^ P^PM-na.^	_	ctna	Din
jimmsHl turni
Ste«. 193
V Ljubljani, » toick, 25. augusta 1936
Nemčija je prepovedala izvoz orožja v Španijo - Olajšanje v Evropi - zatišje v Španiji
Španski spor ostane omejen na Španijo
Berlin, 25. avgusta. Nemška vlada je dobila obvestilo, da so vse prizadete države pristale na predlog, da se izrežejo za prepoved izvoza orožja na Špansko. Nemška vlada je sporočila francoski vladi, da bo Nemčija proglasila že zdaj to prepoved izvoza orožja na Špansko in da ta prepoved takoj stopila v veljavo. Ta sklep je izšel, čeprav še ni urejeno vprašanje vrnitve nemškega potniškega letala, ki so ga zadržali na Španskem. Nemčija si glede tega pridrži vse že povdarjene zahteve in upa, da bodo tudi druge države v podobnih primerih podobno ukrenile.
London, 25. avgusta, čeprav angleška vlada še ni dobila potrdila na poročilo o tem, da je Nemčija sklenila prepovedati izvoz orožja in vojnega raate-rijala na Špansko, je Reuter izvedel, da se sklep nemške vlade britanskim uradnim krogom zdi zelo bodrilen. V teh krogih mislijo, da je zdaj upravičeno upanje, da bo španska državljanska vojna postala omejena na Španijo, da se iz nje ne bo rodila nobena evropska težava.
London, 24. avgusta. AA. Reuter je izvedel iz verodostojnega vira, da smatrajo incident z britanskim parnikom zdaj zaključen, ker se je poveljnik španske križarke opravičil. Britanska vlada je izrekla španski vlada svoje zadovoljstvo nad obljubo, da v bodoče britanskih parnikov ne bodo več ustavljali in preiskovali na visokem mor u. Obenem je britanska vlada sporočila španski ,-di, da se ji zdi ustavljanje britanskih ladij na visokem morju nezakonito, četudi bi se izvršilo iz kakršnihkoli razlogov. Britansko pojmovanje visokega morja se nanaša na oddaljenost več kot treh milj od španskega obrežja .
Amerikanski bančniki ponujajo posojilo gen. Francu
Gibraltar, 25. avgusta, o. Neka skupina ameriških bančnikov je ponudila vodju nacionalistov generalu Francu večje posojilo. Znesek, za katerega gre za zdaj, še ni znan, prav tako tudi ne vedo ali bo general Franco ponudbo ameriških finančnikov sprejel. Poveljstvu nacionalističnega letalstva se je prijavilo veliko število ameriških letalskih častnikov, da bi kot prostovljci sodelovali v bojih. Med njimi je tudi neki polkovnik ameriškega letalstva, ki se je med svetovno vojno boril za Francijo.
Iz nacionalističnega tabora
Burgos organizira socialno pomoč
Burgos, 25. avgusta, o. General Queipo de Liano, ie včeraj podpisal odlok o ustanovitvi pomožnega odbora za prehrano in preskrbo potrebnih. Ta odbor bo, kakor pravi general, ostal zmeraj nepolitičen in bo njegov značaj zgolj krščansko-karitativnL Njegova naloga bo, da zbira sredstva, s katerimi bo organiziral v opustošenj Španiji prehrano tistih slojev, ki so vse izgubili, dalje tisti, ki so bili v državljanski vojni ranjeni in pohabljeni ter zapuščenih otrok.
Da bo odbor svojo naloga lahko izvršil, odreja nacionalistična vlada prve_ davke na dogodke vseh slojev, katerim je državljanska vojna prizanesla. Te doklade se bodo doplačevale v obliki kolkov, katere so začeli že tiskati. To je prvi nevojaški odlok naciondalistične vlade o katerem upajo, da bo vzbudil v vseh slojih španskega ljudstva ugoden odziv.
Podrobnosti o napadu na Madrid
London, 25. avgusta. AA, Reuter poroča iz Likone o včerajšnjem letalskem napadu nacionali-ov na Madrid in potrjuje nekatere že objavljene
izzval veri*' V p°r°eiIu se Pravi' da je ta napad veliko paniko v mestu.
Radijska postaja Xerez de la Fronterra potr-!U*ei\!7mK ^® poročUu ob 8.15, da je 21 uporniških .»»u lj Madrid in vrglo na prestolnico 40°,b:°“h^ Ufinka- P° P°ročilu iste radijske postaje se zdi,, da je znani španski boksar Paolino živ m da e mu je posrečilo s pomočjo prijateljev, ki jih je imel med marksisti samimi, zbežati v Toloso.
Glavni urednik lista »ABC« don Alionso Santa Maria je padeL
Radio postaja v Sevilli poroča, da je general Queipo de Liano sprejel ponudbo nekega katalonskega poročnika, ki je pobegnil v Italijo, kjer namerava sestaviti milico katalonskih nacijonalistov. la milica bi se pridružila nacionalističnim četam, ki se bore v južni Španiji. Ti miličniki bi prišli preko Portugalske v Španijo.
Potres v daljavi 8100 km
Belgrad, 25. avg. Poročilo potresomerskega zavoda: Snoči, 23. t. m. ob 22. uri 23 min. in 5] sek so aparati potresomerskega zavoda na Tašmaj-danu zabeležili začetek močnega jx>tresa v daljavi 8.100 km od Belgrada. Maksimalni premik je bil v Belgradu ob 23. uri 43 sek. Znašal je 130 mikronov z valovno periodo 20 sekund. Konec potresa so aparati zabeležili ob 23. uri 47 sekund.
Cejlon, 25. avg. Snoči so tu čutili hud r>oires. Trajal je eno minuto. Občutili so ga tudi v Bata-vih. Ubilo je mnogo domačinov. Bati se je nalezljivih bolezni, ker je mnogo studencev usahnilo.
Naročajte „Slov. dom"
Tuja letala v Španiji
Gibraltar, 25. avgusta, o. Angleški poročevalec vvilliams Ross, ki se je peljal čez ozemlje, ki je v rokah anacionalistov pravi, da je videl na letališčih v Sevilli in drugod večje število vojnih letal nemške znamke Junkers in italijanske Savoia Mar-chetti. Poleg tega je opazil večje število nemških vojaških inštruktorjev.
Lisabona, 25. avgusta. AA. Reuter poroča: 15 modemih bombarderjev se je spustilo na letališču v Salamanci. Menijo, da bodo ta letala sodelovala pri napadu upornikov na Madrid.
Vladne vesti:
Strašen učinek
nacionalističnega bombardiranja
...	25. avgusta. Po poročilih z meje, ki
j P-ot.r,u,'ej° *zraz'ti pristaši vlade, so posledice današnjega napada uporniških letal na Irun in okolico strašne. Gmotna škoda je velika, število člo-
veških žrtev pa presega več sto. Ker je meja sedaj popolnoma zaprta, ni mogoče te podatke preveriti.
Po srditem obstreljevanju Ovieda po vladnih četah je poveljnik Ovieda poslal generalu Molli radiogram s tole vsebino:
»Če mi čimpreje ne pošljete pomoči, se bom moral vdati.«
Baje so vladna letala zmetala na mesto 58 bomb, ki so napravile veliko škodo. Število človeških žrtev še ni znano.
V	Madridu je bil ustreljen glavni urednik lista »ABC« in predsednik madridskega časnikarskega društva Alfonzo Santa Maria. Ubit je bil prav tako tudi znani madridski igralec Rivalles.
Iz Bilbaa poročajo, da niso uporniki vzlic nasprotnim vestem izvršili nobenega napada na mesto in da vlada v vsej pokrajini popolen mir. Promet v pristanišču se slej ko prej vrši popolnoma varno. Tujce evakuirajo s tujimi ladjami, ki pristajajo v luki vsak dan. Pristanišče Portugalet je posebno prometno.
London, 25. avgusta. AA. (Havas) Tu so izvedeli, da so vladne čete na Španskem poskušale izvršiti blokado izliva reke Guadalquivir, pa se jim to nj posrečilo.
Zaradi rdečega oboroževanja -1 miiijon vojakov in
Dveletni vojaški rok v Nemčiji
Berlin, 25. avgusta. Državni vodja Hitler je včeraj objavil odlok o trajanju aktivne vojaške službe. V odloku pravi med drugim:
Aktivna vojaška služba traja v vseh treh vrstah orožja dve leti. Minister vojske in vrhovni poveljnik vojaške sile bo objavil potrebne ukrepe za izvršitev tega odloka.
Poročilo narodno-socialistične stranke, ki je bilo izdano včeraj, vsebuje nekaj jrojasnil in utemeljitev za ta nepričakovani odlok. Med drugim pravi, da je potek komaj dobro končanih olimpii-skib iger dokazal, da vlada v Nemčiji vsepovsod najlepši mir in da je Nemčija srečna, da je mogla zastopnikom vsega sveta to dokazati. Medtem j»a si drugje prizadevajo jieščice komunističnih agita-torjev, da bi zapletle države najprej v civilno vojno, potem pa izzvale mednarodni spor. Silovito oboroževanje boljševizma ima za namen dejansko pomagati svetovnemu socialnemu in političnemu prevratu.
Disciplina v narodno-socialistični stranki dajo Nemčiji jamstvo za socialni mir, Evropi pa za mednarodni mir. Marksistični terorizem vodi države v gospodarsko in politično uničenje. Torej je docela nasproten stremljenjem narodnega socializma. Uradni predstavniki boljševiške države izjavljajo cinično, da je namen silovitega oboroževanja in povečavanja vojaškega števila v tem, da se rdeča armada pripravi za revolucijo izven meja svoje države. Narodnosocialistična Nemčija ne more zaradi tega oboroževanja in zaradi teh priznanj ostati več nebrižna. Če hoče zajamčiti nemškemu narodu domači mir, mora storiti potrebne korake. Zgodovina nas je naučila, da ni za ohranitev no-tranjega^ miru in svobode nobena žrtev preveč. Zato hoče Nemčija vse žrtvovati prej, kakor pa da bi padla v plen boljševiškemu neredu ter zmedi ter boljševiškemu imperializmu.
Zaradi tega nemškega sklepa se bo zvišalo število nemške vojske na 1 milijon vojakov. Zato so bodo vršili oktobra posebni nabori, pri katerih
bo poklican v vojaško službo med drugimi tudi letnik 1916.
Berlin, 25. avgusta. AA. (Havas) Podaljšanje kadrskega roka na dve leti pomeni med drugim, da se stalni efektivi nemške armade povečujejo sedaj na 1,000.000 ljudi, ki bodo stalno pod orož-
jem.
leto 1.
Najnovejše iz Španije
Rabat, 25. avg. Radio postaja v Jcrezu della Frontiera jc objavila snoči ob 18.45 naslednje poročilo: Na fronti pri Guadarami je včeraj prišlo do spopada na cesti, ki vodi v Escurial. Rdeči so bili pobiti. Kolona Castelona je zavzela Navalmoral della Mata, ki so ga vladne čete v begu zapustile. Nacionalisti napredujejo v smeri Talaberga della Reina. Iz La Linejc je krenila kolona 2000 vojakov na fronto pri Malagi, da ojači nacionalistične čete j>ri Estepone. V Santanderju, v Bilbau in v drugih mestih je položaj vladnih čet kritičen.
Ljudska sodišča v Kataloniji
Barcelona, 25. avg. AA. Havas poroča, da je katalonska vlada sklenila v Kataloniji uvesti ljudska sodišča, ki bodo sodila prestopke političnih pripadnikov desničarskih strank. Ta sodišča bodo sestavljena iz predsednika, ki pa mora biti jrrav-nik, dveh sodnikov in 12 porotnikov, ki bodo sestavili zapisnik, ki bo predložen vodstvom strank ljudske fronte in delavskih organizacij. Porotniki bodo samo izjavili, če so obtoženci krivi ati ne, sodišče pa bo nato določilo kazen.
Montevideo, 25. avg. AA. Havas poroča, da je urugvajska ^ vlada razposlala okrožnico vladam vseh ameriških, držav, kii so pristale na jrredlog
o	posredovanju v šj>anski državljanski vojni. Urugvajska vlada predlaga Buenos Aires kot kraj sestanka zastopnikov držav, ki hočejo posredovati.
Prestolonaslednik gasi
Stockholm, 25. avg. Ko je švedski j>restolo-naslednik včeraj šel na izlet v okoHco mesta, je opazil, kako gore tri kmetske hiše. Takoj je odšel na kraj nesreče in osebno organiziral pomoč. Zbral je ljudi in prvi šel k vodnjaku ter jx>magnl nositi vodo. Tudi je pomagal nositi iz hiše pohištvo. Ko je nevarnost minila, je med pogorelee razdelil večji znesek denarja.
Vstaja v Albaniji
Tirana, 25. avgusta. AA. (Havas) Albanski tiskovni urad formalno zavrača glasove o nekaki vstaji v Albaniji. Demanti pravi, da se ni pripetil noben dogodek in da poteka normalno življenje države v popolnem miru.
D.anes pred zoro je bilo v Moskvi
Vseh 16 obsojencev ustreljenih
Moskva, 25. avgusta, o. Havas poroča iz Moskve, da so danes zjutraj pred zoro ustrelili vseh 16 obsojencev v zarotniškem procesu proti Stalinu, ker _ je glavni izvršni odbor komunistične stranke odbil prošnjo za pomilostitev. S tem je žaloigra
0 razcepu v ruski komunistični stranki končana. Ostal je le sam vladar, ki se je znebil vseh svojih sodelavcev iz Leninove dobe.
London, 25. avgusta. Današnji delavski »Daily Herald« pravi, da bo moskovski proces mnogo škodil ugledu Sovjetske Rusije, ki kaže ne samo, da oblast v tej državi še ni konsolidirana, temveč, da se tam ogorčeno borita na življenje in smrt dva nasprotna si tabora.
Oslo, 25. avgusta. AA. (Havas) Leo Trocki je sprejel časnikarje, ko je izvedel za novico, da je
1 omski izvršil samomor. Trocki je rekel časnikarjem: »Ta samomor pomeni konec ene dobe ruske zgodovine in začetek nove dobe v znaku tega procesa in v znaku samomora Tomskega. Popolnoma jasno je, da ta dva dogodka pomenita končno smrt komunistične stranke in njenega programa, Tomski je bil najvidnejša osebnost, ki se je dvignila iz delavskega pokreta tekom zadnjih 30 let v vsem svetu.«
m
I
Pariz, 25. avgusta. Včeraj končani proces je napravil^ dokaj čuden vtis na tukajšnje tuje kroge.
V zadnji fazi procesa je bilo dosti stvari, ki so zanj'e nerazumljive. Tu velja pred vsem omeniti način, kako so obtoženi pozdravljali obtožbo državnega pravdnika in obtoževali same sebe in Trockega. Pozornost je zbudilo, da niso obtoženci, čeprav so vedeli, da nimajo upanja, da bi si rešili življenje, niti z besedico kritikovali sedanjega režima, temveč so ga ravno narobe zelo slavili. Vse to je nerazumljivo za tukajšnje inozemske kroge.
V teh krogih pravijo, da bi samomor Tomskega, če bi se mogla dognati njegova predzgodovina, utegnil malo bolj razčistiti to zadevo.
Moskovski inozemski krogi trde dalje, da je obtožnica, ki ji je namen spraviti Leva Trockega v zvezo z inozemskimi skrajno desničarskimi krogi, le delno utemeljena s temi ali onimi dokumenti. Naposled pripominjajo, da so obtožencem obrambo hudo omejili. Vse do konca razprave se obtoženci niso mogli med. seboj razgovarjati. Tudi dokazilni postopek je bil zelo kratek.
Ab-del-Krim prihaja...
Pariz, 25. avgusta. Današnji »Matin« objavlja še nepotrjeno vest, da je Abd-el-Krim nekdanji dolgoletni voditelj marokanskih upornikov v španskem Maroku pobegnil z otoka Reunion, kjer je bil doslej kondfiniran. Abd-el-Krim je svoječasno dobil od Španije protektorat nad svojimi rojaki v španskem Maroku. Kmalu po svetovni vojni pa je prišlo do vojne v španskem Maroku. Španci so
se morali več let vojskovati z njim in to s spre-mpninun <=«*>čo. Ker je njegova akcija grozila tudi francoskemu Maroku, je prišlo do
Sšk«jOnn«f,,|Sfan8kandi*tVlianSka/0ina od'g™va JmJj, kakor na bojiščih. _ štiri glavne španske Ramhl.	~	leve	na	desno	zgoraj:	Madridska	postaja,	sedež	barcelonske	postaje	na
Kaniolu delaš Idores, spodaj anteno sevillske nacionalistične postaje ter sedež madridske kratkovalovne postaje EAJ 1.
1	*’*ui	v/nuj	JV-	[JI IOIV UVJ
skupnega nastopa proti Abd-el-Krimu v leta 1926. ko sita Francija in Španija poslali pravi armadi in tako premagali Abd-el-Krima, ki se je moral predati. Po sjjorazumu med Španijo in Francijo, je Abd-el-Krim bil poslan na francoski otok Reunion, ki je jugovzhodno od Madagaskafja. Ni izključeno, da so mu beg omogočile francoske levičarske oblasti, da bi z vstajo v Maroku zavrl napredovanje nacionalistov v Španiji.
105 letni upravnik dvora
Genova, 25. avg. AA. Italijanska kraljica in princeza Marija sta danes obiskali vojvodo Borso Dorma, upravnika kraljevega dvOra, ki ima sedaj 105 let. Vojvoda Borsa Dorma opravlja to funkcijo že 50 let, čeprav ga zadnja leta dejansko neka druga oseba nadomešča.
Sinji trak |e šel po vodi
London, 25. avgusta. Po izjavi, ki jo je dala listom paroplovna družba Cunard White Star Line, je orjaški parnik »Quen Mary«, preplul Atlantik v 4 dneh, 7 urah in 12 minutah s povprečno hitrostjo 30.01 vozla. Tako ima še zmerom sinji trak francoski parnik »N^mandie« s 30.31 vozla.
Zvišanje plač v Italiji
Rim, 25. avgusta. Po dogovoru med zvezo ladjarjev in zvezo mornarjev se s 1. septembrom 1.1. zvišajo mornarjem mezde za 6 odstotkov.
Belgrad, 25. avgusta, m. Minister dr. Miha Krek ®e je danes zjutraj ob 8.15 vrnil iz Liuh-Ijane v Belgrad.
Bled na dražbi prodan za 23,400.000 Din
Bled, 25. avgusta.
Za včeraj od okrajnega sodišča v Radovljici razpisana javna prisilna dražba vseh nepremičnin, lastnih g. Ivana in ge. Marije Kenda se je točno ob 10 dopoldne pričela v obširni pritlični dvorani Park hotela, ki je bila za ta namen primerno urejena. Dražbo je vodil sodnik okrajnega sodišča v Radovljici g. Ignacij Gradnik. Poleg glavne upnice Zadružne gospodarske banke, ki je predlagala dražbeno postopanje, so bili navzoči še drugi upniki, ki so bili interesirani na poteku dražbe. V konkurzno maso je bilo drugače prijavljenih nad 140 upnikov. Pred dražbo so zastopniki upnikov 6tavili več predlogov na odložitev dražbe, bili so od sodnika odklonjeni, prav tako je bil odklonjen predlog na ponovno cenitev. Celoten Kendov kom-
pleks s pritiklinami in poslopji je bil prvotno ocenjen na 31 milijonov. Po odklonitvi predlogov je bila uvedena javna prisilna dražba v 6mislu draž-benega razpisa prvič po skupinah. Pri vseh skupinah je Zadružna gospodarska banka vztrajala pri svojin ponudkih. Jezero in Grad s pritiklinami je gospodarska banka v sistemu skupin zdražila za cendno vrednost 8,658.207 Din. Ko je bilo draženje po skupinah končano, se je pričela, dražba celotnega kompleksa. Dražba je trajala'nato s gotovimi odmori in ob striktnih formalnostih tja do pol 1 danes zjutraj.
Zadružna gospodarska banka je tudi pri celotni dražbi zdražila vse komplekse za skupno vsoto 23,400.000 Din. Ponudila je toliko, da je po zakonu izključen vsak nadponudek.
Mariborski milijonarji
V Mariboru je 5 podjetij z nad 1 milijon letnega dohodka
Maribor, 24. avgusta.
Na mestnem načelstvu so danes dopoldne razgrnili sezname davčnih osnov za l^to 1936., ki kažejo višino čistega letnega dohodka posameznih mariborskih podjetij in oseb, ki so podrvžene dohodninskemu davku. Seveda je ta višina dohodka relativna — določena po presoji davčne uprave. Ker pa so slovenski davčni uradniki znani, imajo dober nos ter jim redko kateri zasluženi dinar uide, bodo tudi številke o letošnjih dohodkih Mariborčanov menda precej štimale. Za sezname je vladalo že danes — prvi dan — zelo veliko zanimanje. V sobo, kjer so bili razgrnjeni, so neprestano prihajali odposlanci industrijskih tvrdk, trgovci, obrtniki in podjetniki, listali po seznamih in majali z glavami, kadar so naleteli na svoje ime. Mnogi so primerjali odmero svojega dohodka s sosedom ter se hudovali, kako da ocenjuje davkarija soseda z mnogo nižjim zneskom, kakor nje. Številke v teh seznamih so zanimale tudi Vašega dopisnika, da jih je bežno prelistal ter pri tem ugotovil marsikatere zanimivosti, ki bodo zanimale širši krog čitateljev. Pred vsem je zanimivo, da ima
Maribor pet milijonarjev
katerih dohodek je ocenjen z letnim zneskom nad milijon dinarjev. Seveda niso to posamezniki, temveč tvrdke, in sicer tekstilne tovarne. Je pa tudi med njimi velika razlika. Najvišja ocena tekstilne tovarne je 9,072.000 Din, kar predstavlja že lep dohodek. V Sloveniji je malo podjetij, ki ga presegajo. Druga tovarna je ocenjena na 5,394.700, tretja na 2,009.000 Din, četrta 1,653.500, peta 1 milijon 562.400 Din. Prav zanimivo je zasledovati po ugotovitvah davčne uprave napredek mariborske tekstilne industrije z ozirom na višino zaslužka. Podjetje, ki je letos ocenjeno na 9 milijonov, je bilo pred tremi leti ocenjeno samo na 3 in pol milijona. Takrat so samo tri podjetja presegla milijonsko oceno, danes pa jih je že pet. Precej pa je še podjetij — tekstilnih tovarn •—, katerih ocena se giblje tik; pod milijonom, tako da prav za prav že spadajo med »milijonarje«. Vse ostale industrijske panoge pa so zelo nizko ocenjene, kar je znak,
Drugi specialist za posredovanje služb
Ljubljana, 25. avg.
Pred malim kazenskim senatom so se danes vrstili tatovi in vlomilci manjše forme. Pred sodnike je prišel neki cerkveni tat, ki je v Kranju iz dveh puščic v Roženvenski cerkvi odnesel vsega do 5 din kovanega denarja. Dva tatova sta 6e pa morala zagovarjati zaradi vloma v pisarno kamniške »Jugobarvarne«, od koder je bilo odnešeno že predlanskim mnogo volne in drugega blaga za okoli 12.000 din.
Na vrsto pred sodnike je prišel 4. maja 1896 v Novem mestu rojeni Lojze Grčar, ki se je v Ljubljani specializiral kot posredovalec služb pri raznih uradih, tako na magistratu, pri banovini in drugod. Svojim žrtvam, ki si jih je izbiral iz naj-siromašnejših in socialno šibkih slojev, je zatrjeval, da ima povsod dobre zveze in da njegovo posredovanje ima vselej uspeh. Žrtve so mu dajale malenkostne zneske do 50 din. Grčar 6e prav v malih nagradah razlikuje od svojega tovariša, kovaškega pomočnika, ki je na Jesenicah kot posredovalec služb pri KID prejemal prav mastne in lepe nagrade in ki je bil nedavno sojen pred malim kazenskim senatom. Obtožnica je Grčarju naprtila kar 10 žrtev, ki jih je skupah opeharil za 1700 din. Neki žrtvi je izvabil le 7 din za klobaso. Nastopal je tudi kot posredovalec na sodišču in tako je neko žrtev opeharil za 420 din, češ da rabi za koleka in takse v pravdi, ki jo je vodila A. G. — Obtožnica je Grčarja Lojzeta označila kot poklicnega sleparja, "Iti se edino s sleparskimi posli preživlja in prevare izvršuje obrtoma. Obtoženec je deloma priznal, splošno pa zanikal, da bi bil imel namen goljufati. Od ljudi si je denar samo »izposodil«. Grčar se je predstavljal tudi kot arhitekt, po poklicu pa je drugače risar. Razprava ob sklepu lista še traja.
Kočevje
Kočevje, 24. avgusta.
»BoswilIige Venlrchung«, pravi zadnja »Gott-schcer Zeitung«, da je bilo naše poročilo o cesti Borovec-Inlauf in še celo, da je bilo polno neresnic. Katere so vse te, Kočevarca ne pove. Od naznačenih pa povemo, da nam je dobro znano, da prvotno cesta ni bila trasirana na Inlauf. In ker stavlja Kočevarca pri slovenski Brigi vprašaj, ji povemo, da je na Dolenji Brigi 1*2 slovenskih družin s 45 člani, 15 mešanih družin z 88 člani in samo 5 kočevarskih družin s 13 člani. Iz vsega šolskega okoliša Brige pa je en sam šolski otrok b kočevarskim priimkom, pa še tega mati ni Kočevarca. Če se v a L ti otroci uče 2 uri na teden pri nekein predmetu pismene nemščine, ki jo pišejo v šolske zvezke, zato še niso Nemci, čeprav morajo s svojimi, starši vred poshišati samo nemške pridige. — Še to povemo, da ima Kočevarca pravico pisati nemška imena samo za one vasi, v katerih je nemški živelj v večini.
Novi koleki dravske banovine
Ljubljana 25. avo.
Kot smo že poročali, je razpisala kr. banska uprava natečaj za nove koleke. Te dni jc komisija s konzervatorjem dr. Fr. Stcleiom na čelu
da se edino tekstilni industriji dobro godi, dočim ostala podjetja bolj životarijo.
Mariborska trgovina
bi morala po podatkih davčne uprave razmeroma dobro prosperirati. Ocene so sicer zelo različne in prav zanimive, ker kažejo, da sodi davkarija svoje kliente drugače, kakor običajni smrtniki. Trgovec, o katerem mislimo, da ima silen promet in zaslužek, je ocenjen razmeroma nizko, njegov sosed, ki ima polovico manj odjemalcev, pa za polovico višje. Morajo pa imeti gospodje pri davkariji že svoje razloge, da so ocene tako izvršili. Najvišja ocena v trgovini znaša 345.000 Din ter je zadela neko veletrgovino železa. Drugo večje trgovsko podjetje, ki ima dve trgovini, se ceni na
166.000 Din, njegov konkurent, o katerem so ljudje prepričani, da mu trgvina bolje gre, pa na 76.000 dinarjev. Nižje odmere imajo speceristi, ki zaslužijo menda dosti manj kot manufakturisti.
Drugi stanovi
ki so zabeleženi v seznamu, kažejo prav tako naj-raznovrstnejši dohodek. Najvišje so za trgovci ocenjeni mesarji: eJen na 150.000 Din, drugi 91.000 Din, povprečno pa 30.000—50.000 Din. Zanimivo je tudi, da so v gostinskih obratih najbolj donosne dalmatinske gostilne. Večina jih je ocenjenih nad
100.000 Din letnega dohodka. Med domačimi gostilnami prednjači ena s 56.000 Din, najvišja ocena za kavarno je 65.000 Din, za hotel 60.000 Din. Med inteligenčnimi poklici ceni davkarija najbolj advokate. Enega cenijo na 100.000 Din letnega dohodka. ostale nekaj manj, večinoma pa se ocene gibljejo okoli 50.000 Din, Merodajne boio tukaj pač hiše, ki se zadnje čase zidajo!, pa avtomobili in posestva v okolici, ki prehajajo v odvetniške roke, Mnogo na slabšem so v očeh davkarije zdravniki. Samo eden je ocenjen na 50.000 I ■ , vsi ostali daleč pod to znamko. Pač pa so zobozdravniki na boljšem, enega taksirajo s 56.000 Din. Da ne bomo preobširni, se pomudimo še pri revežihj najnižje ocene imajo kostanjarji (po 180 -Din) in lastniki avtotaksijev (samo 120 Din). Skupno je v seznamu 1621 oseb in tvrdk, ki bodo morale plačati dohodnino od svojega letošnjega dohodka.
pregledala in ocenilo vposlane načrte. I. nagrado jc dobil osnutek pod geslom: Slovenski narodni motiv (Miha Malcš); II. nagrado »Zanjica« (Tone Kralji; III. nagrado si delita ing. arh. Omahen in Serajnik. Odkupljeno je bilo še: »Naši možje« (Miha MaleS} in dva osnuika od grafika Trpina.
Koleki se bodo tiskali v desetih različnih vrednotah, od 0.25 do 100 Din, in 10 različnih motivih iz našega narodnega življenja. Sedem po osnutkih Mihe Maleša, po eden od Toneta Kralja, ing. Serajnika in grafika Trpina.
Vojvoda Kentski v Cavtatu
Caviaf, 25. avg. A A. Vojvodo in vojvodinjo Kentsko, ki sta prispela v Cavtat z dvema vodnima letaloma, so sprejeli prebivalci, čeprav sta prišla v strogem inkognitu, nadvse prisrčno. Na hišah vise zastave. Ljudje govore samo o prihodu visokih gostov, ki so obiskali naš Jadran in Primorje in s tem počastili našo deželo.
Vojvoda in vojvodinja Kentska sta sc nastanila v vili g. Banca, ki je visokim gostom stavil ne razpolago tudi svojo razkošno jahto. Visoka gosta sta napravila prva dva dni več izletov ter igrala tenis in se kopala v morju. Vojvoda Kentski, ki je velik športnik, si bo med svojim petnajstdnevnim prebivanjem ogledal okolico Cavtata. O Cavtatu samem je izjavil, da sc mu izredno dopadg in da ga je njegova lepota presenetila. Vojvoda in vojvodinja Kentska si bosta ogledala tudi Boko Kotorsko in Tivat, najbrže pa pojdeta tudi na Njegu-šev grob.
Jeseniški jubileji
Kot uvod v 40 letnico Krekovega prosvetnega društva, 30 letnico fantovskega društva in 25 letnico društvene godbe je bila v nedeljo ob 8 sv. maša za jiokojne društvene člane. Takoj nato pa se je v veliki dvorani Krekovega prosvetnega doma vršil slavnostni sestanek vseh Članov in prijateljev krščanskih načel. G. Klinar se je v svojem govoru spomnil vseh umrlih in živečih članov, vseh bivših predsednikov, med katerimi je bil navzoč tudi prvi predsednik društva, sedaj že 86letni g. Nikolaj Bernard. V srce segajoč je bil govor g. Križmana, ko je naročal mladini, da naj varuje društvene prapore, kot so jih varovali njihovi predniki. Po sestanku je sledilo slikanje celokupnega članstva, kakor tudi posameznih odsekov. V nedeljo pa vsi krščansko misleči ljudje na jubilejne slavnosti jeseniške katoliške prosvete.
Italijanski manevri
Rim, 25. avgusta AA. (H a vas). Veliki manevri, katerih 6e udeležuje 150.000 vojakov so se začeli snoči med Beneventom in Neapljtm. Manevrom prisostvuje kralj, Mussolini, maršal Badoglio in druge visoke vojaške in politične osebnosti.
Požar na Italijanskem parniku
Marseille, 25. avgusta. Na italijanskem tovornem parniku »Sumatra«, ki je včeraj priplul semkaj, je nastal ogenj. Gasilcem se ga je le s težavo posrečilo udušiti. Stvarna škoda je zelo velika, človeških žrtev pa ni. Sumijo, da so požar podtaknili marsejski komunisti.
Gorostasnosti iz našega narodnega življenja
Slovenska pesem prvič na Kočevskem
Kočevje, 24. avg.
Mimo nas ne sme iti važen dogodek iz narodnega življenja kočevskih Slovencev.
Pokrajina med Kočevjem in Banjaloko, od Kočevarjev^ nazvana Hinterland, je narodnostno najbolj mešan predel kočevskega teritorija. Polovico prebivalstva tvori ljudstvo naše krvi. Navzlic taki številčni moči narodnostno podlegajo germanski agresivnosti in to predvsem zaradi tega, ker v vsej obširni pokrajini nimajo niti enega narodnega delavca, medtem ko imajo Nemci dovolj žilavih fiihrerjev (duhovniki, učitelji in zasebniki). Z eno besedo: Slovenci so pozabljeni in zapuščeni, zato Kočevarji z lahkoto zatro v kali vsak poskus narodnega prebujenja. Znan je na primer dogodek iz polpreteklosti. ‘27. maja 1931 je neki misijonar govoril jx> nemškem misijonu še par slovenskih govorov za slovenske vernike. Pridigo so še prenesli, a slovenske pesmi ne; Med petimi litanijami so se zbrali Kočevarji pred cerkvijo in demonstrirali s hrupnim prepevanjem nemških pesmi pod cerkvenim stolpom... Ob birmi leta 1933 je neki otrok iz slovenskega razreda hotel pozdraviti škofa dr. Rožmana, a ga je spretno odstranil nemški in-leligent... Prav tako pred nekaj leti je hotelo dvoje fantov zapeti slovensko pesem na vasi, a jc prihrumel neki krčmar in ju spodil...
To jo jioložaj Slovencev v Hinterlandu. Kočevsko Prosvetno, društvo pa si je stavilo v svoj počitniški načrt drzno in tveganb misel: ponesti tem zapuščenim Slovencem našo besedo in našo pesem
—	v te kraje, ki se jih v teku 10 let še nt spomnilo nobeno od številnih nacijonalnih društev v Kočevju. Na lepem vrtu uglednega gosj>odarja gosp. I. Lavriča se je zbralo v nedeljo 16. avgusta 400 Slovencev od vseh strani. Priznamo, da jih mnogo, mnogo povabljenih ni prišlo. Odj>adli so že in klo-
nili. Drugi bi sicer radi prišli, iz srca radi, a so se bali Kočevarjev, ki so vodili natančno ©videne« onih, ki ee bodo tabora udeležili.
Tabor se je začel s pesmijo: »Slovenec seme ..» Kako so strmeli ti ljudje ob tej pesmi. V kraju, kjer odmeva samo hitlerjevska koračnica ponemčene slovenske mladine, ta mehka in božajoča slovanska pesem. Nastopili so govorniki: predsednik narodno-obrambnega odseka Prosv. društva gosp. Horvat, ki je povedal tem ljudem, da je ta zemlja slovenska, saj 6pričujejo o lem imena: Koč. Reka, Gotenica, Borovec; prof. dr. Gorjanc, ki se je dotaknil jezikovnih problemov v teh krajih; jurist g. Figar, ki je užigajoče slavil slovesni trenutek, ko «e prvič razlega slovenska pesem v tej lepi deželici. — Zatem &0 nastopili še vrli domači šolarji, ki jih je g. Figar izvezbal za nastop z lepimi domorodnimi deklamacijami — prvič v tem kraju. Sledila je igra »Ribičeva hči« (prva slovenska igra v »Hinterlandu«!). Med sporedom pa je ponovno nastopil moški zbor in prepel 17 narodnih pesmi. Vsi, zlasti pa mladina je uživala ob njih in jih zamišljeno poslušala prvič v življenju. Pobia hvaležnosti je vašemu dopisniku izjavila neka žena iz Kočevske Reke: Že 14 let nisem čula slovenske pesmi, ki je tako lepa!
Med prireditvijo, ki se je je udeležil tudi gosp. okrajni načelnik dr. Mirko Brezigar, je vladal popoln mir. Edino med vožnjo so nas v Moravi pozdravljali s hitlerjevskimi pozdravi, misleč, da se pelje Gesangverein iz Kočevja. In pa trem kolesarjem so »slučajno« kolesa odpovedala; žeblji so jim predrli kolesne plašče —. Na jx>vratku pa so nam pravili pevci, da je v Novih Lazih padlo za avtobusom nekaj kamenja in da je gospo Peterlinovo eden prav dobro zadel —. Mnenje Kočevarjev je namreč, da Slovenec na Kočevskem nima iskati ničesar.
lavna dela v Sloveniji
Belgrad, 25. avgusta, m. V gradbenem ministrstvu je izdelan načrt javnih del na račun 50-milijonskega posojila, ki je bilo sklenjeno na podlagi pooblastila finančnemu ministru za leto 1935-1936. Gradbeni minister dr. Marko Kožulj je ta program odobril. Izvedel se bo v celoti in predlaga graditev cisterij, rezervarjev in vodovodov.
V	dravski banovini so predvidena sledeča dela:
Konjiški okraj: V Mali gori cisterna za 50.000 dinarjev, vodovod pri Sv. Kungoti za 87.000 din in cisterna v Brcčni za 65.000 din, skupaj v konjiškem srezu za vsoto 202.000 din.
Kočevski okraj: vodovod v Mozlu za 185.000 dinarjev in cisterna v Lipovcu za 70.000 din, skupaj 255.000 din.
Kranjski okraj: Vodovod v Brdu za 450.000 dinarjev.
Litijski okraj: Vodovodi v Lavskem Vidu, pri Sv. Roku in Petrušnji vasi, skupaj 200.000 din.
Okrbj Ljubljana-okolica: vodovod na Vrhniki
za 140.000 din.
Metliški okraj: vodovod v 50 krajih tega okraja za 350.000 din.
Novomeški okraj: vodovod v 28 krajih za
vsoto 350.000 din.
Radovljiški okraj: vodovod v Bitnju za din
100.00, v Bohinju in Ribičevem Lazu za 150.000 din, skupaj 250.000 din.
Slovenjgraški okraj: vodovod v Št. liju za din
50.000.
Črnomeljski okraj: cisterna v Brezovi in Re-bovu za 90.000 din, cisterna v Malinah 45.000 din, cisterna v Bojancih za 120.000 din, cisterna v Bistrici 55.000 din, cistern« v Prelovcih za 100.000 din, in v Rašičkcm vrhu za 100.000 din.^kupaj
465.000	din.	-n	•*) "i
Poneverbe v uradih mestne občine
ljubljanske
‘J J iu
»jT
Ljubljana, 25. avgusta Kmalu po nastopu nove občinske uprave v Ljubljani z novim županom dr. Adlešičem na čelu, se je začelo ne samo smotreno delo za ozdravljenje zavoženih mestnih financ, temveč tudi pregledovanje poslovanja v vseh mestnih UTadih, o čemer je vedela tudi ljubljanska ulica povedati marsikatero nerednost. Posebno komisija 6C je lotila posloyanja mestnega pogrebnega zavoda in je po daljšem delu našla kup neredr.osti in poneverb, ki so šle v škodo mestne občine ter tako obteže-vale mestne proračune. Vedno je nekam čudno odmevala med ljubljanskimi meščani ugotovitev me.,;;ah proračunskih razprav, da je mestni pogrebni zavod pasiven kljub dragim pogrebom in da je zraven tega mestni pogrebni zavod iztisnil iz mesta sleherno konkurenco v tem poslu. Preiskovalna komisija, ki jo je poslal v ta zavod novi župan, je ugotovila, da so se vpisovali fiktivni mrliči, delavcem tega zavoda so se pa odtegovali od mezd krivični odbitki, ki so šli v žep neke uradnice tega zavoda. Komisija je oddala ves ma-terijal državnemu tožilstvu, ki jc že sestavilo dve ovadbi.
Nič boljše, prav za prav še mnogo hujSe zlorabe so se našle v socialnem uradu mestne obline. Tu je vladala posebne vrste familijarnost in je bilo sodišču ovadenih kar sedem uradnikov. — Ugotovile so se zlorabe pri vseh panogah socialnega podpiranja in dajanja podpor, zraven pa se se je odkrilo tudi to, da so podpore prejemali izključno le oni brezposelni delavci, ki so bili člani »Narodno strokovne zveze«, katere predsednik je, kakor znano, g. Rudolf Juvan, ki je obenem tudi uradnik mestnega socialnega urada.
V	drugih uradih so prav tako na delu številne komisije. Cujte se, da se preiskujejo tudi odnosi med meistno občino in znanim ljubljanskim špediterjem ter narodnim, poslancem g. Rajkom Turkom v zvezi s posli, ki jih je imenovani opravljal, odn. prevzemal za mestno občino.
Javnost pTav nestrpno pričakuje izida preiskav tudi v ostalih uradih mestne občine ob času, ki je zadnji, da sc v mestni občini naredi red in uveide poštenje. Vse te nerednoati, ki 60 jih preiskave ugotovile segajo vse v čas, ko je dolga leta županova! Ljubljani g- dr. Dinko Puc.
Šahovska oliopijada
Miinchen, 25. avg. Po včerajšnjem XIII. kolu miinchenske šahovske olimpijade je stanje sledeče: 1. Poljska 59 (11), 2. Nemčija 58 (10), 3. Jugoslavija 55 (8), 4. Madžarska 54 in pol (9), 5. Litva 53 (9), 6. Češkoslovaška 52 in pol (9), 7. Avstrija 49 (11).
Veleturnir v Nottinghamu
Nottingham, 25. avgusta. Stanje jxi XII. kolu tega veleturnirja je tako-le: dr. Euwe 8, Botvinik 7 in pol (1), Capablanca, Fine, Reshevsky 7 (1), Aljehin, Flohr 6 in pol (1), Vidmar 5 in pol (t), Lasker 5 in |X>1, Bogoljubov, Tartakovver 4i pol (1), Tvlor 3 in pol, Thomas 2 in pol, Aleksander 2 (2), winter 1 in pol.
ffJutro" začelo graditi cesto v Slačniku
Trbovlje, 24. avgusla.
Pod naslovom »Protestna stavka v Slačniku« je sobotno »Jutro« vzelo delavce pri tej gradnji v zaščito. Napadlo je »Slovenski dom«^ ki je podal objektivno mnenje o delavstvu in o težkočah banovinskega gradbenega vodstva zaradi nekaterih delavcev. Da bo »Jutru« jasnejše in jasnejše citate-ljem tega lista, kako in na kak način se gradi ta cesta v Slačniku, smo se namenili ponovno povedati vsej »Jutrovi« gospodi iz Trbovelj naše objektivno mnenje, katerega resen človek in resen poročevalec mora poznati.
Ce6ta v Slačniku ni bila v projektu banske uprave za gradnjo letošnjega leta. Na številne intervencije županov občine Zagorje, Trbovlje in drugih, kam zaposliti brezposelne v teh rudarskih revirjih, 6e je g. ban dr. Marko Natlačen odločil, pričeti gradnjo že letos. Hotel je, da pridejo brezposelni vsaj do nekega zaslužka. Cesta se je pričela graditi z veliko naglico, in sicer na taki podlagi, da se načrt izdeluje kar sproti, kar je za vsakega iuženjerja gotovo težkoča. Gradbeni od-
delek ban. uprave je k temu delu določil g. inž. Vivoda. Gradbeno vodstvo je sprejelo v deio vsakega delavca, ki so ga določile občine Zagorje. Trbovlje, ne oziraje se, kakšen je delavec. Plača je bila običajna po zakonu o javnih delih Din 2.")0 na uro. Ta zakon pa ni bil izglasovan letos, marveč leta 1931, ko so v vladi sedeli gospodje direktorji »Jutra« in so menili, da je 2.50 Din na uro dovolj za plačo pri javnih delih. Pa tudi dr. Natlačen ni bil takrat ban, pa tudi cesta se v teh časih ni pričela gradili, čej>rav je bila ista brezposelnost kot dane«. Z ozirom na veliko število brezposelnih so obline Zagorje in Trbovlje določile zaposlitev delavstva na 6 ur dnevno v dveb partijah. Ko pa še ni bilo zaposleno potrebno delavstvo, pa so občine določile delo v mesečnih izmenah, tako da pridejo vsaj mesečno vsi do zaslužka. Ko pa se je hotelo to zgoditi, je takrat zajjo-sleno delavstvo stopilo v stavko, zahtevajoč, ds morajo biti skozi vse delo eni in isti zaposleni.
Pripominjamo, da se temu ni protivllo vse zaposleno delavstvo, pač le nekateri, ki so hoteli « tem doseči ponovno stavko. Taka je pri vsem s te strani resnica. Sabotaža nekaterih, kar smo povedali že zadnjič, je bila pri tej gradnji v resnici uprizorjena, da je bilo gradbeno vodstvo zaradi potrošnje javnega denarja p-imorano delo ustaviti in se je delo ustavilo le zaradi velike nagajivosti golovih delavcev. In še pribejimo, da so nekateri hoteli biti na terenu le zato, da ne puste delati niti tistim, kt so bili pripravljeni delati. Ob taki anarhiji se gotovo javni denar ne sme razmetavali, kar bi moralo vedeti tudi »Jutro«, ki vedno vpije proti previsokim davkom in se mu smilijo vsi oni, ki danes najmanjši denar plačajo za javne potrebe. »Jutro« nas natolcuje, da nismo prijatelji delavstva. Menimo, da veliko večji, kot je »Jutro« z neobjektivnim poročanjem, ker ga resnica boli. Mi vse dobro poznamo in zato poročama zaradi te gradnje tako, kot v resnici je. »Jutro« danes lahko piše o gradnjah, ko se te gradnje vrše. Ko pa je sedela njegova gosjKida v vladi, pa tega ni mogel, ker se niso gradile ne ceste, ne regulirali potoki, ne gradile javne stavbe. »Jutro« mora priznati, da je ravno njegova gospoda odmerila plače z zakonom slovenskemu brezposelnemu pri javnih delih na 2.50 Din na uro.
Ljubljana danes
Koledar
T)an«s, torek ‘25. avgusta: Ludvik.
Jutri, sreda 26. avgusta: Ofirin.
*	i
Nočno službo imajo lekarne: Mr. Leustek, Resljeva c. 1, nir. Bahovec, Kongresni trg 12, mr. Ko-motar, Vič, Tržaška cesta.
*
Vpisovanje v enoletno privatno trgovsko šolo, znani »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domo- j branska 15, dnevno osebno in pismeno. Mesečna -šolnina 120 Din. Zahtevajte ilustrirana brezplačna šolska poročila. Toplo priporočamo!
Avtoizleti: 5.—9. septembra na Dunajski velesejem, 6.—8. septembra v Benetke in Padovo. Prijave: Izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45.
•
Novi učni načrti za meščanske šole, veljavni s 1. septembrom, se dobe v državni Štamparji v Bel-gradu le proti predplačilu, na kar opozarja sekcija ZIJMŠ za dravsko banovino vse meščanske šole, da si jih pravočasno preskrbe. Knjiga stane 12 Din. Obenem pripominja po dobljenih informacijah, da 6e morajo popravni izpit iz zgodovine čez I. razr. normalno vršiti, čeprav ni več po novem učnem načrtu v I. razr. pouka v zgodovini. — Sekcija.
Na I. drž. mešani meščanski goli Josipa Jurčiča v Ljubljani (prej Vič) bodo popravni izpiti dne 28. in 20. avgusta po razporedu, objavljenem v šolski veži. Vpisovanje 6e bo vršilo 1., 2. in 3, septembra, vsakikrat od 8 do 12. K vpisovanju je prinesti šolsko izpričevalo (izkaz) in potrdilo o višini davka, za I. razred še krstni list. V I. razr. se vpisujejo učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred (4. sol. leto) osnovne šole brez slabe ocene in oni, ki so dovršili kak razred višje narodne šole.
Najcenejše ter najbolj praktično in moderno pohištvo bomo od 1. do 13. septembra spet občudovali na jesenskem ljubljanskem velesejmu, kjer nam bo velika razstava spet pokazala najnovejse izdelke naših mizarskih mojstrov in arhitektov za stanovanjsko kulturo. Njih .izdelki slove ze daleč čez meje države in tudi tujci priznavajo, da nase pohištvo lahko uspešno konkurira z najslovitejsirm tujimi izdelki. Razstava bo posebno raznovrstna, ker bodo v posebnem oddelku velike propagandne razstave >Za naš les« razstavljena tudi odlična dela stavbnega mizarstva, razen tega pa tudi modeli hiš vil in vseh mogočih zgradb iz lesa, v drugih oddelkih pa sploh vsi izdelki, ki jih lahko tudi” doma izdelamo z lesa. Za ljubljanski velesejem veljajo tudi jeseni popusti na železnicah, parobrodih in letalih.
Velika tekma sadjarjev bo naposled tudi pri nas in sicer na razstavi »Sodoben vrt« na jesenskem velesejmu. Sadjarsko in vrtnarsko društvo, ki to tekmo aranžira, je povabilo vse sadjarje in gotovo bo odziv prav velik, da bomo na velesejm-ski razstavi videli res najlepše sadje, kar ga pri nas pridelajo najboljši strokovnjaki. Gre predvsem za to, da pokažemo, kaj vse lahko ponudimo tudi najizbirčnejšemu tujcu, zato naj pa lastniki sadonosnikov in tudi manjših vrtov pošljejo zgodba .jabolka. hruške, raznovrstne češplje ter slive in pa najžlahtnejše breskve ter grozdje. Samo po pet sadov vsake sorte bo pač vsak sadjar lahko
Nad 20 milijonov požarne škode v Sloveniji
Ljubljana, 25. avg.
• Gasilska zajednica v Ljubljani zbira za vsak mescc točne statistične podatke o požarih, o vseh po rvjih povzročenih škodah, dalje o delovanju gasilcev pni požarnih akcijah in nalo tudi o škodah, ki so jih gasilci na posameznih pogoriščih preprečite s svojim požrtvovalnim in dostikrat za življenje nevarnim delom. Pisarna gasilske zajed-nice je sedaj sestavila prav ločne statistične podatke za prve 4 mcsece, kajti zbirafije statističnega gradiva je dostikrat prav težavno, a pisarna hoče voditi v tem oziru narločncjši pregled o požarih in požarnih škodah v Sloveniji Zanimivo je dejstvo, da ni bilo v 4 mesecih po nekaterih predelih Slovenije nobenega niti najmanjšega požara, nasprotno pa so kraji, kij er sc požari množe in so skoraj na dnevnem redu. Saj lahko iz dnevnega časopisa posnamemo, da je tam in tam »zopet nov požar«, zlasti na Dravskem poli>u in v Prekmurju so požari prav na dnevnem redu.
V 4 mesecih do konca aprila je bilo letos v Slovenija zaznamovanih že 309 požarov, ki so povzročili celolo škodo okoli 6,741.000 Din. Vpošte-vajoč okolnost, da se požari zlasti množe v poletnih mesecih, lahko računamo, da zinašo požarna škoda za prvih šesl mesecev letos že nad 20 milijonov dinarjev. Od 309 požarov je bilo 154 malih s povprečno škodo do 10.000 Din, dalje 122 srednjih s povprečno škodo do 50.000 Din, 24 večjih s povprečno škodo do 100.000 Din in naposled
9	velikih požarov s povprečno škodo nad 100.000 Din. Požarov v prav katastrofalnem obsegu letos še mi bilo, lani sta bila 2.
V Ljubljana je bilo do konca aprila 7 malih in srednjih požarov s skupno škodo 125.000 Din, v okolici pa 11 s skupno škodo 278.950 Dtn.
Iz nadaljne statistike posnemamo, da so gasilen povsod delovali z največjim napori in da je hilo dostikrat njih življenje v veliki nevarnosti. Pri požarih se je namreč lažje ali težje ponesrečilo v
4	mesecih 30 jasilcev.
Rudarji so manifestirali za svoje pravice
lahko konkuriramo tudi z uvoženimi breskvami. Kar se tiče jabolk in hrušk, pa že itak vemo, da smo na višku, zato bo pa ta razstava prikazala vrhunec našega sadjarstva. Izberite najlepše in pošljite na velesejem 1
Radio
Programi Radio Liublgana
Torek. 25. avgusta: 12.00 Slavni tenoristi pojo (■pjošfte) 12.45 Poročila, vremenska napoved 13.00 Ni-povrni Sasa, spored, obvestila 13.15 Godbe na pihala fplošfe) 14.00 Vreme, borzni teSaji 19.00 Napoved 6asa. vremenska napoved, poročila, spored, obvestila lfl.30 Nacionalna ura: Na Torlaku leta 1014 (Šibe MJM6HS, nronos te Bolgrada) 10.50 Slovenske narodne (iploMe) «yi i,. () načrtnem gospodajrstvu (pr. Filip Uratnfife, tajnik Delavske zbornice) 20.30 Koncert Radio onkestra Mm Vami ved časa, vremenska napoved, poročila, spored 20.20 Koncert tamibura&koga orkestra.
Trbovlje, 24. avgusta.
Shodi, ki so sc vršili v soboto, nedeljo in ponedeljek po revirjih TPD, so bili prava manifestacija rudarskega delavstva za svoje pravice. Skcro do zadnjega so shode obiskali vsi delavci, zdve-daioč se sloa? 111 b*>ja za obsianek sebe ir svojih družin. Na vseh zborovanjih ni bilo najmanjšega incidenta in nobenega prerekanja, k a,k or se je dogajalo prc'šrtia leid. Poročat «o tajniki strokovnih central, obrazložili zahteve in delavstvu tolmačili prav iskreno sedenji položaj. Shoda, ki je bil največ ji v Trbovljah, se je udeležilo nad 2000 delavstva in ie bil najbolj pomemben, ker je potekel v čustvih delavstva z zavestjo največie sloge in b;atitva vseh rudarjev Impozantno je bilo gledati moške kakor ženske, kako so vsi edini v borbi /.a lastno življenje. Nikdar nismo preje opazili, da je socijaliist vseh barv in branž popečen brat bratu, videla se je prava ljubezen in sloga tega izmozganega delavstva. Vse točke zahtev so bile eno-dušno in soglasno sprejete. 5ilo je pa tudi lahko tako, ker vse organizacije nastopajo enotno. Vodstvo tega gibanja se deli na glavni akcijski odbor in krajevne odbore. Delavstvo je sklenilo, dase hoče v vsem tem mezdnem gibanju točno držati navodil teh odborov in jim z vsemi silami pomagati za izvršitev teh rudarskih zahtev, ki so tako minimalne, da delavstvo res manj zahtevati ne more. Gre le za golo življenje teh rudarskih trpinov, ki so od TPD že več let trpinčeni. Prva razprava se vrši 26. t. m. pri TPD, ki bo kakor vedno vse odklanjala in grozila z redukcijami, da delavstvo s tem prestraši. Topot pa se bo družba zmotila, ker je delavstvo do zadnjega moža strnjeno in ne pusti niti enega delavca reducirati, ker si je v svesti, da družbi ni potrebno reducirati, saj se konjunktura za premog dviga in družba že sedaj oddaja mnogo premoga, javnost ponovno prosimo, da sočustvuje s Kalvarijo rudarskega delavstva, kateremu družba ne daje človeškega življenja. Rudar nima danes kruha za se in za svoje otročiče, pomagajmo mu, da ga dobi, saj je tudi človek, kot smo dnigi. V tem boju gre pa 'samo zato in nič drugo.
•
Hrastnik, dne 23. avgusta.
Kakor smo že poročali v »Slovenskem domu«, bo prišla v Hrastnik in Ojstro zaradi raznih pritožb še od zadnje stavke. Da se je komisija zavlačevala, je vzrok, ker je bil obratovodja na dopustu. Dne 21. in 22. avgusta t. 1. je bila sklicana od rudarskih oblasti komisija za rudnik Hrastnik in Ojstro. Zastopani so bili rudarski glavar inž. Močnik in komisar Kubijar od rudarske oblasti. Trboveljsko premogokopno družbo so zastopali g. ravnateij in dvoje obratovodij. Delavstvo so zastopali delavski zaupniki in vse tri strokovne organizacije. Na dan 20. avgusta t. 1. je prišel že popoldne g. komisar Kubijar, da si stvar natančneje ogleda. Drugi dan, 21. avgusta, je prišel ru-
darski glavar in ob 9 dopoldne se je začela takoj konferenca. Omenjena konferenca je trajala do 14.30. Ni pa prišlo do nobenega pravega zaključka. Po končani konferenci se je odpeljal rudarski glavar nazaj v Ljubljano, komisar Kubijar, zastopnik rudarske oblasti, pa je še ostal za drugi dan za nadaljevanje konference v Hrastniku. Dne 22. avgusta točno ob 8. zjutraj se je konferenca nadaljevala, ni pa bila tako močno zastopana, kakor prejšnji dan. Drugi dan so bili navzoči komisar gosp. Kubijar, obratovodje za Hrastnik in Ojstro in trije zastopniki delavstva. Tudi drugi dan ni omenjena konferenca rodila sadu, ki ga je bilo pričakovati. Ker ni prišlo do pravega zaključka omenjene komisije, se bo nadaljevala razprava v torek, dno 25. avgusta v Ljubljani. — V Hrastniku imamo v nekem grmovju skritega zajca, kateremu smo že na sledu. — Od časa naše zadnje stavke je nekoliko omiljeno naše priganjaštvo in šikaniranje. Kar se je pa poprej dogajalo, je nepopisno. Vse je pritiskalo na delavca z raznimi šikanami, samo da jo bila produkcija obilna na račun delavca.
Medstrokovni odbor je sklical za dne 23. avg. t. 1. shod, ki je bil velikega pomena za mezdno gibanje rudarjev TPD. Na shodu so bile zastopano vse tri strokovne organizacije in tajniki. Centralo Jugoslov. strokovne zveze je zastopal g. Rozman, Zvezo rudarjev g. Arh, Narodno strokovno zvezo g. Bučar. Prvi je referiral g. Arh. Njegovo poročilo je bilo precej obširno in podrobno obrazložilo položaj rudarstva. Gosp. Rozman je obrazložil, kakšne težke čase preživlja rudarstvo že več let. Omenjeni referent je tolmačil rudarski poklic še od leta 1920 do 1923. V teh letih je rudar še imel primerno življenje. Po stavki od leta 1923 je začel lzgubljavati rudar vse svoje pravice, katere si je v prejšnjih letih priboril. Po stavki leta 1923, ko je rudarsko delavstvo začelo propadati, je začela TPD vihteti bič nad delavstvom in se je pričelo dan za dnem delavstvo zlorabljati, tako daleč, da je sedaj zopet moglo priti do nekega odpora, ker se to.ni dalo več prenašati. Stavka v mesecu juliju je prinesla povod, da se je razbila s 1. avgustom kolektivna pogodba in sedaj ustanovila nova, katera bo predložena TPD dne 26. avgusta v Ljubljano. Omenjena kolektivna pogodba ni še zadostna in še zelo pomanjkljiva, pa vseeno vemo, da bodo imeli hude boje naši zastopniki pri TPD.
Tretji govornik je bil g. Buča r. Tudi on je delavstvo opozarjal, naj stopi v strokovne organizacije in naj bo vedno složno, ker v skupnosti je moč. Zahteve, ki so bile še enkrat prečitane na današnjem shodu, je ljudstvo z zanimanjem zasledovalo z raznimi pripombami. Omenjeni shod je bil sklican v dvorani Delavskega doma. Prišlo je toliko udeležencev, da je bila dvorana veliko premajhna. Po dve in pol urnem zborovanju se je delavstvo mirno razšlo na svoje domove z odločnostjo, da ostane zvesto svojim delavskim zastopnikom.
Drugi programi
TOREK, 25. anglista. Belgrad I: 19.50 Koncert 20 50 Karneval (uvertura) 21.00 Radijska i»ra —Bel-Ijrarl II: 20.00 Nedelja v Skopski Črni gori (rodor Manovifi) 23.15 Bel grajske no&i (glasbena reportaža) — Zagreb: 20.00 JeLica TeliSmau in Tea La bos pojeta duete 20.30 Koncert 22.15 Pleroa glasba - «unw: 19.0o Prenos ir/. Salzburga: Cosi fari tutte, o-P Or a 2f2 10 V«k j koncert - Praga: 20.30 Caruso poje (.plošče) 21.00 M«-daliSki večer — Brno: 20.30 Kosmopiltteka 7,godovima v glasbi 21.20 Beethovnovi kvarteti — Varšava: 10.00 Koncert 21.30 Ukrajinske pesmi — Vdkahui koncert — Budimpešta: 20.10 Opereta (preno te Zoološkega vrtal 22.25 Ciganska muzika 23.00 Jazz-orkester — Rim: 20.411 Komedjja 22.15 Plesna glasba — Milano: 20.40 Narodni vodja, opera (Robbiani) — Berlin: 20.10 Koncert 20.45 A eSer Ltaetove glasi« (Agra Berlinska filharmonija) — Munrlicn: 20.10 Koncert — KOnigsberg: 10.05 Klavirski koncert — Hamburg: 13.45 Hadro-igra 22.30 Narodna muzika im vojaška godba.
Iz Cerknice
Cerknica, 24. avgusta.
Velik požar brez ognja in nesreč. V nedeljo popoldne so imeli gasilci cerkniške gasilske župe velik« gasilne vaje, ki so se- jih poleg domačih gasilcev udeležili še člani iz Begunj, Rakeka, Dolenjega jezera in Dolenje vasi, Unca, Ivanjega sola, Bezuljaka, Grahovega in Žirovnico. Vajam je prisostvovala tudi komisija, ki so jo tvorili gg. Guček, Rus in Brus, vodja vaj pa je bil domačin Janez Otoničar.
Malo po tretji uri popoldne je gasilski rog naznanil, da	jo začela	goreti Zgončeva	hiša na
trgu. Gasilci	domačini	so takoj prihiteli	na	kraj
požara ter pričeli gasiti požar brez ognja. Takoj so bile obveščene tudi druge gasilske čete, ki so prihitele v Cerknico z brizgalnami. Takoj so napeljali v hidrante cevi in pričeli gasiti dozdevno goreče objekte. Ker pa se je požar razširil Se na bližnje hiše,	so bili gasilci porazdeljeni	po	mali
in veliki ulici. Vaja je	prav dobro uspela	in	se je
po skoro enournem prizadevanju gasilcem posrečilo požar pogasiti, nakar so se odpravili na svoje domove.
Na trgu se je zbrala velika množica ljudi, ki je z velikim zanimanjem sledila delu gasilcev. Vendar se je enim kot drugim videlo, da ne gre zares.
Cerkniško jezero suho. Po nekaj lepih dnevih, ge je Cerkniško	jezero	vendarle	posušilo in	so
ljudje lovili ribe	kar vse	vprek. Da	pa že nekaj	let
ni ribji lov tak,	kot bi	lahko bil,	so krivi ljudje
sami, ker polove	vse, kar jim pride pod roko	ali
pa v mrežo.
Polžji zaslužek. Pred nekaj meseci je >Slo-vonski dom« poročal, da so po nekaterih krajih
Slovenski fotoamaterji odlikovani
v Barceloni
Ljubljana, 25. avgusta.
Večkrat smo v našem listu že poročali, da se j je slovenska amaterska fotografija v inozemstvu, na razstavah v vseh kontinentih, ponovno uveljavila in prejela mnoga priznanja in odlikovanja. Ljubljanski fotoklub je razumel smisel in pomen j udeležbe na veeh pomembnejših svetovnih razstavah ter odslej vedno sam skuša izbrati za ino-
l	zemske razstave dela slovenskih amaterjev, da na ta način pride v svet le najboljše in najlepše, da se res dostojno predstavlja svetu. Na ta način odpade vse, kar bi se ne moglo kosati z inozemskimi deli in bi kvarilo sloves slovenske fotografije.
V	Barceloni je bila od 20. junija do 5. julija velika mednarodna razstava amaterske fotografije, ki so se je od Jugoslovanov udeležili edinole Slovenci. Poslali so tjakaj 36 slik, od katerih jih je bilo na razstavo pripuščenih 10. Ob ogromni udeležbi in velikemu -$tevilu poslanih slik je to vsekakor že sam na sem velik uspeh. Niti eden slovenskih fotoamaterjev, ki so poslali v Barcelono svoja dela, ni izpadel. Udeležili so se je Bazelj Franc z dvema slikama, Gogala Ivo i dvema,
Kocjančič Peter s tremi, Kornič Ante e štirimi, inž. Michielli z dvema in Pfeifer Marjan s tremi slikami. Vseh držav je bilo na razstavi zastopanih
13.	Razstavna ocenjevalna komisija je razdelilo eno častno plaketo in le dvanajst priznavalnih kolajn. Na prvem mestu je Čehoslovak Zoltan Kassai. Med dvanajstorico, ki 'je prejela priznavalne kolaj-ne, najdemo dva Slovenca, Petra Kocjančiča in Marjana Pfeiferja, poleg elite svetovnih mojstrov, o katerih uspehih in zlatih kolajnah smo že na vseh svetovnih razstavah Culi. Ta novi usj)eh slovenskih fotoamaterjev dokazuje izredno višino slovenske fotografije, zraven pa je zgovoren dokaz organizatornega dela ljubljanskega fotokluba, ki ob svojih skromnih sredstvih ne zamudi nobene prilike, da naše ime in naše slovensko delo povsod dostojno prikazuje in proslavi.
Našo širšo javnost pa opozarjamo na radijsko predavanje, ki ga ima v okviru nacijonalne ure v četrtek tajnik ljubljanskega fotokluba gosp. Karlo Kocjančič pod naslovom. Nacijonahia nota v jugoslovanski umetni fotografiji. Predavanje bo oh 19.30 in je nadaljevanje predavanja, ki je bilo že pred enim mesecem.
Maribor
SSK Maraton. Zadnja vaja za nedeljski nastop se vrši v četrtek ob 20. na Livadi. Za vse članstvo obvezno!
Sadni sejem vMariboru. Na banovinski sadjarski in vinarski šoli se je vršil sestanek sadjarjev, na katerem se je sklenilo, da se bo vršil tttdi letos v Mariboru sadni vzorčni sejem, in sicer oi 3. do 5. oktobra, čeprav je letošnja sadna tetina slaba.
Na II. drž. deklUki meščanski Soli sv. Cirila in Metoda v Cankarjevi ulici bo vpisovanje v vse razrede 1., 2. in 3. septembra ob 8. do t2. ter od
14.	do 16. ure. Popravni izpiti bodo 31. avgusta od 8. do 1.2. in 14. do 18. ure. Podrobnosto so razviine iz razglasa na oglasni deski.
Fond za zgragbo protijetičnega azila je narastel v juliju na 241.377 Din. V fond se stekajo skoraj izključno doprinosi dinarske mesečne zbirke med mariborskimi stanovanjskimi najemniki.
Celje v zvočnem filmu
Celje, 24. avgusta.
Že dalje časa se mudijo v Celju operaterji Jugoslovanskega nacionalnega filma iz Zagreba, ki snimajo mesto Celje in okolico za propagandni zvočni film. Akcijo vodi režiser in ravnatelj podjetja g. Ledič, ki si je nadel nalogo, da prikaže Celje v filmu v vsej njegovi krasoti in s tem pripomore tudi k čim večji propagandi za naš tujski promet. Film bo prikazal tudi bližnja kopališra in letovišče Laško, Rimske toplice, Savinjsko dolino, Dobrno itd. Poseben del filma bo posvečen celjskemu gospodarstvu: trgovini in industriji in bo pokazal vse večje celjske trgovske in industrijske obrate. Režiser Ledič je eden naših najboljših in najagilnejših filmskih podjetnikov l<-r so njegovi filmi zelo zanimivi ter strokovno dovršeni. Izdelal je že filme Maribora, Ljubljane, Sarajeva, Zagreba itd. Pred kratkim je dovršil film Mariborskega tedna. Dosedanja filmska sni-manja v Celju so krasno uspela in je posebno zanimiva epizoda, ki se je dogodila v nedeljo. V sejni dvorani Mestne hranilnice je razstavljen znameniti in edinstveni klavir za zdravilišče Rogaško Slatino, o katerem smo na tem mestu že poročali. To priliko je izkoristil režiser Ledič in prinesel iz Zagreba zvočno aparaturo, da bi povzel glasbo in petje v dvorani Mestne hranilnice. Skladatelj Ciril Pregelj je ob lej priliki intoniral nekaj slovenskih arij, med njimi >Od Celja do Žalca« in ko je bilo snimanje v najlepšem teku, se je zbralo veliko število občinstva, da vidi zvočno fllmanje v Celju. Tedaj je režiser Ledič s pomočjo skladatelja Preglja sestavil ad hoc pevski zbor iz prisotnih gledalcev in po ulici je zaorila slovenska pesem. Vse je zelo dobro funkcioniralo in lako so tudi Celjani sodelovali pri zvočnem filmskem snimanju in se bodo lahko kmalu videli na platnu.
Celjske novice
Celje, 24. avgusta.
Nesreča h meljske obiralke. Jager Marija, 28letna dninarica z Lave, je v soboto obirala hmelj. Pri delu je padla nanjo hmeljevka in jo poškodovala po glavi.,
Še eden ranjen pri pretepu na Bregu. Danes smo poročali v >Slovenskem domu« o pretepu, ki je bil v soboto zvečer v neki gostilni na Bregu in pri katerem je dobil težke poškodbe 49 letni delavec Janežič Aloja iz Zagrada, uslužben pri regulaciji Savinje. Včerajšnje poročilo je treba izpopolniti v toliko, da je med pretepom in prepirom nekdo vrgel Janežiču v glavo kozarec ter mu z nožem prerezal žile na desni roki. Pri istem pretepu je pa nekdo zabodel z nožem v lice 22 letnega mizarskega pomočnika Privška Karla z Lave, ki je zaposlee v tovarni Metka.
Proslava 25 letnice Katoliške prosvete v Vojniku. V nedeljo je Katoliško prosvetno društvo v Vojniku praznovalo 25 letnico svojega delovanja. Dopoldne je bilo po cerkveni proslavi slavnostno zborovanje, na katerem je nastopil kot glavni govornik predsednik Prosvetne zveze v Mariboru, bogoslovni profesor g. dr. Hohnjec. Zborovanje so pozdravili in čestitali društvu k 25 letnici zastopniki okoliških prosvetnih društev. Na žalost je dopoldanska cerkvena proslava trajala predolgo in je takoj po njej večina ljudi odšla domov. Voj-ničani so namreč v nedeljo praznovali tudi lopo nedeljo, zato se je cerkvena proslava preveč zavlekla. Popoldne so člani Prosvetnega društva vprizorili Jalenovo dramo >Dom«, nakar se je razvil še srečolov.
So že začeli! Iz Savinjske doline smo dobili poročila, da so se že pojavili v dolini razni nepridipravi, ki hočejo izkoristiti sedanjo hmeljsko sezono ter na grob način izsiljujejo od prebivalstva denar ali pa druge reči z najhujšimi grožnjami. Seveda se taki gospodje ne zadovolje ravno z vsako stvarjo in jih ni mogoče kar tako odpravili. Baje je tudi požar v Dobeteši vasi, o katerem smo poročali v včerajšnji številki, delo takih zanikrnih postopačev in delomržnežev. Občinstvo opozarjamo, naj bo previdno in naj sedaj, ko bodo posamezniki prejemali denar, ne drže istega doma, da ne postane žrtev nepoklicanih tatov. Denar v prvo varno posojilnico. Priporočamo v prvi vrsti Ljudsko posojilnico v Celju.
Hmeljski obiralci se ie vračajo. Obiranje hmelja v Savinjski dolini se bliža h kraju in so se hmeljske obiralke že začele vračati. Vsak dan jih vidimo, kako prihajajo v Celje, tu nakupijo v trgovinah najpotrebnejše stvari, nato pa se odpeljejo z vlaki na svoje domove.
Požar v Slov. goricah
Sv. Ana v Slov. gor., 24. avg.
V	soboto ponoči okrog 10 ure so zopet zažarele v ognju Slovenske gorice nad Zg. Ročico, župnija Sv. Ana v Slov. goricah. Pri posestniku Antonu Kosu je nenadoma izbruhnil požar in uničil gospodarsko poslopje s stanovanjsko hišo. Vsa hvala pa gre anovskim gasilcem, ki so prihiteli takoj na mesto jiožara, z vso vnemo gasili in obvarovali sosedna poslopja, ki so že pričela goreti. Velik, lesen hlev, ki je bil pokrit s slamo, pa je zgorel do tal z vozovi, orodjem, senom, žitom, stroji itd. Domači so komaj rešili pohištvo in živino, vse drugo so zajeli plameni. Škoda znaša okrog 32.000 din in je krita z zavarovalnino le za 6000 din. Požar je bil gotovo podtaknjen. Kosov sosed Je slišal močan ropot tik pred požarom mimo svoje hiše in je požigalec z veliko naglico bežal v bližnji gozd. Kos je imel mnogo sovražnikov po vsej okolici, zato je verjetno, da mu je nekdo iz maščevanja v jezi požar podtaknil.
Hrvaške ljudje začeli loviti polže in jih potem prodajali v tujino. Tudi nekatere naše revne ljudi je sila dovedla do tega, da so pričeli s tem poslom. Polže potem pošljejo prekupčevalcem, ti pa v inozemstvo. Polže rabijo za konzerve in jih tako ljudje še precej dobro prodajo.
Starostna preskrba občinskih delavcev
v Mariboru
Maribor, 24, avgusta.
Mariborska mestna občina je velik delodajalec. V svojih obratih zaposluje več sto delavcev, ki so sicer v primeri z ostalim tovarniškim delavstvom v izjemnem položaju, ker prejemajo precej boljše mezde, kakor oni ter uživajo tudi razne druge ugodnosti, vendar pa bi bila občina dolžna, da v pogledu socialnega skrbstva v vsakem oziru prednjači zasebnim podjetjem ter jim tozadevno služi za zgled. Mestni delavci, ki so v občinski službi osiveli in oslabeli, so imeli dosedaj sicer neke vrste starostno preskrbo, ki pa je bila bolj miloščina, kakor zaslužena pokojnina ter se tudi službeno imenuje »milostna starostna podpora«. Že dolgo so si mestni delavci želeli, da bi se ta podpora izpremenila v pokojnino ter so bili pripravljeni zato tudi iz lastnega žrtvovati. Vendar je občinska uprava zavzemala napram željam delavstva neko čudno stališče, ki je bilo tem manj razumljivo, ker so sedeli še pod prejšnjim režimom v vrhovni upravi občine predstavniki socialistov, ki se sicer predstavljajo kot nekaki zakoniti pred-stavitelji občinskega delavstva, ko pa so imeli v rokah možnost in oblast, pa zanj niso ničesar na-
pravili, Šele sedanja občinska uprava pod dr. Juvanom je pokazala razumevanje za delavsko starostno zavarovanje. Že dalje časa je ravnateljstvo Mestnih podjetij pripravljalo pravilnik za ureditev starostne preskrbe mestnih delavcev. Pravilnik je sedaj dogotovljen ter bo na eni prihodnjih sej prišel pred občinski svet. Ker je sedaj tudi obračun Mestnih podjetij gotov, bo mogoče primerno vsoto takoj določiti v fond, kateri se s tem istočasno ustanovi in posebej upravlja, da bo to zavarovanje imelo izven rednega proračuna svoja lastna sredstva.
Patrona raztrgala otroku roko
Celje, 24. avgusta.
V	nedeljo se je v vasi Grlice pri Pristavi igral
10	letni sin kuharice, Marjan Golockaja, doma z vojaško patrono, ki jo je dobil od nekega 14 letnega'dečka. Marjan je v svoji otroški lahkomišlje-nosli vrtal z neko-žico po patroni, ki je pa eksplodirala in mu odtrgala levo roko do zapestja, kazalec na desni roki in ga tudi precej poškodovala po trebuhu. Fanta so prepeljala v celjsko bolnišnico, kjer se sedaj zdravi.
Zaka) diktature goje šport?
Ctif )«: pridobivan)« mladine - Kdor je truden ne kritizira
’6e pogledamo danes po Evropi, vidimo, da največjo pozornost Športu posvečajo države, kjer že dalj časa vlada diktatura: Nemčija, Italija, Sovjetska Rusija. Vse drugod je Šport privatna zadeva, amaterstvo. Razlog, zakaj diktatorji in diktature šport z vsemi silami pospešujejo, goje in propagirajo, je ta: treba je pridobiti mladino. Najprej pridobiti, potem pa jo vzgojiti za svoje cilje. Danes morda nobena stvar ne vleče mladine še
S reden začne samostojno misliti, tako močno ka-or šport.
Moderni šport kot zabavo in delo širokih množic ter vsega naroda so iznašli diktatorji. Ti so ga neobhodno potrebovali, če so hoteli doseči uspehe. Ljudje srednje starosti in starejši imajo za svoje mišljenje korenine v prejšnjih dobah, simpatizirajo s starimi vladami, te je težko pridobiti za kaj novega. Diktatorji so uvideli, da morajo za novo vlado in nov red pridobiti mladino. Tako je šport nekdaj vir zabave in osveževanja postal ije v rokah najvišjih. Bil je nacionaliziran. Ideal športa radi samega športa je postal smešen. Tisti, ki so vzeli v svoje roke športno vodstvo, fabricirajo zdaj iz športnikov in atletov hrano za kanone. V demokratskih državah, zlasti v Angliji in Združenih državah je šport dosegel visoko stopnjo dovršenosti. V kolikor je recimo v Ameriki postal trgovski predmet, s katerim se bo-e razni manažerji in epresarji, velja to samo za ekatere njegove panoge. V državah z diktatorsko vlado pa je vsak atlet in vsaka atletka pod vplivom drugih sil, ki skušajo njegove športne pridobitve htftOrtetiti v svoje namene.
Stalinovo odkrltfe
S	tem novim »odkrivanjem« športa je pričel Stalin, ki je prvi prišel na to, kako velike možnosti leže v športu kot sredstvu za nadziranje mladine in za vplivanje na njo. Stalin je izdelal športni nažrt za rusko mladino. Ta boljševiški nam je sprejel celo Mussolini ter ga samo malo izpre-
Hitleriu je bil na razpolago že znatno izboljšan načrt. Te tri države sicer kažejo v svojem športnem delu nekaj razlik, toda te razlike niso načelnega značaja. V teh treh diktatorskih državah ni šport več običajno sredstvo za zabavo in oBveževanje ter oddih, marveč je zelo resna in obvezna službe, katero mora vršiti že otrok od de-tinskih let pa do tedaj, ko postane sposoben za vojaško službo. Podrobnosti so tu in tam lahko drugačne, toda v vseh teh treh državah je šport saino orodje v. rokah vodje.
To orodje uporabljajo v tri namene:
Zapoditi mladino
Predvsem je treba mladino zaposliti in vplivati nanjo tako, da bo zadovoljna. Ce je mlad člo-
vek truden od korakanja ali od treniranja pod milim nebom, ne utegne zabavljati, agitirati ali pa ae celo udejstvovati v kakem gibanju proti vladi. To se mu tudi ne ljubi. Vojaški, odnosno takozva-ni obrambni športi utrujajo mladino tako teme-
ljito, da si ne želi ničesar drugega, kakor odmora. Tako mladino oduče, da bo razmišljala o drugih vprašanjih ter o političnih zadevah.
Dalje pa diktatorji uporabljajo šport kot uspešno propagando. Noben razumen človek ne bo verjel, da bi zmaga Američanov na olimpijskih igrah pomenila plemensko, razumsko, moralno ali telesno višjo vrednost ameriškega naroda. Toda to je drugače v diktatorskih državah.
Nemčija je n. pr. zmagala v Davisovem tekmovanju v tenisu. Vsa Nemčija dokazuje potem na podlagi tega dejstva silo in pravilnost narodnega socializma. Če Italija premaga Anglijo v nogometu, vidi in predstavlja Mussolini to zmago kot nov dokaz za višjo vrednost fašistovske države in vzgojo nad demokratsko državo. Če je Nemčija zmagala na olimpijskih 'igrah in postala zaradi sredstev, ki so na razpolago nemškemu športu, zaradi vzgoje in zaradi številčne moči svojih atletov prva na olimpijskih igrah, potem dokazuje nemški tisk iz tega prvenstvo nemškega plemena nad vsemi drugimi narodi sveta.
Danes so Nemčija, Italija in Rusija v mali ali večji meri oboroženi tabori. V vsaki od teh držav je športno veselje podrejeno vojaškim zahtevam vlade. Šport je postal del vojaškega pouka.
Ali si moremo misliti večje ponižanje športnega ideala, ki naj bi bil ideal miru?
Militaristični nameni
Za hitlerjanstvo trdijo njegovi vodje, da je to gibanje nrladine. Prav tako lahko rečemo kaj podobnega o italijanskem fašizmu in o komunizmu. Vsakemu diktatorju je bilo že od začetka jasno, da mora pridobiti mladino. Toda prvi je šport in športnike militariziral Stalin. Mussolini je iz športa naredil važno sredstvo za narodno propagando. Hitler pa se je vrgel po vzoru obeh: prizadeval si je, da je mladino zaposlil, jo utrudil in ukrotil, vrh tega pa je telesne vaje izkoristil za pripravljalni vojaški pouk. Mednarodne prireditve pa je spremenil v propagando narodnega socializma. Vrh tega pa je šport izkoristil še za pobijanje opozicije s tem, da je vse nasprotnike hitlerjan-stva dal izključiti iz športnih organizacij.
V Nemčiji gresta šport in militarizem tesno skupaj za istim ciljem. Prav tako je tudi v Rusiji in v Italiji. Edina razlika je v tem, da v Nemčiji to zvezo bolj povdarjajo in podčrtavajo.
V knjigi »Telesna vzgoja v vojaške namene«, katero je napisal Herman Teske, profesor na šoli za telesne vaje v Berlinu, pravi takole:	«Namen našega telesnega vežbanja je bil in bo zmeraj obrambna sposobnost. Nemški rekruti se morajo varovati strupene misli, da bi gojili šport samo zaradi športa. Ker se ta misel ne sklada z hitler-janskimi nazori v svetu. Ves nemški šport mora imeti določen namen. Dobro izvežbano telo bo uspešno služilo vojnim namenom. Nekatere igre, kakor n. pr. nogomet, predetavljajo posebno dobro pripravo za vojno, če se mlad kmetski fant v nekaj večerih nauči tekanja, skakanja, obratnih
gibov ter borjenja, se je naučil vsega tega, kar bo potreboval kot pešec v vojski.«
Ali bi bilo mogoče še hujše potvoriti športni ideal? Vse športne organizacije so v fašistični Nemčiji in v boljševiški Rusiji pod nadzorstvom države. Kdor ni organiziran v vladni stranki, so mu odvzete vse koristi, vse prednosti in radosti športa. Mednarodne športne dogodke uporabljajo za strankarsko in za plemensko propagando. Vsako športno zmago lahko dosežejo samo politični in plemenski izbranci. Igre punčk in fantov postajajo priprava otrok za vojno.
Ali bi res bilo mogoče šport še nižje ponižati?
m
4Sf> ***)►
s?. ' /V.'-siL	,	.'S**	•*.'!*	-	.	v*.
' 'IkAi	v:;:	'	'■	■
OHfcu španskega boljševizma. Med vojaškimi novinci so tudd ženske, ki so prostovoljno vzele puško
na ramo.
- ;
T * " /•' t
.‘.vi
. i	*	>
^	«7	--jf'	y
’’ji1 « 581 *«*■*>
. I 'vIrfMI
.. V,
.	—	•<	,	•	n	'	_	v
Avtomobil pri alpski vožnfi. Oster ovinek na prelazu Kiausner.
Veliki češkoslovaški manevri
Največji manevri češkoslovaške armade, odkar obstaja češkoslovaška država, so letos od 20. do 25. avgusta. Poveljstvo manevrov je v Vzhodni Češki uredilo vse potrebno, da se bodo manevri vršili tako, kakor da gre za res. Postavili so vse potrebne opazovalnice, telegrafske, telefonske in radijske zveze, organizirali promet tako, da bo šlo vse gladko in neovirano. Vojska bo šla na bojišče tako kakor ob mobilizaciji deloma peš, deloma z železnico, deloma z lastnimi vozili. Naloga manevrov do sedaj še ni znana. Vojaki in poveljniki edinic še ne vedo ali bodo spadali med rdeče ali modre. Te odredbe so prejeli zaradi tega, da se manevri čimbolj približajo vojni resničnosti. Zato bodo tudi zaprli vse ceste in prehode ter pustili proste samo najpotrebnejše zveze za civilni promet. Žične in druge ovire ne bodo samo navidezno lingirane, temveč resnične. S tem dejstvom morajo računati vsi potniki, izletniki in turisti. Ponoči ne bodo smela biti ne bivališča, ne vozila razsvetljena, edino vojaška vozila bodo imela pridušene luči. Manevrom bodo prisostvovali francoski, jugoslovanski, romunski in sovjetski vojaški zastopniki, dalje predsednik republike, predsednik vlade ter ministri.
Sovjetsko društvo za kemično vojno
Pri sedanjem velikem oboroževanju rdeče vojske je posebno zanimivo neko dejstvo, ki igra posebno važno vlogo pri vojaški izobrazbi sovjetskega prebivalstva. V nekem članku strankarskega lista »Pravde« je pred nekaj dnevi izšel članek,
ki pravi, da je Osoavjahim (Društvo za proučevanje sredstev za letalstvo in kemično vojno) najboljši pomočnik rdeče vojske. Na čelu Osoavjahi-ma stoji bivši upravnik vojaške akademije. Vsaka republika sovjetske zveze, vsako okrožje in vsako mesto ima lasten odbor Osoavjahima, kjer so zastopniki posameznih odborov iz vse pokrajine. S prispevki, ki so jih zbrali ti odbori in pododbori zadnja tri leta, so nabrali 150 milijonov rubljev, znesek, ki je namenjen izključno samo povečanju obrambnih sredstev rdeče vojske. Na stotine tankov in letal in ogromno drugega orožja daje Osoavjahim na razpolago za pouk mladine, da se izuče za pilote. Inštruktorji so jim bivši častniki. Danes imajo Osoavjahimi okoli 13 milijonov članov, računajo pa, da bo njihovo število do 1. 1937. naraslo na svojih 17 milijonov duš.
Prvi podatki o sončnem mrku
Leningradski Astronomski institut sedaj preiskuje rezultate opazovanja o zadnjem sončnem mrku. Kakor piše »Krasnaja Gazeta« je najbolj zadovoljive rezultate dosegla ekspedicija na reki Uralu. Tu so uporabljali karonograf, katerega je konstruiral Astronomski institut in napravili vse slike sončne krone. Fotoelektrični intergrator, katerega je konstruiral leningradski Astronomski in-
Na podlagi izkustev, ki šo jih dobili pri prejšnjih sončnih mrkih, so mislili, da bo sijanje dvakrat bolj slabo.
Druga skupina Instituta je delala v Krasno-jarsku. Ta grupa je imela s seboj aparat, ki je omogočal, da se istočasno z enim objektom fotografira na dveh ploščah. Prva plošča je fotografirala v rdečih žarkih, druga v navadnih fotografskih (sivih). Delo in primerjanje rezultatov o sončnem mrku še vedno traja.
Anekdota
Briand je pripovedoval leta 1928. naslednjo zgodbo: Millerand je bil takrat predsednik republike in jaz ministrski predsednik. Maršal Pilsud-eki je uradno prispel v Pariz na obisk. Sprejel sem ga na kolodvoru. Stisnila sva ei roke, drug drugemu predstavila spremstvo in se skupaj odpeljala v vladno palačo. Pilsudski je molčal v avtomobilu, a me neprestano ogledoval. Naposled je skomiznil z rameni in dejal: »Ali si to vendar ti? Tisti Briand?« — »Sem«, mu sem odgovoril, in razgovor je bil končan .. Zvečer je priredil gostu prezident obed. Izmenjala sta napitnice. Govorila o procvitanju Francije, blagostanju Poljske in evropskem mednarodnem miru. A po obedu me je poklical Pilsudski stran, mi pokazal prezidenta, zopet ekomiznil z rameni in vprašal: »An je to tudi tisti?« — »Jel« sem mu odgovoril. Pred 20 leti smo ee seznanili vsi trije na socialističnem mednarodnem kongresu v Amsterdamu. Takrat seveda nismo mislili, kako se bomo srečali leta 1920!
SALDA-KONTE 8TRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
		
=	g	mmmm
		
NUDI PO IZBKDNO DGODNIH OBNAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
PBJBJ
K. T. D.
V	LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 IL NADSTROPJE
35
Zeleni pekel
r Htta je bila naravnost biser. Stala je sredi palm tiste visoke vitke vrste, ki nosijo kot lfrono šumečo kito. Nabolj čudna stvar pri teh drevesih je v tem, da imajo trdo vlakenčasto lubje, znotraj so pa votla. Ce jih razkoljete, dajo zato dve trpežni izvotljeni bruni, ki sta za stavbne namene neprecenljive vrednosti.
San Lorenzo je obstajal izključno iz palm in je bil prej podoben kitastemu plotu iz trsja, kakor pa prebivališču. Nosilci so bili v enakomernih razdaljah zabiti v tla, toda niso bili zvezani med seboj. Streha je bila narejena iz listja neke druge palmove vrste. To so bile velike rastline, ki so rastle vsepovsod s povešenim listjem m so bile podobne prevrnjeni piraati krogli.
Tla so bfta iz zemlje, ki jo je kodrasta jata
rančev rarkopala za svoje peščene kopeli.
nekaterih mestih se je zemlja lesketala od neprestanega tekanja razbeljenih nog.
Gospodar hiše nas je pozdravil m nas je prosil, naj razpnemo svoje ležalne mreže po poslopju, kakor se nam pač ljubi. Bee-Mason je radostno sledil temu pozivu. Šele ko je za-pa*fl, da visi nad njegovo gkvo kurje gnezdo jn je smatral ta poskus le za preveč drzen, in je prttel k nam ven.
Cisto blizu je žuborel izboren mrzel potoček, v čigar peščenih lužah smo si opomogli od dnevne vrotine.
Ljudje hvalijo razkošje v velikem hotelu, ki ima v vsaki sobi telefon in takoj zraven kopel.
Zame pa se da le malo užitkov primerjati s potokom, ko se nam v plamenečem soju nagiba proti svojemu koncu in ko pisani ptiči s hruščem iščejo svoja gnezda. Potem se človek čuti tesno zvezanega s svojimi tovariši in resnični mir se spušča nanj.
Tista dva dneva, ko smo čakali na tigrovca, smo proučevali življenje teh ljudi. Skoraj docela so odrezani od tega sveta. Puertos Suarez leži 150 km daleč, Gaiba pa 75. Čeprav se v novejšem času zaradi prometa v gaibskem pristanišču vozi sem več ljudi, vendar pomeni za San Lorenzo pogled na tujca še zmeraj znamenje, da je treba pustiti vse delo.
Ti ljudje žive na tako preprost način, kakor si je le mogoče misliti. Z vsem se preskrbijo skoraj izključno sami. Nekaj dvanajsteric goveda se potika po tem naravnem parku in se pase v dolgi travi. Okrog hiše se preganjajo p&četa, ki krasno uspevajo. Brskajo po zemlji v staji in iščejo mrčesa ter kavsajo z mesa, ki se suši na soncu, muhe.
Tu smo prvič spoznali, kako pripravljajo posušeno meso.
Na ogrodju, ki je dovolj nizko, da človek lahko dela na njem, zraven pa dovolj visoko, da straši pse, katere preganjajo bolhe, razpno množico mesnih trakov. Pri žgoči vročini blesteča rdečina kmalu obledi. Tisoči in tisoči muh pomagajo posesati sok iz mesa. V malo urah je posušen kos pemicana za kuhanje
gotov.
Za hišo se širi kaka dva orala veliko koruzno polje. Temno zelena suličasta stebla vzdihujejo in pošumevajo v večernem vetru. Najmanjši del pridelka uporabijo za prehrano ali za oblodo drobcenim konjem. Iz glavnega donosa pa pripravljajo, kakor sem ugotovil z obžalovanem, chicho. Chicho je alkoholna pijača, ki ima okus po plehki vodi.
Obleka za ljudi rase na grmovju. Vzdolž potoka se bohoti visoko gosto grmičevje, ki dela vtis, kakor da bi bila množica domačih zajcev obesila sušit svoje repe. To je domači bombaž. S pomočjo trlice in majhnih statev delajo iz njega raskava krila, katera nosijo dame. Zdaj pa zdaj se oglasi tu turški kramar
—	Turkov je v Mattu Grosu presenetljivo veliko — in zamenja obleko iz temnega sukna, ali pa svojo pisano kramo za par volov.
V	teh razmerah se življenje oblikuje v najpreprostejšo stvar na svetu. Častihlepni niso ti ljudje več, četudi so kdaj sploh bili. Od leta do leta, pri dežju in vročini in viharju žive ti ljudje svoje nezahtevno mirno življenje. Niti ne vedo, da je na svetu del, ki se imenuje Evropa,
Posestniku San Lorenza smo pripovedovali, da prihajamo z onstran morja.
»Besedo poznam,« je dejal, »toda kaj pomeni?«	.	,
»Ali ste bili že kdaj ob jezeru Gaiba,« smo poizvedovali.
»Da, nekoč pred veliko deževnimi dobami. Kako lepe so bile gore.«
Razbijali smo si glave ter iskali primero, ki bi lahko dala njegovemu razumu kako določno predstavo. »Kar je grm v primeri z džunglo, to je Gaiba v primeri, z morjem,« se je glasila Urrijeva udarna primera.
Indijanec je strmel v nas poln začudenja in spoštovanja. Tako so morali nekoč domačini s San Salvadorja strmeti v Kolumba.
»Najbrž, da so vaši čolni za čez morje iz mehkega lesa,« je menil.
Zvečer drugega dne je prijezdil tigrovec v San Lorenzo. Spoznali smo ga že od daleč in smo mu hiteli nasproti. Vzravnal je svojo visoko postavo in sedel na majhnem kljusetu, kako kak cowboy. Njegove dolge noge, ki so se skoraj vlekle po tleh, se je zdelo, da so prikovane na sedlo. Puška mu je v usnjatem toku molela v zrak.
Brž, ko nas je opazil, je vzpodbodel konja in pridirjal k nam s širokim smehom na bradatem obličju. Njegove sinje oči so nas prisrčno pozdravljale. Za njim je s težkimi koraki dirjal do vrha naložen tovorni vol.
»To je krasno,« je dejal Urrio pri večerji. »DArtagnan je prišel k trem mušketirjem, ki nujno potrebujejo njegove pomoči.«
»O, vi bi se bili že sami prebili,« je menil skromni tigrovec, »mislim pa, da vam lahko marsikaj olajšam.«
»Pred nekaj nočmi je Duguid potreboval vaše pomoči,« je dejal zbadljivo Bee-Mason. »V gozdu je naletel na divjega tigra. Velike rumene oči in poskakujoč konj — izredno dramatično.«
-sr
rfRereasM dem« bfaaja vsak delavnik
18. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo Za Jnjroslovansko tiskarno v Ljubljani:
Uredniitvo: Kopitarjeva n Izdajatelj: Ivan Ri
lina 6/IIL Telefon akovec. Ur<
2994 hi redjaik: Jože Koeioek.
2996. Uprava: CopHarfeva 6.