gijAS svobodi«: HIX)VKNSICI TKIIMK Za liom«Tt IltuTiiH* ljumtti. Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. ' F GLAS SVOBODE SLOVENIO WEEKLY Ditdtid To Tn lurmum Oa Tn Luonn OuMri. "OD BOJA DO ZMAGE"! ^ "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Stov. 17. Chicago, 111. 20. aprila 1907. Leto VI. . ______ ____—---—_______ Slavnostna veselica "'Narodnih Vitezev" V nedeljo clue 21. aprila smo ehikanki svobodomiselni Slovenci doživeli sijajen praznik, kateri nam ne ho -sel tako hitro iz spo mina. Društvo "Narodni Vitezi", St. 39 Slovenske Narodne Podporne Jcdnote si je nabavilo novo zastavo in ta zastava je bila omenjenega dne slovesno razvita. Slamnati so se korpc rativno udeležila sledova slovenska in 1irvnit.skn pod. društva: Slovenija, C. S. It. P. J.. Slavi-ja št. 1 S .N. P. J.. Delavec St. 8 S. N. P. J., iz Sc. flhieaga, Slo-boda in Dr. Ante Starčevie od TT. Z. Družice, ki so spremljale zastavo in prisostvovale njenemu ^odkritju, bilo so naslednje gospo-d Wine: Emilija Klobučar, Letpol-dina Lesar, Kina Malarič, Mirni PauS, Barbara Stariha, Mary Volk. Lizi Potokar, O. Lesar, Mn-rv Čeh. Ana Podgoršek, Angela Lavrič, Čili Mlakar. Fnnie Ker-žišnik, Fnnie Knifie, Mary Wes-karna, Stola Pele, Agata Rritn-skule, a Mr v VerSčaj, Johnna ^Sc -voneti, Katarina Kovno, Mirni Ci-merman, Jasipinn Vcdnik. Ostalim družicam pa. ki so se s svojim prihodom v Mladičevo dvorano inalo zapoznite, pa žal no vemo imen. Vseh skupaj jo bile 37 družic. "Mati" in "botra" pri zastavi .^ta bili gospe: Uršula Weber in Liteija Količek. Družice in vsa društva so se sešla v društvenih prostorih pri g. Fr, Mladiču na Centre ave., nakar so se z Narodnimi Vitezi, katerih je I o precejšnje število v uniformah. uvrstila v dolgo parado in odkorakala kmalu po 2. uri pop. do prostora, kjer se je iniela razviti zastava. Parada, katerej je napeljevalo osem kočij z družicami. "materjo' in "botro", se je vila iz Centre Ave. po ees-ti im Ashland Ave., in dalje po 18. cesti do C'esko-Aineriske dvorane, ki jo bila najeta za to slav-nost. Slavonstni govor ob razvitju nove zastave je govoril g. Frank Klobučar. Ko je izgovoril besede: ... "in pri vsakem vašem koraku naj vas k zavednosti in napredku vspodbipja ta prapor jeilnakosti, bratstva in svobo de!" . . . tedaj sta gospe Uršula Weber in' Lucija KoSiček razvili zastavo in družice so jo okitil^ z dvema lepima vencema. Slavnostnemu govorniku so sledile tri družice, fofpodičr?"• Emilija Klobučar, Leopold i na Lesar in še Jed na gospodična, katerej pa žal ne vemo imena. Vse tri gospodične so v izbranih in jedrnatih besedah pozdravile novo zastavo in navduševale Narodne ViteZe k vstrajnosti na zapriČctej delav-nej poti. Posebno značilne so bile besede gdč. Klobučar: .... "Danes že vdrngič prisostujem razvitju prapora, ki nosi načelo: jednakost, bratstvo in svoboda. V tretje gre rado . . ." Med ostal imi govorniki, ki so zastopali pričujoča drufttva, naj še omenimo Rodruea .Tt**. Zavrtnika, kateri jo govoril v imenu društva Sla-vije. Njegov ognjeviti govor, ki je trajal blizo pol ure, se je omejil na sedanji verski boj, katerega so duhovniki zanesli tudi v Nar. .Tednoto. S plamenečimi besedami je govornik slikal pogti-bonosni klerikalizem in njega posledice, kjer je ta cerkvenc-politična stranka prišla do svoj moči in končno je sodr. Zavrtnik navedel več sredstev, kako naj združena svobodomiselna jugo-s.ovanska društva nastopijo proti temu sovražniku. Resede sodruga Zavrtuika niso ostale brez moralnega uspeha. Muren a plati/, jo z.ndoncl po dvomili ko je nehal govornik, in ko je pev. društvo "Orel" cdipolp nwiirseljezo, je g. Jos. Verščaj takoj nastopil in izrekel mnenje, da svobodomiselna jugoslov. društva. združena na d&našnjej slav-nosti, imajo najlepšo prilike protestirati proti farškemu zmaju, ki se mesa v .lednotino stvari, in prečita! je načrt resolucije, ki naj ustreza temu namenu. Resolucija je bila jednoglasno iu navdušeno sprejeta in se glasi: RESOLUCIJA, sprejeta dne 21. aprila 1007 ob priliki razvitja zastave društva Narodni Vitezi št. 39 S. N. P. J. Zbrana jugoslovanska društva protestirajo najodločneje, da hočejo slovenski duhovniki v Ameriki zanesti verski boj v S. N. P. Jednoto, ki jo proglasila vero za i zasebno stvar. Zajedno pa izrekajo naj odbori vseh jugoslovanskih svobodomiselnih društev poskrbe, da se v krnit kom ustanovi jugoslovanska delavska akademija, ki naj s pre tavanji v poljudni znanstveni obliki širi omiko in izobrazbo med jugoslovanskimi narodi ker jo le tem potom mogoče posekati koreniko zmaju klerikaliznuv ki Je sedaj tudi v Ameriki začel dvigati ošabno svojo glavo. Prvo konferenco v ta namen naj pa skliče odbor društva Sla-vijn št. 1 S. N. P. J." Po končanih vspbrednih točkah je bila prosta zabava in ples. Omeniti moramo tudi, da so bila navzoča tri pevska društva: Orel, Slovan in (hrvatska) Zora, katera so zapela mnogo primernih pesmi. Proti večeru so cbiskali veselico tudi "češki kadetje sv. Vaclnva". Udeležba slovenskega občinstva jo bila naravnost velika. Z društveniki vred so je nahajalo v dvorani in sosednjih prostorih, kjer je bila pijača in lunch, čez .">00 oseb. Tako je minul dan, poln lepih uspehov. Nasprotna stranka, ki je skušala na vse pretege omejiti ali ponižati slavnost, je blamira-na na celej črti. Naj bi bili prišli na veselico ti širokoustjncži; posebno pa g. Sojar. ki se je toliko trudil za družice, naj bi bil prišel in videl bi bil, kako lahko so Narodni Vitezi vso slavnost brez njega opravili. Narodni Vitezi so v tem kritičnem Času prvi zadali udarec farškemu uplivu. Zato, čast jim I Razgled po svetu. RUSIJA. — Mesto vsakoletnih vojaških vaj v Carskem Selu, se bodo letos vršili manevri na Finskem. Tako so glasi povelje, ki je bilo izdano ua poveljnike raznih gardnih polkov. ,Na Finskem pa .so to vest sprejeli z raznolikimi občutki, in Finci, ki so imeli dosedaj Irolikor tolike svojo avtonomijo, se boje, da je to prvi korak k u-ničenju njihove samostojnosti. Nasprotniki Finske so carja popolnoma dobili na svojo stran, s tem da so ga opozarjali na velike zaloge orožja *Tn streliva, čei da je bilo to namenjeno za ruske re-volucigonarje. Finsko vodovje je popolnoma zastraženo in ob obrežju so postavljene postaje za brezžični telegraf. — Slišijo se glasovi, da namerava dvorna stranka s silo razgrniti dumo, če ne bo drugače kazalo. Sedajni miniaterski predsednik Stolypiin bo padel, ker mu no zaupajo več, in začeli so se ozirati po njegovem nasledniku. ANGEE2KO. V Londonu so dne 23. t. m. priredili breposelni delavci veliko demonstracijo. Več tisoč delavcev, ki so bili v arzen al u v Slool-\vioh odpuščeni, je*odkorakalo v sprevodu proti parlamentu, da bi poklicali na'pomoč vlado. V arzenalu so delaveo zato odpustili, ker hoče vlada stroške za vojaštvo skrčiti. Voč izmed odpuščenimi je delalo v arzenalu skoro vso svoje življenje, postavili so si v bližini arzenala svoje hise, in so zdaj z odpovedjo popolnoma uničeni. Demonstracija je vzbujala po ulicah, po katerih se je vršila, veliko pozornost, in je postajala čim dalje večja, tem bolj so se bližali parlamentu. V bližini parlamenta sn st' demonstranti ustavili in poslali odposlance v vladno hišo, da naznanijo minister-skemu predsedniku ' pritožbe brezposelnih in na cesto vrženih delavcev. Predsednik je sprejel odposlanstvo delavcev v privatni w»>bi. Pričujoč ^ie bil tndi vojni minister, in oba sta delavce omilovaJa im pomoči nista obljubila nkakoršne. Le stem sta jih "potolažila", da bo vlada primo-rana še več delavcev odpustiti. JAPONSKO. • Japonski cesar je sprejt^jF av-dijeneo glavnega tajnika Tsuzu-ki, ki je imenovan načelnikom japonske delegacije za prihodnjo mirruno konferenco v Haagu. Mikldo { cesar) je Tsuzukija o-pominjal, da zastavi vse moči, da se trosežejo* kar najboljši uspehi v Ilaagu, in d stavil: "Mi smo vedno izjavljali, da nam svetovni mir leži pri srcu. Od Vas pričakujem, da boste izpolnili to željo na mirovni konferenci, kamor Vas pošiljam.'' r ŠPANIJA. Pri ravnokar so vršečifli volitvah na Španskem je bilo dosedaj izvoljenih 110 vladnih kandidatov in 34 liberalnih. V Barceloni je prišlo do nemirov. Na nekaterih voliščih so so celo stepli, in pri tepežu je bil eden ubit, dva pa ran jena. V Madridu so si pridobili republikanci znatne uspe he. Socijnlnl pregled. — Jaipoaisflo'. <rogr;una sprejel nastopne točke: i. boj proti privilegijem Ica-pitali>tov do popolne prcosuovc kia-p tali.-itičnc It stnlme v socijalno lastnino; j. mednarodno sporazumlje-nje ter golidamo postopanje vesoljnega de!a\"stva; 3. osvajanje jav-r.ib oblastni'j in Avtonomija notraj-r.c socijalistične organizacije za »^ak narod. Kongres jc nadalje sklenil pripustiti ženske do splošne volilne pravice. Steber družbe — ali "dober državljan". llivši republikanski kandidat m guvernerju v Texasu, James Lr.wden, je bil v soboto dne 20. t. m. obcojen v Austin, Tek,, na petletno prisilno delavnico. Ta "dobri" mož je kot predsednik National Rank-e v Abilent posedal prevoc glolroko v blagajne te banke. Državljan postati — vedno težje. Po dolgotrajnih konferencah med uradniki trgovinskega iu de-lavskega wldelka in med uradniki pravosodmeqa oddelka so se ti gospodje v Washington!! slednjič zedinili in napravili nekak načrt za preskušnje, katerim se bedo morali podvreči oni. ki hočejo za-dobiti ameriško državljanstvo. Samo tistim, ki te preskušnje tudi prestanejo, se bodo podelili državljanski papirji, drugim pa ne. Nastavljeni so od vlade posebni uradniki, ki bodo imeli preiskovati in določiti, je-li oni tujec, ki se poteguje za državljanske papirje, zadostil vsem pogo-Ijem, ki jih predpisuje nova postava. Ti inšpektorji bodo nastavljeni v vseh večjih mestih iu bodo poizvedovali o aspirantih ("ča-'■■»iifih") glede njihovega znaČa-ija iu obnašanja. Poročila in-špektorjev bo uporabil zvezni pravnik ]>ri eventualni odklonitvi kake prošnje za podelitev državljanskih pravic. Nastavili se bodo taki "vohuni" ponajveč mladi pravniki, in šioer se bo to-zgo-dilo čim prejo, do tedaj pa tfaj z vein i uradniki določajo, če ro ljudje, ki so prosili za državljanske pravice, "zaželjeni državljani" ali ne. — Sam Rog ve, ali so bili predniki sedajnflr "Ameri-kancev", ki sedaj tako ponosno vladajo Ameriko, — ali so bili takratni priseljenci, key so prilo-nrastili v Ameriko in pregnali prvotno prebivalce, Indijance, i t. njihovega ozemlja, — tem Indijancem tudi "zaželjeni državljani" ali not Nova Tolstojeva knjiga. "Pot do socialne prostosti" se imenuje nova knjiga, katero je spisal grof Leo Tolstoj, in katera v kratkem izide v Berolinu. Za- ložniki knjige poročajo, da bolj drastičnega in revolucijonalnega dela šo ni spisal Tolstoj, kot je ravno ta knjiga. Dowie je bil norec. Gladstone Dowie, sin znanega veriskegn humbugarja, piše biografijo (življenjepis) svojega 0-četa, v katerej bodo baje tudi razodel resnico, da se je staremu večidel življenja — mešalo. Iz delavskih in strankinih krogov. Mitchell bolan. John Mitchell, predsednik organizacije "United Mine Work-el's of America", leži nevarno bolan pri svojem prijatelju Fr. Sohollu v Chicagi. Mitehell je bil na potu v Washington, toda pred dvema dnevoma ko je dospel v Chicago, je tako oslabel, da ni mogel več dalje. Predsednik Roosevelt je v dol-gem pismu odgovoril odboru Moyer-TTayAvood konference v Chicagi, katera je pred dobrim tednom sestavila in odposlala pretest na predsednika radi žaljivih besed, katere jo zadnji izrekel nad znanimi tremi uradniki W. F. of M., ki čakajo obravnave v Idaho. Predsednik v svojem odgovoru ponovno trdi, da so Mover, Haywood in Debs "neza-željeni in nevredni državljani" in dalje graja delavske organizacije, ki so toliko potegujejo za "fair trial" proti obtožencem v Idaho, kateri pa bodo kljub vsemu termi osojen i (obešeni), če si krivi. Konečmo se izgovarja Roosevelt, da jo on polog Ilay-wooda in Debsa tudi Ilearsta in Harrimana na/.vil "nevrednim državljanom", kajti on je mnenja, da se med delavci dobijo ravno taki (!) novrednoži kakor mod kapitalisti. I/. Washington, D. C., javljajo, da je ta RooseveJtova replika zadnja besoda v tej zadevi. Več kot 15.00 premogarjev je prenehalo delati v Alberta in British Columbia. Zaprte so skoro vse jiaanc. Položaj v Aliberti ic bolje o-pasen. V pruski § lezi j i žuera izbruhniti velikanska stavka pri tekstilni in-dutstriip. čc se ne ixisreči v zadnjem trenutku, ublažiti nasprotja mod tovarnarji in detoivci. StaMka'lo bi H2I.OOO dClhtwci^. H. H. Strawhim iz Murpltysbore, I!! znari organr?ntor American Fc ftratibn of Laix>r. ie zginil in že od zacBnyegt« pet^a ni več dedu o njem. Njegova sttlknitai in oprsnik sta se našla na železniški nnogi blizu reke Ohi'o, Znano ie, da ic Straw. hni.li dvignil! v I*tck na Kanki v Mawptiysbore svoto $i«;oo, in sodi sc. p:iria. ki mu ie oropal denar, njega samega', pa pahnil v reku. Dno roke sednj natančno l>rei«o .pridem vendar na večerjo in napravim se tako lepo, tla Vam bi grof Majnhard z veseljem prodal svoje gospostvo nad1 Čedadom.'' Katar, na se je oklenila Ottobo-nove roke in šla -s konaukwn do o Ivdiiice. Konzul je bil zadovoljen, da je zopet enkrat .pregovoril svojo varovanko, Katarina pa je bila vc-sdla, da konzul' ni bil v hlevu in ni videl Vihre. Gorišiki grof Majnhard je med tem hoe trojanski starci smehljali lepi Heleni. Živahno in žareč i h pogiedov se jc prib.i žal Katarini. IVipogn 1 jc galantno svoje koleno in poljubil Katarini roko. "Ah — kaj zato, ta ntadvse popolna." , "Česa mi jxi manjka?'' jc vpraša-la K at a rir. a, katero je ta ogovor presenetil. "Grofovska krona,'' je odgovoril Majnlnard. "Potem bi Ibilj utelešena združitev veljave in lepote.'' "Ko 1>i bila mislila na to. bi bila pros'ta grofico Marijo, Vašo soprogo, naj mr posodi svojo. krono," jc nekoliko malicijozno rekla Katari na. "Mislim, tla bi Vam to gotovo ugajalo." Majnhard se je delal, kakor da teh besed ni razumel in ker um je Ottobone priskočil na i*>moč ter začel govoriti o drugih rečeh, mu tudi ni bilo trel»a odgovoriti. Med večerjo je rrftki družba govorila o samih brezpomembnih stvareh. Majtnlharrf je najraje Katarini pripovedoval o njeni lepoti in jo zagotavljal. da bi »zanjo tudi najlepši in najimenitnejši vitezi šli v boj. Katarina se je delala, katkor da ji to laskanje ^iluo ugaja in kakor da verjame vsaki *Maijnhard«vi besedi. Janri, ki je stati za deJ>ek> preprogo, zagrinjajočo vbod v sosedno sobo, je meprestarvo nipazoval obraze pri večerji sledeče a litubosiuimnost. , Ottobome se je izraznega tfovor-ienja prvi naveličal in je zasukuJ pogovor resnejše stvari. "Torej, gospod grof," ie rekel Ottobone in vzel iz žepa pergament-no listino, "gospa Marija, vladari- ca čedadsku m kot Vaša soproga groticai goriška, je 'zadovoljna z vsem, (kar je zapisano na tej list ni in treba je samo Vcišegtp prrvoljc-nja, da postane j*>gOdba veljavna." " Prečitajte mi še enkrat to pd-godbo," je rekel Majjtithard. Ottobone je slovesno razgrnil penmanettt in s povzdigm^nim glasom čitml; "Jaz, Majnhard grof Goriški in jaz. Morija, grofica (ioriška, vladarica čedadskto, odinitf&tfva prebivalcem Čedada, plomcnitasem, mestja-inom in tlačaffiom vse žalitve in krivice, ki so j ill nama storili, in jih sprejaiK'Ut JVryojo milost." "Prav dobfo, jako dobro," je pritrjeval Mbjiihocd. "Kar nadia-I ju j te-" Rekel je to precej malomarno, kakor-da ni natančno ixxslnsal, med tom ko je bilo videti, da se Kaita-rina sploh «e iianima za vsebino listne, in v plačati vse, kur svti/ jtin vzela" — je čita! OttoboiK' zved<«vala na tiho. Majnltard je .pač tnekaj razumel. a ni prišel do tega, da bi zahteva'. roij mu ( >ttolior.e ta odstavek pog»wlbl>e še enkrat prečita. Rdvm kn je hotel izreči to željo, se je Katarina \ixovič nagnila k nje-mu. tako blizu, da so se ftjeni lasje dotikali njegovega čela u igraje se z zlato verižico, kojo je imel Majnhard ob pa>u, jc tilio rekkn: "Kdko naj verjamem, da me ljubite. ko imate z;i sopiogo najlepšo cele burlamske in tioriške in ki jo tako l'jwbite, da ste ra»H nje sli v ix«j s strašnim vitezom Pordenon. Majivhanhi so te beseile razgrele k-ri. "Naidaljmijte, Ottobone. nadaljuj-te." jc zaiklical nestrpno. ""Jaz setn z vsem zadovoljen. In v tem, ko je (Htolx>ne naidaljc-\ul čitanje jjogodbe. je grof Majnhard prijel Katarino za obe roki in ii začel izuova govoriti o svoji ljubezni. ( Mtylx>no je citati - pritajenim j I1H tOČkO JM>gOl|llK', ( Htt>l*>ne je ■las/Sn natlaljn«! iKtr tem, ko je je grof Majtilnanl še-petaje rekel Katarini: "Verujte mi, lepa Katarina, jaz sem se poročil s svojo soprogo zgolj zato, dla: sem pomnožil in razširil o-blast goriških vhttdarjev; veruje mi pa tudi, t jamstvo dve graščini Mali in Veliki dol oglejskemu pa-trijaHni, ki mi jih povrne, kadar mu potrde čedadski meščimi, da sem i z-j »ol-ni I to pogodbo " Tako je čital Ottobome, a grof Majnhard ni slišal nobene besede. Ljirtx'zensiko hre|x»ncti]e,ga je bilo talko prevzelo, : "Ah, kako rada bi verjela vašim ljubavtrm besetlam . ." "\erujtc mi." "Ko hi mi mogli le količkaj dokazati, *fa me ljubite, gmf Majnhard, da me resnično ljubite "Povejte, (kako naj vam dokažem svojo ljubezen ; Katarina govorite. vse storim kar hočete." Med tem ie Ottolxmc skoraj mrmra ie čital v pogr>ki meščan i' moj gralvire"s Magazi-nu'i^stnaročlne karte, tedaj lahko pridobite deset novih socijalistič-nih glasov za bodoče volitve. Naročnina znaša deset centov na leto in vsaik socijalist je doliam širiti ta lisa "Sample" številke zastonj. Wil shire's Magazine, 200 William St., New York. Nekaj mislij o vladanju držav. (K novi volilni reformi v Avstriji.) Piše dr. SI. Zdljij priliajajo socijalističnc stranke tia dlan; liberalizem se iaiKi U»riti proti njim in se opravičevati, ako še sme dihati. To slodnie je vla-(Jaijočrni v pr\xan nadstropju prišlo kakor nalašč. L'vec, ktm-t — druge oblike gospocllarjenja, pnoiwajanja, da je tudi v i ašti Avstriji vse jirejšne gospodaren je in življenje raadrto in v prehodu v drugo. — Katoliški duhovnik je to že razrl. i-n jx^stal je — socialist, dasi krščanski. (Zdaj že tudi to "kršča-nstvo" izpušča iz svojega naslovia; krščanstvo niana več dosti kredita pri paunetnejših, šolar/h ljudeh; zdaj so "Jjudske stn.nke" tu) dnevnem loclu-.) Naši vladajoči so [x>tTsnili grofe, kneze, stran in |>o--tavili na prvo jnesto v II. nadstropji katoliškega duhovnika. — • Ako se hoče s po.svetnHini social i- - j v lxijii obstajati, n»»ra biftl katoliški duhovnik prijatelj obenegiai jedo kega volilnega roda. Smešiti >e ne sme jnuslti katoliški duhov-t:ik v zdajšnjih časih, ko njegov verski sistem ne privlačuje več druzega človeka, kakor nešoianega kaiK-ta ; zdaj jc inenxbjno duliov-11 iku dlrugo versko naziranje ; ta nova verni leži v besedi in pojmu: soiijalizan. Ctukže -ture vere rabi duhovivk pri nas le šc za kaneta in kako žensko. Se komunist l*> ta duhovnik ]»ostal, k ukor je že bil, ka-tor hitro rmaguje socijalua kraoja'. Duhovnik je vlattarie 11-stvaril. Nekafteri jjnvi vladarji so bili višji duhovnik:. \'er>t\x> je zjedi-tiji:nk> Ij'tid" in jili pot;skalo v olvis-110 s t od vladnrjcv; duhovnik i so biili krotite!ji sužnjev, tlakarjev in NO zdaj še tudi krotitelji kakega člo. veki 1 v mestih in pa ktmHa sploh. \vstrijske vladarje je p va/ua oseba. Ta skrbel (»ri volitvah, ki se bodo vršile |xi novem letu i*> oIk-nem \x>li!nem redat. da lw> kmet kor sedaj volil le take jwislance. kntere 1h^!o duhovniki imeli v Grabit. Teh poslancem- l*> vel ko. Tako 1» prišla večina vknip, ki l>o. kar je v zdajšnjih razmerah mogoče, klerikalna, ki pas tiiHli skrliela za vladarje v I. nadstropju. Te mora-katoliški dbbovnik priznat', brez teh on ne more vladati, brez teh ne pomeir nič v zdajšnjem svettt. Njc-go\ti naziranje je zastarelo. To se vidi na' Francoskem in v Ameriki. Tedaj 1» brez skrbi odpravljalo, kar je ni*djal liberalizem v šoli in dirugoid, kolikor se lx> ravno dalo to stor:ti. \r pr'tlicju stanujejo namreč 1jfi'*l'ie. ki nc brwlo (mstrli šole po uzorcrh urejati in tudi ne drugače twzai potisivti raz-\-ojc v 'prejšnje itvzmere, in veliko 'ie te že omikane j šegi* človeka tudi v Avstriji. Rinčunai se na uredništvo, ki bo <=\Tijo dfdžnost storilo v sodstvu'. rnčtma se nazadnje 11a puške, kanone vojaštva, -. ..... ... . i-™ SE -___;............, Torej pravzaprav se je moralo proti v občni volilni red zat'adi agitacije katoliškega r«iv bti, <5ar se je it|>elja!o občno in jednako volilno pn ivo. Veseliti se ga je. Začetkoma Ixwlo na Slovi inkcm zmagovali g tako hoče". — da l»gos'.nžno dela, ako skrbi za dobro življenje ljudi v l., M, in III. nadstropju, kamor ga hoče voditi kntoliski njegov duhovnik. Na slovenskem Štajerskem lx t!o izvolili v mestih ktukcga i>o-slanca iz l lienalncga tabora,ali morda kakega socialnega demokrnta; na Kranixkeni so <8abi1i v volilnem ■redni) le 1 .jubljrančani onega poslanca; drugi meščani imajo voliti s kmeti. Seveda Ixxln meščanske ghi-sove e.ihišili kinetski. Na Kranjskem 1» katoliški duhovnik glorijo f»el |>ri novih \x>l it vali. (Dalje prih.) Wilshorjeva književna družba Ima v zalogi vsa socialistična dela, kur se jih je kedaj izdalo. Pišite za cen k. Wil slu" re Book Co., 200 William st., New York. Ali ste že čitali "Progress", novi socijalistični čctrtletnik? Stane sa. mo deset centov na leto in vsak so-cijodist ga jc dolžan naročiti, List 1 urejuje Gavlord Wilshire. Pišite za naročilne karte. Progress Puhli cation Company,- 200 William st, New York. - Emil Bachman, 580 S. CeHt.ro Ave , Chicago. Izdeluje društvene znnke, guui-be, zastavo in drugo potrebščine. r POZOR ROJAKI! PodpiBiuii nnznanjani rojukoni v Ln Sallo in okoliei, du izdelujem vse vrste moško obleke po najmodernejšem okusu. Za obila naročila so nnjtople-je priporočam VIKTOR VOLK, krojač, Društvene veNti, Na infamne hujskarije, ki jih v "Am. Slov." prioboujejo proti S. N. IV J. nekateri >rlnvriti ■ društvo! le tako najprej, — to l)o najboljši odgovor z ni:rše strani! \ .0 do tfl'O in vani jamčimo, da /.» to ceno ne dobite boljogu bluga nikjer v moatu. \'idikost. barva in moda vsi h viet na izbiro. Pridite in po-glojte. H ING <2 Vogel 18th St. in Blue Island A. JELINEK in MAYER, lasnika. / ?mfmifljp QLAS SVOBODE Lev Tolstoi: Moje verstvo. Poslovenil Ivan Kaker. Ko sem se v prejšnih dobah u-prasai!, kakšno l>i poštato Človeštvo, če bi Kristusove miauke spolnovtak) v onem smi^Ut, kak<«r sem jih jto cerkveni' razlagi urnel tedaj, sem si moral nefliote odgovoriti, da bi se l»r; v nič ne poboljšata. Molili bi, prejemali bi zakramente iri verovali, da je Kristus, s svojo smrtjo nas in ves svet rešil j>okla ter dam zaslužil jiobesa; vctuDiir pa to odrešenje ni odvisno od nas samb, amjiak rešitev bo nastopila, ko uride konec sveta- Kri1-njen, božje krmljustvo, ki jc od našega žMjoruja neodvisno..— \ moji se* ir"r«pe\tumo tudi mi. I z|x?lm je vanje Kristusovih namkov, ki so zadrži B»i v navedenih pcti'h zapovedih, ima za pns'cd'co kraljestvo božje na zemlji, t. j. mir in sprava vseli fjtvdij medsdboj. Splošni mir je najvišja sreča, ki jo more človeštvo «|b-cc . Tako božje kraljestvo so imel' v mislih vsi hebrejski preroki. <7ivni smoter Kristusovega nauka '<■ ta. <'i se ustanovi božje kraljestvo, t. j. dati človeštvu nvir. V pridigi na gori. v razgovoru z Ni* koderoom, v p smili a|>o>tolov, —-"vedno govori Kristin 'v o tem, kaj 1'jti M loči i':i razdvaja, kaj jih ovira, da ne živijo med seboj v Ijtdbezni in m ru in da jim je tak«> \hod v božje kmljstvo zaprt. Vse prilike im prispodobe so le opbi tega, kar tvori božje kraljestvo in da priponwe le lljtibezen do bližnjega in sprav« z njVn d<» tega božjega kraljestva. Jane/ Krfctnik, prednik Kristusov, pravi: "Božje kraljestvo -<■ je približno, kateregiai bo deležen svet s k tfisoin" K stus jc rekel, da je na zemljo prirL-stU mir (Jan. 14. .7) : "Pustim vam nvr, svoj mir vann dam. Ne flajanu tako, kakor dafa svet. .■ srce se naj ne prest miši rn naj se ne l>oji.'* In te petere njegove zlirpovodi ponujajo resnično človeštvo nvr. \'se petere zaj>ovodi imajo edi-ni ta naimen — mir med ljtvd-mi. Ljudem je na Kristusov •nauk treba le verovat in ga s[>o1-novati, iu mir mir J*> na zeml ji, a ne tak ui t, kakoršneg i si ustanovili ljudje, — začti, slučajni, zasebni m r. — pač pa mir. ki je splošen, staen 111 večen. Prva zapoved se glav-i: Živi v miru z vsemi, varuj -e svojega bliž-njega smatn.ti ničvrednim in neumnem (Matevž 5, I • Ce je mir porušen, prizadevaj -<: na vse moči, <9 3 do-ežes 35.pet spravo; služba božja iabstoji v tem, bave; ogni se vsaki priložnost1, da ne incleš v to skušnjavo: tuož naj VTfeme le eno ženo in žena le enega nv ža, in drug dftufccga ne smeta nikdar ostaviti, noben izgovor ne velja. Drugim skušnjava so prisege, ki zapeljujejo Tji'di v greli: \ edi vnaprej, da jc prisega zlo, in ne zaobljubi se nikdar in nikomur. Tretja življenje čfioveka takšno, kakor-snegw .'šče iti' želi sleherno človeško srce. Vsi ljudje si bodo bratje, vsak bo živel z drugim v miru in slogi hi se veselil viseli lx>gastcv sveta ves čas svojega življenja, ki mu je odmerjeno. "Meč bodo zamenjali s plugom, sulico s srpom." Nastopilo bo kraljestvo božje, kraljestvo miru, katero so obljubljali vsi preroki, kateremu smo se približali za, časa Janeza Krst trka in katero je oznanjal Kr stus z besedami preroka llizcijka: "Dub (So»|>odov je pri meni. v sled česar me je mazUii in i|x)slal, da ozii.mivjeni evangelij u-bogim, tki ranjena .srca ozdravim, da prdigujenn jetrn'kom o njih bližnji osvolxwHtvi, slepim vid ni no-trtkm tolažbo ter dtt oznanujem pri. jetno ho ti« Gos|)6dovo." (Luk. V, 18—19, Jer. 6t, 1—2). Od Kri-^to i. dane za | »vod/ izključujejo v sled svoje prlpmstosti in jasnosti vsako možnost zanikanja, dvoma ali zavijanja, in odpirajo vrata božjemu kraljestvi* na zemlji. Torej je Kristus prav' mesija. Nad njim so se ob'st niti'le obljube in prerokbe. Mi le ne isfolntijemo tega, kar s'ino sami \ečno želeli, /)v kar smo molil' in še vedno molimo.*) 1 X oreč v očenasu : 'Pridi k 11: m Tvo;e kraljestvo .. ." WiUlTdtjeva književna družba ima v zalogi vsa socialistična dela, kar se jih je kedaj izdalo. Pišite za cen k. Wilsbirc llcok (Jo., 200 William st., New York. Izreki pisateljev-učenjukov Sociiailni princ pi krščanstva so o-praviičevali suženstvo Uinrljainov, -o |»veličevali tlakarstvo srednjega vdka in v ?-ili ti .pr r.cipi, das: z za-tegir.jenitn obrazom. UkIi zagovar-jajo zatiiraivjc proletirurijaita. S<>cial-ni j-r'ncipl krščanstva ipritligujcjo jxjtreslK> vladajočega in jxxljarmlje-nega sloja in žeMjo le, dat so vladajoči radotliirni. Socijtnlni principi krščanstva popravljajo polxitatije vseh infaflrt\' v nelK'sa 11 oprav ičujejo stem daljni trj>ož ist b tn na zemlji. Sociji i principi krščanstva jemljejo \vse kruto-ti zatinailcev |>ro. t / itiran ni ali za pravično kazen p. :k\lovauega greha in druszih gre-hov. ali »za sklišr.je, v katere Bog postavi1 a vernike v -voji neskončni previdnosti. S<-civilni principi kr-Š6anist\-a pridigujejo zaničevanje samega sebe, p. ci/anje, ]»onižnost. — skratka vse lastnosti kanalije. In prodetarijaJtiii. ki se ne imeti k- »t karali jo, je [x>treben Ixilj ka-k rub, 11; 'g' pogum, .njegova zavest, njegov |*>nos, njei:* »ua tie-odv'snost. S<\'ijalui principi krščanstva so p< tukn-jenost in proletarijat c resoktcijonarn. K. Marx l 'ltramontamizem ne pozna' mc-• i: ve časa, ne spremembe ]xitrcb. (in je nejregibljivi ■ -ka'a srekli ča-s vitih v al«: v Val za valom, stoletje za stoletjem se ixxli mimo njega, < 11 os|,.v-.. kar je bil. Spreminjajo ■e naziwar jt;i. še;^e. nnrv*i. novi nam. li stopajo 1» • ine«4.a starejših, novo rastaia v gmotnem i1 duševn^n vetu, da kauaiu z«»pct še novejšemu mestu (rKtopi; ultramontansko svetovno n.aszirnnje ostaja nedotaknjeno po teb spremembah ; doiiiajmanj-J -ili. do poslednjih pr>sledic je dovršeno to mtziraaijc, izklesano iz že-! leza ti \ kamna. \' tem nazi.ranjm ni i iznajdb, ni naiprcab. na i se zove rxitem Gregor VIL. P-mifacij Viti,, Pij IX, a'L. Leo XIII.. ti a i piše ta pevpež pis-ma o teorij "i olx*!! mečev, ali o social? zn^i. Kdko velik je Up'iv taJkega sistema rni negotove, Ivi ia zl i i ve. plahe linwli. cele sloje! — V fizičnem svetni vlada joči zakon teže in privlačne sile se ponavTja t elementarno silo v »ntelektuelnem verskem svetu. Kompaktna ultramontanska masa kmetov poteguje na-se bojazljive dnuge ljudi t. velikansko močjo. Pni klen jen je potem ta bojazljivi ditnb človeštva 11a aka'o tega sistema in .postaja tako deležen te večne ne.^premenjenosti, ki sc celo imenuje "božjii". —• Nič ne uplivai m človeka"tako močno, llcaikor taka u-trjenost načelnosti"; ona sili k stran-kuTstvlu1 dotičuega sMstemra, ta utrje-nost načelnosti pcfeilija sivoImhIiio človeško mišljenje, čut in liotenje. To moč pred očmi človek ne u^ra.ša več ]>> resniici, ali zanot:, jx> pravici ali (krivici. Alko jc to v vsaikem sistemu, kai k* le v verskem! Pod temnim, neja^vm obzorjem vere je ntrjerost vodilnih načel, misli vse. To ve rimsko paipežtvo, zaraditega je zapisano tut njegovilli zasfeaivah; "|M)gii" it', — ja; spreminjati se, — nikdiar." Grof lloenbrocch, bivši jezuitski duhovnik, DELO IN PROFIT. Ameriški železarski in jeklarski I rust (Tbe United! States Steel Corporation) naznanja v svojem poro. čiln za 1. 1906, da so znašali njega il«)hodki koncem minolcga leta $(*.>4,756.02^1. \' tovarnah, ki jih kis trnje imenovani trust, je >bdo lansko lerto ttposlonšh 202.477 delavcev. Tem izplačana celoletna mezda znaša1 okoli $1 ^o.otxi.ooo. Vsi ostali stroški so poračunam i na $555,924, cx|i — in čisti profit jeklarskega trn sta znaša $188,832,835. Cc ana-lizimuno te številke, posebno pa celoletno delavsko mezdo in čisti pro-fit. najdemo, da je bi.'a povprečna d.nevna plača vsakega delavca $2,01, med tem ko je imel trust od vsakega delavca $J.i2 dnevnega profita. Z *lru|gimi besedami: vsak delavec je prodneital $413 na dan, a dobil ni nit; polovice svojega pnwlijkta. \'eč ko polovico delavskega časa ;e (k-liavec žrtvoval trusOu — in to zastonj. Ko d^ndar.cs gbvorimo še o iev daltenxv in z neki 'kim ogorčenjem zrem" 1 nazaj v tiste čase. ko so pro dt'ktivni stanovi tri dni v tednu delali tlako knezom, grofom :n raznim gn'jšČafkoni. a ostale tri dni obdržali *za svojo eks -tenco, smo tako slepi. (1šPi'ie vidimo fevdalizma in tlake, katera še tpanes, n v drugi oblik', tlačita <*! pamtiveka brez pravni proletar jat. lkmašnji tvor-niški delavec je nuvio tak tlačan, kalkf r je bil nekdanji knezov |*>d nekdanjega tlačan.a zahteva' polovico eistejja produkta, do-č in t i r i a kap tal st od. današnjega modernega tlačana ves čisti pro-dr.vkt, za kar ga o^skodtijc v mezdi, ki '•,-. do-enat komaj po'ovifuo vred. m^st istega pmdtilkfta. To jasno |x>-v lo gorenje številke. 180 milijonov '!• • 1. s; je razdelilo oar kapital -stov a 202,477 dclavcem sc jc vrglo t so milijonov. Tri delavne dni je ivec žrtvoval za svojo hrano. < bleko iti rent. 1 ostale tri dni \ te l 'ii je pa tlačanil kapital -tu. da ie ta zauKrgtd lažje plavati v šampanjci?, |K»t čigVil v-vr,m t- mu pa e -c d >bi«;o ljudje, ki tr III' La Lorraine..........22.000 HP La Touraine.........15.000 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikib družbo, Snažno postelje, vino, dobro brano in razna mesna jodila Parili k i odplujejo vsak četrtek. Glavni zaBtop na IU State St. New York, HAUHICK W. K0ZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, t.u 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank Medosb, agent no 1)478 ISwing Ave. S. Chicago, 111. A. C. lankovIch, agent 11 a 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavi Sarlč, agent na 21tt— 17. cesta, St. Louis, Missour. i Slovenci pozor! f Ako potrebujete odejo, klobuke, srajce, kravato'ali drugo važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj bo oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorito v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove W _ ^pp---^ ^ ji najnovejši modi in nizki ceni. ^t JllltU M A MRK, 581 S. Centre Art. blizo 18. ulice Chicago, lil. > i © M, A. WEISSK0PF, M. D. zdravnik in kanocelnik --- 880 Ashland Ave., Chicago, III. tel. canal 470 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Piatt, od 8, 10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I. 3. ure popoludne in od 4. 5. popoludne. od 6. 8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ura I ipiludriB Ion t i rt to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF jo Čeh. iu ml ličen zdravnik, obieknjt« torej Slovanu v svojo korist. Pemu pustiš od noyednih zobo-j zdravnikov izdirati svo^e, mo-: gočo ie- popolnoma zdrave zobt>F ■ Pusti si jih -zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji coni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 UM E ISLAM) AVE. CHICAGO, I Mi. Telefon Morgan 488. Pozor! Pozor! Slovenci, "Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM Sveži- pivo v sodčkih iu buteljkah in drugo raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejše linijske amodke. čedna prenočišče z*4 nizko ceno Vsem Slovencem in drugim Slovanom so priporoča Potniki dobe Postrežba točna in Izborna. Martin Fotokar, 561 S. Centre Ave. Chicago, f Hermanekove želodežne f mm i-'^yij^ — 0 ^ Najbolje sredstvo za vse želotb ei.f neprillke, kokor nepre- ^ (ft izguba teka, slab okus v ustih, zabnsanost in ščipanje, Vzeti ji i je vsak dan trikrat, pred jedjo, in sicer žliciei za čaj s polovico kozarca vode. v majhni Cena ">0c: po posti f>5c. Pošljite poštne znamke. lekarnlk. | J.C.HERMANEK, S 585 Centre Ave. Chicago. | _^^___'___ _ HHHHiAh ______ _______ re<] al Ihe I'oit Offliw »t Chicago, III., *» Second U1m» M«VMr. Subscription $1.60 par year. Advertisement* on ayroomcnu Frvi svobodomiselni list ta slovenski narod v Amerik'. ";,01aB Svobode" ltldo Taafcl petek n velja za AMERIKO! ca celo leto ................•1-50 u pol leta .................750 ZA EVROPO: ca celo leto ............10 ta pol leta .............kron 6 Naslov zn dopise in poSiljatve jo 'Olftw Svobode' 669 Loomis St. Chicago, III, .mi Dopis i. Yale, Kians., 15. apr. Dne 13. aprila imeli smo društveni člani veselico, da z njo proslavimo obletnico ustalnovitve naše. ga društva "Bratstvo Naprej" štv. 0 S. N. P. J. Mi smo dobre volje in se o marsičem koristnem pogovorili. Samoumevno se je govorica sukatai tudi o bojni, ki sta ga zanesla v javnost "Glas Naroda" in "Am. Slov." Sakser je začel a se je sedaj umaknit, — fatrji pa z vso besnostjo in talbbnostjo ta boj na-dJaOjmjejo. Prepričani smo, da se bodo tudi ti naveličali, ko bodo sprevideli, da so vsi njih naskoki zamani, da stojftno v tem bojni za naše svete pravice neomabljivo in značaj no ter da senc damo krvr tako v kozjri nog ugnati. Saj vcmLar znamo sami preuxlariti. kaj je prav, in kaj ni prav. in poniževailno bi bilo za mis, da bi ?e dali poučevati od ljudf j, ki sami dosti ne vedo in ki so anlani kot očitni grešniki, katerim so se zadnji čms očitali taki grehi, da bi uiorali tožiti, alko bi se ne čutih1 krive. Dolžnost nas vseh je, da aiwaimo svoje podružnice in da stojimo na strani plavnemn UTadoi in? jofTnotinemui glasilki "Glasu Svobode". Za obrambni sklad smo nabraili ura veselici svoto $8.75. Ob prvi priliki še kaj pošljemo, Darovali so: po 50c: ljuka Demšar, Fr. Setina, Sajovic; po 25c: Rib. Spaček, Iv šmon, Mait. Dermota, Al. Cvetko, Tg. Pcčnik. Ant. Opara, I-ev. Krajnc, Fr. 2:nderšič, Jos. Sila, neimenovan, Lev Vrabič, Iglic. Jos. Peonik. Jos. Papež, Gregor Potočnik. Al. Ramovš. J a/k- Vidmar, T v. Sanšek. Jnflc. Gartnar, Jak. Bohinc, Vine- Peqxnr, Ant. Snaij, Fr, Ber-not, Kanol Givdan, J. Alič. Vsi podpisanli \*am želijo znnago. brado osku'bili, in "Gi Sv." j'ciirčkov pokakomijo, ker /eiiio, cijalisti nismo taki brezsrčneži, da bi pustili koga gladu umreti. Prepričan sem torej, dtn {»stanejo gospod Ciril vikratkem naročnik na "Cd. Sv." (ako še niso?) ; kajti ta list jih jc na noge spraivi!. Zatorej, g. Sojarčok, le brez bojazni k nam! Posla bo z Vami res dlost', ker ste precej rogati, pa* sčasoma liomo Vafc že spravili na noge in Van* dopovedali, kuj smete in km j ne sam*te kot duhovnik. Dokazali Vam bomo, da je ntrkamje Vašega nosu -v S. N. P. J. predrzna nesramnost, ker je to le {»svetna, gos|*wlarskcv stran, — ter da je o-znanovaiije božje resnice Vaš edini poklic. In sicer ne takih rcsuic, kakor sne si jc katoliška cerkev iz-misl'Ji. marveč tak'h, kakoršne se nahiKjajo v sv. pismu in kakoršne je učrl Kristus. Ce hočete, g. So j.ur, se za obširnejše porcičilo lahko obnrtetc na tv.cne, in jaz Vam bom prtav z veseli cm postregel. Josip Mtsltitsa, Stambrd I7. H. G>. Je Bisbee, Ariz., 13. apr. \rse kolesovje se je ustavilo! Že kake tri dni traja tronreč pri nas štrajk, kateri jc visel cela dva me seoi< takorekoč v zraku in vsak čas žugali izbrirhnr'ti. Met! nami rudarj je začelo vreti; prišli snvi do zaived nosti i:i prepričanja, kolike važnosti je za nas, da sc združimo \ močni organizae ji. In res nas pristopilo precejšno število k We item Federation of Miners. A pie eiudo, - tukajšne koinpanije stem niso bile zadovoljne ter so odpustile vsakega -delilvea, ki je pristopil h rudarski uniji. To jui jian še ni bilo zadosti; tttfdd os tile kompanije v bli žin je naluijskala. da niso mogli odpuščeni delavci nikjer dobiti dela lu talko je štratjk nastal. Skoro vsi rudarji so odložili delo in pristopili k umi ji-. Toda kakor se nahaja ljuli ka med pšenico, dbbi ie tudi med nami Slovenci nekaj smeti, ki svoje prepričanje prodajo p par umazanih grošev n izdajo kapitalistom celokupne "koristi. To >0 skabi ali garjcvci, ki ne vidijo dlje nego ta k<> daleč, kakor 11111 seya 'nos. in k -o prisili iz Caiumetr.1'. Ne rečem Tv. Polerušek. Ipnac Skrefear, Iv. da jo vse sjotjO, kar pride iz tahi- Pueblo, Colo., 15. aprila. Odkod in čemu je pač prišel v J Ameriko oni človek. imenovan Rov. Tone Soinr, nad katerim se že 'vsi fjobromisleči Slovenci zgra^-žajo? Kmij pa toliko zatnima S. N. P. J., ko vendar vem. da ne spada v to jednoto in tudi nikdar ne bo! Raid bi poznal omega škoTa, ki je tega človeka posvetil v duhovna, za 'kateri poklic mu pač manjkajo vse potrebne sposobnosti. Morda tniu jc {xi 3kof dal svoj blagoslov pomotoma z levo roko. mesto z dcs. 110. in zato je pri njem zdrvj tudi vse narobe? Rojaki v Chicagi, napodite ga k naim v Pueblo, Colo. Mi ga l»mo z veseljem sprejeli in zabili v njegovo imnnno btrtico par funtov verštai-momta, in prepričani smo, da bo sčasoma postal še pnav pohleven dušni pastir. Iti veš, Sojarčefc, zakriti ? Zato ker je list "Glas Svobode" zapletla! Tuč sveta v Pucblo, Colo., in pa tukiaj vsi brez izjeme ljcreuio C mogoče da je 'par taJkih ju makov, ki si ga skrivaj, izposojti-jejo.ali pa ki nirriajjo toliko, da bi plačali naročnino, četudi ga prav radi čitajo). In zato smo mi v stanu take tičke, kot ssa', — in na ta; načini postanejo izdajalci svojih lastnih bratov. Fej, takim ničvredne-žem, ki se pobikomijo j>ar centov na škodo drugim! Vsak delavec poštenjak pa Kv ime! v sebi toliko moštva in sanvmiivestr, da se ne bo bal pristopiti k uniji in se zameriti svojemu delodajalcu, ker dobro ve, da v siiopi moč 111 da bo v uniji do-segel trajne uspehe, a ne začasne s >kabainjeni. čfcan J. M., W. F. of M. Klv. Minn., 15. apriila- X'cktateri tukajšni pristatši "Am. Slov." sort*apraiT* nan>članom S. N. P. J. zelo "tusmiljeni" in radi nas imajo, biva. Razni fiairji so sicer že davno oznanili v "Am. S!ov." str-mečemu svetu {»pin lista in obsodili na vislice mrednike lista t»ra n "kovanja se venrkir-lc nočejo uresničiti ! Tudi neko tukajšno revše, ki sliši na iti»e Prijano%"ičcv Jože, je začutilo potrel». obrepniti sc ob Član ne naše pa dtuštva in jih v štv. 17 Am. Slov. imenovati "zbesncle ljudi-'. No. Jože. če bi v Tvoji glavi lx>lj tic liesnelo, 'kot besnimo mi, bi Ti gotovo nikxlair me prišlo rna num, pisarriti o S. N .P. J. in njenih čla-niii. Kajti S. N. P. J. je trdnjava nepremagljive napredne misli, ob kateri si cela Sojorjeva kompanija razbi je swje puhle but ice In Ti, vrli (?) "Ant. Slov.", ki se ješ med naše ljudi strupemo sovraštvo. namesto da bi oznanoval božje kraljest-vo, kraljestvo ljul>ez--ni in spline, — ravno ti v svoji brezmejni hudobiji inn škodoželjnosti majbolj napa11) so dosegli r-avtio meas{)rotjc 0 1' tega kar so {>n'čakovali. Vse sk>-wn-'ke iwi'selfccr.e kxikor tudi {»Lsa-inezirJki, žnveči {*> Združenih državi /ii, sploh vse, lviir m,- misli svolxxl-ik> in kar še ni .odcuženepa 1» tln-lnovn >ke«n terorizmriii, se je vzdiigni. b kot en mož in glasno ijiuvedalo svoje mnenje nad satanskim jx>čet-jeim teh kižaijpvilhi prerokorv, ki sc izdajajo za božje namestnike. Najbolj se repenči neki t.-uifč, jx> imenu A. Sojar, k' je komuj p*.c-nioinn odrci'se). Smešno je, t ii» v Jednoto tuidri neki dmg (hvlu '\niik, namreč žnipniik lvrajnc v Suait'h Cihicage. Ta je jia še tako otročji, da se javno {»stadija, češ 'kaj fl*7ste drugi, k»: niste nič študij ralt; mi duhovniki, ki smo študirali jxj »16 let, mi kaj vemo in zato se morate pustiti od nas učiti in voditi! K rajir.čc, Tvoje šole prav nič ne ttoflcaaujcjo; doku/ju jo jo kvečjenuu to. e ne govori Kristusov djuh; ravuotako tudi ne iz onih Tvojiih duhovnih tavarišev, katere Vi:us je hudobna imščevas!-i;os po{»o!i»ana prevzela, Kristus jc ix>kel: "Ne yxlttv. (ki «te boste obsojeni.'' Vi pa vlačite preti {xjs\x-tne sodtVje Ijtutdi, ki Vam niso ničesar (tnvzepa storli, kot to, da so na Vašii izzivanja svojim mjmlkom {»-vedtd od Vas, IkaJkšnt tki ste v resnici. Zakaj ixk prepustke sodl>e llo-gu, ki> vendar trdite, da .1*» I Sop •>od'l pravične in krivične, in ko vendar veste, da je Kristus, m čc-par namestnike sc rzdaJjate, ijxisvx-t-ne sodilijc preixivetSal brez|x>goj-no?! Če bi pustili Vi duhovniki nas socijaSiste, bi pustil1 prt miru tudi uvi- Vas. V; clltdiovniiki bi nam ostalim moralti dajati !c]>c vzglede medse^ j ne ljutl>czni in nam, ia ravno \'i ste tisti, ki delate med natni največje mzjjrtije in seijcte sovraštvo >ar» prepir. Konvu fxnlio ti l»ji irtajil*>lj ško(Hn\nJ:. to lio {xikapla bližnja bodbčnost. Nam delavcem puovio ne; kajti mi nismo ofl Vas duhovnikov odvisni, ampak Vi od nas. Bodite torej lepo pridmr, mč;tc li;nibiti sovražnike, molite za nje, in ne tičinjeijte jim haDdo, — in {»tem tjomo verovali, V'onn ravno to, kakor strastnemui igralcu kvartc. s katerimi noipovc trunupf. "A111. Slov." piše, <1» napr.ida Ki. Sv." Boga ia K r> trnov c luju'ke. To ije m sratinia laž. Žigosajo sc le spri-deni, ničvredni duhovmnlki :nf njih ostudna i{x>četja. šaij \ i duhovui ki še menda niste bogovi in pjava vera? To je ravno tako kukor med in konjski od!]*:dki'; če k pisjetn; če se po čaisopish isujejo ostudna tJejanja cu la Sclviiffrer v Borovmdci, steni ni bi i Bog nič o-sknuijcn ; časopis ni odstranil Boga, aanpak p.r'meni<» označil iiKiziljene-P^j merjasca. Kodo je torej ]>rešcst-n'k, grešnik in nečistnik: tisti, ki tako a inučenik in na{K>sled še svetnik, knikor bo gotovo tudi Avgust Sclrffrer. ko |iridc iz dvoletnega 7i.i{)ora, katerega mu je prisodi lo graško natbsodišče. No, l*a bosta Tone ali pa Krajnoc zo}R*t kritizirala in rekb, sod ^ ,mije ne bi smele obsojati, ker unaijo to tubL?. -1 edinoV kranjski farji in nikdo drugi. V "Am, S'Ov." tijirašuje Tone Sojar svoje katoliške "može" (bolje rečeno babe), če jih ni snann, da se {Družijo z odpadniki in očitnima prvše.-turki. Ne, 1 mane ul sram. Če-prarv sem kaitoličau*, ker vem, da so oni, katere Vi zamer jate. i»šteni nx>-žje, kater im se nc nu>ix' n česar4 hudega očitati. Pač ja je mene .11 vseh dnugih pošteno mislečih kmtolČanov in "brettvercev" sram, da imamo take ihidiovnake, kiaikoršni so nekateri v Ameriki in vmopi rojstni vasi B»m>vnici. To, to nas jc sram! Vsi pretfcvli "Am. Slov." so posvečeni edimo pon'.ii pniti listu "Gl-Sv.", Jednoti in posameznim svo-badomisleeem, V tekn nekaj tednov se je nabralo v tem (katoliškem listu toliko pnojiai z obrekovanjem in lažmi, da bi pa več parov koni nc moglo cxHixelja-ti. Dnigega ne rno-rejo Čitati, krikor to, da je "Gl. Sv." svinjski list in c-rejo, lnrezverci in ničvredni ljuadjc; ravno tako tudi t>ni, ki pri|«.dajo Narodni JecJnoti aH kaki delavski orpamzaciji, pri katerej ni duliov-nikut. Poštenjaki in koristni Člani človvškc d'ritobe so le oni, — taiko piše 'Am. Slow' —' kidor je pri kaki katoliški jednoti ali takem društvu, kijer ?ma duliovnik prvo besedo. Jaz iitpraš lm: v ki;Jk namen so se strJnovila {KKlijKjrna društva, in kako nalogo imajo duhovniki in cerkev? Mar so duhovniki zato poklicani, dii delijo telesno {Kx5jx>ro, tlruštva pa dušno? xMislim, dta jc ravno narobe pravilno. Društva so tulkaj v svrho telesne aH gn»tnc pnlijHux", (b se člani v slmčajti 1»-treljc ntecbebojno {xxEjiirajo, ter .ii taka' Ijmdjezcn, kalkoršno š|X3iraio nekateri maz licx" « -vojihiTi ikulrircami! Kdor pa hoče zu lobiti duševne utehe, ta ih» jo šol iskat tja, kjer jc prostor za to, v cerkev, v spoved-llico, aili j>a v molitvi. Nobeno nar rodno društvo 11 m ne bo tega branilo. — Takšna so torej naša dmistva in Jedlnotii. katere bi radi dmln>vini -ki uničili. Poštenost jim ne ugaja; uipa'ja jinn le farizejstVo i'u icvmIcz-ra >žinost, zato ker so tirdi sami laki, Kdnmipiranim farizejem je le za sv. inkvizicijo, za pnnule in zn naisiJstvTi, Ttie DoIk-vt, ^fioo I Iiunboltdt str., Denver, Colo. devici, itvaanrcč1 neka Fanny Miilievc i;n Josejn1ii.il PretliH-ič, kateri se silno hudujeta čez to, ker nista biK njiju častiti imeni v Aim. Slov. še naiti^ca. (tio, češ \e-dal družicam, kako se vsa slavnost vrši,. Dnipa latž jc trditev, tla so "Narodni Vitezi" ziubtcvaii, da morajo družice kočije same plačati. Podla lož je, dai l»:lo morale družice plačati vsaka {» $5. Vsa čast druaiexum, ki so sc skmiosti lulele-žile in ki so ostiaile toliko značaji«; da se niso nstnalšile farškega1 tero-rizana. Tukaj jki jirioboiin imena onih liitna-vk, ki1 so iijiele predrznost, da so se podfljisaie na izjavx>, j)ri<4xe-no v 'Am. Slov.', da ne marajo iti zal e vseeno mešaje ined' nas. Ostale sn» pa res upmšali in so tudi oblijulbile, a pozneje v^sled hujslo nja od raznih strani svoj sklep predrupačile, Ce sc s svojo neznaeajtiest'jo, katero obešajo celo na veliki zvon, nuvrejo tudi jnuiašni-ti, — je pa drupo uprašanje. \rcn-dar pa so prišle lk flavnosti kot družice tiwN nekatere one gospodične, ki so vslestenih dmižič. rii vse st>!etkarjemjc ie padlo v vodo! ZaVstno, da sc \'am nič nc obnese! G. Sojar, lejia/ hvala za ves Vaš trtufcl pledc dniižr in veselice. Res veliko ste se trui.Hli, veliko obletali, vxdi'ko povoričili, — a vse zi:rnan! Dosegli ste ediro to, da ste odbrali Jjuliiko i'znned pšenice. Ljttllikai je o-stala \rant, pšenica*pa nam! —- Tako je! Tudi neko dnupo revše se nekaj ujocfoi v 18. številki joKetskc avtijc. Veš t;, Nace, botli kar t'ilii>, ker te nisem pr*>sil. dti u tj jaz naznanim v dništvo. To ste fantje iz fare z Vašim 5V»jarjem vred — za zjokat! A. P. in J. S pa priporočam. nruj sclx' prej spreobrnete, in {x>teni se najj mene lotita«. Prosim za odpovOr, — se bon*) še ka j pomenili! l")o sviklenja! Fnanlk Mravlja, 730 W. 21. str., člain Ely, Minn. .1 osip Matko, Box 481 Claridgo, Pa. Matija Pečjak, 819 CheBtnut St. JohnBtown, Pa. Osrednji odbor S. N. P. Jednote ima vpaki tretji četrtek svojo rešiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatvp pa blagajniku Frank Klobučarju. DOPISI. (Nadaljevanje s 1 strani.) da je bil sam Jezu« Kristus pričujoč na dotični žanitvi v Kani Galileji t Ali jih je poročil veliki duhovnik, ali farizej, ali rimski noilnik, ali pa sam Jezus Kristus? Če mi to razložite, petem Vam bom verjel, da ste učene glave; drugače pa ne, — čeprav ste celih 16 let študirali, kakor s« v "Am. Slov.' bahato izražate. Da bi jib poročil kak nevernik, tega ne verjamem; kajti Kristus bi potem gotovo ne prišel na tako ženitevanje ali jim Se celo tako uslugo napravil, da je spremenil vodo v vino! No, podobne "čudeže" tudi še dandanes delajo gostilničarji (vsaj večina, če že no vsi)! Povetje mi tudi to, kedaj je napadal HI. Sv. Kristusove nauke! Ni-li ta Vaša trditev nesramna laž T Bnš "01. Sv." je tisti liat, ki prave Kristusove nauke cel6 brani proti spakedranimi cerkvenimi dogmami, ki so si Krista izposodile samo za olepšavo! Nikjer drugje se ne poveliču-jejn vzišeni Kristusovi nauki tako lepo kakor ravno v spisu "Moje verstvo" — in Kranje ima se predrznost trditi, da je ta spis protiverski in proti Kristusu! Duševni pritlikavec Krajnc se hoče meriti z velikanom na duhu, s prerokom Tolstojem, katerega globoki razum občuduje ves kulturni svet, in katerega se ne upa niti sam ruski car dotakniti!! Smešno! Naj nam Kranje spodbije le eno trditev v onem spisu "Mr.je verstvo", da je v nasprotju z nvangeliji, potem mu bomo pa verovali, da je res tako učen kakor se dela. Sicer se je pa previdno ognil vsaki kritiki, in le na splošno trdil, da je spis protiverski, ne da bi dokaze navedel I Tak človek, ki na ta način "dokazuje", je pa res učenjak! Tudi vse nadaljne Vaše trditve o brezverstvu in odpadništvu so bose in hrez podlage. Ce nekateri mpžje niso hoteli dati svojih otrok Vam krstiti, ali je to .kaj hudega? Vraga, saj Vi sami učite, da lahko vsakdo sam krsti, Se je sila! Mogoče se je dotičnim kam mudilo ali pa so imeli kako drugo zapreko, in so raje kar sami opravili tisti velevažen posel. Jaz si upam trditi, da so bolje storili, kakor pa če bi Vam morali za to lahko delo plačati $5; pri tem opravilu ne dobite Vi duhovniki od škropilnika nobenega žulja, — delavec pa pa dobi, predno zasluži $5. Voda je voda, »ol je gol, — in človek je človek! Jaz torej ne uvid j m potrebe, da bi moral ravno duhovnik krstiti. Ne usiljujte s« nam preveč za voditelje; saj Vas ni nikdo ml nas klical. Izvolili pa Vas tudi mamo, kakor hp na pr. voli predsednik Združenih držav ali pa predsednik francoske republike, Sa.mo nadležni berači ste nam, ki zapravljate delavski denar, kakor ga z&šnopsajo berači, jim so aa kakem sejmu nabrali par gol- i dinarjev. Z vsem ste dobro preskrbljeni, delati Vaiii ni treba, a nazadnje pa nam hočete še zgago delati? Ste so morda že preobje-dli? Kaj, hudiča, še hočete več? Ce niste stem zadovoljni, boste pa malo manj dobili; za take vročekrvne gospode se bo že še dobilo primerno sredstvo, —steni da Vam dohodke malo skrčimo, lu-jaki, boste videli, kako bodo Ljospodje uakrat krotki postali, •'•e se poslužite tega sredstva! Go-! stpodje naj torej le rc.govilijo, saj I dolgo ne bodo; ljudstvo mora enkrat spregledati, kam jih bo pripeljala duhovniška strahovlada; J tudi najbolj v duhovnike zaverovani rojaki bodo končno prišli do spoznnnja. M. P. Sheboygan, Wis., 10. apr. fescm o pravici. Ko so pravico pokojxili, faz Hiii ravno zraivcn bil; Na grobu njenem so plesali, — Jaz sem grenke solze 13. i Ljubi! vedno sem pravico, Spoštoval sem jo povsod; Podal sem vedno jej desnico, Druge reševal sem ,«n»pt. Srce moje vedno plnče, Skuša najti zopet jo; Ono ne verjame tega. Da jo pokopali so. Ko mogel bi jo spet zbuditi, Bi rad zastav 1 srčno kr:. A eden človek je brez moči, To mr»rajo storiti vsi. Zdfružmo sc vsi trpini, Podajmo si roko, In prej ne sanemo odnehati, Da pravica vstala bo. OtuTmi šc vsa strohnela, Lahko zbmTimo jo še; Trpin s trpinom ,tmj se združi, Potem dobimo jo v roke. Kedar pravrca bode vstala1, Prižgala luč ti bo, trpin. Jartrry bodeš talkrat rešen, Rešen bodeš bolečin. Deklevov Karel. "The Industrial Republic", delo L'pton Sinclaira, izhaja zdaj v "Wifchire's Magazine". To delo sc monm razširiti. Pišite šc danes za "j^ample" številke in deset naročil-nib kart. Naročnina lista jc deset centov na leto. Wilsbire's Magazine, 200 William st., New York. Vseslovanski nasclniski zo-nioč? V Ameriki jc toliko spekufa-t vnib ta'lientov, o-mo mi prvi, ki bomo stvar priporočali. Ako pišete "WilsWre's Miaigazi-nu" za naročlne karte, tedaj lahko pridobite dCset novih socijalistič-nib glasov za bodoče volitve. Na rooninn znaša deset centov na leto in vsak socijalist je dolzatn širiti ta listu "Sample" številke zastonj. Wil sbirc's Magazine, 200 William st., New York. Župnik Kranjec toži. South Chica&ki župnik John Kranjec in menda tudi ftušteršič sta vložila tožbo proti Martinu Konda, Antonu Duller, Josipu Duller, Jakolvu Tisol in proti Ivanu ICaker. dasi slednjni ti i v prav nobeni zvezi 7. "Javnim upraša-njem", katerega so podpisali in priobčili v zadnji številki našega lista prvi štirje. Tzmed imenovanih pet obtožencev sta bila v pondeljek popohlno samo dva aretirana, namreč Kaker in Tisol, ki sta morala prenočevati v kejlii in bila šele drugi dan opoldne izpuščena, dočim so se ostali trije detektivom pravočasno u-maknili in šli sami do sodnika v So. Chicago in položili tam zahtevano varščino v visokosti $500. Obravnava se vrši .10. aprila. Ako pišete "Wiltshire's Mogazimi' za naročilne 'karte, tedaj lahko pridobite deset novHi socialističnih glasov za liodočc vol itve. Naročnina znaša deset centov na leto in vsak socijalist je doliain širiti ta listi "Sample" številke zastonj. Wilsbire's Magazine, 200 William St., New York. Sodrugi, 3otiušljeniki! Naj ostrejši meč, ki bode kapitalizmu in njega zavezniku, klerikalizmu usekal smrtonosne rane, je soci-jalistično in svobodomiselno časopisje. K . temu spada tudi "Glas Svobode". Segajte po njem! Širite ga med prijatelji, znanci in sosedi! Vsak nov naročnik je nov korak do zmage. Socijalizem je nov stadij (doba) v kulturnem razvoju človeške družbe. Pojavil se je in pri-šel bo in ni je sile, ki bi ga ustavila. Klerikalizem se nagiblje proti večeru. Preživel je svojo dobo in propadel bo in ni je sile, ki bi ga obdržala. "The Industrial Republic", delo Upton Sinclaira, izhaja zdaj v "Wilsbire's Magazine". To delo sc tnona razširiti. Pišite še danes za "sample" številke in deset naročil-nih loirt. Naročnina lista je deset centov na leto. Wilsbire's Magazine, 200 William st., New York. Delavci! Pristopajte k delavskim unijam, kjer se nahajajo v vašem okolilču. Posebno veljaj to rudarjem v Minnesoti In drugod po zapadu, koder Ima Western Federation of Miners svoje lokalne unije. Organizacija je moč, s ktero računajo vaii delodajalci. ROJAKI OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS! Ako mi naznanjamo po časopisih, da smo zmožni ozdraviti vsr tajne bolezni mož in žensk, storimo tole zato in edino s tem nat..eno>n, da one osebe, ki iniajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj g'xdo, da. bodo ozdravile. Mi vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati našim bolmm rojakom. Ž; nad 25 let smo zdravili vse tajne bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, da bi jo mi ne ozdrayili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož in žensk, kajti to so-edi ne bolezni, katere mi zdravimo. Naš zavod je najstarejši kar jih je v Zdn državah. Mi smo dovršili višje šole v Evropi in pridemo iz Vaših krajev. T raj rojak:,' ako imate kako bolezen izmed onih katere so imenovane spodaj, ne po-mišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, 111 razložite nam v vasem materinem jeziku svoje bolečine in nadloge. Mi vam l>odeino |>oinagali v najkrajšem času. Bodite previdni! Oglasite sc pri nas, predtiu se obrnete do kakega druzega zdravnika. Zastrupljenje krvi, krč, božjastnost, slalboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno. Uradne ure od g—5 ob delavnikih,7—9 sifčer vsak dan. Ob nedeljah od 10—2. BERLIN MEDICAL INSTITUTE. IHt. DltlLL, slovenski zdravnik, h katerim se lahko pogovorite. 703 Penn Ave., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa. Ako sc ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo- Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku ; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov: BERLIN MEDICAL INSTITUTE. 703 Penn Ave. Pittsburg, Pa. Edina vinarna, ki toči najboljšo kalifornijska in impirhrt vina Kdor pije naše vino, trdi,da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kspljico. Vsi dobro došli! MOČNO BLAGO. Najbrže, da ste videli že kako oznanilo in si predstavlja1!, kako po coni so blago dobi. Ali se spominjate, kako slabe blago sto dobili in si sami sebi r«?Ui: "Nikoli več tam ničesar ne kupim". Večina nas ima tako skušnjo, in če je vi ni-ato imeli, štejte so srečnim. Mnogokrat vidite take predmete rznainovane in tako lopo popisane, da se vam priljubijoin si jih hočete nabaviti. Greto in si jih ogledate in najdete, daniso niti polovice ono vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To ie glavni vzrok, da mi ne navajamo naših cen po o-glasih. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega pred-motajo za polovico znižana Mi tega ne Btorimo, kajti VBakdo vč, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli ekiiitirati. Naša trgovina obstoji vie 15 do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in si oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek.slam-nikov, klobukov, letno spodnje obleke itd. Pridite in oglejte si naše vzorceza uioiko obleke. GUAH 8VOUODM SOJ ZA RESNICO NEKDAJ I* SEDAJ. Med zgodovinskimi resnicami, katere dokazujejo najjasneje vso /.a vržen ost ultramontanskeg« duševnega fcrinoštva, nas najbolj zanima strastni in vztrajni boj katoliške cerkve napram sleherni pravi znanosti in svobodi. Kakšno stališče ho cerkev proti znnnstvu zavzela, to je' pt kazala takoj v početku svojega razvoja, _ jo proglasila načelo, da je vera prvo in najvažnejše, potem šele pride pamet in zdrav razum, ter da se mora znansvo slepo podvreči veri. Krščaijstvr, kakor-Šnega uči katoliška eerkov, »mati a tukajšno življenje na zemlji kot nekako pripravljalnieo zn izmišljeno življenje onstran groba, (o katerem sploh nobeno živo bitje nič. ne ve), ter odreka vsako vrednost znanstvenemu raziska-vauju. Premišljeno, sistematKMio uspešno pa se je začela znanost zatirati od strani katoliške eer-kve vendar šele počet kom četrtega stoletja po Kristu. csobito od časa zloglasnega eerkvetiega zbora v Nieeji 1. 3*2.'», kateremu je predsedoval eesar Konstantin. Temu eesar ju so dali pridevek Veliki", ker je krščanstvo vpe- Z AH V ALA I Cenjenim sto venskim gospodič-',1x1111 v Chicagi', teiitcre so sc našemu jovabilu ]iri'.-:o« tova .e kot dtuižice pri ralzvi't j tu naše iwf>vc zastave, pri-jiaizuto odizvale in radovoljne pripomogle, i'Ja jc ta naša slavuust drae i.vi. . i. rila' dtocgla inajsijajnejši \spoli, se tem |x»tomsza njih trud in v,-trajnost i^rcno zaJ wad ju jemo-Zali'MaljujenX) se jim toliki itui bolj, k r >o vkljiiib najdrznejšemu liuj-?Vanju in op'ram našiti nas|>rptni-\ \v pr'^'c k ir.cwu im s svojimi krepkim ras topom sijajno pokazme, da j;rez'r;vjo o:io stranko, ki se je na v-e kri])'.je tntwlili.ii, da poniia našo !av:n-i. Zi\x-!e naše vrle gbspo-i ene! ()dlxir društva "Nar. Vitezov". The Industrial Republic', delo Upton Sinclair.T, izhaja zdaj v ' Wilsbire's Magazine". To delo so mona razširiti. Pišite šc danes za sample".štev-lke in deset naročil ljal kot državno vero iu ustaiu vil Carigrad (Konstantine pel = Konstant inovo mesto). Cesar Konstantin je bil ničvreden značaj, prekanjen hinavec in večkraten morilec. Kako uspešno so se protivili papist i (t. j. privrženci papežal proti slehernemu samostojnemu znanstvenemu razmisljavanju in raziskovanju, sprieuje nam silno žalostni položaj in niska stopinja naravoslovnih ved in slovstva v sredjnom veku. Ne samo da so so uničili in omejili bogati duševni zakladi klasične dobe, — ne, rimski papizem je zahteval še več t hlapci papeškega trinoštva so tirali na goreče grmade vse one, ki so gojili kot "krivoverei" in "odpadniki" samostojni mišljenje. Kdor je odkril kako novo resnico, ki je bila količkaj v navzkrižju z nauki okamenele katoliške vere, tega si, grozovito mučili in ga potem sežgali na gr-uiadi; taka žalostna usoda je zadela monističnega filozofa- Giordano Dnino, reformatorja Jana ITust in več kot stotisočere drugo ^poznavalce resnice; a mnogo tih re.su i e. ki jih je cerkev prej smatrala krivoverskim naukom, je ravno ista cerkev pozneje sprejela in odobrila kot veri nenasprotne, — iz jednostavne-ga razloga, ker jih ni mogla več utajiti! Zgodovina bojov, ki jih je bo- u*' nih kart. Naročnina lista je deset centov na leto. Wilsbire's Magazine, 200 William st., New York. Od očeta do sina. V navr.idinem življenju se nam zdi, da hoče mlcldieniČ. nastopvvši stojo Instno pot, zapraviti več denarja, kakor njegov oče, ne da bi skušal kaj pnbraniti. t)n začenja svoje žhCjomje tam, kjer ga je pustil njegov oče, pri temi p:u pozabi, da -i je oče z dolom pridobil premoženje, lii da ntiv jc to delo omogočilo dobo* iln trdno zdravje. M talina |k>-trebuje mnogostranskega razvedrila. (>ni |ui, katerim rame okolno- I -ti ovirajo ifober telesni razvoj, posebno pa oni. kalen'm prcbavljalir organi otjrekaijo svoje delo, morajo rabiti Tršnerjevo zdravilno greiko vino, Ono jim bode dalo > ■t j . £ t> $ (i $ t p # # * 0 # 4 * # 4 5 naročajte in čliajti? novo obširno knjigo »ZDRAVJE" Novih 50.0000 iztisov. Se zastonj razdeli med SLOVENCE. "The Industrial Republ c", delo l 'pton Sinclaira, izhaja zoaj v "Wilsbire's Magazine". To delo sc | mona razširiti. Pišite se danes za j "sample" številke in deset maročil-nili kart. Naročnina lista jc deset centov na leto. Wilsh'rcs Magazine, 200 William st.. New York. JAVNA ZAHVALA. Cenjeni Iv C. Collins Medical Institute! Oprostite moji razburjenosti, ker sem Vas v mojem zadnjem pismu žnHil ter Vam grobo pisal. Da- ,. . v . „ i nes \'am naznanim, tla sem po Ya- jevala prodirajo znanost v, Z(1,nvv]jt,|jn in VasMi prvih srednje ni veku z. rimsko "rktijo, ozdravil, za- nam nn vsak, strani pripovedke, lloro6aau vsa. bilo s um stojim m.sljenje | S!()V(rai v Aim.riki ,c da in empirično znanstveno raz,sko-j §c zallvn.ljiljnn /a vanj., resnu-e vsi,d v^mogo^ne- ^ ^ ga papeškega tiranstva popolno- ^ ^^ )alrav m Vam lKt,,.i um pokopano skozi dvanajst za-1 ^ Iva)I] Raba3( lost »tih stoletij. j 177, Canonsburg, Pa. - Po Eniestu llaeckel: _1-- ..........- .PRIJETNO UMSKO IH POMLADANSKO 2nv lull) t In druit« km)« ob »ilrl)»n«k 111 m «f Ju ni" prl «t»rn I ikii»«in» Die POPRAVEK. V zadnji številki oznanjeno novo društvo v De Pue. 111., se pravilno glasi "Zavednost" (in ne "Lunja"). Hlagajnik in zastopnik (no zastovonoša> je Daniel Padovinac, zapisnikar pa Andrej Sorčič (in ne Lorčič). \' <|opisu iz Madison. Pa., v štv. 14 ie 1 ne« t darovalci za obrambni j sklad nektvi i*rmnt Mesto praviimc-tra Peter From, stoji Peter Fran; šme Benko se fma gla^ti Rcnko.' Pri bratih Wrischntiic (v dopisu stofi nai>ačno "fk»rion>ik") jc iz-pirsčon Stefan. V štev. 16 ^c v dop sif iz Clcve-lwirki kritiku j« g'olaH^ka preflsta-\n nekega taBilkajšnega društva "TrigW. odnuštvo ne prn*ada K. S. K. I. Društvo sc imenuje S. K. I. društvo Triglav (tj. slovensko "katoliško izobraževalno). To popravljamo. da ne bo kakega nespo-raiiiimljcnja. (JUNAltD LliNE 1'KEVAŽA LJUDI IN BLAGO ČEZ (K:EAN EIBIHIHB, SEHOVft, HftEPEL UD. lepi, veliki in nov J PAHNI KI NA DVA V MAKA 13,600 ton. 10,600 ton. 10,000 ton. 10,400 ton. "CARPATtllA" "SLAVONIA" .•PANNONIA" ■•ULTOrWA" ^ ^ ^ - KinSTJIIGKA. -^ZDRAVJE' katera jc ravno izšla od slavnegžl in obče znanega DR E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti, bodisi zdrav ali bolan. y , , , , .. . , .. Ona ie naizaneslivejsi svetovalec za moza (n zeno, ze deklico in mladeniča. Iz te kniiire bodete razvideli, da je Dr. H. C. COLLINS H. I. edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronične) kakor tudi vsake tajne spolne bolezni. Citajtc nekaj najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Ozdravljena: lu lega toka bolečin v maternici, j Cenjeni K«spod Collins M. I. križu fn želodcui__neredne stolice in glavobola. j ^ nazn;in).lI'n dn 8em popolnoma zdrav in se Vam prisrčno zahvalim za Va?ia zdravila ki sto mi jih pošiljali in to Vam rečem, da ta-kega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so ros najtjolj&a, ki so mi prav tino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri drnzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- ToraJ, kateri no verjame, naj se do mene obrne in jaz 11111 bodem natančno pojasnil, da ste vi res en izkušen zdravnik, da tace g a nima vtč svet. Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba Anton Mlheličh 12 H. sgth Str. N. E. t levelun, O. Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniško pomeči in da ne izdajtp zastonj Vaš težko prisluženi denar, praŠajte nas za svet i icdno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširt o knjigo ..ZDRAVJE", katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk j. i poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov : Dr. E. C. COLLINS Medical Institute 140 West 34th Street New York, N. Y. Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popotnega ozdravljenja. Za on.- kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopolud.m do 5 popotudan. V torek, sredo, četrtek in ptftek tudi od 7-« "re zvečer. Ob nedeljih m praznikih Od 10- i popoludne. j SpoMu* ani Kotpotl Ur. 0. C. Colllita M. I. Vam n»*nanjam, da »eni t*> pol noma ofdra vila po Valili ulravilili. | katera ml poliljali. Seilaj ne fulim nobeno bolečine več, ta kar sn j Vam trčno (zahvaljujem.) In Vam poliljam tudi mojo »liku, aku jo hočete dali v Sloveti-«ke časopise. Iit Vam ostajam dir groba h vale in* Vain Agnes (Jačnik K. 1". D. 3 Johnntown, Pa. « « i Slovencem In bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in ta ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. bratskim družitvam priporočam tudi mojo dvorane l&tveno sejo, svatbe, zabavne večere itd. — veliko Vsem za društvene sejel dvorani, pa za narodne in ljudsko veselice. Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrl/ek. Itir Potujoči rojaki vedno dobro došll! l&a Priporočani bo vsem v obilen i>oBet, Frank "Mladic, 587 8. Centre Aye. Chicago, III. .Iz New Yorka odnlujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite ee do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navodila o cenah in času kedaj pamiki odpluje jo. F. G. WHITING, ravnatelj. f»7 Deacborn 8tr. ohicaoo KJE JE Ivan Pintar, doma iz Spodnje Rečice pri Laškem trgu T Preti enim letom je bival v Mek-siki. Kdor bi vedel za njegi v naslov, naj mi ga blagovoli spo-rooiti. — Karel Veternik, Sock No. 3, Box 24, Allegheny Co., Pa. POZOR ROJAKI! Slika predstavlja iko s zlatom pro-tognjeno (Uold filled.) it. z dvojni in pokrovom. Size 1(> JAMČI SE ZA 20 LET. •Ura ima kolesje najboljših* atnori-kanskib izJelokov (Elgin, Walt-haui ali Springfield) ter ima 15 kamnov Cona je sedaj samo 3.00- MATIJA KIRAR GOSTILNIČAlt v Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro iu svežo pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstno smodke. telefon štev. 777 P. Nehoeiiholeii Ilrg. (Vs. Najboljše pivo jo JSo prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, 111. $13, Za obilno naroči«) se priporočam spoštovanjem Jacob Stonicli, 72 K. Madison Nt. Chicago, 111. N a z d a i rojaki! Slovencem in drugim braton Slovanom priporočava svoj lepo urejeni :SaIooiv Točiva vodno BveŽe pivo in prstne druge pijače. Kaznorrttn« fine smodke na razpolago. Za obilen poaet so priporoča« brata Košiček 530 1. Centre tie. Chicap, lil , . 7i i;>„ .ii£ 'isUk - 1" ■ awi