SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 23 Ljubljana, petek 11, julija 1986 Cena 300 dinarjev Leto XL!II 1352. Na podlagi 4. člena zakona o Svetu Socialistične republike Slovenije za varstvo ustavne ureditve je Predsedstvo SR Slovenije na 2. seji dne 11. junija 1936 sprejelo ODLOK o razrešitvi in imenovanju predsednika in članov Sveta SR Slovenije za varstvo ustavne ureditve 1. Razrešijo se predsednik in člani Sveta SR Slovenije za varstvo' ustavne ureditve. 2. V Svet SR Slovenije za varstvo ustavne ureditve se imenujejo: za predsednika: Andrej Marinc, član Predsedstva SR Slovenije za člane: Geza Bačič, sekretar Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Bogo Gorjan, predsednik Republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije Miran Potrč, predsednik Skupščine SR Slovenije Miloš Prosenc, sekretar Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Miha Ravnik, predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Iztok W i n k 1 e r , predsednik Mestnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Ljubljana po funkciji sta člana sveta: Tomaž Ertl, republiški sekretar za notranje zadeve Dušan Šinigoj, predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Za sekretarja komisije se imenuje Slavko Belak, svetovalec Predsedstva SR Slovenije. St. 0203-1/86 Ljubljana, dne 11. junija 1986. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik France Popit L r. 1353. Na podlagi 3, odstavka 390. člena ustave SR Slovenije in 38. člena poslovnika o delu Predsedstva SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 12/80) je Predsedstvo SR Slovenije na 2. seji dne 11. junija 1986 sprejelo ODLOK o razrešitvi in imenovanju predsednika i* Sbmm Komisije Predsedstva Sit Slovenije za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter za uresničevanje svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana I Razrešijo se predsednik in člani Komisije Predsedstva SR Slovenije za varstvo ustavnosti in zako- nitosti ter za uresničevanje svoooštin, pravic in dolžnosti človeka in občana II V Komisijo Predsedstva SR Slovenije za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter za uresničevanje svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana se imenujejo: za predsednico: Majda Gaspari, članica Predsedstva SR Slovenije za člane: Milan Gaspari, namestnik predsednika odbora Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za politični sistem in družbene dejavnosti Tomo Grgič, sodnik Vrhovnega sodišča SR Slovenije Ferenc H a j o š , vodja enote Temeljnega sodišča Murska Sobota Tone Jerovšek. predsednik Zakonodajno-prav-ne komisije Skupščine SR Slovenije Dr. Ivan Kristan, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani Tatjana Koso čel, predsednica Skupščine občine Piran Marjan Kotar, Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Stane Markič, član Predsedstva RO ZZB NOV Slovenije Dr. Miha Potočnik, član Sveta republike Dušan R e b o 1, član Predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Olga Vipotnik, članica Sveta republike Olga Vrabič, članica Sveta federacije Marija Zupančič, članica Sveta republike Za sekretarja komisije se imenuje Janko Žtajn-b a h e r , svetovalec Predsedstva SR Slovenije. St. 0201-1-1/86 Ljubljana, dne 11. junija 1986. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik France Popit L r. , 1354. Na podlagi 3. odstavka 390. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 38. člena poslovnika o delu Predsedstva SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 12/80) je Predsedstvo SR Slovenije na 2. seji dne 11. junija 1966 sprejeto ODLOK o razrešitvi in imenovanju predsednika in elanov Ko-uusijc Predsedstva SR Slovenije za organizacijska bo kadrovska vprašanja 1. Razrešijo se predsednik in člani Komisije Predsedstva SR Slovenije za organizacijska in kadrovska vprašanja. 2. V Komisijo Predsedstva SR Slovenije za organizacijska in kadrovska vprašanja se imenujejo: za predsednika: Alojz Briški, član Predsedstva SR Slovenije za člane: Judita Arko-Rakovec, članica Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Dr. Ivo Fabinc, član Predsedstva SR Slovenije Majda Novak, članica Sveta republike Peter Š u 1 e r, generalni sekretar Predsedstva SR Slovenije Viktor Žakelj, svetovalec Predsedstva SR Slovenije Za sekretarja komisije se imenuje Martin Cerkvenik. pomočnik generalnega sekretarja Predsedstva SR Slovenije. St. 0201-1-3/86 Ljubljana, dne 11. junija 1986. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik France Popit 1. r. 1356. Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo), drugega odstavka 26. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80, 23/83 in 43/85) in odredb o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84, 2/85) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 (Uradni list SRS. št. 42/85, 43/85, 1 86, 2/86. 3/86, 7/86, 8/86, 9/86. 10/86, 16/86, 17/86, 18/86, 19,'86, 21/86, 22/86, 23/86, 24/86 in 26/8(5) 1355. Na podlagi tretjega odstavka 390. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 38. člena poslovnika o delu Predsedstva SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 12'80) je Predsedstvo SR Slovenije na 2. seji dne 11. junija 1980 sprejelo ODLOK o razrešitvi in imenovanju predsednika in članov Komisije Predsedstva SR Slovenije za pomilostitve 1. Razrešijo se predsednik in člani Komisije Predsedstva SR Slovenije za pomilostitve. 2. V Komisijo Predsedstva SR Slovenije za pomilostitve se imenujejo: za predsednico: IVtajda 'Gaspari, članica Predsedstva SR Slovenije za člane: Drago Benčina, dosedanji član Izvršnega odbora Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Majda Bojc, članica Sveta republike Vladimir B roli h. član Predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Franc Dolenc, pomočnik predsednika Republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo Marjan Lenarčič, predsednik Komisije Skupščine SR Slovenije za vloge in pritožbe Janko Markič, član Sveta republike Janez Pirnat, vodja službe za vloge in pritožbe Skupščine SR Slovenije Za sekretarja komisije se imenuje Franc Gode š a, svetovalec Predsedstva SR Slovenije. St. 0201-1-2/86 Ljubljana, dne 11. junija 1986. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik France Popit L r. I. V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se: I. Pri zaporedni številki 15 občina Kamnik: — v stolpcu 13 stopnja. 0,49 nadomesti s stopnjo 0,55 — v stolpcu 14 stopnja 0,31 nadomesti s stopnjo 0,33 t — v stolpcu 18 stopnja 12,64 nadomesti s stopnjo 12,72 — v stolpcu 20 stopnja 11,29 nadomesti s stopnjo 11,37. II. 1) Pod zaporedno številko II. A c) »Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji« — za primer zavarovalne dobe, ki se šteje s pove- čanjem: povečanje od 12 na 14 mesecev 3,50 povečanje od 12 na 15 mesecev 5,20 povečanje od 12 na 16 mesecev 7,00 povečanje od 12 na 17 mesecev 8,80 povečanje od 12 na 18 mesecev 10,50 2) Pod zaporedno'številko IT. B a), b) in c) »Prispevek iz dohodka od osnove dohodka« a) Izobraževalna skupnost Slovpnije b) Raziskovalna skupnost Slovenije c) Občinske raziskovalne skupnosti Slovenije zap. št. Občina 5 S £e ga > X p> <9 |l| |S| Hi »’* * iSI IIF t širin c ^ — K ® « .a g ~ Q t- CO S 1 2 3 4 5 6 1. Ajdovščina 0,32 0,68 0,04 1,04 2. Brežice 0,32 0.68 0,04 1.04 3. Celje 0,32 0.68 0.05 1.05 4. Cerknica 0,32 0.68 0,02 1,02 5. Črnomelj 0,32 0,68 0,065 1,065 1 2 E 4 5 6 6. Domžale 0,32 0,68 0,07 1,07 7. Dravograd 0,32 0,68 0,05 1,05 8. Gor. Radgona 0,32 0,68 0,03 1,03 9. Grosuplje 0,32 0,68 0,02 1,02 10. Hrastnik 0,32 0,68 0,06 1,06 11. Idrija 0,32 0,68 0,03 1,03 12. Ilir. Bistrica 0,32 0,68 0,04 1,04 13. Izola 0,32 0,68 0,03 1,03 14. Jesenice 0.32 0,68 0,03 1,03 15. Kamnik 0,32 0,68 0,10 1,10 16. Kočevje 0,32 0,68 0,03 1,03 17. Koper 0,32 0,68 0,025 1,025 18. Kranj 0,32 0,68 0,04 1,09 19. Krško 0,32 0,68 0,08 1,08 20. Laško 0,32 0,68 0,05 1,05 21. Lenart 0,32 0,68 0,07 1,07 22. Lendava . 0,32 0,68 0,05 1,05 23. Litija 0,32 0,68 0,05 1,05 24. Lj. Bežigrad 0,32 0,68 0,036 1,036 25. Lj. Center 0,32 0,68 0,036 1,036 26. Lj. Moste-Polje 0,32 0,68 0,036 1,036 27. Lj. Šiška 0,32 0,68 0,036 1,036 28. Lj. Vič-Rudnik 0,32 0,68 0,036 1,036 29. Ljutomer 0,32 0,68 0,03 1,03 30. Logatec 0,32 0,68 0,04 1,04 32. Metlika 0,32 0,68 0,03 1,03 33. Mozirje 0,32 0,68 0,07 1,07 34. Murska Sobota 0,32 0,68 0,04 1,04 35. Nova Gorica 0,32 0,68 0,05 1,05 „J. Novo mesto 0,32 0,68 0,10 1,10 37. Ormož 0,32 0,68 0,02 1,02 38. Piran 0,32 0,68 0,03 1,03 39. Postojna 0,32 0,68 0,062 1,062 40. Ptuj 0,32 0,68 0,10 1,10 41. Radlje ob Dravi 0,32 0,68 0,05 1,05 42. Radovljica 0,32 0,68 0,03 1,03 43. Ravne na Koroš. 0,32 0,68 0,07 1,07 44. Ribnica 0,32 0,68 0,02 1,02 45. Sevnica 0,32 0,68 0,06 1,06 46. Sežana 0,32 0,68 0,03 1,03 47. Slov. Gradec 0,32 0,68 0,075 1,075 48. Slov. Bistrica 0,32 0,68 0,06 1,06 49. Slov. Konjice 0,32 0,68 0.04 1,04 50. Šentjur 0,32 . 0,68 0,095 1,095 51. Škofja Loka 0,32 0,68 0,05 1,05 52. Šmarje 0,32 0,68 0,04 1,04 53. Tolmin 0,32 0,68 0,10 1,10 54. Trbovlje 0,32 0,68 0,04 1,04 55. Trebnje 0,32 0,68 0,06 1,06 56. Tržič 0,32 0,68 0,03 1,03 57. Velenje 0,32 0.68 0,03 1,03 58. Vrhnika 0,32 0.68 0,06 1,06 59. Zagorje 0,32 0,68 0,07 1,07 60. Žalec 0,32 0,68 0,06 1,06 61. Maribor-Pesnica 0.32 0,68 0,08 1,08 62. Maribor-Pobrežje 0,32 0,68 0,08 1,08 63. Maribor-Rotovž 0,32 0,68 0,08 1,08 64. Maribor-Ruše 0,32 0,68 0,08 1,08 65. Maribor-Tabor 0,32 0,68 0,08 1,08 66. Maribor-Tezno 0,32 0,68 0,08 1,08 — posebne izobraževalne skupnosti: 1. Izobraževalna skupnost za agroživilstvo 1,99 2. Izobraževalna skupnost gozdarstva - 1,39 3. Posebna izobraževalna skupnost za usnjarsko predelovalno industrijo 1,05 4. Izobraževalna skupnost za tekstilne usmeritve 1,36 5. Izobraževalna skupnost za kemijsko, farmacevtske, gumarske in nekovinske usmeritve 1,26 6. Izobraževalna skupnost za lesarsko usmeritev 1,29 7. Izobraževalna skupnost gradbeništva Slovenije 1,40 8. Posebna izobraževalna skupnost za gostinstvo in turizem 1,50 9. Izobraževalna skupnost za ekonomsko usmeritev , 1,50 10. Posebna izobraževalna skupnost tiska in papirja 0,98 11. Izobraževalna skupnost za elektrotehniško in računalniško usmeritev 1,80 12. Izobraževalna skupnost za metalurško in kovinsko usmeritev 1,65 13. Posebna izobraževalna skupnost prometa in zvez 0.98 14. Izobraževalna skupnost za rudarsko in geološko usmeritev 1,34 15. Izobraževalna skupnost za zdravstveno usmeritev 2,50 16. Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev 1,80 17. Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev 2,10 18. Posebna izobraževalna skupnos,t za kulturo 2,80 — posebne raziskovalne skupnosti: 1. Kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo 0.12 2. Energetika, mineralne surovine in metalurgija 0,10 3. Elektrokovinarska industrija 0,12 4. Kemija 0,11 5. Gozdarstvo, lesarstvo, papirništvo in grafika 0,07 6. Graditeljstvo 0.12 7. Promet in zveze 0,08 8. Trgovina, turizem, gostinstvo ter drobno gospodarstvo 0,05 9. Zdravstveno in socialno varstvo 0,08 10. Družbene dejavnosti 0,06 11. Družbena infrastruktura 0,12 12. Tekstilna in usnjarsko predelovalna industrija 0,07 3) Pod zaporedno številko II. C a) in b) »Prispevek iz dohodka od osnove, ki jo predstavljajo sredstva" poslovnega sklada:« Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji: a) zavezanci — temeljne in druge organizacije združenega dela s področja gospodarstva: — elektrogospodarstvo, — pridobivanje premoga, — predelava premoga, — pridobivanje nafte in zemeljskega plina, — proizvodnja naftnih derivatov, — črna metalurgija, — pridobivanje rude barvastih kovin, — proizvodnja barvastih kovin, •— predelava barvastih kovin, — pridobivanje nekovinskih rudnin, — proizvodnja cementa, — kmetijska proizvodnja, Stran 1982 URADNI LIST SRS St. 25 — 11. VII. 19S6 — kmeti iške storitve, — ribištvo, — vodno gospodarstvo, — železniški promet, — pomorski promet, — zračni promet, — prekladalne storitve, — gostinstvo, — turistično posredovanje. • — obrtne storitve in popravila, — osebne storitve in storitve gospodinjstva, — urejanje naselja in prostora, — stanovanjska dejavnost, — komunalne dejavnosti, — prevoz potnikov z drugimi sredstvi po stopnji 0,50 b) zavezanci, ki opravljajo vse druge dejavnosti po stopnji 2,50 III. Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS. St, 420-12/85 Ljubljana, dne 3. julija 1986. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke ' Tone Pengov 1. r. OBMOČNA VODNA SKUPNOST PRIMORSKE KOPER 1357. Delavci, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. ki opravljajo gospodarsko dejavnost, delovni ljudje, ki samostojno oprav-. Ijajo dejavnost z osebnim delom in sredstvi, ki so lastnina občanov, občani v krajevnih skupnostih in v ribiških družinah (v nadaljevanju: uporabniki) in delavci Delovne organizacije za vodno gospodarstvo Hidro Koper. n. sol. o., TOZD za urejanje voda in delavci Podjetja za urejanje hudournikov Ljubljana (v nadaljevanju: izvajalci) organizirani v Območni vodni skupnosti Primorske (v nadaljevanju: OVS Primorske), na osnovi 43. člena zakona o vodah (v nadaljevanju: ZOV) in na podlagi 113. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije ter v skladu z določili samoupravnega sporazuma o ustanovitvi OVS Primorske in samoupravnega sporazuma o temeljih plana ZVSS za obdobje 1986—1990 sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana Območne vodne skupnosti Primorske za obdobje 1986—1990 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Uporabniki in izvajalci (v nadaljevanju: udeleženci) s tem samoupravnim sporazumom opredeljujejo skupne interese, ki so v obdobju 1986—1990 temeljnega pomena za nadaljnji vodnogospodarski razvoj vodnega območja OVS Primorske Koper. Izhajajoč iz smernic za pripravo družbenega plane SR Slovenije za obdobje 1986—1990 osnutka dogovora o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1086—1990, Osnutka samoupravnega sporazuma o te- meljih plana ZVSS za obdobje 1986—1990 in globalnih usmeritev razvoja vodnega gospodarstva ih z.a urejanje kmetijskih zemljišč za obdobje 1986—1990 za vodno območje ob a ta ega morja s * pritoki udeleženci zagotavljajo . potrebo po nadaljnjem vodnogospodarskem razvoju vodnega območia OVS Primorske Koper v skladu s planskimi usmeritvami ožjih in širše družbene skupnosti. 2. člen S *em samoupravnim sporazumom se udeleženci v območni vodni skupnosti sporazumejo zlasti o (43. člen ZOV): — o fizičnem in vrednostnem obsegu vzdrževanja naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode, varstva voda, rekonstrukcije in gradnje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi, — o lokaciji, rokih zgraditve in potrebnih sredstev za posamezne objekte. — o samoupravnem združevanju sredstev na osnovah in merilih za samoupravno združevanje sredstev. — o pogojih in načinih uporabe in o upravljanju s sredstvi. — o potrebnih zmogljivostih za izvajanje predvidenega obsega vzdrževanja naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ter varstva voda, — o merilih in pogojih za obliko"anje povračil za posamezne programe vzdrževanja naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov voda. vodnogospodarski h objektov in naprav v splošni rabi in povračil za programe varstva voda. — o nalogah in ukrepih, ki jih prevzemajo z dogovorom o temeljih plana družbenopolitične skupnosti, — o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo v Zvezi vodnih skupnosti, — o merilih in pogojih, za oblikovanje in' uporabe sredstev vzajemnosti in solidarnosti in — o nalogah in ukrepih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 3. člen ' V skladu z nalogami iz prejšnjega člena bo nadaljnji vodnogospodarski razvoj usmerjen v naslednje področje. — vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ter vzdrževanje in urejanje korit naravnih vodotokov za ohranitev oziroma izboljšanje obstoječega stanja vodnega režima, — v regulacijo in gradnjo vzdrževalnikdv za zmanjševanje neurejenosti obstoječega stanja vodnega režima, — v regulacije in gradnjo zadrževalnikov za zmanjševanje oziroma preprečevanie poplav, — vzdrževanje in urejanje hudournikov ter stabiliziranje hudourniških in erozijskih območij, — v preprečevanje onesnaževanja ter čiščenja odpadnih voda, — v zavarovanje zalog pitne vode s proučevanjem možnosti za nova zajetja tako pitne kot industrijske vode ter v bogatenje podtalnice. 4. člen Na podlagi usmeritev iz prejšnjega člena uporabniki in izdajalci s tem sprejemom določajo program vodnogospodarskih vlaganj' za obdobje 1986—1990 v višini 3.266 mio din (po cenah leta 1981) za katerega bodo uporabniki vodnega območja OVS Primorske za- • gotovili 2.573 mio din, razliko v višini 693 mio din pa solidarnostno združujejo območne vodne skupnosti preko ZVS Slovenije za skladnejši regionalni razvoj vodnega gospodarstva Slovenije. • 5. člen Na podlagi opredelitev iz prejšnjega člena in upoštevanju usmeritev iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana ZVS Slovenije za obdobje 1986—1990 v zadevah vzdrževanja in varstva vodnega, režima ter varstva voda so za območje OVS Primorske v srednjeročnem obdobju 1986—1990 po posameznih namenih predvidena naslednja vlaganja: Vlaganja v obdobju 1986—1990 v mic/din Minimalni program vodnega gospodarstva 1.0 Osnovna vodnogospodarska dejavnost 1.1 Redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav' v splošni rabi ter naravnih vodotokov 420 1.2 Urejanje vodnega režima 206 1.3 Studijsko-raziskovalna dejavnost 60 1.4 Spremljanje stanja vodnega režima 120 1.5 Funkcionalni izdatki in drugo 55 Osnovna vodnogospodarska dejavnost skupaj 361 2.0 Obveznosti po družbenih planih SRS in občin 2.1 Vodnogospodarski objekti 2.11 Osnovna odvodnja za melioracije 837 2.12 Zadrževalniki in zbiralniki vode 511 2.2 Soudeležba za varstvo voda 2.21 Oskrba z vodo 857 2.22 Varstvo kakovosti voda 200 Obveznosti skupaj 2.405 Minimalni program vodnega gospodarstva skupaj 3.266 6. člen Udeleženci se dogovorijo, da bodo izvajalci obseg in strukturo svojih proizvodnih kapacitet prilagajali zadovoljevanju potreb opredeljenih s planom razvoja vodnega gospodarstva na vodnem območju OVS Primorske Koper v obdobju 1986—1990. V tem smislu bosta izvajalca, DO VG Hidro Koper, TOZD za urejanje voda in Podjetje za urejanje hudournikov Ljubljana, po sprejetju tega sporazuma postopoma in po optimalni ekonomsko tehnični dinamiki zagotovila ustrezen kadrovski potencial in delovna sredstva, kot tudi učinkovito organizacijo dela in ustrezno tehnološko delitev dela, ki je potrebna za izvršitev dogovorjenih nalog. Na splošno se bodo pri izvajanju vseh vrst vodnogospodarskih storitev in programa vodnogospodarske dejavnosti obvezno uporabljale splošno veljavne gradbene norme, tehnični normativi prirejeni aa novejšo mehanizacijo ter realne izkustvene norme, M m se doslej uporabljale v vodnem gospodarstvu. 7. Sen Udeleženci tega sporazuma se dogovorijo, da bo realizacija razvoja po dogovorjenih temeljih slonela na samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi deia med uporabniki in izvajalci in a* tem ■poramam. II. PREDMET SVOBODNE MENJAVE DELA 8. člen Udeleženci se dogovorimo, da je predmet svobodne menjave dela v vodnem gospodarstvu predvsem: — posamična vodnogospodarska storitev — program vodnogospodarskih storitev — vodnogospodarska dejavnost 9. člen Izvajanje programa posamičnih vodnogospodarskih storitev, izvajanje programa vodnogospodarske dejavnosti in izvajanje dejavnosti zajema: 1. vodnogospodarske storitve — vzdrževanje naravnih vodotokov, jezer in izvirov. obalnega morja in vodnih zemljišč ter vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi; — sanacije poškodb nastalih zaradi poplave na vodnogospodarskih objektih in napravah v splošni rabi in naravnih strugah vodotokov; 2. program storitev — opravljanje nalog investitorja pri rekonstrukcijah vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi po 36. členu ZOV pod tč. 3; — izvajanje nadzornih nalog pri gradnji vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi z omejitvijo po 36. členu ZOV pod tč. 2; — izvajanje drugih nalog, ki jih določa zakon in drugi veljavni pozakonski predpisi; 3. vodnogospodarska dejavnost — spremljanje stanja vodnega režima — zagotavljanje varstva vodnega režima — usmerjanje graditev vodnogospodarskih objektov in naprav ter regulacije vodotokov — zagotavljanje enotne tekoče evidence — zagotavljanje sistema informiranja uporabnikov o stanju vodnega režima — zagotavljanje sočasnega izvajanja nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite — opravljanje zadev, ki jih posebej določa zakon in drugi veljavni pozakonski predpisi. III. VLAGANJA V NADALJNJI VODNOGOSPODARSKI RAZVCfj jOBMOČJA OVS PRIMORSKE 1.0. Osnovna vodnogospodarska dejavnost 1.1. Redno vzdrževanje 1«. tim Na podlagi sprejetih (dogovorjenih) standardov in normativov bodo za redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi,, za posamezne kategorije vodnogospodarskih objektov vlože-. na naslednja sredstva: vS-m, Sfcupej ▼ »to a) na nižinskih vodotokih 145 iaHSeflU M * e) na morete obad i 5 SteupBj KM Strne 1984 URADNI LIST SRS it. 28 — 11. VII. 198« 11. Hen Za odpravo eventualnih škod po visokih vodah na vodnogospodarskih objektih in napravah bodo v skladu s standardi namenjena naslednja sredstva: v STSin 1= v mio dm a) na vodotokih 7,4 37 b) na hudournikih 1,2 6 Skupaj | 8,6 43 12. člen Za redno vzdrževanje naravnih strug itižinsteih vodotokov in hudournikov ter erozijskih žarišč bodo v skladu s standardi po posameznih kategorijah vodotokov vložena naslednja sredstva: 1.4. Spremljanje stanja vodnega režima 15. člen Za spremljanje stanja vodnega režima in zaščito vodnih virov (zbiranje in obdelava za vodno gospodarstvo pomembnih podatkov: podlog za zaščito vodnih virov; ugotavljanje kakovostnega stanja voda in priprava strokovnih podlog za sanacijo virov onesnaževanja, priprava strokovnih osnov za planiranje, vodenje in priprava investicij, rečni nadzor, vodenje katastrov voda in katastra onesnaževalcev, izdelava vodnogospodarskih mnenj, finančno računovodska opravila), bodo v skladu s standardi in normativi vložena naslednja sredstva: ketno v mio din Skupaj 1986—90 v mio din 24 120 ' Letno v mio din Skupaj 1986—90 v mio din a) nižinski vodotoki 19,0 95 b) hudourniki in erozijska žarišča 13,2 66 c) morska obala 7,6 38 Skupaj 39,8 199 1.2. Urejanje vodnega režima Financirane bodo naslednje naloge: — javna služba (35. člen ZOV) — rečno nadzorna služba (71. člen ZOV) — oprema in intervencije zaradi izpuščanja nevarnih ali škodljivih snovi na morje ali na kopnem (62. člen ZOV) — zavarovanje vodnih virov (66. člen ZOV) — sanacije virov onesnaženja (64. člen ZOV) 1.5. Funkcionalni izdatki in ostali stroški &bmočne vodne skupnosti Primorske 13. člen Za urejanje vodnega režima bodo v skladu s sprejetimi standardi in normativi po kategorijah vložena naslednja sredstva: 16. člen V skladu s sprejetimi standardi bodo za funkcionalne izdatke in ostalo namenjena naslednja sredstva: - Letno v mio din Skupaj 1986—90 v mio din a) nižinski vodotoki 35.8 . 179 . b) hudourniki 5.4 27 Skupaj 41,2 206 1.3. Studijsko-raziskovalna dejavnost 14. člen V skladu s standardi bodo za študijsko-raziskoval-no dejavnost na ravni OVS (za regionalne potrebe) vložena naslednja sredstva: Letno v mio din Skupaj 1986—90 v mio din 12 66 V tem obdobju bomo financirali predvsem naslednje naloge: — izdelava razvojnih načrtov — izdelava vodnogospodarskih osnov — namena** podleže (hidrologijo in hidrogeole- — izdelava katastrov — razskave hidrodinamike morja Letno 1986—1990 V mio din v mio din 11 55 17. člen Udeleženci se sporazumejo, da bodo omogočili nemoteno poslovanje OVS in njenih organov. Del nalog iz 8. člena tega sporazuma opravljajo v skladu s SaS o ustanovitvi OVS in ZVSS ter v skladu s SaS o temeljih plana ZVSS delavci skupne strokovne službe ZVSS in OVS, ki delajo na sedežu OVS Primorske. Podrobnejša opredelitev teh nalog je navedena v planu delovne skupnosti strokovne službe ZVSS. OVS Primorske neposredno (iz funkcionalnih izdatkov) financira delo delavcev, ki delajo na sedežu OVS Primorske, delo delavcev, ki delajo za potrebe OVS Primorske na sedežu ZVSS v Ljubljani pa se financira iz združenih sredstev ZVSS. 2.6. Obveznosti vodnega gospodarstva OVS Primorske po družbenem planu SR Slovenije In občin ter urejanje zadev, ki imajo medržavni pomen in medrepubliški pomen 18. člen Program vodnega gosoodarstva OVS Primorske, ki izhaja iz zakona o vodah in 18. člena SaS o temeljih palrss ZVSS za obdobje 1986—1990 je predviden v skupni vtibti 2.405 mdo din In za naslednje naloge: 2.1. Vodnogospodarski objekti 2.1.1. Osnovna odvodnja za melioracije 2.1.2. Akumulacija in zadrževalniki 2.2. Soudeležba za varstvo voda 2.2.1. Oskrba z vodo 2.2.2. Varstvo kakovosti voda 2.1. Vodnogospodarski objekti 19. člen 2.121. Osnovna odvodni a Predvidena bodo v zvezi z melioracijami za 2980 ha kmetijskih zemljišč izvršene regulacije vodotokov za osnovno vodnjo v skupni dolžini 51,5 km in skupni višini 837 mio din. Finančna sredstva za regulacijo vodotokov bo OVS Primorske zagotavljala na osnovi kriterijev po 17. členu SaS o temeljih plana ZVSS za obdobje 1986 do 1990. 20. člen Za osnovno odvodnjo za potrebe melioracije bodo izvršene refulacije naslednjih vodotokov, razvrščenih po občinah in vodotokih kot sledi: Zap. št. Občina Vodotok Dolžina km Melioracije ha i. Ilirska Bistrica — Mola 13,2 800 — Notranjska Reka 2,3 100 2. Koper-Piran — Dragonja 14,0 850 — Dmica s pritoki 1,1 50 3. Postojna — Pivka-Nanoščica pritoki 14,6 900 4. Sežana — Raša 3,8 140 — Branica 2,0 100 — Senožeški potok 0,5 40 21. člen 2.1.2. Akumulacije in zadrževalniki (50 %) V povodju reke Dragonje bo predvidoma zgrajena dvonamenska akumulacija za namakanje in zadrževanje vala visokih voda za obrambo od poplav in glavnim dovodom vode za namakanje kmetijskih zemljišč. Vodno gospodarstvo OVS Primorske opredeljuje sofinanciranje v višini 459 mio din (50 “Ai). V povodju Notranjske Reke se za dokončanje akumulacije Klivnik razporeja 61 mio din. 2.2. Soudeležba za varstvo voda 22. člen 2.2.1. Oskrba z vodo Za gradnjo vodooskrbnih objektov regionalnega primorskega vodovda. Malni, Brestovica, Rodik. Ko-oer — vododeficitamo območje, se za sofinanciranje predvideva skupaj 746 mio din. Vodno. gospodarstvo bo zagotavljalo sofinanciranje za naslednje. objekte za oskrbo z vodo: v mio din 1. Za vodooskrbo Zgornje Pivške kotline na odseku Pivka-Zagorje-Knežak-Bač-Koritnice (občina Postojna 60 mio din) (občina Ilirska Bistrica 60 mio din) 120 2. Za dokončanje zajetja za Primorski vodovod v Planini 60 3. Za III. etapo Kraškega vodovoda na odseku Sežana-Rodik-Kozina 344 4. Za nove vodne vire in objekte vodooskrbe obale ter višinski vodovod (ena tretjina za višinski vodovod) 343 Soudeležba se izračunava po dogovorjenih kriterijih 17. člena 'SaS o temeljih plana ZVSS. 23. člen 2.2.2. Varstvo kakovosti voda Za gradnjo objektov namenjenih za zmanjšanje onesnaženosti voda bo v skladu z opredeljenimi finančnimi sredstvi v višini 200 mio din zagotovljena soudeležba za zmanjšanje onesnaženja v povodju Notranjske Reke v Ilirski Bistrici (meddržavna obveza). Soudeležba bo izračunana po dogovorjenih kriterijih 17. člena SaS o temeljih plana ZVSS. IV. FINANCIRANJE VODNOGOSPODARSKIH VLAGANJ — ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA VODNO GOSPODARSTVO 24. člen Sredstva za financiranje minimalnega programa vodnega gospodarstva zagotavljajo v skladu z zakonom o vodah temeljne in druge organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov ter občani v KS (v nadaljevanju zavezanci). Povračila se plačujejo na način in v obdobjih, ki so določeni s tem samoupravnim sporazumom 25. člen Sredstva za vodnogospodarsko dejavnost zagotavljajo zavezanci s povračili, ki se obračunavajo od naslednjih osnov: a) količinske osnove: — od proizvedene električne energije — KWh — od uporabljene vode — m3 — od onesnažene vode — E — od toplotne polucije — t° — od pitne vode — m3 — od odvzetih naplavin — m3 b) vrednostne osnove: — od katastrskega dohodka — od dohodka od obrtne dejavnosti — od davčne osnove (zakonska obveznost) 26. člen Vsa povračila se obračunavajo po osnovah s tarifami kot sledi: Enote tarife: — od proizvedene' električne energije — od uporabljene «vode — od onesnažene vode 0.0206 din/KWh 5.12 din'm3 176.10 din/E dodatno po letih: 1987 72,20 din/E 1988 174,00 din/E 1989 313,50 din/E 1990 520,90 din/E — od toplotne polucije (t = (td - 28 %)) 110,00 din/stop/m3 — od pitne vode 2,20 din/m3 — od odvzetih naplavin 100,00 din/m3 — od obrtne dejavnosti 2,3 V« od dohodka — od kmetijskih dejavnosti ' 1,92 •/o od kat. doh. — od davčne osnove 3,138 %> davčne osnove Uporabniki in izvajalci določijo tarife ob sprejemanju letnih planov do 15. 12. vsako leto in jih objavijo v Uradnem listu SRS. 27. člen Zavezancem, ki v svojem proizvodnem procesu uporabljajo nad 5.000 m3 vode letno se lahko na osnovi njihove zahteve pri OVS prizna popust pri tarifi za uporabljeno vodo, ki je enoten po panogah. 28. člen V skladu z gornjimi merili bodo v obdobju 1988 do 1990 na območju OVS primorske predvidoma zbrana naslednja sredstva iz naslova povračil: Povračila: v mio din — od proizvedene električne energije 0 — od uporabljene vode 230 — od onesnažene vode 361 — od toplotne polucije (t = (td — 29 %>)) 0 — od pitne vode 79 — od odvzetih plavin 0 — od obrtne dejavnosti 52 — od kmetijskih dejavnosti 53 — od davčne osnove 1798 Skupaj zbrana sredstva 2573 29. člen Za izračunano vrednost povračil po vseh količinskih osnovah sprejme zavezanec za vsako leto račun. ki ga poravna z mesečnimi akontacijami, ki zapadejo v plačilo do 10. dne v mesecu za pretekli mesec. Višina akontacije se določi na osnovi valorizirane obremenitve za preteklo obdobje. Plačilo na tej osnovi bremenijo materialne stroške zavezanca. Ta sredstva so investicijska sredstva vodnega gospodarstva. Zavezanec, ki je v zamudi s plačilom mora plačati zakonite zamudne obresti. Tehnično izvedbo opravi delovna skupnost strokovnih služb ZVSS na osnovi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi ZVSS. Glede postopka za odmero, pobiranje in vračanje povračil se smiselno uporabljajo določbe zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85), zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov (Uradni list SRS, št. 32/80 in 23/80) ter zakona o zagotavljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Zavezanci bodo posredovali Delovni skupnosti strokovnih služb ZVSS do 31. januarja tekočega leta vse zahtevane podatke, na osnovi katerih se izračunava višina povračil. V. SOLIDARNO ZDRUŽEVANJE IN PRELIVANJE SREDSTEV ZA SKLADNEJŠI REGIONALNI RAZVOJ VODNEGA GOSPODARSTVA 30. člen V skladu z 4. in 22. členom zakona o vodah lahko OVS za uresničitev programa skladnejšega vodnega gospodarstva Slovenije združujejo oziroma prejemajo združena sredstva iz povračil pri ZVSS. Globalno opredeljeni nameni vlaganj iz združenih sredstev pri ZVSS so naslednji: — pomoč manj razvitim območjem v SR Sloveniji — odprava večjih škod po poplavah — pomembnejši vodnogospodarski posegi — urejanje zadev, ki imajo medrepubliški in meddržavni pomen — redna delavnost ZVSS in zagotovitev osnovnih obveznosti OVS. 31. člen Na podlagi določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana ZVSS za obdobje 1986—1990 bo vodno območje OVS Primorske iz prelivanja solidarno združenih sredstev pri ZVSS prejemalo 12,78 %> sredstev. 32. člen Vodno območje OVS Primorske bo za financiranje svoje planirane osnovne vodnogosoodarske dejavnosti predvidoma razpolagalo z naslednjimi razpoložljivimi sredstvi: v mio din Skupaj povračila 2.573 + Solidarno prelita sredstva 693 Skupaj razpoložljiva sredstva za osnovno VG dejavnost 3.266 VI. DODATNO ZDRUŽEVANJE SREDSTEV 33. člen Sredstva, ki se bodo zbrala kot dodatno povračila od onesnaženja voda po naraščajoči tarifi (glej 26. člen) se združujejo pri OVS za sofinanciranje sanacijskih programov za čiščenje opdadnih voda, ki so v skladu s prioriteto družbenega dogovora o temeljih plana SRS za obdobje 1986—1990. Predvidoma bodo zbrana v višini 433 mio din in bodo na osnovi prijav sanacijskih programov razporejena ob upoštevanju pogojev in meril iz 17. člena SaS o temeljih plana ZVSS za obdobje 1988—1990 ter okvirnega programa gradenj ZVSS za: — ČN Tovarna organskih kislin Ilirska Bistrica — CČN Koper — ČN Perutninski kombinat Pivka — KČN Sežana — KČN Piran VII. KRITERIJI IN MERILA ZA OBLIKOVANJE CEN STORITEV 34. člen 1. Oblikovanje cen storitev Udeleženci sporazuma se dogovorimo, da bomo pri oblikovanju cen .za opravljanje načrtovanih storitev, programa storitev in programa dejavnosti ter izgradnjo objektov in naprav upoštevali naslednje elemente: — materialne stroške •> — amortizacijo — sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb ter druge obveznosti in izdatke, ki se na podlagi zakona pokrivajo iz dohodka, — sredstva za osebne dohodke in skupno porabo — sredstva rezerv — sredstva za modernizacijo in razvoj materialne osnove 35. člen 2. Kalkuiativni elementi Kalkulativne elemente za oblikovanje cen posameznih storitev, povračila za izvajanje programa storitev in povračilo za izvajanje dejavnosti bodo izvajalci podrobneje opredelili v samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela. Udeleženci se dogovorimo, da bodo kalkuiativni elementi veljali skozi celo leto s tem, da jih lahko za vsako prihodnje leto korigiramo. 36. člen Letna valorizacija cen se bo opravila na "naslednji način: — sredstva aa materialne stroške in amortizacijo ter za obveznosti iz dohodka skladno z gibanjem cen na drobno, — sredstva za OD in skupno porabo ter za rezerve skladno z gibanjem OD v gradbeništvu — ostale nizke gradnje, — ostala sredstva bodo dogovorjena vsako leto posebej. 37. člen Podrobnejše določbe o osnovah in merilih za ugotavljanje cen vodnogospodarskih storitev, ki so predmet tega samoupravnega sporazuma se opredelijo s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela. 38. člen Sredstva za modernizacijo in materialno osnovo dela izvajalcev se zagotovijo v višini 1 °/o prihodkov OVS Primorske po letnih planih. Namensko porabo sredstev in dodelitev sredstev na osnovi programa DO HIDRO Koper odobrava na osnovi pristojnosti po samoupravnih aktih skupnosti in samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela Odbor za svobodno menjavo dela Skupščine OVS Primorske. VIII. SPREMLJANJE IZVAJANJA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 39. člen Izvajanje tega samoupravnega sporazuma bo potekalo na osnovi vsakoletnih podrobnih finančnih načrtov in programov del, na osnovi analiz o spremljanju planskih dokumentov na osnovi vsakokratnega dogovarjanja o obliki in načinu izvajanja programiranih del. 40. člen Udeleženci OVS Primorske bodo svoje plane valorizirali tako, da bodo upoštevali vsakoletno rast cen v SR Sloveniji, tarife povračil pa bodo letno korigirali tako, da bodo zagotavljali sredstva za izvedbo, s tem sporazumom dogovorjenih del. 41. člen Udeleženci se dogovorimo, da- bo za spremljanje in izvajanje sporazuma' odgovoren Odbor za plan in finance pri Skupščini OVS Primorske Koper. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 42. člen O reševanju sporov, ki bi nastali vsled neizpolnjevanja določb tega sporazuma, odločajo samoupravni organi OVS Primorske. 43. člen Spremembe in dopolnitve tega. sporazuma se sprejemajo po enakem postopku, kot je določen za sprejem sporazuma. 44. člen Sporazum sprejme skupščina OVS Primorske in ga predloži v sprejem in podpisovanje vsem uporabnikom in izvajalcem ter ga objavi v Uradnem listu SRS. Sporazum se uporablja od 1. 1. 1986, sklenjen pa je. ko ga podpiše večina vseh uporabnikov in izvajalcev. Ugotovitveni sklep sprejme predsedstvo Skupščine OVS Primorske in ga objavi v Uradnem listu SRS. Koper, dne 26. decembra 1985. ~ Pregled vlaganja po občinah 1986—1990 PRILOGA ________________________ v mio din Ilirska Bistrica Obala (Izola. Koper, Piran) Postojna Sežana Skupaj 1. Osnovna vodnogospodarska dejavnost * 172 403 132 154 861 2. Obveznost po družbenih pianih — osnovna odvodnja za melioracije 253 253 253 78 837 — zadrževalniki — akumulacije 61 450 (50%) — 511 — vodooskrba — sofinanciranje 60 343 120 334 857 — varstvo kval. voda — sofinanciranje 200 — — — 200 Skupaj 746 1449 505 566 3266 Zagotovitev sredstev: Povračila OVSP Koper 348 1449 391 385 2573 Prelivanje OVSS-ZVSS 398 — 114 181 693 Sofinanciranje ZVSS Odbora za melioracije za akum. Dragonje — 450 (50%) — — 450 1358. Na podlagi 43. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) ter na podlagi 31. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Primorske Koper (Uradne objave občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana, št. 7/85) je Predsedstvo skupščine Območne vodne skupnosti Primorske Koper na svoji 4. redni seji dne 26. junija 1986 sprejelo UGOTOVITVENI SKLEP e veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana Območne vodne skupnosti Primorske Koper za obdobje 1986—1990 1. Ugotovi se, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Območne vodne skupnosti Primorske Koper za obdobje 1986—1990, ki je bil sprejet na 2. redni seji Skupščine Območne vodne skupnosti Primorske Koper (zbora uporabnikov in zbora delavcev vodnogospodarskih organizacij) dne 28. decembra 1985 podpisalo več kot polovica članic Območne vodne skupnosti Primorske Koper. 2. Glede na gornjo ugotovitev je v skladu s 44. členom samoupravnega sporazuma o temeljih. plana Območne vodne skupnosti Primorske Koper za obdobje 1986—1990 sporazum sklenjen. 8t. 0801-100/27-86 Koper, dne 26. junija 1986. Predsednik skupščine Območne vodne skupnosti Primorske Koper Lucijan Korva, dipl. inž. agr. 1. r. 1359. Na podlagi členov 26 do 29 zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), določil samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Primorske Koper in členov 24 do 29 samoupravnega spo- razuma o temeljih plana OVS Primorske Koper za obdobje 1986—1990 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na 2. seji skupščine OVS Primorske Koper dne 28. decembra 1985. leta sprejela . SKLEP o višini tarif za povračila od posameznih osnov v letu 1986 za izvajanje minimalnega programa vodnogospodarske dejavnosti OVS Primorske Koper 1. Določitev višine tarif Za zagotovitev izvedbe vodnogospodarske dejavnosti ter vodnogospodarskih in drugih storitev in za pokrivanje ostalih finančnih obveznosti, ki jih zajema finančni načrt OVS Primorske Koper za leto 1986 se sprejmejo tarife za povračila od posameznih osnov za leto 1986 kot sledi: a) Količinske osnove — od proizvedene električne energije — od uporabljene vode — od onesnažene vode — od pitne vode — od naplavin b) Vrednostne osnove — od obrtne dejavnosti — 2^0 •Aa od davčne ovnove — od katastrskega dohodka — 1,92 Ve od katastrskega dohodka — od davčne osnove TOZD oziroma OZD — 3,138 *U od davčne osnove »B«. 2. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, tarife za povračila od posameznih osnov za izvajanje minimalne vodnogospodarske dejavnosti OVS Primorske Koper za leto 1986 pa se uporabljajo od 1. januarja 1986. leta dalje. Predsednik skupščine OVS Primorske Koper Lucijan Korva, dipL inž. agr. L r. 0,0295 din/kWh 7,40 din/m3 253,20 din/E 3^5 din/m8 138,00 din/m* ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI CELJE 1360. Skupščina občine Celje je na podlagi 29. Sena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79), 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 30. Šena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni Ust SRS, št. 8/78 in 27/82), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82), v skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) ter v skladu s 36. členom statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 6/82), na seji zbora združenega deča ta zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1986 sprejeto ODLOK o prispevkih za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti v občini Celje v letu 1986, ki jih plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1986—1990 1. člen Zavezanci za prispevke za samoupravne Interesne skupnosti družbenih dejavnosti v občini Celje, ki niso sklenili samoupravnih sporazumov o temeljih planov, plačujejo v letu 1986 prispevke za posamezne samoupravne interesne skupnosti po naslednjih stopnjah: — občinski izobraževalni skupnosti po stopnji 4,92 iz brutto osebnega dohodka (osnova bruto osebni dohodek) ; — občinski telesnokultumi skupnosti po stopnji 0,73 iz bruto osebnega dohodka (osnova bruto osebr ni dohodek); — občinski skupnosti otroškega varstva za neposredno otroško varstvo po stopnji 1,85 iz brutto osebnega dohodka (osnova brutto osebni dohodek), za minimalne denarne pomoči in za program skupnih nalog otroškega varstva v SR Sloveniji pa po stopnji 2,75 iz brutto osebnega dohodka (osnova brutto osebni dohodek); — občinski skupnosti socialnega skrbstva po stopnji 0,95 iz brutto osebnega dohodica (osnova brutto osebni dohodek); — občinski kulturni skupnosti po stopnji 1,03 iz brutto osebnega dohodka (osnova brutto osebni dohodek) ; — občinski skupnosti za zaposlovanje po stopnji 0,20 iz dohodka (osnova brutto osebni' dohodek); — občinski raziskovalni skupnosti po stopnji 0,05 iz dohodka (osnova dohodek): — občinski zdravstveni skupnosti za nadomestila osebnih dohodkov v času nezmožnosti za delo po stopnji 0,45 iz brutto osebnega dohodka (osnova brutto osebni dohodek) in za zdravstveno varstvo po stopnji 11,13 iz dohodka (osnova brutto osebni dohodek'. Za vse .druge zavezance prispevkov za zdravstvo (kmetje in druge kategorije zavezancev) se uporabljajo prispevne stopnje, pavšalni zneski ter osnove, ki so opredeljeni v določilih 3.—9. čkna sklepa o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdrav-stveni skupnosti Celje (Uradni list. SRS, št. 13/85). 2. člen V primerih, ko bodo pristojni samoupravni organi navedenih samoupravnih interesnih skupnosti za zavezance, ki so sklenili samoupravne sporazume o temeljih planov za obdobje 1986—1990. med letom sprejeli drugačne prispevne stopnje, bodo nove prispevne stopnje veljale tudi za zavezance po tem odloku. 3. člen Ta odlok začne veljati prvi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 7. 1986 dalje. St. 402-25/85 Celje, dne 26. junija 1986. Predsednik Skupščine občine Celje Tone Zimšek L r. 1361. Skupščina občine Celje je po drugem odstavku 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83 in 24/85), po drugem odstavku > 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), po 32. členu zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) in drugem odstavku 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1986 sprejela ODLOK o prispevkih za samoupravne interesne skupnosti v občini Celje v letu 1986 darnosttiih stanovanj in za delno nadomeščanje stanarin po stopnji 1,27 odstotka od bruto osebnih dohodkov. 2. člen Zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalno-cest-ne skupnosti občine Celje za obdobje 1986—1990, bodo plačevali v letu 1986 prispevek iz dohodka za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe po stopnji 1,28 odstotka od bruto osebnih dohodkov. 3. člen Zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Celje za obdobje 1986—1990, bodo plačevali v letu 1986 prispevek iz dohodka za požarno varnost po stopnji 0,35 odstotka od bruto osebnih dohodkov. 4. člen Zavezanci, ki niso sklenili 'samoupravnega sporazuma o temeljih plana Območne vodne skupnosti Savinja—Sotla za obdobje 1986—1990, bodo plačevali v letu 1986 naslednje prispevke: 1. Vrednostne osnove — od obrtne dejavnosti 2,30 “/o od davčne osnove — od katastrskega dohodka 0.60 •/« — od davčne osnove TOZD 1,58 Vo 2. Količinske osnove — od proizvedene električne energije 0,0295 din/KWH — od uporabljene vode 7,40 din/m1 * 3 popustniki: od 5—10 mio na m3 od 10—30 mio na m3 nad 30 mio na m3 80 Vo gornje tarife 85 V* gornje tarife 90 Vi gornje tarife — od onesnažene vode — od pitne vode — od naplavin a) gramoz b) mivka 253,20 dht/E 3,25 din/m3 130 din/m3* 900 d m/m3" 5. člen Ta odlok začne veljati prvi dem po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-25/85 Celje, dne 26. junija 1986. Predsednik Skupščine občine Celje Tone Zimšek 1. r. 1362. Skupščina občine Celje je po 43. členu zakone o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) na sejah zborov dne 26. junija 1986 sprejela 1. člen Zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazume o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje za obdobje 1986 -1990, bodo pla- čevali v letu 1986 prispevek iz dohodka za gradnjo soli- ODLOK o uporabi sredstev rezerve občine Celje 1. člen Tz." sredstev rezerve občine Celje sc uporabi 14.000.000 dinarjev za sofinanciranje sanacije škode. ki jo je povzročilo neurje v dneh od 4 6. 1986 do 16. 6. 1986. Izvršni svet Skupščin«- občine Celje se pooblasti, da določi merila za uporabo sredstev iz prvega odstavka tega člena in da na podlagi teh meril sredstva tudi razdeli. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-12/86 Celje, dne 26. junija 1986. Predsednik Skupščine občine Celje Tone Zimšek 1. r. 1363. Skupščina občine Celje je po 39. členu zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS. št. 18/84 in 37/85), na sejah zbora združenega dela In zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1986 sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta ETOI/-1FF v Škofji vasi 1. člen Sprejme se zazidalni načrt ETOL-IFF v Škofji vasi (v nadaljnjem besedilu zazidalni načrt), ki ga je izdelal Razrvojni center Celje, TOZD Planiranje pod št. proj. 8/85 v aprilu 1986. 2. člen Meia obodne parcelaciie poteka od izhodiščne točke, kjer potok prečka cesto št. 10 Celje—Maribor v južnem delu parcele št. 1102/3 k. o. Škofja vas. Meja se nadalajuje po zahodnem robu ceste Celje—Maribor pare. št. 1196/1 do ceste za vodovodne rezervoarje pare. št. 1090/7 in teče po njenem severnem robu do severnega roba pare. št. 1090/3. Meja se nadaljuje skozi gozd preko pare. št. 1090/4. po vzhodnem robu parcele št. 1091/2, severnem robu pare. št. 1084/4 in preko pare. št. 1084/1 do meje s k. o. Arclin. V k. o. Arclin se nadaljuje meja obodne parcelacije skozi gozd preko pare. št. 662/9 in 662/1 do pare. št. 632/3, po njenem južnem robu proti jugu, nato prečka gozd po pare. št. 643/1 in 659/2 do južnega roba pare. št. 659/7, 659/3 in 670/5. Meja se nadaljuje po meji funkcionalnega zemljišča Etol po severnem robu pare. št. 667/1, 670/1 in 668 vse k. o. Arclin do izhodiščne točke ob cesti Celje—Maribor. Celotna površina znotraj opisane meje zazidalnega načrta znaša 6,46 ha. 3 3. člen Znotraj opisane meje ZN iz 2. Sena tega odloka so funkcije posameznih območij, njihova površina in parcelno stanje sledeče: Območje zazidalnega načrta je namenjeno izgradnji proizvodnih hal in poslovnega objekta ETOL - TFF ter izgradnji komunalnega, cestnega in energetskega -omrežja in naprav. Površina funkcionalnega zemljišča proizvodnih objektov in upravne zgradbe meri 5,53 ha in je omejena z ograjo. Parkirne površine ob vhodu v upravno zgradbo m glavnem vhodu na kompleks tovarne, površine za bazene za pripravo tehnološke vode in zelenice merijo 0,65 ha. Vključujejo naslednje št parcel k o. Škofja vas: 1099/1, 1102/3 del, 1098. 1096/5 del. 1096/2 del in 1090/3 del. Cesta št. 1090/7 e javna cesta, ki služi za dovoz do upravne zgradbe in stanovanjskih objektov. Prestavljena gozdna pot. za dovoz v gozdove in na kmetijska zemljišča poteka po pare. št. k. o Škofja vas 1090/3 del, 1090/4 del, 1081/2, 1091/1, 1084/1 in 1084/1. V k. o. Arclin poteka po pare. št. 662/9, 662/1 in 662/3. 4. člen Z zazidalnim načrtom so določeni maksimalni tlorisni gabariti objektov, možna so odstopanja na manjše dimenzije in fazna izgradnja objektov, ki jih ie mogoče graditi ob upoštevanju vseh prostorskih omejitev. Obvezno je treba upoštevati določene gradbene linije Predvidena je montažna konstrukcija novih objektov, strehe bodo dvokapnice z minimalnim naklonom. Smeri slemen morajo biti vsklajene z obstoječimi objekti. 5. člen Pogoji za realizacijo znotraj meje zazidalnega načrta: — zaradi realizacije notranjih prometnih poti z ustreznimi radiji ie treba porušiti skladišče na severozahodnem delu objekta arome in objekt mehanične delavnice. Sanitarno-pozami razlogi pogojujejo odstranitev kurišča za pripravo karamele: — investitor mora pred pričetkom gradnje posameznih objektov izdelati detajlne raziskave tal; — pri načrtovanju novih proizvodnih obratov mora investior zagotoviti, da emisije ne bodo dosegle minimalne dovoHene koncentracije in znižati vonjave pod mejo zaznave: — rekonstruirana kotlovnica bo uporabljala kot energetski vir zemeljski plin: — v predhodnem obdobju mora investitor Uporabljati energetski vir, ki ne bo poslabšal ekoloških razmer; — pri rekonstrukciji kotlarne mora investiior povišati dimnik na 20 m: — investitor mora pred pričetkom gradnje novih objektov zgraditi nadomestno gozdno pot. za dostop na kmetijska in gozdna zemljišča; —- pred gradnjo mora investitor urediti struge potokov in jih kanalizirati kot to predvideva projekt; — za tehnološko vodo mora investitor zgraditi črpališče na Hudinji; — investitor mora zgraditi sistem za pitno in tehnološko vodo ter hidrantno omrežje; — na kompleksu zazidalnega načrta morajo biti ločeni kanalizacijski sistemi za meteorno, fekalno in tehnološko vodo; — investitor mora zgraditi ustrezno dimenzioni-nano nevtralizacijo odpadnih vod; — investitor mora zgraditi TP ETOL z ustrezno močjo; — investitor mora preveriti možnost predelave odpadnih tropin v živinsko krmo. G. člen Drugi pogoji, ki so pomembni za izvedbo predvidenih prostorskih ureditev oziroma posegov v prostor: — investitor mora rekonstruirati dovozni priključek na magistralno cesto št. 10 do glavnega vhoda in sofinancirati rekonstrukcijo dovoznega priključka ceste pare. št. 1090/7 k. o. Škofja vas na magistralno cesto št. 10; — investitor mora z ustreznim deležem sofinancirati izgradnjo srednjetlačnega plinovoda; — odplake bodo speljane v ustrezno čistilno napravo. 7. člen V srednjeročnem obdobju 1986—1990 bo investitor zgradil skladišče gotovih izdelkov in koncentratov s hladilnico, zaklonišče, mehanične delavnice in re-' konstruiral kotlarno ter ustrezno infrastrukturo. Investitor bo pri gradnji upošteval vse ukrepe za izboljšanje ekologije. Do- pričetka izvajanja posameznih etap in urejanja komunalnega energetskega in prometnega omrežja in naprav se zemljišče znotraj meje zazidalnega l načrta, ki je opisana v 2. členu tega odloka uporabljajo ne glede na predvideno namembnost zemljišč in ne glede na lastništvo za obstoječo kmetijsko dejavnost. 8. člen Znotraj funkcionalnega zemljišča so lahko opredeljeni drugačni tlorisni gabariti, če je to potrebno zaradi spremenjenega tehnološkega postopka, za kar je treba izdelati ustrezne strokovne podlage. 9. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in drugim o-ganom, organizacijam in , skupnostim pri pristojnem občinskem upravnem organu. 10. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna občinska urbanistična inšpekcija. H.' člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. • Št. 350-3/85-5 Celje, dne 26. junija 1986. Predsednik Skupščine občine Celje Tone Zimšek 1. r. 1364. Skupščina občine Celje je po 18. in 19. členu zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/71), na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1986 sprejela ODLOK . o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Celje 1. člen Z namenom, da bi trajno ohranili In zagotovili posebno družbeno varstvo kulturnih vrednot, razglašamo dele nepremičnine kulturno dediščino na območju občine Celje, ki imajo posebno kulturno, znanstvene - zgod ovi nsko ali estetsko vrednost, za kulturne in zgodovinske spomenike. 2. člen Kulturni in zgodovinski spomeniki so arheološka, naselbinska, zgodovinska in memorialna območja ter arheološki, umetnostni, arhitekturni, etnološki, zgodovinski, memorialni in tehniški spomeniki. 3. člen KOT SPOMENIKE ZGODOVINSKEGA URBANIZMA RAZGLAŠAMO: Celje — staro mestno jedro Meje območja: Savinjsko nabrežje, Ul, XIV. divizije, Titov trg, Aškerčeva ulica, Levstikova ulica, Gregorčičeva ulica, Šlandrov trg, Jurčičeva ulica, Savinjsko nabrežje. Dobrno — zdravilišče Meje območja: Zdraviliški dom, gozdno pobočje jugozahodno od zdraviliškega objekta do plastnice 425 m n. v., restavracija v parku, glavna cesta, hotel »Beograd« z gozdnim pobočjem do plastnice 400 m n. V., do razširitve in poti »Pri studencu«, objekt uprave s parkiriščem, depandansa Zagreb z okolico, gospodarsko poslopje z okolico in po grapi jugozahodno od zdraviliškega doma. Vojnik — staro jedro naselja Meje območja: po Hudinji, južno od Bezenškove ulice, po Vinterjev!, Keršovi in Čufarjevi ulici do cerkve Sv Florjana, po pobočju nad cesto, ter severno od kmetij Celjska cesta 4 in 5 do Hudinje. 4. člen KOT ARHEOLOŠKA OBMOČJA RAZGLAŠAMO; Celje — keltsko-rimska naselbina Meje območja: južno pobočje Miklavškega hriba — Anski vrh — do ceste Ljubljana—Celje pri Levcu — severno od ceste Ljubljana—Celje do Dečkove ceste — Mariborska cesta — Ulica XIV. divizije. 5. člen KOT ZGODOVINSKA IN MEMORIALNA OBMOČJA RAZGLAŠAMO: Celje — Golovec — slovensko pokopališče Meje območja: pokopališki zid. Območje Slemene — Javornik Meje območja: od kmetije Pehark do kote 576,0 — po peš poti in cesti do kmetije Slemene, severno ob robu gozda do Resovška, južno ob robu gozda do ceste Slemene—Ravne, po cesti do odcepa za Pajkov mlin (Breze 26), na kote 519,2, do Pajkovega mlina, po Ko-zarici in Javorškem grabnu do kmetije Pehark. Območje Paškega Kozjaka Meje območja: pri stavbi Klanc št. 59 vzhodno ob robu gozda pod Grušovcem do kmetije Zavrh št. 38 — po cesti do Čreškove — nad naseljem Socka pod V. Ravnijo — od graščine Socka do občinske meje pri Fužinah — po občinski meji do Špika (kota 1108) — južno po meji do kmetije Strmec nad Dobrno št. 4 — po cesti do hiše Klanc št. 59. 6. člen KOT ARHEOLOŠKE SPOMENIKE RAZGLA- ŠAMO: Dobrno, sledovi rimske naselbine, pare. it: 1614/1, 1614/2, 1615 k. o. Dobrna Stran 1992 URADNI LIST SRS £t. 28 ~ 11. VII. 1986 Hrenovo, prazgodovinska in poznoantična naselbina, pare. št.: 897/1, 898/1, 927/1, 1013/1, 1020/1; 1018 k. o. Lemberg Laško vas pri Štorah, staroslovansko grobišče, pare. št.: 500/1, 500/3, 501/1-2, k. o. Kompole Pečovnik, prazgodovinska in poznoantična naselbina, pare. št.: 1333/1, k. o. Zagrad Slatino v Rožni dolini, grobišče iz mlajše železne dobe, pare. št. 901, 902, 903, 904, 906, 804—813, k. o. Šmartno v Rožni d. Šmarjeto, rimska naselbina, pare. št. 1163, 1165, 1166. k. o. Škofja vas Šmartno v Rožni dolini, rimska naselbina, pare. št: 169 k. o. Šmartno v Rožni dolini, 168/1 k. o. Šmartno v Rožni dolini Vojnik, rimska nekropola, pare. št.:. 130/1, 119, 129, 523/7, 535/11, k. o. Vojnik Vrbe, prazgodovinska naselbina, pare. št: 50, 51/1-2, 52, 55, 54, 53, k. o. Dobrna Zadobrovo, sledovi rimskodobne naselbine, pare. št.: 515 k. o. Škofja vas 7. člen KOT UMETNOSTNE SPOMENIKE RAZGLAŠAMO: a) gradove in graščine Celje, stari grad, pare. št: 319, k. o. Zagrad Celje, mestni grad, Trg svobode, pare. št.: 2036, k. o. Celje Celje, grofija, Muzejski trg, pare. št: 2430, k. o. Celje Celje, Zgornji Lanovrž, Čopova 20, pare. št.: 96/1, k. o. Ostrožno Celje, gozdni dvor, Medlog 16, pare. št.: 1494 10, k. o. Medlog Dobrno, grad, pare. št.: 121/3, k. o. Dobrna Dobrno, graščina, Lokovina 10, pare. št.: 131/1, k. o. Dobrna Dobrniča, graščina, Zavrh nad Dobrno 1, pare. št.: 2/1, k. o. Zavrh Frankolovo, graščina, Verpete 2, pare. št.: 82, k. o. Verpete Lemberg, grad, Lemberg pri Strmcu 24, pare. št: 54, k. o. Lemberg Lindek, grad, pare. št.: 107, k. o. Verpeie Prešnik, graščina, Gorica 8, pare. št.: 73, k. o. Šentjungert Socko, graščina, Socka 30, pare. št.: 88/1, k. o. Čreškova Tabor pri Vojniku, graščina, Višnja vas 1, pare. št.: 1, k. o. Višnja vas Vine, graščina, Vine pri Strmcu 19, pare. št: 1, k. o. Homec b) spomenike meščanske in trške arhitekture Celje, Cankarjeva 2, pare. št: 2244, k. o. Celje Celje, Cankarjeva 5—7, pare. št: 2193, k. o. Celje Celje, Cankarjeva 6, pare. št: 2240, k. o. Celje Celje, Cankarjeva 8, pare. št.: 2236, k. o. Celje Celje, Cankarjeva 9—11, pare. št: 2190, k. o. Celje Celje, Cankarjeva 13, pare. št: 2191, k, o. Celje Celje, Cuprijska 7, pare. št: 2342, k. o. Celje Celje, Gubčeva 10, pare. št: 2237, k. o. Celje Celje, Ipavčeva 2, pare. št.: 628, k o. Celje Celje, Lilekova 5, pare. št: 2241, k. o. Celje Celje, Miklošičeva 3, pare. št: 2130/1, k. o. Celje Celje, Prešernova 3, pare. št: 2318, k. o. Celje Celje, Prešernova 11, pare. št.: 2303, k. o. Celje Celje, Savinjska 3, pare. št: 2492, k. o. Celje Celje, Savinjsko nabrežje 5, pare. št: 2494/1, k. o. Celje Celje, Savinjsko nabrežje 6, pare. št, 2493, k. o." Celje Celje, Savinova 9, pare. št: 2288, k. o. Celje Celje, Slomškov trg 5, pare. št.: 2467, k. o. Celje Celje, Slomškov trg 11, pare. št.: 2363, k. o, Celje Celje, Stanetova 3, pare. št.: 2268, k. o. Celje Celje, Stanetova 4, pare. št.: 2262, k. o. Celje Celje, Titov trg 2, dom OF, pare. št.: 2348, k. o. Celje Celje, Titov trg 6, 7, 8 — mestna posojilnica, pare. št.: 2226, k. o. Celje 'Celje, Titov trg 9, pošta, pare. št.: 2221, k. o. Celje Celje, Tomšičev trg 1, pare. št.: 2317, k. o. Celje Celje, Tomšičev trg 4, pare. št.: 2327„ k. o. Celje Celje, Tomšičev trg 6, pare. št.: 2331, k. o. Celje Celje, Tomšičev trg 7, pare. št.: 2332, k. o. Celje Celje, Tomšičev trg 8, pare. št.: 2360. k. o. Celje Celje, Tomšičev trg 9, pare. št.: 2357, k. o. Celje Celje, Tomšičev trg 12, pare. št.: 2368, k. o. Celje Celje, Tomšičev trg 17, pare/ št. 2307. k. o. Celje Celje, Tomšičev trg 18, pare. št.: 2306. k. o. Celje Celje, Trg V. kongresa 3, pare. št.: 2400, k. o. Celje Celje. Trg svobode 9, Narodni dom, pare. št.: 2035, k. o. Celje Celje. Trg svobode 10, Prothasijev dvorec, pare. št.: 2057, k. o. Celje Celje, Vodnikova 2, pare. št.: 2137/2. k. o. Celje Celje. Vrunčeva 2 in 4, Contijev dvor, pare. št.: 367, k o. Celje Celje, Zidanškova 1, pare. št.: 2369, k. o. Celje Celje. Zidanškova 3, pare. št.: 2371/1, k. o. Celje Celje, Zidanškova 5, pare. št.: 2372, k. o. Celje Celje, Zidanškova 7, pare. št.: 2375, k. o. Celje Celje. Zidanškova 9. pare. št.: 2376. k. o. Celje Celje. Zidanškova 17. pare. št.: 2384/2, k. o. Celje Celje. Zidanškova 19. pare. št.: 2446, k. o. Celje Celje. Zidanškova 26. pare. št.: 2303. k. n. Celje Celie. Zidanškova 30. pare. št.: 2408, k o. Celje Dobrno št. 30, vila Ružieka, pare. št.: 2/1. k. o. Dobrna Vojnik, Celjska cesta 19, pare. št.: 268, k. o. Voj-nik-trg c) sakralne spomenike (p. c. = podružnična cerkev, ž. c. = župnijska cerkev) Celje, župnijsko-opatijska cerkev sv. Danijela, pare. št.: 2462, k. o. Celje Celje, p. c. sv. Jožefa, pare. št.: 1491, k. o. Celje Celje. p. c. Marijinega Vnebovzetja, pare. št.: 2068, k. o. Celje Celje, p. c. sv. Maksimilijana, pare. št.: 1686, k. o. Sp. Hudinja Celje, kapela sv. Maksimilijana, pare. št.: 1686, k., o. Sp. Hudinja ' Celje, p. c. sv. Miklavža, pare. št.: 59, k. o. Lisce Celje, kapucinska cerkev sv. Cecilije, pare. št.: 1995, k. o. Celje črešnjice, ž. c. Naše ljube gospe, pare. št.: 68/1, k. o. Podgorje Dobrno, ž. c. Marijinega Vnebovzetja, pare. št.: 138, k. o. Dobrna Dol pod Gojko, p. c. sv. Trojice in DM, pare. št.: 16/6, k. o. Dol Frankolovo, ž. c. sv. Jožefa, pare. št.: 32, k. o. Loka Kozjak, ž. c. sv. Jošta, pare. št: 1, k. o. Brdce Kompole, p. c. sv. Lovrenca, pare. št.: 26, 131/1, k. o. Kompole Lemberg pri Strmcu, p. c. sv. Katarine, pare. št.: 67/2, k. o. Lemberg Strmec pri Vojniku, ž. c. sv. Lenarta, pare. št.: 57, k. o. Strmec Svetino, p. c. Matere božje, pare. št.: 103, k. o. Svetina -Svetino, kapela sv. Križa, pare. št: 98, k. o. Svetina Svetli dol, kapela sv. Florjana, pare. št: 146, k. o. Svetina Sv. Tomaž pri Vojniku, kapela sv. Tomaža, pare. št.: 74, k. o. Tomaž Šentjanž nad Štorami, p. c. J. Krstnika, pare. št: 239/1, k. o. Kompole Šmartno v Rožni dolini, ž. c. sv Martina iz Toursa, pare. št: 3, k. o. Šmartno v R. d. Teharje, ž. c. sv. Martina, pare. št.: 485, k. o. Teharje Tremarje pri Celju, p. c. sv. Luke, pare. št: 63, k. o. Tremarje Šentjungert, p. c. sv. Kunigunde, pare. št.: 1, k. o. Šentjungert Vojnik, ž. c. sv. Jerneja, pare. št.: 637, 636, k. o. Vojnik-trg Vojnik, p. c. sv. Marije 7 žalosti, pare. št.: 79, k. o. Vojnik-trg Vojnik, p. c. sv. Florijana, pare. št: 56, k. o. Vojnik-trg Vrhe, p. c. sv. Ane na Vrheh, pare. št: 120, k. o. Bukovžlak Zavrh nad Dobrno, p. c. sv. Nikolaja, pare. št.: 74, k. o. Zavrh č) javne spomenike, znamenja, vodnjake... Strmec pri Vojniku, kapela sv. Mihaela, pare. št.: 78/2, k. o. Strmec Celje, Marijino znamenje, pare. št.: 2316, k. o. Celje Celje, Arkova kapelica — znamenje, pare. št.: 366/1, k. o. Celje Celje, Kalvarija, pare. št: 1423, 1410, 1411, 1392, 1394, k. o. Celje Dobrovo, znamenje pri hiši Dobrova št. 61 b, pare. št.: 338. k. o. Ostrožno Dobrovo, znamenje pri hiši Dobrova št. 80 a, pare. št.: 406/4, k. o. Ostrožno Kompole, baročna kapelica, pare. št.:165/l, k. o. Kompole Svetino, kapelica z vzidanim gotskim sklepnikom, pare. št.: 538, k. o. Svetina 8. člen KOT ZGODOVINSKE IN MEMORIALNE SPOMENIKE RAZGLAŠAMO: Celje, Breg št. 18, zapor za izgnance, pare. št. 1994, k. o. Celje Celje, cesta na grad 18, ilegalna tehnika, pare. št.: 1348, k. o Celje Celje-Golovec, grobnica, pare. št.: 953, k. o. Sp. Hudinja Celje, mestno pokopališče — grobišče, pare. št.: 820, k o. Teharje Celje, Muzejski trg 3, slovenska nižja gimnazija, pare. št.: 2422, k. o. Celje Celje, Šlandrov trg, spomenik in grobnica, pare. št: 2039, k. o. Celje Celje, Teharska c. 124, javka borcev celjske čete, pare. št. 997, k. o. Teharje Celje, Titov trg 4, ustanovni sestanek Zveze del. ljudstva Slovenije, pare. št.: 2334, k. o. Celje Celje, Trg V. kongresa, zapori »Stari pisker«, pare. št. :# 2064, 2065, k. o. Celje Celje, Trg svobode 9, zasramovanje in mučenje partizanov, pare. št.; 2037, k. o. Celje Celje, Vrunčeva ul. 13, zbirno taborišče za ugrabljene otroke, pare. št.: 374, k. o. Celje Arclin pri Vojniku, Oljčkova hiša št. 21, pare. št: 142/1, k. o. Arclin Črešnjice, grobišče na pokopališču, pare. št.: 859/1, k. o. Podgorje Dobrno, grobišče na pokopališču, pare. št: 1553/1, k. o. Dobrna Frankolovo, grobišče na pokopališču, pare. št: 482, k. o. Loka Gorico pri Šmartnem v Rožni dolini št. 48, Reb-čeva hiša, pare. št.: 192, k. o. Šentjungrt Ivenco pri Vojniku, grobišče, pare št.: 854/2. k o. Višnja vas Medlog št. 30, Joštov mlin, pare. št.: 1292/2, k. o. Medlog Slatino št. 13, Lebičeva hiša, pare. št.: 85, k. o. Šmartno Strmec pri Vojniku, grobišče, pare. št: 886. k. o. Strmec Svetino, grobišče na križpotm Svetina — Dom železa r jev, pare. št.: 597/2. k. o. Svetina šentjungrt. grobišče, pare. št: 5/3, k. o. Šentjungrt Vojnik, grobišče ob spomeniku, pare. št.: 318, k. o. Vojnik — trg / Šmartno v Rožni dolini’, grobišče na pokopališču, pare št.: 78. k. o. Šmartno Tomaž nad Vojnikom št. 7, Dobrotinškova domačija. pare št: 21 k. o Tomaž Vojnik, spomenik pariliv v I. svetovni vojni, pare. št.: 301, k. o. Vojnik — trg 9. člen Natančne oznake kulturnih in zgodovinskih spomenikov, razglašenih s lem odlokom, navedbe imetnikov kulturnih in zgodovinskih spomenikov oziroma imetnikov pravice -upravljanja lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev, režima varstva, posamezne omejitve in prepovedi ter razvojne usmeritve glede kulturnega ali zgodovinskega spomenika in njegove neposredne okolice, so navedene v skupnem elaboratu št. 02-331/2-85 z dne 1. 10. 1985, ki ie sestavni del tega odloka in ga hrani Občinski komite za družbene dejavnosti SO Celje. Sestavni del tega odloka so tudi karte v merilu 1 : 5000 na katerih so vrisani kulturni spomeniki. 10. člen V sistemu družbenega planiranja SO Celje določa in uveljavlja politiko varovanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter opredeljuje svoje pravice in .obveznosti v skladu s tem odlokom. 11. člen Nosilci družbenega planiranja (zlasti uporabniki prostora in krajevne skupnosti občine Celie) pri določanju in usmerjanju varstva kulturne dediščine v planskih aktih upoštevajo strokovno osnovo, ki je se- stavni del tega odloka, poleg tega pa še naslednje dokumente: — pregled kulturnih spomenikov, ki se po zakonu štejejo za kulturno dediščino, vendar niso razglašeni, — prikaz in oceno stanja kulturne dediščine ter pogojev in možnosti njenega razvoja, — strokovno oceno kulturne, znanstvene, zgodovinske in estetske vrednosti kulturne dediščine z navedbo elementov, vsebine in značilnosti, ki naj se predvsem zavarujejo, — oceno učinkov in potrebnih sredstev za varstvo naravne in kulturne dediščine, — oceno groženosti kulturne dediščine v primeru naravnih nesreč in drugih izrednih razmer. 12. člen Občinski upravni organ pris lojen za kulturo izvede vpis razglašenih kulturnih spomenikov v zemljiško knjigo in po razglasitvi izda odločbo imetnikom spomenikov oziroma imetnkom pravice upravljanja ter jih seznani z reižmi varstva, s posameznimi omejitvami in prepovedmi ter razvojnimi usmeritvami glede spomenik-, ih njegove neposredne okolice. 13. člen Ta odlok začne vel jati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 63-4/85 Celje, dne 26. junija 1986. Predsednik Skupščine občine Celje Tone Zimšek 1. r. 1365. Izvršni svet Skupščine- občine Celje je na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in 37/85), na svoji seji dne 25 junija 1986 sprejel SKLEP s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka zazidalnega načrta za RTF Celje 1 Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za RT P Celje (v nadaljnjem besedilu: osnutek). Osnutek je izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje pod št. projekta 29'86 v maju 1986. 2 Osnutek obravnava lokacijo glavne razdelilne transformatorske postaje za območja Celja, za ureditev stikališča 110 kV vključno s komandno stavbo, vratarnico, relejno hišico, pomožnimi objekti in urejeno dovozno cesto ter platoji. Osnutek razrešuje tudi potrebno komunalno Infrastrukturo in priključke obstoječih in predvidenih visokonapetostnih elektro-vodov. 3 Območje zazidalnega načrta meri 4,60 ha in se na- ' ha j a severno nad avtocesto, zahodno ob lokalni cesti 2337 ob potoku Dajnca in vključuje del naselja Zadobrova in Trnoviie pri Celju. \ 4 Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih občinskega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja in v prostorih; ki jih bosta določili krajevna skupnost Škofja vas in krajevna skupnost Trnovlje. 5 Pripombe k osnutku lahko dajeo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi. Rok za pripombe je 30 dni računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. 6 V času javne razgrnitve bosta obe krajevni skupnosti organizirali skupno javno razpravo, njeni zaključki pa bodo služili kot osnova za usklajevalni poT stopek po poteku javne razgrnitve. . Št. 350-6/86-5 Celje, el",e 25. junija 1986. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje mr. Miloš Pešec 1. r. CERKNICA 1366. Na podlagi 31. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84), 5. člena odloka o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 43/85) in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82)' je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 1. julija 1986 sprejela SKLEP o potrditvi statuta Sklada stavbnih zemljišč občine Cerknica 1 Skupščina občine Cerknica potrjuje statut Sklada stavbnih zemljišč občine Cerknica. 2 Sklep o potrditvi, ki je sestavni del statuta se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 464-32/86-9 Cerknica, dne 1. julija 1936. Predsednik Skupščine občine Cerknica Tone Urbas 1. r. 1367. Na podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) ter 136. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na 4 seji družbenopolitičnega zbora, na 4. seji zbora združenega dela in na 4. seji zbora krajevnih skupnosti dne 1. julija 1986 sprejela SKLEP o soglasju U statutu Komunale Cerknica 1 Skupščina občine Cerknica daje soglasje k statutu Komunale Cerknica. ‘ 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 023-1/85 Cerknica, dne 1. julija 1986. Predsednik Skupščine občine Cerknica Tone Urbas 1. r. GROSUPLJE 1368. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6 ’82, 8/84 in 6/86) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1986 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Grosuplje za leto 1985 1 člen Su/ejir0 se i' ključni račun proračuna občine Grosuplje za leto 1 >5, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Grosuplje za leto 1985 in sredstev izločenih na posebnem računu no DD o omejitvi splošne porabe v letu 1935. 2. člen Zaključni račun proračuna občine Grosuplje za -to 1935 izkazuje din — prihodke — odhodke — presežek prihodkov nad odhodki 317,375.958 239,313 665 28,062.293 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna občine Grosuplje za leto 1985 v znesku 28,062.293 din se prenese na naslednje račune — proračun občine Grosuplje din za leto 1933 8,803.574 — rezervni sklad proračuna občine Grosuplje za leto 1986 206.233 — posebni račun izločenih sredstev po DD o omejitvi splošne porabe za leto 1986 18,876.955 — posebni račun za zdravstveno varstvo živali za leto 1986 175.531 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada ' ne Grosuplje za leto 1985 izkazuje: proračuna ob-din — prihodke 5,842.572 —- odhodke 1,400.000 — presežek prihodkov nad odhodki 4,442.572 5. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu rezervnega sklada proračuna občine Grosuplje za leto 1985 v znesku 4,442.572 din. se prenese kot dohodek rezervnega sklada proračuna za leto 1986. 6. člen Zaključni račun sredstev na izločenem računu po DD o omejitvi splošne porabe v občini Grosuplje za leto 1985 izkazuje din — prihodke 12,981.374 — odhodke 12,418.813 — presežek prihodkov nad odhodki 562.581 7. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev izločenega računa po DD o omejitvi splošne porabe občine Grosuplje za leto 1985 v znesku 562.561 din se prenese kot dohodek izločenega računa po DD o omejitvi splošne porabe za leto 1986. 8. člen Bilanca prihodkov in splošnega razporeda odhodkov proračuna občine Grosuplje po virih in glavnih namenih za leto 1985 je sestavni del tega odloka. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-1/86 Grosuplje, dne 25. junija 1986. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Franc Gruden 1. r. 1369. Na podlagi prvega odstavka 39. člena in prvega odstavka 43. člena zakona o financiranju splošnih družbenih polreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list. SRS. št. 39/741 ler 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82, 8/84 in 6/86) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1986 sprejela ODLOK o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Grosuplje 1. člen Za kritje in povračilo stroškov Občinskega štaba civilne zaščite občine Grosuplje za odklanjanje posledic nesreče v jedrski centrali Černobil v Sovjetski zvezi ler zagotovitev pitne vode za oskrbo prebivalstva in živine v prvi polovici meseca maja 1986 se uporabi 1.659.072 din rezervnega sklada občine Grosuplje za leto 1986. ' . 2. člen Sredstva rezervnega sklada občine Grosuplje iz 1. člena tega odloka se uporabijo za navedeni namen brez obveznosti vrnitve ter se dodelijo Občinskemu štabu civilne zaščite občine Grosuplje za refundacijo stroškov po posebnem obračunu. Sredstva se nakažejo na račun: 50130-637-63090, sredstva za obrambne priprave občine Grosuplje. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 400-7/85 Grosuplje, dne 25. junija 1936. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Franc Gruden 1. r. « 1370. Na podlagi 2: odstavka 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82, 8/84 in 6/86) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1986 sprejela ODLOK o prispevku za solidarnostno gradnjo stanovanj in delno nadomeščanje stanarin 1. člen Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih s sedežem na območju občine Grosuplje, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje za obdobje 1986—1990 in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov v poslovnih prostorih na območju občine Grosuplje, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o teme-Ijh plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje za obdobje 1986—1990, so dolžni plečevati prispevek za solidarnostno gradnjo stanovanj in delno nadomeščanje stanarin. 2. člen Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih s sedežem na območju občine Grosuplje plačujejo: — za financiranje solidarnostne stanovanjske gradnje v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Grosuplje prispevek iz dohodka po stopnji 1,960 "/o od osnove bruto OD; — za namene solidarnosti na ravni republike prispevek iz dohodka po stopnji 0,135% od osnove bruto OD. Prispevek se obračuna in odvaja ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka. 3. člen Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, plačujejo: — za financiranje solidarnostne stanovanjske gradnje v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Grosuplje, prspevek iz dohodka po stopnji 1,960 % od določene osnove, — za namene solidarnosti na ravni republike, prispevek iz dohodka po stopnji 0,135 % od določene osnove. Osnova za obračun prispevka iz dohodka iz prvega in drugega odstavka tega člena je osebni dohodek zavezanca in delavca, ki je pri njem v delovnem razmerju, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Prispevek je treba plačevati v rokih, ki veljajo za plačevanje davkov iz osebnega dohodka. 4. člen Prispevek se odvaja na zbirne račune samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1986. St. 36-1/86 Grosuplje, dne 25. junija 1986. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Franc Gruden L r. 1371. Na podlagi 31. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in 32/85), 5. člena odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 16/86) ter 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82, 8/84 in 6/86) je skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1986 sprejela SKLEP o soglasju k statutu sklada stavbnih zemljišč občine Grosuplje 1 Skupščina občine Grosuplje daje soglasje k statutu sklada stavbnih zemljišč občine Grosuplje, ki ga je sprejel upravni odbor sklada na svoji seji, dne 6. 6. 1986. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-9/86 Grosuplje, dne 25. junija 1986. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Franc Gruden I. r. 1372. Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80, 23/83 in 43/85) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Grosuplje za obdobje 1986—1990 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Grosuplje dne 30. junija 1986 sprejela SKLEP o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Grosuplje v letu 1986 1. člen S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo: — delavcev v delovnem razmerju v organizacijah združenega dela, ki izvajajo investicijska in druga dela v tujini, — delavcev, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, — občanov, zaposlenih v tujini, ki so zavarovani po tujih nosilcih zavarovanja, — občanov, ki so zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih, ali so v osebni službi pri tujih državljanih s sedežem na območju skupnosti, — delovnih ljudi, ki na območju skupnosti samostojno z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter drugih delovnih ljudi, — delavcev, zaposlenih pri delovnih ljudeh, fizičnih in civilnih pravnih osebah,. — kmetov in članov njihovih gospodarstev, ki imajo lastnost združenega kmeta po predpisih o združevanju kmetov (v nadaljevanju besedila: združeni kmetje), — drugih kmetov in članov njihovih gospodarstev (v nadaljevanju besedila: drugi kmetje), — in drugih občanov. 2. člen Osnova za plačevanje in obračunavanje prispevkov delavcev pri opravljanju investicijskih in drugih del v tujini ter za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva je njihov osebni dohodek, dosežen na podlagi osnov in meril iz samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela, brez upoštevanja količnika za posebne življenjske in delovne razmere v tujini, 3. člen Delavcem, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, se osnova za plačilo prispevkov in za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva obračunava skladno z določili 2. člena tega sklepa. 4. člen Občani, zaposleni v tujini, ki so zavarovani po tujih nosilcih zdravstvenega zvarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, za katero se odločijo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji, preračunane v bruto zneske. 5. člen Osebe, zaposlene pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe s tujo organizacijo. Osnove iz prejšnjega odstavka so tudi osnove za odmero pravic iz socialne varnosti. Če oseba iz prvega odstavka prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan, ko je' prispevek vplačan. G. člen Višina prispevka za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, je določena v pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 in njegovih spremembah, ki jih objavlja Republiška uprava za družbene prihodke. Osnova za obračunavanje prispevka za delovne ljudi iz prvega odstavka tega člena je določena v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni lisi S KS, št. 33/80, 23/83 in 43/85). 7. člen Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti), plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnov, za katere se odločijo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zvarovanja v Sloveniji, preračunanih v bruto zneske. 8. člen Za delavce, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi, s fizičnimi in civilnimi pravnimi osebami, je osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo osebni dohodek, določen s pogodbo o delovnih razmerjih, skladno z določili kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki., Ta osnova je tudi osnova za odmero pravic do socialne varnosti. 9. člen Združeni in drugi kmetje plačujejo prispevek za zdravstvene storitve: a) od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 12 °/o In b) pavšalni znesek na kmetijsko gospodarstvo 3.100 din. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovanci kot kmetje, po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njihovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejvanostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca - delavca, prispevek za zdravstvene storitve od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člena. 10. člen Če se združeni'kmet odloči, da si bo v zdravstveni skupnosti zagotovil' tudi pravice do socialne varnosti, plačuje prispevek za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom od osnove, za katero se odloči v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji, preračunane v bruto znesek, pri čemer ta ne more biti nižja od 4. kategorije, določene v sklepu skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji. Ta osnova velja za koledarsko leto. Združeni kmet iz prvega odstavka tega člena mora z zdravstvenim spričevalom, ki ga pridobi na svoje stroške, izkazati, da ni nezmožen za delo oziroma izkazati svojo splošno zdravstveno sposobnost. 11. člen- Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z rrfednarodnimi sporazumi na stroške »tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 2.000 din mesečno na posameznega upravičenca. 12. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin, razen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 %>. 13. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce-upokojence In druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in delavce-kmete, kadar opravljajo storitve pri orgahizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in poklicnih obolenj po stopnji G »/o od bruto prejemka. 14. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačan dopušt ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila za ves čas odsotnosti z dela. Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga je delavec prejel v mesecu pred mesecem, v katerem je nastala odsotnost z dela. 15. člen Za osebe, ki delajo na podlagi 74. in 75. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom prek polnega delovnega časa. 16. člen Višina prispevka iz 2., 3„ 4., 5., 7., 8., 10., 14. in 15. člena tega sklepa se obračunava in plačuje po prispevni stopnji iz »pregleda stopenj davkov iz osel nega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in ' samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986-" s spremembami in dopolnitvami, Id jih objavlja Republiška uprava za družbene prihodke. - 17. člen Z dnem ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o obračunavanju ,in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. 1. 1985 dalje (Uradni lisi SRS, št. 15/85). 18. člen ' Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje, razen določila 10. člena, ki se uporablja od dneva odločitve združenega kmeta. Čt. 42-2/86 Grosuplje, dne 30. junija 1986. Predsednik Občinske zdravstvene skupnosti Grosuplje Vinko Likovič 1. r. IDRIJA 1373. Skupščina Občinske skupnosti otroškga varstva Idrija je na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 26. junija 1986 sprejela SKLEP o valorizaciji družbenih pomoči otrokom v občini Idrija I V skladu s 16. členom samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic se s 1. julijem 1986 valorizirajo že odobrene družbene pomoči otrokom za 35e/o na dosedanjo višino. II Ta sklep začne veljati -z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1988 dalje, gt 193-1/86 Idrija, dne 26. junija 1986. Predsednik Občinske skupnosti otroškega varstva Idrija Ignac Breitenberger 1. r. KAMNIK 1374. Na podlagi 2., 113. in 120. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenega plana SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), 17. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) in 8. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik, sklepamo delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih in stanovalci v Skupnostih stanovalcev SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik za obdobje 19Sfi do 1990 I. OSNOVE SPORAZUMEVANJA 1. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik (v nadaljnem besedilu: udeleženci) s tem samoupravnim sporazumom določamo skupno uresničevanje ciljev, usmeritev in nalog razvoja stanovanjskega gospodarstva v srednjeročnem obdobju 1986 do 1990 na naslednjih področjih: a) stanovanjska gradnja — obseg stanovanjske gradnje, vrsta in kvaliteta stanovanj. — prostorske možnosti in komunalno opremljanje zemljišč za stanovanjsko gradnjo. — potrebna sredstva za stanovanjsko gradnjo, zagotavljanje virov za financiranje in namen njihove porabe, — pogoji in načini združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo in namen porabe sredstev b) gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini — vzdrževanje, — gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami, — stanarine in najemnine ter poraba teh sredstev. c) pogoji in merila za reševanje stanovanjskih vprašanj d) naloge in ukrepi s področja SLO in DS e) toplotna zaščita zgraienih stanovanjskih objektov f) organiziranost in naloge izvajalcev gl izvajanje nalog stanovanjske skupnosti in način združevanja sredstev h) naloge, ki jih uresničujemo v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije i) končne določbe a) Stanovanjska gradnja 2 člen V obdobjih 1936—1990 homo izvajali družbeno stanovanjsko gradnjo na naslednjih lokacijah 1935 1987 1983 1989 1990 Skunal 1. Družbena gradnja 347 BS-2 Perovo 29 29 29 30 .30 147 B5-3 Novi trg BS-6 Bakovnik' 22 40 40 49 49 178 2. Indiv. gradnja 54 54 57 54 54 273 BS-3 zadružna gradnja BS-8 Perovo 18 zadr. gradnja 80 Indiv. gradnja na drugih področjih 175 3. Prenova 6 6 6 6 6 30 Skupaj 650 «3. člen Planiran obseg družbeno-stanovanjske gradnje je skupna obveznost vseh udeležencev tega sporazuma Na podlagi vsklajenega programa stanovanjske graditve bomo udeleženci v obdobju 1986—1990 realizirali program izgradnje po naslednji strukturi Število stanovanl 1986—1990 •/. I. Stanovanjska gradnja 1 1. Družbena gradnja. 347 100 — družbeno najemna 137 39 — solidarnostna 100 29 — etažna 100 29 — kadrovska 10 3 2. Individualna gradnja 273 100 — zadružna 93 36 — individualna 175 '64 II. Prenova (Kajuhova pot, Kidriče\'a 5, Cankarjeva cesta) 30 — 650 100 Razmerje med družbeno usmerjeno, in individualno gradnjo bo v srednjeročnem obdobju predvidoma 58 : 42 v korist družbene gradnje. 4. člen Udeleženci se sporazumemo, da bo v srednjeročnem obdobju v soseskah kjer se bo izvajala stanovanjska gradnja zagotovila izgradnja infrastrukturnih objektov, ki so predvideni z zazidalnimi načrti, 5. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo za realizacijo postavljenih ciljev v srednjeročnem obdobju skrbeli — da se doseže razmerja družbena : individualna gradnja, bomo to uresničevali s povečanjem zadružne gradnje, — uveljavljali bomo ustrezne pogoje kreditiranja zadružne gradnje in ugodnejše pogoje pri pridobivanju zemljišč, -- trudili se bomo, da bi dosegli povprečje 22 m2 stanovanjske površine na prebivalca in povprečno velikost stanovanja 65 m2, — posvečali bomo večjo pozornost strukturi stanovanj po vrstah pri vsakokratnih odločitvah pri gradnji novega stanovanjskega objekta, — spodbujali bomo OZD in občane za gradnjo ustrezne vrste stanovanjskih enot. Prostorske možnosti in komunalno opremljanje zemljišč za stanovanjsko gradnjo 6. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo usmerjali stanovanjsko .gradnjo na površine, ki so neprimerne ali rr^anj primerne za kmetijsko proizvodnjo. 7 7. člen Udeleženci bomo skrbeli, da bomo med seboj In tudi v drugih oblikah samoupravnega interesnega združevanja določali in uresničevali tako zemljiško politiko, ki bo omogočala načrtovano stanovanjsko izgradnjo za vse strukture, dinamiko in kvaliteto. 8. člen Udeleženci bomo sodelovali s skladom stavbnih zemljišč, komunalno skupnostjo in občinsko skupščino z namenom, da bi bila ustrezna zemljišča pravočasno pridobljena in komunalno opremljena za Izgradnjo planiranega števila stanovanj na lokacijah iz 2. člena tega samoupravnega sporazuma. 9. člen Udeležncl ugotavljamo, da je priprava in Izdelava temeljne urbanistične dokumentacije pogoj za vse posege v prostor kakor tudi gradnjo stanovanj. Udeleženci soglašamo, da lahko stanovanjska skupnost iz združenih sredstev sofinancira izdelavo temeljne urbanistične dokumentacije. Višino sredstev za ta namen bomo določili po programu z vsakoletnim finančnim načrtom stanovanjske skupnosti. Upoštevali in presegali sprejete standarde o energetski ekonomičnosti, o racirinalni rabi zemljišča pa tudi spoznanje, o prostem času in aktivnostih, ki naj jim stanovanje z okolico služi, hkrati pa bomo s tipološko raznolikostjo stanovanj in njih širše okolice zadovoljili kar naiširši spekter potreb, kot jih povzročajo različni načini življenja in želja po identiteti. Zagotavljali sočasno opremljanje novozgrajenih okolij z nujnimi oskrbnimi in servisnimi objekti ter objekti družbenih dejavnosti. Potrebna sredstva za stanovanjsko gradnjo zagotavljanje virov 10. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma o temeljih plana bodo v obdobju 1986—1990 financirali stano-vanisko gradnjo in preno\m iz naslednjih virov: 1. sredstva čistega dohodka temeljnih organizacij združenega de1 a in delovnih skupnosti, ki obsegajo: — del sredstev za lastne potrebe TOZD in DS in — del vzajemno združenih sredstev v stanovanjski skupnosti; 2. sredstva iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti združena za potrebe solidarnosti na nivoju stanovanjske skupnosti; 3. denarna sredstva delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo delavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in sredstva pri njih zaposlenih delavcev ter delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško in drugo dejavnost (v nadaljnjem besedilu: zasebniki); 4. sredstva,. ki se v okviru investicijskih sredstev temeljnih organizacij združenega dela namenjajo za reševanje stanovanjskih potreb novozaposlenih delavcev v zvezi z razširitvijo materialne osnove združenega dela; 5. lastna sredstva delavcev in občanov in sicer: — lastna privarčevana sredstva — krediti na lastno privarčevana sredstva — vrednost osebnega dela; 6. sredstva amortizacije stanovanj In stanovanjskih hiš v družbeni lastnini; 7. druga namensko razporejena sredstva temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti; 8. sredstva odplačanih anuitet od kreditov, ki so bili dani za reševanje stanovanjskih potreb borcev NOV in drugih; 9. druga sredstva. 11. člen Potrebna sredstva za stanovanjsko gradnjo izhajajo iz obsega gradnje ter cen določenih v skladu s predpisi za oblikovanje cen stanovanjske graditve v SR Sloveniji. Poraba sredstev za gradnjo družbenih stanovanj Leto 1986 1987 1988 1989 1990 Število stanovanj 51 69 69 79 79 Število m2 stanovanj 2.856 3.864 3.864 4.424 4.424 Planska cena din/m2 146.000 204.000 265.000 348.000 452.400 Cena din v 000 416.976 788.256 1,023.960 1,539.552 2,001.417 Prenova stanovanj in podstrešij v družbeni lasti Leto 1986 1987 1988 1989 1990 Število stanovanj 6 6 6 6 6 m2 stanovanj 360 360 360 360 360 Cena din v 000 43.200 56.160 78.624 102.211 132.874 Individualna zadružna gradnja Leto 1986 1987 1988 1989 1990 Število individualnih hiš 34 34 64 70 71 S’tex'11o m2 stanovanja 3.060 3.060 5.760 6.300 6.390 Cena din v 000 336.600 471.240 1,153.152 1,639.638 2,161.980 12. člen Udeleženci načrtujejo, da bo potrebno za planirano stanovanjsko gradnjo nameniti v obdobju 1986 do 1990 11,689.607.00 din stanovanjskih sredstev. Namen porabe teh sredstev je naslednji. Namen v tisoč din 2.150 431 1.599.040 1.599.040 165.417 2,074.539 3.688.071 Skupaj 1 + 2 11,689.607 Udelženci se sporazumemo ,da bomo za planirani obseg graditve zagotavljali sredstva za fazo priprave na stanovanjsko graditev najmanj 1 leto pred planiranim pričetkom, za fazo graditve pa ob pričetku graditve v skladu z veljavnimi predpisi za zagotavljanje sredstev za financiranje stanovanjske graditve. Pogoji in načini združe\7anja sredstev za stanovanjsko gradnjo in namen porabe sredstev. 1. Družbena graditev — družbeno najemna stanovanja — solidarnostna stanovanja — etažna stanovanja v — kadrovska 2. Individualna gradnja — zadružna gradnja BS-3, BS-8 — ostala Indiv. gčadnja — namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo v skladih skupne porabe TOZD in delovnih skupnosti, — sredstva vzajemnosti temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz čistega dohodka v višini 1,05 °/o od bruto OD. Sredstva se združujejo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kamnik,. — anuitete združenih sredstev vzajemnosti, — del investicijskih sredstev TOZD, ki so potrebna za rešitev stanovrnjskih vprašanj novo zaposlenih delavcev zaradi razširitve materialne osnove združenega dela, — sredstva vzajemnosti iz čistega dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in iz čistega dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi. ki. samostojno opravljajo poklic umetniško ali drugo dejavnost, — sredstva čistega dohodka kmetov in drugih delovnih ljudi, ki jih pridobivajo z združevanjem dela ih sredstev v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbenopravne osebe, — lastna sredstva delavcev, delovnih ljudi in občanov te" lastnikov- stanovanj in opravljeno delo, — sredstva bank. ■13. člen Udeležnci se sporazumemo, da bomo v tem srednjeročnem obdobju združevali sredstva za vzajemno reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v okviru TOZD, DO in DS, nadalje za vzajemno reševanje v okviru stanovanjske skupnosti, vzajemno reševanje na ravni Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije ter za solidarno reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev In občanov v okviru stanovanjske skupnosti In stanovanjskih vprašnj na ravni Zveze stanovanjskih skupnost! Slovenije iz dohodka in čistega dohodka. Sredstva bomo združevali za naslednje namene: 1. Viri sredstev za gradnjo, nakup in prenovo družbenih in individualnih stanovanj in stanovanjskih hiš ter zadružne gradnje 2. Viri sredstev za solidarnostno graditev in pre-novo solidarnostnih stanovanj ter za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV — sredstva solidarnosti temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz dohodka, — sredstva solidarnosti iz dohodka iz dejavnosti delovnih Hudi. ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredsHd v lasti občanov in iz dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost, — sredstva lastne udeležbe upravičencev do stanovanj, zgrajenih iz sredstev za solidarnost, — del amortizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, — sredstva bank, — sredstva odplačanih anuitet od kreditov, ki so bili dani za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV. 3. Viri sredstev za prenovo stanovanj — sredstva revitalizacije TOZD in delovnih- skupnosti, ki se združujejo iz čistega dohodka v višini 0,40 °/o od bruto OD na ravni Samoupravne stanovanjske skupnosti, — sredstva amortizacije stanovanjskega fonda v okviru stanovanjske skupnosti, — lastna sredstva lastnikov stanovanjskih hiš in etažnih stanovanj, — del sredstev solidarnosti za pridobitev novih stanovanjskih površin na podstrešjih v objektih v družbeni lastnini, — sredstva banke. 4. Viri sredstev za gradnjo družbenih stanovanj, namenjenih deficitarnim kadrom v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih: — sredstva temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz čistega dohodka, združena na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih piana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1986—1990, — sredstva vzajemnosti iz čistega dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in iz čistega dohodka Iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, — sredstva bank. namenjena za razvoj manj razvitih območij. 5. Viri sredstev za sanacije, adaptacije' in dograditve Zavodov za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju: — sredstva temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz dohodka, združena na podlagi tega samoupravnega sporazuma ter na tej podlagi združena sredstva iz dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov in iz dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno kot pokilc opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov in iz dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost. 6. Viri sredstev za ureditev bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih akcij — sredstva temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz dohodka, združenega na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1936 do 1999. b) Gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini Gospodarjenje, stanarine in najemnine , 14. člen Udeleženci se sporazumemo, da bodo osnovne usmeritve pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini naslednje: — urejanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, — v obdobju 1986—1990 bomo skrbeli za tako rast stanarin, ki bo omogočala enostavno reprodukcijo stanovanjskega sklada, — zagotavljali tako vzdrževanje in prenovo stanovanj, da bodo doseženi minimalni tehnični in drugi normativi in standardi za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, kakor tudi standardi in merila za vzdrževanje in prenovo stanovanj, za zamenjavo in obnovo dotrajanih gradbenih konstrukcij, instalacij in naprav ter gos podarjen 1e stanovanj in stanovanjskih hiš v skladu s prehodom na stanarino, ki bo zagotavljala nezmanjšano uporabno vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini. 15. član Udeleženci se sporazumemo, da bomo- s postopnim prehodom na stanarine, ki zagotavljajo enostavno reprodukcijo dosegli do leta 1990 letno stopnjo stanarine v višini 3,53 %> od revalorizirane vrednosti družbenega stanovanjskega sklada. Tako bomo zagotovili materialno osnovo za ohranjanje nezmanjšane uporabne vrednosti družbenega stanovanjskega sklada. Udeleženci se sporazumemo, da bomo pri oblikovanju stanarin upoštevali enotno metodnlngio za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 25/81) in doseženo stopnjo v odnosu na programirano stanarino. . 16. člen V obdobju 1936—1990 bo notranja delitev rine imela okvirno strukturo 1. Amortizacija Sredstva za vzdrževanje stanovanjskega sklada 3. Funkcionalni stroški ter stroški nakupa in vzdrževanje opreme za civilno zaščito 4. Stroški gospodarjenja (upravljanja) 17. člen Udeleženci smo sporazumni, da bomo .nadaljevali z v lefu 1983 sprejeto politiko najemnin, ki zagotavljajo enostavno reprodukcijo poslovnih prostorov. 18. člen Z vsakoletnim načrtom gospodarjenja s stanovanji, stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori v družbeni lastnini, ki ga sprejme Skupščina stanovanjske skupnosti se določi konkretno strukturo delitve stanarine in najemnine. 19. člen Udeleženci se sporazumemo, da se vsa amortizacija od družbeno najemnih stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, kateri niso starejši kot 100 "let, združuje v stanovanjski skupnosti. Amortizacijo bomo porabljali za prenovo, obnovo toplotnih zaščit in dodatno toplotno zaščito, za plačilo obveznosti stanovanjske skupnosti do poslovnih bank in za nadomestitev dotrajanih stanovanj in kot delež lastnih sredstev pri najemanju posojil za že navedene namene. Z vsakoletnim načrtom porabe amortizacije skupščina stanovanjske skupnosti določi za katere namene bo porabljena amortizacija stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov. Amortizacijo poslovnih prostorov bomo pretežno namenjali za nakup ali gradnjo poslovnih prostorov zlasti v objektih z mešano strukturo (stanovanja in poslovni prostori). 20. člen Udeleženci se sporazumemo, da bodo etažni lastniki sodelovali pri pokrivanju sorazmernega dela stro- stana- •/. 35 37 15 13 škov gospodarjenja in skupnih funkcionalnih stroškov v okviru stanovanjske hiše skladno s sklenjenimi pogodbami o vzajemnih razmerjih in sprejetimi programi del v stanovanjski skupnosti in skupnostih stanovalcev. Vzdrževanje stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov 21. člen Udeleženci se sporazumemo, da bo obseg sredstev za vzdrževanje v stanovanjski hiši, s katerimi neposredno gospodarijo skupnosti stanovalcev, odvisna od stanja stanovanj in stanovanjske hiše ozi-doma od potrebnega obsega izvajanja vzdrževalnih del. Odstotki sredstev za vzdrževanje v stanovanjski hiši bodo zato prilagojeni stanju hiše in bodo v srednjeročnem obdobju za hiše različni, odvisno od starosti stanovanjske hiše in v skladu z normativi na doseženo stopnjo stanarine. Hišni sveti oziroma skupnosti stanovalcev bodo lahko pridobivali dodatna sredstva za vzdrževanje, če se bodo tako dogovorili -z drugim hišnimi sveti, v obliki brezobrestnih posojil iz neporabljenih sred-, štev drugih hišnih svetov oziroma skupnosti stanovalcev, vendar le v skladu s sprejetim letnim planom skupnosti stanovalcev 22. člen Udeleženci se sporazumemo, da bodo združena sredstva za vzajemno združevanje v stanovanjski skupnosti namenjena za izvajanje večjih vzdrževalnih de! in skupnih programov v okviru stanovanjske skupnosti, za katere se zahteva gradbeno dovoljenje ali priglasitev del. Višina sredstev in namen porabe bo za vsako leto določen z letnim programom sfano-vaniske skupnosti. Udeleženci se sporazumemo, da lahko porabimo sredstva iz prejšnjega odstavka brez predhodnega sklepa skupščine stanovanjske skupnosti za primere potrebe nujne odprave nepredvidenih večjih poškodb na stanovanjih in stanovanjskih hišah v družbeni lastnini. c) Solidarnost — pogoji in merila za razreševanje stanovanjskih vprašanj 23. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo združevali sredstva za financiranje solidarnostnih potreb v višini 1.4 “V od bruto OD iz dohodka na ravni Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik. Zagotovljena sredstva bomo v občini namenili za: — reševanju stanovanjskih vprašanj starejših občanov, — reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev, — reševanju stanovanjskih vprašanj borcev NOV in kmetov borcev NOV, — reševanju stanovanjskih vprašanj invalidov, — reševanju stanovanjskih vprašanj občanov, ki so za delo nesposobni, — reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev in občanov z nižjimi dohodki, — pospešenemu reševanju stanovanjskih potreb mladih družin (za mlado družino šteje, družina, ki ima vsaj enega otroka in v kateri nobeden od staršev ni starejši od 30 let), — za delno nadomestitev stanarin in podstanarin, — vračilo lastne udeležbe za pridobitev stanovanja zgrajenega iz sredstev solidarnosti, — vračilo namenskih kreditnih sredstev bankam, ki so bila dana za namene solidarnosti. 24. člen Udeležnci se sporazumemo, da se pri dodeljevanju družbenih stanovanj upoštevajo standardi, ki ne bodo presegali Število Stanovanjska družin, članov površina do m' 1 32 2 ‘ 45 3 58 4 70 - Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m2. 25. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo dodeljevali družinam stanovanja in stanovanjske kredite po enotnih pogojih in merilih: — oceno stanovanjskih razmer, v katerih živi delavec in njegova družina, — socialni in materialni položaj delavca in njegove družine, — delovni prispevek, — skupno in posebno delovno dobo delavca, — zdravstveno stanje delavca in njegove družine, — udeležbo v NOV. Spodbujali bomo skupno reševanje vprašanj družinskih članov, ki so zaposleni v različnih organizacijah in skupnostih. Spodbujali bomo namensko varčevanje mladih delavcev in mladih družin za reševanje njihovih stanovanjskih vprašanj. Udeleženci soglašamo, da bodo organizacije in skupnosti dodeljevale družbena stanovanja izven določenih pogojev in meril, kadar bodo dodeljevali kadrovska stanovanja, za katera bodo s planom predvidevali v ta namen potrebna sredstva. 26. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo upoštevali v samoupravnih splošnih aktih organizacij združenega dela in delovnih skupnostih ter stanovanjski skupnosti vsebino družbenega dogovora pri določanju plačila obvezne Lastne udeležbe ter pri tem zlasti upoštevali : — vrednost stanovanja, — socialnoekonomski položaj delavca in njegove družine, — zdravstveno stanje delavca in njegove dou-, žine. 27. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in stanovanjski skupnosti uveljavili lastno udeležbo — pred vselitvijo oziroma- preselitvijo, — po vselitvi z odlogom največ za dve leti za občane in družine, ki živijo v težkem gmotnem položaju mlade družine, ki na podlagi dogovorjenih kriterijev ,ne morejo plačati lastno udeležbo pred vselitvijo v stanovanje, s tem, da se zavežejo namensko varčevati pri poslovni banki za lastno udeležbo, za kar dovolijo tudi administrativno prepoved na osebni dohodek. V teh primerih bomo višino lastne udeležbe določili po kriterijih, ki veljajo na dan, ko nastopi pogoj plačila lastne udeležbe. V posebnih primerih, zlasti ko se ocenjuje, da družina živi v težjih razmerah, bomo pred določitvijo višine lastne udeležbe pridobili mnenje Centra za socialno delo, na njihov predlog pa je možna tudi popolna oprostitev plačila lastne udeležbe v izredno težkih socialnih razmerah (na primer: upravičenec do stalne družbene pomoči, dolgotrajna težja bolezen in drugi izjemno povečani izdatki družine, vezani na zadovoljevanje osnovnih življenjskih pogojev). 28. člen Za določitev višine lastne udeležbe bomo udeleženci uporabili naslednjo lestvico: Skupni povprečni mesečni doho-dek na družinskega člana, izražen v "/o na povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v SRS v preteklem letu za samske delavce ■/• udeležbe delavca na vrednost stanovanja, ugotovljena po pravilniku o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj In stanovanjsjcih hiš dvema ali več ter sistem točkova-družinskiml nia fUr. 1. SRS, št. člani 25/81) za delavce z nad 55 do do 55 60 nad 50 do do 50 55 brez udeležbe 1 nad 60 do 65 nad 55 do 60 2 nad 65 do 70 nad 60 do 65 3 nad 70 do 75 nad 65 do 70 4 nad 75 do 80 nad 70 do 75 5 nad 80 do 85 nad 75 do 80 6 nad 85 do 90 nad 80 do 85 7 nad 90 do 95 nad 85 do 90 8 r 95 do 100 nad 90 do 95 9 nad 100 do 105 nad 95 do 100 10 nad 103 do 110 nad 100 do 105 11 nad 110 do 115 nad 105 do 110 12 nad 115 do 120 nad 110 do 115 14 nad 120 do 125 nad 115 do 120 16 nad 125 do 130 nad 120 do 125 18 nad 130 nad 125 20 Vzajemnost 29. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo združevali iz tistega dohodka sredstva za vzajemnost v steno-novanjskem gospodarstvu, in sicer: — 0,95 %> od bruto OD za vzajemnost v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti — 0,10 "/o od bruto OD za reševanje kadrovskih stanovanj v občini. 30. člen Združena sredstva vzajemnosti bomo uporabili za: — kreditiranje gradnje, nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni in zasebni lasti, — kreditiranje prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni in zasebni lasti pod pogojem, da se z njo poveča stanovanjska površina ali število stanovanjskih prostorov ali uporabi kvalitetnejša izvedba toplotnih izolacij oziroma racionalnejši sistem ogrevanja; — premostitvena posojila za gradnjo komunalnih objektov in naprav in stanovanjske zadruge za čas izvajanja gradnje. 31. člen Udeleženci se sporazumemo, da se pri poslovanju z združenimi sredslvi vzajemnosti uveljavlja dohodkovno načelo lastnega pokrivanja odhodkov s prihodki s tem, da aktivna obrestna mera pokriva pasivno obrestno mero in stroške v zvezi z upravljanjem poslov v banki in stanovanjski skupnosti. 32. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo združena sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj kadrov v občini namenjali skladno s sprejetim samoupravnim splošnim aktom stanovanjske skupnosti. 33. člen Lastna sredstva pri nakupu ali prenovi etažnega stanovanja ter gradnji stanovanjskih hiš bo taka, da bo znašala maksimalna vsota posojil: — največ do 80°/o pri nakupu etažnega stanovanja, — največ do 75°/o pri zadružni stanovanjski gradnji, — največ do 60'-"o pri gradnji individualne družinske stanovanjske hiše v zasebni lasti, — od predračunske vrednosti oziroma končne cene po kupoprodajni pogodbi, upoštevaje standardno stanovanjsko površino za etažno stanovanje in za stanovanjsko hišo v zasebni lasti, vendar največ do 90 m2. 34. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo uveljavili naslednje osnove in merila stanovanjskega kreditiranja: — najdaljša doba vračanja posojila 15 let, — najnižja obrestna mera 5 °/o, — najkrajša doba namenskega varčevanja 2 leti, — vračilo posojila z rastočimi anuitetami. Prenova stanovanjskega fonda 35. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo za prenovo družbenega stanovanjskega fonda in kulturne dediščine združevali sredstva iz čistega dohodka po stopnji 0.40 n/o od bruto OD. Sredstva se bodo uporabila po letnih planih, ki jih sprejme Samoupravna stanovanjska skupnost ob upoštevanju naslednjih vidikov: — histrorična vrednost tibjekta oziroma njegovega dela — stopnja iztrošenosti objekta — opremljenost z ostalimi urbanskimi funkcijami — sociološki kriteriji in opredelitev prostorskih delov družbenega plana — doseganje enakovrednega stanovanjskega standarda novogradenj — izboljšanje toplotne zaščite in racionalna raba energije. Solidarnost in vzajemnost na ravni r 36. člen Ud. v rfiei bomo zagotovili združevanje sredstev v višini 0,155% od bruto OD za sofinanciranje vzajemnosti in solidarnosti na ravni republike. Ta sredstva bodo namenska in se bodo zbirala: — za sanacije, adaptacije oziroma dograditve bivalnih pogojev v zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov, z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v višini 0,132 “/o od bruto OD iz dohodka po programu, ki ga sprejme Izobraževalna skupnost Slovenije, — za sofinanciranje kadrovskih stanovanj v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih nepovratno 0,020 %> pd bruto OD iz čistega dohodka. — za zagotavljanje bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih akcij nepovratno 0,003 od bruto OD iz dohodka. 37. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo cb morebitnih naravnih nesrečah in drugih izrednih razmerah v stanovanjskem gospodarstvu zagotavljali sredstva s posebnim samoupravnim sporazumom v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti oziroma združenega dela v SR Sloveniji. d) Naloge in ukrepi s področja SLO in DS 38. člen Udeleženci bomo pri izvajanju plana stanovanjskega gospodarstva na področju graditve, prenove in vzdrževanja upoštevali navodila za vključevanje ukrepov in nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v obrambne in druge načrte v stanovanjskem gospodarstvu. Pri tem bomo upoštevali usmeritve za planiranje splošne ljudske obrambe in določenih nalog družbene samozaščite, ki jih je sprejel Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 39. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo: — za nakup in vzdrževanje požarne opreme, opreme za prvo pomoč, opreme za reševanje ter za kolektivno radiološko, biološko in kemično zaščito namenjali del sredstev stanarin in najemnin, — za vzdrževanje zaklonišč in opremljanje že zgrajenih zaklonišč namenjali del sredstev stanarine in najemnine, — za akcijsko usposobitev izvajalcev za primere izrednih razmer namenjali tudi del investicijskih sredstev stanovanjske skupnosti. 40. člen Udeleženci ugotavljamo, da je stanovanjska skupnost dolžna že v tem srednjeročnem obdobju pričet! z aktivnostmi za Izpolnitev določil 297. člena zakona o splošni ljudski obrambi In družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82), ki določa, da mora biti stanovanjska skupnost v roku 15 let v obstoječih objektih na območjih, kjer je obvezna graditev zaklonišč za zr.klanjanje prebivalstva, zgraditi ustrezna zaklonišča oziroma, da se za ta namen prilagodijo in uporabijo kletni prostori in drugi gradbeni ali naravni objekti, če je pri tem možno doseči odpornost zaklonišča dopolnilne zaščite. Za izvajanje teh aktivnosti bomo z letnimi plani stanovanjske skupnosti določali vire in višino sredstev. e) Toplotna zaščita zgrajenih stanovanjskih objektov 41. člen Udeleženci — stanodajalci se sporazumemo, da bomo glede na splošne družbene usmeritve o varčevanju, racionalni rabi energije in preusmeritve na domače vire energije, že v začetku srednjeročnega obdobja skupaj s stanovanjsko skupnostjo, pristopili k izvajanju dodatne toplotne zaščite zgrajenih stanovanjskih objektov. Izvedli bomo tudi obnovitev toplotne zaščite vročevodnih razvodov v kinetah. , Za izvedbo teh del bomo udeleženci, ki smo tudi stanodajalci v zgrajenih stanovanjskih objektih prispevali nepovratna lastna stanovanjska sredstva. Za izračun prispevka posameznemu stanodajalcu bomo upoštevali površino stanovanj v stanovanjskem objektu. Udeleženci — stanodajalci se sporazumemo, da bomo za dodatno toplotno zaščito zgrajenih stanovanjskih objektov uporabili tudi amortizacijo stanovanjskega sklada. 42. člen Pri izvajanju dodatne toplotne zaščite bodo imeli prednost stanovanjski objekti, ki so ogrevani iz skupnih kotlovnic na kurilno olje. f) Organiziranost in naloge izvajalcev 43. člen Delovna organizacija Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo bo opravljala administrativno-tehnična opravila za delegatski sistem, finančna in strokovna opravila s področja gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami in za področje solidarnosti in vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu ter druga pomožna in tem podobna opravila. 44. člen Udeleženci pooblaščamo odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kadrovske zadeve za tekoče spremljanje izvajanja in uresničevanja ciljev in nalog, opredeljenih s tem samoupravnim sporazumom in za povratno informiranje udeležencev samoupravnega sporazuma. 45. člen Udeleženci sporazuma — izvajalci (v nadaljevanju izvajalci), bomo: — zagotavljali zmogljivosti za uresničevanje predvidenega obsega stanovanjske graditve, prenove stanovanj, vzdrževanja stanovanjskega fonda, dodatne toplotne zaščite stanovanjskega fonda, — ustvarili pogoje za tako organizacijo vzdrže-valne službe, da bomo skupnostim stanovalcev postali hiter servis za odpravljanje nastalih napak, — hitro odpravljali ugotovljene pomanjkljivosti pri gradnji stanovanj, — pri gradnji stanovanj dosegli tako kvaliteto, da bodo bistveno izboljšane možnosti vzdrževanja. — pri projektiranju novogradnje, prenove, obnove toplotne zaščite in pri sami gradnji, upoštevali ukrepe varčevanja z energijo, — oblikovali take cene stanovanjske gradnje in prenove, ki bodo v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju cen stanovanjske graditve v SR Sloveniji in metodologiji za ugotavljanje stroškov in oblikovanje cen v stanovanjski graditvi. Udeleženci, ki bomo na podlagi tega samoupravnega sporazuma in letnih planov vstopali v sporazum oziroma pogodbe o graditvi konkretnih objektov, bomo dosledno upoštevali skupno postavljene planirane roke in pre\'zemali materialno odgovornost za zamude (pogodbene kazni). Udeleženci bomo jamčili kvaliteto graditve in prenove v jamstvenem roku za varščino v višini 5 °/o pogodbene vrednosti za odpravo manjših napak v jamstvenih rokih. 46. člen Izvajalci bomo pri uresničevanju programa stanovanjske graditve upoštevali snrejete ukrepe za varstvo okolja in naloge za ukrepe s področ.ia oi.o in DS. 47. člen Izvajalci bomo skrbeli za izvatanie določil d už-henega dogovora o racionalizaciji stanovanjske gradnje. g) Izvajanje nalog stanovanjske skupnosti in način združevanja sredstev 48. člen Za izvedbo skupnih nalog, ki izhajajo iz tega samoupravnega sporazuma (planiranje in usklajevanje planov, graditev stanovanj, prenova stanovanj, solidarnost in vzajemnost, gospodarjenje, razvojne naloge in informacijski sistem) kakor tudi za vsa administrativna, strokovno-tehnična, finančna in tem podobna opravila, bo skrbela in jih opravljala delovna organizacija Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. Delovna organizacija Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo se bo za izvedbo skupnih nalog povezovala s projektantskimi in izvajalskimi organizacijami, zato, da bodo za odločitve v delegatski skupščini izdelane čim bolj strokovne podlage za vsa področja dela stanovanjske skupnosti. 49. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo združevali sredstva za izvajanje nalog stanovanjske skupnosti, za delegatski sistem in stroške poslovanja iz sredstev po posameznih področjih, pri čemer se upoštevajo načela zakona o svobodni menjavi dela. Na teh osnovah se upošteva združevanje sredstev iz področja graditve, prenove, solidarnosti, vzajemnosti in gospodarjenja. Razmerja delitve stroškov se bodo določala z letnimi plani glede na dejanski obseg in vsebino ter pomembnost dogovorjenih nalog. h) Naloge, ki jih uresničujemo v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije 50. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo združevali sredstva za izvajanje nalog v okviru Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije in se aktivno vključevali v izvajanje nalog organiziranih v okviru Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije ter opredeljenih v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, ki se nanašajo na: — solidarnost in vzajemnost na ravni republike, — izvedbo posebnih nalog zveze. 51. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo skrbeli pri izvajanju programa raziskav Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, da bo: — v čim več ji možni meri usklajen s potrebami razvoja stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji, — izsledke rezultatov raziskav koristno vključevali in uporabljali v stanovanjskem gospodarstvu. 1) Končne določbe 52. člen Udeleženci se sporazumemo, da lahko stanovanjska skupnost, začasno prosta in nerazporejena sredstva vzajemnosti uporablja za premostitveno in kratkoročno kreditiranje investitorja družbeno usmerjene stanovanjske gradnje: Pogoje takega kreditiranja določi Skupščina stanovanjske skupnosti. 53. člen Udeleženci bomo sporazumno sprejeli potrebne ukrepe za zagotovitev potrebnih sredstev in zmoglji-vtisti izvajalcev, potrebnih za izvedbo plana stanovanjske graditve, opredeljene tudi v družbenem planu občine. 54. člen Udeleženci soglašamo, da je za morebitne spore med udeleženci, izvirajoče iz tega samoupravnega sporazuma, pristojno sodišče združenega dela. 55. člen Udeleženci bomo obveznosti in naloge, dogovorjene s tem samoupravnim sporazumom, uveljavili v svojih srednjeročnih planih in drugih samoupravnih splošnih aktih. 56. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-19/86 Datum: 7. februarja 1986. Udeleženci 1375. Na podlagi 16. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik na 2. seji dne 23. junija 1986 sprejela SKLEP o ugotovitvi, da je sprejet samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik za obdobje 1986—1990 I Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik ugotavlja, da je sprejet samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik za obdobje 1986—1990, ker je k njemu pristopila večina ustanoviteljev Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik. II Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik za obdobje 1986—1990 in ugotovitveni sklep se objavita v Uradnem listu SRS. Predsednica Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik Zdenka Droljc 1. r. 1376. Na podlagi 23., 29., 35. in 36. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik za obdobje 1986—1990 je Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik na 2. seji dne 23. junija 1986 sprejela SKLEP o stopnjah, višinah in osnovah sredstev za financiranje potreb stanovanjskega gospodarstva v okvirn Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik za leto 1888 I Udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik za obdobje 1986—1990, bodo v letu 1986 združevali v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kamnik sredstva za naslednje namene: 1. za solidarnost na ravni občine v višini 1,4 “/o od bruto OD iz dohodka na žiro račun 50140-842-015-1814 2. za vzajemnost na ravni občine v višini 0,95 °/o od bruto OD iz čistega dohodka na žiro račun 50100-620-128-103-95000-257-55 3. za reševanje kadrovskih stanovanj v občini 0,10 “A od bruto OD iz čistega dohodka na žiro račun 50140-842-015-18311 4. za solidarnost in vzajemnost na ravni republike v višini 0,155% od bruto OD iz dohodka na žiro račun 50140-842-015-1814 5. za prenovo družbenega stanovanjskega fonda in kulturne dediščine v višini 0,40 % od bruto OD Iz čistega dohodka na žiro račun 50140-842-015-18327 6. za sanacije, adaptacije oziroma dograditve bivalnih pogojev v zavodih za usposabljanje otrok In mladostnikov z motnjami v telesnem 'in duševnem razvoju v višini 0,132 % od bruto OD iz dohodka po programu, ki ga sprejme Izobraževalna skupnost Slovenije 7. za sofinanciranje kadrovskih stanovanj v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih nepovratno 0,020% od bruto OD iz čistega dohodka na žiro račun 50140-842-015-18306 8. za zagotavljanje bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih akcij nepovratno 0,003 % od bruto OD iz dohodka. II Prispevke iz točke I tega sklepa obračunavajo in odvajajo zavezanci TOZD in DS ob izplačilu osebnih dohodkov, od občanov, ki opravljajo samostojno dejavnost pa Uprava za. družbene prihodke od osnov iz I. točke tega sklepa. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986. » Predsednica skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik Zdenka Drcljc 1. r. KOČEVJE 1377. Na podlagi 617., 622., 628. in 633. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva, samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter 196. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82), je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela In zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija IMS sprejela SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SKLEPA o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji »Tekstllana* Kočevje 1 Razreši se predsednika začasnega kolegijskega organa družbenega varstva Vonta Jožeta in člana Sa-mardžija Miroslava. 2 Spremenita se 3. in 12. člen tako, da se glasita: *>3. člen V začasni kolegijski organ družbenega varstva se imenujejo: — predsednik: Alojz Petek, direktor SOZD GK Kočevje — član: Rudi Orel, sekretar OK ZKS Kočevje — član: Rudi Zbačnik, vodja PE Ljubljanske banke — Gospodarske banke Kočevje — član: Dane Čikič, direktor razvoja In organizacije DO Vintex. 12. člen Ta sklep velja od 1. 7. 1986 in se objavi v Uradnem listu SRS.« Predsednik Skupščine občine Kočevje Stane Letonja 1. r. LAŠKO 1378. Na podlagi 15. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Laško je skupščina skupnosti na seji, ki je biia 26. maja 1986 sprejela naslednji SKLEP I Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Laško ugotavlja, da je k samoupravnemu sporazumu o spremembah in dopolnitvah SaS o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in k SaS o temeljih plana stanovanjske skupnosti občine Laško za obdobje 1986—1990 pristopila večina udeležencev sporazumevanja v občini in da sta sporazuma sklenjena. II Skladno s sporazumom o temeljih plana skupnosti bodo udeleženci, ki so ga sklenili, združevali naslednja namenska sredstva: 1. Za potrebe solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu : — po stopnji 2 % na BOD nepovratno iz dohodka za solidarnost v občini, — po stopnji 0,132% na BOD nepovratno iz dohodka za republiško solidarnost, t. j. za bivalne pogoje v zavodih prizadete mladine, — po stopnji 0,003 % na BOD nepovratno iz dohodka za republiško solidarnost — t. j. za zagotavljanje bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih akcij v SRS oziroma skupaj 2,135 % na BOD nepovratno iz dohodka za potrebe solidarnosti. 2. Za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu: — po stopnji 1,135% na BOD Iz čistega dohodka povratno za namene vzajemnosti v občini, — po stopnji 0,500% na BOD iz čistega dohodka nepovratno za hitrejšo obnovo starega družbenega stanovanjskega sklada v občini, — po stopnji 0,200% na BOD iz čistega dohodka nepovratno za reševanje stanovanjskih problemov kadrov v občini, — po stopnji 0,020 % na BOD iz čistega dohodka nepovratno za sofinanciranje kadrovskih stanovanj v manj raavitih občinah in območjih v SRS, oziroma skupaj 1,855 %> na BOD iz čistega dohodka za potrebe vzajemnosti; 3. Stopnja prispevka, ki ga udeleženci sporazuma izdvajajo v sklade skupne porabe za lastne potrebe, je odvisna od njihovih planov reševanja stanovanjskih potreb. Prispevke obračunavajo na osnovi BOD iz čistega dohodka. III Sredstva iz prejšnje točke tega sklepa se izločajo ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov. IV Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1D36. St. 57/86 Laško, dne 26. maja 1986. Predsednik skupščine SSS občine Laško Bojan Košak, 1. r. 1379. Na podlagi 16. in 70. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Laško je skupščina skupnosti na svoji seji, ki je bila dne 26. maja 1986 sprejela STATUTARNI SKLEP o spremembah in dopolnitvah statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lzško 1. člen Spremenijo se 5., 6. in 7. alinea 15. člena tako, da glasijo: ■ — o soglasju stanovanjske skupnosti k določbam statuta, k piogramu dela in razvidu del in nalog DS skupnosti služb SIS občine Laško, — o soglasju k imenovanju in razrešitvi vodje DS skupnih služb SIS občine Laško, — o sprejemu samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z DS skupnih služb SIS "občine Laško. 2. člen Spremeni se 22. člen tako, da glasi: »Skupščina stanovanjske skupnosti ima naslednje organe: — odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, — odbor za graditev, solidarnost in gospodarjenje s stanovanji v družbeni lastnini, — odbor za samoupravno delavsko kontrolo, — odbor za SLO in DSZ in — komisijo za dodeljevanje stanovanj.« 3. člen Spremeni se 24. člen tako, da glasi: »Odbor, za graditev, solidarnost in gospodarjenje s stanovanji v družbeni lastnini ima zlasti naslednje pristojnosti: — skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posanieznega zbora s področja graditve, solidarnosti in gospodarjenja z družbenimi stanovanji ter poslovnimi prostori, — v sodelovanju s skladom stavbnih zemljišč, komunalnimi skupnostmi drugimi interesnimi skupnostmi, KS' ter DPS skrbi za pravočasno pridobitev,, ureditev in opremo stavbnih Zemjjišč..potrebnih za načrtovano in družbene usmerjeno stanovanjsko gra-dite\', — skladno s stališči zbora uporabnikov skrbi za zbiranje ponudb za izdelavo projektne dokunientacije in za gradnjo družbenih stanovanj v občini in izbira najustreznejšega ponudnika, — skrbi za strokovni nadzor nad družbeno stanovanjsko graditvijo, — spremlja realizacijo stanovanjske graditve in v soglasju s kupci, sprotno odloča o vseh zadevah nanašajočih se na gradnjo tako glede cene, rokov, kvalitete, odpravljanja napak itd., — sodeluje v odboru podpisnikov DD o cenah stanovanjske graditve pri formiranju izhodiščne in končne cene stanovanj, — pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov s področja stanovanjske- graditve, solidarnosti, gospodarjenja in prenove, • — skladno z določili SSTP SSS pripravlja pred- log delitve združenih sredstev vzajemnosti za družbeno in zasebno graditev, sredstev solidarnosti namenjenih za nakupe solidarnostnih stanovanj po posameznih lokacijah, kjer se organizira družbena gradnja stanovanj in delitve stanarine po posameznih elementih, — oddaja večja oziroma zahtevnejša vzdrževalna dela na stanovanjskih objektih najugodnejšemu izvajalcu in določa višino sredstev za katero DS skupnih strokovnih' služb sama naroča manjša popravila oziroma vzdrževalna dela, — pripravlja razpise za dodelitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti in solidarnosti in za evidentiranje upravičencev za pridobitev solidarnostnih stanovanj, — dodeljuje posojila za stanovanjsko graditev, vzdrževanje in prenovo TOZD, delavcem v združenem delu, borcem in upokojencem in sestavlja predlog prioritetnih list upravičencev za solidarnostna stanovanja in — opravlja, vse druge naloge s področja graditve, solidarnosti in gospodarjenja z družbenim stanovanjskim skladom, ki mu jih poveri skupščina skupnosti ali zbor uporabnikov. Odbor za graditev šteje 7 članov. 4. člen Črtajo se dosedanji 25., 26. in 28. člen tako, da se ustrezno spremenijo tudi zaporedne številke vseh ostalih členov statuta. 5. člen" V 47. členu se črta besedilo: »še posebej odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu« ... 6. člen V 53., 54., 57. in 59. členu se nadomesti besedilo: »delovne skupnosti stanovanjske skupnosti« z besedilom: »DS skupnih strokovnih služb SIS«; v zadnjem stavku 57. člena pa se nadomesti besedilo: »predsednik odbora za gospodarjenje s«... z besedilom: »predsednik odbora- za graditev, solidarnost in gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v DL«. 7. člen Spremeni se 61. člen tako, da glasi: »Administrativna, strokovna, pomožna in tem podobna dela za stanovanjsko skupnost opravlja DS skupnih služb Samoupravnih interesnih skupnosti občine Laško.« 8. člen • . V 59;, 61. in 62. členu se zamenja besedilo:" »delovna skupnost stanovanjske skupnosti« z besedilom: »DS skupnih služb SIS občine Laško«, 9. člen Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Čt. 322/85 Laško, dne 26. maja 1986. Predsednik Skupščine SSS občine Laško Bojan Košak L r. 1380. Na podlagi 22. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Laško za obdobje 1986—1990 je odbor za razvojne in druge naloge ter svobodno menjavo dela skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Laško na 1. seji dne 27. junija 1986 sprejel UGOTOVITVENI SKLEP o sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih piana Občinske zdravstvene skupnosti Laško za obdobje 1986—1990 1 Odbor za razvojne in druge naloge ter svobodno menjavo dela skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Laško ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Laško za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejelo več kot dve tretjini udeležencev sporazuma. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 86/86 Laško, dne 27. junija 1986. Predsednik odbora za razvojne in druge naloge ter svobodno menjavo dela skupščine OZS Laško Jože Rajh 1. r. LENART 1381. Na podlagi 17. in 18. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Lenart je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Lenart na skupni seji obeh zborov dne 27. junija 1986 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP o sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Lenart za obdobje 1986 do 1990 I Zbor uporabnikov in zbor "izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Lenart »ugotavljata, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Lenart za obdobje 1986 do 1990 sklenjen, ker ga je sprejela večina udeležencev sporazumno. n Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. 8t. i-n/86 Lenart, dne 2. julija 1986. Predsednica skupščine Občinske zdravstvene skupnosti ' Lenart Jelka Firbaa I. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 1382. Na podlagi sedme alinee točke a, 91. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 13-652/86), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32-1345/85), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 24. junija 1986 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. junija 1986 sprejela ODLOK o dopolnitvi in spremembah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10-569/86) se v 25. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Zavezanci, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti in sodelujejo z organizacijami združenega dela na podlagi kooperacijskih pogodb, pogodb o poslovnotehničnem sodelovanju ali so dolgoročno pogodbeno povezani z organizacijami združenega dela ali obrtnimi zadrugami, in katerih predmet poslovanja je v skladu z razvojnimi načrti občine lahko uveljavljajo dodatno znižanje davčne osnove za dobo petih let 'v višini 25 %.« 2. člen V prvi točki prvega odstavka 39. člena odloka, s katero je predpisana 10°/o stopnja davka po odbitku, se na koncu stavka doda besedilo: »od dohodkov, doseženih z opravljanjem blagajniških in administrativnih opravil za krajevne skupnosti in hišne svete«. 3. člen Prvi odstavek 51. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci, ki oddajajo opremljene sobe turistom preko turističnega društva ali turistične organizacije, so oproščeni plačila davka od davčne osnove do višine 200.000 dinarjev.« 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje, razen določbe 2. člena, ki se nanaša na znižanje stopnje davka po odbitku in se začne uporabljati osmi dan po objavi. St. 010-5/82-5 Ljubljana, dne 24. junija 1986. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Andrej Kumar 1. r. 1383. Na podlagi 82. čiena zakona o urejanju naselij in drugih posčgov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 3. člena odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP 10 — Brod (Uradni list SRS, št. 3/85) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na 8. seji dne 17. junija 1986 sprejel SKLEP o skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za del zazidalnega otoka BP 10 — Brod (za del ureditvenega območja BP 6/4 — Brod) z določili sprejetga zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP 10 — Brod 1 Izvršni svet ugotavlja skladnost dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za del zazidalnega otoka BP 10 — Brod (za del ureditvenega območja BP 6/4 — Brod), ki jo je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem-LUZ pod št. 3434 v decembru 1985, z določili, ki so bila sprejeta z odlokom o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP 10 — Brod (Uradni list SRS, št. 3/85). 2 Dokumentacija je izdelana za ureditev zazidalne parcele 4A, kjer je predvidena gradnja objektov za malo gospodarstvo. 3 Dokumentacija je delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dola ter samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri občinskem komiteju za urbanizem, gradbene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo občine Ljubljana Bežigrad, pri Zavodu za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem-LUZ In TOZD Urejanje stavbnega zemljišča, pri Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana, pri Mestni geodetski upravi Ljubljana, pri Krajevni skupnosti Kadgorica-Ježa in pri Urbanistični inšpekciji Mestne uprave za nšpekcijske službe Liub-ijana. 4 Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja Urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe Ljubljana. , 5 Ta sklep začne vela j ti osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 351-31/76-8 Ljubljana, dne 17. junija 1986. Predsednik Izvršnega sveta SO Ljubljana Bežigrad Branko Drobnak 1. r. LJUBLJANA VlC-RUDNIK 1384. Na podlagi drugega odstavka 39 člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor . (Uradni list SRS, št. 18/84) in 79. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih 'skupnosti dne 25. junija 1986 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu za območje urejanj v Vi 2 8 — območje Muzeja ljudske revolucije Slovenije 1. člen tem od!./m se sprejme zazidalni načrt za območje urejanja VI 2 8, ki ga omejujejo Kardeljeva cesta, Kolezijska ulica. Riharjeva cesta in Finžgar jeva cesta — ob poči e Muzeja kur-' p revolucije Slov ni je. Zazidalni na*rt je izdelal ZIL Tri7.D Urbanizem LUZ pod številko projekta 33210 v decembru 1985. 2. člen Meja funkcionalnega zemljišča Muzeja ljudske revolucije Slovenije, ki se posebej uredi hkrati z gradnjo objekta poteka po severni meji parcele 1703/1 in 73/3, po zahodni meji parcele 73/22, k. o. Krakovsko predmestje ter preko parcele 1703/1 po vzhodni meji parcel 195/1 — preko parcel 195/3, 197/2, 1692/4, 16/1, 223/5, 1692/2, 202/2, 202/1, 1692/2, 201/20, 201/1, 201/3, 1692/2 — po zahodnih mejah parcel 208/2, 808, 208/3, 214/1, 225/25, 221/1, 221/3, 221/2, 221/4, 224/1 — južni in vzhodni meji pare. 224/2 — vzhodni in severni meji pare. 225/11, vzhodno po meji parcele 225/19 in preko parcele 1703/1 (po mostu na Riharjevi cesti), k. o. Trnovsko predmestje. 3. člen Na stavbnih zemljiščih navedenih parcel se zgradi Muzej ljudske revolucije Slovenije in sicer v dveh gradbenih etapah. V I. etapi na pare. 73/3 k. o. Krakovsko predmestje in parcelah: 1703/1, 193, 195/1, 195/3, 197/2, 1692/5, ’8/2, 197/1, 1692/4, 16/1, 223/5, 223/3, 223/2, 196, 1692/17, 1692/3, 202/2, 1692/2, 202/1, 223/1, 222, 214/1, 221/1, 225/25, 221/3, 221/2, 221/4, 224/1, ’348, '9/2, ’9/l, ’9/3, 225/19, 201/1, 201/3, k. o. Trnovsko predmestje ter v II. etapi na parcelah: 204/1, 204/3, 204/2, 208/2, 208/1, 208/3, ’272, ’808 in delu pare. 1692/2 (Kolezijska ulica), k. o. Trnovsko predmestje. Proste nezazidane površine navedenih parcel se urede kot parkovna površina s tem, da mejno območje med Kardeljevo cesto in parkom okrog Muzeja tvori trivrstni drevored. Detajlna razmejitev med zemljiščema, ki pripada cestnemu telesu in zemljiščem, ki pripada Muzeju, se sporazumno določi po izvedbi predvidenega programa. Za južni del območja med bodočo Kardeljevo cesto, Riharjevo cesto in Kolezijsko ulico (južno konico trikotnega območja VI2/8) še ni določen program za preobrazbo. Do tega časa ostane obstqječ tj. ostanejo trije individualni stanovanjski objekti (Kolezijska ulica 15 in 17 ter Riharjeva 19), dostopni z Riharjeve oziroma Kolezijske ulice. Preostale javne površine v. tem območju se ob izgradnji Kardeljeve ceste urede v javno zelenico. 4. člen Pogoji za gradnjo Muzeja so: — horizontalni gabarit objekta je 60,0 X 60,0 m Objekt Muzej ljudske revolucije Slovenije je lociran na desnem bregu Gradaščice ob Kardeljevi cesti. Detajlna lokacija (zakoličbeni projekt) je določena z že izdelano investicijsko-tehnično dokumentacijo, — vertikalni gabarit: objekt ima 3 etaže: . tehnično etažo načelno na nivoju Riharjeve ceste (ca. 291,50) . pritlično etažo, ki je nekoliko dvignjena nad nivo Kardeljeve ceste (ca 295,50) . ter eno etažo nad pritlično, — višina venca objekta naj ne sega več kot 18,00 m nad nivo raščenega terena na nivoju Riharjeve ceste (± 0,00 je ca 291,50), — streha naj bo ravna ali z minimalnimi nakloni. Dopustna je osvetlitev s strešnimi šedi, — obdelava fasadnih ploskev naj bo v kombinaciji kamnitih plošč in stekla. 5. člen Glavni p do objekta je z vzhodne strani, to je s Kardeljeve cc to. Neposredno pred glavnim vhodom je predvidena ureditev dovozno-parkirne ploščadi, ki se kot desni priključek navezuje direktno na Kardeljevo cesto. Ploščad je na višini cestne nivelete. Namenjena je dovozu in čakanju avtobusov in osebnih vozil obiskovalcev. Kapaciteta čakalnih mest zadošča za 5 avtobusov in 30 osebnih vozli. Protokolarni dovoz oziroma dostop do Muzeja je predviden s Kardeljeve ceste neposredno z obravnavane ploščadi. Tehnični dovoz in dostop do objekta je predviden z Riharjeve ceste. Na cestišču Riharjeve cestp je predvsem za potrebe muzejskega osebja predtddena ureditev vzdolžnega ' parkirnega pasu. Predvideno maksimalno število zaposlenih v Muzeju je 50 oseb. Maksimalno število sočasnih obiskovalcev Muzeja je po predvidevanjih ca 300 oseb. 6. člen Obrežne terase regulirane Gradaščice se uredijo v javno sprehajalno parkovno površino tako, da je neposredno v območju objekta možno izvesti po potrebi tudi večje manifestacije na prostem (peščev most preko struge). Deviacijo (delno prestavitev) Gradaščične struge (od mostu na Riharjevi cesti do mostu na Emonski cesti), ki je potrebna tako zaradi gradnje mostu in križišča Kardeljeve ceste s Finžgarjevo cesto kot tudi zaradi lokacije Muzeja samega, je potrebno izvesti po Plečnikovem konceptu, to je v obliki dveh zaporednih povezanih lokov. Oblikovanje mostu na Kardeljevi cesto preko Gradaščice je neločljiv sestavni element oblikovanja Muzeja in njegovega okolja, kar pomeni, da ga je potrebno oblikovati skladno z oblikovanim konceptom objekta Muzeja ljudske revolucije Slovenije. Ureditev obrežja regulirane in deviirane struge Gradaščice je potrebno urediti kot javno, parkovno, sprehajalno površino po posebnem izvedbenem projektu ob upoštevanju funkcionalnih, oblikovnih in vodnogospodarskih pogojev. 7. člen Realizacija zastavljenega programa Muzeja ljudske revolucije Slovenije je predvidena v dveh etapah: — v prvi etapi se zgradi objekt skupno z ureditvijo zunanjih površin območja določenega v 3. členu za 1. fazo, kar pomeni vključno s preureditvijo obrežja Gradaščice. Razmejitev del na ureditvi obrežja, ki jih je dolžan realizirati posamezni investitor se določi sporazumno med investitorjema Muzejem ljudske revolucije Slovenije in Kardeljevo cesto — SIS za gradnjo cest Ljubljana, — v drugi gradbeni etapi se parkovna ureditev neposrednega okolja Muzeja ljudske revolucije Slovenije razširi še na pare. 208/3, 204/1, 204/3, 208/1, 204/2, 208/2, ’272, ’808, ter delno 1692/2 (Kolezijska ulica), k. o. Trnovsko predmestje. Navedene parcele so zemljišča treh individualnih stanovanjskih objektov Kolezijska ulica 24 ter Riharjeva cesta 11 in 13, ki se v prvi gradbeni fazi ohranjajo. Parkovna ureditev okoli Muzeja ljudske revolucije Slovenije mora biti izvedena tako, da je omogočen dostop in delovanje urgentnih vozil po rešitvi v gradivu prostorske ureditve in ukrepi za obrambo in zaščito, ki je sestavni del zazidalnega načrta. 8. člen Za realizacijo predvidenega programa Muzeja ljudske revolucije Slovenije je potrebno na površini obeh •etap porušiti naslednje stoječe objekte: — v 1. etapi: Kolezijska ulica lOa Kolezijska ulica 14 Kolezijska ulica 16 Kolezijska ulica 20 (ki ga je smatrati kot že porušenega) — v 2. etapi: Kolezijska ulica 24 Riharjeva cesta 13 Riharjeva cesta 11. 9. člen V južni'konici ureditvenega območja VI 2/8 (ki ga omejujejo nova Kardeljeva cesta — Riharjeva cesta — Kolezijska ulica) program preobrazbe še ni določen. Na citiranem zemljišču ostanejo do nadaljnjega trije individualni stanovanjski objekti (Kolezijska ulica 15 in 17 ter Riharjeva cesta 19) v svoji dosedanji funkciji na parcelah 201/13, ’521, 201/6, ’538, 201/7, ’657, 201/8 in 201/16 k. o. Trnovsko predmestje. Za dovroz do objekta Kolezijska ulica 15 z Riharjeve ceste se uporabi del parcese 1692/2 (Kolezijska ulica). Omejitev parka 2. faze Muzeja ljudske revolucije Slovenije proti omenjeni dovozni poti.se izvede z živo mejo. Stanovanjska objekta Riharjeva cesta 1 in 3 ostajata v dosedanji funkciji na pare. št. '407, 225/11, ’539 in 224/2 k. o. Trnovsko predmestje, dostopna z Riharjeve ceste. Na objektih oziroma parcelah navedenih v prejšnjih dveh odstavkih niso dovoljene novogradnje, dozidave in nadzidave (širitev gradbene lupine), možna so le tekoča vzdrževalna dela na objektih ter notranje izboljšave obstoječih, že uporabljenih površin. 10. člen Pogoji komunalnega urejanja območja: — elektroomrežje: za' potrebe Muzeja je predvidena nova TP, ki je predvidena v tehnični etaži objekta, — plinsko omrežje: za Muzej revolucije je pred-vaden priključek na novozgrajen plinovod po Riharjevi cesti, — vodovodno omrežje: Muzej se priključi na traso vodovoda, ki poteka ob podaljšku Kardeljeve ceste izven vozišča. Muzej se preko vodomernega jaška priključi na omenjeni vodovod s sanitarno in požarno vodo, — kanalizacijsko omrežje: fekalne vode Muzeja in meteorne vode cestišč in parkirišč se bodo odvajale v zbiralnih A 7, ki poteka mimo Muzeja, ki ga bo potrebno delno prestaviti. Čiste meteorne vode se bodo odvajale v Gradaščico, — telefonsko omrežje: PTT kabelska kanalizacija bo potekala ob podaljšku Kardeljeve ceste, na katero se priključi Muzej s telefonsko centralo. Omenjeno telefonsko omrežje se veže na RC 8, Ljubljana i v KD Ivan Cankar, — javna razsvetljava: za potrebe Muzeja je predvideno prižigališče ob Riharjevi cesti, ki bo črpalo energijo iz TP Muzeja. Razvod javne razsvetljave okoli Muzeja se določi s projektom zunanje ureditve Muzeja. 11. člen V spodnji — tehnični etaži objekta Muzeja ljudske revolucije Slovenije se mora izvesti zaklonišče osnovne zaščite s kapaciteto 200 zakloniščnih mest za potrebe zaklanjanja zaposlenih in obiskovalcev. Od-pornostna stopnja zaklonišča mora biti 200 KPa. Zagotoviti je potrebno dostop intervencijskim vozilom do objekta, kot je rešeno in prikazano v situacijski karti gradiva zazidalnega načrta. Ker je območje parka Muzeja ljudske revolucije Slovenije predvideno kot površina za hipno evakuacijo prebivalcev v primeru elementarnih nesreč, mora biti ureditev parka taka, da dopušča namestitev šotorov ali počitniških prikolic za bivanje ogroženega prebivalstva. 12. člen Pri pripravi zazidalnega načrta za Muzej ljudske revolucije Slovenije je upoštevano navodilo o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14-692/85). , 13. člen Zazidalni načrt iz 1. člena tega odloka je delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela ter samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja Skupščine občine Ljubljana Vič-Piudnik, ZIL TOZD Urbanizem LUZ, pri Mestni geodetski upravi Ljubljane, pri Krajevni skupnosti Trnovo, Krajevni skupnosti Kolezija, Krajevni skupnosti Milan Cesnik in pri Urbanistični inšpekciji Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane. 14. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Listu SRS. St. 350-41/85 Ljubljana, dne 25. junija 1986. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Veter Vrhunc 1. r. 1385. Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij iz drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 79. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1986 sprejela ODLOK o lokacijskem načrtu za severni odsek Kardeljeve ceste od križišča z Aškerčevo ‘cesto do križišča s Cesto v Mestni log I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za severni odsek Kardeljeve ceste, to je odsek od Aškerčeve ceste do Ceste v Mestni log (v dolžini ca. 920 m). Lokacijski načrt jc izdelal ZIL TOZD Urbanizem LUZ pod številko pmjekia 33240 v decembru 1985. II. OPIS MEJA OBMOČJA 2. člen Meja območja severnega odseka Kardeljeve-ceste poteka po južnem robu vozišča -Aškerčeve ceste — vzhodni meji pare. št. 132 — po vzhodni in južni meji pare. št. 71/5 — zahodni meji pare. št. 71/9, .152 — delno po parceli št. 71/8, 71/11, 89, 72/1, 114, 73/9, 73/8 — zahodni fasadni liniji pare. št. .180 — po zahodnem in južnem delu pare. št. 73/8 — južni meji pare., št. 73/10, .161, 73/11, 73/21, 73/7 — preko parcele 45/1 — k. o. Krakovsko predmestje ter preko parcel 1703/1 — severnem robu pare. .4 in 187/3 — preko parcele 187/1 in 187/6 — po vzhodni meji pare. št. 187/2 — po severni meji pare. št. 191/2 — po severni In vzhodni meji pare. št. 187/4 — preko pare. št. 186/1, 1692/2, 200/1 — po meji med parcelami 200/1 in 201/27 — po južni meji pare. št. 201/2 — preko pare. 200/4, 201/17, 201/5, 155/2, 159/2, 202/2, 200/3 — po južni meji pare. 200/3, 198/1 — preko pare. 148/2, 148/3, 140/1, 236/1, 142/34, 142/35, 236/1, 140/1, 142/12, 142/58 — po vzhodni in južni meji pare. št. 142/14 — preko pare. 1749, 1696/4, 250/257, 1696/10, 236/12, 1695/1, 236/12, 236/9, 236/8 — vzhodni in severni parcelni meji 236/2 — preko parcele .488, 230/13 — po južnem robu parcele 230/26, 230/12, 201/10 — po vzhodni fasadni liniji parcele .645 — preko pare. 201/4 — po pare. meji med pare. 201/8 in 201/9 — preko pare. št. 201/7 201/3, 1692/2, 202/1 — po zahodnem robu pare. 202/2 — preko pare. 1692/3, 1692/7, 223/3, 223/2, 16/1, 1692/4 — po zahodni meji pare. 197/2, 195/3 — preko pare. 195/1, 193, 1703/1 — vse k. o. Trnovsko predmestje ter preko parcel 73/3, 73/6 — po južni meji pare. 78/10, 78/12, 78/22 — preko pare. 78/22 po vzhodni meji pare. 78/22,, 78/15, .158, .137, 78/20, .138, 78/5 preko pare. 77/2 — ob vzhodnem robu pare. 78/6 — preko pare. 71/4, 71/3, .85, 71/6 — po južnem robu vozišča Aškerčeve ceste — k. o. Krakovsko predmestje. III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO POSEGOV V PROSTOR 3. člen Predvidena semaforizacija križišča s stranskimi cestami delijo severni del Kardeljeve ceste v tri odseke. in sicer: i — I. odsek Aškerčeva cesta—Finžgarjeva cesta (v dolžini ca. 50 m), kjer je predvidena v 1. fazi rekonstrukcija obstoječe dvopasovne ceste v štiripasovno, — II. odsek Finžgarjeva cesta—Ziherlova oziroma Riharjeva cesta (v dolžini ca 350 m), kjer je v 1. fazi predvidena novogradnja štiripasovne ceste skupno z novim mostom preko Gradaščice in potekom pretežno na nasipu, — 111. odsek Ziherlova cesta oziroma Riharjeva cesta—Cesta v Mestni log (dolžina ca 320 m), kjer je v 1. fazi predvidena razširitev obstoječe dvopasovne ceste v štiripasovno. 4. člen Normalni profil v 1. fazi izgradnje: — 1. odsek: Rekonstruirano vozišče je štiripasovno s širino voznih pasov 3,25 m (2X po 2 X 3,25 m = 13,0 m) z interpolacijo petega čakalnega voznega pasu (širine 3,0 m) pred semsEoriziranima križiščema z Aškerčevo oziroma Finžgarjevo za zavijanje v levo. Cestišče je brez srednje in stranskih ločilnih zelenic. Vozišče spremlja obojestransko peš hodnik širine 2,0—3,0 m. Na odseku ni posebej urejenih kolesarskih stez. II. odsek Vozišče je šteripasovno s širino voznih pasov 3,25 m (2X po 2 X 3.25 m = 13,0 m) s srednjo ločilno zelenico širine 4,0 m. Na račun le-te je pred semaforiziranima križiščema (s Finžgarjevo oziroma Riharjevo cesto — Ziherlovo cesto) interpoliran peti vozni (čakalni) pas za zavijanje v levo (širine 3,0 m). Vozišče spremljata obojestransko dvosmerni kolesarski stezi (širine po 2,60 m) in peščeva hodnika (vzhodna stran širine 3,0 m in na zahodni strani širine 2,0 m) le-te ločujeta od vozišča obojestranski — vmesni zelenici (širine 0—3,0 m — v večji meri 2,50 m). Na mostu preko Gradaščice pred križiščem s Finž-garjevo cesto je naslednji prečni profil cestišča: — vozišče (2 X po 2 X 3,25 m) 13,00 m — pas za zavijanje v levo 3,00 m — ločilni pas 1,20 m — kolesarska steza na zahodni strani 2,60 m — ločilni pas 1,20 m — obojestranski peščev hodnik (2 X 2,50 m) 5,00 m Skupna maksimalna širina mostu 26,00 m — III. odsek Vozišče je štiripasovno s širino voznih pasov 3,25 m (2X po 2 X 3,25 m = 13,00 m) s srednjo ločilno zelenico širine 4,00 m. Na račun le-te je pred križiščem z Riharjevo—Ziherlovo cesto oziroma Cesto v Mestni log interpoliran peti vozni pas (širine 3,00 m) za zavijanje v levo. Voziščž obojestransko spremljata enosmerni kolesarski stezi (širine po 2,00 m) in peščeva hodnika (širine po 3,00 m), od vozišča ju ločujeta obojestranski ločilni zelenici (na vzhodni strani širine 3,00 m, na zahodni strani od 0—2,5 m). Na odseku, kjer kolesarsko (enosmerno) stezo -ne ločuje od vozišča zelenica, se le-ta razširi (od 2,00) na 2,60 m. 5. člen Pogoji ostalih funkcionalnih ureditev na posameznem odseku: Odsek I: — obstoječa ulica Mirje se po rekonstrukciji (obojestransko) priključuje na Kardeljevo cesto le kot desni priključek —- med Finžgarjevo cesto in Aškerčevo cesto sta predvideni obojestranski postajališči MPP (dolžine (40 m) na zunanjih dveh (rumenih) voznih pasovih — dovozi do ohranjenih objektov v obrobnem prostoru ostanejo po rekonstrukciji obstoječi v prometno tehničnem smislu le kot desni priključki s tem, da se pred uvozi izvedejo vgreznjeni robniki — ob rekonstrukciji Kardeljeve ceste je potrebno preurediti (prilagoditi) tudi obstoječe križišče z Aškerčevo cesto — rekonstrukcija vozišča se izvede načelno na obstoječi niveleti — z ulic.e Mirje je urediti skozi portal v rimskem zidu kolesarski dostop na dvorišče objekta Srednje tehnične šole. Odsek II: Križišče s Finžgarjevo cesto je potrebno preurediti in razširiti (interpolirati dodatni vozni pas za zavijanje v levo pred križiščem) ter ga pripraviti za semaforizacijo. Zaradi tega je potrebno: delno deviirati (prestaviti) in regulirali strugo Gradaščice ter preurediti (dosuti) brežino med vodotokom in cestiščem — od križišča Kardeljeve ceste s Finžgarjevo cesto do Riharjeve ceste je na južnem (obrežnem) obrobju Finžgarjeve ceste potrebno urediti dvosmerno kolesarsko stezo (širine 2.6 m) z ■ ureditvijo prehoda Finžgarjeve ceste v Bogišičevo ulico — obrežje regulirane in deviirane Gradaščine struge je potrebno urediti v javno parkovno površino z ureditvijo peš poti, ki so povezane (stopnice + rampe) s peščevimi površinami Finžgarjeve ceste in Kardeljeve ceste (mostom) ter mostovoma ni Riharjevi in Emonski cesti — preko struge Gradaščice je na trasi Kardeljeve ceste potrebno zgraditi nov most maksimalne širine 26,0 m. Svetla višina mostu mora omogočati javni peš promet pod mostom — trasa Kardeljeve ceste preseka obstoječo Ko-lezijsko ulico. Predvideno je, da se Kolezijska ulica na vzhodni strani Kardeljeve ceste (ob predvideni rekonstrukciji okoliškega predela) delno deviira in nive-letno korigira (dvigne) ter priključi na Kardeljevo cesto v obliki desnega priključka. V 1. fazi se priključek izvede v definitivni obliki, novi odsek Kolezijske ulice (v nasipu) pa počasno deviira v obstoječo traso. Zahodni odsek presekane Kolezijske ulice se neposredno ne priključuje na Riharjevo cesto, pa tudi ne na Kardeljevo cesto — dovoz do osnovne šole Trnovo In sosednjo VVO ter do bodočih objektov (po predvideni rekonstrukciji predela med šolo in Gradaščico) se uredi s Kolezijske ulice. Peš dostope do omenjenih objektov je potrebno urediti tudi s peščevih površin Kardeljeve ceste r — funkcionalna rešitev Muzeja ljudske revolucije Slovenije ima kot javni dovoz do objekta predvideno pred glavnim vhodom pristajalno — parkirno ploščad (za avtobuse in osebna vozila obiskovalcev), ki se navezuje v obliki desnega priključka neposredno na Kardeljevo cesto Ploščad je locirana na zahodni strani cestne trase med bodočim mostom in Kolezijsko ulico. Višinsko je prilagojena niveleti Kardeljeve ceste. Glavni peš dostop do Muzeja ljudske revolucije je s peščevih površin vzdolž Kardeljeve ceste — ohranjeni oziroma začasno ohranjeni objekti med Kardeljevo in Riharjevo cesto se prometno navezujejo posredno (po Kolezijski ulici) in neposredno na Riharjevo cesto — Riharjeva — Ziherlova cesta se na Kardeljevo cesto priključuje s semaforiziranim križiščem — prostor v konici ob križišču z Riharjevo cesto je rezerviran za postavitev spomenika oziroma še nedefiniranega^ obeležja v zelenju. V 1. fazi se uredi kot javni zelenica — trasa Kardeljeve ceste na odseku II poteka v pretežnem delu na nasipu. Trasa se spušča v nagibu 1,15 % z nivelete v križišču s Finžgarjevo cesto (načelno 294,45) na niveleto v križišču z Riharjevo oziroma Ziherlovo cesto (načelno 291,30). Nasip je potrebno izvesti obojestransko (na vzhodni strani od mostu do kompleksa OŠ Trnovo, na zahodni strani pa od mostu do križišča z Riharjevo cesto) širši za pas 10 m od roba peščevega hodnika in sicer za zasaditev dvovrstnega drevoreda, načelno na niveleti Kardeljeve ceste — na odseku je potrebno urediti dve postajališči MPP na vozišču rumenega voznega pasu in sicer: •. v smeri, mesto — za križiščem z Ziherlovo cesto . v smeri iz mesta v obmdčju ploščadi pred Muzejem ljudske revolucije Slovenije. Dolžina postajališča je 40 m; med voziščem in kolesarsko stezo je potrebno urediti čakalni peron globine 2,5 m. Odsek III. — ustje obstoječe Ziherlove in Riharjeve ceste (pred bodočim križiščem s Kardeljevo cesto) je potreb- no ustrezno deviirati in razširiti za interpolacijo tretjega voznega pasu za zavijanje v levo — Devinska ulica se neposredno ne priključi na Kardeljevo cesto. Po izgradnji Kardeljeve ceste se priključuje na osnovno cestno omrežje posredno in sicer po Zeleni poti in Kolezijski ulici na Riharjevo cesto. Površina sedanjega izteka Devinske ulice na Riharjevo cesto se preuredi v parkirišče, skupno z novim uvozom in peščevimi ureditvami za dostop do Geriatrične klinike. Obravnavani prostor je potrebno istočasno zazele-niti v skladu z zazelenitvenim konceptom. Devinsko ulico in odgovarjajoči odsek Kolezijske ulice in Zelene poti je dolžan investitor SIS za ceste Ljubljana že v 1. fazi asfaltirati oziroma urediti v skladu z grafičnim prikazom lokacijskega načrta tudi kot urgentni dovoz do Geriatrične klinike — obstoječe parkirišče pred lokali na zahodni strani cestnega odseka se priključuje na Kardeljevo cesto kot desni priključek: ob tem je potrebno izvesti tudi predvideni izvoz s parkirišča na Cesto v Mestni log. Južno polovico parkirišča je potrebno prestaviti proti zahodu za ca. 2.0 m, da se pridobi med peš hodnikom in parkiriščem ustrezno širok pas (širine 3,0 m) za posaditev drevoreda — obstoječe parkirišče pred stanovanjskim blokom na vzhodni strani odseka se zoži za pas širine enega parkirnega mesta, da se s tem ustvarijo pogoji za zasaditev vzdolžnega drevoreda — obstoječi bencinski servis se ohrani do uvedbe predvidenega tirničnega vozila v MPP, ko ga bo potrebno odstraniti — prekinjena Staretova ulica se navezuje poslej na Kardeljevo cesto le posredno, to je po dovozu na parkirišče pred stanovanjskim blokom. Omenjeni dovoz se priključuje na Ziherlovo cesto — dovoz na dvorišče zahodne polovice objekta Cesta na Loko 3, ki je dostopen danes s (ob rekonstrukciji opuščenega dela) Ceste na Loko se uredi s Staretove ulice po odkupljeni parceli porušenega stanovanjskega objekta Staretova ulica 31. V 1. fazi, ko še ni zgrajen predvideni priključek Ceste v Mestni log do Opekarske ceste se v obravnavano križišče priključi obstoječa Cesta na Loko — priključni odsek obstoječe Ceste. v Mestni log je pred križiščem s Kardeljevo cesto potrebno ustrezno razširiti za interpolacijo tretjega voznega (čakalnega) pasu za zavijanje v levo. Dovoz na dvorišče vzhodne polovice objekta (Cesta na Loko 3) pa kot desni priključek s Ceste na Loko in sicer po rekonstrukciji » opuščenem odseku te ceste — na odseku je predvidena ureditev dveh postajališč MPP s čakalnima peronoma (globine 2,5 m). Postajališči sta predvideni na zunanjih dveh (rumenih) voznih pasovih tik za križiščema z Riharjevo cesto (v smeri Jug) in Cesto v Mestni log (v smeri sever). Dolžina postajališč je 40 m. G. člen Zemljišče, ki ga je potrebno pridobiti za izgradnjo Kardeljeve ceste, leži na območju k. o. Krakovsko predmestje oziroma Trnovsko predmestje in sicer na naslednjih parcelah oziroma delih parcel: k. o. Krakovsko predmestje: 70/6, 71/6, 71/5, .132, .85. 71/H, 71/8. 71/3, 71/4, .89, .114, 73/9, 73/8, .78/22, 73/6. 73/22. 73/3, 72/1; k o. Trnovsko predmestje: 1703/1, 195/2, 178/2, .5/2, 187/6, 187/1, 187/3, 186/1, 191/1, 191/2, 187/4, 1692/2, 192, 195/3, 197/2. 1692/4, 16/1, 199/1, 223/5, 202/2, 201/15, 199/2, 200/1, 201/27, 201/2, 201/19, 201/21, 201/20, 201/1, 201/17, 200/4, 201/5, 201/25, 155/2, .354, 201/9, 201/7, 201/13, 201/4, 201/3, 159/2, 200/2, 201/18, 148/2, 148/3, 201/12, 236/2, 236/5, 236/7, 236/4, 236/3, 236/1, 140/1, 236/1, 236/9, 236/12, 1695/1, 142/24, 142/33, 142/34, 142/35, 142/12, 142/25, 142/58, .1749, 1696/10, 250/257, 200/3, 223/3, 202/1, 196, 204/3, 236/8, .193, 195/1, .468, 223/2, 1692/3, 204/2, 1696/4, 1692/17, 201/14. IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE TER OSTALI POGOJI UREDITEV 7. člen Cesta naj bo po izgradnji urejena kot bulvarska cesta mestnega središča s potekom v Intenzivni dre-voredni zasaditvi. Temu izhodišču morajo biti v največji možni meri prilagojeni tudi prometni tehnični elementi ceste. Odsek I: — Razširitev ceste, to je obseg njenih elementov ob rekonstrukciji mora biti v tem prostoru minimalen, tako da se v najmanjši možni meri poseže v obrobni prostor (širina vseh prometnih pasov). S tega ozira se kolesarski promet s Kardeljeve ceste v smeri mestnega središča (pred tem odsekom) razveja po Kolezijski ulici na Emonsko in po Finžgarjev! cesti na Bogišičevo ulico. Cestne zelenice niso predvidene. — Vse, zaradi cestne razširitve prizadete kvalitetnejše ograje je potrebno v isti obliki prestaviti oziroma obnoviti, namesto ostalih, manj kvalitetnih, pa postaviti ustrezne nove. — Obstoječa drevesa, ki se ob rekonstrukciji pojavijo na utrjenih peščevih površinah in za katera je podana zahteva po ohranitvi '(glej grafično registracijo) je potrebno ohraniti. Način ohranitve se določi ob detaijnih izvedbenih projektih. Kolikor se bo ob tem pokazalo, da predvidena širina pločnikov ne zadošča minimalnemu pogoju, da je dopustni razmak med deblom in ograjo 1.60 m oziroma, da ni zadosten za speljavo predvidenih komunalnih napeljav, bo v tem primeru nujno z deviacijo ograj poseči globlje v vrtove individualnih stanovanjskih objektov. — Ob izdelavi izvedbenih projektov za komunalne napeljave je potrebno preveriti, če zožitev peš hodnika pred objektom Kardeljeva cesta 37 s predvidenih 2,5 m na 2.0 m zadošča za namestitev leTteh. Kolikor se izkaže, da širina 2.0 m zadošča, je možno odmakniti rob pločnika za 1 m od fasade obravnavanega objekta ter v tem pasu postaviti ustrezno ograjo. — Hkrati z izgradnjo Kardeljeve ceste — 1. faza je potrebno v okviru OŠ Trnovo izvesti naslednja dela: . urediti dovoz (začasni — gl. čl. .15, 2. alinea) do vhodov v OS Trnovo in sosednji VVZ . prestaviti v isti izvedbi obe športni igrišči (ki jih cestna ureditev ruši) na dogovorjeno lokacijo . med peščevim hodnikom vzdolž Kardeljeve ceste in zunanjim prostorom OS Trnovo je potrebno postaviti protihrupno ograjo minimalne višine 2,20 m (rezultat študije o zaščiti pred prekomernim hrupom), ki ščiti zunanje okolje OS. Ograjo je potrebno nsdvi-šati z žično ograjo do višine 4 m proti Izletavanju žog na cesto. Ograjo je potrebno tudi ustrezno zazelenitl. Tip protihrupne ograje je treba izbrati oziroma spro-jektirati tako, da ne bo onemogočena izvedba nadomestnih igrišč na določeni lokaciji, niti predvidena drevoredna (dvo- oziroma enovrstnega po grafičnem prikazu) zasaditev na zunanjih površinah OS Trnovo vzdolž cestišča. V ograji je potrebno izvesti ustrezno dimenzioniran prehod do glavnega vhoda v OŠ Trnovo s peščevih površin Kardeljeve ceste . nadomestna igrišča ter zaščito zunanjih površin OŠ nasproti gradbišču je potrebno izvesti ob pričetku gradbenih del. — Ostalo obstoječe drevje je potrebno v maksimalni možni rneri ohranili, drevesa pa, ki jih bo zaradi razširitve ceste nujno posekati (predvsem v jugovzhodnem obrobju), pa nadomestiti z novim (za prestavljenimi ograjami), da se ponovno vzpostavi obstoječa zelena zavesa cestnega obrobja. — Odmik vozišča od rimskega zidu po rekonstrukciji ne sme biti manjši od obstoječega (2,0 m). Tej zahtevi se mora prilagoditi tudi velikost zavijal-nega radija v ulico Mirje. — Parcelo porušenega objekta Kardeljeva cesta 23 je preurediti v javno zelenico s tem, da se ohrani obstoječe ograje in v ureditev vključi obstoječa zidana vrtna lopa. — Vogalni del obstoječe ograje objekta Kardeljeva cesta 38 je potrebno delno prestaviti globlje proti objektu v korist pločnika v križišču, pri tem pa ohraniti obstoječo smreko. Odsek II: — Od novega mostu proti' jugu je potrebno Kardeljevo cesto urediti kot bulvar v zelenju. Srednjo zelenico (širine 4,0 m) je potrebno zasaditi z drevoredom dreves z manjšo oblikovano krošnjo. Nasip je potrebno obojestransko od cestnega obrobja razširiti za 10 m (na cestni niveleti) ter ta pasova zasaditi z obojestranskim dvovrstnim drevoredom (kjer zazidalna situacija to le dopušča), sicer pa vsaj z enovrstnim (pred objektom OŠ Trnovo). Srednja zelenica služi tudi namestitvi svetil javne razsvetljave. — Novi most preko Gradaščice mora biti oblikovan skladno z oblikovno zasnovo Muzeja ljudske revolucije, kar pomeni kot sestavni oblikovni element muzejskega okolja. — Potrebna korekcija Gradaščične struge (zaradi ureditve križišča s Finžgarjevo cesto in gradnje mostu) se mora izvesti v smislu Plečnikove ureditvene koncepcije, to je v obliki, dveh povezanih zaporednih lokov. Obrežje je potrebno urediti v javno parkovno površino po posebnem ureditvenem projektu kot sprehajališče s peš komunikacijami pod novim mostom na obeh straneh struge. Poseben poudarek pri zazele-nitvi je posvetiti nadomestitvi odstranjenih bukev na obrežju v osi bodoče ceste. Odsek III: — Oblikovni koncept ureditve cestnega odseka III je identičen konceptu odseka II v prejšnjem odstavku. Z določeno korekcijo obstoječih ureditev v cest-" nem obrobju je potrebno zagotoviti prosti pas zadostne širine za zasaditev poenotenega enovrstnega drevoreda (rekokcije obetoječlh parkirišč). 8. člen Zaradi izgradnja programa Kardeljeve cente j* potrebno porušiti naslednje obstoječe objekte: a) Odsek I: —' Vogalni objekt Aškerčeve ceste—Kardeljeva cesta — Kardeljeva cesta 23 — zahodni (obcestni) trakt objekta Kardeljeva cesta 33 ter zaključek ohranjenega dela ustrezno zaključiti oziroma adaptirati (po posebnem projektu) — paviljonski (prodajni) objekt pred srednjo tehnično šolo. b) Odsek II: — Kolezijska ulica 6 z gospodarskim traktom — Kolezijska ulica 8 z gospodarskim traktom — Kolezijska ulica 12 skupno z gospodarsko lopo — Kolezijska ulica 9 — Lesen objekt odkupne postaje »Dinos-« ob Ko-lezijski ulici — Kolezijsko ulico 20 je smatrati kot že porušen objekt — Kolezijska ulica 7 (šele v 2. fazi — ob rekonstrukciji okoliškega predela) — vi. fazi se začasno ohrani. c) Odsek III: — Staretova ulica 31, V. POGOJI GLEDE KOMUNALNEGA UREJANJA OBMOČJA 9. člen Pogoj za izgradnjo komunalnega omrežja podaljška Kardeljeve ceste je ta, da poteka vsa komunala izven vozišča zaradi kasnejše uvedbe predvidenih tirnih naprav VZTV. Prav tako mora biti komunala izven zelenih površin tam, kjer je predvidena drevoredna zasaditev. Iz tega pogoja je izvzeta meteorna kanalizacija, ki poteka v zahodni polovici vozišča. VI. OSTALI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR 10. člen Proti prekomernemu hrupu je treba zaščititi: — zunanje naravno okolje OŠ Trnovo s protihrupno ograjo višine 2,20 m — vzhodni trakt Geviatiične klinike z zunanjim naravnim okoljem s protihrupno ograjo višine 2,70 m vzdolž cestišča, medtem ko so za zaščito zgornjih etaž potrebni pasivni zaščitni ukrepi. 11. člen S cesto prizadeto asfaltirano igrišče OS Trnovo je je ob izgradnji ceste potrebno nadomestiti v prostih površinah šolskega kompleksa. 12. člen Z začasnega dovoza s Kolezijske ulice je ob izgradnji ceste potrebno izvesti dovozno pot do glavnega vhoda v šolo in sicer med zahodnim traktom šole In Kardeljevo cesto. Niveletno razliko je na tem odseku premoetltl z ustrezno visokim opornim zidom neposredno ob pločniku. Na zidu je potrebno Izvesti zaščitno ograjo. Vzdolž opornega zidu je na šolski strani potrebno zasaditi enovrstni drevored. 13. člen Pri izvedbi regulacije in korekcije trase Gradaščične struge je potrebno upoštevati pogoje vodnogospodarske skupnosti. URADNI LjlSl SHS Stran 2015 St. 23 — 11. VIL 1986 vil etape Izvajanja z začasnimi UREDITVAMI 14. člen Izgradnja Kardeljeve ceste bo potekala v treh fazah: • — 1. faza — izgradnja štiripasovne ceste z vsemi predvidenimi elementi cestne ureditve. Cesta se realizira pred predvidenimi rekonstrukcijami v obcestnem prostoru z izjemo Muzeja ljudske revolucije Slovenije Zato so nekateri ureditveni posegi 1. faze začasnega značaja, pri čemer je elemente, ki se zgrade v tej fazi potrebno v največji možni meri izvesti v dokončnem smislu. Ureditev 1. faze je zasnovana na izhodišču, da se cesta in Muzej ljudske revolucije Slovenije sočasno gradita, — 2. faza — začasne ureditve se postopno izvedejo v dokončnem stnislu, to je v okviru predvidenih (sukcesivno realiziranih) rekonstrukcij obcestnega prostora, — 3. faza — na vzhodni polovici vozišča se namesto tirne naprave VZTV (ob uvedbi le-tega v MPP), zahodna polovica pa ustrezno preuredi v dvopasovnico znotraj zunanjega roba cestišča izvedenega v 1. fazi. Kolesarske in peščeve ureditve ostanejo nespremenjene. 15. člen Začasne izvedbe v 1. fazi: — do predvidene celovite prenove predela med obrežjem Gradaščice in kompleksom OŠ Trnovo (na vzhodni strani Kardeljeve ceste) se začasno ohrani objekt Kolezijska ulica 7. Ker parcela sega v območje brežine cestnega nasipa, je potrebno vzdolž zahodne parcelne meje (291/14) zgraditi ustrezno visok začasni oporni zid z namestitvijo zaščitne ograje. — VI. fazi je potrebno s Kolezijske ulice zgraditi začasni dovoz do OŠ Trnovo in sosednje VVZ, ki je istočasno tudi dovoz do začasno ohranjenega objekta Kolezijska ulica 7. Princip prometne dostopnosti je identičen perspektivnemu konceptu, s tem pa je trasa dovozne poti, zgrajene v 1 fazi, začasnega značaja. Definitivno trasa se določi z načrtom za prenovo predela. — Ustje desnega priključka Kolezijske ulice se izvede na perspektivnem mestu in končni obliki, medtem ko je priključni odsek na obstoječo Kolezijsko ulico začasnega značaja. Novozgrajeni začasni priključni odsek poteka po nasipu (s ca 3 %> vzdolžnim naklonom) in sega do objekta Kolezijska ulica 4. — Izvedba nasipne cestne brežine na vzhodni strani (med OŠ Trnovo in obrežjem Gradaščice) je do celovite prenove tega predela začasnega značaja. Obrobje gradbenega posega (peto nasipa) je potrebno v 1. fazi 'zazeieniti in ustrezno spojiti z obstoječimi zelenimi površinami pod nasipom (z vrtovi). — Do postavitve predvidenega obeležja (spomenika) in odgovarjajoče ureditve neposrednega okolja v konici ob križišču z Riharjevo cesto je potrebno začasno ohraniti obstoječo drevesno grupo, s katero se pred križiščem zaključi drevoredni niz. — Ureditev prostora okrog vstopa v Geriatrično kliniko je z izjemo ureditve parkirišča na izteku Devinske ulice začasnega značaja (do perspektivne rekonstrukcije klinike po že izdelanem projektu). — Križišče s Cesto v Mestni log se izvede v dokončnem smislu, medtem ko se vzhodni krak (predvideni podaljšek do Opekarske ceste) začasno deviira v obstoječo Cesto na Loko. • 16. člen V primeru nesočasnost: gradnje Kardeljeve ceste in Muzeja ljudske revolucije Slovenije bi bilo potrebno zahodno cestno obrobje med novim mostom in križiščem z Riharjevo cesto urediti v začasni obliki. V tem primeru je potrebno: — v območju predvidene prometne ploščadi pred Muzejem ljudske revolucije izvesti nasipno brežino v začasni obliki in sicer od roba peščevega hodnika do luščenega terena. Zazelenitve odseka v tej fazi so začasnega značaja, — uvozno in izvozno ustje na ploščad se izvede le do roba peščevega hodnika, — iz uvoznega ustja na bodočo ploščad se v nasipni brežini v obliki rampe uredi začasna obvozna pot (kot desni priključek na Kardeljevo cesto) — dostop do začasno ohranjenih objektov (do pričetka gradnje Muzeja) Kolezijska ulica 10 a in 14, — 10 m pas na nasipu oziroma cestni niveleti vzdolž cestišča, namenjen zasaditvi dvovrstnega drevoreda med bodočo prometno ploščadjo pred Muzejem in križiščem z Riharjevo cesto) prehaja začasno v nasipni brežini do raščenega terena. Ob ureditvi zunanjega prostora Muzeja se ta pas spoji v enovit nivelet-no usklajen parkovni prostor med Kardeljevo in Riharjevo cesto. , 17. člen V območju med OŠ Trnovo in Gradaščico (na vzhodnem obrobju Kardeljeve ceste) se zemljišča odkupljenih in porušenih objektov ter peta cestnega nasipa začasno zaželene oziroma spoje z obstoječimi zelenimi površinami (vrtovi). VIII. KONČNE DOLOČBE 18. člen Zazidalni načrt iz 1. člena tega odloka je delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela ter samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja Ljubljana Vič-Rudnik, ZIL TOZD Urbanizem LUZ, pri Mestni geodetski upravi Ljubljana, pri Krajevni skupnosti Trnovo, Krajevni skupnosti Ko-iezija, Krajevni skupnosti Milan Cesnik in pri Urbanistični inšpekciji Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljana. 19. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane. 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 350-41/85 Ljubljana, dne 25. junija 1986. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Peter Vrhunc L r. 1386. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je na podlagi 632. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76, 57/83), 13, člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/30), 78. in 166. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rndnek (Uradni list SRS, št. 13/86) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. junija 1986 sprejela SKLEP o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v DO Študentski center Ljubljana P. o. Ljubljana, Cesta 27. aprila 31 1 Začasni ukrepi v DO Študentski center Ljubljana, p. o. Ljubljana, Cesta 27. aprila 31, prenehajo. 2 Razreši se kolektivni začasni organ družbenega varstva v sestavi: 1. predsednik: Lojze Jamnik, višji upravni delavec, upokojenec, 2. član: Jože Prelog, dipl. inž., pedagog, direktor Doma srednjih šol Ljubljana, 3. član: Ni jaz Smajič, dipl. pravnik, samostojni pravnik v TTG Ljubljana, 4. član: Jeranko Benedikt, študent, stanujoč Se-novica la, Šmarje pri Jelšah. 3 Z dnem uveljavitve tega sklepa se izbriše vpis ukrepa družbenega varstva in pooblastilo ZKPO iz sodnega registra. 4 Ta sklep začne veljati dne M. 7. 1986 in se objavi v Uradnem listu SRS. št. 017-2/85 / Ljubljana, dne 25. junija 1986. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Peter Vrhunc L r. 1385. Na podlagi 28. Sena in drugega odstavka 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni Ust SRS, št. 37/85) ter 119. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št 13/86) je Izvršiti svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na 9. seji dne 25. junija 1986 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Vič-Rudnik 1. Sen Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin m živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpremljajo iz območja občine in preko državne meje se določijo pristojbine: a) za kamionske, vagonske in letalske pošiljke kopitarjev, parki ar jev in H ve perutnine do 10 ton 2 .470,00 — za vsako nadaljnjo terno 247,00 b) za kosovne pošiljke: — od kopitarjev in odraslih govedi od kom 294,00 — telet od kom 177,00 — prašičev, psov in drobnice od kom 107,00 — žive perutnine (za vsakih začetih 50 kom) 52,00 — za vsako čebeljo družino 52,00 — za mačke od kom 52,00 c) za meso kopitarjev in parklarjev od kg 1,08 — za mesne izdelke razen konzerv od kg 1,08 — za divjačino od kg 1,08 — za perutninsko meso od kg 1,08 — za drobovino od kg 1,08 — za ribe, rake, polže žive od kg 1,08 — za mast od kg 1,08 — za mleko od litra 1,72 — za mlečne izdelke 1,08 — za jajca cela od kom 0,13 — za jajčne izdelke od kg 1,08 — za ostale neimenovane živalske proizvode 0,47 Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena na pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko sanitarni pregled, da pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja in razkladanja ali da je nakladanje, prekladanje oziroma razkladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 2.470 din za vsako začeto uro čakanja. Poleg pristojbine mora tisti, Id je pregled naročil, plačati tudi prevozne stroške. 2. člen Za veterinarsko sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvoda se plačuje naslednja pristojbina: a) za veterinarsko sanitarne preglede klav- nih živali in mesa v klavnici Velike Lašče v pavšalnem mesečnem znesku 182.325 Pristojbina iz prejšnjega odstavka zajema pregled živali pri razkladanju- in pred zakolom, pregled mesa po zakolu in pregled pošiljk pri nakladanju b) za veterinarsko sanitarni nadzor v mle- karni Velike Lašče v pavšalnem mesečnem znesku 96994 c) za veterinarsko sanitarni pregled jajc in jačnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke od komada proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca 6,96 č) za veterinarsko sanitarne preglede rib v ribogojnicah od vsake začete ure d) za veterinarsko sanitarne preglede divjačine pred skladiščenjem in zmrzovanjem: — za vsako začeto uro porabljenega časa 2.47* e) za veterinarsko sanitarne preglede divjadi, živil živalskega izvoda v gostinskih obratih, tržnicah, predelovalnicah, v pakirnicah, hladilnicah in zaklanih prašičev v gostinskih obratih — za vsako začetno uro porabljenega časa 2.476 Poleg pristojbin se plačajo tudi prevozni stroški in ostali materialni stroški, ki nastanejo v zvezi s pregledom. 3. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina za vsako kravo molznico 650 din za ovce in koze pa 182 dinarjev. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic (krav, ovc, koz) na tuberkulozo. 4. člen Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremljajo v klavnico ter za živali zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku 729 din. 5. člen Pristojbina za veterinarsko sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalnem znesku, ki ga sporazumno določata in medsebojno obračunata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko sanitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana ViČ-Rudnik. Letni pavšal se mesečno akonttra v višini ene dvanajstine. 6. člen V pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede niso všteti materialni stroški kot so: s trošiti prevoza, dnevnice, analize ■ in podobno in se zaračunavajo posebej. 7. člen Za veterinarsko sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko sanitarni pregled se plača pristojbina in zamudnina povečane za 50 ♦/«. 8. fien Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in od-’ > na račun Občinske pristojbine za zdravstveno vaiotvo živali št. 50101-840-028-31892 najmanj enkrat Natančnejši plačilni pogoji se uredijo s posebnim dogovorom med Izvršnim svetom SOb Ljubljana Vič-Bodnik in izvajalcem ter uporabnikom veterinarsko sanitarnih pregledov. > 9. člen Z dnem, ko prične veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št 1/86). Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Urad- neaafistu SRS. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik mag. Borut Mišica L r. LJUTOMER 1388. Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 53.. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 30. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 20, člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti fUradni list SRS. št. 8/78 in 27/82) v skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju pri- spevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) ter 181. člena statuta občine Ljutomer (Uradne .objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81, 12/83 in 6/86) je Skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela dne 27. junijd 1986 sprejela ODLOK o določitvi prispevnih stopenj za financiranje programov SIS družbenih dejavnosti v občini Ljutomer, za udeležence, ki niso pristopili k samoupravnim sporazumom o temeljih plana za obdobje 1986—1990 1. člen Delavci v temeljnih in drugih OZD ter delovnih skupnostih, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov SIS s področja družbenih dejavnosti za obdobje 1986—1990 ter delavci, ki z osebnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, plačujejo od 1. 7. 1986 v skladu z zakonom prispevke po tem odloku. 2. člen Občinski izobraževalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 6,02 %>. 3. člen Občinski telesnokultumi skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,17 »/o. 4. člen Občinski zdravstveni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke: — iz bruto osebnega dohodka za nadomestilo osebnega dohodka v času nezmožnosti za delo po stopnji 0,29 »/o, — iz dohodka TOZD na osnovi bruto OD za zdravstveno varstvo po stopnji 11,81 °/o, — delovni ljudje, Iti z osebnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnove, ki je enaka osnovi za obračunavanje in plačevanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 12,50 %>. 5. člen Občinski skupnosti otroškega varstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka: — za neposredno otroško varstvo po stopnji 1,92 odstotka, — za otroške dodatke in porodniško po stopnji 2,21 »/o. 6. člen Občinski skupnosti socialnega skrbstva plačujejo zavezanci . prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,99 %>. 7. člen Občinski kulturni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,35 %>. 8. člen Občinski raziskovalni skupnosti plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka po stopnji 0,03 "/o. 9. člen Občinski skupnosti za zaposlovanje plačujejo zavezanci prispevke iz dohodka na'osnovi BOD po stopnji 0,22%. Stran 2013, URADNI LIST SRS Čt. 23 — 11. VIL 1986 10. člen iz dohodka Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. 7. 1986 dalje. S tem dnem preneha veljati odlok o začasnem financiranju družbenih dejavnosti občine Ljutomer, objavljen v Uradnih objavah skupščin pomurskih občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 31/85. 8t. 021-1/86 Ljutomer, dne 27. junija 1986. Predsednik Skupščine občine Ljutomer Matija Sever 1. r. 13*9. Na podlagi 2. odstavka 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83 in 24/85), 2. odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84) in 181. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, št. 44/81, 12/83 in 6/86) je na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1936 Skupščina občine Ljutomer sprejela ODLOK n določitvi prispevne stopnje za financiranje programov samoupravne stanovanjske skupnosti za obdobje 1986—1996 in občinske požarne skupnosti za leto 1986, za udeležence, ki niso pristopili k samoupravnim sporazumom o temeljih planov SIS materialne proizvodnje za ebdobje 1986—1990 1. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, pa niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljutomer za obdobje 1986—1990, se jim s tem odlokom predpisuje plačevanje prispevne stopnje za financiranje programov Samoupravne stanovanjske sktrpnosti za obdobje 1986—1990. 2. člen 1. Za financiranje solidarnostne stanovanjske gradnje, delno nadomeščanje stanarin in kreditiranje stanovanjske gradnje udeležencev NOV in kmetov borcev NOV: — delavci TOZD in drugih OZD in DS ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov 1,500 2. Za prenovo starih stanovanjskih predelov: — delavci TOZD in drugih OZD in DS ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov 0,370 3. Združevanje sredstev TOZD in dru- gih OZD ter DS iz dohodka za namene solidarnosti na ravni republike 0,135 3. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, pa niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske požarne skupnosti za obdobje 1986—1990, se jim s tem odlokom predpisuje plačevanje prispevne stopnje za financiranje programa občinske požarne skupnosti za leto 1986. 4. člen Zavezanci iz 3. člena plačujejo prispevek iz dohodka v višini 0.30 °/o; osnova za izračun je bruto osebni dohodek. Od dohodka iz kmetijske dejavnosti plačujejo zavezanci prispevek za požarno varnost po stopnji 1 «/o od KD. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 7. 1936 dalje. S tem dnem preneha veljati Odlok o začasnem plačevanju prispevkov za Samoupravne interesne skupnosti na področju materialne proizvodnje in za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, objavljen v Uradnih objavah skupščin pomurskih občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 31,/85. Zavezanci iz 1. člena plačujejo prispevek za stanovanjsko gospodarstvo za naslednje namene in v naslednjih višinah: iz čistega dohodka Klement na BOD St. 021-1/86 Ljutomer, dne 27. junija 1986. Predsednik Skupščine občine Ljutomer Matija Sever 1. r. 1. Vzajemnost nta ravni SSS 0,975 2. Vzajemnost na ravni republike 0,026 3. Za nakup ali gradnjo družbenih na- jemnih stanovanj, kreditiranje nakupa etažnih zasebnih stanovanj ter gradnjo individualnih stanovanjskih hiš za lastne potrebe OZD. TOZD in DS 2,400 4. Za urejanje stavbnih zemljišč 0,600 1390. Na podlagi 1. odstavka 19. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76) in 181. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja, št. 44/81, 12/83 in 6/86) je zbor združenega dela in zbor krajevndi skupnosti Skupščine občine Ljutomer na svoji seji dne 27. junija 1986 sprejel O P L O K o dovolitvi opravljanja določenih dejavnosti, ki povzročajo hrup v nočnem času na območju občine Ljutomer 1. člen Delovni organizaciji IMGRAD Ljutomer — TOZD Montažni in gradbeni elementi se izjemoma dovoljuje opravljanje del v obstoječih lakirnicah tudi v času med 22. uro in 5. uro naslednjega dne. 2. člen Dejavnosti iz prejšnjega člena se smejo opravljati do konca leta 1986. Navedena dejavnost pa se ne sme opravljati v nočeh od petka do ponedeljka in dela prostih dnevih. 3. člen Organizacija mora delo v nočnem času organizirati tako, da bo raven hrupa v okolju (pri najbližjih stanovanjskih hišah) presegla maksimalno dovoljene ravni hrupa za prehodno industrijsko stanovanjsko območje le za največ 15dB/A. 4. člen Izjemna dovolitev opravljanja navedenih del velja do konca leta 1986. V tem času mora organizacija pod vzeti vse ukrepe, da maksimalno dovoljena raven hrupa ne bo presegla ravni, ki je predvidena za prehodno industrijsko stanovanjsko območje. II Zaključni račun davkov in prispevkov izkazuje: din — obremenitve 507,290.887 — plačila 482,631.373 — odpisi 8,670.959 — zaostanek na dan 31. 12. 1985 15,988.555 III Zaključni račun, ki obsega: bilanco, bruto bilanco, pregled skupno doseženega dohodka, pregled dolgov in preplačil zavezancev za davke in prispevke, je sestavni del tega sklepa. IV Zaključni račun je dne 29. 5. 1986 pregledala strokovna komisija, ki je bila imenovana na 116. seji izvršnega sveta dne 20. 2. 1986. K V Sklep začne veljati osmi dan po objav;, v Uradnem listu SRS. St. 400-11/86 Mozirje, dne 27. junija 1986. Predsednik Skupščine občine Mozirje Anton Boršnak, inž. les. 1. r. 1392. 5. člen Organizacija mora v času opravljanja dejavnosti v nočnem času predložiti sanitarni inšpekciji skupščine občine Ljutomer rezultate meritev hrupa v okolju. 6. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja organ za sanitarno inšpekcijo. 7. člen Kršitve določb tega odloka se kaznujejo po določbah zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju. , 8. člen Ta odlok.začne veljati osmi 'dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 22/1-86 Ljutomer, dne 27. junija 1986. Predsednik Skupščine občine Ljutomer Matija Sever 1. r. MOZIRJE 1391.» Skupščina občine Mozirje je na podlagi 219. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 41/82 in 9/85). 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 20/79 in 30/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1986 sprejela SKLEP o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Mozirje za leto 1985 I Potrdi =e letni davčni zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Mozirje za leto 1985. Na podlagi določil družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v letu 1986 (Uradni list SRS. št. 2/86) je skupščina SIS cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje na seji dne 30. junija 1986 sprejela SKLEP o povišanju cen komunalnih in sicer: storitev s 1. 7. 1986 Stara cena Indeks Odvoz smeti Gospodinjstva din/mI 2 5.50 9.50 173 Gospodarstvo din/m2 10,00 13.00 180 Voda Gospodinjstva din/m2 20,00 35,00 175 Gospodarstvo din/m2 45.00 75,00 167 Nove cene veljajo od 1. 7. 1986 dalje. Mozirje, dne 30. junija 1986. Predsednik skupščine SIS cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje Karel Kopušar, dipl. inž. 1. r. RIBNICA 1393. Na podlagi 50. člena statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ribnica je, skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ribnica na 2. seji dne 30. junija 1986 sprejela SKLEP o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ribnica za obdobje 1986—1986 1 Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ribnica ugotavljata, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ribnica za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejela večina udeležencev sporazuma. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS St. 06-4-86 Ribnica, dne 1. julija 1986. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ribnica dr. Ladislav Andoljšek L r. SEVNICA 1394. Na podlagi 219. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85), 21. člena pravilnika o knjiženju dohodkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73 in 1/82) ter 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni Ust SRS, št. 6/79, 29/80 in 8/82) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1986 sprejeta ODLOK o potrditvi letnega zaključnega računa davkov In prispevkov občanov za leto 1985 1. člen Potrdi' se zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1985. 2. člen Zaključni račun obsega: bilanco, bruto bilanco, pregled skupno doseženega prometa ter pregled dolgov in preplačil zavezancev. 3. člen Izdani zaključni račun izkazuje: — začetni saldo 1. 1. 1985 — predpis po odmeri — predpis obresti in stroškov — odpisi — plačila — saldo 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Ustu SRS. St 400-4/86-1 Sevnica, dne 26. junija 1986. Predsednica Skupščine občine Sevnica Breda Mijovič, dipl. ek. 1. r. SEŽANA 1395. Na podlagi 2. odstavka 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85), VII. točke odloka o pristojbinah za zdravstvena spričevala in potrdila ter o kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede in dovo- ljenja (Uradni Ijst SRS, št. 43/85) in 193. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 25/83) je Izvršni svet Skupščine občine Sežana na seji dne 24. junija 1986 sprejel ODLOK o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko-higienske službe v občini Sežana 1. člen S to odredbo se določijo pristojbine za kritje stroškov delovanja veterinarsko-higienske službe v občini Sežana. 2. člen Pristojbine plačujejo organizacije združenega dela, društva in rejci živali po naslednjih tarifah: — rejci živali ob izdaji zdravstvenega spričevala (potni list): — po 70 din za vsako parkljasto žival ali kopitarja, — po 40 din za vsako ovco, kozo ali prašiča, — po 0,40 din za vsako pernato žival — po 12 din za vsako jagnje in kozliča do 3 mesecev starosti ter — po 4 din za vsakega kunca in zajca — izvozniki in uvozniki živali in surovin: za vsako vagonsko in kamionsko pošiljko živali ali živalskih proizvodov 1.050 din. Organizatorji izvoznih in uvoznih poslov (špediterji) so dolžni znesek nakazati Veterinarskemu zavodu Primorske Sežana. Organizacije — izvozniki in uvozniki so_ dolžni navedeni znesek povrniti špediterski organizaciji; — lovske organizacije: 300 din od vsake uplenjene in prodane parkljaste divjadi, — lastniki psov: 350 din za vsakega psa ob rednem cepljenju psov. 3. člen ! Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in mesečno odvajajo na račun št. 51420-601-11966 — Veterinarski zavod Primorske, Sežana pod postavko — za veterinarsko-higienske) službo. 4. člen Z dnem, ko prične veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko-higienske službe v občini Sežana (Uradni list SRS, št. 1/82, 31/83, 8/85 in 7/86). 5. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-8/81 , Sežana, dne 24. junija 1986. Predsednik Izvršnega sVeta Skupščine občine Sežana Bogdan Fon 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 1396. Na podlagi družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v letu 1986, zakona o sistemu družbene kontrole cen ter določil pravilnika o cenah G OKOP TO -Komunala-Rogaška Slatina, je delavski svet TO -Komunala- predlagal pobudo za vsklajevanje cen, skupščina SIS za cestno komunalno dejavnost je sprejela sklep o vskla- dln 3,923.898 329,878.126 8,326.272 5,637.321 324,071.754 12,419.221 ditvi ter BS TO »-Komunala« na svoji seji dne 6. maja 1986 sprejel SKLEP o določitvi cen komunalnih storitev 1. člen V občini Šmarje pri Jelšah znašajo cene za nekatere komunalne storitve kot sledi: din 1. Cena vode z vsemi prispevki znaša za m3 68 2. Števni na za gospodinjstva mesečno po števcu 100 — ostali koristniki plačujejo redno zamenjavo števcev po dejanskih stroških 3. Prispevek za priključitev na javno vodovodno omrežje: — od stanovanjskih hiš 80.000 — od ostalih objektov (od investicijske vrednosti gradbenih del) 1 */o 4. Kanalščina za m3 porabljene vode (plačujejo samo koristniki javne kanalizacije) 9 5. Prispevek za onesnaževanje po m3 (plačujejo vsi koristniki vode) 15 6. Prispevek za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje: — od stanovanjskih hiš 40.000 — od drugih objektov (od inv. vrednosti gradb. del) 0,5 %> 7. Odvoz smeti m*/din a) za gospodinjstva, šole in vrtce 8 b) za ostale koristnike 12 c) deponiranje po m3 400 2. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa prenehajo veljati cene nekaterih komunalnih storitev v. občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 9/86). 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1986. fet. 268/1-86 Rogaška Slatina, dne 30. junija 1986. Predsednik DS Ivan Del-fabro 1. r. ŽALEC 1397. Skupščina občine Žalec je na podlagi 52. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79. 9/80, 13/80, 1/82 in 42/85) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1986 sprejela ODLOK o oddajanja stavbnih zemljišč v občini Žalec 1. člen S tem odlokom se določajo način, pogoji in postopek oddaje stavbnega zemljišča v uporabo za graditev. 2. člen Stavbno zemljišče v družbeni lastnini odda Sklad stavbnih zemljišč občine Žalec v uporabo temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim za gradnjo objektov za njihove potrebe ter civilnim pravnim osebam in občanom za gradnjo stanovanjskih hiš in drugih objektov, na katerih imajo lahko lastninsko pravica 3. člen V območju mesta in naseljih mestnega značaja ter na območjih namenjenih za kompleksno graditev je mogoče oddati le urejeno stavbno zemljišče. Stavbno zemljišče izven območij iz prvega odstavka tega člena se lahko odda tudi neurejeno, če investitor sprejme obveznost, da ga bo sam uredil. 4. člen Sklad sme odstopiti od pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča in zemljišče oddati drugemu investitorju, če investitor, ki mu je bilo oddano v uporabo delno urejeno stavbno zemljišče, ne uredi zemljišča v skladu s pogodbo. Sklad mora iz svojih sredstev povrniti prejšnjemu investitorju stroške opravljenih koristnih del. Sklad ima zaradi neizpolnjenih pogodbenih obveznosti pravico do odškodnine. 5. člen Stavbno zemljišče se odda proti plačilu cene zemljišča in prispevka k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, ki ga je dolžan plačati investitor gradnje. 6. člen Cena kvadratnega metra stavbnega zemljišča iz prejšnjega člena zajema poprečne stroške pridobitve zemljišča na območju veljavnega prostorskega izvedbenega načrta in povečano vrednost zaradi družbenih vlaganj valoriziranih v letu oddaje. 7. člen O oddaji stavbnega zemljišča za gradnjo odloča kpmisija za oddajo stavbnega zemljišča pri Skladu stavbnih zemljišč, ki jo imenuje upravni odbor sklada. Stavbno zemljišče se odda s pogodbo na podlagi javnega razpisa ali brez javnega razpisa, neposredno s pogodbo. ‘ 8. člen Brez javnega razpisa se odda stavbno zemljišče za graditev komunalnih objektov in naprav, objektov ljudske obrambe, nadomestnih objektov v zvezi s potresom ter drugimi naravnimi nesrečami ali v zvezi z razlastitvijo, za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo, graditev stanovanjskih hiš v stanovanjski zadrugi, graditev objektov na zemljišču, ki je s prostorskim izvedbenim načrtom predvideno za določenega investitorja, zemljišče, ki je potrebno za smotrno izkoriščanje ali zaokrožitev stavbnega zemljišča, ter zemljišče, ki je s prostorskim izvedbenim načrtom na podlagi družbenega plana občine določeno za graditev infrastrukturnih objektov in naprav ter objektov družbenega standarda. 9. člen Javni razpis se izvede z zbiranjem pisnih ponudb. Javni razpis se objavi na krajevno običajen način, najmanj 15 dni pred obravnavo in izbiro pisnih ponudb. 19. Oen Javni razpis mora vsebovati: — naziv in sedež Sklada — katastrske podatke o stavbnem zemljišču — ceno stavbnega zemljišča — višino prispevka k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča — rok in način plačila kupnine in stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča — rok za predložitev pisnih ponudb — rok za sklenitev pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča * — rok za začetek in dokončanje gradnje na stavbnem zemljišču — podatke o namembnosti objektov, ki jih bo dovoljeno graditi na stavbnem zemljišču v skladu s prostorskim izvedbenim aktom — podatke o stopnji urejenosti stavbnega zemljišča — morebitne posebne pogoje za graditev objektov — čas in kraj obravnave in izbice pisnih ponudb — druge pogoje določene v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve v občini. 11. člen Če se stavbno zemljišče odda občanom za graditev družinskih stanovanjskih hiš z javnim razpisom, se ob izpolnitvi razpisnih pogojev določi, da imajo prednost: — ponudniki, ki niso imetniki stanovanjske pravice — ponudniki, ki so imetniki stanovanjske pravice neprimernega stanovanja — ponudniki, imetniki stanovanjske pravice oziroma lastniki stanovanja v objektu predvidenem za rušenje po prostorskem izvedbenem načrtu — ponudniki, ki imajo v skupnem gospodinjstvu večje število družinskih članov — mlajše družine pred družinami s preskrbljenimi otroki — ponudniki, ki imajo nižji dohodek na družinskega člana — ponudniki, ki so sami ali njihovi družinski člani invalidi ali bolniki s kronično boleznijo — ponudniki, ki s pridobitvijo stavbnega zemljišča skrajšajo razdaljo do kraja zaposlitve. 12. člen Udeležencem javnega razpisa se pogoji iz prejšnjega člena vrednotijo po naslednjih merilih: I. Stanovanjske razmere: Točke a) ni imetnik stanovanjske pravice 50 b) imetnik stanovanjske pravice neprimernega stanovanja . 25 c) imetnik stanovanjske pravice oziroma last- nik stanovanja v objektu, predvidenem za rušenje po prostorskem izvedbenem načrtu 56 H. Socialne razaaere a) število družinskih članov do 3 osebe 15 4 osebe 20 5 oseb 30 za vsakega nadaljnjega člana družine še M b) mlade družine z nepreskrbljenimi otroki 20 c) skupni dohodek na družinskega člana do 50 */• poprečnega OD na zapoeteeeea v S88 v j*-teklem letu 98 od 51 do 100 •/» poprečnega OD na zaposlenega v SRS v preteklena letu * M m b) kronična bolezen 10 IV. Oddaljenost stavbnega zemljišča od kraja, kjer je ponudnik zaposlen — do 10 km 30 — od 11 do 20 km 20 — nad 20 km '10 13. člen Pri javnem razpisu za oddajo stavbnih zemljišč občanom za gradnjo poslovno stanovanjskih' in poslovnih objektov lahko sodelujejo ponudniki, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti in v ta namen priložijo potrdilo pristojnega upravnega organa. Prednost pred ponudniki iz prejšnjega odstavka tega člena imajo ponudniki, ki že opravljajo obrtno dejavnost, opredeljeno kot deficitarno v občini in tisti, katerih dejavnost je opredeljena kot prioritetna v razvoju občine 14. člen Vsi ponudniki morajo k zapiti pisni ponudbi priložiti tudi potrdilo o plačani varščini, Ki znaša 10u/o od celotne vrednosti komunalno opremljenega zemljišča. Varščina se uspelemu ponudniku vračuna brezobrestno v ceno stavbnega zemljišča, neuspelemu pa se varščina vrne brez obresti. V primeru, da uspeli ponudnik brez upravičenega razloga odstopi od nameravane gradnje, mu varščina zapade v korist upravljalca. Za eno plačano varščino lahko ponudnik navede v ponudbi največ tri parcele, po vrstnem.redu željene pridobitve. 15. člen V primeru enakega števila točk na osnovi meril iz 12. člena tega odloka, ima prednost pri pridobitvi stavbnega zemljišča ponudnik, ki ima večje število točk pri posameznem merilu na osnovi vrstnega reda posameznih meril. V primeru večjega števila ponudnikov za isto stavbno zemljišče, se ob enakih pogojih določi prednost, kot je določeno v prvem odstavku tega člena. 16. člen . Ce za stavbno zemljišče po dveh razpisih ni ponudnikov, komisija odda stavbno zemljišče neposredno s pogodbo. 17. člen O izboru ponudnika, ki v največji meri izpolnjuje razpisne in druge pogoje, določene s tem odlokom, obvesti komisija pisno vse ponudnike, ki so se udeležili javnega razpisa. Vsak ponudnik, ki se je udeležil javnega razpisa lahko vloži ugovor v 8 dneh od dneva, ko je prejel obvestilo o izboru, na upravni odbor Sklada, če meni, da je z odločitvijo kršena njegova pravica. Upravni odbor Sklada mora odločiti o ugovoru v 15 dneh od dneva, ko je bil vložen ugovor. Ce ponudnik ni zadovoljen z odločitvijo ali če upravni edtoor Ekloda ne odloči v 15 dtaadi od vložitve ugovora. Ima pomsdnik pravico izpodbijati odločitev o oddaji starvbnega zemljišča pri rednem sodišču naj- Ra podlagi odločitve komisije za odajo stavbnih zenaijičč skleneta uspeli ponudnik in Sklad pisno po- m. Zdravstvene a) invalidnost 19. člen Pravico uporabe zemljišča lahko prenaša občan, društvo ah druga civilna pravna oseba samo v skladu s 56. členom zakona o stavbnih zemljiščih. 20. člen Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o upravljanju, urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča v občini Žalec (Uradni list SRS, št. 20/78). 21. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 465-1/86-6 Žalec, dne 25. junija 1986. Predsednik Skupščine občine Žalec Ludvik Semprimožnik 1. r. 1398. Skupščina občine Žalec ]e na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/81) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80. 14/80. 16/80. 1/82 in 42,'85) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1936 sprejelo O D I, O K o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta vzhodnega dela starega jedra Petrovč 1. člen Zazidalni načrt vzhodnega dela starega jedra Petrovč, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu vzhodnega dela starega jedra Petrovč (Uradni vestnik Celje, št. ,6,70 in Uradni list SRS, št. 13/71, 15/73 in 15/78) se spremeni in dopolni po načrtu, ki ga je izdelal Zavod za načrtovanje Žalec št. 18/1/86 v januarju 1986. 2. člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta: — določajo lokacijo stanovanjske hiše v severovzhodnem delu parcele št 286/12 k. o. Petrovče, tlorisne velikosti 14,64 X 10,99 m, — vsebujejo določbe o povezavi in soodvisnosti okolnih objektov ureditvenega območja zazidalnega načrta, zasnove ureditve, ukrepe za varstvo okolja, potrebne vodnogospodarske ureditve in določbe o ureditvi zelenih površin. Načrt vsebuje tehnične elemente za zakoličbo in: — soglasje organa požarnovarnostne inšpekcije občinskega inšpektorata SO Žalec, št. 22-12/86-8/9/78 z dne 20. maja 1986, — mnenje organa sanitarne inšpekcije občinskega inšpektorata SO Žalec, št 352/18-9/6-86 z dne 3. junija 1986, — mnenje krajevne skupnosti Petrovče, št. 73/2-86 z dne 20. maja 1986, — ekspertizo osončenja med obstoječo stavbo na parceli št. 287/1 k. o. Petrovče in predvideno stavbo na parceli št. 286/12 k. o. Petrovče, ki jo je izdelala Univerza bdvarda Kardelja v Ljubljani — Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo z dne 14. januarja 1986. — soglasje DO Komunale Žalec, št. 390/86-T/K z dne 30. maja 1986, — vodnogospodarsko mnenje Območne vodne skupnosti Savinja—Sotla Celje, št. 451/6:85-MK z dne 30. maja 1986, soglasje Elektro Celje TOZD za distribucijo električne energije Celje, št. 9/5044/86-ŽB Cv z dne 29. maja 1986, — soglasje podjetja za ptt promet Celje, št. 2/5931/ 1-86/MM-306 z dne 29. maja 1986 in — soglasje občinskega sekretariata za ljudsko obrambo Skupščine občine Žalec, št. 852/18-86-9 z dne 30. junija 1986. 3. člen Meja ureditvenega območja poteka po južnem, severnem, vzhodnem in zahodnem robu parcele št. 286/12 k. o. Petrovče. 4. člen Pogoji za izrabo območja in kvaliteto graditve, urbanistično in arhitektonsko oblikovanje, komunalno urejanje ter pogoji, ki so pomembni za izvedbo predvidene prostorske ureditve so naslednji: — ureditveno območje je namenjeno za gradnjo stanovanjske hiše tipa A 1 od Razvojnega centra Celje. Gabarit stanovanjske hiše sestavljajo klet, pritličje in nadstropje. Odmik objekta od parcelne meje št. 290/3 k. o. Petrovče na vzhodni strani in parcelne meje št. 287/1 k. o. Petrovče na severni strani je 5,00 m; — komunalno opremljanje sc izvaja na naslednjih osnovah in pogojih: prometna ureditev: uvoz v garažo je na južni strani objekta v širini 3,00 m, vhod je na severni strani objekta; vodovod: objekt mora biti priključen na obstoječo vodovodno mrežo; kanalizacija: predviden je mešan sigtem kanalizacije. Vse fekalije se začasno odvajajo v greznico na izpr.az-njevanje. Po izgradnji vodotesnega kanala, je obvezna priključitev na kanalizacijski sistem ter opustitev greznice. Padavinske vode se_odvajajo v podtalnico. Območje zazidalnega načrta je v coni, kjer je predvidena gradnja zaklonišča. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja organ občinske urbanistične inšpekcije. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 350-4/86-6 .Žalec, dne 25. junija 1986. Predsednik Skupščine občine Žalec Ludvik Semprimožnik L r. 1399. Skupščina občine Žalec je na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni Ust SRS, št. 19/78, 34/79, 16/80, 1/82 in 42/85) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1986 sprejela ODLOK "'o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta zahodnega dela soseske VRT Petrevče-Dobriša vas 1. člen Zazidalni načrt zahodnega dela soseske VRT Pet-rovče-Dobriša vas, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu zahodnega dela soseske VRT Petrov-če-Dobriša vas (Uradni list SRS, št. 13/71, 20/75 in 15/ 78) se spremeni in dopolni po načrtu, ki ga je izdelal zavod za načrtovanje Žalec, št. 18-9/1985 v februarju 1986. 2. člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta določajo: — lokacijo stanovanjske hiše na parceli št. 410/2, 414/10 in 414/2, ki se napaja z južne strani po obstoječi asfaltirani dovozni cesti preko zemljišča pare. št. 410/1, 410/3, 410/5, 414/2, 414/10 in 407/5, k. o. Petrovče; — lokacijo prizidka za obrtno delavnico k stanovanjski hiši na parceli št. 465/2, k. o. Petrovče in — spremembo dovozne ceste s severne strani, ki poteka po zemljišču pare. št. 414/8, 414/9, 414/3, 414/4, 4 1/5, 414/6 in 414/7 v dolžini 74,00 m ter na zaključku napaja stanovanjsko hišo, locirano na parceli št. 415/5 in 459/3 preko parcele št. 414/3 vse k. o. Petrovče, ter vsebuje določbe o povezavi in soodvisnosti objektov s stanovanjsko sosesko, zasnovi ureditve, ukrepih za varstvo okolja, potrebnih vodnogospodarskih ureditvah in določbe o ureditvi zelenih površin. Načrt vsebuje tudi: • — delitev parcel in tehnične elemente za zakoličbo, — soglasja in mnenja: organa sanitarne inšpekcije občinskega inšpektorata Skupščine občine Žalec št. 53-1/86-1/8-6 z dne 20. 5. 1986, organa požarnovarnostne- inšpekcije občinskega inšpektorata Skupščine občine Žalec št. 22-12/86-8/9/78 z dne 19. 5. 1986 delovne organizacije Komunala Žalec št. 394/86-T/K z dne 30. 5. 1986 krajevne skupnosti Petrovče, št. 73/1-86 z dne 20. 5. 1986 Samoupravne interesne skupnosti za komunalo in ceste občine Žalec št. 22-1/86 z dne 29. 5. 1986 in občinskega sekretariata za ljudsko obrambo Skupščine občine Žalec št 852/17-86-9 z dne 29. 5. 1986. 3. člen Pogoji za urbanistično oblikovanje območja, za arhitektonsko oblikovanje objektov in za komunalno urejanje ureditvenega območja so naslednji: — Stanovanjska hiša mora biti tlorisne velikosti 12,00 X 10,40 m pritlična z izkoriščenim podstrešjem, smer slemena sever-jug, kritina temna. — Prizidek k stanovanjski hiši za obrtno delavnico mora biti tlorisne velikosti 4,00 X 15,00 m, pritličen, smer slemena vzhod-zahod, kritina enaka kot je na stanovanjski hiši. — Dovoz do stanovanjske hiše je predviden po dovozni cesti, ki poteka na jugovzhodni strani mimo treh obstoječih stanovanjskih hiš. Vhod in uvoz sta iz južne strani. Za dovoz in dostop do prizadka za obrtno delavnico k stanovanjski hiši, se koristita obstoječ dovoz in dostop. — Stanovanjska hiša in prizidek morata biti priključena na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Do izgradnje kanalizacije je predvideno odvajanje fekalij v greznico na izpraznjevanje. Padavinske vode se odvajajo v podtalnico. — Priključitev objektov na električno m ptt omrežje ze izvrši skladno s pogoji soglasja Elektro Celje TOZD Elektrodistribucija Celje in podjetja za ptt promet Celje. Omrežje je prikazano v situaciji kotnnnal-nih naprav, ki je sestavni del načrta Iz 2. člena tega — Ureditveno območje je v coni, kjer je predvidena izgradnja skupnega zaklonišča z odpomostno stopnjo 10N nadpritiska. Investitor mora plačati prispevek za gradnjo skupnega zaklonišča. — Odpadki se morajo zbirati v smetiščni posodi. Investitor mora skleniti pogodbo o odvozu smeti na javno odlagališče na Ložnici. — Obrtna dejavnost ne sme poslabšati ekoloških in še posebno sahitarno-bivalnih in delovnih razmer v okolju. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja organ občinske urbanistične inšpekcije. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.' Čt. 350-3/86-6 Žalec, dne 25. junija 1986. Predsednik Skupščine občine Žalec Ludvik Semprimožnik L r. 1400. Skupščina občine Žalec je na podlagi 261. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73 in 1/82) ter 174. in 198. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1986 sprejela SKLEP o potrditvi letnega zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1985 I Skupščina občine Žalec potrjuje letni zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1985. II Letni zaključni račun davkov in zuje: — zaostanek 31. decembra 1984 — obremenitev po odmeri — plačila v tekočem letu — zaostanek III Letni zaključni račun davkov in prispevkov obsega naslednje listine: bruto bilanco, bilanco, pregled skupno doseženega prometa, pregled dolgov in preplačil zavezancev. Te listine so sestavni del tega sklepa. IV Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 400-3/86-4/6 Žalec, dne 25. junija 1986. Predsednik Lndvik Semprimožnik L r. prispevkov izka- <#n 12,986.808 874,730.736 872,761.224 14,956.320 POPRAVEK POPRAVEK V pravilniku o natančnejših pogojih'za izvajanje odvzema in presaditve delov človeškega telesa, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 21-1674/86 z dne 30. V. 1.986 se v izkaznici darovalca pod točko a besede "-vse« pravilno glasi »katerekoli«. V odloku o zazidalnem načrtu za območje VS-4/4 (RS-5) Lavrica, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 15-760/86 z dne 11. IV. 1986 se: — 3. člen pravilno glasi: Predsednik Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo Dinko Leskovšek, dr. med. 1. r. POPRAVEK V sklepu o višini tarif za povračila od posameznih osnov v letu 1986 za izvajanje minimalnega programa vodnogospodarske dejavnosti OVS Dolenjske, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 25-1239/86 z dne 28. VI. 1986 je prišio v 2. točki do nekaterih napak: v prvem odstavku 2. tč. se v četrti vrstici navedba št. žiro računa spremeni in se glasi: 52100-661-287096 v četrtem odstavku 2. tč. se v dvanajsti vrsti namesto navedene številke zbirnega računa navede naslednje besedilo: na zbirni račun: v občini Novo mesto v občini Trebnje v občini Črnomelj v občini Metlika v občini Krško v občini Brežice v občini Sevnica 52100-842-037-224 52120-842-056-224 52110-842-005-224 52130-842-033-224 51600-842-059-224 51620-842-002-2.24 51610-842-046-224.-« Direktor strokovne službe Lado Gorišek, dipl. inž. gr. 1. r. POPRAVEK V odloku o'spremembi odloka o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi komisije za sodelovanje članov v razpisnih komisijah temeljnih organizacij združenega dela v občini Cerknica, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 25-1250/86 z dne 28. VI. 1986 je v 11. točki 1. člena pravilen priimek »Mihelčič«. »Območje VS 4/4 (RS-5) Lavrica je v skladu z dolgoročnim planom občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986—2000 in srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986—1990.«^ — v prvem odstavku 4. člena še številka »1990« nadomesti in pravilno glasi »2000« — v četrtem odstavku 5. člena se druga in tretja alinea združita in se pravilno glasi: »gradbene linije pri grupah z več hišami: obcestne linije, tolerance so možne v ostalih smereh« — v četrtem odstavku 5. člena se v 4. alinei št. »0,1« nadomestj. in se pravilno glasi »1« — v drugem odstavku 7. člena se beseda »cenzura« nadomesti in pravilno glasi »cezura« — v tretjem odstavku 15. člena se beseda »cesta« nadomesti in pravilno glasi »center« — v prvem odstavku 20. člena se beseda »take« nadomesti in pravilno glasi »tako«. Za sekretarja Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Marja Mihelič 1. r. VSEBINA Stran PREDSEDSTVO SH SLOVENIJE 1352. Odlok o razrešitvi in imenovanju predsednika in članov Sveta SR Slovenije za varstvo ustavne ureditve 1979 1353. Odlok o razrešitvi in imenovanju predsednika in članov Komisije Predsedstva SR Slovenije za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter za uresničevanje svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana 1979 1354. Odlok v razrešitvi in imenovanju predsednika in članov Komisije Predsedstva SR Slox-enije za organizacijska in kadrovska vprašanja 1979 1355. Odlok o razrešitvi in imenovanju predsednika in članov Komisije Predsedstva SR Slovenije za pomilostitve 1980 Uredništvo POPRAVEK V sklepu o določitvi liste kandidatov, ki se izvolijo v disciplinske komisije v OZD, TOZD in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini Cerknica, objavljenem v Uradnem listu SRS. št 25-1251/86 z dne 28. VI. 1986 je pri zaporedni številki 28 za imenom Tomšič Bojan pnavilno: »Brest TOZD Iverka Cerknica«. Sekretar Skupščine občine Cerknica Fikret Mehadžič L r. REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1356. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov Iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 198« OBMOČNE vodne skupnosti 1357. Samoupravni sporazum o temeljih plana Območne vodne skupnosti Primorske Koper za obdobje 1986 do 1990 1*8* 1358. Ugotovitveni sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana Območne vodne ekep-nostl Primorske Koper za obdobje 1986—199« 19*8 1359. Sklep o višini tarif za povračila od posameznih os- nov v letu 1986 za izvajanje minimalnega programa vodnogospodarske dejavnosti OVS Primorske Koper 19* 6 Stran Stran ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1360. Odlok o prispevkih samoupravne interesne skup- nosti družbenih dejavnosti v občini Celje v letu iy3b;. ki Jih plačujejo zavezanci, ki niso sklenili sa-mounravmh sporazumov o temeljih planov za obdobje 1981—1990 1988 1361. Odlok o prispevkih za samoupravne interesne skupnosti v občini Celje v letu 1986 1989 1362. Odlok o uporabi sredstev rezerv občine Celje 1989 1363. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta ETOL-IFF v t Škofji vasi (Celje) 1990 1384. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja VI 2 8 — območje - Muzeja ljudske revolucije Slovenije (Ljubljana Vič-Budnik) 2009 i.>85. Odlok o lokacijskem načrtu za severni odsek Kardeljeve ceste od križišča z Aškerčevo cesto do križišča s Cesto v Mestni log (Ljubljana Vič-Rudnik) 2011 1386. Sklep o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v DO Študentski ceftter Ljubljana p. o. Ljubljana (Ljubljana Vič-Rudnik) 2013 1387. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Vič-Rudnik 2016 1364. Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Celje 1991 1365. Sklep s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka zazidalnega načrta za RTF Celje 1994 1336. Sklep o potrditvi statuta Sklada stavbnih zemljišč občine Cerknica 1994 1267. Sklep o soglasju k statutu Komunale Cerknica 1994 1368. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Grosuplje za leto 1985 1993 1369. Odlok o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Grosuplje 1995 1370; Odlok o prispevku za solidarnostno gradnjo stanovanj in delno nadomeščanje stanarin (Grosuplje) 1996 1371. Sklep o soglasju k statutu sklada stavbnih zemljišč občiiie Grosuplje 1996 1372. Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skup-nosii Grosuplje v letu 1986 1996 1373. Sklep o valorizaciji družbenih pomoči otrokom v občini Idrija 1998 1374. Samoupravni sporazum o temeljih piana Samo- upravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik za obdobje 1j36 do 1990 1998 1375. Sklep o ugotovitvi, da je sprejet samoupravni spo- razum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnost, občine Kamnik za obdobje 1386—19V0 2005 1376. Sklep o stopnjah, višinah in osnovah sredstev za financiranje potreb stanovanjskega gospodarstva v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik za leto 1986 200p 1377 Spremembe in dopolnitve sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji «-Tek-stilana« Kočevje 2006 1378. Sklep o ugotovitvi, da je k samoupravnemu sporazumu o spremembah in dopolnitvah SS o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in k SS o temeljih plana Stanovanjske skupnosti občine Laško za ob-tiob ie 1986—1990 pristopila večina udeležencev sporazumevanja v občini in da sia sporazuma sklenje- na ter o združevanju namenskih sredstev 2006 1379. Statutarni sklep o spremembah in dopolnitvah sta- tuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Laško 2007 1380. Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega spo- razuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Laško za obdobje 1986—1990 2008 1381. Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega spo- razuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Lenart za obdobje 1986 do 1990 2008 1382. Odlok o dopolnitvi in spremembah odloka o davkih občanov (Ljubljana Bežigrad) 8*6 1383. Sklep o skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za del zazidalnega otoka BP10 — Brod (Ljubljana Bežigrad) 2008 1388. Odlok o določitvi prispevnih stopenj za financira- nje programov SIS družbenih dejavnosti v občini Ljutomer, za udeležence, ki niso pristopili k samoupravnim sporazumom o temeljih plana za obdobje 1986—1990 2017 1389. Odlok o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov samoupravne stanovanjske skupnosti za obdobje 1986—1990 in občinske požarne skupnosti za leto 1986, za udeležence, ki niso pristopili k samoupravnim sporazumom o temeljih planov SIS materialne proizvodnje za obdobje 1986—1990 (Ljutomer) 2018 1390. Odlok o dovolitvi opravljanja določenih dejavnosti, ki povzročajo hrup v nočnem času na območju občine Ljutomer 2018 1391. Sklep o potrditvi letnega davčnega zaključnega ra- čuna davkov in prispevkov občanov občine Mozirje za leto 1485 2019 1392. Sklep o povišanju cen komunalnih storitev (Mozirje) 2019 1393. Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ribnica za obdobje 1986—1990 2013 1394. Odlok o potrditvi letnega zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1985 (Sevnica) 2020 1395. Odlok o pristojbinah za kritje stroškov veterinar- sko-higienske službe v občini Sežana 20.20 1296. Sklep o določitvi cen komunalnih storitev (Šmarje pri Jelšah) 2020 1397. Odlok o oddajanju stavbnih zemljišč v občini Žalec 2021 1398. Odlok o sprememb .h in dopolnitvah zazidalnega načrta vzhodnega dela starega jedra Petrovč (Žalec) 2023 1399. Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta zahodnega dela soseske VRT Petrovče—Dobri a vas (Žalec) 2023 1400. Sklep o potrditvi letnega zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1985 (Žalec) 2024 — Popravek pravilnika o natančnejših pogojih za Iz- vajanje odvzema in presaditve delov človeškega telesa 2025 — Popravek sklepa o višini tarif za povračila od po- sameznih osnov v letu 1986 za izvajanje mmimalne-ga programa vodnogospodarske dejavnosti OVS Dolenjske 2025 — Popravek odloka o spremembi odloka o ustanovit- vi, delovnem področju In sestavi komisije za sodelovanje članov v razpisnih komisijah TOZD v občini Cerknica 2025 — Popravek sklepa o določitvi liste kandidatov, ki se izvolijo v disciplinske komisije v OZD, TOZD In drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini Cerknica 2025 — Popravek odloka o zazidalnem načrtu za območje VS-4/4 (RS-5) Lavrica (Ljubljana Vič-Rudnik) 2025 * \ Izdaja Casopism zavod Uradni list SRS — Direktor in odgoVdrni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1986 3750 din, inozemstvo It.000 din — Reklamacije se upoštevajo !e mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljutfljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar. šef računovodstva 234 823, prodaja 234 337, računovodstvo naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščene po BtpabOttrega komiteja za Informiranje št. 23-85