SlBV 67. V [»liani, v sreda Ane 22. marca 1922. Leto L. Naročnina za državo SHS: ia oelo leto naprej Din. 90«— sa pol leta „ .. „ 45-— sa četrt leta „ .. „ 22-50 m en mesec „ .. n MO za inozemstvo: celoletno.....Din. 150-— mesečno .. . « , „ 12-50 s Sobotna izdaja: ~ v Jugoslaviji. . . Din. 10 — v Inozemstvu ... „ 20 — Posamna Hlev. 75 por. s Gene inseratom:3 Enostolpna potitna vrsta mali, oglasi po K 4'— In K 8 — veliki oglasi nad 45 nun vi-; šine po E 8 —, poslana Itd.:, po K 12 —. Pri večjem naročilo popust. t Izhaja vsak dan izvzemat ponedeljka in dneva po praz« nlku ob 5. art zjutraj. Mesečna priloga: Vestnik SKSZ;' j. MT Uredništvo je v Kopitarjevi allol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pismo se ne sprejemajo. Uredn. telet. Stv. 50, opravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštno hran. ljubljanske št. 650 za naročnino tn št. 349 za oglase, zagreb bO.Oil, ssrajev. 7583, praške indunaj. 24.797 Ponovni protest JupsSovansRega kluba. Vollvni red za Brž. zbor. V zakonodajnem odboru so nedavno razpravljali o novem volivnem zakonu za samoupravne skupščine in sprejeli so vladni načrt v načelu. Volivnega zakona za državni zbor vlada sicer šc ni predložila narodni skupščini, toda tudi ta zakon temelji na istih principih kakor zakon za samoupravne (oblastne) skupščine. Zato skoro ni dvoma, da bo tudi volivni zakon za državni zbor sprejet v glavnih potezah po predlogih vlade, Volivni zakon za narodno skupščino (državni zbor) predvideva dva količnika. To je nekaj popolnoma novega. S pomočjo prvega količnika bo mogoče izločiti od končnoveljavne dodelitve mandatov vse kandidatne liste malih strank, ki prvega količnika ne dosežejo; drugi količnik pa bo tvoril podlago za razdelitev mandatov na »velike« stranke. Naj pojasnimo stvar na zgledih. Neko okrožje voli skupno 5 poslancev. V okrožju je glasovalo 21.000 volivcev, in sicer za 6 kandidatnih list. Za prvo listo je oddanih 6000, za drugo 5000, za tretjo 4500, za četrto 2500, za peto 2000 in za šesto 1000 glasov. Da dobimo oni količnik, ki določa stranke (liste), ki naj pridejo sploh pri delitvi mandatov vpoštev, razdelimo število volivcev (21.000) s številom na okrožje odpadajočih mandatov (5). Rezultat delitve je 4200. To število je »strankarski« količnik, t. j.: Stranka (lista), ki ni dobila vsaj 4200 glasov, se iz nadaljnega računa i z 1® č i. V našem primeru so to; četrta, peta ia šesta lista, ker imajo vse po manj glaSbv kakor 4200. Vse te liste ostanejo brfez mandata. Na liste, ki imajo »strankarski« prvi količnik, se razdele razpoložljivi mandati po d'H ontovem proporčnem sistemu. V našem slučaju, kjer gre le za tri kandidatne liste, bi bil račun sledeči: 1. lista 6000 : 1 = 6000 : 2 = 3000 : 3 = 2000 : 4 = 1500 : 5 = 1200 2. lista 5000 : 1 = 5000 : 2 = 2500 : 3 = 1666 itd. 3. lista 4500 : 1 = 4500 : 2 = 2250 itd. Prvih pet največjih količnikov: 6000, 5000, 4500, 3000 in 2500 ima pravico na mandate. Torej dobi prva lista 2, druga tudi 2, tretja pa 1 mandat. V slučaju, da bi bila dva rezultata pri tej delitvi enaka, bo odločil žreb. Žrebanje izvrši glavni volivni odbor. V okrožjih, kjer se voli en sam kandidat, zmaga kandidat, ki je dobil največ glasov. Ako pa dobita dva kandidata enako število glasov, odloči žreb. Sodba poloficioznega lista češke vlade o hrvatskem bloku, Poloficiozni list češke vlade, »Česko-slovenska republika«, piše glede naše notranjepolitične borbe sledeče: »Vprašanje združitve jugoslovanskih opozicionalnih strank bi bilo mogoče zelo lahko rešiti, a tla za sporazum bi bila najlepše dana, ako bi se 63 poslancev hrvatskega bloka odreklo parlamentarnemu nedelovanju in ne-priznavanju belgrajske skupščine ter bi stopilo v blok ostale opozicije na legalnih tleh parlamentarne borbe. Dobili bi tem večjo važnost v očeh vladne koalicije ter bi zavrnili očitanje nasprotnikov, da so napram državi neprijateljsko orientirani. Tudi če bi ne mogli s parlamentarno matematiko doseči tega, za kar se bore, bi v skupščini pripravili teren za popustljivost napram njihovim zahtevam. Glasovi o nujnosti zedinjenja opozicionalnih strank bodo morda doprinesli k izpremembi parlamentarne orientacije bloka, ki se ne more delj vzdržati v pravcu negacije parlamentarnega dela, ampak mora iskati zedinjenja z ostalimi strankami in se odreči odioz-nega političnega samevanja.« — To notico ie ponatisnilo tudi glasilo bloka, »Hrvat«, 15. t. m. Belgrad, 21. marca. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je poslanec dr. M a z z i v imenu Jugoslovanskega kluba podal naslednjo izjavo: Pri glasovanju o zakonskem predlogu o oblastni in srezlci samoupravi je Jugoslovanski klub v svojem oddvojenem mišljenju in v svojih poznejših izjavah poudaril, da krepko stoji na stališču upravne zakonodajne pokrajinske avtonomije. Načrt zakona, ki ga danes prednaša zakonodajni odbor narodni skupščini v odobrenje, je posledica centralizma, katerega je v vidov-danski ustavi sankcionirala vladna večina. Razumljivo je, da moramo mi z vso odločnostjo nastopiti proti takemu zakonskemu predlogu, ker se ž njim zabranjuje Hrvatom in Slovencem, da nadaljujejo tekom časa doseženo visoko razvito socialno, go- Belgrad, 21. marca. (Izv.) Včeraj je bila javljena vest, da finančni minister dr. Kumanudi ni hotel popraviti krivice, ki je bila storjena v ministrstvu ver glede budžetiranja katoliške vere in katoliških Pogajanja vladnih strank. Belgrad, 21. marca. (Izv.) Med radikalci in demokrati sc vrši borba glede čl. 44. volivnega zakona za oblastne skupščine. Radikalci so za večinski, demokrati pa za d' Hontov sistem. Zdi se pa, da se bodo radikalci in demokrati tudi v tej točki kmalu sporazumeli. Belgrad, 21. marca. (Izv.) Danes dopoldne so se sestali zastopniki vladnih stranic h konferenci, na kateri so razpravljali o členu 44. zakonskega predloga glede srezke in oblastne samouprave. Debata je bila zelo dolga in živahna. Tekom razprave se je pokazalo, da se radikalci in demokrati ne strinjajo glede volivnega reda. Težkoče so tem večje, ker zastopajo radikalci stališče, da je volivni red za oblastne skupščine v tesni zvezi z volivnim redom za narodno skupščino. Muslimani in samostojna kmetijska stranka so se pridružili stališču demokratov. Ker se stranke niso mogle sporazumeti, so sestavile poseben odbor, ki naj razpravlja o tem vprašanju. Ta odbor tvori po šest demokratov in radikalcev. Za danes popoldne je določena prva seja tega posebnega odbora. Belgrad, 21. marca. (Izv.) Danes so imeli vsi parlamentarni klubi svoje seje, na katerih so razpravljali o členu 44. zak. načrta glede srezke in oblastne samouprave. Na teh konferencah so klubi določili svoje stališče, ki naj ga zavzamejo na skupnih konferencah. Or. Ninčlč o Vrarcglu. ilelgrad, 21. marca. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je odgovarjal minister za zunanje stvari dr. Momčilo N i n -č i č na vprašanje poslanca Moskovljevica o delovanju ruskega generala Vrangla. Minister veli, da se nahaja odgovor že v komunikeju, ki ga navaja poslanec v svojem vprašanju. Vlada je izjavila, da so bivanju generala Vrangla na ozemlju naše države ne more pripisati nikaka vojaško-politična važnost. General Vrangel je v naši državi samo begunec in sicer zelo vpliven ruski begunec. Toda on uživa gostoljubnost naše države pod istimi pogoji, kakor vsi drugi ruski begunci. Generala Vrangla nismo priznali kot načelnika ruske vlade niti takrat, ko je na čelu svojih zmagovitih čet korakal proti Moskvi. Zaradi tega je izključeno, da se mu sedaj pripisuje kaka politična važnost. Naša država ni sklenila nobene mednarodne pogodbe proti Rusiji. Zemljoradnik poslanec Moskovljevič ie ponovno poudarjal, da ima Vrangel politično in vojaško misijo in da je v zvezi z Bolgari in Nemci. V SVRHO HEGEMONIJE. Belgrad, 2jL. marca. (Izv.) Demokratski in radikalni klub razpravljata o razdelitvi Srbije na oblasti. Doslej v tem oziru še ni prišlo do sporazuma. Minister Trifkovič je izjavil n&šejnu poroč§v$l,QU, da se spodarsko in kulturno življenje. S tem zakonom se uničujejo ideali o svobodi, o katerih so od nekdaj sanjali Hrvatje in Slovenci in s katerimi so se tolažili za bodočnost. Mi smo po naših zastopnikih v zakonodajnem odboru protestirali proti temu zakonu, a žal se zakonodajni odbor na to ni oziral, ampak nasprotno predlaga narodni skupščini v odobrenje ta zakonski načrt, s katerim se mi ne moremo in tudi nočemo strinjati, ker se bojimo, da se ž njim prepreči konsolidacija naše države in uniči državno edinstvo. Zato protestiramo proti načinu iznositve tega zakona, ker jo delovanje parlamenta v drugih in v tem slučaju prišlo do navadnega glasovalnega stroja. Izjavljamo, da bomo glasovali proti zakonskemu načrtu. prosvetnih zavodov. Zdi pa se, da je bilo to nesporazumljenje. Zahteve, katere sta v svojem protestu navedla hrvatski in slovenski episkopat in Jugoslovanski klub, so sprejete. bo Srbija razdelila tako, da ostanejo stara okrožja. Iz tega se vidi, da bo v Srbiji ostalo veliko več uradništva kakor v ostalih pokrajinah in da bo Srbija dobila tudi več poslanskih mandatov kakor druge po-erajine, ker tvori vsaka oblast volivno ■dinico. PRIBIČEVIČ K0NCN0 TOŽI. Zagreb, 21. marca. (Izv.) Današnja >Riječ< poroča iz Belgrada, da je minister Pribičevič včeraj popoldne izročil sodiščn tožbo proti Stojanu Protiču. DEMETROVIČ NAJ POMAGA. Zagreb, 21. marca. (Izv.) Danes se je v afero Hercigonja-Pribičevič vmešal tudi pokrajinski namestnik Demetrovič. V članku v »Riječi« dokazuje, da med Pribičevi-čem in Hercigonjo niso mogle obstojati nobene zveze, ker je Hercigonja pripravljal atentate tudi na Pašiča, Pribičeviča in dr. Kukovca, POLETNEGA ČASA NE BO. Belgrad, 21. marca. (Izv.) V ministrstvu za socialno politko so bile konference glede uvedbe poletnega časa. Zadnja konferenca je bila v nedeljo dne 19. t. m., na kateri se je sklenilo, da se letos poletni čas v naši državi ne uvede. POGAJANJA Z ITALIJO GLEDE REKE. Rim, 21. marca. (Izv.) Minister za zunanje stvari Schanzer je imel v senatu isti ekspoze o zunanji politiki, kakor v poslanski zbornici. Posebno obširno se je bavil z reškim vprašanjem. Dejal je, da se vrše pogajanja z jugoslovansko vlado o sporazumu glede rešitve reškega vprašanja. Obe vladi bosta sestavili posebno komisijo, ki naj uredi to vprašanje. Zunanji minister Schanzer je izrazil upanje, da se sporazum čimprej ugodno zaključi. SKLICANJE REŠKE K0NSTITUANTE. Sušak, 21. marca. (Izv.) Za predsednika konstituante na Reki je imenovan dr. Rudan, ki je izjavil italijanskemu poslaniku Castelliju, da namerava sklicati kon-stituanto. Prva seja se ima vršiti danes popoldne. Fašisti so proti konstituanti in zahtevajo, naj izvršuje vlado še nadalje trojica oseb. Pogajanja pa niso imela po-voljnega uspeha, vsled česar bo konstitu-anta najbrže sklicana brez natančnega programa. Vojaški poveljnik Cabruna je izdal proglas, v katerem sklicuje konstituanto za danes, 21. marca in pravi, da je sklicanje potrebno v interesu Reke in domovine. Cabruna pravi v proglasu, da je konstituanti zajamčena zakonitost in vsa svoboda. Kakor se doznava, se avtonomaši ne bodo udeležili sej konstituanto ANNUNZIO ZA RAPALLSlŠ? POGODBO. Rim, 21. marca. (Izvirno) D' Annun-zio je poslal vojaškemu svetu na Reki spomenico, v kateri ga pozivlje, naj vzpostavi v mestu mir in priliko za delo. Rapallsko pogodbo smatra za zakon domovine, kateremu se je treba pokoravati. Konferenca v Genovi. Priprave v Genovi. Pariz, 21. marca. (Izv.) Priprave za gospodarsko konferenco v Genovi hitro napredujejo. Angleška delegacija si je že najela stanovanje v nekem haotelu. Nemška delegacija bo stanovala v hotelu »Eden«. Ministrski predsednik Lloyd George in angleški zunanji minister lord Curzon bosta stanovala v zasebnih hišah. Delegacije posameznih držav bodo zelo številne. Tako bo nemška delegacija obstojala iz 80 članov, italijanska bo štela preko 100 ljudi, Norveška bo imela 8 delegatov, švedska 10, španska 15, Avstrija 6, Madžarska 7,| Rusija 80, Češkoslovaška 15, Poljska 35, Grška in Rumunija 20 do 25, Albanija pa! 3 delegate. Jugoslavija bo imela najbrže 12 delegatov, Pariz, 21. marca. (Izv.) »Temps« objavlja članek o programu gospodarske! konference v Genovi in poudarja, da morajo imeti zastopniki vseh držav enake'; pravice in svobodno besedo. Predvsem je treba proučevati finančna vprašanja in reforme uprave, ki naj omogočajo gospodarski razvoj srednje Evrope. Predposvetovanja v Londonu. London, 21. marca. (Izv.) Diplomatski poročevalec lista »Daily Telegraph« piše:. Izvedenci za predposvetovanja h genovski konferenci, ki se otvorijo danes, so dospeli v London. Angleška in italijanska spomenica imata marsikaj skupnega, prav, tako tudi francoska in belgijska. Posvetovanja v Belgradu. Bflgrad, 21. marca. (Tzv.) Te dni se v ministrstvu za socialno politiko sestane konferenca, na kateri se zavzame stališče napram konvencijam, ki naj se sklenejo na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi. Načrti teh konvencij prodvidevajo ureditev delovnega časa in delovnih pogojev ter zavarovanje pomorščakov. Konferenca v Moskvi. Varšava, 21. marca. (Izv.) Rusko zastopništvo v Varšavi je obvestilo poljskega ministra zunanjih poslov Skirmunta, da namerava povabiti Poljsko in baltske države h konferenci, ki naj se v kratkem vrši v Moskvi, in na katere dnevnem redu naj stoje vprašanja, ki se bodo obravnavala na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi. Poljska vlada je povabilo sprejela s pridržkom, da se čas za moskovsko konferenco tako izbere, da se bodo mogle glede tega odločiti baltske' države. Poincare ne pride v Genovo. Pariz, 21. marca. (Izvirno) Potrjuje se vest, da se francoski ministrski predsednik Poincare ne napoti v Genovo k mednarodni gospodarski konferenci, ker se radi bivanja predsednika republike Milleranda v Algiru ne more odstraniti za dalje časa iz Pariza. FRANCOSKA ODLIKOVANJA. Belgrad, 21. marca. (Izv.) Francoski poslanik na našem dvoru Simons je povabil za petek, dne 24. t. m. k sebi na obed ministra za zunanje stvari dr. Mom-čila Ninčiča, predsednika narodne skupščine dr. Ivana Ribarja in pokrajinskega namestnika za Slovenijo Ivana Hribarja. Pri tej priliki jim izroči komanderski križec častne legije, ki jim ga je podelil predsednik francoske republike Millerand. POGAJANJA MED STRANKAMI IN VLADO V PRAGI. Praga, 21. marca. (Izvirno) Včeraj so se tu začela pogajanja med češkoslovaško vlado in rusinskimi zastopniki karpatsko-ruskih političnih strank glede razmer v tamkajšnjem ozemlju. Jutri se začno pogajanja z zastopniki socialnodemokratske, mažarske in židovske stranka o pravnih, šolskih in proračunskih vprašanjih, kakor tudi glede razpisa novih volitev. Kakor poroča »Prager Presse«, se stranke v ^ološnom strinjajo z delovnim programom, ki ga je izdelala vlada. LJENIN NEVARNO BOLAN. Berlin, 21. marca. (Izv.) Zdravnik dr. Klemperer je bil poklican v Moskvo, kjer naj preišče Ljenina, ki je žc več dni opasno bolan. Poklicala ga je sovjetska vlada. Po volitvah v Uumuniji. Rumunija je bila zadnja leta pozorišče ostrih političnih bojev, precej čuden pojav za državo, ki ji je svetovna vojna prinesla uspehe, kot mnlokateri drugi. Ko je bil decembra lanskega leta poražen general Avarescu s svojim nekdanjim zunanjim ministrom Take Jonescu, so rumunski listi splošno pisali, da se vlada ne bo dolgo dr-frila. V parlamentu so se ji izneverili lastni poslanci. Že tedaj se je splošno govorilo o Bratianu kot bodočem možu, parlament pa je bil za štiri tedne razpuščen. Med tem se je izvršila zaroka kralja Aleksandra s princezo Marijo in zaroki je sledil padec Take Jonesca. S 190 proti SI glasovom je bila njegovi vladi izrečena nezaupnica. Po demisiji vlade je kralj poveril s sestavo novega kabineta Bratlana, voditelja liberalcev. Bratianu v vodstvu države ni novinec. Na čelu vlade je stal že ob izbruhu svetovne vojne in je še dobro v spominu, koliko se je trudil, da bi Rumunijo spravil iz zveze z Avstro-Ogrsko in se z njo postavil na stran antante. Ko je v začetku letošnjega leta prevzel Bratianu vlado, njegov položaj ni bil ravno zavidljiv. Volitve 1. 1920. so mu prinesle samo 9 mandatov, kar je za vlado toliko kakor nič. Zato je razumljivo, da je bil njegov prvi korak razpust parlamenta in senata in razpis novih volitev. Poskus se je prav dobro obnesel. Nedavno so se izvršile volitve, v katerih je Bratianu zmagal na celi črti in ima v parlamentu zagotovljeno dobro dvotretjinsko večino. V Rumunijl se voli javno na podlagi splošne in enake volivne pravice. S tem seveda še ni rečeno, da bi vlada ne imela sredstev, s katerimi bi v svoj prid lahko vplivala na izid volitev. In brez dvoma je, da 8e je teh sredstev tudi Bratianu v precejšnji smeri poslužil. Seveda se samo s tem ne more razlagati velik uspeh Bratl-anov. Tudi ne z ozirom na to, da v Rumu-niji ne poznajo proporca in da vsled tega velike manjšine sploh ni3o zastopane v parlamentu. Uspeh Bratianov in poraz opozicional-nih strank, posebno Avarescove stranke, je predvsem posledica popolne nesposobnosti dosedanjih vladnih strank. Med prebivalstvom splošno prevladuje mnenje, da je samo Bratianu sposoben zapletene politične, gospodarske in finančne razmere spraviti v sklad in pripraviti državi lepšo bodočnost Uspeh Bratianov pa je obenem tudi uspeh monarhistične struje in uspeh krone. Znani bo govori Avaresca v parlamentu, ko je povsem odkrito nastopil za ru-munsko republiko in koncediral sedanjemu kralju še doživljensko predsedništvo, za kar je žel bume ovacije. Zmaga Bratiana pomeni znatno ojače-nje stališča kraljevske rodbine med ljudstvom in daljšo dobo mirnega političnega življenja v Rumuniji. Razmejitev z Mažarsko. V Osjeku v Slavoniji se je po dvome^ sečnem prestanku sertala mednarodna razmejitvena komisija ter začela nadaljevati politični del razmejitve med Jugoslavijo in Mažarsko. Izvršila Je delo do hrvat-sko-slavonske meje in od Dol. Miholjca začela z delom v Baranji. Prebivalstvo na naši strani v Baranji je člane komisije povsod, kjer so prišli na lice mesta, z velikanskim navdušenjem in zastavami sprejelo ter se povsod izjavljalo za Jugoslavijo, celo v krajih, kjer bivajo Mažari. Našo delegacijo zastopajo pri razmejitvenih delih v Baranji in Bački polkovnik Čolak-Antic, nadalje profesor dr. Polič iz Zagreba, eden naših najboljih pravnikov za mednarodno pravo, narodni poslanik profesor Teržin ter nekateri drugi. Mažarski zastopniki so polkovnik Vassel, baron Vest, major Hadfy i. dr. Predseduje komisiji angleški polkovnik Cree, Francosko zastopa polkovnik Marminia, Japonsko polkovnik Ja-magava in Italijo polkovnik Valvasori. Zanimivo je, da sta se generalnoštabna polkovnika Vassel (Ogrska) in Valvasori (Italija) v svetovni vojni kot komandanta brigad na soški fronti borila drug proti drugemu v dolini Fella, dočim danes kot člana komisije urejujeta državno mejo med Jugoslavijo in Ogrsko. Polkovnik Valvasori in polkovnik Cree sta bila tudi člana razmejitvene komisije med Poljsko in Nemčijo in sta po dovršeni razmejitvi (900 km dolge meje) bila avgusta 1921 dodeljena v komisijo za razmejitev med SHS in Ogrsko. Dne 23. t. m. se vrši poslovilni banket v Osjeku in se komisija potem preseli v Szegedin, kjer bo nadaljevala razmejitvena dela v Bačkl. Upa se, da bo politični del razmejitve do konca aprila t. 1. gotov in se potem prične s tehničnimi deli. Meseca aprila pride celokupna komisija v Prekmurje, kjer se sestane z razmejitveno komisijo med Avstrijo in Jugoslavijo, da točno določi na licu mesta tromejo. Ker pa komisija hoče obenem prisostvovati slovesni otvoritvi novodograjenega mostu čez Muro, odlaga ta posel v Prekmurju do te dobe. Sestanek vodstva H. P. S. v iostaru. 12. t. m. se je zbralo pod predsedstvom dr. Mandiča vodstvo H. P. S. za Hercegovino. O notranjepolitičnem položaju je govoril poslanec Stjepan Barič, ki je izvajal: Pucka stranka ie svojčas stopila v pregovore skupaj s Hrvatsko Zajednico in muslimani s Stojanom Protičem, da bi se sklenila ustava na podlagi pokrajinskih avtonomij. Da se to ni ustvarilo, za to nosi velik del odgovornosti Radič, kateri ni holel priti v Belgrad, da se sestavi večina, ki je bila za avtonomistično ustavo potrebna. Mesto avtonomije so demokrati z radikalci vsled Radičeve abstinence prevedli centralizem, kateri se naslanja na birokracijo in bajonete, a daje srbskemu plemenu premoč v državi. Padič zahteva samostalno bansko Hrvatsko, a za Bosno in Hercegovino stoji na stališču, da naj plebiscit odloči. Dokaz temu so izjave, ki jih je podal Radič Protiču, nadalje Radičev »ustav« in izjave strankinega podpredsednika Predavca v Mostam. Plebiscit pa bi ne mogel izpasti drugače nego v prilog veliki Srbiji. Hrvati bi potem bili veliko na slabšem nego so danes. »Ni mogoče ustvariti druge države, v kateri bi bili združeni vsi Hrvati ali vsaj večina niih, a H. P. S. se ne more odreči enega dela Hrvatov v prilog drugega dela.« Poslancc dr. Šimrak je pojasnil svobodomiselni kulturni program Radičev na podlagi zadnjih številk »Slobodnega Doma«. V tem smislu je pokrajinsko vodstvo H. P. S. za Hercegovino sklenilo tudi celo vrsto resolucij, izrekajoč vrhovnemu vodstvu H. P. S. v Zagrebu ter Jugoslovanskemu klubu popolno zaupanje. ! Socialni vestnik. Fran Lavtižar: DRUŠTVO ZA MLADINSKE DOMOVE V LJUBLJANI. Posnetek iz letnega poročila za I. upravno dobo do 31. deccmbra 1921. (Konec.) Prvi Mladinski dom stoji, posluje, pro-cvita in rodi lepe sadove! Njegovo delo se splošno priznava. Deca in mladež, brojeoa že do 250 glav in glavic, iz šentpeterskega predmestja, iz Vodmata, Most, Sela in Zelene jame, se zbira vsak dan tu. Dečki: srednješolci, obrtni naraščaj, ljudskošolski in manjši so to, ki prihajajo semkaj, da se pod skrbnim nadzorstvom vzgajajo, uče, ponavljajo učno tvarino in izdelujejo šolske naloge, se pripravljajo za deklamacije in gledališke predstave, obiskujejo pevske in godbene vaje, se zabavajo, goje telovadbo in športne igre. Najrevnejša deca dobiva v zavodu tudi prehrano. Računski zaključek za leto 1921. izkazuje 299.027-21 kron dohodkov ter 197.154-25 kron izdatkov. K prejemkom so prispevali: ustanovni člani 19.280 K, redni člani 990 K, podporni člani 321 K, Vincencijeva družba 19.000 K, vrli ameriški rojaki po dr. Srečku Zamjenu 110.000 K, ministrstvo za socialno politiko 4000 K, predsedstvo deželne vlade za Slovenijo 80.000 K, poverjeništvo za socialno skrb 20.000 K, odsek ministrstva za prehrano 5000 K, Škofijsko društvo za varstvo sirot 9000 K, Krščansko žensko društvo v Ljubljani 800 K, gospodarski in denarni zavodi ljubljanski 15.100 K in razni dobrotniki 6536-21 K. Vsem oblastem, društvenim članom, dobrotnikom in prijateljem bodi izrečena tudi na tem mestu najiskreneja zahvala! Za bodoče pa čakajo društvo ogromni milijonski izdatki. V Mladinskem domu na Kodeljevem se bolj in bolj pojavljajo občutni nedostatki. Največje zlo pa tiči v tem, da odpovedujejo stavbe. Leseni temelji trohnijo in barake se vsedajo. Ni več daleč čas, ko jih bo treba zapustiti in se izseliti. Vsled tega se je Društvo za mladinske domove kljub vsem neprilikam in težavam odločilo, da postavi nov Mladinski dom. Za stavbo, ki bo stala čez deset milijonov kron, se načrti že izdelujejo. Potrebno stavbišče za zgradbo v obsegu 10.000 m' je društvo kupilo na Kodeljevem. Društveni tajnik g. Srečko Zam-jen se mudi že več mesecev v Ameriki, da zbira podpore in darove vrlih ameriških mladinoljubov. Mnogo denarja pa bo treba zbirati doma. Zato se obrača Društvo za mladinske domove na vse dosedanje podpiratelje in prijatelje z najuljudnejo prošnjo, naj ohranijo svojo blagonaklonjenost društvenim skrbstvenim napravam tudi v bodoče. Socialno in mladinsko skrbstveno delo je, ki ga društvo vrši! V interesu človeške družbe, naroda našega in države naše je, če s pričetim delom vztrajno nadaljujemo. Zato je gotovo upravičeno, če pričakujemo, da nas bodo pri prostovoljno vršeči zaščiti dcce in mladine podpirale naše oblasti in vsa naša javnost. Podpore in milodare hvaležno sprejema: Društvo za mladinske domove v Ljubljani, Mestni trg š t. 8/1. za Slovensko e '-f »Taborova« senzacija. V dobi senzacij z raznimi memorandi in kurirskimi pismi se je mariborskemu demokratskemu »Taboru« zahotelo žurnalističnih lavorik. Zato je objavil 19. t. m. neko pismo, o katerem trdi, da so ga sestavili zaupniki SLS v Mariboru, podpisali in odposlali načel-stvu Slov. ljudske stranke v Ljubljano. Podpisi pa niso objavljeni. Dotično pismo zahteva odločitev zaupnikov glede stališča stranke napram obliki vladavine in ureditev države na federativno-republikanski podlagi. Senzacija, ki jo je nameraval doseči »Tabor«, je seveda izostala, ker vsak strankar, tembolj zaupniki SLS poznajo strankine sklepe in se držo discipline. Pa četudi bi kak zaupnik poslal kak tak predlog načelstvu stranke, bi mi v tem ne videli prav nič posebnega, nič takega, kar bi opravičevalo »Taborove« senzacijske naslove >dokument naše sramote«, »tajni memorandum« itd. Dejstvo pa je, da mariborski zaupniki sploh niso nobenega memoranduma, torej tudi ne >Taborovega< sestavili ali se o njem posvetovali ali odposlali strankinemu načelstvu; kakor se nam poroča, se v krogih zaupnikov SLS na Štajerskem smejejo tako strahovito nerodnemu poizkusu razdvojiti stranko tam, kjer je tako kompaktna, enotna po misije-nju in trdna kakor granitna skala. Nam se le zdi, da je nekdo, ki pozna to kompakt-nost SLS na Štajerskem, hotel vzbuditi v javnosti v druge agitacijske svrhe samo mnenje, kakor da bi se dalo na Štajerskem v kalnem ribariti. Tako si namreč politični slabiči radi delajo korajžo. Mariborska pondeljkova »Straža« se je na »Taborovot spomenico ozrla s to-le notico: Ko bi ne bili že v sredini resnega postnega časa, bi mislili, da je ta senzacija »Taborova« pustna šala. Da spoznamo svoje najnovejše pristaše, ki so najbrž iz demokratskega tabora pristopili k SLS ter kar čez noč avanzi-rali za naše zaupnike in ki pišejo take senzacionelne spomenice, zahtevamo od »Tabora«, da objavi tudi datum dotične spomenice in imena vseh podpisanih zaupnikov. Šele potem se hočemo resno pečati s to interesantno spomenico. — Na to bo »Straža« seveda zaman čakala. Poziv. Tri dni ni mogel »Naprejc priti do sape, ko smo mu mi na podlagi Aristotelove logike dokazali, da marksistični socializem in nravstveni redjjnista istovetna niti, če gledamo s stališča teorije, niti, če jemljemo vpoštev realnost. Pq treh dneh pa priznava »Naprej«, da ne more i argumenti več naprej, ker da se z našimi »učenimi sofizmi in zavijanji« ne more meriti. V svoji nezmožnosti, stvar z eksakt-no pisano besedo dognati do konca, predlaga javno diskusijo, češ, na ta način se bo ugotovila resnica, ki je »Naprej« z lastnimi sredstvi ne more. Očividno stoji »Naprej« na stališču, da je resnica nekaj takega kakor politične resolucije, ki se sprejemajo ali zametujejo z absolutno večino glasov. Toda mi hočemo »Napreju pokazati še eksaktnejšo pot, da se preprosti narod uveri, na kateri strani je glede vprašanja o »socializmu in zločinu« resnica. Ker je namreč na eni strani »Naprej« sam kon-statiral, da s>mo mi mojstri v »sofistiki« in je vsled tega naša zmaga v javni diskusiji že vnaprej zagotovljena, in ker je naš spoštovani nasprotnik v »Napreju« s svojimi noticami dokazal, da je velik ljubitelj srednjega veka, predlagamo »božji sod« in se poslužujemo svobvde, katero nam »Naprej« daje, da določimo čas in prostor. Vrši naj se na Mestnem trgu nedeljo po veliki Tone Zaje: Pisava in značaj. V davno minolih časih so že živeli inteligentni ljudje, ki so iz načina pisave m oblik črk sklepali o duševnem stanju posameznika. Po vestnem primerjanju pisav eno z drugo so v teku čr>sa dognali, da je pisava individualna, ki zamore poleg hipnega duševnega stania kazati tudi stalne lastnosti človeka. Končno so došli do zaključka, da pisava kaže značaj pisca na način, kakor ga kažejo drugi gibljaji trupla in njegovega organizma. Gibljaji človeškega trupla so raznovrstni. To, da korakamo, govorimo itd., vemo, dočim se delovanja živcev in mišic manj zavedamo. Vsak gibljaj in vsaka kretnja pa nam predočuje duševno stanje dotičnika. Mahanje z rokami pokazuje ner-vozneža, trda hoja oholeža, upognjena glava melanholičnega človeka, neslišni hora-Iri pa tihotapca in ovaduha. Ravno tako, kakor Iz hoje In drugih očitnih rnakov volje, spoznavamo duševno stanje človeka iz potez obraza. Zadovoljstvo in obup, veselje In žalost, odločnost in bojazen opazimo na obličju bližnjega jia prvi pogled, dasi se dotičnik tozadevnih znakov pogonoma ne zaveda. Navadnim gtbljajem človeškega tTupla so, kakor rečene, podobni tudi gibljaji, ki jih povzroča pisava. Ker so večinoma odvisni od direktne volje človeka, zato nam tudi v obliki raznih potez, črt, zanjk, kljuk in kljukic jasno pokazuieio njegovo duševno stanje. Pravzaprav so znaki pisave mnogo večje važnosti, kakor drugih gib-liajev trupla, ker nam dajejo možnost, da jih lahko motrimo trajno, čeprav pisec že davno počiva v grobu. In no podlagi takih razmotrivani je nastala veda, katero imenujemo grafologija.1 Ofrle;mo si v majhnem obrisu in poljudni obliki to zagonetno vedo, o kateri se še ni razpravljalo med nami. * • ♦ Najstarejši dokaz o grafoloških domnevah najdemo v zgodovini Rimljanov. Gaj Sueton, tajnik cesarja Hadrijana, je spisal biografijo rimskih vladarjev »De vita Caesarum«. Tam navaja, da je bil cesar Oktavijan Avgust zelo varčen, o čemur priča njegova stisnjena pisava in okolnost, da je ob zvršetku besed pisal navzdol po robu. Značilno je, da ta dva znaka še danes veljata za dokaz štedljivosti. Od Suetona dalje nam dolgih 1500 let nI nič znanega o kakih grafoloških poizkusih. L. 1622. jih šele zopet zasledimo. Tega leta je namreč v Bologni izdal znameniti zdravnik Comillo Baldo drobno knjižico z dolgim naslovom: »De ralione co-gnoscendi moreš et qualitates seribentis ipsius epistola, sive de divinalione episto- * Beseda grnfolorij« Je prSkepa izvira ter jo sestavljena U besed: grapho (piiem) in logos (nauk). laria«, kar se po naše nekoliko okrajšano glasi: »Način, kako je mogoče spoznavati lastnosti pisca po njegovi pisavi.« Baldo je bil torej prvi uvaževanja vredni raziskovalec na tem polju. V svojem spisu med drugim zelo ostroumno poudarja, da so za zanesljivo grafološko analizo merodajna le hipno in zaupno sestavljena pisma, dočim je pesmi, premišljene razprave in prepise odklanjati. V počasnem lepopisju namreč ne pridejo duševne lastnosti do prave veljave. Nekako v ravno tistem času je neapeljski zdravnik Morco Aurelio Severino spisal knjigo: »Vaticlnator, sive Tractatus de divinatione literalia«, katera pa radi njegove hipne smrti ni izšla v tisku. Za Bnldijem in Severinom ni bilo skoraj 200 let ničesar slišati o grafologiji. V 17. in 18. stoletju je sicer izšlo v francoskih listih nekaj tovrstnih razprav, katere pa so ostale osamljene v tedanji svetovni literaturi. Mimogrede se jo je spomnil tudi Lavater v svojih študijah o fiziognomiji, dasi ji ni posvetil posebno znanstvene pozornosti. Prvi važnejši spis o grafologiji je zopet izšel leta 1812. izpod peresa abbžja Edvarda Hoquarta in pod naslovom: »L' art de juger de P esprit et du caractere des hommes et des femmes sur leur 6cri-ture...« Hoquart je s svojo študijo vzbudil veliko zanimanje med Francozi, posebno med duhovščino. Oglašati so se začeli razni raziskovalci na tem polju, med drugimi tudi kardinal Regnier, škof Boudinet in abbe Jean Hyppolite Michon. Francozom so sledili Nemci: Henze, Humbold, dr. Schwiedland in drugi. Michon je v svojih znamenitih spisih, med katerimi se posebno orlikujeta: »Sy-steme de Graphologie« in »Metode Grapbclogie«, naštel celo vrsto znamenj, po katerih je mogoče določiti posamezne lastnosti pisca. S tem je grafologiji zelo mnogo koristil, vendar pa tudi njegova dela niso bila brez napak. Svojim »stalnim znamenjem« je posvečal preveč pozornosti, dočim je druga, nič manj važna, zavrgel. Dalje tudi ni vpošteval okolnosti, daje glavno obilježje dobri analizi le celotni vtis pisave. Michon je deloval približno 40 let na polju grafologije, ki je začela zavzemati vedno večji razmah. Francoz Crepieux Ja-min, Italijan Cesare Lombroso, Rus Kozlov, Poljak Czeslan Czinsky, Čeh Jaro-mir Hvezda, Nemci: Preyer, Busse, dr. Kla-ges ter še mnogo drugih so nauke »očeta grafologije« izpopolnili, njegove netočnosti odstranili in znamenja pomnožili. S tem so ustanovili oni višek vede in njene zanesljivosti, na kateri se nahaja dandanes. Največ zaslug pri tem delu pa vsekako pripada Crepiex Jaminu. Njegova knjiga »L' eeriture et le caractčre« je še vedno najboljše delo te vrste. (Dalia.1 maši. Mi izvolimo najboljšega rokoborca iz srede naše telovadne organizacije, socialisti pa svojega. Potem se bosta metala in kdor zmaga, je odločil spor o vprašanju ^socializma in zločina« v smislu naše ali »Naprejeve« teze. Razsodnika izvolita preje sporazumno obe stranki izmed kulturnih delavcev, ki ne pripadajo nobeni stranki. Metanje se vrši po starih pravilih kranjske fantovščine. + Pucljevi voli. »Zagreber Tagblatt« ima poročilo svojega berlinskega dopisnika o razgovoru, ki ga jc imel z nemškim gospodarskim ministrom Schmidtom. Minister Schmidt je omenil tudi nemške dajatve (reparacije) Jugoslaviji na račun vojne odškodnine in rekel pri tej priliki: Obseg dajatev je določen v pogodbi, ki jo je sklenil sedanji nemški vnanji minister Ra-thenau kot minister za obnovo z belgraj-sko vlado. Nesoglasja, ki so se pojavila glede načina plačevanja vojne odškodnine, nemške vlade ne bodo ovirala, da izpolni napram kraljevini SHS svojo dolžnost, to še toliko bolj, ker je vsled intervencije reparacijske komisije dano jamstvo, da se nemške dajatve ne bodo več prodajale v inozemstvo, ampak se v resnici porabile za obnovo Jugoslavije-« — Minister Pucelj doslej proti temu jamstvu reparacijske komisije še ni protestiral, ampak se je udal v svojo usodo. -j- Vprašanje jadranske železnice. 0 tem vprašanju so začeli belgrajski listi zopet jako živahno razpravljati. Eoj se bije na dve strani. Politična stran boja obstoji v tem, ali naj teče nova zveza preko samo-srbskega ali tudi preko hrvatskega ozemlja, t j. ali naj se zveže z Bel gradom luka kotorska ali splitsko pristanišče. Gospodarska stran pa obstoji v tem, ali naj teče nova železnica preko Črne gore ali preko Hercegbosne in dalje: Ali naj dobi izkoriščanje nove železnice v svoje roke tuji kapital ali naša država. Kakor je pri nas že navada, se kolesa, ki naj >vozijo< v eno ali drugo smer, že prav pridno »mažejo«---- -j- Pred krizo. Pod tem naslovom prinaša »Politika« z dne 20. t. m. sledeče poročilo o političnem položaju: »Tekom včerajšnjega dne se mučni položaj vlade g. Nikole Pašiča ni mnogo popravil. Predsednik narodne skupščine dr. Ribar je sklical poslance vseh vladnih klubov na skupno sejo. Danes popoldne se bo videlo, če bo mogoče poravnati nesoglasja med vladnimi strankami ali bo moral kabinet g. Pašiča demisionirati. Nesoglasja obstoje v sledečih vprašanjih: 1. zaradi volivnega zakona za državni zbor; 2. zaradi moratorija; 3. zaradi razdelitve države na oblasti. Zaradi volivnega zakona se vlada ne bo preveč izpostavljala za pro-porčni princip; zaradi moratorija utegne priti do krize, ki bi veljala ali samo fin. ministru ali pa celokupni vladi; glede razdelitve države na oblasti je pa večina poslancev mišljenja, da je treba to vprašanje rešiti z »ukazom«, če ne pojdo s parlamentom.« — To notico beležimo samo zato, ker dokazuje, kako število vprašanj, v katerih vlada ne more računati s sigurnjm številom glasov, vedno bolj raste. Do izbruha pa kriza ne bo prišla še tako kmalu, ker ne ve nihče, kako naprej. To je za današnjo vlado edina rešitev. -f Načrt novega tiskovnega zakona. Po vladnem načrtu novega tiskovnega zakona je sodno postopanje za izsleditev tisk. prestopkov znatno pospešeno. Kazni so občutno povečane. Najnižja kazen za obrekovanje je dvomesečni zapor in 5000 dinarjev globe. Sedanja praksa, ki omogoča s sklicevanjem na razne priče zavlačevanje tiskovnih pravd, se bo ukinila. Odpravlja se tudi »odgovorni urednik«; za vse, kar izide v listu, naj odgovarja pravi urednik lista. Ta bo odgovoren tudi za članke s tujim podpisom. -f- Sestanek dunajskih Frankoveev. Belgrnteka »Politika« objavlja vest z Du-njjn, da se je v nedeljo ta.-n vrfal sestanek Hrvatskega bloka in na Dunaju živečih Frankovcev, na katerem je bilo sklenjeno, da Hrvatski blok nastavi pri tujih državah svoje poslanike. Dns»"ne novtee. — Naši cerkveni učni zavodi. Poročilo iz sejo višjega šolskega sveta o izvrstnih učnih uspehih na gimnaziji v Št. Vidu in v samostanskih učnih zavodih, je »Jutro« zelo razburilo. Da bi si ohladilo razburjeno kri, je udarilo, kakor smo že včeraj poročali, v svoji nedeljski številki po naših semeniščih: Višek vpliva vere na izobrazbo in učenost, pravi »Jutro«, je dosežen v le-tnenatih, »ki so v znatni meri refugium duševno siromašnih ljudi, kjer pa se še nikdar, odkar svet stoji, ni zgodilo, da bi bil gojenec padel«. To »Jutrovo« trditev naj >dokažejo« sledeče številke. V ljubljanskem semenišču je danes 80 slovenskih bo-goslovcev. Vsi imajo zrelostni izpit, med njimi 24 (to je 30 ©dstot.) z odliko. Vsi so slušatelji teološke fakultete tukajšnjega vseulisea. Tudi v mariborskem se- menišču je veliko odstotkov takih, ki so odnesli z gimnazije zrelostno spričevalo z odliko. To so tisti »duševno siromašni ljudje«. To je res, da se redkokdaj zgodi, da bi kak bogoslovec pri skušnji padel. Ko bi se vsi drugi akademiki tudi tako rosno bavili s študijami kakor bogoslovci, bi tudi od njih pri skušnjah nihče no padel. — Ko se je na zadnji seji višjega šol. sveta govorilo o napredku na srednjih šolah, je zastopnik oddelka za kmetijstvo g. Plavšak (SKS) vprašal referenta: »Ali so izpiti v Št. Vidu ravno tako strogi kakor na državnih gimnazijah?« G. nadzornik mu je odgovoril: »Ravno tako, če ne bolj.« »Jutro« pripisuje dobre uspehe temu, da so gojenci v internatu. Toda to je samo eden izmed vzrokov. Resnica pa je, da jo k r š č a n -ska vzgoja mladine v katoliških zavodih tudi zelo važen pripomoček za dosego dobrih učnih uspehov in da se tudi na državnih zavodih učni uspehi no bodo zbolj-šali, če se bo na njih krščanska vzgoja ovirala in podirala. Dobri učni uspehi pa prihajajo tudi odtod, ker je učno o s o b j e na katoliških zavodih v svojem mišljenju in delovanju krščansko. Krščanski učitelj se zaveda svojo odgovornosti pred Eogom, dela iz ljubezni do Boga, gleda v svojih učencih otroke božje in božji blagoslov spremlja njegovo delo. To so pa seveda faktorji, o katerih »Jutrovi« pedagogi nimajo nobenega pojma. — Prvi teden meseca aprila izidejo nove dr. Jeršetove Š m a r n i c e: »Znamenje na nebu«. Ker se jih natisne samo 1500, naj jih takoj naroči, kdor jih hoče kupiti. Več o njih, kadar izidejo. — Zahvala. »Kmetijski list« me je priporočal poslancem Jugoslovanskega kluba, da mi preskrba kako visoko nagrado ali korito. Za to priporočilo se »Kmetijskemu« zahvaljujem, nagrado in korito pa prepuščam g. ministru Puclju. — Jos. Hafner, župan v Škofji Loki. — Konferenca za pomoč gladujočim v Rusiji. V nedeljo dne 19. marca se je vršila konferenca na univerzi, katere se je udeležilo 40 delegatov vseh strank in korporacij (razen par). Vsi so soglasno izjavili, da je ta akcija nujno potrebna ter so sklenili vzajemno delovati, da se doseže postavljeni cilj. Organiziral se je pripravljalni odbor, ki bo ukrepal o nadalj-nih korakih. Poživljamo vso javnost na delo za pomoč gladujočim. — Povišanje brzojavnih pristojbin, S 1. aprilom se zvišajo nekatere brzojavne pristojbine v tuzemskem prometu, in sicer: Pristojbina za besedo se zviša na 30 par in najmanjša pristojbina za brzojavko na 3 Din (to velja tudi za plačani odgovor), odpade pa on-sona pristojbina 1 Din, ki se je doslej pobirala od vsake brzo;'avke. Pristojbina za navadno prejemno naznanilo (PC) se zviša od 2 na 3 Din, za nujno (PCD) pa od 6 na 9 Din. Pri brzojavkah z več naslovi (TMX) sc zviša pristojbina za vsak prepis od 2 na 3 Din. — Pristojbina za priznanico sa zviša na 50 par. — Trgovski nastavljene!! Osrednja društvo trgovskih nastavljencev poziva vr-e tovariše, da takoj prijavijo svo.i pristop na naslov: V. Vrhune, Ljubljana, poštni predal št. 13. Kdor no prijavi nastopa, ne bo zastopan nu občnem zboru, ki se vrši v petek, dne 24. marca t. 1. ob pol 20. uri v osvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani, ristopuino in članarino določi občni zbor. (k) — Spalni voroTil Pisarna Wagons-Lits, Ljubljana, Dunajska cesta 81 nnm ,javlja, da so sc spalni vozovi po možnosti popravili, kor so vsled hude zime trpeli, ter vozijo redno in sicer pri brzo-vlakih: Odhod iz Ljubljane proti Belgradu, vsak četrtek in nedeljo, dnovno pa zveza Zagreb-Bol-grad ob 15.58. Odhod i r, Ljubljane proti Trstu ob 0.42, odhod dnevno la Ljubljane proti Dunaju ob 0.40, odhod dnevno iz Ljubljane proti Trstu ob 5.27, dnevno Simplon-Orient-Ezprese, odhoi iz Ljubljane 6.17 proti Belgradu, Carigradu, Atenam, Bukarešti. Iz Ljubljane proti Trstu, Milanu, Parizu 16.30. Istotako se dobijo tudi železniško karte v predprodaji. — V razpisu službenih mest xa državne cestarje je pri točki 1. Ljubelski cesti pomotoma izostal km 32/36, torej sla razpisani na tej cesti dvo cestarski mesti. JfflilfurjeSfia fiuiv^fj. š Sv. Trojica v Balonah. Dne 20. t. m. jo umrl g. župnik p. Peter (Jožef) Ž i -r o v n i k , duhovnik minoritskega reda. Pogreb bo danes ob 10. uri dopoldne. Pokojnik je dolgo bolehal. Leta 1914. dno 30. avgusta so ga orožniki aretirali in uklenje-nega v verige gnali iz št. Vida pri Ptuju v Gradec. V Ptuju ga je nemška drural pre-tepavala tako, da jo prišel v Gradec ves razmesarjen. Od takrat je pokojnik hiral, dokler ni izdihnil svoje blage diiše. Naj v miru počiva! š Dr. Turšič nevarno zbolel. Znanega specialista za notranje bolezni dr. Turšič a v Mariboru so vsled poslabšanja bolezni pripeljali v javno bolnišnico. S Za palačo »Zadružno gospodarske banke* ▼ Mariboru sc Kako so rastline liraniio?« »Kaj so umetna gnojila.« »Načrt za osnivanje kme'ijskih preizkuševališč.« »Čilski soliter in njegova uporaba.« »Navodila za vršenjo poizkusnega gnojen;a s čilskim solitrom.« Na vsa vprašanja, ki se tičejo gnojenja in obdelovanja zemlje, dajo brezplačna navodila in nasveto Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg št. 3. g Produkcija premoga v Sloveniji. Premogovna produkcija Slovenije znaša 40 % celokupne premogovna produkcije Jugoslavijo. Leta 1921 je bilo v Sloveniji 22 premogovnikov, od katerih jc bilo 10 večjih a 12 manjših bolj lokalnega značaja. Leta 1913 se io produciralo v Sloveniji premoga za 1.587.13"/ ton, 1. 1919 za 1,169 689 ton, 1. 1920 za 1,216.376 ton, n 1. 1921 ra 1,284.018 ton. Povišanje produkci:e znaša nasproti predvojni dobi 6 %, nasproti L 1919 9 %. — Produkcija posameznih premogovnikov je bila razdeljena sledeče: Trbovlje 529 200 ton (41 5»), Zagorje 202.543 ton (16.5 %), Hrastnik 191.730 ton (15%), Kočevje 71.000 ton (5.5%), Velenje 141.744 ton (11%), Zabukovci 24.135 ton (2%), Št. Janž 66.510 (5 %), Mirna 14 42« ton (1.1%), Prevalje 16.557 ton (1.2 %), vsi ostali 30.336 ton (2 %). — Premogovnih Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Kočevje so last Trboveljske premogokopne družbe in produci-rajo */« nli 78 % vsega premoga na Slovenskem. & Stanj© paplraatega denarja v Jw$os'a-viji znaša po zadnjem izkazu Narodne Danke z dne 8. marca 4695.925.710 Din, torej za 57,513.305 Din več kakor po preišniem izkazu. jč Maša mlimka industrija. Naša mlinska industrija sc je zadnje dni zelo razvila. V Jugoslaviji imamo 176 mlinov, od tetfa odpade na Srbiio 77 mlinov, na Vojvodino 54, Hrvatsko in Slavoniio 19, Bosno 16, Slovenijo 9 in Dalmacijo 2 mlina. g Državna cinkarna, v Celju bo dana dno 24. t. m. v zakup na 40 let. Kavcija znaša 100.000 Din. g Nemška odškodnin,! Jnjroslftriji. Nemčija nam mora tekom marca dobaviti na račun vojno odškodnine 850 vagonov. Prvi dol lo pošiljatve jo žo prispel, na potu je drugi del okrog 250 vagonov. BORZA. Zss-rob, 21. marca. Devize. Berlin (ček) 0 do 120, (izplačilo) 120-128, Bukarešta 235-240, Milan 1620—1650, London (izplačilo) 1350—1380, (ček) 0—1350, Newyork 290—295. Pariz 2800 do 2900, Praga (ir.plačilo) 003—620, (ček) 0—610, Švica 5850—5900, Dunaj 4.50—6.10, Budimpešta 44 do 45. Valute. Ameriški dolarji 290—295, avstr. krene 0—5.50, češkoslov. krona 580—590, nemške marko 11S—120, ital. lire 0—IGOO. Ejlgrad, 21. marca. Na današnji borzi io zaključila deviza Berlin po 20.75, Italija je bila zahtevana po 880, London 850, Pariz 650, Praga 145, Švica pa po 1500. D ovira Dunaj jo zaključila po 1.22, Newyork pa po 78.:0—79. Curih, 21. marca. Berlin 1.76, Newyork 514, London 22.48, Pariz 46.10, Milan 26.10, Praga 8.95, Budimpešta 0.63, Zagreb 1.C0, Varšava 0.13, Dunaj 0.0625. avstrijske krone 0.07. Dunaj, 21. marca. (Izv.) Devize: Zagreb 2197 do 2203. Belgrad 8768—8792, Berlin 2582.50 do 2592.50, Budimpešta 899.50—905.S0. London 32.575 do 32.625, Milan 37.520—37.580, Newyork 7456.50 do 7408.50, Pariz 660.50—661.50, Praga 12.6G5 do 12.685, Sofija 4895—4905, Curih 145.875—145.625. — Valuto: Dolnr 7406X0—7418.50, bolg. levi 4795 do '1S05, angl. iunti 32.375—32.425, frane. franki 65.750—65.850, ital. liro 36.970—37.030, dinarji 8748—3772, rumunski leji 5844—5356, švic, franki 143.575—144.125, češkoslov. krono 12.640-12.660, mažarske krono 912—918. lj Umrl je v Caribrodu dne 16. marca P a v o 1 Grabnar, kateri je bil v znanem političnem procesu 1. 1908. obsojen zaradi jugoslovanske propagande. Lahka mu zcmljica! lj Seznam davčnih družb I., II., Ili, IV. rai-reda v svrho priredbe občno pridobnino za dobo 1922—1923 so na upogled pri davčni administraciji v Ljubljani od 15. do 29. marca. Ti seznami bodo obenem volivni seznam. lj »Ljubljana* ima danes nujno odborovo sejo ob 8. url zvečer Vsi odborniki točno I lj Rakovnik. V čo'riek, dno 23. t. m. ni predavanja, ker se udeleži krožek stanovskega govora za mladeniče v cerkvi sv. Jožefa zvečer ob 7. uri. lj Društvo nižjih državnih uslnihcnrov ra Slovenijo v Ljubljani ima v nedeljo, dno 26. t. m. v posvetovalnici mostnega magistrata važen sestanek. Dnevni roti: Slnžbena pragmatika. (k) Kolo Jiigoslorancklh sosler ima svojo izredno se.o v fiotrtek, dne 23. t. m. ob 5. uri popoldne. Zelo važna seja I lj No roali prijeti 1»t. Varnostni stražnik Metod Razpotnik jo uttavil na Mestnem trgu Rudolfa P., kej jo neoel veliko nove emajlirano posode. Med potjo je Hudolf P. nšel, toda stražnik ga je ujel in odvedel nu policijo. Ugotovilo se je, da ie Rudolf P. zlezel v neko barako skozi okno in od-nosel posodo, kateri< se je lastnici vrnila. lj Za 100 kron preraril jo Krano Zakotnih izvolčka Mihaela Šusteršiča. Obljubil mfl je, da bo prinesel za ta denar usnja in podpla'e, toda prinesel mu ni ničesar, šusteršič je zadevo naznanil detektivu Gerku, kateri je zgolj na osebni popis izsledil Zakotnika, ki je bil med tem po varnostni straži zaradi javnega nasilstva aretiran in jo zdaj v zaporih deželnega sodišča. Cerkveni vestnik. 7 o Sv. oče o delu za duhovske Deklica Dno 22. febr. t. 1. je sprejel Pij XI. rimske župnike pod vodstvom kardinala vikarja Pompilija. Sv. oče je imel na župnike izredno prisrčen, priznalen nagovor. Rekel je med drugim: »V resnici ste nam nadvse mili in dragi, s čimer bodi povedano, kako zelo Vam zaupam, priporo-čujoč Vam vso dobro, ki je morete storiti Rimu s svojim delom in svojo vnemo. To redko priložnost porabljam, da Vam prav, posebno priporočim delo vseh del: delo duhovskih poklicev. Živo mi prihaja v spomin, kaj je naša milanska cerkev, ki jo še tako zelo nosim v srcu in v rokah, v tem pogledu že storila in še dela. Milan ima danes 2115 duhovnikov brez redovne duhovščine, in to so dobri, v resnici dobri duhovniki. Glavno zaslugo na tem pa imajo — temu sem bil od svojega de-tinstva priča — dejansko župniki, katerih vnema in prizadevanja za to delo so v) resnici občudovanja vredna. Župna duhovščina ve v otrocih in mladih ljudeh odkriti prve kali poklica, zna jih voditi, ohranjati in pospeševati, dokler se dobro organizirano »delo 'poklicev« zanje ne zavzame. Ni dvoma, da bo Vaša znana vnema, moji ljubi župniki tega veličastnega mesta, toliko večja, čim večja jo stiska našega časa posebno v Rimu, kamor 6e satanov srd posebno obrača. Tako se bo no Vašem prizadevanju ta božji dar milosti svetega svečeništva znova razcvetel; kajti narodi so dobri, ako imajo zadostno število duhovnikov, dobrih duhovnikov.« Ofjaški vestnik. d Katoliškim akademikom! Akademska kon-gregacija vabi vse katoliške akademike k tridnev-nlcl, ki jo priredi dne 22., 23. in 24. t m. Vsak večer ob pol 8. uri je v marijaniški kapeli govor in nato blagoslov Govorita gg. vseuč. prof. mons. dr. Ujčič in dr. Khrlich. Vestnik sXs7Z Odbor Slov. krše. soc. »vezo ima danes, 22. marca točno ob 20. uri v I. nadstr. Jugoslovanska tiskarno redno sejo. — Dr. J. D., podpredsednik. Orlovski vRŠtni". 3. štor. .»Mladosti*: se razpošilja. Vsebina: Ecce, defe-nsores firfeil (f Benedikt XV. čehosl. Orlom.) — Za nravni prerod. — Poročilo o ilali-janski ln nemški katoliški telovadni organizaciji. — Nadaljevanje spisa: Orel. (2 sliki.) — 2 posmi: Orlu; Orlicam. — Ženska telovadba. — Izlet Orlov v Strasbourg (2 sliki: naši in čehoslov. Orli.) — Povest: Stric Jaka. — Reforma tekmovalnega reda. — Orlovski poročevalec: Po-nčilo pripravljalnega odbora za izlet v Brno avgusta 1922 (prinaša žo zanimivo podrobnosti in mnoga defmitivna navodila). — Dopisi. — Književnost. — Prvič po 1. 1916 prinaša ta š-tevilka inseret« (9) in ima iz tega razloga dvojne platnice. Priglasi za izlet v Brno od več odsekov ia krožkov šo niso došli. Vsled tega se priprave n« morejo gladko vršiti Dn bo mogoče vso ugodnosti pravočasno izposlc vati, je nujno potrebno, dn sa takoj priglasita in pošljete prvi znesek po -100 K mi osebo. Kdor se je odločil, dn gro v Krno, a šo odlaša s priglašeni, ogroža dober uspeh celega izleta. Gloj poročilo pripravljalnega odbora v 2. številki »Mladosti« in izvrši navodila. pr Ljudski oder priredi v nedeljo, dne 20. marca ob pol 8. uri zvečer narodno igro s petjem »Deseti brat«. pr Občni zbor »Umolnostno-zgodovinskega društva v Ljubljani« bo v četrtek, dne 6. apriia 1922 v fizikalni dvorani učiteljišča po običajnem vzporedu. (j^ pr Jugoslovanska drama t Varšari. Dne 16. t m. jo mestno gledališče v Varšavi vprizorilo dramo nadarjenega hrvatskega umetnika Josipa Kosora: Požar strasti (O skibe). Prevod je oskrbel J. Geszvvind, ki prevaja še druge Kosorjeve dramo in dela drugih jugoslovanskih pisateljev, lSlovenea'T. Sprejme se takoj poštena in snažna B/I!U Jt to opravlja tudi dru- 5\UrmrUUA, ga hišna dela, k mali družini. Prednost imajo Gorenjke, stare od 20 do 30 let. Plača dobra. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štov. 1028. Sprejme se sprelna "Ve prodajalka, fsr; moč v papirni stroki. Ponudbe na upravo lista pod štev. 7/1012. Otroška POSTELJICA x nočno omarico, omarica za oblekce, VOZIČEK, polica za knjige in več slik J^P" so ugodno proda. — Dunajska cesta štev. 25. 1003 Jm> Dar PRVA LJUBLJANSKA *9C preoblikovalnica damskifo slamnikov BAHBDRIč-ZAVRSAN, Mestni trg 7 ima najnovejše modele, po katerih se preoblikuje. :: V zalogi kinčani in prazni klobuki. :: PARCELA naprodaj v Vrhovčovi ulici. — Naslov se izve v upravi »Sloveuca« pod štev. 1056. se ceno prodasta Dve tehtnici ena decimalka (150 kg), druga bilančna z medenimi Skodelicami, ter VOZIČEK (Rudi), vse še malo rabljeno; nadalje kompl. POSTELJA ter 1 MIZA. Naslov pove upravništvo lista pod »8000/1062«. Naprodaj: Konjska oprava, koleselj, pisalne mize, pisalni pulti. — Naslov v upravništvu »Slovenca« pod stev. 1052. Zamenjam prst za Fran Pogačnik na Dunajski cesti. Vprašati pri: Dunajska cc-1 sta štev. 36. Naprodaj in zakup je več izven mesta ob Dunajski cesti. Ponudniki dobe pojasnila v odvetniški pisarni dr. ŠVIGELJA v Ljubljani, Dalmatinova ulica 11. Za stare kovine: baker, medenino, svinec, bron plačuje najvišje cene ^C FR. STUPICA, trgovina z železnino, poljedelskimi stroji in RAZSTRELJIVI v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 1. Ditsnovljno NOVOSTI DltmOTljCDO 1860 NAJDETE VELIKO ZALOGO PRI NAKUPU HANUFAKTURNEGA BLAGA ZA MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE, PERILNEGA BLAGA. SIFONA, NAJBOLJŠE VRSTE CEFIRJA ZA BLUZE IN SRAJCE, NOVOSTI V RUTAH, KAKOR TUDI VSE DRUGO V TO STROKO SPADAJOČE BLAGO, PRI OBČNO ZNANI SOLIDNI TVRDKI R. MIKL&UC MRNUFilKTUENA THGOVINH PHI ŠKOFU LJUBLJANA, LINGERJEVA ULICA, MEDARSKA ULICA, PRED ŠKOFIJO. V gozdovih komendske nadarbine Reltrca na Jezerskem se proda približno 1200 plm smrekovega lesa na panju za v posekanje v letu 1922. Oferte je vložiti do dne 20. aprila 1922 pri okrajnem gozdarja Francu Primožiču v Školji Loki, kjer so tudi prodajni pogoji na vpogled. Predstojništvo komendske nadarbine Rebrca. ' i/g) »s-;:-■'•»ti■ • ■ i za ograje se dobiva v vsaki množini, različne vrste, pri: A. KREMŽARJU, ključavničarstvo. Št. Vid n. Ljubljano. štiri trgovske lokale, pet lokalov za pisarne so odda v najem v novi zgradbi sredi mosta NOVI SAD za 1. oktober 1922. — Pojasnila daje: Štclan Gericli, Novi Sad, Regenta Aleksandra ulica 50. da je pri vinu, čaju in 5 kavi najboljši vidic - jesenice gorenjsko. iabloni Rad Orlicam SS, (ehcsiovsSka. Tovarna cerkvenih paramentev, raznovrstnih zastav in cerkvenega oroilja. — Priporoča se prečastitl duhovščini za dobavo vseh v to stroko spadajoč/h predmetov kakor: nmšne plašče, pluviale, dalmatike, cerkvene in društveno zastave, kelihe, monstrance, svečnike itd., solis. križeva pota v poljubni izvršitvi ln ceni. — Solidr.ost tvrdke jumčijo nebrojna pohvalna pisma in HO letni obstoj firme. Vsi cerkveni predmeti so carine prosti. — Na vsa vprašanja tako.j odgovori ali predloži vzorce J, NESKUSL&, Mubljana, (hote! „Tratni?t". J. prosto vagon in večje množine v gozdu kupi POGAČNIK, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 1,1. posredovalci se dobro plačajo! za pletenje v raznih barvah kakor tudi prešite odeje se dobe v trgovini KARL PRELOG, Ljubljana. Stari trg šiev. 12. 836 PETI REDNI OBČNI ZBOR SLOVENSKE ESKOMPTNE BANKE V LJUBLJANI, kateri je bil sklican na 23. marca 1922 ob 11. uri v bančnih prostorih v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 11, z v tem oglasu določenim dnevnim redom in objavljenem v »Slovencu" št. 54. z dne 7. marca 1922 se prekliče in preloži na kasnejši čas, ki bo pravočasno objavljen. Ljubljana, dne 19. marca 1922. Upravni svet Slovenske eskomptne banke v Ljubljani: Jean B. Pollak t. č. predsednik. Kari Kauschegg t. č. podpredsednik. Pnevmatika „CONTINENTAL" iz Hannovra je najzanesljivejša! — Dokaz: odkar se prirejajo dirke in vztraj Mostne vožnje, je dobila ona prva darila na vsem svetu. Najznamenitejšo vseh dirk „Grand Prix" je odnesla znana pnevmatika »CONTINENTAL" Brzojavi: Contipneu, VIKTOR BOHINEC POLJANSKA CESTA 5. Telefon inter. 599. Akcijski kapital (K 30. ooo. ooo (Rezerve (k to,ooo.ooo £ I H L: preje Mariborska eskomptna banka ustanovimo T1872 Beograd, Gornja (Radgona, (Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Velikovec expo&itura v Skofjiloki J&vršuje vse bančne posle . w ______________________________. najkulantneje. h izdaja konzorcij »Slovenca«, I Odgovorni urednik Mihael Jloškerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v. LjubijanL