stanovanje v Ul. Ponzianino 11 in od tedaj se je za mater, Tanjo Hrvatin, začela prava odise jada.
Naravni oče sploh ni hotel, da bi: se otrok in mati srečala, ker se je bal, da bi mu ga spet odvze ta. »V desetih mesecih sem videla svoiega sina bornih 40 minut,* je povedala na včerajšnji obravnavi Tanja Hrvatin. Nekajkrat ga je po čakala pred osnovno šolo »J. Ri bičič*. kamor ga je bil oče poslal. Večkrat ga je iskala na očetovem domu. a vsakič se je znašla pred zaprtimi vrati, ker ji Premrl, ved no iz bojazni, da hi mu otroka od nesla, ni odprl V enem od takih primerov je morala na njegovem domu poseči tudi policija.
Medtem je Hrvatinova vložila priziv proti razsodbi o dodelitvi otroka očetu na kazensko sodišče, ki je priziv decembra lani tud' spre.jelo. s pogojem, da mora otrok ostati pri očetu do konca šolskega leta. Mario Premrl se ie ponovno pritožil na pridvno sodišče le to pa je marca letos ugodilo njego
vi	prošnji.
Ta odločitev je še bolj potrla Hr
vatinovo: n.jen materinski čut je sprožil v njej zamisel o ugrabitvi otroka, ki jo je poskusila s pomo-č.jo dveh najetih Jugoslovanov iz vesti 27. maja,
»Nisem hotela, da bi moška pretepla Premrla, potem ko sta ga zaprla v stanovanje,* je dejala ženska na obravnavi. »Prav zaradi tega sem se z otrokom vrnila pro ti stanovanju Preinrta, ko sem iz n.jega zaslišala klicanje,* je nada Ijevala. To okoliščino je med raz pravo, ki ji je sledila tud: jugo slovanski konzul Kovačičeva, potr dil sam Premrl (Hrvatinova mu je medtem ža poravnala odškodnino) in tudi mali Anton, Zaradi te njene geste, vrnitve, je policija na šla žensko v stanovanju ob privezanem in okrvavljenem Premrlu, medtem ko sta .jo na.jeta moška pravočasno popihala.
Sodišče je poleg očeta in sina zaslišalo še učiteljico malega An tona Premrla Ado Crevatin in zdravstveno asistentko na šoli »J. Ribičič* Antonio Pettirosso. Ob« sta potrdili, da se oče zanima za otroka, da pa je bil Anton večkrat odsoten v šoli zaradi bolezni.
Javni tožilec dr. Grohmann je zahteval za Hrvatinovo obsodbo na leto in deset mesecev pogojno, medtem ko sta se zagovornika, oidv. Borean in odv. Civello, ki sta skušala dokazati, da Hrvatinova ni sp delovala pri poskusu ugrabitve Ma ria Premrla, zavzela za nižjo ka zen.
Sodni zbor (predsednik dr. Bren ci) .je v bistvu ugodil zahtevam obrambe in ob upoštevanju olajševalnih okoliščin obsodil obtoženko na eno leto zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list.
Tanja Hrvatin je včeraj popoldne okusila svobodo; med včeraj šnjo razpravo je le za nekaj trenutkov videla svojega Antona- kdaj ji bo omogočeno, da se bo brez ovir srečala z njim, kot je za mater in enajstletnega sina povsem normalno in naravno?
nika Sindikata slovenske šole in razpravo, v katero bodo posegli sindikalisti iz vrst etničnih in jezikovnih manjšin, parlamentarci in zastopniki deželnih oblasti. Naslednjega dne, 19. t.m., se bo posvet nadaljeval ob 9. uri s posegi tujih sindikalistov in poročilom prof. Pizzorussa, zaključke posveta pa bo ob 13. uri povzel zvezni tajnik CGIL Bruno Trentin.
Razstave
Jutri, 12. t. m., ob 18. uri bo v razstavišču Corsia Stadion v Ulici Battisti .14 odprla razstavo Claudia Raza FlorPancig. Razstavljala bo do 24 junija
Šolske vesti
Učenci in učitelji celodnevne osnovne šole Žavlje, Korošci-Milje vabijo na otvoritev razstave risb in ročnih izdelkov ter na slovesnost ob podelitvi bralnih značk, ki bosta jutri, 12. junija ob 9. uri.
Dijaki srednje šole F. Levstik s Proseka vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 12. junija, ob 20. uri v šolskih prostorih.
Otroci vrtca ter učenci in dijaki osnovne in srednje šole v Sv. Križu vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo v nedeljo, 13. junija, ob 18. uri v Prosvetni dvorani doma Albert Sirk.
Drevi v Dol'ni koncert pianistke Nade Oman in violinista Žarka Hrvatiča
V	okviru junijskih glasbenih in likovnih večerov bosta nocoj v Dolini nastopila pianistka Nada Oman iz Ljubljane in Žarko Hrvatič, domačin iz Boršta, ki je svojo prefinjeno glasbeno umetnost ponesel že širom po Evropi in tudi v ZDA in Kanado. Nada Oman pa je v komornih zasedbah nastopala po Jugoslaviji, Sovjetski zvezi in Češkoslovaškem.
Nocojšnji koncert bosta gosta it-vedla v cerkvi sv. Martina, ki so jo dolinski društveni delavci nalašč preuredili za pomembno junijsko manifestacijo in v kateri se je pretekli petek že odvijal nadvse uspel koncert Mladinskega zbora Glasbene matice.
V	galeriji Torkla pa je na ogled razstava grafik in risb, ki so jo pripravili Atilij Kralj, Marjan Kravos, Jasna Merku, Franko Vecchiet in Boris Zulian.
Nesreča med prij‘atelj'ama
V Ul. dei Papaveri je včeraj vespa, ki jo je vozil 20-letni Fabio Lozza trčila v moped ciao, ki ga je vozil 26 letni Pietro La Bianca, ki stanuje prav v ulici, kjer se je zgodila nesreča. La Bianca je pri trčenju padel it) se udaril v glavo tako, da se bo moral zdraviti 20 dni.
Mladeniča sta bila prijatelja in sta vozila eden za drugim, ko je vespist zadel v motorista. Po vsej verjetnosti je do nesreče prišlo zaradi ne preveč previdne vožnje.
Za vedno nas je zapustil naš dragi
SILVESTER JERMAN
Pogreb bo jutri, 12. junija, ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoči: žena Marija, bratje in sestri z družinami.
Dolina. 11. junija 1982 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
Nenadoma nas je zapustila naša
d OLGA KOSOVEU roj. PAHOR
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 12. junija, ob 9.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: mož Vincenzo, brat Stanko in drugo sorodstvo.
Trst, 11. junija 1982
Po dolgi bolezni ris je zapustila naša draga
ZOFIJA HRVAT roj. UMEK
Pogreb bo jutri, 12. junija, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Borštu.
Žalostno vest sporočajo: mož Angel, hči Andreina, zet Efto, vnuk Giorgio in drugo sorodstvo.
Boršt, 11. junija 1982 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Izleti
SPDT javlja, da bo v nedeljo, 13. junija odhod avtobusa za izlet na Pristavo pod Golico ob 6.45 izpred sodne palače. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI od 11. do 12. ure.
Mladinski dom - JBoljunec obvešča udeležence izleta v Stično in Kostanjevico na Dolenjskem, da bo odhod avtobusa v nedeljo, 13. junija, ob
6.30	iz domače gorice v Boljuncu. Hkrati obvešča, da sta za izlet še dve prošti mesti.
SK Devin priredi 13. junija avtobusni izlet na Pristavo nad Jesenicami ob priliki srečanja zamejskih planincev. Zainteresirani naj se javijo na sedežu kluba ali telefonsko Brunu Škrku, št. 200 236 in Sosiču, št. 208 551.
Združenje Union Podlonjcr - Sv. Ivan sporoča, da bo enodnevni izlet v Cittadello (Villa Veneta) dne 20. junija. Vpisovanje in informacije v Ul. Valdirivo 30/11 vsak torek, četrtek in petek od 17. do 19. ure, telefon 64459 ali 732858.
SPDT vabi srednješolce na 3-dnev-ni izlet 27., 28 in 29. junija po slovenski transverzali k «Triglavskim jezerom® iz koče Zlatorog v Trenti na Zasavsko kočo na Prehodavcih ter po dolini Triglavskih jezer in čez planino Jezero v Bohinj. Vpisovanje do vključno torka, 15. junija, na sedežu ZSŠDI Ul. sv. Frančiška
20/n.
MPPŠ 82 OD L DO 3. JULIJA
POLITIČNA ŠOLA LETOS V MARIBORU
Tradicionalno, kot že vrsto let nazaj, organizira Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije (RK ZSMS) mladinsko poletno politično šolo (MMPŠ 82). V prejšnjih letih je bil ta mladinski seminar v Tacnu pri Ljubljani in sicer teden dni konec avgusta meseca. Letos pa bo poletna šola potekala v skrajšanem programu, in sicer le tri dni: od 1. do 3. julija 1982. v Mariboru. RK ZSMS jo pripravlja skupno s Pedagoško akademijo in Študentskimi domovi v Mariboru, ki zagotavljata vse nujne prostore, tehnične in bivalne pogoje za uspešno izvedbo vsakoletne mladinske akcije, na kateri sodeluje preko 400 mladih iz vseh krajev Skvenije in zamejstva.
Ob tem, da je organizator skrajšal program MPPš 82, se je tudi o-dločil za nekatere vsebinske spremembe, ki jih narekuje aktivnost ZSMS v pripravah na XI. Kongres ZSMS, ki se bo vršil oktobra meseca v Novem mestu. V bistvu se spremembe nanašajo na to, da bodo na MPPš 82 paralelno tekle tri de-

KD VALENTIN VODNIK - DOLINA DRUŠTVO ZAMEJSKIH LIKOVNIKOV — TRST
JUNIJSKI GLASBENI IN LIKOVNI VEČERI
Danes, 11. t.m., ob 20.30 v cerkvi sv. Martina
KONCERT ZA KLAVIR IN VIOLINO
Nastopata pianistka NADA OMAN in violinist ŽARKO HRVATIČ
V galeriji Torkla je od 18.30 do 20.30 in pol ure po koncertu na ogled razstava grafike in risbe, na kateri sodelujejo Atilij Kralj, Marjan Kravos, Jasna Merku, Franko Vecchiet in Boris Zulian.
KD Fran Venturini
s sodelovanjem mladine od Domja in s Krmenke vabi na
TRADICIONALNO ŠAGRO
'* ki bo 12., 13. in 14. junija 1982 na KRMENKI
KD Rdeča zvezda — Zgonik KD Tabor — Opčine
Pod pokroviteljstvom Z S K D
zaplešimo, zapojmo...
5. srečanje otroških folklornih skupin
V ZGONIKU v okviru praznika vina jutri, 12. junija 1982. ob 19. uri - Na OPČINAH v soboto, 19. junija 1982, ob 20.30.
Gledališča
VERDI
Danes ob 20.30 (red A) enajsti koncert. Recital pianistke Margarite Hoehenrieder. Ponovitev jutri ob 18. uri (red B). Na programu Schubertove in Lisztove skladbe.
Pri blagajni gledališča prodaja vstopnic.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 11. junija
SREČKO
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.53 — Dolžitia dneva 15.28 — Luna vzide ob 0.31 in zatone ob 9.15.
Jutri, SOBOTA. 12. junija ČEDOMIR
Vreme včeraj: najvišja temperatura 26,3‘ stopinje, najnižja 20,1, ob 18. uri 26,1 stopinje, zračni tlak 1013.4 mb rahlo pada, veter jugozahodnik 4 km na uro, vlaga 65-od-stotna, nebo skoraj jasno, morje mirno, temperatura morja 22,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Jessica Božič, Daniele Cipressi, Lorena Perisutti, Chiara Franco, Chiara Cortese.
UMRLI SO: 86-letna Maria Fa-bretto vd. Londi, 92-letna Elena Gal-lo vd. Seri, 77-letni Giuseppe Nap-pi, 84-letni Giuseppe Matteoni, 65-lctni Silvestro Jerman, 66-letna So-fia Umek por. Corbatto, 71-letna Giuseppina Carli por. Blasina, 80-letni Giovanni Kattnig, 71-letna An-na Galvani, 72-letna Emilia Cocian-cich vd. Cijan. 71-letna Olga Pahor por. Kosovelj, 20-letni Giuliano Bertocchi, 76-letni Ivan Zotic.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Roma 15. Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Zgonik in Milje.
(od 8.30 do 13.00 in nd 16.00 do 20.30) Ul. Oriani 2 in Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Zgonik, Milje.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
iiiiil
.sLwa^6
V ProsvcUrem domu na Opčinah do 20. junija
MILOB PAHOR
samostojna slikarska razstava Odprtje dunes, 11. junija, ob
20.30. Uvodna beseda Milko Rener.
Recital: Erika Slama - flavta, Diua Slama • spinet.
Kino
Ariston 18.00 — 21.30 na prostem «L’inganno». Bruno Ganz, Hanna Schygulla. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Rita 17.00 «11 cacciatore®. Prepove-vedan mladini pod 14. letom.
Eden 18.00 «L'esorcista®. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 17.00 «Vieni avanti cre-tino*. Lino Banfi.
Fenice 17.00 «Calligola e Messali-nos>. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.15 «Dominio dei sensi®. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 17.00 «La villa accanto al cimitero®. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Crlstallo 16.30 «11 lago dorato®. Ca-therine Hepburn, Henry Fonda.
Moderno 17.00 «Qualcuno yol6 sul nido del cuculo®. Jack Nicholson. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ftlodrammatico 15.00 «Piacere car-nale». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 17.30—20.30 «Reds®.
Vlttorlo Veneto 17.00 «Eccessi por-no». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mlgnon 16.30 «Tenere cugine®. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 15.30 «Action in love®. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 17.00 «Horror show».
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure
tel. 732-627, predpraznična od 14. do
21. ure in praznična od 8. do 20.
ure, tel. 08-441.
javnosti. 'Ena, ki je v osnovi vezana na delo s pripravo predlogov kongresnih dokumentov in druga, ki ima širši izobraževalni značaj. Na podlagi tega spremenjenega programa MPPš 82 se bo spremenila tudi struktura udeležencev. Na njej bodo poleg gostov sodelovali tudi člani kongresnega odbora za pripravo XI. kongresa ZSMS in pa štirje delegati za vsako Občinsko konferenco ZSMS. Tako široka udeležba na mladinski poletni politični šoli zagotavlja tudi dovolj bogato, široko in demokratično predstavitev celotne javne razprave o osnutkih dokumentov ZSMS.
Ob kongresnih dejavnostih namerava RK ZSMS organizirati tudi odprto razpravo z gosti o nekaterih vprašanjih, ki zaradi svoje samo navidezne «obrobnosti» ne prihajajo v prvi plan razprav o kongresnih dokumentih. Delo MPPŠ 82 pa bo potekalo v osmih skupinah, ki bodo vsebinsko vezane na naslednje problemske sklope: mladinsko prostovoljno delo, SLO in DS, kultura in položaj mladih kulturnikov, informiranje s posebnim poudarkom na položaju mladinskega tiska, mednarodni odnosi ZSMS, interesno združevanje mladih, prosti čas. materialna osnova delovanja ZSMS, samoupravni položaj učencev in dijakov ter vloga Zveze pionirjev in ZSMS pri krepitvi tega položaja.
Hkrati pa bodo na letošnji šoli pripravili tudi nekaj predavanj, ki se bodo po vsebini vezala na nekatere ključne probleme. N.pr.: a) dosežena stopnja protislovnega razvoja družbenoekonomskih odnosov socialističnega samoupravljanja: b) aktivnost in vključevanje ZSMS v fronto socialističnih sil: c) aktualna politična situacija v Jugoslaviji.
Glede tridnevnega programa letošnje MPPš v Mariboru naj še navedemo, da je prihod udeležencev predviden v četrtek, 1. julija, v zgodnjih popoldanskih urah. Nato bo plenarno zasedanje in zvečer glasbeni večer. Naslednji dan, petek, 2. 7., bo v jutranjih urah delo ))o skupinah, popoldne pa redakcijsko delo po skupinah in zvečer predavanje in zabavni večer. V soboto, 3. julija, bo v jutranjih urah plenarno zasedanje in po kosilu odhod.
Zainteresirani mladi iz zamejstva za sodelovanje na letošnji MPPŠ v Mariboru se lahko obrnejo na sedež Mladinskega odbora SKGZ v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/ITI. telefon 74-44-26) in v Gorici (Ulica Malta 2, telefon 84-644), kjer bodo prejeli tudi vse potrebne informacije.
Naj v zaključku še omenimo, da so v zadnjih leti]). mladi s Tržaškega in Goriškega redno sodelovali na mladinski poletni politični šoli in prepričanj srno.Lda se bo skupin^, zamejcev udeležila te šole tudi le tos.
Julija v Nabrežini 21. razstava vin
V dneh 2.. 3. in 4. julija 1982 bo v Nabrežini 21. razstava in pokušnja domačih vin, ki jo prirejajo občinska uprava in pridelovalci občine Devin - Nabrežina. Na razstavi lahko sodelujejo vsi pridelovalci v občini, ki so v zadnji letini pridelali najmanj 700 litrov vina s svojega posestva. Posebna komisija bo poskrbela za izbiro vin, ki bodo pripuščena k razstavi. Vpisovanja sprejemajo v občinskih u-radih do vključno ponedeljka, 14. junija (soba štev. 16, g. Gruden).
Uprava slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel v Trstu
obvešča
učence osnovnih šol, dijake nižjih in višjih srednjih šol, univerzitetne študente, da se lahko do 19. junija vpišejo kot redni ali zunanji gojenci za prihodnje šolsko leto.
Vse informacije dobite po telefonu 573-141 - 573-142.
Pravočasen vpis nam bo omogočil boljšo organizacijo dela v šolskem letu 1982-83
Razna obvestila
Fotografije z izleta v Bosno, k! jih je posnel Mario Magajna, so na razpolago v Tržaški knjigami v Ul. sv. Frančiška 20.
Fotokrožek Trst 80 sporoča, da bo seja danes, 11. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Govorili bomo o natečaju.
Zaključni nastopi gojencev Glasbene matice: danes, 11. t.m., ob 18.30 v slovenskem šolskem centru v Miljah in ob 20.30 v mladinskem krožku na Proseku: jutri, 12. t. m., ob 20.30 v dvorani Primorja na Proseku.
V nedeljo, 13. t.m., bo v Skednju tradicionalna «škedenjska poletna prireditev®. Sodelujejo: otroški pevski zbor iz Skednja, folklorna skupina osnovne šole «Ivan Grbec® iz. Skednja, ženski pevski zbor PD šivan Grbec® iz Skednja, folklorna skupina KUD «Karol Pahor® iz Pirana in mešani pevski zbor iz Skednja. Za zabavo bo poskrbel ansambel TAIMS. Delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni!
Glasbena matica Trst sklicuje redni občni zbor v ponedeljek. 21. junija, ob 20. uri v prvem in ob
20.30	v drugem sklicanju na sedežu GM, Ul. R. Manna 29.
Zveza partizanov in aktivistov z Opčin obvešča da bo odhod izleta na Sutjesko jutri, 12. junija, ob 6. uri zjutraj izpred Prosvetnega ♦trna na Opčinah. Prosimo, da dvignete listek avtobusnega sedeža v trgovini Renar na Opčinah. Zamudnikov ne bomo čakali.
ZELO ŠTEVILNI POSEGI SVETOVALCEV V OBČINSKEM SVETU
Po živahni in neobičajni razpravi bodo nocoj odobrili mestni proračun
Zanimivi predlogi o urejanju slovenske problematike in odnosih s sosedno Jugoslavijo - Veliko kritik na račun občinskega birokratskega stroja
Proračunska razprava v goriškem občinskem svetu se je iztekla. Najbrž ni bila še nikdar tako razvejana, tako kritična, samokritična, kot v tem primeru. Lahko naštejemo na prste ene roke svetovalce, ki niso segli v razpravo. Vsakdo, tako iz vrst večinske koalicije kot opozicije, je hotel povedati svoje mnenje, tako o posameznih vprašanjih kot o splošni problematiki. Svetovalci so se dotaknili vseh vprašanj, ki zanimajo goriško mesto, predvsem v njegove pozicije posredovalca dobrin, kulturnih in gospodarskih, med Italijo in vzhodnim svetom. Na vse te posege svetovalcev bodo odgovorili danes zvečer župan in odborniki, ki so, v večini, pozorno spremljali nastope svetovalcev, bodo odgovorili danes zvečer župan in odborniki, ki so, v večini, pozorno spremljali nastope svetovalcev Sledilo bo glasovanje. Jasno ,ie, da bo večina 29 glasov na 40 s katerimi razpolaga večinska koalicija, odobrila proračun.
Na seji, ki je bila v sredo zvečer in ki je trajala dolgo v noč, smo slišali še precej drugih posegov. Liberalec Fornasir je globoko segel v podrobno problematiko delovanja občinske uprave, kritiziral počasnost njene birokracije, premajhno angažiranost nekaterih odborni kov, segel globoko v urbanistična vprašanja. Govoril pa je tudi o vprašanjih, ki zanimajo nas Sloven ce in je dejal, da mora občinska uprava jasno povedati kakšno stališče bo zavzela do tega vprašanja, tudi v vidiku razprave o globalnem zakonu v parlamentu; parlamentarna komisija naj vpraša za mnenje našo občino. Vladi je treba jasno povedati, da potrebuje Gorica dodatna finansiranja za gradnjo in vzdrževanje dvojne šolske strukture, V občinskem svetu naj pride do odkrite razprave o tem vprašanju.
O odnosih s sosedno Jugoslavijo in z vseh zahodnim vzhodnim svetom je govoril demokristianski svetovalec Tripani. Govorimo o Poljski, Salvadorju, Čilu, Afganistanu, nismo pa se dovolj zavzeli za še bolj odločno prijateljsko in mirovno politiko na našem območju. Sodelovanje z Jugoslavijo ne sme biti samo gospodarskega značaja, se-čj mora na vsa področja človeškega udejstvovanja. Goriška občina naj bo pobudnik sklicanja konference o prijateljstvu in miru na naši mejL da ne bo prišlo do kakih nadaljnjih neumnih izgredov/ Mladi so za vsestransko sodelovanje; .je dejal Tripani.
Precej obširno je govoril o vprašanjih tukajšnjega sožitja med I-talijanj in Slovenci tudi komunist Coceani. Imeti je treba jasne pojme. ne smemo se omejiti samo na odnose med italijansko in slovensko kulturo, šolo, itd. Treba je gledati tudi na vprašanja gospodarske in socialne narave, ki so prav tako važna kot šolska in kulturna. Treba pa je, da so pogledi na to stvarnost odkritosrčni, kajti ni moč soglašati s besedilom proglasa, ki ga je Občinarjem naslovil župan ob letošnjem 25. aprilu. Coceani je zatem ostro kritiziral vsebino županovega poročila, čeprav je priznal, da je boljše od lanskega.
Socialist Brunello se je še pose bej dotaknil vprašanj urbanistične ga značaja in dejal, da je na tem področju delo občine povsem zau stavljeno že dolgo vrsto let, da je treba dati več poudarka uradu za načrtovanje, da ni moč čakati na gradbeno dovoljenje cela štiri leta Omenil je tudi nujo, da bi pregle dali veljavnost nekaterih mestni' rajonov, ki nimajo najbrž razloga za obstoj. Predlagal je tudi resolucijo v prid čim hitreje možni realizaciji prometnih infrastruktur na jugoslovanski strani do Razdrtega.
Demokristjan Leardi pa je dejal, da se mora Gorica prebuditi, da zavzame svojo vlogo v deželnem okviru, kajti deželo so svojčas u-
stanovili prav zaradi tega ker je bila v Gorici neka dvojezična realnost. Takrat o Trstu ni bilo govora, saj je bil Trst svobodno o-zemlje. Govoril je tudi o poštenih odnosih znotraj same večinske koalicije, o potrebi po samokritiki, ter tudi o odnosih z opozicijo, ki mora sloveti na realističnih pozicijah.
Odnosi med večinskimi silami in večino ter opozicijo so bili pravzaprav pomemben argument v go-vorh številnih svetovalcev. V razpravi v sredo zvečer so sodelovali še demokristjani Obit, Polmonari in Tuzzi ter socialdemokrat Gentile.
Praznik ANPI v Podgori
Po nekajdnevnem premoru se nadaljuje danes, jutri in v nedeljo, praznik ANPI v Podgori. Vse veče-
re bo ples, delovali bodo dobro za loženi bifeji; parkirišča za avtomobile je dovolj. V nedeljo zvečer bodo izvolili tudi lepotico.
V okvira praznika 1'Unita
Drevi okrogla miza o gospodarski krizi
V okviru praznika komunističnega tiska v Tržiču bo drevi s pričetkom ob 20.30 okrogla miza na temo Gospodarska kriza na Goriškem. Sodelovali bodo. poleg tržiškega žura na Blasiga še predstavnik pokrajinskega združenja trgovcev, predsednik združenja malih in srednjih in-dustrijcev Marruccio De Marco, tajnik delavske zbornice CGJL Lucia no Pini in senrtor Silvano Bacicchi. Okroglo mizo bo vodil deželni svetovalec Ivan Bratina.
Slovenska šolska prireditev v nedeljo zjutraj v Ronkah
Spet se bodo v Ronkah srečali I starši in otroci. Nedeljsko bo že Slovenci živeči v Laškem z onimi, tretje tako srečanje, zaradi tega
ki so ostali na doberdobski kraski planoti. V nedeljo, 13. junija, ob 10. uri, bo v parku plesišča Excel-sior v Ronkah zaključna šolska prireditev otrok, ki obiskujejo slovenski vrtec in osnovno šolo v Ronkah. Pravzaprav ne bodo na tej prired-tvi nastopili samo ti otroci, ki jih je iz leta v leto več. marveč tudi otroci slovenske osnovne šole in vrtca iz Doberdoba, ki bodo prišli na obisk k svojim prijateljem, v nekaterih primerih tudi sorodnikom, v Ronke. Tudi Doberdobci bodo nastopili, kot otroci iz Laškega, z recitacijami in petjem. Nastopila bo tudi slovenska folklorna skupina «Travnik» iz Gorice.
Tisti, kj bodo prišli na to prire ditev, si bodo lahko ogledali tudi razstavo slik in ročnih del učencev šole v Ronkah ter dokumente o dveletnem delovanju šole ter vsega tega kar je v zvezi s poživitvi jo kulturnega in družbenega delova nja med Slovenci v Laškem Ne deljsko prireditev prirejajo namreč posvetovalna komisija za vprašanja slovenske manjšine pri Javnem večnamenskem kulturnem sre dišču v Ronkah, vodstva slovenske šole in vrtca: sodelujejo pa aktivno
umiiiiitiiiiiuHiHiiuiiitftOHiiimmiiiiHiiMtitiMiiMiiiiiiitiiiittimiiiiiiuiiiHiiiiMMMiHtimiHHititMitiiiiiiitiiimiiiittiifiiiiiiimiiiiiitiiiiiiniiiiiimiiiiiiiimiiiiiiu
ODLOČITEV SO SPREJELI NA ZADNJI SKUPŠČINI
Za 20 odstotkov dražja voda m območju občin, članic CAFO
Nove cene bodo veljale od julija dalje • Sklep je v zvezi z izredno težkim finančnim položajem ustanove - Po vsej verjetnosti bo v prihodnjih mesecih nadaljnja podražitev Števerjanski vodovod naj bi z novim letom prevzelo goriško občinsko podjetje
Z vodo bomo v prihodnje prisiljeni ravnati varčneje, saj jo bomo tu di plačevali dražje. Posebej velja to za porabnike na območju šestnaj stih občin na Goriškem, kjer je o-skrba s pitno vodo v pristojnosti
povišku bodo namreč razpravljali in sklepali na prihodnjem zasedanju.
Medtem ko se za vodovodno službo napoveduje pasivna bilanca, ne bi smelo biti težav glede upravljanja plinskega omrežja, ki sicer tre
konzorcija Cafo. Na skupščini, v to- , nutno zajema le dve občini. V teku rek zvečer, so namreč istočasno z leta naj bi namreč uspeli na omrež-odobritvijo proračuna za letos, spre I je priključiti nadaljnjih 700 do 800 jeli tudi sklep o 20-odstotni podraži-1 porabnikov in prodati okrog 1,7 mi-tvi, ki naj bi stopila v veljavo že , iijona kubičnih metrov plina. Na
julija letos. Po vsej verjetnosti pa bo proti koncu leta prišlo do nadaljnjih podražitev.
Cena vode bo še naprej različna, z ozirom na dejansko porabljeno količino. Osnovna tarifa (za porabo do 3 hektolitrov dnevno) se poviša z dosedanjih 145 lir za kubični meter na 174 lir, za večjo porabo bomo plačevali vodo 258 (prej 215) lir za kubični meter, oziroma 474 lir (prej 395). Povišek tarif je nujen spričo zelo slabega finančnega položaja konzorcija Cafo, ki je v preteklih letih pridelal kar precej milijonov izgube, ki jo je treba tako ali drugače pokriti. Za to pa sta zaenkrat na razpolago samo dve možnosti: povišanje tarif, oziroma od'očitev, da si občine, članice konzorcija, prevzamejo še večje breme za pokrivanje izgube. Sicer se omenja še tretja možnost, ki pa bi bila uresničljiva šele na daljši rok, nikakor pa ne v teku letošnjega ali pa prihodnjega leta. Konzorcijem naj bi priskočila na pomoč dežela ter jim zagotovila ustrezna finančna sredstva za redno poslovanje.
Z višjo ceno vode naj bi se dotok sredstev povišal za okrog 150 milijonov lir, vendar to še ne bo dovolj za izravnavo bilance. Zato bo slej ko prej treba sprejeti nadaljnje poviške cene vode. In prav o-krog tega vprašanja se je na zadnji skupščini razvila zelo živahna in mestoma polemična razprava, ki se bo nadaljevala na prihodnjem zasedanju. Upravni odbor je namreč predstavnikom občin predlagal naj bi že takoj sprejeli tudi sklep o nadaljnjem povišku za 20. 30 in 40 odstotkov (tako bi se cena vode v bistvu povišala za 40, 50 in 60 odstotkov). Vendar je bil glede tega vprašanja dosežen kompromis. O nadaljnjem
tak način bi si konzorcij zagotovil okrog 717 milijonov lih dohodka ter s tem v celoti kril izdatke za to službo.
Sicer pa je glede cene plina zabeležiti vest, da je pristojni organ deloma odobril sklep o povišku ce ne, ki je bil sprejemna šefinji skupščini. Deloma, kajti namesto pred lagane višje cene 301 lira za kub. meter (prej je bila, cena JSp9.7Jin>),. je nadzorni organ odobril ceno 296 lir, kakor je v poročilu pojasnil predsednik ustanove, Ferruccio Co-lombi. Slednji se je v poročilu o
letošnjem proračunu dotaknil tudi dveh pomemoiJl: vprašanj, ki sta sicer občutenj že nekaj let, njuno reševanje pa postaja iz dneva v dan bolj nujno: reorganizacija ustanove s ciljem smotrnejšega gospodarjenja in torej omejevanja deficita ter prizadevan.a za ustanovitev enotne ga podjetja za vodo in plin na ob močju pokrajine. Zlasti kar zade va reorganizacijo podjetja, so že na kazane nekatere rešitve, čeprav dokončnih sklepov še ni bilo. Tako naj bi z novim letom števerjanski vodovod, ki je že povezan z go/i-škim omrežjem, tudi upravno priključili goriškemu vodovedu, ki ga u pravlja občinsko podjetje, podobno rešitev predlagajo tudi za občino DoleAje, reorganizacija pa naj bi zadevala tudi občini Doberdob in Sovodnje. PonavPamo sicer, da je celotna zadeva šele na začetku, o zirema v fazi pogovorov in da bo do konkretnih rritečitev najbrž poteklo še precej časa.
lahko pričakujemo precej množičen odziv slovenske publike, ki naj zveni tudi v oporo prizadevanjem Slovencev v Laškem,
20. junija mednarodna kolesarska prireditev
Čez dober teden bomo na Goriškem spremljaj svojevrstno športno^ rekreacijsko prireciitev. V nedeljo, 20. junija, bo namreč na sporedu 3. mednarodna turistična kolesarska vožnja Italija Jugoslavija. Gre za prireditev, ki jo organizira društvo GS Pedale iz Gorice, v sodeiovaiiju s športnim krožkom tovarne Mebio iz Nove Gorice. Poleg amaterskih kolesarjev iz Italije in Jugos.avije, se bodo na 80-kilome_rski progi, ki je speljana deloma po italijanskem, deloma pa p« jugoslovanskem ozemlju, pomerili tudi kolesarji iz Nemčije, Švice in Avstrije. Start in cilj prireditve bo tokrat na mednarodnem- mejnem prehodu pri štandrežu.
Razna obvestila
KD Jezero iz Doberdobu priredi jutri, 12. t.m.. ob 20.30 kulturni večer. Nastopili bodo: otroci pevskega zbora KD Jezero, gojenci Glasbene matice iz Sovodenj in moški pevski zbor iz Štmavra.
V današnji oddaji «Na goriškem valu®, ki jo bo oddajal ob 12. uri Radio Trst A. bomo lahko čuli več vesti o šolski problematiki in o brošurah. ki sta bili izdani ob priliki poimenovanja šol v Jamljah in So-vodnjah. ter o prizadevanjih gostilničarja Joška Sirka na Subidi.
Društvo prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj bo jutri priredilo 3. netekmovalni pohod na 12 kilometrski progi. Prireditev je bila n; sporedu že 9. maja letos, vendar je organizatorjem zelo nagajalo vreme. zaradi česar so se odločili, da pohod ponovno pripravijo. Na sporedu bo torej jutri ob 18. uri. Start in cilj prireditve sta na prireditvenem prostoru na Peči.
Izleti
Slovensko planinsko društvo razpisuje tridnevni družinski izlet na Dunaj, in sicer 10.. 11, in 12. septembra. Prijave na sedežu društva Za Sovodnje in Gabrje pa pri Mili Kovic v Škrljah.
Društvo nadalje obvešča udeležence nedeljskega izleta na planinsko srečanje pod Golico, da bo avtobus odpeljal ob 7. uri s Travnika. Priporoča se točnost.
IIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIiilMlllillllllMiniltlimilllllllllllllllllllllllllll 11111111111111111111111111111111111111»
V ZVEZI S HUDO NESREČO PRI RONKAH
ZA NESREČO JE SOODGOVOREN TUDI 19-LETNI VOZNIK SIMCE
Ciaudia Bona so aretirali v vojašnici, kjer služi redni rok
Preiskovalni organi, ki se ukvar jajo z ugotavljanjem vzrokov in odgovornosti za hudo prometno nesrečo pri Ronkah, v kateri so umrle tri osebe, tri pa so zadobile telesne poškodbe, so izdali zaporni nalog tudi za 19-letnega Ciaudia Bona, voznika simce, ki naj bi bil soodgovoren za hudo nesrečo, po številu smrtnih žrtev najhujšo na Goriškem ietos.
Aretirali so ga včeraj, v prvih popoldanskih urah v vojašnici v kraju Perteold, kjer je na služenju vojaškega roka.
Bon naj bi med prehitevanjem tovornjaka, ki ga je upravljal 61-letni Pietro Ceolato, namenoma pritisnil
na plin in povečal hirtost ter s tem dejansko preprečil, da bi se tovornjak lahko umaknil na desno stran cestišča. Bon bo moral odgovarjati tudi zaradi drugega kaznivega de janja. Po nesreči se namreč ni u-stavil in nudil pomoči, ampak je nadaljeval vožnjo.
Medtem smo v tržiški bolnišnici izvedeli, da se je zdravstveno stanje 31-letnega Oscarja Borazza, 26-letne Manuele Stefanutti in 9-letnega sina Danila precej izboljšalo.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna S. Antonio. Ul, Romana, tel. 40-497.
Kino
i * ori ca
VERDI 18.00-22.00 «Lezioni mali-
ziose®. S. Kiistel.
CORSO 18.00— 22.00 «1 predatori del-l’arca perduta®. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «1 porno pia-ceri folli®. Prepovedan mladini pod 18. letom.
trži*
EXCELSIOR 18.00 - 22.00 «Odisex sessualb
PRINCIPE 18.00-22.00 «Scontro di Tit ani».
/Voivi (lonca m »kotira
SOČA 18.00—20.00 «Svet je poln oženjenih moških®. Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Bitka med zvezdami®. Ameriški film. 22.00 «Poročno potovanje na švedski način®. Švedski film.
DESKLE 19.30 «Kantonski kung fu». Hongkonški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni, Ra-štel, tel. 83-348.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Suzana Pirih. 'z splošne bolnišnice v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče; ob 11. uri Marino Zei iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
iiiHtiiimiiimiiiiimiiiimiiiitniiniiiiHiiiiiiiiirttiHtotiiiiiiMiitifiitMi
nniiiiiiiiniHiiiiiiiAitiiiMiifiiiifiiiintMiiHiiiimmiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiftiiiiiiimiffiiiimmHnMiNinHmmiinftmiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiitiumiiiinmiiiiiiniiiifiiiiiniiitiiiiiiiifHB
Srečanje 40-letnikov iz doberdobske občine
Veselo razpoloženje v taboru šti-ridesetletnikov prejšnji teden v Doberdobu. Po vzgledu starejših rodovnikov so se zbrali iz vse občine in jo cel dan skupaj «zašpilaii kot ve liki®. Po vernem obredu v domači cerkvi so obiskali še spomenik padlim in položili cvetja na pokopali-
ščih v Doberdobu in Tržiču, kjer sta pokopana soletnika. Pred odhodom iz vasi je še zalegla zakuska v domači gostilni pri Drejčku: nato ekskurzija v prelepo naravo hriljv in dolin Beneške Slovenije. Tam so so se tudi zadržali na skupnem kosilu v čaneboli. Seveda pa večerja
največ zaleže pri domu. Zato je ponovno poskrbel Drejče, ki je slavljence pogostil tako «fer» kot zna samo on. Veselje in petje je 40-let nike zadržalo še do pozne ure, ko so se razšli z obljubo, da se bodo ob prihodnji sokrogli® obletnici spet zbrali.
Niso samo razlaščanja.
V zadnjem tednu smo v tržaškem italijanskem dnevniku prebrali tri male oglase: prodaja se stara hiša z zemljiščem v števerjanu: prodaja se domača gostilna na Vrhu: prodaja se zemljišče s hišo nujno popravil v Jamljah. Imena prodajalcev niso znana, verjetno bo šlo v vseh treh primerih za domačine, Slovence. Svojo posest želijo prodati, s pomočjo posredovalnih agencij, bralcem tujega časnika, torej najbrž ljudem neslovenske narodnosti. Ker je bivanje na deželi lepše kot v cementnem mestu se bo najbrž kmalu oglasil nekdo, ki bo odkupil te stavbe, to obrtnico, ta zemljišča, in se kasneje naselil v teh vaseh. Takih primerov imamo žal tudi na Goriškem v zadnjem času veliko in, da bi bila mera polna, v neko slovensko briško vas se je naselil, poleg drugih, tudi misovski pokrajinski svetovalec, ki rjove z valov svoje osebne radijske postaje na dvojezične kažipote
v tej slovenski, na žalost sedaj tudi njegovi, vasi. V povojnem času smo na tržaškem na tak način izgubili vso obalo od Sesljana do Grljana. Pravijo, da ni tam več niti pedi slovenske zemlje.
Niso torej samo razlaščanja, ki nam odvzemajo zemljo naših prednikov. Na veliko prihaja do takih posamičnih primerov prodaje zemlje v naših vaseh. Na Tržaškem je tega zelo veliko, pri nas na Goriškem veliko manj, vendar tudi tu imamo že preveč takih primerov. Proti takemu načinu prodaje naše zemlje nobena naša organizacija ne protestira. Ne bi bilo torej moč pridobiti slovenskih premožnih in podjetnih ljudi, kreditne zavode, nekak konzorcij naših ustanov, ki bi kupoval tiste nepremičnine, ki jih tudi naši ljudje prodajo, ko čutijo za to potrebo. Saj ne sme nihče od njih zahtevati, da bi dotični ostal v stavbi prednikov na vekov veke.
GORIPLAST
S.N.C.

LASTNIKA PAHOR IN SGUAZZIN
Nova trgovina - Ul. Mazzini. 4 - GORICA - Tel: 33636
strokovnjaki za termične, akustične in kondenzne izolacije
postavitev vseh materialov (stenskih tapet, podov, pleskanja, moquettes. stenskega blaga in obešenih stropov) s specializiranim osebjem
• popravila in vzdrževanje nepremičnin
Kriški petdesetletniki so praznovali
Prejšnjo nedeljo so se v Križu zbrali domačinke in domačini, rojeni leta 1932 ter v veselem vzdušju praznovali svoje srečanje z Abrahamom. V jutranjih urah so se poklonili spominu umrlih vrstnikov, pri slavnostni maši pa jim je zapel znani operni pevec, kriški rojak Karlo Košuta, ki letos tudi sam praznuje 50 let. Prijetno srečanje so sklenili s počastitvijo spomina padlih borcev za svobodo ter z izletom v Furlanijo	(Foto Marjo Magajna)
PO NEDAVNEM KONGRESU V RIMU IN DVEH SESTANKIH V TRSTU
Zrušena «piramidalna struktura kaj povedo zastavljena vprašanja
Široka notranja razprava o koreniti spremembi organizacije UDI-ZŽI
Kot .je bilo pričakovati, je enajsti vsedržavni kongres Zveze žensk Italije, ki je bil v Rimu pred dobrimi dvemi tedni, šele sprožil široko notranjo razpravo o koreniti spremembi organizacije same. V vseh pokrajinah so se krajevne skupščine »samoupravno sestale*, kot to predvidevajo sklepi kongresa, ter razpravljale o organizaciji, ki pravzaprav mora šele nastati.
Dokument, ki ga je kongres o-dobril, postavlja namreč organizacijo zveze na glavo: ruši »biro-kratsko - piramidalno strukturo* kot so jo imenovale članice bivšega vsedržavnega tajništva, ki so dolgo besedilo pripravile, in nakazuje možnosti za združevanje žensk na drugačnih osnovah. Kakšnih pa bi morale ženske ši-
•Iiiiiiiiiiiiii iiii iiii iiiiifiiiiiiiiiiiiiiii ii iniiMiiiiiiiiiiiiiiiii iiii iiiiiiiiiiiiiiii iii iiiiiiiiiiiii iiii iii
Z NEDELJSKO SVEČANOSTJO NA ROBU KOBARIDA SE JE ZAČELO
Mladinska delovna akcija Posočje 82 predvideva udeležbo 600 brigadirjev
Napeljevali bodo vodovod, popravljali ceste, čistili senožeti in opravljali druga dela. Akcije se lahko udeležijo tudi mladi iz našega zamejstva
Preteklo nedeljo se ,je s posebno svečanostjo začela zvezna mladinska delovna akcija z naslovom Posočje '82. Na dvorišču brigadirskega naselja, tik pred vhodom v prijazno mestece Kobarid, se je preteklo nedeljo zbralo kar lepo število ljudi, sedanjih in bivših brigadirjev, gostov in občanov, kar je dalo svečanosti še večji poudarek in značaj.
Svečanost .je začel komandant akcije Posočje 82 Jože Školč, ki je doma s Tolminskega. Školč je pozval komandante prisotnih
mladinskih brigad «na raport*. Zatem je prevzel besedo predsednik občinske skupščine občine Tolmin Marjan Klavora, ki je poudaril pomembnost, ki jo ima mladinska delovna akcija Posočje '82 za vso tolminsko regijo. Pri tem je tudi nanizal dosedanje dosežke, ki so jih mladinske delovne akcije odpravile na tem področju od 197R dalje.
Za njim .je brigadirje pozdravila Mara Rutar, predsednika Zveze socialistične mladine Slovenije, občine Tolmin. Podčrtala je vlo-
••Mimiiiimii»iiiiiimiiimniiimiiiimiiiiiiii»Miiii»*m*iMimiiniiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiimiMMiiMiiimiiiiiiliiiiii
NAGRADE NAŠIM VINOGRADNIKOM
Kot smo že poročali, sta bila na letošnjem nagrajevanju pridelovalcev boljših vin v Gradišču nagrajena tudi dva vinogradnika s Tržaškega. Na gornji sliki vidimo Zorana Parovela iz Mačkolj, ko sprejema priznanje iz rok predsednika deželnega odbora Antonia Comel-lija za svojo istrsko malvazijo, na spodnji sliki pa vidimo Comellija, ko izroča nagrjtdo, ki jo je za svoj teran dobila Magda Riolino, njenemu možu Slavku Škerlju
go, ki jo ima mladinsko prostovoljno delo v okviru jugoslovanske družbe. Pri tem je še poudarila povezavo med krajevnim prebivalstvom ter brigadirji, kar pripomore k boljšemu medsebojnemu spoznavanju ter utrjevanju enotnosti jugoslovanskih narodov. Zatem je spregovoril član predsedstva Republiške konference ZSMS Andrej Brvar, ki je komandantom brigad izročil prapor, ki so ga nato razvili na drogu sredi naselja.
Program svečanosti ob začetku mladinskih delovnih akcij na Posočju se .je nato nadaljeval z recitacijami, z nastopom moškega pevskega zbora iz Kobarida ter delavske godbe na pihala iz Tolmina
O mladinski delovni akciji Po-sočje-- je Vredno dodati še kak podatek: akcija s* je pričela takoj po potresu, torej že leta 1976 ■■ftrnten namen ip bil. da se tudi z mladinskim prostovoljnim delom pripomore k obnovi potresnega področja. V vseh teh letih .je na raznih delih sodelovalo okoli tri tisoč mladih brigadirjev iz raznih krajev Jugoslavije, ker je mladinska delovna akcija Posočje zveznega značaja. Na tej sek ciji so pred leti sodelovali tudi mladinci iz našega zamejstva in sicer skupina mladincev iz Križa pri Trstu. Letos poleti pa bo v treh izmenah sodelovalo približno 600 mladih brigadirjev.
V prvi izmeni, ki se je, kot smo že rekli, začela v nedeljo in ki bo trajala ves junij, so prisotne mladinske delovne brigade iz Domžal, iz Maribora center, iz Črnomlja, pa tudi iz Slavi.je v Vojvodini ter Nikšiča v Črni gori.
Dela, ki jih bodo brigadirji o-pravili v letošnjih izmenah, bodo veljala v predračunu kakih 20 milijonov dinarjev. Mladinci delovnih brigad bodo delali pri napel.jevanju vodovoda, pri urejanju cest, čistili bodo planinske pašnike, postavljali poštne in telefonske mreže ter podobna dela. Največ navedenih del se nanaša na vasi Posočja oziroma Tolminskega, in sicer v krajih Čezsoča, Žaga, Livek. Staro selo. Razor, Tolmin in Breginj.
Za brigadir.je je poleg dela, ki je bistvo mladinskih delovnih brigad in ki .je na dnevnem programu predvideno v dopoldanskih u-rah, poskrbljeno tudi za rekreacijo, družabnost in vzgojo. Pri
tem je treba omeniti v prvi vrsti šport, saj imajo na tem področju več primernih športnih objektov. Brigadirsko življenje pa se bo dopolnjevalo tudi s primernim političnim in družbenim izobraževanjem, saj so predvidena številna predavanja, strokovne dejavnosti in podobno. Vse to pa pomeni, da brigadirji ne bodo poznali dolgočasja. Med bivšimi brigadirji, ki so prišli na svečano odprtje letošnje akcije, se je marsikdo spomnil lepih izkušenj, ko je sam delal v brigadi in bi najraje ostal med njimi. Ob zaključku bomo dodali, da obstajajo možnosti, da se v ak ci.jo Posočje '82 vključilo tudi mladeniči in dekleta iz našega zamejstva. Zainteresirani nas ie o-brnejo na sedež mladinskega od-borg SKGZ v Trstu ali v Gorici. kjer bodo dobili vse potrebne informacije.	. .1. K..
rom po Italiji same povedati.
V Trstu sta bila že dva takšna »spontana* široka sestanka, na katerih so ženske veliko govorile o Zvezi, kakršna je bila doslej, o kongresu in o dokumentu ter predvsem o vprašanjih, ki so bila maja v Rimu zastavljena.
Poleg dokumenta namreč, ki je utemeljeval kako, kdaj in zakaj naj bi prišlo do takšnih odločitev (o dezorganizaciji organizacije namreč), so članice bivšega vodstva udeleženkam kongresa in preko njih vsem ženskam, zastavile deset točneje opredeljenih vprašanj. O vsakem vprašanju posebej je na kongresu tudi razpravljalo deset komisij, ki so ob zaključku predstavile nekakšna poročila, oziroma izhodišča za nadaljnjo razpravo.
Preglejmo, precej shematsko, teh deset zastavljenih vprašanj: prvo izhaja iz izvornega vprašanja. to je iz odnosa med ženskami in politiko. Sicer nekoliko o-meju.ie razpravo, saj pripominja, naj hi tako kongresistke kot kasneje članice Zveze razpravljale predvsem iz lastnega odnosa do Zveze, opredelile Zvezo samo, jo nekako uokvirile v splošno žensko gibanje in, končno, pregledale pot. ki jo je gibanje opravilo v zadnjih letih.
Drugi sklop vprašanj pa se nanaša na načine združevanja žensk in na njihovo «politično kreativnost*. Pri tem pripominja, da ie njihova značilnost zadnjih let ta, da je vsa dejavnost močneje kot prej obarvana s konfliktualnost-jo med spoloma. Vprašanje se glasi., kako bi bilo treba graditi trenutke ženskega združevanja, da bi ne bili sami sebi namen.
Iz načinov na sredstva: zelo pomembni vezni člen med ženska mi, raznimi skupinami in znotraj ženskega gibanja je nedvomno revija «Noi donne*. Kakšno vlogo naj bi torej še v nadalje imela revija in predvsem zadruga, ki jo izdaja.
Četrto vprašanje je didaskalič-no: ko pravimo, da je naša politika osvoboditev žensk, kaj to pomeni?
Nadalje, kaj je politika žensk: kako vsaka ženska preko lastnih izkušenj, ki so po javnih debatah postale skupna osnova, gleda na tisto, kar bi moral biti njen lastni in skupni boj vseh žensk?
Pri šestem vprašanju pridemo do aksioma: separatizem je po-
MOSKVA — Sovjetski znanstveniki so odkrili način, kako pridobivati zemeljski plin v trdnem ali bolje iz trdnega stanja. Plin, o katerem je govor, je na prvi pogled podoben ledu. Toda iz e nega kubičnega metra takega plina v trdnem stanju pridobivamo do 160 kub metrov navadnega plina, torej plina v prirodnem, t.j. plinskem stanju. Pravzaprav so tak zemeljski plin našli kar v «prirodnem» stanju in sicer v zahodni Sibiriji, vendar kaže, da so zaloge takega plina tudi drugod, in sicer v severozahodnem delu Evrope.
NiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiirMiiiiniitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMfiitiiiitintiiiiimiiiiiiifiiiiitiiiii«
litična osnova avtonomnega gibanja žensk. Zakaj?
V sedmem vprašanju pa se članice bivšega vsedržavnega vodstva ZŽI vrnejo k organizaciji, ko pravijo, da so zavrnile delegiranje drugih reševanja problemov vseh, v zvezi s tem tudi nastavljanje funkcionark in tudi določenih oblik dela. Kakšne prijeme je treba torej vpeljati, v kakšnih sedežih se sestajati, skratka kako naprej?
Sledi ugotovitev, da se je rušenje «piramide* ZŽI začelo že po desetem kongresu zveze, na enajstem pa je vodstvo z odstopom dejansko dalo v razpravo tako sam koncept o ženski politiki kot tudi o organizaciji sami. Kako se to lahko odraža na krajevni ravni?
Deveto vprašanje je nekakšna uganka: kakšna naj bi bila razlika med zasedanjem vsedržavnega odbora z vnaprej določenim dnevnim redom in med »samoskli canjem*, ki ima sicer določeno periodičnost in tudi domenjen delovni koledar?
In, končno, še deseto vprašanje, ki si zastavlja dilemo; če že je politika žensk osvoboditev, zakaj to zavzemanje ne more postati «profesionalno»?
Tako torej, to so dileme, na katere morajo širom po Italiji od govarjati ženske in okoli katerih, oziroma o interpretaciji katerih so se že vnele polemike. Če si za trenutek odmislimo učinke sklepov kongresov v sami zvezi in splošneje v ženskem gibanju, če jim torej ne dajemo ne pozitivnih ne negativnih ocen, lahko mirno rečemo, da je enajsti kongres odprl široko razpravo o vprašanjih, ki so sicer že tlela, razplamtela pa se le niso. (bp)
Patronat KZ-INAC svetuje
PRAVICE KMEČKE ZAVAROVANKE KI SE JE POŠKODOVALA NA DELU
VPR ,:*Moja mama se je poškodovala v bregu, leo je opravljala kmečko delo. Stopila je slabo in si močno zvila nogo. Zatekla se je v bolnišnico, kjer so ji a-plicirali mavčno oblogo za dobo 25 dni. Ker plačuje kmečko zavarovanje, bi morala imeti tudi pravico do kake odškodnine pri INA 1L. Nam lahko poveste, kaj je treba napraviti? Hvala za vaše zanimanje.» B. K.
Vsi zavarovanci pri kmečkem skladu obvezno plačujejo tudi letni forfetarni znesek za zavarovanje proti nezgodam na delu IN AIL, ki je lani znašal 30.000 lir oziroma 15.000 lir v goratih predelih. To jim daje pravico, da dobijo v primeru poškodbe tako zdravniško pomoč kot tudi finančno pomoč.
Najprej je potrebno, da zavarovanec javi zdravniku, da je prišlo do nezgode pri opravljanju kmečkega dela. Tako je zdravnik dol Žan, da prijavi primer zavodu INAIL, da je to storila tudi va-
ša mama v bolnišnici, ker morebitne zakasnele prijave vzbujajo upravičene sume in povzročajo velike težave.
Glede finančne plati pa naj v prvi vrsti omenimo pravico do dnevne odškodnine za vse dni, ko traja začasno nesposobnost za delo. To določa že deželni zakon iz leta 1973, ki je še zmeraj v veljavi, a ga niso finansirali, tako da že nekaj let ne izplačujejo dnevne odškodnine (1.500 lir na dan) kmečkim zavarovancem. Vendar pa je že v parlamentu v diskusiji nov zakon, po katerem bodo tudi kmetje deležni nekoliko višje dnevne odškodnine od 1. januarja 1982 dalje. To pa pomeni, da bodo to določilo aplicirali retroaktivno, zato svetujemo vsem, ki so utrpeli kmečko poškodbo v prvih petih mesecih tega leta, naj kar vložijo formalni zahtevek na INAIL. Isto naj seveda stori tudi vaša mama. Ko pa ji bodo odvzeli mavec, se bo lahko ugotovilo, če je morda ostala kaka
trajnejša oblika nesposobnosti, ki daje pravico tudi do mesečne rente.
V POŠTEV PRIDEJO LE POŠKODBE NA DELU
VPR.: «Moj sin je obrtnik in plačuje tudi za zavarovanje INA IL. Pred nekaj dnevi je imel prometno nesrečo v Sloveniji in se je precej hudo poškodoval, ta ko da ga čaka dolgo zdravljenje. Lahko vpraša INAIL za odškodnino?» L. B.
Res je sicer, da vaš sin pla čuje kot obrtnik prispevke tudi za zavarovanje proti nezgodam, vendar je to strogo vezano le na nezgode, do katerih pride pri o pravljanju obrtniške dejavnosti. Vse ostale poškodbe, ki jih zava rovanec utrpi, kot je žal primer vašega sina, pa ne spadajo v pri stojnost zavoda INAIL. Kot zava rovanec ima pravico le do zdravniške oskrbe, ne pa do dnevne odškodnine ali celo rente.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Onkraj planetov
13.00	Domača beležka
13.25	Vremenska Slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Manon — 5. del
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Preden bo prepozno 15 00 Življenje živali
15.30	Hvala King - Kong
16.00	DNEVNIK 1 - Kronike
16.30	Trije nečaki in majordom TV film
17.00	TG 1 - Flash
17.05	Astroboy
17.30	Vsi za enega
18.00	Job — Mladi, šola in delo
18.30	Programi pristopanja 18 50 Colorado — TV film
19.45	Almanah
20.00	DNEVNIK
20.40	Tam tam Aktualnosti DNEVNIK 1
21.30	Sto konjenikov — film
23.25	DNEVNIK
Danes v parlamentu
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13 30 Vergil - 4. del
14.00	Popoldanski program
14.10	Tehnika državnega udara —
4.	del
15.25	Šola in gledališče
16.00	Program za otroke:
Mickey Rooney Galaxy Express 999
16.55 Mundial!
17.45	TG 2 - Flash
17.50	Dnevnik 2 — Športne vesti 18 05 Kraji, kjer so živeli:
Maria Antonieta v Versaillu
18.50	Srce in utrip srca
19.45	DNEVNIK 2 - Vesti
20.40	Dobrodošla, teta Elizabeth! film
21.50	Dogodki in problemi današnjega časa
22.40	Suspense
23.10	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
17.25	Povabilo Boccaccio & C.
18 30 L’orecchiocchio
19.00	DNEVNIK 3
19.35	Bratje Rosselli
20.05	Problemi energije
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18 25 Poročila
17.30	Mak ob progi
19.00	Slovenski pihalni orkestri
19.30	Obzornik
19.45	Joga in zdravje 20 15 Risanka
20.26	Zrno do zrna
20.30	DNEVNIK
21.00	Včeraj... za jutri:
Nova doba
21.00	Ne prezrite
21.50 Gospod Horn — TV nadalj.
22.35	Spremljajmo...
22.45	Nočni kino:
Cena preživetja
Koper
13.30	Odprta meja
Danes bodo v oddaji »Odprta meja* med drugimi na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Pogovor z novoizvoljeno svetovalko Sonjo Sirk v tržaški občinski svet
GORICA — Goriški občinski svet GORICA — Vpisovanje otrok v o-troške vrtce GORICA -
Obrtniška cona v Gorici ob koncu pa še športna napoved
18.00	Z nami pred kamero 18 05 TV D - Danes
18.30	TV šola
19.00	Aktualna tema
19.30	Z nami pred kamero TV D - Stičišče
20.15 TV D — Danes
20.30	Dvigalo za morišče, film
22.00	TV D - Danes
Zagreb
19.45	Koraki, mladinska oddaja
21.00	Titova brigada, film
22.00	Dober večer, zabavno - glasbena oddaja
23.05	Kulturna srca
TRST A
7,00,	8.00, 10.00, 13.00,
14.00,
Z nami je; 10.45 Mozaik; 11.00 Vsi jih poslušamo; 11.32 Kim;
17.00, 19.00 Poročila; 7 20 Dobro 12.00 S prve strani; 12.05 Glas-jutro po naše; 8.10 Almanah: Tri ba Po željah; 15 00 Glasbena fan slovenske Sestre: 130 let Družbe tazija; 15.36 Jug. motivi; 16.00 sv. Mohorja; 8,45 Glasbene skice; Danes bo govor o; 15.45 Dal 9.30 Stilno pohištvo. Pogovor o macija in njene pesmi; 17.32 vzrokih, ki ustvarjajo človekovo Crash; 18.00 Blues feeling; 18.30 okolje; 10.10 Koncert; 11.30 Pol- Petkov koncert; 19.45 Nasvidenje
dnevniški razgledi: Literarni listi; 12.00 Na goriškem valu, Beležka; 13.20 Četrtkova srečanja;
14.10	Otroški kotiček: »Kako —
jutri.
RADIO 1
6.00,	7 00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00.
13.00,	19.00 Poročila; od 6.00 do
zakaj — odkod?*; 14.30 Roman v 8.00 Zeleni val; 8.45 Glasbena nadaljevanjih; Ciril Zlobec: «Moj kombinacija; 10.04 Radio anch’ brat svetnik* — 2. del; 15.00 Od- ,io '82; 11,10 Tuttifrutti; 11.34 Ana trgana 'ritdtisa: *F3m In filmska lasunga; 12.03 Ul. Asiago Tenda; glasba; 16.00 Živozelenb; 16.35	13.25 Poštna ' kočija; 13.35 Ma
merska poje*; 18.00 Kulturni do- 18 30 Globetrotter;	19.30 Jazz;
godki; 18.30 Priljubljeni motivi; 20.00 Specializirani delavec, radij.
18.40	Kako ti je ime?.
KOPER
(Slovenski program)
7.30, 8.25, 15.00 Poročila; 7.00 Otvoritev za dobro jutro; 715 Obvestila in ekonomska propagan
igra; 20.30 Vrtiljak; 21.00 Sim. koncert.
LJUBLJANA
6.00	, 7.30. 10 00, 11.00, 13.00, 15.00 Poročila; 5.30 - 8.30 Jutranji pro gram - glasba; 7.50 Dobro jutro,
da; 7.37 Objave; 7.45 Cestne raz- otroci!; 8.00 Jutranja kronika; 8.30 mere; 8.15 Radijski, televizijski z radiom na poti; 9.05 Radijska in filmski spored; 8.28 Zaključek; šola za nižjo stopnjo; 9 35 Glas 8.30 Val 202; 14.00 Na valu ra- bena pravljica: J. Osredkar: Jan-dia Koper: 14.15 Kinospored: 14.30 ko in Metka; 10.05 Z glasbo v do Reportaža, zanimivosti; 1510 - ber dan; 10.35 Turistični napotki: 16.00 Predstavitev oddaj in glas- za n.aše Soste iz tujine; 11.05 Re-bene želje poslušalcev; 15.30 Pe- servirano za...; 12.05 Ali poznate srni in plesi naših narodov; 15.55	12.35 S pesmijo po Jugosla-
viji; 13.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov:	13.30
Ekonomska propaganda; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba
godki in odmevi; 16.30 Glasba po jugosiovansKin narodov; 13.p0 željah; 17.00 Primorski dnevnik; Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne 17.15 Aktualna tema; 17.40 Piknik godbe; 14.00 Iz naših krajev — Iz ob koncu tedna; 17 55 Zaključek naSib sporedov; 14.20 Obvestila
in zabavna glasba; 14.30 Pripo ročajo vam...; 14.50 Človek in zdravje; 15.05 Škatlica z godbo; 15.25 Naši poslušalci čestitajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Na-
s pregledom novic,
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30. 13.30,	16.30, 19.30
Dnevnik; 9.30, 10.30, 11 30, 12.30, potki za turiste; 16.50 Radio da
14.30, 15.30, 17.30 Poročila; 8.15
Srednji val 277,8	metra ali
1080 kilohertzav in 253,4 metra	
ali 1170 kilohertzov	
UKW — Beli križ	97,7 MHz
UKW — Koper	89,3 MHz
UKW - Nanos	101,0 MHz
Horoskop; 8.55 Turistični napotki;
nes, radio jutri; 17,00 Vrtiljak; 18 00 Studio ob 17 00; 19.00 Pojemo in godemo; 19.30 S knjižnega trga; 19.55 Minute za EP; 20.00 Radijski dnevnik; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 2100 Uganite, pa vam zaigramo...; 22.05 Oddaja o morju; 23 00 Našim rojakom po svetu; 23 15 Informativna oddaja; 23.25 Iz naših sporedov; 23.30 Ra di ste jih poslušali; 0.05 Lirični u
9.00 Štirje koraki; 915 Knjižna trinki; 0.10 Petkov glasbeni mo polica; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 zaik.
8.
Hathn Hišni I
Spomini Pepine Malalan na dr. Juliusa Kugyja
Priobčil je tudi še drobno knjižico (baje po naročilu za vojake) z naslovom »Gore - cvetlice - živali*, ki pa predstavlja v glavnem le izvleček iz prve in druge knjige.
»Vidite, torej, da je od 1931 naprej izšla skoro vsaki dve leti po ena nova knjiga. Velika plodovitost pisatelja pa se nam pokaže v še jasnejši luči, če dodamo takemu pisanju še vse posle okrog prevodov, novih naklad in ponatisov njegovih del.*
»Posebno zanimiv je n.pr. 3. ponatis knjige v nemščini »Julijske Alpe v podobi*, kjer je moral dr. Kugy na zahtevo založništva Leykam v Gradcu spremeniti pisavo vseh slovenskih imen v nemški pravopis. To je bila zahteva, ki je dr. Kugyja zadela v živol Kot vsak razumen in prosvetljen človek je bil in ostal tudi Kugy vedno dosleden zagovornik enakopravnosti narodnosti in jezikov ter se je držal tega načela tudi pri pisanju svojih knjig. V njegovih delih so vsa slovenska imena pisana po slovensko, čeprav so morale dobiti zaradi tega celo gotske črke strešice. O tem se lahko prepričate sami. Da niso bili v letu 1941 onim Nemcem, ki so plesali po nacistični muziki iz Berlina, taki nazori všeč in po godu, je razumljivo. In tako so dr. Kugyja. sicer dobrega in poštenega Nemca, postavili pred alterna-
I	■; i .	;	'	; t
« n ft l e v i f tb c DTt i t a r 1» e i t e r
■» ^	r <11* Ss. ( ~ J
„ . , .,
Sim -ifatfcriMfc.............. Stfcflt	v
.................Uhm
•	&■»<*	   žtKttr
OSitMtf* iVtior . .........
ifenp«............  .	tfinb
ISMMki i)r*n«rits .	j
(»ritjti« ftlcrtoii........
i	.««»*«	 I-«*«#
»««»	........	^ . .
i\.	Šfrjrti ..... .tMfrHjnM.it
ihf. Siti* ttMji........ JtottMm	ff ■*
,	,<sa»(	.	.........,Wwit«ltfMf	'
| _	»•*« ........................... 1«*
J!t**#*t ■ ... A... . Šl»(ynt«ft 1	V"	TJfr««.	  U*™	^	tj
i	■	■	»	♦ ‘ >	—i—...
I	.......	2.ci«rtt
.......
|	.........ttriMfr.«.
K55fr»--::
| rFf: t«?- ^
... .r»Mlinu .	:	.»-..L	-
Kugy je pred drugo svetovno vojno napisni knjigo «Die Julischen Alpen im Bilde* (Julijske Alpe v sliki) za avstrijsko založbo Leykam iz Gradca. Uporabil je slike slovenskih, italijanskih in nemških avtorjev. Za tretjo izdajo knjige, ki je izšla potem ko je bila Avstrija priključena nemškemu Raichu, je moral, po nalogu založnika, slovenska imena krajev in ljudi napisati v nemški obliki. Na sliki vidimo lastnoročne Kugyjeve popravke
tivo: ali ponemčiti vsa slovenska imena v tekstu, ali pa o-pustiti misel na ponatis knjige. Glede na svoje imovinsko stanje in še celo v okoliščinah vojne si pa dr. Kugy ni mogel in smel privoščiti javnih protestov proti lastnemu narodu.*
»Zato se je uklonil in sprejel postavljene pogoje le z veliko nevoljo. Tako besnega in nasajenega kot tiste dni, ko je moral kaziti svoje lastno delo in pri 83 letih teptati svoje življenjske nazore proti svoji volji in prepričanju, ga še nisem nikoli videla. To dokazujejo tudi nešteti popravki v tem edinstvenem izvodu knjige, katerega mi k sreči še ni nihče odnesel, ker je verjetno preveč počečkan z rdečilom. Ko sem mu kot po navadi v tistem času prinašala na posteljo zajtrk, mi je večkrat potožil, da ne more prav spati, ker ga vse te »komedije* s knjigo tako razburjajo in mu jemljejo sen in počitek. Kaj sem mogla jaz tu pomagati? Takrat smo imeli mi vsi še večje težje in huje skrbi zaradi vojne.*
»Druga svetovna vojna, ki je prizadela naše kraje prav tako kot vso Evropo, se je leta 1944 že nagibala k zmagi zaveznikov. Tudi v Trstu so bili letalski alarmi na dnevnem redu. Sirene so nas budile ponoči in strašile podnevi, življenje tačas res ni bilo lahko. Ob vsakem alarmu smo morali vsi hišni stanovalci v klet in k sreči tudi največkrat kmalu nazaj v stanovanja. Za že priletnega dr. Kugyja, nabral je že 86 let, je bila to dolžnost, s katero se ni nikoli sprijaznil in tako tudi ni hodil z drugimi v klet. To večno »romanje s kufri* mu je šlo na živce. Bolj kot naporne hoje iz tretjega nadstropja po stopnicah doli in gori se je izogibal radovednim ljudem, ki so ob vsaki priliki poskuša-
vali izvedeti o vojnih dogodkih tudi njegovo mnenje v kar se pa ni hotel mešati in dajati kakih osebnih izjav. Tako je bilo tudi tistega, usodnega dne, okrog sredine januarja 1944, ko so dopoldne zopet zapele sirene. Nesla sem mu zajtrk na posteljo, malo sva poklepetala o vremenu in kosilu. Odšla sem zopet v kuhinjo po svojem delu in zatulile so sirene. Pobrala sem svoje cunje, potrkala še pri gospodarju, če kaj potrebuje: nič, nič Pepina, saj sem slišal da nas kličejo v klet, a jaz ostanem v postelji. Vi kar pojdite dol in zaprite vrata, onim pa recite, da sem bolan kot vedno...
»Alarm tudi tokrat ni trajal dolgo, ker so leteli Ame-rikanci proti avstrijskim deželam in tako smo kmalu vsi zopet sopihali po stopnicah nazaj v naša stanovanja. Se nisem prav odprla vrat, ko zaslišim iz Juliusove sobe obupno klicanje: »Pepina, Pepina...» Vsa prestrašena pustim vrata odprta in moje cunje na pragu ter stečem v sobo, kjer najdem ubogega človeka ležati razkoračenega in stokajočega na podu ob postelji. Rdeča kodrasta preproga je bila odrinjena skoro do vrat in gospodarjeva ljuba pipica, tobak in vžigalice so bili posejani okrog njega. Z rokama se je opiral na pod, grabil po postelji in poskušal spremeniti svojo mučno lego, da bi mogel zlezti nazaj na posteljo. Jaz sem takoj priskočila, toda ob takem razburjenju moje moči niso bile kos še vedno težkemu človeku. Zaman so bili vsi napori in oba sva z grozo kmalu spoznala, da je bila leva noga v kolku zlomljena. Za silo sem mu podložila nekaj blazin in stekla v soseščino po Polono, še vedno o-bilno in krepko žensko, da nama pride na pomoč. Obe sva potem s sto previdnimi prijemi končno uspeli, da je prišel najin trpeči dobrotnik zopet v svojo posteljo.*
S PRIMORSKIM DNEVNIKOM PO HERCEGOVINI IN BOSNI TER S POVRATKOM ČEZ KUMROVEC
Od Mostarja do Sarajeva, Sutjeske in Tjentišta po sledovih epopej iz narodnoosvobodilne vojne
Pri spomeniku na kraju izkrcanja 1. in 2. prekomorske brigade v Dragah pri Pakoš tanili
Stiska s prostorom, povrhu pa še predvolilni in povolilni čas sta kriva. da prihaja šele zdaj na vrsto slikovno - reportažni zapis o izletu s Primorskim dnevnikom v Bosno in Hercegovino. Na kratko smo sicer že opisali, kako se je izletnikom godilo na skoraj 1900 km dolgi vožnji z dvema avtobusoma, toda ostalo je še to in ono, kar je vredno zapisati, predvsem pa je tu na desetine slik, ki jih je posnel naš Mario in ki jih je treba komentirati.
Izleti Primorskega dnevnika i-majo več namenov: združevati naše zamejske ljudi, ustvarjati nova in potrjevati stara prijateljstva, spoznavati nove kraje in nove ljudi, spoznavati predvsem matično domovino in njeno politično in kulturno preteklost in sedanjost. Posebno mesto ima pri tem zgodovina narodnoosvobodilne vojne, te čudovite epopeje, ki se danes ohranja v ogromnih dosežkih jugoslovanskih narodov, ohranja pa se tudi kot pravljica, ker se resnica zdi skoraj neverjetna.
» # *
Poti iz Trsta skozi Reko po obalni magistrali pod skalnato gmoto Velebita na eni in sinjo obalo, polno otokov, na drugi strani, ne kaže obnavljati. Vsaj ne tja do Pa-koštanov oziroma Drag onkraj Zadra, kjer smo se morali ustaviti. Ne več kot za pol ure, saj je bila pred nami še dolga pot do Splita in do prvega nočevanja. Avtobusa i smo pustili na glavni cesti, mi pa smo se spustili po položnem pobočju prav doli do prodnate obale k spomeniku, ki označuje kraj, kjer sta se 7. januarja 1944 izkrcali na celini prva in druga prekomorska brigada, sestavljeni v veliki meri iz naših primorskih rojakov, ki so se kot vojaki razpadle italijanske vojske, kot interniranci, konfiniranci in zaporniki v faši-
stičnih zaporih po kapitulaciji Italije opredelili za narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije in se zbrali v zbirnih taboriščih v okolici Barija, v Gravini in v drugih tamkajšnjih krajih.
Obvezna fotografija ob spomeniku, s pobožnostjo položen šopek cvetja na obeležje kraja in dogodka, kjer se je odigravalo veliko dejanje domovinske ljubezni in sle po svobodi in že je bilo treba hiteti dalje proti biseru Jadrana -Splitu, pa čeprav bi spomin še rad vrtal v preteklost in pospremil borce tja do Drvarja, kjer se je v tistem času zadrževal v skalnati pečini Titov vrhovni štab, na katerega je Hitler spustil svoje pobesnele nacistične zveri,
« * #
Večerja in spanje v udobnem hotelu Marjan «na rivi* sta se kar prilegla in spočiti smo nadaljevali vožnji pod vznožjem ma-
sivov Mosorja in Biokova ob spremstvu golih silhuet Brača in Hvara ter slovite Korčule onkraj Korčulanskega kanala. Radi bi se podali k prijaznim otočanom, pa to ni bilo v našem programu, čeprav imamo na Korčuli dobre prijatelje, ki so izletnike Primorskega dnevnika že večkrat gostili in navduševali s svojo viteško «moreško». Peljali smo se mimo slavne Podgore, zibelke partizanske mornarice, ko so se prvi dalmatinski pomorščaki s skromnimi lesenimi čolni in barkami zoper-
stavljali okupatorski mornarici. Še nekaj kilometrov in zapustili smo to čudovito dalmatinsko obalo, raj za turiste iz vsega sveta, ter se vzdolž slikovite in slavne Neretve usmerili v dalmatinsko zaledje proti našemu drugemu cilju — Mostarju, srcu Hercegovine. Kako drugačna je nižinska Neretva, u* mirjena o.’ zaporedja električnih central in jezov, od tiste na zgornjem toku, ko se prebija skozi kanjone in soteske, skozi divji, pa prav zarad' tega tako lepi gorski svet.
Toda še preden sta avtobusa gradeškega podjetja «La Gradese* začela grizti reber, smo se marali vsaj za normalen postanek ustaviti okrog 30 km pred Mostarjem v kraju Počitelj ob glavni cesti in ob Neretvi. Kraj kot na razglednici. Daje vtis praznosti, pa vendar živi iz svoje kulturne zgodovinske povesti. Živi v svojih trdnjavskih ostankih iz časov obram-
be pred Turki, živi v svojem slikovitem minaretu in v čednih hišicah, ki se kot gnezda stiskajo pod skale in do katerih vodijo ozke kamnite uličice. Živi v svojih malih gostiščih, v tem predsezonskem času še v pričakovanju tisočerih gostov, živi v svojem umetniškem izročilu, ki ga leto za letom pušča za seboj mednarodna slikarska kolonija, v katero prihajajo umetniki iz vsega sveta, da si ob navdihu preteklosti in prirodne lepote sprostijo svojo u-metniško kreativnost. Ob našem
prihodu je bila «na delu* večja skupina gojencev Akademije za likovno umetnost v Sarajevu s tematsko zadolžitvijo — študijem pejsaža.
* * »
Mostar nas je sprejel v prvi popoldanski vročini, čeprav so temni oblaki napovedovali dež. Ni bilo treba dolgo čakati nanj. Žal se je pošteno ulilo prav v trenutku, ko smo se v sprevodu z vencem na čelu, podajali, proti vrhu mogočnega, enega najlepših spomenikov NOB, vkomponiranega v zeleni spominski park. Ko dosežeš vrh, se odpre pred teboj vse mesto obdano z vencem gora. Če bi znale gore govoriti, kaj vse bi mogle povedati? Namesto njih nam je o tisočletni zgodovini kraja, o narodnoosvobodilnem boju pa o povojnem razvoju v svobodi, s srcem pravega mostarskega patriota, govoril predsednik Zveze borcev, upokojeni podpolkovnik, sta-
ri borec iz leta 1941, ki je preživel bitko na Neretvi in na Sutjeski in kdo ve koliko drugih. Niti naliv ga ni mogel ustaviti v njegovi pripovedi. Razumljivo, če ga niso mogli ustaviti okupatorji . . .
Po kosilu v krasnem hotelu «Ruža», kjer seveda ni manjkalo priložnostnih nagovorov, je bil na programu še ogled Bijedičeve rojstne hiše, v kateri je sedaj muzej z bogato zbirko slik in dokumentov o družinskem življenju in revolucionarnem delu v letalski nesreči preminulega predsednika vlade SFRJ, in nato sprehod skozi stari del mesta, čez zgodovinsko sloviti kamniti most, ki se v enem samem visokem loku pne čez deročo Neretvo. Nekaj mladoletnih fantičev se je ponujalo za skok z mostu v reko z višine več kot 20 metrov, toda naši gostitelji jim te atrakcije niso dovolili. Fantiči so se jim zdeli premladi, Neretva pa je bila grozeče narastla. Tik nad mostom v nekdanjem njegovem nosilnem stolpu, je tipična turška kavarnica. Natlačeni v njej smo posrebali turško kavico, resda bolj vodeno, toda vsekakor iz kave, ki je vsaj v času našega bivanja tam očitno ni manjkalo. Spuščal se je že mrak in še vedno je deževalo, ko smo se začeli vračati v «Ružo» k večerji in k počitku za naslednji dan, ko nas je pred nadaljevanjem poti proti Sarajevu, čakal še ogled vinske kleti Hercegovskega kmetijskega kombinata. Gre za podjetje, ki ima več kot 13.000 uslužbencev, ki proizvaja tipična hercegovska vina, rakijo, mleko in mlečne proizvode, zelenjavo, cvetje itd, s čimer oskrbuje ne samo Mostar temveč tudi druge predele Jugoslavije.
Ob odhodu so prijazni gostitelji vsakemu izletniku podarili kolekcijo vin. Res prijetno presenečenje, ki so ga bili naši ljudje še posebej veseli.
• • #
Pot iz Mostarja se vije vzporedno z Neretvo med soteskami Vele-ža in Prenja na desni ter čabulje in Čvrsnice na levi strani prav do Jablanice, do znamenitega železniškega mostu, ki ga je dal Tito porušiti v 4. sovražni ofenzivi, da bi preslepil Nemce in druge o-kupatorje ter rešil poleg vojske tudi okrog 4000 ranjencev in bolnikov. Manever se je posrečil. To se da seveda danes preprosto reči, toda zato, da je uspel, so padali borci v neenakem boju z daleč močnejšimi sovražnimi silami. Mislim, (ja si ni težko predstavljati, kakšno trpljenje je bilo za zdrave, pa čeprav izčrpane borce, da o ranjencih in bolnikih niti ne govorim, ko so se prebijali pod sovražnim ognjem na levi breg Neretve preko Prenja proti Sutjeski.
Bolj na hitro smo si ogledali porušeni most, ki je prav tak kot v vojni, se v krasnem soncu podali čez brv ob njem na drugo stran in seveda ovekovečili ta
obisk s fotografijami, pa tudi s šopkom cvetja na obeležju, kjer gori večni ogenj ob napisu «Ra-njence ne smemo zapustiti*, kot je zaukazal Tito.
Od Jablanice do Konjiča nas je potem spremljalo 30 km dolgo jablaniško umetno .jezero, ki je v resnici le razširjena Neretva, pri Konjiču pa nas je Neretva dokončno zapustila in se usmerila proti Zelengori, izpod katere priteka, mi pa smo nadaljevali vožnjo proti Sarajevu, kamor smo prišli v poznih popoldanskih urah.
* * *
To, kar smo doživeli prvi in drugi dan našega bivanja v Sarajevu in na Tjentištu, je enostavno nepozabno. In na tem mestu sem dolžan zapisati, da se imamo za vse zahvaliti v prvi vrsti našemu bivšemu časnikarskemu kolegu, glavnemu uredniku sarajevskega dnevnika «Oslobodjenje» in zdaj sekretarju mestnega komiteja Zveze komunistov Sarajeva, tovarišu Ljubiši Jakšiču, človeku, ki je naš iskren prijatelj, ne samo prijatelj Primorskega dnevnika, pač pa vseh zamejskih Slovencev.
Ker so iz najlepšega sarajevskega hotela «Bristol» ob Miljacki še odhajali udeleženci kongresa Zveze komunistov Bosne in Hercegovine, naše sobe še niso bile nared. Zato smo se najprej podali z vodiči na ogled mestnih zanimivosti, predvsem seveda v starem delu imenovanem Bahčaršija, kjer v sicer modernem in neverjetno razvijajočem se mestu velikih ra-sežnosti, še lahko podoživljaš izumirajoči čar davnine. Toda časa ni bilo na pretek, ker so nam za 18. uro pripravili svečan sprejem v avditoriju moderne palače mestnih družbenopolitičnih organizacij tik ob sloviti Skenderiji.
Pričakali so nas z največjo slovesnostjo. Bili so poleg našega prijatelja Jakšiča v svojstvu sekretarja mestnega komiteja ZK še predsednica mestne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva tovarišica Raza, ki ji je prav v tistih dneh potekal mandat, bil je nastopajoči predsednik, njen naslednik, dekan Akademije za likovno umetnost in ugledni bosanski umetnik, Dževad Hoso, bili so še drugi, med katerimi direktor «Oslobodjenja» Zdravko Ostojič, Hercegovec z velikim slovanskim srcem, bili so predstavniki olimpijskega komiteja ih drugi.
Ko nam je v pozdrav spregovoril profesor, akademik Dževad Hoso, smo ostrmeli. Pozdravil nas je in nam zaželel dobrodošlico v lepi slovenščini. Bosanec pa v slovenščini . . ? Nič nemogočega, študiral je likovno umetnost v Ljubljani, potem tudi po svetu, naučil se je slovenščine in tudi življenjsko družico si je našel med Slovenkami. Ima se skoraj za naše ga in ko to poudarja se mu izpod košatih brk izvija nasmeh dobrote.
Sledilo je drugo presenečenje: koncertni nastop dekliškega pevskega zbora «Breza», ki ga je pred leti ustanovil prav naš prijatelj Jakšič. Sama mlada, lena dekleta, pa kakšni glasovi! Ob nenavadni spremljavi na kitaro so nam zapele izbor domovinskih pesmi o Titu in o domovini. Uživali smo ob petju, tako mladostno vznesenem, uživali ob besedah in melodijah. Potem so nam zavrteli še film o Sarajevu in pripravah na zimsko olimpiado, spregovorila sta še glavni urednik Primorskega dnevnika in Ljubiša Jakšič in pred povratkom v hotel smo se v pred-verju palače zadržali ob napitnici in pesmi. Brez pretiravnaja, mnogi so imeli solze v očeh.
* * *
Naš drugi sarajevski dan je bil namenjen celodnevnemu obisku Slikovite doline Sutjeske in Tjentišta, kjer se je odigravala ena največjih epopej narodnoosvobodilne vojne v Jugoslaviji: peta sovražna ofenziva s prebojem glavnine partizanskih sil s Titom in njegovim štabom na čelu, pa z ranjenci, ki so preživeli Neretvo, a žal ne vsi, preko Sutjeske v območje Ozrena in Zelengore.
120 kilometrov je ta kraj od Sarajeva, toda do Tjentišta je vož-
•k ■
V spi e vodu z vencem na čela na poti proti vrhu spomeniškega parka v Mostarju
Med nastopom folklornega ansambla «lvo Lola fUbar* na poslovilni večerji v Truovu pri Sarajevu
nja počasna zaradi številnih o-kljuk, vzponov in spustov. Prišli smo z zamudo, pa smo vendarle skoraj v celoti izpolnili program. Ob strokovni razlagi kustosa tamkajšnjega muzeja, smo si ogledali «Dom spomina*, na katerega stenah so izpisana imena okrog 7000 znanih padlih v tej nečloveški bitki za življenje in svobodo, med imeni pa umetniške freske, ki ponazarjajo okupatorjeve zločine, trpljenje ljudstva in zmago. Potem smo se v sprevodu podali k spomeniku - grobnici, kjer počivajo kosti herojev. Položili smo venec k težki marmornati ploščadi, poslušali opis bitke na Sutjeski in se v časovni stiski samo podali proti orjaškim stiliziranim skalam spomenika, ki ponazoruje preboj skozi ožino.
seno streho in janček na žaru nam je šel v slast.
Na povratku smo se ustavili kakih 25 km pred Sarajevom v kraju Trnovo, kjer smo imeli večerjo v novem modernem hotelu Treskavi-ca. če smo že prej doživljali na naši poti čudovita presenečenja, lahko mirno zapišem, da je doživetje, ki so nam ga pripravili gostitelji tukaj, bilo edinstveno. Pripravili so nam glasbeno 1 folklorni večer, ki ga ne bo lahko pozabiti. Predstavil se nam je sarajevski amaterski folklorni ansambel «Ivo Lola Ribar* s plesi jugoslovanskih narodov. Njegovo izvajanje je bilo na visoki profesionalni ravni kljub amaterskemu nazivu. Ob prelivanju čudovitih barv kostumov, ob gibih, ki so bili natančni pa obenem povsem sproščeni, ob
Polni vtisov smo se vrnili v naš sarajevski »BristoL k počitku, da smo potem lahko dovolj zgodaj za-pusili mesto ob Miljacki in se podali na povratno pot skozi Jajce in Banjaluko. Zagreb, Kumrovec, Rogaško Slatino in Ljubljano proti Trstu in Gorici. Seveda smo si v Jajcu bežno ogledali zgradbo Avnoja pa slapove na Plivi, v Kumrovec pa smo prišli prav na proslavljanje Dneva mladosti in Titovega rojstnega dne. Bilo je ljudi kot mravelj, od vsepovsod, mlado in staro, povsod prapori in zastave, pa glasba in govorica vsej jugoslovanskih jezikov in narečij. Skratka — Kumrovec, kraj, ki ga nosi v srcu vsak Jugoslovan kot rojstni kraj največjega sinu te ponosne dežele.
Izletniki v sprevodu in z vencem na čelu na pod k spomenlku-grobnici na Tjentištu
Izletniki Primorskega dnevnika pred mogočnim spomenikom na Tjentištu
ippi	mflroH		
			
V ozadju spomenika se dviga Ozren planina. Na njenem pobočju je bil v tej bitki ranjen v roko Tito, ob njem je padel šef anglo-ameriške vojaške misije polkovnik Stuart, padli so še drugi. Nekaj sto korakov niže je padel slavni heroj Sava Kovačevič, komandant divizije, na čelu svojih borcev v jurišu. Zaiadi pozne ure se žal nismo mogli povzpeti do teh dveh obeležij, oddaljenih kakih 9 km v hrib. Podali pa smo se še naprej od Tjentišta do kraja Suha, kjer so snemali znani film «Bitka na Sutjeski* z mednarodno zasedbo vlog. Na istem prostoru, kjer je sam Tito priredil sprejem za vse ustvarjalce filma, smo imeli na prostem kosilo-piknik. Kaj zato če | je malo rosilo. Bili smo pod le-
bogastvu ritmov in melodij, smo si skoraj ogulili dlani od navdušenega ploskanja. Predstavil se nam je dekliški pevski zbor iz Ilidže, ki je ogrel že s svojim strumnim prihodom, predstavili so se nam najboljši sarajevski profesionalni pevci narodnih melodij, predstavil se nam je narodni orkester. Bil je večer, ki je bil dejanski vrhunec vsega izleta. In z nami so spet bili visoki predstavniki sarajevskih družbenopolitičnih organizacij, kar je bila zadnja, pa tudi najlepša priložnost, za izmenjavo spominskih daril in za zahvalo gostiteljem, ki so se res izkazali in samo še potrdili že prislovično resnico, da znajo biti Bosanci in Hercegovci domačini kot malo kdo.
Ne vem če smem kot soorganizator izleta reči, da je bilo zelo lepo, a mislim, da je bilo res tako. Tehnična organizacija, ki smo jo, kot vedno, zaupali potovalni agenciji Aurori in njenemu direktorju tov. Egonu, je bila vzorna, hoteli najboljši, prehrana dobra, česar nismo zmogli ali znali mi, so naredili naši sarajevski in mostarski prijatelji. Ostajamo jim dolžni za nepozabne dneve.
Tekst Jože Koren Fotografijo Mario Magajna
Op. ur. Obveščamo cenjene izletnike, da si v Tržaški knjigarni lahko ogledajo fotografije z Izleta, ki jih je naredil Mario Magajna, in jih seveda tudi naročijo.
r ‘"i*" id
'	..• vv...	...... .s.,. X
Izletniki v Jajcu pred slapovi Plive
12. svetovno nogometno prvenstvo v Španiji
Šp
anija za mesec dni
v središču pozornosti več sto milijonov ljudi
V nedeljo, 13. junija, ob 20. uri z 'otvoritvenim srečanjem med Argentino (svetovnim prvakom) in Belgijo se bo uradno pričelo 12. svetovno nogometno prvenstvo v Španiji (*Mundial 82*).
Za milijone in milijone ljubiteljev športa (in ne samo nogometa) iz vseh koncev sveta bo tako Španija skoraj mesec dni v središču pozornosti. Verjetno niti sedanja dramatična dogajanja v svetu ne bodo tzasenčila» velike nogometne španske nogometne prireditve. Nogomet je pač nogomet, najbolj popularna športna panoga na svetu.
za kak morebitni podvig in da bi si na SP pridobile čimveč nogometnih izkušenj.
če so se skoraj vse udeleženke tega SP po svoji moči temeljito pripravile za težko preizkušnjo, pa vse kaže, da je glede tpriprav* krepko odpovedal prav organizator. Le nekaj dni pred začetkom <mundiala* še marsikateri stadion ni nared, pa tudi organizacija sama šepa, kar nemalo zaskrbijo odgovorne pri mednarodni nogometni zvezi.
Na vse pa bodo navijači, nogome lasi in njihova vodstva pozabili, ko se bodo razvnele prve borbe za točke. Ko bodo stopili na igrišče proslavljeni asi kot Maradona, Romme-nigge, Žico, Boniek in drugi.
V PRVI SKUPINI ZNA PRESENETITI REPREZENTANCA PERUJA
Kljub polemikam Italija najbrž v drugem kolu
Zvezni trener italijanske reprezentance Enzo Bearzot bo do skorajšnjega pričetka SP moral rešiti še obilico problemov v svoji postavi
Ob žrebu za sestavo skupin januarja letos so vsi menili, da bo 1. skupina, v kateri igrata Italija in Poljska, najlažja. Vendar se je sedaj izkazalo, da najbrž ni tako. Italijani igrajo v zadnjem času v slabi formi, tako da bi se znal v boj za napredovanje vriniti tudi Peru.
Varovance trenerja Bearzota spremlja v Španiji cela armada novinarjev, kuharjev, zdravnikov in drugih ljudi, ki skrbijo za dobro počutje «azzurrov». Vendar bodo le ti malo pomagali, če se forma Italijanov kmalu ne popravi. Kljub vsem polemikam in negotovosti pa menimo, da se bo Italija uvrstila v drugo kolo, saj so Italijani na velikih mednarodnih prireditvah vedno zanesljivi in nevarni. Najbrž je največja vrzel reprezentance prav v napadu, kjer Rossi še išče pravo formo in se uigrava z ostalimi. Na to je pokazala tudi prijateljska tekma s Sportingom iz Brage, ki pa nika-
kor ne more predstavljati pomembnega izpita. Bearzot se bo lahko v skrajni sili zatekel h Causiu, ki je letos igral izredno in s tem bi znal rešiti marsikatero uganko. Vsekakor pa lahko z zaupanjem gledamo na nastope Italije.
Prav Poljaki so favoriti za osvojitev prvega mesta v tej skupini. Pripravljali so se dolgo časa in stopnjevali svojo formo, tako da bi morali biti do začetka prvenstva nared. Poljska razpolaga z zelo nevarno napadalno vrsto, v kateri i-grajo Boniek, Lato, Szarmach in Smolarek. Svojo udarno moč so leti dokazali na dosedanjih prijateljskih tekmah in prav Boniek bi znal biti zvezda prvenstva. Nekoliko šibkejši so Poljaki v obrambi, kjer kraljuje Zmuda, ostali pa so poprečni nogometaši, ki bi znali «po-kvariti* drlo soigralcev. Vsekakor pa so Poljaki, kot rečeno, v tej skupini favoriti.
V PETI KVALIFIKACIJSKI SKUPINI BO ŠPANIJA *PLAVIM» NAJHUJŠI TEKMEC
Jugoslavija treautno se «prava uganka
te dejstvo samo, da sta Argentina in Anglija poslali svoji reprezentanci v Španijo, jasno kaže, da niti vojna na Falklandskih otokih ni mogla skaliti letošnjega «mundiala».
Tako ali drugače, v nedeljo bo torej start letošnje največje športne prireditve. 24. reprezentanc se bo borilo za različne cilje: nekatere kot Brazilija, Argentina. ZRN, Špa nija in še kaka druga za osvojitev naslova svetovnega prvaka: nekatere. kot so SZ, Italija, Jugoslavija. Belgija itd., da bi se prebile v sam vrh svetovne nogometne elite: druge pa, kot so Honduras, Kamerun, Kuvajt itd., da bi poskrbele
Jugoslovanska reprezentanca bo na tem SP «prava uganka*. To pa iz enostavnega razloga, ker po kvalifikacijah za SP, ni odigrala niti ene prijateljske tekme proti drugim reprezentancam ali proti tujim klubom.
Če bi ocenjevali moč Miljaničeve vrste po tekmah iz kvalifikacij, potem ni dvoma, da bi sodili Petrovič in tovariši med najboljše v Evropi in zato tudi v sam svetovni vrh. Od poslednjega kvalifikacijskega srečanja proti Grč}ji. pa se je v jugcslovanskem taboru marsikaj spremenilo, tako da sedaj lahko realno rečemo, da je jugoslovanska reprezentanca skupno s Španijo favorit za prestop v drugi del, nato pa bo njena naloga izredno težka.
V prijateljskih srečanjih z doma čimi klubi pa tudi s selekcijo, ki so jo izbrali jugoslovanski časnikarji. -splavi* niso pokazali najboljše i:J 1 gre Dokajšen napredek pa darle pokazali prav v zadnjem nastopu v Novem Sadu proti Vojvo-
dini, ko so domačega pfvoIifSsiTrgFe' podcenjevati. V tej_reprezentan premagali s 5:1 (1:0) in so še zlasti zadovoljili v drugem delu tekme.
Žal, pa so vzdušje v reprezentanci skalile polemike v zvezi z afero glede podpisa pogodb reprezentantov z dvema tvrdkama, ki proizvajata no gometne čevlje. Miljanič pa je imel tudi težave zaradi poškodb nekaterih nogometašev (Zajec, Zlatko Vujovič itd.).
Najnevarnejši nasprotnik Jugoslovanov v 5. skupini bo seveda Španija, ki je organizator SP in bo tako imela veliko pomoč s strani svojih navijačev. Zvezni trener Jose Santamaria pa gotovo ne računa samo na «domače igrišče*, v svoji reprezentanci ima tudi vrsto zelo močnih nogometašev, ki sodijo v samo svetovno elito. V prvi vrsti gre omeniti vratarja Arconado. odlični so še Tendillo, Cam Zamora. Satru-stegui itd.
Jugoslovani pa bodo moraii v tej skupini bržkone voditi račune tudi z reprezentanco Severne Irske, ki bi lahko v tej skupini poskrbela za Y,eliko presenečenje. Severni Irci sicer ne sodijo med boljše v Evropi, ■na- dlani pa je, da jih nikakor ne
ki bo s svojimi 36 leti med najstarejšimi (in seveda najizkušenejšimi) v Španiji.
«Pepelka» te skupine bi morala biti reprezentanca Hondurasa, za katero je že nastop na tem svetovnem prvenstvu velik uspeh. Reprezentanca Hondurasa je poskrbela za pravi podvig, saj se je uvrstila na SP, ne da bi v kvalifikacijski sku pini izgubila niti ene tekme. To pa seveda ni jamstvo, da bi Honduras, v katerem je Figueroa najboljši nogometaš. lahko poskrbel za podvig. Verjetno že časten poraz proti osta lim trem tekmecem te skupine bi bil za varovance trenerja Joseja La Paza Herrere Chelata Uclesa lep uspeh.
22 «plavih»
ci igra odlični vratar Pat Jennings (nastopa pri angleškem Arsenalu),
REPREZENTANCE V 2. IN 3. SKUPINI
Favorita sta ZRN in Argentina
2. SKUPINA
V tej skupini bodo igrale reprezentance Zahodne Nemčije, Alžirije, čila in Avstrije. Vsekakor spada ta skupina med lažje in že z gotovostjo 1 ihko napovemo, da bosta napredovali v naslednje kolo ZRN in Avstrija. Alžirija namreč ne more o-groziti nogometnih velesil, saj je nogomet v tej državi šele v povojih. Kljub temu moramo pripomniti, da so se Alžirci z izredno vnemo pripravljali na to svetovno prvenstvo, vodstvo reprezentance pa so poverili sovjetskemu strokovnjaku Evgeniju Rogovu. Cilj Alžirije je igrati dober nogomet, vse več kot častni porazi pa bi Ml že sanjski uspeh. Iste ugotovitve lahko veljalo tudi za Čile, ki je le senca tistega moštva, ki je pred leti igralo dober nogomet in bilo zelo nevarno. Čile igra dokaj zaprto, italijanski «catenaccio». s čimer bo skušal presenetiti favorita ZRN in Avstrijo. Sicer pa trener Santibanez meni. da ne bodo imeli težav z uvrstitvijo v naslednje kolo ...
Zvezna republika Nemčija velja za enega izmed favoritov SP. Der uallovo moštvo je že od vedno nogometna velesila in bi moralo to svojo moč potrditi prav v Španiji, pa čeprav so nekateri igralci zelo
ivuiuuiem&gc, glavni adut ZKN
utrujeni in so v zadnjem času, predvsem v evropskih pokalih, igrali pod svojimi sposobnostmi. Avstrija pa je ta čas v veliki formi, igra izredno prodorno v napadu in bi znala biti tudi presenečenje prvenstva, saj razpolagata z odličnimi posamezniki.
3. SKUPINA
Argentina, Belgija in Madžarska se bodo potegovale za napredovanje v drugo kolo, medtem ko Salvador nima nobenih možnosti. Argentinci so vsekakor favoriti za prvo mesto v skupini, nekateri strokovnjaki menijo, da znajo poseči tudi po najvišjem naslovu. Menottijevi izbranci so
brez dvoma vrhunski nogometaši, vendar niso spremenili svojega načina igre, tako da je le malo možnosti, da bi lahko ponovili uspeh iz Buenos Airesa. Vsekakor gre z zanimanjem slediti nastopom Ramona Diaza in Maradone, ki sodita med najboljše nogometaše na svetu.
Tudi Belgija ima velike izglede, da napreduje v naslednje kolo. Bel gijci so v zadnjih letih zabeležili velik napredek in razpolagajo z ekipo, ki igra sodoben nogomet. Nima izrazitih posameznikov, je pa izredno homogeno moštvo, ki kaznuje naj manjšo napako nasprotnika. Med Belgijo in Argentino se bo skušala vriniti Madžarska, ki ima veliko nogometno tradicijo, a je v zadnjih letih močno izgubila na prodornosti. Madžari so prava uganka in niti v pripravljalnem obdobju niso dosegali vidnejših uspehov. Najboljši nogometaši so srednji napadalec To-rocsik, desno krilo Fazekas in «re-žiser» Nylasi.
Salvador je brez možnosti in je bil niegov nastop na mundialu sploh pol vprašajem. To srednjeameriško državo namreč preplavlja državljanska vojna, tako da je že nastop na SP velik uspeh. Salvador igra pretežno v obrambi in nima večjih zvezd.
Vratarji
Dragan Pantelic (Bordeaus, 30) Katko Svilar (Anlwerpcn, 32)
Ivan Pudar (Hajduk, 21)
Branilci
Zlatko Krmpotič (C. zvezda, 23) Miloš Hrstič (Rijeka, 26)
Zoran Vujovič (Hajduk, 23) Velimir Zajec (Dinamo, 25) Nenad Stojkovič (Partizan, 25) Nikola Jovanovič (Budučnost, 30)
vezni igralci
Ivo Jcrolimov (Rijeka, 23) Zvonko Živkovlč (Partizan, 22) Ivan Gudelj (Hajduk, 21) Vladimir Petrovič (C. zvezda, 26) Stjepan Deverič (Dinamo, 21) Juriča Jerkovič (Ziirich, 31) Edhem Šljivo (Nize, 31)
Napadalci
Zlatko Vujovič (Hajduk, 23) Vnhid Hulilhod ič (Nantes, 29) Ivica Šurjak (Udinesc, 28)
Miloš Šestič (C. zvezda. 25) Predrag Pašič (Sarajevo, 23) Salet Su.šič (Pariš SCI, 27)
Trener
Miljan Miljanič (51 let)
Favorita za prestop v drugi del v tej skupini pa sta nedvomno Španija in Jugoslavija.
Kaj pa meni jugoslovanski zvezni trener o peti skupini? Miljanič je v svojih predvidevanjih seveda zelo previden.
«Mislim, da bi se morali uvrstiti v drugi del, čeprav bo treba rešno računati na Severno Irsko, ki uvršča več nogometašev, ki igrajo v angleški reprezentanci in je zato zelo nevarna. V drugem delu pa bo naša naloga seveda dosti težja. Lahko se namreč pripeti, da v drugem delu bomo ig-ali skupno z Zahodno Nemčijo in Anglijo. Kaj tedaj?*
Jugoslovanski zvezni trener Miljan Miljanič
Po mnenju jugoslovanskega zveznega trenerja pa so glavni favoriti na tem prvenstvu Argentina, ki je službeni svetovni prvak, Brazilija, ki ima izredno kakovostne nogometaše. ter ZRN, ki je v zadnjih časih dosegla izjemne uspehe. Ne gre pa podcenjevati niti Sovjetske zveze in seveda «domačina» Španije.
Na začetku smo poudarili, da bi znal Peru prekrižati račune Italiji ali Poljski. Ne gre za tvegano napoved, saj so Peruanci izraziti tehniki, ki znajo dobro umrtviti igro in nato presenetiti s hitrimi protinapadi. Peru razpolaga z nekaterimi vrhunskimi nogometaši, ki znajo odločiti tekmo v vsakem trenutku in tu gre omeniti starega Cubiilasa,
22 «azzurrov»
Vratarji
Diuo Zoff (Juventus, 40 let)
Ivano Bordon (Inter, 31)
Giovanni Galli (Fiorentina, 24)
Branilci
Giuseppe Bergomi (Inter, 19) Antonio Cabrini (Juventus, 25) Claudin Gentile (Juventus; 29)-Gaetano Scirea (Juventas, 29) Franco Baresi (Milan, 22)
Fulvio Collovati (Inter, 25)
Pietro Vierchowod (Sampdoria, 23)
Vezni igralci
Gabriele Oriali (Inter, 30) Giancarlo Antognoni (Fioren., 28) Giuseppe Dossena (Torino, 24) Marco Tardelli (Juventus, 28) Giampicro Marini (Inter, 30)
Napadalci
Franco Causio (Udinese, 33) Bruno Conti (Roma, 27)
Sandro Altobelli (Inter, 27)
Franco Selvaggi (Torino, 29) Francesco Graziani (Fioren., 30) Daniele Massaro (Fiorentina, 21) Paolo Rossi (Juventus, 26)
Trener
Enzo Bearzot (55 let)
pa Uribeja, Barbadilla in Mala-squeza.
Kar zadeva Kamerun pa gre povedati. da predstavlja naj večjo nevarnost njegova groba igra, s katero skuša izsiliti povoljen rezultat. To je seveda sad zamisli novega trenerja Francoza Vincenta, ki je zamenjal Jugoslovana Žutiča. Prva zvezda Kameruna je vratar N'Kono, zelo nevaren pa je tudi napadalec Milla, ki nastopa v francoskem prvoligašu Bastii. Vsekakor pa bodo sodniki brez dvoma pazili na igro Kamera -na in ni izključiti, da bodo imeli ti nogometaši rekord-izključitev, čeprav bodo najbrž do začetka svetovnega prvenstva umirili svoje živce.
Skupine in spored tekem
SKUPINA 1
ITALIJA
POLJSKA
PERL
KAMERUN
SPORED TEKEM Ponedeljek, 14. 6., v Vigu 17.15: Italija - Poljska
Torek, 15. 6., v La Coruni 17.15: Peru - Kamerun
Petek, 18. 6., v Vigu 17.15: Italija - Peru
Sobota, 19. 6.. v La Coruni 17.15: Poljska - Kamerun
Torek, 22. 6., v La Coruni 17.15: Peru - Poljska
Sreda. 23. 6.. v Vigu 17.15: Italija - Kamerun
SKUPINA 2
ZAHODNA NEMČIJA
AVSTRIJA
ALŽIRIJA
ČILE
SPORED TEKEM
Sreda, 16. 6.. v Gijonu 17.15: ZRN - Alžirija
Četrtek, 17. 6., v Oviedu 17.15: čile - Avstrija
Nedelja, 20. 6., v Gijonu ZRN - Čile Ponedeljek, 21. 6., v Oviedu 17.15: Alžirija - Avstrija
Četrtek, 24. 6., v Oviedu 17.15: Alžirija - Čile
Petek, 25. 6., v Gijonu 17.15: ZRN - Avstrija
>v -"V	• ■< * thii..	* ..
SKUPINA 3
.umni l/icffc/iji
17.15:
ARGENTINA9
BELGIJA
MADŽARSKA
SALVADOR
SPORED TEKEM Nedelja, 13.6., v Barceloni
20.00: Argentina - Belgija
Torek, 15. 6., v Elcheju 21.00: Madžarska - Salvador
Petek, 18. 6., v Alicanteju 21.00: Argentina - Madžarska Sobota, 19. 6., v Elcheju 21.00: Belgija - Salvador
Torek. 22. 6., v Elcheju 21.00: Belgija - Madžarska
Sreda, 23. 6., v Alicanteju 21.00: Argentina - Salvador
SKUPINA 4
ANGLIJA
FRANCIJA
ČSSR
KUVAJT
SPORED TEKEM Sreda, 16. 6., v Bilbau. 21.00: Anglija - Franclja
Četrtek, 17. 6., v Valladolidu 17.15: ČSSR - Kuvajt
Nedelja, 20. 6., v Bilbau 17.15: Anglija - ČSSR
Ponedel., 21.6., v Valladolidu 17.15: Francija - Kuvajt
Četrtek, 24.0., v Valladolidu 17.15: Francija - ČSSR
Petek, 25. 6. v Bilbau 17.15: Anglija - Kuvajt
SKUPINA 5
ŠPANIJA JUGOSLAVIJA SEVERNA IRSKA HONDURAS
SPORED TEKEM Sreda, 16. 6., v Valencii 21.00: Španija - Honduras
Četrtek, 17. 6., v Zaragozi 21.00: Jugoslavija - S. Irska
Nedelja, 20. 6., v Valencii 21.00: Španija - Jugoslavija
Ponedeljek, 21.6., v Zaragozi 21.00: Honduras - S. Irska
Četrtek, 24. 6., v Zaragozi 21.00: Honduras - Jugoslavija Petek, 25. 6., v Valencii 21.00: Španija - S. Irska
SKUPINA 6
BRAZILIJA SOVJETSKA ZVEZA NOVA ZELANDIJA ŠKOTSKA
SPORED TEKEM Ponedeljek, 14. 6., v Sevillil 21.00: Brazilija - SZ
Torek, 15. 6., v Malagi 21.00: Škotska - Nova Zelandija Petek, 18. 6., v Sevillii 21.00: Brazilija - Škotska
Sobota, 19. 6.. v Malagi 21.00: SZ - Nova Zelandija
Torek, 22. 6., v Malagi 21.00: SZ - Škotska
Sreda, 23. 6., v Sevillii 21.00: Brazilija - Nova Zelandija
, REPREZENTANCE V 4. IN 6. SKUPINI
Brazilija favorit za naslov prvaka
4. SKUPINA
Ta skupina je med najtežjimi na SP. Anglija. Francija in Češkoslovaška imajo enake možnosti, da se uvrstijo v nadaljnje tekmovanje, medtem ko je Kuvajt najbrž že odpisan. Angleži sicer ne razpolagajo s prav močno ekipo in so v zadnjih letih močno razočarali svoje privržence,'ob tem pa so. znani po svoji borbenosti, ki lahko spravi v težave vsakogar. Anglija lahko računa na močan napad, kjer igrajo Mariner, Kcegan in Francis, v ostalem pa je dokaj poprečno moštvo, ki pa ga nekateri kljub vsemu uvrščajo med favorite.
Tudi Francija ima dokajšnje probleme. Francozi polagajo svpje upe v Platinija, ki je edini vrhunski i-gralee. lahko pa kljub vsemu presenetijo, če naletijo na dober dan. Francija Je z izjemo tekme proti Italiji v pripravljalnem obdobju razočarala. Kar zadeva Češkoslovaško je trpba tudi tu pripomniti, da ima trener Vangloš precej težav. Čeho-slovaki namreč niso obnovili svoje vrste, tako da morajo računati na že stare nogometaše in vpiašanje je, kako bodo ti zdržali ritem prvenstva. Glavni steber ekipe je Pa-nenka ob njem pa še Nehoda.
In prav ti podatki kažejo, da bo boj za prvi dve mesti zelo hud, medtem ko Kuvajt ne more računati na uspeli. Ekipo trenira znani brazilski as Carlos Alberto, ki pravi, da bi znali njegovi varovanci presenetiti. Res je. da je Kuvajt v zadnjih letih močno napredoval in je vložil v nogomet veliko denarja, vendar dolar ji še niso rodili vrhunskih nogometašev.
6. SKUPINA
Nesporna favorita v tej skupini sta Brazilija in Sovjetska zveza. Za
Fuicao, brazilski reprezentant z evropskimi izkušnjami
Brazilijo prevladuje mnenje, da bo novi svetovni prvak, pa čeprav je biti favorit težko breme. Brazilci se tega prav dobro zavedajo in so se priprav lotili strokovno. Če k strokovnosti in dolgemu pripravljalnemu obdobju dodamo še vrhunske igralce, je že res, da bi morali Brazilci v finale. Ob Zicu igrajo namreč taki nogometaši, ki nimajo šibkih točk, vsi so pravi mojstri.
Sovjetska zveza je s svojo igro presenetila strokovnjake in bi morala biti presenečenje prvenstva. Šengelija, Blohin, Darašelija in o-stali so porok za vrhunske predstave, tako da ne bi smeli imeti težav za napredovanje v naslednje kolo. Če bi Sovjeti naleteli na slab dan. pa bi to znali izkoristiti Škoti, ki so vselej zelo nevarna ekipa. Edina nevarnost za Škote je njihovo lagodno in večkrat neodgovorno obnašanje, saj so Si 's tem zapravili uvrstitev v Argentini. Ob njihovih nastopih pa bodo najbrž zadovoljni španski gostilničarji. ki so si že sedaj nabavili zaloge whiskyja.
Glede Nove Zelandije pa ni veliko povedati, razen tega, da bodo skušali dobiti v svojo mrežo čim manj golov in upravičiti svojo prisqtnost na mundialu.
Enajst finalov
Francoz Fontaine, najboljši strelec v zgodovini SP
1930 v Montevideu Urugvaj - Argentina	4:*
1934 v Rimu
Italija - ČSSR	2:1
1938 v Parizu
Italija - Madžarska	4:2
1950 v Riu de Janeiru Urugvaj - Brazilija	2:1
1954 v Bernu
ZRN - Madžarska	3:2
1958 v Stockholmu Brazilija - Švedska	5:2
1962 v Santiagu
Brazilija - ČSSR	3:1
1966 v Londonu
Anglija - ZRN	4:2
1970 v Ciudad Mexicu Brazilija - Kalija	4:1
1974 v Munchnu
ZRN - Nizozemska	2:1
1978 v Buenos Airesu Argentina - Nizozemska	3:1
(  ...................................................................................................................................n................................................minimum......"mi.mmi...........................................n,n.......................................■iimmiiumiiiitinmimimmim«
V okviru našega poročanja o svetovnem nogovietnem prvenstvu v Španiji smo se <Močili posredovati tudi kratka mnenja naših bralcev o tej veliki športni prireditvi.
Že v današnji številki smo dobili nekaj odgovorov o tem, kaj nekateri izmed njih pričakujejo od «mundiala», pa tudi njihov pogled na obilico denarja, /ci se pr eta/ca v tem športu in na sve lovnem prvenstvu, obenem pa tudi na spor med Anglijo in A genlino, kot udeleženkama letošnjega prvenstva.
»RIS SKOČAJ
■govec, Gorica):
pravici povedano, ne zanimam za nogomet, ne za šport v ce-Športnih tekem ne gledam ne ne noben član moje družine in svetovnemu prvenstvu ne bo-ledili niti po televiziji.
• se tiče izrednih zaslužkov ne-ih nogometašev, ki nastopajo 'etovnem prvenstvu, naj rečem, »o njihov dohodek kar velik, če služijo s svojo popularnostjo, šepa je milijrda lir ali še celo
več, vendarle pretirana in previsoka.
Čeprav se za šport ne zanimam, pa vendarle menim, da politika ne bi smela vplivati na tako prireditev, kot je svetovno nogometno prvenstvo, saj je vsako športno delovanje lahko le pozitivno.
VLADIMIR KARIŽ
(Profesor, Nabrežina):
Za nogomet se zanimam le občasno, saj za to nimam dovolj časa. Bolj se bom kajpada zdaj zanimal za svetovno prvenstvo, kateremu
bom sledil predvsem po televiziji. Favorita nimam in me tudi ne zanima preveč, kdo bo zmagal. Uživam le ob igri, namreč ob lepi igri. Naj še povem, da se ob gledanju nogometa posebno ne razgrejem, želim pa naj zmaga najboljši.
To kar se na nogometnem svetovnem prvenstvu dogaja izven igrišča, pa ni več šport, ampak trgovina. Sploh pa nam svetovno prvenstvo ne bo dalo pravične slike pravega nogometa. saj ga nekateri igrajo zaradi denarja, drugi iz ljubezni do igre, torej na različnih osnovah.
Bojim se pa, da bo na to prvenstvo vplival tudi spor med Anglijo in Argentino. Čeprav menim, da i-ma Argentina v tem sporu prav, želim, da se ta vojna ne bi odsevala v svetovnem prvenstvu.
DUŠAN KRAVOS
(Pristaniški delavec, Trst):
Sam se za nogomet le malo zani mam, bolj se pa zanima sin Alek-
sander, ki tudi že šest let vesla pri gasilcih (in bo v nedeljo nastopil na Bledu). Zdi se mi, da so taki športi, kot je n.pr. veslaški, boljši od nogometnega. kajti tam je več idealizma, pri nogometu pa je v ospredju predvsem denar, mnogo denarja.
Zadovoljen pa sem, da bo prvenstvo potekalo kljub vojni rqed Argentino in Veliko Britanijo, kajti šport bi moral biti nad vsem, tudi nad vojno. Športniki se morajo meriti med seboj, tudi če so države med seboj v vojnem stanju.
TOMAŽ PAVLETIČ
(Diplomirani ekonomist, Izola):
Svetovno prvenstvo se bo letos odvijalo delno tudi v znamenju vojne med Argentino in Anglijo, vendar to je stvarnost, ki jo je treba pač sprejeti: vojne poznamo že tisoče let, nogomet pa komaj sto.
Prvenstvu bom sledil pred domačim televizorjem in si pri tem zaradi visokih zaslužkov nogometašev ne
bom posebno belil glave. Menim, da so zaslužki nogometašev realni, saj zaslužijo sorazmerno s svojo priljubljenostjo in zanimanjem ljudi za to igro.
Sicer pa tudi novinarji dvigajo te cene s svojim poročanjem, in s tem s populariziranjem te igre.
MARIO KRALJ
(Uradnik, Gabrovec)
Vedno se zanimam za nogomet, kateremu sledim po časopisu in televiziji. Zato bom sledil zavzeto tudi svetovnemu prvenstvu, od katerega pričakujem predvsem to, da bo nudilo vsem ljubiteljem te igre športno igro in mnogo pravega športnega u-žitka.
čeprav nogomet rad gledam, pa se mi zdijo zaslužki nogometašev le pretirani, saj bi tudi marsikdo drugi zaslužil s svojim delom in sposobnostjo višje plače.
Če se bosta Argentina in Anglija srečali med seboj, bo to vsekakor
prineslo tudi določene politične za plete, vendar menim, da do takega športnega srečanja, kljub vojni, mora priti. Politika se v šport ne bi smela vmeševr.i.
SLAVKO ČOTAR
(Kvalificirani ■ zidar, Gorjansko
pri Komnu)
Pričakujem, da bo letošnje svetovno prvenstvo zahimivo, kot že dolgo ne. V Španiji se bodo zbrale mnoge prekaljene reprezentance, zato lahko predvidevamo, da bodo tekme res borbene in napete.
Še posebno zavzeto bom sledil nastopom jugoslovanske reprezentance, ki bo morala zdaj naprej startati na prvo mesto v svoji skupini, ker bi ji to olajšalo nastopanje v nadaljevanju prvenstva. Španija bo za «plave» gotovo izredno trd oreh. Na splošno pa menim, da se okrog nogometa zlasti svetovnega prvenstva, pretaka preveč denarja. To ni dobro.
LADISLAV DEVETAK
(Delavec, Sovodnje):
Za šport se ne zanimam, saj sodim, da sem pri petdesetih letih že prestar za to. Pri naši hiši se za šport bolj zanima sin. Svetovno nogometno prvenstvo pa bom po tele viziji kljub temu gledal, vendar brez kakih preferenc: gledal bom pač to. kar bo trenutno na ekranu. Seveda, pa si bom ogledal le nekatere tekme. Za bolj sistematično gledanje ne bo časa.
Kot delavec pa menim, da je svetovno nogometno prvenstvo, in nogomet sploh, tvar, okrog katere se pretaka preveč denarja. Igralci so preveč plačani in to ni prav.
Kar se tiče spora med Anglijo in Argentino in nastopa teh dveh držav na svetovnem prvenstvu, pa menim, da tu nekaj ni v redu: ni prav namreč. da se fantje teh dveh držav na eni strani sveta med seboj pobijajo, na drugi pa se zabavajo.
STANISLAVA JERKIČ
(Sobarica Trst):
Zaradi svoje službe imam zelo lo časa, vendar bom svetovm prvenstvu rada sledila, če bom i la čas. Tekme bom gledala pri nu, kajti ves šport mi je všeč če utegnem, ga na TV prav r gledam in to vse panoge.
Svetovno nogometno prvenstvo velika predstava in tudi sicer je gomet pravi spektakel. In če je gometna igra lepa in privlačna, mam nič proti temu, da nogo taši zaslužijo visoke vsote.
Dejstvo, da bosta Anglija in gentina, ki sta med seboj v vc kljub vsemu igrali na tem pr\ stvu, se mi zdi po eni strani pi po drugi strani pa tudi ne.
V jutrišnji številki bomo sredovali napovedi naših l cev o favoritih svetovnega veustva v Španiji.
KOŠARKA
PRI TRŽAŠKEM PRVOLIGAŠU
Žeravica: «Za letos še nič»
Jugoslovanski strokovnjak bo skoraj gotovo zopet vodil državno reprezentanco, ki je po Tanjevičevi ostavki ostala brez trenerja
Ranko Žeravica, jugoslovanski strokovnjak in gotovo eden najboljših trenerjev na svetu, letos ne bo treniral tržaškega prvoligaša Bic.
To nam je včeraj po telefonu dejal sam Žeravica.
«Res je, imel sem stike s tržaškim prvoligašem, toda letos gotovo ne boni treniral v Trstu. Po Tanjevičevi ostavki kot zvezni trener naše reprezentance, je sedaj naša izbrana vrsta pred svetovnim prven-
I	' sj
stvom ostala brez vodje. Reprezen tanci pa je treba pomagati. Predstavniki košarkarske zveze so me že vprašali, če bi prevzel vodstvo reprezentance. Takoj naj povem, da sem si medtem zastavil povsem drugačne načrte. Obenem pa bi hotel pomagati naši izbrani vrsti*.,
«To se pravi, da si že sprejel novo obvezo v reprezentanci?»
«Trenutno še ne, verjetno pa bom*.
«Kar pa pomeni, da je dokončno odpadla možnost, da bi lahko tre niral v Trstu.»
»Seveda!*
*To pa ne izključuje možnosti, da bi lahko za leto dni prevzel vodstvo tržaškega prvoligaša.*
«0 tem pozneje.* (bi)
Rudy Damico novi trener tržaškega prvoligaša
Vodstvo tržaškega košarkarskega prvoligaša Bic je sporočilo, da je *a novega trenerja najelo Američana italijanskega porekla Rudyja D’Amica.
D’Amico je v prejšnji sezoni treniral moštvo Bartollnija Iz Brindisi-ja, ki pa je nazadovalo v A-2 ligo. D’Amico je bil tudi trener izraelskega moštva Makabija, s katerim Je med drugim tudi osvojil naslov evrdpskega prvaka.
Dražen Dalipagic pri Real Madridu
BEOGRAD - Jugoslovanski reprezentant Dražen Dalipagič bo v prihodnji sezoni igral za moštvo madridskega Reala.
Dalipagič pa bo v tej ekipi na-
stopal le v pokalu prvakov, v prvenstvu pa bo igral Mirza Deliba-šič.
«Podpisal sem za Real, ker je bil ta klub z mano zelo korekten,* je dejal Dalipagič. (nb)
TENIS
TURNIR V MESTRAH
Ostoja in A. Panatta izločena v 2. kolu
MESTRE — V drugem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Me-strah sta bila izločena tako Italijan Adriano Panatta kot Jugoslovan Marko Ostoja.
Panatto je premagal Američan Steve Krulevvitz s 6:3, 3:6, 6:1, medtem ko je Romun Florin Segarcea-nu odpravil Ostojo s 6:2, 6:3.
V naslednje kolo pa se je z dokajšnjo težavo uvrstil favorit številka ena, Argentinec Jose Luis Clerc, ki je premagal svojega rojaka Castellana s 6:4, 1:6, 6:1.
Milan poražen
EAST RUTHERFORD - Z golom 25-letnega Angleža Steva Hunta je Cosmos premagal Milan v prijateljski tekmi.
S tem uspehom je enajsterica Chi-naglie obdržala nepremagljivost, ki traja že dve leti, saj prav toliko ča sa ni izgubila nobenega mednarodnega srečanja.
«7. TURNIR MLADINSKEGA CENTRA« V GORICI
Danica in MK GO osvojila 3. mesto
V	sredo sta bili na igrišču Dijaškega doma v Gorici tekmi malega finala za 3. in 4. mesto v moški odbojki in košarki v okviru «7. turnirja Mladinskega centra Gorica*.
V	turnirju moške odbojke je tretje mesto osvojila šesterka Kulturnega društva Danica z Vrha; pri košarki pa peterka Mladinskega krožka iz Gorice.
IZIDI
MOŠKA ODBOJKA KD Danica - MK-G 2:1 (7:15, 15:9, 15:13)
KD DANICA - VRH: Darin. Gabrijel, Albin, Robert in Ivo Devetak, Venko in Maurizio Černič.
MLADINSKI KROŽEK GORICA: David Klanjšček, Igor Pahor, Rudi Pavšič, Damjan Klanjšček, Fe-ruccio Mužič, David Sošol, Marko Komel in Igor Komel.
SODNIK: Vili Prinčič; zapisnikar: Flavij Baranja.
Odbojkarji z Vrha so v tekmi za 3. mesto zasluženo premagali ekipo
MK-G po lepi in izenačeni igri. Zadnji odločilni set je bil prav gotovo najlepši del srečanja.

ODBOJKA
«POKAL PETRA ŠPACAPANA*
V drevišnjih finalnih tekmah tudi OIympia
01ympia iz Gorice, ASFJR iz Čedada ter PAV iz kraja San Giovanni ob Nediži so finalisti letošnjega, 8. odbojkarskega turnirja za «Pokal Petra Špacapana*, ki ga na igrišču Katoliškega doma prireja športno združenje 01ympia.
Kot smo sicer že poročali, sta si 01ympia in ASFJR zagotovili prestop v finalno skupino z zmagami proti Jami jam in Boru, oziroma Kanalu in Soči.
V sredo zvečer pa je bila na vrsti š~ 3. skupina, v kateri so nastopile ekipe Bovca, Juventine in PAV Na-tisone.
IZIDI
Bovec - Juventina 2:1 (—6, 5, 10) PAV - Bovec	2:0 (5, 8)
PAV - Juventina 2:1 (—12,8,14)
Kot je že iz rezultatov razvidno, so bila srečanja v 3. skupini zelo izenačena
Drevi s pričetkom ob 19.30 pa bodo na igrišču Katoliškega doma finalna srečanja. 01ympia, PAV in ASFJR bodo igrali «vsak proti vsakemu* za določitev zmagovalca letošnje izdaje »Pokala Petra Špacapana*. (PR)
V ORGANIZACIJI SLOGE
Mcdvaški turnir
V organizaciji ŠZ Sloge se je pričel 1. moški mladinski'medvaški odbojkarski turnir, ki je. prirejen za mlade fante stare do 16 let, ki bivajo na vzhodnem Krasu.
Sinoči so odigrali prva srečanja, ki so bila vsa zanimiva, napeta in borbena. Opčine so izgubile tekmo z Bazovico in sicer z rezultatom 0:2,
aillllllllllllllllllllltllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllMItlllllM
Argentina - Belgija (p.p.) X Argentina - Belgija (d.p.) X Cavese - Lecce	X
Cremonese - Spal	1
Fnggia - Sampdnria	1
Palermo - Lazi«	2
Perugia - Bari	X
Piša - Reggiana	1
Rimini -	Catania	1
Sambenedettese - Pescara X Varese -	Pistoiese	1
Verona -	Brescia	(p.p.)	1
Verona -	Brescia	(d.p.)	1
X
X
millllllilMIIIIIIiniMlinillllltlllimHMIffllllltllKmiMlMHMHIMIIIIIIIIIHmmuiMailimillllMIMimillMIIMlt*
BALINANJE
V ORGANIZACIJI ŠK KRAS
Jutri v Zgoniku mednarodni turnir
V okviru 18. občinske razstave vin bo jutri ŠK Kras priredil v Zgoniku mednarodni balinarski turnir za «9. kraški pokal*. Tekmovanja se bo udeležilo kar 12 četverk z množičnim zastopstvom ekip iz Slovenije, s katerimi Kras že vrsto let uspešno sodeluje. Tudi tehnična rednost ekip je taka, da lahko pričakujemo res kakovostno igro in zanimivo borbo za vsako točko.
Pa poglejmo seznam nastopajočih društev. Iz Ljubljane prihajajo poleg pobratenega Partizana Moste še Jama in Svoboda, nato še Cerknica, Kastau z Reke. primorske e kipe Komen, Kobjaglava in Repen tabor ter zamejska društva Kraški dom iz Repna, .Sokol iz Nabrežine in domači Kras. ki bo igral z dvema postavama. Tekmovanje se bo začelo ob 8.30, in se bo odvijalo na balinarskih stezah v Zgoniku in Repnu. V primeru slabega vremena pa v telovadnici pristaniških delavcev na Proseku. (B. S.)
as — Opčine 1:1
kolu zamejskega balinarske •venstva sta v Zgoniku Kras čine izenačila 1:1 (13:1. 913).
ATLETIKA
V NEDELJO V GORICI
Kakovostno tekmovanje
Nedeljskega atletskega mitinga, ki ga na igrišču Fahretto v Gorici prireja goriška hranilnica, se bodo u-deležile številne italijanske ekipe in ekipa iz Nove Gorice, bo okrepljena z najboljšimi tekmovalci Slo-
venije. Svojo udeležbo so napovedale Fiamme aro iz Padove, H so italijanski in evropski prvaki, športna skupina vojske iz Rima in drugi.
Tekmovanje je pomembno zato, ker se ga bodo udeležili priznani tekmo valci in ker bo dva tedna pred ab solutnim prvenstvom športnih društev. Poleg tega bodo na goriškem tekmovanju ugotovili pripravljenost tekmovalcev in na tej osnovi sesta vili ekipe, ki bodo sodelovale na tekmovanjih skozi vse leto.
Pred pričetkom tekmovanja bodo nastopili folklorna skupina iz Pod turna in padalci.
Fabio Ruzzier odličen v Miljah
Na občinskem stadionu v Miljah so bile tekme v teku in hoji, ki jih je organiziral tržaški Marathon. Na tekmah, ki so bile v kategorijah članov in amaterjev, so nastopili tudi trije adrievci, od katerih je najboljši rezultat dosegel Fabio Ruz zier v hoji na 10 km, ki je v treh dneh že drugič izboljšal lastni društveni rekord, ki znaša sedaj 52’11”1. S tem rezultatom se je a-tlet uvrstil na drugo mesto.
Med člani je na razdalji 1500 m po dveh letih premora spet startal Egon Renko, kateremu se sicer še pozna slaba priprava, vseeno pa je dosegel soliden čas 4'37’'4, med tem ko je med amaterji Flavio Milano na isti razdalji zabeležil nov osebni rekord 4’57"7 in tako prvič tekel pod 5’. (R. F.)
medtem ko je postava s Padrič in iz Gropade premagala Trebče z 2:0.
POSTAVE
OPČINE: Bandelj, Hrovatin, Ker-pan, Gulič, Filipčič, Fonda, Jerič, Čok.
BAZOVICA: A. in M. Komar. To-gnetti, Cocevari, M. in R. Kalc.
TREBČE: Andrej Kralj I.. Andrej Kralj II., Canziani, V. Kralj, M. Kralj, L. Kralj.
PADRIČE-GROPADA: Kralj, Gregork Milkovič, E. Milkovič, Kalc, Baldassin, Ota. (INKA)
TURNIR KADETOV V RENČAH
Domačini najboljši
V organizaciji NK Renče so se 5. nogometnega kadetskega turnirja za »Memorial Ivana Furlana Patra*, ki je potekal pod pokroviteljstvom
Zveze borcev, udeležile štiri ekipe.
ki so dosegle te izide: Reriče - Primorje	1:0
Staranzano - Vrh	2:0
Primorje - Staranzano	3:3
Renče Vrh	4:0
Primorje Vrh	3:0
Renče - Staranzano	1.0
Končni vrstni red: 1.	Renče,
Primorje, 3. Staranzano in 4. Vrh.
Rudi Varl
V TEŽKI KATEGORIJI
Holmcs-Cooncy
LAS VEG AS — Danes ponoči bo v Las Vegasu boksarski dvoboj za svetovni naslov v težki kategoriji med Holmesom in Cooneyem.
Oba boksarja sta doslej še neporažena in - pričakovati je ogorčen boj.
KOŠARKA
Naš prapor
71:64
MK-G -(39:32)
MLADINSKI KROŽEK GORICA: David Klanjšček 17, Igor Pahor 4, Igor Waltritsch 6, Marko Komel 12, Aleš Waltritsch 6, Ugo Dornik 22, Adriano Stacul 4.
KD NAŠ PRAPOR (Pevma, Oslav-
Jutri konec
Sinoči so bili v okviru «7. turnirja Mladinskega centra Gorica*, kateri se že dva tedna odvija na Goriškem, na sporedu finalne tekme tekmovanja v ženski odbojki.
Danes pa je prost dan tekmovanj; pripravlja pa se na jutrišnji zadnji dan turnirja, v katerem sta na sporedu finalni tekmi moške odbojke in košarke.
Spored jutrišnjih finalnih tekem:
KOŠARKA
20.00: univerzitetni študentje -MK - Gorica B
MOŠKA ODBOJKA 21.00: MO Sovodnje - MO Štan-drež A
Sledi nagrajevanje in prosta zabava.
Organizator vabi vse nastopajoče tega turnirja, da se jutri zvečer zberejo v prostorih Dijaškega doma na sklepni prireditvi «7. turnirja Mladinskega centra*.
je. Št. Maver): Marjan Sošol 27, Boris Morelj, Franko Sošol 2, Wal-ter Mikluš 2. Silvan Gravner, Livij Semolič 33, Moreno Furlan.
SODNIKA: Samo Sancin in Mauro Dornik: zapisnikar: Igor Komel.
Peterka Mladinskega krožka A je uspela v malem finalu premagati s sedmimi točkami razlike ekipo Na šega prapora in tako osvojila končno tretje mesto na skupni lestvici košarkarskega turnirja Mladinskega centra.
Po odigranih srečanjih malega finala bodo na sporedu jutri tekme velikega finala za 1. in 2. mesto. Pri sporedu zaključnega dela je prišlo do manjših sprememb programa in sicer: najprej bodo nastopili košarkarji, nato pa odbojkarji.
Drevi občni zbor ŠD Sovodnje
Drevi s pričetkom ob 21. uri se bodo na rednem občnem zboru zbrali sovodenjski športniki. Na skupščini, ki bo v dvorani Kulturnega doma, bodo ocenili opravljeno delo ter nakazali smernice za bodočnost vaškega športnega društva, ki usmerja največ svojih sil v nogomet.
Občni zbor predvideva najprej predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, nakar bo sledila disku sija. Skupščino bodo sklenili z izvolitvijo novega odbora.
NAMIZNI TENIS
«POKAL JULIJSKIH ALP*
Sonja Milič (Kras) brez konkurence
Prejšnji konec tedna je bilo v Gradežu vsakoletno namiznoteniško tekmovanje za pokal Julijskih Alp, na katerem so nastopile izbrane e-kipe iz dveh obmejnih dežel Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Koroške.
Našo deželo so zastopale tudi številne igralke in igralci Krasa. V ekipnem delu tekmovanja je ženska postava Krasa v sestavi Milič, Bla-žina in Škrk utrpela dvojni poraz s tesnim 2:3 proti Vrtojbi, oz. mo štvu Niktdorf. Precej bolje pa je šlo v igri posameznic.
Sonja Milič ni imela enakovredne tekmice in je s prepričljivim 2:0 odpravila po vrsti igralke Zanot, Pil-gram in Zalogar. V finalu za prvo mesto pa še Gorkičevo. Blažinova je klonila Škabarjevi že v prvem kolu, Škerkova pa je premagala Marego,
iiiiiiiiMiifiiiiiiiiiiiiMiiitiiiitMiiMiiiimttiitiimiiimiiMiiimfiiiimiiiiiimniitttliiMiiMiiiiitiiiiiimiiiitiHiiii

OBVESTILA

ŠD Primorje
sklicuje danes, 11. t.m., ob 21. uri na sedežu na Proseku sestanek za vse člane in simpatizerje društva. Govor bo o sestavi novega odbora, kar je življenjske važnosti za nadaljnji razvoj in obstoj ŠD Primorja.
» * »
Egami — Kal
včlanjen v CONI, organizira tečaje tradicionalnega karate do. Informacije na šoli «France Prešeren*, Strada di Guardiella 13/1 ali na tel. št. 734-634 zvečer.
» * •
ŠD Polet
obvešča, da se bo v ponedeljek, 14, junija pričel kotalkarski tečaj za začetnike. Starši lahko vpišejo svoje otroke Da kotalkališču, na Rcpentabrski ulici vsak dan razen
sobote in nedelje od 18. do 20. ure. * * *
Jadralni klub Čupa priredi tečaje optimistov od 19. 6.
do 26. 6.; prvi tečaj «surfov» od 19. 6. do 26. 6. in drugi tečaj od 27. 6. do 4. 7. 1982. Cena 15.000 lir. Prvi tečaj na potovalni jadrnici do Kornatov od 12. 6. do 19. 6.; drugi tečaj od 19. 6. do 26. 6. 1982. Prijave in informacije na ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11., tel. 76-73-04.
I
u
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
X
2
1
2
X
1
2
X
2
1
X
2
a je nato naletela na poznejšo finalistko Gorkičevo.
V moški konkurenci je Štoka klonil Bernardelliju, Colja pa Ma-tjaševiču iz Kočevja. V konkurenci
mladink pa sta bili N. Marušič in Ukmar brez moči proti Cappelet-tijevi oz. Pelaškjerjevi. (B. S.)
VATERPOLO
RIM — Od 29. julija do 8. avgusta bo v Guajaquilu svetovno vaterpolsko prvepstvo, za katero so izžrebali posamezne skupine takole:
A skupina: Španija, .Italija, ZRN, Nova Zelandija.
B skupina: SZ, Avstralija, ZDA.
Egipt.
C skupina: Madžarska, Kuba, Grčija. predstavnik Azije.
D skupina: Jugoslavija, Nizozemska. Francija, Kanada.
POPRAVEK
V našem nedeljskem komentarju o 3. AL smo zapisali, da je vodstvo Primorca zamenjalo trenerja Edija Kralja. Kot nas je vodstvo Primorca samo opozorilo, je Edi Kralj dal ostavko in le nato je prevzel vodstvo ekipe novi trener.
-*T>bn
, -o	«i strt
/|i.
m
#' m
f: . %
■im
.	. Mal
ESPAN A 82
© R.F4E.P.
URADNA GAZIRANA PIJAČA
v» .V
Kjer je šport
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
VRST. Ul. Montecchi 6. PP 559	Tel. <040) 79 46 /2 (4 linije) TU 460270
Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1
Tal. (0481) 83382 (85723)
Naročnina Mesečno 8.000 lir
celoletna 59.000
V SFRJ številko 6.00 din, ob nedeliah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din. za organizacij in podietia mesečno 120,00, letno 120o!go'
PRIMORSKI DNEVNIK
Poetnl tekoči rocun zo Italijo Založništvo tržaskego tiska. Trst 11-5374 Stran 8
11. junija 1982
DZS 61000 Ljubljana
Zo SFRJ Žiro račun 50101-803-45361 ADIT —
Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi	Ob delovnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh dmain dežel v Italiji pri SPI.
.	. I iffr £'••» italijanske]]
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiskar'^ trst MtoZnikovPR»
m
VLADNA STRANKA KANU POSLEJ EDINA DOVOLJENA STRANKA
Kenijski parlament soglasno sklenil uvesti enostrankarski sistem v državi
Kdor bi hotel ustanoviti drugo stranko, naj odide drugam, pravijo v Keniji, kjer so enostrankarski sistem označili za zgodovinski mejnik v političnem življenju države
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
NAIROBI — Dogodek so označili za »zgodovinski mejnik*. v 19-letni zgodovini kenijske neodvisnosti. Kenijski parlament je enodušno sprejel ustavne spremembe, po katerih je v deželi uradno uzakonjen enostrankarski sistem, z vladajočo KANU. kenijsko afriško nacionalno unijo, kot poslej edino zakonito stranko. Tiste pa. ki «sanjajo o drugi stran-ki», so pozvali, naj odidejo drugam, češ da je <'99 odstotkov Kenijcev*, za eno stranko.
Za enostrankarski sistem so se v Keniji odločili po izredno naglem postopku. komaj kakšen teden po tistem. ko so se v vrstah nekaterih radikalnih politikov pojavile zahteve po ustanovitvi opozicijske soda listične stranke ter pičel teden pred zasedanjem parlamenta, na katerem naj bi sprejeli novi, zavoljo trenutnih finančnih težav prejkone strogi proračun za prihodnje leto dni. Politično ozračje v Keniji je najbolj
razgrel nekdanji podpredsednik O ginga Odinga, ki je obsodil enostrankarske režime v Afriki, češ da peljejo v diktaturo, zato so ga. skupaj z bivšim poslancem in znanim radikalnim politikom Georgeom An-yono, izključili iz stranke KANU.
Po tistem so «iz razlogov javne varnosti* za nedoločen čas zaprli že sedem ljudi, od tega poslanca Ancono, bivšega namestnika šefa tajne policije ter njunega odvetnika pa tri predavatelje nairobijske univerze in enega novinarja, pri katerem so našli, »sumljivo knjigo*. Toda te aretacije, «ne dokazujejo, da je Kenija zašla v politično krizo, kot je poročal britanski BBC*, je rekel vplivni ustavni minister Njonjo ter se pohvalil. da je Kenija še zmerom lahko za zgled demokracije ostali Afriki, glede na to. da pozna volitve vsakih pet let, s po več kandidati za eno mesto.
Podpredsednik Kibaki pa je rekel, da velja kenijski sistem «socialne demokracije za naprednega* ter o-
OB NARAŠČANJU DRŽAVNEGA PRIMANJKLJAJA
Spet so se vnele polemike med ministri PSI in KD
Zakladni minister Andreatta tarča ostrih napadov kolegov Formice in De Michelisa
RUM — Medtem ko postajajo resnične razsežnosti državnega pri manjkljaja že prava zagonetka, o-staja demokrščanski minister Andreatta v središču vseh polemik v vladi in izven nje. Kot je znano, je prav pred kratkim parlament o dobril, po sedmih mesecih vnetih debat, finančni zakon k državnemu proračunu, ki je določal najvišjo možno zadolžitev države na 50 000 milijard lir. kar je ogromni znesek, zlasti v primerjavi s primanjkljaji drugih razvitih držav. Povsem gotovo pa je, da bo dejanski deficit še mnogo večji, čeprav ni še znano za koliko, ker Andreatta ni predložil parlamentu niti februarja niti maja blagajniških računov, kot mu je narekoval zakon.
V političnih krogih krožijo različne številke, od 58.500 milijard, ki jih neuradno navajajo v zakladnem ministrstvu. 60 do 65 tisoč milijard, ki jih je prav tako neuradno omenil Spadotini, 63.000 milijard, o katerih govorita socialistična ministra For-mica in De Michelis, do 69.300 mili jard lir, ki jih navajajo poslanci KD. Naj bo kakorkoli, gotovo .ie. da primanjkljaj presega predvidene meje in da ni soglasja niti o od govornosti za presežek niti o sred stvih, s katerimi naj bi zapolnili vsekakor veliko vrzel. Andreatta je obljubil, da bo pokazal parlamentu račune prihodnjo sredo, šele tedaj bo torej znano, kolikšna .je luknja in se bodo začele razprave o tem, s čim naj se zapolni.
Glede odgovornosti za poslabšanje stanja v državnih blagajnah so v preteklih dneh socialistični ministri, zlasti Formira in De Michelis. praktično obtožili Andreatto nesposobnosti, češ da ne zna nadzorovati tekočih izplačil zakladnega ministrstva. po drugi strani pa ga dolžita vztrajanja na politiki visokih bančnih obresti, ki močno bremeni tudi državo kot dolžnico. Zakladnemu ministru je priteklo spet na pomoč vodstvo KD, ki vrača socialističnim ministrom milo za drago. Formici očita, da kot finančni minister napoveduje davčni priliv, ki se nikoli ne uresničuje (čeprav je treba resnici na ljubo povedati, da so glavni nasprotniki njegovih predlogov o strožjih ukrepih za preganjanje davčnih utaj prav v vrstali KD), druge ministre pa dolži, da stalno pritiskajo na zakladno ministrstvo z zahtevami po novih izdatkih.^ kar oboje nuino privede do povečanja primanjkljaja.
Spet zvračanje krivde drug na drugega med posameznimi ministri in med strankami vladne koalicije, k; je jasno znamenje globokih nesoglasij o strategiji za izhod iz krize in sploh o gospodarski politiki, ki naj bi jo vlada vodila v teh težavnih razmerah. KD torej za sedaj brani na vse kriplje svojega zakladnega ministra in zagovarja njegovo recesijsko politiko, a bo treba videti, ali bo mogla enako storiti tudi ob novem bližnjem »preverjanju* med vladnimi strankami, ki ga mora Spadolini sklicati v kratkem. Tedaj bo treba odločiti, komu naložiti nova bremena za zapolnitev luknje najmanj 10 do 15 tisoč milijard, ki se je ustvarila v državnem proračunu in rešitve ne bodo lahke, saj se bodo po vsem videzu sindikati odločno uprli novim davkom, ki bi prizadeli spet tiste, ki jih edini plačujejo.
RIM — Generalu Ninu Pastiju. članu neodsivne levičarske skupine v senatu, so včeraj ameriške o-blasti izdale vizum, s katerim se bo lahko udeležil konference OZN o
»apartheidu*, na katero ga je povabil sam generalni sekretar svetovne organizacije. Bivši general NATO sme vstopiti v ZDA le z izrecnim dovoljenjem ameriškega državnega tajništva, na spisku ka terega je več nezaželjenih gostov.
NEAPELJ — Neapeljska kamora je tako razvejana in vplivna, da je včeraj prisilila vse lastnike trgovin naselja S. Antonia Abateja, da so zaprli svoje poslovne prostore v znak ža lovanja zaradi nasilne smrti nekega krajevnega kamorističnega kolovodje. Ukazu se niso odzvali samo tri trgovine: neka starinarna, lekarna in pa cvetličarna, še ta pa samo zato, ker je morala poskrbe ti za vence za pogreb kamorista.
pozoril tiste, ki hočejo »sejati zmedo s tujimi ideologijami*, da so po skušali eksperimentirati s socialistično filozofijo že v nekaj afriških dr žavah, vključno z dvema sosednima, vendar pa jim je spodletelo. Mislil je očitno na sosedni Tanzanijo in Etiopijo.
Minister Njonjo pa je pozval tiste, ki hočejo ustanoviti drugo stranko, naj gredo drugam, vendar ne v dežele, ki nas obkrožajo, ker jim tam tega ne bodo dovolili. Prav v tem času so z univerze v Dar El Salaa-mu izključili štiri kenijske študente, ki so zapro: ili za politični azil v Tanzaniji. potem ko so po lanskih neredih na nairobijski univerzi pobegnili iz Kenije. Očitno so tanzanijske oblasti hotele preprečiti njihovo politično delovanje na • univerzi. zato so jih izključile, niso pa jih odvzele političnega azila. V Tanzaniji je pred meseci dobila politični azil tudi znana kenijska radikalna poslanka Chelagat.
Med sprejemanjem zakona n u-vedbi enostrankarskega sistema so v parlamentu poudarili, da si Kenija ne more privoščiti razkošja druge stranke, ker se Kenijcem mudi v u resničevanju razvojnih načrtov. Zagrozili so tudi s strogimi ukrepi proti tistim, ki pravijo, da bo zdaj prihajalo do ilegalnega izražanja odpora proti oblasti.
KANU je bila na oblasti v Keniji vse od razglasitve neodvisnosti leta 1963. Tedaj je Kenija sicer poznala tudi drugo stranko KADU, v kateri je bil generalni sekretar zdajšnji predsednik Moi, vendar se je le-ta prostovoljno zlila s KANU. Drugo o-pozicijsko stranko, kenijsko ljudsko unijo, KPU, pa je leta 1966 ustanovil Oginga Odinga. vendar so jo po treh letih delovanja prepovedali. Odtlej je bila Kenija dejansko enostrankarska država, ne pa tudi pravno. saj je ustava še naprej dovoljevala ustanovitev druge stranke.
Izmed 50 neodvisnih afriških držav poznajo večstrankarski sistem ta čas le v sedmih, to je v Boicvani, Gambiji, Mgvriciju, Nigeriji, Senegalu. Ugandi in Zimbabveju. V Gabonu je enostrankarski sistem nred 13 leti uzakonil predsedniški dekret, v Zambiji ga je pred 10 leti sprejel parlament, v Sierra Leoneju pa so ga pred štirimi leti potrdili na referendumu. V Tanzaniji obstaja edina «stranka revolucije* CCM od leta
1977. ko sta se združili tanzanijska afriška nacionalna unija TANU, s celinskega dela ter Afro-shirazi z otoškega dela države.
Poslej edino dovoljena stranka KANU je sicer izredno heterogena organizacija, v kateri se mešajo raznoliki politični interesi, od skrajno desnih do radikalno levih, z močnimi primesmi plemenskih vplivov, kar je v preteklosti že vodilo v ustanavljanje ozkih skupin. Predsednika Moija čaka potemtakem še naloga, da tudi v tej raznolikosti uveljavi svojo avtoriteto in po vsej priliki bo to storil na kongresu KANU, predvidenem za to jesen.
TIT DOBERŠEK
CUNEO — Z drznim posegom so karabinjerji osvobodili 45-letnega zdravnika Maria Midola, ki so ga bili ugrabili 2. aprila letos. Obenem so tudi aretirali njegovega edinega »ječarja*. Zdravnik je bil zaprt v nekem hlevu v okolici Cunea.
Pred svetovnim prvenstvom
Španski notranji minister Juan Jose Roson si je včeraj ogledal enega od dveh helikopterjev, ki jih je civilna zaščita dala na razpolago v pričakovanju svetovnega nogometnega prvenstva. V helikopterjih je vsa najnujnejša oprema, da lahko morebitnim ranjencem med pre vozom v bolnišnico nudijo uspešno pomoč	(Tclefoto AP)
HllllllirihlllllUlllllllllllllIlliiiillitllllllllllinillinflliniflllllllllllllllMIIIIIIlillllHIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIimillllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIlllllllllllllllllllllllMlllllltlllllllB
VČERAJŠNJI SKLEP SODNIKOV KASACIJSKEGA SODIŠČA
Delna razveljavitev catanzarske razsodbe Novi proces zaradi pokola na Trgu Fontana
Potrdili oprostitev za Giannettinija, poleg Frede in Venture pa se bosta morala zagovarjati tudi Valpreda in Merlino
RIM — Proces zaradi pokola na Trgu Fontana v Milanu bodo obnovili pred prizivnim porotnim sodiščem v Bariju. To je včerajšnji sklep kasacijskega sodišča, ki je osvojilo« priziv državnega pravni štva iz Catanzara proti Francu Fre di, Glovamflju' VetttUri, Pietru Val predi. Mariu Merlinu, Gian Adeliu Malettiju in Antoniu Labruni. Ka sacijsko sodišče pa je dokončno potrdilo razsodbo iz Catanzara za bivšega agenta tajnoobveščevalne službe SID. ki so ga oprostili obtožbe za pokol zaradi pomanjkanja dokazov.
Dvanajst let po tistem tragičnem dnevu 12. decembra 1969, ko je v
IIMIHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMinillinfllltllHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIfllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIItlMIMIIMIIIIIIIIIIIIIimilllllllMIIIIIIMlimillMIlliitllMIlllllllllllia
•m
Gorska skupnost Nadiških dolin za zaščito slovenske manjšine
Zavzema se tudi za utrditev stikov s tolminsko občino m za koordinacijo ob meji na področju turizma in cestnih povezav * Vključiti opozicijo v delo skupnosti
SPET Eli SLOVENOV - Gorska skupnost Nadiških dolin, ki zajema predvsem občine s slovenskim prebivalstvom, se aktivno vključuje v pomembnejša dogajanja, ki o-značujejo politično življenje na območju ob meji. Med drugim je ''..postavila tesne stike z upravitelji tolminske občine, s katerimi se dogovarja o možnostih za kooperacijo na področju cestnih infra rtruktur in turizma V zadnjih me secih se je to sodelovanje st okre pilo in ie pričakovati, da bodo prav kmalu izdelali in sprejeli stvarne programe za ovrednotenje Matajurja
Gorska skupnost Nadiških dolin je začela posvečati pozornost tudi vprašanjem slovenske narodnostne skupnosti. Revija gorske skupnosti je pred kratkim objavila zakonski osnutek krščanske demokracije za zaščito naše manjšine s komentarjem poslanca Bressanija. V reso lucijo ob sprejemu proračuna za leto 1982 pa so vključili poseben odstavek, v katerem je izražena želja, naj parlament obravnava to vprašanje in naj se pri tem izpgne strumentalizacijam in radikalizacijam na krajevni ravni.
Predstavniki KPI so glede tega odstavka zahtevali večjo stopnjo jasnosti in večjo mero pretakanja idej. kar bo prispevalo k iskanju primernejših in sprejemljivejših re site v.
Pripadniki raznih skupin so zahtevali naj se gorska skupnost ak tivne.je vključi v reševanje problemov na njenem območju in naj posebno pozornost posveti vprašanju cestnega omrežja. Socialisti in ne odvisni so še zahtevali, nai se v delo gorske skupnosti v večji me ri vključi tudi opozicija nai nave že boliše stike s slovenskimi kulturnimi organizacijami.
ČEDAD — Tržaški dijaški dom Srečko Kosovel .je pred kratkim ob sodelovanju Inštituta aa proučeva-
nje slovenskega jezika v Čedadu predstavil v gledališču Ri stori animirani balet Ostržek. Predstave, ki so jo pripravili italijanski in slovenski otroci iz Trsta, se je udeležilo večje število osnovnošolcev in srednješolcev.
Rezijska folklorna skupina v Grčiji
ČEDAD — Rezijska folklorna skupina je v torek odpotovala na deset-
dnevno turnejo v Grčijo. Rezijski folkloristi so v tej državi gostovali že pred petimi leti, ko so zapustili res odličen vtis, tako da jih je grško ministrstvo za kulturo letos ponovno povabilo v goste.
Ta turneja sodi v okvir širokega delovanja omenjene folklorne skupine, ki požrtvovalno ohranja izvirne rezijske plese, glasbo in pesmi. S svojimi številnimi nastopi v Italiji in po Evropi širi obenem tudi poznavanje kulturnih značilnosti in posebnosti Rezije in krajevnega slovenskega prebivalstva.
eksploziji peklenskega stroja na se dežu kmečke banke na Trgu Fon tana v Milanu izgubilo življenje 16 oseb, 87 pa je bilo ranjenih, bodo torej ponovili drugostopenjski pro ces, ki ie s svojo razsodbo preše netil in razburil vse italijanske na predne sile.
Takoj po samem pokolu se je vsa zadeva zapletla, saj so skušali preiskovalci dokazati, da so za atentat !■ rivi anarhisti. Zaradi pri stojnostnih in drugih proceduralnih zapletov, ko so morali večkrat me n.jati sedež procesa, se .je obrav nava zaradi pokola na Trgu Fontana začela šele januarja 1977, pred porotnim sodiščem v Catan žaru. Dve leti kasneje so na do smrtno ječo kot glavne krivce za pokol obsodili Fredo, Venturo in Giannettinija, anarhista Valpredo in Merlina pa so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
Drugostopenjski proces, ki je bil prav tako v Catanzaru, pa je v celoti spremenil prvo razsodbo. Sodniki so potrdili oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov za oba a-narhista, a so jima naprtili 4 leta zapora zaradi združevanja v zločinske namene. Kar pa je razburilo skoraj vso italijansko javnost, je bila nezaslišana oprostitev krivde za pokol trojice neofašistov, ki jih .je prvostopenjsko sodišče obsodilo na dosmrtno ječo. Freda. Ven-tura in Giannettini so bili za prizivne sodnike krivi le prevratniškega delovanja in atentatov od te bruar.ja do avgusta 1969, ne pa po kola na Trgu Fontana. Prav tako so znižali kazen za častnika SID generala Maletti.ja in za kapetana Labruno.
Državno pravnišivo iz Catanzara je takoj sprožilo priziv proti taki nezaslišani razsodbi, ki je hotela prekriti eno na.jtemneiših strani no-
tudi ta proces začel z «izvirnim grehom*. Sodstvo še vedno vztraja pri anarhistih in ie potrdilo oprostitev krivde za pokol bivšega " a-genta SID Giannettinija. Prav tako je kasaci.jsko sodišče zavrnilo priziv catanzarskega državnega prav ništva proti Emiliu Borghese.ju, Ro bertu Gargamelliju. Angelu Ventu ri. Antoniu Massariu in Marcu Poz zanu.
V še nepojasnjenih okoliščinah
Umrl režiser Fassbinder
BONN — V še nepojasnjenih okoliščinah je včeraj nenadoma pre-
minil eden izmed najuglednejših nemških režiserjev srednje generacije. 36-letni Rainer VVerner Fassbinder. V svoji 164etni bogati karieri je Fassbinder zrežiral več kot 40 dolgometražnih filmov, s katerimi je skupaj s kolegi, kakršni so Herzog, , ItVenders in Fleischmann, globoko obnovil nemško kinematografijo. S filmom »O Veroniki Voss* je letos dobil zlatega medveda na berlinskem festivalu.
CASERTA — Sedemnajst in petnajstletna fanta sta ubila tretjega mladoletnika po prerekanju pri razdeljevanju skromnega plena, sadu malih ropov.
illllliiliiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiniiMiiiiiiiiiiMMimiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii
PRIPRAVE NA 12., KONGRES ZKJ
Brez gospodarske stabilizacije ni uspešnega samoupravljanja
Izjave predsednika predsedstva CK ZKJ Dušana Dragosavca
BEOGRAD — Povsem gotovo je. da ni uspešnega samoupravljanja brez gospodarske stabilizacije in o-bratno in da samoupravljanje in stabilizacija ne moreta dati večjih rezultatov brez dejavnosti ZK oziroma vseh v politični ureditvi. To je poudaril predsednik predsedstva CK ZKJ Dušan Dragosavac v izjavi za jugoslovansko RTV neposredno po seji CK ZKJ, na kateri so sprejeli predloge dokumentov za 12. kongres ZKJ.
Po njegovih besedah bodo na 12. vejše italijanske zgodovine. Priziv-1 kongresu največ pozornosti namenili no porotno sodišče iz Barija bi mo- stabilizacijskemu programu in nje-ralo sedaj popraviti catanzarsko govemu uresničevanju, napako, a po vsem sodeč, se bol Dušan Dragosavac je nadalje o-
Atentatorja žrtvi lastnega peklenskega stroja
CANOSA Dl PUGLIA - Dva a tentator.ja sta izgubila življenje za radi predčasne eksplozije peklen skega stroja, ki sta ga sama postavila v neko zaprto diskoteko v središču Canose. Razmrcvarim in zogleneli trupli ne dopuščata, da bi preiskovalci identificirali aten tatorja, po vsej verjetnosti Da gre za navadna zločinca, ki sta name ravala »kaznovati* lastnika lokala. 26-letnega bolničarja Antonia Ma tarrese.ia, ki se očitno ni hotel no koriti «zakonom» krajevnega ood zemlja.
Strahovita eksplozija in Dožar. ki se je kmalu zatem razvnel, sta po polnoma razdejala diskoteko. Eno izmed trupel je eksplozija celo no gnala na cesto. Eksplozija ie tudi uničila železne navoinice in vhod na vrata, da ie dejansko nemogo če ugotoviti, če rta atentatorja v diskoteko vdrla, ali pa sta imela klkič.
Tragični dogodek ie močno nve sunil orebivalstvo. Kriminal v Ca nosi ?e precej razširjen, a se no navadi ne poslužuje tako drastič nih »prepričevalnih* sredstev, ki s«> včasih, kot na primer tokrat, ma ščujejo nad samimi avtorji.
pozoril, da »imamo še vedno nekatere zgodovinske mite, ki vznemirjajo našo javnost*. Opozoril je na različne razprave glede tega, kdo je kakšnega porekla in dejal, da smo lahko mirni, če o tem razpravljajo znanstveniki v ozkih strokovnih krogih. če pa to postaja tekoča politika in prihaja do dokazovanja, da ima neki narod ali narodnost večje pravice kot drugi, potem to že prehaja v nacionalizem, ZK mora na takšne pojave odgovoriti, ne da bi ocenjevala, kdo ima prav v znanstvenem delu. To smo že zdav .aj razčistili, vendar pa nihče nima pravice, da bi takšne stvari vnašal v javnost.
Vzemimo na primer razpravo, je dejal Dušan Dragosavac, glede vprašanja ljudi in njihovega izjas-njevanja, da so Jugoslovani. Z u-stavo smo razčistili, da imajo ljudje pravico, da se izjasnijo ali ne, da je to njihova osebna pravica, v katero ne sme .nihče posegati. In od kod zdaj pravica, da nekdo o tem politizira? Na način, kako je to zastavljeno, gre pravzaprav za nacionalizem. (dd)
Zavrnjeni predlogi KPI o zmanjšanju izdatkov za vojsko
RIM — Kot .je znano, .je bila vlada prisil.jena predložiti parlamentu skrajno oknjen finančni zakon, ker bi ga drugače ne mogli odobriti v ustavnem roku. Sedaj .je pa v teku razprava o dodatnem zakonu, ki vsebuje vse izpuščene člene, v poslanski proračunski komisiji, ki ji .je bila zaradi nujnosti poverjena zakonodajna pristojnost. V njej je včeraj večina zavrnila vse spremi-njevalne predloge KPI o prenosu 392 milijard od izdatkov za vojsko k skladu za investicije. Komisija bi morala opraviti glasovanje v prihodnjem tednu, nakar bi naj senat dokončno odobril zakon do konca meseca.
Jugoslavija na zasedanju SEV
BUDIMPEŠTA — Vodnja jugoslovanske delegacije na 36. zasedanju SEV Zvone Dragan je v svojem govoru izrazil zanimanje in željo Jugoslavije za nadaljnji razvoj sodelovanja s svetom za vzajemno gospodarsko pomoč na podlagi sporazuma iz leta 1964 in načel, ki jih določa ta dogovor. Dragan je to sodelovanje označil kot uspešno iu vzajemno koristno na več področjih.
Prepričana smo, da bodo načela e-nakopravnosti, spoštovanja suverenosti, narodnostnih interesov in vzajemne koristi tudi v prihodnje temelj za nadaljnji in uspešni razvoj našega večstranskega sodelovanja, je dejal Zvone Dragan. Vodja jugoslovanske delegacije je spregovoril tudi o poglavitnih težavah razvoja jugoslovanskega gospodarstva v sedanjem obdobju. Težave, s katerimi se ukvarja Jugoslavija, niso samo posledica kriznih gibanj v svetovnem gospodarstvu, ampak tudi neusklajenosti gospodarske strukture m drugih problemov v družbeno - ekonomskem razvoju države, je dejal Dragan.
Ko je govoril o doseženih rezultatih, je opozoril na porast industrijske proizvodnje v letu 1981 za 2.4 odstotka, porast zaposlenosti za 2.8 odstotka, zmanjšanje primanjkljaja tekoče plačilne bilance s 3,7 milijarde dolarjev v letu 1979 na 635 milijonov dolarjev v letu 1981.
Zvone Dragan je izrazil tudi zaskrbljenost zaradi zastoja v pogo vorih med razvitimi m državami v razvoju ter poudaril, da se položaj držav v razvoju nenehno slabsa in da se prepad med njimi in razvitimi državami nenehno veča. (dd)
Izvoz SFRJ v ZDA še vedno peša
DUBROVNIK - Že tretjo leto zapored je na dubrovniškem sestanku jugoslovanskih in ameriških poslovnih ljudi slišati isto ugotovitev — blagovna menjava, posebej njena struktura, resno ogroža hitrejši razvoj sicer uspešnih gospodarskih stikov med državama. Že tri, štiri leta znaša namreč primanjkljaj Jugoslavije 600 milijonov dolarjev (u-važajo za okoli milijardo, izvažajo pa za nekaj več kot 300 milijonov dolarjev): Rezultati iz prvih mesecev letos pa niso dosti boljši. Od januarja do maja je Jugoslavija v ZDA prodala za 125 milijonov dolarjev izdelkov, medtem ko jih je u-vozila v vrednosti 380 milijonov dolarjev. Za letos je bil načrtovan izvoz v vrednosti okoli 700 milijonov dolarjev, kar pa skoraj gotovo ne bo mogoče uresničiti. Dubrovniški pogovori so pokazali, da so jugoslo vanski izvozniki kljub vsemu glavni krivci za takšno neuravnoteženo menjavo. (dd)
PARIZ — Jugoslovanski veleposlanik v Parizu Dušan Popovski je obiskal generalnega sekretar m francoske KP Georgesa Marchaisa in se z njim pogovarjal o notranjem razvoju obeh držav. Izmenjala sta tudi mnenja o mednarodni dejavnosti KP Francije in ZKJ
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
TPK SIRENA prodaja popolnoma novo jadralno desko imgradz. Cena 590.000 lir. Informacije na tel. št. 040/411-589 ali 943-689.
MOŠKI srednjih let išče žensko za skupno življenje staro od 40 do 50 let. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6, pod šifro «Poletje».
PRODAM kvačkane prte iz bombaža razne velikosti. Telefonirati na št. (0481) 780-47
RENAULT 14 TL prevoženih 45.000 km, komaj na novo prebarvan v odličnem stanju prodam. Cena 5.500.600 lir — možnost pogajanja. Tel. 040/811-565 od 12. do 13. ure.
ZAKONCA s priporočili iščeta na Krasu ali v okolici v najem stanovanje ali hišo za poletne mesece. Ni izključen nakup. Telefon (040) 64-382.
PRODAM skoraj nov motocikel to-mos po ugodni ceni. Telefonirati v večernih urah št. 040/410955.
IDEALNA POSODA UN1CDURPLUS CR-18-NI10 iz nerjavečega jekla s 15% popustom nudi dolgoletni zastopnik podjetja svetovno priznane tvrdke. Kuha na zdrav način brez grama masti in brez vode z neomejeno garancijo in servisom. Zastopnik Mario Devetak. Ul. Zanetti 22 - Sovodnje. Tel. (0482) 882112.
PRODAM barvni televizor 26” znamke grundig z daljinskim upravljanjem v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Telefonirati od 13. do 14. ure na št. (0481) 83-535.
ODDAM v najem sobo in kuhinjo po možnosti samski osebi. Telefon 0481-34220.
PRODAM zazidljivo zemljišče na Krasu. Telef on 040/226 294.
HIŠO z dvoriščem prodam pri Kopru. Telefon 040/725-463.
PREDEN PRODATE VAŠE STARO ZLATO ZGLASITE SE PRI ZLATARNI
Aurum
ki nudi konkurenčna kotiran|a in brezplačne ocenitve.
TRST. UL. MAZZINI 43/D TEL. 68980