SLOVENSKI TEDNIK Leto - Ano VI. No. 271 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cent. Uredništvo in upravništvo Calle ANASCO 2322 U. T. 59 - 3667 ^Prejemanje strank vsak dan od 15.—18. Buenos Aires, 29. septembra 1934 I Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo leto $ 5.—; Inozemstvo Dolar 2.— List izhaja ob sobotah štirikrat mesečno o g m '3 P3 a 53 S M bo O H o «! TARIFA REDUCIDA FRANQUEO PAGADO Concesičn 1551 UDRUŽENJA LJUDI V zadnji številki SI. tednika se je razpravljalo na splošno glede vprašanja, udruženja ljudi. Danes hočemo orisati ta udruženja predvsem prosvetna in športna, bolj temeljito. •Te že v človeški naravi, da se ljudje radi Mižijo in ne zastonj se imenuje človeka, družabna žival. Iz tega se lahko sklepa, da človek l8ce sočloveka, razumljivo takega, od katerega uPa in misli, da mu bo miselno kolikor mogoče blizu. In takih ljudi se polagoma več zdru-2li dokler ne čutijo potrebe ustanoviti si druš-tv°. Ker pa velika skupina nemore in je ne-Prilično, da bi v vseh zadevah cela nastopala, ^Voli iz svoje srede nekaj ljudi,, ki se jim zdi--10 najboljši in tako nastane odbor. In ta od-bor mora skrbeti, da vestno izvršuje vso delo Naloženo jim od skupine, ki se imenujejo na-yadno članstvo. Seveda imajo posamezni člani , °^bora različno delo; predsednik, ki navadno Predstavlja na zunaj društvo; tajnik, ki je du-društvenega delovanja; blagajnik, ki upravlja društveno premoženje; knjižničar, ki skrbi društveno knjižnico, da kolikor mogoče slu-« ^ svojemu namenu; gospodar, ki skrbi za dru-stveni inventar itd. Potem pridejo pevovodja 111 režiser ter načelniki raznih odsekov, kot ™v»kega> dramatičnega, telovadnega, ženske-ea> mladinskega itd. Vsled človeške raznoličnosti v značajih in ^anjosti, so člani društva dolžni imeti do 8°članov gotove obzire v družabnem življenju. ' e smejo delati društvu v katerega so prosto-v°ljno pristopili, nobenih ovir in ustavljati raz-v°j društva. Zavedati se mora vsak, da pvi-st°Pa v društvo, da kaj skupnosti koristi in da Ulla tudi skupnost od njega koristi. Čl&ni društva so dolžni v blagor skupnosti, j Upoštevajo, če je kak član bilo kojega raz-°£a ali značaja hipno bolj razdražljiv, da se Pomaga to življensko napako premagati, »pozna sam, da ni tak kot bi moral biti in So drugi. Bilo bi napačno takega člana iz-s bila društvena veriga pre- ^Sana. T0 Se zdijo malenkostne ampak so ja-ist Vazne stvari za mir v skupini in napredek tig ° tUC^ društva, ki ne slonijo na demokrate'11 UStanov* ter jih vodijo priviligirani Iju-^ O tem zaenkrat ne bomo pisali. dt v z^°dovini Slovayov smo vedno našli za- Eden za vse, vsi za enega, je v v n°m geslo tudi danes pji nas in to skoroda sakem društvu. Ta načela so se vedno po- b . u za najbolj zdrava in za najbolj spod-^valna načelu delujoča društva v našem Pri-in s S() dosegla take višine, da so se Italijani gli temu pojavi vedno čudili in niso moto v, ar razumeti, kako smo mi v stanu vse s*Uo ^aviti takorekoč brez sredstev. Imeli ^azber, telovadne nastope, velike pevske, tudi VJ" 'n dramatične prireditve, in nazadnje L«hk0 '1 30E30I loaoi 0 X0E30 Washington. Predsednik Delavske unij0 Green računa da je bilo koncu minulega meseca 10.834.000 brezposelnih, 10.000 manj l«*1 v prejšnjem mesecu. Svari pa, da se ne s"1'' prenagliti v mišljenju, da se situacija boljša. Ženeva. Litvinov v enem pismu na začasnega predsednika Družbe narodov, naglasa potrebo sklicanja konference za razorožitev, ter naj bi predsednik te konference poročal zboru Družbe narodov o sedanjem stanju tega vprašanja. Sklepa se da je ta korak v soglasju s Francijo, ker je Litvinov obdržal z Bartliou-jem daljši pogovor predno je odposlal to p1" smo. Manchuli. Rusko letalo ki je več ur letel" nad tem okrajem, je bilo primorano vsled fekta motorja spustiti se na tla. Mančurske blasti so dva letalca ki so se nahajali v teW letalu aretirale. Istočasno pripravljajo protestno noto na Soviete, glede teh poletov, nad rnau-čurskim. ozemljem. Washington. Poročajo da so v teku poskuš-nje, da se upelje Mate v severoamerikansk0 vojsko. Rim. Papež Pij XI. se je poslovil od delegacije, ki je odpotovala na Euharistični kongres-Delegacijo vodi kardenal Pacelli papeški od-poslamk kateri se je vkrcal z osobjem na Par' niku "Conte Grande". Za to delegacijo jo zerviranih 30 posebnih kabin. V bližini kabine papežkega delegata so napravili malo k8' pelo, slično oni na parniku "ltex", nadalje b° imel kardinal poseben delavni salon, kjer Je instaliran telefon s katerim bo labko vsait govoril z Vatikanom. V Genovi je bil karde-ual Pacelli z vsemi častmi spremljan na paV' nik. Valencia. i\a parniku "Cabo San Aguati» se je vkrcalo 400 vernikov namenjenih v Buenos Aires. La Paz Bolivia). Okoli 100 vernikov je potovalo v Buenos Aires. Novi York. Danes se je vkrcala na parobrod - 70 "Southern Prince" zadnja skupina brojeeft oseb, namenjena k Euharističnemu kong*eS v Buenos Aires. Dunaj. Na Koroškem se je otvoril prvl u gorske ceste čez eVliki Zvonar. Cesta katei'a je napravljena za najbolj moderni promet du seže višino od 2572 m nad morjem, ter kadar bo še drugi del oddan prometu, kar bo zgodilo v prihodnji spomladi, ena najv&/' nejših evropskih prometnih zvez. jb^jl. nsDe Paris. Hčerka, pred kratkim umrle (S0*y. Curie, iznajditeljice radija, je po dolgc,trilJ. nih skušnjah uspela izdelati radij na u«ietu način. Radiji, kateri je silno drag, bo na ta llUL" postal cenejši in se ga bo lahko povsod UP° trebovalo v zdravljenju gotovih bolezni) P° sebno raka. Lipsija (Nemčija). Tukajšnje policijsko r®* nateljstvo, sledeč drugim mestom, je odredi j da se bo od sedaj naprej vsakega pijanca imenu objavilo v vseh časopisih. Najstrožje^ bodo kaznovali lastnike javnih lokalov, ki do že vinjenim pijače. Praha,. Tukajšnje oblasti so ustavile list madžarske manjšine "Pragai Magyar" za tri mesece. Nadalje je več drugih časopisov dobilo opomine, da se jih bo ustavilo, ako nadaljujejo njih gonjo proti vladi. Tokijo. Japonski rudeči križ sporoča da je Prejel od slične ruske ustanove 100.000 yen v Podporo za poškodovance zadnjega velikega viharja, ki je povzročil toliko gorja v provincah rednje Japonske. Varšava. Vsakoletna tekma prostih balonov unenovana "Gordon Benett" je končala s zrnato poljskega balona "Kosc.uszko". Balon je preletel gnan od vetrov 1310 km. Drugo mesto drži balon "Varšava", tretje balon "Polonia". tudi oba zadnja poljska. Tekme se je udeležilo balonov raznih držav. Paris. Francija se je odločila zahtevati pri družbi narodov, da ako bi Saar v plebiscitu se nrosrlasil za Nemčijo, da mora Nemčija preje ^Plačati vrednost rudnikov. Oerski sociialističui noslanee Karolv. ki se •le mudil v Saaru je izjavil, da je za nrieako-vati, da bo Nemčiia vprizorila v tej Provinci Nemire, tako da bodo primorane francoska čete ^aar zasesti, ter bo vsled tejra Nemčija izjavila, da se plebiscit ne more obdržati. Ženeva. Tudi Afganistan, mohamedanska država, ki leži med sovietsko Rusijo in Indijskim cesarstvom je zaprosila pristop k Družbi narodov, kateri bo gotovo dovoljen. Z pristo-nom Sovietov in Ekvadorja je to že tretji nri-stot) v tem zasedanju, kar to mednarodno ustanovo znatno ojači. Železniško ministerstvo «e in odločilo Zr>ižati vozne tarife za potnike in Tilio-o. T:i nkren je v zvezi s znatnim povzdigom autn. nrometa ki se je začel močno čuti v prejemkih zpleznic. Se nna da se bo prehivalhtvo s znižn-n.iem oon več noslužilo železnic. Paris. Poročajo da so se Francija, Ttalija in države Male antante zjedinile; da se ne dovbli Povratek Habsburžanov v Avstrijo. Ta odločitev se bo sporočila bivši cesarici Žiti in njen-"-mu sinu Ottonu. Gled« neodvisnosti Avstrije so baje rrori imenovane države v nesoglasju. Ttalija bi hotela Sama nastopati v Avstriji, medtem ko Jugoslavia in češka zahtevajo, tudi zase to pravico, ^rartcijo se na giblje zahtevam Male antante: 'ako da se baje razmerje med Italijo in Fran-(,,io precej ohlajuje. Madrid. Vesti da se Trotzkv naliaia na Spancem so neutemeljene. Tzšle so naibrže vsled ker se mudi njegov tajnik Min že delj ,V'asa v Barceloni. ^onroffn italjanskega prestolonaslednika bel-j nskn Princezinia, ie v pondeliek rodila hčer. a Pro so krstili z imenom Maria Pia. T)rflv^0' vlada po celi Italiji ve-0 navdušenje in da vsepovsod se ie obdržalo ^valne obrede. Celo delegat za Euharistični t °"??reR; Cardinal Paeelli je imel na ladji "Con- "'""nde" zahvalni tedenm. ^ Zvezi a tem rojstvom se je obljubilo de-0 nagrade vsem italjanskim materam, ki ' Z""1'1* na ta dan. (lo nteresantno je kaj piše "Tribuna" o tem K°dkn, Rp n- prestolonasled- ARGENTINSKE VESTI Znižanje železniških cen O priliki Euharističnega kongresa bodo železnice znatno znižale svoje tarife za poset mesta Buenos Aires. Pacifična železnica zniža kakor sledi: Za 1 osebo se bo plačalo sem in nazaj, polno karto za sem več 25% iste. Za skupino od 50 oseb, polno karto več 10(,T. Za skupine čez 100 oseb. polno karto za sem. Tarifa velja od 1. oktobra do 14. oktobra. Tudi za takozvani "Dia. de la Raza", bo pacifična železnica znižala tarife, kakor je gori označeno za 1 osebo. Te cene bodo v veljavi od 6. do 11. oktobra. Tstotako zniža tudi Ferrocarril Sud, pri katerem pa velja znižanje samo za skupine do 20 in čez 50. za prvo je zničano za 25% več cela karta, za drugo pa 10% več cela karta sem. nalovi"! Tekom minulecra pondelika sta imele siridn-Vnlne organizacije tukaišniih železničarjev TTriiori Ferroviaria in Fraternidad skupno ®e-io. nn kateri °e ie sklenilo da se snreime r>red-Iojt d^žavnp fli't-ekeiie železnic, dati predsedniku države k razsodeniu oporne točke z raznimi železniškimi družbami. Tstotako so delegati železniških družb privolili. da se zadeva reši potom razsodbe, ter se ie tozadevno podpisal dokument toliko od strani delavskih, kakor tudi delegatov železnic. Preteklo sredo so tukajšnji kolektivi v opozorilo občinstva in oblasti uprizorili 24 urno stavko. Stavku.joči šoferji so razdeljevali med uik. ker je 0'hiea.jno, da je vedno prvo dete ženskega spol« in da tudi prestolonaslednik;>-va družina ni mosTa temu naravnemu zakonu izbeuniti. Italjanski kralj v počasčenje novorojene vnukinje je proglasil amnistijo za navadna hudodelstva. Oni, ki so bili kaznovani pod 2 leti se jim kazen oprosti, onim čez to dobo se jim kazen zniža za 2 leti. Za kazni političnega z-niča ja- ne velja amnistija, velja pa za kazni za nedovoljeno prekoračenje meje. občinstvo letake, kjer so pojasnjevali njih pomisleke, glede nameravane monopolizacije prometa. To vprašanje bo prišlo v kratkem na dnevni red v Kongresu, kjer se stavkujoči o-pravičeno boje, da se bo to vprašanje rešilo na njih škodo in tudi koncu konca, na škodo občinstva in splošne ekonomije. Ker predlagana monopolizacija bo spravila ob kruh marsikaterega in drugim pa znatno znižala prejemke. KONGRES V nizki zbornici se je uložil načrt s katerim se nahaja, železniškim družbam, da mora biti v vsakem vlaku, zaboj s zdravili za prvo pomoč. Med drugimi projekti se je odobril tudi načrt za pripomoči odškodovanim vsled potresa v Sampacho. V to svrho je bil določen kredit od 2 miljonov, kateri se bo razdeljeval v obliki posojil, katera posojila bodo morala biti Nasproti postaje "La Paternal" Pripravno prenočišče, za potnike in družine. — Kopalnice z mrzlo in gorko vodo. — Cene zmerne. Pripravno tudi za bankete ali svadbo z vsem konfortom $ 2.— ,-flSZ NAJHITREJŠE POŠILJANJE DENARJA brez prošnje in pod najbolšimi pogoji, točno :n zanesljivo. Za hranilne vloge Prodajamo Šifkarte varnost in najboljše obresti po brezkonkurečnih cenah NE DELAJTE NIČESAR brez, da ste se prej posvetovali z Vašim starim PRIJATELJEM Banco Holandes SLOVENSKI ODDELEK Centrala: Bme. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 Uradujemo od 8.30 zjutraj do 7 zvečer. Ob sobotah do 12.30 DRUŠTVENE VESTI PEVCI IN PEVKE Danes pričnejo redne vaje za moške po navadni uri. Za ženske pa jutri tudi ob navadni uri. Pozivam vse pevce in pevke naj bodo točni pri pevskih vajah, ker le na ta način je mogoč razvoj pevskega zbora. Ob enem opozarjam, da se ne bo dovolilo nikomur, ki ni za to poklican, vtikavati se v pevske zadeve. Za vsak uspeh je potrebno skupne volje in reda, discipline. Ako ni tega, ne moremo pričakovati povoljnega odmeva našega truda. To naj upoštevajo vsi pevci in pevke pred pričetkom vaj, da ne pridemo pozneje do nepotrebnega nesporazum evan j a. Pevovodja. UUWAliC, Vt-S» I « PUTPP AVT.-TAT/WT ODBOR «PJ. Pripravljalni odbor za Slovensko -podporno ipdnoto ie na prošnjo dobil te dni od Slovenske narodne nodporne jednote v Sev. Ameriki razne vzorce tičočih se poslovanja iste. Oh enem ie obljubila SNP-T v Sev. Amerik? vso moralno riomoč za vzpostavitev bratske podporne iednote v .Tnžni Ameriki. T>f?r>rtivlitipi odbor SP.T. se p tem potom naiskreupiSp zahvnliuie za pomoč in nasvele. R^RTAN^TT V SVRHO S.P.T. Pripravljalni odbor za Slovensko nodporro jednoto ie zaprosil društva : "Prosveta". "Tj ju d -sl-i oder" in "Tabor" naj bi določila dva dele-srata na sestanek v nedeljo popoldne. Na tem sestanku hi sp nričelo podvzemati akcijo za skirnno delovanje rrlede Slovenske podporne iednote. TZ TTREnwifiTVA TV TTPPAWTSTVA R. S. "Romo priobčili v prih. številki, ampak morate rtoslati polno ime. To namreč ie potre bno za uredništvo. 7,a javnost na laliko napiše te začetne črke ali kakršnokoli ime Pozdrav OPERIRAN na sleriiču je bil v četrtek .Tnnko Koron. belimo mu skorajšnjo okrevanje. Za isto holezniio ie bil operiran te dni tudi Mario TTšai. "Rnako ?elimo tudi niemn. da bi skoro okreval. ŠOLSKI SKLAD Za šolski sklad "Prve slovenske osnovne šole v Buenos Airesu", se je nabralo: Na prireditvi Slovenskega Prosvetnega društva I., dne 9. sept, t. 1.......... $ 33.65 Prejšnja svota ............... „ 113.55 Skupno .................... $ 147.20 Vsem darovalcem izražamo na tem mestu našo zahvalo. Šolsko vodstvo. PRIREDITEV BUENOSAIREŠKEGA SOKOLA Naprošeni od reorganizacijskega odbora objavljamo, da priredi Sokol Buenos Aires dru-žabr,: večer, v soboto dne 6. p. m. v dvorani Fugos' tvanskega kluba, ulica Florida 621, ob 0. zve er. Spored se bo pravočasno objavil. RADIO >Jaš:m cenj. čitateljem sporočamo, da se jim nudi epa priložnost, seveda samo tistim, ki se ■uti io zmožne in imajo veselje za nastopati pri radijo oddajnih postajah, bodisi za glazbo na inštrumente ali pa z petjem. Za '.lane S. P. D. I se prijave sprejemajo v čruštvu, za ostale čitatelje pa sprejema samo pisme e prijave naš rojak R. M. Valentič, Que-randies 4462, Bs. Aires. MESTNA KRONiCA V SILOBRANU GA JE USTRELIL V -tanovanjski hiši v ulici Paez 3342 je že ee č jsa živel Arabec Jussuff Veihu 39 let star, i je imel od časa do časa živčne napade m il radi tega do pred časom v nekem sanato-ju. Veihua je večkrat obiskal hišni gospodar 3 letni Damian Munez s katerim sta bila velika , rijatelja. V torek pop. sta zopet kramljala v.Veihnovi sobi, ko je ta naenkrat skočil pokonci prijel prestrašenega, ki je hotel zbežali a mu ni bilo mogoče, ker ga poblazneli pograbil in mu vrgel neko za silo narejeno zanjko za vrat in ga začel daviti. Prizor je opazil neki mimo idoči deček in z vso naglico poklical bližnjega stražnika, ki je hotel blazneža prijeti a se je ta postavil proti njemu z nožem in kosom lesa ter mu zadel več udarcev. Med njima se je razvil hud pretep pri katerem je stražnik potegnil iz žepa revolver in kot on pravi v nevarnosti za svoje življenje ustrelil v Veihua ki se je pri priči mrtev zgrudil. Kmalu zadavljenega Muheza so prepeljali v bolnišnico Alvear v zelo opasnem stanju in stražnika dokler se zadeva popolnoma ne razjasni zaprli. DRZEN NAPAD V HOTELU V četrtek ponoči sta se pojavila v hotelu v ulici Bm6. Mitre 1914 in želela prenočišča dva neznanca. Uslužbenec 28-letni Jos6 Blanco ju je povedel do ene izmed sob, ko je eden neznancev mahoma nameril proti njemu revolver z grožnjo, da ga ustreli če se bo upiral, drugi je pa vzel iz žepa kos vrvi s katero sta prestrašenega uslužbenca povezala in mu vzela denarnico z 15 pesi. Ko sta enkrat imela denar sta ga zaklenila v sobo, ki jima je bila odka-zana in zbežala. V trenutku pa ko sta prišla na ulico je prišel eden od stanovalcev hotela, ki je takoj ko ju je videl bežati in slišal klice zaprtega uslužbenca dognal da se mora goditi nekaj nenavadnega. Stekel je za njima in na njegove klice na pomoč sta prihitela dva stražnika, ki sta bežeča napadalca, ki se imenujeta Manuel Campos 26 let star in Jose Costa star 24 let, aretirala. MASTEN PLEN TATOVOV Tukajšnja policija ima že več dni opravka z zasledovanjem neznanih tatov, ki so v dnevih od sobote do pondeljka vdrli v poslopje družbe "La Martona" v ulici Rondeau 1745 in odnesli 11.359 pesov. V soboto ko so trgovino zaprli je uslužbenec Vicente Grondona shranil omenjeno svoto denarja v železno blagajno z namenom, da era naloži v banki tekom tenra tedna. Ker ni bilo do pondeljka zjutraj niko.-iasnien način prišli noter ter s ponareienimi ključi odprli blagajno in odnesli svoto 11.359 pesov nakar so jo popihali skozi odprtino v steni, ki služi za ventilacijo. Z ozirom, da blaga jna nima nikaketra sledu, da je bila s silo odiv-ta se domneva, da so morali biti tatovi lindie katerim je bila dana prilika vzeti odtise kliu-čev s katerimi so pozneje blagajno odprli in denar odnesli. SMRTNA NESREČA ZIDARJA Pri. Ta dni i n-alnona v Av. >!aenz 806 ie bil zanoslien med drugimi delavci tndi 94 letni zidar Luis Garcriullo. Tmenovani ie telrom četrtka imel ouravka 7 kritjem sfrpTip <*alr»ona, ko se mu jp nori. npnadoma vdrlo r>od norrami iri ip nadel z višine metrov kipr in oK!p?al malone ponolnoma razmpsaripn. Poklicana fa-koišnia zdravniška nomoč io bila zaman, ker ie nesrečnpž že medtem izdihnil. PRT.TET TZSIT..TEVALEC Prpd 1f> dnevi ie rn-eiel Nicolas Canute eio grozilno pismo v katerem ip bilo rpčpno. d'i mora izročiti 50000 ppsov v drugačnem slučaju. da mu razstrele hišo. Caputo je zadevo javil policiji in je po dogovoru z njo izročil nekemu dečku paket v ko jem je bil papir mesto denarja. Ko je deček odšel mu je policija v odadljenosti sledila in videla, ko se je se stal z nekim Garcia Ares ter ga prijela. Prijeti je dejanje priznal in pravi, da je to storil, da vidi v kakšnem ekonomskem stanju se nahaja Caputo pri katerem je pred časom delal kot zidar. Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. j NOVOPOROCENCI! Najboljši in naj-tra.jnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan do devetih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Bs. Aires Telefon: 59 - 0522 No. 271 SLOVENSKI TEDNIK STRAN 5 Utrinki iz nase nove domovine Piše Prostoslav Savinjski POGOVOR Z ANDORCEM Ranjski profesor Lacina, Ček in svojčas ravnatelj argentinskega statističnega urada mi je 8vojčas pravil, da je v svojih statističnih študijah zasledil, da smo tujci, naseljeni v Argentini, pripadniki 37 raznih držav sveta. Danes vam hočem podati to kar mi je pravil Andorec že 20 let naseljen v Argentini. Ne vem če ste že kedaj culi o republiki Andorri ? ^a če niste čuli, nikakor vas ni treba biti 81"am, saj jo omenja malokoja geografska knjiga. Tam v pirenejskih velegorah si je postljala ta "republikieta" med Francijo in Španijo. Prebivalcev ima kakih 10.000 duš toliko nekako kot pri nas v Sloveniji kaka velika župnija kot recimo cerkljanska na Gorenjskem, črnila na Gorišem, šetjernejska na Dolenjskem ali Pa ljutomerska na Štajerskem. Jezik pa, ki 'luži tem prebivalcem kot občevalno sredstvo Je katalunski, ki je pravzaprav narečje Špance jezikovne rodbine. Moj informator je torej Andorec, človek bi 8koro ne verjel, da se najde pripadnika tako Miniaturne države v Argentini. Po zvanju je ^karnar v enem buenosaireškem predmestju, obišče svojo staro domovino, ne da bi si za-®den tistih srečnežev, ki vsako peto leto lahno tega moral pripeti pas. Moj informator je kil letos v Andorri ravno ob času ko je tam Premetaval svoje kozolce andorski "kralj" Bo-*** I in o tem "kralju" mi je zaupal prezanimi-dogodivščine, ki jih tu podajem slovenskim ^eljencem. ** * "Ni ga nepripravnega trenotka za kako dobro iniciativo. Tako je pač moral misliti mladi Rus, ko je hotel postati kralj vseh Andorcev. Časi niso baš posebno naklonjeni ustanovitvi novih dinastij. Ali predrzni Rus si je na vsak način hotel ovenčati svoje razpaljeno čelo s kraljevsko krono. Za enkrat mu ni šlo po sreči. Moral je v izgnanstvo, da se pričlani svojim drugovom b nesreči kot so francoski Orleanci, španski Borbonci, Ferdinand bolgarski, Jurij grški, Oton habsburški.... Andorra ima neke vrste patriarhalne ljudo-vlade ali mora to vlado deliti s španskim škofom v bližnjem mestu Seo de Urgel. Boris I. grof orange-ski in baron Skosiref je razmeroma mlad mož, 35 let star ter nosi kot priznale svoje kraljevske časti velik monokelj, od katerega se ne loči nikdar. Njegov monokelj je takorekoč njegova krona, dokaz njegovega dostojanstva, kajti dokumenti, ki jih navaja v opravičbo svojih zahtev so pač zelo dvomljive vrednosti. Znano je le toliko o njem, da se ie rodil kot čistokrven Rus, dasi on trdi, da se je rodil na Holandskem ter bil vzgojen na Angleškem. Ve se, da je bil v angleški mornarici častnik, oziroma celo kapitan. Rojen je baje v Vilni na lluckem, je postal vsled aneksije Vil-ne k Poljski — Poljak, pozneje Nizozemec, izgnan iz Anglije, ga je kasneje doletela ista čast v Franciji od koder se je napotil v Andorro. Tu si je priskrbel andorsko državljanstvo, ne da bi se bil nadalje brigal za politiko. Torej mož, ki je vsekakor pester ali nenevaren pustolovec. Iz Andorre je odšel na balearske oto- ke ter se tam i leta preživljal s poučevanjem jezikov. Kot izobražen Rus je zelo nadarjen za jezike ter jih baje obvlada 22. Na balearskih otokih je spoznal bogato Meksikanko — M ss Marmol — ki ga je nekaj časa denarno podpirala. Tu se je potem odločila njegova usoda. Neki nemški profesor ga je "potegnil" da je našel v arhivih škofijstva v Urgelu listine, ki dokazunjejo, da pristoja njemu baronu Skosi-refu andorska kraljevska krona. S tem je zra-stel petelinu greben in podal se je v Andorro, kjer je ugotovil, da je imel nemški profesor prav. Podvzel je korake, da se polasti miniaturne državice. Ali ni trajalo dolgo in urgelski duševni nadpastir, ki je sovladar Andorre priobči v nekem urgelskem časopisu članek, kjer svari svoje podanike pred pustolovcem. To je "kralja" tako raztogotilo, da je urno napovedal vojno urgelskemu škofu. Naslovil je na svoj narod manifest, napisan v čisti katalan-ščini, katero pa on, dasi govori 22 jezikov vrlo slabo obvlada. V manifestu je jasno izraženo, da on Njega Veličanstvo kralj Boris I navešča Nj. Preuzvišenosti škofu urgelskemu vojno, razpisuje za 1. avgusta 1934, ustanavlja provi-zorično vlado ter podeljuje splošno pomilostitev. Ta manifest se je razširil na tisoče komadov jo celi Andorri. Ministri so bili že imenovani ter za uveljaviti nov režim je trebalo seveda — denarja. Ali bogata Meksikanka — ki bi lahko bila postala kraljica, da je Borim bila usoda milejša — je na neštete Borisove brzojavke po denarju samo skomignila z rameni. Kako trdo srce mora imeti ta Američanka, da niti kralja ni hotela podpirati, dela uprav čast svojemu imenu. Konečno je bilo urgelskemu škofu ter španskim državnim oblastem teh špasov dovolj in kraljestvo je končalo v zaporu." (Nadaljevanje) Pravila Slov. podporne jednote za J. Ameriko '0. Bolniška podpora so obenem ne »me odobriti več ot za 50 dni. V slučaju daljšo bolezni mora biti Podložena bolniška nakaznica vsak mesec. Bolniške paznico morajo biti predložene društvu v teku 50 1 °d dneva, ko so član javi ali je po zdravniku pri-118,1 zdravim; ako jo nakaznica predložena društvu po ®f°toku petdeset dni po krivdi člana, jo novoljavna in n izgubi dotično podporo. Nakaznice s j.onarejeni-številkami ali datumi so zavržejo, izvzemši če avnik poda izjavo, da jo on iz kakega vzroka spre-®n'l datum. Društvo mora kaznovati člana, ki sp/e-lnJa številke ali datumo na zdravniškem izpričevalu SUspenzijo za eden do dvoh mesecov, če pa to stori "'k sam, se mu za kazen odtegne bolniška podpora ' dni. Bolniška podpora se nakazujo lo na pravilno *0V bolniške nakaznice, ki so v veljavi pri jod- 'I'ajuik bolniškoga oddelka smo vrniti vsako po-°> pomanjkljivo ali nejasno nakaznico društvu v Pravek ali nadaljno pojasnilo in sme bol. podporo da * jasnih podatkov, iz katerih je razvidno, ,jJe upravičen do podpore. ' 1>0^l)oru "o izplačujo le članom, ki bivajo v Zdru-"lh.«'*avah, v Kanadi in Mehiki. če jo član tako »i0 a :'°n 0(1 »vojoga društva, da ga bol. obiskovalci ne >a rej<> °l>iskovati, mora biti vsaka bolniška nakazr.ica »9m'SUŽ(,na 1>ri j*vnem notar.iu (notary public), meit-^ pisarju (city or town cfork) ali mirovnom sodni-"8tico of tho Peaco), izvzemši čo je član v bolje 1Cl v sanatoriju; v zadnjem slučaju zadostu-»tUn . upravitelju bolnišnice ali sanatoria. Ako »llat/K v dotičnom kraju kak član jodnote, mora obi-iit "u,nika in poročati društvu o njegovem stanju *fad« lllU^u' dobi nalogo od društva ali glavnega 12. A. . 0 Posebna zdravniška preiskava dokaže, da je n »a drugibolozni kot jo navaja njegov zdrav- nik, oziroma da je član prijavil drugo bolezen, ker za njegovo pravo bolezen jednota ne plača bol. podpore, izgubi pravico do vse podpore. V slučaju, da je tak član projel kaj podpore za prikrito bolezen, se mu ia-računa kot dolg jednoti, ki se sme poravnati iz prihodnje bolniške podpore ali njegove posmrtnine. Obenem mora društvo obtožiti takega člana in ga potom porotne obravnave kaznovati. 13. Sumljive bolnike sme vsaki čas bolniški tajnik dati preiskati po zdravniku strokovnjaku ali Specialistu, no oziraje se na to, če so ga zdravniki pri društvenih preiskavah spoznali nezmožnim za delo. Stroške to preiskave plača jednota, izvzemši če zdravnik-stro-kovnjak konštatira, da jo član zmožen za delo; v tem slučaju plača stroške preiskave član sam. Jednota no plača nobeno preiskavo po zdravniku strokovnjaku, ki jo odrojena od društva samega ali po društvu na priporočilo bolnika v svrho zdravljenja. V slučaju, da namerava društvo odrediti preiskavo po zdravniškem strokovnjaku, mora dobiti za to dovoljenje iz gl. urada. 14. Krajevno društvo ima pravico skleniti, da se mora bolni član zdraviti v bolnišnici ali zdravišču, to tako evotujeta dva zdravnika. Če so bolnik ne podvrže sklepu društva, mu s tistim dnevom prenoha bolniška podpora. To velja tudi v slučaju, če bolniški tajnik odredi zdravljonje v bolnišnici ali zdravišču. Za bolnišnice in zdravišča so smatrajo le zavodi, ki jih vodijo priznani doktorji modicine (M. D.), članom, ki zbo-lo na jetiki in katorim priporoče zdravniki spremeniti podnebjo v nad 200 milj oddaljeni kraj, v svrho uspešnejšega zdravljenja, plača jednota iz sklada izrednih podpor vožnjo v kraj, kamor se poda na priporočilo zdravnikov, na podlagi predloženega računa voznih stroškov po njegovom društvu. Bolniška podpora so izplača vsora članom v smislu pravil. Izvzeti so le uinobolni člani, ako ni nihče odvisen ud njih. 15. Bolni člani se morajo ravnati strogo po pravilih jednote in navodilih zdravnika. Na sprohod smejo iti le z zdravnikovim dovoljenjem in nikoli po osmi uri zvečer, izvzemši če imajo za to posebno dovoljenje od zdravnika, obiskati ne smejo nobenih javnih prostorov kot so prodajalne, gostilne, cerkve, plesišča, pikniki, javni shodi, trgi ali sejmi; sploh nobenega javnega prostora (public place), izvzemši brivnic, lekarn in gledališč, ako jim dovoli zdravnik; dalje ne smejo obiskati nobenega prostora kjer se točijo opojne pijačo. čo bolniški obiskovalec ne najde bolnega člana doma, kadar ga obišče, se mora prepričati, kje je bil in o tem obvestiti dr. tajnika, oziroma poročati društveni soji. Bolni član se sme udeležiti seje svojega društva, ako se izkaže s posebnim izrednim pismenim dovoljenjem od zdravnika, ali če jo od društva pozvan na sejo iz gotovih razlogov, toda ob času, ko se razpravlja in glasuje o njegovi podpori, se mora odstraniti iz dvorane. — članu, ki krši to točko s tem, da gre na sprehod brez zdravnikovega dovoljenja, mora društvo po dokazu krivde odtegniti en dan bolniške podpore za prvi prestopek, za drugi prestopek tri dni in za vsaki nadaljni prestopek ob času ene bolezni po pet dni bolniške podpore. "Clan, kateremu se dokaže, da je bil na kakšnem javnem prostoru ali na prosotru, kjer se točijo opojno pijače, prej Kot se je javil zdravega društvenemu tajniku, mora biti kaznovan z odtrganjeh pet dni bolniške podporo za prvi prestopek, deset dni za drugi prestopek in z ustavlje-njem vse nadaljne podpore za tretji prestopek. č!an, kateromu se dokaže simulacija, to je, da se je hli-nil bolnega, mora biti kaznovan s suspenzijo za dva meseca, za prvi prestopek in povrniti mora podporo, čo mu je bila nakazana, za koliko se dokaže, da je simuliral. Ako noče tako prejete podpore povrniti, se Mladinski oddelek Gustav Strniša: NOREC BRENK Brenku je padla na glavo težka opeka, ko se je zavedel, je bil zmešan in popolnoma brez pameti. Sam si je zidal hišo, zabil v zemljo štiri kole, položil čez nje prečne trame, zabil na nje letve in pričel polagati na letve opeko. Pa je prišel mimo sosed in se čudil: "Brenk! Bog ti pomagaj! Kaj vendar pojenjaš ''Hišo zidam!" se bdreže Brenk in dela dalje. "Za božjo voljo! Vsak prične hišo zidati pri temelju, ti r>a pri strehi. Bodi pameten, bratee. poderi jo in prični pri tleh!" "Prav zato, ker sem pameten, jo tako zidam, kajti vihar mi temelje ne bo odnesel, streho pa kmalu, zato jo je treba preizkusiti, da bo dovolj močna!" Sosed zmaje z glavo in gre domov. Brenk pokrije streho. Kesno ponoči je narejena. Zadovoljen se ovije v svoj preluknjani plašč, se vleže na tla. si dene pod glavo odpadek od late in zaspi. Ponoči se vlije ploha in vihar prične razsajati, da joj! Streha ostane vendar trdna in močna, niti opeka se ne premakne. Brenk pa spi kakor ubitž niti potepuhov ne sliši, ki so pritekli pod njegovo streho vedrit. Ko se je zvedri-lo, so se posvetovali: "Dobro mu moramo povrniti * slabim ! Ved rili smo tu, a za zahvalo mu spodkopijimo trame, da se mu podere streha nad glavo i" Najmlajši zagleda žago in sekiro ter predlaga: "Čemu toliko dela, podžagajmo mu trame in pojdimo'." Postopači res podžagajo vse štiri trame in se upro vanje, da bi se streha sesula. Tedaj se norec prebudi, skoči kvišku, pograbi lato, ki jo ima pod glavo in jame udrihati po capinih, da pokažejo pete. "Skoraj bi me stalo življenje! Kaj naj zdaj počnem s temi požaganimi trami?" zajadi Brenk in sklene skopati štirioglati jarek, ga betoni-rat.i in napraviti temelj. Komaj odkoplje pol metra zemlje, zadene na nekaj trdega, pripogne se in dvigne lonec cekinov. "Pa so mi vendarle naredili uslugo!" se razveseli. Drugi dan noče več zidati hiše. temveč si kupi lepo novo stavbo, ki jo je zidal nekdo pred letom, ko se je vrnil iz Amerike in kmalu umrl. "Zdaj se bom oženil!" sklene norec in premišljuje, kako naj zanubi. Pa mu svetuje neki star berač, ki ga postreže z jedačo in pijačo, naj kar gre po hišan in vpraša vsako dekle, če ga hoče za moža. Brenk ga sluša in že je na poti od hiše do hiše. Dekleta se mu smejejo in beže pred njim, saj vedo, da je prifrknjen. Ko pride k Cincovi Špeli, ki ima bogatega ženina in jo vpraša, če ga hoče za moža, ga ženin zgrabi, premikasti in postavi pred hiše. "Tu sem slabo opravil!" si de norec in se drgne po hrbtu, kjer ga vse peče. Potem priroma k zaduji hiši, kjer živi uboga vdova s hčerko Angelo. Bajta je zadolžena in izseliti se morata iz nje. "Oženil bi se, če me hočeš?" vpraša norec An- gelo in jo žalostno pogleda, ona pa svojo mater. "Vdova mu reče: "Moja hči bi te vzela, če ji prepustiš premoženje, kajti gospodariti ne znaš in križ je s teboj." "Menda je res tako", se je nasmehnil Brenk, vzel z rame nahrbtnik ter stresel pred nju vrečico cekinov: "Tu je moje premoženje, manjka samo toliko, kolikor sem dal za hišo." In naredili so svatbo in vse je bilo veselo. Angeli je bil ženin kar všeč, le to jo je bolelo, ker je bil zmešan. Drugi dan je sklenila vdova postaviti za hišo velik skedenj. Radovednost je nesla blizu Bren-ka gledat, ko so delavci viekli kvišku velik tram. Tram je zropotal na tla, nores se ni pravočasno ognil in zadel ga je na glavo, da se je onesvestil. Ko se je Brenk zavedel, so vsi zastrmeli, kajti spet se mu je vrnila pamet. Nevesta ga je srečna objela in odslej sta zadovoljno živela še mnogo let. ("Mlado Jutro.") ^mmmmamm^mmmmmmmt^Mmmmmmimmimmmmmmmmmmmmmimmm^mmmmmmm^* * Zavod sv. Cirila in Metoda sprejema dečke v popolno varstvo. Obrnite se pismeno ali osebno na: ASILO LIPA, VILLA MADERO C.G.B.A. (Bs. Aires) o jocaor-^——-locaoi _ioao V dar dobite o na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 lepo sliko v barvah Atelje MARKO RADALJ D F. Quiroga 1275 DOCK SUD g ° _ _ _u ista vsota odšteje od podpore, do katere bi bil k liij kasneje upravičen, če se kateremu članu drugič dokaže simulacija, se ga mora izobčiti v smislu XXI. člena pravil. Član, kateremu se dokaže, da opravlja kakšno delo, pa naj spada pod njegovo področje ali ne, prodno se javi zdravim dr. tajniku, mora biti kaznovan za prvi prestopek z odtegnjenjem enega dneva bol. podpore, za drugi prestopek 5 dni in za trstji prestopek vso nadaljno podporo. 16. Bolniška podpora se izplačuje le toliko časa, dokler je član nezmožen za delo. Če se član društvu javi zdravim v mnenju, da je zmožen opravljati kakšno delo in za tem poskuša kaj delati in se mu stanje poslabša, da ne more dela zmagovati, nakar se ponovrno javi bolnim v teku 7 dni po javljenju zdravim, se to smatra za nadaljevanje bolezni in je upravičen do na-daljne podpore od dneva ponovnega avljenja bolnim brez odbitka prvih treh dni od dneva ponovnega jav-ljenja. 17. Članice, ki so zavarovane za bolniško podporo, niso upravičene do podpore za bolezni, ki nastanejo vsled mesečne menstruacijo, spremembe življenja (ma-nopaus), niti za bolezni, ki izvirajo iz nosečnosti, članicam, ki so zavarovane za bolniško podporo, se izplača $ 15 porodniške nagrade. V nobenem slučaju ni članica upravičena do bolniške podpore za dobo 15 dni po dnevu rednega ali prezgodnjega poroda. A ko članica boleha nad 15 dni po porodu in to naznnni v niške podpore brez odbitka treh dni. članice, ki niso tem času društvenemu tajniku, jo upravičena do bol-ob času rednega ali prezgodnjega poroda 210 dni članice jednote, niso deležne porodniške podpore; izvzete so članice, ki so prestopile iz mladinskega oddelka. 18. Slovenska podporna jednota ne plača bolniške podpore: a) članom, ki še niso od datuma sprejetja devetdeset dni v jednoti, izvzemši kjer pravila drug-iče do'o-čajo; b) članom, ki zbolijo za revmatizinom, kontnim, mi- šičnim ali živčnim revmatizinom ali sciatiko, krčnimi žilami, samozastrupljenjem (autointoxication), naduho (asthma), lumbagom, srčno napako ali za jetiko do časa, ko so eno leto člani jednote; c) članom, ki zbolijo na kili, /.a vnetjem žolčnega mehurja, na kamnih v mehurju .ali obistili, na žon-skili spolovilih, na vnetju slepiča ter na drugih boleznih ali napakah, ki po splošnem zdravniškem mnenju morajo biti operirani, dokler operacija ni izvršena. V tem slučaju se napravi izjemo edino, če zdravniki, ki imajo zadevo v rokah, podajo pismeno izjavo, da operacija ni priporočljiva radi starosti ali drugih važnih vzrokov. V slučajih te vrste je odlok glavnoga zdravnika končnoveljaven; d) /.a bolezni, ki izvirajo iz bolezni, poškodb ali operacij pred vstopom v jednoto; e) za bolezni, ki nastanejo vsled kake stare hibe, s katero se sprejmejo v jednoto, to je, ki ne narede kandidata nesposobnega prosilca, ali ki se dajo operirati za tako hibo kot naprimer: naravnan je očesa vsled križogleda, izrezanje vraščenega nohta, odprava palčnega izrastka (hammer toe), modifikacija krčmh žil iu slično, za zdravljenje noge vsled ploščnatega stopala (flat foot), izvzemši na inerodnjno izkazilo, da je bilo povzročeno po nezgodi za '-asa, ko ,|< bil f an jednote; f) za bolezni ali poškodbe, katere član povzroči po lastni krivdi kot na primer: posledice kakršnegakoli tepeža, pretepa ali poboja, izvzemši v dokazanem f-ilo-branu; posledice vživanja alkoholnih pijač in naiKo-tičnih strupov in posledice poizkušenega samomora; g) za spolne bolezni; h) zn bolozni, ki ne zadržujejo člana od dela; i) suspendiranim članom; j) članicam tekom petnajstdnevne dobe po porodu, prezgodnjem porodu in splavom; k) članom, ki se stalno odstranijo od sv-jjega d,u štva, da jili ne more nadzorovati i liki 60 dneh ne vzamejo prestopnega lista, če je S. P. J. društvo v bližini; 1) članom, ki se nahajajo v kaznilnici ali poboljševalni«; m) za poškodbe ali bolezni dobljene pri izredno nevarnem delu, kot na primer pri opravljanju dela časa stavke; n) članom, ki zbole na nevrasteniji ali blaznosti. Če niso v bolnišnici; o) članom, ki se zdravijo pri mazačih ali v mazaških zavodih. 19. Društvo mora vedno vedeti kakšno delo opravlja član v času, ko Be poškoduje; ako društvu ni znano, mora dognati, predno ima pravico odobriti pod" poro. O vsaki poškodbi, ki pride nasilno, mora društvo poročati v gl. urad obenem ko pošlje bolniško nakaznico, če je po društvu podpora odobrena ali ne. 20. Ako se član zdravi v oddaljenem mestu, mor* pred odhodom to naznaniti svojemu društvu. Ako »e bolni član odstrani od društva brez vednosti njegovega lokalnega zdravnika in društva, zgubi podporo s* ves čas, dokler društvenemu tajniku ne naznani, kj« so zdravi in zakaj se je odstranil od društva. Društvo mora zahtevati, da se bolni član povrne v delokrog društva, ako niso razlogi bolnika zadosti tehtni in bol" ni član, ki se ne odzove društvenemu zaključku, izgu" bi bolniško podporo od dneva prejema tozadevnega obvestila. 21. Društva, ki se ne ravnajo po točkah tega člen®' ki odobre bolniško podporo članom; ki je niso uprft" vičeni v smislu pravil, ki ne kaznujejo bolnih članov za kršenje pravil, ki ne kaznujejo bolniških odbornikov ali obiskovalcev, kateri ne obiskujejo bolnih nov, ali ne poročajo resnice o bolniku ali dajejo V0' tuho simulantom, sploh društva, ki zakrivijo, do 3e jednota oškodovana vsled izplačil neupravičene 1)01 niške podpore, morajo povrniti vsako neupravič®0" podporo, ki je bilo nakazana na odobrenje društ^*' (Nadaljevanje) DEKLIŠKA GREDA V bajni pomladni noči... Na nebu žarijo zvezde... Ozračje je napolje-Ho duhtečega vonja... Med travo kresnice... Vsepovsod je razlit božji mir. Mladenka je stala na strehi hiše. Misli so ji bežale neznano kam. Sanjfja je o ljubezni. O cem drugem tudi bi sanjala mlado dekle. Njenih gospodarjev ni bilo doma. Odpeljali so se nekam na razkošno zabavišče in se bodo vrnili še le v nekaj dnevih. Bila je samo sredi omamne pomladne noči in J« ni bilo prav nič strah. Zdelo se ji je, da iraa v samoti nebroj sestra. Zvezde na nebu, rože na vrtu, in kresnice v travi, vse so bile njene prijateljice. Znjinj se je pogovarjala in jim razkrivala bol svojega srca. O, samo še neka stvar pod solncem je bila, bi jo ne menjala za ves mrčes po travi in za vrtni plevel... To je bil nje fant. Spomnila se je, da mu je rekla, da bo nocoj sama doma in odšla je v razkošno stanovanje svojih gospodarjev. Električno luč je obdajal rdeč senčnik. Po sobi je bil razlit prijeten somrak. Bilo je kot v pravljici "Tisoč in ena noč." Zazehala je... Počasi in brezbrižno se je začela slačiti... Tedaj je pa pozvonilo. — Moj Bog! Kdo bi bil? Zavila se je v prosojno svileno haljo, ki je bolj odkrivala ko zakrivala čare njenega bujnega telesa. Vnovič je pozvonilo. . . Zdrznila se je. Srce J1 je začelo močno utripati. — Kdo je? Odzval se je znan glas. O, glas katerega je tolikokrat z naslado prisluškovala. — Ti si v tej pozni uri! Kakt* si me prestrašil. — No, pa kaj bi te .tako prestrašil. Veš, nisem se mogel več premagovati. Pa saj si rekla, da boš nocoj sama doma. In rad bi ti želel tohko noč. — Toda, če bi kdo slišal? Zdaj ko bo že 8koro polnoči. — Oh, to ste ženske. Zakaj mi zameriš, če 8e«i izbral to ugodno priliko. Prav nič me ni-^aš rada. Rada bi ga oštela, pa je raje molčala, ker na vse zadnje se ji je vendar le. dobro zdelo. ~~ No kaj molčiš — jo je vprašal. Nič. Jezna sem, da si tako predrzen. Nikar ne laži, saj neznaš biti jezna posebno name ne. Kaj pa ti veš — se je namrdnila. Sedla je na posteljo, on pa ji je začel praviti kako ne-2nansko in strašansko da jo ima rad. ,.i,(0> pa saj veste kako znajo klobasati zaljub-6111 fantje. Nekaj jim res srce narekuje, dru-ReSa se naučijo pa iz knjig in kinematografov, elala se je kot, da jo ne brigajo njegove ^ke besede. _ \Tl si moja najdražja. Ti si zame vse. V Peti]' m VOd° b' ŠCl znte' ~ PriduSeno sp" m0 N" nikar np laži" Vfii moSki ste enaki- ,Sa" norčujete se iz nas ubogih deklet. težkoNe' nC! JUZ 8ta bo moj rojstni dan, če hočeš bova malo pobandala po mestu. — Zakaj pa ne — mu je rekla Micka in Tone je splaval v deveta nebesa. Napočila je težko pričakovana sobota. Tone je pripravil posebno večerjo. Oblekel je najboljšo obleko. Pri brivcu se je dal lepo obriti in namazati z vsemi žavbami. Tn tako je bil Tone tistega večera res z vsemi žavbami namazan Točno ob napovedani uri sta se sestala. Micka je bila naravnost zapeljiva v svojem novem kožuščku. — Kaj bi stala tukaj na cesti? Taksi bom najel, da se bova malo po centru vozila. — Saj res — je odvrnila, in stopila sta v taksi. Hotel jo je objeti, ona ga je pa takoj osorno zavrnila. — Nobenih neumnosti. Če ne takoj policma-na pokličem. In Tone se je vdal v božjo voljo. Ko sta bila sredi mesta je previdno začel: — Ti ali veš najnovejšo novico. Svoje stanovanje imam. — Ja. Kaj vsega ne poveš? Vse ji je opisal in povedal; še dosti več kot je bilo res. Medtem je stisnil šoferju v roko naslov svojega doma. Šofer je zaokrenil. — Kam pa se peljeva? — Boš že videla. Po polurni vožnji je šofer ustavil. — Kje sva? — Pred mojim stanovanjem. Veš kaj, čemu bi zmrzovala na ulici. Pojdi k meni bova malo povečerjala. — Kdo pa misliš da sem. Za nič na svetu ne grem. Takrat pa so se odprle Tonetu zavornice njegove zgovornosti. Dokazoval ji je, da bo v njegovem stanovanju prav tako na varnem kakor doma pri svoji materi,'da ne bo nihče vedel za obisk, da ne stanuje v hiši nobena slovenska družina in tako dalje in tako dalje. Tone je znal govoriti in Tone jo je res omehčal. — Ja — je rekla slednjič — pa boš siten. Pa me boš hotel poljubiti, pa me boš hotel objeti. — Zdaj je pa udarila ura si je mislil Tone in je tako prisegal, da so se kar iskre kazale, da se je niti dotaknil ne bo. — Um — se je še vedno obotavljala. — A!i smem verjeti tvoji prisegi? V vseh mogočih jezikih ji je prisegoval, da DEKLICA Z ODP RTIH OČMI Rolanda steče k njemu, ga obpame in stisne k sebi ter mu odpre vrata na stežaj. Ves iz sebe se od radosti povalja Pentapon po prahu, moli vse štiri proti nebu, nato spet brž pokonci in začne iznova rigati. .. I—a!... I—a!.. . "Ali veš, kaj nam poje?..." vpraša teta Cecilija svojo nečakinjo. ...? "Poje pesem o izgubljenem sinu... Vpi^e: "Izgubljen... najden!" Ah, stari Pentapon!. . ." Ker bi pa živalica ne bila pokazala popolnega razumevanja za stvar, če bi se ne končala s koščkom sladkorja, je pohitela Rolanda po sladkorno škatljo, ki je ob takih prilikah predstavljala slavnostno darilo. In med tem, ko sta jo Pentapon in Faraud do zadnje trohice izpraznila, je teta Cecilija iznova objela Filomelo, ponavljajoč večni izraz vseh grešnikov in grešnic... vseh izgubljencev, a tudi vseh rešenih: "Ah!. .. da sem vedela!..." XXXIX. poglavje. Istega večera se je vračal Filbert, ko se je že delala noč; peljal je bil dva svoja konja na nov pašnik zadaj za "Roussieres", blizu la Ga-renniere. Po navdušenju onega dne, ko se mu je v pr vidu, kakor bliskoma zasvetila gotovost njegove sreče, ga je črna tegoba dvoma spet pritiskala k tlom... malo da ni obupal nad svo jo ubogo in preprosto ljubeznijo. Počasi koraka po cesti... Nasproti mu pride, drveč na svojem motociklu, mladi nairmou-tierski vikar, gospod Blaisois. Filbert in vikar sta stara prijatelja; spoznala sta se bila v vojni in v Noirmoutieru sta svoje staro prijateljstvo obnovila. Pomenkovala sta se odkritosrčno in se drug drugemu zaupala. Filbert ve, da si želi vikar tršega in obsežnejšega apostolskega dela... da sanjari, kako bi deloval v tistih krajih sovraštva in upornosti, ki obdajajo Pariz in ki jih imenujemo povsem po pravici: rdeče predmestje. Na drugi strani pa vč vikar za Filbertovo ljubezen in za vso muko njegovega srca. Prav tistega večera je nalašč sčdel na svoj motor, da bi mu hitrq sporočil veliko novico: gospodični sta se vrnili!... "Ni mogoče!..." "Tako mogoče, da sem ju na lastne oči videl na vrtu..." Filbertu se zasenči obraz: "Ah... vrnili sta se torej... t Nimam razloga, da bi se veselil njunega povratka. Gotovo je, da je mameče veliko mesto dovršilo svoje delo in sta se tako hitro vrnili samo zato, da bosta čim prej zopet odšli." "Meni se pa dozdeva, da bo baš narobe." "Naveličal sem se upati in obupavati!..." "Ubogi moj Filbert, to je pač življenje... Kakor plima in oseka, ocean..." "Da, primere so vam lahka stvar, ko vam je ve kaj je prisega in da jo ni še nikoli prelomil. — Torej res neboš prelomil prisege — ga je vprašala in mu mrzlo pogledala v oči. — Ne, za ves svet ne — se je zaveril Tone. — Potem pa buenas noches, potem pa ne grem — je zamrdnila in izginila v noč... življenje jasno in določeno. Jaz pa nič ne vem ... ne vem nič več!..." "Hočeš da poskusim jaz izvedeti kaj?..." "Strah me je, da bi izvedel!..." "Filbert, mož tvoje glihe mora imeti pogum in pogledati slehernemu slučaju naravnost v obraz. Kar bo — bo; izvedeti moraš, pri čem si." Filbert zmaje z glavo: "Vi, duhovnik, ne razumete pač 1... Saj tudi ne morete vedeti. Postavili ste se izven meja človeške ljubezni. Neposredno čuvstvo vas ne prevzame več... Vse je pod nadzorstvom... preudarjeno. .. pregledano... Jaz pa sem "priroden".. . Jaz sem ubog fant, nič zamotan in zavozljan, kakršen sem paš prišel iz roke Boga, ki je rekel: "Ni dobro čleveku samemu biti..." ... In sem sam. .. ...Ljubim svoje starše... svoj kraj... svojo vero... Dobro veste, kako zvestobo hranim vsemu temu! Toda vse to je zadaj... To je preteklost... ... Potreba mi je nečesa drugega, kar bi bilo bodočnost ... ...Potreba mi je nežnosti... lepote... ognjišča zame, kakor sta imela moja roditelja svoje ognjišče zase. .. ognjišča, kjer bo čakala zvečer, ko se bom vračal s polja ali z morja, žena z odprtimi rokami in z veselimi očmi, da me je zagledala... ki mi bo govorila sladke besede, ob katerih pozabiš na vse... na zemljo in na uboštvo... . .. Glejte, pripravil sem si to lepo ognjišče. .. Postavil sem lepo staro pohištvo, skrbel za cvetje in zrak... za svetlobo... za solnce, kolikor bi si ga Rolanda želela... Toda bojim se, da ga,ona ne mara... da ne misli več nanj. ... Odšla je in šla bo. kaj jaz vem, za katerim pomadiziranim Parižanom, ki je zrastel na trotoarju! "Toda to potovanje je vendar delo njene tete!" je prekinil vikar. "Mislim si res, da je njena teta izpeljala vso stvar. Toda Rolanda je mlada, živi pod njenim vplivom..." ... O, saj ji ničesar ne očitam, ubogi mali! Vsak dan molim zanjo... Celo tako govorim Bogu: "Če jo čaka pri drugem večja sreča... Bodi!... Pa jo naj drugi osreči!"... Toda eno je gotovo: ljubil je ne bo nikda in nikoli tako, kakor jo ljubim jaz... in zlasti kakor jo jaz ljubim... Ali veste, gospod vikar, kakor jaz ljubim Rolando?... Ljubim jo kakor ljubim cvetje... Časih si zaželim, da bi si zataknil cvet v gumbnico... A ko bi ga moral utrgati, ga ne utrgam... Zakaj ?... Ker se bojim, da bi mu ne storil kaj žalega, temu malemu cvetu... ker se bojim, da bi ga utegnilo boleti, a. krikniti ne more.... In ga pustim živeti življenje lepote na robu ceste... ...Tako ljubim Rolando... kakor ljubim naše nebo. .. naš otok... Rolanda je zame duša in življenje. Resnično, ne bi in ne bi mogel se vživeti v misel, da si poiščem drugo mesto nje... Od svojih detinskih let sem veroval, da jo je Bog ustvaril zame. Radi nje sem v urah usodnih izkušnjav ohranil neokrnjeno svojo mladost ... in bridko sem jo hranil. Zdaj nrae- te, kanje, mojo grozo! Iščem se... in se ne najdem več. Gospod vikar Blaisois ga posluša. Nato mu stisne roko: "Razumem te prav dobro... Jutri te obiščem. in upam, da ti bom mogel prinesti veselih novic. Dragi moj prijatelj, do skrajnega moraš verovati. Le tako počastiš kogar ljubiš zares." "Verovati v Boga?... To je lahko. . . Toda verovati v moč cvetlice!... "Bog čuva tudi slabost cvetlic." Filbert obrne pči proti nebu: "Naj mi torej čuva tisto, ki jo ljubim." Gospod vikar Blaisois se je vsedel spet na motoir in oddirjal v smeri proti Noirmoutieru. Filbert je gledal za njim... On se odpravlja v nasprotno smer proti peščeni poti in domov. Toda — je li to utrujenost? Ali je — navzlic vsemu — želja, da bi čim hitreje izvedel?... Je-li nezavednost blodnega duha?... Glej, tudi on se je napotil v Noirmoutier. Oh, saj ne pojde do mesta... Le kar tako, malo proti mestu gre... če bi prav ne bilo radi drugega, kot da ugleda vsaj streho tiste hiše, v katero se je 'ona' povrnila... Filbert gre po široki cesti proti obali des Dames.. . Zavije na levo po zapuščeni stezi, bi pelje do zelene kaluže. Če je razsoden, bi se moral tam zares ustaviti ... Ustavil se je resnično... a le za hip. Toda. zmanjkalo mu je poguma, da bi ostal, nima več moči, da bi se branil iti še malo dalje... oh, le malo... le do hišice gospoda Jour-daina, ki stoji tik samostana... In nič več dalje... (Nadaljevanje) ŽELITE ČITATI DOBRE . RF.V11F? izberite izmed teh: Atlantida: Ena izmed najboljših argentinskih revij — $ 0.50. E1 Grafico: Svetovna športna revija — $ 0.20. Billiken: Argentinska revija za otroke — $ 0.20. Paxa Ti: Najbolj razširjena ženska revija v Argentini — $ 0.20. Tipperary: V njej dobite najlepše aventuristične novele — $ 0.20. La Chacra: Najboljši svetovalec poljedelcev — $ 0.50. El Golfer Argentino: Najboljša revija za golf — $ 1.—. Ginegraf: Najboljša kritika ter čisto predstavljanje kinematografskih slik — $ 1.—. Marilfi: Najboljša dekliška prijatelja. — $ 0.20. PRIMORSKE VESTI pAšISTI SO ODSTRANILI SPOMENIKE FRANCA LAMPETA IN MATEJA CIGALETA "Tednik" je o tem že poročal, ljubljan. "Slo-Venec" piše: V Črnem vrhu sta stala na trgu sredi vasi spomenika Francu Lampetu in Ma-te.iu Cigaletu, ki sta bila trn v peti italijanskim oblastnikom, edaj so Italijani oba spornega odstranili. Kot vzrok so navedli, da je *reba cesto razširiti, spomenika, ki sta stala vsaki strani ceste eden, sta pa na poti raz-Slr.jenju ceste. Na posredovanje g. župnika so °blasti dovolile, da smejo sorodniki na svoje broške prenesti oba spomenika na staro pokopališče pred cerkvijo. ČIŠČENJE V FAŠIZMU JULIJSKE KRAJINE ■frst, avgusta 1934. Veliko čiščenje, združeno 2 osebnimi izpremembami, se vrni zadnji čas v fov* • Cistični organizaciji goriške province. Kako _ Posneti iz italijanskih listov, se goriški fa-^ti ne odlikujejo baš preveč po disciplinira-tl°s^i, pridnosti in navdušenju za stvar. Je pač VeHko smeti med njimi in "čiščenje' 'najbrž ne 0 veliko pomagalo.. . ASIMILACIJA Z VSEMI SREDSTVI.. . Obisk po nalogu generalnega tajnika Staracea Fašisti so začeli živahno delovati tudi v rv ški provinci. Tudi tu ustanavljajo pomorske in gorske kolonije za otroke. Ta okrepčališča in okrevališča ustanavljajo zato, da bi otroci bili, odtegnjeni svojemu domu, čimdalj v italijanski atmosferi. Te dni je te kolonije obiskal visoki fašistični "hierarh" Balbi iz Rima, ki se je prišel po nalogu generalnega tajnika fašistične stranke samega prepričat, kako napreduje po-italijančevanje naše dece. Zaenkrat se je dr?al bolj hrvatskih krajev. Novega grada in Tči-čev. Balbi in Starace naj bosta prepričana, da je naše ljudstvo v reški provinci zelo trd oreh in da bo precej dolgo trajalo, preden se bo fa-nizmu posrečilo naše ljudstvo popačiti. V CARSTVU "REGINA COELI" Jugoslovenski železničar 10 mesecev po nedolžnem v laških ječah — Dnevni procesi pred fašističnim posebnim sodiščem Ljubljansko "Jutro" od 13. t. m. poroča: Lani v jeseni smo poročali o aretacijah skupine Postojnčanov, ki jih je tirala fašistična policija v zapore posebnega sodišča. V četrtek dne 12. oktobra 1933 so bili iz neznanih razlogov aretirani črkostavec Karel Tavčar, njegov brat urar Rajmund Tavčar, bančni uradnik Hugo Simčič, spedicijski uslužbenec Marij Ri-vol, knjigovez Lojze Cestnik, čevljar Vlado Bizjak ter pekovski pomočnik Karol Borjan-čič. Po hišnih preiskavah so bili še tistega dne s policijskim furgonom prepeljani na tržaško policijo in od tam z ladjo v Koper. Naslednji ponedeljek so aretirali tudi železniškega u-službenca Henrika Mekindo, baš ko je prišel v službo, ki jo je vršil v Postojni. Tudi njega so podvrgli strogi preiskavi ter ga nato v spremstvu agentov odpravili v Trst in končno v Koper. Henrik Mekinda je po rodu iz Postojne, a biva že nekaj let v Cerknici ter je jugo-slovenski državljan. Pretekli petek se je nenadoma vrnil domov iz rimskih zaporov, ker mu niso mogli kljub vsem zasliševanjem in celo grožnjam ničesar dokazati. V Koprski kaznilnici V Kopru so Mekindo zadržali skoraj cele štiri mesece. Ves čas je bil brez vsakih stikov ? domom, kjer ima dva nepreskrbljena otroka, ki jima je šele pred nekaj leti umrla mati. Skušal je sicer s pismi priti v stik z bratom in otroki, vselej pa so mu zaplenili pisma, tako da ni prejel nobenega odirovora. V koperskih za porih je prišel večkrat pred preiskovalnega sodnika. Že pri prvem zaslišanju ga je pričel preiskovalni sodnik obdelovati z najhujšimi izrazi in psovkami. Razbijal je po mizi in mu #A BRANITE SE! ... proti težkim posledicam za Vas in Vaše naslednike radi Blenoragije, Sledite svetovnim skušnjam. Pijte SALVAGON (Globulos) produkt "The Sal-vagon Chemical Co.". SALVAGON ni eno zdravilo več, je eno zdravilo gotovega učinka. SALVAGON (Globulos) je cientificni izum, ki je zbudil velikanski odmev v zadnjem času v Evropi in Sev. Ameriki, kjer se je po dolgem marljivem proučavanju in z dolgimi preizkušnjami konečno posrečilo iznajti to izvrstno zdravilo proti BLENORAGIJI in njenim komplikacijam: cistitis, prostatitis, orquitis, itd. SALVAGON (Globulos) je gotov učinek bodisi v kronični Blenoragiji kakor tudi v ravnokar nastali, obojih spolov. Hodite po najkrajši in najbolj gotovi poti, pijte še danes SALVAGON (Globulos) in si boste prihranili vse brezuspešno, sitno, drago in dolgo zdravljenje. Z S AL VAGONOM (Globulos) se lahko zdravite na rezerviran način v svoji lastni hiši. W »I IJ'Viy Jfik ^^ J k J ffa X ff | 1 *hin t ''tffrfiiAaiti 11 lir?.....i irtiSm i jfiaw "U;, ni..hii ni ftiBBttoi mmm»i < tiymiilii>i'i Vzorec za naročilo: Casilla de Correo No. 2222 — Buenos Aires. Sirvase remitirme un frasco de Globulos SALVAGON. La suma de $ 5.— remito adjunto. (Valor declarado) o (Giro Postal). Nombre........................Direccion ............................. Se prodaja v vseh lekarnah po celi Argentini po 5 pesov stekleničica ali pa ga še danes pismeno naročite na: Casilla Correo No. 2222 s prilogo 5 pesov in ga prejmete po obratni pošti. grozil s prisilnim poslom, naj vendar prizna, česar ni kriv, čeprav Mekinda dejansko ni niti o ddaleč slutil česa ga sploh obtožujejo. Preiskovalni sodnik tudi ni štedil z najopasnejšimi napadi proti našemu narodu. Toda zasliševanje je ostalo zaman. Niti zvijača sodniku ni pomagala. Kljub obljubi, da ga na mestu izpusti in spravi preko meje nazaj v domovino, če po trdi vprašanja, ki bi mu jih stavil, Mekinda ni vedel, kaj šele hotel dati kak odgovor. V celici je ostal ločen od vsega sveta ves čas svojega bivanja. Hrana je bila pod psom. Liter "mineštre" in 40 dks: kruha na dan, tako so skrbeli za njegov želodec. "Vsako jutro je smel za kratko uro na dvorišče, da bi se navžil zraka, zaduhlesra 7raha med zidiremi koperskih ječ. Celica št. 616 Koncem decembra in potem še meseca januarja je bil opetovano zaslišan. Dva tedne nato na so a odnrpvili na vl^k nrnt' Rimu. Nfl pet so mu dal? SO dVor krnba za 43 ur. *Pp»rinn Pnoli. Dvp VPliVi "Ir^isrni stavbi 7 oh-zidipm. Y vsakem krilu obeh stavh r>o en oddelek zanorov. v vsalrem r>o sto celic Mpkindo so snrovil? v celico št. filfi fVlipo. ki ie ohse- voiašlrp. eš. Vsako društvo j'1 imelo s sehoj vsai harmoniko, nekatpra pa so ■nrišla tudi z n7n1amim oseh-iom in ivtjplipnslri Iromisnr rt Hnričar XTpmSVl °*o°tie -na so hili mno^i novinarii. znstonri-Iri npmSlrili ohlnotev in '■astormiki narodno-siopiolističnp stranke. Slavrmct ip o+vrvril nrpdspdniV fn«n Ppvpl ■Rnllin Po r>n7dv?!i'!>i O" in v tonliTi Vipepdflti snrimnil limrloTn nPrnsWcra državnpo^a nrpd-sednika TTindenburpa. ki "a ip množica nočn-stila 7 V7kliki "Slava !" Nato ie foneralni lroi'-znT rt Pnm+ip v lpnpm n-ovorn nncdašnl ^n nio- rata nova trgovinska nor-odha in nravni do^e-vor med Nemčiio in med Ju^oslaviio le še r>o-•dohiti nriiateliske odonšaie. Obe državi sta 11« naiboljši poti. da se učvrstijo priiateliske /vezo zlasti na prosvetnem in gospodarskem področju. Množica ie vzklikala kralju Aleksandru !fl 28 SUIPACHA 28 POZOR ROJAKI! j Krojačnica I , in trgovina I z manifakturnim bi®' kom, ter sploh z vsetfl' potrebščinami Cene konkurenčne Se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ OSORIO 5025 ! LA PATERNAL BUENOS AIRES Ko hišo napravlja, se čelo poti. a ko jo zapravlja, se grlo rosi. * Najlepša je roža. če nič se ne boža! liiBIBliBRffla Ordiniramo od 9—12 in od 15—21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12. GOVORIMO SLOVENSKO in Adolfu Hitlerju, nato pa je stoje poslušala himni obeli držav. Res zanosno slavje je izpopolnil prosvetni tlel prireditve. Nastopila so naša vrla pevska društva: "Bratovska ljubezen" iz Hoclikeide, ki obhaja letos tridesetletnico, pevsko društvo "Triglav" iz Hamborna in pevski odsek društva iz Erekenschwicka. Prvo je zapelo pesmi "Domovina, mili kraj", "Jadransko morje" in "Na straži", drugo "Zadoni nam", "Pridi Gorenje", "Na planincah", "V starih časih", "Soča voda" in "Jaz p apojdem". Zadnje društvo pa je zapelo "Bože pravde", "Po jezeru", "Le enkrat bi videl", "Gozdič", "Triglav", "Dve leti in pol", "Slavček" in "Slovenska zemlja mila". Vmes je tamburaški odsek iz Hochheide sviral naše domače pesmice. Petje je Nemcem kakor rojakom zelo ugajalo. Tako smo letos z učinkom in uspehom jugo-slovenskega dne lahko zadovoljni. Vsa kolonija je čula in sprejela poročila z velikanskim zadoščenjem. To pa še prav posebno zato, ker bomo potem imeli mir pred vsemi .-.zgagarji. Nemška oblastva so namreč pred nekaj tedni razpustila vse one organizacije, ki so med našimi ljudmi rovarile proti kraljevini Jugoslaviji. Tako sta bili razpuščeni tudi "Altosterrei-chischdeutsche Interessengemeinschaft" in "Heimattreue Kartnen, Steiermarker un Krai-ner". Pobrali so jim tudi zastave, katerih ena je bila blagoslovljena v kapucinski grobnici na Dunaju. Tako je prav. Poslej ni ovire za nadaljnje vzajemno in prijateljsko delo med našo kolonijo in Nemci, katerih gostoljubnost uživamo. (Op. ured. Tako vidite, dragi čitatelji, morajo naši rojaki križem po svetu malikovati razne "bogove", da dosežejo mrvico borega kruha.) ZA KUHINJO IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni, vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires Bučna, juha. — Mlado jedilno bučo olupi, odstrani peške, jo zreži na tanke rezance, posoli in naj tako stoji nekaj časa. Pripravi svetlo prežganje, ki ga zalij z eno žličico kisa,' osmin-ko litra kisle smetane in toliko juhe ali vode, kolikor juhe potrebuješ, začini še s sesekljanim koprom in peteršiljem. Ko prevre, zakuhaj v to juho dobro otisnjeno bučo, ki naj vre še bližno dvajset minut, na to pa jo daš na mizo. Mesni puding. Pol kile mrzle pečenke (telečje ali svinjske, tudi kokoš, lahko vzameš vsakega malo ali pa samo ene vrste pečenko) zmelji na strojčku. Šest dek sirovega masla, dva rumenjaka in tri žlice goste sladke smetane dobro umešaj, da narase, potem primešaj 4 deke drobtin, dve sesekljani sardeli, pol sesekljane čebule, eno oribano, v mleku namočeno in otisnjeno žemljo, posoli, malo popopraj In prideni še zmleto pečenko. Vse skupaj dobro zmešaj, primešaj še trdi sneg dveh beljakov in stresi v pomazan pudingov model, ga zapri in v kroju kuhaj tri xetrt ure. Kuhani puding prevrni na topel krožnik, zraven daš v posebni skodelici gotovo omako. Namesto omake lahko daš tudi salato. Dr. i. HAHH ženske bolezni — Maternica — Jačnik — Prezgodnja ali zakasnjena perioda — Beli tok. Notranje bolezni — želodec in drobovje. Gonoreja — Mehur — Obisti. Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Tucuman 2729, esq. Pueyrredon Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3 do 8 zvečer NIZKE CENE CRANC KLAJNŠEK, zidarski majster Calle MARCO SASTRE 4351, esq. Sanabria, Villa Devoto BUENOS AIRES U. T. 50-0277 Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in olgovornega zdravnika zatecite se na CLINICA MEDICA CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije - Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606 - 914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SLOVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CANGALLO 1542 ISKRE KNJIGA IN ČLOVEK Knjige so samotne kapele, ki jih gradi človek na najvišjih in najlepših razglediščih, in sicer ne samo zavoljo razgleda, temveč tudi zato, da se v njih zbere od raztresenosti življenja in da usmeri svojo misel tudi drugam nego v samo čutno življenje. (Feuerbach.) * Knjiga je že čestokrat kakšnega človeka vse življenje prosvetljevala ali tudi kvarila. (Herder.) * * * Kar je človeštvo mislilo, odkrilo, delalo, čutilo in izumevalo, je zapisano v knjigah. In kdor je našel skrivnost življenja, jo najde tudi v njih ter si jo prilasti. (Carlyle.) ** * Sta dve vrsti knjig: takšne, ki stopnjujejo v človeku veselje do življenja in koprnenje po dobrem, ter takšne, ki tega ne delajo. Prve so dobre, druge slabe, pa naj si bodo v posameznostih še tako izvrstne in genialne. (Bjornson) * Slabega ne moreš nikoli premalo čitati in dobrega nikoli preveč. Slabe knjige so strup za razum i nkvarijo duha. Da čitaš dobro, je za razum in kvarijo duh. Da čitaš dobro, je kratko, čas in sile so omejene. (Schopenhauer). MISLI Od slona ne moreš zahtevati da bi plesal ra jajcih. Kdor preveč pomišlja, pozabi misliti. Kdor se prepira z norci, je sam norec. Pisatelji so vedno v nevarnosti, da padejo v črnilnik in utonejo v njem. Nobenemu kmetu ne pride na misel, da bi mlatil prazno slamo. Lepota je otrok hrepenenja. Največje zlo je strahopetnost. ** * Najlepše človeka izkušnja uri, pa vendar jo sluša le malo ljudi. Veliki zavod "RAMOS IEJIA" ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Anal'ze krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseli oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914). KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčld Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA 6IBKOST: Hitra regenarcija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevraetenja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, go ta. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kislino, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS, USESA: vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, nerodno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenjo zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 ORGANO DE LA CO- LECTIVTDAD YUGO- ESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Calle AnASCO 2322 Ano VI. Num. 271 BUENOS AIRES PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CTJLTURALES ESLOVENAS Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. Urejuje: Jan Kacin "STRUPENI PLANETI" Strupeno ozračje na planetih izključuje življenjske možnosti človeka Po dolgih raziskovanjih so v Lowellovi zvezdami v Arizoni dobili dokaze za to, da je življenje, kakršno je na naši premičnici, na drugih planetih absolutno nemogoče. S spektralnimi preiskavami so n. pr. dognali, da vsebuje ozračje obeh velikih planetov, Jupitra in Saturna, pretežno amonijak in metan, plina, ki sta za zemeljsko organsko življenje smrtno strupena. Ne glede na siloviti mraz, ki vlada na obeh gigantih, bi človek v njunem zraku umrl takoj že zaradi teh dveh plinov, a če bi imel s seboj kisik za umetno dihanje, bi ta takoj povzročil strašne eksplozije. r. - • Diplomirana babica ANA CHARPOVA v Pragi in Buenos Airesu Ima odlgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawson v Bs. Airesu. Sprejemajo se penzijonistke, posebno s kampa. Calle CABRERA 1311 U. T. Palermo, 2383 -------------- — SELITVE V MESTU IN NA DEŽELO ZA ZMERNE CENE PREVOZNO PODJETJE RAFAEL TURK OSORIO 5085 esq. WARNES 2200 U. T. 59-2505 in 59-3667 Uranus in Neptun sta predaleč, da bi bile mogoče natančne meritve, a vendar je dogna-no, da imata tudi ozračje iz metana in amonia-ka. Mraz je pa tam še strašnejši nego na obeh prejšnjih. Kar se tiče najoddaljenejšega izmed planetov, pred nedavnim odkritega Plutona, pa je sploh brez ozračja, kakor naša Luna. Med bližjimi planeti ima Merkur tako majhno težnost, da v svojem ozračju ne more obdržati za življenje potrebne pline — ne glede na grozno vročino, ki vlada na njem na njegovi sončni strani, in še groznejšim mrazom na drugi strani. Venera ima gosto obračje, ki sestoji pa večinoma iz ogljikove kisline. Za človeka je življenje v tem ozračju izključeno, morda pa ne z akakšne rastline. Izmed vseli premičnic, razen Zemlje, bi bili življenjski pogoji še najugodnejši na Marsu. Vprašanje je samo še to, da-li je v njegovem ozračju dovolj kisika. Vode pa je na njem prilično dovolj iu Dr MIL0SLAV1CH Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni. Se govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE Sprejemanje strank od 11 do 12 in od 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjutraj. Ulica Reconquista 629 U. T. RETIRO 1852 Slovenska gostilna in trgovina jestvin Shajališče naših rojakov VELIKI IN PRIJETNI PROSTORI z igriščem za kroglje in keglje Vsako nedeljo ples Dobra postrežba ZMERNE CENE TRELLES 1167 (Pol kvadre od Gaona 2400) Buenos Aires U. T. 59 - 2382 VSI ROJAKI SO DOBRODOŠLI 30I 3QBOI RESTAVRANT TRST Velike zabave s plesom vsako soboto o in nedeljo. Cene zmerne Cenjenim rojakom se priporača lastnik o O n o n Peter Bassanese BALBASTRO 1995 esq. Pumacohua 1500 (omnibus št. 1 (La Central), 44 (La General) in kolektivo štv. 7.) pazili so, da ima tudi takšno menjavo letnih časov, kakršno pozna Zemlja. Seveda pa so dnevne temperaturne razlike ogromne. Čez dan doseže temperatura do 15 stop., ponoči pa pade do 50 stop. pod ničlo. Življenje višje vrste je v takšnih razmerah pač težko verjetno. Lowellova zvezdama daje tudi dobro razlago za skrivnostno belo liso, ki se je prikazala pred letom dni na Saturnu. Po najnovejših raziskovanjih gre za kristalinski amoniak, ki so ga siloviti viharji na površju premičnice zvr-tinčili skupaj. Kakšne stvari se dogajajo tukaj, vidimo najbolje po tem, da so astronomi velikost te lise izmerili in ugotovili, da bi vsa naša Zemlja udobno imela v njej prostor. ........ ZUBOZDRAVNICA Dra. Samoilovic de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure <» DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2538 IOE Restavrant "OSORIO" Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples. Lepi prostori, pripravno za svadbe CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent. Se priporoča lastnik EMIL10 ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV Iz Evrope dosjejo Oktobra: 6—Campana (iz Barcelone 19. 9-) 8—Oceania (iz Trsta 25. 9.) Odplovejo Oktobra: 2—Augustus (v Genovo 18. 10.) 3—Almanzora (Southampton 23. 10 ) VREDNOST DENARJA 100 ital. lir 32,— 33.-' 100 dinarjev 7.80 8.80 1 ^^ACIONAi. ggb /WNSTITUlgJ!^"^ PL1NORRAG _ SIFILIS ydema$ VENEHEJIS i Et- INSTITUTO MAS ANTIGUO ATENDIDO PO« MŽDiCOS 1 BRASIL 92Z ° 1 Talleres Gr&fieoH A. J. Weiss, liio Banba 5(2, Bueuos Air«*