p9iislaa plačana *> D fjmMiani. maarca 1338 £ef@ SI ® 30 H Nekaj m premišljevanje Pepelnica.., Polnočni avoa z visokih lin jnofcno zabrenkal je, potihnil glas Je violin, strjaar odbrenkal je. ■. Aii mislite, da res? Oh, kako se motite! Ljudstvo aori, pleše in popiva. Ne vsi, ampak norci. Tod® število «ev je neskončno, In kakšne nerodnosti uganjajo ti ljudje! I« Stranj nam pišejo, kako s« pri pokopavanju pusta smešili ondotat domačini v zvezi % nekaterimi Godičani cerkvene pogrebne obrede. Eden j® predstavljal škofa, ki pokopuje, drugi cerkvene strežnike itd. In to pred očmi zijalaste mladine! Ce to ni pohujšanje, kaj pa naj bo! Če pa človek potrka in prosi, naj bi ljudje nekaj darovali za katerekoli dobre namene, pa dobiš hitro odgovor: »Ne moremo, je kriza,< — Kriza, da, ampak kakšna! Ne denarna, ne gospodarska, paC pa je v krisi pamet in vera in življenje po veri. Sporočajo tudi, da je skoraj v vseh gostilnah «a Pepelnico skozi ves dan pela harmonika in so se sukali uesitrudni pari plesalcev in trgali podplate ter stemnili svetost dneva ia resnost postnega časa. Je pač kriza. Kriza v glavah, v starih iu mladih. Prav od tam sliSimo, da jo vsa župnija zapletena v nepotrebne pravde. V brezpomembne pravde, ki niso vae skupaj vredne piškavega oreha. Samo ljubo fazMjenje časti in no dosti drugega. Nič za to, če bodo zaradi teh nespametnih pravd zaSkripali grunti, saj je krha: kdo bo pa kupoval t In nič zato, fe se bo kal sovraštva za rastja med ljudi in bo glodala med njimi Se desetletja: mi živimo v časih krize Pa to vse je postranska reč, to, kar hočemo dati v premišljevanje, to pride «ie sedaj na vrsto. Naša društva ječe pod tfižkim bremenom veseličnega davka. Vsaka družtvana pred-stava in prireditev kar ječi pod raznimi procenti ia avtorskimi zaščitami. Pameten človek » kar čudi, kako morejo raerodajnl krogi izobraževalno delo med našim ljudstvom tako strahovito privijati s silo davčnega vijaka. Ah je to res potrebno? Kakšno korist ima država od tega? polagoma na srce tistim gospodom, « Kujejo postave in iščejo, kje bi nagli pri-"wuih dohodkov za kritje ogromnih fedatkov, lih vsaka država ima, naj sedejo na gte-me plesne zabave po vseli naših krajih in ■ ' kar Poste.no obdavčijo. Za vsako ples-0zabavo najmanj 100 din, v postnem'in v zaL111 639,1 P« 2«) din. To, če je *wa napovedana. Ca pa ai bila oblasti ni« jnanjena, pa vsaj So enkrat toliko. Izvzet ,,ai bi bil samo ples na svatožčinah. Drugače ttiovihb0d6£ ia ilikjer' Tudi PO kmečkih do-ns- naj vodi konkoJo o vsem tem? Najbolje bo, če oblast sama. Na ovadbe ljudi se ni zanašati. A!i ne bo nihče naznanil, ker se boji zamere in so bili morda na plesu tudi njegovi, ali bo pa naznanil brez podpisa, na kakršne ovadbo naj bi pa oblast sploh ne gledala. Državni organi, financarji in orožniki, naj bi vzeli to reč v roke. To nedeljo tukaj, drugo tam. Nepričakovano in nenapovedano. Kvečjemu enega občinskega moža naj bi vzeli za pričo. Takels tiče, ki znajo smešiti cerkvene obrede, naj bi pa oblast kaznovala na ta način, da bi jih povabila na javno prisilno delo. Delati bi morali samo za hrano in ne da bi Se denar prinesli iz zapora. Čemu bi si ti ljudje delali denar iz žuljev tistih, ki davek plačujejo S Tudi bi ne bilo napačno, če bi finančni minister vpeljal davek m. pravde za razža-Ijenje časti. Ce ne na vse, pa vsaj na tiste nepotrebne, kjer se ljudje pravdajo za vsakega osla, za visak posmeh, za vsako dostikrat Čisto nedolžno besedo.., Izvzete naj bi bile samo pravde, če kdo očita bližnjemu nepoštenost v javnem ali zasebnem življenju. Tam, kjer človek res mara nastopiti za svojo čast in neomadeževanost. Davek torej ljudskim nerodnostim, ne pa poštenim društvenim veselicami O tom naj premišljajo vsi, posebno pa tisti, ki imajo v rokah vajeti javne oblasti. Še o pomjMniemh im denarju nanju odpad« po načrtu...Nek®j je iudi manj ugodnih. Značilno pa je, da šo mauj ugodna poročila ia tistih krajev, kjer ja manj kmečke zavednosti Sil kjer m> hile Organizacije mani razvite, Tudi poročita tedaj dajejo povod,'da zopet pišemo o denarju. Ugodna so povod za pohvalo, m ar« j ugodna zahtevajo, da še ponavljamo, kar smo že povedali. Lov za obrestmi Poročita nam tudi pripovedujejo o velikem povpraševanju po obrestni meri za vloge. Samo po sebi je to upravičeno. Prav je, da vsakdo ve točno, kaj mu nese njegova vloga. Moramo pa na tem mestu vendarle opozoriti na izkušnje, ki so biio napravljene v zadnjih ietih. Bilo jo pred krizo precej ljudi, ki so neprestano vpraševali, pri katerem zavodu bi dobili večjo obresti za svojo naložbe. Prenašali so svoje vlogo iz eitega zavoda v dragega kot mačka mlade. Iskali so, kje bo pol procenta več. Ko sa js začela denarna kriza, so bili ti v največjih skrbeh, kaj bo z denarjem. Njih pretirana sebičnost jim jo »spravljala pretirane skrbi. — Svetopisemski pregovor pravi: »Človek, ki hiti obogateli in druge zavida, ne ve, da bo revščina nadenj prišla.« Prav je in dobro, da človek varčuje in hrani. Toda pohlep po hitrem »bogatenja marsikoga »»pelje v nesrečo. To moramo, poudariti sedal, ko se obnavljajo posojilnice in je nevarnost, da grs pri tam lovu za obrestmi mnogo kmečkega denarja v mesta in v tuje zavode. Tak človek, ki mu Je samo zato, da bi hitro nagrabil veliko bogastvo, eo v bogastvo zaijubi In ne vidi {»tam ničesar okrog .sebe. Ne bo odveč, fe navedemo še drug svetopisemski pregovor: »Naglo nerabljeno bo-gastvo se manjša, počasi z rokami nabrano pa eo umoSi.c Ali Je ta lov upravičen? Toda brez ozira na tisto pretirano sebičnost, ki smo jo zgoraj omenili, moramo opozoriti, da ja varnost vlog pri kmečkih posojilnicah vsaj tolik&ut kot prt mestnih. Velikokrat m večja, - zakaj? Stara pobožna pripovedka pravi, da je svati Janez Evangelist na etaj« leta vedno ponavljal eno in isto: »Otročiči, ljubite'»G "med-aeboj.*: Vprašali so ga učenci, za kuj ponavlja vedno isto in zakaj jim ne pove kaj drugega. Odgovoril jim je, da jim to ponavlja, ker je to najvažnejše in ker je od tega odvisno vse drugo. Tudi mi ponavljamo v zadnjem času, kako potrebna je kmečka skupnost iu kmečka zavest ter kako ja treba za ti delati in žrtvovati. Tudi o kmečkem denarju in kmečkih posojilnicah vam stalno pripovedujemo. Zakaj? Ke.r so to danes najvažnejše stvari in' je od tega odvisen napredek kmečkega stanu in njegovega gospodarstva. Ljudje smo taki, da gre slaba stvar pri enem ušesu notri — in notri ostan«. Slabo si kmalu zapomnimo in po slabem se hitro ravnamo. 0 dobrih stvareh pa moramo reči, da nam mnogokrat gredo pri enem ušesu notri, pri drugem pa ven. Treba je neštetokrat povedati, da nekaj ostane, da preide povedana dobra misel dejansko v naše življenje. Po razrvanih razmerah, ki jih je ustvarila denarna kriza, po tolikem nezaupanju, ki je v!adak» do naših kmečkih posojilnic, ja sedaj treba ponavljati tn ponavljati, da jo odslej vsako nezaupanje neopravičljivo in da dela narobe tisti, ki noče tega razumeti. Zato ponavljamo, da je denar v naših posojilnicah varen in da bo polagoma vsaka vloga lahko ispla&ljiva, kadar bo kdo irael potrebo po njej. Poročila z dežele Tudi poročila s kmetov nam dajejo povod, da stvari, ki so bile že zapisane, ponavljamo. Večinoma so poročila vesela in ugodna. Zaupanje ee dejansko vrača In sni moram« zavednost našega kmečkega prebivalstva pohvaliti. Ce emo toliko pisali, naj nam ljudje verjamejo, moramo sedaj tudi povedati, da so nam večinoma radi verjeli. Poročila povedo, da so sa sitneži in radovedneži nomtrili in da dvigajo io tisti, ki res gotovino potrebujejo. Drugi pridejo v posojilnico in dajo oropisati iz stare vloge na novo, kar pač Varoosi pri k metki posojilnici dajej« krnska sestra. Posestniki M> člani in jamčijo " zadrugo 2 vsem premoleujem. Stalnost kmečke lemlje je večja »i vseh listih stvari, na kaUre se naslanjajo mestni zavodi. Tovarne nehajo dela«, rudniki se i »črpajo, trgovina mnogokrat propade — kmečka zemiia pa vedno ostane. Ni praina tista gorenjska beseda: »Grunt ints korenine do pekla«. Ce pride ti, ki je iskal prevelikih obresti, tudi veiiko riskirat Zmešnjava zadnjih sedmih let nas ne -me za zmeraj zmešati. Tudi kmečke posojilnice bodo dale zmeraj rade primerno obrestno mero za v toge, da le pridejo zopet v redne razmere. Zato pa tako ponavljamo, naj pride hitro do popolnega miru, da bodo mogle kmečae posojilnic« spet delati v polnem obsegu kot so pred krizo. Nove vlogi- vedao izplažljire &e «e,o stvar naj rojiet. in zopet ponovimo. Denarna krita je končana. Zato so nove vloge v vseh kmečkih posojilnicah vedno takoj razpoložljive. Na raz.jx)lago je pa vedno vsakemu tudi tisti del stare vloge, ki jc po načrta posojilnice sedaj oproščen. Ta del vaakdo lahko naloži kot novo vlogo, ki je veduo prost« in ki nfee primerne obresti. Kmečka cavedaost Spet ponavljamo: SEseeki denar v kmečko posojilnice. Toliko časa bi bilo treba to ponavljati, da bi prešlo v meso in kri vsakemu knielu, ki ima kaj zavesti, da pripada kmečkemu stanu. Komu v korist nosijo v mesta in v razne tuje zavode kmečki vlagatelji? Ali mislijo, da res toliko s tem pridobe, da je treba izvršiti izdajstvo na kmečkem stanu? Ati ne vedo in nočejo razumeti, da ta denar, ki je nalož.en v tujem zavodu, ue nosi več koristi itmačkemu stanu? Kako ae bo izgovarjal tisti, ki šifer tako rad zabavlja čez centralizem, če pa nosi denar v centralistične ustanove? XI dovoij mogočno trkati na svoja prša in se postavljati, češ jaz sem zaveden kmet. Zavednost je treba pokazati v dejanja. Morda pa je koga sram naložiti denar v domačem kraju in ga nese v mesto. Tudi tak ne bo mogel veliko govoriti o kmečkem ponosu. Vsem takim velja tista beseda pesnikova: >Kdor zaničuje se sam, podlag« je tujčevi peti.« Kmečka skupnost Vsak, kdor iiče koristi pa pri tem prav uič a t! pomisli nt druge ljudi okrog sebe, je sebiiiež, ki škoduje skupnoeti. Noben človek se ue more iagovarjati, da je odvisen samo s*in od seb«. Vsi smo odvisni od družbe, v kateri Sivimo. z«to pa je naša dolžnost., da tudi vei delamo za to druibo, da delamo za »kupne*L Tudi vsak kmet ja doKan skrbeti sa kmečko skupnost Ko j0 Bog poklical Kajna in ga vpraša! kaj je s bratom Abelom, se je Kajn odrezal: >Alt sem mat jaz varuh »vojega brata?« Toda Io izgovarjanje Kajnu ui ni« pomagalo, kajti vsak Človek je do neke mere rea varuh avojega brata. Vsak mers skrbeti ae »mo zase, ampak tudi sa druge. Kajnove be- ljudje pri nas bili navajeni ca tO. da »o znali v boljših časih prihraniti neka] za slabše «a»e. Držali so se svetopisemskega Izreka: »freear nisi v svoji mladosti spravljal, kako boš našel v starosti«. Pa je vendarle tudi pri nas še potreba govoriti o varčevanju, še je treba pripovedovati, da si mora in more vsakdo ockaj pritrgati, da dene sa slabe čase r.a stran. Z denarjem v varno blagajao Kar pa kdo prihrani, naj nato« v pceojilnico, da l-o denar varen. Ali res še ni dovolj TigledoT, kaka nespametni •» tisti, M Hrte denar dtnaa? Te dni so obravnavali pri eodifcš« o tatvini v Zalogu pri Ljubljani, kjer je šlo aa preko 80.000 dinarjev, ki jih je nekdo v tej denarni krizi stiskal doma in jih ni »aupal posojilnici. Zaradi svoje prevelike nezaupljivosti je danes revež. In prav zadnje dni smo brali v listih tole zgodbo: >S tisočaki je spekel praSitka z* avoje goste, ki so snu prišli vo&Kt h godu, posestnik Val&nt Foder iz Novakovcev pri Varaždlnu, V domači krušni peči že dolgo niso kurili. Ko je Foder že 2ažg»i ogenj, je prišla domov njegova žena in nagnala silen krik in vik. Med jokom je povedala, da je imela v peti skritih 8 jurjev, katere pa je ogenj ie ugonobil. Godovni prašiček je bil tako silno draga pečenka.« Čas obnovitve — utrditve Ponovili smo vam, dragi brafri, stvari, ki ste jih vsi že slišali v eni ali drugi obliki, pa so se nam zdele tako važne in potrebne, da smo jih spe* povedali. Bog da), da bi se po njih vsi d,-žali. Pomembne eo te stvari prav sedaj, ko se obnavljajo naše posojilnice. Sedaj jih je treba »trditi, da f*sV dobrih dneh ne pozabljaj hudih, in v budili dneh ne pozabljaj dobrih,« pravi sveto pisma Držimo «e tega! — Učimo se iz preteklosti st bodočnost I Vzorne šole Svoj čas eo pisali časopisi, da so v Belgradu odprli »vzorno šolo«. Takšne šok) bodo — kakor je bilo zapisano — osnovali tudi v drugih večjih meetih naSe države in je menda prišel za Belgradom na vrsto že Zagreb, potem pa Ljubljana. Vzorne Sole smo torej dobili! Služile naj bi za vzgled vsem drugim ljudskim 3olam — drugejpt pomena ne morejo imeti, Marsikoga drži radovednost, kakšna naj bi bila ta vzorna £»la v Sloveniji, pa naj bo kjer hoče. Mislimo tudi, da to vprašanje Sivo zanima slehernega slovenskega človeka, zakaj ljudska Sola vsakega naroda je najobčutljivejši živec na narodnem telesu in bolezen tega živca najhuje pretresa ves narodni organizem. če hodiš po slovenski zemlji in poslušaž skrbi in težave naroda, ti le preroda udari v uho tožba, da naša ljudska šol« ni takšna, kakršno bi ljudje radi. Ne rečem, da ima ljudstvo — v prvi vrsti kmečko — vedno m v vseh rečeh prav, ali to drži, da ima gotovo prav m rečeh, ki jih skoraj soglasno obsoja. In danes, ko po dolgih letih spet »me, se ne-povoljno izraža o dulm, ki vlada v asJih ljudskih Soiah. Ne o vseh, aH o večini. Po tem takem ebveaske ljudske «olo v najvažnejšem vprašanju - to Je v pogledu duha, jr1s*1m-«15, čustvovanja, aH kakor naj bi ge izrazila ona nevidna sila, ki je gibalo narodne v2goje | — niso vzorne, in bo tedaj zaree umestno, ds se jim postavi za zgled nova, v resnici vzora« Sola. Kakšna naj bo? Na to vprašanje je en sam tKlgovof: slovenska! S to besedo je povedano vse. rtikšna naj bo, kakor jo zahteva narod, ki je oosilec in ohranjevale« v«eh ofiiii prvinsMh tfh)Ci, na katerih sloni sila države, n& pffl takšna, kakrSno hoSe pegica Iz naroda izkoreninjenih ljudi. Slovenski narod, ki je z vsemi tvojimi lepimi vrlinami upoštevanja vreden eestaven del državnega naroda, hove in »b teva slovensko ljudsko Šolo. Bo kdo ugovarjal: Saj je vendar slovenska! V slovenskem jesiku se v njej poučuje, slovenski ao učitelji, slovenske so knjige, kaj hočeš 8e več! Vse je res, in vendar... Oai dan sen) »llfctl pomenek dveh kmečkih molakov. »Tvoj fantiček že v šolo hodi, ne?< »Letos je začel. S črkami se vojskuje i« z Abecednikom. Pa, saj nimajo več Abecednika, drugo -me bo mu vzdeli. Prva knjiga-Ko jo Je prinesel domov, nem jo pregledoval, pa ti da Je prav Hvalo slovenska < >Kako to, saj je vendar spisana v r.aS«® jeziku?« »Tisto že, ampak ime SJoveuec je mow!» samo enkrat zapisauo v ajej in šfe t« v taksni zvezi, da je niemvv txMm\ lirez cene i« Tudi invalid^ ie človek Letopisni podatki govore o 75.000 vojnih . L k; jih je še pustilo »Invalidsko Kosovo« Janih po letopisu 1925 240.000), da jc med njimi Srbov . t a « « « » d3.000 Hrvatov »•!»•» 21..506 Slovencev ...... 11.467 Ostali so Nemci, Madžari, Romuni, Bolgari, Cehosiovaki, Turki itd. In bili so ti vojni invalidi cvet fantov in mož, jedra življenja, jekla in dragulji, kajti izmed njih je vojnih žrtev, ftarih od 20 do 50 let 73.500, ki so danes razvaline. In med njimi je bilo 14,920 neomenjenih ia 59.515 oženjenih, ki so imeli otroke od 7 let starosti naprej, skupaj 124.829 o^rok. Kako gleda teh 124.829 otrok zda.j svojega pohabljenega očeta, mater vdovo in kaj jim vstaja v duši, ko se čutijo zapostavljene od drugih? Ali to so podatki samo o priznanih 75.000 vojnih žrtvah, Kaj je pa s tistimi nepriznanimi, ki jih je, kakor je "bilo leta 1924 govorjeno v narodni skupščini pri sprejemanju invalidskega zakona, 500.000? Kaj se z njimi godi, kako fim gre in kako njih otroci v svojih dušah g oje domoljub j?? A koliko jih je, katerih grobovi so že zdaj preraščeni s travo, preorani, katerih se spominjajo šc samo tihe 5K>lze in trpljenje preostalih vdov, otrok, očetov, mater, bratov in sester..., ki so pozabljeni, kakor so po-labljcni grobovi. Številke vpijejo: Dajte invalidom, kar jim gre! veljave, dočirn j© za vse drugo dosti prostora v njej. To mi ni všeč.« Tako sta modrovala. Iz njunih besed kriči resnica: po slovensko pisana knjiga jo brez slovenske duše in srca. Zal, ni edina. Kar pregledujte jihl Za slovenske šole v slovenščini pisane knjige (in to za ljudsko šolo in naprej do univerze), pa vidno, kar otipljivo prezirajo vse, kar je slovenskega; jezik jo sicer še slovenski, vse drugo nič več! Učilelji, v rojstnih in krstnih knjigah še vpisani za Slovence, nekateri niso več Slovenci. Kaj so, sam večni Bog vedi. Pravijo, ™ so Jugosloveui. Jugoslovanov pa ni brez orbov, Hrvatov in Slovencev... Jugoslovansko no raste na posebnem vrtu, ki ga sploh m, ampak samo na slovenskem, srlwkom in jirvaskcnt. Jugoslovanska književnost obstoji srbotr °r io hrani slovens^' hrvaška in . l"'av tako pesem, prav tako zgodo-v, . ,td- I" vendar se že po naših ljudskih j" lzP<>drezujejo žlahtne korenine, ki »rka-1,70 m°6 8lovenske uvesti naših dru-' tako izpodrezanemu mlademu drevescu 0^oku - pa izgubljonih mestiti m niorel° * nifemer nado- Se di l ta "a5 Ubogi slovouski Saj otrok u5i d r "e Zna 8lovenske abecede, pa se že SJovi ItiM°; 0 sv°iem materinem jeziku, nje-rna ' vrest' 'n lepoti še daleč poj-Na k'!!"'3' Pa s'ovon§Sino že odrivajo v kot. ie not!>CU F® ne zna ne onega. Tak venske«1]judske ^ nae°h' 8edanje bt,. DOMOLJUB s dne s), marca 193J. ■Stev. 10, Pred oltarjem ie ustrelil duhovnika V vasi Lubomu pri Poznanju na Poljskem je komunist Novak v nedeljo med službo božjo ustrelil župnika Stanislava Streicha. Novak, ki se jc pred kratkim vrnil iz sovjetske Rusije in vodil propagando med delavstvom v Poznanju, je prišel med sv. mašo v cerkev in začel Streljati z revolverja na duhovnika pred oltar jem. Zadel ga je v sence, da je bil duhovnik takoj mrtev. Ko je duhovnik padel, je Novak planil na prižnico ter zavpil: ».Naj živi komunizem! Storil sein to za komunistično vzvišeno misel!« Petera je skušal pobegniti iz cerkve skozi zakristijo. Da ga ne bi razjarjena množica vernikov prijela, je med begom streljal ter hudo ranil cerkovnika in enega ministranta. Toda kljub temu se mu ni posrečil*) uiti. Ljudje so ga prijeli blizu cerkve in bi ga bili ubili, da ga jim niso iz rok rešili orožniki. Zaradi zverinskega komunističnega umora vlada v vsem kraju silovito razburjenje. Oblasti so morale posiati močne policijske oddelke, da krote razjarjeno prebivalstvo, ki bi sicer vse znane komunistične agitatorje pobilo. Preiskava je ugotovila, da je bil morilec Novak plačan agent ruskih boljševikov in je iz Moskve dobil nalog, naj spravi s poti župnika Streicha, ki je imel zaradi svojega socialnega delovanja izreden vpliv na delavstvo in je v svoji župniji zaradi tega onemogočil komunističnim agitatorjem vsak uspeh. mesece in ki bodo imeli tudi naročnino plačano za mesec julij tn vsi novi naročniki, ki se naroče na dnevnega »Slovenca« vsaj za tri mesece in ki bodo plačali do 4. julija trimesečno naročnino. d »Naše gorice«. Pod tem naslovom je iz-Sia v Mariboru prva letožnja Številka glasila vinarskega društva. Slovenski voditelj dr, Korošec je poslal ob tej priliki omenjenemu listu sledeče pismo: *2elim, da nase vinogradništvo prebrodi svojo krizo, se obnovi ob sodelovanju javnih činiteljev ter omogoči zdrav obstanek znatnemu delu Slovenije, Vinogradniki, vini-čarji, trsničarp, vsi, katerih življenje in blagostanje jc odvisno od sadu trte, vedite, da bodo Vaša prizadevanja za zboljšanje življenjskih razmer uspela, ako boste delali v duhu skupnosti in vzajemnosti, priznavali in cenili pošteno delo drugega tn s trdno vero zaupali v Boga, ki daje sonce našim goricam ia blagoslavlja delo pridnih rok. Pozdravljam naše slovenske vinogradnike! Bog živil d Izpred oltarja jc pobegnil 33 letni Valent I)olič v V oči Gornji v HrvaŠkem Zagorju. Z godbo m v spremstvu številnih svatov »ta ženin in nevesta že prišla v cerkev. Ko je župnik stopil pred oltar, je ženin dejal svoji priči, da ne mara za ženo dekleta, katerega nima rad. Komaj je te besede izgovoril, se je hitro prerinil skozi vrste svatov in pobegnil. Svatom z nevesto vred ni preostalo dragega, kakor da «o jo mahnila domov in pojedli, kar je bilo za svatbo pripravljenega. Ženina so bili namreč atarši prisilili, da je privoli! v zakon z dekletom, ki ga ni imel rad. d Dolžnost vsake žene je, da pozi na redno stolico, ki jo doseže z nar. »FraM-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Ftanz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. OgS. reg. 8. br. mit/K d Ker so sami popravljali rede. Gimnazijski veroučitelj v Sisku je dal dijaku glavni katalog t naročilom, naj ga nese razredniku, . ki je poučeval Ia čas v sosedni sobi. Fanti« je k»t«fog odnese!, takoj za ajioi pa se je iz razreda splazilo Se nekaj dijakov, ki »o začeli popravljati katalog in brisati svoje uhbe ocene ter pisati boljše. Profesorji so prišli sevede takoj na sled goljufiji in uvedli preiskavo, ki je trajala tri tedne, ne da bi sanjo vedeli dijaki. Nazaduje je pet prizadetih dijakov dobilo odloke, da so za vse.ej izključeni iz vseh jugoslovanskih gimnazij. Vseh pet dijakov je hoado v sedmi razred gimnazije. d M« krati« ie dm je stal pred okrožnim »jdižčem v Mariboru zaradi lovaks tatvine 5J- ietni Alojzij Kitne, posestnik iz Brzule, Kline je dejanje priznal, rekei pa je, da hodi na lov zaradi tega, ker ima čas in da je prežal na fazane. Pred sodiščem se je zagovarjal z običajnim zagovorom vseh divjih lovcev — da doma stradajo ic da je preživljal družino z divjačino. Sodišče pa jo bilo o njegovih domačih razmerah poučeno, pa je obsodilo na 10 mesecev zapora. d Za romanje ns Trgat z teletom na prekrasni otok Rab, kakor tudi za romanje k Materi božji zdravja v Split z izletom na otok Hvar, je letos izredno veliko zanimanje. Navodila z lepimi slikami pošilja brezplačno »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Pe-Ira nasip 17. d Dva modrasa je ubil. Franc Aiabrožič, posestnik in lovski čuva; iz Babne gore pri Polhovem gradcu, je 28. februarja pri pregledu svojega okrožja naletel na dva velika modrasa in ju seveda pobil. d Draga pečenka, V domači krušni peči posestnika Valentina Foderja iz Novakovcev pri Var&ždisu že dolga leta niso kurili. Te dni je Foder zažgal ogenj, da bi spekel prašička za svoje goste, Id so mu prišli vol.-"it k godu. Ko je Foder zažgal ogenj, je prišla domov nje-gova žena in zagnala «Jen krik k vik. Med jokom je povedala, da je ime'.a v peči skritih osem jurjev, k«4ere pa je ogenj že ugonobil, Godovni prašiček je bil tako silno draga pe-čenka, 50 letnica smrti največjega prijatelj« nje. dlne. Salezijanski zavod na Rakovniku pr{ Ljubljani je ono nedeljo proslavil na svečan način 50 letnico smrti sv. Janeza Bo3ka. V če-trtek, petek in soboto so bile verske prireditve v cerkvi, enako tudi v nedeljo. Ob tri-četrt na 9 je Rakovnik na svečan način sprejel škofa dr. Gregorija Rožmana, ki je imel nato govor in slovesno službo božjo, Med mašo je mladina lepo prepevala slovenske ljudske cerkvene pesmi. Cerkvene slovesnosti so se nadaljevale tudi popoldne. Zvečer sta bili dve s!»v. nostni predstavi v frančiškanski dvorani « življenja salezijanskih tniaijonov na Kitajskem. Teh verskih slovesnosti ir.i drugih prireditev se je poleg Ljubljančanov udeležilo tudi mnoga vernikov in romarjev z dežele, tako da ie proslava don B iska v Ljubljani potekla zelo lepo, d Sestri dvojčki, starš po 104 leta, obe vdovi, sta nedavno umrli v Banjaluki, d Naši bojevniki. V Ljubljani so imeli bojevniški sestanek združen z obletnico smrti prvega tajnika Zveze bojevnikov, bivšega vojnega kurata Franceta Bonača. V frančiškanski cerkvi je bila ob nabito polni cerkvi sv. maša za rajnkega, cerkveni govor je imel bivši vojni kurat župnik g. Cegnar. Po sveti maši pa je bila v frančiškanski dvorani domača prireditev, katere glavni del je bilo predavanje ravnatelja Sfcojca o bojevniški organizaciji in o njenem načrtu: postaviti na Brezjah narodni spomenik »slovenskemu neznanemu junaku«. Zamisel je vredna, da se vsi zavedni za njo zavzamejo. d Proti vlomilcem, Jože Savinc, ključavničar in invalid, nam je razkazal sanimiv izum, s katerim se je trudil že dalj česa ter je sedaj izdela! popoln model. Gre namreč za napravo, ki opozarja lastnika oziroma najemniki hiše pred vsiljivci, zlasti pred vlomilci. Je to KULTURNI KOTIČEK Od romantik® k realizmu Po Napoleonovem padcu je zavladal v Evropi, zlasti v evropski politika, nov duh: To, kar so narodi posameznih držav želeli, niso dobili, to je državljanske svobode. Dogodilo se je prav nasprotno. Vse politično m kulturno življenje je prišlo pod strogo policijsko oko, vsako ndejstvovanje v narodnem smislu je bilo ratrt«. Poskusi, da bi dali posamezni!;! svojemu narodu k njegovemu jeziku kaj jjisanega, niso uspeli. Duša ie politike je bi! Kleaiens Mettermch. vodja avstrijske poKHke, ki je razprostrl svoje delo tudi po ostali Evropi. Ta pritisk je rodil odpor. Narodi so vedno bolj stremeli po svojih poučnih pravicah, zla«« kulturnih. Po letu 1830 pa se je odpor večal in vsi avstrijski narodi so čuti!«, da mora priti do sprememb. Pri Slovencih je rcatla zahteva po slovenskem čaaoiku. Vse orodje za posamezne poetične liste (Slovenske Novine s prilogo Zora, Ilirske Novice s prilogo Ilirski Merkur) m za izdajanje dobrih slovenskih knjig w mladino, so oile odklonjene. Sele leta 1843 je bilo nadvakratno prožnjo ugodno in nšie so KiBe-ifoke (» rokodelske Novice 5. julija 1843. Siom-Pa >e ^jati L 1846 Drobtinice. Glavna zasluga Novic je v tem, da so prenašale v slednjo gorsko vas misel o slovenskem narodnem preporodu, ki so jo pa zopet sejati med ljudstvo naročniki. Naročniki so pa bili večinoma duhovniki, meščani in posvetni izobraženci, ki so hkrati bili tudi pisatelji Novic, Potem so združile vse tedanje pisatelje, ki eo bili brez glasila, kamor so fwispevali svoje delo. Veliko delo so storile tudi v tem, da so uvedle nov črkopis, kakor ga imamo danes, in sicer gajieo. Tako so se zedfckili ob Novicah slovenski pisatelji ob enotnem črkopisu, p»N tega pa se je ustvarjal še enotni knjižni jezik-Ljudstvo pa je dobilo veselje do branja in do izobraževanja. Čeprav so bile Novice ustanovljene, da bi vršile kmetijski in rokodelski V0' ui, je njihov pomen večji v kulturnem ozku-Slovenci so se začeli zavedati, da slovenski jezik ni tako reven, kakor so si ga oni predstavljali, temveč da se da z njim in v njem razpravljati tudi o zadevah, ki niso bile do tedaj pri nas še predmet tiskanega razpravljanja. Uvideli so iahko, da je ta slovenski jezik celo hogat na izrazih, na besednem zakladu in da je celo zelo lep jezik. Poleg tega so Novice prinašale še pesmi. Razen nekaterih pes®' (tudi Prešeren je sodelw.il) so bile večino«"8 pesmi bolj poučnega značaja. Glavni p«nil< Novic je bM Jovan Vesel Kosesld. Kijemi* »ostane eaoduejše! WRIGLEY (RigU) gume ta žvečenje »o Sem kajenju, preprsgi »uSenje grla, HJsdi in osvežuje. WRIGLEY PS« A. Gumo, Zngrali, Vla&ka IVa. mala naprava, ki se da pritrdit? na vrata, akna, na omar« in ki se sama od sebe sproži Ser vžge pripravljeno patroft®, tako da je zaradi hrupa takoj opozorjena vsa hiša in okolica. Seveda more odstraniti g vrat tako napravo le tisii, Mor ima ključ od nj«. Ca pa hoče nepoklicani odpreti le ss le m na stežaj vrata ali okna, se takoj oglasi strel. Naprava je sel® priporočljiv* zlasti za take naselbine, ki so daleč od krajev z orožniki, pa tudi v mestih bi nemara marsikomu ustregla, zlasti lastnikom skladišč, vinskih in drugih kleti, »»motnih hiš, kamor s« vlomilci aajrajii »plašijo. I;tiiaidit«ij siasuje na Smartinski cesti 6 v Ljubljani. d Pri zaprtja aH pa pri «ota|ck v prebavi msite zjutraj ca tsšč» komtec naravue sFriss>jo9tf oRarju. Nepopis- na je bila žalost faranov, ko jim je "sledečo nedeljo zjutraj gospod župnik »porodil grozno vest Ropar je ciborij podtakni! na pokopališču, kjer so ga našli v ponedeljek, za mon-Stranco pa doslej Se niso našli nobenega sledu. Verno ljudstvo z veliko skrbjo pričakuje, kaj je z monštranco in kje je ropar. Nekega osumljenca je ofožništvo prijelo in upamo, da bo mogoče izslediti tudi monštraco. d italijanskem« benaulata v Ljabljant Prejeli smo več pisem, v katerih se nekateri dvolastniki na italijansko-jugoslovanski meji pritožujejo nad težavami, ki jih imajo s svojimi posestvi na italijanskem oaemlju. Nekatera zemljišča dvolastnikov so menda lapre-menjena v same puščave in trdnjave in je obsežna ravnina preprežena z bodečo žico. Dvolastniškš les so Italijani plačevali samo po 35 lir, zemljišča, ki so jih ©pustoSili po 5 centov za m3. Od vzete zemlje plačujejo dvolasiuiki še vedno davek. Itd. Nekateri posestnik! 'so zaradi takega ravnanja življenjsko prizadeti. Zato gospoda konzula najvljudneje prosimo za posredovanje pri pristojnih italijanskih oblasteh, da se mučna zadeva čimprej in prijateljsko uredi. d Časopisno reklamacijo nis« poštnine proste. Ker se v zadnjem času zopet dogajajo primeri, da naročniki reklamirajo izgubljene izvode časopisov po nefrenkiranih dopisnicah ali pismih, opozarjamo tem potom opetovano vse p. n, naročnike, da reklamacijo že več let niso poštnin® proste in se smatrajo za navadna pisma, četudi m v odprtih kuvertah, d Usodna Kamenjava v nmobelniei. Vaškemu svečeniku 3e je ©mračil um, pa ga je zdravnik poslal v bolniSnico v Pakracu. Na poti ga je spremljal cerkovnik. Ko sta prišla v bolniSnico, je po usodnem naključju, ostal v bolnišnici cerkovnik namesto svečenika, ki Je šel domov. Šele po 12 dneh so od kri!! zamenjavo. Cerkovnik je ta čas moral uživat! vse »sladkosti« zdravljenja umobolnih. d Med ačiteljstvoia. Nad 100.000 dir, je v nekaj letih zmanjkalo iz blagajne učiteljskega društva v Novem Sadu. Nova uprava, ki je pred nekaj meseci nastopila, je pri pregledu blagajne ugotovila visok primanjkljaj in sadevo prijavila državnemu tožilstvu. Na aaiožnp klop bodo prišli vsi odborniki prejšnje društvene uprave, ker jih obtožnica sicer m dolši vsakega posasiiž, pač pa jih smatra odgovora« «a slabo izvrševanje od-borniške dolžnosti. če v z a m e i večino i6CHICHTovo TERPENTINOVO MILO ."in &ns ko ^va/o d Pti gotovih boiesaib isSia tn ieter, ioKntj* kajse« s« žlat#nea urejuje narava« »Frara-Jageiova« grenka voda prebavo is po-speioj« izprazajesje črev. KJtjsižka fckušnje potrjujejo, da domače sdravljeoje dobro učinkuje, ako »e j e sk 1 j« e j « t r s j as t e s č § »Frasis-Josslova« voda pomešana s oekoiiko vroča vode. Beg. ms lita. aao. pel. ia nar, »dr. 3. bi. a«, m. d K»lte tihotapijo gafesurin. Na postaji Bistrica pri Mariboru je našel SelezniSki uslui-benec Josip Ajd tik ob progi večji savoj, katerega je odnesel v pisarno. Kmalu pa je prišel na postajo nezn&n moški ter je pri Ajdu previdno vprašal, Ce je bil morda najden ua progi v bližini postaje kak predmet Ko mu je Ajd odvrnil, da je aavoj v pisarni, kjer ga lahko dobi, če je njegov, se je neznanec obrnil ter odšel,, po zavoj ga pa ni v»5 bilo. Poleni so na postaji savoj odprli ter našli v njem veliko količino saharina. Ker je bii papirnat omot ves očmel od premoga, kaže vse na to, da je prišel saharin čea meja skrit na tenderju lokomotive. Dobavitelj ga je potem na domenjenem mestu vrgel % vlaka; oni, kateremu je bil saharin namenjen, pa je nekoliko zamudil ter je tako prišel' saharin v neprave roke. Uvedena je V glasila slovenskilf trgovcev čitamo pod osnačeifim nastovoffi tudi glftdečs: Pred dnevi smo »Klali, da se f* pripravlja žakoa o sMuoupravah. Kaj j« » to vestjo? Ali s« bo ta obljuba iodl fept>!i»ik sli bo Js sopet ostala le n» papivj«? Pa S« dnsgo vprašanje j« iu; kakšna bodo t« nw9 samottp»re ia kakio® pra vic« bodo šaselfc pi? nmmi »ak.mtu banovine? Kajti tistife iiako^ov, ki lepo (ioae, v resnici ps »ic ae prinaSajo. «n<> Se davao riti. Ljudstvo ht>5« danes resnično samoupravo ia pra-v je, da feoS® saasso takšno, ker tudi mmo iakfea prm&Sa ^.p^itu^ke koristi. Ne zaradi lepSega, itmveč zasadi živih potreb Ijadstva so potreba« samouprave in ««to mo- rajo biti resnične samouprave, ne pa l® prazna olepSava, Nobena reč n« stvre biti naenkrat «gra* jena v celoti in zato tudi ne pričakujemo, d* bi bile kar čez noč samoupravne pravice pokrajin popoJne. Toda za neke stvari bi mogl« le biti dane takoj in brez najmanjšega strahu ia celoto. Seveda pa se samouprava u® sme i»v«sti tako, da bi »e hanovinami kratbomalo odredil® nov s naloge, ne dala jim pa tudi potrebna sredstva. Smisel samouprave nI i® v te*n, da ima ljudstvo v uprevi sami več heaede, temveč da tudi več be-seds d spcsraM javnega de« jjarja. Samouprava brez krepke decarns pod« j« bres vsak«gft smisla, Občni zbor p&s&iiimice v Ljudska |)05».)jik.ii'a v Ljubljani, r. t z il. Z., 24 000.000 din, terjatve v tekočem računu nad 60 " - ' " " uvodih nad imela "v ponedeljek, dno 28. februarja 1938, svoj milijonov din, naložbe pri denarnih svodih nad redni obrni zbor. na katerem je bit odobren ra- 31,000.000 din, vrednostni papirji 2,700.000 din, Nunski zaključek za poslovno leto 1937. iz poročila predsednika prof. Karla Deroiastie povzemamo, Ja je Ljudska posojilnica r Ljubljani :e r Mu 1937 izplaferala neomejeno r»e stare m nore cloge. Kljub temu so se vloge v preteklem letu povijale za nad 1,600.000 din. Vložniki so ohranili zavodu zaupanje tudi v času največje krize. Ljudska posojilnica je opravičila lo zaupanje svojih vlagateljev ter jim je tudi v času največje denarne .stiske šla vedno na roke. V letu 1932 je izplačala aa hranilnih vlogah nad 14,000.008 din. v letu 1933 nad 15,000.000 din, v letu 1934 nad 5.000.000 din, v letu 1935 nad 4,000.000 din in v letu 1936 tudi nad 4.000.000 din. V letu 1937 pa so se vloge kot rečeno kljub temu, da je Ljudska posojilnica izplačevala neomejeno vse slare in nove vloge, povečale ia nad 1,000.000 din. Na koncu leta 1937 so znašala posojila nad nepremičnine pa uad 11,000.000 din. Ves čas krize so vlagatelji pokazati napram zavodu veliko uvidevnost. Zaradi tega iu ker je zavod vedno skrbel na likvidnost, Ljudski posojilnici v času krize ni bilo treba posiužiti se zaščite. Prav Iako ni znižala obrestne mere, ki je še danes za nevezane vloge -1%, za vezane pa do 5%. Dotok novib vlog pa je posebno razveseljiv v tekočem ietu in to v toliki meri, da je Ljudski posojilnici omogočeno, da zopet lahko dovoljuje svojim članom posojila na vkiijižbo in proti poroštvu. Občni zbor je odobril bilanco za leto 1937 ter soglasno izvolil v upravo poleg dosedanjih članov uprave Se gg.: Josipa Oana, gimnazijskega ravnatelja v Ljubljani, dr. Josipa Mala, muzejskega ravnatelja v Ljubljani, dr. Pavla Simončiča, stolnega vikarja v Ljubljani, in Ivana Kebra, posestnika in župana v Dev. Mar. v Polju. je posebne prednost odva. jalMKf« $r®dstv« Dar mol, Vrhu tega deluje milo in ■ez bolsrfin, Zato užlvsjo odrasli in otroci radi Darmol sedaj preiskava, ker je najbrž po navedeni peti prišlo že veliko saharina čez mejo. d Uredbo o državni tiskarni, po kateri bi dobila državna tiskarna monopol nad izdajo šolskih knjig iu zvezkov, je prosvetni minister sklenil umakniti, če bi se uredba uveljavila, bi biie mnoge knjigarne v vsej državi brez zaslužka, odnosno bi morale propasti, ker bi državna tiskarna uživala prednosten položaj. Zastopniki tiskarskih in knji-garskih podjetij so dokazali ministru pro-svete, da bi imela država več zgube na davkih, če propadejo zasebna podjetja, kakor pa bi bik) čistih dohodkov od državne tiskarne. Uredba bo doživela sedaj ponovno nekaj sprememb, nakar bo šele prihodnje leto predložena v odobritev. Najbrže bodo tudi takrat morala zasebna podjetja stati na straži in preprečiti monopolizacijo šolskih knjig in rinit'ih učil v delokrogu državne tiskarne. d Minister dr. Krek je govoril te dni po radiu našim izseljencem o zunanjem in notranjem političnem stanju v Jugoslaviji ter končal svoj lepi govor lakote: Jugoslavija je postala tako za vso soseščino dober in zanesljiv pogodbenik, prodajalec in kupec. Kot taki so se Jugoslaviji odprla tržišča, ki so poprej bila zapita. Jugoslovanski gospodarstvenik ima nov ugled, jugoslovansko blago dober glas in zato pravo ceno, Jugoslavija pa visoko dobičkanosen in poslovni zaključek. Samo v poslednjem letu je Jugoslavija imela skoraj milijardo dinarjev več' dohodkov, kakor se je predvidevalo. V živahnem valovanju evropskih političnih borb je Jugoslavija danes zaželjeni otok miru, reda in napredka. Naša edina skrb riaj bo, da bo vzcvetela tudi še povsod tam, kjer ji naše napake ali tuje ovire doslej niso dale pravega življenja. Z bratskim razumevanjem, medsebojnim potrpljenjem in širokogrudno »lovMsfeo ljubeznijo bomo dosegli tudi to. d V narodni skupščini nadaljujejo s proračunsko razpravo. V minulem tednu so pretresali proračune prosvetnega, notranjega in vojnega ministrstva, ki so bili j>0 več ali manj burni razpravi z veliko večino odobreni, Opozicijski poslanec Raševič se je nekaj «a*a zaletaval v nažo narodno vojsko, a ga je vojni Bsmjster krepko zavrnil in se bo Raševič moral za svoje izmišljotine zagovarjati pred sodiščem. Posebno lepo je bilo poročilo ministra dr. Korošca o našem notranjem položaju, ki je zlasti poudarjal veliko skrb sedanje viade za srečno rešitev hrvatskega vprašanja. d Med mariborskim delavstvom prevladujejo rdečkarji, Pri nedavnih volitvah obratnih zaupnikov v Mariboru so dobili kandidati soc. demokratov 84, lista nacionalistov 15, Jugosl. strokovne zveze 11 in ZZD 3 zaupnike. d Zagrebški pravoslavni metropoli* Dosi-iej ter dalmatinski pravoslavni škof Irinej, zelo znana iz časa bojev proti konkordatu, nista več člana pravoslavne sv. sinode. Na njuno mesto sta izvoljena skopski initropelit Josip in banatski episkop Vikentij. d Hov zagrebški časopis, V Zagrebu je začel izhajati tednik »Nezavismxst», ki nastopa proti politiki HSS in dr. Mačka. Kot odgovorni urednik je podpisan dr. Dragan Hrvoj, med sotrudniki pa so dr. Protuišpae, dr. Prebeg, dr. Lukas, bivši predsednik Hrvatske matice, dr.Vranešič, bivši preds. zdravniške zbornice in drugi. d Baaski svet savske banovin« se je bavil tudi s širokimi samoupravami, katere je obljubila vlada dr. Stojadinoviča. Člani banskega 3v®ta bodo izglasovali posebno resolucijo, v kateri bodo zahtevali samouprave. d Volitve ofer$tffli& zaupnikov n« Jesenicah. Volivnih upravičencev je bišo 3709, V odstotkih znaša udeležba 91%. Oddanih je bilo 3695 glasov, od teh 28 neveljavnih. Glasovi so razdeljeni taikole: zeleni {Zveza združenih delavcev) 275, beli (Jugoslovanska strokovna zveza) 719, plavi (Narodna strokovna, zveza) 828, rdeči (socialisti) 1609, d Šest delavcev je »tesnilo. Pri Bosanski Rači blizu Sremske Mitrovice se je oni petek dogodila strašna neasreča, pri kateri je utonilo pet ljudi. Majhen brod, s katerim so prevažal: po Savi drva, se je začel sredi reke natovor-jen potapljati in z njim vred pet delavcev, ki so brod spremljali. Brod se je potopil tako naglo, da redki ljudje, ki so se takrat nahajali na bosanski strani Save, niso mogli dobiti v pravem času čolnov, s katerimi bi pohiteli a«, srečnikou! na pomoč. Vseh pet delavcev j« utonilo. d Padel j« s drugega nadstropju. V neki hiži v Ljubljani stanuj« več zal&jših dijakov, ki so se igrali razne skrivalnice in druge igre. Hletni dijak Jože Peterim, d podrl Hotnana, ki Z ie vozil na kolesu, se zaletel v kup gramoza in nato Se v brzojavni drog, katerega je skoraj meloffli!. Avto, ki se k sreči ai vnesi, se je ustali žele v jarku poleg ceste, precej razbit, Novincu in njegovemu spremljevalcu se ni nič hujšega zgodilo. Drugače pa je bilo 8 Homanom. Tega je sil«" sunek vrgel s kolesa s tako silo, da je obležal ves krvav in pobit. Kolo je popolnoma zdrobljeno. Poklicali so ljudi, ki so Hornana takoj spravili na Vebrov avtomobil. Veber je HomaJta takoj odpeljal v ljubljansko bolnišnico. d Obiekca se m« je vnela. V Nezbišah pri Pristavi pri Celju se je pripetila strašna nesreča, Šele dve leti stara hčerka Otoperec Frančiška se je grela pri štedilniku. Obiekca se je vnela in otrok je bii kakor živa piamenica. Domači, ki so bili zbegani, «k> brž strgali z otroka oblekco, vendar pa je otrok že dobil kade opekline po vsem telesu, posebno pa na trebuhu, Prepeljali so ga v celjsko bohiifciioo. d Razne nezgode. Pri smučanju si je zlomil nogo v Breznem pri Hrastniku 12 letni Kozofe Drago. — V Novi cerkvi pri Celju se je pri ^odiranju drevja hudo poškodovat 30 letni posestnikov sin Blazinšek Martin. — V Gozdu pri Sv. Duhu nad Solčavo si je zlomil nogo delavec Tisavnik Peter, d Dva gospodarja pogorela. Na Gaberni-ku v občini Zgornja Po-Iskava je nastal požar, ki je uničil vse imetje dveh posestifikov. Goreti je začel kup smrekovega dračja. ki je bii naložen za gospodarskim poslopjem posestnika Oglas je reg, ped S. Br. 181 od 1, IU. 195? Ivana Rebernika. Takoj je ogenj zajel ttsdi hlev in stanovanjsko hišo, potem pa je preskočil še na 25 korakov oddaljeno imetje Reberaikove-ga soseda posestnika Janeza GoSenača, kateremu je požar prav tako uničil hiSo in gospodarsko poslopje. d Požar v župnišžu. Starodavno župnišče v Belih vodah nad Šoštanjem je zadela huda nesreča. Vnele so se saje v dimniku, ki je bil zgrajen po starinskem načina z lesenimi tramovi nad zidom, pa je zaradi tega ogenj prešel na ostrešje, ki je začelo goreti s. visokim plamenom. Ogenj je prvi opazil orga-nist Martin Mikec. Ker je bila streha krita" s skodljami, ni bilo mogoče gasiti in je škoda zelo velika. Zgorel je namreč tudi živež in razno orodje, ki je bilo shranjeno na pod-| strešju, (Dopis % dežele.) i>a je tov. Šinkovec v Domoljubu pod gornjim naslovom povedal resnico, je gotova stvar in niialil senij d« bo vsak kmet pritrdil'. Med pogovorom v družbi kmečkih mož sem te dni omenil gornji uopis, in ker je bil »Domoljube ravno pri rokali, »eni ga glasno prebral, K,o končam, je takoj pri-liomnil ugleden možakar: »ET, kmet 'ne 1» nikdar nič dosege), ker ga gospoda povsod odrine in k tlom tlačiI« in pogovor so je razvil in postal latiiniiv, četudi ni tolmačil nič novega. Vsi možakarji so bili mnenja, da bi sicer organizacija nekaj pomenila, če bi bita ves organizacija in bi imela v vodstvu ljudi, ki bi se resnično zavzela za kmeta A tako pa nima pomena w je. najbol je, da orgarazčaijo pustiš pri mir«, ter se brigaš samo zase in svoj' -grunt. Ko pa se.mi je zdelo,'da je čas, da tudi, jaz "h * Pripomnim, sem skoro predrzno zakričal: >BUče gorenjske, vedno eno pojete in samo za-navijale, skoraj da to zabavljanje znate že na pamet, če pa ga vi g« ne znate, ga bodo znali vaši otroci, ako jim ne bodo drugi dotroblll, da to ne sme biti narodna. pesem, četudi jo morda poje precej naših kmetov. Biti pa zato ne sme, ker ni lepa in tudi ne potrebna, ker marsikaj bi m dalo migace urediti, da ne hI bilo treba godrnjati nad |e-'Podo. Resnica je, da ne bo gospoda uredila ■ aetu vsega, kar za urejeno življenje potrebuje, »•iJ.to tudi ni njena dolžnost. Ako bo kmet orga-J""ranj 31 bo vse lahko uredil sam ter mu ne bo . » čakati na milost in nemilost drugih stanov. ii,!„iPra,.'te' da bi orgauizacija bila dobra, če bi >e a ljudi, dn m jo vodili.' Vso to že imamo, ornr. • s.an,° vns> d« «tvar podprete, ter daste mn»i2'z?®lji !!wC- trte stvari izjavljate VI, ,2 s!e vplivni v kraju. Kako bodo potem razumeli m m ... ________ ■ * ___ aikTgteliih?"^]- ™ ** 'ravnajo po va- •ta kmetje al«! organizirani i it ker niso vi »,•*•; "T "" "i to žalostno? AH ne veste, da vzrok i kmela k !lonl- <*a ste vi in-.vam enaki "•rok, dvvsi kmetle ni«. O-fllnl ' soW " 'lr®ni'nimajo mo« in ■ Ker nimajo' tnofc, ni-knieS DOMOLJUB*, dne 9. marca 1938. RAZGLED PO SVETU AVSTRIJA s Nekaj podrobnosti o zadnjih dogodkih. Narodni socialisti so hoteli napraviti Gradec za glavno mesto svojega gibanja, kakor je Muncben sedež narodno socialističnega gibanja, ker je vodstvo stranke na Dunaju po njih mnenju premalo odločno. S svojim nastopom so hoteii oslabiti vtis Šušnikovega govora ter dokazati, da so v Avstriji že nastale nove razmere. šušnik pa je z odločnim nastopom vse njih nakane preprečil. Prevzel je osebno v3o oblast na Štajerskem, nastopil proti notranjemu ministru $eyss-Inquartu ter poslal na Štajersko toliko zanesljivih čet, da so morali narodni socialisti kat odnehati. Njih položaj je zaradi ponesrečenega puča precej oslabljen in potrebovali bodo mnogo časa, da se zopet opomorejo. — Nemški listi pa pišejo, da ne bo dolgo, ko bo tudi v Avstriji zavladal hitleri-zem. — V Št. Vidu v Podjuni na Koroškem so pokopali Grubclnikovo mater. — Na Žeiinjah so pokopali Tiškarco iz Štriholč. — V Štebenu pri Globasnici je odšla v večnost Rupreclitova hči Micka, ki je umrla za zastrupljanjem krvi. — V Spodnjih Krčanjah so našli v gozdu zmrznjenega 70 letnega starčka Kašparja. — Srednje šole in vseučilišče na Štajerskem so zakadi hitlerjevskih izzivanj začasno zaprte, JTALIJA s To in ono. Pred dnevi sta bila umeščena kot nova župnika g. Filip Kavčič, ki je svoj čas služboval v Črnem vrhu in je bil potem okrog dve leti na jugu, za Deskle in g. Bernard Špa-capan za Brestovico. — Pred časom smo v veliko radost našega ljudstva poročali, da bo v Gorici začel izhajati z novim letom verski list »Sv. gora«. Goriški nadškof je pozneje v svojem uradnem mesečnem listu najavil, da bo list pod naslovom »Svetogorska kraljica« izšel v pričetku januarja. Marec je že. tu, a zaželjene-8a mesečnika pa ni nikjer. Poučili smo se na merodajnih mestih in izvedeli, da so nastale težkoče zaradi obsega lista. Zaradi teh in drugih neprilik sta se odtegnila tudi oba gg. urednika, ki smo jih pred časom imenovali: g. dekan kanalski msgr. V. Bele in g. župnik podgorski Stanko Stanič. — V Hrenovicah pri Postojni je v lari devet gostiln. V nekaterih se pleše in popiva brez meje. Prebivalstvo pričakuje, da se bodo upoštevala njegova čuv-stva, da vsaj v postu preneha v gostilnah divji ples. — 19 letni Jože! Trampuš, ki je stanoval na Goriškem Gradu, jc našel še neraz-streljeno bombo. Brez premiseka se je je lotil izpraznjevati. Pri tem je zarjaveli stroj eksplodiral in nesrečnega fanta razmesaril do smrti. -— V Trstu so pred kratkem zelo svečano sprejeli znanega letalca Stopanija, ki se je ponesrečil ob povratku iz Amerike. Bil je edini od posadke, ki se je rešil. Stopani se je preje pisal Stopar, govori slovensko, dočim njegov oče sploh ni znal italijanskega jezika. V Italiji je Stopani dosegel kot letalec že mnogo časti. — V Oslavju pri Gorici jc umrl 74 letni ugledni posestnik Jože Klanjšek. — Oblasti so zadnje dni razglasile po uradnih listih, da je bilo občini Col priznano častno mesto, da ima soraz- j roerno največ otrok. Prebivalstvo občane šteje I 2061 duš. V občini je 65 družin, ki imajo več I H> * .kot pa sedem otrok. Teh 65 družin je rodilo vsega skupaj 542 otrok, kar znaša več kot pa četrtino vsega prebivalstva v občini. Verjetno je, da bo eolska občina sploh na prvem mestu vse italijanske kraljevine in bo za to dobilu posebno odlikovanje od države, ki deli menda nagrade onim občinam, ki so se odlikovale v »borbi za zibelke«. RUMUNiJA s Huda želoasniška itesreža. šele sedaj so prišle v javnost nekatere podrobnosti o strašni železniški nesreči, ki se je pripetila pri Temešvaru v bližini jugoslovanske meje že dne 27. februarja. listi o njej niso smeli ničesar poročati. Radio postaje so molčale. Tudi v inozemstvo so prišle le skope vesti o obsegu te nesreče. Proti Temešvaru je vozil eks-presni vlak z veliko brzino. Pri Vogtinu v bližini Temešvara je zadel v polni vožnji v osebni vlak in se zaril vanj s tolikšno silo, da sta se lokomotivi druga v drugo naravnost zajedli, medtem ko so bili poštni vagoni, prvi vagon ekspresa in prva dva vagona osebnega vlaka dobesedno zmečkani. Tudi ostali vagoni obeh vlakov so bili razdejani, a ne tako, kot prvi štirje. Ker sta bila oba vlaka polna potnikov, je nesreča povzročila naravnost strahotno razdejanje. Izpod ruševin vagonov so potegnili 65 mrtvih in dvajset hudo ranjenih, o katerih je tnalo verjetno, da bodo ostali pri življenju. Laže ranjenih pa je na desetine. Organizirali so takoj pomoč iz Temešvara in hitra rešvalna dela so marsikateremu rešila življenje. — Oblasti preiskujejo, kako je nesreča nastala in kdo nosi odgovornost za tolike človeške žrtve. POLJSKA s Lep zgled 2» učečo se mladino. Starši so se stepli na tako imenovanem roditeljskem sestanku v neki poljski šoli v Lodzu. Na mesto o vzgoji so se začeli razgovarjati o politiki in sicer tako vneto, da so enega ubili, devet hudo 27 pa manj ranili. Vse pohištvo v šoli so razbili na drobno. Vsekakor vzpodbuden zgled za učečo se mladino! — Tudi pri nas »roditeljski sestanki« niso vedno to, kar bi morali biti za verni slovenski narod, čeprav se ne končajo s tepežem ... NEMČIJA s Krivično preganjanj« katoliške duhovščine. V Markwitz blizu Radebuhla v Nemčiji je župnik odpustil cerkovnika, ker je kradel cerkveni denar. Ccrkovnikova hči se je hotela uad župnikom maščevati. Ob priliki neko društvene zabave, ki se je je udeležil tudi župnik, je nalašč padla župniku v naročje, nato pa takoj zapustila zabavo in ga ovadila. Oblast je župnika zaprla in ga obsodila na štiri leta zavoljo nemorainoati. Kmalu nato se je dekle ponesrečilo in na smrtni postelji izpovedalo, da si je zoper župnika vse izmislila na očetovo željo. Na podlagi te izpovedi so župnika izpustili in cerkovnika zaprli. — Kardinal Bertram je zahteval, da oblast krivico popravi v časopisih. Odgovorili so mu, da bo to izvršeno po radiu. Res so to izvedli toda ob 5 zjutraj, ko radia navadno nihče u« posluša. s Proti sramoten ju duhovščine. Monakovi. ski kardinal Faulhaber je t/,dal pastirsko pi-smo, v katerem vsem vernikom prepoveduje branje časopisov in revij, ki objavljajo a katoliško duhovščino sramotilne člajike ia spise. Kardinalov© pismo je bilo v nedeljo prebrano po vseh katoliških cerkvah. Kardinal pravi med drugim v svojem pastirskem pismu: >Sovražniki Cerkve se trudijo, da bi katoliško vero z razširjanjem obrekovalnih in sramotilnih spisov porušili in čast duhov-ščine umazali. Ko so vsi dosedanji poskusi,, z nasiljem omajati temelje krščanstva, propadli, se je sedaj začela borba e umazanim obrekovanjem duhovščine. Po predpisih koa-kordata, ki ga je nemška vlada podpisatej ima duhovniška obleka pravico do istega spo štovania. kakor obleka nemške armade. —> Gorje narodu, ki ne spoštuje božje besede in dovoljuje sramotenje svoje duhovščine!* V svojem pastirskem pismu prepoveduje kardinal vernikom tudi naročanje gotovih narodno-socialističnih spisov, ki so se v umazani borbi proti krščanstvu najbolj izkazali. TURČIJA s Balkanska zve^a se bo pokazala nekega dne v popolnosti. Na kosilu v čast članov BZ v turški Ankari je imel državni predsednik Kemal Ataturk pomemben govor o BZ. Ugotovil je, da je BZ vsak dan bolj čvrsta. Prepričan je, da se bo BZ, ki nas danes še ne more popolnoma zadovoljiti, pokazala nekega dne v svoji popolnosti, da se bo svet začudil. Mnogo zaslug za utrditev BZ so si pridobili tudi novinarji iz balkanskih držav. Potrebno je, da se politično sodelovanje balkanskih držav utrdi še s sodelovanjem na gospodarskem in kulturnem polju. ANGLIJA s Mežnarji štrajkajo? V angleških protestantskih cerkvah nameravajo starodavno zvonenje tako imenovanih >kariljonov« (skupine do čez sto zvonov od malega, ped velikega zvončka pa do največjega, večtonskega orjaka) odpraviti in uvesti kovinaste plošče ali zvočnike. Tej nameri so se uprli ne morda zvonarji, ki zvonove vlivajo, marveč mežnarji, ki cenijo svoje zvonenje kot veliko umetnost. Z njimi je potegnilo tudi ljudstvo, katero si cerkva brez zvonov in pravilnega zvonenja ne more predstavljati. Ko so mežnarji zagrozili s štrajkom proti nameravani novotariji, jih je ljudstvo podprlo. Najbrž bodo mežnarji zmagali. DROBNE NOVICE___ Lani sc je na Dunaju rodilo 10.000 otrok, umrlo pa je 25.000 prebivalcev. 10,342.000 brezposelnih imajo Združene države v Ameriki. Nebotičnik z 200 nadstropji hočejo zgraditi v ameriškem Chicagu. 250,000.0®0 dolarjev za podporo brezposelnih je določila ameriška vlada. 10.000 krcjs zemljo je pod vodo v južni Kaliforniji (Amerika). Celo vrsto novih šol za letake jc dobila zadnje čase Italija. Umrl j e ®b Gardsketa jezeru aiani italijanski pesnik in politik Gabrijel d'Annunzio. pO DOMOVINI Vinarski sestanek v No vem mestu z oziroui na predstoječo obnovo vinogradov Ijboljše in uspešnejšo vnovčevanje vinskega nridelH sklicuje vinarska podružnica v zvezi t iLrsko in kletarsko zadrugo v Novem mestu na J« 18 marca t. 1. vinarski zbor v Novem mestu, s nrifetkoin ob 10 dopoldne. Pri tej priUki ae bodoobravnavala zlasti vprašanja vinogradniškega zadružništva, najvažnejša vprašanja in pogoji nove obnove vinogradov, izbira in odbira najpriklad-neieili trtnih sort in dobave ter pocenitev neobhodno potrebnih sredstev za obrambo vinske trte nI boleznimi in škodljivci. Omenjenega dne se že ob © prične občni zbor vinarske podružnice, katerega naj se udeleže zla-eli vsi dosedanji člani, vabljeni pa so tudi vsi drugi vinogradniki. Takoj za občnim zborom vinarske podružnice pa ee prične občni zbor vinarske in kletarske zadruge, ua katerega se vabijo vsi dolenjski vinogradniki novomeško-mokrono-Skega vinogradniškega okoliša. S tem občnim zborom je združena vinogradniška razprava z važnim vinarsko-zadružnitn in vinarsko-strokov-nimi predavanji, kjer se bodo obravnavala vsa za vinogradnike najbolj pereča vprašanja. Z ozirom na veliko važnost te razprave pa pričakujemo tudi prav Številne udeležbe. Kraj zborovanja; Velika dvorana Prosvetnega doma. Weble. Ne držite dessarfa sloma! (Dopis.) Hvala Bogu in našim možem voditeljem, denarna kriza je za kmete končana. — Dobro vemo, kdo jo je zakrivil in tudi to vemo, da bi jo takoj v začetku lahko ustavili z malimi sredstvi. Zdi ee, da je nasprotnik našega kmeta nalašč zavlačeval rešitev krize zato, da bi podeželske hranilnice zginile in zalo, da bi ljudstvo zgubilo zaupanje do naših voditeljev. Sedaj je krize konec. Kaj pa sedaj? Tole si zapomnimo kmetje: t. Ne držimo denarja doma. V cerkvi slišimo pridigo: Ne zbirajte 6i zakladov, da jih tatovi ne ukradejo. Tatovi, roparji in druga brezposelna nodrga bo iskala denarja po hišah. Zvedeli bodo, Rdo drži denar doma. In slišali in brali bomo o eatvinah in ropih tu in tam. Vlagatelji, vaša korist bo, da ne držite denarja doma. 2. Zaupajte svoj denar svoji domači hranilnici. Ne dvigajte denarja brez potrebot Tudi ga ne nosite ven iz tare v mesto. Vaš denar je v domači hranilnici prav tako varen, kakor v mestnih bankah, če še ne bolj, ker vam jamči za vsak dinar ne samo hranilnica sama, ampak vsi člani-posestniki z vsem premoženjem in to po zakonu. Denarna kriza so pred 6 leti ni začela na deželi, ampak v velikih mestih. Odtod je nujno prešla tudi na deželo. 8. Ce svoj denar zaupate domači hranilnici, je to vaša korist. Hranilnica bo zopet mogla dali poaojilo jio potrebi. In če hranilnica naredi kaj dobička, more tudi podpirati razne dobre namene v domači občini. V primeru nesreče pri požaru, ali pri živini bo Sčasoma samo domača hranilnica vam lahko nudila prvo pomoč, kakor se je to godilo pred krizo. Ako pa nesete denar v banke, nimate domačini od tega nobene koristi. Kmet. Pogled v Haloze Hak>žani so iskani in hvaljeni delavci, ki živijo od dnevnega zaslužka največ po vinogradih. Povsod blizu in daleč hodijo na delo faico moški, kakor ženske, da ei zaslužijo skromen košček kruha. Kdor zaradi slabotnega zdravja ne more na težje delo, ostane doma brez kruha. Haložan rad dela in bi šel na javna dela celo za »kovača« na dan. Zato kliče veem, ki s« jih tiče: »Dajte nam delal« Leta 1936 je napravil aneg v haloških sadovnjakih ogromno škodo, 6ai j« skoraj po! drevja polomil. Okrajni kmečki odbor v Ptuju je nabavil 200 sadnih drevee, kar je kaplja v morje. Prosimo še banovino, naj prispeva k obnovi sadovnjakov v Halozah! Strašna beda, ki je zadela Haloze, je bila vzrok, de so ljudje posekali stoletne hraste, bore, kostanje in orehi, ki so viharje zadrževali. Tujci so si polnili žepe, domačin je dobil neredko za les komaj toliko, da je plačal vožnjo in delavce. Da flaloie ne postanejo v doglednem čaeu Kras, naj odločujoči čin i tel j i mislijo tsa urejeno pogozdovanje. Dev. Mar. v Polju. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani tem potom še enkrat prosimo, naj se pri ureditvi poletnega voznega reda blagohotno ozira na želje vsega prebivalstva od Dev. Mar. v Polju tja do Litije in še dalje. Zelje so naslednje: 1. Vsi osebni vlaki naj imajo postanek na vsah postajali 2. Lokalni vlaki (rezerva) naj vozijo do Litije Zelo važen v tem pogledu bi bil lokalni vlak, ki bi še! zjutraj iz Litije pred šesto, tako da bi bil okrog pol sedme že v Ljubljani. Tako bi prišlo delavstvo, ki vstopa na vseh postajah od Litije do Polja, pravočasno na delo v Ljubljano, obsavski prebivalci pa bi lahko že v zgodnjih jutranjih urah postavili svoje pridelke na trg. Osebni vlak, ki prihaja po 7. v Ljubljano, bi se tako razbremenil. Splošna želja je tudi, da bi en lokalni vlak vozil iz Ljubljane proti Litiji okrog 10. dopoldne in da bi prišla rezerva iz Litije v Ljubljano vsaj ob pol 3, popoldne, zakaj samo tako je okoličanom mogoč pravočasni prihod v gledališče, v kiao in k drugim prireditvam. Zelo bi bilo bližnji in daljnji okolici ustreženo, da bi rezerva vozila iz Ljubljane proti Litiji okrog 11. zvečer. To so seveda skromne želje. Najbolj nujno je za enkrat to, da bi se ustavili vsi osebni vlaki na vseh postajah in da bi vozila prva rezerva iz Litije v Ljubljano zgodaj zjutraj. Glede potrebe postanka osebnih vlakov na vseh postajah smo že aa tem mestu nekaj povedali. Danes naj še poudarimo, da osebni vlaki vozijo tudi pošto in so zato vsem obsavskim vasem najboljša zveza za hitro dopisovanje. Studenec pri Sevnici. Umrl je po dolgem bo-lehanju posestnik in gostilničar Ivan Pire, oče načelnika tukajšnje gasilske čete. Bil je zaradi svojega mirnega značaja splošno priljubljen. — Preureditev banovinake ceste skozi Studenec še vedno ni popolnoma dovršen«. Prav tako v slabem stanju je tudi občinska pot, ki vodi iz vasi preko Laz do Impoljskega potoka. Naj merodajni činitelji poskrbe čim prej za izboljšanje. Prežganje. Z ozirom na trditve v zadnjem dopisu »Domoljuba« iz naših krajev, izjavljam: Akcijo za razkomasacijo je podpisala večina davkoplačevalcev. Sedaj res nekateri preklicujejo, kajti prišla da bo koruza, ki je podpisniki ne bodo B A Z N G Na božjo pot je plaval neki Indijec. Zbolela sta mu oba ema, pa 6e je zaobljubil Budi, da bo plaval 500 lan daleč do njegovega svetišča, če mu sinova ozdravi. Res je preplaval vso dolgo pot, na,° Pa je zvedel, da sta mu sinova medtem umrla. Najstarejša univerza v "jopi je univerza v Pa-yiji>. Italija. Ustanovitelj »te je bil Lothar, pravnuk Karela Velikega. Za gradnjo velike egiptovske piramide se je ra-»»0 3 milijone kubičnih £rdov materiala; pira-«toji namreč na 13 akrih zemljišča n? z«»lj'i ni tako Po tolikih sovjetskih Ptaienih obljubah vsak-Wav:čeno misli, nneni oceanu namreč SSMBPJS £2* M m ' Izred- l^ovtno zemljo in na Sli?12' Prebivalcev je razno redko .sadje L, GanghoJer: Martini Moster Roman Iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznlč 67 Tedaj se je razlegel iz čumnate krik, igralna deska je zaropotala in prevrnjeni stol je treščil na pod. He-nink je omahnil v družinsko sobo, in Ajlbert je planil za njim s kositrno ročko v zamahu, da bi jo vrgel za bratom. Hrupno so se vrgli drugi med oba. »Pustite, ine, pustite me!« je hropel Ajlbert. »Zgrabim ga za vrat! Goljufal je pri igri, dal mi je korec in je s komolcem odrival kocko!« »Lažeš!« je vreščal Heniuk. »Le kar sem k meni, da ti jih naložim po buticil« S težavo so brzdali bratje oba pijanca. Reka se je prikazala na pragu svoje čumnate, se zopet obrnila in zaloputnila duri. Peneč se od jeze je ošteval gospod Vače oba pijanca. »Naščuj nanju farja!« se je zasmejal Rirtiiger, »Naj jima zapridiga o bratovski ljubezni in o poštenosti!« Hrupno so se za.smejali in gospod Vače je prikimal. »Prav imaš, fant, tako bo far saj za nekaj dober.« Odpel si je ključ s pasa. »Pojdi ponj in če le črhne, ga suni pod rebra.« Rimiger iu Otloh sta odhitela, gospod Vače je pa začel oštevati znova. Glas mu je ohripel, stokajoč se je prijel za glavo, stopil k mizi in dvignil majoliko. Kar jo planil Otloh v sobo: »Oče, oče! Vrata so biia dobro zaklenjena, toda luknja je bila prazna.« Gospod Vače je izpljunil medico, ki jo je imel v ustih, in je zaatrmel v sina. Potem je stresel z glavo, odkrehnil plapolajočo svečo z lestenčevega oboda in planil skozi vrata. Ko krdelo volkov so vdrli za njim sinovi, tudi Henink in Ajlbert, kakor bi se bila mahoma iztreznila. Dospeli so v podzidje. Med odprtimi vrati v pokorilnico je stal Rimiger, bled, in jecljal: »Far in fantč, oba sta ušla, kakor bi bila zletela skozi stene!« Gospod Vače ga je pahnil stran in posvetil v prostor; toda videl je samo gole stene in gnilo slanio. »Njegov patron«, je zabebljal, »njegov patron mu je pomagali« In ob tem čudežu je zatrepetal. Zamolklo je završelo okoli hiše. Ali je bil sunek vetra, ali je bil dež, ki je začel padati? Po dolini in jezeru, po vseh gorah je lilo v nevidnih curkih. Oster veter, ki je ponehaval in se zaganjal, je bičal li-joče curke. Po kolovozu, ki se je vil nad senavskimi pologi, so stopali vsi štirje ljudje, ki so bili zapustili ribičevo hišo. Viho je hodil prvi; Rudlib je bil slekel lodn&to kami-žolo in ovil toplo sukno Rotici okoli glave in ramen; kazalo je, da deklo dežja nič no čuti, pri hoji se ie naslanjala na Rudliba, ki ji je pomagal ln jo podpiral, kjer je le kaka zapreka ovirala pot. Šenaver je zaostal; v temi se je oziral čez črne pologe, proti svojemu ogradu in hiši. Dež mu je bil v obraz in z vzdihom so je obrnil vstran. »Ti moj ljubi dom, bojim se, dn te ne botri nikoli več videl!« Ko so dospeli v Šapbaherjev les, je prižgal Viho baklo, ki jo je bil vzel 8 seboj. Zdaj se je dalo boljše hoditi; zavarovani so bili pred vetrom in dežjem, toda često so morali bresti čez potoke, ki so zalivali pot. Kolovoz se je začel dvigati in eno uro so hodir navkreber. Ko so šli čez obširno zelenico, jim je s planin udarilo na uho mukanje govedi. »Zgoraj mora že sne-žiti,< je menil Senuver, »živina sili domov«. dobili uiti urna, pa tudi po občinske podpore (ia naj gredo drugam. Glavni stebri bivšoga režima se ta akcijo niso podpisali. Sicer je pa akcija izključno gospodarskega značaja in je le obf.Blo-vati. če so jo po bili hoče prikasati kot osebno ali celo politično. •— Josip Stupica, župnik. — Opomba uredništvu: Naj se s to izjavo konča mučna razprava in naj bo začetek vzajemnega dela za blagor vseli občanov. Sv. Daniel pri Prevstljah. Pri Sv. Damelu je umrla Neža Crepinšek roj. Pečnik. Poročena ie bila s prvini učiteljem, ki ga je pri nas nastavila deželna vlada, prej je učil naše otroke orgniust. Kljub visoki starosti — let — je čitaia »Domoljuba* brez očal. Naj počiva v miru! šmihel nad Mozirjem. Nedavno smo Imeli zborovanje JRZ, «a katero je prišel tudi narodni poslanec Preveč Rudolf iz Ormoža. Gre za nujno potrebno cesto Mozirje—šmihel in trdno upamo, da nas merodajni kro^i v tem pogledu «ie bodo pustiti (ia cedilu. St. Rupert aa Dolenjskem. Naši fantje in dekleta, ki eo imeli 9 let neprostovoljnega »oddih«, nam pripravljajo za Joželovo, to je 19. marca, veliko telovadno akademijo, na katero ie danes opozarjamo vse naše prijatelje. — Naše časopisje »Slovenec«, »Slovenski dom: in »Domoljub« je v naši župniji vodilno časopisje. Število naročnikov se od leta do leta veča. Samo »Slovenec« je pridobil letos 6 novih naročnikov. »Domoljub« pa 67 novih. Je pa Se nekaj takih, ki bi posebno »Slovenca« lahko naročili, ki pa bogve iz kakšnega vzroka to odlašajo. Gozd nad Kamnikom. Tudi v naši fari so se oglasili tatovi. V petek 25. febr. je bila okradena Terezija Dolinšek za 1150 din. Kamniškim orožnikom se je posrečilo tatu prijeti. Denar so dobil! večinoma ves nazaj. Takoj naslednji večer pa je bilo vlomljeno v hišo Sušnika Simna. Ker v hiši nihče ne stanuje, je imel tal lahko delo. Odnesel jo pet litrov sadnega žganja ia nekaj drugih drobnarij. Tega iizmoviča pa še niso našli. št. Jurij ped Kuninnt. Igrali smo opereto »čevljar baron« dvakrat in vselej je bila polna dvorana. — Knjižnica je dobila 300 novih knjig, med njimi So tudi Kil krnete poučne. Citajtel <*-Število »Domoljub&vih« naročnikov se je zopet dvignile. Maj storimo Se pri Mohorjevi družbi Svojo narodno dolžnost! i Iz »Boleajifikih Benetk«. Kot bi mravljišče fazkopal, je oživelo zadnjo nedeljo, ko je bilo pred cerkvijo razglašeno, da bo komisija za agrarno likvidacijo poslovala naslednje dni. Nekaterim gre Pismo iz iužne zemlje Te dneve je bilo mnogo razburjenj«. Otvonli so prvi most čez reko Uruguav. Most veze Argentino in Brazilijo. Dolg je 1500 m, /. veliko sloves; ncistjo se je vršila otvoritev v prisotnosti oblasti obeh največjih južnoameriških republik. Na po-vraiku je zadela grozna katastrofa avijon z 9 potniki med katerimi je bil tudi sin prezidenta Justa in več pomembnih osebnosti. Cisto slučajno se pre-zulent sam ni vračal z istim avijonom in je tako bil obvarovan katastrofe, ki je avijon vrgla ua urugvajska tla. Letos iz Brazilije niso prišle le kobilice, pač pa tudi ta tragedija, kateri je novi most dal povod. Kako se pa v koloniji kaj obnašamo, to vas zanima? Pridni smo, kolikor le moremo. Hodimo na božja pota, pa tudi na veselice. Žal, imamo kaj intiogo takih, katerih za božjo pot ni dvignili, na plesu 60 pa prvi in zadnji. V Novi Pompeji, kjer emo v mesecu oktobru imeli popoldanski shod, ee je obralo kakih 500 Slovencev. Toliko jih je šlo tudi v Lujan. Posebno Ia' božja pot nas je zadovoljila. Vet je bilo lepo. Lepo petje in dostojno tsbnažsnjel Tako in «odo(>. no 60 mi tudi drugi rekli. Posebno veselje nam je napravila slovcsnoet prvega sv. obhajila. Jedro otrok je bilo iz sloveti eke fole. Deset sem ,ih pa nabral drugod naokrog S tistimi je bilo dosti opravka. No, pa je bilo vse tako lepo. da je vsem ostalo v najlepšem spominu. Božične praznike smo lepo praznovali. Ob obilni udeležbi in lepem vremenu! Sonca je bilo da smo se kuhali Na pomočnici je bila tai-a vrol čina, da smo kar gflgali. Za novo leto pa nove načrte delamo. Pa « mi nič prav veliko ne ljubi delati velikih načrtov ker so ljudje tako nedovzetni. Eno pa vtekako lahko postavim kot zaključek letnega obračuna: noben načrt mi ni propadel Vsaj zadovoljivo je vse izpadlo, četudi bi bilo lahko marsikaj mnogo bolje, Pevovodja, pevci in nekateri sotrudniki so naravnost občudovanja vrtdai v svoji požrtvovalnosti, in tako upam, da bomo tudi v novem leta doživeli marsikatero presenečenje, VI pa veseli in pridni tam doma bodite! Za-kaj, le verjemile, da je veliko lepši božič v kožuhu kot pa v kopalnih hlačah... Hkdmik Janez. na živce, ker bo to pot raziskano poslovanje prejšnjega agrarnega odbora. Smo pa trdno prepričani, da bo novi agrarni odbor delal pošteno in pravično, tako da bo tudi vsak rovei dobil svoj dele! Sv. J arij ob Taboru. Letos smo imeli mnogo porok. Bog daj vseai novoporočeneeiu obilo sreče. — Knjižnica Kat. prosv, društva ja dobila od Cirilove tiskarno v Mariboru knjig v vrednosti !000 din. Bog plačaj! — Na Veliki petek zapoje moški pevski zbor Kimovčev »Poaijon«. — Elektrika nam bo v kratkem zasvetila. ' Slovenska Krajina. Lansko nesrečno leto je marsikoga prisililo, da bo moral letos v tujino za kruhom. V mnogih naših krajih so povodaji uničile večji del pridelkov. Sedaj se je pojavila še metljavost pri Sivini i« je poginilo nad 15 odstotkov živine, Slimovka ps je zakrivila, da niti zdrave živine «e moremo prodati. Zato toliko izseljencev. Črnomelj. Vrtnarsko ■ zelenjadareki tečaj smo imeli te dni. Predavala sta nadzornik Kafo! in ravnatelj Lap. Udeležencev vse tri dni nad sto, od teh nad 00 fraitov in deklet. Sladka gora pri Šmarju. Dne 38. febr. je umrli dobra žena Teren j a Zdolšek v 81. letu starosti. Posebno se je odlikovala v ljubezni in radodar. nosti do bližnjega. Revnejše dijatte je vedno podpirala. kolikor ie največ mogla. Pogreb je bil nad vse slovesen. Naj počiva v miru! Sv. Marjeta nižje Ptuja. Nedavno je bil pri nas občni zbor eelekcijsJ>ega društva za pinegav-sko govedo. Ugotovilo se ie, da primanjkuje d«, brili bikov. Večji kmetje »olj upoštevajo konjerejo, ki je v sedanjih časih bolj dofoičkanosna od govedi. Kmetijski strokovnjak Sustič je predeval o tfboljSaaju živinoreje v zvezi z napravo betonskih gnojišč. — V »Slomškovem drami« je bil isti dan in isto uro občni zbor Hranilnice k - posojilnice. Razprava je bila precej živahna, bo pa gotovo » korist vzajemnemu delu v blagor ljudstva, če bomo vsak na svoje«* -mestar : Prosvetno društva je uprizorilo 7. lepim uspshom igro »Dva para se ženila«. Horjul. Sredi meseca februarja smo imeli v naši župniji sv. misiion, ki so ga -vodili ,gg. laza-rjsti iz Ljubljane. Vedno polna cerkev. Bog daj »Da, da«, je menil Viho, »jutri bo marsikdo mislil na odgon.« Molče so stopali dalje. Po dolgi gozdni dragi se je vila pot, potem vprek čez strmo pobočje. Tedaj so zaslišali iz zraka čuden zvok, mogočen, a vendar skoro tožeč — kakor bi počila neznansko debela struna. Obstali so ln Uho vlekli na uho, toda ničesar več niso culi: samo dež je gtropotal in veter je bučal v vrhovih dreves. »Kaj neki naj bi to bilo!« je vprašal Viho. Tn .Senaver je dejal počasi: »Rekel bi, da je zavpila gora. Tako sem Čul nekoč, ko sera bil še mlad fant, tedaj se je odprl Gel in cela stena se je sesula čez najlepše planice. Stopali so dalje. Cez čas se je steza prevesila in nagnila v uro dolgo dolino, v kateri jo med skalnimi stenami ležalo Zbrisano jezero. Mrmraje je gnala zapuščena, grozljiva voda svoje valove. Mrzlo je bril veter in noj se je spreminjala na sivo, zakaj med deževne kaplje so se začele mešat! snežinke. Dve uri je trajala pot ob jezeru. Ko se je steza zopet vzpela in zavila na kamnito pobočje, so se začela potnikom pod nogami tla svetlo spreminjali in kmalu bo biii kakor s tenčico zaviti v vrtinec belih snežink. 23 Pozno se je prebudilo Julro nad Lakijevim lesom. Komaj y» lučaj da!««6 je segal pogled, srak je bil siv od iijočega dežja, zabrisano je obdajal go«d « svojim drevjem krfevino, in vtem ko je mrzli veter zanašal dež skozi vrata in okenske »ne v samotorico, so po vseh pobočjih naokrog Šumeli narasli potoki. Včasi je goste oblake predrlo Kamolklo bobnenje — tam y.goraj so se udiralo gmote kamenja, ki Jih je bil razrahljal potres in jih je voda, zajedajoč se v vse rege in razpoke, oro- pala zadnje opore. Kadar je hrumeči veter za kratke trenutke utihnil in se je šum dežja in vode pritajil, se jo oglasilo zdaj od tu zdaj od tam iz strmega gorskega gozda mukanje govedi, zabrisano cingljanje zvoncev in daljno kričanje pastirjev, ki so v nevarnosti in stiski hiteli s svojimi čredami v dolino, da bi ušli snegu, ki je padal tia planinah. Na krč^vini se je ob robu gozda med udarce sekire in cvilež žage mešal štropot dežja. Ebervajn in Švajker, v delovni obleki in cedeč se od mokrote, sta tesala oknice za line v cerkvici in samotorici. Spregovorila sla komaj kdaj kako besedo, kl jo je zahtevalo delo. Švajker je zamahoval, kakor ne bi tolkel po brezbrambnem lesu, temveč v jez;i po svojem najhujšem sovražniku. Deske, ki jih je Švajker natesal, je spahoval Ebervajn s prečnimi letvami in klinci; neutrudno je gonil žago in vihtel kladivo; z njegovega plavega venca las se je stekala voda kakor s kapa in mokro se mu je prilep-ljala svetla brada na prsi. Kazalo je, da ga fežko delo poživlja in teši, zakaj njegovo lice je zdravo zagorevalo in njegove oči so gledale mirno. In vendar je bil ponoči, sedeč ob dečkovem ležišču, komaj za kakšno uro zaprl veke. Uro so minile; proti poldnevu so bila vrata stesana iis vetrnice spahnjene. Še enkrat je pregledal Ebervajn svoje delo, potem je odložil kladivo. >Aii me še potrebuješ?« »Ne, gospod! Vso drugo bom opravil že sam, da bodo vrata in okna dobro okovarjena do večera. Od-počij si kako urico!« »Da bi počival?« Ebervajn je odmajal z »lavo. »Z delom sem prenehal, ker me kliče Se neka pot.« OdSei ' ie proti samotorici, da bi so preoblekel. Rtrino je in pri tem toliko zaslužijo, da imajo vedno okoli 100.000 ' šterlingov (23 milij. 800.000 din) presežka ali čistega dobi&a. -Otočje je odkril ). S643 Tasrnan; 130 let pozneje ga je obiskal kapit. Coofc in bil (ako veselo presenečen zaradi izredne ljubeznivosti otoJanov, da S* je imenoval »Ljubeznivo otočje«. Sestava človeškega te lesa. Izračunali eo, da sestoji človeško telo iz tehle sestavin v odstotkih: mišičje 41.3, okostje 15.9, črevesje 8.0, možgani 1.9, koža 6.0 in mast 18.2%. Okna hiš n« Kitajskem so narejena iz prozornega papirja. Kitajci zatrjujejo," da so take vrste okna bolj zdrava, ker dovajajo v mofoe več ultra vijoličastih žarkov kakor sleklo. Taj Mahal tempelj v ln diji je gradilo 20.000 dej iavcev neprestano skozi 20 let, kt sicer zastonj, bili so namreč siiznj,'. Material tega templja le velja! nad Ž0,000.000 do-lanev Med leve je Strašne minute je Prt®,' vala neka Anglallnj«' 111 se je s svoilm avtomobilom peljala skozi za--ščltoni živalski park Na- ŽENSKI ulitki, {ril bobu MOŠKI nizki, Cm bcfce ŽENSKI t i ho k i drn boka MOŠKI visc-ki, Cru boks MOftKI Korski, dobro podkovani SANDALE močno rjav boke bltf«lov! - Na praznik sv Jožeta b. Sil v Horiuf" P"0 " domačin Jožeta bo da- — j v Hor|um ])iw «... —• domačin go&p. ^fiLltiad'%«1 ^K* «ufl» je te dni nenadoma • v cerkvi Zakojc Mihael iz Odrancc. Bj! je Silili, mož - Z Alojzijem Tratnikom se je po-jjJjjlj Aflika škaiar, delavna Skiteljica katoliirke- ** Sv°Sr»ž v Halozah. Na pustno nedeljo je nrrtsvei« društvo priredilo igro »Micka, premisli PiT Prvo delo po vinskih goricah 6ii je pričelo. Vendar na vsakem korak« lahko ugoiovifi: »Nikjer ni t-kega uboštva kako- v Halozah.« Skolj« va». Dopisniku »Kmetskega lista«; Le koraiino naprej, bodo vsaj ljudje videli, kako me-Stfliel napada kmete v »Kmetskem lietu*. — Cesta, ti bi vezala Trnov lic i Arelinoin nekim liberalč-(idit ni všeč in pošiljajo na oblast razne pritožbe, p« pravijo, da ao prijatelji ljudstva. Zapomnimo 6,1 ' Slovenci v Zagrebu. Letošnja lepa pustna ne-delia je bila tudi prav pomenljiva za društveno fivljcnje zagrebških Slovencev. Ta dart na« j« namreč obiskal naž stari znanec it) prijatelj g, svetnik Janez Ev. Kalim i/. Ljubljane in je imel lep na-rovor nied dopoldansko in popoldansko službo hožjo pri sv. Roku. Povedal nam je, da je prišel v Zagreb, da bi pridobil Hrvate, da bi skupaj s Slovenci izdajali verski list »Kraljestvo Kristusom. Obenem se je prišel poslovit od zagreb, Slovencev. ker v kratkem odide na Dunaj, kjer bo izdajal enak list v francoskem i« nemškem jeziku. 0, evčtnik se je po večernicah udeležil prosvetnega večer« v Slomškovem prosvet, društvu, kjer je g. sodnik Alojzij Rant govoril o lepotah slovenske zemlje o ljubezni do nje. — Lep uspeh je imela tudi Marijina družba slov, deklet s svojim koncertom. ki je bi! zelo dobro obiskati. Pri 6v. Roku pi smo imeli celo poroko. Poročenca sta bila iz zelene Štajerske. h pisarne Kmečke zveze UatariovEt občni (bor Kmečke zveie v Kresnimi! jc bii v nedeljo 6. marna Ob Številni udeležbi kmeikih mož iss fantov. Glavni odbor Kmečke »veze je zastopal g. podpredsednik Strcin, ki je navzočim v lupo zaenovanetn govoru pojasnil potre!«) in važno«! kmečke stanovske organizacije ter jim raaloiil pravila in program Kmečke zveze. Oovoru je sledil« živahna debata, ki je poknzala, da kmečki "ljudje že povsod raz.umevajo naš čas, ki žalitev« trdne organizacije od vseh, tudii od kmetov. Razen v Kresnicah se je to nedeljo vršil ustanovni občni zbor tudi v Hočah pri Maribom. latned Številnih redni!, občnih »borov Krajevnih kmečkih zvez, ki eo se vr&iii zadnjo nedeljo, omenjamo le redni občni zbor Krajevne krnele Bvese sa Kočevje-«kelico, Iz jioročil odbornikov in iz. razgovora s člani «e jc ugotovilo, da živi slovensko kmečko ljudstvo v kočevskem okraju v izredno težkih goapod#.rekik razmerah, razen tega iia trpi tudi v narodnostnem ozisu, ker je raztreseno med nemSkimi Kočevarji ter se čuti nekako osamljeno in zapuščeno. Navzoči zastopnik glavnega odbor« Kmečke zveze je obljubil Članom, da se bo Kmečka avsza posebno saniinalu aa kmečko ljudstvo v teh krajih in stalno opozarjala priz.adc4e oblasti na posebne ra«f mere in potrebe tamkajšnjih slovenskih kmetov. manga v Tanganjiki v Afriki. Nenadoma ie tik pred seboj zagledala sredi ceste pet mladih lovov, ki so se veselo igrali In ae tudi na trobentače avtomobila niso umaknili. Počasi je pri-voziia do levov, ko je zapazila, kako se ji grozeče. bližajo levinje, T<>-c pognala avtomobil 'n posrečilo se ji je z največjo previdnostjo pe '.liti tik mimo mladičev, a zdaj se ie iznenada Prikazal mogočen lev. ilantl je k avtomobilu, a Angležinja je naglo za-1?? ? Y s'rai1 in dasi je *"o kolo zdrknilo v ob- vb t 2(1riSa,i uiimo le-m mladičev je začelo del« A"'?'-" ker Angležinja na no- !*aprelo več, je bita, vožnll minut divje nem.' V6nda,'le 118 mičft!" pa?iarii aU do-Hain /1ravmki priprav- fj^vrele zdravila « & 'n zm,e«sSa skspaj. Koj atte je rpriJi'.: «C«{M-Zak*|? Pwoi rauiM?« — >Jas ra pravi«, Aa gA dajte de.!« — »Kaij pa, J« bi ja* rekki ,Dajte vi svojega dolf« ~~ »Dajte ga doL sicer va« ga strgam {»I« — -Gospod, par rte, da *« a« «g«xite!« — »T« te ras k tisti« kkrilta**aq*v, tiatik lažnivcev. tista —Tedaj ie bite dekiafca dovo<; na-merua rs Atstiic«. se ts«nth pred a»:-n ia rekla -Miofao: -»Gospod, aaaaa še «ao besedo atatte. pa lis aaktaitaa* vprš&ft vseh!" Tedaj te p«Ui v« rd»i w se te takoj kik.-* ts-pec pni«« To i* aela; ianedcega. da takega koc«K,-*k* «i«ft+ bs oaras.^U peauiiflebd i«-ki«r»si so ododravaii ti odfcčai rj.- stop sslarfeak* ža se jNsmmaariii ^rtasrs'. pir oseb v to«, k: so šseiie hat e*ak« mak* kakor jc. it pa ojriia.-č«^ k£aw& po koti. i J st šepet sov iokajt •t««krt< teb StaL čekk zju N> ura podteaist afesresasim deklet \:« pogsaaa a a£o£s* astadeake, NAWANBLA (KMBOOi Tj. »t> bita naalaja vsr® Kra«eii»itt e^sra® -AiMs^a t M'v.V,I8 M Mt «A>N>t- 4* (Mm- tr«c Mana k UM * R^t Zateči* jNjos.'^-««** iti^intii v l.-sitv^e: k Ka^hm iN|oa Bu&k fivaSk 8 a«. V:s-?te*š»aSdk Vjbmw. Zakid«: Rej« «!':?: i. Tafe. vLftMia*» (ta teniSe * pe^tRiao irei ti iiE. T tH^an Aer ;tf v tr«8 -r :s. marca tjittra^ p> prr. ssatiuT tjfiuiji. CSar: i* *rijttft!,S rcjr»sif»rije vabšjesi" — Prs-fcoieja »eA^is ta v jjvsersi dos« ner- »an Deklea us hed« pakasatsa. Scaj se * v treit »eserik. Pršile pagMait* »taadbe. se sMei« r^ŽBeea rXi-t. t; Sf vri: dne 3?i rs?-rs po; S r.-^- » s»kws »a WUtPSw Borimo se ne Ie za napredek, ampak za o!,3to| t. itoijžattje ohrtaiikili rassaor, rato pote«B.»ii.. u«[ete«ta »veta tlolifflaet! a JV^ieta« t Irtajak priredi t tt» jteij® IS. toarta igro sSs krivih potibe Pri^' pogleda 11 «M »n i^aibijsuti. V nedeljo gostajeio -ilolu feuaije s Kodeijevtsga, ki prirods aa odru mi, prosvete ganljivo igra v sedmih slikat: »LaT« »jo rac Saj ae bo v BisMjO » Doj« Bifctjglr_ j.j " ijrre a« bi stMeiil i» s tem podprt soeiibi itama« te fTiredisve! a efcreiav« i vabi vh obrtnike in obrtnise. d* se McteSež® redneaa obine. ja •bora. fei ae vrši dne 13. »stres ob % dopoldne t ob&aski poxte!ovalstti Dae»«i rod wii) Vii(,Bi atsi pndi-e isstevo) a Zaprte i«b»»*e vaj* r Besna Igaajij, —-' 4». Jožefa t LjMijijzai. Erjaj^iega r«tji 9 od 24. 4» starca. — Ztietak sveder pnesl •tee. A .ep »iatraj zadnjega dne. ftrigjaa:« »'j, t-sfes Vaak odrtnecee Mi 'posebso to- Cfeixfaa«ia za ves Jasa zoala KO — Voj. fTro >' fbabevaili va«. 1 k*tei ktei slsJ-ai (M-trnaiMnijj Rl sa *k£aai Brenanrits, bo v ise^c-ijo 13. čaru ofr i fjpolišae v Vmaaph gorrsafe. Sea.iiljeoiJu ntVe. da « t o&iasera števija tttičatfi itera. 3 D*k-»-«o isa potja se Je m jviMa, je pa tss.no po-ts»iam. «U tadt Katere te tem fonubip u iafe« — Za ^ekfcia bod» f« ^atavse vaje as 24. ča 2S. aur-«. is a^kfeaa i?pa pont.ijtBt. ONcrt-uaa as ves te mate a& dte. — ?.-.g!asit» « ca mtesnr: itesrs Mate U>ki t*i p Daaiak. s £t saater>a>ji* profia*« raat 2i,d; LJs.,bolp» piirs itark« s rasteeoa 'Sof^aiti ms- šaer. ^kUaMtejo ia evajbsai C«m mria 39 di®. tteitem $ te. i>fw»arja!«» s* ki »o prejeU dntftn ia m rtipisisae igr«- » »jeza. Ptifcm asi pohitqi1 a Mrof&ii, d* a« ea-BCSO;«® r«ta! a Fwt*(wAi Is fS^JaSSS kratek r St ?»• #1 Izbijam pr->KJp«a iS. aara. f-rjasii >-t. tetete. rt£k* tešms&mi *to>-3eer,i)» r Proste* aeat ž tKatetevmitm fodtet >S8«tiK 't t>». Tt iTie*: Spomini sta Ameriko S* Bwr.ii SMI i* tit j* EM*. f-r^fe jvCvn. ianat em.ro: se je pogsvb «a msc-. bea ju. p if v keh m*. ; u». t ir ;!.-,« CiT&m tete^; '»Vujtit nMk tatenav IV s «t«ia-Sisreai-L « js f, B«t« ,-xut- irit^viissv pa f« še anc oaMiktt« oas.-;V"i £-n dt: hmeStali im *M*a>»« > te r«MtSaL anrk^br p*, muS>mfa>s«t3w« n i p-ntr i^nait m. «.-,-,1 rrftstnast! j^istj.. t Ctemm v g. Vrlil. J.1«^ fMCTIlV. •« MWK HI, M-t * Atiffr-itr sstt-^tf. ->■ »Ht rwrrnr sa.ftsft p-isnaiS.^ t* paim«,tr poanke nnimer « pofee, V iteferifc ^efc -c-tk t? išit; i hoets^ Kti i«r«sj*n si .«- mrersi: aa »i t:. rJepa Do« je m^. m 5 r a i: * fcK nt ,stT Mn.". "f!t st Wkm kne-: T »-Tror. v Tjgg.^.^ 12 psf.hnka. ktr: '3» tei« tsw »w»/. « fcanet fc- apa: Ot" »th|sbs «k « pr>zs& »r- -npVj " »>- - - • j. r.n i?. .... .<•• ffBCTj w molsottir -v nSiaSt h. rfhrate T-b? r„-»r.r^ » sat, ^^ ^ ^ '' ^m- aot^. aaner- N&fk. «« o.iaa.saaaa mbi imp. Piig». ttSke »sjprave č.ai.iti se pop-eiza:^ za Kesass, S» m»~ETš Bopntet S» tebrtma mori« SStJM _ pt ;-t bua vsa iai>i Lakor pre-^.•esit. Vta;.S s; na^ttskif*- Lakpr ,*.;raci 4jjr»-.* "r«'4-' P-"**- V.ven-. te tri pt -arere;' be -r.Lrka m-ita«« omA** 5*«reifc t«, an.t prsfdtjo as. »e p-t^ate nasiatiatek še a:; aitt.it «0. rarfovtrjtj.-., »-it.;t-: i-; s-^-irj liirejEti priiarrfj-surik sciistv k:< a* »nrjt. Xif s. tisme- ten, tstave? t tir. »s;,i jširskat ir fa :-TO*.ir emu -".i:.«- K»er t,ui ^ nsdle konven-»*r.Jxake. f iu. a«iu:e-. pod prte^s. T*.r.iik« jiSesaeua. ir ' zu teeic tam- n: Anrleia " laht tis ^itA-fsm T tšttea .n:vrB». 01 ^ dret drnj^mn etedamo O^T ^ sfcspnejrK Tmdaj pc -r Ž7V i-cif 1»» ladji emoli.^na • ou dnm, T ~ t,St,: Ljuivuoivj It^-S-, r®'^- • ■ P-««^" aiate U^kC - V* K rev.ie al m « tZT." ^ ^ « »a m>di ia« -(,,...-,, 'Vi"«: pa ne.,ta tt: no- M«ieit» < e- t, T V ' « orugm- veseije ai .-ii-^To. rssdt etroea. k :aaj» &&iaš£ ta to prireje«-:« dvoraao. v vrrske« sots je kipo ;>rctt:5(!ie-»o šaroftšk« s!arbs barja se ttSS* r»k ca t posežiaj^ kapeJki T »oMi«. ko je pritsiouli večje adekibe, pa. Krursjd pciprav; oltai , v velii dv.-.rtti prreft ntrr-ešsa. I»es je hila t seJelje dvorana pete« is sesž »vmo aak> c«Jo aarMk', naeovor. 1 ^trafe potsikov aoraa pcveteti. da »e je r*».i.«Mte attetei-ba sUiite i«.--.;? aararnost prese.»«iia. I«Jike bi ladji ne 1,2 »» k sveteta «!>• -r!;!: -e prrstepalo d«ev»3 pevprečso de-M0®, ^sakdaajteu is bit roč. pred* j ;:-.-,.bot s mpre^o te trnki: Merte j ,-N aretsi bsrotEa jf- pri isres, oharj« na; I resveiS p i-. Ureeaiij IUtcum.. čjrat !«»" rrs.y,-- še sedaj as t »S ji feratejo v rame rt bilo ves t« te skssE, egodno, itf vse* test «iai otoist, stesfeec. Le rtafik i« ra hip prodrle sonce skozi eiiisie te po:atsi» rl taa steKrm pr>np» tea teaae Irar, »nrje. ki ni s«^«)« Zate je W r»m tia morje rarfte^ terodno »ajlsm :.' <««• ' e«f. pr-: tiiac opitriJi 31« tttete. e« J2®-vpo predpisi}. p>nti v «®e mers" mrhe firiira .iroff. da, stopi ječe Ci«m v »r^o kaki« >•: radoStejti rak&fe; *CiaaKei« '1. sajitopni oado-^se SteveM* T^tfkif *>Wf|V« sodba o W.jteriws>»«. w, BDoredu je 16 Mitimivih toik, ki oS>b»- ie'ZDasa«ne in simbolične vaje ter orodno rf o Ker viadn za akademijo veliko zam-TnroBimo. 'la Bi nabavite vstopnice v pr«d-- "/'i Pv traliki Kautman v St. Vidu. Pričetek S ob pol 5 popoldne. Bog živil ,0 ,, Nove izvirno slovensko igre. Letošnjo jesen vdal Mladi oder v Ljubljani tri nove, izvirne 'r8 avtorja Joža Vombersrerja, in to: »Krik krvi«, in »Vrnitev«, žalo- • T Zadnja sicer hi nova, izida pa v predelani Si iu bo zato skoraj nova tudi za tiste odre, H i0 žo uprizorili. Društva, ki žele igrati ka-oi navedenih iger, naj »e prijavijo kot. na-nfniki najkasneje do 20. aprila t. 1. (skrajšan r„n. poznejša naročila ne bodo mogla priti v po-jtev Cena knjigi bo 2« din; dovoljenje za uprizoritev bo dobilo društvo, ki bo kupilo 4 knjige Icrbos tem oproščeno avtorske tantieme. (Važno: nruštva ki so naročila zbirko iger za materinsko „ros]fivo - tri izvode in 1 glasb, prilogo, pod naslovom »Slovenski materi«, bodo dobila vse knjige novih treh iger po ceni 24 din tn bo zado3tovsl ta pravico uprizoritve nakup le treh iger! To ve-iia tudi za tiste, ki so letos ali lani naročili omenjeno zbirko ali ki jo še letos uaroče do 20. aprila.) Ker bodo z novimi igrami odi i spet dobili domače igre. ki jih bodo lahko r veseljem igrali, naj po-hiiijo s prijavo in ne odlašajo, ker z odlašanjem lahko pozabijo in pozneje iger ne bodo mogli ve8 dobiti. Izdanih bo ie toliko iger, kolikor bo prijav. Prijavite se na naslov: Mladi oder, Ljubljana, p. 198. (Istočasno ne pozabite naročiti tudi zbirke >Slovenski materi«, ker vam to dajo velike ugodnosti pri ceni novih iger iu pri pogojih za uprt-loritev vseh treh iger!). r>»M«Sii mar> iste®9« llesiisife &B8 »eilUCS HlfSS t«l|e. Besažfce taca?*«. gretim, pets in lesna trs««« smess, nudi v najboljši kakovosti tvrdka Ftea PogBiftife, Tyrševa 'Dunajska) cesta št. 83 v Javnih skladiščih »redstssiBt papiijt 3°/» OhV@Xfli€@ za Hlrr kultih dolgov stalno kupujem a. planinŠek, ljubmana BEETHOVNOVA ULICA 14- TELEFON 35-10 iKako ste pu prišli na Ruško, ko je tako težko priti t j a £"< »Po rustern konzulu sem naprej poslal šestdeset dolarjev. Toliko se namreč zahteva naprej zn. dvanajst dnevno bivanje na Ruskem. I tej vsoti je všteta vožnja po železnici, prenočišče in prehrana. Ko sem prišel do obmejne postaje, nas Je sprejela posebna komisijo, ki jas je vodila in nam. razkazovala moderne bo!j-!eviske naprave, zlasti na polju industrije.« 'Potem ste pa videli in slišali samo to, kar «o hoteh boljševiki in ne Vil To so tako imenovane Potemkinove vasi. če bi boljševiki mogli biti ponosni na to, kar so doslej ustvarili, bi »sem tujim opazovalce,m na stežaj odprli vrata. 5 tem, da jih zapiralo, pn priznavajo, da se boje njihove nepristranske sodbe.« k i-x,e "koliko ves. Priznati pa je treba, da •o boljševiki dvignili ljudsko izobrazbo iu indu-«"JO, ubili pa so delavca in kmeta. Zate je motom • •sod1"1 lale; rod tak'IQ sistemom, kot izei "■i11^®' i« zasebna podjetnost popolnoma iS , M.udje za delo sploh niso navdušeni, «er vedo, da jih tako in tako čuka ie njihova »«"mnn plača in nič drugega, pa naj pri delu rerim0 1 vese'iem ali pa ne. V Leningradu sem, w -.?p?zi1' da so se ženske sprevodni«; po tramvajih le bolj malo zanimale, da bi pobirale sloni c' tako ,ia sem večkrat vozil kar zu-?Pr«vodnica jc navadno stala le na enem Si" se.*edko premaknila. Prijatelji komu-meni T S18tem« 1,1 I««hko trdili, d» to ne po-ilelo' i se ženske ne. zanimajo za svojo »rerfA t 80 ''udie gotovo toliko pošteni, da Tsoto 8 sprejmem ^ 2 otrokoma. Anžin, To-mačevo, Moste-Ljubl). 1 sfamerezitici ročni, naprodaj. Naklo štev. 1R. Hiaiirfi na kmetijo ta-HIDMfcgi kcj Sprejnlem. Naslov v upravi Domoljuba pod štev. 3474. isli pmitn hiša, hlev, svinjak, lep bukov gozd in vinograd za Din 26.0IO-— naprodaj. Mrzelj, Moravč« št. 7, p. Sv. Križ pri Litiji. Mai^j, najnovejši le-8JSSG tr.Srjji modeli v največji izberi že od Din 550'-— naprej. -Nova trgovina, Ljubl.ja na, Tyrševa cesta 36, (nasproti Gospodarske zveze). staau rabim za kmet-sko in trgovsko mletje. — Rus, Grosuplje. sirarsko oro- tmm die , vsemi, instrumenti. — Tonian Frane, Bodešče št. 23, pošta Bled. talls pssestsa srednje veliko, kupim. — Ponudbe i oz na <'to kraja, velikosti in cene na M. Baloh, Ljubljana, Ilirska 8a/II levo. Petes dtkie "hišna dela na kmetiji sprejmem na Štajersko. Plačam potne stroške, — Ponudbe na Repič. Po-čehova p. Pesnica pri Mariboru. se sprejme na kmetijo. Ponudbe je poslati na: Martin Plut, Črnomelj 52. poldrugo leto starega, dam za svojega. — Vidmar, Karlovslta cesta št. 14, Ljubljana. za vsa kme-.. ?ka dela sprejme takoj Marjeta Toma, Dravlje 15. pošta Št. Vid nad Ljubljano. menili! par izborna čuvajka, na prodaj. -• Ljubljana, Vidovdanska cesta 9. V VSAKO KATOLIŠKO hišo SPADA KATOLIŠKI ČASOPISI >POMQUDB<, dne 9. marca 1838. Menil je, da je njegova srajca bela Odkod ta razlika medJbe-Itm in belim? Dokler ni nesnaga temeljilo izprana, ostane perilo še vedno sivlcasto. Zato naj se pere perilo vedno le % Radi« onom, ftek? In »Iter: Dih 25— . 45— „ 65.- n 70— . 20— boljše volneno v vseh modnih barvah 130 cm široko........od Din 45,— damsko volneno karirano in Špricano blago............... 12.— pralni blagovi za damske io otroške obleko.................„ 8— blago /.a predpasnike in moške srajce trpežno.............. 7,— in tako dalje. I.TC&toiristite ugodno priliko le? si m«t»