Poštnina platana v gotovini štev. 22.
V ljubilarv, v četrtek dne 2. iunija 1932.
leto V.
DELAVSKA
dlasilo krščanskega delovnega
-nmM. Mrtck pop.)
▼ shital« It*i K|iiMJ«
■r——— im>lllw Mm trmm — €>■■■ 1 mm 1 mm« II 1 S--, mm Mrl MmMiUvim jaMata IfcOjrjM«« ||
K občnemu zboru
Prihodnjo nedeljo bo občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze. Jugoslovanska strokovna zveza je matica kr-ščansko-socialističnega gibanja. Zato je njen občni zbor nad vse važen. Je tako rekoč parlament, kateri polaga pred očmi delegatov vseh organizacij in s tem pred očmi vseh članov *ačun o preteklem delu in polaga smernice za bodoče delovanje. Preteklost in bodočnost pa spaja sedanjost.
Vse to je potrebno in odločilno. Vsako gibanje je nekaj živega. Načela so tisti življenjski sok, ki ohranja, dviga in krepi organizacijo, v praksi pa poka-zuje, v koliko so načela udejstvena, v 'katero smer se mora delovanje pokreta naravnati, kakšne pogreške je napravila organizacija v preteklosti, kaj terja od nje sedanjost im kam jo ikliče bodočnost.
Za strokovno organizacijo ni bilo preteklo leto ugodno. Stalne gospodarske krize so utesnjevale gospodarsko moč delavstva, splošna duševna razrvanost je pospeševala malodušnost in nezaupanje zlasti med delovnim ljudstvom. V tem pogledu je JSZ sijajno vzdržala. Somišljenike je pravočasno opozorila na ves ta razvoj, opozorila jih je na posledice tega razvoja, pa tudi na dolžnost, katero imajo do organizacije, da zlomijo ost tem posledicam. Svojo nalogo so razumeli dobro. Požrtvovalno ®o šli na delo, radi česar so izgube v organizaciji radi ne-^apoeljanosti nadomestili z novimi člani. Veliko zavednost so pokazali tudi tisti tovariši, katere je usoda vrgla na cesfo.
V	veliki večini niso izgubili stika z organizacijo, ampiak so se zanimali z istim ognjem za njej razvoj, uživali njeno duhovno hrano in se tako še nadalje poglabljajo v občestvo krščanskega socialističnega gibanja.
Ta duhovna skupnost je nujna m ne-obhodno potrebna. Brez te skupnosti je pokret nemogoč, ker bi bil brez tiste borbenosti in udarne sile, ki z železno nujnostjo pritegne nase še neorganizirane tovariše in ki vceplja spoštovanje in priznanje tudi pri tovariših, ki so nam načelno nasprotni.
Zavedati se moramo, da je veliko tovarišev, ki spadajo po svojem krščanskem naziranju v naš krog, pa vendar stojijo ob strani, so poipolnoma indiferentni ali celo pokretu nasprotni. Se pač moramo zavedati, da so otrobi svojega časa. Njihovia vzgoja je bolj meščanska, kakor delavska. Meščanstvo pa je duhovno v„ razsulu, zato ne veruje v absolutno moč idej, ampak meni, da je tedaj varno v vseh svojih interesih, če jih ščiti pol. stranka, ki sedi na vladnem krmilu. Ker so tako vzgojeni, ne pojmujejo še, kakšen pomen ima absolutna svoboda od vsake meščanske in politične organizacije za strokovno organizacijo. Ne pojmujejo še, da je idejna sila, in sicer idejna sila brez kompromisa, nad politično silo stranke. Istotako ne pojmujejo, kakšno odrešilno moč ima za delavstvo in za delovno ljudstvo taka popolna neodvisnost strokovne organizacije in pokreta sploh. Svetopisemski rek, da ni mogoče služiti dvema gospodoma, velja zlasti za po-fcret. Najhujše ije, če velja strokovna organizacija v očeh tistih, za katere je ustanovljena, za privesek meščanske stranke. In še hujše je, če mora nositi odgovornost za njene napake.
Ako vlada med vsemi, ki so dejanski sodelavci v pdkretu, enotnost v načelih in enotnost v njihovih izvajanjih, bo vpliv te enotnosti vedno večji na vse te vrste. Izvršila se 'bo duhovna izpremem-ba v~njihovih vrstah, da sami ne bodo vedeli kdaj. Naenkrat bodo čutili v sebi dolžnost, da so tudi oni aktivni pokre-
Bridko pršpoznan e
taši. To duhovno skupnost moramo graditi in forsirati radi samih nas. V nas je še veliko egoizma. Pa tudi politično meščanstvo se trudi, da bi z raznim vbrizgavanjem ubijalo zavest skupnosti in odgovornosti inapram organizaciji v posameznih članih ali celo skupinah. Cesto nastopajo gibanja, ki niso v skladu z nalogami organizacije, ampak le produkt osebnih misli ali pa zaslepljenosti.
Mi se sicer ne brigamo, kaj rečejo o našem gibanju voditelji te ali one nasprotne delavske organizacije. če je potrebno, povemo svoje načelno stališče, ugotovimo napake in nič več. V preostre in politične polemike se ne spuščamo. Ne zaradi strahu ali slabosti, ampak zaradi delavstva samega. Mnenja smo namreč, da je tak način boja, kakor so ga uvedle politične stranke in kakršnega rade uporabljajo tudi nekatere delavske strokovne organizacije, za delavstvo škodljiv, ker neti nepotrebno sovraštvo, ustvarja nezaupanje in malodušnost, čestokrat pa omogoči raznim »delavskim« voditeljem, da izpeljejo akcije, 'ki so njim osebno v korist, delavstvu pa v škodo. Prepričani smo, da bomo vojevali v tem pogledu najuspešnejši boj, aiko bomo do potankosti duhovno enotni, ako bomo dokazali, da smo strokovno neodvisni in sicer bolj kakor katerakoli druga delavska strokovna organizacija, in ako bomo dokazali, da smo neizprosnim* dosledni v tem, kar ožimo, če gre za pravice delavstva. Le na podlagi dejstev in prakse bodo morali umolkniti razni člankarji, kakor je bil eden v zadnji »Svobodi«. Meni, da je zelo duhovito pogruntal, ko piše, da smo krščanski socialisti brez imena in nas po izborni reviji, kakršne mimogrede povedano ne morejo skupaj spraviti član-karji okoli »Svobode«, imenuje besed-'karje.
Nobeno gibanje ni brez opozicije. Tudi naše ne. Vse tiste, ki se zbirajo po raznih tajnih sestankih in se izdajajo za poslance te ali one osebnosti, ki pa zelo malo ali prav nič ne sodelujejo pri pokretu, vabimo na občni zbor, da pred delegati povedo svoje zadeve. To je edini forum. Vabimo jih radi tega, ker nočemo nikogar odbijati. Zahtevamo pa, da morajo brezpogojno priznati sklepe občnega zbora, naše najvišlje instance. Sicer bomo morali ugotoviti, da niso iskreni pokretaši, ampak le Lskatelji samih sebe.
Sedanji čas hiti z ■velikanskimi koraki v bodočnost, v katerih se kažejo že nove družabne in gospodarske oblike. Zato zahteva ta čas od nas vseh popolno jasnost. Jasnost v načelih, jasnost v delu, jasnost v javnem udejstvovanju. Občni zbor bo moral rešiti tudi to nalogo.
Radi tega vsi delegati na občni zbor, da sodelujete in odločate.
Bratje in sestre pozdravljeni!
JSZ priredi na predvečer občnega zbora v soboto 4. junija Ob 8 zvečer v dvorani Delavske zbornice dramo
99
DVA BREGOVA"
Tovariši iz Ljubljane in bližnje okolice, kakor tudi delegati, ki dospejo v Ljubljano že ta dan, iskreno vabljeni!
»Slovenec« z dne 22. maja t. 1, je moral napisati članek z naslovom »Ostarela stranka«. S to značbo je menil krščansko socialno stranko v Avstriji. Povod za tako obsodbo pa je dal strahovit poraz ki ga je utrpela ta stranka pri zadnjih volitvah, zlasti na Dunaju, kjer je morala skoraj polovico svojih glasov prepustiti fašistom.
Moderno orientirani krščanski sociologi in politiki so že davno kazali na zastarelost stranke. Tudi mi smo v svojem listu ugotavljali usodeipolne napake prelata Seipla. Saj je bil on središče vsega delovanja v stranki. V imenu katoličan-stva je zahteval disciplino in absolutno uklonlljivost vseh pozitivno vernih v Avstriji. V imenu katoličanstva je vodil boj proti socialni demokraciji. Toda to katoličanstvo je bilo le formalno. Stara resnica je, da je formalno katoličanstvo poguba prav vsem. Tiste, ki še verujejo, korumpira, indiferentne odvrača, nasprotnike še bolj utrjuje v njihovem prepričanju. Katoličanstvo je močno le, če ga potrjuje življenje. Tako katoličanstvo pa ni mevžasto, ne nejasno, ampak ||k>rbeno. Borbeno zato, ker fcoče resnice in načela, ki izvirajo iz teh resnic, ipveljaviti v javnem življenju v vseh oblikah.
Kako se je uveljavljala krščanska socialna stranka v tem oziru? Gospodarsko je šla čisto na desno. Kapitalisti vseh branž, od hišniih posestnikov do tovarnarjev, «0 našli v njej najboljšo zaščitni-co. Politično iso demokracijo vedno bolj zavračali. Močna roka je bila ideal političnih voditeljev. Znan je bil izrek Sei-plov ob priliki dunajskih nemirov, ko so prosili, da naj bo prizanesljiv napram demonstrantom: »Nobenega usmiljenja!« Takrat so vsi meščanski listi, ki se ponašajo, da so voditelji krščanskega ljudskega gibanja, poveličevali »velikega« velikega državnika. Toda ta močna roka je koristila le socialdemokratom, krščanski socialni ideji pa zelo škodovala in končno se je morala vmalkniti le v formalni naslov, v praksi je ni bilo.
Ni čudno, da so bili voditelji vedno bolj zmešani. Proti naraščajoči sili nasprotnikov niso upali postaviti sile svojih v življenju oživotvorjenih načel, iskati so morali zaveznikov. Te so našli pri fašistih in liberalno orientiranem meščanstvu, torej pri slojih, proti katerim so se je nekdaj borili. Mi smo že davno predvidevali fiasko te stranke. In prav je, da ga je doživela. To je edino zadoščenje vsem iskrenim katoličanom v Avstriji. Kazen pa tudi ni smela izostati zaradi svetosti krščanstva samega. Nevarno je namreč v imenu krščanstva voditi nekrščansko politiko. Ako bi imela taka politika stalno vrednost, gorje narodom I
Razvoj in poraz te stranke pa je zanimiv tudi z delavskega stališča. Včasih je bilo krščansko socialistično delavstvo v Avstriji močnejše. Vodil ga je preizkušeni in brez dvoma idealni Kunschak. Preteklost dokazuje, da ni vodil delavske organizacije dovolj odločno in previdno. Ni ji znal ohraniti popolne svobode. Udinjal se je preveč stranki, s čimer je škodoval načelno in akcijsko delavskemu gibanju. Da, tista prokleta politična disciplina je škodovala že marsikje delavskemu gibanju. Ta politična disciplina je ubijala dušo in zavest delavstva v lastnih vrstah, med delavstvom na splošno pa je vzela ugled in zasejala nezaupanje, zlasti pa odbijala delavsko mladino od krščansko socialističnega gibanja. Krščansko socialna stranka v Avstriji je jasen in visokoviden opomin vsakemu delavskemu gibanju na krščanskih načelih. Tudi za nas. Zato je naše geslo; Pod vsakim pogojem svo-
bodni, nikomur hlapci, najmanj pa kaki politični stranki in njenim pokvarjenim voditeljem. Pošteni Kunschak je vztrajal pri stranki do popolnega poraza. Umaknil se je z lepo gesto, češ da se zopet vrača nazaj k delavcem. Mi verujemo v dvig krščanskega delavstva, dvomimo pa, da bo dvig mogoč pod vodstvom Kunschakovim. Tudi politika ima namreč svoje obveznosti do naravnih in nravnih načel. V še večji meri pa tista politika, katero postavljajo na krščanske temelje. Sicer ima politika svoje lastno polje. Toda od moralnih temeljev se pa vseeno ne sme odstraniti. Kompromisi so v življenju sicer več ali manj potrebni. Brezpogojnih kompromisov in kompromisov, ki bi kruto žalili krščanske resnice, ne bi smela krščanska politika nikoli poznati. Zato bi morali krščansko politiko voditi le možje, ki so globoko verni, ki živijo le za ideje krščanske politike, ki so pripravljeni za te ideje doprinesti tudi največje žrtve. Le taka politika bi bila odrešilna, le taka politika bi imela stalno linijo. Stalno linijo bi pa imelo tudi časopisje, ki je oa razpolago tej politiki. Danes nimamo krščanske politike s stalno linijo.
Zato pada politični in moralni ugled kristjanov, zlasti med delovnim ljudstvom. Delovno ljudstvo je namreč v bistvu po naravi zdravo in ne more delati skokov, kakor jih dela tako zvana krščanska politika. Delovno ljudstvo opazuje po svetu te-le smrtne skoke: Krščanski državniki ustvarjajo naredbe, ki znižujejo plače delovnim slojem, dočim bogataše le božajo, nasvetujejo, podpirajo in krepijo več ali manj ostre režime, dočim hočejo pa prav isti državniki veljati za zaščitnike malega človeka, za borce za svobodo, demokracijo, veljati hočejo sploh za ljudi, ki jim manjka le en korak do (barikad.
Takih skokov delovno ljudstvo ne nme in jih obsoja. Delovno ljudstvo dobro ve, da se mora boriti za svoje pravice, za svoj obstanek, za tako družabno in gospodarsko ureditev, da bo izkoriščanje dela onemogočeno. Ve pa tudi, da se mora voditi taka borba organizirano, resno in z vso iskrenostjo. Ve, da je drugačen boj podoben plamenu od prediva, ki hitro vzplapola, pa ravno tako hitro ugasne. Ni prav nobenih posledic, razen da se kdo opeče.
Ravno radi tega tudi mi poudarjamo vedno: Tovariši! Zavedajte se, da se morete in smete udejstvovati le v lastni | delavski organizaciji in potom delavske organizacije. Tukaj je vaše torišče. Le I potom lastne organizacije boste mogli izreči in uveljaviti svojo voljo. Kdor gre preko tega, dela v svojo lastno škodo in v škodo svojih tovarišev. Da! Tak delavec je izdajalec lastnega stanu. Prav za vsakogar mora veljati sklep in povelje;
Brez lastne delavske organizacije, brez vrhovnega vodstva, ki je postavljeno z delavsko voljo, ki je odgovorno le delavstvu, nobene obveze, nobenega koraka! Vaš voditelj je le vaša organizacija.
Tovariši!
Da ne bo zmede, naj veljajo za delegate sledeča obvezna navodila; Občni zbor se prične ob 9. nri dopoldne. Tovariši, ki bi prišli z poznejšim dopoldanskim vlakom, naj se nemudoma podajo v Delavsko zbornico na občni zbor. Zavedati se mora vsak, da je ta dan posvečen organizaciji. Zato mora vsak vztrajati do konca na občnem zboru in se udeleževati debate o poročilih in delovanju vodstva.
Ob drugi uri popoldne je skupno kosilo. Tudi to naj vsak upošteva.
Poročita	z delavskih
Jugoslovanska strokovna zveza
Elektrotehnični uslužbenci
Žirovnica. Ker se ni mogel vršiti občni zbor na binkoštno nedeljo, se bo gotovo vršil 12. junija t, 1. ob 9 dopoldne v prostorih gostilne Svetina v Žirovnici. Vabljeni ste vsi uslužbenci KDE.
Odbor.
Viničarski vestnik
Slamnjak. Ob lepem številu viničarjev zadružnikov se je vršil II. redni občni zbor »Viničarske kreditne zadruge« v Slamnjaku pri Ljutomeru na binkoštni ponedeljek. Kljub gospodarski in denarni krizi, se je zadruga v poslovnem letu 1931 dokaj povolj-no razvijala, da smo njenega začetka res lahko veseli. (Nanovo .je bil izvoljen v nadzorstvo tovariš Vencelberger Janez, glavni zaupnik naše viničarske strokovne skupine pri Veliki Nedelji. Najvažnejše omembe iz tega občnega zbora je predlog o brezobrestnih posojilih. Občni zbor je pooblastil načelstvo, da pripravi vse potrebno za zbirko potrebnega kapitala med zadružniki in vlagatelji, katerega bi uporabljali izključno za brezobrestna posojila.. Drzen začetek, toda imamo korajžo.
Iz centrale. Svoje proletarsko življenje je dokončala in se preselila v večnost vini-čarka tov. Mlatjaškovič Verona, stara 82 let in članica skupine Sv. Miklavž pri Ormožu. V posmrtninskem skladu je bila že od januarja 1931, zato se je po poslovniku izplačalo 500 Din posmrtnine. Sedaj prideta v pobiranje prispevkov 8. in 9. slučaj združen na eni položnici. To pa zategadelj, da prihranimo na položnicah, člani pa vsak po 50 para poštnih stroškov.
Zmagala je pravica. Prepogosto se še dobe slučaji in ljudje, kateri svojemu tovarišu ne privoščijo, da bi dosegel svoje pravice. Žal, med viničarji je še precej takih, tudi med organiziranimi. Ko je moral tov. Grmič Martin nastopiti tožbeno pot zoper svojega gospodarja Josipa Mursa in ko je tajnik zveze prizadetemu viničarju šel v vsem na roko, so to nekateri zamerili in smatrali kot nepotrebno izpostavljanje strokovne organizacije. Dne 18. maja t. 1. se je vršila pri okrajnem sodišču v Ljutomeru že druga razprava, pri kateri je tov. Grmič zmagal na celi črti G. Mursa nosi sodnijske stroške in 1000 Din mora plačati viničarju nagrade za pobiranje sadja, enomesečno plačo, 10 težakov prešanja in odškodnino za pogojeni krompir. Toraj pravica se je izkazala! To smo zabeležili ne zaradi razsodbe, ampak v svarilo in dokaz onim, ki z delavcem (čeprav dostikrat sami niso nič več), tudi v največji nesreči, stiski ali krivici nimajo sočutja, ampak se za skledo leče postavljajo na stran gospode. Krščanski socialist pa tako nikdar storiti ne sme, ako s svojim življenjem hoče služiti svoji ideji, delavski pravici in strokovnemu pokretu.
Krivico, ki zadene enega izmed nas, moramo smatrati, da smo ž njo prizadeti vsi. To je potem prava delavska skupnost. Ljubezen bližnjega ne zahteva od nas samo sočutja in pomilovanja, ali morda le miloščine in podpore, v slučajih krivice zahteva, da kot stanovski tovariši solidarno nastopimo s stisnjeno pestjo in z odločnim glasom ter se v borbi potegnemo za prizadetega. Oklevanje, bojazen pred mamonom, hlimba napram izkoriščevalcem, morda za glažek vina, ne daje nikdar uspehov strokovni organizaciji delavstva. Zamera sem ali tja. Kadar gre za pravico svojega bližnjega, za tovariša, tedaj moramo vzeti ravno pot. To dela potem odiločnost in kremenito značajnost, ki stavi pravega moža, na pravo mesto in v strah nasprotnikov. Tovariši dobro si zapomnite tol
Sv. Miklavž pri Ormožu. Redni mesečni sestanek skupine se je vršil 22. maja. Razpravljali smo o tekočih zadevah in dogodkih skupine ter o našem stanovskem kreditnem zadružništvu.	,	.
Sv. Bolfenk pri Središču. Seje odbora skupine dne 22. maja -se je udeležil tudi tajnik zveze tov. Rozman. Prošnja za tombolo ni bila rešena ugodno. Poleg strokovne organizacije moramo razmahniti tudi svoje zadružništvo. Vsak viničar bodi član »Viničarske kreditne zadruge. Najmanj tri deleže vsak in možnost brezobrestnega posojila je tu.
Občni zbori naiih skupin se vnše za ta mesec v sledečem redu: dne 12. junija pri skupini Kapela. 19. junija pri skupini Sv. Barbara pri Mariboru. Dne 26. junija zjutraj skupina Fram, popoldne pa skupina Zgornje Hoče. Dne 29. junija pa pri skupini Sv. Barbara v Halozah.
Zadružništvo
Delavsko zadružaiitvo. Dne 22. maja se je vršil VI. občni zbor delavske hranilnice m posojilnice v Hrastniku. Iz poročila posnemamo, da je ta zavod lansko leto zopet lepo napredoval in dosegel lepi čisti dobiček. V načelstvu in nadzorstvu so se izvršile spremembe radi krajevnih zadružnih potreb.
Prihodnjo nedeljo bo občni zbor posojilnice na Dolu.
NAROČI
BESEDO
Jz neorganiziranih rajonov
Fram. Ko so odhajali ljudje na praznik Sv. Rešnjega Telesa od popoldanske službe božje, jim udari v nos nenavaden vonj praženja oljnate mase iz bližnje oljarne. Pa pravimo, da je kriza. Tudi oljarna se izgovarja na krizo, zlasti če gre za pravice delavcev.
Da bi takim ljudem dopovedali, da ni praznovanje Gospodovega dne le božja postava, ampak tudi socialna pravica vsakega delavca, nimamo upanja. Njihov pogled ie obrnjen le na dobiček.
Pa bo prišla kazen tudi za tako praženje. Saj vemo iz evangelija, da sta dva davka. Sicer bi se hotela današnja kapitalistična družba otresti obeh: svetnega in božjega davka. Davka Bogu že davno ne daje več. Cesarju daje le toliko, v kolikor so izrečno prisiljeni, v večini pa itak prevaljujejo tudi ta davek na delovno ljudstvo. Pač pa dajejo v polni meri davek bogu mamonu; tako bo moralo človeštvo plačati tudi božji davek na ta ali oni način v celoti. Nedelje in prazniki imajo namreč 24 ur, ne pa le dopoldne par ur.
Priznavamo pa, da je nedeljsko delo mogoče največ radi nezavednosti delavstva.
Še vedno menijo ljudje, da se bo vsak posameznik najbolje branil in da je celota manj močna kakor eden. Narobe svet. Saj je znana povest o butari palic. Delavec je in bo ostal suženj, če se ne bo organiziral.
Krekova družma
Duhovne vaje. O' Binkoštih 15., 16. in 17. maja so se vršile v »Domu duhovnih vaj« v Ljubljani duhovne vaje za članstvo Krekovih družin. Udeležba iz Jesenic 3, iz Koroške Bele 6 in iz Hudejame 3 skupaj 12 fantov. — Glejmo, da bodo prihodnje duhovne vaje bolje obiskane. CKD se zahvaljuje voditelju duh. vaj. P. Ramšku, kateri se je potrudil, da so duhovne vaje tako dobtro uspele in upajmo, tudi obrodile sad. <■
Branimo strokovno organizacijo!
Po izrednem naključju smo dobili y pregled pogodbo, boljše rečeno, posebne vrste službeni red, ki ga vsiljuje grofovski vinogradnik, inozemec, tukaj vsem svojim viničarjem. Taka pogodba, kakor je ta, ni v skladu prav nič s pravicami viničarjev po sedanjem viničarskem re-au. Zato bi jo lahko viničarji vsak čas odklonili in zahtevali tako, kot to mora biti, da je zraven tolikih dolžnosti, tudi nekaj pravic, vsaj zakonitih. Zato nam vzbuja še posebno zanimanje zadnja točka te pogodbe ki se glasi: »P r epov e1-duje se organiziranje, tatvina in vsako zoperstavljanje terse zata k e prestopke takoj iz službe odpusti.« Samo iz tek par besedic se vidi vsa nesramna samp glavost in kapitalistična miselnost posestniška, predvsem pa vinogradniške buržoazije, po katei delovnemu človeku, od katerega prav za prav žive, nie bi smela pripadati niti najosnovnejša človečanska pravica samoohranitve in kru-hoborbe, niti se jim ni treba ozirati na čut poštenosti in osebne časti viničarjev. Da bi se pogojno moralo krasti, smo pač prepričani, da tak službeni red, oziroma pogodba med nami prav nikjer ne obstoji. Ali ni to več, kakor nesramno izzivanje, če se poštenim viničarjem predloži v podpis pogodbe, ki obsega določila glede tatvine, kakor, da bi bili člani kakšne tolovajske tolpe. Ali se ne pravi to, vse viničarje sploh imeti za tatove in za nezanesljive ljudi? In zoperstavljanje? Nikdar se še ni zgodilo, da bi se kateri viničar, vsaj z besedo svojemu gospodarju upiral, ako mu je isti pravično odmerjal njegov zaslužek in ako je ravnal ž njim tako, kot je za človeka dostojno. Pogodbena prepoved organiziranja pa nam jasno pove, da dotični viničarji ne smejo biti člani svoje stanovske organizacije »Strokovne zveze viničarjev«. Vse organizirane viničarje stavi toraj ta pogodba v vrsto tatov, hujskačev in nepo-kornežev. Kaj se to pravi! In po vrhu je sestavil to pogodbo še naš človek, domačin — grofov šafar. Grof sam je dal samo svoj lastnoročni podpis.
Nihče! Najmanj pa kakšen inozemski aristokrat ali njegov šafar in še kdo nima pravice braniti in groziti nobenemu našemu državljanu, da se po svoji svobodni volji in po stanovski potrebi ne bi smel organizirati v društvih, kot n. pr. viničarji v »Strokovni zvezi viničarjev«, katere obstoj je potrdila oblast. Viničarji kot nižje vrste »folk« naj le garajo in molčijo v svoji brezmejni obubožanosti
na vse čase. Vse ono, predvsem pk strokovna organizacija, kar bi moglo ta delavski razred dvigniti in mu dati več kruha, to pa (bi bilo po mnenju take gospode in njihovih privržencev nedovoljeno? Nikdar in nikoli! Časi fevdalizma in valpetov so minuli. Od nekdaj trpinčeni in do mozga izkoriščani naš viničarski proletarijat stopa danes v novo fazo. Hoče pošteno dejati, ho čep aimetitu d i svoj pošten zaslužek. Zaveda se svoje delovne sile, zato hoče biti upoštevan in enakovreden. Kjer se posameznik ne more priboriti do svojega dostojanstva, se mora poslužiti združene sile, svoje strokovne organizacije. Kdo pa danes več krade? Ali ne vsi tisti, ki delavstvu naših goric odtrgujejo še ta bori zaslužek, sami pa nemoteno žive naprej svoje udobno življenje, ki naše žulje zapravljajo po raznih zabaviščih in letoviščih itd. Če je kriza, naj bo za vse, ne samo za onega, ki nič nima. Kdo se bolj zoperstavlja celo zakonitim pravicam delavstva, Če ne najbolj zopet ravno tisti, ki podobno, kakor ta pogodba, preganjajo zavedne in poštene viničarje radi strokovne organizacije? Ki se protivijo viničarskemu redu; ki špekulirajo z vsemi sredstvi, kako bi to delavstvo še bolj pritisnili in ga opeharili za te drobtinice, ki jih še danes ima?
Tovariši viničarji! Ne samo slučaj te poniževalne pogodbe, ampak na vseh
koncih imamo nasprotnike, samb radi naše strokovne organizacije. Zakaj? Zato, jk e r 1 e po strokovni organi-zacijismomočni in lahkoima-mo svoj vpliv, s katerim smo že dostikrat prekrižali račune marsikomu. Pa tudii zato ker hodimo točno svojo določeno pot naše borbe za zboljšanje položaja, predvsem pa za odpravo vnebo-vpijočih krivic, ki se gode danes še marsikateremu viničarju. Ne zmenimo se za laskanje, ne za grožnje, ne za podtikanje, ampak mi zajemamo le iz ideje krščanskega socializma, katerega osnovne temelje imamo v okrožnici »Rerum nova-rum«. Zato vztrajajmo dosledno vsi, ki se v tem pravcu borimo za boljši družabni red. Krščanski socialisti biti se pravi, biti borivec z dejanjem, za pravice vseh tlačenih in oropanih. Pri tem ne iščemo osebnih koristi, ampak samo to, da zadostimo svoji dolžnosti o ljubezni do bližnjega, radi katerega pravice, če treba tudi sami prenašamo vse žrtve in ovire, pa tudi krutost nasprotnika, če je to treba. Le tako zgrajena naša delavska skupnost bo mogla izvršiti svojo veliko nalogo, zato pa bo imela vedno samo radi tega odkritih in neodkritih sovražnikov. 2e samo korajža, da vztrajamo, nam daje polovico zmage I Viničarji, viničar k e, vsi v svojo strokovno organizacijo do zad-| n j e g a ! Ne levo, ne desno, ampak naravnost naprej!
Sprehod po socialnem pol u
Socialno politična zakonodaja je pri-borena zaradi zaščite delavstva. Socialna zakonodaja bo le tedaj delavstvu koristila, ako jo bodo vsi izvajali, in sicer delavci, delodajalci, pa tudi nadrejene Oblasti.
Delodajalci nimajo posebnega interesa nad izvajanjem socialne zakonodaje. Ako bi bili v svojih mislih in v svojem srcu pošteni, bi imeli interes. Kajti socialna zakonadaja ima namen, da prispeva k mirnemu sožitju delavca in podjetnika ter da zboljša gospodarski položaj delavca. Naš podjetnik pa gre preko tega cilja samo radi tega, ker mu nalaga izvajanje socialne zakonodaje malenkostne dolžnosti. Ker ni upati, da bi se mišljenje podjetnikov izpremenilo, zato mora skrbeti delavstvo samo, da socialno zakonodajo izvajajo. Ako pa hoče imeti delavstvo v tem pogledu uspeh, je potrebno dvoje: 1. Da socialno zakonodajo pozna. Prepričan sem, da je še ne pozna najmanj dve tretjini delavstva. 2. Da je trdno odločeno, da ne dopusti, da bi socialno zakonodajo kršili bodisi podjetniki bodisi delavci sami ali pa oba skupaj.
Kako izgleda v tem oziru? Vzemimo zakon o zavarovanju delavcev. Ta zakon natanko določa, kdo je obvezen zavarovanju >(§ 3.), da mora delodajalec vsako tako osebo prijaviti tekom 8 dni (§ 10.)i da mora pa pri prijavi natanko navesti celoten zaslužek zavarovanju podvržene osebe, v denarju Ln naravi (§ 22.), da plača delavec polovico prispevka za zavarovanje zoper bolezen, polovica prispevka za borzo dela, ves prispevek za del. zbornico, da trpi ves prispevek za zavarovanje zoper nezgodo delodajalec (§ 35.), ako ne prijavi delodajalec pravočasno ali pa pravilno svojega delavca, trpi prav vse prispevke za neprijavljeno ali nepravilno prijavljeno dobo delodajalec sam (§ 11.), prispevke, ki odpadejo na delavca ali nameščenca, sme delodajalec odtegniti ob prvem izplačilu, ko je dospel plačilni nalog. Ako tega ne stori, sme odtegniti te prispevke pri delavcu le še, ako ni minul en mesec, pri nameščencu, ako nista minula še dva
meseca od zadnjega izplačila, ko je dospel na delodajalca plačilni nalog (§ 35.,
8 odstavek).
Še danes se dogaja, da so delavci prijavljeni v prenizki mezdni razred, ker delodajalec namenoma ne navede vseh dohodkov delavčevih, n. pr. da ima pri njem hrano. Dokler je delavec zdrav ali če se ne pripeti nezgoda, gre. Saj so zaradi tega prispevki nižji. Toda, ko zboli ali ko se delavec ponesreči, potem pa nastajajo spori in dolgotrajna uradna poizvedovanja, ker ni delavcu vseeno, če dobiva podporo po višjem ali nižjem razredu. Največkrat pa delavec ne ve, da se lahko pritoži in dobiva nižjo hrana-iriuo ali rento, kakor bi jo sicer, če bi bilo vse v redu.
Nezavedni delavec je ogoljufan tudi pri plačevanju prispevkov. So podjetniki, ki odtegujejo delavcu tudi polovico prispevka za nezgodo. Tako postopanje je protizakonito. Ko bi poznal delavec zakon, ibi pomolil podjetniku pod nos dotični paragraf. Če se ne bi hotel ukloniti, bi poklical na pomoč svojo strokovno organizacijo, odnosno delavsko zbornico. Isto je, če odtegne podjetnik prepozno, to je šele po enem mesecu delavcu prispevek. Zakon radi tega določuje to, ker bi pozneje delavec ne mogel ugotoviti, ali je ta odtegljaj pravilen ali ne.
Ravno tako žalostno sliko nudi izvajanje zakona o zaščiti delavcev. Ta zakon natanko določa, koliko časa se sme delati v posameznih podjetjih (§ 6.). Podaljšanje delovnega časa se sme izvršiti le, če pristane nanj štiri petine delavcev s tajnim glasovanjem. § 10. določa, da mora biti vsako prekočasno delo nagrajeno s 50%.
Važna določila obsega tudi § 17. o nočnem delu žensk in mladoletnih delavcev. Ženske brez razlike starosti in mladostni delavci izpod 18. let se ne smejo zaposlovati ponoči.
Vsa ta določila se stalno grobo kršijo. Krivdo nosi delavstvo, ker je nezavedno, neorganizirano in se ne briga za svojo lastno korist. Resničen je pregovor: Najdražja je neumnost. Dostavili bi še, pa nezavednost.
Doma in po svetu
Uradno se poroča: V noči z 29. na 30. t m. sta blizu križišča ulice Miloša Velikog in Nemanjine neki orožnik in dežurni sluga ustavila neko osebo, ki je nesla kartonasto škatlo in jo odvedla k organom uprave mesta Belgrada, ki so ugotovili, da se v škatli nahaja peklenski stroj, montiran na uro. Aretirana oseba je trdila, da je zaivoj našla na ulici Miloša Počerca in ker se ji je zdel sumljiv, ga je vzela s seboj, da ga izroči oblastvom. Okoli 23.30Je eksplodiral peklenski stroj
'blizu tiskarne Djura Jakšič na Batal-džamiji, v istem času pa so odkrili še drugi peklenski stroj na nedograjeni stavbi urada za zavarovanje delavcev. Ta peklenski stroj so z intervencijo gasilske čete zažgali brez škode. Veliki peklenski stroj so našli na zgradbi druge moške gimnazije; tudi tega so o pravem času demontirali. Demontirane peklenske stroje so predali strokovnjakom, da ugotove, od kod izvirajo in vse druge podrobnosti, potrebne za nadaljnjo preiska-
vo. Eksplozija ni napravila nobene druge škode, kakor to, da je popokalo nekaj šip na sosednjih zgradbah. — Preiskava je v teku.
Kralj se je odpeljal iz Belgrada v poletno kopališče blizu Niša.
Župnik Janko Barle je odložil svoj poslanski mandat. Vzrokov odstopa ni navedel.
Tudi Ljubljanska kreditna banka je
prišla zaradi sedanjih denarnih razmer v težkoče, tako, da je deloma ustavila izplačila za stare obveze. Za vladnega komisarja banke je bil imenovan senator dr. Novak.
Nemčija je že tik pred fašistično vlado. Razvoj dogodkov gre z docela nepričakovano hitrico. — Na prvi seji pruskega deželnega zbora so se silovito stepli fašisti in komunisti. Ta pretep je učinkoval kot nekak signal za pretepanja in streljanja po celi Nemčiji. — Po tej predigri je sledil odstop Brflningove >vla-de. Predsednik republike Hindenburg je zahteval njen odstop. To je tisti Hindenburg, za katerega so se tako vneto borili socialni demokratje in katoliški cen-trum. Hindenburg hoče na zahtevo generalov in veleposestnikov vsekakor pritegniti v vlado Hitlerja. Vsega tega je kriva breznačelna in kompromisarska politika socialnih demokratov in brezumna taktika komunistov, ki po ulicah streljajo fašiste, v parlamentu in splošno politično jih pa podpirajo. Zraven pa še centrumaška ».previdnost« s svojo sredinsko politiko, ki hoče zajeti »vse stanove in je pripravljena paktirati sedaj z desnico, da kaže, pa tudi s samimi prokletimi »socialisti«. Mase ljudstva pa gredo za Hitlerjem. Volitve v Olden-
burgu so temu, noy dokaz. Močno so na-, zadovale vse stranke, tudi centrum.
% ; Avstrijsko vlado je sestavil kršč. so-cialec, dr. Dollfuss. Ima nalogo, da vzdrži državo pred finančnim polomom in pripravi jeseni volitve. — V Innsbrucku in na Dunaju so bili veliki pretepi med fašisti in soc. demokrati.
Tudi Poljska preživlja hudo finančfto krizo. Državne finance so sila razrvane. Zato se je obrnila na Francijo, da bi dobila posojilo, Imeli bi radi kakih 600 milijonov frankov. Pa tudi Francija rabi denar in težko, da bi bilo kaj iz tega,
Romunija je gospodarsko čisto na tleh. Državne blagajne so popolnoma prazne. Rešitev bi bilo posojilo, za katero so rz4prosili Francijo. Francoski strokovnjak pa, ki je pregledal romunske državne finance, je podal tako po-, razno poročilo, da je francoska vlada sporočila romunski, da ji posojila ne more dati.
Grčija ima novo medstrankarsko vlado, ki bo izvedla volitve meseca avgusta.
Zlato še vedno teče iz Amerike v Evropo V zadnjem tednu so ga naložili za 75 milijonov dolarjev, od tega samo v dveh dneh za Francijo 30 milijonov dol. Ameriška rezervna banka ima zlata komaj še za predpisano kritje dolarja. Kaj zopet hočejo doseči s temi odtegnitvami Francozi? Morda popuščanje Amerike glede vojnih dolgov?
Nad Španijo vzhaja krvavordeča zarja socialne revolucije. Revolucionarne strokovne organizacije in komunisti so proglasili splošen štrajk. Po vseh večjih krajih je prišlo do spopadov med revolucionarnimi delavci in policijo. Vlada in parlament pa besedičita medtem, ali naj dobi Katalonija avtonomijo ali ne.
Jože Gostinčar:
Iz naše preteklosti
V	roke mi je prišel list slovenskih krščanskih delavcev »Glasnik« iz leta 1898. List se mi zdi zanimiv, ker prinaša
v	št. 34 z dne 31. decembra leta 1898 uvodni članek z naslovom: »Kje stojimo slovenski krščanski socialisti?«. Ta članek izvira prav gotovo iz peresa dr. Kreka, ki je tedaj vse načelne članke za »Glasnik« sam spisal in jim dal progra-matičen značaj. Zdi se mi, da je za današnjo »Katoliško javnost« potrebno, da ga prinese »Delavska Pravica« ker se more v njem ogledati marsikak kritik sedanje delavske organizacije v Jugoslovanski strokovni zvezi. Članek se glasi:
».Naš sovražnik pada, mi pa rastemo. Vedno več nas je in vedno globlje prodirajo v ljudstvo naša načela. Prišli smo že tako daleč, da se ne bojujemo samo s splošnimi besedami, marveč od nas zahteva slovenska javnost, da ji pokažemo v dejanski sedanjosti točna politiška in socialna pota, pa katerih je hoditi narodu do zmage. Razširili smo tekom časa svoj načrt in vglobili ga ne samo sredi nekega odbora, marveč med ljudstvom. Nekaj posebno važnih točk, ki jih ravno sedaj moramo .poudarjati, navajamo v nastopnih vrstah:
1. .Najvažnejše dolžnosti, ki jih imamo krščanski socialci, »o nam dolžnosti do Boga in najsvetejša pravica nam je, izvrševati te dolžnosti. Tu ne odstopimo niti za ped. Vse, kar pospešuje pravo katoliško mišljenje in življenje, nam je tudi z našega socialnega stališča ljubo
in drago.	,
2. Vladarja smo zvesti sinovi in hčere in ostanemo. Ima bogatejših in bolj uveževanih podložnikov, a zvestejših nima. V dušo svojih somišljenikov smo polagali vedno to misel in dogodki zadnjega leta so pokazali, da živi v njih nepremagljivo. (To je dr. Krek zapisal za tedanjo Avstrijo. Koliko bolj pa to drži za njegov ideal — Jugoslavijo.)
3. Narodnost nam je socialno načelo. Politično oslobojenje našega naroda je nemogoče, če ostanemo gospodarski brez pomena. Gospodarski razvoj nam je nemogoč, če se ne oklenemo višje politi-ške ideje. — Težimo po tem, da se združimo s Hrvati. Da dobimo v gospodarskem oziru potrebne opore in da se hkrati rešimo škodljivega nemškega in laškega vpliva, nam je pri srcu zveza naše države z .Rusijo.
4. Socialci smo. Zato upoštevamo svetost, pa tudi meje avtoritete in zasebne lasti. Neomejene oblasti ne priznavamo nikomur, razen Bogu. Neomejenega izvrševanja zasebne lasti tudi ne moremo dopuščati. V ta namen, da bi
ker so absolutno poganski in ki temelje na absolutno suženjski miselnosti.
Neko podjetje stoji da - stališče, da hoče imeti zaposljene le samce. Oženjen delavec je izključen. Prigodilo se je, da je delal v tem podjetju mlad, pošten, soliden in vseskozi zanesljiv. Porabil pa je svojo pravico, ki mu jo je Bog dal že v naravi, izbral si je družico in se poročil. Ta svoj korak je moral vestno skrivati pred svojim delodajalcem. Če bi živel s svojo družico v konkubinatu, bi mu. tega ne bilo treba. Ker se je pa poročil, je moral svojo poroko zakrivati. Končno je pa delodajalec le izvedel, da je poročen. Takoj ga je poklical na odgovor. Prve besede so bile: »AU ne veste, da ne trpim v svojem podjetju oženjenih delavcev?« Konec je bil, da je moral fant zapustiti službo.
Človek ne .najde besed, da bi mogel
dovolj ostro zbičati tako postopanje. Kaj vse se je moglo goditi v duši tega mladega moža in njegove žene, ko sta zvedela, da sta ob kruh, za to, ker sta poštena, ker sta sklenila zakon po lepi krščanski navadi tako, kakor zahteva vera.
Pa za to se ne briga podjetnik. Za njega je glavno to, da mu postava to dopušča. Noče pa vedeti, da so postave, ki so nad človeške postave in ki tudi izrekajo ob svojem času težke, a vedno pravične sodbe.
Ta dogodek le potrjuje naš nauk: Da se more in mara delavstvo uveljaviti le v svojih delavskih strokovnih organizacijah, da more le potom delavskih strokovnih organizacij prinesti človeštvu novega duha in z njim novo, človekoljubno .pojmovanje gospodarstva in vsega javnega udejstvovanja.
i
Postavimo dr. Kreku spomenik v Ljubljani
se zasebna last izvrševala pravično, težimo po zadružni organizaciji. Namesto mrzlih strojnih sil, namesto trdih pestij velikega kaptitala, hočemo, da zavladajo nravne sile ljubezni in pravičnosti. Zato pa hočemo oživiti stanovska telesa in v ta namen ustanavljamo in podpiramo zadruge delavskih stanov,
5. Demokratje smo. Ljudstvu hočemo priboriti politično moč in mu s tem vrniti pomen, ki mu pripada. Splošno, na-ravnostno, enako (in tajno) volivno pravico zahtevamo, ker smo prepričani, da samo z njeno pomočjo moremo premla-diti nadušljivo družbo. Naše demokra-ško načelo nas ne uči sovraštva, marveč ljubezni. Vsakemu, kar mu gre!
6. Zato pa skušajmo politično vzgajati ljudstvo, učiti ga prave verske, narodne in socialne zavesti. V naših vrstah ne potrebujemo samo oseb, marveč predvsem razuma in znanja. Ne damo si na slepo ukazovati; kar nam ve- J leva razum, kar nam potrjujejo dokazi, velja za nas.
7. Strankarski nismo, ker se še — vedno rodimo. V svetem, rešilnem gibanju stojimo in ne odbijamo nikogar, kdor se sam hoče nesebično prepričan pridružiti. Strankarski tudi zato nismo, ker ne priznavamo vodstva kakih oseb, ker se namreč združujemo samo okrog svojih svetih idej in za nje živimo, za nje, če treba, tudi umrjemo.
Sovražnikov se ne bojimo. Vajeni smo boja. Svet ima še dovolj grobov za nje, če nočejo drugače.
Taki smo in drugačni ne bomo! Bog nam pomozi!
Tale Krekov članek, ki je izšel v »Glasniku« pred štiri in tridesetimi leti, jasno dokazuje, da se Jugoslovanska strokovna zveza nahaja v resnici na pra-
vi	Krekovi poti. Da so pa njeni klevetniki in sovražniki zašli na stranska pota, v počast osebnih stremljenj in kapitalizma.
leta 1932
Če poudarjajo strokovne organizacije, da mora delavstvo budno stati na straži in se neuklonljivo boriti za svoje pravice, pravijo podjetniki, da je to prenapeto, ker ustvarja nedobrohotnost delavstva napram njim. Kdor pa pozna položaj bliže, bo pa vedel, da je miselnost podjetnikov .preveč sebično usmerjena, radi česar ne vidijo v delavcu sočloveka, ki ima pravico do dela in življenja Le radi tega so mogoči med podjetniki pojavi, ki bi se zdeli sploh nemogoči,
Ob Krekovi smrti je bila naša javnost tlako prepričana, da mora veliki mož dobiti v Ljubljani primeren spomenik, da so pričeli prihajati prispevki v ta namen, še predenje bil Krek pokopan in preden Se je ustanovil kak odbor za zbiranje potrebnega denarja.
j Prvi odbor za Krekov spomenik je pod predsedstvom pisatelja dr. Fr. Detele postavil Kreku orjaški nagrobnik na pokopališču. Ni pa nadaljeval dela, da bi bil postavil Kreku tudi spomenik v mestu, ampak je preostanek denarja v znesku Din 21.454. izročil mestnemu magistratu ljubljanskemu za dijaške ustanove, časteč na ta način skrbnega dobrotnika dijaštva.
Vendar pa so čutili Krekovi znanci in prijatelji vsa Teta po njegovi smrti, da bi moral biti Krek, ki je bil tisočem zvest tovariš in vodnik, vsaj po svojem kipu navzoč med narodom, na katerega je bil navezan z vsem srcem. Povsod ga pogrešamo, naj srečavajo naše oči vsaj njegovo podobo, kadar nas privede pot v slovensko prestolico. Kreku bodo postavljali v raznih oblikah spomenike še razni rodovi — en spomenik mu pa morajo po-
staviti na enem najvidnejših mest v naši domovini tudi njegovi sodobniki in prijatelji, ki so neposredno uživali Krekovo navzočnost.
Zato se je obnovil odbor za Krekov spomenik in se obrača tem potom na vso javnost s prošnjo:Vsak, ki se zaveda, kaj je bil Krek Slovencem in vsem južnim Slovanom, naj pošlje svojim razmeram primeren prispevek, da dobi Krek v Ljubljani spomenik, ki bo dvigal nas vse k delu, po katerem je postal Krek velik.
Saj »če ti postavimo Spomenik, ga postavimo najboljšemu, kar je v nas: tvoji veri, tvojemu upanju in tvoji ljubezni — bodočnosti svoje domovine, Jugoslovanstvu«! (Zupančič ob Krekovi smrti).
Prispevki naj se pošiljajo na naslov: Odbor za Krekov spomenik v Ljubljani, Dunajska c. 38. (Zadružna zveza).
Za pripravljalni odbor:
Jože Gostinčar, predsednik, dr. Jakob Mohorič, blagajnik, Ivan Dolenc, dr. Din-ko Pne, Oton Zupančič, Rihard Jakopič, dr. Franc Ks. Lukman, Filip Uratnik, Vinko Zor, Srečko Žnmer, dr. Franc Stele.
Delavstvo je napravilo na polju samopomoči en korak naprej. V Ljubljani so ^snovali: »Produktivno zadrugo kleparjev, inštalaterjev in sorodnih strok.« Svoj sedež ima zadruga v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 11.
Zakaj so ustanovili samostojno zadrugo? Znano je, da se napravi le težko korak, o katerem še ne vemo, kakšen bo \ bodoče. Ali bo gotov, odločen, ali pa šibak. Pregovor pravi: Sila kola lomi. Tako je bilo pri kleparjih in sorodnih strokah. Sredi najhujše zime so odpuščali mojstri pomočnike in delali le z vajenci. Kljub temu, da je tako obratovanje protizakonito (in kljub temu, da je v tej zadevi posredovala tudi Delavska zbornica, se niso pogreški popravili. Zato je bilo tekom zimske sezone 80 odstotkov kleparskega delavstva brez dela in brez zaslužka.
Kleparji so pa solidni delavci. Vajeni dela od zore do mraka, poleg tega strokovno na mestu. Zato so pričeli misliti na to, kako bi prišli do primerne eksistence z lastno močjo. Odločili so se in ustanovili zadrugo.
Čudno je to. Če otvori novo podjetje samostojen podjetnik, ni prav nobenih
Delavsko zadružništvo
zaprek od strani drugih podjetnikov. Tukaj je pa bilo drugače.
Delodajalci so hoteli to namero na vsak način udušiti. Vse mogoče se je poskušalo, da bi se onemogočila ustanovitev te zadruge. Tako smo doživeli ,v zadnjem času, da so vse tiste, za katere se količkaj čuti, da so delali pri zadrugi, enostavno vrgli na cesto. K temu bi pripomnili samo to, da naj bi gospodje mojstri oziroma delodajalci bolj upoštevali svoje delavstvo in ga ne poznali samo tedaj, kadar mu to donaia dobiček. Tedaj bi tudi izostala stremljenja. delavstva po osamosvojitvi. Gotovo je, da delavstvo ne dela tega iz kake nagajivosti, marveč radi tega, ker ga k temu tira življenska eksistenca. Kdo more vendar zahtevati od delavca, da bi celo zimo zdržal brez vsakega zaslužka posebno še oni, ki imajo družine. Zato je pozdravljati delo teh neustrašenih delavcev, ki so si ustvarili nekaj svojega. Želimo samo, da dobijo simpatije široke javnosti in naj njihovo podjetje kar najlepše procvita. Po svojem namenu, zlasti pa točni in strokovni izvedbi del zasluži gotovo zaupanje prav vsakogar. Branimo strokovno organizacijo!
Pretresliiva statistika
Pretresljiva statistika.
Nemška vlada je Izdala poročilo o delovanju državnega zavoda za posredovanje dela in za podporo brezposelnim leta 1931.
V	letu 1931 je bilo povprečno brezposelnih 4,409.370 oseb. Ako upoštevamo še družinske člane, je bilo navezanih na brezposelno podporo okoli 18 milijonov oseb ali ‘/s nemškega ljudstva.
Celotna podpora za te osebe je znašala na leto okoli 3 milijarde mark.
To je pretresljiva slika brez moči bogate države, katero vlada velekapital. Ni čudno, da so družabne razmere v Nemčiji vedno bolj napete. Na razburkanem morju ljudi se zmagovito dvigajo le Skrajni poli — desnica — levica. Tak gospodarski in družabni red pač ni od Boga hoten. Dve sili sta, ki bi mogli prinesti rešitev: Ali tista sila, ki združuje v svoji roki silno gospodarsko moč in ki
ima edina dobiček od gospodarstva ali pa delovno ljudstvo samo. Saj vendar tvori ogromno večino. Ljudstvo bi pa moralo biti za to vzgojeno. Tako vzgojo pa dobiva le organizirano ljudstvo. Dokler ne bo po svoji organizirani sili prevzelo vodstvo države samo v roke, bodo številke šle še visoko nad 18 milijonov. Zopet jasen zgled, kako potrebna je organizacija.
To m ono
Hrastnik. Preteklo nedeljo je bila v šoli vajenška razstava, ki je bila zelo dobro obiskana. — Na binkoštno nedeljo si je nogo poškodoval tov. Vilko Ramšak, tajnik kr. mladine. — Svoje mesto kot blagajnik pri cerkvenem stavbnem društvu je odložil tov. Vilko Eržen, Omenjeni ima največ zaslug pri tem društvu in je najvzornejša osebnost v Hrastniku. Odstopil je tudi kot
Za letouišče
Uspelo nam je izpopolniti obutev, Id tako nizko ceno, da jo zamore vsakdo kupiti. Tudi H boste zadovoljni z našo poletno obutvijo. Prepričajte
39.-
39.-
49*-
69.-
Vel. 19-26	Vrsta	4441-05	Št. 3-8 (19-26)	Vrsta	4432-37	Vrsta	2944-00	Vrsta	2145-09*
Za deklice:	zračni	lahki	platneni	pol-	Otroški platneni čeveljčki	v	sivi	barvi	Sandali, ki	ne ruliio niti nog	niti žepa.	Lahki in udobni ženski čevlji iz sivega
čevlji z	gumijastim	podplatom,	okusne	z gumijastim podplatom.	Praktični	za	Otroški št.	22-2^ Din 30-—.	št. 27-34	platna z zaponko in	prožnim	gumijastim
oblike.	vsakdanjo nošnjo.	Din 49- —.	Ženski št ^5-38 Din 59-—.	podplatom. Za maio	denarja	veliko /.a-
Moški št. 39-40 D<n bc>'—.	dovoljstvo.
V	VSEH NAŠIH PRODAJALNAH KUPITE DOBRE IN CENENE NOGAVICE MOŠKE ZA DIN 7*-, ZENSKE ZA DIN ?5*-
C;.
član. Radi tega je, kar je bil, in je vzrok njegovega odstopa isikaiti v nesrečnih krajevnih prilikah.
V Turčiji bodo sežgali tobak srednjih in slabih kvalitet, da dvignejo s tem ceno orientalskega cigaretnega tobaka; tako je sklenil kongres turških trgovcev s tobakom, in je vlada ta sklep odobrila. Torej isto kot pšenica v USA in Kanadi, kava v Braziliji itd. —
Orjaški novi topovi. Na angleških pomorskih vajah na Severnem morju so preizkusili nove vrste topove in granate, katerih učinek presega baje vse dosedanje uspehe na tem poprišču. Za cilj je služila ladja »Emperor of India«, ki se je v par sekundah potopila. Novi topovi so iz nove vrste sestavljenega jekla, ki ga imenujejo strokovnjaki nikel-chrom. Top je zgrajen po Kruppovem načelu, da mora biti cev popolnoma masivna, ne pa v krivi črti izstrugana. — Novo jeklo je tako silno prožno, da je mogoče izdelovati tako dolge cevi, kakor se doslej ni zdelo mogoče. Na ta način se začetna brzina izredno pospeši. Ker je novo jeklo znatno lažje, tudi vprašanje teže ne dela nobenih ovir.
Radio
Statistik« postaj r Evropi.
Trenutno Štejejo sedaj v Evropi 260 postaj. Od teh ima 78 peetaj vgaj O.G KW, 78 jih ima po 1 KW, 22	2 RW, 1Š po 5 KW,
6 po 7 KiW, 26 po 10 KW, 8 po 18 KW, 11 po 15 KW, 8 po 20 KW, 4 po 25 KW, 3 po 30 KW, 4 po 35 KW, 2 po 40 K!W, 8 po 50 KW, 2 po 55 KW, 15 po 60 KiW, 2 po 75 KW, 6 po 100 KW, 2 po 120 KAV, 1 po 130 KW, 2 po 150 KW. — Vse evropske postaje skupaj imajo 4157 KW. Vsem na čelu je Rusija, ki izkazuje 1079 KW, tnjej sledi Nemčija s 675 KW, Anglija s 478 RW in Francija (s severno Afriko) 322 KW.
Še ena vrsta krize...
Križa se pojavlja tudi pri ameriSkih tovarnah za izdelovanje radijskih aparatov. Vzrok te krize je sicer docela naraven. V Združenih državah je sedaj 16 milijonov aparatov v uporabi, torej je država prišla do neke meje nasičenosti, ki se umetno ne bo dala zvišaffi. Edina rešitev bi še bil izvoz, s tem pa je tudii veliko težav. Od aprila 1930 dO decembra 1981 je bilo v ZD prodanih 3 milijone aparatov, to pa s takimi popusti, da je Ibil dobiček za izdelovalce malenkosten. Nekatere firme, ki jim izdelovanje radijskih aparatov ni bila glavna zaposlitev, so to izdelovanje sploh opustile. Druge pa se ozirajo za drugimi možnosti in novo orientacijo: izdelovati so pričele hladilnike in druge praktične električne priprave. Celo zveza izdelovateljev radijskih aparatov je v modri preudarnosti že prekrstila: National Federattkm of Radio Assocdations je sedaj National Assoeiatiom of Radio, Refri-geration and' Electical Distributors.
Za kratek čas
Jasen odgovor. Umrl je visok uradnik. Neki poslanec je hotel spraviti na izpraznjeno mesto svojega prijatelja. Zato je šel k ministru in posredoval v tein smislu. Minister pa je odgovoril: »Ce mu prija krsta umrlega, zakaj ne.«
Slika sodobnega zakona. Novoporočena žena, ki je preživela več let v pisarni, doma pa nič delala, je hotela takoj prvi dan po poroki presenetiti svojega moža z dobro potico. Pripetilo pa se je, da je mini, ki je jedel to potico, kar naprej pljuval. Ko ga vpraša žena po vzroku, ji je odgovoril: »Zelo veliko jajčnih lupin je v potici.« Na te besede prinese mlada žena »Kuharico« in reče: »Poglej! Tukaj je vendar zapisano: »Vzemi 15 dkg moke, 4 cela jajca...«
ČitaJ »Delavsko Pravico'*!
W
QS
CL
u
H
H
U
mJ
taJ
Vašo
moš(o
damsko
garderobo
zlika.
kemično čisti najceneje le
lMLLETT EXPHESS
Smartinsho cesta Z¥/II. (kavarna ..Viadukt") UUBLJflHil
Sprejema se tudi v trafikah: Florjanska ul. 12, Marijin trg 6 in v shrambi gostilne Figovec, Dunajska cesta, dvorišče.
fr
m
SV. PETRA C. 85
se priporoča vsem bralcem, po-ebno pa obiskovalcem velesejma, kjer bom točil najboljša vina v paviljonu na vele-
sejmu. ROZMAN FRANC
Čevlji PEN1K
so najboljši in najcenejši. Posebno delavski čevlji se priporočajo.
Kolodvorska ulica št. 35 - Ljubljana
Kdor želi imeti prvovrstno bodisi slovensko, nemško ali kro-matično harmoniko, naj se obrne na tvrdko
DRAGO JANC
LJUBLJANA
BOHORIČEVA VLICA 9 izdelovalec harmonik
kateri lamči za vsako pri njem izgotovljeno harmoniko 2 leti. Na zalogi ima vse dele in glasove za harmonike. V Vašem interesu je, da se pred nakupom obrnete na gormo tvrdko in priložite znamko za odgovor
Naroči „BESEDO“!
Hermann Suderman:
GOSPA SKRB
Roman
Kakor v snu vidi, kako se vrt in travnik polni z ljiudmi. Vaška brizgalna pridrdra, tudi na hele-nentalski poti Je že žiivo.
Trikrat, štirikrat plane v plamene, hlapci za njim, potem omedli od bolečin in se zgrudi sredi gorečega hleva ...
Mozeg pretresu joč krik iz ženskega grla mu še enkrat odpre oči.
Zazdelo se mu je, kot da bi videl nad svojjo glavo Elsbethino obličje, izginjajoče v megli, po
tem se nad njim spet sklene noč —---------------
V	prvi zori |e Šel žalosten sprevod po poti na Helenental čez poljano. Dva borna lestvenjaka, ki sta počasi lezla drug za drugimi. Na njiimai je našlo prostora vse, kar je od Heidehofa še ostalo.
Na prvem vozu je ležal njegov gospodar, v slamo zadelan in z odejami povit in pdkritt z ranami in v nezavesti... Bleda, drhteča ženskai, 'ki se je zaskrbljeno sklanjala nadenj, je bila tovarišica iz njegove mladosti.
Tako si ga je prišla iskal »Spravili ga bomo h kateri1 od sester,« je rekel gospod Douglas, a položila je roke Pavlu na prša, s katerih so visele sežgane cunje, 'kot da si ga hoče za zmeraj osvojiti, in je odvrnila:
»Ne oče, on pojde k nami«
»A tvoja svatba, dete — gostje!«
»Kaj me briga svatba!« je dejala in veseli ženita. je ves prepadel' vstal poleg nje.
Na drugem vozu je ležalo tisto malo pohištva, ki so ga rešili, star naslonjač, nekaj predalov s perilom^ knjigami in zvezki, lončene sklede, žehtar in dolga očetova pipa. —
Kam pa je šel ta?
Edini, ki bi morda vedel o njem kaj povedati, je ležal tu nezavesten, koncem koncev že skoraj v smrtnem bojtu.
Ali je bežal? Ali je našel konec v plamenih? Dekle so našle njegovo spalnico prazno in o njem nobenega sledu.
»Nič dobrega ne slutim,« je dejal stari Douglas. »Tako nekaj trapastega je imel že od nekdaj v sebi, in če bomo jutri našli v sipinah njlegove kositi, mf bo jasno, da je sam zanetil skedenj in se potem vrgel v plamene.«
Ko so pa hoteli zapeljati v Helenentalu na dvorišče, so zaslišali s straniii Skednja tožeče pasje tuljenje. Zagledali so tuje ščene, ki je prednje tace upiralo na temno gomilo, ki j|e ležala pred njilm. Od časa do časa |e pes potegnil za nekaj, kar je bilo na pogled' kot rob obleke.
Douglas je dal v strahu ustaviti in je odšel v tisto stran. Našel je na tleh truplo iskanega. Nje-gove poteze so bile grozno spačene in roke še napol dvignjene, kakor da je kar v hipu ostrmel v kamen. Poleg njega je ležal raizbitt pisker in škatlica vžigalic je plavala v luži petroleja, ki je stekel po kolesnicah kakor po žlebovih.
Sivi orjak je sklenil! roke in izmrmral molitvico. Ko se je vrnil k vozni, se je tresel po vsem telesu in oči so mu bil© polne vode.
»ESlisbetth, poglej,« je rekel, »tam leži truplo starega Meyhoferja. Hotel je zažgati naš dom, pa ga je Bog udaril.« ‘
»Bog ne zažiga skednjev!« je odvrnila Els-beth in se ozrlla nazaj na goreči dvor, odkoder je vstajal temno moder dim v motno jutro.
»Toda, kaj ni božja namera, da smo se rešili?«	■**
»Oe nas jie kdo rešil, potem nas je tale!« je dejala Elisbeth.
»Kaj? On dla je vse žrtvoval, da je postal požigalec — samo zato, da —?«
»iVprašaj ga!« je dejala brezzvočno in v usta-jajoči tesnobi! sklenila roke na prsih ter glasno zatarnala.
»Bog daj, da bi mogel še kdaj odgovoriti,« je mrmral Douglas. Potem je velel nekaj hlapcem, naj spravi jo truplo starca v hišo. Po zdravnika so
že poslali, sam pa se je hotel odpeljati do sestra in jima javiti.
Gost je so se z zmedenimi! obrazi metali naproti vozu, ki se je ustavil pred ovenčano verando.
»Elsbeth, kakšna pa si? Elsbeth, pazi nase!« so klicale tete in se delale, kot da jo hočejo vzeti medse.
»Pojdite vstran!« jim je odvrnila in se s kretnjo groze branila tipajočih rok.
Tudi veseli ženin, ki je to noč igral prav žalostno vlogo, je prišel in ji poskušal prigovarjati, naj se oddalji od brezmočnega telesa. Toda premerila ga je z zmedenim pogledam od vrha do tal, kot da se ne spominja, da ga 'je kdaj, videla. — V njem je moralo vzrasti! čuvstvo, kako brez vsake vrednosti je zanjo — Pobit in preplašen jo je pustil v miru.
Tete so lomile roke in letele nad gospoda Douglasa, ki je čakat na voz in korakal gori in doli pred hlevi. Njegova silna prsa so se težko dvigala, grmaste obrvi SO se stiskale in iz oči so streljali bliski. — Zdelo se |e, da mu buriy po duši vihar.
»Usmili se!« so klicale ženske, »spravi Elsbeth h počitku, — mora se oddahniti, zdi se, kot da bo zblaznela.«
»Ce je tako, kot pravi ona,« je mrmral! predse, »če je žrtvoval premoženje in posest!---------------
Gromska strela, pustite me v miru!« je zavpil nad ženskami, ki so ga obkrožale.
»Toda pomisli na Elsbeth,« so klicale, »Ob dvanajstih mora priti župnik — kakšna pa bo?« ...
»To je njena stvar!« je zakričal. »Pustite jo, naj dela, kar hoče. Natančno ve, kaj počenja.«
V	hipu, ko so dvignili Pavla z voza, je prišla od vrat peščica hlapcev, ki so nosili truplo njegovega očeta.
Obe telesi so tesno drugo za drugim prenesli v »belo hišo« in pes je cvileč in vohaje stopal' za njimi. Bil je žalosten sprevod.
Elsbeth je spravila Pavla v svojo spalnico, zaprla je vrata ih sedla poleg na posteljo.
Tete so zastonj prosile za1 vstop.
Za Jugoslcrvanaka tiskarno K. CA
Izdaja za konzorcii »Delavske Pravice« in ureja: Peter Lombardo.