Posamezna številka 6 vinarjev. ŠICV. 250. Izven Ljubljane 8 vin. y LfOfiflOlI, V t«, 30. OKltiM 1913.
Leto xu.
Velja po poŠti: s
Za oelo leto naprej . , K 28'— sa en meseo „ . . „ 2-20 sa Nemčijo oeloletno . „ 20'— sa ostalo Inosemstvo . ,, 39'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo lete naprej . . K 24'— sa en mese« „ .. „ 2 —
V	opravi preletna. mesečno „ 1*70
s Sobotni izdaja: = sa celo leti .... za Remčijo oeloletno
za ostalo inosemstvo
T-8-12'-
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 t za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnst,
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice Iti:
enostolpna petitvrsta po 18 vin.
1 Poslano: 11 i
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, isvsemšl ne-delje ln praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga Tossl red,
oar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/HL Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne b sprejemajo. — Uredniškega teleiona Štev. 74 =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega teleiona št 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Čehi ln mi.
Naš list je priobčil nedavno članek »Mi smo tudi še tukaj«, ki je v njem začrtana smer naši politiki. Veseli nas, da je, kakor nam pričajo došle izjave, ta članek vzbudil mnogo zanimanja v naših vrstah, še bolj pa, ker so se ž njim jeli pečati tudi drugi Slovani. Praška »Union« ga je prinesla te dni in še danes moremo z velikim zadoščenjem konštatirati, da se ž njim zlagajo vsi trezni in samostojni češki politiki.
Med te žalibog ne moremo šteti Mladočehov, Ti so se zarili s tako silo v delno češko-nemško spravo, da nič drugega ne vidijo, in so zatajili vsa svoja nekdanja načela o politični vzajemnosti med slovanskimi strankami v državni zbornici, o potrebi slovanske politike, zlasti pa o nujno potrebnem stiku med Čehi, Slovenci in Hrvati. Svojčas so sodili drugače in takrat so ti narodi tudi precej več pomenili nego danes. Uprava ima tembolj nemško lice in tem več npravnih krivic in nasilnosti se zgodi v protislovanskem zmislu, čim manjšo moč ima slovanska delegacija na Dunaju,
Samočeška politika Je rodila Čehom slabe sadove, O tem je ogromna večina češkega naroda in čeških zastopnikov prepričana dodobra in izreči smemo trdno upanje, da bo to prepričanje prav kmalu izzvalo politično važne posledice, Mlado-čehi so danes reakcionarni v slovanski politiki, ozkosrčni, malenkostni, ki vidijo le to, kar se da pregledati iz slepih lin domačega zvonika. Danes je popolnoma očito, komu na ljubo in iz kakšnih razlogov so svojčas razbili Slovansko Unijo, ki je po-menjala v zborničnem življenju silo, preko katere se ni moglo iti na dnevni red.
Osnovne zmote, ki na njih sloni malenkostna pokrajinska politika, namestu krepke slovanske, so tako jasne, da se nam res čudno zdi, kako da jih sicer razboriti mladočeški voditelji ne izpregledajo. Naravnost katastrofalna zmota je, da tiči jedro vse notranje avstrijske politike v netn-ško-češkem sporazumu v češki kraljevini. V nobeni jezikovno mešani deželi niso pravzaprav razmere tako malo potrebne izpremembe, kakor na Češkem. Saj vsi vemo, da gre pri vsem sporu samo za to, kako bi Nemci, ki imajo še zdaj veliko več, nego kakršnakoli manjšina po drugih deželah — razen če izvzamemo kranjske Nemce —, izsilili še več zase. Po ti poti se ne sme začeti reševanje narodnega vprašanja v Avstriji, Stokrat važnejše za no-
LISTEK.
Unoriilid.
Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil dr. Leopold L e n a r d.
(Dalje.)
. Ko se je pa gost razgovarjal z drugimi, je zašepetal glavarju:
»Bil je pisarček pri mojem prijatelju, mirovnem sodniku, podajal mi je površnik, z njim vam bo lahko, ker to je velik »vzjatočnik«.1
»Pustite ga pri miru, Vasilij Vasiljevič, potrebujem ga, morate razumeti.«
»Pomirite se, ne bom omenil revnega očeta, mestnega sluge,« se je nasmehnil zlobno, ker ravno v tem tre-notku je pripovedoval Krestnikov:
»Preden mi je oče izročil rodbinsko posest, sem moral prakticirati pri sodniji, kjer sem spoznal milega tovariša Vasilja Vasiljeviča, ali niste, bili pri nas na deželi?« sc je obrnil k ravnatelju.
»Ni bilo časa, Nikolaj Fjodorovič, toda tu na Poljskem lahko poskusimo z lovom.«
1 Podkupncž<
tranjo politiko je vprašanje koroških in štajerskih Slovencev, istrskih Slovanov, deloma tudi galiških Rusinov, Čehov v Šle-ziji nego pa to, kdaj bo nasičena na Češkem nemška pohlepnost. Gorje, čc se v tem slučaju Nemcem v prilog konča absolutizem z oktroiranimi koncesijami nemškim obštrukcijcem! Češko-nemško vprašanje je eno najzadnjih v naši notranji politiki.
Nevarna zmota je pa tudi ta, naj se morebiti z absolutistično silo reši naroden spor samo na enem kraju. Če bi bili Nemci na Češkem res zatirani, bi vendar nikdar ne smel dopustiti slovanski politik, da bi se pričelo s tem, da se zanje uveljavi ravnopravnost. Kdor tako dela, priznava nemštvu večjo veljavo nego drugim in odobrava s tem načelo nemške nadvlade.
Velika taktična zmota je pa naposled računati s tem, da gotovo pride do češko-nemškega sporazuma. Vse kaže ravno na-časom obralno-zaneslijvo zgraditi take nateguje zanj, je razmerno majhna in nima ne po številu svojih poslancev, ne po številu svojih pristašev nobenega jamstva, da bi to, kar bi sklenila, mogla tudi izvesti.
Mi smo tudi še tukaj. Naša nerešena vprašanja stoje na dnevnem redu. In kakor mi gledamo na Češko kot na bratsko zemljo, tako mora tudi zavedni Čeh gleda ti na nas, Kaj sledi iz tega, je samoposebi umevno. Prepričani smo, da bo politična logika zmagala tudi v tej reči.
DeželDGZborske volitve io učiteljstvo.
Čc kličejo napredni učitelji kljub temu, cla še nikoli niso bili deležni naklonjenosti liberalnih prvakov, na boj proti S. L. S., nas veže toliko bolj dolžnost, da ob času volitev zastavimo vse sile v korist naše stranke.
Liberalna stranka tudi ob najlepših prilikah ni imela zmisla za ljudsko šolo in za potrebe učiteljev, ampak samo zaničevanje in preziranje. Pa nc samo strankini voditelji, temveč vsak manjši ali večji mogotec gleda poniževalno na učitelja. Če naš socialni položaj danes ne odgovarja pravičnosti, jc tega kriva edinole liberalna buržoazija. In vendar sc dobe učitelji, ki v svojem strankarskem fanatizmu podpirajo in priporočajo to družbo.
Liberalci rešujejo učiteljski stan samo na papirju, in sicer samo takrat, kadar že v naprej vedo, da njihovo reševanje ne bo imelo uspeha; vse liberalno govorjenje in pisanje je slepilo. Bili so taki takrat, ko so imeli nekaj
»Jaz ljubim zverino samo na krožniku,« se je nasmehnil Krestnikov.
Začel se je brutalen pogovor o ženskah, a Krestnikov je potegnil svoj visoki ovratnik in popravil modro za-vratnico ter rekel z odločnim glasom:
»Ne ljubim meščank, kaj drugega so aristokratke. Ali imate kaj tacega?« se je obrnil h glavarju.
»Mi ne občujemo s Poljaki.«
Lakaj v uniformi je povabil k mizi, a ko so sedli, je izpraševal Krestnikov:
»Čudna reč, cla se ogibljetc Poljakov, to ni prav, treba jim je vcepljati našo omiko in izobrazbo, cla jih ne vzame katolicizem,« je ponavljal mnenje gubernatorja.
»Ko pa oni takoj prosijo olajšave, cla bi se jim odnehalo in da bi sc omehčali predpisi,« sc je izgovarjal glavar.
»Obljubi se lahko vse, saj se vedno najde kak izgovor, da ni mogoče držati, zato je pa politika,« je podučeval gost.
»Ali se vi, Nikolaj Fjodorovič, tucli pri dekletih držite take taktike,« sc je nasmejal debeli ravnatelj.
»Ne poznam nobene druge poti.« se je nasmehnil, »človek govori o ljubezni, poroki, zakonu ... in vsaka sc vjame,«
moči, danes pa, ko se zvijajo pod silo S. L. S., niso nič boljši. Za zgled naj služi razmerje med narodno in učiteljsko tiskarno.
Vse drugače je pri Slovenski Ljudski Stranki. Besno in smotreno delo nam kaže najlepše perspektive za bodočnost. Šola, ki jo mogoča samo na temelju verske vzgoje, obeta postali faktor v naši domovini; stena, ki so jo zgradili liberalci med ljudstvom in šolo, sc je jela podirati; zbližanjc mecl domom in šolo sc dosledno nadaljuje. Ne da se popisati velikih zaslug S. L. S. za napredek in pravi namen ljudske šole. Ljudstvo je in bo šele pod vodstvom S. L. S. spoznalo vrednost šole. In takrat, ko bo vsak priprost človek začutil ljubezen do šole, sc bo odprla našemu narodu lepša bodočnost. Katje storila naša stranka v šcslih letih za šolo v moralnem oziru, neizmerno visoko nadkriljuje liberalno delo, ki jc v vsakem pogledu škodovalo.
To je objektivna sodba vseh, katerim je pri srcu napredek našega naroda; samo liberalni učitelj, ki bi moral prvi spoznati uničujoči vpliv svo-bodomiselstva za razvoj šole, se peha za to stranko in ji obeta podpore pri volitvah.
Koliko bolj smo potem Slomškarji dolžni podpirati našo stranko, ki dejansko skrbi za povzdigo in izobrazbo našega ljudstva in s tem za nas učitelje, Medtem, ko vidijo liberalci v svoji zmagi le poraz verskega naziranja in tri-umf svobodomiselstva, ima naša stranka pred očmi srečo in dobrobit širokih ljudskih mas. Liberalcem gre samo za pasion in užitek, ljudski stranki pa za delo. Mi učitelji pa smo pred svojo vestjo dolžni skrbeti za ljudski blagor, nc pa ljudi zavajati na močvirna pota in v pogubo. Zato pa le z veseljem v boj proti praznemu frazerstvu!
Drugo zborovanje za linijo o selški „siavjaiski nesel".
Sofija, 27. oktobra 1913. Zborovanje, ki se je prošlo nedeljo prekinilo, ker je bilo priglašenih več govornikov, kakor jih je moglo priti k besedi, se je nadaljevalo včeraj ob 10. uri zjutraj v veliki dvorani »Slavjanske Besede«. Navzočih je bilo še večje število udeležencev kakor prvikrat. Bilo jih je iz vseh stanov: duhovnikov (pravoslavnih), učiteljev, uradnikov, rezervnih častnikov, odvetnikov, trgovcev, obrtnikov itd.
»Ne vsaka,« je zaklieal žandarme-rijski poročnik Kormveit, »imel sem tovariša, bil jc dober, niil, srčen. Služil je na Poljskem in zatelcbal sc je v revno gospodično, Poljakinjo, in pustili je hotel službo radi nje, a ona nc in ne, ker si pravoslaven.«
»Čuclen narod,« je izpregovoril plečati kontrolor z veliko glavo, nasajeno na malem telesu, »v tolikih lelih bi sc vendar morali pobratiti z nami. Zapustili smo svoj kraj in svoje ljudi, da bi vpeljali pri njih red, oni pa vedno svoje in svoje . . . Ti si Moskal . . . ti si pravoslaven . . . no, in še huje.«
Prišla jc pečenka, pred njo pa šc žganje, potem pa porter.
»Kaj čudnega,« je rekel ritmojster, ki je doslej molčal, »to ljudstvo je silno neizobraženo, ker ni imelo nikdar svoje vojske, čital sem o tem, da niso imeli nikdar reda in discipline, a neumni so tako, cla ne razlikujejo stotnika od rit mojstra, pehote od konjenice.«
»Jaz jih vidim, kadar plačujejo,« je izpregovoril blagajnik, »vsak gleda name, kot na razbojnika . . . Samo poglej ga, pa veš, da je to rojen puntar.«
»Kaj mi mar Poljaki,« je skomiz-gnil z rameni Krestnikov, »zanje se vedno najde način in morajo poslušati, toda Poljakinje, kaj, ko so tako zvite.«
Zborovanje je vodil zopet odbor »Narodnostne zveze« (nacionalen sojuz).
Prvi je povzel besedo ugledni bulgarski pisatelj g. Sofronij Nikov, ki je dokazoval, da morajo Bulgari iz verskih, socialnih in narodnih obzirov sprejeti unijo, tembolj ker bo samo po njej mogel rešiti bulgarski narod v Makedoniji svojo individualnost, a drugače je v nevarnosti, da se prejkoslej asimilira z drugimi narodi, ki mu hočejo nasilno vzeti jezik in narodne posebnosti.
Za njim je govoril rezervni polkovnik g. S a 1 a b a š e v , ki je z veliko navdušenostjo proslavljal unijo ter jo priporočal Bulgarom, živečim pod grškim in srbskim pritiskom, naj jo čimprej sprejmejo, sicer se uresničijo zlobni načrti njihovih sovražnikov.
Ta govor je napravil na poslušalce močen vtis, tako da so se ponavljali od vseh strani burni vzkliki; »Naj se sprejme unij a!«
Potem je nastopil kot govornik gosp. H r i s t o N e j k o v , bivši šolski nadzornik v Vodenskem okraju (v Makedoniji), Ta je podal statističen pregled narodnosti v istem okraju: poleg 65.000 Bulgarov jc samo okoli 12.000 Grkov. Sedaj je pripadel celi Vodenski okraj Grčiji, ki hoče zatreti lam ves bulgarski element. Govornik je dovršil svoje temeljilo razlaganje o narodnostnih razmerah v onih krajih, ki so pripadli sedaj Grčiji, s sledečim pozivom: Bratje! Mi ne smemo dopustili, da bi sc v teh za nas svetih deželah zatrlo vse, kar je bulgarskega! Nc smemo dovoliti, da bi se tam, kjer jc poučeval naš prvi zgodovinar oče P a i s i j, kjer je bila osnovana prva bulgarska tiskarna, kjer so živeli škof Klement, car Samuel in drugi, zatrla bul-garščina in razširila grščina! Tam, kjer je ognjišče čistega bulgarskega elementa, se ne sme ugnezditi tuj, sovražen rod, kakršen je bil grški že od pamtivekov! — A da se.rešimo, moramo se združiti z Rini o m in sprejeti unijo! Na ta način se bomo ločili od Srbov, Grkov in Rumu-nov, ki bi nas želeli čimprej asimilirati.«
Poslednji govornik je bil sofijski učitelj V. Č a p 1 i k o v , bulgaro-katolik iz Makedonije. On je razjasnil, kakšna je pravzaprav razlika med katoliško in pravoslavno vero. Dejal je, da ta razlika ni bistvena ter da je zedinjenje s katoliško Cerkvijo lahko mogoče. Zato moramo hiteti s sprejemom unije, ki bo rešila pritis-njene brate iz grozeče nevarnosti
Zapisanih je bilo še nekoliko govornikov. A ker je bila ura že 121/2, ni sc moglo zborovanje nadaljevati, nego se je odložilo za prihodnjo nedeljo. Tedaj bodo govorili
»Gospod blagajnik je rekel,« je izpregovoril poročnik Kormveit, »da je vsak Poljak puntar . . . mi vemo o tem najbolje, a kar še najhuje, to so Poljakinj«1, ako ne more sama, pa nagovori, navduši . . .«
»Vaše govorjenje nima zmisla,« sc jc nasmehnil ravnatelj, »ako bi na Poljskem ne bilo puntarjev, upornikov, zarotnikov, ka j bi pa potem vi počeli? No, pomislite vendar, cla bi bil cel kraj miren, ljudje bi nc čitali, se nc učili, niti ne mislili ničesar in .. . vrag bi vzel celo upravo, orožništvo in vojaščino na vojnih »pravah«.1
»Pa tucli vas,« sc je nasmehnil ritmojster.
»To ravno ne, ker državna meja bi ostala in tihotapci tudi, naj bo kraj miren ali puntarsk, mi bomo vedno ostali.«
Kontrolor, ki je bil prijatelj glavarjev in je vedel vse razmere s popom in zadevo s križem, je rekel:
1 Ako je vojska ali nemiri, se nahajajo vojaške in eventualno tudi civilne oblasti »na vojnih pravicah«. Poleg drugih pravic, imajo ob takem času tudi dvojno plačo. Razumljivo je torej, da. ti krogi ne žele, da bi nastal reci, ker bi v tem slučaju »vrag vzel vojne Dravo«,
še ostali govorniki in glasovalo se bo o do> tični resoluciji za sprejem unije.
Na tem zborovanju se ni oglasil noben govornik proti uniji. Zborovanje je javno, vstop je vsakemu dovoljen, a beseda se tudi podeli po določenem redu vsakemu, ki se oglasi zanjo. Torej bomo videli še prihodnjo nedeljo, kako bode tekla debata. A sodeči po duhu, ki je vladal v dosedanjih zborovanjih, nadejati se je ugodnega uspeha.
PaSfCev ekspoze.
Belgrad, 30. oktobra. (C. kr. kor. urad,) Včeraj je poročal srbski ministrski predsednik Pasič o zunanjem položaju. Balkanski narodi, ki so pred 500 leti Turkom podlegli, so rešili z zmagovito vojsko orientsko vprašanje in potisnili Turke do carigraj-skega zidovja. Pojavili so se pa dogodki, ki so srečno doseženo slogo porušili. Srbska vlada je zavzemala stališče, da naj se spor z Bulgarijo mirno reši. Bulgari pa niso vpoštevali dejanskega položaja in se je bulgarska vlada mirni rešitvi spora umaknila. Srbski politični krogi so vladi očitali, da je zamudila pravi trenutek za revizijo zvezne pogodbe in da bi se bila morala revizija zahtevati že, ko se je pričel Odrin oblegati. V Evropi bi ne bil nihče razumel, če bi bila Srbija med vojsko nastopila z zahtevami zavezniku. Lahko bi bila tudi Bulgarija Odrin opustila in bi bil že takrat izbruhnil spor radi Macedonije. Poizkusi srbske vlade po končani vojski s Turčijo, da bi se mirno sporazumeli, so se izjalovili ob bulgarskem odporu. Bulgarija je končno ilojalno ponoči napadla srbsko armado. Še pred napadom 18. junija je srbska vlada srbsko višje poveljstvo obvestila o sovražnih bulgarskih načrtih. Pritisku dela srbske javnosti, da bi se anekti-ralo zasedeno ozemlje, se srbska vlada z ozirom na važne koristi velesil ni udala. Če bi bila Srbija izvedla predčasno ane-ksijo, bi bila izgubila simpatije trojnega sporazuma (Rusija-Francija-Anglija) in bi časopisje trozveze zahtevalo, da naj se Srbija kaznuje, Srbija bi bila v tistem položaju, v katerem se je pozneje Bulgarija nahajala, s to razliko, da bi se bila v slabšem položaju nahajala, kakor se je nahajala premagana Bulgarija. Srbija je svoje stališče z zvezami utrdila. Dne 30. junija, ko je Srbija pritrdila arbitraži Rusije, so Bulgari ponoči napadli srbsko armado. Ko je zašla Bulgarija v obupen položaj, je prosila za mir, ki se je hitro v Bukareštu sklenil. Skoraj vse velesile so stremile za tem, da se z Bulgarijo milo postopa, pripoznale so pa tudi upravičene zahteve napadenih. Avstro-Ogrska jc zastopala stališče, da naj se v Bukareštu sklenjeni mir revidira, Rusija je začetkoma hotela revizijo vprašanja D Kavali, a je odnehala, da prepreči za-pletljaje. Srbsko ljudstvo je bilo za svoje žrtve bogato odškodovano. Podvojila je Srbija skoraj svoje ozemlje in si zagotovila boljšo in srečnejšo bodočnost. Za svojo dolžnost smatra, da izrazi globoko zahvalo Srbije za veliko podporo po Rusiji (Živahni živio-klici); ravnotako se pa Srbija zahvaljuje tudi Franciji in Angliji in je dolžna hvaležnost tudi Nemčiji. Srbija je bila in je vedno pripravljena, da olajša velesilam delo sanacije razmer v Albaniji. Ko so
»Tu ni naša sveta Moskva, toda moglo bi se živeti . . . ljudstvo je vljudno, ubogljivo, toda puntajo ga ti iz Galicije . . .«
Orožnik je pogledal in nastavil Ušesa, kontrolor pa je nadaljeval:
»Pride kdo iz Galicije in nas hoče učiti razuma . . . zatira ljudstvo, de-nuncira, toži, škoduje. Sam nič ne pridobi, druge pa ovira, da ne morejo pomiriti ljudstva,« in pokimal je žalostno s svojo veliko glavo.
»Še huje,« je rekel ritmojster, ne-prijatelj načelnika deželne straže, - kako naš rojak posluša Galičanc. Povem vam zgled. Kozaki so obdali dvesto upornikov, že so jih imeli v rokah, toda Foma Alcskandrovič Molčanov je hotel ukrotiti vas, ki je bila uporna, pop ga je prosil, no, in tako je izpustil upornike.«
»Ali jc to mogoče,« je zaklical Krestnikov jezno.
»Oj, težko službo imam z njim,« je vzdihnil glavar, »da je lc izpred oči že oclira kmete, jude, katoliške duhovnike.«
»Glavar, zakaj ne opveste tega v poročilih?« je vprašal uradnik iz gu-bernije.
»Sem pisal, toda on ima protekcijo gališkega popa.«
»Kakšnega?«
»Mihael Vladislavovič Šolnik,« se jc nasmehnil kontrolor, »kakšen llus je to? Ali ima kdo izmed nas v Rusiji »otečestvo« Vladislavovič? A piše se Šolnik? Takoj se pozna, da je rcnegat in kaj je vreden takšen, ki jc zatajil svoje ljudi?«
»Prokleti liuncvet,« je zaklical rit-inojstur in vlil žganja v porler.
(Dalje.)
vpadli Albanci v srbsko ozemlje, jih je srbska armada hitro vrgla nazaj. Srbska vlada namerava predlagati velesilam, da se albanska meja izpremeni, da se zagotovi trajen mir ob meji in se obveže, da se bo ravnala po sklepu velesil. Dasi je Srbija že ponovno izjavila, da se ukloni volji velesil, jo je le Avstro-Ogrska z ultimatom presenetila. Srbska vlada se je ultimatu udala, a istočasno velesile prosila, da naj ustvarijo garancijo za mir ob albanski meji, in čaka, kaj da velesile sklenejo. Globoko moramo obžalovati, da se ugodne dispozicije za izboljšanje sosednega razmerja vedno zopet z novimi dogodki preprečijo. Albansko-srbsko mejo bodo velesile določile. Z Rumunijo so zveze zelo intimne. Srbiji nastane zdaj dolžnost, da čuva, kar jc pridobila.
DRŽAVNI ZBOR.
Položaj v državni zbornici se presoja nekoliko bolje. Proti razpravi o davku na žganje so včeraj Rusini v seji načelnikov le formelno protestirali, ker najbrže ne nameravajo preprečiti denarja, ki ga po tem davku tudi Galicija dobi. Gališki namestnik Korytowski, ki je včeraj prišel na Dunaj, je izjavil, da Poljaki več ne nasprotujejo volilni preosnovi in da se ugode ru-sinske zahteve. Včeraj je zbornica sprejela davek na peneča vina, nato je pa pričela razpravo o davku na žganje, s katero postavo se bo tudi bodoči teden pečala,
IZSEUEVALNI ŠKANDAL.
Pododsek proračunskega odseka je nadaljeval včeraj razpravo o kanadskem izseljeniškem škandalu, Dr. Ellenbogen je napadel krščanske socialce, nakar mu je odgovarjal dr. Mataja, ki je med drugim izvajal, da kdor vstopi v državni zbor, mora biti pripravljen, da mu očitajo tudi, da je srebrne žlice kradel. — Dodatno nam je še poročati, da je v torkovi pododsekovi seji trgovinski minister dr. Schuster odločno izjavil, da kanadska družba ni niti vinarja prispevala dispozičnemu zakladu in da tega tudi nikdar ponujala ni in bi se to tudi nikdar ne sprejelo. O seznamu poslancev, ki bi bili s kanadsko družbo v zvezi, mu ni oficielno nič znanega in je o tem seznamu poročal isti list, ki je dolžil dva uradnika trgovinskega ministrstva, da sta bila v kaznjivi zvezi s kanandsko družbo. Minister se je o tej obdolžitvi natančno poučil in dognal, da se ne more dotič-nima uradnikoma čisto nič predbacivati. Ravno to velja tudi o »tajnostnem« seznamu poslancev.
DR. LEO PREDSEDNIK AVSTRIJSKE DELEGACIJE. Dunaj, 30, oktobra. Za predsednika avstrijske delegacije bo izvoljen načelnik Poljskega kola, dr. Leo,
90 PRAŠKIH OBČINSKIH SVETNIKOV TOŽI DR. MASARYKA, Praga, 30. oktobra. Dr. Masaryka toži radi razžaljenja časti 90 praških občinskih svetnikov, ker jih je obdolžil tatvine. Zastopstvo so poverili državnemu poslancu dr. Razinu.
NEMŠKI ČASTNIKI ZA TURŠKO ARMADO.
Pariz. Tukajšnji listi poročajo iz Carigrada, da se je predsinočnjim sklenila med turško vlado in nemškim veleposlanikom pogodba, po kateri se sprejme v turško vojsko nemško vojaško odposlanstvo za vežbanje turških vojakov. Na čelu nemških inštruktorjev bo general z obsežnimi pooblastili. Turki so torej z uspehi maršala Goltza zadovoljni.
CAR FERDINAND BULGARSKI NA OGRSKEM.
Košice. Car Ferdinand je obiskal tukajšnjega škofa Fischer-Colbisa. Udeležil se je sv. maše ter obiskal grob Rakoczyjev. Potem se je odpeljal v Sipuš, kjer bo gost tamošnjega škofa.
RUSKI VOJAŠKI POBOČNIK NI IZGNAN IZ ŠVEDSKE. Štokholm. »Svenska Telegramm Biro« jc izvedel na pristojnem viru, cla je brez vsake podlage vest, da bi bil ruski vojaški ataše v zvezi z neko vohunsko zadevo povabljen, da naj zapusti Švedsko, kakor tudi vest, da je ruski poslanik odpotoval in se več ne povrne. Poslanik je na dopustu in ni odpotoval nepričakovano,
VELIKE GRŠKE VOJNE VAJE V
OKROŽJU KAVALE. Atene. Prihodnje spomladi se bodo vršile pod vodstvom kralja velike vojne vaje na ravnini pri Kavali. Istodobno bodo imele vaje tudi druge posadke,
BOSANSKO PRAVO NA DUNAJSKI UNIVERZI.
Na dunajski univerzi bo predaval začetkom 1. 1913/14. o bosanskem pravu tajni svetnik pl. Shek. Bosanska korespondenca poroča nadalje, da se bodo predavanja o tem predmetu uvedla tudi na univerzi v Gradcu.
PATRIJARH BOGDANOVIČ. Gašianj. Predvčerajšnjim so agiiosci-rali na gaštanjskern pokopališču truplo po-
kojnega patriarha Bogdanoviča, Da truplo ne razpade, so je položili v špirit; obdukcije ne bo. Sodna komisija je dognala, da je samoumor kakor tudi zločin izključen, pač pa se je pripetila pokojniku nesreča, da je utonil.
DEMOBILIZACIJA TURČIJE.
V	Carigrad so se vrnili generalissimus Izet paša in poveljnika severne in južne armade generala Abuk paša in general Huršid paša.
pa krivce zapro.
NOVI SRBSKI POLKOVNIK NA CETINJU.
B e 1 g r a d, 28. oktobra. Glavni tajnik zunanjega ministrstva Dragomir Stepanovič postane poslanik na Ce-tinju.
SRBSKI RANJENCI V BELGRADU.
V	BeJgrad so 28. t. m. prepeljali častnike, ki so bili ob albanski vstaji ranjeni. V Bitolju je umrl ranjeni artilerijski poročnik Danilovič, ki je precl Albanci Kičevo obvaroval.
TURKI TUDI OJAčIJO SVOJO VOJNO MORNARICO.
»Times« poročajo iz Carigrada, da poziva turško časopisje Porto, da naj nabavi en ali pa dva dreaclnoughta, ker nabavi Grška en dreaclnought.
PROTI NAZARENCEM V SRBIJI.
Belgrad, 30. oktobra. V ponedeljek se prične v Kragujevcu sodna razprava proti več Nazarencem, ki po svoji veri ne smejo orožja nositi.
Dnevne novice.
-f- Stara lajna. V volilni dobi liberalci niso še nič novega iznašli. Da ne bo Lam-petova elektrika nobenega vinarja zaslužila, da bo Ljubljana oropana, da so »klerikalci ravno taki škodljivci, kot turški po-žigalci«, so nam že davno znane reči. Obi-la telečja kri, ki se zadnje dni preceja po liberalnih listih, postaja tudi že vedno gnusnejša. Zdaj se liberalci jeze, da je volilna doba tako kratka, ker nimajo časa, da bi dovolj novih laži raztrosili. Morajo brenkati le na staro lajno. Je res hudo, če človek nima časa za novo lumparijo!
+ Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov razpošilja, kakor izvemo, vsem poslancem poročilo o svojem delovanju, v katerem najprej pohvali liberalna poslanca dr, Ravniharja in dr. Rybafa ter vabi druge poslance, da naj gredo ramo ob ramo z društvom in njegovimi cilji. Kako malo pa je društvu na vzajemnem delovanju, se razvidi v istem poročilu iz sledečega malo okusnega napada na poslance, ki se glasi: »Pri slavnostnih banketih, otvoritvenih shodih, sejah itd. imajo naši gg. državni poslanci nebroj visokodonečih besed in fraz, kakor takrat, ko gre za njih izvolitev; ko pa je tr»ba iz abstraktnih višav doli v konkretno nižino narodnih institucij in njih vsakdanjih borb, tedaj mislijo ti gospodje, da je rešeno narodno vprašanje že, ako se zanje več ne zanimajo.« Jasno je, da vodilnim osebam v društvu ni za praktično narodno delo, ampak za liberalno agitacijo, Ako bi se ti ljudje bolj brigali za točno, hitro in nepristransko informacijo, bi se lahko ponašali z delom in uspehi, ne pa s frazami.
+ častno občanstvo. Deputacija občine G o č e na Vipavskem, obstoječa iz gospodov župana M i s 1 e j a, Fr. H a-b e t a in Riharda B1 e r j a n č i č a, jc izročila v deželnem dvorcu deželnemu odborniku dr. E. L a m p e t u krasno diplomo kot častnemu občanu za zasluge, ki si jih je pridobil za goško občino, zlasti z zgradbo vodovoda. Dr. Lampe se je prisrčno zahvalil in po-vdarjal, da si šteje goško občanstvo kot posebno čast. Občina Goče je prebila hude boje, a v teh bojih so sc izkazali naši somišljeniki kot vrli, zavedni in značajni možje, tako cla stoje danes Goče kot steber mecl občinami -kranjske dežele.
+ Darovi za ljudski sklad. Mesec oktober. Neimenovan 300 K. — Prevzvišeni g. knezoškof 40 K. — Dr. V. Pegan 20 K. — Dr. Stoje 5 K. — Prelat Kalan 5 K. — Kanonik Šiška 5 K. — Dr. A. Ušeničnik 5 K. — Prof. clr. De-bevc 5 K. — Urednik Krhne 4 K. — Dr. Dermastia 3 K. — Ravnatelj Traven 3 K. — Ravnatelj Jovan 2 K. — Ravnatelj Rašica 2 K. — Župnik Barle 2 K. — Dr. L. Pogačnik 1 Iv. — Dr. J. Adlešič 1 K. — Dr. Natlačen 1 K. — Dr. Cekal 1 K. — Neimenovan 1 K. — J. Ložar 1 K. — Neimenovan 20 Iv. — Dekan Arko, Idrija 10 K. — Ivan Tušar, Idrija 2 K. — Župnik Žnidaršič, Draga 5 K.
Dekan Lavrenčič, Kamnik, 30 K. — Župnik Lavrič, Breznica, 8 K. — Župnik Roti, Zagorje, 10 K. — Kaplan Noč, Trebnje, 2 K. — Župnik Pfajfar, Javorje, 4 K. — Kaplan Gnidovec, Žužemberk 10 K. — Župnik Ocepek, Ovsiše, 2 K. — Tarokisti v hotelu »Balkan« 5 K. — Poslanec Gostinčar 30 K. — Nagode, Je-lični vrh. 2 K 20 vin. • Zunnik Debe-
lak, Št. Jurij, 5 K. — Kaplan Langer-holz, Dob, 3 K. — Župnik Oblak, Bled, 2 K. — Poslanec Kobi 50 K.
— Na živinozdravniški visoki Soli na Dunaju zopet mir. Dunaj, dne 29. oktobra. V ponedeljek uprizorjene demonstracije so imele ta uspeh, da se je profesorski zbor zbal hujših demonstracij in deloma ugodil želji slušateljev.
V	torek zjutraj je že bilo naznanjeno na črni deski, da je mogoče prositi na ministrstvo za podaljšanje izpraševal-nega termina do 13. decembra; termin se je torej podaljšal za cel mesec. Prošnja na ministrstvo, opremljena s kole-kom za 1 K, mora biti dovolj utemeljena. Slušateljstvo ni bilo nič prav zadovoljno s to rešitvijo, češ: čemu prošnje na ministrstvo, čemu nepotrebni kolki, zakaj je ta izjemna določba veljavna samo za letos in ne za naslednja leta.
V	torek se niso predavanja nič motila. Pač je bilo napovedano za šesto uro zvečer zborovanje, v katerem naj se zavzame stališče napram odloku profesorskega kolegija. Govorilo se je o zo-petnih demonstracijah; tudi tehniki naj bi prišli pomagat. Ko zve rektor za to namero, zapre avlo in dovoli vhod skozi stranska vrata samo onim, ki se izkažejo z legitimacijo. Ob 5. uri pa povabi dijaštvo na razgovor. Ta njegov izhod je imel popolen uspeh. Polnošte-vilno slušateljstvo se je zadovoljilo s profesorskim sklepom, ko je rektor obljubil, da bo vsaka prošnja takoj pozitivno rešena. V tem oziru je dobil od ministrstva zagotovilo. Za naslednja leta ima pa dijaštvo dovolj časa, da so učni red tekom tega leta postavnim potom izpremeni. S to rešitvijo se je za enkrat ohranil mir na šoli. Za tekoče leto se obetajo hrupne demonstracije za novo šolo, za obligatni doktorat, proti živinozdravniškim pomočnikom itd. Do sedanjih demonstracij je prišlo radi novega učnega reda, ki je bil izdan lansko leto in stopil letos v veljavo za tretjeletnike. Poleg nekaterih ugodnosti napram staremu učnemu redu ima novi učni red več ostrih določil: število predmetov se je precej pomnožilo, izpraševalni termin pa zelo reduciral. Prva državna izkušnja obsega sedem predmetov (kemija, botanika, zoologija, fizika, anatomija, fiziologija, histologija z embriologijo) in teh sedem predmetov se mora dovršiti do 15. novembra v 5. tečaju, sicer je tečaj izgubljen. Po določilih starega učnega reda je zadostovalo, če se je rigo-roz dovršil tekom 5. tečaja. Sedaj se je pokazalo, da bi najmanj tretjina tretje-letnikov izgubila en semester, ker je čas šestih tednov prekratek z ozirom na težke predmete in tudi z ozirom na visoko število kandidatov za prvo izkušnjo (240). Vsak bi rad dobil poznejši termin in se temeljiteje pripravil. To pa ni šlo. Slušatelji so večkrat ponovili svoje želje profesorskemu zboru v peticijah in v spomenici, a ker vse to ni nič izdalo, so sklenili z demonstracijo izsiliti svojo zahtevo: podaljšanje iz-praševalnega termina do božičnih počitnic, kar so tudi dosegli.
— Nesreča na Vrtači. V nedeljo, dne 26. oktobra, sta hotela gospoda Rudolf Wiedauf, uradnik pri deželni zavarovalnici, in bančni uradnik Hubert Ja-ric, sin celovškega trgovca Jarica, napraviti turo na Vrtačo, in sicer sta hotela preplezati nevarno severno steno. Jaric ni bil prav razpoložen in se mu ni zljubilo v raztrgane stene Vrtače. Pustil je tovariša samega in mu razložil to in ono o tej turi. Wiedauf je bil baje dober turist in z vsem potrebnim za turo opremljen. Ker pa se do ponedeljka popoldne ni vrnil, je Jaric slutil nesrečo in povzročil vse potrebno za rešilno ekspedicijo. Že v ponedeljek na večer je odšla iz Borovelj ekspedi-cija štirih hribolazcev in dveh orožnikov. Tudi gospod polkovnik pl. Eick-hardt 4. domobranskega polka v Celovcu je dovolil vojaško ekspedicijo, obstoječo iz dveh častnikov in več mož, ki je odšla v sredo preko Borovelj. G. Hubert Jaric se je podal v ponedeljek zvečer v spremstvu več gospodov na Vrtačo preko Bistrice. V noči od 28. na 29. je našel Jaric ponesrečenega tovariša v skalovju mrtvega, vsega razbitega.
— Nova avtomobilna zveza Krško —Rudolfovo. Poskušna vožnja na tej progi bo dne 4. novembra in ne 30. oktobra, kakor se je poročalo v sobotnem listu, v sredo, dne 5. novembra pa se prične z redno dnevno dvakratno vožnjo. Avtobus je družba Globočnik & Kastelic naročila v Puchovi tovarni v Gradcu ter bo isti začetkom oskrboval samo osebni promet, v kratkem pa bo prevzel tudi vozno pošto. Voz je povsem moderno opremljen, popolnoma zaprt in ima prostora za 12 oseb. V zimskem času bo voz kurjen. Avtobus bo odhajal iz Krškega ob 7. uri 30 minut zjutraj in ob 3. 30 min. pop. ter iz Novega mesta ob 1. uri 10 minut dopoldne in ob
6. uri 10 minut zvečer. Prihajal pa bo v Krško ob 1. uri 10 minut popoldne in ob 8. uri 10 minut zvečer ter v Novo mesto ob 9. uri 30 minut dopoldne in ob 5. uri 30 minut popoldne. Avtobus bo imel zvezo z vlaki v Rudolfovem in na Vidmu, v Rudolfovem bo vozil tudi na železniško postajo, oziroma s postaje. Vozne cene in druge določbe so objavljene na avtomobilnih postajah ter po raznih gostilnah.
—	Klasifikacija kranjskih izdelkov. Mlekarska zveza v Ljubljani je vpo-slala na deželno sirarsko šolo v Dore-nu za preizkušnjo vzorec sira, o katerega kakovosti je prejela sledečo izjavo: Z ozirom na Vaše pismo od 17. oktobra 1913 kakor tudi na nam vposlani vzorec sira, Vam naznanjamo, da sc jc izvršila preizkušnja po Gerberju Siegfel-du. Pri tem se je pokazalo pri siru 40 odstotkov maščobe in je tedaj blago za sir v hlebcih nenavadno mastno. — Reinisch m. p.
—	Izprememba posesti. Iz Radovljice poročajo: Tukajšnji trgovec in posestnik Leopold Fursager je kupil hišo g. Ivana Fajdige, ki se je preselil v Gorico.
— Združeno slovensko visokošolske dijaštvo na Dunaju priredi dne 12. novembra v veliki dvorani češkega hotela »Post« v korist »Podpornemu društvu za slovenske visokošolcc na Dunaju«, koncert, na katerem sodelujejo izbrane umetniške moči, in sicer virtuozinja na glasovirju g. Claire Fie dler jeva, violinist g. Ivan Trost in kouservatoristi g. Cirila Medvedova, g. Josip Rijavec in g. Anton Neffat. Prireditev, za katero je izšla inicijativa iz »Osrednjega vse-dijaškega podporniškega odbora«, ki zastopa celokupno slovensko visokošolsko dijaštvo, se vrši pod pokroviteljstvom predsednika podpornega društva gospoda senatnega predsednika Ploja. Pričakovati jc, da sc bo dunajsko slovensko občinstvo z ozirom na umetniški užitek, za katerega jamčijo zgoraj imenovane osebe, kakor tudi na dobrodelen namen prireditve z veseljem odzvalo našemu povabilu in pripomoglo na ta način dobri stvari do velikega gmotnega uspeha. To smemo upati tem bolj gotovo, ker uživa dijaštvo v vseh krogih našega dunajskega občinstva najtoplejše simpatije, kar so pokazale druge enake prireditve v prejšnjih letih. Vspored koncerta, s katerim je združen tudi plesni venček, priobčimo pozneje. — Pripravljalni odbor.
—	Avstrijski častnik Gilardi živ.
V merodajnih krogih se zatrjuje, da vest o smrti bivšega avstrijskega častnika Gilardija v Albaniji ni resnična. Pred par dne jc Gilardi nekomu pisal, da je v Albaniji in zdrav.
—	Nevarno je obolel bivši moravski deželni odbornik dr. pl. Koudela.
—	Umrl je na Verdu Janez G r i 1 , posestnik, cerkvenik in ključar pri Sv. Miklavžu, star 63 let.
—	Lov krajevne občine Cerklje se bode dne 21. novembra 1913, ob 10. uri dopoldne v uradnih prostorih c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju potom javne dražbe oddal v zakup za dobo petih let.
—	Stalni pokoj je dovoljen na lastno prošnjo gdčni. K a t i n k i W i 1 h a r, c. kr, poštarici n aKrki.
—	Rdečica med prašiči. V občini Medvode se je pojavila v veliki meri prašičja bolezen rdečica. Poginilo je že precejšnje število prašičev,
—	S pošte. Poštni oficiant Viktor iT r e v e n je imenovan za poštarja v Tolminu; poštna oficiantka Amalija K u -helj pa za pošt^rico v Borovnici.
—	Slovani V Ameriki. Po najnovejših podatkih se nahaja v Ameriki več kot štiri milijone Slovanov. Poročila pravijo, da se slovanski delavci neusmiljeno izrabljajo. Na Ogrsko, Hrvatsko, Kranjsko, Štajersko in Češko se vračajo delavci iz Amerike, ki so popolnoma izdelani, mnogi tudi pohabljeni. Amerikanski delodajalec se je izrazil: »Hočem popolnoma sveže ljudi iz starega sveta. Kadar so do umiranja izmoz-gani, lahko dobim novo blago.«
—	Na Kranjskem je vedno manj anal-iabetov. Adalbert Rom priobčuje v okto-berski številki mesečnika »Statistische Monatsschrift« razpravo, v kateri na podlagi ljudskega štetja iz let 1880, 1890, 1900 in 1910 razmotriva o izobraževalni stopnji prebivalstva avstrijskih alpskih in kraških dežel. Zelo zanimive so številke za Kranjsko, ker kažejo, da je pri nas vedno manj ljudi, ki ne znajo brati, ne pisati. Ljudsko štetje leta 1890 je izkazalo, da zna citati in pisati 188.990 prebivalcev (od 6. leta dalje) ali 4931 odst.; samo brati 59.740 ali 1633 odst,; ne brati in ne pisati (analfa-beti) pa 124.740 ali 34'36 odst. prebivalcev. Za naslednje ljudsko štetje, leta 1900, je veljala starostna meja od 10, leta dalje in to štetje jc izkazovalo, da zna brati in pisati 225.340 prebivalcev ali 6863 odst.; samo brati 39,309 ali 10 56 odst.; analfabe-tov pa je bilo 77.441 ali 20'81 odst. Zadnje ljudsko štetje, leta 1910. izkazuic 309,225
ali 81'67 odst. prebivalcev, ki znajo brati in pisati; samo brati 23.239 ali 614 odstotkov; analfabetov pa 46,168 ali 1219 odst. Število analfabetov je padlo v dvajsetih letih od 34'36 na 1219 odstotkov; število onih, ki znajo brati in pisati, je naraslo v isti dobi od 4931 odst. na 81'67 odstotkov. Izmed kraških dežel, h katerim prišteva pisatelj Kranjsko, prekaša samo Trst glede izobraževalne stopnje Kranjsko. V Trstu znaša število onih, ki znajo brati in pisati, 90"42 odstotkov, število analfabetov pa 8'52 odstotkov. V Ljubljani so. našteli pri zadnjem ljudskem štetju 41.727 prebivalcev, od katerih je bilo 1315 ali 3'81 odstotkov analfabetov.
—	Prijet vojaški dezerter. Včeraj zvečer ob 10. uri 15 minut pride na postajo Brezovica pri Ljubljani neki »civilist«, jako revno napravljen (hlače so bile vojaške) ter bi sc raci v Trst odpeljal. Službujočemu uradniku g. Vi-dicu je bil takoj sumljiv, zato ga vpraša, odkod da pride. Odgovor je bil: pridem peš iz Ljubljane ter sta me tukaj blizu Brezovice napadla dva fanta ter mi vzela »rekle« in klobuk. Nadalje je dejal, da orožništva ni obvestil, ker cla onim fantom itak nič nc more. Vsled takih odgovorov in sumljivega obnašanja jc bil fant vedno bolj na sumu, zato jc službujoči uradnik obvestil orož-ništvo. Dokazalo se je, da je lo begunec iz vojaške bolnice. Drugi »rekelc« in klobuk si je kupil od hlapca g. Kanca iz Podsmreke, v katerega spremstvu je prišel na kolodvor. Gosp. stražmojster Krušič je begunca vklenil ter odpeljal v Ljubljano v vojašnico.
—	Umrla je vsled zaslrupljenja krvi v deželni bolnišnici Marija Vehovec, posest-nikova žena iz Bitenj št, 62 pri Stražišču,
Štajerske novice.
š Osebna vest. Lavantinski knezoškof in tajni svetnik clr. Mihael Na-potnik je pred dnevi odpotoval čez Ljubljano v Rim k sv. Očetu.
š Naše liberalne zadrugarje je neprijetno zaelela vest, da se je v Dalmaciji dosegel sporazum glecle zadružnih organizacij in da sta se obe dosedaj obstoječi zadružni organizaciji združili v eno ter bo v bodoče celo delo enotno. Naša stranka stoji vedno lia stališču,' da naj v vsaki deželi obstoji le ena zadružna zveza, katera bo obsegala vse zadruge v dotični deželi, Zadružna zveza v Ljubljani pa naj bo centrala vseh jugoslovanskih zadmžnih zvez; v Ljubljani naj se vrše kakor letos jugoslovanski zadružni kongresi. Našim celjskim liberalcem, kateri še vedno upajo potom zadrug priti do politične veljave, seveda združenje v Dalmaciji in misel, da bi tudi na štajerskem znalo priti do skupne zadružne organizacije, ne ugaja.
š Gosp. predsednika nadsodišča v Gradcu, Fittreicha, vprašamo, če so mu znane govorice o mariborskem nemškem sodniku dr. Torgglerju, kateri računa tudi za kraje ob železnici, n. pr. Št. IIj pristojbino za voz in povzroča strankam velike stroške. Baje se bo dobilo pri pregledu njegovih računov njegovih komisij mnogo takih slučajev. Upamo, cla bo g. Pittreich pustil pregledati vse račune sodnika dr. Torgg-lerja in ukrenil, da se bodo za kraje ob železnice priznale temu sodniku lc pristojbine za železnico, nc pa desetkrat višje pristojbine za voz.
š Dvojna smrt. Pretečcni teden je nenadoma umrla v Št. Jurju ob Pesnici posestnica in mlinarica Julijana Šau-perl, rojena Ferk, zadeta ocl kapi vslecl napora in bedenja, ko je ves čas skrbno stregla svojemu že clalje časa bolnemu možu Francu in zdajpazdaj s strahom pričakovala njegovo smrt. Ravno, ko so na pokopališču padale grude na njeno krsto, je mož res izdihnil. Pokopan je bil po svoji lastni želji poleg žene, čeravno je imel drug mrlič priti na njegovo mesto, ki je bil isti dan pokopan — združen ž njo v življenju in po smrti. Žalostni plakata ob skupnem grobu dve nedorasli hčerki, tekom dveh clni siroti, kar je pri vsem tem najbolj pomilovanja vredno.
š Duhovniške vesti. Župnijo Sv. Andraž nad Polzelo je dobil č. g. Maks Ocvirk, dosedaj kaplan v Vitanju; župnijo Sv. Jerneja nad Muto pa č. g. M. Kristovič, kaplan v Zavraču; č. g. Ivan Bosina, kaplan pri Sv. Juriju v Slov. goricah jc premeščen na Slaclkogoro; č. g. Ivan Hribar, kaplan na Sladkigori, pride na njegovo mesto k Sv. Juriju; č. g. kaplan Ivan Vedečnik v Kozjem pride v Vitanje; v Kozje gre č. g. kaplan Marko Škofič iz Zreč. Na njegovo mesto pride novomašnik č. g. Anton Plevnik; č. g. duhovni svetnik in župnik Anton Ribar v št. Vidu na Planini sc zdravi v Gradcu pri usmiljenih bratih. Začela mu je gnjiti kost v nogi. — Nevarno bolan žc dalje časa leži pri usmilienih bratih v Gradcu frančiškan
o. Salezij Vodošek. Oba č. gospoda sc duhovnim sobratom priporočata v molitev. C. g. Fr. Božiček, provizor v Št. Jerneju, pride za kaplana v Zavrč.
š »Šel je malo počivat.« Kako sc to glasi lepo idealno. In tisti idealni mož jc bil načelnik »narodno - naprednega« kluba v štajerskem deželnem zboru dr. Alojzij Kukovec. V »Slovenskem Narodu« priznava dr. Kukovec glecle na naše notice in tozadevni članek, cla jc bil dne 16. t. m. zjutraj prepričan, cla bo socialno demokraška obstrukcija dalj časa trpela in da vsled tega ne bo prišlo tako hitro clo glasovanja glecle učiteljskih plač. In »šel je počiva t.« Torej zavezniki liberalcev socialni demokratje so krivi, da dr. Kukovca ni bilo v zbornici! Pa bi bil vendar vprašal g. predsednik svojega kluba dr. Kukovec gospode socialne demokrate, kako dolgo bodo še obstruirali in ali sc žc splača iti »počivat«. Toliko previdnosti pa politični »voditelj« žc mora imeti!
š Velika poštna tatvina v Celju. Dne
29. t. m. so v Inomostu aretovali poštnega oficianta Rudolfa Pivvonka, ki je 2. junija t. 1. pri poštnem uradu v Celju, kjer je bil nastavljen, ukradel denarno pismo s 30.000 kronami. Dne 1. junija je namreč neka banka na Dunaju oddala denarno pismo na neko celjsko tvrdko, ki je pa brez sledu izginilo. Šele v zadnjem času pa se je začelo sumiti, da je mogoče udeležen pri tatvini Piwonka, ki je bil kritični dan v službi na celjski pošti. Pred kakimi osmimi dnevi je dobil Piwonka na prošnjo tritedenski dopust zaradi bolezni. Odšel je v Gradec k svojim staršem in nato je odpotoval v Inomost. V Gradcu je živel zelo potratno, vsled česar je zbudil sum policije, ki je izvedla hišno preiskavo pri njegovih starših. Policija je našla v dveh pisemskih ovojih 19 tisočakov in za 987 K stotakov in drugih bankovcev. Državno pravdništvo je odredilo, da zapro očeta, mater, sestro in brata Piwonke, ker so osumljeni, da so vedeli za tatvino, istočasno pa se je tudi sporočilo v Inomost, naj se Pivvonka aretira. Očeta in brata Pi-wonke, ki o tatvini nista bržkone ničesar vedela, bodo izpustili iz zaporov. Oče je zasebni uradnik in splošno spoštovana oseba. Pivvonka je bil rojen v Gradcu leta 1889.
• š Grozna smrt pijanca. Rudar Matija Večernik v Plešku pri Trbovljah, ki je hud alkoholik, se je 19. t. m. tako napil, da se mu je začelo mešati. Doma je grozil svojim domačim in tulil kot zver. Zaletel se je večkrat z glavo v zid, da se je zgrudil na tla. Nato se je začel obdelavati s pestmi in tožiti o groznih bolečinah. Umrl je kmalu nato, predno je dospel zdravnik.
š Izseljevalnim agentom stopajo na prste. V torek, dne 28. oktobra, opoldne so v Mariboru na glavnem kolodvoru prijeli 40 hrvaških izseljencev, večinoma takih, ki še niso zadostili vojaški dolžnosti ter so bili namenjeni jo pobrisati čez Nemčijo v Ameriko. Izseljence so izročili sodniji. Agent, ki jc med potjo volial nevarnost, jc šc pred Mariborom skočil iz drdrajočega vlaka in je srečno Odkuril. Na Pragerskem so ustavili pred kratkim 14 izseljencev, katere je spremljal agent, preoblečen v žensko. Tudi temu se je posrečilo ubežati.
š Ptujske novice. Posestnik Habja-nič iz župnije Št. Vid pri Ptuju jc izvršil samoumor s tem, da si je potisni 1 d o 1 g i no ž v t r e b u h. Živel jc v vednem prepiru s svojo ženo ter slabo gospodaril in na tak način zagazil v dolgove. Prepeljali so težko ranjenega Habjančiča v ptujsko bolnišnico in jc baje malo upanja, cla ostane pri življenju. To so sadovi »Štajerca«, čegar zvest pristaš je bil Habjančič, pa tudi sad — ptujskega šnopsa. — Najboljši sotrudnik Linhartov v »Štajercu« je bil dr. Placliky. To ostane on tucli sedanjemu. učitelju Krambergerju, nasledniku Drevenšeka, Zavadila in Linharta. Dr. Plachky se v tej družbi vrlo clobro počuti. A da sc tucli nekateri c. kr. uradniki počutijo s tem urednikom »Štajerca« (dr. Placlikyjem) prav dobro, to nam nc gre v glavo.
š Prodaja mrličev in mrliških las v Gradcu. Dne 23. t. m. se jc vršila precl graškim okrajnim sodiščem zanimiva razprava o razmerah v graškem anatomičnem zavodu. Sluga tega zavoda Franc Steiner in brivec Teodor Stoklas sta bila namreč po § 460., ozir. •464. k. z. obtožena, cla sta raznim ženskim truplom odrezala lase, ki jih je potem Stoklas porabil v svoji trgovini. Obtoženec Franc Steiner sc jc zagovarjal, da ni nikdar rezal mrličem las. Bil jc precl petimi leti uslužben v patološko anatomičnem zavodu v Gradcu deloma kot kurjač, deloma kot sluga in jc tudi pomagal zavodovemu slugi Fuchsu pri raznih delih. Ravnatelj zavoda dvorni svetnik profesor dr. Eppinger pa je dovolil slugi Fuchsu, da sme posamezna trupla, za katere ni bil plačan pogreb, takozvana nočna trupla, skelelizirati
in prodati dijakom, zunanjim zavodom, šolam itd. Posebno zanimive glave so razstavili v muzeju zavoda, nekatere pa poslali na Dunaj. Lase od takih ženskih trupel je Fuchs, ki je medtem izvršil samoumor, porabil zase. Trupla, ki so jih prinesli k obdukciji, so bila naga ali pa k večjemu oblečena v srajco. To srajce so sluge raztrgali, preku-, hali, osnažili z lizolom in sodo ter po^ rabili kot cunje za snaženje. Drugi obtoženec brivec Stoklas je izpovedal, da mu jo sluga Fuchs rekel precl petimi leti: »Veš kaj, profesor mi podari mar-sikako truplo, lahko dobiš lase, ako hočeš.« Stoklas pravi, da ni las nikoli! prodajal, temveč porabil samo za izložbo. Za lase ni Fuchsu nič plačal, temveč ga jc samo pogostil v gostilni. Priča Baureis, sluga mestnega pogrebnega zavoda, je izpovedal, da ga je Stoklas večkrat nagovoril, naj mu prodaja lase ocl mrličev, kar pa mu jc odrekel. Priča Avgust Ilofer, bivši sluga; v anatomičnem zavodu, je izpovedal* cla j c videl Stoklasa zelo pogosto obče-, vati v zavodu s Fuclisom in ostalimi; slugami ter je tudi njega nagovarjal, naj mu preskrbi las. Tudi druge priče so izpovedale, kako jc Stoklas rabil mrliške lase. Kot, strokovnjak jc ccs. svetnik dr. Gvidon Hofmann izpovedal, inštrukcije, da se ne smejo od trugel dajati proč posamezni deli. Pač pa hi izključena možnost da so skeleti revnih ljudi porabijo v študijske namene.' Tudi se zgodi, da smejo sluge z dovoljenjem predstojnika take skelete prodati. Prepovedano pa jc prav gotovoj prodajati posamezne dele trupla, kakor tudi rezati truplom lase proč. — Steiner jc bil nato oproščen, ker se mu» ni mogla dokazati nobena posebna krivda, Stoklas pa je bil spoznan po S 464. k. z. kot. krivim ter obsojen naf 14 dni strogega zapora.
Primorske vesti.
p Avla tik a na Primorskem. V zdravilišču Portorose sc je sestavil poseben odbor v svrho ustanovitve stacije za hidro-aeroplane.	•; •1
p Smrt inženirja - strokovnjaka. V< San Dona di Piavc na Furlanskem jc umrl inženir vitez Edoardo Magello, ki je kot strokovnjak v osuševanju močvirnih tal postal občeznan dobrotnik svojih rojakov. Mož je bil v svoji stroki res zelo vešč inženir.
p Blaznica za Istro. Uprava dežele istrske se že od leta 1863. bavi z mislijo, kako bi si ustanovila svojo lastno blaznico. Svojčas jc dežela prispevala 200.000 K za splošno primorsko blaznico, a sedaj zahte« vajo razmere lastnega zavoda.
p Poneverjenje pri pošti. Zakonska Rešetka sta še vedno v bolnišnici, a prideta kmalu v zapore. Sedaj je natanko dognano, da sta, on kot kontrolor pri pošti v Zadru, ona pa kot poštarica v okolici, poneverila 90.000 kron. Prihodnje porotno, zasedanje bo radi te obravnave zelo zanimivo.
p Dobrotnica občine volosko-opatij-ske. O grofici Adclini Delmestri, ki je umrla 1. septembra letos v 79. letu starosti in zapustila vse svoje premožen nje občini volosko-opatijski, poroča puljska »Naša Sloga«: Pokojnica jc bila hči pok. bogatega in širom znanega! broclolastnika Ivana Minacha v Voloski. Še čisto mlada se je poročila s sodnim uradnikom grofom Delmestri, ki je bil po rodu iz Italije. Otrok nista imela in soprog ji je umrl že 1. 1870. Po svojem očetu je podedovala lepo premoženje, nekaj tudi po možu. Odkar je postala vdova, je živela samo cerkvi in siromakom. Živela jc silno skromno in ljudje so ji očitali, da jc skopa. Toda vedno je govorila, cla no pritrgava zase, marveč za reveže, katerim bo zapustila vse svoje premoženje. Od doma je znala hrvaško, toda kasneje sc je zelo zavzemal za italijansko reč, ziasti ob volitvah. .Vendar je pa vedno rada hrvaško govorila, in ko se je kasneje prepriela o poštenem delu hrvaškega obč. zastopa za blagor občine, se je popolnoma nagnila na hrvaško pla lin skoro vsak dan prišla v občinski urad, bodisi, da se je proti čemu pritožila, česa želela ali le malo po-kramljala. Svoj rojstni kraj Volosko jc silno ljubila in ga zadnje čase le po zimi kratek čas zapuščala, da išče olajšanja svoji bolehnosti v Gorici ali na Malem Lošinju. Tu je 1. 1909. naprosila pok. hrvaškega poslanca Širne Ko-zuliča, da ji je sestavil oporoko, v kateri vse svoje premoženje zapušča za! zgradbo in vzdržavanje hiralnice v Vo-loskem. Kasneje jc dala napraviti šc več oporok, ki sc bistveno ne razločujejo od prve, lc glede uprave sirotišča jc nekaj izpremenila. Leta 1910. si jc dala tik ob voloskem pokopališču zgraditi lastno grobnico s kapelo in oltarjem in določila, cla se ima tu vsak dan opraviti sv. maša. ,V, {o svrlio jc na tr-
žaškem Škofijskem ordinarijatu položila 40.000 K. Poleg grobnice jc nato zgradila veliko lepo hišo, ki naj bi služila za hiralnico in bi starčki in sta-rice hodile vsak dan k sv. maši v njeno kapelico. Hišo je dala prepisati na občino. Zaenkrat je občina v hiši nastanila gospodinjsko šolo, a najemnina sc porabi za nakup pohištva v bodoči hiralnici. Pokojnica jc bila s tem čisto zadovoljna. Kakih 10 dni pred svojo smrtjo je pokojnica dala napraviti movo oporoko, v kateri vse svoje premoženje zapušča volosko-opatijski občini pod pogojem, da ostane glavnica za vedno nedotaknjena, z obrestmi se ima pa vzdrževati hiralnica v že preje darovani hiši. Ker znaša vsa zapuščina krog 300.000 K, je nade, da bodo obresti v gornjo svrho zadostovale. Premoženje bo upravljal poseben odbor, sestav-ljenn po dveh zastop. občine, upravitelj okraj, sodišča v Voloski in voloski župnik. Hiralnico samo bodo vodile usmiljene sestre, sprejemali pa se bodo rev ni stari ljudje domačini brez razlike narodnosti. Italijanom ta oporoka seveda ni povolji, ker bi bili radi dobili grofičino premoženje v svoje namene; pa tudi sorodniki pokojnice ugovarjajo in zahtevajo, da se oporoka uniči. To je pa izključeno, ker je bila tako zadnja kakor vse prej:»:ije oporoke popolnoma . javno sestavljena.
p Otrok v kropu. V Št. Petru ob Soči je padel sedem mesecev star otrok v kotel vrele vode in se je tako opa-ril, da je takoj nato umri. Mati Liza Pacorig je pogledala v kotel in je držala pri tem svojega sinka Franca v naročju; če zadeva krivda, da je otrok zdrknil iz naročja v krop njo, še ni do-gnano.
p Krošnjar s poštnimi znamkami.
;V trgovini Arturja Schatzmayerja v Novi ulici v Trstu je nekdo ukradel več pol znamk skupne vrednosti 800 kron. Kdo jih je odnesel, niso vedeli, dokler ni zasačil policijski stražnik v neki kavarni moža, ki je hodil od mize do mize in ponujal znamke na prodaj. Čudnega krošnjarja je seveda takoj prijel in dejal pod ključ. Kdo je neznanec.-še ni dognano, a sam pravi, da je Natalij Muhica ip da je bil prej v Žadru duhovnik. Hoče pač biti interesanten!
p Ponarejen denar na Tržaškem. Po •Tržaškem že kakih štirinajst dni zopet krožijo ponarejene krone in petače. Najti jih je precej med občinstvom, Nekdo, mogoče kak hudomušen ponarejalec, je vrgel eno petačo v redakcijsko listnico nekega tržaškega dnevnika, češ, oglejte si novec, pa se uverite, kaki mojstri smo. Denar je sicer lepo ponarejen, a pozna se ga kar po barvi in mastnem otipu, Policija išče »mojstre«.
KRVAVE VOLITVE V ITALIJI.
Volitve v Italiji niso bile tako mirne, kakor so to zatrjevala vladna poročila. Na Siciliji se je volilo zelo burno. V Girgentiju se je iz revolverjev streljalo. Nevarno je bil ranjen neki Portolano. V Lodiju je bil zaklan župan Bondioli. Ob volitvah so streljali v Barriju, Ferrari, Paviji, Massi, Carrari, Messini, Turinu, Milanu, Siraku-zah, Peružiji in v okolici Florence. V Messini so v bližini volilnega lokala poizkušali na več krajih zažgati, a ker so oblasti pazile, so še ogenj zadušili, predno se je razširil, a požigalcem se je le posrečilo, da so ušli. V Pesozzu, Lombardija, se je vnel hud boj. Neki socialistični govornik je namreč grajal vojsko v Libiji, češ da je bila nepotrebna. Neki vojak, ki je bil ob vojski odlikovan, je zahteval, da naj govornik prekliče, kar je govoril, a socialist tega ni hotel. Nato je veliko bivših vojakov planilo na socialiste in jih neusmiljeno preteplo. Socialisti so se seveda branili. Vojak, ki je boj povzročil, je bil tudi v Sira-kuzah na Viktor Emanuelovem korzu, kjer je bil tudi en volilec smrtnonevarno ranjen. V Montevarchiju pri Florenci sta bila nevarno ranjena liberalni kandidat Gvidon Šestini in šofer prejšnjega poslanca Arturja Luzzatta. V več okrajih je kandidiralo 60 kandidatov, med njimi 48 socialistov. Rekord je napravil Evgenijo Chiesa, ki je v osmih okrajih kandidiral; Filippo Turatti je kandidiral v šestih in Nicola Barbatto v petih volilnih okrajih.
odločnostjo zastopa stališče, da se mladenkam, katere so srečno prebile učiteljski izpit, ne more zabraniti obisk vseučilišč in ravnopravnost z dijaki.
KRIZA NA ŠPANSKEM. Nemiri v Barceloni. — Španska zbornica odgodena.
Pariz, 30, oktobra. Listi poročajo novih nemirih v Barceloni proti novemu konservativnemu ministrstvu. Demonstranti so streljali z revolverji. Policija je veliko razgrajačev zaprla in zaplenila več revolverjev.
Madrid, 30, oktobra. Kralj je podpisal dekret, s katerim se španski državni zbor za nedoločeno dobo odgodi. Za guvernerja v Barceloni je imenovan Raffael Andrade.
IZSELJENIŠKI ŠKANDAL.
Na Dunaju se je zbralo veliko ru-munskih in ruskih izseljencev, ki ne morejo naprej, ker je veliko potnih pi-saren na Dunaju zaprtih. Nekaj izseljencev se je vrnilo že z Dunaja domov.
lj Umrl je v ljubljanski deželni bolnišnici 34 let stari Martin Janžekovič, kurjač državne železnice, iz Spodnje Šiške.
Zadnje vesli.
JAPONKE IMAJO DOSTOP NA VSE-UČILIŠČE.
Japonske žene beležijo lepo zmago. Ves Japan se je začudil, ko je vlada dovolila trem Japonkam, da smejo študirati na vseučilišču Tohoku v Sendalu. S tem se je največje japonsko vseučilišče odprlo tudi ženskam. V resnici nobena japonska postava nc izključuje žensk od višjih naukov, toda javno mnenje je stoletja in stoletja omejevalo to pravico samo za moške. Sedaj je vseučilišče v Sendalu porušilo staro tradicijo in ostale univerze bodo sledile temu zgledu. Največ zaslug v tem oziru ima rektor vseučilišča v Kioto, Sava-yagam, mož modernih načel, ki z vso
NADVOJVODINJA ŽITA PRIČAKUJE VESELEGA DOGODKA.
Trst, 29. oktobra. »Piccolo« poroča, da sta se nadvojvoda Karol Franc Jožef in nadvojvodinja Žita po šesttedenskem bivanju v Miramaru vrnila na Dunaj. Nadvojvodinja pričakuje veselega dogodka.
ČEŠKI TEHNIKI GROZE S STAVKO.
Praga, 29. oktobra. Slušatelji češke tehnike so na današnjem shodu sklenili stavkati, ako se ne zgradi novo poslopje za tehniško visoko šolo. Sedanje poslopje je nevarna stara podrtija,
VOLITVE V OBČINSKI ODBOR V PRAGI.
Praga, 29, oktobra. Pri današnjih volitvah je bilo več spopadov med mlado- in staročehi ter med češkimi radikalci in socialnimi demokrati. Proti mladočehu dr. Josipu RuČicki je zmagal socialni demokrat odvetnik dr, Leopold Langer.
ZA PRAVICE SLOVENCEV. Dunaj, 30. oktobra. Poslanca dr, Korošec in prof. Verstovšek sta danes pri justičnem ministru posredovala v zadevi sodnijskih razmer na Slovenskem,
Dunaj, 30. oktobra. Odposlanstvo slovenskega kluba poslanci vitez Pogačnik, Verstovšek, Povše, Fon, Grafenauer, je 5ilo danes pri železniškem ministrstvu in mu izročilo pritožbe Slovencev radi razmer na državnih železnicah.
DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 30. oktobra. Zbornica je nadaljevala danes razpravo o davku na žganje. Govoril je poročevalec manjšine Mo-drazek. Nato se je razprava prekinila. — Nadaljevala se je razprava o nujnem pred-ogu radi telefonskih zgradb. Prihodnja seja bo v sredo. Začetkom današnje seje so bile v tretjem branju rešene tri predloge o davku na luksus,
NOVA BRAMBNA PREDLOGA.
Dunaj, 30. oktobra, V današnji seji državnega zbora je predložila vlada zbornici novo brambno predlogo, po kateri zahteva 31.300 vojaških novincev več, in sicer v armadi 16.500, v vojni mornarici 1500, v avstrijski deželni brambi 7300 in pri ogrski deželni brambi 6000. Slična predloga je bila danes predložena v ogrskem državnem zboru,
BURNA SEJA OGRSKEGA PARLAMENTA.
Budimpešta, 30. oktobra Današnje seje ogrskega državnega zbora se je opozicija polnoštevilno udeležila. Grof Karoly je srdito napadal Tiszo in večino, kateri je očital, da je kot preparirana večina vedno vladi na razpolago. Zagovor Tisze da je podoben onemu naivnega človeka, ki je zašel v roparski brlog. (Silno ogorčenje pri večini. Klici: To morate natančneje pojasniti. Opozicija kliče: S podkupovanjem.) Karoly je nadalje očital Tiszi, da nič ne da na sodbo sodišč in da brani največjega panamista Lukasca. Tisza se je branil in dejal, da bi očitanja Karolyjeva imela kaj podlage, ako bi Ivaroly mogel s častno besedo potrditi, da njegova izvolitev ni veljala nič denarja. (Klici: Pa njegovega!) Za vsako strankarsko življenje je treba denarja. (Klici: Pa ne tujega!) Nato je govoril An-drassy, ki jc dejal, cla ima Karoly prav, če večini očita, cla je koruptna.
REFORMA ZAKONSKIH POSTAV.
Dunaj, 29. oktobra. Danes je prišlo v poslansko zbornico odposlanstvo društva za reformo zakonskih postav, obstoječe iz dam in gospodov, ter obravnavalo s poslanci dr. Ofnerjem, Zenkerjem, prof. Masarjkom, Kraftom, Rcumannon), Scverjem, Nemcem i. dr.
Odposlanstvo dela na to, da bi se predlog Ofner—Zenker, če mogoče, brez prvega branja odkazal pravnemu odseku, kar se doslej ni moglo zgoditi, ker je zoper to ugovarjal poslanec dr. Šuster-šič. Poslanec Nemetz je obljubil, da bo v prihodnji seji načelnikov zopet stavil primeren predlog. Če bi poslanec dr. Šusteršič tudi sedaj nasprotoval, so gori imenovani poslanci obljubili, skrajšati debato pri prvem branju na ta način, da sc govorniki dotičnih strank oclreko besedi.
LASTNIKI ŽGANJETOČEV V PARLAMENTU.
Dunaj, 29. oktobra. Danes dopoldne je prišlo v poslaniško zbornico odposlanstvo čeških žganjetočilcev ter posredovalo pri načelnikih strank, naj delujejo na to, da se ob razpravljanju postave o davku na žganje ne bi skrčil čas, do katerega smejo biti žganjetoči odprti. Ob sobotah naj se jim dovoli imeti svoje obrate odprte vsaj do osmih. Posebna davščina za točenje in nadrobno razprodajo žganja (boleta) naj se odpravi.
FINANČNI MINISTER GROF ZALESKI.
Dunaj, 30. oktobra. Cesar je finančnemu ministru Zeleskemu, ki je sedaj radi bolezni na dopustu, podelil grofovstvo,
IZID DRŽAVNOZBORSKIH VOLITEV V ITALIJI.
Rim, 30. oktobra. Znanih je med 508 volitvami 505 izidov volitev. Izvoljenih je 237 pristašev ministrske stranke, 25 radi-kalcev pristašev ministrske stranke, 19 pristašev ustavne opozicije, 27 katoličanov, 11 republikancev, 39 oficielnih in 19 reformnih socialistov.
OBISKI V PETERBURGU.
Bukarešt, 30, oktobra. Prestolonaslednik Ferdinand in princ Karol se v kratkem peljeta v Peterburg obiskat carsko dvojico.
RUSKI IN ANGLEŠKI DVOR.
Peterburg, 30. oktobra. Prihodnjo Veliko noč prideta sem angleški kralj in kraljica. Ob tej priliki se zaroči waleški princ z veliko kneginjo Tatjano,
PAŠIČ SE ZOPET LASKA AVSTRIJI.
Belgrad, 30. oktobra. Pašič se je izjavil, da srbska vlada odkrito želi, da nastanejo med Srbijo in Avstrijo boljše razmere.
SRBIJA V PARIZU NE NAJAME POSOJILA.
Belgrad, 30. oktobra. Srbija ne bo najela v Parizu 250 milijonov frankov posojila, ker so pogoji pretežki.
RUSKI POSLANIK NA CETINJU.
Cetinje, 30. oktobra. Ruski poslanik na Cetinju, Giers, je šel na dopust in se sem več ne vrne.
PRASKA OB ALBANSKO - SRBSKI MeJi.
Belgrad, 30. oktobra. (Uradno.) Dne 28. t. m. je osem Albancev streljalo na srbsko patruljo, ki je korakala iz Celeku-čije v Kognar. Na albanski strani ob Črnem Drinu se zopet opažajo oborožene albanske skupine.
BULGARSKI FINANČNI MINISTER NA DUNAJU.
Dunaj, 30. oktobra. Sem je došel bulgarski finančni minister, ki je izjavil, da je Bulgarija polna največjih simpatij do Avstrije.
BANČNI RAVNATELJ SCHENKER POBEGNIL.
Krakov, 29. oktobra. Ko je danes prišla komisija v stanovanje ravnatelja deželnega kreditnega in posojilnega zavoda, da bi preiskala, če ga je mogoče transportirati, bolnika ni našla. Schenker je pobegnil. Izdali so tiralico. — Schenker je ogoljufal zavod za četrt milijona kron, samo v tekočem letu za 50.000 K. Da bi za kril svojo krivdo, je zanetil v uradu ogenj, ki jc uničil skoro vse knjige. Knjige so bile v največjem neredu, skoro vse postavke prena-rejene. Ogenj so šc pravočasno pogasili. Schenker jc simuliral roparski napad, pri katerem cla so mu tolovaji vzeli vse dragocenosti. Skril se je v neki delavski hiši ob Visli, in ko so ga tam našli, je vpil, naj ga ne umore in ne vržejo v reko. Včeraj pa je prišla na njegov naslov poštna pošiljatev z vsemi baje oropanimi dragocenostmi. Mož je vse sam poslal na svoj naslov. Koliko znaša škoda, še ni znano.
POBEGLI BORZNI KOMISAR V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 30. oktobra. Policija je izdala tiralnico proti pobeglemu bančnemu komisarju Arturju Lamberger-Lombo-su, ki je oškodoval več oseb za 40.000 K.
ARETACIJE IZSELJEVALNIH AGENTOV.
Praga, 30. oktobra. Tu sta aretirana izseljcvalna agenta Elda in Stein. Aretiranih je tudi 24 izseljencev, od ^teh 19 iz
Galicije. Pet izseljencev je hotelo preko meje, ne da bi zadostili vojaški dolžnosti.
RUSKA PREPOVED ZA NEMŠKE AVIATIKE.
Peterburg, 30. oktobra. Rusija je nemškim aviatikom prepovedala polete na rusko ozemlje,
MIROVNA POGODBA MED TURČIJO IN GRŠKO.
Atene, 30. oktobra. Turški delegati še niso dobili od svoje vlade vsa potrebna privolila. S tem, da Turčija še čaka, kaže, da jepodpis miru še za štirinajst dni odložen.
NESREČA V ZRAKU.
Berolin, 30. oktobra. Ponesrečil se je aviatik Brasse, Njegov aeroplan je popolnoma razbit, on nevarno poškodovan.
PEGOUDOVI POLETI.
Berolin, 30. oktobra. Pegoud je tu včeraj tretjič izvršil svoje vratolomne polete. Njegove polete je ob velikem odobravanju občinstva posnemal nemški aviatik Friedrick.
ČUDNA PRIKAZEN V NARAVI.
Gibraltar, 29. oktobra. Včeraj je v Gibraltaru močno deževalo. Barva kapljic je bila rdeča. Tudi skalovje, ki obdaja mesto in morsko valovje, je bilo rdeče. Pravijo, da je vihar zanesel iz afriških puščav rdeč pesek.
NA STARA LETA SE MU JE ZMEŠALO.
Dunaj, 30. oktobra. Tu se je obesil 60 let stari pomožni delavec Kolbel radi »nesrečne ljubezni«.
SVETOVEN REKORD' AVIATIKA. K&nigsberg, 29. oktobra. Pilot zrač-noprometne družbe Feliks Leutsch je dosegel nov svetovni rekord. Preletel je z enim potnikom 810 kilometrov v 9. urah in pol.
AKTIVIRANJE REZERVNIH ČASTNIKOV PRI DEŽELNI BRAMBI.
Ker pri deželni brambi primanjkuje veliko subalternih častnikov, tako da dela službo pri mnogih stotnijah le en subalterni častnik, namerava deželno brambno ministrstvo aktivi tirati večje število rezervnih častnikov aspi-rantov.
Razne stvori.
Stroge odredbe proti mlndoletnlA kadilcem na Japonskem. Na Japonskem so sprejeli postavo, ki mladoletnikom prepoveduje kaditi. Kdor še nima dvajset let, ne dobi tobaka. Vsak prestopek se strogo.kaznuje. Ne sme se prodajati tobaka mladoletnim, ki trdijo, da so jih poslali ponj starši. Globe se naložijo staršem. Če to ne pomaga,
Ciklon na Angleškem. Na zahodnem Angleškem je 29. t. m. divjal ciklon. Dve osebi sta radi viharja bili ubiti, več. jih je pa ranjenih. Veliko hiš je poškodovanih.
Grozen vihar v južnem Walesu. V dolini Taff v južnem Walesu je pretekli ponedeljek grozen vihar povzročil veliko razdejanje. Škoda se ceni na pol milijona mark. Vihar je popolnoma razrušil številne hiše, cerkve in kapele. Nekega človeka je nesel vihar 20 m visoko in zagnal ob neki zid. Seveda je takoj umrl. Nekega delavca je vleklo 300 m daleč na polje, kjer so ga našli mrtvega. Na stotine oseb je brez strehe in mnogo je ranjenih.
Nansen o uspehih svojega potova« nja. Nansen je navdušeno govoril o svojem potovanju po sibirskih vodah ter rekel, da bo nova morska pot največjega pomena za razvoj trgovinskih zvez Sibirije ne le z Rusijo, marveč tudi s celim ostalim svetom.
Policijski psi v boju proti tihotapstvu. V Bregencu se je vršila dve uri trajajoča vaja s policijskim psom Rol-lom z Dunaja v službi proti tihotapcem s saharinom. Vaja, katere se je udeležilo okrog dvesto finančnih stražnikov, avstrijskih in nemških, je popolnoma uspela.
Teutonik ušel usodi »Titanica«.
Parobrod-velikan družbe »White Star Line«, ki je te dni prispel iz Kanade v Liverpol, se je vsled pozornosti kapi-tanove in častnikov srečno izognil podobni žalostni usodi, kakor je svojčas zadela »Titanic«. Kakih 170 milj od Belic Isle je častnik na straži opazil velikansko ledeno goro, ki je visoko molila nad morje. Opozoril je kapitana in posrečilo se je parnik še o pravem času obrniti v nasprotno stran, sicer bi parnik trčil v ledeno goro. Na »Teu-toniku« je bilo 400 potnikov, ki so sebi in kapitanu čestitali k srečni rešitvi.
Atentat na vojaški vlak. Iz Mehike poročajo v New York, da so 'vstaši blizu San Salvadorja pognali z dinamitom vojaški vlak v zrak. 18 vojakov je ubitih, veliko ranjenih.
KULTURNI BOJ NA FRANCOSKEM, Katoličani nameravajo svoje šole zatvoriti.
Pariz, 30. oktobra. Orleanski škof Douchet je govoril pomenljiv govor, da se morajo škofje, ki se ne bore proti posvetnim, marveč proti ateističnim šolam, ki jih radikalci hočejo izvesti, odločiti za radikalen korak. Najboljši odgovor Combistom bi bil, da se zatvorijo vse zasebne katoliške šole. Namestu, da bi nam bili hvaležni, postopa država z nami kot s sovražniki in nas preganja. Če jim naenkrat prepustimo vse svoje učence, smo radovedni, kje da dobe potrebna šolska poslopja in denar za vzdržavanje šol.
Ljubljanske novice.
lj Prva dramska predstava v slovenskem gledališču bo šele v soboto. Uprizoritev Funtkove drame »Tekma«, ki je bila projektirana v petek, se je morala odgo-diti, ker je glavna interpretinja gdčna. B. Vilharjeva ta dan zadržana. V soboto, na dan Vseh svetnikov, se uprizori »Mlinar in njegova hči«,
lj II. gostovanje hrvatske opere nam prihodnji torek in sredo prinese kar dve različni operi: »Tosco« Giaco-rna Puccinija in »Traviato« Giuseppa Verdija, torej glasbena umotvora dveh največjih italijanskih mojstrov in dveh genijalnih skladateljev svetovnega slovesa. Kralj, zemaljsko kazalište nam misli podati cel ciklus najboljših in najslavnejših Verdijevih oper. Prva opera jc bila »Trovator«, zdaj nam poda »Traviato« s svojimi prvimi solisti. Znamenita koloraturka gospa markiza Maja Strozzijeva, ki je obenem tudi izborna igralka prekrasnih toalet, bo pela veliko vlogo Violette; njen partner pa bo gospod Tadeusz Lowczynski, ki je že clve leti prvi lirski tenor zagrebške opere. Ima krasen, mil in izšolan tenor najlažjih višin. Lowczynski je bil angaževan v Krakovu, Lvovu, Varšavi in Milanu ter ima, dasi še mlad, že velik repertoar. Brat jc lanske prve pevke slovenske opere. Predstavo »Travia-ta« bo dirigiral k. g. Nikola pl. Faller, bivši ravnatelj zagrebške opere in in-tendant hrvaškega kazališta v Osjeku; »Tosco« pa g. kapelnik Milan Sachs, v operi »Tosca« nastopi gdč. Mira Ko-roščeva, ki poje v Zagrebu žc četrto leto prve dramatične partije; prej jc bila član Narodnega divadla v Pragi in jc za bodočo sezono angaževana kot prva pevka v Hamburg. Še letos bo sodelovala kot solistka v Bayreutu pri Wag-nerjevili »Festspielih«. Vlogo Scarpije poje gospod Marko Vuškovič, ki je v tej partiji vzoren. Nastopi dalje basist g. Tošo Lesič, lirski bariton g. Marijan Kondracki in gdč. Štefa Lovrenčakova.
lj Namesto venca svojemu podpredsed-sedniku g. Josipu Štruklju, c. kr. poštnemu ravnatelju, darovala je hranilnica, kmečkih občin v Ljubljani »Slov. Straži« 20 K.
lj Današnje zamude na južnem kolodvoru, med drugim tudi zamudo današnjega jutranjega dunajskega brzovlaka za tri ure 14 minut je povzročilo, ker se je v nekem predoru na Semeringu prekucni 1 pri t o v ornem vlaku š t, 854 nek voz, na katerem je bil naložen kotel. Prekucnjen voz je zaprl tir. Iz Greifensteina je bil odposlan pomožni vlak z delavci, ki so prekuc-njeni voj dvignili in oprostili tir. Ta nesreča je povzročila, da je imel današnji jutranji dunajski brzovlak zamudo. Tudi vlaki, ki so na Dunaj vozili, med njimi tržaški brzovlak in osebni vlak, so imeli večurne zamude. Današnja jutranja dunajska pošta se je zato v Ljubljani znatno zamudila in se je šele ob tri četrt na 12. uro pričela na ljubljanski pošti razdeljevati, dasi bi se bila pač vsaj za eno uro lahko pospešila,
lj Umrli so: Ivan Mandič, delavec, 43 let. — Jernej Mazovič, sobni slikar, 45 let. — Josip Štrukelj, c. kr. poštni ravnatelj, 47 let. — Frančiška Rozman, kuharica, 67 let. — Marija Prik, žena dninarja, 47 let. — Jožefa Burgar, mestna uboga, 76 let. — Jekovc Marija, žena posestnika, 32 let.
lj Ljubljansko prostovoljno gasilno In reševalno društvo bo prisostvovalo dne 1. novembra ob 8. uri zjutraj v stolni cerkvi sveti maši za svoje umrle člane.
lj V koncertu »Glasbene Matice« v soboto, dne 8. novembra, bo pred slovenskim občinstvom prvikrat nastopila znamenita srbska koncertna pianistinja gdč. Jelena Dokičeva, rojena v Belgradu, hči znanega profesorja iz Belgrada, pok. Ivana Dokiča, direktorja gimnazije in upravitelja narodnega gledališča, iz ene najodličnejših in najbolj znanih belgrajskih rodbin.
Ij Društvo zdravnikov na Kranjskem ima danes, v četrtek, mesečno
zborovanje ob pol 6. uri zvečer na der-matološkem oddelku dežel, bolnišnice. Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2. Demonstracije. — Primarij dr. Vinko Gregorič, primarij dr. Stoje. 3. Slučajnosti.
lj Sestanek prijateljev godbe. Na si-
nočnjem sestanku prijateljev godbe se je sprožilo toliko nasvetov, da se gospodje niso mogli za nikakšen definitiven sklep odločiti, Drugi sestanek se vrši v petek, dne 31. t, m., ob 8. uri zvečer pri Auerju, da se reši za Ljubljano primerna in potrebna godba.
lj Znani ljubljanski postopač 20 let stari Hugon Kozlevčar, pristojen v Zagorico pri Litiji, je pobegnil iz prisilne delavnice.
lj Nezgodi. 46letni delavec Janez Filip je padel v pivovarni »Union« 4 metre globoko in si polomil rebra. — 55letni delavec Anton Kemperle je padel pri delu pri smodnišnici z odra in se močn poškodoval. Oba ponesrečenca so prepeljali v deželno bolnišnico.
lj Koncert v kavarni Krapš (Škofja ulica). Dne 31. t. m. se vrši koncert bivših godbenikov »Slovenske Filharmonije« pod vodstvom koncertnega mojstra gospoda B. Černeja. Začetek ob pol 9. uri zvečer. — Vstopnina 40 h. — Za obilno udeležbo se priporočajo godbeniki.
lj Zglaševalni urad v Ljubljani. C.
kr. policijsko ravnateljstvo je objavilo sledeči razglas: V zmislu § 12. razglasa c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 28. marca 1913, št. 818/pr. dež. zak. št. 13, o uredbi zglaševanja v okolišu c. kr. policijskega ravnateljstva v Ljubljani, ukazuje c. kr. policijsko ravnateljstvo predložitev hišnih pol in stanovanjskih izkazov za stolno mesto Ljubljana clo 15. novembra 1913. Dotič-ne tiskovine z navodilom izpolnitve istih, sc obenem pošljejo po pošti hišnim lastnikom, oziroma oskrbnikom. Ko bi pa stranke posameznih hiš to tiskovino sploh ne, ali ne v zadostnem številu prejele, naj sc potem isto zahteva v zglaševalnem uradu ali pa v bližnji policijski stražnici. Obveznost natančne izpolnitve hišnih pol zadene hišnega lastnika, oziroma oskrbnika in one stanovanjskih izkazov stanovanjskega predstojnika, Hišni lastniki, oziroma hišni oskrbniki so zavezani hišne pole s stanovanjskimi izkazi vred po stanju dne 8. novembra. 1913 v dotičnih rubrikah dobro čitljivo in pravilno izpolnjene do 15. novembra t. 1. naravnost v zglaSevalnem uradu c. kr. policijskega ravnateljstva ali pa v bližnji policijski, stražnici oddati. Pri tej priliki sc opozarja na važnost pravilne in resnične izpolnitve posameznih rubrik hišnih pol in stanovanjskih izkazov in se še posebno naglaša, da so hišne pole in stanovanjski izkazi temelj evidence prebivalstva in da je ta evidenca v interesu prebivalstva samega nujno potrebna, Posebno se*>pozarja pri tem na važnost rubrike: »Od kedaj stanuje v občini«, (namreč v Ljubljani). Kdor nc izpolnjuje obveznost pravočasne predložitve pravilno in resnično izpolnjenih hišnih pol in stanovanjskih izkazov, zapade po ministrski naredbi z dne 30. septembra 1857., drž. zak. št. 198, kazni do 200 kron, oziroma zapora do 14 dni.
Listnica uredništva.
O 1 i p s k ih slavnosti h smo priobčili vsa poročila, ki smo jih dobili takoj po izvršenih slavnostih. Poročilo, ki nam jc došlo šele v soboto, je tako zakasnelo in enako drugim, da poročila ne moremo priobčiti.
Tržne ccnc.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 30. oktobra 1913.
Pšenica za april 1914.....11 38
Rž april 1914........8*01
Oves april 1914.......7*43
Koruza za maj 1914.....6 28
Ugodna prilika!
Proda se
hiša v Vodmatu
Zaloška cesta št. 19, stoječa ob glavni cesti ob zgradbi nove šole, popolnoma obnovljena s prodajalno, stanovanjem, kletmi, vrtom, dvoriščem in drugimi zraven spadajočimi prostori. Tudi vsa prodajalna oprava za špeeerijo, skoraj nova, prav malo rabljena, se obenem ugodno proda. Za trgovce ter tudi za mesarijo ali drugi obrt jako ugodno.
Plača ua hišo 5—0000 kron, drugo po ugodnem dogovoru, ostane lahko na hiši vknji-ženo. — Pojasnila se dobe v pisarni Iv. A. Hart-manna nasl. A. Tomažič, Marije Terezije cesta, Ljubljana.	3340 3-1
□□□□□□□□□□□□^♦j^-jgj^nnnnDDDnaana
□ □.......................... *>,	.11.lin,m..........
HI W__________;	: _ — . .. = 9
□ □
B □
n □
□ □
n □
□ □
n
n □□
• 1 miiiiii ii 1
...............[ cfeP
, ii r •IIIIIIIMIIIIMIIMIMIIMIIlS D
"»	- U
priporoča vsem Ljubljančanom In gos om z dežele j g
ŠD • p
kakor priznano dobro belo kavo. čokolado, ka- !□
kao, čaj, line likerje In najllnejše pecivo. 3aio i S
"".......... □□
najboljši zajtrk

Preklic.
Jaz A. T. obžalulem, kar sem žaljivega rekla čez M. P. v 1. I.	3334
Odda se dobroidoča
s 1. decembrom t. I.
u najem a§i na račiasi,
Gostilna se nahaja pol ure od Kranja. Senčnat vrt in soba za tujce. - Naslov pri upravi lista pod šifro: ,K. K. 3330.8
Rodbina Anton Prevčeva naznanja vsem sorodnikom, prijat» teljem in znancem žalostno vest, da je njih ljubljena soproga oziroma mamica, stara mamica, tašča in sestra, gospa
Albina Prevc,
roj. Jallen
po dolgi in mučni bolezni, danes ob četrt na 4 popoludne, previdena s tolažili svete vero, v 75. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrago rajnice bo v petek, dne 31. oktobra 1913 ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti štev. 2., na tukajšnje pokopališče.
Sv. mašo zaclušnicc se bodo brale v več cerkvah.
Nepozabno pokojnlco se priporoča v pobožno molitev in blag spomin.
V Kranju, dne 29. oktobra 1913.
Žalujoči ostali.
Ravnateljstvo ..Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani"
naznanja, da je njen mnogozaslužni podpredsednik, bla-gorodni gospod
Jesfp Šfrukeli
c. kr. poštni ravnatelj, občinski svetnik itd. itd,
včeraj ob 1/2 & uri dopoldne po daljšem bolehanju v 48.letu mirno izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb blagega pokojnika se vrši v petek dne 31. oktobra ob 4. uri Dopoldne iz hiše žalosti Šelenburgova ul. 8 na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi mu blag spomin!	3339
V Ljubljani, dne 30. oktobra 1913.
St- 23070.	/nvanS/n
Razpis
ustanov za ljubljanske reveže.
Za tekoče leto jc oddati dve mesti po 50 K in deset mest po 40 K Ce-sarja Franca Jožefa jubilejne ustanove za reveže.
Do te ustanove imajo pravico oni mestni reveži, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnega zaklada.
Prošnje za podelitev enega teh ustanovnih mest je oddajali na vložneni zapisniku mestnega magistrata do vštetega 22. novembra t. 1.
Prosilci imajo v prošnji natanko navesti, o čem da žive, ali imajo kak reden dohodek in koliko, in kakšno so njih rodbinske razmere (število nepreskrbljenih otrok, zdravstveno stanje).
Mestni magistrat v Ljubljani, dne 29. oktobra 1913. j
[lijsra
traja od 4. novembra 1913 do 31. marca 1914.
Šola vzgaja kmečke mladeniče za zavedne občane ter jim zlasti podaja vso vednost, ki je potrebna županom in ob-
žjnsfeism iapskom.
Poučuje se razen kmetijstva, tudi knjigovodstvo ter računstvo in zlasti R&žinsEta paslouanje.
Za sprejem se ie zglasiti do 4. novembra 1.1. s krstnim listom in zadnjim šolskim izpričevalom. Šolnine ni plačati nobene.
V Gospodarsko šolo sprejema: ISdistiaieEjsfoG staishe fr»
šote u LJubljani.
Ljubljano, dne 20. oktobru 1913.
334."
IlnnnangsHBBmess3&!&
II V tem znamonju bodeš zmagal! ! Ta slika Ima tudi ilovensks napisa.
Predvajanje te velikanske zgodovinske zgodbe
od petka 7. do četrtka 13. novembra.
Velikanski cirkuški prizori. Izpreobrnitev h krščanstvu. Trpinčnnjn kristjnnnv. Cesar Konstantin sprejme krst. Prikazen sv. križa. Bitka pri Lnksa Rubrn. Angeli se prikažejo iu strašijo poganske bojevnike. Cesar Konstantin porazi Maksencija.
Šolski mladini priporočljivo.	32211
Predstava trnja 2 uri. Vsak dan od 1 —:'», 3-5 5-J | V nedeljo tudi ob 10 t/a zjutraj.
1
J g Cene: K l fH.>„ t UD, 130, 1-
(10.
7-9,9-11.
dni!
Gospodarstvo.
g Kolinska tovarna kavnih primesi.
Dne 16. oktobra se je vršil v Kolinu občin zbor Kolinske tovarne kavnih primesi, trgovskega delniškega podjetja. Celotna gospodarska kriza, slaba letina cikorije v prejšnjih letih, ki je povzročila visoke cene cikorije, visoka obrestna mera in nazadnje velike škode na najetih zemljiščih tovarne, kjer se sadi cikorija, ki jih je napravila povoden j, potem pa tudi seveda težavni konkurenčni boj — vse lo je imelo za posledico, da je letos prvikrat od ustanovitve tc akcijske družbe, ki traja že 15 let, predlagal upravni svet, da se ne izplača nikaka dividenda. Upravni svcl je bil javno opozoril na borzno akcijo, ki je razpoloženje, nastalo vsled neuspeha preteklega leta, izrabila pri manjših akcijonarjih in znižala umetno vrednost akcij in tako omogočila, da jih po ceni kupi nemški veliki kapital, ki ne opusti nobene prilike, da pograbi kolikor mogoče mnogo akcij tega zdravega in solidnega slovanskega podjetja, da bi se tako iznebil vedno nevarnejše njegove konkurence. Razpoloženje med akcijonarji so hoteli izrabiti tudi nekateri založniki, ki so hoteli s pomočjo opozicije doseči vodstvo, ki bi bilo bolj pristopno njih željam. Svoje osebne interese so položili nad interese celote tako visoko, da so celo izdali letak, ki ne odgovarja resnici, in s katerim so hoteli izpodkopati zaupanje v dosedanje vodsto. S tem so seveda naravnost gnali vodo na mlin nemškemu velikemu kapitalu. Predsednik upravnega sveta je pokazal nečiste vzroke, ki vodijo opozicijo in je pred občnim zborom javno konstatiral fakt, da je hotel voditelj opozicije z denarjem pridobiti uradnika tovarne, da bi podpiral njegove oferte. Poudaril je tudi, da bo neopravičene napade opozicije najbolj izrabil nemški veliki kapital. Delovanje opozicije je bilo tako prozorno, da je bila bilanca z letnim poročilom vred odobrena z vsemi glasovi proti štirim. Zastopanih je bilo na občnem zboru 1533 kosov akcij lit. A in 240i kosi akcij lit. B; zastopan je bil torej kapital 1,094.000 K. Bilanca je sledeča: Aktiva: Nepremičnine itd. 2,820.810 K; gotovina 95.333 K; terjatve 1,131.541 K; kavcije, vrednostni papirji itd. 128.500 K; zaloge itd. 2,900.709 K; prenosi za prihodnje leto 62.764 K. Aktiva skupaj 7,139.659 kron. Izguba znaša 229.992 K. Torej skupaj 7,369.651 K. Pasiva: Akcijski kapital 3,000.000 K; rezervni fond 897.942 K; emisija VII. prenos izplačil za prihodnje leto 413.105 K; menični dolgovi in dolgovi v tekočem računu 3,055.073 K; nedvignjena dividenda 3530 K. Skupaj torej 7,369.651 K. — V upravni svet so bili izvoljeni na tri leta Jan Mergl, trgovec, Vys. Myto, Josip Mosek, trgovec, Kolin; Bohuslav Rosenkranz, trgovec, Praga; Stanislav Smekal, trgovec, Li-tovel; na eno leto pa dr. Josip Šourek, prokurist, Praga; za preglednike računov so bili izvoljeni: Vaelav Karbus, ravnatelj boln. blag., Praga; Anton Nosek, Jilemnice in za namestnika Jan Drnek iz Karlina. Predlogi voditelja opozicije, trgovca Hlavatega, so bili soglasno odklonjeni; predlagatelj sam jc odšel prej nego so sploh prišli na glasovanje. S primernim nagovorom je nato predsednik arhitekt Kfička zaključil občni zbor.
— Električna naprava. V papirnicah Vevče in Janezija delniške družbe Ley-kam-Josefstal so sklenili novo namestiti 1100 žarnic in 30 obločnic izmeničnega toka, katera naprava se je poverila avstrijski Ganzovi električni družbi z o. j. v Celovcu. Obe tovarni oskrbuje z elektriškim tokom hidroelektrična centrala na Studencu, ki obstoji iz dveh vodnih turbin in dveh generatorjev za vrtilni tok, katerih vsak ima okolu 300 konjskih sil. Napravljeni vrtilni tok 3000 volt napetosti se po daljnovodu na drogih v dolžini okolu treh kilometrov dovaja v obe prejimenovani papirnici. To je ena najstarejših obstoječih naprav za prevajanje po zistemu za izmenični tok visoke napetosti; zgradila jo je tvrdka Ganz v letu 18%. Naprava je torej že nad 17 let v brezhibnem obratu, ne da bile kdaj potrebne kake pomembnejše poprave bodisi pri strojih bodisi pri električni napravi. Kot se vidi, so mogli že pred dalj časom obratno-zanesljivo zgraditi take naprave. Od obstoja te naprave so napravili na Studencu okolu 35 milijonov kilovatnih ur, za katero množino bi bilo pri parni napravi v normalnih razmerah potrebnih najmanj 7000 vagonov premoga. Iz te primere se more presoditi velika gospodarska vrednost naprav na vodno silo.	3318
'/, litra 46 h, 5 litrov 7. dostavo 4'60 K. M47 Vinska trgovina M. ŽERJAV, »tretiška ul. 32, LjnblJana.
KNJIGOTRŽTVO. m.
Grafe n a u e r: Zbirka slovenskih povesti. I. snopič: »Vojnimir ali poganstvo in krst«. Spisal Josip Ogrinc. Cena 60 h. Katoliška Bukvama v Ljubljani. Zbirka slovenskih povesti, ki bo prinašala povesti naših najboljših pisateljev, nam podaja v prvem snopiču krasno povest, ki je zajeta iz časa po-krščevanja Slovencev. Pisatelj nam tekom povesti slika naše dede in njihovo življenje, tako da seže pisana beseda do srca. Povest je vredna, da si jo vsakdo nabavi in se naroči na nadaljnje snopiče.
Grafenauer: Zgodovina novejšega slov. slovstva. I. del: Ocl Pohliiua do Prešerna. 2 K, vez. 2'80 K. — II. del: Doba narodnega prebujenja. 6 K 20 h, vez. 7 K 20 h. Katoliška Bukvama v Ljubljani. — To je klasična zgodovina slovenskega slovstva, ki je izšla iz peresa našega znanega kritika in strokovnjaka. Zgodovina se odlikuje po svoji dovršenosti in popolnosti, kajti pisatelj je porabil vse vire, ki so bili sploh na razpolago. Knjiga se čita kot mična povest, ker se v nji zrcalijo vsi kulturni in narodnostni boji tedanje dobe. Te zgodovine ne sme manjkati nobenemu Slovencu.
Šeno a: Zadnja kmečka vojska. Cena 1 K 60 h. — Naše ljudstvo sc še dobro spominja burnih časov, ko jc kmetski upor proti tiranstvu in krivicam grajščakov pretresel celo slovensko domovino. Ker so bili tedaj slovenski kmetje zvezani s Hrvati, je iz te krasne povesti najbolj razvidna slika tedanjih razmer in divjih časov. Ta povest je zgodovinska priča grozovitosti, ki so sc tedaj godile.
KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUB-LJANI.
Sieckenpferd-lilijlno mlečno milo
ja slejkoprej neobhodno potrebno za racijonalno negovanje kože in lepote, Vsakidan priznalnice. _Dobi se povsod a 80 vinarjev.
Sanatorium Emona
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šel-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I. klr. odd, dež. boji.
Stanovanja
na Vrhniki, v pritličju in v L nadstropju se v hiši štev. 186, Stara cesta, oddajo v najem za takoj ali za februar 1914. Natančneja pojasnila istotam.	3309
mešane trgovine, z dobrimi spričevali, vešča slovenskega iu nemškega jezika, želi službe takoj ali pozneje. — Naslov pove upravništvo »Slovenca" pod „štev. 3306«. (Znamka). :S30G
Odda se za takoj
3310
z 2 sobama, kuhinjo, shrambo ter nekaj vrta v Zeljarskl ulici št. 4.
11 Vam plačam, ako Vaših kurjih H fl 0Če3' bradavic in ,rde kože tekom lili Bi a 1,111 brez holečin ne odpravi 1113 II uničcvalec korenin Ria-ma-UU H H žilo. — Cena lončku/jamstvenim pismom 1 krono.	336
«iiy, Kascftnu [Kissa) l. gSTog1
■ ■■DBEBBIIflOElSBSIIIBIIHBDH&cinHSIUHB
Konfekcija
za moške, ženske in otroke v veliki izbiri po zanesljivih stalnih cenah v podružnici tvrdke li. Miki a u c
lifliip, M Sioliio štev. 3,
(Medena ulica).
Poseben oddelek i. nadstropje Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. 2622
Franc Penca iz Mokronoga prosi g. Franca Grmovnika, naj sc
nemudoma oglasi
pri njem radi važnega pričevanja v kupčijski zadevi. — Potne stroške mu povrne.	3313
za barvanje las
Potom priprostega česanja so pobarvajo sivi in rudeči lasje pristno plavo, rujavo ali črno. Popolnoma neškodljivo! Rabljivu leta in leta. Nu tisoče v rabi. Komad K 5-—. Razpošilja: I. SCHtlLLER, Dunaj III, __Krieglergasse 6II. 1137
I€NIT
Tovarne za Mestskrilj .Zenit*
družba z omejeno zavezo Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši
krovski materijah
Zastopnik: Zajec & Horn, LJubljana.
Dunajska cesta 73. 249
MN
IX|K|
IXHXB
MM
x|x|
■HTH
PSM
1x1x1

lamaške
iz probkovine za steklenice in sode v vseh veUkostih In kakovostih za vinotržce, pivovarne, založnike piva, Izdelovalce likerjev, lekarnarje, drogiste, mineralne vrelce in špec. trgovine izdeluje tvrdka
Jeiažio & Ko>j LJubljana.
Edino domače podjetje te stroke na jugu monarhije. — Električni obrat. — Direktni uvoz probkovine iz Španije tn Portugalske. — Zahtevajte cenik in vzorce I — Zaloga raznovrstnih stanjolovih. kapsljev za steklenice.	3196 12—1
X X X X X X
x ■
X X X X X X
lx
X X X X X X X
pozamentrija, gumbi, zaboti in vse drage modne potrebščine za dame v obilni izbiri in dobrega okusa v
modni trgovini za dame
Magdič, Ljubljana
nasproti glavne pošte.
inlnghaus
naznanjati slavnemu občinstvu da se nahajati njih
centralni zalogi od zdaj naprej
Ljubljani, Martinova cesta št. 28.
Telefon št. 90.

Ljubljana, Židovska ulica št. 3
priporoča vsakovrstno moderno nakitene Mobuhc iu športne čepice za dame in Popravila točna.	deklice.	3271 3	Cone nizke.
=ee Žalni klobuki uetirco u zaBogi. =
Izdaja konzorcij »Slovenca«,

Tisk: »Katoliške Tiskarne«,
Odgovorni urednik; Jože! Gostinčar. državni poslanec,