%tevilka 107.
ser" IZHAJA VSAKI DAN •b nedeljah Iti praznikih ob 5.. ob ponedel|kih ob 9. zjutraj
y ^umlčne številke se prodajajo po 3 »v8., (6 etotink) » nnos-ih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kr.jsiu Petru. Sefani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolmina.
Ajdovščini. Postojni, Dombergu. Solkanu itd. Oglasi se računajo na milimetro v žirokosti ene tclone. CENE : Trgovinske in obrtne oglaae po 8 stot. milimeter. oamrtDice. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov s« 20 st mm. Za oelaBe v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vBaka dr-daljna ^rsth K 2. Mali oglasi p« 3 stot. beseda, najmanj pa J »tet. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave -<di«o--ii-. — Plačuje »e izključno le uprav: Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
NAROČNINA ZNAŠA
ea vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, as naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
I&ioćiiia ta ledeilsKo isduje »EdiioitT stasc: celoicnoJK r»-20, pai itia s*«o
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankova: *
pisma se ne sprejemajo ln rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liasa UREDNIŠTVO: ni. Giorglo Galatti 18 (Narodni dom, Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastu I <: konsorcij lista ^Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci » lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 3t. 13.
- PoStno-hranilnični ražun St. 841-652. -
—	Telefon itev. 1167 ==
Pogreb gališkega. namestnika.
KRZESZOWICE 15. Pogrebni sprevod g truplom namestnika grv U Potockega je prispel semkaj o poluncči. Ob veliki udeležbi prebivalstva in o sviru bakelj so prenesli krsto V grajsko kapelo. Ob 9 uri 20 min. zjutraj ie "dospel semkai nadvojvoda Karol Štefan. Na koicdvoru so ga vsprejeli zastopniki rodbine pokojnika in oblastnije.
KKZESZOWICE 15. Nadvojvoda Karol Štefan je položil na krsto grofa Potockega venec. Kmalu za nadvojvodo je prispel zastopnik cesarjev, viši ceremonijer grof Cbolo-niewski. Nadalje so došli na pogreb: minister-hKi predsednik baron Beck, niiuistri baron Bienertb, dr. Kor v tonski in vit. Abrabamo-viez, zastopniki drugih ministrov, bivši mini-sterski predsednik grof Badeni. bivši ministri Jedrozejowxs, grof Dzieduszjcki, deželni maršal grul Sianislaj Badeni, deželni maršal ni-žeavEtrijski princ Licbtenstein, knez Edvard Lichtenstein. grof Wodzicki. namestnik niže avstiijski grof Kielmansegg. deželni predsed nik slezijski grof Coudenhove. veliko število državno in deželno-zborskih poslancev in mnogo ministerijalnib uradnikov. Na kolodvoru je bilo zbrano veliko število okrajnih glavarjev iz vse Galicije in zastopnikov oblastnij. S tremi drugimi posebnimi vlaki je prišlo mnogo deputacij s zastarami in venci. Gostje so se podali v grajsko kapelo, kjer so ob 11 uri predpoludne začeli pogrebni obredi.
KRZESZOWICE 15. Po službi božji v grajski kapeli so prenesli krsto v rodbinsko rakev, Nadvojvoda Karol je ob 3 uri popolu-dne odpotoval v Saybuš, ministri in drugi dostojanstveniki so odpotovali na Dunaj.
na tri otroke. En otrok .ie bil takoj mrtev, oba druga in voznik so bili pa poškodovani.
Roosevelt za vojno mornarico.
\Y ASHINGTON 15. (Nem. kab. družba) j Predsednik Roosvelt je poslal kongresu spo-1 ročilo glede gradnie štirih novih oklopnjač najnoveiega tipa.
Tovarna za. tkanine pogorela.
NOVI SAD 15. (Ogr. biiro.) Tovarna za tkanine komandirne družbe J. Ga-sner je dane3 pop. pogorela. Škode je 100.000 kron. Sto delavcev izgubi zaslužek.
Angleški kralj.
B1ARRITZ 15. Kralj Edvard je danea predpoludne odpotoval v Pariz.
Žetev v Meksiku.
MEKSIKO 15. (Nem. kab. družba.) Radi obilnega dežja bo v mnogih krajih dežele žetev bolja, nego se je zdelo pred meseci, ko je vladala Buša.
L adi j a se potopila. Več ljndi utoni'o.
GOETEBORG 15. Parnik „Gotaeif" se je dane3 opoludae pogreznil kmalu potem, ko je odplul s pomola. Na ladji je bilo 30 do 40 oseb, od teh so jih sedem rešili. Doslej so našli tri mrliče.
U tihotapljenje orožja v Indiji.
BOMB A Y 15. (Reuterjev biro.) Orožje se utihotaplja v veliki meri. Pošiljatve iz Per-Bije in Belud/.istaaa dovažajo tihotapci do af-J ganistanske meje, kjer je potem razprodajajo j f v notranje kraje oziroma pri severnih rodovih. Amurska železnica. PETROGRAD 15. Državna duma je v prvem in drugem čitanju vsprejela predlogo glede gradnje amurske železnice, vendar s sprememba, da ne prične železniška proga v Merčinsku, marveč v Kubengi. Seja je bila zaključena še le ob 2 in pol dri po polunoČi. Knez Biilow pri papežu PETROGRAD 15. Papež je danes ob 11 in pol uri vsprejel v avdijenci nemškega
vodstva društva v varstvo zasebnih uradnikov vzlic dejstvu, da je zaradi bolezni šel je pregnantno označeno v nasprjtueoi odstavku v penzijo — skoro ministersko plačo vodstvenega sporočila:	i lOOOO K?! Ali ga morda izkoriščajo kli-
„Vodstvo je trdno prepričano, da vsako jenti v njegovi odvetniški pisarni?! Mož je ujedinjenje oseb z mesečno plačo, ki hoče; nafmrej tako Požrtvovalen za blagor proletan-braniti pravice in boljšati Doložaj 37ojib! 1/ta, da si ie vzlic bolozni, radi katere uživa členov, ne more in ne sme izogibati se temu državno penzijo poleg bremena vodilja o-zistemu boja (razrednega boja). Aii tega ^ajne bolniške blagajne naložil se breme od-
zi8temani smeti smatrati k a- \ ve m ;Pr,a se' A_____, ^ gjo?0jK
Odgovor samostalnih srbskih poslancev na laži, klevete in denuncijacije barona Raucha.
ZAGREB 15. Poslanci srbske samostalne i državnega kance'arja kneza Biilova in njego-stranke so imeli včeraj kouferenco, na kateri' vo soprogo so razpravljali o odgovoru, ki ga je imel dati	RIM 15 Sv. Oče je najprej vsprejel kne-
klub na znano izjavo baruna Raucha, ki jo za Bulowa v enourni avdijenci. Nato je pa-je on dal na odprto pismo srbskega samostal- pež vsprejel kneginjo Bu!ow, potem pa še nega kluba. Baronu Rauchu so srbski poslan-! spremstvo knežje dvojice. Za tem je knez ci saraoitaine stranke odgovorili s sledečo iz- j Biilow posetil državnega tajnika Merry del javo: Odprtim pismom od 10. aprila t. J. po-j Vala, pri katerem je ostal s/4 ure. Ob eni zvali smo barona Raucha, da dokaže svoje v uri sta knez in kneginja s svoiim spremstvom tem pismu navedene konkretne izjave
kor pravilo, kajti na razvijanju delovanja take organizacije kakoršna ie naša, ni možno že v naprej določati sredstev za akcijo, marveč je določitev črte postopanja odvisna od celega kompleksa okolnosti in specijalnih dejstev, ki jih treba proučevati od sluč aja ■ do slučaj a."
Tu pada v oči razlika med stališčem društvenega vodstva in onim socijalne demokracije. Ta poslednja zahteva, naj se zasebni uradniki principijelno in brez vsacih ozirov na posebne okolnosti in dogodke postavijo na i stališče razred nega boja in naj se brezpogojno in za vse slučaje obvežejo v solidarnost z 1 drugimi kategorijami delavstva ; društveno vodstvo pa odgovarja : mi ne odklanjamo razrednega boja in solidarnosti z drugimi delavstvom, ne moremo pa se vezati v tako solidarnost, ako bi posebne okolnosti, ki jih moramo upoštevati, drugače zahtevale.
Kdor pDzna razlike v socijalneaa nju med zasebnimi uradniki samimi, tudi v njihovi gospodarski situvaciji, socijalne razmere v katerih žive in spravljajo v zveze in odvisnosti od gov, proti katerim je naperjen razredni
odšla iz Vatikana ter prusko poslaništvo.
se podala na obed v
Impiegati — sfruttati!
Predvčrajšojim se je vršilo tu v Trstu zborovanje ob silnih viharjih strasti in erupcijah duševnega razburjenja. Bila je to zani-
gospo-
o naši
in naše stranke antidinastičoosti in veleizdaj-Btvu, ki ju je njegovo z deželnimi sredstvi plačeno n »vinarstvo vsprejelo in razširjalo. Na to pismo je barun Rauch odgovoril z izjavo tiskano v uradnem listu od 11. aprila t. 1., iz katere je razvidno, da nima on niha-kih dokaz*c za svoje klevete. Zato konstatu
jemo, da je barou Rauch s svojega visokega • miva in poučna epizoda v tukajšnjem mesta kakor ban ve do m a in zlobno lagal, ob- darj-ko qoc?jalneni gibanju.
i ©koval in denuncirati.	Ali, v bolje umevanje je potrebno da po-
Omenjeno izjavo je podpisalo 18 po- J damo par besed historijata, slancev.	j Koncem meseca februvarija je imelo trži-
Cesarjevo zdravje.	^ ' ško društvo v varsto zasebnih uradnikov svoje
DUNAJ 15. Cesar se počuti izvrstno. Že ' glavno zborovanje. Zbor je vsprejel predlog 14 dni hodi vladar vsak dan dvakrat na' „sodruga" d.ra Puecherja, ki je naglašal po-spre-iod.	Itrebo, da se organizacija zasebnih uradnikov
C. in kr. eskadra na potovanju. j postavi na stališče razrednega boja ter DUNAJ 15. Glasom brzojavnega poro-:«« <>Pre na solidarnost z drugimi kategorijami čila je c in kr. eskadra dne 14. t. m. pri- delavcev. Ta predlog je bil vsprejet. Toda spela v Bizerto, kjer ostane tri dni. Na krovu , stvar ni šla gladko. Razprava je bila zelo ži-vse zdravo.	: vabna in predlog je bil vsprejet le z večino
Neredi v Lvovu	i glasov. Na istem zborovanju se je vršila tudi
LVOV 15. Maloruske zgradbe so vso noč Tolitev QOveS* vodst™ društva in zSodil° se
je nekaj čudnega : večina iz istih zborovalcev, ko so prej glasovali za predlog „sodruga* d.ra Puecherja, je izvolila v vodstvo društva
gledališki ulici so de-	ki ^ Pri^ni učenemu predlogu!!
1 Zmagi socijahsticnega elementa v društvu je
čuvali orožniki z nasajenimi bajoneti. Po noči je prišlo večkrat do spopadov med množico in redarji. Več oseb ]e bilo ranjeno. Neko malorusko knjigarno v
monstrantje razdejali. Knjige so zmetali na	,	. .	. .
ulico, jih raztrgali in poteptali. Nekega re. , na istem zborovanju sledil poraz ! Svoje st*-
darja so vrgli t konja ter ga ranili. Konečno ,llšce ne brezpogojno udano razrednemu boju,
je kavalerija razguala demonstrante. Danes \e. novo vodstvo dokumentiralo eklatantnim
zjutraj ie bilo vse mirno.	j činom: sklicalo je novo zborovanje z name-
DUNAJ 15. Lvovski dopisnik lista „Zeit" .nom' da ae P.reJšaJe glasovanje za Puecherjev
;>oroča, da so maloruski krogi ozlovoljeni, kar Pre revocira.
ni oblastnija preprečila vnndilizmov Poljakov	nf°. zborovanje se je vršilo torej
nasnroti maloniskim javnim lokalom in zavo- Predvčerajšnjim in se je zaključilo s popolno dom. List „Dikr, glasilo malorusk h radikal- i	. ^trenega vodstva. A ker sta se tudi
cev žuga z nepreUdjami. Zdi se, da se spor i vod?telJa ^kajšnje socijalne demokracije drz. med Poljaki in Malorusi poostri.	, poslane« Pagmm m wsodrug^ dr. Puecher
' osebno podala v boj m se skrajno ekspom-t rala za večkrat omenjeni Puecherjev predlog, smemo tu mirno govoriti o porazu oiici-jeloega vodstva tržaške socijalne demokracije.
Sestre Sičinskega izpuščene na svobodo
LVOV 15. Listi poročajo, da so tri sestre Sicinskega in vseučilišnega dijaka Zama-ro izpustili na svobodo.
Slovanske manifestacije v Pragi.
Ne le, da je bil dnevni red. predlagan od vodstva, vsprejet od velike večine, ampak
PRAGA 15. Ker so onemogočili češke viharni pojavi ob nastopil „sodrugov" Pagni predstave na Dunaju, prirede se v Pragi go-1 nija in d.ra Puecherja med razburjenimi zborovanja raznih slovanskih gledališč in razne ; rovalci, ki jih je bilo okolo tisoč, so bili ne-druge slovanske manifestacije. Gostovanje kra- dvomen znak silnega nasprotatva in nezaupa-kovskega gledališča je zagotovljeno.	jnja <j0 vodstva socijalne demokracije.
Voz se prevrnil na tri otroke. i Razlika med stališčem socijalne demokra-SOLNOGRAD 15. Pri mestnem mostu . cije, ki je stališče razrednega boja brez vsacih to se pred nekim avtomobilom splašili konji ozirov in iz^ein in brezpogojne solidarnosti z tcvartega voza. Voz se je prevrnil in padel drugimi kategorijami delavcev, in staližčem
polože-razlike potem ki jih kro boj
kdor to vidi in uvažuje, ta umeje tudi stališče, na katero se je postavilo vodstvo društva zasebnih uradnikov.
A v tem, da je velika veciaa udov (tako porečejo vsi italijanski listi, izvzemši „Lavo-ratora'4) odobrila to stališče — je p r e d v če-rajšnji občuten poraz o fic i j e 1 n e-ga vodstva socijalne demokracije.
Tako smo na kratko podali historijat in jedro vprašanja; ki mu je veljal predvčerajšnji boj. —
Sedaj naj posvetimo še par besed nastopu sodrugov Pagninija in d.ra Puecbera. Ta nastop je bil tako značilen in poučen da je res vredno, da ga tu predočimo čitateljem. Kajti gospoda sta — povdarjamo gospoda — eklatnantno pokazala, koliko nesrečnega, narejenega, afektirauega in hlinjenega ima na sebi ves kričeči socijalizem izvestnih Ijudij, ki so se se svojo spretnostjo v — da se blago izrazimo — akomodiranju k novim načelom in naziranjem znali preriti celo na voditeljska mesta slepo zaupljivega f proletarijat a.
Tu vam jen pr. poslanec Pagnini gromel, kako neizogibna potrebna je taka razredna organizacija za boj proti kapitalističnemu razredu, organizovanemu mednarodno brez razlike kraja, plemena in vere.
Vsakdo bi moral torej misliti, da je ta Pagnini sirota, ki ječi pod težo življenja, ki si mora s krvavimi žulji služiti svoj kruh in mora trpeti najhuje nadloge pod pritiskom posedujočih krogov. In kaj je v resnici ta j Pagnini ? Hišni posestnik, torejka-jpitalist, ki se mu niti ne sanja, kaj je ! beda delavca, ki ni nikdar okušal grenkega | kruha njib, ki se morajo preživljati z žulji j svoje roke, ki marveč uživa vse udobnosti, ; kakor jih nudi — posest, in ki se gotovo nikdar ne odreče — kako naj rečemo? — buržoaziskim prijetnostim ! ! To je jeden tistih socijalistov, ki drugim propovedujejo vodo razrednega bo^'a, sami pa pijejo slad ko vino posesti kapitalizma.
se drastičaeji tip takega specijalista v teoriji je podal na gori rečenem shodu „sodrug" dr. Puecher.
Prijemal je društveno vodstvo ker ne iz-ključa principjelno možnosti sodelovanja z drugimi razredi in je potem za klical v teatra-lični pozi: noi impiegati sfruttati!! Dr. Puecher je rekel doslovno: „Mi uradniki smo na isti način, kakor vsi drugi delavci, izkoriščani kakor producentje in kakor konsumentje; mi uradniki moramo torej, kakor vsi drugi delavci. imeti pred očmi, da ne dosežemo nika-kega zboljšanja, ako ne dosežemo po dobičku gospodarja."
Ako bi ne bila stvar delavstva in vse socijalno vprašanje tako krvavo resna, človek bi se moral prijeti za trbuh od smeha, ko vidi d.ra Puecherja, kako se predstavlja kakor „9fruttatou. kakor uradnika, ki ga drugi neusmiljeno izkoriščajo! Za pet ran božjih, naj se vendar eden njih, ki marširajo pod zastavo d.ra Puecherja, oglasi in naj nam pove: kje in kdo izkorišča tega mučenika — socijalne ideje?!
Ga-li iskorišča država, ki mu plačuje lepo penzijo za malo službenih let?! Ga-li izkorišča
Ali šalo na straa! Cč človek, ki uživa državno penzi]0, mastno plačo pri okrajni bolniški blagajni in dohodke odvetniške pisarne, pred drugimi zares iskoriščanimi uradniki nastopa v pozi ubozega izkoriščanega delavca, potem imamo pred sabo zapern pojav neverjetne drznosti iu politične šarlatanerije.
Dokler bodo tržaško socijalno demokracijo vodili „impiegati", ki so tako „sfruttati*', kakor je dr. Puecher, dotlej med razsodnimi masami ne more oživeti vera v resničnost in resnost socijalizma.
Cesar ne pojde v Prago,
Kakor javljajo iz Prage, ne pride cesar osebno na praško jubilejno razstavo, kakor se je pričakovalo. Sodi se, da je cesar opustil to potovanje iz ozira na politični položaj v Češki.	_
Po umorstvu na grofa Potockega. Naslednik grofa Potockega.
„Dziennik Polski", poroča, da bo gali-škim namestnikom imenovan posl. dr. Bobr-zynski, ali pa lioančni minister dr. Korytonski, ali pa deželni maršal grof Badeni. Največ upanja ima baje dr. Bobrzinski, katerega imenovanje — tako pravi rečeni list —■ dežela gotovo simpatično pozdravi
kajti isti je značaj. Ga galiŠki ma-
znan kakor energičen in odločen li pa pozdravijo simpatično tudi lorusi ?
Vodstvo gališkpga namestništva je začasno poverjeno podpredsedniku namestništva grofu Losu.
Maiorusi bodo glede Sicinskega zahtevali delegacijo izvengališkega sodišča ?
V m&loruskih krogih se govori, da bo parlamentarno zastopstvo Malorusov zahtevalo, da se v kazenski afari Miroalova SiČin-skega delegira kako izvengališko sodišče. Razmerje strank v gališkem deželnem zboru.
Gališki deželni zbor, izvoljen minolega meseca marca, je sestavljen nastopno : 73 poljskih konservativcev. (25 iz kmetskih občin, 5 iz mest, 43 iz velikega posestva), 22 poljskih demokratov (14 iz mest, 3 iz trgovinskih zbornic, 4 iz kmetskih občin, 1 iz velikega posestva), 7 narodnih demokratov (vsi iz mest), 18 členov poljske ljudske stranke (vsi iz kmetskih občin), 4 klerikalni poljski poslanci (vsi iz kmetskih občin).
Malorusov je bilo izvoljenih 21. Od teh jih 10 pripada staromaloruski (ruski) stranki, 8 je ukrsjnssih Mladomalorus in 3 so radikalni Maiorusi.
Razun tega pripada gališkemu deželnemu zboru še en nemški poslanec, zastopnik Biale ; trije členi deželnega zbora so izven strank. Od 11 duhovnih in posvetnih viri-listov je 8 Poljakov in 3 so Maiorusi.
Hrvatska.
„Veliko srbska propaganda '.
Iz Belegegrada javljajo : Srbski tiskovni biro je priobčil komunike, v katerem se izjavlja, da govorice o „veliko srbski pr»pagan-diw, ki se baje razširja preko Ogrske, Hrvatske in Bosne, ne odgovarjajo dejstvom.
Nam se zdi, da niti ni bilo potrebno, da so oficijelni srbski krogi izkazali klevetnikom to čast, da so jim dali sicer v polni meri zasluženo — moralno brco.
O g r sk a.
Cesar proti pluralni volilni pravici.
„Budapesti Naplo" javlja, da rbt ogrska vlada želela uvesti pluralno volilno pravico, toda cesar se je odločno izjavil proti temu. Položaj se je poojstril. Iz Budimpešte javljajo ; V dobro obveščenih političnih krogih se govori, da je po posetu Aehrenthala v Budimpešti postal položaj ne le težaven, marveč se razviia tudi v ostro krizo. Po velikonočnih praznikih se bo Aehrenthal pogajal z avstrijsko vlado, in ako avstrijska vlada ne najde načina, da olajša položaj Aehrenthalov, pojde Aehrenthal k cesarju, da razloži stališče skupne vlade, a poklican bo tudi dr. Wekerle, da razloži stališče ogrska vlade. Na cesarju bo potem, !da konečno odloči.
Da je baron Aehrenthal s svojo misijo j v Budimpešti ponesrečil, priča najbolje neka socijalist, okrajna bolniška blagajna, {senzacijonelna vest, ki jo je prinesel „Pester ki mu plačuje za vodstvo — ki je je prevzel' Llojrd" in ki se smatra kakor obvestilo Ma-
Stran II
»EDINOST« štv. 107
V Trst::, dne 16. aprila 1908
diarov, da je krona pripravljena za nadaljni boj proti njim.
Stvar je namreč taka le : Ko je nastopilo sedanje takozvano »veliko ministerstvo", je takoj suspendiralo celo vrsto uradnikov, ki jih je bil namestil prejšnji ministerski predsednik Fejervarv in ki je bil poseben zaupnik krone. To je bil vdarec proti prejšnji vladi (trabautov) a ob enem tudi afront proti kroni sami. Sedaj pa javlja gorirečeni ma-djarski list, da je cesar izdal odredbo, da se ima v^em odpuščenim uradnikom, ki so bili nameščeni že pred ministrom Fejervaryem a so bili dodeljeni drugi službi, izplačati vsa gaža s stanarino vred od čaea njihovega odpusta pa do danes, drugim uradnikom pa, ki so bili od Fejervarr-ja na novo nameščeni se izplača odpravnina v znesku vseletne plače. Vse to plača cesar iz svojih privatnih sredstev.
Sodi se, da je cesar izdal to odredbo vsled poročila Aehrenthalovega, da Madjari ne odnehajo in da se upirajo volji krone. Z ene strani da je to demonstracija proti sedanjim mogotcem, z druge strani pa da je hotel kralj pokazati na ta način, da bo mogel, ako pride na Ogrskem do kakih posebnih dogodkov, tudi tam najti zaupnih elementom.
Odredba cesarjeva ima torej vsekako demonstrativen značaj in je znamenje, da se je položaj jako poostril. Koliko bi stalo Ogrsko ^povišanje častniških plač.
Nek budimpeštanski list je konstatoval, da bi povišanje častniških plač stalo Ogrsko okolu 3 milijone kron na leto.
Konferenca ogrskega episkopata.
Avstroogrski primas kardinal Klavdij Va-szary je sklical za 23. t. m. ogriki episkopat na konferenco, na kateri bi se imelo konečno rešiti vprašanje o ureditvi kongrue ogrske niže duhovščine.
Rusija;
Važna odredba ministra za notranje stvari.
Rusko ministerstvo za unanje stvari je izdalo na vse guvernerje in me3tne poglavarje važno odredbo, v kateri opozoruje na možnost
slamo po nemško. Da. kajti večina govornikov so govorili nemški. Prvi je govoril g. Muller. ki je povedal, v kaj da je železniško ministerstvo privolilo, glede stavljenih zahtev. Ministerstvo je dovolilo 10"/o kraško doklado; delavcem, ki niso še eno leto v službi, se do loči dnevna plača na 3 krone ; a onim, ki so t službi več, neg"o eno leto, se določi plača K 3 20, ki se pa povspenja do K 3*40, da dospe maksimum K 3*60. Predlagal je na to resolucijo, v kateri na shodu zbrani državni železničarji izjavljajo, da sprejmejo, kar se jim daje; vabijo vse železničarje, naj se pridružujejo socijalno-demokratični železničarski organizaciji, in protestu jej o proti „Narodni delavski organizačiji", ki da nima stikov se železničarji.
Gospod Kopač je bil tako vljuden, da je slovenski večini vdeležencev shoda prevedel govor gospoda Miillerja. Navedel je i on, kaj da je ministerstvo dovolilo, a ko je prišel do 10°/o odstotne doklade za Kras, je dejal, da je to krasna do-klada. Dejai je dalje, da to, kar se je doseglo, sicer ni vse, kar se je zahtevalo ; vendar pa da se to sprejme na račun. „Ostalo bodemo tirjali, — je dejal — ko bo, za to primeren čas!" (Kaj sedaj ni bil ?)
Za Kopačem so se vrstili razni nemški govorniki, ki so se izjavljali zadovoljnimi s tem, kar se je doseglo. Tem govornikom je sledil g. Mihevc, ki je govoril slovenski. Zatrjeval je na vse kripije, da se več sploh ni moglo doseči, a koncem svojega govora je predlagal, da se debata zaključi.
Govorila sta še predsednik odbora koa-liranih železničarjev v nemškem, in odposlanec ljubljanskih socijalno-demokratičmli železničarjev v slovenskem jeziku. Na to se je pa oglasil za besedo naš tovariš železničar Bufon. Takoj je navstal vihar ▼ dvorani. Vendar je pa naš vrli Buion vstrajal in stopil na od<<r. Ko ae je vihar pomiril, je Bufon začel govoriti. Govoril jt mirno, a samozavestno.
Grajal je vmešanje izvestnega človeka — ki ni železničar — ▼ železni-čarska vprašanja. Vprašal je zatem, zakaj da se je popolnoma prezrlo najrevnejše, najbolj osužnjene delavce državne železnice. — nam
nemirov povodom velikonočnih praznikov, izla- i reč takozvane „Bahnarbeiter-je''. Ti reveži sti v židovskih okrajih ter odrejuje najstrožje J morajo sedaj še, v 20. stoletju delati nič mere. Guvernerji in mestni poglavarji naj i manje nego po 11 ur na dan. Zakaj se ni razglasijo prebivalstvu, da se vsak poskus; zahtevalo, da se tem najrevnejim delavcem nemirov uduši z oboroženo silo.	.zmanjša delavni čas? — Zal, da nam pro-
--»štor z ozirom na pozno uro, ne dopušča
DrobnC politične vesti	obširneje prinesti govora tovariša Bufona.
■	'	Povemo naj le, da se ga je mej govorom
Iz Portugalske. Iz L'zbone Jav- skušalo na vse načine terorizirati, a da je Ijajo. da predloži vlada novi zbornici najprej on vstrajal in ostal na svojem me«tu — trdno proračun, potem poviiaine civilne liste, in ko-;k0 skala.
nečno revizijo dekretov, izdanih za časa Franca, j ^o, na njegov govor je odgovoril g. Ko-S p o r m e d porto in Italijo. Iz( p^ fej pa nj vedel druzega važnejega pove-Carigrada javliajo, da je pričakovati spora dati, nego to, da j e on v 10 letih s to-med porto in Italijo, ker se je prva katego jrii za železničarje več, nego rično izrekla proti usanovitvi italijanskih pošt ;v s a gospoda slovenske narodne nih uradov v Carigradu, Smirni, Jeruzalemu j8 t r a n k e,
in Valoni.	j Govorili so še Mihevc, neki nemški go
Nemški cesar in grški želez-! vornik, potem zopet Kopač a slednjič gospod niš ki načrt. S Krfa poročajo, daje grški urednik „Delavskega lista* Regent. — Se-kraii Jurij povodom svojega mudenja na Krfu ve(ia je bj]a predlagama resolucija tudi
zaprosil nemškega cesarja za podpore glede železniškega načrta Lariaa-Solun. Cesar je dal
svojo besedo.
Dnevne vesti.
Častni občani. Občinsko zastopstvo na Voloskem je imenovalo v seji od 9. aprila t. 1. častnimi občani dr. Gustava Gregorina, dr. Otokarja R y b a r a in dr. Edvarda S l a-v i k a. Čestitamo!
Slovanski državni poslanci v Trstu. D r. Jaromir C e 1 a k o v s k y, dež. in drž. poslanec, ter univerzitetni profesor, se je te dni mudil v Trstu s svojo družino. Včeraj si je ogledal pod vodstvom gosp. jur. Ook-a naš ..Narodni dom", o katerem se je najlaskaveje izrazil. Znamenita je opomba gosp. profesorja da kar ni možno pol milijona Cehom na Dunaju, t« da je možno ustvariti 30.000 Slovencem v Trstu.
Ta opomba se je posebno nanašala na našo gledališčno dvorano iu na prostore „SI. Čitalnice". Jako veselo je dirnilo g. prof., da je dobil v „Narodnem domu" par slučajno zb, mih slov. visokošolcev, svojih slušateljev iz Prage. S krepkim „Nazdar mili bratri a pratele" se je ljubeznivi gosp. poslovil, poln najlepših utisov o trž. Slovencih.
Včerai sta se tudi mudila v Trstu drž. poslanca Rus dr. Marko v, in Srb dr. B j e 1 a d i n o v i 6. Bila sta zvečer v restavraciji hotela .Balkan' ter st a se informirala o organizaciji tržaških Slovencev. Izrazila sta se oba pohvalno o našem napredku. Tudi njima je jako ugajal naš ,Narodni Dom'.
Sinoćnji železničarski shod v Delavskem domu. Začnimo pri koncu. To pa zato, ker je eden zadnjih govornikov, torej koncem shoda poživljal poročevalca „Edinosti", o katerega prisotnosti na shodu je zagotavljal vse vdeležence shoda, naj „Edinost", ta najhujši „revolveržurnal", prinese resnično, točno poročilo o shodu.
Začnimo torej pri koncu, da najprej povemo onemu gospodu govorniku, da našega poročevalca (razun pol ure) v resnici ni bilo na shodu in da je on torej lagal, ko je to trdil. Vendar pa, dasirarno ni bilo našega poročevalca na shodu, bi bili mi vstanu onemu
vsprejeta.
Seja mestnega sveta. Ob 7 in pol je
podžupan dr. Venezian otvoril sejo ob navzočnosti 35 svetovalcev. Po odobrenju zapisnika prejšnje seje je predsednik dal prečitati spomenico občinskih iztirjevateljev za zboljšanje njihovega gmotnega položaja; spomenica je bila oddana delegaciji v pretresovanje in poročanje.
Prva točka dnevnega reda je bil delega-cijski predlog, da se izrazi zalivalo in priznanje rektorju dunajskega politehnika dr. Vortmanu in občinskemu hemiku Timens na relitvi toliko znanstveno, kolikor praktično važnega vprašanja podzemeljske zveze med Reko in Timavom. Svet. dr. R u s c a omenja, da je stvar zanimala ves znanstveni svet; predlaga, da se sklene občinskemu hemiku 1000 K letne doklade v zahvalo in priznanje. Svet. Z a n o 11 a, predlaga, naj se predlog • svet. Rusca odda delegaciji v pretresovanje in poročilo. Sprejet je bil predlog delegacije in svet. Zanolla.
Delegacijski predlog, da se za nadaljno opremo norišnice v Sr. Ivanu dovoli naknadni kredit K 259.000, ki naj se postavi v proračun za leto 1909, dalje naj se takoj začne dražbeno oddajanje potrebnih del in nabav, je bil sprejet brez debate.
Sprejeta ie bila brez debate reforma statusa vslužbencev v bolnišnici Sv. Magdalene.
Sprejet je bil predlog glede gradnje nove šole (mesto sedanje v ulici Belvedere) na zemljišču med ulicami R. Manna, S. Ana stasio in Cbmmerciale, ki je last občine. Dovolil se je tozadevni trošek v znesku kron 671.772, od katerih je znesek K 300.000 že postavljen v letošnjem proračunu, a ostalo obremeni budget za 1. 1909.
Odobrena je bila bilanca mestne plinarne za leto 1906 z dohodkom K 6,010.000*16 in troškom K 4.811.864*14, torej s prebitkom K 1,198.137*02.
Ravnotako so bili odobreni sklepni računi za ieto 1900 glede mestne uprave, mestne blagajne in mestnega starinskega muzeja.
Svet. Zanolla je konstatiral mizerno stanje mestnega starinskega muzeja, ki nikakor ni v čast našemu mestu vkljub dotaciji letnih 10.000 K. Priporoča, naj se študira
govorniku vstreči in podati o shodu točno in natančno poročilo, če bi se nam ljubilo —* mlatiti prazno slamo, pa še mlatiti prazno' način, kako uaj se ta kulturni zavod dvigne
na višje stališče. Predsednik in mestni svet sta pritrdila.
Predsednik je zaključil javno sejo. Pričela je tajna seja.
Trgovinski minhter dr. Fiedler se je sinoči s prrim brzo vlakom vrnil na Dunaj.
Umrla je v Sežani gospa Alojzija Ca-z a f u r a, mati g. Henrika Cazafura, c. kr. predsednika okrožne sodni je v Gorici. Rodbini naše sožalje !
0 ponesrečenem parniku „Galatea". Prof. Merhar se je nahajal na istem. Parnik „Galatea", eden izmed najstarejših parnikov avstrijskega Llojrda, se je — kakor smo včeraj objavili — predvčerajšnjem pogreznil. Po nadaljnih vesteh, došlih na Llovdovo ravnateljstvo, je bil parnik ob pristajanju -v Šibeniku vsled močnega valovja in silnega široka zagnan proti nabrežju s tako silo, da se je odprla velika razpoka pod vodno črto in je voda kmalu napolnila podpalubje, tako da se je ladija hitro pogreznila. Llojdov remorker „Pluto" je takoj odplul na mesto nezgode s potapljači in rešilnimi aparati; toda je malo upanja, da se reši ladijo. Pasažiri in pošta so bili takoj spravljeni na kopno.
Kakor se nam zatrja, se je na ,Galatei' nahajal kakor pasažir tudi prof. Merhar iz Trsta, ki je tudi predsednik ,Dramatičnega društva'. Gospodu profesorju čestitamo na srečni rešitvi.
Baharija. V soboto zvečer je priredila „jugoslovanska demokracija" v Puli predavanje. Predaval je — kakor čitamo v „La-voratoru" — gospod Etbin Kristan o „zgodovini slovenskega naroda".
Če zabeležimo da „Lavoratore" govori le o ,,1'uditorio intervenuto" (o „udeležencih"), da noče nič govoriti o številu udeležencev, in ako se spominjamo znane bahavosti v „Lavoratoru", s katero se vsaki vspešič povečuje v velikanski vspeh in dela iz komarja slona, in s katero se včasih celo očitni nevspehi pretvarjajo v vspehe— potem smo po tisti kratki notici 5 vrst v „ Lavora-tore" na jasnem, da so z rečenim predavanjem doživeli fiasco, vsaj kar se tiče udeležbe.
Zato pa je „Lavoratore" glede javnega shoda, ki ga je priredila ista jugoslovanska demokracija v Puli v nedeljo popoludne, udaril na veliki boben in zaklical v svet o velikem vspehu — o veliki udeležbi.
Sedaj pa izvolite čitati, kar čitamo mi v „Omnibusu" o omenjenem shodu :
„Shod se je imel vršiti ob 2 in pol uri popoludne. Ker pa ob tej uri ni bilo niti enega Človeka v dvorani, so odlašali do 3. ure, dokler niso se silo nabrali kakih 100 oseb".
Da pa ,.Lavoratore" vspričo tega govori o „množici, ki je počasi zapuščala natlačeno dvorano (sfola lentamente la sala), je to enfemizem, ki mora vzbujati veselost, ker je kakor jajce jajcu podoben — prazni bahariji.
„Lavoratore" je to svojo baharijo zabelil zaključnim vsklikom: „Di avversari neppure 1* ombra" — o nasprotnikih ni bito niti sence !" „II Lavoratore" mora biti sam grozno najiven, ali pa smatra druge ljudi za najivne kakor teličke, ako Bi domišlja, da je s tem dokazal veličastnost shoda. Ne, naši ljudje niso več tako neumni, da bi sodrugom dostavljali nadomestilo za tisto poslušalstvo, ki se jim je (sodrugom namreč) v zadnje čase nekam poizgubilo, da ga kar ne morejo več najti; naši ljudje nočejo več dajati sodrugom povoda, da bi mogli opravičeno bahati se z veliko udeležbo. Ce pa bo potreba tako zahtevala, da se naši v Puli pogledajo zopet enkrat s sodrugi lice v lice na obračun,
0	tedaj — „Lavoratore" bodi uverjen s tem — pridejo ne le „sence", ampak resni, postavni možje čvrstimi mišicami in glavami, ki znajo same misliti.
Geografi pri „Lavoratoru". Nedavno je „Lavoratore" v neki vesti o povodnjih mestece Sarvar ob reki Raba prestavil na Hrvatsko, dočim je vsakemu paglavcu, ki pohaja 4. razred, ljudske šole, znano, da reka Raba niti ne dotika Hrvatske, marveč prestopa pri Fehringu štajersko-ogrsko mejo in se zliva pri mestu Rabu v Donavo.
Včerajšnji „Lavoratore" pa govori o občinskih volitvah v Sarajevu ter je postavil dotični vesti naslov: II g o v e r n o vince
1	n Herzegovina ! ! Sleherni slovenski kmet pa ve, da je Serajevo glavno mesto Bosne. Pri „Lavoratoru" pa tega ne vedo. Če bo „Lavoratore" tako lepo napredoval v svojem geogratiškem znanju, utegne doživeti, da nekega lepega dne preseneti svoje čitatelje z vestjo, da je Trst v — Italiji ! ! Kar pa na vse zadnje ne bi križalo kurza politike v uredništvu, ki je itak že sestavljeno po veliki večini iz urednikov, importiranih iz Italije, kjer so se učili geografije.
Iz goriškega centralnega semenišča. Mons. prelat dr. Josip Gabrijelčic je te dni odložil vodstvo centralne bogoslovnice v Gorici.
Kaj pomenja to ? Mož, ki je 25 let vodil semenišče in je nad 30 let služboval kakor prolesor, ker naenkrat odhaja, ne da bi kaj čuli o vzrokih temu. Ni dvoma, da se tukaj za kulisami nekaj plete. Za danes toliko. O stvari bomo še govorili.
Več zanimanja bi trebalo za klub bivših učencev in učenk slovenske šole pri sv. Jakobu! Predvčerajšnji sestanek je bil prav pičlo obiskan. Kje so vsi tisti, ki so pohajali to šolo ? ! Večina je takih, ki se ne zanimajo za naše politično gibanje, in tudi takih je, ki so v nevarnosti, da se potujčijo.
Ali vsaj tisti, ki so že vpisani, bi morali redno zahajati na sestanke. Tovariši! Agitirajte med svojimi nekdanjimi součenci I Vzbujajte tiste mlačneže ki se ne zavedajo svoje narodnosti!
0 tržaškem nunskem samostanu bene-diktink je priobčil včerajšnji „Piccolo* kaj zanimivih stvari. Mnogo teh „zanimivosti" pripisuje „Piccolo" njegovi ekscelenci dr. Nagim na rovaš. Radovedni smo, izda li njegova ek-celenca okrožnico na podrejeno duhovščino, v katerih iej prepove čitati „Piccolo", kakor je to storil svoječasno z našim listom.
K stvari se še povrnemo. —
Parnik Wurmbrand, najtočnejši Llovdov parnik, je priplul v naše pristanišče včeraj ob
P°P« mesto ob 9. zjutraj radi teških poškodb na stroju, katere so mej potom oapra-vili za silo. —
Iz finančne službe. Konceptni praktikant c. kr. finančnega ravnatelja v Trstu Bv-gen Teodorovič je imenovan koncepistom ad personam v X. činovnem razredu.
Letošnje novačenje. C. kr. primorsko namestništvo je z dne 13. t. m. glede nabora novincev za leto 1908 izdalo nastopni odlok :
Na podlagi naredeb ij 42 : 3 vojaških predpisov I. del, se daje na splošno znanje, da se bode vršil letošnji vojaški nabor na Primorskem v naslednjih nabornih okrajih tako-le :
A. v Trstu : dne 27., 28., 29. in -°»0. aprila ; 1., 2., 4.,
5., 6., 7., 8., 9., 11. in 12. maja; B. v pokneženi grofiji Goriški in Gradiški :
V	Gradiški dne 30. aprila, 1. maja; v Korminu 27. m 28. aprila; Gorici (za okolico) 25., 26., 27., 29., in -JO. maja iu 1. junija : v Gorici (za mesto) 4. in 5. maja.; v Ajdovščini 3. in 4. junija ; v Kanalu 5. in 6. junija ; v Tolminu 7. in 8. maja ; v Cerknem 11. maja; v Kobaridu 13. maja; v Bovcu 15. maja: v Komnu 18. in 19. maja; v Sežani 21. in 22. maja; v Tržiču 18. in
19.	maja; v Červinjanu 20., 21., 22. in maja.
C. v mejni grotiji Isterski :
V	Krku dne 4. in 5. maja ; v Oresu 1-i. maja; v Lošinju 15. in 16. maja ; v Poreču 10. iu 11. junija ; v Bujah 5., 6. in 9. junija ; v Labinu 11. in 12. maja; v Voloskem 6.. 7., 8. in 9. maja ; v Kopru 29. in 30. maja, 1. in 2. junija; v Piranu 25., 26. in 27. maja ; v Skotije 3. junija ; v Rovinju 13. junija v Puli 27., 28., 29. in 30. aprila, 1. in 2. maja; v Buzetu 9. in 10. junija; v Pazinw 15., 16., in 17. junija; v Podgradu 19. in
20.	junija; v Matavunu 12. in 13. junija.
Prre piruhe družbi sv. Cirila in
Metodija je poslal g. Aug. Jenko iz Ljubljane v obliki 10 K. Dajte rojaki po možnosti piruhov naši družbi, da jih le ta deli v obliki prosvete obmejnim Slovencem !
Telefonične zveze za ladije v tržaškem pristanišču. C. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo je razposlalo nastopni razglas na vsa parobrodna društva, oziro ma zastopništva, ki imajo svoj sedež v Trstu :
Da se ustreže večkrat izraženim željam parobrodnih društev po neposredni telefon ič ni zrezi v luki usidranih ladij z ud^ležniki telefonskega omrežja, oziroma parobrodnimi zastopništvi, prevoznimi tvrdkami itd. ustanovilo se je v tržaški luki teltfonske priklope za ladije.
V	to svrho se je postavilo za sedaj na dotičnih pomolih in obrežjih nasproti usidra-liščem v svobodni luki 20 telefonskih priklopov za ladije.
Iz državne telefonske posredovalnice vodeče dvojne proge končujejo o priklopnih z&-klepnicah, ki so pritrjene na obalni strani blagovnih skladišč.
V	zvezo priklopne zaklepnice z govorilnim aparatom na ladiji služi dvožični kabel.
Isto velja glede stare luke z razliko, da se postavi tu le 14 priklopov in di so priklopne zaklepnice mesto na stenaii skladišč, pritrjene na železne drogove, postavljene v bližini obali.
Označeuje, oziroma priklopne številke pojedinih priklopov (stikov) in za medmestLi promet odpadajoče pristojbine je razvideti iz seznama telefonskih naročnikov, oziroma dodatkov k le-temu.
Telefonski priklopi za ladije so v obče dopustni le v krajevnem prometu iu vplačujejo zapoveljništva ladij, ako žele to napravo — z ozirom na dejstvo da ladije v obče ne ostajajo več nego 10 dnij v luki — pristojbino 2 K za vsak dan in aparat, oziroma najmanje 20 kron in sicer vnaprej takoj po prijavi pristopa.
V	slučaju, da bi zapoveljništvo ladije želelo pristopiti medmestnemu prometu, založiti mora predujem 50 K kin se dopuščajo medmestni pogovori po izrabljenem predujmu le pod pogojem, da se vloži nadaljni znesek iste višine.
Pri izročitvi zveze in odstranitvi aparata vsled odplutja ladije se obračuna z zapovelj-ništvom ladije.
Telefonski priklopi za ladije se otvorijo 1. dne majnika t. 1.
Cenjena društva oziroma zastopništv a se opozarjajo na to napravo s povabilom, naj ukrenejo potrebno, da se bodo pristojna zapoveljništva ladij najizdatneje posluževala telefonskih priklopov za ladije.
C. kr. avstrijske državne železa ice. S 1. majem 1908 se spremeni dosedanja za-
V Trstu, 16. aprila 1908
»EDINOST« štev 107
Stran ITI"
zoamba na progi Jesenice Trst c. kr. drž. žel. Ježeče postaje Bohinjska Bistrica v Bistrica-Bohinjsko jezero in zaznamba na progi Ktiin-Spljet ležečega postajališča Sućurac v Kaštel-Sućurac.
Dražba na južni železnici. V četrtek dne 23. aprila t. 1. ob 10. uri predpoludne se bo vršila v Ekladišču za oddajanje blaga št. II v 2. nadstropju javna dražba nedvig-njenega blaga.
Predmeti, ki se imajo prodati, se prisodijo tistim, ki ponudijo največ, položijo takoj izdražnino in odpeljejo blago takoj. Seznam teh predmetov je pribit v vestibulu osebnega kolodvora. Pod vsklicno ceno se blaga ne odda. —	__
Tržaška mala kronika.
,.Regnicolo:- , ki je zah^tno napadel človeka in mu polomil dve rebri. Ivan Maz-zadi, star 22 let, kovač iz Vicence. je bil včeraj zjutraj ob 8. uri aretiran, ker malo poprej na rivi Grumula napadel težaka Frana Valentič in ga brez vsakega razloga močno vdaril z nekim topim orožjem na prsi in na glavo. Valentič se je zgrudil na tla, klicaje na pomoč. Prišel je redar, doSim je ranitelj zdirjal v beg.
Ranjenec je trpel velike bolečine in je težko dihal. Zato so redarji telefonirali na zdravniško postajo, od koder se je pripeljal zdravnik dr. Monti, ki je konstatiral, da sta bili ranjencu polomljeni dve rebri. Dal ga je na nosilih prenesti v bolnišnico.
Divji „regnicolo4i je bil mej tem priveden pred policijskega uradnika, kateremu je rekel, da je „oklofutal" Valentiča, ker da je ta-le nekdaj pretepel njegovo konkubino. Napadalec je bil odveden v zapore.
Drzna tatvina in klaveren vspeh. Pred-sinočnjem so neznani tatovi udrli, potem ko so preluknjali nekoliko sten, v prodajalno Tomaža Wiegele v ulici delle Poste 13. — Ulomivši predalček prodajalne mize so odnesli iz istega vse, kar je bilo v njem, namreč ... 4 K v drobižu. Ulomili so potem pisalno mizo in odvzeli znamke in koleke za K 10. Potem so sladkosnedni tatovi vkradli še sedem steklenic Altvaterja, 1 konjaka in 1 ruma.
Da bi udrli v skladišče AViegela so najprej prilezli v vežo hiše. Tu so napravili luknjo skozi opekasto steno in prišli v gostilno j.a! Piccolo S. Bernardo", ki ima svoj vhod v ulici Ghega št. 13. Tu so zopet preluknjali steno in tako vdrli v Wiegelovo štacuno. V gostilni se niso tatovi dotaknili ničesar. Wiegele ni zavarovan proti ulomom.
Dijak z razbito glavo. — Dijaku Ivanu Abram. staremu 11 let, etanujočemu v Greti št. 49, je včeraj priletel kamen na čelo, kot dar svojega součenes. Sprejeli so ga vsled precej težke rane v bolnišnico.
Vlak trčil ob voz premoga. Vlak štev. 5027, ki je včeraj ob 1 in pol popoiudne šel po „ribiškem nabrežju", je zadel na voz, rnložen s premogom, ki je stal poleg tira. Voz je lastnina tvrdke Bertok in na njem je 3pai težak Ivan Veljak. Vsled močnega sunka se je ta zvalil na tla, toda brez vsake škode. Vlak je po pol ure zamude nadaljeval svojo pot.
Nenadna smrt. Včeraj zjutraj proti 11. uri se je telefoniralo na zdravniško postajo, da je bila Marijo Zgur, stara 35 let, stanu-ječo v ulici Fabio Severo št. 52 obšla hipna slabost. Ko pa je prišel zdravnik, je bila revica že izdihnila svojo dušo, tako da zdravniku ni preostalo Jruzega r.ego konstatirati 3mrt, nastalo vsled srčne paralize.
Druga nenadna smrt. Mihael Kovač 48-ieten kovač, se je včeraj v svojem stanovanju L£i Acquedotto št. 50, kar na enhrat nezavestno zgrudil na tla. Ko je prišel zdravnik j z zdravniške postaje je bil nesrečnež že mrtev. Imel je v roki rnlinič za kavo : pri tem opravilu ga je zadela kap.
Pod lastnim vozom. Voznik Josip Opflra star 30 let, iz Materije, je prišel včeraj pod voz, katerega je sam vodil za račun podjetja Cimadori. Pretresli so se mu možgani in se je hudo ranil na nogi.
Loterijske številke izžrebane dne 15.
aprila 1908 :
Praga 19 90 60 89 67 L. v o v 50 42 19 20 8
Koledar In 'vreme. — Danes : Veliki četrtek. — Jutri: Veliki petek. — — Temperatura^ včeraj ob 2. uri popoludne -j- 17 Cels. — Vreme včeraj : oblačno, veter.
Vremenska napoved -za Primorsko: Oblačno - posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. V začetku slabo, potem bolje.
Naše gledališče.
Na Velikonočni ponedeljek dne 20. t. m. se uprizori vdrugič in zadnjikrat priljubljena ljudska igra Revček An-drejček" z gos?o Danilovo v ulogi
Francike.
Sodelovala bodeta orkester in pevski zbor sentjakobske čitaln ice.
Predstava se bo vršila zvečer ob navadni uri in znižanih cenah.
Društvene vesti.
Dalmatinski skup bo imel dne 22. aprila ob 6 in pol uri zvečer svoj redni občni zbor. Ako ne bi došlo predpisano število udov, se bo zborovanje vršilo dne 30. aprila ob istej uri bre^ ozira na navzoče število udov.
Tržaško kolesarsko društvo rBal kan" naznanja členom in prijateljem društva, da priredi o priliki velikonočnih praznikov izlet v Gorico. Odhod iz Trsta v nedeljo dne 19. t. m. točno ob 6. uri zjutraj izpred društvenih prostorov ul. Stadion št. 19.
Naznanja nadalje, da je odbor s posebnim ozirom na bolj — zaspane kolesarje dovolil drug oddelek, ki napravi isto vožnjo dve uri pozneje, t. j. odhod za ta oddelek bo ob 8. uri zjutraj.
Podrobnosti izleta se podajo v jutrajšni številki „Edinosti". Kdor bi želel pojasnila, naj se obrne v pisarno g. C. Sirk-a, vsaki dan od 1. in pol do 2. in pol ure popoludne. — Na svidenje ! Zdravo !
Vesti iz Goriške.
Slovensko lovsko in strelsko društvo.
Prejeli smo nastopni poziv, kije bil razposlan prijateljem lova in streljanja :
V današnjem času, ko se vse združuje in organizuje, bi ne bilo prav, ako bi ostali nezdruženi lovski in strelski tovariši. Lov in streljanje nam ni samo v zabavo. Z lovom in streljanjem urimo oko in roko ; z lovom in streljanjem vadimo svoje telo v prenašanje telesnih naporov in se tako krepčamo in branimo proti prenaglemu propadanju telesnih sil. Z lovom in streljanjem pa vplivamo tudi na razvoj nagega duha in značaja. Nagla odločitev mora preiti lovcu in strelcu v me30 in kri, odločnost in železna volja prehaja iz krepkih mišic samo ob sebi na človeški značaj.
Porabiti hočemo te dobre strani lova in strelske vaje v naše zdiuženje.
„Snujemo „Slovensko lovsko in strelsko društvo" za goriško mesto in goriško deželo, da tudi v tej stroki ne zaostanemo za diu-gorodci.
Prijatelji lova in strelbe pripravljamo strelišče v Gorici kjer naj vsak tovariš v ugodnem času najde zabave in razvredrila.
Ti sestanki naj nas približajo tsko. da bomo svoječasno tudi lovske koristi znali bolj še varovati nego do sedaj. Bodimo orga-nizovani, to je : pripravljeni !
Novo društvo in društveni seitanki naj nam pa nudijo tudi poduka ! Orožje in strelivo. divjačina in strelišče, naša obleka in naše zdravje in še marsikaj druzega se mora skupno premotrivati. Iz knjig in časopisov po navodilih skušenih tovarišev se je treba učiti, ako hočemo s tokom časa tudi mi slov. lovci in strelci napredovati.
Združimo se torej !
Pravila so sestavljeno. Posvetovanja o posamičnih točkah pa se morajo še vršiti v splošno zadovoljnost bodočih členov in orga-nizovanih tovarišev.
Ker Vas poznamo kakor vernega prijatelja lova iu strelbe, Vas vabimo, da se udeležite ustanovnega občnega zbora dne 26. aprila 1908 ob 10. uri predp. v hotelu pri platem jelenu".
Z lovskim in strelskim pozdravom
Osnovalni cdhor.
x „Monconte". Kdo na Goriškem je še kedaj čital ali slišal ta izraz ? Gotovo n:L do, kajti ta beseda se je slišala prvikrat v ponedeljek zvečer v seji mestnega s?eta goriškega, ko je šlo za to, da se dovoli malenkostna svota za napravo planimetričoega načrta za kntastralno občino goriško Gr*ti\sii-bers ali po domače rečeno: za Cin^rof. Lahom je predobro znano, da italijanstvo Gorice stoji na lončenih nogah ; da bi pa pri svojih bratih onostran velike luže vzdržali fikcijo, da sta Gorica in nje okolica popolnoma laška, kujejo za starodavno imena vedno nove zaznamovanke, katerih razun v uredništvu magisttatovega glasila ne pojme niieden goriški Italijan. Tako so prekrstili Rosental v „Valdiroae", Starogoro v „Monte-vecchio", Grčino v „Grazigno", Kronbere v „Moncorona", Podgoro v ^Piedimonte", Ort-hovlje v „Racccgliano", Vulčjcdrago v „Val-dilupo", Dornberg v „Montespino", Sempts v „Sanbasso" in sedaj Cingref v ,.Monconte". Povera italianit.:i goriziana !
j » . >-• "r

Velika vsakovrstnega pomsiva
- navadne do n^jfoeje vrste po najnižjih cenah. -
Peter Jeraj
TRST, kIscsa ^incenzo Bellini štv. 13
ter vogal ulice sv. Katarina.
taHd
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
Izdiranje zobov brez SS vsake bolečine
v zobozdravmškem kabinetu
Dr. J. cermak«. jj. Juscher
TRST
ulica della Caserma štev. 13, il. nadst.
Mm: Josip Zigoc
Fiiijalka na Prošeku Stav. Mi
Isb«r iTM, ki 7-uftMMV, ftm. MO«. —! reeba parket«, u
p.perM
urar
Trst, ulica Poste Nuove 9
•> V f
kasate*'	^e najboljših tovaru
Najnovejše stenske ure. Izbor ur za birma darila. Popravlja po zelo nizkih cen?h,
TOVAHNA POHIŠTVA
Aleksand. JLevi Minzi
crsi — ulica della Cesa št. 46.
Zaloge:
Piazza Rosarlo štev. i.
Ulica Lazzaretto vocchio štev. 36.
Trajna zaloga pohištva:
ulica della Sanitd. štef. 14.
Pisarna:
ulica Lazzaretto vecchio štev. 36.
gaflr Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo.
Telefon: 6-70 ; 16-58. (Za informacije vprašati 6-70). ^^■^■■■■■■■■■■^■■HHBaMSBBBHi
Tužnim in potrtim srcem naznanjamo v svojem in svojih sorodnikov imenu, da je iskreno ljubljena mati. stara mati in tašča, gospa
Alojzija Cazafura
danes po noči po kratki in mučni bolezni previđena s svetimi zakramenti za umirajoče v 78. letu izdihnila svojo blago dušo.
Zemski ostanki pokojnice se prepeljejo dne 16. t. m. ob 5. in pol popoldne na tukajšnje domače pokopališče. — Sv. maše zadušnice za po-kojnico bodo dne 22. t. m. ob 7. v župni cerkvi. V SEŽANI, dne 15. aprila 1908.
» Ml.l l lllflUl
IM*II'K)IMIII|N II g g IHlinill 5S t
Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: GraškepottlanSs. Cene dogovorne. — Postrežba na dom Ulica Campanile št. 15.
t^nt" i i-« .........i i viHUJimi rmrtii i M I i i ».tnal i i-i-if^i^,
Josip
C. kr. rat-. svet. na i »unaju Henrik
c. kr. preds. okro/.. sodni je v Gorici
Kristina Marija Zormann
hčeri.
Predlozoč* osmrtnica nadomestuj osebno obwosti1o.
Ludovik
trs:, in posest, v Tolminu Aleksander
c. in kr. stotnik v Gorici, sinovi.
SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI
m
ariško prodaj alttico obuvala
Crst ul. S. ^Sntonio št. 4 (hiša 7erni)
(Calzoleria parigina)
kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrste.
Stran IV
»EDINOST« Stev. 107.
V Trstu dne l(j. aprila. 190S
x Železnica Belvedere-Grado. — Vsi
interesenti občine Gradež pritožili so se brzojavno pri minister^kem predsedniku, zakaj se ne začne z delom v državnem zboru vsprejete železnice Beivedere-Gradež. katere namen ]c povzdiga morskega kopališča v zadnjem kraju. Za vsako lokalno železnico morajo interesirane občine, podjetja, razni posamičniki in dežela dospevati določeno vstanovno svoto. Tudi r/a to železnico so podpisali imenovani činitelji gotov znesek, a vpiačjilo se do nedaj ni Še niti vinarja od nobene strani. Vlada je pa dobila v tem oziru izvrsten pouk na gradbi železnice Tržič Cfrvinjan, za katero še sedaj niso vplačane vse ustanovne delnice in menda tudi nikdar »e bedo. Na gradbi vipavske železnice je viada odgovorila najodločnejše, da se ne začnejo de'a, dokler niso vplačani vsi vstanovui deleži ; ko se je to zgodilo, pričeli so takoj z delom. Gradežki interesenti, katerim je ta (jkol&čina več nego znana, naj se ravnaio po tem in imeli bodo v kratkem času onih par metli v železniške proge. Sapienti sat !
Vinska razstava v Tomaju. Vinska razstava v Tomt>ju se bo vsled nepričakovanih our vi š la dne 17. in 18. in 19. maja t. i, in ne kakor je bilo prej določeno 1. 2. 3. maja. Podrobni program se objuvi pravočasno.
Vesti iz Istre.
Fantastična železnica. Minister^tvo za železnice je podelilo odvetniku Grafu na I>uua;,u in bivšemu iavnatelju Wunschu do* j u .t za pripravljalna dela (načrte, račune, komi-ije itd.) za gradnjo prekomorske železnice preko Farežine uo otoku Cresu, Lošinju, pak dalje do Paga, a od tu do Zadra.
O tej fantastiČLi železnici je liilo že večkrat govora, sedaj pa se to vprašanje zDpet pojavlja. Mi bi se samo smejali temu; ali mineva nas volju za to, ako pomislimo, koliko tisečev kron se hoče zopet zavreči za nepotrebne troške. Gorimenovana gospoda znasta lepo pošteno računati, Da bi bila vsaj za kaj, ne pa za nič.
Gospoda, ki sanjajo o tej železnici, niso menda bili nikoli v tih krajib. Na vsaki način ne poznajo naših krajev, našega morja in ne vedo, kaj je burja. Govori se, da je tu po srtdi politika, da gre za to, da se piestraši Madjare in zveze Dalmacijo, ne da bi Šli preko dežel sv. Štefana.
„Omnibu6" pripominja : Mi kakor Hrvatje moramo protestovati proti temu že radi brez-fcinotrenega trošenja denarja, sicer pa je naše središče v Zagrebu. Će tudi nas sedaj dtli meja, ujedinjuje nas narodnost naša in moremo lepo priti v Zagreb tudi brez železnice.
VABILO.
n kov.
Vabim vseh pokušat izvrstnega terana o priliki Velikonočnih praz-Henrik K o s i Č. Belvedere Št. 17. (501)
Modistinja
42, 1IL, levo.
izvežbana prodaja in izdeluje elegantne klobuke, violin tirande
539
V Sobroznani prodajalnici jestvin
A. Dali' Oste
v ulici Benvenuto Celimi štev. 1
dobijo se vedno v veliki izberi
jestvine in kolonijalno blago, konzerve, kakor tudi likerji in fina namizna vina.
Specijaliteta: Fnrlanssii salami r^tT-T
Velika izbera praških gnjati.
Preskrbeje se poštne poSiljatve.
TELEFON štev. 2063.
OOQOOOOOOOO^OOOO Osmino °-lpre na VeIiko s,Lrno MihaeI v
UOIIIIUU pivec, zgornja cesta v Barkovljah. 1 r n IrTnff H MQrflTr«K mini« poti Od trdnjave na Greti proti Prošeku). Točil LI. CI U1 II /1. i lukdllLlJ , bo pristno domače črno in belo vino lastnega
*	O	! delka. Prijatelji pristne vinske kapljice, dobrot Mi:
O Hff o CO takoj meblirauH soba v a jem. U Uli a OtJ Loienzo <iil>erti štev. »j, vrata :
inženir	geometer
SODNI IZVEDENEC
Trst, uiica S. Nicolo štev. 34
— sprejme —
po zmernih cenah
vsako civ. inženirsko delo, raz-:: delitev zemljišč in načrte :: za tabularne svrhe.
Gospodarstvo.
Izvoz Italije v Avstrijo.
Tekom leta 1907 je Italija prodala Avstriji blaga v znesku 151 milijonov. Svile in dotičnih odpadkov v znesku 20 milijonov lir (v obče je Italija najbogateja na svili in je izvaža na leto za preko 600 milijonov lir vednosti), Suhega sadja v vrednosti 14 in pol iLiJjonov lir. Suhega sadja prodaja Italija na) več naši državi. — Pomaranč in limonov za 9 milijonov lir. Za to sadje je Avstrija skoro jedino tržišče Itali e. — Koral ▼ vrednosti H milijonov lir. Sveže sadje dohaja skoro vse v Avstrijo in ga proda Italija za 13 milijonov lir. — Nad polovico olja v vrednosti 4 milijonov lir prodaja Italija v našo državo.
To so le glavneje vrsti blaga, ki se more kontrolirati. A koliko tega se prodaja, n« da bi bilo kje zabeleženo. Razvidno je U rej, da se ima Italija v prvi vrsti naši državi zahvaliti da more prodajati svoje produkte. Ako bi Avstrija zaprla Italiji svoje carinske meje, bi jej provzroČila nešteto škodo, dočim bi mogla naša država dobivati od druge strani vsega, česar jej treba.
^nrpimp CP 14 letnega Zdravega derka ta-r	koj v prodajalnico jestvin v
.barkovljah kot vajenca. Maslov pove t.Ineer. oddelek Edinosti pod štev. 54-2.	(542
v
Civilia ^Inuonl/o 86 priporoča sloven-Olvllja OlUVcIlKd. 8kim gospem v mestu
in na deželi, uči tudi v Šivanju in tehničnem rezanju, «ene nizke r po dogovoru. Via S. Nicolo stev. 18-, IU. deano. .^vigelj.	471
L^nnflta l7horQ oblek za možke in dečke JUydLd IZUbrd od gld. 5*— naprej .Al buon mercato", ulica Carducci ex Torrente 31. Prodaja ne tudi na obroke.	134H
Stanovanje
odda se takoj v najem pri sv. Jakobu: 2 sobi, sobica, kuhinja za 25 kron mesečno, fioba in kuhinja za 17 kron mesečno z dnem 10. maja. Poievedeti ulica Kaftineria 2, II. nadstropje.	533
+ ,.OLLA +
priznan kakor najbolj« ln neprekoeljl-*a mita Tseh gtimijerih higijenićn h predmetov in ribjih mehurje* — DVELETNA aARABCUA —
M. Gal — Crst, Corso 4.
PottljatTe po gld. t, S, 4, 5. Delalnloa pasov, klinih pasov, elastičnih nogovlc, obvez, ravnodriajov, ber-gelj In bidet. Irlgatorjl od gl.!-20 naprej. Toplomeri za vročloo K 2. nav. K — 50.
Bogatsb izbera ! I %
Bila citta di Firenze
— TRST == ulica Nuova štev. 46
KLOBUKI
za moške, gospe .a. ■■ ■ - in otroke
Klobuki za gospe
Originalni uzorci zaflnje novosti.
E. Tolentino _c°is?
Prodajalnica. modni salon
odlikovan x držav, kolajno.
Bogata izbera!
V klobućarni MATEJ SCH5HIDT - TRST
ulica Barriera vecchia 3i
se dobijo
klobuki po g!d. 140 in več
slamnati kloMi po 50 kraje, in več KAPE.....50 „ „
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi Izvedenec
TRST, Carlo Goldonijev trg štev. II
Zastopnik tovarne koles in mototoles „PugIv
NapeljaTa iu »loga elpfctri«3u:h zvončkov, luoi in prodaji mofonov, zouufouoT. in lunogrufuv. iialog* pripruv * to<M: p • ~ Lastna delavnica za pujiravljaujc Siv. »trojer, koles, iuot<.kc'
Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah. TELEFON štev. 1734.
»ccooaoc
Nad 40-loten
ooooooooooooc^; DDruniui ?
Prri valjčni mlin Josef a Krausa sinovi
hhb Delniška družba v Osjeku. hh
klavno zastopstvo
za Trst? okolico, Istro, Goriško in Dalmacijo
friderik Schvarz, Trst
ulica Valdirivo št. 3
TELEFON 945
^CCOOOOOOOO(
B*sr Na:
F&STIGLSE PRENĐ1NI
•A •golsAjea« lUlk« ikorj*
zaajdttslj In lzd«]«lfllj P. PRENDINI v Trata
Počai<fecc z kolajnami in dipUmo. SdravoiSko priporočane pri grloboi«, kliljl brlpavottl, katam.
Padsljajajo pevcem in {OTornikom čial fl*a. Zaloga v lekarni Pa'ENOINI la v vaah boljših iakarnah v Tratu la Evropa. Patiii je na nepoittna ponarejanja ZAHTEVAJTE VEDNO „PASTISLIE PRENDINI".
Trgovina z manu|akturmm blagom
ANTON SANZIN pok. Frana - Trst. Barriera vecchia št. II
VELIKA IZBERA iz barvanega fuštanja za srajce in obleke, pletenine, kravate moderci in razne potrebščine; srajce za moške bele, barvane in fuštanjaste. Ovrat-i | niki ovratnice zimske maje za ženske in moške in konfekcijonirano bladgo za delavce. '

prilika za Velikonočne praznike!
TRST, Trg Ponterosso 7
blizu vodnjaka.
:: Prodajalnica porcelana
stcklenin. ig.ač iu kuliiuj^kili potrel -« . ter delalLica za olepšaujc porcelan:« in stekl*.
Cene jako zmerne.
BOGOMIL PIMO
bivši urar v Sežani
ima pvojo novo
prodajalnico ur
v TRSTU
lile* Vlncenzo Ilellin! .Ater Jt
najjruil rerkvs »v. Antona novt^i
vsakovrstne verižice po pravih tovar niskih cenah.
SLOVENCI
stanujoči v Trstu in okolici !
Podpisani usojam se naznaniti Vanj. d.-sem odprl 8. t. m. pri sv. M. Magd. spod. s* 493 Riva dei Cingari osmico, kier točim ižvrst belo in crno vipavsko vino pristno buketno po jako zmernih cen.^b. Kdor bode napravi to sicer dolgo pot ne bode mu žal, sa; bo okrepčal s pristno vipavsko kapljico, ter Šel potem toliko lažjega srca preti domu.
NB. Ker ni dovoljeno na tej osmici uredajati jedil, zato sem stavil vinu iako nizko ceno, da bode labko vsakdo zadovoljen.
Priporočam se udaui
Ivan Furlan iz Vogerskega.
Prodajalnica rokouic in kravat
fi. }(ubi3tanti
CORSO št. 19 — Trst
Ustanovljena 1865.
glaye I. vrste. - gumba o>l gld. 1 naprej gla^e visoke od gld. 2 naprej. Dante, ki se dajo prati, 3 gumbi, gl. 130 z imita-kože, 3 in več gumbov, glave z dvojnim >ivom za dame in dečke glaye z dvojnim šivom za gospode in def ke od volne na izbero
za kočijaže bolgar z dvojnim .šivom gld.
Trst —
Rokovlce Bo kovice Rekovlce Rokovlce Rokovlce Rokovloe Rokovlce Rokovlce
Velika izta kravat zadnje novosti.
zdelovanje in popravljanje rokovic v 24. urah Prah za goace tvrdke KIELHAUSER v Gradcu, grška Cipriia po 10 nvč. zavitek; milo COCO".
oooobooooooooooo
Hotel Balkan
70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene zmerne. Počkaj & Kogl,
Hotel Balkan