VWASQUINI POHIŠTVO Ulica De Jenner 22/A » 34148 Trst Tel. 040 2338274 » Fax 040 823410 ¡nfo@asquinimobiii.it» www.asquinimobili.it Primorski dnevnik NEDELJA, 21. FEBRUARJA 2010 št. 44 (19.751) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Se bodo odnosi kalili na sodiščih? Dušan Udovič Za konec tega tedna smo, kar zadeva čezmejne odnose, priče zgovorni asimetriji Goriške in Tržaške. Goriška si s podpisom čezmejne konvencije za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje prizadeva za črpanje razvojnih sredstev iz evropskih in drugih programov. Načrtu prej kot kaka strastna čezmejna ljubezen (ta ni od tega sveta) botruje predvsem realističen pogled na prihodnost in konkreten interes, da se izkoristi dana priložnost. Ob zavesti, da je prihodnost gospodarsko opešane regije, dodatno otežkočene s posledicami splošne gospodarske recesije, mogoče graditi z razvojnimi potezami, ki bodo koristile na obeh straneh meje. Na tej podlagi se račun izide za širše območje, predvsem pa za vse tri občinske uprave, goriško, novogoriško in šempetrsko. Drugače je na Koprskem, kjer »so presenečeni«, da je Italija zahtevala presojo čezmejnega vpliva na okolje v postopku sprejemanja prostorskega plana, ki predvideva širitev pristanišča. V resnici ne gre za nobeno presenečenje in je bilo samo vprašanje kdaj in kako bo italijanska stran odgovorila na slovensko pret-njo o morebitni prijavi Italije na evopske inštance glede načrtovanega uplinjevalnika. »Čezmejnost« na Tržaškem tako, ne glede na utemeljenost navedenih potez, dobiva zaskrbljujočo konotacijo tekmovanja, kdo bo drugega bolj uspešno oviral. Morda je skrajni čas, da se predstavniki Slovenije in Italije vse-dejo za skupno omizje in skušajo ubrati drugačne tone medsebojen-ga občevanja, kajti nagajanja in grožnje s postopki najbrž ne peljejo daleč. Izkušenj o tem je za zvrha- GORICA - Včeraj slovesno odkritje obeležja na Trgu Cavour Trubarjeva plošča poziv k sožitju in večkulturnosti Dogodka se je udeležil tudi minister Boštjan Žekš ZOI2010 »Srebrna« Tina Maze WHISTLER - Tina Maze je na olimpijskih igrah v Vancouvru v su-perveleslalomu osvojila srebrno medaljo. Boljša od nje je bila le Avstrij-ka Andrea Fischbacher, ki je Črnjan-ko prehitela za vsega 49 stotink. Bronasto medaljo je osvojila zmagovalka smuka, Američanka Lindsey Vonn. To je druga medalja za Slovenijo po bronu tekačice Petre Maj-dič v sprinterski preizkušnji. Hkrati je to jubilejna deseta medalja za Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah in 49., vključno s poletnimi. Za Mazejevo, vodja njenega štaba je Goričan Andrea Massi, pa se igre v bistvu šele začenjajo, kajti osvojena medalja pomeni zanjo odlična popotnica za nastopa v veleslalomu in slalomu, na katerih ima realne možnosti, da se vnovič povzpne na zmagovalni oder. Na 26. strani gostinski učni center www.adformandum.eu Triletno poklicno izobraževanje in usposabljanje Ift OPERATER V GOSTINSTVU: KUHAR/NATAKAR Brezplačno izobraževanje in usposabljanje za mlade od 14. do 18. leta Pridobitev poklicne kvalifikacije druge evropske stopnje ob zaključku tečaja Vpisovanje • Ad formandum, Trst, Ulica Ginnastica 72, tel. 040 566360, info@adformandum.eu AD FORMANDUM impresa social« • socialno podjetje áant'Anna Impresa Trasporti Funebri Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 fc- = Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico, narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. dell'lstria 129 Usluge na domu GORICA - Včeraj so na steni nekdanje Eckove hiše na Trgu Cavour v Gorici odkrili spominsko ploščo Primožu Trubarju. Pomembnega dogodka so se udeležili predstavniki oblasti, goriške in novogoriške občine, pokrajine, krovnih organizacij in drugih slovenskih ustanov, med gosti pa je izstopal minister RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Pobudo za trijezično Trubarjevo obeležje v centru mesta, ki ga je izdelal arhitekt David Fa-ganel, je leta 2008, ob 500-letnici re-formatorjevega rojstva, dala slovenska konzulta pri goriški občini. Na 9. strani V Hlodiču občni zbor Kmečke zveze videmske pokrajine Na 3. strani Evroposlanec SVP Dorfmann na Tržaškem in Goriškem Na 4. strani Velika »sladkorna« goljufija Na 5. strani SPI-CGIL odločno za pravice upokojencev Na 10. strani Goriški Slovenci o skupni prihodnosti sosednjih mest Na 10. strani V MARCU od 529,00 EUR hotel 4* all inclusive VSAKO SOBOTO l€T Z BRNIKA CABO VERDE - OTOK SAL [Zrak 28°C, morje 24°C v marcu od 875,00 EUR VSAKO NCDCUO IZ BCRGAMA f i'l.W.l-U'HI.MJIIIfc Izlet LIBIJA 7 in 11 dni, 21. in 25. april DIREKTNI L€T BRNIK-TRIPOLI ] +386 5 730 50 49 +386 40 848 230 *2) info@ideja-turizem.si 2 Nedelja, 21. februarja 2010 DNEVNE NOVICE italija - Predsednik vlade brani koordinatorja Denisa Verdinija Berlusconi opozarja na razhajanja v svoji stranki V Laciju kandidatka Renata Polverini v rahli prednosti pred Emmo Bonino RIM - »Časopisi me že vrsto let napadajo in obrekujejo. To ni novost. V zadnjem času pa se dogaja, da napadi na Ljudstvo svobode žal prihajajo tudi iz notranjosti stranke.« Silvio Berlusconi je včeraj prvič odkrito namignil na notranja razhajanja v največji vladni stranki, ki naj bi prišla do izraza pri preiskavi o civilni zaščiti, v katero je vpleten tudi Denis Verdini, eden od treh državnih koordinatorjev Ljudstva svobode. Berlusconi je prepričan, da je Verdini popolnoma nedolžen, nekaterim svojim sodelavcem pa je napovedal korenite spremembe v Ljudstvu svobode po deželnih volitvah 28. in 29. marca. Sodne preiskave o korupciji pri delovanju civilne zaščite ga vsekakor ne skrbijo, tudi zato, je prepričan Berlusconi, ker gre za enkratne primere in ne za sistemsko podkupovanje, kot pravijo nekateri. nizozemska V Haagu zaradi Afganistana padla vlada HAAG - Potem ko je zaradi spora glede podaljšanja misije nizozemske vojske v Afganistanu včeraj padla nizozemska koalicijska vlada, je premier Jan Peter Balkenende kraljici ponudil odstop. Zveza Nato je medtem državo pozvala, naj podaljša misijo svoje vojske v Afganistanu, kjer ima trenutno približno 1950 vojakov. Misija, ki se je začela v letu 2006, je bila enkrat že podaljšana, v njej pa je življenje izgubilo 21 nizozemskih vojakov. Predstavnik zavezništva je dejal, da gre za odločitev Nizozemske, ki jo bo Nato spoštoval. Generalni sekretar zveze Anders Fogh Rasmussen pa še naprej želi, da bi nizozemski vojaki po letošnjem avgustu z manjšo misijo vendarle ostali v Afganistanu. Koalicijska vlada v Haagu je včeraj padla zaradi želje Nata, da Nizozemska podaljša misijo v Afganistanu za leto dni, torej do avgusta 2011. Laburistična stranka je bila odločno proti podaljšanju misije, njen umik pa pomeni, da vlada ostaja brez potrebne večine. Emma Bonino ansa V začetku je kazalo, da se ministrski predsednik ne bo neposredno angažiral v volilni kampanji, nato pa si je premislil in, kot večkrat v preteklosti, postavil na tehtnico Renata Polverini ansa sebe in vlado. Berlusconi je prepričan, da bo desna sredina zmagala tudi v vsaj nekaterih deželah, kjer je bila doslej na oblasti leva sredina. Predvsem v Kalabriji, Kampaniji, Laciju in morda tudi v Liguriji in Piemontu. V Laciju je najnovejša predvolilna raziskava Ipsos pokazala, da je trenutno v prednosti predsedniška kandidatka desne sredine Renata Polverini pred kandidatko leve sredine Emmo Bonino. Če bi bile volitve včeraj, bi Polverini zmagala z 49 odstki glasov, zastopnica radikalne stranke pa bi dobila 47 odstotkov. Volitve so enokrožne in zmaga kandidat, ki dobi največ glasov. V zadnjih dneh se je v volilno kampanjo v Laciju direktno vmešal katoliški dnevnik lAvvenire, ki je zelo kritično ocenil podporo Demokratske stranke Emmi Bonino. V njen bran je stopil Pierluigi Bersani, ki računa, da volilci ne bodo na volišču odločali o svojem glasu glede na to, kakšen odnos ima Bonino do katoliške vere, temveč po njenem upravno-političnem programu in njenih sposobnostih. -/ Pomoč EU Grčiji bi lahko dosegla 25 milijard evrov BERLIN - Po prvih ocenah bi pomoč držav evroskupine Grčiji lahko znašala med 20 in 25 milijardami evrov, v paketu pomoči pa naj bi sodelovale vse grške partnerice v območju evra. Delež v pomoči naj bi določili glede na kvote, ki jih ima vsaka članica v kapitalu Evropske centralne banke. Pomoč naj bi bila sestavljena deloma iz posojil, deloma pa iz jamstev za novo zadolževanje Grčije na finančnih trgih. V Berlinu naj bi pomoč po vzoru na prakso Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pripravljali tako, da bi bila vezana na zelo stroge pogoje, Grčija pa bi posamezno tranšo dobila šele po izpolnitvi pogojev. V Maroku 40 mrtvih pri zrušenju minareta RABAT - V maroškem mestu Mek-nes se je zrušil minaret mošeje, pri čemer je umrlo najmanj 40 ljudi, 71 je bilo poškodovanih. Nesreča se je zgodila med petkovo molitvijo, ko je bila mošeja Bab Berdiejin iz 18. stoletja polna vernikov.Lokalno prebivalstvo za tragedijo krivi močan dež, ki je zadnje padal na območju. Reševalci so z golimi rokami in lopatami iskali preživele med ruševinami. Neurja na Madeiri zahtevala najmanj 25 žrtev LIZBONA - Huda neurja, ki so včeraj prizadela portugalski otok Madeira, so zahtevala najmanj 25 smrtnih žrtev. Letališče na otoku je zaprto, župan Funchala pa je prebivalce pozval, naj ostanejo doma. Nočna neurja z močnim vetrom in dežjem so povzročila poplave in zemeljske plazove ter podirala drevesa, najhuje pa je bilo na jugu otoka. Uničenih je bilo več hiš in mostov, številna gospodinjstva pa so ostala brez elektrike in telefona. Tudi v Sloveniji velika nevarnost plazov LJUBLJANA - Nevarnost snežnih plazov je v Julijskih Alpah in zahodnih Karavankah 4. stopnje po evropski petstopenjski lestvici, drugod pa je 3. stopnje. Nevarna so zlasti strma pobočja. Tudi na nižjih nadmorskih višinah se lahko sprožijo plazovi razmočenega snega, opozarjajo na Centru za obveščanje RS. V petek popoldne in ponoči so bile v Julijcih, Karavankah in deloma v Savinjskih Alpah obilne padavine, največ pa jih je bilo v zahodnih Julijcih. Meja sneženja je bila na vzhodu nad 1500 metrov, drugod pa med 800 in 1200 metri. gore - Spet nesreči v južnotirolskih in tridentinskih Alpah Eden od dveh včerajšnjih žrtev snega je 29-letni alpinec iz Tolmeča BOCEN - Zasnežene gore so včeraj spet terjale dve življenji. V južnotirolskih gorah je zaradi plazu umrl 29-letni Matteo Stefani iz Tolmeča, podčastnik alpincev in padalec. Plaz ga je presenetil skupaj s prijateljem Mattio Bevilacqua, prav tako podčastnikom alpincev iz Tolmeča, ko sta smučala v hribih Sesto Pusterie. Bila sta na dopustu in sta prenočila v koči Monte Elmo, takoj po zajtrku pa sta se odpravila na sneg. Bevilacqua se je uspel rešiti snežnega primeža in poklicati reševalce, ki so njegovega prijatelja našli pod dvema metroma snega. Kljub izredno slabemu vremenu so pripadniki gorske reševalne službe poškodovanca uspeli prepeljati v bolnišnico, kjer pa je malo pozneje umrl. Drugo smrtno žrtev so terjale tri-dentinske gore, ko so tri osebe na območju Panganelle hodile po snegu s krpljami in se je z vrha gore nenadoma odtrgal plaz snega in ledu. Reševalci, ki so prišli do ponesrečencev v desetih minutah, so dva potegnili iz snega brez poškodb, za tretjega pa ni bilo pomoči. Izletniki so hodili po stezi, zato je bil tudi dostop reševalcev lažji. Srečno pa se je končala zgodba s tremi mladimi deskarji v gorah Abrucov, ki so jih po urah iskanja našli žive in zdrave. turizem - Okrogla miza na milanskem sejmu BIT Furlanija-Julijskra krajina in tržaška pokrajina v besedi in sliki MILAN - Na milanski turistični borzi BIT, ki bo danes zaprla vrata, je bila včeraj med številnimi spremljevalnimi dogodki tudi okrogla miza z naslovom Kakšen turistični razvoj za tržaško pokrajino? S podpredsednikom Pokrajine Trst Walterjem Godino so razpravljali deželni dobornik FJK za gospodarski razvoj Luca Ciriani, tržaški odb-činski odbornik Paolo Rovis, de-vinsko-nabrežinski podžupan Massimo Romita in predsednik konzorcija Promotrieste Guerrino Lan-ci. »Upam, da bom lahko čim prej predstavil integriran predlog za turistični razvoj obale od Milj do Ti-menta, v okviru katerega bodo prišle do veljave specifične ponudbe in proizvodi,« je oznanil Ciriani, ki je tudi izrazil upanje, da bo lahko že na prihodnji turistični borzi samostojno sodelovala Julijska krajina s svojimi prednostmi, ki niso samo morje, ampak tudi Kras, njena enoga- Deželni odbornik Luca Ciriani arhiv stronomska ponudba, kulturne znamenitosti in kongresne zmogljivosti. Dežela Furlanija-Julijska krajina je bila včeraj na milanskem sejmu predstavljena še z dvema dogodkoma. Prvi je bil objava podatkov o tako imenovanem razpršenem hotelu, druga pa predstavitev knjige o geoloških itinererjih od Alp do morja. Število gostov v raz- pršenih prenočitvenih zmogljivostih, ki jih je skoraj 1200, se je lani v FJK povečalo za 12,4 odstotka. Deset od dvanajstih tovrstnih hotelov upravljajo zadruge iz združenja Confcooperative FVG, ki so nosilke projekta zadružnega turizma. Poleg prenočitvenih zmogljivosti njihova ponudba obsega tudi osem tematskih poti s kakovostnimi storitvami, ki zajemajo vso deželo, od morja do gora. Knjiga Geositi, ki sta jo predstavila deželni odbornik Elio De Anna in prof. Franco Cucchi s tržaške univerze, pa ponuja pregled desetin itinererjev za odkrivanje najbolj zanimivih geoloških območij v FJK. V njej najdemo jame, reke, hudournike, skale, jezera, slapove in stolpe, ki jih je v teku stoletij izoblikovala narava. Bogato ilustrirana knjiga, ki jo dopolnjuje multimedijski arhiv, je po znanstveni resnosti in popolnosti prva tovrstna publikacija v Italiji. hrvaška - Josipovic proti arbitraži Da, Slovenija bi lahko Hrvaški odvzela del morja ZAGREB - Moj glas proti arbitražnemu sporazumu ni bil motiviran s sovraštvom do Slovenije, temveč z zaščito hrvaških interesov. Toda dimnik, ki bi bil pod nadzorom Slovenije, očitno ni nesprejemljiv za hrvaške nacionalne interese, če je sabor sprejel takšen sporazum, je v pogovoru za včerajšnjo izdajo časnika Jutarnji list izjavil novi hrvaški predsednik Ivo Josipovic. Opozoril je sicer, da njegov glas proti arbitražnemu sporazumu v saboru ne določa njegove politike do Slovenije. Po njegovem mnenju se hrvaški nacionalni interesi s tem sporazumom ne ščitijo dovolj. »Rad bi, da se izkaže, da sem se motil. Na žalost vsaka resnejša analiza kaže, da nas ta sporazum izpostavlja določenemu tveganju. Ko sem glasoval proti, sem menil, da bi naša diplomacija lahko bolje opravila svoje delo. Vendar je glede na to, da je sabor sprejel sporazum, jasno, da ga moramo vsi spoštovati,« je v pogovoru za Jutarnji list, objavljen na spletni strani časnika, poudaril Josipovic. Kot je dodal, dimnik očitno ni nesprejemljiv za hrvaške nacionalne interese, glede na to, da je sabor sprejel takšen sporazum, ki odpira tudi možnost dimnika. »Mi smo kot država sprejeli tveganje, da Slovenija dobi dimnik oziroma del našega morja. Zato sem tudi glasoval proti. Zdaj lahko le upamo, da bodo naši pogajalci dovolj prepričljivi in dovolj dobro pripravljeni, da se to ne bo zgodilo. Vendar nihče ne more zagotoviti, da se to ne bo zgodilo,« je opozoril novi hrvaški predsednik. Josipovic meni, da sta Hrvaška in Slovenija gotovo veliko bolj skladni tako s svojima trgoma kot s svojimi potrebami in miselnostjo, kot pa Hrvaška in nekatere druge članice EU. Po njegovi oceni je tako za Zagreb kot za Ljubljano zelo pomembno, da čim prej zgladita sedanje težave. »Menim, da sedanji rod hrvaških in slovenskih politikov ne sme za sabo pustiti nobenega pomembnega nerešenega problema,« je poudaril. Josipovic se ne strinja z oceno, da ima Hrvaška s Slovenijo največ problemov. Po njegovem mnenju ima precej več resničnih problemov z BiH in Srbijo. V intervjuju je govoril tudi o odnosih s tema dvema državama in o notranjepolitičnih vprašanjih. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 21. februarja 2010 3 hlodič - Na občnem zboru Kmečke zveze za videmsko pokrajino Uspehi in podjetni načrti, politika Doberdob: jutri zbor a tudi razlogi za zaskrbljenost s^vencev Stotina članov in vrsta projektov - Za predsednika potrjen Luca Manig HLODIČ - Ambiciozni projekti za bodočnost in uspehi, a tudi zaskrbljenost zaradi nenaklonjenosti javnih uprav in negotove usode gorske skupnosti. To so bile glavne točke petkovega volilnega občnega zbora Kmečke zveze iz videmske pokrajine v Hlodiču. Na njem so za predsednika potrdili Luco Maniga, novi podpredsednik je Eros Vassalli iz Barda, prva ženska predstavnica v odboru pa Alessia Berra. Občnega zbora so se udeležili tudi deželni tajnik Edi Bukavec, predsednik tržaških upokojencev Alojz Križ-mančič in predstavnik društva upokojencev Srebrna kaplja, s katerim Kmečka zveza sodeluje, Fabio Bonini. Luca Manig in tajnik Stefano Predan sta prisotnim članom predstavila načrte za bodočnost, ocenila delovanje organizacije in analizirala težave, ki zavirajo dodatni razvoj kmetijstva. Vodstvo si največ obeta od štirih projektov Interreg, če bodo seveda sprejeti. Najpomembnejši projekt je Prostor kostanja 2. Gre v bistvu za nadaljevanje pilotnega projekta, ki so ga že izvedli v Srednjem, oziroma za njegovo širitev na celotno Benečijo, Terske doline in Brda. Tod naj bi tekla neke vrste kostanjeva pot, ki bi povezovala kostanj in vino. Načrt Green Alpen meat predvideva tudi obnovitev če-dajske klavnice in sodelovanje s klavnico v Tolminu. Cilj projekta Vegepratis, katerega nosilec je Park dei Colli Euganei v okolici Padove pa je predvsem analiza stroškov, ki so potrebni za vzdrževanje pašnikov in polj v goratih območjih. Zadnji načrt zadeva sadjarstvo. Če bo Evropska unija projekte podprla, bo Kmečka zveza tudi zaposlila novo osebje. Bodoče delovanje bo pogojeval še razpis Gorske skupnosti na podlagi 21. člena državnega zakona št. 38. Kmečka zveza pa bo nadaljevala tudi z izvajanjem kmetijskega proizvodnega načrta v občini Tipana, ki zadeva neizkoriščena ozemlja v okolici Plestišč. S tem v zvezi vlada veliko pričakovanje za nov deželni zakon o zapuščenih površinah, na podlagi katerega bi mogoče lahko podoben načrt pripravili tudi v občinah v Nadiških dolinah. Kmečka zveza se zavzema za uporabo obnovljivih virov, zlasti lesne biomase, ki prinaša koristi lokalnemu gospodarstvu oziroma gozdarstvu. S tem v zvezi je že lani priredila nekaj informativnih srečanj, nova pa bo organizirala letos. Pomembno poglavje delovanja so tudi prireditve promocijskega značaja in tečaji splošnega kmetijstva oziroma obdelovanja hrane ali za agroturistične operaterje. Kmečka zveza, ki ima na Videmskem, že približno 100 članov, se lahko ponaša tudi s tem, da je kar 10% vseh s strani Dežele FJK sprejetih prošenj za prispevke za investicije v kmetijstvo njenih. Deželna uprava bo financirala tudi dva integrirana projekta, ki zadevata razvoj gozdarstva in kmetijstva, od katerih bodo člani imeli precejšnje koristi. Kljub številnim uspehom in ambicioznim načrtom pa je še vedno veliko razlogov za zaskrbljenost. Dežela s pre- Posnetek z občnega zbora v Hlodiču nm velikim zamikom izplačuje odobrene prispevke. Kmetje morajo nanje čakati tudi dve leti ali več, medtem ko čakalna doba ne bi smela preseči šestih mesecev. Težave so tudi s prispevki za turistične kmetije, saj gorska skupnost še vedno ni financirala niti prošenj iz leta 2005. Sicer je bilo sodelovanje z gorsko skupnostjo plod- no, tako da vodstvo Kmečke zveze upa, da bo lahko ta ohranila svoje pristojnosti ali da jih bo prevzela inštitucija s podobno organizacijsko strukturo. Odkar je gorska skupnost pod komisarsko upravo, pa je že prišlo do prvih negativnih posledic, saj je komisar, kot kaže, črtal prispevek za manjša kmetijska podjetja, izničiti pa namera- va tudi Lokalno akcijsko skupino, katere delni upravitelj je tudi Kmečka zveza, ki bi s tem izgubila investirana sredstva. Novi pokrajinski odbor Kmečke zveze sestavljajo: Luca Manig (predsednik), Eros Vassalli (podpredsednik), Giorgio Guion, Giuseppe Specogna, Franco Cli-gnon, Ivan Borghese, Alessia Berra. (T.G.) DS iz FJK DOBERDOB - Na sedežu KD Jezero v Doberdobu (Rimska ul.) bo jutri ob 20. uri deželna skupščina Slovencev Demokratske stranke. Glavno pozornost bodo namenili reorganizaciji strankine slovenske komponente in njene vloge v slovenski manjšini. S tem v zvezi bodo izvolili novo deželno predstavništvo koordinacije Slovencev v Demokratski stranki. Kot kaže, se za krmilom komponente obetajo precejšnje novosti in menda tudi novi deželni koordinator namesto Štefana Čoka, ki je komponento vodil v zadnjih dveh letih. V novem deželnem predstavništvu bodo zastopani Slovenci DS iz tržaške, goriške in vi-demske pokrajine. Jutrišnja skupščina v Doberdobu bo tudi priložnost za razmislek o položaju slovenske manjšine in tudi o splošnem političnem položaju v naših krajih, kjer letos sicer ne bo upravnih volitev. Volitve 28. marca namreč zadevajo le dežele z navadnim statutom in ne tiste, kot je Furlanija-Julijska krajina, ki uživajo posebno upravno avtonomijo. rim - Priporočilo poslanske komisije za šolstvo in kulturo Poslanci zavrnili »seznam« o fojbah Komisija sprejela pomisleke Demokratske stranke - Poziv šolskemu ministrstvu, da okrepi izpopolnjevalne tečaje za šolnike RIM - Šolsko ministrstvo ne bo ustanovilo »seznama« profesorjev in zgodovinarjev, ki bi lahko edini na šolah predavali o fojbah. Poslanska komisija za kulturo in šolstvo je namreč zavrnila predlog desnice za ustanovitev teh »seznamov« in odobrila dosti manj obvezujoče politično priporočilo ministrstvu. Odločilno je bilo zadržanje Demokratske stranke, ki je izrazila velike pomisleke nad predlogom desnice. Skupina poslancev Ljudstva svobode je ob priložnosti dneva spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre ugotovila, »da se na šolah pojavlja preveč ljudi, ki tako ali drugače zanikajo obstoj fojb.« Potreben bi bil torej neke vrste seznam zgodovinarjev, ki bi po predhodnem dovoljenju šolskih oblasti lahko o fojbah edini govorili na šolah. To bi bilo v vsakem primeru v popolnem nasprotju z ustavo in tudi s šolskimi zakoni, ki govorijo o svobodi poučevanja. Kot bi bil tudi protiustaven vladni dekret proti t.i. negacioni-stom, ki ga z imeni in priimki zgodovinarjev in tudi politikov (npr. tržaškega tajnika Slovenske skupnosti Petra Močnika) predlaga predsednik Unije Istranov Massimiliano Lacota. Poslanska komisija vsekakor obžaluje, da na mnogih šolah govorijo o foj-bah zastopniki združenj, ki zmanjšujejo pomen tega pojava ali pa ga predstavijo neobjektivno. To je sporna trditev, saj ni lahko presoditi kdo zastopa in kdo ne objektivno zgodovino. Spornih »seznamov« vsekakor ne bo, pač pa poslanci soglasno priporočajo šolskemu ministrstvu, da med šolniki in dijaki okrepi pobude za boljše poznavanje pojava fojb. O tem vprašanju naj ob spoštovanju šolske avtonomije, piše še v poslanskem priporočilu, spregovorijo tudi pričevalci teh dogajanj. Priporočilo poslanske komisije obravnava fojbe izven vsakega zgodovinskega okvira in - piše v stališču - kot odraz množičnih umorov, za katere nosijo odgovornosti Titove komunistične bande. Spominsko obeležje ob fojbi pri Bazovici kroma UNIVERSITÁ ¿f DEGLI STUDI DI TRIESTE Polo Didattico e Culturale di Gorizia IL PICCOLO Primorski dnevnik EZTS ZA DVE GORICI SKUPNE RAZVOJNE PERSPEKTIVE V ZNAMENJU EVROPE EttoreRomoli Mirko Brulc povezujeta: Paolo Possamai Dušan Udovič posegla bosta: Guido Germano Pettarin Stojan Ščuka torek, 23.02. 2010, ob 18.00 Slavnostna dvorana Tržaške univerze GORICA, ul. Alviano 18 4 Nedelja, 21. februarja 2010 JBITrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu O šolstvu, kmetijstvu in aferi »Prosecco DOC« Srečanje z Mladimi SSk in predstavniki kmetijskih organizacij in konzorcijev Za evropskim poslancem Južnoti-rolske ljudske stranke (SVP) Herbertom Dorfmannom je dolg dan posvečen pogovorom s prijatelji slovenske narodne skupnosti. Včeraj se je namreč poslanec iz Južne Tirolske, ki v Bruslju zastopa na osnovi volilno-političnega dogovora tudi stranko Slovenske skupnosti, mudil v naši deželi, kjer je bil gost deželnega svetnika Igorja Gabrovca. Najprej se je v Sesljanu srečal s predstavniki skupine Mladih za mlade, se pravi mladinske sekcije Slovenske skupnosti, ki so mu orisali glavne probleme slovenske šole v Italiji oz. negativne posledice, ki naj bi jih nanjo imela reforma ministrice Gelmini, in ga zaprosili za pomoč na evropski ravni. Pot ga je nato vodila v Praprot, kjer je najprej obiskal klet vinogradnika Sandija Škerka in se seznanil s posebnostmi kraških vin, nato pa se na njegovi domačiji srečal še s predstavniki kmetijskih organizacij in konzorcijev. Ob kozarcu vitovske so Gabrovec, predsednik in tajnik Kmečke zveze Franc Fabec oz. Edi Bukavec, predsednik konzorcija Moisir Dario Zidaric, predsednik Konzorcija za zaščito kontroliranega porekla vin Kras Andrej Bole, zastopnik vinogradniškega konzorcija Kras-Carso Sandi Škerk, predsednica odbora za ovrednotenje tržaškega ekstra deviškega oljčnega olja Elena Parovel in vinogradnik Benjamin Zidarich gosta seznanili s številnimi, skorajda absurdnimi težavami, s katerimi se danes soočajo kmetovalci in vinogradniki, začenši z omejitvami, ki jih postavljata predvsem birokracija in politika. Povedali so mu sicer, da se nove generacije vračajo k obdelovanju zemlje, ki bi lahko bila cvet v gumbnici celotnega teritorija, vendar ji to onemogočajo okoljevar- LICEJ PREŠEREN Prof. Hack je naredila močan vtis Margherita Hack Na liceju Franceta Prešerna je bilo prejšnji četrtek še posebno slovesno, saj so dijaki petih razredov, na pobudo profesoric Irene Pecc-hiar in Zorke Danieli, imeli v svoji sredi izredno gostjo: predavala jim je Margherita Hack, ena največjih znanstvenic svetovnega kova. Dolgo let je vodila astronomski observatorij pri Bazovici (bila je sploh prva znanstvenica v Italiji, ki je vodila observatorij), neprecenljiv pa je njen doprinos pri raziskovanju in klasifikaciji mnogih kategorij zvezd. Na svoj edinstven način in z zelo osebnim pristopom je mlade poslušalce očarala s svojimi izvajanji o kozmologiji, nastanku in razvoju vesolja, pa tudi o njegovi usodi v bodočnosti. Po predavanju je profesorica Hack še celih štirideset minut odgovarjala na vprašanja, ki so jih postavljali naši pe-tošolci, kar je najbolj zgovoren dokaz, da je bil njen obisk na Prešernu izredno zanimiv in poučen in bo v vseh dijakih prav gotovo pustil nepozaben vtis. Pogovor ob kozarcu vitovske na kmetiji Sandija Škerka kroma stvene (75% kmetijskih površin na Krasu je vključenih v evropska zaščitena območja Natura 2000) in urbanistične omejitve. Seveda se je pogovor dotaknil tudi aktualnega priznanja meddeželnega kontroliranega porekla vina Prosecco DOC za Veneto in FJK ter posledičnega priziva, ki so ga deželnemu upravnemu sodišču iz La-cija vložili naši kmetovalci. Poslancu so razložili, da je bila ta poteza »skupna gesta za naš prostor«, in ga zaprosili za podporo, saj njihov priziv nikakor noče škoditi proizvajalcem vina prosecco iz Veneta, pač pa želi opozoriti, »da tudi mi obstajamo in potrebujemo priložnosti za razvoj oz. za nov gospodarski zagon teritorija.« V Venetu se lahko ponašajo s količinsko proizvodnjo, naš adut pa ostaja zgodovina, so mu dejali in poudarili, da si vsekakor prizadevajo za kakovostno proizvodnjo, ki nikakor noče škoditi naravi. »Samo delali bi radi in mladim pokazali, da se od kmetijstva da dostojno živeti.« Gost s Tirolskega je s prikimavanjem sledil razgovoru in našo situacijo primerjal s tem, kar se dogaja v bocenski pokrajini, kjer je uprava veliko bolj naklonjena kmetijstvu in potrebam prebivalstva.Pre- ŽELEZARNA - Javna skupščina v krožku Ercole Miani Spet ponarejeni podatki? Snuje se velika demonstracija Železarna spet buri duhove. Najbolj glasni so seveda člani krožka Ercole Miani s predsednikom Mauriziom Fogarjem na čelu, ki je sinoči sklical skupščino, da bi javnost opozoril na ponovno ponarejene podatke o onesnaženju škedenjskega obrata, ki jih krajevnim upravam ponuja družba Lucchini. Kot je sinoči dejal Fogar, je pred nekaj dnevi krožek Miani predstavil podatke, ki sta jih v obdobju od 11. novembra do 16. decembra zabeležili merilni napravi v Ul. Giardini in Ul. Pitacco - te upravlja tržaška univerza. V zadnjih dvanajstih dneh tega obdobja sta merilni napravi namreč zabeležili od šestkrat do celo dvanajstkrat več benzopirena (gre za nevarno kancerogeno spojino) v kubičnem metru zraka od tega, kar določa zakonska meja, to je 1 nanogram. Zanimivo pa je, da je merilna naprava v Ul. Carpi-neto, ki jo upravlja družba Lucchini, v istih dneh zabeležila znatno manjše vrednosti. Da gre za izredno nevarnost, je že večkrat opozoril tudi direktor tržaškega Zdravstvenega podjetja Franco Ro-telli, ki je v pismih županu vsakič zapisal, da tudi minimalno pre- den so se podali še v Zidarichevo klet pa se je obvezal, da bo skušal narediti vse, kar je v njegovih močeh, a je tudi opozoril, da imajo pri tem glavno besedo vselej krajevne uprave. Popoldne se je Dorfmann mudil v Gorici. V galeriji Ars na Travniku se je udeležil srečanja z mladimi, ki so ga priredili v okviru izobraževalnega projekta društva FIPEF. Dorfmann je mladim spregovoril o svojem delu v evropskem parlamentu in o izkušnjah, ki si jih je nabral med župa-novanjem v občini Feldthurns (Velturna) na Južnem Tirolskem. (sas) Temni oblaki se spet zgrinjajo nad škedenjsko železarno kroma seganje dane meje lahko v človeku povzroči nastanek neoplazij ali levkemije. »Mar nikogar ne zanima, da bodo prebivalci Skednja zaradi zahrbtnega benzopirena čez deset ali dvajset let zboleli za tumorjem?« se je spraševal Fogar. Kaj pa o tem menijo naši veljaki - tržaški župan Roberto Di-piazza, predstavniki pokrajinske oz. deželne uprave? Doslej se namreč niso izrazili. »Župan si je še pred časom polnil usta z zahtevami po zaprtju škedenjskega obrata, sedaj pa nič več,« je bil kritičen Fogar, ki ni štedil niti z opazkami na račun sindikalnih predstavnikov železarne. Sicer se je v večernih urah župan oglasil in obljubil, da bo podatke najprej sam preveril in nato tudi ukrepal. Kakorkoli že, Fogar je sinoči napovedal veliko demonstracijo z zgovornim naslovom Per non morire di Ferriera. Za datum se niso še odločili (šušlja se, da bo to že čez 10 dni), lokacija pa je že znana. »Zbrali se bomo v pritličnih dvoranah hotela Savoia. Skupaj za prihodnost Tržačanov, Miljčanov, delavcev železarne in našega mesta,« je dejal Fogar. (sas) Jutri začetek tečaja iz splošnega kmetijstva Na socialnem podjetju Ad for-mandum v Trstu (Ulica Ginnasti-ca 72) bo jutri, v ponedeljek, 22. februarja, pričel tečaj iz splošnega kmetijstva. Tečaj, ki ga Ad for-mandum prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo, je namenjen vsem, ki nameravajo kmetovati oz. upravljati kmečko podjetje. Obiskovanje tečaja omogoča po samo 150 urah pridobitev ustreznega strokovnega znanja iz agronomije in upravljanja kmetijskega podjetja, ob zaključku tečaja pa bodo imeli udeleženci možnost, da zaprosijo za prispevke za kmetijsko dejavnost po deželnem zakonu 12/98. Glavne vsebine programa so agronomija, glavne kmetijske usmeritve (vinogradništvo, olj-karstvo, sadjarstvo, zelenjadar-stvo, cvetličarstvo), živinoreja, kmetijska ekonomika in davčni aspekti vodenja kmetijskega obrata. Predvidene so praktične vaje na terenu ter dve strokovni ekskurziji. V četrtek podelitev Flajbanovih nagrad Na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva na Mazzinijevi 46 v Trstu bo v četrtek, 25. februarja, ob 18. uri slovesnost ob podelitvi nagrad »Mihael Flajban« za akademsko leto 2009-2010. Gre za podpore slovenskim univerzitetnim študentom in študentkam iz Furlanije - Julijske krajine, ki jih Slovensko dobrodelno društvo podeljuje že 23 let zaporedoma v spomin na svojega soustanovitelja in podpornika Mihaela Flajbana. Na predlog ocenjevalne komisije je upravni odbor SDD sklenil, da glavni podpori v višini 1.500 evrov, ki se bosta ponavljali vsa leta študija, če bosta nagrajenca redno opravljala izpite in izpolnjevala zahteve iz razpisa, prejmeta lanski maturant iz Gorice in lanska maturantka iz Trsta, nadaljnjo podporo pa že nagrajena študentka. Deset enkratnih podpor pa bo prejelo ravno toliko zaslužnih in potrebnih študentk in študentov iz obeh pokrajin. Srečanje za diabetike Tržaško združenje diabetikov je priredilo v petek zvečer v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali predavanje na temo »Ugodje in zdravje, srečanje izven mesta«. Predaval je naravoslovni zoolog dr. Nicola Bressi. Dvorana je bila polno zasedena, ljudje so pa z zadovoljstvom spremljali potek predavanja, saj je bilo za tržaško združenje tudi nekaj novega in posebnega. Vse navzoče je pozdravil predsednik Tržaškega združenja Marino Vocci, ki je tudi dejal, da bo združenje spričo velikega zanimanja v prihodnje še organiziralo podobna srečanja. (NL) Dokumentarec o Aldi Merini Gledališče Miela bo drevi gostilo režiserja Cosima Damiana Da-mata oz. njegov dokumentarni film o pesnici Aldi Merini »Alda Merini - Una donna sul palcosce-nico«. Film bodo predvajali ob 20.30 in 22.15, režiser pa se bo z občinstvom pogovarjal ob 21.45. Corrado Augias v Rossettiju Na oder gledališča Rossetti bo jutri ob 20.30 stopil pisatelj, novinar in intelektualec Corrado Augias s predstavo Le fiamme e la ragione, ki jo je sam podpisal. Augias se poglablja tokrat v svobodo izražanja in se sprašuje o vlogi znanosti - protagonist je Giordano Bruno. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 21. februarja 2010 5 FERNETIČI - Uspešna preiskava finančnih stražnikov Sladkor za tujino je bil v resnici namenjen v Italijo Lažni uvozniki so ogoljufali davkarijo za okoli 15 milijonov evrov Tržaški finančni stražniki so pred kratkim odkrili velikansko goljufijo z nezakonitim uvozom sladkorja, ki je davkarijo oškodovala za okoli 15 milijonov evrov. Sodstvu so prijavili 18 oseb, glavna »režiserja« goljufije naj bi bila 70-letni nekdanji vodja pomembne sladkorne industrije iz okolice Neaplja ter 48-letni lastnik nekega znanega furlanskega špediterskega podjetja. Vse se je začelo na Fernetičih, kjer so finančni stražniki med rutinsko kontrolo ustavili tovornjak, ki je prevažal sladkor. Dokumenti kamiona in tovora, ki jih je imel pri sebi voznik, so bili neoporečni, finančnim stražnikom pa se je zdelo sumljivo skladišče, kjer naj bi tovornjak razto-voril sladkor. Zato so sledili vozilu, ki je nekaj kilometrov po Padovi zavozilo z avtoceste in zapeljalo v veliko skladišče (slednje ni bilo navedeno na dokumentih kamiona), kjer so iz sladkorja izdelovali sestavine za sladolede in slaščice. Skladišče je poslovalo brez potrebnih dovoljenj, finančni Finančni stražniki med pregledovanjem kamiona na Fernetičih (arhivska slika) stražniki pa so kmalu odkrili kaj se vse skriva za temi nezakoniti posli. Kriminalna združba si je izmislila zapleten, a očitno učinkovit sistem za uvoz sladkorja v Italijo. V bistvu je šlo za sladkor, ki naj bi bil iz držav vzhodne Evrope namenjen v Francijo, Švico in Nemčijo, v resnici pa je bil namenjen v Italijo. S tem sistemom so v precej kratkem obdobju ilegalno uvozili v Italijo okoli 14 tisoč ton sladkorja in pri tem oškodovali davkarijo za kar 15 milijonov evrov neplačanih davkov in carinskih pristojbin. Goljufi so se pri tem naslanjali na poslovna podjetja (doslej so jih odkrili sedem) s sedežem v Švici, Franciji in Nemčiji, sladkor, ki je prihajal tudi iz Brazilije, pa so predelovali v Kampaniji in pri Padovi. Tudi v Italiji so goljufi imeli na razpolago zelo široko razpredeno mrežo podjetij, ki so v glavnem obstajala le na papirju. Preiskava tržaških finančnih stražnikov (imenovali so jo "sugar free"), ki jo je koordiniralo tržaško tožilstvo, je prva tovrstna preiskava v Italiji na področju sladkorne industrije. 70-letni E.C. iz okolice Neaplja in 48-letni E.R. iz Furlanije sta bila ovadena zaradi združevanja v zločinske namene in zaradi cele vrste davčnih in administrativnih prekrškov in nepravilnosti. Akcija sodi v prizadevanja, ki imajo za cilj zaščito splošnih gospodarskih in davčnih interesov Italije in obenem tudi Evropske unije. NARODNI DOM Odprtje razstave Blaža Zupančiča Društvo za umetnost Kons bo v torek v Narodnem domu odprlo fotografsko razstavo Blaža Zupančiča, ki ima za sabo že nad trideset samostojnih razstav. Tržaška razstava nosi naslov Abeceda, v Munchnu rojeni slovenski fotograf pa se bo predstavil s serijo črno-belih fotografij. Gre za končni rezultat zahtevnega projekta, v sklopu katerega je Zupančič posnel fotografijo za vsako črko tako slovenske kot nemške abecede. Za vsako črko je poiskal motiv, ki se v obeh jezikih začenja z isto črko. Odprtje Zupančičeve razstave bo v torek ob 20. uri v galeriji Narodnega doma. Fotografije bodo na ogled do 10. marca, od ponedeljka do petka, od 9.30 do 11.30 in od 17.30 do 19.30. JUTRI V DSI Podelitev prve nagrade Nadja Maganja Jutri zvečer bo v Peter-linovi dvorani v ulici Donizetti 3 slovesna podelitev nagrade »Nadja Maganja Jevnikar«, ki je bila ustanovljena ob četrti obletnici pre-rane smrti tržaške javne delavke (1951 - 2006). V spomin nanjo in v želji, da bi vzpodbudili smisel za vrednote, ki so odlikovale njeno življenje, so Skupnost Sv. Egidija Furlanije - Julijske krajine, Društvo slovenskih izobražencev, Slovenska zamejska skavtska organizacija in Nadjina družina ustanovili Nagrado, ki bo nosila ime »Nadja Maganja« in ki jo bo od letošnjega leta naprej podeljeval poseben odbor. Priznanje je namenjeno ženski ali skupini žensk, katerih življenje označujejo izkušnja vere, privrženost delu na področjih zgodovine, znanosti, družbenih ved in kulture, pisanje kot sredstvo za posredovanje osebne izkušnje in zavzetosti, služba bližnjemu, ljubezen za eku-menski in medverski dialog, pedagoška izkušnja, solidarnost z revnimi in potrebnimi ter varstvo človekovih pravic. Pobudniki so na nedavni tiskovni konferenci javnosti tudi sporočili ime prve nagrajenke: to je dr. Metka Kle-višar, onkologinja, publicistika, pobudnica ter ustanoviteljica Društva Hospic, ki je v Sloveniji, pa tudi pri nas, v preteklih desetletjih zelo utrdilo zavest o spremljanju bolnika na njegovem domu. Nagrada bo dr. Metki Klevi-šar podeljena jutri, 22. februarja, ob 20.30 na sedežu Društva slovenskih izobražencev v Trstu. O nagrajenki bo spregovoril Božo Rust-ja, lik Nadje Maganje, po kateri nosi nagrada ime, pa bo obudila Ivica Švab. Za glasbeni okvir slovesnosti bo poskrbela pianistka Tamara Ra-žem, spregovorili bodo tudi predstavniki organizacij, ki so dale pobudo za priznanje. NARODNI DOM - V pritličju je od 1. februarja ponovno odprt »infocenter« Slovenski informacijski center želi obveščati javnost o delovanju Slovencev v Italiji Upravlja ga Narodna in študijska knjižnica, zanj pa po novem skrbi Robi Jakomin - Jutri predstavitvena konferenca Prvega februarja je v pritličju Narodnega doma ponovno odprl vrata Slovenski informacijski center. Od leta 2004 zanj skrbi Narodna in študijska knjižnica, a je bil zaradi pomanjkanja finančnih sredstev več mesecev zaprt, naposled pa si je NŠK uspela zagotoviti dodatna deželna namenska sredstva, ki omogočajo njegov ponoven zagon. Novo poglavje v delovanju »infocentra« bodo jutri predstavili na tiskovni konferenci, pred tem pa smo se pogovorili z njegovim novim upraviteljem Robijem Jakominom. Kako ste si zamislili delovanje informativnega centra? Mislim, da lahko koncept strnemo v enem stavku: obveščanje italijanske in osrednje slovenske javnosti o delovanju Slovencev v Italiji. Kako bi radi to uresničili? Z nudenjem informacij v uradu, ki je po novem odprt od ponedeljka do petka, od 9.30 do 11.30, ob torkih in četrtkih pa tudi od 15.30 do 18.30. Obiskovalcem nudimo pogovor in razno informativno gradivo, društvom in ustanovam pa pomoč pri organizaciji dogodkov v naši konferenčni in razstavni dvorani. Veliko novost predstavlja realizacija spletne strani www.infonarodnidom.eu, ki je sicer še v delu, upam pa, da bo sredi marca operativna. Katere informacije bo nudila? Zbrati želimo zanimive in čim bolj popolne informacije o Slovencih v Italiji. Urediti želimo »fotogalerijo« krajev, kjer živimo Slovenci, vzpostaviti spletne povezave z našimi ustanovami, organizacijami in društvi. Na voljo bo tudi krajša zgodovina stavbe, v kateri se nahajamo, moja želja pa je, da bi vsak dan ponujali sveže novice, v prvi vrsti o dogajanju v teh prostorih, a tudi o Slovencih v Italiji sploh: pripravili bi lahko spletni pregled zamejskega tiska, morda v italijanščino prevedli pomembnejše vesti. Upam namreč, da bodo vsebine spletne strani kar se da dvojezične. Dosedanje delovanje centra so večkrat pestile finančne težave ... Dolgoročnejše načrte zavira dejstvo, da namenska sredstva omogočajo delovanje centra le do novembra. Več ne znam povedati, mislim pa, da bi se morala o njegovi bodočnosti izreči manjšina. Na jutrišnjo tiskovno konferenco so bile vabljene vse pomembnejše slovenske ustanove... (pd) REVŠČINA Projekt socialne službe občin Milje in Dolina Socialna služba območja 1.3 občin Milje in Dolina bo, v sodelovanju s Pokrajino Trst in tržaško škofijsko Caritas, v kratkem sprožila projekt v korist družin z ekonomskimi težavami. Projekt je namenjen družinam, a tudi posameznikom, s stalnim bivališčem v občinah Milje in Dolina, ki se nahajajo na robu revščine zaradi pogosto nerazumnega najetja posojil ali zaradi odvisnosti, predvsem od igralništva, tudi v primeru ko prejemajo dohodke, ki so previsoki, da bi lahko zaprosili za socialne prispevke. Namen storitve je nuditi smernice in ekonomsko svetovanje, ki naj omogoči družinam, oz. posameznikom, da izberejo življenjski stil, ki naj bo v skladu z njihovo denarno zmogljivostjo. V posebnih primerih je predvidena tudi možnost najetja majhnih solidarnostnih posojil. Predstavitev projekta bo v sredo, 24. februarja ob 17.30 v centru Millo na trgu Republike 4 v Miljah. Robi Jakomin v prostorih informacijskega centra kroma OPČINE - Šoli S.Kosovela z Opčin-Proseka in Sežane Za Dan kulture sežanski gostje prisrčno odigrali »Butalce« Kot že v lanskem šolskem letu, so tudi letos učenci nižje srednje šole Srečka Kosovela z Opčin in Pro-seka počastili Dan slovenske kulture skupaj z učenci prav tako Kosovelove osnovne šole iz Sežane. Tokrat so sežanski gostje v četrtek, 18. februarja, nastopali v open-ski šolski telovadnici s svojo gledališko predstavo. Šolska gledališka skupina »Vesela druščina Kosi« je namreč uprizorila »Butalce« Frana Milčinskega v priredbi profesoric Mirne Udovič Šuman in Katje Orel. S prisrčno igro so sežanski učenci sproščeno uprizorili niz šestih butalskih zgodb. Predvsem pa so s svojo pripravljenostjo prikazati svojo predstavo tudi openskim in proseškim sošolcem ponovno izkazali svojo odprtost vsestranskemu sodelovanju med šolami z obeh strani meje. 6 Nedelja, 21. februarja 2010 TRST / EMA 2010 - Sinoči polfinalni dvoboji pred nocojšnjim finalom Ylenii in Martini ni uspelo Nocoj ob 20. uri finalni večer, ki ga bo prenašal prvi kanal slovenske nacionalne TV Gledalci prve slovenske televizijske mreže so sinoči spremljali pol-finalne dvoboje za izbor popevke EMA 2010. Nastopilo je štirinajst glasbenih izvajalcev, ki jih je izbrala strokovna komisija. Med njimi je kot šesta nastopila tržaška pevka Ylenia Zobec, ki je v rdeči večerni obleki zapela skladbo Priznam, kot enajsta pa Openka Martina Feri, ki je ob glasbeni spremljavi Tomaža Nedoha zapela pesma Le en dan. Občinstvo je moralo izbrati sedem skladb, ki se bodo s sedmimi skladbami povabljenih avtorjev med današnjim finalom (ob 20. uri na prvem slovenskem programu) potegovale za zmagovalno skladbo EMA: slovenska zmagovalka bo odpotovala na tekmovanje za evrovizijsko popevko v Oslu, kjer se bo predstavila na drugem polfinalnem večeru 27. Ylenia Zobec maja. Zmagovalna skladba EME 2010 bo tista, ki bo prejela največje število točk na telefonskem glasovanju. Martina Feri kroma Tudi sinočnje finaliste so preko telefonov izbirali gledalci. Zal Martini in Ylenii ni uspel preboj v nocojšnji finalni večer. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Organizatorka Valentina Repini »Letos nekaj manj abonentov, a veliko zanimanje gledalcev« Valentina Repini, desno pa ekipa, ki pripravlja novo premiero SSG kroma Najbrž najkrajša abonmajska kampanja v zgodovini Slovenskega stalnega gledališča se je zaključila 31. januarja. V tržaškem Kulturnem domu se je medtem zvrstila vrsta predstav in kulturnih dogodkov: zaradi raznolike ponudba in časovne omejenosti letošnje sezone, ki se je kot znano začela šele pred dobrim mesecem, si dogodki sledijo kot na tekočem traku. Sinoči so na velikem odru uprizorili Bolezen familije M, danes (ob 16. uri) bo na sporedu gostovanje, svetovna uspešnica Jamski človek, v torek bo pre-miero doživela predstava O poročilu mešane zgodovinsko-kulturne italijansko-slovenske komisije oziroma: Dialog med kuharico v gostilni in njeno pomočnico o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena. Predstava (na posnetku celotna ekipa, v ospredju režiser Franco Pero in protagonistki Lara Komar ter Tatjana Turco) bo v italijanščini, slovenska inačica bo zaživela maja v sklopu goriškega abonmaja. Poleti bi radi z njo gostovali po manjših dvoranah ali osmicah. BOLJUNEC - V petek Predavanje o tržaškem podzemlju Kot medalja, tako imajo tudi mesta svojo dvojno plat. Ena je vidna, druga pa je očem skrita. Ni nujno živeti v veliki metropoli, kjer je podzemlje bivališče za reveže in za tiste, ki so potisnjeni na rob človeškega dostojanstva, tudi v Trstu bi pod ulicami našli marsikaj nenavadnega. Celotno mesto je namreč prepredeno s kanali, rovi in celo podzemnimi ulicami ter galerijami. Zakaj je vse to služilo? Kaj vse se je v tem skritem mestu dogajalo? Mnogo je domnev, mnogo ljudskih fantazij, ob tem pa tudi marsikatera ugotovljena resnica. Skupina jamarjev že vrsto let raziskuje ta del mestne zgodovine, med njimi tudi inž. Sergio Ashiku, ki se poklicno ukvarja z urbanistiko. Skupina 35-55 ga bo gostila v petek, 26. februarja, ob 20.30v društveni dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu, kjer bo predaval in s projekcijo fotografij razkril marsikatero zanimivost ter nas tako virtualno popeljal pod tržaške ulice. (so) Kako pa so z iztekom abonmajske kampanje in začetkom sezone zadovoljni v SSG? »Kampanja je letos trajala samo štirinajst dni, kar je res omejeno obdobje, saj je običajno trajala dva meseca,« je pojasnila organizatorka Valentina Repini. »Tudi čas ni bil najprimernejši: januarja so denarnice običajno bolj prazne ... No, če upoštevamo ta dva faktorja, končni rezultat ni slab: SSG ima letos okrog sedemsto abonentov. Večina abonentov je izbrala paket vseh trinajstih predstav, medtem ko je tako imenovani solidarnostni abonma vpisalo štiriintrideset ljudi.« Osip abonentov je opazen: lani jih je bilo nekaj več kot 900. »Letos imamo res nekaj manj abo-nentov, zanimanje gledalcev, ki niso abo-nenti, pa je veliko. Odziv je bil zelo dober tudi pri predstavah zbirnega programa, na primer za koncert Big banda ali današnjo uprizoritev Jamskega človeka. Raznolika ponudba se je doslej obrestovala: če bodo gledalci posameznih predstav navdušeni nad njimi, če bodo cenili našo ponudbo, lahko pričakujemo, da bodo v naslednji sezoni naši abonen-ti. Medtem pa smo začeli s sosednjim gledališčem Contrada že razmišljati tudi o skupni ponudbi, plesnem izbirnem programu.« (pd) TV MIKSER Drevi oodaja o 60-letnici Kmečke zveze Danes (nedelja 21. februarja), bo v TV oddaji »Mikser«, okrog 20.50 po 3.mreži RAI, govor o Kmečki zvezi, ki je 15. januarja letos v Trgovinski zbornici v Trstu praznovala 60 letnico svojega plodnega delovanja. V osrednji dvorani je potekala predstavitev priložnostne knjige »Srce v prgišču zemlje«, ki je nastala izpod peresa Borisa Pangerca. Ustanovni občni zbor Kmečke zveze je namreč potekal prav 15. januarja leta 1950 v ki-nodvorani na Opčinah. Udeležilo se ga je več kot dvesto obdelovalcev zemlje in živinorejcev iz tedanje Cone A Svobodnega tržaškega ozemlja. Kmetje so namreč čutili potrebo, da v združeni obliki ščitijo stanovske in narodnostne interese v svoji ustanovi ter da se zoperstavijo razlaščanju. Prvi predsednik je bil Andrej Kriščak. V hitro se spreminjajočem vrtincu dogajanj v drugi polovici prejšnjega stoletja je Kmečka zveva odigrala pomembno vlogo v obrambi pravic in interesov slovenskega kmetijstva na Tržaškem. Dejansko se skozi dogajanja in spremembe, ki so pogojevale kmetijstvo kažejo tudi preobrazbe naše zamejske skupnosti ter teritorija. Leta 1964 je nastala Kmečka zveza v Gorici, leta 1999 pa v Vi-demski pokrajini in sicer v Čedadu. Danes uspešno poslujejo uradi ustanove, ki ima tudi status deželne kmečke zveze, v vseh treh omenjenih pokrajinah.. O poslanstvu in vlogi Kmečke zveze v preteklosti in danes ter o velikih spremembah, ki so v teku 60. let predrugačile naš teritorij in način kmetovanja, bodo v televizijskem studiu z voditeljico Luano Grilanc spregovorili bivši predsednik Kmečke zveze Alojz Debelis, tajnik Edi Bukavec, odgovorni za svetovalno službo Mario Gregorič ter sedanji predsednik Franc Fabec. V oddaji si bomo lahko ogledali tudi več prispevkov in sicer intervju z Borisom Pangercem, avtorjem knjige '»Srce v prgišču zemlje'«, prisluhnili pa bomo tudi izjavam nekaterih predstavnikov starejše in mlajše generacije kmetovalcev. Prispevke sta pripravili Luana Grilanc in Ziva Pahor. Režijo oddaje podpisuje Martina Repinc. Vabljeni torej pred TV sprejemnike danes ob 20.50 ter v ponovitvi v četrtek 25.februarja ob istem času. BARKOVLJE - V domačem društvu Šolski otroci iz Barkovelj in Grete doživeli pravljičen pust Združenje staršev osnovne šole F.S. Finžgar je v sodelovanju s krajevnim kulturnim društvom Barkovlje organiziralo pester pustni torkov popoldan. V prostore domačega društva je namreč povabilo otroke, ki obiskujejo barkovljansko šolo in vrtec ter otroke iz Grete in okolice in je s pomočjo animatorjev družinskega gledališča Kolenc vpeljalo otroke v svet pravljic, plesa in nagradnih igric. Dogodka se je udeležilo veliko število otrok, ki so s svojimi pisanimi maskami popestrili prijazno okolje in s tem razposajenim dogodkom zaključili pustni čas. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 21. februarja 2010 IRENA Sonce vzide ob 6.58 in zatone ob 17.40 -Dolžina dneva 10.42 - Luna vzide 9.42 in zatone ob 0.42. Jutri, PONEDELJEK, 22. februarja 2010 MARJETA VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 995,9 mb raste, veter 5 km na uro vzhodnik, vlaga 96-odstotna, nebo oblačno z dežjem, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje C. OKLICI: Federico Cesare Novati in Pao-la Miccoli, Roberto Sincovezzi in Fran-cesca De Paoli, Agostino DellAglio in Donatella di Benedetto, Giuglielmo Crino in Giovanna Bonterozzo, Marco Giunta in Valentina Castagna, Stefano Visintin in Susanna Baici, Roberto Bonetti in Barbara Romano, Camillo Rondinella in Maria Notarangelo, Giuseppe Vergone in Lucia Cocchia, Fabrizio Stocca in Linda Giorgetti, Salvatore Di Toro in Sabina Sanna, Vito di Maria in Filomena Lono-ce, Joseph Wallace in Alessandra Men-della, Franco Bordon in Morena Sanzin, Mauro Andreassich in Silvia Sulich, Claudio Bernich in Roberta Zorba, Pas-quale Esposito in Michela Tuccillo, Federico Rasman in Daniela Codiglia, Paolo Nemaz in Martina Marchetti, Gabriele Chmet in Lara Borme. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Loterija 20. februarja 2010 Bari 76 61 66 33 43 Cagliari 26 59 70 79 8 Firence 58 77 18 56 79 Genova 44 41 77 14 15 Milan 39 29 61 72 7 Neapelj 34 80 82 66 84 Palermo 3 39 38 49 43 Rim 68 75 88 51 42 Turin 62 79 13 80 21 Benetke 5 45 43 41 44 Nazionale 77 74 25 50 13 Super Enalotto Št. 22 19 26 63 67 68 83 jolly 6 Nagradni sklad 4.708.963,60 € Brez dobitnika s 6 točkami 37.684.340,25 € 2 dobitnika s 5+1 točkami 470.896,36 € 9 dobitnikov s 5 točkami 78.482,73 € 1.848 dobitnikov s 4 točkami 382,22 € 78.752 dobitnikov s 3 točkami 17,93 € Superstar 5 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 10 dobitnikov s 4 točkami 38.222,00 € 352 dobitnikov s 3 točkami 1.793,00 € 5.381 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 34.641 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 78.516 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 21. februarja 2010 7 I KD Ivan Grbec, PD Kolonkovec in Dom Jakob Ukmar rabijo na ,Dan, slovenske KULTURE DANES, 21. FEBRUARJA, OB 16. URI na sedežu KD Ivan Grbec, Skedenjska ulica 124 NASTOPAJO: OV I. Grbec, OŠ I. Grbec in Marica Gregorič Stepančič, dramski igralec in režiser Bojan Maroševič, pianistka Alenka Cergol, ZPS I. Grbec pod vodstvom Marjetke Popovski; slavnostni govornik pisatelj BORIS PAHOR ipraizvedba __ vsoprodukcljl z Gledališčem Koper Režim: MIha Golob V petek, 26. februaija ob 20.30 - red F V soboto, 27. februarja ob 20.30 - red T V nedeljo, 28. februarja ob 16.00 - red C PONOVITVI REDOV K IN T STA OPREMLJENI Z ITALIJANSKIMI NADNAPISI. Izbirni program - monodramski JfiMHIČIM Režija: Nataša Barbara Gračner Igra: Uroš Fürst Danes - nedelja, 21. februarja ob 16.00 v Veliki dvorani SSG Info: Vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave Brezplačna telefonska številka: 800214302 info@teaterssg.it [13 Lekarne Nedelja, 21. februarja 2010 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gio-berti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Maz-zini 1/A, Sesljan. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (040 812325), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gio-berti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Maz-zini 1/A. Nabrežina (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. cPogfce&no podjetje H I1MW4W1IL1IIUI ALAflARDA Prisotni smo tudi na Opčinah, v Miljah, v Boljuncu in v Nabrežini Tel. 040 2158 318 Društvi ROJANSKI MARIJIN DON m ROJANSKI KRPAN v sodelovanju £ Glasbeno matico vabita na PREŠERNOVO PROSLAVO _cft_ Danes, 21. februarja, ob 17.uri v Marijinem domu v Rojanu Nastopajo gojenci GM, recitatorji in MPZ Devin-Rdeča zvezda pod vodstvom Rada Milica Priložnostna misel: Evelina Umek Mi Kino Slovensko prosvetno društvo Mačkolje vabi na prireditev NAŠ SKUPNI DOM ob 100-letnici rojstva pesnice Ljubke Sorli. Danes, 21. februaija, ob 17.00 v dvorani Srenjske hiše v Mačkoljah. -j-i - ^r-i Program bosta sooblikovala godalni kvartet Podokničaiji in MePZ Mačkolje, priložnostno misel bo podal David Bandelj. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (040 364928). Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. februarja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (040 764441), Barkovlje -Miramarski drvored 117 (040 410928). Boljunec (040 228121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (040 300940). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AMBASCIATORI - 16.00, 18.45, 21.30 »Avatar-3D«. ARISTON - 11.00, 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 »II concerto«. CINECITY - 10.45, 13.00, 15.15, 17.30, 20.00, 22.05 »Wolfman«; 17.00, 20.00, 22.05 »Il figlio piu piccolo«; 10.50, 13.00, 15.20, 17.35, 20.00, 22.00 »Che fine hanno fatto i Morgan?«; 11.00, 13.00, 15.10 »Il richiamo della foresta-3D«; 10.50, 13.00, 15.20, 17.30, 20.00, 22.10 »Scusa ma ti voglio sposare«; 16.50, 19.30, 22.00 »Amabili resti«; 11.00, 12.45, 15.00 »Maga Martina e il libro magico del draghetto«; 11.00, 13.00, 15.10 »Alvin Superstar 2«; 11.15, 15.15, 17.05, 18.30, 21.00, 22.00 »Avatar-3D«. FELLINI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tra le nuvole«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il figlio piu piccolo«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Che fine hanno fat-to i Morgan?«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.00, 18.45, 20.40, 22.20 »A single man«; 15.30 »Maga Martina e il libro magico del draghetto«. KOPER - KOLOSEJ - 21.30 »Krvava grofica« 19.10 »Pokvarjeni poročnik: New Orleans«; 13.20, 19.00, 21.40 »Valentinovo«; 19.50, 21.50 »Volkodlak«; 13.40, 15.30, 17.20 »Oblačno z mesnimi kroglicami«; 14.20, 16.10, 18.00 »Alvin in veverički 2-3D«; 16.00 »Avatar-3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30 »Maga Martina e il libro magico del draghetto«; 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Wolfman«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30 »Il richiamo della foresta-3D«; 19.00, 20.30, 22.15 »Il missiona-rio«; Dvorana 3: 11.00, 14.30 »cuccio-li - Il codice di Marco Polo«; 16.10, 22.15 »Amabili resti«; 18.15, 20.15 »La prima cosa bella«; Dvorana 4: 11.00, 14.30 »Alvin Superstar2«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Scusa ma ti voglio sposare«. SUPER - 15.30, 17.00 »Alvin Superstar 2«; 18.30 »Soul kitchen«; 20.10 »Paranormal activity«; 21.50 »Baciami an-cora«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.30, 20.10, 22.10 »Wolfman«; Dvorana 2: 14.40, 17.40, 20.40 »Avatar-3D«; Dvorana 3: 15.45, 17.45, 20.00, 22.00 »Il figlio piu piccolo«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Scusa ma ti voglio sposare«; Dvorana 5: 16.10, 18.10 »Amabili resti«; 20.15, 22.10 »Il missionario«. H Šolske vesti SREČANJE S STARŠI, ki bodo vpisali otroke v nižjo srednjo šolo Iga Grudna v Nabrežini, bo potekalo v ponedeljek, 22. februarja, ob 18. uri na šoli. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barkovljah in Lonjerju, dnevi odprtih vrat: v Barkovljah (Ul. Vallicula, 11) 22. februarja, od 11. do 12. ure. V Lo-njerju (Lonjerska cesta, 240) 23. februarja, od 10.30 do 12. ure. DAN ODPRTIH VRAT NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA bo v petek, 26. februarja, od 18. do 20. ure in v nedeljo, 7. marca, od 10. do 12. ure. Na predstavitev šole in učnih smeri so toplo vabljeni starši dijakov, ki se bodo letos vpisali na višjo srednjo šolo. OBČINA DEVIN NABREŽINA V sklopu posegov za pravico do učenja bo uprava Občine Devin Nabrežina dodelila denarne prispevke sposobnim in zaslužnim dijakom višjih srednjih šol, ki so letos prvič vpisani v tretje, četrte ali pete razrede in ki so v lanskem šolskem letu izdelali s srednjo oceno vsaj 6,5 (z izjemo ocen iz vedenja in verouka) brez učnih dolgov. Pravico do prispevka imajo dijaki s stalnim bivališčem v občini, katerih družinsko ekonomsko stanje ISEE ne presega 10.632,94 evrov. Prošnje, napisane na ustreznem obrazcu, morajo biti predložene občinskemu uradu za protokol do 26. februarja. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina - Nabrežina 102 (tel. 040-2017375). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekala vpisovanja za naslednje šolsko leto v otroške vrtce in osnovne šole 27. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00. Tajništvo bo poslovalo tudi v soboto, 27. februarja, od 8.30 do 12.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča zainteresiranim, da je tajništvo ravnateljstva odprto za vpisovanje vsak dan od ponedeljka do petka od 7.30 do 13.30, ob ponedeljkih tudi popoldne od 15.30 do 18.30. Prav zaradi tega podčrtujemo, da je zadnji dan vpisov v soboto, 27. februarja od 9.00 do 12.00. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel v Trstu obvešča, da je do zasedbe prostih mest v teku vpisovanje v otroške jasli za š.l. 2010/11 in sicer vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00. Vsako sredo od 12.30 do 13.30 si zainteresirani jasli lahko tudi ogle- dajo. Za vse morebitne dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko 040-573141. UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli v Dolini in v otroške jasli Colibri pri Dom-ju. Rok za vpis zapade v ponedeljek, 1. marca. Za vpisovanja, dvig vpisnih pol in ostale informacije se lahko obrnete na občinski urad za šole (040-8329. 282/240; pon.-pet.: 8.30-12.30). Prošnja za vpis je razpoložljiva tudi na spletni strani: www.sandorligo-dolina.it. 0 Prireditve DRUŠTVI ROJANSKI MARIJIN DOM IN ROJANSKI KRPAN v sodelovanju z Glasbeno matico vabita na Prešernovo proslavo, ki bo danes, 21. februarja, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29). Nastopili bodo gojenci Glasbene matice, recitatorji in Mešani pevski zbor Devin-Rdeča zvezda pod vodstvom Rada Miliča. Slavnostna govornica bo Evelina Umek. KD IVAN GRBEC, PD Kolonkovec in Dom Jakob Ukmar vabijo na Dan slovenske kulture danes, 21. februarja, ob 16. uri na sedežu Kulturnega društva Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124. Nastopajo: OV I. Grbec, OŠ I. Grbec in Marica Gregorič Stepančič, dramski igralec in režiser Bojan Maroševič, pianistka Alenka Cergol, ŽPS I. Grbec pod vodstvom Marjetke Popovski, slavnostni govornik pisatelj Boris Pahor. PREŠERNO SKUPAJ SKD Kraški dom, SKD Krasno polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor vabijo na sledeče prireditve v mesecu februarju. Danes, 21. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu, »Vklesano v kamen - kamnita dediščina Krasa«; četrtek, 25. februarja, ob 20. uri v Zadružnem domu Skala v Gropadi, »Srečanje s knjigo«. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi danes, 21. februarja, ob 17. uri v dvorano Srenjske hiše na prireditev »Naš skupni dom«, posvečeno 100-letnici rojstva pesnice Ljubke Šorli. Program bosta sooblikovala godalni kvartet Podokničarji in MePZ Mačkolje, priložnostno misel bo podal David Bandelj, pesnik in asistent za književnost na novogoriški univerzi. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi v torek, 23. februarja, ob 20. uri v galerijo Narodnega doma v Trstu, na odprtje fotografske razstave Blaža Župančiča »Abeceda«. SKD VIGRED IN COŠ S. GRUDEN vabita v sredo, 24. februarja, v Štalco v Šempolaju, ob 18.00 ob priliki dneva slovenske kulture na večer »Kultura je-ljubezen do zemlje«. BAMBIČEVA GALERIJA do 26. februarja bo na ogled razstava akvarelov »Slikarja Robert & Zdenko Hlavaty -Oče in sin«. Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Ogled od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v petek, 26. februarja, na večer: »Gilbert Civardi pripoveduje«. Ladi Vodopivec se bo z gostom pogovarjal o njegovi mami Aleksandrinki, o Egiptu in še o marsičem. Začetek ob 20.30. SPDT vabi v petek, 26. februarja, v razstavno dvorano Zadružne kraške banke na Opčinah na stereoskopski sprehod po gorskem svetu. Predstavo bodo oblikovali člani Stereoskopskega društva iz Ljubljane. Pričetek ob 20.30. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE ZA BIODINA-MIČNO KMETOVANJE prireja v petek, 26. februarja, ob 20. uri na sedežu An-tropozofskega združenja v Ul. Mazzi- ni 30 »Predavanje o čebelah«. Prof. Michele Codogno bo z antropozof-skega stališča govoril o tesni povezanosti med čebelo in človekom. Vstop prost. SKD IGO GRUDEN prireja v soboto, 27. februarja, ob 15.00 pravljično urico. Knjižničarka Marija Umek bo pripovedovala pravljico »Temna, temna noč«, sledila bo delavnica izdelovanja svetilk. Toplo vabljeni malčki iz vrtca in otroci, ki obiskujejo osnovno šolo. MLPS - OPZ ANTON MARTIN SLOMŠEK iz Bazovice, vabi na proslavo 40. letnice neprekinjenega delovanja zbora, ki bo v nedeljo, 28. februarja, z začetkom ob 17. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Društvo Slovencev milj-ske občine Kiljan Ferluga vabita na koncert nagrajenih skladb natečaja Ignacij Ota in iz njegovega opusa »Moji zemlji« v sklopu revije Primorska poje v nedeljo, 7. marca, ob 19. uri v Občinsko gledališče Giuseppe Verdi v Milje. Nastopajo MePZ Adriatic-Hrvatini, MoPZ Valentin Vodnik-Dolina, MePZ Halietum iz italijanske skupnosti »Pas-quale Besenghi Degli Ughi«-Izola, Vokalna skupina/ Gruppo vocale AN-SIBS-Štarancan, MePZ Jacobus Gallus-Trst, MeMlPZ Trst, APZ Univerze na Primorskem-Koper. + Mirno je zaspal naš dragi Josip Pangerc Žalostno vest sporoča nečakinja Tatiana z družino Žara bo izpostavljena v petek, 26. februarja, od 12.00 do 13.00 v cerkvi sv. Martina v Dolini. Sledila bo sv. maša in pokop na vaškem pokopališču. Dolina, 21. februarja 2010 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Lidia Carli por. Furlan Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Miklavcu za cerkveni obred, darovalcem in nosilcem cvetja in sveč ter soletnikom iz Trebč. Svojci Trebče, Repen, Trst, 21. februarja 2010 21.2.2007 21.2.2010 Franc Trampuž Bolečina, ki nam v srcu tli, te v življenje več ne obudi. Slej ko prej zabriše čas vse bolečine, a spomin ostane, nikdar ne izgine. Žalujoča žena Vinka Šempolaj, 21. februarja 2010 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina 8 Nedelja, 21. februarja 2010 TRST / Nagrada Nadja Maganja Jevnikar Vabilo na prvo podelitev Nagrajena bo cbt* Metka Jdeuidcvc USTANOVITELJICA SLOVENSKEGA HOSPICA Slovenska zamejska skavtska organizacija, Comunita di San Egidio, Društvo slovenskih izobražencev Ponedeljek 22. februarja, ob 20.30 Peterlinova dvorana, ulica Donizetti, 3 r \ «tOviHRi* SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ' T RICSTC Slovensko stalno gledališče v sodelovanju s Pokrajino Trst FRANCOPBKO o »Poročilu mešane esssžss»*»- s^jssr."^ Avtor in režiser: Franco Pero Igrata: Tatjana Turco in Lara Komar V pričakovanju slovenskih ponovitev, bodo prve večerne predstave v izvirnem tržaškem narečju na sporedu v torek, 23. februarja, v četrtek, 25. februarja in v nedeljo, 28. februarja ob 20.30 v Mali dvorani SSG Vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik"H od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka: 800214302! ;J Čestitke M Izleti H Obvestila GALERIJA NARODNEGA DOMA Vabimo Vas na odprtje fotografske razstave Blaž Zupančič ABECEDA v galeriji Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14, v torek, 23. februarja 2010 ob 20.00 Jutri, 22. februarja, moji teti FJONA in KARINrojstni dan imata. 30 poljubčkov vsaki in da bi se jima izpolnile vse skrite želje, želijo Matija in vsi, ki ju imajo radi Naš mož, oče in nono VLADIMIR praznuje danes visok jubilej -100 let. Želimo mu, da bi bil zdrav in še naprej korajžen ter mu voščimo še na mnoga leta, vsi v družini. V Gročani je praznik že znan, CHRISTIAN praznoval je 18. rojstni dan. Včeraj na fešti smo bili in ti veselo nazdravili. Čeprav pozno, a iz srca, prejmi še voščila ta. Gr'čanska klapa. Jutri bo v Rojanu praznovala častitljivih 90 let VOJKA. Iskreno ji čestitajo prijateljica Berta in Desi z družino. KOŠARKARSKI KLUB BOR prireja od sobote, 3. aprila, do ponedeljka, 5. aprila, velikonočni avtobusni izlet v Terme Radenci na slovensko Štajersko. Razpoložljivih je še nekaj mest. Informacije in prijave: 348-2821370 in 348-8011601. IZJEMNO PRVOMAJSKO POTOVANJE s Krutom - od Koebenhavna slikovita vožnja z zgodovinsko ladjo do Osla - od 29. aprila do 2. maja. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. AŠD SK BRDINA obvešča, da se nadaljujejo tečaji smučanja. Ob priliki organizira danes, 21. februarja, avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ES-SO na Opčinah. Tečaji: tel. 3475292058 (SK Brdina) ali 347-4421131 (Valentina Suber). Avtobus: 3488012454 (Sabina). MLADINSKI KROŽEK DOLINA vabi na občni zbor danes, 21. februarja, ob 17.00 v prvem ter ob 17.30 v drugem sklicanju v prostorih mladinskega krožka. SKD Barkovlje Ul. Bcmfato 6 sklicuje jutri, 22. februaija 2010, REDNI OBČNI ZBOR ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju. Letos je informativnega značaja. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sklicuje 56. REDNI OBČNI ZBOR v petek, 12. marca 2010, v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. NABREZINSKI GODBENIKI se iskreno zahvaljujejo vsem občanom za lep sprejem ob priliki pusta. Obenem se zahvaljujejo vsem, ki med letom na katerikoli način pripomorejo k delovanju društva. PRVO SREČANJE DRUŽIN pod pokroviteljstvom Škofijske komisije za pastoralo zakoncev in družine na temo »Kaj je največje v najinem zakonu?« bo danes, 21. februarja, ob 14.30 pri Šolskih sestrah v Ul. delle Docce 34. Vodil ga bo g. Marko Čiž-man. Poskrbljeno bo za varstvo otrok. Vabljeni! V DOMU JAKOBA UKMARJA V ŠKEDNJU bo danes, 21. februarja, ob 11.30 razstava čipk Tonine šole ob prisotnosti Tonke Černilogar, učiteljica tečajev. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren iz Boljunca sporoča, da se lahko še prijavite na nov tečaj za začetnice, ki poteka v društveni dvorani gledališča F. Prešeren v Bo-ljuncu. Vadba je primerna za mlade in manj mlade, za zdrave in tiste, ki imajo težave s hrbtenico in bolečinami v križu ter za nove mamice po porodu, da čim lažje prebrodijo novo obdobje in čim hitreje pridobijo formo. Na vadbo pridite v oprijeti trenerki in s telovadno preprogo, v ponedeljek, 22. februarja, od 18. do 19. ure. Za informacije lahko pokličete na tel. št. 333 3616411 od 12. do 13. ure (Sonja). Vabljene. SKD BARKOVLJE, Ul.Bonafata 6, sklicuje v ponedeljek, 22. februarja, redni občni zbor ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Letos bo informativnega značaja. SRENJA BOLJUNEC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v letu 2010/2011. Prošnjo naj oddajo v nabiralnik na sedežu Srenje do ponedeljka, 22. februarja. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi na praznike včlanjevanja 2010: v ponedeljek, 22. februarja, Krožek 1. maj v Ljudskem domu Canciani v Podlonjerju ob 18. uri; v torek, 23. februarja, Krožek Cancia-ni v Ljudskem domu Zora Perello v Škednju ob 19.30; v sredo, 24. februarja, Krožek Občine - Dolina v Partizanskem klubu v Boljuncu ob 19.30. TEČAJ SPLOŠNEGA KMETIJSTVA (150 ur) prireja socialno podjetje Ad formandum. Pričetek tečaja: 22. februarja. Sedež: Ad formandum Trst, Ul. Ginnastica 72. Za informacije: in-fo@adformandum.eu, tel. 040566360. KMEČKA ZVEZA obvešča člane izvršnega odbora, da bo v torek, 23. februarja, ob 12.00 seja v razstavni dvorani Zadružne kraške banke. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da v torek, 23. februarja, ob 20.45 bo redna pevska vaja. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na red- ni občni zbor, ki bo v sredo, 24. februarja, ob 10. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu v Trstu, Ul. Mazzini 46. NA SEDEŽU SLOVENSKEGA DOBRODELNEGA DRUŠTVA na Maz-zinijevi 46 v Trstu bo v četrtek, 25. februarja, ob 18. uri podelitev nagrad »Mihael Flajban« za akademsko leto 2009-2010. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA V TRSTU vabi na srečanje ob Dnevu slovenske kulture v četrtek, 25. februarja, ob 16. uri v Peterlino-vo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Kulturni program bo oblikovala otroška igralska skupina »Tamara Peta-ros« z Opčin, ki jo vodi Lučka Susič, o pomenu slovenske kulture pa bo podala nekaj misli prof. Vilma Purič. Sledila bo družabnost ob zvokih harmonike Marka Manina. KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane, da poravnajo članarino za leto 2010. Vsi, ki bodo članarino poravnali do petka, 26. februarja, dobijo v dar knjigo Borisa Pangerca »Srce v prgišču zemlje«, ki je izšla ob 60. letnici zveze. SKD FRANCE PREŠEREN - Skupina 35-55 pireja v petek, 26. februarja, ob 20.30 v društveni dvorani gledališča predavanje »Trieste sopra e sotto« (Trst od zgoraj in od spodaj) - zgodovinsko, tehnično in zanimivo popotovanje skozi stoletja po tržaških ulicah in njegovem podzemlju. V italijanščini bo predaval, s pomočjo fotografskih posnetkov, inž. Sergio As-hiku. Vabljeni. TPK SIRENA organizira družabni popoldan s »tombolo« v petek, 26. februarja, s pričetkom ob 17. uri. Poskrbljeno je tudi za brezplačni topli prigrizek. Vabljeni člani, simpatizer-ji in prijatelji. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SV. JERNEJ posvečata letošnji »Praznik slovenske pesmi in besede« pesnici Ljubki Šorli ob 100-le-tnici njenega rojstva. Pesmi bodo zazvenele v izvedbi DPS Vesela pomlad, MoPS Sv. Jernej, CPZ Sv. Jernej in Uopenske mularije. Otroci skupine T. Petaros bodo izvedli splet otroških pesmic Ljubke Šorli, govornik pa bo Tomaž Pavšič. Vabljeni v Finžgarjev dom v soboto, 27. februarja, ob 20. uri. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja celodnevni tečaj smučanja na Zon-colanu za osnovnošolsko mladino. Organiziran je avtobus, ki odpelje od Barkovelj ob 7.00 in od Sesljana ob 7.15 v soboto, 27. februarja. Za podrobne informacije in cene pišite nam na smucanje@spdt.org. Vabljeni! TEČAJ SUHEGA CVETJA POMLAD 2010- (začetni): 1., 2. in 3. marec od 18.00 do 20.00. Prijave in informacije: Atelje Dom Art, Dunajska cesta 17/A, Opčine. Tel. 040-2158266. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren obvešča, da se bo redna vadba pilatesa, za vse izkušene tečajnice, začela v torek, 2. marca, v Trubarjevi dvorani Nižje srednje šole v Dolini: ob 18. uri dinamično raztezanje ter priprava na napor, ob 19. uri klasični Pilates. Vadba bo potekala ob torkih in petkih. Vabljene. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 5. marca, na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski Drevored 32, 34. občni zbor ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SLOVENSKO PLANINSKO s p p T DRUŠTVO TRST H04 -3o75 DAN SLOVENSKE KULTURE ČETRTEK, 25.2.2010. OB 20. URI DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 0481-99214. ~M Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v ponedeljek, 22. februarja, ob 21. uri »Cena a sorpresa«, igrajo Giancarlo Zanetti, Be-nedetta Buccellato, Andy Luotto, Toni Garrani, Simona Celi, Fioren-za Marcheggiani; informacije pri blagajni občinskega gledališča (tel. 0481-630057). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 -20.10 - 22.10 »Wolfman«. Dvorana 2: 14.40 - 17.40 - 20.40 »Ava-tar« (digital 3D). Dvorana 3: 15.45 - 17.45 - 20.00 - 22.00 »Il figlio piu piccolo«. Dvorana 4: 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 »Scusa ma ti voglio sposare«. Dvorana 5: 16.10 - 18.10 »Amabili re-sti«; 20.15 - 22.10 »Il missionario«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.10 -22.10 »Wolfman«. Dvorana 2: 17.40 - 20.40 »Avatar« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Il figlio piu piccolo«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Scu-sa ma ti voglio sposare«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »Valentino: L'ultimo im-peratore«. ~M Koncerti U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.45 - 17.45 -20.00 - 22.10 »Wolfman«. Dvorana 2: 15.50 - 17.50 - 19.50 - 22.00 »Il missionario«. Dvorana 3: 18.00 »Scusa ma ti voglio sposare«; 20.00 - 22.00 »Il mio amico Eric«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Wolfman«. Dvorana 2: »Animamente« 17.00 »Il giardino di limoni«; 19.50 - 22.00 »Il missionario«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »Welcome«. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 22. februarja, ob 20.15 nastopil Orkester Slovenske filharmonije. Kot solist se bo predstavil ameriški pianist mlajše generacije Adam Neiman; informacije na tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si. 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. Vpisna pola bo na razpolago na ravnateljstvu, kamor je učenec namenjen, od 22. do 27. februarja, od- Občina Sovodnje ob Soči pokrajlnika Mhd|a Golica uabijo na "imedia INFORMATIVNO SREČANJE 0 "RAZPRŠENIH HOTELIH" u toreh, 23. februarja, ob 20.00 U spodnji duorani Zadružne banhe Doberdob in Souodnje u Souodnjah Pevci mešanega pevskega zbora »Rupa - Peč« vabimo na koncert ob 75-letnici ustanovitve »BITI, ŽIVETI« V sredo, 24. februarja, ob 20.30 RUPA - cerkev sv. Marka dati pa jo je treba na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, ki jo bo posredovalo naprej izbrani šoli. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI sporoča, da bodo vpisovanja v vrtce in osnovne šole sprejemali med 22. in 27. februarjem na ravnateljstvu v Ulici Gra-bizio v Gorici med 8.30 in 12.30 ter v torek, 23. februarja in v sredo, 24. februarja, med 15. in 17. uro. VPISOVANJE V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL v Gorici bo potekalo med 26. februarjem in 26. marcem. Iz višješolskega središča v Ulici Puccini v Gorici sporočajo, da bodo predvidoma sredi februarja stekle pobude za informiranje dijakov in staršev, ki bodo trajale do sredine marca. ŠE NEKAJ JE PROSTIH MEST ZA TEČAJ UPRAVLJANJA INFORMACIJSKE VARNOSTI (60 ur) v organizaciji socialnega podjetja Ad formandum za zaposlene in brezposelne z univerzitetno diplomo, ki se bo začel 4. marca na sedežu na Korzu Verdi 51 int. v Gorici. Poglobili bodo pravne vidike in predpise informacijske varnosti z upravljanjem omrežja in s planiranjem informacijske varnosti; informacije tudi o drugih tečajih po tel. 0481-81826, in-fo@adformandum.eu, www.adfor-mandum.eu. ZAČETNI TEČAJ RUSKEGA JEZIKA (STOPNJA A1) (40 ur) organizira socialno podjetje Ad formandum ob ponedeljkih in sredah med 18.30 in 20.30; prvo srečanje bo 1. marca in bo potekalo na sedežu na Korzu Verdi 51 int. v Gorici; informacije po tel. 048181826, info@adformandum.eu, www.adformandum.eu. RAVNATELJI osnovnih in nižjih srednjih šol na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice suplentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sprejema predvpis za šolsko leto 2010-11 do zasedbe razpoložljivih mest; informacije v upravi Dijaškega doma v Gorici in po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE v Gorici vabijo na dan odprtih vrat pokli-cno-tehničnega in licejskega pola v petek, 26. februarja, in v sredo, 17. marca, od 18. do 20. ure v šolskem centru v Ulici Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o posameznih študijskih smereh in bodo na razpolago tudi za individualne pogovore. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da do 27. februarja poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in na nižjo srednjo šolo, ki delujejo v njenem okviru na ravnateljstvu v Doberdobu (od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah tudi popoldne med 15. in 16. uro). Vpisujejo otroke v prve letnike vrtcev in prve letnike osnovnih šol; za otroke, ki obiskujejo osnovne šole doberdobske večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole, saj je avtomatičen. Če pa prihaja otrok z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. V tem primeru bo vpisno polo dobil na ravnateljstvu, kamor je namenjen, oddati pa jo bo moral na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, in jo bo le-to posredovalo naprej izbrani šoli. fl Razstave BREZPLAČNA VODENA OGLEDA RAZSTAVE »Futurismo - Moda -Design. La ricostruzione futurista dell'universo quotidiano«, ki je na If Kulturno društvo "Sovodnje SOVOPENISI^ p©IE lOiOj v nedeljo, 28. februarja 2010, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah ogled v Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju bosta potekala danes, 21. februarja, ob 11.30 in 15.30. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo ob dnevu žena v nedeljo, 7. marca, odpeljal na izlet na grad Brdo pri Kranju prvi avtobus ob 6.45 s trga Medaglie d'oro v Gorici, nato s postanki pri vagi ob pevmskem mostu, v Podgori pri športni palači in Štandrežu pred cerkvijo. Drugi avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Sovodenj s postankom v Štandrežu. Tretji avtobus bo odpeljal ob 6.45 iz Doberdoba, nato s Poljan in Vrha ter iz Štandreža. Priporoča se točnost! UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, da lahko poravnajo stroške za izlet v Gemono in Venzone, ki bo 6. marca in sporočajo, da bo odhod avtobusa ob 7.45 iz Štivana s postanki ob 7.50 v Jamljah, ob 8. uri v Doberdobu in ob 8.15 v Ronkah (pri piceriji Al Gambero). □ Obvestila UH Osmice to, 6. marca, v domu Andreja Budala v Štandrežu; informacije po tel. 048121407 (Marta) ob uri kosila. SSO vabi v torek, 23. februarja, ob 16.30 na goriško mestno pokopališče na po-klon Lojzetu Bratužu in Ljubki Šorli. Ob priložnosti bodo zapeli pevci in pevke zborov Lojze Bratuž in Podgo-ra. Spominsko misel pa bo podal predsednik SSO za Goriško Walter Bandelj. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE IN KULTURNO ZDRUŽENJE LIPIZER vabita na predstavitev multimedialne-ga in interaktivnega DVD-ja o 25. mednarodnem violinskem natečaju Rodolfo Lipizer in prejšnjih 24 izvedb v sredo, 24. februarja, ob 17. uri na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v ul. Car-ducci 2 v Gorici. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SEKCIJE SOVODNJE vabi na informativno srečanje v sredo, 24. februarja, ob 19. uri v konferenčni dvorani sedeža Zadružne Kreditne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah na temo Preprečevanje bolezni srca in ožilja. Predaval bo kardiolog Roberto Marini, ki bo ob koncu odgovarjal na vprašanja prisotnih. Sledila bo krajša družabnost. B Poslovni oglasi NUDIM POMOČ PRI UČENJU slovenskega knjižnega jezika, pisanju seminarskih nalog in esejev in lektoriram vsa besedila v slovenskem knjižnem jeziku. Aleksandra 00386-31-782 740 ali 0039-3466451117 KMETIJA ALEŠ KOMJANC prireja skupinske vodene degustacije večsortne-ga lastnopridelanega kvalitetnega oljčnega olja; informacije po tel. 0481390238. SPDG obvešča, da bo društveno tekmovanje v nedeljo, 28. februarja, v kraju Forni di Sopra. Na razpolago bo avtobus (Marta, tel. 0481-22164). Rok za prijavo - tako za tekmovanje kakor za avtobus - 21. februar. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 21. februarja, ob 11. uri delavnica o skrivnostih živalskega sveta za otroke med 5. in 12. letom starosti. OBČINA SOVODNJE OB SOČI v sodelovanju s SDGZ Gorica in podjetjem Tmedia prireja informativno srečanje o razpisu namenjenem oblikovanju »razpršenih hotelov«, ki bo v torek, 23. februarja, ob 20. uri v spodnji dvorani sovodenjske banke. Srečanje je zanimivo za vse, ki načrtujejo obnovo starih poslopij v prenočitvene namene. OBČINA SOVODNJE OB SOČI obvešča, da bo anagrafski urad v sredo, 24. februarja, zaprt zaradi izpopolnjevalne-ga tečaja. SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da je za počastitev 35-letnice ustanovitvene skupščine SSk (15. februarja 1975), prvega zasedanja pokrajinskega kongresa (1. marca 1975) in prvega zasedanja pokrajinskega sveta SSk, sklicana slavnostna seja pokrajinskega sveta, ki bo potekala v ponedeljek, 1. marca, ob 19. uri v mali dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. 0 Mali oglasi PRODAJAM stanovanje v Štandrežu, Ul. Abetti, prvo nadstropje, dnevna soba s kuhinjo, spalnica, otroška soba, kopalnica, garaža; tel. 349-3975338. PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. V ŠTANDREŽU prodam skoraj novo dvonadstropno stanovanje z lastnim vhodom: vhod, kuhinja, dnevna soba, dve kopalnici, dve sobi, delovna sobica, dve terasi, dvojna garaža, klima; informacije po tel. 328-7070020 (po 13. uri). Prispevki Ob 2. obletnici smrti Leopolda Deveta-ka darujeta Pepe in Elda z Vrha 20 evrov za onkološki center v Avianu. V spomin na gospoda župnika Vojka Makuca sta za sovodenjske cerkvene orgle darovala NN 300 evrov in NN 25 evrov. Pogrebi BERTO TONKIČ v Doberdobu ima odprto osmico. Ponuja domač prigrizek in toči belo ter črno vino; tel. 048178066. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. 0 Prireditve MLADE IN MANJ MLADE ŽENSKE, pridružite se nam ob dnevu žena v sobo- JUTRI V GORICI: 10.00, Bianca Grapu-lin vd. Russian (iz Čedada) na glavnem pokopališču; 11.00, Maria Bele vd. Guglione iz kapele splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 11.00, Giusep-pina Vesnaver vd. Brera iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 12.00, Elena De Lise vd. Pepe iz bolnišnice na pokopališče. Kam po bendn Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo OMV - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 Nedelja, 21. februarja 2010 APrimorski r dnevnik nedeljske teme MEDNARODNE RAZSEŽNOSTI ZMAGE VIKTORJA JANUKOVIČA Ukrajinske volitve nakazale razmejitve nove Jalte Bojan Brezigar Od tistega decembrskega dne leta 2004, ko je na valu oranžne revolucije Viktor Juščenko zmagal na predsedniških volitvah v Ukrajini, je minilo komaj nekaj več kot pet let, vendar se človeku dozdeva, da je odtlej minila že cela večnost. Oranžna revolucija je bila zgodovinski izziv svojega časa. Volivcem sta se predstavila dva kandidata, Viktor Ja-nukovič in Viktor Juščenko. Janukovič je bil uradni kandidat prejšnjega pro-sovjetskega predsednika Kučme, Juš-čenko pa se je volivcem predstavil z novim programom, ki je temeljil na integraciji Ukrajine v evropske povezave, v Evropsko unijo in v zvezo NATO. Volilna kampanja je bila zelo ostra in prišlo je celo do poskusa zastrupitve Juš-čenka z dioksinom. Na volitvah, ki so potekale v novembru, je zmagal Janu-kovič, vendar je vrhovno sodišče na valu ljudskega protesta, ki je po barvi, ki jo je Juščenko izbral za svojo volilno kampanjo, prešel v zgodovino kot oranžna revolucija, zaradi očitnih sleparij volitve razveljavilo in odredilo njihovo ponovitev. 27. decembra je Juščenko z 8 odstotki prednosti slavil zmago in napovedal začetek nove dobe. Njegov tekmec Janukovič se je sprva upiral, 31. decembra pa se je moral vdati, priznal je poraz in odstopil z mesta predsednika vlade. Juščenko je v pozdravnem nagovoru množici, ki se je kljub polarnemu mrazu zbrala v središču Kijeva, napovedal začetek velike demokracije. Iz vsega tega ni bilo nič. Juščenko se je kaj kmalu zapletel v polemiko s predsednico vlade Julijo Timošenko, ukrajinsko »železno damo«, namesto velikih reform se je država znašla v krogu korupcije, slabega vladanja, neučinkovitosti, razpada gospodarskega sistema, nenehne gospodarske krize; ne samo po lastni krivdi, kajti Rusija, ki si je medtem že opomogla iz krize, ki jo je zajela po razpadu Sovjetske zveze, Juš-čenkovi Ukrajini ni pomagala; nasprotno, načrtno jo je ovirala, začenši z vpra- šanjem dobave zemeljskega plina, ki jo je nekajkrat prekinila in tako pustila »na hladnem« tudi dobršen del Zahodne Evrope. Šlo je za jasno izkazovanje moči, za dokazovanje Juščenku, kdo dejansko vlada v tistem delu Evrope. Sam Juščenko pa pri vladanju ni bil učinkovit. Svoj mandat je začel z enim samim velikim ciljem, približevanjem Ukrajine Evropski uniji in zvezi NATO, vendar se temu cilju sploh ni približal. Zanemarjal pa je stanje v državi, kjer je naraščala revščina; namesto da bi se loteval teh vprašanj, je Juščenko opozarjal, da je bila v času Sovjetske zveze revščina večja, da je bilo takrat v Ukrajini stanje slabše. Ampak lačnim ljudem ni mogoče dopovedovati, da je bilo nekoč slabše. Tako je njegova zvezda zatonila in na tokratnih volitvah je prejel peščico glasov. Njegove cilje je v volilni kampanji tokrat zastavila Julija Timošenko, zelo spretna političarka, ki si je kaj kmalu pridobila naziv »železna dama«. Timo-šenkova je proevropsko usmerjena, vendar se je znala vedno pogovarjati tudi z Rusijo, tako da je celo ruski predsednik vlade Vladimir Putin dejal, da se je z njo mogoče pogovarjati. Sicer pa ima Timošenkova za seboj dolgo politično zgodovino. V času prosovjetske-ga predsednika Leonida Kučme je bila nekaj časa celo podpredsednica vlade, nakar so jo odstavili zaradi spora s samim Kučmo. Bila je obtožena poneverb in prekupčevanja s plinom, zaradi česar je bila tudi krajši čas v zaporu. V zaporu je bil tudi njen tedanji mož Aleksander. Na volitvah leta 2004 je Timošen-kova skočila na Juščenkov voz in postala je ena izmed velikih aktivistk oranžne revolucije. Njeno idilično razmerje z Juščenkom pa je bilo zelo kratko: kaj kmalu sta se sprla in to je seveda otežilo vladanje v Ukrajini: vse se je dogajalo v luči konflikta med predsednikom in premierko, ki je predsedniku stalno krčila manevrski prostor. Juščenko je počasi izginil tudi iz mednarodnega življenja in Ukrajino je utelešala Julija Ti-mošenko, blondinka z unačilno veliko kito na glavi, ki se, tako pravijo, nikamor ni premaknila brez osebne frizerke. Naj tu dodam kratek osebni spomin. Timošenkovo sem srečal v Bruslju v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Šlo je za rutinsko srečanje, preverjanje odnosov med Evropsko unijo in Ukrajino. Imel sem vtis nadvse ambiciozne, izredno hladne in preračunljive ženske, skoraj brezčustvene. Srečanja vrhunskih politikov so običajno prijateljska, vsaj navidezno prisrčna in (prav tako navidezno) zelo odkrita. Vedno vsebujejo tudi nekaj človeškega odnosa, nekaj nerutinske prijaznosti, ki iz politikov naredi ljudi, če lahko temu tako rečemo. Srečanje s Timošenkovo je bilo hladno, strogo birokratsko, in ukrajinska premierka se je obnašala vzvišeno, skoraj naduto. Prav nikogar ni očarala. Na njenem obrazu ni bilo najmanjšega znaka nasmeška, kaj šele prijaznosti. Pravzaprav je bila videti zelo režimska ... Na tistem sestanku o njeni proe-vropski naravnanosti ni bilo mogoče sklepati prav ničesar. Vedla se je, kot da bi ona naredila uslugo Evropski uniji in v tem je bila edinstvena. Za vse sestanke z vodstvom Eu je bilo namreč značilno zavzemanje za partnerstvo, saj je navsezadnje vselej šlo za denar, ki ga EU namenja partnerskim državam, neposredno ali v obliki raznih pogodb. Ti-mošenkove pa to ni ganilo. Vendar je treba v olajševalno okoliščino tudi povedati, da je Evropa po oranžni revoluciji dejansko zatajila. Juščenko je pričakoval, da bo v času svojega petletnega mandata prejela Ukrajina status kandidatke ali vsaj pridružene članice. To se ni zgodilo. Po veliki širitvi leta 2004 se je Evropska unija nekako zaprla vase in za države, ki so trkale na njena vrata, ni imela veliko posluha. Tako sta Ukrajina in Gruzija ostali nekako pred vrati (poleg seveda nekaterih držav Zahodnega Balkana, ampak tam so bili razlogi drugačni). Res je sicer, da je imela Ukrajina veliko problemov, od stopnje razvitosti do korupcije, prav tako pa je res, da tudi Evropska unija ni izpolnila pričakovanj. Njena politika je bila nedorečena, razhajanja med državami članicami so vplivala tudi na odnos do Ukrajine, še zlasti pa je bil ši-ritveni šok leta 2004 tolikšen, da je Zahodni Evropi upadla volja do novih širitev. »Nekoč se bo treba ustaviti,« je bilo geslo, ki ga je bilo večkrat slišati v Bruslju; tudi takratni predsednik Evropskem komisije Romano Prodi ga je uporabil, očitno z namenom, da pomiri države članice: stare članice, ki v širitvi vidijo predvsem strošek, in nove članice, ki so v novih širitvah videle predvsem zmanjšanje prilivov v lastne blagajne. In tako se je štiri leta Ukrajina ukvarjala sama s seboj, nekdanja koalicija, ki sta jo vodila Juščenko in Timo- šenkova, je razpadla, oba liderja pa sta postala smrtna sovražnika. Prevladala je Timošenkova, ki si je na poziciji predsednice vlade utrdila oblast in se predstavila na letošnjih volitvah kot kandidatka za nasledstvo Juščenka. Vendar ji to ni uspelo; ni ji pomagala niti obljuba, da si bo prizadevala za izboljšanje odnosov z Rusijo; slednja samo potrjuje njeno politično spretnost in neskončno prilagodljivost. Zmagal je Januko-vič, človek, ki je bil vseskozi zvest Moskvi (o njem pravijo, da je pripadal sovjetski tajni policiji KGB) in je volivcem ponudil alternativo: s politiko odprtosti do Zahoda se je stanje v Ukrajini poslabšalo, zavezništvo z Rusijo pa ji odpira nove perspektive. In zagotovo ni naključje, da je ruski predsednik Med-vedjev že po prvem krogu volitev poslal v Kijev veleposlanika, na mesto, ki je bilo dalj časa izpraznjeno, kajti ruski predsednik v Ukrajino ni napotil veleposlanika, dokler je bil predsednik Juščenko, kateremu je Moskva očitala izrazito protirusko politiko. In Janukovič ni zatajil: njegova prva odločitev, še preden je bil volilni rezultat uradno potrjen, je zadevala prav zvezo NATO: vanjo Ukrajina ne bi hitro vstopala, poleg tega pa bi lahko podaljšala pogodbo z Rusijo za uporabo oporišča ruske črnomorske vojne mornarica na polotoku Krimu. Glede prihodnjih vojaških zavezništev pa je Janukovič mnenja, da je za Ukrajino zanimiv predvsem ruski predlog o novi evropski varnostni strukturi. Nobenega presenečenja torej ni, da je ruski predsednik Medvedjev Ja-nukoviču čestital in mu želel uspešno delo, v Washingtonu pa so samo ugotovili, da so bile volitve redno izpeljane in s tem dali razumeti, da Timošenko-va z morebitnimi pobudami za razveljavitev volitev ne more računati na podporo ZDA. Navsezadnje onstran luže nimajo nobenega razloga, da bi ji zaupali. Drugi krog volitev v Ukrajini je potekal 7. februarja. Tri dni prej je minilo natanko 65 let od sporazuma na Jalti, kjer so se Churchill, Roosevelt in Stalin dogovorili o delitvi sveta po koncu druge svetovne vojne. ZDA in Sovjetska zvezan sta prevzeli vso oblast v svetu, ki sta si ga razdelili na dva bloka; velesili sta po mili volji upravljali vsaka svoj del sveta. Padec berlinskega zidu leta 1989 je dejansko izničil sporazum v Jalti; z razpadom Sovjetske zveze se je znašla Rusija v velikih gospodarskih in političnih težavah in dolgo je bilo videti, da ostajajo ZDA dejansko edina velesila. Rusija pa si je s Putinom močno opomogla, pa tudi gospodarski vzpon Kitajske je prispeval k vzpostavitvi novih ravnovesij. V Evropi je morala Rusija pristati na izgubo vzhodnoevropskih držav in treh pribaltskih držav, vendar se ni pripravljena odpovedati vplivu na Ukrajino in na Zakavkazje. Poleti 2008 je z dejansko zasedbo Južne Osetije in Abhazije pokazala zobe Gruziji, ki je sedaj ozemeljsko zelo okrnjena, sedaj pa ji je uspel velik podvig, volilna zmaga Ja-nukoviča v Ukrajini. Lahko bi rekli, da so tu meje nove Jalte: kar je Zahod pridobil, si bo seveda ohranil, na nove države (in torej nove trge) pa očitno vsaj zaenkrat ne more računati. Odprto ostaja vprašanje Zahodnega Balkana. Rusija tu ne bo odnehala. Mislimo predvsem na Srbijo, ki se ne namerava vključiti v zvezo NATO (navsezadnje so jo v prejšnjem desetletju napadla Natova letala), zaenkrat pa se ogreva za Evropsko unijo, ampak v Bruslju za to ni velikega navdušenja oziroma se jim glede tega ne mudi. To pa je, z vidika Evropske unije in zahodnega zavezništva, velika napaka. Zgodovina se sicer ne ponavlja, vendar ni odveč, če se spomnimo, da je prva svetovna vojna, ki je bila izvor vseh tragedij dvajsetega stoletja na stari celini, izbruhnila prav tam, ker so prav na zahodnem Balkanu trčili veliki mednarodni interesi, ki so sprožili usodno iskro. 1 6 Nedelja, 21. februarja 2010 Učenci COŠ Stanko Gruden iz Šempolaja Dom CŠOD Trilobit pri Jesenicah Učenci četrtega in petega razreda osnovne šole iz Šempolaja smo v spremstvu učiteljic preživeli res lep teden v Šoli v naravi. NEDELJSKE TEME / DOM TRILOBIT Dom Trilobit leži na pobočju Karavank, na bregu manjšega jezerca, ob stari hidroelektrarni Javorniški Rovt. Obdajajo ga gozdovi in gorski pašniki. V zimskem času je vsa okolica pobeljena s snegom. Iz doma se lahko odpravimo na sprehod v sosednje doline ali pa se povzpnemo na bližje vrhove : Medji dol, Belščica, Golica, Stol, Ajdna. Po jezercu pa lahko zaveslamo v kanujih. Ob domu so igrišča za športno razgibavanje in plezalna stena. V PRAVO SMER DOM TRILOBIT IGRE IN ZABAVA Najbolj zabavni so bli večeri. Učitelji so nam pripravljali vedno nova presenečenja. V večnamenskem prostoru doma smo se lahko naigrali skupaj z učenci osnovne šole Blanca iz občine Sevnica. Bili so zelo prijazni in simpatični. V četrtek zvečer se je dom spremenil v pravi disko-klub in vsi skupaj smo plesali skoraj do polnoči. MALO SE MORAMO OHLADITI HIŠNI RED Vsak dan sta bila dežurna dva dečka in dve deklici: morali so pripraviti in pospraviti mize v jedilnici. Vsi smo komaj čakali, da bomo na vrsti in vse, kar so nam kuharji skuhali, je bilo odlično. Spali smo v dveh večjih sobah: v eni deklice v drugi pa dečki: Postelje smo si pospravljali sami. Izbrali smo si tudi vsak svoj znak, ga narisali in obesili na vrata: deklice smo bile Najlepše pingvinčke, fantje pa Ledeni krokodili. KAJ NAS ŠE ČAKA? VSI SKUPAJ VESELO SMU Smučali smov dveh skupinah z uč teden smo imeli krasno vreme. Sp ustavili smo se le, ko je bil čas za m OKOVJE MORAMO PRAVILNO ČAS JE ZA MALICO ČEZ DRN IN STRN / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 21. februarja 2010 15 ČANJE iteljema Jožetom in Tomažem. Ves uščali smo se po različnih progah, nalico. NASTAVITI DEJAVNOSTI Popoldne skoraj ni bilo časa za počitek: geologija Alp, učna pot skozi Zoisov park z rastlinstvom alpskega sveta, večerni pohodi z orientacijo po zvezdah. Spoznavali smo vodne živali, njihovo prehranjevanje in razmnoževanje. Ogledali smo si tretjo najstarejšo hidroelektrarno v Sloveniji: Ja-vorniški Rovt. Izdelovali smo tudi majhne trilobite iz mavca. TRILOBITI: VEČJI IN MANJŠI KDO SE SKRIVA ZA TRILOBITOM? ŠOLA V NARAVI Pedagoški vodja doma gospod Matej Božič je za nas pripravil zanimiv program. Vsak dan smo se odpeljali na smučanje v Kranjsko Goro. Popoldne pa smo imeli različne dejavosti z učitelji Matejem,Tomažem, Rokom, Ireno. SE LAHKO MALO USTAVIMO? NAJLEPŠI TRENUTKI Med telovadbo je učitelj vrtel vrvico. Mi smo skakali visoko v zrak in se smejali. (Eva) Učitelj Jože je bil z nami vsak dan na smučanju v Kranjski Gori. Bil je zelo simpatičen, ves čas se je šalil. Večkrat je iz žepa potegnil tri pisane kroglice in jih metal v zrak kot pravi žongler. (Soraya) Učitelj Tomaž nam je razkazal fosile. Trilobiti ali trokrparji so živeli v morju pred približno 300 milijoni let. Bili so nekoliko podobni današnjim sipam in jih je bilo več vrst: od zelo majhnih 0,5 mm, do večjih: lahko so dosegli tudi skoraj en meter. Dom je dobil ime po trilobitih, ker so veliko njihovih fosilov našli v bližnji okolici. (Matija) Najlepše je bilo, ko smo z učiteljico Ireno v laboratoriju vlivali obeske iz mavca. Najprej smo si pripravili mavec in ga zlili v kalup, nato smo počakali, da se posuši. Izdelali smo školjke, polže in trilobite. Zvečer smo jih še pobarvali. (Shari) Med sprehodom po gozdu smo pri izviru pokusili vodo. Bila je čista in zelo mrzla. (Helena) Jezero je bilo prozorno in v njem so se odsevale zasnežene smreke. Na robu je bilo zmrznjeno. Učitelj Tomaž nam je dovolil, da smo se malo podrsali po ledu, kjer je bila skorja debelejša. (Gaja) ^ Učitelj Matej nam je govoril o ribištvu. Povedal je, da v jezeru ob domu lovijo postrvi, a jih potem spet izpustijo. Pokazal nam je različne ribiške muhe in razložil nam je, ' i kako se jih izdela: eno je tudi naredil za 'J nas. (Sofia) «t Na večer pred odhodom smo plesali v disko klubu. Deklice smo se "naštimale" in potem smo šle. Tam je bil tudi neki fant, kije bil všeč vsem nam: bil je malo starejši od nas. (Karol) Ko sem se igral v snegu, sem zgradil tunele in ce-stice po katerih sem spuščal snežne kepe. (Raffaele) Odpeljali smo se s sedežnico iz Dolenčevega ruta, ko smo prišli na vrh, smo se na vso moč spustili v dolino. (Marko) Najlepše je bilo, ko smo se z avtobusom peljali na smučišče. Tam smo smučali štiri ure in se nismo naveličali. (Ivan) \ domov. (Ivana) Najlepših trenutkov je bilo zelo dosti in vsi so mi bili zelo všeč. Vsak dan se je zgodilo .r- kaj lepega in ves čas sem se ^ zelo zabavala. (Mara) . fe Bil je zadnji dan. Bila sem razburjena in trudna, ker smo prejšnji večer plesali v disku. Po kosilu smo končno šli M & Jaz nisem mogel smučati, ker sem si zlomil ključnico, zato sem hodil z učiteljico na sprehode po snegu. Najlepši trenutki so bili, ko sem na zasneženem travniku risal risbe v sneg, ki se je bleščal v soncu. Tisti večer ko je bil ples, sem plesal, tudi če sem imel zlomljeno ključnico. (Ruben) 1 6 Nedelja, 21. februarja 2010 NEDELJSKE TEME Kemična analiza tal uporabniku omogoča, da se odloči za gospodarno gnojenje, s tem pa vpliva na višino pridelka, torej na ekonomsko donosno pridelavo, posredno pa tudi varuje okolje, saj s pravilnim odmerjanjem gnojil preprečuje onesnaževanje zemlje, zraka in vode. OPRAVILO, KI JE ZA DOBER PRIDELEK VSE POMEMBNEJŠE Pomen kemične analize tal Svetovalna služba Kmečke zveze / S čedajsko Kmečko zvezo na sejem »Projekt ogenj« Kmečka zveza iz Čedada prireja v soboto 27. februarja izlet v Verono na ogled sejma »Projekt ogenj - Progetto fuoco«. Sejem je namenjen prikazu najsodobnejših dosežkov iz področja opreme za ogrevanje (peči, termodimniki, vzidane kuhinje ipd.) ter tehologije za ogrevanje z biomasami (sekanci, pellet, kurilna drva ipd.) Izlet bo potekal po sledečem programu: 6:30 - Odhod iz Špetra 6:45 - Čedad (pred bivšo železniško postajo) 10:00 - Prihod v Verono in ogled sejma »Projekt ogenj« 16:00 - Odhod iz Verone 18:00 - Večerja na kmečkem turizmu v Castelfranco Veneto 22:00 - Povratek v Špeter Cena izleta, ki vključuje stroške za avtobus, večerjo in vstopnino na sejem, je 35€. Za vpis in dodatne informacije zainteresirani lahko kličejo vsak dan od 8.30 do 12. ure na Kmečko zvezo v Čedadu na tel. številko 0432 703119. Vabilo na prikaz rezi oljk Svetovalna služba Kmečke zveze obvešča člane, da prireja ustanova Er-sa dne 24. februarja v Miljah na kmetijskem posestvu Scheriani Fabiana -Darsella S.Bartolomeo, 20 - srečanje o oljki s sledečim programom: oljkarstvo v naši deželi (ob 9.30) ter praktični prikaz rezi oljčnih dreves (ob 11. uri). Predavala bosta področna strokovnjaka Ennio Scorbolo, strokovnjak Erse ter agronom Paolo Parmeggiani. Podobna srečanja bodo tudi na sledečih sedežih: 27. februarja ob 9.uri - Koprivno - Capriva del Friuli, v občinski dvorani in Vili Russiz 3. marca ob 9.00 uri - Čedad, kmetijski zavod Itas, ulica Istituto Tecnico Agrario, 42 Tla so eden najpomembnejših naravnih virov, ki žal zelo počasi nastaja, lahko pa se zelo hitro uniči. Najpomembnejša vloga tal je oskrbovanje rastlin z vodo, zrakom in hranilnimi snovmi, kar rastlinam omogoča tvorbo organskih snovi s fotosintezo. To pomeni, da tla zagotavljajo rastlinam razmere za nemoteno rast. Ker so rastline poglavitni izvor hrane za živali in človeka, so tla nujna za obstanek človeštva. Zato jih je treba skrbno varovati in z gnojenjem povečevati njihovo rodovitnost. Da bi pravilno gnojili kmetijske kulture, moramo poznati fizikalne in kemične lastnosti tal. S kemično kontrolo tal spoznavamo, da je analiza tal v resnici nujna za sodobno kmetovanje. Za izdelavo kemične analize se uporabljajo vzorci tal s terena, na katerem nameravamo pridelovati. Natančnost analize je odvisna od jemanja vzorca tal. Vzorci, katerih teža naj bo približno enaka, se jemljejo na različnih globinah, odvisno od rastlin, za katere opravljamo kemično analizo. Če pripravlajamo večletni nasad, se jemljejo vzorci z dveh ali treh globin, 0-30cm, 30-60cm in 60-90cm, za poljščine in vrtnine z globine 30cm, za travnike in pašnike pa jemljemo vzorce z globine 10cm. Vzorci se jemlejo s sondo ali lopato za prekopavanje. Velikost parcele, s katere se jemljejo vzorci, je odvisna od njene enotnosti, povprečno pa naj ne presega 1 hektar. Če je parcela sestavlejna iz kemično nehomogenih tal, se za vsak homogen del parcele pripravi posamezen povprečen vzorec na način, ki ga navajamo v nadalejvanju. Najugodnejši čas za jemanje vzorcev je tedaj, ko so tla prosta, tj. po žetvi pa do priprave tal za naslednji posevek, vsekakor pa pred naslednjim gnojenjem. Vsak povprečni vzorec je sestavljen iz večjega števila, najpogosteje iz 20-25 posameznih vzorcev, enakomerno vzetih po celotni površini parcele, s katere jemljemo povprečni vzorec. Zbrane vzorce dobro premešamo, potem pa vzamemo četrtino vzorca, približno dva kilograma prsti, ga damo v vrečko, označimo s potrebnimi podatki in pošljemo v analizo. Med podatki moramo navesti tudi namembnost analize. S kemično analizo lahko dobimo celo vrsto podatkov, od kislosti tal, vsebnosti makro- in mikro-hranil, vsebnosti organske snovi v tleh, skupnega CaCO3 idr. Osnovni parametri, ki jih dobimo s kemično analizo tal, z njihovo pomočjo pa se izdela priporočilo za gnojenje, so: • klislost tal (pH), pomembna lastnost, ker vpliva na življenske funkcije rastlin in mikro-organizmov, prav tako pa tudi na celo vrsto fizikalno-kemičnih procesov v tleh; • vsebnost topnega (rastlini dostopnega), fiziološko aktivnega fosforja in kalija, izraženega mg/1kg tal. Fosfor in kalij sta poleg dušika najpomembnejša biogena elementa; • vsebnost magnezija, ki je naših tleh ne- malokrat prisoten v prenizkih količinah in je tudi zelo pomemben biogen element; • vsebnost mikroelementov (železo, cink, baker, bor), ki imajo nenadomestljivo vlogo za pravilno rast kmetijskih kultur; • vsebnost humusa v tleh v odstotkih, hu- mus pa se vzdržuje s poglavitnim oskrbovalcem, dušikom. Seveda pa je treba upoštevati, da se sprošča dušik iz humusa počasi, kako pa bo potekala mineralizacija, je odvisno od vrste humusa, mikrobiološke dejavnosti in vrste drugih pogojev. NALOGE KEMIČNE ANALIZE TAL SO: • določiti raven hranil, ki so na voljo ali ki jih je treba vnesti v tla; • predvideti povečanje pridelkov in pri- dobitnost gnojenja; • preračunati vnos gnojil za predvide- no kmetijsko kulturo; • presoditi, koliko so rastline oskrbljene s posameznim hranilnim elementom, ter narediti načrt dodajanja. Iz vsega povedanega izhaja, da kemična analiza uporabniku omogoča, da se odloči za gospodarno gnojenje, s tem pa vpliva na višino pridelka, torej na ekonomsko donosno pridelavo, posredno pa tudi varuje okolje, saj s pravilnim odmerjanjem gnojil preprečuje onesnaževanje zemlje, zraka in vode. STROKOVNI NASVETI Priprava zemljišča za nov vinograd Če imamo namen pomladi saditi nove trte, je sedaj čas, da uredimo zemljišče za nov vinograd. Najprej moramo izbrati čim bolj sončno lego, upoštevati moramo mikroklimo, tla in nagnjenost zemljišča. V primeru pobočja izberemo sončno in južno stran. Upoštevati moramo tudi, da bomo v vinograd z lahkoto prišli s stroji, urediti moramo poti in olajšati dostop. Nato zemljišče počistimo, odstranimo morebitno grmovje in kamenje. Če je zemljišče prej gostilo star vinograd, so lahko na starih koreninah prisotni virusi, nematode ali drugi prenašalci bolezni. Za tako zemljišče je najbolje, da nekaj let počiva. Če je zemljišče nagnjeno, ga moramo najprej zravnati ali na bolj nagnjenih mestih urediti terase. Paziti moramo, da ne delamo večjih premikov, da ne bi prišla na površje zemlja iz globine, ki ji pravimo mrtvica. Najbolje je, da najprej umaknemo zgornji del rodovitne prsti in po končanem premiku vrnemo prst na svoje mesto. Pred rigolanjem ali globokim oranjem založno gnojimo. Vedno je pred tem priporočljiva analiza tal. Tla bodo namreč gostovala trte vrsto let, zato je zelo važno, da pred sajenjem spoznamo stanje naše zemlje, da jo lahko izboljšamo. Pozneje ukrepati je pač veliko težje. Na hektar površine vzamemo 10- 15 vzorcev tal. Vzorce za analizo tal odvzamemo čim več časa po zadnjem gnojenju. Iz rezultatov analize izberemo veliko informacij, ki jih najbolje razberemo s pomočjo strokovnjaka. Med drugim razberemo količino gnojil za založno gnojenje. Pri trti je zelo važno tudi razmerje med kalcijem, magnezijem in kalijem. To je važno predvsem na kraški planoti, kjer je kalcija včasih preveč in ovira normalno asimilacijo ostalih elementov. Založno gnojimo s fosforjem, kalijem in organsko snovjo. Če analize nimamo, zelo okvirno gnojimo s 200 do 300 kg/ha čistega fosforja in 400 do 800 kg/ha čistega kalija. Pri nas gnojimo tudi s 50 do 200 kg/ha čistega magnezija in z borom. Po možnosti pognojimo tudi z 500 do 600 stotov/ha zrelega hlevskega gnoja. Po založnem gnojenju sledi rigolanje. To je zelo pomembno opravilo, ki ima učinek na trte več let. Globina rigolanja je odvisna od vrste tal, podnebja in nagiba zemljišča. Dobro je, da rigolamo kakih 80 cm globoko. V naših krajih so tla v veliko krajih bogata s kamenjem. Lahko tudi bolj površno orjemo in rahljamo. Na ta način obračamo le površinsko plast zemlje, globljo, mrtvico, pa jo le rahljamo. Pred sajenjem zemljo po potrebi še rahljamo, postavimo količke, odločimo vrste in pripravimo sa- dilne jame. Najbolje je, da vrste v naših krajih potekajo v smeri sever-jug, da imajo trte čim več sonca. Če pa to ni mogoče in smo primorani saditi vrste v smer vzhod-zahod, naj bodo medvrstne razdalje nekoliko večje zaradi boljše osvetlitve. Če pa je teren precej izpostavljen burji, vrste usmerimo v smer burje. V tej fazi moramo imeti že jasno idejo, kakšno vzgojno obliko in sadilno razdaljo bomo izbrali. Pomisliti moramo, da čim višje je število trt na hektar, večja je kompetitivnost za vodo in hranilne snovi, korenine se v zemlji bolj razširijo, listja je manj, tudi akumulacija sladkorjev v jagodah je večja, skratka, višja je kakovost. Gostota sajenja pa je odvisna tudi od drugih dejavnikov, kot na primer od vina, ki si ga želimo, od podnebja, tal, podlage, sorte, mehanizacije. Zelo važno je tudi, da izberemo primerno podlago. Nato pripravimo sadilne jame. Koreninam lahko porežemo konice, odstranimo tudi slabe in suhe korenine. Zemlja naj ne bo presuha. V tem primeru sadike pomočimo v vodo za kake pol ure, takoj po sajenju pa sadike še nekoliko zalijemo. Cepilna točka naj bo vsaj 5 cm nad zemljo. V sadilne jame nanesemo nekaj gnojil. Pri sajenju pazimo, da korenine ne pridejo direktno v stik z gnojili. Pred sa- jenjem postavimo tudi kole iz žice. Lahko postavimo tudi takoj potem, a vendar preden trta požene, da ne bi ranili poganjkov. Koli so lahko iz lesa, cementa, jekla ali drugih kovin. Leseni koli so razmeroma lahki, trajajo pa manj časa. Da jim podaljšamo trajnost, kole olupimo in konice potopimo v 5 - 8 odstotno raztopino bakrovega sulfata. Tako pustimo 6 - 7 dni, nakar jih dobro posušimo. Koli iz cementa so pa veliko bolj trajni, imajo dobro ceno, so pa precej bolj težki. Novejši so kovinski koli. Obstajajo tudi plastični koli. Kole vstavimo v zemljo kakih 80 cm. Koli na koncu vrst naj bodo močnejši in diagonalno nagnjeni proti zunanjosti. V vrsti jih postavimo v razdaljo 4 do 6 m, odvisno od vzgojne oblike. Ob vsaki trti postavimo tudi trs, ki služi rastlini kot opora v naslednjih letih, dokler se steblo ne opomore. V zadnjih časih se uporablja tudi železno oporo, ki je veliko bolj trajna. Prav tako lahko izbiramo med različnimi žicami, ki so lahko iz pocinkanega železa, take, ki vsebujejo tudi aluminij in pa žice iz nerjavečega jekla. Slednje so bolj trajne, se zelo malo nategujejo, a so tudi dražje. V prodaji dobimo tudi plastične žice. Magda Šturman / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 21. februarja 2010 17 Na slikah: Pod naslovom; Koroški Slovenci so vprašanje dvojezičnih napisov izpostavili že leta 2006 v Evropskem parlamentu Spodaj: palača Sveta Evrope v Strasbourgu Desno: Boris Cilevičs POROČEVALEC BORIS CILEVIČS JE OBISKAL TUDI KOROŠKO Vprašanje dvojezičnih napisov v ospredju osnutka dokumenta parlamentarcev Sveta Evrope Bojan Brezigar Pred kratkim, natanko 20. januarja letos, je parlamentarna skupščina Sveta Evrope objavila obširno poročilo o zaščiti manjšin v Evropi. Pripravil ga je latvijski socialistični poslanec Boris Ci-levičs, znan dolgoletni zagovornik manjšinskih pravic (sam pripada ruski manjšini v Latviji) v svoji državi in drugod po Evropi ter nosilec spletne informacijske mreže Minelres, ki tedensko objavlja informacije o manjšinah v Evropi. Poročilo vsebuje tudi obširno oceno stanja manjšin v Avstriji, čemur namenja celih 14 odstavkov. Cilevičs je namreč med pripravami obiskal tudi Koroško in Avstrijo, kjer se je seznanil z vprašanji manjšin na splohin specifično s problemi slovenske manjšine. Med dvodnevnim obiskom, 9. in 10. junija 2008, je prvi dan obiskal Koroško, kjer se je najprej sešel s predstavnikoma socialistične stranke Petrom Kaiserjem in Ano Blatnik, nato se je pogovarjal s predstavniki slovenske manjšine (srečanja so se udeležili Marjan Pipp, Marjan Sturm, Joža Habernik, Janko Kulmesh in Anton Rosenzopf-Jank), predstavniki deželne vlade pa predstavnika Sveta Evrope niso hoteli sprejeti. Naslednjega dne pa je Cilevičs na Dunaju, poleg predstavnikov češke, slovaške in hrvaške manjšine srečal podpredsednico ustavnega sodišče Brigitte Bierlein, varuhinjo pravic Terezijo Stojsits, vodjo ustavne službe pri uradu zveznega kanclerja Georga Lienbacherja, odgovorno za manjšine pri uradu zveznega kanclerja Christo Achleitner ter ugledna pravnika Dietra Kolonovitsa in Hannesa Tretterja. Ta srečanja so bila osnova za poročilo, ki ga je sprejel odbor za pravne zadeve in člove- kove pravice ter ga bodo sedaj predali v obravnavo plenarnemu zasedanju parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Članica odbora za pravne zadeve in človekove pravice je tudi slovenska poslanka Darja Lavtižar Bebler, ki pa se zasedanja, na katerem so sprejeli to poročilo, ni udeležila. Avstrija preganja diskriminacijo Del poročila, ki zadeva Avstrijo, se začenja z ugotovitvijo, da je okvirna zakonodaja v zvezi z zaščito manjšin v Avstriji dobro razvita ter da je Avstrija sprejela predvsem ukrepe za boj proti diskriminaciji, tako na zvezni ravni kot na ravni posameznih zveznih dežel. Avstrija preganja di-skriminacijo,tudi glede na etnično pripadnost; država je tudi sprejela vrsto ukrepov v zvezi z integracijo priseljencev in z utrjevanjem medkulturnega dialoga v družbi. Sprejeti so bili tudi ukrepi za ohranjevanje kulturne dediščine slovenske manjšine na Štajerskem ter za izboljšanje sistema dvojezičnega pouka na Koroškem in na Gradiščanskem. Nova zakonodaja o avstrijski radiotelevizijski hiši ORF daje večje možnosti za sporede v jezikih manjšin ter omogoča tudi kakovostne čezmejne projekte. Vse to je zapisano tudi v poročilu, ki ga je posvetovalni odbor Sveta Evrope objavil v zvezi z izvajanjem Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin v Avstriji. Vendar to poročilo vsebuje tudi opozorilo, da je izvajanje manjšinske zakonodaje v Avstriji pomanjkljivo tako na zvezni kot tudi na krajevni ravni, še zlasti glede na rabo jezika manjšin v odnosu z oblastmi in na dvojezične napise. Kaj je ugotovil Boris Cilevičs Latvijski poslanec med svoje ugotovitve na prvo mesto postavlja dejstvo, da ga na Koroškem, kamor se je podal predvsem z namenom, da ugotovi, kakšno je stanje glede postavljanja dvojezičnih napisov, kljub večkratni zahtevi ni hotel sprejeti noben uradni predstavnik koroške deželne vlade. Pri tem opozarja, da je bilo prav vprašanje dvojezičnih napisov postavljeno kot problematična točka poročila posvetovalnega odbora Sveta Evrope za izvajanje Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin in poročila visokega komi- sarja Sveta Evrope za človekove pravice o Avstriji. To vprašanje je postalo pereče z objavo razsodbe ustavnega sodišča z dne 13. decembra 2001, ki so jo potrdile tudi kasnejše razsodbe tega sodišča. V njih je zapisano, da ima slovenska manjšina pravico do dvojezičnih napisov v krajih, kjer šteje najmanj 10 odstotkov prebivalcev. »Pred kratkim preminuli koroški deželni glavar je kritiziral to razsodbo in tako odločitev ustavnega sodišča z dne 13. decembra 2001 ni bila izvršena,« je v svojem poročilu napisal Cilevičs. Cilevičs je to vprašanje sprožil na srečanju s predstavnico ustavnega sodišča na Dunaju. Na neizvajanje teh razsodb so predstavniki Sveta Evrope že večkrat opozorili, nazadnje je to storil odbor ministrov Sveta Evrope 11. junija 2008. »Kljub temu so moji sogovorniki na uradu zveznega kanclerja trdili, da je bila vsaka posamezna razsodba tudi izvedena,« je zapisal lat-vijski poslanec v svojem poročilu. Tu vsebuje poročilo nujno pojasnilo, da zadevajo razsodbe ustavnega sodišča posamezne primere, ki pa jih je mogoče posplošiti na celotno območje, na katerem živi manjšina. Tega pa avstrijske oblasti niso naredile. To pa po oceni Cilevičsa kaže na dejstvo, da ne gre za razpravo o problemu samem, ampak o tem , v koliko krajih naj bi namestili dvojezične napise; po oceni slovenske manjšine bi jih morali namestiti v najmanj 200 krajih. Med politiko in pravno državo Po mnenju latvijskega poslanca zadeva neizvajanje razsodb ustavnega sodišča s strani koroških oblasti samo bistvo pravne države, vendar so ga številni sogovorniki opozorili, da je vprašanje tudi politično, tesno povezano z osebnostjo preminulega koroškega deželnega glavarja. Kar nekaj politikov se je ukvarjalo s tem vprašanjem, vendar so vselej ugotovili, da ni politične volje, da se to vprašanje tudi reši enkrat za vselej. To seveda kaže tudi na težave, ki lahko nastanejo v zvezni strukturi, v kateri je delitev pristojnosti zelo kompleksna in kjer država dolga leta ne more premostiti blokade, ki obstaja na deželni ravni. Tu Cilevičs v celoti navaja odstavek, ki ga je v zvezi s tem vprašanjem v dokument o izvajanju Okvirne konvencije za zaščito narodnih sprejel svet ministrov Sveta Evrope: »Določilo ustavnega sodišča z dne 13. decembra 2001 o dvojezičnih krajevnih napisih bo treba še izvajati. Nerešeno vprašanje dvojezičnih napisov na Koroškem ustvarja ozračje, ki ne vodi h harmoničnim odnosom in ki lahko ogroža dejansko uveljavljanje drugih pravic pripadnikov narodnih manjšin. Na Koroškem in na Gradiščan-skem še vedno obstajajo ovire za celovito izvajanje zakonodaje o rabi jezikov manjšin v odnosu z oblastmi.« Avstrija naj izpolni mednarodne obveze V tem kontekstu je potrebno poudariti, da je Avstrija že leta 1998 pristopila k Okvirni konvenciji za zašči- to narodnih manjšin (in tudi k Evropski listini o regionalnih ali manjšinskih jezikih). To pomeni, da bi morala v dobri veri izvajati določila te konvencije, v duhu razumevanja in strpnosti ter v skladu z načeli dobrega sosedstva, prijateljskih odnosov in sodelovanja med državami, kot to določa 2. člen konvencije. Zato je treba to vprašanje rešiti čimprej, v korist vseh, ki jih zadeva. Nekateri sogovorniki so ocenili, da bi bilo to možno s posebnim zakonom, ki bi določal, kje in kako bodo nameščene dvojezične table. Kljub navedenim težavam na Koroškem so številni sogovorniki, tako kot tudi sam Odbor ministrov Sveta Evrope, tudi pozvali k ustreznemu razvoju enovitega sistema dvojezičnega šolstva na Koroškem in na Gradiš-čanskem, kjer se, kot je bilo povedano, k dvojezičnemu pouku prijavlja čedalje večje število otrok. »To tudi jasno kaže na dejstvo, da je mogoče v isti regiji poleg težav najti tudi primere dobre prakse,« zaključuje Cilevičs svoje poglavje o stanju v Avstriji. V poročilu tudi slovaški zakon o jeziku Sicer pa se Cilevičs v svojem poročilu dotika tudi številnih drugih vprašanj. Med temi je treba še zlasti omeniti slovaški zakon o jeziku, ki ga je slovaški parlament sprejel lansko leto in je začel veljati 1. septembra 2009. Namen tega zakona - pravzaprav gre za amandma k obstoječi zakonodaji -naj bi bil krepitev slovaškega jezika, vendar nekatera določila, še zlasti določilo glede sankcij, zelo skrbijo pripadnike manjšin, predvsem madžarske manjšine. Visoki komisar OVSE za človekove pravice je ugotovil, da zakon načeloma ne krši človekovih pravic, njegovo neprimerno izvajanje pa bi lahko bilo kočljivo; zato je slovaške oblasti pozval, naj zakon previsno izvajajo, da ne bi prišlo do kršitve mednarodnih načel o človekovih pravicah. Pomembno pa je, da je visoki komisar OVSE v istem dokumentu opozoril na pomanjkanje celovite zakonodaje o pravicah manjšin na Slovaškem in je dejal, da bi moral biti novi zakon o slovaškem jeziku primerna iztočnica za sprejem celovite manjšinske zakonodaje v tej državi. Cilevičs pa v zvezi s tem še opozarja, da so slovaške oblasti dolžne izpolnjevati mednarodne obveze , ki so jih sprejele z ratifikacijo mednarodnih dokumentov, ne glede na vprašanje, kakšna koalicija vlada državi. Št. 82 i.podlistek . M. qorica§ssorq.eu v- ££ « 21. 2. 2010 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Slovenski kulturni klub: literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade Pod okriljem Slovenske prosvete iz Trsta že več kot pol stoletja deluje mladinska organizacija Slovenski kulturni klub, ki združuje višješolce in ima - kot pove že samo ime - cilj širitev zanima- uspešno razstavlja ali objavlja svoja literarna dela. Ker je pojem »mladi« precej neopredeljen, je Skk, skupaj s starejšim »bratom« MOSPom, v katerega se klubovci vključijo, ko zapustijo višjo šolo, določil kot mejo 25. leto starosti. Oblika in tema izdelkov sta svobodna, vendar organizatorji ponujajo kot sugestijo verz ali stavek iz del umetnika, ki se ga tisto leto posebej spominjamo zaradi kake okrogle obletnice. Letos je to Ciril Kosmač (ob 100-letnici rojstva), izbrani stavek pa se glasi »Zvok trobente plava skozi gozd. Kakor vzdih. Kakor stok.« Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti in izročeni ali poslani na naslov »Skk-MOSP -Natečaj - ul.Doni-zetti, 3 - 34133, Trst, do ponedeljka, 15. marca. Prispevke bodo ocenile posebne komisije. Trije prvo-uvrščeni bodo prejeli denarno nagrado, medtem ko bodo ostali nagrajenci dobili darilne in knjižne nagrade. Vsa boljša dela bodo objavljena v Rasti, mladinski prilogi Mladike. Razstava, recital del in nagrajevanje mladih umetnikov pa bo konec marca v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti,3. nja za kulturo in spodbujanje ustvarjalnosti med mladimi. Ena od tradicionalnih pobud SKK-ja je tudi vsakoletni literarni, likovni in fotografski natečaj, ki ga za mlade razpisuje ob dnevu slovenske kulture. Ta pomembna pobuda vzpodbuja umetniško ustvarjalnost pri mladih in jim daje možnost, da se pomerijo med seboj in sami sebi dokažejo, da so sposobni nadaljevati svojo ustvarjalno pot. Tega se zavedajo tudi profesorji tako na Tržaškem kot na Goriškem in večkrat spodbujajo svoje učence, naj pripravijo kaj za natečaj. Marsikateri nagrajenec iz dolge zgodovine natečaja (npr. Matejka Grgič, David Bandelj, Štefan Turk, Rado Jagodic) se je pozneje res odločil, da izpopolni svoj talent, in zdaj V MePZ »Rupa-Peč«: 75-let zvestobe slovenski zborovski tradiciji V MePZ "Rupa-Peč" pojejo vašča-ni Rupe, Peči ter prijatelji iz raznih slovenskih vasi goriške pokrajine; združuje jih veselje do petja in ljubezen do slovenskih tradicij. Ustanovitelj Mešanega pevskega zbora "Rupa-Peč" je domačin Janez Pav-letič, ki je od leta 1934 vodil cerkveno petje v domači cerkvi. Po 2. svetovni vojni je vodstvo zbora prevzel Janezov mlajši brat Niko Pavletič. Takrat se je zbor številčno okrepil in vključil v svoj repertoar tudi narodne pesmi. Sodeloval je pri vseh vaških cerkvenih obredih in kulturnih prireditvah. Kljub novonastali meji med Italijo in Jugoslavijo, ki je razdelila vsestransko povezan teritorij, je zbor ves čas ohranjal in gojil stike s sosednjim Mirnom. Od leta 1962 vse do leta 2006 je pe-vovodja zbora bil Zdravko Klanjšček. Le za krajše obdobje ga je zamenjal prof. Di-mitri Rejc. Zbor je v zadnjih desetletjih obogatil pevsko zakladnico s skladbami slovenskih in tujih avtorjev ter sklenil tesnejše stike z zbori Primorske, Dolenjske in Furlanije. Zbor redno nastopa na revijah Ceci-lijanka, Primorska poje, Sovodenjska poje, na vsakoletnem božičnem koncertu v goriški stolnici in na raznih prireditvah, od katerih je večkrat tudi sam organizator. Zbor je opravil tudi veliko število gostovanj, med temi sta omembe vredna koncerta pri slovenskih rojakih v Berlinu leta 1998 ter sprejem pri papežu v Rimu leta 2001. Papež Janez Pavel II je zbor pozdravil v slovenskem jeziku in se mu prisrčno zahvalil za zapeto pesem. To je bil pomemben trenutek za slovenski zbor, saj je bilo to potrditev dolgoletnega truda za ■if I * Skupen hvaležen spomin na Ljubko Šorli KC Lojze Bratuž, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosvete prirejajo skupni spominski večer ob 100-letnici rojstva pesnice in šolni-ce Ljubke Šorli, ki bo v četrtek, 25. februarja 2010, ob 20.30. Na večeru bodo nastopili tudi gojenci SCGV Emil Komel. Ljubka Šorli se je rodila v Tolminu 19. februarja 1910. Že kot otrok je izkusila posledice prve svetovne vojne. Osnovno šolo je dokončala v Tolminu leta 1923. Kmalu je Šorlijevi umrl oče (1925), tako da je vso skrb za družino prevzela mati, ki je zaradi gmotnih potreb odprla trgovino. Družinska trgovina je vplivala na izbiro šolskih študijev Ljubke Šorli, ki je v letih 1923-25 obiskovala trgovsko šolo v Novi Gorici. Ljubki Šorli ni bilo tuje bogato narodno in kulturno okolje, kjer je odraščala, čeprav je bilo to čas fašizma in zatiranja slovenske besede. Mladina se je rada udejstvovala v številnih kulturnih društvih, kamor je zahajala tudi Šorlijeva. Posebno ji je bilo všeč udejstvovanje v cerkvenem okolju, kjer je bila organistka in vodila dekliški zbor. To okolje je botrovalo, da je spoznala Lojzeta Bratuža, učitelja, pe-vovodja, skladatelja, s katerim se je jeseni 1933 poročila. V zakonu sta se rodila hčerka Lojzka in sin Andrej. Vendar časi so jim prinesli hude preizkušnje. Najprej je Ljubko Šorli doletela ločitev z možem, saj je Lojze Bratuž umrl po hudih mukah 16. februarja leta 1937, zaradi posledic, ki mu jih je prizadelo prisilno izpitje strojnega olja pomešanega z drobci stekla. Nato je Šorlijevo doletela še ječa, mučenje in taborišče, iz katerega se je vrnila po razpadu Italije, 8. septembra 1943. Ljubka Šorli se je vrnila v Tolmin, kjer je ostala do leta 1946, ko je dokončno prišla v Gorico in po opravljenem izpitu, od leta 1948 do leta 1975, poučevala v skoraj vseh vaseh goriške okolice. Ob tem je aktivno sodelovala v širšem kulturnem dogajanju in v raznih društvih. Posebno pomembno je njeno publicistično delo, saj je objavljala v številnih revijah ter nastopala na raznih prireditvah ter literarnih večerih, vse do njene smrti 30. aprila 1993. Program spominskega večera na Ljubko Šorli Janez Povše - nagovor Ivana Fajt, Jakob Podveršič, Luka Paljk, Jasmin Kovic in Nikolaj Pintar - recitacija Aleksander Gadžijev - klavirski nastop MePZ Lojze Bratuž v ženski zasedbi pod vodstvom Bogdana Kralja in ob klavirski spremljavi Mojce Bizjak MePZ F.B. Sedej iz Števerjana pod vodstvom Aleksandre Pertot gorica skupno dobro, ki se odraža tudi preko lepega ubranega petja. V septembru 2006 je vodstvo zbora prevzela prof.a Zulejka Devetak, ki je skupini podarila mnogo mlade in sveže energije. V okviru Prosvetnega društva "Rupa-Peč" deluje tudi otroški pevski zbor (ki ga že nekaj let prav tako vodi Zulejka Deve-tak), s katerimi društvo nudi pevsko formacijo že od mladih nog in skuša tako zgraditi nove pevke in pevce, ki bodo ob primernem času prevzeli "štafetno palico". Da bi bil pomemben jubilej tudi pravilno obeležen, vabi PD Rupa-Peč na slavnostni koncert, ki bo v sredo, 24. februarja 2010 v domači župnijski cerkvi sv. Marka v Rupi. Večer nosi naslov "Biti, živeti" (Pesem s Krasa, Srečko Kosovel), nastopili bodo OPZ in MPZ društva Rupa-Peč. Dramski odsek PD Standrež bo imel sledeča gostovanja: v nedeljo, 21. februarja ob 19.30 v Kulturnem domu Lju-bljana-Zalog s predstavo »Kaj bodo rekli ljudje« in v soboto, 27. februarja ob 19.30 pri KUD »Zarja« Trnovlje Celje s predstavo »Gugalnik«. Kulturno društvo Sabotin vabi na tradicionalno šagro sv. Valentina, ki poteka še danes, 21. februarja 2010, v društvenih prostorih v Štmavru. Ob 14.30 bo i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške prosvete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_go@libero.it slovesna sv. maša nato pa ples. Na voljo bodo jedi, pijača in domači štruklji. PD Rupa-Peč vabi v sredo, 24. februarja 2010, ob 20.30 v župnijsko cerkev sv. Marka v Rupi, na jubilejni koncert MePZ "Rupa-Peč" ob 75-letnici ustanovitve in delovanja zbora. Koncert nosi naslov "Biti, živeti!", po besedilu Kosovelove poezije "Pesem s krasa", ki jo bo zbor tudi zapel, v priredbi Ivana Grbca. KC Lojze Bratuž, SCGV Emil Ko-mel, ZCPZ-Gorica in ZSKP vabijo v četrtek, 25. februarja 2010 ob 20.30 na spominski večer ob 100-letnici rojstva pesnice Ljubke Šorli. trst SPD Mačkolje vabi v nedeljo, 21. februarja 2010 ob 17.00 v dvorano Srenj-ske hiše na prireditev "Naš skupni dom", posvečeno 100-letnici rojstva pesnice Ljubke Šorli. Program bosta sooblikovala godalni kvartet Podokničarji in MePZ Mačkolje, priložnostno misel bo podal David Bandelj, pesnik in asistent za književnost na Univerzi v Novi Gorici. Društvo slovenskih izobražecev vabi v ponedeljek, 22. februarja 2010 ob 20.30 v Peterlinovo dvorano, ul. Donizetti 3 v Trsu, na podelitev nagrade Nadja Ma-gajna. Prejemnica nagrade je zdravnica, onkologinja in ustanoviteljica društva Hospic dr. Metka Klevišar. Sledi pogovor z nagrajenko. Društvo Finžgarjev dom vabi v soboto, 27. februarja 2010 ob 20.00 na Praznik slovenske pesmi in besede. Praznik bo potekal v prostorih Finžgar-jevega doma na Opčinah. KULTURNI Št. 190 u Nedelja, 21. februarja 2010 Projekt spoznavajmo Benečijo Pri Zvezi slovenskih kulturnih društev na Goriškem smo se odločili, da bomo v letu 2010 okrepili in utrdili odnose z našimi »sorodniki« v Benečiji in Reziji. Menimo, da je prav, da se kot slovenska narodna skupnost bolje spoznamo in poživimo že obstoječe stike. Zato smo pripravili projekt Spoznavajmo Benečijo in Rezijo in ga predlagali goriškim šolam. K vabilu so se odzvale OŠ B. Domen iz Sovodenj, OŠ iz Vrha ter sovodenjski vrtec. Tudi nekatera goriška društva bodo posvetila del njihovih prireditev gostovanju skupin, ki delujejo v Benečiji in Reziji. V goste bodo povabili Beneško gledališče, pevski zbor Rečan, folklorno skupino iz Rezije, predstavili bodo knjigo Mi smo tu in gostili zanimive razstave, pustne maske, ipd. S skupnimi močmi bomo omogočili učencem, njihovim staršem ter občanom, da bolje spoznajo Slovence, ki živijo na območju, ki jim ni vedno naklonjeno. Učenci so navdušeni nad projektom V projektu so raznovrstne dejavnosti in delavnice, ki bodo potekale skozi celo šolsko leto in ki želijo učencem in učiteljem približati Benečijo in Rezijo, beneško narečje, pravljice, pesmi ter njihove šege in navade. 11. decembra 2009 so otroci in njihovi učitelji poslušali pripovedovanje o tipičnih šegah in navadah iz Benečije v božičnem času. Z Giovannijem Comarjem in Marino Cernetig so okrasili brin s tipičnimi okraski ter pobirali koledo. 27. januarja 2010, v pričakovanju pusta so spoznali tipične beneške maske: ta liepe in ta garde maškare, blu-marje iz Črnega vrha, zluodija in anju-laca ter Mersinskega petelina in kokoš. Učenci so v delavnici izdelovali Mata-jurske klobuke. V ponedeljek, 15. februarja 2010 so bili na vrsti prijatelji z Rezije. Najprej je spregovorila predsednica Rozajan-skega duma gospa Luigia Negro, ki je otrokom predstavila njihovo kulturno društvo, tipične rezijanske inštrumente: citiro in bunkalo in rezijansko ta lipo maškaro gospe Iside Di Lenardo. Gospa Pemela Pielich, predsednica plesne folklore skupine "Val Resia" pa je predstavila plesno delovanje rezijanske doline. Učenke in učenci so si ogledali diapositive o Reziji, poslušali so rezijansko pravljico in se naučili nekaj zanimivih rezijanskih plesov, ki jih bodo ob zaključku šolskega leta pred stavili njihovim staršem. V velikonočnem obdobju pa bodo sovodenjski in vrhovski otroci barvali tipične beneške pierhe. Projekt bodo zaključili z izletom v Benečijo, na Matajur in obiskali bodo dvojezično šolo v Špetru. Med obiskom Benečije bodo spoznavali gore, vasi, naravne znamenitosti in kulturne domove. Srečanja snema ekipa deželnega sedeža RAI iz Trsta, kateri se prisrčno zahvaljujemo. Giovanni Comar in Marina Cernetig iz o C i v o C i Ime in priimek: Passon Alida Kraj in datum rojstva: Palmanova 13.augusta 1993 Zodiakalno znamenje: Lev Kraj bivanja: Sovodnje ob Soči Stan: single Poklic: študentka Najboljša in najslabša lastnost: radodarnost- pesimizem Nikoli ne bom pozabila: letošnje poletne počitnice Hobiji: plavanje Knjiga na nočni omarici: Il caccia-tore di aquiloni Khaled Hosseini Najljubša risanka: Le follie del im-peratore Najljubši filmski igralec/ igralka: Orlando Bloom Najljubši glasbenik: Coldplay Kulturnik/osebnost stoletja: Boris Pahor Ko bom velik, bom... mah...boh Moje društvo: KD Sovodnje Moja vloga v njem: Predsednica Mladinskega Odseka Moj življenjski moto: Carpe Diem Moje sporočilo svetu: Da bi vsi otroci imeli možnost šolanja! agenda LJUBITELJI POEZIJE IN DIJAKI POZOR!!! KŠD Rojanski Krpan v sodelovanju z ZSKD razpisuje 2. natečaj za izvirno ljubezensko pesem. Rok za oddajo pesmi se izteče 21. marca (svetovni dan poezije). Razpisni pogoji so na voljo na spletni strani www.rojanskikrpan.org. Natečaj je namenjen vsem, posebej pa bodo obravnavani izdelki dijakov slovenskih višjih srednjih šol. Za dodatne informacije: peterverri@yahoo.it, ro-janskikrpan@gmail.com tel.: (0039) 335 43 53 69 ali (0039) 328 033 79 10, 00386 (0)31 215 512. PRAVLJICE SVETA V FEIGLOVI KNJIŽNICI V ponedeljek, 22. februarja 2010, ob 18. uri bo Katerina Citter pripovedovala slovensko pravljico Mojca Pokrajculja, Antonella di Capua pa bo pripovedovala pravljico v francoščini. ZBORI Z SKD, KI BODO NASLEDNJI KONEC TEDNA NASTOPILI NA KONCERTIH PRIMORSKE POJE 2010: Sobota, 27. februarja ob 20.00 uri v Ilirski Bistrici, Dom na Vidmu MoPS Kraški dom, Repentabor MoPZ Upokojencev iz Brega, Boljunec Barški oktet, Bardo PZ Tončka Čok, Lonjer MoPZ Vasilij Mirk, Prosek/Kontovel Priporočamo vam, da sproti preverite morebitne zamenjave in spremembe (zlasti pred vašim koncertom) na spletni strani Zveze pevskih zborov Primorske www.zpzp.si . Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org www.zskd.eu 20 + Nedelja, 21. februarja 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.25 Tv Kocka: Ilustrirana pravljica »Smetko in drugi palčki« (pripoveduje N. Panizon) 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: Unomattina Week End 9.30 Aktualno: Magica Italia 10.00 Aktualno: Linea verde Orizzonti 10.30 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica In - L'arena 15.50 18.00 Variete: Domenica In - 7 giorni (v. P. Baudo) 16.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 16.30 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Affari tuoi 21.30 Nan.: Capri 3 0.35 Aktualno: Speciale Tg1 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.00 Aktualno: Applausi (v. G. Marzullo) V^ Rai Due 6.00 Aktualno: L'avvocato risponde 6.15 Aktualno: Inconscio e magia psiche 6.45 Variete: Mattina in famiglia, vmes Dnevnik 10.05 Variete: Ragazzi c'è Voyager 10.40 Aktualno: A come avventura 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori 13.40 Vremenska napoved 13.45 Variete: Quelli che... aspettano 15.30 Variete: Quelli che il calcio e... 17.05 Šport: Stadio sprint 18.05 Dnevnik in vremenska napoved 18.05 Šport: 90° minuto 19.00 Vancouver: alpsko smučanje, veleslalom (m), 1. vožnja 20.00 Dok.: Secondo canale 21.00 Nan.: NCIS - Unità Anticrimine 21.50 Nan.: Castle 22.35 Vancouver: alpsko smučanje, veleslalom (m), 2. vožnja 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved, sledi Vancouver - hitrostno drsanje (ž) ^ Rai Tre 1.45 Aktualno: Fuori orario Variete: Aspettando e domenica papa Nan.: Lazy Town Aktualno: Mamme in blog Variete: E' domenica papa Nan.: The Saddle Club Film: Sedotta e abbandonata (kom., It./Fr., '64, r. P. Germi, i. S. Sandrelli) Aktualno: Tgr Buongiorno Europa, sledi Tgr RegionEuropa Dnevnik in športne vesti 0.50 Aktualno: TeleCamere Aktualno: Racconti di vita Aktualno: Passepartout 19.00, 23.25 Deželni dnevnik in vremenska napoved Aktualno: In 1/2h Dnevnik L.I.S. Aktualno: Alle falde del Kiliman- 6.00 7.00 7.05 7.40 7.50 8.45 9.15 11.15 12.00 12.25 12.55 13.25 14.00 14.30 15.00 15.05 giaro 18.00 Kviz: Per un pugno di libri 19.05 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Presa diretta 23.40 Šport: La domenica sportiva 0.40 Nočni dnevnik u Rete 4 6.30 Dnevnik: Pregled tiska 7.10 Aktualno: Super Partes 8.00 Nan.: Tequila & Bonetti 8.50 Nan.: Nonno Felice 9.15 Dok.: Artezip 9.20 Dok.odd.: Agora 10.00 Sveta maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Donnavventura 15.05 Aktualno: Correndo per il mondo 15.45 Film: I quattro cavalieri dell'apo-calisse (dram., ZDA, '62, r. V. Min-nelli, i. G. Ford, I. Thulin) 15.55 22.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 19.35 Film: Colombo - Una mossa sba- gliata (polic., i. P. Falk) 21.30 Nan.: Il comandante Florent - Un uomo violento 23.25 Šport: Controcampo (v. A. Brandi) 1.15 Dnevnik - Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 10.00 Aktualno: Verissimo (v. S. Toffanin) 12.50 13.40, 0.30 Resničnostni show: Grande Fratello 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 14.00 Variete: Domenica Cinque (v. B. D'Urso) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Striscia la domenica 21.30 Talent show: Amici (v. M. De Fi-lippi) 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 7.00 7.45 10.55 11.20 12.25 13.00 13.50 14.50 16.45 18.30 19.00 21.25 23.30 1.40 Aktualno: Super Partes Risanke Nan.: Malcolm Nan.: Chuck Dnevnik in športne vesti Šport: Guida al campionato Film: The Abyss (fant., ZDA, '89, r. J. Cameron, i. E. Harris) 17.30, 20.40, 23.05, 0.40 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved Film: Asterix e la grande guerra (ris., Fr., '89, r. P. Grimond) Dnevnik in vremenska napoved Film: La leggenda di Beowulf (fant., ZDA, '07, r. R. Zemeckis, i. R. Wright Penn, A. Hopkins) Film: 10.000 A.C. (pust., ZDA, '08, r. R. Emmerich, i. S. Strait) Film: Life (kom., ZDA, '99, r. T. Demme, E. Murphy) Film: Kundun (biogr., ZDA, '97, r. M. Scorsese, i. T. Thotub) LA 6.00 7.00 10.10 10.30 12.30 13.00 14.05 16.00 18.00 20.00 20.30 21.35 23.35 0.35 1.30 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Week-End, sledi Omnibus Life Week-End Aktualno: La settimana Film: Carmela e una bambola (kom., It., '58, r. G. Puccini, i. M. Allasio) 0.35 Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Nan.: Miss Agathe, con lei non si scherza Nan.: La regina di spade Film: Il tulipano nero (pust., Fr./It./Šp., i. A. Delon) Dnevnik Resničnosti show: S.o.s. tata Film: Glory - Uomini di gloria (voj., ZDA, '89, r. E. Zwick, i. M. Broderick) Aktualno: Reality Dnevnik in športne vesti Film: Accattone (dram., It., '61, i. F. Cotti, S. Corsini) ^ Tele 4 7.00 Film: Ballata selvaggia (western, r. H. Fregonese, i. A. Quinn) 9.40 Aktualno: Rotocalco ADNKronos 10.35 Aktualno: Saul 2000 - Ripartire da Damasco 11.30 Šport: Ski magazine 12.00 Sv. maša in Angelus 12.25 Aktualno: Fede, perche no? 12.30 Dok.: Captain Cook Cruises: Nel- le isole Fjij 13.15 Aktualno: Qui Tolmezzo 13.20 Musica, che passione! 13.35 Variete: Ci parlano di se 14.00 Aktualno: Dai nostri archivi 14.10 Variete: Camper magazine 14.30 Dok.: Borgo Italia 14.50 Dok.: La Cina imperiale 15.45 Dok.: La grande storia 16.35 Variete: Novecento contro luce 17.30 Risanke 19.15 Aspettando...E domani e lunedi 19.30 Nedeljski dnevnik 19.45 Aktualno: ... E domani e lunedi 23.00 Film: Complici nel silenzio (triler, '01, r. A. Moyle, i. W. Baldwin, H. Dochner, N. Kinski) Koper 13.45 14.00 14.10 14.30 15.00 15.45 16.15 17.00 17.30 18.00 19.00 19.25 19.40 20.45 21.30 21.55 22.45 23.45 0.30 0.50 Koncert: Voci dal Ghetto (t Slovenija 1 7.00 Ris. Nan.: Živ Žav 9.50 Šport špas 10.20 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine 10.50 Sledi, oddaja Tv Maribor 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Koper 13.00 17.00, 18.55, 23.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Na zdravje! (pon.) 14.35 Prvi in drugi (pon.) 15.00 17.15 Razvedrilna oddaja NLP 15.10 Glasbiator 15.25 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 15.35 Profil tedna 16.00 Večno z Lorello Flego 16.05 Športni gost 16.20 Svetovno s Karmen Švegl 16.25 Bleščica, oddaja o modi 17.30 Fokus 18.25 Žrebanje Lota 18.35 Risanke 19.20 Zrcalo tedna 19.55 Gledamo naprej 20.00 Ema 2010: Izbor, prenos 22.05 Družinske zgodbe 23.15 Film: Nasprotni spol 1.15 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 21.02.1992 (pon) 1.40 Dnevnik 2.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.30 Infokanal (t Slovenija 2 6.30 4.15 Zabavni infokanal 7.30 Skozi čas 7.40 Iz arhiva TVS: Tv Dnevnik 21.02.1992 8.05 Globus (pon.) 8.35 Razkrita govorica plesa: Akademska folklorna skupina France Ma-rolt Šou v Ljubljani 8.55 Med valovi, oddaja Tv Koper 9.25 Slovenski magazin 9.50 Turbulenca 10.40 Ema 2010: Predizbor (pon.) 13.15 Alpsko smučanje: Superveleslalom (Ž), posnetek 13.15 Zimske olimpijske igre Vancouver 2010 14.15 Smučarski skoki - velika skakalnica, posnetek 15.15 Olimpijski studio in posnetki vrhuncev: 15.25 Hitrostno drsanje na kratke proge 15.55 Bob dvosed (M) 16.10 Umetnostno drsanje: Pari - prosti program 16.55 Novo mesto: Košarka (M), finale pokala Spar, prenos 18.40 Zimske olimpijske igre Vancouver 2010 18.55 Alpsko smučanje: Veleslalom (M), prenos 1. vožnje 19.40 Biatlon: Skupinski start (M), prenos 21.10 Smučanje prostega sloga - kros (M), prenos 22.00 Biatlon: Skupinski start (Ž), prenos 22.25 Alpsko smučanje: Veleslalom (M), prenos 2. vožnje 23.55 Hokej na ledu: Rusija - Češka, posnetek 1.45 Hokej na ledu: Kanada - Zda, prenos 16.00 17.00 18.00 18.15 18.30 19.15 19.30 20.00 20.30 21.30 23.00 23.45 Dnevni program Čezmejna TV - deželne vesti Euronews Glasbeni koktelj Dokumentarec Sredozemlje Ethnopolis: Bandadriatica City folk Vancouver: Zimske olimp. igre, pregled Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 21.45, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik Avtomobilizem Vancouver: biatlon skup., (m), prenos Vancouver: veleslalom (m), 1. tek, prenos Kino Premiere Vancouver: biatlon skup., (ž), prenos Vancouver: veleslalom (m), 2. tek, prenos Tednik Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka Glasb. odd.: Z Mojco po domače (pon.) Hrana in vino Duhovna misel (pon.) Tedenski pregled (pon.) Mavrica pogledov (pon.) Pravljica Med Sočo in Nadižo Razgledovanja Kmetijska oddaja (pon.) Koncert skupine Kalamari Velenje mesto rocka: Chateau Videostrani RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček; 10.50 Melodije za vse okuse; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Slovenski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev, sledi Dežurna glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev; 10.00 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer ve- čnozelenih; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Ple-soči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.05 Olimpijska oddaja; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 14.20 Obvestila; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.45 -24.00 Olimpijski (na)val; 19.00 No- vice; 19.05 Veleslalom za moške, 1. vožnja; 19.45 Biatlon, m., 15 km, skupinski start; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Biatlon, ž., 12,5 km, skupinski start; 22.25 Drugi val; 22.45 Veleslalom za moške, 2. vožnja. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. maša; 11.05 Evro-radijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Prenos vokalnega abonmaja; 21.00 Obiski kraljice; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Na delovnem mestu vas čakajo manjši prepiri med vami in vašim nadrejenim. Tudi s sodelavci se ne boste najbolje razumeli. Svojo energijo raje usmerite v delo, ki ga opravljate. BIK 21.4.-20.5.: Mars v peti hiši vas bo napolnil s strastjo. Intuitivno boste vedeli, kaj si želi vaš partner. V službi vam bo primanjkovalo energije, zato izrabite prosti čas za počitek in obnavljanje energije. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: V družbi prijateljev se ne boste počutili dobro. Hoteli jim boste pomagati z nasveti, vendar pazite, da situacije ne boste le poslabšali. Več časa namenite počitku. RAK 22.6.-22.7.: Prihodnji teden boste pri sebi opazili pomanjkanje samozavesti. V družbi se ne boste znali sprostiti, bolje vam bo delo, če boste prosti čas preživeli z družino. T^e LEV 23.7.-23.8.: Prihodnji te- (^^r den boste zelo prepričani o svojem prav, ne glede na to, kar bodo govorili drugi. Pazite, da boste v službi upoštevali kolektiv in ne boste rinili z glavo skozi zid. DEVICA 24.8.-22.9.: Na de- ^^ lovnem mestu boste dobro opravljali naloge, ki vam jih bo zadal šef. Zelo boste inovativni in učinkoviti, zato je možno napredovanje. Brez težav boste v ljubezni. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Za- ^ ^ radi Saturna v prvi hiši boste znali dobro uporabljati glavo, kar vam bo prišlo prav še posebno pri učenju in reševanju problemov na delovnem mestu. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Polni boste nenavadnih zamisli, ki bodo v službi padle na plodna tla. Vaš šef bo opazil in cenil, da razmišljate zanimivo in nenavadno. V ljubezni vas čaka pozitivno obdobje. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Postavili ste si dokaj ambiciozne poslovne cilje. Čeprav se velikokrat precenite, tokrat ni tako. Uspeli boste delno zaradi dobrih zamisli, delno zaradi sreče. KOZOROG 22.12.-20.1.: Kar vam je na poslovnem področju ušlo izpod vajeti, boste z dodatnim trudom popravili. Toda ne pričakujte takojšnjih rezultatov! Uporabite iznajdljivost. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Neki projekt visi v zraku in vam krade energijo. Malo še potrpite, kmalu bo voda spet začela teči na vaš mlin. Na delu si lahko z jezo nakopljete kar nekaj težav, zato se raje zadržite. RIBI 20.2.-20.3.: Začutili boste potrebo po svobodi. Vsakdanje prilagajanje vam bo le v breme. Nikar svojim bližnjim ne dajajte obljub, za katere niste prepričani, da se jih boste držali. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 21. februarja 2010 21 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Nekaj minut za domačo glasbo: Zvon želja - ansambel T. Rusa 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Kratki: Il viso pallido 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta sua 14.30 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.20 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Il maresciallo Rocca e l'ami- co d'infanzia 23.35 Aktualno: Porta a porta 1.10 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.50 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due 6.00 Variete: Videocomic 6.10 13.30 Aktualno: Tg2 costume e societa 6.25 Dok.: Cebu la perla delle Filippine 6.50 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri (v. G. Magal- li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 20.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta) 14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L. Bianchetti, M. Infante) 16.10 Nan.: La signora del West 17.40 Variete: Art Attack 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.00 Aktualno: Il Lotto alle otto 21.05 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 21.55 Šport: Vancouver 2010, zimske olimpijske igre 23.20 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.35 Dok.: La Storia siamo noi, sledi Protestantesimo 1.05 Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.00 7.30 8.15 9.15 9.20 12.00 12.25 12.45 13.10 14.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Tgr Buongiorno Regione Dok.: La Storia siamo noi Aktualno: Figu - Album di persone notevoli Aktualno: Cominciamo Bene - Prima, sledi Cominciamo bene Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Aktualno: Tg3 Shukran Aktualno: Le storie - Diario italiano Nad.: La scelta di Francisca 19.00, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved NAŠA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV (20. 2. 2010) Vodoravno: Palestina, vrt, atentator, Roa, Cannavaro, Emi, ola, J. I., Aleman, Maar, arene, Još-ko, Nelson, latinščina, taca, Co-runa, ete, I. U., Iron, opeka, P. Z., Ra, rik, S. K., rake, G. A., Pindar, eta, T. S., zveplenka, srka, Ino, Eliot, etika, N. T., Nikaragva, Tina Maze, akara, aer, Ava, Amor; na sliki: JoSko Lukez. Mala križanka; vodoravno: 1. so I o; 5. tron; 6. Rode; 7. Oleg; 8. Jona, 9. E. G.; 10. pipa; 13. ijar, 14. Sara. 14.50 15.10 15.15 15.40 16.00 17.00 18.10 19.45 21.15 21.20 23.20 0.00 1.10 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis Dnevnik - kratke vesti Variete: Trebisonda, sledi Zorro Variete: Melevisione Aktualno: Tg3 GT Ragazzi Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Vremenska napoved Šport: Vancouver 2010, zimske olimpijske igre Dnevnik Aktualno: Chi l'ha visto? Šport: Replay Nočni dnevnik Fuori orario Rete 4 17.00 19.35 20.30 21.10 23.25 1.15 Dok.: Sai Xche? Nan.: Nash Bridges Nan.: Hunter Nad.: Bianca Nan: Ultime dal cielo Dnevnik in prometne informacije Nan: E.R. - Medici in prima linea Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Berlino Nad.: Sentieri Film: Come ti ammazzo un killer (kom., ZDA, '82, i. W. Matthau) 21.50, 0.10 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: ...Altrimenti ci arrabbiamo (kom., It., '74, r. M. Fondato, i. T. Hill) Film: Il giustiziere della notte 5 (dram., ZDA, '94, i. C. Bronson) Dnevnik - pregled tiska in vremenska napoved Canale 5 8.40 9.55 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 0.20 1.00 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello pillole Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Resničnostni show: Grande Fratel-lo (v. A. Marcuzzi) Variete: Mai dire Grande Fratello Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.15 6.40 8.15 8.40 9.10 10.40 11.45 12.25 13.40 14.05 14.35 15.00 16.00 16.50 19.30 20.30 21.10 22.05 23.25 1.40 Nan.: Hot Properties 17.25 Risanke Nan.: Lizzie McGuire Nan.: Friends Variete: Polpette Dok.: Capogiro Aktualno: Jekyll, sledi Nella rete di Jekyll 18.30 Dnevnik in športne vesti Risanka: American Dad Risanka: I Griffin Risanka: Simpsonovi 20.05 Nan.: Smallville Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando Nan.: Zoey 101 Nan.: La vita secondo Jim Kviz: Cento x cento (v. E. Papi) Film: La regola del sospetto (triler, ZDA, '03, r. R. Donaldson, i. Al Pacino) 23.55 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Le colline hanno gli occhi (srh., ZDA, '06, r. A. Aja, i. A. Standford) Aktualno: Poker1mania 7.00 10.10 10.25 12.30 13.00 14.05 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.40 0.40 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: La donna piu bella del mondo (biog., It., '55, r. R. Leonard, i. G. Lollobrigida) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: Crossing Jordan Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: L'Infedele (v. G. Lerner) Šport: Senza tituli Nočni dnevnik, sledi Otto e mezzo ^ Tele 4 21.55 Smučarski teki - ekipno (M in Ž), prenos 22.55 Hokej na ledu (Ž) polfinale, posnetek 0.55 Film: Gospodična Julija (pon.) 3.30 Zimske olimpijske igre Vancouver 2010: Umetnostno drsanje, pari -prosti program, prenos Koper La 7 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 22.57 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 10.00 Nan.: Carlo Magno 11.30 Variete: Camper magazine 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.50 Dokumentarec 13.10 Aktualno: Videomotori 14.05 Variete: Animali amici miei 15.05 Novecento contro luce 17.00 Risanke - K2 19.00 Nogomet: Super calcio - Triestina 20.00 Športne vesti 20.10 Nogomet: Super calcio - Udinese 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nogomet: Triestina - Cesena 22.45 Dai nostri archivi 23.30 Dnevnik Montecitorio - leto 2010 22.35 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.50 Aktualno: Bianco di sera (t Slovenija 1 6.30 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 10.10 Ris. nan.: Rožnati panter na Olimpijskih igrah (pon.) 10.35 Ris.nan.: Cofko Cof (pon.) 11.00 Šport: Šport Špas (pon.) 11.30 Nad.: Marcus in orli (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Koper (pon.) 13.00 18.55 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Avsenikov zlati abonma (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Mladi znanstvenik Janko 16.00 Ris. nan.: Felikosva pisma 16.10 Lutk.igr.nan.: Bine 16.25 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanke 19.55 Tarča 21.05 Hum. nan.: Odkar si odšla 21.35 Na lepše 22.10 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.25 Umetnost igre 23.50 Glasbeni večer 1.10 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 22.02.1992 (pon.) 1.35 Dnevnik 2.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.35 Infokanal {p Slovenija 2 6.30 2.30 Zabavni infokanal 7.10 Kaj govoriš? = so vakeres? (pon.) 7.25 Slovenci v Italiji (pon.) 8.15 Slovenski magazin (pon.) 8.40 Osmi dan (pon.) 9.10 Ars 360 (pon.) 9.30 z arhiva TVS: Tv dnevnik 22.02.1992 9.55 Prvi in drugi (pon.) 10.15 Sobotno popoldne (pon.) 13.00 Zimske olimpijske igre Vancouver 2010: 13.00 Alpsko smučanje: Veleslalom (M), posnetek 14.00 Hokej na ledu, Kanada - Zda, posnetek 16.00 Olimpijski studio in posnetki vrhuncev: 16.10 Umetnostno drsanje, pari - originalni program 18.55 Smučarski skoki - ekipno, prenos 20.45 Olimpijski studio in posnetki vrhuncev: bob dvosed (M) 21.05 Hitrostno drsanje (Ž) 1500 m 21.25 Smučarski teki - sprint ekipno (M in Ž), kvalifikacije 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.30 16.00 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.40 21.50 22.45 23.35 0.10 9.00 9.05 10.05 11.00 17.10 17.40 20.00 21.30 21.30 0.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Zoom Koncert resne glasbe Vancouver 2010: hokej, posnetek Zimske olimp. igre Vancouver 2010: olimpijski pregled Športna mreža 0.05 Vremenska napoved 23.15 Primorska kronika 21.40 Vsedanes - TV Dnevnik Vancouver: skoki, ekipno, prenos Meridiani - aktualna tema Vancouver: Teki, ekipno, povzetek, sledi prenos Športel Športna mreža Čezmejna TV - dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka 10.00 Novice 19.00, 23.30 Mozaik 16.40 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Kultura: Utrinki iz lutkovnega gledališča Ljubljana Naj viža, glasbena oddaja 23.00 Dnevnik Tv Primorka, šport, vremenska napoved, kultura Športni ponedeljek Odbojka: Salonit Anhovo: Calcit Kamnik Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Slovenski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.45 Zimske olimpijske igre in nagradno vprašanje; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočja; 21.00 Indie ni Indija; 22.30 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvo-nožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muo-ve; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.05 Teren; 11.00, 11.40 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.20 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.05 Hip hop; 18.45 -24.00 Olimpijski (na)val, Vancouver; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Smučarski skoki, moštveno; 19.45 Smučarski teki, m+ž, sprint ekipno; 20.00 Olimpijski gost: Primož Peterka; 22.00 Zrcalo dneva. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.40 Na štirh strunah; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.00 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 22 Nedelja, 21. februarja 2010 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Vnaprej igrani tekmi A-lige Inter tretjič zapored neodločeno Proti Sampdorii 35 minut z igralcema manj - Polom Udineseja GENOVA/MILAN - Genoa je zasluženo premagala Udinese in je tako, v pričakovanju drugih današnjih tekem, na 6. mestu dohitela Juventus. Junak na ge-novškem Ferrarisu je bil napadalec Robert Acquafresca, ki je dvakrat zatresel Han-danovičevo mrežo. Zanj sta to bila prva zadetka v dresu rdeče-plavih. Za Udinese ostajajo gostovanja pravi tabu. Furlanski klub je namreč zadnjič zmagal v gosteh lanskega 9. maja. Položaj na lestvici je postal po porazu vse bolj kočljiv, saj se je Udi-nese znašel v nevarnih vodah. V prvih 15 minutah je tempo igre diktiral videmski Udinese. V 14. minuti se je vratom gostiteljev nevarno približal Di Natale. Amelia se je moral pošteno potruditi, da je žogo poslal v kot. Genoa je bila v nadaljevanju bolj konkretna. Ac-quafresca je bil natančne že ob prvi resni priložnosti. Handanovič je odbil Scullijev strel. Po odbiti žogi je bil genovški napadalec najbolj čvrst in je žogo potisnil v mrežo. Drugi gol (iz enajstih metrov) je Ac-quafresca dal v drugem polčasu, potem ko si je isti igralec izboril najstrožjo kazen (s prekrškom ga je zaustavil Coda). Genoa je prevzela pobudo v svoje roke in Udinese je igral živčno. Sodnik je Zapati pokazal rdeči karton. Gostitelji so izkoristili številčno premoč in še tretjič premagali Han-danoviča. V večerni tekmi sta se Inter in Sampdoria razšla brez gola, za Mourin-hovo moštvo pa je bil to že tretji zaporedni neodločeni izid, tako da mu Roma začenja dihati za ovratnik. Tekma v Milanu je bila zelo grda, Inter pa je že v prvem polčasu igral kar z dvema igralca manj, saj sta bila izključena najprej Samuel (udarec s komolcem), nato pa Cordoba (dvojni opo- Robert Acquafresca v Genovi »pokopal« Udinese ansa min). Šele v drugem polčasu je moral igrišče zapustiti tudi igralec Sampdorie Pazzi-ni (dvojni opomin) za delno uravnoteženje položaja. Veliko priložnost za gol je zamudil Eto'o'. Genoa - Udinese 3:0 (1:0) STRELCI: Acquafresca v 30. in v 53. min. iz 11-m, Palacio v 64. min. GENOA: (3-4-3): Amelia: Papastat-hopoulos, Dainelli, Moretti (Bocchetti); Mesto, Zapater, Rossi, Criscito; Palacio (Jankovic), Acquafresca (Suazo), Sculli. UDINESE (4-4-2): Handanovič; Cuadrado, Zapata, Coda, Lukovič; Sanchez (Ferronetti), Inler (Lodi), Asamoah, Pasquale (Pepe); Floro Flores, Di Natale. IZKLJUČEN: Zapata (55) Inter - Sampdoria 0:0 INTER (4-3-1-2): Julio Cesar; Mai-con, Cordoba, Samuel, Zanetti; Stankovic, Cambiasso, Muntari (od 35. Lucio); Sneij-der (od 81. Thiago Motta); Milito (od 71. Pandev), Eto'o. SAMPDORIA (4-4-2): Storari; Zauri, Lucchini, Gastaldello, Ziegler; Semioli (od 86. Padalino), Poli (od 79. Tissone), Palombo, Guberti (od 56. Mannini); Pozzi, Pazzini. IZKLJUČENI: Samuel (31), Cordoba (38), Pazzini (74). VRSTNI RED: Inter 55, Roma 47, Milan 45, Sampdoria 40, Napoli 39, Juventus in Genoa 38, Palermo 37, Caglia-ri 35, Bari 32, Fiorentina 31, Parma 30, Chievo 29, Bologna 28, Lazio 25, Udinese in Catania 24, Livorno 23, Atalanta 21, Siena 16. DANES ob 15.00 Atalanta - Chievo, Bologna - Juventus, Cagliari - Parma, Fio-rentina - Livorno, Palermo - Lazio, Roma - Catania, Siena - Napoli, ob 20.45 Bari -Milan. nogomet Znižali cene vstopnic za SP v JAR CAPE TOWN - Mednarodna nogometna zveza (FIFA) želi napolniti stadione na letošnjem svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki, zato se je odločila, da bo pocenila vstopnice druge in tretje kategorije. Za junijsko prvenstvo bodo za približno 30 odstotkov pocenili kar tri milijone vstopnic. Vstopnice kategorije 2 in 3 so zdaj dosegale cene do 840 randov (80 evrov), po novem pa naj bi stale do 140 randov. Zdaj ugodne vstopnice kategorije 4, ki so namenjene zgolj domačemu prebivalstvu, pa naj bi se nekoliko podražile. Lokalno prebivalstvo se je zato že oglasilo, saj jih poleg visokih cen vstopnic moti tudi zelo zapleten proces rezervacije preko spleta, zaradi česar je prodaja posledično slabša od pričakovanega. Prireditelji v času prvenstva med 11. junijem in 11. julijem pričakujejo približno 450.000 obiskovalcev iz tujine. KOŠARKA - Državni pokal v Avellinu, polfinalna izida: Bologna -Avellino 73:61,Siena - Biella 83:53; finale: Siena - Bologna (danes ob 18.15); V SLOVENIJI, polfinale: Union Olimpija - Krka 62:33, Zlato-rog - Slovan 72:67. Finale (danes ob 16.30): Olimpija - Zlatorog. NBA - Rašo Nesterovič je z rekordom sezone, s 16 točkami, ki jih je dosegel v 26 minutah igre, izdatno pripomogel k zmagi Toronta nad New Jerseyjem s 106:89 v gosteh. Nesterovič je dobro igral tudi pod košem, kjer je ujel sedem odbitih žog, poleg tega pa je dodal še štiri podaje. FORMULA 1 - Na treningu v Jerezu je svetovni prvak James Button (McLaren) s časom 1:18,871 porušil rekord proge košarka AcegasAps uspešen tudi v Trentu Trento - Acegas Aps 78:84 (11:27, 34:48, 53:66) ACEGAS APS: Lenardon 17 (6:6, 4:5, 1:4), Colli 14 (4:5, 3:4, 1:1), Scarponi 22 (1:2, 3:4, 5:10), Benfat-to 5 (1:1, 2:5, 0:1), Bocchini 13 (5:5, 1:3, 2:5); Benevelli 13 (4:4, 3:3, 1:1), Spanghero (0:1, -, 0:1), Marisi (-, 0:1, -), Cigliani (-, -, 0:1), Crotta n.v.. TRENER: Bernardi. SON: 23; SKOKI: 32 (6 v napadu, 26 v obrambi). Nadaljuje se pozitivno obdobje za tržaškega tretjeligaša. Ace-gas je v gosteh premagal peterko Trenta in se ji oddolžil za pekoč poraz iz prvega dela sezone, ko so v tržaški športni palači Bocchini in soigralci izgubili za pičli dve točki (92:94). Varovanci trenerja Ber-nardija so srečanje odigrali brezhibno, saj niso nikoli podlegli fizični premoči ekipe iz Trenta. V prvem polčasu je bil posebno razigran Scarponi, ki je Trstu omogočil, da je povedel tudi za 20 točk. Kot običajno so Tržačani v tretji četrtini nekoliko popustili.Težave jim je povzročala predvsem obrambna conska postavitev gostiteljev 3-2, vendar tokrat z razliko prejšnjih srečanj, so uspeli obdržati mirno kri. To jim je omogočilo, da so obdržali prednost 12 točk. V končnici so se jim gostitelji približali na 6 točk, vendar zmaga Trsta ni bila nikoli pod vprašajem. Poleg Scarponija bi omenili še Lenarodna, ki je odlično vodil ekipo in tudi vse centre, saj so predvsem v drugem polčasu igrali zelo dobro. nogomet - Na razmočenem igrišču Triestina in Cesena nista mogli igrati nogometa Vaterpolo, rokoborba Z izidom 0:0 oboji zadovoljni: Triestina 70 minut igrala z igralcem manj, gostje pa so na »Roccu« nastopili v okrnjeni postavi Triestina - Cesena 0:0 TRIESTINA (4-4-1-1): Calderoni 6; Colombo 5,5, Cottafava 6, Scurto 6, Pit 6; Siligardi neoc. (25. Gorgone 6), Gissi 6, DAversa 6, Testini 6; Pasquato 6 (42.dp Pani), Godeas 6 (37.dp Della Rocca). Trener: Arrigoni. CESENA (4-2-3-1): Antonioli; Petras, Volta, Biasi, Lauro; De Feudis, Parolo: Schelotto (45.dp Malonga), Do Prado (40.dp Segarelli), Giaccherini (20.dp Bonura); Djurič. Trener: Bisoli. SODNIK: Ciampi iz Rima 5; OPOMINI: DAversa, Parolo, Djurič; IZKLJUČITVI: v 19. Colombo, v 10.dp trener gostov Bisoli; GLEDALCEV: 4500. Najprej je treba obrazložiti, da ne boste brali članka o nogometni tekmi, saj je to, kar smo videli včeraj, bolj spominjalo na vaterpolo, na rokoborbo v blatu, nikakor na nogomet. Zaradi padavin je bilo igrišče zelo razmočeno in že v prvih minutah je bila igra po pasovih zelo otežkočena, skoraj na meji (če ne preko) dovoljenega. Problemi so se nato razširili tudi na sredino igrišča, kjer so stopinje igralcev na igrišču puščale luknje, ki so se v trenutku spremenile v luže. Najbrž bi v amaterski ligi tekmo tudi preložili, a v profesionalnih ligah prevladuje pravilo »show must go on«, tudi zato ker je koledar tako natrpan, da je težko dobiti primeren datum, da nato tekmo odigraš. Težko je bilo videti kombinirano igro, prevladovale so dolge podaje, tudi zato, ker se je žoga skoraj vsakič takoj ustavila, namesto da bi se kotalila oziroma odbijala. Prav zaradi tega je končni 0:0 edini pravi rezultat, ker gol ene ali druge ekipe bi bil zgolj slučajna epizoda, ne pa zaslužena nagrada za neko lepo akcijo. V taboru Triestine so s točko zadovoljni, ker so morali igrati 70 minut z možem manj (odkrito povedano se te razlike sploh ni poznalo), v taboru Cesene bi morali biti ravno tako veseli, ker so igrali z dokaj spremenjeno postavo in navsezadnje je točka v gosteh vedno pozitiven izkupiček. Zelo okrnjena Cesena (enajst odsotnih, med temi napadalca Bucchi in Greco) je tekmo začela pretežno obrambno. Čakala je na napake domačih igralcev, da bi jih ranila v protinapadu. V prvih minutah igre je treba zabeležiti le en poskus Pasquata, ki je streljal, ko bi moral podati Godeasu, v 19. minuti pa je prišlo do prvega dvomljivega dogodka: po napaki obrambe je Colombo zrušil Djurica. Sodnik je dosodil prosti strel in izključil branilca Triestine, morda pa je bila pravilna odločitev 11-me-trovka in opomin, saj ni šlo za čisto priložnost, a prekršek je Colombo naredil v kazenskem prostoru. Po neverjetni napaki Djurica, ki je v 29. minuti streljal mimo vrat iz nadvse ugodnega položaja, je v 30. minuti res skromen sodnik Ciampi spregledal očitno igro z roko Scurta. Vsi dogodki, ki smo jih do zdaj opisali, so bili čisto slučajni, saj včeraj sploh ni bilo mogoče igrati. Edina shema so bile dolge podaje z upanjem, da branilec naredi napako zaradi čudnega odboja žoge. Arrigoni je kmalu zamenjal Siligardija z Gorgonejem, tako da bi okrepil zvezno vrsto, in izkušeni igralec Triestine se je kar hitro znašel na blatni površini. Brez pomislekov je vsakič oddaljil žogo, ko se je nevarno približala Calderonijevim vratom. Triestina je v prvem polčasu poskušala izključno s prostimi streli, Cesena pa se na takem igrišču ni znašla, saj so hitri in tehnično dobro podkovani igralci imeli težave izkoristiti svoje lastnosti. Drugi polčas je bil še bolj težaven za obe ekipi. Dež je stalno padal in le poslabšal stanje igrišča. Vsi so opazili, da je bilo nemogoče igrati, le sodnik Ciam-pi je vztrajal, ne da bi nikoli sploh preizkusil, ali se žoga odbija, kot to veleva pravilnik. Najbrž prav zato, ker bi drugače moral tekmo prekiniti. Igra je bi- B-liga IZIDI 25. KROGA Cittadella - Reggina 1:0, Gallipoli - Vicenza 0:5, Torino -Salernitana 2:3, Triestina - Cesena 0:0, Brescia - Ascoli 1:2, Ancona - Padova 2:2, Frosinone -Empoli 3:1, Mantova - Sassuolo 2:1, Modena-Grosseto 1:2, Piacenza - Albinoleffe 1:0. Jutri: Crotone-Lecce. Lecce 25 13 7 5 39:25 46 Sassuolo 26 12 9 5 40:26 45 Grosseto 26 11 10 5 41:35 43 Brescia 26 12 6 8 35:30 42 Cesena 26 10 11 5 32:16 41 Ancona 26 12 5 9 36:31 40 Frosinone 26 11 5 10 35:41 38 Empoli 26 10 7 9 33:30 37 Modena 26 10 6 10 22:24 36 Torino 26 9 8 9 32:25 35 Vicenza 26 8 11 7 30:23 35 Ascoli 26 8 9 9 37:37 33 Cittadella 26 8 9 9 30:31 33 Gallipoli 26 8 9 9 25:37 33 AlbinoLeffe 26 8 8 10 32:35 32 Crotone (-2) 25 8 9 8 27:31 31 Triestina 26 8 7 11 26:35 31 Piacenza 26 8 6 12 21:29 30 Mantova 26 6 11 9 29:32 29 Reggina 26 8 5 13 31:39 29 Padova 26 6 10 10 26:29 29 Salernitana 26 4 6 16 25:43 18 PRIHODNJI KROG (27.2.): 27.2 ob 14.00: Lecce - Triestina la seveda neka različica nogometa. Žoga je letela iz ene polovice do druge, saj je bila izključna naloga obrambnih igralcev odbiti žogo, tudi v aut, če je bilo nujno. Preigravanje je bilo nemogoče, tekati z žogo med nogami ravno tako, ker so jo luže vsakič zaustavile. Skratka, edini nevaren strel v celem drugem polčasu smo zabeležili v 50. minuti, ko si je Godeas prislužil prosti strel, a Pasquato je bil pri izvedbi rahlo netočen. Nekoliko bolj zanimivo je bilo po tekmi na tiskovni konferenci, ko je prišlo do prerekanja med izključenim trenerjem gostov Bisolijem in domačim novinarjem. Razjarjeni trener je napadel sodnika, češ da je spregledal tri enajstmetrovke v korist Cesene in ocenil tekmo za enosmerno. Objektivno je tokrat sodnik priskočil na pomoč Trie-stini, a tekma je bila dokaj izenačena, kanček bolj nevarna pa je bila celo domača ekipa, tako da je neodločen izid nedvomno najbolj pravičen. Top: Težko je oceniti igralce po taki tekmi, saj je bil edini in stalen motiv dolga podaja v globino; vsaka druga podaja je bila tvegana. Prav zaradi tega si vsi z izjemo izključenega Colomba, zaslužijo izključno »politično šestico«, čeprav so se nekateri (Gorgone, Pasqua-to in Pit nad vsemi) morda bolje prilagodili razmeram. Flop: Ciampi iz Rima se je najprej odločil, da se tekmo odigra, čeprav stanje igrišča ne bi dovolilo tega, nato je prenaglo izključil Colomba, spregledal 11-metrovko v korist Cesene in na splošno neprepričljivo sodil. Iztok Furlanič / ŠPORT Nedelja, 21. februarja 2010 23 odbojka - Moška državna B2-liga Preveč napak botrovalo novemu poraz Televite 2010 Volley Rosa' boljši - Podajalec Veljak ni zdržal pritiska, a sprejem je bil slab Corazza je bil s 17 točkami najbolj učinkovit na mreži kroma rokomet - V Al-ligi Visoka obramba Brixna prehud zalogaj za Tržačane Brixen - Pallamano TS 27:22 (12:9) PALLAMANO TS: Modrušan, Zaro, Sedmak, Radojkovič 4, Ionescu 3, Savron, Visintin 5, Fanelli, Nadoh 5, Carpanese 2, Lo Duca 3, Leone. Trener: Bozzola. Tržaški rokometaši so morali v A1-ligi priznati premoč juž-notirolskega Brixna. Ključ zmage je bila visoka obramba in taktična postavitev 6-0. »Visoki obrambni igralci so bili za nas pretrd oreh. Naši igralci niso bili kos fizično močnejšim gostiteljem,« je priznal predsednik tržaškega kluba Giuseppe Lo Duca. Trža-čani so dobro začeli in po desetih minutah vodili s 5:1. Do konca polčasa jih e Brixen prehitel in v drugem delu stalno vodil za dva-tri zadetke. Tržačani niso znali izkoristiti številčne premoči med izključitvami domačih igralcev, čeprav so se približali na minus en gol (19:18). To je bilo tudi največ kar so zmogli. Ostali izidi: Bozen - Mezzoc., 36:27, Romagna - Girgenti 28:24, Castenaso - Pressano 22:28, Prato - Ambra 29:26. Pokal EHF: Tatran (Češ) - Celje PL (Slo) 25:26 (Celje v četrtfinale). VATERPOLO - Izid 10. kroga: Camogli - Pallanuoto TS 11:10 (Planinšek 1). Volley Rosa' - Televita Ts Volley 2010 3:0 (25:20, 25:18, 25:19) TELEVITA TS VOLLEY 2010: Bas-si 5, Corazza 17, Mari 12, Ambrož Peterlin 3, Slavec 4, Veljak 1, Matevž Peterlin (libero), Kante 1, Riolino 0, Špacapan. Trener Franko Drasič Televita letos res nima sreče. Sinoči je odšla na gostovanje k ekipi Volley Rosa', ki je nastopila brez svojega odličnega centra Bassa, brez podajalca, ki je v četrtek zvečer zbolel (virusno vnetje očesa) in se seveda soigralcem ni mogel pridružiti. Breme režije je tako padlo na Vanjo Veljaka, ki je zaigral po svojih najboljših močeh, poznalo pa se je, da je doslej manj igral in psihološko ni zdržal velikega pritiska. Ob tem moramo pristaviti, da mu sprejemalci res niso veliko »pomagali«, saj so bili sprejemi velikokrat netočni, zato pa tudi napad zelo predvidljiv. Domača ekipa je predvsem veliko manj grešila, znala pa tudi vedno izkoristiti vsako negotovost v vrstah nasprotnikov. Prav v tem je tudi ključ njene včerajšnje zmage: Rosa' je vsekakor vsega spoštovanja vreden nasprotnik, odlični korektor Borsato (na prvi tekmi v Trstu ga ni bilo) je znal najti vsako vrzel v obrambi naše ekipe, dobri so bili domačini tudi v polju. Televita se je morala veliko bolj truditi, da je dosegla točko, lepim potezam pa so velikokrat sledile povsem nepotrebne napake, ki so domačinom omogočile, da so povedli za nekaj točk, ki so jih potem obdržali do konca setov. Seti so si bili pravzaprav sila podobni. Razen redkih izjem je bil Volley Rosa' stalno v prednosti, igralcem Televite pa je uspelo le nižati razliko, do vodstva pa niso prišli praktično nikoli. Popravni izpit jih čaka zdaj že v nedeljo, ko bodo morali na domačem igrišču napeti vse sile, saj jim prihaja v goste mladinska ekipa Sisleya, tekma pa bo za oba izredno važna v težkem boju za obstanek. Ostali sinočnji izidi: Monselice - Sar-meola 2:3, Trentino Volley - Cles 1:3, Sisley Tv - Metallsider 3:1 Blejci dobili generalko proti Innsbrucku INNSBRUCK - Odbojkarji ACH Vol-leyja so v srednjeevropski ligi v gosteh premagali ekipo Hypo Tirol iz Innsbrucka s 3:2 (21, 16, -20, -18, 10). Obe moštvi sta srečanje zadnjega kroga odigrali z nekoliko spremenjenimi postavami, saj pred obračunom v ligi prvakov nista želeli razkriti vseh svojih adutov. Po gladki zmagi ACH Vol-leyja v prvih dveh nizih se je slika nato povsem obrnila in Tirol je izenačil na 2:2. Toda v odločilnem nizu so se Slovenci spet pobrali in zabeležili zmago na terenu nasprotnika, s katerim se bodo v nadaljevanju lige prvakov pomerili v naslednjem krogu. SLOVENIJA - 1. ženska liga: Hit Gorica - Luka Koper 3:0 (25:23, 25:19, 25:23) skoki v vodo - Državno zimsko prvenstvo Obetaven začetek Sofia Carciotti (Trieste Tuffi) med mladinkami 2. s stolpa, 4. s trimetrske deske Za mlado slovensko skakalko v vodo Sofio Carciotti, članico tržaškega društva Trieste Tuffi, sicer pa dijakinjo znanstvenega liceja Prešeren v Trstu, se je nova sezona uspešno začela. Na državnem zimskem prvenstvu v bazenu Karl Dibiasi v Bocnu je namreč med mladinkami osvojila končno drugo mesto na tekmi s stolpa z osebnim rekordom 255 točk. V primerjavi z zadnjim nastopom v tej zvrsti se je izboljšala za celih 30 točk in povsem zadovoljila svoj trenerski štab. Za zmagovalko je zaostala za 14 točk. Nastopilo je sedem tekmovalk. »Zelo sem zadovoljna s svojim nastopom. Drugi najtežji skok se mi je sicer povsem ponesrečil, v preostalih sedmih pa sem bila zelo solidna,« je povedala mlada Tržačanka, ki šele prvo sezono nastopa med mladinkami, prvič letos s stolpa pa skače tudi z višine 7,5 metra, doslej je skakala le s petih metrov. Zadovoljna je bila Sofia tudi z včerajšnjim nastopom s trimetrske deske, kjer je bila četrta med de- vetimi športnicami, dosegla pa je 267 točk. Čeprav med mladinkami nastopa šele prvo leto in bo tej kategoriji pripadla tudi v naslednjih dveh sezonah, si je Sofia že za letos postavila visok cilj. Na poletnem prvenstvu ali na državnem grand prixu želim zmagati,« je povedala, hkrati pa priznala, da jo od norme za nastop na mednarodni ravni loči še precej točk. Danes bo v Bon-cu nastopila še z metrske deske. atletika - Sklep FIDAL Fabio Ruzzier v Italiji ne more več ubraniti svojih naslovov Atlet iz Lonjer-ja Fabio Ruzzier v Italiji ne more več ubraniti svojih veteranskih državnih naslovov. Atletska zveza FIDAL ga namreč na osnovi novega določila svojega pravilnika obravnava kot tujca. To je Ruz-zier odkril, ko se je vpisal na državno veteransko dvoransko prvenstvo, ki v teh dneh poteka v Anconi, in opazil, da je bil najprej redno uvrščen v seznam nastopajočih, nato je iz njega izginil, naposled pa bil zapisan kot tujec, kot tak pa se ne more potegovati za naslov prvaka. Razlog za ta ukrep tiči v dejstvu, da Ruzzier, ki ima dvojno slovensko in italijansko državljanstvo, tekmuje na mednarodni ravni za reprezentanco Slovenije, z njo se bo med drugim letos še tretjič v karieri udeležil članskega svetovnega pokala, na katerem nastopajo vsi najboljši hitrohodci na svetu. »Italijanskim mož v državni zvezi, zlasti generalnemu tajniku, že več let ne gre v nos, da tekmujem za reprezentanco Slovenije, da zanjo osvajam svetovne veteranske naslove, hkrati pa osvajam tudi državne italijanske. V preteklih letih sem že večkrat imel zaradi tega težave, vendar doslej nikjer ni bilo nobenega določila, ki bi mi to preprečeval, zato mi nastopov niso mogli onemogočiti. Zdaj pa so vnesli v pravilnik zveze FIDAL določilo, da se mora atlet v primeru dvojnega državljanstva opredeliti, za koga bo tekmoval. Takšnega določila pravilnik mednarodne zveze IAAF ne vsebuje, zato bom zdaj s pomočjo svojega novega kluba, tržaškega Ma-rathona preučil možnost pritožbe. Nastopom v dresu reprezentance Slovenije se namreč ne mislim odpovedati,« nam je povedal Ruzzier, ki v Ancono ni odpotoval. Ker takih primerov kot je njegov na članski ravni v Italiji ne pozna, je Ruzzier prepričan, da je nov člen pravilnika izrecno uperjen proti njemu, zadevo pa so skuhali v Rimu in ne na lokalni ravni, meni lonjerski atlet. »Sta še dva veterana z dvojnim državljanstvom, eden od njiju sploh ne tekmuje več,« trdi Ruzzier. Lonjerc, ki je na mednarodni ravni več let zastopal Italijo, se je za nastope v dresu Slovenije pred leti odločil zaradi veliko večjega razumevanja Atletske zveze Slovenije do potreb atletov veteranov, ta pa mu hkrati omogoča nastope tudi med člani. Čeprav ima Ruzzier že 57 let, še vedno dosega rezultat, ki je v skladu z normo IAAF za nastop na svetovnem pokalu. Namesto v Ancono je Ruzzier odpotoval v Hollenborg, nedaleč od Dunaja in tam na razdalji 10 km v času 48 minut 56 sekund zmagal na mednarodni trofeji v hitri hoji. (ak) nogomet - Zaradi dežja in razmočenih igrišč preložili skoraj vse včerajšnje tekme Derbi Vesna-Juventina bo 3. marca Igrišče v Križu ni bilo primerno za igranje - Tudi Sovodenjci (na umetni travi) in Mladost niso igrali - Igrali bodo prav tako 3. marca Nogometaši v letošnji sezoni res nimajo sreče z vremenom. Zaradi močnega naliva in razmočenih igrišč so včeraj na kasnejši datum preložili skoraj vsa srečanja v raznih deželnih prvenstvih. V Križu tako ni bilo 20. der-bija med Vesno in Juventino. Vodstvi klubov sta že določila datum, ki ga mora še potrditi zveza: zaostalo tekmo naj bi torej igrali v sredo, 3. marca ob 20.00 ali 20.30. »Čeprav smo najprej predlagali kot datum 27. marec, ko je na sporedu pavza. Zveza pa tega ni sprejela,« so včeraj povedali predstavniki Vesne in Ju-ventine. 3. marca bodo v Trstu gostovali tudi Sovodenjci. Kljub umetni travi na igrišču Fer-rini na Čarboli, tekme Ponziana - Sovodnje včeraj niso odigrali, saj je bilo na igralni površini preveč vode. Isti dan bo zaostalo tekmo proti Lucinicu igrala tudi doberdobska Mladost. Tudi igrišče v Doberdobu je bilo včeraj bolj podobno bazenu kot nogometni zelenici. V elitni ligi so stopili na igrišče v Azzanu Decimu. Azzanese je bil z 2:1 boljši od Saroneja. (jng) NAJMLAJŠI: Cgs B - Pomlad 0:18. Deželni mladinci: Muggia - Ponziana 4:0, S. Giovanni - Pro Gorizia 5:3, Opicina - TS Calcio 4:5. Sodnik Venturini iz Tolmeča ni imel dvomov, igrišče v Križu ni bilo primerno za igranje kroma —/ 1. MOŠKA DIVIZIJA Olympia se je oddolžila Turriacu 2 4 Nedelja, 21. februarja 2010 ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - V Štandrežu padla vodilna Prata Podvig valovcev »Zlata« zmaga Olympie Ugnali direktnega tekmeca za obstanek - Slogaši odvzeli točko Basilianu, spodrsljaj Soče Daniel Faganel (Val) odločilen za zmago v četrtem setu kroma Val Imsa - Prata 3:1 (25:18, 25:14, 17:25, 26:24) VAL IMSA: D. Faganel 16, Orel 23, Ombrato 10, Masi 3, Nanut 5, Gagliardi 1, Plesničar (L); Radetič 1, Devetak 0, Povšič, Florenin. TRENER: Makuc. Valovi odbojkarji so se svojim navijačem pošteno oddolžili za klavrn pustni poraz iz prejšnjega kroga v Trstu in pripravili presenečenje kroga. V Štandrežu je padla vodilna Prata. Zelo se je poznalo, da je za Val tokrat spet igral Aljoša Orel, ki je zamenjal poškodovanega Štefana Faganela, pa tudi Povšič zaradi bolezni ves teden ni treniral. Doprinos bivšega prvoligaša je bil kajpak zelo opazen, saj je iz 29 napadov dosegel kar 19 točk, nikoli ni zgrešil, le dvakrat so ga blokirali, prispeval pa je še as in tri bloke. Vendar bi bilo krivično, če bi trdili, da je Val zmagal samo zaradi njega, kajti tokrat so vsi igrali dobro, le Ombrato je bil v napadu manj učinkovit kot ponavadi. V prvih dveh setih je Val z agresivno igro povsem onesposobil nasprotnike, ki se nikakor niso znašli, tako da je bil potek tekme enosmeren. V tretjem setu je zbranost pri valovcih upadla in Prata je poveda as 6:0, začetnega zaostanka pa gostitelji niso več mogli nadoknaditi. Gostje so začeli uspešno forsirati servisi, uspešnost pa jim je dala novega zagona. Prata je proti živčnim Štan-drežcem zlahka osvojila tretji set, v četrtem pa se je razvnel boj, v glavnem pa so vodili gostje. Val jih je ujel po 20. točki, nato po-vedel s 24:22, dokončno pa strl odpor gostov šele pri 26. točki po bloku in uspešnem protinapadu Daniela Faganela, ki je bil pred tem z uspešnimi servisi najbolj zaslužen za končni preobrat. Olympia - CUS Trst3:1 (25:19,25:20, 16:25, 25:20) OLYMPIA: Peršolja 8, Sancin 8, Hle-de 6, Valentinčič 17, Komjanc 14, Terčič 6; Capparelli (L), Brotto 0 , Polesel 0, Caprara 0, Pavlovič 0. TRENER: Jerončič. V neposrednem dvoboju za obstanek je bila pomembna samo zmaga s celotnim izkupičkom, in ta se je ob koncu tega pomembnega srečanja le nasmehnila varo- vancem trenerja Jerončiča. Zmaga je toliko bolj pomebna, ker so tržaški vseučeliščniki prikazali dokaj bledo predstavo in bodo s sli-čno igro v nadaljevanju prvenstva s težavo osvajali točke. Domačini so si priigrali zmago predvsem s pozitivnim pristom v končnicah zmagovitih nizov. Gostje so bili skozi celotnom srečanje enakovredni domačinom v prvih dveh tretjinah posameznih nizov. Od tu naprej, z izjemo tretjega niza, pa so podlegli veliko bolj pazljivim Goričanom in ni jim uspelo prekoračili dvejseto točko. V prvem nizu je bil potek srečanja izenačen vse do osemnajste točke, ko so domači igralci končno uredili blok in odpravili vrsto neizsiljenih napak in z delnim izidom 7:1 zasluženo osvojili niz. Kopija prvega je bil tudi drugi niz le, da so tu gostje odpovedali že pri šestnajsti točki. V tretjem nizu so gostitelji popustili na celi črti in zmaga je romala k ekipi, ki je manj grešila. Morda so domačini računali, da bodo gostje tudi tokrat popustili, toda so se krepko ušteli. Najbolj napet in animi je bil četrti niz. Eki pi sta si bili enakovredni do devetnajste točke, ko sta Valentinčič v napadu in Komjanc na servisu le povedla svoje do pomembnih treh točk.(J.P.) Sloga - Basiliano 2:3 (25:20, 25:19, 25:27, 23:25, 17:19) SLOGA: Cettolo 19, Devetak 1, Dus-sich 15, Kante 9, Romano 11, Rožac 17, Pri-vileggi (L), Ilic 0, Pertot. Trener Ivan Peter-lin Slogaši so osvojili zlata vredno točko, bili pa so že na pragu gladke zmage, na katero pred tekmo prav gotovo niso računali. Basiliano je neprimerno bolje uvrščen od naše ekipe, ki je včeraj nastopila okrnjena, brez korektorja Taučerja. Njegovo mesto je prevzel Matjaž Romano, ki se je v tej zanj neobičajni vlogi zelo dobro znašel, njegovo tol-kaško mesto pa je »prevzel« Daniel Dussich. Naši igralci so zelo dobro začeli in s svojo odločno igro povsem presenetili nasprotnike. Povsem zasluženo je Sloga osvojila prva dva seta in z odlično igro nadaljevala tudi v tretjem, v katerem je že vodila tudi za šest točk. Tedaj je naše igralce zajel nerazumljiv strah pred zmago, kar je izkušeni nasprotnik izkoristil in obrnil situacijo v svojo korist. Odtlej je bila tekma izredno izenačena. Še najbolj dramatičen je bil zadnji set, ki je bil negotov vse do konca, ko se je športna sreča pač nasmehnila Sloginim nasprotnikom. (INKA) Porcia - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:1 (21:25, 26:24, 25:23, 25:19) SOČA ZBDS: Braini 8, I. Černic 16, J. Černic 4, Devetak 10, Juren 10, Škorjanc 4; Kragelj (L), Butkovič 1, Ma. Černic 5. TRENER: Battisti. Sočani so proti pepelki prvenstva v go-steh doživeli nepričakovan poraz. Tudi tokrat trener Battisti ni mogel računati na doprinos vseh igralcev. Odosten je bil Testen, Devetk in Jan Černic pa zaradi gripe nista treneirala cel teden, kar se je na koncu seveda nekoliko poznalo tudi na igrišču. Soča je sicer srečanje pričela s pravo nogo, zelo agresivno in povsem upravičeno spravila pod streho uvodni niz. Mnogi so bili prepričani, da bo tudi v ostalih nizih tako, toda zmotili so se. V končnici drugega seta se je namreč pri Sočanih nekaj zataknilo in gostiteljem je uspelo srečanje spraviti na nove tirnice. Poraz na razliko v končnici seta je potrl naše odbojkarje in srečanje nje splavalo po vodi. D- LIGA Vivil - Naš prapor3:0 (25:22, 25:18, 25:23) NAŠ PRAPOR: Kuštrin 12, Braione 5, Juretič 3, Fogari 0, Brotto 3, Lukeš 7; Fran-dolič (L), Bajt 0, Romano 0, Fajt. TRENER: Leghissa. Brici so naleteli na črno soboto. Odpovedali so v napadu. Trener Leghissa je sicer poskušal spreobrniti potek z raznimi postavitvami na igrišču (5 napadalcev in 1 podajalec, nato 2 podajalca in 4 napadalci), vendar tudi te niso obrodile zaželjenih sadov. Naš prapor je sicer srečanje pričel s pravo nogo, saj so si Brici takoj priigrali 4 točke prednosti. Na sredini seta pa je sodniški par napravil dve napaki, kar je povsem spravilo iz tira Kuštrina in soigralce in gostitelji so prevladali na igrišču. Varovanci trenerja Leghisse niso znali reagirati in kot se je že večkrat zgodilo, znova niso igrali kot ekipa. Olympia - Turriaco 3:2 (25:21, 30:28, 17:25, 25:27, 15:5) OLYMPIA: Terpin A. 4, Dorni D. 27, Blasig F. 7, Dorni R. 6, Hlede J. 6, Frandoli M. libero, Gatta A. 11, Komjanc I. 2, Gomiscech M. 0, Mucci R. 8 V povratnem delu se je Olympia oddolžila nasprotniku za poraz na prvi tekmi. V četrtem setu je imela tudi dve zaključni žogi, ki pa jih ni znala izkoristiti. Prvi set so domači stalno vodili. V končnici seta se je trener/igralec Terpin zamenjal z mladim Massimiliano, ki je igral do konca seta. V drugem je bilo v končnici res napeto. Domači so imeli kar tri set žoge in zmagali so šele na razliko. V tretjem so gostje reagirali, naši pa popustili. Ko je že kazalo, da bo Olympia osvojila vse tri točke, so gosti izsilili peti niz, v katerem je bila premoč domačih očitna. Pohvalo zaslužita mladi Gat-ta in korektor Damjan Dorni. UNDER16 ŽENSKE Bor B - Coselli 0:3 (11:25, 11:25, 6:25) BOR: Pozzo, Costantini, Zonch, Olivo, Ghersi, Furioso, Pillepich, Quaia, Pučnik. Trener: Mitja Gombač Borovke, ki so tokrat nastopile okrnjene, so se pol tekme dokaj dobro upirale za razred boljšemu Coselliju, nato pa so povsem odpovedale in mu pustile prosto pot do zmage. Med posameznicami bi tokrat omenili konstantno Michelo Zonch. UNDER 13 MEŠANO Coselli - Sloga Dvigala Barich 3:0 (25:21, 25:22, 25:11) SLOGA DVIGALA BARICH: Ču-far, Ferluga, Gornik, Ilic, Košuta, Mojca in Urška Petaros, Racman, Vitez. Trener Martin Maver V sredo so bile najmlajše Slogašice ponovno na igrišču in se pomerile z moško ekipo Cosellija. Fantje so predvsem s fizičnega vidika prekašali naše odbojkarice, med njimi pa je bil zlasti en izrazit tolkač, proti kateremu je bila Slogina obramba resnično brez moči. Kljub temu so se naše igralke srčno borile in bile v prvih dveh setih povsem enakovredne domačinom, ko pa se jim je drugi niz po daljšem vodstvu izmuznil v končnici, so se v zadnjem prezgodaj predale malodušju in Coselli je tako slavil veliko lažje od pričakovanega. ŽENSKA C-LIGA - Na gostovanjih Na gostovanjih le set za oba tretjeligaša »Fotokopija« Kontovela, Govolleyju slabo kaže Sangiorgina - Sloga List 3:1 (25:22, 19:25, 25:13, 25:12) SLOGA LIST: Babudri 10, Ciocchi 2, Crissani 11, Fazarinc 4, Gregori 9, Spanio 7, Gantar (L), Cvelbar, La Bianca 9, Spangaro 1, Starec 0. TRENER: de Walderstein. Z gostovanja se Sloga List vrača s porazom, na tekmi pa smo resnično gledali dve povsem različni Slogi: res lepi predstavi v prvih dveh setih je sledil nerazumljiv padec in poraz je bil tako neizbežen. Prva dva seta sta bila res lepa in borbena z izvrstnimi akcijami na obeh straneh mreže. Prvi se je našim igralkam izmuznil v končnici, v drugem pa so z odlično igro zlasti v bloku in ostrim servisom spravile na kolena domačo ekipo. Po takem uspehu je bilo povsem realno pričakovati enako spodbuden nastop, vendar so Slogašice zašle v nerazumljivo krizo. Začele so grešiti na vsej črti, popolnoma so odpovedale predvsem v obrambi (tako v bloku kot v polju) in s tem še same olajšale nasprotnicam pot do zmage. Trener de Walderstein si tega padca ne zna dobro razlagati:«Očitno je, da smo psihološko preveč labilni in da ne znamo zdržati pritiska. Gre vsekakor za slabost, ki jo bo treba čimprej odpraviti, preden bo začela teči voda v grlo!« (INKA) kroma _ Pordenone - Bor Breg Kmečka banka 3:1 (18:25, 25:23, 25:20, 25:12) BOR BREG KMEČKA BANKA: Vodopivec 12, Flego 15, Pučnik 10, Grgič 6, Della Mea 12, Gruden 4, Faimann (L). TRENER: Smotlak. Združena ekipa Bora in Brega se je tri sete odlično upirala višje postavljenim od-bojkaricam iz Pordenona. Kljub temu, da jih je na gostovanje šlo le sedem, so plave zaigrale zelo borbeno in zbrano. V prvem setu so že takoj visoko povedle, svojo prednost pa po zaslugi dobre igre v polju in učinkovitega napada brez težav upravljale do konca. Zelo agresivno so Flegova in soigralke nadaljevale tudi v drugem nizu, ki je bil najbolj napet in izenačen. Vodile so tudi 22:20, sedaj pa se jim je zataknilo v sprejemu in set je splaval po vodi. Podobno je bilo tudi v tretjem nizu. Ekipi sta si bili še naprej enakovredni, tako da je bila igra do-padljiva, akcije pa v glavnem zelo dolge. Na žalost so imele naše igralke občasno težave pri sprejemu kratkih servisov nasprotnic, tako da si je Pordenone priigral odločilno prednost in povedel z 2:1. Zadnji set je bil izenačen le na začetku, v nadaljevanju pa je Bor Breg začel veliko grešiti v preveliki želji, da bi čimprej prišel do točke, tako da so domačinke z lahkoto slavile.(T.G.) ŽENSKA D-LIGA Kontovel - Cordenons 3:2 (25:19, 24:26, 25:19, 23:25, 15:9) KONTOVEL: Verša 18, Micussi 4, Lisjak 11, Bukavec 22, Pertot 7, Balzano 14; Kapun (L), Starec 11, Antognolli 0, Zuzič, Cassanelli, Milič. TRENER: Cerne. Povratno srečanje deželne C-lige med Kontovelom in Cordenonsom je bilo dejansko fotokopija srečanja iz prvega dela, saj se je končala na enak način in tudi v prvem delu je Kontovel potegnil krajši konec v drugem in četrtem nizu. Srečanje je bilo borbeno in igra zelo dopadljiva. V 1. in 3. nizu so gostiteljice zelo dobro ser-virale in tudi v polju so igrale solidno. V ostalih dveh setih pa so predvsem na servisu igrale nekoliko slabše. Srečanje bi se sicer lahko končalo že po štirih setih, toda sodnik, ki ni bil na ravni srečanja (grešil je tako v prid gostov kot gostiteljic), je z na- pačno odločitvijo podaljšal srečanje. V odločilnem petem nizu pa zmaga Konto-vela ni bila nikoli pod vprašajem. Pohvalo zaslužijo prav vse igralke, med posameznicami bi omenili Veršo in Balzanovo, ki je v treh setih dosegla 13 točk. Mossa - Govolley Kmečka banka 3:1 (25:16, 27:29, 25:23, 25:16) GOVOLLEY KMEČKA BANKA: Mania 17, M. Petejan 7, Antonič 10, Bressan 14, Cella 7, Zonch 1; Giuntoli. TRENER: R. Petejan. Govolley je proti šesterki iz Moše ostal praznih rok, še slabše pa je, da ga je prav Mossa prehitela na skupni razpredelnici, tako da se je stanje goriške ekipe še dodatno poslabšalo. Goriške odbojkarice so bile povsem enakovreden nasprotnik, toda žal v ključnih trenutkih so naredile preveč napak. Treba je sicer tudi priznati, da je Govolley tokrat nastopil znova v okrnjeni postavi. Zaradi bolečin v hrbtu je bila odsotna Lucia Daniels, zaradi vročine pa libero Janja Hauschild, kar se je v določenih trenutkih na igrišču zelo poznalo. Poleg tega je Mos-sa nastopila okrepljena. Na igrišču je namreč imela izkušeno A-ligašico iz Nove Gorice, ki je bila v ključnih trenutkih nosilec igre. Varovanke trenerja Petejana so dobro igrale v 2. in 3. setu. Tretjega so sicer začele bolj slabo (5:0 za Mosso), potem pa so se zdramile in skoraj izenačile, žal pa so v končnici napravile preveč napak v napadu in set je splaval po vodi. Prvi in četrti niz sta bila dejansko vedno v domeni gostiteljic, saj Mania in soigralke niso nikoli resneje ogrozile nasprotnic. Živio pust!!! Tudi letošnji pust je žal mimo, na naši spletni strani www.primorski.eu pa lahko še vedno živi. Vsakdo nam lahko namreč pošlje svoje pustne utrinke, posnetke raznoraznih pustnih vragolij, šal in zabav, od pustnih rajanj na primer do pustnega sprehajanja po vaseh, pa tudi veseljačenja po gostilnah in osmicah ter nočnega plesanja v šotoru. Tvoje najljubše pustne šeme in nasmejane obraze boš tako ponudil v ogled tudi šir- q šemu krogu ljubiteljev fotografije in seveda pusta. Živio pust!!! A> ' / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 21. februarja 2010 25 KOŠARKA - V deželni C-ligi Le pet minut dobre igre je odločno premalo Brežani slabi v obrambi, a v igri skoraj do konca - Promocijska liga: Simonič »pokopal« borovce Servolana Lusetti - Breg 79:66 (21:13, 41:32, 51:46) BREG: Bozic 7 (1:2, 3:5, 0:4), Pavlin, Sechet 10 (2:3, 1:4, 2:5), Sva-ra, Samec 5 (3:4, 1:4, -), Bandi, Klab-jan 4 (-, 2:4, -), Haskic 15 (3:4, 3:5, 2:7), Buttignon 9 (1:1, 4:5, -), Klarica 16 (5:7, 4:11, 1:5). Trener: Krašovec. PON: Bozic, Sechet, Klabjan, Haskic. Načelnik Bregove košarkarske sekcije Boris Salvi je bil po tekmi zelo razočaran. »Žal igramo dobro le pet minut, kar je premalo, da bi zmagali,« je komentiral Salvi. Breg je dobro igral - sicer le pet minut, kot je uvodoma dejal Salvi - le v tretji četrtini. Kraševčevi fantje so nadoknadili 10 točk razlike, nato pa so znova popustili in vsak je naprej igral zase. V obrambi se je zataknilo in Brežani so bili iz minute v minuto vse bolj živčni. Pred zvokom sirene so morali zaradi petih osebnih napak predčasno zapustiti igrišče kar štirje igralci Brega. Gostitelji so seveda izkoristili številne Bregove prekrške in bili zelo natančni pri prostih metih. Brežani so sicer skoraj do zadnjega držali stik s Servolano. Tri minute pred koncem tekme so gostitelji vodili za pet točk. Z dvema trojkama je nato Servolana »zbežala« in Brežani so se tako tudi dokončno vdali. Ostali izidi: Gianesini - Santos 60:68, Ubc - Collinare Basket 86:78, Credifriuli - Cus Ud 75:84, Venezia -Giulia - Alba 92:77, Bor Radenska -Cbu 81:58 (v petek). DRŽAVNA C-LIGA - Izida: Spi-limbergo - Pordenone 68:64, Broetto Padova - Caorle 72:80. PROMOCIJSKA LIGA Skyscrapers - Bor Art group 72:62 (26:20, 40:37, 57:51) BOR: Trevisan 11 (-, 4:7, 1:5), Querinuzzi 11 ( 0:2, 4:8, 1:7), Rutar 5 (1:2, 2:6, 0:6), Udovič 23 (2:4, 0:3, 7:12), Oblak 12 ( 0:2, 6:12, -); E. Fili-paz, B. Filipaz nv, Puzzer, Faraglia, trener Fabio Sancin. Borovci so proti izkušeni ekipi »nebotičnikov« doživeli že peti zaporedni poraz. Nasprotniki so prosili za premestitev tekme, tako da so Sancinovi varovanci tudi povratno tekmo odigrali v domači telovadnici Bojana Pavletiča na 1. maju. Po dobrem začetku (6:9), v katerem je izstopal predvsem razigrani Querinuzzi, so nasprotniki z odličnim ŠPORTEL Paola Cigui o novi sezoni Jutri izjemoma ob 22.45 Na koprskem Športelu, jutri izjemoma zaradi zimskih olimpijskih iger ob 22.45, bo v ospredju teniška igralka Paola Cigui, ki se pripravlja na napore v novi sezoni. Športelova kamera je snemala Paolin trening na Opčinah, kjer je vadila z mamo Cirilo Devetti in trenerjem Anejem Morelom. Trener Gaje je Igorju Malalanu povedal, da je gropajsko-padriška ekipa za letošnjo žensko A2-ligo poiskala še eno okrepitev. Jutri se bo pred kamero prvič v živo preizkusila sodelavka Nikol Križ-mančič. Športelovi sodelavci bodo pripravili prispevke z nogometne tekme Zarje Gaje, s tekme naraščajnikov Pomladi, z zamejskega smučarskega prvenstva in s košarkarske tekme Brega. Nagradne igre Poglej me v oči jutri ne bo. Maurom Simoničem na čelu prevzeli vodstvo. Skyscrapersi so vseh štirideset minut skušali zaustaviti mlajše a nižje nasprotnike s consko obrambo. Za razliko od prejšnjega srečanja pa so Trevisan in soigralci tokrat uspešno napadali in stalno tesno zasledovali gostitelje. V tretji četrtini je stopil v ospredje Luka Udovič s štirimi trojkami iz petih poskusov. Poleg njega je v tem delu zadel samo Que-rinuzzi, zato pa borovci niso utegnili poskrbeti za preobrat. Na začetku zadnjega dela so Svetoivančani zaostajali kar za 9 točk (60:51), s srčno obrambo pa so se minuto pred koncem spet ogrožali zmago izkušenih nasprotnikov (66:62). Za tem so žal zapravili nekaj pomembnih žog, s prostimi meti in končno trojko Riki-ja Simoniča pa so Tržačani prav na koncu dosegli najvišje vodstvo 10 točk. (M.O.) Ostali izidi: Intermuggia - Sco-glietto 71:61, Don Bosco - Cus Ts 64:73. Štefan Samec se je po dolgem času vrnil na parket. Zadnjič je igral v četrtem krogu prvega dela prvenstva KROMA HOKEJ NA ROLERJIH - Polet Kwins v Al -ligi Zamujena priložnost Ferrara na Pikelcu boljša - Za obstanek se bo treba še truditi Poletov hokejist Samo Kokorovec KROMA Polet ZKB Kwins - Ferrara 1:2 (0:0) POLET: Gallessi, Strašnik, Montenesi, J. Ferja-nič, Samo Kokorovec, Mitja Kokorovec, Berquier, Fa-bietti, De Jaco, Corazza, Poloni, Battisti. Trener. A. Fer-janič. Poletovcem ni uspel podvig. Ferrara je odnesla domov vse razpoložljive točke, čeprav so se gostitelji do zadnjega trudili, da bi odščipnili vsaj točko. »Neverjetno. Nasprotnikov vratar je branil vse mogoče. Igrali smo zelo dobro in bi lahko tudi zmagali. Pohvaliti moram vse fante, saj so dali vse od sebe. Zdaj nas čakata dve zelo pomembni tekmi. Mogoče odločilni v boju za obstanek. V prihodnjem krogu bomo namreč igrali v gosteh proti Modeni,« je komentiral spremljevalec Sergio Battisti. Prvi polčas je končal z neobičajnim izidom 0:0. Prvi gol na tekmi je padel v osmi minuti, minuto kasneje je bilo že 2:0. »Kwinsi« so takoj reagirali in zmanjšali zaostanek s Strašnikom. Do konca tekme je bilo zelo pestro in napeto. Poletovci so napadali in so skušali na vse načine izenačiti. Tedaj je stopil v ospredje gostujoči vratar Alberti, ki je bil dejansko nepremagljiv. Pri Ferrari je igral tudi nekdanji Poletov najboljši strelec Aleš Fajdiga, ki pa tokrat ni zatresel openske mreže. Ostala izida: Draghi Torino - Edera Trst 4:8, Lions Arezzo - Milano 24 Quanta 7:4. Domači šport Danes Nedelja, 21. februarja KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 18.00 v Rovigu: Rovigo - Jadran Qubik Caffe' ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA - 16.30 v Trstu: Volley club - Sloga 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 V Trstu, Ul. Della Valle: Roiano Gretta Barcola - Kontovel19.00 V Trstu, 1. Maj: Bor ZKB - COSELLI UNDER 18 MOŠKI - 18.00 v Buii: Buia - Olympia Terpin UNDER 16 MOŠKI - 10.30 v Prati: Pra-ta - Sloga Tabor; 11.00 v Gorici; center Špacapan: Olympia Hlede - Euro-gropu UNDER 16 ŽENSKE - 15.30 v Trstu, 1. maj: Bor B - Coselli; 18.00 v Trstu: Altura B - Sokol UNDER 14 ŽENSKE - 11.30 v Trstu, Ul. Veronese: OMA - Kontovel NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Fagagni: Pro Fagagna - Kras Koimpex 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Treb-čah: Primorec - Pro Romans 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Bazovici: Zarja Gaja - Cormonese; 15.00 v Tržiču: Romana - Breg; 15.00 v Be-gliano - Primorje 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Doberdobu: Mladost - Lucinico NARAŠČAJNIKI - 10.30 pri Briščikih, Ervatti: Pomlad - Ponziana Jutri Ponedeljek, 22. februarja KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA - 21. 15 v Tržiču: Powell: Monfalcone - Dom DRŽAVNI U19 - 21.00 pri Briščikih: Jadran ZKB - Falconstar Tržič DEŽELNI U19 - 19.00 pri Briščikih: Jadran ZKB - Santos ODBOJKA UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovod-njah: Soča - Mossa UNDER 14 ŽENSKE - 17.30 na Opčinah: Sloga - Coselli; 17.30 v Trstu, Ca-ravaggio: Libertas - Sokol NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 18.00 v Rep-nu: Kras - Vesna; 19.30 v Štandrežu: Ju-ventina - Fincantieri □ Obvestila SPDG obvešča, da bo v nedeljo, 28. februarja v kraju Forni di Sopra društveno tekmovanje. Na razpolago bo avtobus (Marta, tel. 0481-22164); prijave tekmovalcev pri odbornikih društva do danes. ALPSKO SMUČANJE - 29. zamejsko prvenstvo v organizaciji SK Devin Prvaka sta L. Purič in A. Cossutta Člana Mladine najboljša v absolutni konkurenci - Mladinska prvaka sta Alessia Fantini in Albert Kerpan - SK Devin najboljše društvo Zamejska smučarska prvaka 2010 sta Lara Purič in Aleksander Cossutta, člana kriškega društva Mladina, ki sta lovoriko osvojila prvič. Naslov prvakov sta osvojila na včerajšnji tekmi v kraju Forni di Sopra, kjer je steklo smučarsko prvenstvo veljavno tudi za 29. Pokal ZSŠDI. Smučarski klub Devin je kljub obilici snega (in dežja) brez zastojev izpeljal tekmo (dva spusta), na kateri se je pomerilo 217 tekmovalcev naših klubov. Zaradi svežega in mokrega snega je bila proga zelo razorana, tako da so mnogi odstopili, veliko pa je bilo tudi diskvali-ficiranih, ker so izpustili vratca. Po prvem spustu so sestavili lestvice po kategorijah in pa društvene lestvice: SK Devin je z največjim številom tekmovalcem zbral tudi največ točk in tako osvojil prvo mesto med društvi v absolutni in mladinski konkurenci. Najboljši smučarji pa so nastopili še na drugem spustu, ki je bil odločilen za dodelitev naslovov letošnjim prvakom. V absolutni konkurenci sta bila najboljša kriška smučarja, mladinska prvaka pa sta letos Albert Kerpan (Mladina) in Alessia Fantini (De- Alessia Fantini, Albert Kerpan, Aleksander Cossutta in Lara Purič L. PRINCIC vin). Najboljši ženski čas med mladinkami je sicer dosegla Andrea Craievich (Devin), ker pa je ena izmed postavk za pridobitev naslova tudi obvladanje slovenskega jezika, ji naslov ni pripadel. Kljub neugodnim vremenskim razmeram je bilo vzdušje zelo prijetno, tudi z glasbo, organizatorji so pripravili dobro obloženi kiosk s pijačo in jedačo, ob 18.00 pa so učitelji in masterji priredili tudi baklado. Moja domača žival »Ljubezen« je največkrat obojestranska. Jih negujemo, nas kratkočasijo, jih razvajamo, nam vsak dan izkazujejo svojo naklonjenost. Če ne gre za psa ali mačko, je mogoče kanarček, ki čudovito žvrgo-li, hrček, ki v svoji kletki nemirno »nabira kilometre« ali zajec, ki potuhnjeno spi v kakšnem kotu. Karkoli že je, gotovo si svojega domačega ljubljenčka fotografiral, zato pa najlepše, najbolj nenavadne ali preprosto najbolj prisrčne posnetke pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu in jih opremi s komentarjem, da bodo ob fotografijah tvojega prijatelja lahko uživali tudi drugi ljubitelji živali. 26 Nedelja, 21. februarja 2010 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 ALPSKO SMUČANJE - V ženskem superveleslalomu druga olimpijska kolajna za Slovenijo na ZOI 2010 Tina Maze srebrna, a zdaj želi še več! WHISTLER - Slovenija ima novo olimpijsko dobitnico kolajne: Tina Maze je na superveleslalomu osvojila »srebro« in tako uresničila svoj življenjski cilj. »Poplačan je ves trud, vsi moji boji skozi kariero. Občutki so enkratni, moram pa reči, da sem v to verjela, odkar sem tu,« so bile prve besede 27-letne Črnjanke, ki v Whistlerju ni razočarala slovenskih navijačev. S hitro in natančno vožnjo se je zavihtela tik pod vrh in za vodilno »zlato« Avstrijko Andreo Fischbacher zaostala le za 49 stotink, Lindsey Vonn na tretjem mestu pa je prehitela za četrt sekunde. Prva dama slovenskega alpskega smučanja, ki že več let trenira z goriškim trenerjem Andreo Massijem, je potrdila, da je kompletna tekmovalka. Čeprav na uvodnih tekmah v sezoni ni imela dobrih občutkov v hitrih disciplinah, sta ji namreč zadnja dva nastopa v superveleslalomu v svetovnem pokalu, ko je bila peta in četrta, vlila dovolj zaupanja. Po dokajšnjem razočaranju na olimpijskem smuku in superkombinaciji, kjer ni izkoristila priložnosti, je bil supervelelslalom motiv več za dokaz, kaj velja. Z ugodno številko 22 je imela na progi idealne razmere, ki jih je odlično izkoristila in se v ciljni areni razveselila druge olimpijske medalje za Slovenije na zimskih olimpijskih igrah v Van-couvru. Tina Maze je z včerajšnjim srebrom postala peta ženska olimpijska dobitnica kolajne, četrta slovenska alpska smučarka, ki je stopila na olimpijski zmagovalni oder, edina po Mateji Svet s srebrom okoli vratu, prva pa s srebrom v osamosvojeni Sloveniji. To je hkrati jubilejna deseta medalja za Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah. »Naredila nisem niti ene napake, Izidi ženskega superveleslaloma: 1. A. Fischbacher (Avt) 1:20,14, 2. T. Maze (Slo) +0,49; 3. L. Vonn (ZDA) +0,74; 4. N+J. Schnarf (Ita) +0,85; 5. E. Gorgl (Avt) +1,00; 6. N. Styger (Švi) + 1.00; 7. L. Recchia (Ita) +1,29; 8. M. Riesch (Nem) +1,32; 9. J. Mancuso (ZDA) +1,36; 10. I. Jacquemod (Fra) +1,63; 11. A. Parson (Šve) +1,84; 10. F. Suter (Švi); 14. E. Fanchini (Ita) +2,03; D. Merighetti (Ita) in M. Ferk (Slo ) sta odstopili. Veselje Tine Maze je bilo v ciljni areni nepopisno. Vsi pa so opazili, da je nastopila z drugačno čelado. Belo čelado z zapeljivimi očmi je tokrat zamenjala s črno, ki ji je očitno prinesla srečo! ansa druge so jih delale, to je bila moja prednost. Verjela sem v sebe, nisem bila obremenjena, sprostila sem se in storila tisto, kar sem si želela,«. je svoj nastop opisala Mazejeva. Najvažnejše je bilo tudi, da se je znebila strahu, ki jo je je spremljal pri obeh smukih: »Ni lahko, ko spremljaš vse te padce. Mislim, da strah ni nič čudnega. A danes sem na njega nekoliko pozabila, se povsem osredotočila na svojo vožnjo,« je še dejala Mazejeva, ki je uspeh posvetila vsem poškodovanim tekmovalkam. Kolajna je slovenski smučarki seveda vlila še dodatno samozavest, tako da bo nastopala lahko še bolj sproščeno: »Kolajno imam, a moj cilj sta dve. Imam še dve priložnosti in upam, da to ni moje zadnje odličje. Borila se bom do konca!« Italija pa je spet ostala brez kolajne in z nehvaležnim 4. mestom kot na moškem superG-ju. S številko 30 se je Johanna Schnarf približala stopničkam (do drugega vmesnega časa je bila boljša od Vonnove), naposled pa ostala brez kolajne za 11 stotnik. Kljub temu je 25-letnica, ki je sprva morala nastopati samo na superkombinaciji, nato pa je na vseh tekmah v hitrih disciplinah nadomestila poškodovano Nadio Fanchini, povsem presenetila, saj v svetovnem pokalu je bila le enkrat med najboljšo deseterico. To pa konec januarja v St. Moritzu, v olimpijskem Whistlerju pa je bila na treh tekmah vedno med najboljšimi desetimi. Med deseterico se je uvrstila tudi Lucia Recchia, ki je bila sedma. Tudi tokrat ni šlo brez padcev in odstopov (skupno 15). Ena izmed nesrečnic je bila včeraj Slovenka Maruša Ferk. SMUČARSKI TEK Zmaga Šveda, »azzurra« nista presenetila Zmagovalec zasledovalnega teka (15 km klasično + 15 km prosto) je Šved Marcus Hellner, drugi je bil Nemec Tobias Angerer, bronast pa Johan Olsson. Italijanska aduta Giorgio Di Centa in Pietro Piller Cottrer pa nista presenetila; za zmagovalcem sta zaostala skoraj minuto. Deželni tekač Di Centa je bil 12., potem ko je bil do polovice tekme v ospredju, po zamenjavi tehnike pa je izgubil stik z najboljšimi. Bronasti na 15 kilometrov Piller Cottrer pa je osvojil šele 18. mesto. 24-letni Hellner ni bil med glavnimi favoriti: prvo mesto je prevzel šele v zadnjih štirih kilometrih. Dotlej je skupino najhitrejših vodil Jo-han Olsson, ki je bil v vodstvu vse do 18. kilometra, nato pa zasedel 3. mesto. Zlati Hellner je na svojem krstnem olimpijskem nastopu bil na prvi tekmi (15 km klasično) četrti. Trener Andrea Massi: »Napetost vedno na višku!« Po mnenju vodja ekipe Tine Maze Andrea Massija so s srebrno medaljo njegove varovanke poplačane vse težave, ki so jih imeli v ekipi. Priznal je, da se je po super-kombinaciji pritisk na Tino še povečal, a se je odzvala fenomenalno. Massi je poudaril pomen dejstva, da se je Mazejeva zavedala, da tekmuje za svojo državo. Goriški strokovnjak je priznal, da je v taboru Črnjanke vladala velika napetost, saj so veliko delali za medaljo. »Hočem, da je napetost v našem timu vedno visoka, tu nismo turisti.« Ob tem Massi spominja, da doseči takšne rezultate kot majhna država in z minimalnimi sredstvi »šteje dvakrat več. Tekmovalec ne sme misliti, da tekmuje za majhno državo, misli-ti mora, da je vrhunski tekmovalec.« Massi svoje varovanke tudi ne krivi za prejšnje nastope v Whistlerju: najbrž je bila negotova zaradi številnih padcev tekmovalk. O Spored Danes 18.30 Alpsko smučanje - Whistler: super-kombinacija, moški; smuk (SLO: Gorza, Jerman, Perko, Šporn, ITA: Fill, Moelgg, Innerhofer, Paris) 19.45 Biatlon - Whistler: skupinski start, 15 km, moški (SLO: Bauer, Marič, Dokl, Rupnik; ITA: De Lorenzi, Vuillermoz, Windisch) 20.30 Alpsko smučanje - Whistler: super-kombinacija, moški; slalom (SLO: Gorza, Jerman, Perko, Šporn, ITA: Fill, Moelgg, Innerhofer, Paris) 21.00 Hokej - Vancouver, moški: Rusija - Češka 22.00 Biatlon - Whistler: skupinski start, 12,5 km, ženske (SLO: Gregorin, Mali, Ravnikar, Brankovič Likozar; ITA: Ponza, Fiandino, Haller, Oberhofer, Perathoner) 22.15 Smučanje pr. sloga - Vancouver/Cypress Mountain smučarski kros, moški, finale (SLO: Flisar) 22.30 Bob - Whistler: dvosed, moški (3./4. vožnja) (ITA: Bertazzo, Riva, Romanini, Tosini) 0.00 Hitrostno drsanje - Vancouver/Richmond 1500 m,ženske 1.15 Umetnostno drsanje - Vancouver: plesni pari, originalni program 1.40 Hokej - Vancouver, moški: Kanada - ZDA 6.00 Hokej - Vancouver, moški: Švedska - Finska Jutri 19.00 Smučarski skoki - Whistler: ekipna tekma (velika skakalnica) (SLO: Kranjec, Damjan, Mežnar, Prevc, Pikl; ITA: Colloredo, Dellasega, Morassi) 19.45 Smučarski tek - Whistler: ekipni sprint, kval., ženske (SLO: Višnar, Fabjan, Eržen, Jezeršek; ITA: Follis, Genuin) 20.35 Smučarski tek - Whistler: ekipni sprint, kval., moški (ITA: Pasini, Zorzi) 21.00 Hokej - Vancouver, ženske, polfinale: ZDA - Švedska 22.00 Smučarski tek - Whistler: ekipni sprint, finale, prosto: moški in ženske (SLO: Višnar, Fabjan, Eržen, Jezeršek; ITA: Follis, Genuin; Pasini, Zorzi) 23.00 Hokej - Vancouver, ženske: tekma za 5. mesto 1.45 Umetnostno drsanje - Vancouver: plesni pari, prosti pr.(Capellini, Faiella, Lanotte, Scali) 2.00 Hokej - Vancouver, ženske polfinale Kanada - Finska 3.00 Smučanje pr. sloga - Vancouver/Cypress SMUČARSKI SKOKI - Na veliki skakalnici Švicar spet najdaljši Ammann spet »zlat« »Harry Potter« je letel še više. Tudi na veliki skakalnici je bil Švicar Simon Ammann nepremagljiv: z najdaljšim skokom v obeh serijah je upravičeno osvojil letošnje drugo zlato. 29-letnik pa je včeraj pisal tudi zgodovino ZOI, saj je postal prvi skakalec v zgodovini s četrto posamično zlato kolajno s tega tekmovanja (izenačil se je s finskim skakalcem Mattijem Nykänenom, ki pa je eno zlato osvojil ekipno). Na najvišji stopnički je dvakrat stal tudi v Salt Lake Cityju. »Znova sem imel to magično moč, da sem lahko tu skočil daleč in to je neverjetno. To je resnično neverjetno.« Švicarski šampion tako ni podlegel psihičnemu pritisku, ki so ga zaradi njegovih skrivnostnih vezi nad njim izvajali v avstrijskem taboru. Kot zmagovalec sta bila tudi ostala dobitnika kolajne tekmovalca, ki sta bila na olimpijskem odru že po tekmi na srednji ska- Simon Ammann je v prvi seriji skočil kar 144 m, v drugi pa tudi najdlje, in sicer 138 m. Včeraj je osvojil drugo zlato »kanadsko« kolajno in se zapisal v zgodovino kot edini skakalec s štirimi zlatimi posamičnimi odličji ansa kalnici: srebrn je bil Poljak Adam Malysz, bron pa je spet pripadel Avstrijcu Gregorju Schlierenzauerju, ki je bil po prvi seriji »šele« peti. Finec Hautamaeki pa je s tretjega mesta po prvi serij zdrknil do 26. mesta: v finalu je pristal na skromnih 104,0 m, kar je bil najkrajši skok nasploh. Bil je le mesto više od najboljšega Italijana Sebastiana Col-loreda, ki je bil 27. Skakalec iz Žabnic je bil edini »azzurro« v finalu. Kanček razočaranja je bilo v slovenskem taboru, saj je bil Robert Kranjec blizu kolajne: v finalni seriji je namreč dosegel tretji najdaljši skok (135,5 m) in tudi tretjo najboljšo skupno oceno, v prvi seriji pa je v slabih vetrovnih razmerah pristal pri 118,5 m in bil 27. Na koncu je osvojil deveto mesto. Mladi Peter Pevc je bil bolj konstanten in bil na koncu 16., Matjaž Mežnar je bil 29., Jernej Damjan pa je ostal brez finala na 33. mestu. Izidi velika skakalnica: 1. S. Ammann (Švi) 283,6 točke (144,0/138,0 m); 2. A. Malysz (Pol) 269,4 (137,0/133,5); 3. G. Schlierenzauer (Avt) 262,2 (130,5/136,0); 4. A. Kofler (Avt) 261,2 (131,5/135,0); 5. T. Morgenstern (Avt) 246,7 (129,5/129,5); 6. M. Neumayer (Nem) 245,5 (130,0/130,0); 7. A. Hajek (Češ) 240,6 (128,0/129,0); 8. N. Kasai (Jap) 239,2 (121,5/135,0); 9. R, Kranjec (Slo) 233,7 (118,5/135,5), 10. W. Loitzl (Avt) 230,3 (129,5/121,5); 16. P. Prevc (Slo) 222,3 (124,5/124,0); 27. S. Colloredo (Ita) 202,2 (118,5/120,5); 29. Mitja Mežnar (Slo) 198,5 (119,0/118,5); 23. Jernej Damjan (Slo) 89,7 (114 m); 48. A. Morassi (Ita) 59,9 (100,5). "iaiafyj£\ VPRAŠANJE: Napovej uvrstitve od 1. do 6. mesta v moški superkombinaciji PRAVILNIK: pravilno napovedana uvrstitev velja 3 točke; pravilno napovedano ime, ne glede na uvrstitev, velja 1 točko. 4 K o 1 a j n e ZOI OQO z s B Sk. ZDA 6 6 9 21 Norveška 5 3 2 10 Nemčija 4 7 3 12 Švedska 4 0 2 6 Švica 4 0 1 5 Kanada 3 3 1 6 J. Koreja 3 2 0 5 Avstrija 2 2 3 7 Francija 2 1 4 7 Kitajska 2 1 1 4 Rusija 1 2 1 4 Nizozemska 1 1 1 3 Slovaška 1 1 0 2 Avstralija 1 1 0 2 Češka 1 0 1 2 Velika Britanija 1 0 0 1 Poljska 0 3 1 4 Italija 0 1 3 4 Japonska 0 1 2 3 Belorusija 0 1 1 2 Slovenija 0 1 1 2 Latvija 0 1 0 1 Estonija 0 1 0 1 Finska 0 1 0 1 Kazahstan 0 1 0 1 Hrvaška 0 0 1 1 BORIS KALC Slovenci bodo osvojili še kakšno medaljo Boris Kalc, ko le more, prižge televizor in si ogleda posnetke s kanadskih olimpijskih prizorišč. 24-letni fant iz Gropa-de je zaposlen v podjetju za dostavo ek-spresne pošte. Boris ni zamudil Majdi-čevega podviga: »Neverjetno. Če bi bila zdrava, bi premočno zmagala. Prav gotovo bi bila tudi za sekundo hitrejša od Bjoergnove. Škoda,« je prepričan Boris, ki je ostro kritiziral organizatorje: »Za varnost je bilo zelo slabo poskrbljeno. Majdičeva je celo tvegala življenje. Zakaj tam ni bilo varnostnih mrež?« Boris pravi, da bodo Slovenci osvojili še vsaj eno medaljo: »Skakalec Kranjec je v zelo dobri formi. Za eno od treh odličij se bodo slovenski skakalci lahko potegovali tudi v ekipnem tekmovanju.« Kalc v alpskem smučanju navija za Svindala, »ki je - kot je dejal - vsestranski smučar«. ZVEZDA KOREN ZOI spremlja tudi ponoči, všeč pa ji je tudi F1 Zvezda Koren poročena Viola je velika ljubiteljica vseh športnih panog. »V času olimpijskih iger so seveda te v ospredju in športne dogodke spremljam tudi v nočnih urah,« nam je zaupala gospa iz Beloglava pri Miljah, sicer rojena v Kopru, ki bo s 1. marcem odšla v pokoj. Doslej je bila zaposlena v laboratoriju v bolnišnici. Na ZOI v Kanadi navija za slovenske tekmovalce, v prvi vrsti za Petro Majdič, Tino Maze in Andreja Jermana. »Pa tudi za mladega skakalca Prevca, ki je zelo obetaven in bo še napredoval,« je dodala Korenova, ki ji je všeč tudi formula ena. »In tudi nogomet, čeprav tam krožijo prevelike cifre (beri preveč denarja op. ur.). Vem, kdo sta Del Piero, Inzaghi in še bi lahko naštevala,« je še zaključila. Današnja napoved: 1. Svindal, 2. Miller, 3. Kostelič, 4. Janka, 5. Raich, 6. Moelg SKUPNO 16 Napoved ženskega superveleslaloma (Simon Koren): 1. Vonn, 2. Mancuso, 3. Maze, 4. Riesch, 5. Paerson, 6. Fanchini DNEVNI IZID 2 Današnja napoved: 1. Kostelič, 2. Miller, 3. Jerman, 4. Gorza, 5. Fill, 6. Ligety SKUPNO 14 Napoved ženskega superveleslaloma (Petra Grassi): 1. Vonn, 2. Paerson, 3. Riesch, 4. Fischerbacher, 5. Schield, 6. Maze DNEVNI IZID 3 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 Nedelja, 21. februarja 2010 2 7 naš pogovor - Tržačan Andrea Ferin, smučar in jadralec m ■ •• ■ • «v v • Na olimpijskem prizorišču je bil svetovni prvak med dečki V Whistlerju je bil najhitrejši v veleslalomu leta 1999 - Jadralec na deski želi v London 2012 » Tam se hribi razlikujejo od naših... Imajo obliko »panetona«, z redkimi kamnitimi pobočji, vendar obširnimi gozdovi. Ko sem tam smučal, so bile smreke, ki so navadno visoke 30 metrov, deset metrov nižje zaradi obilice kompaktnega snega. Neverjetno!« se nekaterih utrinkov iz Whist-lerja, letošnjega olimpijskega prizorišča, spominja Tržačan Andrea Ferin, smučar in jadralec. Leta 1999 je član tržaškega Sci CAI prav tam osvojil naslov svetovnega prvaka med dečki v veleslalomu. »Smučarskih prog se ne spominjam, vtisnjena mi je ostala samo količina snega. Takrat ga je bilo res veliko, letos pa imajo organizatorji ZOI kar nekaj težav.« Ferina prav gotovo poznajo mnogi v tržaških in deželnih smučarskih krogih. Štirikratni tržaški prvak je bil več let član deželne reprezentance in med boljšimi mladimi smučarji na državni ravni. 24-let-nik pa ni samo ljubitelj belih strmin, temveč je tudi odličen jadralec. Že kot štiriletni otrok je stopil na jadralno desko, leta 2000 osvojil svetovni mladinski naslov na olimpijski deski, po lanski sezoni, ko je bil 4. na italijanskem pokalu in 60. na svetovnem prvenstvu (četrti med italijanskimi deskarji) v olimpijskem razredu RS:X, pa je bil vpoklican v državno C-reprezen-tanco. Tvoja športna pot je dvodelna: si bolj smučar ali jadralec? Sem smučar in jadralec. V bistvu sem sledil poti svojih staršev. Oče in ma- & Domov zaradi vročih »fotografij« Ameriški deskar na snegu ScottLago, kije v snežnem žlebu osvo- " ^ jil bron, je predčasno zapustil olimpijske igre. Vzrok za predčasni odhod so bile vroče fotografije z zabave, ki so se v petek pojavile na svetovnem spletu. Ena odfotografij prikazuje, kako neka ženska kleči pred 22-letnikom in medaljo z usti drži tik pred njegovim intimnim predelom.Lago je na najbolj vroči fotografiji videti nasmejan, ima pa tudi dvignjeno majico. Lago se je že opravičil ameriškemu olimpijskemu komiteju kot tudi ameriški smučarski in deskarski zvezi. Za predčasen odhod z olimpijskih iger se je odločil sam. Miller med legende Ameriški zvezdnik Bode Miller je s srebrno medaljo na petkovem olimpijskem superveleslalomu postal peti smučar v zgodovini, ki je osvojil štiri olimpijske medalje v štirih različnih disciplinah. Od še aktivnih smučarjev je to uspelo še švedski levinji Anji Paerson, poleg njiju pa tudi Kjetilu Andreju Aamodtu, Katji Seizinger in Janici Kostelič.Millerju v zbirki olimpijskih medalj manjka odličje iz sla-lomske preizkušnje, Paersonovi pa medalja v superveleslalomu. Varnostniki pa taki Po navedbah kanadske policije so 11 članov varnostnih organov na igrah, od tega štiri predstavnike varnostnega osebja in sedem policistov, prosili, naj zapustijo varnostne enote zaradi kršitev kodeksa obnašanja. Policisti so ob tem zavrnili domneve, da so omenjene varnostnike obiskale prostitutke.Po nekaterih navedbah naj bi dva izmed enajsterice preiskovali zaradi spolnega napada. Tatovi počivajo Nepridipravi v Vancouvru so se odločili, da bodo med igrami nečedno početje postavili na stran. Stopnja kriminalitete je po navedbah policije od začetka iger v mestu "dramatično" upadla. V tednu od 8. do 14. februarja so zabeležili 50 odstotkov manj tatvin kot v istem obdobju lanskega leta. ma sta namreč učitelja smučanja in inštruktorja jadranja. Tako sem na smučeh stal še kot mali otrok, na jadralno desko pa sem stopil že pri 4 letih pri matičnem klubu Marina Julia. Zame so sestavili posebno desko, saj takrat ni bilo še otroških. Uporabljal sem desko za odrasle, jadro pa je bilo prilagojeno moji višini. Kdaj pa si začel s tekmovanji? Relativno pozno. Na snegu sem začel kot mišek, izpustil sem najmlajšo kategorijo, z jadralno desko pa pri devetih ali desetih letih. Tekmovati pa sem začel, ker sem si to sam želel. Starša me nista silila. Z deželno smučarsko reprezentanco si nastopal na različnih FIS tekmah in tudi zbral nekaj zmag, na Žle-beh pa si nastopil tudi na evropskem pokalu. Zakaj si potem zaključil tekmovalno pot? Višješolski študij sem opravil na Trbižu v športni gimnaziji Bachmann, kar mi je omogočalo idealne pogoje dela. V deželni reprezentanci sem ostal tudi v sezoni, ko sem prestopil med člane. Takrat sem nastopal samo v absolutnem italijanskem pokalu. Dobra uvrstitev bi mi namreč omogočila, da bi lahko vstopil v enega izmed vojaških krožkov. Februarja pa sem si poškodoval še drugič koleno (prvič leta 2004), tako da sem prekinil sezono in vse je splavalo po vodi. Ponovna vrnitev na tako raven bi bila pretežka, ne nemogoča, odločil pa sem se, da bom prenehal s tekmovanji. Kaj pa potem? Po hitri rehabilitaciji sem že junija začel s tečajem za učitelje smučanja. Lani pa sem opravil še tečaj za trenerje in letos treniram tržiški klub Due. Si vseskozi tudi jadral? Sem, le v času višješolskega študija nisem tekmoval na jadralni deski. Poleti sem samo učil začetnike v klubu, saj sem v tem času tudi treniral smučanje na ledenikih ... Ponovno sem se na regatna polja vrnil leta 2008, a že ob poškodbi kolena leta 2007 sem začel razmišljati, da bi se lahko posvetil izključno tekmovanju v jadranju. Jadranje na deski je vzdržljivostni šport, kar pomeni, da lahko tekmuješ in si konkurenčen tudi, ko si odrasel. Tudi pri 40 letih si lahko med boljšimi. Zdaj treniraš torej mlade smučarje in treniraš z reprezentanco jadralne deske. Kako vse usklajuješ? Z jadralno reprezentanco treniram vsak drugi teden. V nedeljo (danes op. .a) bom na primer na Piancavallu, jutri pa grem z jadralno reprezentanco v Marsa-lo za teden dni. Smučam v bistvu med vikendi, jadram pa zdaj samo z reprezentanco. V Trstu letos sem treniral malo zaradi neprimernih pogojev. Je tržaški zaliv primeren za de-skarje? V Trstu v povprečju piha premalo: ali piha zelo močno, ali pa nič. V Marini Julii pa so razmere boljše, saj povprečno piha od 7 do 8 vozlov. Imata smučanje in jadralno de-skanje kaj skupnega? Pri obeh športih se drsamo po gladini. Kot sem že povedal, je pri jadranju na olimpijski deski pomembnejša vzdržljivost. Tekmujem pa tudi v hitrostnem jadranju: regate trajajo od 2 do 3 minut. Tam pa je pomembnejša eksplozivnost kot pri smučanju. Obenem tudi študiraš? Sem vpisan na fakulteto za gradbeno inženirstvo, zdaj pa zaradi obeh obveznosti sem študij nekoliko opustil. Kateri so jadralni cilji? Morda London 2012? Ciljam na uvrstitev v olimpijsko ekipo. V London pa bo odpotoval samo en jadralec, zato bo zelo težko. Kaj pa zdaj: spremljaš zimske olimpijske igre? Malo, saj nimam Skya. Zanimivo bo, kaj bo uspelo Razzoliju. Je zelo agresiven, z njim sem tudi jaz tekmoval. Je tih, je podoben Južnotirolcem, pa čeprav je iz Emilije Romanije. Veronika Sossa www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Spremljaš olimpijske igre v Vancouvru? O Da, vse Q Samo slovenske nastope O Samo italijanske nastope O Samo italijanske in slovenske nastope O Ne umetnostno drsanje - Polemike »To ni drsanje, je ples« Plušenko jezen, Lysacek užaljen, Stojko pa z Rusom soglaša, da je bila odločitev žirije smešna Kritike zaradi razpleta moške tekme v umetnostnem drsanju se še niso polegle. Rus Jevgenij Plušenko, ki je izgubil medsebojni dvoboj z Američanom Lysackom in osvojil srebro, je bil razočaran nad «pora-zom» in ni skoparil s kritikami na račun Ly-sacka. O njem je dejal, da je sicer «velik ska-kalec» in sposoben trojnih skokov, ob tem pa pikro pripomnil, da ne ve, kakšen olimpijski zmagovalec je to, če ne zna skočiti čet-vernega skoka. «Saj to ni več moško drsanje, to je ples,» je bil piker ruski tekmovalec. Štiriindvajsetletni Američan je zato dejal, da ga je kritika Plušenka, ki ga je kot najstnik občudoval, prizadela. Lysacek je dodal, da Plušenko, ki po olimpijskih igrah v Torinu zaradi poškodbe dolgo časa ni tekmoval, ni dobro razumel novega sistema ocenjevanja. «Kdorkoli nasprotuje tem ocenam, ne razume sistema,» je dejal in dodal, da je bilo ocenjevanje na četrtkovi tekmi odlično. «Ne morem si predstavljati, da bi bil rezultat drugačen,» je dodal. S Plušenkom je potegnil nekdanji kanadski drsalec Elvis Stojko, ki je izrazil obžalovanje, ker so iz moškega drsanja izginili skoki. Stojko je odločitev sodnikov, da zlato kolajno podelijo Lysaceku, ne pa Rusu Plušenku, označil za »smešno«. Svetovna prvaka po obveznem programu najboljša Svetovna prvaka Oksana Domnina in Maksim Šabalin sta bila najboljša v uvodni preizkušnji umetnostnih drsalcev med plesnimi pari. Po obveznem programu sta imela Rusa debelo točko prednosti pred Kanadčanoma Tesso Virtue in Scottom Moirom ter že skoraj dve točki in pol pred Američanoma Meryl Davis in Charlie White. Danes tekmovalke in tekmovalce čaka originalni ples. skeleton Amy osrečila Britanijo Velika Britanija je po 30 letih v Vancouvru prišla do prvega posamičnega zlatega zimskega olimpijskega odličja. To je v skeletonu uspelo 27-letni Amy Williams. Srebro in bron sta osvojili Nemki Kerstin Szymkowiak in Anja Huber, ki sta Nemčiji priborili prvi olimpijski medalji v tem športu sploh. Wil-liamsova, ki je doma iz Cambridgea, je vodila po dveh vožnjah v četrtek, nato pa je dan pozneje v tretji vožnji postavila rekord proge (53,68 sekunde) ter do konca zdržala vse pritiske za skupno slavje s časom 3:35,64. Dve leti, preden je bila Wil-liamsova rojena, je Britanija zadnjič dobila posamično zlato na ZOI. Leta 1980 se je v Lake Placidu Robin Cousins na olimpijski vrh zavihtel v umetnostnem drsanju. Med tekmovanjem pa je bila ledeno hladna princeska. Ohranila je mirno glavo, čeprav je bila pod hudim pritiskom, za povrh pa se je morala soočiti še s protestoma ekip Kanade in ZDA. Obe sta vložili pritožbo, ker naj čelada Britanke ne bi ustrezala pravilom. Mednarodna zveza za bob in skeleton (FIBT) je obe pritožbi gladko zavrnila. Velika Britanija je sicer zadnje olimpijsko zlato osvojila leta2002 v Salt Lake Cityju ekipno v curlingu. Šetina brez finala Slovenski tekmovalec v skele-tonu Anže Šetina je na olimpijski tekmi v Whistlerju zasedel 21. mesto. S tekmovanjem je končal predčasno, po treh vožnjah, a ne zaradi padca oziroma druge nevšečnosti, ampak, ker se v zadnjo, četrto vožnjo uvrsti le najboljših 20 tekmovalcev. Zaostanek Šetine za 20. mestom je znašal dobrih sedem de-setink sekunde.«Če bi tudi včeraj opravil taki vožnji kot danes, bi bil končni rezultat dosti boljši, problema za finale ne bi bilo. A sem se že sprijaznil, včeraj ni bil moj dan, danes pa sem vendarle dokazal, da znam voziti,» je po tekmi, na kateri je nastopilo 28 tekmovalcev, dejal Šetina, nekdanji slovenski pod-prvak v teku na 200 metrov. Naslov prvaka je osvojil Kanadčan Jon Montgomery. S srebrom se je moral zadovoljiti Latvijec Martins Du-kurs, bron pa je osvojil Rus Aleksander Tretjakov. HOKEJ NA LEDU Brez presenečenj Izidi moškega turnirja, skupina B: Slovaška - Rusija 2:1 (0:0, 0:1, 1:0; 1:0) (kazenski streli); Češka -Latvija 5:2 (3:0, 1:2, 1:0), vrstni red: Češka 6, Rusija in Slovaška 4, Lat-vija 0. Skupina C: Belorusija - Švedska 2:4 (0:2, 1:1, 1:1), Finska - Nemčija 5:0 (1:0, 2:0, 2:0), vrstni red: Finska 6, Švedska 3, Nemčija in Belo-rusija 0. CURLING Kanadčani upajo Najboljši »hitrostni pometači« na ledu so opravili z naslednjim krogom predtekmovanja. Tako moška kot ženska izbrana vrsta Kanade pa po doslej odigranih dvobojih še ne poznata poraza. 2 21 Sobota, 20. februarja 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno X\ zmerno č—y oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC Ùa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1010 TOLMEČ O -3/B > vidEm o -2/10 O PORDENON -1/9 S TRBIŽ O -6/3 iS CELOVEC O -2/S O -7/2 KRANJSKA G. O GRADEC -2/7 o -2/4 S. GRADEC ČEDAD O „ -i/9iä TRŽIČ -4/S O KRANJ CELJE -3/6 O MARIBOR 0-4/S PTUJ O M. SOBOTA O-2/6 GORICA O 2/10 O N. GORICA i/i0 O LJUBLJANA -2/S POSTOJNA O-S/4 KOČEVJE N. MESTO -2/6 O REKA 5/11 ZAGREB 1/7 O M ÍNAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo zjutraj večinoma pretežno jasno z možnostjo poledic v gorskih območjih; možnost megle v pasovih zlasti v spodnji nižini in nevarnost poledic. Čez dan se bo zlasti proti Predalpam močno pooblačilo, kjer bi lahko prišlo tudi do snežnega pršenja. Zvečer bodo oblaki povsod prekrili nebo, zlasti na vzhodnih območjih bodo možne rahle padavine, nad približno 500 m pa rahlo sneženje. Dopoldne bo precej jasno, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Popoldne se bo v zahodni in deloma v osrednji Sloveniji oblačnost spet povečala. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, v severozahodnih krajih do -7, na Primorskem od -1 do 4, najvišje dnevne pa od 2 do 6, na Primorskem do 10 stopinj C. Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^Danes bo v našo deželo s severozahoda začasno dotekal bolj suh zrak v visokogorju, vendar že jutri bo naše kraje zjutraj z zahoda zajela zmerna atlantska fronta. Nakar bodo deželo v vseh __legah dosegali vlažni jugozahodni tokovi. DOLZINA DNEVA Sonce vzide ob 6.58 in zatone ob 17.40 Dolžina dneva 10.42 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 9.42 in zatone ob 0.42 Nad osrednjim in severnim Sredozemljem ter nad srednjo Evropo se je prehodno zgradilo šibko območje visokega zračnega pritiska. Nad naše kraje bo začel čez dan z jugo-zahodnikom spet dotekati nekoliko toplejši, a postopno tudi bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv v dopoldanskih urah nekoliko popustil, v drugi polovici dneva pa se bo vremenska obremenitev krepila, vremensko občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 7,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.11 najvišje 25 cm, ob 12.02 najnižje -28 cm, ob 20.01 najvišje 6 cm, ob 22.38 najnižje 5 cm. Jutri: ob 5.05 najvišje 26 cm, ob 12.55 najnižje -39 cm, ob 20.04 najvišje 17 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................330 Vogel.................160 Kranjska Gora........110 Krvavec..............160 Cerkno...............135 Rogla.................120 Mariborsko Pohorje . .90 Civetta...............160 Piancavallo..........1SG Forni di Sopra ........ 14G Zoncolan............1GS Trbiž..................1SG Na Žlebeh ...........23G Mokrine..............21G Podklošter ............95 Bad Kleinkirchheim . 12G /S CELOVEC O -4/6 TOLMEČ O TRBIŽ O o -4/4 TRŽIČ -3/7 ČEDAD O 3/9 o GRADEC -2/11 «¡T* ¿äo -3/5 S. GRADEC O N. GORICA 3/9 o KRANJ ifr LJUBLJANA -1/6 POSTOJNA O 0/5 KOČEVJE CELJE -2/9 MARIBOR O-2/9 PTUJ O M. SOBOTA 0-1/10 N. MESTO -1/8 ČRNOMELJ ZAGREB -1/11 O REKA 4/10 N Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo oblačno, na zahodu bo deževje rahlo, na vzhodu pa zmerno, zjutraj bo lahko snežilo v visokogorju vse do dolin, pozneje pa le nad približno 600 metri. Zvečer bodo padavine ponehale najprej na zahodu potem povsod, vendar bo nebo še vedno pretežno oblačno ali oblačno. NAPOVED ZA JUTRI Jutri bo na zahodu delno jasno, drugod večinoma oblačno. Predvsem v zahodni Sloveniji bo občasno deževalo, nad okoli 800 m pa snežilo. Ponekod bo pihal jugozahodnik, ob morju jugo. Tudi v torek bo vreme podobno, občasno bo bolj oblačno tudi v vzhodnih krajih. DOPIS IZ PARIZA - Uprizarjajo ga tretjo sezono zapored Muzikal Levji kralj privabil milijon starih in mladih gledalcev PARIZ - V francoski prestolnici predvajajo muzikal Le roi lion, Levji kralj, že tretjo sezono zapored, ogledalo pa si ga je ga že milijon gledalcev. Predstava je neverjeten uspeh tudi za Pariz, kjer se sicer veliko dogaja, kvantiteta pa vedno ne sovpada s kvaliteto. V Heksagonu je muzikal priljubljen žanr, ki je doživel revival z Notre-dame de Paris (1998) in nadaljeval - če naštejem le nekatere - z Les demoiselle de Rochefort (2003), Spartacus (2004), Le Roi Soleil (2005), vse do lanskih ko-losalnih produkcij Cleopatre, la derniere reine d'Egypte in Mozart, l'opera rock. Levja avantura se je začela leta 1994, ko je izšel 43. Disneyev animirani film The Lion King; delo je povzeto po Kralju Leo (1951) Osama Tezuka. Uspeh je bil takojšen in po dobičku najbolj uspešen v svojem žanru; zanj so porabili 79,3 miljona in zaslužili 783,4 milijona dolarjev. Leta 1997 je Walt Disney Theatrical Productions predstavil muzikal najprej v Orpheum Theatru v Mi-neappolisu in kmalu nato v New Amsterdam Theatru na Broadwayu; vse predstave igrajo najprej na podeželju in le če so uspešne, tudi na Broadwayu. The Lion King je bil no-miniran za 11 nagrad Tony Awards in nagrajen s šestimi, med njimi za najbojši muzikal in za najboljšo režijo (Julie Taymor). Muzikal so kmalu prevzeli tudi pomembnejši teatri po svetu - v Londonu, Šanghaju, To-kyu, Hamburgu, Sydneyu, Buffalu, Parizu itn. V teh produkcijah so obdržali režijo in kostumagrafijo Broadwayja, prišlo je le do manjših kulturnih priredb; v francoski verziji, na primer, kraljevi majordom Za-zu (tukan) poje Sur le pont d'Avignon. Pariška adaptacija je delo Stephane Laporte. V svetu si je predstavo ogledalo 34 milijonov gledalcev. Zastor se dvigne. Na odru se zbirajo živali kraljestva, da počastijo novorojenega predstolonasledni- ka Simbo; protagonisti so izključno živali z antropomorfnimi karakteristikami. Rojstvo dediča ne razveseli vseh, predvsem ne kraljevega brata Skarja, ki hoče krono zase. V ta namen pripravi zaroto, umori kralja Mufaso in vrže krivdo na Simbo, ki se odloči za izgnanstvo. Simba odraste daleč od doma, toda po mnogih dogodivščinah se vrne in s pomočjo drugih levov prevzame prestol. V končni sceni Simba predstavi živalim kraljestva svojega sina - čarobni krog življenja se nadaljuje. Delo ima običajni nauk, da so namreč zlobni kaznovani in pošteni nagrajeni, v skladu s časom pa ima tudi ekološko sporočilo, ki pride na dan predvsem takrat, ko kralj Mu-fasa razloži mlademu Simbi ravnotežje sistema, kjer ima vsako bitje svoje pomembno mesto. Levji kralj dolguje uspeh predvsem režiji, sceni, plesu in glasbi, spletu, ki pričara neverjetno atmosfero. K magiji veliko prispevajo tudi neverjetni kostumi, ki spominjajo na orjaške lutke: žirafe so na hoduljah, levji maski Mufase in Skarja lahko pokrijeta obraz, ali pa se dvigneta nad glavo (kar daje občutek levjega gibanja), hijene se s posebnimi pripomočki gibčno premikajo po štirih, klobuki zbora simulirajo travnik oziroma savano itn. Zbor je v tem mu-zikalu del predstave, kar daje še do-den učinek. In nenazadnje, uspeh je delo neverjetnih in strogo selekcioniranih interpretov, ki so večinoma igralci, plesalci in pevci. Sanje, emocije, sporočilo za stare in mlade. Vsakdo lahko dobi v predstavi kar si želi. In še veliko več. Jana Radovič 21. FEBRUAR - Dan maternega jezika »Skrb za jezik naj bo naloga celotne vlade« Poziv jezikoslovca Janeza Dularja - Poslanica direktorice Unesca Irine Bokove LJUBLJANA - Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je 21. februar leta 1999 razglasila za mednarodni dan maternega jezika. Ob enajstem obeleževanju je generalna direktorica Unes-ca Irina Bokova mednarodno skupnost pozvala, naj maternim jezikom nameni temeljno mesto v duhu spoštovanja in strpnosti, ki utira pot k miru. Jeziki so po mnenju generalne direktorice Unesca najboljše sredstvo za medsebojno razumevanje in strpnost. »Spoštovanje vseh jezikov je ključni dejavnik za zagotavljanje mirnega sobivanja, brez izključevanja družb in njenih pripadnikov,« je prepričana. Ob mednarodnem dnevu ma-ternega jezika Bokova kot tri strateške cilje prihodnje jezikovne politike navaja večjezičnost, učenje tujih jezikov in prevajanje. Večjezičnost, ki jo opredeljuje kot harmonično prilagoditev različnih jezikov, mora, kot meni Bo-kova, postati sestavni del izobraževalnih in kulturnih politik. Tudi učenje tujih jezikov po njenih besedah pripomore k boljšemu razumevanju drugih kultur in bi zato moralo biti sestavni element modernega izobraževanja. Zaradi povečane komunikacije v globaliziranem svetu je prevajanje doseglo nepredvidljivo rast v zgodovini človeštva, ugotavlja Bokova. Ker je postalo tudi idealno orodje za vzajemen dialog in znanje, ga moramo še bolj spodbujati in s tem zagotavljati raznolik in uravnovešen kontekst kulturne in znanstvene izmenjave. Jezikoslovec Janez Dular je ob mednarodnem dnevu maternega jezika za STA dejal, da je strah, da se bo slovenščina izgubila v poplavi drugih jezikov, odveč. »Da bi se slovenščina kar izgubila, se ni bati, lahko pa se zgodi, kot se že dogaja, da se občutno skrči obseg njene rabe, zlasti v znanosti in visokem šolstvu, t.j. na področjih, ki so za prihodnji družbeni razvoj in za sporazumevanje družbene elite najpomembnejša,« je pojasnil. V tem vidi žalostno perspektivo, ki jo je nekdanja slovenska elita pred 200 leti že zavrnila - slovenščina le za »preprosto kmečko ljudstvo«, folklorni rezervat - danes pa se nam znova vsiljuje. Meja med spoštovanjem jezika in svobodo njegovega spreminjanja v pozitivnem smislu v dobro jezika ter med nemarnim oziroma ignorantskim odnosom je po besedah Dularja tam, kjer razlog za spreminjanje ni v iskanju novih, izvirnih izraznih možnosti za bistveno nove sporazumevalne potrebe, »temveč v lenobi in nevednosti ali v manjvrednostnih občutkih in snobiz-mu«. Ob tem je navedel primer osebe, ki slovenščino slabo obvlada, a trdi, da je revna, in primer nekoga, ki raje pogleda v angleški slovar kakor v Slovar slovenskega knjižnega jezika. Za slovenščino po Dularjevem mnenju skrbi predvsem šola, »vendar se je treba zavedati, da sta šolski pouk in vzgoja neučinkovita, če nimata zadostne opore v celotnem družbenem okolju«. Ob tem je navedel primer, »ko v šoli govorimo o ljubezni do materinščine, na ulici pa učenci vidijo prevlado angleških napisov in tuja imena slovenskih podjetij«. Skrb za jezik bi morala biti usklajena naloga celotne vlade in ne le ministrstva za šolstvo ter »ubogega« sektorja za slovenski jezik v okviru ministrstva za kulturo, je prepričan Dular. Glede na delež govorcev prevladujočega maternega jezika se Slovenija med državami članicami Evropske unije uvršča med jezikovno precej homogene države. Po številu govorcev ima le pet odstotkov vseh jezikov na svetu več kot dva milijona govorcev; slovenščina je med njimi. Slovenščina sodeč po statistiki ni ogrožen jezik. Kot prvi jezik jo uporablja okoli 1,85 milijona prebivalcev. Govorci slovenščine strnjeno živijo razen v Sloveniji še v Furlaniji-Julijski krajini, na Koroškem, v hrvaški Istri, v madžarskem Porabju ter v nekaterih skupnostih izseljencev v Nemčiji, ZDA, Kanadi in Avstraliji. Skupno naj bi slovenščino govorilo okoli 2,5 milijona ljudi. Jasmina Vodeb/STA VWASQUINI POHIŠTVO Ulica De Jenner 22/A » 34148 Trst Tel. 040 2338274 » Fax 040 823410 info@asquinimobili.it» www.asquinimobili.it Primorski dnevnik NEDELJA, 21. FEBRUARJA 2010 št. 44 (19.751) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Se bodo odnosi kalili na sodiščih? Dušan Udovič Za konec tega tedna smo, kar zadeva čezmejne odnose, priče zgovorni asimetriji Goriške in Tržaške. Goriška si s podpisom čezmejne konvencije za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje prizadeva za črpanje razvojnih sredstev iz evropskih in drugih programov. Načrtu prej kot kaka strastna čezmejna ljubezen (ta ni od tega sveta) botruje predvsem realističen pogled na prihodnost in konkreten interes, da se izkoristi dana priložnost. Ob zavesti, da je prihodnost gospodarsko opešane regije, dodatno otežkočene s posledicami splošne gospodarske recesije, mogoče graditi z razvojnimi potezami, ki bodo koristile na obeh straneh meje. Na tej podlagi se račun izide za širše območje, predvsem pa za vse tri občinske uprave, goriško, novogoriško in šempetrsko. Drugače je na Koprskem, kjer »so presenečeni«, da je Italija zahtevala presojo čezmejnega vpliva na okolje v postopku sprejemanja prostorskega plana, ki predvideva širitev pristanišča. V resnici ne gre za nobeno presenečenje in je bilo samo vprašanje kdaj in kako bo italijanska stran odgovorila na slovensko pret-njo o morebitni prijavi Italije na evopske inštance glede načrtovanega uplinjevalnika. »Čezmejnost« na Tržaškem tako, ne glede na utemeljenost navedenih potez, dobiva zaskrbljujočo konotacijo tekmovanja, kdo bo drugega bolj uspešno oviral. Morda je skrajni čas, da se predstavniki Slovenije in Italije vse-dejo za skupno omizje in skušajo ubrati drugačne tone medsebojen-ga občevanja, kajti nagajanja in grožnje s postopki najbrž ne peljejo daleč. Izkušenj o tem je za zvrha- GORICA - Včeraj slovesno odkritje obeležja na Trgu Cavour Trubarjeva plošča poziv k sožitju in večkulturnosti Dogodka se je udeležil tudi minister Boštjan Žekš ZOI2010 »Srebrna« Tina Maze WHISTLER - Tina Maze je na olimpijskih igrah v Vancouvru v su-perveleslalomu osvojila srebrno medaljo. Boljša od nje je bila le Avstrij-ka Andrea Fischbacher, ki je Črnjan-ko prehitela za vsega 49 stotink. Bronasto medaljo je osvojila zmagovalka smuka, Američanka Lindsey Vonn. To je druga medalja za Slovenijo po bronu tekačice Petre Maj-dič v sprinterski preizkušnji. Hkrati je to jubilejna deseta medalja za Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah in 49., vključno s poletnimi. Za Mazejevo, vodja njenega štaba je Goričan Andrea Massi, pa se igre v bistvu šele začenjajo, kajti osvojena medalja pomeni zanjo odlična popotnica za nastopa v veleslalomu in slalomu, na katerih ima realne možnosti, da se vnovič povzpne na zmagovalni oder. Na 26. strani gostinski učni center www.adformandum.eu Triletno poklicno izobraževanje in usposabljanje Ift OPERATER V GOSTINSTVU: KUHAR/NATAKAR Brezplačno izobraževanje in usposabljanje za mlade od 14. do 18. leta Pridobitev poklicne kvalifikacije druge evropske stopnje ob zaključku tečaja Vpisovanje • Ad formandum, Trst, Ulica Ginnastica 72, tel. 040 566360, info@adformandum.eu AD FORMANDUM impresa social« • socialno podjetje áant'Anna Impresa Trasporti Funebri Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 fc- = Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico, narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. dell'lstria 129 Usluge na domu GORICA - Včeraj so na steni nekdanje Eckove hiše na Trgu Cavour v Gorici odkrili spominsko ploščo Primožu Trubarju. Pomembnega dogodka so se udeležili predstavniki oblasti, goriške in novogoriške občine, pokrajine, krovnih organizacij in drugih slovenskih ustanov, med gosti pa je izstopal minister RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Pobudo za trijezično Trubarjevo obeležje v centru mesta, ki ga je izdelal arhitekt David Fa-ganel, je leta 2008, ob 500-letnici re-formatorjevega rojstva, dala slovenska konzulta pri goriški občini. Na 9. strani V Hlodiču občni zbor Kmečke zveze videmske pokrajine Na 3. strani Evroposlanec SVP Dorfmann na Tržaškem in Goriškem Na 4. strani Velika »sladkorna« goljufija Na 5. strani SPI-CGIL odločno za pravice upokojencev Na 10. strani Goriški Slovenci o skupni prihodnosti sosednjih mest Na 10. strani V MARCU od 529,00 EUR hotel 4* all inclusive VSAKO SOBOTO l€T Z BRNIKA CABO VERDE - OTOK SAL [Zrak 28°C, morje 24°C v marcu od 875,00 EUR VSAKO NCDCUO IZ BCRGAMA f i'l.W.l-U'HI.MJIIIfc Izlet LIBIJA 7 in 11 dni, 21. in 25. april DIREKTNI L€T BRNIK-TRIPOLI ] +386 5 730 50 49 +386 40 848 230 *2) info@ideja-turizem.si 2 Nedelja, 21. februarja 2010 DNEVNE NOVICE italija - Predsednik vlade brani koordinatorja Denisa Verdinija Berlusconi opozarja na razhajanja v svoji stranki V Laciju kandidatka Renata Polverini v rahli prednosti pred Emmo Bonino RIM - »Časopisi me že vrsto let napadajo in obrekujejo. To ni novost. V zadnjem času pa se dogaja, da napadi na Ljudstvo svobode žal prihajajo tudi iz notranjosti stranke.« Silvio Berlusconi je včeraj prvič odkrito namignil na notranja razhajanja v največji vladni stranki, ki naj bi prišla do izraza pri preiskavi o civilni zaščiti, v katero je vpleten tudi Denis Verdini, eden od treh državnih koordinatorjev Ljudstva svobode. Berlusconi je prepričan, da je Verdini popolnoma nedolžen, nekaterim svojim sodelavcem pa je napovedal korenite spremembe v Ljudstvu svobode po deželnih volitvah 28. in 29. marca. Sodne preiskave o korupciji pri delovanju civilne zaščite ga vsekakor ne skrbijo, tudi zato, je prepričan Berlusconi, ker gre za enkratne primere in ne za sistemsko podkupovanje, kot pravijo nekateri. nizozemska V Haagu zaradi Afganistana padla vlada HAAG - Potem ko je zaradi spora glede podaljšanja misije nizozemske vojske v Afganistanu včeraj padla nizozemska koalicijska vlada, je premier Jan Peter Balkenende kraljici ponudil odstop. Zveza Nato je medtem državo pozvala, naj podaljša misijo svoje vojske v Afganistanu, kjer ima trenutno približno 1950 vojakov. Misija, ki se je začela v letu 2006, je bila enkrat že podaljšana, v njej pa je življenje izgubilo 21 nizozemskih vojakov. Predstavnik zavezništva je dejal, da gre za odločitev Nizozemske, ki jo bo Nato spoštoval. Generalni sekretar zveze Anders Fogh Rasmussen pa še naprej želi, da bi nizozemski vojaki po letošnjem avgustu z manjšo misijo vendarle ostali v Afganistanu. Koalicijska vlada v Haagu je včeraj padla zaradi želje Nata, da Nizozemska podaljša misijo v Afganistanu za leto dni, torej do avgusta 2011. Laburistična stranka je bila odločno proti podaljšanju misije, njen umik pa pomeni, da vlada ostaja brez potrebne večine. Emma Bonino ansa V začetku je kazalo, da se ministrski predsednik ne bo neposredno angažiral v volilni kampanji, nato pa si je premislil in, kot večkrat v preteklosti, postavil na tehtnico Renata Polverini ansa sebe in vlado. Berlusconi je prepričan, da bo desna sredina zmagala tudi v vsaj nekaterih deželah, kjer je bila doslej na oblasti leva sredina. Predvsem v Kalabriji, Kampaniji, Laciju in morda tudi v Liguriji in Piemontu. V Laciju je najnovejša predvolilna raziskava Ipsos pokazala, da je trenutno v prednosti predsedniška kandidatka desne sredine Renata Polverini pred kandidatko leve sredine Emmo Bonino. Če bi bile volitve včeraj, bi Polverini zmagala z 49 odstki glasov, zastopnica radikalne stranke pa bi dobila 47 odstotkov. Volitve so enokrožne in zmaga kandidat, ki dobi največ glasov. V zadnjih dneh se je v volilno kampanjo v Laciju direktno vmešal katoliški dnevnik lAvvenire, ki je zelo kritično ocenil podporo Demokratske stranke Emmi Bonino. V njen bran je stopil Pierluigi Bersani, ki računa, da volilci ne bodo na volišču odločali o svojem glasu glede na to, kakšen odnos ima Bonino do katoliške vere, temveč po njenem upravno-političnem programu in njenih sposobnostih. -/ Pomoč EU Grčiji bi lahko dosegla 25 milijard evrov BERLIN - Po prvih ocenah bi pomoč držav evroskupine Grčiji lahko znašala med 20 in 25 milijardami evrov, v paketu pomoči pa naj bi sodelovale vse grške partnerice v območju evra. Delež v pomoči naj bi določili glede na kvote, ki jih ima vsaka članica v kapitalu Evropske centralne banke. Pomoč naj bi bila sestavljena deloma iz posojil, deloma pa iz jamstev za novo zadolževanje Grčije na finančnih trgih. V Berlinu naj bi pomoč po vzoru na prakso Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pripravljali tako, da bi bila vezana na zelo stroge pogoje, Grčija pa bi posamezno tranšo dobila šele po izpolnitvi pogojev. V Maroku 40 mrtvih pri zrušenju minareta RABAT - V maroškem mestu Mek-nes se je zrušil minaret mošeje, pri čemer je umrlo najmanj 40 ljudi, 71 je bilo poškodovanih. Nesreča se je zgodila med petkovo molitvijo, ko je bila mošeja Bab Berdiejin iz 18. stoletja polna vernikov.Lokalno prebivalstvo za tragedijo krivi močan dež, ki je zadnje padal na območju. Reševalci so z golimi rokami in lopatami iskali preživele med ruševinami. Neurja na Madeiri zahtevala najmanj 25 žrtev LIZBONA - Huda neurja, ki so včeraj prizadela portugalski otok Madeira, so zahtevala najmanj 25 smrtnih žrtev. Letališče na otoku je zaprto, župan Funchala pa je prebivalce pozval, naj ostanejo doma. Nočna neurja z močnim vetrom in dežjem so povzročila poplave in zemeljske plazove ter podirala drevesa, najhuje pa je bilo na jugu otoka. Uničenih je bilo več hiš in mostov, številna gospodinjstva pa so ostala brez elektrike in telefona. Tudi v Sloveniji velika nevarnost plazov LJUBLJANA - Nevarnost snežnih plazov je v Julijskih Alpah in zahodnih Karavankah 4. stopnje po evropski petstopenjski lestvici, drugod pa je 3. stopnje. Nevarna so zlasti strma pobočja. Tudi na nižjih nadmorskih višinah se lahko sprožijo plazovi razmočenega snega, opozarjajo na Centru za obveščanje RS. V petek popoldne in ponoči so bile v Julijcih, Karavankah in deloma v Savinjskih Alpah obilne padavine, največ pa jih je bilo v zahodnih Julijcih. Meja sneženja je bila na vzhodu nad 1500 metrov, drugod pa med 800 in 1200 metri. gore - Spet nesreči v južnotirolskih in tridentinskih Alpah Eden od dveh včerajšnjih žrtev snega je 29-letni alpinec iz Tolmeča BOCEN - Zasnežene gore so včeraj spet terjale dve življenji. V južnotirolskih gorah je zaradi plazu umrl 29-letni Matteo Stefani iz Tolmeča, podčastnik alpincev in padalec. Plaz ga je presenetil skupaj s prijateljem Mattio Bevilacqua, prav tako podčastnikom alpincev iz Tolmeča, ko sta smučala v hribih Sesto Pusterie. Bila sta na dopustu in sta prenočila v koči Monte Elmo, takoj po zajtrku pa sta se odpravila na sneg. Bevilacqua se je uspel rešiti snežnega primeža in poklicati reševalce, ki so njegovega prijatelja našli pod dvema metroma snega. Kljub izredno slabemu vremenu so pripadniki gorske reševalne službe poškodovanca uspeli prepeljati v bolnišnico, kjer pa je malo pozneje umrl. Drugo smrtno žrtev so terjale tri-dentinske gore, ko so tri osebe na območju Panganelle hodile po snegu s krpljami in se je z vrha gore nenadoma odtrgal plaz snega in ledu. Reševalci, ki so prišli do ponesrečencev v desetih minutah, so dva potegnili iz snega brez poškodb, za tretjega pa ni bilo pomoči. Izletniki so hodili po stezi, zato je bil tudi dostop reševalcev lažji. Srečno pa se je končala zgodba s tremi mladimi deskarji v gorah Abrucov, ki so jih po urah iskanja našli žive in zdrave. turizem - Okrogla miza na milanskem sejmu BIT Furlanija-Julijskra krajina in tržaška pokrajina v besedi in sliki MILAN - Na milanski turistični borzi BIT, ki bo danes zaprla vrata, je bila včeraj med številnimi spremljevalnimi dogodki tudi okrogla miza z naslovom Kakšen turistični razvoj za tržaško pokrajino? S podpredsednikom Pokrajine Trst Walterjem Godino so razpravljali deželni dobornik FJK za gospodarski razvoj Luca Ciriani, tržaški odb-činski odbornik Paolo Rovis, de-vinsko-nabrežinski podžupan Massimo Romita in predsednik konzorcija Promotrieste Guerrino Lan-ci. »Upam, da bom lahko čim prej predstavil integriran predlog za turistični razvoj obale od Milj do Ti-menta, v okviru katerega bodo prišle do veljave specifične ponudbe in proizvodi,« je oznanil Ciriani, ki je tudi izrazil upanje, da bo lahko že na prihodnji turistični borzi samostojno sodelovala Julijska krajina s svojimi prednostmi, ki niso samo morje, ampak tudi Kras, njena enoga- Deželni odbornik Luca Ciriani arhiv stronomska ponudba, kulturne znamenitosti in kongresne zmogljivosti. Dežela Furlanija-Julijska krajina je bila včeraj na milanskem sejmu predstavljena še z dvema dogodkoma. Prvi je bil objava podatkov o tako imenovanem razpršenem hotelu, druga pa predstavitev knjige o geoloških itinererjih od Alp do morja. Število gostov v raz- pršenih prenočitvenih zmogljivostih, ki jih je skoraj 1200, se je lani v FJK povečalo za 12,4 odstotka. Deset od dvanajstih tovrstnih hotelov upravljajo zadruge iz združenja Confcooperative FVG, ki so nosilke projekta zadružnega turizma. Poleg prenočitvenih zmogljivosti njihova ponudba obsega tudi osem tematskih poti s kakovostnimi storitvami, ki zajemajo vso deželo, od morja do gora. Knjiga Geositi, ki sta jo predstavila deželni odbornik Elio De Anna in prof. Franco Cucchi s tržaške univerze, pa ponuja pregled desetin itinererjev za odkrivanje najbolj zanimivih geoloških območij v FJK. V njej najdemo jame, reke, hudournike, skale, jezera, slapove in stolpe, ki jih je v teku stoletij izoblikovala narava. Bogato ilustrirana knjiga, ki jo dopolnjuje multimedijski arhiv, je po znanstveni resnosti in popolnosti prva tovrstna publikacija v Italiji. hrvaška - Josipovic proti arbitraži Da, Slovenija bi lahko Hrvaški odvzela del morja ZAGREB - Moj glas proti arbitražnemu sporazumu ni bil motiviran s sovraštvom do Slovenije, temveč z zaščito hrvaških interesov. Toda dimnik, ki bi bil pod nadzorom Slovenije, očitno ni nesprejemljiv za hrvaške nacionalne interese, če je sabor sprejel takšen sporazum, je v pogovoru za včerajšnjo izdajo časnika Jutarnji list izjavil novi hrvaški predsednik Ivo Josipovic. Opozoril je sicer, da njegov glas proti arbitražnemu sporazumu v saboru ne določa njegove politike do Slovenije. Po njegovem mnenju se hrvaški nacionalni interesi s tem sporazumom ne ščitijo dovolj. »Rad bi, da se izkaže, da sem se motil. Na žalost vsaka resnejša analiza kaže, da nas ta sporazum izpostavlja določenemu tveganju. Ko sem glasoval proti, sem menil, da bi naša diplomacija lahko bolje opravila svoje delo. Vendar je glede na to, da je sabor sprejel sporazum, jasno, da ga moramo vsi spoštovati,« je v pogovoru za Jutarnji list, objavljen na spletni strani časnika, poudaril Josipovic. Kot je dodal, dimnik očitno ni nesprejemljiv za hrvaške nacionalne interese, glede na to, da je sabor sprejel takšen sporazum, ki odpira tudi možnost dimnika. »Mi smo kot država sprejeli tveganje, da Slovenija dobi dimnik oziroma del našega morja. Zato sem tudi glasoval proti. Zdaj lahko le upamo, da bodo naši pogajalci dovolj prepričljivi in dovolj dobro pripravljeni, da se to ne bo zgodilo. Vendar nihče ne more zagotoviti, da se to ne bo zgodilo,« je opozoril novi hrvaški predsednik. Josipovic meni, da sta Hrvaška in Slovenija gotovo veliko bolj skladni tako s svojima trgoma kot s svojimi potrebami in miselnostjo, kot pa Hrvaška in nekatere druge članice EU. Po njegovi oceni je tako za Zagreb kot za Ljubljano zelo pomembno, da čim prej zgladita sedanje težave. »Menim, da sedanji rod hrvaških in slovenskih politikov ne sme za sabo pustiti nobenega pomembnega nerešenega problema,« je poudaril. Josipovic se ne strinja z oceno, da ima Hrvaška s Slovenijo največ problemov. Po njegovem mnenju ima precej več resničnih problemov z BiH in Srbijo. V intervjuju je govoril tudi o odnosih s tema dvema državama in o notranjepolitičnih vprašanjih. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 21. februarja 2010 3 hlodič - Na občnem zboru Kmečke zveze za videmsko pokrajino Uspehi in podjetni načrti, politika Doberdob: jutri zbor a tudi razlogi za zaskrbljenost s^vencev Stotina članov in vrsta projektov - Za predsednika potrjen Luca Manig HLODIČ - Ambiciozni projekti za bodočnost in uspehi, a tudi zaskrbljenost zaradi nenaklonjenosti javnih uprav in negotove usode gorske skupnosti. To so bile glavne točke petkovega volilnega občnega zbora Kmečke zveze iz videmske pokrajine v Hlodiču. Na njem so za predsednika potrdili Luco Maniga, novi podpredsednik je Eros Vassalli iz Barda, prva ženska predstavnica v odboru pa Alessia Berra. Občnega zbora so se udeležili tudi deželni tajnik Edi Bukavec, predsednik tržaških upokojencev Alojz Križ-mančič in predstavnik društva upokojencev Srebrna kaplja, s katerim Kmečka zveza sodeluje, Fabio Bonini. Luca Manig in tajnik Stefano Predan sta prisotnim članom predstavila načrte za bodočnost, ocenila delovanje organizacije in analizirala težave, ki zavirajo dodatni razvoj kmetijstva. Vodstvo si največ obeta od štirih projektov Interreg, če bodo seveda sprejeti. Najpomembnejši projekt je Prostor kostanja 2. Gre v bistvu za nadaljevanje pilotnega projekta, ki so ga že izvedli v Srednjem, oziroma za njegovo širitev na celotno Benečijo, Terske doline in Brda. Tod naj bi tekla neke vrste kostanjeva pot, ki bi povezovala kostanj in vino. Načrt Green Alpen meat predvideva tudi obnovitev če-dajske klavnice in sodelovanje s klavnico v Tolminu. Cilj projekta Vegepratis, katerega nosilec je Park dei Colli Euganei v okolici Padove pa je predvsem analiza stroškov, ki so potrebni za vzdrževanje pašnikov in polj v goratih območjih. Zadnji načrt zadeva sadjarstvo. Če bo Evropska unija projekte podprla, bo Kmečka zveza tudi zaposlila novo osebje. Bodoče delovanje bo pogojeval še razpis Gorske skupnosti na podlagi 21. člena državnega zakona št. 38. Kmečka zveza pa bo nadaljevala tudi z izvajanjem kmetijskega proizvodnega načrta v občini Tipana, ki zadeva neizkoriščena ozemlja v okolici Plestišč. S tem v zvezi vlada veliko pričakovanje za nov deželni zakon o zapuščenih površinah, na podlagi katerega bi mogoče lahko podoben načrt pripravili tudi v občinah v Nadiških dolinah. Kmečka zveza se zavzema za uporabo obnovljivih virov, zlasti lesne biomase, ki prinaša koristi lokalnemu gospodarstvu oziroma gozdarstvu. S tem v zvezi je že lani priredila nekaj informativnih srečanj, nova pa bo organizirala letos. Pomembno poglavje delovanja so tudi prireditve promocijskega značaja in tečaji splošnega kmetijstva oziroma obdelovanja hrane ali za agroturistične operaterje. Kmečka zveza, ki ima na Videmskem, že približno 100 članov, se lahko ponaša tudi s tem, da je kar 10% vseh s strani Dežele FJK sprejetih prošenj za prispevke za investicije v kmetijstvo njenih. Deželna uprava bo financirala tudi dva integrirana projekta, ki zadevata razvoj gozdarstva in kmetijstva, od katerih bodo člani imeli precejšnje koristi. Kljub številnim uspehom in ambicioznim načrtom pa je še vedno veliko razlogov za zaskrbljenost. Dežela s pre- Posnetek z občnega zbora v Hlodiču nm velikim zamikom izplačuje odobrene prispevke. Kmetje morajo nanje čakati tudi dve leti ali več, medtem ko čakalna doba ne bi smela preseči šestih mesecev. Težave so tudi s prispevki za turistične kmetije, saj gorska skupnost še vedno ni financirala niti prošenj iz leta 2005. Sicer je bilo sodelovanje z gorsko skupnostjo plod- no, tako da vodstvo Kmečke zveze upa, da bo lahko ta ohranila svoje pristojnosti ali da jih bo prevzela inštitucija s podobno organizacijsko strukturo. Odkar je gorska skupnost pod komisarsko upravo, pa je že prišlo do prvih negativnih posledic, saj je komisar, kot kaže, črtal prispevek za manjša kmetijska podjetja, izničiti pa namera- va tudi Lokalno akcijsko skupino, katere delni upravitelj je tudi Kmečka zveza, ki bi s tem izgubila investirana sredstva. Novi pokrajinski odbor Kmečke zveze sestavljajo: Luca Manig (predsednik), Eros Vassalli (podpredsednik), Giorgio Guion, Giuseppe Specogna, Franco Cli-gnon, Ivan Borghese, Alessia Berra. (T.G.) DS iz FJK DOBERDOB - Na sedežu KD Jezero v Doberdobu (Rimska ul.) bo jutri ob 20. uri deželna skupščina Slovencev Demokratske stranke. Glavno pozornost bodo namenili reorganizaciji strankine slovenske komponente in njene vloge v slovenski manjšini. S tem v zvezi bodo izvolili novo deželno predstavništvo koordinacije Slovencev v Demokratski stranki. Kot kaže, se za krmilom komponente obetajo precejšnje novosti in menda tudi novi deželni koordinator namesto Štefana Čoka, ki je komponento vodil v zadnjih dveh letih. V novem deželnem predstavništvu bodo zastopani Slovenci DS iz tržaške, goriške in vi-demske pokrajine. Jutrišnja skupščina v Doberdobu bo tudi priložnost za razmislek o položaju slovenske manjšine in tudi o splošnem političnem položaju v naših krajih, kjer letos sicer ne bo upravnih volitev. Volitve 28. marca namreč zadevajo le dežele z navadnim statutom in ne tiste, kot je Furlanija-Julijska krajina, ki uživajo posebno upravno avtonomijo. rim - Priporočilo poslanske komisije za šolstvo in kulturo Poslanci zavrnili »seznam« o fojbah Komisija sprejela pomisleke Demokratske stranke - Poziv šolskemu ministrstvu, da okrepi izpopolnjevalne tečaje za šolnike RIM - Šolsko ministrstvo ne bo ustanovilo »seznama« profesorjev in zgodovinarjev, ki bi lahko edini na šolah predavali o fojbah. Poslanska komisija za kulturo in šolstvo je namreč zavrnila predlog desnice za ustanovitev teh »seznamov« in odobrila dosti manj obvezujoče politično priporočilo ministrstvu. Odločilno je bilo zadržanje Demokratske stranke, ki je izrazila velike pomisleke nad predlogom desnice. Skupina poslancev Ljudstva svobode je ob priložnosti dneva spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre ugotovila, »da se na šolah pojavlja preveč ljudi, ki tako ali drugače zanikajo obstoj fojb.« Potreben bi bil torej neke vrste seznam zgodovinarjev, ki bi po predhodnem dovoljenju šolskih oblasti lahko o fojbah edini govorili na šolah. To bi bilo v vsakem primeru v popolnem nasprotju z ustavo in tudi s šolskimi zakoni, ki govorijo o svobodi poučevanja. Kot bi bil tudi protiustaven vladni dekret proti t.i. negacioni-stom, ki ga z imeni in priimki zgodovinarjev in tudi politikov (npr. tržaškega tajnika Slovenske skupnosti Petra Močnika) predlaga predsednik Unije Istranov Massimiliano Lacota. Poslanska komisija vsekakor obžaluje, da na mnogih šolah govorijo o foj-bah zastopniki združenj, ki zmanjšujejo pomen tega pojava ali pa ga predstavijo neobjektivno. To je sporna trditev, saj ni lahko presoditi kdo zastopa in kdo ne objektivno zgodovino. Spornih »seznamov« vsekakor ne bo, pač pa poslanci soglasno priporočajo šolskemu ministrstvu, da med šolniki in dijaki okrepi pobude za boljše poznavanje pojava fojb. O tem vprašanju naj ob spoštovanju šolske avtonomije, piše še v poslanskem priporočilu, spregovorijo tudi pričevalci teh dogajanj. Priporočilo poslanske komisije obravnava fojbe izven vsakega zgodovinskega okvira in - piše v stališču - kot odraz množičnih umorov, za katere nosijo odgovornosti Titove komunistične bande. Spominsko obeležje ob fojbi pri Bazovici kroma UNIVERSITÁ ¿f DEGLI STUDI DI TRIESTE Polo Didattico e Culturale di Gorizia IL PICCOLO Primorski dnevnik EZTS ZA DVE GORICI SKUPNE RAZVOJNE PERSPEKTIVE V ZNAMENJU EVROPE EttoreRomoli Mirko Brulc povezujeta: Paolo Possamai Dušan Udovič posegla bosta: Guido Germano Pettarin Stojan Ščuka torek, 23.02. 2010, ob 18.00 Slavnostna dvorana Tržaške univerze GORICA, ul. Alviano 18 4 Nedelja, 21. februarja 2010 JBITrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu O šolstvu, kmetijstvu in aferi »Prosecco DOC« Srečanje z Mladimi SSk in predstavniki kmetijskih organizacij in konzorcijev Za evropskim poslancem Južnoti-rolske ljudske stranke (SVP) Herbertom Dorfmannom je dolg dan posvečen pogovorom s prijatelji slovenske narodne skupnosti. Včeraj se je namreč poslanec iz Južne Tirolske, ki v Bruslju zastopa na osnovi volilno-političnega dogovora tudi stranko Slovenske skupnosti, mudil v naši deželi, kjer je bil gost deželnega svetnika Igorja Gabrovca. Najprej se je v Seslja-nu srečal s predstavniki skupine Mladih za mlade, se pravi mladinske sekcije Slovenske skupnosti, ki so mu orisali glavne probleme slovenske šole v Italiji oz. negativne posledice, ki naj bi jih nanjo imela reforma ministrice Gelmini, in ga zaprosili za pomoč na evropski ravni. Pot ga je nato vodila v Praprot, kjer je najprej obiskal klet vinogradnika Sandija Škerka in se seznanil s posebnostmi kraških vin, nato pa se na njegovi domačiji srečal še s predstavniki kmetijskih organizacij in konzorcijev. Ob kozarcu vitovske so Gabrovec, predsednik in tajnik Kmečke zveze Franc Fabec oz. Edi Bukavec, predsednik konzorcija Moisir Dario Zidaric, predsednik Konzorcija za zaščito kontroliranega porekla vin Kras Andrej Bole, zastopnik vinogradniškega konzorcija Kras-Carso Sandi Škerk, predsednica odbora za ovrednotenje tržaškega ekstra deviškega oljčnega olja Elena Parovel in vinogradnik Benjamin Zidarich gosta seznanili s številnimi, skorajda absurdnimi težavami, s katerimi se danes soočajo kmetovalci in vinogradniki, začenši z omejitvami, ki jih postavljata predvsem birokracija in politika. Povedali so mu sicer, da se nove generacije vračajo k obdelovanju zemlje, ki bi lahko bila cvet v gumbnici celotnega teritorija, vendar ji to onemogočajo okoljevar- LICEJ PREŠEREN Prof. Hack je naredila močan vtis Margherita Hack Na liceju Franceta Prešerna je bilo prejšnji četrtek še posebno slovesno, saj so dijaki petih razredov, na pobudo profesoric Irene Pecc-hiar in Zorke Danieli, imeli v svoji sredi izredno gostjo: predavala jim je Margherita Hack, ena največjih znanstvenic svetovnega kova. Dolgo let je vodila astronomski observatorij pri Bazovici (bila je sploh prva znanstvenica v Italiji, ki je vodila observatorij), neprecenljiv pa je njen doprinos pri raziskovanju in klasifikaciji mnogih kategorij zvezd. Na svoj edinstven način in z zelo osebnim pristopom je mlade poslušalce očarala s svojimi izvajanji o kozmologiji, nastanku in razvoju vesolja, pa tudi o njegovi usodi v bodočnosti. Po predavanju je profesorica Hack še celih štirideset minut odgovarjala na vprašanja, ki so jih postavljali naši pe-tošolci, kar je najbolj zgovoren dokaz, da je bil njen obisk na Prešernu izredno zanimiv in poučen in bo v vseh dijakih prav gotovo pustil nepozaben vtis. Pogovor ob kozarcu vitovske na kmetiji Sandija Škerka kroma stvene (75% kmetijskih površin na Krasu je vključenih v evropska zaščitena območja Natura 2000) in urbanistične omejitve. Seveda se je pogovor dotaknil tudi aktualnega priznanja meddeželnega kontroliranega porekla vina Prosecco DOC za Veneto in FJK ter posledičnega priziva, ki so ga deželnemu upravnemu sodišču iz La-cija vložili naši kmetovalci. Poslancu so razložili, da je bila ta poteza »skupna gesta za naš prostor«, in ga zaprosili za podporo, saj njihov priziv nikakor noče škoditi proizvajalcem vina prosecco iz Veneta, pač pa želi opozoriti, »da tudi mi obstajamo in potrebujemo priložnosti za razvoj oz. za nov gospodarski zagon teritorija.« V Venetu se lahko ponašajo s količinsko proizvodnjo, naš adut pa ostaja zgodovina, so mu dejali in poudarili, da si vsekakor prizadevajo za kakovostno proizvodnjo, ki nikakor noče škoditi naravi. »Samo delali bi radi in mladim pokazali, da se od kmetijstva da dostojno živeti.« Gost s Tirolskega je s prikimavanjem sledil razgovoru in našo situacijo primerjal s tem, kar se dogaja v bocenski pokrajini, kjer je uprava veliko bolj naklonjena kmetijstvu in potrebam prebivalstva.Pre- ŽELEZARNA - Javna skupščina v krožku Ercole Miani Spet ponarejeni podatki? Snuje se velika demonstracija Železarna spet buri duhove. Najbolj glasni so seveda člani krožka Ercole Miani s predsednikom Mauriziom Fogarjem na čelu, ki je sinoči sklical skupščino, da bi javnost opozoril na ponovno ponarejene podatke o onesnaženju škedenjskega obrata, ki jih krajevnim upravam ponuja družba Lucchini. Kot je sinoči dejal Fogar, je pred nekaj dnevi krožek Miani predstavil podatke, ki sta jih v obdobju od 11. novembra do 16. decembra zabeležili merilni napravi v Ul. Giardini in Ul. Pitacco - te upravlja tržaška univerza. V zadnjih dvanajstih dneh tega obdobja sta merilni napravi namreč zabeležili od šestkrat do celo dvanajstkrat več benzopirena (gre za nevarno kancerogeno spojino) v kubičnem metru zraka od tega, kar določa zakonska meja, to je 1 nanogram. Zanimivo pa je, da je merilna naprava v Ul. Carpi-neto, ki jo upravlja družba Lucchini, v istih dneh zabeležila znatno manjše vrednosti. Da gre za izredno nevarnost, je že večkrat opozoril tudi direktor tržaškega Zdravstvenega podjetja Franco Ro-telli, ki je v pismih županu vsakič zapisal, da tudi minimalno pre- den so se podali še v Zidarichevo klet pa se je obvezal, da bo skušal narediti vse, kar je v njegovih močeh, a je tudi opozoril, da imajo pri tem glavno besedo vselej krajevne uprave. Popoldne se je Dorfmann mudil v Gorici. V galeriji Ars na Travniku se je udeležil srečanja z mladimi, ki so ga priredili v okviru izobraževalnega projekta društva FIPEF. Dorfmann je mladim spregovoril o svojem delu v evropskem parlamentu in o izkušnjah, ki si jih je nabral med župa-novanjem v občini Feldthurns (Velturna) na Južnem Tirolskem. (sas) Temni oblaki se spet zgrinjajo nad škedenjsko železarno kroma seganje dane meje lahko v človeku povzroči nastanek neoplazij ali levkemije. »Mar nikogar ne zanima, da bodo prebivalci Skednja zaradi zahrbtnega benzopirena čez deset ali dvajset let zboleli za tumorjem?« se je spraševal Fogar. Kaj pa o tem menijo naši veljaki - tržaški župan Roberto Di-piazza, predstavniki pokrajinske oz. deželne uprave? Doslej se namreč niso izrazili. »Župan si je še pred časom polnil usta z zahtevami po zaprtju škedenjskega obrata, sedaj pa nič več,« je bil kritičen Fogar, ki ni štedil niti z opazkami na račun sindikalnih predstavnikov železarne. Sicer se je v večernih urah župan oglasil in obljubil, da bo podatke najprej sam preveril in nato tudi ukrepal. Kakorkoli že, Fogar je sinoči napovedal veliko demonstracijo z zgovornim naslovom Per non morire di Ferriera. Za datum se niso še odločili (šušlja se, da bo to že čez 10 dni), lokacija pa je že znana. »Zbrali se bomo v pritličnih dvoranah hotela Savoia. Skupaj za prihodnost Tržačanov, Miljčanov, delavcev železarne in našega mesta,« je dejal Fogar. (sas) Jutri začetek tečaja iz splošnega kmetijstva Na socialnem podjetju Ad for-mandum v Trstu (Ulica Ginnasti-ca 72) bo jutri, v ponedeljek, 22. februarja, pričel tečaj iz splošnega kmetijstva. Tečaj, ki ga Ad for-mandum prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo, je namenjen vsem, ki nameravajo kmetovati oz. upravljati kmečko podjetje. Obiskovanje tečaja omogoča po samo 150 urah pridobitev ustreznega strokovnega znanja iz agronomije in upravljanja kmetijskega podjetja, ob zaključku tečaja pa bodo imeli udeleženci možnost, da zaprosijo za prispevke za kmetijsko dejavnost po deželnem zakonu 12/98. Glavne vsebine programa so agronomija, glavne kmetijske usmeritve (vinogradništvo, olj-karstvo, sadjarstvo, zelenjadar-stvo, cvetličarstvo), živinoreja, kmetijska ekonomika in davčni aspekti vodenja kmetijskega obrata. Predvidene so praktične vaje na terenu ter dve strokovni ekskurziji. V četrtek podelitev Flajbanovih nagrad Na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva na Mazzinijevi 46 v Trstu bo v četrtek, 25. februarja, ob 18. uri slovesnost ob podelitvi nagrad »Mihael Flajban« za akademsko leto 2009-2010. Gre za podpore slovenskim univerzitetnim študentom in študentkam iz Furlanije - Julijske krajine, ki jih Slovensko dobrodelno društvo podeljuje že 23 let zaporedoma v spomin na svojega soustanovitelja in podpornika Mihaela Flajbana. Na predlog ocenjevalne komisije je upravni odbor SDD sklenil, da glavni podpori v višini 1.500 evrov, ki se bosta ponavljali vsa leta študija, če bosta nagrajenca redno opravljala izpite in izpolnjevala zahteve iz razpisa, prejmeta lanski maturant iz Gorice in lanska maturantka iz Trsta, nadaljnjo podporo pa že nagrajena študentka. Deset enkratnih podpor pa bo prejelo ravno toliko zaslužnih in potrebnih študentk in študentov iz obeh pokrajin. Srečanje za diabetike Tržaško združenje diabetikov je priredilo v petek zvečer v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali predavanje na temo »Ugodje in zdravje, srečanje izven mesta«. Predaval je naravoslovni zoolog dr. Nicola Bressi. Dvorana je bila polno zasedena, ljudje so pa z zadovoljstvom spremljali potek predavanja, saj je bilo za tržaško združenje tudi nekaj novega in posebnega. Vse navzoče je pozdravil predsednik Tržaškega združenja Marino Vocci, ki je tudi dejal, da bo združenje spričo velikega zanimanja v prihodnje še organiziralo podobna srečanja. (NL) Dokumentarec o Aldi Merini Gledališče Miela bo drevi gostilo režiserja Cosima Damiana Da-mata oz. njegov dokumentarni film o pesnici Aldi Merini »Alda Merini - Una donna sul palcosce-nico«. Film bodo predvajali ob 20.30 in 22.15, režiser pa se bo z občinstvom pogovarjal ob 21.45. Corrado Augias v Rossettiju Na oder gledališča Rossetti bo jutri ob 20.30 stopil pisatelj, novinar in intelektualec Corrado Augias s predstavo Le fiamme e la ragione, ki jo je sam podpisal. Augias se poglablja tokrat v svobodo izražanja in se sprašuje o vlogi znanosti - protagonist je Giordano Bruno. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 21. februarja 2010 5 FERNETIČI - Uspešna preiskava finančnih stražnikov Sladkor za tujino je bil v resnici namenjen v Italijo Lažni uvozniki so ogoljufali davkarijo za okoli 15 milijonov evrov Tržaški finančni stražniki so pred kratkim odkrili velikansko goljufijo z nezakonitim uvozom sladkorja, ki je davkarijo oškodovala za okoli 15 milijonov evrov. Sodstvu so prijavili 18 oseb, glavna »režiserja« goljufije naj bi bila 70-letni nekdanji vodja pomembne sladkorne industrije iz okolice Neaplja ter 48-letni lastnik nekega znanega furlanskega špediterskega podjetja. Vse se je začelo na Fernetičih, kjer so finančni stražniki med rutinsko kontrolo ustavili tovornjak, ki je prevažal sladkor. Dokumenti kamiona in tovora, ki jih je imel pri sebi voznik, so bili neoporečni, finančnim stražnikom pa se je zdelo sumljivo skladišče, kjer naj bi tovornjak razto-voril sladkor. Zato so sledili vozilu, ki je nekaj kilometrov po Padovi zavozilo z avtoceste in zapeljalo v veliko skladišče (slednje ni bilo navedeno na dokumentih kamiona), kjer so iz sladkorja izdelovali sestavine za sladolede in slaščice. Skladišče je poslovalo brez potrebnih dovoljenj, finančni Finančni stražniki med pregledovanjem kamiona na Fernetičih (arhivska slika) stražniki pa so kmalu odkrili kaj se vse skriva za temi nezakoniti posli. Kriminalna združba si je izmislila zapleten, a očitno učinkovit sistem za uvoz sladkorja v Italijo. V bistvu je šlo za sladkor, ki naj bi bil iz držav vzhodne Evrope namenjen v Francijo, Švico in Nemčijo, v resnici pa je bil namenjen v Italijo. S tem sistemom so v precej kratkem obdobju ilegalno uvozili v Italijo okoli 14 tisoč ton sladkorja in pri tem oškodovali davkarijo za kar 15 milijonov evrov neplačanih davkov in carinskih pristojbin. Goljufi so se pri tem naslanjali na poslovna podjetja (doslej so jih odkrili sedem) s sedežem v Švici, Franciji in Nemčiji, sladkor, ki je prihajal tudi iz Brazilije, pa so predelovali v Kampaniji in pri Padovi. Tudi v Italiji so goljufi imeli na razpolago zelo široko razpredeno mrežo podjetij, ki so v glavnem obstajala le na papirju. Preiskava tržaških finančnih stražnikov (imenovali so jo "sugar free"), ki jo je koordiniralo tržaško tožilstvo, je prva tovrstna preiskava v Italiji na področju sladkorne industrije. 70-letni E.C. iz okolice Neaplja in 48-letni E.R. iz Furlanije sta bila ovadena zaradi združevanja v zločinske namene in zaradi cele vrste davčnih in administrativnih prekrškov in nepravilnosti. Akcija sodi v prizadevanja, ki imajo za cilj zaščito splošnih gospodarskih in davčnih interesov Italije in obenem tudi Evropske unije. NARODNI DOM Odprtje razstave Blaža Zupančiča Društvo za umetnost Kons bo v torek v Narodnem domu odprlo fotografsko razstavo Blaža Zupančiča, ki ima za sabo že nad trideset samostojnih razstav. Tržaška razstava nosi naslov Abeceda, v Munchnu rojeni slovenski fotograf pa se bo predstavil s serijo črno-belih fotografij. Gre za končni rezultat zahtevnega projekta, v sklopu katerega je Zupančič posnel fotografijo za vsako črko tako slovenske kot nemške abecede. Za vsako črko je poiskal motiv, ki se v obeh jezikih začenja z isto črko. Odprtje Zupančičeve razstave bo v torek ob 20. uri v galeriji Narodnega doma. Fotografije bodo na ogled do 10. marca, od ponedeljka do petka, od 9.30 do 11.30 in od 17.30 do 19.30. JUTRI V DSI Podelitev prve nagrade Nadja Maganja Jutri zvečer bo v Peter-linovi dvorani v ulici Donizetti 3 slovesna podelitev nagrade »Nadja Maganja Jevnikar«, ki je bila ustanovljena ob četrti obletnici pre-rane smrti tržaške javne delavke (1951 - 2006). V spomin nanjo in v želji, da bi vzpodbudili smisel za vrednote, ki so odlikovale njeno življenje, so Skupnost Sv. Egidija Furlanije - Julijske krajine, Društvo slovenskih izobražencev, Slovenska zamejska skavtska organizacija in Nadjina družina ustanovili Nagrado, ki bo nosila ime »Nadja Maganja« in ki jo bo od letošnjega leta naprej podeljeval poseben odbor. Priznanje je namenjeno ženski ali skupini žensk, katerih življenje označujejo izkušnja vere, privrženost delu na področjih zgodovine, znanosti, družbenih ved in kulture, pisanje kot sredstvo za posredovanje osebne izkušnje in zavzetosti, služba bližnjemu, ljubezen za eku-menski in medverski dialog, pedagoška izkušnja, solidarnost z revnimi in potrebnimi ter varstvo človekovih pravic. Pobudniki so na nedavni tiskovni konferenci javnosti tudi sporočili ime prve nagrajenke: to je dr. Metka Kle-višar, onkologinja, publicistika, pobudnica ter ustanoviteljica Društva Hospic, ki je v Sloveniji, pa tudi pri nas, v preteklih desetletjih zelo utrdilo zavest o spremljanju bolnika na njegovem domu. Nagrada bo dr. Metki Klevi-šar podeljena jutri, 22. februarja, ob 20.30 na sedežu Društva slovenskih izobražencev v Trstu. O nagrajenki bo spregovoril Božo Rust-ja, lik Nadje Maganje, po kateri nosi nagrada ime, pa bo obudila Ivica Švab. Za glasbeni okvir slovesnosti bo poskrbela pianistka Tamara Ra-žem, spregovorili bodo tudi predstavniki organizacij, ki so dale pobudo za priznanje. NARODNI DOM - V pritličju je od 1. februarja ponovno odprt »infocenter« Slovenski informacijski center želi obveščati javnost o delovanju Slovencev v Italiji Upravlja ga Narodna in študijska knjižnica, zanj pa po novem skrbi Robi Jakomin - Jutri predstavitvena konferenca Prvega februarja je v pritličju Narodnega doma ponovno odprl vrata Slovenski informacijski center. Od leta 2004 zanj skrbi Narodna in študijska knjižnica, a je bil zaradi pomanjkanja finančnih sredstev več mesecev zaprt, naposled pa si je NŠK uspela zagotoviti dodatna deželna namenska sredstva, ki omogočajo njegov ponoven zagon. Novo poglavje v delovanju »infocentra« bodo jutri predstavili na tiskovni konferenci, pred tem pa smo se pogovorili z njegovim novim upraviteljem Robijem Jakominom. Kako ste si zamislili delovanje informativnega centra? Mislim, da lahko koncept strnemo v enem stavku: obveščanje italijanske in osrednje slovenske javnosti o delovanju Slovencev v Italiji. Kako bi radi to uresničili? Z nudenjem informacij v uradu, ki je po novem odprt od ponedeljka do petka, od 9.30 do 11.30, ob torkih in četrtkih pa tudi od 15.30 do 18.30. Obiskovalcem nudimo pogovor in razno informativno gradivo, društvom in ustanovam pa pomoč pri organizaciji dogodkov v naši konferenčni in razstavni dvorani. Veliko novost predstavlja realizacija spletne strani www.infonarodnidom.eu, ki je sicer še v delu, upam pa, da bo sredi marca operativna. Katere informacije bo nudila? Zbrati želimo zanimive in čim bolj popolne informacije o Slovencih v Italiji. Urediti želimo »fotogalerijo« krajev, kjer živimo Slovenci, vzpostaviti spletne povezave z našimi ustanovami, organizacijami in društvi. Na voljo bo tudi krajša zgodovina stavbe, v kateri se nahajamo, moja želja pa je, da bi vsak dan ponujali sveže novice, v prvi vrsti o dogajanju v teh prostorih, a tudi o Slovencih v Italiji sploh: pripravili bi lahko spletni pregled zamejskega tiska, morda v italijanščino prevedli pomembnejše vesti. Upam namreč, da bodo vsebine spletne strani kar se da dvojezične. Dosedanje delovanje centra so večkrat pestile finančne težave ... Dolgoročnejše načrte zavira dejstvo, da namenska sredstva omogočajo delovanje centra le do novembra. Več ne znam povedati, mislim pa, da bi se morala o njegovi bodočnosti izreči manjšina. Na jutrišnjo tiskovno konferenco so bile vabljene vse pomembnejše slovenske ustanove... (pd) REVŠČINA Projekt socialne službe občin Milje in Dolina Socialna služba območja 1.3 občin Milje in Dolina bo, v sodelovanju s Pokrajino Trst in tržaško škofijsko Caritas, v kratkem sprožila projekt v korist družin z ekonomskimi težavami. Projekt je namenjen družinam, a tudi posameznikom, s stalnim bivališčem v občinah Milje in Dolina, ki se nahajajo na robu revščine zaradi pogosto nerazumnega najetja posojil ali zaradi odvisnosti, predvsem od igralništva, tudi v primeru ko prejemajo dohodke, ki so previsoki, da bi lahko zaprosili za socialne prispevke. Namen storitve je nuditi smernice in ekonomsko svetovanje, ki naj omogoči družinam, oz. posameznikom, da izberejo življenjski stil, ki naj bo v skladu z njihovo denarno zmogljivostjo. V posebnih primerih je predvidena tudi možnost najetja majhnih solidarnostnih posojil. Predstavitev projekta bo v sredo, 24. februarja ob 17.30 v centru Millo na trgu Republike 4 v Miljah. Robi Jakomin v prostorih informacijskega centra kroma OPČINE - Šoli S.Kosovela z Opčin-Proseka in Sežane Za Dan kulture sežanski gostje prisrčno odigrali »Butalce« Kot že v lanskem šolskem letu, so tudi letos učenci nižje srednje šole Srečka Kosovela z Opčin in Pro-seka počastili Dan slovenske kulture skupaj z učenci prav tako Kosovelove osnovne šole iz Sežane. Tokrat so sežanski gostje v četrtek, 18. februarja, nastopali v open-ski šolski telovadnici s svojo gledališko predstavo. Šolska gledališka skupina »Vesela druščina Kosi« je namreč uprizorila »Butalce« Frana Milčinskega v priredbi profesoric Mirne Udovič Šuman in Katje Orel. S prisrčno igro so sežanski učenci sproščeno uprizorili niz šestih butalskih zgodb. Predvsem pa so s svojo pripravljenostjo prikazati svojo predstavo tudi openskim in proseškim sošolcem ponovno izkazali svojo odprtost vsestranskemu sodelovanju med šolami z obeh strani meje. 6 Nedelja, 21. februarja 2010 TRST / EMA 2010 - Sinoči polfinalni dvoboji pred nocojšnjim finalom Ylenii in Martini ni uspelo Nocoj ob 20. uri finalni večer, ki ga bo prenašal prvi kanal slovenske nacionalne TV Gledalci prve slovenske televizijske mreže so sinoči spremljali pol-finalne dvoboje za izbor popevke EMA 2010. Nastopilo je štirinajst glasbenih izvajalcev, ki jih je izbrala strokovna komisija. Med njimi je kot šesta nastopila tržaška pevka Ylenia Zobec, ki je v rdeči večerni obleki zapela skladbo Priznam, kot enajsta pa Openka Martina Feri, ki je ob glasbeni spremljavi Tomaža Nedoha zapela pesma Le en dan. Občinstvo je moralo izbrati sedem skladb, ki se bodo s sedmimi skladbami povabljenih avtorjev med današnjim finalom (ob 20. uri na prvem slovenskem programu) potegovale za zmagovalno skladbo EMA: slovenska zmagovalka bo odpotovala na tekmovanje za evrovizijsko popevko v Oslu, kjer se bo predstavila na drugem polfinalnem večeru 27. Ylenia Zobec maja. Zmagovalna skladba EME 2010 bo tista, ki bo prejela največje število točk na telefonskem glasovanju. Martina Feri kroma Tudi sinočnje finaliste so preko telefonov izbirali gledalci. Žal Martini in Ylenii ni uspel preboj v nocojšnji finalni večer. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Organizatorka Valentina Repini »Letos nekaj manj abonentov, a veliko zanimanje gledalcev« Valentina Repini, desno pa ekipa, ki pripravlja novo premiero SSG kroma Najbrž najkrajša abonmajska kampanja v zgodovini Slovenskega stalnega gledališča se je zaključila 31. januarja. V tržaškem Kulturnem domu se je medtem zvrstila vrsta predstav in kulturnih dogodkov: zaradi raznolike ponudba in časovne omejenosti letošnje sezone, ki se je kot znano začela šele pred dobrim mesecem, si dogodki sledijo kot na tekočem traku. Sinoči so na velikem odru uprizorili Bolezen familije M, danes (ob 16. uri) bo na sporedu gostovanje, svetovna uspešnica Jamski človek, v torek bo pre-miero doživela predstava O poročilu mešane zgodovinsko-kulturne italijansko-slovenske komisije oziroma: Dialog med kuharico v gostilni in njeno pomočnico o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena. Predstava (na posnetku celotna ekipa, v ospredju režiser Franco Pero in protagonistki Lara Komar ter Tatjana Turco) bo v italijanščini, slovenska inačica bo zaživela maja v sklopu goriškega abonmaja. Poleti bi radi z njo gostovali po manjših dvoranah ali osmicah. BOLJUNEC - V petek Predavanje o tržaškem podzemlju Kot medalja, tako imajo tudi mesta svojo dvojno plat. Ena je vidna, druga pa je očem skrita. Ni nujno živeti v veliki metropoli, kjer je podzemlje bivališče za reveže in za tiste, ki so potisnjeni na rob človeškega dostojanstva, tudi v Trstu bi pod ulicami našli marsikaj nenavadnega. Celotno mesto je namreč prepredeno s kanali, rovi in celo podzemnimi ulicami ter galerijami. Zakaj je vse to služilo? Kaj vse se je v tem skritem mestu dogajalo? Mnogo je domnev, mnogo ljudskih fantazij, ob tem pa tudi marsikatera ugotovljena resnica. Skupina jamarjev že vrsto let raziskuje ta del mestne zgodovine, med njimi tudi inž. Sergio Ashiku, ki se poklicno ukvarja z urbanistiko. Skupina 35-55 ga bo gostila v petek, 26. februarja, ob 20.30v društveni dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu, kjer bo predaval in s projekcijo fotografij razkril marsikatero zanimivost ter nas tako virtualno popeljal pod tržaške ulice. (so) Kako pa so z iztekom abonmajske kampanje in začetkom sezone zadovoljni v SSG? »Kampanja je letos trajala samo štirinajst dni, kar je res omejeno obdobje, saj je običajno trajala dva meseca,« je pojasnila organizatorka Valentina Repini. »Tudi čas ni bil najprimernejši: januarja so denarnice običajno bolj prazne ... No, če upoštevamo ta dva faktorja, končni rezultat ni slab: SSG ima letos okrog sedemsto abonentov. Večina abonentov je izbrala paket vseh trinajstih predstav, medtem ko je tako imenovani solidarnostni abonma vpisalo štiriintrideset ljudi.« Osip abonentov je opazen: lani jih je bilo nekaj več kot 900. »Letos imamo res nekaj manj abo-nentov, zanimanje gledalcev, ki niso abo-nenti, pa je veliko. Odziv je bil zelo dober tudi pri predstavah zbirnega programa, na primer za koncert Big banda ali današnjo uprizoritev Jamskega človeka. Raznolika ponudba se je doslej obrestovala: če bodo gledalci posameznih predstav navdušeni nad njimi, če bodo cenili našo ponudbo, lahko pričakujemo, da bodo v naslednji sezoni naši abonen-ti. Medtem pa smo začeli s sosednjim gledališčem Contrada že razmišljati tudi o skupni ponudbi, plesnem izbirnem programu.« (pd) TV MIKSER Drevi oodaja o 60-letnici Kmečke zveze Danes (nedelja 21. februarja), bo v TV oddaji »Mikser«, okrog 20.50 po 3.mreži RAI, govor o Kmečki zvezi, ki je 15. januarja letos v Trgovinski zbornici v Trstu praznovala 60 letnico svojega plodnega delovanja. V osrednji dvorani je potekala predstavitev priložnostne knjige »Srce v prgišču zemlje«, ki je nastala izpod peresa Borisa Pangerca. Ustanovni občni zbor Kmečke zveze je namreč potekal prav 15. januarja leta 1950 v ki-nodvorani na Opčinah. Udeležilo se ga je več kot dvesto obdelovalcev zemlje in živinorejcev iz tedanje Cone A Svobodnega tržaškega ozemlja. Kmetje so namreč čutili potrebo, da v združeni obliki ščitijo stanovske in narodnostne interese v svoji ustanovi ter da se zoperstavijo razlaščanju. Prvi predsednik je bil Andrej Kriščak. V hitro se spreminjajočem vrtincu dogajanj v drugi polovici prejšnjega stoletja je Kmečka zveva odigrala pomembno vlogo v obrambi pravic in interesov slovenskega kmetijstva na Tržaškem. Dejansko se skozi dogajanja in spremembe, ki so pogojevale kmetijstvo kažejo tudi preobrazbe naše zamejske skupnosti ter teritorija. Leta 1964 je nastala Kmečka zveza v Gorici, leta 1999 pa v Vi-demski pokrajini in sicer v Čedadu. Danes uspešno poslujejo uradi ustanove, ki ima tudi status deželne kmečke zveze, v vseh treh omenjenih pokrajinah.. O poslanstvu in vlogi Kmečke zveze v preteklosti in danes ter o velikih spremembah, ki so v teku 60. let predrugačile naš teritorij in način kmetovanja, bodo v televizijskem studiu z voditeljico Luano Grilanc spregovorili bivši predsednik Kmečke zveze Alojz Debelis, tajnik Edi Bukavec, odgovorni za svetovalno službo Mario Gregorič ter sedanji predsednik Franc Fabec. V oddaji si bomo lahko ogledali tudi več prispevkov in sicer intervju z Borisom Pangercem, avtorjem knjige '»Srce v prgišču zemlje'«, prisluhnili pa bomo tudi izjavam nekaterih predstavnikov starejše in mlajše generacije kmetovalcev. Prispevke sta pripravili Luana Grilanc in Živa Pahor. Režijo oddaje podpisuje Martina Repinc. Vabljeni torej pred TV sprejemnike danes ob 20.50 ter v ponovitvi v četrtek 25.februarja ob istem času. BARKOVLJE - V domačem društvu Šolski otroci iz Barkovelj in Grete doživeli pravljičen pust Združenje staršev osnovne šole F.S. Finžgar je v sodelovanju s krajevnim kulturnim društvom Barkovlje organiziralo pester pustni torkov popoldan. V prostore domačega društva je namreč povabilo otroke, ki obiskujejo barkovljansko šolo in vrtec ter otroke iz Grete in okolice in je s pomočjo animatorjev družinskega gledališča Kolenc vpeljalo otroke v svet pravljic, plesa in nagradnih igric. Dogodka se je udeležilo veliko število otrok, ki so s svojimi pisanimi maskami popestrili prijazno okolje in s tem razposajenim dogodkom zaključili pustni čas. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 21. februarja 2010 IRENA Sonce vzide ob 6.58 in zatone ob 17.40 -Dolžina dneva 10.42 - Luna vzide 9.42 in zatone ob 0.42. Jutri, PONEDELJEK, 22. februarja 2010 MARJETA VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 995,9 mb raste, veter 5 km na uro vzhodnik, vlaga 96-odstotna, nebo oblačno z dežjem, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje C. OKLICI: Federico Cesare Novati in Pao-la Miccoli, Roberto Sincovezzi in Fran-cesca De Paoli, Agostino DellAglio in Donatella di Benedetto, Giuglielmo Crino in Giovanna Bonterozzo, Marco Giunta in Valentina Castagna, Stefano Visintin in Susanna Baici, Roberto Bonetti in Barbara Romano, Camillo Rondinella in Maria Notarangelo, Giuseppe Vergone in Lucia Cocchia, Fabrizio Stocca in Linda Giorgetti, Salvatore Di Toro in Sabina Sanna, Vito di Maria in Filomena Lono-ce, Joseph Wallace in Alessandra Men-della, Franco Bordon in Morena Sanzin, Mauro Andreassich in Silvia Sulich, Claudio Bernich in Roberta Zorba, Pas-quale Esposito in Michela Tuccillo, Federico Rasman in Daniela Codiglia, Paolo Nemaz in Martina Marchetti, Gabriele Chmet in Lara Borme. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Loterija 20. februarja 2010 Bari 76 61 66 33 43 Cagliari 26 59 70 79 8 Firence 58 77 18 56 79 Genova 44 41 77 14 15 Milan 39 29 61 72 7 Neapelj 34 80 82 66 84 Palermo 3 39 38 49 43 Rim 68 75 88 51 42 Turin 62 79 13 80 21 Benetke 5 45 43 41 44 Nazionale 77 74 25 50 13 Super Enalotto Št. 22 19 26 63 67 68 83 jolly 6 Nagradni sklad 4.708.963,60 € Brez dobitnika s 6 točkami 37.684.340,25 € 2 dobitnika s 5+1 točkami 470.896,36 € 9 dobitnikov s 5 točkami 78.482,73 € 1.848 dobitnikov s 4 točkami 382,22 € 78.752 dobitnikov s 3 točkami 17,93 € Superstar 5 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 10 dobitnikov s 4 točkami 38.222,00 € 352 dobitnikov s 3 točkami 1.793,00 € 5.381 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 34.641 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 78.516 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 21. februarja 2010 7 I KD Ivan Grbec, PD Kolonkovec in Dom Jakob Ukmar rabijo na ,Dan, slovenske KULTURE DANES, 21. FEBRUARJA, OB 16. URI na sedežu KD Ivan Grbec, Skedenjska ulica 124 NASTOPAJO: OV I. Grbec, OŠ I. Grbec in Marica Gregorič Stepančič, dramski igralec in režiser Bojan Maroševič, pianistka Alenka Cergol, ZPS I. Grbec pod vodstvom Marjetke Popovski; slavnostni govornik pisatelj BORIS PAHOR ipraizvedba __ vsoprodukcljl z Gledališčem Koper Režim: MIha Golob V petek, 26. februaija ob 20.30 - red F V soboto, 27. februarja ob 20.30 - red T V nedeljo, 28. februarja ob 16.00 - red C PONOVITVI REDOV K IN T STA OPREMLJENI Z ITALIJANSKIMI NADNAPISI. Izbirni program - monodramski JfiMHIČIM Režija: Nataša Barbara Gračner Igra: Uroš Fürst Danes - nedelja, 21. februarja ob 16.00 v Veliki dvorani SSG Info: Vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave Brezplačna telefonska številka: 800214302 info@teaterssg.it [13 Lekarne Nedelja, 21. februarja 2010 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gio-berti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Maz-zini 1/A, Sesljan. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (040 812325), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gio-berti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Maz-zini 1/A. Nabrežina (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. cPogfce&no podjetje H I1MW4W1IL1IIUI ALAflARDA Prisotni smo tudi na Opčinah, v Miljah, v Boljuncu in v Nabrežini Tel. 040 2158 318 Društvi ROJANSKI MARIJIN DON m ROJANSKI KRPAN v sodelovanju £ Glasbeno matico vabita na PREŠERNOVO PROSLAVO _cft_ Danes, 21. februarja, ob 17.uri v Marijinem domu v Rojanu Nastopajo gojenci GM, recitatorji in MPZ Devin-Rdeča zvezda pod vodstvom Rada Milica Priložnostna misel: Evelina Umek Mi Kino Slovensko prosvetno društvo Mačkolje vabi na prireditev NAŠ SKUPNI DOM ob 100-letnici rojstva pesnice Ljubke Sorli. Danes, 21. februaija, ob 17.00 v dvorani Srenjske hiše v Mačkoljah. -j-i - ^r-i Program bosta sooblikovala godalni kvartet Podokničaiji in MePZ Mačkolje, priložnostno misel bo podal David Bandelj. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (040 364928). Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. februarja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (040 764441), Barkovlje -Miramarski drvored 117 (040 410928). Boljunec (040 228121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (040 300940). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AMBASCIATORI - 16.00, 18.45, 21.30 »Avatar-3D«. ARISTON - 11.00, 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 »II concerto«. CINECITY - 10.45, 13.00, 15.15, 17.30, 20.00, 22.05 »Wolfman«; 17.00, 20.00, 22.05 »Il figlio piu piccolo«; 10.50, 13.00, 15.20, 17.35, 20.00, 22.00 »Che fine hanno fatto i Morgan?«; 11.00, 13.00, 15.10 »Il richiamo della foresta-3D«; 10.50, 13.00, 15.20, 17.30, 20.00, 22.10 »Scusa ma ti voglio sposare«; 16.50, 19.30, 22.00 »Amabili resti«; 11.00, 12.45, 15.00 »Maga Martina e il libro magico del draghetto«; 11.00, 13.00, 15.10 »Alvin Superstar 2«; 11.15, 15.15, 17.05, 18.30, 21.00, 22.00 »Avatar-3D«. FELLINI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tra le nuvole«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il figlio piu piccolo«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Che fine hanno fat-to i Morgan?«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.00, 18.45, 20.40, 22.20 »A single man«; 15.30 »Maga Martina e il libro magico del draghetto«. KOPER - KOLOSEJ - 21.30 »Krvava grofica« 19.10 »Pokvarjeni poročnik: New Orleans«; 13.20, 19.00, 21.40 »Valentinovo«; 19.50, 21.50 »Volkodlak«; 13.40, 15.30, 17.20 »Oblačno z mesnimi kroglicami«; 14.20, 16.10, 18.00 »Alvin in veverički 2-3D«; 16.00 »Avatar-3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30 »Maga Martina e il libro magico del draghetto«; 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Wolfman«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30 »Il richiamo della foresta-3D«; 19.00, 20.30, 22.15 »Il missiona-rio«; Dvorana 3: 11.00, 14.30 »cuccio-li - Il codice di Marco Polo«; 16.10, 22.15 »Amabili resti«; 18.15, 20.15 »La prima cosa bella«; Dvorana 4: 11.00, 14.30 »Alvin Superstar2«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Scusa ma ti voglio sposare«. SUPER - 15.30, 17.00 »Alvin Superstar 2«; 18.30 »Soul kitchen«; 20.10 »Paranormal activity«; 21.50 »Baciami an-cora«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.30, 20.10, 22.10 »Wolfman«; Dvorana 2: 14.40, 17.40, 20.40 »Avatar-3D«; Dvorana 3: 15.45, 17.45, 20.00, 22.00 »Il figlio piu piccolo«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Scusa ma ti voglio sposare«; Dvorana 5: 16.10, 18.10 »Amabili resti«; 20.15, 22.10 »Il missionario«. H Šolske vesti SREČANJE S STARŠI, ki bodo vpisali otroke v nižjo srednjo šolo Iga Grudna v Nabrežini, bo potekalo v ponedeljek, 22. februarja, ob 18. uri na šoli. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barkovljah in Lonjerju, dnevi odprtih vrat: v Barkovljah (Ul. Vallicula, 11) 22. februarja, od 11. do 12. ure. V Lo-njerju (Lonjerska cesta, 240) 23. februarja, od 10.30 do 12. ure. DAN ODPRTIH VRAT NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA bo v petek, 26. februarja, od 18. do 20. ure in v nedeljo, 7. marca, od 10. do 12. ure. Na predstavitev šole in učnih smeri so toplo vabljeni starši dijakov, ki se bodo letos vpisali na višjo srednjo šolo. OBČINA DEVIN NABREŽINA V sklopu posegov za pravico do učenja bo uprava Občine Devin Nabrežina dodelila denarne prispevke sposobnim in zaslužnim dijakom višjih srednjih šol, ki so letos prvič vpisani v tretje, četrte ali pete razrede in ki so v lanskem šolskem letu izdelali s srednjo oceno vsaj 6,5 (z izjemo ocen iz vedenja in verouka) brez učnih dolgov. Pravico do prispevka imajo dijaki s stalnim bivališčem v občini, katerih družinsko ekonomsko stanje ISEE ne presega 10.632,94 evrov. Prošnje, napisane na ustreznem obrazcu, morajo biti predložene občinskemu uradu za protokol do 26. februarja. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina - Nabrežina 102 (tel. 040-2017375). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekala vpisovanja za naslednje šolsko leto v otroške vrtce in osnovne šole 27. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00. Tajništvo bo poslovalo tudi v soboto, 27. februarja, od 8.30 do 12.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča zainteresiranim, da je tajništvo ravnateljstva odprto za vpisovanje vsak dan od ponedeljka do petka od 7.30 do 13.30, ob ponedeljkih tudi popoldne od 15.30 do 18.30. Prav zaradi tega podčrtujemo, da je zadnji dan vpisov v soboto, 27. februarja od 9.00 do 12.00. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel v Trstu obvešča, da je do zasedbe prostih mest v teku vpisovanje v otroške jasli za š.l. 2010/11 in sicer vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00. Vsako sredo od 12.30 do 13.30 si zainteresirani jasli lahko tudi ogle- dajo. Za vse morebitne dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko 040-573141. UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli v Dolini in v otroške jasli Colibri pri Dom-ju. Rok za vpis zapade v ponedeljek, 1. marca. Za vpisovanja, dvig vpisnih pol in ostale informacije se lahko obrnete na občinski urad za šole (040-8329. 282/240; pon.-pet.: 8.30-12.30). Prošnja za vpis je razpoložljiva tudi na spletni strani: www.sandorligo-dolina.it. 0 Prireditve DRUŠTVI ROJANSKI MARIJIN DOM IN ROJANSKI KRPAN v sodelovanju z Glasbeno matico vabita na Prešernovo proslavo, ki bo danes, 21. februarja, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29). Nastopili bodo gojenci Glasbene matice, recitatorji in Mešani pevski zbor Devin-Rdeča zvezda pod vodstvom Rada Miliča. Slavnostna govornica bo Evelina Umek. KD IVAN GRBEC, PD Kolonkovec in Dom Jakob Ukmar vabijo na Dan slovenske kulture danes, 21. februarja, ob 16. uri na sedežu Kulturnega društva Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124. Nastopajo: OV I. Grbec, OŠ I. Grbec in Marica Gregorič Stepančič, dramski igralec in režiser Bojan Maroševič, pianistka Alenka Cergol, ŽPS I. Grbec pod vodstvom Marjetke Popovski, slavnostni govornik pisatelj Boris Pahor. PREŠERNO SKUPAJ SKD Kraški dom, SKD Krasno polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor vabijo na sledeče prireditve v mesecu februarju. Danes, 21. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu, »Vklesano v kamen - kamnita dediščina Krasa«; četrtek, 25. februarja, ob 20. uri v Zadružnem domu Skala v Gropadi, »Srečanje s knjigo«. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi danes, 21. februarja, ob 17. uri v dvorano Srenjske hiše na prireditev »Naš skupni dom«, posvečeno 100-letnici rojstva pesnice Ljubke Šorli. Program bosta sooblikovala godalni kvartet Podokničarji in MePZ Mačkolje, priložnostno misel bo podal David Bandelj, pesnik in asistent za književnost na novogoriški univerzi. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi v torek, 23. februarja, ob 20. uri v galerijo Narodnega doma v Trstu, na odprtje fotografske razstave Blaža Župančiča »Abeceda«. SKD VIGRED IN COŠ S. GRUDEN vabita v sredo, 24. februarja, v Štalco v Šempolaju, ob 18.00 ob priliki dneva slovenske kulture na večer »Kultura je-ljubezen do zemlje«. BAMBIČEVA GALERIJA do 26. februarja bo na ogled razstava akvarelov »Slikarja Robert & Zdenko Hlavaty -Oče in sin«. Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Ogled od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v petek, 26. februarja, na večer: »Gilbert Civardi pripoveduje«. Ladi Vodopivec se bo z gostom pogovarjal o njegovi mami Aleksandrinki, o Egiptu in še o marsičem. Začetek ob 20.30. SPDT vabi v petek, 26. februarja, v razstavno dvorano Zadružne kraške banke na Opčinah na stereoskopski sprehod po gorskem svetu. Predstavo bodo oblikovali člani Stereoskopskega društva iz Ljubljane. Pričetek ob 20.30. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE ZA BIODINA-MIČNO KMETOVANJE prireja v petek, 26. februarja, ob 20. uri na sedežu An-tropozofskega združenja v Ul. Mazzi- ni 30 »Predavanje o čebelah«. Prof. Michele Codogno bo z antropozof-skega stališča govoril o tesni povezanosti med čebelo in človekom. Vstop prost. SKD IGO GRUDEN prireja v soboto, 27. februarja, ob 15.00 pravljično urico. Knjižničarka Marija Umek bo pripovedovala pravljico »Temna, temna noč«, sledila bo delavnica izdelovanja svetilk. Toplo vabljeni malčki iz vrtca in otroci, ki obiskujejo osnovno šolo. MLPS - OPZ ANTON MARTIN SLOMŠEK iz Bazovice, vabi na proslavo 40. letnice neprekinjenega delovanja zbora, ki bo v nedeljo, 28. februarja, z začetkom ob 17. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Društvo Slovencev milj-ske občine Kiljan Ferluga vabita na koncert nagrajenih skladb natečaja Ignacij Ota in iz njegovega opusa »Moji zemlji« v sklopu revije Primorska poje v nedeljo, 7. marca, ob 19. uri v Občinsko gledališče Giuseppe Verdi v Milje. Nastopajo MePZ Adriatic-Hrvatini, MoPZ Valentin Vodnik-Dolina, MePZ Halietum iz italijanske skupnosti »Pas-quale Besenghi Degli Ughi«-Izola, Vokalna skupina/ Gruppo vocale AN-SIBS-Štarancan, MePZ Jacobus Gallus-Trst, MeMlPZ Trst, APZ Univerze na Primorskem-Koper. + Mirno je zaspal naš dragi Josip Pangerc Žalostno vest sporoča nečakinja Tatiana z družino Žara bo izpostavljena v petek, 26. februarja, od 12.00 do 13.00 v cerkvi sv. Martina v Dolini. Sledila bo sv. maša in pokop na vaškem pokopališču. Dolina, 21. februarja 2010 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Lidia Carli por. Furlan Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Miklavcu za cerkveni obred, darovalcem in nosilcem cvetja in sveč ter soletnikom iz Trebč. Svojci Trebče, Repen, Trst, 21. februarja 2010 21.2.2007 21.2.2010 Franc Trampuž Bolečina, ki nam v srcu tli, te v življenje več ne obudi. Slej ko prej zabriše čas vse bolečine, a spomin ostane, nikdar ne izgine. Žalujoča žena Vinka Šempolaj, 21. februarja 2010 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina 8 Nedelja, 21. februarja 2010 TRST / Nagrada Nadja Maganja Jevnikar Vabilo na prvo podelitev Nagrajena bo cbt* Metka Jdeuidcvc USTANOVITELJICA SLOVENSKEGA HOSPICA Slovenska zamejska skavtska organizacija, Comunita di San Egidio, Društvo slovenskih izobražencev Ponedeljek 22. februarja, ob 20.30 Peterlinova dvorana, ulica Donizetti, 3 r \ «tOviHRi* SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ' T RICSTC Slovensko stalno gledališče v sodelovanju s Pokrajino Trst FRANCOPBKO o »Poročilu mešane esssžss»*»- s^jssr."^ Avtor in režiser: Franco Pero Igrata: Tatjana Turco in Lara Komar V pričakovanju slovenskih ponovitev, bodo prve večerne predstave v izvirnem tržaškem narečju na sporedu v torek, 23. februarja, v četrtek, 25. februarja in v nedeljo, 28. februarja ob 20.30 v Mali dvorani SSG Vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik"H od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka: 800214302! ;J Čestitke M Izleti H Obvestila GALERIJA NARODNEGA DOMA Vabimo Vas na odprtje fotografske razstave Blaž Zupančič ABECEDA v galeriji Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14, v torek, 23. februarja 2010 ob 20.00 Jutri, 22. februarja, moji teti FJONA in KARINrojstni dan imata. 30 poljubčkov vsaki in da bi se jima izpolnile vse skrite želje, želijo Matija in vsi, ki ju imajo radi Naš mož, oče in nono VLADIMIR praznuje danes visok jubilej -100 let. Želimo mu, da bi bil zdrav in še naprej korajžen ter mu voščimo še na mnoga leta, vsi v družini. V Gročani je praznik že znan, CHRISTIAN praznoval je 18. rojstni dan. Včeraj na fešti smo bili in ti veselo nazdravili. Čeprav pozno, a iz srca, prejmi še voščila ta. Gr'čanska klapa. Jutri bo v Rojanu praznovala častitljivih 90 let VOJKA. Iskreno ji čestitajo prijateljica Berta in Desi z družino. KOŠARKARSKI KLUB BOR prireja od sobote, 3. aprila, do ponedeljka, 5. aprila, velikonočni avtobusni izlet v Terme Radenci na slovensko Štajersko. Razpoložljivih je še nekaj mest. Informacije in prijave: 348-2821370 in 348-8011601. IZJEMNO PRVOMAJSKO POTOVANJE s Krutom - od Koebenhavna slikovita vožnja z zgodovinsko ladjo do Osla - od 29. aprila do 2. maja. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. AŠD SK BRDINA obvešča, da se nadaljujejo tečaji smučanja. Ob priliki organizira danes, 21. februarja, avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ES-SO na Opčinah. Tečaji: tel. 3475292058 (SK Brdina) ali 347-4421131 (Valentina Suber). Avtobus: 3488012454 (Sabina). MLADINSKI KROŽEK DOLINA vabi na občni zbor danes, 21. februarja, ob 17.00 v prvem ter ob 17.30 v drugem sklicanju v prostorih mladinskega krožka. SKD Barkovlje Ul. Bcmfato 6 sklicuje jutri, 22. februaija 2010, REDNI OBČNI ZBOR ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju. Letos je informativnega značaja. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sklicuje 56. REDNI OBČNI ZBOR v petek, 12. marca 2010, v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. NABREZINSKI GODBENIKI se iskreno zahvaljujejo vsem občanom za lep sprejem ob priliki pusta. Obenem se zahvaljujejo vsem, ki med letom na katerikoli način pripomorejo k delovanju društva. PRVO SREČANJE DRUŽIN pod pokroviteljstvom Škofijske komisije za pastoralo zakoncev in družine na temo »Kaj je največje v najinem zakonu?« bo danes, 21. februarja, ob 14.30 pri Šolskih sestrah v Ul. delle Docce 34. Vodil ga bo g. Marko Čiž-man. Poskrbljeno bo za varstvo otrok. Vabljeni! V DOMU JAKOBA UKMARJA V ŠKEDNJU bo danes, 21. februarja, ob 11.30 razstava čipk Tonine šole ob prisotnosti Tonke Černilogar, učiteljica tečajev. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren iz Boljunca sporoča, da se lahko še prijavite na nov tečaj za začetnice, ki poteka v društveni dvorani gledališča F. Prešeren v Bo-ljuncu. Vadba je primerna za mlade in manj mlade, za zdrave in tiste, ki imajo težave s hrbtenico in bolečinami v križu ter za nove mamice po porodu, da čim lažje prebrodijo novo obdobje in čim hitreje pridobijo formo. Na vadbo pridite v oprijeti trenerki in s telovadno preprogo, v ponedeljek, 22. februarja, od 18. do 19. ure. Za informacije lahko pokličete na tel. št. 333 3616411 od 12. do 13. ure (Sonja). Vabljene. SKD BARKOVLJE, Ul.Bonafata 6, sklicuje v ponedeljek, 22. februarja, redni občni zbor ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Letos bo informativnega značaja. SRENJA BOLJUNEC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v letu 2010/2011. Prošnjo naj oddajo v nabiralnik na sedežu Srenje do ponedeljka, 22. februarja. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi na praznike včlanjevanja 2010: v ponedeljek, 22. februarja, Krožek 1. maj v Ljudskem domu Canciani v Podlonjerju ob 18. uri; v torek, 23. februarja, Krožek Cancia-ni v Ljudskem domu Zora Perello v Škednju ob 19.30; v sredo, 24. februarja, Krožek Občine - Dolina v Partizanskem klubu v Boljuncu ob 19.30. TEČAJ SPLOŠNEGA KMETIJSTVA (150 ur) prireja socialno podjetje Ad formandum. Pričetek tečaja: 22. februarja. Sedež: Ad formandum Trst, Ul. Ginnastica 72. Za informacije: in-fo@adformandum.eu, tel. 040566360. KMEČKA ZVEZA obvešča člane izvršnega odbora, da bo v torek, 23. februarja, ob 12.00 seja v razstavni dvorani Zadružne kraške banke. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da v torek, 23. februarja, ob 20.45 bo redna pevska vaja. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na red- ni občni zbor, ki bo v sredo, 24. februarja, ob 10. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu v Trstu, Ul. Mazzini 46. NA SEDEŽU SLOVENSKEGA DOBRODELNEGA DRUŠTVA na Maz-zinijevi 46 v Trstu bo v četrtek, 25. februarja, ob 18. uri podelitev nagrad »Mihael Flajban« za akademsko leto 2009-2010. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA V TRSTU vabi na srečanje ob Dnevu slovenske kulture v četrtek, 25. februarja, ob 16. uri v Peterlino-vo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Kulturni program bo oblikovala otroška igralska skupina »Tamara Peta-ros« z Opčin, ki jo vodi Lučka Susič, o pomenu slovenske kulture pa bo podala nekaj misli prof. Vilma Purič. Sledila bo družabnost ob zvokih harmonike Marka Manina. KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane, da poravnajo članarino za leto 2010. Vsi, ki bodo članarino poravnali do petka, 26. februarja, dobijo v dar knjigo Borisa Pangerca »Srce v prgišču zemlje«, ki je izšla ob 60. letnici zveze. SKD FRANCE PREŠEREN - Skupina 35-55 pireja v petek, 26. februarja, ob 20.30 v društveni dvorani gledališča predavanje »Trieste sopra e sotto« (Trst od zgoraj in od spodaj) - zgodovinsko, tehnično in zanimivo popotovanje skozi stoletja po tržaških ulicah in njegovem podzemlju. V italijanščini bo predaval, s pomočjo fotografskih posnetkov, inž. Sergio As-hiku. Vabljeni. TPK SIRENA organizira družabni popoldan s »tombolo« v petek, 26. februarja, s pričetkom ob 17. uri. Poskrbljeno je tudi za brezplačni topli prigrizek. Vabljeni člani, simpatizer-ji in prijatelji. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SV. JERNEJ posvečata letošnji »Praznik slovenske pesmi in besede« pesnici Ljubki Šorli ob 100-le-tnici njenega rojstva. Pesmi bodo zazvenele v izvedbi DPS Vesela pomlad, MoPS Sv. Jernej, CPZ Sv. Jernej in Uopenske mularije. Otroci skupine T. Petaros bodo izvedli splet otroških pesmic Ljubke Šorli, govornik pa bo Tomaž Pavšič. Vabljeni v Finžgarjev dom v soboto, 27. februarja, ob 20. uri. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja celodnevni tečaj smučanja na Zon-colanu za osnovnošolsko mladino. Organiziran je avtobus, ki odpelje od Barkovelj ob 7.00 in od Sesljana ob 7.15 v soboto, 27. februarja. Za podrobne informacije in cene pišite nam na smucanje@spdt.org. Vabljeni! TEČAJ SUHEGA CVETJA POMLAD 2010- (začetni): 1., 2. in 3. marec od 18.00 do 20.00. Prijave in informacije: Atelje Dom Art, Dunajska cesta 17/A, Opčine. Tel. 040-2158266. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren obvešča, da se bo redna vadba pilatesa, za vse izkušene tečajnice, začela v torek, 2. marca, v Trubarjevi dvorani Nižje srednje šole v Dolini: ob 18. uri dinamično raztezanje ter priprava na napor, ob 19. uri klasični Pilates. Vadba bo potekala ob torkih in petkih. Vabljene. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 5. marca, na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski Drevored 32, 34. občni zbor ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SLOVENSKO PLANINSKO s p p T DRUŠTVO TRST H04 -3o75 DAN SLOVENSKE KULTURE ČETRTEK, 25.2.2010, OB 20. URI DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 0481-99214. ~M Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v ponedeljek, 22. februarja, ob 21. uri »Cena a sorpresa«, igrajo Giancarlo Zanetti, Be-nedetta Buccellato, Andy Luotto, Toni Garrani, Simona Celi, Fioren-za Marcheggiani; informacije pri blagajni občinskega gledališča (tel. 0481-630057). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 -20.10 - 22.10 »Wolfman«. Dvorana 2: 14.40 - 17.40 - 20.40 »Ava-tar« (digital 3D). Dvorana 3: 15.45 - 17.45 - 20.00 - 22.00 »Il figlio piu piccolo«. Dvorana 4: 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 »Scusa ma ti voglio sposare«. Dvorana 5: 16.10 - 18.10 »Amabili re-sti«; 20.15 - 22.10 »Il missionario«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.10 -22.10 »Wolfman«. Dvorana 2: 17.40 - 20.40 »Avatar« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Il figlio piu piccolo«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Scu-sa ma ti voglio sposare«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »Valentino: L'ultimo im-peratore«. ~M Koncerti U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.45 - 17.45 -20.00 - 22.10 »Wolfman«. Dvorana 2: 15.50 - 17.50 - 19.50 - 22.00 »Il missionario«. Dvorana 3: 18.00 »Scusa ma ti voglio sposare«; 20.00 - 22.00 »Il mio amico Eric«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Wolfman«. Dvorana 2: »Animamente« 17.00 »Il giardino di limoni«; 19.50 - 22.00 »Il missionario«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »Welcome«. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 22. februarja, ob 20.15 nastopil Orkester Slovenske filharmonije. Kot solist se bo predstavil ameriški pianist mlajše generacije Adam Neiman; informacije na tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si. 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. Vpisna pola bo na razpolago na ravnateljstvu, kamor je učenec namenjen, od 22. do 27. februarja, od- Občina Sovodnje ob Soči pokrajlnika Mhd|a Golica uabijo na "imedia INFORMATIVNO SREČANJE 0 "RAZPRŠENIH HOTELIH" u toreh, 23. februarja, ob 20.00 U spodnji duorani Zadružne banhe Doberdob in Souodnje u Souodnjah Pevci mešanega pevskega zbora »Rupa - Peč« vabimo na koncert ob 75-letnici ustanovitve »BITI, ŽIVETI« V sredo, 24. februarja, ob 20.30 RUPA - cerkev sv. Marka dati pa jo je treba na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, ki jo bo posredovalo naprej izbrani šoli. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI sporoča, da bodo vpisovanja v vrtce in osnovne šole sprejemali med 22. in 27. februarjem na ravnateljstvu v Ulici Gra-bizio v Gorici med 8.30 in 12.30 ter v torek, 23. februarja in v sredo, 24. februarja, med 15. in 17. uro. VPISOVANJE V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL v Gorici bo potekalo med 26. februarjem in 26. marcem. Iz višješolskega središča v Ulici Puccini v Gorici sporočajo, da bodo predvidoma sredi februarja stekle pobude za informiranje dijakov in staršev, ki bodo trajale do sredine marca. ŠE NEKAJ JE PROSTIH MEST ZA TEČAJ UPRAVLJANJA INFORMACIJSKE VARNOSTI (60 ur) v organizaciji socialnega podjetja Ad formandum za zaposlene in brezposelne z univerzitetno diplomo, ki se bo začel 4. marca na sedežu na Korzu Verdi 51 int. v Gorici. Poglobili bodo pravne vidike in predpise informacijske varnosti z upravljanjem omrežja in s planiranjem informacijske varnosti; informacije tudi o drugih tečajih po tel. 0481-81826, in-fo@adformandum.eu, www.adfor-mandum.eu. ZAČETNI TEČAJ RUSKEGA JEZIKA (STOPNJA A1) (40 ur) organizira socialno podjetje Ad formandum ob ponedeljkih in sredah med 18.30 in 20.30; prvo srečanje bo 1. marca in bo potekalo na sedežu na Korzu Verdi 51 int. v Gorici; informacije po tel. 048181826, info@adformandum.eu, www.adformandum.eu. RAVNATELJI osnovnih in nižjih srednjih šol na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice suplentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sprejema predvpis za šolsko leto 2010-11 do zasedbe razpoložljivih mest; informacije v upravi Dijaškega doma v Gorici in po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE v Gorici vabijo na dan odprtih vrat pokli-cno-tehničnega in licejskega pola v petek, 26. februarja, in v sredo, 17. marca, od 18. do 20. ure v šolskem centru v Ulici Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o posameznih študijskih smereh in bodo na razpolago tudi za individualne pogovore. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da do 27. februarja poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in na nižjo srednjo šolo, ki delujejo v njenem okviru na ravnateljstvu v Doberdobu (od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah tudi popoldne med 15. in 16. uro). Vpisujejo otroke v prve letnike vrtcev in prve letnike osnovnih šol; za otroke, ki obiskujejo osnovne šole doberdobske večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole, saj je avtomatičen. Če pa prihaja otrok z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. V tem primeru bo vpisno polo dobil na ravnateljstvu, kamor je namenjen, oddati pa jo bo moral na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, in jo bo le-to posredovalo naprej izbrani šoli. fl Razstave BREZPLAČNA VODENA OGLEDA RAZSTAVE »Futurismo - Moda -Design. La ricostruzione futurista dell'universo quotidiano«, ki je na tí Kulturno društvo "Sovodnje SOVOPENISI^ P©iE 2©io¿ v nedeljo, 28. februarja 2010, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah ogled v Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju bosta potekala danes, 21. februarja, ob 11.30 in 15.30. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo ob dnevu žena v nedeljo, 7. marca, odpeljal na izlet na grad Brdo pri Kranju prvi avtobus ob 6.45 s trga Medaglie d'oro v Gorici, nato s postanki pri vagi ob pevmskem mostu, v Podgori pri športni palači in Štandrežu pred cerkvijo. Drugi avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Sovodenj s postankom v Štandrežu. Tretji avtobus bo odpeljal ob 6.45 iz Doberdoba, nato s Poljan in Vrha ter iz Štandreža. Priporoča se točnost! UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, da lahko poravnajo stroške za izlet v Gemono in Venzone, ki bo 6. marca in sporočajo, da bo odhod avtobusa ob 7.45 iz Štivana s postanki ob 7.50 v Jamljah, ob 8. uri v Doberdobu in ob 8.15 v Ronkah (pri piceriji Al Gambero). □ Obvestila UH Osmice to, 6. marca, v domu Andreja Budala v Štandrežu; informacije po tel. 048121407 (Marta) ob uri kosila. SSO vabi v torek, 23. februarja, ob 16.30 na goriško mestno pokopališče na po-klon Lojzetu Bratužu in Ljubki Šorli. Ob priložnosti bodo zapeli pevci in pevke zborov Lojze Bratuž in Podgo-ra. Spominsko misel pa bo podal predsednik SSO za Goriško Walter Bandelj. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE IN KULTURNO ZDRUŽENJE LIPIZER vabita na predstavitev multimedialne-ga in interaktivnega DVD-ja o 25. mednarodnem violinskem natečaju Rodolfo Lipizer in prejšnjih 24 izvedb v sredo, 24. februarja, ob 17. uri na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v ul. Car-ducci 2 v Gorici. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SEKCIJE SOVODNJE vabi na informativno srečanje v sredo, 24. februarja, ob 19. uri v konferenčni dvorani sedeža Zadružne Kreditne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah na temo Preprečevanje bolezni srca in ožilja. Predaval bo kardiolog Roberto Marini, ki bo ob koncu odgovarjal na vprašanja prisotnih. Sledila bo krajša družabnost. B Poslovni oglasi NUDIM POMOČ PRI UČENJU slovenskega knjižnega jezika, pisanju seminarskih nalog in esejev in lektoriram vsa besedila v slovenskem knjižnem jeziku. Aleksandra 00386-31-782 740 ali 0039-3466451117 KMETIJA ALEŠ KOMJANC prireja skupinske vodene degustacije večsortne-ga lastnopridelanega kvalitetnega oljčnega olja; informacije po tel. 0481390238. SPDG obvešča, da bo društveno tekmovanje v nedeljo, 28. februarja, v kraju Forni di Sopra. Na razpolago bo avtobus (Marta, tel. 0481-22164). Rok za prijavo - tako za tekmovanje kakor za avtobus - 21. februar. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 21. februarja, ob 11. uri delavnica o skrivnostih živalskega sveta za otroke med 5. in 12. letom starosti. OBČINA SOVODNJE OB SOČI v sodelovanju s SDGZ Gorica in podjetjem Tmedia prireja informativno srečanje o razpisu namenjenem oblikovanju »razpršenih hotelov«, ki bo v torek, 23. februarja, ob 20. uri v spodnji dvorani sovodenjske banke. Srečanje je zanimivo za vse, ki načrtujejo obnovo starih poslopij v prenočitvene namene. OBČINA SOVODNJE OB SOČI obvešča, da bo anagrafski urad v sredo, 24. februarja, zaprt zaradi izpopolnjevalne-ga tečaja. SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da je za počastitev 35-letnice ustanovitvene skupščine SSk (15. februarja 1975), prvega zasedanja pokrajinskega kongresa (1. marca 1975) in prvega zasedanja pokrajinskega sveta SSk, sklicana slavnostna seja pokrajinskega sveta, ki bo potekala v ponedeljek, 1. marca, ob 19. uri v mali dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. 0 Mali oglasi PRODAJAM stanovanje v Štandrežu, Ul. Abetti, prvo nadstropje, dnevna soba s kuhinjo, spalnica, otroška soba, kopalnica, garaža; tel. 349-3975338. PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. V ŠTANDREŽU prodam skoraj novo dvonadstropno stanovanje z lastnim vhodom: vhod, kuhinja, dnevna soba, dve kopalnici, dve sobi, delovna sobica, dve terasi, dvojna garaža, klima; informacije po tel. 328-7070020 (po 13. uri). Prispevki Ob 2. obletnici smrti Leopolda Deveta-ka darujeta Pepe in Elda z Vrha 20 evrov za onkološki center v Avianu. V spomin na gospoda župnika Vojka Makuca sta za sovodenjske cerkvene orgle darovala NN 300 evrov in NN 25 evrov. Pogrebi BERTO TONKIČ v Doberdobu ima odprto osmico. Ponuja domač prigrizek in toči belo ter črno vino; tel. 048178066. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. 0 Prireditve MLADE IN MANJ MLADE ŽENSKE, pridružite se nam ob dnevu žena v sobo- JUTRI V GORICI: 10.00, Bianca Grapu-lin vd. Russian (iz Čedada) na glavnem pokopališču; 11.00, Maria Bele vd. Guglione iz kapele splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 11.00, Giusep-pina Vesnaver vd. Brera iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 12.00, Elena De Lise vd. Pepe iz bolnišnice na pokopališče. Kam po bendn Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo OMV - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 Nedelja, 21. februarja 2010 APrimorski r dnevnik nedeljske teme MEDNARODNE RAZSEŽNOSTI ZMAGE VIKTORJA JANUKOVIČA Ukrajinske volitve nakazale razmejitve nove Jalte Bojan Brezigar Od tistega decembrskega dne leta 2004, ko je na valu oranžne revolucije Viktor Juščenko zmagal na predsedniških volitvah v Ukrajini, je minilo komaj nekaj več kot pet let, vendar se človeku dozdeva, da je odtlej minila že cela večnost. Oranžna revolucija je bila zgodovinski izziv svojega časa. Volivcem sta se predstavila dva kandidata, Viktor Ja-nukovič in Viktor Juščenko. Janukovič je bil uradni kandidat prejšnjega pro-sovjetskega predsednika Kučme, Juš-čenko pa se je volivcem predstavil z novim programom, ki je temeljil na integraciji Ukrajine v evropske povezave, v Evropsko unijo in v zvezo NATO. Volilna kampanja je bila zelo ostra in prišlo je celo do poskusa zastrupitve Juš-čenka z dioksinom. Na volitvah, ki so potekale v novembru, je zmagal Janu-kovič, vendar je vrhovno sodišče na valu ljudskega protesta, ki je po barvi, ki jo je Juščenko izbral za svojo volilno kampanjo, prešel v zgodovino kot oranžna revolucija, zaradi očitnih sleparij volitve razveljavilo in odredilo njihovo ponovitev. 27. decembra je Juščenko z 8 odstotki prednosti slavil zmago in napovedal začetek nove dobe. Njegov tekmec Janukovič se je sprva upiral, 31. decembra pa se je moral vdati, priznal je poraz in odstopil z mesta predsednika vlade. Juščenko je v pozdravnem nagovoru množici, ki se je kljub polarnemu mrazu zbrala v središču Kijeva, napovedal začetek velike demokracije. Iz vsega tega ni bilo nič. Juščenko se je kaj kmalu zapletel v polemiko s predsednico vlade Julijo Timošenko, ukrajinsko »železno damo«, namesto velikih reform se je država znašla v krogu korupcije, slabega vladanja, neučinkovitosti, razpada gospodarskega sistema, nenehne gospodarske krize; ne samo po lastni krivdi, kajti Rusija, ki si je medtem že opomogla iz krize, ki jo je zajela po razpadu Sovjetske zveze, Juš-čenkovi Ukrajini ni pomagala; nasprotno, načrtno jo je ovirala, začenši z vpra- šanjem dobave zemeljskega plina, ki jo je nekajkrat prekinila in tako pustila »na hladnem« tudi dobršen del Zahodne Evrope. Šlo je za jasno izkazovanje moči, za dokazovanje Juščenku, kdo dejansko vlada v tistem delu Evrope. Sam Juščenko pa pri vladanju ni bil učinkovit. Svoj mandat je začel z enim samim velikim ciljem, približevanjem Ukrajine Evropski uniji in zvezi NATO, vendar se temu cilju sploh ni približal. Zanemarjal pa je stanje v državi, kjer je naraščala revščina; namesto da bi se loteval teh vprašanj, je Juščenko opozarjal, da je bila v času Sovjetske zveze revščina večja, da je bilo takrat v Ukrajini stanje slabše. Ampak lačnim ljudem ni mogoče dopovedovati, da je bilo nekoč slabše. Tako je njegova zvezda zatonila in na tokratnih volitvah je prejel peščico glasov. Njegove cilje je v volilni kampanji tokrat zastavila Julija Timošenko, zelo spretna političarka, ki si je kaj kmalu pridobila naziv »železna dama«. Timo-šenkova je proevropsko usmerjena, vendar se je znala vedno pogovarjati tudi z Rusijo, tako da je celo ruski predsednik vlade Vladimir Putin dejal, da se je z njo mogoče pogovarjati. Sicer pa ima Timošenkova za seboj dolgo politično zgodovino. V času prosovjetske-ga predsednika Leonida Kučme je bila nekaj časa celo podpredsednica vlade, nakar so jo odstavili zaradi spora s samim Kučmo. Bila je obtožena poneverb in prekupčevanja s plinom, zaradi česar je bila tudi krajši čas v zaporu. V zaporu je bil tudi njen tedanji mož Aleksander. Na volitvah leta 2004 je Timošen-kova skočila na Juščenkov voz in postala je ena izmed velikih aktivistk oranžne revolucije. Njeno idilično razmerje z Juščenkom pa je bilo zelo kratko: kaj kmalu sta se sprla in to je seveda otežilo vladanje v Ukrajini: vse se je dogajalo v luči konflikta med predsednikom in premierko, ki je predsedniku stalno krčila manevrski prostor. Juščenko je počasi izginil tudi iz mednarodnega življenja in Ukrajino je utelešala Julija Ti-mošenko, blondinka z unačilno veliko kito na glavi, ki se, tako pravijo, nikamor ni premaknila brez osebne frizerke. Naj tu dodam kratek osebni spomin. Timošenkovo sem srečal v Bruslju v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Šlo je za rutinsko srečanje, preverjanje odnosov med Evropsko unijo in Ukrajino. Imel sem vtis nadvse ambiciozne, izredno hladne in preračunljive ženske, skoraj brezčustvene. Srečanja vrhunskih politikov so običajno prijateljska, vsaj navidezno prisrčna in (prav tako navidezno) zelo odkrita. Vedno vsebujejo tudi nekaj človeškega odnosa, nekaj nerutinske prijaznosti, ki iz politikov naredi ljudi, če lahko temu tako rečemo. Srečanje s Timošenkovo je bilo hladno, strogo birokratsko, in ukrajinska premierka se je obnašala vzvišeno, skoraj naduto. Prav nikogar ni očarala. Na njenem obrazu ni bilo najmanjšega znaka nasmeška, kaj šele prijaznosti. Pravzaprav je bila videti zelo režimska ... Na tistem sestanku o njeni proe-vropski naravnanosti ni bilo mogoče sklepati prav ničesar. Vedla se je, kot da bi ona naredila uslugo Evropski uniji in v tem je bila edinstvena. Za vse sestanke z vodstvom Eu je bilo namreč značilno zavzemanje za partnerstvo, saj je navsezadnje vselej šlo za denar, ki ga EU namenja partnerskim državam, neposredno ali v obliki raznih pogodb. Ti-mošenkove pa to ni ganilo. Vendar je treba v olajševalno okoliščino tudi povedati, da je Evropa po oranžni revoluciji dejansko zatajila. Juščenko je pričakoval, da bo v času svojega petletnega mandata prejela Ukrajina status kandidatke ali vsaj pridružene članice. To se ni zgodilo. Po veliki širitvi leta 2004 se je Evropska unija nekako zaprla vase in za države, ki so trkale na njena vrata, ni imela veliko posluha. Tako sta Ukrajina in Gruzija ostali nekako pred vrati (poleg seveda nekaterih držav Zahodnega Balkana, ampak tam so bili razlogi drugačni). Res je sicer, da je imela Ukrajina veliko problemov, od stopnje razvitosti do korupcije, prav tako pa je res, da tudi Evropska unija ni izpolnila pričakovanj. Njena politika je bila nedorečena, razhajanja med državami članicami so vplivala tudi na odnos do Ukrajine, še zlasti pa je bil ši-ritveni šok leta 2004 tolikšen, da je Zahodni Evropi upadla volja do novih širitev. »Nekoč se bo treba ustaviti,« je bilo geslo, ki ga je bilo večkrat slišati v Bruslju; tudi takratni predsednik Evropskem komisije Romano Prodi ga je uporabil, očitno z namenom, da pomiri države članice: stare članice, ki v širitvi vidijo predvsem strošek, in nove članice, ki so v novih širitvah videle predvsem zmanjšanje prilivov v lastne blagajne. In tako se je štiri leta Ukrajina ukvarjala sama s seboj, nekdanja koalicija, ki sta jo vodila Juščenko in Timo- šenkova, je razpadla, oba liderja pa sta postala smrtna sovražnika. Prevladala je Timošenkova, ki si je na poziciji predsednice vlade utrdila oblast in se predstavila na letošnjih volitvah kot kandidatka za nasledstvo Juščenka. Vendar ji to ni uspelo; ni ji pomagala niti obljuba, da si bo prizadevala za izboljšanje odnosov z Rusijo; slednja samo potrjuje njeno politično spretnost in neskončno prilagodljivost. Zmagal je Januko-vič, človek, ki je bil vseskozi zvest Moskvi (o njem pravijo, da je pripadal sovjetski tajni policiji KGB) in je volivcem ponudil alternativo: s politiko odprtosti do Zahoda se je stanje v Ukrajini poslabšalo, zavezništvo z Rusijo pa ji odpira nove perspektive. In zagotovo ni naključje, da je ruski predsednik Med-vedjev že po prvem krogu volitev poslal v Kijev veleposlanika, na mesto, ki je bilo dalj časa izpraznjeno, kajti ruski predsednik v Ukrajino ni napotil veleposlanika, dokler je bil predsednik Juščenko, kateremu je Moskva očitala izrazito protirusko politiko. In Janukovič ni zatajil: njegova prva odločitev, še preden je bil volilni rezultat uradno potrjen, je zadevala prav zvezo NATO: vanjo Ukrajina ne bi hitro vstopala, poleg tega pa bi lahko podaljšala pogodbo z Rusijo za uporabo oporišča ruske črnomorske vojne mornarica na polotoku Krimu. Glede prihodnjih vojaških zavezništev pa je Janukovič mnenja, da je za Ukrajino zanimiv predvsem ruski predlog o novi evropski varnostni strukturi. Nobenega presenečenja torej ni, da je ruski predsednik Medvedjev Ja-nukoviču čestital in mu želel uspešno delo, v Washingtonu pa so samo ugotovili, da so bile volitve redno izpeljane in s tem dali razumeti, da Timošenko-va z morebitnimi pobudami za razveljavitev volitev ne more računati na podporo ZDA. Navsezadnje onstran luže nimajo nobenega razloga, da bi ji zaupali. Drugi krog volitev v Ukrajini je potekal 7. februarja. Tri dni prej je minilo natanko 65 let od sporazuma na Jalti, kjer so se Churchill, Roosevelt in Stalin dogovorili o delitvi sveta po koncu druge svetovne vojne. ZDA in Sovjetska zvezan sta prevzeli vso oblast v svetu, ki sta si ga razdelili na dva bloka; velesili sta po mili volji upravljali vsaka svoj del sveta. Padec berlinskega zidu leta 1989 je dejansko izničil sporazum v Jalti; z razpadom Sovjetske zveze se je znašla Rusija v velikih gospodarskih in političnih težavah in dolgo je bilo videti, da ostajajo ZDA dejansko edina velesila. Rusija pa si je s Putinom močno opomogla, pa tudi gospodarski vzpon Kitajske je prispeval k vzpostavitvi novih ravnovesij. V Evropi je morala Rusija pristati na izgubo vzhodnoevropskih držav in treh pribaltskih držav, vendar se ni pripravljena odpovedati vplivu na Ukrajino in na Zakavkazje. Poleti 2008 je z dejansko zasedbo Južne Osetije in Abhazije pokazala zobe Gruziji, ki je sedaj ozemeljsko zelo okrnjena, sedaj pa ji je uspel velik podvig, volilna zmaga Ja-nukoviča v Ukrajini. Lahko bi rekli, da so tu meje nove Jalte: kar je Zahod pridobil, si bo seveda ohranil, na nove države (in torej nove trge) pa očitno vsaj zaenkrat ne more računati. Odprto ostaja vprašanje Zahodnega Balkana. Rusija tu ne bo odnehala. Mislimo predvsem na Srbijo, ki se ne namerava vključiti v zvezo NATO (navsezadnje so jo v prejšnjem desetletju napadla Natova letala), zaenkrat pa se ogreva za Evropsko unijo, ampak v Bruslju za to ni velikega navdušenja oziroma se jim glede tega ne mudi. To pa je, z vidika Evropske unije in zahodnega zavezništva, velika napaka. Zgodovina se sicer ne ponavlja, vendar ni odveč, če se spomnimo, da je prva svetovna vojna, ki je bila izvor vseh tragedij dvajsetega stoletja na stari celini, izbruhnila prav tam, ker so prav na zahodnem Balkanu trčili veliki mednarodni interesi, ki so sprožili usodno iskro. 1 6 Nedelja, 21. februarja 2010 Učenci COŠ Stanko Gruden iz Šempolaja Dom CŠOD Trilobit pri Jesenicah Učenci četrtega in petega razreda osnovne šole iz Šempolaja smo v spremstvu učiteljic preživeli res lep teden v Šoli v naravi. NEDELJSKE TEME / DOM TRILOBIT Dom Trilobit leži na pobočju Karavank, na bregu manjšega jezerca, ob stari hidroelektrarni Javorniški Rovt. Obdajajo ga gozdovi in gorski pašniki. V zimskem času je vsa okolica pobeljena s snegom. Iz doma se lahko odpravimo na sprehod v sosednje doline ali pa se povzpnemo na bližje vrhove : Medji dol, Belščica, Golica, Stol, Ajdna. Po jezercu pa lahko zaveslamo v kanujih. Ob domu so igrišča za športno razgibavanje in plezalna stena. V PRAVO SMER DOM TRILOBIT IGRE IN ZABAVA Najbolj zabavni so bli večeri. Učitelji so nam pripravljali vedno nova presenečenja. V večnamenskem prostoru doma smo se lahko naigrali skupaj z učenci osnovne šole Blanca iz občine Sevnica. Bili so zelo prijazni in simpatični. V četrtek zvečer se je dom spremenil v pravi disko-klub in vsi skupaj smo plesali skoraj do polnoči. MALO SE MORAMO OHLADITI HIŠNI RED Vsak dan sta bila dežurna dva dečka in dve deklici: morali so pripraviti in pospraviti mize v jedilnici. Vsi smo komaj čakali, da bomo na vrsti in vse, kar so nam kuharji skuhali, je bilo odlično. Spali smo v dveh večjih sobah: v eni deklice v drugi pa dečki: Postelje smo si pospravljali sami. Izbrali smo si tudi vsak svoj znak, ga narisali in obesili na vrata: deklice smo bile Najlepše pingvinčke, fantje pa Ledeni krokodili. KAJ NAS ŠE ČAKA? VSI SKUPAJ VESELO SMU Smučali smov dveh skupinah z uč teden smo imeli krasno vreme. Sp ustavili smo se le, ko je bil čas za m OKOVJE MORAMO PRAVILNO ČAS JE ZA MALICO ČEZ DRN IN STRN / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 21. februarja 2010 15 ČANJE iteljema Jožetom in Tomažem. Ves uščali smo se po različnih progah, nalico. NASTAVITI DEJAVNOSTI Popoldne skoraj ni bilo časa za počitek: geologija Alp, učna pot skozi Zoisov park z rastlinstvom alpskega sveta, večerni pohodi z orientacijo po zvezdah. Spoznavali smo vodne živali, njihovo prehranjevanje in razmnoževanje. Ogledali smo si tretjo najstarejšo hidroelektrarno v Sloveniji: Ja-vorniški Rovt. Izdelovali smo tudi majhne trilobite iz mavca. TRILOBITI: VEČJI IN MANJŠI KDO SE SKRIVA ZA TRILOBITOM? ŠOLA V NARAVI Pedagoški vodja doma gospod Matej Božič je za nas pripravil zanimiv program. Vsak dan smo se odpeljali na smučanje v Kranjsko Goro. Popoldne pa smo imeli različne dejavosti z učitelji Matejem,Tomažem, Rokom, Ireno. SE LAHKO MALO USTAVIMO? NAJLEPŠI TRENUTKI Med telovadbo je učitelj vrtel vrvico. Mi smo skakali visoko v zrak in se smejali. (Eva) Učitelj Jože je bil z nami vsak dan na smučanju v Kranjski Gori. Bil je zelo simpatičen, ves čas se je šalil. Večkrat je iz žepa potegnil tri pisane kroglice in jih metal v zrak kot pravi žongler. (Soraya) Učitelj Tomaž nam je razkazal fosile. Trilobiti ali trokrparji so živeli v morju pred približno 300 milijoni let. Bili so nekoliko podobni današnjim sipam in jih je bilo več vrst: od zelo majhnih 0,5 mm, do večjih: lahko so dosegli tudi skoraj en meter. Dom je dobil ime po trilobitih, ker so veliko njihovih fosilov našli v bližnji okolici. (Matija) Najlepše je bilo, ko smo z učiteljico Ireno v laboratoriju vlivali obeske iz mavca. Najprej smo si pripravili mavec in ga zlili v kalup, nato smo počakali, da se posuši. Izdelali smo školjke, polže in trilobite. Zvečer smo jih še pobarvali. (Shari) Med sprehodom po gozdu smo pri izviru pokusili vodo. Bila je čista in zelo mrzla. (Helena) Jezero je bilo prozorno in v njem so se odsevale zasnežene smreke. Na robu je bilo zmrznjeno. Učitelj Tomaž nam je dovolil, da smo se malo podrsali po ledu, kjer je bila skorja debelejša. (Gaja) ^ Učitelj Matej nam je govoril o ribištvu. Povedal je, da v jezeru ob domu lovijo postrvi, a jih potem spet izpustijo. Pokazal nam je različne ribiške muhe in razložil nam je, ' i kako se jih izdela: eno je tudi naredil za 'J nas. (Sofia) «t Na večer pred odhodom smo plesali v disko klubu. Deklice smo se "naštimale" in potem smo šle. Tam je bil tudi neki fant, kije bil všeč vsem nam: bil je malo starejši od nas. (Karol) Ko sem se igral v snegu, sem zgradil tunele in ce-stice po katerih sem spuščal snežne kepe. (Raffaele) Odpeljali smo se s sedežnico iz Dolenčevega ruta, ko smo prišli na vrh, smo se na vso moč spustili v dolino. (Marko) Najlepše je bilo, ko smo se z avtobusom peljali na smučišče. Tam smo smučali štiri ure in se nismo naveličali. (Ivan) \ domov. (Ivana) Najlepših trenutkov je bilo zelo dosti in vsi so mi bili zelo všeč. Vsak dan se je zgodilo kaj lepega in ves čas sem se ^ zelo zabavala. (Mara) . fe Bil je zadnji dan. Bila sem razburjena in trudna, ker smo prejšnji večer plesali v disku. Po kosilu smo končno šli M & Jaz nisem mogel smučati, ker sem si zlomil ključnico, zato sem hodil z učiteljico na sprehode po snegu. Najlepši trenutki so bili, ko sem na zasneženem travniku risal risbe v sneg, ki se je bleščal v soncu. Tisti večer ko je bil ples, sem plesal, tudi če sem imel zlomljeno ključnico. (Ruben) 1 6 Nedelja, 21. februarja 2010 NEDELJSKE TEME Kemična analiza tal uporabniku omogoča, da se odloči za gospodarno gnojenje, s tem pa vpliva na višino pridelka, torej na ekonomsko donosno pridelavo, posredno pa tudi varuje okolje, saj s pravilnim odmerjanjem gnojil preprečuje onesnaževanje zemlje, zraka in vode. OPRAVILO, KI JE ZA DOBER PRIDELEK VSE POMEMBNEJŠE Pomen kemične analize tal Svetovalna služba Kmečke zveze / S čedajsko Kmečko zvezo na sejem »Projekt ogenj« Kmečka zveza iz Čedada prireja v soboto 27. februarja izlet v Verono na ogled sejma »Projekt ogenj - Progetto fuoco«. Sejem je namenjen prikazu najsodobnejših dosežkov iz področja opreme za ogrevanje (peči, termodimniki, vzidane kuhinje ipd.) ter tehologije za ogrevanje z biomasami (sekanci, pellet, kurilna drva ipd.) Izlet bo potekal po sledečem programu: 6:30 - Odhod iz Špetra 6:45 - Čedad (pred bivšo železniško postajo) 10:00 - Prihod v Verono in ogled sejma »Projekt ogenj« 16:00 - Odhod iz Verone 18:00 - Večerja na kmečkem turizmu v Castelfranco Veneto 22:00 - Povratek v Špeter Cena izleta, ki vključuje stroške za avtobus, večerjo in vstopnino na sejem, je 35€. Za vpis in dodatne informacije zainteresirani lahko kličejo vsak dan od 8.30 do 12. ure na Kmečko zvezo v Čedadu na tel. številko 0432 703119. Vabilo na prikaz rezi oljk Svetovalna služba Kmečke zveze obvešča člane, da prireja ustanova Er-sa dne 24. februarja v Miljah na kmetijskem posestvu Scheriani Fabiana -Darsella S.Bartolomeo, 20 - srečanje o oljki s sledečim programom: oljkarstvo v naši deželi (ob 9.30) ter praktični prikaz rezi oljčnih dreves (ob 11. uri). Predavala bosta področna strokovnjaka Ennio Scorbolo, strokovnjak Erse ter agronom Paolo Parmeggiani. Podobna srečanja bodo tudi na sledečih sedežih: 27. februarja ob 9.uri - Koprivno - Capriva del Friuli, v občinski dvorani in Vili Russiz 3. marca ob 9.00 uri - Čedad, kmetijski zavod Itas, ulica Istituto Tecnico Agrario, 42 Tla so eden najpomembnejših naravnih virov, ki žal zelo počasi nastaja, lahko pa se zelo hitro uniči. Najpomembnejša vloga tal je oskrbovanje rastlin z vodo, zrakom in hranilnimi snovmi, kar rastlinam omogoča tvorbo organskih snovi s fotosintezo. To pomeni, da tla zagotavljajo rastlinam razmere za nemoteno rast. Ker so rastline poglavitni izvor hrane za živali in človeka, so tla nujna za obstanek človeštva. Zato jih je treba skrbno varovati in z gnojenjem povečevati njihovo rodovitnost. Da bi pravilno gnojili kmetijske kulture, moramo poznati fizikalne in kemične lastnosti tal. S kemično kontrolo tal spoznavamo, da je analiza tal v resnici nujna za sodobno kmetovanje. Za izdelavo kemične analize se uporabljajo vzorci tal s terena, na katerem nameravamo pridelovati. Natančnost analize je odvisna od jemanja vzorca tal. Vzorci, katerih teža naj bo približno enaka, se jemljejo na različnih globinah, odvisno od rastlin, za katere opravljamo kemično analizo. Če pripravlajamo večletni nasad, se jemljejo vzorci z dveh ali treh globin, 0-30cm, 30-60cm in 60-90cm, za poljščine in vrtnine z globine 30cm, za travnike in pašnike pa jemljemo vzorce z globine 10cm. Vzorci se jemlejo s sondo ali lopato za prekopavanje. Velikost parcele, s katere se jemljejo vzorci, je odvisna od njene enotnosti, povprečno pa naj ne presega 1 hektar. Če je parcela sestavlejna iz kemično nehomogenih tal, se za vsak homogen del parcele pripravi posamezen povprečen vzorec na način, ki ga navajamo v nadalejvanju. Najugodnejši čas za jemanje vzorcev je tedaj, ko so tla prosta, tj. po žetvi pa do priprave tal za naslednji posevek, vsekakor pa pred naslednjim gnojenjem. Vsak povprečni vzorec je sestavljen iz večjega števila, najpogosteje iz 20-25 posameznih vzorcev, enakomerno vzetih po celotni površini parcele, s katere jemljemo povprečni vzorec. Zbrane vzorce dobro premešamo, potem pa vzamemo četrtino vzorca, približno dva kilograma prsti, ga damo v vrečko, označimo s potrebnimi podatki in pošljemo v analizo. Med podatki moramo navesti tudi namembnost analize. S kemično analizo lahko dobimo celo vrsto podatkov, od kislosti tal, vsebnosti makro- in mikro-hranil, vsebnosti organske snovi v tleh, skupnega CaCO3 idr. Osnovni parametri, ki jih dobimo s kemično analizo tal, z njihovo pomočjo pa se izdela priporočilo za gnojenje, so: • klislost tal (pH), pomembna lastnost, ker vpliva na življenske funkcije rastlin in mikro-organizmov, prav tako pa tudi na celo vrsto fizikalno-kemičnih procesov v tleh; • vsebnost topnega (rastlini dostopnega), fiziološko aktivnega fosforja in kalija, izraženega mg/1kg tal. Fosfor in kalij sta poleg dušika najpomembnejša biogena elementa; • vsebnost magnezija, ki je naših tleh ne- malokrat prisoten v prenizkih količinah in je tudi zelo pomemben biogen element; • vsebnost mikroelementov (železo, cink, baker, bor), ki imajo nenadomestljivo vlogo za pravilno rast kmetijskih kultur; • vsebnost humusa v tleh v odstotkih, hu- mus pa se vzdržuje s poglavitnim oskrbovalcem, dušikom. Seveda pa je treba upoštevati, da se sprošča dušik iz humusa počasi, kako pa bo potekala mineralizacija, je odvisno od vrste humusa, mikrobiološke dejavnosti in vrste drugih pogojev. NALOGE KEMIČNE ANALIZE TAL SO: • določiti raven hranil, ki so na voljo ali ki jih je treba vnesti v tla; • predvideti povečanje pridelkov in pri- dobitnost gnojenja; • preračunati vnos gnojil za predvide- no kmetijsko kulturo; • presoditi, koliko so rastline oskrbljene s posameznim hranilnim elementom, ter narediti načrt dodajanja. Iz vsega povedanega izhaja, da kemična analiza uporabniku omogoča, da se odloči za gospodarno gnojenje, s tem pa vpliva na višino pridelka, torej na ekonomsko donosno pridelavo, posredno pa tudi varuje okolje, saj s pravilnim odmerjanjem gnojil preprečuje onesnaževanje zemlje, zraka in vode. STROKOVNI NASVETI Priprava zemljišča za nov vinograd Če imamo namen pomladi saditi nove trte, je sedaj čas, da uredimo zemljišče za nov vinograd. Najprej moramo izbrati čim bolj sončno lego, upoštevati moramo mikroklimo, tla in nagnjenost zemljišča. V primeru pobočja izberemo sončno in južno stran. Upoštevati moramo tudi, da bomo v vinograd z lahkoto prišli s stroji, urediti moramo poti in olajšati dostop. Nato zemljišče počistimo, odstranimo morebitno grmovje in kamenje. Če je zemljišče prej gostilo star vinograd, so lahko na starih koreninah prisotni virusi, nematode ali drugi prenašalci bolezni. Za tako zemljišče je najbolje, da nekaj let počiva. Če je zemljišče nagnjeno, ga moramo najprej zravnati ali na bolj nagnjenih mestih urediti terase. Paziti moramo, da ne delamo večjih premikov, da ne bi prišla na površje zemlja iz globine, ki ji pravimo mrtvica. Najbolje je, da najprej umaknemo zgornji del rodovitne prsti in po končanem premiku vrnemo prst na svoje mesto. Pred rigolanjem ali globokim oranjem založno gnojimo. Vedno je pred tem priporočljiva analiza tal. Tla bodo namreč gostovala trte vrsto let, zato je zelo važno, da pred sajenjem spoznamo stanje naše zemlje, da jo lahko izboljšamo. Pozneje ukrepati je pač veliko težje. Na hektar površine vzamemo 10- 15 vzorcev tal. Vzorce za analizo tal odvzamemo čim več časa po zadnjem gnojenju. Iz rezultatov analize izberemo veliko informacij, ki jih najbolje razberemo s pomočjo strokovnjaka. Med drugim razberemo količino gnojil za založno gnojenje. Pri trti je zelo važno tudi razmerje med kalcijem, magnezijem in kalijem. To je važno predvsem na kraški planoti, kjer je kalcija včasih preveč in ovira normalno asimilacijo ostalih elementov. Založno gnojimo s fosforjem, kalijem in organsko snovjo. Če analize nimamo, zelo okvirno gnojimo s 200 do 300 kg/ha čistega fosforja in 400 do 800 kg/ha čistega kalija. Pri nas gnojimo tudi s 50 do 200 kg/ha čistega magnezija in z borom. Po možnosti pognojimo tudi z 500 do 600 stotov/ha zrelega hlevskega gnoja. Po založnem gnojenju sledi rigolanje. To je zelo pomembno opravilo, ki ima učinek na trte več let. Globina rigolanja je odvisna od vrste tal, podnebja in nagiba zemljišča. Dobro je, da rigolamo kakih 80 cm globoko. V naših krajih so tla v veliko krajih bogata s kamenjem. Lahko tudi bolj površno orjemo in rahljamo. Na ta način obračamo le površinsko plast zemlje, globljo, mrtvico, pa jo le rahljamo. Pred sajenjem zemljo po potrebi še rahljamo, postavimo količke, odločimo vrste in pripravimo sa- dilne jame. Najbolje je, da vrste v naših krajih potekajo v smeri sever-jug, da imajo trte čim več sonca. Če pa to ni mogoče in smo primorani saditi vrste v smer vzhod-zahod, naj bodo medvrstne razdalje nekoliko večje zaradi boljše osvetlitve. Če pa je teren precej izpostavljen burji, vrste usmerimo v smer burje. V tej fazi moramo imeti že jasno idejo, kakšno vzgojno obliko in sadilno razdaljo bomo izbrali. Pomisliti moramo, da čim višje je število trt na hektar, večja je kompetitivnost za vodo in hranilne snovi, korenine se v zemlji bolj razširijo, listja je manj, tudi akumulacija sladkorjev v jagodah je večja, skratka, višja je kakovost. Gostota sajenja pa je odvisna tudi od drugih dejavnikov, kot na primer od vina, ki si ga želimo, od podnebja, tal, podlage, sorte, mehanizacije. Zelo važno je tudi, da izberemo primerno podlago. Nato pripravimo sadilne jame. Koreninam lahko porežemo konice, odstranimo tudi slabe in suhe korenine. Zemlja naj ne bo presuha. V tem primeru sadike pomočimo v vodo za kake pol ure, takoj po sajenju pa sadike še nekoliko zalijemo. Cepilna točka naj bo vsaj 5 cm nad zemljo. V sadilne jame nanesemo nekaj gnojil. Pri sajenju pazimo, da korenine ne pridejo direktno v stik z gnojili. Pred sa- jenjem postavimo tudi kole iz žice. Lahko postavimo tudi takoj potem, a vendar preden trta požene, da ne bi ranili poganjkov. Koli so lahko iz lesa, cementa, jekla ali drugih kovin. Leseni koli so razmeroma lahki, trajajo pa manj časa. Da jim podaljšamo trajnost, kole olupimo in konice potopimo v 5 - 8 odstotno raztopino bakrovega sulfata. Tako pustimo 6 - 7 dni, nakar jih dobro posušimo. Koli iz cementa so pa veliko bolj trajni, imajo dobro ceno, so pa precej bolj težki. Novejši so kovinski koli. Obstajajo tudi plastični koli. Kole vstavimo v zemljo kakih 80 cm. Koli na koncu vrst naj bodo močnejši in diagonalno nagnjeni proti zunanjosti. V vrsti jih postavimo v razdaljo 4 do 6 m, odvisno od vzgojne oblike. Ob vsaki trti postavimo tudi trs, ki služi rastlini kot opora v naslednjih letih, dokler se steblo ne opomore. V zadnjih časih se uporablja tudi železno oporo, ki je veliko bolj trajna. Prav tako lahko izbiramo med različnimi žicami, ki so lahko iz pocinkanega železa, take, ki vsebujejo tudi aluminij in pa žice iz nerjavečega jekla. Slednje so bolj trajne, se zelo malo nategujejo, a so tudi dražje. V prodaji dobimo tudi plastične žice. Magda Šturman / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 21. februarja 2010 17 Na slikah: Pod naslovom; Koroški Slovenci so vprašanje dvojezičnih napisov izpostavili že leta 2006 v Evropskem parlamentu Spodaj: palača Sveta Evrope v Strasbourgu Desno: Boris Cilevičs POROČEVALEC BORIS CILEVIČS JE OBISKAL TUDI KOROŠKO Vprašanje dvojezičnih napisov v ospredju osnutka dokumenta parlamentarcev Sveta Evrope Bojan Brezigar Pred kratkim, natanko 20. januarja letos, je parlamentarna skupščina Sveta Evrope objavila obširno poročilo o zaščiti manjšin v Evropi. Pripravil ga je latvijski socialistični poslanec Boris Ci-levičs, znan dolgoletni zagovornik manjšinskih pravic (sam pripada ruski manjšini v Latviji) v svoji državi in drugod po Evropi ter nosilec spletne informacijske mreže Minelres, ki tedensko objavlja informacije o manjšinah v Evropi. Poročilo vsebuje tudi obširno oceno stanja manjšin v Avstriji, čemur namenja celih 14 odstavkov. Cilevičs je namreč med pripravami obiskal tudi Koroško in Avstrijo, kjer se je seznanil z vprašanji manjšin na splohin specifično s problemi slovenske manjšine. Med dvodnevnim obiskom, 9. in 10. junija 2008, je prvi dan obiskal Koroško, kjer se je najprej sešel s predstavnikoma socialistične stranke Petrom Kaiserjem in Ano Blatnik, nato se je pogovarjal s predstavniki slovenske manjšine (srečanja so se udeležili Marjan Pipp, Marjan Sturm, Joža Habernik, Janko Kulmesh in Anton Rosenzopf-Jank), predstavniki deželne vlade pa predstavnika Sveta Evrope niso hoteli sprejeti. Naslednjega dne pa je Cilevičs na Dunaju, poleg predstavnikov češke, slovaške in hrvaške manjšine srečal podpredsednico ustavnega sodišče Brigitte Bierlein, varuhinjo pravic Terezijo Stojsits, vodjo ustavne službe pri uradu zveznega kanclerja Georga Lienbacherja, odgovorno za manjšine pri uradu zveznega kanclerja Christo Achleitner ter ugledna pravnika Dietra Kolonovitsa in Hannesa Tretterja. Ta srečanja so bila osnova za poročilo, ki ga je sprejel odbor za pravne zadeve in člove- kove pravice ter ga bodo sedaj predali v obravnavo plenarnemu zasedanju parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Članica odbora za pravne zadeve in človekove pravice je tudi slovenska poslanka Darja Lavtižar Bebler, ki pa se zasedanja, na katerem so sprejeli to poročilo, ni udeležila. Avstrija preganja diskriminacijo Del poročila, ki zadeva Avstrijo, se začenja z ugotovitvijo, da je okvirna zakonodaja v zvezi z zaščito manjšin v Avstriji dobro razvita ter da je Avstrija sprejela predvsem ukrepe za boj proti diskriminaciji, tako na zvezni ravni kot na ravni posameznih zveznih dežel. Avstrija preganja di-skriminacijo,tudi glede na etnično pripadnost; država je tudi sprejela vrsto ukrepov v zvezi z integracijo priseljencev in z utrjevanjem medkulturnega dialoga v družbi. Sprejeti so bili tudi ukrepi za ohranjevanje kulturne dediščine slovenske manjšine na Štajerskem ter za izboljšanje sistema dvojezičnega pouka na Koroškem in na Gradiščanskem. Nova zakonodaja o avstrijski radiotelevizijski hiši ORF daje večje možnosti za sporede v jezikih manjšin ter omogoča tudi kakovostne čezmejne projekte. Vse to je zapisano tudi v poročilu, ki ga je posvetovalni odbor Sveta Evrope objavil v zvezi z izvajanjem Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin v Avstriji. Vendar to poročilo vsebuje tudi opozorilo, da je izvajanje manjšinske zakonodaje v Avstriji pomanjkljivo tako na zvezni kot tudi na krajevni ravni, še zlasti glede na rabo jezika manjšin v odnosu z oblastmi in na dvojezične napise. Kaj je ugotovil Boris Cilevičs Latvijski poslanec med svoje ugotovitve na prvo mesto postavlja dejstvo, da ga na Koroškem, kamor se je podal predvsem z namenom, da ugotovi, kakšno je stanje glede postavljanja dvojezičnih napisov, kljub večkratni zahtevi ni hotel sprejeti noben uradni predstavnik koroške deželne vlade. Pri tem opozarja, da je bilo prav vprašanje dvojezičnih napisov postavljeno kot problematična točka poročila posvetovalnega odbora Sveta Evrope za izvajanje Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin in poročila visokega komi- sarja Sveta Evrope za človekove pravice o Avstriji. To vprašanje je postalo pereče z objavo razsodbe ustavnega sodišča z dne 13. decembra 2001, ki so jo potrdile tudi kasnejše razsodbe tega sodišča. V njih je zapisano, da ima slovenska manjšina pravico do dvojezičnih napisov v krajih, kjer šteje najmanj 10 odstotkov prebivalcev. »Pred kratkim preminuli koroški deželni glavar je kritiziral to razsodbo in tako odločitev ustavnega sodišča z dne 13. decembra 2001 ni bila izvršena,« je v svojem poročilu napisal Cilevičs. Cilevičs je to vprašanje sprožil na srečanju s predstavnico ustavnega sodišča na Dunaju. Na neizvajanje teh razsodb so predstavniki Sveta Evrope že večkrat opozorili, nazadnje je to storil odbor ministrov Sveta Evrope 11. junija 2008. »Kljub temu so moji sogovorniki na uradu zveznega kanclerja trdili, da je bila vsaka posamezna razsodba tudi izvedena,« je zapisal lat-vijski poslanec v svojem poročilu. Tu vsebuje poročilo nujno pojasnilo, da zadevajo razsodbe ustavnega sodišča posamezne primere, ki pa jih je mogoče posplošiti na celotno območje, na katerem živi manjšina. Tega pa avstrijske oblasti niso naredile. To pa po oceni Cilevičsa kaže na dejstvo, da ne gre za razpravo o problemu samem, ampak o tem , v koliko krajih naj bi namestili dvojezične napise; po oceni slovenske manjšine bi jih morali namestiti v najmanj 200 krajih. Med politiko in pravno državo Po mnenju latvijskega poslanca zadeva neizvajanje razsodb ustavnega sodišča s strani koroških oblasti samo bistvo pravne države, vendar so ga številni sogovorniki opozorili, da je vprašanje tudi politično, tesno povezano z osebnostjo preminulega koroškega deželnega glavarja. Kar nekaj politikov se je ukvarjalo s tem vprašanjem, vendar so vselej ugotovili, da ni politične volje, da se to vprašanje tudi reši enkrat za vselej. To seveda kaže tudi na težave, ki lahko nastanejo v zvezni strukturi, v kateri je delitev pristojnosti zelo kompleksna in kjer država dolga leta ne more premostiti blokade, ki obstaja na deželni ravni. Tu Cilevičs v celoti navaja odstavek, ki ga je v zvezi s tem vprašanjem v dokument o izvajanju Okvirne konvencije za zaščito narodnih sprejel svet ministrov Sveta Evrope: »Določilo ustavnega sodišča z dne 13. decembra 2001 o dvojezičnih krajevnih napisih bo treba še izvajati. Nerešeno vprašanje dvojezičnih napisov na Koroškem ustvarja ozračje, ki ne vodi h harmoničnim odnosom in ki lahko ogroža dejansko uveljavljanje drugih pravic pripadnikov narodnih manjšin. Na Koroškem in na Gradiščan-skem še vedno obstajajo ovire za celovito izvajanje zakonodaje o rabi jezikov manjšin v odnosu z oblastmi.« Avstrija naj izpolni mednarodne obveze V tem kontekstu je potrebno poudariti, da je Avstrija že leta 1998 pristopila k Okvirni konvenciji za zašči- to narodnih manjšin (in tudi k Evropski listini o regionalnih ali manjšinskih jezikih). To pomeni, da bi morala v dobri veri izvajati določila te konvencije, v duhu razumevanja in strpnosti ter v skladu z načeli dobrega sosedstva, prijateljskih odnosov in sodelovanja med državami, kot to določa 2. člen konvencije. Zato je treba to vprašanje rešiti čimprej, v korist vseh, ki jih zadeva. Nekateri sogovorniki so ocenili, da bi bilo to možno s posebnim zakonom, ki bi določal, kje in kako bodo nameščene dvojezične table. Kljub navedenim težavam na Koroškem so številni sogovorniki, tako kot tudi sam Odbor ministrov Sveta Evrope, tudi pozvali k ustreznemu razvoju enovitega sistema dvojezičnega šolstva na Koroškem in na Gradiš-čanskem, kjer se, kot je bilo povedano, k dvojezičnemu pouku prijavlja čedalje večje število otrok. »To tudi jasno kaže na dejstvo, da je mogoče v isti regiji poleg težav najti tudi primere dobre prakse,« zaključuje Cilevičs svoje poglavje o stanju v Avstriji. V poročilu tudi slovaški zakon o jeziku Sicer pa se Cilevičs v svojem poročilu dotika tudi številnih drugih vprašanj. Med temi je treba še zlasti omeniti slovaški zakon o jeziku, ki ga je slovaški parlament sprejel lansko leto in je začel veljati 1. septembra 2009. Namen tega zakona - pravzaprav gre za amandma k obstoječi zakonodaji -naj bi bil krepitev slovaškega jezika, vendar nekatera določila, še zlasti določilo glede sankcij, zelo skrbijo pripadnike manjšin, predvsem madžarske manjšine. Visoki komisar OVSE za človekove pravice je ugotovil, da zakon načeloma ne krši človekovih pravic, njegovo neprimerno izvajanje pa bi lahko bilo kočljivo; zato je slovaške oblasti pozval, naj zakon previsno izvajajo, da ne bi prišlo do kršitve mednarodnih načel o človekovih pravicah. Pomembno pa je, da je visoki komisar OVSE v istem dokumentu opozoril na pomanjkanje celovite zakonodaje o pravicah manjšin na Slovaškem in je dejal, da bi moral biti novi zakon o slovaškem jeziku primerna iztočnica za sprejem celovite manjšinske zakonodaje v tej državi. Cilevičs pa v zvezi s tem še opozarja, da so slovaške oblasti dolžne izpolnjevati mednarodne obveze , ki so jih sprejele z ratifikacijo mednarodnih dokumentov, ne glede na vprašanje, kakšna koalicija vlada državi. Št. 82 i.podlistek . M. qorica§ssorq.eu v- ££ « M-mi.V-.Kl -^H.uHrnf; 21. 2. 2010 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Slovenski kulturni klub: literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade Pod okriljem Slovenske prosvete iz Trsta že več kot pol stoletja deluje mladinska organizacija Slovenski kulturni klub, ki združuje višješolce in ima - kot pove že samo ime - cilj širitev zanima- uspešno razstavlja ali objavlja svoja literarna dela. Ker je pojem »mladi« precej neopredeljen, je Skk, skupaj s starejšim »bratom« MOSPom, v katerega se klubovci vključijo, ko zapustijo višjo šolo, določil kot mejo 25. leto starosti. Oblika in tema izdelkov sta svobodna, vendar organizatorji ponujajo kot sugestijo verz ali stavek iz del umetnika, ki se ga tisto leto posebej spominjamo zaradi kake okrogle obletnice. Letos je to Ciril Kosmač (ob 100-letnici rojstva), izbrani stavek pa se glasi »Zvok trobente plava skozi gozd. Kakor vzdih. Kakor stok.« Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti in izročeni ali poslani na naslov »Skk-MOSP -Natečaj - ul.Doni-zetti, 3 - 34133, Trst, do ponedeljka, 15. marca. Prispevke bodo ocenile posebne komisije. Trije prvo-uvrščeni bodo prejeli denarno nagrado, medtem ko bodo ostali nagrajenci dobili darilne in knjižne nagrade. Vsa boljša dela bodo objavljena v Rasti, mladinski prilogi Mladike. Razstava, recital del in nagrajevanje mladih umetnikov pa bo konec marca v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti,3. nja za kulturo in spodbujanje ustvarjalnosti med mladimi. Ena od tradicionalnih pobud SKK-ja je tudi vsakoletni literarni, likovni in fotografski natečaj, ki ga za mlade razpisuje ob dnevu slovenske kulture. Ta pomembna pobuda vzpodbuja umetniško ustvarjalnost pri mladih in jim daje možnost, da se pomerijo med seboj in sami sebi dokažejo, da so sposobni nadaljevati svojo ustvarjalno pot. Tega se zavedajo tudi profesorji tako na Tržaškem kot na Goriškem in večkrat spodbujajo svoje učence, naj pripravijo kaj za natečaj. Marsikateri nagrajenec iz dolge zgodovine natečaja (npr. Matejka Grgič, David Bandelj, Štefan Turk, Rado Jagodic) se je pozneje res odločil, da izpopolni svoj talent, in zdaj V MePZ »Rupa-Peč«: 75-let zvestobe slovenski zborovski tradiciji V MePZ "Rupa-Peč" pojejo vašča-ni Rupe, Peči ter prijatelji iz raznih slovenskih vasi goriške pokrajine; združuje jih veselje do petja in ljubezen do slovenskih tradicij. Ustanovitelj Mešanega pevskega zbora "Rupa-Peč" je domačin Janez Pav-letič, ki je od leta 1934 vodil cerkveno petje v domači cerkvi. Po 2. svetovni vojni je vodstvo zbora prevzel Janezov mlajši brat Niko Pavletič. Takrat se je zbor številčno okrepil in vključil v svoj repertoar tudi narodne pesmi. Sodeloval je pri vseh vaških cerkvenih obredih in kulturnih prireditvah. Kljub novonastali meji med Italijo in Jugoslavijo, ki je razdelila vsestransko povezan teritorij, je zbor ves čas ohranjal in gojil stike s sosednjim Mirnom. Od leta 1962 vse do leta 2006 je pe-vovodja zbora bil Zdravko Klanjšček. Le za krajše obdobje ga je zamenjal prof. Di-mitri Rejc. Zbor je v zadnjih desetletjih obogatil pevsko zakladnico s skladbami slovenskih in tujih avtorjev ter sklenil tesnejše stike z zbori Primorske, Dolenjske in Furlanije. Zbor redno nastopa na revijah Ceci-lijanka, Primorska poje, Sovodenjska poje, na vsakoletnem božičnem koncertu v goriški stolnici in na raznih prireditvah, od katerih je večkrat tudi sam organizator. Zbor je opravil tudi veliko število gostovanj, med temi sta omembe vredna koncerta pri slovenskih rojakih v Berlinu leta 1998 ter sprejem pri papežu v Rimu leta 2001. Papež Janez Pavel II je zbor pozdravil v slovenskem jeziku in se mu prisrčno zahvalil za zapeto pesem. To je bil pomemben trenutek za slovenski zbor, saj je bilo to potrditev dolgoletnega truda za ■if I * Skupen hvaležen spomin na Ljubko Šorli KC Lojze Bratuž, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosvete prirejajo skupni spominski večer ob 100-letnici rojstva pesnice in šolni-ce Ljubke Šorli, ki bo v četrtek, 25. februarja 2010, ob 20.30. Na večeru bodo nastopili tudi gojenci SCGV Emil Komel. Ljubka Šorli se je rodila v Tolminu 19. februarja 1910. Že kot otrok je izkusila posledice prve svetovne vojne. Osnovno šolo je dokončala v Tolminu leta 1923. Kmalu je Šorlijevi umrl oče (1925), tako da je vso skrb za družino prevzela mati, ki je zaradi gmotnih potreb odprla trgovino. Družinska trgovina je vplivala na izbiro šolskih študijev Ljubke Šorli, ki je v letih 1923-25 obiskovala trgovsko šolo v Novi Gorici. Ljubki Šorli ni bilo tuje bogato narodno in kulturno okolje, kjer je odraščala, čeprav je bilo to čas fašizma in zatiranja slovenske besede. Mladina se je rada udejstvovala v številnih kulturnih društvih, kamor je zahajala tudi Šorlijeva. Posebno ji je bilo všeč udejstvovanje v cerkvenem okolju, kjer je bila organistka in vodila dekliški zbor. To okolje je botrovalo, da je spoznala Lojzeta Bratuža, učitelja, pe-vovodja, skladatelja, s katerim se je jeseni 1933 poročila. V zakonu sta se rodila hčerka Lojzka in sin Andrej. Vendar časi so jim prinesli hude preizkušnje. Najprej je Ljubko Šorli doletela ločitev z možem, saj je Lojze Bratuž umrl po hudih mukah 16. februarja leta 1937, zaradi posledic, ki mu jih je prizadelo prisilno izpitje strojnega olja pomešanega z drobci stekla. Nato je Šorlijevo doletela še ječa, mučenje in taborišče, iz katerega se je vrnila po razpadu Italije, 8. septembra 1943. Ljubka Šorli se je vrnila v Tolmin, kjer je ostala do leta 1946, ko je dokončno prišla v Gorico in po opravljenem izpitu, od leta 1948 do leta 1975, poučevala v skoraj vseh vaseh goriške okolice. Ob tem je aktivno sodelovala v širšem kulturnem dogajanju in v raznih društvih. Posebno pomembno je njeno publicistično delo, saj je objavljala v številnih revijah ter nastopala na raznih prireditvah ter literarnih večerih, vse do njene smrti 30. aprila 1993. Program spominskega večera na Ljubko Šorli Janez Povše - nagovor Ivana Fajt, Jakob Podveršič, Luka Paljk, Jasmin Kovic in Nikolaj Pintar - recitacija Aleksander Gadžijev - klavirski nastop MePZ Lojze Bratuž v ženski zasedbi pod vodstvom Bogdana Kralja in ob klavirski spremljavi Mojce Bizjak MePZ F.B. Sedej iz Števerjana pod vodstvom Aleksandre Pertot gorica skupno dobro, ki se odraža tudi preko lepega ubranega petja. V septembru 2006 je vodstvo zbora prevzela prof.a Zulejka Devetak, ki je skupini podarila mnogo mlade in sveže energije. V okviru Prosvetnega društva "Rupa-Peč" deluje tudi otroški pevski zbor (ki ga že nekaj let prav tako vodi Zulejka Deve-tak), s katerimi društvo nudi pevsko formacijo že od mladih nog in skuša tako zgraditi nove pevke in pevce, ki bodo ob primernem času prevzeli "štafetno palico". Da bi bil pomemben jubilej tudi pravilno obeležen, vabi PD Rupa-Peč na slavnostni koncert, ki bo v sredo, 24. februarja 2010 v domači župnijski cerkvi sv. Marka v Rupi. Večer nosi naslov "Biti, živeti" (Pesem s Krasa, Srečko Kosovel), nastopili bodo OPZ in MPZ društva Rupa-Peč. Dramski odsek PD Standrež bo imel sledeča gostovanja: v nedeljo, 21. februarja ob 19.30 v Kulturnem domu Lju-bljana-Zalog s predstavo »Kaj bodo rekli ljudje« in v soboto, 27. februarja ob 19.30 pri KUD »Zarja« Trnovlje Celje s predstavo »Gugalnik«. Kulturno društvo Sabotin vabi na tradicionalno šagro sv. Valentina, ki poteka še danes, 21. februarja 2010, v društvenih prostorih v Štmavru. Ob 14.30 bo i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške prosvete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_go@libero.it slovesna sv. maša nato pa ples. Na voljo bodo jedi, pijača in domači štruklji. PD Rupa-Peč vabi v sredo, 24. februarja 2010, ob 20.30 v župnijsko cerkev sv. Marka v Rupi, na jubilejni koncert MePZ "Rupa-Peč" ob 75-letnici ustanovitve in delovanja zbora. Koncert nosi naslov "Biti, živeti!", po besedilu Kosovelove poezije "Pesem s krasa", ki jo bo zbor tudi zapel, v priredbi Ivana Grbca. KC Lojze Bratuž, SCGV Emil Ko-mel, ZCPZ-Gorica in ZSKP vabijo v četrtek, 25. februarja 2010 ob 20.30 na spominski večer ob 100-letnici rojstva pesnice Ljubke Šorli. trst SPD Mačkolje vabi v nedeljo, 21. februarja 2010 ob 17.00 v dvorano Srenj-ske hiše na prireditev "Naš skupni dom", posvečeno 100-letnici rojstva pesnice Ljubke Šorli. Program bosta sooblikovala godalni kvartet Podokničarji in MePZ Mačkolje, priložnostno misel bo podal David Bandelj, pesnik in asistent za književnost na Univerzi v Novi Gorici. Društvo slovenskih izobražecev vabi v ponedeljek, 22. februarja 2010 ob 20.30 v Peterlinovo dvorano, ul. Donizetti 3 v Trsu, na podelitev nagrade Nadja Ma-gajna. Prejemnica nagrade je zdravnica, onkologinja in ustanoviteljica društva Hospic dr. Metka Klevišar. Sledi pogovor z nagrajenko. Društvo Finžgarjev dom vabi v soboto, 27. februarja 2010 ob 20.00 na Praznik slovenske pesmi in besede. Praznik bo potekal v prostorih Finžgar-jevega doma na Opčinah. KULTURNI Št. 190 u Nedelja, 21. februarja 2010 Projekt spoznavajmo Benečijo Pri Zvezi slovenskih kulturnih društev na Goriškem smo se odločili, da bomo v letu 2010 okrepili in utrdili odnose z našimi »sorodniki« v Benečiji in Reziji. Menimo, da je prav, da se kot slovenska narodna skupnost bolje spoznamo in poživimo že obstoječe stike. Zato smo pripravili projekt Spoznavajmo Benečijo in Rezijo in ga predlagali goriškim šolam. K vabilu so se odzvale OŠ B. Domen iz Sovodenj, OŠ iz Vrha ter sovodenjski vrtec. Tudi nekatera goriška društva bodo posvetila del njihovih prireditev gostovanju skupin, ki delujejo v Benečiji in Reziji. V goste bodo povabili Beneško gledališče, pevski zbor Rečan, folklorno skupino iz Rezije, predstavili bodo knjigo Mi smo tu in gostili zanimive razstave, pustne maske, ipd. S skupnimi močmi bomo omogočili učencem, njihovim staršem ter občanom, da bolje spoznajo Slovence, ki živijo na območju, ki jim ni vedno naklonjeno. Učenci so navdušeni nad projektom V projektu so raznovrstne dejavnosti in delavnice, ki bodo potekale skozi celo šolsko leto in ki želijo učencem in učiteljem približati Benečijo in Rezijo, beneško narečje, pravljice, pesmi ter njihove šege in navade. 11. decembra 2009 so otroci in njihovi učitelji poslušali pripovedovanje o tipičnih šegah in navadah iz Benečije v božičnem času. Z Giovannijem Comarjem in Marino Cernetig so okrasili brin s tipičnimi okraski ter pobirali koledo. 27. januarja 2010, v pričakovanju pusta so spoznali tipične beneške maske: ta liepe in ta garde maškare, blu-marje iz Črnega vrha, zluodija in anju-laca ter Mersinskega petelina in kokoš. Učenci so v delavnici izdelovali Mata-jurske klobuke. V ponedeljek, 15. februarja 2010 so bili na vrsti prijatelji z Rezije. Najprej je spregovorila predsednica Rozajan-skega duma gospa Luigia Negro, ki je otrokom predstavila njihovo kulturno društvo, tipične rezijanske inštrumente: citiro in bunkalo in rezijansko ta lipo maškaro gospe Iside Di Lenardo. Gospa Pemela Pielich, predsednica plesne folklore skupine "Val Resia" pa je predstavila plesno delovanje rezijanske doline. Učenke in učenci so si ogledali diapositive o Reziji, poslušali so rezijansko pravljico in se naučili nekaj zanimivih rezijanskih plesov, ki jih bodo ob zaključku šolskega leta pred stavili njihovim staršem. V velikonočnem obdobju pa bodo sovodenjski in vrhovski otroci barvali tipične beneške pierhe. Projekt bodo zaključili z izletom v Benečijo, na Matajur in obiskali bodo dvojezično šolo v Špetru. Med obiskom Benečije bodo spoznavali gore, vasi, naravne znamenitosti in kulturne domove. Srečanja snema ekipa deželnega sedeža RAI iz Trsta, kateri se prisrčno zahvaljujemo. Giovanni Comar in Marina Cernetig iz o C i v o C i Ime in priimek: Passon Alida Kraj in datum rojstva: Palmanova 13.augusta 1993 Zodiakalno znamenje: Lev Kraj bivanja: Sovodnje ob Soči Stan: single Poklic: študentka Najboljša in najslabša lastnost: radodarnost- pesimizem Nikoli ne bom pozabila: letošnje poletne počitnice Hobiji: plavanje Knjiga na nočni omarici: Il caccia-tore di aquiloni Khaled Hosseini Najljubša risanka: Le follie del im-peratore Najljubši filmski igralec/ igralka: Orlando Bloom Najljubši glasbenik: Coldplay Kulturnik/osebnost stoletja: Boris Pahor Ko bom velik, bom... mah...boh Moje društvo: KD Sovodnje Moja vloga v njem: Predsednica Mladinskega Odseka Moj življenjski moto: Carpe Diem Moje sporočilo svetu: Da bi vsi otroci imeli možnost šolanja! agenda LJUBITELJI POEZIJE IN DIJAKI POZOR!!! KŠD Rojanski Krpan v sodelovanju z ZSKD razpisuje 2. natečaj za izvirno ljubezensko pesem. Rok za oddajo pesmi se izteče 21. marca (svetovni dan poezije). Razpisni pogoji so na voljo na spletni strani www.rojanskikrpan.org. Natečaj je namenjen vsem, posebej pa bodo obravnavani izdelki dijakov slovenskih višjih srednjih šol. Za dodatne informacije: peterverri@yahoo.it, ro-janskikrpan@gmail.com tel.: (0039) 335 43 53 69 ali (0039) 328 033 79 10, 00386 (0)31 215 512. PRAVLJICE SVETA V FEIGLOVI KNJIŽNICI V ponedeljek, 22. februarja 2010, ob 18. uri bo Katerina Citter pripovedovala slovensko pravljico Mojca Pokrajculja, Antonella di Capua pa bo pripovedovala pravljico v francoščini. ZBORI Z SKD, KI BODO NASLEDNJI KONEC TEDNA NASTOPILI NA KONCERTIH PRIMORSKE POJE 2010: Sobota, 27. februarja ob 20.00 uri v Ilirski Bistrici, Dom na Vidmu MoPS Kraški dom, Repentabor MoPZ Upokojencev iz Brega, Boljunec Barški oktet, Bardo PZ Tončka Čok, Lonjer MoPZ Vasilij Mirk, Prosek/Kontovel Priporočamo vam, da sproti preverite morebitne zamenjave in spremembe (zlasti pred vašim koncertom) na spletni strani Zveze pevskih zborov Primorske www.zpzp.si . Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org www.zskd.eu 20 + Nedelja, 21. februarja 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.25 Tv Kocka: Ilustrirana pravljica »Smetko in drugi palčki« (pripoveduje N. Panizon) 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: Unomattina Week End 9.30 Aktualno: Magica Italia 10.00 Aktualno: Linea verde Orizzonti 10.30 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica In - L'arena 15.50 18.00 Variete: Domenica In - 7 giorni (v. P. Baudo) 16.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 16.30 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Affari tuoi 21.30 Nan.: Capri 3 0.35 Aktualno: Speciale Tg1 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.00 Aktualno: Applausi (v. G. Marzullo) V^ Rai Due 6.00 Aktualno: L'avvocato risponde 6.15 Aktualno: Inconscio e magia psiche 6.45 Variete: Mattina in famiglia, vmes Dnevnik 10.05 Variete: Ragazzi c'è Voyager 10.40 Aktualno: A come avventura 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori 13.40 Vremenska napoved 13.45 Variete: Quelli che... aspettano 15.30 Variete: Quelli che il calcio e... 17.05 Šport: Stadio sprint 18.05 Dnevnik in vremenska napoved 18.05 Šport: 90° minuto 19.00 Vancouver: alpsko smučanje, veleslalom (m), 1. vožnja 20.00 Dok.: Secondo canale 21.00 Nan.: NCIS - Unità Anticrimine 21.50 Nan.: Castle 22.35 Vancouver: alpsko smučanje, veleslalom (m), 2. vožnja 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved, sledi Vancouver - hitrostno drsanje (ž) ^ Rai Tre 1.45 Aktualno: Fuori orario Variete: Aspettando e domenica papa Nan.: Lazy Town Aktualno: Mamme in blog Variete: E' domenica papa Nan.: The Saddle Club Film: Sedotta e abbandonata (kom., It./Fr., '64, r. P. Germi, i. S. Sandrelli) Aktualno: Tgr Buongiorno Europa, sledi Tgr RegionEuropa Dnevnik in športne vesti 0.50 Aktualno: TeleCamere Aktualno: Racconti di vita Aktualno: Passepartout 19.00, 23.25 Deželni dnevnik in vremenska napoved Aktualno: In 1/2h Dnevnik L.I.S. Aktualno: Alle falde del Kiliman- 6.00 7.00 7.05 7.40 7.50 8.45 9.15 11.15 12.00 12.25 12.55 13.25 14.00 14.30 15.00 15.05 giaro 18.00 Kviz: Per un pugno di libri 19.05 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Presa diretta 23.40 Šport: La domenica sportiva 0.40 Nočni dnevnik u Rete 4 6.30 Dnevnik: Pregled tiska 7.10 Aktualno: Super Partes 8.00 Nan.: Tequila & Bonetti 8.50 Nan.: Nonno Felice 9.15 Dok.: Artezip 9.20 Dok.odd.: Agora 10.00 Sveta maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Donnavventura 15.05 Aktualno: Correndo per il mondo 15.45 Film: I quattro cavalieri dell'apo-calisse (dram., ZDA, '62, r. V. Min-nelli, i. G. Ford, I. Thulin) 15.55 22.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 19.35 Film: Colombo - Una mossa sba- gliata (polic., i. P. Falk) 21.30 Nan.: Il comandante Florent - Un uomo violento 23.25 Šport: Controcampo (v. A. Brandi) 1.15 Dnevnik - Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 10.00 Aktualno: Verissimo (v. S. Toffanin) 12.50 13.40, 0.30 Resničnostni show: Grande Fratello 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 14.00 Variete: Domenica Cinque (v. B. D'Urso) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Striscia la domenica 21.30 Talent show: Amici (v. M. De Fi-lippi) 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 7.00 7.45 10.55 11.20 12.25 13.00 13.50 14.50 16.45 18.30 19.00 21.25 23.30 1.40 Aktualno: Super Partes Risanke Nan.: Malcolm Nan.: Chuck Dnevnik in športne vesti Šport: Guida al campionato Film: The Abyss (fant., ZDA, '89, r. J. Cameron, i. E. Harris) 17.30, 20.40, 23.05, 0.40 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved Film: Asterix e la grande guerra (ris., Fr., '89, r. P. Grimond) Dnevnik in vremenska napoved Film: La leggenda di Beowulf (fant., ZDA, '07, r. R. Zemeckis, i. R. Wright Penn, A. Hopkins) Film: 10.000 A.C. (pust., ZDA, '08, r. R. Emmerich, i. S. Strait) Film: Life (kom., ZDA, '99, r. T. Demme, E. Murphy) Film: Kundun (biogr., ZDA, '97, r. M. Scorsese, i. T. Thotub) LA 6.00 7.00 10.10 10.30 12.30 13.00 14.05 16.00 18.00 20.00 20.30 21.35 23.35 0.35 1.30 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Week-End, sledi Omnibus Life Week-End Aktualno: La settimana Film: Carmela e una bambola (kom., It., '58, r. G. Puccini, i. M. Allasio) 0.35 Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Nan.: Miss Agathe, con lei non si scherza Nan.: La regina di spade Film: Il tulipano nero (pust., Fr./It./Šp., i. A. Delon) Dnevnik Resničnosti show: S.o.s. tata Film: Glory - Uomini di gloria (voj., ZDA, '89, r. E. Zwick, i. M. Broderick) Aktualno: Reality Dnevnik in športne vesti Film: Accattone (dram., It., '61, i. F. Cotti, S. Corsini) ^ Tele 4 7.00 Film: Ballata selvaggia (western, r. H. Fregonese, i. A. Quinn) 9.40 Aktualno: Rotocalco ADNKronos 10.35 Aktualno: Saul 2000 - Ripartire da Damasco 11.30 Šport: Ski magazine 12.00 Sv. maša in Angelus 12.25 Aktualno: Fede, perche no? 12.30 Dok.: Captain Cook Cruises: Nel- le isole Fjij 13.15 Aktualno: Qui Tolmezzo 13.20 Musica, che passione! 13.35 Variete: Ci parlano di se 14.00 Aktualno: Dai nostri archivi 14.10 Variete: Camper magazine 14.30 Dok.: Borgo Italia 14.50 Dok.: La Cina imperiale 15.45 Dok.: La grande storia 16.35 Variete: Novecento contro luce 17.30 Risanke 19.15 Aspettando...E domani e lunedi 19.30 Nedeljski dnevnik 19.45 Aktualno: ... E domani e lunedi 23.00 Film: Complici nel silenzio (triler, '01, r. A. Moyle, i. W. Baldwin, H. Dochner, N. Kinski) Koper 13.45 14.00 14.10 14.30 15.00 15.45 16.15 17.00 17.30 18.00 19.00 19.25 19.40 20.45 21.30 21.55 22.45 23.45 0.30 0.50 Koncert: Voci dal Ghetto (t Slovenija 1 7.00 Ris. Nan.: Živ Žav 9.50 Šport špas 10.20 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine 10.50 Sledi, oddaja Tv Maribor 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Koper 13.00 17.00, 18.55, 23.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Na zdravje! (pon.) 14.35 Prvi in drugi (pon.) 15.00 17.15 Razvedrilna oddaja NLP 15.10 Glasbiator 15.25 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 15.35 Profil tedna 16.00 Večno z Lorello Flego 16.05 Športni gost 16.20 Svetovno s Karmen Švegl 16.25 Bleščica, oddaja o modi 17.30 Fokus 18.25 Žrebanje Lota 18.35 Risanke 19.20 Zrcalo tedna 19.55 Gledamo naprej 20.00 Ema 2010: Izbor, prenos 22.05 Družinske zgodbe 23.15 Film: Nasprotni spol 1.15 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 21.02.1992 (pon) 1.40 Dnevnik 2.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.30 Infokanal (t Slovenija 2 6.30 4.15 Zabavni infokanal 7.30 Skozi čas 7.40 Iz arhiva TVS: Tv Dnevnik 21.02.1992 8.05 Globus (pon.) 8.35 Razkrita govorica plesa: Akademska folklorna skupina France Ma-rolt Šou v Ljubljani 8.55 Med valovi, oddaja Tv Koper 9.25 Slovenski magazin 9.50 Turbulenca 10.40 Ema 2010: Predizbor (pon.) 13.15 Alpsko smučanje: Superveleslalom (Ž), posnetek 13.15 Zimske olimpijske igre Vancouver 2010 14.15 Smučarski skoki - velika skakalnica, posnetek 15.15 Olimpijski studio in posnetki vrhuncev: 15.25 Hitrostno drsanje na kratke proge 15.55 Bob dvosed (M) 16.10 Umetnostno drsanje: Pari - prosti program 16.55 Novo mesto: Košarka (M), finale pokala Spar, prenos 18.40 Zimske olimpijske igre Vancouver 2010 18.55 Alpsko smučanje: Veleslalom (M), prenos 1. vožnje 19.40 Biatlon: Skupinski start (M), prenos 21.10 Smučanje prostega sloga - kros (M), prenos 22.00 Biatlon: Skupinski start (Ž), prenos 22.25 Alpsko smučanje: Veleslalom (M), prenos 2. vožnje 23.55 Hokej na ledu: Rusija - Češka, posnetek 1.45 Hokej na ledu: Kanada - Zda, prenos 16.00 17.00 18.00 18.15 18.30 19.15 19.30 20.00 20.30 21.30 23.00 23.45 Dnevni program Čezmejna TV - deželne vesti Euronews Glasbeni koktelj Dokumentarec Sredozemlje Ethnopolis: Bandadriatica City folk Vancouver: Zimske olimp. igre, pregled Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 21.45, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik Avtomobilizem Vancouver: biatlon skup., (m), prenos Vancouver: veleslalom (m), 1. tek, prenos Kino Premiere Vancouver: biatlon skup., (ž), prenos Vancouver: veleslalom (m), 2. tek, prenos Tednik Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka Glasb. odd.: Z Mojco po domače (pon.) Hrana in vino Duhovna misel (pon.) Tedenski pregled (pon.) Mavrica pogledov (pon.) Pravljica Med Sočo in Nadižo Razgledovanja Kmetijska oddaja (pon.) Koncert skupine Kalamari Velenje mesto rocka: Chateau Videostrani RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček; 10.50 Melodije za vse okuse; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Slovenski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev, sledi Dežurna glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev; 10.00 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer ve- čnozelenih; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Ple-soči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.05 Olimpijska oddaja; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 14.20 Obvestila; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.45 -24.00 Olimpijski (na)val; 19.00 No- vice; 19.05 Veleslalom za moške, 1. vožnja; 19.45 Biatlon, m., 15 km, skupinski start; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Biatlon, ž., 12,5 km, skupinski start; 22.25 Drugi val; 22.45 Veleslalom za moške, 2. vožnja. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. maša; 11.05 Evro-radijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Prenos vokalnega abonmaja; 21.00 Obiski kraljice; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Na delovnem mestu vas čakajo manjši prepiri med vami in vašim nadrejenim. Tudi s sodelavci se ne boste najbolje razumeli. Svojo energijo raje usmerite v delo, ki ga opravljate. BIK 21.4.-20.5.: Mars v peti hiši vas bo napolnil s strastjo. Intuitivno boste vedeli, kaj si želi vaš partner. V službi vam bo primanjkovalo energije, zato izrabite prosti čas za počitek in obnavljanje energije. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: V družbi prijateljev se ne boste počutili dobro. Hoteli jim boste pomagati z nasveti, vendar pazite, da situacije ne boste le poslabšali. Več časa namenite počitku. RAK 22.6.-22.7.: Prihodnji teden boste pri sebi opazili pomanjkanje samozavesti. V družbi se ne boste znali sprostiti, bolje vam bo delo, če boste prosti čas preživeli z družino. T^e LEV 23.7.-23.8.: Prihodnji te- (^^r den boste zelo prepričani o svojem prav, ne glede na to, kar bodo govorili drugi. Pazite, da boste v službi upoštevali kolektiv in ne boste rinili z glavo skozi zid. DEVICA 24.8.-22.9.: Na de- ^^ lovnem mestu boste dobro opravljali naloge, ki vam jih bo zadal šef. Zelo boste inovativni in učinkoviti, zato je možno napredovanje. Brez težav boste v ljubezni. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Za- ^ ^ radi Saturna v prvi hiši boste znali dobro uporabljati glavo, kar vam bo prišlo prav še posebno pri učenju in reševanju problemov na delovnem mestu. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Polni boste nenavadnih zamisli, ki bodo v službi padle na plodna tla. Vaš šef bo opazil in cenil, da razmišljate zanimivo in nenavadno. V ljubezni vas čaka pozitivno obdobje. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Postavili ste si dokaj ambiciozne poslovne cilje. Čeprav se velikokrat precenite, tokrat ni tako. Uspeli boste delno zaradi dobrih zamisli, delno zaradi sreče. KOZOROG 22.12.-20.1.: Kar vam je na poslovnem področju ušlo izpod vajeti, boste z dodatnim trudom popravili. Toda ne pričakujte takojšnjih rezultatov! Uporabite iznajdljivost. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Neki projekt visi v zraku in vam krade energijo. Malo še potrpite, kmalu bo voda spet začela teči na vaš mlin. Na delu si lahko z jezo nakopljete kar nekaj težav, zato se raje zadržite. RIBI 20.2.-20.3.: Začutili boste potrebo po svobodi. Vsakdanje prilagajanje vam bo le v breme. Nikar svojim bližnjim ne dajajte obljub, za katere niste prepričani, da se jih boste držali. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 21. februarja 2010 21 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Nekaj minut za domačo glasbo: Zvon želja - ansambel T. Rusa 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Kratki: Il viso pallido 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta sua 14.30 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.20 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Il maresciallo Rocca e l'ami- co d'infanzia 23.35 Aktualno: Porta a porta 1.10 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.50 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due 6.00 Variete: Videocomic 6.10 13.30 Aktualno: Tg2 costume e societa 6.25 Dok.: Cebu la perla delle Filippine 6.50 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri (v. G. Magal- li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 20.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta) 14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L. Bianchetti, M. Infante) 16.10 Nan.: La signora del West 17.40 Variete: Art Attack 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.00 Aktualno: Il Lotto alle otto 21.05 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 21.55 Šport: Vancouver 2010, zimske olimpijske igre 23.20 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.35 Dok.: La Storia siamo noi, sledi Protestantesimo 1.05 Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.00 7.30 8.15 9.15 9.20 12.00 12.25 12.45 13.10 14.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Tgr Buongiorno Regione Dok.: La Storia siamo noi Aktualno: Figu - Album di persone notevoli Aktualno: Cominciamo Bene - Prima, sledi Cominciamo bene Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Aktualno: Tg3 Shukran Aktualno: Le storie - Diario italiano Nad.: La scelta di Francisca 19.00, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved NAŠA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV (20. 2. 2010) Vodoravno: Palestina, vrt, atentator, Roa, Cannavaro, Emi, ola, J. I., Aleman, Maar, arene, Još-ko, Nelson, latinščina, taca, Co-runa, ete, I. U., Iron, opeka, P. Z., Ra, rik, S. K., rake, G. A., Pindar, eta, T. S., zveplenka, srka, Ino, Eliot, etika, N. T., Nikaragva, Tina Maze, akara, aer, Ava, Amor; na sliki: JoSko Lukez. Mala križanka; vodoravno: 1. so I o; 5. tron; 6. Rode; 7. Oleg; 8. Jona, 9. E. G.; 10. pipa; 13. ijar, 14. Sara. 14.50 15.10 15.15 15.40 16.00 17.00 18.10 19.45 21.15 21.20 23.20 0.00 1.10 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis Dnevnik - kratke vesti Variete: Trebisonda, sledi Zorro Variete: Melevisione Aktualno: Tg3 GT Ragazzi Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Vremenska napoved Šport: Vancouver 2010, zimske olimpijske igre Dnevnik Aktualno: Chi l'ha visto? Šport: Replay Nočni dnevnik Fuori orario Rete 4 17.00 19.35 20.30 21.10 23.25 1.15 Dok.: Sai Xche? Nan.: Nash Bridges Nan.: Hunter Nad.: Bianca Nan: Ultime dal cielo Dnevnik in prometne informacije Nan: E.R. - Medici in prima linea Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Berlino Nad.: Sentieri Film: Come ti ammazzo un killer (kom., ZDA, '82, i. W. Matthau) 21.50, 0.10 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: ...Altrimenti ci arrabbiamo (kom., It., '74, r. M. Fondato, i. T. Hill) Film: Il giustiziere della notte 5 (dram., ZDA, '94, i. C. Bronson) Dnevnik - pregled tiska in vremenska napoved Canale 5 8.40 9.55 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 0.20 1.00 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello pillole Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Resničnostni show: Grande Fratel-lo (v. A. Marcuzzi) Variete: Mai dire Grande Fratello Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.15 6.40 8.15 8.40 9.10 10.40 11.45 12.25 13.40 14.05 14.35 15.00 16.00 16.50 19.30 20.30 21.10 22.05 23.25 1.40 Nan.: Hot Properties 17.25 Risanke Nan.: Lizzie McGuire Nan.: Friends Variete: Polpette Dok.: Capogiro Aktualno: Jekyll, sledi Nella rete di Jekyll 18.30 Dnevnik in športne vesti Risanka: American Dad Risanka: I Griffin Risanka: Simpsonovi 20.05 Nan.: Smallville Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando Nan.: Zoey 101 Nan.: La vita secondo Jim Kviz: Cento x cento (v. E. Papi) Film: La regola del sospetto (triler, ZDA, '03, r. R. Donaldson, i. Al Pacino) 23.55 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Le colline hanno gli occhi (srh., ZDA, '06, r. A. Aja, i. A. Standford) Aktualno: Poker1mania 7.00 10.10 10.25 12.30 13.00 14.05 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.40 0.40 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: La donna piu bella del mondo (biog., It., '55, r. R. Leonard, i. G. Lollobrigida) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: Crossing Jordan Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: L'Infedele (v. G. Lerner) Šport: Senza tituli Nočni dnevnik, sledi Otto e mezzo ^ Tele 4 21.55 Smučarski teki - ekipno (M in Ž), prenos 22.55 Hokej na ledu (Ž) polfinale, posnetek 0.55 Film: Gospodična Julija (pon.) 3.30 Zimske olimpijske igre Vancouver 2010: Umetnostno drsanje, pari -prosti program, prenos Koper La 7 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 22.57 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 10.00 Nan.: Carlo Magno 11.30 Variete: Camper magazine 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.50 Dokumentarec 13.10 Aktualno: Videomotori 14.05 Variete: Animali amici miei 15.05 Novecento contro luce 17.00 Risanke - K2 19.00 Nogomet: Super calcio - Triestina 20.00 Športne vesti 20.10 Nogomet: Super calcio - Udinese 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nogomet: Triestina - Cesena 22.45 Dai nostri archivi 23.30 Dnevnik Montecitorio - leto 2010 22.35 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.50 Aktualno: Bianco di sera (t Slovenija 1 6.30 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 10.10 Ris. nan.: Rožnati panter na Olimpijskih igrah (pon.) 10.35 Ris.nan.: Cofko Cof (pon.) 11.00 Šport: Šport Špas (pon.) 11.30 Nad.: Marcus in orli (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Koper (pon.) 13.00 18.55 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Avsenikov zlati abonma (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Mladi znanstvenik Janko 16.00 Ris. nan.: Felikosva pisma 16.10 Lutk.igr.nan.: Bine 16.25 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanke 19.55 Tarča 21.05 Hum. nan.: Odkar si odšla 21.35 Na lepše 22.10 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.25 Umetnost igre 23.50 Glasbeni večer 1.10 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 22.02.1992 (pon.) 1.35 Dnevnik 2.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.35 Infokanal {p Slovenija 2 6.30 2.30 Zabavni infokanal 7.10 Kaj govoriš? = so vakeres? (pon.) 7.25 Slovenci v Italiji (pon.) 8.15 Slovenski magazin (pon.) 8.40 Osmi dan (pon.) 9.10 Ars 360 (pon.) 9.30 z arhiva TVS: Tv dnevnik 22.02.1992 9.55 Prvi in drugi (pon.) 10.15 Sobotno popoldne (pon.) 13.00 Zimske olimpijske igre Vancouver 2010: 13.00 Alpsko smučanje: Veleslalom (M), posnetek 14.00 Hokej na ledu, Kanada - Zda, posnetek 16.00 Olimpijski studio in posnetki vrhuncev: 16.10 Umetnostno drsanje, pari - originalni program 18.55 Smučarski skoki - ekipno, prenos 20.45 Olimpijski studio in posnetki vrhuncev: bob dvosed (M) 21.05 Hitrostno drsanje (Ž) 1500 m 21.25 Smučarski teki - sprint ekipno (M in Ž), kvalifikacije 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.30 16.00 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.40 21.50 22.45 23.35 0.10 9.00 9.05 10.05 11.00 17.10 17.40 20.00 21.30 21.30 0.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Zoom Koncert resne glasbe Vancouver 2010: hokej, posnetek Zimske olimp. igre Vancouver 2010: olimpijski pregled Športna mreža 0.05 Vremenska napoved 23.15 Primorska kronika 21.40 Vsedanes - TV Dnevnik Vancouver: skoki, ekipno, prenos Meridiani - aktualna tema Vancouver: Teki, ekipno, povzetek, sledi prenos Športel Športna mreža Čezmejna TV - dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka 10.00 Novice 19.00, 23.30 Mozaik 16.40 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Kultura: Utrinki iz lutkovnega gledališča Ljubljana Naj viža, glasbena oddaja 23.00 Dnevnik Tv Primorka, šport, vremenska napoved, kultura Športni ponedeljek Odbojka: Salonit Anhovo: Calcit Kamnik Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Slovenski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.45 Zimske olimpijske igre in nagradno vprašanje; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočja; 21.00 Indie ni Indija; 22.30 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvo-nožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muo-ve; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.05 Teren; 11.00, 11.40 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.20 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.05 Hip hop; 18.45 -24.00 Olimpijski (na)val, Vancouver; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Smučarski skoki, moštveno; 19.45 Smučarski teki, m+ž, sprint ekipno; 20.00 Olimpijski gost: Primož Peterka; 22.00 Zrcalo dneva. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.40 Na štirh strunah; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.00 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 22 Nedelja, 21. februarja 2010 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Vnaprej igrani tekmi A-lige Inter tretjič zapored neodločeno Proti Sampdorii 35 minut z igralcema manj - Polom Udineseja GENOVA/MILAN - Genoa je zasluženo premagala Udinese in je tako, v pričakovanju drugih današnjih tekem, na 6. mestu dohitela Juventus. Junak na ge-novškem Ferrarisu je bil napadalec Robert Acquafresca, ki je dvakrat zatresel Han-danovičevo mrežo. Zanj sta to bila prva zadetka v dresu rdeče-plavih. Za Udinese ostajajo gostovanja pravi tabu. Furlanski klub je namreč zadnjič zmagal v gosteh lanskega 9. maja. Položaj na lestvici je postal po porazu vse bolj kočljiv, saj se je Udi-nese znašel v nevarnih vodah. V prvih 15 minutah je tempo igre diktiral videmski Udinese. V 14. minuti se je vratom gostiteljev nevarno približal Di Natale. Amelia se je moral pošteno potruditi, da je žogo poslal v kot. Genoa je bila v nadaljevanju bolj konkretna. Ac-quafresca je bil natančne že ob prvi resni priložnosti. Handanovič je odbil Scullijev strel. Po odbiti žogi je bil genovški napadalec najbolj čvrst in je žogo potisnil v mrežo. Drugi gol (iz enajstih metrov) je Ac-quafresca dal v drugem polčasu, potem ko si je isti igralec izboril najstrožjo kazen (s prekrškom ga je zaustavil Coda). Genoa je prevzela pobudo v svoje roke in Udinese je igral živčno. Sodnik je Zapati pokazal rdeči karton. Gostitelji so izkoristili številčno premoč in še tretjič premagali Han-danoviča. V večerni tekmi sta se Inter in Sampdoria razšla brez gola, za Mourin-hovo moštvo pa je bil to že tretji zaporedni neodločeni izid, tako da mu Roma začenja dihati za ovratnik. Tekma v Milanu je bila zelo grda, Inter pa je že v prvem polčasu igral kar z dvema igralca manj, saj sta bila izključena najprej Samuel (udarec s komolcem), nato pa Cordoba (dvojni opo- Robert Acquafresca v Genovi »pokopal« Udinese ansa min). Šele v drugem polčasu je moral igrišče zapustiti tudi igralec Sampdorie Pazzi-ni (dvojni opomin) za delno uravnoteženje položaja. Veliko priložnost za gol je zamudil Eto'o'. Genoa - Udinese 3:0 (1:0) STRELCI: Acquafresca v 30. in v 53. min. iz 11-m, Palacio v 64. min. GENOA: (3-4-3): Amelia: Papastat-hopoulos, Dainelli, Moretti (Bocchetti); Mesto, Zapater, Rossi, Criscito; Palacio (Jankovic), Acquafresca (Suazo), Sculli. UDINESE (4-4-2): Handanovič; Cuadrado, Zapata, Coda, Lukovič; Sanchez (Ferronetti), Inler (Lodi), Asamoah, Pasquale (Pepe); Floro Flores, Di Natale. IZKLJUČEN: Zapata (55) Inter - Sampdoria 0:0 INTER (4-3-1-2): Julio Cesar; Mai-con, Cordoba, Samuel, Zanetti; Stankovic, Cambiasso, Muntari (od 35. Lucio); Sneij-der (od 81. Thiago Motta); Milito (od 71. Pandev), Eto'o. SAMPDORIA (4-4-2): Storari; Zauri, Lucchini, Gastaldello, Ziegler; Semioli (od 86. Padalino), Poli (od 79. Tissone), Palombo, Guberti (od 56. Mannini); Pozzi, Pazzini. IZKLJUČENI: Samuel (31), Cordoba (38), Pazzini (74). VRSTNI RED: Inter 55, Roma 47, Milan 45, Sampdoria 40, Napoli 39, Juventus in Genoa 38, Palermo 37, Caglia-ri 35, Bari 32, Fiorentina 31, Parma 30, Chievo 29, Bologna 28, Lazio 25, Udinese in Catania 24, Livorno 23, Atalanta 21, Siena 16. DANES ob 15.00 Atalanta - Chievo, Bologna - Juventus, Cagliari - Parma, Fio-rentina - Livorno, Palermo - Lazio, Roma - Catania, Siena - Napoli, ob 20.45 Bari -Milan. nogomet Znižali cene vstopnic za SP v JAR CAPE TOWN - Mednarodna nogometna zveza (FIFA) želi napolniti stadione na letošnjem svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki, zato se je odločila, da bo pocenila vstopnice druge in tretje kategorije. Za junijsko prvenstvo bodo za približno 30 odstotkov pocenili kar tri milijone vstopnic. Vstopnice kategorije 2 in 3 so zdaj dosegale cene do 840 randov (80 evrov), po novem pa naj bi stale do 140 randov. Zdaj ugodne vstopnice kategorije 4, ki so namenjene zgolj domačemu prebivalstvu, pa naj bi se nekoliko podražile. Lokalno prebivalstvo se je zato že oglasilo, saj jih poleg visokih cen vstopnic moti tudi zelo zapleten proces rezervacije preko spleta, zaradi česar je prodaja posledično slabša od pričakovanega. Prireditelji v času prvenstva med 11. junijem in 11. julijem pričakujejo približno 450.000 obiskovalcev iz tujine. KOŠARKA - Državni pokal v Avellinu, polfinalna izida: Bologna -Avellino 73:61,Siena - Biella 83:53; finale: Siena - Bologna (danes ob 18.15); V SLOVENIJI, polfinale: Union Olimpija - Krka 62:33, Zlato-rog - Slovan 72:67. Finale (danes ob 16.30): Olimpija - Zlatorog. NBA - Rašo Nesterovič je z rekordom sezone, s 16 točkami, ki jih je dosegel v 26 minutah igre, izdatno pripomogel k zmagi Toronta nad New Jerseyjem s 106:89 v gosteh. Nesterovič je dobro igral tudi pod košem, kjer je ujel sedem odbitih žog, poleg tega pa je dodal še štiri podaje. FORMULA 1 - Na treningu v Jerezu je svetovni prvak James Button (McLaren) s časom 1:18,871 porušil rekord proge košarka AcegasAps uspešen tudi v Trentu Trento - Acegas Aps 78:84 (11:27, 34:48, 53:66) ACEGAS APS: Lenardon 17 (6:6, 4:5, 1:4), Colli 14 (4:5, 3:4, 1:1), Scarponi 22 (1:2, 3:4, 5:10), Benfat-to 5 (1:1, 2:5, 0:1), Bocchini 13 (5:5, 1:3, 2:5); Benevelli 13 (4:4, 3:3, 1:1), Spanghero (0:1, -, 0:1), Marisi (-, 0:1, -), Cigliani (-, -, 0:1), Crotta n.v.. TRENER: Bernardi. SON: 23; SKOKI: 32 (6 v napadu, 26 v obrambi). Nadaljuje se pozitivno obdobje za tržaškega tretjeligaša. Ace-gas je v gosteh premagal peterko Trenta in se ji oddolžil za pekoč poraz iz prvega dela sezone, ko so v tržaški športni palači Bocchini in soigralci izgubili za pičli dve točki (92:94). Varovanci trenerja Ber-nardija so srečanje odigrali brezhibno, saj niso nikoli podlegli fizični premoči ekipe iz Trenta. V prvem polčasu je bil posebno razigran Scarponi, ki je Trstu omogočil, da je povedel tudi za 20 točk. Kot običajno so Tržačani v tretji četrtini nekoliko popustili.Težave jim je povzročala predvsem obrambna conska postavitev gostiteljev 3-2, vendar tokrat z razliko prejšnjih srečanj, so uspeli obdržati mirno kri. To jim je omogočilo, da so obdržali prednost 12 točk. V končnici so se jim gostitelji približali na 6 točk, vendar zmaga Trsta ni bila nikoli pod vprašajem. Poleg Scarponija bi omenili še Lenarodna, ki je odlično vodil ekipo in tudi vse centre, saj so predvsem v drugem polčasu igrali zelo dobro. nogomet - Na razmočenem igrišču Triestina in Cesena nista mogli igrati nogometa Vaterpolo, rokoborba Z izidom 0:0 oboji zadovoljni: Triestina 70 minut igrala z igralcem manj, gostje pa so na »Roccu« nastopili v okrnjeni postavi Triestina - Cesena 0:0 TRIESTINA (4-4-1-1): Calderoni 6; Colombo 5,5, Cottafava 6, Scurto 6, Pit 6; Siligardi neoc. (25. Gorgone 6), Gissi 6, DAversa 6, Testini 6; Pasquato 6 (42.dp Pani), Godeas 6 (37.dp Della Rocca). Trener: Arrigoni. CESENA (4-2-3-1): Antonioli; Petras, Volta, Biasi, Lauro; De Feudis, Parolo: Schelotto (45.dp Malonga), Do Prado (40.dp Segarelli), Giaccherini (20.dp Bonura); Djurič. Trener: Bisoli. SODNIK: Ciampi iz Rima 5; OPOMINI: DAversa, Parolo, Djurič; IZKLJUČITVI: v 19. Colombo, v 10.dp trener gostov Bisoli; GLEDALCEV: 4500. Najprej je treba obrazložiti, da ne boste brali članka o nogometni tekmi, saj je to, kar smo videli včeraj, bolj spominjalo na vaterpolo, na rokoborbo v blatu, nikakor na nogomet. Zaradi padavin je bilo igrišče zelo razmočeno in že v prvih minutah je bila igra po pasovih zelo otežkočena, skoraj na meji (če ne preko) dovoljenega. Problemi so se nato razširili tudi na sredino igrišča, kjer so stopinje igralcev na igrišču puščale luknje, ki so se v trenutku spremenile v luže. Najbrž bi v amaterski ligi tekmo tudi preložili, a v profesionalnih ligah prevladuje pravilo »show must go on«, tudi zato ker je koledar tako natrpan, da je težko dobiti primeren datum, da nato tekmo odigraš. Težko je bilo videti kombinirano igro, prevladovale so dolge podaje, tudi zato, ker se je žoga skoraj vsakič takoj ustavila, namesto da bi se kotalila oziroma odbijala. Prav zaradi tega je končni 0:0 edini pravi rezultat, ker gol ene ali druge ekipe bi bil zgolj slučajna epizoda, ne pa zaslužena nagrada za neko lepo akcijo. V taboru Triestine so s točko zadovoljni, ker so morali igrati 70 minut z možem manj (odkrito povedano se te razlike sploh ni poznalo), v taboru Cesene bi morali biti ravno tako veseli, ker so igrali z dokaj spremenjeno postavo in navsezadnje je točka v gosteh vedno pozitiven izkupiček. Zelo okrnjena Cesena (enajst odsotnih, med temi napadalca Bucchi in Greco) je tekmo začela pretežno obrambno. Čakala je na napake domačih igralcev, da bi jih ranila v protinapadu. V prvih minutah igre je treba zabeležiti le en poskus Pasquata, ki je streljal, ko bi moral podati Godeasu, v 19. minuti pa je prišlo do prvega dvomljivega dogodka: po napaki obrambe je Colombo zrušil Djurica. Sodnik je dosodil prosti strel in izključil branilca Triestine, morda pa je bila pravilna odločitev 11-me-trovka in opomin, saj ni šlo za čisto priložnost, a prekršek je Colombo naredil v kazenskem prostoru. Po neverjetni napaki Djurica, ki je v 29. minuti streljal mimo vrat iz nadvse ugodnega položaja, je v 30. minuti res skromen sodnik Ciampi spregledal očitno igro z roko Scurta. Vsi dogodki, ki smo jih do zdaj opisali, so bili čisto slučajni, saj včeraj sploh ni bilo mogoče igrati. Edina shema so bile dolge podaje z upanjem, da branilec naredi napako zaradi čudnega odboja žoge. Arrigoni je kmalu zamenjal Siligardija z Gorgonejem, tako da bi okrepil zvezno vrsto, in izkušeni igralec Triestine se je kar hitro znašel na blatni površini. Brez pomislekov je vsakič oddaljil žogo, ko se je nevarno približala Calderonijevim vratom. Triestina je v prvem polčasu poskušala izključno s prostimi streli, Cesena pa se na takem igrišču ni znašla, saj so hitri in tehnično dobro podkovani igralci imeli težave izkoristiti svoje lastnosti. Drugi polčas je bil še bolj težaven za obe ekipi. Dež je stalno padal in le poslabšal stanje igrišča. Vsi so opazili, da je bilo nemogoče igrati, le sodnik Ciam-pi je vztrajal, ne da bi nikoli sploh preizkusil, ali se žoga odbija, kot to veleva pravilnik. Najbrž prav zato, ker bi drugače moral tekmo prekiniti. Igra je bi- B-liga IZIDI 25. KROGA Cittadella - Reggina 1:0, Gallipoli - Vicenza 0:5, Torino -Salernitana 2:3, Triestina - Cesena 0:0, Brescia - Ascoli 1:2, Ancona - Padova 2:2, Frosinone -Empoli 3:1, Mantova - Sassuolo 2:1, Modena-Grosseto 1:2, Piacenza - Albinoleffe 1:0. Jutri: Crotone-Lecce. Lecce 25 13 7 5 39:25 46 Sassuolo 26 12 9 5 40:26 45 Grosseto 26 11 10 5 41:35 43 Brescia 26 12 6 8 35:30 42 Cesena 26 10 11 5 32:16 41 Ancona 26 12 5 9 36:31 40 Frosinone 26 11 5 10 35:41 38 Empoli 26 10 7 9 33:30 37 Modena 26 10 6 10 22:24 36 Torino 26 9 8 9 32:25 35 Vicenza 26 8 11 7 30:23 35 Ascoli 26 8 9 9 37:37 33 Cittadella 26 8 9 9 30:31 33 Gallipoli 26 8 9 9 25:37 33 AlbinoLeffe 26 8 8 10 32:35 32 Crotone (-2) 25 8 9 8 27:31 31 Triestina 26 8 7 11 26:35 31 Piacenza 26 8 6 12 21:29 30 Mantova 26 6 11 9 29:32 29 Reggina 26 8 5 13 31:39 29 Padova 26 6 10 10 26:29 29 Salernitana 26 4 6 16 25:43 18 PRIHODNJI KROG (27.2.): 27.2 ob 14.00: Lecce - Triestina la seveda neka različica nogometa. Zo-ga je letela iz ene polovice do druge, saj je bila izključna naloga obrambnih igralcev odbiti žogo, tudi v aut, če je bilo nujno. Preigravanje je bilo nemogoče, tekati z žogo med nogami ravno tako, ker so jo luže vsakič zaustavile. Skratka, edini nevaren strel v celem drugem polčasu smo zabeležili v 50. minuti, ko si je Godeas prislužil prosti strel, a Pasquato je bil pri izvedbi rahlo netočen. Nekoliko bolj zanimivo je bilo po tekmi na tiskovni konferenci, ko je prišlo do prerekanja med izključenim trenerjem gostov Bisolijem in domačim novinarjem. Razjarjeni trener je napadel sodnika, češ da je spregledal tri enajstmetrovke v korist Cesene in ocenil tekmo za enosmerno. Objektivno je tokrat sodnik priskočil na pomoč Trie-stini, a tekma je bila dokaj izenačena, kanček bolj nevarna pa je bila celo domača ekipa, tako da je neodločen izid nedvomno najbolj pravičen. Top: Težko je oceniti igralce po taki tekmi, saj je bil edini in stalen motiv dolga podaja v globino; vsaka druga podaja je bila tvegana. Prav zaradi tega si vsi z izjemo izključenega Colomba, zaslužijo izključno »politično šestico«, čeprav so se nekateri (Gorgone, Pasqua-to in Pit nad vsemi) morda bolje prilagodili razmeram. Flop: Ciampi iz Rima se je najprej odločil, da se tekmo odigra, čeprav stanje igrišča ne bi dovolilo tega, nato je prenaglo izključil Colomba, spregledal 11-metrovko v korist Cesene in na splošno neprepričljivo sodil. Iztok Furlanič / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 21. februarja 2010 23 odbojka - Moška državna B2-liga Preveč napak botrovalo novemu poraz Televite 2010 Volley Rosa' boljši - Podajalec Veljak ni zdržal pritiska, a sprejem je bil slab Corazza je bil s 17 točkami najbolj učinkovit na mreži kroma rokomet - V Al-ligi Visoka obramba Brixna prehud zalogaj za Tržačane Brixen - Pallamano TS 27:22 (12:9) PALLAMANO TS: Modrušan, Zaro, Sedmak, Radojkovič 4, Ionescu 3, Savron, Visintin 5, Fanelli, Nadoh 5, Carpanese 2, Lo Duca 3, Leone. Trener: Bozzola. Tržaški rokometaši so morali v A1-ligi priznati premoč juž-notirolskega Brixna. Ključ zmage je bila visoka obramba in taktična postavitev 6-0. »Visoki obrambni igralci so bili za nas pretrd oreh. Naši igralci niso bili kos fizično močnejšim gostiteljem,« je priznal predsednik tržaškega kluba Giuseppe Lo Duca. Trža-čani so dobro začeli in po desetih minutah vodili s 5:1. Do konca polčasa jih e Brixen prehitel in v drugem delu stalno vodil za dva-tri zadetke. Tržačani niso znali izkoristiti številčne premoči med izključitvami domačih igralcev, čeprav so se približali na minus en gol (19:18). To je bilo tudi največ kar so zmogli. Ostali izidi: Bozen - Mezzoc., 36:27, Romagna - Girgenti 28:24, Castenaso - Pressano 22:28, Prato - Ambra 29:26. Pokal EHF: Tatran (Češ) - Celje PL (Slo) 25:26 (Celje v četrtfinale). VATERPOLO - Izid 10. kroga: Camogli - Pallanuoto TS 11:10 (Planinšek 1). Volley Rosa' - Televita Ts Volley 2010 3:0 (25:20, 25:18, 25:19) TELEVITA TS VOLLEY 2010: Bas-si 5, Corazza 17, Mari 12, Ambrož Peterlin 3, Slavec 4, Veljak 1, Matevž Peterlin (libero), Kante 1, Riolino 0, Špacapan. Trener Franko Drasič Televita letos res nima sreče. Sinoči je odšla na gostovanje k ekipi Volley Rosa', ki je nastopila brez svojega odličnega centra Bassa, brez podajalca, ki je v četrtek zvečer zbolel (virusno vnetje očesa) in se seveda soigralcem ni mogel pridružiti. Breme režije je tako padlo na Vanjo Veljaka, ki je zaigral po svojih najboljših močeh, poznalo pa se je, da je doslej manj igral in psihološko ni zdržal velikega pritiska. Ob tem moramo pristaviti, da mu sprejemalci res niso veliko »pomagali«, saj so bili sprejemi velikokrat netočni, zato pa tudi napad zelo predvidljiv. Domača ekipa je predvsem veliko manj grešila, znala pa tudi vedno izkoristiti vsako negotovost v vrstah nasprotnikov. Prav v tem je tudi ključ njene včerajšnje zmage: Rosa' je vsekakor vsega spoštovanja vreden nasprotnik, odlični korektor Borsato (na prvi tekmi v Trstu ga ni bilo) je znal najti vsako vrzel v obrambi naše ekipe, dobri so bili domačini tudi v polju. Televita se je morala veliko bolj truditi, da je dosegla točko, lepim potezam pa so velikokrat sledile povsem nepotrebne napake, ki so domačinom omogočile, da so povedli za nekaj točk, ki so jih potem obdržali do konca setov. Seti so si bili pravzaprav sila podobni. Razen redkih izjem je bil Volley Rosa' stalno v prednosti, igralcem Televite pa je uspelo le nižati razliko, do vodstva pa niso prišli praktično nikoli. Popravni izpit jih čaka zdaj že v nedeljo, ko bodo morali na domačem igrišču napeti vse sile, saj jim prihaja v goste mladinska ekipa Sisleya, tekma pa bo za oba izredno važna v težkem boju za obstanek. Ostali sinočnji izidi: Monselice - Sar-meola 2:3, Trentino Volley - Cles 1:3, Sisley Tv - Metallsider 3:1 Blejci dobili generalko proti Innsbrucku INNSBRUCK - Odbojkarji ACH Vol-leyja so v srednjeevropski ligi v gosteh premagali ekipo Hypo Tirol iz Innsbrucka s 3:2 (21, 16, -20, -18, 10). Obe moštvi sta srečanje zadnjega kroga odigrali z nekoliko spremenjenimi postavami, saj pred obračunom v ligi prvakov nista želeli razkriti vseh svojih adutov. Po gladki zmagi ACH Vol-leyja v prvih dveh nizih se je slika nato povsem obrnila in Tirol je izenačil na 2:2. Toda v odločilnem nizu so se Slovenci spet pobrali in zabeležili zmago na terenu nasprotnika, s katerim se bodo v nadaljevanju lige prvakov pomerili v naslednjem krogu. SLOVENIJA - 1. ženska liga: Hit Gorica - Luka Koper 3:0 (25:23, 25:19, 25:23) skoki v vodo - Državno zimsko prvenstvo Obetaven začetek Sofia Carciotti (Trieste Tuffi) med mladinkami 2. s stolpa, 4. s trimetrske deske Za mlado slovensko skakalko v vodo Sofio Carciotti, članico tržaškega društva Trieste Tuffi, sicer pa dijakinjo znanstvenega liceja Prešeren v Trstu, se je nova sezona uspešno začela. Na državnem zimskem prvenstvu v bazenu Karl Dibiasi v Bocnu je namreč med mladinkami osvojila končno drugo mesto na tekmi s stolpa z osebnim rekordom 255 točk. V primerjavi z zadnjim nastopom v tej zvrsti se je izboljšala za celih 30 točk in povsem zadovoljila svoj trenerski štab. Za zmagovalko je zaostala za 14 točk. Nastopilo je sedem tekmovalk. »Zelo sem zadovoljna s svojim nastopom. Drugi najtežji skok se mi je sicer povsem ponesrečil, v preostalih sedmih pa sem bila zelo solidna,« je povedala mlada Tržačanka, ki šele prvo sezono nastopa med mladinkami, prvič letos s stolpa pa skače tudi z višine 7,5 metra, doslej je skakala le s petih metrov. Zadovoljna je bila Sofia tudi z včerajšnjim nastopom s trimetrske deske, kjer je bila četrta med de- vetimi športnicami, dosegla pa je 267 točk. Čeprav med mladinkami nastopa šele prvo leto in bo tej kategoriji pripadla tudi v naslednjih dveh sezonah, si je Sofia že za letos postavila visok cilj. Na poletnem prvenstvu ali na državnem grand prixu želim zmagati,« je povedala, hkrati pa priznala, da jo od norme za nastop na mednarodni ravni loči še precej točk. Danes bo v Bon-cu nastopila še z metrske deske. atletika - Sklep FIDAL Fabio Ruzzier v Italiji ne more več ubraniti svojih naslovov Atlet iz Lonjer-ja Fabio Ruzzier v Italiji ne more več ubraniti svojih veteranskih državnih naslovov. Atletska zveza FIDAL ga namreč na osnovi novega določila svojega pravilnika obravnava kot tujca. To je Ruz-zier odkril, ko se je vpisal na državno veteransko dvoransko prvenstvo, ki v teh dneh poteka v Anconi, in opazil, da je bil najprej redno uvrščen v seznam nastopajočih, nato je iz njega izginil, naposled pa bil zapisan kot tujec, kot tak pa se ne more potegovati za naslov prvaka. Razlog za ta ukrep tiči v dejstvu, da Ruzzier, ki ima dvojno slovensko in italijansko državljanstvo, tekmuje na mednarodni ravni za reprezentanco Slovenije, z njo se bo med drugim letos še tretjič v karieri udeležil članskega svetovnega pokala, na katerem nastopajo vsi najboljši hitrohodci na svetu. »Italijanskim mož v državni zvezi, zlasti generalnemu tajniku, že več let ne gre v nos, da tekmujem za reprezentanco Slovenije, da zanjo osvajam svetovne veteranske naslove, hkrati pa osvajam tudi državne italijanske. V preteklih letih sem že večkrat imel zaradi tega težave, vendar doslej nikjer ni bilo nobenega določila, ki bi mi to preprečeval, zato mi nastopov niso mogli onemogočiti. Zdaj pa so vnesli v pravilnik zveze FIDAL določilo, da se mora atlet v primeru dvojnega državljanstva opredeliti, za koga bo tekmoval. Takšnega določila pravilnik mednarodne zveze IAAF ne vsebuje, zato bom zdaj s pomočjo svojega novega kluba, tržaškega Ma-rathona preučil možnost pritožbe. Nastopom v dresu reprezentance Slovenije se namreč ne mislim odpovedati,« nam je povedal Ruzzier, ki v Ancono ni odpotoval. Ker takih primerov kot je njegov na članski ravni v Italiji ne pozna, je Ruzzier prepričan, da je nov člen pravilnika izrecno uperjen proti njemu, zadevo pa so skuhali v Rimu in ne na lokalni ravni, meni lonjerski atlet. »Sta še dva veterana z dvojnim državljanstvom, eden od njiju sploh ne tekmuje več,« trdi Ruzzier. Lonjerc, ki je na mednarodni ravni več let zastopal Italijo, se je za nastope v dresu Slovenije pred leti odločil zaradi veliko večjega razumevanja Atletske zveze Slovenije do potreb atletov veteranov, ta pa mu hkrati omogoča nastope tudi med člani. Čeprav ima Ruzzier že 57 let, še vedno dosega rezultat, ki je v skladu z normo IAAF za nastop na svetovnem pokalu. Namesto v Ancono je Ruzzier odpotoval v Hollenborg, nedaleč od Dunaja in tam na razdalji 10 km v času 48 minut 56 sekund zmagal na mednarodni trofeji v hitri hoji. (ak) nogomet - Zaradi dežja in razmočenih igrišč preložili skoraj vse včerajšnje tekme Derbi Vesna-Juventina bo 3. marca Igrišče v Križu ni bilo primerno za igranje - Tudi Sovodenjci (na umetni travi) in Mladost niso igrali - Igrali bodo prav tako 3. marca Nogometaši v letošnji sezoni res nimajo sreče z vremenom. Zaradi močnega naliva in razmočenih igrišč so včeraj na kasnejši datum preložili skoraj vsa srečanja v raznih deželnih prvenstvih. V Križu tako ni bilo 20. der-bija med Vesno in Juventino. Vodstvi klubov sta že določila datum, ki ga mora še potrditi zveza: zaostalo tekmo naj bi torej igrali v sredo, 3. marca ob 20.00 ali 20.30. »Čeprav smo najprej predlagali kot datum 27. marec, ko je na sporedu pavza. Zveza pa tega ni sprejela,« so včeraj povedali predstavniki Vesne in Ju-ventine. 3. marca bodo v Trstu gostovali tudi Sovodenjci. Kljub umetni travi na igrišču Fer-rini na Čarboli, tekme Ponziana - Sovodnje včeraj niso odigrali, saj je bilo na igralni površini preveč vode. Isti dan bo zaostalo tekmo proti Lucinicu igrala tudi doberdobska Mladost. Tudi igrišče v Doberdobu je bilo včeraj bolj podobno bazenu kot nogometni zelenici. V elitni ligi so stopili na igrišče v Azzanu Decimu. Azzanese je bil z 2:1 boljši od Saroneja. (jng) NAJMLAJŠI: Cgs B - Pomlad 0:18. Deželni mladinci: Muggia - Ponziana 4:0, S. Giovanni - Pro Gorizia 5:3, Opicina - TS Calcio 4:5. Sodnik Venturini iz Tolmeča ni imel dvomov, igrišče v Križu ni bilo primerno za igranje kroma —/ 1. MOŠKA DIVIZIJA Olympia se je oddolžila Turriacu 2 4 Nedelja, 21. februarja 2010 ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - V Štandrežu padla vodilna Prata Podvig valovcev »Zlata« zmaga Olympie Ugnali direktnega tekmeca za obstanek - Slogaši odvzeli točko Basilianu, spodrsljaj Soče Daniel Faganel (Val) odločilen za zmago v četrtem setu kroma Val Imsa - Prata 3:1 (25:18, 25:14, 17:25, 26:24) VAL IMSA: D. Faganel 16, Orel 23, Ombrato 10, Masi 3, Nanut 5, Gagliardi 1, Plesničar (L); Radetič 1, Devetak 0, Povšič, Florenin. TRENER: Makuc. Valovi odbojkarji so se svojim navijačem pošteno oddolžili za klavrn pustni poraz iz prejšnjega kroga v Trstu in pripravili presenečenje kroga. V Štandrežu je padla vodilna Prata. Zelo se je poznalo, da je za Val tokrat spet igral Aljoša Orel, ki je zamenjal poškodovanega Štefana Faganela, pa tudi Povšič zaradi bolezni ves teden ni treniral. Doprinos bivšega prvoligaša je bil kajpak zelo opazen, saj je iz 29 napadov dosegel kar 19 točk, nikoli ni zgrešil, le dvakrat so ga blokirali, prispeval pa je še as in tri bloke. Vendar bi bilo krivično, če bi trdili, da je Val zmagal samo zaradi njega, kajti tokrat so vsi igrali dobro, le Ombrato je bil v napadu manj učinkovit kot ponavadi. V prvih dveh setih je Val z agresivno igro povsem onesposobil nasprotnike, ki se nikakor niso znašli, tako da je bil potek tekme enosmeren. V tretjem setu je zbranost pri valovcih upadla in Prata je poveda as 6:0, začetnega zaostanka pa gostitelji niso več mogli nadoknaditi. Gostje so začeli uspešno forsirati servisi, uspešnost pa jim je dala novega zagona. Prata je proti živčnim Štan-drežcem zlahka osvojila tretji set, v četrtem pa se je razvnel boj, v glavnem pa so vodili gostje. Val jih je ujel po 20. točki, nato po-vedel s 24:22, dokončno pa strl odpor gostov šele pri 26. točki po bloku in uspešnem protinapadu Daniela Faganela, ki je bil pred tem z uspešnimi servisi najbolj zaslužen za končni preobrat. Olympia - CUS Trst3:1 (25:19,25:20, 16:25, 25:20) OLYMPIA: Peršolja 8, Sancin 8, Hle-de 6, Valentinčič 17, Komjanc 14, Terčič 6; Capparelli (L), Brotto 0 , Polesel 0, Caprara 0, Pavlovič 0. TRENER: Jerončič. V neposrednem dvoboju za obstanek je bila pomembna samo zmaga s celotnim izkupičkom, in ta se je ob koncu tega pomembnega srečanja le nasmehnila varo- vancem trenerja Jerončiča. Zmaga je toliko bolj pomebna, ker so tržaški vseučeliščniki prikazali dokaj bledo predstavo in bodo s sli-čno igro v nadaljevanju prvenstva s težavo osvajali točke. Domačini so si priigrali zmago predvsem s pozitivnim pristom v končnicah zmagovitih nizov. Gostje so bili skozi celotnom srečanje enakovredni domačinom v prvih dveh tretjinah posameznih nizov. Od tu naprej, z izjemo tretjega niza, pa so podlegli veliko bolj pazljivim Goričanom in ni jim uspelo prekoračili dvejseto točko. V prvem nizu je bil potek srečanja izenačen vse do osemnajste točke, ko so domači igralci končno uredili blok in odpravili vrsto neizsiljenih napak in z delnim izidom 7:1 zasluženo osvojili niz. Kopija prvega je bil tudi drugi niz le, da so tu gostje odpovedali že pri šestnajsti točki. V tretjem nizu so gostitelji popustili na celi črti in zmaga je romala k ekipi, ki je manj grešila. Morda so domačini računali, da bodo gostje tudi tokrat popustili, toda so se krepko ušteli. Najbolj napet in animi je bil četrti niz. Eki pi sta si bili enakovredni do devetnajste točke, ko sta Valentinčič v napadu in Komjanc na servisu le povedla svoje do pomembnih treh točk.(J.P.) Sloga - Basiliano 2:3 (25:20, 25:19, 25:27, 23:25, 17:19) SLOGA: Cettolo 19, Devetak 1, Dus-sich 15, Kante 9, Romano 11, Rožac 17, Pri-vileggi (L), Ilic 0, Pertot. Trener Ivan Peter-lin Slogaši so osvojili zlata vredno točko, bili pa so že na pragu gladke zmage, na katero pred tekmo prav gotovo niso računali. Basiliano je neprimerno bolje uvrščen od naše ekipe, ki je včeraj nastopila okrnjena, brez korektorja Taučerja. Njegovo mesto je prevzel Matjaž Romano, ki se je v tej zanj neobičajni vlogi zelo dobro znašel, njegovo tol-kaško mesto pa je »prevzel« Daniel Dussich. Naši igralci so zelo dobro začeli in s svojo odločno igro povsem presenetili nasprotnike. Povsem zasluženo je Sloga osvojila prva dva seta in z odlično igro nadaljevala tudi v tretjem, v katerem je že vodila tudi za šest točk. Tedaj je naše igralce zajel nerazumljiv strah pred zmago, kar je izkušeni nasprotnik izkoristil in obrnil situacijo v svojo korist. Odtlej je bila tekma izredno izenačena. Še najbolj dramatičen je bil zadnji set, ki je bil negotov vse do konca, ko se je športna sreča pač nasmehnila Sloginim nasprotnikom. (INKA) Porcia - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:1 (21:25, 26:24, 25:23, 25:19) SOČA ZBDS: Braini 8, I. Černic 16, J. Černic 4, Devetak 10, Juren 10, Škorjanc 4; Kragelj (L), Butkovič 1, Ma. Černic 5. TRENER: Battisti. Sočani so proti pepelki prvenstva v go-steh doživeli nepričakovan poraz. Tudi tokrat trener Battisti ni mogel računati na doprinos vseh igralcev. Odosten je bil Testen, Devetk in Jan Černic pa zaradi gripe nista treneirala cel teden, kar se je na koncu seveda nekoliko poznalo tudi na igrišču. Soča je sicer srečanje pričela s pravo nogo, zelo agresivno in povsem upravičeno spravila pod streho uvodni niz. Mnogi so bili prepričani, da bo tudi v ostalih nizih tako, toda zmotili so se. V končnici drugega seta se je namreč pri Sočanih nekaj zataknilo in gostiteljem je uspelo srečanje spraviti na nove tirnice. Poraz na razliko v končnici seta je potrl naše odbojkarje in srečanje nje splavalo po vodi. D- LIGA Vivil - Naš prapor3:0 (25:22, 25:18, 25:23) NAŠ PRAPOR: Kuštrin 12, Braione 5, Juretič 3, Fogari 0, Brotto 3, Lukeš 7; Fran-dolič (L), Bajt 0, Romano 0, Fajt. TRENER: Leghissa. Brici so naleteli na črno soboto. Odpovedali so v napadu. Trener Leghissa je sicer poskušal spreobrniti potek z raznimi postavitvami na igrišču (5 napadalcev in 1 podajalec, nato 2 podajalca in 4 napadalci), vendar tudi te niso obrodile zaželjenih sadov. Naš prapor je sicer srečanje pričel s pravo nogo, saj so si Brici takoj priigrali 4 točke prednosti. Na sredini seta pa je sodniški par napravil dve napaki, kar je povsem spravilo iz tira Kuštrina in soigralce in gostitelji so prevladali na igrišču. Varovanci trenerja Leghisse niso znali reagirati in kot se je že večkrat zgodilo, znova niso igrali kot ekipa. Olympia - Turriaco 3:2 (25:21, 30:28, 17:25, 25:27, 15:5) OLYMPIA: Terpin A. 4, Dorni D. 27, Blasig F. 7, Dorni R. 6, Hlede J. 6, Frandoli M. libero, Gatta A. 11, Komjanc I. 2, Gomiscech M. 0, Mucci R. 8 V povratnem delu se je Olympia oddolžila nasprotniku za poraz na prvi tekmi. V četrtem setu je imela tudi dve zaključni žogi, ki pa jih ni znala izkoristiti. Prvi set so domači stalno vodili. V končnici seta se je trener/igralec Terpin zamenjal z mladim Massimiliano, ki je igral do konca seta. V drugem je bilo v končnici res napeto. Domači so imeli kar tri set žoge in zmagali so šele na razliko. V tretjem so gostje reagirali, naši pa popustili. Ko je že kazalo, da bo Olympia osvojila vse tri točke, so gosti izsilili peti niz, v katerem je bila premoč domačih očitna. Pohvalo zaslužita mladi Gat-ta in korektor Damjan Dorni. UNDER16 ŽENSKE Bor B - Coselli 0:3 (11:25, 11:25, 6:25) BOR: Pozzo, Costantini, Zonch, Olivo, Ghersi, Furioso, Pillepich, Quaia, Pučnik. Trener: Mitja Gombač Borovke, ki so tokrat nastopile okrnjene, so se pol tekme dokaj dobro upirale za razred boljšemu Coselliju, nato pa so povsem odpovedale in mu pustile prosto pot do zmage. Med posameznicami bi tokrat omenili konstantno Michelo Zonch. UNDER 13 MEŠANO Coselli - Sloga Dvigala Barich 3:0 (25:21, 25:22, 25:11) SLOGA DVIGALA BARICH: Ču-far, Ferluga, Gornik, Ilic, Košuta, Mojca in Urška Petaros, Racman, Vitez. Trener Martin Maver V sredo so bile najmlajše Slogašice ponovno na igrišču in se pomerile z moško ekipo Cosellija. Fantje so predvsem s fizičnega vidika prekašali naše odbojkarice, med njimi pa je bil zlasti en izrazit tolkač, proti kateremu je bila Slogina obramba resnično brez moči. Kljub temu so se naše igralke srčno borile in bile v prvih dveh setih povsem enakovredne domačinom, ko pa se jim je drugi niz po daljšem vodstvu izmuznil v končnici, so se v zadnjem prezgodaj predale malodušju in Coselli je tako slavil veliko lažje od pričakovanega. ŽENSKA C-LIGA - Na gostovanjih Na gostovanjih le set za oba tretjeligaša »Fotokopija« Kontovela, Govolleyju slabo kaže Sangiorgina - Sloga List 3:1 (25:22, 19:25, 25:13, 25:12) SLOGA LIST: Babudri 10, Ciocchi 2, Crissani 11, Fazarinc 4, Gregori 9, Spanio 7, Gantar (L), Cvelbar, La Bianca 9, Spangaro 1, Starec 0. TRENER: de Walderstein. Z gostovanja se Sloga List vrača s porazom, na tekmi pa smo resnično gledali dve povsem različni Slogi: res lepi predstavi v prvih dveh setih je sledil nerazumljiv padec in poraz je bil tako neizbežen. Prva dva seta sta bila res lepa in borbena z izvrstnimi akcijami na obeh straneh mreže. Prvi se je našim igralkam izmuznil v končnici, v drugem pa so z odlično igro zlasti v bloku in ostrim servisom spravile na kolena domačo ekipo. Po takem uspehu je bilo povsem realno pričakovati enako spodbuden nastop, vendar so Slogašice zašle v nerazumljivo krizo. Začele so grešiti na vsej črti, popolnoma so odpovedale predvsem v obrambi (tako v bloku kot v polju) in s tem še same olajšale nasprotnicam pot do zmage. Trener de Walderstein si tega padca ne zna dobro razlagati:«Očitno je, da smo psihološko preveč labilni in da ne znamo zdržati pritiska. Gre vsekakor za slabost, ki jo bo treba čimprej odpraviti, preden bo začela teči voda v grlo!« (INKA) kroma _ Pordenone - Bor Breg Kmečka banka 3:1 (18:25, 25:23, 25:20, 25:12) BOR BREG KMEČKA BANKA: Vodopivec 12, Flego 15, Pučnik 10, Grgič 6, Della Mea 12, Gruden 4, Faimann (L). TRENER: Smotlak. Združena ekipa Bora in Brega se je tri sete odlično upirala višje postavljenim od-bojkaricam iz Pordenona. Kljub temu, da jih je na gostovanje šlo le sedem, so plave zaigrale zelo borbeno in zbrano. V prvem setu so že takoj visoko povedle, svojo prednost pa po zaslugi dobre igre v polju in učinkovitega napada brez težav upravljale do konca. Zelo agresivno so Flegova in soigralke nadaljevale tudi v drugem nizu, ki je bil najbolj napet in izenačen. Vodile so tudi 22:20, sedaj pa se jim je zataknilo v sprejemu in set je splaval po vodi. Podobno je bilo tudi v tretjem nizu. Ekipi sta si bili še naprej enakovredni, tako da je bila igra do-padljiva, akcije pa v glavnem zelo dolge. Na žalost so imele naše igralke občasno težave pri sprejemu kratkih servisov nasprotnic, tako da si je Pordenone priigral odločilno prednost in povedel z 2:1. Zadnji set je bil izenačen le na začetku, v nadaljevanju pa je Bor Breg začel veliko grešiti v preveliki želji, da bi čimprej prišel do točke, tako da so domačinke z lahkoto slavile.(T.G.) ŽENSKA D-LIGA Kontovel - Cordenons 3:2 (25:19, 24:26, 25:19, 23:25, 15:9) KONTOVEL: Verša 18, Micussi 4, Lisjak 11, Bukavec 22, Pertot 7, Balzano 14; Kapun (L), Starec 11, Antognolli 0, Zuzič, Cassanelli, Milič. TRENER: Cerne. Povratno srečanje deželne C-lige med Kontovelom in Cordenonsom je bilo dejansko fotokopija srečanja iz prvega dela, saj se je končala na enak način in tudi v prvem delu je Kontovel potegnil krajši konec v drugem in četrtem nizu. Srečanje je bilo borbeno in igra zelo dopadljiva. V 1. in 3. nizu so gostiteljice zelo dobro ser-virale in tudi v polju so igrale solidno. V ostalih dveh setih pa so predvsem na servisu igrale nekoliko slabše. Srečanje bi se sicer lahko končalo že po štirih setih, toda sodnik, ki ni bil na ravni srečanja (grešil je tako v prid gostov kot gostiteljic), je z na- pačno odločitvijo podaljšal srečanje. V odločilnem petem nizu pa zmaga Konto-vela ni bila nikoli pod vprašajem. Pohvalo zaslužijo prav vse igralke, med posameznicami bi omenili Veršo in Balzanovo, ki je v treh setih dosegla 13 točk. Mossa - Govolley Kmečka banka 3:1 (25:16, 27:29, 25:23, 25:16) GOVOLLEY KMEČKA BANKA: Mania 17, M. Petejan 7, Antonič 10, Bressan 14, Cella 7, Zonch 1; Giuntoli. TRENER: R. Petejan. Govolley je proti šesterki iz Moše ostal praznih rok, še slabše pa je, da ga je prav Mossa prehitela na skupni razpredelnici, tako da se je stanje goriške ekipe še dodatno poslabšalo. Goriške odbojkarice so bile povsem enakovreden nasprotnik, toda žal v ključnih trenutkih so naredile preveč napak. Treba je sicer tudi priznati, da je Govolley tokrat nastopil znova v okrnjeni postavi. Zaradi bolečin v hrbtu je bila odsotna Lucia Daniels, zaradi vročine pa libero Janja Hauschild, kar se je v določenih trenutkih na igrišču zelo poznalo. Poleg tega je Mos-sa nastopila okrepljena. Na igrišču je namreč imela izkušeno A-ligašico iz Nove Gorice, ki je bila v ključnih trenutkih nosilec igre. Varovanke trenerja Petejana so dobro igrale v 2. in 3. setu. Tretjega so sicer začele bolj slabo (5:0 za Mosso), potem pa so se zdramile in skoraj izenačile, žal pa so v končnici napravile preveč napak v napadu in set je splaval po vodi. Prvi in četrti niz sta bila dejansko vedno v domeni gostiteljic, saj Mania in soigralke niso nikoli resneje ogrozile nasprotnic. Živio pust!!! Tudi letošnji pust je žal mimo, na naši spletni strani www.primorski.eu pa lahko še vedno živi. Vsakdo nam lahko namreč pošlje svoje pustne utrinke, posnetke raznoraznih pustnih vragolij, šal in zabav, od pustnih rajanj na primer do pustnega sprehajanja po vaseh, pa tudi veseljačenja po gostilnah in osmicah ter nočnega plesanja v šotoru. Tvoje najljubše pustne šeme in nasmejane obraze boš tako ponudil v ogled tudi šir- q šemu krogu ljubiteljev fotografije in seveda pusta. Živio pust!!! A> ' / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 21. februarja 2010 25 KOŠARKA - V deželni C-ligi Le pet minut dobre igre je odločno premalo Brežani slabi v obrambi, a v igri skoraj do konca - Promocijska liga: Simonič »pokopal« borovce Servolana Lusetti - Breg 79:66 (21:13, 41:32, 51:46) BREG: Bozic 7 (1:2, 3:5, 0:4), Pavlin, Sechet 10 (2:3, 1:4, 2:5), Sva-ra, Samec 5 (3:4, 1:4, -), Bandi, Klab-jan 4 (-, 2:4, -), Haskic 15 (3:4, 3:5, 2:7), Buttignon 9 (1:1, 4:5, -), Klarica 16 (5:7, 4:11, 1:5). Trener: Krašovec. PON: Bozic, Sechet, Klabjan, Haskic. Načelnik Bregove košarkarske sekcije Boris Salvi je bil po tekmi zelo razočaran. »Žal igramo dobro le pet minut, kar je premalo, da bi zmagali,« je komentiral Salvi. Breg je dobro igral - sicer le pet minut, kot je uvodoma dejal Salvi - le v tretji četrtini. Kraševčevi fantje so nadoknadili 10 točk razlike, nato pa so znova popustili in vsak je naprej igral zase. V obrambi se je zataknilo in Brežani so bili iz minute v minuto vse bolj živčni. Pred zvokom sirene so morali zaradi petih osebnih napak predčasno zapustiti igrišče kar štirje igralci Brega. Gostitelji so seveda izkoristili številne Bregove prekrške in bili zelo natančni pri prostih metih. Brežani so sicer skoraj do zadnjega držali stik s Servolano. Tri minute pred koncem tekme so gostitelji vodili za pet točk. Z dvema trojkama je nato Servolana »zbežala« in Brežani so se tako tudi dokončno vdali. Ostali izidi: Gianesini - Santos 60:68, Ubc - Collinare Basket 86:78, Credifriuli - Cus Ud 75:84, Venezia -Giulia - Alba 92:77, Bor Radenska -Cbu 81:58 (v petek). DRŽAVNA C-LIGA - Izida: Spi-limbergo - Pordenone 68:64, Broetto Padova - Caorle 72:80. PROMOCIJSKA LIGA Skyscrapers - Bor Art group 72:62 (26:20, 40:37, 57:51) BOR: Trevisan 11 (-, 4:7, 1:5), Querinuzzi 11 ( 0:2, 4:8, 1:7), Rutar 5 (1:2, 2:6, 0:6), Udovič 23 (2:4, 0:3, 7:12), Oblak 12 ( 0:2, 6:12, -); E. Fili-paz, B. Filipaz nv, Puzzer, Faraglia, trener Fabio Sancin. Borovci so proti izkušeni ekipi »nebotičnikov« doživeli že peti zaporedni poraz. Nasprotniki so prosili za premestitev tekme, tako da so Sancinovi varovanci tudi povratno tekmo odigrali v domači telovadnici Bojana Pavletiča na 1. maju. Po dobrem začetku (6:9), v katerem je izstopal predvsem razigrani Querinuzzi, so nasprotniki z odličnim ŠPORTEL Paola Cigui o novi sezoni Jutri izjemoma ob 22.45 Na koprskem Športelu, jutri izjemoma zaradi zimskih olimpijskih iger ob 22.45, bo v ospredju teniška igralka Paola Cigui, ki se pripravlja na napore v novi sezoni. Športelova kamera je snemala Paolin trening na Opčinah, kjer je vadila z mamo Cirilo Devetti in trenerjem Anejem Morelom. Trener Gaje je Igorju Malalanu povedal, da je gropajsko-padriška ekipa za letošnjo žensko A2-ligo poiskala še eno okrepitev. Jutri se bo pred kamero prvič v živo preizkusila sodelavka Nikol Križ-mančič. Športelovi sodelavci bodo pripravili prispevke z nogometne tekme Zarje Gaje, s tekme naraščajnikov Pomladi, z zamejskega smučarskega prvenstva in s košarkarske tekme Brega. Nagradne igre Poglej me v oči jutri ne bo. Maurom Simoničem na čelu prevzeli vodstvo. Skyscrapersi so vseh štirideset minut skušali zaustaviti mlajše a nižje nasprotnike s consko obrambo. Za razliko od prejšnjega srečanja pa so Trevisan in soigralci tokrat uspešno napadali in stalno tesno zasledovali gostitelje. V tretji četrtini je stopil v ospredje Luka Udovič s štirimi trojkami iz petih poskusov. Poleg njega je v tem delu zadel samo Que-rinuzzi, zato pa borovci niso utegnili poskrbeti za preobrat. Na začetku zadnjega dela so Svetoivančani zaostajali kar za 9 točk (60:51), s srčno obrambo pa so se minuto pred koncem spet ogrožali zmago izkušenih nasprotnikov (66:62). Za tem so žal zapravili nekaj pomembnih žog, s prostimi meti in končno trojko Riki-ja Simoniča pa so Tržačani prav na koncu dosegli najvišje vodstvo 10 točk. (M.O.) Ostali izidi: Intermuggia - Sco-glietto 71:61, Don Bosco - Cus Ts 64:73. Štefan Samec se je po dolgem času vrnil na parket. Zadnjič je igral v četrtem krogu prvega dela prvenstva KROMA HOKEJ NA ROLERJIH - Polet Kwins v Al -ligi Zamujena priložnost Ferrara na Pikelcu boljša - Za obstanek se bo treba še truditi Poletov hokejist Samo Kokorovec KROMA Polet ZKB Kwins - Ferrara 1:2 (0:0) POLET: Gallessi, Strašnik, Montenesi, J. Ferja-nič, Samo Kokorovec, Mitja Kokorovec, Berquier, Fa-bietti, De Jaco, Corazza, Poloni, Battisti. Trener. A. Fer-janič. Poletovcem ni uspel podvig. Ferrara je odnesla domov vse razpoložljive točke, čeprav so se gostitelji do zadnjega trudili, da bi odščipnili vsaj točko. »Neverjetno. Nasprotnikov vratar je branil vse mogoče. Igrali smo zelo dobro in bi lahko tudi zmagali. Pohvaliti moram vse fante, saj so dali vse od sebe. Zdaj nas čakata dve zelo pomembni tekmi. Mogoče odločilni v boju za obstanek. V prihodnjem krogu bomo namreč igrali v gosteh proti Modeni,« je komentiral spremljevalec Sergio Battisti. Prvi polčas je končal z neobičajnim izidom 0:0. Prvi gol na tekmi je padel v osmi minuti, minuto kasneje je bilo že 2:0. »Kwinsi« so takoj reagirali in zmanjšali zaostanek s Strašnikom. Do konca tekme je bilo zelo pestro in napeto. Poletovci so napadali in so skušali na vse načine izenačiti. Tedaj je stopil v ospredje gostujoči vratar Alberti, ki je bil dejansko nepremagljiv. Pri Ferrari je igral tudi nekdanji Poletov najboljši strelec Aleš Fajdiga, ki pa tokrat ni zatresel openske mreže. Ostala izida: Draghi Torino - Edera Trst 4:8, Lions Arezzo - Milano 24 Quanta 7:4. Domači šport Danes Nedelja, 21. februarja KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 18.00 v Rovigu: Rovigo - Jadran Qubik Caffe' ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA - 16.30 v Trstu: Volley club - Sloga 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 V Trstu, Ul. Della Valle: Roiano Gretta Barcola - Kontovel19.00 V Trstu, 1. Maj: Bor ZKB - COSELLI UNDER 18 MOŠKI - 18.00 v Buii: Buia - Olympia Terpin UNDER 16 MOŠKI - 10.30 v Prati: Pra-ta - Sloga Tabor; 11.00 v Gorici; center Špacapan: Olympia Hlede - Euro-gropu UNDER 16 ŽENSKE - 15.30 v Trstu, 1. maj: Bor B - Coselli; 18.00 v Trstu: Altura B - Sokol UNDER 14 ŽENSKE - 11.30 v Trstu, Ul. Veronese: OMA - Kontovel NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Fagagni: Pro Fagagna - Kras Koimpex 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Treb-čah: Primorec - Pro Romans 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Bazovici: Zarja Gaja - Cormonese; 15.00 v Tržiču: Romana - Breg; 15.00 v Be-gliano - Primorje 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Doberdobu: Mladost - Lucinico NARAŠČAJNIKI - 10.30 pri Briščikih, Ervatti: Pomlad - Ponziana Jutri Ponedeljek, 22. februarja KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA - 21. 15 v Tržiču: Powell: Monfalcone - Dom DRŽAVNI U19 - 21.00 pri Briščikih: Jadran ZKB - Falconstar Tržič DEŽELNI U19 - 19.00 pri Briščikih: Jadran ZKB - Santos ODBOJKA UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovod-njah: Soča - Mossa UNDER 14 ŽENSKE - 17.30 na Opčinah: Sloga - Coselli; 17.30 v Trstu, Ca-ravaggio: Libertas - Sokol NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 18.00 v Rep-nu: Kras - Vesna; 19.30 v Štandrežu: Ju-ventina - Fincantieri □ Obvestila SPDG obvešča, da bo v nedeljo, 28. februarja v kraju Forni di Sopra društveno tekmovanje. Na razpolago bo avtobus (Marta, tel. 0481-22164); prijave tekmovalcev pri odbornikih društva do danes. ALPSKO SMUČANJE - 29. zamejsko prvenstvo v organizaciji SK Devin Prvaka sta L. Purič in A. Cossutta Člana Mladine najboljša v absolutni konkurenci - Mladinska prvaka sta Alessia Fantini in Albert Kerpan - SK Devin najboljše društvo Zamejska smučarska prvaka 2010 sta Lara Purič in Aleksander Cossutta, člana kriškega društva Mladina, ki sta lovoriko osvojila prvič. Naslov prvakov sta osvojila na včerajšnji tekmi v kraju Forni di Sopra, kjer je steklo smučarsko prvenstvo veljavno tudi za 29. Pokal ZSŠDI. Smučarski klub Devin je kljub obilici snega (in dežja) brez zastojev izpeljal tekmo (dva spusta), na kateri se je pomerilo 217 tekmovalcev naših klubov. Zaradi svežega in mokrega snega je bila proga zelo razorana, tako da so mnogi odstopili, veliko pa je bilo tudi diskvali-ficiranih, ker so izpustili vratca. Po prvem spustu so sestavili lestvice po kategorijah in pa društvene lestvice: SK Devin je z največjim številom tekmovalcem zbral tudi največ točk in tako osvojil prvo mesto med društvi v absolutni in mladinski konkurenci. Najboljši smučarji pa so nastopili še na drugem spustu, ki je bil odločilen za dodelitev naslovov letošnjim prvakom. V absolutni konkurenci sta bila najboljša kriška smučarja, mladinska prvaka pa sta letos Albert Kerpan (Mladina) in Alessia Fantini (De- Alessia Fantini, Albert Kerpan, Aleksander Cossutta in Lara Purič L. PRINCIC vin). Najboljši ženski čas med mladinkami je sicer dosegla Andrea Craievich (Devin), ker pa je ena izmed postavk za pridobitev naslova tudi obvladanje slovenskega jezika, ji naslov ni pripadel. Kljub neugodnim vremenskim razmeram je bilo vzdušje zelo prijetno, tudi z glasbo, organizatorji so pripravili dobro obloženi kiosk s pijačo in jedačo, ob 18.00 pa so učitelji in masterji priredili tudi baklado. Moja domača žival »Ljubezen« je največkrat obojestranska. Jih negujemo, nas kratkočasijo, jih razvajamo, nam vsak dan izkazujejo svojo naklonjenost. Če ne gre za psa ali mačko, je mogoče kanarček, ki čudovito žvrgo-li, hrček, ki v svoji kletki nemirno »nabira kilometre« ali zajec, ki potuhnjeno spi v kakšnem kotu. Karkoli že je, gotovo si svojega domačega ljubljenčka fotografiral, zato pa najlepše, najbolj nenavadne ali preprosto najbolj prisrčne posnetke pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu in jih opremi s komentarjem, da bodo ob fotografijah tvojega prijatelja lahko uživali tudi drugi ljubitelji živali. 26 Nedelja, 21. februarja 2010 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 ALPSKO SMUČANJE - V ženskem superveleslalomu druga olimpijska kolajna za Slovenijo na ZOI 2010 Tina Maze srebrna, a zdaj želi še več! WHISTLER - Slovenija ima novo olimpijsko dobitnico kolajne: Tina Maze je na superveleslalomu osvojila »srebro« in tako uresničila svoj življenjski cilj. »Poplačan je ves trud, vsi moji boji skozi kariero. Občutki so enkratni, moram pa reči, da sem v to verjela, odkar sem tu,« so bile prve besede 27-letne Črnjanke, ki v Whistlerju ni razočarala slovenskih navijačev. S hitro in natančno vožnjo se je zavihtela tik pod vrh in za vodilno »zlato« Avstrijko Andreo Fischbacher zaostala le za 49 stotink, Lindsey Vonn na tretjem mestu pa je prehitela za četrt sekunde. Prva dama slovenskega alpskega smučanja, ki že več let trenira z goriškim trenerjem Andreo Massijem, je potrdila, da je kompletna tekmovalka. Čeprav na uvodnih tekmah v sezoni ni imela dobrih občutkov v hitrih disciplinah, sta ji namreč zadnja dva nastopa v superveleslalomu v svetovnem pokalu, ko je bila peta in četrta, vlila dovolj zaupanja. Po dokajšnjem razočaranju na olimpijskem smuku in superkombinaciji, kjer ni izkoristila priložnosti, je bil supervelelslalom motiv več za dokaz, kaj velja. Z ugodno številko 22 je imela na progi idealne razmere, ki jih je odlično izkoristila in se v ciljni areni razveselila druge olimpijske medalje za Slovenije na zimskih olimpijskih igrah v Van-couvru. Tina Maze je z včerajšnjim srebrom postala peta ženska olimpijska dobitnica kolajne, četrta slovenska alpska smučarka, ki je stopila na olimpijski zmagovalni oder, edina po Mateji Svet s srebrom okoli vratu, prva pa s srebrom v osamosvojeni Sloveniji. To je hkrati jubilejna deseta medalja za Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah. »Naredila nisem niti ene napake, Izidi ženskega superveleslaloma: 1. A. Fischbacher (Avt) 1:20,14, 2. T. Maze (Slo) +0,49; 3. L. Vonn (ZDA) +0,74; 4. N+J. Schnarf (Ita) +0,85; 5. E. Gorgl (Avt) +1,00; 6. N. Styger (Švi) + 1.00; 7. L. Recchia (Ita) +1,29; 8. M. Riesch (Nem) +1,32; 9. J. Mancuso (ZDA) +1,36; 10. I. Jacquemod (Fra) +1,63; 11. A. Parson (Šve) +1,84; 10. F. Suter (Švi); 14. E. Fanchini (Ita) +2,03; D. Merighetti (Ita) in M. Ferk (Slo ) sta odstopili. Veselje Tine Maze je bilo v ciljni areni nepopisno. Vsi pa so opazili, da je nastopila z drugačno čelado. Belo čelado z zapeljivimi očmi je tokrat zamenjala s črno, ki ji je očitno prinesla srečo! ansa druge so jih delale, to je bila moja prednost. Verjela sem v sebe, nisem bila obremenjena, sprostila sem se in storila tisto, kar sem si želela,« je svoj nastop opisala Mazejeva. Najvažnejše je bilo tudi, da se je znebila strahu, ki jo je je spremljal pri obeh smukih: »Ni lahko, ko spremljaš vse te padce. Mislim, da strah ni nič čudnega. A danes sem na njega nekoliko pozabila, se povsem osredotočila na svojo vožnjo,« je še dejala Mazejeva, ki je uspeh posvetila vsem poškodovanim tekmovalkam. Kolajna je slovenski smučarki seveda vlila še dodatno samozavest, tako da bo nastopala lahko še bolj sproščeno: »Kolajno imam, a moj cilj sta dve. Imam še dve priložnosti in upam, da to ni moje zadnje odličje. Borila se bom do konca!« Italija pa je spet ostala brez kolajne in z nehvaležnim 4. mestom kot na moškem superG-ju. S številko 30 se je Johanna Schnarf približala stopničkam (do drugega vmesnega časa je bila boljša od Vonnove), naposled pa ostala brez kolajne za 11 stotnik. Kljub temu je 25-letnica, ki je sprva morala nastopati samo na superkombinaciji, nato pa je na vseh tekmah v hitrih disciplinah nadomestila poškodovano Nadio Fanchini, povsem presenetila, saj v svetovnem pokalu je bila le enkrat med najboljšo deseterico. To pa konec januarja v St. Moritzu, v olimpijskem Whistlerju pa je bila na treh tekmah vedno med najboljšimi desetimi. Med deseterico se je uvrstila tudi Lucia Recchia, ki je bila sedma. Tudi tokrat ni šlo brez padcev in odstopov (skupno 15). Ena izmed nesrečnic je bila včeraj Slovenka Maruša Ferk. SMUČARSKI TEK Zmaga Šveda, »azzurra« nista presenetila Zmagovalec zasledovalnega teka (15 km klasično + 15 km prosto) je Šved Marcus Hellner, drugi je bil Nemec Tobias Angerer, bronast pa Johan Olsson. Italijanska aduta Giorgio Di Centa in Pietro Piller Cottrer pa nista presenetila; za zmagovalcem sta zaostala skoraj minuto. Deželni tekač Di Centa je bil 12., potem ko je bil do polovice tekme v ospredju, po zamenjavi tehnike pa je izgubil stik z najboljšimi. Bronasti na 15 kilometrov Piller Cottrer pa je osvojil šele 18. mesto. 24-letni Hellner ni bil med glavnimi favoriti: prvo mesto je prevzel šele v zadnjih štirih kilometrih. Dotlej je skupino najhitrejših vodil Jo-han Olsson, ki je bil v vodstvu vse do 18. kilometra, nato pa zasedel 3. mesto. Zlati Hellner je na svojem krstnem olimpijskem nastopu bil na prvi tekmi (15 km klasično) četrti. Trener Andrea Massi: »Napetost vedno na višku!« Po mnenju vodja ekipe Tine Maze Andrea Massija so s srebrno medaljo njegove varovanke poplačane vse težave, ki so jih imeli v ekipi. Priznal je, da se je po super-kombinaciji pritisk na Tino še povečal, a se je odzvala fenomenalno. Massi je poudaril pomen dejstva, da se je Mazejeva zavedala, da tekmuje za svojo državo. Goriški strokovnjak je priznal, da je v taboru Črnjanke vladala velika napetost, saj so veliko delali za medaljo. »Hočem, da je napetost v našem timu vedno visoka, tu nismo turisti.« Ob tem Massi spominja, da doseči takšne rezultate kot majhna država in z minimalnimi sredstvi »šteje dvakrat več. Tekmovalec ne sme misliti, da tekmuje za majhno državo, misli-ti mora, da je vrhunski tekmovalec.« Massi svoje varovanke tudi ne krivi za prejšnje nastope v Whistlerju: najbrž je bila negotova zaradi številnih padcev tekmovalk. O Spored Danes 18.30 Alpsko smučanje - Whistler: super-kombinacija, moški; smuk (SLO: Gorza, Jerman, Perko, Šporn, ITA: Fill, Moelgg, Innerhofer, Paris) 19.45 Biatlon - Whistler: skupinski start, 15 km, moški (SLO: Bauer, Marič, Dokl, Rupnik; ITA: De Lorenzi, Vuillermoz, Windisch) 20.30 Alpsko smučanje - Whistler: super-kombinacija, moški; slalom (SLO: Gorza, Jerman, Perko, Šporn, ITA: Fill, Moelgg, Innerhofer, Paris) 21.00 Hokej - Vancouver, moški: Rusija - Češka 22.00 Biatlon - Whistler: skupinski start, 12,5 km, ženske (SLO: Gregorin, Mali, Ravnikar, Brankovič Likozar; ITA: Ponza, Fiandino, Haller, Oberhofer, Perathoner) 22.15 Smučanje pr. sloga - Vancouver/Cypress Mountain smučarski kros, moški, finale (SLO: Flisar) 22.30 Bob - Whistler: dvosed, moški (3./4. vožnja) (ITA: Bertazzo, Riva, Romanini, Tosini) 0.00 Hitrostno drsanje - Vancouver/Richmond 1500 m,ženske 1.15 Umetnostno drsanje - Vancouver: plesni pari, originalni program 1.40 Hokej - Vancouver, moški: Kanada - ZDA 6.00 Hokej - Vancouver, moški: Švedska - Finska Jutri 19.00 Smučarski skoki - Whistler: ekipna tekma (velika skakalnica) (SLO: Kranjec, Damjan, Mežnar, Prevc, Pikl; ITA: Colloredo, Dellasega, Morassi) 19.45 Smučarski tek - Whistler: ekipni sprint, kval., ženske (SLO: Višnar, Fabjan, Eržen, Jezeršek; ITA: Follis, Genuin) 20.35 Smučarski tek - Whistler: ekipni sprint, kval., moški (ITA: Pasini, Zorzi) 21.00 Hokej - Vancouver, ženske, polfinale: ZDA - Švedska 22.00 Smučarski tek - Whistler: ekipni sprint, finale, prosto: moški in ženske (SLO: Višnar, Fabjan, Eržen, Jezeršek; ITA: Follis, Genuin; Pasini, Zorzi) 23.00 Hokej - Vancouver, ženske: tekma za 5. mesto 1.45 Umetnostno drsanje - Vancouver: plesni pari, prosti pr.(Capellini, Faiella, Lanotte, Scali) 2.00 Hokej - Vancouver, ženske polfinale Kanada - Finska 3.00 Smučanje pr. sloga - Vancouver/Cypress SMUČARSKI SKOKI - Na veliki skakalnici Švicar spet najdaljši Ammann spet »zlat« »Harry Potter« je letel še više. Tudi na veliki skakalnici je bil Švicar Simon Ammann nepremagljiv: z najdaljšim skokom v obeh serijah je upravičeno osvojil letošnje drugo zlato. 29-letnik pa je včeraj pisal tudi zgodovino ZOI, saj je postal prvi skakalec v zgodovini s četrto posamično zlato kolajno s tega tekmovanja (izenačil se je s finskim skakalcem Mattijem Nykänenom, ki pa je eno zlato osvojil ekipno). Na najvišji stopnički je dvakrat stal tudi v Salt Lake Cityju. »Znova sem imel to magično moč, da sem lahko tu skočil daleč in to je neverjetno. To je resnično neverjetno.« Švicarski šampion tako ni podlegel psihičnemu pritisku, ki so ga zaradi njegovih skrivnostnih vezi nad njim izvajali v avstrijskem taboru. Kot zmagovalec sta bila tudi ostala dobitnika kolajne tekmovalca, ki sta bila na olimpijskem odru že po tekmi na srednji ska- Simon Ammann je v prvi seriji skočil kar 144 m, v drugi pa tudi najdlje, in sicer 138 m. Včeraj je osvojil drugo zlato »kanadsko« kolajno in se zapisal v zgodovino kot edini skakalec s štirimi zlatimi posamičnimi odličji ansa kalnici: srebrn je bil Poljak Adam Malysz, bron pa je spet pripadel Avstrijcu Gregorju Schlierenzauerju, ki je bil po prvi seriji »šele« peti. Finec Hautamaeki pa je s tretjega mesta po prvi serij zdrknil do 26. mesta: v finalu je pristal na skromnih 104,0 m, kar je bil najkrajši skok nasploh. Bil je le mesto više od najboljšega Italijana Sebastiana Col-loreda, ki je bil 27. Skakalec iz Žabnic je bil edini »azzurro« v finalu. Kanček razočaranja je bilo v slovenskem taboru, saj je bil Robert Kranjec blizu kolajne: v finalni seriji je namreč dosegel tretji najdaljši skok (135,5 m) in tudi tretjo najboljšo skupno oceno, v prvi seriji pa je v slabih vetrovnih razmerah pristal pri 118,5 m in bil 27. Na koncu je osvojil deveto mesto. Mladi Peter Pevc je bil bolj konstanten in bil na koncu 16., Matjaž Mežnar je bil 29., Jernej Damjan pa je ostal brez finala na 33. mestu. Izidi velika skakalnica: 1. S. Ammann (Švi) 283,6 točke (144,0/138,0 m); 2. A. Malysz (Pol) 269,4 (137,0/133,5); 3. G. Schlierenzauer (Avt) 262,2 (130,5/136,0); 4. A. Kofler (Avt) 261,2 (131,5/135,0); 5. T. Morgenstern (Avt) 246,7 (129,5/129,5); 6. M. Neumayer (Nem) 245,5 (130,0/130,0); 7. A. Hajek (Češ) 240,6 (128,0/129,0); 8. N. Kasai (Jap) 239,2 (121,5/135,0); 9. R, Kranjec (Slo) 233,7 (118,5/135,5), 10. W. Loitzl (Avt) 230,3 (129,5/121,5); 16. P. Prevc (Slo) 222,3 (124,5/124,0); 27. S. Colloredo (Ita) 202,2 (118,5/120,5); 29. Mitja Mežnar (Slo) 198,5 (119,0/118,5); 23. Jernej Damjan (Slo) 89,7 (114 m); 48. A. Morassi (Ita) 59,9 (100,5). "iaiafyj£\ VPRAŠANJE: Napovej uvrstitve od 1. do 6. mesta v moški superkombinaciji PRAVILNIK: pravilno napovedana uvrstitev velja 3 točke; pravilno napovedano ime, ne glede na uvrstitev, velja 1 točko. 4 K o 1 a j n e ZOI OQO z s B Sk. ZDA 6 6 9 21 Norveška 5 3 2 10 Nemčija 4 7 3 12 Švedska 4 0 2 6 Švica 4 0 1 5 Kanada 3 3 1 6 J. Koreja 3 2 0 5 Avstrija 2 2 3 7 Francija 2 1 4 7 Kitajska 2 1 1 4 Rusija 1 2 1 4 Nizozemska 1 1 1 3 Slovaška 1 1 0 2 Avstralija 1 1 0 2 Češka 1 0 1 2 Velika Britanija 1 0 0 1 Poljska 0 3 1 4 Italija 0 1 3 4 Japonska 0 1 2 3 Belorusija 0 1 1 2 Slovenija 0 1 1 2 Latvija 0 1 0 1 Estonija 0 1 0 1 Finska 0 1 0 1 Kazahstan 0 1 0 1 Hrvaška 0 0 1 1 BORIS KALC Slovenci bodo osvojili še kakšno medaljo Boris Kalc, ko le more, prižge televizor in si ogleda posnetke s kanadskih olimpijskih prizorišč. 24-letni fant iz Gropa-de je zaposlen v podjetju za dostavo ek-spresne pošte. Boris ni zamudil Majdi-čevega podviga: »Neverjetno. Če bi bila zdrava, bi premočno zmagala. Prav gotovo bi bila tudi za sekundo hitrejša od Bjoergnove. Škoda,« je prepričan Boris, ki je ostro kritiziral organizatorje: »Za varnost je bilo zelo slabo poskrbljeno. Majdičeva je celo tvegala življenje. Zakaj tam ni bilo varnostnih mrež?« Boris pravi, da bodo Slovenci osvojili še vsaj eno medaljo: »Skakalec Kranjec je v zelo dobri formi. Za eno od treh odličij se bodo slovenski skakalci lahko potegovali tudi v ekipnem tekmovanju.« Kalc v alpskem smučanju navija za Svindala, »ki je - kot je dejal - vsestranski smučar«. ZVEZDA KOREN ZOI spremlja tudi ponoči, všeč pa ji je tudi F1 Zvezda Koren poročena Viola je velika ljubiteljica vseh športnih panog. »V času olimpijskih iger so seveda te v ospredju in športne dogodke spremljam tudi v nočnih urah,« nam je zaupala gospa iz Beloglava pri Miljah, sicer rojena v Kopru, ki bo s 1. marcem odšla v pokoj. Doslej je bila zaposlena v laboratoriju v bolnišnici. Na ZOI v Kanadi navija za slovenske tekmovalce, v prvi vrsti za Petro Majdič, Tino Maze in Andreja Jermana. »Pa tudi za mladega skakalca Prevca, ki je zelo obetaven in bo še napredoval,« je dodala Korenova, ki ji je všeč tudi formula ena. »In tudi nogomet, čeprav tam krožijo prevelike cifre (beri preveč denarja op. ur.). Vem, kdo sta Del Piero, Inzaghi in še bi lahko naštevala,« je še zaključila. Današnja napoved: 1. Svindal, 2. Miller, 3. Kostelič, 4. Janka, 5. Raich, 6. Moelg SKUPNO 16 Napoved ženskega superveleslaloma (Simon Koren): 1. Vonn, 2. Mancuso, 3. Maze, 4. Riesch, 5. Paerson, 6. Fanchini DNEVNI IZID 2 Današnja napoved: 1. Kostelič, 2. Miller, 3. Jerman, 4. Gorza, 5. Fill, 6. Ligety SKUPNO 14 Napoved ženskega superveleslaloma (Petra Grassi): 1. Vonn, 2. Paerson, 3. Riesch, 4. Fischerbacher, 5. Schield, 6. Maze DNEVNI IZID 3 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 Nedelja, 21. februarja 2010 2 7 naš pogovor - Tržačan Andrea Ferin, smučar in jadralec m ■ •• ■ • «v v • Na olimpijskem prizorišču je bil svetovni prvak med dečki V Whistlerju je bil najhitrejši v veleslalomu leta 1999 - Jadralec na deski želi v London 2012 » Tam se hribi razlikujejo od naših... Imajo obliko »panetona«, z redkimi kamnitimi pobočji, vendar obširnimi gozdovi. Ko sem tam smučal, so bile smreke, ki so navadno visoke 30 metrov, deset metrov nižje zaradi obilice kompaktnega snega. Neverjetno!« se nekaterih utrinkov iz Whist-lerja, letošnjega olimpijskega prizorišča, spominja Tržačan Andrea Ferin, smučar in jadralec. Leta 1999 je član tržaškega Sci CAI prav tam osvojil naslov svetovnega prvaka med dečki v veleslalomu. »Smučarskih prog se ne spominjam, vtisnjena mi je ostala samo količina snega. Takrat ga je bilo res veliko, letos pa imajo organizatorji ZOI kar nekaj težav.« Ferina prav gotovo poznajo mnogi v tržaških in deželnih smučarskih krogih. Štirikratni tržaški prvak je bil več let član deželne reprezentance in med boljšimi mladimi smučarji na državni ravni. 24-let-nik pa ni samo ljubitelj belih strmin, temveč je tudi odličen jadralec. Že kot štiriletni otrok je stopil na jadralno desko, leta 2000 osvojil svetovni mladinski naslov na olimpijski deski, po lanski sezoni, ko je bil 4. na italijanskem pokalu in 60. na svetovnem prvenstvu (četrti med italijanskimi deskarji) v olimpijskem razredu RS:X, pa je bil vpoklican v državno C-reprezen-tanco. Tvoja športna pot je dvodelna: si bolj smučar ali jadralec? Sem smučar in jadralec. V bistvu sem sledil poti svojih staršev. Oče in ma- & Domov zaradi vročih »fotografij« Ameriški deskar na snegu ScottLago, kije v snežnem žlebu osvo- " ^ jil bron, je predčasno zapustil olimpijske igre. Vzrok za predčasni odhod so bile vroče fotografije z zabave, ki so se v petek pojavile na svetovnem spletu. Ena odfotografij prikazuje, kako neka ženska kleči pred 22-letnikom in medaljo z usti drži tik pred njegovim intimnim predelom.Lago je na najbolj vroči fotografiji videti nasmejan, ima pa tudi dvignjeno majico. Lago se je že opravičil ameriškemu olimpijskemu komiteju kot tudi ameriški smučarski in deskarski zvezi. Za predčasen odhod z olimpijskih iger se je odločil sam. Miller med legende Ameriški zvezdnik Bode Miller je s srebrno medaljo na petkovem olimpijskem superveleslalomu postal peti smučar v zgodovini, ki je osvojil štiri olimpijske medalje v štirih različnih disciplinah. Od še aktivnih smučarjev je to uspelo še švedski levinji Anji Paerson, poleg njiju pa tudi Kjetilu Andreju Aamodtu, Katji Seizinger in Janici Kostelič.Millerju v zbirki olimpijskih medalj manjka odličje iz sla-lomske preizkušnje, Paersonovi pa medalja v superveleslalomu. Varnostniki pa taki Po navedbah kanadske policije so 11 članov varnostnih organov na igrah, od tega štiri predstavnike varnostnega osebja in sedem policistov, prosili, naj zapustijo varnostne enote zaradi kršitev kodeksa obnašanja. Policisti so ob tem zavrnili domneve, da so omenjene varnostnike obiskale prostitutke.Po nekaterih navedbah naj bi dva izmed enajsterice preiskovali zaradi spolnega napada. Tatovi počivajo Nepridipravi v Vancouvru so se odločili, da bodo med igrami nečedno početje postavili na stran. Stopnja kriminalitete je po navedbah policije od začetka iger v mestu "dramatično" upadla. V tednu od 8. do 14. februarja so zabeležili 50 odstotkov manj tatvin kot v istem obdobju lanskega leta. ma sta namreč učitelja smučanja in inštruktorja jadranja. Tako sem na smučeh stal še kot mali otrok, na jadralno desko pa sem stopil že pri 4 letih pri matičnem klubu Marina Julia. Zame so sestavili posebno desko, saj takrat ni bilo še otroških. Uporabljal sem desko za odrasle, jadro pa je bilo prilagojeno moji višini. Kdaj pa si začel s tekmovanji? Relativno pozno. Na snegu sem začel kot mišek, izpustil sem najmlajšo kategorijo, z jadralno desko pa pri devetih ali desetih letih. Tekmovati pa sem začel, ker sem si to sam želel. Starša me nista silila. Z deželno smučarsko reprezentanco si nastopal na različnih FIS tekmah in tudi zbral nekaj zmag, na Žle-beh pa si nastopil tudi na evropskem pokalu. Zakaj si potem zaključil tekmovalno pot? Višješolski študij sem opravil na Trbižu v športni gimnaziji Bachmann, kar mi je omogočalo idealne pogoje dela. V deželni reprezentanci sem ostal tudi v sezoni, ko sem prestopil med člane. Takrat sem nastopal samo v absolutnem italijanskem pokalu. Dobra uvrstitev bi mi namreč omogočila, da bi lahko vstopil v enega izmed vojaških krožkov. Februarja pa sem si poškodoval še drugič koleno (prvič leta 2004), tako da sem prekinil sezono in vse je splavalo po vodi. Ponovna vrnitev na tako raven bi bila pretežka, ne nemogoča, odločil pa sem se, da bom prenehal s tekmovanji. Kaj pa potem? Po hitri rehabilitaciji sem že junija začel s tečajem za učitelje smučanja. Lani pa sem opravil še tečaj za trenerje in letos treniram tržiški klub Due. Si vseskozi tudi jadral? Sem, le v času višješolskega študija nisem tekmoval na jadralni deski. Poleti sem samo učil začetnike v klubu, saj sem v tem času tudi treniral smučanje na ledenikih ... Ponovno sem se na regatna polja vrnil leta 2008, a že ob poškodbi kolena leta 2007 sem začel razmišljati, da bi se lahko posvetil izključno tekmovanju v jadranju. Jadranje na deski je vzdržljivostni šport, kar pomeni, da lahko tekmuješ in si konkurenčen tudi, ko si odrasel. Tudi pri 40 letih si lahko med boljšimi. Zdaj treniraš torej mlade smučarje in treniraš z reprezentanco jadralne deske. Kako vse usklajuješ? Z jadralno reprezentanco treniram vsak drugi teden. V nedeljo (danes op. .a) bom na primer na Piancavallu, jutri pa grem z jadralno reprezentanco v Marsa-lo za teden dni. Smučam v bistvu med vikendi, jadram pa zdaj samo z reprezentanco. V Trstu letos sem treniral malo zaradi neprimernih pogojev. Je tržaški zaliv primeren za de-skarje? V Trstu v povprečju piha premalo: ali piha zelo močno, ali pa nič. V Marini Julii pa so razmere boljše, saj povprečno piha od 7 do 8 vozlov. Imata smučanje in jadralno de-skanje kaj skupnega? Pri obeh športih se drsamo po gladini. Kot sem že povedal, je pri jadranju na olimpijski deski pomembnejša vzdržljivost. Tekmujem pa tudi v hitrostnem jadranju: regate trajajo od 2 do 3 minut. Tam pa je pomembnejša eksplozivnost kot pri smučanju. Obenem tudi študiraš? Sem vpisan na fakulteto za gradbeno inženirstvo, zdaj pa zaradi obeh obveznosti sem študij nekoliko opustil. Kateri so jadralni cilji? Morda London 2012? Ciljam na uvrstitev v olimpijsko ekipo. V London pa bo odpotoval samo en jadralec, zato bo zelo težko. Kaj pa zdaj: spremljaš zimske olimpijske igre? Malo, saj nimam Skya. Zanimivo bo, kaj bo uspelo Razzoliju. Je zelo agresiven, z njim sem tudi jaz tekmoval. Je tih, je podoben Južnotirolcem, pa čeprav je iz Emilije Romanije. Veronika Sossa www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Spremljaš olimpijske igre v Vancouvru? O Da, vse Q Samo slovenske nastope O Samo italijanske nastope O Samo italijanske in slovenske nastope O Ne umetnostno drsanje - Polemike »To ni drsanje, je ples« Plušenko jezen, Lysacek užaljen, Stojko pa z Rusom soglaša, da je bila odločitev žirije smešna Kritike zaradi razpleta moške tekme v umetnostnem drsanju se še niso polegle. Rus Jevgenij Plušenko, ki je izgubil medsebojni dvoboj z Američanom Lysackom in osvojil srebro, je bil razočaran nad «pora-zom» in ni skoparil s kritikami na račun Ly-sacka. O njem je dejal, da je sicer «velik ska-kalec» in sposoben trojnih skokov, ob tem pa pikro pripomnil, da ne ve, kakšen olimpijski zmagovalec je to, če ne zna skočiti čet-vernega skoka. «Saj to ni več moško drsanje, to je ples,» je bil piker ruski tekmovalec. Štiriindvajsetletni Američan je zato dejal, da ga je kritika Plušenka, ki ga je kot najstnik občudoval, prizadela. Lysacek je dodal, da Plušenko, ki po olimpijskih igrah v Torinu zaradi poškodbe dolgo časa ni tekmoval, ni dobro razumel novega sistema ocenjevanja. «Kdorkoli nasprotuje tem ocenam, ne razume sistema,» je dejal in dodal, da je bilo ocenjevanje na četrtkovi tekmi odlično. «Ne morem si predstavljati, da bi bil rezultat drugačen,» je dodal. S Plušenkom je potegnil nekdanji kanadski drsalec Elvis Stojko, ki je izrazil obžalovanje, ker so iz moškega drsanja izginili skoki. Stojko je odločitev sodnikov, da zlato kolajno podelijo Lysaceku, ne pa Rusu Plušenku, označil za »smešno«. Svetovna prvaka po obveznem programu najboljša Svetovna prvaka Oksana Domnina in Maksim Šabalin sta bila najboljša v uvodni preizkušnji umetnostnih drsalcev med plesnimi pari. Po obveznem programu sta imela Rusa debelo točko prednosti pred Kanadčanoma Tesso Virtue in Scottom Moirom ter že skoraj dve točki in pol pred Američanoma Meryl Davis in Charlie White. Danes tekmovalke in tekmovalce čaka originalni ples. skeleton Amy osrečila Britanijo Velika Britanija je po 30 letih v Vancouvru prišla do prvega posamičnega zlatega zimskega olimpijskega odličja. To je v skeletonu uspelo 27-letni Amy Williams. Srebro in bron sta osvojili Nemki Kerstin Szymkowiak in Anja Huber, ki sta Nemčiji priborili prvi olimpijski medalji v tem športu sploh. Wil-liamsova, ki je doma iz Cambridgea, je vodila po dveh vožnjah v četrtek, nato pa je dan pozneje v tretji vožnji postavila rekord proge (53,68 sekunde) ter do konca zdržala vse pritiske za skupno slavje s časom 3:35,64. Dve leti, preden je bila Wl-liamsova rojena, je Britanija zadnjič dobila posamično zlato na ZOI. Leta 1980 se je v Lake Placidu Robin Cousins na olimpijski vrh zavihtel v umetnostnem drsanju. Med tekmovanjem pa je bila ledeno hladna princeska. Ohranila je mirno glavo, čeprav je bila pod hudim pritiskom, za povrh pa se je morala soočiti še s protestoma ekip Kanade in ZDA. Obe sta vložili pritožbo, ker naj čelada Britanke ne bi ustrezala pravilom. Mednarodna zveza za bob in skeleton (FIBT) je obe pritožbi gladko zavrnila. Velika Britanija je sicer zadnje olimpijsko zlato osvojila leta2002 v Salt Lake Cityju ekipno v curlingu. Šetina brez finala Slovenski tekmovalec v skele-tonu Anže Šetina je na olimpijski tekmi v Whistlerju zasedel 21. mesto. S tekmovanjem je končal predčasno, po treh vožnjah, a ne zaradi padca oziroma druge nevšečnosti, ampak, ker se v zadnjo, četrto vožnjo uvrsti le najboljših 20 tekmovalcev. Zaostanek Šetine za 20. mestom je znašal dobrih sedem de-setink sekunde.«Če bi tudi včeraj opravil taki vožnji kot danes, bi bil končni rezultat dosti boljši, problema za finale ne bi bilo. A sem se že sprijaznil, včeraj ni bil moj dan, danes pa sem vendarle dokazal, da znam voziti,» je po tekmi, na kateri je nastopilo 28 tekmovalcev, dejal Šetina, nekdanji slovenski pod-prvak v teku na 200 metrov. Naslov prvaka je osvojil Kanadčan Jon Montgomery. S srebrom se je moral zadovoljiti Latvijec Martins Du-kurs, bron pa je osvojil Rus Aleksander Tretjakov. HOKEJ NA LEDU Brez presenečenj Izidi moškega turnirja, skupina B: Slovaška - Rusija 2:1 (0:0, 0:1, 1:0; 1:0) (kazenski streli); Češka -Latvija 5:2 (3:0, 1:2, 1:0), vrstni red: Češka 6, Rusija in Slovaška 4, Lat-vija 0. Skupina C: Belorusija - Švedska 2:4 (0:2, 1:1, 1:1), Finska - Nemčija 5:0 (1:0, 2:0, 2:0), vrstni red: Finska 6, Švedska 3, Nemčija in Belo-rusija 0. CURLING Kanadčani upajo Najboljši »hitrostni pometači« na ledu so opravili z naslednjim krogom predtekmovanja. Tako moška kot ženska izbrana vrsta Kanade pa po doslej odigranih dvobojih še ne poznata poraza. Nedelja, 21. februarja 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno X\ zmerno č—y oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC Ùa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1010 TOLMEČ O -3/B > vidEm o -2/10 O PORDENON -1/9 S TRBIŽ O -6/3 iS CELOVEC O -2/S O -7/2 KRANJSKA G. O GRADEC -2/7 o -2/4 S. GRADEC ČEDAD O „ -i/9iä TRŽIČ -4/S O KRANJ CELJE -3/6 O MARIBOR 0-4/S PTUJ O M. SOBOTA O-2/6 GORICA O 2/10 O N. GORICA i/i0 O LJUBLJANA -2/S POSTOJNA O-S/4 KOČEVJE N. MESTO -2/6 O REKA 5/11 ZAGREB 1/7 O M ÍNAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo zjutraj večinoma pretežno jasno z možnostjo poledic v gorskih območjih; možnost megle v pasovih zlasti v spodnji nižini in nevarnost poledic. Čez dan se bo zlasti proti Predalpam močno pooblačilo, kjer bi lahko prišlo tudi do snežnega pršenja. Zvečer bodo oblaki povsod prekrili nebo, zlasti na vzhodnih območjih bodo možne rahle padavine, nad približno 500 m pa rahlo sneženje. Dopoldne bo precej jasno, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Popoldne se bo v zahodni in deloma v osrednji Sloveniji oblačnost spet povečala. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, v severozahodnih krajih do -7, na Primorskem od -1 do 4, najvišje dnevne pa od 2 do 6, na Primorskem do 10 stopinj C. Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^Danes bo v našo deželo s severozahoda začasno dotekal bolj suh zrak v visokogorju, vendar že jutri bo naše kraje zjutraj z zahoda zajela zmerna atlantska fronta. Nakar bodo deželo v vseh __legah dosegali vlažni jugozahodni tokovi. DOLZINA DNEVA Sonce vzide ob 6.58 in zatone ob 17.40 Dolžina dneva 10.42 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 9.42 in zatone ob 0.42 Nad osrednjim in severnim Sredozemljem ter nad srednjo Evropo se je prehodno zgradilo šibko območje visokega zračnega pritiska. Nad naše kraje bo začel čez dan z jugo-zahodnikom spet dotekati nekoliko toplejši, a postopno tudi bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv v dopoldanskih urah nekoliko popustil, v drugi polovici dneva pa se bo vremenska obremenitev krepila, vremensko občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 7,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.11 najvišje 25 cm, ob 12.02 najnižje -28 cm, ob 20.01 najvišje 6 cm, ob 22.38 najnižje 5 cm. Jutri: ob 5.05 najvišje 26 cm, ob 12.55 najnižje -39 cm, ob 20.04 najvišje 17 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................330 Vogel.................160 Kranjska Gora........110 Krvavec..............160 Cerkno...............135 Rogla.................120 Mariborsko Pohorje . .90 Civetta...............160 Piancavallo..........1SG Forni di Sopra ........ 14G Zoncolan............1GS Trbiž..................1SG Na Žlebeh ...........23G Mokrine..............21G Podklošter ............95 Bad Kleinkirchheim . 12G /S CELOVEC O -4/6 TOLMEČ O TRBIŽ O o -4/4 TRŽIČ -3/7 ČEDAD O 3/9 o GRADEC -2/11 «¡T* ¿äo -3/5 S. GRADEC O N. GORICA 3/9 o KRANJ ifr LJUBLJANA -1/6 POSTOJNA O 0/5 KOČEVJE CELJE -2/9 MARIBOR O-2/9 PTUJ O M. SOBOTA 0-1/10 N. MESTO -1/8 ČRNOMELJ ZAGREB -1/11 O REKA 4/10 N Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo oblačno, na zahodu bo deževje rahlo, na vzhodu pa zmerno, zjutraj bo lahko snežilo v visokogorju vse do dolin, pozneje pa le nad približno 600 metri. Zvečer bodo padavine ponehale najprej na zahodu potem povsod, vendar bo nebo še vedno pretežno oblačno ali oblačno. NAPOVED ZA JUTRI Jutri bo na zahodu delno jasno, drugod večinoma oblačno. Predvsem v zahodni Sloveniji bo občasno deževalo, nad okoli 800 m pa snežilo. Ponekod bo pihal jugozahodnik, ob morju jugo. Tudi v torek bo vreme podobno, občasno bo bolj oblačno tudi v vzhodnih krajih. Dopis iz pariza - Uprizarjajo ga tretjo sezono zapored Muzikal Levji kralj privabil milijon starih in mladih gledalcev PARIZ - V francoski prestolnici predvajajo muzikal Le roi lion, Levji kralj, že tretjo sezono zapored, ogledalo pa si ga je ga že milijon gledalcev. Predstava je neverjeten uspeh tudi za Pariz, kjer se sicer veliko dogaja, kvantiteta pa vedno ne sovpada s kvaliteto. V Heksagonu je muzikal priljubljen žanr, ki je doživel revival z Notre-dame de Paris (1998) in nadaljeval - če naštejem le nekatere - z Les demoiselle de Rochefort (2003), Spartacus (2004), Le Roi Soleil (2005), vse do lanskih ko-losalnih produkcij Cleopatre, la derniere reine d'Egypte in Mozart, l'opera rock. Levja avantura se je začela leta 1994, ko je izšel 43. Disneyev animirani film The Lion King; delo je povzeto po Kralju Leo (1951) Osama Tezuka. Uspeh je bil takojšen in po dobičku najbolj uspešen v svojem žanru; zanj so porabili 79,3 miljona in zaslužili 783,4 milijona dolarjev. Leta 1997 je Walt Disney Theatrical Productions predstavil muzikal najprej v Orpheum Theatru v Mi-neappolisu in kmalu nato v New Amsterdam Theatru na Broadwayu; vse predstave igrajo najprej na podeželju in le če so uspešne, tudi na Broadwayu. The Lion King je bil no-miniran za 11 nagrad Tony Awards in nagrajen s šestimi, med njimi za najbojši muzikal in za najboljšo režijo (Julie Taymor). Muzikal so kmalu prevzeli tudi pomembnejši teatri po svetu - v Londonu, Šanghaju, To-kyu, Hamburgu, Sydneyu, Buffalu, Parizu itn. V teh produkcijah so obdržali režijo in kostumagrafijo Broadwayja, prišlo je le do manjših kulturnih priredb; v francoski verziji, na primer, kraljevi majordom Za-zu (tukan) poje Sur le pont d'Avignon. Pariška adaptacija je delo Stephane Laporte. V svetu si je predstavo ogledalo 34 milijonov gledalcev. Zastor se dvigne. Na odru se zbirajo živali kraljestva, da počastijo novorojenega predstolonasledni- ka Simbo; protagonisti so izključno živali z antropomorfnimi karakteristikami. Rojstvo dediča ne razveseli vseh, predvsem ne kraljevega brata Skarja, ki hoče krono zase. V ta namen pripravi zaroto, umori kralja Mufaso in vrže krivdo na Simbo, ki se odloči za izgnanstvo. Simba odraste daleč od doma, toda po mnogih dogodivščinah se vrne in s pomočjo drugih levov prevzame prestol. V končni sceni Simba predstavi živalim kraljestva svojega sina - čarobni krog življenja se nadaljuje. Delo ima običajni nauk, da so namreč zlobni kaznovani in pošteni nagrajeni, v skladu s časom pa ima tudi ekološko sporočilo, ki pride na dan predvsem takrat, ko kralj Mu-fasa razloži mlademu Simbi ravnotežje sistema, kjer ima vsako bitje svoje pomembno mesto. Levji kralj dolguje uspeh predvsem režiji, sceni, plesu in glasbi, spletu, ki pričara neverjetno atmosfero. K magiji veliko prispevajo tudi neverjetni kostumi, ki spominjajo na orjaške lutke: žirafe so na hoduljah, levji maski Mufase in Skarja lahko pokrijeta obraz, ali pa se dvigneta nad glavo (kar daje občutek levjega gibanja), hijene se s posebnimi pripomočki gibčno premikajo po štirih, klobuki zbora simulirajo travnik oziroma savano itn. Zbor je v tem mu-zikalu del predstave, kar daje še do-den učinek. In nenazadnje, uspeh je delo neverjetnih in strogo selekcioniranih interpretov, ki so večinoma igralci, plesalci in pevci. Sanje, emocije, sporočilo za stare in mlade. Vsakdo lahko dobi v predstavi kar si želi. In še veliko več. Jana Radovič 21. FEBRUAR - Dan maternega jezika »Skrb za jezik naj bo naloga celotne vlade« Poziv jezikoslovca Janeza Dularja - Poslanica direktorice Unesca Irine Bokove LJUBLJANA - Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je 21. februar leta 1999 razglasila za mednarodni dan maternega jezika. Ob enajstem obeleževanju je generalna direktorica Unes-ca Irina Bokova mednarodno skupnost pozvala, naj maternim jezikom nameni temeljno mesto v duhu spoštovanja in strpnosti, ki utira pot k miru. Jeziki so po mnenju generalne direktorice Unesca najboljše sredstvo za medsebojno razumevanje in strpnost. »Spoštovanje vseh jezikov je ključni dejavnik za zagotavljanje mirnega sobivanja, brez izključevanja družb in njenih pripadnikov,« je prepričana. Ob mednarodnem dnevu ma-ternega jezika Bokova kot tri strateške cilje prihodnje jezikovne politike navaja večjezičnost, učenje tujih jezikov in prevajanje. Večjezičnost, ki jo opredeljuje kot harmonično prilagoditev različnih jezikov, mora, kot meni Bo-kova, postati sestavni del izobraževalnih in kulturnih politik. Tudi učenje tujih jezikov po njenih besedah pripomore k boljšemu razumevanju drugih kultur in bi zato moralo biti sestavni element modernega izobraževanja. Zaradi povečane komunikacije v globaliziranem svetu je prevajanje doseglo nepredvidljivo rast v zgodovini človeštva, ugotavlja Bokova. Ker je postalo tudi idealno orodje za vzajemen dialog in znanje, ga moramo še bolj spodbujati in s tem zagotavljati raznolik in uravnovešen kontekst kulturne in znanstvene izmenjave. Jezikoslovec Janez Dular je ob mednarodnem dnevu maternega jezika za STA dejal, da je strah, da se bo slovenščina izgubila v poplavi drugih jezikov, odveč. »Da bi se slovenščina kar izgubila, se ni bati, lahko pa se zgodi, kot se že dogaja, da se občutno skrči obseg njene rabe, zlasti v znanosti in visokem šolstvu, t.j. na področjih, ki so za prihodnji družbeni razvoj in za sporazumevanje družbene elite najpomembnejša,« je pojasnil. V tem vidi žalostno perspektivo, ki jo je nekdanja slovenska elita pred 200 leti že zavrnila - slovenščina le za »preprosto kmečko ljudstvo«, folklorni rezervat - danes pa se nam znova vsiljuje. Meja med spoštovanjem jezika in svobodo njegovega spreminjanja v pozitivnem smislu v dobro jezika ter med nemarnim oziroma ignorantskim odnosom je po besedah Dularja tam, kjer razlog za spreminjanje ni v iskanju novih, izvirnih izraznih možnosti za bistveno nove sporazumevalne potrebe, »temveč v lenobi in nevednosti ali v manjvrednostnih občutkih in snobiz-mu«. Ob tem je navedel primer osebe, ki slovenščino slabo obvlada, a trdi, da je revna, in primer nekoga, ki raje pogleda v angleški slovar kakor v Slovar slovenskega knjižnega jezika. Za slovenščino po Dularjevem mnenju skrbi predvsem šola, »vendar se je treba zavedati, da sta šolski pouk in vzgoja neučinkovita, če nimata zadostne opore v celotnem družbenem okolju«. Ob tem je navedel primer, »ko v šoli govorimo o ljubezni do materinščine, na ulici pa učenci vidijo prevlado angleških napisov in tuja imena slovenskih podjetij«. Skrb za jezik bi morala biti usklajena naloga celotne vlade in ne le ministrstva za šolstvo ter »ubogega« sektorja za slovenski jezik v okviru ministrstva za kulturo, je prepričan Dular. Glede na delež govorcev prevladujočega maternega jezika se Slovenija med državami članicami Evropske unije uvršča med jezikovno precej homogene države. Po številu govorcev ima le pet odstotkov vseh jezikov na svetu več kot dva milijona govorcev; slovenščina je med njimi. Slovenščina sodeč po statistiki ni ogrožen jezik. Kot prvi jezik jo uporablja okoli 1,85 milijona prebivalcev. Govorci slovenščine strnjeno živijo razen v Sloveniji še v Furlaniji-Julijski krajini, na Koroškem, v hrvaški Istri, v madžarskem Porabju ter v nekaterih skupnostih izseljencev v Nemčiji, ZDA, Kanadi in Avstraliji. Skupno naj bi slovenščino govorilo okoli 2,5 milijona ljudi. Jasmina Vodeb/STA