o ZNACAJU SODOBNEGA ARBORETUMA Prof. ing. C)ril J e gi i č (Ljubljana) Arboretum Volčji potok pri Radomljah, ki j e bil ustanovljen pri agronomski in goz.darski fakulteti leta 1952, je namenjen strokovni m krogom in Itudi šir.oki javnosti. Hoče postati sodoben a,rboretum. T.oda .sodobnemu a rboretumu ne ustreza več p'ojem n.ek,danjega, saj je arboretum sčasoma pridobivali vse več nove vsebine in vse bogatejši vsebini se je morala prilagojevati tudi njegova obli-ka. Stopnjema se je širilo področje njegovega deJa in območje njegovega vpliva, ki se danes o č itno pozna v ·kulturnem življ enju vsake napredne dežele. Katere naloge mora Q·pravljati sodobno usmerjen arboretum? Vsekakor je bistvena naloga. arborets'ke zbirke v tem, da služi pri In eJ' j aIn emu opa z o - va n ju živih ·d·reves. Zato .nekateri strokovni pisci poudarjajo ,študij ski tnamen arboretuma, .nalo.g.o znanstvenoga raziskovanja in pouka. Toda ne gr-e le za bota- nično proučcV'anje ter za informacije () bioloških, tehničnih .in ekonomskih čini.teljih goji tve in uporabnosti drevj a, ki zanimajo n. pr. g·ozdarstvo. Dandanašnji arbo- retwn mora biti namenjen mnogim in premno.gim. Ne določa torej merila za so- dobnost arboretuma le sistemaitična popoonost rastlinskih izborov, ki znanstveniku sicer lahk·o nudi obilo za:žclenega gradiva, ni pa dovolj umij iva in zanimiva za navadne Ljudi. Moderni anboretum hoče ,tudi nasploh širiti znanje Q živem .drevju ; mora bit i m ikaven ·in harmonično pregleden, da lahkQ vsakomur približuje življe- nje rasltinskega sveta. Arbo-return , kakršnega potrebujemo dandanes, upravičeno primerjajo rnoder- nomu muzeju , ki .s tehniko preglednega razs-tavljanja in organske povezave pred- očuje oQbis.kovalcu mnogotere znanstvene in kulturne vrednote. Va·žen je to·rej tudi Arboretum Volčji potok Na prej zanemarJenem prostoru -je sedaj urejeno mikavno poči ­ vališče, kjer se pod drevjem razcvetajo pritlikave sencolj ubne rastline. - (Foto: C J eglič) 57 naem, .k a k o za ·arbaretum ras tli ner a z op o' red ima. ArbaTetska zbirka ri: ivih rastlin mora biti pa .so dobnih načelih urejena z bi·alaških in estetskih vid·ikov. Znanstv'ena dela se naj v srečnih kambina·cijah .druži z iskanjem in ustvarjanj~m lepotnih vJ·ednat. Seveda p a tak ra·stlinski vivarij, ki ha če ta lmačiti pestro razna- likast in bialaške značilnas.ti rastlin z Tazoih delav sveta ter .prikazovati tudi lepot·o narave v koneentriranih prizorih .rastli.nskega življenja, zahteva ustr·ezne lege na dovolj obsežnem teritoriju; an tudi tedaj, če hače le .z manj.širni farmacijami tal- mačiti fiziagnormsko-ekalaški sestav rast linske ,združbe, pot,rebuje več .pr.ostara ko.t batanični vrt z zgalj sistematskim .pregled.om rastli·n . V arboretumu želimo spoznati ·drevo -tak,o, kot vz raste v svabadni p.rirodi. Da bi mogli čim balj temeljito razli- kavati lin prepoznati razne drevne tipe, je seveda potrebno, da vidimo, ka-ka se rastlina razvija , ,kjer ima zase obilo prostora, in .kakšne so njene značilne nava.de, kjer se ma·ra razvijati v sbrnjeni skupini z drugjm drevjem. Oblika madernega arboretuma povzema izraze in motive priro.dne krajine, posne.ma mikavnast na'r.avne krajinske sl ike. Oblikovanju arboretske zbirke živih !rastlin nčllj.balje ustrezajo pejsažna načela ; kjer je le mag.oče, naj se vegetacijske koI11tpozicije razvijaj.o spraščeno. Zata ni čudno, da se v nekaterih 'apisih modernih dendroloških ustanov pojem arborduma približuje pajmu pejsažnega parka. Toda ne smerno 'pozabiti: rastline same ne tvar.ijo arboretuma, čeprav jih vrtna.rji še tako as~rbujejo; bistvena kampanen.ta za pojem ar,boretuma je t udi d ela str-okav- njak1av, li smatrna urejaj,a raz vaj ar.boretuma, vodijo ra·z.iskovanja in pauk ter pavezujejo bližnje in daljnje interese na to ,botaničnO', in hortikulturno središče. Vse- kakor utegne biti arboretum tarišče .sodelovanja raznovrstnih strakavnjakov in pr:iradol jubov, ablikavanje arbaretuma pa naj bo har,tikulturna naloga katek'5ahen. (Ob tej priložnosti ll1e bo odveč sledeča .pripamba. Pojem )~hortikultura« ni istoveten s pojmam našega »vrtnarstva« in seveda ·tudi ne s pojmom okrasnega ali .dekorativne,ga vrtnarstva. Navo besedo , čeprav -iz tujih korenin, potrebujemo in je v slovenščini ,apravičena le ,zata , da z navim imenom abeležima tudi nav pajem. Ime har.ti.kuHura naj vna,ša, v naoŠo predočba asociacijo pojma kulture. Spomnimo se: prvi začetki ,človeš·ke kulture .dat.iraj.a iz tistih časov, ko se je začelo kultiviranje zemlje, ko so začeli ljudje rasnI ine gojiti. Hortikuitura pa nc:tj bo priča o kulturnih odnosih ,dandanašnjega človeka do narave! Z .nazivam »hortiku1tura« želimO' tarej obeležiti Je ttista dejavnost, ki z vrtnarskJimi saditvami rešuje vpra..ša.nja, povezana z na-šo duhovno kulturo. Zato .govorimo· danes ne \Samo o hartikulturni umetnast i, ampak tudi o hartiklilturnem abJi.kovanju , o urbaThistični ho.r.tikulturi , o hOl-tikul- ,turOIi uredi·tvi !pokrajine ali Ipejsaža itd.). V Enciklopediji Leksikografskog zavoda (Zagreb 1954) beremo definicijo, »Arboretum je nasa,d Taznavrsnag domačeg ~ s-tranog .drveča j grmIja, kooji služi za naučne, odgajne i dekorativne svrhe. U njemu se praučavaju biološka svojstva i ekoloŠoki odn'asi ·drveca i .grmIja, šla j e ad važnosti 's .obzirom na njihavu .prirnjenu u šumarstvu i arborikulturi. Podiže se u obliku javno~ par-ka il~ kombinirano s botaničkim vr.tom, ali i kao isključivo ško.Jski inaučni objekt.« S'kladno s sodobnim pajmavanjem ar,boretuma bi ·bila prav, če navedeno defi- nicijo ,razširimo in pojasnimo takole: ar bar et u fi je lb o· t ani čna in hor- t ikula .rna ust anova, ki z revija živih .dreves in drugih rastlin k .O'mp\ a\ rat/~vn ·o ·predstavlj a razne ,qreve'Sne tipe k o' t pa.5' a ID e z n e i n div 1. d li e inv veg eta c ijs kih zdr u ž b S lti bod ·isi p 'o zgolj zna nstvenih merilih ali z vidikov, ki ustrezajo praktični upo .rab i rast- lin zau t i l ·j: tar n e ine ste t s.k e 'o a In ene. Je to sicer nekolikO' abširna . 58 definicija, ki pa zajema bistvene značilnosti .sodobnega arboretuma. Posebej mo ra- mo ,omeniti še to, da hoče današnji arboretum 'Prikaz~ti drevje tudi v družhi drugih rastlin. Pač uprav.ičeno je ,dr. Verdoorn ob nedavni ustanovitvi Los Angeles State and County Arboretum pouda.ril, ·da v modernom arbo.retumu ne smejo biti čez mero zasropana le drevesa in da naj bo taka zbirka živih rastlin urejena po pej- sažnih načelih. Tudi sodohni arboretum je predvsem študijska ustanova. Toda njegov rastlin- ski vivarij z revialno zbirko žirvega drevja in ,drugega lesnatega rastlinswa mora nuditi širšim krogom obiskovalcev več kot botanični vrt starega tipa, ki je bil usmerjen predvsem na rastlinsko sistematiko. Sodobni arboretum vse bolj povezuje Arboretum Volčji potok _ »Na prisojah« . .Prvotni obrisi vegetacij skega ogrodja, ki do- ločajo obliko parkovnemu prostoru, njegovo razčlenjenost in tudi vsebinsko zmogljivost, se marsikod občutno sprcmene , kjcr namreč sili iz gozda na travni ško preprogo samosevno zaraščevanje. Tu morata ob pravem č'asu obzirno intervenirati tudi sekira in kopača. 2iva muava neprenehoma snuje, ustvarja nove možnosti , katerim mora oblikovalec vedno znova prilagojeva ti elemente parkovne zasnove rastlinsko sistematiko s sp.1ošno biologijo in s prizadevanji ' hortikulture. Vsaj tu in tam naj bodo prizori rastl inskega življenja 'organizirani tako, da lahko vsako- mur pojasnjujejo kompleksnost okolja, ,ki je znači,ino za dotične rast line na pri- ~odnih rast.iščih. Kjerkoli 'so razvojne možnosti arborduma omejene, bi bilo na- pačno razpredati sistemati·ko na čim več rastlinskih rodov; bolje je ted3Jj večjo ,g.krb Jposvetiti le neka·terim. ·rastlins.kim rodovom in njihove predstavnike prikazati v biološko, ekološko utemeljenih prizo,rih te 'ali one regionalne flore ali pa take hortikulturne formacije, Ici je učinkovita po svoj i fiziognomski skladnosti. Zato je za sodobni arboretum tako važna njegova oblika. Tudi prepr.osti obiskovalci mora- jo v a:rboretumu videti in spoznavati obraz žive pokrajine, 59 / Arboretum ima svojo zgodovino. Sprva so manjšo al i večjo dreves no zbirko priključevali botaničnemu vr,tu, pozneje so se tudi samostojne aborotske zbirke ravnale po načelih, ki so tedaj veljala za ureditev botaničnih vrtov. Gol,j si ste- matilki in statoičnemu gledanju ,pri .&poznavanju rastJi.n je tedaj ustl"ezaola zgolj ·geometrična razdel itev vrta. Bota'nično znanstvo se je pa v drugi .polovici 19. sto- letja močno razmahni,lo; napredovale so rastl inska geog.rafija , ekologi ja, s·ociologija in seveda ,tudi ·genetika. Vse te razvijajoče se vede s·o vpliva.le tudi na razvoj botaničnih vrtov. P'osebno zanimivost so dale n . .pr. novemu obo tani čnemu v.rtu v Berlinu (Dahl em), zasnovanemu ob !koncu minulega stoletja, geografske grupacije rastlin. Po čisto geog,rafskih vidfikih spoznavamo predvsem geograf.sko .razširjenost Arboretum Volčji potok. Ob poti, ki je imenovana po domačem botaniku 'Paulinova pot , smo zgradil i na nekoliko preoblikovanem reliefu zapuščenega peskoloma preprost skalnjak. Tudi semkaj prihaja pestra revija pritlikavih rastl in. Levo v breg je speljana nova. ovinkasta steza (Seidlove serpentine) do starih gra iskih razvalin, od tod pa je zveza po slemenu Volčjega potoka na Pančičev .vrh . - (Foto: C. Jeglič) raz.stlin. Geografske g rupacije hočejo s opri.kaz.ovanjem rastlinstva, ki je značilno za do l očene areale, nuditi primerjavo vegetacijske podobe po raznih deželah in tkraj inah ; a v ekoloških grupacijah je mogoče družiti tudi ,rastline iz raznih dežel in z v..seh kontinentov, če uspevajo v enakih razmerah. Ko so torej začele biološke vede vse bolj vplivat i na vsebino botaničnih ;vrtov, se je začelo razvijati tudi nov.o pojmovanje arboreturna. Danes imajo nekateri znameniti bo,tanični vrto'Vi (n. pr. miinchens,ki botaničr:ui vrt v Nymphenbur.gu) velikopotezno za,snovane dendrološke oddelke, ki v zvezi z inštitutsko .dejavnostjo pač zasluži'jo ime arboretum; ali pa so v celoti urejeni tako , da -jim 'Upra'Vličeno pripada tudi naziv arboretum, in sicer docela v sodobnem smislu 'te besede (Kew Gar·dens ,pri Londonu, Dahlem v Berlinu) . Drugod spet pa napač.no pritičejo ta naziv ,n. pr. raznim poskusnim .gozdarskim postajam, kjer ..so na pril iko or.g.anizirani 60 v g.ozdu le neki poskusni in ogled ni nasadi eksotičn ih borovcev, lavzonije ali krip- t omerije ~ to danes še ni arboretum! Toda ne moremo odrekati na.ziva »arbore- tum~( tistemu parku , ki prvotno Slice.r ni bil zasnovan za arboretske namene, a je sčasoma postai - zara.di ·karakterističnih .dreves in .dendrološko pomombnih gru- pacij - važen .objekt botaničnega in hortik ulrtu rnega proučevanja. Vsekakor pojmovanj e arboretuma marsikod ni dovolj jasno. Naše razmišlja- nje, kaj je arboretum, se ne sme opirati le na skromne definicij e iz strokovne literature, katere 'so večinoma pTeskope, a vča.si tudi zastarele al i povr~ne. Kaj je ar.boretum in k ruk šen naj ,b o ,d and ana š nji, najbolje povedo že ostvar- jeni vzori sodobnoga arboretuma. Zato moramo in ,som skušal po lastnem O'pazova- nju in razmotrivanju dobrih in \Slabih primer,ov .dognati značaj an na'loge ar.bore- l1uma ,do ,tnste jasnosti, ki jo' ustanova v Volčjem potoku že takoj spočetka pot>rebuje za uspešno usmeritev svojega razvoja. En :sam a'rboretum ne more nudi ti vsega vsem. Posebne razmere določajo tudi ustanovi v Volčjem potoku poseben značaj in vsebino. Arboretum Volčji Ipotok .ima se·daj že izdelan osnutek .generalnega ureditvenega načrta , ki obsega 78 ha arboretskega terito rija. Mor.da bo GozdaflSki vestnik ob prvi prililki še podrobneje ilustriral nekatere posebne zanimivosti iz našega ArboTetuma. Med dendrološkimi novostmi imamo še mnoge introdukcije, ki niso samo za Jugoslav~j o docela nove, marveč jih je tudi Evropa dobi.la šele pred kr,atkim. Takšna pridobitev je Meta- sequoia g lYlptostwboides, ki so jo odkrili na ·Kitajskem živo šele l. 1947 (prej so jo poznali le iz fosilij ) in sedaj 'že tretje leto() lepo uspeva tucLi pri nas. Upravičeno smemo upa.ti , ·da .bodo zlasti ludi mnogi prirodoljubi iz gozdaorskih krogov podprli delo in težnje te mlade ustanove, ki se mora boritU seveda šc z .mnogimi začetnimi težavami. Popravek V našo lansko.letno številko 9-10/1955 so se vrinile - bodisi zaradi nepopol- n osti rokopiso'\' bodisi pri urejanju ,člankov - naslednje pomanjkljivosti in napake: K prvemu odstavku č lanka inž. V. Bel ,trama: »Gojen j e goO.z do v v prvem povojnem desetletju« je potrebno pojasnilo: r.V času (ld 1932.