



Rafael
Leto 59/1, velika noč 2024
1

Rafael, marec 2024



Rafael
letnik 59/1, velika noč 2024

SLOVENSKO DUŠNO
PASTIRSTVO V AVSTRALIJI
SLOVENSKI MISIJON V
SYDNEYU:
p. Darko Žnidaršič, ofm,
311-313 Merrylands Road,
Merrylands NSW 2160
Poštne pošiljke na: PO BOX 280,
Merrylands NSW 2160
(02) 9637 7147 Fax (02) 9682 7692
Email: darko.znidarsic@parracatholic.org;
slomission.sydney@gmail.com
www.glasslovenije.com.au/versko-sydney.htm
SLOVENSKI MISIJON V
MELBOURNU:
p. Simon Peter Brelec ofm,
p. David Šrumpf OFM
19 A’Beckett st., Kew VIC, 3101.
(03)9853 7787
Email: p.simonpeter@gmail.com
p.david.ofm@gmail.com;
slomission.melbourne@gmail.com
Poštne pošiljke na PO Box 3200, Kew VIC 3101.
Isti naslov za uredništvo »MISLI«
E-mail: slomission.misli@gmail.com
www.glasslovenije.com.au/versko-melbourne.htm.
SLOVENSKI MISIJON V
ADELAIDI:
p. David Šrumpf OFM
Holy Family Slovenian Mission, 47 Young Ave.,
West Hindmarsh, SA 5007
Poštne pošiljke na: PO Box 156, Welland, SA 5007
Za telefonski pogovor prosimo, pokličite v
Melbourne - Kew na zgornje številke.
(08) 8121 3869, (08) 8346 9674
Email: slomission.adelaide@gmail.com
www.glasslovenije.com.au/versko-adelaide.htm.



IZ VSEBINE
TE ŠTEVILKE
3 Papeževo pismo ob 800-letnici potrditve
Vodila manjših bratov, 29.11.2023
5 Pope Francis Encourages Franciscans to
Live Out Their Charism in the World (Lisa
Zengarini)
7 Papež mladim, zbranim v Ljubljani: "Drznite si graditi drugačen svet!"
8 Pirhovanje 2024
9 Message of the Holy Father Francis to
Mark the 46th European Meeting of Young
People in Ljubljana
11 In memoriam: + Pater Polikarp Brolih, bivši
provincial (p. Darko Žnidaršič)
13 Dan, ki nam ga je naredil Gospod... v Marijini dolini (Mirko Cuderman)
15 P. Ciril A. Božič in Marija Anžič spet med
nami - februar 2024 (fotogalerija)
18 Slovenci v Avstraliji imajo spet radijsko
oddajo
20 Naši pokojni
21 Molitev, ko nam prekipi (Danica Petrič)
22 F. Roš, Vid Nikdarsit
26 Veliki teden in velika noč 2024
27 Dobrote in nasveti: Najpogostejše napake
pri pripravi krofov
30 Dobra volja naj velja!
31 Oglasi, voščilo
32 Wollongong - Figtree, praznovanje 40-letnice blagoslova cerkve, 11.2.2024
NASLOVNIC A: P. Polikarp Brolih je kot
frančiškanski provincial prvič obiskal Avstralijo leta 1977 in s pooblastilom sydneyskega
kardinala J. Freemana tudi birmoval v naši
cerkvi sv. Rafaela 2.10.1977.
SPODAJ: Rojaki v Kraljičini deželi in patri
Ciril, David, Darko in Simon Peter na romanju
v Marian Valley, QLD, 7.2.2024

Zahvaljujemo se vsem, ki ste pomagali pri izdaji nove številke »Rafaela«.
Hvala tudi vsem, ki ste ali še boste dali svoj dar slovenski cerkvi sv.Rafaela,
kot pomoč za vzdrževanje cerkve in dvorane.
Hvala vsem sponzorjem, ki so omogočili žrebanje.
RAFAEL je občasno glasilo slovenske cerkve sv. Rafaela v Sydneyu in dušnega pastirstva v NSW, ACT, WA in QLD.
Naslov 311-313 Merrylands Road, 2160 Merrylands, NSW (vogal Warwick Rd.). Poštne pošiljke na PO Box 280,
Merrylands, NSW 2160. (02)9637 7147, Faximile (02)9682 7692 Mobile 0409 074-760;
E-mail: pater.darko@gmail.com

2

Rafael, marec 2024





PAPEŽEVO PISMO OB 800-LETNICI
POTRDITVE VODILA MANJŠIH BRATOV,
29.11.2023
Papež Frančišek je poslal pismo predstojnikom Frančiškove družine ob 800-letnici potrditve Vodila manjših bratov papeža Honorija III., 29. novembra 1223,
ki so se v sredo, 29. novembra 2023, zbrali okoli oltarja s kardinalom vikarjem
Angelom De Donatisom v baziliki sv. Janeza v Lateranu.
Papež Frančišek
SPOŠTOVANI GENERALNI MINISTRI FRANČIŠKOVSKE DRUŽINE
P. MASSIMO FUSARELLI, OFM
P. ROBERTO GANUIN, OFM Cap
P. CARLOS ALBERTO TROVARELLI, OFM Conv
P. ARMANDO TRUJILLO CANO, TOR
Dragi bratje, z veseljem vam pošiljam svoje čestitke ob tako pomembni okoliščini za
celotno frančiškovsko družino, katere živo molitveno prisotnost in sinovsko bližino
čutim od začetka petrinske službe. 800-letnica potrditve Vodila manjših bratov, ki ga
je potrdil papež Honorij III. v Vatikanu 29. novembra 1223, je primerna priložnost ne
samo za to, da se spomnimo zgodovinskega dogodka, ampak predvsem, da poživite v
sebi istega duha, ki je navdihnil Frančiška Asiškega, da se je odpovedal vsemu in začel
enkratno in privlačno obliko življenja, ker je bila zakoreninjena v evangeliju in živeta
“sine glosa”. Ta jubilej je lahko za vsakega čas notranjega prerojenja, prenovljenega
misijonskega poslanstva Cerkve, ki kliče, naj gremo svetu naproti tja, kjer mnogi bratje
in sestre čakajo na tolažbo, ljubezen in skrb.
Ganjen od teh čustev vam zato izročam spodbude, ki izhajajo prav iz besed Asiškega
ubožca, ki svojim bratom predlaga, naj: »spolnjujejo uboštvo in ponižnost svetega
evangelija našega Gospoda Jezusa Kristusa« […] (FPVod 12,4).
Spolnjevati evangelij
Potrjeno Vodilo se res začenja in končuje z izrecnim sklicevanjem na evangelij. Uvodni
izrazi so razsvetljujoč povzetek celotnega Vodila: »Vodilo in življenje manjših bratov
je spolnjevanje svetega evangelija našega Gospoda Jezusa Kristusa z življenjem v
pokorščini, brez lastnine in v čistosti« (FPVod 1,1).
Za sv. Frančiška je bil evangelij v središču njegovega bivanja; in Cerkev je odobrila
njegov namen in ga vrnila njemu in vsem vam, Frančiškovim bratom kot besedilo, ki
ne izraža več samo duhovnega uvida nekega ustanovitelja, ampak obliko življenja. To
je sporočilo veselja, ki sem ga pogosto hotel pokazati, ker »napolnjuje srce in celotno
življenje ljudi, ki se srečajo z Jezusom« (Evangelij veselja, št. 1).
Zato je nujna vrnitev k temelju krščanske in krstne zavzetosti, ki se lahko v vsaki
odločitvi pusti navdihniti Gospodovi besedi: Kristus je žarišče vaše duhovnosti!
3

Rafael, marec 2024





Bodite možje in žene, ki se v njegovi šoli resnično učijo »vodila in življenja«!
Poslušni Cerkvi
Predragi, da bi živeli Učiteljeve nauke, moramo ostati v Cerkvi. Frančišek to odločno
pokaže, ker uvodnemu stavku, ki opisuje voljo spolnjevanja evangeljskih svetov, takoj
doda prepričljive in enkratne besede po vsebini in jeziku: »Brat Frančišek obljublja
pokorščino in spoštovanje gospodu papežu in njegovim zakonito izvoljenim naslednikom ter rimski Cerkvi. Drugi bratje so dolžni ubogati brata Frančiška in njegove
naslednike« (FPVod 1,2-3).
V tej zvezi »pokorščine in spoštovanja« papežu in rimski Cerkvi je prepoznal bistveno
prvino za zvestobo klicu in za prejemanje Kristusa v evharistiji; zato brez oklevanja
izjavlja svojo nujno pripadnost Cerkvi. Torej živite duha Vodila v poslušanju in v dialogu,
kot to predlaga sinodalna pot. Vztrajno podpirajte Cerkev, popravljajte jo z zgledom in
pričevanjem, tudi ko se zdi, da to stane več!
Iti po svetu
Končno se želim vrniti k uvidu, ki ga prav tako vsebuje Potrjeno Vodilo, da je treba
iti po svetu. Govoreč v prvi osebi Serafski oče izreče: »Svojim bratom pa svetujem, jih
opominjam in spodbujam v Gospodu Jezusu Kristusu, naj se ne prerekajo in prepirajo,
kadar hodijo po svetu, in naj ne sodijo drugih, ampak naj bodo krotki, miroljubni in
skromni, blagi in ponižni. Z vsemi naj vljudno govore, kakor se spodobi … […] V katerokoli hišo pridejo, naj najprej rečejo: Mir tej hiši […]« (FPVod 3,10-13).
Iti po svetu za vas, Frančiškovi bratje in sestre, pomeni konkretno uresničevanje
potujoče poklicanosti v slogu bratstva in miroljubnega življenja, brez prerekanj in
prepirov ne med vami in ne z drugimi, v izkazovanju »majhnosti«, s krotkostjo in
blagostjo, z oznanjevanjem Gospodovega miru in v zaupanju previdnosti. Gre za poseben program evangelizacije, ki je možen za vsakogar.
V tej perspektivi je dobro ponovno odkriti lepoto značilno frančiškanske evangelizacije,
ki se rojeva iz bratstva, da bi spodbujala bratstvo; v resnici govori življenje, ljubezen,
podarjena v služenju, je največji način oznanjevanja. Zato ponovno odkrijte moč v tej
posebni poklicanosti, ki je lastna »manjšim« in »ubogim«, kakršni ste po želji in po
pripadnosti. Frančišek vam jo je dal v svojem Vodilu in prepričan sem, da v sozvočju
s povabilom, ki ga namenjam krščanski skupnosti, naj bo »Cerkev v izhodu«: »Danes
je življenjskega pomena, da gre Cerkev, zvesta Učenikovemu vzoru, oznanjat evangelij
vsem, v vse kraje, v vse okoliščine brez odlašanja, brez odpora in brez strahu. Evangeljsko veselje je za vse ljudstvo, nihče ne more izključiti nikogar« (Evangelij veselja, 23).
In zato vam pravim: ne obotavljajte se hoditi po svetu v »bratstvu« in »majhnosti«,
deliti blaženost uboštva, postajati zgovorno evangeljsko znamenje in kazati našemu
času, ki je zaznamovan z izkoriščanjem okolja in revežev, da je evangelij zares vesela
vest za človeka, da bi našel boljšo smer za graditev novega človeštva, obenem s pogumom, da se poda na pot k Jezusu, ki je bil bogat, pa je zaradi nas postal ubog, da bi mi
obogateli po njegovem uboštvu (prim. 2 Kor 8,9)
Dragi bratje, izročam vam poslanstvo, da boste znali prepoznati prave poti, ki jih je
treba prehoditi, da bi mogli drzno in zvesto odgovarjati prejeti karizmi. Ko se priprav4

Rafael, marec 2024





ljate na obujanje spomina temeljnih postaj zgodovine te velike frančiškanske družine,
prosim za priprošnjo Device Marije ter svetega Frančiška in Klare Asiške; z veseljem
podeljujem svoj blagoslov ter vas prosim, da še naprej molite zame.
Rim, sv. Janez v Lateranu, 9. novembra 2023
Obletnica posvetitve Lateranske bazilike
Rimske stolnice
							Frančišek

https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-11/papezevo-pismo-ob-800-letnici-potrditvevodila-manjsih-bratov.html

POPE FRANCIS ENCOURAGES FRANCISCANS
TO LIVE OUT THEIR CHARISM IN THE WORLD
As the Franciscan Family marks the 8th Centenary of the confirmation of
the Rule of St. Francis, on 29 November 1223, Pope Francis invites Franciscan
friars and sisters to renew their vocation of bringing the Gospel of poverty
and fraternity to today’s world.
Pope Francis has urged members of the Franciscan Family to hold true to the charism of fraternity, humility and poverty of their Founder by going out to the world to
share the Gospel.
The Regola Bullata of 1223
For Franciscan friars and sisters going around the world means realizing their “itinerant vocation in a style of fraternity and peaceful life” and is in line with the call on
all Christians “to be an ‘outgoing Church’”, the Pope said in a letter he addressed to
the Ministers General of the Order on the occasion of the 8th Centenary of the formal
confirmation of the Rule of St. Francis of Assisi by Pope Honorius III.
Pope Francis’ letter was read out during a solemn liturgy presided over on Wednesday
afternoon at the Papal Archbasilica of Saint John Lateran in Rome by Cardinal Angelo
De Donatis, the Pope’s Vicar for the Diocese. The celebration was attended by friars,
nuns, and lay people belonging to the three Orders founded by St. Francis.
Rooted in the Gospel
In his message, the Pope noted that the centenary is “a propitious occasion” not only
to remember an important historical event, but above all, “to revive the same spirit
that inspired St. Francis of Assisi to strip himself of everything, and give birth to a
unique and fascinating form of life rooted in the Gospel”.
“May this jubilee be for everyone the time (…) for a renewed missionary mandate of
the Church which calls us to go out to meet the world where many brothers and sisters
await to be consoled, loved and cared for.”
Drawing from St. Francis’ Rule, Pope Francis, therefore, exhorted the members of
5

Rafael, marec 2024





the Franciscan Order first of all to “observe poverty, humility and the Gospel”, living
“in obedience, without anything of their own and in chastity.”
Recalling that St. Francis put “the Gospel at the center of his existence”, the letter
stressed the importance of returning “to the foundation of a Christian and baptismal
commitment, capable of being inspired, in every choice, by the Word of the Lord.”
“Christ is the focal point of your spirituality! Be men and women who truly learn
“rule and life” in His school!”
Obedience to the Church
Pope Francis then highlighted the Franciscans’ duty of obedience to the Church enshrined in St. Francis’ Rule. “In that bond of obedience and reverence to the Pope and
the Church of Rome,” said the Pope, “he recognized an essential feature of the fidelity
to his vocation and of receiving Christ in the Eucharist and this is why he declared,
with no hesitation, his compelling belonging to the Church.”
“Be tenacious in supporting the Church, repairing it with example and testimony, even
when it seems to cost more!”
Going out to the world
Finally, the letter called on the Franciscan friars and sisters “not to hesitate” to go
out to the world “sharing the bliss of poverty, becoming an eloquent evangelical sign,
and showing our age, marked by wars and conflicts, by selfishness of every kind and
logics of exploitation of the environment and the poor, that the Gospel is truly good
news for man.”
Concluding, Pope Francis said he confides in the Order’s capacity to identify the right
way to courageously and faithfully respond to the charism it has received and invoked
the intercession of the Virgin Mary and Saints Francis and Clare of Assisi.
Lisa Zengarini
https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2023-11/pope-encourages-franciscans-to-live-out-theircharism-in-world.html

6

Rafael, marec 2024





PAPEŽ MLADIM, ZBRANIM V LJUBLJANI:
“DRZNITE SI GRADITI DRUGAČEN SVET!”
Sveti oče spodbuja mlade, ki so bili zbrani v Ljubljani na 46. evropskem srečanju
skupnosti Taize (28.12.2023-1.1.2024), naj si drznejo graditi drugačen svet in
pokažejo sanje, ki jih ta svet ne ponuja. Postanejo naj graditelji mostov med
narodi, kulturami in verstvi.
»Dragi prijatelji, živimo v svetu, polnem hrupa, kjer sta vrednoti tišine in
poslušanja zadušeni. V tem kontekstu vas vabim, da ponovno odkrijete globoko
razsežnost poslušanja. Poslušanje je dejanje ljubezni. Je v središču zaupanja.
Brez poslušanja lahko le malo stvari raste ali se razvija. Poslušanje omogoča,
da damo drugi osebi prostor, ki ga potrebuje za svoj obstoj,« je zapisal sveti
oče v sporočilu, ki ga je v njegovem imenu podpisal državni tajnik kardinal
Pietro Parolin.
V družbi, kjer »nasilje osvaja vedno več površine«, v teh težkih časih, ki so zaznamovani s konflikti in vojnami, papež Frančišek poziva mlade, naj »si drznejo graditi
drugačen svet, svet poslušanja, dialoga in odprtosti« ter tako »pokažejo druge sanje,
ki jih ta svet ne ponuja, pričujejo o lepoti velikodušnosti, služenja, čistosti, trdnosti,
odpuščanja, zvestobe svoji poklicanosti, molitve, boja za pravičnost in skupno dobro,
ljubezni do revnih in socialnega prijateljstva«.
Hoditi skupaj, kot se glasi tema srečanja, po besedah svetega očeta prav tako pomeni
»zagraditi pot pred marginalizacijo, zaprtostjo, izključevanjem in zavračanjem določene
kategorije ljudi«. Mlade povabi, naj postanejo »graditelji mostov med narodi, kulturami
in verstvi«, naj sanje o ljubezni, pravičnosti in miru spremenijo v konkretno realnost,
naj živijo v sedanjosti in naj ne žrtvujejo »dragocene mladosti na oltarju lažnih užitkov
in površinskosti«.
Celotno sporočilo papeža Frančiška
“Dragi mladi, ob 46. evropskem srečanju mladih, ki ga na temo »Skupaj na poti« v
Ljubljani organizira Taizéjska skupnost, vas pozdravlja njegova svetost papež Frančišek.
Zagotavlja tudi svojo bližino vsem vam, ki ste na različnih ravneh vključeni v življenje
Cerkve in v življenje različnih narodov, iz katerih prihajate.
Nedavni Svetovni dan mladih vam je omogočil, da ste kot Cerkev in skupnost doživeli
čudovito izkušnjo prijateljstva z Bogom in z drugimi. Pravzaprav ste vi Božja sedanjost,
vi ste Cerkev danes! Cerkev vas potrebuje, da je v polnosti lahko ona sama. Kot Cerkev
ste v svetu prisotno telo vstalega Gospoda. Dragi prijatelji, živimo v hrupnem svetu,
kjer sta vrednoti tišine in poslušanja zadušeni. V tem kontekstu vas vabim, da ponovno
odkrijete globoko razsežnost poslušanja. Poslušanje je dejanje ljubezni. Je srce zaupanja.
Brez poslušanja lahko zraste ali se razvije le malo stvari. Poslušanje daje drugi osebi
prostor, ki ga potrebuje za svoj obstoj. Pogosto se nam zdi, da je tisti, ki najglasneje
kriči, vreden, da ga poslušamo. Na žalost je danes nasilje vedno bolj prisotno. Živimo v
težkih časih, ko so konflikti in vojne posejani po vsem svetu, ker nihče več ne posluša.
7

Rafael, marec 2024





Pozivam vas, da si upate graditi drugačen svet, svet poslušanja, dialoga in odprtosti, da »pokažete drugačne sanje od tistih, ki nam jih ponuja ta svet, da pričujete za
lepoto velikodušnosti, služenja, čistosti, moči, odpuščanja, zvestobe lastni poklicanosti,
molitve, boja za pravico in skupno dobro, ljubezni do ubogih, družbenega prijateljstva«
(Kristus živi, št. 36).
Eden od izzivov, s katerimi se morate soočiti, je, kako biti skupaj na poti. S skupno hojo
si prizadevamo za preoblikovanje kakovosti življenja v naših družbah. Hoditi skupaj
pomeni zapreti pot marginalizaciji, zapiranju, izključevanju in zavračanju ene kategorije ljudi. Tako boste postali graditelji mostov med narodi, kulturami in religijami, za
stabilen in odprt svet. Potruditi se moramo, da bomo živeli kot naš Učitelj in Gospod
Jezus, ki ni nikogar izključil iz svojega potovanja. Ukoreninjen v občestvu z Bogom je
Kristus delil svoje življenje s tistimi, ki so prišli k njemu. Božjo navzočnost je prepoznal
v tistih, ki so bili na robu družbe, celo v tistih, ki niso pripadali njegovemu ljudstvu.
Ob današnjih izzivih in lastni krhkosti se nekateri ljudje včasih počutijo ’brezdomce’.
Ko se s temi izzivi soočamo skupaj, lahko doživimo lepoto, presežnost, ki nam pomaga
odkriti iskrico, zaradi katere začnemo znova z novo vnemo.
Dragi mladi, sveti oče računa na vas in vam zaupa, Cerkev vam zaupa. S svojimi besedami in dejanji pošljite močno sporočilo našemu svetu, ki zavrača ranljive.
Uresničite svoje sanje o ljubezni, pravičnosti in miru, začenši pri sebi. Živite v sedanjosti. Ne žrtvujte svoje dragocene mladosti na oltarju površinskih užitkov. Ne dovolite, da vam ukradejo sanje, in pomagajte »zgraditi družbo, vredno tega imena« (Vsi
bratje, št. 71). Papež Frančišek vsakega od vas in vaše družine izroča Gospodu in vam
na priprošnjo Device Marije z vsem srcem podeljuje svoj apostolski blagoslov. Prosim
vas, da molite zanj.
Kardinal Pietro Parolin, državni tajnik Njegove svetosti
(https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-12/papez-mladim-zbranim-v-ljubljani-taize.html)

PIRHOVANJE: VELIKONOČNI PONEDELJEK, 1. APRILA 2024

SV. MAŠA v cerkvi ob 9.30 dopoldne.
KOSILO ($ 25) in DRUŽENJE V DVORANI.
TEKMOVANJE V SEKANJU PIRHOV morda boste letos prvič poskusili srečo in zadeli pirh v
klobuku. Ali pa se boste pomerili še enkrat... - Vabljeni tekmovalci! Prinesite
čimveč pirhov, nekaj potic, dvajsetic (20 c) in čimveč dobre volje!
Za kosilo se obvezno prijavite Olgi Konda (M. 0435 573 640) ali patru
Darku (M. 0409 074 760) do velikega četrtka, 28. marca 2024.
Dobrodošli v Emavs - naš Merrylands!
8

Rafael, marec 2024





MESSAGE OF THE HOLY FATHER FRANCIS, SIGNED BY THE CARDINAL SECRETARY OF STATE, TO MARK THE 46th EUROPEAN
MEETING OF YOUNG PEOPLE ORGANIZED BYTAIZÉ COMMUNITY
IN LJUBLJANA [28 December 2023 - 1st January 2024]
Dear young people,
His Holiness Pope Francis sends you his greetings on the occasion of the 46th European Meeting organized by the Taizé Community on the theme "Walking together".
He also expresses his closeness to all of you who are involved at different levels in the
life of the Church and of your different nations.
The recent World Youth Days have enabled you to live, as Church and as community,
the beautiful experience of friendship with God and with others. You are the today of
God, the today of the Church! The Church needs you in order to be fully herself. As
Church, you are the Body of the Risen Lord present in the world.
Dear friends, we live in a world full of noise, where the value of silence and listening
are stifled. In this context, I invite you to rediscover the deeper dimension of listening.
Listening is an act of love. It is at the heart of trust. Without listening, little can grow or
develop. Listening enables the necessary space to be given to the other in order to exist.
We often have the impression that those who shout the loudest are worthy of being
heard. Unfortunately, today violence increasingly gains ground. We live in a difficult
time, with conflicts and wars waged throughout the world, because no-one listens any
more. I urge you to dare to build a different world, a world of listening, dialogue and
openness, to “point to ideals other than those of this world, testifying to the beauty
of generosity, service, purity, perseverance, forgiveness, fidelity to our personal vocation, prayer, the pursuit of justice and the common good, love for the poor, and social
friendship” (Christus vivit, 36).
One of the challenges you must face is that of walking together, in order to work for
the qualitative transformation of life in our societies. Walking together means barring
the way to marginalization, isolation, exclusion and the rejection of a category of people.
You become builders of bridges between peoples, cultures and religions, for a stable
and open world. We must commit ourselves to living like our Master and Lord Jesus
who did not exclude anyone from his path. He recognized the presence of God in those
who were at the margins of society, and even those who did not belong to his people.
Faced with today’s challenges and our own fragility, certain people sometimes feel
“homeless”. When we face these challenges together, there can be experiences of beauty,
of transcendence, which help us to discover the spark that makes us start again with
new vitality. Dear young people, the Holy Father is counting on you and he trusts you,
the Church trusts you. Through your words and actions, send a powerful message to
our world, which rejects the vulnerable. Make your dreams of love, justice and peace a
reality, starting with yourselves. Live in the present. Don't sacrifice your precious youth
on the altar of superficial pleasures. Don't let yourselves be robbed of your dreams, and
help to "build a society worthy of the name" (Fratelli tutti, 71).
9

Rafael, marec 2024





Entrusting each of you and your families to the Lord, through the intercession of the Virgin Mary, Pope Francis grants you his Apostolic Blessing with
all his heart. He asks you to pray for him.
Cardinal Pietro Parolin
Secretary of State to His Holiness
Holy See Press Office Bulletin, 28 December 2023
Molitveno srečanje ESM pri frančiškanih v Kamniku

10

Rafael, marec 2024





In memoriam: + Pater POLIKARP (ANTON) BROLIH,
duhovnik, frančiškan, bivši provincial (1923-2024)
P. Polikarp Brolih, najstarejši slovenski
frančiškan doslej, je v torek, 5. decembra
2023, ob nadškofu p. Stanislavu Zoretu, z
brati frančiškani in svojimi domačimi na
Brezjah slovesno obhajal svoj 100. rojstni
dan. Kmalu po slovesnem praznovanju se
mu je zdravje naglo poslabšalo in po skoraj
dveh mesecih je v samostanu na Brezjah
bilo njegovo zemeljsko življenje dopolnjeno
29. januarja 2024 popoldne.
Rodil se je 5. decembra 1923 v Zgornji Beli
pri Preddvoru in pri krstu dobil ime Anton,
po svojem očetu in mami. Imel je še dva brata.
Oče je umrl še pred vojno, mama pa je dočakala
visoko starost, 94 let. Obiskoval je nižjo gimnazijo v Kranju in se ob reviji Cvetje z vrtov
sv. Frančiška odločil za frančiškane. Noviciat
je začel 1. septembra 1939 v Kamniku, ravno
na dan začetka druge svetovne vojne. Študij je nadaljeval v Ljubljani, 8. januarja 1949
izrekel slovesne zaobljube in prejel mašniško posvečenje 18. decembra 1949. Na Božič
je daroval novo mašo v Preddvoru.
P. Polikarp je največ časa, več kot petdeset let preživel v Ljubljani in opravljal različne
službe, bil je kaplan, magister bogoslovcev, gvardijan, vikar. Vmes je od leta 1953 do
1955 deloval na Sveti Gori. Na provincialnem kapitlju 1974 je bil izvoljen za provinciala
Slovenske frančiškanske province sv. Križa, drugič je bil izvoljen leta 1980 in tretjič leta
1992, skupaj petnajst let. Od leta 1983 do 1986 je bil gvardijan in župnik v Ljubljani
pri Marijinem oznanjenju in naslednja tri leta za Bežigradom, nato samostanski vikar
v Ljubljani, po končani službi provinciala spet gvardijan, vsa leta pa priljubljen, daleč
naokrog znan spovednik, služabnik usmiljenega Očeta, ki je podaril njegovo odpuščanje
mnogim, ki so prihajali k zakramentu sprave od blizu in daleč. Leta 2006 je bil nastavljen
v Nazarje, že naslednje leto, spomladi 2007, pa na Brezje in tudi pri Mariji Pomagaj bil
resnični služabnik zakramenta sv. spovedi, molivec in častilec. Kot provincial je obiskal
brate in vernike v Ameriki in dvakrat v Avstraliji, kjer je s pooblastilom kardinala
Jamesa Freemana tudi birmoval in blagoslovil relief Marije Pomagaj v slovenski cerkvi
sv. Rafaela (1977). Provincial p. Polikarp je leta 1978 pripeljal iz Zagreba v Slovenijo
tri sestre klarise, ki so po 200 letih ponovno obudile karizmo sv. Klare na nazarskem
hribčku; skozi vsa leta je bil njihov duhovni oče. Dolga leta je bil spovednik in duhovni
vodja sester redovnic, voditelj duhovnih vaj, brat in prijatelj mnogim med nami. Znal je
prinašati domačnost, ker nas je nosil v srcu, razveseljevati, opogumljati, tolažiti. Obljubil
je molitven spomin, ko smo pribežali v veliki stiski. Hvala za njegove talente, s katerimi
11

Rafael, marec 2024





je trgoval, za njegovo pristno vero in ljubezen do province in Cerkve na Slovenskem.
O svoji službi spovednika je dejal: »Spovedovanje je moje najlepše delo. Tam so živi
ljudje. Vesel sem, da mi je Bog dal pravico, da lahko rečem: ‘Odpuščeni so ti tvoji grehi,
pojdi v miru.’ V spovednici je potrebno vsakega človeka sprejeti z veliko dobrohotnostjo
in evangeljsko ljubeznijo, naj bo tak ali drugačen, imeti čas zanj, ga skušati razumeti.
Spovedovanje je dar in spovednica je delo, ki ga vodi Bog.«
Njegovo oznanjevanje je bilo polno življenja. V pridige ni polagal samo besed, ampak
svojo vero, posvečenost in ljubezen. »P. Polikarp je živel za druge in je znal voditi k
Resnici z besedo, ki jo oznanjala z očetovsko držo,« je v homiliji povedal provincial p.
Marjan Čuden.
V enem izmed pogovorov je p. Polikarp dejal provincialu p. Marjanu: »Zaupam v
Marijino pomoč. Ko je bila mama z mano noseča, me je izročila Božji Materi. Vedno sem
častil Marijo. Marija ni po 'tepihu' prišla v nebesa, zato tudi jaz sprejemam svoj križ.
Križ v življenju kristjana ima pečat blagoslova, če ga nosi skupaj z Bogom. Tudi, če bi
hodili po tebi, moraš nase vzeti križ. To razume samo duša, ki iskreno hrepeni po Bogu.«
Ob njem smo se zavedli, da dobrota ni sirota, ampak Božja in zato neskončno bogata.
Pogrebna sv. maša in pogreb 1. februarja 2024 na Brezjah sta bila velika duhovna
obnova za vse udeležence. Somaševanje duhovnikov je vodil ljubljanski nadškof msgr.
Stanislav Zore, somaševal je tudi škof msgr. Andrej Glavan, pridigal je provincial p.
Marjan Čuden. Slavje življenja, radost našega očaka naj bo tudi naša radost za naše
vsakdanje darovanje Bogu in soljudem.
						p. Darko Žnidaršič OFM

P. Polikarp somašuje ob praznovanju 100. rojstnega dne na Brezjah, 5.12.2023.
12

Rafael, marec 2024





DAN, KI NAM GA JE NAREDIL GOSPOD ...
V MARIJINI DOLINI
V sredo, 7. februarja, dan pred slovenskim kulturnim praznikom, je bil za našo
slovensko skupnost poseben dan. Iz Slovenije nas je obiskal naš dolgoletni
dušni pastir pater Ciril Božič, skupaj z laično misijonarko Marijo Anžič. V
Marijinem svetišču v Marian Valley so nas pri slovenski maši veselo presenetili
kar vsi štirje slovenski duhovniki v Avstraliji: pater Ciril Božič, pater Simon
Peter Berlec, pater David Šrumpf in pater Darko Žnidaršič. Pater David je ta
dan praznoval svoj 60. rojstni dan, prav tako smo voščili p. Cirilu za 70. rojstni
dan, ki ga je praznoval 5. decembra.
Že ta čudovita slika s slovenskimi duhovniki pri oltarju - v tem priljubljenem romarskem kraju - nam govori, da je naša mala slovenska skupnost Bogu pri srcu, da smo kljub
svojim slabostim deležni Njegove dobrote, Njegove pozornosti in Njegove ljubezni. Bogu
hvala. Pater Ciril je vodil sveto mašo in se nam v pridigi približal z domačimi besedami,
z uvodnim vprašanjem: Kaj nas tukaj v oddaljenem svetu, v Queenslandu, povezuje?
Na to vprašanje je razločno odgovoril: Zakrament svetega krsta, ki smo ga v
prejeli v rodni domovini. Dodal je potrebo povezanosti v občestvu slovenske skupnosti
in ljubezen do materinega jezika in rojstne domovine, ki naslednji dan, 8. februarja,
praznuje svoj kulturni praznik. Res je, da so potrebne tudi žrtve, da se skupnost obdrži,
da se ohrani vera do Boga in tradicije ter ljubezen do domovine. Nekateri so naredili
velike razdalje, da so prišli k tej sveti maši kljub starosti in oviram. Krščanska vera, ki
smo jo prejeli pri krstu, nas uči živeti po Božjih zapovedi in nam daje kreposti, da se
obdržimo v tem času. Duhovniki nam nudijo za duhovno življenje potrebne zakramente
svete spovedi in obhajila, zato večkrat omenjam v zgoščeni obliki pridigo duhovnika,
ki pride med nas.
V naši družini, kjer sem odraščal, v Orehovljah pri Predosljah, je bil svojevrsten
družinski red, kjer sem moral kot najstarejši sin po nedeljski maši očetu doma ponoviti,
kar sem si zapomnil od govora s prižnice. To ni bila lahka naloga in za to sem moral biti
prisoten in v duhu zbran, da sem si zapomnil pridigo. To skušam do mere nadaljevati še
danes in se mi zdi potrebno in vredno, da nam to ostane v spominu. Pater Ciril ima dar,
da s svojo besedo in pristopom pritegne poslušalce, da poslušajo in sprejmejo, kar slišijo.
To so mi nekateri sami povedali na srečanju pri kosilu v bližnji restavraciji. Somaševali
so pater David Šrumpf, ki skrbi za slovensko versko skupnost v Adelaidi in je tehnični
urednik revije Misli, pater Simon Peter iz Melbourna, ki je še posebno poznan po reviji
Misli, ki jo ureja kot glavni in odgovorni urednik štiri leta, in pater Darko Žnidaršič iz
Sydneya, ki je naš dušni pastir že od decembra 2005. Pater Darko nas obišče nekajkrat
na leto, po velikih praznikih in na romanjih k naši kapelici brezjanske Marije Pomagaj v
Marian Valley, vsakič nam s svojim petjem poživi naša romanja in bogoslužja. Naš gost
iz Slovenije je bil tudi zgodovinar dr. Renato Podbersič ml., ki je zvesto sledil in beležil
13

Rafael, marec 2024





s kamero naše izseljensko življenje. G. Renato se nam je tudi pridružil naslednji dan
pri sv. maši in pogrebu Danila Maverja, enega od najzvestejših članov naše skupnosti.
Naj omenim še laično misijonarko Marijo Anžič, saj nam je vedno spretno pomagala pri
organizacijah skupnih srečanj, da smo bili vsakič res veselo razpoloženi. Zato izrekam
vsem iskrena hvala za obisk, kateri nam bo vedno v lep spominu.
							Mirko Cuderman

V Marijini kapeli: dr. Renato Podbersič, p. Darko, p. Ciril, p. David, p. Simon Peter.
14

Rafael, marec 2024





P. CIRIL A. BOŽIČ IN MARIJA ANŽIČ
SPET MED NAMI - 11.februar 2024

V M a r iji n i k ape l i: d r. R en ato
Podbersič, p. Darko, p. Ciril, p. David,
p. Simon Peter.
Dobrodošlica: od leve zgodovinar dr. Renato Podbersič ml., Marija Anžič, Danica Petrič, p.
Darko Žnidaršič, Jožica Modrijančič in p. Ciril A. Božič, ki je vodil nedeljsko sv. mašo.

15

Rafael, marec 2024





Po sv. maši smo se stari znanci srečali v dvorani. Na sliki od leve: Jožica Modrijančič, Andrejka
Andrejaš, Klara Brcar, p. Ciril A. Božič, Jenny Stariha, Ivan Brcar, Danica Petrič, Olga Konda.

Tudi torta za 70-letnico p. Cirila ni manjkala. Iskrene čestitke! Zadnja na desni je Sonja Fisher.
16

Rafael, marec 2024





Naš mešani cerkveni pevski zbor.

Srečanje na Klubu Triglav Mounties.

17

Rafael, marec 2024





Slovenci v Avstraliji imajo spet svojo
radijsko oddajo
Slovenska skupnost v Avstraliji je lani aprila izgubila svojo
redno tedensko oddajo na nacionalnem radiu SBS, ki je bila
na programu vse od leta 1975. A po slabem letu ima naša
skupnost pod Južnim križem spet razlog za veselje, saj se
slovenščina vrača na avstralske radijske valove, najprej v
Sydneyju, kmalu pa še v Melbournu.
Izguba oddaje na nacionalnem radiu je v slovenski skupnosti pustila veliko praznino, še posebej pri prvi generaciji
priseljencev, poudarjajo v Uradu Vlade Republike Slovenije
za Slovence v zamejstvu in po svetu. »Slovenska oddaja je namreč zanje pomenila zelo
pomemben vir novic tako iz Slovenije kakor tudi o dogajanju v sami slovenski skupnosti
v Avstraliji.«
Združili moči
Zato so pred nekaj meseci moči združili predstavniki vseh slovenskih organizacij v
Sydneyju, v želji, da znova obudijo slovensko radijsko oddajo, tokrat na lokalni radijski
postaji. Po temeljiti analizi in razmisleku so izbrali lokalno postajo 89.3 2GLF. »Razlogov za to je več, med drugim dejstvi, da njen signal pokriva območja, kjer živi največ
Slovencev v Sydneyju, ter da omogoča poslušanje radijskih oddaj tudi prek spleta.«
Najprej ena ura, z aprilom dve uri tedensko
Tako se je minulo soboto, 24. februarja, ob 8. uri zjutraj, spet zaslišala slovenska beseda.
Pod uredniškim vodstvom Tanie Smrdel, izkušene novinarke iz časov slovenske oddaje
na SBS, je na radijskih valovih v Sydneyju že zadonel »Glas avstralskih Slovencev«. Sprva
za eno uro, že v aprilu pa naj bi ga podaljšali na dve uri tedensko.
Del oddaje v angleščini
Oddaja je namenjena pomembnim novicam iz Slovenije ter predvsem obveščanju o
dogajanju v slovenski skupnosti v Avstraliji, prostora pa bo dovolj tudi za slovensko
glasbo. »Da bi pritegnili čim več poslušalcev druge in tretje generacije priseljencev, ki
slovenščine ne govorijo več tako dobro, bo del oddaje v angleščini.«
Oddaji lahko v živo prisluhnete vsako soboto na tej spletni povezavi:
https://893fm.com.au/show/voice-of-slovenian-australians/
Kmalu tudi v Melbournu
Za podobno »akcijo« kot v Sydneyju so se odločili tudi Slovenci v Melbournu, glavnem
mestu zvezne države Viktorije, ki je prav tako pomembno središče slovenstva v Avstraliji.
»Tam so se odločili obuditi sodelovanje z lokalno radijsko postajo 3ZZZ, s katero so
v preteklosti že dobro sodelovali. Če bo šlo vse po načrtih, bodo z rednim oddajanjem
začeli marca, njihov termin pa bo ob nedeljah ob 7. uri zjutraj po lokalnem času.«
18

Rafael, marec 2024





Zanimivi gosti, glasba in lokalna obvestila
Za program v Melbournu bosta skrbela Katarina Van Der Linden in Lenti Lenko, ki je
v ta namen ponudil tudi svoj studio. Tako kot Tania Smrdel sta oba novinarske izkušnje
pridobivala na radiu SBS. Program naj bi bil preplet zanimivih gostov, glasbe in lokalnih
obvestil, še dodajajo v Uradu.
https://www.druzina.si/clanek/slovenci-v-avstraliji-imajo-spet-svojo-radijsko-oddajo

On Saturday, 24th February between 08:00 – 09:00, Slovenians in Sydney heard the
Slovenian word again on the airwaves of 2GLF 89.3. A joyous occasion!
After the disappointment of losing the Slovenian program on SBS last year, this new
radio venture was a source of great excitement and anticipation within our Slovenian
community.
The team of dedicated Slovenians who worked towards this achievement, were led by
our talented journalist, broadcaster and technician – Tania Smrdel. The team supporting her include:
Kristina Šuber, Walter Šuber, Branko Fabjančič, Peter Krope, Mark Stariha, Irene
Stariha, Olga Lah, P. Darko Žnidaršič, Mateja Slobodnik, Andrew Šuber.........
Although the initial programs in the coming weeks, will run for 1 hour, we anticipate
that our broadcast time will increase to 2 hours in April. This will be a wonderful opportunity to increase the local Slovenian content, which will allow time to invite our
community to have input through dedications, stories and local notices of events.
On Saturday, 24th February between 08:00 – 09:00, Slovenians in Sydney heard the
Slovenian word again on the airwaves of 2GLF 89.3. A joyous occasion!

Andrew Šuber, Walter Šuber, Branko Fabjančič, p. Darko Žnidaršič, Helena Jaklitsch, Kristina
Šuber, Peter Krope in Tania Smrdel v studiu radia

19

Rafael, marec 2024



PREJEM
ZAKRAMENTOV
NAŠI POKOJNI
EMIL ŠAVLE
R. 10.3.1948 Gradin
U. 30.10.2022 Queanbeyan, NSW, v
bolnišnici. Pokopan je bil 8.11.2022 na
Queanbeyan Lawn Cemetery, Lanyon
Drive, Jerrabomberra.


NEVA - NEVENK A MIKULETIČ, r.
VOLK
R. 28.5.1951 Velika Bukovica, ŽU Ilirska
Bistrica
U. 12.1.2024 Auburn Hospital, NSW. Sv.
maša 19.1.2024 v naši cerkvi sv. Rafaela v
Merrylandsu. Pokopana je na slovenskem
pokopališču sv. Rafaela v Rookwoodu.

IVANKA MEDVED, r. KARNIČNIK
R. 24.12.1936 Trbonje
U. 28.6.2023 Canberra, ACT. Sv. maša
6.7.2023 v cerkvi sv. Mihaela, Kaleen,
ACT. Nato je bila pokojnica upepeljena.

KARL BEZJAK
R. 31.10.1923 Podvinci, ŽU Ptuj - Sv.
Ožbalt
U. 14.1.2024 dom starejših Montefiore,
Randwick, NSW. Sv. maša 25.1.2024 v naši
cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu. Pokopan
je na slovenskem pokopališču sv. Rafaela
v Rookwoodu.

JOE DAVID CELIN
R. 19.4.1959 Aversa, Italija
U. med 10. in 30.11.2023 (najden mrtev).
Sv. maša 13.12.2023 v naši cerk v i
vseh svetih v Figtreeju. Pokopan je na
pokopališču Lakeside - Kanahooka.

DANILO MAVER
R. 27.7.1934 Neverke, ŽU Košana
U. 24.1.2024 Royal Brisbane & Women’s Hospital, Brisbane, QLD. Sv. maša
8.2.2024 v kapeli pokopališča Pinaroo,
QLD. Počiva na tamkajšnjem pokopališču.

RADO ŠURLAN
R. 4.5.1942 Bosanski Novi, Bosna in
Hercegovina
U. 30.12.2023 Gold Coast - bolnišnica,
QLD.

ANTON KINKELA
R. 14.6.1932 Postojna
U. 9.2.2024 Genista Nursing Home, Greystanes, NSW. Sv. maša 20.2.2024 v naši
cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu. Pokopan
je na slovenskem pokopališču sv. Rafaela
v Rookwoodu.

ELIZABETH PUKL, rojena KLAMPFER
R. 5.6.1937 Maribor - Košaki
U. 26.12.2023 Canberra Hospital, ACT.
Pogrebni obred 9.1.2024 na starem slovenskem pokopališču v Rookwoodu, kjer je
pokojnica tudi pokopana.
PAVLA - PAULINA FABIAN, r. HUMAR
R. 29.6.1933 Bate
U. 2.1.2024 Northern Beaches Hospital,
French Forest, NSW. Sv. maša 11.1.2024
v cerkvi Srca Jezusovega v Mona Vale,
pokopana je na tamkajšnjem pokopališču.

20

GERTRUDE - GERTA KOROTANČNIK,
rojena ŠARKAN
R. 17.4.1932 Domajinci, ŽU Cankova
U. 8.2.2024 Bossley Parkside Care, Bossley Park, NSW. Sv. maša 22.2.2024 v naši
cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu. Pokopana je na slovenskem pokopališču sv.
Rafaela v Rookwoodu.
JOŽEF ANDREJAŠ st.
R. 18.2.1928 Hrastje, ŽU Cerklje ob Krki
Rafael, marec 2024


U. 11.2.2024 Brisbane Hospital, QLD.
Pogrebni obred 27.2.2024 v naši cerkvi
sv Rafaela v Merrylandsu. Pokopan je
na slovenskem pokopališču sv. Rafaela v
Rookwoodu.



MOLITEV, KO NAM
PREKIPI
JEZUS, ponižno te prosim,
da ozdraviš moje odnose z bližnjimi,
z mojim možem (mojo ženo) in otroci.
Izročam ti trenutke, ko mi prekipi.
Spomni me, da v vsakem trenutku
blagoslavljam svoje bližnje.
Nauči me odpuščati!
Navdihuj me z besedami, ki bodo
usmerjale k dobremu, pravemu, resničnemu.
Ozdravi naša srca.

Pater Ciril je obiskal Mejačev grob v QLD.

Jezus, ti me držiš v naročju,
kadar se mi zdi,
da me okoliščine presegajo.
Verujem vate.
Edino Ti mi lahko daš mir in veselje!
Podari mi mir!
Prosim, podari mi mir. AMEN.
		DANICA PETRIČ

35. OBLETNICA MOLITVENE SKUPINE
Oktobra bomo praznovali 35. obletnico
molitvene skupine Srca Jezusovega pri
Sv. Rafaelu v Merrylandsu. V teh letih
smo organizirali več kosil za bolne in
ostarele, romanja, izlete, duhovne vaje,
celo lutkovno igro ob 800-letnici sv.
Frančiška. Obiskovali smo bolnike po
bolnišnicah, domovih za ostarele in na
njihovih domovih.
Zavedamo se, da sta naša molitev in vera
prazni brez dobrih del.
Naša molitvena skupina ima bančni
račun v St. George Bank, kjer smo se s
pomočjo p. Valerijana registrirali kot dobrodelna organizacija. Z leti smo nabrali
pri naših kosilih nekaj denarja, ki smo ga
darovali: $ 500 za misijonarja p. Pedra
Opeka, $ 500 našemu verskemu centru za
obnovo stanovanja p. Valerijana, pisarne
21

in zakristije. Darovali smo za sv. maše, za
torte in cvetje ob rojstnih dnevih in za dve
kosili starejšim v Bowling klubu. Zbrali pa
smo tudi $ 1,000 za otroško bolnišnico v
Westmeadu.
Kako bomo nadaljevali, je seveda odvisno
od nas, naših molivcev, darovalcev. Tudi
delavcev ni več, ki bi kuhali in postregli
v dvorani. Opešali so. A kar nas je še pri
močeh, ob četrtkih ob 10h radi prihajamo
molit rožni venec in smo pri sv. maši. Naj
tako ostane še mnogo let, če je Božja volja,
do zlatega jubileja!!!
35-letnico bomo slovesno praznovali na
praznik sv. Rafaela, 29. septembra 2024,
s sv. mašo v cerkvi in kosilom v dvorani.
Že zdaj Vas prisrčno vabim.
DANICA PETRIČ
Rafael, marec 2024





Fran Roš:
VID NIKDARSIT
(MK, Ljubljana 1976)

Živel je fant z imenom Vid. Bil je zelo len in zmeraj lačen. Zato so mu ljudje rekli Vid
Nikdarsit. Vsako delo in učenje mu je že od daleč smrdelo. Rad pa je ležal, spal in jedel.
Kar naprej je vpil: »O kako sem lačen! Dajte mi jesti!«
Takšnega sina so starši težko preživljali. Končno se je njegov oče domenil s krojaškim
mojstrom Igličnikom, da ga bo ta sprejel v uk.
In tako je napočil dan, ko se je Vid moral posloviti od doma. Njegova dobra mati mu
je čez ramo obesila torbo, polno kruha, mesa, sira in sadja. Iz oči so ji pritekle solze.
Tudi Vidu je bilo hudo, ko se je s popotno palico v roki odpravil po cesti.
Mojster Igličnik se ga je razveselil in je dejal:
»Zdrav in močan si videti, fant! Lahko boš postal imeniten krojač, če me boš ubogal.
Seveda boš moral biti priden.«
Toda že tretji dan je mojster zmajeval z glavo:
»Že vidim, da s teboj ne bo nič. Četrt ure potrebuješ, da vdeneš nit v iglo! Takšnega
počasneža še sploh nisem videl, pa tudi takšnega požrešneža ne. Najbolje bo, če si
poiščeš kakšen drug poklic.«
Tako se je Vid isti dan podal dalje po poti. Kmalu je začutil utrujenost in lakoto. Legel
je v travo ob cesti in pojedel hleb kruha, ki mu ga je bil mojster Igličnik dal s seboj.
Potem so se mu kar same od sebe zaprle oči in zaspal je.
Prebudil se je, ko je moč sonca že pojemala. Spomnil se je, da bi bil zdaj čas, da si najde
prenočišče. Pospešil je korake.
Iz neke kmečke hiše je stopila drobna ženska. Voščil ji je dober večer in jo vprašal, če
bi mogel prenočiti pri njej.
»Ne!« ga je zavrnila. »Za tuje ljudi pri nas ni prostora!« Vid pa se še zmenil ni za njene
besede. Stopil je v hišo in mirno sedel k mizi. Ženska, bila je to gospodinja, mu je jezno
rekla:
»Ali si gluh, ali pa nisi pri pameti? Moj mož utegne priti vsak čas in te bo nagnal. Še
prebunkal te bo.«
Ko pa se fant ni zganil, ga je le pustila sedeti pri mizi. Kmalu je vstopil gospodar,
kmet z dolgimi brki.
»Kdo pa tamle sedi?« je vprašal.
»Ne poznam ga,« je odvrnila. »Nemara ni pri pameti. Povedala sem mu, da pri nas ne
more prenočiti, a se za moje besede še zmenil ni.«
»No fant, po kaj si prišel?« je vprašal mož. »Ali iščeš delo?«
»Ne, ne!« se je branil Vid Nikdarsit. »Meni vsako delo že od daleč smrdi. Rad pa jem,
spim in lenobo pasem.«
»Ali še ne veš, da se brez dela ne da živeti?«
»Bom že našel ljudi, ki mi bodo pomagali.«
»Takšnega lenuha nihče ne bo maral. Pod mojo streho ni prostora zate. Zato glej, da
se pobereš od tod!«
Tedaj je gospodinja na mizo postavila skledo z juho in mesom. To je bila večerja,
namenjena gospodarju.
Vidu so se zasvetile oči. Hitro je sedel k skledi in pograbil žlico. Pričel je krepko zaje22

Rafael, marec 2024





mati in si nositi v usta. Obema domačima je kar zmanjkovalo sape, ko sta ga gledala.
Prav kmalu je do dna izpraznil zvrhano skledo in zraven pojedel še debel kos kruha.
»Večerjo si mi vzel, vsiljivec. Zdaj pa hitro odtod!« je velel kmet.
»Saj še nisem sit! Še kakšne dobre zabeljene žgance si želim in tudi klobasa bi mi še
teknila.«
»Kaj vse si upaš!« se je hudoval gospodar, ko je moral zdaj večerjati kruh s kislim
mlekom. »Le počakaj, smrkavec!«
Medtem je gospodinja z moževe postelje odgrnila odejo.
Nenadoma pa - Kaj je storil Vid Nikdarsit! Najbrž še nikoli ni bil tako zelo uren kakor
zdaj, ko je odvrgel svoje čevlje in obleko. In že je sam skočil v kmetovo posteljo in se
pokril z odejo čez glavo.
Mož in žena sta ostrmela. Kaj naj bi storila? Vendar prismojenca zdaj na noč nista s
silo pognala na cesto. Lahko bi jima potem zažgal kozolec ali hišo, da bi se maščeval.
Kmet se je skobacal v drugo posteljo, njegova žena pa si je morala postlati na tleh.
V zgodnjem jutru sta vstala gospodar in njegova žena, oba jezna na fanta. Nista mu
hotela več prizanašati. Kar takoj je kmet potegnil odejo s postelje, v kateri je Vid Nikdarsit še zmeraj trdno spal.
»Spravi se že od tod, lenoba!« je vpil, ko je fanta za noge vlekel z ležišča na tla.
Zdaj šele je zaspanec odprl oči in je vprašal:
»Kaj pa je?«
»Poberi svoje stvari in izgini! Drugače pojdem po bič, da ti posvetim z njim, če me
ne boš ubogal!«
Vid Nikdarsit se je ustrašil biča, zato je pohitel. Bil je v sami srajci in spodnjih hlačah.
Pograbil je svoj suknjič, hlače, čevlje, klobuk, torbo in popotno palico. Pobegnil je iz
hiše, da bi se šele zunaj oblekel in obul. Sam sebi se je smilil tako zelo, da so mu grenke
solze zalile oči.
Počasi je šel po cesti in pričel je ugibati:
»Kaj bo, če mi nihče ne bo hotel dati jesti? Kaj je vendar bolje: Delati ali jesti? Nič
delati in nič jesti? Kaj naj storim?«
Truden se je usedel na kamen ob cesti, da bi vse to premislil.
Kmalu so se po cesti približali trije veliki vozovi, ki so jih vlekli konji. Na vozeh je
sedelo več kmečkih ljudi.
»Zakaj bi le hodil peš, če se lahko peljem?« se je razveselil fant.
Ljudje so mu prikimali, da sme prisesti. Potegnili so ga na voz.
»Kam pa to?« ga je vprašal fant, ki je držal vajeti.
»Z doma so me poslali po svetu delo iskat,« je odgovoril.
»Potem pa se kar nam pridruži! V gozdu bomo grabili listje za steljo. Če nam boš
pomagal, ti bomo dali tudi jesti.«
»Pa poskusim,« je dejal Vid in bilo mu je všeč, da mu ni bilo treba več hoditi peš. Videl
je na vozu več grabelj, vil in mrež pa tudi dva jerbasa jedi in pijače. »Kakor nalašč, da
se bom spet lahko najedel.«
Vozovi so s ceste zavili v gozd in se ustavili pod hribom.
Ljudje so si vzeli grablje, Vid pa se je zleknil po tleh.
»Kaj pa ti, fant? Ali nam ne boš pomagal grabiti?« so ga vprašali.
»Pri nas je takšna navada, da najprej počivamo in šele potem delamo,« si je izmislil
izgovor in že so se mu zaprle oči.
Čez tri ure se je zbudil in je pogledal okrog sebe. V bližini so sedeli tisti, ki se je z njimi
23

Rafael, marec 2024





pripeljal v gozd, in južnali.
»Tudi jaz sem lačen,« je zavzdihnil Vid in se jim pridružil.
»Če si delal, boš lahko tudi jedel,« mu je dejal star kmet.
»Pri nas je takšna navada, da najprej jemo in se okrepimo, potem šele delamo,« se je
branil.
»To je prečudna navada. A če nam boš po južni zares pomagal, si le vzemi tudi ti!«
Vid Nikdarsit si je pridno nosil v usta kose kruha in mesa. Hlastno je požiral in nazadnje je pil še jabolčnik.
Ljudje so vstali, da bi delali dalje. Fant pa si je z roko obrisal mastna usta in je še kar
naprej mirno sedel.
»Pa ti, fant?« ga je začudeno pogledala krepka kmetica.
»Pri nas imamo takšno navado, da po jedi vselej počivamo.«
»Iz katerega kraja pa si?«
»Iz lene vasi sem,« se je ponorčeval.
»Saj se ti to vidi, čeprav za to vas še nisem slišal,« je rekel kmet. »Tam gotovo še ne
poznate pregovora: Kdor ne dela, naj ne je!«
»Pri nas pravimo le malo drugače: Kdor ne dela, naj vsaj je!«
»Hudo pametni ste pri vas, pri nas pa so drugačne navade. Glej, vozil si se z nami,
jedel in pil si z nami, delal pa ne bi z nami? Pa še norčeval bi se iz nas, ki delamo? Hej,
naženimo lenuha! Naj spozna naše navade!«
Ljudje so z grabljami in vilami obstopili Vida. Vid Nikdarsit je ves zlezel vase, tako se
je prestrašil. Pognal se je v beg in tekel, kolikor so ga nesle noge. Ko se je ustavil, da bi
legel pod grm, so ga pošteno pekli podplati.
»Morebiti pa so ti ljudje vendarle imeli prav,« je premišljeval. »Vozil sem se z njimi in
jedel, delal pa nisem.«
Komaj in komaj se je pred večernim mrakom privlekel do delavnice mojstra Igličnika.
Milo ga je prosil:
»Oh, vzemite me nazaj v uk! Poskusite še enkrat z menoj! Rad bom delal z iglo in nitjo.
Tudi jedel ne bom več toliko.«
Fant je bil poslej zares priden in mojster je bil zadovoljen z njim. Trebuh mu je nekoliko upadel, zato je bil zdaj lahko uren in pazljiv. Izučil se bo obrti in nekoč bo gotovo
še mojster.
Seveda mu ljudje nič več ne pravijo Vid Nikdarsit. Dali so mu drugačno ime: Vid Vdeninit. In zdaj se iz delavnice mojstra Igličnika večkrat sliši vesela pesem:
Bil se Nikdarsit,
Zdaj sem Vdeninit,
iglo sučem spretno,
hitro in podjetno
in pri delu svojem
tudi rad zapojem....
Pisatelj in dramatik Fran Roš (1898-1976) se je rodil v Kranju. Družina se je kmalu
24

Rafael, marec 2024





preselila v Celje, kjer je končal deško šolo in gimnazijo in bil kasneje borec za Koroško.
V Zagrebu je študiral pravo, toda ljubezen do mladine je bila močnejša in odločil se je
za učiteljski poklic. Postal je učitelj v Preboldu, kjer je z veliko vdanostjo učil in vzgajal
učence. Med drugo svetovno vojno so Nemci pisatelja in njegovo družino izgnali v Srbijo.
Po vojni se je vrnil v Celje, postal šolski nadzornik in učitelj v gimnaziji in na učiteljišču,
še naprej ustvarjal pesmi, zgodbe in igre in obiskoval učence na raznih šolah, tudi po
upokojitvi leta 1953. Umrl je v Celju.
Pesmi je pisal že kot dijak in jih objavljal v različnih revijah, prav tako novele, črtice in
feljtone, nekaj člankov in razprav o Rudolfu Maistru, Franju Malgaju, Srečku Puncerju.
Med drugo svetovno vojno je napisal Pesmi iz ječe in pregnanstva in knjigo Slovenski
izseljenci v Srbiji 1941-1945. Še več pa je napisal pripovednih del, ki izražajo dobroto,
plemenitost, narodno zavednost in povezanost s pravičnostjo. V Zvesti četi, izdani leta
1933, je opisal podobo svoje generacije, na podlagi avtobiografije. V različnih časnikih je
objavlal tudi mnoge novele, črtice in feljtone. Nekaj teh je natisnil tudi v knjigi Korporal
Huš in druge zgodbe. Napisal je nekaj člankov in razprav o Rudolfu Maistru, Franju
Malgaju, Srečku Puncerju, Šlandrovi družini in Celjskih kulturnih tednih leta 1938 in
1939 v Celjskem zborniku, ter o puntarju Boštjanu Natku in skladatelju Ristu Savinu
v Savinjskem zborniku.
Največ otoških pesmi je napisal v času, ko je imel svoje otroke, ob učencih in kasneje
ob vnukih. Pesmice in črtice za mlade je objavil v revijah: Zvonček, Vrtec, Naš rod, v
tržaškem Galebu ter Kurirčku. Poleg zgodb, ki jih je objavljal v mladinskih revijah,
so izšle knjige: Medvedek Rjavček (1929 in 1931), Juretovo potovanje(1939), Letalec
Nejček (1972), Vid Nikdarsit (1976). Otrokom je namenil tudi dve igri, ki jih je uprizorilo celjsko gledališče: Ušesa carja Kozmijana (1948) in Desetnica Alenčica (1951),
za odrasle pa je napisal komedijo Mokrodolci, uprizorjeno leta 1946. Sodeloval je tudi
s skladateljem Ristom Savinom, saj je zanj napisal libreta za operi Gosposvetski sen
(1921) in Matija Gubec (1923).
Gabrijela Smuk as its new Honorary Consul for Australia
The Australian Government
has appointed Ms Gabrijela
Smuk as its new Honorary
Consul for Australia, resident in Ljubljana with jurisdiction throughout Slovenia.
Ms Smuk is an AustralianSlovenian dual national and
an active member of the Australian expatriate
community in Slovenia. She is an accomplished
businessperson in the fields of real estate and
property development and has been dedicated
to community service for more than 25 years.
Ms Smuk brings to the role a depth of knowledge of Australian culture, society and politics
as well as strong professional networks in
Slovenia. She maintains a deep connection
with her Australian home, Sydney, to where
25

she first migrated in 1984.
More than 45,000 Australians visit Slovenia
each year, and approximately 150 Australians
are living and working in Slovenia.
As Australia's Honorary Consul Ms Smuk
will provide consular services to Australians
in Slovenia in accordance with the Consular
Services Charter, and is authorised to conduct
interviews for Australian travel documents.
Contact details for the Australian Consulate
in Ljubljana are as follows:
Address
Komenskega 12
1000 Ljubljana
Slovenia
Email
consular.vienna@dfat.gov.au
Press release: 22.01.2024
Rafael, marec 2024





VELIKI TEDEN IN VELIKA NOČ 2024
SYDNEY - MERRYLANDS - SV. RAFAEL
CVETNA NEDELJA: SV. MAŠA Z BLAGOSLOVOM ZELENJA IN DRAMATIZIRANIM PASIJONOM OB 9.30 DOPOLDNE.
VELIKI ČETRTEK: SV. MAŠA BO ŽE OB 5.00 POPOLDNE IN MOLITEV Z JEZUSOM V “JEČI”).
VELIKI PETEK: OBREDI GOSPODOVEGA TRPLJENJA OB 3.00 POPOLDNE.
VELIKA SOBOTA: ČEŠČENJE JEZUSA V BOŽJEM GROBU popoldne.
BLAGOSLOVI VELIKONOČNIH JEDIL: ob 2.00 in 5.00 popoldne in zvečer po
sv. maši - velikonočni vigiliji.
VELIKONOČNA VIGILIJA ob 7.00 zvečer.
NEDELJA, 31.3: VELIKA NOČ: VSTAJENJSKA PROCESIJA IN SV. MAŠA OB 8.00
ZJUTRAJ. Po sv. maši blagoslov velikonočnih jedil. Druge sv. maše v Merrylandsu
ne bo, ker mašujem še v Wollongongu in Canberri.
VELIKONOČNI PONEDELJEK, 1.4.: SV. MAŠA OB 9.30 DOPOLDNE in PIRHOVANJE.
WOLLONGONG - FIGTREE - CERKEV VSEH SVETIH
CVETNA NEDELJA, 24.3.: SV. MAŠA Z BLAGOSLOVOM ZELENJA IN PASIJONOM
bo ob 5.00 popoldne.
Na veliki petek ne bo bogoslužja!
NEDELJA, 31.3.: VELIKA NOČ: PRAZNIČNA SV. MAŠA BO OB 12.00 - OPOLDNE.
Po sv. maši bo blagoslov velikonočnih jedil.
V aprilu je sv. maša v nedeljo, 14.4., ob 4.00 popoldne in tako do septembra.
CANBERRA - GARRAN - SV. PETER IN PAVEL
Sv. maša je vsako 3. nedeljo v mesecu ob 6.00 zvečer, od maja do vključno avgusta ob
5.00 popoldne, septembra pa spet ob 6.00 zvečer.
NA VELIKO NOČ, 31.3., BO SV. MAŠA OB 6.00 ZVEČER IN BLAGOSLOV
VELIKONOČNIH JEDIL.
V aprilu bo sv. maša v nedeljo, 21.4., ob 5.00 popoldne in tako še naslednje
zimske mesece - od maja do avgusta.
GOLD COAST, QLD
NEDELJA, 5.5.: SV. MAŠA v KLUBU LIPA, ASHMORE, ob 11.00 dopoldne. Druga
sv. maša za rojake bo prvo nedeljo v avgustu, 4.8., prav tako ob 11.00 dopoldne.
V MARIAN VALLEY: Romarski maši sta v soboto, 14.9., ob obletnici kapelice Marije
Pomagaj, v glavnem svetišču, in eno soboto v novembru, ko molimo za rajne - po
dogovoru.

26

Rafael, marec 2024





Dobrote in nasveti:

NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE PRI
PRIPRAVI KROFOV
Rosana Jug Povhe prihaja iz Krškega. Je gospodinja, ki zelo rada kuha in jo mnogi
poznajo po tem, da speče odlične krofe. Nekateri mediji jo imenujejo kar ‘kraljica krofov’.
23 let je bila zaposlena v računovodstvu. Kot tehnološki višek je ostala doma, zato sta
se z možem dogovorila, da bosta skrbela za dom in takrat še dva šoloobvezna otroka.
Rosanin izgubljeni dohodek sta nadomestila s pridelavo grozdja in vina, kar počneta
še danes. Skozi leta pa je postala tudi prava mojstrica peke krofov.
Kmalu zatem, ko je ostala doma, je zbolela za ribjo tuberkulozo, ki ji je pustila posledice
na srcu, pojavile pa so se tudi težave s koleni zaradi prevelikih obremenitev v mladosti,
ko se je veliko ukvarjala s športom. »Tako me zdaj čaka menjava obeh. Ni pa vse slabo in
še vedno najdem veliko veselja v nabiranju gob, kar je moja velika strast. Ogromno mi
pomeni čas, ki ga preživim z vnukinjo, pa tudi druženje s prijatelji na Facebooku v zelo
prijetni kuharski skupini, kjer si damo duška s kuhanjem, humorjem in medsebojno
pomočjo pri vseh življenjskih temah.« Vsak dan je tako prekratek in vsako leto hitreje
mine, pojasnjuje Rosana.
Najprej peka slaščic, pozneje so jo pritegnili lonci
Rosana je začela peči že v osnovni šoli. Prav uživala je pri urah gospodinjstva, se
spominja. Zelo zanimivo se ji je zdelo doma pokazati, kaj zna, čeprav je peka slaščic ni
nikoli prevzela do te mere, da bi ustvarjala presežke, saj veliko raje kuha. »Pri tem mi je
bila knjiga mojstra Ivana Ivačiča kot Sveto pismo. Na vseh drugih kuharskih knjigah se
je počasi nabiral prah, knjigo znanega mojstra pa sem morala znova kupiti, ker je prva
dobesedno razpadla. Seveda sem dovzetna tudi za sodobno kuhinjo, ki jo prakticirajo
otroci. Z užitkom pojem vse, kar skuhajo, hči pa je prava mojstrica v pripravi slaščic,
tako da se meni res ni treba ukvarjati z njimi.«
Dobila je vzdevek »kraljica krofov«
Tudi, ko je v trgovini, jo obkrožajo ljudje, saj želijo z njo deliti svoje izkušnje. »Hči mi
je v šali že dejala, da ne gre več z mano v trgovino. Sicer sem se že navadila, da vsako
leto kmalu v januarju ljudje začnejo na novo deliti videovsebine in vse članke v povezavi z mano.« V tem času tudi na družbenih omrežjih dobiva veliko vprašanj o peki
krofov. »V tem času nisem nič podobna kraljici in velikokrat bi najraje za kak mesec
poniknila, ker se človek z leti naveliča odgovarjati na ena in ista vprašanja. Pri vsem
tem ni nič kraljevskega. Da ne bo pomote, vsem sem hvaležna za izkazano podporo
in zaupanje ter za vse poslane fotografije res čudovito izdelanih krofov,« pravi naša
sogovornica in dodaja, da jo naziv »kraljica krofov« vedno nasmeji, vendar ji je zaradi
tega tudi neprijetno.
27

Rafael, marec 2024





Priprava krofov je eno od najtežjih opravil v kuhinji
Spominja se, kako je mama doma grela prostor, kako ni smelo biti prepiha. S tem so
se ukvarjali ves dan. Dokaj pozno jo je zamikalo, da bi se peke lotila tudi sama. »Potem
pa sem na Facebooku videla prekrasne krofe gospe Vanje Rogina in jo takoj prosila za
recept, ki mi ga je prijazno posredovala. Postopek in recept sta tako enostavna, da sem
se takoj lotila priprave krofov in že prvič so uspeli ”v nulo”. Recept sem potem malo
priredila, a v bistvu so si vsi recepti več ali manj podobni.« Prvo leto jih je cvrla kar
20-krat. Zdaj jih manj pogosto, se jih pa večkrat loti skozi leto.
Sestavine, ki jih Rosana uporablja pri peki krofov: 0,5 kg gladke moke, 0,5 kg ostre
moke, 10 dag sladkorja, 1 vaniljev sladkor, 9 rumenjakov, 4,5 dcl mleka, 14 dag olja, 1
dag soli, 10 dag kvasa, 2 žlici ruma in 2 kapljici vaniljeve arome.
Najpogostejše napake
Najpogostejša napaka pri pripravi je po mnenju mojstrice peke krofov neustavljiva
želja gospodinj, da bi delale nekoliko po svoje in mimo recepta, pa naj bo to pri moki,
številu rumenjakov, količini kvasa ipd. »Ne vem, zakaj bi spreminjali recept, če je nekdo
pokazal in dokazal, da je edino tako, kot je, resnično dobro. Vse, kar je mimo recepta,
ima lahko posledice, s katerimi nihče ne bo zadovoljen. Pri krofih se je po njenih besedah treba natančno držati recepta, če želimo dober rezultat. »Konec koncev niti ni tako
poceni, da bi eksperimentirali,« pravi.
Druga najpogostejša napaka je, da so kroglice premalo ali preveč vzhajane. »Če so
premalo, bodo krofi sicer gladki, ne bodo pa imeli venčka ali pa bo ta zelo tanek. Če so
preveč, pa bodo med peko padli skupaj in postali nagubani. Največkrat je problem tudi
temperatura olja.« Ob tem odsvetuje posode z dvojnim dnom, saj se v njih razvije zelo
visoka temperatura, ki jo je težko nadzorovati. »Vemo tudi, da so indukcijske plošče
zelo različne in vsaka gospodinja mora pri sebi »naštudirati«, na kateri stopnji bo cvrla.
Enako velja za plin, keramične plošče in navadne električne plošče.«
Video obkrožil Slovenijo in Evropo
Vse se je začelo s pogovorom s prijateljicami v skupini na Facebooku. Beseda je tekla
o tem, kako težko je pripraviti krofe in strahu glede njihove priprave. Zato se je Rosana
odločila, da jim to najlažje predstavi prek videa. Najprej ga je delila v skupini, a ker je ta
zaprtega tipa, ga je na prošnjo članov delila tudi na svojem profilu. »Potem pa je dobesedno eksplodiralo. Video se je širil kot virus, s tem pa tudi nešteto vprašanj, na katera
sem odgovarjala podnevi in ponoči. To me je zelo obremenilo, zdržati sem morala vse
lepo in tudi tisto manj lepo. Za vzdržljivost bi si lahko podarila medaljo. Hvala Bogu,
je bilo tistega lepega več, tako da lahko neprijetne stvari zlahka vržem čez ramo,« se
spominja. Njen video se je razširil po vsej Sloveniji in po skoraj vseh evropskih državah.
Rosani je tako uspelo približati cvrtje krofov ogromni množici.
Rosana je v svojem življenju spekla ogromno krofov. Ker je čas priprave kratek, to z
lahkoto opravi sama. »Celo s pripravo navadnih buhteljnov je več dela, zanje porabim
več časa. Uživam, ko gledam, če gre vse po načrtu. Pri vsaki peki imam pred očmi slike
prekrasnih krofov, ki so jih spekle gospodinje po receptu z mojega videa in ki so bili še
lepši od mojih. To je posebno zadovoljstvo, ki ga težko opišem.«
28

Rafael, marec 2024





Ste poskusili trojanske krofe?
»Le kdo jih ni. Včasih so bili to krofi, za katere si si želel, da bi ti jih kdo prinesel,
ker so Trojane le malo bolj oddaljene in nisi imel ravno velikokrat možnosti, da bi jih
dobil. Kot otrok sem imela po njih tako veliko željo in prav tako velike oči, kot so veliki
trojanski krofi. Pri količini, ki jo spečejo, nujno trpi tudi kakovost, ali pa se je pri meni
okus skozi leta spremenil,« se sprašuje in priznava, da jim upravičeno pripadata sloves
in priznanje.
Še končni nasvet …
Najpomembnejši nasvet je po njenem mnenju, da je treba uporabiti najboljše sestavine. »Pri sestavinah za krofe nikakor ne varčujte in kupujte samo najbolj kakovostne.
Imejte v mislih, da želite pripraviti res dobre krofe in ne neke približke. Skrbno se držite
recepta in navodil. Imejte v mislih, da ga je nekdo že davno pred vami dodelal do popolnosti, preden ga je dal naprej. Še enkrat poudarjam - pri krofih ni eksperimentiranja,
če hočete odličen rezultat.«
Vsem, ki se bodo letos lotili priprave in cvrtja krofov, polaga na srce, naj premagajo
strah in ne obupajo, če jim prvič ne uspe. »Z vsako peko se bodo nekaj naučili. Nekaj z
očmi, nekaj na otip. Na koncu se bodo začetniškim napakam lahko samo sladko nasmejali in uživali v vrhunskih izdelkih,« zaključuje Rosana.
							Katja Zver
https://www.druzina.si/clanek/pri-pripravi-krofov-uporabljajte-najboljse-sestavine

KROFI, KI VEDNO USPEJO
Če se boste lotili priprave domačih krofov, vam priporočamo spodnji recept,
ki (preverjeno!) vedno uspe ...
Kvasec: zmešamo kvas, žličko sladkorja in 3 žlice toplega mleka. Pustimo pokrito,
da naraste.
3 rumenjake, 3 dag sladkorja in vanilijev sladkor penasto umešamo. Dodamo 0,5 dl
olja in 0,25 dl ruma ter mešamo naprej. Dodajamo žličko soli, žličko limoninega soka,
kvasec, 2,5 dl toplega mleka (od tega smo vzeli tri žlice za kvasec), 0,5 kg presejane bele
moke (pol količine stresemo takoj, ostalo dodajamo postopoma).
Ko zamešamo vse sestavine, z električnim mešalnikom mešamo še 10 minut.
Z žličko zajamemo maso (7-10 dag) in oblikujemo kroglice. Pokrite naj vzhajajo 30
minut. Vmes jih obrnemo, da vzhajajo še na drugi strani.
Segrejemo olje (globina v posodi, kjer bomo cvrli, naj bo okoli 5 cm) in krofe v ne
prevroči maščobi ocvremo. Položimo jih na papirnat prtič na mrežici in posipamo s
sladkorjem. Napolnimo jih z marelično marmelado. Bog žegnaj!
						 (www.druzina.si)

29

Rafael, marec 2024





Dobra volja naj velja!
V ŠOLI UČENCI SPOZNAVAJO ČLOVEŠKO TELO.
Naslednjič učitelj pokliče Frančka k tabli. Franček je vse znal gladko, na koncu je pa
dejal: “Veste, gospod učitelj, možganov pa ne morem pokazati, ker jih nimam.”
ANEKDOTA: SLAVNI NEMŠKI PESNIK JOHANN WOLFGANG GOETHE in
SKLADATELJ LUDWIGG VAN BEETHOVEN sta bila skupaj v toplicah v Karlovyh
Varih na Češkem. Nekega večera sta se skupaj sprehajala po promenadi in mimogredoči
ljudje so ju pozdravljali in se priklanjali.
“To je pa že preveč!” je vzkliknil Goethe. “Še tukaj se ne morem izogniti poklonom!”
“Ne bojte se,” mu pravi Beethoven, “saj se priklanjajo samo meni!”
PRAZNIKI V SLOVENIJI
Leta 1945 smo imeli osvoboditev.
Leta 1990 smo imeli osamosvojitev.
Sedaj pa čakamo na streznitev.
POLDE JE KUPIL ŽENI za rojstni dan lepo ruto. V trgovini vpraša prodajalko:
“Ali lahko ruto prinesem nazaj, če ženi ne bo všeč?”
“Seveda lahko.”
“Kolikokrat?”
ROMANA PRIDE V GALERIJO in vpraša: “Dober dan! Rada bi vas vprašala, ali bi se
lahko pri vas vpisala v društvo umetnikov?”
“Seveda. Na katerem področju pa ste se uveljavili?”
“Na področju preživetja: s svojo plačo zvozim od petnajstega do petnajstega v mesecu.”
UČITELJICA PRI MATEMATIKI vpraša Petro:
“Petra, če ti danes podarim tri zajčke in jutri štiri, koliko jih boš imela?”
“Osem.”
“To pa ne! Sedem vendar!”
“Ne, gospa učiteljica, osem. Enega zajčka že imamo doma.”
OČE OKREGA DESETLETNEGA SINA: “Emil, obljubil si, da boš do sedmih zvečer
doma. Spet si zamudil!”
“Res je, ati, oprosti!”
“In obljubil sem ti, da te bom za ušesa, če boš prišel kasneje!”
“Da, ati. Ker pa jaz nisem držal obljube, je tudi tebi ni treba.”
SREČATA SE DVA PRIJATELJA.
»Slišal sem, da se z bratom tožarita za hišo, ki vama jo je zapustil stric.«
»Ah, to je bilo že zdavnaj.«
»In kdo je hišo dobil?«
»Odvetnik.«

30

Rafael, marec 2024





REVIJE, KI JIH TOPLO
PRIPOROČAMO ZA BRANJE

MISLI, izhajajo že 73. leto.
List je ogledalo slovenskega
življa v Avstraliji. Celoletna
naročnina je
$60. Naslov: MISLI, P.O.
Box 3200, Kew VIC. 3101;
 (03) 9853 7787; e-mail:
slomission.misli@gmail.com
http://glasslovenije.com.au
DRUŽINA, ki je na razpo-

lago v cerkveni veži, prihaja
po letalski pošti.
Cena izvoda je $ 4.
Naslov: »Družina«, Krekov
trg 1, p.p.95, 1001 Ljubljana,
Slovenia;
 0011 386 1 360 2830;
http://www.druzina.si

SLOVENSKA DIPLOMATSKA
PREDSTAVNIŠTVA

VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE
SLOVENIJE V CANBERRI:
Veleposlanik: g. Marko Ham
(02)6290 0000, fax: (02)6290 0619.
Poštne pošiljke: Embassy of the Republic of
Slovenia, 26 Akame Circuit, O’ Malley, ACT
2606. http://canberra.veleposlanistvo.si
KONZULAT
REPUBLIKE SLOVENIJE:
Častni konzul: g. Anthony Tomažin
Vice-konzul: g. Mark Stariha
Level 1, 4 Railway Parade,
Burwood, NSW 2134
+ 61 2 9715 4701, Fax + 61 2 9715 4801
V QLD: dr. Jurij Karlovšek, M.
+61410668462
E: slovenian.consulate.qld@gmail.com

BRAT FRANČIŠEK,

je glasilo Frančiškovega
svetnega reda v
Sloveniji (FSR). Revija
izhaja šestkrat letno. Letna
naročnina je $35.
Naslov: Prešernov trg 4,
1000 Ljubljana,  0011
386 1 242 9300, faximile
0011 386 1 2429 313

0409 074 760

Pomoč bolnikom in umirajočim

SPREMEMBA NASLOVA

Če se preselite na drugi naslov,
Vas prosimo, da nam takoj
sporočite vaš novi naslov.
Prav tako sporočite spremembo telefonske številke, e-maila in drugo.

VELIKA NOČ 2024
“Vstal je, ni ga tukaj!” (Mt 28,6)
Gospod, s svojim križem,
smrtjo in vstajenjem
si nas odrešil.
Ti si Odrešenik sveta!
Molimo Te, Kristus,
in Te hvalimo!
Blagoslovljeno veliko noč voščimo p. Darko in rojaki
31

Rafael, marec 2024





WOLLONGONG

WOLLONGONG - FIGTREE, praznovanje 40-letnice blagoslova cerkve vseh svetih, 11.2.2024
Sv. mašo je vodil domači škof msgr. Brian Mascord.