Ql^/om T^and NO. 168 Domovi m e/%'IU—HOJVIE / ^€RICAN IN SPIRIT FOR€N IN LANGUAG6 ONLY SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R "EX CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, AUGUST 28, 1950 LETO LII —VOL. LII. Sodobni dogodki in komentarji OB ČASU, ko mnoge ameriške tvrdke oglašajo v časopisju, da pošljete zdaj lahko svojcem v domovino 1,000 funtov drv za kurjavo za $20.00, si drzne “Slovenski poročevalec” takole far-bati maše ljudi: Ljubljana, 18. junija. Nad 20,000 frontovcev v 200 gozdarskih brigadah bo vsak čas izbojevalo sijajno zmago V. našem gozdarskem planu, v naši splošni bitki za socializem. Kaj bodo k temu rekli inform-birojevski laježi ,in obrekovalci, ni več važno. Svarili so fron-tovce in hinavsko svarili našega človeka, naj ne hodi v gozd, naj ne posluša Partije in Fronte, naj do goličave ne opustoši in izseka naših gozdov. Pa je v brigadah kmečka pamet sama našla odgovor in razčistila to zadevo. “Naši gozdovi bodo poslej še lepši, še lepše bodo rasli in se razvijali. Greh bi bil, če bi jih ne očistili in razredčili. Kar delamo zdaj,., bi moralo biti že zdavnaj narejeno. Pa bo menda le bolj pametno, če za tale les dobimo stroje, kakor pa, da bi nam v goščavi dušil rast tn gnil.” Itd. Značilno je, da so pred izsekavanjem gozdov svarili tudi “informbirojski laježi”, ki so “hinavsko rotili našega človeka, naj ne hodi v gozd, naj ne posluša Partije in Fronte, naj do goli save ne opustoši in izseka naših gozdov”, kakor ugotavlja sam “Slovenski poročevalec”!— Pri “čiščenju” in “redčenju”, da les “ne bo gnil in dušil drugo rast”, naj bi pustili vsaj toliko trsak, da našim ljudem ne bi bilo treba pošiljati iz Amerike poleg vsega drugega še drv za ■— kurjavo. . . Značilno je tudi to, da je ob vseh “sijajnih” dovršitvah vseh “planov” in ob vseh rekordih vseh delavskih “norm” v Jugoslaviji čedalje večje pomanjkanje in da ni po petih letih po zaključku vojne še najmanjšega znaka bližajočega se blagostanja! Izgleda, da bomo morali ameriški Slovenci iv ostali Jugoslovani preživljati in oblačiti naše ljudi doma vse dotlej, dokler ne bo konec Tita, njegovih planov in norm in vse njegove tiranske bande! MOJSTRI LAŽI. — Severnokorejski radio poroča, da polovica ameriških vojakov, ki so jih zajeli komunisti, ne zna ne pisati ne brati. Radio dostavlja, da ti “reprezentantje ameriške kulture gotovo niso ljudje, ki bi bili poklicani, nositi prosveto in omiko v druge dele sveta.” 1 Moskovski radio pa podaja o Amerikancih sledečo sliko: “Ameriško vojaštvo v Koreji se je nedavno zabavalo s tem, da je; prisostvovalo mučenju, ko bilo 289 mladih korejskih fantov 'In deklet, ki so bili osumljeni demokratičnih aktivnosti, živih zakopanih do vratu v zemljo, nato več ur strahovito mučenih, Šestnajst bilijonov za obrambo dežele in naroda WASHINGTON. - V soboto, 26. avgusta, je zbornica poslancev odobrila nove nujnostne vsote, ki presegajo 16 bilijonov dolarjev za obrambo dežele. Glasovanje je izpadlo: 3 1 0 glasov za odobritev, 1 proti. Nasprotni glas je oddal Robert F. Rich, republikanec iz Pennsyl-vanije. Pogreznitev bolniške ladje v bližini San Francisca Najmanj osemnajst oseb je zgubilo v nesreči življenje; nad 500 ljudi je bilo rešenih. San Francisco. — V gosti megli je v bližini tega mesta neki tovorni parnik trčil ob ladjo Benevolence, ki je bolniška ladje ameriške mornarice. Bolniška, ladja se je 20 minut po koliiji pogreznila. Najmanj 18 oseb je utonilo, nad 500 pa je bilo rešenih. Nesreča se je pripetila, ko je tovorni parnik Marv Lucken-bach v gosti megli trčil ob bolniško ladjo. Tovorni parnik je zarezal v bolniško ladjo ogromno odprtino ter jo istočasno prevrnil. Na bolniški ladji, ki je bila na poizkusni vožnji pred odplutjem v Korejo, ni bilo k sreči nobenih bolnikov. Potres so čutili v Kaliforniji Berkeley, Cal. — Inštrumenti na univerzi so zaznamovali potres, ki je moral biti nekje v Kalifornijskem zalivu. RAZVOJ) V KOREJSKI VOJNI Ob korejski meji sta dve kitajski komun, armadi. — Rusija je poslala Korejcem 120 težkih novih tankov. \ Tokio, nedelja, 27. avgusta. — V soboto zvečer so severnokorejski komunisti zavzeli s silnim napadom kraj Kigye ter potisnili južne Korejce dve milji nazaj. Drug napad severnih Korejcev 13 milj severno od mesta Taegu pa je bil strt. — V bližini Čangjonga, 23 milj južno od Taeguja, je ameriško topništvo preprečilo načrt komunistov, ki so hoteli spraviti preko Naktong reke 16 velikih čolnov vojaštva. Poveljstvo letalske sile naznanja, da so ameriška in druga pridružena letala uničila v šestdesetih dneh korejske vojne 111 komunističnih tankov, mnogo, pa so jih letalci težko poškodovali. Ameriški težki bombniki so v tem času vrgli 11,500 ton bomb na razne industrijske naprave, železniške mostove in ceste. Washington. — Poveljstvo a-meriške armade naznanja, da sta ob korejski meji koncentrirani dve kitajski komunistični armadi in da so Rusi ■ poslali iz pristanišča Dairena severnim Korejcem 120 najtežjih tankov. Ti tanki pomenijo novo ne-,varnost za čete Zdr. narodov. Seveda je veliko vprašanje, če bodo mogli ti tanki sploh priti v akcijo zaradi silno bombardiranih železnic in cest, ki jih bombardirajo ameriški bombniki. HEATWAVE Jasno, vroče m soparno. Popoldne dežni prši. Tri na dan I , t Radovednici v pojasnilo omenjamo, da nam ni znano, če bo “Enako” dobila v zalogo tudi tanke in atomske bombe. Zdaj imajo v “verplegsmagazinu” samo manjše vrste orožje, kot pije štolce, frače in tako. Novi grobovi George Miller George Miller iz 2577 W. 6th Place, je kupil v četrtek motorno kolo, da bi se vozil na delo in z dela. Ko se je prvikrat peljal ž njim, se je smrtno ponesrečil. Hotel se je izogniti nekemu avtomobilu, pa se je pre- j Vlada je zasegla železnice, ker v sedanji resni krizi ne sme biti zastoja v prometu Železničarji morajo delati pod starimi pogoji, dokler ne pridejo železnice zopet pod upravo nji hovih lastnikov. WASHINGTON. — Predsed- vrnil in ubil. Pokojni zapušča rgruman je v petek odredil ženo Dixie Lee in dvoje 0lrok viacjni zaseg ameriških železnic, —Charlesa in Susano. Bil je|cja s ^em prepreči vseameriški star 32 let. Dalje zapušča sfai_ j2eiezničarski štrajk, ki se je še, brata Edwarda in sestro El-• jmej prjeeti v ponedeljek. Za-eanor, Maloney, ki je nočna geg železnic je določen za 5. uro Wallacov tovariš izgubil nominacijo Boise, Idaho. — Senator Glen H. Taylor, ki je kandidiral za podpredsednika v Progresivni stranki z Wallacom leta 1948, je izgubil pri zadnjih volitvah za senatorja in sicer za 948 glasov. Volitve so se vršile 8. avg. in vo-livni odbor je zdaj uradno potrdil izid. strežnica v Somovi restavraciji. Pogreb bo danes ob dveh popoldne iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na Hillcrest pokopališče. Anton Kocjančič Včeraj popoldne je umrl v mestni bolnici Anton Kocjančič, po domače Radel, star 82 let. Pokojni je živel pri svojem sinu Johnu na 6303 Schade Ave. Pogreb bo v sredo zjutraj iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Podrobnosti jutri. Peter Klein Na domu svoje hčere, pri kateri je živel pretekla dva tedna, 689 E. 130 St., je nenadoma umri Peter Klein, star 58 let. Bil je iz Avstrije, nakar se je naselil s svojimi starši v Korčuli v Jugoslaviji. Bil je vdovec. Njegova žena Marija, roj. Hudnik, je umrla pred 23 leti. Zapušča hčer Nino Tripi, dva brata, sestro in eno vnukinjo. Bil je uslužben pri General Electric Co., v Clevelandu. Pogreb bo oskrbel Gidiovr pogrebni zaved. Čas še ni bil določen. Helen Bojach V nedeljo zjutraj je umrla staršem Frank in Kaye Bojach tri mesece stara hčerka Helen Bojach Starši stanujejo na 14618 Thames Ave. Materino ime je bilo Zorich. Mala Helen zapušča brata Richarda in Russella. Pogreb bo v torek zjutraj ob 9:30 iz 'Mary A. Svetek pogrebnega zavoda na E. 152. cesti, ob 10 v cerkev Marijino Vnebovzetje in potem na Kalvarijo. ------o------- popoldne v nedeljo (včeraj), ko ima armada prevzeti kontrolo nad železnicami. Kmalu po tej odredbi je predsednik Bratovščine železničarjev brzojavno sporočil vsem predsednikom posameznih unij, da je bil štrajk “nedifinitivno” odložen. Unijski ukaz za štrajk je bil izdan v sredo po 17 mesecev trajajočih pogajanjih za poravnavo zahtev glede mezd in plač. Ukaz za stavko je bil izdan vsekakor z namenom, da vlada zaseže železnice. železniške družbe so pripravljene zvišati mezde za 18 centov Tornado je divjal po Arkansasu Stuttgart, Ark. — Tukaj je divjal tornado, ki je napravil mnogo škode na lastnini. Ranjenih je bil sedem oseb, ubit k sreči ni bil nihče Angleži izdelujejo vojno orodje za Sovjetsko zvezo Delavska vlada nima ničesar očitati kapitalistom, ker je priznala, da angleka industrija izdeluje za Sovjetijo važno orodje. London. — Winston Churchill je izjavil, da angleške tovarne Charity bolnišnici, izdelujejo za Sovjetsko zvezo orodje, ki je neobhodno potrebno pri popravljanju vojnih tankov. I Angleška vlada je nemudoma priznala, da je to res in da angleške tovarne izdelujejo razne proizvode za Sovjetsko zvezo. Churchill je dalje izjavil, da je ruskim inšpektorjem dovoljen ogled angleških tovaren, kar je zastopnik angleške delavske vlade tudi brez oklevanja priznal in dodal, da je v vse an-glede tovarne, ki izdelujejo ra-'zne proizvode za Sovjetsko zvezo, dovoljen vstop njenim (sovjetskim) inšpektorjem. na uro, unije pa zahtevajo 33 centov zvišanja na uro. Zdaj, ko je vlada zasegla železnice, se je pojavilo sledeče zanimivo dejstvo: Pod vladno upravo železnic bodo morali delati železničarji pod starimi pogoji in mezdami. Onega povišanja, ki so ga pripravljene družbe dati železničarjem in katerega železničarji niso hoteli sprejeti, zdaj ne bo, ker vlada ni lastnik železnic, železnice morajo torej najprej zopet priti v upravo družb, preden se morejo unije ž njimi pogajati. Toda če bo tako, morajo biti pogajanja naglo zaključena, zakaj ravno prevzem železnic po vladi dokazuje, da se ne bo trpelo, da bi obtičala morebitna ponovna pogajanja na mrtvi točki. — Toliko je gotovo, da se v sedanjem kritičnem času, ko je treba zalagati naše čete v Koreji z vojnimi potrebščinami in ko utegne biti vsak zastoj prometa usodepolu, stavke železničarjev ne bo trpelo. S konvencije KSKJ Telefonsko poročilo Jožeta Grdine) 700,000 kristjanom v Koreji grozi smrt Lake Success. — Zastopniki Južne Koreje pri UN so poslali 57 članom Organizacije združenih narodov svarilo, da grozi v Koreji 700,000 kristjanom smrt. Pozvali so vse zastopnike UN, naj bi v najkrajšem času odobrili zakon, ki prepoveduje ubijanje množic in celih rodov (genocidni umor). Dr. Chang, zastop nik Južne Koreje, je izjavil, da je prizadetih 300,000 katoliča-Inov in 400,000 protestantov. Odhod angleškega vojaštva iz Hong Konga na korejsko bojišče Nekdo meni, da je “Enako” zato razstavila v oknu morilno orožje, da bi bilo v svarilo komunistu Ivanu, da ne bi prišel končno pa postreljenih s strelom več nazaj strašit. Baje mu je v glavo. Dalje so se ameriški j Grilček aufkindal, da mu ne bi V DRŽAVI OHIO BODO LETOS BRESKVE OBRODILE, KOT ŽE DOLGO NISO, PRAVIJO Ako ne pride vmes kaj poseb- enem okraju pravi, da jih bo po-nega, bodo letos breskve v drža-jslal na trg več kot 100,000 buš-vi Ohio obrodile, kot že dolgo 1 jev. Kdor pride po sadje v tisto ne. To bo gotovo vesela novica I okolico pred 10. septembrom, bo 'za gospodinje, ki imajo navado prezervirati dosti sadja. Iz Port Clintona, kjer je središče pridelka breskev poročajo, da vse zelo lepo kaže. Glavni pridelek, to so breskve vrste “elbertas” bodo dozorele v te-barbari zabavali ob pogledu na'narobe hodilo pri shižbci v mestu, dnu Delavskega praznika, to je 'po 1. septembru. Te vrste breskve so najboljše za prezervira-nje. Za temi bodo dozorele pa fante in dekleta, ki so jim rablji “izrezali jezike” . Ubogi Ivane, ki ga je tovarši- MARKSOV NAUK v svoji ja tako naglo zatajila. Dokler Praktični obliki ni prestal tiste-\m prišlo na fence, da je pogla-ga političnega izpita, ki lahko kupil breskve, hruške, češplje in slive vse naenkrat. Vse to sadje namreč dozori ob istem času. Tudi iz drugih okrajev, Lake in Ashtabula, poročajo, da bodo letos breskve izvrstne. Letina jabolk pa ne kaže letos tako dobro kot druga leta. Letos ni leto za jabolka in v državi jih bo kov. Hong Kong, Kitajska. — Dne 25. avgusta zvečer je odpotovalo od tukaj 1,500. angleških vojakov v Korejo, kjer se bodo pridružili četam Zdr. narodov v njihovem boju proti severnokorejskim komunistom. Angleški vojaki so se vkrcali na bojno ladjo Unicom in na križarko Ceylon. Malcolm Mac-Donad, angleški komisar za ju-žnovzhodno Azijo, jim je ob odhodu dejal, da se bodo borili sicer proti severnim Korejcem, katerih orožje in straetegija je pa ruska. Bruselj, Belgija. — Belgijska vlada je odločila, da pošlje v Korejo en bataljon svojih voja- Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice Obisk iz N.Y.— Henry in Edward Shubel sta prišla za dva tedna na obisk k svojemu stricu Antonu Shublu, znanem opernem pevcu, ki vodi zdaj glasbeno šolo v SND na St. Clair Ave. Fantoma želimo veselo bivanje v metropoli. Jakšič bo zibai— France in Ančka Jakšič, 6111 St. Clair Ave., sta vsa srečna, ker sta dobila v družino novega vnuka. Pri družini njih sina Richarda so namreč v petek zjutraj kupili čvrstega sinkota v St. Lukes bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Florence Černilogar, hči Mr. in Mrs. Jacob Černilogar iz 1252 E. 61. St. Mr. in Mrs. Frank M. Jakšič sta s tem postala že tretjič stara mama in stari ata. Naše čestitke vsem skupaj! Važno pismo— Pri nas je pismo od jug. konzulata iz New Yorka, ki se glasi na ime Frank Morel. 1145 E. 60. St.. Pošta ga očividno ni mogla dostaviti. Naj se Frank Morel zglasi pri nas za p Hm o. Škof v Kanadi— S Hajdinjakovimi iz 'Toronta, ki so bili zadnji teden v Clevelandu, se je v petek zjutraj odpeljal v Kanado tudi prevzv. škof dr. Rožman. Udeležil se je romanja Slovencev na božjo pot v Midland, Ontario. V torek se vrne škof nazaj in sicer se bo pripeljal z Grdinovimi, ki so se tudi udeležili tega romanja. Slavnost na 140. cesti— Nocoj bo slovesna otvoritev 140. ceste, ki so jo vso pretlako-vali od bulevarja do St.. Clair Ave. Parada bo ob 7 zvečer, ob 8 bo nekakšna predstava med Hale Ave. in Thames, od 10 naprej bo pa ples na prostem in sicer pri Hale Ave. Igral bo Pečanov orkester. Pri otvoritvi bo mestni odbornik 32. varde, John Fakult, ki se je mnogo trudil, da je bila cesta tlakovana, in Joseph Sullivan, osebni tajnik clevelandskega župana. Narod je vabljen, da se udeleži pro-slavp. ‘Vsa slovesnost je pod pokroviteljstvom trgovcev na 140. cesti. Proti severu— Naš urednik Frank A. Turek, ki je bil delegat na konvenciji KSKJ, ki je bila v četrtek večer končana, nam sporoča, da jo bosta z ženo zdaj potegnila viš- zahte- var komunistov v tem becirku, va, da izpolnijo nove ideje vsaj je bilo vse dobro. Bolj ko je^u ' ,' v glavnem v življenju one ob-mlatil po “reakcionarjih” bolj si tina, cenejše bodo. ljube, s katerimi so nastopale.1 je Gnlcek mel roke. Ivan je pil ____________ ^ samo kakih 55% od tega, kar se Washington. — Vlada je naše druge vrste. Elbertas se bo- jih pridela druga leta. Lansko znanila, da bo prispel prvi od-do prodajale, kot sodijo, od $2.50 do $3.50 bušelj. Večja ko bo le- Sodijo, da bo letos pridelek ° T uresničili in mlatil na levo in desno. Pa breskve v okolici Catawba oto- * <***.«*> * 300,000 ***». s*™ » V ubij ali! ■ so ob- vse to je minilo m Grmcsa goij- na uu ^ —A Š.Aalo močno. Veste, tako pride, [prekupčevalec z sadjem v doti- leto je bilo jabolk toliko, da so red švedskih zdravnikov in bol-jih prodajali ceneje, kot pa je ničarjev, ki je na potu v Kore-bilo stroškov s sadonosnikom jo, v nedelo z letalom v New Mnogi so radi tega sadovnjake York, opustili. Kar pa bo jabolk, bodo dobra in cena bo okrog $3 bušelj. DAJ BRAT, DAJ SESTRA, SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM Kakor smo že poročali, je bila četrtek ponoči zaključena 22. konvencija KSKJ v Milwaukee, Wis. V glavni odgor so bili izvoljeni vsi prejšnji, samo v porotnem odboru sta dve spremembi. Porotnika Joseph Russ in J. Oblak sta se odpovedala in sta bila izvoljena John Starr iz Pueblo in Iggy Gorenc iz Milwaukee. Prihodnja konvencija se bo vršila čez 4 leta v Jolietu, 111. Konvencija je tudi odločila, da gl. zdravnika imenuje gl. odbor in ni več voljen na konvenciji. Glede bolniške podpore za o-ne, ki so v centralizaciji, je konvencija rešila vse povoljno, da bo zadoščeno državi in članstvu v danih razmerah. Vsa delegacija se je izjavila, da take udobnosti, kakor so jo imeli v Milwaukee, niso bili deležni še nikjer in je menda tudi ni mogoče dobiti drugje kot v mestu, ki je vajeno konvencij, kot je Milwaukee. Vsa delegacija je stanovala v istem hotelu, je proti severu za nekaj dni. To kjer je bila tudi zborovalna dvorana. Vsak večer je čakalo pred glavnimi vrati 8 busov, ki so vozili delegacijo na razne kraje, kakor je določil kon venčni odbor. Busi so tudi vse pripeljali nazaj pred hotel. NAJNOVEJŠEVESTI TOKIO. — Južnokorejske čete so ustavile komunistično ofenzivo proti Pohangu, toda se-, vernokorejska armada je zavzela Uihung, ki leži okoli 50 milj zapadno od Pohanga. General Walton H. Walker je izjavil, da podvzema sovražnik na preveč raztegnjeni fronti svoje zadnje poizkuse. “Časi naših umikov so stvar preteklosti,” je rekel general. WASHINGTON. — Lee Pressman, bivši CIO voditelj in svoječasno odvetnik za New Deal ter prijatelj Algerja Hissa, je priznal, da je bil od leta 1934 do 1935 član komunistične partije. ne more biti drugo kot Minnesota pri kakšnem fletnem jezeru in drugih pripravnih postajah. Le dobro se imejta! Kljub Ljubljana— Jutri večer ob 7:30 bo seja kluba Ljubljana v navadnih prostorih, članstvo je prošeno, da se udeleži v velikem številu. Romanje v Frank, O.— Dekliška Marijina družba pri sv. Vidu bo najela avtobus za nedeljo, 3. septembra, za romanje k Žalostni Materi božji, v Frank, O., kjer bodo 1., 2. in 3. septembra velike slovesnosti posvetitve kipa Matere božje, ki je natančen posnetek kipa Fatimske Marije. Bus bo odpeljal zjutraj ob 7:30, nazaj v Cleveland pa bo odpeljal od tam ob peti uri popoldne, po procesiji. Vzemite prigrizek s seboj. Vožnja v oba kraja stane $2.50. Za rezervacije se očrnite do 30. avgusta na sledeče naslove: Mary Kostansek, EN 1-1084, Jean Blatnik, HE 1-6905, Frances Russ, E 1-1399. (Po šesti uri.) Ameriška Domoviim/i K MO/W1K E3E53 MMMM« ■ UMMMiMV 8.117 'St. Clatr Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and English Editor: Mary Debevec Editor in Chief: Anton Sabec; Mg. Editor: Frank A. Turek: Associate Editor Vinko Lipovec NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $8.00, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. AUGUST 1950 SUN MON TUE Win THU FRJ SAT 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 2122 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Entered as second class matter January 6th 1908. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879. Ss°83 No. 168 Mon., Aug. 28, 1950 Pravoslavni cerkveni zbor bo v Ameriki New York. — Cerkveni predstavniki rusks pravoslavne cerkve izven Sovjetske zveze se bode zbrali v novembru v Jor-danville, N. Y. To bo prvi cerkveni zbor ruske pravoslavne cerkve po boljševiški revoluciji. Sabor je sklical metropolit Anastazij, ki živi sedaj kot begunec v Nemčiji. Na sabor bodo prišli zastopniki ruske pravoslavne cerkva v emigraciji iz Nemčije, Velike Britanije, Grčije, Ktiajske, Perzije, Avstralije, Francije, Belgije, Združenih držav in nekaterih držav Južne Amerike. Znano je, da_ ruska pravoslavna cerkev izven Sovjetske zveze ne priznava patriarha v Moskvi, ki ga je postavil Stalin, in trdi, da je postavljen v nasprotju s predpisi cerkvenega prava ruske pravoslavne cerkve. Komunistično zločinstvo General McArthur, vrhovni poveljnik oboroženih sil držav Združenih narodov, je poslal predsedniku korejske komunistične vlade ostro pritožbo, v kateri pravi, da so zločinstva korejskih komunistov, zločinstva proti človečanstvu. General McArthur pravi v pritožbi, da bo prisiljen, ako komunisti s temi zločini ne bodo prenehali, smatrati vsakega ujetega komunističnega poveljnika za vojnega zločinca. Ameriški vojaki, ki so se prebili k svojim četam, pripovedujejo o teh zločinih in mnogo ameriških časopisov vsak dan objavlja njihove grozne zgodbe. Ameriški svet se deloma tem zgodbam čudi, nekateri jih imajo za plod azijat-ske divjosti, nekateri za propagandistično pretirane. Ra zumljivo je, da mnogi teh zločinov ne morejo razumeti, ker je ameriški vojak prvič v zgodovini v boju proti komunistom. Zato šele danes pričenjajo prav spoznavati svojega novega sovražnika, ko morajo sami na lastni koži občutiti komunistična grozodejstva. Tistim,'ki ne poznajo resničnega bistva komunizma, se zde komunistična grozodejstva nekaj izrednega in najdejo za komunistične zločine različne izgovore. Navadno pravijo, da so poročila pretirana in da so zločini le plod izbruhov neodgovornih elementov. V dobi revolucije in državljanske vojne v Rusiji, smo slišali govoriti, češ da so Rusi divjaki. Namesto, da bi pripisovali zločine komunistom zaradi njihove zločinske ideje, so pripisovali zločine ruskemu narodu, ki je bil sam v ogromni meri žrtev teh zločinstev. V dobi revolucije v Španiji smo slišali izgovore, češ da so Španci vroče krvi in imajo itak vsakih sto let državljansko vojno. In ako Amerikancem pripovedujemo o komunističnih grozotah v Jugoslaviji, si bo marsikdo mislil, češ v Jugoslaviji so “balkanske” razmere, tam so ljudje z nizko kulturo, še na pol divjaki, saj beseda “balkanski” ima v ameriškem svetu vse prej, kot dober prizvok. Poudariti hočemo, kakšno krivico dela taka miselnost posameznim visoko kulturnim narodom. Zločini namreč, ki jih dela komunizem, niso zrastli iz naroda, ampak iz komunističnih idej, ki ne poznajo nobenih narodnostnih meja. Prepričani smo, da bi ameriški komunisti, ako bi jim razmere to dopuščale, bili prav taki divjaki, kot so komunisti v drugih deželah. Dokler teh svojih zločinov ne morejo vršiti, so komunisti na videz pohlevne ovčice, ki kriče o preganjanju komunistov, kadar nimajo možnosti preganjati drugih, ko pa razmere za revolucijo dozore, tedaj pokažejo svoj pravi obraz, tedaj ustrahujejo celo svoje lastne pristaše z grožnjami in zločini, samo da se maloštevilno vodstvo lahko obdrži na oblasti. In še eno dejstvo je značilno v komunizmu. Nihče ni pred komunisti varen, tudi komunisti sami postanejo pogosto žrtve komunističnih zločinov. Zgodovina komunizma to dovolj jasno dokazuje: Trocki, krvave čistke v stranki, Titovo preganjanje kominformistov. Komunizem ne omejuje in zapostavlja le človeške osebnosti, jo ne samo ponižuje, ampak za komuniste sama vrednost človeške osebe ni velika. Ubiti človeka ni komunistom noben zločin, ako to služi stranki ali majhni skupini okoli diktatorja, ki bi pa zopet izgubila življenje, ako bi prišla do oblasti malo drugačna smer. Komunistična ideološka zmeda pa je danes vsaj tolika, kot zmeda ljudstev ob gradnji babilonskega stolpa. Nov komunistični sovražnik je morda presenetil tiste, ki komunizma niso poznali, toda za tistega, ki je komuniste poznal, ni povezovanje z žicami, o katerem beremo v amerikanskih časopisih, nobena presenetljiva novica, saj čudovito spominja na Turjak in Kočevje pred sedmimi letilL - ut •- i T a - Mučenja, ki jih danes opisujejo amerikanski časopisi, sre- gUeS 1 pnCa’ ° S° Indi;|an' čarno že ob revoluciji v Rusiji, srečamo jih ob revoluciji Dele Kuna na Madžarskem, srečamo v rdeči revoluciji v Španiji, srečamo v naši stari domovini. Vzrok tem grozotnim mučenjem je komunizem, ki hoče s silo uničiti vse, ki so mu na poti in ki imajo malo drugačne nazore. Komunisti dobro vedo. da brez nasilja nikdar ne morejo priti do oblasti, saj se v nobeni deželi še ni zgodilo, da bi se ljudstvo svobodno odločilo za komunizem. Hočemo poudaiiti in bomo brez prestanka poudarjali, da komunističnih zločinov ne smemo pripisovati narodom! ampak komunistični ideji. Kako globoke so bile v tem oziru besede papeža Pija XI., ki je pred 13 leti zapisal v svoji okrožnici proti komunizmu: “čim višja je krščanska kul-tura, tem bolj bo divjala jeza larezbožnikov.” Zgodovina to jasno dokazuje in kdor hoče to razumeti in videti, lahko to uvidi, ako ne hodi po svetu z zaprtimi očmi. x BESEDA IZ NARODA * | AA, ANrLJLVWJUT/l t * i. Še en dobrotnik Mohorjeve priPisali nJ'en nastanek njemu in njegovemu črnemu kovčegu. družbe Tokrat moremo poročati o dobrotniku iz vrst “novih” Ameri-kancev, t. j. bivših beguncev. Noče biti imenovan. Je pa to oče večje družine, ki pa hodi še vsa v šole in so zato z njo sami stroški. Poleg tega da se je ta vrli mož naročil na knjige, je1 dal še izredno lep dar 20 dolarjev, ker se zaveda velikega pomena kulturnega dela, ki ga opravlja tudi v današnjih časih MD za naš narod. Hvala mu! Naj Bog bogato blagoslovi njegovo delo! Iz prijaznosti sprejema darove za MD tudi uredništvo “Ameriške Domovine.” Znanstvena odprava Ford-ham univerze v N. Y. New York. — Že dva tedna je na delu v Auriesville, N. Y. posebna odprava Fordham University iz Nev/ Yorka, ki išče telesne ostanke prvih severnoameriških mučencev, ki so jih ubili Mohawk Indijanci preč skoraj 300 leti. Vodja odprave je Rev. J. Franklin Ewing, ki si je nadel nalogo odkriti natančna mesta, kjer naj bi ležale relikvije jezuitskih mučencev sv. Izaka Joguesa, Reneja Goupila in sv. Jeana de La Lande-ja, ki so bili proglašeni za svetnike leta 1930. Rev. Ewing je že večkrat poprej obiskal Auriesville, kjer je sedaj tudi cerkev severnoameriških mučencev. Cerkev je zgrajena na robu nekdanje indijanske vasi Ossernenon ob reki Mohawk 40 milj zapadno od Alba-nyja. Kopali ne bodo več kot tri čevlje globoko, ker so Mo-hawki bili v kaki vasi kvečjemu nekaj let in so se potem selili naprej. Odprava je vzela za osnovo svfojih raziskavanj napisano poročilo patra Izaka Joguesa in drugih misijonarjev. Pater Jo- TrupJe so vrgli v vodo, a danes je tisto mesto suho. Rev. Ewing je znan po svojih izkopavanjih v Egiptu, Palestini in Siriji. Ko je med vojno vodil neko ekspedicijo na Filipinih, so ga ujeli Japonci in ga zapri! v taborišče, kjer je bil tri leta. Pri sedanjem delu mu pomagajo pridno dijaki z antropološkega oddelka Fordham University. S Tržaškega, Goriške in Koroške poročajo ič. SPOMNITE SE S KAKIM DAROM SLOVENSKIH BEGUNCEV! ci ubili Reneja Goupila, ki so ga ujeli, ko je napravil križ nad indijanskim otrokom. Mohawki so ga ubili s tomahawkom. Njegovo truplo so vrgli preko strmih skal in nekaj mescev nato se je šele posrečilo patru Jogue-su pokopati njegove ostanke. Pater Jogues je prišel v Severno Ameriko 1634. kot apostol za Indijance. Odkril je Lake George* ki se poprej imenovalo Jezero Naj svetejšega Zakramenta. Bil je tudi prvi katoliški duhovnik, ki je prišel na mesto sedanjega New Yorka, kamor je zbežal pred Mohawki 1641. Ubili so ga Indijanci, ko je šel nazaj med nje, da bi našel mali črni kovčeg s svojimi mašnimi potrebščinami. Med njegovo odsotnostjo se je razširila v vasi kuga in Indijanci so Jugoslovanska lesna proizvodnja. — V gospodarskem življenju Jugoslavije je igrala že pred 2. svetovno vojno lesna industrija veliko vlogo. To ni čudno, saj je natančno ena tretjina državnega ozemlja pokrita zgoz-dom. Gozdarska statistika izkazuje 8,180,100 ha gozdne površine ali 32.8% celotnega površja. 50% gozda je bilo v državnih, 20% v občinskih in samo 30% v privatnih rokah. Eksploatacija gozda je bila v star. Jugoslaviji silno racionalna. % nobenem ietu se ni sekalo več, kot je znašal naravni letni prirastek. Posebno strogi goz-dno-policijski predpisi so onemogočali krčenje in vsako sečnjo — tudi prebirno — vezali na dovoljenje pristojne gozdne u-prave. Tako je bila Jugoslavija v stanju, da je krila sama vse svoje potrebe po lesu in da je les še izvažala. V izvozu lesa je bila od vseh evropskih držav na 7 mestu. Njen izvoz lesa pa je znašal 20-25% vsega izvoza. Številke izvoza so bile sledeče: Za leto 1935 je m-3 524,000; 1936 806,000; 1937 829,000; 1938 975,000 in 1939 1,014,000. Po vojni je zavzela lesna industrija pod vodstvom države še večji razmah. Titov režim, ki hoče industrijalizirati zemljo ter dvigniti njen vojaško industrijski potencial, sc je vrgel posebno na gozdove, ker je z lesom namanj opravka, da se spravi v promet. Za les pa dobiva Jugoslavija devize, ki so ji potrebne za nabavo strojev in industrijskih potrebščin. Vsled ekonomske blokade Rusije in njenih satelitov je bila Jugoslavija primorana še bolj dvigniti izvoz lesa, ker se je njena trgovina obrnila na Za-pad, ki mu zelo manjka lesa. Ker manjkajo Jugoslaviji potrebne gozdne prometne zveze in moderna sredstva za spravilo lesa, se je vrgel režim na sečnjo onhi gozdov, ki so bili najbolj pri roki in naj bližje prometnih sredstev. Take so trpeli najbolj gozdovi v Sloveniji in v onih delih Bosne, ki ležijo ob železniških progah. Jugoslavija ima danes 662 večjih podjetij za posek, spravilo in predelavo lesa. Naj večja podjetja so v Sloveniji in Bosni. Ves izvoz pa ima v rokah državno podjetje “Jugodrvo,” Beograd, Kneginje Ljubice ul. 31. Šrevilke izvoza so sledeče: zunanje-trgovskem poslovanju.” Novi regulacijski načrt Ljubljane.—Po ljudskem štetju z dne 15. mar. 1948 je štela Ljubljana 120,944 prebivalcev in je bila tako po velikosti tretje mesto Jugoslavije. Sedaj pa je predložen MLO v Ljubljani novi regulacijski načrt “socialističnega mesta” s 300 000 prebivalci. Kako izgleda ta načrt? Podatke c njem objavlja beograjska “Politika” z dne 10. avgusta. Z izgradnjo “Litostroa” v šiški in stanovanjskih blokov za Bežigradom” je načet že en del regulacijskega načrta. V šiški bo industrijski del, za Bežigradom stanovanjski del. Stanovanjski del bodo tvorile 4 nadstropne stavbe, ,ki jih bodo obdajali drevoredi, fizkulturna in otroška igrališča. , Na južnem delu stanovanjskega dela je predvidena zgradba delavskega doma z dvorano za 10,000 ljudi. V neposredni bližini bo zgrajen avtodrom, hipodrom, pristanišče za kajake in igrališča za tenis. Železniški promet se bo razvijal pod zemljo. Glavna postaja bo ostala na sedanjem mestu, proga pa bo skozi celo mesto poglobljena tako, da bo tekla pod zemljo. Na mestu, kjer so sedaj na glavni postaji železniški tiri, bodo v bodoče čakalnice in bifeji. Tovorni promet se bo raznjal po krožni progi. Tovorni kolodvori bodo v Št. Vidu, v Zalogu, na Viču, Črnučah in Rakovniku. Glavna mestna magistrala bo nekdanja Dunajska cesta. Ta bo zvezana z avtocesto za Beograd, Bled in Trst. Aerodrom bo prestavljen v Brnike nad Kranjem. Odtod bodo prihajali potniki v Ljubljano na avtobusih ali z manjšimi avioni. Sedanji aerodrom bo postal športno ig-rališče. Na Rožniku bo zoološki vrt in pionirsko mesto. Bolnice bodo ostale tam, kjer so. Po potrebi se bodo razšir.de v smeri proti Golovcu. Politično-kulturno središče bo med Gradom in Rožnikom. Tam bo zgrajena nova palača prezidi-ja in narodne skupščine. Predvidena je nova opera, novi dom NAŠA MICKA IMA TUD BESEDO Zadnjič sem obetala, da bom povedala, kako sta iznajdljiva Ambrožičev Lojze in naš. že od prvega dne lanskega leta, ko sta si prvič segla v roke, sta si bila prijatelja. Kaj vem, kaj ju je vleklo skupaj. Menda, ker se oba rada režita. In menda iz samega prijateljstva sta se oba zmisli-la, da bi zbolela za isto boleznijo. Na srce da jima je nekaj stopilo, sta rekla in letela v spital. Pa sta se oba še kar dobro izlizala. Naš je posebno skrbel, da bi Lojze prehudo ne bolehal in mu je poslal rože. Pa ne rože, kakor se jih pošlje bolnikom. Poslal mu je še zgodaj spomladi rožnata semena ter mu naročil, naj tišči z vso silo pokonci in iz hiše, da bo semena od rož posejal. Kako naj Lojze odreče takim ukazom, vas vprašam. In treščil je za vrata, če ne mar skozi okno (naš bi jih skozi okno, koli- muzike in palača radijske postaje. V sedanjem dramskem gledališču bo novo mestno gledališče. Elebtrarna, plinarna in tovarne se bodo polagoma premestile v industrijski del mesta v Šiški. Tja pridejo tudi instituti tehnične fakultete. Novi regulacijski načrt predvideva, da bo štela Ljubljana 300,000 prebivalcev. To so podatki, ki jih prinaša “Politika.” Kcliko od tega bo ostalo samo “v planu,” kdaj in s kakšnimi sredstvi misli Ljubljana to izvršiti, Politika ne pove. Vnema za plani je velika, da bi bila tudi izvršitev planov tolika, pa ne moremo reči. Če ne marate verjeti nam. . . ,1948 1949 1947 mehak les m3 295.000 trd, rezan les 120.000 les za celulozo 300.000 les za kurjavo 650.000 hlodi 900,000 1,300,000 železniški pragi 585,OOo" 778,000 700,000 V svojem govoru v debati k budžetskemu predlogu za leto 1950 je rekel Tito: 660.000 760,000 220.000 280,000 520,000 640,000 850,000 1,000,000 700,000 TMe pa za “progresivne” Slo venke, da b*s,do videle, kako dobro se godi slovenskim materam in ženam v starem kraju. Ali je to prav? Žene iz “Tislranine” v Kranju so se pritožile nad neopravičenim odpustom treh starih delavk. Enak primer imamo tudi v tovarni “Iskra,” kjer odpuščajo predvsem bolehne žene in matere s številnimi otroki. Med drugim so odpustili tudi ženo invalidko, ki so je bila pri delu v tovarni pohabila. Ali ni to nezaslišana krivica za žene, ki so delale v tovarni že svojih dvajset let ali se celo pohabile v tovarni, ali pa imajo mnogo otrok, če jih na.ta način odpuste, čeprav so zmožne dela in povečini nimajo srčdstev za nadaljnje življenje. Pomisliti je treba, da so te žene navadno tako navezane na svoj kraj, da bi si težko poiskale kjer koli drugje delo. Ljudi, ki tako površno jn birokratsko rešujejo ta važna življenjska vprašanja, bi bilo treba brez vsakega obzira poklicati na odgovornost in jih javno ožigosati. Ti ljudje ne delajo v z otroki, medtem ko sta bili na delu, sta zaprosili za dvomesečni brezplačni dopust. Res sta ga dobili, toda takoj so jima odvzeli karte, MLO pa prizadetima tudi ni izdal karte. Vprašamo ti rte ljudi, ki imajo tako surov in brezobziren odnos do naših delovnih mater, katere se požrtvovalno udeležujejo naše težke bitke za socializem, če so sploh kdaj slišali, da 'je ena izmed naših glavnih nalog skrb za delovnega človeka, zlasti pa še za mater, roditeljico in vzgojiteljico novega rodu? Vprašamo se, kdaj mislijo uprave podjetij začeti s pravilnim reševanjem tega tako važnega vprašanja? Kdaj mislijo pristopiti h gradnji otroških ustanov v okviru svojih podjetij? Izgovarjajo se na vse mogoče načine in večkrat se primeri, da direktorji podjetij celo nasprotujejo in zavirajo delo. Takih primerov imamo mnogo. Na primer v Lescah pri Bledu žene zaman čakajo na dom igre in dela, ker je direktor tamošnjega podjetja gluh in slep in noče o domu nič slišati. Ali pa pojdimo v Jarše, kjer si je tovarna “Induplata” imenu naše ljudske oblasti, ka-1 ' v g--------- tere najvažnejša naloga je skrb Ut’rac 1 a vse mogoče počitniške našega delo/nega človeka zla- om yoa nr* not satisfied. (MIUB LABORATORIES, INC. mu očetu: pojdi in kreši iskre! pritiskal na poraslo brado. Mati je morala pili, a jaz sem zaspala v njegovem naročju . . . Včasih so prišli možje tudi k nam, takrat je bilo najlepše. Vso izbo so nam zakadili, vsa tla popljuvali, a pripovedovali so nam tako lepo, tako grozne reči, da bi vso noč od lepote in groze ne bila zaspala . . .” Mati je utihnila. Bila se je skoraj zazibala ob pripovedovanju, očarala samo sebe. Videti je bilo, da so ji ti spomini neznansko dobro deli. Jurij je bil ves obdan od čarovite preteklosti. Poslušal je brez sape in venomer upiral svoje oči v mater. “Kaj so pripovedovali ob takih večerih, mati?” Zaželel si je bajk ko dete. Mati je pomislila. Že je, hotela odpreti usta in pripovedovati, ko se je zavedela. Res, da se je bila vsa zatopila v spomine in je njena duša uživala ob preteklosti. Ni si mogla zatajiti, da je bila ribičeva hči in je včasih sama zahrepenela nazaj v tiste čase. Toda ena ni sanjarila, okrog nje je šumelo trdo življenje. Pred njo je sedel sin, ki se je nagibal k sanjavosti, želel na morje, kar je bilo blazno in neumno. In ona ga je še za-mamljala s svojimi besedami, da se je zdelo, da plava z duhom v višinah in gledajo njegove oči, kot bi bile odprte v globokem spanju. “Ali si otrok, da ti bom pripovedovala bajke? Že tako si ves zmešan . . ” Jurij se je kakor prebudil. Materin obijaz je bil znova tak kot poprej; gledala je ostro v belo platno in zabadala s šivanko. Solnčni žarki so sijali poševno skozi okno in se razlivali Juriju čez lice . . Ta je dvignil časopis in si zakril obraz. Kostanji so eveli. Spomladi in za prvega poletja je Kras najbolj zelen. Trava in grmovje je opletlo gole skale in deloma zakrilo siromaštvo zemlje. Zvečer so pihljale tople, prijetne sape, donašale vonje in glasove daljnih pesmi. Stezice med sočnim zelenjem so oživele, skrivnosten šepet je prihajal iz mraka. Vsaka beseda — ljubezen. Zvečer so sedeli pred hišami ljudje s trudnimi rokami na kolenih. Njihove oči so bile uprte v neznano. Po cesti so dreveli avtomobili, vso okolico so pieprezali dolgo trakovi luči. “Kam bežijo, vsi ti ljudje? Kako , da se jim tako mudi?” Na vprašanja jim nihče ni odgovoril. Od tistega dne, ko sta se bila Jurij in mati zazibala v preteklost, se je sin pogosto izpraševal: “Čigava kri se pretaka po mojih žilah? Očetova, dedova ali pradedova?” In se je nasmehnil predse: “Zablodil si, ne veš nazaj, ne znaš, kaj bi začel. Ali je krivda moja, samo moja?” Prišlo mu je na grd način na misel: da bi matere ne imel! Rad bi bil popolnoma ' svoboden. Že v naslednjem hipu se je te misli sramoval. “Ali sem želel svoji materi smrti?” Sklonil je glavo. Mislil je tudi na to, da bi ne imel doma, hiše. Lahko bi stopil na ladjo, na cesto, šel kamorkoli, križem sveta. Te misli se ni sramoval, ni sklonil glave radi nje. Spomnil se je na Koroško. Lepa Rožanka mu je bila trudnemu postlala in mu žejnemu dala pijače. Tvoj oče je ubogal . “Moj ded bi bil rad šel v tovarno, v mesto, moral je na morje. Moj oče bi bil morda rad ostal na morju, šel je v kamnolome. Jaz , . .” Misel se je pretrgala. Prcdočil si je očeta, ki ga je videi stoječega ob kamnu in nastavljajočega dleto. Kako so peli njegovi udarci! Kako je takrat želel imeti njegovo moč! Nato je videl pred seboj deda Boštjana. Stal je ob jamboru in gledal proti Trstu, odkoder so zvečer gorele stotere luči. Pri tem ga je bolelo srce, a on tega nikomur ni razodel, še svoji ženi ne. Praded Jurij pa je stal na krovu s pipo v ustih in gledal po morju in v breg. To je bilo njegovo morje, to njegova zemlja . . . Juiij se je bil zamislil v tisto davno preteklost, ko življenje ni drevelo s tako naglico, ko ni nič vznemirjalo ne vasi ne zaliva. Ribiške hiše, ribiške ladje, vinska trta. Počasno življenje od dne do dne, smeh v licih, leta na plečih, a še vedno mladeniški korak . . V svojih mislih se niti za hip ni spomnil nevarnosti in težkih dni, vsa davnina mu je bila opletena z godbami in pesmijo. “Takrat je moralo biti lepo,” je skoraj vzdihnil, njegove zasanjane oči so gledale, kot da prodirajo skozi zid in breg, “Ali se Vi tega še spominjate?” “Malo,” je odgovorila mati. “Takrat sem bila še mlada.” Šivala je počasneje, njene oči so mežikale. Na njenem obrazu se je poznalo, da se je zatopila v toplino spominov. Tudi v njej so ostali le vtiski, ki so bili neznansko grozni ali neznansko lepi, podobni pol pozabljen pesmi. ‘Spominjam se,’ je spregovorila čez nekaj časa, “kako je šel moj oče na morje in ga ni bilo dolge domov. Na morju pa je bil vihar, veter je zavijal okrog hiše. Nekdo je z vso silo udaril na okno in zavpil: ena ladja se je potopila. . . Tedaj sem se prebudila in videla, da je mati klečala pred Marijino podobo. Potegnila me je za roko iz postelje in mi rekla, naj molim tudi jaz. Mobil in jokali sva obe. Nato je bilo slišati pred hišo korake, mati jih je spoznala: oče! Takrat sem ju videla nivikrat, da sta se objela. Govorila sta dolgo, dolgo, jaz pa sem zaspala . . . Spominjam se tudi, da smo šli na Barbano na božjo pot. Z ladjo. Imela sem nove čevlje, a sem bila tako nerodna, da mi je eden padel v SEPTEMBER 2. — Društvo Napredni Slo venci št. 5 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 3. — Klub društev na Recher Ave. priredi piknik na svojih lastnih prostorih. 24. — Pevski koncert skup nih pevskih zborov pod vodstvom Mr. Vavterja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 30—Društvo “Mother of Perpetual Help” št. 1640 Katoliških borštnarjev priredi kegljaški ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. OKTOBER 1.—Gospodinj, odsek SDD na Recher Ave. priredi ples. 1.—Dom zapadndh Slovencev, 6818 Denison Ave., priredi “Halloween Dance.’’ 1.—Pevski zbor “Zvon” priredi svoj redni jesenski koncert v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. 29.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “card party” v cerkveni dvorani. NOVEMBER 4. — Društvo Bled št. 20 SDZ priredi plesno veselico v SND na 80. cesti. 5. — Glasbena Matica poda opero “La Traviata” ob 3:30 popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamini First Aid Supplies Voaal St. Clair Ave. in E. 68th Naročile si BARAGOVO PRATIKO za leto 1951 Ima bogato in zanimivo vsebino. Je povečana od lani za celo sekcijo 32 strani, zato stane letos malenkost več. s poštnino stane $1.00 kar pošljite v Money Odru, novi naslov: čeku ali pa v gotovini na BARAGOVA PRATIKA 6519 WEST 34th STREET BERWYN, ILLINOIS Naročite jo čimpreje, dokler je v zalogi! MATIJA ŠKERBEC: Rdeča zver - pijana krvi! BELO DOBIJO ženska za gospodinjo Sprejme se srednja stara žen- Sv. Janez Evangelist je bil pod rimskim cesarjem Domicija- ska za gospodinjo pri starejših nom pregnan na samoten otok Patmos. Tam mu je Sin božji raz-, Zakoncih. Ima stanovanje in vse. odel v skrivnostnih slikah bodočo zgodovino katoliške cerkve, I Preprosta kuha, lahko delo. Mora imeti nekaj skušnje pri pomoči napol invalidu... Izvrstna pozicija in zelo dober dom. Dobra plača. Pokličite MI 1-2670. (170) Pozor novonaseljenci Izučeni ali neizučeni Mi vas bomo izučili za livarsko delo v sledečih livarskih delih: MOLDING INSPECTORS HAND straightening SHAKEOUTS BREAKOFF PATTERNMAKERS Garantirana plača od ure in plača od kosa. — Plačani prazniki in počitnice. — Stalno delo 5 dni na teden. Lake City Malleable 5000 LAKESIDE AVE. 2 bloka severno od St. Clair (172) OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca 1146 E, JOHN 61. St. OBLAK HE 1*2730 njena preganjanja in njeno končno zmago. In v 17. poglavju tega Razodetja popisuje sv. Janez sledeče videnje: “In videl sem žensko, sedečo na zveri, ki je bila rdeča kot škrlat, polna bogokletnih imen, in je imela sedem glav in deset rogov. In ženska je bila oblečena v bager in škrlat, imela je V roki zlato čašo, polno gnusob in nečednosti svojega nečistovanja, in na njenem čelu je bila zapisana skrivnost: “Veliki Babilon, mati nečistnic in gnusob na zemlji.” In videl sem žensko, pijano od krvi svetih in od krvi pričevalcev Jezusovih.” Rdeča zver in na njej sedeča rdeče oblečena vlačuga, pijana krvi svetih in mučencev! To je najboljša slika bogokletnega, krvoločnega, krvi žejnega in od prelite krvi pijanega komunizma! Kamor ta rdeča Zver pride in dobi v roke moč in oblast, prijaha na njej v krvavo škrlatasti obleki krvi pijana ylacuga! Cele reke krvi so bile prelite že v Rusiji, po njenih obširnih pokrajinah Erope in Azije! Morje krvi je prelila in popila komunistična revolucija — ta krvi pijana vlačuga — v Estoniji, na Litvi, na Poljskem, Ogerskem, v Romuniji, v Bolgariji in v Jugoslaviji. Krvavi rdeči severni sij je naznanil njen prihod tudi v našo nesrečno domovino! Tudi pri nas sta se napili do popolne pijanosti krvi nedolžnih rdeča zver — kohaunizem — in na njej sedeča rdeče oblečena vlačuga — revolucija. Ko ljudje čitajo strašne zgodbe komunisitčnega divjanja v slovenski domovini, pogosto izprašujejo: “Ali je to res, kar pišejo? Ali je to sploh mogoče? Ali morejo ljudje postati take zverine?” Res je vse to! žalibog res! Toda vse to, kar berete, je le senca tega, kar se je v resnici dogajalo. Vsega gorja, ki ga je povzročil v naši domovini komunizem, sploh popisati ni mogoče! Pa kako je vendar to mogoče, da postanejo ljudje, lastni bratje, take krvoločne zverine? To je res težko pojasniti in težko razumeti, če ne upoštevamo, da sta tu zadaj dve gonilni sili: satanizem in sadizem! Satanizem! Vseh komunističnih grozodejstev si skoro ne moremo drugače razlagati, kakor da je ta rdeča zver po nekim vodstvom ali pa obsedena od “ognjeno — rdečega zmaja,” one “stare kače, ki se imenuje hudič in satan, ki zapeljuje svet,” kakor piše Razodetje v 12. poglavju. Kako leto za nami je iz domovine pribežala neka oseba, ki nam je v begunstvu v Avstriji pravila sledeče: “Nekoč — že pod Titovo vlado — sem morala potovati službeno iz Maribora v Prekmurje. V vlaku sem se vozila skupno s Titovimi vojaki, bivšimi partizani. Med vožnjo pa je pričel v vozu neki vojak tuliti nenadoma kot kaka zver, stegoval je svoje roke, z eno je strgal po drugi, kot da bi hotel z nje nekaj zbrisati, pri tem pa je gfasno vpil z nekakim zverinskim glasom: Kri, kri, kriiiiii! Zvijal se je v krčih in se na to zvrnil na tla v vozu! Drugi vojaki so stali okrog vsi bledi od groze in nemo zrli ta prjzor. Pravijo, da je v Jugoslaviji sedaj kakih 800 ljudi tako bolnih, zdravniki ne vedo, kaj bi to bilo, oblasti pa vse to skrivajo.” Tako nam je pravila ta oseba v Tirolah! V Ameriški Domovini ste že čitali popis, kako kruto so komu-'nisti pomorili v Št. Rupertu vso ugledno Mavsar j evo družino. Vse to je popisal ostali sin, duhovnik Mavsar. Vso družino so zaprli v hlev, na to zverinsko mučili in zaklali očeta, župana, vrgli vso lu, visoka plača od ure za za-družino v ogenj, med njimi celo devetletnega otroka Stankota. četek; dobro delo od kosa po-(Enajstletni sinček Vinko je skočil iz goreče hiše in se rešil, čezizneje. Za 2. šift od 5:30 po-nekaj tednov se je otrok iz Ljubljane od brata vrnil domov v Št. poldne do polnoči. Rupert. Krvoločni komunistični rablji so ga zasledovali in umorili sredi polja! Kaj je storil nedolžni otrok komunistom? Komu je mogel i storiti kako krivico? Komunistična zver je žejna krvi in pobija |tudi otroke! Kot so pravili v Ljubljani, je komunistično vodstvo dalo ustmeni nalog svojim edinicam leta 1942, da je treba počistiti z vsem, kar ni z njimi, da bo dobilo ljudstvo strah pred njimi! Za to je treba brezpogojno pobiti vso družino, tudi če je samo en njen član proti nam! Tako so meseca aprila 1942 pobili vso družino Kolenc iz Sevnice pri Novem mestu, najprej sina, na to očeta in mater in tudi štiriletnega otroka! (Dalje prihodnjič.) Modlarji za 1. in 2. šift se sprejmejo Standard Alloy Co. 1679 Collamer Rd. __ (172) coremXkers za plumberske izdelke 50 ur na teden delo od kosa REPUBLIC BRASS CO. 1623 E. 45 St. severno od Payne Ave. (169) Težake se sprejme Moške težake sprejme livarna, izvrstni delovni pogoji. Zglasite se na 3431 W. 140. St. Cleveland, Ohio. (168) External Grinders and Lathe Operators ki so izkušeni na precision de- (na Kdo je tu vodnik.'1 — štiriletna Janet Chiswick vodi 17 mesecev starega irskega ov-ejaka na razstavi psov v Richmondu na Angleškem. MALI OGLASI Med naprodaj! Pristen in najboljši domači med, kateregaxso čebelice nabrale ter skupaj znesle iz naj lepših cvetlic in rožic, dobite pri John Perparju na Hubbard Rd. v Madison, Ohio. (170) WE RENT! Floor Sander and Wallpaper Sieamers! ORODJE, BARVE, PLTJMBARSKE POTREBŠČINE, KLJUČE, ELEKTRIČNE POTREBŠČINE ST. CLAIR HARDWARE 7014 St. Clair Ave. Tel. UT 1-0926 Laddie Pujzdar Joe VertocnlS Ohio Crankshaft 3800 Harvard Ave. Harvard Denison liniji) (168) Starejša ženska! Radi bi dobili starejšo žensko, Slovenko ali Hrvatico, da bi prebivala z nami v jako lepem in udobnem domu. Skrbela bi za 2 dekletci, ena je za šolo godna; opravljala bi tudi lahka hišna dela. Služba je v Euclidu, O. Pokličite za infor. macije RE 1-7341. (168) Zenska se sprejme Za hišna dela, poln ali delni čas, likanje in čiščenje, v bližini bus linije, 2 šolska otroka, stanuje v službi, ali pa hodi domov. Pokličite EV 1-6436. DELO DOBIJO čistilci za okna izkušeni in neizkušeni se sprejmejo. Vprašajte pri Advance Window Cleaning Company 1453 E. 66. St. (168) Sprejme se moške Tool room, lathe hand, drill press in screw machine operatorji. Morajo imeti nekaj predznanja, in če bi se radi učili. Plača od ure in bonus povrhu. Zgla-sihe se Žagar Tool, Inc. 23880 Lakeland Blvd. Euclid, Ohio (172) Deio v restavraciji Mills Restaurant sprejme žensko srednje starosti za delo v pecivnem (pastry) departmentu. Stalna plača, hrana in uniforma. Zglasite se osebno; mora znati citati angleške recepte. Mills Restaurant 315 Euclid Ave. (HO); FRAN DETELA: ZBRANI SPISI Malo življenje 'L “Pa je res,” pravi ta. — “To-! lilo več. Redkeje je hodil k da, Štefan, uživaj še nekaj časa j Pečarjevim in tam je večkrat fntoiski stan! Potlej ti bo še hodil na misel, ko pridejo skrbi in delo in pomisli, da mati bolje kuha nego žena. Pozdravi se tudi še malo; bolehen se mi vidiš.” “O, seveda! Kar recite, da bo kmalu poroka, pa boste videli, kako bom potle,, zdrav!” Tako je govciil venomer Štefan, kadar je rrišel v vas. Tolažili so ga z obljubami; le Rozalka mu ni nič obetala, zato je bil Štefan tudi po pravici hud. “Povej vsaj kak čas, naj bo že kadar hoče!” jo je silil; a nič ni hotela reči in nič povedati; samo Jurija poiskal. V njegovi druščini je bil rad, njemu je tožil svoje težave, njega je izpraševal, kaj Rozalka o njem govori in kaj drugi, kaj bi ukrenila, da bi Rozalki ugajalo in če je res tako bolan videti. In Jurij, čigar odločno govorjenje in moško vedenje je Štefan vedno občudoval, ga je znal najbolj potolažiti in mu zopet navdehniti novega poguma. Kako možato pa je tudi govoril Jurij! “Štefan!” mu je dejal, “nikar si ne greni življenja! Kaj bi vzdihoval kakor otrok, ki se šibe boji! Kaj nisi fant? Pole to je dejala, da čakaj. Slabe glej hribe tod okoli pa dolino volje je bil Štefan. “Meniš, daj spodaj! In če se ti poljubi, po-si samo ti na svetu?” seje hu-j rečeš, danes grem sem in jutri do val. “O, vem, da ne!” “Pa se tako držiš kakor one, kakor star kolovrat!” “Tvoje primere so kakor iz svetega pisma,” se je smejala Rozalka. tja; pa greš, zato ker si prost. Boga zahvali! Zakon te pa zveže od vseh strani.” “To je že res,” je odgovoril Štefan, “toda Rozalka je zalo dekle.” “Da malo takih. Pa meni se Kaj ni res? Ti misliš, da sem skoraj zdi, da nas imajo dekle- nate navezan in da nobene druge ne poznam. He, Rozalka, če bi jaz hotel—” “A tako, Štefan?” se zavzame poredna Rozalka. “Pri drugih tudi oglariš? Glejte, glejte! Dobro, da vem, Zda se moraš pa vendar izpokoriti!” “Rozalka, bodi pametna in poslušaj me!” “Saj te že celo popoldne, a ne poveš nikdar nič novega. Zmeraj iste litanije.” Tako je šlo naprej in naprej in nezadovoljen se je vračal Štefan domov Doma pa je bil pust kakor prisad in se jezil na vse ženstvo sploh in na Rozalko posebej. Mati mu je hladila srčne rane. “Nič ne maraj, Štefan'” je dejala. “Ne bo ti dolgo nagajala. Toda nikar se ne jezi! Jeza ti škoduje; zato si vedno bolan.” “Kaj imate vedno ta bolan pa bolan!” se je hudoval Štefan. “Nenrenehoma moram to poslušati. Kamor grem, povsod slišim ‘Oh, kako si bled! Ali si bolan? Kaj pa ti je?’ Vsak doma me pustite pri miru!” In vzel je klobuk in šele pozno v noč prikašljal domov. Ubogi Štefan! Nič ga ni vese- ta tem raj še, čim manj se menimo zanje.” “To je pa gotovo!” vzklikne Štefan in koraka ponosno proč, ne da bi bil izpiegovoril z Rozalko, ki se je čudila, da ima tolike časa mir. A komaj je bil Štefan doma, ga je minul ves pogum. Glavo je pcdprl z rokama, zrl predse in kadil in z nikomer ni govoril. “Kaj ti je vendar?” ga je vpraševala mati. “Nič.” “Kaj se držiš tako?” “Ker se ne znam drugače.” “Glej ga! Kako pa govoriš z menoj, Štefan?” “Oh, pustite me pri miru!” “Zakaj pa nisi ostal dalje časa pri Pečarjevih?’ ’ Zato ker nisem hotel.” “Kaj pa poreče Rozalka?” “Kaj se menim zanjo! Naj re- če, kar hoče.” Anica edina je razumela nje-go tugo, zakaj tudi njej se ni godilo bolje. Jurija ni in ni; on služi rajši, nego da bi bil njen gospodar. Ali pa si je izbral drugo. Da, da! Rozalka, ona je vzela bratu nevesto jn njej ženina. Tako je premišljevala deklica in kar jo je najbolj poniževalo, to je bila zavest, da mu je ona šla tako rekoč naproti in da je njena bila prva beseda. Kake mora biti pač njegovi ošabnosti po godu, da ga tako iščejo, da se mu tako ponujajo. Solze žalosti in potrtega ponosa so ji silile iz oči pri takih misli. Nič več ne mislim nanj tako je sklenila, a kolikokrat na dan je premenila svoj sklep! Sama zase je trpela in v neprestanem delu vtapljala nemirno hrepenenje mladega srca. Kdo bi ji pač mogel po- magati in kdo bi jo razumel? Z vso ljubeznijo se je oklenila svojega brata Štefana in tega so njene besede najbolj potolažile in pomirile. Če je šivala zraven njega in mu prigovarjala tako ljubo in tako zvesto, se je vzkolnil pokonci, jo prijel za roko in dejal: “Anica, samo ti me imaš rada. Oče se jezi nad mano, da nisem za nič, mati me karajo, da sem tako otročji, in nimajo zame drugega kakor kamilic in bezgovega cvetja; samo ti me razumeš in mi govoriš prijazno, dasiravno se jaz zmeraj zadiram nad teboj. Oni Pečarjevi pa naj govorim, kakor le morem, vse je zastonj; kakor bi ob skalo butal. Pa naj le ostane moška, jaz ji ne bom kadila zažigal.” “Boš videl, Štefan,” je dejala Anica, “vse*se bo še poravnalo; vse bo še prav in vesel boš še.” -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride “Ali misliš, da bo? Oh, ne bo: ne!” “Boš videl!” je trdila sestra, dasi sama ni verjela svojim besedam in jo jo bolelo srce, da mora s praznim upom tolažiti brata. A bala se je, da ne bi huje zbolel in ji ne umrl, on, kij bi imel biti enkrat njena edina podpora. “Oh, Štefan':” mu je dejala zopet. “Pusti za nekaj časa pipo. Videl boš, kako ti bo dobro delo!"” “Edino veselje mi hočeš vze-di,” je tarnal Štefan, “kakor mati. Drugega tako nimam na tem svetu.” “Štefan, ah nimaš sestre, k j te ima rada?” “Če me imaš rada, me pusti s tem pri miru!” In. sestra ga ni prosila več in Štefan je kadil in kašljal dalje. Tako se je bdo v kratkem času mnogo izpremenilo na gori. Več ni bilo slišati veselega pe- tja in vriskanja, kakršno je bil našei Jurij na novem domu; glasm smeh je umolknil in prešlo je tisto prijazno, neprisiljeno občevanje, ki je kakor ostanek brezskrbne otroške dobe poprej ogrevalo srca. Jurij je dob to zapazil to izpremembo. — Moja roka je vmes, si je dejal. (Palie prihodnjič). Pravica ne zahteva nikake nagrade. . ; V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE, MATERE, STARE IN PRASTARE MATERE Gertrude Zimmerman ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 27. avgusta 1949 Ljuba soproga, mama draga, več ne čuje se Tvoj glas leto eno je minilo, odkar si zapustila nas. Težka res bila je ločitev, grenko bilo je slovo, pač tem slajša bo združitev, ko se zopet snidemo. Žalujoči ostali: JOSEPH ZIMMERMAN, soprog SINOVI, HČERE, ZETJE, SlNAflE, VNUKI in VNUKINJE Cleveland, O., 28. avg. 1950. Mario Kolenc Ena najbolj modernih je CRANE kopalnica Dajte, da vam jo mi inštaliramo! Louis Planinc Vse 3 pritikline spadajo k najboljšim izdelkom “The Crane Group.” Lahko daste inštalirati vse tri in si prihranite denar; ali pa naročite posamezne. Cene so: TOILET $35.95 BANJA $87.50 UMIVALNIK $29.95 Ako pa naročite vse tri1 naenkrat, plačate za vse tri1 .samo $147.45 in si prihranite lep denar. Stroški za inštalacijo so posebej.! THE CRANE NEUDAY GROUP Ako naročite pri nas, vam naši izkušeni delavci vse točno in perfektno inštalirajo. Delo je garantirano. Vse delo je lahko financirano tako, da vam ni treba nobene gotovine takoj. Plačate lahko v treh letih. Vselej, kadar potrebujete kaj, kar spada v plumbersko stroko, bodisi za popravo starih delov ali za inštaliranje novih, pokličite našo firmo, ki daje postrežbo meščanstvu v Clevelandu že od 1907. Nobeno delo premajhno—nobeno delo preveliko . . . Proračun zastonj—brez vsake obligacije. W. F. HANN & SONS 15505 Euclid Avenue Telefon MU 1-4200 Only Once-cs-year during ■ , NATIONAL SEALY WEEK... GOLDEN OPPORTUNITY c Matching Box Spring $38 High-grade Damask Cove Sealy Mesh Construction Naša največja vrednost za udobno spanje . . . samo tekom SeMy tedna! Famozna Sealy kakovost in udobnost v inner spring modrocih po taki ceni, da si boste prihranili denar. Pridite k nam in primerjajte! Priznali boste sami, da kupi vaš denar za modroc več kot še kdaj tekom te razprodaje. Spati na Sealy je kot spati na oblaku! A. GRDINA IN SIN0¥! TRGOVINA S POHIŠTVOM — POGREBNI ZAVOD 15301 Waterloo Rd. KE1-1235 Odprto v pondeljek, četrtek, soboto_tudi zvečer MI DAJEMO EAGLE ZNAMKE OGLEJTE Sl TUDI RAZNE DRUGE VREDNOSTI PRI NAS TEKOM NAŠE 47. LETNE Avgustove Razprodaje GRDINOVA prodajalna pohištva Ta ima pa kar šest nog. — John Thomas krmi na svoji farmi blizu Beltsvillea mladega prašička, ki ima dva para zadnjih nog. Mladič, ki ima tudi dvojne spolne organe se dobro počuti, tako da so veterinarji prepričani, da bo ostal živ.