Ps Miti prejema: M telo leto naprej 26 K — h P«1 leta , IS , - , ■ . 8.20. Četrt Vapravnlitvu prijemu: za celo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , 4« trt , , 6 , — „ «esec , 1 „ 70 „ Ca pošiljanje na dom 20 b na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Naročnino in Imerate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St 2. Rokopisi se ne vralajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. UrednIStve je v Seme-nižkih ulicah St. 2,1., 17. Uhaja vtak dan.izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 172. V Ljubljani, v torek, 29. julija 1902. Letnik XXX. 'Vabilo na naročbo. S I. avgustom se pričenja nova na-roČba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v upravništvu: Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 k na mesec. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „ Vse leto 26 kron. Pol leta 18 „ četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Upravništvo ,,Slovenca". p. n.gospodom poslancem v preudarek. Na prvi pogled je prava malenkost, kar zahtevamo od trudaljubivosti svojih držav nih in deželnih poslancev. Ako si pa nekoliko bližje ogledamo dotično stvar, uverimo se takoj, da gre tu za veliko pridobitev, katera bi pač stala mnogo tisočakov ter zahtevala mnogoletno naporno delovanje izbranih veččakov. Privošči jo nam lahko vi* aoko poljedelsko ministerstvo, — v tem slučaju steklo si bode nevenljivih zaslug za našo agrarno deželo, katera uže vidno oma-guje pod navalom splošne agrarne krize. Oni poslanec pa, kojemu se bode poljedelski minister udal na to terjatev, zadostil bi svojemu poklicu ter častno rešil svoj mandat, ako ne bi tudi prav nič drugega mogel pokazati kot plod in sad svojega poslanče-vanja. A zakaj se gre? Niso nobene skriv losti, nobene daleč Begajoče tajne namere, vse je povsem jasno in prozorno. Brez ovinkov glasi se naša zahteva, ki jo stavljamo do svojih zastopnikov: Preskrbite slovenskim pokrajinam, v prvi vrs t i v o j v o d ini Kranj s k i, rudarsko -geologiSni zemljevid) Kajti tisti slovenski oratw, v kojcm je osredotočena moč in življenjska Bila našega naroda, opešal je uže zdavna v nejednakem boju sa obstanek. Mnogo desetletij je nemo trpel in se boril, zaničevan in preziran, brez pomoči, brez navodila. Sedaj se mu nudi pač pomoč v obliki zadružne organizacije, ali predolgo se je ž njo odlašalo irnpri vsaki priliki zavira rešilno akcijo ona neizprosna istina, da je ozemlje slovensko navzlic vsem vnanjim krasotam, s kojimi ga je potratno bila obdaroval« stvarnikeva roka, vendar le siromašna dežela, katere naravni pri delki tudi pri boljšem načinu pridelovanja in spečavanja nikakor več ne zadoščajo, da bi se od njih živilo naravno rastoče prebivalstvo. Vse naše narodno - gospodarske težave se dado izražati z jednira samim markant-nim stavkom: »Mi g i ne m o , ker hočemo živeti kot poljedelska dežela, a nam zemlja rodi premalo in preslabo 1« Oni problem torej, okolo katerega se suka gospodarski obstanek in bodočnost našega naroda, je ustvaritev velike obrtnije na Slovenskem. Le po njej moremo nadomestiti, kar premalo pridelujemo poljskih pridelkov, le ž njo moremo poplačati, kar se kot pasivni saldo leto za letom prikaže v naši plačilni bilanci. Ali v to svrho treba primernih kapitalij. Doma jih nimamo na razpolago.. Ne radi tega, ker se v nas izjemoma ne bi vršilo ono nabiranje velikih glavnic, katero je povsod na-ravna posledica dolgotrajne mirovne dobe, temveč zgolj, kerje slovenski kapital plašljiv po svoji naravi, ker se vedno le zateka v najvarnejše, a vsled tega najmanj plodovite fruktifikacije ter se načeloma izogiblje obrtni podjetnosti, vedno združeni z neko nevarnostjo in nesi-gurnostjo. Ker se tedaj odteguje domači kapital, moramo pritegniti tuj denar. Toda nevesela skušnja nas uči, da se tuji kapitalisti za naše pokrajine dosedaj še kaj malo zmenijo. Naša dežela je premalo poznana in žalibog p r e v e č r a z v p i t a ! Premalo poznana pa tudi v tem oziru, da njeni lastni sinovi niti približno ne vedo, kaj vse še spava v naročju matere zemlje! Le to znamo iz gospodarske zgodovine svojih prednikov, da je bila zlasti Kranjska uže od -starodavnih časov sem bogata rudarskih pridelkov ter da si je prebivalstvo z njihovim obdelovanjem od nekdaj mnogo prislužilo. In tu bi z nova morali zastaviti svoje moči 1 Pred vsem treba, da se naš svet temeljito preišče ter končne vspehe teh preiskav utvrdi v velikem zemljevidu. Izrecno poudarjamo, da nimamo v mislih navadnega geologičnega operata, dasi visoko cenimo i to prirodopisno stroko. To, po čemur težimo, je marveč praktični rudarski zemljevid, po kojem bi ee vsakdo brez vsakega truda poučil, kje v deželi je dobiti premog in železo, živo srebro in svinec, porabna prstenina in za obdelovanje sposobno kamenje. Naravno je, da se tak zemljevid ne da sestaviti od par sodelavcev tekom kratkih mesecev. Ne, tako ogromno strokovno delo zahteva v svojo zvršitev celi generalni štab izurjenih strokovnjakov, delujočih sistematično po gotovem načrtu, in desetletja bodo minula in velike svote bo bodo potrosile, predno se doseže prvotni smoter: dognati, kar prikriva naša narava rudarsko znamenitega v svojem naročju! Blagodejni uspehi takega zasledovanja in preiskovanja se pa bodo javili dosti preje, nego je končano celo veliko delo. Vzemimo n. pr. na Dolenjskem blaženo šentruperško dolino s Šentjanžem, — kakor hitro bo dotična sekcija zvršila svojo nalogo ter objavila dotično polo rudar, zemljevida, — glede katere smo prepričani, da ne bode zgolj premog konštatirala v velikih količinah in železo, — takoj se bodo začeli zanimati za te zaklade tuji tovarnarji in tehniki, vele-tržci m denarni mogotci. Kaj jednacega se utegne pripetiti na Belokranjskem, v okolioi črnomaljski, kjer sedaj popolnem zapuščene lepe kmetake domačije oznanujejo žalostno istino, da ljudstvo zbeži preko morja poiskat si v ondotnih tovarniških podjetjih tisti kos kruha, katerega bi z mnogo manjšim trudom lehko si pridobilo na rodni domači zemlji! Naša trditev pa, da se ponese tak zemljevid, naslanja Be na zgodovinsko dokazane resnice. Marsikdo se je glasno ali vsaj na tihem uže hudoval, da muzealni kustos Miillner vse letnike svoje »Argo« polni z razpravami o kranjskem železu in njega obrtnosti v rimski in prarimski dobi. Priznavamo, posebno zabavno ni dotično be rivo, zlasti ne za širše občinstvo, ali baš s takimi podatki lahko dokažemo, da je Rimljan v naših pokrajinah uže našel dobro razvito kovinsko obrtnost tedaj, ko je pod Avgustom bil prihrul preko kraSkih planot in Julijskih planin. In v celem srednjem veku doli do Valvasorjevih časov igralo je kranjsko železo približno tako ulogo, kakor kasneje ono sosedne Štajerske. Te zemeljske zaloge se niso hipoma spraznile, potem pa je uvaževati, kako nepopolno je nerazvita primitivna tehnika onih starih časov izkoriščala dotične najdenine. Ne zabimo. da na pr. staroslavna naša Idrija dandanes ne živi od novih rudnih skladov, temveč o boljši izrabi starih »hald«. Vsled tega visoko cenimo ugodnosti, katere bi imela sestava rudarskega zemljevida za našo deželo in sosedne pokrajine. Nič ne spodbuja tako živo tujega podjetnika, kakor če se iz uradnega dokumenta lahko uveri, da v gotovem ozemlju tiče še nedvigneni zakladi rud in kopanin. Isto dejstvo pa, potrjeno po uradnih veščakih, moralo bi podkuriti tudi domačina ter ga pripraviti do tega, da bi počel misliti na nove vire dohodkov. V nas ne bode pravega gospodarskega napredka, dokler se podjetnost ne zbudi našemu narodu ter dokler ga no predramimo iz letargije njegove. V to svrho bi pač bilo največjega pomena, da se domačinom ne pokaže samo, kar je videti na našem površju, temveč tudi, kar naš svet še prikriva v svojih glo-bočinah. Naj tedaj napravi poljedelsko ministerstvo tak poskus. V svojih rudarskih tehnikih ima na razpolago spretnih preiskovalcev, za dotične denarne kredite pa mu ne treba LISTEK. Spomini na sv. deželo. Piše Ivan Knific. (Dalje.) XV. Vrhu Oljske gore. Griči, ki leže vzhodno od Jeruzalema, se že iz davnih časov imenujejo »Oljska gora«. Dobili so svoje ime odtod, ker so svoje dni rastle na njih mnogoštevilne oljke. Dandanašnji je Oljska gora skoraj neobrastla, skalnata kakor tužni kraški svet. Le sem-tertja zagledaš še kako oljkovo drevo. Resnici na ljubo naj povem, da se nam, ki smo navajeni visokega drevja s širokimi zelenimi vejami, zde oljke precej dolgočasna drevesa. S svojimi kratkimi vejami in siv-kastim perjem nas spominjajo na vrbe in podobno grmičevje ob naših potokih. »Oljska gora* v širjem smislu pomeni skupino vrhov, ki stoje ne daleč drug od drugega. Navadno pa razumevamo pod to besedo samo oni vrh, raz katerega je šel v nebesa naš Odrešenik, torej vrb, na katerem sedaj stoji mala vasica Kefr et-Tur. Pred vsem nas seveda zanima ona ka-pelioa, ki stoji na mestu, odkoder je Gospod šel v nebesa. Kapelica, ki je ob enem moha-meJanako svetišče, stoji na nekem dvorišču. V oblasti jo imajo seveda Turki; star derviS (turški menih) jo odpira in razkazuje romarjem. svetišče je okroglo poslopje, ki nima nikakršnih okraskov niti od zunaj niti od znotraj. Zelo žalostni občutki so me obhajali, ko sem stal na tako svetem, pa tako zanemarjenem mestu. Da bi imeli ta kraj v rokah kristjani, brez dvoma bi takoj sezidali veličastno cerkev in bi jo okrasili, kakor Be spodobi. Malomarno nam je derviš razkasoval to kapelo in nam kazal mesto, odkoder se je Gospod vzdignil proti nebu; mala dolbina v kamnitem tlaku ima podobo človeške stopinje; to naj bi bil sled desne noge Kristove. Po pravici povedano: dvomil sem o pristnosti tega sledu... Za svojo »prijaznost« je derviš zahteval od vsakega izmed naju po en frank (eno krono), zadovoljil pa so je slednjič z nekaterimi vinarji. — Vsako leto na praznik Vnebohoda Gospodovega mašujejo v kapeli katoliki. V njej postavijo oltar, in od polnoči do večera se opravlja neprenehoma služba božja. Ko pa zadnji duhovnik opravi presveto daritev, pospravijo zopet vse in kapelo izroče moha-medancem. Na sosednjem vrhu, deset minut od tega kraja, se kaže mesto, kjer sta se po vnebohodu Kristovem dva angelja prikazala apostolom in jim rekla : »Možje Galilejci! Kaj stojite in gledate v nebo?« Vsled tega se tudi ta vrh imenuje: »Viri Galilei«, t. j. »Možje Galilejci«. Dva mala stebriča stojita na mestu, kjer se je to zgodilo. Zraven popisane kapele stoji samostan turških dervišev, ne daleč od njega pa samostan katoliških karmeličank. bezidale so si kaj zalo cerkvico, ki Be imenuje »Očena-ševa cerkev«, to pa vsled tega, ker stoji na onem mestu, kjer je Gospod svoje učence naučil moliti ,očenašl. Bogata francoska grofica je pred več leti dala na dvorišču pred to cerkvijo v stene vzidati pisane mramorne plošče, in na teh ploščah je napisan očenaš v 32 jezikih. Izmed slovanskih jezikov je ta čast doletela ruBkega, poljskega, češkega, hrvaškega in staroslovenskega. Zraven različnih romanskih in germanskih jezikov in narečij pa bereš tudi semitske, sanskrit, kitajščino in japonščino. Ne daleč odtod kažejo na istem dvorišču tudi mesto, kjer bo apostoli sestavili »apostolsko vero«. Po stopnicah se pride v podzemeljsko votlino. Na steni visi neka sveta podoba; nad njo in krog nje pa je v latinskem jeziku napisana apostolska vera. Predaleč bi zašel, da bi opisaval še druge posebnosti, ki si jih romar ogleda na Oljski gori. Kar pa najbolj moti tujca na tem hribu, to so vaški otroci, ki zahtevajo vsak svoj bakšiš. Iz cele vasi bo prihiteli skupaj in se naju držali kot klop. Umazanci in raztrganci so skakali krog naju in vpili neprenehoma: »Hat bakšiš, havadža; bakšiš, ja havadža, bakšiš!« Tovarišu, ki je bil bolj nagle narave, je slednjič pošla vsa potrpežljivost ; obrnil Be je in zavpil nad tolpo: „Mafiš, hamardži! (Nič, potepuhi!)" Pa menite, da je kaj pomagalo? Kaj še; za tre-notek so odskočili, potem pa s tem večjo silo začeli vpiti: „Bakšiš, havadža, bakšiš I" Pravi revež bi bil tovariš, da nisva prišla ravno do »očenaševe cerkvo" in utopila vanjo; tolpa jo OBtala zunaj in se razgubila. (Daljo prih.) v. ^ a -i. zatekati ae k parlamentu, ker se jednake potrebščine, razdeljene na več let, redoma pokrivajo iz rednih sredstev dotičnega ministerstva. Ako ni drugače, celo iz deželnega zaklada vojvodine Kranjske bi se smel voliti kak prispevek v dosego takega rudarskega zemljevida, da bi se na ta način ad ooulos dokazalo osrednji vladi, kako živo se zavedamo znamenitosti take publikacije. M i s e 1 j e t u , p. t. gg. d r £ a v n i in deželni poslanci; pri vas paje moč in upliv, blagovolite tedaj uvažcvati, kar Vam dajemo v preudarek in vsestransko presojo! Vinska klavzula. Glasom poročil v dunajskih listih je obnovitev zloglasne vinske klavzule mej naSo državo in Italijo že gotova stvar, vendar pa Še nihče ne ve, jeli ostala nje vsebina ne-premenjena, ali pa so v novo pogodbo sprejeli nekaj novih določb, s katerimi bi bilo ustreženo avstrijski zahtevi. »Pol. Corr.« ve poročati iz Rima, da se je v zadnjem času jelo delati na to, naj bi se določila množina vina, ki bi se smela izvažati iz Italije po dosedanji znižani carini. S to mislijo se strinjajo mnogi italijanski trgovski krogi. Isto tako zagovarja ta način rešitve prepornega vprašanja rimski list »Popolo Romano", ki je tudi prepričan, da se bo italijanska vlada strinjala s tem nasvetom. Kakor rečeno, v javnosti še ni znano, na kaki podlagi je ali bo avstrijska vlada sklenila dogovor z Italijo, vsekako Be pa mora reči, da bi bili tudi tem načinom znatno oškodovani avstrijski vinogradniki, ker bi bila množina za izvoz iz Italije določenega vina gotovo tako velika, da bi Italija ne imela nobene posebne škode, obenem bodo pa Lahi znali način izvoza že tako uravnati, da bi se jim ne bilo strogo ravnati po eventuvalnem degovoru. Kulturni boj v Franciji. O najnovejših nasilnostih lrancoskega framasonskega ministerstva smo že sporočili. Kajpada kupa bridkoBti, ki jo napolnjuje Combesova vlada katoliški cerkvi in njenim ustanovam, še ni polna. Boj divja dalje z vedno večjo silo. Framasone podpirajo na vsi črti socialisti. S kako mero toliko hvali-Bane svobode in enakosti se meri napram francoskim strankam, je najbolje razvidno iz tega, da smejo framasoni in socialisti neovirano prirejati najbolj burne demonstracije ter napadati katoliške someščane celo s samokresi, nc da bi jih kdo pozval na odgovor, katoliki pa ne smejo zaklicati niti »živela svoboda". Vsak mora takoj v zapor. Kajpada jo vsa vladna nasilnost popolnoma brezvspešna. Občna nejevolja proti bivšemu duhovniku Gombesu, ki porablja parlamentarne počitnice samo v to, da neovirano izvaja svoj satanski načrt, raste od dne do dne, ne samo po mestih, marveč tudi po deželi. Culo protestantje in indiferentisti se zgražajo nad vladno krutostjo in zbirajo pod katoliško zastavo, ker uvidijo, kolika nevarnost preti v resnici svobodni šoli. »Živela svoboda! Proč s framasoni! Živele redovnice!", to bo klici, ki vsepovsodi mogočno done na ušesa židovskih framasonov. Celo najznameniteji državniki, kot Goblet in Wal-lon, so postavljajo odločno na stran razjarjenega ljudstva, mnogi uradniki pa, ki nočejo biti slepo orožje framasonstva, rajše odstopajo, nego bi morali zatvarjati vzgledne in dobrodelne zavode. Mej temi je posebno odločno nastopil podprefekt v Neufchateau u. Vsi dobro misleči politiki so prepričani, da slednjič zmaga katoliško ljudstvo, če ne prej, pa gotovo tedaj, ko se bo pokazalo, kolika ogromna bremena si je nakopala vlada z zatvoritvijo sol, ki je niso stale niti vinarja. Kriza v Srbiji. Novoizvoljeni predsednik srbske skupščine Stanojevič je sedaj stavil gotove pogoje, pod katerimi je voljan odložiti predsedniško čast. S temi pogoji pa ni zadovoljen ministerski predsednik Vuič, ki mej drugim vztraja tudi pri zahtevi, da odstop notranji minister. Stanojevič si je izprosil še nekaj ur odloga, ker se hoče še enkrat posvetovati s klubom in provocirati njegov formalen sklep. Obenem je odložil včeraj svojo čast prvi podpredsednik skupščine Protič in s tem krizo še bolj poostril. Danes se po poročilih iz Belgrada odloči, kdo pojde, ministerstvo ali pa Stanojevič. Kralj je odločno na strani kabineta, vedina parlamentarnih vodij pa simpatizira s predsednikom. Kakor znano, je vlada hotela imeti na predsedniškem mestu Rista Popoviča, ki je že v prej • šnjem zasedanju prisilil Stanojevič«, da je odložil predsedništvo. Poslednji se je sedaj zmaščeval nad njim in nad Vulčem, ki je bil največ vzrok, da je pogorel Pasič in ni prišlo na krmilo ministerstvo čisto Pas:če-vega kroja. Skoro gotovo se parlamentarna kriza reši z odstopom Vuičevega kabineta. Zapravljivi kongres. Prve dni tega meseca je dovršil svoje delo kongres severo ameriških zveznih držav, o katerem se v ameriškem časopisju splošno sodi, da je bil najbolj zapravljiv izmed vseh, kar so jih imeli Amerikani zadnjih 25 let. Dosedaj bo znani kongresi, ki so v dveh letih svojega uradnega življenja glasovali za državne izdatke v znesku bilijon dolarjev, a sedanji kongres je prvi, ki je samo pri enem zasedanju izdal malo manj kakor bilijon. Skoraj da je hotel ta kongres poskusiti, če ima po svarilu chairmana Cannona državna blagajnica res dno. Nižja zbornica postaja vedno bolj slepo orožje senata, a to ni čudno. V senatu sedijo možje narodnega pomena, bogataši, voljeni na šest let, v nižji zbornici so pc slanci, voljeni za dve leti, večinoma malopomembni politi-kaši. — A dokaj dobrega je tudi ukrenil kongres. Odpravil je vojnih naklad v znesku sedemdeset milijonov, glasoval je za panamski prekop, uvedel je civilno vlado za Fdipine, djal je na stran milijone v pomoč zahodnih puščav, ki naj z namakanjem postanejo rodovitne, vrgel jo v koš državno )odporo bodoči kupčijski mornarici. Največje dobro pa, ki ga je učinil, je bilo za-iljučenje zasedanja. Kriza na Bavarskem. Z rešitvijo sedanje ministerske krize na bavarskem ondotni centrum ni popolnoma zadovoljen. Organ centruma namreč piše: Najsibo ministrom za bogočaBtje imenovan baron Podewils ali kedo drugi, centrum ne bo ničesar dovolil, dokler je na krmilu Crails-heimova vlada. Centrum bo porabil vse svoje sile, da čim prej vrže nasprotno mu vlado. Centrum r vojo odločujočo večino mora vsakomur imponirati, tembolj bo pa sedaj zahteval zadoščenja za občuten udarec, ki mu ga jo zadala Crailsheimova vlada. — Naslednikom barona Podewilsa na Dunaju je odbran bivši atašej pri poslaništvu na Dunaju, sedaj poslanik v Bernu grof Edvard Montgelas. Iz brzojavk. Z o p et n a u v e d b a češčine kot uradnega jezika. »N. Listy« vedo po>-ročati, da je bil Koerber posebno vsled tega pozvan v Išl, ker hočejo merodajni krogi pridobiti Cehe za nagodbo ter ustreči njih zahtevi gledč češčine kot notranje-uradnega jezika. — Kralj Viktor Emanuel bode koncem meseca avgusta prišel v Berolin. — Vsegermansko zvezo, ki bi obsegala Nemčijo, Avstrijo, Švedsko, Norveško in Dansko, ustanavljajo nemški politiki. — Mati bolgarskega kneza, princezinja Klementina KoburSka, je nevarno zbolela. — V Moravski Ostrovi so pri volitvah v okrajno bolniško blagajno propadli soc. demokrati. — Meščanska vojska na Haiti. V celi deželi je nastala meščanska vojska. Provizorna vlada je razdružena. Ljudsko vojsko vodi Firmin, ki se je z njo polastil že mnogo mest. St. Ra-phael je obkoljen, v veliki nevarnosti Grande Rivi6re. Večji del čet jo že prav blizu Port au Prince, kjer se nahaja vladna vojska. V mestu nepopisno vznemirjenje. — Z a t v o -ritev k o n gr e g a cij s k i h šol. No tranje ministerstvo je prejelo obvestilo, da so se v več nego 50 okrajih prostovoljno opustile redovne šole. XI. občili zbor katol. tiskovnega društva v Ljubljani. (Dalje.) 2. V smislu § 2. pravil je društvo tudi podpiralo v sedanjih časih prepotrebna katoliška časopisa »Slovenca« in »Domoljuba«. Že 1. 1896 je na prigovarjanje od raznih strani sklenil društveni odbor, da je pripravljen podpirati tudi izdajanje dobrih pod-učljivih knjižic in brošuric apologetične narodnogospodarske, scoialne in drugačne vsebine, če se mu predlože primerni rokopisi. Ljubljansko katoliško politično društvo je VBled tega zasno-volo: »Knjižnico za ljudstvo« in izdalo že tudi prvi snopič: »Zadruge in njih nasprotniki«. Uredil dr. Jan. Krek. Zal, da od takrat (1.1899) društvo ni imelo več prilike obelodaniti kak nadaljnji snopič. Pač pa je »Obrambno društvo« ravnokar med svet poslalo prvi snopič svoje zbirke »Naši liberalci« z naslovom »Liberalna vera«. Natisnila ga je naša ljubljanska tiskarna. II. slov. katol. shod je toplo priporočil, naj se ustanavljajo bravna društva, bravni krožki in farne knjižnice. »Katoliški dobrodelni shod«, ki se je sestal od 20. do 23. maja 1. 1900 na Dunaju, je toplo priporočal zlasti za nravno varstvo mladine »ljudsko knjižnice.« Te bi bile po naših krajih potrebne tudi v narodnem obziru. Nemška »Siid-mark-a« ustanavlja po slovenskem ozemlju z velikimi podporami nemške ljudske knjižnice. Na občnem zboru v Celju (8. sept. 1899) je namreč odbor povedal javno, da je dal opetovano po 1000 K v ta namen. (»Slovenec« 1899, št. 207.) Za take knjižnico treba pa pred vsem primernih knjižic. Nekaj nemških virov, iz katerih bi se lahko zajemalo, sem navel v zadnjem odborovem poročilu (1899). Tem dodajam prav primerne brošure, ki jih izdaja kapelan glavne mestne fare v Celovcu, g. Konr. W a 1 c h e r, n pr. o društvih, o zavarovanju, o kmečkih posojilnicah, o kmečkih zadrugah, o socialni demokraciji, o razmerju kristjanov do židov, itd. Drugo prav zanimivo zbirko takih brošurio prireja že nekaj let A. O p i t z e v a tiskarna v WarnBdorlu na Češkem, z naslovom »Volksauf-k 1 ii r u n g « , kleine llmdbibliothek zur Lehr und Wehr fiir Freunde der Wahrheit. 3. Ne sicer izdalo in založilo, pač pa je naše društvo v lastni tiskarni od zadnjega občnega zbora natisnilo naslednja večja dela tuje zaloge: &) »Zgodovina slovenskega s 1 o v s t v a". IV. del. Drugi in tretji zvezek. Spisal prof. dr. Karel Glaser. Izdala in založila »Slovenska Matica«. 1899 in 1900 po 3400 izvodov. b) Dr. Fr. Ilešičev »Prešeren in Slovanstvo«. Založil L. Schwentner. Ljubljana, 1900. c) »Pedagoški Letopis" 1901. Na svetlo daje slovenska eolska Matica v Ljubljani. I. zvezek. Uredila II. Schreiner in V. Bežek. V Ljubljani. 1902. Č) »Popoldanska božja služba«, uredil kan. J. E r k e r, na stroške stolne cerkve. (Dalje prih.) Goške razmere. Z Goč, 24. jul. Ljudje pri nas zelo ugibljejo, zakaj da se liberalna gospoda tako zelo zanima za Goče. Saljivci trde, da so »naprednjaki« tu izvohali »klerikalnega zmaja« — ta mora biti uničen — popolnoma uničen. Drugi pravijo, da Be jim slina cede po župan s k e m stolčku, kateri se jim je v zadnjem času prevrgel. Občinske volitve niso več tako daleč, treba je z liberalno previdnostjo skrbeti, da Be število klerikalnih vo-livoev zmanjša. Liberalec ni nikdar v zadregi glede sredstev, — klerikalce postavi na zatožno klop, pa je. Zopet drugi trde, da je najsrčnejša želja vseh »naprednjakov«, da bi se preprečilo i zabranilopo-miloščenje kurata Ferjančiča. To naj bi dosegle nove »ovadbe« t. j. nove laži in obrekovanja. — Radi katerih »hudodelstev« nas hočejo letos tožiti, ne vemo. Nekatere »hudodelce« so že imenovali v »Narodu«, npr. 7 9 let starega g. Štefana Ilabeta, se ve, da tudi kurata Ferjančiča, kateri jo vsega, vsega, kar se dogodi, »kriv«. Ker tem »hudodelcem" vest prav nič ne očita, tudi ti ne vedo, zakaj da se gre. Kakor hitro bomo poizvedeli, kaj da so si p. t. liberalci izmislili, in kaka »hudodelstva" da hočejo letos dokazovati« seveda s prisego, hočemo takoj sporočiti. Skoraj gotovo se bodo zatekli k najlažji metodi dokazovanja. Kak »resnicoljub" bo povedal, kar je »slišal" i kar se mu je »reklo" na „8tiri oči" ; prisegel bo — e cosa finita. Obtoženec pa se brani, če so moreš. — Pri nas ne more nihče dvomiti, da mora priti do splošne sodbe, ker je Bog neskončno — pravičen. Književnost in umetnost. Nova izdaja Prešernovih poezij. Ravnokar smo dobili v roke novo izdajo Prešernovih pesmi, katere je uredil Anton Aškerc in založil tukajšnji knjigotržec L. Schwentner. Knjiga obsega poleg življenjepisa Prešernovega tudi Aškerčeve literarne zgodovinske črtice in estetično oceno. Cena: a) broširana izdaja 2 K, po pošti 2 K 10 h. b) Elzevir izdaja (rudeče usnje z zlato obrezo) 3 K, po poŠti 3 K 20 vin. f Izpred sodišča. Dna, katera se ne boji napora. Že precej priletna posestnika hči I v.a n a T r o s t iz Orešja je imela znanje s Štefanom Božičem. Isti jo je po smrti otroka odslovil, kar je Ivanko tako pogrelo, da je sklenila nad nezvestim maščevati se in mu grozila, da mu bode oči izkopala, in mn z nožom hrbet prerezala. Pristavila je tudi, da ji je po tem vse eno, če je prav 16 let zaprta. Da se ona ne šali, pokazala je tudi dejansko svojemu nekdanjemu ljubimcu in sicer na binkoštno nedeljo pred cerkvijo. Tu se je zaletela v njega, mu prisolila par klofut ter mu zbila klobuk z glave. Grozila mu je tudi, da mu ne bode dala miru in da mu bode povsod pred ljudmi sramoto delala. Sodišče jo je obsodilo na 1 mesec ječe. Kupčija s kožami. Miha Žerovnik, mesarski pomočnik z Viča, je služil v Spod. Logatcu pri mesarju Rusu, kateri je razun svojega obrta tudi kupčeval s svinjskimi kožami. Že večkrat je netil opravičeni sum, da mu kož zmanjkuje. In tob je neki dan opazil, da mu manjkata ena velika in ena mala koža. To svojo nadlogo potoži Rus trgovcu b kožami, Juriju Rusu, a ta mu pove, ^da jih je on od njegovega pomočnika Žerovnika najmanj že za 99 K pokupil, ker mu je ta pravil, da on sam trguje s kožami, in da jih njemu rajše prodaja, nego svojemu mojstru. Izmišljava si razne zagovore, a sodišče je do cela prepričano o njegovih tatvinah ter ga obsodi na 3 mesece težke, z 1 postom vsacih 14 dnij poojstreno ječe. V Ameriko sta jo hotela popihati 24 let stari Štefan I v a n č i č b Hudega hriba in posest, sin Alojzij R u d m a n iz Grubelj. Prvi je bil obsojen, ker je bil že zaradi enacega dejanja kaznovan, na 14 dnij zapora z 1 postom na teden in na 30 K denarne globe, drugi pa na 8 dnij zapora in na 10 K denarne globe. Dnevne novice. V Ljubljani 29. julija. Dr Šusteršič in apostolska nun-ciatura na Dunaju. Ker je »Slov. Nar.« pisal, da je dr. šusteršič prosil za mesto pri nunoiaturi na Dunaju, pri čemer je bila njegova prošnja odklonjena, in ker je pri tej priliki hotel smešiti dr. Šusteršiča, češ da se je »blamiral«, se je obrnilo »Obrambno društvo« do apostolske nunciature ter prosilo od nje izrecne izjave o tej stvari ter poslalo tje tudi članek »Slov. Naroda". Apostolska nunciatura je poslala »Obramb, društvu« izjavo, v kateri pravi: »Ustrezajoč Vaši želji, da Vam naznanimo, koliko resnioe da je na pisavi, da je dr. Šusteršič storil korake, da bi dobil neko mesto pri apostolski nunciaturi, mi ni težko izjaviti, da to, kar je pisano v dotičnem članku, je popolnoma neresnično". Ta izjava, poslana »Obrambnemu društvu« od tajništva apostolske nunciature, pač dovolj jasno spričuje, koliko je verjeti »Slov. Narodu«. Popolnoma brez povoda so si liberalci vse to izmislili. Tako delajo zdaj liberalci, in ni jih sram nobene laži in nobenega obrekovanja. Tridesetletnico bodo obhajali dnč 5. avgusta t. 1. čč. gospodje, ki so bili posvečeni v mašnike dnč 30. julija 1872, pri sobratu J a m n i k u v Sorici. Ta letnik je radi tega znamenit, ker ni izmed takrat posvečenih do danes še nobeden umrl in razen enega nobeden izprogel. Baron Hein — tržaiki namestnik ? Graška »Tagespost« javlja, da bo kranjski deželni predsednik baron Hein imenovan za tržaškega namestnika mesto grofa Goesa, ki v kratkem odstopi. Odbor katol. slovenskega društva ■a radovljiški Okraj. Poroča se nam: »Slovenčevo« poročilo o občnem zboru našega društva na bavi dne 20. julija je v toliko nepopolno, da gospod poročevalec ni priobčil imen vseh novoizvoljenih odbornikov. Izvoljena sta tudi gospoda Janez Novak, dekan v Radovljici, in K 1 e m. Dolžan, posestnik v Zabreznici, ki sta jako zaslužna odbornika našega društva že od njegovega početka in sta bila dne 20. t. m. zopet soglasno izvoljena. Umrl je v soboto 26. t. m. v Britofu v predoseljski župniji, kakor smo že ome- nili, daleč znani imoviti posestnik ia mlinar g. Janez Z a b r e t. O pokojniku se nam še poroča: Bil je mnogo let župan obširne občine predoseljške, a zadnja leta ga je prisilila bolezen, da je odklonil to častno in ob enem pa težavno službo. Ž njim je izgubila katoliško narodna stranka enega najzve-etejih pristašev svojih, ki se je pri vseh volitvah boril v prvih vrstah za katoliško narodne kandidate. Ravno vsled njegovega odločnega nastopa ter katoliškega mišljenja je imel precej nasprotnikov, ki so mu zagrenili marsikako uro v njegovem življenju. Bil je vseskozi vzgleden krščanski mož, oče in gospodar ter velik podpornik farne cerkve v Predosljih ter podružnice v Britofu, ki se more prištevati med najličnejše cerkvice na Kranjskem ravno po zaslugi pokojnikovi. Kako ga je vse čislalo, pokazal je njegov pogreb, ki se je vršil v ponedeljek 28. t. m. ob 9. uri dopoludne; 11 gg. duhovnikov je spremljalo ranjkega na pokopališče in mnogo drugih odličnih oseb svetnega stanu. Zapazili smo med pogrebci več gg. profesorjev iz Kranja, blag. gosp. svetnika in župana kranjskega K. Šavnika, tovarnarja Pollaka iz Ljubljane i. dr. Ob odprtem grobu je imel veleč. g. svetnik in župnik predoseljški kratek nagovor, v kojem je slavil vrline pokojnika, pred vsem njegovo versko in katoliško prepričanje ter spoštovanje duhovščine, s katero je deloval v najlepši slogi. Marsikatera oko se je poro-silo, ko smo zapuščali grob, v kojem počiva pokojni Zabret. — Počivaj v miru! Žalujoči rodbini pa naše iskreno sožalje! Samostojna župnija je postala dosedanja kapelanija Slap pri Vipavi. Umrla je v Gradcu gospa Lucija b u-p a n č i č, rojena P r i b r o u z v starosti 62 iet. Proti cesarju. Pri pevski slavnosti se je jasno pokazala netaktnost g r a -š k i h V s e n e m c e v. Ko je graški župan nazdravil cesarju, zaigrala je gcdba avstrijsko himno. Graški Vsenemci bo takoj pričeli peti — „Deutschland, Deutschland ilber alleB", drugi Nemci bo zopet peli z godbo avstrijsko himno. Nastala jo nepopisna mešanica. Vsenemški provokaterji so dosegli svoj vspeh. Liberalni cestni odborniki na politiškem konju. Iz R a d o 1 j i c e : Liberalci so tiči. V radoljiškem cestnem odboru so sprejeli dne 26. t. m. pri seji modri možje, ki so po milosti liberalne večine deželnega odbora cestni odborniki, naj se izreče našim poslancem nezaupnica. Skoraj gotovo bo že današnji »Narod« prinesel to neumnost. Pozabil bo pa pristaviti, da so jih gorke slišali. Kroparaki g. župan se je krepko postavil. A vkljub temu bodo rjuveli v svet, da je ljudstvo proti poslancem. Pre-neumno ! Zato enostavno danes odgovarjamo in bomo ponavljali vedno : H i n a v c i, č e hočete izvedeti, kako sodi ljudstvo, izposlujte pri svojem baronu H o i n u nove volitve. To ostane tudi naš odgovor! Mi želimo, da se to bedasto slepomišenje neha ; teh liberalnih učiteljev in druge liberalne garde, ki med našim ljudstvom nič ne pomenja, moč naj se pokaže pri novih volitvah! Čuje t e ! 1 Unuk nadvojvode Janeza — duhovnik. Unuk Ane grofice Meran, soproge nadvojvode Janeza, grof Albreht Meranski je pel te dni novo mašo. Posvetiti se hoče dušnemu pastirstvu v sekovški škofiji. Na potu v domovino je ameriški slovenski župnik č. g. F. Jager. Poleg č. g. župnika Ranta se mudi na Kranjskem tudi č. g. S t u k e 1 iz Amerike. Dvajsetletnica »Čitalnice* v Šoštanju Be prihodnjo nedeljo slovesno proslavi. Suspendirani odvetnik. Celjski dr. I. Stepischnegg je od graške odvet-niške zbornice za dobo enega leta suspendiran. Mesto poštnega odpravnika je razpisano pri c. kr. poštnem uradu na Vidmu pri Dobrepoljah (III/2) pol. kraj Kočevje proti pogodbi in kavciji 600 K. Letna plača 900 K, uradni pavšal 225 K in letni pavšal 399 K za vzdržavo dvakratne pešne zveze na dan med poštnim uradom na Vidmu in kolodvorom v Dobrepoljah ter za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev. Eventualno tudi letni pavšal 800 K za vzdržavo na dan dvakratne vozne pošte na kolodvor v Dobrepoljah. Prošnje v teku 3 tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Poboj v Podrečah V nedeljo popoldne so se stepli vročekrvneži v Podrečab. Eden je vsled poškodb umrl včeraj popoldne. Za čebelarje. Prvi roj z dne 2. junija je dal g. župniku v Želimljah že dva vnuka in sicer precej močna. Prvi vnuk tehta 2 25 kg., drugi pa 1 kg. Vsekako je to letošnje leto redka prikazen. Stavka kavarniških uslužbenoev v Trstu. Radi stavke kavarniških uslužbencev v Trstu so se mogle kavarne odpreti včeraj zjutraj šele ob 7. uri. Tekom dneva so stregli gostom gospodarji kavarn, členi njihovih družin in nekateri stari markerji. Kavarne so delale skoraj kakor navadno, a so se zaprle že ob 10. uri zvečer. V nekaterih kavarnah pa so se uslužbenci dobrovoljno podali na delo, med tem ko so zopet drugje nekateri kavarnarji vsprejeli pogoje uslužbencev. Nesreča. Pretočeni četrtek je peljal postiljon pošto iz Straže na Toplice. Blizu Rumanje vasi, kakih deset minut od Straže, ustrašili so se konji nekega žaklja, ki je stal ob cesti, in skočili na stran. Postiljon je skočil z voza, da se ne bi prevrnil. A njegova moč je bila preslaba, tažko obloženi voz se je zvrnil nanj, mu zlomil nogo v dveh krajih in ga tudi drugače zelo poškodoval. Na vozu so bile tudi tri ženske, ki Be jim pa ni nič zgodilo. Takoj so prišli ljudje iz Rumanje vasi, da bo vzdignili voz in rešili ponesrečenca. Prihitel je tudi zdravnik s Toplic in odredil, di so odpeljali ponesrečenca v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu. Nove vrste šolskih desk. Slovenski mizar gospod Anton Bec na Bregu pri Celju je izumil novo vrsto šolskih tabel. Cela tabla obstoji iz treh delov: iz stojala in dveh normalno velikih desk. Obe tsbli se vrtita okoli vodoravne osi in sta zvezani med seboj s pomočjo škripcev z verižicami. Posebna prednost teh šolskih tabel je: da se dasta porabiti naenkrat obe plošči, in sicer obe strani druga za drugo. Tabli se tudi dasta lahko v poljubno višino — za male in za velike otroke. Razven tega se postavi tabla lahko v vsako poševno ležo, tako da otrok nanjo piše ali riše lahko tako, kakor bi v svoj zvezek na klopi pisal. Pri vsem tem je pa ves mehanizem na eni strani pri-proat, da ga lahko vsak otrok razume, na drugi strani pa tako soliden, da ja vsaka poškodba nemogoča. Ponesrečeni samomor. Mizarski pomočnik Janez Voršič je skočil v Mariboru v Dravo. Ko je občutil mokroto, se je premislil in spoznal je, da smrt v vodi ni prijetna. Priplaval je zopet k bregu in ves premočen odšel domu. O nemški pevski slavnosti v Gradcu se šo poroča, da je bilo v slavnostnem sprevodu okolu 600 zastav. Ljud. veselice se je udeležilo nad 40.000 oseb. Pri komerzu je govoril tudi prof. dr. Bin-d e r iz Ljubljane. Pravijo, da bi se bila vsa Blavnost izjalovila, ko bi bil ta mož molčal. — Vseh pevcev so našteli v Gradcu 18.000, vseh tujcev pa do 150.000. Planinske vesti Orožnovo kočo na Črni prsti v Bohinju bodo razširili. Eno sobo napravijo tudi pod streho. Oni del poti od koče na vrh Črne prsti, ki vodi doli k pastirskim kočam, se zaradi vedne vlažnosti in nesnage v tamošnji dolinici preloži više po skalnatem svetu. — Otvoritev nove koče. Nova koča „Slov. planin, društva" na Lisci se otvori meseca avgusta. — Jubilejno kapelico pod Ojstrico je letos snežen plaz poškodoval. — Na Be-g u n j š č i c i se nahaja vijolica (viola cor-nieta L), katero so doslej našli samo v Pi-renejah. — IV. tekmovalno slikanje priredi »Slov. plan. društvo«. Vspored je: 1. planinsko slikanje, 2. pokrajinsko Blikanje, 3. razne študije in slike. Gospodje amaterji naj svoje slike pošljejo najkasneje do 30. oktobra t. I. odseku amater fotografov „Slov. plan. društva". Razsojevala bo slike posebna komisija, ki bo tudi določala diplome. Nesreča na železnici. Z osobnega vlaka, ki vozi popoldne iz Ljubljane na Gro- suplje, je 25. i. m. v trenutku, ko je bil vlak še v diru, hotel stopiti 78 letni Jos. Habič iz Malega Konca pri Litiji. Pri tem sta se mu pa nogi zapletli pod kolo, ki mu je zdrobilo desno nogo in tudi levo poškodovalo. Prepeljali so ga v ljublj. bolnico. — Vel ka nesreča bi se bila pripetila dne 24 t. m. blizu Brezovice tržaškemu brzo-vlaku. Neznani zlikovci so namreč položili na tir dolg hlod ter več zidarskih opek. K sreči je nevarnost opazil strojevodja tovornega vlaka št. 164 in jo naznanil Čuvaju. Razstavljene slike. Danes je gosp. Ž m i t e k razstavil pri Sahvventnerju dve veliki lepi sliki, kopiji slavnih del ruskih umetnikov. Prva je kopija slike Sedova »Car Ivan Grozni se naslaja pri pogledu na Va siliso Melentjevo«, druga pa je kopija po Vas. Drem. Poljenovu »Kristus in grešnica«. Izkopavanje premoga v Rovtah se nadaljuje s precejšnjim vspehom. Rov je sedaj 20 m. dolg. Osmi shod avstrijskih ognje-gascev bo 6., 7. in 8 septembra v Solno-gradu. Smrt pod tramovi. Iz Knežaka se nam poroča: Pri Sembijah se je zgodila nesreča. „Črni Jožo", trgovec z lesom, doma iz Rupe pri J-ilšanah, je padel ped voz. Bil je menda vinjen. Voz ga je vlekel za seboj od klanca do studenca šembijskega. Tramovi, ki so bili na vozu, so padli na njega. Noge so zdrobljene, vrat je pretrgan. Na mestu je bil mrtev. Vesela vest iz Laškega Vidma. Pri deželnozborskih (provincijalnih) volitvah v Vidmu na Laškem so Slovenci prodrliz dvema svojima kandidatoma! Profesor T r i n k o in notar K u k o v e c sta nova slov. beneška poslanca v Vidmu! Naprej! Ne udajmo se! Intendanca c. i. k. 3 voja v Gradcu je vposlala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani izkaz o prilični potrebščini za zavarovalno dobo 1902/903 za c. i. k. vojsko in c. k. domobranstvo v oskrbovalnicah v Gradcu, Mariboru, Cslovcu, Ljubljani, Trstu, Gorici in Pulju. Dobavati bo: pšenica, rž, oves, kruh, seno, slama, drva, premog, itd. Izkaz je na vpogled v pisarni imenovane zbornice. Ljubljanske novice. Našla se je v nedeljo popoldne srebrna moška ura z verižico. Kdor jo je iz gubil, naj se oglasi pri gdč. M. Peterlin v Katol. tiskarni. Sumljiv človek aretiran. Ljubljanska policija je prijela elegantno opravljenega okolu 34 let starega moža, ki je že tri dni po tukajšnjih javnih lokalih razsipal denar. Pri njem so našli še mnogo denarja, okolu štiri tisoč kron in mnogo srečk. Pri aretaciji je dejal, da bi so ustrelil, ako bi revolverja nekje ne pozabil. Imena noče povedati. Danes so ga fotografirali. Zopet mu je bila ukradena ura. Hlapcu, o katerem smo zadnjič poročali, da mu je pes ukradel uro in jo skril v seno, je bila te dni zopet ukradena ura. To pot pa ni bil krivec pes, ampak znani postopač Merčun, katerega so že prijeli in vtaknili pod ključ. Radi oskrumbe je bil včeraj aretiran godec T e i c h e r t. Deželni dvorec. Lokalna komisija o sedaj dograjeni stavbi dež. dvorci se bo vršila dne 2. avgusta. Okradeni ljubljanski podjetnik. Tukajšnji tesarski mojster g. L e h n e r si je ogledal pevske slavnosti v Gradcu. Vrnil pa so je brez 280 gld. vredne ure, katero mu je v Gradcu ukradel neznan tat. Boj pred Bavarskim dvorom. Pred Ba varskim dvorom je nekdo udaril Ivana Ma-tičiča s toliko silo po nosu, da je Matičič močno ranjen. Ker mu nos več ne „ vleče", prišel je danes Matičič v bolnico. Most sv. Jakoba v ognju. Danes po noči ob '/t L uri je pričel goreti — sv. Jakoba most. Iz pod mostom ležeče plinove cevi je bruhal pol metra visok plamen, ki je dve deski uničil. Ognjegasna družba je bila takoj na mestu ter je zamašila plinovo cev, na kar je ogenj ponehal. Lahko potresno tresenje, a precej od daljeno, bo včeraj zaznamovala orodja v potresni opazovalnici. Težko rano na glavi je dobil delavec J. Gruden z Jesenic. Sodelavec ga je udaril z železnim drogom po glavi. Grudna so prepeljali v dež. bolnioo. Tatinski natakar. V Zagrebu bo prijeli natakarja Ludvika Boltezarja, ki je nekemu nadporočniku ukral tobačnico v vrednosti 100 K. Izlet. V nedeljo 3. avgusta priredi »Katoliško društvo« za mladeniče v Ljubljani izlet v Šmartno pri L tiji. Ob tej priliki priredi tudi v šmartnem veselico, pri kateri bodo razun pevskih točk tudi dve igri in, sicer: »Obleka naredi človeka« in »sinovo i maščevanje«. Razno stvari. — Najnovejše od rasnih strani. V se slovanska umetniška in industrijska razstava. Iz Petrograda se poroča: Pod protektoratom velikega kneza Aleksandra Mihajloviča bo v letu 1901 prva vseslovanska umetniška in industrijska razstava. — Potresi v Indiji. Kakor javlja „Times of India", je v Benderiibbasu vsaki dan občutiti streljanje zemlje. Od 9. julija tabore prebivalci na obrežju. Radi nenavadne vročine vlada huda beda. Stara trdnjava Ormuz je porušena. Mesto Kišm je v podrtinah. Sodi se pa, da je le malo ljudi prišlo ob življenje. Isti list poroča dalje, da je ruski konzul v Abu Cer nakupil razsežna zemljišča na otokih Bahrein — Vihar v Londonu. V soboto po noči je vihral v Londonu silen vihar, ki je izkoreninil mnogo dreves ter je na mnogih krajih mesta uničil dekoracije za slavnosti kronanja. Tribuno, prirejeno na obrežju je preobrnil ter je bilo ranjenih mnogo mimoidočih. — Nesreča na železnici. Ruska brzojavna agentura poroča: Trije vozovi vlaka, v katerem bo je vozila grška kraljica v Petrpgrad, bo pri Granici skočili s tira. Poškodovan ni bil nihče. — Dvojna nesreča v gorah. Iz Partenkirchena na Gornje Bavarskem javljajo, da je v soboto popoludne, ko se je spuščal nizdolu s ,z,ugspitze\ realčnega učitelja Kruutherja zadela kap in je estal mrtev na meetu. To je tako prestrašilo njegovega spremljevalci, nekega azistenta, da je padel v globino in tudi ostal mrtev. Obe mrtvi trupli so prinesli v Partenkirchen. — Kolera. V K a i r i jo konstatiranih 52 slučajev, v Asijuti pa 12 slučajev kolere. Aleksandrija ni okužeina. V obče je opažati zboljšanje. — Junaška igralka. G)Bpa Pohl Meiser je igrala v Išlu v »Lumpaciju Vagabundu« krojača. Predstavi je prisostvoval tudi cesar. Ko je igralka skočila na mizo, se je miza preobrnila in je igralka padla tako nesrečno, da si je zlomila roko. Kljub temu je vstra-jala do konca igre. — Odločnost španskega kralja. Benita Perez G a 1 -d o s a , pisatelja zloglasne »Elektre«, ki je povzročila zadnja leta prve nemire v Madridu, so nj egovi prijatelji predlagali za odlikovanje z velikim križem A fjnza XIII. povodom proglasitve španskega kralja polnoletnim. Mladi A*fonz XIII. ni hotel podpisati dekreta. — Policijo na konjih dobi Lvov. Policajev na konjih bo 30. — Stolp sv. Marka cerkve v Be-n e t k a h je tudi dobil razpoke. Komisija je sicer konstatirala, da ni nobeno nevarnosti, vender so se izvršile vsa varnostne naredbo. — Izbruh podzemskega v u 1 k i n a. Z Azorov se poroča, da je ondi pričel bljuvati podzemski vulkan »Iiorta« ; razbeljene skale bruha iz morja. Prebivalstvo 80 boji velike katastrofe. — Samostan pogorel. V gorovju severno od Montreala ležeči samostan trapi-stov Laurentian jo pogorel. Menihi so se komaj rešili. Škode je četrt milijona dolarjev. — L avtomobilom na stolp. V Kodanju je neki avtomobilist privozil na vrh znanega 120 čevljev visokega »okroglega stolpa«, ki nima stopnic, ampak se precej ozka pot vije na vrh stolpa. — Kako raste grško vino? Z Reke se poroča: »Lloydov« parnik »Aglaia« je odplul proti otoku Samos. Ssboj vozi štiristo hI špirita. — Polži ustavili vlak. Iz Algira se poroča, da je v bližini postaje Liuriers Roses v provinciji Oran ustavila tovorni vlak velikanska množica polžev, ki so petdeset m daleč pokrivali progo. — — Nova iznajba. Neki Cvetkovič je oglasil pri patentnem uradu na Dunaju svojo iznajdbo, ki je zmes ladije in zrakoplova. Pravi, da se pol v vodi pol v zraku varno giblje s čudovito hitrostjo in da je mogoče s to napravo priti v 48 urah okolu sveta. Tekom poletja bo Cvetkovič to svojo iznajdbo kazal na adrijanskem morju. — O r o ž -niški vodja požigalec. V Kučanih na Hrvaškem bo prijeli orožniškega vodjo Geriča, ki je iz jeze zažgal poslopja svoji sestri. — Roparji na morju. Na ruskem parniku »Akold« usluibeni Tun-guzi so napadli kapitana krmilarja in ruske potnike, katere bo umorili in oropali. — Devet oseb utonilo je predvče-ranjim pri Allendorfu blizu Liiieburga. Trčila sta dva čolna z 20 osebami. 11 so jih mogli rešiti, 9 jih je utonilo. — Cigani ubili natakarja. Blizu Loutsohau-a na Ogrskem so trije cigani razbili glavo natakarju Jos. Dioozeckemu. Dva zločinca so prijeli, tretji je pobegnil v gozd. — Oder podrl. Pri gradnji novega poslopja PoIy-teama v Tridentu bo je podrl oder. Delavci bo padli v globočino. Z odra padajoči tramovi, kamni in kosi opeke so jih znatno ranili. Pet mej njimi je smrtno nevarno ranjenih. — Na smrtni postelji odvedena. Pri Argenau je bila mati nekega mlinarja na smrt bolna. Ta dni so sorodniki porabili kratko odsotnost mlinarjevo ter so na smrt bolno ženn odvedli skupno t njeno posteljo, da pred njeno smrtjo uplivajo na njeno oporoko. Ves trud sinov, da bi zvedel, kje je skrita umirajoča mati, je bil doslej zaman. Katastrof« v Hamburgu — dva parnika skupaj trčila Kakor se nam podrobneje poroča, oni ponesrečeni parnik »Primus« ni bil prekomorsko vozeči, marveč le lokalni izletniški parnik. Da se je nesreča v soboto na večer pripetila, utegne biti vzrok, da so bili večinoma židje, ki so b tem izletom svoj praznik praznovali. — Druge podrobnosti o tem se glase: V ham-burškem kanalu Labe, kakor smo že poročali, trčila sta v soboto dne 19. t. m. zvečer med Blankenese in N>enstedten dva parnika skupaj. Parnik »Primus« bil je preklan in mnogo potnikov se je ponesrečilo, vendar pa mnogo manj, kakor se je izprva računalo. Kraj nesreče leži na poti od Kux-havena do Hamburga, torej še v kanalu Labe, in sicer leži Blankenese na levem bregu na strani Kuxhavena, Nienstedten pa na iztoku severnega Labinega rokava blizu Altone. Prevlačni parnik (Seeschlepper) »Hansa«, ki je last hamburiko - amer. črte, zadel je izletniški parnik »Pri-m u b «, vračajcč se z izletniki v Hamburg in ki je pri Blankenese napačno manevriral, oziroma prezgodaj zavil z južnega voznega tira na severni tir v prostor, kjer bo stroji. Parnik »Hansa« je najprvo poskušal parnik »Primus« odriniti do suhega, a naletel je tla. »Primusa« je odnesla voda kakih 150 m. od »Hanse« in se je potopil. S pomočjo lestev in vrvi »Hanse« rešilo se je takoj kakih 50 oseb, kakih 70 oseb zasedlo je rešilne čolne, ki so bili takoj s »Hanse« v vodo spuščeni; nekaj oseb je plavalo na obrežje, nekaj se jih je pa tudi rešilo na parnika »Delphin« in »Harmonia«, ki sta slučajno mimo priplula, kakor tudi v druge čolne, ki so na grozoviti parni pisek »Hanse« prihiteli od bregov. »Primus« sam je imel le en rešilen čoln in le za kakih 15 oseb. Posledice so bile tako silne, da je kotel parnika »Primus« takoj razpočil ter bil parnik v kratkih sekundah poln vode. Število ponesrečencev je manjše, nego se je mislilo, ker se je mnogo izletnikov še našlo; izmed 195 so dobili 8 mrtvih in le kakih 14 oseb Be še pcgreša. Uradno pojasnilo o nesreči »Primusa« objavlja ravnateljstvo bamburško-ameriške črte ter pravi: Naš parnik »Hansa« je vozil včeraj zvečer ob lepem vremenu in luninem svitu po Labi navzdol v Brunshalen. V bližini pristajališča zagledali so na »Hansi« okoli polnoči blišč »Primusove« rudeče luči. Vožnja obeh parnikov se je natanko ločila. Ko je bil »Primus« okoli 150 metrov od »Hanse« še oddaljen, se je naenkrat obrnil na levo — napačno s svojega tira — tako da je prekrižal smer »Hanse« in ji prišel pred pleča. Ta napačen manever je moral provzročiti nesrečo. »Primus« se je obrnil tako hitro, da niti ni več pomagale, ko se je »Hansa« z vso svojo parno močjo potisnila nazaj. Ko se je nesreča zgodila, izpostavila je »Hansa« takoj vse rešilne čolne in vrgla takoj vse konce vrvij in lestve čez krov. Rešilo se je takoj mnogo oseb. Ob enem je »Hansa« poskusila poriniti »Primusa« do severne obale, a trčila je sama v plitvi vodi preje na tla, nego »Primus«. Tega pa je gnala Laba navzdol in izginil je kakih 150 metrov pred »Hanso«. Nova vrsta pšenice. Neka ameri-kanska poljedelska šola je vzgojila novo vrsto žita, ki je dokaj bogatejše in rodovitnejše, kakor vse druge vrste, in ki tudi vremenskim premembam lažje kljubuje. Novo vrsto pšenice si je ta šola na ta način vzgojila, da so na vse zgodaj prenesli cvetni prašek jedne plenice na pestič druge in so jo nato z največjo skrbjo in pazljivostjo varovali pred vetrom in pred ptiči. Po večkratnih poskusih se jim je posrečilo dobiti novo vrsto, ki bode prekosila vse druge. Društva. (Šaleška čitalnica.) »Šaleška ti dolina — Kako se lepo ti bliščis! — Vesela te je domovina — Ker tako krasno razcvetiš.« S tem lepim verzom začenja se velepomembna pesem, s katero je rajni Davorin Trstenjak počastil Blavnostno otvoritev »Šaleške čitalnice« v Šoštanji dne 3. septembra 1882. V proslavo tega dneva, to je svoje dvajsetletnice, priredi »šaleška čitalnica« v Soštanji dne 3. avgusta t. 1. na vrtu hotela »Avstrija« sijajno veselico s sledečim vsporedom: 1. V. Parma: »Mladi vo jaci«, koračnica, udarjajo čitaln. tamburaši. 2. blavnostni govor, govori deželni poslanec in častni predsednik gospod Ivan Vošnjak. 3. H. Volarič: »Gospodov dan«, poje čitalnični mešani zbor. 4. Farkaš : »Loin du bal, vaUe brilante«, udarjajo tamburaši. 5. H. Volarič: »slovenski svet, ti si krasan!«, poje moški zbor. 6. Farkaš: »Junak iz like«, koračnica, udarjajo tamburaši. 7. Foerster: »Ljubica«, poje mešani zbor. 8. Farkaš: »Na valovih jadranskog mora«, udarjajo tamburaši. 9. J. Hummel: »Brodar«, moški zbor s tenor samospevom. 10. Farkaš: »Nočni slražari«, pesem, udarjajo tamburaši. 11. A. Nedved : »Domovini«, poje meSani zbor. 12. Farkaš: »Putnioa hrvatskog junaka«, korač niča, udarjajo tamburaši. — Po tem vspo-redu predstavljajo čitalniŠki diletantje Josip Jurčičevo Janko Krsnikovo veseloigro v enem dejanji: »Berite novice«. Konečno prosta zabava. — Veselico otvori ob 4. uri popoludne »Šaleška narodna godba«, koncertni del pa se prične ob 6. uri zvečer. Vstop prost. Ker je trg Šoštanj v narodnem oziru zelo važna narodna postojanka, ki je vedno izpostavljena sovražnim navalom, nadeja se čitalnični odbor, da bodo Slovenci od blizu in daleč z mnogobrojno udeležbo pokazali, d a je in ostane Šoštanj naš! — Odbor »Šaleške čitalnice«. (Kegljanje na dobitke), katero prireja „Slovensko bralno društvo" v Kranju, se vrši (nadaljevanje) namesto v soboto dne 2. v petek (semanji dan) 1. avgusta 1.1. v gostilni g. M*yr Petra in sioer zaradi sobotnega koncerta Kranjskih abiturijentov. Odbor. I>arovi. Poslani našemu uredništvu. Za škofove zavode: Nabrano na novi maši č. g. Pavšiča 42 K. Za družbo sv. Cirila in Metoda: Nabrano na novi maši č. g. Pavšiča, 12 K. Bog plačaj! Telefonska In brzojavna poročila. Dunaj, 29. jul. ,,Montagszeitung" priobčuje popravek jezuitskega provin-cijala, v katerem se trdi, da je vest o dohodu francoskih jezuitov v Avstrijo neresnična. Dunaj, 29. jul. Sin kneza Fiirsten-berga Egon je padel s kolesa in se nevarno poškodoval. Dunaj, 29. julija. Korber pojde prihodnje dni zopet k cesarju v IšeJ. Upati je, da se bodo vse diference glede avsfroogrske nagodbe poravnale. Rim, 29. julija. „Tribuna" javlja, da bo kraljica Margerita le nekaj dni v Eimu, potem se pa poda na romanje v Palestino. Lvov, 29. jul. Poljski listi pišejo, da vlada namerava radi naraščajoče nevarnosti v krajih, kjer se širi stavka poljskih delavcev, razglasiti izjemno stanje. Bruselj, 29. jul. Mnogo odličnih rodbin je izjavilo, da začasno dajo stanovanje iz Francije izgnanim redovnicam. Razni posestniki vil so dali svoje vile redovnicam na razpolago. Pariz, 29. julija. Po raznih krajih je prebivalstvo pred šolami napravilo barikade in brani za njimi šolske sestre pred policijo. Občinstvo prinaša vsak dan šolskim sestram hrano v samostane. Pariz, 29. julija. Nasprotniki sedanje vladne politike pripravljajo v Parizu velik kongres. Umrli »o: 26. julija. Jakob Tavčar, branjevec, 82 let, Kolodvorske ulice 37, Marasmus senilis. — Marjeta Mavc, delavka, 44 let, Reber 9, albuninunie hydrops, org. srčna hiba. — Ivan Sluga, posestnik, 57 let, Karolinška zemlja 13, pljučni emphysem. 26. julija. Jožefa ErjavSek, gostija, 64 let, Radec-kega cesta II, carcinoma. — Fran Lamovc, proda* jalec obuvalov, 74 let, Prečne ulice 3, marasmus et enteritis. — Marija Novak, delavka, 48 let, Cesta v mestni log 15, srčna hiba. 27. julija. Franja Kompare, adjunktova žena, 25 let, Tržaška cesta 45, se je otrovala. — Barbara Pevc, kajžirjeva žena, 62 let, marasmus 28. julija. Valentin Vonfiina, klepar, 19 let, svetega Petra nasip 65, jetika. — Karol Marinko, gostač, 22 let Valvasorjev trg 5, otrpnjenje pljuč po kataru. V bolnišnici: 26. julija. Polona DemSar, dninarica, 60 let, insuffi-cientia cordis. Meteorologično porodilo. ViSiua nad morjem S06 2m, srednji zračni Uak 736*0 mm i Ck« opi- Ulltlt tiunj« liro-Bi»lr& . mm. rutur* cXjL Vib«Tl a« oo 28| 9. ivei. | 741-8 742 7 oni T popol.| "41 4 m 149 20 9 S! -33 si. svzh. sl svzh. sr. jvzh. Srednja včerajšnja temperatura 16 9°, normale: 19 9' oblačno sk obl. del. obl. 100 Dunajska borz dni 28. julija. Skupni driavni dolg v notah .... Skupni driavni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4« .... Ogerska zlata renta 4*...... Ogerska kronska renta 4%..... Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. , Kreditne delnice, 160 gld...... Londo* vista.......... Nemški drž. bankovci xa 100 m. nem drž.velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci. . . •..... C. kr. cekini........... a 10180 10165 12170 99 80 12' 30 97-90 1697-— 678 — 239 67'/« 117-23-40 1905 94 -11-26 ser Prijatelji citer ki se žel6 z malimi stroški kot samouki gotovo in temeljito naučiti igrati na citre, se uljudno pozivljejo, da blagovolijo svojo čast. adreso naznaniti po poštni dopisnici podpisanemu, ki jim brezplačno in franko dopošlje obsežen pregled najboljših nčnlh pripomočkov za citre. — Naslov Josip Sor&, 900 i-i Dunaj, III, Kolblgasse 17. >*- 22 H f) CS3 O C3 cn o Oh k Svetovnoznani !! ! Nad 300.000 V rabi. Nad 500 prvih odlik. ! ! ! w Alfa-Laval-Separafor-ji so najboljši posnemavci smetane. Je dobiti v 14 različnih velikostih, ki posnamejo od 40—2000 litrov v eni uro. Popolne oprave za dobivanje sirotke za roko in za par, pa tudi vse druge stroje za mlekarstvo izdeluje in pošilja Akcijska družba Alfa - Scparator, Dunaj. Zaloga za južne dežele v Gradcu, Annenstrasse 26 Podružnico: Budimpešta. Praga. 135 52-34 Ceniki, podučne brožure. proračuni in načrti za mlekarne na razpolago. Svfet se daje v vseh zadevah mlekarstva. Zahteva naj se naš strokovni list »Alfa-Mittheilungen« brezplačno. O OO ct> ca o CS3 r—b 13" co m jc o » 03 2 i< < jHS I Trezne pejji^tue se po ccni prede. Resljeva cesta 9 (puxova hiša). Vpraša se pri hišniku. 886 (3-3; z lepim vrtom in hlevom, pripravna za gostilno in trgovino. Kje, pove upravništvo. 895 2—1 sic--.^- Vožnjekarte m tovorni listi AHERIKO. Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: JRea B^ I si l Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20, ali pa 346 19 ANTON REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 34, Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarična delniška družba „M E B G U B" I., lHlollzeile 10 in 13, Dunal, i., Strobelgasse 2. |f Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvčtl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloienlh glavnio. 134 81