Nn r učil io» mesečno f IJiu. za loiizem-• tvo 40 Diu — nedeljska izdaja celoletno 'iti Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je » Kopitarjevi ul. 6/III VENEC Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan sjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku ček. račun: Ljub* liana št. lO.btli m 10.149 za inseratei Sarajevo štv 7"jb5, Zagreb štv. 19.011, Praira-I luiiaj 24.797 Uprava: Kopilar-jeva b, telefon 2993 Boj teme V povojnem času je Moskva postala središče organiziranega brezboštva na svetu. Od tu se pletejo niti brezbožniških organizacij na vse strani prav do zadnje vasi, kjer deluje kuku komunistična trojka. Iz tajnih navodil, ki jih sovjetsku brezbožniška propaganda razpošilja komunističnim agentom v inozemstvu, je postalo razvidno, da gre za dobro premišljen načrt. I udi pri širjenju biczboštva streme komunisti za tem, da sc natančno prilagode »duševnim potrebam in trpljenju ljudskih mas«. Temu odgovarjajoče si moskovska propaganda izbira med ljudstvom čisto gotove objekte, ki jih v prvi vrsti upa pridobiti za brezboštvo. Prva in najbolj ogrožena skupina, ki po izkušnjah Moskve ne le da najlažje zabrede v brezboštvo, ampak v njem tudi najbolj trmasto vztraja in navadno tudi vodilrn vlogo prevzame. so navidezni izobraženci ali pol-izobraženci, kakor jih označuje naš- narod. Pri njili se uresničuje znana resnica, da znanstveni napredek ni veri popolnoma nič nevurcn, pač pa nevednost Pri pol izobražencih se opazuje večkrat neka čisto svojska zaver-vanost v samega sebe in svoje znanje In to je tisto, kar jih napravi nedostopne za globlje spoznavanje. Čim bolj enostransko in nepopolno je njihovo znanje, tem bolj trdovratno se okle-jiajo svoje vede«. Iz njihovih vrst se večkrat pojavljajo fanatiki, ki kažejo mnogo agitator-skili sposobnosti iu največkrat razodevajo zagrizenost, ki je blizu duševni abnormuliteti. Mnogi med njimi so res obiskovali tudi višje šole, toda so imeli nesrečo, da so sc pomanjkljivo iu površno izobrazili, bodisi da so bili sami krivi ali pa so imeli slabe učitelje. Večkrat se polizobraženec tudi zaveda pomanjkljivosti svojega znanja, pa prične ravno vsled občutku svoje manjvrednosti smešiti vero, da bi tako pokazal širše duhovno obzoije kakor pa ga ima verno preprosto ljudstvo V resnici je žalostno poglavje, ki ga obsega življenje Bogu odtujenih fanatikov, toda vredno, da bi ga do dna spoznali tisti, ki jim slepo sledijo. Včasih se tudi iz vrst čisto pi -prostih delovnih ljudi kdo povzpne v to »naprednejšo družbo«. Ti so v toliko še bolj pomilovanja vedni, ker največkrat niso imeli nobene druge prilike, da bi se izobrazili, razen nekaj drobtin znanja, ki so ga dobili od svojega zapeljhea. Druga skupina, na katero brezbožniška propaganda posebno računa, so v c r s k o nevedni. Zakaj je brezboštvo v sovjetski Rusiji v razmeroma kratkem času doseglo tako velike uspehe? Ker so množice ruskih mužikov bile v ^jedru versko nevedne, dogmaticiiu neizobražene in je pri mnogih vse verovanje obstojalo v križanju in klanjanju in ne.kaj molitvicah. Zmotni misticizem in neštete verske ločine so' se med ljudstvom pojavljale že davno pred boljševizmom. Pri takem duševnem nastrojenju je brezbožni komunizem s svojo novo vero imel v masah neukega ljudstva hitro velike uspehe. Prav tako ima brezbožna propaganda izven Rusije največ j ? uspehe tam, kjer jc neredno ali sploh neurejeno dušno pastiistvo, kjer verniki le tu in tam vidi jo kakega duhovnika Nevednost na splošno, posebej pa verska nevednost je za brezboštvo največja privlačnost. Z vsemi sredstvi se trudi, da ljudje nc pridejo do pravega poduka in spoznanja -esnice. to jia ne le v verskih stvareh, ampak tudi \ čisto osvetnih. ki tudi na svoj način utirajo pot k logu. Prebivalstvu sovjetske Rusije je dostopna le »čista« marksistična »znanost«, od tako zvanega vseučilišča pa do vaške šole se uči le materialistično gledanje na svet. Vsaka druga resnična znanost jt. v Sov joti ji prepovedana in ne sme prestopiti sovjetske meje. Skriven strah pred resnico to je pred močjo resnice, sc v tem ravnanju kaže ■> strahotno jasnostjo. Krščanska Evropa« je v tem pogledu bolj strpljiva: Na mnogih njenih visokih šolah se mladina usmerja k materialističnemu gledanju^ na življenje; v svoji svobodoljubnosti pripušča, da na tisoče marksističnih knjig, revij in spisov zastruplja mladino in jo vsaj Indirektno vzgaja za materialistično brezboštvo. Največjo oporo pa najde brezbožniška propaganda v s o c i a I n i bedi našega časa. Splošno prikazujejo boljševiški agitatorji gospodarske zmede v sodobnem -vetu kot »zadnji in najvišji izraz krščanske periode« Vezanje gospodarskih zablod in napak s krščanstvom igra v propagandi brezboštva posebno važno vlogo Velikokrat res ni te/ko žigosati tiste bogatine, ki so si z nepoštenim ravnanjem nakopali sovraštvo revnih slojev, za eksponente Cerkve in nositelje krščanstva — čeprav so se s svojo nepravičnostjo odvrnili od krščanskega duha —, pač pa Ie zato, ker sc. nekoč bili krščeni in so sprejeli na sebe krščansko ime. Premišljeno se pojem vsakega neboljševiškega vodstva istoveti z bogastvom, tako, da se ustvarja prepričanje, da imovit kristjan žc samo po sebi spada med .voditelje Ce.-kve. lesno v zvezi s socialnim problemom se načenja tudi vprašanje večje nravstvene svobode. V fiivstvovanju gospodarsko nizko stoječih bedni-kov je lahko vzbuditi teženje po večjih nravstvenih svoboščinah kot »nadomestilu« za materialne dobrine in za moralno krivdo, ki na nasprotni strani velikokrat res obstoja. To je instinkt brezboštva, da zna po ovinku, to je s pomočjo propale nravnosti priti do svojega cilja in povzročiti odpad od vere. Kakor hitro *e zapeljani prično posluževati »novt svobode«, ic padla največja ovira prestopa v brezboštvo. Nadalje opazujemo, da razume brezhožni-Ika propaganda na posebno spreten način loviti m lačne kristjane tiste, ki so se v svojem srcu že več ali manj uprli cerkveni in verski disciplini. Boljševizem računa, da je precej takih kristjanov dobiti posebno med izobražen-stvom. Tudi med tistimi, ki so bili deležni dobre verske vzgoje. Njim nasproti sc brezboštvo rado poslužuje literarne vabe Direktno sc jim sicer ne upa približati, ker se spričo njih /avoda svoje duševne inferi.irnosti. ^kiišn pa nanj' polagoma vplivati z ratinirano stilistiko svoje literature, gledališča, kina. Tako iuiuuiu vse polno lulike in plitve kulturno zgo- E' Anglija misli resno v Sredozemlju Sestanek admiralov na Malti Prihod francoskega admirala — Pred zaporo petroleja Iz Malte je dospela danes izredno važna vest: Vrhovni poveljnik britskega srednniorskega bro-dovja, sir IVilliam Fisher. ki je 31. januarja do-sjiei v La Valletto na Malti na krovu svoje admiralske ladje »Quen Elisabeth«, je takoj imel na mornariškem poveljstvu brodovmi konferenco, kateri se pripisuje velik pomen. Jutri ali pojutrišnjem prispe v La Valletto tudi vrhovni poveljnik francoskega sredomnrskega liroduvja z več francoskimi edinicami, ki se bodo vsidrale v pristanišču. Francoski vrhovni admiral ho bival na angleškem ndmiralatu približno teden dni. Francoski in hritski admiral bosta oh tej priliki imela skupaj s častniki važne konference. V zvezi s to vestjo, ki je zlasti v Rimu vzbudila največjo pozornost, se govori tudi že v italijanskih diplomatičnih in vojaških krogih, da ni izključeno, da bodo konference evropskih državnikov, ki se bodo te dni sestali v Parizu, med dru- gimi stvarmi imele za rezultat lahko tudi lo, da se bo sklenila prepoved uvoza petroleja v Italijo. V Rinili pravijo, da na to dela najbolj Litvinov, ki si lnnre obetati uspeli zato, ker sc že danes more govoriti naravnost o (razvezi Anglija-Francija-Ru-sija, ki bo mogla delati v Evropi vse. kar bo hotela, ker bo paralizirala svojega najnevarnejšega nasprotnika. Nemčijo, in ho zaradi tega Italija pri-morana se ukloniti britskemu diktatu. tu teiii bolj, ker je nova trozveza tudi Avstrijo od Italije odtegnila. Te vesti so se danes še bolj utrdile ko se je izvedelo, da je italijanski poslanik v Londonu Gramli iz Londona nilpotnval v Rim na konferenco z Mussoliiiijein, kateremu baje ne prinaša veselih vesti. Grandi prinaša iz Londona prevsem vtis, da petrolejske sankcije niso izključene, oziroma da jih je celo smatrati za zelo verjetne, ako hi Italija vztrajala na svoji dosedanji politiki. up Zmaga v Abesiniji — Razpad Zveze narodov Nova razdelitev kolonij Bern, I. febr. SE. Tukajšnji, o Italiji navadno zelo dobro informirani »ftund«, ki dobiva informacije tudi iz uradnih virov, objavlja na uvodnem mestu članek svojega rimskega poročevalca značilne vesti o zunanjepolitičnem preokretu v lialiji. Člankar piše med drugim: »V Rimu dobro vedo, kakšne zahrbtne načrte goji Nemčija, ko hoče na vsak način doseči, da bi smela svoje Porenje zopef oborožili in utrdili. (Dejansko je Porenje ilak že utrjeno, manjka Sfimo še uradna objava nemške vlade, ki to dejstvo priznava. Op. ured.). V Rimu namreč upajo, da Anglija in Francija sedaj iz strahu pred kakšnim nemškim napadom svojega pritiska na Halijo ne bosla do konca izvajali. Nemčija je po splošnem mnenju v Rimu na italijanski zmagi v Abesiniji inieresirana. če Italija zmaga, pc-lem bo Zveza narodov lako rekoč porušena, in kadar bo Zveza narodov razpadla, bo tudi vprašanje razdelitve kolonij, ki jih Zveza narodov upravlja, prišlo zopef na dnevni red. Saj na lo Nemčija čaka, menijo v Rimu. V Rimu sfavljajo velike nade na prijateljstvo Nemčije in kaj radi govorijo o zvezi med obema državama, ki bi ju združila proti angleškemu bloku.« »Spočelka so v Rimu res govorili, da bi morala bili Mala zveza Avstriji hvaležna, da se je ponižala in šla iskat stikov z njo, kajti države Male zveze bodo imele največjo korist od sodelovanja z Italijo in Avslrijo fer Madžarsko. To je bilo samo spočetka. Danes pa se že pogoslo slišijo ludi drugi pomeniti in v političnih krogih že radi priznavajo, da se je Avstrija čutila prisiljeno, da namesto Italije išče drugih zaveznikov. To seveda ne ugaja nili Italiji, nili Nemčiji. Tudi nikakor ni gotovo, da je Italija pripravljena zavoljo Abesinije opustili svoje dosedanje močne postojanke v Po-donavju.« Goring želi zvezo Neffičija-ltalija-Poh'sba Pariš, 1. febr SE. »Oeuvre«, v katerega piše sedanji državni minister brez portfelja Dani hnn-cour, objavlja čudne vesti o vse! ini razgovorov, ki sta jih pred par dnevi v Berlinu imela neneral Goring in poljski zunanji minisler fteck. General Goring, da se je izrazil, da ne verjame v kakšno zbližanje med Francijo, Nemčijo in Poljsko, ker da bi bila fakšna zveza protinaravna (I). Pač pa se mu zdi zelo vabljiva zamisel o zvezi med N e m č i j o , 11 a I i j o in P o I j s k o , ki bi ji bilo Ireba priteoniti še Anglijo. Ta skupina ve'esi! bi držala ravnotežje Franciji ter lahko slrahovala male države na Baltiku, v srednji Evropi in na Balkanu. Francoski list izvaja iz Gonngovih izjav, ki jim jc baje brez odpora pritrdil poljski zunanji minister, da se Nemčija zares peča z mislijo, da po zgledu predvojne srednjeevropske trozveze ustvari novo, v koleri bi mesto Avstro-Ogrske zavzemali Madžarska in Poljska. Lisi pristavlja, da je polem samo normalno, če se ne samo Dunajska vremenska napoved: spremenljivo, ponekod dež, nobenih bistvenih izprememb temperature sneg najbrž šele v noči od nedelje na ponedeljek. mnozui) v Angliji, ampak tudi že v Eranciji že glasovi o potrebi obnovitve predvojne anglesko-francosko-ruske trozveze. Japonska pogodba z Nemci... »Oeuvre« javlja tudi, da je bila dne 4. januarja v Tokiu podpisana prijateljska pogodba med Nemčijo in japonsko. Pogodba je lako sestavljena, da lahko vsak trenutek služi kol obrambna vojaška zveza v primeru, da bi bila japonska ali Nemčija napadena od sovjetske Rusije. ...in ne s Francozi japonsko veleposlaništvo v Parizu je objavilo sledečo izjavo: 99 Nekaleri pariški listi so objavili vesf, da sta francoska in japonska vlada podpisali pogodbo o prijateljstvu, japonsko veleposlaništvo v Parizu izjavlja, da je ta vest brez vsake podlage in dn zadnji čas sploh ni bila podpisana nobena pogodba političnega ali vojaškega značaja. Anglija trdna v Egiptu Kairo, 1. febr. AA. V teku so priprave za začetek pogajanj med egiptovsko delegacijo in angleškim visokim komisarjem Lampsonom. Gre za novo zavezniško |)ogodbo in za ureditev štirih točk, ki so ostale oli prevzemu angleškega protek-torata nad Egiptom leta 1014 nerešene. Proleklo-ratu je bilo konec leta 1922, ko so Sultana jiro-glasili za kralja. Te štiri točke so: 1. Imperialne prometne zveze s Sueškim prekopom vred. 2. Obramba Egipta pred zunanjim napadom. 3. Zaščita tajili interesov l manjšinskim pravom vred. I. Položaj Sudana. Pravijo, da je imenovanje nove nevtralne egiptovske vlade pod vodstvom Ali-paše Maherja sprostila napetost. Egiptovsko delegacijo bodo tvorili delegati iz vseh strank. Listi upajo, da se bodo pogajanja končala uspešno. — Angleški odgovor združenim egiptovskim strankam navaja, da bi kazalo razpravljati najprej o bodočih vojaških sporazumih, ki naj postanejo podlaga nove zavezniške pogodbe med obema državama. Litvinov se pojavil v Parizu Pariz, 1. febr. c. Danes je prišel v Pariz ie Londona sovjetski zunanji minister Litvinov. Dopoldne je v spremstvu sovjetskega veleposlanika v Parizu Pot«:mkina obiskal najprej glavnega tajnika v zunan em ministrstvu Alexisa Legerja. Nato je prišel na to konferenco še zunanji minister Flandin, ki jc Litvinovu obljubil, da se bo razprava za ratifikacijo pogodbe med sovjetsko Rusijo in Francijo začela v francoskem parlamentu 11. febr. t. 1. Cj koncu konference se ;e govorilo tudi o sovjetskem posojilu v Franciji. To posoji;o bi sovjetska vlada porabila za nakup vojniITlQi4uinih industrijskih proizvodov v Franciji. ^ Z nohtmi im zobmi Mussolini akademski mladini Evrope Današnji »Popolo dMlalia« objavlja nepodpisan članek, o katerem pravijo, da je bil napisan po navodilih samega ministrskega predsednika VI u -s s o I i n i j a. članek jc prav za prav apel akademski mladini vse Evrope, in sc v tem apelu trdi, da drsimo zmeraj močneje na ravnini sonkcij in da končna točka te ravnine lahko izzove novo vojno. Brez dvorna je dokazano, pravi pisec članka, da ni Italija lista, ki želi voino. V svoji znameniti izjavi v Bolzanu je Mussolini jasno in odločno podčrfal, da Italija nima nobenega razloga za lo, da bi izzvala evropsko vojno. Abesinsko vprašanje je čislo kolonijalno vprašanje. Če se bodo zaradi lega vprašanja sankcije poostrile, potem je treba v smeri svetovne vojne. Akademska mladina vse Evrope naj ve, na kaleri strani je fa mož- nost iu odgovornost za svelovno vojno. V apelu je nato izraženo mnenje, da sankcijr ne morejo pospešiti zaključka spora v Vzhodni Afriki, ampak da bodo zavlekle in otežkočile spor. Prepoved izvoza petroleja se bo spremenila v blokado Italije iu blokada pomeni v o j -n o. Nekateri mogoče niti nc mislijo, da bi vojna Zedinjcnih držav proti Italiji bila težka stvar. Molijo se. Italija se bo branila do zadnjega diha in se bo borila z n o h l i i n z o b m i. Italija se žc dolgo časa pripravlja na vse možnosti, ki lahko nastanejo. Na koncu poziva apel vso evropsko akademsko mladino, da naj se združi pri delu, ki naj prepreči novo evropsko vojno. Pravilnik o odvetniških odškodninah Belgrad, I. febri nisi,., i uri r nlal'j!\.A.V Plav"spd"i '">- I unifikacijsko. Pri urejanju tega vprašanja je nister dr. Miskulin je dehnitivno odolrril pra- | bilo treba imeti pred očmi ne samo pravno vilnik o visim odškodnine za odvetniški! dela. stran tega " ~ Pravilnik dobi obvezno moč 15 dni po razglasitvi v »Službenih novinah« Pri tej priliki je dal pravosodni minister to-le izjavo: Potreba po sprejetju tega pravilnika se je pokazala zelo velika po unifikuciji piocesualnih zakonov, ker so bila procesualna dela izenu-čena na vsem področju, kjer je uvedena nova procesualna zakonodaja, nagrade odvetnikom zu i/.vršen a procesualna dela so se pa vršile po določbah ki so bile na vsakem področju drugačne, ponekod jih pa sploh ni bilo. tako da so sodišča tc nagrade odmerjala po lastni uvidevnosti. Tako so bile nagrade za ista piocesualna dela na področju raznih apelacijskih sodišč različna Zato so tudi odvetniki in sodišča že večkrat zahtevali, da sc to vprašanje uredi dovinske literature iu enako plitve zato pa tem bolj s sproščene« nravstveno historičnih pri-kazanj. Neborben in »neopredeljen« inteligent. ki pu si je samega sebe zelo svest sprejema te stvuri kot lahko, zanimivo branje in se komaj zaveda trenutka, ko prične tudi sam na enak način presojati življenje. še mnogo bi se dalo povedati o potili, po katerih kulturni boljševizem uvaja v zapaduo družbo brezboštvo. Najrajši si izbira torišča, ki jih označuje gospodarska ali uravna bolezen, nevednost iu napuh. Je /o tako, da bolnik streže bolniku in da neznanje služi navidezni znanosti. Tako priča eden proti drugemu Med zdravimi in razsodnimi pa naj bodo izobraženi ali ne, med nravstveno visokosto ječimi brezboštvo ne najde odmeva. \ko se med njimi zamajejo verski temelji pri enem in drugem, potem nc lio svoje duševne ra/.rvanos*i nosil nu trg in zuliteval. da postane merilo /a ostalo družbo. Kvečjemu sc sum bori /a boljše spoznavanje in je toliko pošten, da nn tihem v sebi dobojuje odločilni boj. Mnogi visoko iz- obraženi v Evropi in tudi drugod po svetu so zadnja leta našli pot v krščanstvo, nekateri so se celo posvetili bogoslovju da bi še drugim pomagali do resnice, ki so jo sami « trudom iskali. I i spreobrn jenci prinašajo v verno občestvo mnogo nove vere in zaupanja, da bo Bogu odtujene množice šc vedno mogoče pridobiti za krščanstvo. Seveda nastaja velik problem, s kakimi sredstvi. Gotovo je potreba več luči v temine, kjer si danes brezboštvo išče pripadnikov. I oda. kakor je prav ilno poudar jal p. Biclil-muir nu letošnjem kongresu Kristusa Kralja v Salzburgu: potreba je šc več krščanskih dejanj! Kakor prva pomlad krščanstva pred devetnajsto leti. zahteva tudi naš čas najprej dejanj, ki bodo polni vere Edino (o še vplivu prepričevalno, listi med nami. ki bodo brez hrupa utelesili v sebi krščanstvo ljubezni in pravice, bodo vejši kimurji zmedo mi šili vejsi ki I pomlad. dni tirizuneslji-novo kr nilsko drin vprašanja, temveč tudi nanasnp gospodarski položaj. S pravne strani se nobena izmed obstoječih tarif ni mogla v celoti izvajati za vse področje, ker nobena izmet! obstoječih tarif ni popolnoma ustrezala novim pro-cesuulnim določbam. Zato je tarifo, ki je med obstoječimi tarifami najbolj ustrezala novim proccsualnim dogodkom, bilo treba obdelati in izpopolniti po teh novih določbah Najbližnja tarifa, ki velja na področju apelacijskih sodišč v Ljubljani, Splitu in Sarajevu, ker so tudi procesualne določbe, ki so prej veljale na tem področju, bile najbli/nje tedanjim proccsualnim določbam. Zato je /a predlog nove tarife porabljena tarifa, ki je veljala na področju omenjenih apelacijskih sodišč, s potrel prcmeinbami in dopolnitvami. Glede gospodarske strani sc jc pri izdelovanju nove tarife upošteva! sedanji težavni gespodarski položaj. Stremelo se je po tem. da bo čim sprejemljivejša. Posebno se je upoštevalo pri pravdah manjše vrednosti, kjer pridejo po vttčini do izraza siromašnejši sloji prebivalstva. I o se jasno vidi iz primerjave nagrad za proeesuulnu dela po tarifah, ki so doslej veljale na posameznih pravnih področjih, in nagrad ki jih odreja ta nova tarifa Takoj iz It primerjave se jc na prvi pogled videlo občutno zmanjkuje nagrad v novi tarifi v primeri z nagradami v starih tarifah. Razen tega se je gline nu siro-mašnejše sloje upoštevala tudi huda gospodarska depresija današnjih časov, in jc prišla v tarifo posebna določba, da sc za dobo trajanja te gospodarske depresije splošno zniža tarifa za 12%, pravosodni minister je pa pooblaščen, kdaj preneha veljati to izredno znižanje. Na ta način bo nova tarifa za odvetniške nagrade zelo koristna i s pravne i z materialne strani, tako za sodišča kakor za olvctnike in za prav-ilojoče. ker sc na ta način uredi vprašunjc pro-ccsuuhiih truškov sploh. Mala zveza na Krasna smučarske tekme vojaških pnlrtilj češkoslovaške, romunske in naše vojske l>a so naši lelunovolci dosegli zn 28 iniinil boljši ras. Jugoslovanskim tekmovalcem so manjkali samo it zadetki. Če Iii naša ekipa bolje streljala, potem bi odnesla prvo mesto, tako pa so ga dobili Cehoslovaki, ki so so izkazali v streljanju. Ce računamo čas in uspehe streljanja, je Češkoslovaška zmagala s 115.003 točkami. Sledi Jugoslavija z 31.042 točkami in Uoniuniju z 28.700 točkami, /-n tekmovanje je vladalo tako v vojaških, kakor ludi v civilnih krogih veliko zanimanje in so mu prisostvovali odlični predstavniki naše vojske, med katerimi smo videli zastopnika Nj. Vel. kralju, brigadnega generala Miloje Po-padiča, pomočnika ministra vojske, divlzijskega generala Vludimirja Cukavca, inšpektorju državne obrambe, diviz. generala Vajina Maksiiuoviča, poveljnika -1. arm. oblasti, diviz. generala Punte-lija Jurišiča, poveljnika dravske diviz. oblasti, di-vizijskega generala Petra Nedeljkoviča, načelnika štaba 4. armade brigadnega generala Stajica, poveljniku planinskega polka Mihajlo Lukiča, poveljnika trenerskega tečaja in tehničnega voditelja tekem, podpolkovnika MIlana Popoviča in številne druge častnike naše vojske. Dalje sla bila navzoča tudi vojna atašeja Češkoslovaške in Ro-munije. Bilo pa je mnogo predstavnikov civilnih oblasti in veliko prebivalstva, ki se zanima za lepi zirtiski šport. Tekme niso bile toliko izraz borbe za točkami, kakor pa prava manifestacijo, prijateljstva iu vzajemnega sodelovanja med armadami bratskih držav-članic Male zveze. To se je videlo tudi pri vsakem koraku. Zlasti je padlo v oči izredno prisrčno razumevanje med častniki, podčastniki in navadnimi vojaki posameznih držav. Nato so se podali ekipe in gostje z avtobusom na Bled, kjer so nastanjeni v hotelu »Toplice«. Jutri zjutraj pa se vsi odpeljejo na Planico, kjer se otvori znana skakalna šoja. Ogledali si bodo predvsem novo tiO metersko skakalnico, na kateri je dosegel, kakor smo že poročali, 11 irijan Pri-bovšek lepe uspehe. Tekmovalci se nato vrnejo zopet na Pokljuko, kjer imajo v ponedeljek prost dan, v torek pa se tekme nadaljujejo. Izgledi za končni izidi so zelo dvomljivi. Dočim naši tekmovalci kažejo izredno dobro formo, požrtvovalnost in vztrajnost, pa imajo Čehi predvsem prednost v rutini. Končni boj bo očividno med češko in jugoslovansko reprezentanco. ikii, 1. februarja. Danes so se pričele ua Pokljuki smučarske vojaške tekme držav Mule zveze. Tekmovale so danes samo vojaške patrulje. Tekmovanja so so uucležile patrulje vseh Ireli držav Mule zveze: lioiminija, Češkoslovaška in Jugoslavija. Romunsko reprezentanco predstavljajo: vodja patrulje podporočnik Cucu Krnil, člani patrulje: narednik Sehianu Peter, podiiarednik Lejindo Georgie, redov l.epade Constiiiilin, namestnika podporočnik (ierluer Georgie, redov Lepade Constnnlin, nu-niestnika podporočnik (lerlner Georgie, redov l.epade Constantin, namestnika podporočnik Gertner Georgie in podiiarednik Sireceanu Vasile. Češkoslovaška reprezentanca: vodja patrulje podporočnik lieranek, člani patrulje podiiarednik Tyrznik Itohuslav. redov Musil Bohuslnv, redov Kosour liohiimil, namestniku nadpornenik Sleiner Karol in redov Kousek Vito. Naša sestava moštva pa je laka: vodja patrulje Mariborčan Koren Ivan, člani patrulje: narednik Grad Arniin, redov Žen Jakob, redov Kezele Ivan, namestniku pa sta podporočnik Iviinovič Milko in narednik V i S i e .lulije. Prvi so startali Jugoslovani. \r triminutnein presledku je sledila češkoslovaška ekipa, v nadaljnjih treh minutah pa so se spustili Komuni. Takoj v začetku se je opazilo, da so Jugoslovani * izvrstni formi. Na čelu je bilo podporočnik Koren, za njim pa so se vrstili ostali. Cehoslovaki so z vso silo pritiskali za našimi, vendar pa so se Jugoslovani počasi vidno oddaljevali od njih. Ko so prišli Jugoslovani do strelišča. kjer mora vsak tekmovalec oddati na tarčo 10 strelov, hi se morali najprej odpočili, da bi lahko dosegli boljše uspehe pri streljanju. Naši tekmovalci so imeli zares najboljši na-nen, da se nekoliko oddahnejo, toda v daljavi so se že prikazali češkoslovaški tekmovalci, kar je naše tekmovalce nekoliko pogrelo. Hitro so tgrnbili za puške in že je pričelo pokati. Popolnoma razumljivo je, da streljanje ni bilo tako, kakršno Iii moralo biti in kakršnega so si sami tekmovalci želeli. Toda za to ni bilo dovolj časa. Takoj, ko so oddali predpisanih 10 strelov, .o jo tekmovalci odkurili po progi naprej, na njihovo mesto pa je stopila češkoslovaška ekipa. Čehi so se prepričali, da jim od Romunov ne preti nobena nevarnost in so se lepo odpočili. Poleni so z gotovostjo streljali na tarčo in dosegli boljše uspehe od Jugoslovanov. I«)l tretji so se pojavili na strelišču Romuni. Ker zu njimi ni bilo nobenega tekmovalca več, so imeli dovolj časa zn odmor. Mirno in previdno so streljali na tarče ler dosegli najboljše uspehe. Na cilj so prihajala moštva takole: Prvo se je pojavilo jugoslovansko moštvo. Šest minut za njim je prišlo češkoslovaško, lako tla je naša reprezentanca pridobila cele tri minute. Zanimiva je bila borba med češkoslovaškim in jugoslovanskim moštvom na progi od strelišča do cilja. Naši tekmovalci so vso važnost polagali na "as in skušali doseči čim boljši uspeh. Cehoslovaki pa so se na vso moč trudili, da jih ulovijo. Pri leni se je pokazalo, da so naši tekmovalci Čelio-dovake daleč nadkriljevali. Kol rečeno, so pridobili na progi tri minute. V primeri z Romuni Graziani se umika Reuter poroča: Na fronti v Somaliji nadaljujejo Italijani z izkoriščanjem jvoje zadnje zmage, dasi po zadnjih abesinskih vesteh italijanska leteča kolona ni imeli uspeha. Iz severne fronte poročajo o običajnih medsebojnih spopadih in bombardiranjih, Reuterjev dopisnik na južni Ironti poroča, da je italijanska leteča kolona po bitki pri Uadara bila prisiljena umakniti se. Razen čel rasa Deste so se te bitke udeležile tudi čete dedžasmača Mako-nena. Bitka se je vršila v gozdovih na obronkih okoli Uadara. Prav tako se poroča, da so abesinski oddelki v pokrajini Makne oko-i Uadare pod poveljstvom dedžasmača Abobadamta in dedžasmača Bejeneinelada začele bitko z italijanskimi oddelki. Reuterjev dopisnik poroča iz Desija iz uradnega vira. da so tri italijanska letala bombardirala Celgo v pokrajini Oondar. Ne ve se še, koliko škode je povzročilo bombardiranje. Boji v Tembienu Dopisnik pri sev. it al. armadi j»roča brzojavno, ,ta so sedaj že na vseh prometnih zvezah med Ma-kalo in Addis Abebo zgradili žc mnogo cest, na katerih lahko vozijo tovorni avtomobili. Italijanski :n abesinski del teh cest se stikata 30 km od Celikota in 3 km južno od Makale Silikot se sedaj nahaja v coni. ki je med obema armadama. Neki italijanski častnik zatrjuje, da so prebivalci tega mesta za-jiro.;ili Italijane, da naj zasedejo mesio. Italijanski vojaki so zgradili cesto zaščiteni od oddelkov s st roju i mi puškami. Prišli so že na pol kilometra razdalje do gore Boget. Ta gora je pa zelo utrjena. Na drugi strani gore se pa nahaja Amba Alabam, ki jo imajo zasedeno Abesinci pod poveljstvom rasa Muhigete, ki je bil ranjen o priliki zadnjega bom-op rd i rastja od strani italijanskega topništva, Svo-ječasno je ras Mulugeta izdal nalog, da se mora zgraditi velika cesarska ce-ta iz Addis Miebe do Celikota. Cesto je začel graditi švedski inženjer Fernand. Dopisnik pravi dalje, da so oddelki črnih srajc zasedli jarke na gori Jasa in so tako jirišli že na 2 in pol km oddaljenosti od Cenekota. Tu jih je ustavila sku|)ina abesinskih vojakov, 70 |io š!e-\ itu, in s |x>močjo slrojnic je Italijanom uspelo, da o se jircbili do izvirkov vode pri Celikolu. Italijani so se sedaj povzpeli do najbolj izpostavljenih sr.'cdnjili položajev, V: so sposobni za topniško ob-rlreljevanje in odlnd sed*j stalno bombardirajo Amba Aalagam in dolino reke Ga bat, Abesinci javljajo veliko zma^o na severu Addis Abeba, 1 februarja, b. Tukaj se potrjujejo vesti o ponovni m dor-lej največji abesinski zmagi na severnem bojišču. Abednski glavni stan iz Fessia jx>rcča, da se bitka, ki se je pričela že 21. januarja, končala med petkom in sobolo pozno ponoči s ix>noino zmago abesinske vojske. Domači Priprave za tekme v Planici Belgrad, 1. febr. m. Snoči je imel sejo upravni odbor tukajšnjega Društva smučarjev »Planica«. Na njej je član upravnega odbora dr. Žižek podal poročilo o pripravah za ustvaritev nemotenega železniškega prometa za velike mednarodne smuške tekme na dan 8. marca na veliki skakalnici v Planici. Društvo se je obrnilo glede te zadeve na vse merodajne činiteljc, zlasti pa na glavno ravnateljstvo državnih železnic, in je našlo popolno razumevanje. Da se izogne lanskoletnemu nedostatku v zadevi prevoza potnikov, je glavno ravnateljstvo državnih železnic na predlog ljubljanskega železniškega ravnateljstvo naprosilo upravo italijanskih državnih železnic v Rimu, da bi prevzela vje potrebne garniture vseh vlakov, katerih je nameravanih petnajst v Fužine ob Mangartskih jezerih. Glede potniškega prevoza je odpotoval ravnatelj »Putnika« v Ljubljano, kjer bo stopil v stik z odborom društva »Planica«. Na snočnji seji je bil ko-optiran v upravo Viktor Cimperman, član izvršilnega odbora društva »Planica« v Ljubljani. boiiše Iz poročil se razvidi, da sta ras Sejum in ras Kasa z močnimi vojaškimi silami popolnoma uničila divizijo generala Diamandija in takozvano divizijo 28. oktobra, ki se jc pred kratkim zelo izkazala v obrambi nekega sedla in ki ji je šef italijanske vlade Mussolini zato poslal tudi brzojavne čestitke. Obe diviziji sta razbiti in sta se morali v naglici umakniti daleč v ozadje. V teli krvavih bitkah je padlo 3000 Italijanov, okoli 4000 pa je ranjenih m mnogo od njih jih je ostalo na bojišču. Tudi vojni plen je zelo velik. Abesinci so zaplenili 30 poljskih lopov, 175 strojnic. 2653 pušk, 18 tankov in ogromno množino municije ter mnogo hrane. Abesinske izgube znašajo 1200 mrtvih, medtem ko se za ranjence nič ne omenja Najhujša bitka se je vodita tedaj, ko so Abesinci naskočili Iri italijanske utrdbe. Tu so Abesinci z nožem v roki prisilili sovražnika, da se umakne iz utrdb in ga pregnali daleč nazaj. V teh borbah so se zlasti izkazali abesinski strelci in pa oddelki, ki so upravljali s strojnicami, kajli skoraj nobena krogla ni padla zastonj. Z južnega bojišča prihajajo vesti, da italijansko letalstvo neprestano bombardira. Eskadra za eska-dro se dviga v zrak in ruši abesinske vasi in mesta v ozadju ter prinaša smrt civilnemu prebivalstvu. O sami borbi v okolici mesta Negeli pa se trdi, da je četam dedžasa Makonena uspelo ustavili napredovanje italijanske armade proti mestu Vadavi. Dalje se vodijo hude borbe na postojankah 15 milj severozahodno od mesta Negeli. Italijani pravijo da ne Asmara. 1. febr. b. Italijani denianlirajo vse vesli in trdijo, da so ubili v teh bojih nad 7500 Abesincev. Nastopila so torej zopel protislovja in ni jasno, kdo jo zmagovalec. Vsekakor j>u bo resnica la, da se na severni fronti vodijo nenavadno krvave borbe. „Nič novega" Rim, 1. februarja. A A. Agencija Štefani priob-čuje komunike št 112: Ne na somalijskem ne na eritrejskem bojišču ni bilo važnejših dogodkov. kompletne iz najboljših lodnov raznih barv. suknje, suknjiče, športne obleke kupite najceneje pri DRAGO SCHWAB NA ALEKSANDROVI CESTI Zagrebška vremenska napoved: Porast oblačnosti s prehodnim poslabšanjem vremena. Najprej toplo, nato hiaano Iz sktupščSne Govor finančnega ministra Belgrad, I. februarja, in. Pod predsedstvom Mile I limit rijevičn se je dane. dopoldne v sku|)"-čiiiskem finančnem odboru nadaljevala debata o predloženem proručunskem predlogu /n lelo l(J%->7 v načelu. Po sprejetem zapisniku včerajšnje seje je j takoj dobil besedo finančni ministei dr. Dušan L e t i c u, ki jo uvodoma odgovoril na razne ojiombe včerajšnjih govornikov, piciivscm na izvajanja g. Mohoričn ler je dejal: »G. Moho-rič je omenil, dn novi zakon o državnem računovodstvu daje fin miirslru .možnost diktatorske poze ter da tudi ju/ nehote stopam v to pozo, v kateri se jo nahajal moj predhodnik. Lahko uverim finančni odbor, da novi zakon o državnem računovodstvu šc ni niti mogel po-ka/uti svojega učinka v praksi »zato, ker jc s finančnim zakonom njegova veljavi, oilu odložena za lelo dni. Če se pa ne bi bul novih odredb, ki imajo diktatorski značaj po mišljenju gosji od u Mohoričn, vas lahko zagotovim, da kr. vlada misli iz drugih razlogov in ne iz Ieli predložiti narodni skupščini amandemente, da se izvrševanje zakona o državnem računovodstvu odloži še za leto dni. To delamo rudi lega, ker bi sc po novem zakonu o državnem računovodstvu morale izvršiti mnoge in mnoge pripruve v finančnem odboru /,u njegovo izvrševanje, razen tega je potrebna gotova rektilika-cija njegovih določb. »Vlada« — pravi dr. Dušan Letica — »je v nekem svojem komunikeju podala pojasnilo o izdajanju bankovcev po 500 Din. Že tedaj se je poudarjalo, da emisija teh bankovccv nima nikakega inflacijskega značaja. Toda kljub temu se je na neki način v javnosti pojavilo mnenie o neki inflaciji. Toda jaz tudi ob tej priliki lahko zagotovim člane finančnega odbora, da je povod za emisijo navedenih 500 dinarskih bankovcev izšel iz našega gospodarstva.« Finančni minister je govoril še o uredbi o izdaii blagajniških bonov po 509 Din. V tem pogledu je dejal: »Ti boni se bodo izdajali verjetno pričenši z drugo polovico meseca februarja. Oni so novost v našem trgovskem prometu. Ti boni se bodo dajali samo gotovim osebam. Mesto da bi določene osebe plačevale v gotovini, se tem osebam prepuščajo boni, da jih lahko z;%lrže ali eskontirajo. Novi boni se nudijo denarnemu trgu v svobodno razpolago. V trenutku, ko vemo, da je v našem gospodarstvu potrebno več denarja, kakor ga imamo, se boni nudijo onim, ki imajo gotovino in ki jo iz kateregakoli razloga niso mogli dati v promet, bodisi zato, ker nimajo zaupanja, ali pa zato, ker gospodarstvo ne more absorbirati te gotovine. Ta akcija za izkoriščanje bonov je določena za dobo petih let. Izdajali se bodo do maksimalnega števila 500 milijonov Din. Finančni imnister je končno govoril o plačevanju carine v zlatu. V tem oziru je dejal: »Ce bi plačevali carino v zlatu v polni pariteti, kakor misli g. Mohorič, bi dobili s tem morda tudi več slo milijonov dinarjev. Finančni minister je večkrat po-mišljal, če bi mogel morda ugrizniti tudi v to jabolko, ker se zaveda, da bi mu vsak dohodek prišel prav, Toda na to se ne more odločiti če bi se carina plačevala v taki pariteti, bi se pojavila draginja ter bi se podražilo inozemsko jilago, kot tudi domača produkcija za celokupno vrednost pri-itia. Tak pojav pa bi naši domači konzumenti (ežko občutili. Iz teh razlogov se finančni minister ni mogel odločiti za ta okrep. Za finančnim ministrom je govoril še poslanec Peter Bogavec, nakar je bila seja finančnega odbora zaključena. Prihodnja seja bo v torek 4. februarja ob 4 pojjoldne. „Obzor" o narodni skupščini Narodni skupščini, izvoljeni 5. maja lanskega lela, je »Obzor« za nadaljevanje zasedanja napisal sledeče besede v pozdrav in premislek: »Bivši predsednik vlade g. Jevtič se je hotel rešiti Uzunovičev? Jugoslovanske nacion. stranke in je šel na volitve. V njegovi volilni pisarni se je gnetlo na tisoče kandidatov, posebno veliko je bilo tistih, ki so do včeraj podpirali g. Uzunoviča, pa so bili pripravljeni, seveda, podpirati tudi g. Jevtiča, da jim le podeli mandat. Tako je Jevtič od nekaj tisočev izbral nekaj sto kandidatov in jih preril v parlament. Ko se je nova vlada predstavila parlamentu, se je znašla pred tristo Jevtiče-vimi pristaši, ki so bili v veliki zadregi. Niso vedeli, ali naj se izneverijo g. Jevliču ali ne. Izprva se je večina skupščine odločila proti g, Slojadi-noviču, pač zato, ker so zakulisne informacije pri-šepetavale, da bo vlada g. Stojadinoviča podla in da bo prišel g. Čirič, ako ostane vlada v manjšini. Kandidat vlade minister g. Komnenovič je ostal v manjšini, toda vlada ni odstopila, ampak skupščina je odšla na počitnice. Ne vemo, zakaj vlada ni zahtevala razpusta skupščine, ker tudi ako bi vlada imela v njej varno številčno večino, bi delo s to skupščino ne moglo pospešiti namena, ki si ga je vlada postavila, to je, pomirjenje duhov in urav-novešenje naših notranjih razmer. Mi sploh ne razumemo, kako je mogoče od Jevtičevih in Uzuno-vičevih pristašev pričakovati, da bodo podpirali delo za demokratizacijo naših razmer, ko je vsa njihova bodočnost v tem, ako pride kak avtoritativni režim, in njihova gotova politična smrt, ako pride demokracija. Povsem naravno je, da bodo ti Jevtičevi in Uzunovičevi pristaši, čeprav se po-tajč, le sabotirali politične zakone, volilni red in sploh vsak poizkus vlade, da pomiri duhove. Slišali smo o pogajanjih med pohorci, Jevti-čem in Uzunovičem, da obudč neko stranko, ki naj bi dobila oblast in izvedla volitve tako, kakor jih je izvedel Jevtič. In v tem je glavni nagib za to obstrukcijo Jevtičevcev in pohorcev, ker računajo, da vlada zaradi proračunske razprave skupščine ne bo mogla razpustiti in zaradi njihove obstruk-cije tudi ne delati, da torej ne bo preostalo drugega, kakor da vlada poda ostavko in sc povrne g. Jevtič ali pa se izvrši vsaj takšna rekonstruk-j cija vlade, da. bi skozi linico tudi pohorci in Jevtl-čevci prišli v vlado. Prepričani smo, da vlada pozna razpoloženje ljudstva in da računa z njim in da pred obstrukcijo ne bo padla na kolena in da tudi zahtevam g. Uzunoviča in Jevtiča ne bo ustregla. Do sedaj jc šla vlada tej in taki skupščini na roke do skrajnih meja. Ako se sedaj pokaže, da ta skupščina paradi napadalnosti opozicije ni sposobna za nobeno pravo delo, potem je jasno, da se bo treba obrniti na volilce.« Banovinski svet sklican Novi banovinski svet se sestane dne 17. februarja v Ljubljani. Ob 10 dopoldne se namreč prične redna proračun-!.;- 'j,a ban : svet. Pro- račun banovine je že sestavljen ler je sedaj v zadnji redakciji. g&l>-m rat* ^ ik : • i Spremembe ctfečžn Belgrad, 1. februarja, m. Notranji minister dr, Korošec je na podlagi §§ 6 in 139 zakona o občinah predpisal uredbo o izločitvi kraja Lipa iz občine Odranci in priključitvi k občini Turnišče. Samo en razred v bolnišnicah Belgrad, 1. februarja, m Minister za socialno politiko Cvetkovič je s svojim odlokom z dne 31. januarja odredil, da se pričenši s L aprilom 1936 v vseh državnih bolnišnicah, izvzemši bolnišnice za duševne in živčne bolezni, ukineta L in II bolniški razred (ako, da bo v vseh samo lil. razred. Z istim odlokom se razveljavlja odlok ministra za socialno politiko o dopolnilih čl. 12 pravilnika o organizaciji notranjega dela in vzdrževanja službe v državnih bolnišnicah z dne 10. inaja 1932, v kolikor ne gre za bolnišnice za duševno iaolne. Nove predilnice v Sloveniji Belgrad, 1. febr. m. Zaradi pomanjkanja pre-diva, ki je nastalo zaradi sankcij in kontingentira-nih obvez prediva pri Češkoslovaški, je zaprosilo več slovenskih tkalcev za dovoljenje, da bi se zgradile nove predilnice, S tem bi bila obstoječa tekstilna industrija izpopolnjena, tako da bi se od sirovin do končnih izdelkov izdelovalo vse doma. Osebne vesti Belgrad, 1. febr. Premeščen je v oddelek kontrole mer pri okrajnem načelstvu v Zagrebu kot kontrolor šeste skupine g. Dragotin K o ni o rs k i, kontrolor mer pri okrajnem načelstvu v Celju. Belgrad, 1. febr. m. Z odlokom notranjega ministra je premeščen Franc Grad, podnadzornik agentov 2. sto|i. 10. pol. skup. iz uprave policije nn Cetinju k upravi policije v Skoplju. Z odlokom glavnega ravnateljstva jugosl. drž. železnic je premeščen po potrebi službe Štefan Pavič, administrativni uradnik S pol. skup. iz postaje Kotoriba v oddelek za kontrolo dohodkov glavnega ravnateljstva državnih železnic. Belgrad, 1. febr. m. Z odlokom zastopnika ministra za ljudsko telesno vzgojo je postavljen za podstarešino gasilske zveze v Belgradu g. Franc Snoj, privatni uradnik v Gor, Radgoni. Belgrajske vesti Belgrad, 1 .februarja, m. Dne 24, februarja bo pričel v Pragi zasedati stalni gospodarski svet Male zveze. Belgrad, L februarja, m. Minister za gozdove iu rudnike Gjura Jankovič je odobril Glavni bra-tovski skladnici v Ljubljani podjioro 5000 Din. Veliki fašistični svet Rim, 1. febr. Sinoči sc ic sestal veliki fašistični svet v trenutku, ko jc dosegla napetost v Ituliji svoj vrhunec. Na tajni seji velikega fašističnega sveta jc Mussolini pojasnil stvarni položaj. Prcd-oči! jc ludi gospodarsko stanje Italije. Oledc narodne obrambe jc predložil nove zakone in nc-katere predloge za okrepitev italijanskega letalstva za vsako eventualnost, če bi se sedanja vojna v Abesiniji razširila tudi na Sredozemsko morja. Istočasno s sprejemom teh zakonov naj bi manifestiralo 514.500 italijanskih vojakov, ki naj potrdijo, da sc bodo želje in naredbe ministrskega predsednika uresničile v delo, če bodo to razmere zahtevale. Najvažnejši pa je zakon, s katerim se bo izvršila zaplemba volne, ki leži po raznih italijanskih skladiščih in ki se bo porabi' za vojne namene. Letahhi general nujno v Berlin Pariz, 1. febr. c. Poveljnik vsega italijanskega letalstva general Peregriai se je vračal iz Londona v Kun in je hotel najprej dalj časa ostati v Parizu. Danes pa je dobil nalog iz Kima. dn mora takoj odpotovati v Berlin. General Peregrini se je z letališča Boiirgel z redno letalsko progo odpeljal v Berlin. Hodža o odnašajih s Ccrhvifo Praga, 1. febr. c. Te dni se vrši v Pragi kongres največje češkoslovaške stranke, to je republikanske agrarne stranke. Danes jc govoril tudi vladni predsednik dr. Hodža, V svojem govoru je Hodža zelo pohvalno govoril o modusu vivendi med Češkoslovaško in Vatikanom. Hodža je rekel, da je republika dolgo mislila, da je najbbljše izvesti ločitev med cerkvijo in državo. Republikanska stranka je bila zmeraj proti temu stališču. Sedanji uspehi pomirljive politike med cerkvijo in državo so dokazali, da je imela stranka prav, ko se je postavila na stališče, da je Cerkev tudi poklicana s svojim javnim delom podpirati konsolidacijo države. Od tega 'tališča je imela država največ koristi. Kondilis zastrupljen ? A lene, t. februarja, h. /e ilak zamotan po-litieni položaj v (ireiji jc postni se bolj /uvit v temno knpreno. ker se z neverjetno naglice razširjajo po vsej Grčiji vesti, da jc bil general Kondilis včeraj zjutraj zastrupljen, jasno jc, dn širjenje takšnih tcndencio/.nili vesti ne bo ugodno vpljvnlo na ureditev notranje političnih razmer v Grčiji. Dalje se čujc. da so tukajšnje politične in vojne oblasti vložile ponovno ostei protest pri Tsnldarisu. V protestu sc ostro kritizira predlog, v katerem se zahteva du sc zopet reaktivirajo vsi častniki grške vojske in mornarice. ki so sodelovali v zadnji revoluciji Od I sahlarisa sc ultiiuativno zahteva, da predlog zavrne. Štev. 27. »SI jO VENEC t, dno 2. februarja 10nfi. Strnn 3 60 letnica škofa dr. J os. Danes praznuje (jO letnico svojega rojstva pre-vzvišeni g. škof krški dr. Josip Srebrnič. Ob jubileju tega odličnega jugoslovanskega dušnega nad-pastirja naj nam bo kljub njegovi osebni skromnosti dovoljeno, da se v nekaj besedah spomnimo bogatega življenjskega razdobja, ki leži za njim. Dr. Josipu Srebrniču je tekla zibelka v Solkanu pri Gorici. Po uspešno dovršeni ljudski šoli in gimnaziji je študiral na Dunaju filozofijo in je lela 1902' proinoviral za njenega doktorja. Nato je odšel v Rim študirat bogoslovje v Germaniciun in je bil lela 1900 posvečen v mašnika. Tako bo lelos oktobra meseca praznoval ludi 30 letnico svojega posvečenja. belo dni kasneje je bil na Gregorijani jironioviran za doktorja bogoslovja. Dr. Srebrnič se je nato vrnil v Gorico, kjer je bil najprej nekaj časa prefekt in knjižničar v deškem semenišču, nato njegov rektor, leta 1909 pa je že postal profesor cerkvene zgodovine v centralnem bogoslovnem semenišču v Gorici. Tam je ostal do kcnca svetovne vojne. Januarja 1919 je postal profesor cerkvene zgodovine na ljubljanski teološki fakulteti, v študijskem letu 1922-23 pa je bil dekan omenjene fakultete. 1"). septembra 1923 je bil imenovan za škofu krškega. 8. decembra 1923 je bil v Ljubljani konsekriran, 23. decembra pa svečano Ustoličen na Krku. To je v suhoparnih koledarskih datih potek jubilantovega življenja. Bogato življenjsko delo jubilantovo razpade prav za prav v dve polovici; pred iu po imenovanju za škofa. Na naši univerzi se je dr. Srebrnič posvetil predvsem znanstvenemu delu. Literarno je deloval že pred vojno, zlasti pa med vojno, ko je bil nekaj časa v Stični. Svoje spise iu razprave je objavljal v Voditelju , Času in Bogoslovnem veslniku . Leta 1920 je poslal ludi urednik •Časa in predsednik Leonove družbe. Mnogo i" deloval ludi v odboru za goriške begunce in ,i<-tudi splošno iiaroduo-obrambiio delo obogatil z mnogimi svojimi inicijalivumi. Dr. Srebrniču poznamo iz Ljubljane ludi Se kol navdušenega planinca! Skupno s pokojnim Aljažem sla organizirala v Triglavskem pogorju nedeljsko službo božjo za planince, katero je dr. Srebrnič večkrat ludi nam opravil. '/. njegovim odhodom iz Ljubljane je nastala na mnogih področjih velika vrzel. Pravo življenjsko delo pa so je začelo za dr. Srebrniča, ko ga je apostolska stolica imenovala za krškega kota. Škof dr. Josip Srebrnič je ena najujarkunl-liejših osebnosti jugoslovanskega episkopata. Njegovo delo ni omejeno samo na ozek krog njegove krške dieceze, ampak odmeva daleč ven in bogali vso katoliško cerkev v Jugoslaviji. Naj omenimo samo to, du jc škof dr. Josip Srebrnič predsednik stalnega odbora za evharistične kongrese in eden prvih pobornikov evharistične ideje v naši državi. Njegova globoka in temeljila vsestranska izobrazba ter velik naravni intelekt mu dajeta možnost, da od časa do časa zagrabi za pero, si izbere kakšno žgoče sodobno vprašanje in ga dogmntično ter etično v smislu večnih cerkvenih resnic iu mo-ralke obdela ter zavzame do njega avtoritativno stališče Cerkve. Več brošur je že zagledalo beli dan izpod peresa jubilantovega. Ni jih treba naštevati, saj so slovenski javnosti dobro znane. Največ skrbi, truda in dela pa je jubilant posvetil svoji idilični mali škofiji. Ko je lela 1923 prišel v svojo škofijo na Krk, je vsepovsod kričalo po tvornem katoliškem delu. j'o smrli pokojnega dr. Antona Mahniča jc bila krška škofija tri leta brez nadpaslirja. Vojna, povojne razmere, italijanska okupacija, vse lo je zapustilo hude sledove iu treba je bilo velike in požrtvovalne človeške osebnosti, da ublaži lo zlo. Škof dr. Srebrnič je šel na delo z. idealizmom in neustraše-nostjo misijonarja in kmalu so bili vidni sadovi njegovega truda. Najprej je prepotoval vso škofijo in proučil razmere in potrebe tamkajšnjega ljudstva. Prvo skrb je posvetil vzgoji duhovniškega naraščaja. Ko je prišel tja, sploh ni bilo v krški škofiji mladih duhovnikov. Vsi njegovi duhovniki so razen dveh Končali svoje študije še pred vojno. To je pomenilo, da bo morala njegova škofija v nekaj letih ostati brez duhovnikov. Dr. Srebrnič je začel delati. Molil je, zbiral darove in začel pošiljali mladeniče najprej v mala, nato pa v velika semenišča. Od lela 19131 do danes ima dr. Srebrnič že 13 novomašnikov, nad 20 njegovih bogostov-cev pa še študira. Kaj pomeni lo za majhno krško škofijo, si lahko mislimo. Koliko je bilo treba za to gmotnih žrtev, lo pa ve samo škof dr. Srebrnič in njegovi verniki, ki so mu pri Leni pomagali. Vzporedno s tem pa se je biskup SrebrniC neumorno posvetil tudi dušnemu zdravljenju svojega krškega ljudstva, llvidel je, da more lo najlepše storili evharistična misel in široko zasnovana katoliška akcija. In lako se ji zgodilo, da v nobeni jugoslovanski škofiji ni I>i 1 o toliko evha-rističnih kongresov in shodov kakor v mali krški biskiipiji. Na teh kongresih in shodili je dr. Srebrnič spovedoval, maševal. pridigal, se razgovarjal z ljudmi in jih bodril. Odmev teh evharističnih shodov in zlasti Srebrničevih govorov je šel daleč izven njegove škofije. Škof dr. Srebrnič pa se je z vso silo posvetil ludi katoliški akciji. Poprej je bila njen pionir orlovska organizacija, ki je za SrebrničevegH biskupovanja mogočno porasla, danes pa ga ni sela na krškem otoku, kjer ne bi delovala močna križarska skupina. Razume se, da je lo delovanje škofa dr. Srebrniča trn v peti njegovim nasprotnikom, ki ne izbirajo sredstev, kako Iii m u spodrezali peroti. Toda ena glavnih odlik našega jubilanta je ravno neuslrašenosl, odločnost in brezkompromisnost iu zraven še mladostni elan, ob čemer se vsaka še lako spretno zasnovana intriga nasprotnikov razbije. Ne bi bili popolni, ako ne bi omenili še ene plati Srebrničevega delovanja. Iz tednika Istine , lista za katoliško prosveto in socialno pravdo, ki izhaja na Sušaku, navajamo naslednji odlomek iz članka o Srebrničevcm jubileju: Ni še sedaj čas, da bi pisali o odličnem in važnem zadržanju krškega biskiipa za časa prejšnjih režimov pri nas. (I leni bo govorila zgodovina. Biskup Srebrnič povsod brani resnico, brani svobodo svojega naroda, bole ga krivice, ki jih morajo trpeti njegovi verniki. Toda on ne prenaša le bolesti v lišiui svojega srca. temveč junaško bodri svoje vernike, jilu pomaga, piše predstavke, za k lilija oblasti, nuj prenehajo z mnogimi krivicami, ki so jih napravili prejšnji režimi. Med drugim pa je vprav veličastna njegova borba za moralo v naših kopališčih. : Ob svoji (10 letnici zre škof dr. Srebrnič na bogalo življenjsko delo, ki ga je vodilo preproso. a globoko geslo: služiti Bogu iu svojemu ljudstvu! Oh leni jubileju mu poleg njegovih krških vernikov, ki so ga v IU letih njegovega nadpaslirovanja vzljubili kot svojega očeta, iskreno čestita ludi ves slovenski narod, i/, katerega je izšel, in prosi Vsemogočnega, da hi biskup Srebrnič še do'go vrsto lel v čast in slavo božjo izvrševal svoj vzvišeni poklic! Javna razsveSljava v Ljubljani »Ljubljana jc z električno in plinsko lučjo bogato razsvetljena«, tako beremo v oficielnih ljubljanskih kažipotih, izdanih v različnih jezikih. Ta trditev velja do gotove mere, za središče mesta in tudi tu ne povsod, medtem ko so zunanji deli malo manj deležni te dobrote. S priključitvijo okoliških predkrajev, ki se je izvršila proti koncu preteklega leta, pa je nastala občinski upravi Velike Ljubljane nova velika naloga, saj je znano, kako pomanjkljiva je bila ponekod ulična razsvetljava. Deloma jc vodstvo ljubljanske elektrarne že konec 1. 1935 skušalo odpraviti ta nedostatek, tako v Zg. Šiški na cesti proti Dravljam, treba pa bo v tem pogledu postopati smotreno in po določenem načrtu. V sredini mesta je dobila preteklo leto Gledališka ulica od križišča s Puharjevo ulico do Gosposvetske ceste novo razkošno razsvetljavo z močnimi žarnicami, visečimi nad cestiščem. Prav take žarnice so se namestile na križišču Igriške ulice z Gregorčičevo in Erjavčevo cesto in na križišču Aškerčeve ceste z Gorupovo ulico in Emonsko cesto. Na Št. Jakobskem mostu gorč od septembra 1935 na vogalnih stebrih vse tri žarnice (prej samo dve), tako da je most mnogo boljše razsvetljen ko prej. Tudi na Gradu so namestili po grajskem drevoredu od gradu do meščanske bastije vrsto novih žarnic; ob vozni poti na Grad pa pomnožili dosedanjo razsvetljavo. Mnogo dela je bilo v novozgrajenih ulicah na zunanjih pasovih mesta. Izdatki za javno razsvetljavo rastejo skokoma, kakor se pač mesto širi. Lelos bo treba podaljšali viseče močne svetilke po vsej Tyrševi cesti do Ježicc, po Celovški cesti do Dravelj, po Zaloški cesti do konca Most, po Dolenjski cesti do Rakovnika, po Tržaški cesti do železniškega prelaza ild. Tudi Ižanski cesti jc privoščiti več svetlobe. Večno pot, ki veže važne dele mesta po najkrajši progi, bo treba vseskoz razsvetliti itd. Poleg teh velikih novih del v zunanjih okrajih pa ne sme mestna uprava pozabiti na ona dela v središču, ki naj olepšajo zunanjo podobo mesta za prihajajoče tujce. Sem spada izmenjava zasilnih drogov na Masarykovi cesti z dokončnimi, estetsko ustrezajočimi železnimi ali betonskimi drogovi, ki naj nosijo svetilke v isti višini, kakršno imata drogova drž., železnice pred glavnim kolodvorom. V razsvetljavo Gregorčičeve ceste naj se spravi nek red in sistem. Ne gre, da je samo zgornji in spodnji del razsvetljen s plinovimi kan-delabri, srednji del pa z nelepimi lesenimi drogovi, na katerih so pritrjene majhne žarnice kakor v predmestjih. Uprava plinarne bi pač lahko žrtvovala tistih 5—6 kandelabrov. ki so tu še potrebni, tembolj ker ni v zadnjih letih še skoraj nič storila za javno razsvetljavo in to v ulicah, kjer je že povsod plin napeljan. Viseče električne svetilke so na mnogih krajih mnogo prenizke, kar napravlja kar vaški vtis, tako n. pr. na Sv. Jakoba trgu, na prehodu Kongresnega trga v Wolfovo ulico, na Resljevi cesti itd. Križišče na Ajdovščini, ki je najpomembnejše ljubljansko križišče, je prešibko razsvetljeno. Treba bi bilo v začetku Dalmatinove ulice med poslopjem Kmetske posojilnice in Verovškovo hiifc) namestiti še eno visečo svetilko, prav tako med vogalom Knezove hiše in palačo zavar. družbe »Jugoslavija« na Gosposvetski cesti. Ko govorimo o javni razsvetljavi, ne smemo zamolčati reklamne razsvetljave izložb in hišnih pročelj, ki daje modernemu mestu zvečer šele pravo živahno in veselo sliko, V tem pogledu je ljubljansko trgovstvo v preteklem letu mnogo storilo. Poleg novih, razkošno razsvetljenih trgovskih izložb H. Lesjaka, Bate in lekarne Ustar v Šelen-burgovi ulici, vrste novih izložb v »Pasaži«, Ga-jevi in Prešernovi ulici, so se pojavile nove svetlobne reklame na strehi »Kresije« in hotela »Slon«, na Kongresnem trgu (lekarna L. Bahovec in Radio) v rdeči barvi, na strehi hotela »Metropol« in nad kinom »Sloga« v modri, nad prodajalno »Tivar« oblek v Prešernovi ulici v zeleno-modri barvi. Na koncu ne smemo pozabiti razkošne razsvetljave v vseh prostorih najmoderne e urejenega in največjega ljubljanskega kinematografskega gledališča v veliki unionski dvorani. Morda bi bilo primerno namestiti na severni strani hotela Union še veliko, učinkovito svetlobno reklamo. Stedite pri vsem, le ne pri zdravju I Zdravje je prvo in glavno 1 Poleg tega bolnik, čeprav malo rabi, mnogo stane G. Janezu Hladnihu v slovo Koslonjevica, t. febr. 1936. •—• -.......-v — , Prav V (lilo duše N<< d ^ r u i z ii -1 ii H i i n ' / a -jivale, ki po sc ni bol tudi žrtev in bojev. Človek in duhovnik sta bilo v njem tako harmonično spojena, da ga jc bila popolnost v človeku in duhovniku: obema je bilo "kraljestvo božje smernica za vse delo: pred oltarjem, pri Prosvetnem društvu, pri sestanku fantov in deklet. Vedrosl in zavest Icr resnost poklica ie kar žarela žc iz njegovega obličja. Njegova preprosta, pa tembolj prepričevalna, z verskimi resnicami okrepljena beseda, jc proniknila v srca poslušalcev m rodila sadove, ki jih bomo znali ceniti prav šele po njegovem odhodu. Iiil nam je misijonar, najbolj pa smo mu hvaležni za zglede brezkompromisnosti, pa naj bi bilo v verskih ali na svetnih zadevah. Kot načelen mož je z veliko bojcvitosljo čuval in branil Krščanska slovenska načela in ni popustil niti v času pcrsekucij slovenstva iu njegovih zagovornikov. Tudi on c. moral na mučeniško pot za svoja načela in za slovenstvo. Naj mu bo v tolažbo zavest, ciu jc tudi njegovo niučeništvo rodilo zdrave sadove in da so nieg< vi sovražniki danes osramočeni in ponižani. Dragi naš g. Mladnikl Ko odhajate jutri med naše ljudi tja čez morje, ne pozabite na dolenjske ftencike-Koslanjevico. Mislite iu molile zanjo tudi jam, rili pa bomo v dušah čuvali zaklade, ki nam jjli je nagrmadilo bogastvo Vašega duha. Po Vaših začrtanih polili bomo hodili, lo zagolovilo Vam dajemo na pot. Vam pa, misijonar, želimo, uspehov, zdravja in božjega blagoslova, drugega itak nikoli niste iskali. / bogom, naš prosvetni vodnik, naš učenik. Župnija Kostanjevica pa čaka, da sc Lepo in dobro ohranjeno perilo, če vzameš vedno £CHICHT0V0 TERPENTINOVO MILO I zopet povrnete nazaj srečni in veseli in da osla* 1 neto potem med njenimi turam še dolgo let! V tem Vam še enkrat kličemo: / bogom m na veselo svidenje! L. Zagorje Praznovanje pri rudniku. Pri našem rudniku se zopet praznuje. V obratu \ kisovcu sc praznuje že od četrtka, v drugih obratih pa od pelka do torka Kaj ho sele v poletju, se sprašujejo ljudje. Občinstvo opozarjamo, da lahko dobi v trafiki zraven pošle poleg Slovenca- ludi dnevnik •Slovenski dom . ki slane samo 1 Din. Citajte in širile naše časopisje. I. šašelj: Povodenj v Planini pri Rakeku V dolini med Planino. I a/aun ,|uko\ico in Crčurovrcni je povodenj /e od s\ Tndi kruljcv. Cesti i/ Planine do padu in i/ Pliinini dn I ,i/ slu obe pod s odo. Pozimi š,- ni (ako huilo Gorje pu sponi Iii 11 i. ko s,, njiv,- že posejane i.i uniči povodenj \es pose\. Poleni j( trebil -c enkrat sejati, sp večju škodil je. kudnr zalije vodu v jeseni, ko je po njivah m krompir, pesa, repa, korenje, zelje in 1'ižol. po liavnikih pa pokošenn vnuka, ko so vodu zopet odteče, je polje kot pogorišče: pridelki gni.jejo. sumiti se širi daleč- nuokoli. vse jc rjuvo in blatno, skodu se ne du preceniti. Posestniki, ki imajo vse njivo iu travnike pod voilu. so brez k pir ju. pese, repe in zel ju in mora j. pr kupovati. I ravne korenine segnijejo. diugo leto je trava zelo redka, živinorejci morajo krmo drugod iskati. Vlnogo se je že mislilo, kako Iii se preprečila povodenj. pu do sedaj sc š. ni prav nič uspešnega napravilo. Povoden., nastane v dežju, ko prinaša jo 1'ivku. Mab-nšca. škratov ku in llotenku (»bilo vode v Ulico. Tu u-ku se odteka v požiralnike, ki se vrstijo ob hribih od Ivan.jega sela do Jakovice in (irč-urevia l\n I neti zaradi močnih pritokov močno narasti', se ne more sproti odtekati v požiralnike s, zajezi iu zalije' celo dolino, ki meri 1017 lin. Pred leti so požiralnike čistili zato tuili niso povodnji trajale toliko časa ali jih pa uiti ni bilo. ko so bili vsi trije kraji v skupni občini, sc ji lažje ' mislilo nu čiščenje požiralnikov, ker je občina skrbela za korisi cele doline, ko so pa pi:cš|e"' zaradi politične konjunkture I uze iii lakovicn v občino l)ii|. I.o-alcc, (,rčarc\cc pa v občino (>or. I ngiilec. so ni občine opic-lih skrb /u lo pereče vprašanje in posledici- s-, m biidko o!i- I elo /,i Iclom iinpruvlia povodenj veliko Škodo. \ enem letu odnese v.nla le/kt tisočake, v več Idili pn gotovo milijone kdor ima v i|o lini malo posestva, že utrpi škodo, zelo pa jo občuti oni. ki ima v s,- /<-m I j i--čc v ihiliui. Vij bolj prizadel oil v sc h je Mil,iver \iulrij v Mil n,iii. ker ima hišo in mlin ob Malcn-ci in inn povodenj ne zalije samo njiv in I ru vit i kov. ,nn pak so ludi žaga, mlin iu hiša vc, ko do polovice v vo.li. Spodnji prostori v hiši ,o polni vode iu pohištvo n,unijo /nosili v jionije sobe l lovck sc s čolnom pripelje v ve/o poleni pa gre po stopnicah v sla nov a n jc MiIum-i \udrej nc /aslu/i prav nič. ker /.-trudi vin!( nilin in žaga nc delujeta. .Največjo škodo pa mu |i prizadejala voili ko je v letu l1)^. in ITil podila je/, /a kale i ga je potrosil prrre| lisci akov. \ družini živijo trije odrasli in seocn. :;iiok laku življenje ni prijetno. Komur priiodiu ne/gode povzročijo škodo, sc mu preskrbi podpora. Ma lokdo pa je tako poircbcn denarne polnoči ko \ ud rej Miiavec, Ker mu nc/goda uniči pridelke in nepremičnine. (■lede na splošne povodnji bo irotovo sedaj boljše, ko bodo zopet /.drii/cnc Planina. I.a/.e, Jakovim in (ii ča rev cc v eno občino ona g srcem najboljSa in najbolj zdrava voda Vam ohranja zdravje in dviga življenjsko mUl Drobne novice Koledar Nedelja. 2. februarja: Svečnica. Darovanje Gospodovo. Ponedeljek, 3. februarja: Blaž, škof, mucener; Oskar. škof. Novi grobovi ■f V Gabrijelah je včeraj Bog poklical k Sebi Josieo Simončič no dan, ko je prejela prvo sv. obhajilo. Pogreb bo v ponedeljek v Gabrijelah. -f V Ljubljani je umrl v svojem stanovanju na Galjevici 222 g. Maks Repše, stavec v p. G. Repše je eden najstarejših slovenskih grafičnih delavcev ter je služboval polnih 40 let v Učiteljski tiskarni. Pred nekaj leti je el v zasluženi pokoj. Mestna občina ljubljanska 11111 je za njegovo zvesto službovanje enemu gospodarju podelila meščanstvo. Osebno je bil blagega, mirnega značaja. Pogreb bo danes ob o poi>oldne. ■f V Ljubljani je umrl Anton Stacul, trgovec. Pogreb bo danes ob 3 popoldne iz hiše žalosti. Gradišče 4 na pokopališče k Sv. Križu. V Begunjah pri Cerknici je v petek umrl Stanko Meden, star šele 25 let. Pogreb bo dane* ob 4 popoldne na župno pokopališče v Begu-njah. Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! do 21. februarja t. I. Po tem datumu se legitima • clje skozi daljšo dobo ne bodo potrjevale, llprava ljubljanskega pododbora. — Pri zaprtja, motnjah v prebavi vze mit« zjutraj na prazen želodec kozarec na ravne »Franz-Josef grenčlce«. ■^■■■■■■■^■■■■■■■■■■■■■Mn — Ali je sploh vredno v današnjih časih gojiti kokoši, o tem razpravlja 2. številka splošno znanega strokovnega lista: »Rejec malih živali«, ki je ravnokar izšla za mesec februar. Vsled gospodarske krize je bilo uničenih nekaj večjih perutni-narskih |K>djetij, vendar ne prihaja pri nas naše kmetsko perutninarstvo prav nič v poštev. V pravilnem razmerju z velikostjo ostalega gospodarstva je treba držati primerno število perutnine. Poleg tega p« je treba posvečali naši perutnini več pravilne nege in plemenske odbire, poleg rednega krmljenja. Dokazano je, da nas stane letno preživljanje ene kokoši Ul Din, med tem ko znese kokoš letno povprečno do 135 jajc po povprečni ceni 1 Din, je tedaj še vedno 24 Din dobička letno od ene kokoši. Podrobneje o tem se vsak lahko pouči v listu »Rejec malih živali«, ki prinaša tudi navodila glede vnovčevanja volne angorskega kunca, katere cena je 250 Din za 1 kg. Razen članka o Irancoskem ovnaču, ki se ga goji danes največ radi fine kožuhovine in obilice mesa. je raznovrstno Osebne uesf/ (i. brni dr. Marko Natlačen v lorek, 4. februarju ue bo sprejemal strank, ker ho službeno zadržan. <>0 letnica blage slovenske matere. Na sveč-nico je obhaiala pri svojem najstarejšem sinu, tiho iu skromno svoj 60 letni dan rojstva, gospa Marija Bratuž, roj. Cernigoj, vdova po pokojnem pekovskem mojstru jakobii Bratožu. — Omenjamo to /eno, ki je vzgojila svoje tri sinove verno in v strogo narodnem duhu, ker je zahtevala njena življenjska pot mnogo žrtev in samozatajevanja, ker je bilo njeno zlato srce vedno odprto revežem. Ob tem jubileju se jo bodo spominjali poleg svojcev j in sorodnikov, znanih kulturnih delavcev, mnogi slo- j venski gimnazijci izpred vojne, katerim je bila več- 1 krat krušna mati. (ilobokoverni in značajni slovenski mami kličemo vsi, ki jo poznamo, na mnoga ' leta! Ljubi Bog naj jo ohrani svojim trem sinovom, j vnuku in vnukinjam do skrajnih mej življenja VERMOUTH boljši od vsake inozemske znamke dobite pri tvrdki PERO KO^HČ - DUBROVNIK veletrgovina z vinom VZOREC NA ZAHTEVO 2 orig. steklenici po 1 liter iranko poštnina in pakovanje Din 80'— Zakaj se smehlja gospa Ivanka? Zlobni jeziki sosed pravijo, da gospa Ivanka obeša samo lepše kose, - zaprane pa, da skrivaj suši. Temu se gospa Ivanka smeji: Hoja tajnost imeti lepo belo perilo je pri vsakem trgovcu naprodaj. Imenuje se terpentinovo milo Zlatorog, ki opere vse povrsti tako temeljito, da je po pranju lepše kot pa novo. OVOTERPENTINOVO MILO čtivo o ovčjereji, kozjereji, o dresuri policijskih psov, o racah mandarinkah. o kanarčkih in ribicah, pa zgodba o prešmentanem kozlu Nacetu. Iz društvenih vesti je razviden silen razmah rejskih organizacij, katere druži in vodi Zveza društev rejcev malih živali v Ljubljani, Karunova ulica 10, ki sistematsko vodi propagando za širjenje umne reje malih živali v dosego izboljšanja današnjih težkih gmotnih razmer našega malega človeka Za gospode in dante NAS ČAJ naj vzame gospodinja za goste visoke in preproste. — Odvetnik dr. Matej Pretner ie prevzel twtvetniško pisarno dr. M;he Kreku in se je preselil nu I vrševo ce-to "<< v Ljubljani (/.h družna zveza). — Za g. misijonarja Kerecu daruje neimenovana iz Maribora 100 Din. — Bog povrni! — Prva mednarodna ribarska razstava v Belgradu. V okvirju belgrujskega sele-ojina jeseni 1956 se ^nn jc I. mednarodna ribaiska razstava živili morskih in sladkovodnih rib in ri-barskega orodja. V velikem obsegu bo prirejena tudi stalna ribja kuhinja itd V kolikor smo zvedeli, bo razstava nad k r 11 i la vm1 dosedanje slične prireditve, ki so bile zadnja leta ne le v državi, temveč v vsej srednj L v ropi. Poleg živih sladkovodnih ril bodo ra> stavi jene tudi vse žive povodne ptice in ribarstvn škodljive živali. S kratkimi besedami pravi živi naravni park vodnega prebivalstv. Predvidene so tudi mednarodne ribarske tekim Sodelovalo bo nad 30 ribarskih društev m zadrug i/ vse države, ludi dravska banovina ne bo i/.ostala: načelno je že pristala, da pripomote razstavi s svojimi izkustvi. Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanju srca in glavobolom je naravna Franz-Josefova grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo Prava Franz-Josefova voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče. Opel. res:. S. br. »M71/3.". — V Službenem listu kraljevske bonske uprave dravske banovine od 1. t. ni. je objavljena -Uredba o združitvi občin Gornja Radgona in Gornja Radgona-okolica«. dalje »Uredba o združitvi občin Sv. .lurij ob Sčavnici in Trbegovci«, Uredba o ustanovitvi notarskih zliornic v območju apelucijskih sodišč v Ljubljani, Splitu in Novem Sadil . Uredba o izločitvi mlinov na parni ali motorni pogon do 20 konjskih sil iz določb § 107 zakona o obrtih . >l!redba o izločitvi manjših mlinov na motorni pogon iz obrta po l. 01 odst. (1) k 23. zakona o obrtihi, ^Avtentično tolmačenje odst. (H) čl. 2 uredhe o zaščiti kmetov« in >Usla-.-f-vitev katastrske uprave v Ljutomeru«. pijaču res božanuka le Slatina Petanjska! Škofjeloška podružnica Slovenskega planinskega društva v Školji Loki vabi svoje članstvo na redni občni zbor. kii se vrši dne 6. februarja |OT0 a c. ob 8 zvečer v posvetovalnici mestne hiše. Mestni trg 16 i običajnim dnevnim redom. — Reiervni častniki, ki retlektirajo ua železniško legitimacijo, naj predlože izpolnjeni obrazec s sliko po navodilih zadnje okrožnice najkasneje — Narodno obrambni sklad društva »Bran- i-bor«. »Slavija«, jugsl. zavarovalna banka, Ljubljana. 250 din; Sokolsko društvo narodno obrambni odsek v Litiji, zbral 300 din; I^nac Vok. Ljubljana 100 din: Kmetski hranilni in posojilni dom, Ljubljana. 200 din; dr Josip Zdolšek. odvetnik, Brežice, 50 din; Mrevle Artur. javni notar. Logatec. 30 din »Bran-i-bor«-v Ljubljani. — V lastnem interesu vsakegb bolnika, ki želi ozdraviti od astme, pljučnih it, temu »ličnih bolezni, je. da se okoristi s ponudbo tvrdke PUHLMAN '& Co.. Berlin 615, Miiggelstrasse 25/25a. ki pošlje brezplačno poučno brošuro s slikami. Pazite na oglas v »Slovencu«. — Da boste stalno zdravi, |« potrebno, da redno ptjete Radensko ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežosi gS«^* — O-laa r e*. uod S. Hlev 249 od 18. 11. UB2. —- Nova naložba v Ljubljani (Kongresni trg) ima vedno v zalogi najjiomenibnejše sodobne knjige, bodisi iz leposlovne ali znanstvene stroke. Posebej opozarjamo na odlične in cenene zbirke umetnostnih in zgodovinskih monografij. Vsa naročila iz inozemstva se izvršujejo čim hitreje. — »Slovenski Učitelj«. Vsebina štev. 1.-2.: Občestvena vzgoja. Pečjak Rudolf. — Iz beležnice. Milena. — Izdelane katehezo za prvo šolsko leto. I. Kramar. — Deška predbuhertetnu doba. Ema Deisinger. — Glavni namen šole v Slov. Korotanu. Vojteh Čuš. — Sodobna vzgoja z ozirom na psihoanalizo. Franjo ftiček. — Stiska sodobne mladine. Etbin Boje. — Franc Milčinski in mladinsko slovstvo. Vojko Jagodič. — Slomškovo izdaja šolskih knjig.. Vinko Brumeu. — Kulturno-pedagoški pomen knjige. -Blaže, in Nežica- . A. Klementina. --Slomšek in Pestalozzi. Ema Deisinger. — Poezija pri službenih premestitvah. Ferdo Biljan. — Božično zborovanje kat. učiteljstva. — Kronika mladinske glasbe. — Beležke. — Razglednik. — List se naroča pri upravnitvu v Ljubljani. Jenkova 6 in stane letno 50 Din. — Pravkar je izšla februarska številka družinskega lista »Žikec. Ima naslednjo vsebino: 1. Joža l.ovrenčič: Predpuslni sonet. 2. Vinko Bitenc: Zamenjana maska. 3. Rafael Bačar: Pritlikavci v džungli. 4. Viktor Pirnat: Poroka, ki ni bila poroka. 5. Mark Twain-Dr. Pavel Breznik: Naš italijanski vodnik, 6. Rudyard Kipling-Miran Jarc: Protislrup. Slede rubrike: »Zanimivosti ., Zdravniška posvetovalnica!, v kateri nam daje primarij dr. Drngaš nasvete, kako se ubranimo škrlatinke in davice, »Praktični nasveti«, kjer izveste, kako naj se dame oblačijo, in Gospodinjski kotiček-: ki vsebuje neknj jedilnikov in ki pouči našo co spodinjo, kako naj pripravlja mizo in kako naj servira. Kakor vidite, ima žlka« za vsakogar nekaj, pa naj si bo to razvajen leposlovni gurman ali pa gospodinja, ki vsak trenutek rabi kako pomoč v svojem gospodinjstvu. Pobrigajte se, da jo tudi Vi dobite. Pijte rženo žitno kavo fcika in pošljite 3 kontrolne listke, ki jih dobite v zavitkih. na naslov: Pražarna Zika. Ljubljaiia-Vif. — Karneval v Niči, svetovno znano zanimivost, si poceni ogledate, ako se udeležite »Potnikovega izleta« Vožnjo tjii m nazaj /a lil razred 680 Din, za II razred 1 120. Odhod i/ Ljubljane 19 febr ob 0 57, povratek v Ljubljano 27. febr ob 4 14 _ Potni list ni potreben Prijave sprejemajo vse biljetarnice Potnika do 10 febr LJubljana K zgodovini Mahrove hiše Požar, ki je dne 29. januarja izbruhnil v podstrešju nekdanje Mahrove hiše, ie obrnil občo pozornost na to poslopje, ki je danes last Slovenske banke. Pri te) priliki je treba spopolnili, odnosno popraviti nekatere podatke o njeni zgodovini, ki so se priobčili v dnevnem časopisju (Jutro z dne 30. jan. tU, kolikor se tičejo starejših lastnikov, /lasti jakovih in dr. Repiča. Pred I. 1834 je slala na mesto sedanje dvonadstropne hiše manjša, enonadstropna, ki jo jc okoli t/86 sezidal no mestu prejšnje vojaške žitnice bogati ljubljanski trgovec Franc Anton Meri. Po njegovi smrti jo je vdova Ignacija Meri prodala z nekaterimi gmanj-skimi deleži na Volarju in na Ilovici ter večjim zemljiščem za gradom ob Gruberjevem prekopu dne 6 nov. 1800 dr. janežu Repiču, poročenem z vdovo bivšega Ij. župana dr. Antona Podobnika, Barbaro Podobnik, roj Dreer, za 12.000 fl dež. veljave. Dr. Repič je v tej hiši stanoval do svoje smrti. Postal je za francoskega medvladja ape-lncijski sodnik in umrl 18. jul. 1813, torej ob času, ko jc bilo Prešernu še-le 13 let. Pol leia po Re-pičevi smrti se je poročila njegova pastorka Fr-nestina Podobnik s trgovcem Julijem Forlisom iz Milana, njena mati Barbara vdova Repič pa se je s hčerko vred preselila v Milan, odkoder je še dopisovala z Valentinom Vodnikom; v Milanu je najbrž tudi umrla. Hišo na Šolskem trgu je pa dne 16. junija 1818 prodala z gmaniskimi deleži vred tedanjeu okrožnemu ranocelniku in poznejšemu profesorju porodništva, Ignacu B in t e r j u , za 7000 fl. kon. veljave. Od lega jo je kupil dne 1. oktobra 1833 Vincenc Ignac jak, za 15.000 fl., podrl staro hišo in na nje mesto sezidal tedanji hotel »Avstrijski dvor«, ki ga je domača še-gavosl imenovala »bahabirta« Po njegovi zgodnji smrti (umrl je 19. marca 1838, star šele 43 let) je hotel podedoval njegov najstarejši sin Avgust J a k (roj. 28. avg. 1819, umrl 5. avg. 1907), ki se je poročil 25. aprila 1842 pri sv. Pelru z Jero Smrekar, hčerko bogatega gostilničarja Valentina Smrekarja, predhodnika posesti Perdanovc hiše na Krekovem trgu. Avgust lak pa se ni dolgo sam pečal s hotelskim obratom; dal ga je v najem janežu Hubru, leta 1855 pa je prodal hišo ravna-Ieliu Gremialne trgovske šole, Gradčanu Ferdinandu M a h r u ; ta je bivši hotel preustrojil v privatno trgovsko šolo in vzgojevališče, ki je delovalo do leta 1918. Potomci Avgusta Jaka žive še danes v Ljubljani. Njegov vnuk je bil med drugimi leta 1935 umrli Leopold Jak, priljubljeni vodja prodajalne mestne elektrarne na Mestnem trgu 2. Ali je bila za francoske zasedbe (1809—18131 v tedanji dr. Repičevi hiši gostilna, še ni dognano, hotela tam gotovo ni bilo, ker se je sezidal šele 20 let pozneje. Tudi ni bil dr. Repič Prešernov, pač pa Vodnikov in Zoisov sodobnik, ker je že leta 1813 umrl. Iz istega razloga ni mogel prodati hiše (leta 1855) Ferdinandu Mahru. R. A. Tel. 22-21 Kine Union Tci. 22-21 Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri poje M a r t h a Eggerth v prelepem filmu H len nnmi uiph Za smeh in kratek čas skrbita L. Slezak in T. Lingen Dopolnilo: Odlomek iz opere »Carmen«, izvajan od berlinskega simfoničnega orkestra in — pogreb kralja Jurija V. v Londonu. Matineja ob 10.30 dop. po entni ceni 4.50 Din. Nove kolorirane zvočice MICKY MIŠKE in BEBICE Krasen dopolnilni spored. — — Smeh m zabava za staro in mlado. 0 Članstvu »Ljubljane«! Naznanjam, da pričnemo z vajami v prihodnjih dneh. Kraj in čas bomo naznanili pismeno vsem pevcem in pevkam. — Odbor. 0 Rekorden obisk na XV. prosvetnem večeru dokazuje, kakšno zanimanje vlada med ljudstvom o lepih polji ajinah L>olomitov, Švice in južne Nemčije. V peičetrturnem predavanju je predavatelj vodil poslušalce po bojnih poljanah južnih Tirol od Cortine preko Falzareškega prelaza. Coldellana do Pordoiskega sedla. Od Bozna in Merana do St. Moritza smo hiteli res z avtomobilsko brzino. Krasni ledeniki in gorski velikani okrog Ponlrcsine so nas navdajali s strahom. Lepe so bile slike štiri-kanlonskih jezer iz Rigija. Pravljični grad Neun-schwankstein, kraljeve sobane, prestolna dvorana in pevska dvorana nas je skoraj očarala. Zanimivi so bili podatki o delu in cesti preko Visokega Kleka, kjer je Avstrija rešila precejšen del brezposelnih. Predavanje ie spremljalo okrog 80 krasno barvanih diapozitov. Poslušalci so bili s predavanjem izredno zadovoljni. Naslednje predavanje bo v petek, dne 6. lebruarja in sicer bo predaval gosp. kanonik Josip Šimenc o zelo zanimivi tva-rini: Kako naj danes presojamo okultizem? Tel. 27-30 Kino Stop Tel. 27-30 Popularna E. Kalmanova in R. Stolzova opereta Iiicmki manevri SusI Lanner, H. Soehnker, Leo Slezak, Ida Wtist in drugi, Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. Mat i n € j a ob 10.30 dop. po enotni ceni 4.50 Din, Teiumf l|ubeziu (Adctable) Janet Gaynor. © »Društvo Šola in dom« v Ljubljani ima dne 5. t. m (v sredo) ob 8 zvečer svoj redni občni zbor v risalnici državnega učiteljišča na Resljevi cesti, 11. nadstropje. Vabimo starše, da se v čim večjem številu udeleže občnega zbora. - Križauska moška in mladinska kongrega-cjja iina danes zvečer ob šestih redni mesečni shod. Po govoru darovanje za družbine namene, po slovesnih litanijah pa blagoslov sv. Blaža. 5 Rokodelski oder. Drevi ob pol osmih bodo igralci Rokodelskega odra v režiji R. Onnonija uprizorili novo zanimivo in zabavno veseloigro: •>Kdor se poslednjič smeje .« V igri je polno pevskih točk, ki bodo vso prireditev še boli po-živcle Ker ic upati, da bo igra vzbudila mnogo zanimanja, zato naj si vsakdo preskrbi vstopnico že v predprodaji, ki bo danes od 10—12 dopoldne v Rokodelskem domu, Komcnskcga ulica št. 2. 0 Po Kodeljevem in po Mostah hodi nekdo, ki po hišah prodaja plakete nadškofa legliča in trdi, do sem ga jaz poslal. Izjavljam, da doličnika Proti revmalizmu. protinu. išijasu, obo enju vsied prehlada, pomagajo znane »m U: preizkušene v tu- in inozemstvu. Dobe se v vseli 'ekarneh Odobr. S. br. 1347 24. I. 36. niti ne poznani in da nikomur nisem dal kakšnega stičnega priporočila. — Dr. Fr. Blatnik. © Nečuveno obnašanje v^-crkvi. Ne moreni drugače, nego da javno ožigosam dogodek, !otrebno še moderno dr>ali"*če du 1 bi se lahko izvajale skupno s smučarskimi tekmami tudi prireditve na ledu. \ okolici liib-nice je ugoden teren tudi za napravo tekmovalne proge za vožnje z bobom Bob jc sicer šport bogatih krogov, ki pa je navezan na primerne terene in tuko imamo na primer v inozemstvu na Dunaju, Berlinu itd bob-klube, ki gojijo ta šport v bavarskih in avstrijskih Alpah Gotovo bi se našli športniki v Zagrebu in Belgradu, ki bi prihajali v nase kraje na letovišče zaradi tega športa. Stvar je sedaj lokalnih faktorjev v Ribnici na Pohorju či bodo hoteli podpreti prizadevanja zimskošportne podzveze, ki jim s tem nudi zapeljivo ugodnost, da ta skrit kotiček naše zemlje dvigne v nuj-krajšem času v vrsto naših najbolj znanih ! zimskošportnih središč. Na vsuk način pa bo še ' potrebno posvetiti večjo »ažnjo testni zvezi, i Med Rušami in Falo se bo v kratkem zgradila moderna avtomobilska cesta nu desnem bregu Drave. Od Fale je lepa cestna zveza preko jodlovega prelaza na Sv Lovrenc na Pohorju, od tam pu bi bilo treba zgraditi i nu še 4 km dolg košček ceste do Ribnice n icibila bi se idealna zveza z Mariborom ki bi bila mnogo lepša in primernejša od /ve/t z vlakom Maribor. I. februarja. Mariborska zimskosportna podzveza si je pridobila zadnja leta bridke izkušnje z neugodnimi snežnimi razmerami v mariborski okolici. Le redkokdaj se je posrečilo po programu izpeljati vse tekme, k' so bile v načrtu. I ako jo letos muhasta zima preprečila izvedbo državnega smučarskega prvenstvu ki ga je MZSP po dolgoletnih bojih pridobila končno v Maribor. Vse te izkušnje so bile povod z.a sklep, ki gu je napravila podzveza na svoji zadnji seji: Glavno torišče zimskega športa sc bo preneslo iz Maribora ua ugodnejše terene. Kakor ima Ljubljana lake terene nu Gorenjskem v Planici in na Pokljuki, tako je iskala podzveza primeren večji kraj v dovoljni višini in z lepimi tereni ki ni predaleč oii Maribora ter jc luliko dostopen. Tak kraj -o sedaj našli v Ribnici na Pohorju. Ribnica leži "00 metrov visoko nu severni strani Pohorja, ima idealne smučarske terene, oddaljena je z železnico komaj nekaj postaj od Maribora tei ima avtomobilsko zvezo s kolodvorom Nad Ribnico se nahaja reprezentančna posiojunka Senjorjev dom. Ribnica sama ima pa tudi lovolj nre-nočišč. poleg tega pa ima zaradi višine ugodnost klimatskega letovišča s polovični voznino. V Ribnici, nu terenu med Pisnikom in Senjor-jevim domom namerava postavit: pjdzveza veliko skakalnico, ki bo dovoljevala 70 metrske skoke. Inž. Lenarčič je že obljubil svil za skakalnico odstopiti brezplačno če ne letos na iRevmatične bolečine « v • giht in isias odslrnnijc SiJJUiSiS tablete Mr. Bahovee, ki so domači in zalo ceneni proivod. Tudi se „Nibol" tablete uporabljajo kol dobro sredstvo pri bolečinah v boku, Irganju v udih. glavo- in zobobolu ter boleznih vsled prehlada Zahtevajte v lekarnah izrecno prave „Nibol" lablele Bahovee v originalnih steklenicah 20 lablet za Din 20 — ali pa 40 lablel za Din 34 — z napisom proizvajalca: Apoteka Q1lr. Valjovec - Ljubljana, ki Vam na zahtevo brezplačno pošlje obširno poučno brošuro za bolnike. 1!. S. lir. 1781« 171I7!! 1K. 24., 2U. VI. .1.'». im zaprtiu, * vzemite zjutrai na prazen želodec kozarec naravne FRAHZ JOSEF jjreniko. Registrirano od Min. hoc. pol. in nar. /.dr. S. br. i'>.485 od 25. V. li>35. Maribor □ Bencolska afera. Oblasti energično preiskujejo v aferi zastrupljenja 9 oseb z. bencolski-mi hlapi. Vse poizvedbe pa niso mogle ugotoviti ničesar konkretnejšega in kakih drugih podrob nosti, kakor smo jih sporočili v včerajšnjem >Slo-vencu«. Stanje obeh zastrupljenih pomočnikov To-mana in Golca je v bolnišnici neizpremenjeno ler bo trajalo več časa, preden se pokaže, ali se je posrečilo delovanje sirupa ustaviti. Tudi v stanju ostalih pomočnikov ni zaenkrat izprememb. □ Recitaeijski večer Ljubljančanov. V torek zvečer nastopijo na recitacijsko-koncertnem večeru v Mariborskem gledališču trije člani Narodnega gledališča v Ljubljani: Milan Skrbinšek recitira, Angel Jarc bo pel operne arije in pesmi, dr. Da nilo Švara pa oskrbi klavirsko spremljavo. Na večeru sodeluje v dvogovorih s svojim očetom tudi Majda Skrbinškova. □ Klubski turnir Mariborskega šahovskega kluba se je zaključil v sredo zvečer. I. in II. nagrado si delita Kukovec in Mešiček, III. prof. Sila, IV. dr. Lipold, V. in VI. Konic in Strniša: sledijo Bien, Koser, .laut in Radolič. Po razdelitvi nagrad se je vršil brzoturnir. Prvi je Konič, drugi Pire, tretji Lešnik, Strniša, Mešiček, dr. Danov, Bien, Kukovec, Merlak, Dobrila, dr. Lovrec in Radolič. □ Važna pridobitev za lrgovce. Por lel so se že mariborski trgovci potegovali za cenejši tok za razsvetljavo izložb, pa so naleteli pri prejšnji občinski upravi na gluha ušesa. Sedanja jim pa jc šla takoj na roko. Mestna podjetja so sklenila, da se da trgovcem možnosl preureditve razsvetljave izložb na poseben števec ter bo oddajala elektriko za te svrhe s 50—75% popusiom. Mariborsko meslo bo s tem gotovo znatno pridobilo na privlačnosti, saj bodo sedaj Irgovci ugodno priložnost gotovo izrabili ter povečali privlačnost svojih izložb. □ Dr. Velker Hugo ordinira ves dopoldan Koroška cesta 10, tel. 2575. Zdravnik med. nniv. dr. STOPAH LUDVIK je otvoril privatno prakso v Studencih pri Maribor« Kralja Petra cesta 39 Ordinira od 13. do 16. ure. □ Zaprla pohorska postojanka. Lansko leto se je čisto na tihoma olvorila na srednjem Pohorju pod Roglo in Planinko lakozvana Lauricho-va koča, ki pa je stvarno bila last Celjskega smučarskega kluba. Koča jc moderna zgradba, slična Pohorskemu domu. Kočo so sedaj zaprli. □ SSK Maraton - lahkoallelska sekcija: K sc-slanku jutri ob 20 se vabijo zlasti atleti: Rudi, Sei-dler, Pika, Škamlec, Strucl, Verbošt, Uralnik, Metod, Vidre, Gril, Asko, Perko, Rahle, Bradač, Mešiček, Pulko, Franček, Stankovič, Hoš, Lužar, Fi-lipčič, Cigler, Dogša, Kramberger, Stajnko, Ušaj, Brence; vabljeni seveda tudi ostali. Trener g. Oio Klein pride v Maribor danes v nedeljo zvečer — Načelsivo. □ Umrli so: Magdalena Gril, stisra 16 let, hči prog. delavca; Marija Koren, soproga pekovskega mojstra, slara 37 let. — Bivši v-eleposestnik in gostilničar Franc Ccrin v Razvanju, star 80 let. Naj počivajo v minil □ Carinski dohodki mariborske carinarnice so znašali v januarju 4,993.348.65 Din, od tega pri izvozu 14.206.50. Depoziti so znašali 521.499.50 Din □ Varšavska sinica se je znašla v Mariboru Ptico jc nekdo ustrelil. Na nogi je imela obroček, ki so ji ga dali v Varšavi ler nosi napis: »Polonia, Varsovia G. 60.267. □ Akademska kongregacija ima jutri, v ponedeljek, sestanek ob 20 v Frančiškovi kapeli. □ Ncoficijelna otvoritev pomladne sezone na nogometnem polju v Mariboru bo danes popoldne ob 14.130. Na Rapidovem igrišču se srečata SK Pri-morje iz Ljubljane ter SK Rapid. □ Vlomilska bamla ob meji. V noči na sredo so vdrli vlomilci skozi streho v viničarijo posestnika Andreja Pfeiferja na Ranči pri Pesnici. Odnesli so dvocevko, pištolo, pet litrov žganja. bu-> dilko. Na hiši so razbili četvero vrat. — V isti noči je ista tolpa poskusila vdreti v trgovino Milana Zelenka v Štrihovcu pri Št. Ilju. Z železnim drogom so vlomili vhodna vrata, ko je zapel električni zvonec v trgovčevi spalnici, ki je v zvezi z vrati. Trgovec je prepodil rokomavhe s streli iz revolverja. □ Dobrodelna tombola v korist Počitniškega doma na Pohorju se bo vršila dne 10. maja. na kar zaradi termina opozarjamo ostala dobrodelna društva. O Želja mesarjev. Mariborski mesarji želijo, da bi se napravila v mestni klavnici škarpa za razkladanje živine s tovornih avtomobilov, ki se vedno bolj uporabljajo za vožnjo govedi v klavnico. Sedaj morajo ubogo živino enostavno metati ; z visokega avtomobila in marsikatero živinče si ! pri tem stre nogo. Vsekakor bi bilo umestno, če bi vodstvo klavnice upoštevalo upravičeno željo mesarjev. □ Prodaja avtomatskega bufeta. Obveščeni smo bili da je kupila avtomatični bufcl od g. Va-Ijaka mati gospe Storove, gospa Marija Vasll, go-stilničarka iz Kotclj pri Guštanju, ne pa, kot smo poročali, gospa Šforova in Škofovo. □ Združenje gostilničarjev v Mariboru bo imelo občni zbor dne 19 1. m. v Gambrinovi dvorani □ Za 825 Din v Nico in nazaj bo vozil Potnikov posebni vlak izletnike v času od 19. do 27. februarja. Vse informacije pri >PutnikiK v Mariboru in Celju. Odebeleiim osebam pomore ena čaša naravne Fraru-Josefove grenke vode zjutraj na tešče do lahke stolice. Rog. po mi>n soc. pol in nar. idr S-br. 15485, 25. V. 35. Celje & Seja mestnega sveta je bila v petek zvečer Župan g. Mihelčič je najprej odgovoril na nekatere interpelacije, ki so bile stavljene pri zadnji seji, nato je pa poročal finančni referent g. Prelog. Na predlog iinančnega odbora je bil preklican svoje-časni sklep mestnega sveta glede nakupa takozva-nega Rebekovega posestva od banske uprave, kjer se je mislilo prvotno postaviti delavski azil. Ta svoječasni sklep je bil preklican zato, ker se bo delavski azil gradil, kakor je »Slovenčevim « čitateljem že znano, pri Kroni. — Ko se je leta 1930 uredila cesta na Bregu, je bilo sklenjeno, naj nosi del stroškov tudi okrajni cestni odbor. Leta 1931 je cestni odbor res izplačal ves na njega odpadajoči del, 1932 in 1933 pa ne več v celoti. Namesto cestnega odbora je plačala kr. ban ska uprava, katera pa sedaj predlaga mestni občini, naj spravi dotične zneske v svoj proračun. Ker občina tega ne zmore, se zadeva odstopi cestnemu odboru. Pri poročilu pravnega odbora sta bila na predlog g. dr. ilodžar-ja izvoljena kot člana mestnega sveta v reklamacij-ski odbor za popravo volilnih imenikov gg. dr. Vor-šič in Fazarinc. Na mesto bivšega mestnega svetnika g. Koželja je bil izvoljen v personalni odsek gosp. Krajnc, v odbor za podjetja pa g. Berger. — Na predlog obrtnega referenta g. Lečnika se je mestni svet izrekel za lokalno potrebo za gostilniško koncesijo Pere Joaipine v Gaberju, ker gre samo za prenos koncesije. Pri slučajnostih je interpelira! g. Krajnc glede prodaje parcel pod okoliškim pokopališčem, g. Kodela glede poškodb na regulaciji Koprivnice, g. Glinšek v isti zadevi glede Hudinje, kjer je voda pri zadnji poplavi podrla nasipe na treh krajih in napravila veliko škodo, g. Kukovec je pa interpeliral glede regulacije Ložnice. & Poročila se bosta danes v Petiovčah g. Robert Jediovčnik, uradnik pri »štajerski železni ind. d.« v .Zrečah, in gdč. I leda Konigova, uradnica isto-tam. Iskreno čestitamo! . & Geljski šahisti v Šoštanj. Danes popoldne bo Celjski šahovski klub igral medmestno tekmo s 1 Šahovskim klubom v Šoštanju. Nastopilo bo okiog 14 parov. & Osrednji odbor Turistovskega kluba »Skala« v Ljubljani javlja, da je na občnem zboru Savinjske podružnice TK Skala v Celju dne U. januarja t. I. na podlagi klubovih pravil dejansko prevzel upravo Savtnj-ke podružnice. Na leni občnem zboru ni mogel biti izvoljen nikak nov podružnični odbor, ker je bil občni zbor takoj po prevzemu uprave razpuščen. Osrednji odbor TK Skale, Ljubljana. <3 Konferenca hmeljskih trgovcev v Žalcu. V petek je bila v Žalcu konferenca hmeljskih trgovcev, katero je sklicalo Združetije trgovcev za okraje Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah, nt na kater: se je razpravljalo o regulaciji deviznega prometa, o hmeljskem razsodišču in o načrtu zakona za omejitev hmeljskih nasadov. Konierenca je bila zelo dobro obi kana, debata stvarna, storjeni o bili dalekosežni sklepi, o katerih bomo še jx>sebej poročali. Ptuj Smrtna nesreča v pijanosti. Smrtno se je ponesrečil 47 letni viničar Ivan Zajšek z Ma jskega vrha. Zajšek je v pi janem stanju /. odprtim nožem v roki hodil ponoči po vinogradih in pri tem zašel v globoki kolovoz, kjei ic padel na odprti nož. Rezilo mu jo šlo med rebra globoko v prsi, kar jc povzročilo smrt. Poškodba je bila brezdvomno smrtonosna, ker se Zajšek iz mesta. k jer je padel, ni več premaknil. Pač pa je bil še toliko pri —oči. da si je uož t/ prsi izvlekel in sc naslontt » glavo oanj Y tem stanju so ga naslednjo jutro našli domači in sosed je, ki so |H)grešanega celo noč iskali in končno našli mrtvega. Poroka. V cerkvi sv Petru in Pavla v Ptuju sta se poročila Martin Kokolj, krojaški mojster v Vičavi, in Matilda Horvat, kuharica v Ptuju. Obilo sreče! Sv. Marija v Puščavi Naša dolžnost je. da se vsem. ki so pripomogli do popravila notranjščine naše romarske cerkve, iz srca zahvalimo. Bog jiovrni za vsak dar. Vendar s tem delo |iri obnovi cerkve šc ni končano Zunanjost cerkve in pa streha glasno kliče j>o popravilu. Cerkveno predstojništvo se je odločilo, da se popravi letos tudi cerkev zunaj. Bačun bo velik. Vendar zaupamo na dobrotnike naše romarske cerkve, da bodo pri-pomogli tudi k temu nujnemu poptavilu. Prosimo. darujte našim nabiralci jem, ne odženite jih praznih rok Za vsak dur se vam iz srca zahvalimo Bog povrni. Novo mesto Novomeška Vincencijeva konierenca, ki deluje z velikim uspehom že polnih osem let, je po zgledu prejšnjih let tudi letos izdala za preteklo leto svoje letno poročilo. To letno poročilo v sicer kratkih, vendar pa toliko bolj zgovornih besedah odkriva veliko siromaštvo med našimi nižjimi meščanskimi sloji, o katerih se marsikateremu someščanu niti ne sanja. Obenem pa pove to poročilo tudi, v kolikih slučajih so bili siromaki deležni pomoči V lanskem letu je konferenca stalno podpirala 17 družin, za kar je izdala 11.977 Din. Na Miklavžev večer je bilo od konference obdarjenih 43 otrok z obleko in obutvijo. V svojem 8 letnem delovanju je konferenca razdelila med uboge 108.365 Din. Naročniki Mohorjevih knjig, ki še niso obnovili naročnine, naj to store vsaj v mesecu februarju pri poverjeniku. Trije župni uradi prosijo! Novomeški, šmihel-ski in prečenski župni uradi prosijo vse v teh župnijah novo naseljene družine, da se priglase pri župnih uradih. To je zaradi informacij, ki jih morajo župni uradi dajati raznim drugim posvetnim uradom, nujno potrebno. črnomnljčani bodo gostovali na odru Prosvetnega doma drevi ob 8. s C. Golarjevo veselo igro »Dve nevesti«. Igro, ki je polna veselili prizorov, bodo izpopolnjevale šc pristne belokranjske narodne noše. v katerih bodo igralci nastopali. Vstopnice so v predprodaii v podružnici jugoslovanske knjigarne (prej J. Krajec). CerfeniVo Kdo vam bo sporočil vse novice iz futine. h|er biva nad 350.000 naših rojahov? Naši izseljenci vam ne morejo vsega pisali, vas pa vse zanima Zato je naj bolje, ako si takoj naročile mesečnik Jzseltenshi Rafael" ki na osmih straneh poroča o življenju in delu naših bratov in sester v tujini. Naročnina znaša letno za Jugoslavijo 12 Din, za inozemstvo pa 24 Din. Naročite si ga in pišite še danes na naslov: Uprava Izseljenskega vesfnlha Rafaela, Lfublfana, TijrSeva 52 Pretekla nedelja jc bila v znamenju sej. sestankov, občnih zborov, gledaliških predstav iu koncertov. Menda ni bilo lokalu, ki bi ne bil to nedeljo oddan bodisi zu to ali drugo prireditev. v h ranil nič ni dvorani je bilo filmsko |io-tično preduvanje, prirejeno otl protituherkuloz-ne lige: Dva brata«. Občni zbor so imeli cerkniški gasilci. Kmetijska podružnicu. Vodna zadruga in drugi. V Cerknici so gostovali iz Grahovega, v Begunjah z Rakeku, na Rakeku pu iz Ljubljane. Današnja nedelja pn zojiet obetu dovolj zabave. Vsaj letaki tako naznanjajo. Če pa so seveda muškerude in veselice v času težke krize na mestu, je drugo vprašanje... — V nedeljo, dne 126. t. m. ie bila ludi proračunska seja občinske uprave. Po predloženem osnutku bi znašali dohodki iu prav tako izdatki, ki bi so krili s 110% doklado. 46<>.<>5 din. Pokojninsko zavarovanju uslužbencev 5400 din (lani 5184 din), med dohodki pa povračilo |>ri-spevka zu pokojninsko zavarovanje uslužbcu-cev — zavarovan je tudi g župan — 2504 din (lani |>u 2556 din). Za vzdrževanje vodovodu v Grahovem jc tudi precej večja postavka od lanskega leta. Letos 20.580 din. Koliko pa prav zu prav znaša ves dolg grahovskega vodovoda, bo kakor je obljubljeno, povedano na prihodnji seji. — Cvetoča pomlad . . . l uko mile zime ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Toplo je ko spomladi. Kraška burja se je nekam umaknila, za kako dolgo, ne vemo. Nu Dtašlerjevtm vrtu cvete črešn ja, kur je za mrzlo Notrunisko v tem času pravo čudo. Kranj O trošarinah, ki se pobirajo ali ki se nc po birajo, bi radi kaj več pisali, pa je tako, da ne pozjiamo blagajniškega stanja naše občine. Nekateri pravijo, da industrija po znanih razsodbah upravnih sodišč trošarin noče več plačevati in da gre sedaj za čisto izgubo. To je ugotovil tudi uradnik, ki je po znanem vsiljenem glasovanju za stranko JNS prišel do prepričanja, kaj so iznašli njegovi zastopniki v občinskem svetu in da je moral zato plačati 15 Din za prašička, ki ga je doma zaklal. Ob pametni politiki bi se dalo potrebni denar dobiti ravno iz same industrije in to že pred leti. Ker to ni bil slučaj, imamo še vedno staro šolo, o kateri je g. dr. Zontar na svojem predavanju rekel, da ima pravico stati še nekaj sto let. OBJAVA. Informirani smo bili, da se izdaja neki gospod Glase ali Glaser, baje nameščenec tvrdke Radioval iz Celja, za direktorja naše tvrdke. Izjavljamo, da z navedenim gospodom nismo v nikaki zvezi ter nam je ta gospod neznan. „RADIO" reg. zadr. z o. z. L ubljana Miklošičeva c. 7 ran w • w lrztc Volitve obratnih zaupnikov sc izvršene. V papirnici je bila vložena samo lista JS/., vršile so se volitve |)o krajšem postopku iu izvoljeni so bili 4 zastojmiki krščanskega prepi tčanja. V »Peko« je bila vložena lista JS/ in socialistov. Narodni socialisti niso postavili svoje liste in so pri volitvah svojo modro barvo kar prelili v rdečo. Kljub temu je dobila lista JS/ 4 zait|i nike in socialisti le 2. V predilnici so bile jia postavljene tri liste. Dobila je JSZ 260 glasov in 6 zaupnikov, narodni socialisti (»I glasov in I zaupnika, socialisti pa 417 glasov in 0 zaupnikov. Če primerjamo lanske volitve, vidimo, da so na številu glasov najbolj padli v predilnici socialisti. »Revček Andrcjček« jc bil v nedeljo zvečer podan v dvorani na Skuli lako dovrši no. du jc vsak zapuščal dvorano izredno zadovoljen. Kdor bi hotel označevati posamezne igruice, bi itncl jako težko nalogo, ker bi vse moral izzvzeti le v hvali. Priljubljena igra bo ponovljena danes popoldne ob treh. Kdor ni bil v nedeljo, naj nc zamudi danes! V Berlin in Hamburg T^JVJ^Ž !/ ljubi june odpotujemo >. avfu-lu zvečei III tlo.pemo V MoiluivOVI. (i U vj! ItHtil /.JUllIlj. \ ilUiui kolodvora i mamo \ vi liki mm/i zaju-')(■'. v<>■-i!<> iu večerjo Dopoldni si uglidunio ■ u umni /iiuni ncinški inii/c| |,d|)' t nc so pa izleti po mestu Ivsuk sc luliko svol oduo giblje) kdor bo truden, bo lahko po kosilu nekaj ur v vlaku počival Zvečer ogled največje pivovarne, ponoči pa odhod \ Berlin k|er ostanemo pel dni I u si bomo ogledali znamenitosti mesta. ■le1 tli bomo izlete v bližnji) iu daljnio okolico, celodnevni izlet \ llanil-uru ler m li.imo ogledali olimpijske igre I dele-enci si Imdo pa luliko sumi napruvili svoj pregrair in niso ve-/iini nu noš progrum. .Seveda * tem slučaju bodo po nepotrebnem trosili denar. On, ki bodo trudni, bodo luliko ostali \ stunovin jih in se odpočili. .stanovali bomo v ličili šoli (ali \ dveh): prenočišču na posteljah: prehranjevali se bomo \ \"likili šolskih sobah, prirejenih za jedilnice /a postrežbo bomo najeli zuiIcmiio število Bei linčanov. hrana bo pa izdatna in naša do-nuiču. ker bomo imeli s seboj lastni kuhinje. IJ. avgusta odpotujemo lomov kamni dospemo 14. avgustu. I retji obrok /.upade do S. februarja t. 1. Kdor bi istega pravočasno ne vplačal, se mu zaračuna It) odstotno doplačilo, kakor je to pred v iiicno v našem načrtu. Po zadn jih informacijah i/ Bi rlina bo na razpolago še nekaj vstopnic zu one, ki se prijavijo kasneje. Na olimpijadi se vrše lisic dni. ko bomo mi v Berlinu, te-le tekme Lahka atletika, 10-rokoborba. sabljanje, hokej, nogomet, polo, jadranje. streljanje, rokomet kolesarstvo, kajak. plavanje, basketball boks. telovadi a. veslanje in juiiuiijc. Ita/.en modernega pctolioja iu dviganja torej vse panoge ki bodo na olimpijadi. Vse brez i/.jeipc. /beli one i/ l.jnhljanc in bližnje okolice vljudno prosimo, da »e |11(]j hitrejše manipulacije1 poslužujejo pri vplačilu posameznih zneskov obrokov — naših položnic Kdor jih nima naj jih takoj zahteva. Vplačilo —nakazilo — naj se vidno glas) uu ono osebo, ki je bila prvotno prijavljena, odnosno. /a katero se je vplačal — nakazal — prvi obrok, ker je sicer točna evidenca silno ote/kočeiui in zvezana radi nepotrebnih pismenih informacij s precejšnjimi stroški Ako kdo nakaže na eno položnico za več oseb skupaj, naj na hrbtu iste vedno točno navede, zu katere osebe je znesek vplačan _ nakazan. Ponovno poudarjamo, du vodstvo posebnih potrdil o vplačanih — nakazanih — zneskih ue daje, ker prejme itak vsak uradno potrdilo od dotičuegu poštnega urada, kjer jc bil znesek vplačan. Potrdila — odrezke — skrbno hranite, ker služijo kot legitimacija. /a doplačilo 420 din se vozite v II. razredu. (Ne za 240 din kur je bilo zadnjič pomotoma objavljeno.) Vodstvo bo i/dalo pred odhodom vsakemu udeležencu posebno knjižico s kratkim opisom naše ekspedicije. / imeni vseli udeležencev ler vsa potrebna navodila. V (o svrlio prejmete okrog velike noči prve vprašolne pole Inforiiiueije za Berlin-I lambrug kakor tudi prospekte daje SK Planina (Jože Hvale, uradnik /.adružne gospodarske banke), Ljubljana, Miklošičeva cesta 10. Sv, Ftorijan na Boču Vsa naša fara se danes raduje veselega dogodka v odlični Ste-fancioiovi družini, (lo-spa Marija namreč obhaja svoj god in obenem sedemdesetletnico svojega bogo-ljubnega življenja. Celih 42 let je že preteklo, odkar je prišla k nam od Sv. Pavla pri Preboldu. Z blagim rajnim možem, cerkvenim ključarjem, sta si s pridnostjo in varčnostjo uredila krasno domovanje: Irgovino in gostilno. Bog je njun zakon blagoslovil z 9 sinovi, od katerih je eden že umrl. Resnično je naša jubilantka vsa srečna v krogu svojih sinov, ki so od vseh strani prihiteli k svoji mami, da se ji zahvalijo za vse dobrote in poprosijo Boga. da jim jo še dolgo ohrani. Tem željam Slovenčeve« naročnice se pridružujemo tudi drugi, du bi še dolgo živela v zdravju in sreči. Na večer življenja jo čaka prihodnje leto presrečen dan, ko bo najmlajši sin, ki je pustil službo šolskega upravitelja in vstopil v bogoslovje, pristopil k oltarju Gospodovemu. Bog živi zgledno mater, vrlo dobrotnico bližnjega, našo blago gosjio Marijo Štefani'iozovo! Metlika Ali so piiučne bolezni oidra^ijivs? lo n h (I vse važno vprašanje zanima naravno vse, Ki ooleluiio nu astmi, katarju na jillmlh, zastarelem kastjn /.nslU7.»nju. dolnolrnJnt liripnvostl in hrlpl, pa doslej niso naši1 ^^roviln Vsi tnfti bolniki dobe ( d hhs popoisioma brezplačno Knjigo s slikami, izpod peresu gosp. tir. med. (iuttuianiin, hivšecjH Set-zdravnika v zavodu/u llilzenkuro, o leim „Ali se pljuCiu bolezni ozdravljive?". Da omogočimo vsakemu fakemn bolniku,da spozna vrsto svoje bolezni, smo se odloČili v interesu splošnega blugiu odposlali lo knjigo na zahtevo popolnoma zastonj m poštnine prosto. Napisut' jc samo dopisnico ifrunkiraiio z Din 1'75) m jo odposlati na PUKtHANN & Co., BER&IN 613 Mluggelstrasse Nr. 25-25 a. Odobreno od ministrstva socialne politike, sarntetsko odelenje S. Ur. IMIh od 12 XIi iU.i Prosvetno društvo Uubliana-mesto Naše mlado in agilno društvo |'e v petek, dne 31, januarja t. 1., doletela izredna čast. Kajti med nas fante je prišel sam prevzvišeni vladika škof g. dr. Gregorij Rož m a n. V živih besedah nam je podal svoje vtise, ki jih je odnesel iz Amerike tekom svojega več kot trimesečnega bivanja. Koliko zanimivega in za nas poučnega nam je povedal. Njegovim jedrnatim izvajanjem smo sledili s posebnim zanimanjem ter ga prosili, da ponovno pride med nas katoliške fante, kar nam je tudi obljubil. Naše društvo se prav lepo razvija. Mala dvorana v hotelu Miklič nam je postala pretesna, tako da smo se morali preseliti že v večjo dvorano. Sestanki se vrše vsak petek ob 8 zvečer. Pod vodstvom našega predsednika predsedujejo, zapisni-kujejo, predavajo, deklamirajo itd. izmenoma člani sami. V pravem pomenu besede tedaj članstvo sodeluje. K našim sestankom prihajajo razni gospodje, ki nam v največ polurnem govoru podaiajo svoje misli o raznih sodobnih verskih, kulturnih, gospodarskih in socialnih vprašanjih. Tako nam je na enem izmed prejšnjih sestankov v pravi luči pokazal iedro in vsebino slovenstva ravnatelj g. Gabrov š e k. Točno ob 9 so naši sestanki zaključeni. Nato se prično med članstvom živahni razgovori in po-menki. Zapojo se naše pesmi ter spremljajo živahno razpoloženje harmonike. Naše društvo je pred tremi tedni ustanovilo tudi dekliški odsek, ki se prav lepo razvija ter ima zaenkrat sestanke ob torkih ob 8 zvečer v Rokodelskem domu. Povsod je hvaljena odlična kvaliteta mila, našega kvalitetnega domačega izdelka! — Kupujte ga! Katoliški fantje in možje, pristopajte k naše-j mu društvu, da z združenimi močmi delamo za j verski, kulturni, gospodarski in socialni preporod našega naroda. Elektrifikacija naše meie Te dni so se zaključila važna pogajanja, ki bodo mariborski okolici prinesla važno pridobitev elektriko. Gre za elektrifikacijo severnega ob-| mejnega področja, ki se razteza severnozapadno i od Maribora med železniško progo, avstrijsko mejo j proti Lučam in Kozjakom. Na ta del bodo razširili območje mariborskega električnega podjetja. Vršijo se že pripravljalna dela za elektrifikacijo Spodnje i in Zgornje Sv. Kungote, Sv. Jurja ob Pesnici in Svečine. Investicije, ki bodo potrebne za ta dela, so preračunane na 1,200.000 Din. Ta znesek je že j zasiguran. Prispevali bodo banovina, mariborska mestna občina ter v poštev prihajajoče krajevne občine. Elektrifikacija teh obmejnih predelov ie nujna potreba, osobito še zaradi tega, ker se jim , ponuja elektrika iz Avstrije, kakor jo imata že Št. | Ilj v Slov. goricah in Gornja Radgona. Da se pre-j preči prodiranje avstrijske štajerske deželne elektrarne v naše območje ter odtok našega denarja za tok v Avstrijo, je na vsak način nujno, da se ti kraji elektrificirajo z naše strani, da se uporablja domača elekterična sila in da ostane naš denar doma. Po vsej sili hoče v Abesinijo V Abesinijo je hotel Mihevc Kari, strojni kurjač iz Ljubljane. Mihevc jo je dne 29. januarja i mahnil čez Holmec v Avstrijo, kjer so ga aretirali ; ter vrnili v Jugoslavijo. Na vlaku pri Prevaljah so ga prijeli organi obmejne železniške policije ter mu natanko izprašali vest. Izjavil je. da hoče preko Avstrije, Nemčije in Francije ter čez lužo v Abesinijo, kjer se hoče boriti proti Italijanom, ki jih dobro pozna še iz vojne iz bojev pri Pijavi. Pozna tudi Afriko, kjer je bil dve leti v francoski tujski legiji v Maroku. Pravi, da so mu afriški tereni znani in je prepričan, da bi Italijane v Abesiniji gonil »kar z mokro cunjo«. Po zaslišanju so ga vtaknili v zapor, kjer si bo gotovo ohladil svoje navdušenje do Abesincev. Zadnji lovski pogon na divje prašiče v Gorjancih so priredili nekateri lovci iz Metlike. Kakor pripovedujejo, so to pot videli merjasca, ki je imel najmanj 200 kg. Ali glej ga šmenta, namesto krogle v cevi je imel pričujoči lovec le šibre za zajce strašiti. In naši lovci letos res zajce samo strašijo, ker le bolj redko vidimo kako zajčjo dlako. Kmet- . je se pritožujejo, da jim zajci delajo škodo; lovci I pa godrnjajo, da letos ni divjačine. Kaj neki bo j res? Umor v Dobravicah je ponovno v Beli Krajini ! na dnevnem redu razgovorov. Ljudstvo na vse strani ugiba, kdo bi mogel biti morilec. Prepričano i pa je, da mora storilec prej ali slej pasti v roke | pravici, »Krspin in Fridolin.« Fantovska Marijina druž- | ba priredi v nedeljo popoldan ob 3 in ob 8 zvečer burko »Krspin in Fridolin«. Kdor želi preživeti nekaj lepih uric v smehu, naj pride v nedeljo v dvorano konzuma Pošljite naročnino! r~m vi v v • • Za ctscen$e m obnovo krvi je Planinka zdravilni čaj dober regulator. Radi tega učinkuje 6—12 tedensko zdravljenje s Planinka-čaiem Bahovec izredna dobro: pri slabi želodčni prebavi in zaprtiu, pri slabem in nerednem delovanju črevesja in napetosti telesa, pri omotici, glavobolu, nespečnosti in zgagi, pri obolenjih sečne kisline in hemoroidih (zlati žili), pri obolenju jeter pri nervozi in živčnih boleznih. PLANINKA-čaj BAHOVEC zahtevajte v lekarnah samo v zaprtih in plombiranih paketih po 20 Din z napisom proizvajalca: Lekarna Mr. BAHOVEC, Ljubljana ki Vam pošlje vzorec in poučno knjižico brezplačno. Reg. S. br. 14'J12 10. VU. 1934. Slovenska Bistrica Podružnica Zveze absclventov kmetijskih šol priredi v Slov. Bistrici štiridnevni splošni tečaj v prostorih tukajšnje meščanske šole in sicer v ponedeljek, 3. februarja od 9—12 dopoldne izjemoma v prostoru tuk. posojilnice; popoldne od 1—6 in ostale dneve pa samo v meščanski šoli. Ostale dneve (razen 3. februarja) bo tečaj samo popoldne im to od 2—6. Na tečaju se bodo razpravljale splošno potrebne stvari, da ima tečaj pomen tudi za ostale, ki nimajo s kmetijstvom neposrednega stika. Predavalo se bo o sledečih vprašanjih: slovensko kmetijstvo in mednarodno trgov-stvo (prof. J. Vesenjak); slovensko zadružništvo (revizor J. Urbanija); kazensko pravo in kmetska zaščita (sodnik dr. I. Tominšek); blagovno zadružništvo (ravnatelj mešč. šole M. Rismal); socialno vprašanje (kaplan Mihelič), važna vprašanja drž. prava (sod. starešina dr. F. Muhič); živinozdrav-stvo (dr. J. Zemljič); o zdravstvu kmetskih domov (dr. Jernej Černej). Sprehod po starem Kranju Kranj, 1. februarja. Na V. prosvetnem večeru je dne 30. januarja 1936 predaval profesor g. dr, Žontar Josip o sprehodu po starem Kranju. — Predavanje so spremljale mnoge nalašč za ta namen pripravljene ski-optične slike, ki so pojasnjevale stare kranjske izkopnine, stavbe, slike, znamenito cerkev. Zlasti zanimive so bile izkopnine, ki so last ge. Pavšlar-ieve in ki so bile najdene »na lajhu«. Dvorana je bila popolnoma zasedena, med poslušalci smo opazili vse stanove in ugledne osebe, ki so z zanimanjem poslušali to v resnici lepo predavanje. Ker ni mogoče vsega ponoviti in zlasti ker bo g. predavatelj o tem izdal menda v kratkem lepo knjigo, omenimo samo nekaj stavkov iz predavanja. — S prvo sliko, ki je fotografija znanega sedanjega reliefa Kranja, je obrazložil lego Kranja, ki stoji na medvodju Save in Kokre. Opozoril je na to, da v Kranju, ki stoji na konglomeratni skali, ni bila ugodna lega za mesto, ki je bilo obrtniško i in trgovsko že v davnini. Kranju primanjkuje vode ! že od nekdaj, ker stoji visoko nad Savo in Kokro. Zato je že iz stare mape razvidno, da so nekoč hoteli vodo črpati iz Save in je dolično mesto zaznamovano v mapi z »Wasserkunšti«. Dotična naprava za črpanje vode je že po 10 dneh popolnoma odpovedala. Zanimivi so mestni vhodi z raznimi mitnicami, na katerih so stari Kranjčani že tedaj j Z vso spretnostjo in pretkanostjo pobirali mitnine, ki jim danes pravimo občinske trošarine. Te mitnice so bile tako spretno razpostavljene, če je kdo ušel na eni mitnici, so ga mogli prijeti še na drugi. Eno mitnico so imeli na Pivki pri Naklem in drugo nekje pri Medvodah. O Kranju je zgodovinar Valvazor zelo malo pisal, ker mu mestni sodnik ni dal na razpolago potrebnega gradiva. Zato je men-da v svoji užaljenosti zapisal, da v Kranju primanj- kuje vode in da je v njem več vina nego vode. Žal, da je temu še danes vsaj v poletju približno tako. ludi za kopališče so se naši prednamci že v letu 1842 živahno zanimali. No tudi tega še danes ni, ker tako zlatih časov, kakor so bili tedaj, ne bomo dočakali mi. Med obrtniki je prevladoval posebno mesarski stan. Teh je bilo neverjetno veliko, čez 1000 v Kranju. Tudi čevljarjev je bilo tedaj več nego danes, Peki so imeli v svojih cehovskih predpisih določilo, da se med delom ne sme česati. O obrtniških globah pa je g. predavatelj omenil, da je obstojalo določilo, da se te zapijejo. Iz starega obzidja, ki se ponekod še danes vidi, je g. predavatelj obrazložil stare utrdbe. Omenil je marsikatero hišo in razloge, zakaj so nekatere hiše široke le po 6 metrov. Deželni gospod je namreč odmeril takratnim graditeljem samo toliko potrebnega prostora in tako je nastalo 30 enakih hiš, Le-te so bile dostopne z glavnega trga, toda zadaj so imele ulice, od katerih se je ena, kakor kaže stara skioptično prikazana mapa, imenovala Svinjska ulica in druga Konjska ulica. Neverjetno visoko število obrtnikov v Kranju ie obstojalo zato, ker je tedaj veljalo določilo, da sme drugod biti le pri cerkvah po en mesar, en čevljar itd. Med hvaležnimi poslušalci je bilo precej smeha, ko se je govorilo o mestnih mitninah, namerah po gradnji kopališča v letu 1842 in o »wasser-kunštih«, kajti vsa ta vprašanja še danes tarejo prebivalce na konglomeratni skali in utegnejo ostati še prav trd oreh za bližnjo bodočnost. — G. predavatelj je žel za svoja znanstvena izvajanja veliko hvaležnost in priznanje. Morda bi bilo umestno, da se to predavanje še enkrat ponovi, ker je neobičajno zanimivo tudi za današnje razmere. Kulturni listek O religiozni umetnosti in napadih nanjo Ze svoj čas — 11. sept. 1935. — smo s posebnim uvodnikom opozorili naše bralce na številne napade na leposlovno ustvarjanje katoliških umetnikov. ki so se vrstili zaporedoma v nasprotnih književnih časopisih preteklega leta. tako v Ljubljanskem Zvonu, Sodobnosti, Hramovih zapiskih, Književnosti in mimogrede celo v Modri ptici ... ler ob tej priliki nakazali nevarnost za kulturo, če se bo umetnost sodila samo po tendenci, po idejnih vidikih. Tako se je v Ieli listih neštetokrat poudarjalo, da je prav katolištvo s svojo dogmatiko krivo, da njega izpovedovalci ne morejo Že iz principa uspeli v umetnosti, ovirajo utesnjujoči cerkveni zakoni«, idejna apriori-■•!ika svetovnega nazora . katoliški svetovni na->.oi. ki je idejno in psihološko dedno obremenil Miloliško umetnost in iz tega ni nobenega iz hoda : katolištvo je -izraz tiste globoke slovenske Manjvrednosti, ki se imenuje naš tisočletni pasi-Mzeni itd. Vse to je šlo na račun katolištva v unieliiosti iu prav radi te svetovno nazorne vsebine i'' današnji marksistovski rod, ki vidi v veri opij . odklonil z znanim Brnčičevim člankom vso slovensko katoliško liriku. Tem je katoliška iiiuet-i'osl lahko samo še »črn kruh za maser, ler resno verjamejo v dilemo, ki so jo svečano postavili: Ali kristjan — ali umetnik!« Eno ali drugo. Zveze ni! V zadnjem Domu in svetu se dve važni razpravi pečata s tem vprašanjem in sicer prva i nd I rek t no, namreč esej dr. Gogale "Belili i j a in kultur a druga Fr. "v o d n i k a Odgovor I. B r n č i č u in njegovim« pa lireklno. Dr. (Iogala čislo brezstrastno, znanstveno raziskuje i n utemeljuje razmerje, človeka do različnih kulturnih krogov, odnos na pr. religioznega človeka do umetnosti, znanosti itd. S tem, da ločno opredeljuje le resnične odnose, hoče tudi že odgovorili vsem tistim, tako pogostim očitkom, češ, da -stoji religija nujno izven ostalega kulturnega življenja ler da se religiozno kulturni človek ne more izživljati v prav tako bogatem, svobodnem in sproščenem osebnem kulturnem življenju kol nn pr. umetnostno ali znanstveno kultiviran človek. (iogala poda tip religioznega človeka, ki ga religija vsega izpolnjuje s svojimi vrednotami in vidiki, ki živi polno in osebnostno življenje. Tak človek lahko dvojno gleda na druge kulturne panoge: ali samo tako, da išče, kako bi si s pomočjo drugih kulturnih panog obogatil svoje osrednjo religiozno življenje, ali pa tudi drugače, tako da se neposredno poglobi v drugo kulturno področje samo, ter hoče doživeti iu doumeti znanost, umetnost itd. Siinio v vsej globini, docela kot avtonomno kulturno področje. Tudi tak religiozni človek se lahko zaveda in bi se moral, da j e_ vsak o kul-turno področje avtonomno, da ima neRe posebne zakonitosti in resnice, da vsako zase zajema del objektivnosti in stvarnosti vesoljstva, da vsako zase vsebuje del večne resnice. Samo vidik religioznosti lahko poslane za oslabi kulturna področja preozek, čeprav je religiozni vidik najširši in najvišji, loda lo bi veljalo le tedaj in za tistega, l bode, ker sc pri nji najlepše k,.že kal u močan te v Ljubljani slovenski element. 'l)„ bi ta večer koliKor toliko ljudi odtegnili čitalnic nu-Prnvijo v gledališči norost ul. muškerudo Zalo smo prepričani, da nc eden prav Slnveneenc l.o metal denarja proč za vstopnino I, I,-, muškerudi v Razne reci. - Zgodovina slovenskih časopisov v I r s t u. (Šaljiva genculogiiu i„ kronologija.) V začetku m bilo nič Ilirski Pr -morian« s. jc prvi upal v Trstu se pnka/al, v slovcnskej obleki. Ilirski Priiuoijun je HI čez leto prekrščen v ..Primorcu Primorcu se je pridružil »Slovenski Primoiec , nasproti p„ se ,, „ e poslovil .-Tržaški LjudonuL.. tržaški I jiidoiml« niTh ° siS ,Pl!mo^c,'m r,a ie javen in vsem dost' en Oba parka sla ločena 'e po visokem zidu Pod iem zidom ie torei iežrlo listo pismo, namenjeno princezinji Podpisa seveda ni bilo. Drugi dan je pod zidom ležal velik šopek cvetlic, na njem pa pritrjen listek z naslovom tiste prince/.inje Tako je šlo dan za dnem; enkrat pismo, drugič šopek Nazadnje ic nekoč ležala ium ludi škatlica z dragocenim prstanom. Kraljevska hiša sc spočetka za te reči ni zmenila, nazadnje pa so le iiostali |)o/orni in so sklenili slvar končali To nalogo jc dobil detektiv Fiteli. Dobro je opravil svojo nalogo. Ob zidu je razpostavil na skrivaj svoje uradnike, j>a tudi sam je šel nn prežo Kmalu jc priiel mladega e'egarrt-nega gospoda, ki je pravkar vrncl čez zid velik šopek Imenu leaa moža detektiv sicer ne pove, prišli vi samo, da ie zaljubljenec moral zui>..s!.t. Angino iu odi'i r>o svetu v,rouo skrbi jc I iteh nekoč imel z ruskim velikim knezom Borisom Puški veliki knez ie prišel ^obiskat nnnleš1 i kraMevski dvor 7gedi'o '-a se je da ic pa svojih vožnjah po londonskih n1'-cnli bil v vedrii nevarnosti, rio se ho v nj ■ jrv avlo zaletel kak avtotaksi. Tu nevarno- I pa ic izvi-ala od tod: Nekoč se je veliki t-nc/ /o|<*'el v 'vU^a^si, ki je imel že ves rolomheii avfomebil Pofk^d' a sicer ni bila hudo venHar veliki knez ir hotel bdi umazan, ampak je šoferia osrečil s Iem, da nm le na licu meslo kupil nonobiomo nr-v avtomobil namesto starean Ta darežljivost velM-e-iu ruskega kneza sc je bliskovito raznesla med 'ondonski —i šoferii in ie ooslei vsak avto1 ksi skušal. 'In bi se vsaj nekoliko zaletel v avtomobil ve!ike"n l-nez.i, da bi pri Iem dobil nov avtomobil De'el--liv l itcb jc r'ol-1' 'uradi 'ena nolono, do nio- 1 ■.a/i'i "n ,- v|o ve' ken kneza in preprečili vsak karambol To sr mu jc le s težavo posrečilo. jeze.ro Dcssie• I t $ l«. V ADDIS ABEBA A, Abaya-jtitro L |VL Slstifanifjftz- < J i (Rudolf--)C2.1 t dtran S :vOOV'ENEC<, dhe 2. februarja 1936. Štev. 27. Več smisla za celoto! Dajte nam javna dela! Belrfrajski lisi »Narodno blagostanje« polemizira pod tem naslovom z našim uvodnikom »Dajte nam javna dela ter prihaja do zanimivih zaključkov da Sloveniji javna dela sploh niso potrebna. V emo sicer, da to ni mišljenje belgrajskih odločujočih krogov, toda članek sam na sebi je zanimiv v toliko, ker cinično in brutalno razodeva miselnost, ki obvladuj« del srbijanskegu meščanstva, ali bolj? refeno belgrajske čaršije. Ako Nnrodno blagostanje« trdi, da nove ceste in e'ez;1ice niso najboli nujno potrebne Sloveniji, . du je znano dejstvo, da so ravno tukaj najbolje. potem ugotavljamo samo, da se mora Slovenija cela Icla boriti za lak neznaten klanec, ka-kor ie pri Mednem ali za par kilometrov dolgo i eznico, kakor je Št. .lanž—Sevnica, ki oba ie itn v zraku, medtem ko zgradijo kar na lepem p i Belgradu dva ogromna mostova, ki vodita do '.inuev.i Od prevrata dalje se Slojenija bori za ' rv.no potrebno železniško zvezo z morjem in za l c s t o do Sušaka. toda brezuspešno. Nc mine pa 'eto. ko ne bi brali o kakšnem velikanskem slaviti pri otvoritvi kakšne železnice v Južni Srbiji, velike ceste v Črni gori, mostu v severni Srbiji, Bosni in Vojvodini. Vrhunec nepoučeno-ti ali zlobe pa je, ako ' lanek trdi, da ie kriza najmanj prizadela Slovenijo, bolj pa da ie zadela iužnovzhodne kraje. »Narodno blagostanje«, ki se izdaja za gospodarsko •gasilo, bi moralo dobro vedeti, da je svetovna gospodarska kriza najbolj zadela one dežele, ki imajo vsaj nekaj obrti in industrije ter živinorejske kraje, in to je pri nas Slovenija. V Sloveniji skoraj pol naroda živi izključno le od dela svojih rok, ker nima nobene zemlje. Ako stoje zdaj obrati, stradajo vsi tisoči in tisoči delavstva ter njihove družine, medtem ko v južnih krajih prav za prav ni pravega delavstva ter delajo v tamkajšnjih rudnikih le kmetje iz okolice, ki pač zaslužijo nekaj, za življenje pa jim nudi hrano njihova lastna zemlja. V' Sloveniji lega ni. Južnosrbski kmet, še manj seveda severnosrbski ali vojvodinski, nista toliko odvisna od prodaje svojih pridelkov, kakor prav slovenski kmet. Ako naš delavec ne zasluži, trpi tudi kmet. ki ima le malo zemlje. Ako je kriza zadela slovenskega kmeta, pa so mu vrat zadrgnile še sankcije. V Evropi ni dežele, ki bi bila po sankcijah bolj prizadeta, kakor je Slovenija. Edino dejansko premoženje Slovenije predstavlja naš les in tega izvažamo kvečjemu v Italijo. Sedaj naš kmet obupuje, pa nai se Narodno blagostanje« še tako cinično roga. Vprašamo le Narodno blagostanje , koliko lesa jc prodala prejšnja leta v inozemstvo. zlasti pa v Italijo. Južna Srbija? Vzrok, da sili drugo delavstvo na severozapad, je v višjih mezdah in izvajanju socialne zakonodaje. Točno -mo dokazali s statističnimi podatki v enem naših prejšniih člankov, da je v Sloveniji sedaj okoli 150.010 ljudi, to je brezposelnih delavcev in njihovih družin, ki ne vedo. kaj bodo jutri jedli. V kateri pokrajini v državi je sorazmerno toliko beračev in stradačev kakor prav v Sloveniji? Še pred 10 leti je bila Slovenija cvetoča dežela, čeprav ni imela dovolj cest in ne železnic, toda je mogla vsaj za silo prehraniti svoje prebivalstvo. Danes tega ne more in zato se z vso pravico obrača na dr>avo, naj ji pomaga z nujnimi javnimi deli, ki so v interesu države kot celote, v interesu splošnosti I 2 in v interesu lačnih delavcev, ki pri njih upajo na »':roinen zaslužek. Primera med Južno Srbijo in Slovenijo ne bo držala. Sloveniia nikdar ni ustvarila kapitalov in jih najbrž tudi ne bo nikoli. Slovenski kmet, slovenski delavec sta štedljiva in ne pijanca, kakor trdijo nekateri belgrajski listi. Ves svoj prihranek pa ne nalagata v zlato in v posojila, temveč, da si postavita skromne domove. Naše čedne hiše, to so na.ši prihranki. Hranilne vloge v hranilnicah — žal zmrznjene, deloma tudi po krivdi belgraiskih gospodarskih krogov — so bile vse namenjene za zgradbo domov. Ne izdamo prav nobene tajnosti, ako ponovimo znano dejstvo, da južnosrbski kmet svoje prihranke spreminja v zlato, ki ga zakopava v zemljo, kakor je navajen še iz časov, ko je moral denar skrivati pred turškimi davkarji. Tragika z.a Slovenijo je, da je njeno »bogastvo« le navidezno, na drugi strani pa je resnica, da je navidezna v velikem delu tudi revščina Južne Srbije. »Narodno blagostanje« se bridko moti, ako misli, da Slovenci zato zahtevamo javna dela, češ, da zato zahtevamo mnogo, da dobimo vsaj malo. Mi Slovenci smo odkriti ljudje, pošteni in skromni. Kar zahtevamo, je le minimum naših zahtev in nam je življenjsko najbolj nujna potreba. Ako bi postavili maksimum, to je vse tisto, kar nam po pravici gre, bi takoj vedeli, da nam Belgrad tega ne bo dal. To, kar zahtevamo, pa nam Belgrad mora in tudi more dati, Predrznost je, ako nam »Narodno blagostanje« očita, češ, da hočemo biti Slovenci prvi na vrsti. Zaradi javnih del so bile že vse pokrajine države pred nami in se je že povsod mnogo gradilo, mi Slovenci samo zahtevamo, da smo v vrsti javnih del vsaj zadnji, da sploh pozabljeni nismo. Torej ne prvi, toda vsaj zadnji hočemo biti. In sedaj mora priti vrsta tudi na nas. Dobro vemo, zakaj moramo Slovenci, ki nas je samo 8% vsega prebivalstva, plačati 12% vseh neposrednih davkov. Pri nas je davčna praksa strožja in predpisi višji, Ako bi pa veljala trditev, da se neposredni davki v glavnem plačujejo po višini bogastva in obrti itd., bi Slovenci ne plačali niti polovico tolikega davka, ker pri nas bogastva ni, obrt je pa po večini le mala in skromna. »Narodno blagostanje« operira z brezposelnostjo sezonskih kmetskih delavcev v Južni Srbiji. Ali ta list ne ve, da je skoraj tri četrtine slovenskega kmetske-ga prebivalstva v bistvu le sezonsko delavstvo? Saj v vsaki naši vasi prebivalstvo obstoja v veliki večini iz dninarjev, gostačev in kajžarjev ter lesnih delavcev, ki so navezani na sezonsko delo. Imamo pa tudi prave sezonske delavce, ki si vsako poletje iščejo kruha v Vojvodini in Franciji. Slovenci smo dovolj ponosni, da ne bi od države zahtevali javnih del, ako bi se mogli brez njih preživljati in ako bi nam ne bila potrebna. Naša zahteva po javnih delih je krik obupa. Je pa tudi naša trdno utemeljena pravica. Nekateri belgrajski krogi bodo morali že prenehati misliti, da je Slovenija le kolonija za plačevanje davkov cer da nima pravice ničesar od države zahtevati. Geslo »Narodnega blagostanja« »Več smisla za celoto« z obema rokama podpišemo, toda s poudarkom. da ni samo Južna Srbija del celote, temveč da je tudi Slovenija, in sicer enako važen in ne manj potreben! Novi trgovinski zakonik JSrajE:ro<' Glede n »0 Vsaka olimpijada nas nanovo zastrmi, ker vedno na novo in na novo podira stare in poslavlja nove svetovne rekorde. Kakšna olimpijada bi pa to sploh bila, če ne bi bil postavljen prav noben rekord. Vse bi bilo razočarano, kot je bilo razočarano lansko leto v Planici, ko ni bil dosežen tako zaželjeni amaterski skok. Brez rekordov bi bilo kaj kmalu konec vseh športnih prireditev. In najbrže nismo več daleč od tistega časa, ko se bo vse to dogodilo. Prav za prav smo že ob velikih rekordih pričakovali, da se ne morejo več zbolj-šati. Mislili smo, da boljšega tekača kot je n. pr. Nurmi, ne bo več na svetu — pa je le prišel, In tako si večina ljudi predstavlja, da bo šlo naprej in naprej. Toda enkrat pride čas, ko boljši mož. ne stopi na start in ne postavi boljšega časa. daljši in višji met ali skok. Za drsanje na 500 si drznem prerokovati, da se nahajamo že blizu skrajnih mej. Table-tenis Zagreb - Liubliana Danes se bosta po dolgem presledku zopet pomerili table-tenis reprezentanci Zagreba in Ljubljane. Sedaj so se ljubljanski igralci prvič povzpeli na isti nivo kot so zagrebški. Zato bo dvoboj zelo zanimiv, ker so izgledi obeh moštev zelo izenačeni. Zagrebčani imajo sicer več rutine, katero bodo pa skušali Ljubljančani nadoknaditi s svojo večjo voljo. Zagrebčane bodo zastopali: državni prvak Hex-ner in državni reprezentanti Mayer, Maksiniovič in Senekovič Ljubljana bo pa poslala proti njim: Marinka od ŽSK Herniesa in Weissbacheria, žižo in Lazarja od SK Ilirije. Upajmo, da nas bodo Ljubljančani častno zastopali in dobro rešili svojo nalogo. Ta zanimiv dvoboj se bo vršil danes od 16 do 24 v .dvorani bivšega hotela »Tivoli« v Tivoliju. absolutnemu rekordu se približujemo, kakor se bliža hiperbola svojemu cilju. Od začetka jako hitro, nato vedno počasneje in nazadnje se pa sploh nič več ne približuje. Doseže ga v neskončnosti. Ker je naša idealna hiperbola zavila že v ravno smer, nimamo kaj posebnega v tej panogi pričakovati. Kdor hoče še postavljati nove svetovne rekorde, naj si nariše za vsako panogo slično krivuljo, kot smo si jo izmislili za drsanje. Ko bo pri neki panogi zapazil, da se nahaja njena krivulja še v močni krivini, naj se hitro poprime te vrste, kajti le tukaj so rekordi še na razpolago in niso predragi. Čimbolj izravnana je že krivulja, tem dražji je nov rekord. Najbrže pa so že vse krivulje vseh vrst močno na strani neskončne daljice in bo zato za postavitev novih rekordov kmalu potrebno nad-zemskih energij. Dr. Tomaž F. | VREMENSKO POROČILO Kofce, t. februarja l!i:)ii. Tem operator a —2, M cm suegu. sro.nj, oblačno, smuka im izgledi prav dobri. Srnu&kl tečaj ikmI vodstvom zveznega učil olja g. Janeza i K vedra sc vr.ši rwl 2.—9. februarja. S K Itpka. V torek I. februarju ob ifl zvefur soja upravnega odbora v giostiilni Konz.uui. Vsi in točno! Turistično-šporlni odbor ia dvif/ lahke atletike in pri/travo atletov zn olimpijado. V nedeljo ob 9.311 dopoldne na igriSčn Priinor.ia cir«ss-comitry trening zn vse srednje im dolgoprogaSc, istočasno sel,ni. Ironiuig z.a incl.alcc. V pon od cM nk ob _1l,:«l važna oni ikov obvezna. 2. redni občni zbor športnega kluba Brod v št. Vitlu nad Ljubljano se bi> vršil v nedeljo, dne 9. februarja 19%. ob 10 dopoldne v čakalnici tekstilne tovarne Beer, flribernik & Co. v Vižmarjih. Ljubljanska Kreditna banka Upravni svet Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani je na svoji seji z dne 10. januarja 1936 sklenil v sporazumu s komisarjem ministrstva trgovine in industrije izplačevati počenši s 1. februarjem 1936 vsem svojim starim upnikom dospele obresti za čas od 1. juli ja do 31. decembra 1935. Po 31. marcu 1936 nedvignjene obresti se prenesejo na nove vedno razpoložljive račune. Ljubljanska kreditna banka je s tem stavila na razjrolago svojim starini upnikom celoletne ohbresti za 1935, nadalje pa tudi polno izplačala vse stare vloge na vložnih knjižicah in tekočih računih do zneska Din 2000.—. Nemški kliring Po poročilu belgrajskega tednika »Trgovačke novine« je znašal dne 30. januarja 1936 saldo starega klirinškega računa 442 milj. Din, dočim cenijo, da je klirinških čekov doslej v prometu komaj 600.000 do 800.000 mark. * Dohodki ljubljanske carinarnice so znašali v januarju 1936 od uvoza 4,517.560.41 Din, od izvoza pa 1546.60 Dm. Kuponi naših posojilnic v Češkoslovaški. Organizacija češkoslovaških lastnikov jugoslovansidh državnih papirjev se je že večkrat obrnila na našo vlado za začetek pogajanj glede načina honorira-nja kuponov naših inozemskih posojil, ki se nahajajo v rokah češkoslovaških državljanov. Dne 30. min. meseca pa je bila v Pragi seja zainteresiranih bank, ki je pripravila vse potrebno za pogajanja. Pričakuje se, da se bodo pogajanja začela v ponedeljek, 10. februarja v Belgradu. če pride dotlej odgovor, da so jugoslovanski referenti na raz-polago za la termin. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Košenitia Pavla, trg in pos. v Gomilskem št. 80 (trgovina z mešanim blagom), narok za sklepanje poravnave 17. marca, oglasiti se je do 10. marca 1936, nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o imovini Ped rana Antona trgovca v Mozirju, narok za sklepanje poravnave 17. m drča, oglasiti sc je do tO. marca 1936. Odtok zlata iz Francije. Zadnji objavljeni izkaz Francoske banke beleži v dobi od 17. do 24. januarja 1936 odtok zlata za 1.030 milij, frankov nn 05.386.4 inilij. frankov. To zmanjšanje zlatega zaklada je zmanjšalo samo zlato kritje le malo: od 72.39 na 71.43%, vendar je odtok tako velik, da vzbuja vso pozornost merodajnih činiteljev. Borza Dne 1. februarja 1936. Denar Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 5.502 milij. Din v primeri s 3.709, 3.59, 3.2 in 10.025 milij. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo v četrtek in pelek v angleških funtih in svobodnih dinarjih. Za italijansko liro (valuto) so plačevali denarni zavodi 3.07—3.12, za dolar pn 49.60—50.10. Iz Belgrada poročajo, da je na svobodnem deviznem tržišču ustavljen dvig tečajev razen zn francoski frank, ki je nekoliko naraste! od 341 dn 343 na 841.50—843.50. Švicarski frank je oslal nespremenjen na 10.85—16.95, funt na 256.5—.257.5, dočim je dolar malo [»opustil: od 51.70—52 na 51.80—51.75. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.295, London 15.18, Newyork 303.125, Bruselj 51.775, Milan 24.40, Madrid 42.05, Amsterdam 208.40, Berlin 123.60, Dunaj 57.10, Stockholm 78.25, Oslo 76.25, Kopenhagen 67.75, Praga 12.73. Varšava 57.95. Atene 2.90, Ca-ngrnd 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfore 0.09, Bue-nos-Aires 0.84125. Pomeneh o Slovencih v tujini Razgovor z g. prorehtorjem prelatom dr. M. Slavičem Tam daleč, daleč je domovina . Splošno, vsenarodno zanimanje za naše izseljence, ki jih je v tujini "550.000 brez, Slovencev v Italiji in v Avstriji, je vendaile začelo rasti. Dosedaj je bilo omejeno le na male, požrtvovalne kroge, ki so sami nosili vso težo bremena in ki se jim mora naš narod zahvaliti, da niso popolnoma izgubili stikov z našo krv jo, ki je šla napajat druge narode. Na splošno pa se ne smemo pohvaliti, da nam je izseljensko vprašanje kaj posebno priiaslo na srce kot velik vsenaroden preblem, ki bi bil zgrabil in pretresel slehernega Slovenca, kot nekaj, kar je za njegov obstoj odločilno. Perijodične valove navdušenja smo doživljali, to je res, ob izrednih prilikah, kadar so se naši izseljenci vračali domov na obisk, ali ob izseljenskih nedeljah, ali ob velikih praznikih, ki so jih naši ljudje zunaj v svetu praznovali ir jc o njih štrknila tudi kakšna bežna vest v naše časopisje. i Zadnja leta se zdi da doživljamo v tem-pogledu razveseljiv preporod. Medsebojni stiki se množijo. Naši višji cerkveni pastirji obiskujejo naše naselbine, oživljajo napol omrtvele vezi in kopljejo iz pozabljivosti imena priduih delavcev, ki so šli za izseljenci kot zvesti spremljevalci in nikdo o njihovih delih ni govoril, niti njihovih uspehov proslavljal Mnogo naših jm>-svetnik organizacij si je naložilo precejšnja bremena, da bi mogle odpomagati Kulturnim potrebam naših izseljencev in med mladino opažamo novega duha, ki zajema tudi izseljenstvo pod pojem slovenskega naroda, česar stari rodovi na žalost niso v zadostni meri razumeli. Hvala Bogu, da je tako prišlo Praznik svečnice se mi zdi kot nalašč, da z lučjo krščanske ljubezni posvetimo naokrog po tujini in zberemo nekaj misli, ki naj bi nam pomagale, da se vsaj v duhu zopet zberemo vsi. domovina in njene veje, ki segajo daleč po zemeljski obli, kot ena sama velika slovenska družina s skupnimi hotenji, s skupnimi težavami in s skupno voljo, da se ohranimo. Zdelo se nam je primerno tudi .da za to priložnost obiščemo našega strokovnjaka za iz-seljenstvo, gospoda prorektorja prelaga dr Matijo Slaviča, doma na meji Prekmurja, tiste Slovenske krajine, od koder je slovenska kri tekla v inozemstvo y najbolj bogatih curkih, da nam v bežnem, nevezanem razgovoru predoči naše naloge z ozirom na skrb za na;e izšeljen-stvo, z isto ljubeznijo, kot je svoje dni na mirovni konferenci v Parizu branil Prel-murje in končno tudi — zmagal. »350.000 Slovencev,« je dejal gospod prelat, >ne da bi vračunali Slovence na Primorskem in pod Avstrijo, živi sedaj po vseh kontinentih sveta. Lansko leto jih je «opet odteklo 500, manj sicer kot prejšnja leta, a vendar občutno število, če pomislimo, kako majhen narod smo in koliko je za naš obstoj vredna vsaka kapljica naše krvi. Kje so vzroki, me vprašate, da so se ravno Slovenci v zadnjih 80 letih tako strašno izseljevali in da še izšel j e-Tanje danes ni prenehalo. Kje so vzroki? Poglejte našo Slovensko krajino, poglejte koče-varske kraje, našo Dolenjsko, našo Belo Krajino. Tam ni kruha za narod, ki je zdrav in se otrok ne boji. Kam pa naj gre po kruh? Po ostali Sloveniji, ki je tako majhna, da velikih ljudskih premikanj ne dovoljuje in tudi najbolj rodovitni deli komaj svoje lastne ljudi preživljajo. Saj so to poskušali. Drli so v mesta, v tovarne, dokler jim niso vrat zaloputnili, ker jih niso rabili. Kam pa naj gre jx> kruh? Slovenska dekleta so se potaknila pred vojno po nemških mestih, po vojni pa po Zagrebu, Belgradu in manjših mestih Menda ravno mi danes oskrbujemo vse meščanstvo po Jugoslaviji s služkinjami in natakaricami. Slovenski fantje so šli v gozdove in v rudnike in treba je samo prehoditi 100 km, pa so čez me;o — izseljenci. Pred vojno smo bolehali na ameriški psihozi, ki je prišla prav našim podjetnim iskalcem kruha in je v gospodarskem pogledu bila tudi blagoslov za marsikatero slovensko hišo doma. Po vojni bolehamo na francoski, belgijski in holandski psihozi, ki je prišla tudi prav v času, ko se je pomanjkanje kruha zaradi gospodarske stiske še mnogi boli čutilo. Naše izseljevanje ne bo prenehalo, dokler našim ljudem doma ne bomo dali prilike, da si zaslužijo svoj kruh. Ne morem reči, da se je v tem pogledu položaj do danes izboljšal. Zdi se mi celo, da se tega problema še sploh nismo lotili ne« Zakaj se toliko naših ljudi v tujini izgubi moralno in narodno r »Na splošno se mi zdi.« je odgovoril g prelat,« da je takšna obtožba pretirana Naša naselja po Ameriki in Franciji so pokazala, da slovenski človek tudi moralno vzdrži v najhu jših okoliščinah Ne jjozabite, da se navadno ne izseljujejo najboljši med najboljšimi. Posebno v povojni dobi je to še posebej res No in če so ti ljudje vzdržali ostali v mogočnih odstotkih zvesti svoji veri in svoji narodnosti in to med tujini svetom, kjer niso imeli nobenega tistih močnih pripomočkov, ki doma branijo vero in narodno mišljenje, je to sijajno spričevalo, ki so ga dali o svojem značaju. Doma. kjer nas vse okrog navaja k verskemu življenju, kjer nas vse za narod navdušuje, kjer je stotine društev, ki sejejo prosveio, kjer so cerkve in duhovniki in učitelji, je lahko biti in ostati veren in na- roden. ln navzlic temu, saj veste, kakšne težave imamo celo doma... Sedaj pa se vživite v izseljenca, ki mora živeti samo od tega. kar je prinesel s seboj z doma, od svojih spominov uu starše, na domačo faro. na domačo Jt o na domača društva, na domač tisk. ali ni junak, če se je obdržal, ali ga bomo zaničevali, če je bil preslab in padel? Lažje bi se ti ljudje v tujini borili, če bi jim domovina pomagala, ne samo od časa do časa. ampak sistematično po določenem načrtu. Tudi na nas doma pade odgovornost na marsikaterega, ki ga je tujina zlomila in požrla. Končno je treba dodati, da naši izseljenci niso do najzadnjega uživali nobene državne začite in jih je bilo mnogo prisiljenih, da sprejmo narodnost, samo da dobijo pravico do najbolj osnovnih socialnih zavarovanj, ki jih uživajo drugi njihovi delovni tovariši Čigava je krivda... Kes pa je tudi. da bi bilo treba naši mladini v šolah dati mnogo več dogmatič-nega pouka, ne samo versko-ču vstvenegu, kajti v tuji ii i se čuvstva razbijajo in samo tista vera, ki je na dogmah zgrajena, trdno drži.« Zakaj je med našim narodom tako malo brige za našo kri, ki včasih čisto osamljena in pozabljena umira v tujini' »Težko vprašanje! Ne smemo metati kamenja! Slovenski narod ne živi v izobilju. Vedno je moral uapenjati svoje največje sile, da se je preživljal, ln kdor se mora boriti za lastno eksistenco, ne more dosti misliti na druge. To velja tudi zu naš narodni obstoj Mi smo venomer v borbi za kruh in za materinščino, vedno v boju za svojo zemljo. Mi čudno, če se je med nami razširilo mnenje, da je morda zunaj v velikem svetu le boljše, kjer nas nikdo ne preganja. ludi denar je prihajal od izseljencev in pripomogel k utvari o blagostanju v tujini. Kdo bi izseljencem pomagal, ko jim dobro gie! Naši neprestani boji za slovensko kulturo na domačih tleli pa so zaposlili tako rekoč vse razpoložljive sile. da nu tu jino, k jer pregaiipinj ni bilo. nikdo mislil ni. Usodna pozabljivost to je res, a razumljiva.« Kdo je v prvi vrsti poklican odpomagati? ./Prva je svojo dolžnost storila cerkev. Katoliški duhovniki so bili prvi. ki so šli ,A, i/, seljenci v tujino, živeli / njimi bedno življenje, stradali ž njimi, se ž njimi borili in zmagovali ter ustvarili organizacije, ki so izseljencem bile edina opora v boju za obstanek poleg tega pa trdnjave verske" zvestobe in narodnega življenja. Svoje dolžnosti pa ni storila država Ne prejšnja, ki je bila vesela, da so Slovenci odhajali, ne sedanja, ki izseljenskega problema še ni doumela \ tist: meri. kot druge države, na primer Poljska, Češkoslovaška, Nemčija. Privatna razgibanost je mnogo storila toda če državna oblast ne pomaga, ima roke /'o/.ano Da- nes smo narodna država in se nam ho, upajmo kmalu posvetilo, du je i/seljenstv-i zaklad, ki ga je treba čuvati / vsemi sredstvi, / mednarodnimi organizacijami in tudi z denarjem, ki se na tem polju stoterokrut obrestuje. Zamisel o »Institutu zi Slovence v tujini«, ki trn namerava ustanoviti Rafaelova družba v Ljubljani, spada med te nadebudne zasebne pobude ki pa kričijo po državni pomoči, če hočejo re- uspevati. Ne po državni kontroli, ker država ima pri tem poslu okorne roke, ampak po drzavn denarni in moralni pomoči. Nemški in poljski posMis sta se sijajno obnesla l an so izseljenski instituti postali ognjišče gorečega dela za izselji nce in ne ""1:":;ske ustanove, kar je neizbežno, če se ta- ke stvari izročijo popolnoma birokrat i.ji v roke. 'želimo da bi vsa slovenska javnost zamisel »Izseljenskega instituta« sprejela kot eno najlepših pobud za koristno iiaroilnoobranibno delo in da bi tudi država, ki so ji Slovenci tako vdani, ustanovitev zavoda omogočila ii k njegovemu uspešnemu delu dejansko pripomogla. Ka-i je vprašanje, ki naj ga rešijo skupno ko? vsi, ki slovenski narod predstavljajo l udi »izseljenska ura«, o kateri sem slišal, du jo hoče uvesti ljubljanska radijska postaja je silno važno propagandno sredstvo, ki se ga po drugih državah že dolga leta z uspehom poslužujejo. Bog jo kmalu daj. te »izseljensko uro«, da bo vezala med seboj domovino na slovenski zemlji in domovino raztreseno po vsem svetu.« »Morda vas bo veselilo zvedeti, da se tudi ljubljanska univerza ukvarja z mislijo, da ustanovi jMsebno stolico za manjšinska in izseljenska vprašanja po zgledu Ministra v Nemčiji. Na Slava hokeljske mornarice Naši bratje doli ob sinjem Jadranu so skozi stoletja ohranili niz krasnih narodnih iger. izmed katerih sta najbolj znani viteška »Alka« in junaška »Moreška«. Tudi cerkvenih iger verskega izvora imajo več. Junaštvo in versko čustvo pa najdemo združeno v najstarejšem in najpomembnejšem dalmatinskim običaju, nam v zaledju še dokaj malo poznanem, to je v nad tisoč let starem slavju bokeljske. mornarice. Pred njenim sijajem se vse drugo skrije. Na »Tripunj-dan«, 2. do 3. februarja se dogaja to vsako leto doli pod silnimi pečinami sivega Lovčena v staroslavnem Kotom Njegova stolnica hrani liosti svetega mučenika, ču-dotvorca Tripuna, ki že nad enajst sto let počiva v podznožju mrkih črnogorskih velikanov (leta 809 je bil prepeljan iz Kamsade) Mesto si ga je izbralo za svojega zaščitnika in ga vsako leto primerno počastilo. Najprej samo v cerkvi. Pa se je pridružilo še svetno slavje, ki se je vedno bolj večalo in širilo ter doseglo v 14. stoletju svoj višek, na katerem je ostalo do propada beneške moči. Kasneje jc praznovanje _ , ..... j utrpelo sicer marsikak sijaj, obdržale pa se je lovodja jih vodi v velikem krogu Iz gruče do- fln rlnnnc tli «f V -fndlliil, virlntmi in stn 1H »1 «1 vpni t- clnnl rrt .,.. *____ ..l.___ morskih volkov- v slikovitih uniformah in s starinskim orožjem Kapctan zakliče: »Prikaž'te!« Zastave se poklonijo. Vzhičen pozdravi junaški sin zaledja stare pomoree: »Pomoz Bog, junaci s mora!« Orli z morja čutijo, da jih čujejo siari grobovi in nove zibelke bokeljske in kot grom zabobni iz njihovih grl: »Bog ti pomogao!« Trenutek grobna tišina Pa se oglasi godba, zazvene prvi takti one mile, dirljive nepozabne pesmi, bokeljski mornarici posvečeno starinsko slavnostno kolo. Obrazi se še bolj zjasnilo, kol vihra gre glas preko množice in streh. I/ veže »admiralata« se privije četica dvajsetih mornarjev. Poskakujejo po taktu. Desno roko naslanjajo v boku, držeči v njej belo rutico, za katen se z levico prime naslednji mornar. Godba je svečana, takt umerjen Veriga plesalcev izvaja celo vrsto krasnih plesov, drug lepši od drugegu. Naenkrat se takt požuri in vse bolj in bolj. Mornarji po skakujejo, da se jim komaj razločujo gibi. Ko- do danes in se v zadnjih letih vidoma lepša in bogati Neke vrste praznik je že 13. januarja, to je ob dnevu, ko so svetnikove kosti prepeljali v Kotor Na ta dan je bokeljska mornarica običajno izbirala svoje častnike razen admirala, ki je bil izvoljen do smrti. 27. januarja okoli poldne se zbero častniki bokeljske mornarice pred stolnico in ko v mogočnih zvonikih drugič odbije ura dvanajst, se zavihti »mali admiral«, deček desetih let. v narodni noši in oborožen, nad cerkveni vhod v prostorno ložo ter sporoči občinstvu, da pričenja slavje bokeljske mornarice v čast svetemu Tripunu. Udeležila naj bi se ga vsa Boka. Nato dvigne čepico in s trikratnim »Slava'« počasti i ljudsko zastavo svetega Tripuna. j Svoj višek doseže slovesnost na dan svet- I nikovega godu. Cela Boka je zbranu in bližnja Črna gora Slikovite noše. ponosna drža in samozavestna hoja, divne postave, izklesani obra-zi, čudovite oči, sladka govorica Na trgu pred cerkvijo se zbere četa do sto bokeljskih mornarjev. Divne stan uniforme. Enkrat v letu kot v ba jki so se ti itarci prebudili iz sna, nataknili nase svojo staro obleko in orožje, pomladili si lica in srca kr da jim je le do tega, da se zgodovina na pozabi. Zdi se, da jih je prebudil glas iz visokih lin doma bo-keljskega priprošnjika in patrona, čigar zvonovi done že sto in stotič preko sinje gladine in se odbijajo in množe ob silnih obrobnih pečinah. Levo krilo trga zapira četa vojne mornarice, desno krilo četa pešcev. Pred vhe dom v katedralo kotorski škof s številnim spremstvom, za njim mestni in meščanski odličniki, ob straneh pa ljudstvo, pisano, živahno Med njim se gne-tejo številni radovedni tujci vseh narodnosti. Deset je proč. Sonce je baš prikukalo izza snežnega Lovčena. da se še ono narlivi prizoru, ki ga ni ne blizu ne daler in ki bi ga tudi zaman iskalo. Težko je^ opisati ta trenutek, treba ga je doživeti z dušo in srcem. To so tradicije, ki še ljubosumno in z veliko pohožnostjo čuvajo ter obnavljajo že skozi enajst vekov. Ta prelest bogatih uniform ter s srebrom in dragulji obloženega orožja nam za malo časa vrača v spomin one divne dni ko je bil Bokljan gospodar na morju, ko je tod cvelo blagostanje in se košatilo bogastvo. Pojavi se poveljnik mesta. Za pešci in vojno mornarico pregleda to »trumno četo »tarih stojanstvenikov stopijo na sredo trga obrnjeni proti cerkvi, major, admiralov pribočnik in »mali admiral«. Kolo je vse hitrejše, živahnejše, obroč plesalcev se vije okoli odlične trojice, jo oklepa, stiska in skoro nenadno je vse vkup podobno le še živi kopici. Kdo in kako bo izšel iz te gneče, kako bo to končalo? Pa kot na povelje dvignejo nenadoma vsi čepice, mahnejo z belimi robci in enoglasno zaori iz vzhičenih grl: »Slava!« In ta vzklik najde odmev v srcih in grlih navzočih tisočev in kot plaz iz strmega Lovčena grmi in hiti tisočeri odmev »Slava!« nad modro gladino, spenja se miino cvetočih mirt in oleandrov in preko pečin in čeri tja do sinjega nebesa. Solznih oči izginja ljudstvo v prostorni stolnici, kjer čita nato sam škof slavnostno mašo. Po maši procesija. Odličniki in preprosti meščani kar tekmujejo, kdo bo nosil po krivih in ozkih mestnih ulicah svete ostanke blagega zaščitnika Tripuna. In tu ni razlike \ veri katoličan ali pravoslaven, vse, vse hiti v dolgem pi- žalost ni vse odvisne) od dobre volje univerze Kadar bo slovensko ljudstvo zahtevalo lo stolico — in seveda tudi izseljenski in litut z isto dosledno žilavostjo, kakoi se (.j l>ori za pravico slovenske učne knjige, potem nimam nobenega dvoma da se bodo našla tudi sredstvu, ki bodo ustanovitev te stolice v najkrajšem času omogočila, l oda ali smo /i tako daleč! č'e nismo, pa delajmo propagando. Videli boste, da ne bo brez odmevu med slovenskim nato dom.« Kaj sodite e> »Rafaelovi družbi , njenih nalogah in ciljih? »?.elini, da bi postula vsenuiodnu ustanova, du bi imela svoje pododsckc \ sleherni slovenski župniji na isti način, kol jih ima Piosvutuu zveza ali naše gospodarske ustanove Če ne samostojnih. pa vsaj v zvezi s -Katoliško akcijo«, s Prosvetno /.vezo«, s Kmetsko /vc/o« in dr. Njeno lepo in skrbno urejevano glasilo -l/se'-Ijenski vrstnik Rafael«, ki mu je dal tako trdno hrbtišče naš izseljenski apostol pater Zakraj-še-k, bo seveda prvo žarišče idej Rafaelove družbe iti tudi glavni klicat- k zbiranju v obrambo naših izseljencev, i.o škoda, da sc njegova razprodaja še ni tako organizirana kd diugod. kjer se prodaja v nedeljah pred cerkvenimi vrati. Rafaelova elružbu in njeno glasilo pa bosta vršila svojo prvobitno versko in narodno-obrambno poslanstvo le, če se bosta mogla opirati nn zaslomho vsega narodu predvsem pa na eine, ki so v naši zgodovini vedno b Ii prvi narodovi prosvettiiki ter so zanj tudi največ žrtvovali, to je na naše duhovnike po slovenski de-želi. Bojim se le enega, kar s" na žalost pri nas vedno pojavlja. Kadarkoli namreč kakšno velike) narodno delo — iu izseljen-ka kultura spada semkaj — dobiva resne ol like, si takoj pojavijo »konkurenčne« struje, ki delo potem razdirajo in nu stran pota vlečejo Dal Bog, da bi se Rafaelu« to ne pripetilo Izkušnje v naši izseljenski zgodovini naj nas obvarujejo teb čeri.« Kako cenijo drugi narodi naše ljudi* Na to odgovarjam / besedami francoskega podjetnika, ki mi je enkrat nn slično vprašanje povedal to-le: Vaši ljudje so sijajni, izobraženi heilj kot naši delavci, pri delu vztrajni, zanesljivi in pošteni. Iznajdljivi, tako da sc vsakemu delu lahko priuče in da takoj lahko prevzamejo odgovorna mesta, loda v ponedeljkih ne prihajajo na delo. denai se jih ne drži, kadar imajo priliko, ela gu spremene v pijačo Tega jih odvadite pa bodo najboljši delavci nu svetu!. — Temu nimam ničesar dostaviti.« »Navodil za nadaljnje delovanje Rafaelove družbe ne moreni dajali. Dalo jih vam bo vaše srce, če boste izseljence ljubili kot dragocene kapljice vaše krvi in se vam ne bo zdelo ničesar preveč in pretežko, da jih utrdite v veri in v narodni samozavesti. Ljubezen bo vse storila. Še tako sijajni načrti razpadejo, če ni srca. In če je kje srce največja pogonska sila, je to na polju delu za izseljence.« sanem sprevodu za svetnikom. Križajo se s tremi in petimi prsti, dotikajo sc skrinje s svetimi ostanke, kot so že nn predvečer kadili »slavni glav i« v katedrali izmenoma po en katoliški in en pravoslavni oelličnik Sveti Tripun je /a-čitnik vsega prebivalstva cele Boke ia zato se je tudi zbralo ljudstvo i/ vseh predelov silnega Kotorskega zaliva. Slavnostno lice tla tudi procesiji stara slikovita mornarica. Postavi se /e več let z zastavo, ki ji jo je poklonil blagopokojni Viteški kralj Aleksander I Zedinitelj Slira'ii|ena jc v prostorih aelmiralutu. to je \ društvenih prostorih tradicionalne bokeljske mornarice. Popoldne se slavnost nadaljuje z veliko narodno veselico. Le škoda, škodn. da sc vrši to divno in brez-p rime r no slavje sv Tripuna ozuoma bokeljske mornarice ob tuko neprikladncin času kot je baš februar. Tudi v južni Boki »reme tedaj kaj ruelo nagaja Bokeljei bi napravili sebi in tujemu svetu veliko uslugo, ako bi preložili lo slavje na poletne mesece morda ua binkošti. tedaj svet potuje. In ko bi zaznal o livnili lepotah prelestne Boke in jim pridružil še vcli-e-astno slavje »mornarice«, kilo bi ne pohitel doli, kdo bi vzhičen ne širil slave o divnih krajih in krasnih ljudeh in nepopisno dirljivih običajih, kdo bi potem ne vedel /a Boko, kje v tuj'"' ne poznali Jugoslavije ?! Snj je Boka dragulj naše obale biser, obrobljen z zelenim vencem oljk in cipres pu smo-kev in lovorja in tudi pulm izdan njih pa se belijo sive od sonca ožgana re-bra kršnega zaledja. Sinja gladina, nad njo sinje nebo, morje, planine, ledeni sneg, žgoče sonce, vse je združeno tam doli, kjer se razkošne rože valov dotikajo in mehko jih božajt se jim dobrikajo .. Čudovita je naša domovina, dežela tisoč otokov in tisoč možnosti! \ p Upravo »Slovence)« Hanimr Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova (> Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravu. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista Proceaija po koto«kih ulicah, n relikvijami »v. Trifun* t MLADI SLOVENEC Cigani Za tri otroke so zgradili posebno šolo lz kraja v kraj potujejo, nikoli ne mirujejo. Ves božji »vet je dom njihov, nebesni svod jim tih je krov. Ves zvezdami je posejan, v prostost jim kaže pot čez plan. Kot ptičev trop v neznano dalj jih hrepenenja žene val. Pogumni dečki Trije ruski dečki iz Rostova ob reki Donu so šli na sprehod. Sli so kar čez polja in travnike ter tako prišli tudi do železniške proge, katero bi morali prekoračati. Eden od njih pa je opazil, da so tračnice močno poškodovane. Čeprav so bili komaj po osem let stari, so takoj uvideli, da se lahko pripeti velika nesreča. Vsi trije so vzeli pot pod noge in tekli na vso moč proti bližnji postaji, da bi tam sporočili, kar so videli. Med potjo jim je privozil nasproti brzovlak iz Moskve. Odvezali so si rdeče ovratnice, se postavili na tračnice in pričeli divje mahati z njimi. Brzovlak se je res ustavil. Če ga ne bi ustavili, bi gotovo skočil s tira in rmtogo ljudi bi se ponesrečilo. Progo so takoj popravili, dečki pa so se z brzovlakom peljali do Rostova, kjer so jim za njihovo pogumno dejanje podarili 400 rubljev. Razen tega je dobila tudi šola. katero obiskujejo, darilo 2500 rubljev z naročilom, naj z njimi kupi knjige in učne prijx>inočke revnim učencem. Krivo m poševno Kako videz vara Aled vami, otroci, ki berete vsako nedeljo »Mladega Slovenca«, je gotovo mnogo takih, ki imate do šole uro, dve ali še več hoje. Kaj pomeni to pozimi, ko so jx»ta tako slaba, site morda že izkusili. Na Angleškem pa za šolsko mladino drugače skrbe. Pred nekaj meseci so sklenili, da noben otrok ne sme imeti do šole delj kakor pet kilometrov, ali — z drugimi besedami povedano — ne več kakor uro hoje. Zaradi tega so morali spremeniti mnogo šolskih okolišev in zgraditi tudi precej novih šolskih poslopij. Bili so na vso moč natančni, kakor boste videli iz naslednjega primera. V nekem skritem kotu grofije SutherLand na severnem škotskem živi sredi prostranih planinskih pašnikov družinica pastirja Jameka McKaya. V družinici so trije otroci, ki so že toliko stari, da morajo hoditi v šolo. Toda pet kilometrov naokrog ni bilo nobene šole. Tudi deset kilometrov naokrog nobene. Toda kljub temu morajo ti trije otroci hoditi v šolo in ne smejo imeti do nje delj kakor pet kilometrov. Kaj storiti? No, angleške šolske oblasti niso dolgo pomišljale, ampak so za te tri daleč od sveta odrezane otroke postavile po ie b n o šolo, majhno lično hišico sicer, toda na njej je napis: Šola. Pia je bila še ena težava s temi otroci. Niso namreč vsi enako stari, zato so morali v šoli pripraviti kar tri razrede. Zdaj hodi v vsak razred po en pastirjev otrok. Bogve, ali bodo pastirjevi otroci res tako dobro napredovali v šoli, da se bodo izplačali stroški in trud za novo šolo? Mlada njiva Jurček in Mihec lovita razbojnike Dobro si oglejte stranice teh dveh štirikotni-bf. Na prvi pogled se vam bodo zdele krive in poševne. To je tako imenovana optična prevara. V resnici sta oba štirikotnika pravilna kvadrata, kakor se lahko prepričate, če ju izmerite. Videz vara oči zaradi spodnjega vzorca in krivih črnih črt v belem okviru. Juček in Mihec sta ždvela v koči kraj gozda. Nfke noči so v kočo vdrli razbojniki. Odnesli so ves denar in druge vrednosti. Jurček in Mihcc sta sklenila, da razbojnike potečeta in kaznujeta. Popoldne sta vzela svoja popotni palici in odšla iskat roparje. Iskala sta jih do večera, a roparjev še nisita našla. Ko se je znočilo, je rekel Jurček: »Za ta grm leživa m zaspiva! Jutri bova roparje iskala dalje.« Legla sta. Tedaj sta zaslišala šum. Prisluhnila sta. V tem trenotku je posvetila luna in zagledala sta dva moža. »Glavo stavim, da sta to razbojnika!« je šepnil Mihec. Razbojnika sta krenila proti bližnjemu gostemu grmovju in v njem izginila. Iz grmovja se je čulo šepetanje. Cez nekaj časa sta se roparja spet splazila iz grmovja. Eden od njiju je dejal: »Tovarišev še vedno ni. Pojdiva jih iskat!« In sta šla. Jurček je rekel: »Poglv, ... kaj imata razbojnika v grmovju!« Šla sta v grmovje. Sredi grmovja sta zc0iy: dala globoko jamo. V jamo je vodila lestvica iz vrvi. Splezala sta po lestvici v jamo. Jurček je vzel iz žepa žepno svetiljko m posvetit. Sredi jame sta zagledala zaboj. Ob zaboiu je ležal kup slame. Ob steni jame sta zagledala luknjo. Ko sta se ji približala, sta videla, da je rov, ki pelje iz jame. Mihec je hotel pogledati, kaj je v zaboju, toda Jurček je rekel: »Najprej si oglejva, kam vodi rov.« Stopila sta v rov. Rov je bil zelo dolg. Prišla sta do konca rova. Jurček je posvetil naokoli in zagledal nad seboj odprtino. V njej je visela lestvica. Tudi ta je bila napravljena iz vrvi. Splezala sta navzgor in začudena opazila, da sta prišla v votlo drevo. Še malo sta se povzpela in prišla po odprtini iz debla. Videla sta, da sta visoko na drevesu. Juček je rekel Mihcu: »Glej no. kako so prebrisani ti lopovi! Ce bi jih kdo zasačil, bi zbežali po rovu na drevo in ušli. Imam že načrt, kako bova razbojnike ujela. Zdaj pa pojdiva nazaj.« Vrnila sta se v jamo. Tu sta hotela pogledati v zaboj, pa sta zaslišala nad seboj govorjenje. »So že tu!« je preplašeno šepnil Jurček. »Hitro nazaj!« Stekla sta v rov. V rovu sta obstala in čakala, kaj bo. Videti ju ni mogel nihče, ker sta bila v temi. Razbojniki so prilezli po lestvici v jamo. Vsi so bili dobro oboroženi. Med njimi sta bila tudi oba roparja, ki sta ju dečka že prej opazila. Prižgali so svetilko. Poglavar razbojnikov je dejal: »Razdelil vam bom plačo.« Odprl je zaboj in vzel iz njega denar. Vsakemu je dal pest denarja. Ko so dobili vsak svoj delež, so raztresli slamo, legli nanjo in zaspali. »Zdaj bom izvedel svoj načrt,« je dejal Jurček Mihcu. »Vzel bom razbojnikom lestvici, da ne bodo mogli iz skrivališča.« Kar je rekel, to je storil. Potegnil je iz votlega drevesa lestvico. Razbojniki niso mogli več iz rova. Lestvico sta morala vzeti še iz jame. Nataknila sta lestvico na vejo drevesa in se spustila z drevesa na tla. Luna je svetlo sijala, tako da sta videla, kje je grmovje. Previdno, da se razbojniki ne bi zbudili, sta se splazila skozi grmovje k jami. Potegnila sta lestvico iz jame in jo položila v grmovje. Nato sta se splazila iz grmovja. »To bodo zjutraj gledali, ko bodo videli, da lestvic ni,« se je zasmejal Jurček. »Zdaj ne moreva domov, kar tu leživa in zaspiva.« Zjutraj sta se kmalu zbudila. Jurčkova prva skrb je bila, da pogleda, če roparji še spe. Spali so. »Zdaj pa hitro domov!« je rekel Jurček. Prišla sta domov. Mihec je pripovedoval, kaj sta doživela. Jurček je šel medtem po orožnike Orožniki so se zbrali in odšli z Jurčkom in Mihcem na čelu po razbojnike. Pred grmovjem, kjer so bili roparji, so obstali. Jurček je šel pogledat, kaj delajo. Razbojniki še niso opazili, da sta lestvici zmanjkali. Razgovarjali so se o prihodnjem ropu. Jurček se je vrnil k orožnikom. Polovico orožnikov je vodil k drevesu. Lestvico je spustil nazaj v votlo drevo. Potem se je vrnil še k drugim orožnikom in jih povedel k jami. Ko so rojiarji zagledali orožnike, so zbežali v rov. Jurček je vrgel lestvico v jamo in orožniki so se spustili za roparji. Razbojniki so hiteli po rovu. V strahu so pozabili svoje orožje, ki je bilo skrito v slami. Ko so prišli do konca rova, so začeli plezati po lestvici navzgor. Komaj pa so priplezali iz votlega debla, že so jih drugega za drugim zgrabili orožniki in oklenili. Orožniki so razbojnike odpeljali v mesto. Obsojeni so bili vsak na deset let ječe V zaboju, ki je bil sredi jame. so imeli ves naropani denar. Starši Jurčka in Mihca so dobili vse nazaj, kar so jim razbojniki vzeli. Jurček in Mihec pa sta dobila še veliko nagrado, ker sta izsledila razbojnike. Kupila sta se veliko čredo ovc in živela srečno rn zadovoljno do smrti. Godec Lovro, dijak v Ljubljani. Kako je kovač hudobca ukanil V davnem času je bilo to. V neki gorski vasi je živel kovač, ki je najraje posedal po gostilnah in srkal rujno kapljico. S časom je pognal po grlu vise svoje premoženje; ostala mu je samo kovačmca. A to gia še ni izučilo, še z večjo vnemo je popival. Tudi v tistih redkih urah, ko je delal, je imel pri sebi steklenico žganja. Nekega dne je prišel h kovaču hudobec. Nameraval je kovača vzeti s seboj v pekel. Kovač je bil zadovoljen. Preden pa sta se napotila, je prosil hudobca, naj mu prinese iz gostilne steklenico žganja, da ga izpije za slovo, ker ga potem ne bo mogel več piti. Hudobec mu je radevolje ustregel. Prinesel mu je steklenico najboljšega Kovač je veselo zgrabil steklenico, jo nagnil nad usti in pil z dolgimi jjožirki. Ko je hudobec videl, 6 kakšnim užitkom pije, so se tudi njemu začele cediti sline. Poprosil je kovača za požirek. Kovač mu je izročil steklenico in hudobec je izpit vse žganje, kar ga je bilo še v steklenici. Ker pa žganja ni bil vajen, je postal takoj strašno truden in zaspan. Zleknil se je v kot in sladko zadremal. Kovač pa je — ne bodi len — vzel podkev in jo pribil hudobcu na noge. Nato je vzel žareče železo in mu osmodil brke. Hudobec je prestrašeno planil j>okoncu in jo ucvrl čez drn in strn. Kovač pa se je na vse grlo grohotal za njim: »Tako, ljubček moj, zdaj boš vedel, kaj je kovač!« Hudobec je romal dalje po svetu in lovil duše. Ker pa je bil jjodkova.n, ni nikogar ujel v svojo past. Ko je nekoč poreden dečko nameraval ukrasti mami sladkorčke, je zaslišal za seboj konjsko pe-ketanje. Opustil je grdo namero in sklenil, da nikdar več ne bo kaj takega storil. Tako je tudi topot ostal hudobec praznih rok. Ves žalosten in potrt se je vrnil h kovaču in mu potožil svoje gorje. Prosil ga je, naj mu odfrga podkve z noge, v zahvalo za lo pa ga ne bo nikoli več prišel iskat. Kovač je bil zadovoljen s kupčijo in mu odtrgal podkve. Minila so leta. Kovač se je močno postaral. Naveličal se je življenja Nekega dne si je povezal culo in odromal proti raju. Ko |e dospel do raja, je ponižno potrkal in prosil za sprejem. Nebeški vratar sv. Peter pa je jezno zakričal nad njim: »V raju nunaino nobenega prostora zate!« Rekši mu je zaprl vrata pred nosom. Kovač je ves potrt krenil proti peklu. V bližini peklenskih vrat ga je zagledal hudobec, ki mu je kovač nekoč pribil podkve na noge. Urno je stekel v pekel povedat, kdo prihaja. Peklenski bratci so sc hitro zbrali in se oprli ob vrata, da kovač ne bi mogel noter. Tiščali so tako, da so jim kremplji po- fledali skozi vrata. Kovač je pobral kamen in jim remplje pribil na vrata. Potem se je vrnil pred rajska vrata in znova potrkal. Sv. Peter je sprevidel, da ne bo .*nel miru pred nepoklicanim gostom, pa ga je poslal na luno. Tam živi kovač še zdaj. Kadar je polna luna, se razločno vidijo njegove oči'in njegovi lasje. Miroslav. Kotičhovemu siričkn Ko zadnjič sem v Ljubljani se sprehaja), Okrog zijala svoja sem prodajal, Tebe videl sem skoz okno tam v pisarni In Požgančevega očeta tam v mlekarni: Čašo mleka je s cekinom kupov&l, Konajžo je trebuhu svojemu daj&l, Obrisal potlej se je okrog ust, Veselo je za vriskal, kakor da je pust, Sedel v pisarni si za mizo ti, Tarnal: »Oh, oh, oh, kako me glavica boli!« Rajal si pri Slamiču ves dan In zato si zidaj tako bolan. Čakaj, bom zdravila ti prinesel; En koš bom pisem ti pred noge stresel, Koj bolezni hude te bom rešil! Jože Mlinar, učenec ? razreda v Žireh, Stara vas. Za mlade risarje Risbe z eno potezo Danes objavljamo spet dve risbi z eno potezo. Obe sta imenitni in delata čast mladima risarjema. Prvo sliko, ki predstavlja slona, ko s svojim rilcem in zobmi prenaša težka drevesna debla v afriškem pragozdu, je spretno narisal Anton 2 n i d a r š i č, učenec I. razr. mešč. šole v Ribnid na Dolenjskem. Drugo sliko, ki predstavlja cerkev pod goro, pa je srčkano narisal Pavel Oblak, dijak III. razr. drž. real. giirm. v Ljubljani. Listnica Kotičkovega slrička Ljubica Kavec, učenka I. razr. v Ljubljani: Tvoja sličica je srečno priromala na moj naslov. Objaviti pa je ne morem, ker si jo napravila z barvastim svinčnikom, »Slovenec« pa barvastih slik, kakor vidiš, nima, Uporabiti moremo samo risbe, ki »o napravljene s črnilom, tušem ali svinčnikom, Drugič mi pošlji kaj takšnega! . . * Kaj je sova? Učitelj: »No, Tonček, povej mi, kaj je sova?« Tonček: »Sova je ptica, ki se samo sredi noči prikaže na beli dan!« STRICKOV KOTIČEK nioj nos. ■mmnnHtiiimMiitiNiiHiiNH 737. Dragi striček! — Dobil sem v dar zavitek slad-(torčkov. Nameravam jih poslati Tebi. Pošljem pa Ti jih samo f»d pogojem, da mi pošlješ svojo sliko. Toda pošlji jo čimprej, da se v sladkorčkih ne za-redijo mravlje. One so prav tako sladkosnedne, kot si Ti. Če mi izpolniš to željo, boš razveselil mene in vse svoje kotičkarje. Te prav lepo pozdravlja Rudolf Ž a k , učenec II razr v. n. šole v Zavodnjem. Dragi Rudolf! — Kakor kumare debele sline sem požiral med čitanjem Tvojega pisma, tako so me zamikali sladkorčki. Pa kakor bi jih rad hru-slal. sc jim moram vendarle z žalostnim srcem odreči. Svoje slike Ti namreč ne morem poslati. Vse Ijubliarvske fotografe sem že obrede! in jih milo prosil, naj mojo častitljivo zunanjost vržejo na papir, pa jim nisem in nisem mogel omehčati kame-nitih src. So se vsi kakor en mož odrezali: »Kar ni mogoče, dragi Kotičkov striček, pač ni mogoče!« Brado, so rekli, brado da imam predolgo! Ce bi me naslikali, so rekli, bi konec brade moral viseti čez rob tako dolga da jc brada! Takšnih slik, ki bi jim brada čez rob visela, so rekli, takšnih slik pa zaenkrat še ne znajo delati. In še to so rekli na koncu, naj jim oprostim in da se toplo priporočajo in klanj'ajo — z eno besedo: vljudno so me vrgli čez prag! In se je iej prvi nesreči (da imam predolgo brado) pridružila še druga: ker sem povsod dobil dolg nos, mi je nazadnje postal tako dolg. da bi lahko z njim trobil kakor slon z rilcem. 7/taj me sajloh nihče nc bo hotel več slikali, kajti bi razen brade moral viseti čez rob slike tudi Nesreča pač nikoli ne pride sama! Naj sladkorčke torej kar pohrustajo mravlje — s tužnim srcem jim jih privoščim. Nemara se bo pa le našel kdo, ki mi bo ponudil sladkorčke, ne da bi zahteval v zameno mojo sliko. Bomo videli, je reke! slepec. Tudi jaz pravim tako in s tem upanjem končam. Pozdravljen! — Kotičkov striček. 738. Dragi striček! — Ker vsako nedeljo prebiram Tvoj kotiček, bi tudi jaz rad enkrat prišel tja noter. Iz Radovljice Ti redkokdaj kdo piše. Zato Ti pošiljam jaz pozdrave in Te povabim, da prideš na stara leta k nam. če hočeš dolgo živeti. Povej vsemu svetu, da je Radovljica najbolj zdrav kraj na zemlji, ker od novega leta pa do danes še ni nihče umrl razen dveh majhnih otrok. Ce ne verjameš, pridi sam vprašat! Le pridi, boš videl, kako je tukaj lepo Pa odgovori mi. da boin vedel, kdaj naj Te pridem čakal na kolodvor. Na svidenje! Anton Gri niš i čar, učenec V. razr. v Radovljici, Gorenjsko. Dragi Anton! — Da je Radovljica od sile lepo mesto, bi si upal trditi tudi jaz če že zaradi drugega ne, zavoljo tega, ker sem tam nekje v bližini sam zagledal luč sveta. Saj veš- svojo malho vsak rad hvali! Kar se radovljiške lepote tiče, sva si torej edina. Da je pa Radovljici obenem tudi najboli zdrav kraj na zemlji, bi si pa ne upal priseči kur tako Se namreč utegne zgoditi, da me potem drugi kraji na zemlji tožijo zaradi žaljenja časti in umazane konkurence ter mi pošljejo ktip popravkov, češ: »Nikakor nI res. da je res, kar je dečko trdil, da je res, nego je res, da ui res. kar jc dfčko trdil, da je res, in ker ni res. jp res da je naiboli zdrav kraj na zemlji naš kraj! Samo to ic res!« In bi mora! potem te popravke objavljati na debelo in grdo ln ne vem, kaj bi k temu rekli moji kotičkarp, ki bt morali namesto pravljic in pesmi in drugih takih zabavnih reči — prebirali te klobase. Da bo pa volk sit in koza cela, bom nekaj vendarle svetu na ves glas povedal: Radovljica j^ zdrav kraj! Pri tem pa si n a tihe m lahko misliva oba, da je najbolj zdrav kraj... Ali si zdaj zadovoljen? Na stara leta naj pridem tja, če hočem dolgo živeti, pišeš dalje. Ne vem, ali se Ti je zareklo, kali. Ce je človek star, je obenem že tudi dolgo živel, ali ne? Tudi jaz sem že zelo, zelo star, zategadelj imam tudi dolgo življenje za seboj. Večnega življenja pa mi ludi Radovljica najbrž ne bi mogla dati in si ga tudi ne želim Takole za en dan ali dva pa ne rečem, da jo ob priliki ne bi primahal tja. Če prej ne, prvega aprila se gotovo vidiva! Dotlej se pa dobro imej in ostani zdrav! — Kotičkov striček. 730. Ljubi Kotičkov striček! — Danes se prvič oglašam v Tvojem kotičku. Prosim, sprejmi me vanj! Sporočani Ti, da hodim v drugo gimnazijo na Licej. Pridi enkrat k nam med francoščino. Zdaj smo že pri 12. lekciji. Do srede se moramo besede te lekcije naučiti. Pridi zagotovo, da nas boš tudi tudi Ti izpraševal. Brale smo tudi U. lekcijo. V tej lekciji nastopita dvorni dami in kralj Friderik Veliki. Ti boš kralj, jaz in moja lovarišica Dular-jeva Majda bova pa dvorni dami. Striček kajne, saj boš imel toliko prostora, da mi odgovoriš? Naiprisrčnejše pozdrave Ti pošilja z Mirja Tvoja kotičkarica — Alojzija Pleš ko. dijakinja II. razr. gimn. na Liceju. Draga Aloj/ija! — Na vso moč in še malo si me počastila s svojim povabilom. Kraljevsko krono mi ponujaš in še žezlo povrhu — kaj takega si niti sanjati ne bi upal. Od ponosa in veselega presenečenja se mi zdaj kar v glavi vrti in ganjen sem, da sem si moral že trikrat brado ožeti, tako mokra je bila od radostnih solz. Kakšno čudovito srečo dočaka človek na stara leta! Kraljevska službica je v današnjih hudih časih kar lepa službica: sediš na prestolu, imaš krono na glavi in vladaš . Je to vladanje sicer dokaj naporno delo, a počasi se človek vsega privadi in vlada, da je veselje. Bom tudi jaz vse sile napel, ko postanem kralj Friderik Veliki (na uho Ti bodi povedano: Friderik sem že, ker so nu kakor nalašč že pri krstu dali to ime), da bom vladal, kakor se spodobi za tako mogočnega vladarja. Preden pa nastopim to svojo novo službo, bi rad še nekaj vedel: ali bo ta kraljevska službica začasna ali stalna? Saj veš, človek mora misliti na vse — tudi na bodočnost in na pokojnino! Če je služba stalna, jo od srca rad sprejmem, če pa je saimo zač»;na, jo radevolje odstopim kakšnemu brezposelnemu, ki mu ni do pokojnine. Poznam človeka — ludi njemu je Friderik ime — ki je bil svoj čas za pastirja v naši vasi in se je že lam malo naučil vladati: ves dan je s palico v roki kot s kraljevskim žezlom hlačal za ovčicami in kožicami ter jih krotil. Zdaj je brez službe. Mislim, da se nc bo preveč obotavljal zamenjati svojo raztrgano obleko in prazen želodec za imenitno kraljevsko oblačilo in vedno siti trebušček. Poudarjam pa še enkrat: če je kraljevska služba stalna, jo rezerviraj zame! Še enkrat se Ti prisrčno zahvaljujem za laskavo ponudbo in Te prav lepo pozdravljam in TI kličem: Na svidenje, vrla moja dvorna dama! — Nj. veličanstvo Kotičkov striček, bodoči kralj Friderik Veliki k DRUŽINA Ali si vse to ti sama? Tako je pred dve sto leti vprašala maroška »ultanka gospo holandskega konzula, ko jo je videla, kako je našehiarjena v krilili na obroče in ima na glavi visoko kodeljo, ki so bile na njej cvetice, ptičja gnezda, pahljače, množica pentelj in je bila še vsa v naškrobljenih ovratnikih, v zgibkih, vezeninah, zlatmnah. »Ali si vse to ti sama?« vprašamo, ko gremo po cesti in vidimo svetlcrdeče, črnordeče, oranžno-rumenosinjerdeče in rumenkastoroža-ste ustnice današnjili žensk v povečani, zmanjšani, skrajšani ali podaljšani obliki. Dva tenka loka — obrite obrvi — in še rdečica ir puder in maža na licih — videz današnje moderne ženske. — V tropičnih krajinah pa so ženske z obročki in obroči krog vratn v uhljih. nosnicah in z belimi, apnenimi lisami na licih A to so necivilizirane divjakinje; v naših mestih pa so civilizirane, šolane ženske. In vendar sta po zunanje obe vrsti enaki. Ali tudi na znotraj? To je vprašanje, ki se moramo zamisliti in ustaviti ob njem. »Ali si vse to ti sama?« rečemo, ko se divjaško vpitje in burno grohotanje športnih žensk zareže ko tujek iz divjine ▼ sveto tišino naših gora. Drugačen je prisrčen smeh veselja in svobode v prirodi in drugačen je smeh odurnih stranpoti. Šport? Tudi šport jt lep; a tudi roža je lepa. Če jo pa postaviš v govno. ni več lepa. »Ali si vse to ti sama?« se zamislimo ko se plazi »tuje dete« novih Herodežev po naših kra-jUi. Materinstvo, najvišji, naravni poklic, si s krinko, s spakedrano naličnico zaktiva oči in noče spoznati klice življenja v sebi in zdvaja: ali je življenje otroka od včeraj ah od jutri in kdaj je človek — človek. »Ali si vse to ti sama?« pa se nam zahode v srce, ko vidimo zgurano. od prečutih noči in teže skrbi in dela sključeno postavo današnje družinske, bodi delavske, bodi uradniške matere. Mož. otroci, šola, jelo, ohleka. kuha, stanovanje: vse delo tlači ko s tonami teže na njena pleča. In še je odtenek luči za smehljaj na njenem licu in še ie prostorčka v utrujenem molku za nežne besede otrokom. »Ali si vse to ti sama?« Nisi sama: Bog je s teboj. I; Modne novosti Blazine v stanovanju Sicer pravijo, da ni zdravo, če je t nohah dosti blazin, vendar jih nekaj radi pestrosti barv le dobro vpliva. Imamo blazine, ki so prevlečene z blagom iz. umetne svile in bombaža. Tako so preproste, da jih izlahka s< šiješ, treba je le, da imaš okus. Tudi take prevleke, ki so e iz bomhažastega blaga, morejo prijetno in umetniško vplivati. Zelo so trpežne nf mečkajo se in so jako poceni Lepe blazine moreš napraviti iz tako zvanega blaga kine (Chintz). To tkanino dobiš s podlogo iz vale žc prešito. Vzorci na blagu so rožasti. barve živahne, dela ie prav malo z njimi. Prav tako pripravno je olajp kreton, ki jih je ve.' vrst. Blazino moreš obšiti s svileno vrvico, na vogalih napraviš pentljo ali zanko. Mimo teli blagov imamo še moderne vrste raznih umetnih svil. Tudi take prevleke za blazine utegneš na razne načine okrasiti s šivi, vrvicami ali trakovi če je blazina iz umetne svile, je m treba drugače čistiti, ko da iztreplješ prah iz njih Če sc madeži na prevleki, slečeš blazino in očistiš madeže z bencinom, z morsko peno in » sličnimi pripomočki. Blazine napolniš s krpicami, kurjim perjem, s puhom. Puh je res drag, a blazina, ki vsebuje puh, je pač šele prava blazina, ki ne izgubi oblike. Blazine deneš na zofo, na naslanjač, kamorkoli, le zmeraj tako, da krasi stanovanje in ni v nadlego. Barve blazin se morajo nje- 1 mati z opremo vse sobe; vplivati motajo mirno, lepo kakor cvetje v vazah. očete ob posebnih večerih, kakšna moška dela so potrebna v hiši? Da bi se tako dijaki priučili doma najpreprostejšim rokodelskim poslom, kakor je n. pr. stesati kako klopco, zabiti žebelj, napraviti zabojček, popraviti električno napeljavo? Veliko manj izdatkov bi imele družine, če bi tudi moški člani družine znali izvršiti kako delo, ki je treba zdaj poklicati zanje rokodeloa. Tudi čevlje popraviti bi smel znati kak moški član družine. In da bi bil pred maturo na mestu tudi kak rokodelski izpit za dijake, bi bilo brez dvoma prav tako v korist družine kot so gospodinjski posli za dekleta. Otroške ohSehice 1*5 s i Če premislimo, katero svojo obleko smo imeli kdaj najrajši in smo jo najdelj nosili, je bila tista obleka brez dvoma kaka mirna, preprosta obleka, ki nam je bila všeč radi kroja, blaga in barve. Zato ima tudi sedanja moda najrajši črne obleke za vsak dan, hodi, da so iz lanke volne ali iz eladne ali robate svile, obleke pač, ki so navidezno tako preproste, a ki jih je tako težko lepo narediti. Črna obleka nam ni le zato všeč, ker je moderna, marveč tudi zato, ker jo moremo s svetlimi pisanimi barvami osvežiti in poživiti in ne le samo z belo barvo ko doslej. Vsak dan jo moremo okrasiti s kakšnim drugim okraskom: zdaj imamo la-kast pas, zdaj spet žametast Krog vratu imamo danes kako pestro ruto, jutri kako lepo hroSo, šapotelj in podobno. Lepo nas taka obleka spremlja v vseh zimskih dnevih notri do pomladi, ko jo zamenjamo s pisano, pomladansko obleko. Najprej gospodinjstvo... Po določilih nemškega prosvetnega ministra bodo 1. 1937 dalje pripustili k maturi le tiste dijakinje, ki bodo prej napravile izpit iz gospodinjskih zmožnosti. Pri tem izpitu bodo morale absolventke gimnazije znati odgovarjati na najvažnejša vprašanje o kuhi in bodo to znanje morale tudi praktično dokazati; dalje o pospravljanju in čiščenju, krpanju, gateniu, pranju in likanju. Ker ne bo mogoče, da bi študiju gimnazije dodali še posebno leto za učenje o gosjtodarstvu, bo pač naloga vseh mater, da bodo doma uvajale hčere-dijakinje v vsa gosjx>dinjska dela. S tem seveda tudi mislijo na složno skupno delovanje šole in doma, kai bodo dosegli s posebnimi večeri za starše na šolah, z razgovori o gospodinjstvu in kako bi se dalo delo v gos|x)dinjstvu predrugačiti. Te večere bodo vodile posebne učiteljice. — Kaj ko bi tudi za dijake mi-siii 1 i na kai stičnega? Da bi posebni učitelji uvajali Ljubke in zaeno praktične so za otroke take obleke, ki so sestavljene iz dvth vrst blaga Iz ostankov, ki jih dobiš cenejt na kakih razprodajah, narediš izlahka otroško obleko. In kako naglo moreš tako obleko z nekaj vbodi okrasiti! Deče k, ki še ne hodi \ šolo, ima rad jopič, podaljšano bluzo, ki se leno ujema z modrimi hlačkami. Bluza je nn ruski način narejena iz rdečega, volnenega blaga Mali, stoječi ovratnik, blago po prsih v zapesiju in nad žepki okrasiš s temnomodrim. križastim vzorcem. — Za dekletce je ljubka ojilekica iz svetlomodre flanele, ki jo okrasiš, kakor vidiš nu sliki. Krilce obrobiš s temnouM d rim blagom, ki je tudi ovratnik iz njega Obe pričujoči obleki sta za pod plaščem tudi za zimski čas. Četrto leto zakona ... Statistiki imajo svoje ure, ki dosegajo z njimi večkrat dogajanja, ki se z njimi javnost prav nič ne strinju. Toda njih merila so številke in procenti. In če pravijo, to je tako in tako in podkrejjijo svoje izvedbe s številkami v procentih, tedaj jim pač ue kaže ugovarjati. — Doslej smo splošno mislili, da je prvo leto zakona najbolj kritično in ne-varino. V statistiki to zanikajo, zakaj od 42.485 zakonov, ki so bili v letu 1933 ločeni, je bilo samo 93 zakonikih parov eno leto poročenih. Več ko eno leto je bilo poročenih 1035, več ko dve leti 2384;, tri leta poročenih zakonskih parov, ki so se ločili, pa je bilo 3221. Za najbolj nevarno leto zakona se je izkazalo četrto leto, zakaj, štiri leta poročenih parov je bilo ločenih 10.000 (63.5%). Statistiki pa nam povedo še nekaj. Ločitveni vzrok vseh teh ločenih zakonskih parov ni bila toliko nezvestoba. Nezvestobe v zakonu je v primeri z leti pred vojno, zmeraj manj, Sicer je bilo 14.865 zakonov ločenih zaradi nezvestobe, vendar je ostalo še 27.874 ločenih zakonov, ki niso bilj ločeni zaradi nezvestobe, pač pa zaradi zanikar-nosti v zakonskih dolžnostih. Tudi vzrok ločitve, da bi kdo izmed zakoncev kar tako zapustil drugega zakonca, se je zmanjšal. A da je bilo skoraj polovica vseli teh ločenih zakonskih parov nrez otrok, nam je pa« razumljivo. Drobtine POLICIJSKE URADNICE Turška vlada je sklenila, da poviša število ženskih policijskih uradnic na 60, ker se je doslej prepričala da je vseh 23 urad-iic, ki so bile doslej nastavljene pri policiji, odlično izvrševalo svojo službo. Policijske uradnice bodo zdaj obravnavale tudi politične zločine. DR. - MOD V ameriški državi Kanadi imajo to posebnost, da morejo na univerzi Toronto napraviti doktorat iz modne znanosti. Največ knndidutov za ta doktorat — je pa moških di lakov, ki so se vpisali za ta študij. ŽENSKE BREZ OTROK V VELEMESTIH Izmed 14 in tri desetine milijona zakonov, ki so jih našteli v Nemčiji, je 20 odstotkov brez otrok, 25 odstotkov ima le po enega otro ka, 20 odstotkov le po dva, tako je prav za prav približno 65 odstotkov vseh zakoncev nrez otrok V velikih mestih jc še enkrat to liko žensk brez otrok ko \ občinah / manj ko 2000 prebivalci nas delavec Potrebne ugotovitve V času kritike živimo. Zal, mnogo kritiziramo, mnogokrat preveč. In najbolj žalostno je, da vsak misli, da ima pravico do kritike, pa naj si je za kritiko sjtosoben ali ne. Večkrat se sliši taka kritika, da bi človek mislil, da je kritizirani predmet na svetu najslabši, kar jia pogosto ni res. Pri kritiki se ne more in ne sme pretiravati. Tudi za kritiko veljajo moralna načela, tudi v kritiki se more grešiti in prav izdatno škodovati bližnjemu. Prav jx> sebno pa mora pa z- i t i na svojo kritiko organiziran delavec ali organizirano delavstvo. Kritika ne sme imeti za smoter le jxxliranje, ani|iak mora obenem tudi graditi. Iz ust vodij strokovnih organizacij čujemo včasih tožbo: »Mi se borimo, delamo, se žrtvujemo in ubijamo za delavstvo, za njegovo blaginjo, vendar se pa naši napori ne upoštevajo in ne slišimo jx>hva-le, ki nam gre!« Taka tožba gotovo ni na mestu. Vsak je sam svoje sreče kovač. Da si |xiložaj izboljša, mora |x>sameznik pridobivati na svojem znanju, mora delati in trpeti dan na dan. Isto velja tudi za vsak sloj |x>sebej Da si pridobi ali ohrani v družbi pravice, se mora za to boriti z nasprot-' nimi sloji. Pri tem za delavstvo gotovo ni iztetne. Ono je dvakrat v težjem položaju, za to je njegov boj za pravice dvakrat težji. Strok, organizacija ima po svojem bistvu nalogo, da se bori za delavske interese. Vsak. kdor prevzame v strokovni organizaciji več ali manj odgovorno mesto mora računati, da mu v hrambi delavskih pravic ne bo jx>stlano z rožicami, temveč, da bo naletaval dan za dnem na odpor in da bo morda more! trjteti tudi materielno Toda s tem, da mesto prevzema, se obenem tudi zavezuje, da bo svojo nalogo vršil jx> vseh svojih močeh. Obuj»avanje nad trenutnimi neuspehi ni ni- kaka dika za delavskega borca, ker ne kaže močnega značaja. Padajo glasovi: »h uški podjetniki niso boljši od drugih kapitalistov. Zakaj, oni ne delajo jxj socijalnih papeških okrožnicah, kar bi morali kot kristjani.« Ni naša naloga zagovarjati »katoliške« jtodjetnike, ker tudi smatramo, da je razlikovanje v tem smislu odveč. Kdor je kapitalist, je kapitalist pa naj se na zunaj opredeluje za ta ali oni svetovni nazor, kot more biti tudi slab delavec, ki je Bog ve zakaj član kršč. organizacije. Prava kršč strokovna organizacija navadno sicer razlikuje med podjetnikom. ki je svoji vesti le za upravnika premoženju, ki mu ga je dal Bog, in med kapitalistom, ki m pravi podjetinkin navedene lastnosti nima, amjiak gleda samo na svoj dobiček ter uslužbenca izkorišča, kolikor more Pri nas na Slovenskem to razlikovanje ni v modi Toda končno bo dajal vsak podjetnik Bogu račun, kako je hiševal z dobljenimi talenti iu je odveč, da bi si delavci s tem ubijali glave. Za delavsko strokovno gibanje je važno le to, da vidi v vsakem |xxljelniku delodajalca in izkuša od njega izbiti za delavstvo čim ugodnejše delovne pogoje Delavstvo se v svoji borbi nikakor ne sme uda jati napačnim iluzijam. — Papeške socijalne okrožnice dajejo direktive za ureditev gosjxxlarstva na stanovskem principu Da se pa to izj>elje, je jx>-Irebno, da se sprejmejo prej za to potrebni zakoni, pred tem pa je trelna še širokega ljudskega ili zadovoljni kapitalisti. Maše časopisje Naše delavstvo in nameščenstvo ima vedno več smisla za časopisje. Zaveda se, da bo s tiskom, ki je nemara največja velesila na svetu, doseglo uspehe v borbi za blagor našega delovnega ljudstva.Zato je seveda treba žrtev Naši slov kal delavci in nameščenci jih darujejo z veselim srcem, ker vedo, da si s temi žrtvami zidajo svojo bodočnost. Najprej naj omenimo svoj nameščenski mesečnik, ki stopa sedaj že v tretje leto. »Bodočnost« št. 1. Da, res, bodočnost je, ne sa.mo po naslovu, temveč tudi po člankih, naša. Človek jo mora biti vedno vesel, ko jo dobi v roke. Saj iz nje kar izžareva ogenj bojev, ki se vrše za dobrobit nameščenskega stanu Januarska številka obsega: uvodnik »V novo leto«, ki je jako zgoščen in močan. Pisec [x>udarja in izkazuje pravo smer nameščenske organizacije, nameščenskega stanu in kako naj se izoblikuje naš pravi nameščene Nato slede strokovni članki- »Pokojninsko zavarovanje in nameščenci«, »Obratni zaupniki«, ..Osnutek novega trgovskega zakona«, »Zavarovalna obveza«, »Brezf>oselno zavarovanje«, »Pomočniški odbori in trgovski sotrudniki«, »Zaposlitev tujih državljanov«, »Proti centralističnemu razširjenju jx>kojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev-, »Ustanovitev novih pomočniških zborov«, »Sto let trgov-ke socijalne ustanove«, Vestnik Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije« in »Razno«. Ta številka ie predvsem strokovna Če nisi naročen na »Bodočnost«, pošlji dopisnico upravi v Ljubljano, Tyrševa cesta 29-L, da ti jtošlie list na ogled. »Delavska fronta«. Izšle so že štiri številke. Veseli smo te in zadovoljni s teboi. Če boš tako tudi vnaprej užigala ogenj zavednosti in jiravc načel nosii v našem delavstvu, si boš priborila nevenljivih zaslug, da se bo naše delavstvo otreslo rdečkarjev, da bo znalo razločevati, kaj je prav in kaj ni prav. Morda bi bilo potrebno, oziroma naša želja je, da naj »Fronta« prinaša tudi članke o naših socijalnih |Xipcških okrožnicah. Brez tega, mislimo, ne boš nioijla uspešno vršiti torbe z mlačneži in z nasprotniki. — Med delavstvo si s temi številkami že prodrla v tem smislu, da vidijo v tebi zaščitnico za zemeljski kruhek in varuhinjo načel. — 2elimo mnogo uspeha! »Kres«, glasilo slvoenskih fantov, št. 1, 1936. Zc naslov nam jx>ve, da hoče bili to glasilo ogenj, kres. ki bo svetil vseinu narodu, oziroma fantom. Iti bodo ob prvi nevarnosti, [»stavili vse svoje sile in moči v obrambo slovenske kat skiifmosti. Posebno prva letošnja številka se močno odraža v tej veliki prijjravljenosti. Omeniti moramo juedvsem dva sestavka: »Nova strokovna del, organizacija« od Sm. R in sestavek »Da s>i bomo na jasnem!« od Fr. Perniška. Ta članka sta kakor magneta, ki potegneta magnetno iglo za 180 stopinj v nasprotno smer, kakor so delali in živeli doslej. Morda je prvi članek j->reveč udaren, preveč oster, toda ta ostrina je bila potrebna. O tem se uveriš, ko članek prebereš Tudi Perniškov sestavek, ki graja neizrazitost m mlačnjaštvo okoli »Brazde«, doseže pri bravcu marsikaj. Če že drugega ne. vsaj osvetli prejtad. ki hi mogel nastati pri nekaterih naših fantih, številka vsebuje še: Uvodnik »Naša mladinski organizacija« (dr. St. Žitko). Več pesmic Jože Thalaria. »Mrak nad vasjo« (povest Camjvova), [tešem »Pismo bolnega tovariša (Škrlj I.), »Lepota kmečkega dela«. »Katoličani |to drugih deželih«, »Med slovenskimi fanti«, »Knjige in časopisi« in ■Urednikova beseda«. »Kres« naročiš pri Misijonski tiskarni, Groblje-Doinžale. na leto stane 20 Diu. Brezno^^no zavarovance v naši državi Pretekli mesec se je vršila v Sarajevu konle renca o stanju brezposelnosti v državi, o akciji borz dela in o načrtu nove uredbe o brezjioselnesn zavarovanju. Nova uredba, o kateri smo na tem mestu že pisali, je zgrajena na principu avtonomnih oblasti, ki razfiolagajo s svojimi dohodki. Pripravljene so nove možnosti za posredovanje dela brezposelnimi delavcem, prav tako novo dopolnilo zavarovanje. V letošnjem letu bo javna borza dela v Skoplju zgradila svojo palačo Delavska zavetišča bodo pa zgradili v teh-le krajih: Mostarju, Karlovcu, Slav Brodu, Petrogradu. Subotici, Murski Soboti in v Celju. Do 1. decembra 1935 je bilo v naši državi brezposelnih 300 000 delavcev. Za 118 tisoč brezposelnih so izdali II milijonov dinarjev jx>df>or. Število stalno brezjDoselnih se vedno bolj dviga, prav tako je tudi vedno več brezposeln h. ki dobe le kratkotrajno zaposlitev. — Na tej konferenci je bil sprejet proračun za letošnje leto. Dohodki Javnih borz dela in Osrednje uprave za [x>sredovanje dela znašajo 20,443.961 Din, jx>leg t-eo-a pa še da>ek, ki znaša 18,736 537 Din. V izdatkih je največja jx>-stavka za podpore brezposelnim delavcem, in sicer znaša 12.336.11 Din. Osebni izdatki znašajo 1 milj. 104,068 Din. Na konferenci so obravnavali tudi pravilnik, oziroma naredho o oskrbi brezposelnih delavcev. Sklenjeno je bilo, da se obravnavanje tega pravilnika preloži na mesec marec t. 1. Naši bravci se oglašajo Prejeli snto sledeči prispevek iz vrst naših bravcev, ki ga prav radi priobčujemo: Spoštovani gospod urednik! Kot mlad industrijski mlinarski pomočnik in reden bravec in prijatelj Vaše nedeljske delavske rubrike, Vam pošiljam sledeči sestavek, da bi ga priobčili. »Spoštujte nedelje in praznike«. Svetovna kriza je jiovzročila veliko reščino med ljudstvom, oneino-gočila je marsikateremu, da bi v tej zmaterijalizi-rani človeški družbi dobil vsaj košček kruha. Kapital je krizo izrabil prav dobro. Radi nje je svojim delavcem znižal plače, jx)lovico jih ie odpustil, češ, kaj me brigate vi, ki ste mi zvesto služili, danes je v nevarnosti dobiček, kateri ne sme biti niti za [x>l odstotka manjši, kakor je bil dosedaj Da to morem doseči, je |X>trebno. da tisti delavci, ki so še zajtosleni, delajo po 12, 14 ali več ur na dan. za plačo 10 do 30 dinarjev. V naši državi imamo zakon o zaščiti dela. ki točno predpisuje, koliko sine na dan delavec največ delati. Ali velekapital in mali kapital zakone spoštujeta? Prav nič! Kapital se ne zmeni /a nobene predpise. nobenega usmiljenja ne pozna, on samo služi in kopiči svoj krivični dobiček V mnogih na ih mlinih v prelepi slovenski deželi je še vedno v časteh »lepa« navada, da delajo vse nedelje in praznike, skoraj vsako drugo noč, prav tako kol pri vojakih. O nizkih plačali, slabi prehrani in vlažnih stanovanjih pa raie ne povorim Če bi se kateri od pomočnikov upal lastniku mlina povedati, da imamo za kon o zaščiti dela. da pravi božja zapoved, spoštuj nedelje in praznike, bi še tisto sekundo zlde! na eeslo - To sem imel na srcu, pa morda še drugič kaj! (Bcričevo, V B.)« Kdo bo popravil naštete krivice in prisilil delodajalce da bodo spoštovali socialne zakone in da bodo vedeli, kaj je krivično in kaj je proti božjim naukom? Nobeden drugi, kakor organizirano delavstvo s pomočio svojih strokovnih oreanizacij! One namreč združujejo vse trpine, ves delavski slan v močno strnjeno celoto, ki je zmožna doseči marsikaj. Brez oreanizacij bi danes nikoli ne bilo soci-jalnega zavarovanja. Delavskih zbornic itd. /ato velja naš poziv vsemu našemu delavstvu, da se takoj organizira, zbere in izvežba za ležko borbo rvroti izkoriščanju in premetenosti kapitala. — Bog živi1 Drobtine V Crikvenici bodo zgradili moderno zadružno mlekarno. Mlekarno bodo postavili v kopališkem rajonu. Poleg zgradbe za predelovanje mleka v mlečne izdelke je predvidena tudi zgraditev moderne restavracije. Banska uprava je nakazala 200 000 Din. Po statistikah Mednarodnega urada za delo se je brezposelnost v mesecu decembru 1935 zelo zmanjšala. Povečanje brezposelnosti je opazili samo v Bolgariji, Španiji, Franciji, Irski, Letonski, Novi Zelandiji, Holandiji, Švici ni Jugoslaviji. Statistika zaposlenih delavcev izkazuje povečanje tudi v nekaterih državah, v katerih je brezjtoselnost večja. Zajx>slenost se ni dvignila v Franciji, Holandiji in Švici. Produkcija surovega železa v USA je izkazovala v novembru 2,066.000 ton (oktobra 1.98 milijonov ton) in 3.15 milijonov ton surovega jekla. V vsej ameriški industriji železa je bilo zajx>slenih 436.000 delavcev. Leta 1934 je znašala zajx>slitev v istem času 381.000 oseb. Povprečni delovni čas znaš« 36.8 ur na teden, leta 1934 je znašal 25.4 delovnih ur. Povprečni zaslužek je znašal v oktobri: 1935 65.4 centov, napram 64 centom v okt. 1934. Celo-kuprii mesečni zaslužek vseh ameriških kovinarjev je bil v oktobru 1935 51.5 milijonov dolarjev (skoro 2 in pol milijardi dinarjev), v oktobru 1934 pa 32.4 milijonov dolarjev. Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim oče som ie mast CLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnlnk lekarnar, Siaak Varajte M potvorb t Zaščitni znak Naš domači zdravnik H. t. - L j. Siran štrleča uhlja pri malem otroku sc dasta lepo uravnali s preprosto pripravo. Dajte mu splesti redko mrežasto čepico, ki ima gostejši, a mehek rob in se da zadaj tesno speti ali zvezali Takšno čepico naj nosi otrok vedno ali pa vsai ponoči vsaj eno leto zdržema. Kaipad.i se dobe v to namen različne priprave, ki se odlikujejo po dveh svojstvih: I. da so druge in 2 dn jih otroci zaradi nerodnosti nočeio nositi. I M — P Pomlajevalno zdravilo, kakor si ga vi želite bržkone zase in kakršnega se je nekoč poslužil vaš prijatelj z zadovoljivim uspehom, hočete poznati po imenu? V tej pomenkovalnici ne delamo reklame za nobeno lekarniško ali tovarniško sredstvo že iz načelnih razlogov. Glede pomlajevnlnih zdravil v vašem smislu pa vedite, da so podobna biču Ako poganja voznik upehanega ali celo ostarelega konja z bičem, ne bo več dolgo živel z njim. Rič vendar ne daje dejanske moči. M. P. - M. Stalno se ponavljajoč nahod imate Spiranje nosa s čaiem vem ne pomaga? )nz bi si dal na vašem mestu temeljito pregledati , nos po veščem zdravniku in ga urediti Vedite tudi, da ne poznajo dosti' nahoda ljudje s toplimi nogami, izvzemši onih, ki že kihajo, če zagledajo kje odprlo okno ah zavoljo kaj, kar drugi ne opazijo. Sicer pa se dajo take občutljivosti odpravljati v topli letni dobi s smotrnim utrjevanjem po načrtu. Ista Zobje se vam daljšajo in majejo? Sitna zadeva! Na tem mestu sem že večkrat razlagal, kako si naši hribovci ohranijo zobe čvrste do poznih let ob trdem črnem kruhu in posušenih tepkah brez krtač in mož in praškov in ustnih vod. ). V. — ? Trakulja, da vas nadleguje že od mladosti dalje, kakor znaša povprečna življenjska doba? Če imate zares trakuljo, o čemer dvomim, se do to točno ugotoviti na lahek način, če opazujete iztrebke teden dni in vzamete kakorkoli čistilo, pojavijo se namreč značilni deli trakulje. Zoper resnično trakuljo imamo nekaj uspešnih lekarniških pripomočkov. Zdi se mi pa, da istovetite s trakuljo trebušne bolezni sploh, zato sem v zadregi zaradi odgovora, ker ne poznam ne vas ne vošega stanja. M. Z. — Lj. Gomazenje po črevesu? Rrez zdravniške ugotovitve in pametnega nasveta. M. j. — 5. Zaprtost 5-mesečnega dojenca odpravljate redno z vlivi vsak drugi dan? Če ie otrok krepko ali vsaj dovolj razvit, mu podaljšajte hranilne obroke na tri in pol in kmalu na štiri ure Za kosilo naj začne otrok dobivati masleno ali mesno juho z zdrobom in nekaj žlic krompirjeve ali korenove ali sadne zmečkanine. Kamilični čaj bolj zapira kakor odpira, kuinnica in janež odganjata vetrove. M. V. — C. Glavobol 7. bruhanjem (migrena), kako naj se lajša z domačimi pripomočki, je bilo opisano pred nekaj tedni. Zaradi pešajočego vida treba vendar najprej zdravniškega pregleda! j. G. — 7. Hudo dušico (ali astmo) ima vaš fantek no pljučnici pred nekaj leti? Neredek pojav pri otrocih, prava naduho fstalno napihnienje pljuč) ie bolezen starejših ljudi. Svetujejo vam, da pošljete dečka za več mesecev ali k morju ali na višino nad 1000 m, a vi tega ne zmorete Nič hudega zato, tudi v vašem kraju se da dušica omiliti in odpraviti! Deček naj bo na čistem zraku, zbisti njegova spalnica naj bo brez prahu, dima ali kakršnihkoli duhov Odstranite iz nje vse, kar dela prah (zloglasne pernice!) ali diši, najbolje bi bilo, rla bi spal deček dobro odet s polodprtim oknom. Seve, če je deček pomehkužen, ne smete z.dai začeti! Glavno zdravljenje se prične na poletje z utrjevanjem po načrtu. Tistih svaljčič zoper dušico ne dajajte otroku, saj se še jaz čutim premladega zanje! Ko ga dušica napade, napravite mu toplo kopel za noge z mrzlim polivom, pije naj prsni čaj; spomladi naberite rosike (drorea rotundi folia), ki menda rasle tudi pri vas po mokrih travnikih in ki vsebuje kot čaj imenitno tešilo. Tudi iriaterna dušica slovi kot dobro domače zdravilo (kot čaj ali oslajen zvarek). C. L. — Lj. Trdnega spanja nimate več po polnoči? Hvalite Roga, da lahko zaspite in dobro spite vsaj pred polnočjo! V vašem poklicu, ko nimate dovoljnega gibanja nn prostem podnevi, pač ne more bit spanje drugačno. Gibljite sc več zunaj, poiščite si kakšno resno opravilo na vrtu, da se vsak dan pošteno razgibljete, pa bo spanje daljše in izdatnejše! Zdravila v tem pogledu so odveč in kvarna. Isti. Navadne otroške gliste pri odrnslem človeku se odpravijo s pripomočki, ki jih dobite v vsaki lekarni. Da se vam glisle ne zarede i/nova, uživajte vsak drugi dan po en koren drobno nastrgan ali dobro prežvečen, druge dni pa po en strok česnika s solato ali drugače Isti. Zaprtje hočete preganjati z zdravili ali domačimi pripomočki? Najejte se vsak dan na tešče ali na prazen želodec presneno kislega zelja, če hočete z oljem in kumno ali janežem, poleti se nnpijlc kislega mleka! Isti. Glavobol od mladosti? Glavobolov ie mnogo vrst, vaš spada bržkone v vrsto onih ki se pojavljajo iz navade ali razvade, ko človek ne ve, kaj bi, pa ga zaboli glava. Gorje mu, kdor si preganja te vrste glavobol z zdravili! Tudi mene je glava že večkrat nagajala, a doslej še nisem okusil sredstva zoper glavobol, iz trme rnmreč in prepričanja, da sem premlad zn taka zdravilu ). š. — T. Mleko da se je uprlo vašemu pol-drugoletnemu sinčku? Niti videti ga ne more več, ne mlečnih jedi? Ne silite ga ž njim, poleti poskusite s kislim mlekom. Otrok vam lepo uspeva, ima nadpovprečno težo in nadpovprečno višino, kar dokazuje, da ga pravilno hranite. Ko ima otrok zobe. je vsekakor bolje, da sam grize jabolko, kakor dn mu ga nastržete. Po iedi mu dajajte krajček kruha, zvečer suho tepl o F. L — Lj. O mozoljih in podkožnih tvorih je bilo pisano na tem mestu pred nedavnim časom. 1. C. — G Srbeč prišč je pogostna otroška bolezen, ki je kožni izraz notraniih, ponajveč prebavnih moteni Zunanja sredstva omi jujejo časih neznosno srbečico V ta namen navadno priporočam drgnenje izpuščaja z razredčenim karbolnim in mentolovim cvetom ter posipanje s smukcem (ali lojeveem). V vsakem primeru naročam malo soljeno in samo rastlinsko hrano, celo mleko skrčim na najmanjšo mero Kot notranje zdravilo svetuicm za prve tri tedne dunajski fiokrski pra-ed aupsj uj nfinjp ez 'unp nu o*|ni|i oinrt vjas (pekovski) kvas, v velikosti drobnega ore';a, zamešan s kakšnim čajem ali sadnim sokom, bolezen traja navadno nekaj let in se o primerni prehrani porazgubi ) R — l.j. Napake srčnih zaklopnic se ne dedujejo, morda samo naklonjenost do njih Kako ravnajte s svojo napako, ki je po izjavi voinega zdravnika posebnost, ne morem reči, ker je ne poznam; pri nekaterih napakah je treba skrbnega opazovanja, pri drugih je umestno urjenje '17.. Telesno gibanje. Srčna napaka je kakor pohab jen ud, ta se ohrani samo ob skrbni negi. drini prenaša vsakršno rabo. Isti. Kapavica ie resnejša bolezen, kakor se navadno sodi o njej, zlasti glede posledic Med te spada tudi tista, ki jo omenjate. Poskusite s topliškim zdravljenjem! Isti. Siljenje je nespametno in nezdravo Pameten človek je, ko je res lačen, in pije, ko ie res žejen, nespameten človek ie in oije, ko nm samo oči lačne 111 žejne, a vselej v svojo škodo. RS — 7. Knjigo o zakonskem živ'jeniu. ki je vas, nadebudnega niedMnca očarala, poznam že nekaj let! Ni slaba; vprašanje je, če je primerna za širše sloje, kjer bi morda napravilo več zmede in škode kakor dela zdravega pouka in koristi. Kolikor sem poučen, se pripravlja pri nas izvirno delo o predmetu, ki morda ne bo zaostajalo za deli drugih narodov. Kmetijski nasveti KLaj je letos krivo, da so klobase slabe V Klobase smo napravili iz določene množine mesa in jim dodali tudi sladkor, kot je bilo to določeno v vaših lanskih kmetijskih nasvetih. Ako se uživa, posebno kuhane klobase, imajo okus po kislem in žal ta vem. Ne vem, ali se jih sploh sme uživati ali so že pokvarjene. Kaj je vzrok tej pokvarjenosti? Ali se to da kaj popraviti? J. K. — C. Letošnje vreme je za spravljanje mesa in klobas zelo neugodno. Klobasam škoduje, že ni meso popolnoma ohlajeno, preden ga napolnimo v čreva. Kvarna je že toplota, ki nastane, ko mešamo meso z rokami. V takem vremenu je treba osobite pažuje pri prekajevanju. V prekaje val niči jih pustimo gamo tako dolgo, dokler kurimo. Nlato jih pa takoj prenesemo v kraj, kjer se naglo shladijo. V prostoru, ki ni mrzel ne gorak, ae skisajo. Zaltavost nastane, če jih imamo v zatohlem, vlažnem prostoru. Škoduje jim tudi, če bi jih vložili v mast, preoen bi bile popolnoma ohlajene ali, če bi jih zalili s toplo mastjo. Pridevek sladkorja v nazna-čeni množini ne more imeti slabih posledic, ker le omili oster okus solitra. Meso, ki ga še imamo v razsoll, moramo pridno polivati s slanico. Najbolje vsak dan. V prekajeval-niei črez dan kurimo, ponoči pa skrbimo, da se meso do dobrega shladi. Letos moramo meso tudi nekoliko močneje soliti kot druga leta. V vašem slučaju klobase najbrže ne bodo škodljive, ne priporoča pa se jih spraviti za poletje. Odstranite rozge Iz vinograda. N. E. T. — Pri vas imajo nekateri vinogradniki navado. da po spomladni režnji trt rozge na drobno razsekajo ter jih pri prvi kopi pod-kopljejo, češ, da so dober gnoj. Radi bi vedeli. ee te kaj zaležejo. — Takega postopanja z rezinami ali % rozgami ne moremo odobravati. Kot gnojilo niso mnogo vredne, kajti ta les le slabo gnije in trohni, zato tudi slabo gno.ii. Kvečjemu so dobre za težko ilovnato zemljo, ki jo nekoliko zrahljajo. Nasprotno pa lahko veliko škodujejo s tem, še zaneseio na t rune korenine koreninsko plesen (Dermatphora neeatri*), ki jih more zamoriti. — Najboljše je, če te rozge spravimo na kup, ki jc odaljen od trt, kjer naj segnijejo ter napravijo za nekaj let kolikor-toliko dober kompost. Tam pa, kjer viniearji nimajo kuriva, je rozge povezati v butare, posušiti in uporabiti za kurjavo. Nikar pa jih ne puščati med trtami. Zatiranje žitnega molja. L. L R. — Veliko nadlego vam delajo žitni molji, ki so se vam zaredili v kašči v ovsu in pšenici. Ta golazen se hitro množi in uničuje žito. Sedaj nameravate knšon prestavili, pn ne veste, kako uničili ta inrčea. — Žitni molj je Pravni nasveti hud škodljivec naših žit, zato ga moramo preganjati, kar se da. Kjer je snaga in red, se le redkokdaj naseli; ljubi pa nesnago in se tam kaj rad vgnezdi. Razpase se pa najrajši v juniju in juliju, ko leta kot metulj okrog po žituiei, se pari in samička zleže jajčeca mi zrna žita. Iz njih se izvale beli crvički, ki z nekako pajčevino opredejo po več zrn skupaj in jih žro. V začetku septembra si iz obgrizenih zrn napravijo za-predek, da se v njem zabubijo; ali se pa po-vlečejo v špranje tramovja in desk, kjer prezimijo. __ Da to golazen uničite, spravite zrnje iz kašče, nato jo temeljito osnažite, pobelite z apneuim beležem, zamašite vse razpoke in po_ potrebi jih zalijte z apnom. Lahko tudi kaščo razkužite z žveplom, ki ga v njej užgete, ko ste dobro zadelali okna in vrata. Da pa v žitu uničite zalego, ga postavite v krušno peč, ko ste kruh spravili ven. Za. setev pa tako žito ne bo. Tako se boste rešili te golazni. Mrtve čebele pred čebelnjakom in na panjskih bradah, ki jim manjkajo zadki (L. P. — S. V.) so gotovo znamenje, da hodijo v goste rovke (male miši), ki jim je pozimi te vrsfe hrana posebna slaščica. Zelo verjetno je, da vam vdirajo (udi v panje. Dokler pobirajo samo mrtvice pred čebelnjakom, niso škodljive, pač so pa zelo nezaželeni gostje v panjih. Zato svetujemo, da žrela zelo priprete. Miška je majhna in od sile gibčna in se tudi skozi majhno špranjo zmuzne v panj. Paziit je pa, da se s priporo žrel ne zapre dotoka svežemu zraku v panj! Zapahi morajo biti luknjičavi. Jara pšenica po detelji. I. Š. D. — Njivo, na kateri je predlanskem rasla detelja, nameravate sedaj spomladi, konec februarja ali v začetku marca, zasejati s pšenico. Želite vedeti, ali bi dozorela vzlic temu, da ni ozimna. Po vašem mnenju je to vseeno, če je jara ali ozimna. — Po našem pa ni. Če sejete ozimno pšenico sedaj spomladi, ne do-sežete od nje pridelka, ker vam sploh ne poide v klasje, ali pa prepozno in nepopolno. Pač pa vam zarodi jara pšenica, skoro ravno tako kakor ozimna, el ksosila bo nekoliko pozneje in pozneje (udi dozorela. Pridelek pa bo nekoliko manjši. Svetujemo vam torej, da si za sedanjo setev nabavite seme jare pšenice. Ker ga je pa pri nas le težko dobiti, ker to žito le malokdo goji, zato vam svetujemo, da se obrnite na kakega trgovca s semenjem, da vam ga preskrbi, zahtevati pa morate od njega pismeno jamstvo, da je dobavljeno seme res od jare pšenice. — Nadalje bi radi vedeli, če bo pšenica uspevala na njivi, na kateri je bila predlanskim detelja. Kaj pa je bilo tam lani? če ste pustili njivo celo leto v prahi, vam bo letos (udi pšenica uspevala, le bati le je. da je plevel ne bo zadušil. Bolje bi storili, če bi jo bili preorali že pred zimo. tedaj lovicj jjosestva. Vprašale, če je hčerka u|)ravičena takoj zahtevati od matere svojo jx>lovico posestva. — Poglejte v izročilno |x>godbo in če je nimate, pojdite na sodišče v zemljiško knjigo pogledat, kaj je zapisano v pogodbi Najbrže je mati sebi pridržala dosmrtno gospodarstvo na izročeni jx>lovici 111 bo hčerka šele po materini smrti smela razpolagati s svojo jx>lovico. Služnostna pravica poti. — 1. D. V. Lani ste kupili hišico z njivo, ki ste jo spremenili v sadovnjak. Preko te njive ima bližnjico sosed, kateremu jo hočete prepovedati, pa se za vaše prejx>vedi ne zmeni. .Vpraša(e, če bi uspeli s tožbo. — Če sosed pot preko vaše parcele — sedaj sadovnjak — s svojimi posestnimi predniki ujjorablja preko 30 let in je ta pot za boljšo in lagodnejšo ujx>rabo sosedovega posestva potrebna, |x)teni si je priposestvoval služnostno pravico poti. ki 11111 jo ne morete več braniti in bi bila tožba brezupna. — Razširjenje služnostne pravice. — F. S. V. Kupili ste njivo in vam je prodajalec rekel, da ima sosed H. pravico voziti preko vaše njive na svojo njivo gnoj in nazaj pa pridelke, ter iz gozda drva. Sosed H. |>a trdi, da ima pravico po isti poti voziti tudi pridelke iz svojega travnika, ko se drži njegove njive. Dvakrat ste ga zalotili, da je vozil mrvo, pa je obljubil dati odškodnino, dal jo jia ni in trdi sedaj, da ima pravico. — Če mislite, da se vam dela taka škoda, če vozi sosed preko vaše njive ne samo pridelek iz svoje njive, ampak tudi še pridelek iz travnika, da se sj)!ača radi tega tvegati pravdo, potem tožite, ker sosed res ne sme samovoljno razširjati služnostno pravico Vendar bi tožbo zgubili če se bo sosedu jiosrečil dokaz, da je tekom zadnjih 30 let tudi pridelke s travnika vozil preko vaše njive na občinsko jx>t. Pobotajta se rajši sama brez tožbe! Navidezna prodaja. — A. K. D. Leta 1931 je, sedaj že pokojni oče lesni trgovec zašel ora-čunana za dolg in tudi trgovec nikdar ni prevzel kupljenih premičnin in jih pustil očetu v daljno u[x>rabo. Po snrrti očefa sle uredili dolg s prvim trgovcem, od drugega trgovca bi pa radi. da odstopi od navidezne pogodbe, česar j>a noče, češ da vam bo sedaj po 4 letih na temelju le pogodbe odvzel takrat kupljene premičnine. Vprašate, če se temu lahko uprete. Ker trgovec prizna, da je bila pogodba napravljena »kar tako<- in da odkupnine ni odštel niti i^roračunal na dolg, se lahko protivite izročitvi kupljenih premičnin radi še ne plačane kupnine Vsekakor bi nastale pravde, katerih izid je negotov, zato vam svetujemo jx>šten sporazum: plačajte očetov dolg in bo trgovec rad odstopil od svoje dejansko zastavne pravice, ki si jo ie pridobil z navidezno kupno jx>godbo. — Nastavitev šolskega sluge. — VE. Po § 114 št. 15 zakona o narodnih šolah sprejema šolskega slugo v službo in ga odpušča šolski upravitelj. Razume se, da se ta predpis nanaša tudi na one sluge, ki jih plačuje občina. Državni geometer. K T. Ce ste geometra naročili |x>sebej in vam ni meril tedaj, ko uradoma obišče občino ter izvrši prijavljene meritve, ste ga seveda dolžni plačati. Kač lar pa po uradni dolžnosti izvršuje pravočasno pri občini prijavljene meritve, ga ne plačajo stranke Rešitev kmetijskih dolgov. — 1 L K. O govoricah, da bo država prevzela dolgove, ne moremo razpravljati, ker so to samo govorice Sedaj veljajoča uredba določa, da se bo s posebnim zakonom odredilo pravično povračilo upnikom, ako se bo del dolga dolžniku odpisal. Zato je vprašanje o tem, če vam bo dolžnik lahko plačal z boni, preuranjeno. Odstranitev sosedovega drevesa vsled sence. — J. L. K. Blizu vaše in sosedove meje stoji sadno drevo, ki je tri metre oddaljeno od vaše hiše in dela veliko senco, ker jemlje svetlobo. Vprašate, če bi lahko prisilili] soseda, da to drevo odstrani. — Postava pravi, da sme lastnik zemljišča prepovedati sosedu, da vpliva od svoiega zemljišča z odtočno vodo. hrupom, dimom itd. toliko, kolikor presega to jjo krajevnih razmerah običajno mero in bistveno krati v kraju navadno rabo zemljišča Isto bo veljalo glede sence in jemanja svetlobe. Ne verjamemo. da bi bila senca in tema drevesa, ki stoji 3 metre proč od hiše, takšna, da bi vsled nje ne mogli vporabljati hiše in sveta med njo in drevesom. Zato boste s svojo zahtevo težko uspteli. Davek od postrežnice. — J. V Davek na dohodek hišnega služabništva znaša na leto 50 dinarjev za vsako osebo. Za dokaz o plačanem davku služi davčna karta, ki se mora nabaviti za vsako osebo najkasneje do konca meseca januarja vsakega leta, odnosno v 15 dneh jx> sprejemu v službo. Davčna karta velja za leto dni za eno služabniško osebo, neglede na osebo, čas zaposlitve in višino dohodka. Poslodavec, ki davčne karte vobče ne nabavi, ali je ne nabavi pravočasno, plača za kazen petkratno vrednost davčne karte Iz tega izhaja, da morate tudi z>a postrežnico, ki ni celo leto v službi, plačati davek. Bankovci. — I. J. Lj. Po naših informacijah so papirnati rublji iz leta 1919 in marke iz leta 1923 kot plačilno sredstvo brez vrednosti. Zavarovana postrežnioa. -— J. V. Vprašajte pri ! okrožnem uradu za zavarovanje delivcev, zakaj vam I ne pošljejo plačilnega naloga za plačanje zavarovalnine za fiostrežnico, ki ste jo že pred meseci prijavili v zavarovanje. Prezadolieno posestvo. — A O. R. Pisali smo že v našem listu, da za hranilnice in posojtil-nice, ki so članice ljubljanskih zadružnih zvez. ne veljajo predpisi uredbe o zaščiti kmetov, ampak velja za nje posebni odplačilni načrt. Po tem načrtu je moral dolžnik že za leto 1935 plačati t% obresti in 1% dolžne glavnice, če ta presega 6000 dinarjev Vse to se je moralo plačati do konca novembra 1935. Dolžnik, ki ne plača v treh mesecih, izgubi pravico do ugodnosti iz tega načrta. Če pa lega jkx1 nobenim pogojem ne morete plačati, lahko vložite prošnjo na dotično zadružno zvezo, pri katero ja vaša posojilnica včlanjena, da se vam dovoli, da se okoristite proti svoji posojilnici s predpisi člena 5 uredbe o začiti kmetov. Če vam zadružna centrala to dovoli, boste lahko pri pristojnem sodišču zaprosili, da se vam plačilni roki podaljšajo in obrestna mera zniža. Ako je posestvo nad 50% vrednosti zadolženo, boste v tem slučaju tudi smeli pri sodišču zaprositi, naj se vam dolgovi znižajo na 50% vrednosti imovine. Odkup pašnih pravie. P. R. T. V. N. Ker ni prišlo do sporazuma med pašnimi upravičenci in lastnikom posestva, je moral komisar za agrarno operacijo izdati odločbo. Zoper to odločbo sta obe stranki imeli pravico pritožbe na višjo instanco. Če ste pašni upravičenci poverili sestavo pritožbe občinskemu tajniku in je ta prekasno vložil pritožijo, se je pač pritožba morala zavrniti in je odločba komisarja jrostala pravomočna. V tem ne vidimo nobene nezakonitosti. Le vaše postopanje je bilo malomarno, ker ste 7. izgubo roka onemogočili, da bi prvo odločbo preiskusila druga inštalira. Obljuba na izročitev posestva. M. P. N. Stric in teta, brez otrok, sta vzela k sebi nečakinjo in ji obljubila, da dobi ona posestvo po njuni smrti. Dekle že 20 let dela na posestvu, ne more se poročiti po volji srca, noče pa vzeti ženina, ki je starini všeč. Vprašate, kako bi dekle sebi zagotovila obljubljeno in takorekoč tudi prisluženo posestvo. — Dekle naj se potrudi, da zlepa pridobi strica in teto, da ji z izročilno pogodbo izročita posestvo, za se pa stara dva pridržita dosmrtno računa prosto gospodarstvo in užitek izročenega posestva. S tem se dejanske razmere na posestvu ne spremenijo, ker bo šele po smrti starih dekle gospodar posestva, vendar pa bo izročilna jiogodba preprečila, da ne bi stara pod vplivom daljnih sorodnikov napravila ojx>roko v škodo nečakinje. Prodana, po zakupnika obdelana njiva. V. B. K. Kupili ste njivo za 1200 Din z določbo, da takoj stopite v fiosest in užitek iste. Prodajalec se je v kupni pogodbi obvezal, da bo sam odškodoval lanskoletnega zakupnika. Lani je bila njiva dana v zakup za eno leto; še pred potekom leta pa je zakupnik v pozni jeseni pognojil njivo in jo za-sejal, ne da bi lastnika vprašal, 6e mu jo tudi letos da v najem. Za obdelavo in zasejano njivo zahteva zakupnik odškodnine 2000 Din, ki je pretirana, sicer, pravi, da vam ne prepusti užitka zasejane njive. — Kot novi lastnik njive morate zahtevati od dosedanjega zakupnika ob izteku lani dogovorjene zakupne dobe enega leta, da vam izroči njivo v posest. Če bi se temu protivil, ga,roke Eden izmed porokov je umrl in je njegovo posestvo prevzel sin, ki vas prosi, da ga razrešite obveznosti poroštva, katero je prevzel njegov pokojni oče. Vprašate, če je sin kot prevzemnih posestva po smrti očefa — poroka vezan na poroštvo pri dotični hranilnici, ali pa je s smrtjo poroka, ki je podpisal zadolžnico, prenehalo poroštvo tudi za njegovega pravnega naslednika. — Poroštvena obveza očeta preide jx> njegovi smrti na njegovega dediča. Vendar preneha poroštvena obveza dediča, če ga upnik tekom treh let po smrti poroka ni opomnil na plačilo niti izvensodno niti sodno. Če pa je oče podpisal zadolžnico ne smo kot porok, ampak »kot porok in plačnik«, potem veže njegove dediiče poroštvena obveza tako dolgo, dokler ni dolg poravnan, oziroma jih hranilnica sama ne izpusti in obveže, če ji n. pr. dolžnik na drugi način preskrbi jamstvo za posojilo. Oskrbite si za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine Poslužite se za vezavo revij: Dom in Svet, Mladika, Ilustracija, Zena in Dom trpežne vezave originalnih platnic katere Vam nudi Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne r. s. * o. l Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/IL Štev. SIX)VENEC , dne 2. februarja 1036. Stran 13 Marija v lučkah Prišlo jo zinin in ostro je brila burja Ko sta Marija iu Jožel resnih obrazov romala v mraku in so njuni korak' v tišini bližajoče se noči samotno in težko odmevali ji mnogo velikih solz zdrknilo po licu blcue zone Padle so na trda zamrzlu tla ko iskreči so "biseri in kamorkoli so padle že se je i/ !rri« kuiunite zemlje prikuznlu inaihnu. svetlu rožna A Marija ni videla teh čuedežev zakaj srce ji je krvavelo in se vilo v hudih skrbeh Mislilu je na Dete, ki bo skoraj rojeni, ir. ni imelo še niti topli posteljice Razprostrla jr 'illjasto be-1 i no svojih ozkih rok po svojem blagoslovljenem tolesu m se je jokala Jožef -i jc na vso moč prizadeval tla bi potrlažjl žalostno Devico. »Marija.« je dejal mehko, »nogoče bova pa še dobila kako skrovišče Nc morem si misliti, da bi bil naju llog popolnomu zapustil. I.c nikar, nikar se ver nc jokaj!« Malo se je ozrl nazaj in jc zagledal kako sc je zu Marijinimi stopinjami razvijal cvetoč svetel trak, ki je bil sestavljen iz samih maj' nih. svetlih rožic, ki so se čudežno razcvetele iz trdih, kamnitih tal ceste Saj si ni upal vcjeti svo jim trudnim očem in je ljubeznivo prosil Ma rijo, nuj se tudi ona ozre da vid' čudovito sliko. A Marijo je le še bolj sklonila glavo nn prsi in je stopala dalje in solze se i' lile lile kur naprej. Njena duša je bila polna et.e same iskrene prošnje »Du bi samo ležišče imela /u voie Dete' Le posteljico ztt njegov« ubogijeno t 17 nekuj časa sta jirišln oba v smrekov gozdič. In ker Marija ni mogla iti nič »eč itn prej, sta sc pod košato smn ko ustavila Tu smreka jc bilo prekrasna: ko visoka, molčeča prijateljica jc stala pred obemr utrujenima romarjema Jožef ie skrbno razprostrl svoj plašč po suhljatem mahu in skoraj stu oba popotnika od izmueenosti trrlno zaspala. Vse tiste mule svetle rožice nn. ki so v dolgi procesiji stale pred gozdom nad trdim kamenjem, ki so se razcvele iz solz Device Marije. pa so medtem zrastle še bolj Niso le zrastle: kot bi bile začarane. jo se -spremenile v tri- in štiriletne otrofiče Vsi t oiročiči so imeli belo. ko cvetje nežno srajčko t1 vsi so stali pokonci in so bili sredi mrzlega zimskega ozračja vendarle veselih ljubki': obrazčkov Nato so dvignili rožnate nožicr «e uvrstili v pare iri so tiho. a krepko stopali napre. In ko so stopali, so prepevali s srebrnim glaskom ko se je procesija blaženih otro* prhližala gozdu, =o temne smreke ko v pozdrav priklanjale svoie vrhove Nekatere so celo odmaknile. dn so mogli ljubki otročiči mimo lako so šli po dva in dva tiho j>repi vaje, dalje rlo tistega prostoru kjer sta v globokem spanju pod najvišjo smreko gozda počivala |ožef in Marija. Stala jc prelestnu smrek« in jr držala svoje zelene roke nnd spečima romarjema. In drhtela je od ginjenosti v dno mozge >l)a se ne morem vsaj okrasiti da bi mogla izraziti veselje ki me prešinju, ko imam Inka dva vi soka gosta pri sebi!« je žalostno tožila s svojim globokim dobrim glasom Srce tni žuri ko luč, a tegu ne morem pokti/.nii!« In skoraj bi se bilo drevo txl žalosti razjokuln, Medtem so otroci nehali peti in so se -očutin zgrnili krog turobne smreke in svojih svetil »ostov »Du bi se mogla svetiti!« je vzkliknila smreka Tedaj so se blaženi otroci š( tesneje približali smreki in obe uiti roniti r |(aiiislali nekega No"vežana ko je bil on sati; na lovu. z novico, naj se \111c in naj se odjieljejo drugam Da jc |>rišla neka kitolovska barka, ki je obtičala v ledu, baje iz Kanade in ti ljudje, da nič dobrega ne obetajo. Tudi je kar čudno, da so pristali v zalivu če.;-, da popravijo barko, ker vsak ve, da je .podaj na jugu za to bolj primerno. Vse io 11111 jo pravil' Norvežan in zdaj se je Marktnan vračal V dolini so videli, ko se jc Markama 11 spuščal nizdol in krmar kanadske ladje mu je prišel na-proti Predstavil se jc, povedal, da je dober lovec in da ima šc deset vražjih fantov s seboj. Doslej ■ 7 !ovon!. ie dejal, neka salamenska ledena gora je strla njegovi barki nekaj reber. . |. kjo druge ladje. »A za zlodja je tukaj dolgčas.« je sklenil ploho besed iti še dostavil, da bi rad malo jx>vcscljačil in išče družbe Markman jc koj sprevidel da jc bil ta človek prekanjen spletki:. Iu kako, da ga je vprav ta prišel prvi pozdravit: Kako da ni njegove žene'-' Prof Silvo Breskvar: Zvezd-s, tff mrhnem Ob določenih časih zatemni pri popolnoma jas-'.'iii nebu bleščeča obla Sonca ali jia svetla plošča Lune, ko je v ščipu. fo zatemnitev obeli nebesnih teies iineiiujemo sončni, oziroma lunin 111 r k. Sončni mrk nastane na ta način da se ob mlaju temna lunina krogla postavi med nas in Sonce. Luna prestreže tedaj del sončil« svetlobe ali pa tud.i vso. V prvem primeru mrkne Sonce doloma, v drugem po-|)o'.?onia. Luna |ia mrktie radi lega. ker se ščip bol; ali manj pogrezne v sen^o, ki jo dela Zemlja. Ke nima Luna lastne svetlobe, temveč jo prejema od Sulica, mora zatemneti, ker se skrije Soucu na /"uljo "ludi pri Luni delimo mrke v delno in jx>-uolnc. Kolikor je pač lunine ploskve zatemnjene. v- to je kolikor toliko znano vsakemu razumniku, teiiiu ali onemu pa utegne biti novo, da itir cnejo tudi zvezde stalnice! Te stalnice pripadajo k skupini »-^spremenljivih • zvezd. To so tiste, ka-(cr'111 se zdaj pa.zdaj v enakih ali neenakih časovnih presledkih spreminja sijaj. Spremembo sve, iloie iroremo v nekaterih primerih opaziti tudi z golim očesom, le izsledimo jo težko, ker se svetloba sii, initija počasi iti v precej ozkih mejah. Radi tega »'».roka in spričo velikanskega števila zvezd, s katerimi ji posuto jtočno nebo je utripanje nekaterih izmed njih tako malo očitno, da pogled na nebo ob raznih dobah ne občuti nobene spremembe. Zdi se nam, da sijejo zvezde v enaki svetlobi. Ce ujx)šte-vatno vse to s. ne bomo čudili, da jc bila odkrita prva spremenljiv? zvezda šele v tridesetih letih 17. stoletja I la zvezda je slavna »Mira« ali »Čudovita« v ozvezdju Kita, katero smo omenili žc v decemberskem podlistku. Tedaj je izbruhnilo iz vseh vi ju- drevesa nešteto lučic ki so bile večje 111 vcfjc: in so sc spremenile v majhne, pisane svečke Njih blesteči sc platneni so sc svetlikali daleč tja po hladni sivini gozda »Ah,« jc vsa srečna zu-šepetalu smreka, zdaj se stote" oviti tnoju I jubez.cn!« Muriju in Jožel sta odjirla oči in čarobna svetloba ju je slepila Prijela st- «1 'a roke in Mari ja je drhteče spi ogovorila »Cloj, to nebeško zarjo1 Knko dobro nv n 111 kako lahko. Drevo nad niitiiu gori: ne. to so le množine svečk, ki se blestijo na njem1 O, Jožef, kakšen čudež je nama storil Gospod1« Nato so se njene oči ko dvoji zve/.d /.uzrle na trumo lepih otrok, ki so se molče in dvignjenih rok do tal priklonili pred lo/etom in Ma • i jo Nato so izginili ko sanje, da ni nih' sledi /11 njimi Svetlo drevo pa je gorelo \ so noč (Bruun A.) »Pripravite sani za vožnjo,« je zaukazal Marktnan, ko je zagledal svoje tri pomagače pred šotorom. Dalje pi izpraševal, redkobeseden je bil, kakor da bi btl šele včeraj odšel od ti jih l^e čez čas je rekel najstarejšemu: »No?« A ta kar ni mogel z besedi ua dan Nu, tisti Kanadci?« je grozeče ponovil Marktnan in usnje je zaškrtnilo. Starec je skomizgnil Dokler so bih trezni, je bilo vse dobro « Strahotna je bruhal besedo za besedo iz sebe; zdelo se mu je da ga bo Markman kar pobil na tla »A ko so začeii jio |iivati. so odvlekli tvojo ženo na ples« »In vi trije?« Starec je ko mimogrede zavihal rokav -Dosti so popivali,« je zavzdihnil in jnok.azal dvoje razklanih brazgotin »Sedaj drugi dan jim je bilo že žal.« Starec se je bal, da bo Marktnan kar planil nanje. »Hudobni foredje so, ki ne morejo biti dolgo z nami,« je še krepko pripomni) starec »ln — in ...« Markman je bolščat v rdečo krasto na rami Starec je pozabil pokrili jo »»Ali so že prišli?- /delo se je ko da se je bleda jasnimi doline pogreznila v njegov |xigled »Krmar že Vzeli so nam patrnne 111 bili smo brez moči Hudobno ljudstvo. Markman! Vesel bom, če bomo odnesli zdravo kožo!- Ko bodo začeli jjopivati, pripravite -ani narod!- Markman je to tako mrzlo in rezko izrekel, da je starca kar groznica sprelelela -In potem kar od tod, čoln pa na vrli denite!« »Zakaj ni vprašal po ženi?« >e pomislil starec ves pre:-trašen. Molel ie odnesti Ma'kmanove drsalke. ki so mu visele od pasu, v šotor, a odkimal je. »--Ali ženo pokličem? ic zaiertjal starec Markman je spiet odkimal tri je Hoiel nekaj vprašati; trdo so se inu zaprla usta. -Ce žena sama nc pride, mi ni treba vprašati j-kj njej.« »Kajpa kaj pa«, ie zavzdihnil starec, -a ona ni kriva; nasilni so bili « Vesel ie bil. cia mu ni : bilo treba kaj več povedali V zimskih večenh se razprostira visoko nad j nami lepo ozvezdje Perzeja v Rimski cesti. Ravno i na južnem robu letni srebrnega j^tsti stoji druga I najsvetlejša zvezda Peizeja z imenom Algol. Be-j seda je arabskega izvora ler jjonieni zlobnega duha I ali demona. Svetloba le zvezdi iti vedno enaka. V največjem sijaju, v katerem vzdrži 2 dni in 10 ur, je Algol približno tsko velik kakor najsvetlejše zvezde | Velikega voza. Po pretek le dobi piične sijal ! Algola enakomerno upadati, iloldei po 5. urah lie j doseže najnižje vrednosti ;ijaj zvezde se je znižal za en svetlobni razred in tedaj je A Igral za spo-' znanje svetlejši od tiste zvezde Velikega »oza, v kateri se nam zdi, da so oje pritrjene na voz Takoj ko doseže Algol najnižjo svetlobo, prične njegov sijaj naraščati ter se zopet po 5. urah povzpne do prvotne velikosti Vsak i 2 dni in 10 11r.se svetlobna sprememba ponovi Utripanje Algolovega sijaja gre točno kakor tira. Pri večini spremenljivih zvezd si sledijo svetlobni utripi bolj ali manj neenakomerno m v raz-j ličnih razmahih Izredna enak inernosl spreminjanja svetlobe pri Algoltt jc zvvzdoslovceni kazala jiot do pravilnega razumevanja tega |-oja\a Mgola 1 si predstavljamo kol sestav dveh zvezd, kot so-j zvezdic, v katerem krožila obe zvezdi ena okoli druge, ali točneje, okoli skupnega težišča. Zvezdi nista enakih sijajev; ena je svetlejša od drug'' Ravnina, v kateri se gibljeta, nima poljubne lege 1 v prostoru, temveč.gre približno skozi naše oko. | Posledica te lege gibalne ravnine je. da mora pri ] vsakem obhodu priti temnejša zvezda pred svetlejšo ! ter ji odvzeti nekaj svetlobe. Pojav je podoben | sončnemu mrku, ko nam Luna zakrije del sončne j plošče in na ta način zmanjša svetlobno moč Sonca V Algolovih utripih moramo videti tedaj tur k e ' nekeca sonca, ki ie tako neznansko daleč, da nas ludi Kanadci si niso želeli, d:i bi Markman govoril s s\ojo ženo. Imeli se harmoniko in so zaigrali plesno melodijo V debelih kožuhih so slab kraj poli iu so obkolili Markmana 111 ga grozeče povabili k sebi. In Markman 111 mogel drugače, ko da je vstojul v njih šotor Krinat je pripravil celo procesijo steklenic; strahotno slabo vest je imel, a bil je prefrigan do skrajnosti Mislil si je, ce bodo z Markmanom prekrokali i/so noč, mu bodo pa zjutraj natvezli karkoli 11 to sc bo |x>-zneje |>ozabilo ali pojasnilo, /.ato mu je koj na-tocil najmočnejše pijače in začel žlobudrati o vožnjah m razlagati o svoji prekleti smoli ko mu je ladja tako obtičala. »Ti si dobro napravil, da si ostal v odprtem zalivu. Mi bomo pa št- do zime obvtseli, čc nas ne bodo drugi kaj kmalu prišli iskat.« »Ali led že drži?« »Drži do tja, k-ei sloji ledenik v vodi ju kjer se porazgubi burja. Kdaj se boš pa odpeljal?« »Še nocoj ali jutri zarana.« lo je bilo krmarju všeč iti nehal se je bali Markmana. Pri njem je bilo tudi deset pomorščakov, a 0111 je imel samo tri stare ledene hlapce! Najbolje bo, če ga lio upi janil in ga nalo vrgel ven. Sedeli so krog kadi za ribje olje: Markman, dva luja |X)inorščaka, ki sta imela oči odprte za vse in pa tisti človek, ki je bil prišel v šotor i>o ženo in jo odvedel na ples. /raven so čepeli ostali in so mešali karte. Igrah so raztreseno, zdaj pa zdaj so prežeče pogledali tujca in se mu zamč-Ijivo liasmihovali. Ko se je stemnilo, je nekdo jirižgal lojenko. »Ali vam ni dolgočasno takole posedati lod okoli?« je vprašal Marktnan. Oni so stresli z glavami iti začeli nekaj drugega pripovedovali. Zdaj so bili šc preveč trezni. Enkrat je Markman vstal in stopil pred vhod. Njegov šotor je bil razdejan. »>Ali se (i meša? (polnoči se meniš odpraviti ua potV< ga je vprašal neki Kanadec. »Nočem priinrzinti. zdaj je polna luna.« »Do zjutraj ostani' Tako na brž ne r>oš hodil od pijače.■ Marktnan je molčal. Videti je bilo, da se ne ntore odločiti, s pogledom je od strani oplazil krmarja Deset nas je, si je la vedre mislil »Nisem bil še tam,« je dajal Markman in z glavo pokazal ua svoje ognjišče it- kuho ribjega olja. A mislim, da je vse v redu?. Nihče mu ni odgovoril, zdaj s; jim je zdelo šc prezgodaj, da bi se mu razodeli Spel so ga |io rinili v šator, pili so iu govoričili o vsem mogočem od Islandije do Grenlandije Pravili so mu o tjulenjih na ledenih ploščah, o nevihtah, o diznili vožnjah, o svojih junaških činih, o tem. da se ne strašijo ne smrti nc teme iu o belih medvedih, ki jim niso dosti več ko stekli psi ■ Nekoč'.« je dodal Markinan, » ko sem nekega medveda s kavljem zapodil . .< Krmarju se je zabhsnilo v očeh Ali ga Markman izziva? Prctegnil si je mišice pod jopičem. Vendar si nad Markmanom ni bil svesi zmage. Dobro, da je imel te fante s seboj: Ozek pramen mesečine je pripolzel .-kozi špranjo vhoda, ki je bil zagrnjen s kožam Kakor sence strahov se je zabadala luč mesečine v raz greto ozračje dima tn smradu po loju v notranjščini. »Na srečno pot!<■ je Kanadec napil Markmanu. Ze 11111 jc pijača segla v možgane iti neprevidno je izrekel prve težke besede: »»Salamensko brhko žensko imaš, Markman!« Ta ga je pogledal in zrl nepremično vanj. »Smo malo zaplesali z njo,« je 1 zavzdihnil krmar 111 je bil ves divji, ker so'se niti drugi začeli režati »»Lej. lako |>ač živimo v taki v^az.ji, sattiolarščini!« »Je še nisem videl.« je na kratko odvrnil Markman. povesil pogled in umolknil. Le kai namerja tale pustež? Krmarju je bilo kar pretesno v šotoru. Dejal je, da bo treba pogledali jio vremenu. »Poglejva. kako je kai z ledom!« »Le,« je prikimal Markman 111 si začel rahljati jermen drsalk na pasu Tedaj je moral tudi krmar vzeti drsalke s seboj, sicer mu 113 bo mogel biti kos Mesečina se je rezko odražala z ledenikov. Škripajoče in lireščece se je odzival mraz od roba za-mrzle vode /daj je bilo Kanadcu žal, da sta stopila iz gorkega šotora, vendar je bil radoveden, kaj bo Markman ukrenil Psi so se lovili in bevskali. Na oni slrani so vlačili sani z ribjem oljem do roba ledu Močno so se trije kralji trudili, da so mogli varno spraviti vso zalogo preko kamnitih grobelj k obrežju h a nadec bi rad vprašal, kje ima ženo. Sai bi lako rekel kadar da se mora posloviti, a sani so že zavile med črne sence goni ■ Jutri zarana boš pa že kar pri vodi, je dejal Markmanu in se je pripognil. videč, kako si je oni pripenjal drsalke. »Mogoče,« je odvrnil Markman Oba sta sc istočasno vzravnala Pa je bilo dobro, da je onemu staremu pobral jiatrone je pretidarjal Kanadec /daj bi mit lahko kakšno nakuril Saj bi jih tudi Markman rad kako i zv i I. a za to ni našel nobenega povoda /daj j si je le to želel, da bi prekinil njegov molk, ta strašni molk, ki je vedel vse in se vendar ni z l>e-sedo izdal Mi-ice so se mu napenjale Poskočil je j nekolikokrat na drsalkah kvišku, pograbil v teku * ledeno ke|io in jo visoko in izzivajoče zalučal v HERSAN CAJ ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svoistev raznih zelišč se dobi, ako se uživa ,,H E R S A N ČAJ" mešanica posebnih zdr vilnih zelišč po sestavi zdravnika R. W. Pearsona, šef-zdiavnika v BentJaliji (Angleška Indiia). Po večletnih izkušnjah je neovrgljivo dokazana velika vrednost „H £ R S A N ČAJA" in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega |>erila), migreni, revmatizmu, olioleniu obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupljenju, zapeki, protinu lijihtu), črevesni! boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odcbelemu. ,,Hersan caj" se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico 111 vzorec Vam pošl|e zasloni: ..RADIOSAN". Zagreb. Dukljaninova 1 Ui'tr. S. St. 1 HI01 / dne f>. VI liKU zrak, cia so razdrobljeni kosci kar zapeli i»o ledeni gladini. •Še ti tako naredi, Markman!« Ta pd je držal v rokah železno kroglo. Le kte jo je dobil? Mi. doma, |xi mečemo takele stvarce,« jc počasi dejal 111 jo te/kal v roki. l ista vas. ki te vrgla kroglo najdelj, je dobila stavo.« Marktnan se je z drsalkami zasadil za ledeno gručo in je zadegal kroglo naravnost sijajno »/nam ludi |az,« dbodla iu hitel je za kroglo. Pot je bilij dolga, a naše! jo je in zalučal nazaj. A ker m bil meta s kroglo vajen, je dosegel komaj polovico Markma nove dolžine meta Tedaj sta oba pridrvela do krogle, da bi jo vnovič zalučala. Markman jo je prvi dosegel in krmar mu jo je moral prepustiti. A ko jo je Markman pred njim i>o-grabil, se je krmar z grozo ozrl po svojih ljudeh /akaj jih ni? Ali jim ui zapovedal, naj kodo /utiraj v njegovi bližini? Strah ga je prešinil. Ali ga je hotel ta tujec zahrbtno napasti? Mesečina -e ji belo blestela v Marktnanovih očeh in brez krvi ie bil njegov obraz Nato pa je vprašal krmarja Kai si storil ženi?- Torej! Kanadec jc bežno preudartl \s ledi Markmanu ni bil kos. na drsalkah ni varno -tal ni imel oporišča ne za tepe/ ne za sunek z nožen: Drzno je skočil, Markman jo že dvignil roke. ko da hoče planiti nanj. A ko blisk se je krmar obrnil iu /e šinil k obrežju Zasmejal se je svoji dobri zvijači, poklical je svoje ljudi Markmanove drsalke so se /adrlc 1 led Siai je pokonci ko sveča in zavihtel roko; pomeril je 111 zavihtel še enkrat Nato mu jc sfrčala k ogla i/ roke. Prav v križ je krogla zadela krmarja ki je te lebnil na :!a ko |x>sekano drevo Markman je |KXakal, ali ho še enkrai vstal; zavedal se je pa, da je dobro zadel Kričanje se ic začulo izpred šotora, sence 50 tipaje begale jvo ledu Tedaj se je Markman obrnil, se za|iodil \ črne sence gora in se zasmejal, ko je nekaj svellih krogel požvižgalo za njim . Nekje spredaj so se vozile njegove sani Kanadci mu ne bodo sledili; imel je hud jio|iei zanje za pasom. Do jutri pa se kodo nemara premislili in sprevideli, da bo bolje, čc bodo molčali. Markman je zavzdihnil, ko je jioniislil na sani. Njegova /ena se je peljala na njih! A usmiljenje do nje se je zgenilo v njegovi duši: sai obračun ie bil že poravnan! (II F. Blunck.) W«M?r«nl MKS CM STAVUKNIK V OBL.ll). Mariborska «l •rev/.ema m izvršuje vsakovrstne privatne, avne in industrijske /.gradbe solidno in poleti Sodnijsko zaprisežen cenilec Daie tehnični nasvete in pojasnila doseže le neznaten žarek njegovega mogočnega si-I jaja. Dognano je namreč, .ia stalnice ni;o uic dru-| gega kakor sonca, ki so dostikrat veliko večja in | svetlejša od našega. Spreminjanje Algolove svetlobe 1 nam j?ove, da to sonce ni popolnoma samo v 1110-I reči praznini prostora, temveč da je v družbi dru-i ge, temnejše zvezde. Vez. ki spaja obe svetovni telesi. more biti po naukih fizike samo obča privlačnost, tedaj lista sila. ki priklepa Luno na Z 111-Ijo in Zemljo ua Sonce Koliko skrivnosti nam izdaja preprosta lastnost žarka, ki po dolgih letih tavanja po pro«loru, konča svojo pot na neznatnem prašku, naši Zemlji! I Dokaz, da je Algol v resnici tak sestav dveh zvezd, kakor smo ga opisali, so našli zvezdoslovci šele v drugi polovici prejšnjega stoletja Takrat so v zvezdoslovjti pričeli uporabljati speklroskojv. listo čudovito jiripravo, s katero se je tako ^ilno jx>-večalo naše znanje o svetovnih telesih Spektru kop razkraja svetlobo v njene sestavine ter nam pove, kakšne narave je telo, ki svetlobo oddaja Mimo d-ugega |>ove tudi to, ali sC giblje zvezda proti | nam. ali od nas proč in s kakšno hitrostjo brzi skozi prostor Ko so s spektroskopom preiskali I svetlobo Algola. ?o našli, da se giblje zvezda proti i liani in drugič v obratni smeri V časti, ko napravi zvezda enkratno |X)t sem in tja, se njena svetloba enkrat spremeni Ti pojavi so samo tedaj v skladu med seboj, če ima zvezda temnejšo sosedo katero kroži okoli skupnega težišča v ravnini, ki je blizu našemu očesu Iz načina 111 trajanja svetlobnega utripanja izve zvezdoslovec .veliko več o zvezdnem sestavu, kakor nam ie mogoče na leni mestu popisati Omenimo le. da lahko z večjo al manjšo točnostjo tzivčima velikost obeh zvezd, njuno medsebojno razdaljo, obliko tira, ki ga zvezdi porišela-. in podobno. Sploh uaiH zvezde, ki mrkajo. zelo koristijo pri prodiranju v skrivnosti vesolja. Število zvezd, ki na podoben način in z enakega vzroka spreminjajo sijaj kakor Algol, poznamo razmeroma malo. Do sedaj so iih našleli ka kili 150 V mesecu februarju, okoli 0 zvečer, se točno nad jugom šopiri mogočno ozvezdje Oriona I ,vo in niže od njega nas pozdravljajo žarki nemii neg.' ^irija. najsvetlejše stalnice na nebu 111 ene 11.1 jbl;' jih zvezd v soseščini našega osenčja. Njegov žarek ki pravkar zadeva naše oko, |)otrebuje »samo t» zemeljskih lel. preden premeri vso dolgo pol od Sirija do nas! Nad to zvezdo miglja Prokion v M;d n psu. se više pa vidimo ozvezdje Dvojčkov Na dr? ii od Oriona se razprostira Bik z rdečim Aldebai i-110111 in z našimi znanci. Gostosevci Aldebaran tvo ri s sosednjimi zvezdami lik, ki nas spomin j m na brano Po tej obliki najlaže spoznamo ozvezdje Bika. Nad nami žari bela Koza v Vozniku. Veliki voz je prišel |X)pohioina na vzhodno stran Severnice. Nad vzhodom kraljuje V eliki lev in v kesnejših urah vstajajo iznad obzorje zvezi' Device iu Volarja. Zahodno od Severnice 31 slede \ Rimski cesti, ki se ob tem času boči jvribližro v smeri sever- jug. tale ozvezdja: Perzej z Algo lom, Kasiopeja, Kefej in prav v obzorju še Labod Od premičnic vidimo ta mesec Merkurja le težavo ua jutranjem nebu. Venera se kol Dank vedno bolj približuje Soncu. Jupiter pa je vid samo v poznih jutranjih urah. Algol je v najmanjši svetlobi 3. februu' 17 minul |»o |xilnoči, 6. februarja oh 2l.0ft '2(» februarja ob 22.52 in 2<>. februarja ob 10.41 Luna sreča 17. februarja Jupitra. 20. februarja Venero in 24 februarja še Marta / Lepo vedenje Iiodi sam sebi najbojši prajitelj. Dolžnost do nas sanuh jfc prva in najvažnejša. Kdor sam sebe zanemari in se preveč briga za druge, je tujec v svoji lastni hiši, a tudi v svojem srcu. Kdor se boji ili vase, izgubi smisel za resnico. Varuj se torej zanemariti samega sebe, svojega najboljšega prijatelja, da te ta prijatelj ne zapusti, kadar ga najbolj potrebuješ. So trenutki, lguin. Kjer je trud, lam ie življenje. Hodi torej pogumen: vse na svetu mine, tudi grenko, vse se da premagati z vztrajnostjo. Zadovoljnost. Bodi zadovoljen s svojim stanom Ne obupaj, ako ne moreš |>riti tako visoko kakor drugi. Vsak stan ima svoje dobrote iu svoia bremena. Vendar ne nehaj stremeti, 'akaj. kdor ue napreduje, nazaduje. Človek z močno voljo se ne lo dal v stran potisniti. Krepi svojo voljo, pa boš svojo okolico vedno obvladal Ne izgubi nikdar |>oguina, vere vase iu v Roga. Kdor obupa nad seboj, jc izgubljen. Kdor veruje vase, ima moč Bodi sam sebi prijeten družabnik. Zbiraj si iz knjig in ljudi novih zamisli. Brzdaj s\oje muhe. Ne bodi nikdar brez posla Kako čemerni smo. sami nase jezni, ako smo zapravili čas brez dela. Iu kako zadovoljni smo. alčiva. Umski delavec se v svo jem prostem času lahko bavi s telesnim, ročnim, vrtnim delom, šporlotn; rokodelec pa s čtivoni in duhovnim delom. Kljub temu se bosta lahko > ba spočila. Saj v delu lahko kaj počivaš, saj v počitku lahko kaj stojiš. Človek sc \daja menjavi dneva iu noči, "poletja iu zime — vdajaj se tudi menjavi ljudi in dogodkov. Bodi vzišen. " lic nad drugimi, ampak nad vsem, kar je v tebi slabega' Šport je premalo razširjen S tem, če vidimo napolnjene dandanes rubrike dnevnih listov o športnih tekmah, uspehih, rekordih, še ni rečeno, da je šport ludi dovolj razširjen med ljudstvom, med narodi. Veselimo se propagande na tem polju iu z zadovoljstvom pozdravljamo nove športne klube, gradnjo novih igrišč in drugih prostorov, kjer se more mladina športno udejstvovati, vendar moramo na drugi strani takoj ugotovili resnično dejstvo, da bo treba še mnogo dela iu truda, da bomo pridobili široke ljudske plasti za telesne vaje, za šport. Saj se ni treba dosli ozirati, le poglejmo same sebe in takoj bomo videli, kako malo ie razširjen šport med našim narodom. TVi nas jc šjvjrtno gibanje razmeroma še zelo mlado. V predvojni dobi smo poznali nogomet, ki se je v naših krajih gojil kot šport in pi kolesarjenje ter drsanje in to je bilo vse. Lahko in težko atletiko so gojila pred vojno samo telovadna društva, športni klubi so sc pa omejevati samo na eno panogo izmed zgoraj omenjenih. Nas narod je predvsem kmetski in delavski. Zalo je popolnoma razumljivo, da sc ti navdušujejo za la, drugi zopet za drugačen šport. Kmetska mladina, ki je leto in dan na soncu in svežem zraku, si želi predvsem lakih športov, ki jih lahko goji zvečer, v dvoranah in telovadnicah. Zato se ta mladina nagiba k telovadbi. Jc pa še drugi vzrok, zakaj je kmetska mladina navdušena za telovadbo, ali bolje, za orodno telovadbo. Vsak mlad fant se hoče postaviti. In ravno orodna telovadba je ona panoga telesnih vaj, kjer more povprečni kmetski lant še najhitreje doseči kak uspeli. Na drugi strani p>a je treba upoštevali, da se fantje navdušujejo za lake športe, kjer je treba" jiokazati tudi koraižo. In ravno v orodni lelovadbi dobi prilike za to več ko dovolj. Pri športu jc stvar drugačna. Ce vzamemo na primer lahko atletiko, najlepšo športno panogo, katero po pravici imenujemo kraljico športa, opazimo. da jc treba dolgotrajne vaje, preden dosežemo kak uspeh. In konec koncev še vedno ni to tolikšen uspeli, da bi povprečnemu Zemljanu irnponiral, kmetskemu ljudstvu pa še posebno ne. Vzemimo na primer samo skok v višuo. Kdor skače l.t>0 ni, je za naše razmere že dober skakač. Ko so bili skakalci pri tej višini, sem opazoval kmelske ljudi in sem videl,- da pri njih m zanimanja za tovrsten šport. Za mete pa sc manj. Nasprotno so sc pa kmetski ljudje vedno navduševali za skok s palico, in so se neznansko čudili, ko so prišli skakalci do višine 2.80 m. Na kralko: Kmetsko ljudstvo želi takih telesnih vaj, ki j -11 razume in kier lahko kaj vidi; kmetski lant pa takih, ki z njinii doseže čini jirej rezult s katerimi lahko stopi pred javnost. Tudi delavstvo je nagnjeno k tem športnim, oziroma telesnim vajam, vendar ga je njegov poklic prisilil, da gre v prirodo in se izogiba zaprtih prostorov. To je pravilno in tudi kmelska mladina se že polagoma seli na prosto, saj vidimo dandanes vse polno igrišč s telovadnim orodjem. Največja napaka pri vsem našem gibanju na polju telesne vzgoje jc predvsem premajhno število onih, ki se bavijo s športom. Naša naloga mora biti, da se to gibanje razširi v sleherno gorsko vas, pri čemer nas bo podpiral tudi zakon o obvezni telesni vzgoji naroda. Odeje navadne .... Din 68'— „ iz klola .... „ 88"— „ iz svile z valo , 245"— „ iz svile s puhom „ 610"— PUh ... Din 85"- do 145-Perje • • • • Od Din 9"— naprej nud< najugodneje samo FRANJO NOVAK Votrinjska 7 ■ Maribor ■ Koroška 8 Kurenckuva Nešha ma tud besedo Jest na vem. kuku b mogla prouza-prou pu veda t, de b me brauci in sevede brau-kc tud, prou zastupil, pa ilc b sc nubeden na mogli — tud zveza kulturneh društu ne zavle niojeh besed gor držat. Jest nč rada Idi na dražem. Sej jih /e drug zadost. Nč. Jest bom kar tku povedala, koker je res, pa če se prou ceu svet na glava pustau. Piš me uhl Kulkat moriti jest kašna mouče dol pužrt, pa me nubeden na praša, če sem na fržmaga. Pa nej jih še tist pužiraja, ke jh pušten zaslužja. Unkal ste ntende bral u ,»Slovence«, kuku sa Hruvati praznuval stulctnca soje himne »Lepa naša dumuvina«. Ene šternajst dni bo mende zdej že ud tega, kar je blu not. F.nkat sm se že tla nardit kar nauinna. koker de b nč na vedla ud te stuletnee in Hrvatu. Pol me je pa le začel usak dan bi grizt in giftat tku, de sc nazadne nisem mogla več zdržal, dc b moučala. Pejd sc farbat, sm s niislela. Za kua b mogla glih jest pud mernkam čepet, ke m trebi ni? Veste »Sluvenc« je tku lepu na doug in šrok pupisu, kuku sluvesne prireditve sa ble pu celem Hrvaškem ub stuletnc nlmc hiume. Usc sorte je blu za videt: božje službe, akademije, banketi, sprevodi in buhve kaj še use. Poseben sprevodi sa se j m kej imeniten ubnesl. koker sm brala u »Sluven-ce«. Na Baški je biu sprevod že tku lepu aranžiran. de b se ga še clu sam gespud okraju glavar s Krka rad udeležu, če b na biu slučaju glih tekat uradno zadržan. No, ke se ga ni mogu glih sam udeležil, je pa uradno naroču, de se morja tega sprevoda udeležit usi pulcaji in žendari, kar jh živi na suhem in na vod petdeset kilumetru ukul Baske, in scer u pupolen krigsausristung. Oglejte al velik,, izhirn dvokoles, otroških in igračnih vozičkov. invalidskih vozil, prevoznih 1 trtcikljev. motorjev. šivalnih strelov pneumatikc in raznih delov. One znižane! Cenik franke! ,,TRIBUNA" P. BITKI, tovarna dvokotes in otročkih "Tif-kov. Linbljana, KarlovSka cesta V Tu 111 glih buhve kua. Sej se morja lud našeh sluvenskeh slaunast udeležvat usi pulcaji in audi žendari. Ampak nazadne se pa čluvek le dober zdi, če bere, de se clu tku visoke uradne glave zani-maja za naše narodne prireditve. Noja, a ni tu lepu? Koker sem že rekla: »Sluvenc« je use te hruva-ške slaunast tku lepu pupisu. de sa m pršle souze u uči in sm mogla ceu čas držat šnajctihl u rukah, k esni brala Pol preke konc je začeu pa naše mač-kouce zalrkavat. Pa ne prou ta prave m-ačkouce, koker sa- na Hruvaškem, ampak tku ene sorte mač-kaste kumunisle. Kašn sa te mački, psa res na vem. Udkar sa začel držaunem uradnkein usak mesec več udtrgavat. sc jest na mačke prou nč na zasto|3ein in se tud na brigam več zajne. »Zveza kullurneli društu« pa u elintnem kina tudi drozga na pukaže na sojeh kulturneh filmeh, koker kašne alre. kruku-dile, al pa Miki miške Astn. kuku čm jest pol puznat inačkaste kuniuniste? Noja, nej boja že mački tak al pa tak. »Sluvenc« useglih nima prou, de markastem kumumstem naprej meče. za kua se za naša sluvenska himna »Naprej zastava slave« nč na putegneia in nubeneh nbletnc na praznujeja. Za božja vola! A na veja tist gespudi tam pr »Sluvence«, de Sluvenci liitnama nubene zastave več? Sej b mogel vnder vedet, de sa sluvenske zastave pršle že zdauni iz mode llruvaške pa tud. Le|->a naša dumuvina sina pa zamejnal za svoboda No, za kua se pa čja pol naš kuiuunistčn mački, al pa mačkast kumunisti še ulečt? Sej se nimaja za kej. Men se šc Iu čuden zdi, de sa I Iruvati pra-znuval stuletnca himne »Lepa naša dumuvina«. Mendc sa tud puzabil, de maja že ene par let soja lepa dumuvina s Srbem u kunipani. Cc tir jc blu pa glih za bankete al pa kašne bakladc, sej jh lohka priredeja tekal, keder jh pride kaši' gespud dol z juga pučastit. Sei mi Sluvenci j h tud pr lakeh p-lož-nasteh prirejama. Pa je čist luštcn A ni blu tck:'i Helen 11 Iblan, ke je pršou gespud Jeftič u Zejzda soj testament delat? Cela Iblana jc bla pukopc. Le nkar scagat. I Iruvati lohka zapnjejo- »Lep- srbo-hruvaška domovina«. Sluvenci sina pa useglih lejst Ide, če mama dumuvina pa zastava, al pa nc. Sej je dost. de sina veren in de liastauma šc la desen lice. če nas eden že pu ta leumu klefne. koker na- svet pisem uči. Cakte 110. Sc neki vam mortu puvedal. U11 teden ta 21. jenerja jc biu moj gud. Tulk vušil sm du-bila iz useli kraju tega svela. dc sm petK.M skuhala frušlek sam s tistem pupernatem vušilem. tku gv:šn koker gvišn tlela sedim. Dc b 111 pakdu pusloti kašn šnnkn, al pa torta, dc b s 1 110 mal uradnška mizerija posladkala, o Iu pa mibenniii nn nad' u glava. V. N. Sah Avstrijski mojstri imajo vsako leto priliko preizkušati svoje moči na večinoma močno zasedenih Frebitsclievih spominskih turnirjih Konec lanskega leta se je bil že osemnajsti Frebitscliev turnir ki jc bil topot zelo močno zaseden. Poleg vseli najboljših avstrijskih mojstrov sla nastopila kol gosta niadjar-ska mojstra Lajoš Sleiner iu Oerebcn. Moč Lajcša Sleinerja je znana že iz več mednarodnih turnirjev, med njimi tudi iz turnirja v Mariboru lela l točk in Hmeljarski mojster Gercben ."i in pol točke, kar jc bilo še ravno 50 odstotkov možnih točk. S to zmago je po - ta I mladi avstrijski velemojster Eliskascs prvak Avstrije. Eliskases ima močno in dozorelo igro, kar je za njegovo mladost nekoliko nenavadno S turnirja prinašamo danes njegovo partijo, ki jc zelo poučna Njegov partner jc bil Spielmann, ki pa na tem turnirju ni mogel priti v pravo formo. Lliskascs Spielmann I d2 d-l, SgS (0; 2. c2 c-1, e7—e6; 3. Sbl c'3, d7 d5: -1. Id g5, Sb8- d7; e2- e3, c7—c6 (črni se pripravlja, da bi na 6. Sgl f'l, kar ie običajna poteza belega, z Dd8 a5 prešel v tal.ozvano Cambidgc-Spritigs obrambo, ki jc še vedno ena najboljših obramb damskepa gambita); c4Xd5 (Capa-blarca je uvedel proli Cantbridge-Springs obrambi ti. a'J a'! igrana poteza pa izvira od Aljehina in vodi do ostre igre, ee napravi beli veliko rokado, kot v tej partiji), e6Xd5; 7. Lfl--d3, FfS-e7; 8. Sgl i'! (Aljehili je razvil tega skakača rajši na e2, kar je tudi dobro). 0—0; 9. Ddl c2 Tf8- c8; 10. 0 0 (beli grozi sedaj uprizorili na čruo damsko krilo silen napad s figuralni in pešci. Pozicija zahtev a od errc ajvečjo opreznost). Sd7 18; II H2 li l, a7 velmaim, ki ic izvrslen napadalni igralec, se ne mori obdržati in prehaja v napad, čeprav je to proti zahtevam pozicije, ker svojih figur še nima dobro razvitih in beli tudi še nima slabih mest. ki bi opravičevala energičen napad. Bolje bi bilo Lc8—eO z namenom, igrali KgS I18 in SlO gČS da bi belemu zmanjšal izglede v napadu na črno kraljevo krilo); 12 »2 b7 b5; 13. Idi gl, a5—a4; 14 Lg5Xf6, Le7Xf0; 15. gl gr>, L16—e7; 16 Sf3 — e5 (slabe strani črnega napada so se že pokazale. Beli ima priliko, da kombinira napad na kraljevo krilo z napadom na domsko), DdS dO; 17. h3—h4, b5—b4 (Spielmann skuša 7. žrtvijo pešca okrepiti svoj napad, kar pa Eliskases brez težav porira); 18. Sc3Xa4. LcS a6; 10. Kcl b:. La6 lio; '.»0 Sa4—c5 (oslabljeno črno damsko krilo omogoča belemu odločilno obrambo), l)d6-c7; 21 Ld3Xb5, c6Xb5; 22. Se5-d3, Sf8-d7; 23. g5- gO (beli je napad črnega odbil in skuša odločiti sedaj sam znapadoni na nas|x>rtnikovo kraljevo krilo). 17Xg6! 24. Sd3Xb4, Sd7—b6; 25. Ii4 Ii5, g6—g5 (na g6Xh5 bi TglXg7+ seveda lakoj DRUŽINSKA HOPEI. ZA IMOGE »o. ^ gA X \ ) yi.M s soljo sv mm\ i\ imooe. Hišni mir zopet ugiosfavljen Zeni ie bilo že odveč tega večnejfa stokanja. Njen mož je bil nervozen in slabe volte, ker je po dnevnem delu komaj slekel čevlje s svojih izmučenih nos, ki so ga pekle. Hčerka je istotako trpela i na nogah, ki so 10 pekle in polej| tega otekale. 1 Mali je trpel vsled ozeblin na nogi. Na priporočilo ! svoje prijateljice je žena naposled kupila pa'; 41. Sc2'-' d4, Tc8Xc7; 42. Te5Xf5 1 , K17—«8 (na KI7 g6 bi izvel beli Tf5 d5 in odločil ravnotako s svojo premočjo na damskem krilu); -13. Sd4Xb5, Te7— cl + ; 44. Kbl—c2, Ta8Xa2; 45. Kc2 - b3, Ta2— al; 46. c5—c6, Tal—cl; 47. c6-c7. Tel-e6; 43. Tfr> h5, Te6- b6; 49. Tli> liSf, KeS d7; 50. Tli5— d8+, Kd7—e7; 51. Td8-bS, Tli6Xb5+; 52. Tb8X b5, Ke7—d7 (na TXc7 bi beli jio Tb5—d5 brez težav zmagal); 53. Kb3— b4. Kd7-d6; 54 Tb5—h5, TclXc7; 55. Tli5—Ii6 I , Kd6 -d5; 51. Kb4—a5, Tc7 —a7+; 57 Ka5-bo, Ta7—a4; 5S Kb6 -b5, Ta4 a8; 59 b2- b4. Ta8—b3+; 60. Kb5—a5, Tb8- -a8+; 61. Th6—a6, Ta8—c8; 62. b4—b5 in črni se je vdal, ker ne more uspešno zadržati b j^ešca. Vodoravno pomenijo besede: 2. najvišji znanstveni zavod, 9. čistilno sredstvo, 10. svetopisemska oseba, 11. navadni števnik, 12. velika lesena posoda, 14. kazalni zaimek, 15. izdelovalec rokavic, 18. del suhe zemlje, 19. del sobe, 21. vrednostni papir, 23. cerkveni znanstvenik, 26. osebni zaimek, 27. časovno razdobje, 28. ploskovna mera, 29. jugoslovanski oblastnik, 31. osebni zaimek. 33. pripadnik neke vere, 36. posteljno pregrinjalo, 37 dokaz naklonjenosti, 39. šahovski izraz, 41 žensko krstno ime, 44. vprežna žival. 45. turška utežna enota. 46. skrajšano moško krstno ime, 47. mesto iu reka v Jugoslaviji, 43. oziralni zaimek, 49. bodeča žival, 52. važna listina, 58. večerno zvo-njenje, 66 moško krstno ime, 71. domača žival, 73. kaznivo nasilno dejanje, 76. električni pol. 77. predlog z drugim sklonom, 78. ogo-leničen vojak, 86. nesamostojen posnenialec, 88. voditelj igravcev, 90. aktivni del bilance, 92. vas na Lolenjskein, 93. glavno mesto na Filipinskih otokih, 04. skupina potnikov v puščavi, 95. nalezljiva bolezen, 96 žensko krstno ime, 97 morska skala. Navpično pomenijo besede: 1 moško krstno ime, 2. del sulic zemlje, 3. velemestno zabavišče, 4. stara slovenska vprašalnica, 5. podlaga vsake trditve, 6. izraz pri spiritistih, 7, predlog z drugim sklonom, 8. skupina ptičev, 13. naznatiilna listina. 16 rimski državnik, 17. jugoslovansko mesto, 20. potrebujejo stari ljudje, 22. živinska krma, 24. snežnobela vodna ptica, 25. zelo nadarjen človek, 28. univerzitetni slušatelji, 30. žensko skrajšano ime, 32. matematični izraz, 34. lesena posoda, 35. češki pisatelj, '18. predzgodovinska dota, 40. družinski ud 42. predlog s četrtim sklonom, 43. poljska rastlina, 50. turški oblastnik, 51 drvarsko orodje, 5i. opoldanska jed, 53. vrsta kuhanega krompirja, 54. stara slovanska pijača, 55. hrvaški politik, 50. ladijski nastavljcnee, 57. linsko mesto, zgodovinski zapisek, 50. električna napeljava, 60. skrajšano moško krstno ime. 61. planinska rastlina, 02. |xxlzemeljski hodnik, 63. gora v Mali Aziji, (vi. turški naslov, 65. časovno razdobje, 67. del rudnika. 68. žensko skrajšano krstno ime, 69. trgovski izraz, 70. nikahta členka, 71 umetniški izdelek, 72. del voza, 74. predlog z drugim sklonom, 75. vodna naprava. 76. ploskovna mera, 79. nadležna žuželka, 80. skrajšano žensko krstno ime, 81. osfbni zaimek. 82. skrajšano žensko krstno ime, S'l. ko/ua tvorba. 84. vprašalna člcnica, 85. po-mrlno bivališče. t*7 vczalna členita. 89. prislov no določilo časa. 91. del voz?. Razpis nagrad: Za pravilno rešeno zgornjo uganko razpisujemo 6 knjižnih nagrad. Nagrade stanejo skupaj Din 131.—. Rešitev ugank je treba poslati do 9. t. m. na uredništvo »Slovenca- pod šifro »Svečnica«. * REŠITEV KR12ANICE. Vodoravno: 1. čut, 4. sin, 7. Bog, 9. rog. 11. ol, 13. potok, 15. la. 16. žar, 18. srp, 19. pav, 'JO. rov, 22. jez. 23. kolobar, 24. šah, 25. noč, 27. lov, 28. peč, 30 tat. 32. ep, 33. mecen, 35. se, 36. red, 37. por, 39. led, 40. sad. Navpično: 2. Ub, 3 top, 4. sok, 5 Ig, 6. mož, 8. gos, 9. rop, 10. Mav, 12. lar, 14. trjx)tec, 15. lar, 17. rokav. 19. perol, 21 voh, 22. Jan, 24. šop. 26. čas, 27. les, 28. ped. 29. čep, 31. tek, 33. med, 34 nos, 36. re, 38. Ra. »Hov, hov, kje je lovec?« Ste v. 27. >SU)VV:NECV dne '2. februarja 1IMH. Stran 15 Naznanila Lubliona 1 \očno službo i majo Icl^arne. Danes: mr. Sinšnik, Marijin rtu •>; tat jviirall, U<)K|.osvolsku uesla 10 iu n. . im.'ii.iM t led., IHaiMva iM-.sta HI; julri: nir. Len.stek, i. >•>.. i > ia i; inr. lialiovue, lvmi grobni, tr« 1J ia uu. Aui.ioi.a-r, Vič. i j mlsmi u nt vena v Ljubljani. \ ponedeljek, il. l. ia., im piedaval 11.11 iv. prof. hir. Igo Pehaui o /.i aa.s /,olo Miniauvii temi: Prubloni nafte šolah ni v h i roin. 1'redavaiiju .su prienu ob v dvorani Dela v-sm'. /.iio-rniue. \ ?>iopni 11 f /nu.ui družahn.i vuver, Jiutri ol) 8 j»a sesl-anek, na Kiin'1'in l>o uo,sp dir. Filip ioruelj preplaval o t om i \a.;Kaiii in primorski Slovenci. i l\,no l\udeljevo ifeja danes in jutri ol» J, im>1 (i Ln S Aiariju, i< lebi ubogo reve. in seaiijo Miki-mi&k. 1 :\a A/i prosvetnem večeru Saten junake pro-xrele ua lioaeijt vem .iribodnii četrtek ob 8 bo go.sj). dr. J vo Uomn- predaval o obrtni lultjijeni. I Sestanek //lede otroškega orkestra in otroškemu petskeiju zbora /a sUaršu bo v eel.rtek, daie (i. februarja na llIei\vui«ovi cesti 21, pr.kiicju. I Koncert Glasbeni■ Matice ljubljanske !x> v pu tn|<, daie 7. i. ni. ob -M v opernem giivlalkšun. Obsega /Jiorovsku sklailbu s sprenuKleva njuni oiKusha, dalju balado Hrodirrk /.a alt-solo in o-r.ivi iter, ki jo pojo g<> tipa liurno-t-liolobova in pa sianfonruno sliko Žulezo-livarmiua. l/,nied avtorjev, k.i so /^ustop&n«i na .-».poredn, sta dva Hlovenea (Os t ere in dr. Sv ara), da.lju Josip Siavuin.ski i/. Belgradu in l?ns Mosolov. VV.c slkiadbu .Magniriuat, UrotLniik, Žuie/.odivarniea in Kuligioioii'ja sc to kot prvič Javno iz vaj ajo v Ljubljani. So to Izredno miilmivu del« visoke niuz.iika,lnu vru,Inosii, ki nam dajejo vpogled v sodobno gla>klicno ustvarjanje. IVedproda.ja vsiopaiie no običajnih opern.i-li uoiiab v knjignrni (J la.sbcne Maiiru. 1 Odbui Zve: c iibsolrentk kmclijsko-j/os/todinj-skih šot skliiunju. i^redn/l občni /.bor, ki s«»" vrši dno !». februarja I. 1. oli 11 dopoldne v prostorih kinmt.ijsiko-gos-pod:iiii'jslcu .šole v Marijauiščn v Ljubljani. Dnevni rod: O i tain j o zapisnika /.adnjegn občneg.i z/liora, poro. ilo osrerlnjoga vodstva, sklepanje o drnsl veneni glasila, slučajnosti - Vabimo vse lovarišiuu elanieu ZAK(JŠ, da se udeležite izrednega občnega zbora v polnem šle viil-u! — Odbor. Maribor m Narodna odbrana Studenci prirodii koneert nia-Lih harmonikarjev pod vodstvom g. V Šn.št eršiča *2. fe brnania t. I ob 17 v (Jrmeiko»v.i dvorani v St.mleneih. Po 'koncertu prosta zabava. Vabi odbor, LJUBLJANSKO r.l EDAUšCi DRAMA — začetek ob 20 Nedelja, 2. robruarja ob !.">: Uboua .lučka. Globoko /dii žatie cono od l.j Din navzdol, izven. — Ob 2ti: Pesem .s ceste. Izven. rA niža ne eene. Ponedeljek, ',). febrnarja: J)iey Irae, KeU: Manon. Gostovanje gospe .Tovovič - Ko\vačuViške. Izven Znižane cene. Po-noduljak, februarja: Zaprto. MARIBORSKO Ol FDAUšfT Nedelja, 2. febr mir j« ol) 1 't \ Zlati rudnik. Z11 i /, n n r cone. — Ob 20: Bajadera. ŽniŽHiie cene. Poumluljfk, II. febrtumja: Znprto. Torek, 4. februarja oli 3«! Koncertno-recitarij-tki vrdir MIlana SkrhinSka, .Int/rla Jarra, dr. Danila Sivin: in Majde Skrblnškore. CELJSKO GLEDALIŠČI: Torek, I. I'ebnmn1.'i oli 30: Pesem s cest'. Uoslovimjo Uulil.iaiiH^e drame. Natečaj za plakat tovarne Tivar v Varaždinu »TIVAR« tovarna sukna in oblek v Varaždinu razpisuje natečaj za izdelavo umetniškega uličnega plakata v velikosti 85X115 cm. Plakat mora biti izdelan v 3 do 6 barvah v ofsettisku. Tekst plakata mora biti: »Tivar odijela« z motacijo »Tivar obleke« (v latinici) in »Tivar odela« v cirilici. Vsebina: propaganda za pomladanske obleke. Rok natečaja je vključno do 1. marca 1936 do 12. ure opoldne Natečajni načrti v originalni velikosti plakata naj se pošljejo pod šifro na podružnico »Tivar« v Zagrebu, Jelačičev trg 10. Jury natečaji sestavljalo sledeči gospodje: vseuč. profesor dr. Arlur Schnei-der kot predsednik, direktor umetniške akademije dr. Branimir Šenoa, profesor umetniške akademije l omislav Kri/man in direktor tovarne livar, ing. Jaroslav Hajek. Nagrade natečaja: t.) ena Din 3.000.—, 2.) dve, vsaka po Din 2.000.— in 3.) tri, vsaka po Din 1.000, Natečaja se lahko udeleže samo umetniki, državljani Kraljevine Jugoslavije Umetnik, čigar plakat bo izbran za tisk, bo nagrajen z nagrado Din 1.500.—- za njegov trud in nadzorstvo pri izdelavi plakata. Tovarna si pridržuje pravico odkupa poedinih načrto.' plakata v sporazumu z umetnikom Vsa nadaljnja pojasnila glede objekta za plakat daje tovarna »Tivar« v Varaždinu, a v njenih prodajalnah v vsej državi si lahko umetniki svobodno ogledaio modele v?orce in si. Umetniki, ki si žele ogledati tovarno, bodo proti predhodnemu obvestilu upravi tovarne dobrodošli gostje. Vsi upodabljajoči umetniki Kraljevine Jugoslavije se poživljajo, da se odzovejo v čim večjem številu. Uprava tovarne si pridržuje pravico, da vse natečajne izdelke javno razstavi v Zagrebu, Beogradu in eventuelno v katerem drugem večjem kraju. Cerkveni vestnih II. vnanja Marijino koni/r^i/acija pri uršnlinkalt r Ljubljani ima ilunrs .wb U sli,ni. Prulitn vso. Yu-tliicil.l. sprt!ml.ii,vutij<.in mul. reila 'JM:, TemM Slnlar imjp Jazza Kunec ob -JI. Pnncili i icl;. :'. Ii liriiarja: r Stavni rimki ukla.la UMI: Mll»oi'Uwky, KonnUu, Hlui»ky . K»>ps|»k<>v luMS VrenieinAa mv|H>veil, imn^lia .:i Nanmoil fa.a, nbJiiiVR HlNtretU. i,l p v ,'si'i I a js '1 KmiIiiumi in «ii*xer<,a i |il, v. 11 Vre....... Iim-o lil.., Imh /.mI i« . js Zdravniška ui ii O usl.n-... in kašl.iu )!t ,|r. n.,a.,iiiir Miimijnal s--'.....;i mit.Hhiih 1" 1 n ii' (>.!-.-et t«, m K* n11 u m n K !t>.,.:.-.- o „„i ..........i l'ol,lni'| Kr M ii r lil Mi NuimivimI "., >'reniiMmkn nmMlvru: poi-umivii J"'"'1' »liv«sn:n :•• -m Na,' uril :ii Piviui. iiprr,' i/ lctttrada. \ 1. ndmorii: (!1ii«Im>iio predavam !<• (V. 1 tcninr): v II. odmoru: Vnpoved '■a-a. vroineiiHkn nu-lK»vnd, pororila, objava siKirel«. Koiiim- ob -.'a OfKlg Pri i^mpijskih tekmah v Ga-Pa bo radio pokazal svojo zmagovito pot. V tedniku Radio Ljubljana« boste našli točni program vseh prenosov, poročil in reportaž. Poleg tega prinaša nova številka bogato ilustrirane članke k oddajam, k razmeram v naši domači radiofoaiji, rubrike za kritiko, tehniko, kulturo, film, nadalje napet reportažni roman, zabavno stran itd. List se je pojavil v novi prikupni obleki. Zanimanje zanj stalno raste. Pišite tudi Vi po brezplačno številko na ogled' Pomnite: za 12 Din na mesec dobite vsak teden 20 strani ob^egajočo. bogato opremljeno revijo, in ste poleg tega še zavarovani za primer smrtne nezgode ter imate aparat zavarovan, če bi se Vam kaj pokvaril. ] Zato ic odlašajte. Naslov uprave je: Uprava tednika »Radio Ljubljana«, Miklošičeva cesta 7, Ljub- Progratmi Radio Liubliana: \edelja, .. febniai ju. S Telovadba (vodi k*. Ciril šoli kal) h.:iil N apoved r;wi, poro -ila, objava »poroda 8.4,-) Narodni i'ii veselil uapeivi linije k. Svetoaar Ha no vit . sprenil.levaiijem Knie-j-ikejja t.rkij vmes nokaj ido-*■ !l.In \re.r.sko prodin-anje ip. e. dr Homan rlVwni-nee.l III Prenos cerkveno irlaisbe V/. &t. VUla miid LJub-Ijaiii,,: Obred blagoslova sveč: Kora,lni vložki in dva modela: a) Adonia. b) .VbtuJenml (/-a mofiiki /.bori Koralna masa: Missa de Anyo>lis, :t. OI'erU,rij: Salve mater (koralno), 4. Tanlnitu eriro (koralno) it Slova.nsika tlasba (Itadijuki oikeiler) 11-lil (M,roška ur«: Miiki in M i k tu- kot /.nn s!; a š,pnrtniikn 1'.' Napoved časa, nhiava sporeda, obve.sliila Iri. 15 Kar /elite to dobite (Haddlciki orkiMter) 15 IvimsUjsika ura: Zadružna oblika nospo-da.rsvu med drugimi koleikti.vniuii oldikami (o. jlasaj) lo.2otlavslva fi.ni. dr. Amalija Simee) lil l.*i Akademski pevski kvinteit: vmo-s igjra ha-luonHto s. Alojzij Koka.lj. lil.SII Nae. ara '-'ti Napoved 8a«a. poro Ha, ob Java spore la- '.Iliri Dialtosnjak-Kmel: Božična Urr.i: eovorc čla.ni radijs,ke drauji.sko družino Jiežija: I Pen-t?t>v — pevske točke izvaja Ciril Metodov /.bor, k! ga vod.1 it. r.udv.iik I»iii 21.110 Majka Marija lirvaSki narodni običaj i/. Pi',i«.orja (prenos Iz. Zagreba) 22 Napove«! ča.sa, vreinionska naimvcd. porooiila objava »po- i programi) \ edelja. ■; februarju: Ihlarad: IU..'>II Orijeivl IKolioiVl'1 radi orke.lral :!l Narodu.' pe-mi (pojeta ua. Nada A IrUandrnvie i,n .«: Mijal .Mi.iatovič) 22. lil Prenos koncnrla i/ kavarne — Zagreb: 21 •slaiferjo Im pesnil pole Pa.vlii Trnu'nor Kri/ajeva 22.1B Komori havajske, »a triii Dunaj: J2.:in Vokalni koncert II. Clanš so-pran) Berlin: lil. Vokalni koncert tenorista K. Erbii 211 Zabavni večer pestrim proirrainoin — Urno: 2" X\ N •'•"i koncert Hudim/ieHu: 22 .la- orke-ter ":i Ci iranska u"la-ba I'arHiirti: '.'II Koncert sinp-onii.s^otra orkestra z M<,*snko\vs,kijem (buri ton). Iti m-II ni: ■V135 Al uirika.. KidtinUeva operola Trsl-U ilunn: Kača . koincdi ia Prana: 20.115 Sla'uos.|,nl kun cert češke l'ilhariii'o«n.|e l'ralisl(tru. '.'" Znliavn- vo Čer s pestrim provranimii 22.3(1 Voči,a KJasbn Kiinins-berii: 21 MoNtrski koncert radio orkiwlra 11 um h trt/: tU (Inoreta Operni ples 2t l'ren;, slo. Iclie. m.....n Variti m: "0 30 Pleš',' "I Mn"ii''a>li*,iil nnizaiik 22 Komorna irlasba lliv Bnrl: "0.35 S oiro- ............. ■" J5 Madrbrab. iu plašna irlnsba Trsi- y liano: '0 15 Konee-I j -1 4-, l„,|,|c., Lr|„N|,„ . Iterhn: >1 /ubavnl i-oncerl nidio-oi-li>s|j.a 2' In Petje, kla,"ir. violio,, Kiinitisherg: 20.411 Pester proirram — "*' varo'inc pesmi v dKim '>3 r*nn<'ninVa Kdin: "0'11 Komorna irlasba t« 30 Nočni konccrt »,",'■'''/'"''■ Tenor solo s sprem............ orkestra ,H.3(i ripnvanikn Milnrhen: 21.10 Oodba na plliala. Javna bolnišnica v Brežicah v letu 1935 Brežicc, v januarju. Kakor vse bolnišnico v Sloveniji izkazujejo Ido /inskem odri,, 34 na kirurškem 111 5 :ia infekcijskem Tekom leta ie bilo odpuščenih i - b dn šnice 1681 bolnikov, m sicer 968 ozdravljenih, 639 zboljšanih in 74 ne-ozdravljenih, odnosno napotenih /aredi zdravljenja drugam Smrtnih primerov je bilo v preteklem letu /K. kar znaša 4.3"/, Pripomniti je, da umrljivost kljub večjemu številu sprejemov pada — V bolnišnico v Breži oh nrihain tudi' mnoqo boini-kov iz driKjih krajev Slovenije in iz sosednje Hrvatske obolelih na raku, ker se q. nrimarii dr. Cholewa znanstveno bavi s' problemom raka in irna tudi svoj lastni tozadevni laboratorij. Porodov je bilo . y bolnišnici 55 (mrtvorojenih 6). Kar se tiče porodov sprejema bolnišnira le nujne slučaje, ker nima urejenega porodniškega Za napredek naše ovčjereie Velike važnosti za naše narodno gospodai stvo jc ovčjereja, posebno še danes v času gospodarske krize. Prav posebno občutijo težave današnjega položaja gorianski kmetovalci. V i/-datm meri morejo si opomoči naši ovčjerejej z izdelki i/ domače volne, i/, katere si nanruvljajo cenena obla. lin /a se in svoie družine Skorai pn vsaki gorski kmetiji so neizrabljen.i zem i ši a. ki ne donašaio nikakih koristi, za pašo ovac l>i pa bila nadvse primerna in lako zopet koristna V vsej banovini je nad 50.000 ha takega neizrabljenega sveta, ki bi se ga lahko porabilo /a ovčje pašnike Povečala bi se vrednost narodnega premoženja iu ublažila gospodarska kriza našega gorjanskega kmetu. V tem smislu že propagira dali časa naše ovčjerejsko društvo za dravsko banovino s sedežem na Jezerskem, ki je imelo preleklo nedeljo svoj redni občni zbor na lezerskem v prostorih Kazine. Občni zbor je otvoril predsednik društvo (i Virnik Ivop, ki je uvodoma pozdravil zastopnika kmetijskega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani kme ban referenta za ovčarstvo, g llladnika Jakoba, ki je priznan strokovnjak na tem puhu in mu je poverjena naloga, da s pomočjo ovčje-rejskih organizacij in selekcijskih slanic zopet privede pašo ovčjerejo na ono višino, kot jc bila nekdai Obenem je zastopal g. Mladink /vezo društev rejcev malih živali, v kateri so včlanjene vse naše rejske organizacije razven ene. Po kratkem letnem poročilu društvenih funkcijonarjev so sledile volitve, na katerih jc bil ponovno izvoljen stari odbor / ovčarskim starosto g. Virnikom na čelu Sledilo ie strokovno predavanje ban. referenta g. llladnika o pomenu in važnosti ovčjerejo, /lasti v sedanjih časih. Kr. banska uprava radevolje podpira delo društva na umni plemenski odbiri s leni. da nudi članom plemenske živali po znižani ceni ter vodi sistematsko plemensko od-biro v svrho izboljšanja kvalitete volne itd. Ovčje-rcici sc na tem mestu javno zahvalimo kr. banski upravi za nameravano akcijo za povzdigo naše ovčiereje, še posebej pa, da nam je postavila oblast v osebi g llladnika res sposobnega moža, ki ie ves prežel t ljubeznijo do dela za povzdigo naše ovčjereie! Iz njegovega poročila jc bilo razvidno, da imamo v naši državi 8,600.000 ovar, ki nam dajejo 11 do 12 milijonov kg volne. Klub temu uvažamo šc vedno za približno za 300 milijonov din volnoiz inozemslva. l.ela 1880 so našteli v pokrajinah današnje dravske banovine 230 j tisoč ovac, a danes komaj 34.000 komadov, fe številke nam jasno pričajo, da moramo delati z vsemi silami za napredek nekdaj tako cvetoče ovčjereie Ovčjerejsko društvo na Jezerskem je pričelo / delom in vrši že tudi pravilno plemensko odbiro iezersko-solčovske ovce. Uvedene bodo rejske slanice, ki bodo imele skrb za vzgo-jitev res prvovrstnega plemenskega materijala, ki se bo razdeljeval sirom naše banovine v razplodne namene Izvoljena je tudi rodovno komisija pod vodstvom o ban ref. llladnika, ki bo stalno vodilo se'ekeiiske posle Tako je vse na nailepšem potu k izboljšanju nnšena oospoHnrskega položaja z napredkom v naši ovčjerejil oddelka, in mora veliko porodnic odklanjati. Zato je nujna potreba, da se porodniški oddelek čim preje uredi in s tem v zvezi poveča bolnišnica sama, da bo lahko zadostovala vsem potrebam. Tozadevni načrti so že odobreni in upamo, da se bo prepotrebni porodniški oddelek uredil hi-gijenskih predpisom in potrebam času primerno. Operacij je bilo 693 večjih in manjših, t j. za 53 več kot pa v letu 1934. - Vseh oskrbnih dni le bilo Y letu 1935 36 564 in je bil en bolnik oskrbovan povprečno okoli 19 dni ZAHVALA. Za premnoge izraze iskrenega sočutju, katere sem prejela ob težki, bridki izgubi moje nadvse ljubljene, predrage mame, gospe Ane Kline c roj. Btankovič bivše pnsestnice in trgovke izrekam vsem najprisrčnejšo zahvalo. Predvsem izrekam zahvalo č. duhovščini, jioeebno g. p. dr. Romanu, vsem za izraženo pismeno in ustineno sožalje, vsem, ki ste jo obsipali s cvetjem ter spremili drago pokojnico v tako obilnem številu na poslednji poti. — Sv. maša zaduš-nica se bo darovala v ponedeljek, dne 3. februarja 1936 ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 1. februarja 193G. Žalujoča hčerka Angela Šubie, vdova jx> viš. |>oštnem kontrolorju. P RIPOROCA SE za razne trgovske, bančne in kreditne posle, za nakup in prodajo, vrednostne papirje, kredite nn hranilne knjižice, realizacije in kompenzacije, razne nakupe, plačila in prodaje. Jamčim za vestno izvrševanje. Alojzij Planinšek trg. agent ura za bančne in blagovne posle Ljubljana, Beethovnova ulica št. 14-1. — palača »Donave. ZAHVALA Ob težki izgubi našega nepozabnega brata, strica in svaka, prečastitega gospoda FORTUNATA KONČANA župnika in duhovnega svetnika se uajiskrenejc zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vencev. Posebno zahvalo izrekamo zastopniku g. ban;, okrajnemu načelniku g. dr. Zobecu, preč. duhovščini, predvsem g. dekanu Preskerju in kaplanu Vranjeku, za tolažbo v bolezni iii mnogoštevilno spremstvo lia zadnji poti, zdravniku g. dr. Tanjšku za njegov požrtvovalen trud in skrb, da bi ohranil pokojnika pri življenju, pevcem za žalostinke doma, v cerkvi in ob grobu, domači posojilnici, Izobraževalnemu društvu, Marijini družbi, Dekliški zvezi, učiteljstvu, šol. uprav. g. Kislingerju iz Laškega, zastopnikom iz Marije Reke, vsem gasilskim četam, prav |>o-sebno še g. dekanu Preskerju za vodstvo pogreba in lepe poslovilne besede v cerkvi in ob grobu, g. Škorjancu za lep poslovilni govor ob grobu ter vsem ostalim, ki so pokojnika opremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj še enkrat Bog plačaj! Celje, dne 1. februarja 1936. Rodbine: Končan, Jurše in Brezovšck. Kvalitetne radijske aparate svetovnih znamk „8!adione", Jngelcir „IelefunE(eiT, „©rion'\ »Minerva", »Standard", „Uis fiaslers loice" prodaja proti gotovini, na mesečne obroke kakor tudi za hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih zavodov „MPICr r. i. z o. 7. v Lfusman FOTOAMATERJIi Izvolite zahtevati brezplačno naš NAJNOVEJŠI katalog foto-aparatov in pribora, katerih prodaja se vrši kakor doslej potoni vseh foto-trgovcev. MIMOSA A. KOPANI Zagreb, Mošmskoga ulica 14. idizarsii Miklauzina B R AS LOVCE izdeluje in dobavlja vse vrsle orodja molike, lopete, sekire etc. Prvovrstna izdelava! Nizke cenel Pišite po cenik! Veliko kepo poslopje v Mariboru naprodai Poslopje je oddaljeno samo 15 minut od centra mesta, ima električno napeljavo za pogon in razsvetljavo, plut in centralno kurjavo Poslopje je primerno v sledeče svrhe: 1. Za sanatorij ali za zdravilišče; 2 da se preuredili v 6 stanovanj z malimi investicijami; 3. za eleganten petision ali za kavarno-resta-vracijo; 4. za grajščinsko posestvo; 5. za veletrgovino ali v tovarniške svrhe V pri-zenilju so veliki obokani prostori s plinom in električno pogonsko napeljavo 50 IIP V lepem parku se nahaja večji betoniran bazen za plavanje in manjši za otroke ter prostori za solnčenje Posebno |io-slopje za garaže, hleve ali za stanovanje uslužbencev. j Cena 850.000 Din. Resni interesenti naj se javijo tia upravo »Slovenca« pod značko »Ugodno«- 1204. Olarodni OHagacin Splošna tekstilna d. d. £/ubl/cna Mestni trg 17. Vseh vrst manufakturno blago, kakor tudi belo blago iz tovarniške zaloge Vam nudi na mesečno odplačilo po najugodnejših pogojih. nan Brez posebnega obvestilu. Tužni sporočamo, da je mirno v Gospodu zaspal naš dobri oče, stari oče, brat, tast in stric, gospod Anton Stacul trgovec Pogreb blagopokojnega bo v nedeljo, 2. februar|u ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Gradišče 4, na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga bomo položili v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Ljubljana-Budimpešta-Bozen, dne L februarja 1936. ŽALUJOČI OSTALI. m dinarjev dnevno Da bo aparat vsakomur dosegljiv, smo odločili mesečni obrok Din 150"— 99 RADIO", reg. zadr. z o. z. Vabilo k občnemu zboru Usnjarske in čevljarske zadruge Runo« v Tržiču, regislrovane zadruge z omejeno zavezo ki se bo vršil v nedeljo 9 februarja 1936 ob 3 popoldne v Rokodelskem domu. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila načelstva in nadzorstva. 3. Citanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1935. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Odbor. Z A H V A L A. Za premnogo dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi naše ljubljene mame in tašče, gospe Katarine Dittmann kakor za poklonjene krasne vence in cvetje se tem |>otoin vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in stanovskim tovarišem, ki so blago in nepozabno pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 3. februarja 1930 ob 7 zjutraj v farni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, dne 2. februarja 1930. Žalujoča rodbina Franjo Arkova. Bolni na pljučih! Tisoči že ozdravljeni I Zahtevajte tako) knjigo o moji novi umetnosti preliranjevanta, ki je 4e marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bo lezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha. K e s n i možje zdravniške vede potrjujejo prednost te mole metode in Jo radi priporočalo, čimprej začnete z molim načinom prehranlevanja, tem bolje. Popolnoma zastonj dobite mojo knligo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker ima mol založnik samo 10.000 komadov za brezplačno razpošiljanje, pišite takoj, da se boste mogli tudi Vi prištevati med one srečneže. Zbiralnica za pošto: ERNST PASTERNACK, Berlin S.O. Mihaelkirchplatz 13, Abt. Z. 516. Najnovejše gramofonske pSosče po neznatnih cenah! Priljubljeni svetovni umetniki: KIEPURA, SCHMIDT, MARTA EGGEKTH, W1LLV FORST na Parlophon ploščah samo Din 50"—. Parlophon plesni šlagerji svetovnih glazb samo Din 40'—. Edison Bell Penkala plesne in narodne plošče po Din 35"—. V kratkem na Columbia ploščah slovenske posnetke z znanima umetnicama Udovič in Lovše po Din 40"—, kakor ludi His Maisters Voice plošče po isti ceni Nabavile si novih plošč : ..Ob blond ob braun", „Regenlropfen", „Aller Schimmel", „Paslir Kostja" itd. Priporoča se: Edison Beli Penkala Ltd., Zagreb, ter zastopstvo v Sloveniji: Ljubljana: , .TEHNIK" I ©S. DANJAI, Miklošičeva 20 narihor. JOSIP MMTINZ; Gosposka ni. i® slišite celi svet: toda zares, kajti to novo remek delo ACIIAEkil z najmodernejšimi Tungsram Barium UKIlfN £*JL£> elektronkami sprejema na kratkih, srednjih in dolgih valovih Miklošičeva c. 7 SVOJO VELIKO ZALOGO zmanjša pred pričetkom pomladanske sezije tvrdka , Ljubljana z odprodajo razrsega m&nufakturnega biaga in čevljev posebnih znamk mmm znižanih cenah v čosu od 1. do 10. Zeto ugoden nakup ostankov! Zahvala Za premnoge doltaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, sina, brata, svaka in tasta, gospoda Popoviča veletrgovca kakor za poklonjene številne krasne vence in šopke, sc tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni častiti duhovščini, zdravnikoma dr. Vo-lavšku in primariju dr. Jenku za vso požrtvovalnost ob času bolezni, častitim sestram za skrbno nego, komandantu mesta gosp. brig. generalu Ivanu S. Jovanoviču, francoskemu konzulu g. Renverandu, podpredsedniku mestne občine ljubljanske g. dr. Vladimiru Ravniharju in številnim gg. občinskim svetnikom, mnogoštevilnemu uradništvu mestnega poglavarstva z g. direktorjem Jančigajem na čelu, zastopnikom raznih oblasti, uradov, društev in organizacij, pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« za prelepo žalno petje, uslužbencem domače tvrdke ter vsem mnogobrojnim prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč, da počaste spomin dragega pokojnika in da ga spremijo na njegovi zadnji poti. Vsem naša ponovna iskrena zahvala! Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 3. februarja ob 9 dopoldne v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, dne 31. januarja 1936, Žalujoči rodbini Popovič in dr. Adlešič Ludvvig Ganghorer: 2 Grad Hubert (Roman.) \e. ne, niti sekunde, ne ostanem več!' Mukoma se je pobrala gospica Klesberg s tal in je jadikovala: Samo poglej, pol neba se črni od oblakov, .laz sem si pa prav mislila, da se bo ta norčija tako nekako končala. Ko bi bila le doma ostala!" — Stokaje je vzela senčnik in naglo od-eapljala spremljajoč vsak negotov korak s pol-slišnim vzklikom. Katica je gledala žalostno za njo, še vedno oklevajoč, ali ji naj sledi, ali naj ostane. Zamolklo bobneč grom je odločil njeno oklevanje. Še enkrat se je ozrla s hrepenečim pogledom po razburkanem gozdu ler poklicala z. zvočno jasnim glasom: »Pnjia, papa! Toda samo veler ji je šumel v odgovor. Kujavo se jc hotela obrnili, da bi odšla: tedaj so se dotaknile njene oči znamenja na bukvi. Radovedno jo pristopila in odrinila prevesilo vejo na slran. V ljudskem slogu je bila že na napol prepereli tablici upodobljena gozdna gorska polj raj i na. Zeleno oblečen mož s puško na rami je ležal Iztegnjen na tleli in nad njegovim čelom je plava! • sijem obdan križec. Pod sliko je bil težko čitljiv aapis: .Tu, na tem mestu so našli na sv. Janeza dan ustreljenega Antona llornegerja. grofovskega, Žge-senefeldskega gozdarja. Zločin se tu je zgodil in morilec je pobegnil, ga videlo oko je božje, jeza božja že ga dohiti. R. I. P. Popotnik, očenaš.s Nehote se je pokrižala Katica. Lahna groza se ji je splazila v dušo in z neprijetno močjo se je je polastila misel, da se je bila odpočila tu, na tej zemlji, ki je bila napojena s krvjo umorjenega. »Teta Gundi! je zajecljala in pobegnila. Za njo je šumel gorski gozd zamolklo in otožno in v temnih oblakih se je zasvetil bledordeči soj prvega bliska, ki se je ukresal v daljavi. Po eni minuti hitre hoje je Katica dohitela teto Gundi, ki jo je bil prvi blisk oropal poslednjega ostanka njene zavesti. Obnašala se je kakor oluipanka in jadikovaje je trdila, da je njeno življenje grozovita bolečina, da se je bila rodila samo za nesrečo. Pljučno vnetje z dvomljivim izidom, to je bilo najmanj, kar si je prerokovala za konec te nove nesreče, v katero se je bila vnovič zaletela iz. slepe ljubezni. Temu neprestanemu jadikovanju pa se je Katica postavila po robu s potrpežljivim molčanjem. In kar ji je h" dopuščala njena mlada sila. vse je storila, dn bi olajšala temu zvrhanemu kupčku nesreče sestop jio nezložni poli. Samo enkrat, ko se je jadikovanje lete Gundi spremenilo v razdraženo ostevanje povzročiteljice nesreče, je Katica prelomila svoj molk. »Prosim te, samo mene ne delaj odgovorne. Saj sem ti vendar rekla: oslani doma in daj mi, da grem sama k Toda tudi v leni visokem obupu gospica Klesberg ni pozabila, kaj dolguje svojemu položaju. Jezno je dvignila svoje žareče, z obilnimi biseri posuto obličje ter izjavila: Grofica Ege-Sene-feldova tvoje starosti ne hodi sama! Kujavo je Katica nakremžila usteea: Kh. kaj, tu v gorah, v papanovem gozdu! In po kratkem molku je dodala: Moje starosti? Sedemnajst let! Kako star pa mora bili človek, da sme hodili sain?« »Tako kot tvoja mati, ko je šla po svojih potih.« Ne, teta Gundi tega ni izrekla, toda imela je na jeziku; v resnici je pa samo dejala: Upam, da ne boš nikoli dosegla te starosti!« Katica ni imela časa, da bi razmišljala o pomenu le, njej popolnoma neznane spremembe. Prve težke kaplje so lleskaje padle na listje. Podoba je bila, da se prigoda zdaj vendar ne misli končati brez izdatne kopeli. Katica je zbrala ves svoj pogum in zgrabila je gospico Klesbergovo, ki je bila sedaj bliže joku kakor smehu, tako energično kar je mogla, pod pazduho, da bi jo spravila v hitrejšo hojo. Na nekem ovinku sleze je zavrisnila: tetica, rešeni sve!« Med zelenim grmičevjem so se si vile deske skednja, ki je služil pozimi za krmljenje velike divjačine. Slo korakov po gozdu v stran, iu ravno pravočasno sta bili dosegji varovalno streho, preden je zadivjala nevihta z vso svojo divjo močjo. Skedenj je bil zaslon.jen s Ireli strani in tako se ubežnicama ni bilo treba bali niti viharja, ki jc bičal reber s poševnimi sirenami težko padajočih kapelj. Izčrpana se je zgrudila gospica Klcsber-gova na kupček sena, ki je hilo še ostalo od poslednje zimske krme. Z obrazom se je obrnila v temni kot, da ne hi videla bliskov. Kalini se je bila zopet hitro odobrovoljila: To je pa ljubezniv papa, da lako nežno skrbi zn svoje jelene... in za svojo Katico, če slučajno pride na dež! Prisluškovala jo. Kaj je bilo Io? Ohis? Kes, glas in poleg lega Se pojoč eno izmed lislili melodij, ki so vdoma-čene v hribih. Zdaj je Kulica zagledala pevca. Iskajoč zavetja v koči. je divjal naravnost po strmem gozdu. Ilil je lovec v deželni noši s sivim suknjičem in kratkimi irhaslimi hlačami, s puško preko rum; v obeh rokah je imel dolgo gorsko palico. ki jo je rožljaje zasajal med kamenje, da se je mogel vihteti na strmi rebri v dolgih skokih preko skal in podrtih dreves. Z velikimi, skoraj prestrašenimi očmi mu je zrlo dekle nasproti, ne vedoč, čemu se naj bolj čudi, ali železni moči tega dečaka, ali brezskrbnemu pogumu, s katerim je postavljal na kocko pri vsakem koraku vrat in ude. Zdajle je bil dosegel kočo in ne da bi bil opazil dami, je stopil pod široki podstrešek. Puško in palico je prislonil k leseni steni, se stresel, da so odskočile debele kaplje s suknjiča in medtem, ko je snemal klobuk, da bi izlil vodo, ki se je; bila nabrala za votlini oglavjein, se je smejal: »še enkrat sakra, zdajle bi me bila pa nevihta kmalu ujela!« Kmalu ujela? In vendar se je cedil po vsem telesu od mokrote. Poleg tega je nosil iz grobega su I ena u rezan i deževni plašč skrbno zložeu med jernienjem nahrbtnika. Zase ni bil poskrbel. ->vil je pa bil puškin zapira« z modrim žepnim robcem, da bi mokrota ne mogla poškodovali orožja. — Smehljaje je gledal naliv. Svetlorjavi lasje, ki so se drugače pač v upornih kodrih prepletali, so se mu vlažno in gladko oprijemali čela in senc, ob-krožujoč prijetno moško obličje. Smelo zasukane so sedele majhne rjave brčice nad mehkimi, smehljajočimi se usti. Svetlo in odkritosrčno sta se iskrili zvezdi njegovih temnih oči v svet in njihov veseli, radostnoživi pogled je blažil resnobo čela. Rdečkast blisk je šinil nad gorskim gozdom, zahučal je grom in iz koče se je začni jadi kujoči krik tete Gundi. Lovec je prisluhnil. >Zdi se mi, da slišim tu nekoga?« Hitro je pograbil palico in puško ter stopi i v kočo. In Katica ga je sjioziiala. »Pn saj je Io naš France!« Lovec je osupnil. »Marija in Jožef! Milo-stiva gospica! I, kako sle pa vi prišli sem? Papana sem hotela čakati, pa naju je nevihta presenetila.«; Stw. 27. >S1A)\EMU. dne 2. februarja IW.nL Minu 17 Tinčkove in Tončkove prigode 243. Čoln prihaja! In ni preteklo četrt ure, že je od kapitanove ladje priveslal eden izmed mornarjev s čolnom. S seboj je imel velik zavitek, v katerem je bilo oblačilo za kraljico. Mornar Koki je zavitek svečano izročil izvoljenki svojega srca in ji velel: »Tako, zdaj se pa hitro preobleči!« Ali so strmeli naši prijatelji, ko je čez nekaj minut stopita iz notranjščine splava imenitno oblečena gospodična! Na sebi je imela obleko pokojne žene kapitana Mrharja. Kapitanu Mrharju se je oh pogledu na to obleko kar milo storilo pri srcu. Spomini na preljubo mu rajnko ženo so v njem znova oživeli. Obrisal si je solzo ganotja s košate brade in se veselo nasmehnil: »Klanjam se, gospodična kraljica! Zdaj si vsai podobna človeškemu bitju! Prej si bila za las podobna morskim vilam.« Še kuža Muki se je zadovoljno muzal predse, ko je videl kraljico tako spremenjeno pred seboj. »Zdaj ga pa pihne!« si je mislil v svoji pasji glavi in z občudovanjem kimal z glavo in repkom . . . ako hočete biti res zadovoljni — kupite trpežne solidne in lepe itole m tovarne (Remec- Co, 'Duplica - Kamnik E55SS S 1. februarjem 1936 sem prevzel vodstvo hotela, kavarne in restavracije 99 NOVAK44 Jeseoice Cenjenemu občinstvu zagotavljam, da bodem vsestransko postregel svoje goste s prvovrstno kuhinjo, najboljše izbranim pristnim vinom, dobrimi likerji, kavo, čajem itd. Nadalje bom skrbel za bogato izbiro domačih in inozemskih ilustracij ter časopisov. — Dobra in točna postrežba I V točilnici znatno znižane cene. Za obilen obisk in naklonjenost se najtopleje priporoči' MAJNIK PAVEL dolgoletni plačilni v „Grand hotelu Union " v Ljubljen 'i i o novih cenah: Oddelek preprog m zaslorov v 111. nadstropju Vam nudi ugodne nabavne pogo e. — Evo, nekoliko primerov: 19-1 Zastor iz Madras tkanine z barvastimi okraski tr-pežn- barve, velikost enega krib 45 240 cm, draperija 50 lbOcm Din 65,— 19-3 Pregrinjalo za dve postelji iz moderne kabinetne tkanine, drap barva, s krasnimi resami, velikost 200 >,300 cm Din 160.— 19-2 Store iz čipk v beli barvi, vel, 133 240 Din 65. 19-4 Flanel pregrinjalo, v sivi barvi z modro borduro vel. 120 180 cm Din 32. 19-b Posteljns garnitura iz gobelin tkanine, 2 post"lin' pregrinjali in namizni prt v zeleni ali rdeči barvi Din 190.— ifeSiNi 19-10 Zidna preproga iz gobelin tkanine z različnimi slikami iz narave vel. 65 140 cm Din 65. - 19-5 Otroško llanel pregrinjalo v modri ali roža barvi, vel. 65 90 Ctn Din 15.- 19-7 Posteljna garnitura iz močne gobelin tkanine, 2 postelini pregrinjali in namizni prt, v mudri, drap ali zeleni barvi Din 2S0.— 19-11 Prcdposteljnik iz dobrega in trpežnega motvoza z resami, v rdeči, zeleni in modri barvi, vel. 60 ,115 cm Din 34.- Jftfj- _ _ h S -r -sT^l Pfe&tl 19-14 Trodelne žimnicc iz dobrega gradla, polnjene z dobro morsko travo velikost 90 <190 cm Din 230'— 19-8 „Tig«i" llanel preganjalo z borduro v raznih barvah, vel. 120 180 cm Din 33.— 19-12 Tekač iz motvoza odlične kakovosti, v raznih vzorcih v zeleni, ino-dri in rdeči b,,rvi, širina 60 cm Lin 18.— 19-13 Tekač iz motvoza dobre kakovosti v rdeči, modri ali zeleni barvi, s prugami ali brez; širina 60 cm, meter Din 11.50 1 I 19-15 Karnisa iz medi vel ikost dol. na 160 cm Din 52. 180 cm „ 58.— 200 cm „ 64.— 250 cm „ 82.— 19-9 Flanel pregrinjalo v drap barvi z drao borduro, dobre kvalitete — velikost 120 180 cm Din 45,— Odsrema bl3ga na deželo proti Jamstvu brezhibnosti. — Do Din 100*— plača poštnino odjemalec. — — Od tJin 101—200 plača odjemalec samo 3|4 poštnine VT Zagrebu dostavljamo blago brezplačno na dom. »t 201-300 301-400 401-500 »» »» ii t| ii 12 l'3 i« ii -»1»« ii ii ii ii nad Din 500 ne pSaia odjemalec nikake poštnine a registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni oalač' sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje Denar ie pr' nfei naložen popolnoma varno kei jamči /ani poteg rezerv in hiš nad 5000 članov-po sestnikov z vsem svojim premoženiem i Z-VHVALA. Ko je neskončno Usmiljenje poklicalo k Sobi našega trpcčp«a očeta ir* % unča Thenusihulra -nu> bili ganjeni nad iskrenim sočutjem naših sorodnikov, znancev in prijateljev, zato vsem prisrčni Bog plačaj! Prav poeebno pa se zahvaljujemo g. šefu-priniariju dr. H. Bluinuuerju, č. s. prednici in ostalemu osebju kirurg, odd. za ljubezen in vnemo, katero so posvetili pokojniku v njegovih zadnjih urah, preč. g. p. L. Lederhasu, ki mu je pogosto nudil dušno tolažbo in mu lajšal trpljenje ler rodbinama dr Fischinger in Trampuž. ki sla umu sliili v težkih trenutkih na struni. Prisrčna hvala pa tudi vsem, ki so našega predragega očeta spremili k večnemu počitku, ga obsuli e svežim cvetjem, predvsem čč. on. lazaristom in glasb, društvu Sloga za prekrasno in ganljivo pelje in godbo, predstavnikom in ostalemu osebju železniške direkcije ler gg. ing. Dukiču in ing. Storim z gg. ing. Ivrdke Duklč in dr. Zahvaljujemo se pu ludi predslojni-štvu cerkve sv. .ložefa za vso naklonjenost. L j u b I j a 11 a , dne 1. februarja 1930. 55 a I n j o č i ostali. »nil ftabijeni parni kotel v absolutno praviinem stanju, zagrejevalna površina ca 320 m'-' (ev. 2 kotla po 150 m'-'), pritisek pare 11/12 atm. se iice. ' Podrobne ponudbe s etno franko Prijedor j naj nam interesenti izvolijo poslati. Sumsko-itidustmkci preduzece . Mrljin-Drvar a. d, ; Centralna uprava u Sarajevu ■ . ,., , — ........ . j Brzojavi: SlPAD | Pisma; Sarajevo 4 jTelel. 370 Trepalnice - obrvi V- dobo bujno rasi - pomor',|o nro-parata »AZIJSKI SOK . Obrvi poslanci o Kositi; Irepalnier doltfc in svilene. Din 40'—. \VIIIIIA« ima isle lastnosti obenem pn jili potemni. Din 50' »UMSKI 8JA.I tla.ic oiVni ognjevitost, svežino in irninost t/.rn/.-i pa »DIAMANT.. Znitirn retro noštiodljtvo! 1'in 50' /,a rasi la» in proti prti Ija in je nenarlkrtljiv IIAI.ZAM . Iltn :'5" . Original. S 011 li O K D11R SCHKNKU rn/pošM'.i Oinniii*. ml rtclck J/7 /.aRrcb, (iiindutifeva Ril Poštnina nri plri fitlu v naprej Pin 7'—. pri povzet ju Din 14'—. Zahtevajte brezplačen ilustrirani cenili. I PERJE 1 kg Din 6-50 in 8 — Kemično čiščeno čohano perje l kg 16 in 20 Din. skubljeno gosje perje 1 kg 36 Din, polpuh 70 Din dalje, sivi puh 80 Din, bel puh 150 Din. polniene blazine 60x80 cm od 22 Din, polnjene pernice od 90 Din dalje Inlet in odeje. Vzorci brezplačno pri ..POSTELJINA", Zagreb, llica 76 LJUDSKA POSOJILNICA f LJUBLJANI registrovana ST/)VENEC<, dne 2. februarja Hi:to. Štev. 27. V malih oglasih velja vsaka beseda L)in V—; ženitovanjskl oglasi Din 2"—. Najmanjši znesek za mali oglas Din tO"—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoko pelitno vrstic« po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko. Ali ste si I e ogledali nas sejem? Na našem sejmu najde vsakdo kaj primernega zase ali za svojce. Ogled sejma pa ni obvezen za nakup, ker nikdo Vas ne bo vprašal, če kupile kaj ali ne. Opozarjamo pa, da veljajo naše sedanje znalno znižane ccnc samo za (asa sejma Vsak popoldan brezplačne kino-predslave za otroke samo v spremstvu odraslih Ml NRISPIR Striforteva ul. LJUBLJANA Mesfnl frg Službe iščejo Trgovski pomočnik star 27 let, vsestransko •soliden in pošten, išče službo inkasanta, skladiščnika, potnika ali drugo primerno mesto. Na željo položi 10—12.000 D. kavcije v gotovini eve-nt. tudi več. - Prevzame vodstvo mešane trgovine. Vajen pisarniških del. Cenj. ponudbe upravi Slov. pod »Zanesljiv« 1336. (a) Mlajši fant zmožen nemščine, jiošten. zanesljiv išče službo hotelskega. pisarniškega ali trgovskega sluge Naslov v upravi Slov. pod 1214. Fant 23 letni, pošten, reven želi kakršnekoli službe. l'o-izve se v župnišču v Brežicah. (a) 17 letna dekle vajena vseh hišnih del, pridna in poštena, išče službo v pomoč gospodinji ali pa k otrokom Vprašati v podružnici Slo venca v Novem mestu, (a) Uradnica s perlektnim znanjem nemščine išče mesta kjerkoli. Naslov v upravi Slovenca pod št. 1361. (a) Prodajalka izučena trg. z meš. blagom. verzirana ludi v gospodinjstvu, že s prakso, išče mesto. Ponudbe upr. Slov." pod Takoj« 1186 Kapelnik knjigovodja, bilancist, z znanjem nemškega jezika, zmožen vseh pisarniških del, želi spremeniti sedanjo službo. Kol kapelnik vodi godbo na pihala in godala. Kcflektirani samo na stalno mesto. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod • Kapelnik in knjigovodja--št. 801.. (a) Elektro instalater želi dobiti službo. Vajen vseli električnih inštalacij /a razsvetljavo in ]5ogon. Ponudbe pod lilektroin-sitalater« |x>štn-orazredne drž. trgovske šole. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1453. (a) Šoicr-mehanik z znanjem italijanščine in nemščine ter 7 letno prakso, želi preineniti službo. Naslov v podružnici Slov,« v Celju pod 1507. Dekle gre v boljšo kuhinjo v Ljubljano brezplačno. — Do p ise upravi Slovenca« v Celju pod Poštena« št. 1508. (a) Šivilja vajena vseli vrst dela — išče zaposlitev pri strankah. - Javiti: Minka Gor-jup, pri g. Črnč, Križev-niška 7-11. (a) um a Tkalskega mojstra prvovrstno moč - sprejmemo. Ponudbe z vsemi točnimi podatki poslati v upravo »Slovenca« pod šl. 1305. (b) Zastopnike za prodalo posncmalnikov, brzoparilnikov itd , iščemo. »Persons«. Liubliana, poštni predal 307. (b) Gospodinjo resno in skromno sprejme župni urad, da bi vodila majhno gospodarstvo. Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 1219. (b) Hlapca pridnega, za poljska dela, sprejmem. Ivan Peterca, Dravljc 27. (b) Šoier-mehanik z najmanj dveletno prakso ter zmožen manjše kavcije, dobi službo pri tovornem avtu. Ponudbe podružnici »Slov.« v Celju pod »Šofer« 1509. (b) Veziljo ki veze v zlatu in svili iti zna na stroju tamburirati in šivati sprejmem. Alesto bi bile v Novem Sadu ter dobro in siahio. Javi naj se lakoj na naslov Nikola l\kovic. Novi Sad. (b) Stalno službo dobi ta Loj izurjen prodajalec šjiecerijc iu žclezni-ne na deželi v svriio samostojnega vodstva Ponudbe na upravo Slovenca jx>d Izurjen--1337. (b) Entlarico za perilo takoj sprejmem. Pismene ponudbe z navedbo prakse je poslati upravi »Slovenca« pod šifro »Spretna« št. 1419. (b) Krojače samo prvovrstne, za dani-ske plašče — sprejmem. Elite, Prešernova ulica 7. Prvovrstnega mesarja izurjenega posebno v klo-basičarski stroki, potrebuje Uprava Obče državne bolnišnice v Ljubljani. Ko-lekovane prošnje z dokumenti v smislu §§ 3 in 4 uradniškega zakona jc predložiti upravi bolnišnice najkasneje do 10. februarja 1936. (b) I Vajenci ii Trgov, vajenca sprejmem v trgovino že-leznine. Kje pove uprava »Slov.« pod šl. 1357. (v) Zastopnik dobro vpeljan \ drogenji in parfunteriji za sopro-dajo eterskih olj ppoti proviziji se išče. Dopise na Gaidoš. BelfiTad. Maršala Pilsudskog 33. (b) Organist dober pevovodia fh vešč občinskega tajništva, se soreime v Smartnein na Pohorju. Nastop službe 1. marca 1936. (b) Fant 14 let stat, dober računar se želi izučiti v trgovini z mešanim blagom na deželi. Naslov \ upravi Slovenca pod št. 1222 (v) Učenka z dve in pol leta učne do-lie v špeceriji in gostilni, ki je že tudi dovršila meščansko in obrtno šolo. želi spremenitve v večjo trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na podruž. Slovenca Celje jxxl »Zdra-dekle«-1288 • (v) Fant priden, močan in pošten želi mesta učenca v ine^a ni trgovini kjerkoli Male, Gregorčičeva Tezno. Maribor (vi 16 leten iant močan, priden in nadarjen se zeli učili ključavničarstva Naslov: Frane Krebel, Guštanj (v) Denar Tvrdka A. & E. Skaberne Ljubljana, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice Mest. hranilnice, Ljudske posojilnice, Ljubljanske kreditne banke itd. Hranil, knjižice vseh bank in hranilnic kupimo ler plačamo takoi. Bančno kom. zavod v Mariboru. Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah 'n vseh drugih trgovsko • obrtnih poslih. Strokovne mu>ovodske reviziie sestava in apro baciia bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede- hranilnih vlog in plaši' iniv istih Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesiionirana koniercijalna pisarna: Lojze Zaje, Liubliana. Gledališka ulica 7 Telefon 18-18 Hranilne knjižice prodaste ali kupite najbolje □ otom moie oisarne Solidno poslovanie' Priložite znamko' Rudolf Zorč, Lmbljana Gledališka ul 12 Telefon 38-10 Belo in barvasto perilno blago za posteljno in osebno perilo priporoča po jako ugodnih cenah tvrdka F I rinfirns* Liubliana, • I« uoricar Sv. Petra cesta 29 tako na pr. bela kontenina in sifoni ... od 5.50 do 12,— Din dvojno široka za rjuhe .........od 12.— do 19.— Din za kapne in prevleke.........od 24,— do 28.— Din gradi za žimnice...........od 16.— do 32.— Din barvasta flanela in oksfordi.......od 6.— do 12.— Din belo in barvasto blago za namizne prte ... od 19.— do 24.— Din vse vrste etamini in batisti za zavese . . , , od 10.— naprej flanel rjuhe..............od 26,— do 44.— Din bombažaste in volnene deke.......od 44.— naprej klotaste odeje ........po 95.— 170,— 145 — 180— Din svilene in polsvilene odeje .... po 250.— 350.— 450.— Din perje............ kg Din 12.— 20. — , 30.— itd. beli in barvasti serveti, bombažaste, platnene in frotir brisače, žepni robci itd. — Oglejte si pri nas, predno kupite drugje, ker pri nas dobite kvalitetno blago za nizko ceno I Pozor! Zaradi preobilnega dela sprejmem takoi družabnika za trgovino z vinom in žganjem — in dobro plačilno natakarico s kavcijo. Ponudbe upravi »Slovenca pod »Zlata iama < št. 1423._(d) Kupim knjižico ljubljanskih zavodov do 20.000 Din, plačam v polni vrednosti, in v mesečnih obrokih po dogovoru. Ponudbe upravi SI.« pod ■Sigurnost« 1499. (d) ! Dvosobno stanovanje sončno, pod enim ključem, se takoi odda. Her-bersteinova 22. (č) IŠČEJO: Stanovanje enosobno iščeta dve osebi v mirni hiši Naslov in ceuo poslati upravi Slovenca pod »Mati in sin«-1220. (c) Boljše delavke ki so že delale v tovarni zainaškov pri sortiranju in ekspeditu, se iščejo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 1381. (b) Nakupovalca za vse vrste lesa, prvovrstno moč, ki ima že večletno prakso, iščem. Ponudbe na g. Pokorn Fr., Liubliana. Gregorčičeva 17/b. ' (b) Trgovsk. sotrudnika mešane stroke, prvovrstno moč, z večletno prakso, izložb, aranž., sprejmem k manufakturi ali železnini. Prosta hrana, stanovanje in mesečno 800 do 1000 Din. Ponudbe s prepisi spričeval pod »Mesto na deželi« št. 1385 Raznašalec kruha dober prodajalec, zmožen 1000 Din kavcije, dobi takoj službo. — Korošec, pek, Sv. Trojica, Slov. gorice. (b) Seriozne osebe z najmani srednješolsko izobrazbo (mlajši penzio-nisti), tudi iz najvišjih krogov, se iščejo radi dobrega postranskega zaslužka. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Diskreten zaslužek« št. 1428. (b) Izurjena služkinja dobra kuharica, poštena, pridna in čisla, se sprejme s 15. februarjem. Isto-tam se sprejme postrež-nica za celo popoldne. Vprašati: Trgovina Klima-oek, Šelenburgova 6. (b) Dekle močna in zdrava # t meščanskimi razredi želi kot učenka vstopiti v trgovino. Ponudbe upravi Slovenca pod št. 1326. (v) Učenec ki ima veselje do trgovine, poštenih staršev, išče mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1431. Kmetskega ianta zdravega, ne izpod 15 let starega, sprejme z vso oskrbo za mizarsko obrt Ivan Goljar, mizar, Ljub-hana, Linhartova ulica 30. Mesto briv. vajenca iščem. Sem boljših kmet-skih staršev. Grem tudi na deželo. Oskrba v hiši. — Ivan Jerman, Radomlje 60 133531 Citre in kitaro poučujem. Metodi Griin-wald-Carcassi. Emil Mes-golits, Jurčičev trg 2'II. Lammertz prvovrstne izdelave sc dobe za vse vrste šivalnih strojev lorei ludi za Singer, Piall, Merrovv, Union, Mauser, Reccc, Lewis itd. pri A. Guitmann - Zagreb - Martitcva 4 Teltfon 58-21 strokovna trgovina šivalnih stro ev. Hranilne vloge Zadružne gosp. banke od 100.000 do 400.000 Din, Prve Hrv. Štedionice od 100.000 do 400.000 Din — kupim po konkurenčnih cenah. - Ilič, hotel Kaj-fež, Ljubljana. (d) Večjo vsoto posojila iščem v knjižicah Mestne hranilnice na dobro mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1367. (dl Nemščino poučujem s sigurnim uspehom za skromno ceno. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1438. (u) Dijak išče sobo najrajši v Trnovem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poceni« 1443. (s) Kateri trgovec živil v Ljubljani bi dal 5000 Din proti vlogi 5000 Din Mestne hranilnice ljubljanske. Ponudbe pod »Usluga: stalna odjemalka« št. 1399 upravi »Slovenca«. (d) Posojila na vložne knjižice daie Slovenska banka Liubliana. Krekov tre 10 Posojila vezana na štednjo in večletno odplačevanje, dobi vsaka kredita zmožna oseba. Brezplačno zavarovanje za slučaj smrti. Banka in štedionica d. d. Krap. Toplice. - Glavni zastopnik za dravsko banovino: Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. - Pismeni odgovor 3 Din znamke. (d) Družabnika (-co) s 50—60.000 Din za dobro vpeljano trgovino v Mariboru - iščem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »15% dobiček« št. 1514. (d) Potnika sprejme tvornica hranilne stroke. Kvalificirane moči naj stavijo ponudbe upravi »SI.« pod »Avto-vozač« št. 1480. (b) Švicarja (šafarja) oženienega, poštenega — sprejme za takoj Franjo Streicher, ekonom, Zemun + Vsemogočni je poklical k Sebi ravno na dan. ko je prejela prvo sveto obhajilo, ter uvrstil med nebeške krilatce našo zlato hčerkico, nečakinjo Jožic o v soboto, 1. februarja. Pogreb nepozabne bo v ponedeljek, 3. februarja v Gabrijelah. Ljubljana, Gabrijele, Kamna gorica, dne 1. februarja 1936. JOŽICA S1MONČIČ, mama in ostali sorodniki. Stanovanje eno- ali dvosobno - išče za lakoj ali pozneje mirna dvočlanska družina. -Ponudbe upravi »SI.« pod »Čisto«. (c) Dvo- ali trisobno stanovanje (kabinet) s pritiklinami iščem za maj. Centrum ali neposredna bližina Dve osebi. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Točnost«-št 1029. (c) Dvosobno stanovanje ali manjšo hišo vzamem v najem z marcem ali aprilom na Viču-Glincah. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1440. (m) Čista stranka išče stanovanje 2 manjših sob, kuhinie s pritiklinami. Pismene ponudbe z navedbo cene upravi »Slovenca« pod »Čist« 1454. c Dvosobno stanovanje s kopalnico, v bližini centra, išče za mai mlad zakonski par. Ponudbe z navedbo cene upravi »Slovenca« pod »Lepe sobe« št. 1478. (e) ODDAJO: Štirisobno stanovanje solnčno, ves komfort in najlepša lega - sc odda s 1. marcem. Obisk od 11.30. do 13 ure. Kersnikova 7 (poleg Slamiča) Trisobno stanovanje komfortno, v centru mesta, takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1215. (č) Dvosobno stanovanje oddam takoj ali z marcem v novi hiši. Vodovodna cesta 87/1. (č) Dvosobno stanovanje s pritiklinami oddam z majem za 500 Din. — Podjunska št. 4 (Sokolski dom). _(č) Dvosobno stanovanje komfortno. za maihno družino, s plinom in drugimi modernimi pritiklinami, se odda za 1. maj. Vprašati: Smoletova 6-1. Enosobno stanovanje oddam dvema osebama. Glince c. IX 21a. (č) Štirisobno stanovanje z vsem komfortom, v novi vili pri kolodvoru Šl. Vid nad Lj., se takoj odda. —■ Izve se pri Francu Zale-telu, žganjarna, Št. Vid. (č Sobe ODDAJO: Opremljeno sobo popolnoma snažno, takoj oddam boljšemu gospodu. Florjanska ulica 31 I. (s) Sostanovalko čisto pošteno, sprejmem. Gosposka 3 111, Doktorič. Opremljeno sobo s separatnim vhodom, v centru, cventuelno s hrano, oddam. Naslov v upravi Slovenca - pod št. j 455 Dve sobi, kabinet, kopalnico in pritikline, v visokem pritličju — blizu tramvaja — iščem za maj. Ponudbe upravi -Slovenca« pod »Ena oseba« 1477 Opremljena soba s centralno kurjavo - se odda s 15. t. m. na Vrtači Vprašati v upravi Slov.« pod šl. 1484. (s) Opremljeno sobo udobno, s teraso, čisto in zračno, s posebnim vhodom — oddam v vili na Koroški cesti 99, Maribor IŠČEJO: Trgovino in gostilno vzamem v najem v ljubljanski okolici. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Z aprilom«-1235. (m) Lokal za trgovino s stanovanjem iščem, ev. prevzamem vpeliano trgovino v Celju ali v Ljubljani. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Trgovina« št. 1383. (m) Dobroidočo gostilno prevzamem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pridna kuharica« 1446. ODDAJO: Poslovni prostor lep, velik za večjo obrt ali industrijo oddam na Erjavčevi cesti 9. (n) Skladišče oziroma delavnica se odda v slrogem centru Ljubljane. Naslov v upravi Slovenca pKxl št 1340 (11) Trgovina z mešanim blagom na deželi se odda z vsem inventarjem v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1321. (n) Dva prostora za trgovino, v sredini mesta, oddam v najem. Po-izve se: Cankarjevo nabrežje 3/II, levo. (u) Restavracijo (s koncesijo), dobro ido-čo, v centru mesta, oddam v najem. - Naslov v upr. »SI.« pod št. 1177. č Lep vrt 600 do 1000 m'J, se odda. Tržaška cesta 19. (u) Lokal za pisarno, v centru Ljubljane, iščem. Okorn Matija, Kladezna 11. (n) fsmusl iMMMBBBMI Mlada gospodična se želi poročili s p>obož-nini akademično naobra-ženim gospodom. Ponudbe upravi Slovenca pod »Duša— srce«-1218. (ž) Dobrosrčen gospod -10 let star, akademsko na-obražeu, znan v javnem življenju, želi j>oročiti pn> božno gospodično iz dobre kaloliške družine. — Dopise na upravo Slovenca pod »Pomanjkanje zna-nja«-1319. (ž) 30 letno dekle iz boljše in premožne družine na deželi, izobražena, vzorna gospodinja, je samostojno vodila veliko gospodinjstvo, vešča vseh pripadajočih del — išče odgovarjajočega poštenega katoliškega moža. Ponudbe upravi »SI.« pod »Gospodinja« 1501. (ž) IG Elektrarna na Češnjici je naprodaj dne 16. marca 1936 ob 9. na dražbi pri sodišču v Škof j i Loki. Cenjena je na 478.240 Din. - Najmanjši ponudek 239.244 Din. Podatke da pisarna dr. 2i-rovnika Janka, Ljubljana, Knafljcva ulica 2. (o) Dev. Mar, Polje Opozarjani razširjevalcc neresničnih vesti o Milici in J. Zrimšek, češ, da sem jih podpisani razglasil, da bom vsakogar sodnij-sko zasledoval. — Jakob Zrimšek. ' (o) Prostovoljna javna dražba koles, potrebščin za avtomobile, inolocikle, kolesa, šivalne stroje; športnih potrebščin (smuči, drsalke, smuč. jopice, šali); eleklr. baterij, trgovskih puHov ild. Miklošičeva cesta 30, Ljubljana, od 10,—12. februarja 1. I (o) Sodna dražba raznih hišnih prcdmelo^, kakor tudi kočije, voza zapravljivčka, gramofona, šivalnega stroja ild., se bo vršila 5. februarja ob desetih v Cerknici št. 215 "liki! i | Bencinski motor 6 KS, z žago na vozu, v i najboljšem stanju, prodam tudi za knjižice dobrega zavoda. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Molor« šl. 1427. (f) SBSBHKffitRau« Vse emajllake in potrebščine za lakiranje auto-mobilov dobile vedno na zalogi pri R. HAFNER, Ljubljana, Celovška c. Gt- Tel. 35-65. >ST,() VElVr.V rine ronrnHrjh mur. Stran 19 SVETA - ZA VAS JE TYPA 510 A Din 273"- M-E SEČNO- TYPA 944 A MESEČNO Prvovrstna izdelava Nizke tene Dolgoročno odplačevanje Typa 510 A 5fl cevni oktodni stiperpozi-cijski prejemnik z vdelanim di. amičnim zvočnikom, automatična regulacija tadinga, skala z izp sanimi imeni postaj. Cena.........Din 3825-— na obroke naplačilo . . . Din 278 _ in 15 obrokov po ... . Din 270-_ l'y •'' «>wa5nš€a lik Staro 79(110, zh-M zolsovfe i« srebrne Hrom: kupuiem oo najvišjih dnevnih cenah A. KAJFEŽ urai Ljubljana, Miklošičeva 14 Motorje, generatorje, stnijomerce za istosmerni tok ali električno centralo z mrežo, rabljeno, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dynamo-stroj« št. 1472. (k) Davčne napovedi za obrtnike sestavlja strokovnjak v prostorih obrtniškega društva: Beethovnova ulica 10 - vsak dan od 5.—6. ure. (r) Gasfilna Šunko Zgornje Radvanje pri Mariboru V soboto in nedeljo pojedina domačih ietrnih in krvavih klobas. Priznana dobra vina. Solidna postrežba. Novo v!lo z vrtom prodam v Petrovčah pri Celju. Ugodno za upoko jene duhovnike. - Josip Žagar, Petrovče. (pl Enodružinsko hišo 3 sobe, 2 kabineta, vse pritikline. pred trnovsko cerkvijo, prodam. Informacije: Erronska cesta 2^ od 1—3. (p) Vilo z lepim vrtom (700 nrl -vse zagrajeno, v mirni legi. blizu pivovarne »Union«, prodam zaradi nre-selitve. Ponudbe sprejem* uprava »Slovenca« pod -Vrednost 160.000 Din« št 1450. (p) Pohištvo kupite -najceneje in po najugodnejših pogojih pri Gospodarski zadrugi mizarskih mojstrov, Ljubljana, Vegova ulica št. 6. š Davčne prijave za pridobnino, informacije: Davčna poslovalnica, Ljubljana . Šelcnblirgovh št. 7, I. nadstropje. (r) Dosmrtno hrano in stanovanje dobi pri državnem uslužbencu starejša oseba, katera položi 15.000 Din. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Do-!>ra oskrba« št. 1460. (r) Kmetje pozor! V. zadevah kmetske zaščite, ureditve gospodarskih razmer: Gospodar-sko-pravna pisarna, Ljubljana. ŠelenburgOva 7-1. (r Priporoča se za razne trgovske, banč-slov M upravi '»Slovenca•< ne in kreditne posle, za pod št. 1314 (i) \ nakup in prodajo vred- nostnih papirjev, kredite Štiricevni radio 220 voltov, malo rabljen, prodam ali zamenjam za harmoniko ali motorno kolo. — Ponudbe upravi -Slovenca« pod »Harmonika« št. 1421. (g) lir sir. Ljubljana, Tyrševa c. 36 »r ii IP TJ ŠtSiicevni radio na anodno balerijo, skoro nov ugodno naprodaj. Na- Gostilna )t Gradišče 13 Vam stalno nudi vina in žganja čez ulico: Pristni dolenjski cviček l Din 10*— StaiersUi Rizling« Porlugalec . » Silvanec . . » Čajni rum . » Slivovka 45% » Brinjevec kranjski 45% » » 30-— Gospodinje, obrtniki! Iz skladišča odprodaja kuhi nisko posodo, razno orodie. tehtnice, štedilnike, kopalne peči ter raznovrstne otroške igrače po najnižjih cenah Stanko Florjančič, železnina, Reslieva cesta št 3 (poleg Zmajskega mostu). Vhod skozi dvorišče. — Vzamem tudi knjižice ljubljanskih zavodov. (1) Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev 16. Telefon 33-13 VINA '.a vse prilike naročite pr' Centralni vinarni v Ljubljani. Poročne prstane, ure. verižice, uhane, kako-.- ludi očala, kupile najbolj ugodno pri Josipu Janko, urarju v Kamniku na Sutni, nasproti farne cerkve. (I) Čistimo zalogo do 20, IL Izjemoma! Najboljže! Najcenejše! Transmisijo z jermenom in lagerji, in dve kolesi naprodaj pri »Levu«, Gosposvetska cesta (skladišče). (1) Mizarji! Vse mizarske potrebščine dobite najceneje samo v železnini Weiner, Zagreb, Ilica 55. (1) Šivalni stroj nemšk,? znamke, pogrez-liiv, z lesenim stojalom, ki tudi štika in ima okrogel čokniček, poceni naprodaj. - Nova trgovina, Tyrševa 36, (1) Lepe trgovske lokale na prometni cesti, v sredini mesta, ki se lahko uporabijo za pisarne več-iega podjetja, ali pa za vsako trgovino, prodam. Dopise uoravl »Slovenca« nod 'Redek slučaj« 1521. Gostilničarji, pozor! Zelo dober cviček vam nudim po zelo ugodnih cenah, kakor tudi štajerska vina; vzamem v račun tudi knjižice Mestne in Kmetske hranilnice. Poskusite novo došli cviček. V nedeljo koncert. Zaloga .'»i kleti pri Rahne Ivan, Moste, Ljubljana — Ciglerjeva 26. (I) Kuhinjska OTnema nova, s Irodclno kredenco poceni naprodaj. Vpraša sc: Hišnik, Tyrševa c. 30. mm ftS^S® T Vsem sorodnikom, prijateljem in znanccni naznanjamo lužno vest, da nas je naš ljubljeni oče, stari o<če, brat, stric in svak, gospod Mahso Repše upokojeni črkostavec in meščan ljubljanski dne 31. januarja ob 22, po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v starosti 62 let, za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 2. februarja ob 17 iz hiše žalosti, Galjevica 222, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 1. februarja 1936. Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo. Fanfare in instrumente za manjšo godbo na pihala, nove in stare, kupi Prostovoljna gasilska četa, Mostar. (k) krojaške odrezke, tekstilne odpadke, ovčio volno. kupi vsako množino Arbeiter, Maribor Dravska 15. na hranilne knjižice, rea lizaciie in kompenzacije razne nakupe, plačila in prodaje. Jamči' za vestno izvrševanje. — Planinšek Alojzij, trg. agentura za 'ančne in blagovne posle, Ljubljana . Beethovnova ulica 14-1., palača Dunav. V sakovrsLna po naivišjib cenah CERNE, luvelir. Llub ana Wollova ulica št. i. Svinjine na čreslo strojenc (lohgar) večje množine, kupujem za takoj ali avgust. Naslov v upravi »Slovenca-pod Plačam takoi« štev 1345. (k) Kupim pohištvo novo, iz trdega lesa. dobro izdelano. Na račun dam nov voz na peresih, Posteljne vložke izdeluje in jih sprejema v popravilo vse velikosti Andlovic - Komenskega ulica 34. (t) Vljudno javljam cenjenemu občinstvu, da bom še nadalje vodila tajajo obrt po svojem pokojnem mo- ______ ____i ...... žu Mateju Casermailu, kr- ! boru," se'vsled bolezni u- Posodo in vso opremo za kuhinje izberete tudi na knjižice najugodneje pri »JEKI.O« - Stari trg. ŠrameV harmonika dunajska, kromatična, še iiova in 3-četrtinska violina se proda Naslov v upravi »Slovenca pod st 1364. Plinski rešo še nov na dva cilindra se poceni proda. Naslov u upravi »Slovenca« pod št. 1363. (I) Kanarčke harcarje in rolerje poceni prodani. — Ažitian, Mojstrana. (I) Prodam psico nemško kratkodlako z rodovnikom, slaro 4 lela. — Naslov v upravi Slovenca pod št. 1243. (I) Soba za gospode (Herrenzimmer) zelo u-godno naprodaj. Ista izdelana v pališandru. — po sodobnih načrtih. — Bezlič Rok. |>ohišlveiio mizarstvo, Zapuže-Ljub-ljana, nasproti Slepemu Janezu. (1) Slikarsko podjetje lobro vpeljano, v Mari- Lepe prostore in trgovske lokale za vsako mirnejše podjetje, v centru mesta, prodam pod ugodnimi plačilnimi pogoji. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zelo ugodno« št. 1522. (1) Otroški voziček dobro ohranjen, poceni prodam. — Iskra Franc, Vič 16. (1) Naprodaj »Express« za kavo, radio in slike — po ugodni ceni. J. Pek arna, Stožice, Ljubljana. (1) lepi trgovski lokali se prodajo pod ugodnimi nogoji. v sredini mesta. -Ponudbe upravi -SI,« pod »Promet« št. 1523. (1) Pristne harcerje in plemenke za parenje, dobite poceni: Ribniška ulica 25, Moste. (1) Dva nemška volčjaka i čistokrvna, z rodovnikom, dva meseca stara, proda Edv. Černič, Dravlje 100 pri Ljubljani. (j) Materija! za zasipanje dobite: Celovška cesta 21, Cekinov grad. (1) Večjo partijo moškega sukna ugodno proda Jos. Petkosig, Ljubljana. (1) Otroška postelja čista, železna, bela, takoj naprodaj. Kraljq Petra trg 8 III, levo. (1) Stopnice dobro ohranjene, poceni prodam. Povšelova 35a, Kodeljevo. (I) Hrastova jedilnica 6000 Din, radio Telefun- ken 1500 Din — naprodaj. Vprašati: Resljeva cesta 16 L, desno. (1) Kanarčke harcerje pevce, odlikovane na zadnji božični razstavi z veliko zlato in srebrno ko-laino, proda Jože Bitenc, Karlovška 9 II. (I) Pozor! Ugodno prodam mndel za cementni strešnik zelo priljubljene oblike. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1476. (|) Gume 880 X120 nerabljene — prodam za polovično ceno. Zirovnik, Tavčarjeva 6. (1) Ugodna prilika! Bakren filter za vino, zn. T e h a k , Dunaj, zmožen dnevno 30 hI vina filtrirati, malo rabljen, ugodno naprodaj. Naslov pove uprava »Slov.« pod štev. 1488. (1) Prodam kovaški meh in malo rabljen vrtalni stroj. Lukač, Sava 27, pri Liliji. (I) jaškem mojstru na Šmar tinski cesti 9 Priporočani se za ua-daljna cenjena naročila. Albina Cacerman. Otomane od 430 Din naprej, in vsi drugi tapetniški izdelki po najnižjih cenah pri Dolničar v St Vidu nad Ljubljano (nasproti cerkve). (t) Steznike in trebn?ne pasove izdeluje po meri in najnovejših krojih Atelje Kraojc vreden 3500 Din. Naslov | Terezija. - Snreiemaio se v upr- -i »Slovenca« pod | popravila. - Most'- D' št. 1369. tki šlvena ulica št. 23. (t) godilo proda. Vpraša se: Knappek, Maribor, Tomšičev drevored 10, II. n. Dogo (psico) 0 mesecev staro poceni prodam zaradi pomanjkanja prostora Ponudbe nod R. S. Studenci pri Mariboru, poštno ležeče. Čebulo proda Feliks Lenče, Kleče št. 10. p. Jezica. (I) Kolesa in šiva!, stroje malo rabljene, a odgovarjalo popolnoma novim — zelo poceni (tud' obročno) kupite pri Promet - 'nasproti križanske ce kvc). (1) Kočijo prav dobro ohranjeno prodam. — Izidor Florjančič, Dravlje .34. (I) Govoreča papiga velika ruinenoglava ama-conka naprodaj za 9C0 di-| narjev. Klimek, Bled. (1) Tiskarski stroj ročni, rabljen, v dobrem stanju kupi Unitas dr. z i o. z.. Celovška c. (»0a. (j) Pisarniška oprema pisalna miza, 1 omara, 1 o | lica, 1 knjigovodski pult se ugodno proda. — Naslov v upravi Slovenca pod št 1324 (1) Več pletilnih strojev proda Ana Smrekar. Mokronog. (1) Ventilator malo rabljen, od 150 volt | T. P. M. 1500, primeren za gostilno ali tovarno -ugodno naprodai. Naslov v upravi »Slovenca- pod št. 1489. (1) 2 ha gozda s trdim lesom, v Pečov niku. prodam. - Na~'ov podružnici »SI.« v Celju. Kanarčki! Pozor posebno gojitelii! Imam še nckai samcev in več prvovrstnih plemenskih samic od naig'oblie pevajočega rodu. Od teh starši so bili vsako lelo. kakor tudi mladiči 1. 1935 na razstavi na prvem mestu ter prejeli najvišje odlikovanje. - Dobrave, Celje, Glavni trg 15. (1) CITA.1TE IN ŠIRITE SLOVENCA. AAAAAAAlitiitii^^A f f TT f f f m Strmi 20 »SLOVENECdno 2. februarja 1fW„ Stev. 27. Vsa zimska oblačila sino znižali 10- 15%. Anton in Vladimir Presker, Sv. Petra cesta 14. (I) Krušno moko za črn domač kruh tn koruzno moko za žgance, vedno »vežo dobiti: pri tvrdki Zorman, Liubliana. Stari tra Tel 26-37 Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim iu slabotnim osebam Pišite še danes! 0 s t a n h i mariborskih tnkstilnih tovarn, brez napak, l»ristnobarvn; »Paket seriia A- za moško, žensko. namizno. oostelino perilo in riuhe. »Paket seriia B- izključno zimski topi' flanelt tn bar-henti najboljše kakovosti, vsak paket 10—20 m samo 107 Din Dalie novi »Original Kosmos Z paket«. vsebujoč 2.80 m suk-na za eno dolgo zimsko »«»\-njo oziroma ženski plašč lepe temne barve ali pa t.80 m za kratko zimsko suknjo in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače Tudi ta paket samo 107 dinarjev. Vsi paketi poštnine prosti Neprimerno vzamem nazai in zamenjam — Pišite takoi na »Kosmos<- razpošilialnico, Maribor, Dvorakova ul. 1- Modroce posteljne mreže železne zložljive postelie. otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave žime cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva inii.m«n vrni«« ..jMaasa NAS VIIIKI UjPJHj Pod geslom: £epa knjiga vsakogar 240 knjig v 28 kolekcijah po izredno znižanih cenah in na mesečne obroke v času od 1. dec. 1935 do 29. feb. 1936 i zdanje Znanstvenega društva v Ljubljani RAMOVS-BREZNIK: SLOVENSKI PRAVOPIS Str. 320. — Vsebuje pravopisna in prayorečna pravila ter pravopisni slovar z 20.000 besedami To delo mora biti na Vaši pisalni mizi! Mehko vezano v celem platnu Din 60'-, po pošt' v ctuiju, vštevši poštnino Din 63' Naklada pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Slovensko občinstvo je dokazalo svojo ljubezen do lepe knjige s presenetljivim odzivom na akcijo, ki jo je pokrenila JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA v Ljubljani, ko je 240 svojih najlepših knjig združila v 28 različnih kolekcij, jim izredno znižala cene in nastavila nizke mesečne obroke. Zlasti je ustregla s tem, da je v kolekcijah dovolila zamenjavo knjig. Ce se do zdaj še niste pozanimali za to priliko, imate samo še mesec dni časa. Pišite Jakoj Jugoslovanski knjigarn! v Ljubljani, naj Vam brezplačno pošlje svoj ilustrirani, 16 strani obsegajoči PftOSPEKT! Opozarjamo pa, da sta zaradi velikega zanimanja med tem časom dve knjigi že pošli, in sicer: Lorenzini-Lovrenčič, Storžek (iz 23. kolekcije) ter: Vrabl, Vstajenje (iz 20 kolekcije). Namesto teh dveh knjig naj si naročniki .23, oz. 20. kolekcije blagovolijo izbrati takoj pri naročilu kakšno drugo knjigo za odgovarjajočo ceno. Vse podrobnosti vsebuje ter natančno sestavo kolekcij itd. prinaša prospekt] ki ga zato brž naročite in pazljivo preberite' lupstanska knjigarna it jjutOiani, Ptcd Škofijo ■'■».■'Mfluua-iivm.Tiii i|ii> i.iafW.i|WH».ii Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel t eč. I/.