Političen list za slovenski narod
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol lel.a <5 gld., za četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravnlfStvo In ekspedleija t ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva telefon-štev. 7 4.
^ tev.
IGO.
V Ljubljani, v soboto 14. maja 1898.
Letnilc XXVI
V slovo.
Neprijetno, težko dolžnost nam jc danes spol-niti. Zapisati nam je nekaj besed v slovo prevzviš. mctropolitu dr. Jakobu Missia, ki prihodnji ponedeljek zapusti Ljubljano in našo deželo.
V svojem zadnjem pastirskem listu piše naš metropolit: ,,Preljubi v Gospodu! Pač zadnjikrat se mi ponuja prilika, da Vam govorim kot Vaš višji pastir, ker odločen mi je, kakor Vam jc znano, drug delokrog. — Ne morem Vam povedati, kako čisto nepričakovano mi jc to prišlo in kako britko in milo se mi je storilo, da Vas moram zapustiti. Se lo tedaj sem čutil prav živo, kako ste mi prirasli k srcu."
Prirasli k srcu! V teh besedah je krista-lizovana vsa očetovska ljubezen in vsa apostolska skrb, ki sta spremljal in navdihovali trinajstletno blagodejno delovanje sedanjega metropolita med nami!
Prirasli k srcu! To pa je tudi splošen glas vernikov naše škofije, ki so spoštovali svojega škofa ter mu bili vdani z neomejeno ljubeznijo in hvaležnostjo ves čas njegovega bivanja v naši deželi. Zato pa jc trenotek slovesa grenak, vsaj
pesnik pravi:
Oj težka pot, nj grenka pot, Če od srca srce sc loči! . . .
Toda: ..Kadar nas kliče volja božja, ne smemo šc le popraševati, nam jc li prijetno ali nc, bo li združeno z žrtvami ali nc, nas li čakajo križi in težave ali nc, ampak iti moramo, kamorkoli nas kliče Gospod, prepričani, da jc tako najboljše na vse strani za Vas in za mene," tako sebe in nas tolaži prevzv. metropolit in vspričo neizmerne izgube, ki z njegovim odhodom zadene našo škofijo, jc za nas to j e d i n a tolažba v tužnih dnevih neodložljivega slovesa!
V teh trenotkih sc sveti prav posebno živo pred našimi očmi njegova nam vsikdar neizbrisna podoba ljubeznjivega, častitljivo-dostojanstvcncga višjega pastirja, poosebljujočega že v svoji osebnosti in v svojem nastopu apostolat katoliškega škofa.
Z neodoljivo silo se proizvajajo v teh dneh v našem spominu vsa apostolska dela, katera jc s toliko modrostjo, gorečnostjo in vztrajnostjo razvijal prevzvišeni nadpastir v naši škofiji, in brezpogojno se moramo klanjati geniju, ki je v teh delih zarisal v velikih lapidaraih potezah svoje načrte, svoje namene, priče velikega duha in iskrenega srca!
Domač v vseh strokah človeškega znanja, hraneč v svojem srcu očetovsko in prijateljsko ljubezen do vsakega, bil nam jc prevzviš. metropolit najzanesljivejši svctovalec v vseh težavnih vprašanjih in najiskrenejši prijateljski tolažitelj v raznih britkih poskušnjah.
Jednemu in jedinemu namenu je bilo posvečeno vse njegovo delo. Kot /vest naslednik apostolov oznanoval je in vtrjeval mej nami vero v Kristusa in ljubezen do katoliške cerkve kot bistveni pogoj boljše prihodnosti. To je bilo stališče, na katerem je stal in raz katero je presojal vsa vprašanja, ki gibljejo svet, in na to jc z neizprosno doslednostjo in vstrajnostjo deloval, da bi sc tega stališča oprijeli vsi, dobro vedoč, da le na tem temelji jc mogoče resno in vspešno delovati za duševni in gmotni napredek človeštva.
Takega spoznali smo ga, ko jc prišel mej nas, takega smo ga opazovali vsikdar, ko jc bival mej nami, z naglašavanjem tega načela je pozdravil pri svojem prihodu vernike in duhovne, z istim opominom sc pri svojem odhodu poslavlja v zadnjem svojem pastirskem listu od svojih
dragih, isto so namerjalc besede, katere jc govoril minoli četrtek svojim duhovnom, užaljenih src so poslavljajočim od njega.
Omejujoč sc danes na to splošno misli in pridržujoč si. da v prihodnjih številkah nadrobneje ocenimo požrtovalno življenje in delovanje od nas sc poslavljajočega metropolita, za danes lo dostavimo, da jo mejsebojna voz moj našim metro-politom in moj nami ncrazdružljiva ter ,iko s c tudi loči telesno od nas. ostane njegov duh moj nami; ljubezen in hvaležnost do njega ostane /anj neomajna v naših srcih, tembolj, ker je poskrbel s svojo vplivno besedo naši škofiji za sobe v rednega naslednika na škofijski stolici ljubljanski ter nam s tem podal zadnji dokaz svoje skrbi in ljubezni do nas!
Slovani in vojaški zavodi.
Vsako leto se ob tem času razpiše mnogo mest po raznih vojaških zavodih za vojaške gojence. Tu imamo kadetske šole, vojaške realke, vojaške akademije za pešce in mornarje ter ori-jentalno akademijo. Vsi ti zavodi sprejmejo vsako leto tudi mnogo gojencev ter jih pripravljajo skrbno in vestno za njih poklic. To je državna potreba, proti kateri ne more biti ugovora, pač pa se mora obsoditi način, kako se pri tem poslu ravna s Slovani.
V avstro-ogerskej monarhiji živi zdaj 22 milijonov Slovanov, tedaj polovica vsega prebivalstva, in vendar se pri vseh natečajih v omenjene zavode njih niti ne omenja, kakor da jih ne bi bilo v državi. Pri prejemnih izpitih sc izprašuje v nemškem in mažarskem jeziku, in le tam, kjer imajo katerega slovanskih jezikov veščega izpraševalca, tudi deloma v slovanskem jeziku dotič-
LISTEK.
Številke brez misel.
Znani dolenjski »Narodov« dopisnik res ni mož brez humorja, v obilej meri namreč ima tisti neprostovoljni humor, ki tako dobrodejno pretresa bralca. Vže zopet spustil je med slovenski svet tak neprostovoljen dovtip, piše namreč v »Rodoljuba« dolge članke polne brezmiselnega govoričenja, katerim pa postavlja širokoustno na čelo napis: »Mislimo (!) po številkah.«
Lotili smo se brezupnega dela, iskali smo po grmovju neumljivih fraz in po skalovju pustega socijalnega ugibanja misel. Dasi mož misli vže po sedmih »Rodoljubovih« številkah, našli smo samo številke, misli pa nikjer. Mož je zelo podoben tistim nerazumljenim izumnikom, kateri so strašansko trudijo, da bi uživotvorili kakšno bedasto idejo. Ta hoče izučiti delfine, da bi jih mogli zajahati vojaki, ta hoče iz kemičnih tvarin sestaviti človeka. Vredništva dobro poznajo te može in vredr.iški koši popise njihovih umotvorov. Razlika med dolenjskim »Rodoljubovim« — »mislecem« in med takimi izumitelji je jedino le ta, da vredništva na papir spravljene misli teh iz-
umiteljev spravljajo v koš, »liodoljubovo« vredništvo pa misli svojega dolenjskega modrijan p i-občuje. Tako smo žal primorani, kakor z vsako prikaznijo, pečati se tudi s temi članki.
»V delavnico sem Tvojo zrl,« dolenjski dopisnik, — pameti sicer tam šc nihče ni zazrl, pač pa čudne reči. Krog in krog ležijo raztresene tiste popularne brošurice in listi, v katerih na drobno prodajajo soeijalni demokratje svojo socijalno modrost. Za bore 10 krajcarjev lahko človek bere, od kod je človek in kako se je razvijalo človeštvo, vse to presvitlo razsvitljeno z bengalično lučjo sccijalističnega naziranja. Seveda materijali-stično.
Ta ubogi dolenjski modrec pa srka in srka te misli va-se. Počasi mu lezejo v možgane, v tem možganskem zavinku obtiči mu ta, v drugem ona, vse brez zistema. Potem pa se mož kar čudi svoji učenosti. Kar ne da mu miru, pokazati jo mora tudi drugim. V »Narodu« pridigal je razumništvu, pa to ga bržčas ni razumelo, zato pa govori sedaj v »Rodoljubu« pripnstemu ljudstvu. Taka sreča še ni z lepa zadela našega naroda. Tako globokih misli o zgoil vini človeštva mu še ni razkladal nihče.
Najprvo pripoveduje, kar se je naučil iz so-cijalno-demokratičnih brošuric o škodljivosti vele-
posestva. To dela zato, da lahko kaže na cerkvena posestva, in računi, koliko kmetskih posestev bi se dalo napraviti iz teh. Pri tej priliki tudi malo hujska stiške kmete proti cistercijanom.
Mož govori kakor slepec o bojah. O socijal-nem pomenu redov v zgodovini se mu še ne sanja. Menihi so obdelavah še neobdelano zemljo, izsuševali so močvirja, gradili ceste in mostove. Zgodovina nam jasno kaže, kaj so benediktinci in njim sorodni cistercijani vže storili za napredek človeštva. Kje se pa naseljujejo redovi? Vedno tam, kjer je svet še neobdelan, kjer treba osuše-vati močvirja, poboljšavati nerodovitna tla. Nezdravo rimsko Kampanjo obdelovati so pričeli menihi in v teku stoletij bodo tam, kjer razsaja sedaj smrtonosna mrzlica, zdrava, obdelana zemlja, in ako bode takrat zavidal kak neslan člankar menihom to posest, reklo se mu bode z isto pravico, kakor sedaj rečemo »Uodoljubovemu« »mislecu«, da ne razume stvari, o kateri piše.
Sicer pa mož sam pravi, koliko je še neobdelane zemlje, ki čaka pridnih rok, ker sedaj vse sili v mesta v tovarne. Zakaj kaže torej le na cerkvena zemljišča, ki naj bi se razdelila? Ali misli, da bi pri občni delitvi samo on obdržal svoje posestvo in svojo polno mošnjo ? Tako be-dasto more pisariti samo človek, ki vsak dan pri-
J
/ 3
9r
nega gojenca, ln vendar se nahaja v avstro ogcr-skej monarhiji mnogo čeških, poljskih, rusinskih, hrvatskih in celo par slovenskih srednjih šol. Vsi kandidati za omenjene zavode, kolikor jih je slovanske narodnosti, smatrajo se za državljane nižje vrste, saj se njihov jezik ne smatra ravnopravnim z nemškim in mažarskim. V tej zadevi se godi velika krivica vsem, a posebej se Hrvatom, ki imajo po svojem ustavu pravico zahtevati tudi hrvatskih vojaških šol, saj je po postavi hrvatsko domobranstvo za-se tudi v narodnem pogledu neodvisen oddelek ogersko-hrvatskega domobranstva. Seveda skušajo Mažari na razne načine, da ga popolnoma pomažarijo. Zunanja komanda je sicer še hrvatska, vse drugo pa se zgubi in spreminja v mažarsko upravo. Tega so krive posebno na mažarski način vrejene šole za domobrance.
Vsak Hrvat, ki pride v te šole, mora zatajiti svoje hrvatstvo, ker drugače slabo izhaja, a prvo je, da se nauči mažarski, ker že od zdavnej ne more nobeden častnik avancirati, ako ne zna mažarski. Tako se oklene mnogi Hrvat mažarstva ter se izgubi za hrvatstvo, drugi pa, ki so ostali pošteni, ne pridejo daleč naprej. A hrvatski vladni list pa še na vse to zvedljivo povprašuje, zakaj gre današnji dan tako malo Hrvatov v vojaške šole, saj so vendar še pred nedavnim bili Hrvati na glasu zbog velikega števila generalov. Ta uradni časopis je zares slep, da ne vidi, kaj se vse godi v njegovej najbližji bližini. Naj odpre malo bolj svoje oči, pa bo kmalu našel vzrok, zakaj se Hrvati ogibljejo vojaškega stanu. A ker imajo njegovi privrženci vsaj nekaj moči in vpliva na merodavnem mestu, ne bi škodilo, da se potegnejo za pravice svojega zaničevanega naroda in da izposlujejo, da se odpro tudi Hrvatom vojaške šole s hrvatskim učnim jezikom, saj jim le te po postavi pripadajo.
A ravno tako bi bilo potrebno, da se slovanski poslanci na državnem saboru potegnejo za slovanske gojence po vojaških šolah, kajti še le tedaj, ko pride v avstro-ogerskej državi Slovan do one vrednosti, kakor jo uživata Nemec in Mažar, bode se dalo govoriti o slogi in miru med državljani. Država bo morala v tem pogledu z dobrim primerom prednjačiti. V omenjenih šolah bi se morali slovanski jeziki gojiti v jednaki meri z nemškim in mažarskim, tem več, ker se tako zahteva od častnikov, da znajo jezik svojega polka. Skrajni čas je že, da preneha dosedanji privilegij nemški in mažarski zapovedovati tudi v vojski. Pod cesarskimi zastavami so zbrani vsi narodi velike države ter imajo iste dolžnosti in isti cilj, naj bodo zategadel tudi vsi ravnopravni in naj se narodnost vsakega spoštuje, kolikor je to opredeljeno po državnih postavah.
Za Slovane sploh, a posebej še za Hrvate sta važna posebno dva zavoda, namreč pomorska akademija na Reki in orijentalna akademija na Dunaju. Hrvati so poznati izvrstni mornarji, pa činijo tudi večino med pomorščaki naše mornarice.
Ko bereš pa imenovanje pomorskih častnikov,
nahajaš med njimi le redkokdaj kakšnega Hrvata, med višjimi zapovedniki po navadi nobenega. Tukaj imajo prvenstvo Nemci in Italijani, a v novejšem času se štulijo med nje celo Mažari. A zakaj tako? Zato, ker je pomorska akademija na Reki tako urejena, da pride Hrvat težko v njo, in če pride, se pa zapostavlja radi neznanja nemškega jezika, kakor da bode nemščina rešila propad naše mornarice, če pride v nevarnost. Ne nemščina, pač pa so hrvatske mišice že večkrat odločile zmago na morju. Toda Nemcem in Mažarom je za gospodstvo tudi tukaj, ter ne dado tako lahko iz rok, kar imajo v svojej oblasti. Goje pa seveda nemščino in talijanščino čez vse, a v novejšem času tudi mažarščino, le za hrvaščino ne marajo in vendar je ona največ vredna in jedina sposobna vzdržati našo mornarico na onej višini, na katerej se nahaja dandanes. Prav značilno je, kar mi je pripovedal o porabi jezika pri mornarici neki mornar. Na moje vprašanje, kateri jezik so vendar najbolj rabi pri mornarici, odgovori mi takole: Ko smo doma, se zapoveduje nemški, ko pridemo na široko morje talijanski, kadar je pa nevihta in treba delati, pa hrvatski. To je tudi naravna stvar, da hrvatski mornarji rešijo svoje poglavarje.
V tej zadevi bi mogli vsekako slovanski delegati v delegaciji spregovoriti kakšno besedo v korist hrvatskim mornarjem in pa gojencem reške pomorske akademije, v katero bi se jih moralo na vsak način sprejemati vendarle nekaj več, nego doslej. To je za Hrvate važna stvar in naj se ne misli, da so morda te vrstice potekle radi kakšnega malenkostnega kruhob^rstva, ki se razvija po navadi med članov? kakšnega društva. Nikakor ne radi tega, marve? radi narodnega ponosa in ugleda, katerega je treba braniti tudi Slovanu na celej črti, sem se dotaknil tega vprašanja, katero naj bi slovanski poslanci obširneje in temeljiteje obdelali ter na merodavnem mestu sprožili.
Molčati o krivicah, ki nas tarejo tudi na tej strani, ni pametno, nego povedati je treba vse, da se zve popolna resnica o našem položaju. Slovani smo državljani kakor Nemci in Mažari v istej državi, in ker plačamo davek kakor oni, hočemo imeti tudi jednake pravice ž njimi v vseh strokah državnega življenja. Nikjer se ne smemo dati izključiti, tudi ne iz diplomacije, kakor se je to do zdaj godilo ; zategadelj naj se zahteva tudi ustroj-stvo orijentalne akademije v onem duhu, ki bi ustrelil vsaj deloma Slovanom avstro-ogerske monarhije. Ker sem o tem že enkrat razpravljal v »Slovencu«, omenim le toliko, da je neobhodno potrebno, da se nača država sprijazni s to mislijo, da so Slovani v državi postali odločujoči faktor in da se ne dado več na steno pritiskati niti zapostavljati, kikor se je to do zdaj godilo. A da se slovanska narodnost ne bode zares nič več tlačila, so ri£tn porok naši državni poslanci, na katere se obračamo za pomoč tudi glede omenjenih zavodov.
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. maja.
Delegacijsko zasedanje. Budgetni odsek avstrijske delegacije je včeraj pričel z meritornim delom. Delegat baron Czedik je poročal o koneč-nem računu za leto 1890. Referent je posebno naglašal, da so letos računu prvikrat priložene tabele, iz katerih je razvidno naraščanje skupnih stroškov od 1. 1868—1896. Prvo leto so je potrebovalo 107, zadnje pa 156 milijonov. Sklepni račun se je odobril brez debate in potem se je pričela razprava o vojnem ordinariju, o katerem poroča baron Walterskirchen. Govorili so pri razpravi del. Kramar, grof Vetter, Wassilko in Ho-chenburger. Povodom te debate izrazile so se večinoma le želje in zahteve tega ali onega okraja ali dežele, ker o proračunu samem ne kaže nič razpravljati. Del. Kramar je naravnost izjavljal, da o neprestano višjih zahtevah vojaške uprave ne mara sedaj govoriti, ker se riu bo za to ponudila ugodna prilika povodom razprave o 30 milijonskem kreditu. To nam kaže, da bo ta debata, ki se prične najbrže prihodnji petek zelo burna in bodo gotovo vse stranke poslale v boj svoje govornike proti toliki izredni zahtevi. Vojni minister je skupno odgovarjal na razne želje. Budgetni odsek do prihodnjega torka nima seje. V torek se rešijo točke »carina«, »skupno finančno ministerstvo«, »vojni ekstraordinarij« in »kredit za okupacijske dežele.« V sredo'se vrši debata o proračunu za mornarico in v petek pride na dnevni red 30 milijonski kredit. Naslednji teden, najbrže že v ponedeljek, se prično plenarne seje in se, ako pojde vse tako, kakor želi vlada, dovrše že koncem istega tedna.
Avstrija in tipanjsko-amerlška vojska. Omenjali smo že besed, ki so se v tem oziru izrazile v prestolnem govoru. Nesrečne vojske pa se je spomnil tudi zunanji minister grof Goluhovski v svojem ekspozeju. Izjavil je, da mora ta vojska napolniti ves civilizovani svet z žalostjo in skrbjo. Niti prijateljsko, od vseh evropskih velesil podpirano posredovanje papeževo, niti največja voljnost in popustljivost na strani Španije niso mogle odvrniti krvavega vojnega plesa, ki bo v trgovinskem oziru tudi neudeleževanim krogom provzročil mnogo neprilik. Neutralnost, ki smo si jo v tem slučaju naložili, nas vzdržuje v najstrožji reservi. Vendar pa ne moremo prikrivati globokega obžalovanja, da se ta bridka izkušnja ni mogla odvrniti od vladarice, ki razpolaga z redkimi vladarskimi čednostmi, in od njenega naroda. Gotovo naudaja vse želja, da bi se kar najpreje posrečilo, skleniti pravično premirje in končati s človekoljubnega in gospodarskega stališča nad vse obžalovanja vredno žaloigro. — Iz teh besed se pač dobro razvidi, da Avstrija sedaj še ne vleče z Amerikanci.
Trozveza. V poslednjih dneh se je trozveza mnogo pogosteje omenjala, kakor sicer. Povod temu je bila okolnost, da se v nagovoru na de-
Poprej je bil prost v Ljubljani, pozneje v Novem Mestu. Bogoslovske študije je dovršil v Rimu v nemškem zavodu (Collegium Germanicum) leta 1661—1665.1 Za novo stolno cerkev, katero so nameravali zidati, je zapustil lepo svoto. Ustanovil je veliko knjižnico, ki je še sedaj v ljubljanskem semenišču. Skrbel je mnogo za lepo in pravilno cerkveno petje ter za snažno notranjo cerkveno opravo. Pobožni mož seje 60 let star odpovedal škofiji in se podal v samostan Perudžio na Laško. Dne 11. maja 1701 je dobil od papeža Klemena XI. dovoljenje, da se škofiji odpove. — Vrnil se je z letovišča Goričane, kjer se je mudil, izročil vsa opravila kapitularnemu vikariju Janezu Antonu Thalnitscherju pl. Thalbergu, poveril mu tudi vse svoje imetje in 1. junija istega leta odrinil.
Ž njim je šel njegov spovednik jezuit o. Andrej Sch\veiger. Oba sta stopila v kongregacijo oratorijansko sv. Filipa Nerija v Perudži. Bil je lep jasen dan, ko se je popoludne ob 2. odpeljala cela vrsta voz na gorenjsko stran. Spremljevali so škofa prost Janez Prešern, dekan Janez Anton Thalnitscher pl. Thalberg in njegov brat Janez Gregorij, I. U. Dr., kanonik baron de Pillichgraz,
seda k polnej skledi in bedo ljudstva pozna le od daleč, morda le od eksekucij, katere jedne mečejo v proletarijat, druge pa rede in o katerih mož toliko povedati ve v svojih mislih po številkah, da bi kmetu bolj živo predočeval vso njegovo bedo.
Mož tarna, da prevladuje pri nas veleposestvo. Kedo pa je temu kriv ? Mar ne krivični volilni red, ki so ga skovali nemški liberalni somišljeniki njegovi? Ali ne izrabljajo te svoje moči v kvar Slovencem isti nemški veleposestniki, ki so po liberalizmu njegovi bratje in katere je tako toplo zagovarjal nekdaj v svoji filipiki proti spravi na Kranjskem ?
Doslednosti seveda od dolenjskega dopisnika »Naroda« in »Rodoljuba« ne pričakujemo. Pač, v sovraštvu proti veri in cerkvi je dosleden. Govoreč o samomorih pravi o samomorilcih: »Lačni so, pravijo nekateri, nima vere, pravijo drugi. Ali ob sami veri nobeden ne more živeti,« — to pa pravi dolenjski modrijan. Res, kedor misli, da je vera nekaj, kar bode lahko jedel, se moti. Kedor pa misli, da vera izmučenemu zemljanu ne daje moči, da zopet dvigne glavo po konci, kedar ga je sklonila nesreča in skrb, kedor misli, da vera ni najmočnejša opora v boju za obstanek, ta so pa tudi moti.
To pa naj bi si zapomnil dolenjski »mislec«, kateri sicer o veri in cerkvi neče ali ne more razumeti prav ničesar, da vera ni jed, ni polenta, pa tudi torta ni. »Moli in delaj«, tako nas uči vera. Mi bi samo še pristavili temu reku : Samo ne delaj takih brezmiselnih člankov, kakoršni so »Mislimo po številkah.«
Vera nas pa tudi uči ljubiti bližnjega, in ako bi človeštvo izpolnovalo ves ta krasni socijalni program, ki nam ga podaje vera, potem bi ne bilo na svetu bede ne lakote.
To bi bilo dobro, kajti prvič bi človeštva v blato ne tlačila socijalna reva, drugič pa bi človeški rod potem ne poznal tacih socijologov in njihovih člankov, kakoršen je »Rodoljubov« pisač in njegov spis. In to bi bilo zelo dobro.
Slovo ljubljanskih škofov.
Dum sumus in corpore, pere-grinamur. II. Cor. 5. 6.
Med 27. škofi, ki so doslej vodili ljubljansko škofijo, se jih je pet preselilo drugam.
Prvi se jo selil 13. škof ljubljanski Sigis-mund Krištof grof Ilerberstein (1683 do 1701.) Bil je po svojem duhu in delovanju jeden najboljših škofov, kar jih je sedelo doslej na stolici sv. Maksima.
legate ni trozveza omenjala z nobeno besedo. Go tovi krogi so vsled tega opravičeno sodili, da tu ni vse tako, kakor bi moralo biti. Nekateri listi so opravičevali to s tem, da še ni dolgo, ko se je obširneje govorilo o trozvezi. No, zunanj. minister Goluhovski je predvčeraj prepodil te misli, rekoč, da je trozveza še ravno tako trdna in se neprestano trudi biti kos svoji nalogi. Na to je odgovoril delegat Hochenburger, da jemlje njegove besede sicer na znanje, želeč, da bi mej Avstrijo in Nemčijo vladalo vedno iskreno prijateljstvo, za kar se posebno trudi nemški narod v Avstriji, vendar pa želi pojasnila, zakaj se trozveza ni omenjala v nagovoru na delegaciji in tudi ne v pre-stolnem govoru, s katerim je cesar Viljem zaključil nemški državni zbor. Po njegovem mnenju je moralo priti nekaj vmes. Njegovim izvajanjem se pridružujeta delegata Sttirkg in Pergelt. Odgovarjal jim je grof Goluhovski rekoč, da ni bilo dosedaj niti najmanjega povoda sklepati na ra-hlost trozveze. Da se ni omenjala v cesarjevem nagovoru, se opravičuje b tem, ker trozveza ni sklenjena za kratko dobo, marveč bo trajala lahko več let in služila v podlago zunanji politiki. Dosedaj se toraj ni prav nič spremenila in se tudi ne bo tako naglo. Razmero mej tremi zvezanimi državami se prav nič niso ohladile in se izvršuje skupna naloga tem vspešneje, čim bolj se dosega prijateljstvo tudi z ostalimi državami. Konečno pravi minister, da nima nikake pravice, vmešavati se v notranje zadeve, pripomni pa, da je iskreno želeti, da se poleže notranji vihar pri nas, ki, akoravno ne škodi razvoju zunanje politike, mu vendar prav nič ne koristi.
Kandidatura grškega princa Jurija. Govoreč o krečanskem vprašanju se je dotikal zunanji minister grof Goluhovski tudi kandidature grškega princa Jurija za mesto krečanskega guvernerja. Proti tej kandidaturi je imela Avstrija po besedah ministrovih resne pomisleke. Osebnost bodočega načelnika krečanske uprave sicer ni posebne važnosti za Avstro Ogersko, kakor naglo se pametno urede razmere na otoku v smislu elaborata, ki so ga izgotovili poslaniki, in kadar se z garancijo varstva mohamedovski manjšini radi kalno odpravi vsako nasprotstvo. Toda Avstro Ogerska se ni mogla izogniti predsodku, da bi misel, katero najodločneje pobija Turčija in jej tudi velesile niso prijazne, imela za položaj na balkanskem polotoku zelo dvomljiv vspeh in da bi se z velikim trudom zgrajeno mirovno poslopje zrušilo v razvaline. Ravno vsled tega je Avstrija odtegnila svojo materijalno pomoč in soodgovor nost v tem vprašanju. To je pa storila tem ložje, ker so izginili znani vzroki, ki so dovedli avstrijske vojake na Kreto, namreč lokalizovanje prepirov in preprečenje nekaterih posebnih interesov posameznih velesil, in se toraj sedaj rešitev krečanskega vprašanja le indirektno tiče interesov naše monarhije, tako da je Avstro-Ogerska že zadovoljna s tako rešitvijo, ki trajno zagotavlja mir in red mej prebivalstvom na tem otoku. — Te besede so znova pokazale, da se je vsa akcija
vršila oziroma se še vrši po gotovem receptu in da je imela v*prvi vrsti namen vstreči sultanu in mohamedovskemu prebivalstvu, za vse drugo, posebno za odpravo neznosnih krivic, ki se še vedno dogajajo krščanskemu prebivalstvu na tem otoku, se pa nihče ne zmeni.
Ljubljanske demonstracije pred sodiščem.
(Dalje,) Obtožnica slove: Obtoženi: — I. Ivan Štefe, Ivan Miklavc, Jernej Žargi, Anton Kosec, Alojzij Lukner, Karol Klander recte Semen, Anton Lavrič, Anton Bončar in Ivan Modic so — v namen, da bi se dne 20. febr. 1898 z Zvezdi v Ljubljani pred kazinskem poslopjem nabralo ljudstvo in bi imelo naskočiti to poslopje člane počitne zveze nemških visokošolcev »Kar-niola« primorati čepice te zveze odložili, oziroma jim jih vzeti in omenjene člane razpoditi in nabiti — in sicer Ivan Štefe z drugimi do sedaj neznanimi tovariši z velevanjem in nagovarjanjem zbiranje ljudstva uredil in dne 20. februyarja 1808 v Zvezdi zbrano ljudstvo vodil: Ivan Miklavc, Alojzij Lukner, Karol Klander, Anton Lavrič, Anton Bončar in Ivan Modic, 19. februvarja 1898 po noči deloma tudi 20. februvarja 1898 zjutraj tiskane listko z vsebino: »Zavedni Slovenci v nedeljo 20. t. m. ob 11. uri dopoludne v Zvezdo« deloma po Ljubljanskih ulicah raztresali in nale-pali, deloma med ljudstvo razdelovali. Ivan Miklavc pri tej priliki v Lekanovi kavarni 19. februvarja 1898 zvečer tudi govoril: »Pereat nemškim puršem 1 jutri gremo v zvezdo in bomo vse z.ljili<c — in dne 20. februvarja 1898 v zvezdi pred kazinskim poslopjem proti zbrani druhali upil: »pojdite gremo vsi notri, jih bomo vun zmetali in kapce dol pometali«. Anton Kosec dne 19. fe-biuvarja v Mehletovi žganjariji pri Dolenski mitnici proti navzočim govoril, da pridejo 20. februvarja 1898 nemci iz Dunaja ali Gradeča, da se bodo »katoliški« zbrali v svojem domu (katoliškem društvu) in šli potem v zvezdo, in nemce, če bode jim kateri kaj rekel nabili, in posebno naročil navzočemu Jožefu Kas, da naj Štefanovaški fanti ob 11. uri v nedeljo v zvezdo pridejo in slednjič Jernej Žargi dne 20. februvarja 1898 zbrano druhal huj-skoval in upil: »Živijo slovenci, nemce vun, čepice doli, potem bo mir, prej nc, mi smo na naši zemlji, uni morajo vun iti« in so torej na očitnem kraju in pred več ljudmi, deloma v natisnjenih delih k po zakonito prepovedanim dejanjem nagovarjali, spodbadali in zapeljati skušali — Ivan Miklavc, Alojzij Lukner, Karol Klander, Anton Lavrič, Anton Bončar in Ivan Modic ob enem tudi tiskovine razdajali izven za to pravilno namenjenih prostorov, in jih pribijali na ulicah in drugih javnih krajih brez posebnega dovoljenja varnostnega oblastva.
II. Ivan Štefe je dne 20. febr. 1898: a) proti redarjema Guido Schmalz in Franz Klančičar ko sta aretovanega Jakoba Ardigal proti
\Vollovim ulicam tirala — s palico druhali pokazal in upil: »takoj aretovanca izpustite« in : »aretovanca takoj na županovo povelje izpustiti« vsled česar se je mnogo ljudi pod njegovim vodstvom in s krikom: »spustiti ga morate, delavci ne bodo aretovani«, za njima usulo;
b)	ko je redar Štefan Goričan Franca Jeriča, ki je bil tudi med množico, in ukazu da naj se odstrani ni ubogal temveč se za železno ograjo v zvezdi držal, proč odrival — k imenovanem redarju pristopil in upil: »tacega surovega ravnanja naše ljudstvo ni navajeno« in mu rekel, da si mora njegovo številko zapisati;
c)	in potem za redarjem Goričan, ko je na povelja mestnega policijskega komisarja Podgoršek, Jeriča aretoval in na rotovž gnal z množico katera je upila »oprostimo ga« tekel
d)	in slednjič k redarju Jožefu Herzog, kateri je imel ukaz vstop v zvezdo zabranjevati in vsled tega Franceta Milavca vstavil, pristopil in rekel »ali ni vstop dovoljen, ako pridejo umikani ljudje, kdo je prepovedal, kje je Hribar se bomo že z Hribarjem zmenili«, — in je toraj ad a) zoper kako v § t»8 k. z. imenovanih oseb, kadar je go-sposkino povelje spolnovala in svojo službo opravljala več ljudi nagovarjal da bi so zoperstavili in ad c) tudi sam takemu nagovoru vdal in govorniku pomagajo ali zoperstavljaje pridružil, ad b) in d) se brez razžalitve v § 312 k. z. v misel vzete, drugačo vtikaval, da bi kaki izmed oseb v § 68 k. z. imenovanih branil svojo službo opravljati ali kako gosposkino povelje spolniti.
III.	Miha Mittermaver je dne 20. feb. 1898:
a)	za redarjema Guido Schmalz in France Klančičar, ko sta tirala aretovanega Jakoba Ardigal in za redarjema Lorenc Breznik in Jožef Kerin ko sta peljala aretovanega Jerneja Žargi proti \Volfovim ulicam z množico, katera je kričala spustiti ga morate, delavci no bodo aretovani »in aretovali ga ne bodz« letel;
b)	in ko je pozneje pri Majerjevi kavarni stal, vpil proti redarju Jožefu Kerin »saj ga nimajo za kaj aretovati, on jo naš, on je Slovene, to ni nobene pravice« in je toraj ad a) na govoru v § 279 k. z. navedenem vdal in se govorniku pomagajo ali zoperstavljaje pridružil;
ad b) se brez razžalitve v § 312 k. z. v misel vzete drugače vtikoval, da bi kaki izmed oseb v § 68 k. z. imenovanih branil svojo službo opravljati ali kako gosposkino povelje spolniti.
IV.	Jakob Ardigal ni hotel dne 20. feb. 1898:
a) ubogati, ko jo mestni policijski komisar
Podgoršek ljudstvu pred kazino zapovedal, da mora nazaj iti, in ko sta ga redarja < iuido Schmalz in France Klančičar, katera sta imela povelje zvezdo popolnoma izpraznit, večkrat opominjala, da naj gre proč, se ni hotel odstraniti in je potem ome-njenema redarjema, ko sta ga na povelje policijskega komisarja Podgoršeka aretovala in proč peljala, pretil: Vam bom že pokazal — in je tedaj ad a) pri rabuki, ki jc vstala tudi iz vsakega drugega vzroka in ne iz tistega, zavoljo katerega sku-pljanji ljudi hudodelstvo postaja, uradnika ali straži,
ii i i
kranjski župnik Janez Jakob Schilling, kamniški župnik baron Maks Leopold Rasp, barona Janez Rudolf Coraduzzi in Adam Erberg ter Bertold pl. Hoffern. V Šiški so čakali škofa njegovi služabniki, ki so se s solzami v očeh še jedenkrat od njega poslovili. On je nje in veliko množico ljudstva, kise je sešla, zadnjič blagoslovil. V Št. Vidu so se poslovili tudi nekateri njegovi spremljevalci z drugimi duhovniki vred. Kranjski in kamniški župnik ter par plemenitažev so ga spremili do Kranja. Od tod je šla pot dalje skozi gorenjsko dolino do Pontablja, kjer se je škof poslovil od svoje sestre, omožene z grofom Kuenhillerjem. Iz Pontablja na Laško sta se vozila z o. Sch\veiger-jem sama. Umrl je kot priprost redovnik leta 1711.2)
Sledil mu je kot škof še isto leto solnograški kanonik g r o f F e r d in a n d K a r o 1 Kuehen-b u r g. Bilo je tedaj sv. leto in smatralo se je kot srečno znamenje, da prihaja med duhovno prerojene svoje ovčice. Na Vrhniko sta mu šla naproti stolni dekan Thalnitscher in kanonik Senior Janez Pichi. V Ljubljano so se pripeljali na lepo ovenčani ladiji »Storia« Velika množica ljudij ga je vsprejela. V mestu so mu priredili tri
krasne slavoloke. Dne 22. septembra i. 1. jo bila intronizacija. Dne 1. avgusta 1706 je izdal prvi Rituale za ljubljansko škofijo.
Dne 8. maja 1707 je posvetil novo stolno cerkev sv. Nikolaja, za katero si je pridobil največ zaslug stolni dekan.
Na željo cesarice Eleonore Magdalene je kot cesarski poslanik 1. 1708 njpno hčer Marijo Ano spremljal v Lizbono, kjer jo je poročil s portugalskim kraljem Janezom V. Povrnivšega se domov imenoval ga je cesar nadškofom v Pragi, — kjer je umrl, star 82 let, dne 6. aprila leta 1731.3
Tretji ljubljanski škof, ki se je preselil na drugo stolico, jc bil nadškof baron Mihael Brigido pl. Mahrenfels-Breso v iz, rodom Tržačan. Bil jo najprej redovni kanonik v samostanu Borova na Štajerskem, pozneje stolni kanonik v Sipušu (Zips) na Ogerskem in župnik Le-voči. Ljubljanskim škofom je bil imenovan 17. decembra leta 1787, introniziran in z mctropolit-skimi znaki okrašen 8. julija leta 1788. Imel je tri pomožne škofe: Jožefa Mikoliča (j 1793), barona Frančiška Raigersfelda (f 1SOO), ki jc bil preje jezuit, in Antona Riccija (| 1818).
3 Thalnitscher. Historia Oathedr. eccl. Labac., pa-gina 35.
Ker je hotel cesar Frančišek I. ljubljansko nadškofijo zopet odpraviti, menda zaradi francoske okupacije, premestil je leta 1806 nadškofa na nadškofijsko stolico v Sipuš. V praznik Mat. Božje 8. decembra leta 1806 je nadškof v stolni cerkvi imel zadnjo slovesno sveto mašo s »Te Deum« in govor v slovo. 18. decembra so je na tihem odpeljal. Umrl je leta 181S na potovanju na Laškem.1
Naslednja dva škola Kavčič in Gruber nista imela knežjega naslova.
Avguštin Gruber, rodom Dunajčan, je bil imenovan ljubljanskim škofom 25. jun. 1815, od svete stolice potrjen še le 11 mesecev pozneje. V Ljubljani je bil slovesno vmeščen 10. novembra leta 1816. Ko sc je slovenščine že toliko naučil, da je pridigoval, bil je 23. aprila leta 1823 imenovan nadškofom v Solnogradu, kamor jc odšel iz Ljubljane 15. januvarija leta 1824. Več duhovnikov ga je spremilo do Kranja, kjer je dekan Avguštin Sluga priredil slavnosten obed za štirideset oseb. Popoludne se je odpeljal od duhovnikov spremljan v Tržič, kjer je prenočil pri župniku Jeseničarju. Med potjo ga je pričakovalo ljudstvo, da se poslovi od svojega višjega pastirja
ko sta le te množici se raziti velevala — ni ubogal;
ad b) v § 68 k. z. imenovano osebo, ko je svojo službo opravljala z besedo razžalil.
V. Dragotin Cankar je dne 20. feb. 1898:
a)	za redarjema Guido Schmalz in Franc Klan čičar, ko sta tirala aretovanega Jakoba Ardigal z množico kričečo: »spustiti ga morate, delavci ne bodo aretovanic — letel;
b)	pozneje proti redarju Guido Schmalz oziroma Alojzij Slanovc upil, da nima stražnik pravice proti njemu sabljo vleči in je tedaj ad a) na govoru v § 279 k. z. navedenem vdal in se govorniku pomagajo ali zoperstavljaje pridružil, ad b) se brez razžalitve v § 312 k. z. v misel vzete drugače utikaval, da bi kaki izmed oseb v § 68 k. z. imenovanih branil svojo službo opravljati ali kako gosposkino povelje spolniti.
V. Fran Jerič, ni hotel dne 20. februvarja 1898 v zvezdi, ko so stražniki velevali množici, naj se razide in jo nekaj korakov za želez, ograjo nasproti kazini potisnili — ubogati, temveč se je za železno ograjo prijel, rekoč da ne gre nazaj tako, da ga je moral redar Štefan Goričan s silo proč spraviti in je tim pri rabuki, ki je vstala tudi iz vsakega drugega vzroka in ne iz tistega, zavoljo katerega skupljanji ljudi hudodelstvo postaja, uradnika ali straži, ko sta le-ta množici se raziti velevala — ni ubogal.
VII.	Janez Jerina je dne 20. februvarja 1898 proti redarju Francetu Golob, ko ga je le-ta na povelja policijskega komisarja Podgoršek iz ka-zinskega poslopja iztiral palico vzdignil in sc zoper-stavi j al, tako da je moral redar sabljo potegniti in potem redarja Matijeta Plevnik, ki je pristopil in mu ukazal da naj se odstrani pri prsih za obleko zagrabil —■ in je tedaj osebi v § 68 k. z. imenovani, ko je gosposkin zaukaz spolnovala in svojo službo opravljala z nevarnim pretenjem in dejanskim silovitem lotenjem in sicer z orožjem nasproti postavil.
VIII.	Ivan Inocente, je dne 20. februvarija 1898 pri kazinskem poslopju in sicer pri kavarni okno hudobno pobil, ter presega škoda, ki je nastopila 25 gl.
IX.	Janez Erbežnik je z drugimi še neznanimi tovariši dne 20. februvarija 1898 v Ililšer-jevih ulicah v namenu črevljarja Jožefa Zupana prisiliti, da bi visokošolca Konrada Stocklingera kateri se je pred množico v njegovo delavnico skril, množici izročil, na zaprta vrata Zupanove delavnice tolkel in razbijal in upil: Nemca vun, če ne, bomo šajbe pobili, vun z njim ali pa gremo mi notre«, tedaj kakemu človeku zares silo delal in neposreduje s poškodovanjem na lastnini pretil v namen da bi ga primoral, kaj storiti ali trpeti in je bilo žuganje takošno da je zamogel ta komur se je žugalo, glede na razmere in osebne
in prejme od njega zadnji blagoslov. Na vrhu Ljubelja na kranjski meji se je nadškof še jeden krat ozrl nazaj na Kranjsko ter blagoslovil celo ljubljansko škofijo. Duhovniki so se vrnili; le nje gov dvorni kapelan Frančišek Kutnar spremljal ga je dalje.
Vozila sta se skoro celi teden. Vožnja je bila zelo težavna sredi zime. Gruber je bil 25. marca istega leta vmeščen v Solnogradu kot nadškof in primas nemški. Umrl je 72 let star 28. jun. leta 1835. Njegov dvorni kapelan Kutnar je postal stolni kanonik solnograški in pozneje knez in škof lavantinski (1844—1846).5
Selitev kneza in škofa Jerneja Vidmarja je še vsem v živem spominu. Sveta stolica je 30. septembra leta 1872 ugodila njegovi želji, da se poda v pokoj. Ko je bil 30. maja leta 1875 dr. Pogačar imenovan mu v naslednika, poslovil se je v soboto 10. julija istega leta ob 5. uri popoludne od Ljubljane in odšel v svoje rojstno mesto Kranj, kjer si je tik mestne župnijske cerkve postavil krasno palačo. Takoj prvi dan po svojem dohodu, v nedeljo 11. julija, je delil še zadnjič v Kranju zakrament svete birme in imel slo vesno službo božjo. Umrl je 81 let star 17. maja leta 1883.
Razven teh škofov, ki so se preselili, jih je šest umrlo na tujem, deloma med potovanjem.
J. B.
5 Carniolia, IV. 1841.
lastnosti in na znamenitost zažuganega zlega po pravici v strahu biti. —
X.	Ignacij Mavec, je dne 20. iebruvarja 1898 v llilšerjevih ulicah zavoljo svojega dobička klobuk, katerega je nekdo Konradu Stoklinger iz glave zbil, brez privolenja Konrada Stoklinger vzel.
XI.	Franc Milavc je dne 20. februvarja 1898 a Konradu Stoklinger, ko je skočil iz delavnice Jožefa Zupan s palico po glavi zamahnil s tim dejanje započel, od katerega je že po njegovih naravnih vsakteremu lahko znanih nasledkih spreviditi zamogel da utegne kako nevarnost za življenje, zdravje ali telo ljudi napraviti ali po vekšati.
b proti stražniku Jožefu Ilerzog kateri mu je vsled povelja mestnega policijskega komisarja Podgoršek vstop v zvezdo zabranil in se z vzdi-genim rokam proti njem vstavil, ker je šiloma hotel v zvezdo iti upil : »suvati mene ni treba« in »kako številko pa imate — aha 25« in s tim sc brez razžalitve v § 312 kz. v misel vzete drugače utikaval, da bi kaki izmed oseb v § 68 kz. imenovanih branil svojo službo opravljati ali kako gosposkino povelje spolniti: Zakrivili so tedaj :
1. Ivan Štele pregrešek po §. 279, 280 in 305 kz. in prestopek po § 314 kp. kaznjivo po § 267 in 279 kz. 2. Ivan Miklavc pregrešek po §. 305 kz. in prestopek po § tistega zak. z dne 17/12 1862 št. b iz. leta 1863. kaznjivo po § 267 in 305 kz. 3. Jernej Žargi pregrešek po § 305 kz. 4. Anton Kosec pregrešek po §. 305 kz. 5. Alojzij Lukner. 6. Karol Klander reete Semen. 7. Anton Lavrič. 8. Anton Bončar. 9. Ivan Modic pregrešek po § 305 kz. in prestopek po §. 23 tisk. zak z dne 17. decbra 1862 št. b d. z. leta 1863 kaz njivo po §. 267 in 305 kz. 10. Janez Jerina hu dodelstvo javne sile po §. 81 kz. kaznjivo po § 82 kz. 11. Ivan Inocente hudodelstvo javne sile po § 85 a kz. kaznjivo po §. 86 kz. 12. Janez Erbežnik hudodelstvo javne sile po 98 a in b kaznjivo po §. 100 kz. z ozirom na §. 265 kz. 13. Jakob Ardigal pregrešek po §. 280 kz. in prestopek po §. 312 kz. kaznjivo po §. 267 in 279 kz. 14. Dragotin Cankar pregrešek po §. 280 kz. in prestopek po §. 314 kz. kaznjivo po §. 267 in 279 kz. 15. Miha Mittermayer, pregrešek po 280 kz. in prestopek po §. 314 kz. kaznjivo po §. 267 in 279 kz. 16. Ivan Jerič, pregrešek po §. 280 kz. kaznjivo po §. 279 kz. 17. Franc Milavc prestopek po §. 314 in 431 kz. kaznjivo po 8. 267 in 431 kz. in 18. Nace Mavc prestopek po §. 460 kz.
C. kr. državno pravdništvo predlaga, da se : 1. določi glavna razprava pred c. kr. deželnim sodiščem v Ljubljani pristojnim po §. 13 št. 1, 51 in 56 kpr. 2. pozovejo priče in zvedenci in bero spisi v pod •/. priloženemu imeniku nave deni. 3. drži obtožene Janez Erbežnik po §. 175 št. 2 kz. v preiskovalnemu zaporu, pusti drugi obtoženi v prostosti.
To podpira z nastopnimi razlogi: V Ljubljani osnovali so nemški dijaki po čitno zvezo Karniola! Zoper člane te zveze za čeli so slovenski visokošolci sovražno gibanje in prvikrat so trčili slovenski in nemški dijaki skupaj dne 14. febr. 1898 v obližji pošte. V teden potem so se ponavljali izgredi, ker so slovenski visokošolci od nemških zahtevali, da naj čepice zveze Karniola odložejo in jim jih hoteli vzeti
O teh izgredih so v Ljubljani izhajajoči listi poročevali in dnevnika »Slovenski Narod« in »Slo vene« sta pri tej priliki slovenske visokošolce in sploh vso občinstvo prosila, naj se ne da zape ljati v izgrede, naj ohrani mirno kri in se ne da izzivati od mladih ljudij, ki komaj vedo da žive Le »Slovenski List« neodvisno krščansko socijalno glasilo ni dal prostora pomirljivem besedam tem več je dne 16. februvarja 1898 natisnil notico, da se govori po Ljubljani, da pridejo iz Gradca in Dunija Karnijolcem na pomoč nemški burši in je pristavil: »Dobrodošli v Ljubljani, da je vzdra mete sloveski živelj'. —
V nedeljo, dne 20. februvarija 1898 primerile so se vsled tega v Ljubljani demonstracije, katere so bile naperjene proti Nemcem oziroma proti članom zveze »Karniola«. Ob 11. uri dopoldne se je zbralo mnogo ljudstva v »Zvezdi«, katero je potem korakalo skozi Šellenburgove ulice na glavni trg, le tam demonstrovalo pred rotovžem in se
potem podalo zopet v »Zveado«, kjer je do 12. ure demonstrovalo, dokler ga ni orožništvo razkropilo.
Od začetka pelo je zbrani množica pesem »Hej Slovani« in »Naprej zastava slava«, potem pa pred kazinskem poslopjem, v katerem so bili Karnijolci zbrani vpilo »Živijo«, »Pereat Germa-nia« naj pogine Nemčija«, »Notri pojmo in jih vun vržimo«. Vun znjim, na goložu jih bomo snedli itd. Proti kazini letele so kepe snega, nekdo je tudi jajc in kamene metal. Množica je bila jako razburjena in razdražena in ako jo ne bili redarji pomirovali in nazaj silili — bali bi se bilo najhujšega.
Ker so pa imeli redarji povelje le i lepo pogovarjati ljudstvo se le to ni veliko brigalo za-nje, morali so priti žandarji, kateri 80 potem ljudstvo razgnali. Vendar pa je bilo poprej v kazinskem poslopji nekaj okno v pobitih in ravno tako tudi eno okno pri Gruberjevi prodajalnici na glavnem trgu. Ljudstvo je tudi z rokami in palicami žugalo proti Karnijolcem in vpilo: Zivio Slovenci, nemec vun, čepice doli, potem bo mir prej ne. Nekateri utipotapih so se v kazino, da bi naskočilo nemške visokošolce, bili pa še v veži kazine zasačeni in od redarjev iztirani.
Iz tega izhaja, da ni šlo samo za neko prazno demonstracijo, ampak da je imelo zbrano ljudstvo sovražne namene proti nemškim visokošolcem in da bi jih bilo tudi izpeljalo, če bi se mu bilo posrečilo.
Kakšen namen je zbrano ljudstvo imelo izhaja iz sledečega : Obtoženi Anton Kosec prišel je po izpovedbi Jožefa Kos (8t. 90) dne 19. februvarija 1898 okoli poldneva v Mehletovo šnapsarijo pri Dolenski mitnici in je le tam v navzočnosti gostov govoril: Jutri pridejo Nemci iz Gradca in Dunaja, mi bomo pa šli v katoliško društvo, nemci pa v kazino. Katoliški se bomo zbrali v svojem domu in potem šli v Zvezdo. Ako bomo tam skozi »Sternale« šli in če bode kateri nemcev kaj reki, pa jih bomo nabili. Proti Kosu je še posebej rekel: Pridite vsi »Stafanovski fanti« jutri ob 11. uri v zvezdo, da bomo vidli, kaj bo, če bo kakšen kaj storil, ga bo že eden ali drugi ke v rit sunil.
Priča Janez Zebre (0. št. 113.) je izpovedal, da je bil v nedeljo zjutraj v gostilni ,pri Lahu1 v Vegovih ulicah, da je bilo tam mnogo ljudstva zbranega in da so se pogovarjali, da bodo šli v zvezdo in da bodo nemčurje tepli.
Ivan Lekan (O. št. 59.) je povedal, da je prišel Ivan Miklavc 19. februvarija 1898 zvečer v njegovo kavarno in le tam govoril: Pereat nemškim puršam, jutri greme v zvezdo in bomo vse zbili.
Iz vsega tega pač nedvomljivo izhaja, da je imela množica namen kazino naskočiti, Karnijolce prisiliti čepice odložiti ali pa jim jih b silo vzeti in jih pretepsti. Ravno tako nedvomljivo je pa, da je bil Ivan Stefe oče te demonstracije in njeni vodja.
Kakor že omenjeno je najprvo »Slovenski List« katerega upravnik je ravno Ivan Stefe prvi natisnil notico, da pridejo iz Gradca ali Dunaja Karnijolcem na pomoč nemški burši — in krščansko socijalno delavstvo je pri shodu, kateri se je vršil 15. marca 1898 na Viču vsprejelo sledečo resolucijo: »Javni shod na Viču protestira proti izzivajočemu sirovemu nastopu tistih nemških Kar-nijolcev v Ljubljani, ki so na Dunaju in v Gradcu napadeli slovenske vseučiliščnike ter 8 svojimi napadi onemogočili za nekaj časa nadaljevanje študij naše vseučiliške mladine. Pristojne oblasti se poživljajo, da nošnji frankfurtarskih trakov nemudoma konec naredč, ker tuni slovensko delavstvo ne more več ohraniti mirne krvi očigled tega, da se nemštvo upa razgrajati po naši slovenski Ljubljani, katere slovenski značaj smo pripravljeni braniti do skrajnih posledic ;« — in med razgrajajočo množico dne 20. februvarja 1898 je bilo v prvi vrsti viditi mnogo udov Slovenske krščansko-soci-jalne zveze, katere tajnik je obtoženi Ivan Stefe, kar potrdi Jožef Schvveiger (O. št. 9.) in Matevž Rasberger (0. št. 47.)
Ivan Stefe je ko je prišel dne 20. februvarja 1898 iz Drenikove prodajalnice v Zvezdo razde-loval med ljudi slovenske trakove in jih nekaterim še sam pripel.
Priča Janez Ažman (0. št. 52.) Ivan Stefe je množici zaukazal, da naj gre iz zvezde skoz Šellenburgove ulice je korakal pred njo in množica mu je sledila kamor je on šel.
On je zmiraj okoli letal in ljudi spodbujal. Ko so redarji na povelje mestnega komisarja Podgoršek Jakoba Ardigal aretirali in na rotovž odvedli, je takoj tekel Štefe k županu, da bi oprostil Ardigala, in ko je župan res ukazal, da naj se Ardigal izpusti, podal se je Štele z množico na rotovž, in ko so Ardigala izpustili, stopil je k njemu, mu podal roko in rekel: »Oprostili smo vas«, potem se pa proti množici obrnil in zavpil: »Živijo, oprostili smo ga.« Aretovanemu Janezu Rrbežnik zaklical je: »Jutri oglasite se pri meni, vsaj poznate Štele ta.«
Sploh priče potrdijo, da se je vedel Ivan Štefe kakor vodja ali »Riidelsfiihrer«.
K demonstraciji dne 20. febr. 1898 spod-badali in zapeljevali so pa tudi še drugi, namreč Ivan Miklavc, Jernej Žargi, Anton Kosec, Alojzij Lukner, Karol K., Anton L., Anton B. in Ivan M... Po noči od 19. do 20. lebr. 1898 je bilo namreč po Ljubljani več tisoč listov nalepljenih in raztresenih z vsebino: »Zavedni Slovenci nedeljo 20. t. m. ob 11. uri dopoldne v Zvezdo. To je bila parola. In take listke so slovenski visoko-šolci Karol K., Anton L., Anton B. in Ivan M., ko so omenjeno noč po Starem trgu šli, nalepljali in raztresali, kar je po izpovedbah Jakoba Kržan, Mihe Korenjak in Franceta Kurant (O. št. 23, 70, 102, 158) dokazano. Visokošolci so bili takoj are-tovani, a spustili so se takoj brez ovadbe.
Ravno tako je Alojzij Lukner okoli 100 ta-keh listkov, katere mu je baje en gosposki gospod izročil, razdelil, kar on prizna, dal je en listek tudi urarskemu pomočniku Matevž llaz-pergcr. (Opr. št. 47.)
Ivan Miklavc prišel je 19. lebr. 1898 zvečer v Lekanova kovarno in je gostam delil listke omenjene asebine ter govoril: Pereat nemškim buršam, jutro gremo v zvezdo in bomo vse zbili — kar potrdi kovarnar Ivan Lekan. (O. št. 59.)
En listek dal je tudi Alojziju llirsmanu (O. št. 21.)
Dne 20. lebr. 1898 bil je pa Miklauc tudi v zvezdi, silil je v kazino in vpil proti množici: »pojdite, gremo vsi notri, jih bomo vun zmetali in kapce doli pometali: kar potrdi priča Matevž Razbergar. (O. št. 47.)
Sploh potrdijo Franc Potokar (O. št. 48.)
Jakob Kržan, (O. št. 23) Jožef 1 Ierzog (O. št. 29) in Lorenc Breznik (O. št. 85, da je bil Miklavc zelo siten, da je le proti kazini silil in priča Leopold Biirger (O. št. 127) zasačil ga je uže v veži in ga odpravil.
Jernej Žargi (O. št. 67 je dne 20. februvarja 1898 tudi v zvezdi bil, je druge hujskal, naj gredo v kazino in je po, izvedbah Jožefa Kerin (O. št. 50) in Jožefa Schvvaiger (O. št. 83) upil: »Živijo slovenci, nemce vun, čepice doli, potem bo mir prej ne vsi morajo vun, mi smo na naši zemlji« — in ni dal pred miru, doklej ni ukazal policijski kanclist Schvveiger (O. št. 9) ga aretirati. Kako je Kosec v mehletovi šnopsariji hujskal, je bilo že zgoraj navedeno.
Ker se ljudstvo ni hotlo pomeriti in od kazine oddaliti, zapovedal je mestni policijski komisar Podgoršek množico pred kazino, da mora n . iti. Med to množico bil je tudi delavec Ardigal Jakob. Le ta pa ni hotel ubogati in ko sta ga redarja Guido Schmalz in Franc Klančičar, katera sta imela povelje zvezdo popolnoma izprazniti večkrat opominjala, da naj gre proč se ni hotel odstraniti — in je potem omenjenama redarjema, ko sta ga na povelje policijskega komisarja Podgoršek aretovala in proč peljala, pretil: Vama bom že pokazal. Priči Guido Schmalz (0. št. 29) in France Klančičar (O. št. 62.) Ko je zagledal Ivan Štefe, da je Jakob Ardigal aretiran in da ga redarja Schmalz in Klančičar od kazine proti "VVolfovim ulicam tirata, vzdignil je palico in z njo druhali pokazal o smeri, kjer sta redarja peljala Ardigala, kakor da naj gre množica za njim, in upil: »takoj aretovanega izpustiti« in aretovanca takoj na županovo povelje izpustiti, vsled česar se mnogo ljudi pod njegovim vodstvom in skrikom spustiti ga morate, delovci ne bodo aretovani, za redarjemi Schmalz in Klančičar vsulo, tako da je moral redar Schmalz v obrambo sabljo potegniti. S to množico, katera je imela očividno namen se redarjem zoperstaviti in Ardigala oprostiti, letela sta za redarjema tudi Miha Mittermajer in Dragotin C., kar prrča Alojzij Slanovc, (O. st. 67), kateri je tudi slišal, da je
Dragotin C ..., kateri se je moral pri Gerber-jevi hisi vstaviti, ker so redarji Wolfove ulice zaprli, upil za redarjem Schmalz, kje da ima stražnik pravico proti njemu sabljo vleči.
Tudi Ivan Jerič je bil dne 20. febr. 1898 v zvezdi in ni hotel ubogati povelju se odstraniti. Ko so stražniki velevali množici naj se razide in jo nekaj korakov za železno ograjo nasproti kazine potisniti, prijel se je Ivan Jerič za železno ograjo rekoč: da ne gre nazaj, tako, da ga je moral redar Štefan Goričan s silo proč spraviti. Tudi Jeriču je takoj Ivan Štefe na pomoč prišel in proti redarju Štefan Goričan (O. št. 28) rekel: tacega surovega ravnanja naše ljudstvo ni nava-jano, in da mora redarjevo številko zapisati in to tudi res storil. Štefan Goričan je potem na povelje mestnega komisarja Podgoršek Ivana Jerič aretiral in ga z redarjem Matija Plevnik gnal na rotovž. Takoj vsula se je tolpa ljudi za njima in je vpila »oprostimo ga«. Med to množico bil je tudi Ivan Štefe, kar priča Štefan Goričan.
Redar Jožef Herzog stal je v zvezdi nasproti »Tonhalle« in imet je od komisarja Podgoršek povelje vstop v zvezdo zabraniti. PriSel je Franc Mi-lave in hotel v zvezdo iti. Herzog rekel mu je, da vhod ui dovoljen. Milavc hotel je pa šiloma v zvezdo priti in Herzog se je vsled tega z vzdigni-mi rokami postavil mu nasproti in rekel *Halt vstop ni dovoljen« Milavc zaupil je pa »suvati me ni treba« in vprašal: »Katero Številko pa imate. Aha 25.« — Na to priteče pa Ivan Štefe stopi k redarju Herzog in pravi: Ali ni vstop dovoljen ako pridejo omikani ijt dje ? Kdo je vam prepovedal. Herzog rekel mu je, da prepoved dal komisar Podgoršek na kar je Štefe odšel rekoč: »Kje je llribar so bomo že z Hribarjem zmenili.« Priča Jožef Herzog (O. St. 85) Med tistim, kateri so se bili v kazinsko vežo utihotapili, bil je tudi Janez Jerina. Mestni komisar Podgoršek poklical je redarja Franceta Golob in mu ukazal, da naj Jerina vun spravi, (iolob prijel je Janeza Jerina in ga je hotel vun poriniti, Jerina se mu je pa zo-perstavil in je proti njemu palico vzdignil, tako da je moral Golob (št. 26) sabljo potegniti in še le potem se je Jerina udal in se je Golob posrečilo Jerina iz kazinske veže poriniti. Ker pa Jerina Se ni hotel proč iti rekel mu je redar Matija Plevnik, kateri je pred kazinskem poslopjem stal, da naj se odstrani ali Jerina se je tudi temu redarju zoperstavljal in ga je z roko za obleko pri prsih zagrabil, tako da je tudi redar Plevnik moral sabljo potegniti, da se je od Janeza Jerina oprostil. To videli so tudi redarji Janez Ažman, (O St. 52) France Vrečar (O št. 63 in Jožef Kerin (O. št. 83).
Ko je po ukazu Ivana Štefe množica Sla skozi Šelenburgove ulice so bile pri kavarni v kazini dve velika okna pobita. Kdo je eno okno pobil se do sedaj še ni zvedelo. Drugo okno p,vbil je pa Ivan Inocente kajti priča Matevž Rsuberger (O. St. 47 in 100) izpove, daje natanko videl da je Ivan Inocente proti dotičnemu oknu z roko zamahnil in v tem zaropotala je šipa in bila je ubita. Ivan Inocente se je pa koj ko je to storil, obrnil, kakor da bi nič ne vedel, odSel in se med množico zamešal. Razberger (O. št. 29) ga je takoj redarjema Schmalz (O. št. 65) in Kocjančič (O. št. 91) kot onega, ki je šipo ubil pokazal, a redarja se nista upala ga aretirati. —
Ko so uže žandariji množico razkropili in od kazine proč potisnili, šla sta nemška visokošolca Konrad Sioklinger in Alojz Čacah brez kacega znamnja zveze Karniola iz Zvezde proč v Vegove ulice. Na voglu hiše v kateri je »Narodna tiskarna« stale so neke črno oblečene dame in pri njih stal je dijak Žiga Vodušek. Ko se te dame zagledale Stoklingarja in Cacak rekle so : O ti burSi! ti imajo pa korajžo — in kako izpove Nace Mavec pritekla je okoli 8 let stara deklica k ljudstvu katero je stalo pri Majerjevi baraki in je taisto opozorila na Sliiklingerja in Caceka rekoč tamle pa 2 nemca gresta, in tekla proti Vegovem ulicam, množica pa za njo. Ljudstvo upilo je proti orne-njinima visokošolcema in s palicami žugalo. Ca-caku posrečilo se je v Reharjevi hisi v Hilšerjevih ulicah se skriti, Sioklinger skočil je pa v delavnico črevljarja Jožefa Zupan (O. št. 20.) v Hilšerjevih ulicah. Množica začela je kupe snega v delavnico metati in ena kepa v kateri je bil kamen zadela je 82 let staro taščo Jožefa Zupan na usta. Tudi ena palica priletela je v delavnico. Zupan je delavnico zaprl » ljudstvo je pahnilo v vrata, da
so 86 odprle. Zupan je potem zopet vrata zaprl zaklenil in zariglal, in tiščali so jih Zupan njegova žena in taSča in Sioklinger, od zunaj je pa množica v vrata tako tiščala, da so kar škripale in je bilo se bati, da se bodo polomile. Pri tem vpilo je ljudstvo: Nemca vun, če ne bomo Sajbe pobili vun njim ali pa gremo mi notri. Otroci Jožefa Zupan so 8e močno bali in jokali in vsled tega rekel je Sioklinger, Zupanu naj vrata odpre da bo vun skočil. Zupan odprl ie vrata Sioklinger skočil je vun, množica vdarla je po njemu, mu klobuk in palico odbila, vendar se mu je posrečilo uiti in tekel je proti deželnim predsedstvu, kjer ga je le-tam stoječi žandar obvaroval od dalnjega napada. Poprej je pa Se došli ck. stotnik Iteindl množico od njega zadržaval. Kden najhujSeh raz-grajalcev pri Zupanovi delavnici bil je Janez Kr-bežnik, kateri je na vsaki način skušal v delavnico priti iu kateri je po izpovedbi Jožefa Miklavc (O. št. 135) z rokami po vratih tolkel in upil Nemca vun, če ne bomo Sajbe pobili. —
Pri tej aferi bil je tudi mehanik Franc Milauc in je po izpovedbi Jožefa Milavc po Sloklingerju ko je Zupanovo delavnico zapustil s palico po glavi zamahnil. Ko je Sloklingerju klobuk iz glave bil odbil, pobral je taistega Nace Mavc in ga je kakor sam prizna, ker je bil Se skoraj nov damu vzel, da bi ga sam nosil in se je tedaj taistega zavoljo svojega dobička prilastil.
Ker so vse v obtožbi navedene djanja po pričah dokazane je po mislih državnega pravdnika glede na obtožbi navedene §§. kazenskega zakona obtožba opravičena«.
*
* *
Potem se zaslišijo posamezni obtoženci.
1. Ivan Štefe.
Pred s.: Ali se čutite krivega?
Ob t o ž.: Ne, jaz se ne čutim krivega, ker sploh ni mogoče, da bi tako mlad človek, kakor sem jaz, spravil prebivalstvo celega mesta po konci; ampak demonstracije so bile čisto naravne, ker so karnijolci hujskali in dražili. To jc prebivalstvo žalilo in zato jc hotelo pokazati slovenski značaj mesta ljubljanskega.
Glcdč aretovanja Ardigala pravi Stcfc, da jc bil baš v bližini, ko sta tega človeka dva stražnika aretovala in da jc župana Hribarja, ki jc poleg njega stal, prosil, da naj ga izpuste, čc ni kaj posebnega naredil, in vzlasti, da sc ljudstvo nc bo šc bolj zdražilo.
Na predsednikovo vprašanje, čc jc res izustil besede: „Saj poznate Štefeta, pridite jutri k meni!" pravi g. Stcfc, da jc to istina, in pristavi, da je to rekel radi tega, ker jc dopisnik v razne liste in mu jc torej bilo na tem, vse posameznosti po-izvedeti, da bi jih potem v liste poročal.
Ozirom na vsklik: ,,Pojdite skozi Schcllcn-burgove ulice" obtožencc omenja, da jc ta vsklik baje prvi napravil g. komisar Podgoršek v namenu, da naj bi sc ljudstvo po tej ulici iz Zvezde odstranilo in porazgubilo.
Predsednik citira besede, s katerimi sc Stcfc označuje kot oče in vodja demonstracije, in praša, čc jc res v Zvezdo prišel na čelu množice.
G. Stcfc: To ni res, jaz sem prišel v Zvezdo sam, ko jc bilo že mnogo ljudstva tam. Kar sc tiče trobojnic, ki sem jih baje med ljudstvo razdajal, omenjam, da sem sam imel najmanjši trak in da sem res nekaterim svojim prijateljem dal nekaj trakov, ker sem jih imel na razpolago i n ker sem mislil, da sc po trobojnici pač ne more čutiti nihče žaljenega v slovenski Ljubljani. Sploh pa nisem ljudstva hujskal, ampak sem mirno hodil po Zvezdi in ljudi miril.
Dr. Krispcr: Ali ste vedeli, da ima redar Herzog od komisarja ukaz, da zabrani ljudstvu vstop v Zvezdo?
G. Štefe: Ne, toda čudno sc mi je zdelo, da se je nekaterim vstop dovoljeval, drugim pa zopet ne, dočim so bili vsi mirni.
Dr. Tavčar: Ali poznate jurista Lavriča?
G. Štefe: Da.
Dr. Tavčar: Ali sta tisti čas kaj občevala ali ne?
Ci. Štefe: Nič.
Dr. Pire: Stc-li kaj govorili z juristom Mo-diccm?
G. Štefe: Nič.
Dr. Plantan: Ali z Ardigalom?
G. Štefo: Tudi nič.
Dr. Susteršie hoče isto vprašati radi svojega klijenta, toda predsednik ga prekine in izjavi, da je g. Stefe žo povedal, da z obtoženci niti tisti dan niti prej sploh ni govoril.
2. Mi k lave.
Obtoženec pravi, da je trgovski potovalec, da je eeli teden potoval, v soboto domu prišel, na mizi našel listek, v nedeljo šel sam v Zvezdo, da je hotel iti v kazino vrček piva pit, da ga je redar zadrževal in da je vsled tega redarju dejal, da je gostilna za vsacega odprta in vsakemu vstop dovoljen. On se torej ne čuti krivega in tem manj, ker je predsednik kazine Burger sam z njim surovo ravnal, ga ven suval in tako provzročil, da ga je redar aretoval.
3.	Žar g i.
On pravi, da je o nameravanih demonstracijah cul in da je iz radovednosti šel v Zvezdo, da ne zna brati in toraj tudi ni vedel, kaj so časopisi poprej pisali, da pa ga je jezilo, ko je videl, da so k a r n i j o 1 c i slovenski množici izza kazinskih oken osle kazali; katere besede da je v jezi izustil, sam ne ve.
4.	Ivo se e.
Tudi ta taji kako krivdo in pravi, da je tudi le slučajno o demonstracijah izvedel in šel v Zvezdo pogledat, kaj da bo. Obtoženec je po poklicu čevljar.
Dr. Tavčar: Kakšnega političnega prepričanja ste Vi? Ali ste socijalist?
Obtož.: O, ne.
Dr. Tavčar: Ali ste katoliški socijalist?
Obtož.: Ja, bil sem pri „Zvezi", pa zdaj nisem več.
D r. T a v č a r: Torej ste zdaj samo še čevljar.
5. L uk n er.
On tudi ni preje nič vedel o kakih namerah in je še le na predvečer v »Kat. domu« izvedel, da se bodo v Zvezdi slov. pesni pele. Potem je na cesti videl veliko množico listkov raztresenih, od kojih jih je nekaj pobral. Radi tega ga je stvar še bolj zanimala. O listkih se v »Kat. domu« ni nič govorilo.
6. K I a n d e r.
Obtoženec je v družbi z več drugimi tovariši šel zvečer od Viranta. Videli so na mnogih krajih po ulicah raztresene listke, nekaj jih je bilo tudi po stenah nabitih. Sami niso imeli nobenih listkov in jih tudi niso razdajali ali raztresali.
Dr. Pire vpraša, če mu je bilo že poprejekaj znano o celi stvari?
Obtož.: Cul sem samo, da pride nekaj buršev od drugod v Ljubljano in da se je v naših krogih govorilo, da je naša častna dolžnost, da se pokažemo številneje in energične]e. O demonstracijah samih pa nisem ničesar vedel.
Dr. Pire: Ali ste listke že pri Florijanski cerkvi našli, ko ste tja prišli ?
Obtož.: Da.
Dr. Pire: Prosim, da se to zabeleži.
7.	L a v r i č.
On se pridružuje izpovedbi Klandra in pravi, da je nekriv in da o nameravanih demonstracijah popreje ni vedel ničesar.
P r e d s. : Ali ste tudi na glavnem trgu, ko ste šli z redarjem na stražnico, kak listek videli na tleh?
Obtož.: Nobenih !
D r ž. p r. P a j k : Vi pravite, da ste šli pred ostalimi tovariši na stražnico in niste videli po tleh nobenih listkov. Kako se to vjema z izpoved-bami Vaših tovarišev, ki trdč, da je mnogo listkov po tleh ležalo?
Obtož.: Jaz slabo vidim in mi je bil moj položaj takrat tako neprijeten, da nisem okrog sebe gledal.
8.	B o nča r.
Se zagovarja kakor Klander in potrdi, da je bilo po glavnem trgu sem in tam mnogo listkov raztresenih in po štacunah nabitih. Pri Trnkoczi-jevi lekarni je obtoženec z nogo zadel ob cel kup takih listkov, ki so se razpršili, vsled česar je redar mislil, da jih Modic, ki je poleg Bončarja hodil, raztresa ali od sebe meče. Ker je redar Modica radi tega vprašal, ga je le-ta osorno zavrnil, češ, da on ni ničesar proč vrgel, na kar je redar dejal: če Vi ne, pa kdo drugi!
Na predsednikovo vprašanje, če je bil obtoženec tudi v Zvezdi, odgovarja, da je to vprašanje nepotrebno, ker se je itak že uradno konštatovalo, da se je dijaštvo reservirano držalo in se demonstracij ni vdeleževalo.
9. Modic.
Obtoženec je bil tisti večer žo precej vinjen in se ne vč na vse podrobnosti spominjati, v glavnih potezah pa potrdi isto, kar sta izjavila že Klander in Bončar. O kakih listkih obtoženec ni nič vedel in ni nobenih pri sebi imel ah jih od sebe metal. Drugi dan da je bil do 12. ure v pisarni in je Sel potem naravnost domov v Frančiškanske ulice.
Na vprašanje dr. P i r c a potrdi obtoženec, da je pred mestno hranilnico za časa, ko so prišli k stražnici, res mnogo listkov po tleli ležalo.
Dr. Pire prosi, da se to zabeleži v zapisniku.
10. Mittormayer.
On zanika vso obtožbo. Tudi ne ve, da bi kdo sploh kaj hujskal. On je sel v Zvezdo iz gole radovednosti, kakor je tudi iz same radovednosti šel za aretovancem do Špitalskih ulic. Redarju Kerinu gotovo ni mogel inkrimiranih besedij reči, ker pred Mayerjevo kavarno sploh nobenega redarja videl ni.
Dr. Šusteršič: Zakaj ste šli skozi Wolfove ulice?
Obtož.: Iz »firbca« !
Dr. Šusteršič: Prosim, da se to zabeleži.
11. Ardigal.
Pravi, da je začetkom redarja ubogal, a da se mu je ustavil še le, ko ga je silil v celi sneg. Na besede, ki jih je baje izpregovoril, ko je bil aretovan, se ne spominja, ker je bil razburjen in tudi nekaj pijan.
Plantan vpraša, kako je v Zvezdo prišel?
Obtož. pravi, da je bil zjutraj pri frančiškanih pri maši, potem da je šel k »zekserji« v gostilno in da je, ko je iz nje prišel, v Zvezdi slišal kričanje. Radi tega je šel tja pogledat, kaj da je. Ker je slišal živio vpiti, je tudi on vpil in mislil, da to ni nič slabega, ker je tudi ob drugih prilikah že tako kričal, pa se mu ni nič zgodilo.
Plantan prosi, da se to konstatira.
13. Cankar je prišel od šolske maše in našel na električnem drogu listek. Po inštrukciji je šel ob polu 12. uri v Zvezdo iz radovednosti, da je mirno hodil in ni letal in samo gledal, kaj se godi; da je potem redar brez povoda sabljo nad njim dvignil in da je radi tega drugega redarja vprašal, če ima redar pravico, nad mirnim človekom brez povoda sabljo potegniti.
13.	Jerič.
On taji vse.
14.	Jerina.
Obtoženec je hišni posestnik za Žabjakom in ima polje pod Rožnikom. Tisto nedeljo je šel na polje pogledat in se je domu vračal skozi Zvezdo. Kako da je prav za prav prišel v kazinsko vežo, sam ne ve, odločno pa zanika, da bi bil kakemu redarju s palico zažugal, ker palice sploh ne nosi. Tudi za prsa ni nobenega prijel.
15.	I n o c e n t e.
On je šel po Zvezdi s svojim prijateljem, ko je nakrat iz neke hiše v Selenburgovih ulicah priletel kamen ali opeka; obtoženec je to zapazil in se hitro umaknivši prijel za klobuk. V istem hipu pa je nekaj zažvenketalo, in ko se je obrnil, je videl, da je nekdo ubil kazinsko šipo.
16.	Erbežnik.
Taji, da bi bil po vratih razbijal, in pravi, da je samo čakal, da se vrata odpro, da bi videl, če je notri ono človeče, ki ga je bilo pred kazino suvalo in pehalo.
17. Mavc.
Obtoženec se ni hotel klobuka polastiti, ker mu je itak prevelik, ampak ga je hotel samo rešiti, da bi ga razjarjeni ljudje ne razrezali.
18. M i 1 a v e c.
On ni ničesar storil, vzlasti nikogar udaril, kar tudi ni bilo mogoče, ker je bil dotičnik predaleč od njega.
Na to se vzdigne drž. pravdnik Pajk in pravi:
Naglašalo se je, da se dijaki niso vdeleževali demonstracij. A jaz Vam hočem dokazati nasprotno ! Kajti imam na razpolago spise, ki pra-
vijo, da je naročil jurist Hinko Logar v Celju v Drag. Hribarjevi tiskarni listkov 5000, in predlaga, da se brzojavno pozoveta iz Celja priči Ivan Spindlcr in Hinko Sachs. Tudi si pridržuje radi tega posebe tožiti.
Zagovorniki se spogledajo in radovedni vpro oči med zatožence, kajti ni jim bilo znano ime kakega obtoženega Logarja. Tudi med pričami ni nobenega takega imena.
Dr. Pire vpraša, kako da se more ta vse-kako nova zadeva spravljati danes na dnevni red, — ko je bilo dosti časa stvar spraviti v kontekst z današnjo zadevo preje, ne pa danes. S tem da ni doseženega nič kakor nevarnost, da se brez potrebe zavleče cela obravnava.
Tudi dr. Krisper je istega mnenja, ker nikakor ne more biti umestno, ampak skrajno nespretno od državnega pravdništva, da se zadeva, ki je za danes popolnoma irelevantna, spravlja na tapet. On torej predlaga, da se predlog drž. pravd-nika odkloni.
V istem smislu se izjavijo v s i ostali zagovorniki, samo dr. T a v č a r se je čutil dolžnega, pomagati drž. pravdniku iz zadrege. To je toliko pomagalo, da je senat sklenil, da sta se pozvali priči brzojavno še včeraj iz Celja.
S tem se zaključi zaslišanje obtožencev in obravnava prekine ob '/i L uri-
Nadaljevanje popoludne ob l/,4. uri.
0 slovesu Nj. Prevzvišenosti dr. Jakoba Missie, metropolita goriškega.
(Proti večeru dne 12. t. m. so se poslovili milostljivi gosp, metropolit tudi od AlojzijeviSča, in pri tej priliki je njih 1'revzvišenost nagovoril VIII. V. s to-le elegijo:)
V	davne čase nazaj, v očakov dobo častito Duh mi gleda sedaj, žalosten gleda prizor :
Širno domovje stoji tam sredi dolinice Mambre;
Bele šotore nekdaj Abraham tu je razpel. — Peli pastirji so tod vesele pesmi po dolu :
Kaj, da danes molči šotor, dolina in hrib ? Glej ! pred šotori sedaj mladeničev zbira se truma,
Čvrstih mladeničev zbor, dika očetu, ponos ! Petja jim danes ni mar, ni mar jim šale in smeha,
Potno palico vsak z žilavo stiska roko. Težko obložili so za pot živino s tovori;
Vse je pripravljeno že, — kaj še nestrpno stoje ? Koga še išče oko jim v vratih hiše domače? Kdo še ž njimi na jug pojde mej tuje ljudi ?
V	vratih prikaže se, glej ! podoba častitega starčka, Sivi krijo mu lasje starosti vpognjeni vrat.
Skjučen, ob palico vprt očak sinovom se bliža —
Jakob očak, i ti misliš še iti na pot ? Mar se tebi nikdar življenja pot ne umiri ? Potno palico spet z roko tresočo držiš !
V	cvetni mladosti prijel za palico bil si popotno, Dvakrat si sedem let živel pri tujih ljudeh ;
Leta najlepša tedaj preživel v tujem si kraju — Zopet mej tuje ljudi kliče Gospodov te glas? Čudno prikazen imel, očak, si v noči poslednji:
Klical Gospod te je sam ter ti govoril tako : »Jakob ! ne boj se, ker jaz — Gospod sem vsegamogočni ;
Pojdi nevstrašen v Egipt, vedi, jaz pojdem b
teboj !«
»Volja Gospodova je!« — si vskliknil v noči
tihotni,
V	voljo Gospodovo vdan palico jemlješ na pot. Palico jemlješ na pot pastirsko, v živi zavesti,
Da mu je pokoj neznan, kdor je v resnici
pastir.
Zadnjo daritev še zdaj daruješ Gospodu v zahvalo,
V	srčno zahvalo za vse: solnce in roso in
rast!
Zadnji pogled še nazaj na trate, gore domače —
Sivi očak ! naj Bog vodi ti trudni korak!--
*
* *
Ta starodavni prizor v spomin prihaja nam danes, Ko se poslavljate Vi, — res brez pokoja
Pastir! —
Eno tolažbo imel očak je Jakob na potu:
Vsi so sinovi šli ž njim, čakal je sin tudi tam. Vi pa, vladika, kaj res sami odhajate v daljo ? —
Z Vami, verujte, gredo naše molitve na pot, Z Vami obljuba, da nam iz src nikdar ne iztrga
Sila nobena resnic, ki ste učili jih Vi! Vsi smo prejeli po Vas Duha darove sedmere,
V	Vaši jih hiši le-t6j dalje gojimo skrbno. Dvojno zahvalo zato izrekamo Vam o slovesu:
Bog povrni Vam vse, On naj Vam bode plačnik!
»Z Bogom, vladika!« v slovo Vam kličemo vdani
gojenci,
»Z Bogom, Prevzvišeni!« — Bog z Vami na
potu, povsod!«*)
*) Poleg te elegije se je deklamovala še žalostinka O vidi jeva Tristiura lil). I. 3:
»Cum subit illius tristissima noctis imago« i. t. d. ter pela prekrasna kompozicija F. M. Gast-ova »Pavlovo slovo •od Mileta«, besede iz Djanja apost. 20, 18 in nasl. (soli, s spremljevanjem orgel).
TedeiiHkl koledar.
Nedelja, 15. maja: 5. pobink. evang.: Jezus uči o moči molitve. Jan. 16. Sofija m. — Ponedeljek, 16. maja : Janez Nep. — Torek, 17. maja : Maksima d. —Sred a, 18. maja: Ve-nancij m. — Četrtek, 19. maja: Vnebohod Kristusov. — Petek, 20. maja: Bernardin Sen. ap. — Sobota, 21. maja: Feliks Kantal sp. — Solnce izide 20. maja ob 4. uri 28 min., zaide pa ob 7. uri 26 min. — Lunin spremin: Mlaj 20. maja ob 1. uri 56 m. popol. — Mu si ca s a c r a v nedeljo 15. maja: v stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Maša, zložil Feliks Uhl, Alleluja in verzikel zl. Ant. Foerster, offertorium koral. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: maša zl. Jan. Nep. Skraup, graduale Foersterjev, olertorij Brosigov.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 14. maja.
((•lede odhoda kneza in uadSkofa Jakoba TMissije) še poročamo, da bo nadškof prihodnji ponedeljek, predno se odpelje na kolodvor, obiskal ob 3ll5 še stolno cerkev in po blagoslovu z Najsvetejšim podelil škofovski blagoslov.
(Uljudna prošnja do p. i. gosp. duhovnikov ljubljanske škofije.) Samo ob sebi je umevno, da so vsi čč. gospodje duhovniki, ki pridejo dne 22. t. m. v Ljubljano k intronizaciji premilost-nega gospoda knezoškofa Antona Bonaventure — in prišli naj bi pač vsi tisti, ki le količkaj morejo — gostje premilostnega gospoda knezoškofa. Ker bi bila pa priprava za obed močno olajšana, ako bi se število gostov vsaj približno vedelo, obračam se tem potom do vseh tistih čč. gosp. duhovnikov, ki nameravajo priti dne 22. t. m. v Ljubljano k slovesnemu vmeščevanju, z vljudno prošnjo, naj mi blagovolijo to kratko naznaniti po dopisnici najpozneje vsaj do prihodnjega četrtka, t. j. do 19. t. m.
V Ljubljani, dne 14. maja 1898.
Josip Šiška, kn.-šk. tajnik.
(Pri bakljadi in serenadi), ki se priredi na čast novemu knezoškolu dr. Jegliču dne 20. t. m., sodelujejo korporativno naslednja pevska društva, in sicer : »Ljubljana«, »Slave c«, »Trgovsko pevsko društvo« in »Zvon«. Na večer bakljade svirala bode vojaška godba dva komada pred knezoškofjo palačo. Bakljonosci bodo sami ljubljanski meščani. Ob neugodnem vremenu preloži se bakljada na drugi dan..
(Posvečevanje zvonov.) Prevzvišeni knezonad-škof so posvetili danes dopoludne nastopne zvonove : dva zvona za podružnico Griefelstein, župnije Jennersdorf na Ogerskem (težka 165 5 kg. — 1615 kg ); tri zvonove za župnijo B. M. V. v Kami (Sfiit) v Bosni (636 kg. — 305 kg. — 189 kg.); jeden zvon za župnijo Tribalj na Hrvatskem (557 kg.); dva zvonova za župnijo Ovsiše (1063 kg. — 335 kg); tri zvonove za podr. sv. Martina, župnije Cerklje (1248 kg. — 648 kg. — 416 kg ); jeden zvon za mestno župnijo sv. Martina v Hartbergu na Štajerskem (1710 kg); dva zvonova za župnijo v Prenji (Dubravi) v Hercegovini (95 kg. — 64 kg.); štiri zvonove za vikarijat Ponikve na Primorskem (869 kg. — 467 kg. — 277 kg. — 107 kg.)
(Kaziuske demonstracije pred sodiščem.) Danes se je nadaljevala kazenska razprava proti 18 obtožencem. Zaslišana je bila zopet lepa vrsta prič, med temi so bili tudi danes posebno številno zastopani mestni stražniki. Zagovorniki; notar Plantan, dr. Papež in dr. Šusteršič so predlagali tudi 6 novih prič, ki so se takoj, vkljub odločnemu protestu drž. pravdnika, pozvale pred sodni dvor. V obče so bila izpovedanja prič ugodna. Cela razprava je bila vrlo zanimiva in živahna, ker so pridno posegali vmes i zagovorniki i obtoženci, posebno gg. dijaki. Obravnava se je zaključila ob S/,L uri ter se nadaljuje danes popoludne ob Vi4- uri ter se bo(*e Prav težko
še danes zaključila. Zanimanje med prebivalstvom je vedno večje.
(Pozor!) Z dežele, 18. maja. Pretočeni teden se je klatilo po ljubljanski okolici neko tuje člo-veče, katero je delilo med odraščene in še posebej med šolske otroke tiskovine protiverskega (prote-stantovskegai zapopadka. Odraščenitn je bilo namenjeno: »Dejanje aposteljnov«, »Davidovi psalmi« in »Verujem v odpuščanje grehov« ; šolarjem pa: »Veselo poročilo otrokom« in sicer številke: 1,2. in 6. Ker ljudje za njegovo kolportažo ravno dosti porajtali niso, puščal je knjižice kar po obcestnih znamenjih in po potih; šolskim otrokom je pa kar vsiljeval »Veselo poročilo« na potih. Pri nas smo spravili to kramo, kamor spada — v ogenj. Krščanski stariši in gospodarji po deželi, bodite pozorni in pazite na jednake sejalce ljubke med vašo mladino. Ako in kadar se kaka taka zajedalka med vami prikaže, zapodite jo ; še bolje pa storite, ako jo vedete do župana, da jo ta potem izroči pristojnemu sodišču, kjer bode zaradi prestopkov § 122 kazenskega zakona dobila svoje zasluženo plačilo.
(le Dobrepolj) 12. maja. Govori se, da se bo okrajna cesta v Bliskovem dolu vendar popravljala, kar se nam ne zdi ravno čudno, ker se ta reč že prav dolgo plete in je že res prav potrebno. Čudno se pa nam zdi, ker se govori, da se je dotično delo že oddalo brez načrta in tako lepo pod roko brez dražbe. Slavni cestni odbor je pri tem ravnal po svoji previdnosti, ker smo pri tem delu interesovani tudi dobrepoljski davkoplačevalci; ker vemo, da taki podjetniki gledajo bolj na lastni dobiček kakor za trajnost prevzetega dela; ker ne zaupamo, da bi podjetnik brez načrta delo res dobro izvršil in ker želimo, da bi se popravila cesta dobro in trpežno, prosimo ponižno, naj slavni cestni odbor svojo hibo popravi in delo odda po načrtih na javni dražbi. Možje, ki se dado voliti v cestni odbor, naj se izkažejo vredne mandatov in naj si splošno zaupanje zaslužijo! Torej: načrt popravljanja, javno oddajo dela in hitro popravo!
(Poštni urad.) Dne 20. vel. travna 1898 odpre se v Mojstrani nad Kranjskem, okraj Kado-ljica, nov poštni urad, ki se bo pečal s pisemsko in vožno pošto ter ob enem služboval kot nabi-ralnica poštno-hranilničnega urada. Zvezo bo imel po poštnem selu s kolodvorom v Dovjem štirikrat na dan in s poštnim uradom v Dovjem dvakrat na dan.
(Na Rovih) je bil 1. maja občni zbor hranilnice in posojilnice za prvo upravno leto 1897. Iz poročila posnamemo sledeče: Hranilnica jo začela poslovati 10. oktobra 1897. V manj kakor treh mesecih je bilo prometa 53.604 gld. 31 kr., in sicer sprejemkov 26.870 gld. 9 kr., izdatkov pa 26.734 gld. 22 kr. Stanje hranilnih vlog sklepom računskega leta 25.329 gld. 69 kr. Posojil se je dalo 5300 gld. Čistega dobička je bilo 125 gld.
19	kr. Koncem aprila narastle so hranilne vloge na 35.278 gld. 10 kr., prometa pa bilo 92.008 gld. 58 kr., in to v dobrih šestih mesecih. Čujete, g. Lapajne v Krškem? Številke govore proti vaši modrosti, katero ste baje prodajali v nekem poročilu proti nam. — K raznoterostim se je predlagalo sledeče: Določita se dva uradna dneva v tednu, nedelja in petek; posojila se izplačujejo vsak petek od 8. do 12. ure dopoludne; prošnjiki za posojila morajo vložiti ali pismeno ali ustno svoje prošnje vsaj 14 dni poprej, predno da dobe denar. — Gospodu Lapajnetu v Krškem pa bodi povedano: Pošto imamo pri nas bližje, kakor marsikateri Ljubljančan, le dobrih pet minut oddaljeno, in do železniške postaje Jarše-Mengeš je le kakih
20	minut. Dolgo vrsto let smo imeli zasilno šolo, ki je prenehala pred par leti, upamo pa trdno, da se nam gotovo dovoli letos pravilna šola v spomin na 501etno vladanje presvitlega cesarja. Na drugo ne odgovarjamo in se priporočamo »visokemu« gospodu v Krškem, da v prihodnje pusti v miru nas uboge Rovane.
(Celjska „Domovina" in delavke tobačne to varne v Ljubljani.) Celjska »Domovina" od 6. maja obklada delavstvo c. kr. tobačne tovarne ljubljanske s tako nedopustnimi in nečastnimi izrazi, da se nam zdi naravnost neumevno, kako je moglo kaj takega priti v slovenski časnik. Neumevno je, kako more slovenski časnik pljuvati v lastno skledo. Ne ponatiskujemo notice, že iz spoštovanja pred ukusom naših čitateljev, ter ho-
čemo le na kratko odgovarjati. V članku se očita, da v tobačni tovarni delavke lc lenobo pasejo. Na to si pameten človek pač lahko misli, da c. kr. tobačna tovarna ne bode plačevala dva tisoč delavk samo zato, da lenarijo, temveč da delajo in siccr 10 ur na dan delajo. Nadalje se očita v s e m delavkam iz tobačne tovarne „pu-fanje", moralna propalost itd. Da delajo nekatere delavke iz tobačniee „puf", da nekaterih nravno vedenje ni vzorno, to jc gotovo. Ali vprašamo, kje se najde stan in naj bode ta ali oni, ki bi ne štel v svoji sredi ljudij, ki ne delajo pufa ali niso nravno propali? ! Resnici na ljubo pa moramo konštatovati, da je naše slovensko delavstvo v Ljubljani v svoji veliki večini dobro, verno, nravno in narodno in presega v svojih vrlinah delavstvo marsikaterega naroda. Poznamo delavke in delavce zakonske in nezakonske uprav iz tobačne tovarne, ki bi lahko služili marsikomu za vzgled; po čemu tedaj tako nepremišljeno žaljenje ? Nadalje sc v isti notici priporoča materam, da naj ne pošiljajo svojih mladih hčera v tobačno tovarno. Moj Bog! kam naj pa da revež svojo hčer kakor tje, kjer ima zaslužek. Se vesel je, da se otrese skrbij, sosebno če ne zasluži niti toliko, da bi sc sam preživel. Župniki in drugi človekoljubi sc trudijo in prosijo, da spravijo revežev hčere v tobačnico, da tem ni treba stradati. Tobačna tovarna je za revno ljudstvo v mestu in okolici velika dobrota in tudi obrtniki ljubljanski in trgovci zaslužijo marsikateri krajcar od delavk v tobačnici. Kes ni zaslužek preobilen, a boljši je kakor v marsikateri drugi tovarni. Ta napad na delavke v tobačni tovarni je že drugič v Celjski ..Domovini" in vselej spravlja tobačno tovarno v zvezo z ,.gospodinjsko šolo". Kaj hoče s tem ? Namen mu jc gotovo ta, škodovati tej prekoristni napravi, ker uporablja ta zavod, da hujska in draži delavstvo iz tobačne tovarne. Ne pišemo tega napada na rovaš lastniku lista ..Domovine", g. Dr. Hribarju, zato pa prosimo, da naj on vpliva na to, da se žaljenje prekliče in da vzeta čast nazaj.
(Prva italijanska posojilnica v Istri.) V Šišanu občine puljske, so ustanovili Italijanaši po načinu slovenskih posojilnic denarni zavod z namenom, naše nezavedno ljudstvo loviti v židovsko-italija-naške mreže in jih spravljati na kant. O tej la-honski nameri spregovorimo prihodnjič malo več.
(Sadjarsko in čebelarsko društvo na Muuali v Istri) občine Podgrajske so ustanovili tamošnji rodoljubi. Predsednikom je izvoljen vrli gospod župnik Fr. Ryšlavy, tajnikom učitelj L. Tončič in blagajnikom J. Valetič. Tako društvo je bilo jako potrebno in dobro bi bilo, da najde posnemovalcev po vsej Istri. Ker je trtna uš ugonobila vinski pridelek in mnogo let ni misliti na dobiček v vinogradu, potrebno je, da si ljudstvo omisli druge vire pridelka. Sreča jc za to ljudstvo, da ima še tako srčnih in zmožnih voditeljev, kakor je zlasti nunski župnik gospod Ryšlavy. Bog daj obilo blagoslova novemu društvu!
((innduličev rokopis »Osmana«.) Kakor se poroča »Obzoru« iz Dubrovnika, odkril je 8. t. m. knez Vojnovič v knjižnici rodbine Gučetiča rokopis Gunduličevega »Osmana« iz leta 1639, ki ob-seza vseh 20 spevov. Kakor znano, bil je ta prekrasni epos, s katerim se ponašajo bratje Hrvatje, dozdaj nepopolen, ker je manjkalo XIV. in XV. speva. »Obzorov« poročevalec pravi, da ima XIII. spev 24 kitic, XIV. pa 29. S tem velevažnim in zanimivim odkritjem se gotovo poleže prepir med hrvatskimi učenjaki, ki so se prepirali, je-li sta se dva speva izgubila ali pa jih Gundulič sploh ni pisal in zapustil nedovršen epos »Osman«.
(Katoliški shod v Pragi.) Že večkrat se je izrazila v katoliških krogih želja, naj bi se sklical v Pragi shod čeških in moravskih katolikov. Na tisoče romarjev pride vsako leto obiskat in počastit svoja deželna patrona sv. Vaclava in sv. Janeza Nep., toraj je Praga res prav primeren kraj za shod. Le-ta bi bil tudi impozanten odgovor na prizadevanje mnogih, veri sovražnih mož, ki bi radi postavili tlusov kip na Staromeški trg, kjer stoji že starodavni kip Marijin, ki bi se moral potem premestiti. Dasi tudi se ozivljejo po deželi glasovi zoper tako postopanje, vendar se dotična gospoda za to malo meni. Morda bo temu hujskanju konec napravil katoliški shod. Nj. emin. kardinal praški je že dal svoje dovoljenje in dne 6. maja se je volil potrebni pripravljalni odbor, obstoječ iz 300 članov.
(Vožnja na električni železnici.) Od 1. jan. do 30. aprila se je peljalo po električni železnici v Pragi 1,654.581 oseb, in sicer na glavni progi 1,023.073 oseb, na progi Spalena ulice-Kr. Vinogradi 631.408. — V Klapajih se je začela 5. majnika zemlja zopet rušiti. Pokazala se je razpoka 92 cm.
*
• *
(Sejmi po Slovenskem od 10. do 21. maja.) Na
Kranjskem: 16. na Vrhniki, v Lukovcu, Idriji, Rovišah, Moravčah, Kočevski Reki, Srednji vasi in na Vidmu poleg Krke; 20. v Mozolju in v Tržiču; 21. v Nem. Loki na Kočevskem. — Na slov. Štajerskem: 16. v Gor. Sušici, Mureku, Soseski, Vojniku in na Pilštanju, Na Koroškem: 19. v Celovcu (14 dni). - Na Primorskem: 16. v Volovskem, Dolini in v Palmi; 20. v Ajdovščini.
Društva.
(S t. Jakobsko-trnovska ž e n « k a p o d-družnica sv. Cirila in Metoda) vabi vse p. n. pokroviteljice, ustanovniee, člaue in podpornice k VKprejemu knezoSkofa Ant. R dr. Jegliča v petek, dne 20 t. m. ob polu 12. uri doDOludne. Snidemo se ob JI. uri za vodo, pred Mi j-irjevo kavarno (Filipov dvorec).
|N o v a kmetijska p o d r u ž n i c a.) V Lan-covem pri Radovljici se bode vršila volitev odbora novo ustanovljene kmetijske podružnice dne 22. maja 1898 ob 3. uri popoludne pri »Pižu« in sicer o lepem vremenu na prostem, ob deževji v notrajnih prostorih.
I>arovi.
Za Jeranovo dijaško mizo: G. Vit.
1	Iribar, duhoven v Ameriki, J 0 gld. — G. Mihael Tavčar, kanonik in dekan v Žužemberku, 10 gld.
—	Z Brda dobrotnik 3 gld. — Gosp. Fr. Tavčar, župnik v Lešah, 5 gld.
Za najpotrebnejše namene: Gosp. Mih. Tavčar 30 gld.
Za redovni k c-trapiste: Gosp. Mih. Tavčar 10 gld.
Za cerkev sv. Jožefa v Prijedoru: Neimenovan namesto venca umrlemu gosp. Frideriku Sossu 5 gld.
Za Katoliški dom: Gosp. župnik Franc Jar ec, 10 gld. — G. kaplan Jožef Vrankar 5 gld.
—	G. župnik Ivan Plevanč 5 gld. — Marijana Trontelj 3 gld. 80 kr — G. ekspozit Jurij Der-novšek 2 gld. — G. kaplan Janez Prislov 3 gld.
—	G. župnik Mihael Saje 3 gld. — G. kaplan Matija Kastelic 2 gld. — G. župnik Martin Poljak
2	gld.
Za spodnještajerski jubilej s ki zaklad so vplačali nadalje: Slavni trg Sv. Jurij na juž. želez. 100 kron; si. okrajna hranilnica v Slovenjem Gradcu 40 kron ; si. občina Gomilsko 20 kron; si. posojilnica v Celju 1000 kron (drugi donesek poleg že prej vplačanih 1000 kron); g. Rafael Krušič in Franc Vabič c. kr. orožna vodja v Poličanah po 1 krono ; preč. g. Anton Ranči-gaj, vikar v Celju, 20 kron ; preč. gospod Ivan Kranjčič, kaplan v Celju, 10 kron ; slavni okrajni zastop v Slovenski Bistrici 600 kron.
Bog plačaj stotero!
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj, 14. maja. Poljedelski minister je izdal naredbe glede popolnega nedeljskega počitka v ministerijalnih uradih.
Dunaj, 14. maja. Zaradi podraženja živil je nastala na Dunaju silna draginja. Posebno pri kruhu se to pozna, ker je skoro polovico manjši. Peki se dogovarjajo, da uvedejo drug način za prodajo kruha, seveda v škodo kupovalcem.
Budimpešta, 14. maja. (Delegacije.) Vojni minister Krieghammer je poročal o vojskini upravi: Skrbela je vedno po možnosti za hišno industrijo in v sporazumljenju s trgovskim ministerstvom skrbela za male obrtnike. Na posebna vprašanja je odgovarjal minister o utrditvi mesta Prage, o strelišču v Lipotnicah, o vojaških vajah; spominjajoč se dogodkov v Gradcu, je rekel, da naj vojaštvo ne goji politike, in po njegovem mnenju tudi graško vojaštvo ni prekoračilo mej svojih dolžnosti j. Poročal je potem še o jednoletnih prostovoljcih v letu 1897, bilo jih je 3140, in naposled toplo priporočal zvišanje plač za vojake.
Trst, 14. maja. Iz Rima se poroča, da je minister vnanjih stvarij včeraj poslal drugo noto na švicarsko zvezno državo, v kateri jo pozivlje, da razoroži in zapre zbirajoče se čete ob meji ter na to zahteva odgovora v 24 urah. — Uradni brzojavi zelo zmanjšujejo število upornežev, kar pa ni resnično, ker samo jeden dan se je pri Milanu bojevalo 1000 vojakov s 1000 vstajniki in jih je padlo na obeh straneh okoli 300.
Vojska mej Španijo in Ameriko.
Madrid, 14. maja. Ministerska kriza še ni rešena. Sagasta se je posvetoval z raznimi uplivnimi državniki. „Heraldo" poroča, da je španjska eskadra dospela do Port de France na otoku Martinique.
Madrid. 14. maja. Oficijelno poročilo z otoka Portorico potrjuje, da je kanonada ameriškega brodovja trajala dve in pol ure in je provzročila le neznatno škodo. V vojašnici so bili ubiti štirje vojaki. Amerikanci so se umaknili z velikimi izgubami.
Havana, 14. maja. General Marcia brzojavlja generalu Blanco: Jednajst sovražnih ladij je priplulo ob 1. uri po polunoči pred Portorico in pričelo streljati, ne da bi nas bilo o tem obvestilo. Baterije v pristanu so se odzvale. Kanonada je bila zelo intenzivna in je trajala do 9. ure dopoludne, ne da bi bila provzročila večjo škodo. Naša izguba je neznatna.
Keywest, 14. maja. 0 bitki pri Car-denas se poroča, da so ameriške ladije razbile večji del mesta in pristan in zažgale jedno španjsko ladijo. Pogorelo je tudi več hiš. Jeden del pomorščakov se je po bitki podal na razvaline in razobesil ameriško zastavo.
Newyork, 14. maja. Tu se delajo velike priprave za slučaj napada od strani sovražnih ladij, ki se sem ter tje prikazujejo.
2ČŠT Splošno priznano -apgg
je kot najboljše odvajalno ln prebavljivo sredstvo
Nagrada Malaga - vino.
Cena 1 vel. stekl. 1 gld. 20 kr. Dobiti Je v deželni
lekarni pri Mariji Pomagaj M. Leustek v Ljubljani,	i 10
Resljeva cesta štev. 1, poleg mesarskega mosta.
Telefon štev. 68.
Tržne cene v Ljubljani
dne 14. maja.
	gl. kr.			gl.	kr.
Pšenica, m. st. . .	15	—	Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ .	-	70
Rež.....	10			-	80
Ječmen, „ . . .	6	—	Jajce, jedno . . .	-	2
Oves, „ . . .	8	20	Mleko, liter . . .	_	10
Ajda, „ . . .	10	50	Goveje meso, kgr.	-	64
Proso, „ . . .	8	—	Telečje	-	62
Koruza, „ . . ,	7	50	Svinjsko „	-	70
Krompir, „ . .	3	80	Koštrunovo „ „ .	_	40
Leča, hktl. . .	13	—	Piščanec ....		50
Grah.....	14	—	Golob.....	_	17
Fižol, „ . . . Maslo, kgr. . .	14	—	Seno, 100 kgr. . .	1	78
	—	94	Slama, 100 „ . .	1	60
Mast, „ . . Speh svež, „ , .	—	70	Drva trda, 4 kub. m.	6	20
	—	G6	„ mehka, 4 „ „	4	40 1
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306-2 m.
« «3	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tampera- tura po Celziju	Vetrovi	Nubo	§2 >a a j« . fi -a
13	9. zvečer	732-1	9-5	si. sever	del. jasno	92
14	7. zjutraj 2. popol.	736	7 737	9	9 1 13-8	sr. vzh. sr. jug	oblačno del. jasno	
Srednja včerajšnja temperatura 13 8°. v soglasju z normalom-
V Latermanovem drevoredu od 15. maja vsak dan.
Prva predstava ob 4., druga ob 6., tretja ob 8. zvečer. Novo!	Svetovnoznano	Novo!
gledališče učenih psov
Brez konkurence!	Non plus ultra!
Fudel Igra na glasovlru
iz opere »Marta« komad in zraven tega se na razne načine odlikuje 20 dobro izvežhanih psičkov.
Cene prostorom:	350 2—1
Zaprti sedež 60 kr., I. sedež 40 kr., II. sedež 30 kr. Stojišče 15 kr Otroci in učenci na sedežih polovico.
357 1-1
Tužnim srcem naznanjamo prežalostno vest, da je Bogu vsegamogočnemu dopadlo našega ljubega soproga, oziroma očeta in starega očeta
Štefana Rihar-ja
po dolgi mučni bolezni v 72. letu, previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče, danes zvečer ob Vi V. uri poklicati v boljše življenje.
Pogreb bode v nedeljo, dne 15. t. m. ob 4. uri popoldne.
Svete maše zadušnice brale se bodo v farni cerkvi t Polhovem Gradcu.
Polhov Gradec, dne 13. maja 1898.
Ana Blhar, s op roga. — Štefan Blhar. župnik, Valentin Blhar, strojar, sinova. — M. Llut-gardli $lhar, uršulinka, Ana Blhar oniožena Cepon, Marija Blhar, hčere.
mm
VLlIIl"*^—-------------- Iu2M
KISELINE
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih sapnih in prebavnih organov, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru
Izvrstna za otroke, prebolele in mej noseč ('•)	nostjo.	1—20
Najboljša dijetetična in osvežuječa pijača.
Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih speče rijskih prodajalmeah in trgovinah i jestvinami in vinom.
C. kr. priv. zavarovalno društvo
.RiunioneAdriatica di Sicurta'
v Trstu.
Iz poslovnega poročila za 59. poslovno leto (1897), katero se je občnemu zboru dne 28. aprila t. 1. predložilo, posnamemo sledeče važnejše točke:
Sekcija zavarovanje na življenje sklenila je leta 1897 zavarovalno glavnico v vrednosti gld. 14,100.934 — iu gld. 22.890-— letne rente. Zavarovane gotovine je bilo koncem leta 1897 čez 90 milijonov goldinarjev glavnice in gld. 233.260 — letne rente. Premijskih dohodkov bilo je gld. 3,747.160-—, izplačanih je bilo pri zavarovanju na smrt in doživetje gld. 1,909.245-—^ razven te svote pa je bilo reserviranih še gld. 321.254-— za slučajne škode. Premijska reserva in prenosi znašajo gld. 22'449-863—.
Premijskih dohodkov v oddelku zavarovanje proti elementarnim nezgodam (požarom in poškodbam pri prevožnji) bilo je gld. 7,509.701-—, vzvratna zavarovanja so veljala gld. 3,435.860-—, za škode izplačala se je — odštevši vzvratno zavarovalne deleže — svota gld. 2,553.226'—, reserva v pokritje škod znaša čisto gld. 419.173—. Premijska reserva požarnega oddelka zvišala se je za gld. 267.847-— iu znaša za lastni račun gld. 2,244.602-—; premijska reserva prevožnjega oddelka pa znaša gld. 87.831- — . Vknjiženi kurzni dobiček v znesku goldinarjev 136.279-— se je priklopil obstoječim reser-vam za kurzna menjavanja. Dividendo izplačalo se bode kot v pretečenem letu gld. 75-—. za akcijo.
Različne reserve so se zvišale leta 1897 za gld. 2,199.119 in znašajo koncem leta gld. 127,204.011-—, od teh je goldinarjev 23,141.123-— premijske reserve (in sicer čiste, t. j. po odbitku deleža za vzvratna zavarovanja), gld. 3,014.552-— pridobitne reserve in gld. 1,048.336-— reserve za kurzne razlike.	355
Glavni zastopnik za Kranjsko je gosp.
Ivan Perdan,
predsednik trgovske In obrtne zbornice, dež. poslanec, posestnik in veletržec v Ljubljani.
7T>
/ \ •/. Vv/. v-
m
m m-
i. .'V'
Krasna mladinska knjižica!
posvečeni
slovenski mladini.
S. zvezek.
S štirimi slikami.
Uredil in založil
Jan. Ev. Zore.
('ena broširanim 30 kr,, v pol platno vezanim 40 kr., v celo platno vezanim 55 kr., krasno vez. 75 kr., po pošti 5 kr. več. — Dobe se v ljubljanskem semenišču, v Katoliški Bukvami in pri lan. Krajcu v Novem mestu. — Tudi se dobe prejšnji letniki razven prvega.
Lepo darilo otrokom ob raznih prilikah!
4
ii
d
te m ii
0: .v
mr

M. M i kc > r \;
3 ** ' *j sv**
Pred škilijo hI, Sži, ^ 4-2
priporoča piečastiti duhovščini in si. občinstvu svojo zalogo
iiiiietiifli c vetlic
in naročanje na vezanje različnih vencev in čopkov,
Konjiček bosniške pasme,
mlad. pripraven za ježo in za vožnjo jo z na pol kritim vozom in opravo vred na prodaj.
Pogoje pove gosp. A Putrich v hotelu , pri južnem kolodvoru*' v Ljubi ani.	31« 3—3
m ldjro
Liniment. Capsici compos.
'231 13 lz lekarne Blohter-Jeve v Pragi
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 7u kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot ?07 •iri—ni
707 39—34
Richter-jev liniment s .sidrom'
ter »prejme iz previdnosti le v steklenicah i znano varstveno marko ,.sidro" kot pristne.
Richter jeva lekarna
pri s I a t e m levu v Pragi.
Fn
Wi
mm
a*" Gostilno »?r&av"v £QSCaR
^^^1	• * * * * w dam na račun in tudi v najem.
Adolf Ilauptmcnin v Ljubi jam.
344 4-4
Domača umetnost! Podobarski i pozlatarski
U
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 22
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila na izdelovanje
oltai-jev
iz lesa v poljubnem slogu,
kipov
in
svetniških sob
iz gipsa , kamna , lesenih itd.
Oltarne skupine
. iz različnega materijala. Blagorodnemu gospodu Andreju Rovšek-u, podobarju in pozlatarju
v Ljubljani.
Altar, ki ste ga naredili za podružno cerkev v Lučilh župuije žalinske, je prav lepo in trpežno delo, katero dca, svojemu mojstru yso Altar ne naredi samo v obče na gledalca prav prijetnega utiša, ampak so tudi posamezni deli pravilno, natančno in trpežno izdelani.
2 a 1 i n a , dnč 1. avgusta 1897. 505 52—42	Josip Novak, župnik.
Alojzij Večaj
izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61
Prodi se j>o jako nizki ceni v Ljubljani	353 3-1
jednonadstropna hiša z vrtom
pripravna za obrt, pod ugodnimi pogoji. Več jo poizvedeti pri upravništvu »Slovenca«.
Preselitev.
S svojo znano zalogo lepe razne bombaževine ln volne po najnižji ceni sem se preselil iz barake za Školijo ob Ljubljanici v hišo gospe
V. Pavrove na Sv. Petra cesti štev. 24. 350 3-1	Tomaž Luoin.
Prepričajte se, da so moja
2 prav lepi stanovanji
oddasti se takoj, — troje Btanovanj pa s I avgustom t. I. po jako nizki ceni v novo zgrajeni hiši Poljanska cesta št. 72 pri klavnici, od koder je jako lep razgled na Kamniške planine — Tudi jedna meblirana mesečna soba s posebnim vhodom se ravno tam takoj odda
Več izve se v gostilni ravno tam 346 3—2
preje Igriške ulice
priporoča lepo svojo zalogo
15 19
raznovrstnih pečij
od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve V zalogi ima tudi fe&hljloe za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje.
Hkgv*'	in njih posamezni deli najboljša in tudi
l"v	najcenejša. 273 10—5
Glavni katalog brezplačno in franko.
M. T. RUNDltAKlN
na Dunaji, II., Gr. Pfarrgasse 25. Avstrijska največja trgovina s kolesi.
Iščem za svojo manufakturno trgovino ne
pod 20 let staro
prodajalko
z dobrimi spričevali, veščo slovenskega in nemškega jezika, pod ugodnimi pogoji.
Ivan Može,
348 2—2	trgovec v Vipavi.
vsakovrsten, najboljši,
dobiva se pri
Jakobu Zalazniku
na Starem trgu v Ljubljani. 318 3-3
tHnHnmai«
NOVO ustanovljena in novourejena (loill«l('U
stavbinska in »metalna steklarija
tvrdke
503 35
Za svoje cieio jamči leto anij. Lene so najnižje.	| m	n	m
v ^ ^ ^ Avg. AgilOla v Ljubljani
tU	n________a____H!_____
IVAN KREGAR
izdelovatelj cerkvenega
orodja in posode v Ljubljani Poljanska cesta 8, poleg Alojzijevišča
priporoča se prečast. duhovščini, cerkvenim w ^ predstojništvom in dobrotnikom v najna-^	tančnejše izdelovanje
monŠtranc, ciborijev, ke-liliov, tabernakljev, svečnikov, lestencev, križev ua. 764 31
iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni.
♦
Dunajska cesta 9, poleg ,Figovca'
se priporoča prečast, duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken ln vrat vdelanih s ka-tedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
vse strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od uajpriprostejšega do najfinejšega dela — Ob jednem opozarja na lepo svojo zalogo vsakovrstnega
steklarskega blaga
kot so: porcelanasti predmeti, zrcala. steklo v ploščah, svetiljke, podobe, okviri za podobe itd.
Prevzema vsa
stavbinska steklarska dela
in popravila po najnižji ceni.
m 3
S -c
Jc C C C. C-T3 K
*
6 u.
o
CL,
XI
s
T- u h »
ct, m
u m O
-"rt O
S .2 »K Ž 3.2
Uj
« > , =» <? ti ® h
% =8
.2 i
J «
§
S t
r.
— c« ai tL
5 «.

d n u
a >
M a
n
o +»
d M
</> -C o
~ C
-a tn c!
I oCO M p .ii o.
e
e«
.2.-S
o g o. C
a' ^ o ® bcVo
« _
u
a u — ~
« 1 ° S ^ g f/8 <n — i —
ca o ._ o
"'•-t >r
w .S _
© r C w
l^-gjs
c \H51
I I
.2 * v o ■-
>N -e .
"^s s.§
m .S
—^ > v.
rr. »- C0 b h . o m £
M a — — > -a
S''j — ?
— -A , .
S l "C-. ~ s 60
i « o-g o-; o šjai o-co
Pr.i duhoTifini vljudno priporočam
svojo delavnioo
u
slikarijo na steklu,
ilaati za itdeUvtnj«
cerkvenih oken
i ametno slikarijo
Ed.Stuhl
v Gradcu.
Anntnitrnn 86.
Najboljša »pričala in pohvale ta izvršena dela razpošiljam na zahtevo.
Naznanilo.
Opiraje se ua priporočilo v .Škofijskem Listu" II. štev. t. 1. ponudimo letošnje	663 20
izvrstno vino,
vsem prečast. gg. cerkvenim predstojnikom, pa tudi drugim duhovnikom in kupcem po sledečih cenah:
1.	Masno vino.....hktl. od gld 31 do 33
2.	Navadno namizno vino,
tudi zaiamfeue pristnosti „ „ „ 28 „ 31
Večjim odjemalcem bodisi mašnih ali drugih vin cene po dogovoru.
Zadrutr* postreže tudi s finimi dezertnimi iu buteljskimi vini.
Najman)š» kvmtiteta pod 1, 2, je 56 litrov. — Cene veljajo loco Postojina do preklica.
Registr. vipavska vinarska zadruga.
§ fflravilišče ^oplice
na Kranjskem bllzo Noveera Mesta, želez, postaja Straža,
■ . 1 ■___________.___i - ___U ,. ----A n -----
i
2_____________________________
je tako imenovani „akrato-vreleo" z vročo vodo rlS od 28 — 31" R. Voda, bodisi da se pije, ali da se W rabi za kopanje, je izredno zdravilna zoper protin, kostenico, ishijas, živčno bolezen, (neuralgie) in zoper /fS razne kožne in ženske bolezni. Na razpolago so ba-W sini in porcelanaste banje, lepo uravnane sobe za tujce, društvene dvorane, sobane za igre. V obližji so senčnati sprehodi in igrišča. Dobra restavracija SjJ	in z nizkimi cenami je v hiši.
/K Kopališka doba je od I. maja do I. oktobra.
Natančneja pojasnila daje brezplačno
^ 266 7-5	topliško oskrbništvo.
Vodno - zdravilne
toplice v Kamniku
na Kranjskem
prav blizo mesta (železniška postaja), ob znožji kamniških planin, v krasni legi, z lepimi sprehajališči po smrečji, lov. tudi na postrvi, prelepa zdravilnica z verandami, toplice i banjami in dušem, basin za plavanje, pokrito hodišče, igriSče in telovadnca, zdravljenje po Kneippovem načinu, po želji tudi drugače: s pitjem, elektriko, masažo, telovadbo. Zdravniški voditelj: dr. Waokenrelter. Stanovanja po ceni, sobe od 40 kr. do 1 gld. 30 kr. v zdraviSču in v 4 vilah, ki so v zvezi s toplicami in parkom. Izvrstna restavracija, pensijou 1. raz. 1 gld. 36 kr., 2 raz. 70 kr. na dan. — Prospekte pošilja vodstvo.	243 15—6
Penzijonat za dečke
v Kalksburgu pri Dunaju.
pod vodstvom očetov jezuitov z dvojno odgojilnlco.
I'rvo odgojišče, za rejence višjih stanov, stane na leto 460 gl. Drugoodgojišče, za rejence srednjih stanov, » > » 280 gl.
Podučuje se v premetih gimnazije. Uči se tudi slovenščina.
Zavod lmu pravico javnosti za S glmn. razredov.
Natančneja pojasnila daje vodstvo odgojilnice. 886 3 — 3
JESHSBSHSHSHS^
Uradne in trgovske
8 firmo priporoča
KAT. TISKARNA j
v Ljubljani.
Ignacij Čamernik
kamnosek v Ljubljani,
(Poljske) -valio©
poleg Schreiner-jeve pivarne,
priporoča prečastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo izborno zalogo najrazličnejših
nagrobnih spominkov
iz poljubnega kamena po Izredno nizkih oenah. — Vsprejemlje tudi naročila na
kamnoseška umetna cerkvena dela,
kakor so altarji, prižnice, krstna kamena, obhajilne pregraje, tabernakelji, polaganje cerkvenega tlaka itd.
Popravila izvršuje dobro in natančno. — Narise in proračune izdeluje brezplačno.	265 6
J.HL Potočnik
priporoča svojo
krojaško delavnico
ii» Diimijski cesti št. 1-4
v Matijanovi hiši.
Izdeluje moška oblačila kar najboljše in prav po ceni; oskrbuje uniforme c. kr.
državnim in železničnim uradnikom.
Posebno se priporoča fcč. duhovščini, ker je zelo spreten v izdelavanji duhov niških oblačil in talarjev. 281 10—9
Prečast. duhovščini, cerkvenim predstojnikom ln dobrotnikom priporoča podpisani
svoje lepe izdelke
cerkvenih posod in orodja.
Že izgotovljene reči, katerih imam veliko v zalogi, n. pr.: več monštrano, kellhov, svečnikov, kandelabrov, lestencev itd., prodam 20% nižje od prejšnje cene.
Vsako novo naročilo ali popravilo, pozlatenje, posrebrenje, poniklanje itd. se bode zanesljivo dobro in v kratkem času izvršilo.
Proračune in načrte naredim brezplačno. — Na ogled pošljem izgotovljene izdelke franko.
'L največjim spoštovanjem
Lcop. Tratnik,
302 20—2	pasar - srebrar,
Sv. Petra cesta štev. 27.

■Kiirlinliir
učinkuje čudovito! Usmrti
vsakovrstno golazen — in ga radi tega milijoni odjemalcev zahtevajo. Njega znaki so: 1. zapečatena steklenica, 2. ime ,Zacherl'.
Pristni „Zacherlin" prodajajo v Ljubljani:
Ivan Fabian, P. Grošel, Edvard Hajek, Karol J. Holzer, Ivan Jebačin, Jeglič &Leskoiic, C. Karinger, Mibael Kastner, Kham & Murnik,
J. Klauer, Adolf Kopriva, Josip Kordin, Anton Krisper, Karol Lapponi, Peter Lassnik, J. Lenček, Ivan Perdan, Karol Planinšek, J. C. fioger,
A. Šarabon, Viktor Sehiffer, Jakob Sehober, Jakob Spoljarič, A. Staeul, F rane Stupica, M. E. Supun, Frane Terdina, Uradniško kon-sumno društvo
Dobi se tudi v naslednjih krajih na Kranjskem: V Postojini, Polhovem Gradcu, Sodražici, Velikih Lašieab, Kočevju, Krškem, Hribu Fr.Kovač, Idriji. Kranju, Kostanjevici, Litiji, .Mokronogu. Koprivniku, Mirni, na Vihniki, Travniku, v Tržiču, v Radovljici, Radečah, Zagorju, Žužemberku, Kamniku, Dragi. Trebnjem, Črnomlju, Bledu, Ložu, Kamniku, Vipavi. V Škofji Loki: M. Zigon in E. Burdyeh.	220 15—5
Orožna tovarna Stever
224 8
jl^l^ČJiS^-jjjjgSž^
Samozastopnik za vso Kranjsko: f
. FRAN KAISER |
| Ljubljana, Šelenburyove ulice 6 V
fjj Nova vozna šola: Marije Terezije cesta, i Dobra delavnica za poprave.
| Vsi pripadajoči predmeti.
,Waffen'-kolesa. ,Opel'-kolesa. Precizijski izdelki L vrste.
S£a spomlad in stav6eno do60!
Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš.
Orala, brane, lopate, motike. krampe, vile,
vsakovrstne žage in pile, lonci (železoliti in pločevinasti), nagrobni križi, različna mizarska, tesarska. kovaška, ključa-ničarska in usnjarska orodja.
Štedilniki, peči, kovano in valano železo, vsako vrstno kuhinjsko orodje, kovanja za okna, vrata in cele hiše. Železniške šine za oboke, cement, štorje za strope.
Zaradi opustitve trgovine
oblastno dovoljena
popolna razprodaja
vsakovrstne Zeleznine po tovarniških cenah,
Najlepša prilika g. trgovcem in si. konsumnim društvom si vsakovrstno železnino najceneje naročiti.	293 23
And. Druškovič
Mestni trg št. 9./10.
Dratence in drat, vsakovrstne tehtnice, plo-ščevina vsakovrstna, kakor: mesingasta, pokfa-nasta, bakrena, cinka-sta in pocinkana, bela in črna. Trombe za vodo in gnojnico. Svetilke in kovanja za kočije. Vsakovrstne ključalnlce. me-siugaste kljuke, pante in zapahe. Ledene omare in pipe za pivo. Kroglje iu keglje za kegljanje itd. itd. itd.
Teodora FrohMi-a na Vrhniki
(zastopstvo in zaloga pri Fr.	Marijin trg st. 2)
priporoča svoje dobro uležano
339 3-2
IL
jl v«
takozvani kranjski biser (Krainer Perle).
Toči s e v e dno sveže:
V sledečih gostilnah : (losp. Blumauer Leopold, gostilna pri »Tišlerju«, Kolodvorske ulice. » Bajželj Avgusta, gostilna pri »Janezu«, Trnovka cesta. » Cotič Jožef, Vipavska vinarska zadruga, Breg št. 1. » Frohlich Gabrijel, restavracija pri »Slonu«, Dunajska cesta. Krvarič Franjo, gostilna pri »Fi-govcu«, Dunajska cesta. Koder Ernest, gostilna, Sv. Petra cesta.
Krže Marijana, gostilna, Opekarska cesta.
Škof M., gostilna, Rečne ulice.
Gosp. Velkavrh Anton, »Dolenjska pivnica«, Dvorni trg. » Weber Avgust, »Vrhniška pivnica«, Prešernove ulico.
V sledečih šakuterijaJi :
Gosp. Avanzo Marija, \Volfove ulice. » Buzzolini Ivan, Špitalske ulice. » Kalim & Murnik, Sv. Petra cesta. » Praunseiss J. C, Mestni trg. » Stacul Anton, Šelenburgove ulice.
V sledečih kavarnah: Kavarna „Austria", lleselnove ulice. Kavarna „Europa", Dunajska cesta. Kavarna ,.Mercur", Glavni trg. Kavarna „pri Slonu", Dunajska cesta.
Od vseh avstrijskih škofov potrjeni in od vls. o. kr. mini-sterstva za uk in bogočastje prlpuščeni
I
mali, srednji in veliki
izem ali Kiti
v slovenskem jezika, kateri je v rabi po avstrijskih ljudskih šolali od tekočega šol.-kega leta nadalje, se dobiva
tnali po 15 kr., sredn ji po 32 kr. in veliki po 40 kr.
y prodajalnici katol. tiskovnega društva y Ljubljani
(H. Ničman) Kopitarjeve ulice. Razprodajalei dobe primeren popust.
Ittr.
C 745 36-23
Na jbolje iti najceneje sredstvo za čiščenje zob.
je najboljši in najčistejši primeseh h lavi ! Pestite gospodinje!	221 &o-s
Zahtevajte in kupujte le-to kavo!
Dobiva se v rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v škatljah.
Razpis zmanjševalne dražbe.
Dne 23. maja t 1. se bode v Vasi pri Fari poleg Kostelja v šolskem poslopji vršila zmanjševalna dražba za oddajo zgradbe nove šole, oziroma prirejenje hiše v šolske namene. Stroški znašajo:
Za zidarska dela.......... 4480 gld. — kr.
Za kamnoseška dela ........ 69 » 76 »
Za tesarska dela..........1623 » — »
Za mizarska, ključavničarska, kleparska, pleskarska, steklarska in pečarska dela skup 182? » 24 » Za šolsko opravo......... . 382 » — »
Skupaj . . 8382 gld. — kr.
Načrti, proračuni in dražbeni pogoji so pri šolskem vodstvu na ogled. Dražba se bo vršila skupno.
Vložiti je 5u/0 jamščino od proračunjene svote v gotovini ali vrednostnih papirjih.
Tudi pismene ponudbe se bodo sprejemale.
Vas pri Fari (pošta Banjaloka na Kranjskem), dne 4. maja 1898.
Za kraj. šolski svet:
Martin Brišlii,
329 3—2	predsednik.
Pozor kolesarjem - novincem:
za vozno vežbanje s kolesom je velikanska dvorana na razpolago.
Največja zaloga koles z vsemi novostmi. Poznano najboljša in pje skušena kolesa proti garanciji po najnižjih cenah, mehanična delavnica za vsa popravila nahaja se v lastni hiši na Poljanski cesti št. 31, isto tnm lep prostor na vrtu za vežbanje na kolesu.
Puch, Styi
( najboljša)
Columbia Helieal-Premier
Svetov nožnana
angleška 210 5 kolesa
iz orožne tovarne li. S, A.
Velika zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
po najnižjih cenah.
Ceniki
šivalnih strojev ter koles se pošiljajo po pošti zastonj in franko.
Priporočam se p. n. občinstvu najuljudneje in vabim k obilnemu obisku.
Fran Čuden, urar v Ljubljani.

Podpisana ima v zalogi najra/novrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne
plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje prte itd.
sploh \se. kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljeuje stare obleke iu vsa popravila. — Izdeluje ročno ln pošteno po najnižji oeul bandera ln vso drugo obleko.
PreeaBtite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpožtenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjaiu se priporoča 81 52-10
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani. Gledališke ulice 4.
BiFajpHmesmejša danila za birmo ?
Izborila zaloga
• V ' V
ijsili ur.
J^^CT Ttkf^1 v Ljubljani, Kongresni trg štev. 4, ■ ^JEaJCia^^I	v Gerberjevi hiši. 33o 10-2
fr lr/ >:'- ■ r .
Trgovina z galanterijo in igračami
Ivan Kordika
v Ljubljani, Prešernove (Slonove) ulice št. 10-14,
priporoča po zelo nizkih cenah:
Kuhinjsko posodo , emailirano,
prve vrste, patent-lonce z bakrenim obitkom; namizne svečnike iz pak-fona, medi in alpake: nože in vilice (besteke) za salato, desert itd. Vsakovrstne reči iz alpaka in alpaka-srebra iz najboljše c. iu kr. privileg. tovarne W. Bachmann & Comp. na Dunaju.
Zunanja naročila izvršujejo se točno in po nizkih conah. 313 10
„THE GRESHAM"
zavarovalno mm za življenje v
Podružnica za Avstrijo: Podružnica za Ogersko:
Dnnaj, L, aiselastr asse 11 Pešta, Franz-JosBfplatz
v hiši društva.
št 5 in (i, v hiši društva.
Društvena aktiva dne 31. decembra 1896.........kron	157,805.340'—
Letni dohodki na premijah in obrestih dne 31. decembra 1896 . „	28,670.916-— Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (.1848)................. „	339,497.900-—
Mej letom 1896 je društvo izdalo 8761 polic z glavnico.......80,577.950'—
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor	tudi obrazce za predloge daje brezplačno
glavni zastop v Ljubljaui
651 (12-7)	pri
Gvidonu Zeschko-tu,
v vili nasproti Narodnemu domu.
| Preselitev specerijske trgovine.
Usojam si uljudno naznaniti, da sem preselil SVOjO
specerijsRo prodajalnico
v barako na Pogacarjevem trgu
ob strani knezoškofijske palače koncem Medarskih ulic.
Zahvaljevaje se hkratu za doslej mi izkazano naklonjenost prosim za ohranitev iste tudi v bodoče v novi prodajalnici.
Velespoštovanjem
347 3—2	J. Klauer.
| Primerna Birmanska 6arilaf\
Priporočam svojo bogato, veliko zalogo vsakovrstnih	||
^ ur, verižic, uhanov, prstanov j
po najnižjih cenah	h*"
riJ
Vabim na mnogobrojen obisk ter pošiljam cenike po [M pošti zastonj.	82 12 — 4 |H
F R. C TJ I > K N, I
urar v Ljubljani.	^
ffi
a a
cffialan: J&ovesti.
Cena 20 kr., po pošti 23 kr.
**
V/
** ________
I Dobiva sc v Katoliški Bukvami in Tiskarni. —
Dobe sc tudi še vsi evezlci razven prvega in druzega.
■ii h h i i i h i f 1»«.44++++++ 1 i f f f £
f •f
H)urfiopp-ova
%)iana-fiolesa X
t
presegajo vsa druga
po trdnosti, ličnosti in lahkem teku! ^
Leta 1898. rasni modeli » mnogimi novostmi so
videti pri zastopniku	«4.
Janezu Jax-u 205 2, 9 1
v Ijjnbljani, Duiinjslisi cesta ^t. 13.
i . a . . a . - J^L. -	, .	i a i	A a I	4^4 4^4 4^4 .. h
B	' W 1	rWT • - "	"V*	■
FELIX TOMAN *
kamnoseški mojster in lastnik kiparskega atelijerja
Reseljeva cesta štev. 6, LJU B LJAN A Reseljeva cesta štev. 6. priporoča svojo največjo zalogo	234 30—8
nadgrobnih spomenikov
od raznovrstnih najtrpežnejšili marmorov, ocl granita in črnega sijenita. Prevzame tudi vsako najmanjšo kakor največjo
stavbene kamnoseško delo -»h
L) po najnižji ceni. Posebno priporoča se prečastiti du- _ hovščini za izdelovanje različnih cerkvenih	£
umetno-kamnoseških del	jjjtf
kakor oltarjev, tabernakeljnov, prižnic, obhajilnikov, krstnih in kropilnih kamnov « in podob v vsaki velikosti iz marmorja ali peščenika itd., za katera dela izg^tovi ' na zahtevo brezplačno potrebne načrte in proračune.
Najcenejša zaloga vsakovrstnih plošč za pohištvo od tu- in inozemskih marmorov.
3KXXXJ
Zarezano strešno opeko
(Strangfalz-Dachziegel)
prešano opeko za zid in navadno opeko za zid
ponujata po znatno znižanih cenah	227 g
Knez & Supaneič
tovarna za opeko v Ljubljani.
XXX)
Redka prilika za izredno ugoden nakup!
Dovoljujem si veleoastitemu p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da prodajam vso svojo zalogo
Juvelov, zlata in sreBra,
mej temi tudi zadnje novosti,
počenši z 11. majem
za kupno oeno in tudi pod to.
Velespošto vanj em
tffiapscR,
juvelir v Ljubljani.
349 2
"V Ljubljani
ponudijo po najnižji ceni poljubno množino
stavbinske opeke,
8
zareziiw
■j
(Strangfalz - Ziegel) in tem pripadajočo
stekleno zarezno opeko. W Stresna okna iz litega železa.
Peči in štedilna ognjišča
(lastni izdelek).	193 18
Roman-cement, (lovski Poriland-cement
pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete. IV a j ii i ž: je cene
D u n a i s k a borz a.
Dne 13. maja.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4•/„, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gid.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
102 gld.		- kr.
101		80 „
121		25 .
101		90 „
121		
99		25 „
913		
357	n	75 „
120		80 „
58		87'/„
11		77 „
9		56 „
44		30 „
5	n	66 „
Dne 13. maja.
4°/0 državne srečke I. 1854, 250 gld. . .	163 gld. 50 kr.
5°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	160 „ 25 „
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....197
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......139
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . .	129
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	109
Posojilo goriškega mesta..............112
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....99
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0	98
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	219
• > južne železnice 3°/0 .	182
» » južne železnice 6°/„ .	126
» > dolenjskih železnic4°/0	99
50 45 25 50
50
70
50
Kreditne srečke, 100 gld..............200 gld. — kr
4°/„ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	172 „ — „
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20
Rudolfove srečke, 10 gld.......27
Salmove srečke, 40 gld........84
St. Gen6is srečke, 40 gld.......79
Waldsteinove srečke, 20 gld......59
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 .gld. . .	158
AkcijeFerdinandove sev. želez., 1000 g!, st.v.	3520
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . .	428
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	72
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	114
Montanska družba avstr. plan.....165
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	181
Papirnih rubljev 100........127
25
25 40
75 25
55 50 75
Nakup ln prodaja 1tXfi vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
.. K RC1I H"
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobeigasse 2.
SSJT PoJasnila~&X£ v vseh gospodarskih in finančnih stvarsl
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni papirjev in vestni svftti za desego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti Jtf naloženih fjlavnic. ">JS