Predstavili 25. tržaški filmski festival Boris Pahor o svojem doživljanju Alberta Camusa Tržaški in videmski rektor si želita čezmejnih sinergij sledi nam na Primorski št. 8 (20.941) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ^^ tuiitkerju @primorskiD ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 Vrnite nam politiko, prosim Marko Marinčič Antipolitike ni izumil Beppe Grillo. On je morda med najbolj glasnimi, četudi ima v zadnjem času kar nekaj tovrstne konkurence. V resnici v Italiji že celih 20 let živimo v primežu antipolitike. Ko so pred dvema desetletjema preiskave čistih rok odpihnile zadnje ostanke več desetletne vladne nomenklature, se je kot odrešitelj pojavil Silvio Berlusconi, podjetnik in ne politik, kot je rad razglašal, pa čeprav je zrasel v senci politike (Craxi) in najbrž mafije (Dell'Utri). Nič čudnega, da se je povezal z Bossijem, ki je tudi sam po Padski nižini rjovel proti »politiki«. Ob koncu njune parabole se spet nismo vrnili k politiki, temveč k tehničnemu tandemu Mon-ti-Fornero, ki ga velika večina državljanov polotoka gotovo ne bo ohranila v najlepšem spominu. In tehniki močno zaznamujejo tudi delo Lettove vlade, pa naj bo njen predsednik še tako prefinjen politik. Odločitve sprejemajo računovodje, ki že mesece vsakodnevno packajo z davki na stanovanja, da ne govorimo o najnovejši bla-maži »prvega tehnika«, gospodarskega ministra Saccomannija s poskusom, da bi šolnikom odvzel 150 evrov starostne doklade. V državi, ki na svetovnih lestvicah korupcije, nelegalnih poslov in davčnega utajevanja zaseda najvišja mesta, menda res ne gre postavljati »civilno družbo« kot brezmadežno alternativo sko-rumpirani politiki. Prej bi potrebovali drugačno politiko. Tako, ki bi imela vizijo pravično urejene družbe in strategijo, kako to doseči. TRST - Volitve Dva slovenska župana se poslavljata TRST - Na Tržaškem bodo spomladi občinske volitve v dolinski, zgoniški in repentabrski občini. V Dolini po dveh mandatih za županjo ne bo več kandidirala Fulvia Premo-lin, v Zgoniku pa se bo po 15 letih od županskega stolčka poslovil Mirko Sardoč. Le v repentabrski občini bo spet kandidiral Marko Pisani. V Dolini naj bi županjo iz vrst SSk nasledil kandidat iz Demokratske stranke, kot možen kandidat se omenja Sandy Klun. V zgoniški občini je glavni favorit za župansko kandidaturo aktualni podžupan Rado Milič. Na 2. strani dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS NEDELJA, 12. JANUARJA 2014 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , BRESCIA - Napetosti na pobudi o priseljenstvu Ministrica Kyenge spet tarča glasnih protestov desnice RIM - Dobra novica Na obzorju dogovor o škedenjski železarni RIM - Zastopniki vlade Enrica Lette, predsednica Dežele Debora Serracchiani in predsednica pristaniške oblasti Marina Monassi so podpisali osnutek programskega dogovora o prihodnosti škedenjske železarne. Gre za dokument, ki po eni strani jamči proizvodno kontinuiteto obrata (prevzela ga bo skupina Arvedi), po drugi pa odpira pot reševanju nekaterih perečih okoljskih problemov. Dokončni sporazum naj bi sklenili konec januarja. Načelni dogovor se sklicuje na decembrske sklepe rimskega srečanja, na katerih so postavili temelje za usodo železarne. Podpisniki bodo pospešili vse postopke tudi za bonifikacijo območja Škednja, kjer ne bo več plavža. To pomeni, da bo morala pristaniška uprava na novo zastaviti t.i. koncesije javnega dobrega, ki pogojujejo okoljsko sanacijo območja, brez katere tam ne bo nihče investiral. Programski dogovor naj bi po želji deželne in rimske vlade zadovoljil tako delavce železarne, kot bodočega lastnika ter morebitne investitorje. Odprto ostaja ne ravno postransko vprašanje o tem, koliko denarja namerava država v resnici investirati za bonifikacijo onesnaženega področja v Škednju. Gre za več milijonov evrov, ki jih sicer Rim obljublja, ni znano pa koliko denarja ima dejansko na razpolago. âant'Anna ImprfSû 'tVosporii funíbri BRESCIA - Ministrica za integracijo Cecile Kyenge je bila včeraj znova tarča glasnih kontestacij s strani skrajne desnice in Severne lige. Zgodilo se je v Brescii, kjer je ministrico pričakala glasna in do nje ne ravno prijateljsko razpoložena skupina neofašistov (predvsem pristaši gibanja Forza nuova). Demonstranti so Kyengovi hoteli preprečiti nastop na javni pobudi o priseljencih, na kateri je ministrica govorila brez večjih težav. Skrajni desničarji in ligaši so nekaj časa skupaj protestirali proti Kyengovi, da je bilo vzdušje še kar napeto pa so poskrbeli tudi priseljenci, ki so nasprotno podprli ministrico. Od nje so sicer tudi zahtevali, naj vlada zapre t.i. spremne centre za ilegalne migrante, ki so po njihovem prepričanju v mnogih primerih neke vrste lagerji, dejansko slabši od navadnih zaporov. Na 19. strani ŠTMAVER - Zaprli parkirišče Usad ob cerkvi grozi, sanacija prihodnji teden EU Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delNstria 129 Prosek 154 - Trst tel. 040 630696 Usluge na domu Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej ponovno izdaja zdravniška potrdila za vozniški izpit, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h in od 15h do 17h. Ob sobotah pa od 10h do 12h. Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. u LETALIŠČE Panthere bodo letele nad Gorico GORICA - Bo goriško letališče zaživelo, so se spraševali številni gostje, ki jih je na Roje priklicala napoved o odprtju obnovljenega hangarja. Vanj je ajdovski Pi-pistrel investiral 40 tisoč evrov. Lastnik podjetja Ivo Boscarol je včeraj dejal, da je v priprave za gradnjo svoje proizvodne hale na goriškem letališču Pipistrel že vložil 600.000 evrov, celotna investicija pa bo vredna deset milijonov. »Naše Panthere bodo kmalu letele nad Gorico,« je obljubil. Na 10. strani Ob prometni zapori je center Trsta sameval Na 4. strani Trgovina Buonacquisto zapušča Gorico Na 8. strani Kriza oplazila tudi krvodajalstvo Na 10. strani Ples v maskah odprl operno sezono v Trstu Na 12. strani Radioaktivno sevanje na vojaškem poligonu Na 13. strani Poštenost in transparentnost Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino Fernetiči 14 Tel. 334 26 56 119 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama BČ V ■ * B + B + ■ MINI TEATER-Ljubljana ; ZVEZDICA ZASPANKA Dvojino Marijinega doma pfi Sv- Kinu (U. 27) Dan« ob 16. .uri in ob 17.3Q SrtJL'ii/'L' jCMflmirKUft Attmoatopodpvo 7KR A nuarja, ob 17. uri; na osnovni šoli F. S. Finžgarja v Barkovljah (Ul. del Cer-reto 19) v ponedeljek, 20. januarja, ob 17. uri. DIZ JOŽEFA STEFANA prireja v torek, 14. januarja, od 18. do 20. ure dan odprtih vrat. Toplo vabljeni starši, srednješolski učenci in vsi, ki bi radi spoznali naš zavod. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVANA CANKARJA vabi starše in učence 5. razredov na informativni sestanek ob vpisih za naslednje š.l., ki bo v torek, 14. januarja, ob 15. uri na sedežu šole, Ul. Frausin 12. Ob 18. uri bodo profesorji staršem na razpolago za dodatna pojasnila in osebne pogovore. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vljudno vabi starše otrok, ki bodo v š.l. 2014/15 obiskovali 1. letnik otroškega vrtca in 1. razred osnovne šole, na informativno srečanje, ki bo v torek, 14. januarja, ob 16.30 na sedežu ravnateljstva, Nanoški trg 2, Opčine. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vljudno vabi starše učencev, ki bodo v š.l. 2014/15 obiskovali 1. razred nižje srednje šole, na informativno srečanje, ki bo v torek, 14. januarja, ob 17.45 na sedežu ravnateljstva, Nano-ški trg 2, Opčine. OSNOVNA ŠOLA I. GRBCA - M.G. STEPANČIČ vabi na informativni sestanek ob vpisih za naslednje š.l., ki bo v sredo, 15. januarja, ob 15. uri na začasnem sedežu šole, Ul. Svevo 15. Dan odprtih vrat bo po dogovoru z učitelji. OSNOVNA ŠOLA J. RIBIČIČA - K. ŠIROKA vabi na informativni sestanek ob vpisih za naslednje š.l., ki bo v sredo, 15. januarja, ob 16.30 na sedežu šole, Ul. Frausin 12. Dan odprtih vrat bo v sredo, 16. januarja, od 8. do 9. ure. OTROŠKI VRTEC V ŠKEDNJU vabi na informativni sestanek ob vpisih za naslednje š.l., ki bo v sredo, 15. januarja, ob 11. uri na začasnem sedežu vrtca, Ul. Svevo 15. Dan odprtih vrat bo v sredo, 22. januarja, ob 11. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOL pri Sv. Ivanu sporoča, da bosta informativna sestanka za vpis v 1. razred nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in na Katinari v sredo, 15. januarja, ob 16. uri na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4 in v petek, 17. januarja, ob 16. uri v šolskih prostorih na Katinari, Reška cesta 511. OTROŠKI VRTCI IN VEČSTOPENJSKE ŠOLE v Nabrežini se bodo predstavile in bodo na razpolago na informativnih sestankih. Otroški vrtci: OV v Devinu 23. januarja, od 15.30 do 16.30; OV v Gabrovcu 16. januarja, od 15.30 do 16.30; OV v Mavhi-njah 21. januarja, od 16. do 17. ure; OV v Nabrežini 22. januarja, od 15.30-16.30; Osnovne šole: OŠ J. Jurčiča v Devinu 20. januarja, ob 15. uri; OŠ V. Ščeka v Nabrežini 27. januarja, ob 15.30; OŠ S. Grudna v Šempo-laju 21. januarja, ob 16.30; OŠ 1. maj v Zgoniku 28. januarja, ob 15. uri; DSŠ Iga Grudna v Nabrežini 21. januarja, ob 15. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča razpored informativnih sestan- kov za starše, ki bodo vpisali otroke v 1. letnik otroškega vrtca: A. Čok -Opčine 21. januarja, ob 11.00; E. Kralj - Trebče 22. januarja, ob 10.30; M. Štoka - Prosek 20. januarja, ob 16.00; A. Fakin - Col 20. januarja, ob 16.00; J. Košuta - Križ 16. januarja, ob 16.00; U. Vrabec - Bazovica 20. januarja, ob 16.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča razpored informativnih sestankov za starše, ki bodo otroke vpisali v 1. razred osnovne šole: F. Bevk - Opčine 20. januarja, ob 15.30; P. Toma-žič - Trebče 29. januarja, ob 15.15; A. Černigoj - Prosek 21. januarja, ob 15.00; A. Sirk - Križ 20. januarja, ob 15.00; P. Trubar - Bazovica 22. januarja, ob 16.30; A. Gradnik - Col 16. januarja ob 16.00. LICEJ A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo dan odprtih vrat v petek, 17. januarja, od 17. do 19. ure (ob 18. uri bo predstavitev obeh smeri) in v soboto, 18. januarja, od 9.00 do 11.30. DTZ ŽIGE ZOISA, Ul. Weiss 15, vabi na dneva odprtih vrat in sicer v soboto, 18. januarja, od 9. do 12. ure in v sredo, 22. januarja, od 18. do 20. ure. Vabljeni dijaki 3. razredov nižjih srednjih šol in njihovi starši. DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v nedeljo, 19. januarja, ob 10. uri v šolskih prostorih na Vrdelski cesti - Strada di Guar-diella, 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča razpored informativnih sestankov za starše, ki bodo vpisali otroke v 1. letnik srednje šole: F. Levstik - Prosek 20. januarja, ob 17.00; S. Kosovel - Opčine 21. januarja, ob 17.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOL pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v 1. letnik otroškega vrtca v ponedeljek, 20. januarja, ob 16.30 na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4; dan odprtih vrat 24. januarja, v vrtcu v Lonjerju (Lonjerska cesta 240) in 27. januarja, v vrtcu v Barkovljah (Ul. Vallicula 11). Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki od 10. do 11. ure ali od 14. do 15. ure. OTROŠKI VRTEC PIKI JAKOB vabi na informativni sestanek ob vpisih za naslednje š.l., ki bo v torek, 21. januarja, ob 11. uri na sedežu vrtca, Ul. Frausin 12. Dneva odprtih vrat bosta 24. in 27. januarja ob 11. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča koledar informativnih sestankov za vpis v otroški vrtec: Kekec - Boljunec in Miškolin - Boršt v Bo-ljuncu 21. januarja, ob 16.00; Pika Nogavička v Dolini 23. januarja, ob 16.00; Palčica v Ricmanjih 27. januarja, ob 16.00; Mavrica v Miljah 3. februarja, ob 16.30. OTROŠKI VRTEC JAKOBA UKMARJA vabi na informativni sestanek ob vpisih za naslednje š.l., ki bo v sredo, 22. januarja, ob 11. uri na začasnem sedežu vrtca, Staroistrska cesta 78. Dan odprtih vrat bo po dogovoru z učiteljicama. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča, da bo informativni sestanek za vpis na srednjo šolo 23. januarja, ob 17. uri na šoli Gregorčič v Dolini. DNEVA ODPRTIH VRAT na gostinski šoli Ad formandum bosta 24. in 30. januarja, od 14. do 18. ure na sedežu gostinske šole na Fernetičih. Info na tel.: 040-566360 ali ts@adformandum.org. Župnijska skupnost in Slomškovo društvo iz Križa vabita na BOŽIČNI KONCERT danes, 12. januarja, ob 17. uri v župnijski cerkvi v Križu Nastopata MePZ COMINUM iz Komna (dirigira Ingrid Tavčar) ŽePZ PROSEK-KONTOVEL (dirigira Marko Štoka) V sodelovanju z Rajonskim svetom za Zahodni Kras Društvo ROJANSKI MARIJIN DOM pod pokroviteljstvom Slovenske prosvete vabi na BOŽIČNI KONCERT DANES ob 17. uri v rojanski cerkvi Sodelujeta: Ženska pevska skupina Stu ledi in MePZ Fran Venturini od Domja Božična misel: msgr. Franc Vončina Loterija 11. januarja 2014 Bari 55 90 77 73 20 Cagliari 59 8 56 40 42 Firence 35 48 41 14 25 Genova 11 30 90 22 88 Milan 48 57 62 8 50 Neapelj 82 62 47 60 15 Palermo 19 59 72 6 84 Rim 2 82 8 56 88 Turin 38 55 62 13 86 Benetke 2 42 49 53 35 Nazionale 69 89 4 40 25 Super Enalotto št. 5 11 37 39 52 68 90 jolly 12 Nagradni sklad 25.934.326,07 € brez dobitnika s 6 točkami --€ brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 11 dobitnikov s 5 točkami 28.380,66 € 946 dobitnikov s 4 točkami 332,43 € 38.433 dobitnikov s 3 točkami 16,30 € Superstar 56 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 3 dobitniki s 4 točkami 33.243,00 € 167 dobitnikov s 3 točkami 1.630,00 € 3.203 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 19.745 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 39.172 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 12. januarja 2014 7 SKD TABOR OPENSKA GLASBENA SREČANJA NOVOLETNI KONCERT danes, 12.januarja, ob 18.00 uri: TROBILNI ANSAMBEL GLASBENE ŠOLE KOPER dirigent Boris Benčič "23 Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da bo danes, 12. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke »Esso« na Opčinah. Prosimo za točnost. Info in rezervacije na tel.: 3355476663 (Vanja). DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - Trst vabi stare in nove člane na sestanek, ki bo v ponedeljek, 13. januarja, ob 19.00 na sedežu na Pa-dričah. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST obvešča člane in prijatelje, da bodo v januarju odborniki na razpolago za vpis novih članov: v ponedeljek, 13., od 19. do 20. ure v društveni postojanki v Boljuncu št. 44; v sredo, 25., od 10. do 13. ure na društvenem sedežu, Ul. s. Frančiška 20; v petek, 17., od 19. do 20. ure v Razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. GLASBA ZA NAJMLAJŠE - Center otrok in odraslih Harmonija prireja glasbeni tečaj za najmlajše (od 1. leta dalje), ki bo potekal ob torkih ob 17.00. Vodi Erika Bersenda. Prvo srečanje v torek, 14. januarja. Info in prijave (obvezne) na tel.: 328-0196920 ali center.harmonija@gmail.com. NOVO LETO - NOVA MATEMATIKA: Matematični krožek vabi na niz predavanj z naslovom Matematika za vsakogar. Začetek v torek, 14. januarja, ob 17. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. OTROŠKI VRTEC PIKIJA JAKOBA vabi na 3. ustvarjalnico, ki bo v torek, 14. januarja, ob 16. uri v knjižnici Karla Široka na sedežu Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu. Knjigo v angleščini »David goes to school« (David gre v šolo) avtorja Davida Shannona nam bo prebrala ga. Sabina Bernardi. POKRAJINSKI ODBOR ZSKD za Tržaško sklicuje v torek, 14. januarja, ob 20.30 v prostorih ZSKD, Ul. San Francesco 20, področno srečanje za mestna društva. RAJONSKI SVET se bo sestal v torek, 14. januarja, ob 20.30 na svojem sedežu v Doberdobski ulici 20/3, Op- POGREBNO PODJETJE t/ - " Oi?trenutku žabsti. ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! S Poslovni oglasi GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo: likanje, pospravljanje, varstvo. 00386-31-879781 TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča da bo prva vaja v novem letu v torek, 14. januarja, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah. KMEČKA ZVEZA obvešča, da zapade termin za prijavo letošnje proizvodnje vina v sredo, 15. januarja. ZGONIŠKI OBČINSKI SVET se bo sestal v četrtek, 16. januarja, ob 11. uri. PROSEŠKA IN KONTOVELSKA DRUŠTVA, pod pokroviteljstvom domače sekcije VZPI ANPI Anton Ukmar - Miro, prirejajo pohod od Proseka do Štorij za počastitev spomina partizana Marjana Štoke. Zbirališče in vpisnine v nedeljo, 19. januarja, ob 8.00 pred spomenikom padlim v NOB na Proseku. Štart bo ob 8.30. Info: 040-229404 (Miloš po 20. uri). Ob 15.30 pa je predvideno polaganje vencev na spomenikih v Štorjah, nakar bo sledila proslava v prostorih tamkajšnjega kulturnega doma, kjer bo prisotne nagovoril partizan in pesnik Ciril Zlobec. SKD VIGRED obvešča da bo v sredo, 22. januarja, ob 18. uri v Štalci v Šempolaju sestanek (za domeno urnikov) in vpisovanje za delavnico -tečaj igranja za otroke in odrasle na diatonično harmoniko. Info na tel.: 380-3584580 ali tajnistvo@skdvi-gred.org. SPLOŠNO KMETIJSTVO: 150-urni osnovni tečaj za pridobitev spretnosti, potrebnih za vodenje kmetije. Tečaj bo ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 18. do 22. ure na Ad for-mandumu v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Pričetek v ponedeljek, 27. januarja. Vpisovanja na tel.: 040-566360 ali ts@adformandum.org. VODENJE AGRITURIZMA: 100-urni tečaj za pridobitev spretnosti in strokovnega znanja za vodenje agri-turizma. Tečaj bo ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 22. ure na Ad for-mandumu v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Pričetek v ponedeljek, 27. januarja. Vpisovanja na tel.: 040-566360 ali ts@adformandum.org. TELOVADBA V BAZENU s segreto morsko vodo, v organizaciji MD Boljunec, vsako sredo zjutraj v termalnem bazenu v Ankaranu. Odhod društvenega kombija iz Brega in iz mesta. Info na tel.: 3358045700. LEKARNA SV. ROK V NABREŽINI vabi v SREDO, 15.1. in 22.1.2014 na DAN BACHOVIH CVETIC. Za informacije in prijave pokličite 040-200121 S Mali oglasi DAJEM V NAJEM malo, na novo opremljeno stanovanje v središču Kozine. Tel. št.: 0039 392-2225821. GOSPA z izkušnjami pomaga ostarelim, tudi 24 ur dnevno. Tel. št.: 3296055490. IŠČEM DELO kot varuška otrok ali pomagam otrokom pri učenju. Tel. 3402762765. MLAJŠA GOSPA išče delo za oskrbo starejših oseb, izmenično vsakih 14 dni z drugo osebo. Tel.: 347-7658968. PODARIM dobro zemljo za vrt. Zmenek po dogovoru. Tel. št.: 329-4129363. PODARIM tri psičke mešane pasme. Tel. št.: 392-3027258. POSOJAM NA DOM napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel.: 339-8201250. PRODAJAM avto opel astra GTC, sive barve, v odličnem stanju, letnik 2005. Cena: 2.500 evrov. Tel. št.: 040-814242 (od 19. do 20. ure). PRODAJAM avto volkswagen polo, 1.400 bencin, rdeče barve, v dobrem stanju, prevoženih 200.000 km, letnik 2000. Cena 1.000 evrov. Tel. št.: 346-9520796. PRODAJAM individualni radiator rubber na metan. Cena 350 evrov. Tel. št.: 328-4185964 (Marino). PRODAJAM raznovrstni les za kurjavo za špargert. Cena po dogovoru. Tel. št.: 329-4128363. PRODAM mešalec za beton za 370,00 evrov; vitel (verricello) za 370,00 evrov in črno-rjavo omaro s knjižnimi policami 160x190x30 za 100,00 evrov. Vse v odličnem stanju. Tel. št.: 348-9805039. PUNCA STARA 26 LET, rekreacijsko -športno usmerjena, išče delo za varstvo vašega malčka, na vašem domu, v dopoldanskem in popoldanskem času, po potrebi tudi ob večernih urah. Tel.: 340-5972306. ŠTUDENTKA pedagoške fakultete pomaga vašemu otroku pri učenju, pisanju domačih nalog in za varstvo, tudi občasno in po domeni. Tel.: 3461080342. ZAHVALA Bruno Zobec Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega. Posebna zahvala naj gre g. Jakominu, g. Zalarju in g. Rosi, šentjakobskemu zboru in prijatelju Lojzetu Abramu za poslovilne besede. Svojci ZAHVALA Darko Cerkvenik Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste z mano sočustvovali in na katerikoli način počastili mojega dragega moža. Posebna zahvala gospodu Milanu Ne-macu za občuteni obred in svetoivan-skemu cerkvenemu pevskemu zboru. Zinka t Prerano nas je zapustila naša predraga Silvana Regent por. Peric Žalostno vest sporočajo mož Valentino, hči Klaudija z Ivanom, sin Silvano z Ano, sestra Ani in brat Drago z družino ter ostalo sorodstvo Posebna zahvala zdravnici in prijateljici Nevi Daneu. Pokojnica bo ležala v soboto, 18. januarja, od 11. ure do 12.45 v mrtvašnici v Ulici Costalunga. Pogreb z žaro bo v sredo, 29. januarja, ob 14.30 v cerkvi na Kontovelu. Kontovel, Trst, Jamlje, Slivno, Pescara, 12. januarja 2014 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Ciao, nona Gabrijel, Eleonora, Olivija in Leonard Ciao, teta Oliver Dragi teti Silvani zadnji pozdrav nečakinja Jasna, Mitja, Sanja in Saša Silvana, hvala za tvoje nasvete, lepo besedo in pomoč. Vedno si mi bila v oporo. Iztok Zadnji pozdrav teti Silvani Elvis z družino Ob prerani smrti drage Silvane izrekamo iskreno sožalje Klaudiji, Zdravkotu, Silvanotu in vsem svojcem družine Pahor, Grassi in Jazbec Dragi Silvano, Klaudija in Valentino, ob izgubi mame in žene smo vam prisrčno blizu. Gregor, Ivana, Tereza in Agata Peric Ob prerani izgubi drage Silvane izrekamo družini iskreno sožalje Marija Bruno Marta Pepi Ondina Marjo Zmaga Cvetko Marčela Ivan Lenčka Boris Ob smrti očeta IVANA BANA izražamo Markotu Banu in družini občuteno sožalje prijatelji iz Jamelj t Nenadoma nas je zapustila Pepka Škerlavaj Žalujoči sin Andrej z Niveo, Danielom in Marcom, brat Nardo z Elviro in sinovi z družinami Pogreb bo v torek, 14. januarja, ob 14. uri v cerkvi Sv. Jerneja na Opčinah. Sledil bo pokop. Opčine, 12. januarja 2014 Pogrebno podjetje San Giusto - Lipa Žalovanju družine se pridružuje Alessandro Carli Ob težki in nenadomestljivi izgubi dolgoletne cerkvene pevke Pepke Škerlavaj izrekamo iskreno in občuteno sožalje sinu Andreju z družino, bratu Bernardu z ženo Elviro, nečakom Marjanu ter Barbari in Vinkotu z družinama MeCPZ Sv. Jernej z zborovodjem Jankom Banom, župnik Franc Pohajač, vikar dr. Jože Bajzek, openska župnijska skupnost Dragi Pepki, zadnji pozdrav! Berta 13.1.2010 13.1.2014 Antonio Celea r Vedno v naših srcih. Tvoja družina Devinščina, 12. januarja 2014 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina 8.1.2012 8.1.2014 Dušan Lovriha Vedno v našem spominu. Družina Dolina, 12. januarja 2014 Pogrebno podjetje Alabarda 8 Nedelja, 12. januarja 2014 TRST / OW APrimorski r dnevnik n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Rektorja tržaške in videmske univerze Stavita na sinergije Finančni rezi ogrožajo prisotnost furlanske univerze v Gorici Sobivanje z novogoriško univerzo je priložnost, nikakor ne grožnja Ko se je pred dvema letoma Visoka šola za umetnost novogoriške univerze preselila v Gorico, sta takratna rektorja Univerze v Trstu Francesco Peroni in Univerze v Vidmu Cristiana Compagno na javnost naslovila odprto pismo. Iz njega ni izhajalo pretirano navdušenje, prej nasprotno. Bistveno drugače pa so nam zvenele besede njunih naslednikov, Maurizia Fermeglie in Alberta Feliceja De Tonija, ki smo ju včeraj srečali v Gorici. Izhodišče so bili rezi državnih prispevkov italijanskim univerzam in ostre omejitve pri nadomeščanju osebja, zaradi katerih je tržaška univerza jeseni ukinila smer za komunikacijske vede ter trienij zgodovine in filozofije. Čakajo boleče izgube tudi Gorico? »Nikakor ne. V Gorici imamo smer za diplomatske vede in fakulteto arhitekturo, ki ju skupno obiskuje okrog tisoč študentov. Obe smeri ustrezata "minimalnim rekvizitom" in računamo na to, da ju bomo v prihodnje še okrepili in razvili,« pravi tržaški rektor Maurizio Fermeglia, ki je zadovoljen z goriškimi prostori v Ulici Alviano. Možnosti razvoja vidi predvsem v mednarodnih povezavah: »Sodelovanja z Novo Gorico si želimo tako za diplomatske vede kot za arhitekturno fakulteto, ki bo dobila tudi "mednarodni del". Pred nekaj tedni sem obiskal rektorja Univerze v Novi Gorici Danila Za-vrtanika, s katerim sva v popolnem soglasju.« Tržaška in novogoriška univerza že imata nekaj skupnih projektov na področju biokemije, molekularne biologije, nanotehnologije in arhitekture, vendar sta oba rektorja poudarila, da je treba sodelovanje še okrepiti. »Kultura nam bo v prihodnosti omogočila, da bo- M. Fermeglia A.F. De Toni mo postali Evropejci. Zato ... Podrimo meje!« prepričano poudarja tržaški rektor. Kaj pa sodelovanje med videmsko in tržaško univerzo? Ali je možno, da bi združili moči in v Gorici ustanovili enotno fakulteto? »O tem še razmišljamo,« odgovarja Fermeglia, njegov videmski kolega Alberto Felice De Toni pa pravi: »Gorica je iz ozemeljskega in zgodovinskega vidika stična točka med Julijsko krajino in furlanskim prostorom. Menim, da obstajajo pogoji za tesnejše sodelovanje. S tržaško univerzo že imamo dva pomembna meduniverzitetna študija, fiziko in filozofijo, razmišljamo pa tudi o okrepitvi sinergij. Ne izključujem, da bi lahko prišlo do meduniverzitetnega sporazuma tudi za naši dve goriški smeri,« pojasnjuje De Toni in navaja, da imata univerzitetni smeri DAMS in za stike z javnostmi, ki delujeta v Hiši filma in v kompleksu Sv. Klare, okrog 900 študentov. Za razliko od tržaške univerze, opozarja De Toni, pa ima videmska univerza z ohranitvijo ponudbe v Gorici večje težave. »Problem so t.i. "minimalni rekviziti, saj ministrstvo drastično reže prispevke: lani je z naše univerze odšlo 22 profesorjev, nado- mestili pa smo lahko le dva. Dvajset profesorjev manj letno pomeni v povprečju ukinitev ene študijske smeri letno. Ohraniti prisotnost v Gorici v teh pogojih ne bo enostavno. Na to smo opozorili tudi goriškega župana. Upam, da bomo dobili nekaj prispevkov iz Goriškega sklada, saj s svojimi močmi univerza ne zmore vsega,« razlaga De Toni in dodaja, da je DAMS s svojima laboratorijema nagelj v gumbnici videmske univerze, zato se nadeja, da ji bodo politika in druge ustanove tega prostora zagotovile podporo. »Izobraževanje je naložba, ki veliko stane, a se tudi povrne,« ugotavlja videmski rektor. Na vprašanje, ali je prihod novogoriške Visoke šole za umetnost v Gorico imel katerikoli negativen učinek za goriške smeri videmske univerze, kjer poučujejo tudi sorodne predmete, De Toni odgovarja, da ni. »Lepo bi bilo, če bi lahko vsi skupaj pripravili kakšno pobudo, ki bi se financirala iz evropskih sredstev,« dodaja De Toni, ki prisotnost slovenske univerze obravnava kot priložnost, ne pa kot grožnjo. Pripravljenost na sodelovanje z Univerzo v Novi Gorici sta rektorja izrazila tudi županu Ettoreju Romoliju in goriškemu predsedniku SKGZ Liviu Semoliču, s katerima sta pokramljala po nastopu v TV oddaji »Il Settimanale«, ki jo je včeraj RAI 3 oddajal v živo z goriškega Travnika. »Sodelovanje med tremi univerzami podpira slovenski predsednik Borut Pahor, ki je to tudi javno izjavil. Rektorjema sem zato na razpolago, če želita, da posredujem pri predsednikovem svetovalcu za visoko šolstvo Boštjanu Žekšu, ki pozorno spremlja ta vprašanja,« pravi Semolič. (Ale) GORICA - Prefekt se je seznanil s slovenskim življem Kaj žuli manjšino »Predolgo je trajal postopek vračanja Trgovskega doma« - Livio Semolič ga je opozoril na neupoštevanje zaščite V petek, torej na dan, ko sta deželna odbornika prišla uradno izročit ključe obnovljenega pritličja Trgovskega doma slovenski Narodni in študijski knjižnici, je novi prefekt Vittorio Zappalorto poklical na spoznavno srečanje Livia Semoliča, goriškega predsednika SKGZ in hkrati koordinatorja delovne skupine, ki je spremljala vračanje Fabianijeve palače. Prefekt Zap-palorto se je nato udeležil popoldanskega dogodka v Trgovskem domu, kjer se je prvič srečal z županom Ettorejem Romolijem. »V Gorici so bili opravljeni veliki in pomembni koraki na poti pomiritve in sožitja,« je ugotavljal prefekt, ki je dokazal, da pozna narodnostni položaj v deželi FJK, saj je na prehodu iz osemdesetih v devetdeseta leta služboval v Trstu, »kjer so bili duhovi bolj razburjeni kot v Gorici«. O vrnitvi Trgovskega doma pa je dejal: »Res je, da je predolgo trajal postopek vračanja. Danes pa lahko rečemo, da bo zares zaživel, ko se bo prav vsak Goričan čutil v njem doma.« Semolič je prefektu pojasnil celotni potek pridobivanja pritličja, opozoril ga je na zapreke in zavestno oviranje s strani nekaterih institucij. Glede nadaljnjega vračanja prostorov pa ga je pozval, naj v okviru svojih pristojnosti pri tem pomaga; predvsem naj preveri zasedenost drugega nadstropja, kjer naj bi bile pisarne pravosodnega ministrstva, vedno spuščene rolete pa naj bi bile dokaz, da so prostori v resnici neizkoriščeni. Prefektu je nanizal še ostale problematike, ki žulijo goriške Slovence. Na prvem mestu sta uresničevanje in spoštovanje 10. člena zaščitnega zakona o vidni dvojezičnosti, »še toliko bolj v trenutku, ko je s tem v zvezi predsednica dežele Debora Serracchiani podpisala dodatni dekret, a smo kljub temu priča neupoštevanju za- kona s strani pristojnih ustanov«. Glede tega je izrecno omenil krožišče pri Štandre-žu. Nerešena je tudi problematika pravilnega pisanja slovenskih imen in priimkov v dokumentih, kar sicer določa 7. člen zaščite, »a tudi ta naša osnovna pravica - tako Semolič -, ni upoštevana, kakor zapoveduje zakon«. Novi goriški prefekt Vittorio Zappalorto je Livia Semoliča povabil na spoznavno srečanje ravno na dan, ko se je tudi sam udeležil uradne predaje obnovljenih prostorov Trgovskega doma bumbaca GORICA Zanimanje za DAMS narašča Na univerzitetni smeri DAMS videmske univerze, ki domuje v Hiši filma na goriškem Travniku, beležijo neprestan porast študentov. V akademskem letu 2011-2012 so v prvi in drugi stopnji skupno imeli 57 študentov, v minulem akademskem letu jih je bilo 73, v akademskem letu 2013-2014 pa beležijo 77 vpisanih. Ob trudu, ki ga od leta 2000 v omenjeno smer vlaga vi-demska univerza, so h kakovosti okolja, v katerem se študentje izobražujejo, pripomogle tudi javne in zasebne ustanove, ki delujejo na Goriškem, med katerimi je zlasti družba Transmedia. V Hiši filma na Travniku namreč sobivajo društva, kino s tremi dvoranami, pokrajinska media-teka Ugo Casiraghi ter prvovrstna filmska laboratorija univerzitetne smeri DAMS CREA in La camera ottica. Prvi skrbi za digitaliziranje filmskih trakov, drugi za restavri-ranje filmov. Oba laboratorija, ki so ju ustanovili leta 2002, imata didaktične in raziskovalne cilje. Opremljena sta s specializiranimi napravami in tehnologijo, nedavno pa so ju tudi obnovili in razširili. Od leta 2004 sta laboratorija restavrirala in omogočila ohranitev več sto filmskih del in avdiovizualnih dokumentov, sodelovala pa sta tudi pri pomembnih projektih na državni in meddržavni ravni. V Hiši filma vsako leto potekata tudi dva pomembna mednarodna dogodka - festival Sergio Amidei, ki podeljuje nagrado filmskim scenarijem, in Filmforum v režiji videmske univerze. Univerzitetna smer DAMS aktivno sodeluje pri organizaciji in vsebinski nadgradnji obeh prireditev. Kulturni center Lojze Bratuž v sodelovanju z Goriško Mohorjevo in Galerijo Rika Debenjaka vljudno vabi na odprtje likovne razstave PAVEL MEDVEŠČEK ob 80-letnici Umetnika in njegova dela bo predstavila umetnostna zgodovinarka Pavla Jarc Kulturni center Lojze Bratuž Petek, 17. januarja 2014, ob 18. uri STANDREZ Trgovini in delu odštevajo dneve Konec zgodbe. Trgovina Buonacqui-sto, ki zaseda prvo nadstropje nakupovalnega centra Smart v Ulici Tabai v Štandrežu, bo v kratkem zaprla vrata. Novica o prenehanju dejavnosti je pricurljala v javnost oktobra, marsikdo pa je še vedno upal, da se bodo upravitelji premislili. Da se niso, zgovorno pričajo lepaki, ki so jih v prejšnjih dneh razobesili ob vhodu v trgovsko središče. Popolna razprodaja na vseh artiklih, na katerih velja 15-odstotni popust, bo trajala do nedelje, 19. januarja, nato pa bo trgovina dokončno spustila rolete. Zaprtje trgovine, ki v prvem nadstropju centra Smart deluje že od leta 1999, je za goriški trgovski sektor hud udarec. Novica ni navdušila občanov, saj gre za eno izmed redkih trgovin, ki prodajajo raznovrstno opremo, igrače in šolske potrebščine, vznemirila pa je tudi občinsko upravo, ki je v prejšnjih mesecih skušala upravitelje prepričati, naj ohranijo trgovino v Gorici, čeprav na drugi lokaciji. Glavni vzrok, ki sili družino Iussig k zaprtju trgovine v Ulici Tabai, naj bi namreč bili previsoki stroški upravljanja. Zato si je odborni-ca Arianna Bellan zavihala rokave in začela iskati objekt, ki bi bil stroškovno ugodnejši, hkrati pa dovolj prostoren in v bližini glavnih prometnih arterij. »Z upravitelji sem se večkrat pogovorila, nato pa so prekinili stike,« je razočarano povedala Bellanova. Občino skrbi tudi usoda 14 uslužbencev, ki so zaposleni v trgovini Buonacquisto. Se bo zanje po zaprtju začel postopek mobilnosti? Uradnega odgovora na to vprašanje nismo uspeli dobiti, sindikati pa še vedno upajo, da bo vsaj del uslužbencev našel službo v prodajalnah, ki jih družina Iussig upravlja v Remanzaccu. (Ale) Lepak na vhodu centra Smart bumbaca Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov Koncertna sezona 2013-2014 JAZZVA Ljubljana Skupina osmih vokalnih posebnežev Kulturni center Lojze Bratuž Četrtek, 16. januarja 2014, ob 20.30 Nakup vstopnic je možen vsak dan med 8.30 in 12.30 ali po domeni na tel š. 0039 0481531445 ali po e-mailu cl.bratuz@libero.it / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 12. januarja 2014 9 ŠTMAVER - Zaradi dežja se je sprožil usad Zemlja se je ugreznila Pri cerkvi v Štmavru je zemlja spet začela drseti. Usad, ki bi ga morali že zdavnaj sanirati, resno ogroža tamkajšnje parkirišče in razgledno točko, zato so pristojne oblasti sklenile, da ju zaprejo oz. zagradijo. »Avtomobilom je dostop prepovedan že od nedelje. Domačin je namreč ravno tistega dne opazil, da se je na območju usada utrgal večji kos zemlje z ograjo vred, zato je poklical gasilce. Le-ti so z mestnimi redarji začasno zavarovali območje, drugega dne pa je cestna služba do nadaljnjega prepovedala dostop,« pravi predsednik združenja Krajevna skupnost Lovrenc Persoglia, ki povečane premike zemlje pripisuje obilnemu deževju v zadnjih tednih. Persoglia je o dogodku nemudoma obvestil župana Ettoreja Romolija, civilno zaščito in podpredsednico pokrajine Maro Černic. Pokrajina ima že nekaj let v programu sanacijo omenjenega usada, kljub napovedim pa se dela še niso začela. »Sanacijo smo nameravali izvesti lani, žal pa nam je načrte prekrižal pakt stabilnosti. Pri deželi FJK smo se pozanimali, ali bi se v tem primeru, ker gre za zelo nestabilno območje, izognili njegovim omejitvam, odgovor pa je bil negativen. V te- Zagrajeno parkirišče (zgoraj) in v neposredni bližini zemeljski usad (desno); njegova sanacija ni več odložljiva bumbaca ku leta smo vsekakor izpeljali ves birokratski postopek in imenovali podjetje, ki bo saniralo usad. Njihovi tehniki so si v teh dneh že ogledali območje ob cerkvi, prihodnji teden pa naj bi začeli z deli,« je povedala Černičeva. V projekt bodo vložili 210.000 evrov, ki jih je pokrajini dodelila dežela. Gre za poseben in drugod že preverjen sistem sanacije, ki predvideva izvedbo globokih vrtin, v katere bodo vstavili kakih 25 metrov dolge jeklene cevi, vse skupaj pa bodo zalili s cementom. Cevi bodo vstavljene navpično, poševno in vodoravno, tako da bo zgrajena neke vrste podzemna kletka, ki bo utrdila prizadeto območje. Poskrbljeno bo tudi za odvajanje meteorne vode. (Ale) GORICA - Razstava o bitki za Trnovo Tokrat brez retorike Uniforme vseh tedaj bojujočih se sil so vredne ogleda, podnapisi pa vredni branja OB RAZSTAVI Skupina raziskovalcev društva Ison-zo je na sedežu združenja alpincev v Mo-rellijevi ulici v Gorici v petek popoldne odprla razstavo o bitki za Trnovo, ki je v drugi polovici januarja 1945 potekala med brigadami IX. Korpusa in bataljonom Fulmine fašistične divizije X MAS (»me-mento audere semper«). V tesnem prostoru se je zbralo okrog petindvajset obiskovalcev, ki so si ogledali razstavljeno gradivo in prisluhnili uvodnim besedam. Za slednje je poskrbel član skupine Bruno Pascoli, ki se je zahvalil za gostoljubnost, pohvalil urejevalce eksponatov in v hitrih potezah obrazložil vojna dogajanja. Poseg je bil uravnovešen, brez prepogostih kalupov in priveskov o povojnem dogajanju ali o vzgibih, povezanih z obrambo »ita-lijanskosti« Gorice, kaj šele o tem, da so po bitkah vsi mrtvi enaki. Omenil je mladost vseh soudeleženih pri spopadih, vsi so se pogumno borili za svojo resnico in dodal, da so se morda na Trnovem že kazale kali bodoče, se pravi sedanje skupne Evrope. Slednje je izzvenelo nekoliko pretirano in rekli bi v duhu sedanje vzhičenosti, povezane z EZTS-jem (Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje). Glede uravnovešenosti se je strinjal tudi prisotni predsednik mestne sekcije VZPI-ANPI Mirko Primožič. Vabimo vse bralce, da razstavni prostor obiščejo, kajti razstavljene uniforme vseh tedaj bojujočih se sil so vredne ogleda, podnapisi pa vredni branja. Prikazani so pripadnik fašistične milice, vojak nemških policijskih enot, bersaljer v varianti pripadnika Borghesove divizije, al-pinec, partizanski podporočnik, partizanski borec ... Tudi podnapisi so asepti-čni, verodostojni in brez retorike. Napisano je, da so se partizani opremljali s tistim, kar so zasegli nemški in italijanski vojski, zlasti po razsulu septembra 1943. Na odprtju razstave bumbaca Skromnejši je prikaz izvirnih listin. Imena krajev so večinoma neprepoznavna, ker odražajo fašistično poitalijančevanje. Anekdotično zabeležimo še naslednje: očitno je prirediteljem zmanjkalo moških lutk, zato pazljivemu očesu ne more uiti, da ima partizanski podporočnik pod vojaškim krojem dojke. (ar) Strateški okvir bitke Januarja 1945 se je bližal konec vojne. Vsi so to slutili in načrtovali izhodišča za čim uspešnejši zaključek. Nacisti so se bali zavezniškega izkrcanja v Severnem Jadranu in zavarovati so morali prometnice za umik v notranjost Reicha; fašisti so domnevali, da bo med povojnimi pogajanji spet uspel kakšen »Rapallo«, četniki so čez Kras iskali edino rešilno pot v angleški objem in ga tudi našli. Vse zimske nemške ofenzive 1944-45 so imele namen, da s kolabo-racionisti, v seštevku več kot 70.000 vojakov, potisnejo okrog 10.000 borcev IX. Korpusa na hribovite in gozdnate planote, daleč od Vipavske doline, Ko-menskega Krasa, Banjšic in Brd. Vodstvo Narodnoosvobodilne vojske pa si je nasprotno prizadevalo, da ohrani pod svojim nadzorom izhodišča na Predmeji, Colu, Trnovem in Brdih za prodor do Nadiže, Tržiča in Tržaškega zaliva. Vas Trnovo je bila izredno pomembna tudi zaradi varovanja prehrambenih poti. Nemci so sprožili sredi januarja široko ofenzivo, imenovano Adler. Ob njenem zaključku so zasedli Trnovo in vas izročili bataljonu Fulmine. Neposredni napad nanj je izvedla Kosovelova brigada, njen hrbet pred posegi iz doline sta krili Gradnikova in Gregorčičeva brigada ter tisti Udarni bataljon, ki je tri dni prej uničil SS bataljon med Lipo in Škrbino, o čemer smo pisali pred nekaj dnevi. Po treh dneh je Fulmine povsem razpadel. Mrtvih in ranjenih je utrpel za štiri petine moštva. Ostalih okrog 50 »republikinov« se je prebilo ob pomoči iz doline. (ar) SOVODNJE Novoletno srečanje z voščili in prispevki Kraški muzikanti bodo danes ob 17.30 v občinski telovadnici otvorili Novoletno srečanje, ki ga že tradicionalno poklanja občina Sovodnje. Tudi letos so se na vabilo k sodelovanju odzvale skupine, ki delujejo na teritoriju občine, srečanje pa bo obenem priložnost za izmenjavo voščil. Na sporedu bosta nagovor županje Alenke Florenin in podelitev prispevkov društvom za opravljeno delo v letu 2013. Med nastopajočimi se bodo skupno predstavili otroški zbori društev Sovodnje, Rupa Peč in Vrh sv. Mihaela, zapela bosta mešani zbor Rupa-Peč in dekliška vokalna skupina Bodeča neža, novost letošnjega koncerta pa bo nastop pev-cev-solistov. Vsak z dvema pesmima se bosta domačemu poslušalstvu predstavila Luca Brumat z Vrha in Bojan Kovic s Peči. Spored bodo obogatile recitacije, sklenil pa se bo z nastopom plesnih skupin društva Vipava in skupno družabnostjo. O ameriškem gospodarstvu Univerza v Novi Gorici prireja jutri ob 14. uri predavanje Joshue Harrisa iz ameriškega veleposlaništva z naslovom »Počasna pot gospodarskega okrevanja ZDA«. Potekalo bo na sedežu univerze v Rožni Dolini. (km) V stolnici shod ob jaslicah Krajevni bratstvi Frančiškovega svetnega reda Gorica in Kostanjevica prirejata skupno srečanje pri jaslicah »Odrešenikova skrivnost Božiča, kot jo je doživel Frančišek Asiški«, ki bo danes ob 16.30 v goriški stolni cerkvi. Glasba in poezija na Krasu V hiši Cadorna nad Doberdobskim jezerom bo danes ob 11. uri literarno srečanje z naslovom »Sabotino«. Pesmi bo prebiral Giovanni Fierro, na trobento bo igral Sandro Carta. Priseljenci in pribežniki V dvorani Bergamas v Gradišču bo jutri ob 20.30 okrogla miza o priseljencih in pri-bežnikih. Sodeloval bo msgr. Giancarlo Perego, direktor fundacije Migrantes, ki se bo dopoldne srečal z višješolci, popoldne pa tudi s priseljenci iz centra CARA. Ponovno skupaj v krogu Društvo Župančič iz Štandreža obvešča, da bo naslednje srečanje muzikoterapije za odrasle »Skupaj v krogu« potekalo jutri. Udeleženci se bodo zbrali ob 16. uri v domu Andrej Budal. ŠTANDREŽ - Tradicionalna baklada Sredi rumitrskih domačij še danes avtorske jaslice Sonja Maligoj: »Obdelovanje lesa me napolnjuje z energijo in s pozitivnimi občutki« Kljub temu, da se je praznično obdobje izteklo in da smo se vrnili v vsakdanje tirnice, bo na Jeremitišču spet mogoče podoživeti pridih božičnega časa. Med Štandrežem in Vrtojbo bo danes potekala tradicionalna baklada, ki jo prireja združenje sKultura 2001 v sodelovanju s štandreško krajevno skupnostjo in župnijo. Sprevod z baklami - izkupiček prodaje sveč bo namenjen onkološkemu hospicu Via di Natale v Avianu - se bo pričel ob 17. uri. Udeleženci bodo s trga pred štandreško cerkvijo krenili proti nekdanjemu mejnemu prehodu Štandrež-Vrtojba. Tam se bodo srečali s pohodniki iz sosednje Vrtojbe in se sku- delovanje lesa, kar počenjam predvsem v poletnih mesecih, me napolnjuje z energijo in s pozitivnimi občutki,« pravi v domači delavnici, ob rezbarski mizi. »Zelo sem vesela, da so moji kipci - ovčice, sveta družina, pastirci in sveti trije kralji - razstavljeni ravno na Jere-mitišču,« poudarja sogovornica, ki se je v preteklosti, kot ostali Rumitarji, srečala z dramo zemeljske razlastitve. »Takrat smo se goriški občinski upravi in regulacijskemu načrtu, ki je predvideval uničenje zaselka, brezpogojno uprli,« se spominja Sonja Maligoj, ki z optimizmom gleda na prihodnost Jeremitišča in z zadovoljstvom opaža, da se je kar nekaj Sonja Maligoj (zgoraj) in njene jaslice na Jeremitišču (desno) foto vas paj z njimi odpravili na Jeremitišče, kjer bo ob pogostitvi zaključek druženja. Na zelenici pred Makučevo domačijo pa si bo mogoče, še zadnjič, ogledati jaslice, ki jih je s kiparsko žilico izdelala domačinka Sonja Maligoj. »Lesene kipce sem začela čisto naključno izdelovati pred dobrimi desetimi leti. Vsako leto jih uresničim po dva ali več. Tako se jih je nabralo že preko trideset,« razlaga Maligojeva in poudarja, da se ustvarjanja loteva z žarom in strastjo kljub temu, da ji je kiparjenje le prosto-časna dejavnost in da se posveča izključno jasličnim motivom in likom. »Ob- mladih družin ponovno vselilo v svoj domači kraj. O današnjem Jeremitišču, ki ostaja »zeleni otok« sredi urbanističnih načrtov in asfaltnih prometnic, pa meni: »Zgradili so novo in sodobno krožišče s priključkom na avtocestni odsek, ki predstavlja glavni cestni vozel za celotno mesto. Upam, da bodo krajevni upravitelji čim prej poskrbeli tudi za izgradnjo primerne pešpoti in funkcionalne kolesarske steze. Pomikanje z Jeremitišča v Štandrež in obratno je za kolesarje in pešce ob zgoščenem prometu povsem neprijetno in celo tvegano.« (VaS) 1 10 Sobot a, 11. januarja 2014 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Pipistrel omogočil obnovo hangarja na Rojah Panthere bodo letele Bo letališče končno zaživelo, so se spraševali številni gostje, ki jih je v včerajšnjem meglenem jutru na letališče na Rojah priklicala napoved o odprtju obnovljenega hangarja, ki tam stoji od leta 1925. Gre za hangar avstrijske proizvodnje Gleiwitz, ki ga je avstrijska država dodelila Italiji kot povračilo vojne škode. V preteklosti je gostil italijanska vojna letala, bil je priča zavezniškim letalskim napadom in postal osrednji objekt povojnega letalskega kluba. To vlogo opravljal še do pred nekaj leti. V njegovo obnovo je ajdovski Pipistrel investiral 40 tisoč evrov, lastnik slovenskega podjetja Ivo Boscarol pa je med včerajšnjo svečanostjo posebej dejal, da »imamo moralno dolžnost ohraniti ta zgodovinski dragulj in mu vrni- TRŽIČ - Tatvine Po kolesih še navtični motorji Tokrat jim ni uspelo, kolesarji pa so čedalje bolj zaskrbljeni. V Laškem tatovi vztrajajo pri vlomih, ki se zadnje čase v Štarancanu in Tržiču vrstijo kot po tekočem traku. Da bi sile javnega reda spodbudili k ukrepanju, so predstavniki kolesarskega združenja BisiachiInBici včeraj priredili javni shod v Tržiču, ki se ga udeležilo okrog 60 ljudi. V noči s petka na včerajšnji dan so tatovi ponovno skušali vstopiti v stanovanje v Štarancanu, ki so ga pred štirimi meseci že obiskali. Takrat so lastniku odnesli kolo, ki pa ga je kmalu zatem našel na bližnji njivi skupaj z drugimi ukradenimi kolesi. Tokrat so neznanci vlomili v klet in skušali vstopiti v stanovanje, lastnik pa jih je slišal. Ko je začel kričati, so neza-željeni gostje pobegnili. Praznih rok pa niso odšli tatovi, ki so v noči s petka na včerajšnji dan vlomili v trgovino Motor-marine v Ulici Boito v Tržilu. Ukradli so pet ali šest navti-čnih motorjev v skupni vrednosti 20.000 evrov. Ivo Boscarol (zgoraj levo), hangar (zgoraj) in pogled na navzoče ljudi (levo) GORICA - V Kinemaxu premiera slovenskega filma Sva ali nisva Rusjana! Četrtkova projekcija je bila tudi odraz želje, da bi travniška kinodvorana privabljala novogoriško občinstvo ti nekdanji sijaj«. Povedal je še, da v priprave za gradnjo svoje proizvodne hale na goriškem letališču je Pipistrel že vložil 600.000 evrov, celotna investicija pa bo vredna deset milijonov. »Stvari so se zavlekle, ker smo naleteli na nepredvidene težave in smo morali z bodočega gradbišča odstraniti veliko starih eksplozivnih teles in na tone azbesta,« je pojasnil. Težave so v glavnem premošče-ne, je dodal, gradnja hale naj bi se zato začela že letošnjo pomlad, proizvodnja letal Panthera pa leta 2016. »Obljubim, da bodo naše Panthere kmalu letele nad Gorico,« je pristavil in se obregnil ob poročanje nekaterih medijev, ki v iskanju senzacij z neresničnimi informacijami povzročajo hudo kri. »Vsi si moramo zavihati rokave in verjeti v projekte, ki nas bodo potegnili iz krize,« je še poudaril Ivo Boscarol, čigar nagovor je bil včeraj najbolj pričakovan. Napovedana in pričakovana so bila tudi Pipistre-lova letala, ki naj bi preletela prizorišče včerajšnjega dogajanja, a jim je megla onemogočila polet. Boscarol je imel svoj poseg v italijanskem jeziku, slovenski prevod je prebral odvetnik in Pipistrelov pravni zastopnik Damijan Terpin. V hangarju, ki sta ga poleg šestih novih letal krasile še italijanska, slovenska in evropska zastava, je včerajšnja otvoritvena ceremonija potekala ob žal slabem ozvočenju. V imenu prirediteljev - čezmejnega letalskega združenja Duca dAosta - je Fulvio Chiane-se povzel razgibano zgodovino letališča in izpostavil željo, da se bodo s Pipistrelovim prihodom zadeve premaknile z mrtve točke. Sledili so pozdravi goriškega župana Ettora Romolija, sovodenjske županje Alenke Flo-renin, predsednika pokrajine Enrica Gherg-hette, podpredsednika deželnega sveta Igorja Gabrovca ter predstavnika sponzorja -banke Mediolanum. Zahvalo so izrazili ljudem, ki so se z vnemo in drznimi projekti zavzeli za oživitev zgodovinskega objekta. Letališče, kjer letala ne letijo, ni letališče, zato mu moramo vdahniti novo vitalnost, so še poudarili. Nova tovarna letal ter turistično in športno letenje utegnejo privabiti in spodbuditi še druge gospodarske dejavnosti - od gostinstva do obrtništva -, ki jih Goriška krvavo potrebuje. Naj še omenimo, da sta Alenka Flore-nin in Igor Gabrovec spregovorila v slovenskem in italijanskem jeziku, potek slavnosti pa je v obeh jezikih vodila Lucrezia Bogaro, ki je tudi povedala, da je bil na goriško svečanost vabljen slovenski predsednik Borut Pahor, a se je ni mogel udeležiti zaradi drugih obveznosti. (vip) DOBERDOB Kriza oplazila krvodajalstvo Utrjujejo čezmejno povezovanje Krvodajalci iz Doberdoba, Nove Gorice in Ronk so se zbrali na tradicionalnem novoletnem srečanju, ki je zanje priložnost za izmenjavo mnenj in načrtovanje skupnih dejavnosti. Med gosti, ki so se udeležili večera v Doberdobu, so bili predsednik novogoriškega območnega združenja Rdečega križa (RK) Dušan Ambrožič, sekretar novogoriškega RK Aleš Mar-kovič, predsednik ronških krvodajalcev Enzo Zuini in predsednica ženskega odseka RK iz Nove Gorice Vislava Ušaj. V teku razprave so udeleženci izpostavili velike težave, ki jih tudi krvodajalstvo doživlja v času krize. Predsednik doberdobske sekcije Aldo Jarc je opozoril na upad darovanja krvi na Goriškem in Trži-škem, ki je povezano tudi z odnosom zdravstvenega podjetja, saj »to ni več na strani krvodajalcev«. Izkoristil je še priložnost, da se je no-vogoriškim prijateljem zahvalil za pomoč, ki so jo ponudili pri izpeljavi predavanj na šolah. Predsednik Rdečega križa Am-brožič je povedal, da sta se delovanje in vloga RK v času spremenila, saj je danes v ospredju zlasti potreba po socialni pomoči, kar je spremenilo cilje ustanove. Hkrati pa se novogoriška regija lahko ponaša z najboljšo ekipo prve pomoči v Sloveniji in tretjo na evropski davni. Predstavniki iz Ronk so nazadnje izpostavili plodno sodelovanje s pobratenimi Novogoričani, ki traja že preko četrt stoletja, poudarili pa so tudi, da med člani pogrešajo mlade, kar najbolj ogroža prihodnost krvodajalstva. Aldo Jarc Goriški Kinemax je gostil premiero slovenskega filma »Eda - Zgodba bratov Rusjan« v režiji Jasne Hribernik in po scenariju Nede Rusjan Bric. Filmska zgodba o goriških pionirjih letalstva je nastala po motivih istoimenske gledališke predstave, v ospredje pa postavlja strah in pogum. Četrtkova projekcija, ki so jo goriški publiki ponudili Visoka šola za umetnost Univerze v Novi Gorici, Kinoatelje, družba Transmedia in društvo Hiša filma, je priklicala ljudi z obeh strani meje, kar se ujema z željo, da bi v travniški kinodvorani prirejali filmske dogodke tudi za novogoriško občinstvo. Pre-miero je uvedla projekcija dokumentarno-igranega filma »Leteča brata Rusjan« režiserja Borisa Palčiča. Celovečerec Jasne Hribernik in Nede Rusjan Bric je nastal po gledališki predstavi »Eda - Zgodba bratov Rusjan«, ki so jo pri SNG Nova Gorica v sodelovanju s Slovenskim mladinskim gledališčem Ljubljana premierno uprizorili leta 2009 ob stoti obletnici prvega poleta Edvarda Rusjana. Dobra polovica predstave izpred petih let je že slonela na video posnetkih. Septembra istega leta smo si predstavo ogledali tudi v goriškem Kulturnem domu in je tudi pri tukajšnjih gledalcih naletela na odličen sprejem. Posnetke iz gledališke zgodbe o bratih Rusjan, ki ji je bila avtorica in režiserka Neda Rusjan Bric, je Jasna Hribernik nadgradila in filmsko dogajanje postavila v arhitekturo gotske cerkve v Kostanjevici na Krki z namenom, da bi prikazala Edvardov notranji svet, je po koncu goriške projekcije povedala režiserka filma. Dodala je, da sta se s kolegico-scenaristko odločili za film ob spoznanju, da je sleherni gledališki predstavi usojena pozaba. S filmom je drugače. Film ostane. Na odru in v filmu igrata Ivan Peter-nelj - Edvard in Robert Prebil - Jože-Pepi Rusjan, ki sta se po koncu projekcije tudi sama predstavila občinstvu, a sta bila skopih besed. Kakor na odru tako tudi v filmu pa se dogajanje vrti okrog nenavadnega stroja - »hotela sem, da spominja na Baltazarjev stroj,« pravi Neda Rusjan Bric -, ki je predmet vročih debat med bratoma Rusjan. Iz njih izstopajo neizmerna Edvardo-va vnema ter Jožetovi dvomi in mestoma celo omahljivost. Pogosta trditev »Sva ali nisva Rusjana!« pa jima je dajala nov elan v želji po osvajanju neba. V filmu nastopajo še tri osebe: pianistka srednjih let, njena zasanjana hči, nesojena režiserka, in v Argentini živeči Jožetov sin Ado. Pretresljivo je zlasti Adovo pričevanje o očetu in o stricu, ki ga ni nikoli spoznal. (vip) (BfevT-k '/> t . vjM^. tiSSr 'j mm \ ^mrf^Eam H Brata Rusjan v filmu (zgoraj) ter igralca z Jasno Hribernik in Nedo Rusjan Bric GORICA Nastopil čas za pravljico V Feiglovi knjižnici se začenja nov ciklus pravljic: 13. in 27. januarja ter 10. februarja bodo potekala tri srečanja, med katerimi bodo otroci prisluhnili zgodbi »Čas za pravljico«. Pripovedovalka in animator-ka Martina Šolc bo predstavila knjigo o lačni lisici, ki želi pojesti gos, in iznajdljivi goski, ki si življenje rešuje s pripovedovanjem pravljic. Literatura, domišljija in pravljice niso koristne le, ker odganjajo dolgčas, temveč lahko spreminjajo življenja na tisoč in en način. Mogoče nam ne streže po življenju lisica, temveč vse bolj sivi svet, v katerem ni dovolj prostora za besedo in sliko. Pravljice pa lahko pomagajo tako, da spodbujajo pozornost, jezikovni razvoj, krepijo miselne sposobnosti in zmožnost komunikacije ter ustvarjajo svet, v katerega se lahko zatečemo, ko se nam zdi realni svet preveč dolgočasen. Teja Pahor / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 12. januarja 2014 1 1 GORICA - Niz veseloiger Iskrivi smeh Za začetek »Umor v vili Roung« - Nagrajenci natečaja Mladi oder Kulturni center Lojze Bratuž in Zveza slovenske katoliške prosvete prirejata tudi letos, že šestnajstič po vrsti, niz veseloiger Iskrivi smeh na ustih vseh. Prva predstava bo v nedeljo, 19. januarja, ob 17. uri. Na oder bo stopila dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana s svojo uspešnico - igro Achilleja Campa-nileja »Umor v vili Roung«, ki je bila lani deležna številnih priznanj in nagrad. Na Srečanju gledaliških skupin Severne Primorske je bila nagrajena kot najboljša predstava, Zvonko Simčič pa je prejel nagrado za najboljšo stransko vlogo. Na 10. Zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah je osvojila prvo mesto v kategoriji odraslih skupin. Na 6. mednarodnem tekmovanju Repassage fest v kraju Ub v Srbiji je prejela prvo nagrado za najboljšo predstavo in nagrado za najboljšo režijo. Zmagala je tudi na 26. Čufarjevih dnevih - Festivalu ljubiteljskih gledališč na Jesenicah, kjer si je Sara Miklus prislužila nagrado za najboljšo žensko vlogo. Največje zadoščenje pa sta dramski družini prinesla matiček za najboljšo predstavo in matiček za režiserja Franka Žerjala na 52. Linhartovem srečanju - Festivalu gledaliških skupin Slovenije 2013 v Postojni. »Umor v vili Roung« je za slovenski prostor noviteta; števerjanski dramski družini gre pohvala, ker se je lotila zahtevne naloge in ustvarila v vseh ozi-rih presežno predstavo. Ta se loteva razširjenih predsodkov in klišejev: umori, povodnji, potresi, vojne, nesreče ... polnijo radijska in TV poročila, ob njih uživamo ali smo ravnodušni, ker so od nas oddaljeni in nas ne morejo prizadeti. Umor se bo zato spremenil v igro - v absurdno igro in iskanje zločinca, ta pa se bo sprevrgel v grotesko in nesmisel. V nedeljo, 2. februarja, ob 17. uri bo na vrsto prišel dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež z novo komedijo »Trije vaški svetniki«. Burko v treh dejanjih izpod peresa Maksa Neala in Maksa Fernerja z začetka dvajsetega stoletja je za slovensko publiko priredil Peter Militarov, za režijo je poskrbel Jože Hrovat. Premiera bo v soboto, 25. januarja, ob 20. uri v župnijski dvorani v Štandrežu, kjer bo dan kasneje, 26. januarja, ob 17. uri ponovitev. V četrtek, 6. februarja, bo v centru Bratuž nagrajevanje natečaja Mladi oder, ki ga že vrsto let razpisujeta Zveza slovenske katoliške prosvete in Slovenska prosveta iz Trsta, namenjen pa je zlasti mladim igralcem, ki so se izkazali v minulem letu. Z začetkom ob 20. uri bodo na oder stopili nagrajenci: otroška gledališka skupina Štandrež za igro Jakoba Špicarja »Pogumni Tonček« (zamisel in režija Daniela Puja), mala dramska skupina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana za igro K. Medveda »Delajmo, delajmo zlata kolesa« (režija Stefania Beretta, Nikol Dor-ni in Liza Terčič), otroški pevski zbor PD Vrh Sv. Mihaela za igro »Očkova čarovnija« (zamisel in režija Karen Ulian), otro- Iz predstave »Umor v vili Roung« ška skupina KD Sabotin iz Štmavra za igro »Pismo none iz Štmavra« (zamisel in režija Katja Volpi); dalje mladinska gledališka skupina SKD Hrast iz Doberdoba za igro Janeza Bitenca »Zlati kamenčki« (režija Jasmin Podveršič), gledališka skupina OIKapa iz Gorice za igro »O svetem Miklavžu pripovedujejo ... Mihael, Rafael in ... Gabrijela« (zamisel Katerina Ferletič, režija Franko Žerjal); dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež za komedijo Vinka Moderndorfer-ja »Štirje letni časi« (režija Jože Hrovat), dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Šte-verjana za igro »Umor v vili Roung« (režija Franko Žerjal). Niz komedij Iskrivi smeh na ustih vseh bo potekal v Kulturnem centru Lojze Bratuž, vstopnice bodo na prodaj pred začetkom predstav. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. Dvorana 2: 17.50 - 19.50 - 22.00 »Disconnect«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Il capitale umano«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.45 -22.00 »Il grande match«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Un boss in salotto«. Dvorana 3: 17.00 - 19.40 »The Butler -Un maggiordomo alla Casa Bianca«; 22.10 »Capitan Harlock«. Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.10 »Sapore di te«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Il capitale umano«. JUTRI V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 21.00 »La mafia uccide solo d'estate«. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.15 »Peppa - Vacanze al sole e altre storie«; 17.30 - 19.50 »The Butler - Un maggiordomo alla Casa Bianca«; 22.10 »Zoran il mio nipote scemo«. Dvorana 2: 15.30 - 16.40 »Peppa - Vacanze al sole e altre storie«; 17.50 - 19.50 - 22.00 »Disconnect«. Dvorana 3: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.00 »Il capitale umano«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.10 »Frozen: il regno di ghiaccio«; 17.15 - 19.45 - 22.00 »Il grande match«. Dvorana 2: 15.00 - 16.10 - 17.20 »Peppa - Vacanze al sole e altre storie«; 18.30 - 20.30 - 22.30 »Un boss in salotto«. Dvorana 3: 17.00 - 19.40 »The Butler -Un maggiordomo alla Casa Bianca«; 15.00 - 22.10 »Capitan Harlock«. Dvorana 4: 14.50 »Il castello magico«; 16.30 - 20.15 - 22.10 »Sapore di te«; 18.30 »Peppa - Vacanze al sole e altre storie«. Dvorana 5: 15.30 - 17.40 - 20.00 - 22.15 »Il capitale umano«. DANES V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 16.00 - 18.00 »Frozen - Il regno del ghiaccio«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 »The Butler - Un maggiordomo alla Casa Bianca«; 22.10 »Zoran il mio nipote sce-mo«. fï Razstave NA SVETI GORI je še danes med 9. in 18. uro na ogled razstava jaslic. M Koncerti SKPD »F.B. SEDEJ« in društvo Goriški pihalni orkester prirejata božični koncert danes, 12. januarja, ob 17. uri v dvorani župnijskega doma F.B. Sedej v Šte-verjanu. Gost večera bo vokalna skupina Kresnice. GLASBENI MLADINSKI ODER 20132014 prireja Glasbena mladina Slovenije v sodelovanju s Kulturnim domom Nova Gorica in bo potekal v dvorani Glasbene šole Nova Gorica: v torek, 14. januarja, ob 18.30 bo nastopil Kvintet Energico; vstop prost. KC LOJZE BRATUŽ IN ZCPZ prirejata v sklopu koncertne sezone koncert Skupine osmih vokalnih posebnežev Jazz-va v četrtek, 16. januarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; predprodaja vstopnic vsak dan med 8.30 in 12.30, po domeni tel. 0481-531445 ali na kcl.bratuz@libero.it. 9 Šolske vesti DIZ JOŽEFA STEFANA v Trstu prireja v torek, 14. januarja, od 18. do 20. ure dan odprtih vrat. Profesorji vabijo na sedež SKRD JADRO, SKRSD TRŽIČ in ŽPZ iz RONK prirejajo tradicionalni koncert božičnih pesmi Nastopal bo Moški pevski zbor Štmaver DANES, 12. januarja, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah Vabljeni! zavoda starše, srednješolske učence in vse, ki bi radi spoznali šolo. DNEVI ODPRTIH VRAT na slovenski Večstopenjski šoli Doberdob: vrtec Čriček v Doberdobu 15. januarja 10.3011.30, vrtec Živ Žav Rupa-Vrh 13. januarja 10.45-11.30, vrtec Čira Čara v So-vodnjah 15. januarja 10.45-11.30, vrtec Barčica v Ul. Fratelli Cervi v Romjanu 17. januarja 10.00-11.00, vrtec Barčica v Ul. Capitello v Romjanu 22. januarja 10.00-11.00; osnovna šola Prežihov Vo-ranc v Doberdobu 22. januarja 9.0010.00, osnovna šola Peter Butkovič Domen v Sovodnjah 17. januarja 9.0010.00. Za dodatne informacije o romjanski osnovni šoli se starši lahko obrnejo na tajništvo Večstopenjske šole. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB prireja za starše informativna srečanja s predstavitvijo izobraževalne ponudbe: vrtec Živ Žav Rupa - Vrh 13. januarja ob 18. uri, vrtec Čira Čara v Sovodnjah 15. januarja ob 17. uri, vrtec Barčica v Ul. Capitello v Romjanu 16. januarja ob 17. uri, vrtec Čriček v Doberdobu 22. januarja ob 17. uri; osnovna šola Prežihov Voranc v Doberdobu 13. januarja ob 18. uri, osnovna šola Peter Butkovič Domen v Sovodnjah 21. januarja ob 18. uri, osnovna šola na Vrhu 27. januarja ob 18. uri. Srečanja potekajo na posameznih vrtcih in šolah. VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, na predstavitev šolske ponudbe: v OŠ Župančič v Gorici v četrtek, 30. januarja, ob 17.00, v OŠ Erjavec v Štandrežu v torek, 21. januarja, ob 17.00, v OŠ Abram v Pev-mi v ponedeljek, 13. januarja, ob 17.00, v OŠ Gradnik v Števerjanu v ponedeljek, 20. januarja, ob 17.00 in v OŠ Zorzut v torek, 14. januarja, ob 17.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: v OŠ Župančič, ul. Brolo v Gorici v petek, 31. januarja, od 8.30 do 10.00; v OŠ Erjavec v Štandre-žu v sredo, 22. januarja, od 8.30 do 10.00; v OŠ Abram v Pevmi v torek, 14. januarja, od 8.30 do 10.00; v OŠ Gradnik v Števerjanu v torek, 21. januarja, od 8.30 do 10.00 in v OŠ Zorzut v Bračanu v sredo, 15. januarja, od 10.30 do 12.00. SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE v Gorici vabijo na Dan odprtih vrat poklicno tehniškega pola (poklicni zavod za trgovske in turistične dejavnosti I. Cankar, tehniški zavod za upravo, finance in marketing Z. Zois, industrijski tehniški zavod za informatiko in telekomunikacije J. Vega) in licejskega pola (humanistični in znanstveni licej S. Gregorčič, klasični licej P. Trubar) v šolskem centru v Ul. Puccini v Gorici v sredo, 15. januarja, od 18. do 20. ure. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji bodo nudili informacije o študiju in bodo na razpolago za individualne pogovore. VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: v OV Ringaraja v ul. Brolo v Gorici v petek, 17. januarja, od 10.30 do 11.30; v OV Sonček v ul. Max Fabiani v Gorici v četrtek, 16. januarja, od 10.30 do 11.30; v OV Pika Nogavička v Štandrežu v četrtek, 23. januarja, od 10.45 do 11.45; v OV Pikapolonica v Pevmi v četrtek, 30. januarja, od 10.30 do 11.30; v OV Kekec v Števerjanu v torek, 28. januarja, od 10.30 do 11.30 in v OV Mavrica v Bračanu v sredo, 29. januarja, od 10.30 do 11.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, na predstavitev šolske ponudbe: v OV Ringaraja v ul. Brolo v Gorici v četrtek, 16. januarja, ob 17.00, v OV Sonček v ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 15. januarja, ob 17.00, v OV Pika Nogavička v Štandrežu v sredo, 22. januarja, ob h 17.00, v OV Pikapolonica v Pevmi v sredo, 29. januarja, ob 17.00, v OV Kekec v Števerjanu v ponedeljek, 27. januarja, ob 17.00 in v OV Mavrica v Bračanu v torek, 28. januarja, ob 17.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB prireja informativno srečanje za vpis na slovensko nižjo srednjo šolo v Doberdobu v ponedeljek, 20. januarja, ob 18. uri; v sredo, 22. januarja, ob 18. uri bo informativno srečanje posebej za starše iz Romjana. DNEVI ODPRTIH VRAT na gostinski šoli Ad formandum v Gorici bodo 21. in 28. januarja od 14. do 18. ure v prostorih Best Western Gorizia Palace; informacije po tel. 0481-81826, go@adfor-mandum.org. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja s podjetjem Avri-go v dneh 14.,15. in 16. februarja Valentinov vikend v Termah Olimia v Sloveniji. Vpisovanje na društvenem sedežu v Gorici, Korzo Verdi 51, ob sredah od 10. do 11. ure čimprej in najkasneje do 29. januarja. Podrobnosti in potek letovanja nudijo organizatorji na sedežu; na račun 100 evrov. SPDG - smučarski odsek sporoča, da so še prosta mesta na avtobusu Gorica -Forni di Sopra za nedeljo, 19. januarja, in naslednje nedelje; informacije tel. 3497803961 (Danja). PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicio- S Poslovni oglasi 50-LETNA IŠČEM DELO: čiščenje ali skrb za starejše. Tel. 00386-40-628540 nalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta. Informacije na tel. 0481-882285 (Ivo). Ü3 Obvestila V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici bo 15. januarja ob 19. uri potekala brezplačna predstavitev desetih srečanj delavnice »Level10« na temo prehrane in dosego dobrega počutja ter primerne telesne teže z aktivnim načinom življenja. Delavnice bodo potekale vsako sredo ob 19. uri, informacije na info@nasenekajdam.si ali po tel. 0038640586686. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah je januarja zaprta. H Prireditve JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI prireja tradicionalno srečanje ob novem jamarskem letu danes, 12. januarja, ob 9. uri pri koči Kraških krtov na Vrhu. Od-kopali bodo tri že označene odprtine, ob 14.30 je predvideno kosilo v prazničnem vzdušju z glasbo in dobro kapljico vina. DRUŠTVO ZA KULTURO FORUM GO-RIZIA GORICA GURIZA vabi v torek, 14. januarja, ob 18. uri na sedež v Ul. As-coli 10/A v Gorici na predstavitev knjige Paole Cosolo Marangon z naslovom »La donna che rincorreva le nuvole«. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi v sklopu muzejskih torkovih večerov v gradu Kromberk v torek, 14. januarja, ob 20. uri na predstavitev knjige »Oblačilna kultura na Trnovsko-Banjški planoti«. Prispevki Namesto cvetja na grob Oskarja Jurna darujeta Ines in Saverij Rožič 50 evrov za KD Skala Gabrje. V spomin na moža in na starša daruje Vilma Juren 70 evrov za kulturno društvo Danica. Pogrebi JUTRI V GORICI: 9.00, Silva Furlani por. Guerritore iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče; 11.00, Mario Bucovini iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na pokopališče. JUTRI V ŠTEVERJANU: 14.00, Florian (Cvetko) Tomažič (z glavnega goriškega pokopališča) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V KRMINU: 14.00, Ferdinando Scozzai (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. t Zapustil nas je naš dragi Cvetko Tomažič star 67 let Žalostno vest sporočajo žena Neva, otroka Anita in Walter, sestra Milka in vsi sorodniki Pogreb bo jutri, 13. januarja, ob 14.00 v župnijski cerkvi v Števerjanu, ob 13.40 bo krenil iz mrtvašnice na glavnem pokopališču v Gorici. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki bodo počastili njegov spomin. Števerjan, 12. januarja 2014 Priznano pogrebno podjetje Preschern 12 Nedelja, 12. januarja 2014 KULTURA KNJIŽEVNOST - Boris Pahor ob stoletnici rojstva francoskega pisatelja Albert Camus stoletnik in sodobnik Tržaški pisatelj Boris Pahor v intervjujih in na javnih srečanjih rad citira Alberta Camusa, njegov roman Uporni človek je celo med njegovimi najljubšimi knjigami. S francoskim intelektualcem imata marsikaj skupnega, ne nazadnje tudi isto rojstno leto 1913. Ob lanski obletnici smo tržaškega pisatelja prosili za zapis o francoskem kolegu, ki ga danes z veseljem objavljamo. Na letališču v Munchnu, ko sem ob vrnitvi iz Bruslja čakal zvezo za Trst, sem bil neodločen, katerega izmed listov, ki so bili v čakalnici na razpolago, naj si vzamem. Ker vsi so imeli na naslovni strani fotografijo Alberta Camusa, ker je bil tisti dan, 7. novembra 1913, njegov rojstni dan. In vsak list je imel poleg fotografije v mastnih črkah naslov, od katerih je bil najbolj viden tisti, ki je trdil, da gre za pisatelja, ki nam je vzel Boga. Tako da sem takoj poklical na pomoč metafizično izjavo v Upornem človeku, da namreč odklanja človekov položaj na svetu in sploh celotno stvarstvo in da se upira Bogu Starega Testamenta. Da, to veš, a hkrati, ko se s časnikom v roki vračaš k svojemu sedežu, ugotavljaš, kako številni so pasusi v pisateljevih delih, kjer gre za pravo hozano življenju vključno z esejem o Sizifovem mitu, kjer sklene, da si je treba kljub vsemu predstavljati Sizifa srečnega, ker že sam boj v stremljenju k višjemu radosti človeško srce. Listal sem težek sklop strani in obnavljal svoj sanatorijski čas, ko sem Ca-musova dela bral v izvirniku, še posebno njegovo Kugo, ki je na svoj način tolmačila človeško družbo, ujeto v zlo neskončnega pogina. Tako zamišljen sem zdaj v sobici hotela Izvir in skušam najti način ob simpa- Albert Camus (1913 - 1960) na posnetku Henrija Cartier-Bressona arhiv tičnem prenosnem pisalnem stroju, ki pa me ves čas spravlja v nejevoljo, ker ima nekatere pomembne črke nameščene drugače kot v starem in zvestem Remingtonu. Zamišljen, ker ne vem, kako prikazati pisatelja, da ne bom izpustil česa pomembnega, ko pa je v vsem pomemben, tudi ko se ti prvi trenutek to ne zdi. Tako je bilo, na primer, ko sem bral njegovega Tujca. Nisem razumel, zakaj imajo to delo za izjemno, ko pa prikazuje človeka, ki nekako živi brez smisla in je obsojen na smrt, ker je nesmiselno streljal in ubil arabskega človeka. Pomemben je drugi del dela s procesom in obsodbo, ki se razvijata nekako v očitni absurdnosti, medtem ko se obsojenec uveljavlja kot odpornik pri odklanjanju pomoči od duhovnika ter fizičnim napadom človeka, ki se mu vsiljuje. Camus pri tolmačenju svojega hotenja nek- je celo izjavlja, da je njegov obtoženec lahko tudi »edini Kristus, ki ga naša družba zasluži«. Vsekakor je Camus naš pisatelj, naš v tem smislu, da je že zelo mlad skusil težave življenja, saj mu je štiriindvajsetle-ten oče umrl v spopadu na Marni, kot otrok in dijak je imel težave s šolanjem, kasneje se je lotil raznih poklicev, da si je preskr-bel šolnino, sodeloval pri naprednih gibanjih, tako z rezistenco, kjer je nastopal s članki z značilnim ostrim in napadalnim slogom. Poleg proznih del so pomembni njegovi številni zapiski in dramska dela, v katerih je Camus obravnaval politično pro-tidiktatorsko problematiko, kot v drami Pravični in v Kaliguli. Velikega pomena so, kar je v zvezi z razvojem alžirskega vprašanja, usoda samega Alžirja, kjer se je Camus rodil in se je, kot sovražnik zgodovi- / ne, upiral nujnosti ločitve od Francije. To se pravi, da ni doživel njene samostojnosti, ker je podlegel v avtomobilski nesreči 4. januarja 1960. leta, ko sta skupaj z založnikom treščila v platano. Zanimivo je, da je bila v aktovki nedokončana pripoved, ki je kasneje izšla kot torzo pod naslovom, ki ga je sam določil Le Premiere Homme, Prvi človek. Gre za zelo pomembno delo, za roman, v katerem pisatelj v tretji osebi opisuje iskanje podobe svojega očeta, obišče njegov grob, obenem pa z veliko nežnostjo obnavlja tudi podobo svoje matere ob 24-letnem očetu, medtem ko je on, njegov sin, štiridesetleten moški. Zaključil bi z navedbo nekaj stavkov izrečenih v govoru ob prejemu Nobelove nagrade decembra 1957. leta. Pisatelj tedaj tolmači, da si umetnik najde mesto nekako na pol poti med lepoto in skupnostjo, ker je na strani tistih, ki so v zgodovini nji podložni, je namreč zavezan dvema zahtevama: resnici in svobodi, biti v službi tema dvema vrednotama je veličina njegovega poklica. Dvoje težkih prizadevanj mora biti zmeraj aktivnih: odklon laži o tem, kar veš, in odpor proti zatiranju. »Potrebno je, da si ustvariš način življenja v dobi katastrof.« Zato, da pomagaš na novo ustvariti svet. Ampak pisatelj ni pridigar o čednostih, resnica je skrivnostna, izmuzljiva, zmeraj jo moraš zavzeti, svoboda je nevarna, tako težavno jo je živeti, kot je navdihujoča. Odgovorni pisatelj ne pozabi ponižanih. Vsekakor gre za avtorja, ki je zagovornik mediteranskega duha dialoga, ljubitelja morja, sonca in grške lepote, gre za avtorja, ki bi moral imeti častno mesto v evropski šoli. Boris Pahor Kdo je Albert Camus? Pisatelj, filozof, novinar in upornik, ki se je rodil 7. novembra 1913 v takratni francoski koloniji Alžiriji in velja z Jean-Paulom Sartrom za najpomembnejšega predstavnika francoske in celo evropske eksistencialistične smeri v književnosti. Mislec, ki velja tudi za edinega pravega predstavnika filozofije absurda. Pisatelj, ki je leta 1957, kot najmlajši nagrajenec doslej, prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Novinar z diplomo iz filozofije, ki je začel svoje spise objavljati v časopisu Paris-Soir in med 2. svetovno vojno aktivno sodeloval v odporniškem gibanju. Do leta 1947 je urejal glasilo Le Combat, po vojni pa deloval tudi kot režiser, lektor in dramaturg pri založbi Gallimard. Umrl je v prometni nesreči, ko sta se z založnikom in prijateljem Michelom Gallimardom vračala v Pariz. Eksistencialistični pisatelj, ki je bistveno vplival na povojno evropsko duhovnost, a bil tudi izrazit idealist in moralist. Četudi je človekovo bivanje označil samo po sebi za absurdno, je temeljni smisel našel v predanosti sočloveku, v solidarnosti in uporu posameznika proti nesmislu, krivici in nasilju. Avtor proznih del Tujec (1942), Mit o Sizifu (1942), Kuga (1947), Uporni človek (L'homme revolte, 1951), Padec (La chute, 1957), Izgnanstvo in kraljestvo (L'exil et le royaume, 1957), Dnevniški zapiski (Carnets, 1935-1951) in Članki (Actuelles, 1958). Večina del je bila prevedenih v slovenščino, pred nekaj tedni tudi njegov prvi roman Srečna smrt, ki je v izvirniku, z naslovom La Mort heureuse, prvič izšel šele leta 1971. Avtor dram Obsedeno stanje in Kaligula, ki jo v režiji Vita Taufer-ja tačas igrajo na odru ljubljanske Drame. (pd) OPERNO GLEDALIŠČE VERDI - Natančna a premalo poetična izvedba Ples v maskah odprl sezono Arhaični obred ali kulturni dogodek, kaj pomeni dandanes otvoritev operne sezone? Priložnost za razkazovanje elegantnih oblek, za srečanje med bolj in manj uglednimi meščani, nekaj krznenih plaščev, ki so kljub sorazmerno mili temperaturi greli dame, v parterju in drugod pa polno mladih študentov italijanskih in slovenskih šol, ki jim dogovor med gledališčem Verdi in Občino omogoča prost vstop ... Potem pa čar opere, ki žal postaja v našem mestu vedno bolj redek dogodek, zato se ga lahko veselimo ne glede na umetniški izid. Med Verdijevimi operami ima Ples v maskah veliko adutov, čeprav ni nikoli dosegla popularnosti tako imenovane ljudske trilogije, ki je nastala nekaj let prej. Skladatelju je libretto pripravil Antonio Somma, sicer dokaj cenjen sodelavec, nikakor pa ne vrhunski poet, saj so nekateri njegovi verzi - naj omenimo samo »slišim stopinje neusmiljenih korakov« - postali tarča posmehovanja. Kljub strogim navodilom, ki jih je Verdi narekoval svojim sodelavcem, je Somma tako pesniško kot dramaturško zaostal za kolegi, kot lahko ugotovimo ob nekoliko preveč izumetničenem besedišču in nekaterih prizorih, ki dramsko niso najbolj prepričljivi. Imamo pa vsaj tri vrhunce, od prelepega dueta med Riccardom in Amelio, prizora z vedeževalko Ulrico in pretresljivega finala, zraven pa več Prizor iz postavitve Verdijevega Plesa v Maskah, ki letos odpira operno sezono v Trstu parenzan visualart primerov Verdijeve genialnosti, kot je umor med plesom v maskah, da ne omenimo dialektičnega vstopanja zbora v živahnem kontrapunktu ... V operi se drama prepleta s komedijo, sicer trpko, kajti čustva protagonistov so podvržena neusmiljeni igri usode, ki jih potisne v brezizhodno tragedijo. Težko je obdržati ravnovesje med tako raznolikimi elementi in Gianluigi Gelmetti je tudi tokrat pokazal, da odločno nagiba v smer mi-šičastega muziciranja, kar pomeni vodstvo s trdno roko, ki se ne rada uklanja romantiki in čustvenemu tre- petanju. Škoda, kajti v takem okviru si pevci ne morejo privoščiti poetičnega oblikovanja, in podobne omejitve veljajo tudi za orkester, ki je svojo vlogo odigral profesionalno neoporečno, čustveno pa premalo izrazito. Res je težko biti vrhunski operni pevec: vokalne kvalitete še niso vse, kajti tudi ob najbolj dovršenem petju ostanemo neprizadeti, če se interpret ni popolnoma poglobil in poistovetil z vlogo: tenorist Gianluca Terranova - Riccardo ima čvrst in zveneč glas, ki pa ne pozna nežnejših odtenkov, zato pa za-blesti v slogu stare tradicije, ko je ob- činstvo dodelilo aplavze glede na dolžino in jakost visokih not ... Vlogo Amelie je interpretirala sopranistka Rachele Stanisci, ki nas je večkrat razveselila z občutenim fraziranjem, nekaj pomislekov pa je izzval njen odrski nastop, ki je izpadel v slogu nemih filmov iz dvajsetih let prejšnjega stoletja. Zdi se čudno, da sorazmerno mlad režiser kot Massimo Gasparon obuja zaprašene kalupe, v glavnem pa je odrsko dogajanje steklo z neoporečno logiko. Zelo pomembno vlogo Renata, prevaranega moža in prijatelja, ki jo je Verdi poveril baritonistu, je pel Aris Argiris, ki je v zadnjem trenutku nadomestil obolelega Devida Cec-conija: tudi tu smo pogrešali intimno podoživljanje tragedije, ki se ji je pevec približal le proti koncu opere. Najbolj prepričljiv lik je izklesala mezzo-sopranistka Mariana Pentcheva, čarovnica in vedeževalka Ulrica, lepo pa se je odrezala tudi koloraturna so-pranistka Sandra Pastrana v vlogi Oscarja. Pevsko zasedbo so dopolnili Dario Giorgele', Giampiero Rugge-ri, Giacomo Selicato, Dax Velenich in Roberto Miani. Zbor, ki ga pripravlja Paolo Vero, je bil tokrat dovolj natančen in ubran, lep okvir so bile scenografije, ki jih je izdelal pokojni Pierluigi Sa-maritani: nekateri kostumi so bili preveč kričeči, kar se nam je zdelo čudno, saj je pokojni mojster ljubil pastelne barve in je rad uporabljal tančice, ki so slikam vtisnile čarobne odtenke, lepo pa se je izkazal light designer Andrea Borelli. Koreografije, ki jih je pripravil Roberto Maria Pizzu-to, se nam ne bodo vtisnile v spomin, razen prizora z vedeževalko, ki je imel dober čarobni naboj. Postavitev, ki je nastala v kopro-dukciji z gledališčema iz Parme in Mo-dene, je na premieri doživela zelo topel sprejem: lepo je bilo videti tudi orkester, ki je na odru delil aplavze in cvetje z vsemi oblikovalci. Ponovitve do sobote, 18.januarja. Katja Kralj / ALPE-JADRAN Nedelja, 12. januarja 2014 13 SKGZ - Seja deželnega tajništva O teatru, knjigarni, NŠK in deželni posvetovalni komisiji TRST - Vloga Slovenskega stalnega gledališča, potreba po spremembah njegovega statuta, rešitev Tržaške knjigarne in prigode Narodne in študijske knjižnice so bile samo nekatere izmed tem, ki so zaznamovale sejo deželnega tajništva SKGZ. Slišati je bilo na primer mnenje, da bi bilo morda z nekaterimi spremembami statuta boljše nastaviti bodoče delo SSG, ki je eno najemi-nentnejših izrazov naše kulturne ustvarjalnosti. Dejstvo, da je gledališče izraz tako slovenske narodne skupnosti kot krajevnih javnih uprav, lahko predstavlja dodatne priložnosti za njegovo vsestransko uveljavitev tudi v širšem obmejnem kontekstu. Potrebno pa je primerno nastaviti tudi notranje delo in odpraviti vse interference, ki so v zadnjem času postavile nekoliko v ozadje kakovost ponudbe naše gledališke hiše. Predsednik Rudi Pavšič je pisal vodstvu SSG glede vprašanja imenovanja novega umetniškega vodstva, ki ga mora po mnenju SKGZ določiti nov upravni svet SSG. V dopisu je omenil specifične vloge, ki naj jih imajo v teatru krovni organizaciji in Društvo slovensko gledališče na eni ter javne uprave na drugi strani. SSG mora namreč ohraniti svoje značilnosti in ostati izraz slovenske narodne skupnosti, javne uprave pa ga morajo podpirati, saj je teater del Trsta, deželne stvarnosti ter vsega slovenskega prostora. Na seji so se zaustavili tudi pri kadrovskih vprašanjih, ki zadevajo vodstvo SSG in mesto novega predsed- nika upravnega sveta, saj bo potrebno primerneje definirati pristojnosti vodstva in operativne ekipe, ki so se včasih prepletale. Svoje predloge bo SKGZ iznesla na pristojnih mestih in z ostalimi partnerji iskala potrebna soglasja. Vodstvo krovne organizacije se je seznanilo s potekom pogajanj za rešitev vprašanja Tržaške knjigarne in podprlo predlog zainteresiranih založb in posameznikov, da bi si tudi SKGZ v prvi osebi prizadevala za ugoden razplet in morebitno pomoč. O vprašanju TK je tekla beseda tudi v Ljubljani ob srečanju vodstva SKGZ s predsednico Vlade RS Alenko Bratušek, članicami stranke Pozitivna Slovenija ter ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Tino Komel. Povedano je bilo, da TK ne moremo obravnavati le kot trgovsko podjetje, temveč kot pomembno kulturno središče v mestu. SKGZ izraža zadovoljstvo nad delom in dosežki Narodne in študijske knjižnice ter je prepričana, da bo nov upravni svet nadaljeval uspešno pot, ki jo je začelo dosedanje vodstvo in je med drugim privedla do uradnega odprtja dela prostorov Trgovskega doma v Gorici. Predsednik Pavšič je pozitivno ocenil priprave na osrednjo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo v nedeljo, 9. februarja, v tržaškem Kulturnem domu. Izvedba prireditve je bila zaupana Zvezi slovenskih kulturnih društev, ki je povabila k sodelovanju Glasbeno matico, SSG in Slovensko prosveto. Ravno tako se je pred- sednik SKGZ pohvalno izrekel o delu Komisije za priznanja, ki je imela nalogo evidentirati letošnje nagrajence. Več časa so člani deželnega tajništva posvetili oceni predloga porazdelitve 739.000 evrov s strani Deželne uprave slovenskim ustanovam in organizacijam. O tem sta poročala člana deželne komisije Dorica Kresevič in Rudi Pav-šič, ki sta se pri glasovanju predloga deželnih uradov glede porazdelitve sredstev vzdržala. Razloge za njuno vzdržanje bo SKGZ posredovala javnosti v prihodnjih dneh. Deželni posvetovalni komisiji je konec lanskega leta zapadel mandat in v teku so priprave za sestavo nove. Po mnenju SKGZ bi bilo potrebno primerneje preveriti pristojnosti tega organa, ki ne more ostati zgolj »spremljevalec« odločitev, saj mu deželni zaščitni zakon ponuja večje pristojnosti. O tem je Pavšič podrobno spregovoril že na prvi Deželni manjšinski konferenci v Gorici. Ne gre namreč pozabiti, da so sredstva iz zaščitnega zakona namenjena manjšinski stvarnosti in zato bi bilo primerno, da bi slednja imela večjo vlogo pri njihovi porazdelitvi. Morda bi kazalo tudi nadgraditi zakonodajo, ki obravnava vlogo in pristojnosti Deželne posvetovalne komisije. SKGZ je že predlagala Deželi imena svojih predstavnikov za sestavo nove posvetovalne komisije - to so Luigia Negro in Jole Namor za videmsko pokrajino, Rudi Pavšič in Livio Semolič za goriško ter Dorica Kresevič in Marino Marsič za tržaško. Razcvet višinskih del v oddaji Alpe Jadran TRST - Bogata plezalska in jamarska tradicija je v Trstu odigrala ključno vlogo pri razvoju prvih večjih podjetij za višinska dela v Italiji. Kar je bilo pred skoraj tridesetimi leti izjema, je danes nadvse popularen posel v polnem razcvetu. Prispevek o višinskih delavcih na Tržaškem, ki ga je v produkciji Slovenskega programskega oddelka Rai pripravila Deva Pincin, bo nocoj uvedel prvo letošnjo epizodo oddaje Alpe Jadran. V nadaljevanju bodo gledalci odkrivali fototerapijo in njene terapevtske učinke za ljudi z gibalnimi omejitvami, odkrivali obnovljene znamenitosti istrskega mesteca Bale ter obiskali največji sladkovodni akvarij v Evropi ob reki Tisi na Madžarskem. Po vmesniku s kulturnimi novičkami iz srednjeevropske stvarnosti, bosta na vrsti reportaži iz Južne Tirolske o naraščajočem številu strojevodkinj in starejših udeležencev tečajev s tabličnimi računalniki. Iz Hrvaške bodo nato poročali o prvi ekološki kokošji farmi proste reje, kjer prisegajo, da so kokoši nadvse zdrave, predvsem pa srečne. Oddajo bo zaključila zgodba o bavarskem izdelovalcu starorimskega orožja. Januarski Alpe Jadran bo nocoj ob približno 20.50, s ponovitvijo v četrtek, ob istem času. VIDEM - Demokratska stranka Renzo Travanut odhaja »Nastopil je čas mladih« VIDEM - Sedanji tajnik Renzo Travanut na februarskem kongresu ne bo več kandidiral za tajniško mesto deželne Demokratske stranke. Nekdanji predsednik deželnega odbora je prevzel stranko v Furlaniji-Julijski krajini po izvolitvi Debore Serracchiani za predsednico Dežele. »Napočil je čas mladih,« je ob napovedi odhoda podčrtal Travanut, ki upa v resnično, a obenem tvorno predkongresno soočenje. Novi deželni tajnik (ali tajnica) bo najbrž iz kroga pristašev vsedržavnega tajnika Mattea Ren-zija, ki je na zadnjih primarnih volitvah močno prevladal tudi v naši deželi ter v vseh štirih pokrajinah. S tem v zvezi se govori o možni tajniški kandidaturi furlanskega poslanca Paola Coppe, ki ni zanikal zanimanja za to funkcijo, za kandidaturo pa se menda ogreva tudi goriški deželni svetnik Danilo Moretti. DSI - Jutri ob 20.30 v Peterlinovi dvorani Legenda slovenskega športa, košarkar Ivo Daneu TRST - Društvo slovenskih izobražencev in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji v sodelovanju s KUD Apo-kalipsa iz Ljubljane vabi jutri ob 20.30 v Pe-terlinovo dvorano v Ulici Donizetti na srečanje z legendarnim slovenskim košarkarjem Ivom Daneuom. Daneu je legenda košarke tako v Sloveniji kot v svetu. Svojo košarkarsko pot je začel v Mariboru, kjer je med letoma 1949 - 1956 igral za Branik, nato je v Ljubljani igral v klubu AŠK Olimpija, s katerim je v letih 1957, 1959, 1961, 1966 in 1970 osvojil naslov prvakov jugoslovanske lige. Z jugoslovansko re- prezentanco je med letoma 1956-1970 odigral 209 mednarodnih tekem in na evropskih ter svetovnih prvenstvih osvojil bronasto in srebrne medalje, višek košarkarske kariere je dosegel z zlato medaljo leta 1970 na prvenstvu v Ljubljani, ko je Jugoslavija v odločilni tekmi premagala ZDA. Bil je tudi proglašen za najboljšega športnika Jugoslavije leta 1967. Aktivno je tudi stopil v politiko in leta 1990 v slovenskem parlamentu predlagal plebiscit o samostojnosti Slovenije. Leta 2007je bil sprejet v Mednarodni košarkarski hram slavnih. Z Ivom Daneuom se bo na večeru v DSI pogovarjal časnikar Sergio Tavčar. Večer bo Platnica knjige vodil urednik KUD Apokalipsa Primož Repar, ki je leta 2013 izdal esej Marjana Rožanca Demon Iva Daneua. Esej, ki je nastal v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, odkriva preko košarkarskega sveta Iva Daneua pomene globokega duhovnega smisla, razkriva obup sodobnega človeka v svetu, kjer tovarištvo zamenjuje neizprosen boj vseh proti vsem. V SPOMIN - Kolegica in prijateljica slovenskih šolnikov Viljana Lukas Na Ministrstvu za šolstvo v Ljubljani je skrbela za zamejsko šolstvo V jesenskem času preteklega leta nas je zapustila vrsta šolnikov, ki so sooblikovali slovenski šolski prostor v Italiji. Poslovili smo se od ravnatelja in profesorjev, ki so se po uspešnem delovanju že upokojili, od profesorja, ki je tako nepričakovano odšel sredi polnega delovnega utripa. V novembru pa smo se v njeni rojstni Izoli poslovili tudi od Viljane Lukas, ki je bila kot vodja službe za mednarodno sodelovanje na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport RS, soudeležena pri pomembnih korakih urejanja mednarodnih odnosov med Slovenijo in Italiji pri vprašanju šolstva obeh manjšin. Viljana Lukas je bila po študiju italijanščine in francoščine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani nekaj časa zaposlena v založništvu in na Osnovni šoli Majde Vrhovnik v Ljubljani, nato pa je do upokojitve delala najprej na Republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje in po osamosvojitvi Slovenije na šolskem ministrstvu. Zaupana ji je bila skrb za podporo šolstva manjšin v Sloveniji in slovenskih skupnosti v zamejstvu. Slovenija se je po osamosvojitvi na področju šolstva in znanosti vključevala v mednarodne povezave in Viljana Lukas je z znanjem in z izkušnjami, s poznavanjem mednarodnega okolja ter s sposobnostmi motiviranja in povezovanja znala stkati mrežo sodelovanj med svetovnimi in evropskimi inštitucijami ter med inštitucijami in šolo v RS. Slovenija je bila zato tudi vključena v vrsto mednarodnih inštitucij, vrhunec strokovnega dela Vilja- ne Lukas pa so bile nedvomno priprave na predsedovanje Sveta Evropske unije in predsedovanje EU 2008, ko je s timom sodelavcev predsedovanju dala lastno vsebino in posebno noto; bila je tudi pobudnica redne konference ministrov za izobraževanje Sveta Evrope, leta 2010 je bila v Ljubljani, še po upokojitvi pa predstavnica Sveta Evrope v upravnem odboru centra Henrika Wergelanda za spodbujanje medkulturnega razumevanja, človekovih pravic in demokratičnega državljanstva v Oslu. Leta 1995 je Viljana Lukas vodila delegacijo, ki je urejala medsebojne odnose med Slovenijo in Italijo pri vprašanju šolstva obeh manjšin. Po mučnem usklajevanju besedil je prišlo do preboja v urejanju medsebojnih odnosov in pod vodstvom Viljane Lukas je bil sprejet zapisnik o sodelovanju, ki je še danes temelj pri vedno boljšem čezmejnem sodelovanju šolskih in strokovnih institucij. Sredi priprav na izvedbo mednarodne delavnice v Ljubljani pred letom dni smo pogrešali njeno sodelovanje, saj zaradi bolezni ni mogla biti prisotna; leto kasneje pa smo sodelavci in znanci, tudi predstavniki slovenskega šolstva v Italiji in v Avstriji, v sončnem novembrskem vetrovnem opoldnevu žalostni v njeni rojstni Izoli ob slovesu razmišljali, da smo ostali brez kolegice, ki smo jo cenili in z njo radi in odlično sodelovali, zdaj pa ostaja v naših mislih in spominih. Andreja Duhovnik Antoni PORDENON - Radioaktivnost na območju Cellina-Meduna Sevanje na poligonu Gibanje 5 zvezd zahteva pojasnila in ukrepe rimske ter deželne vlade PORDENON - Poslanca Gibanja 5 zvezd Aris Prodani in Walter Rizzetto sta v parlamentu opozorila na radioaktivnost na vojaškem poligonu Cel-lina-Meduna pri Pordenonu. Sklicujeta se na podatke deželne agencije za okolje ARPA, ki je decembra na 4 od 8 starih tankov, ki so jih uporabljali kot tarče obstreljevanja, ugotovili visoke koncentracije radioaktivnega izotopa torij 232. Šlo naj bi za posledice rabe raket Milan v obdobju 1986-2003. Poslanca zahtevata od ministra za obrambo Maria Maura in ministra za okolje Andree Orlanda pojasnila in ukrepe za sanacijo tega in drugih vojaških območij brigade Ariete v FJK, ki so onesnažena tudi s težkimi kovinami. V treh od osmih vežbališč so namreč ugotovili visoke koncentracije kadmija, antimona, svinca, cinka, bakra in vanadija. 1 4 Nedelja, 12. januarja 2014 ZGODOVINA Zakaj izobraževanje na področju komercialnih dejavnosti in turizma? Turizem je eden od največjih ekonomskih in družbenih fenomenov današnjega časa, ki posega na številna področja življenja. S svojimi številnimi ugodnimi vplivi na gospodarski, družbeni in socialni razvoj ter pomembnimi ekonomskimi učinki je ena izmed najpomembnejših gospodarskih panog ter eden izmed glavnih dejavnikov nacionalnega in regionalnega razvoja v Italiji, Sloveniji in v Furlaniji Julijski Krajini. Turizem se razvija in ima priložnost tudi v času globalne krize , saj ni le gospodarska dejavnost, temveč način življenja. V turizem so vključene številne gospodarske in negospodarske dejavnosti, je trg za domače proizvode in daje nova delovna mesta. Potencijali za nadaljnji razvoj turizma so veliki. Izbira šole za nadaljnji študij je v veliki meri posledica družbenega ozračja in javnega mnenja, mnenja staršev, pa tudi gospodarskih in socialnih razmer v državi. Čeprav so bili v zadnjih nekaj letih s prenovo doseženi vsebinski premiki v poklicnem izobraževanju (posodobitev izobraževalnih programov, ...), se še vedno soočamo s stereotipi o poklicih in precenjenosti splošne poti v izobraževanju. Predvsem pa s spremembo nekaterih temeljnih vrednot, ki mlade odvračajo od misli po možnosti čimprejšnje zaposlitve s pridobljenimi poklicnimi in strokovnimi kompe-tencami,. Srednješolci, ki zaključijo slovenski nižji šoli v Gorici in Doberdobu se večkrat kljub nižji uspešnosti raje vpisujejo na liceje in nato izberejo netehnični študij. Čeprav so dijaki dovolj informirani o možnostih šolanja za poklic, je na splošno ugled poklicnega izobraževanja nizek Naša šola usposablja za poklice na turističnem in komercialnem področju. Dijakom zagotavlja preizkušeno izobraževalno ponudbo s ciljem, da bi bili po končanem študiju čim bolje strokovno podkovani. Pripravlja jih na samostojno opravljanje poklica, ki ga morajo biti vešči takoj po državnem izpitu, ter navaja jih na delo v okolju, ki sloni na iskrenosti in zaupanju. Takšen pristop predstavlja veliko dodano vrednost za mladega človeka, ki se po maturi zaposli, pa tudi za tistega, ki ubere univerzitetno pot v Italiji ali Sloveniji. Prednost šolanja je več tedenska delovna praksa v turističnih podjetjih, uradih, ustanovah, trgovinah, ki jo dijaki opravljajo v 3., 4. in 5. letniku; v minulih letih so prakso uspešno opravljali na Goriškem, v Sloveniji, pa tudi v Angliji, Nemčiji in Španiji. Praktično znanje pridobivajo dalje pri laboratorijskem pouku, zagotovljeno jim je tudi ustrezno znanje za opravljanje izpita ECDL (Evropsko računalniško spričevalo). Na naši šoli že med lanskim šolskim letom začel delovati izpitni center ECDL, ki je sedaj polnopravno vključen v mrežo pooblaščenih izpitnih centrov. Gre za mednarodno izobraževalno iniciativo, ki je namenjena širjenju primerljive računalniške pismenosti po vsem svetu. Dijaki in šolsko osebje, pa tudi zunanji interesenti, lahko pri nas pridobijo Evropsko računalniško spričevalo (European Computer Driving Licence). S tem spričevalom, ki je priznano v vseh državah Unije, lahko dokažejo delodajalcu, da imajo potrebno znanje in usposobljenost za delo z računalnikom. Na nekaterih evropskih univerzah je tako spričevalo že obvezno za absolvente določenih študijskih smeri, v mnogih državah pa učitelji lahko poučujejo na srednji šoli le, če so opravili ta izpit. Poleg strokovne izobrazbe, h kateri sodijo obiski podjetji in raziskave na terenu, šola zagotavlja tudi humanistično in literarno znanje, ki ga dopolnjujejo z obiski turističnih sejmov, razstav, gledaliških predstav, s šolskimi izleti, s predavanji in delavnicami s področja zdravstvene vzgoje ter zgodovine umetnosti. S posebno pozornostjo negujejo odnose med dijaki in učnim osebjem. Po petletnem študiju dijak zna samostojno uporabljati računalnik in programsko opremo ter sodobne tehnološke pripomočke komuniciranja, zna pisno in ustno komunicirati v slovenščini, italijanščini, angleščini ter v srbskem in hrvaškem jeziku, pozna osnovne in predpise pisarniškega komuniciranja in poslovanja, poslovnega komuniciranja, osnove stikov z javnostmi in poslovni bonton, pozna osnove finančnega in knjigovodskega poslovanja ter denarno-gotovin-sko in negotovinsko poslovanje, usposobljen je za organiziranje gostinskih in turističnih storitev v hotelskih recepcijah, agencijskih poslovalnicah, turističnih uradih in pisarnah, v informacijskih uradih ipd., pozna načrtovanje in organizacijo dela ter se zna prilagajati spremembam in skrbeti za nadgrajevanje strokovnega znanja. Po opravljenem državnem izpitu se dijak lahko zaposli kot operater na turističnem področju v velikih in malih podjetjih, kot prodajalec v trgovini in drugih storitvenih podjetjih, uradnik v računovodstvo ali finančni operativi podjetij, uradnik v bančništvu in zavarovalništvu, uradnik v javnih zavodih, samostojni podjetnik, sodelavec v družinskih podjetjih ipd. Lahko pa nadaljuje študij na katerikoli fakulteti oz. na brezplačnih tečajih za specializacijo, ki jih nudi Evropski socialni sklad. Profesorji stalno gradimo na kakovosti izobraževanja v luči koristi za posameznika in družbo. Zato preko številnih projektov in sodobnih načinov poučevanja, ki temeljijo na spodbujanju podjetnosti in inovativnosti mladih skušamo ponuditi več primernih podjetniških znanj. Vsebine in tehnike tako skušamo približati dijakom, kar podpira poznavanje poklicnega in strokovnega področja in povečuje njihovo motivacijo. Povezovanje šola - delo Za višje razrede je predviden delovni staž v bližnji okolici, pa tudi v tujini, kar je pri nas že ustaljena praksa in kot to sedaj narekujejo sodobni šolski učni načrti. Ob splošnih in strokovnih znanjih, ki jim jih nudi šola, se dijaki s tovrstnim praktičnim usposabljanjem seznanijo s svetom dela tako, da preizkušajo zaposlitev na različnih delovnih mestih. To je seveda odlična priprava na tiste izbire, ki bodo odločilno vplivale na njihovo življenje po opravljenem študiju na višji srednji šoli. Septembra so na štiritedenski praksi naše dijake gostila sledeča podjetja: Katoliška knjigarna Gorica, Exacta Nomos s.r.l. Gorica, Palace Hotel Gorica, Glasbena matica Gorica, ZSŠDI Gorica, Kulturni dom Gorica, HIT - Hotel Sabotin Solkan, Supermarket Maxi Štan-drež, CPG dd. Nova Goirca, Kompas Nova Gorica, FerroJulia srl Tržič. / Novosti in krepos (edinem v zamejst Poklicnem zavod dejavnosti - turist, Ivan Cankar - Go V drugem štirimesečju bodo dijaki ponovno pridobivali poklicne kompetence v realnem delovnem okolju, tokrat v sklopu posebnega projekta - vsi v prodajalnah. Povezovanje šola - teritorij - turizem PROJEKT: "Vino - nevarnost in priložnost" Projekt se izvaja v drugem razredu. V sklopu projekta nudimo dijakom možnost, da si pridobijo in utrdijo teoretično in praktično znanje z usposabljanjem in delom na terenu. Projekt se je začel meseca septembra, ko smo z dijaki obiskali kmetijo Fiegl. Aktivno smo se udeležili glavne dejavnosti na kmetiji, to je trgatve. Delo v vinogradu je bilo prijetno, grozdje smo dobro pregledali, tako da ni bilo težav z ločevanjem dobrih in slabih grozdov ter pecljev. Letošnja Chardonnay in Rebula sta bila zdrava in sladka, to smo sami preverili, saj smo ju tudi pokusili. V spremstvu Martina Fiegla smo lahko spoznali, da je trgatev kar zapletena dejavnost. Grozdje mora priti do kleti čim manj poškodovano, zato smo ga v vinogradu nabirali v plastične zaboje. V kleti smo odkrili postopke predelave vina. Prvi od teh je pecljanje, nakar sok pretočijo v cisterno in temu sledi proces bistrenja. Po tem pa se začne postopek vrenja. Dijaki so navdušeno zapustili kmetijo, z željo, da bi se še vrnili. Tako bomo v letošnjem šolskem letu v sklopu tega projekta še enkrat obiskali kmetijo, saj si bomo ogledali proces stekleničenja vina in tako uvedli temo marketinga in trženja vina, ki jo bodo poglobili v šolskih klopeh pri gospodarskem poslovanju. Projekt Več znanja za več turizma Naš zavod že vrsto let sodeluje na festivalu »VEČ ZNANJA ZA VEČ TURIZMA«, in ob tej priložnosti smo lani prejel bronasto, predlani pa zlato priznanje. Osnovni namen projekta »Več znanja za več turizma«, namenjenega dijakom srednjih šol v Sloveniji in dijakom zamejskih višjih šol, je povezovanje formalnega izobraževanja v srednji šoli z delom v neformalnih oblikah, kar lahko pomembno prispeva k turističnemu razvoju kraja in lokalne skupnosti. Dijaki in dijakinje izdelamo, na temo razvoja turizma raziskovalne naloge in kratek film, ki jih predstavimo na turistični tržnici - festivalu, ki se bo letos odvijal v Novem Mestu. Organizatorja pobude sta Turistična zveza Slovenije in Zavod za šolstvo RS. Razpisana tema letošnjega festivala je Na zabavo v naravo. Dijaki moramo sami pripraviti nov turistični proizvod. Letos smo se odločili za turistični proizvod vezan na zgodovinski dogodek, ki je spremenil usodo celega sveta, prva svetovna vojna. Na kraški planoti se je med letoma 1915 in 1917 zvrstilo 12 bitk med italijanskimi in avstro-ogrskimi četami. Vse te dogodke lahko dandanes ponovno odkrivamo zahvaljujoč se muzejem na prostem in potem, ki vodijo po / ŠOLSTVO Nedelja, 12. januarja 2014 15 ti na Vu in v FJK) u za komercialne tična usmeritev, rica Podgora omeniti, da je grof Sigmund, okoli leta 1740, premestil sedež svoje družine v Podgoro in zgradil ob vznožju Kalvarije krasno palačo z vrtovi in sadovnjaki. Nekje ob polovici 18. stoletja so goriški gospodje Ascoli spremenili svoj mlin v tovarno za papir in kasneje še filando v Stražicah. Tekom desetletij papirnica je naraščala, v njej je bilo zaposlenih veliko Podgorcev. Ob koncu 19. stoletja je bila podgorska papirnica največji tovarniški obrat v deželi. Leta 1848 je Podgora skupaj s Pevmo, v sklopu občinske avtonomije, ustvarila novo občino. Po Vogriču in Kocjančiču je bil izvoljen za župana Anton Klančič, ki je županoval nepretrgoma 47 let. V teh letih se je Podgora razvila v pravo industrijsko središče, odprli so ljudsko šolo in kasneje še vrtec. 19.stoletje je prineslo tudi v Podgoro več svobode in narodne zavesti. Na kulturnem področju so delovala različna društva kot npr. Čitalnica, Sokol, Slovensko katoliško izobraževalno društvo in Orel. Podgorsko papirnico, ki je bila povsem porušena med 1. svetovno vojno, je leta 1918 odkupil dr. A.Brunner in iz razvalin le-te zgradil veliko tekstilno tovarno, ki je leta 1923 dobila naziv Cotonificio Triestino Brunner S.A.. Industijski objekt se je tekom let širil in obnavljal, tako da je bilo tu ob koncu 60-ih let zaposleno približno 2.300 delavcev. V 70-ih letih tovarna je prišla v last družbe Cotonificio Bustese S.p.A in kmalu nato zaključila svoje delovanje zaradi krize, ki je prizadela to področje. Danes se v prostorih bivše tovarne nahajajo razna podjetja in obrti. Eno od teh je podjetje Sphera, ki se bavi z reciklažo odpadniškega elektronskega materiala. Dijaki smo med obiskom tega podjetja z velikim zanimanjem poslušali razlago vodilnih kadrov, ki so nam strokovno pojasnili potek in cilj njihovega dela, pokazali so nam razne stroje in vse varnostne ukrepe za primerno zaščito delavca in okolja. Obiskali smo tudi bivšo pekarna Scorianz, ki jo sedaj upravlja podjetje Marušič. Tu nas je lepo sprejela prijazna uslužbenka Vanja, nekoč dijakinja naših šol, ki nam je strokovno opisala postopke za peko kruha in za pripravo drugih proizvodov. Dijaki smo z zanimanjem poslušali in postavljali vprašanja, marsikomu so se pri tem, zaradi mamljivega vonja, kar cedile sline. Naš obisk po vasi se je zaključil na Sirkovi domačiji, ki proizvaja peneča vina. Sin Roman, ki je duša domačega podjetja, nam je izčrpno opisal proces pridobivanja žlahtne penine, ki ga prodajajo pod znamko Pie di Mont. Prijazna gospodinja Majda nas je pred odhodom še postregla z domačim prigrizkom. Projekt: Spoznavanje turističe ponudbe na teritoriju Alpe - Jadran sledeh prve svetovne vojne. Med temi vznemirljivimi sprehodi v čudovitem naravnem okolju lahko podoživljamo izkušnje in življenje vojakov. Kot pred sto leti se lahko sprehodimo po strelskih jarkih, občudujemo vojaške zgradbe in obiščemo kraje, kjer so potekali boji. To fascinantno potovanje v preteklost lahko nadaljujemo z obiskom številnih spomenikov, spomenikov padlim, kostnic in vojaških pokopališč, posvečenih žrtvam tega spopada. Veliko je tudi mest in vasi, kjer stojijo zanimivi muzeji, posvečeni dogodkom iz prve svetovne vojne in krajem, kjer je le ta potekala. Nenazadnje ne moremo mimo vojaških utrdb, zgrajenih na začetku XX. stoletja, da bi branile meje Za pripravo stojnice bomo v muzejih spoznali dele uniform, ohranjeno opremo, orožje, različne dokumente, vse kar pripoveduje zgodbo o tragičnihi dogodkih med letoma 1915- 1917 in so ne-precenljii dokaz »soške apokalipse«. Vse kar opozarja na ves nesmisel vojne kot načina reševanja konfliktov, pa bo tudi sporočilo predstavitve na stojnici. Nalogo ustvarjamo že več mesecev. Pri tem raziskujemo, ustvarjamo preverjamo, primerjamo, izdelujemo, oblikujemo, sodelujemo in še kaj... predvsem pa spoznavamo nove procese in poti do bodočih poklicev. Morda bomo ob tem odkrili prav svojega. Dijaki prvega razreda poklicnega zavoda smo se v začetku oktobra 2013, v sklopu projekta šola in teritorij, skupaj z ostalimi dijaki prvih razredov tehničnih zavodov, obiskali obrtno cono v Podgori. Podgora je prijazna vasica, ki se nahaja na desnem bregu Soče pri Gorici. Iz Zgodovinskih virov vemo, da je vas prvič omenjena leta 1084, ko je goriški grof Henrik daroval omenjeno naselje in okoliška zemljišča samostanu v Rožacu. Podgora je kasneje bila last raznih grofov, katerim so podložni kmetje morali darovati del njihovih pridelkov. Poleg poljedelstva sta se tu razvila se rokodelstvo in obrt. Zaradi posebne lege Podgore, se je veliko prebivalcev bavilo s kamnarstvom, tako da so v bližini vasi nastali veliki kamnolomi, ki jih lahko zasledimo še dan danes. S krhkim glinastim kamenjem iz teh kamnolomov so bile zgrajene najstarejše podgorske in goriške stavbe ter sam goriški grad. Kamnolomi so delovali vse do polovice 19. stoletja. Od 15. vse do 19. stoletja so se ob Soči v Podgori pojavili tudi mlini in velike žage, ki jih je poganjala voda. Mirno podgorsko življenje so občasno motili medsebojni boji goriških grofov, boji le-teh z oglejskimi patriarhi in kasneje še turški napadi z vsemi možnimi posledicami. Od 16. do približno 17. stoletja so se v naših krajih večkrat odvijale tudi vojne med Avstrijci in Benečani za posest goriške dežele. Vojnam so večkrat sledile še kuga, kolera in lakota. Ob začetku 17. stoletja so vsa podgorska posestva pokupili grofje Attems, ki so v zgodovini vasi imeli velik vpliv. S tem v zvezi moramo Hrvaško zagorje in Zagreb - prijazno, čarobno in adrenalinsko Dijaki smo se okviru načrtovanih dejavnosti udeležili poučne ekskurzije v Hrvaško Zagorje in Zagreb in sicer v torek, 10. in sredo, 11. decembra 2013. Ogledali smo si: Gubčevo Gor. Stubico, romarsko središče Marijo Bistrica, muzej neandertalcev v Krapini, dvorec Trakoš-čan, Varaždin in Zagreb. Med potjo smo se ustavili v kompleksu Ča-težkih term, kjer nas je sprejela vodja marketinga, ki nam je razkaza-la objekte ter razložila poslovanje kompleksa. Kmalu zatem so nas prevzeli Zagorski hribi. Ti privlačijo in vabijo k mirnim trenutkom v naravi. Zagorje se odlikuje po številnih gozdovih, termalnih izvorih in kulinaričnih dobrotah. Nihče ne ostane ravnodušen ob pogledu na brezmejne vinograde Zagorja, ki ležijo na prelepih zelenih obronkih. Zagorje je najbolj znano po enem od najpomembnejših svetovnih najdišč neandertalca, najdišču Hušnjakovo brdo, kjer so odkrili Krapinskega pračloveka. Zagorje je bogato z zgodovinskimi pripovedkami in ljudskimi legendami, s katerimi smo se seznanili pri pouku hrvaškega jezika. med pripravami smo se v šoli naučili o vodji kmečkega upora Matiji Gubcu in Gubčevi lipi na katero so ga obesili in je tako simbol zadušitve kmečke vstaje. Hrvaško Zagorje ima veliko izvirov termalnih voda, znanih že iz obdobja, ko so na teritoriju Hrvaške vladale rimske čete. Najbolj znani izviri so: Stu-biške toplice, Tuheljske toplice, Varaždinske toplice in Krapinske toplice. V preteklosti, ko je obstajala velika nevarnost pred Turki, je veliko prebivalcev pohitelo v varno okrilje Zagorja. Plemstvo, ki se ga je največ priselilo na zagorsko področje, je začelo graditi dvorce, med katerimi sta danes najbolj znana Trakoščan in Veliki Tabor. Posebej nas je prevzel večerni vzpon do romantično osvetljenega Trakoščana. Naslednje jutro je bilo namenjeno ogledu hrvaške prestolnice. Zagreb je pomemben hrvaški turistični center, ne le zaradi tranzita, ampak tudi kot turistična destinacija. Mesto je leta 1994 praznovalo 900 obletnico obstoja.Zagreb ni bogat samo z kulturnimi in zgodovinskimi spomeniki, muzeji in galerijami, temveč ima obilo različnih modernih trgovin, poleg tega po ponuja različne restavracije ter športne objekte. Zagreb je center kongresnega turizma, ekonomskih in poslovnih dogajanj ter različnih sejmov. mesto ima bogato kulturno dediščino, ki izhaja iz prazgodovinskega obdobja in arheološke ostanke rimske kulture, ki so se ohranili do današnjih dni. Še posebej smo bili navdušeni zaradi prazničnega vzdušja v mestu, nekateri pa tudi, ker smo predbožično turistično ponudbo mesta doživeli še na poseben način, saj smo lahko preizkusili tudi umetno drsališče. Prenočevali smo v prijetnem mladinskem domu CHILLOUT HOSTEL v centru Zagreba. Kot se za smer našega študija spodobi, so nam mladi upravitelji predstavili poslovanje hostela. Zavedajo se, da se turizem ne dela sam. Tako je bilo glavno sporočilo predavanja na povdarku hitre raste, ki je posledica strategije poslovanja z nudenjem številnih storitev mladim s formulo value for money. Omenjene dejavnosti so seveda le del bogate vzgojno-izobraževalne ponudbe našega zavoda. Njen najvažnejši cilj pa je ta, da s posredovanjem življenjskih in kulturnih vrednot spodbuja osebnostno rast dijakov v zanje prijaznem okolju in jih pripravi na življenje. 1 6 Nedelja, 12. januarja 2014 ZGODOVINA / ODKRITI SLOVENSKA IN JUDOVSKA DEKLICA IZ TABORIŠČA LANCIANO Katjuša in Daisy Boris M. Gombač Levo Katarina B. in Daisy D. danes, desno Katjuša in Daisy, rojeni leta 1943 v taborišču Lanciano eža ključavnice malteške palače na rimskem Aventinu skriva neverjetno optično prevaro vredno Da Vincijeve šifre. Pogled skozi 5 cm veliko odprtino človeškemu očesu omogoči, da kot z narobe obrnjenim daljnogledom v daljavi v tunelu uslo-čenih cipres, na koncu tunela ugleda cerkev sv. Petra. Ta čudovita arhitektura je polna simbolike, saj je avtor prostoru od tvoje opazovalne točke do Petrove cerkve namenil mistično vlogo začetka in konca vsega, ker je »Bog začetek in konec vsega«. Usločene ciprese pomenijo polnilo našega življenja, kar je zgodba naše preteklosti. Slika iz te »camere obscure« aso-cira na metafizično minljivost človeškega življenja, ki se skozi špalir spominov - od začetka do konca, izteče kot blisk. Polnilo preživetega so naši spomini: intimni, družinski, skupni. Ti nam dajejo občutek, da smo živeli, ustvarjali in čustvovali. Da bi postali celovite osebe in s ponosom pomislili nase, na prednike in na svojo vlogo v času svojega življenja, moramo vse to uskladiti z našo zavestjo. Ena zvrst korenin, ki ti omogočajo polnost življenja je tvoja zavest, druga pa, zasidranost v domačem okolju (zemlji). Kdor tega nima je invalid. Krivda za to je lahko njegova ali tuja. Lahko se je odtujil sam ali pa so ga oropali zavesti. Travmatizirani osebi psihično nesorazmerje onemogoča polno življenje. Da bi si pomagal, lahko s pomočjo stroke odkrije podzavestni recidiv bolezni (Basaglia), lahko pa si pomaga z arhivi ali spomini drugih. Pot iz pozabe ni lahka, ampak kot piše Kosovel: kdor se vrne iz njih samote, ni več bolan. Tudi dnevnik Ane Frank se je vrnil in svetu odkril spomin na otroško trpljenje pod krivičnim tiranom. Ohranjeni dnevnik, orumenele slike in priče sestavljajo zgodbo, ki nas vedno globoko gani. Povratek v zgodovino Podobno sta se v zgodovino vrnili dve v taborišču v Lancianu rojeni deklici. Gre za Slovenko Katjušo in Judi-njo Daisy, ki sta se po 70. letih pozabe znašli v soju zgodovine. Prav tako, kot njuna slavna predhodnica, sta tudi oni dve rabili nekoga, da ju je izbrskal iz preteklosti. Na dan so prišli zapisi, oru-menele fotografije in pričevanja sodobnikov. Njuna zgodba se ne konča, tako kot pri Ani Frank, s smrtjo, ampak z njunim ponovnim rojstvom. Zgodba govori o uspešni zgodovinski preiskavi, ki jo sestavljajo vojno trpljenje, presenečenja, strogost raziskave, navdušuje nad odkritim in čustva obeh junakinj, ki sta bili presenečeni nad tako dramatično rekonstrukcijo njunega življenja in nad njunim ponovnim srečanjem po sedmih desetletjih. Bralec bo v teh vrsticah, ki zajemajo dogodke v Italiji in Sloveniji od leta 1941 do leta 1943 našel prvine zgodovine, čustvovanja in splošnih zakonov življenja. V tem smislu si je Gianni Orecc-hioni, organizator simpozija »Internacija in odporništvo v Abrucih«, Katju-šo in Daisy predstavljal kot leitmotiv tega srečanja. Zgodovinarji so namreč od Terama do Chietija našteli kar 15 taborišč za Jude, Jugoslovane in druge narodnosti. Tudi upor proti Nemcem je bi pomemben za to deželo, saj se je tam rodila Brigada Maiella, za kar si je Lan-ciano prislužil zlato medaljo za odpor-ništvo. Po besedah državnega sekretarja italijanske vlade Giovannija Legninija (vlada je bila tudi pokrovitelj simpozija), je bilo torej dovolj razlogov, da zgodovinarji obudijo spomin bodisi na italijanske grehe, kot na tamkajšnjo rezi-stenco. Slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič je Legniniju v odmev evidentiral potrebo po čim bolj poglobljenemu študiju fašističnega interni-ranja Slovencev. Interniranje Slovencev je bilo posledica njihovega boja za osvoboditev. Obe rezistenci sta namreč s svojim uporom izrazili željo po svobodi, kar je treba ceniti in spoštovati predvsem v evropskih integracijskih težnjah. Dojenčici iz taborišča Po politiki se je oglasila stroka. G. Orecchioni je odkritju Katjuše in Daisy, kot simbolnemu momentu vsakega trpljenja, namenil veliko zanimanja. Obe dojenčici sta bili rojeni v tamkajšnjem taborišču, vendar se je kasneje za njima izgubila vsaka sled. V arhivu je bilo nekaj dokumentov in po-rumenelih slik, ki so mu vlivali upanje, da jih bo nekoč odkril in ju postavil za simbol odpora proti grozi vojne. V ta namen je Orecchioni pred leti začel odvijati klopčič zagonetne zgodbe o Kat-juši in Daisy, dveh simbolnih oseb, ki sta se morali - v popolnem nasprotju z veselim dogodkom, roditi v žalostnem okolju nekega anonimnega taborišča na italijanskem jugu. Njegovi poskusi, da bi ju po sedmih desetletjih izbrskal iz anonimnosti so se na koncu končali srečno. Skupina raziskovalcev (Orecchioni, Capogreco, Voigt, M. Gombač, Di Sante in E. Modigliani) se je na osnovi dokumentov iz arhivov v Rimu, Ljubljani in Berlinu dokopala najprej do identitete judovske, kasneje pa še slovenske deklice. Najprej je na oder zgodovine stopila Daisy D., rojena v Lancianu februarja 1942 angleškemu judu in italijanski materi. Z veliko težavo in dosti kasneje je iz anonimnosti stopila še slovenska deklica, čeprav je bila pot do njenega razkritja zelo dolga in zapletena. Materi male deklice, rojene maja 1942 v internaciji v Lancianu je bilo ime Damjana. Od tod dalje se je vsaka sled za deklico izgubila. Ko je Orecchioni z namenom, da ovekoveči njuno zgodbo odkril Daisy, mu je ta odkrila ime male Slovenke. Rimska Judinja se je spomnila, da je njeni prijateljici iz otroških let, ki se je z njo smehljala iz fotografiji, ime Katjuša, torej Katjuša Jelačin. Vendar slednje ni našel, čeprav jo je šel iskat celo v Ljubljano, kjer pa o njej ni bilo uradnih podatkov. Simbolna zgodba Odkritje obeh »lancianskih deklic« je zanj postalo stvar časti, saj je želel postaviti njuno zgodbo v osnovo svoji knjigi o taboriščih in rezistenci v Abrucih. Orecchioni se je namreč hotel zgledovati po Capogrecu, ki je svoje pionirsko delo o fašističnih taboriščih začel z iskanjem avtorice dela L'internata numero 6, ki je izšla že leta 1944 v Rimu. Zato je sledi za Katjušo iskal kjerkoli, bodisi na srečanjih zgodovinarjev, bodisi na srečanjih arhivistov in drugje. To je storil tudi na simpoziju ob 25. letnici Fundacije Ferramonti, kjer je Metko Gombač zaprosil za arhivsko preverjanje o Kat-juši Jelačin, rojeni v Lancianu maja 1942. Baza podatkov, ki jo je Gombačeva sestavila v letih realizacije zakona o vojni krivdi, je tudi tokrat omogočila, da se je identiteta Katjuše končno razkrila. Orecchioniju se je nasmehnila sreča, ko se je v soju zgodovine znašla njegova Katjuša v osebi gospe arhitekte Katarine B. iz Ljubljane, s katero je Gombačeva takoj opravila izčrpen intervju. Odtod naprej je bilo Orecchioniju omogočeno, da zaključi svojo zgodbo o dveh interniranih deklicah, Slovenke in Judinje, rojenih v Lancianu 70 let nazaj. Rojstni kraj Lanciano Gospa Katarina B. je ta del svoje zgodovine seveda dobro poznala, ni je pa povezovala s kakršnokoli raziskavo kjerkoli, ne v Italiji ne doma. To so bili njeni intimni spomini, spomini njene družine, ki so jih doma obnavljali niso pa jih obešali na veliki zvon. Potem je prišla zgodovina, ki je povsem oseben spomin spremenila v še kako živo zgodbo. Gospa Katarina B. je v svojem nastopu na simpoziju postala ena od pričevalk zgodbe v pogojih internacije v Lancianu. Druga pričevalka je bila Ju-dinja Daisy D. Potem, ko je Metka Gombač v svojem referatu Katjušino izpoved podkrepila z arhivskimi dokumenti in podala splošni prikaz dogajanj v Sloveniji pod italijansko okupacijo, se je na Katarino B. usmeril tok dogodkov. Ko se je njeno izvajanje v odlični italijanščini pred nabito polno dvorano začelo z dramatičnimi besedami: »Io sono Katarina B. nata a Lanciano cone internata nel maggio del 1942 ...«, so se prisotnim orosile oči. Publika je ob dramatičnosti Katjušine zgodbe onemela. Zavedali so se, da bodo slišali del svoje zgodovine izpred 70 let. Gospa Katarina B. je prisotnim povedala, da o internaciji ve toliko, kot ji je o tem povedala njena mama Dam- jana, ki je doživela križev pot od italijanskih zaporov v Ljubljani, do internacije v Ventottene, kamor pa zaradi težav z nosečnostjo na srečo ni prišla in so jo zadržali v Lancianu, kjer je tudi rodila. Zgodba »Katjuše« ima korenine v zgodbi njenih staršev, ki sta se leta 1941 odločila za podporo OF, kar sta plačala z internacijo. Očeta so internirali v Padovo, mamo pa v Ventottene. Postanek v Lancianu je mami in hčerki rešil življenje. Kasneje sta tja za Damjano prišla babica in njen oče, ki je prišel iz Padove. Živeli so vsakdanje življenje in-ternirancev. Potem, ko so se javili ka-rabinjerjem so se lahko dnevno družili s sebi enakimi, torej z interniranimi Slovenci in Judi. Postali so veliki prijatelji družine Dente in družine poljskih Judov Kruger, ki so tudi imeli malega dečka po imenu Tito. Njihova druženja so razvidna iz ohranjenih slik. Na begu Potem je prišel 8. september 1943 in v teh krajih, kjer je tekla nemška obrambna linija Gustav, se je razbesnela ofenziva, ki naj bi zaveznikom preprečevala dostop do Rima. Po kapitulaciji Italije sta se družini deklic ločili, saj se je bilo treba izogniti nemški ofenzivi. Judje so se skrili v hiši nad reko Sangro, Slovenci pa so se podali na težav-nejšo pot. Pod vodstvom plačanih vodičev so prečkali frontno linijo pod Maiello in se v velikem loku prebijali do Barija. Tam so zavezniki že postavili svojo bazo. Beg Slovencev je spremljala stalna nevarnost, da bi jih ujele nemške čete. Te so delovale zelo ostro in kogar so ujeli, kot se je to zgodilo omenjeni poljski družini Kruger, je šel v Auschwitz. Ta nevarnost je pretila tudi Jelačinom. Pot s staro mamo in malo deklico je za skupino predstavljala hudo stisko. Na begu je bilo veliko pasti in treba se je bilo znajti. V pomoč be-žečim so priskočili domačini, ki so jim pomagali s hrano, prenočevanjem in informacijami o tem, kje so Nemci. Njihovo prisotnost so signalizirali z belimi rjuhami, ki so plapolale v vetru. Katarina se je tudi spominjala, da so ji po pripovedovanju staršev večkrat zgodilo, da so ji zamašili usta, da ne bi izdala njihovega skrivališča. Te solidarnosti, je publiki povedala »Katjuša«, Slovenci ne bomo nikdar pozabili. Bari, Trst, Ljubljana Potem so po raznih peripetijah končno prišli v Bari, kjer so mamo dodelili tamkajšnji jugoslovanski misiji. Kot zdravnica je prevzela sektor ranjenih in bolnih, ki so z letali prihajali iz razdejane domovine. Oče je šel v Afriko, kjer so organizirali prekomor-ske enote. Ona je bila v glavnem z babico, s katero sta odšli v Dalmacijo in kasneje s pratežem IV. armade do Trsta. Gospa Katarina B. še danes z nasmehom pove, da je kot triletna deklica tudi ona osvobodila to Slovencem zelo ljubo mesto. Njena zgodba inter-niranke se konča s prihodom v Ljubljano, ki se ji je zdelo najlepše mesto na svetu. Publiki je na koncu priznala, da ne goji nobene zamere do Italijanov in da se na nek način čuti meščanko tega lepega mesta v Abrucih, saj je to njen rojstni kraj. Soprog Daisy D. gospod Modigliani se je publiki opravičil, da njegova žena ne zdrži pričevanja. Povedal je zgodbo njene družine, objasnil spomine ženinega brata Sergia D., ki se dogodkov, kot osemletni deček dosti bolje spominja, kot ona. Povedal je, da se za preživetje lahko zahvalijo tamkajšnjim ljudem, ki so jih do osvoboditve skrivali pred Nemci. Iz arhivov v življenje Še predno se je aplavz dodobra končal, sta se Daisy in Katarina objeli in podoživeli svojo skupno mladost, ki je do takrat obstajala le v arhivih in slikah ter v okruških njunega spominjanja. Okrog nekdanjih deklic se je zgrnil krog kolegov, družinskih članov, raziskovalcev in politikov. Zgodba se je vsem zdela ganljiva, nenavadna in zanimiva. Od Italijanov Orecchionija, Legninija in Capogre-ca do Slovenke Gombačeve, Nemca Vogta in Juda Enrica Modiglianija so vsi čestitali njuni zgodbi in njuni državljanski drži. Vse kar so ostali od-predavali na osnovi arhivskih dokumentov in zbrane literature, je dobilo svojo potrditev v teh dveh krasnih pričevanjih, ki sta pritegnili pozornost publike in medijev, ki so na prireditev prišli v velikem številu. »Io c'ero« je dejal Modigliani, vendar ne želim, da bi po naši poti šel katerikoli drug človek. Marginalizirane skupine so danes eni, jutri drugi in to lahko spet postanemo vsi, ki jih vladajoči za to določijo. Realne in umišljene meje so si zelo blizu in odločitve vladajočih so včasih katastrofa za človeštvo. Zato je boj proti nacionalizmu, fašizmu, ksenofobiji in rasizmu dolžnost vsakega, ki razmišlja in je imel to izkušnjo. Na tej strani barikade nas ne bo nikdar preveč. / MANJŠINE Nedelja, 12. januarja 2014 1 "J Uveljavljanje irščine kot uradnega jezika v Irski republiki še vedno zelo težavno Polemičen odstop komisarja za jezik, ker vlada ne izvaja jezikovne zakonodaje »Nova določila za povečanje števila uradnikov z znanjem irščine v javni upravi so povsem neustrezna. Na njihovi osnovi bi potrebovali 38 let, da bi število uradnikov, ki obvladajo irski jezik povečali s sedanjega 1,5 odstotka na bore 3 odstotke. O promociji iršči-ne v javni upravi bo treba ponovno razmisliti in moj naslednik bo moral prejeti zagotovila, da se bo odnos do irskega jezika v javni upravi in v javnih storitvah spremenil.« S temi dokaj dramatičnimi besedami je irski komisar za jezik Sean O Cuirreain napovedal svoj odstop. Prepričan je, da je poskus vlade, da bi uresničila zakonodajo o povečanju storitev, ki jih zagotavljajo državljanom v irščini, v celoti propadel. Zakonodaja poverja komisarju za jezik nalogo, da preverja izvajanje zakona o uradnem jeziku s strani države in vseh javnih uprav. Njegov odstop je povezan s prepričanjem, da javne uprave na Irskem delujejo po načelu, da je znanje angleščine obvezno za vse javne uslužbence. Po njegovi oceni je hinavsko, da vlada vztraja pri stališču, da je irščina obvezni jezik v vseh šolah in se znanje tega jezika obvezno preverja na maturi, istočasno pa odreka državljanom pravico, da v irščini opravljajo svoje zadolžitve v javni upravi. Ko je kritiziral stanje v javni upravi, je komisar obravnaval predvsem pravice državljanov do dostopa do javnih uprav v irskem jeziku. Za to je pred leti vlada sestavila posebne programe, ki naj bi v primernem času zagotovili pravico do rabe irščine v vseh javnih službah. Po komisarjevih besedah so se v 75 odstotkih javnih služb na to enostavno požvižgali in niso nič ukrenili, v preostalih 25 odstotkih pa izvajajo določila z veliko zamudo in bodo potrebovali za dosego minimalnih standardov tri leta več kot je bilo prvotno predvideno.To pa je po njegovi oceni »veliko tveganje« za ohranjanje irskega jezika. Komisar je med drugim ugotovil velike pomanjkljivosti pri uvajanju zakonodaje tud v Gaeltachtu, to je na območjih na zahodu Irske, kjer je irščina jezik vsakdanje rabe. »Čas je, da se s tem odnosom preneha enkrat za zmeraj,« je zapisal v odstopni izjavi in dodal: »Zahteva, da prebivalci Gaeltachta v odnosu do javnih uprav uporabljajo angleščino kljub vsem zakonodajnim določilom je resno vprašanje za vso državo.« Glavni razlog za tak odnos je pomanjkanje uslužbencev z ustreznim znanjem irščine, torej ljudi, ki bi bili zares dvojezični. Komisar O Cuirreain je prepričan, da je treba nemudma spremeniti določila o znanju irščine pri zaposlovanju v javnih službah. Opozoril je tudi, da bi bilo vsako spreminjanje zakonodaje o jeziku, ki bi ne reševalo tega problema, farsa ali sleparija. »V času, ko Irska ponovno pridobiva zaupanje v gospodarstvu, bi bila parodija, če bi izgubili svojo jezikovno suverenost, ki je temeljni kamen naše kulturne identitete ter našega izročila in duša na- Levo komisar v odstopu Sean O Cuirreain, spodaj levo dvojezični napisi na prometnih oznakah, ena izmed uresničenih postavk jezikovne zakonodaje. Spodaj desno dokument Sveta Evrope z zemljevidom držav, ki so ratificirale okvirno konvencijo o manjšinah še državnosti. Trdno sem prepričan, da se moramo zavedati te nevarnosti,« je še zapisal Sean O Cuirreain,ki je prvi irski komisar za jezik. Imenovan je bil po sprejetju nove zakonodaje o jeziku leta 2004, leta 2010 pa so mu potrdili mandat za nadaljnjih šest let. Odločitev komisarja za jezike, da odstopi iz protesta proti odnosu vlade do irščine, je povzročil veliko krizo med organizacijami, ki si prizadevajo za ohranjanje in uveljaljanje tega jezika. Sean O Cuirreain je namreč zelo cenjena osebnost in s svojim delom je dosegel veliko, med drugim na področju javnih oznak, ki so sedaj povsod na Irskem dosledno dvojezične, v Gael-tachtu pa marsikje samo v irščini. Njegovo svarilo, da javne uprave potiskajo irski jezik na obrobje javnega življenja, je naletelo na veliko pozornost in številne organizacije so se v teh dneh oglasile z namenom da podprejo komisarjeva prizadevanja in spodbudijo oblasti, naj k vprašanju irščine pristopijo z večjo resnostjo kot doslej. Oranizacija Conradh na Gaelige (Pogodba za Irsko) je pozvala vlado, naj »nemudoma reši« to vprašanje v sodelovanju s komisarjem v odstopu. Predsednik te organizacije Donnchadh O hAodha je ocenil, da je bil odstop komisarja O Cuirreaina »najhujši udarec irskemu jeziku v dolgih letih«. Prodekan za razisovalno dejavnost na fakulteti za umetnost, socialne vede in keltske študije na univerzi v Galwayu dr. John Walsh je ocenil, da komisarju ni preostala nobena druga možnost kot protestni odstop. »Res mislim, da Sean O Cuirreain ni imel druge izbire. Predstavil je dokaze, ki jasno kažejo, da vlada in še zlasti njen oddelek za Gaeltacht vsa ta leta ni mislil resno v zvezi z izvajanjem zakonodaje o irskem jeziku,« je dejal in poudaril, da je zelo zaskrbljen zaradi praznine, ki je nastala z odstopom komisarja, kar bi lahko nekateri izkoristili za dodatno znižanje ravni irskega jezika v javni upravi in javnosti nasploh. Senator stranke Sinn Fein Trevor O Clochartaigh je dejal, da je zaznamoval odstop komisarja za jezik »črn dan za irski jezik«. V pogovoru za irski radio je ocenil, da bi moral sedaj odstopiti minister za Gaeltacht Dinny McGinley. Predstavnik stranke Fianna Fail Michael Kitt pa je ocenil, da je bil odstop nekakšen alarmni zvonec za vlado. V sosednjem Walesu se je na odstop odzvala tudi komisarka za vali-žanski jezik Meri Huws, ki je obžalovala ta odstop tudi zaradi vloge, ki jo je O Cuirreain imel pri vzpostavljanju mednarodne zveze komisarjev za jezik. Prizadevanje Irske za priznanje irščine je pravzaprav dokaj nova zgodba; Irska je sicer s pridobitvijo neodvisnosti leta 1921 razglasila irščino ob angleščini za uradni jezik, dejansko pa je bila samo angleščina jezik javne uprave. Šele pred približno 15 leti se je začelo stanje počasi spreminjati in v začetku prejšnjega desetletja je parlament sprejel novo zakonodajo, na osnovi katere je bil tudi imenovan ko-misarza jezik. Predvideni so bili posebni postopki za uveljaljanje irščine v javni upravi, prišlo pa je tudi do težav z vračanjem imen krajev v izvirno obliko, ker so se ponekod ljudje zbali,da bi s tem upadel tudi dotok turistov. Pred nekaj leti je Irska od Evropske unije dosegla, da je bila irščina priznana kot eden uradnih in delovnih jezikov evropskih institucij. Očitno pa je zadnja finančna kriza znatno upočasnila postopke za izvajanje zakonodaje oziroma so jo nekateri, kot ocenjuje komisar v odstopu, izkoristili za upočasnitev teh postopkov. 15 let konvencije Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin Na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu je potekala okrogla miza ob 15. obletnici Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin. Gre za temeljni mednarodni dokument, ki določa pravice narodnih manjšin in predvideva postopek za mednarodni nadzor nad ustreznim izvajanjem. Dokument je Svet Evrope sprejel že leta 1993, vendar je minilo še nadaljnjih pet let, preden je z zadostnim številom podpisov vlad držav članic tudi dejansko stopil v veljavo. V času, ko je bila konvencija sprejeta, je bila zaznavna precejšnja skepsa glede učinkovitosti tega dokumenta: strokovnjaki so namreč njegova določila ocenili kot pre-splošna in tudi dokaj nejasna, ter menili, da se bodo države z lahkoto izmuznile mednarodnemu nadzoru. To se dejansko ni zgodilo. Predvsem je treba poudariti, da so konvencijo ratificirale skoraj vse države članice Sveta Evrope: zemljevid, ki ga tu objavljamo, je zelo zgovoren. Na njem je zelo malo sivih con. Konvencijo so podpisale, a ne ratificirale, samo Belgija, Islandija in Grčija, podpisali je nista samo dve državi, Turčija in Francija. Ratificiralo pa jo je 41 držav članic Sveta Evrope, od Atlantika do Kavkaza in Urala, vključno z Rusijo; manjka edino Belorusija, ki ni članica Sveta Evrope. Kar zadeva države, ki konvencije niso ratificirale, velja povedati, da v Islandiji ni manjšin, Belgija ima znane notranje težave, delitve na »enojezične« regije prti čemer predvsem Flamska noče priznati frankofonske manjšine, Grčija pa je očitno podpisala konvencijo s figo v žepu, ker ne priznava narodnih manjšin, ampak samo versko islamsko manjšino. Francija, ki konvencije ni podpisala, tega ni naredila na osnovi ustavnih določb o enakopravnosti državljanov, katerim ne priznava nobenih kolektivnih pravic, na osnovi še obstoječe dediščine francoske revolucije, ki se očitno ne ozira na evropski in svetovni kon- tekst sodobnega časa, Turčija pa se izmika priznanju manjšin predvsem zaradi kurdskega vprašanja, ki je za to državo že desetletja trn v peti. Vse ostale države so pristale na standarde in na redno preverjanje. Kakovost konvencije ni v tem, kar v njej piše; kot rečeno, je besedilo precej ohlapno in dopušča možno izigravanje; vsebinsko bogastvo te konvencije je v svetovalnem odboru visoko kvalificiranih strokovnjakov, ki redno nadzirajo delovanje posameznih držav in s svojimi kritičnimi pristopi prispevajo k izboljšanju ravni varstva manjšin. Prav svetovalni odbor je pripravil okroglo mizo v Strasbourgu, na kateri je bil govor po eni strani o izkušnjah doslej opravljenega dela, po drugi strani pa so svoje mnenje prispevali tudi predstavniki drugih mednarodnih institucij, ki se ukvarjajo z zaščito manjšin, med temi Združenih narodov in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. 1 8 Nedelja, 12. januarja 2014 ZGODOVINA / DEJAN ŽIDAN, PODPREDSEDNIK VLADE IN MINISTER ZA KMETIJSTVO »Slovenija si ne more privoščiti nestabilnosti« Pogovarjala se je Martina Kolenc (STA) »V tujini nas ponovno razumejo kot verodostojno državo, a vsi partnerji nas opozarjajo, da nimamo realne možnosti za še eno politično nestabilnost«. ysi ukrepi morajo imeti realne finančne vire. Minili so časi, ko se je pisalo lepo zveneče strokovne dokumente, ni se pa zraven zagotovilo finančnih virov, je v pogovoru za STA poudaril podpredsednik vlade in minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Izpostavil je pomen politične stabilnosti ter pripravljenost na novo finančno perspektivo. Kmetijstvo je ob začetku novega večletnega proračuna 2014 - 2020 pred velikimi izzivi. Smo pripravljeni na črpanje sredstev na področju kmetijstva? Mislim, da smo. Zadnjo sedem-letko lahko razumemo kot učno, na razpolago smo imeli sorazmerno dovolj denarja in izvedli veliko ukrepov, nekatere zelo uspešno, pri nekaterih pa smo bili otroško nerodni. V novi se-demletki bodo učinki merjeni veliko bolj natančno. V novem finančnem obdobju so pred nami trije glavni cilji -hočemo več hrane, potrebujemo več mladih kmetov, kmetovanje in proizvodnja hrane pa naj bosta še bolj okolju prijazna. Pri evropskih sredstvih bo v prihodnosti pomembno tudi merjenje učinkov, kar pa obeta še več birokracije. Nova politika ni enoznačna. Omogoča nam, da pomemben del kmetij, lahko bo to celo 30 odstotkov, premaknemo v skupino ukrepov za majhne kmetije. Te bodo administrativno bistveno razbremenjene in s tem tudi državna administracija. Majhne kmetije bodo oddale vlogo enkrat na sedem let in potem izvajale ukrepe skladno z dogovorom z državo. Tu torej ne bo vsakoletnih administrativnih obremenjevanj. Pri ostalih pa je nova kmetijska politika takšna kot do sedaj, morda še za kak odstotek bolj administrativno naporna. Temu se ne da izogniti. Če vzameš nekatere zapletene ukrepe, ki prinašajo denar, to prinese tudi administriranje. S tokratnim ministrovanjem ste prvič prevzeli tudi okoljski del. Ta je veliko bolj v zaostanku, predstavlja še več izzivov. Katerih področji se boste še posebej intenzivno lotili v novem letu? Prejšnji minister Franc Bogovič me je takoj ob prevzemu opozoril, da bo več dela na okoljskem delu. Če ne bi bilo že v času prejšnje vlade vloženo veliko naporov, vključno s pravico dodatne porabe, bi bila okoljska kohe-zija nerešljiva. Z vsemi napori v 2012 in dodatnimi napori leta 2013 upamo, da bomo ves denar, ki je na razpolago, izkoristili do konca leta 2015. Za predstavo o napredku pri črpanju naj povem, da je prišlo od občin avgusta za 3,6 milijona evrov zahtevkov iz okolj-ske kohezijske politike, oktobra 6,6 milijona, novembra pa že 25 milijonov evrov. Premika se, a v novem letu bodo potrebni še veliki napori, da počr-pamo četrt milijarde evrov. V velikem zaostanku in posledično tudi v sporu z Evropsko komisijo smo bili že več let zaradi ne-reševanja najbolj onesnaženih območij v Sloveniji. Vsi ukrepi, cilji, želje morajo imeti realne finančne vire. Minili so časi, ko smo pisali lepo zveneče strokovne dokumente, nismo pa zraven zagotovili finančnih virov. Takšno delovanje je ljudi, lokalne skupnosti in državo pripeljalo skoraj do frustracij. V 2014 pri okoljskih ukrepih sanacije zraka popravljamo staro zamudo, ki se nam vleče iz leta 2004. Imamo sedem območij, kjer je onesnaženost taka, da dokazljivo škoduje zdravju ljudi. Do zdaj smo od sedmih sprejeli že šest odlokov o kakovostnem zraku. Odloki omogočajo, da s kombiniranjem državnega, lokalnega in zasebnega denarja v dogled-nem času naredimo okolje ljudem bolj prijazno. Manjka še Ljubljana, za katero bodo dokumenti verjetno podpisani v januarju. Tu je na razpolago podnebni sklad. Naslednje leto s tega naslova računamo na 10 milijonov evrov, bo pa v naslednjih letih obseg teh sredstev naraščal, mogoče bo na razpolago celo do 40 milijonov evrov letno za izboljševanje zraka. Prvi paket ukrepov, kjer se bodo kombinirali trije viri, pa je vreden 200 milijonov evrov. Čaka nas sanacija vodotokov, še vedno rešujemo problematiko pitne vode, pa odpadne vode ... Direktorat za vode je ena pozitivnih točk ... In po načrtu naj bi nastal predvidoma s 1. marcem, imenoval pa se bo direktorat za vode in investicije. V novem letu bo imel več pomembnih nalog. Mogoče najpomembnejša je priprava dveh strateških dokumentov -Jadranskega in Podonavskega načrta upravljanja z vodami za obdobje 20162012. Znotraj obeh načrtov se pripravljajo izračuni ekonomskih posledic izrabe vodnih virov. Verjetno smo te izračune začeli pripravljati med prvimi v Evropi. Sredstva, ki prihajajo od različnih taks, ki so povezane z uporabo vod, pa večinoma končajo v vodnem skladu. Prav to je tisti vir, ki bo v bodoče na razpolago za potrebne investicije in vzdrževanje vodotokov. Med prebivalci, ki so obremenjeni z vse več davščinami, prah dvigujejo tudi napovedi, da naj bi stroški za ravnanje z odpadnimi vodami padli na občane. Je skrb na mestu? Na tej točki so občani zelo odvisni od kakovostnega načrtovanja županov in občinskih komunalnih podjetij. Če so ti načrtovali in gradili racionalno, bo ta strošek nizek, če so bile investicije slabo vodene ali predimenzionirane, bo tudi strošek višji. To ostaja predmet pogovora med občani in vodstvi občin. V zadnjem obdobju smo priča številnim željam po oživitvi nekdaj izjemno uspešne lesnopredelovalne panoge. Kje so premiki? Imamo strategijo, načrte in številne pozive k vzpodbudi v tej panogi, po drugi strani pa propadajo še zadnje svetle točke te industrije - Svea je v stečaju, Novoles ne gre v roke zaposlenim ... Kje so pravi koraki na tem področju? Slika na področju gozd - les je trenutno mešana. Na področju gozda se posek sicer veča, a imamo še vedno veliko rezerv. Lahko bi posekali še dodatnih 1,5 milijona kubičnih metrov lesa, pa bi še vedno delovali sonaravno. Vendar posek počasi narašča, pojavljajo se tudi novi mali ali celo obrtni obrati. A na področju lesarstva, lesnopredelovalne industrije še ni preboja. Dejansko to področje spada pod okrilje gospodarskega ministrstva. Lesarji že imajo jasno definirano, da želijo sektorski pristop, saj imajo pripravljene investicijske načrte, govorijo pa o potrebnem sofinanciranju v vrednosti 100 milijonov evrov. To razpravo bodo morali imeti lesarji z novim gospodarskim ministrom. Pomembna je sektorska podpora lesne industrije, saj je lahko ogrožena celotna lesna veriga, če se to ne bo naredilo. Gozd lahko živi tudi od tujih kupcev, vendar le kratkoročno. V prvi vrsti je treba poiskati domače kupce, saj to daje srednje- in dolgoročno stabilnost celotni verigi. To velja tudi za mlečno, mesno in ostale verige. Zavod za gozdove je po burnem zapletu doživel menjavo vodstva. Se obetajo tudi druge rešitve poleg menjave vodstva? Res je bilo nekaj nepričakovanih dejanj, ki so bila nepotrebna, in to v zavodu, ki dobi 19 milijonov evrov javnega denarja. Večino težav bi lahko s proaktivnim delom znotraj samega zavoda rešili že v teku leta. Ta javni zavod je eden redkih, ki je konec leta dobil na račun od države 1,4 milijona evrov. Od novega vodstva pa tako jaz kot ministrstvo, vlada in državljani pričakujemo, da bo delovalo zakonito in v javnem interesu, da bodo v 2014 delovali proaktivno in ciljno. Javni zavodi imajo možnost, da za varnost svojih ljudi skrbijo s pridobivanjem tržne dejavnosti v Sloveniji in tujini. Marsikateri zavod je to naredil že zelo uspešno. Recimo Zavod za ribištvo, ki že 50 odstotkov denarja zagotavlja s tržnimi dejavnostmi. Prevoznice med lastniki gozdov povzročajo izjemno negodovanje. Bodo umaknjene, če se bo vendarle pokazalo, da ne dosegajo namena? Prevoznice pač imenujemo dokumente, ki spremljajo les. Lahko bi bila tudi elektronska spremljava, ki je dražja in bolj zapletena in bi jo bilo v državi, kjer imamo preko 400.000 lastnikov gozdov, težko uvesti. Smo jo pa uvedli v državnih gozdovih. Vsekakor evidence bodo, ker evropski pravni red to predpisuje že od leta 2010. Prevoz-nice so naletele na različne odzive, največ je bilo res graj. Odkar imamo tovrstne evidence, pa se je število odločb o poseku v primerjavi s povprečjem zadnjih treh let v istem obdobju povečalo za 50 odstotkov. Smo pa že uvedli tudi dve poenostavitvi - za svojo uporabo lahko lastniki do šest kubičnih metrov lesa peljejo brez prevoznice. Teh tudi ne bo več tiskal zavod za gozdo-ve,pač pa se bo uporabljala prevoznica, ki bo podobna dobavnici. Sistem pa bomo gotovo še izboljšali. Nove izkušnje v naslednjih letih bodo prinesle nova dognanja in sistem se bo nadgrajeval. Slovenske kmete poleg nepremičninskega davka skrbi tudi področje katastrskega dohodka. Je že kaj več znanega, kakšne spremembe se obetajo na tem področju in kdaj naj jih kmetje pričakujejo? Vlada je sprejela sklepe, da je treba kapico na plačilo katastrskega dohodka uveljavljati tudi za naprej. Med regijami so nastale velike spremembe, ki jih je težko pojasniti. Vlada je zato sestavila ekipo strokovnjakov, ki pregleduje in pripravlja nove izračune. Želeli smo, da bi bilo to do januarja, a na skupino ne bi želeli pritiskati. Ko bodo pripravili izračune, bodo javno predstavljeni in implementirani v zakonodajo, do takrat pa bo veljala kapica plus 10 odstotkov. Torej ta skupina nima nikakršne časovne omejitve? Pomembno mi je, da stroka dela v miru, ne pod časovnim pritiskom. Da bodo produkt, ki ga bodo dali, znali dobro zagovarjati. Tudi če je kakšna časovna omejitev, jim bomo dali dodaten čas, če ga bodo potrebovali. Vlada je že izgubila dva ministra, dva sta na očeh javnosti zaradi takšnih in drugačnih ravnanj v preteklosti. Kaj to pomeni za stabilnost vlade in njeno nadaljnje delo, oz. ali pričakujete resno rekonstrukcijo vlade? Slovenija si ne more privoščiti politične nestabilnosti. V tujini nas ponovno razumejo kot verodostojno državo, a vsi partnerji nas opozarjajo, da nimamo realne možnosti za še eno politično nestabilnost. Tega se zavedajo tudi vladne stranke, zato pristanemo včasih na kakšen kompromis, na katerega bi v drugačnih razmerah težje pristali. Upamo, da bodo stranke same znale poiskati kakovostne ljudi na mestih, kjer smo izgubili ministre. V kolikor nimajo kompetentnih ljudi za posamezne resorje, kar se pri nekaterih strankah že nakazuje, pa naj to znotraj koalicije povedo in zaprosijo druge koalicijske stranke, da jim pomagajo pri iskanju. Edina resna preizkušnja letošnjega leta je, če odmislimo politično krizo, ali bo Slovenija uspela ostati verodostojen partner, ki zna svoje težave reševati sama. Vemo, da nam je to uspelo, torej imamo realne možnosti, da bo v novem letu ponovno prisotna gospodarska rast. To pomeni čez čas tudi več denarja za državljane. Kaj bo glavna novost v prenovljeni koalicijski pogodbi in do kdaj naj bi bila bo sprejeta? Koalicijska pogodba že nastaja. Največja koalicijska stranka je morala nekatera gradiva pripraviti do konca leta. Posamezne stranke tudi pripravljamo svoj pogled na področja, ki so nam pomembna. Vsa Evropa pa opazuje novo koalicijsko pogodbo med dvema partnericama v Nemčiji. Ta koalicijska pogodba do neke mere usmerja bodoča ravnanja EU. Nemčija je tako zelo pomembna, da bo to, kar se je zavezala v koalicijski pogodbi, do neke mere implementirala tudi v razmišljanje EU. Osebno mi je pomembno, da je že v preambuli te koalicijske pogodbe, sicer na specifičen nemški način, zapisana borba za socialno državo. Končni datum za našo koalicijsko pogodbo je znan - dokler ne preteče stara, ki velja do sredine marca. Če se potrudimo, znamo koalicijsko pogodbo napisati relativno hitro. Ste tudi med evidentiranimi kandidati za evropske volitve. Boste k tej kandidaturi dali soglasje? Že po tradiciji smo evidentirali vse ministre, celotno predsedstvo. Sem pa stranki že povedal, da nisem zainteresiran in da ne bom dal soglasja za kandidaturi za poslanca v Evropskem parlamentu. / ITALIJA, SVET Nedelja, 12. januarja 2014 19 ITALIA - Včeraj dopoldne v Brescii Ministrica Kyenge spet tarča glasnih kontestacij Severna liga je v Turinu glasno protestirala proti razveljavitvi deželnih volitev BRESCIA - Ministrica za integracijo Cecile Kyenge je bila včeraj znova tarča glasnih kontestacij s strani skrajne desnice in Severne lige. Zgodilo se je v Brescii, kjer je ministrico pričakala glasna in do nje ne ravno prijateljsko razpoložena skupina neofašistov (predvsem pristaši gibanja Forza nuova). Demonstranti so Kyengovi hoteli preprečiti nastop na javni pobudi o priseljencih, na kateri je ministrica govorila brez večjih težav. Ministrico v vladi Enrica Lette sta pred dvorano pričakala tudi deželna od-bornica Viviana Beccalossi (gibanje Fratelli d'Italia) in deželni svetnik Severne lige Fabio Rolfi. Oba sta ji očitala, da se preveč zanima za nezakonite priseljence in obenem premalo za Italijane. Skrajni desničarji in ligaši so nekaj časa skupaj protestirali proti Kyen-govi, da je bilo vzdušje še kar napeto pa so poskrbeli tudi priseljenci, ki so nasprotno podprli ministrico. Od nje so sicer tudi zahtevali, naj vlada zapre t.i. spremne centre za ilegalne migrante, ki so po njihovem prepričanju v mnogih primerih neke vrste lagerji, dejansko slabši od navadnih zaporov. Severna liga je bila včeraj v severni Italiji angažirana na »dveh frontah«. V Brescii so njeni pristaši protestirali zoper ministrico za integracijo, v Turini pa so uprizorili protest proti petkovi razveljavitvi deželnih volitev, na katerih je bil za predsednika izvoljen ligaš Roberto Cota. Demonstranti so po turinskih ulicah vzklikali proti upravnim sodnikom, ki so razveljavili volitve, in tudi proti demokratu Sergiu Chiamparinu, ki bo v primeru novih novih volitev kandidiral za predsednika Piemonta. Zadnjo besedo o razsodbi upravnega sodišča bo v prihodnjih tednih imel Državni svet, na katerega se je zoper razveljavitev volitev pritožil Cota. Vsi vsekakor soglašajo pri oceni, da je odločitev upravnega sodišča zelo zamudna, saj so se sodniki s to zadevo ukvarjali več kot tri leta. Ministrico Kyenge so v Brescii pričakali tudi neofašisti, ki do predstavnice vlade niso bili ravno prijateljsko razpoloženi ansa NESREČA - Včeraj dopoldne v zgodovinskem jedru v Materi Zrušila se je stanovanjska hiša Pod ruševinami so šele sinoči našli mrtvo 31 -letno dekle - Kaže, da so se na stenah pred dnevi pojavile razpoke MATERA - Včeraj se je okrog 7.30 v Materi zrušilo trinadstropno stanovanjsko poslopje v zgodovinskem mestnem jedru pri čemer je umrla ena oseba. Izpod ruševin so rešili sedem oseb, niso pa našli 31-letne Antonelle Favale, operaterke v centru za osebe s posebnimi potrebami. Njeno truplo so našli šele pozno zvečer, le dve uri prej pa so še živega rešili drugega pogrešanega. Kaže, da je bilo poslopje strukturno dotrajano. Stanovalci so namreč opozorili, da so se na stenah pojavile razpoke in omet je razpadal. Tako gasilci kot redarji so si že ogledali škodo, nazadnje celo v petek. V pritličnih prostorih so namreč potekala obnovitvena dela za odprtje piceri-je. Državni tožilec je uvedel preiskavo. Odstopil župan L/Aquile LAQUILA - Župan Fausto Cialente je včeraj nepreklicno odstopil, potem ko so ga oplazile nekatere preiskave v zvezi z domnevnimi podkupninami v po-potresni obnovi LAquile. Njegov podžupan je osumljen podkupnin, kapljo čez rob pa so prinesla obtožbe, da je županova svakinja dobila neupravičeno visoko odškodnino za porušeno hišo. Cia-lente pa obtožuje tudi rimsko vlado, da je mesto pustila na cedilu. Umrl igralec Arnoldo Foa RIM - V starosti 98 let je umrl znani in priljubljeni italijanski gledališki ter filmski igralec Arnoldo Foa. Nastopil je v številnih televizijskih nadaljevankah in filmih, v spominu pa bo ostal predvsem kot izvrsten gledaliških igralec, ki je svoj glas »posodil« tudi znanim filmskim igralcem angleškega jezika. Foa, ki je bil judovskega porekla, je bil prepričan levičar in velik kritik Silvia Berlusconija ter njegove politike. Pred nekaj leti se je prav iz protesta proti Berlusconiju odločil za »izgnanstvo« na Sejšelskih otokih, kjer pa je ostal le nekaj let. Pokojni je skoraj do zadnjega redno nastopal v raznih italijanskih gledališčih. Kosovska in albanska vlada na prvi skupni seji PRIZREN - V Prizrenu na jugu Kosova je včeraj potekala prva skupna seja vlad Kosova in Albanije. Na njej sta se vladi med drugim zavezali, da bosta skupaj bolj pomagali etničnim Albancem v tretjih državah. Kot je povedal kosovski premier Hashim Thaci, so se dogovorili za oblikovanje finančnega sklada za Albance na jugu Srbije. V treh občinah Bujanovac, Preševo in Medveda na jugu Srbije ob meji s Kosovom živi kakih 60.000 Albancev. Na skupni seji so se tudi dogovorili za okrepljeno sodelovanje na področjih trgovine in prometa ter pri približevanju EU in podpisali ustrezne sporazume. Princesa gre na sodišče MADRID - Španska princesa Cristina se presenetljivo ne bo pritožila na nedavno odločitev sodnika v Palmi de Mallorci, da jo zaradi očitkov o davčnih prekrških in pranju denarja pozove na zaslišanje. Kot so sporočili njeni odvetniki, se princesa odreka pravici do pritožbe in bo stopila pred sodnika, saj ničesar ne skriva. IZRAEL - Bil je eden najbolj kontroverznih voditeljev države Umrl Ariel Šaron Za izraelske oblasti je bil pogumen borec, za Palestince zločinec in odgovoren za umor Arafata SREDNJEAFRIŠKA REPUBLIKA - Kriza Po begu predsednika nasilje in evakuacije JERUZALEM - Po osmih letih v komi je včeraj v bolnišnici v Tel Avivu umrl nekdanji izraelski premier, 85-letni Ariel Šaron. Politika je 4. januarja 2006 sredi kampanje pred volitvami zadela možganska kap. Odtlej je bil v komi, njegovo zdravstveno stanje pa se je po nedavni operaciji drastično poslabšalo. Novico o smrti Šarona so prvi sporočili iz urada izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja. »Ni ga več. Odšel je, ko se je sam odločil, da bo odšel,« pa je novinarjem pred bolnišnico Šeba, kjer je Šaron ležal, kmalu zatem sporočil njegov sin Gilad. Direktor bolnišnice pri Tel Avivu Šlomo Noj je pojasnil, da je Šaronu okoli 13. ure po srednjeevropskem času odpovedalo srce. Šaronov pogreb mora v skladu z judovskimi pravili potekati čim prej po smrti. Državni pogreb naj bi tako potekal jutri, od danes pa bo truplo ležalo v parlamentu, imenovanem kneset. Šarona naj bi nato na njegovo željo pokopali na hribu nedaleč od njegovega ranča na jugu Izraela ob soprogi Lili, ki je umrla za rakom. Nekdanji general je veljal za enega najbolj kontroverznih izraelskih politikov. Predsednik izraelske vlade je bil med letoma 2001 in 2006. Po dolgoletnem članstvu v desni stranki Likud je novembra 2005 ustanovil sredinsko stranko Kadima in povzročil pretres na izraelski politični sceni. Veljal je za nepopustljivega politika vojaškega kova, ki je leta 2000 z obiskom na Tempeljskem griču v Jeruzalemu sprožil drugo palestinsko vstajo, leta 2005 pa je z umikom z območja Gaze kot prvi izraelski voditelj izpraznil del zasedenih palestinskih ozemelj. Po novici o smrti so se Šaronu v izjavah že poklonili najvišji predstavniki izraelskih oblasti, medtem ko so ga Palestinci označili za zločinca. »Njegov spomin bo za vedno ostal v srcu našega naroda,« je dejal Netanjahu in ga označil za »pogumnega borca« in »enega največjih vojaških vodij izraelskih obrambnih sil«. »Moj dragi prijatelj Arik Šaron je danes izgubil svojo zadnjo bitko,« pa je v izjavi zapisal izraelski predsednik Šimon Perez. Nasprotno pa mnogi Palestinci ob smrti Šarona praznujejo. Posebej glasno je bilo veselje v begunskem taborišču Ain al Hil-veh na jugu Libanona, v Han Junisu na jugu Gaze pa so zažigali Šaronove slike in razdeljevali slaščice. »Šaron je zločinec in eden tistih, ki je nad Palestince prinesel nesrečo,« je sporočil tiskovni predstavnik gibanja Hamas. »Ko se palestinski narod spominja Ša-rona, se spominja le bolečine, krvi, mučenja in zločinov,« je še dejal. Podobno se je odzvalo tudi zmerno gibanje Fatah palestinskega predsednika Mah-muda Abasa. »Šaron je bil zločinec, odgovoren za uboj Arafata, in upali smo, da se bo kot vojni zločinec pojavil pred Mednarodnim kazenskim sodiščem,« je dejal visoki član Fataha Džibril Rajub. Obžalovanje, da je Šaron umrl, ne da bi stopil pred sodišče in odgovarjal za svoje zločine, še posebej zaradi svoje vloge pri krutem pokolu v palestinskih begunskih taboriščih Sabra in Šatila v Bejrutu leta 1982, je poleg tega izrazila direktorica organizacije Human Rights Watch za Bližnji vzhod Sarah Leah Whitson. (STA) BANGUI - Po petkovem odstopu predsednika Srednjeafriške republike Michela Djotodie je Mednarodna organizacija za migracije (IOM) s sedežem v Ženevi včeraj sporočila, da na prošnjo Čada, Nigra, Malija, Sudana in DR Kongo organizira evakuacije njihovih državljanov s kriznega območja. Več kot 60.000 ljudi, večinoma iz Čada in drugih sosednjih držav Srednjeafriške republike, je pred tem svoja veleposlaništva zaprosilo, naj jim pomagajo pri odhodu iz države. Slaba polovica jih je medtem nemirno državo že zapustila, a kakih 33.000 jih ostaja in potrebujejo pomoč. IOM je za danes napovedal evakuacijo 800 Čadcev iz taborišča pri letališču v prestolnici Bangui. Do evakuacije tujcev prihaja dan po odstopu Djotodie. Ta naj bi odstopil po velikem pritisku iz tujine, da je storil premalo za zajezitev medverske-ga nasilja v državi, ki je samo prejšnji mesec terjalo več kot tisoč življenj. Po njegovem odstopu je ulice Banguija v petek preplavilo na tisoče ljudi, večinoma kristjanov, ki so bili navdušeni nad to novico. Djotodia je medtem po po- ročanju tujih medijev sicer že na poti v izgnanstvo v Benin. Kdo naj bi ga nasledil na čelu Srednjeafriške republike, še ni dogovorjeno. Iz Banguija pa poročajo o nasilju in plenjenju trgovin, po navedbah nekaterih očividcev prihaja celo do primerov kanibalizma. »Tisti, ki so jih ople-nili, ko so (marca lani) vdrli borci iz koalicije Seleka, zdaj povračilno plenijo,« je pojasnil vodja srednjeafriškega Rdečega križa Antoine Mbaobogo. V nasilju preko noči je bilo ubitih več ljudi. V Srednjeafriški republiki se namreč spopadajo muslimanskimi borci Seleke, ki so marca odstavili predsednika Francoisa Bozizeja in za začasnega predsednika postavili Djotodio, in krščanske uporniške skupine, ki Bozi-zeja še vedno podpirajo. Zaradi krize je Francija v to svojo nekdanjo kolonijo poslala 1600 vojakov, da bi zagotovili varnost, ki bi omogočila humanitarno posredovanje. V državi je še slabih 4000 mirovni-kov Afriške unije, o vzpostavitvi podporne misije pa razmišlja tudi Evropska unija. (STA) 20 Nedelja, 12. januarja 2014 TRST / APrimorski r dnevnik Prevc drugi na poletih v Kulmu BAD MITTERNDORF - Slovenski skakalec Peter Prevc (381,5 točke) in športnik Slovenije 2013 (na sliki ANSA) je na letošnji prvi tekmi svetovnega pokala v smučarskih poletih na Kulmu osvojil drugo mesto. Zmagal je japonski veteran, dvajset let starejši Noriaki Kasai (391,6). Za velik slovenski ekipni uspeh sta v Bad Mitterndorfu poskrbela še Robert Kranjec (357,2) s petim in Jurij Tepeš (354) s sedmim mestom. Prevc je za danes napovedal še boljši nastop. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Rossi izgubljen za reprezentanco? FIRENCE - Njegova kariere ni pod vprašajem, toda možnost, da bi poleti nastopi na SP v Braziliji so resnično minimalne. Najnovejši pregled v ameriškem Coloradu, kjer je leta 2012 prestal zadnjo od že treh operacij, je pokazal, da bo moral napadalec Fiorentine Giuseppe Rossi zaradi nove poškodbe desnih kolenskih vezi mirovati dlje, kot je kazalo. Naslednje tri tedne bo prebil na rehabilitaciji v Vailu, nato bodo preučili možnost operacije. Če bo do nje prišlo, bo za »azzurre« izgubljen. ALPSKO SMUČANJE - Prva zmaga v moškem veleslalomu po 40 letih popolne suše Nemčija Felix Felix Neureuther na cilju v Adelbodnu ansa KOŠARKA - Liga Adecco Gold Trento premočen za okrnjene Tržačane Aquila Basket Trento - Pall. Trieste 2004 83:68 (22:13, 46:35, 62:44) Aquila Trento: Triche 12 (2/6, 1/6), Gorreri, Pascolo 14 (3/6, 2/4), Baldi Rossi 15 (2/4, 3/5), Pablo Forray 9 (2/3, 0/2), Fiorito 4 (1/2, 0/1), Molinaro, Jaquawn Elder 9 (3/6, 1/3), Lechthaler 4 (2/3), Spanghero 16 (2/4, 3/3). Pall. Trieste 2004: Fossati, Tonut 2 (1/2), Harris 18 (9/14, 0/1), Ruzzier 7 (2/8, 1/3), Coronica 3 (1/4), Dilie-gro 21 (8/14), Candussi, Carra 12 (3/6, 1/6), Urbani 5 (1/1, 1/1). Vodilni Trento je bil za Tržačane premočen. Gostje so povrhu nastopili brez Mastragnela, Hooverja in tudi novi nakup Brandon Wood še ne more igrati. Igralci Trenta so se izkazali z metom od daleč. Gostje so nekaj več pokazali le proti koncu druge četrtine, ko so z delnim izidom 12:1 in po trojki Coronice v 17. minuti znižali zaostanek na štiri točke (39:35). V nadaljevanju je bila tekma spet zelo enosmerna (+20 za Trento) in še dobro, da so gostje v končnici obdržali končno razliko v sprejemljivih mejah. VATERPOLO - Moška A2-liga: Camogli - Pallanuto Trieste 7:6 ODBOJKA - A1-liga: Verona - Vi-bo Valentia 3:0 (25:22, 25:21, 25:17). Gasparini 12 točk. 1. slovenska ženska liga: Luka Koper - Aliansa 3:0 (18, 23, 18); Braslovče - Go Volley 3:0 (14, 19, 20); 1. slovenska moška liga: Salonit Anhovo - Šoštanj Topolšica 3:0 (22, 21, 21); Calcit Volleyball - Go Volley 3:1 (-24, 20, 19, 13) KOŠARKA - Liga ABA: Union Olimpija - Široki Brijeg 77:62 (20:12, 31:33, 55:50), Radnički - Crvena zvezda 73:78, Cedevita - Zadar 83:59, Buducnost - MZT Skopje 87:79. Ženska A2-liga: San Salvaotre - Gin-nastica Triestina 53:55, Querciama-biente Milje ni igral. 1, moška slovenska liga: Portorož - Helios 66:72 (12:16, 27:32, 46:53) NBA - Goran Dragic je na tekmi njegovega Phoenixa z 99:104 izgubil proti Memphisu, prispeval pa je 21 točk, tri skoke in osem podaj. ADELBODEN - Felix Neureuther je v švicarskem Adelbodnu prvič po 40 letih dosegel nemško velesla-lomsko zmago za svetovni pokal. 29-letni Neureuther je najboljše izkoristil razmere na pragu regularnosti (13 stopinj nad ničlo!) ter s sedmo zmago v svetovnem pokalu, prvo veleslalomsko, prehitel slovitega očeta Christiana, s katerim se je izenačil po slalomskem slavju v Bormiu. Neureutherja od najboljšega Nemca v zgodovini alpskega smučanja Markusa Wasmeierja ločita le še dve zmagi. Neureuther je bil z zaostankom sekunde in 32 stotink šele sedmi po prvi vožnji, nato pa se je na drugi progi z brezhibno vožnjo vpisal v zgodovino, po letu 1973 in Maxu Riegerju je namreč Nemec znova osvojil veleslalom za svetovni pokal. Drugi je bil Francoz Thomas Fanara, tretji Avstrijec Marcel Hirscher. Felixu Neureutherju je naklonjena usoda poleg očeta Christiana namenila tudi mamo Rosi Mittermaier, prav tako nekdanjo smučarsko šam-pionko, je pa tudi izjemno uspešen človek v slogu nagrade Šport in šola, če vemo, da mu ne manjka dosti izpitov za dokončanje medicinske fakultete. Italijani se v svoji najboljši disciplini niso uvrstili na stopničke, ekipno pa niso bili slabi. Manfred Moelgg je bil 6., Davide Simoncelli 7., Roberto Nani 9., Luca De Aliprandini pa enajsti. Slovenci niso osvajali točk. Danes bo v Adelbodnu še slalom (10.30 in 13.30). Skupno (15): 1. Svindal (Nor) 652; 2. Hirscher (Avt) 575; 3. Ligety (ZDA) 333; 4. Pinturault (Fra) 318; 5. Neureuther (Nem) 311; 6. Reichelt (Avt) 296. ŽENSKI SMUK Mazejeva zaradi napake ob stopničke ALTENMARKT - Po zamenjavi trenerja se slovenska smučarka Tina Maze na smuku za svetovni pokal v Altenmarkt-Zauchen-seeju v Avstriji še ni prebila na stopničke, bila pa jim je res blizu. Spust s startno številko 17 je začela odločno in odlično, vse do tretjega mer-janja vmesnega časa je bila v vodstvu, nato pa je v zaključku v ostrem zavoju zašla iz idealne smeri in prišla preveč v spodnji del po-ložnejšega dela smučišča. Tedaj je izgubila skoraj tri desetinke, do cilja pa nato, ko ni bilo več nobene izrazite daljše strmine, še pol sekunde. V tem kratkem odseku je zapravila boj za sam vrh in na koncu pristala na 12. mestu. Zmagala je Avstrijka Elisabeth Gorgl (1:47,45), druga je bila njena rojakinja Anna Fenninger (+0,56), tretja pa Nemka Maria Hofl-Riesch (+0,63), ki kljub tretjemu mestu ni ohranila vodstva v svetovnem pokalu in je s 671 točkami druga za Fenninger-jevo (677), tretja je Tina Weirather (659), Mazejeva je šesta (471). Izidi: 1. E. Gorgl (Avt) 1:47,45; 2. A. Fenninger (Avt) +0,56, 3. M. Hofl-Riesch (Nem) +0,63, 4. T. Weirather (Lie) +0,91, 5. N. Hosp (Avt) +1,02, 6. L. Yurkiw (Kan) +1,13. NOGOMET Reja še ni našel prave formule BOLOGNA - Edy Reja še ni našel prave forme za svoj Lazio. Proti Bologni, ki je več kot očitno v krizi, na klub pa pritiskajo jezni navijači, ni dosegel pričakovane zmage. Najboljšo priložnost si je sam pred vrati »požrl« Klose. Sinoči: Livorno - Parma 0:3 Strelci: Palladino v 2., Amauri v 86. in (11.m) v 93. min.; Bologna -Lazio 0:0 Vrstni red: Juventus 49, Roma 41, Napoli 39, Fiorentina 36, Verona 32, Inter 31, Parma 26, Torino 25, Lazio 24, Genoa 23, Milan 22, Ca-gliari 21, Udinese 20, Sampdoria in Atalanta 18, Chievo in Bologna 16, Sassuolo 14, Livorno in Catania 13. Danes: ob 12.30 Torino - Fio-rentina, ob 15.00 Atalanta - Catania, Cagliari - Juventus, Roma - Genoa, Verona - Napoli, ob 20.45 Sassuolo - Milan; jutri: ob 19.00 Sampdoria - Udinese, ob 21.00 Inter - Chievo. Morgensternu gre bolje SALZBURG - Zdravstveno stanje avstrijskega smučarskega skakalca Thomasa Morgensterna, ki je hudo padel v petek na letalnici na Kulmu, se je ponoči vidno izboljšalo, je povedal zdravnik Udo Berger. Morgenstern pa ostaja na intenzivnem oddelku klinike v Salzburgu, ker bodo potrebne dodatne preiskave zaradi poškodbe glave. TENIS - Argentinec Juan Martin del Potro, prvi nosilec, je v finalu teniškega turnirja v Sydneyju (511.825 dolarjev nagradnega sklada) premagal Bernarda Tomica iz Avstralije s 6:3 in 6:1. VUELTA - 69. izvedbe španske dirke se bo z ekipnim kronometrom začel 23. avgusta v Jerezu de la Fron-teri. Vuelta leta 2014 bo imela 21 etap, končala pa se bo v Santiagu de Camposteli v Galiciji, kjer bo deset kilometrov dolg posamični krono-meter.Vmes bo v deseti etapi še ena vožnja na čas, dirka pa se bo po vsej verjetnosti odločala v gorskih etapah. Kar osem etap bo imelo cilj na vrhu vzpona. HOCKEY IN LINE - Moška A2-liga Polet ni nasedel grobostim V Montebelluni so še nepremagani »openski konji« ves čas nadzorovali igro in obdržali mirne živce Montebelluna - Polet ZKB Kwins 4:8 (2:6) ZKB Kwins: Galiussi, Biasion, Mariotti (1), Zol, Grusovin, Monteleone, Medeot (1), degano (1), Mi. Kokorovec, Fabietti (1), Cavaleri (2), Battisti (1), Deiaco (1), Poloni. Hokejisti Poleta ne poznajo ovir. Montebel-luno so po zmagi na Opčinah v prvem delu odpravili sinoči tudi v gosteh. Nasprotniki iz Veneta so openskemu moštvu pripravili past. Okrepljeni z drsalcem iz ledene dvorane so vse svoje karte stavili na grobo igro in provokacije, pri tem so lahko računali tudi na posredno pomoč sodnikov, ki sta se odločila za preveč permisiven pristop in sta grobosti tudi dopuščala. Toda gostje temu niso nasedli in dokaj mirno prišli do nove zmage. Koliko je ura so Montebelluni pokazali že na začetku tekme, saj so po 10 minutah že vodili s 3:0. Do konca polčasa so prednost povečali na štiri gole, skupno jih dosegli šest. V drugem delu (delni izid 2:2) pa so vodstvo le še ohranjali s preudarno igro. Med strelce se je vpisalo kar šest igralcev, vsi po podajah, kar kaže, da je šlo resnično za zmago celotnega kolektiva. NOGOMET Slab nastop mladincev Krasa Trieste Calcio - Kras 2:0 (1:0) Kras: Caran, Costa, Castellani (Drioli), Bianco, Simeoni, Messina, Caseli (Halili), Krizman, Vescovo, Giani, Racman (Mi-niussi). Kras je nastopil precej okrnjen, saj bodo najboljši danes igrali s prvo ekipo v elitni ligi. Kljub temu bi lahko Kras pokazal več. razen priložnosti v prvem polčasu niso pokazali nič posebnega, delovali so utrujeno, nasprotniki pa so zmagali povsem zasluženo. D-LIGA - Ufm Tržičiž - Pordenone 0:3 150 smučarjev na tekmi SK Brdina Na uradni tekmi FISI v organizaciji SK Bridina za Pokal ZSŠDI bo nastopilo 150 smučarjev in smučark v kategorijah dečki in naraščajniki. Tako so sporočili organizatorji, ki napovedujejo, da bodo danes zaradi nižjih nočnih temperatur pogoji na progi odlični. Tekmovalci se bodo v slalomu pomerili na progi Fienili na Varmostu. Včeraj so na isti progi tekmovali člani in veterani, med njimi tudi člani slovenskih klubov. / KOŠARKA Nedelja, 12. januarja 2014 21 DRŽAVNA DIVIZIJA C - Tržaško-goriški derbi Jadran proti Arditi tudi fizično močnejši Jadran Franco - Ardita 72:63 (15:13, 29:28, 50:44) Jadran: D. Batich 19 (-, 5:11, 3:6), Ban 27 (9:10, 6:12, 2:5), De Petris 13 (5:5, 4:6, -), Franco 0:2, 1:7), Malalan 6 (-, 3:4, -), Ridolfi 4 (0:2, 2:2, 0:1), M. Batich (-, -, 0:1), Slavec (-, 0:1, 0:3), Ma-rusic (-, 0:3, -), Leghissa n.v. Trener: Mura. Prepričljiva zmaga Jadrana Franco je rezultat intenzivnega in pravilnega dela med tednom. O tem je prepričan trener Mura, ki je bil zato z opravljenim delom in zmago nadvse zadovoljen. V tržaško-goriškiem derbiju je bil Jadran upravičeno spet boljši, izkoristil je svojo fizično premoč, uigranost in predvsem zaigral kot prava ekipa. V tem stilu je bil že začetek srečanja, v katerem so Ban (pravi motor ekipe, 27 točk) in ostali hitro povedli 7:1. Visokega vodstva pa niso zadržali. Ko Arditi pomoliš prst, vsakič zgrabi za roko. Tako ni bilo le na začetku srečanja, ko je Goričanom Jadran dovolil preveč maneverskega prostora, da so pred koncem prve četrtine najprej izenačili 15:15, nato pa tudi rahlo povedli (29:30). Vse do konca je bilo treba ohraniti zbranost in visok ritem. Ko je Jadran namreč dojel, da je čvrsta obramba pravo orožje proti ekipi, ki je nevarna iz vseh položajev, se je tehtnica pričakovano prevesila na stran domače ekipe. To je bilo še posebej vidno v tretji in četrti četrtini, ko je Jadran v obrambi prestregel več žog, z vrsto protinapadov in uspešnih akcij pa spet pove-del (37:32 in 48:42). Prednost je tudi s premočjo pod košem vnovčil v napadu, tako da se je pet minut pred koncem razlika povečala na maksimalnih 12 točk (62:50). Kljub temu da je Jadran držal vajeti v svojih rokah, pa se Ardita s Francom (13 točk) na čelu ni predala. Še minuto pred koncem se približala na šest točk (66:60), vendar so tokrat Batich in soigralci mirno odigrali zadnje sekunde in zadali Arditi drugi poraz v tem letu. Ob Jadranovih nosilcih igre se je tokrat izkazal tudi Martin Ridolfi, ki je zrelo in zelo silidno odigral 15 minut. Borut Ban, zdaj spet motor in strelec ekipe fotodamj@n DEŽELNA C-LIGA - Derbi na 1. maju Premoč Brega Bor Radenska - Breg 58:67 (15:15, 24:28, 35:48) Bor: Bole 12 (2:2, 2:8, 2:4), Madonia 7 (-, 2:5, 1:3), Kocijančič (-, 0:1, -), Crevatin (-, -, 0:1), Meden 16 (6:8, 5:9, 0:2), Contento 2 (-, 1:2, -), Babich 3 (1:1, 1:5, 0:4), Vittori n.v., Bocciai (-, 0:2, -), Favretto 10 (1:1, 3:7, 1:4), Pizziga 8 (0:1, 4:10, -), Daneu n.v., trener Oberdan. PON: Favreto (38), Madonia (39) Breg: Metz (-, -, 0:2), Grimaldi 18 (8:10, 5:11, -), Spigaglia 7 (5:5, 1:6, -), Cigliani 8 (2:2,2:4, 0:5), Kos 24 (5:7, 5:8, 3:5), Gori 10 (1:1, 3:6, 1:5), Semec 2 (2:2, 0:2, -), Crisma-ni (-, 0:2, 0:1), Tul (-, 0:1, -), Gregori, Coret-ti n.v., trener Vatovec. Breg je v nabito polni dvorani Stadiona 1. maja zasluženo in po pričakovanju premagal Bor Radensko. Brežani so uveljavili svojo telesno premoč, skupinsko igro ter predvsem izkušenost svojih igralcev. Resnici na ljubo smo od tega derbija pričakovali bolj izenačeno in napeto igro, kot smo je bili vajeni na derbijih prejšnjih let, ko so se tekme odločale v zadnjih minutah in celo sekundah. Sinoči pa so bili številni gledalci priča mirni tekmi in še "mirnejši končnici", saj je Breg brez posebnih težav upravljal prednost desetih točk in ko je borovcem uspelo zmanjšati razliko na manj točk, so gostje z razpoloženim Kosom na čelu spet vzpostavili prednost 10-12 točk in zanesljivo zmagali. Tekma se je začela kar spodbudno, tako da so si številni gledalci obetali izenačen in napet boj. Borovci so začeli dobro in si priigrali rahlo prednost, ki je malo pred koncem prve četrtine znašala štiri točke (15:11). Kazalo je, da so gostitelji bolj motivirani, toda izkušeni Brežani so kaj kmalu zaostanek nadoknadili in sklenili prvo četrtino pri izenačenem izidu 15:15. Bor je v drugi četrtini postavil consko obrambo, ki je v začetku Brežanom delala kar nekaj težav. V napadu pa so grešili kot za stavo, saj so v 10 minutah igre dosegli pičlih devet točk. Vatovčevi varovanci so v začetku prehitro metali na koš, pri tem pa pre- Prizora s tekme na stadionu 1. maja v Trstu fotodamj@n cej grešili. Šele po minuti odmora, ki ga je zahteval njihov trener, so umirili igro in s preudarnim kroženjem žoge našli prostega igralca, ki je neovirano metal na koš. Gostom je tako uspelo skleniti polčas s štirimi točkami prednosti. V tretji četrtini so borovci nadaljevali z neupšno igro v napadu. Grešili so tudi enostavne mete pod košem, kar so izkoristili Brežani, ki so v 5. minuti povedli za 11 točk (36:25), dve minuti pred koncem četrtine pa dosegli največjo prednost 14 pik (48:34). Bila je to odločilna prednost, ki so jo nato Vatovčevi varovanci v glavnem ohranili do konca tekme. V zadnji četrtini so sicer borovci v 4. minuti zmanjšali zaostanek na sedem točk (43:50) in je že kazalo, da so le našli pravi tempo igre, da bi goste spravili v težave. Tedaj pa je Kos z supešno trojko spet povečal vodstvo na 10 točk. Borovci so skušali s posameznimi akcijami Medna in Boleta zmanjšati zaostanek, Brežani pa so brez težav branili zanesljivo vodstvo s prodori, vtekanjem proti košu in s točnimi meti z razdalje ter se na koncu veselili zaslužene zmage. (lako) Domači šport Danes Nedelja, 12. januarja 2014 NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen -Gemonese PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna - Pro Romans Medea; 14.30 v Standrežu: Juventina -Terzo 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec - Sovodnje; 14.30 v Dolini: Breg - Pieris 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja -Villesse 3. AMATERSKA LIGA (Deželni pokal) - 14.30 na Proseku: Primorje - Strassoldo KOŠARKA DEŽELNA D LIGA - 18.00 v Gradežu: Grado -Kontovel UNDER 15 ELITNA - 11.00 v Nabrežini: Jadran ZKB - Salesiani Don Bosco UNDER 14 MOŠKI - 11.00 v Trstu, Ul. Veronese: Azzurra - Breg ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Mestrino 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 pri Briščikih: Zalet Kontovel - Ricreatori UNDER 17 MOŠKI - 18.30 v Čedadu: Est Volley -Olympia Jutri MOSKA D-LIGA Okrnjeni Sokol nepričakovano doživel poraz Sokol - Basket 4 Luxor 71:80 (12:17, 30:38, 52:50) Sokol: Potočnik, Štokelj 18, Umek 9, Sos-si 2, Hrovatin 7, Hmeljak 15, Doljak 12, Jevni-kar 2, Daneu, Sardoč 4, nv.: Coloni, Peric. Tri točke: Hmeljak 3, Štokelj 3, Doljak 1, Umek 1; PON: Doljak (37), Jevnikar (40). Sokol je začel nastope v novem letu z domačim porazom proti zadnje uvrščeni ekipi Basket 4 Trieste. Nabrežinsko moštvo je sicer igralo v okrnjeni postavi (brez Visciana, Fer-foglie, Budina in Ušaja), spodrsljaj, povrhu na domačih tleh, pa je bil glede na položaj obeh ekip na lestvici nepričakovan. Če pa upoštevamo, da je Sokol med počitnicami neredno treniral in da se je tržaško moštvo v tem drugem delu prvenstva okrepilo z novimi igralci, med katerimi s Schillanijem (nekdanjim Bre-govim play-makerjem), poraz našega moštva niti ne preseneča. Gostje so si zmago zaslužili, saj je Sokol z igro zadovoljil le v tretji četrtini, ko je tudi po-vedel za dve točki (52:50). V zadnji četrtini pa je spet odpovedal, gostje so si priigrali prednost 6-8 točk, ki so jo nato ohranili do konca. Vsi košarkarji Sokola so igrali pod svojimi spodobnostmi, le Niko Štokelj (18 točk) in Marko Hmeljak (15) sta zadovoljila v napadu, za požrtvovalnost pa bi pohvalili Denisa Doljaka, ki je imel 12 skokov. (lako) PROMOCIJSKA LIGA Dinamo - Dom Gorica 53:49 (12:14, 30:25, 46:33) Dom: Voncina 3, Sanzin nv, Zavadlav M. 7, Gaggioli nv, Zavadlav G. 2, Collenzini 4, Abrami 13, Franzoni, Graziani nv, Kos 7, Ber-netič 13, Ventin nv. SON: 15. PON: Zavadlav G. 3T: Abrami, Zavadlav M. in Voncina 1. Trener Dellisanti. Ko je tvoj odstotek pri prostih metih 4:21, so možnosti za zmago nične. To so domovci okusili na lastni koži na tekmi proti ekipi Dinamo, ki si je zmago zaslužila, ker je storila manj napak kot rdeči. Po izenačenem prvem polčasu so namreč varovanci trenerja Dellisantija nekoliko popustili v tretji četrtini, ko si je Dinamo priigrala 13 točk prednosti. Abrami in soigralci so vendarle odreagirali in zaostanek znižali na pet točk, ko je do konca tekma manjkala še poldruga minuta. Tedaj pa so rdeči zgrešili kar štiri zaporedne proste mete in v bistvu prepustili zmago nasprotnikom. (av) Ponedeljek, 13. januarja 2014 KOŠARKA UNDER 19 ELITE - 18.00 v Trstu, Ul.Veronese: CMB - Jadran ZKB ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 21.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS Trieste - Bor Kmečka banka 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 21.00 v Trstu, Ul. Svevo: Olympia - Zalet Kontovel 13 Obvestila SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST obvešča, da so odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine in zavarovanja v okviru Planinske zveze Slovenije, oziroma za vpis novih članov, s sledečim urnikom: jutri, 13. januarja od 19.00 do 20.00 ure v društveni postojanki v Boljuncu, hišna številka 44; v sredo, 15. januarja od 10.00 do 13.00 ure na društvenem sedežu, Ul. s. Frančiška 20; v petek, 17. januarja od 19.00 do 20.00 ure v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Ostale datume bomo javili naknadno. SMUČARSKA KOMISIJA ZSŠDI vabi k vpisu na meddruštveni tečaj smučarskega teka, ki se bo začel v nedeljo, 19. januarja. Informacije in vpisovanja pri društvih: SK Brdina, SK Devin, AŠD Mladina, SPDT in SPDG. SO SPDT prireja ob nedeljah: 19. januarja, 2. in 16. februarja avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Avtobus se bo ustavil v termah Warmbad, v Beljaku in na Osojščico (Gerlitzen). Odhod izpred sedeža Rai, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45. Dodatne informacije: tel. št. 3487757442 (Laura) ali na elektronskem naslovu lauravenier@tiscali.it. ŠPORTEL Z Mladino celo leto na smučeh Vse leto biti na smučeh, to ni lahko, je pa možno pri športnem društvu Mladina, kjer so se že pred leti odločili,da če ne bo snežnih razmer, bi si na noge nadeli tekaške rolke in se spustili čez drn in strn po kraških vaseh. Kako so preastali prejšnjo sezono in kako se spuščajo v novo? Na to in druga vprašanja bodo v oddaji Športel odgovorili predsednik Erik Tence, podpresednik Boris Bogatec in trenerja Ana Košuta in Alaksander Tretiach. Bogato izbiro prispevkov pa bodo sodelavci pričeli pod koši derbija med Borom in Bregom, nadaljevali na Opčinah, kjer se je Jadran zoperstavil goriški Arditi, zanimivo bo tudi pogledati ključne trenutke nogometne tekme med Primorcem in Sovodnjami, er pospremiti oko kamere v Repen, kjer se Sloga Tabor bori za obstoj v B2 ligi. Zadnji prispevek pa vam bo osvežil spomnil na skupno nagrajevanje Našega športnika v Sežani. primorski_sport face book 4 22 Nedelja, 12. januarja 2014 ODBOJKA / MOŠKA B2-LIGA - Združena ekipa Olympia se je proti Reani preveč trudila Zmagali, toda tudi podcenjevali Olympia - Pittarello 3:0 (25:17, 28:26; 26:24) Olympia: Terpin 16, Komjanc 4, Hlede 2, Peršolja 8, Juren 12, Plesni-čar (l1) Pavlovič 5, Vogrič 2, Černic 0, Lavrenčič 4, Vizin 0, Magajne 0, Čav-dek (l2). Trener: Marchesini. V srečanju med ekipama, ki zasedata vrh in rep lestvice so, kot je bilo predvidljivo, slavili domačini združene ekipe Olympia. Njihov nastop pa še zdaleč ni zadovoljil prisotne publike in še dobro, da so v končnicah zadnjih dveh nizov ohranili potrebno zbranost in si priigrali razliko, ki je potrebna za osvojitev niza. Celotno srečanje je bilo na nizki tehnični ravni in podcenjavanje nasprotnika s strani domačih igralcev bi lahko imelo povsem neugodne posledice. Obe ekipi sta, predvsem v tretjem nizu, tekmovali v osvajanju neizsiljenih napak in ob koncu srečanja smo jih pri gostiteljih našteli kar 32. Le prvi niz je potekal v absolutni premoči Hledeta in soigralcev. V drugem nizu so bili gostje stalno v vodstvu in si celo priigrali dve set žogi. Domačini so pravočasno reagirali in takoj izkoristili dano priložnost za osvojitev niza. V tretjem nizu sta si bili ekipi ponovno enakovredni tako v pozitivnem kot negativnem smislu. Varovancem trenerja Marchesinija, ki je tokrat poslal na igrišče vse razpoložljive igralce, pa je le uspelo ohraniti lažjo prednost in izkoristiti drugo set žogo za osvojitev celotnega izkupička. (J.P.) Volley Club - Soča ZBDS 3:0 (25:16, 25:16, 25:17) Soča: Russian, Waschl 4 , Lupo-li, Manfreda 5, Cobello 4, Čavdek (L1), Corsi 9, S. Komjanc 1, K. Komjanc, Franzot, Margarito (L2). Trener: Markič. Soča je v gosteh izgubila proti ekipi Volley Club Lussetti, ki ima v svojih vrstah kar nekaj izkušenih članov. Po drugi strani pa je neizkušenost glavna šibka točka Markičevih varovancev, ki v C ligi nabirajo pomemno minutažo, kar se je že izkazalo za zelo koristno v mladinskem prvenstvu (kot priča med drugim odlično četrto mesto na nedavnem mednarodnem turnirju v Bellunu). Corsi in soigralci so med drugim trenirali med počitnicami, nekatere naivne napake pa so na članski ravni še vedno opazne. (av) MOŠKA D-LIGA Že sedma zmaga Sloga Tabor - Blu Volley 3:1 (25:20, 21:25, 25:16, 25:23) Sloga Tabor: Antoni 9, Cettolo 4, Milič 8, Taučer 13, Trento 20, Žerjal 5, Rauber (libero), De Luisa, Felician 1, Guštin 0, Leo, Markežič. Trener Danilo Berlot Slogaši so po zelo dolgem premoru (zadnje kolo v decembru so bili prosti) spet nastopili na domačem igrišču in osvojili svojo sedmo prvenstveno zmago. Blu volley zaseda mesto v spodnji polovici lestvice, ekipo pa sestavljajo sami starejši in izkušeni igralci, proti katerim morajo mlajši stalno igrati na moč, saj je vsako taktiziranje ali prilagajanje njihovi igri lahko usodno. Naši odbojkarji so dokazali pravi pristop, bili so zbrani in požrtvovalni. Nastopili so brez Petra Sosiča, ki je zaradi bolečin v hrbtu soigralce tokrat lahko le bodril kot gledalec, njegovo mesto pa je prevzel Peter Žerjal. Skozi vso tekmo so Slogaši dobro sprejemali, uspešni so bili v bloku, občasno je zapešala le obramba, kjer so bili naši igralci včasih prepočasni in so se pustili presenetiti. Sloga Tabor je dobro začela in bila v prvem setu stalno v prednosti. V drugem so prevzeli pobudo gostje, ki so s preudarno igro uspeli zadržati vse poskuse mlajših nasprotnikov, da bi obrnili potek v svojo korist. Slogaši so se jim pošteno oddolžili v tretjem, ko so Blu Volley spravili na kolena predvsem z zelo uspešnim blokom. Bili so stalno v visoki prednosti (16:7, 20:10) in set zasluženo osvojili z visoko razliko v točkah. Zelo dobro je šlo Slogašem od rok tudi v četrtem nizu in so v končnici povedli že s 23:16, a se nasprotniki nikakor niso predali. Začeli so nižati razliko, Slogaše je reakcija nekoliko zmedla, a jim je le uspelo zajeziti napade gostov in v napetem finišu osvojiti vse tri točke. Danes Sloga Tabor v Repnu B2-LIGA - Danes ob 18.00 v Rep-nu: Sloga Tabor Televita - Mestrino PD. Tekma važna tudi za obstanek v ligi. Sinoči: Treviso - Bibione 3:1, Val-sugana - Ravenna 1:3, Cesena - Prata 3:1, Casalserugo - Cordenons 0:3 ŽENSKA C-LIGA Zalet pričakoval tri točke, a se je veselil tudi dveh Astra Mobili Mettallici - Zalet 2:3 (21:25, 25:17, 25:22, 13:25, 12:15) Zalet C: Babudri 9, Balzano 10, Crissani 7, Gridelli 18, Spanio 12, Štoka 13, Prestifilippo (libero), Costantini 0, Cvelbar, Grgič 0, Preprost 0, Škerl. Trener Edi Božič Zaletovke so včeraj odigrale pravo maratonsko bitko, ki je trajala dve uri, na koncu pa v Cordenonsu le strle odpor domače ekipe. Astra Mobili je na lestvici precej nižje od Zaleta, a so njene igralke sinoči odigrale res zelo dobro tekmo in grenile našim odbojkaricam pot do zmage vse do konca in v setih celo vodile že z 2:1. Zalet je zelo dobro začel in prvi set brez večjih težav spravil pod streho. Dobro je kazalo tudi v drugem, saj so Zaletovke takoj povedle s 6:0, nato pa popustile na vsej črti. Verjetno jih je tudi malo zmedla odločna reakcija domačink, ki so zaigrale kot prerojene, od rok jim je šlo čisto vse, pa še srečo so imele na svoji strani, tako da so zasluženo osvojile tako drugi set kot tretjega. Tekme pa seveda s tem še ni bilo konec, saj so v zadnjih dveh nizih naše odbojkarice spet zaigrale, kot znajo. Uredile so igro, postale spet učinkovite v napadu s krila (do tedaj sta večino točk v napadu prispevala oba centra), kjer so celo serijo točk osvojile s premišljenimi »blok outi«. Četrti set so osvojile z visoko prednostjo, peti je bil nekoliko bolj izenačen,vendar je bilo vseskozi jasno, da bo zmaga pripadla Zaletu. Novi dve točki torej, ki sta na gostovanju še posebno dragoceni! (INKA) Združena ekipa Soče sinoči vTrstu fotodamjgin 1. ŽENSKA DIVIZIJA - Na Tržaškem in Goriškem Zalet Kontovel nudil čvrst odpor Govolley izgubil dosedanji ritem Na Tržaškem Prevenire - Zalet Kmečka banka 1:3 (25:23, 10:25, 13:25, 18:25) Zalet Kmečka banka: Zonch 23, Vat-tovaz 4, Klobas 1, Kojanec 1, Kalin 11, Costantini 7, Škerl 4, Pertot 4, Rauber 4, De Walderstein (L), Barut (L2), Kraljič, Moro 5. Po slabem začetku, ko so svoje nasprotnice nekoliko podcenjevale in igrale slabše tudi zaradi pomanjkanja treningov, so zaletovke reagirale in zasluženo osvojile vse tri točke. Za gladko zmago sta bila dovolj dober servis in urejena igra, obrestovale pa so se tudi menjave. Za nastop zasluži pohvalo Michela Zonch, ki je bila na mreži neustavljiva, učinkovita pa je bila tudi na servisu. S. Sergio - Zalet Sloga 3:0 (25:14, 25:16, 26:24) Zalet Sloga: A. Goruppi 6, Pertot 4, T. Spangaro 4, Valič 10, Cabrelli 4, Jarc 5, Barbieri (L), I. Goruppi 0, Starec 1, A. Spangaro. Trener: Erik Calzi Višje uvrščene domačinke so slavile brez težav. Zaletovke so slabše sprejemale in posledično niso bile dovolj učinkovite na mreži. Bolj izenačen je bil tretji niz, v ka- Igralke Govolleyja med minuto odmora s trenerko Paolo Ursič bumbaca 1. MOŠKA DIVIZIJA - Krstni nastop treh naših goriških ekip Najlažje do točk Val, Olympia po tie-breaku, Brici z nepravo nogo Olympia Terpin - Sant'Andrea TS 3:2 (18:25, 25:27, 25:19, 25:18, 15:10) Olympia: Hlede J. L , Mucci R. 0, Komjanc I., Černic A. 8, Cotič M. 12, Čevdek M. 21, Frandoli M., Polesel D. 4, Crobe A. 3, Boschini P. 6, Caprara E. 0, Pahor M. L2, Štekar M. 3. Olympia je po petih setih in ko je že izgubljala 2:0 v nizih, le zasluženo premagala solidne Tržačane. Gostje so z lahkoto osvojili prvi set. Drugi je bil podoben prvemu in pri 22:24 za Tržačane je Olympia reagirala, izenačila in si priborira set žogo, ki pa je ni izkoristila in tako prepustila set nasprotinkom. Od tretjega seta dalje smo videli drugo odbojko, vlogo podajalca je prevzel Boschini in vidno pripomogel k zmagi v četrtem setu, ko je sam v bloku večkrat zaustavil napad nasprotnikov. V zadnjem setu se je razigral tudi korektor Čevdek, ki je bil neustavljiv v napadu in na servisu. San Sergio - Naš Prapor 3:1 (15:25, 25:16, 25:18, 25:22) Naš prapor: Feri 11, Barbera 11, Medeot 1, Bajt 4 Rutar 10, Juretič 8, E. Fajt (L), J. Fajt 1, Valentinčič 0, Fogari. Brici so v uvodnem nastopu razočarali. Tržačani so isti kot lani in res niso bili nepremagljivi. Prvi set so osvojili po »brea-ku« osmih zaporednih točk, nato se niso več zbrali. Poznala se je odsotnost Peršolje, ki je moral še prestati diskvalifikacijo iz lanske sezone. Val - CUS Trieste 3:0 (26:24, 25:21, 25:14) Val: Faganel 8, I. Devetak 11, Nanut 14, Fedriga 2, Bran-dolin 8, R. Devetak 3, Juren 1, Sfiligoi 0, Frandolič (L) 1, Uli-na, Corva. Val je dobro začel prvenstvo. V končnici prvega seta si je nekoliko zakompliciral življenje, a se po minuti odmora s servisom in obrambo lepo izvlekel iz delne zagate. Nato je šlo vse lažje razen na začetku drugega seta (7:2 za goste). Odlično so onemogočili svojega nekdanje soigralca Giacoma Ste-ro, ki v Trstu igra kot korektor, obnesel pa se je tudi taktično servis. Zelo razpoložen in odločilen v tem elementu je bil Ivo Devetak. terem pa so Calzijeve varovanke v končnici zagrešile preveč napak. Poznalo se je, da so med prazniki manj trenirale, bile pa so tudi okrnjene. Zalet Breg - S. Andrea 1:3 (17:25, 28:26, 18:25, 20:25) Zalet Breg: Pertot, Spetič, Sternad, Martincich, Virgilio, Piccinino (L), Košuta, Klun, Richiardi, Grgič, Stepančič. Trener: Franko Drasič Odbojkarice Zaleta Breg so novo leto začele slabo, saj so med prazniki malo trenirale. Igrale so neurejeno in veliko grešile v vseh elementih, tako da je trener večkrat zamenjal postavo. Drugi set je bil zelo napet, domačinke pa so v končnici prevladale. V zadnjih dveh so se sicer borile, a so bile vseeno boljše nasprotnice. Poznalo se je tudi, da so tokrat napadale precej slabše kot ponavadi. (T.G.) Zalet Kontovel - CUS Trieste 1:3 (23:25, 22:25, 25:20, 21:25) Zalet Kontovel: Bukavec 18, Zuzič 9. Il. Cassanelli 1, Zavadlal 4, Pestrin 2, Kneipp 10, Ghezzo 5, Pertot 1, Antognol-li 2, Is. Cassanelli 0, Micussi (L). Vodilnemu so se naše igralke pravzaprav zelo dobro upirale. Opazno je bilo, da med prazniki niso samo praznovale, temveč tudi trenirale. Škoda za izgubljeni prvi set, v katerem so zapravile šest točk prednosti. V nadaljevanju je bila tekma ves čas izenačena. Kaj malega je zmanjkalo le v obrambi. Škoda! Na Goriškem Govolley - Grado 3:2 (25:15, 22:25, 13:25, 25:19, 15:8) Govolley: Terčič, Devetak, Winkler, Bressan, Povsič, Zavadlav, Paulin, Ragni, Sosol, Valentinsig, Mosetti (L), Bandelj (L). Igralkam Govolleyja novoletni odmor ni ustrezal, saj so več kot očitno (zaradi pomanjkanja treningov) prekinile niz dobrih nastopov. Tekma proti Gradu je bila na nizki ravni, oboji so ogromno grešili, na koncu so Val iz zagate rešile nasprotnice, ki so v petem nizu po menjavi igrišča (8:7 za Go-volley) dosegel le še eno točko. Mossa - Val 3:2 (22:25, 25:19, 25:14, 20:25, 15:9) Val: Corva, Visintin, Soban, Nanut, Gabbana, Degano, Lupin, Goruppi, Branca. Proti mlaidm igralkam iz Gradeža so valovke najbrž zapravile dve točki. Največ so pokazale v prvem setu, potem pa so igrale izjemno nihajoče, v skrajšanem petem nizu pa že prav slabo. Poznalo se je, da med prazniki niso trenirale. Soča Pizzeria Frnažar - Moraro 0:3 (21:25, 26:25, 22:25) Soča:Cotič 7, Malič 7, Devetak 6, Ča-jič 3, Peresini 1, Černic 6, Dellisanti (L), Berlot 1, Abrami 1, Gerin 3, Čelikovič 1, Pe-triuz 2. Trener: Visintin. Soča je kljub porazu predvsem v prvem in drugem nizu pokazala dobro igro, še vedno pa je v končnicah premalo odločna. Napredek je vselej viden in tudi samozavest se počasi dviguje. Trenerka je izkoristila vse igralke, vključno s Petruzovo in Gerinovo, ki igrajo v prvenstvu U16. Vrstni red: Ronchi 29, Pieris 26, Go-volley 23, Grado 22, Mariano 21, Azzurra 20, Moraro 16, Mossa 14, Val 13, Turria-co 11, Millenium 6, Soča Frnažar 5, Fin-cantieri 1. / ŠPORT Nedelja, 12. januarja 2014 23 NEDELJSKI INTERVJU - Marko Kalc »Semaforji in profesionalci se nikoli ne ustavijo« Zgodi se, da te življenje postavi pred težko odločitev. Ujameš se v precep, ko ne veš, ali bi nadaljeval po dosedanji poti ali sprejel vznemirljiv izziv in tvegal. Odbojkarski trener Marko Kalc ve, kako to zgleda. Tvegal je večkrat in uspešno. A lani poleti je mamljivo ponudbo, da bi bil kondicijski trener ruskega moštva Ural Ufa, zavrnil. Ostaja v Trstu pri partnerici in sinčku, ohranja delovno mesto na liceju Franceta Prešerna in še naprej vodi koprske prvoligašice. Ste še v stiku z Andreo Massijem? Še kar. Pred novim letom sva se slišala. Sta dobra prijatelja? Bila sva »cimra«, ko sva študirala na fakulteti za šport v Rimu. Potem ko sva živela in študirala skupaj, se je najino prijateljstvo s časom še okrepilo, ne glede na to, da je zdaj trener Tine Maze. Bi si drznili komentirati, kar se zdaj dogaja z njo? Ne. Zakaj? Ker to so njune interne stvari. Njiju morate vprašati. Ona je vsekakor še vedno vrhunska smučarka, pa ne samo zaradi tega, kar je naredila lani. Koliko velja, je pokazala od medalje v Val d'Ise-ru dalje. Najprej četrto, potem tretje, potem drugo in nazadnje še prvo mestu v skupnem seštevku. Da je fenomenalna, je že pokazala in dokazala. Vašemu prijatelju Massiju se je bogato obrestovalo tveganje, ki ga je vzel s Tino Maze. Pustil je vse, kar je imel, in se odločil, da bo delal z njo, s čimer je postavil svoje poklicno življenje na kocko. Ste se tudi vi kdaj odrekli lagodnemu življenju in rednim prihodkom za tvegano odločitev? V malem večkrat. Vsakič, ko greš trenirat v profesionalne vode, je tvegana odločitev. Zame še bolj, ker nisem bil stalen profesor na šoli. To sem postal lani po dvajsetih letih prakse in dela. A če se navežem na Andreo, je on ravnal prav. Samo velika tveganja prinesejo velike rezultate. Delali ste v Rimu, Firencah, Bo-cnu, Trentu, Novi Gorici, Kopru in še marsikje. Kje je bilo najlepše? Po svoje je bilo povsod lepo. Vsak kraj in vsaka doba imata svoje posebnosti. Seveda, najlepše je, kadar so rezultati dobri. A s tega vidika sem bil po mojem soliden, ker sem bolj ali manj redno dosegal lepe rezultate. Lepo je tudi, ko imaš v ekipi dobro vzdušje. In tudi to sem skoraj vedno imel. Če so bile kdaj težave, so bile z upravami, nikoli s športniki ali sodelavci. Stroka je vedno daleč pred upravami. Uprave večkrat ne razumejo, da ni vse samo v denarju. Moraš imeti vizijo in načrte. Vaši uspehi potrjujejo, da ste odbojkarski strokovnjak. Bi zato lahko živeli samo od odbojke? Če bi želel, verjetno bi lahko. Zakaj se niste odločili za življenje poklicnega trenerja? Treba je imeti priložnosti in potem so tukaj tudi življenjski trenutki. Zdaj sem oče, imam družino ... Ko planiraš in izbiraš, moraš dati vse skupaj v zakup. Imeti družino je zame lepo. Imam otroka, ki je krasen. Tako da trenutno združujem družino z delom. To je pač trenutno moja pot. A nikjer ne piše, da se ne bo kaj spremenilo. Bi se vaše življenje zasukalo drugače, če se ne bi rodili v Trstu, ampak v večjem mestu z večjo odbojkarsko kulturo in uspešnejšimi klubi? Možnosti bi bilo gotovo več. Ampak dobro, zdaj govorimo s »če« in »ma«. Tega se ne dela. Dovolite še en »če«. Če bi Andrea Massi imel družino, bi po vašem mnenju prav tako vzel tako tvegano odločitev, kakršno je? Ne sprašujte mene o Massiju. Če želite, lahko o njem povem, da je strokovnjak, da je »špica«, da je inteligenten, da ima dobro splošnokulturno podlago, da ima vizijo. Za ostalo pa morate vprašati njega. Tako kot on ste izvedenec na področju kondicijskega treniranja. Ste kdaj dobili kako ponudbo za kondi-cijski trening v kakem športu, ki ni odbojka? Seveda. Zdaj na primer sledim košarkarju Sašu Ožboltu, ki smo ga pravkar zopet »sestavili« po poškodbi na kolenu. Kondicijski trening me široko zanima, spremljam razne vrhunske tekmovalce, a bolj v eksplozivnih športih in ski ligi, so dobra vsaj za italijansko B-li-go. Najbližje italijanske B-ligašice pa so šele v Vidmu ali v Pordenonu, zato raje delam v slovenskem prvenstvu. Tudi v zamejstvu sem delal z ženskami, to pa ker je bila ženska odbojka pri nas vedno pred moško. A zdaj je malce drugače. Ja, zdaj se je obrnilo. Zdaj so moški boljši. Prišlo pa je do splošnega padca v številu igralk. Če pomislim na devetdeseta leta, je bila v ženski odbojki dosti večja masovnost. Kako si razlagate, da je pri nas zdaj manj odbojkaric? Gre za splošni demografski padec ali za konkurenco drugih športov? Vse je povezano. Demografski padec je dejstvo, mladina ima veliko ponudb, družba se spreminja, več je inte- tinom Maverjem v skupnem intervjuju za športno prilogo pred kakimi desetimi leti. Drži. A to ne pomeni, da so splošne motorične sposobnosti boljše, izboljšala se je kvaliteta treniranja. Danes je pretok informacij veliko večji in širši. Znanja je veliko več kot nekoč, lažje si ga nabereš, seveda če si dovolj inteligenten in radoveden. Ostaniva za trenutek pri motoričnih sposobnostih mladih. Ste zaradi padca gibalnih spretnosti morali prilagoditi oz. spremeniti pouk telesne vzgoje na šoli? Gotovo. Mi smo bili veliko večji razbojniki. Ko smo mi prišli v telovadnico, je moral profesor vedno skriti žoge, da jih ne bi zagrabili in polomili telovadnico. Danes pa je tako, da dijakom Marko Kalc na dvorišču stadiona 1. maja v Trstu je govoril tudi o Andrei Massiju in Tini Maze (spodaj levo) in izbiri Sandre Vitez (desno spodaj), da predčasno konča poklicno odbojkarsko pot verč, ansa, arhiv športnih igrah kot pa v vzdržljivostnih panogah. No, je tudi res, da sem imel možnost sodelovati s slovensko tekačico na smučeh, ki je bila tudi olimpijka in verjetno spet bo. O kom govorite? Sodeloval sem z Barbaro Jezeršek, ker je tudi Saša delala z njo. Vaša žena Saša Prokofjev? Moja življenjska sopotnica. Nisva poročena. Sva »koruznika«. Glede teh sodelovanj z raznimi športniki pa moram povedati, da ne moreš delati vsega naenkrat. Če si kondicijski trener pri nekom, lahko kvečjemu vzameš še eno dodatno zadolžitev, več naenkrat pa ne, ker potem je za vsakega manj časa in pade kvaliteta dela. Je pa zanimivo, da ste v življenju večkrat imeli več zadolžitev naenkrat. Bili ste na primer glavni trener pri eni ekipi, hkrati pa kondicijski trener pri drugem moštvu. Ja, dogajalo se je, kot na primer takrat, ko sem bil trener v Vidmu, hkrati pa kondicijski trener pri ACH Volley. Takrat na šoli nisem imel polnega urnika, kondicijski treningi na Bledu so potekali v jutranjih urah, tako da sem popoldne lahko bil v Vidmu. Bi pa povedal, da sem imel srečo, ker sem vedno izbral zanimiva okolja ali pa so ona izbrala mene. Povsod sem veliko pridobil. Zadnja leta trenirate predvsem ženske. Prej ste bili v Novi Gorici, zdaj ste v Kopru. Kako to? To je zaradi lokacije. Tu v bližini nimamo vrhunske moške odbojke. Ženska odbojka je na dosti višjem nivoju, zlasti na slovenski strani. Slovenske ekipe iz naše bližine, ki nastopajo v prvi sloven- resnih aktivnosti, hkrati pa padajo motorične sposobnosti, kar seveda ni samo naš problem, ampak svetovni. Blagostanje pač prinaša dobre in slabe posledice, recimo hipokinezo. Zdi se, da je tu neko protislovje. Mladi so danes gibalno manj sposobni, v športu pa je vse bolj pomembna fizična pripravljenost. Ta je večkrat celo pomembnejša od tehničnega znanja. To sta med drugim rekla z Mar- moraš dati žoge, tako kot se vrže kost za glodanje. A še vedno dobiš koga, ki tudi če mu vržeš žogo, sedi in pasivno gleda. To se v mojih časih ni dogajalo. Opažate razlike v obnašanju tudi med odbojkarji, ki ste jih trenirali pred dvajsetimi leti, in tistimi, ki jih trenirate danes? Ne, špica je vedno špica. Na tej visoki ravni ni razlik, kvaliteta je visoka, vedno boljša bi rekel. Spremenilo se je to, da je tisti vmesni pas med vrhunskim športom in rekreacijo vse manj zaseden. A na vrhunski ravni ni razlik. Kdor je profesionalec, ve, da mora biti vsak dan v telovadnici. Veste, kako pravijo, profesionalni športniki: mi in semaforji se nikoli ne ustavimo. Ustavila se je Sandra Vitez. Kako ste sprejeli njeno odločitev, da tako zgodaj zaključi z igranjem v italijanski prvi ligi in reprezentanci? Bilo mi je žal. In to je edino, kar lahko rečem. Ne poznam vzrokov njene odločitve, z njo se nisem pogovarjal. S profesionalno odbojkarskega vidika mi je žal, ker sem prepričan, da je bila vrhunski talent, teh pa se statistično rojeva zelo malo. A če je naredila tako izbiro, je gotovo imela svoje vzroke. In če se je odločila z mirno dušo, sama, je pač naredila pravilno izbiro. In v njeno odločitev se ne bom spuščal. Razumljivo. Rad pa bi se spet navezal na vprašanje, kako bi bilo, če bi živel drugje. Na fakulteti za šport v Rimu sem imel veliko sošolcev iz Rima. Veliko teh zdaj dela v olimpijskem komiteju ali pa so v raznih športnih zvezah prišli zelo visoko. Bi povedali kako ime? Ne. Ne gre za zavist, gre za dejstvo. Če si pri koritu, imaš sigurno lažji dostop do špice. Kdor živi v večjih mestih je torej v prednosti pred ostalimi? Da. A kvaliteta ostaja najvažnejša. Tudi če smo na periferiji, je prav, da delamo kvalitetno. Še vedno veliko pomaga, da na druge preneseš čim več znanja. To je po mojem najvažneješe. Če imaš srečo, da se v tvojem kalupu rodi kak talent, mu s prenašanjem znanja in s kvalitetnim delom omogočiš, da se uveljavi in da se odseli v te večje, pomembnejše centre. Vi ste zdaj tukaj. Ste zadovoljni s tem, kako se je doslej odvilo vaše življenje? Sem, saj sem »pozitivec« in sem vedno bil. Nobene svoje izbire ne obžalujem. Tudi takrat, ko sem tvegal, se je izkazalo, da sem izbral pravilno. Recimo takrat, ko sem šel v Firence in pustil poučevanje. Isto je bilo, ko sem šel v Bocen. Takrat sem na šoli pavziral. A po zaslugi takih izbir sem nabral ogromno znanja in izkušenj. Tako je: če se ne odločas, boš težko karkoli naredil. Peter Verč 24 Nedelja, 12. januarja 2014 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Firbcologi 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Show: Uno mattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.00 QB - All'estero quanto basta 10.30 A Sua immagine 10.55 Maša, sledi Angelus 12.20 Linea Verde 13.30 16.30, 20.00 Dnevnik 14.00 Show: L'Arena 16.35 Show: Domenica In 18.50 Kviz: L'eredita 20.40 Igra: Affari tuoi 21.30 Nad.: Un matrimonio 23.35 Speciale Tg1 Rai Due Rai Tre 22.40 Report Sv. Maša 10.5012.00 Rubrika: Pianeta mare 11.30 Dnevnik 13.00 Dok.: Magnifica Italia 13.55 Donnavventura 15.00 Ieri e og-gi in Tv 15.55 Film: Il giro del mondo in 80 giorni (pust.) 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.20 Film: ...Al-trimenti ci arrabbiamo! (kom., It., i. B. Spencer, T. Hill) 7.00 Film: Spruzza, sparisci e spara 8.40 Dok.: Inside the World 9.20 Dok.: A come Avventura 10.00 Odd.: Ragazzi, c'è Voyager 10.40 Serija: Il nostro amico Charly 11.25 Show: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30 Dnevnik 13.45 Quelli che aspettano... 15.40 Show: Nicola Savino in Quelli che il calcio 17.05 Dnevnik in šport 18.10 Športna rubrika 90° minuto 19.35 Serija: Squa-dra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: NCIS 21.45 Serija: Hawaii Five-0 22.40 Športna rubrika: La Domenica Sportiva 6.55 Nad.: La grande vallata 7.50 Film: Rebecca, la prima moglie 9.55 Serija: New York, New York 10.45 TeleCamere 11.10 Tgr Estovest 11.30 Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in rubrike 12.25 Tgr Mediterraneo 12.55 E' uno di quei giorni che... 13.45 Dok.: Geo 14.00 Dnevnik 14.30 In \\u00BD Ora 15.05 Kilimangiaro 18.55 23.30 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 23.30 Film: ^e Blues Brothers (kom., ZDA, i. J. Belushi) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere dello spirito 10.00 Dok.: Il grande Nilo 11.30 Le storie di Melaverde 12.00 Mela-verde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Show: Domenica Live 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 0.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il Segreto C/ Italia 1 7.45 Nan.: Padre in affitto 8.30 Film: Piccolo grande eroe 10.15 Film: Piccoli campioni 12.25 Dnevnik in šport 14.00 Film: L'isola misteriosa 17.05 Film: Deep sea - Il mondo sommerso 18.00 Risanke: Tom & Jerry 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Cosi fan tutte 19.10 Film: Io vi dichiaro marito e... mari-to (kom., i. A. Sandler) 21.25 Lucignolo La 7 LA 7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 L'aria che tira 10.45 Serija: Adventure Inc 11.00 Otto e mezzo 11.40 Serija: McBride 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Murder 101 16.35 Nan.: Due South 18.10 Nan.: L'ispettore Barna-by 20.00 Dnevnik 20.30 Natale nel Paese delle Meraviglie 21.10 Film: La tela dell'as-sassino (triler) 23.05 Film: L'occhio gelido del testimone u Rete 4 7.50 Media Shopping 8.20 Nan.: Casa Via-nello 9.25 Dok.: Storie di viaggio a... 10.00 ^ Tele 4 6.30 Ricette di Giorgia 6.50 Italia economia e prometeo 7.00 Voci in piazza 9.45 Dnev- "——-T- j VREDNO OGLEDA HM Nedelja, 12.januarja - Lm Raimovie, 17.20 Vacanze romane ZDA 1953 Režija: William Wyler Igrajo: Audrey Hepburn, Gregory Peck in Eddie Albert Film, ki je docela zapečatil sloves čudovite Audrey Hepburn, je zgodba o Anne, očarljivi princesi, ki ji ni do tega, da bi se posebno striktno držala protokola in se med obiskom Rima odloči, da zapusti družbo staršev in spremstvo in se prepusti svobodnemu ogledu večnega mesta. Na vrat na nos zapusti palačo v kateri preživlja svoje rimske dni in se ob pomoči brezposelnega ameriškega novinarja poda rimskemu spoznavanju naproti. Nekakšna, na glavo postavljena pravljica o Pepelki, je uvedla daljšo serijo italijanskih in tujih ljubezenskih filmov, katerih dogajanje je postavljeno v Rim. nik 10.00 Maša 11.00 23.15 Rotocalco Adn-kronos 11.15 Aktualno: Musa Tv 12.30 19.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Le ri-cette di Giorgia 18.20 Tanta salute 19.00 Cartellino rosso 23.00 Dnevnik 23.30 Trieste in diretta 16.05 Odd.: Enostavni obroki Rachel Allen 16.35 Film: Mali bogataš 18.15 Odd.: Okusi brez meja 18.55 24UR - novice 20.00 Film: Izredni ukrepi (i. H. Ford) 21.50 Film: Ljubezen za zraven (rom.) 23.45 Film: Presek smrti iT Slovenija 1 A Kanal A 7.00 Risanke in otroške nanizanke 9.25 Film: Darilo za zmeraj (anim.) 10.00 Nedeljska maša 10.55 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Odd.: Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Slovenska polka in valček 2013 14.50 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 15.25 Film: Mulan (anim.) 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Pesem je - Vita Mavrič 17.35 Vesna, Samo, Hiperbola... spomini Čopovih učencev 18.35 Risanke 18.55 22.40 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Oblast 21.05 Intervju 22.00 Dok. serija: Village folk 22.05 Dok. odd.: Keramika iz časa Rimljanov 23.10 Alpe-Donava-Jadran 23.40 Dnevnik (t Slovenija 2 7.30 Globus 8.00 Alpe-Donava-Jadran 8.35 Turbulenca 9.20 12.40 Alpsko smučanje -svetovni pokal: super kombinacija (ž), prenos 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (m), 1. vožnja, prenos 11.10 Biatlon - svetovni pokal, zasledovalna tekma (ž), vključitev v prenos 11.35 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, ekipni sprint (m in ž), vključitev v prenos 13.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (m), 2. vožnja, prenos 14.20 Nordijsko smučanje -svetovni pokal, smučarski poleti, vključitev v prenos 16.30 Biatlon - svetovni pokal, zasledovalna tekma (m), pon. 17.40 Rokomet - kvalifikacije za SP (m), Slovenija - Ukrajina, prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Koncert 21.35 City folk - Obrazi mest 22.00 Dok. odd.: Rdeči kameri - Vprašanje pravičnosti 23.20 Kratki film: Agape 23.40 Tv-igra: Beli zajec (t Slovenija 3 7.10 8.05, 21.30 Žarišče 7.35 10.30, 15.55 Svet v besedi in sliki 8.55 Kronika 10.45 Kontaktna oddaja 11.40 Tarča 13.30 Prvi dnevnik 13.45 Novinarska konferenca Andreja Vizjaka (SDS) o zahtevi za izredno sejo o TEŠ 6 13.50 Novinarska konferenca Mateja Tonina (NSi) o investiciji v TEŠ 6 14.5018.25 Tedenski pregled 15.00 Na tretjem... 16.10 Satirično oko 16.55 Politik, to sem jaz! 17.30 Poročila 17.45 21.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.55 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor 21.10 Tedenski napovednik Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.00 Alpsko smučanje 14.20 Čezmejna Tv 14.30 Vsedanes - Svet 14.40 Tednik 15.10 „Q" 15.55 K2 16.25 Folkest 2013 17.10 Avtomobilizem 17.25 Le parole piu belle 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Village folk 19.00 22.20 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Est - Ovest 19.50 Copeam 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok.: Scorie, l'incubo nucleare 22.35 Rokomet 23.55 Servus, Srečno, Ciao Tv Primorka 11.0014.00, 16.30 Tv prodajno okno 11.30 Videostrani 14.30 Glasbeno popoldne 17.00 Rad igram nogomet 17.30 ŠKL 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.10 Duhovna misel 19.20 Predstavljamo: Salonit Anhovo 20.00 Zgodbe o glasbi 21.20 Brginci 22.20 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani pop Pop TV 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.00 Nan.: Zoey 101 10.25 Film: Veličastni Ambersonovi 12.00 Nad.: Mentalist 12.50 Film: Gospod mama 14.40 Jamie -obroki v pol ure 15.10 Nad.: Sočna strast 6.00 Risanke 7.30 Serija: Uresničite sanje 8.00 Serija: Igrače za velike 8.30 Serija: Igrače Jamesa Maya 9.40 ŠKL - Šport mladih 10.35 Tv Prodaja 10.55 Astro Tv 12.40 Serija: Čarovnije Crissa Angela 13.15 Film: Mali košarkaši 15.10 Film: Policijska akademija 17.00 Serija: Vlomilci 17.25 Serija: Revolucija 18.15 Top 4 s Tjašo Kokalj 19.05 Dirke na daljinca 20.00 Serija: Top Gear 21.00 Svet - Povečava 21.30 Film: Nevaren mož 23.10 Film: Postanek RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pri-pr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Ko-nika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Malo za š(t)alo 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Vivere il vangelo/Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Ora musica; 12.00, 20.00 Feligz files; 13.00, 20.30 La rosa dei venti/Detto tra noi in musica/La radio a modo nostro/I magnifici 22; 14.00 L'al-veare; 15.00 Ferry sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 19.00 Saranno suo-nati; 21.30 Sonoricamente Puglia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.);19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Odskočna deska; 15.30 DIO; 16.30 Mladi in legende... na en koš;18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.00 Evroradij-ski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vo-kalno-instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: V krogu prijateljev se boste odlično počutili. Več časa namenite službenim izzivom, kjer boste zaradi nepripravljenosti popolnoma izgubili nadzor nad potekom dogodkov. m^l BIK 21.4.-20.5.: Uživali boste v družabnem življenju. Rutina obveznosti vam bo šla na živce, tako na delovnem mestu kot v zasebnem življenju si boste želeli dinamiko. Finance: denar vam bo veliko pomenil. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Imeli boste dober občutek za ljudi. V odnosu s strankami se boste odlično znašli, vaš trud pa bo obrodil uspeh. Hrepeneli boste po boljšem življenju, spremembah in dogodivščinah. RAK 22.6.-22.7.: Nepričako-«« van razplet dogodkov ob koncu tedna bo vplival na morebitne načrte. Pazite, da ne boste zamudili ponujene priložnosti, s katero boste na delovnem mestu opozorili nase. y^ LEV 23.7.-23.8.: Dinamika ta-(^^r ko na poslovnem področju kot v zasebnosti vam je zelo všeč. Visokim ciljem namenjate veliko pozornosti. Poskrbite tudi zase, predvsem pa ne zanemarite počitka. DEVICA 24.8.-22.9.: Pikolov-^^ stvo se bo pri devicah še posebej izrazilo. Na delovnem mestu vas bo motila vsaka malenkost, zato se v kolektivu ne boste najbolje znašli. Posvetite se posameznim izzivom. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V za- ^ ^ četku prihodnjega tedna vas bo nepričakovana sprememba napolnila z motivacijo, ki bo na delovnem mestu poskrbela za dodaten zagon. Pojavili se bodo zapleti. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: V prihodnjih dneh boste zelo asocialni. Zaprli se boste vase, na dan pa bo privrela vaša ustvarjalnost, ki ne bo poznala meja. V službi se boste dobro znašli v individualnih izzivih. STRELEC 23.11.-21.12.: Nagnjeni boste k nepremišljenosti in naivnosti, ki vas lahko spravita v velike težave. Pred vami je odločitev, o kateri pa se posvetujte z zaupanja vrednim prijateljem. KOZOROG 22.12.-20.1.: Kljub dobrim organizacijskim sposobnostim in močni želji pričakovane spremembe še ni videti. Le popolna predanost in odlična koncentracija vas lahko postopno pripeljeta do cilja. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Velike kooperativne sposobnosti bodo pripomogle k izboljšanju odnosov v kolektivu, nadpovprečne miselne sposobnosti pa k odličnim dosežkom v službi. RIBI 20.2.-20.3.: V prihodnjem obdobju vas čakajo spremembe v ljubezni in partnerstvu. Nepredvidljiva čustva bodo pri samskih poskrbela za številne romance, ki pa ne bodo trajale dolgo. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 12. januarja 2014 25 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 9.05 Dok.: I Tg della storia 12.00 Show: La prova del cuoco 13.30 17.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in diretta 16.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affa-ri tuoi 21.10 Nad.: Gli anni spezzati 23.20 Talk show: Porta a Porta Rai Due ^ Rai Tre 7.20 Serija: Miami Vice 8.20 Serija: Hunter 9.45 Nad.: Carabinieri 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Nad.: My life 16.45 Serija: I delitti del cuoco 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.10 Aktualno: Quinta colonna 23.50 Terra! Canale S Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Nad.: Il tredicesimo apostolo - La rivelazione 23.40 Film: Original sin O Italia 1 6.55 Nan.: Friends 7.40 Nad.: Una mamma per amica 9.30 Serija: Everwood 11.25 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik in šport 13.40 Futurama 14.05 Simpsonovi 14.30 Dragon ball GT 6.35 Risanke 8.05 Protestantesimo 8.35 Nan.: Le nuove avventure di Flipper 10.00 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 17.00 Nad.: Pasion prohibida 14.50 Detto fatto 17.45 Dnevnik in šport 18.45 Nan.: NCIS 20.30 23.15 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL - Tutto da ridere 21.10 Dok.: Voyager 23.30 Razza Umana 6.00 Dnevnik 7.00 Tg Regione - Buon-giorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongior-no Regione 8.00 Talk show: Agora 10.05 Rai Parlamento - Spaziolibero 10.15 Aktualno: Mi manda RaiTre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.10 Nad.: Terra Nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 23.05 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Presadiretta 23.30 Aktualno: Speciale Sconosciuti K Rete 4 6.10 Media Shopping 6.25 Serija: Chips 14.50 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: Due uomini e mezzo 16.40 Nan.: How I met your mother 17.30 Serija: Covert Affairs 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. Miami 21.10 Show: Zelig 23.15 Tiki taka - Il calcio e il nostro gioco La 7 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 20.00 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: The district 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita ^ Tele 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Show: Pomeriggio cinque 18.50 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Luoghi magici 8.05 Dok.: Il portolano 12.40 Aktualno: Musa Tv 13.00 Ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 23.30 Košarka 16.30 Dnevnik 17.00 19.00 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Pun-tozero 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Il cafle dello sport 22.30 Il caffe dello sportivo 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved iT Slovenija 1 6.20 Utrip 6.35 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.40 15.40, 18.35 Risanke in odd. za mlade 11.00 Odpeti pesniki 11.10 Odd.: Moja soba 12.00 Odd: Ljudje in zemlja 13.00 15.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 22.40 Vreme, Kultura, Šport 23.05 Platforma 23.35 Knjiga mene briga (T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 9.00 Otroški kanal 10.15 Dobra ura 11.35 Dobro jutro 14.10 23.10 Točka 15.05 Intervju 16.00 Dok. serija: S Trevorjem McDonaldom odkrivamo Antile 16.55 Dober dan, Koroška! 17.25 Prava ideja! 17.55 Rokomet, EP (m), Srbija - Poljska, prenos 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Serija: Dediščina Evrope 21.40 Nad.: Jack Taylor (t Slovenija 3 6.00 9.00, 21.55 Sporočamo 6.40 Poslanski premislek 6.45 13.00 Svet v besedi in sliki 8.00 9.30, 10.30, 15.30, 17.25 Poročila 9.40 Tedenski pregled 13.15 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 15.45 Satirično oko 17.00 Tedenski napovednik 17.50 19.30 Kronika 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 20.15 22.50 Na tretjem... 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Tednik Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 23.30 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Vsedanes -Šola 14.50 Ciak Junior 15.20 XII Rassegna Internazionale 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Ora musica 17.30 Istra in... 18.00 23.00 Špor-tel 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 20.00 Mediteran 20.30 Artevisione 21.00 Meridiani 22.15 Kino premiere 22.30 Športna mreža Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 17.30 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 18.30 Brginci 19.30 Rad igram nogomet 20.00 Znanstveni večer 21.00 Predstavljamo: Esimit Europa 2 21.30 Dok. film: Briška poroka 22.00 Glasbeni večer pop Pop TV 6.00 Risanke 8.25 15.55 Nad.: Prepovedana ljubezen 9.15 10.25, 11.35 Tv Prodaja 9.3010.40 Nad.: Ko listje pada 11.5018.00 Nad.: Divja v srcu 12.45 Serija: Tv dober dan 13.40 Nan.: Svingerji 14.15 Serija: Ljubezen ali denar 15.05 Nad.: Razočarane gospodinje 16.50 Nad.: Vihar 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR -novice 20.00 Film: Pepelkina zgodba 3 21.40 24UR - zvečer 22.10 Nan.: Na kraju zločina 23.05 Nan.: Dvojnica 23.55 Nad.: Lov na osumljenca Kanal A IRIS Ponedeljek, 1B. januarja Iris, ob 21.CS VREDNO OGLEDA Mystic river ZDA, Avstralija 2003 Režija: Clint Eastwood Igrajo: Sean Penn, Kevin Bacon in Tim Robbins Jimmy Markum, Dave Boyle in Sean Devine so odraščali v neprijazni delavski četrti južnega Bostona in se kot večina njihovih sovrstnikov, cele dneve podili za žogo. Brezskrbno otroštvo pa je zaznamoval tragičen dogodek, ki jim je za vedno spremenil življenja in jih ločil. Odtlej so se drug drugega izogibali, kot da bi tako lažje pozabili na preteklost. Petindvajset let pozneje pa jih je usoda spet združila, saj so se njihove poti po umoru Jimmyjeve 19-letne hčere Katie spet srečale. Ob preiskavi se namreč odvija tudi žalostna zgodba o prijateljstvu, družini in prezgodaj izgubljeni nedolžnosti. 6.50 Risanke in otroške serije 8.10 Epizode 8.45 19.00 Nan.: Veliki pokovci 9.10 13.05 Serija: Alarm za Kobro 1110.05 17.05 Nan.: Chuck 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 14.00 19.30 Nan.: Dva moža in pol 14.30 Film: Koda razodetja 16.30 18.00, 19.55 Svet 16.35 Epizode 20.05 Film: Maščevanje dvojčkov 22.00 Nad.: Spartak -maščevanje 23.05 Film: Živa bomba RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 9.00 Maša; 10.00 Poročila; 10.10 Zbori v gledališču; 11.00 Studio D; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Homer: Iliada - 29. nad.; 18.00 Hevreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Z menoj na pot; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Me-talmorfoza. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non... ; 10.15, 19.15 Siga Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Ballando con Casa-dei; 13.35 Ora musica; 14.00 Evropa; 14.35 Saranno suonati; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 20.00 La musica scelta da Radio Capo-distria; 23.00 Osservatorio; 0.00 Notte-tempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Ep-pur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botr-stvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medi-gra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.3018.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.0015.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Primorski dnevnik ste tudi vi! Letošnjo naročniško akcijo opremljajo vaši posnetki s Primorskim dnevnikom. Ne odnehajte! Vse najizvirnejše bomo objavili. Tokrat je fotografijo prispevala Nataša Gombač 100 odtenkov vsakdana Vsak dan, zgodaj zjutraj, pred vašim pragom. Za le 0,76 evra. _ Samo Primorski dnevnik! _naročniška akcija 2014 Celoletna naročnina: 230 €; to pomeni: vsak izvod stane le 0,76 evra. novo: možnost plačila naročnine v dveh obrokih (2 x120 €) - za podrobnejše informacije pokličite našo kontaktno številko. Celoletnim naročnikom tiskane izdaje bo omogočen dostop do spletne izdaje dnevnika brez dodatnih stroškov. Nekomercialna sporočila in čestitke boste v Primorskem dnevniku lahko objavljali brezplačno. Primorski " dnevnik info: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu (Zadruga PRIREDITVE, KRIŽANKA Nedelja, 12 . januarja 2014 2 7 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V četrtek, 16. januarja, ob 20.30 / Spi-ro Scimone: »Dvorišče, Koli«. / Režija: Marko Sosič. / Ponovitve: v petek, 17., v soboto, 18. ob 20.30, v nedeljo, 19. ob 16.00, v petek, 24. ob 20.30 in v soboto, 25. januarja, ob 19.00. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali Danes, 12. januarja, ob 16.00 / Cristina Comencini: »La scena«. Dvorana Bartoli Danes, 12. januarja, ob 17.00 / Mike Dai-sey: »Il tormento e l'estasi di Steve Jobs«. V torek, 14. januarja, ob 21.00 / Edoar-do Erba: »Maratona di New York«. / Ponovitve: od srede, 15. do sobote, 18. januarja, ob 21.00. Stalno gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 17. januarja, ob 20.30 / Neil Simon: »Prigioniero della Seconda Strada«. / Ponovitve: v soboto, 18. ob 20.30, od nedelje, 19. do torka, 21. ob 16.30 in od 22. do 25. januarja ob 20.30 ter v nedeljo, 26 decembra, ob 16.30. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Danes, 12. januarja, ob 17.00 / Marc Camoletti: »Seks in ljubosumnost«. V četrtek, 16. januarja, ob 20.00 / Eugène Ionesco: »Morilec«. V soboto, 18. januarja, ob 20.00 / Eric Chappell: »Kraja«. / Ponovitev: v sredo, 22. januarja, ob 20.00. V sredo, 29. januarja, ob 20.00 / Ne-bojša Pop-Tasic: »Marlene Dietrich«. V petek, 31. januarja, ob 20.00 / Michael Frayn: »Hrup za odrom«. KOPER Gledališče Koper V soboto, 18. januarja, ob 10.00 / Tamara Matevc: »Grozni Gašper«. V sredo, 22. januarja, ob 20.00 / Eduardo De Filippo: »Filumena Mar-turano«. V sredo, 29. januarja, ob 20.00 / Miha Nemec, Nejc Valenti, Niet: »Rokov-njači«. / Ponovitev: v četrtek, 30 in v petek, 31.januarja, ob 20.00. LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 14. januarja, ob 14.30 in ob 19.00 / Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. SNG Drama Veliki oder Jutri, 13.. januarja, ob 18.00 / William Shakespeare: »Hamlet«. / Ponovitve: v torek, 14. januarja ob 11.00. V sredo, 15. januarja, ob 19.30 / Dušan Jovanovic: »Boris, Milena, Radko«. / Ponovitev: v četrtek, 16. januarja ob 19.30. V petek, 17. januarja, ob 17.00 / Miha Nemec, Nejc Valenti, Niet: »Rokov-njači«. V ponedeljek, 20. januarja, ob 19.30 / Dušan Jovanovic: »Boris, Milena, Rad-ko«. / Ponovitve: v petek, 24. januarja, ob 19.30. Mala drama Jutri, 13. januarja, ob 20.00 / John Logan: »Rdeča«. V četrtek, 16. januarja, ob 20.00 / Via Negativa: »Generalka za generacijo«. / Ponovitev: v petek, 17., v soboto, 18. januarja in v petek, 24. ob 20.00. V ponedeljek, 20. januarja, ob 20.00 / Kobo Abe: »Prijatelji«. / Ponovitve: v torek, 21. januarja, ob 20.00. V sredo, 22. januarja, ob 20.00 / Sam Shepard: »Lunine mene«. V petek, 24. januarja, ob 19.30 / Dušan Jovanovic: »Boris, Milena, Radko«. / Ponovitve: v soboto, 25. januarja, ob 19.30. Slovensko Mladinsko Gledališče Spodnja dvorana V sredo, 15. januarja, ob 19.30 / Oliver Frljic: »Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!«. / Ponovitev. v soboto, 18. januarja, ob 19.30. Stara pošta V petek, 17. januarja, ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji« / Režija: Vinko Mo-derndorfer. V nedeljo, 19. januarja, ob 20.00 / L. Visconti, S. Cecchi D' Amico, E. Me-dioli: »Nedolžni (L'innocente)« / Režija: Diego de Brea. Cankarjev dom V torek, 14. januarja, ob 19.00 / Linhartova dvorana / Iztok Mlakar: »Sljehrnik« / Režija: Vito Taufer. V petek, 17. januarja, ob 20.00 / Café Teater / Stand up cabaré Tadeja Toša. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK Il Rossetti Dvorana Generali V sredo, 15. januarja, ob 20.30 / Jeannot Painchaud: »Cirque Éloize "iD"« v sodelovanju s Cirque du Soleil. / Ponovitve: v četrtek, 16. in v petek, 17. ob 20.30, v soboto, 18. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 19. januarja, ob 11.00 in ob 16.00. Gledališče Verdi V petek, 24. januarja, ob 20.30 / Orkester gledališča Verdi / Dirigent -Oleg Caetani. V soboto, 25. januarja, ob 18.00 / »Quinto concerto«. Solist: Nikolay Khozyainov. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 17. januarja, ob 20.45 / Koncert / Nastopajo: Tetraktis Percussio-ni. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine. V četrtek, 23. januarja, ob 20.45 / Koncert / Nastopa: Behzod Abduraimov -klavir. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 14. januarja, ob 19.00 / Gallusova dvorana / Giuseppe Verdi: »Aida« Velika opera v štirih dejanjih / Nastopa: Opera in Balet SNG Maribor / Dirigent: Francesco Rosa / Režija: Pier Francesco Maestrini. / Ponovitve: v četrtek, 16., v soboto, 18. in v ponedeljek, 20. januarja, ob 19.00. Kino Šiška V četrtek, 16. januarja, ob 20.00 / Svet-lana Makarovič in Zlatko Kaučič: »Horror Mundi / Groza Sveta«. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Svetovna književnost REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO SIGMUND FREUD NASTAJANJE GLUKOZE SLAVILNA PESEM MESTO V AMERIŠKI DRŽAVI MICHIGAN AM. IGRALEC FLYNN RIMSKA BOGINJAJEZE BERI PRIMORSKI DNEVNIK KRŠČANSKA ROMARSKA POT V IZRAELU NEKDANJI ITALIJANSKI SMUČAR (IVANO) RIMSKI PESNIK NORDIJSKA BOGINJA KUHINJSKA POSODA ITALIJANSKI REŽISER FELLINI BERI PRIMORSKI DNEVNIK LASTNIK VRSTE LOKALA MADŽARSKO SREDOGORJE MEJNO OZEMLJE, UPODOBLJENO NA SLIKI PORAZ V BOKSU PLAČEVANJE BREZ GOTOV. KRVNO SORODSTVO ALBANSKI POLITIK ZAGREBŠKI NAVIJAČI PREBIVALKA ITAL. MESTA V MARKAH (ORIG.) JUGOSLOVAN. VARNOSTNO-OBVEŠČEVALNA SLUŽBA NAŠ ŠPORTNI DELAVEC IN PUBLICIST PRINČIČ JUNAK NAŠEGA KNJIŽEVNIKA NA SLIKI NAJVIŠJI VRH PIRENEJEV ANGL. PESNIK (WILLIAM) PASTIRSKO PLEME KONICA, VRH IT. TRENER CASTAGNER POŠKODBA KOSTI NAŠA PROSVETNA DELAVKA ŠVAB TANJA ROMANO KOZAŠKI POVELJNIKI POLITIČNI PRIBEŽNIK ODPRTA TELESNA POŠKODBA NAPIS NA KRIST. KRIŽU AM. PISATELJ (DAVID) / ITALIJANSKI PESNIK FOSCOLO ZEMELJSKI TEČAJ PEČICA ZA PEKO NA ŽARU BRAZILSKO VELEMESTO (KRAJŠE) REGULATOR NADA VEDA NA POL VELIKO JEZERO NA FINSKEM ORATOR MEDNARODNI JEZIK, PREDELANI ESPERANTO VZKLIK NA BIKOBORBAH NESPRETNEŽ, OKOREN ČLOVEK AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA NAŠ ALPINIST ŠVAB PREB. AZIJSKE DRŽAVE / ITALIJANSKI PISATELJ (GIUSEPPE) ITALIJANSKO MESTO, VZHODNO OD NEAPLJA STANJE S HRUPOM, ROPOTOM RICHARD OWEN JOŽKO LUKEŠ IVAN MINATTI SLOV. SMUČARKA MAZE ŽIVALSKI POTOMCI SAMUEL ADAMS TELOVADNO ORODJE REDKA KOVINA (Y) KDOR SE ZAVZEMA, NAVDUŠUJE ZA KAJ KOŠ. TRENER SOKOLA SLOV. PEVEC JUNKAR AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC PACINO OBOROŽEN UPOR, VSTAJA SEVERNI JELEN ELEGANTNA ŽENSKA ZMAGA V ŠAHU ZGORNJI DEL STOPALA DRAGO OTA ODŽAGAN KOS DEBLA JUD. PRAZNIK ... KIPUR KAJETAN KOVIČ IT. FILMSKA IGRALKA ČAKA BREZ VOKALOV OTIS REDDING ZAČETEK OPERACIJE VRSTA RASTLINE Z ENIM KLIČNIM LISTOM ZDRAVNIKI SPECIALISTI ZA RAKASTA OBOLENJA GRAFIČNA DEJAVNOST PREBIVALKA EVROPSKE OTOŠKE DRŽAVE LATINSKI VEZNIK FOTOGRAFSKI POSNETEK NA STEKLU ALI FILMU MAMILO, NARKOTIK SLOVARČEK - GRENE = ameriški pisatelj • IDO = predelani esperanto • JOM (KIPUR) = največji judovski praznik • ILARIO = it. nogometni trener Castagner • OZNA=jug. obveščevalna služba • RAN = nordijska boginja morja 28 Nedelja, 12. januarja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 970 Danes bodo nad deželo v višjih legah dotekali zmerni bolj suhi severozahodni tokovi, ki bodo le stežka dosegli nižje plasti. Jutri bo ponovno začel pritekati bolj vlažen jugozahodni zrak. V torek bo deželo dosegla zmerna severnoatlantska fronta. V_A V gorah bo pretežno jasno vreme, v višjih legah bo zrak precej suh. Po nižinah in ob morju je napoved bolj nejasna: možno bo jasno vreme z milimi temperaturami ali nizka oblačnost ali megla z nekoliko nižjimi temperaturami, zlasti po nižinah in ob morju. Danes bo v gorah precej jasno, po nižinah pa bo pogosta megla ali nizka oblačnost, ki se bo čez dan deloma razkrajala. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 5, ob morju okoli 8, najvišje dnevne od 6 do 13 stopinj C. V gorah bo pretežno jasno oziroma spremenljivo do pretežno oblačno po nižinah in ob morju z možnostjo nastanka megle. Jutri bo po nižinah sprva megla ali nizka oblačnost. Čez dan bo več oblačnosti na zahodu, zapihal bo jugozahodni veter. Še bo razmeroma toplo. ; ¡2 Sonce vzide ob 7.43 in zatone ^g ob 16.43 o Dolžina dneva 9.00 Luna vzide ob 13.59 in zatone ob 5.17 v drugi polovici dneva zmerno obremenilen. Občutljivi ljudje bodo imeli značilne vremensko pogojene težave, tudi nekateri 55 bolezenski znaki bodo okrepljeni. Danes: ob 1.07 najnižje -5 cm, ob 7.04 najvišje 33 cm, ob 14.07 najnižje -48 q cm, ob 20.34 najvišje 25 cm. 2 Jutri: ob 1.59 najnižje -10 cm, ob 7.46 najvišje 35 cm, ob 14.36 najnižje -52 cm, ob 21.03 najvišje 31 cm. Morje je skoraj mirno, temperatura morja 11 stopinj C. Na Zlebeh...........270 Piancavallo....... . . . .70 Vogel ................100 Forni di Sopra .......150 Kranjska Gora.........30 Zoncolan............120 Krvavec...............50 Trbiž .................100 Cerkno.................-- Osojščica ............120 Rogla..................30 Mokrine .............190 Zbirajo spomine minulih ljubezni CIUDAD DE MEXICO - V Museo del Objeto v Ciudad de Mexico zbirajo spominske predmete, ki se navezujejo na prekinjene ljubezenske odnose - ljubezenska pisma, plišaste igračke, dnevnike. Že prvi dan so ljudje prinesli kar 200 predmetov. »Malce smo presenečeni, prijetno prestrašeni,« je spričo tako velikega odziva dejala direktorica muzeja Paulina Newman. Akcijo zbiranja so začeli na pobudo hrvaškega Muzeja prekinjenih ljubezni. Od 12. marca bo v Ciudad de Mexico mogoče poleg zbranih predmetov videti še eksponate iz Evrope, Afrike in Azije. Nekaj predmetov bo pozneje postalo del stalne postavitve muzeja v Zagrebu. Zagrebški Muzej prekinjenih ljubezni je leta 2011 obveljal za enega najbolj inovativnih muzejev v Evropi. Milijonski Eurojackpot tokrat osrečil nekoga na Hrvaškem ZAGREB - Glavni dobitek v mednarodni igri na srečo Eurojackpot, vreden dobrih 17 milijonov evrov, je bil tokrat vplačan na Hrvaškem. Gre za doslej največji posamični dobitek pri igrah na srečo v tej državi. Srečni dobitnik je v petek vplačal le eno kombinacijo in zanjo odštel 15 kun ali slaba dva evra, razkriva hrvaški spletni portal index.hr. Tokrat je bila srečna kombinacija številk 8, 18, 22, 33 in 40 ter dodatnih številk 2 in 8. V začetku decembra je bil glavni dobitek v igri Eurojackpot, vreden kar 21 milijonov evrov, prvič izžreban tudi v Sloveniji. Lastnik zmagovalne srečke po dobrem mesecu še vedno ni prišel po dobitek. tel aviv - Pomniki že v Amsterdamu, Berlinu, San Franciscu, Sydneyu film in tv - V Los Angelesu Geji žrtve holokavsta končno v Izraelu dobili svoj spomenik TEL AVIV - V izraelski prestolnici Tel Aviv so v petek odkrili prvi spomenik homoseksualcem, žrtvam holokavsta med drugo svetovno vojno. Spomenik v mestnem parku je sestavljen iz treh velikih navzdol obrnjenih rožnatih trikotnikov v spomin na znak, ki so ga morali nositi na oblačilih tisti taboriščniki, ki so bili geji. Na trikotnikih piše v hebrejščini, nemščini in angleščini: »V spomin na tiste, ki jih je nacistični režim preganjal zaradi njihove spolne usmerjenosti in spolne identitete«, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po navedbah lokalnih medijev je to tudi prvi spomenik žrtvam holokavsta v Izraelu, ki je posvečen tako judovskim kot nejudovskim žrtvam. Spomenike homoseksualnim žrtvam nacizma so sicer že postavili v Amsterdamu, Berlinu, San Franciscu in Sydneyju, navaja britanski BBC. V nacističnih koncentracijskih taboriščih je bilo v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja ubitih 15.000 homoseksualcev, saj je bila za naciste homoseksualnost odklon, ki je ogrožal njihovo videnje Nemcev kot večvredne rase. Gestapo je imel poseben seznam, na katerem je bilo okoli 100.000 homoseksualcev. Župan Tel Aviva Ron Huldai je na slovesnem odprtju poudaril, da so nacisti ob iztrebljenju evropskih judov storili tudi mnoge druge zločine v poskusu, da bi uničili vse, ki so jih imeli za drugačne. »Ta spomenik nas spominja na to, kako pomembno je spoštovati vsakega človeka,« je dodal. Slovesnosti se je udeležil tudi nemški veleposlanik Andreas Michaelis, ki je izpostavil pomen tovrstnih spominskih obeležij kot opomnikov za prihodnost. Tel Aviv ima sicer zelo živahno gej sceno in vsako leto pripravijo tudi parado ponosa. (STA) Spomenik v obliki roza trikotnika, s katerim so nacisti označevali geje ansa Na Poljskem za kaznovanje besedne zveze »poljska taborišča smrti« VARŠAVA - Poljska konservativna opozicija si prizadeva, da bi bila z zgodovinskega vidika napačna raba besedne zveze »poljska taborišča smrti« odslej kaznovana z do pet let zapora. Stranka Zakon in pravičnost (PiS) je ustrezen zakonski predlog v petek vložila v parlament, poslanci pa so ga napotili v dodatno obravnavo pravosodni komisiji. Poslanec PiS Dariusz Piontkowski je pobudo utemeljil z navedbami poljskega zunanjega ministrstva, da se je samo v letu 2012 v mednarodnih medijih 130-krat pojavila navedba »poljska taborišča smrti«, pri čemer so bila mišljena nemška koncentracijska taborišča na Poljskem med drugo svetovno vojno. Tudi ameriški predsednik Barack Obama je lani enkrat pomotoma dejal »poljska taborišča smrti« in poskrbel za veliko slabe volje na Poljskem. Kasneje se je sicer opravičil, a po oceni PiS opravičila in popravki v medijih niso zadosten ukrep. Sekretar na poljskem pravosodnem ministrstvu Michal Krolikowski se je na pobudo odzval z dvomom, da bi lahko zakon imel samo simbolen pomen, saj ni pravne podlage, na osnovi katere bi lahko preganjali tuje novinarje ali druge osebe. Danes 71. podelitev zlatih globusov LOS ANGELES - Združenje tujih dopisnikov Hollywooda bo danes že 71. podelilo filmske in televizijske nagrade zlati globus. Podelitev bo v hotelu Beverly Hilton v Hollywoodu, za gledalce v kar 192 državah sveta pa jo bo prenašala televizija NBC. Slavnostno podelitev nagrad bosta že drugo leto zapored vodili komedijantki Tina Fey in Amy Pohler, med tistimi, ki bodo nagrade podeljevali, pa bodo med drugim Kevin Bacon, Julie Bowen, Laura Dern, Robert Downey mlajši, Jimmy Fallon, Colin Far-rell, Mila Kunis, Jennifer Lawrence, Uma Thurman in Reese Witherspoon. Bacon, Dernova, Downey, Farrell, Lawrenceova, Thurmanova in Wither-spoonova se že ponašajo z osvojitvijo zlatega globusa. Lawrenceova je letos med nominirankami za stransko vlogo v filmu Ameriške prevare, ki ima poleg filma 12 let suženj največ nominacij, oba jih imata po sedem. Ameriške prevare tekmujejo v kategoriji skupaj s filmi Nebraska, Ona, Llewyn Davisu in Volk z Wall Streeta, v katerem nastopa tudi Slovenka Katarina Čas. Izrazitega favorita med njimi ni. Poleg filmske uprizoritve resnične zgodbe o svobodnem temnopoltem Američanu iz Buffala v New Yorku, ki so ga trgovci s sužnji ugrabili in prodali na jug, pa se za globus v kategoriji drame potegujejo še Philomena, Dirka Življenja, Kapitan Phillips in Gravitacija. Poznavalci največ možnosti za zmago pripisujejo filmu 12 let suženj. Med režiserji so v tekmi za globus Alfonso Cuaron (Gravitacija), Paul Gre-engrass (Kapitan Phillips), Steve McQueen (12 let suženj), Alexander Payne (Nebraska) in David O. Russell (Ameriške prevare). V kategoriji drama so med igralkami nominirane Cate Blanchett (Otožna Jasmine), Sandra Bullock (Gravitacija), Judi Dench (Philomena), Emma Thompson (Reševanje gospoda Bank-sa) ter Kate Winslet (Labor Day). Med igralci pa Chiwetel Ejiofor (12 let suženj), Idris Elba (Mandela), Tom Hanks (Kapitan Phillips), Matthew McConaughey (Dallas Buyer's Club) in Robert Redford (Vse je izgubljeno). Na seznamu možnih zmagovalk za glavno vlogo v glasbenem filmu ali komediji so Amy Adams (Ameriške prevare), Julie Delpy (Pred polnočjo), Greta Gerwig (Frances Ha), Julia Louis-Dreyfus (Enough Said) in Meryl Stre-ep (August: Osage County). Med igralci pa so nominacije prejeli Christian Bale (Ameriške prevare), Bruce Dern (Nebraska), Leonardo Di Caprio (Volk z Wall Streeta), Oscar Isaac (Llewyn Davisu) in Joaquin Phoenix (Ona). Globuse bodo podelili tudi za stranske moške in ženske vloge, scenarij, pesem, glasbo in animirani film ter za najboljši film v tujem jeziku, kjer kandidirajo francoski Adelino življenje, italijanski Neskončna lepota, danski Lov, iranski Preteklost in japonski Kaze tachinu. Zlate globuse bodo podelili tudi za televizijske filme, nadaljevanke igralce in igralke, posebno nagrado za izjemen prispevek v svetu zabave Cecil B. De Mille pa bo letos prejel 77-letni igralec, scenarist in režiser Woody Allen. Zlati globusi vsako leto služijo kot dobra napoved za odmevnejše nagrade Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti oziroma oskarjev. Nominacije za oskarje bodo znane 16. januarja, podelitev pa bo 2. marca. (STA)