§tev. 78 TRST, soboto 19. marca I9IO. Tečaj XXXV. IZHAJA VSAK DAN teti ah Mdeljah la praznikih ak 5-, ab ponedeljkih afe zjutraj. PMiniene Itev. se prodaj uo po 3 nvč. (6 sto t.) v mnogih tobakarn&h v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Mini, Dornbergu itd. Zastarale Itev. po 5 nvč. (10 stot.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi pe • st mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. pim. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nada^jna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ===== Plačljivo In atofljivo v Trstu. gpinost Glasilo političnoga društva „Edinost" za Primorsko. V tiinttti jt m+it NAROČNINA ZNAŠA sa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. lanialM m aaftcljako liiaaj* ,^X>ZMOSTZ" atu*: a* mU lete Kron §*aa, sa p»l lata Kron I IO. Vsi dopisi naj se podivjajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma aa aa sprejemajo in rekepiel ta a« vračaja Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulioa Glergio Galattl 18 (Narodni de«) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij Usta „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* opisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica — Giorgio Galatti štev. 18. = Foltno-hranllnlinl račun St 841652. TELEFON It 11-57. Današnja Številka obsega 12. strani. Škofa Nagla slovo. {Malo odgovora njemu mjpouka — nam.) (Dalje.) In Pij X. je Benečan, ali vsaj Benečan po svoji službi. Da baš papež, ki je prišel po zaslugi avstrijskega veta do te najvišje cerkvene časti, tako postopa proti velikemu delu avstrijskih podanikov, to bi bilo v stanu res vzbuditi sum, dali narekuje te mam tako zoprne prepovedi cerkvena potreba, zahteva cerkvene discipline. Ker je namreč vprašanje čisto formalnega značaja, pač ne gre, da bi sodili take ukrepe kot izreke — ex kathedra. Res pa moramo pritrditi mnenju znanega, škofu Naglu prav blizu stoječega slovenskega lista, ki se posmehuje izjavi istrskega političnega društva, češ, da je slovanski obredni jezik naravnost izraz božjega razodetja. Gotovo ni to pravo mnenje. Ali prav zato moremo in moramo braniti svoje pravice glede na slov. obredni jezik tudi nasproti cerkveni oblasti, ker vsaka pravica ima svojo formalno stran. Tisti, ki je pravico ali tudi predpravico enkrat priznal, tisti je ne sme enostransko uničiti; tu sta dva činitelja, ki prideta v poštev, oba morata govoriti, če velja kaj spremeniti. Sicer pa ni stvar samo idealnega, marveč v »ekem smislu tudi socijalno-materijalnega značaja. Spomniti se je treba, da so baš na mnogih krajih, kjer je ohranjen slov. bogo-služni jezik, ohranjene tudi stare, v krščanski cerkvi sprva sploh veljavne navade in pravice, da cerkvena občina sama imenuje ali voli svoje pastirje, včasih celo višje pastirje. Ljudski glas — božji glas pravimo! Zakaj bi to tu ne veljalo? Slovansko stališče je tako, da je stvar, ki je za vernike spojena tudi z gmotnimi žrtvami, soodločati tudi od tistega, ki bo prav za prav nosil gospodarsko breme. Zanimivo je, da je sam škof Nagel nasproti Ricmanjcem priznal to stališče ter jim dal pravico, da si sami izbirajo župnika. Če niso uspeli tudi v drugi formalno-cerkveni zahtevi, namreč zahtevi po slov. jeziku, to je pač njihova krivda, deloma pa utemeljeno v tem, ker se je šlo za — nove pravice, ki bi se bile dale s primernim postopanjem tudi doseči. To samo pa spet govori v prilog stališču, ki ga zavzemljemo branilci slov. obrednega jezika. Sicer pa škof, zdaj že nadškof, Nagi tudi v drugem oziru podpira moje mnenje, češ, da je obredni jezik formalno-cerkvena zadeva. On ga namreč primerja s kolkom ■a pobotnicah (glej str. 5 pastirskega pisma!). Res, kolek se mora rabiti tak in tak, kakor je predpisan. Lahko se mu da sicer tudi drugo podobo, obliko, barvo in tisk. Toda vprašam: ali sme oblast in celo sam finančni minister odrediti, da se spremeni kolku tudi — kakovost, kvaliteta ? To se pravi: ali sme oblast kar sama po sebi odločiti, da se ima od danes naprej rabiti za znesek, ki se je doslej kolekoval z 10 kronami, kolek za 15 ali 20 kron? Vsak ve, da ne, kajti s tem bi se kolku spremenila vrednost kakovosti, za katero je on seveda le znamenje, simbol. Tako pa ima tudi slov. službeni jezik poleg zgolj formalnega tudi notranji, psihologično-etičen in kulturen po- PODLISTEK. f Anton Medved. V životopisu, ki ga je prinesla „Edinost" od 15. marca, je rečeno, da je bil pokojni pesnik sotrudnik „Ljub. Zvona" in „Dom in sveta". Omenil pa pisec onega životopisa ni „Slovenke" (1. 1897., 98. in 99. pod mojem uredništvom), ko je bila malone v vsaki številki po katera Medvedova pesem. Leta 98. in 99, sem tudi pok. Medvedu pošiljala „Slovenkine" pesmi v presojo. Leta 1897. sem naprosila za to S. Gregorčiča. Prav nepričakovana novica o Medvedovi smrti me je napotila, da sem čez toliko let segla po „Slovenki", prelistovala jo, iščoča Medvedovih pesmi in prečitala nekaj njegovih pisem. In glej: list, s katerim sem bila ob času izhajanja tako nezadovoljna, zazdel se mi je nakrat dober tako, da me je nekaj zabolelo, ker ga ni več. In marsikateri list j „avtoritet" mi je padel v roke, s katerim se j me je prosilo, naj ne opustim tako korist-, nega dela. Toda zdaj je zaman; moje marljive men. In baš zato ta tisočletje trajajoči boj. Niti najbolj zaostalemu kmetu v Cičariji se ne bo dalo zlepa dopovedati, da bi bil zanj — nota bene! — slovanski jezik isto kar latinski. Enega vendar razume in ljubi, ker ga je slišal od najdražjih bitij na svetu govoriti — od svojih starišev, drugi mu je — mrtev, tuj. In ta naš človek, tudi najpripro-stejši, je ponosen na dejstvo, da se glasi njegov jezik tudi v hramu božjem. In revež se bo vse drugače boril za svojo pičlo last, če mu jo kdo jemlje ali krati, kakor bogatin, ki mu odnaša tat le majhen del premoženja. Ta njegov boj — je boj obupa, njegov ponos pa ponos siromaka. Gotovo naše ljudstvo ne ve, kako so se njegovi prapradedje pred 1000 leti borili za pravice obrednega jezika slovenskega, vendar čuti v dno duše, da se to ne sme zgoditi, da bi pahnili njegov jezik iz njegove cerkve, in če se to zgodi, da se mu godi krivica. Zakaj pa se rimska kurija toliko trujdi, da bi odpravila ostanke slov. liturgije med Jugoslovani ? Ali zato, ker je morda to skušnjava in most za v razkol ? Menda ne, ker so veliki papeži v njej zrli most — k zedinjenju cerkve. Ali zato, ker je živi jezik narodov, kakor se deloma rabi pri petih mašah nekaterih istrskih občin, sredstvo, po katerem se popenja človekov duh k svo-bodnjaštvu, Iiberalstvu, modernizmu ? (To zadnje strašilo je namreč v naših dneh posebno nevarno!) Menim da ne, ker imajo druge, nerimske cerkve vse ali večinoma žive jezike pri svojih obredih. Ali morda baš zato, da jim rimska cerkev v tem ne sledi? No, pri tem bi se pa morala ohraniti vsaj staroslovenščina, ki že zdavnaj ni živ jezik; in vendar ni tako, kakor nam kaže boj v Dalmaciji. Potem ne preostane drugo, kakor da hoče biti fn ostati katoliška cerkev edino le — latinska, ali recimo romanska cerkev. To pa spet ni zgolj versko, ampak spet politično-narodno stališče, ki ga mi Slovenci ne moremo odobravati, pa to nasprotuje tudi — „zdravi veri" ! Ne politični agitatatorji, ampak neobjektivna politika rimske kurije sili Slovane iz rimsko ekskluzivne cerkve. (Zvršetek pride.) Iz tužnoga Korotana. „.„ rod za rodom gine, to povest je domovine". Ponemčevanje na Koroškem vidno napreduje. Nekdanji sedež slovenskih vojvod — Gospa Sveta — je bila pred 25 leti še slovenski kraj. Danes je od Gospe Svete potisnjena narodnostna meja daleč proti jugu in nekdanji sedež slov. vojvod je danes v popolnoma nemškem okraju. Na otoku Vrb-skega jezera pri Celovcu so govorili še pred 10 leti nekateri slovensko, danes ne razume prebivalcev otoka nihče slovenski. Stari so izumrli, mladi se pa niso naučili slovenske govorice. In tako bi lahko našteli stotine krajev, kako se pogrezamo v nemško morje. Važen kraj je Velikovec, Nemci sami ga imenujejo ključ do slovenskega dela Koroške. Da si Nemci vse prizadevajo, da bi si Velikovec ohranili in iz njega prodirali v slovenski del dežele, je umevno ob sebi. Da delavke in delavci so se poizgubili in Bog ve, da je nekaterih prava škoda; a list pripada — minolosti. Antonu Medvedu sem torej pošiljala pesmi v presojevanje in reči moram, da je bil vesten in dobrohoten presojevalec, a nikakor ne pikolovec. Značilno je za nas, kar mi je pisal 14. februarja I. 1898, ko mi je vrnil pregledane pesmi. „Iz poslanega blaga" — tako je pisal — „zopet uvidevam, da je naš narod zares poetiški. Pred menoj leže dela mladeničev, katere čas gotovo dozori v pesnike, ako ga bodo le prav rabili za izobrazbo. Rečem le, da oblika zaostaja za vsebino in ob tem izrazu ne mislim samo na snov, temveč tudi na notranji dih, vznos ali čustvo. Seveda! Mene prištevajo dekadentje k formalistom prave pedantiške smeri; a nič zato! Na čistost in lepoto jezika so pazili vsi veliki duhovi vseh narodov in časov. Jaz sem že davno vedel in vem, da rima in niti ritem ne tvorita sama na sebi nikdar poezije, a čemu ju rabiti, če jima kdo hoče pretvarjati glas z velikim nasiljem. Tu ne veljaj hrvatski izrek: Bolje išta nego ništa — temveč slovenski naj velja: „Bolje nič, nego slabo". Potem govori o Gottschallu, katerega je njihovo delo, žal, le vspešno, kaže, da smo Slovenci v zadnjih mesecih podlegli kar v treh občinah pri Velikovcu, namreč v Grebinju, Vovbrah in na Rudi. Branik Slovenstva v in okrog Velikovca je „Narodna šola" družbe sv. C. in M. v St Rupertu poleg Velikovca. Ko bi te šole ne bilo, bi bila slovenska narodnostna meja potisnjena že čez Dravo. Ta „Narodna šola" je seve Nemcem trn v peti, a nam Slovencem bi morala biti punčica v očesu. Skrbeti bi morali za njo ter jo podirati kolikor bi največ mogli. Z „Narodno šolo" v St. Rupertu stoji in pade Slovenstvo na Koroškem. Pisati o pomenu te narodne šole, je pač odveč. Šolo vzdržuje družba sv. C. in M. ter si prizadeva, da jo okrepi in spopolni. In če bi družba sv. C. M. za Koroško ničesar druzega ne storila, nego da vzdržuje to „Narodno šolo", morali bi jej biti hvaležni vsi koroški in izvenkoroški rodoljubi. — Šolski vodja te šole je č. g. župnik Treiber, učiteljice so i. šolske sestre; torej šola nikakor ni kaka ^liberalna" šola, — povdarjamo to posebej še. Velik nedostatek te šole je, da nima pravice javnosti, kar priznavajo vsi in kar čutijo posebno g. šolski vodja in učiteljice šolske sestre. Pravico javnosti pa more šola doseči le, če ugodi zakonski zahtevi, da poučuj dečke telovadbo — moška učna moč-učitelj in da dečke na najvišji stopinji poučuj učitelj! Da se tej zakonski zahtevi ugodi, je družba sv. C. in M. razpisala lansko jesen na tej Šoli službo učitelja in ker je bil med prošnjiki najsposobnejši, je imenovala za učitelja na tej šoli g. A. Peseka, ki poučuje sedaj četrti deški razred in poleg tega še tudi telovadbo v ostalih razredih. Torej ne da bi se delala kaka „liberalna" propaganda, temveč le, da se ugodi zakonski zahtevi in da se tako pridobi za šolo toli potrebna pravica javnosti, se je nastavil poleg šolskih sester tudi posveten učitelj na „Nar. šoli" v Št. Rupertu. Nemci so to — seveda — izprevideli in začeli so boj zoper g. Peska. Kar v začetku so ga „Freie Stimen" primerno „pozdravile", in razni nemški listi so mu posvečali svojo pozornost. Pred 14 dnevi pa je časopis „Freie Stimmen" prinesel nesramno notico o g. Pesku in nemški listi so hiteli ter jo ponatisnili. Namena, ki ga hočejo doseči s tem, ne skrivajo, temveč pišejo odkrito, da šola. na kateri deluje tak učitelj, ne sme dobiti pravice javnosti. Ker pa je vsa notica le grda laž, je g. Pesek v posebni izjavi v „Miru" in „Korošču" imenoval dopisnika notice lažnika ter ga pozval, naj ga toži, če si upa. Jasno je torej, da je vsa gonja zoper g. Peseka narodnosten boj za pravico javnosti „Narodne šole" v Št. Rupertu pri Velikovcu. Samo ob sebi bi bilo umljivo, da bi morali v s i Slovenci stati kakor en mož na strani g. Peska in že celo, ker ga Nemci po krivici napadajo; ker so vse njih trditve le ostudne laži. Našel se je pa „rodoljub4* v Velikovcu, g. kanonik Dobrove, ki najbolj ve, da se g. Pesku godi velika krivica, in ta „rodoljub" je priskočil Nemcem na pomoč ter v „Slovencu" z dne 8. t. m. tudi udaril po g. Pesku in g. dr. Hudelistu, češ, „revčka" pobirata odpadke liberalne srajce itd. Vsa stvar je značilna za tužne koroške razmere in torej jo podamo slovenski javnosti, da spozna „rodoljube", ki imajo patent na „narodnost". „ Velik nedostatek „Narodne Šole" v St. Rupertu je bil, da ni imela |šolarske kuhinje in to tembolj, ker jo je nasprotna nemška šola imela. G. Pesek se je potrudil in res je nabral vsoto (dala je D. C. M. 150 K, velikovška posojilnica 50 K itd., kar hvaležno priznavamo), da se je z novim letom otvorila šolarka kuhinja,s ki jako blagodejno vpliva. V korist šolarske kuhinje je hotel g. Pesek v družbi z g. dr. Hudelistom prirediti gledališko predstavo. Zbrala sta igralce in igralke, kateri so pa takoj izrekli bojazen, da gg. duhovniki ne dovole prirediti gledališke predstave z moškimi in ženskimi vlogami. Dosedaj so se smele uprizoriti le take „igre" s samo moškimi,- ali samo ženskimi vlogami. Upoštevajoč razmere je g. Pesek izbral pobožno žaloigro „Mlinar in njegova hči", da bi gg. duhovniki ne imeli povoda predstave prepovedati. „Narodna šola" v. Št. Rupertu ima ve-veliko telovadnico in v n[ej lep prostoren oder. Telovadnica je postavljeno „ljudstvu v pouk in zabavo", tako vsaj stoji napisano v njej. G. Pesek je poprosil vodstvo „Narodne šole", če smejo diletantje uprizoriti žaloigro „Mlinar in njegova hči" v telovadnici in sicer v korist šolarske kuhinje. Vodstvo je prošnjo odbilo, češ, da „Mlinar in njegova hči" je ljubezenska igra. Nemci prirejajo v telovadnici nemške šole predstave, koncerte, plese itd. in sicer v korist „Schulvereina", drugokrat „Sudmarke", tretič pa za Rosegerjev sklad itd. Slovenci pa ne smejo v slovenski telovadnici prirediti niti v korist lastne šole nedolžne žaloigre._ Škandal pri likvidaciji cerkve« nega premoženja v Franciji. Takrat, ko ho sklepali v francozki zbornici o konfiskaciji cerkvenega imetja, se je obljubovalo ljudstva, da se konfiakovano imetje cerkve in kongregacij porabi za delavske pokojnine. Govorilo se je o milijardah, ki se izkupijo in ki pridejo v korist delavcem. Posestva in vrednosti cerkve, ki bi bila imela zapa3ti državi, so bila ko-nečno tudi res cenjena na pol milijarde frankov. No, pomisliti je treba, da posestva samostanov in opuščenih cerkev niso imela več prejšnje veljave, kakor hitro so bila odtegnjena prvotnemu namenu. Izgubila pa so ta posestva na svoji vrednosti tudi s tem, da je cerkev zagrozila s prokletstvom vsem onim, ki bi jih bil kupili. Ne glede na vse to, se pa mora računati, da bi bila morda država, ko bi se bilo pošteno postopal >, vendar le dobila okoli 260 milijonov fr. V resnici pa dobi država pravo bagatelo, ker se je pri likvidaciji kradlo in goljufalo na vs.h koncili in krajih, da se je vse kadilo. Vlada je namreč razprodajo in vnov-čenje cerkvenega premoženja poverila po sebnim likvidatorjem, ki so imeli nalogo, da iz vsega izbijejo kolikor mogoča največ denarja. V^eh likvidacij, ki bi se bile imele izvršiti, ; * 710. Od teh je že dovršenih 329, ki bi u le morale dati državi okoli 100 milijonov frankov. A država je dobila da priporoča sam Aškerc in pravi dalje: „Pa kaj bi govoril? Mislim, da smo zvečine vsi ene misli v tem pogledu. Nekaterim radikalnim in objestnim duhovom pa je vse nič, Stritar nič, Gregorčič nič, Cimper-man nič... Habeant sibi !*) Bog daj, da bi njih dela zaslula nad vse naše (Joslejšnje slovstvo, a ne samo za nekaj let slinkajo-čega ukusa, temveč stalno, večno! Prišel sem s tira in bi kmalu vzbudil misel, da sem dosleden, ko sem hvalil poslano blag6 in je v njem tudi zastopana dekadenca, vsaj v Kazimiru pl. Radiću. O ne! Jaz nisem nasproten dekadenci v nekaterih mejah, kakor mi ni zopern človek, ki ne mara več vsakdanjih, navadnih jedij. Upam vsaj, da se ne prištevam zu den Ochsen, die zittern, wenn ein neuer Lehr-satz erfunden wird. Vendar — kakor mi je zopern človek, ki zaradi svojega bolezljivega *) Tudi Gregorčič mi je pisal v tem pogledu 31. 10. leta 1906, torej niti mesec dni pred smrtjo: „...vrgli so nas med staro šaro. Nič ne de. Sodila bo bodočnost. Nobeden teh, ki se zdaj širijo in šopirijo, kraljujejo in nam svoje nazore vsiljujejo, ne včaka 50 let po smrti. Zdaj vlada „moderna" ; a umetnost je večna, ni moda, ki se spreminja kakor pri šiviljah. Jaz nekaterih naših „modernih" pri vsem naporu ne morem umeti, in vendar sem vajen najti idejo, kjer... je." Op. pisat. želodca, slinavega jezika, izpitega grla, vr-težnih možganov, drhtečih živcev, vse jedi obsoja in zameta kakor bi bile objektivno slabe in neprebavne (in koliko jih ob njih dan na dan živi!), takov se mi zdi deka-dent v skrajnem svitu." Potem prehaja Medved v presojevanje vsakega pesnika in pesmice posebe in v tem pismu omenja prav pohvalno izlasti pl. Radića, Feodorja Sokola, (ta zavzema sedaj med pisatelji prav častno mesto) Kristine in Vide. Na sveti večer 1898. mi je pa pisal: „Čestitam, da ste se odločili za nadaljnje urejevanje „Slovenke". List ima svoj pomen, ki ga vidi vsakdo, kdor ni dušno-slep. Kako lep krog zares poklicanih pisateljev in pesmic ! Mimogrede rečem, da zdaj prokleto dušno in telesno trpim, ker me je duhovstvo in vlada prijela radi jubilejne slavnosti. Ko dosežem mir, sporočim Vam in sem vedno pripravljen za „Slovenko" žrtvovati svoje slabe dušne moči..." in bil je zvest dani besedi, dokler sem urejevala „Slovenko" mi je pomagal in me sam zalagal z neštevilom svojih pesmi, med temi tudi nekaj prevodov iz Lermontova in Puškina. Slava njegovemu spominu ! Marica Bartol-Nadlišek. Danes v sled. dvorani Nar. doma „Mnmzelle Nltoudie" (Santarellina). Stran II. „EDINOST" St. 77. V Trstu 18. marca 1910 mesto 100 le 5 in pol milijona ! časopisi in posebno opozieijonalni, so žo dolgo časa pisali, da pri likvidaciji ni vse v reda. Vendar pa se vlada ni upala nastopiti proti likvidatorjem, ker so bili za njimi uplivni posestniki. Konečno se je vsmelil sedanji ministerski predsednik Briand in odredil preiskavo. Mesto 95 milijonov frankov, ki bi se bili morali nahajati v blagajni, so naš i le 29 milijonov frankov! Posledica preiskave je bila, da bo zaprli enega likvidatorjev, Dueza, o čemer smo mi že par-krat poročali. Samo ta mož je poneveril milijone. Imel je zveze z več sto osebami, katere je podkupil, da so molčali in mu šli na roko. Med temi je uglednih politikov, poslancev, visokih uradnikov itd. Ob neki hišni preiskavi so našli okoli 150 pobotnic urednikov raznih časopisov, ki so bili podkupljeni. Pri večini teh pobotnic pa so bili časopisi in dotiČDi uredniki navedeni z izmišljenimi imeni. Sam) par njih je bilo tako neprevidnih, da so se podpisali s pravim imenom. Ostalih pa Duez neče izdati, ker se nadeja, da mu na ta način dotični sokrivci pojdejo na roko. Vendar pa so nekateri mnenja, da so dotične pobotnice le ponarejene, ker dosedaj se ni našel noben francoski list, ki bi branil Dueza. Kako je Duez živel in razsipal denar je razvidno najbolj i z tega, da je neko svojo ljubico, ki se je že nekoliko postarala, upokojil in jej dal 300.000 frankov za osnutje — bordela! — Vendar pa ni samo Duez goljufal in kradel; drugi likvidatorji niso bili nič boljši. Bili pa so bolj previdni. Duez je bil tako nepreviden, da se ni znal pokriti. Dokazalo se mu je, da je poneveril okoli 10 milijonov. Drugi so pa vse svoje operacije pokrili z v.dezom poštenosti. Neki likvidator je n. pr. poslal v Pariz več zabojev dragocenosti, ki jih je pustil v Parizu prodati pod roko za okoli 700 frankov. — Sami troški prevoza itd. pa so znašali okoli 1400 frankov ! In takih, oziroma podobnih slu« čajev je vse polno. In nota bene: Vsi ti računi so dobili potrjenje od strani nadzo-rovalnih uradnikov ! Očividno je torej, da so bili ti nadzorniki in višji državni uradniki v zvezi z likvidatorji in da so si plen lepo razdelili. Ta slučaj le dokazuje ponovno, kako prav smo imeli, ko smo nedavno temu Vseučiliško vprašanje. Iz govora drž. posl. Vekoslava Spinčica v seji zbornice poslancev dne 11. marca 1910. (Zvršetek). Trst potemtakem ni italijansko mesto in če bi tudi bil — dato non concesso — potem bi ne bilo upravičeno, da se italijansko fakulteto ustanovi v Trstu, kajti fakultete in tudi vseučilišča se ne ustanovijajo za posamična mesta, marveč za cele pokrajine. (Pri-trjevanje). Tu so posebno važne številke iz ljudskega štetje leta 1900. Istra ima 336.000 prebivalcev, od teh je 136.000 Italijanov in 190.000 Hrvatov in Slovencev. Gorica in Gradiška imata 225.000 prebivalcev, od teh je, 81.000 Italijanov in 140.000 Slovencev. (Čujte!). Dalmacija, ki prihaja tudi v poštev, ima 584.000 prebivalcev, od teh je 15.000 Italijanov in 570.000 Hrvatov s Srbi vred. Kranjska ima 501.000 prebivalcev, od teh 259 Italijanov — tako število prihaja v poštev — in 473.000 Slovencev. Ako prištejemo sem še prebivalce Trsta, potem imamo 1,797.000 prebivalcev; od teh je 384,000 Italijanov in 1,397.000 Hrvatov in Slovencev brez Štajerske in Koroške. Ako je Trst nekako središče primorskih Italijanov, je pa tudi središče Hrvatov in Slovencev. Ne le onih, ki bivajo v Trstu in njega okolici ampak tudi onih, ki težijo v Trst. (Pritrjevanje) Ako se jemlje pa v ozir tudi Italijane v Tren-tinu, potem ni Trst več središče za Italijane; in če bi tudi bil, je Število Slovencev in Hrvatov te polovice monarhije mnogo veče, nego ono Italijanov. Kakor sledi iz rečenega, stojimo Slovenci in Hrvatje na stališču, da je vlada dolžna dati vsem narodnostim prilike, da se izobrazijo v svojem jeziku in to tudi na vseučilišših. Hoče-li ustanoviti enojezično vseučilišče, je mora ustanoviti v enojezičnem mestu in če možno v enojezični pokrajini. Ako je hoče ustanoviti v dvojezičnem mestu, okraju in pokrajini, mora biti tudi dvojezično vseučilišče. * — Ako se ima ustanoviti v Trstu italijanska pravna fakulteta, potem se mora istočasno ustanoviti tudi hrvatsko-slovenska, bodisi vsporedno ali pa separatno. Govornik je nadaljevaje rekel, da bi bili potem-takem Slovenci in Hrvatje zelo Jil J® k?.^8kacija cerkvenega oškoFdovani ako 5i hoteIa vlada ustanoviti premoženja v Franciji velma pogreška. — nrflvnft c^uitotn „ Haliianp rWnil pravno fakulteto samo za Italijane. Omenil je, kako so se posredovanjem bivšega ministra Pacaka že leta 1904 vršila med primorskimi slovanskimi in italijanskimi poslanci pogajanja za ureditev Šolskih vprašanj na Primorskem. A ko je društvo „Patria" v Trstu izvedelo o tem, je takoj sklicalo protestni shod, na katerem je sedaj pok. Ve-nezian mej drugim rekel, da so Italijani za večno gospodarji v Trstu in da se mora ohraniti italijanski značaj Trsta in ozemlja Julijskih alp. Le pod tem pogojem da se smejo vršiti pogajanja s Slovani. Slovani da morajo griznati, da so gostje v tej italijanski pokrajini. (Živahni mejklici), To so vzroki, zakaj ne bi Italijani tam, t. j. v Trstu, pritrdili ustanovitvi slovenske in hrvatske pravne fakultete. Slovenci in Hrvatje so morali potem na shodih na to reagirati in posledica vsemu tega je bila, da so bila pogajanja prekinjena, kar je menda pok. Venezian tudi nameraval. Govornik je pripomnil, da se je nekaj sličnega zgodilo tudi lansko leto, pričela so se prijateljska razgovarjanja glede rešitve šolskega vprašanja na Primorskem, a ko so v Trstu doznali o tem, se je vse razbilo. Pravtako kakor v Trstu, je nadaljeval govornik, ne sme se ustanoviti italijansko vseučilišče tudi v kakem drugem mestu Cerkve, redovi in kongregacije so pao prišle ob svoje imetje, ki je bilo odtegnjeno namenu, za kateri je bilo določeno; ali država ne bo imela nič od tega. Naknadno javljajo parižki listi: Obtoženi likvidator Duez je izjavil, da je od poneverjenega denarja porabil 5 milijonov za razne galantne pustolovščine, a 4 milijone je zaigral na borzi. Preiskovalni sodnik je pozval k s*bi eno Duezovih ljubic, o kateri je pravil Duez, da ga je ravno ona stsla v zadnjih 4 letih okoli pol milijona frankov. Ta ljubica je pa izjavila, da je dobivala od Dueza „Bamo" 1500 frankov „pUče" na mesec. K tej svoji izjavi je še pristavila, da, ko bi ne bila imela še drugih dohodkov, ne bi mogla živeti. Tu imamo malo sliko o nravnoatnih razmerah, ki morajo vladati v francozki družbi, kjer dobiva navadna vlacuga po 1500 frankov od svojega ljubimca, a dasi je to dohodek, kakoršne dobivajo avstrijski ministri, pravi vendar-le, da je to malo in da ne bi mogla živeti, ko bi ne imela drugih „postranskih" dohodkov ! Da se mora, kjer žive javni funkcijonarji tako razkošno in nezmerno, krasti na vseh koncih in krajih — je pač samo ob sebi umljivo ! Prejeli smo sledečo brzojavko: PARIZ 18. Na podlagi poročil, ki so dcčle policiji, je Duez pravil poneverjene ^morske. Slovenci in ~Hrvatje"ne morejo denfcrje bržkone v inozemstvu m sieer pred ^ italijanskega značaja t^ga mesta „ ne ravno dolgim časom. Radi tega se je £riniorske SJ Ioh gni se ne smatrajo v Pri-zacelo poizvedovati v Bruselju, Londonu morju kako^ g0Ste> ampak kakoi! enako_ pravne državljane. — (Pohvala in ploskanje). Proti Roveretu, ali Trentu, ali tudi Dunaju, nimajo pa Slovenci in Hrvatjo ničesar. Za ta slučaj zahtevajo pa, da se zanje ustanovi pravoslovna fakulteta v Ljubljani. Nadalje zahtevajo Hrvatje in Slovenci za prej omenjeni slučaj reprociteto studij in izpitov na zagrebškem vseučilišču. In še eno bi mi zahtevali, je za vršil govornik, ako se ustanovi pravna fakulteta v Roveretu, oziroma v Trentu ali na Dunaju — in to je: pravičnosti, na katero se gospoda Italijani radi sklicujejo, ako zahtevajo česa za-se. Govornik je na to omenil šolske mizerije v Istri in vprašanja slovenske šole v Trstu, katero šolo zahtevajo Slovenci že 27 let. Italijani hočejo sicer imeti svojo pravno fakulteto, ali ljudskih Šol nam nočejo dati. Krivico, ki jo kažejo — Italijani nasproti Slovencem in Hrvatom v šolskih stvareh, bi odobrile vse one stranke, ki bi glasovale za italijansko pravno fakulteto, dokler se ne odpravi rečenih krivic. Bilo bi najbolje in najprimerneje, ako bi stranke pustile predlogo toliko časa in suspenso, dokler se v Trstu in Istri ne uredi ljudsko, srednje in specijalno šolstvo. in Parizu. * * * Kakor smo že gori omenili, pravi Duez, da je zapravil od manjkajočih 10 milijonov, 5 milijonov s svojimi galamnimi aventurami, to je z rainimi ženskami. Med temi je navedel posebno neko ljubico, ime nom Poirier, s katero je baje zapravil v zadnjih 4 letih 500.000 frankov. Ona pa protestuje energično proti tej Duezovi trditvi in pravi, da je dobivala od njega „samo" 1500 frankov na mesec. Dalje pravi Duez, da je 4 mil. zapravil z raznimi špekulacijami na borzi. Pa tuili ta trditev se ni skazala za resnično. Zapravil je sicer na borzi nekaj, a ne 4 milijone. Mož je namreč prebrisan. Mislil je namreč, da bi utegnile prej ali slej priti na dan vse njegove lopovščine. Zato se je zavaroval že v naprej in- naložil denar, ki ga je ^poneveril, v inozemstvu. On si je mislil: Ce me obsodijo, me obsodijo par let, a potem bom živel s svojimi milijoni kakor gospod. Kdo ve, morda mož ni niti slabo računal. Če bo policija kaj poizve-dela, je vsekako zelo dvomljivo, ker če je že naložil denar v inozemstvu, ga gotovo ni vložil pod svojim imenom. Dnevne novice. Velike demonstracije v Sofiji. V Sofiji je prišlo radi dogodkov v Ruščuku, kjer je bilo ustreljenih od vojaštva 17 oseb, do velikih pouličnih demonstracij, uprizorjenih od dijaštva in druge množice. Bilo je več spod-padov s policijo m vojaštvom, ki je demonstrante večkrat razgnalo in zaprlo vse glavne ulice. Več oseb je bilo ranjenih. Češki radikalci zahtevajo, kakor pišejo „Narodni listya, naj „Slovenska enota" premeni taktiko napram vladi. Hoteli bi, da se uprizori obstrukcijo proti vladi v vseh odsekih. „Narodni listiy" so proti temu in pravijo, da se radikalcem še nobena stvar ni posrečila, najmanje pa obstrukcija. Cesar odpotuje dne 24. t. m. v Wall-see, kjer hoče preživeti velikonočne praznike v krogu svoje družine. Takoj po praznikih se zopet povrne v Schonbrunn. Grof Lev Tolstoj je, kakor poročajo iz Petrograda, zopet težko obolel ter je moral v posteljo. Afera likvidatorja Dueza. Ministerski predsednik Briand . je izjavil v zbornici, da smatra soglasno z justič. m. Ber houom za potrebno da se sodno upravo reformira. Zlasti bo treba spremeniti osobje na sodnijah in prefekturah. Zavaroval se je proti napadom desničarjev (reakcijonarcev) radi Due-zove afere in rekel, da potrebuje vlada popolnega zaupanja zbornice. Slednjič je bila vsprejeta sledeča resolucija: „Zbornica obsojajoč škandalozne nerednosti, ki so se dogodile pri neki sodbeni likvidaturi, izraža upanje, da bo vlada preiskovala odgovorne faktorje in krivce kaznovala. „Ta resolucija je bila vsprejeta s 399 glasovi proti 79 glasovom. i Japonska bo v kratkem anektirala Korejo, katero je doslej samo upravljala. Bjčrnsterne Bjdrnson slavni danski pisatelj in slovanfil, se je od svoje bolezne toliko oporavil, da se misli podati v Ko-danj, kjer prebije poletje v neki že najeti vili. Štrajk na severoamerikanskih železnicah je izbruhnil predvčerajšnjem. Štrajka nad 150.000 kurjačev in strojevodij. Več železnic je moralo promet popolnoma ustaviti. Praška „Union" je prinesla v svoji številki od 16. t. m. lep članek, kateri razpravlja o opravičenem odporu tržaških Slovencev proti italijanski univerzi v Trstu. Člankar dokazuje na podlagi rezultatov državno in deželnozborskih volitev, da Trst ni izključeno italijansko mesto in da so šolske zahteve tržaških Slovencev popolnoma opravičene. Praški mestni svet proti nemščini. Ogrsko poljedelsko ministerstvo je pisalo v zadnjem času večkrat na mestni magistrat v Pragi in se pri tem posluževalo nemščine. Mestni svet je zato sklenil naznaniti ogrskemu ministerstvu, da ni potreba dopisovati nemški, temveč da je magistrat kralj, glavnega mesta Praga, pripravljen odgovarjati tudi na madjarske dopise J Domače vesti. Govor dra. Rybafa v poslanski zbornici o učiliškem vprašanju je napravil globok utis na vso zbornico. Njegova argumentacija, s katero je opravičeval slovensko stališče nasproti temu vprašanju, je bila tako premagljiva, da se jej — kakor nam poročajo z Dunaja — tudi isti italijanski poslanci niso mogli odtezati, Čestitamo našemu zastopniku na tem krasnem vspehu Rybafev govor prinesemo te dni po steno-Ijrafskem zapisniku v posebni prilogi. 13-letnica ! Včeraj je minolo 13. let od onega 18. marca 1897, ki je postal zgodovinski dan za tržaške Slovence vsled izida državnozborske volitve. Nabergo\ je padel, tržaški Slovenci so izgubili svoj mandat. Ni ih premagala številna premoč volilcev, ampak prevara, nasilje, korupcija. Razburjenje je bilo neopisno, po javnih lokalih, v mestu in po okolici so se vršili naravnost dramatični prizori. Duhovi so plamteli ogorčenja in — prekipelo je preko mej kazenskega zakona. Sledile so sodne preiskave in razprave in drakonične obsodbe. In niso bili najslabši sinovi našega naroda, ki so polnili ječe. Nezaslišanemu političnemu lopovstvu naših sovragov je bilo v posledico neizmernega gorja in grenkih solz po mnogih poštenih družinah. Mnogokateri naših je obupaval in sovražnik nam je objestno klical „Amen", uverjen, da je tržaškim Slovencem leči v izkopani grob. Ali večna Pravica je hotela, da so se motili naši v svojem obupu in da se je motil sovražnik v svoji zmage pijanosti. Iz gorja in solza nam je vsklilo novo življenje. Padu je sledil od nas samih nenadejan razvoj na vseh poljih. Tedaj so nas pehali u narodni in politični grob, danes pa, ravno ob 13- letnici, pišejo jokaje, kako so se motili v svoji sodbi o življenskih silah nas Slovencev. Dobili so lekcijo, a dobili smo jo tudi mi. Vspehi našega dela v teh 13 letih nas uče, da izgubljen je le tisti narod ki po[ hu- dih udarcih obupava in se, resignirano u-daja misli, da mu je smrt vsojena. Tudi sedaj nam je prestajati hudih časov in srditih borb; mi pa verujmo v svojo bodočnost in: glave po konci in krepko zavihanih rokavov — na nadaljno delo! C. kr. avstr. državne železnice. Na c. kr. severno-železniškem ravnateljstvu se proda v času od 1. januarja 1910 do 30. novembra 1912 v vsem področju c. kr. av-strij. državnih železnic odpadle stare mate-rijalije nadstavlja. Tozadevni ponudbeni razpis je priobčen v „Wiener Zeitung* od 15. marcija t. 1., v „L' Osservatore Triestino" in „Laibacher Zeitung". Včerajšnji „Narodni delavec" zaplenjen ! In zakaj ? Ker je s priobčenjem uradnih dopisov, ki jih je dvorni svetnik Minas odposlal strokovnemu tajništvu N. D. O. v zadevi gibanja v sovi svobodni luki pri sv. Andreju, dokazal, da se je izvršila na škodo slovenskega delavstva „Iumparija nad lum-parijo" in da so gospodje v prosti luki in v cesarski palači na velikem trgu prelomili besedo ! „Narodni delavec" je takoj izšel v drugem izdanju, in ga je dobiti v navadnih tobakarnah. Jutri vsi na I. ljudski koncert. N. D. O.! Vžitek obeta biti res nenavaden. Razven Saint-Saens-ovega A moli koncerta o katerem smo včeraj spregovorili, se bo umetnik Josip Stano predstavil občinstvu v krasnem elegičnem Andantu muzikaličnega filozofa Maksa Brucha Kol Nidrei in v ljubkih improvizacijah hrvaškega skladatelja Oršić-a: „Kroz suton" in „Sječanje". Veliko senzacijo vzbudi pa gotovo Popper-jeva „Taran-tella" se svojim grozničavo hitrim tempom in markatnim naglasom. Pevske zborne točke preskrbi naša nadebudna podružnica „Glazbene Matice", ki je ravno z istimi zbori žela na sobotnem koncertu toliko zaslužene pohvale. — G. dr. Šink bo izvajal balado R. Schumanna „Dva granadirja", biser v svoji vrsti, črtica iz zgodovine francosko - nemške vojne, efektna pieca, ki zaključuje s „Marsiljezo (francozko narodno himno). Razven tega bodemo slišali čuvstveno dr. Ipavičevo : „Ce rosa na planine pade". Kakor je iz tega razvidno je vzpored jutrnjega koncerta sestavljen tako, da zadostuje okusu vsakega muzikaličnega gurmana. In zato ne dvomimo, da bo gledališčna dvorana „Nar. doma" nudila zopet impozantno sliko. Na jutršnjo predavanje v „Narod, domu" morajo priti vsi, posebno pa delavci in kmetovalci. Dr. J. Mandič bo predaval o velezanimivem predmetu : „Temeljni pogoji narodnega gospodarstva". Predmet je tedaj prikrojen potrebam^ ljudstva. Začetek točno ob 10. uri dopol. Za jutršnji ljudski koncert N. D. O. naj si vsak pravočasno preskrbi sedeže, pri vratarici „Narodnega doma". Cene so nenavadno nizke: Od I.—IV. vrste K 2, od V.— IX. vrste K 170 in od X.—XV vrste K 120. Predavanje v Masaryku. Sinoči je predaval g. dr. Anton Dermota v Ljudskem odru o Masaryku in njegovem nazoru. G. predavatelj nam je orisal pomen Masarykov za razvoj češke politike in upliv njegovih nazorov in realizma na češko in tudi slovensko duševno življenje. G. predavatelj, ki je sicer svoje predavanje prikrojil na poslušalce po večini iz delavskega sloja, bi nam lahko tudi kaj povedal o Masarykovih verskih nazorih, ki se vlečejo skozi vse njegove spise in ga najbolje karakterizujejo. Sicer je pa predavanje ugajalo. Akad fer. društvo „Balkan" Danes ob 2. uri in pol izlet v Trebče. Odhod izpred Narod. doma. Izletni odsek. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljuo-Ijani. Sprejmejo se: 2 knjigovodje, 3, kontoristi. 1 poslovodja, 3 pomočniki mešane stroke, 1 pomočnik železninske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke 2 pomoč, špecerijske stroke, 1 pomočnik galanterijske ■itroke, 1 blagajničarka, 1 kontjri-i inja, G prodajalk, 0 potnikov, 1 učenec, l praktikant, 1 skladiščnik, 1 učenka. Službe iščejo: 1 knjigovodja, 3 kontoristi, 1 poslovodja, 1 potnik, 16 pomočnikov mešane stroke, 5 pomočnikov železninske stroke, 6 pomočnikov manufakturne stroke, 9 pomočnikov špecerijsKe stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke, 10 konto« ristinj, 3 biagainičarke, 9 prodamlk 0 kore-spondent, 1 učenec, 1 skladiščnik. Posredova niča posluje za delodajalce in Člene društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. USTREDNI BANKA CESKYCH CDHDITtl rti PODRUŽNICA v TRSTU Orllnl I LLLN :: piazza sel fiMTiaosiSO 3. VLOGE n KNJIŽICE 4°/» - PREMiJO/E VLOGE 4,/'" VADIJE 11 KAVCIJE MENJALNICA •: 3utri ob 8. uri zvečer vsi na prvi ljudski koncert J<. 21.0. v Narodni dom! Nemška propaganda. Prejeli smo iz železničarskih krogov: Tu v Trstu obstoji neki nemško-koroški klub, za katerega bi se mi ne zmenili, ako ne bi z vsemi sredstvi vabil tudi slovenskih železničarjev in finančnih stražnikov. Ker pa dela to, je opravičena misel, da imajo gospodje posebne nemško-narodne namene. Še bolj nas utrja v tem uveijenju dejstvo, da je eden najhujih agitatorjev za ta klub človek, ki je že znan po drugih agitacijah proti slovenski narodni stranki, izlasti povodom zadnjih državnozborskih volitev. Ta odurni agitator je železniški poduradnik na progi J a r c. Ni se pa vrgel toliko, kakor bi bilo misliti, na železničarje (ve pač, da ga dobro poznajo), ampak posebno na finančne stražnike. Te vabi in mami v rečeni klub, kjer naj bi se navzemali nemško-nacijo-nalnega duha. Opozarjamo torej slovenske žalezničarje in finančne stražnike, naj se ne dajajo zavajati od tega nemško-nacijonalnega agitatorja in — kakor kaže ime — slovenskega odpadnika, marveč naj ga naženejo prav pošteno, kadar se jim je približal v svojd agitacijske namene. Mi pa ga opozarjamo, da gotovi špasi morejo postati malce nevarni tudi za — jarce! O pogrebu pok. pesnika Antona Medveda piše se nam, da se je tudi sprevoda v Turjaku in pogreba v Kamniku udeležila skoro vsa bližnja duhovščina zelo številno. Da ni prišlo še več duhovnikov, posebno na pogreb v Kamnik, krivo je to, da se radi raznih zaprek ni mogel pravočasno ustanoviti in objaviti natančen vspored vsega pogreba, tako, da se celo v Kamniku v torek dopoludne ni točno vedelo, kedaj bo pogreb. Glede Ljubljane — sploh do naj-zadnjega časa ni bilo odločeno, da se truplo pokojnika prepelje skozi mesto v svečanem sprevodu. Zato je bil sprevod skozi Lljub-ljano popolnoma nepričakovan in improviziran, ter vsled tega večina ljubljanske duhovščine ni bila obveščena o njem. Ne more se jej tedaj očitati, zakaj se sprevoda skozi mesto ni udeležila v večjem številu. V tem smislu popravljamo vsled dobljenih informacij svojo prejšno vest. Sestanek jugoslovanskih železniških uradnikov bo danes v soboto 19. t. m. ob 6. uri popol. na Jesenicah pri „Sokolu". Tovariši so najuljudneje vabljeni, da se sestanka udeleže v tem večjem Številu. Na svidenje ! Nevročljive poštne pošiljatve. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je doposlalo seznam priporočenih in navadnih nevročljivih poštnih pošiljatev, ki so bile mesece februvarja 1910 v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve v Trstu odprte in ki so jim odpošiljatelji neznani. Seznam bo priobčen v tukajšnjem uradnem listu. Svetoivanska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Na korist te podružnice so priredili svetoivanski diletantje v nedeljo predstavo: „Cigani" delo bivšega ljubljan. intendanta Milčinskega. Igra je prav srečno zapletena in nikakih neverjetnosti ni v njej. Lepo delce zasluži, da se je večkrat uprizarja. Igralo se je v obče dobro, živahno, posebno g-a Germekova in g. Stoka sta pokazala, da imata dokaj rutine in da sta na odru domača. Vredno je omeniti petja ^ciganskega", saj je pel sam E. Adamič in njegov sonorni glas se je kaj lepo vjemal z nežnim, lepim sopranom g-ce Sosičeve. Vrlim diletantom kličemo: Le vstrajno naprej s prireditvami na korist naši mili šolski družbi! Vprašanje gradnje justične palače v Trstu. G. državni poslanec dr. Otokar Rybar je urgiral v pravosodnem ministerstvu rešitev vprašanja gradnje justične palače v Trstu. Odgovorili so mu, da so vsled interpelacije naših poslancev poslali povpešni-co ministerstvu za javna dela in da je nade, da bo stvar skoro rešena. Danes v Narodni dom, kdor želi Še enkrat videti opereto „Mamzelle Nitouche". Splošna je bila želja, da bi se jo uprizorilo še enkrat, zato pa je tudi pričakovati velike vdeležbe. Opozarjamo, da prične predstava točno ob 7. uri zvečer. Opozarjamo nadalje da so sedeži in lože v predprodaji danes dopoludne v veži „Nar. doma" pri vratarici, kjer so razstavljene tudi slike iz te ope-rete. Opozarjamo da bo igral ulogo Sampla-treja g. Švagelj in ne g. Angeljski kakor je pomotoma javljeno na lepakih. Novačenje. Včeraj se je predstavilo naborni komisiji od 176 pozvanih nabornikov 156. Potrjenih je bilo 33, in sicer 6 k vojni mornarici, ostale porazdele pozneje v razne čete. Nedeljska prestava v korist Ciril-Metodovi podružnici v sv. Ivanu, je vspela ■ajbolje. Dvorana je bila polna unanjega in domačega občinstva. Igralo se je jako živahno, pa saj ni čudo — saj so bili igralci večinoma samo dobro poznane moči. G, Stoka je izovozno pogodil „Cvetana", tudi druge vloge so bile dobro razdeljene, tako, da je skupnost igre napravila lep efekt na gledalca. Slišali smo tudi par lepih pevskih točk. Adamič in gč. Sosič, pa g. Sosič. G; Kemperle (sodni sluga) je pel kuplet o „Čirilmetodariji", na kar je občinstvo z bur-mim aplavzom pokazalo svoje navdušenje. Slišali smo od več strani željo, da bi se i- Sra ponovila; mogoče kje drugje v okolici. Čestitamo igralkam in igralcem ter kličemo: na skorajšje svidenje! Tržaška mala kronika. Predrzni lopovi. Neki Anton Jačelić, stan. v ulici Punta forno je sinoči bil v neki krčmi v ulici Crosada. Ko je hotel plačati, je vzel iz žepa novčarko, v kateri je bilo 120 K. Neki moški, ki je stal blizu, je iztrgal Jačeliču iz rok denar in zbežal. Za njim sta zbežala še dva druga tovariša, do-čim je tretji zadržal Jačeliča, da ni mogel za predrznim lopovom. Konečno je tudi poslednji zbežal. Pozneje so redarji našli v neki krčmi v ulici Pozzo bianco vse štiri tičke, tri so aretirali, eden je pa zbežal. Pri njih so našli še vseh 120 K. Truplo deteta v smetišču. Včeraj zjutraj so v nekem smetišču blizu ladjedelnice pri Sv. Marku našli zavito v cunje truplo novorojenčka. Po sodnem ogledu so spravili truplo v mrtvašnico pri Sv. Juštu. Oblast poizveduje. Samomor. Gospod Florindo Begano, star 51 let, lastnik gostilne „Al Corso", stanujoč na Korzu št. 32, je že dlje časa trpel na srčni hibi. Včeraj ob 2. po polnoči je imel zope-ten napad strašne bolečine in soproga je šla poklicat zdravniško postajo. Med tem pa se je Degano ustrelil z revolverjem v sence in bil takoj mrtev. Truplo so pustili doma. Iz brlogov alkohola. Predvčerajšnjem zvečer se je v gostilni „Alla Sardella" Matej Vukasovič, 30-leten krojač iz Splita, spri z nekim Matejem Vukosić in ga ranil na glavi, s tem da mu je zalučal v lice polliter-sko steklenico. Prežal je potem nanj, skrit za nekimi durmi, z nožem v roki. Ali bil je pravočasno aretiran. Aretacija. Vsled tiralnice deželnega sodišča na Dunaju je bil včeraj v svojem stanovanju aretiran magaziner Anton Meussbur-ger, star 21 let, iz Dunaja radi zločina goljufije. Loterijske Številke, izžrebane dne 18. marca: Gradec 64 90 41 66 63 Koledar in vreme. — Danes: Jožef ženin M. D. — Jutri: Cvetna nedelja. Temperatura včeraj: ob 2. uri popolu- j dne -f- 13'5a Cels. — Vreme včeraj: oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Temperatura mila. Počasno boljšanje. Društvene vesti. Podružnica sv. CM. v sv. Ivanu ima jutri v nedeljo ob 4. uri popol. svoj občni zbor. Pričakovati je obilne udeležbe. Pevsko društvo „Ilirija" od Sv. Jakoba naznanja, da priredi danes zvečer na čast svojim Jožefom in Pepicam pevski večer v gostilni Babičevi. Začetek ob 6. uri zvečer. Ob tej priliki bodo obdarovani tudi nekateri Jožefi, ki so bili v preteklem letu posebnu pridni. Na Velikonočni ponedeljek priredi „Ilirija" pešizlet v Dolino-Boljunc-Boršt. Vsi prijatelji društva so vljudno vabljeni, da se udeležijo teh priredilev. Prvi koncert izven Trsta bo za binko-štne praznike v Buzetu. Društvo nameruje prirediti tekom leta več koncertov, na katerih bo nudilo občinstvu dovolj umetniškega užitka. Zato poživljamo pevce, naj pridno zahajajo k vajam. Vsprejemaje se tudi nove pevske moči. Podružnica „Glasbene Matice v Trstu. P. n. pevke in pevce prosim, da se zbero v nedeljo 20. t. m. točno ob 7*45 v dvorani Slovanske čitalnice (Narodni dom). Ker prične koncert ob 8. uri in to z zborom, zato prosim polnoštevilne in točne udeležbe. Pevovodja. Pevsko dr. „Kolo" ima prihodnjo nedeljo 20. t. m. točno ob 2. uri popoludne pevsko vajo. Pevsko društvo „Slava" pri Sv. M. Magdaleni spodnji, in tamburaško društvo „Domovina" istotam, priredita na belo nedeljo dne 3. aprila t. 1. skupni koncert s plesom, v dvorani gostilne Miklavec. Omenjeno naj bo za danes, da se bo igrala prvikrat najnovejša Štokova burka „Mutaste muzikante", poleg igre bo pevsko društvo skrbelo za pevske in tamburaški zbor za glasbene komade. Toliko na znanje bližnjim društvom. Na občnem zboru slov. ak. društva „Adrije" v Pragi dne 13. t. m. se je konstituiral odbor sledeče: Predsednik: Riko Fux, prav., podpredsednik: Lenard Boecio, prav., tajnik: Ivan Legat, prav., blagajnik: Kazimir Gnus, prav., časnikar: Avgust Arselin, prav., knjižničar : Joahim Ražem, prav., gospodar: Drago Le-skovšek, tehn., namestnika : Vid Barle, trg. akad., Fran Zelenko, tehn., preglednika: Janko MačkovŠek, tehn., Bruno Weixel, med. _ Tržaška gledališča. SLOVENSKO GLEDALIŠČE: Izven-redna predstava Sv. Jakobske čitalnice operete „Mamzelle Nitouche". SVOJI K SVOJIM!! Križmantit & BreSCak Prej Luka Hazze uJ. NUOVd 37 ^ Luka Hazze obveščata al. občinstvo, da sta prevzela rečeno trgovino z manufakturnim blagom na drobno in na debelo. V zalogi se nahaja bogata izbera vsakovrstnega modnega blaga za spoml. in letno sezono za možke in ženske obleke, raznovrstno perilo, preproge, zavese itd. - Velikanski izbor čipk in vsakovrstne drobnarije za šivilje in krojače. ■ Vso po najnižjih konkurenčnih cenah. - Pripore čara se, kot Slovenca, slav. občinstvu za najobilnejši obisk. Križm&nčič & Breščak bivša pomočnika trgovine M. Aite TRST, ul. Cavana 2 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ■ FRAN LAMPE ••• Prodaja svežega kruha 4-krat aa dan. - Postrežba točna i a nadom. I CVENKEL ČORBO 33 Fraf elli Rauber: Trst, ulica Carducci 14 (prej Torrente) Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijalitela potrebščina z sedlarje. NOVA 'URARNA Stajmund gizjak prej delavec pri tvrdki 6. Pagnacco, Barriera it. 12 Canipo S. Giacomo št. 4 nasproti ubodu v cerkev, blizu „Društvene krčme". Velika izbera molkih In ženskib žepnih ur, srebrnih, kovlnaatih itd., kakor tudi verižic, priveskov po zmernih cenah. Budilke po K. 2-to. Posebnost: Kronometrlčne In stenske ure. — Poprave se izvršujejo točno, natančno in po najzmernejših cenah. Arturo Modricky Prodajalnloa manufaMurnega baga in drobnih eredeoetov, Trat, ulica Belvedere 32 Fuštanj bel in barvan, maje L A W X -TENNIS, fuštaujaste epDcnje hlače za moške in ženske, robci volneni in flanelasti, Sarpe volnene in židaue, fuštanjasta spodnja krila, arajce za moSke in ženske, inoderci, pasi, ovratniki, zapestnice, ovratnice in vse druge potrebščine, ki spadajo v crojai ko o Skladišče kož vatli vrat Ime fcarvaaa, vseh vrst rumene In trne xa čevljarje la eeilarje s fe tevnico gornjih Mev čevljev (to^Je). Ttiafe kože črne In rumeno (Bekekalfe). VMttk tet]« vrsta za barvani ftavtta. Umita tf vae kra|o Mele Izvršuje Mm bi hffrv GIACOMO FREUUM Trat,oLCaeeraa II [pate« kavaraa Seatafc. mmmmmmmmmmmmmammmt Ali se hočete po ceni obleči ? Pojdite v dobroznano trgovino ALLA CITTA' Dl TRIESTE Trst, ulica Giosne Cartncci št- 40 (prej Torrente). Tam dobite Moške obleke ... od Kran 13 do 56 Obleke za dečke . od Kron 6 de 30 Otroške obleke . . od Kron 2 do 20 Velik izbor blaga iz inozemstva in iz domačih tovara. Velika zaloga artjo, hlač la drugih predmetov sa delavoe. Sprejemajo se naročbe po meri. ALLA ClTTA' Dl TRIESTE Trst, nlica Giosne Carfinsci Štev. 49 (prej Torrente) □I Struchel S 3eritsch Trot, Piasza Naova ___vograi ulica S. Catorlna Najnovejši dohodi vseh novosti. Volneno blago svile za bluze nn in drobnarije. CENE BREZ KONKURENCE. Osi oni bolniki ki nimajo alaetl do jedi, oni, kl trpć na alafcl prebavi, zapiranju, žgaravlol, nabiranja prekmernlh kt- alln v želodca, gla obala ln kron, ozdravijo, ako pijejo izvrstne želodčne kapljice lekarne sv. Cirila in Meto-dija v Pazinu ter poataaejo mopet laki ien? In avezl- Cena 6 steklenic K 2.60 „12 „ „ 4.80 VSEM ONIM. aa kataru, težkemu dihanj«, slabosti ln bledJol, priporoča »o tzlaatl Olj o od polenovke pripravljeno z železom. lato Je tako dobro sestavljeno da ga zamore piti tudi najir.-blrCIjivi bolnik. — Cena steklenici Kron a-— Posebno priporočljivo za male otroke, blede, slabokrvne. — Vsa uavr-dena zdravila dobijo ae aamo v lekarni I su Cirila In Metoda o Pazinu (IST&Jk.) ter se poAljej po poAtnem povzetja ali pa proti predplačilu. — Navodilo za nporabo K* Je priloženo aakl ateklenlot I Ista lekarna priporoča svoje leke kakor : švedske kapljice po K 1 lu 2, mazilo proti kostobolju K 1.| Zeleznato Kida-V ino K 160 Ud. EUGENIO VENUTI Prodajalnica pohištva in ma-nifakturnega blaga (zajamčeni izdelki) toliko proti takojšnjemu plačilu kolikor na obroke. Crst, j^azza S. Caterina št. 3. I. nadstropje. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje; zobov brez vsake bolečine — v zobozdravniškem kabinetu — H. 0. Dr. E. HELLMER In A. LUKEŽ - Trst Via fluova št. 13, : ■ 1-- -- V novi prodajalnici obuvala Scubich Trst - ulica Giosue Carducci 15 - Trst (nova palača) =5= in ulica Giulia št. 22 — dobi se velika izbera obuvala za gospode, gospe in otroke. --CENE ZMERNE.-- 12*? A. TOSORATTI TRST, ulica Malcanton štev. 6 in podružnica Piazza Gianbattista Vico po jako zmernih cenah zefir angleških in narodnih tovarn. Vsakovrsten perkal, zgotovljeno perilo in tka nine. Zavese, preproge, trliž, volna in žima za pernice, kakor tudi drobne predmete. 3E Poskusite FI- Calflftin" ki & naj~ GOVO KAVO ff«3 4% ter pl»ta rentni davek banka iz svojega, vloge na TEKOČEM RAČUNU po dogovoru, na M0T ŽIRO-RAČUNU 3Vlo Kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje PREDUJEM na vrednostne papiije in blago. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih, trgih. Sprejema BORZNA NAROČILA . Brzojavni naslov: Živnostenska — Trst. ■m :: MlfcODlUNlCA : E. Cociancich Tr3t, ulica Ugo Foscolo Fiia Ika : ulica deli' Industria štev. 668 TELEFON 19-6 Zaloga pristnih kemično Izdelanih barv. posebna crSme za filičenje poda PRODAJA NA DROBNO IN DEBELO. Velika izbera oblet za mošie in otroke SPECIJALITETA. : Površniki, pa»etot, jopiči, hiače in kostumi. Ignaz Potocnig - Trst ulica Riborgo — Vogal u ice Beccherie. IZBERA OVRATNIC. Dežniki za gospode in gospe. Velika izbera Blaga za možke obleke. izvršujejo se naročila po meri in po zmernih cenah. C* D Sli Šn Odlikovana tovarna glasovirjev E. WRRBINE-{ TRST, Piazza Carlo GolM 2. vogal Corso — \ ia Nuova Specijaliteta pianinov — glasovirjev svetovnih tvrdk Steinwey in Jons v New Yorku, Schweighofer itd. Elettrični pianini, orkestr. harmoniji. Izposojuje. - lenjuje - Daja na obroke. - Popravlja. Akordira po zmernih oenah. = 10 as s IVAN KRŽE Trst - Piazza S. Oiovanni št. 1 7j)lAnj) kuhinjskih in kletarakih potrebščin fcdlv^CT od lesa in pletenin, škafov, brent. Čeh rov in kad, sodčekov, lopat, rešet, sit in vsano-vrstnih košev, jerbas^v in metel ter mnogo drugih v to stroko spaditjo- DrSnAKAro svojo trgo-Čih predmetov. — * llpUlUWI vino s kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemlje emaila, kositer] a a!i cinka, nadalje pasamanterje, kletke iti. — Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno in stekleno posodo za vino. -!- Kislo zelj repa s Kranjske v vseh letnih dobah v zalogi Josipa Boičič, Trsi ulici Sorgcntc 7. - Idej. 1465. MIKIJS' naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje Sg^ pekarne ln nlrtdeičarne na trgu S. Francesco 7 tndi PRODAJ AL>ICO SLANINE v katerej se dobijo razni saltfUli, Sir, mast, praške In graške gnjati ter gorke dunajske in kranj. klobase. Priporoča se za obilen obisk. VELIKA ZALOGA = -s- apnenega karbida ^odčeki od lOO kgr kron 30 : 50 kc »*ro«-31-20 ; zrnati št. 4 in 5 K 32-20 za IOO kgr _ Mate tete, embaUka zastonj ---- PAOLO PATRIZI, TRST ulica San Lazzaro štev. 9 Norberto Nachtigall Trst, ulica Nuova 41, Trst (Palača Salem) ie prevzel zastopništvo velike SVICARSKE URARNE ter zamore radi tega prodajati :: vsakovrstne ure - po tooamlL cenah. Potrebščine za urarje se prodajo po na]zm«rne|sih cenah. Cene brez konkurence! Cene brez konkurence! Interesantno naznanilo I V dobroznsni prodaininici fz^otovl;pr?h rh'ek v Trsto. ulica Arcata St. 1, bo ob sr 1 rA pr^irko* r.a rez^clagi VELIKA IZBERA oblek, paletot, ulafer, jop, hlai iz bombaše vine in volne, oblek asa dečke in otroke po cenah, da se ni bati konkurence. Velika izbera konfekcijskega blaga ::::::: za obleke po meri. Viktor Piscur uica Are ta I. blizu gostilne Ali'Antico Ussaro. Tržaška posojil, in hranilnica V lastni hlSi. registrovana zadruga z :: omejenim poroštvom :: Telefon št. | Trst, Piazza Caserma Z, I. n. - (Uhod po Slaunlh stopnicah) Hranilne vlog^e sprejema od vsakega, Če tudi ni ud in B^Vki 1| 01 jih obrestuje iS |4 |0 Rentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daj a na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6%, na menjice po 6°/0, na zastave po 5V,% in na amortlzaoljo za dalj-io dobo po dogovora o o o o o Uradre uro: od 9.—12. ure dopoludne in od S —5. popoludne. Izplačuje ao vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno - hranilnični račun 816 004. 1 Ima najmoderneje urejeno varnostno oeUoo za shranile vrednost, papirjev, listin itd. kakor tudi hraniine pušice, 8 katerimi se najuapeSneja navaja štediti svojo deco. Mirodllnica flnfon Ursich Bapniflpa vecchia št. 14 ZALOGA b8rv9 čoplčev, povlak in mazil za j»8de, izrezov za slikarje (stampov), zamaikov in dišav. Antonio Alberti Trat, ulica Ponižana 665 Izdelovanje in barvanje kožuhovine. Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožu-liovin. — Prevzema naročbe in vsako popravljanje. — Čisti in pere vsako vrst kožuhovine. V prodajalnieah ulica Nuova štev. 45 in štev. 49 — se dobi — veliko izbero lončevin — in — kuhinjskih potrebščin iz najboljših tovarn po konkurenčnih cenah. Zobni ambulatorij HANS-a SCHMIDT —— prej sodruga —— ---Dr. A. Mittak-a--- ulica della Zonta 7, I. nadstropje. Jrsou.- obrtna zadrusa u Jrstu via S. Francesco d' Assiei 2, I. a. kjer je bila proj „Trž. posojil, in hranilnica". Požtno-hraniinični račun 74673. TELEFON 16-04 Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi Če ni član, in jih obrestuje 4'l HHtta % tako, da se po Sprejema tudi vloge po 1 K na teden, 5i60 tednih debi Kron 300 — Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov in jih realizuje ne da bi se obreatovanje pretrgalo. Saje posojila na razne obroke iu proti mesečnim od-plačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih. - Deleži so po K 20 in po K 2 Hadaljna pojasnil« se dajejo v urada med uradnimi uiaml, ki ao : ob "delavnikih od 9. do IS. dop. in od 3. do 5. pop. TR&OVSKO-OBRTNA ZADRUGA 3S3PSSS2 Moja pred štiridesetimi leti ustanovljena in na obrtni razstavi v Trstu odlikovana tovarna sodov svrSuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vine ; špirit, likere, tropinovec, olje, slivovec, maraškin itd. J Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se ne bojim konkurentov. — . Na deželo pošiljam cenike. Fran Abram Trst, ulica S. Francesco 4-4 Kari ScherMtz! avtorizovani kamnoseški Trst, ulica cLell' Istria 5741 "" > "M vis-a-vis angl. pokopališča,v' p ->•<- § :: Delalmcs in zal ga :: spomenikovj in nagrobnih kamnov. Prodajainica usnja : trst, «!. JKoliao a Ueaio ?. i Bogata izbera telečjih barvanfh kož, izbor-iegt kozjega usnja in francoske teletine kako tudi tu- in inozemske krznise o conah, da se ni batf konkurenca Gotov, da me si. občinstvo počasti, bilj^ilu.- udani AG0STIN0 di LIBERTi. -riS&a Zaloga »okt prva vnlt NI Aleks. Rupnlh & C.e - trst ulica Squ*ro nuotfo št. 1L Zastopstvo in {lavno zdosa najfinejših vrst pfenKne moke In krauih izdelkov — poznatoga valj&noga mlina — VINKO MAJt>lČ-a v Krapju BmjsTi: Aleks. Riipnik — Trst J- Zalega mIm prve vrst« Krčmarji in - - gostilničarji! V al. Giizlia št. 16 se je odprla velika zaloga na drobno, stekla in porcelan«, namiznih kozarcev in kozarcev za pivo po jako niskih cenah. Se priporoča udanl Gustave Marco. tta fiksni ts^sssssssi si? — V dobroznanl tganjarni — FERDINAND PEČENKO v ulici Miramar štv. i dobijo bo vedno pristne pijače I. vrste, kakor n. p r. žganje, slivovec in brinjevec kakor tudi mrzle pijače frambois, tamarindi in šemade. : Tovarna in delavnice : hištva in stavbenih izdel-n kov v SOLKANU pri :: s::: Gorici. :: s: n Lasten železniški tir. s ZALOGE: . „ „ • O « S SOLKAN, Gorica, drž, kol., Solkan. | TRST, via Caserma 4. :: Mizarska zadruga v Solkanu :: I OSREDNJE RAVNATELJSTVO. I ZALOGE REKA, Via Pile 2. wjr SPLIT, na novoj obali. | : Kron Brz.: ZADRUGA - TRST Telefon številka 1631 ia-::: terurban. ::: Žage v Soteski (Bohiaj) ::: Letna produkcija ::: 1,000.000 Kron : ZOBOZDEAUSiSil' ilBOLATOBlJ Or. Viktor Bnnttel Trst, ulica San Giouonnl 3, L natfs po 9. do 1. in od 3. do 6. (p——V——^ Josip Crnigoj priporoča slav. občinstvo svojo pekarno in sladčičarno II Ulica Fsrriera 37 vopl nI. CiotyJ IzRljocno eflini slovenski gostilničar ki toči najboljše vino! K dor gleda svoje zdravje, mora iti v gostilno J. Leban, ul. Salice, rst pod stopnicami, kjer toči dobro vipavsko po 72-64 Btotink liter Istrsko po 64—56 stotink liter Za obilen obisk se si. občinstvu priporoča J. LEBAN. ^glftflgfttfltftflillilffli"!!! # % # % # % # >1 d» % # % & 4 # % # :: Prva najstarejša n Mirodilnica v sv. Ivanu pri Trstu priporoča svojo veliko zalogo barv, čopi-dičev, finiežev, zamafikov in gumija za cepljenje ; žvepla in modre galice, vitriola, živinskega redilnega praška in živinski pra-Sek za tek. Bogata zaloga šip in cementa portlaud itd. Ivan Camauli. GOSTILNA „Rndemo de Matal" TRST, Bel?ede?e štev. 47 toči furlanska in dalmatinska - ina kakor tudi L vrste Pnntisamsko Divo veflnosvBže Domača kuhinja. Cene zmerne. * j E==l H j Zaloga ovsa klaje, detelje in korobačev po zmernih cenah list, ulica Befceders šfc>\ 18 in ulica del Bosco štei?. H. £ 1 U ođliK. prodajni. eM3 „Ca^zoleria Triestina" Trst, ulica Giosue C&rduccs 21 prej Torrente), dobi se poleg raznih finih Čevlje? zs gospode in goape sledeče obuvalo po najzmernejMh ce:iah in sicer : (Moški Čevlji Sz usnja Boxcalf (za povezati) Kron 9.60 „ „ „ Boxcalf (z elastiko) „ 9-60 „ „ „ Boxoalf Derbey „ 10.— „ „ „ Baxcaif zap. Triumph „ 10.— ] lavno taki čevlji za dečke 1 krono manj. Vsaki pai je iz najfinejšega usnja DELO SOLIDNO- Kdor hoče dober zajutrek naj se oglasi pri Antonu lvančič-u, Trst ulica della Stazione štev. 13 kjer dobi gnjat. salami, sir in razne sianina kakor tudi raznovrstna vina in vedno sveže — Dreherjevo pivo. Kron 5-50 ! Nezaslišno! 600 komadov in žepna ura | samo: K 550. Krasna ura 36 ur idoča srebrna žepna ura Aoker-Remont. b sekundnim katal-cem in pozi. verižico, pism. garanc. za 3 leta, krasna kravat, igla a imili bril« n bo m, 1 moški ali Ženski poel. prstan, lgar- ci »o doma neobhodno potrebni. Vse skupaj in ira, ki je 2 krat toliko vredna stane samo K &•»© PoSiljatve po povzetju. H. BP1IOABH, Kra-__fcoTO 184. Neštevilo zab. pisem na raap lago. Ernest Pegap, Trst Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commercio) Trgovina s svežim in pre-kajenim svinjskim mesom. Vse vrste salami. Najfln. sir. Masi. Konserre. Praske ln graške gnjati. Bazne klobase. — Moderno opremljen beffut. Vedno sveže D3EHERJEV0 PIVO. — KRAŠKI TERAN. — Garantirana PRISTNA VINA Iz prve vipavske vinorejske zadrnge. ŠAMPANJEC. - DESERTNA VINA. — LIKERJI ODLIKOVANIH TVRDK. Gostilničarjem se daje primeren popust. Tovarna cevi in cementnih plošč, teracov, betona in artificijalnega kamna s zalogo cementa ^ristide (jualco - Zrst »lica Ssn Servolo štev. 2 Telefon 21-42. » D 0 ich 99 Giacomo JKonaro \ ir in draootinar v Trstu, uiica L urar in dragotinar v Trstu, della Guardia 22 VELIKA IZ BEL A SREBRNIH TS ZLATIH PREDMETOV. — POPRAVE IS NAROČILA SE IZVRŠUJEJO PO NAJ-ZHERKEJIH CENAH. Kupuje se zlato in srebro. asBK Podpisana priporoča svojo dobroznano gostilne „Pri stari breskvi" JJS dere Stev. 17, kjer toči najboljši KRATKI TERAN, istrsko črt?o in vipavsko belo vino. Domača kuhinja Postreže ob vnaki uri z mrzlimi in gorkimi jedili Postrežba točna. — Cene zmerne. Za obilen cbisk se priporoča udana Jofljpina FiSer, gostilo ičarka. ALEKS. FRANC MATER - TRST žgalnica ka^e TELEFON 1743. Hajboljfti vir za dobivanje peftene kave. Podpisani naznanjam slavn. občinstvu, da sem otvoril znano gostilno ,pri Valentinu", trst B&rriera veoohla štev. 34. Tožil bom pristna vina. — Dobra domača kuhinja cenj. gostom vedno na razpolago Za obilen obisk se toplo priporoča A. DEKLEVA V ulici Barriera Vecchia štev, 20 O prilik! VELIKONOČNIH PRAZNIKOV proda se velika izbera zgotovljenih oblek. — Popolne možke obleke po K 12 naprej. Popolna množina možkih hlač, nogovic in tudi srajc. Ncgovice po 20 stotink. Srajce po Kron 1. V ulici Barriera Vecchia štev. 20. Agro-Merkur v Ljubljani Uradni prostor* Janez Trdinova ulica 8 podružnica Zrst, nI. Stadion 3. Skladišče in kleli v Ijubljani in Zrstn -■■■■—- AGRO-MERKUR je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. mr na|fco!)3i vir pri naknpovanjtt blaga« Hi PAVAVt f Umetna gnojila, galica, žveplo- Plk^lkf« f JL VllUI • krmila, semena stroji ia orodja *- VaVI • Vina. štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, goriška, vipavska zajam, pristna SIf?~maslo I Žita~ moka-olja itd. AGBO-ME&KUR preskrbi aploh vsako blago. AGRO-MERKUR kupuje vso pridelke in iadelke. Cene najugodnejše! mh Postrežba točna ! ZAHTEVAJTE PRAVILA, CEliKE ! PONUJAJTE SVOJE PRžPELKE I g Kje? se dobi po nizki ceni suho grozdje vsake vrste in orehe, rožiče in rujavi sladkor ? Pri fl. G0DNIKU v ulici San Giovanni štev. 8, kateri je bil minolo leto v ulici Nuova. ——m. av/\ Nova prodajainica av/\ Ivan Godina omom stavbni klepar h TRST - ulioa Scussa štev. 3 - TRST Izvršuje vsakovrstna v to stroko rpadajoča dela :: kakor n. pr. stavbna, pomorska in obrtna. :: Poprave iz bandona. cinka, medena, bakra itd. h se izvršujejo točno In solidno. KOPEL JI IN SESALKE PO NAROČILU. - Prodaja kuhinjskih in kmetij kih potrebščin i. t. d. vse to po najnižjih cenah. . jVtillovatz mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1 izvršuje vsakovrstna kovaška in mehaniška dela kakor tudi nikelovanja. 2 " ms Umetni: fotogrofičnl atelji pn sv. Jako-bu - TRST. pri sv. Jakobu - TRST. ulioa Rivo štev. 42 (pritličje) IsvrSuje vsako fotografično delo, kakor tudi razglele, posnetke, notranjost lokalor, porcelanaste ploiće za vsakovrstne apomenike itd. itd. itd. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naročbo in jih IzvrSuje na R1HAB0 NOVAK & C. Pekarna in slaščičarna s prodajo moke TaST — ULICA FARNETO ŠT. 13 Specijaliteta: Riškotinl O priliki VELIKONOČNI: NTH PRAZNIKOV ::: Potice ; in P resen c i. __ Tr --J^SSSSSSEI^SISSS^^IISSSS 11 ll IIIMfl V krojičnici Amalija pod- gornik odlikovani z diplomo na razstavi malih obrti, izvršujejo se obleke za gospe in sicer po zadnjih uzorcih in parižkem kroju. Paleiots, Blouses tu plesne obleke. Ceiie zmerne. Sprejmejo se gospice v poduk proti mali odško lnini. izvršuje vsakovrsina brušenja Rodolfo Botteri brusar, via Belvedere St. 1B Velika zaloga rezilnih predmetov, britev, £karij, nožev vseh velikosti. Vajenec, ki hodi po hišah, noti devizo z mojim imenom. izborno in točno po nizkih eeneh +Siuiic Mitm -i TRST. ulica Giosue Carduccl štev 23 ^ = T2LSFON štev. *i$ :: -S Klrui^lčao orodje, ortopedieni aparati. Hoderef, ometue roke> ln no^e, "eorfije, klini pasi, elastični pasi in nog«Tfce, elcktroterapevtlčne priprav«, aparati za taAMHMHHM ^nhalu^ijo. mmmmmmaam SKLADIŠČE potrcbidiB za kljtnrjslooa sdrav- IJeaJti. rotrcbidlna is guvi-'e. ta n«Bro01ra«f^ bi**«. :::::::: ia r&z^tud^ja d'»b»Io ui • V«£ ćeiits Acqao 6, St.SfWfcti GsSc Centra* Velik izbor francoskega p^^iiit srrtnih italijanskih in avstra oajmirib v4a. R«rd«oo.c Eorruudor, renskih vio, Moseila ia Chumu Rnm. konjak, razna ieaeja ter pos«bai pristni tropinovoz •Uvovae in briojflvoo. Iadelki L vrste, d o Sli iz dotičnih krajev. Vaaka naročba a« takoj iavrSi. R»i-poHlja m p« povzetju. — Ceniki na zahteve Ia tenk*. — Razprodaja od pel litra aapr*. RESTAURACIJA PA88EGGIO 8ANT' ANDREA štv. 36. Toč) Izvrstno pivo, vi»o I. vrste Dobra kuhinja Velika F. Erjnuec dvorana in posebna soba za društva ::: bivši lastnik gostilne Alla Stella CAHP1 ELIJI":: Jr: nO KRČPLJUJUČl 2Fi.UDfi^Nl Slovenc), kupujte obleke v trgovini V. Doban§ehek Trst, _ulica Giogue Cardiacci 11--— Zaloga iigrotov3J»uih ob?ek ln perila za moik«. — Kopujem t veliki množini o i prvih lovarn, p rodbjam u n^go in imam male «tr^5ka ter mi je tako možno prodajali po neverjetno nizkih cenali. Za novu rerom , velikanski prejemi blaga. 5000 oblek xa moške ln de&se od K 14-— do K 60. Izveu tega bogata izber* kosv;m v, povrfinisov, jopiČev, telovnikov, b!aČ araic, jopic, apndnjih hlač, nogavic, ovratn kov, manšetov, kravat naramnic, robcev za nc», čepic, nežnikrv, halj, noontur, (t^rlis) itd. in vseh drugih predmetov za moške. - Speoljaliteta lastnega Izdelka za dalavo« : srajce s kozmonakega cxforta. ter jjgf" močne hlače ln apodoje hlače. Zgotovljajo se obleke za moške po meri. Zelo nizke cene. Lastna krojačnica. Govori se slovenski. Priporočam se najtopteje za VaSo blagohotno podpo.o. Z najodlic iej5im spoštovanjem V. DOBAIHCHEK. Slavni zastopnik za Trat, Istro i t Goriške: Virgfilio Oallico TRST f?ln)fH št. 17. —, Tol^foo 197& Prodajaln, ur in dragocenosti Car. BUCH1E (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst SM Cono Stev.36 Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. POHIŠTVO SOLIDNO: m : ELEGANTNO W PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TRST - V«A MALCANTON - TRST V prcdajalniri manifakturnega blaga v ui. Giulia štev. 5 tik slaščičarne Nagy se cobi raznovrstno blago kakor na primer batista, pletenine, nogavice, izdelano perilo in na meter. — Velik izbor drobnih pred metov. — CENE BREZ KONKURENCE. : ANTON MIHELIČ M trgovec z jestviuami ■■ Bojan št. 8 (pred cerkvijo) Priporoča svojo bogato z najboljšim blagom vsake vrste PRESKRBLJENO TRGOVINO. Na razpolaga ima Mjocljsa vrsta Kavo, testenine, olje,mineralna »Ode, vino ln pivo v buteljkah Itd. Cene zmerne. Postrežba točna DANIELE PSLLi; vj T3&&T - tilioa &cqcedoita TELEFOK 2«! Velika zaloga gašenegs irj ■ živega api?a Tovarna cementnih plošč n zaloga oglja za peči Caro & Jeliinek Družba z omejenim poroštvom Znkm&cijoaitlno prevažanje in selit?; ---ca vae Kraje--- e posecnimi zaprtimi vozovi. Velika zaloga praznih buteljk Trst, Via detle Ombrelle 5. Telefon 71, Romano 11 & UGO COZSZf 100.000 bfiteljk od i&mpacjoa za refoik Prodajajo in kupujejo se buteljke vaake vifete za refošk, šampanjec, bordeauz, rensko vino, koniak. itd. — Velika zaloga buteljk od pol litra in od edon ln pol litra* Damjane is stekla oplatene. Prevzamejo se dopošiljatve na deželo. Kupuje razbito steklo vseh vrst Albert Faber zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna za brezplinove brikete iz drvenega oglja, st? priporoča t zalaganj? hrastovih in Moiil drv prirejenih za peč angleškega in inozemskega svetlega premoga — brezplinovih briketo? iz drvnega oglja „BOULES" v veliki jajčji obliki za vsako kurjavo Žareči komadi v (mali Jajčji obliki) za odprto ogujiSče in likanje. Naročbe, ki se izvrie točno, je nasloviti na tovarniško pisarno : Trst — Via deila Tesa št. 22 ali na n&ročilno pisarno v Trata pri tvrdki GIOV. ANGELI, ul. Vinc. Belimi štev. 1. (nasproti cerkvi novega Sv. Antona. Zalega izgotovljenlh oblek la manifakturnega blega sss Al Nondo Preseljena (z Barrlere it 33 00 v nI. MK'Mria štev. 8 (5y. Jakob) Velika lsbera motklb, deikih la otroških o-bk-k. Zaloga blaga za oblake po meri. Srajce »podnje hlaCe, i.ogovlce, pletenine, ovratuikl zapeetniki, ovratnic* itd. itd. ▼ bogati izberi. Zaloga najboljših modrih, rumenih in belih jop za mehanike itd Spt cijaliteta: hlače za delavce. Vse po naj zmernej šili cenah. cs«cM9ciiavacfliiiac0 X Prilika! ZOOt Prilika! X v prodajalnici izgotovijen. oblek In krojačnicl M. FARCHl TRST ulica Giacinto Gallina 8 WB R £ 33 1 S> SL •O s - 2 OD -C Mef. 16-27. Jrst - Ulica Carradori 15 - Irst. Bogomil Pisao MrSi ura t Sežan ¥ ima svojo novo prodo-lalnlco v nr v TRSTU, ulica Vik cen. Belil ni 13 D&sproti cerkve sv. Antona novega. Vsakov. verižic po tov cenah. Schnabl & C° Succ. - Trst (Inženir G. Franc & J. Kraiz) : ^lica I€icclo Maeldavelli št. 3° Skladišča: ulica Gloachino Hossini. Rarrieca vecchia šter, S ima veliko zalogo mrtvaških predmeta? PT" venci -A porcelana in biserov vezanih z tne-ci^no žico, od umetnih cvetic s tra«? kovi in napiai. Slikč aa psrceiaaaslib ?kščah za spea^-kt i^fajnižje konknrandne cena. Naslov bntoiavke: .Universum44 — Trst. Tciefonri: urad: št 14-09. — Skladišče: št. 61. Prodajajo po zmernih cenah s Sosaljke za vino in vodo aa transmisijo In r > roko. Cavi vsako vrat« za napeljavo vode, plina ln pare. Pipe, guarnžcije in tehn .iS predmen vsake vrst3. Motorji, stroji in kotli na pari*. — Pripo večajo svoj tehnični urad za Izdelovanje in oskriiilenje vsakovrstnih strojev za obrat ---Ceniki zastonj.--- Prva slovenska »loga in tovarna pohištva Andrej Jug, Trst cm BREZ IONI01HTCE. rilet ev. LeeJJe it 18 (ze M. tedličea) S70JI l STOJIM! Ogflase (Inserate) treba naslovljati ne na Uredništvo lista, in ne na Tiskarno »Edinost«, ne na „Narodni Dom" in ne na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino na „Inseratni oddelek" našega listo ali n a Upravo. Uredništvo, Tiskarna, Narodni dom in Hotel Balkan nimajo z oglasi nika-keer? boravila. a o naj si dobro zapomni oni, ki naroča oglase v našem listu in želć, da bodo isti točno uvrščeni. — — — — OTEL BALKAN 70 sob, clektr. razsvetljava, lift, kopelji GENE ZMERNE, aa I. K06L OTEL. BALKAN Odh^&oJ^ in prihajanje vlakov od 1. oktobra naprej. (časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po sredigeevropejskem časa). C. k. državna železnica. Odhod iz Trsta (Campo Marzio) 5.10 0 Herpelje—(Rovinj)—Pula. 5.50 0 do Gorice (in Ajdovščine). 6.10 0 do Poreča in medpostaje. 7.34 0 Divača—Dunaj. 7.48 B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Unec—Praga—Draždane — Be- rolin. 8.48 P.52 9.20 1.00 3.10 3£7 4.20 5,— 7.10 TZo H 10 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec— Duuy. Herpelje—Pnla. Le do Bnj (in medpostaje). Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Celovec, do Poreča (in medpostaje). Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula. B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 0 Le do Bnj (in medpostaje). 0 do Gorice (Ajdovščina). 0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pula. 8.45 B Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec —Linec Praga—Dunaj—Monakovo — Draždane — Berolin. 10.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomost — Mo-nakovo. Ob nedeljah lm prazniki: 2.15 0 Boršt—Herpelje—Divača. 2.35 0 Gorica (in medpostaje). Prihod v Trst. 5.45 0 Iz Dnnaja, Solnograda, Celovca, Mona-kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.15 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.30 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 8.10 0 Iz Buj (in medpostaj). 8.44 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du- naja. Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice, (in Ajdovščine). 9.42 0 Iz Pula (iz RoviDja). 10.10 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.07 B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medpostag. 12.40 0 Iz Poreča in medpostaj. 2.10 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice. (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage, Dunaja. 3.33 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 5.117 0 Iz Buj in medpostaj. 6 50 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. 7.00 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpe^. 7.56 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du-"" naj a, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 9.45 0 Iz Poreča in medpostaj. 10.26 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo), ll.ld 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. Ob nedeljah ln praznikih. 9.16 0 Iz Gorice in medpostaj. 9.27 0 Iz Divače in medpostaj. OPAZKE: Podčrtane številke značijo popeludne 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak) Južna železnica. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) 5.48 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cormons) preko Nabrežine. 6.20 0 do Gorice preko Nabrežine. 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagrsb, Budimpešto. 8.23 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan Rim. 9.00 O preko Kormina v Videm in dalje in O preko Tržiča v Červinjan. 9.55 O v Ljubljano, Dnnaj, Zagreb, Budimpešto. 12.10 O preko Červinjana v Benetke—Milan (se zvezo na Videm in Čedad). 1.24 0 v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.07 0 v Kormin (ae zvezo v Ajdovščino) Videm, Milan itd. «•0 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. B v Ljubljano, Dunaj, Oatende, Reko. 0.5O B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim preko Kormina v Videm. 8 00 B v Kormin in Italijo. 8.30 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudimpeSto 9.15 O v Kormin (se zvezo v ' 'ervinjan). 11.30 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto Prihod v Trst. 6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostendo in Londona. 7.42 O iz" Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.45 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.25 B z Dunaja, L ubijane, Zagreba, BudimpeSte in Reke. 10.25 0 z Dunaja, Ljulljane in Reke. 1040 B iz Kormina preko Bivia in B iz Italije preko Červinjana. 11.26 0 iz Italije preko Kormina in Nabrežine. .2.05 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke. 2.20 0 iz Italije preko Červinjana in Bivia. 4 3© 0 iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.35 O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 7 07 o iz I tali, e preko Červinjana in Nabrežine. 7.46 O iz Italije preko Kormina ln Nabrežine. 8 35 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 8.25 B z Dunaja in Budimpešte. 11.00 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia in B iz iz Italije preko Červinjana. opazke. Mastne številke značijo p o pol O = osebni vlak;B = brzovl Prtdajafcica VinCMIC-a PibroilZ Trat, ulioa Posta anore I tov. 3, Trat TEUKA TOB1A HliđllH ZV □ Specijaliteta: posode iz aluminija. - Velika isbera [> £e9aicc* kopiije itd/po jako zamik cuak. Pristno Umsko sukno Pomladna in poletna sezona 1910 1 kos 7 kron 1 kos 10 kron 1 kos 12 kron 1 kos 15 kron 1 kos 18 kron 1 kos 20 kron Kos dolg 3*10 m za popolno moško obleko (jopič, hlače in s: telovnik vz stane Kos za salonsko obleko K 20. Blago za površnike, loden za planince, svileni kamgarn itd. razpošilja po tovarn, cenah solidna 'n reelna TRGOVINA S SUKNOM Siegel - lmhof v Brnu. Uzorei gratis in poStn. prosto. Privatni kupec ima s tem, da naroČi blago naravnost lx tovarn, mosta, velike ugodnosti. Radi velike razprodaje vodno sveže blago. — Stalno, ugodne oene. — Tudi majhne naročbe se izvršijo takoj in solidno. Vzdižev- zdnoesa želodca "batojt poaebno t poTipe*er»nja ia urmTiianja pribavljanja ter odstranitvi uadletne aaf««noatt. Is-kuAe.-o domače sdrmrilo, ki obstoji 1* Ubranili najboljflih ■dravilskJh sellM, ter pospe«qjo slast, prebavlj - nje in odvajanje, nbUtnje posledice ne-nnernosti, slabe dijete, preklajenja in nadleine sapečnoati, kakor n. pr. resavlca, napihovanja ia krene bolečine, je ———— Dr. R0SY-jev balzam za želodec -wii,leXBGiFniner ^VARILO I Vsi deli embalage no-! sijo varstveno znamko Glavna zaloga Lekarna B. Fragner e. I k. dvor zalagatel. Pri črnem orlu praga Hali stru 203 Vogal Nerudovih ulic. 1 cela atekl. K 2, pol «teM. K 1. Po poAti ae podije proti predplačila Kron 1-50 mala steklenica; Kron »*80 velika steklenica. Kron 4*70 dve veliki steklenici, Kron 8.— Štiri velike steklenice, Kron 88- - Štirinajst velikih steklenic poštnine prosto na vsako postajo Avstro - Ogrske monarhije. Zaloga v avstro- ogr. lekarnah. Jabolka razpo&ilja v vsaki množini IOO kilo po Kron 24.— In 28*— Iz kolodvora Litija In po povzetju IVAH MZBORSER, Šmartno pri LIUII. Moške oble in otroke odrasle ^ ea po najnižji ceni dobi se samo v prodajalni ci GIUSEPPE CESCfl TRST, uiica San Giacomo štev. 8 (Riborgo) nasproti pekarni in slaščičarni M. STOPPAR. H Bi? pozor. - Via S. Caterina št. 7. - pozor. Priporoča se slavnemu občinstvu na jiovo opremljeno prodajalflico vina in piva in vsakovrstne slanine Trst, Via S. Caterina štev. 7 BUFFET s Btolicami, kjer se dobi lahko dober zajutrek in se malo potroši. Vsak čas gorke dunajske in kranjske klobase, Kaiserfleisch in kuhana panceta« Toči se izvrstno vino : vipavsko, kraški teran, istrsko in dalm. vino Drehe*jevo pivo prve vrste. Velika zaloga praških in graških gnjati, kakor tudi raznega salama in sira. gV Za gostilničarje in krčmarje znižane cene. ~VB Za obilen obisk se priporoča lastnik Via S.ta Caterina J, tva> šmcelj. MUMIsIVMIMMM^ITbF trgovina Jakob Bombič v trstu TlliftfV Glulia Štev. i1 poznana od Slovencev v okolici in na deželi. Zaloga vsako¥Tstn. blaga za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani JA.K0B BAUBIt KAVA iN SUHO SADJE : po vsakovrstnih cenah. — Vsake kakovosti. — Na -večja točnost. Bazpo&iija 0AVIDE VERS3LATTI, Trat — — tudi poštne zavoje alloa 8arriera veoohia 4 o o AUSTRO- AMERICAN A :: brza zveza z Ameriko. TRST—NEW-YORK „ALICE" 26. marca I9IO Potne cene: m. razred K 220; H. razr. od K 300 naprej; I. razr. od K 350 naprej. Trst-Buenos-Ayres •Fraacesca", 24. marca 1910. iz Trsta v Buenos-Ayres, ter se ustavi med-potoma v Cadix-u, Las Palma«, Santos, Blonte-— video in Rio de Janeiro. — Potna cene: m. razr. K 200; H. razr. od K 500 naprej; I. razr. od K 650 naprej. V prevozni ceni III. razr. uratunjena je hrana in prenotište v TRSTU, pred odhodom parobroda. — V vseh cenah uratunjena je obilna hrana. Največji konfort. - ElektriSna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja. Za informacne o prodaji prevoznih listkov I., H. in UL razreda toliko za Ameriko kolikor za Patras, Palermo, Napolj, Cadix in Lax Palmas obrniti se j\e na grad^potrtke ▼ Trstu", alloa Kolin piocolo it. 2, za tovor m blago pa pn O. TASABOCHIA * C.o, Trst, ulioa Poatorosso it. 3, Z. nad. _ Konsumno društvo v Dolini reffatroTsas aadraga z amejeso zavesa vabi na izredni občni ?bor ki bo v zadruž. prostnrih v Dolini dne 3. aprila 1910 ob 3. uri popolud. DNEVNI RED: J) Popolnitev načelstva (izvolitev 2 udov). 2) Razni predlogi in nasveti. DOLINA, dne 16. marca 1910. Ravnatelj st vo. Zanimiva novica za vse! V prodajalnici železnin in kuhinjskih ter = hišnih potrebščin = g dobiva se raznovrstno blago in po najnižji - - coni. - - Prve praktične žepne svetiljke „IMPERATOR" po Kron 2*50 komad. UMBERTO CESCA, Caserma II. im*xs$sm*u , Trst * Giosue Carducci' 20, Trst JJ TELEFON 896. Velika zaloga Bteklenin šip ter navadnih in dvojnih zrcal. Kristali vsake velikosti. Specijaliteta : stekleni ventilatorji. Posode za ribe. Zaloga okvirjev. Sprejme vsakovrstne poprave, provlačenja s steklom, verande itd. Telefon 896. Zaisgatelj s avb. podjetnikov jjg m U najem se oddajo bicikli :: zaloga dvokoles :: in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 12 V. Osvaldella Oh nedeljah Is praznikih odprto do 4. popalnd. § Giuseppe Orisi Uvoz in izvoz jajc in perutnine Q — Izključna prodaja perutnine — Trat - ulioa Campanile it. 16 vis-k-vis Alberti : vedno veliki dohodi : Q kokoši. Specijaliteta: letošnji plSčanel za peiesje is praienje. Poulards, gosi Q g (stare tri leta), kakor tad! PURINI. q Zobni ambulatorij Dr. Aleks. MarMi ordinira od 9.—1. 3.-7. Trst, iti. Barriera veoohia 33 — - Jure Karaman S£ Zaloga vina: V. Tintore lO. Gostilne: Via Scorzeria 4 in V. Valdirivo 14. Gosp. Jure Karaman iz Kr la (Jesenice i Dalmacija irloŽ 1 je na zadnji mednarodni razstavi v Parizu svoja izvrstna dalmatinska vir»a (črno, belo, opolo in refoSk)" in bil cdhkovsn z diplomn late knlnjne in častnim križcem (Diplome de Mćdaille d' or avec Croix d' Honneur du Mćrite. it I mr Zaloga obuvala ■■■■ in lastna delalnica ■■■■ PAVEL ViSINTINI Trst nL Giosue Med 31. Fllljalka al. B. Sebastlano 8. Velika izbera moških in ženskih čevljev. - Poprave se izvrSujejo točno in solidno po zmernih cenah , "ni o cr s POLITEAMA ROSSETI: Danes slavi g. Zacconi svoj častni večr s slavno Turgenje-tovo dramo* „ Tuji kruh" in Cavallotti-jevo igro ,11 Cantico dei Cantici". Popoldne se ponavlja drama „Vrag" (Diavolo) ogrskega pisatelja Molnara. DAROVL — Slovanski visokošolci so nabrali K 6 za moško podružnico sv. Cir. in Met. in to za Ciril-Metodarski dolg. Denar hrani uprava. — Dr. H. Tuma daruje moški podr. sv. CM. 1 K. — Sedmorica Škedenjcev v protest proti „Slovencu* daruje škedenjski|podružnici 7 kron. — Ob polaganju temeljnega kamena za novo hišo g. Ivana Skomadre darovala sta Škomadre in gospa Ivanka Rošova 2 K 30 stot. za šked. podružnico. Ker se je nekdo, ki ima otroka v Legini šoli protivil plačati, darovala goriomenjena še 1 K. — Svetoivanski Cirilmetodarji so darovali na odhodnici 17. t. m. v „Narod, slomu" K 11-— Živeli! — V Nar. domu v Barkovljah nabralo se je med „Glistarji* 13' 13 K v proslavo 13-letnice narodnih žrtev od I8.j3.jl897., za bodoči otroški vrtec v Barkovljah. V isti namen se je nabralo pri omizju „Adrijašev" 6 K. K temu znesku je dodal krčmar še 1 K, . ! Nar. del. organizacija. Združena skupina sv. Marka in „Štrudolfa." Podpisani naznanja vsem tovarišem, odbornikom in njih namestnikom, da se bode seja radi praznika sv. Jožefa vršila prih. torek dne 22. t. m. ob navadni uri v prostorih N. D. O. pri sv. Jakobu. Ker so na torkovi seji na dnevnem redu jako važna posredovanja prosim vse tovariše, da se te seje polnoštevilno udeleže. Za skupino sv. Marka pri sv. Andreju. Predsednik. Društveni shod N. D. O. se vrši v torek, dne 22. t. m., ob 8. zvečer v društvenih prostorih ul. Lavatoio št. 1. v Trstu. Na dnevnem redu je samo ena, a ta silno važna točka: „Poročilo o društvenem zakladu." Naj se člani N. D. O. udeleže tega shoda v polnem številu! Debatni večer N. D. O. se vrši v če-četrtek, dne 24. t. m. ob 8. zvečer v društ. prostorih ul. Lavatoio Št. 1. Gospodarstvo. Občni zbor „Občne zavarovalnice" (Assicurazioni generali) v Trstu, — V četrtek 17. t. m. se je vršil občni zbor tega važnega zavarovalnega zavoda, na katerem je bil predložen letni račun za upravno 1. 1009. V oddelku za zavarovanje proti požaru je bilo sprejetih na premijah K 30,032.501 od katerih se je določilo K 13,658.715 rezervi za višeče škode. Izplačane škode v letu 1909 znašajo K 17,984.996. Računa se da bo v prihodnjem letu ta zavod sprejel na premijah 127 mil. in 800 tisoč K. V oddelku za zavarovanje na „življenje" je bilo predloženih 19.984 ponudeb za svoto K 165,881.210 in izdanih 17,230 polic za znesek K 143,199.375. Veljavne zavarovalnine koncem 1. 1909 znašajo K 1 milijardo in 34 milijonov. Rezerve za premije v oddelku za zavarovanje na „življenje" so dosegle koncem 1. 1909 znesek K 304,144.877. Rezervni zaklad tega oddelka znaša skupno K 366 milijonov in 800 tisoč. Cisti skupni dobiček upravnega 1. 1909. znaša K 7,690.571*57 od katerih je določeno K 1,671.974 83 zavarovalcem s pravico do dobička. Vrhu tega se je določilo K 623,446*92 nedotakljivemu rezervnemu zakladu. Dividenda znaša za vsako delnico 600 frankov v zlatu, katere se izplača od 21. marca t. 1. naprej. Ako primerjamo vspehe tega zavoda v lanjskem letu z onimi leta 1908, vidimo takoj, koliko je to društvo v enem samem letu napredovalo. Ta veliki vspeh potrja tudi Ravnateljstvu v svojem poročilu. Občni zbor je potrdil letno poročilo ter se ob enem zahvalil Ravnateljstvu in vsem uradnikom za vspešno delovanje. Vesti iz Goriške. Iz Dutovelj. Od ljudstva, ki je prisiljeno voziti se po drž. železnici in vstopati ter izstopati na naši železniški postaji, je čuti vedno pogosteje pritožbe o brezobzirnem postopanju tukajšnega postajenačelnika, ki postopa tako, kakor da bi bil on edini gospodar drž. železnic. Mož. je moral od-drdrati že s postaje v Hudajužni radi odurnega postopanja z občinstvom in uslužbenci. Zdaj pa bi hotel še pri nas uvesti svojo strahovlado. Ne boš kaše pihal! Povedano mu bodi, da je postaja Dutovlje-Skopo še manje pripravna za take eksperimente, nego je postaja v Hudajužni, in če je mož odfrčal od tam, odfrči tudi od tukaj, če bo še nadalje postopal z ljudmi tako, kakor se v moderni, svobodni, demokratični in pravni državi jednostavno ne sme! x Pozor abiturijenti! — V območju poštnega In brzojavnega ravnateljstva v Trstu je zasesti 22 mest adjutiranih poštnih vežbenikov. Adjutum je določen na 600 K. Prošnje je vlagati tekom 14 dni na omenjeno ravnateljstvo. x Semenj sv. Jelerja. Ta starodavni semenj je privabil v Gorico mnogo občinstva. Posebno živahna je bila kupčija živine. Prodalo se je precej glav in dovolj drago. x Trgovine v Gorici bodo odprte v nedeljo od 8. ure zj. do 4. pop. Danes bodo odprte mesnice od 6. ure zj. do 3. ure pop. x O kolonskem vprašanju.V ponedeljek, dne 14. t. m. se je vršila prva konferenca v deželni hiši v Gorici radi kolon-skega vprašanja. Predsedoval je namestnik, udeležniki so bili pa baron Ritter, gg. Ko-cjančič, Mizerih in Pinat ter dež. glavar dr. Pajer. Sklenilo se je izpopolniti dosedanji odbor in poklicati še sledeče zastopnike posestnikov oziroma kolonov: Anton Jakončič, Chiozza, prošt Faidutti in dr. Pavlica. Prihodnja seja je določena za v ponedeljek 21. t. m., h kateri se povabijo gori-imenovani novi členi. Izlet in gostovanje Slov. gledališča iz Trsta v Lokve. Danes 19. t. ob 3.30 popoludne uprizore igralci „Slov. gledišča" iz Trsta v Lokvah Štokovo „Moč uniforme" ki je preromala že skoro vse slovenske večje in manjše odre. Zato so se vrli igralci tržaškega gledališča odločili, da jo predstavijo tudi nam Lokavčanom. Igra je v Trstu kakor tudi drugod zelo ugajala in dopade gotovo tudi nam Lokavčanom ; posebno če jo vidimo uprizorjeno od izvežbanih, rutini-ranih igralcev! Torej danes popoludne ob 3.30 vsi v starodavni „Tabor" pev. društva „Tabor". Gostovanje našega gledališča v Ajdovščini. — Jutri v nedeljo 20. t. m. ob 4. uri popoludne uprizori v Ajdovščini „Slovensko gledališče" iz Trsta krasno kmečko-narodno igro „Samsko domačijo". Ta igra upliva s svojo lepo zaokroženostjo tako prijetno na poslušalca, tako domače, ker so v njej risani tipi čisto primitivno, svežo barvo. Zdi se, kakor da gleda človek igro pisano od domačega, slovenskega pi-jsatelja in zato bomo „Slovenskemu gleda-I lišču" prav hvaležni, da nas seznani s tem Anzengrubeijevim delom, ki uživa povsod ugled in je vselej in povsod simpatično sprejeta. Gotovo ne zamudi nihče prilike posetiti jutri popoludne, te lepe predstave. Vršila se bo v dvorani „Bratina" vstopnice pa so že v predprodaji pri g. Sterletu, kjer si lahko vsakdo izbere po svoji volji primeren ; prostor. Dr. Marani odložil mandat. Z Dunaja poročajo, da je poslanec mesta Gorice dr. Marani odložil državnozborski mandat baje iz zdravstvenih ozirov. x Mizarska zadruga v Solkanu pred 'likvidacijo. Izredni občni zbor te zadruge !se je vršil 17. t. m. Na dnevnem redu je ;bil razpust zadruge. Pozneje izpregovorimo ; obširno o tej stvari. Naše žalostne poštne zveze. — ! Anhovo, 8. III. 1910 : Vabilu, ki je je raz-■ poslalo ravnateljstvo c. kr. kmet. kem. po-j skuševališča po Goriško-Gradiščanskem v j svrho udeležbe na primerjalnih poskusih z umetnimi, posebno pa z raznimi fosfornatimi gnojili se je odzvalo pri nas okoli 30 kmetovalcev. Lepo število. — Omenjeno ravnateljstvo je pa razposlalo nekako okrožnico, ozir. navodilo, kako je delati poskuse z umetnimi gnojili pri turšici in krompirju in to vsakemu posamičnemu priglašencu. Tej • okrožnici je bila priložena dopisnica za ' odgovor. Zavitek, v kateri se je ta okrožnica kuhinjskih potrebščin košev, stolic, stekla, lesenih predmetov, svetilk, žlic, vilic, kozarcev in buteljk za krčmarje. JQS Adaillich, TrSt ulica Giulia vogal ulice Kandter št 10 PRODAJALJTICA SLANINE IVAN SUBAN, TRST ulica della Caserma št. 13. TOĆI SE IZVRSTNO DRE- HEEJEVO PTVO vedno s važe. Prodajam tudi izvrstne praške in gia^ke gnjati, kranjsko in štajersko perutnino, dujajake in kranjske klobase ter raznovrsten sir in salame. gapr Izvrsten zajutrek. lr _ Zastonj in poštnine prosto se razpošilja: Domača knjižnica. Seznan izbranih, najboljših del slovenske literature in svetovne literature v dobrih prevodih. Ig. pl- Klelnmayr i Fed. B&iuberg, knjigarna y LJubljani. Odlikovana pekarna in slaščičarna s zlato kolajno in križee*n in mednarodni otrtni razstavi t london 1909 Rcquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 o™^;1™ trikrat m din svež krch. Prodajalnif-a -e tudi dobro pre-tkrbljens. r. vsikavrstainl h|i!t#ti ponehr.o za &i; im^ fžna v rt* in !ker|9 v o.it^lka'1 iti • Ane desertne bombone. Sprejema nar )č la za vsakovrstne torte, kro>Biite itd., kakor tudi vaak* predmete z* .-i'jvčt. — lian tudi najfinejšo m»k. iz najboljših mlinov pa najnižd ceni B iKZ-PLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam ra obilen obisk z odličn m spoštovanjem Vinko S&erk Svoji k svojim Odlikovana krojacnica Cene zmerne! Trst Via delie Poste št 12, i. nad. (ZRAVEN GLAVNE POŠTE) : Moje vsakovrstne obleke: najnovejše mode -e"H*. Ruse po najzmernejših cenah. Velika klobučarna ^ Doplicher Klobuki Iz klobučevlne prvih tovarn. Specijaliteta; trdi angleški klobuki Emporlj kap za potovanje ln za šport. nahajala, nosi poštni pečat: Gorica 26. II. 1910, nam pa je prišlo to pismo srečno v roke danes t. j. 8. III. t. 1. po dolgih 10 dneh. Dne 5. t. m. pa smo dobili od omenjenega ravnateljstva dopisnico od 1. III. 1.1., v kateri se nam nalaga, da vpošljemo odgovor z dopisnico, ki je bila priložena okrožnici z dne 15. febr. t. 1., če sploh nameravamo napraviti poskuse z umetnimi gnojili ali ne; če ta odgovor ne dojde ravnateljstvu do 6. t. m., smatrali bodo, da se ne mislimo udeležiti poskusov. V naglici smo napisali priglašenci skupno pismo na ravnateljstvo c. kr. kmet. kem. poskuševališča, ker smo res vneti za stvar. V tem pismu smo povedali, da nismo dobiii še nikake okrožnice, ter da se pri-glašamo tem potom, da poskusimo z umet. gnojili itd. Dobimo-li umet. gnojila ali ne, ne vemo. Če jih ne dobimo, ni naša krivda, pač pa nase žalostne poštne zveze. V Kalabriji imajo boljše, nego mi. Občina s svojimi 2000 prebivalci, v ožjem vzeto čez 1000 prebivalci, ima trikrat tedensko poštno zvezo z okoli pol ure oddaljenim Kanalom. Večkrat smo že prosili za poštno nabiralnico z dnevno zvezo s Kanalom. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu je tudi ugodilo odlokom z dne 6. XI. 1909 št. 60775/V. tej prošnji. A čujte ljudje božji! Ravno to ravnateljstvo je svojim sklepom z dne 19.1. t. 1. št. 1907 V brezvzročno preklicalo prvo svojo odločbo. Nas je ta novica zadela kakor strela izpod neba in nismo se jenjali čuditi niti danes temu preklicu. Samo ob sebi umevno je, da nismo k temu molčali ter smo se oglasili na pristojnem mestu. Ce še to ne izda, pričnemo z radikalnejšimi sredstvi. Saj smo tudi mi avstrijski državljani, ki spolnujemo vse nam odločene dolžnosti, in če bi jih tudi ne, nas že ozdravijo zato postavljene oblasti. Zato pač lahko želimo in zahtevamo svoje pravice, ki so se nam v tem slučaju kratile. — Ne bo več molčal slovenski trpin! Zadosti je tega ! Zahtevamo svoje pravice! Prizadeti občinarji. BRZOJftUNE UE5TI. Otvoritev hrvatskega sabora. ZAGREB 18. Povodom današnje otvoritve sabora je vladalo v ulicah okolu sabor-skega poslopja živahno gibanje.Pred poslopjem samim se je zbrala velika množica ljudstva. , Starostni predsednik Barčič je otvoril sejo ob 11. uri predpol. Dvorana in galerije so bile natlačeno polne. Starostni predsednik je v kratkemn agovoru izjavil, da prične sabor sedaj po dveletnem prekinjenju zopet svoje delovanje. Starostni predsednik je izročil nato zapisnikarju najviši reskript, ki gaje leta prečital. Posl. Peršič (Starčevičeve stranke) je pojasnjeval stališče svoje stranke napram dveletnemu pretrganju parlamentaričnega delovanja ter protestiral proti temu, da je bil glas hrvatskega naroda potlačen. Pozdravil je s zadovoljstvom aneksijo Bosne in Her-govine in izrazil obžalovanje, da v saboru niste zastopane Bosna in Hercegovina, Dalmacija, Istrija, Reka, Medmuije. Pri teh besedah je prišlo do spopada med pristaši dr. Mile Starčevića in stranke prava (Frankovci). Posl. Bošnjak je očital Starčevičevi skupini, da gre z onimi elementi, katerim je merodajna politika Belgrada. Te besede so provzročile vihar ogorčenja na klopeh večine. Tako je prišlo do živahnega prerekanja med člani večine in člani Frankove stranke. V daljnih svojih izvajanjih je izjavil posl. Peršič, da treba kraljevo odloko glede aneksije Bosne in Hercegovine z veseljem pozdraviti. Posl. Radič (kmetska stranka) je za-klical: Živio kralj i Živila aneksija! Pojasnil je stališče kmetske stranke in izjavil, da je kmetska stranka zvesta dinastiji, o Ogrski pa ne zna nič in neče ničesar znati. Posl. Radič je zaključil s klicem: Živili Habsburžani, doli Hohenzolernji. Njegova izvajanja so vzbudila veselost. Na koncu seje so sledile osebne izjave poslancev Budisavljeviča in Horvata. Predsednik je na to zaključil sejo in določil prihodnjo sejo za jutri, ob 10. predp. DRŽAVNI ZBOR. DUNAj 18. Zbornica je nadaljevala razpravo o predlogi lokalnih železnic. Železniški minister je rekel, da vidi v tem načrtu bistven napredek, ker se s tem postavlja zakonodaja o lokalnih železnicah na trajno podlago ter je prosil, naj zbornica vsprejme načrt. DUNAJ 18. Zbornica je po daljši debati vsprejela zakonski načrt o lokalnih železnicah in zakon glede svetovnopoštne pogodbe. iz^m SB -Tiskovni odsek« 9 vsi ministri. — Ministerski svet je trajal do s ure popoludne in se je bavil izključno s tekočimi stvarmi. BUDIMPEŠTA 18. (Ogr. bifo). Posl. Emerik Jvanka je pismeno prosil predsednika poslanske zbornice za dovoljenje, da sme na ponedeljkovi seji poslanske zbornice uložiti nujno interpelacijo v stvari trgovinske in carinske pogodbe, ki se jo ima skleniti z Romunsko in Srbijo. Predsednik poslanske zbornice mu je to dovolil. Kralj Peter se sestane na carjem Ferdinandom na sofijskem kolodvora« DUNAJ 18. „Zeit" poroča iz Zemuna, da je določeno, da se kralj Peter na svojem potovanju v Carigrad sestane s carjem Ferdinandom na sofijskem kolodvoru, kjer se ustavi vlak dve uri. Možno je, da se kralj Peter poda tudi v carsko palačo v Sofiji. Ustavljeno kazensko postopanje. DUNAJ 18. Namestništveni koncifv t dr. Oskar Mayer je ustrelil v dvoboju barona Wiederhoferja, ki je zalezoval njegovo ženo. Bila je zato uvedena proti njemu kazenska preiskava in on je bil aretiran. Na njegovo prošnjo pa je cesar odredil, da ee ima nstaviti kazensko postopanje. Dr. Maver je bil spuščen takoj iz z j pora. Anglija in Turčija. CARIGB.AD 18. Pri dineju, ki ga je dal včeraj minister mornarice na čast ad mirala Howe-ja, je izgovoril angležki poslanik napitnico na sultana. Poslanik je povdarjal prijateljske razmere med Anglijo in Turčijo, na katere so se polegle le sence, ki so pa bile pregnane s solncem ustave. Poslanik je izrazil nado, da bodo te razmere z obiskom turške flote še bolj utrjene. Carigrad 18. Listi javljajo, da je bilo udovoljeno prošnji sina Midhat paše, da se izvrši revizijo procesa, v katerem je bil slednji spoznan krivim in obsojen radi umorstva sultana Abdul Aziza. Beligrad 18. Avstroogrski odposl. grof Forgach se je povrnil semkaj v svojega tri-denskega dopusta._ Razne vesti. Ali je to znamenje napredka ? Av- stro-ogrska vojska šteje v času miru 380.866 mož in 28.742 častnikov; torej prihaja na vsakih 14 mož en častnik. Na enega učitelja prihaja v naših deželah povprečno 60 otrok, v mnogih krajih je tudi po 100. Pa naj reče kdo, da Avstrija ni napredna država! Poskus samomora veletržca. Na Reki se je poskusil umoriti veletržec Henrik Blau. Vzrok obupnemu činu je bil, ker je Blau dobil neugodne vesti z borze. Izgubil je baje vsled nesrečnih špekulacij okolu 1 mil. kron. StajeKTa vina 6 (pripravna za mli-maš) Si kakor tudi pristal O pol o Ia belo s Tisa sladko, ali pa pristni istrski teraa domaće vrate, izboren refofik in Asti spnmante se dobivajo samo v zalogi E. Jnrcev, Trst Acqoedotto 9. SPREJEMA POŠILJATVE. = Prod«! CA več stvari za gostilno, premičnine. I UUO OD stekle, poredan in druga oprava. Naslov pove Edinost. 427 V Dutovljah se proda dne 14. t. m. na dražbi pod ugodnimi pogoj hiša z vrtom ter ledenica, 15 minut od železniSkei postaje, jako pripravna za gostilniško obrt. Sobe za letovi1 čarje. Več se poizve pri Dr. Rumer-ju, notarju v Sežani. 334 Gostilna „Al Ginnasio" DlnS™? ma pijače in jedila prve vrste. Priporoča ne slavn. občinstvu za obilen obisk H. K o h i Tret» uii.ca JOSip ouma Belvedere šiev. b, izvrSuje vsakovrstna mizarska dela. p3 OlffO ^J Restavracija Aurora Trst, ul. Carducci št. 13. Podpisani opozarja spoštovano občinstvo od d&nes in nadalje na renomirano umetniško tamburaSko društvo pod hvalevrednim upraviteljstvom S TJ. HEGJi 5 gospodičen, 4 gospodov; izbrani plas-beni program s tamburicami in Xifo-nom ; plesanjem in pevanjem car. pasmi. Koncert je vsak večer od 7. ure zvečer do polunoči. Ob nedeljah in praznikih MAT-TINEiE od 10. do 1. ure pop. Vstopnina prosta. Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP DOMINES. 's> rriie ii ................................m -.r^M^^p^v«^ _ __ ^^T^SSfev .^SSSSSfc. MK&. ETfS 1 ^ Filijalka v Opatiji m smss^s Via deli« Cmmum di Risparmio ii 5 (lastno poslopje) FrUjatka v Opatiji KUPUJE IN PRODAJA i« VttEDflOSTflE PAPIRJE — 01HMTH, OBUIGACIdH, ZASTAVfiA PI5|IA, nUJORITHTK, DKLHICK, SREĆI^H 1.1, d. 1. t. d.) ----VAIiOTE m DEVIZE PREDUJMI NA VREDKOOTNE PAPIRJE IV BLAGA LEŽEČE V JA VITIH agLAMjcm KIMPT URIC IM INKASO. BORZNA NABOClLA <»o SAFE — DEPOSITS oo PROMESE K VSEM ŽREBANJEM.--- -----ZAVAROVANJE SREČK. MENJALNICA. VLOGE NA KNJIŽICE. 0/ —. TEKOČI IN ŽIRO RAČUN /n VLOŽENI DENAR OBRESTUJE Z* ' OD DNE VLOGE DO DNE VZDIGNI. STAVBNI KREDITI — KREDITI PROTI ---DOKUMENTOM VKRCANJA.---- Uradne ure: ©.— 12., 2-30—5-80. — Brzojavi: t1JADKANSKAu — Trst — Telefon: 1463 in 1793