SLOVENEC Naročnina mesečno 18 Lir, ca inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ca inozemstvo 65 Lir. Cek. ra6. Ljubljana 10.650 za naročnino tn 10.349 za inserat«. Podrnfnlaai Novo mesto. ^ ^ Uredništvo la nprava, Kopitarjeva t, Ljubljana, g Izključna pooblašfenks ta oglalevanje Italijanskega fa tujega | Redazione, Amministrnzionei Kopitarjeva 6, Lubiana. i Izvora) Unione Puhblicitš Italiana & A, Milano. gj Telefon 4001—4005, f Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka la dneva po praznika. Abbonamentl: Meta 18 Lire. E.tero, me-•• 31 50 Lire. Edi- cione domeoica, in-no 34 Lire. E.tero 65 Lire. C C. P.l Lubiana tO 650 per gli abbonamentl, 10 34*) per 1« in-•erzionL F 111 a I e | Novo me.to. Coneessionarla escluslva per la pnbbTletta dl provenienza italiana ed estera: Union« Pobblic.itA Italiana S. A, Milana. Bollettino No 1082 j La prima armata combatte strenuamente lina proposta tli resa respinta dal generale Messe — 22 apparecchi nemici abbattuti II Quartier Generale delle Forze Armate co-munica: Sehierata anrora sulle posizinni a sud delln penisola di Capo Bon rag^imita alla spalla dalle truppe avversarie provinienti dal noril c inartellata daH'aviazione la nostra 1 armata, con-tro la ipiale si sono anehe ieri Iraiitumati jrti attacchi deU'ottnva armata britannica, combatte strenuamente con i suoi reparti italo gcrinanici e coiitrattucca con indouiito valore. Una proposta di resa. avantata dal generale Freiberg, e sta ta respinta dal generale Messe, co-inandante della prima armata iu altre zone del fronte tunisiiio. Truppe delPasse, ultimate le inunizioni, hanno ilovuto cessare la lotta. Catania, Maršala, il territorio di Trapani e l'isola di Pantelleria sono state bom-bardnte da lormazioni di quadriniotori: aotevoli danili a Catania e'Maršala. Colpiti dal tiro delle liatterie contraeree otto veiivoii precipitavano in more; due a sud di Catania. lino a Mazzara del Vallo (Trapani) c cin<|ue a Pantelleria; altri 14 apparecchi risnltonn abbattuti in duelli aerei: nove dalla caccia gcrmanica c cinque da nostri caccia-tori. Le vittime linora accertate delle inrursinni inilicate nel bollettino odierno ascendono a 150 morti e 301) feriti a Catania. quelle fra la popo-lazione di Palermo, per il hombardamento del giorno 0 sono šaliti a 210 morti c 421 feriti. Nota al Bollettino nr 1082. Le divisioni inglesi e amcricani che, dopo lo slondainento del setlore settentrionalc del Ironte tiinisino, si sonn spinte Boji ob Kubanju in pri Lisicansku Ha ostalih predelih je dan potekel mirno — Močni letalski napadi na sovražne postojanke Hitlerjev glavni stan, 12. maja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: V Tunisu se nemško-italijanske čete bore v gorah na obeh straneh Zaghuana proti od vseh strani z najmočnejšimi silami napadajočemu sovražniku z zadnjo odločnostjo. Sovražnikovi napadi so bili deloma v protinapadih zavrnjeni z golim orožjem. Vse pozive za predajo so oddelki, ki še imajo municijo in prehrano, do zdaj odklonili. Na vzhodnem bojišču je potekel dan razen krajevnega bojnega delovanja ob kubanjskem mostišču in na prostoru pri Lisičansku v splošnem mirno. Letalstvo je podnevi in ponoči z močnimi silami obstreljevalo izhodiščne postojanke v sovražnikove čete ter letalska oporišča in železniške cilje. Na obalnem področju Sicilije so sestrelili nemški in italijanski lovci ter protiletalsko topništvo 22 sovražnih letal. Pri presenetljivem dnevnem letalskem napadu Svetovni tisk občuduje junaške osne borce v Afriki Tokio, 12. mnja. AS. ilzreči moramo svojo globoko hvaležnost italijanskim iu nemškim častnikom in vojakom, ki so vzdržali šestmesečni junaški boj v I uniziji, kar je omogočilo Ja-(Kinski, du se je morala boriti v manjšimi težko-čumi na Tihoinorskem bojišču.« je povedal v listu »Asahi« vojaški kritik Snito. Člankar poudarja. da so osne sile v celoti izpolnile |>o-slanstvo, ki jim je bilo v Tuniziji poverjeno, ker so za pol leta omrtvičile nasprotnika in omogočile, lin se je do konca izvedla in ojačila obramba evropske ecline. Saito omenja na koncu, da so bile izgube Angležev in Amerikancev velikanske. Madrid. 12. mnja. s. »Malo je zirledov tnko vzvišenepa junaštva v zgodovini, piše list Al)C, kakor smo jih opazili v srditem odporu itali-jansko-nemških čet. ki so najprej branile Tunis od hiše do hiše, nato se pa borile še naprej proti nasprotniku, ki je imel veliko premoč v orožju in ljudeh. List poleni poudarja veličastno moralo italijanskega naroda, ki občuduje svoje tuniške junake. Ti so ponovili legendarna dejanja iz Amba Alagija. Ciarabuba in Gondar|ii. Italijansko ljudstvo si utrjuje duha in pripravlja orožje za nove spopade, trdno odločeno, da piše. da je le ogromna premoč Angležev in Amerikanccv zmogla junaštvo osnih čet in spretnost njihovih poveljnikov. Os v Afriki ni bila premagana. Italijansko ljudstvo, ki si je v svesti te velike resnice, pričakuje, da se bo tja vrnilo. Bnenos Aires. 13. maja. s. List »Pnmpcro« objavlja pod velikim naslovom in s posebnim poudarkom dopis svojega berlinskega dopisnika kapitana Munterja, ki razpravl ja o geslu Fride-rika Velikega: »Za zmago v vojni je treba znati žrtvovati tudi kakšno pokrajino« in razlaga v jasni sintezi razloge za odpor Italijanov in Nemcev v Afriki. Člankar dalje zatrjuje, da se je Nemčiji posrečilo preprečiti, da bi hkrati s_ sovjetsko zimsko ofenzivo prišlo do nnjileško-amerikanskega vdora v Evropo. Po drugi strani pa so izgube Angležev in Amerikancev v Afriki sulle strade e sulle piste verso sud per struttarc se ho borilo do končne zmage. List »Arriba« il successn e concludere veloceniente la cainpagnn J" ~ * * africann hanno urtuto aneora una volta in un accanita resistenza contro la quale si sono in-franti linora tutti gli sforzi: E la prima armata italiana che, aeresa di inflessibile spirito combat-tivo dal generale Messe suo coniaiidniite fino al-i ultimo fante strenuamente lotta. Serrati su nuo-vo posizinni, animati dalla sola ardente volontl di »resisterc fino aH'ultima cartuccia i coinbottenti della Libia, del Marcth, delPAkkarit di Taliruna; i comhattenti che hanno piu volte arrestata e esaurita 1'ottava armata di Montgonierv hanno in-flessibilmente dcciso di contrastare lieraincnte al nemico; fino in fondo, l'ultimo succcsso. I/avver-sario ha jiia inviato pariamentari ad oflrire la resa. 1 pariamentari sono ritornati alle loro linee recando il fiero diniego«. L'armata. isolata dal mare senza comunicazioni con jjli altri contri di resistenza, nacorto di inunizioni e di viveri — con acqua scarsa — ricca solo (li volonta e di v i rtu militare ha dato la desna risposta: resistenza ad oltranza. I soldati della prima armata oggi roinbaltnno 1'estrem,-. bataglia quella delPonore, la battaglia che non difende ritta alturc o fortezzc, ma difende lo eroiche tradizioni guerricre della nostra Italia. I comhattenti della prima armata offrono sopratntto con sublime dedizione Piiltimo tributo della fedelta italiana alPAfrica: lasciano sul suolo sacro ai nostri destini i! cruentn pegno del loro sangue generoso: arra sicura delPimnian-cabile ritorno. Vojno poročilo št. 1082 Prva armada se hrabro bori General Messe odklonil predlog za predajo — 22 sovražnih letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil ob- ' 'še razvrščena na postojankah južno od polotoka Rtič Bon z znatnimi četami ob boku, ki so jo dosegle od severa in obstreljevana z letalstvom, se naša prva armada, proti kateri so se tudi včeraj zlomili napadi osme angleške armade, hrabro bori s svojimi italijansko-nemškimi oddelki in protinapada z neukročeno hrabrostjo. Predlog za predajo, ki ga je sprejel general Freiberg, je bil odbit od generala Messe, poveljnika prve armade na ostalih odsekih tuniškega bojišča; osne čete, ki jim je pošlo strelivo, so morale prenehati z bojem. Skupine štirimotornikov so bombardirale Ca-t a n i j o , Marsalo, področje Trapanijein otok Pantelerija: znatna škoda v C a t a n i j i in M a r s a 1 u. V morje je padlo osem letal, zadetih od protiletalskega topništva: dve južno od C a t a n i j e , eno pri M a z z a r a d e 1 W a 11 o (Trapani) in pet nad Pantelerijo; nadaljnjih 14 letal je bilo zbitih v zračnih dvobojih; 9 od nemških lovcev, 5 pa od naših lovcev. ^ Doslej ugotovljene žrtve napadov, navedenih v današnjem vojnem poročilu znašajo 150 mrtvih in 300 ranjenih v C a t a n i j i, žrtve civilnega prebivalstva v Palermu, ki je bil bombardiran dne 9. maja, pa so ' narasle na 210 mrtvih in 421 ranjenih. Dodatek k vojnemu poročilu št. 1082: Angleške in ameriške divizije, ki so ob prodoru severnega odseka tuniške fronte prodirale po cestah in potili proti jugu, da bi izkoristile uspeh in naglo zaključile bitko v Afriki, so še enkrat zadele ob žilav odpor, ob katerem so se doslej zlomila vsa sovražna prizadevanja. Italijanska I. armada, prežeta z neuklonljivim borbenim duhom, ki preveva prav vso od generala mnoiro večje kakor pa izgube Nemcev in Italijanov. Nemčija in Italija, pravi končno argentinski častnik, sta lahko ponosni na vedenje svojih čet v Afriki, ki so v najtežavnejših okoliščinah iz|iolnile svojo dolžnost. iz nizke višine na pristaniško mesto Grcat Yar-ni o u t h na vzhodni obali Anglije so bila dosežena znatna razdejanja. Eno lastno letalo jc pogrešano. Berlin, 12. maju. AS. Dodatek k včerajšnjemu nemškemu \ojncmu poročilu pravi, da je bilo na v/hodnem bojišču in zlasti nu kubanjskem mostišču onesposobljenih 159 sovjetskih tankov. Mnogo nadaljnih sovražnih tankov je uničilo nemško letalstvo. Nemško letalstvo je tudi včeraj brez prcstiiukn bombardiralo iu obstreljevalo sovjetske divizije, ki napadajo nemške postojanke na kubanjskem mostišču. Nn raznih odsekih tega bojišča so bile bombardirane pomembnejše sovrn/nikove železniške zveze iu postaje kakor Batajsk, Jelee, Šigrin. V Barentskcm morju so nemške podmornice potopile 5(XI tonsko sov jetsko trgovsko ladjo. Sovjeti so /gubili skupno 42 letal. Na vzhodni angleški obali pa so nemška hitra bojna letala včeraj zjutraj bombardirala vojaške cilje v pristanišču Grča tli Varmouth. Angleži in Amerikanci pozivajo k previdnosti Prava vojna se šele začenja in bo nudila združenim narodom razočaranja Rim, 12. maja. AS. V novem razdobju sre-dozemsko-evropske vojne Angleži in Amerikanci ne morejo računati na dva činilca, ki sta jim omogočila afriški uspeli: izredno premoč v sredstvih iu sodelovanje odpadniških francoskih generalov, ki so Angležem in Ameriknncem odprli vrata v Afriko ter jim dali na razpolago obširno stanovanjsko, gospodarsko in vojaško organizacijo. Vojna jc vse prej ko končana in sovražna propaganda svari k previdnosti, čeprav po dolžnosti prepeva zmagoslavne himne. V resnici pa sc prava vojna v svojem bistvu zdaj šele začenja, in ho nudila združenim narodom še bridka razočaranja. Vojaški kritik »Timesn« piše, »da je največji problem vdora na evropsko celino problem trgovske mornarice«. »Dnilv'Telegraph« pa piše, da »se mora smatrati borba v Tunisu le za enostavno predigro k večjim dogodkom.« »News Chroniclc« se po zaključku tuniške bitke nadeja »najstrahotnejših nastopov v celi vojski.« — »Dailv Herald« svari, da še nc gre zu končno poglavje vojne.« Dočim jc zn Anglosnse nujno delati hitro, pa vendar vedo, da ne bodo naleteli nu nepripravljene osne obrambne in napadalne sile. V Sredozemlju se še nahaja italijanska mornarica in italijansko letalstvo; obe vrsli orožja sla sposobni za 'velika dejanja. Spomniti se jc treba, da je italijanska mornarica v tej vojni že potopila 1,254.951 ton trgovskega ladjevja kakor tudi 167.974. ton vojnega ladjevja večinoma v Sredozemlju. Najvišje odlikovanje maršalu Rommelu Fuhrer je po bitki pri Gabesu zahteval, naj se vrne v Nemčijo in poskrbi za svoje zdravje Hitlerjev glavni stan, 12. maja. AS. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil poroča: Ko so nfescca oktobra 1942 Angleži začeli s svojo veliko ofenzivo na postojanke pri E1 Alameinu, je bil maršal Rommel v Nemčiji. Dolgo bivanje v Afriki je zelo škodovalo njegovemu zdravju spričo dejstva, da mu niso mogli nuditi zdravniške nege, s katero so vse do tedaj odlašali. Ko je z afriškega bojišča prispela novica o angleškem napadu, je maršal navzlic temu, da so mu zdravniki odsvetovali, ustavil zdravljenje, ki je z njim jedva začel, in sc takoj vrnil v Afriko. Po angleško-ameriškem izkrcanju v francoski Severni Afriki, se je bivanje maršala Rommela pri njegovih četah, ki naj bi bilo le začasno, znova podaljšalo. Pod stalnimi napadi dosti močnejšega sovražnika je maršalu Rommelu uspelo umakniti armado tja do Tunizije s takšnim umikalnim premikom, ki bo v vojni zgodovini zapisan za zgled. Ker • se je maršalovo zdravstveno stanje čedalje bolj slabšalo, je Fuhrer v popolnem soglasju z željo, ki jo je izrekel Duce, sklenil zapovedati maršalu Rommelu, naj se, čim bodo dosežene postojanke pri Gabesu, takoj spet vrne v Nemčijo, da poskrbi za zdravje, kar je bilo žc tako zelo potrebno. Dne 11. marca 1943 je Rommel prišel v Fiihrerjev glavni stan, kjer je v znak priznanja za izredne zasluge, ki si jih je bil pridobil v bojih v Severni Afriki, prejel od Fiihrerja odlikovanje hrastovega lista z meči in briljanti k viteškemu križcu reda železnega križa. Zdravstveno stanje maršala Rommela se zdaj boljša. Cim bo povsem okreval, mu bo Fuhrer dal novo nalogo. Italijanske sile prve armade pa pod poveljstvom generala Messeja še z izredno srditostjo b i a n i jo zadnje postojanke. Včerajšnje vojno poročilo je navedlo dnevno povelje divizije »Mladi fašisti«. Tu divizija je utripajoč junaški i/r.iz mladosti in fašizma. I i mladci« so že .veterani afriške vojne pri Ilir el Gobbiju. kjer -o iuieli ogn jeni krst, dokler se niso v I unisu edeli s sluvo pri junaškem odporu proti sovražniku. So še nn bojišču in v trdi borbi odkrivajo piiiiie-tieči narodni ponos. Vsi Italijani jih pozdravljajo s hvaležnostjo in velikim ponosoui. Stockholm, 12. maja. zunanjega komisarja Višinskega proti poljski vladi so znova razvnele polemiko med Sovjeti in Poljaki. Angleški tisk ji znova posveča mnogo pozornosti. Nekateri listi pravijo, (la sc niti Sikorski niti Stalin še nista zavedla, da se igrata z ognjem ne le kar se tiče Poljske in Rusije, mar- Poljaki vztrajajo v protiboljševiški gonji Sovjefom gre na živce poljski odbor v Bagdadu Obtožbe sovjetskega | več celotne stvari zaveznikov. Isti listi, ki sicer skušnjo spor pomiriti, pripominjajo k obtožbi Višinskega, da se bo vlada Sikorskega uprla ustanovitvi poljske armade v Rusiji, ki naj bi se borila skupno s Sovjeti, kakor tudi napadu nn uradnike poljskega poslaništva v Moskvi, ki da so vohunili v škodo Sovjetske zveze. Nekateri londonski listi pišejo o »skrivnostni taktiki Moskve«, ki nekaj časa daje videz, možnega zbližan jn s Poljaki, pozneje pa zopet poglablja prepad. Molotovljcvi izjavi, ki so jo smatrali za klofuto poljski vladi v Londonu, jc sledila osladna Stalinova izjava »Timcsc-ovemu dopisniku, kjer pravi, da si Rusija želi »močno iu neodvisno Poljsko«. Zdaj pa je prišla izjava Višinskega. ki je znova prilila olje na žerjavico. Zakaj se poslužuje Stalin te skrivnostne tuktike? Ali je to nova živčna vojna za zlom Sikorskega in za dosego zaželenih zliatev? l isti, ki si stu-vijo to vprašanje, pravijo, da nanj ni mogoče odgovoriti niti trdilno niti niknlno. Govornik begunske poljske vlade v Londonu je včeraj izjavil, da se Moskva moti, če misli, da bo Sikorski popustljiv. Neka anglosaška agencija pa bi rada prepričala nevtralne države, da ni res, da bi angleška vlada mešetarila s Sovjeti nn škodo Poljske, kakor tudi ni res. da bi pritiskala 110 Sikorskega in da končno ni res, da bi Churchill vrgel v morje »atlantsko karto« ter prodal So-vjetom Poljsko in baltske države. Dn bi dali temu poročilu še večji videz resničnosti, so razširili i>o Londonu glasove o fantastičnem vojaškem načrtu, ki da predvideva letalski vdor na Messeja, njenega poveljnika, do zadnjega pešca, sc junaško bori dalje. Zaprti na novih postojankah in prežeti z edino željo, da se upirajo do zadnje krogle, so sc bojevniki Libije, Maretha, Akkarita in Takrunc, bojevniki, ki so večkrat ustavili in izčrpali 8. armado Montgoinerj jeve, odločili, da nudijo sovražniku ponosen odpor (lo konca, da poslednjega uspeha. Nasprotnik je že poslal parlamentarce s ponudbo za predajo, toda ti so se vrnili v svoje črte, noseč ponosno odklonitev. Armada," odrezana od morja, brez zveze i drugimi središči odpora, ob pomanjkanju streliva, živil iri vode, je polna samovolje in vojaške vrline. Dala je vreden odgovor: odpor do zadnjega diha. Vojaki I. armade danes bijejo zadnjo bitko. To jc bitka za čast, bitka, ki ne brani mest, višin ali trdnjav, marvef junaška bojna izročila našo Italije. Borci L armade doprinašajo predvsem z najglobljo vdanostjo zadnji dokaz italijanske zvestobe v Afriki; na tleh, ki so posvečena pn naših usodah, zapuščajo krvavo poroštvo svoje plemenito krvi, zagotavljajoč, da se bodo prav gotovo vrnili. Sovjetska ofenziva ob Kubanju ne napreduje Berlin, 12. maja. Po poročilu moskovskega radia je Stalin po proglasitvi obsednega stanja za vse sovjetsko železniško osebje dal zapreti vs« člane železniškega ravnateljstva kakor tudi veliko število inženirjev, dodeljenih železniški službi. Moskovski radio ni navedel razlogov za ta dra-konski ukrep, lahko pa ga je uganiti: rdeči diktator jc očividno nezadovoljen z opravljanjem želez* ničarske službe v Kavkazu, kjer niso pravočasna popravili škode, ki jo je povzročilo nemško letalstvo, tako da sovjetsko poveljstvo ni moglo s potrebnimi silami izvesti ofenzive proti sovražnika na Kavkazu. Nemška organizacija Todt in železničarska organizacija pa sta zadnje mesece izvršili velikansko delo: preuredili sta železniške tire vseli važnejših prog na normalni tir, tako da bodo lahko do-važali vojno gradivo iz srednje in vzhodne Nemčije neposredno na bojišča, ne da bi ga bilo treba prelagati v druge vagone, pripravne za široki tir, kakor preje. S tem bo prihranjenega mnogo časa, pa tudi mnogo dela. (Le Ultime Notizie.) Konferenca v Kairu ni uspela Ankara, 12. maja. AS. Po poročilih, ki so prišla iz Kgipta, doslej ni rodila nikakega uspeha gospodarska konferenca angleških zastopnikov iz Srednjega vzhoda, ki jo je organiziral v Kairu Casey, posebni angleški odposlanec za te kraje. Urediti je namreč Ireha vprašanje prehrane, ki se vedno slabša. Čeprav so angleški zastopniki ter člani vlad po državah Srednjega vzhoda objavljali poročila o dobrih žetvah, se je vendar iz razprav na tej konferenci videlo, da je pomladansko deževje v večini držav posevkom zelo škodovalo. Zastopniki Londona in Washingtona so zahtevali, naj se države Srednjega vzhoda odpovedo žitu iz Anglije in Amerike, ker tam morajo vse zaloge branili za vojaške potrebe. Edina pomoč, ki jo lahko nudijo, so veščaki, katerim ho zaupana naloga gospodarske organizacije teh držav za izboljšanje njihovih žitnih pridelkov. Sorodnik Sikorskega med katinskimi žrtvami Budimpešta. 12. maja. »Pester Lloyd« poroča, da je med katinskimi žrtvami tudi nečak predsednika emigrantske vlade Sikorskega, mornariški poročnik Sikorski. Stalinova igra Ankara, 12. maja. AS. Judovska agencija poroča iz Jeruzalema, da je med 50.000 poljskimi državljani, katerim je Stalin dovolil odhod v dežele Srednjega vzhoda, 40.000 Judov. Ni težko uganiti nagibov, ki so dovedli Moskvo do tega. Tiste Poljake, ki• bi utegnili pomenili resno nevarnost, kakor 12.000 častnikov ter na tisoče otrok in nejudovskih Poljakov so pobili in njihovi so-narodnjaki v Londonu se zaman Irudijo s poizvedovanjem, kaj je z njihovo usodo. Za boljševike pa ni bilo nevarnih 40.000 poljskih Judov, ki so že po svojem interna,cionalizmu anarhisti in boljše-vizirani. S tem je hotel Stalin ubiti dve muhi na en mah: poslali v svet dobre propagandiste boljševizma, istočasno pa pokazati, kako plemenit in nepristranski jc do Poljakov. Poljsko in ta naj bi omogočil Ameriknncem in Angležem, da bi se po potrebi tudi s silo uprli Stalinovim načrtom. Izvedelo sc jc iz Bagdada, da jc bil tamkaj ustanovljen poljski odbor z nalogo, ugotoviti usodo poljskih državljanov, ki jih je aretirala sovjetska policija leta 1939-40, ko jo imela Sovjetska Zveza začasno zasedeno vzhodno Poljsko. Ansleške oblasti na Srednjem vzhodu so dobile ogorčen protest sovjetske vlade, ker so dovolile ustanovitev tega odbora. (1'iccoli.) Cvetoči maj po naših parkih in vrtovih Ljubljana, v maju. Ljubljančani se radi ponašamo, pa naj smo sami med seboj ali pa proti tujcem, da je naše mesto zelenja, parkov in vrtov. S pravico smo ponosni na to, dasi ni vse tako, kakor bi bilo želeti. Še pred kakimi 30 ali 40 leti je imelo naše inesto lepe možnosti, da bi si ustvarilo sredi mesta več parkov, ker je bilo mnogo več nezazidane ploskve. Tako pa je deloma potreba naglo naraščanje mesta, deloma pa tudi nerazumevanje tedaj zamudilo marsikatero priliko. Naj omenimo samo to, da je na primer pokojni škof dr. Jeglič podaril mestu Ljubljani veliko parcelo na Taboru pod edinim pogojem, da nieslo tam uredi Telik park, ki je temu delu mesta tako nujno potreben. Mesto Ljubljana te svoje obljube ni izpolnilo. Tudi za druge parcele je bilo marsikje določeno, da nastanejo tam parki, pa so bile pozneje zazidano. V zadnjih letih so je v tem oziru mnogo obrnilo na boljše, zlasti odkar vodi v umetniškem oziru stavbno politiko našega mesta mojster Plečnik, ki ni nikoli pozabil projektirati pri splošnih regulacijskih načrtih tudi potrebnih parkov. Tako jo na primer projektiran lep park za najnovejši del mesta, to je za Bežigrad, pa tudi v južnih delih mesta in v Siškl so projektirani parki. Pa že iz obstoječih zapuščenih parkov je mestna občina napravila prav privlačno točke deloma po Plečnikovi zamisli, doloma po načrtih drugih arhitektov. Naj omenimo samo lepo preurejeno obrežje Gradaščice, Ambrožev trg, mali park v Vegovi ulici, Hrvatski trg in park na Rimskem trgu pred sodnijo. Velika sreča za Ljubljano pa je, da jo ostal nezazidan ves Tivoli. To je predvsem zasluga železnice, ki je stekla točno pred slo leti po Tivoliju in tako Ljubljančane preplašila, da niso hoteli več zidati onstran železniške proge, kakor so prvotno nameravali. Ze dolga leta pa je skoraj ves Tivoli last mestne občine in je tudi nezazidljlv. Kolikor so parki sredi mesta bolj skromni in majhni, toliko več nam odtehta Tivoli, ki je v resnici v bližini in lahko dostopen vsem Ljubljančanom. Tudi Tivoliju se seveda temeljito pozna stvariteljska roka mojstra Plečnika, ki je ustvaril iz nekdanjih zapuščenih kostanjevih drevoredov čudovita sprehajališča in krasne nasade. Tivoli pa še vedno spreminja svoje lice in se vedno bolj izpopolnjuje. Sedaj med vojno je res precej tivolskega zemljišča spremenjenega v vojne vrtove in nasade, kar pa ne kvari zunanjega lica. Druga sreča za Ljubljančane je, da imamo v CSS! IDB Posvetitev Lavantincev Posvetitev I.avantinccv brezmadežnemu Ma-ijinemu Srcu se je izvršila slovesno v nedeljo, 9. maja ob pol 5, v cerkvi Mnrije Pomočnice na Rakovniku. Najprej je v vznesenih besedah proslavljal Marijino materinsko ljubezen do nas g. stolni prošt dr. Maks Vrnber. Po govoru so bile pete lavretanske litanije: pobožnost je vodil tudi g. prošt dr. Vraber ob asistenci gg. vseuč. profesorjev dr. M. Sluviča in dr. Fr. Lukmnnn ter drugih lavantinskih duhovnikov in bogoslovcev. Po litnni jnh je z mogočnim glasom vsa zbrana množica molila posvctilno molitev, potem pa z ginjenostjo sledila prošnjam za vse brate in sestre in zn vso domovino. V vrsti posvotilnih slovesnosti je bila ta gotovo najbolj globoko občutena in ganljiva. — Vsein udeležencem je vlila v srca upanje in tožbo. Posvetitve Marifanskih kongregaeij Ljubljanske Marijanske kongregacije so imele posvetitev svojih članov in članic brezmadežnemu Srcu Marijinemu v nedeljo 9. maja, ženske pri sv. Jožefu, moški v Križankah, dijaštvo pa v stolnici. Ganljiva je bila posvetitev ženskih Marijinih družb. Prostorna cerkev sv. Jožefa je bila nabito polna deklet in žena, ki so s solzami v očeh in z gorečo prošnjo rotile svojo nebeško Gosno: »Marija, pomagaj nam!« Po naeovoru p. Ramšaka je g. stolni dekan dr. Fr. Kimovec zbrane članice posvetil brezmadežnemu Srcu. Lepa slovesnost je bila tudi v Križankah, kjer so se Srcu Marijinemu posvetili člani molkih Marijinih družb. Cerkev je bila polna in. pogled na zbrane može mogočen; njih navdušeno petje je globoko pretreslo. Govoril jim je prior p. Valerijan Učak. ki jih je tudi posvetil. Možje so se vračali po tej mogočni izpovedi na svoje domove utrjeni in odločeni vztrajati na poti k svojim tnari ionskim vzorom. Od vseh. posvetitev najmogočnejšo pa jc bila gotovo posvetitev dijaških kongregaeij v stolnic'. Tako velike in strnjene armade našega katoliškega di jnštvn že dolgo nismo videli. V jasnih in zavestnih besedah so se zbrani fantje in dekleta po govoru prevzv. g. knezoškofn ljubljanskega posvetili Njej, ki so si jo izbrali za svojo Gospo, znvetnico in Mater: odhajali pa so s sklepom, da bodo podrli vse zapreke, ki ovirajo not k duhovnemu prerodu našegn naroda. Vremenska napoved 13. maja (četrtek); Pretežno jasno, podnevi okrog 25° C. 14. maja (petek): nobene bistv. spremembe. Ljubljani sorazmerno izredno dosti zasebnih vrtov. Seveda niso ti vrtovi dostopni občinstvu, pome-njajo pa le zdrava pljuča za mesto samo, zakaj v teh vrtovih nastaja zrak, bogat svežega kisika in rastlinstvo na teh vrtovih vsrkava ogljikovo kislino, ki bi se je v mestu gotovo preveč nabralo. Že desetletja so znani nekateri posebno krasni zasebni vrtovi, ki so res vzorno gojeni ter najlepši prav sedaj v maju. Tako je imela na primer družina Zeschko pri svoji vili vrt, bogat najlepših rastlin in cvetic, ki je slovol po vsej nekdanji kranjski dežoli. Hodili pa so ga občudovat tujci, ki so prihajali v Ljubljano. V slovensko leposlovje jo zašla hvala o enem »najlepših ljubljanskih vrtov«, namreč o vrtu gospe ftarabonove. (Tavčar: »Cvetje v jeseni«), Šo več takih zasebnili vrtov je v Ljubljani. Pa tudi razni zavodi in samostani se postavljajo s krasnimi vrtovi. Tako je na primer uršullnski vrt, sedaj sicer nekoliko manjši kakor je bil nekoč, toda Se vedno je po vsej pravici ponos uršulln-skega samostana in gojit sm0 ga }e objavili. Med branjem sku-mu. Branje bo dne 15. mnjn ob 7 zvečer v mnll n 5(1j(p m(,(| vrstami uganiti občutke in mnenje fi tistega, na katerega je naslovljeno.- ' Nekaj let je že tega, odkar gospod Dyke ni dobil od inženirjev in arhitektov, ki iira je dr dvorani Glasbene Matice. Vstop prost. sebnost pa je imel leta in leta vrt, namreč vzoren čebelnjak, ki je poinenjal pravo ljubezen pokojnega prelata in prošta Andreja Kalana, ki je prav meseca maja najrajši gledal, kako marljive čebelice letajo od cveta in nosijo svoji sladki zaklad v panje. Dandanes je skoro vsaka leha in vsaka gredica pri hišah in tudi vstran od njih spremenjena v nasade" s koristnimi rastlinami, kar je za sedaj samo ob sebi umevno. Prav sedaj je pogled na brsteče rastlino in na vse cvetje najlepši in holi B ko kdaj se potrjuje sloves, da je Ljubljana v res-nicl mesto parkov tn vrtov. Umetniški zbornik? Prejšnji mesec je v Bihliolilski založbi Izšel na sodobno umetnost, ni še prav nobenega si-MaleŠ, pa našim pričakovanjtm in željam nI pri-nosel sproččenja. Po prikupni zunanjosti, ki jo je mojstrsko zamisli! pok. Jakopič, sem se ga lotil kar z nekim svetim spoštovanjem, a čimdalje sem listal po njem, toliko liolj sem ee vračal spet na trdna tla, dokler nisem imel pred seboj le še kopice raznih, večinoma 6tarih klišejev, pesmic in člankov, kar je vse vnešeno v Zbornik brez vsakega sistema. (V tem, da se nanašajo zgolj na sodobno umetnost, ni šo sprav nobenega sistema.) Zdi se mi, da je imel g. MaleS pred seboj kup klišejev, ki jih je nabral vsepovsod, pa mu je šinilo v glavo, da bi se dali koristno uporabiti. V tem plodovitem momentu je bil rojen Umetniški zbornik! Da je temu tako, priča tudi št. 1, s katero je označen. Češ, klišejev je še pre- j cej — pa v drugo naprej. ! In tak zbornik je bil poslan med slovenske ljudi, da s svojo vsebino pripomore k razumevanju in poglobitvi umetnostnih vprašanj; očem v veselje naj nudi izbrane primere slovenskega stvarjalnega dela v slikarstvu, kiparstvu in grafiki, drugim, večjim narodom pa je postavljen za parado, da je naša umetnost na zavidanja vredni višini. Iskal som v njem rdečo nitko, ki se nekje začne, se potem odvija do viška in nazadnje zaključeno celoto poveže v lep šopek. A o vsem tem niti sledu; pač pa mi jo skoro sleherna stran zgovorno pripovedovala o naglici, s katero je bil ta Zbornik znešen skupaj, kajti nihče lil nič me ne more prepričaati, da je Zbornik plod dolgotrajnega dela in premišljevanja. Morda je v založniku in uredniku šele tlela ideja, ki pa še ni bila niti spočeta, kaj šele, da b| jo razvijajočo se nosil v sebi. Ob kupu žo rabljenih klišejev je bil Zbornik spočet, praksa pri urejanju Umetnosti pa je nadomestila vso dobo nošenja in pri tem predčasnem porodu opravila tudi vse ba-biške posle. Nabral je torej nekaj klišejev, iz uredniškega predala vzel par člankov, poprosil še tu in tam za kak prispevek (da bi tako zabrisal sledove naglice), g. Benčlna je večinoma kar po SBL zbral vse Slovence, ki so v zadnjih 40-ih letih imeli čopič nli svinčnik v rokah, pa je pobrskal po raznih starih časopisih in revijah, da je našel v njih to, kar sodijo naši umetniki o umetnosti in življenju — in Zbornik je imel potrebno vsebino, ki bo izpolnila 801 strani. Da pa Zborniku da, oziroma le samo še povzdigne njegovo umetniško vrednost, je stlačil vanj še nekaj pesmi, ki pa pri vsej dobri volji in želji po originalnosti ne učinku- HBaaaBaaaaafiaBaflaaaaBBaaeBaaaaaa Nakazovanje racioniranih živil trgovcem Prehranjevalni zavod Visokega koinisarija-ta v Ljubljani obvešča vse trgovce z racionira-nirni živili, zadruge in peke mesta Ljubljane, da bo nakazovanje rac. živil za mesec junij v Gosposki ulici 12-1 po naslednjem abecednem redu: Petek. 14. maja od A — B, Sobota, 15. od C — G, Ponedeljek, IT. od H —Ka, Torek 18. od Ke — Kti, Sreda, 19. od L — Ma, Četrtek, 20. od Me — N, Petek, 21. od O — P, Sobota, 22. od R — S, Ponedeljek, 24. od Š — U, Torek, 23. od V — Ž, Sreda, 26. maja peki od A —P, Četrtek, 27. maja, peki od R — Ž. John-Manville, 40. cesta, New Yor1č. Gospod John Doe Dragi gospod Johni Vas smem prositi pomoči v neki zadregi? Pred letom dni sem predlagal naši družbi, da bi morali arhitekti imeti nek priročnik, ki bi v splošnem obravnaval zgodovino gradbenega materiala tvrdke John-Manville in njen delež pri gradnji in obnavljanju poslopij. Priloženi priročnik je sad tega predloga. E Predsednik bi bil sedaj pripravljen dati v i tisk drugo izdajo pod pogojem, da mu jaz do-P kažem, da je prva izdaju doseglu zuželene • uspehe, H Zato je nujno potrebno, da se obrnem na 5 Vas in ostulih devet in štirideset arhitektov v jejo nič drugače kot mašila, prav kot tiste tri smeš- B različnih pokrujinuh, ki ste vsekukor mero-nice na zadnji strani, ki so kar najprimernejša pika j dajni sodniki. tej edinstveni celoti. Ce me je sprva neprijetno 1 Dn bi Vam olajgal dr,0< RPm nn prijoženem zadelo, da n. pr. Sternena predstavljajo take re,pro- B ,igtu po()al noknj vpra5unj in ze|0 bi Vum bil dukcije, sem danes vesel, da se drugih ni dotaknil g hvaležen, če bi mi hoteli poslati odgovore na s svojimi mešetarskimi rokami. Pa tudi drugi B vprašanja, še bolj bi bil pa vesel Vaših umetniki se menda ne čutijo posebej počaščene, 9 opomb in mnenj. Prilugam vam tudi ovojnico ko gledajo v Zborniku nekatera svoja tako brez- n L znamko vred. pomembna dela ali pa natisnjena tako kot v naj-i Nif; nj potrci,no napisati, da Vam to ne S d"evnl iU ,Ruclt< st. 166, L. Dollnar J ustvarja nikakih obveznosti. Zadostuje mi, da st. 179. T. Kos str. 180 181, Vavpotič st. 191 193, | napišete> nH nHj tiskamo drugo izdajo z izbolj- JLAV,K?S St" ^-rSk S šunimi popravki, osnovanimi na Vaši izkuše- 230, Pavlovec str. 239, Sedej str. 254 itd. itd.). B nosti in nasvetih. Mendat to vendar ni album osebnih obraču- B v vsakem primenl ]ahko računate z mojo navanj, četudi Sternenovim mislim o risbi in for- J hvaležnostjo za Vaše prijazno sodelovanje. Hvula! Vuui vdani Dyke. Opozoriti Vas morani na nekaj. Vem iz izkušnje, da bodo nekateri skušali tako pismo udcistviti mehanično in neodkritosrčno. Potem ne bodo dosegli ničesar. Spomnite se: vsi žele odobravanja in priznanja, a nihče ne potrebuje hinavščine praznega hlinjcnja. Ponavljam spet in spet: načela, podana v tej knjigi, bodo imela uspehe le tedaj, če bodo izliajalu iz srca. Ne govorim o prevarah in -olj, če zapusti .umetnik kakih d^et del. k. - ^ l-^TV^^VE H TZ jih je potrebnih za umetniški razvoj bodo- ■ V. .____• ____J. , • „„„rj„, „„„„„ .j«.. /„ „„ i„___,_„, „„„„,•„„ B srečo. s stopnic prestola je povedal vsemu na- dov. — (g. Maleš pa je smatral za nujno, B i brk- »Liubša mi ie ženska ki io liu- „ 7l,nrn b„ rtri^HNl <« cvnllh rini IV _ B r°OU V DrK. »LJUDS1 mi |e ZCnSKO, K1 JO IJU bim, in vso čast dajem" ženski, znana.« ki mi je ne- maj Razdeljevanje rac. živil pa se prične 15. jn iz skladišč I. Vok, Bleivveisova cesta in A. Volk, Resi jeva cesta. Pri nakazovanju bo vsak trgovec obveščen iz katerega izmed navedenih skladišč bo prejel blago. mi kot najvažnejšem v slikarstvu slede Mušičeve, ki so tem za 180 stopinj nasprotne in poleg tega celo zelo osebne. Je-li morda tudi to le slučajno, da se Mušičeve misli nadaljujejo že na 296. strani? Dvomim, da je baš pri teh Izjavah vse tako. kot Je napisano. Najbrže je smisei mnogih misli precej drugačen, kot pa zveni iz teh drobcev, iztrganih iz celote. Tole bi rad povedal: Dobili Brno Umetniški zbornik in po naslovu 60deč, bi morala biti v njem zbrana izbrana dela naših umetnikov. Za tak izbor pa mora imeti urednik bistro oko in tenak čut, kar pa g. Malešu v primeru Zbornika - trikih, pač pa o novem načinu medsebojnega popolnoma odrekam. Ne rečem a tem. da nima g življenja, ne enega niti drugega, trdim, da ju pri urejanju B lega Zbornika ni uporabljal. S tehtnico v roki Je J Kako lahko hitro uničimo lastno družinsko treba tehtati jwsamezne umetnine, preden smejo g srečo v umetniški zbornik. Vživeti se je treba v umet- B t>.„,i ___x t,„» i„i: „„ :„ v„ nlno tn umetnika in poiskati le tiste umetnine, ■ n . Prci™*^ fS! ,V„li' ki pomenijo umetnikov višek, razvojne poti v ta- S P?,'00" l l';J"Up ?«T«.^fn f Hi \fn„ i n kile celoti niso pomembne. Nazadnje so pa umet- S 51 ,v ."Vn;' f „ lestvi, ki vodi k vrhu. Pok. Jakopič je dejal, da fi j®, _ • _ .1 '.......tr^'; '__^_ L' • M !____ je dovoli, če zapusti umetnik kakih deset del, ko- ■ N-J1"a likor j čih rodov, da je v Zborniku priobčil kar 25 svojih del!) — Zbornik pa je šel mimo vseh teh dejstev In tako potem najdemo v njem Imena, ki bodo tudi po- , znavalcem naše umetnosti prazen zvok. Kaj de-S Napoleon in njegova nevesta sta imela vse-lajo v Zborniku razni Zorniki, Groharjevega živ-a r" v lzobllJ". "a sta bila lahko srečna: zdravje, ljenjepisa pa ni in niti ene njegove slike! Sprva" bogastvo moč, sloves, lepoto, ljubezen in obo-sem mislil, da so umrli umetniki izpuščeni in tu S zevanje! Nikdar ni Himen blestel v tako silni iskal pojasnil in opravičila a Bernekerja. Ster- a t°plotl m sijaju. 1 oda sveti ogenj je kmalu poleta. Goloba in Še nekaterih tudi ni več med « nehal, toplota se ie ohladila in ogenj se je. spre-naml, na vendar so reprodukcije njih del v Zbor- B menil v pepel. Napoleon je lepo Evgenijo na: niku. Kaj ni to najjasnejši dokaz Maleševe za-B re,1111 ?a cesarico; a nic ni v lepi Franciji, niti letelosti? " silna ljubezen niti oblast, mogla ovirati mlado n v, . ., . j t j . . • ! dumo, da se ne bi pritoževala in jezila. O člankih sem ze povedal, da niso vsi pisani a ' , ,. , ... -v . izrecno za ta Zbornik, zato pa so tudi brez vsake ■ , Prevzeta od ljubosumnosti in summeenj se notranje zveze. Samo nekaj splošnega o umetni- 5 lePa Evgenija ni brigala za moža, ga stalno pekih in umetnostih, tako v duhu »Žene in doma«. B ftila in vdirala v njegovo delovno sobo; medtem kjer so tudi hoteli postreči vsem z vsem. Je-li " k° .1« on zaposlen z državniškimi posli, ga morda spomin pok. Vavpotiča z vsemi temi S nl P"sca,a "lk(i" samega v bojazni, da se bo pesmicami, članki, solzavim pismom in mnogimi B sestal s kakšno drugo žensko, res slabimi reprodukcijami (st. 133. 137), bolj S Vse je zaupala sestri in se jokajoč prito-počaSCen. kot pa bi bil z enim samim občutenim ■ ževala, vsa obupana in polna groženj. Stalno je člankom? B bilo možu za petami, tako da Napoleon, lastnik In nazadnje: če je to zbornik sodobne slo- S Ju.ca<® .P,fl,,(\6 cPsar f r1"nci/e1' ni il?lel kraia, venske umetnosti, čemu potem Maleševo pismo B kjer bi lahko za trenutek ostal sam in v miru. Vavpotiču, Maleševo srečanje z Jakopičem, pa še £ In kaj je dosegla Evgenija s takimi neum-o Malešu. pa 25 Maleševih reprodukcij, od teh ■ nostmi? kar dve barvasti in štiri celostranske priloge? B Citiral vam bom odstavek iz zelo zanimive Je morda Maleš tisti steber, okoli katerega se Rheinhardtove knjige »Napoleon in Evgenija, ovija sodobna slovenska umetnost? a tragikoinedija nekega cesarstva«: »Zaradi tega Dovolj bo. Vkljub naštetemu pozdravljamo I se je pogosto dogajalo, da je Napoleon ob prvih misel izdajati zbornik slovenske umetnosti, od-a nočnih urah zapuščal palačo pri stranskih vra-klanjamo pa način, kakor je bil poslan v svet. ■ tih, pokrit s klobukom na ušesa in v spremstvu ves nepripravljen, nedonoŠen, neresen celo pod q zaupne osebe, ter odhajal na obiske h kakim imenom »bibliofilstva«, in pa. da si ga lasti ne- a damam, ki so ga čakale, ali pa se je šel spre-kak kartel. ki ni niti toliko prožen, da bi po- ■ ha jat po mestu, globoko vdihavajoč zrak pro-vabil k delu tudi može, ki vedo, kako se taki g stosti in premišljajoč, kako drugačen bi bil reči streže. DC. B lahko potek njegovega življenja.« ^ J|> JjLr Vendar ta prvi neuspeh carice ni potrl do dna. Njeno srečno ikonsko življenje, njeno materinstvo jo je bodrilo. Po drugi strani •a Je bilo carski dvojici celo všeč, da je lahko živela sama zase. foda kmalu se je pokazalo, da samotno življenje ne vpliva ugodno na mladega carja. Mladi car je prevzel zdaj veliko odgovornost in liki s svetom so mu bili potrebni. Toda družinsko življenje ga je vedno bolj in bolj priklepalo in ga odtegovalo od njegovih dolžnosti. Tudi za carico Je pomenila zakonska sreča vse na svetu in tako je ludi.ona ob svoji tihi sreči zanemarjala svoje dolžnosti kot vladarica. Carica se je zavedala, da se dviga med njo in med narodom visok zid. Ko je ob neki priliki pisala svojemu možu, da je njuno gnezdeče 'oplo in prijetno, mu je omenila ta zid, ki jo loči od naroda, s ka rim bi morala deliti usodo. Vse, kar bi tema izvrstnima človekoma lOglo služiti v srečo, se je po neki čudni usodi sproti razblinjalo ,n uničevalo. 3. Krvavo kronanje. Vihar, ki je pretil, je bil še daleč za gorami. Rusija se Je pri-ravliala na slavnostno kronanje svojega carja. Šele tedaj je vladar •avi°, resnični vladar, kadar ga mazilijo in ga ovenčajo s krono, i je' znak kraljevskega dostojanstva. Tudi carica ni prava carica >kler ni kronana e cesarsko krono. Kazalo je, da bodo te slavnosti še vse lepše in veličastnejše, kakor je bilo kronanje carja Aleksandra IIT., kajti od takrat — po trinajstih letih — je industrija in trgovina in umetnost zelo napredovala. Država Je bila v razcvitu in razmahu, tedaj Je Rusija veljala kot prva država na svetu. . Kronanje je bilo določeno na dan 14. maja 1896 po ruskem štetju. Po tedanjem običaju ee je ruski dvor podal žo mesec dni prej v Moskvo, nekdanjo prestolnico ruskih carjev. Slavnosti so se pričele s prihodom carske dvojice v Moskvo. Ko sta car in carica zapustila Carsko selo, je zapisal car v svoj Dnevnik: »Daj Bog, da bi se ta mučna zadeva srečno končala in da bi ee srečno vrnila v svoj dom.« Nesrečni car ni mislil na časti in na slavnosti, ki jih bodo priredili njemu na čast. Pred vsem drugim Je mislil na to, da bi ne bilo kakšnih nesreč. Ni tu prostora za opisovanje razkošnih prireditev, ki so veljale inaziljencu Gospodovemu, dediču krone Konstantina Velikega in dediču Justinijanovega in dediču slavnih carjev, ki eo združili rusko zemljo in ustanovili največjo državo na svetu. Vse te slavnosti 60 že neštetokrat opisali vidci, ki so bili pri kronanju navzočni in se niso mogli dosti načuditi silni lepoti in razkošju te prireditve. Nas zanima predvsem, kakšen vtis so napravile te slavnosti na carico Aleksandro. Doslej Je carica komaj poznala rusko zemljo, ki se ji je zdaj nepričakovano prikazala v tolikem sijaju. V carju je videla carica doslej moža, ki ga ljubi, zdaj je stal pred njo posvečen v vladarja in cerkvenega kneza, ki je božji namestnik na zomljil Pa tudi ona sama se je zdela posvečena in dvignjena nad družbo, ki jo jo doslej tako odklanjala, ker ji ni znala ugajati. Zdaj je ob strani svojega soproga stala tu obdana od ljudstva, ki ni zahtevalo od nje drugega ko to, da jo sme gledati in počastiti. Zdelo se ji je, da bi vsak Rus dal življenje za živo podobo svoje domovine, ki je bila upodobljena v osebi carja in carice. Ko je stala ob strani svojega soproga, je bila 6mrtno bleda. Ogrnjena s težkim plaščem iz zlatih niti in hermelina je bila kakor sveta podoba, ki jo nočijo v procesiji. Tega dne se je čutila mlada carica združena s svojim ljudstvom. Vzkliki navdušene množice so jo dvigali, cerkvene svečanosti pa so njeno pobožno dušo zagrinjale v pajčolan skrivnostnega sveta. To. kar je doživljala mlada žena, je bilo tako novo in nenavadno, da jo je opajalo, kakor močna pijača. Zdelo se ji je, da je zdaj posvečena tudi ona, saj jo ljudstvo skoraj po božje Časti. Cez več let se je neka gospa, ki je bila pri kronanju navzočna, izrazila: »Strupeno kronanje je carici zmešalo pameti Ona si kaj tako veličastnega niti predstavljati ni mogla. To je presegalo njene moči, ona je čisto ob pamet!« Mogoče, da je bilo nekoliko resnice v teh besedah, toda v drugačnem smislu, kakor je domnevala ona gospa Mogoče, da jo carico vsa ta slava, ki so jo ji izkazovali, kolikor toliko napolnila s ponosom, predvsem je videla carica v poveličevanju njene osebe nekaj mističnega, skrivnostnega, ki Je bilo lastno njent duši. V svoji poštenosti si carica ni znala tolmačiti izlivov navdušenja drugače, kakor da 60 pristni. V tistih časih je brila večina ruskega prebivalstva resnično vdana svojemu vladarju, že glede na to, da predstavlja vladar rusko dušo, ruski narod in rusko vero kot najvišji predstavnik ruske pravoslavne Cerkve. Toda ta zvestoba je bila zelo omajana po novih idejah, ki so razkrajale ruskega človeka. Carica je o vseh teh pojavih vedela zelo malo ali pa colo nič, Ni slutila, da velja zvestoba in češčenje bolj državi kot vladarjevi osebi. Carica tega sploh ni nikoli razumela. Carici je godilo navdušenje ljudstva, saj v svojem ožjem krogu ni bila nikoli deležna niti priznanja niti jubezni, Po teh slavnostih je bila prepričana, da si je pridobila naklonjenost ljudstva, zdaj bo lahko pogrešala hladnost in brezbrižnost visoke družbe. Zdaj jo upala, da se bo približala temu čudovitemu ijudstvu, ki je polno mistike, kakor 60 ji bili pripovedovali. Prav nič več si ni želela, da bi jo vzljubila visoka družba, ljubeaen ljudstva jI bo zadostovala. Grozodejstva komunističnih tolp v Beli krajini Sedaj so komunisti začeli moriti slovenske matere, žene in dekleta i Stavba na sipini Divje beganje iz kraja v kraj Odkar so komunistični banditi ob metliških utrdbah poizkušali trdoto svojih betic in se potem s krvavimi glavami in z velikim številom mrtvih in ranjenih umaknili nazaj v podgorjanske vasi in gozdove, tudi tam niso več našli tako zaželenega miru. V naslednjih dneh so se vse tolpe podale preko Gorjancev in nato v Suho krajino iz obupa morit in požigat. Kaj jih je tam doletelo, je znano. Zdesetkovani in obupani so mislili, da bo zanje vendar še najboljši kotiček po vaseh in gozdovih tostran Gorjancev. Kakor sestradani psi so se zopet prihuljeno plazili nazaj na grozo miroljubnega prebivalstva, ki jih je moralo celo zimo hraniti in jih je bilo do grla sito. Da bi se ljudem pokazali sveže in dobro razpoložene, so v nedeljo 14. marca priredili na Radovici splošno ljudsko veselico, na kateri naj bi 6e v izobilju ločilo uropano »belogardistično« vino. Iz bližnjih in oddaljenih vasi so se partizanke vozile na veselico. Toda, komaj je bil otvoritven govor končan in naj bi se začelo splošno vesoljačenje, so že tudi iz Metlike prispeli pozdravi v obliki topovskih granat. Bilo je konec slavnostnega razpoloženja. Tovarišice so v največji naglici zopet zasedle vozove in v divjem diru odkurile na vse strani. Tovariši so v ta namen porabili kar svoje hitre noge. 25. marec je partizanom prinesel novo presenečenje: močan oddelek hrvatske vojske jih je prišel obiskat. Ker razbojniki niso imeli razloga pričakovali, da bo ta obisk, ki se je bližal od vzhoda, res samo vljudnostni obisk, so se vse tolpe v paničnem begu pomikale proti zapadu. S seboj so vozili svojih ok. 350 bolnikov in ranjen-'cov, ki so se zdravili v komunistični bolnišnici na Cvetižih pri Sošicah in jih še niso pomorile uši in neznosni smrad, ki je vladal v tem »vzorno« urejenem sanatoriju. Vojska je smatrala iz zdravstvenih razlogov za umestno, da se to usnira-jeno leglo uši požge. — Po umiku partizanskih tolp je zavladal med člani terenskih odborov in zaupnikov velik preplah; spozabili so se celo tako daleč, da so se priporočali prej teroriziranim, oklevetanim in izropanim »belogardističnim« družinam v zaščito. Truplo Janeza Žnidaršiča V Slanini vasi so se celo spomnili, da obstoja še nekje neka zakonita oblast in so sporočili, da leži tam v gozdu neko moško truplo in »kaj naj se ukrene, da bo zadoščeno zakonom«. Truplo je bilo nato prepeljano v mrtvašnico k Trem faram. Ugotovilo se je, da je to truplo štiriintridesetlet-nega bivšega orožnika Janeza Žnidaršiča iz Curil pri Metliki. Partizani so ga odvedli in ubili 17. oktobra minulega leta. Komisija je ugotovila, da gre za nasilno smrt združeno z mučenjem. Kajti desna roka je bila v zapetju odbita, leva dvakrat prelomljena. Bile so še druge poškodbe, toda nobena neposredno smrtna. Tako strašne smrti je moral umreti Janez Znidaršič pač edino h tega razloga, ker ni nikoli odobraval idej komunizma in se na vsa vabila in vse grožnje kot sin vernih slovenskih staršev ni hotel pridružiti tej zločinski akciji. Po petih mesecih je bilo torej njegovo truplo ob veliki udeležbi ljudstva dne 28. marca položeno k počitku v blagoslovljeno zemljo. Komunisti more ženske 2e med ostalimi partizanskimi žrtvami iz metliške okolice so v teku leta padle tudi ženske, o katerih inučeniški smrti smo žo poročali. Dne 27. julija sta bili na polju pri delu ustreljeni Marija Lončarič in njena petnajstletna hči Anica iz Rosalnic. 6. septembra sta bili na Dobravicah ustreljeni Marjeta Nemanič iz Dobravic in njena nečakinja Marija Virant iz Metlike. Pridružujejo se jim: 44 letna Lojk Marija iz Dol, ustreljena na Suhoru lani 23. junija; Golja Ana z Dol. Suhora, ubita skupno s svojim možem Rudolfom na Dragih lani ob koncu decembra; 17 letna Karolina Nemanič iz Bereče vasi, ubita na Dragah 4. jan. Zverinski umor matere Med najhuje prizadetimi v suhorski fari je družina trgovca Antona Ivca. ki ni izgubila samo svoje skrbne matere, marveč tudi vse svoje premoženje. Tisti dan po napadu na Suhor so smatrali banditski roparji za svojo najvažnejšo nalogo izropati Ivčevo premoženje. Najprej so tolovaji z juga odnesli iz trgovine, kar se jim je zdelo primerno. Potem so prišli na svoj račun še slovenski, ki so prve daleč prekašali po nasilnosti in pohlepnosti. To roparsko tolpo so vodile znane partizanske firme iz Metlike: bivši občinski sluga Jakob Ogulin, bivši prometnik Jože Borštnar, bivša blagajničarka občine Stanka Bajuk, ki je pri tem ropu imela glavno besedo in vzpodbujala tovariše, naj le temeljito napravijo, kajti taka pri- lika se jim ne bo več zlepa nudila. Do golih polic so izpraznili trgovino, pobrali ves živež in obleko. Če ti pogori hiša, si s trudom in znojem postaviš drugo. Če izgubiš premoženje, si boš s potrpežljivostjo in trdim delom pridobil novo. Zato Ivčevi ob tej katastrofi niso obupali. To še ni bilo najhujše. Najhujše je šele prišlo in to kmalu, v treh tednih. V noči na triindvajseti december je nenadoma potrkalo na okno: »Odprite!« Brahi-jalni sili se ne moreš upirati, zato je gospa s hudimi slutnjami v srcu odprla. Pobrali so še malenkosti, ki so po prvem ropu ostale in kar si je skrbna žena potem nabavila. »Z nami greste!« se je glasilo povelje. Zadnji pogled ljubeče matere je pobožal speča otroka, nato je morala s tolovaji v gluho noč. Bilo je slovo za vedno. Lahko si mislimo, kaj sta občutili srci deklic, ko sta se zjutraj zbudili in zaman iskali mater, da ji voščijo dobro jutro. — Kaj je prestala dobra gospa Alojzija ivčeva, ko so jo več dni vlačili po svojih taboriščih in na svoj znani način zasliševali, no ve nihče. Končno je — v cvetu let morala žrtvovati svoje življenje, pustiti ovdovelega moža in osirotele otroke, ker kot verna slovenska žena ni mogla odobravati zločinske komunistične akcije. Nove mučenice \ V zadnjih dveh mesecih, t. j. v marcu in aprilu se jo vsa besnost komunistov okoli Metlike obrnila proti ženskam. Padla sla v tem času samo dva moška, toda osem žensk. Dne 15. marca je bila odvedena Vraničarjeva teta Neža Plesec iz Curil št. 7, stara 58 let. Zagrešila ni ničesar, razen da je pogosto, tudi ob delavnikih hodila v Metliko k maši in sv. obhajilu. Istočasno je bilo odvedeno 33 letno dekle Jožefa Matekovič z Radovice št. 36. Za njo je bilo usodno to, da je šla štiri dni prej v Metliko k spovedi in velikonočnemu obhajilu. Obdolžili so jo da je ona javila metliškemu topništvu partizansko veselico na Radovici. Brez dokazov so jo 23. marca skupno z Nežo Plesec zaklali v svojem taborišču na Dragah. Dne 20. marca so bile istočasno odvedene kar šliri nedolžne žrtve iz Slamne vasi: 53. letna samska Katarina Luzar s številke 2, 44 letna vdova Marija Nemanič roj. Gornik, hiš. št. 3, 57 letna Marija Govednik roj. Štefanič, hiš. št. 28. žena cerkvenega ključarja in 30 letna služkinja Draga štos, hiš. št. 23. Po daljšem času nasilja in zasliševanja so bile vse šliri umorjene na Dragah. Edino to je bila njih krivda, da so Čutile potrebo vsaj od časa do časa, če že ni mogoče vsako nedeljo, poiskati si nadnaravne tolažbe in pomoči v sv. maši in sv. zakramentih, od katerih partizani ljudi nasilno odvračajo. Zadnji dve Žrtvi v marcu sla bili 57 letni posestnik Jože Stare iz Bereče vasi št. 34 in njegova 17 letna hči Jožefa. Bil je vzor vernega slovenskega moža in skrbnega očeta, hči pa vzor dobro vzgojenega, poštenega slovenskega dekleta. Taki so partizanom trn v peti in že v naprej zapisani smrti. Dne 25). marca ju je prišel iskat prosluli bandit Ilija Badovinac iz Rosalnic pri Metliki z nekaj pomagači. še isti dan ju je na svojo roko umoril na kraju, ki ga imenujejo Grahriha. Partizani so s tem zopet »osvobodili« narod dveh poštenih ljudi. Mislim, dn za ta svojevoljni postopek Ilija in tovariši niso bili prehudo kaznovani. Dne 0. aprila so partizani odvedli in ubili svojega lastnega zaščitnika 25 letnega Janeza Vukšiniča iz Boldraža št. 18. Za njegovo zločinsko delovanje ga je zadela kazen od tam, od koder je najmanj pričakoval. Doslej zadnja znana žrtev je bila zopet ženska in sicer 60 letna vdova Barbara Režek s Kra-♦injega vrha št. 11. Zločinci so jo odvedli 10. aprila na Drage'v svoje taborišče in jo tam ubili. Cesa je bila ta stara ženica kriva in česa so se od nje bali, si res ne moremo misliti. Vzroka njene nasilne smrti pač ne moremo iskati drugje, kot v golem pohlepu po krvi. Svoje zločine komunisti drago plačujejo Ta pohlep po krvi pa komunisti drago plačujejo z lastno krvjo. Vsak teden jim prinaša nove poraze in nove množice mrtvih. Po kratkem času prezupnega napadanja so se seveda morali v neredu umakniti in zunaj vasi so jih strojnice na debelo kosile. Niso se še oddahnili od tega poraza, že jih je doletelo novo presenečenje: v soboto 17. aprila je začel od Rožnega dola proti severovzhodu pp gorjanskih gozdovih in grebenih prodirati novomeški udarni bataljon. Roparji so se v paničnem begu umikali proti vzhodu. Ko so končno videli, da so od vseh strani obkoljeni, so se skušali postaviti v bran na gorjanskem prelazu, ki ga ljudje imenujejo »Na valiti«. Ob tej priliki se je živo pokazalo, da partizanska vojska ni nič drugega kot nedisciplinirana tolpa, ki se prav malo spozna na tehnično vojskovanje. Padlo jih je zopet velika množina. Vojaštvo, ki pozna pietelo tudi nasproti sovražniku, jih je tam dostojno pokopalo. Novomeški udarni bataljon je ob tej priliki zaplenil 57 pušk in dve strojnici. Ob tem spopadu je slavno padel legionar, vojak črnomaljske legije Jože Cvelbar, doma iz Kostanjevice. Njegovo truplo jo bilo prepeljano v domači kraj. 3. maja je v spopadu z banditi na Rrezovi Vedno je treba znova in znova poudarjati, da boljševizem raste iz idejnih temeljev, ki mu jih postavlja materialistično mišljenje in življenje. Oče komunizma je svobodomiselstvo, ki jc sprostilo du-(I hove naravnih in verskih vezi ln jih pognalo v ma-terializcm. Dedič vsega je postal boljševizem. Ca ne bi bilo predhodne ohromitve krščanskega življenja v Evropi, bi gotovo ne prišlo do boljševizma, vsaj v tej obliki ne. To najbolj dokazujejo razni komunistični pokreti pred Marxom, ki še niso imeli brezbožnega značaja, Scle svobodomiselstvo, ki so je najbolj uveljavilo v 19. stoletju, je dalo podlago in vsebino ateističnemu boljševizmu, ki se je nato organiziral kot izrazito borbeno protibožno gibanje. Zato so razni obnovitveni poskusi, ki ne grade iz temeljev resničnega krščanstva, kakor hiša na t1 pesku. Pride vihar in naliv, in hiša začne razpadati. Treba je iti prav do skalne podlage, in šele padel legionar semiške legijo Bojič Janko, rojen 1. 1921 nn Krašnjem vrhu pri Metliki. Oba padla junaka sta bila svojim tovarišem vzor hrabrosti in neustrašenosti. Legionarji ju bodo kot taka ohranili v častnem spominu. Njuna izguba je vsekakor boleča ne samo za tovariše in sorodnike, marveč tudi za vso njune rojake. Tolažilno pa je pri tem dejstvo, da je njuna smrt in smrt vsakega legionarja na drugi strani silno drago plačana in zato vsaka taka junaška smrt pomeni korak bližje tistemu trenutku, ko bo slovensko ljudstvo osvobojeno zadnjega komunističnega zločinca. rebri pri Semiču, junaško se boreč do zadnjega, i na to graditi stavbo. Cc imamo skušnje, da se je nnrlet lomnimi* comiSkr, lnrrlln RniiA .InnL-n mimi š . u__•___.___ilx_____..M :. ,un1,n. Poraz komunistov pri Brezovi rebri Bilo je 28. aprila, ko je odšla skupina fantov iz Semiča proli Brezovi rebri. Ko je dospela do roba vasi, je zapazila komunistično roparsko stražo, jo naskočila in postrelila, ker se ni hotela predati. Sedaj je pa napadla to patruljo celo tolpa, ki nosi ime po Šercerju, ki je med tem bila v vasi. Fantje so se spustili v hudo borbo, v kateri so uničili 29 banditov in več ranili. Kljub hudemu svinčenemu dežju so imeli samo tri izgube in enega ranjenega, ki so ga šo živega dobili partizani. Izpraševali so ga razne podrobnosti. Fant jim je korajžno odgovarjal in se ni bal gotove smrti. Ker so se hoteli partizani zopet poka- i zati duhovite, seveda f po partizansko duho- ranjenca toliko pretepli, da so mu dobesedno odbili glavo in mu zlomili več kosti. Lep printer človečan-stva, ki ga predstavlja ludi »kristjan« Kocbek. Temu se pravi gotovo po njegovem >novo svobodno krščanstvo«. Padli bili star Potokah pri Semiču; Dnjfman Anton, 25 let, doma v Kalu pri Semiču; Bojič Janko, star 22 let, doma iz Krašnjega vrha pri Metliki in najmlajši Benjamin, devetnajstletni Gašparič Jurij iz Hrasta pri Vinici, ki je s svojo mladostjo pokazal, da zna prava mladina za idejo \se žrtvovati, tudi najdražje — življenje; zato na današnjo čase lahko gledamo z optimizmom. Padli junaki so našli svoj zadnji domek in Janez Mavsar ludi pri nas genclično razvil komunizem iz svobo-domiselstva, potem je jasno, da svobodomiselstvo ne more biti podlaga, na hateri naj bi zrastel proti komunizmu zdrav odpor. Res je, da sc morajo vse ljudske sile uporabiti v boju proti tako nevarnemu sovražniku. To ni samo neka boljša rešitev, to je naravnost dolžnost, kakor je dolžnost vsakogar, da gre v borbo za kulturne in narodne vrednote. A nekaj drugega je skupen odpor in skupna borba proti komunizmu, nekaj drugega ponavljanje istih napak, ki so rodile sam komunizem. Nikoli nc more svobodomiselstvo spodbiti komunizma, ker je z njim pretesno povezano, tako dejansko kakor idejno. Se več: v kratki zgodovini komunistične revolucije v Ljubljanski pokrajini sc je pokazalo, da jc bila prav prostozidarsko navdahnjena in materialistično prežeta inteligenca jedro komunističnih vrst. To je tudi razvidno iz dokumentov, ki so bili te dni objavljeni v dnevnem časopisju. Preganjati komunizem z ideologijo masonskega svobodomiselstva bi sc torej reklo isto kakor izganjati hudiča z Bclccbubr.m. Proti tej ideji boljševizma je treba postaviti vsaj toliko, če nc močnejšo idejo krščanske Iradicijc slovenskega ljudstva, kajti vsa borba boljševizma in njegove »Osvobodilne fronte« velja tej tradiciji. Odtod, iz te starodavne tradicije, je dobilo moči in pobude tudi ljudstvo, ko je seglo po orožju in se komunistom postavilo po robu. Zdi se, da so na delu razne podtalne sile, ki bi rade ta izraz krščanskega odpora proti boljševizmu potvarjalc in izzigravale. Komunizem jc s tem dobil zaveznika, ki si ga je žc prej vneto vite so'"'nesrečnega J isltal' Razni Podtalni listi se skušajo uveljaviti med ' K \ protikomunističnimi borci in vplivati na njihovo mišljenje. Toda bistvo njihovega gledanja jc škodljivo, njih delovanje pa le podpira in omogoča rušilno delo komunizma. Res jc, da se tudi oni izjavljajo za antikoniunistc, a v isti sapi pa z njimi barantajo, ker jih v to barantanje vleče sorodnost v komunističnem gibanju. Seveda se slovenski fantje od njihovih intrig ue bodo dali zbegati in bodo svoje pasti šc bolj stisnili. A prav jc, da vemo, odkod in kam in zakaj se ljudstvo bori, da vemo jI tudi, kakšnih napak se moramo izogniti, da nc pri-demo do istih posledic, kakor je prišla sedanja i slovenska generacija, ki je sejala svobodomisel-Mavsar Janez, a stvo, žanjc pa vihar komunistične rcvolucijc. 35 let doma v junaki so Iz gospodarstva Nečlovečnost komunistov: mučeno truplo Janeza Mavsarja. S sliko je razvidno, kako so komunisti razmrcvarili ubogo žrtev. mir pri Sv. Duhu v Semiču, kamor smo jih položili 1. maja. Štirje mrtvi Belokranjci so s svojo smrtjo pokazali, kako vzvišen je naš boj, in so jasno izpričali, da zna tudi narod ob srebrnem pasu Kolpe umirati za resnico in da je že na- Ljubljnnskn borza za blago iu vrednote ima občni zbor svojih članov dne 24. maju ob 16 v borznih prostorih Gregorčičeva ulica 27 (Trgovski dom). Skupna nnhnvnn in prodajna zadruga, ki so jo ustanovili trgovci detajlisti v Ljubljani leta 1'Hl, je v lanskem poslovnem letu ponovno napredovala. Skupni blagovni promet je lani naraste! na 13.% milij. lir; zadruga šteje 71-članov in je prebitek za lansko leto dosegel 122.174 lir, kar se porabi za okrepitev rezerv. Novi zadrugi na Štajerskem. V celjski register jc bila vpisana rnjfajznovkn Šmartno ob Poki, predsednik upravnega odbora je Ivan Ko>ec. — V Celju je bila nadalje vpisana raj-fajznovka na Bizcljskem, predsednik upravnega odbora Emil llolhvarth. veličan toliko opevane komunistične »svobode« in »raja«. Mrtvi borci! Vaše smrti nam niso vzele poguma, še več so nam ga dale in mi živi prisegamo vam mrtvim, da prej ne bomo mirovali, dokler ne bomo zemljo očistili komunizma. Dragi Janez! Ti pa ki si moral še pred smrtjo videti toliko grozot in prestati toliko muk, vedi, da mi vemo kako te je neki komunistični banditski »junak«, Lado Štukelj pretepal s kolom po glavi, da Ti jo je popolnoma razbil. Klonil nisi! Hvala li, dragi, za svetal vzgled! Mrtvi bratje, spite sladko, mi so bomo borili za vas in za vaše domove! V našem spominu bosle še vedno ži,'i in dragi, vi vitezi smrti! KULTURNI OBZORNIK Dr. Andrej Gosar: Eden je Gospod Misli o božjem kraljestvu na zemlji. Nova založba v Ljubljani 1943. Str. 172. 14X19 Dr. Andrej Gosar se je lotil vprašanja o božjem kraljestvu z nekoliko drugačne strani, kakor je bilo to običajno do 6edaj. Moramo priznati, da je v njegovih izvajanjih veliko odkritosrčnega hotenja in tudi mnogo misli, ki se dajo s pridom priiagoditi na sodobni čas. Ponekod so njegove misli čisto nabožno meditaci.jskega značaja, drugod pa bolj gospodarsko in socialno usmerjene. Na splošno pa je treba reči, da je poseg laika na teološko področje zelo hvalevreden in razveseljiv pojav, če se le pisec loti svoje naloge z zadostno strokovno pripravljenostjo. Sicer je treba, kar se tiče strokovnega znanja, tu marsikaj spregledati, ker odločujejo drugi vidiki, namreč predvsem ta, da je javno ninenje veliko bolj sprejemljivo za razne resnice teološkega značaja, če jih podaja laik, kakor pa če jih podaja poklicni strokovnjak. Isto je treba reči tudi o prizadevanju dr. Gosarja. Ce njegov trud ne temelji na zadostni teološki vsestranskosti, je treba to spregledati zlasti zato, ker praktično v glavnem itak prihaja k splošno pravilnim zaključkom, čeprav v znanstveno teoloških prenii-sah ni točen. Njegovo delo obsega naslednje temeljne misli: Naš čas je čas stisk in težav. Muči ga velika duhovna stiska, a tudi velika materialna stiska, ki pa ima svoj globlji razlog v 6tiski človekove osebnosti. Edina pot in rešitev iz te stiske je priznanje božjega kraljestva na zemlji. Smisel božjega kraljestva pa je, v Boga in njegovo popolnost se utapljati, v njem rasti in napredovati, itd. Značaj in iibneg božjega kraljestva pa določa Gosar precej drugače, kakor to ugotavlja tradicionalna katoliška teologija. Božje kraljestvo je njemu zgolj notranje, ne samo po svojem bistvu in namenu, ampak tudi po sredstvih. Pravi, da to kraljestvo ne more biti v vnanji ureditvi individualnega in socialnega, zasebnega in javnega življenja. Bori se zato proti svetnemu pojmovanju božjega kraljestva. Pravi dalje, da se vnanji red, ki vlada v družbi, Kristusovega kraljestva sploh ne tiče. To je značaj božjega kraljestva, a tudi ko razpravlja o obsegu, postavlja islo trdilev, da je namreč božje kraljestvo na zemlji po vsem svojem bistvu le notranje, duhovno kraljestvo. V naslednjih izvajanjih te trditve potem praktično zanikava, ko kljub temu govori o prekvašenju javnih ustanov s krščanstvom. Kot temelje božjega kraljestva na zemlji postavlja dalje živo vero in popolno vdanost Bogu, življenje v Kristusu in njegovi Cerkvi ter ljubezen. V zadnjem, praktičnem delu svoje razprave pa govori pisec o delu za razširjenje in utrditev božjega kraljestva v naši dobi. Tu navaja nekatera napačna pojmovanja o božjem kraljestvu; predvsem se bori proti svetni zamisli božjega kraljestva, ki naj bi bilo danes zelo pereče, kar pa res ni razvidno. To se mu tudi zdi največja nevarnost: preveč svetno pojmovanje Cerkve in njenih nalog. Pravi: »Zaradi tega je huda zmota in dokaz velikega nepoznavanja bistvenih posebnosti naše dobe, če vidi kdo rešitev iz sedanjih stisk in težav v tem, da bi Cerkev dobila neposreden in morda kar odločilen vpliv na urejanje svetnih, gospodarskih, socialnih in političnih zadev naše dobe. V resnici bi to pomenilo samo, poslavljati Cerkvi naloge in ji nalagati dolžnosti, za katere nima ne primarnih sredstev in sploh ne poslanstva, bi pomenilo, delati jo odgovorno za neizogibne neuspehe navadnih življenjskih področij, kamor njena oblast in moč niti ne segata.« , Tudi v nadaljnjih izvajanjih se G. bori proti svetni zamisli božjega kraljestva in navaja zato običajne citale iz 6v. pisma. Zelo lepa je razprava o brezpogojni resničnosti in pravičnosti, prav tako o po-i polni odpovedi niatcrializmu in niamonizniu, kjer govori o socialni pravičnosti zlasti na gospodarskem področju. Končno kot zaključek vsega dV.CCZ Koledar Četrtek, 13. velikega travna: Servactj, škof; Robert Betarmin, škof in cerkveni učenik; Glice-rija, mučenica. Petek. 14. velikega travna: Bonifacij, mučenec; Paslial I„ papež; Pahomij. opat. Zgodovinski pabsrki 13. velikega travna: I. 1717. se je rodila Marija Terezija, vladarica habsburških dežel od leta 1710, do leta 1780. Bila je bistrega duha in lepe vnanjosti, poročila 60 je s Francem vojvodo Lotarinškim, ki je bil kot njen mož izvoljen tudi za nemškega cesarja. Prestol je zasedla po določbi pragmatične sankcije — hišnega dednega zakona, ki je razglasil nedeljivost habsburških dežel in uredil nasledstvo tudi v ženski liniji; večina evropskih držav je pragmatično sankcijo priznala še pred smrtjo Karla VI. (1711—40). Toda komaj je ta zatisnil oči, že so 6e proti njegovi hčeri dvignili Pruska, Bavarska in Francija. Mlada vladarica je »osemletno avstrijsko nasled-stveno vojno« zadovoljivo prestala (1741 — 1748), le Frideriku H., kralju pruskemu, je morala odstopiti šlezijo. V upravnem oziru je razdelila dežele na okrožja — kresije. Preko novih upravnih uradov jo izdajala svoje patente in se tako izognila vplivu stanov. Sodstvo je ločila od uprave in odpravila mučenje obtožencev in sežiganje čarovnic. Sklenila jo preosnovati tudi šolstvo, skrb zanj je prevzela država, šolske reforme so imele za Slovence šo poseben pomen, ker je bila prvič po uničenju prote-stantizma slovenščina spet upoštevana v šoli. Re«, da nemškim pedagogom ni bilo za to, da bi Slovence predramili, kajti nova šola naj bi bila nemška; slovenska le v toliko, kolikor je pač morala biti, da so je slovenski učenec lahko priučil nemščine. A že to je bilo za prebuditev Slovencev izredno važno. Potrebne so bile slovenske učne knjige in spet se je prebudilo zanimanje za slovenski tisk; začne se doba slovenskega preporoda. Novi grobovi + V Ljubljani je umrl gospod inž. Hiigo Spitzer. Pogreb bo v četrtek, 13. maja ob 5 izpred /upne cerkve na Viču na tamkajšnje pokopališče. ■J" V Ljubljani je mirno v Gospodu zospal gospod Andrej šumi, višji poštni kontrolor v pokoju. Pogreli bo v petek, 14. maju ob 3 pop. iz kapele sv. Petra na Žalah. Naj rajnima sveti večna luč! Vsem, ki žalujejo za njima, naše iskreno sožaljc! * — Jakopičev avtoportret. Na domačem umetnostnem trgu se je pojavila te dni slika, ki se proglaša za »Jakopičev avtoportrete Glavne značilnosti toga »avtoportreta« pa so: slika je bila izdelana pred približno dvema tednoma, tedaj po Jakopičevi smrti, slikana je bila tako hitro, da jo je bilo treba sušiti in napraviti za »staro« s posebenimi sušilnimi napravami in končno še to: vsak poznavalec umetnin bo hitro ugotovil, da je bil ponarejevalec le neokreten diletant. Pa vendar se iščejo »strokovnjaki in oboževalci« pokojnega mojstra, ki naj — najbrž za posebno nagrado — proglase ta falsifikat za pristno delo. — Lepega jurčka nam je poslal prijatelj našega lista. Našel ga je na Golovcu. Skoro gotovo je to prvi jurček v tej 6ezoni. — Ufiteljiščniki in vzgojitelji, sezite po Slomškovi Čudoviti knjigi: »Blaže in Nežica«, ki je pravkar izšla v zbirki Cvetje iz domačih in tujih logov. Doslej nam je bila častitljiva knjiga nedostopna, zdaj pa jo lahko preštudiramo do dna. Odkril se nam bo duh plemenitosti, dobrote, ve-drosti in poštenosti, ki je skrivnost vsakega vzgojiteljevega uspeha. Naročniki na Cvetje imajo 23% popusta. Podrobna pojasnila daje in naročnike sprejema Mohorjeva knjigarna v Ljubljani na Miklošičevi cesti 19. — Ledenjaki so nastopili. V sredo. 12. t. m., je bil prvi dan treh ledenih mož ali ledenjakov. Prvi. 6v. Pankracij, je uvedel vreme, ki je zadovoljivo. Jutro je bilo hladno, minimum je znašal +4.8 stopinj Celzija, za stopinjo več kot prejšnji dan. Na Barju je bila gosta megla, drugače se je pozneje začelo vreme cmeriti in lahno oblačiti. V torek zvečer so se mnogi mali obdelovalci zemlje zelo bali, da bo v sredo zjutraj nastopila slana. Bil je namreč večer prav jasen in brez vetra, podnevi pa je bilo primerno toplo, saj je znašala najvišja dnevna temperatura v torek + 21.5 stopinj Celzija. Mali obdelovalci so hiteli v torek pokrivat razne paradižnike, vsajene že na prostem, kakor tudi ponekod fižol, ki so ga bili ljudje vsadili sredi aprila in je sedaj že dobro pognal iz zemlje. Slana ni nastopila, zaenkrat so bili mali obdelovalci obvarovani pred škodo |x> slani, ki je posebno škodljiva fižolu in paradižnikom, ko je nasprotno solata nekoliko bolj odporna proti slani. Lani na dan sv. Pan-kracija je bilo primerno toplo, saj je jutranji minimum znušal +11.5 stopinj Celzija, maksimum pa +22 stopinj Celzija. Pozneje je nastopilo deževje, ki je trajalo 3 dni, a nato se je pojavila huda vročina, ko smo lani 19. maja imeli kar +31.0 stopinj Celzija. — Nesreče na deželi. V ljubljansko splošno bolnišnico na klrurgičnl oddelek sta bili pripeljani 2 žrtvi slamoreznice Prva žrtev je bila z Vrhnike, od koder so pripeljali 5-letnega posest-nikovega sina Janeza Zeleznika, ki mu je slamo-reznica zdrobila desno roko. Iiruga žrtev je 20-letna delavka Ana Gorjupova, doma iz Sv. Jurija pri Grosupljem. Slamoreznica ji je odrezala prste na desni roki. — Na Igu je konj brcnil 2-let-no hčerko služkinje Majdo PeČarjevo v čelo in ji prebil lobanjo. — Mizarski pomočnik, 18-letni France Trunkelj na Krki, se je pri mizarskem delu vsekal v levo roko. — Premog in drva pri tvrdki »Gorivo«, Kar-lovšika 8. Lastnik Lojze Jerančič miajši. — Odšla je neznano kam sedemnajstletna šiviljska vajenka Kem Ivira iz L!jblj.ini. Srednje postave, plavolasa, gladko počesana, ima kratko karirasto jopico in pisi.no obleko -le nekoliko slaboumna in kratkovidna. Brez. dokumentov. S seboj ima črno torbiro in črn dežnik. Kdor ve, kje se nahaja, naj javi kvesturi ali: Kern. Celovška 43. Stroški se povrnejo. Cerkveni vestnik Posvetitve brezmadežnemu Srcu Marijinemu Javni in zasebni nameščenci ter delavci se bodo posvetili brezmadežnemu Marijinemu Srcu v nedeljo. 10. maja, ob 3 popoldne v stolnici. Najle|>šo vabimo vse nameščence ter delavce, da se te posvetitve udeleže v čim večjem številu. Javne in zasebne nameščence ter delavke se bodo |K>svctite v nedeljo, 16. t. 111. ob 6 popoldne pri Uršulinkah. Vljudno vabimo vse nameščenke ter delavke, da so posvetitve udeleže. Služkinje v Ljubljani se bodo |>osvetile v nedeljo, 10. maja, ob 5 popoldne v stolnici. Naj bi ta dan prišle vse pred Marijin oltar. Slovesno proslavo v čast brezmadežnemu Srcu Marijinemu bodo priredile gojenko uršulinskih šol v nedeljo, 10. maja, ob 11 dopoldne in ob (3 zvečer v frančiškanski dvorani. Spored je spretno in skrbno sestavljen, Nad vse lepi bodo prizori iz življenja Marijinega. Vso našo katoliško javnost toplo vabimo, da se obeh prireditev v velikem številu udeleži. Vstopnice v predprodaji pri A. Sfiligoj, in na porti uršulinskega samostana. Marijanska akademija, ki jo priredi škofijski odbor za posvetitev pod pokroviteljstvom prevzv. g. škola dr. Kožmana in ki jo izvajajo učenke uršulinskih šol v Ljubljani (gimnazija in učiteljišče), bo v nedeljo, dne 16. maja. ob 11 dopoldne in ob 0 popoldne v Frančiškanski dvorani. Spored akademije: I. Pozdrav in zadoščenje brezmadežnemu Srcu Marijinemu: 11. Slike iz Marijinega življenja: 1. Brezmadežna. 2. Dete Marija, 3. Vstop v tempelj, 4. Oznanjenje, 5. Na poti v Hebron. 0. Magnificat. 7. Mati 7. detetom, 8 Nazareška idila. 9. Mati s prebodenim srcem, 10. Aleluja. Besedilo: M. Elizabeta. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Sfiligoj. Frančiškanska ulica, ter na porli uršulinskega samostana. Iz JeSa m živ!|egifa - ©d hs in iam Iz Gorizije Smrt ugledne žene. V Canale Je v visoki starosti 84 let umrla gospa Josipina Rogač, vdova državnega služltelja. Kadi bolezni je hudo trpela več let; vdana v božjo voljo je prenašala trpljenje, ki jo je priklenilo na posteljo. Naj ji sveti večna luč! Kn mesec, ker jo kradel kokoši. Posestnica Marija Komel iz Biglia. v mestni okolici, ie zaslišala sumljiv šum iz domače kurnice. Hitela je pogledat, kaj se dogaja in naletela na 53-letnega Maksa Cjana, ki jo je hotel odkuriti z debelo kokošjo. Te dni jo stal pred pretorjem. ki mu je prisodil mesec dni ječe in 300 lir kazni. Z Gorenjskega Zborovanje železničarjev od Lesc in Rleda do Kamnika ie bilo nedavno sklicano v Kranju. Govoril je okrožni vodja Kuss. Apeliral je na tovarištvo železničarjev, ki edino lahko jamči za redno službovanje. — Nato je govoril o socialnih razmeruh pri državni železnici in jc zagotavljal, da se v okrožju državnega železniškega ravnateljstva v Beljaku stori vse, da se zagotovijo socialne potrebe uslužbencev. V ostalem je Kuss ugotovil, da izvršujejo železničarji na Gorenjskem pridno in vestno 6vojo službo. Zn pridobitev delovnih moči na Gorenjskem bo uveljavljena te dni ista naredba, ki so jo na Koroškem že izvedli. Nepotrebni obruti bodo ustavljeni. Upoštevali se bodo predvsem obrati, ki so potrebni za življenjsko in vojno važno preskrbo prebiva Istva. Uslu žbenstvo bo v svoji delovni moči polno izkoriščeno. Gorenjski tednik pravi, da bo ostala življenjsko važna preskrba gorenjskega prebivalstva v polnem obsegu zagotovijenn. Nedopustno je razprodajati zalogo v podjetjih, ki se bodo zaprla. Akcija bo uvedena hitro, pravično in uspešno. V škofji Loki je nedavno umrl organist Jože Matko. Pogreb je bil v torek 11. t. 111. Naj počiva v mini! Smrtna kosa. V št. Vidu nod Ljubljano so umrli Antonija Pečan, Franc Gladek, Roza Š11-šteršič. Morija Zaletel in Jakob šušteršič. Na Brezjah sta umrla Ana Gruden in Marjan Pirnat. S Sfiodnjega Štajerskega Hcrinann Giiring na štajerskem. Nemški državni maršal Hermunn Goring se je pred nedavnim mudil na štajerskem, kjer si je ogledal velike železne rudnike na Zg. Štajerskem. Te dni jc zopet obiskal Štajersko. V imenu prebivalstva mu je izrekel dobrodošlico gauleiter dr. Uiberreither. Maršal si je v gaulei-terjevem spremstvu ogledni štajersko oboroževalno industrijo, v Gradcu pa nekatere kultur- ne ustanove, tako tudi državno visoko šolo za glasbeno vzgojo, ki je nu gradu Eggenberg v graški okolici. V noči od soliote na nedeljo je maršal Goring zaključil svoj obisk Nov mladinski okrožni vodja v Brežicah. Ker je mladinski okrožni vodja Sturm odšel Iz Brežic v Maribor, je bil imenovan za mladinskega okrožnega vodjo v brežiškem okrožju Kari Heinz Wip-pel. Uvedba novega mladinskega okrožnega vodje je bila slovesna. Smrtna obsodba. V Mariboru je bil obsojen nn smrt 38 letni mali posestnik Irance Šimenc iz Sv. Nikoloja št. •) pri Sv. Juriju ob Taboru. 21. februarja je ubil svojo ženo Ano Šimenc z 12 tibodi. Po umoru je zbežal, vendar so ga orožniki prijeli. Obsojen je bil v Mariboru, kjer je bil tudi že tismrčcn. Nesreča. Na tovornem kolodvoru v Mariboru se je zgodila huda nesreča. 24 letnega premikača Rudolfa Šikra so stisnili odbijači iu mu zmečkali obe roki precej hudo. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 74 letna delavčeva ženu Marija Frus, 57 letni železniški deluvec Ivun Čeh, 70letni gradbeni delovodja Franc Krempcl, 84 letni hišni posestnik in upokojeni železničar Anton Znidar, 70 letni občinski slugu Matija Zoreč, 60 letni zasebni nameščenec Kuri VVeis iz Zg. Rudvunja, 38 letni pomožni delavec Franc Jesih iz Selnice, moli mizarjev Sinček Bogo Mlinaric. V Konjicah je umrl 84 letni mesar in gostilničar Štefan Fifi-pač, v Malem Mraševem pri Cerkljah (Krško) 76 letni tesar in posestnik Ivan Zbašnik, ki se je priselil iz Kočevskega, v Celju 78 letni gradbeni risar v pokoju Ivan Rozman, pri Rogaški Slatini je umrl veleposestnik Franc Knpnik. — Na vzhodnem bojišču je padel grenadir Franc Pintcr, doma iz Lopace pri Pilštajnu. ranite - dchleta samo za vas : Jaklič: SVETLA POT (Čista mladost) Knjiga za dekieta in fante. Y'e/.. 32lir Toth: POMLADNI VIHARJI (Fantovska mladost) Br. 28, vez. 80 lir. Gerely: DAJ MI SVOJE SRCE Knjiga za dekleta. Br. 25 lir, vez. 85lir VVeiser: LUČ Z GORA. Povest iz dijaškega življenja. Br. 14 lir, kar. 17 lir, vez. 21 lir »LJUDSKA KNJIGARNA« v Ljubljani - Pred Škofijo ftev. 5 M klošičeva cesta 5 in podružnica Novo mesto (preje Krajec) Iz Hrvaške Okrožnica zagrebškega nadškofa. Zadnje dni aprila meseca je zagreliški nadškof dr. Stepinec izdnl okrožnico na vso svojo duhovščino, s katero ji naroča, naj vernikom raztolinači zadnjo poslanico Svetega Očeta s prižnic: Istočasno ji naroča, naj vernike povabi, da ves mesec maj molijo po namenih papeža Pija XII. Posebno pa naj se z molitvijo zateče k Mariji mladina, ker nam »nihče, razen Nje« — tako zaključuje svojo okrožnico zagrebški nadškol — »s svojim zagovorom pri Bogu ne more pomagati, da se svetu zopet vrne mir in da zopet zacvete pravo krščansko življenje na zemlji.« Opozorilo hrvaškega časopisja. Zagrebško časopisje opozarja policijske oblasti na samopašnost in razuzdanost, ki se je pričela javljati med go-' tovo plastjo moške mladine bodisi na ulici ali pa pri posameznih prireditvah. »Hrvatski Narod« io mnenja, da je treba tako mladino poslati na prisilno delo v poboljševulnicc in jo na ta način ozdraviti »balkanščine«. Setev riža v NDH. Hrvaški eospodarsko-poli-tični dnevnik »Gospodarstvo* poroča, da je te dni prispela iz Bolgarije v NDH pošiljka semenskega riža. ki ga bodo pričeli gojiti na .lelas polju pri Brodil, kakor tudi na področju ob južnem teku reke Neretve pri Opuzenu in še v nekaterih drugih krajih južne Hrvaške. Na vseh teh krajih so riž že posejali pod nadzorstvom posebnega slrokovnjaka-agronoma, ki ca je v te kraje poslalo glavno ravnateljstvo za kmetijstvo. Iz Srbije Praznovanje letošnjih velikonočnih praznikov v Beogradu. LetoSnjo veliko noč so naši katoliški rojaki v Beogradu praznovali v znaku skromnosti in pobožnosti. Pri katoliških cerkvah so bile skromne procesije, ki pa so vendarle dovolj glasno pričale o veličini praznika in o razpoloženju vernikov. Tudi iz drugih srbskih krajev prihajajo poročila, da so naši rojaki ponekod prav ganljivo praznovali velikonočne praznike. Istočasno so letos povsod praznovali svojo veliko noč tudi pravoslavni. Podražitev vlaka v Srbiji. S prvim aprilom so letos v Srbiji nn vseh železnicah podražili ceno vozovnic za 100 odstotkov. Velikonočne počitnice so bile letos na vseh srbskih ljudskih in srednjih šolah zelo kratke. Zaradi dosedaj skrčenega pouka so trajale samo od vključenega velikega četrtka do torka po veliki noči. Najvišje cene za staro železo. Komisar za ccne v Srbiji je izdal naredbo, s katero je določil najvišjo ceno za prodajo starega železa. Cena temu blagu se po tej odredbi sme gibati od 1.13—1.90 dinarjev za 1 kg. Zahvala Vsem, ki so mi v bolezni in smrti moje ljubljene žene, zlate mamice, gospe lore SCošenina roj. Rakoš stali ob strani, čč. sestram iz Leonišča za vso skrbno nego ob težki bolezni, č. g. duh. J. Premrovu za njegovo duhovno tolažbo, vsem, ki so darovali krasno cvetje, izrekli ust-meno ali pismeno sožalje, pevcem za sočustvujoče petje ter vsem prijateljem in znancem, ki so našo drago v častnem številu spremili v njen poslednji dom, najsrčnejša zahvala. Maši zadušnici se bosta brali v petek, 14. maja 1943, v cerkvi na Viču ob 7 zjutraj in v soboto, 15. maja 1943, v cerkvi Marijinega Oznanjenja ob 7 zjutraj. Slavko Košenina, soprog, s sinčkom, družina RakoSeva in ostalo sorodstvo Nov bolgarski roman v slovenščini Jordan Jovkov: Domačija na meji. Naša knjiga pri Ljudski knjigarni je izdala enega najboljših modernih bolgarskih romanov, pokojnega Jovkova največji spis »Domačija na meji, v prevodu Živana Žuna. S tem smo dobili žo drugi roman tega najl>oljšega bolgarskega pripovednika, ki je umrl pred leti (1937) in ki jo bolgarski roman poleg Vazova spravil v svet. Pred leti je namreč Tone Potokar v Modri ptici prevel njegov roman »Zanjec«. ki je navdušil s svojo optimistično in pesniško besedo o delu na zemlji ter lepoti Dobrudžo tudi naše bralce. Tudi ta drugi roman »Domačija na nieji« nas |K>pelje v Dobrudžo na samo mejo med Bolgari in Romuni, ker da veliko vlogo tudi obmejnemu bolgarskemu častniku Galčevu. Sam naslov v slovenščini — se ini zdi — ne pove dovojj, kajti slutiti da, da bo glavna snov v knjigi življenje trajne domačije, nekak ep o kmečkem življenju na vasi sploh. Bolgarski naslov »Čiflikat kraj granicata (1943) pove več, kajti »čiflik« pomeni — veleposestvo in motiv socializiranja velepose-slva je eden važnih motivov v romanu, kateremu daje celo širšo podlago in epično osnovo. Sicer pa jo romana izrazito ljubezenskega značaja. Glavna snov je ljubezen izredno sveže in žive None, ve-leposcstnikove hčerke, sicer študentke v Švici, toda poosebljene duše kmečkega dobrudžanskega ljudstva, do obmejnega častnika Galčeva. Ta Nona je zanimiv značaj: vesela in brezskrbna, neresna in živahna, polna življenja; zaročena je sicer v Švici z nekim mladim Židom, doma zavrača socialista Josifa, ki je zaljubljen vanjo že od mladih let, vnema pa se do obmejnega častnika Galčeva, pa tudi tako, da se jasno ne izjavi, vsaj spričo matere, ker jo hoče speljati na napačno sled. A razmerje med njima se vedno holj čisti: par srečanj poživlja povest, ki je najlepša prav v opisu lepe poti ob meji. v kateri pride Non I ti a ljubezen najbolj do prisrčnega izraza. Clalčev že misli na ženitev — tedaj pa pride tragika vmes. Ves čas pa se je v podtalnem dogajanju poleg te ljubezenske idile, Noninih voženj s kolesljem iz čiflika v Senovo in srečanj s Galcem, razvijala širša podlaga romana: boj med veleposestvoni in kmeti. Nonoin oče Manulaki je postavljen morda najbolj krepko v vsej povesti, ter je kot star fevdalec, ki drži s krepko roko svoj čiflik, dasi čuti, da se mu ob sinovi, Tošovi, razsipnosti podira. Njegova druga žena Antica, katere hči je Nona, je bila kmetica ter je pomenila v bistvu prehodno stanje, ki naj fevdalno posest prenese v roke kmetov, obdelovalcev. Grdja, nekdanji njen ljubimec in poznejši kaznjenec, pa vodi kmetski upor, ki hoče Manulakiju odvzeti njive ter Jih — socializirati. Ta spor med gruntom in kajžarjeni je sicer samo rahlo skiciran in ni dovolj — kot bi pri romanu pričakovali — izrabljen, olnjujeta, dajeta na primernih mestih prednost glavnemu igralcu in sicer lako. da nikoli ne trpi estetsko zaokrožena enotnost igre; 6kladbe interpretirata slogu ln značaju primerno; s svojo igro znata poslušalce vseskozi ohraniti pozorne. Molreč njune izvajalske sposobnosti smemo upravično trditi, da nam I bosta posredovala šo dobršen del tovrstne lllera-« ture. M. T. te. M i Nekatere umetniške sliko imajo tako privlačno silo za človeka, da slednjič zmedejo svojo žrtev tako, da zblazni. Strahotni prizor slike z imenom »Ivan Grozni ob truplu svojega sina«, je ruski slikar Ilija Rjepin tako živo upodobil, da bi se gledalec, najrajši poln groze obrnil od slike, pa se vendar ne more ločiti od zmedenih carjevih oči, ki je v jezi ubil svojega lastnega sina in si zdaj ves skesan pritiska na prsi s krvjo ohllto glavo umorjenca. Prva žrtev te slike je poslal pisatelj Vsevolod Mlhajlovlč Garšin. ki je bil slikarju za model umorjenca. Po ure in ure dolgo je opazoval to grozotno 6liko, dokler se ni, že ves blazen, vrgel s stopnišča v globino in se ubil Kasneje je neki blaznež to sliko vso prerezal i nožem, ko je ob pogledu nanjo pobesnel. Pot okoli sveta za modelom Ni treba, da so Človeku usodne samo resnično velike umetnine. Gastona Descouvreuxa, n. pr., je vsega prevzela podoba deklice, ki je bila naslikana na nekem lepaku na neki hiši južnofrancoske-ga mesteca. Čar tega dekliškega obraza je bil tako velik, da se je Gaston odpravil na pot okoli sveta, da bi bil našel model za to sliko. Njegova pot ga je privedla čez New York v Bombaj, od tod v Malako, dokler ni slednjič na Ceylonu dobil Daisy Normanovo. ki Je tu nastopala kot članica neke plesalske skupine. Gaslon je prepotoval 44.000 km, da Je dosegel smoter svojih željil. in je spoznal, da je model še vse mikavnejši od slike same, lako da se je na nos na vrat oženil z Dai6y Normanovo. Venera na polju Tudi najbolj prebrisani poznavatelj umetnin ne more zmeraj prodreti skozi skrivnosti slik in ki-I>ov, ki jih ima prod sehoj. Slavno sikstinsko Ma-dono. ki je očarala slehernega obiskovalca draž-danske galerije slik, je bila dolgo na clasu, da ni dosti vredna vprav radi čarobnega vpliva na gle- ,EL KI IVO SLOGA 17" ZA SMEH t - Svojevrstna komedija v filmu »Nora ljubezen« V glavni vlogi: RENATO RASCELI PREDSTAVE od 14 dalje. Konec ob 21.15. TEL KINO MATICA 12-41 LUISA FER1DA IN MASSIMO GIROTTI v svojih najboljših vlogah! Najboljše delo I tal. filmske produkcije! Mojstrski posnetki viteškega turnirja. Režijsko grandijozno ln vsebinsko pretresljivo delo 1 »Železna krona« V ostalih vlogah: Gtno Cervl, Ellsa Ceganl, Osvaldo Valentl! PREDSTAVE ob 15, 17 ln 19.15 1 ,EL KINO UNION "" ZA SMEH IN KRATEK ČASI — Priljubljeni dunajski komik) v Italijanskem filmu »Sedem let sreče« "•t V gl. vi.: Vlvl Giol, Elli Parvo, Hans Moser, Theo Ltngen, Wolf Albach Retty ln drugI Predstave: delavnik ob 16.80. ti.SO ln 19.30; ob nedeljah ob 10.30, 16.80, 17.30 ln iu 30 dalce. A Venerin kip. ki ga Je bil 1. 1037. neki francoski kmet pri oranju našel na svoji njivi, so pripisovali Šoli najslavnejšega grškega kiparja Fl-diasa. Čez leto dni pa so dognali, da je ta kip delo nekega mladega, sodobnega slikarja, ki Je bil svojo Venero lastnoročno zakopal v zemljo, da bi postal bolj slaven. Morilcu so prišli na sled. Še bolj čuden je primer slike »Umor na 10 črti«, ki ie bila spomladi 1892. nagrajena v Benetkah. Slikar je tu upodobil prizor umora neke deklice v Petrogradu. Na mostu umora si je bil napravil skico in je kasneje v neki bližnji lieznici našel model, ki ga je hotel kot morilca namestiti na sliki. Ko je bila slika v Petrogradu razstavljena. 6e je pred njo sesedel neki moški, ki je Idi na vso moč podoben morilcu na sliki in ki je kasnejo zares priznal, da je on umoril mladenko. Tako si je slikar nevede izbral za model slike vprav morilca, ki Je bil dotlej policiji neznan.. Pravljica o nesrečnih iveidah Berlinski državni muzej vsebuje posebno dragocenost ln eicer japonsko sliko, ki sta jo bila naslikala Gokomazu, stoti vladar iz japonske dinastije (1393-1412) In slikar Tosahirokata Na njej je upodobljena ona nežna pravljica, ki obravnava ljubezen dveh bitij, ki sta bili kot nesrečni zvezdi obsojeni na bivanje na nebu in ki sta se smeli sni ti le po enkrat na lelo in sicer sedmega dne sedmega ineaeca, Ta slika, ki tvori le prvi del celotne slike, (e prišla konec preteklega stoletja v last berlinskega muzeja. Drugi del sliko pa je bil dolgo časa Izgubljen in so aa odkrili šele leia 1080 In sicer v Tokiu In tako morata ostati ta dva dela slike, ki spadata povsem skupaj, ločena po taki dalji, kakor sta bila ločena oba nenrečnH Človeka, ki je njuna usoda upodobljena na teh dveh elikah. Konec zloglasne igralnice Točno petdeset let je odtlej, ko se je iz Sredozemskega morja dvignila bela palača, kraj razkošnega sijaja, shajališče mednarodnih družb, pozor-niča neštetih žaloiger, ki se je krog nje zbiralo jedro človeške samopašnoetl in človeških strasti. To je bila zloglasna igralnica \ Niči. Lovci za srečo, postopači, pustolovci in radovednež,i iz vseli delov sveta so se v teh petdesetih letih, od leta 1893. do teb dni, sestajali ob mizicah rulete in igre bac-carat. Dognali so, da je v tej igralski palači, ki je bila na koleh postavljena v morje, iskalo srečo kakih 80.000 Francozov, 73 000 Angležev, 40.000 Nemcev, 57.000 Američanov. 30.000 Švedov, Dancev in Norvežanov, (30.000 Južnoameričanov, 50.000 Italijanov, 32.000 Špancev, 10.000 Poitugalcev in 50.000 ljtidi iz Japonske In Kitajske. Mnogo od teh Je našlo srečo, mnogi pa so v usodnih nočeh zaigrali svoje premoženje, bogastvo, večkrat tudi življenje in so sebe in svoje družine pahnili v nesrečo in spravili na beraško palico Trideset odstotkov teh eostov igralnice je leto za letom bivalo v Niči in igralo dan na dan Kakih 18.000 od njih si je vzelo življenje, 3000 teb ljudi se je vrglo v morje. Tako poroča neka zasebna statistika, lci brez dvoma n povsem popolna. Od onih, ki so imeli rajši sinit kot pametno življenje, je hilo deset odstotkov žensk. V teh petdesetih letih je bilo aretiranih v igralskih dvoranah 479 pustolovcev — stremuhov in drusih zločincev; skoraj zmeraj se je to zgodilo neopazno, le nekoč ee je zoperelavil neki lažl-vojvoda in Je streljal na kriminalne uradnike. Ko so se preil več nieeeci zaprla vrata te zlo glasno igralnice, je utonil hkrati svet sleparske podobe in lažnivega sijaja. Nova dotia Je zaclngljala z liavčkom in oznanila smrt igralnici v Niči in hkrati s poslopjem, ki so ga začeli podirati, 6e ruši preživeta doba človeške zgodovine. m Pluninec-neplavnlec. V prejšnjih letih ste se utrjevali z okovunkumi nu nogah, zdaj pu bi radi poskusili s plavalnim športom, ker čutite, da so vam mišice preveč splahnele. Sturi ste 26 let, vendar nimate pojma o plavanju. V kolikem času bi se lahko navadili plavanja in kateri način plavanja je najprimernejši za Vašo starost? V otroških letin gre s plavanjem zelo hitro, pozneje pa porabite več čusa, du se udomačite v vodi. Svetujem, da začnete nuj-prej doma s toplimi kopelmi v kadi. Pri tem se vadite tudi v potapljanju glave, v gledanju pod vodo. Plavalnih gibov sicer ne boste mogli izvajati v kadi, pač pa sc boste seznanili z uporom vode. V ta namen morate docela sprostiti mišice na rokah in lioguh, potem pa morate poskušali z mehkimi aktivnimi kretnjami-Kaj več o tem boste našli v plavalnem učbeniku za začetnike in tekmovalce (D. Ulaga, Crawl, prsno in hrbtno plavanje). Np bo vam škodilo, če se seznanite s teorijo plnvunjn (str. 13 Mehanika plavanja, str. 31 Prsno plavanje, str. 39 O plavalni šoli). Ne priporočam, da hi začeli s cruvvlom, pač pa se pripravljajte za prsno plavanje (po žabje). Pri domačih vaiah morate računati tudi s tem. da je voda v kopališčih razmeroma hladna. Utrjujte se z mrzlo prho, da vas ne bo mraz stresu!, ko boste za- Bojišče v Tunisu: Italijanski topovi, skrbno prikriti, obstreljujejo sovražnikova zbirališča. bredli v reko ali plavalni bazen. Tako pripravljeni se boste naučili v nekaj tednih. (T. F.) Rekord v skoku v daljino. Od lanskega leta naprej se že vadite v skakanju v daljino. Najboljša znamka, ki ste jo dosegli, znaša 5.1(1 m. Ali ie kaj vredna za 16 letnega fanta, bi radi vedeli in koliko znaša rekord. Za samouka jc znamka kur dobra in če boste prišli po dveh letih na 6 m, se boste lahko uvrstili med naše najboljše skakate. Slovenski rekord je postavil Stepišnik z rezultatom 6.65 m, svetovnega pa črne Ovvens z 8.13 m. Izmerite daljino, pa boste videli, da je človeška zmogljivost tudi v skakanju skoraj neverjetna. (Ž. S.) Katere športe lahko goji plavalec brez škode? Če mu jc na tem, da doseže nn pluvalnih tekmah čim boljše izide, ne sme gojiti prenapornih športov na suhem in zlusti ne onih, ki razvijajo klene mišice (u. pr. hitrih tekov, nogometa ali telovadbo na orodju). Priporočljivo pa je, da sc po malem krepi z lahkimi športi ali pa da dela po eno uro dnevno nu vrtu ali na polju. (P-V.) Slab čas Gundarja Haegga? V nekem inozemskem časopisu ste brali, du se je udeležil svetovni prvak Gundar Ilncgg tekmovanja v teku čez drn in strn na 7200 m dolgi progi in da je zmagal s časom 22 min. 39.2 sek. Čas šivam zdi razmeroma slab. Ni točno! Upoštevati morate, da so proge v tekih čez drn in strn zelo različne in da so navadno izpeljane po-valovitem svetu, pri čemer mora tekač premagati večjo ali manjšo višinsko razliko. Ce primerjate Ilaeggovo hitrost z ono, ki so jo dosegli pri svetovnem rekordu na 10 km, tedaj ugotovite, da je tekel v hitrejšem tempu. (M. J.) Kakšna mora biti nogometna žoga, du ustreza pravilom igre? Zn žogo veljajo natančni predpisi, ki pruvijo: Zoga moru biti okrogla, zunanji del pa mora biti usnjen (svilene japonske žoge so torej po veljavnih pravilih nedovoljene!). Zn izdelavo se ne sme uporabiti tvarina, ki bi bila kakor koli nevarna za igralce. Obseg žoge ne sme biti večji od 71 cm. niti manjši kot 68 cm. Ob začetku tekme žoga ne sme biti težja kot 453 gramov in ne lažja kot 396 gramov. (D. S.) Beseda prevročim Nekaj komentarja k nedeljskim nogometnim tekmam Na nogometni tekmi med Marsom in Tobačno tovarno je bilo kljub deževnemu vremenu tako vroče ozračje, da so postajali gledalci, ki bi hoteli za vsako ceno zmagati, luido nervozni. O T 11 O S K I K O T I C K K Lea Fatur Roža in kopriva (Pripovedka) Visoko nad Savo je čepel nekdaj na skalnatem vrhu Strmigrad. Dandanes nI več o nJem kamna na kamnu, dandanes no moremo doumeti, kako so zvlekli tiste dni težke skale in bruna navzgor, kuko so niogli vsekati v živo skalo kleti, močno zidovje, jarke in poti. Bil je pnč tak čas, ko se je čutil plemič varnega samo za močnim zidom v višini. Kmet, ki je obdeloval polje, je stanoval v nižini, odpravljal je vožnje navzgor, preskrbel graščakovo živino in obdeloval njegovo polje, liste divje čase, ko so se napadali in pobijuli plemiči med seboj, je često pribe/.al kak premagan in prepoten plemič v notranjost gozdov in se skrival pred svojimi sovražniki. Tudi pod Strmigrad se je zatekel, nikdo ni vedel od kod, tuji mož z ženo in fantkom, ki je komuj shodil. Prinesla nista nič s seboj kakor ostanke obleke in stesala sta si kolibo sredi gozda. Ko je izvedel graščak na Strmigradu vitez Tihomil za novega tlačana, ga Je malo izpraševal kod in kuj, in župan ga je zapisal v urbar. Žena Hrabra je prihajala večkrat v grad, da je pomagala mladi graSčakinji. Rila je graščakinja Dobra, pobožna in dobro-tvorna žena. Njena največja radost je bila njena hčerka Roža, čudovito zal otrok. Hrabrova žena Zala je bila res zala, znala se je prikupiti vitezu Tihomilu in kmalu Je veljala njena beseda več kakor beseda graščakinje. Naneslo je, da je klical cesar viteza Ti-lioniila z njegovimi možmi v vojsko — vrnil se je brez Hrabrega, ki ga je zadela v daljni deželi sovražna sulica. Kmalu po moževem prihodu je obolela Dobra In umrla. Vitez Tihomil se je poročil z zalo vdovo, mala Roža je dobila mačeho. To še ni bilo tako hudo, dokler ni dobila mačeha hčerko, ki je bila naravnost grda in so ji tlačani dali iine Kopriva. (Dalje.) BaaaaaaaaaaBaasaBBBBBBaaaac-.&aaBa Poleg časnikarske tribune je čepel 10 letni fantiček in navijal, du se je bilo bali, da se bo razločil. Pametni ljudje so ga svarili, naj se brzda v izrazili in glasu, ta pa je menil, da je zato prišel nu tekmo, du bi navijal. Ko mu je ušla ifrda kletvica, ga je pričujoči odbornik ^K Viča krepko prijel in mu zagrozil, da ga bo spodil z igrišča. I'antiček sc je opravičeval, da mu je ušlo, par minut /atcni pa je spet kričal, kakor du bi se mu skisulo v možganih. Ne gre satno zu omenjenega fantička. Tudi nekaj odraslih je bilo, ki niso izbirali izrazov, na oddaljeni tribuni pn je celo prišlo do ne-všečnih prizorov, ko so se začeli prepirati. Kuj se je tam godilo, tega « časnikarske tribune nismo mogli videti, ker so ljudje vstajali; ampak kaj prikupnega vsekakor ni bilo. kar snio sodili j ki tem, da so nekateri zapustili igrišče. Nikdo ne bo tajil, da je pre|>ovcdano liodriti svoje igrulce na zelenem polju ali jim ploskati, kadur to zaslužijo. Kolikor toliko š|wirtne zrelosti pa je za to vsekakor potrebno in vsaj malo tistega, čemur pravimo primerno vedenje. Nogomet je borba, pri kateri odloča izurje-nejše moštvo; pravica gledalcev je, da gledajo, pravica sodnika da sodi, dolžnost igralcev p«, da sc borijo z dovoljenimi sredstvi. Človeku se zdi neresno, ko gleda strahotno razburjene ljudi, ki se obnašajo, kakor da bi šlo za kdo ve kuko važne zadeve, šport je vendar samo igra. ki jo jjlcdiimo zaradi razvedrila. Tako bi moruli gledati na nogometne tekme vsi, od zainteresiranih odbornikov pa do najmlajših gledalcev. Toliko za enkrat, da ne bo v bodoče spet prevroče. in da bomo luliko zagovarjali lepe besede o vzgoji potom športa! • Zbor lahkoatlctskih sodnikov — službeno. Obveščamo gg. sodnike, ki ->o določeni za finale mladinskega tekmovanja, da jc isto prestavljeno od 15. t. m. na torek 18. i. ni. Pričetek tekmovanja ob 17, zbor sodnikov pol ure prej. SK Žabjak. Obvezni trening zn rezervo in prvo moštvo v četrtek ob 18; v petek obvezen sestanek ob 19! Drobna Ifubljanska kronika Za otroke lz Stopanje vasi, z Barja, Prul ln Ceste dveh cesarjev ho javno brezplačno obvezno cepljenje • zoper koze v petek, 14. maja. Starši iz Stopanje vasi ia okolico nuj svojo otroke prinesejo v Kregarjev salon že ob 10 dopoldne. Starti 7. Barja nuj pripeljejo otroko k cepljenju ob 16.30 v ljudsko golo na lin rje. S Prul in okolico naj prinesejo otroko ob 17 v ljudsko šolo nu Prulo. S Cesto dveh cesarjev in okolice naj pa starši prinesejo otroko k cepljenju oh 11 dopoldne v salon Karo. Iv pregledu .io treba prinesti otroko drugi petek, 21. maja, ob isti uri nn isti prostor, kjer so lnli cepljeni. Pri pregledu dobe starši potrdilo o uspešnem cepljenju otrok ter morajo to potrdilo dobro shraniti, ker fra bodo morali predložiti pri vpisu v šolo. Ce no prej. se bo t C hi izkazalo, da niso dali otroka cepiti, tor bodo zato tudi še tedaj kaznovani. Iv cepljenju morajo stnrši prinesti vso otroke, rojene leta 1942 in tudi vso letos rojeno, najmanj 3 mcsoce staro otroko. prnv tako pa tudi vse one otroko, pri katerih cepljenje dosloj ni bilo uspešno. Starši morajo otroko prinesti k cepljonju no n-letlo nn to, Ce dobo vabilo k cepljenju ali 110. Seveda morajov k cepljenju prinesti okopnne otroke v snažni obleki. Vse drugo .io razvidno z razglasov na mestnih oglasnih deskah, nn cerkvenih vratih in drugih vidnih prostorih. Na XIV. simfoničnem koncertu bo sodo-lovala kot solistka pianistka Kossnnn Or-inndini-Bottnl, hi jo našemu koncertnemu občinstvu znana 7.0 izza njenega solističnega koncerta, ki so je vršil lnnl 23. marca. Takrat je imela velik uspeh in edon ljubljanskih kritikov ji jo napisat naslednje besede: Njeno izvajanj« knže vso vrline zrelih pianistov. To no Rnmo v vlrtuoznt tehniki, nm-pnk tudi v primlnem razumevanju, s katerim so 7,nn vglobiti v svojskosti posameznih skliidh in jim dati v izrazu prnvllno llde. Pohvalno moriimo omeniti tudi njen osebni odnos do instrumenln, lz katerega •/.na Izvabiti v nnjrnzltčnojSIli nlansah vse, kur Instrument premore. Tnko poslane nje na igra pootičnn, poduhovljona in 110 samo 7iinrnl« tehnično brezhibna, Podobno so pi- Rali o mladi Izvrstni umetnici ludi ostnli kritiki. Na ponedeljkovem koncertu bo izvajala solistični part Halimaninovega kln-virskegu koncerta v c-niolu in to delo ji da priliko, da pokažo vse vrlino njeno umetniške In-re. Poleg Rahmaninova bomo. So slišali Mnncinellijn, odstavek iz suite, in Cajkovskcgu Patetično simfonijo. Koucert bo vodil dirigent Drugo Mnrio Sijaneo, izvajal pn veliki simfonični orkester. Koncert bo v veliki unionski dvorani. Začetok točno ob pol 7 zvečor v ponedeljek, 17. t. m. Predprodaja v knjigarni Glasbeno Matice. VIII. Javna produkcija gojencev šole Glasbene Matice bo jutri, v petok. 14. t. 111., ob 18 v mali filhnrmonifni dvorani. Na tej produkciji ho nastopilo 23 gojencev kluvlr-skogu, violinskega, solopovskogu oddelka, dalje oddelka za čelo in doklamaeijo. Podroben spored za to produkcijo jo na razpolago v knjignrnt Glasbene Matice. K produkciji vabita ravnateljstvo šole in odbor Olns-beno Mntico. V nedeljo. Hi. t. m., pa bo ob 9.45 v voliki filharmoničnl dvornni IX. produkcija. kntore pretežni del sporeda nosi Jcrajov šolski orkestor. nastopi pn tudi absolventki! klnvirskega oddelka gn. Bonsnck-Kntnn Majda. Tudi tn sporod so dobi v knjigarni Glasbene Matice., Risarko In plsatoljtco otroške illknnlce »Sestrici dvojčlčl«. gospodično P. N . vljudno prosimo, naj se zglnsi čimprej v uredništvu •Slovonca«. Gro zn objavo slikanice — Uredništvo »Slovenca«. Itnzdoljevanjc krompirja gre v redu. — Prejšnji leden so nekateri ljubljanski vele trgovci in večjo zadrugo prejoli znatne količino krompirja, kt so gn začeli delili potrošnikom. in sicor po 6 kg na vsako uprn-vičeno osebo. ljudje so mislili v začetku, dn bo toga krompirja takoj zmanjkalo in je bil prvo dni vellknnski nnvnl nn trgovino. Trgovci so komaj potolažili kupce, da krompirja no bo zmanjkalo ter da dobe krompir prav vsi, ki so zanj upravičeni. Sednj .te naval na trgovine že ponehal in ga ljudjo prejemajo, no da hi so jim bil« Ucba dro-njati in dolgo čakati. Paul Claudcl, največji sodobni katoliški dramatik, je napisni slovesno dramo »Ozna-nenje Marijino«, ki jo bodo zadnji teden v mosecu mnjniku izvajali člani frančiškanskega gledališča v frančiškanski dvorani, lirama jo živ slavospev žrtvi, pokori, milosti in prednnosti v voljo božjo. Na predstavo, ki bodo skozi ves teden, žo sedaj opozarjamo vso katoliško javnost, posebej pa našo dijnštvo. Predprodaja vstopnic Be bo začela še ta teden. Nov most čez Ljubljanico. LJubljana v kratkem pridobi nov lesen most. in sicor lam, kjer ga je morda najbolj potrebovala, namreč nn točki, ki bo ugodno vezala Barje iu Trnovo. Torej nekoliko višje od Spico. To .io bila žo stara želja zlasti Barjanov, ki bi Imeli po tem mostu najbližjo pot do svoje župno corkvo. do župnega urada in sploh do Trnovega. Gospodarski ustroj bližnjih barjanskih predmestij je namreč močno podoben trnovskemu In tudi mnrsikntern kupčija vpžo obojno preblvnlce. Novi most jo po svojcin obrisu žo sodni viden. Gradi ga neko zasebno podjetje. Oblika mostu ho zelo znnimivn, saj bo imela lesena nosilna konstrukcija trikotnlški prerez. 1)1 Inki Injo 3. In 4. razreda gimnazije ter 4. razreda meščansko šolo prijavite so za posebno inštrukcije v predmetih zu malo maturo. Ločeni oddelki po Solnh tn rnzredih! Učni honorar nizek. Poučujejo profesor h strokovnjaki. Pouk pričenja ta toden. Informacijo in prijave dnevno od 9—12. popoldne od 4-6, Specialno strokovne Inštrukcije zn gimnazije In meščanske šole. Mussollnljev (Kongresni) trg MI. Središče mestal Labod.lt par v Tivoliju. Sprehajalcem v Tivoliju je dobro znano, dn promore Ljubljano šo vedno par krasnih labodov, ki živita ob tivolskem hnjerjti. Sta to res dvo lepi živali, s katerima imajo posebno otroci voliko vesolje. Med pticami, ki živo v našem podnebju, jo labod nedvomno najtežja, težja od nrln nli jastreba. Ta labodji pnr jo vodno deležen darežljtvostt občinstva, ki ju rado krmi, Rleer pa si znata laboda v ribniku snina poiskati brano. Lani ob tem času smo poročali, dn lshodko vali. Todn na žalost Ljubljančanov iz labodjih jajc ni bilo piščančkov. L"'«' jo lnhodkn zopet zno-»la uekaj jajo, ki jih pridno vali in ljubite- lji tega labodjega par« upajo, da bodo nemara čez nekaj tednov zagledali na ribniku resnične labodje piščančke, prave ljubljanske domačine. Samo, dn se ne bo zgodilo tako kakor lnnl, ko so iz labodjih jajc nu-mesto piščančkov nastali klopotci. Zaloge zelenjavo tn sadik na trgu. Nn živilskem trgu so hlle v sredo lepe zalogo zelenjave in raznih sadik. V obilju jo na . trgu bilo razne berlvke. ki jo mnogo pro-I dajalke dnjojo cclo pod maksimalno ceno, I samo dn spravijo berivko v denar in dn iz-kupijo kako Uro znnjo. Mehke glnvnato solato jo bilo v sredo nn trgu bolj mnlo nu-, prodaj Kakor druge dneve je bilo v sredo na trgu ogromno raznih sndik naprodaj, v I prvi vrsti paradižnikov, ki so zelo poceni, 1 saj se lepe sadike dobe žo po 0.50 liro. M110-' go jo naprodaj svože in lopo povrtnlne. kakor tudi druge zelenjavo. Branjevci so sedaj založeni s pomarančami in limonami, i ko pn nn drugi strani no morejo postreči s čebulo, po kateri jo postnlo zadnji čas ve.-" povpraševnnje. Ker je sednj zndnji rok za 1 sajenje fižol«. ,1e nn treru šo vedno veliko semenskega fižoln raznih vrst na ponudbo In naprodaj. Zn tn fižol jo primerno zanimanje. toda ljudje so so že vsi prej preskr beli z zdrnvlin in lepim semenskim fižolom. Knkor zatrjujojo, bo lotos samo nn ozemlju mestn posnjenogn izredno mnogo fižoln. posebno visokega. Na trgu jo nek« proda.lnlkn ponujala konsorvirani stročjl fiiol po 12 lir kilogram. Fižol je bil konesrvirnn nn enostaven način v slani vodi. Popravljena Hradcckeg« cesta. — Letos spomladi jo bila poleg drugih prometnih žil v Ljubljani znntno popravljena tudi ! Hrndeckecrn cesta, ki je zadnji dvo leti po-slnla izredno vnžna zveza mod dolenjskim 1 delom pokrajine tor mestn Ljubljane In pn med Vovčnmi in Znlogom. Cesta jo hlln nn novo posutn. cestišče ps jo potlačil pnrnl vnliar. tnko da sednj cestn v resnici uslrezn velikemu prometu, ki vlada nn njej. Potzvi'dovan)n Siromašna brezposelna uradnica io Iz- ; gubila v »oholo punktnl nnočnike. Mudila se ie v knjižnici Delavsko zbornico, želoz-i niski uionzi lil kavarni Veseli. PnStanocra najditelja prosimo, da Jih odda v upravi »Slovenca«. Čigav Je dennrf Oseba, kt lo 24. aprila t. I. Izgubila v ljubljanskem tramvaju večjo vsoto gotovine, nnj se čimprej zglnsi nn Kr. kvesturt. III. nadstropje, solin 27, kjer bo luliko dobila svoj denar nazaj. Gledališče Opirat Četrtek, 13. msja. oh 18: »Prodnna nevesta«. Izven. Cone od 28 lir navjdol Potek. 14. maja oh 18: »EvgenIJ Onjegln«. Izven. Cone od 28 lir navzdol. O r a m a 1 Cetrlok. 13. maja, ob 17: »V času oblskanja«. Zaključena predstava za šolsko mladino. Pelek. 14. maja. oh 15: »V času oblskanja«. Zaključena predstava za šolsko mladino. Naznanila RADIO. Četrtek, 13. maja: 7.30 Lahka glusha — 8 Napoved čnsu, poročila v itnli Janščinl — 12 20 Ploščo - 12.30 Poročila v slovouščinl — 12.45 Pesmi in napevi — 13 Napoved časa. poročilu v itulijanftčlnl — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.25 Prenos lz Nemčije — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkcslrn vodi dirigent I) M. Sijaneo. pisana glnsba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved čnsa. poročiln v italijanščini — 17.15 Prenos iz Rimske kr opere: Proslava X. obletnice ustanovitve Mandžukun. Simfonični koncert vodi dirigent Ekltnl Ahn - 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved čnsa. poročila v Italijanščini — 20 20 Dobussy: Zgubljeni sin — 21.10 Prednvnnje v slovenščini — 21.20 Orkestor vodi dirigent Itizza — 21.55 Lahka glnsba — 22.05 Orkester »ArmonU' vodi dirigent Scfrurini — v odmoru predavanje v slovenščini — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno »lnžbo Ima.lo lekarno: dr. Kmet. Uleiueisova ccsla 43; mr. Trnko c7.v dod , Mestni trg 4, in mr. Ustar. Solon-bursova ulica 7. S. S. VAN D I NE: Cleaver je v začetku predlagal precej skromno postavko. Spotswoode je takoj hotel višjo. Vunce pa je postavko še povišal in ker Markham in Allen nista ugovarjala tej vsoti, so vsi enoglasno sprejeli. Vrednost, ki so jo dali igralnim kartam, jiin je skoraj v/ela sapo. Niti Mannix ni mogel zadržati slike začudenja. Preden je minulo prvih deset minut, je že lnliko bilo spoznati, da so bili vsi izvrstni igralci. Videti je bilo, du se posebno Allen, Vancejev prijatelj, počuti nenavadno dobro v tem okolju Prvič in drugič je zmagal on, v tretje in četrto pa Vance; nato je imel Spots\voode nekoliko sreče, končno pn je Markham dobil precejšen kup igralnih znamk. Do takrat je samo Cleaver izgubljal, toda čez kake pol ure se mu je že posrečilo, da je zopet pridobil to, kur je prej izgubil. Zatem se je Vance postavil odločno na prvo mesto; kmalu pn je sreča zopet prešla k njegovemu prijatelju Allenu. Nato je nekaj časa bila sreča približno enako naklonjena vsem igralcem, čez nekaj časa pa sta Cleaver in Spotswood začelu močno izgubljati. Okrog pol enih je ozračje postalo kar težko, ker so bile l»ostavke zelo velike in so stave naraščale tnko hitro, da so bile občutne tudi za premožne ljudi, kakršni so bili igralci. Mulo pred eno uro, ko je igralska strast dosegla skoraj višek, sem opazil, da je Vunce pogledal Allenu in si šel z robcem preko čelu. Ta kretnja bi se zdela naravna vsakomur, ki bi gu ne poznal, meni pa je bilo jasno, da |e to nekak dogovorjen znuk. Videl sem, du je v tem trenutku Allen mešal karte, da jih razdeli. Morda m 11 je dim cigare šel v oči, kajti opazil sem, du je pomežiknil. Ena karta se mu je izmuznila i/ rok in padlu na tla. Spretno jo je pobral, mešal karte še nekaj čusa, nato podal šop Van-ccju, ki ga je privzdignil. Postavka, ki je bila na nii/i, je predstavljala kar celo premoženje. Cleaver, Markham in Spotsvvood se umaknili, bila je vrstu na Van-ceju, da začne igro in storil je to i nenavadno visoko vsoto. I udi Allen se je takoj ttmuknil, Cleaver pa je pristal. Ostula sta torej pri igri soino Vance in Cleaver. Ta je zahteval eno ktirlo. Vance pa, ki je igro začel, dve. Vance ie označil neko število, ki pa ga ie Cleaver še občutno povečal. Vunce je to število ie povišal, unktir je Cleaver poskočil še više in tako dosegel neverjetno visoko število. Vance je nekoliko okleval, a potem »je šel pogledat«. Cleaver je tedaj zmagoslavno poka/al svojo igro. »Kraljeva lestev s fantom,« jc dejal, »ali me morete pobiti?« »Nikakor ne. Vzel sem dve karti.« je dejal Vance in pokazal svojo igro: imel je poker s kraljem. Približno pol ure pozneje jc Vance spet vzel robec iz žepa in šel z njim preko čela. Opu/.il «eni. da je zopet Allen mešal karte in du je (»ostavka bila ponovno precej visoka. Mali oglasi Prodamo Suho žaganje In Fiiho braškn !>d oglja prodam. — Dom. Cebln, \Volfova a. (1 Amer. pisalni stroj In domsko kolo »Opel«, prodam. Naslov v upravi Slovenca« pod St. 2-13. Prodam: novo kitaro ln kompletno spalnico, ali posamezno. Trd les. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3212. Prodam: domske čevlje. bluze, ublcke, blago stare kvalitete. ' , violino in gugal-nlk. Naslov v upravi »Slovi lica. pod štev. 3209. Harmoniko kupljeno prod enim mesecem prodani za polovično cen,;. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3208. Razne mize sobne in kuhinjske proda trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. vhod skozi vežo. Prekle Brezove metle in držaje za lopate ter motlke dobite pri Gospodarski zvezi, Hlnlvvelsova 29 O Suho sadje prodnja Gospodarska zveza, 111 elvvel sova 29. (1 Izposodite si gramofon ln ploščo proti majhni odškodnini pri tt. »IŠve-rest«, Prešernova ul. 44. gj Kupimo^ Šivalni stroj kupim. Vprašati »Proteza«, lvrekuv trg 10. Kupimo: vsakovrstno snažno sobno in kuhinjsko opravo, kavče. otomane, otroške postelje. zložljive postelje, šivalno stroje, ter druge uporabne predmete. Trt;o-vhia »Ogled<, Mestni trg št. 3. vhod bUcj/.t vežo. za fižol in paradižnike dobite pri Gospodarski zvezi v Maistrovi ul. 10 Pisal, in računske stroje stalno kupuje po najvišji dnevni ceni ali vzame v račun zn nove »Kverest«, Prešernova ulica št. 44. Vse denarne In trgovske posle Izvršim nitro in ločno. Obrnite se na RUDOLF ZORE Gledališka ul. 12. lei. 38-10 I Srhe | Oddalo: Sobo oddam gospodični, najraje šivilji. Cenj. ponudbe na upravo »Slovunca« pod : »Imam svojo perilo 3206«. s Slamo dobite pri Gospodarski zvezi, Blelwelsova 29. (I Biciklje in triciklje več komadov, razprodaja po zelo ugodnih ccnali (lASOnENO - JIEEKUI1, 1'uharjeva 6. Po daljši in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere je za vedno zaspal naš dobri brat in slric, gospod ANDREJ SUMI višji poštni kontrolor v pokoju v 74. letu starosti. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, 14. maja 1943, ob 15 z Zal, iz kapele sv. Petra k Sv. Križu. Ljubljana, 12. maja 1943. Žalujoči: Fani Kokalj roj. Sumi, sestra, Kokalj Anton, Kos Stanko, nečaka, in ostalo sorodstvo Po kratki in mučni bolezni je odšel za svojo ljubljeno in nepozabno soprogo naš dobri striček in svak, gospod ing. Hugo ;zer Dragega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti v četrtek, dne 13. maja 1943, ob 5 popoldne izpred farne cerkve na Viču na viško pokopališče. Do dneva pogreba leži v mrtvašnici splošne bolnišnice. Maša zadušnica bo v torek, dne 18. maja 1943, v farni cerkvi na Viču. Ljubljana, dne 11. maja 1943. Žalujoči: Tončka Skubic, nečakinja, ter rodbine: Skubic, dr. Grapar in Porenta Allen je za trenutek prenehui, izpil nekoliko whiskyja, si prižgal cigaro in |K)tem ko je Vunce privzdignil kup, je zučel deliti karte. Cleaver, Markham in Spots\voode so se umaknili. Vance je zopet začel igro s celotno vsoto, ki je bila na mizi. Nihče drugi ni sprejel poziva, razen Spotswoodu in to pot se je igra omejila na ta dva igralca, i^potsvvood je zahteval eno karto. Za hip je zavladala popolna tišina. Vsi so zadrževali sapo. Zdelo se mi je, da je ozračje polno elektrike in mislim, da so tudi oMali imeli enak občutek, ker so zasledovali igro z naravnost mrzlično radovednostjo. Vance in S|>ots\vood pa sla bila videti kar neverjetno mirna. Pozorno sem ju opazoval, (oda nisem mogel opaziti najmanjšega razburjenja. Zdaj je bil Vance na vrsti. Molče je porinil nn sredo kupček igralnih znamk, bila je naj-višja postavka legti večera. Spots\vood je takoj postavil poleg lega kupčka ennk kupček /numk, nato je mirno in hitro preštel, kar mu je še ostalo, bila je silno visoka vsota, in vse skupuj mirno porinil k ostalim znamkam. »Moj ostanek,« je izjavil. Vance je nekoliko skomizgnil z rameni. »Umaknem se,« ljubeznivo se je nasmehnil Spots\voodu in poknza l kot začetek: imel je štiri ase! »To «e pa res imenuje poker!« je vzkliknil Allen in se pogladil po bradi. »Poker?« je ponovil Marukham. »Umakniti se s štirimi a?i z vsem tem denarjem na mizi!« Tudi Cleaver je začudeno zamrmral. Man-nix pa se je razočarano namrdnil. »Nikakor vas nočem žaliti, gospod Vance,« je dejal, »toda če presojam igro zgolj - poslovnega stališča, se mi zdi, da ste se prehitro udali .. « Spotswood je pogledal okrog sebe. Svetogorsko svetišče Iz Vu rese j a se odcepi tramvajska progu. ki vozi v svetogorsko svetišče. Svetišče je mogoče opaziti v višini s svojo vasico, z znamenito potjo kapelic, ki se vije skoz bujen gozd oh potočku. Tradicija, ki je precej utemeljena zaradi omemb, ki jih je mogoče najti v najstarejših dokumentih, trdi, da izvirajo počet k i tega svetišča že od časa nastopa sv. Ambroža. Nobenega dvoma ni, da je že pred letom 1000 na tem prijaznem gričku stala cerkev, h kateri so romali številni ljudje in v kateri se je častila dragocena Marijina podoba, ki se je ohranila do danes. V tej cerkvi je bil že od lakrat nameščen odličen kapitelj, na čelu katerega je bil opat z milro. V 15. stoletju je sloves svetišča še bolj zrastel, ko je poleg njega ustanovila blažena Katarina da Pallanza samostan avguštink, ki je še danes zelo znan in cvetoč. Toda še bolj se je razvil pomen svetišča in romarji so začeli prihajali v večjem številu, ko je v začeiku 17. stoletja paler Avguštin Aguggiari da Monza (po katerem je mesto Varese iz hvaležnosti imenovalo eno izmed najlepših cest) zamislil in izvedel 1-4 kapelic poleg svetišča, ki so pravi biser umetnosti. Ta arhitektonska slikarska kiparska sestavitev je naj odličnejši spomenik, ki priča o višinah, ki jih je v teh umetnostih doseglo 16. stoletje. Cradba teh kapelic, ki se je izvršila v zelo žalostni dobi. je trajala skoraj slo let in se je nadaljevala s pomočjo žive vere številnih romarjev in vztrajnosti patra Aguggiarija in stavbenika Bernasconija iz mesta Varese, ki so ga tudi imenovali >mancino«. Ob vznožju griča stoji skoraj kot mistični uvod v žaloigro, ki se je odigrala pred očmi obiskovalca, ljubek oratorij v baročnem slogu, posvečen brezmadežnemu Marijinemu Srcu. Kapelice (ki se vrstijo po skrivnostih rožnega venca) so razdeljene v tri skupine po treh obokih, ki jasno začrtavajo tri presledke na poti molitve. Prvi obok, ki se začenja poleg oratorij a Brezmadežne, nosi lepo izdelan kip Device, ki se zdi, kakor da bi vabila prišleca. Za kajielami veselja je drugi obok, ki vodi h kapelam trpljenja, posvečen sv. Karlu v spomin na velikega kardi- nala, ki je tako yneto častil vareško svetišče. Končno je tretji obok pred častitljivimi skrivnostmi, posvečen svetemu Ambrožu, milanskemu škofu, ki naj bi bil početnik tega svetišča. Bernasconi je zamislil vse scenogra-fično delo in načrt za notranjo izdelavo posameznih kapelic, postave protagonistov in nekaterih postranskih osebnosti, medtem ko naj bi na stranskih stenah in na oboku znameniti slikarji uprizorili razne prizore iz svetega pisma, ki bi bili v skladu s plastično predstavo skrivnosii same in ki bi se nanjo nanašali. Zadnja častitljiva skrivnost o kronanju Device Marije je v kapeli svetišča samega, kjer stoji češčena podoba. Občudovanja vreden je tudi inonu-menlalni Mojzesov vodnjak, klasično delo Francesca Maria Argentija, in bazilika, ki je zelo starega izvora in je bila končno arhitektonsko urejena s pomočjo velikodušnosti raznih knezov, predvsem Ludovika il Moro, stavbenika Bartol omea di Cremona, znamenitega Gad i a. Bazilika ni obširna, toda renesansa ji je dala pozneje plemenite oblike. Pozneje je baroško stoletje spremenilo čiste in preproste poteze renesanse s stu-katurami in brezštevilnimi okraski. Zelo star in čudodelen kip Madone stoji na glavnem oltarju, ki je bogat, razkošen, okrašen z dragocenim marmorjem, kovinami in redkimi tkaninami. Ta fantastična dekoracija je od kiparja Giuseppe Rosatija, ki jo je končal v letu 1662.; pod glavnim oltarjem je zelo stara kripta, ki izhaja bržkone že iz 8. stoletja. Iz cerkve gredoč je mogoče občudovati na levi strani glavnega oltarja vrata, ki jih je dal odpreti Francesco Sforza leta 1532. Leta 1900. je bil odprt sveto-gorski muzej, ki hrani tudi zbirko iz svetiščnega zaklada: poleg predmetov dokumentarične in resnične vrednosti je mogoče opaziti tudi dragocene kože in brokate in nekaj krasnih koralov, med katerimi je zelo znamenit koral iz leta 1476., okrašen s silno dragocenimi miniaturami. Muzej hrani med drugim tudi krasno sliko, ki jo je podaril papež Pij XI., ki je zelo častil to sveto goro in je tukaj praznoval 25 letnico svojega mašniškega posvečen j a. (334) CHSfl ESIPII3U5KE5R PODKRALJA U. Mi oni ■28- Ramuzenti je natočil v dve ilovnati čaši. Vratar ni opazil, da ie napolnil eno do vrha, v drugo pa le malo vlil: pa tudi ako bi opazil, bi se ne zmenil za to okolnost. Ako hoče Ramuzenti piti malo, bo sam trpel škodo. »Na Faraonovo zdravje!« nazdravi Ramuzenti dvignivši čašo in jo nese k ustnicam, ne da bi pil. Vratar jo pa pohlepno izpije. Minska z ustnicami. »Pri repu bika Apisa! Kakšnn slaščica! Zakaj ne morem vedno piti takega' vina? Nikoli ne bi umrl, ker bi upijanil smrt,« pravi. »Pij! Zudosti ga je za oba!« ga sili Ramuzenti in mu nanovo natoči čašo. Hebronsko vino ie zelo močno. Med in koreninice, ki so mu bile primešane, so ga na-pravljale še močnejšega in varenje je še povečalo jukost. Nihče, niti velikan mu ni mogel biti kos. »Ali je dal Zafnatpanea danes koga zapreti?« vpraša Ramuzenti vratarja, da se prepriča, ako je imela njegova ovudba kak uspeh. »Ne.« »No?« vpraša Ramuzenti razočaran. Ni pričakoval takega odgovora. »Veš dobro?« »Ros ne.« jDeset mož?« »Deset?« »Du.« »Onih desef, ki so danes zjutraj stali na cesti?!; »Prav te. Ni jih dal zapreti?« »Povabil jih je na veliko pojedino in obedoval z njimi.« Malo. je manjkalo, dn se ni Ramuzenti oklofutal in se vratarju izdal. Zares je bil nepreviden; tri, pet, desetkrat nepreviden! To bi jo bil polomili Zdaj je ruzu-mel sumničenje podkralja; zdaj prepoved, da ga no smejo pustiti iz hiše. Toliko se je trudil, da bi [lodol zaželeno ovadbo in zdaj, ko mu je to uspelo, je ovadil deset prijateljev podkralja. O nadloga! To ti je smola! Ni bil pomislil. da je podkralj tujec in da ima mnogo prijateljev med tujci in ako je bil kdo pravi njegov sovražnik in mu stregel po življenju, tega ni bilo iskati med tujci. Toda kar je. je! Napravil je veliko neumnost in ni r">gel ničesar popraviti. »Ali so se v hiši?« vpraša sumljivo. Gorje, nko so ti močni možje še. v hiši! Potem ne bo mogel izpeljati svojega načrtu. »Ne. z »Ali si gotov?« »Odšli so takoj po obedu.« »In se niso vrnili?« »Ne. Majordom jih je spremil k žitnicam. Prijatelji so podkralja, ki so prišli iz daljnih krajev kupovat žito. Ni bilo to prvič, tla so prišli.« pravi vratar iu dvigne čašo k listini. »Izvrstno!« vzklikne. »Najboljše vino na zemlji « »Ako bi Zafnatpanea vedel, da ga jaz pijem!« »Se nima nič pritoževati razen nad seboj. Kdo mu je rekel mene osumiti? Ali naj bom jaz vljuden s tistim, ki mene sumniči? Toda vratar, ti nič ne piješ.« »Ze dve čaši sem izpraznil,« reče ta z nekoliko trudnim glasom in debelo gleda od velikega napora. Ni bil navajen piti. Močno vino je nanj zelo vplivalo.' »Samo'dve? Štiri so Apisove noge in štiri vola Muevi. Vsaj osem jih. moraš izprazniti.« »Bo preveč.« »Zakaj? Vina ni nikoli preveč.« »To vino je dobro,« jeclja čuvaj z otečenim jezikom. . »Ti gn žališ, ako praviš, da je samo dobro. Izvrstno jc, je furaon med vini. Noben malik ne pije boljšega. Sem čašo! Zdaj so tri!« pravi Ramuzenti in znova nalije čuvajevo čašo. »Meni se dremlje, pa moram bdeti,« jeclja stražar, ko izpraznuje tretjo čašo. »Saj pravim, da si premalo pil. To vino ima hvalevredno lastnost, da uspava, nko ga ntalo izpiješ: ako ga pa več izpiješ, te ohrani ču-jecegn.« »Ali ti ne piješ?« »Ze tretjo čašo praznim.« »Nisem te videl.« »In zdaj četrto zate in zame!« pravi mali ropar ter napolni vrutarjevo čušo, nekaj kapljic pa uliie tudi v svojo. »Nn zdravje Faraona!« Nihče ni mogel odklonili takega povabila. Odklonitev bi pomenila žalitev njegovega veličanstva. Vratnr je zato pil in rad izpil. Četrto čaša še poveča njegovo zaspanost, proti kateri se brezuspešno bori. »To vino...« jeclja. »Je izvrstno.« »Pri rogovih Apisa! Zafnatpanea...« »Ta bedak!« »Ta be ... be... Kako si rekel?« »Ta bedak!« »Da. Ta be... be... bed... Av! Kak za- spanec! tn moram ču. čuva .. Zalnat... Be...« jeclja čuvaj. Ramuzenti mu naglo natoči čašo. »Pij!« »Zaspan sem,« reče vratar in odrine čašo. »Pij! Vino, te bo zdramilo! Na zdravje Zafnatpanea...« ponovi Ramuzenti in nastavi prazno čašo k ustnicam. »Be... bedu .. •« pravi čuvaj z vedno bolj trdim jezikom. »Pij! Vino te bo zdramilo.« »Zaspan sem!« odgovori vratar in si ne upa piti. »Pij! Na zdravje Zafnatpanea! Ako ne piješ na njegovo zdravje; se pravi, da ga sovražiš. Ze vidim zate pripravljen konopec!« pravi Ramuzenti in porine čašo v roke vratarju. Ali jo bo prijel? Kdo bi mogel reči? Toda vzame jo, dvigne k ustnicam in izprazni. Čaša pa mu zdrkne iz rok in pade z ropotom na tla, kjer se razleti v tisoč koščkov. »Nesreča!« buči Ramuzenti. »Ta trušč. Da le ne bi koga zbudil.« Vratar hoče zakričali, ko mu je padlo, toda uvidi, dn so njegove besede nekoristne. Glava vratarju kloni nn prsi. brada se skrije v obleko; zapre oči in zaspi. Ramuzenti si mane roke od zadovoljstva. Dosegel jo svoj namen.t Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani; Jo2e Kramarji Izdajatelj: lni Joži Sodja Urednik: Viktor Ceniii