ALEP N O
MasKen Kija H g mg
'e jadin
DAMASK,
SR E DOZ E M SKO-M OR O E
S s Suveid,
LEKSANDRUt
Sl
M.Matruh
l Csgacg . b Ismaihja
WA!QOk
6/G/zaOJ 61 Fajum°j Beni Suefj^
Sama/ut \ y
Mandiša
Malavi
Leto xvn. - Št. 233 (5007)
Upor v Siriji
V ietrtek je v sirski pokra■> jini ZAH nenadoma izbruhnil vojaški upor proti enotnosti Združene arabske republike in proti socialnim reformam o-srednje vlade. Sirske enote so pod poveljstvom petih desničarskih polkovnikov zasedle radijsko postajo v Damasku in sedež glavnega štaba vojske.
Predsednik Naser je že istega dne govoril dvakrat po radiu in poudaril, da ne sprejema nobenih kompromisov z uporniki. Dodal je. da so uporniki v službi reakcije in imperializma, ker so ostro napadali po radiu socialne reforme v prid ljudstva.
Ljudstvo v Damasku in o Alepu ter v drugih krajih je po ulicah demonstriralo proti upornikom in manifestiralo za enotnost. S prevaro se y u-pornikom posrečilo razširiti svoje nadzorstvo tudi nad o-stalo ozemlje, kjer se vojska spočetka ni pridružila upornikom. Tako je vojska v Alepu in v Latakiji ostala zvesta zakoniti oblasti. Zaradi tega je Naser ukazal prepeljati skupino 2000 padalcev v Latakijo. To je Naser sporočil v svojem govoru v petek popoldne. Toda upornikom,' ki so ubili napovedovalce radia v Alepu, se je posrečilo prevarati ljudstvo. Zato je Naser okrog polnoči ukazal, naj se 2000 padalcev vrne. Ukaz pa je prišel prepozno, ker je 120 padalcev že skočilo iz letal, medtem ko se je drugim posrečilo vrniti se v hipu, ko so se bližali pristanišču Latakiji. Naser je tudi povedal, da je dal po radiu trikrat ukaz skupini 120 padalcev, da ne smejo izstreliti niti ene krogle, 'lako se je tudi zgodilo in padalci so se brez bojev vdali. Za odpoklic padalcev se je Naser odločil, ker nikakor ni hotel, da bi se Arabci borili proti drugim A-rubcem prav v trenutku, ko se sovražniki zgrinjajo okrog a-rabskih držav.
Dalje je predsednik izjavil, da se je pokazalo, da so uporniki dejansko v službi reakcije in imperializma. Demonstracije v sirskih mestih pa so pokazale resnično željo arabskega naroda. Povedal je tudi, da so leta 1958 vse sirske stranke in vse skupine v sirski armadi zahtevale združitev z Egiptom. Tedaj jih je on opozoril na to, da je enotnost materialna zadeva, in jim je svetoval, naj počakajo pet let, da bi pred ustavno enotnostjo najprej dosegli gospodarsko in kulturno enotnost,
V Siriji pa so takrat govorili, da so v veliki nevarnosti, ki jo lahko odstrani samo enotnost. (Znano je, da je tedaj grozil Siriji napad s strani reakcionarnega režima o Iraku in s strani Jordanije).
O uporu oficirjev je Naser izjavil, da so to dejanje prvi pozdravili in odobrili vodilni ljudje v Jordaniji. Tudi sestava vlade, ki jo je osnovala skupina oficirjev v Damasku, govori o reakcionarni naravi upora. (Separatistični vladi namreč predseduje predstavnik buržoazije Kuzbari m v tej vladi je več ministrov, ki so bili že v desničarski vladi pred združitvijo).
Naser je nato poudaril, da zavrača takšno stanje, o katerem bi morali enotnost uresničevati z vojaško operacijo, in prav zaradi tega je preklical prejšnje ukaze o premikih čet v Siriji.
Omenil je zatem iznedbo a-grarne reforme in je poudaril, da skupina, ki je izvršila upor, zastopa diktaturo kapitala. Predsednik njihove vlade pa je njihov človek, ker je bil advokat njihovih monopolističnih družb.
Na koncu je Naser izrazil globoko prepričanje, da sirsko ljudstvo in sama sirska armada ne bosta nikoli dovolila, da bi zarota imperializma in reakcije pognala korenine in uresničila svoje cilje. Sircem bo kot o preteklosti uspelo poraziti te izdajalske elemente in zaščititi pridobitve, ki so si jih izvojevali.
Med splošno razpravo v glavni skupščini OZN so Ken-nedy, Gromiko in lord Home obrazložili politiko svojih vlad. Kennedg je v ponedeljek v svojem govoru izjavil, da je treba spor okoli Berlina rešiti s pogajanji. Izjavil je, da je rešitev berlinske krize s pogajanji mogoča, tudi če bi Sovjetska zveza sklenila ločeno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo.
Kennedg je predložil program za razorožitev, ki predvideva u prvi vrsti sklenitev pogodbe o prepovedi atomskih poskusov, ne da bi čakali na začetek splošnih razgovorov o razorožitvi. Dalje predvideva program prenehanje proizvajanja fizijskih snovi, ki se lahko uporabljajo p vojne namene, ter prepoved izročanja teh snovi državam, ki nimajo atomskega orožja. Tretja točka načrta poziva na prepoved prenosa nadzorstva nad jedrskim orožjem na države, ki tega orožja nimajo. Program zahteva tudi prepoved uporabe atomskega orožja za postavitev novih torišč p vesolju. Končno je Kennedg predlagal, naj bi se lotili postopnega uničevanja obstoječih zalog atomskega o-rožja in njegovega prilagova-uja za uporabo v miroljubne namene; prepovedali naj bi
.(•Nadaljevanje na 2, strani)
% n«.* , gotovini <^>1« I gruppo
Cena 40 1
TRST, nedelja 1. oktobra 1961
te/bi kii»'»>>i
naDpt *.° 2manjšanj u
CTr w
Si"'p
S s0 še Y, Sa raz-
°o>i jn ookaj ned o*
vojna -2raku'
Vi». Kot * naP, eJ di* •e je	Pričakovali,
^^Tiienina skupščina *tiiainen,narotJov začda '*> načeJU ostrega spo-#»lo° J|*nJa tradicio
SiČni?(°nStruktivnih’
^^ujcjo ’’ ki se jim
tvezj . ®e nesoglasja
Heea P ,€,*nom ge-Hr k:	‘fjmka. pa
J \ ia.škodljivo,
fcez,.]; kom’selno, če
h«, tist„ e za,ke U-jn , ^rebliske rea-
n
^ju J, . J mi'aenem o-
V	mednarod-
It"'. Sev^a	P011 dar-
' pr> ten, j ? ne mislim
i HCf* vidnih, ši-SS™'* miroliub.
i# je /'|Vani — kakrš-!1,,er«heal * i .keograjska So t„i. ' . delulejo
tek
;ov ldad
UC't»l ni- ne vojne
k ter*. , ’ temveč na
fevelJ;, Cnte v sta-
fi ’al i- .saniil>, ki bi
•	. za
^'ajii- ln pozitivno ^ J sPorov.
SliJ" dni smo lahko
,al tri take ele-
1 .An,. 8°.Vore na poziv
ieji%b]eief°V drzav in '0Svskih dežel,
ilSefil' ‘ sko'80v.i etske-edli . a o načelih, o , V1', kil dosežen pogajanj
HSSSih napove‘
tW amen-;i speemem-bc,,;'1 kem stališču 3 Prni' "a 'n nem-
.C ema-
S'-lga prt°d?°VOra S°* tiii'Sfa nuera in a-
VH Prednika na J,?'8 J'u Posla-konf ,ežCnke bc‘>-
H • 6 kn«f	beo-
Si^tker,:n-- med i 'b Sji \ ° 1 azbkujeta
krSv 1,1 p< 5'iub ,Scdanje kn--SJ"1 klikam,
I is**«?,aziikar
Otju J fn“ '11 pr
'ki 'St 2a sed -SC °dgo* S °žai d,1JI evrop-VuiS di. Pr,Plsala ‘
tig' ,s,!ani-g Pri,., g°vori S 'So avi.ienosti, Sp°fajo Ptnkdemi,
iz-
pa
iz-
da
ki
za-
J večjo za-
\Sbo ^tfoljubno
v . sevati, ter eni udele-
žencev konference. V tem smislu ti odgovori niso samo priznanje akciji dežel, ki si najbolj dosledno in vztrajno prizadevajo za utrditev miru, temveč tudi priznanje obveznosti, da se ta prizadevanja podpro in da se začno i‘ skati rešitve.
To velja v najbolj splošnem smislu tudi za sovjet-sko-ameriško sporočilo o razorožitvi. Najbolj pomembno obeležje tega dokumenta je vsekakor poudarjanje splošne in po-nolne razorožitve kot končnega cilja To morda ni posebna novost, toda dejstvo, da se ta cilj razglaša skupno in sedaj, ima svoj politično-psiho-loški pomen.
Ni treba posebej pou-dariati, da ie skupno sporočilo še daleč od sporazuma, ker je — razen velikega cilja in nekaj sel oš n ih načel —- škorai vse drugo sporno. Tudi no govoru predsednika Kennedvja in objavi a-meriškega načrta o razorožitvi se položaj glede tega ni kdo ve kaj spremenil. Ta predlog seveda zahteva pazljivo in natančno analizo, toda že površen nogled na njegova določila kaže, da predlaga v prvi fazi realizacije neznatno razorožitev pa zelo obširne in natančno določene ukrepe za in-pekciio in kontrolo. Poznejše faze pa so v ameriškem načrtu le mimogrede oricane in časovno tako nedoločene, da se glede dejanske razorožitve ta načrt komaj kaj razlikuje od tistih splošnih načel, ki <:h ohsepa skupno sporočilo. To je vzrok, da so ameri”ki predlogi novost bolj no obliki (uvrščeni so v okvir programa splošne in popolne razorožitve) kot no vsebini. V bistvu se še 'dalje vztraja bolj pri «kontroli oborožitve« kot pa pri razorožitvi. Čeprav obstaiata sedaj dva ngerta, ki poudarjata isti končni ril j — sovjetski in ameriški —. so razlike ostale skoraj nespremenjene. Vendar pomeni objava skupnega sporočila hkrati z resolucijo o razorožitvi, ki jo je sprejela skupščina OZN leta 1959 in na katero se sklicujeta obe vladi, dobro izhodišče za vsako dobronamerno prizadevanje,
da bi dobile . razprave o razorožitvi bolj praktično in pozitivno vsebino.
Tretji simptom intenzivnejše politične dejavnosti, ki bi lahko privedla do zmanjšanja napetosti, je že omenjeno ((ponovno proučevanje« ameriškega stališča glede Berlina in Nemčije, o katerem se toliko govori in piše. Ce pustimo ob strani številna ugibanja o morebitnih spremembah v tem stališču, katerih verodostojnost je težko dokazati, ostane ugotovitev predsednika Kennedvja, da je miroljubna rešitev berlinske krize mogoča, tudi če Sovjetska zveza »klene posebno mirovno pogodbo z Nem”ko demokratično republiko, če bi tak sporazum ((varoval svobodo zahodnega Berlina ter navzočnost in dostop zaveznikov, hkrati pa priznaval tudi zgodovinske in zakonite interese drusčh za zagotovitev evropske varnosti«. Temu bi lahko dodali mnogokrat komentirano, na pol demantirano in pravzaprav ponovljeno izjavo Kennedvjevega odposlanca v Berlinu generala Cla-va, v kateri poziva Zahodno Nemčijo, naj prizna dejstvo, da obstaja vzhodnonemška država, ter izjavo senatorja Mannsfiel-da, da spada med «stvari, o katerih se da nogajafi«, priznan je polj* ko-nemške meje na Odri in Nisi ter vzpostavljanje stikov med vzhodnonemško ter zahod-nonemško vlado.
Čeprav te izjave niso posebno jasne, so le znamenje nekega »gibanja«, ki bi pomenilo, kolikor bi se izkazalo kot trajno, nedvomen napredek v primerjavi s ponavljanjem togih in nepomirljivih stališč. Lahko hi odbilo bodice berlinski krizi ter pripomoglo k ustvarjanju boljšega vzdušja, v katerem bi se problemi videli v svoji pravi, nepreti-rani velikosti. To, kar so zadnje dni izjavili na o-beh straneh glede pogajanj, razorožitve ali Berlina, res ne kaže na možnost velikih preobratov in naglih odločitev, pa vendar napravlja vtis, da kriza končno le prehaja v manj dramatično fazo.
G. A.
1 filozof Berlrand Russell je odsedel sedem dni zapora, ker jc 0,'ganiziral demonstracije proti jedrskemu orožju
C? cK  .................................................
7 A n Suhag\Girqa ^afaga S / rr	i	n	<\\^X>^ena	'kG/Ifas&ir'
1E G 1 p	>e/^n^====
^ u ei UasP	33	V
5	^\^^JBulaK	Kena	\	N_)
|	Mut°	||'00Dyi	^	V..-
0 ZJ^incL o	edfu £om 0mba
O. eJDa-Aču,	Bar	is
PASUAN
-v	l/alabšadi
T 61 Altaui
edD,r-JlelM’di*
*AurusKU
 _________________________________ p*]	Farik	jr
(^O igo 290
300 U
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii.ftliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|M|||||||l|||l|||||||ii1||,|l,|lll|ll,|||,l,,,,,|,,||„l,l|lll„ll,llll|ll,„„ll,lll|l,l,|llll|l,lmillllllllllnilllllllllllllllll|l|imill||ll||||||||||||||
Demonstracije v raznih mestih Sirije zaradi izdajalskega upora buržoazije
Velike manifestacije za arabsko enotnost so bile tudi v Kairu in v libanonski prestolnici - Kairski tisk ostro napada iranskega šaha in jordanskega kralja Včeraj so poslali v Egipt preko Libanona 120 padalcev, ki so se po nalogu
Naserja predali upornikom
kršitelj javnega reda»
KAIRO, 30. — Predsednik Naser se je posvetoval davi s svojimi najožjimi sodelavci, med katerimi je bil tudi maršal Amer. Med Kairom in Damaskom so še vedno prekinjene vse telefonske zveze.
Kairski list «A1 Gum-----------------------
hurja» napada danes perzijskega šaha in jordanskega kralja Huseina in pripominja: «Pomnili bomo ti dve imeni.* List o-značuje oba vladarja za sužnja imperializma in dodaja, da je bil namen državnega udara v Siriji oškodovati pridobitve ljudstva in da upor pomeni nož v hrbet vsemu arabskemu narodu.
Medtem poročajo iz Teherana, da se vsak trenutek pričakuje sporočilo o uradnem priznanju sirske vlade. Med ZAR in Iranom so bili diplomatski odnosi prekinjeni lansko leto, ko je Iran priznal «de faeto« izraelsko državo.
Kakor poroča agencija France Presse, je sirska vlada že zahtevala sprejem Sirije kot ločene države v OZN pod imenom Sirska arabska republika«. Enako zahtevo je poslala tudi glavnemu tajniku Arabske lige.
Sinoči je predsednik sirske vlade Kuzbari sprejel voditelje diplomatskih predstavništev v Damasku in jih zaprosil, naj uradno sporočijo svojim vladam, da je bila sestavljena nova sirska vlada, ki želi uvesti dobre odnose z vsemi državami. Danes je imela nova vlada sejo. Po seji so ministri odšli v zadevne urade, kjer so dali funkcionarjem nova na-
vodila. Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da bo to ministrstvo stopilo takoj v stik z vsemi državami članicami Arabske lige, da jim sporoči ((neodvisnost« Sirije. Prav tako bo ministrstvo stopilo v stik z vsemi drugimi državami, «ki hočejo nuditi prijateljsko roko novemu režimu«.
Po radiu so danes prebrali izjavo nove vlade, ki pravi: “Novi režim predstavlja blaginjo ljudstva V pravi svobodi in v pravi enotnosti. To je režim, ki odkrito poziva na celotno arabsko e-notnost in nudi svojo roko bratskemu egiptovskemu narodu v podporo smotrov arabskega nacionalizma in da se doseže enofnost v arabskih vrstah na podlagi svobode in enakosti. Režim je vsak trenutek pripravljen uresničiti te smotre.«
Radio ,e sporočil, da bo nova vlada izgnala iz Sirije vse egiptovske funkcionarje, vojake in civiliste. Vojaško poveljstvo upornikov je po radiu pozvalo vse civilne in vojaške egiptovske funkcionarje, naj se prijavijo do 10. uie jutri zjutraj krajevnim sirskim poveljnikom. E-giptovske ženske pa poziva, naj ne zapustijo svojih domov «v interesu svoje lastne varnosti«. Sporočilo dodaja, da so ti ukrepi «uvod v repatriacijo egiptovskih ci-
vilnih in vojaških funkcionarjev in članov njihovih družin«.
Danes so sirske oblasti izročile libanonskim oblastem 120 egiptovskih padalcev, ki so se bili včeraj predali v Latakiji, Libanonske oblasti, ki niso priznale uporniške sirske vlade, so sprejele posredovanje iz človečanskih razlogov. Danes so dali dovoljenje devetdesetim egiptovskim funkcionarjem in častnikom, da zapustijo Sirijo preko Libanona. Sirska vlada je sporočila, da bo dovolila vsem egiptovskim funkcionarjem, ki so uradno službovali v Siriji, povratek v Egipt.
V Damasku je danes vse mirno, vendar pa krožijo po ulicah tanki, oblasti so sporočile, da v Alepu velja policijska ura od 18 do 6 zjutraj.
Danes zjutraj so vzpostavili telefonske in telegrafske zveze med Damaskom in Bejrutom, toda libanonsko-sirska meja je še vedno zaprta, zato da se nadzoruje prehod beguncev iz Sirije. Kakor že omenjeno, so libanonske oblasti dovolile tudi prehod številnim egiptovskim funkcionarjem, ki se vračajo v Egipt. Predsednik libanon«ke republike Salam in njejjovi glavni so-oelavci skrbno sledijo razvoju dogodkov in si prizadevajo, da se izognejo vsakemu takemu dejanju, ki bi lahko škodovalo odnosom z ostalimi arabskimi država-
mi. Libanonski zunanji minister je v stiku z vsemi poslaništvi v arabskih državah, da skuša zvedeti za stališče teh držav glede nastalega položaja, V Bejrutu so bile včeraj velike manife-
stacije za Naserja. Podobne manifestacije so bile tudi v Tripolisu, Saidi in v nekaterih drugih mestih.
Radio v Damasku je davi
(Nadaljevanje na 2. strani)
Predsednik izdajalske vlade v Damasku Kuzbari
'rimorsKTdnevnn
2 —
1. oktobra1
Včeraj tretji sestanek Gromiko - Rusk ^
Nova poslanica Kennedyja Hruščevu?
Prihodnji teden se bodo razgovori nadaljevali v Washingtonu - Senator Fulbright je poudaril, da imajo tudi ZDA «del odgovornosti» za sedanje stanje v Berlinu Podpredsednik Johnson se v Parizu ni sestal s francoskimi uradnimi osebnostmi
NEW YORK, 30. — Danes je bil v New Yorku tretji razgovor med ameriškim državnim tajnikom Deanom Ruskom in sovjetskim zunanjim ministrom Gro. mikom. Razgovor se je začel zjutraj in se je nadaljeval tudi med kosilom.
Pozneje je neki zahodni
diplomat izjavil, da so «zna-ki odtalitve, ki pa bi se u-tegnili jutri razbliniti*. Po današnjem razgovoru je a-meriški predstavnik izjavil, da sta se Rusk in Gromiko načelno sporazumela, da bosta nadaljevala svoje razgovore prihodnji teden v Wa-shingtonu; ni pa bil določen noben datum.
Da so razgovori dosegli neko važno fazo, dokazuje odločitev angleškega zunanjega ministra Homeja, da odloži za nekaj dni svoj odhod v London. Rome se je popoldne sestal z Ruskom, ki mu je poročal o razgovoru z Gromi-kom. Ameriška vlada stalno obvešča tudi ostale zahodne zavezniške vlade o razgovorih.
Ameriški predstavnik je po razgovorih na razna vprašanja časnikarjev izjavil, da je piezgodaj, da bi lahko ocenili, ali bodo razgovori med Gromikom in Ruskom omogočili pogajanja med Vzhn-oom in Zahodom v bližnji prihodnosti. Predstavnik je dodal, da sta danes Gromiko in Rusk govorila o Nemčiji ln Berlinu. Razgovor je trajal štiri ure in pol. Do sedaj sla se Rusk in Gromiko raz-govarjala skupno trinajst ur.
Gromiko je po razgovoru izjavil, da je bil razgovor zanimiv. Rusk pa je izjavil, da se bodo razgovori nedvomno nadaljevali prihodnji teden.
Kazen tega so poluradno potrdili, da je bil po mnenju ameriške viade koristen obisk Gromika v Washingtonu in njegov morebitni sestanek s Kennedyjem, ki želj biti osebno obveščen o sovjetskem stališču. Zdi se tudi, da namerava Kennedj* izročiti Gromiku novo poslanico za Hruščeva. Gromiko namerava odpotovati v Moskvo 8. oktobra, t. j. en teden pred začetkom kongresa komunistične strank« v Moskvi.
Toda ta previdni, optimizem moti negotovost glede stališča, ki ga bosta zavzeli zahodno-nemška in francoska vlada, ki nista zadovoljni z ameriškimi pobudami. V Parizu in Bonnu se bojijo, da bi Washington in Moskva sklenili kak tajen sporazum, in ne verjamejo, da so sedanji razgovori med Ruskom in Gromikom samo pripravljalni. V Washingtonu pa trdijo, da so dnevna poročila zahodnim poslanikom zelo izčrpna in da ameriška vlada ničesar ne prikriva. Na podlagi
poročila, ki ga je pripravila informacijska agencija o reakciji tiska in radia v posameznih državah na zadnji Kennedyjev govor v skupščini OZN, izhaja, da je edini kraj v nekomunističnem svetu, kjer ni bilo «navdušene» reakcije, prav Francija in Zahodna Nemčija.
\ Londonu je ameriški senator Fulbright, ki je pred-seunik senatnega zunanjepolitičnega odbora imel danes tiskovno konferenco. Poudaril je, da ne govori v imenu vlade temveč osebno, in je dejal, da so zahodne države napravile glede Berlina mnogo napak. »Mi nosimo velik oel odgovornosti za sedanje stanje, katerega se sramujem kakor vsak drug zahodnjak. Odgovornost za sedanje stanje ne pade izključno na Sovjetsko zvezo», je poudaril I ulbright.
Na vprašanje, ali je potrebno dobaviti atomsko orožje Zahodni Nemčiji, je senator ocigovoril: *To je odvisno od nadaljnjega razvoja položaja. Če bo prišlo do razumnega napredovanja za sklenitev sprejemljivega sporazuma s Sovjetsko zvezo, se bomo v tem primeru vzdržali take odločitve«.
Senator je izjavil, da je za pogajanja, ki naj omogočijo ugotoviti, kaj razume Sovjetska zveza za «svobodno mesto« in za ((svoboden dostop«, ker se je že videlo,. da ((Sovjeti ne dajejo besedam istega pomena kakor zahodnjaki«. Glede Hammarskjoeldove-ga naslednika je senator izjavil: ((Mislim, da bodo ZDA vztrajale za imenovanje začasnega glavnega tajnika.«
Ameriški podpredsednik Johnson pa je bil 24 ur na obisku v Parizu. Popoldne je odpotoval z letalom v Wa-shington. Pred odhodom je izjavil časnikarjem, da je imel «zelo koristne razgovore« s poslanikom Gaviribm, poslanikom Finletterjem in z generalom Norstadom.- Dejal rje, da se morajo zavezniki ((pripraviti na vsako novo namerno ali nenamerno grožnjo«. Dodal je, da bo poročal o svojih razgovorih v Parizu, pri katerih je ugotovil, da je ((razpoloženje aveznikov mirno, odločno in zaupljivo«, in da so «naše silo pripravljene na vsako akcijo, ki bi jo bile prisiljene začeti«. Med svojim bivanjem v Parizu ni imel Johnson nobe-
nega razgovora s francoskimi i grožnje morajo prenehati. Da-predstavniki. To je izjavil nes je nastala velika grožnja predstavnik ameriškega posla- v zvezi z Berlinom. Res je, da
ba, ker bo moralo alžirsko prebivalstvo svobodno prevzeti nase novo odgovornost.
ništva. Dodal je, da se je Johnson razgovarjal o Berlinu, o vojaškem in političnem položaju ob meji med obema Nemčijama in o oboroženih
Debre o Berlinu in
PARIZ, 30. — Predsednik francoske vlade Debre je danes v zvezi z odnosi med Vzhodom in Zahodom izjavil med drugim: ((Mogoče in potrebno je razmisliti o sožitju med obema svetovoma, toda
je sedanji režim v Berlinu ne-
Pozneje bo potreben napor za
normalen, toda bolje je, da traja nenormalno stanje, kakor pa da bi ob tej priložnosti povzročili krvavo dramo, ki bi pripeljala kdo ve kam. Seveda je mogoče začeti pogajanja za sporazum, toda ta ne smejo potekati pod grožnjo. Ne moremo sprejeti pogajanj kot neke vrste kapitulacijo.«
Debre je govoril tudi o Alžiriji in izjavil:	((General de
Gaulle je določil za Francijo in v imenu Francije pot, ki mora pripeljati do trajnega miru. Predvsem bo samoodloč-
sodelovanje med skupnostmi, ki imajo enako pravico živeti na alžirski zemlji. Da bosta mogoča samoodločba in sodelovanje, mora v Alžiriji zavladati mir. To ni več odvisno od Francije. Francija je ponudila mir. Tisti, ki si drznejo upirati se proti javnemu redu, oddaljujejo s svojimi dejanji in svojimi zločini trenutek miru in sodelovanja.«
Danes je francoski ministei za alžirske zadeve Joxe prišel v Alžir na razgovore z vojaškimi in civilnim? oblastmi.
< NADALJEVAN 3E )
neomejene poskuse in proizvod njo vseh sredstev, predvidenih za prenos strateškega jedrskega orožja. Uničili naj bi tudi ta sredstva.
Istega dne je ameriška delegacija predložila podroben program, o katerem je govoril Kennedy. Kennedy je predlagal tudi takojšnje nadaljevanje pogajanj o razorožitvi, ki naj bi se nadaljevala brez prekinitve, dokler ne bi dosegli ne samo sporazum o vsem programu za popolno in splošno razorožitev, temveč za izpolnitev tega programa. Ken-nedy je dalje poudaril, da bi se v prihodnjih desetih mesecih utegnila odločiti usoda človeštva za naslednjih 10.000 let.
Kar se tiče tajništva OZN, je Kennedg zavrnil sovjetski predlog o treh tajnikih in je predlagal izbiro ((uglednega javnega delavca», ki bi prevzel odgovornost glavnega tajnika. Dalje je predlagal ustanovitev posebne enote Združenih narodov, ki bi skrbela Za ohranitev miru na svetu.
V zvezi z Berlinom je ponovil že znano ameriško stališče in je pripomnil, da veruje v možnost miroljubnega sporazuma, ki bi ((zaščitil svobodo zahodnega Berlina ter biva-
luiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiliiniltliiiiniiiiiiiiMiiiitfnitiiiiiiifiiMiiiiiiiiiiiHMiiitiiiiiiiiiiiitiiilitMliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiMtniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiii
Današnja uvodnika v «Avanti!» in «La Giustizia*
Bistveno enaka ocena PSI in PSDI zunanjepolitične debate v zbornici
Za italijansko desnico in konservativne kroge je bila zunanja politika le pretveza za napad na napredne sile v sedanji vladni večini - Znotraj SVP se je ustanovila zmerna struja «Napredek»
(Od našega dopisnika)
RIM, 30. — Po zaključku diskusije o zunanji politiki italijanske vlade v poslanski zbornici v zvezi z razpravo o proračunu zunanjega ministrstva je zanimivo, kaj pišejo o tem glasila tistih strank, ki so neposredno zainteresirane na spremembi italijanske notranje politike, namreč predvsem socialistična in socialdemokratska stranka. Jutrišnja številka socialističnega glasila «Avanti!» objavlja članek namestnika tajnika PSI Francesca de Martina pod naslovom «Pogum in hitro«, v katerem pravi med drugim:
«Ce je bil potreben nov
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIMIIIIIII
Čombejev odposlanec pojde v Leopoldville?
Čombe trdi, da v Katangi ni več tujih plačancev
ELISABETHVILLE, 30.	—
Gumbe je na tiskovni konferenci izjavil, da je njegova vlada soglasno sklenila poslati odposlanca v Leopoldville. Odposlanec bo potrdil željo Combeja, da se sestane s predsednikom osrednje vlade A.dulo Combe je zaprosil Z DA, Veliko Britanijo in Francijo, naj zajamčijo varnost njegovega odposlanca, katerega ime ni bilo sporočeno.
Combe je trdil, da ni več vprašanja tujih plačancev v Ketangi, in ie dodal: »Odslovil sem jih, se jim zahvalil in sem jih plačal«. Znova je zanikal, da so upor v Katangi organizirali evropski čatsniki, češ da »noben katanški vojak ne more danes dopustiti po-
veljstva nekega tujca«.
Na koncu jn Combe izjavil: »Nočemo napadati naših kon-gofkih bratov. Želimo samo mano rešitev kongoške krize«.
Predstavnik Združenih narodov 0’Brien je sporočil, da so začeli Združeni narodi izmikati čete z dveh točk v Llisabethvillu, ki nista več važni in to, da dokažejo »dcbro voljo«. Dodal je tudi, da se čete ne bodo umaknile iz glavne pošte in iz radijske postaje.
0 izvajanju kulturnega sporazuma med FLRJ in Italijo
RIM, 30. — V Rimu se je ■končal tridnevni sestanek mešane komisije za izvajanje ju-goslovansko-italijanskega kulturnega sporazuma, ki je bil podpisan lani v Rimu. V ozrač. ju prisrčnega sodelovanja in razumevanja so proučili dosedanji razvoj kulturno-umetni-ikih, znanstvenih in športnih »tikov in izvedli podroben načrt za dobo od oktobra letos do 30. septembra 1962. Med
vprašanji, ki so jih obravnavali, so bila podeljevanje štipendij ter izmenjava profesorjev, znanstvenikov in pisateljev ter knjig in publikacij. Posebna pozornost je bila p> svečena sodelovanju na področju radiotelevizije, filma, gle. dališča in glasbe. Glede nadaljnjega sodelovanja na glasbenem področju je bila izražena želja o izmenjavnem gostovanju rimske in beograjske Opere v sezoni 1962/63. Prav tako je bilo dogovorjeno, da prihodnje leto Italija organizira razstavo del sodobnih jugoslovanskih slikarjev, ■ medtem ko je Jugoslavija priredila raz. stavo italijanskih industrijskih črtežev.
dokaz, da se vladna večina nahaja v resni krizi, nam je ta dokaz dala vprav zunanja politika, katere so se razni Malagodiji, Bettioli in neprevidno sam Segni oprijeli, da bi preprečili razvoj položaja i» vsako morebitno srečanje s sočialisti.j.
Potem l^o se je dotaknil nasprotja med tistimi, ki ((opletajo z atlantskim oltrancizmom proti preobratu v levo« in onimi, ki — kakor Fanfani — iščejo, v dramatičnem razpotju med vojno in mirom, pot za ohranitev miru, de Martino nadaljuje: ((Strujam oltran-cizma velja borba brez usm--ljenja. Te struje so zmožne le potiskati deželo v pustolovsč.-ne; če bi prevladale, bi se Italija znašla na pozicijah de Gaulla in Adenauerja, ki ijh je dinamika položaja že pustila za seboj. Drugačen pa je naš odnos do drugih struj, ki — kljub svo-ji zvestobi atlantskemu sistemu — že gledajo na zahodno politiko drugače kot s stališča hladne vojne. Te struje se sicer še niso osvobodile dialektike, ki je bila lastna preteklim ietom, v katerih je obstajala zelo tesna pove-za\ a med zunanjo in notranjo politiko, prvo pa so uporabljali za konservativne cilje druge«. Vendar pa bodo te struje doživele poraz, če ne bodo svoje akcije nadaljevale s pogumom in hitro, predvsem pa če se ne bodo oprle na široke ljudske množice, ki jim edine morejo dati potrebno moč in avtoriteto. Kar zadeva stališče socialistov pa de Mar-'tino pravi: «Reklo se je,_ da obstaja protislovje v našem stališču in nespravljivost med politiko, ki skuša znotraj atlantskega zavezništva doseči pomirjenje in utrditev miru, in politiko nevtralnosti, ki vključuje premostitev tega za-
vezništva samega. Toda proti-k'
Drug; sestanek mešane jugo-slovansko-italijanske -komisije bo v Beogradu junija prihodnjega leta.
 «»---------
Odgovor Hruščeva Titu
BEOGRAD, 30. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes na Brdu pri Kranju sovjetskega veleposlanika Alekseja Jepiševa, ki je zaprosil za sprejem. Veleposlanik Jepišev je izročil maršalu Titu odgovor predsednika Hruščeva na prejšnje pismo predsednika Tita.
 «»---------
Lahka atletika v Beogradu
BEOGRAD, 30. — Danes se je v Beogradu začel dvodnevni lahkoatletski dvoboj med reprezentancama Jugoslavije in Finske. V desetih skupinah prvega dne vodi Finska z 68 : 36.
 «»------
PHILIPPE VILLE, 30.	—
Fiancoska policija je sinoči streljala na skupino musli-r.iBnskih demonstrantov, ki so rosili zastave alžirske osvobodilne fronte in se pomikali proti središču mesta; pil tem je štiri muslimane ubila. 13 pa ranila, -
slovje ni na naši strani, kvečjemu na strani naših kritikov: ali oni hočejo resnično potegniti logične zaključke iz svojih premis, in v takem primeru — vsaj kar zadeva zgodovinski cilj akcije — je rezultat vprav premostitev blokov in s tem konec vojaškega zavezništva; ali pa oni izražajo nejasno človeško težnjo, ne pa politiko, ki bi bila zmožna odstraniti nevarnosti, ki ogražajo mir«.
Potem ko je dejal, da se bo morda v bližnjih letih ((pojavila dragocena prilika za srečanje med krščanskim pacifizmom, ki izhaja iz univerzali-stičnega pojmovanja Cerkve, in socialističnim nevtralizmom, ki izhaja iz drugačnega teoretičnega pojmovanja, iz vere v internacionalizem in bratstvo med narodi«, člankar nadaljuje: «Toda pred dramatičnimi vprašanji sedanjega časa ne zadošča taktiziranje, odlaganje; in tudi previdnost sama postane šibkost in strah. Potreben je pogumen in močan politični razred, ki si odkrito prevzame odgovornost svojih odločitev, in ki ne izraža le tendence do pogajanj, ampak začrta tudi politiko, ki jih je v stanju ostvariti«. Ce se bo tak politični razred uveljavil, zaključuje de Martino, se socialistična stranka ne bo odtegnila svojim obvezam, sama pa se bo še nadalje berila, ker so interesi miru neraz-družljivo povezani z interesi demokracije in socializma.
Glavni urednik, socialdemokratskega glasila «La giusti-zia« Michele Pellicani pa piše v jutrišnji številki tega glasila, da je parlamentarna diskusija o zunanji politiki vrgia
«nasilno luč« na italijanski notranji položaj; razkol ni po njegovem mnenju med ((mlačnimi« in «oltrancističnimi» pristaši atlantskega pakta, ampaa obstaja v notranji politiki, medtem ko je bila zunanja politika le pretveza. Pellicani nadaljuje, da ni pošteno biti zaskrbljen zaradi ((tradicionalnega ideološkega hevtraližma socialističnega gibanja, pri tem pa se delati, kakor da ne bi vedeli, da je pacifistična in univerzalistična ideologija katoliškega gibanja nevtrali-stična že pa sami naravi krščanskega nauka; kakor ni pošteno pozabljati, da so se v zgodovini naše dežele, ko smo se znašli pred dramatičnimi trenutki velikih odločitev, tako katoličani kot socialisti znali vedno odločiti«. Pellicani zaključuje, da je razprava v parlamentu pokazala dve fronti: na eni ' strani tisti, ki hočejo kristalizirati socialno stanje v Italiji, na drugi strani pa oni, ki hočejo socialni napredek. ((Potrebna je zelo velika doza politične naivnosti za prepričanje, da so le prvi poborniki zahodne civilizacije; če bi to bilo tako — kar pa na srečo ni — b. »e zahodna civilizacija istovetila s socialno konservativnostjo; in to bi bil dejansko najlepši poklon, ki bi ga mogli napraviti komunistični propagandi, ki skuša že leta istovetiti Zahod s konservativnim in reakcionarnim kapitalizmom.«
Znotraj južnotirolske ljudske stranke se je ustanovila zmerna struja ((Napredek«, ki vključuje kakih 70 županov, znatno število osebnosti s kulturnega in gospodarskega življenja, bivšega predsednika SVP Ericha Amonna, bivšega senatorja von Breitenberger-ja in številne deželne in pokrajinske svetovalce. To strujo vodi poslanec Roland Riz. Ta nova struja, ki dolži sedanje vodstvo SVP, da ni ho-
telo voditi konstruktivne politike, da je pogosto obveščalo prebivalstvo »enostransko in na tendenčen način«, hkrati pa da je podleglo vplivu »nerazsodnih ekstremističnih elementov«, zahteva primerno predstavništvo v vodstvenih organih stranke.
A. P.
Titova brzojavka
BEOGRAD, 30. — Predsednik republike maršal Tito je poslal v zvezi z dogodki v Siriji predsedniku Naserju naslednjo brzojavko: v!č globokim o-gorčenjem in zaskrbljenostjo smo sprejeli vest o dogodkih v sirijski pokrajini ZAR. Kontrarevolucionarni upor buržo-azije je zadal s tem velik u-darec ne samo arabski enotnosti in borbi narodov ra vseh delih sveta proti kolonializmu in imperialističnim načrtom, temveč ogroža tudi socialne in druge pridobitve ljudstva Sirije, za katere se je neutrudljivo borilo. Trdno
verjamem, da ljudstvo Sirije ne bo dovolilo, da se uresničijo načrti reakcije in imperialistov.«
nje in dohode zahodnih sil do tega mesta istočasno s priznanjem zgodovinskih in zakonitih koristi, s čimer bi bila zagotovljena varnost v Evropi.«
Izjavil je tudi, da se ZDA strinjajo s tistimi, ki poudarjaj o, da je «vprašanje kolonializma osnovni problem glavne skupščine.«
Gromiko
Sejem gradbeništva v Ljubljani
LJUBLJANA, 30. — Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani so danes odprli diugi mednarodni sejem gradbeništva, na katerem sodeluje 462 razstavljavcev iz Avstrije Velike Britanije, Češkoslovaške, Danske, Italije, Francije, Madžarske, Zahodne Nemčije, Vzhodne Nemčije, Poljske. Sovjetske zveze, ZDA, Švedske in Jugoslavije. Na sejmu razstavlja 379 domačih in 83 inozemskih podjetij. S tem sejmom se je dosegla največja sejemska prireditev v Ljubljani, ki bo trajala do osmega oktobra.
V Beogradu pa so nocoj odprli sejem modernega oblačila in mode. Na sejmu razstavlja 305 domačih in 170 inozemskih podjetij iz 14 držav
Sovjetski zunanji minister Gromiko pa je v svojem govoru v skupščini izjavil, da pomanjkanje mirovne pogodbe z Nemčijo ogroža mir. Obtožil je države članice atlantskega pakta, da so krive povečanja napetosti. Poudaril je, da najnevarnejša in najusodnejša mednarodna vprašanja, kako J so splošna in popolna razorožitev, popolna likvidacija kolonialnega sistema in dokončna odstranitev posledic druge svetovne vojne, še vedno čakajo rešitve. Izjavil je tudi, da je Sovjetska zveza pripravljena sprejeti predlog, da bi čete OZN ali nevtralnih držav jamčile status svobodnega mesta Berlina. Ponovno je predlagal, naj bi v tajništvo OZN imenovali tri tajnike, ki bi predstavljali Vzhod, Zahod in nevezane države.
Kar se tiče razorožitve je izjavil, da je nedavna izmenjava misli med ZDA in SZ dala ((nekatere pozitivne rezultate», da pa bi bilo pretirano optimistično trditi, da je sedaj docela odprta pot za dokončno rešitev. Zavzel se je, naj bi se pogajanj za razorožitev udeležile tudi nevezane države. Ponovil je, da je treba sporazum o prepovedi jedrskih poizkusov vključiti v sporazum o splošni in popolni razorožitvi.
Predlagal je tudi ustanovitev komisije, ki naj bi izvedla popolno nadzorstvo nad izvajanjem lanske izjave skupščine OZN. o priznanju neodvisnosti kolonialnim narodom.
Sovjetska delegacija je pozneje predložila predsedstvu skupščine spomenico o razorožitvi, v kateri obrazložuje sovjetsko stališče, kakor ga je sovjetska vlada že obrazložila do raznih priložnostih.
Razen tega je sovjetska delegacija predložila spomenico o kolonializmu, ki vsebuje ostre obtožbe proti kolonialnemu delovanju zahodnih držav. Končno je predložila tudi program osmih točk za ublažitev mednarodne napetosti. Program določa: I. Zmrznje-nje vojaških proračunov posameznih držav. 2. Obveznost, da se ne bo uporabljalo atomsko orožje. 3. Konec vojne propagande. 4. Sklenitev pogodbe o nenapadanju med državami atlantskega pakta in državami varšavskega pakta. 5. Umik tujih čet z vseh o-zemelj. 6. Ukrepi proti nadaljnjemu širjenju atomskega orožja. 7. Ustanovitev neatom-skih področij. 8. Ukrepi za zmanjšanje nevarnosti izne-nadnih napadov.
Home
Britanski zunanji minister lord Home je v svojem govoru pozval skupščino, naj doseže uveljavitev načela o re-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmiimiiiiimiiiiiiiiimiiiiiMiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimMiiiimiiiMiiiimiii
Izdajalski upor v Siriji
(Nadaljevanje s 1. strani)
ostro napadel včerajšnji govor Naserja, ki je obtožil voditelje upora, da so plačanci kapitalistov, monopolistov in imperialistov.
Velike demonstracije so bile danes zjutraj tudi v Kairu. Manitestanti so vzklikali sirsko-egiptovski enotnosti ter proti izdajalcem v Damasku.
Vsi kairski listi objavljajo danes poslanico maroškega kralja, v kateri izraža globoko žalost, ki so mu jo povzročili dogodki v Damasku, in poudarja bratska :n prijateljska čustva .med Marokom in ZAR.
Kakor poroča kairski radio, so bile danes tudi v
1 Damasku demonstracije proti separatističnemu režimu.
Pcdobne demonstracije so bile tudi v Alepu, Homsu in Hami; policijska ura, ki velja v Alepu, je bila od danes dalje podaljšana za dve uri. Kairski radio je oddajal (udi registracijo navdušenega sprejema, ki ga je sirska množica odredila Naserju ob njegovih obiskih v sirskih mestih. Prav tako poziva kairski radio sirsko prebivalstvo, naj posluša izb.u-he navdušenja, ki so ga dogodki v Birij; povzročili v Izraelu, Jordaniji in v drugih prestolnicah sovražnih držav.
Kakor poročajo lz Wa-shingtona, zavzema ameriški državni departma uradno stališče nevmešavanja v
Predsednik .Naser med govorom v Kairu
sirske zadeve, toda privatno izrekajo diplomati in vladni krogi zadovoljstvo nad dogodki in se veselijo, ker »je še daleč do arabske enotnosti«. V vladnih krogih že proučujejo priznanje nove sirske vlade. Toda preden se bodo odločili, hočejo biii gotovi, da izvaja vlada pcpolno in neomejeno nadzorstvo nad vsem sirskim ozemljem. Kakor običajno, pravijo da so zaskrbljeni zaradi možnosti, da bi »komunisti prej ali slej skušali izkoristiti položaj«. Na drugi strani pa so zadovoljni. ker so voditelji sirske vlad,e naklonjeni Zahodu in desničarskih tendenc.
Angleški liberalni list «Guad;an» piše, da je glavna zaskrbljenost stališče, ki ga je zavzela Jordanija, ko je tako naglo priznala novo stanje v Siriji. List dodaja, da lahko izbruhne spor med ZAR in Jordanijo, in nevarnost je še večja, ker bodo v Jordaniji v kratkem volitve. ((Morebitna kriza v Jor-danji, pravi list, bi se odrazila v Izraelu in to prav v trenutku, ko grozi Siriji nevarnost s strani Iraka. V angleških političnih krogih prevladuje nekak pesimizem glede usode Sirije zaradi njene odcepitve od Egipta.
«Times» piše, da bi v prihodnosti utegnila biti Sirija podvržena nadaljnjim vojaškim državnim udarom. Kakor je znano, so se taki dogodki ponavljali od leta 1946 do 1958, ko se je Sirija združila z Egiptom. Londonski tisk, in še posebno ((Times«, obračata pozornost na novega predsednika sirske vlade. «Kuzbari, piše «Times», je desničarski politik, ki pripada zmerni struji in ki vidi v privatni pobudi glavni vir blaginje za deželo. Značilno je, dodaja list, da je bratranec polkovnika Kuzbarija, ki je eden od voditeljev revolucionarnega vojaškega odbora in hkrati zet velikega industrijca in poslovnega človeka iz Damaska. Kuzba-ri torej pooseblja tisto srednjo in višjo buržoazijo, ki se je čutila razlaščena zaradi politike nacionaHzaciie in je povzročila upor.«
sevanju sporov samo s pogajanji. Poudaril je, da bi morala skupščina poudariti:	1.
Pogajanja morajo biti pravilo za reševanje vseh sporov. 2. Pogodbe in podpisani sporazumi naj se strogo spoštujejo; kadar so potrebne spremembe, naj se te dosežejo sporazumno. 3. Glavna skupščina naj bo objektivna in nepristranska.
V ostalem je lord Home zagovarjal zahodno politiko o razorožitvi, o Berlinu in o ostalih vprašanjih ter je izrekel ((pridržke« glede akcije v OZN v Kongu, med katero je zgubil življenje tajnik Ham-marskjoeld.
14 milijonov dolarjev na uro za oboroževanje
Velik odmev je imel govor jugoslovanskega državnega tajnika Popoviča, ki je poudaril, da sta dva glavna vzroka poslabšanja mednarodnega položaja prizadevanje kolonialnih sil, ki jih podpirajo njihovi blokovski zavezniki, da bi čim dlje in na razne načine obdržali svoje položaje v Afriki in drugje, ter izvajanje politike sile glavnih držav v obeh blokih, ki se v dejanskem položaju istoveti s politiko ena robu vojne«.
Popovič je zatem poudaril močno uveljavitev nevezanih držav in je v zvezi z beograjsko konferenco omenil nezadovoljstvo enih in drugih, ter poudaril, da zagovarjanje stališča ne more biti škodljivo samo zaradi tega, ker ga na primer zastopa Sovjetska zveza ali pa ZDA. Nevezane države se ne morejo ravnati po blokovskih merilih, če hočejo voditi neodvisno politiko.
Popovič je dalje poudaril, da je vsekauor pozitivno dejstvo, da je bilo med ZDA m SZ doseženo soglusje o načelih, na Katerih naj slonijo nadaljnja pogajanja. Pri tem je doaal, da je danes mir bolj kot kdaj koli neaeijiv in da morajo v telesu za pogajanja biti nujno zastopam luai precL stavmki držav, Ki n-so v blokih, m da morajo biti pogajanja o razorožitvi izrecno pod okriljem Združenih narouov. O razorožitvi bi morali razpravljati na posebnem zasedanju ali pa na posebni svetovni konferenci, kakor je bilo predlagano v beograjski de. klaraciji.
tri tem je Popovič predlagal, naj bi predvsem skusali doseči nekaj, kar bi preprečilo nadaljevanje oboroževalne tekme. Ponovil je prem g, naj bi v čim krajšem času dosegli sporazum o zamrznjenju vojaških proračunov na spora, zumno določeni ravni. Določeni odstotek od tako ustvarjenih prihrankov Pa naj bi odvajali v sklad za pomoč nezadostno, razvitim deželam.. O. pozoril je, da svet sedaj troši za oboroževanje okrog 14 milijonov -dolarjev na uro, kar daje 336 milijonov na dan in 120 milijard na leto.
Glede atomskih poskusov je Popovič izjavil, da se je Fran. cija pregrešila, ko je delala svoje poskuse med moratorijem, in tej odgovornosti se v znatni meri ne morejo izogniti druge zahodne države, Z obnovitvijo jedrskih poizku. sov prevzema Sovjetska zveza nase zelo težko odgovorn-st. Jugoslovanska vlada je v vsa. kem primeru za popoln moratorij vseh vrst poskusov in torej tudi za nujno obnovitev pogajanj o prepovedi poskusov.
Glede Nemčije in Berlina je Popovič poudaril, da je nenor. malno, ker ni bila še podpisana mirovna pogodba z Nem. čijo. Pripomnil je da problem ni postal tako važen in pereč sam po sebi, temveč v prvi vrsti zato. ker so se v njem neposredno angažirali interesi nasprotujočih si velikih sil. Obrazložil je že znano Jugoslovan; ko stališče za rešitev tega vprašanja ter je poudaril, Ja sc danes vsekakor resnejši problem; Alžirije, Ango. le. Konga, Kaosa in Kube, ko. Ukor se tičejo osnovnih intz-resov narodov, ki bojujejo težaven boj za neodvisnost in svoboao.
Glede izpraznjenega tajni, škega mesta v OZN je Popovič izjavil, da bi bilo treba to mesto čimprej izpolniti v interesu normalnega delovanja OZN Ce ni mogoča nagla reditev, naj se naide začasna rešitev. Za začasno rešitev zagovarja Jugoslavija stališče, da bi bilo treba postaviti osebo ki ni v nobenem bloku, toda z manjšimi dejanskimi volttičmmi pristojnostmi, ka. kor j’h je imel pokojni tajnik. Poleg njega bi b-lo koristno ustanoviti posvetovalno telo petih ali več članov iz različnih delov sveta. Krep ti je treba ugled in vlono OZN vse pozitivne spremembe v mednarodnem razvoju in v članstvu, pa naj bi se zrcalile v svetovni organizaciji.
stranke; če Pa SjA dal takega P°°0 iti PSDI odtegnil P0®^ vladi in tako P J(
20 vlade; lev}cLfem '* 1 n j a s tem stal,spSpl *. varja tezo. aa |n čakati kongresa KV „ ra odtegniti P° .^ti f vladi takoj P° tu jjJ žavnih prorajlu*°\l&‘ 31. oktobru. T ,ePui>l>Mi govarjajo tudt	j t
Dejstvo, da	{(>.
krize vsekakor ® sredn* . za datum/, j?ckus>j° valo tudi na ,jehf, nanji politiki v r la v preteklem ^ ji!
e 1 a v o 1- i ^hOTTllC^- ,
(a v preit.-- T0 sionski zbornic- ^ jo je desnica 'z* - d
jo je desnica	*>.
napad na s°S aM * hovo stališče -jfltij L*
mednarodnih t>p	^
menom, da bi (i s > da ni moc sod'e , u)cc>'i listi, ker i™a]0 Kj lišče do teh vP jd* zagovarjajo sl~.kostrj vladne večine. 1 tej*o kusija sukala P „j,.1 „ okrog tega vP	:
zadeve je v nas naj se nadaljvj nl tlantskega PrlU, t,,.0 iiCLA blok ^ perspektiv^ ^
pa končnega sP°pflpoi^
m a blokoma {^ vričos< f  	SPTl	.
Pred novo krizo rimske vlade
Preteklo soboto je centralni odbor socialdemokratske stranke odobril stališče voditelja PSDI Saragata, ki pravi, da je dozorel čas za novo vladno večino brez liberalcev in z zunanjo podporo socialistov. Razen devetih članov centralnega odbora, ki pripadajo Rossijev! desničarski skupim (v kateri so tudi bivši komunisti okrog senatorja Realeja), se vsi strinjajo s tem stališčem, razlika pa je glede tega, kdaj in kako naj se povzroči kriza sedanje vlade: skupina okrog Saragata (ki šteje 45 članov) je mnenja, da je treba počakati kongres demokristjanske stranke, ki bo decembra ali januarja; to pa utemeljuje z argumentom, da vlade levega centra, ki mora imeti zunanjo podporo socialistov, ni moč sestaviti proti Krščanski demokraciji, ampak seveda le skupno z njo; zato je potrebno, da vodstvo KD dobi ustrezno pooblastilo od kongresa
m a oiokuiuu .	L'
jemno uničenje »k t
ga Strahotnega treil,<
rožja), ali P a J VzhOKJ pogajanja ,ue0 tr.^
pugujuuju
Zahodom ter n. reševanje sporov s Pers",„
s persp-- -j r-A
nega Prema9°'jelitr* / blokovske r j-moo •V Socialisti so za	%
tivo in v tein Jemrnt-J j njihovega net,‘nic«V kateremu se fej . italijanska rea keT s*,J
; ker
vezništvu, vena ^ htj
veznistvu, ti podčrtali, janska vlada s	,
vala, da bi_ se 'ril1^ sporna vprašanj 2l\o • pogajanji. Sr>r^nCiahst‘j ga napada na s m.
Moro, v posre pristaši otlantsKM ^ ma v svoji lflSAn si^r / udaril, da se K y;
udarit, aa
nikoli odrekla ^ nikom, vendar P tako ne bo niko
-JI
jim težnjam P° • J
cialne pravicnos :. kjfr(
Poslanci so P0.,,««*)!
307
proračunu in ’ :e in nanji politiki P j 230 poslancev.
rosiauci m t-- n
brili proračun z ,as0tK;
nistrstva s 3UI
Konferenca Vzhod-Zahod pri «okrojpi m J
Od 24. do 28.
,1 Jr.
c.a z*, au „Jtrj# 1
se udeležili vidnel.
m
iliki ter kulturni p} luvci z Vzhoda	prC/
bi v zaključenetn ravnavali aktua	p®1,’./'
na vprašanja,	" ji
sedanjo mednar	se ,
Ta konferenca s so r(t petič. Konferenca ležili med druO1 /;i- p burg, Korneicn nozemcev, w°e	,	*
cus, _ Jules,._ DVUPjjff
Turski, Rolih-.io^jt i, VittorelU;si
nekateri anieri-	^
med njimi tu“	i
kratski senator	Jtf-;
med njimi
raisKi sc-nures»m
V zaključni	ji)	y.
konferenca P°	ed .	iL-
po pogajanjih	(i c	J
in Zahodom,	ploš«®	,j,,
seže postopna	(|m
žitev; pri P°9 Ljel0:. h
 X.*-- rrtnrn.	S	Irt
orožitev mora	JLA
sprejeti v OZ1'1 nico VarnostnzO gpe P znati je treba v, sprejeti ju je !>t štiri velesile . vneti>- -rt jamčiti sedanje u hkrati pa s*-1
iiKrcni pu “-..reall. .Ml na podlagi kat ^ ,ii « čiji ne bosta«#, ^ skega orožja, $e js. tuša Berlina .rjifil jt velesile
-	  s	An ti' V V
potonit! zvobodolstC^ f tinskega VrP,	,f-‘.
u >r“
sporazume _ tnfrU,rJ» ji
°ZN, ki bi N" Berlinu mkate nizacije.
Razvoj
ir^li
V Franciji X vfM tekhnn tednu
teKiem	W
tirnih dbgodko^f^
ah d* 5
de Gaulle je
nja s
tuli e j* m y.h 0' predstav^ nf J H n 01	70
strank, da y' zd i-jf, celotno podaji
6 ITI JI iv ur'	O” ja f j,
do v kratkei* To^ uf.;
janja z AlzlT
baje še vedno	j|«	p.j:
nevzdržne	h	»i ■
jem nevzar--."- o" ,jtv, stavitvi lutka .FjiL j
■ vrt%pcdAe, *i ;
izredno zase-	„
izredno case ni(, cinlistične s	C.F.
glasovalo res je ( obsojajo polhf ,.„■!> MU
vlade ter P°f'
„(1
m
' ia j'
fjmutf i' '	"
tev vseh	,e 'it T/j
s Iranke Molle gje'I j* jL voru ostra n lj
' <«	...... ? Ji®
tn je v	\koK,. y
dejal, da ta	ra'	,.
o svobodi i** fis*1	/;
n	»itff	,1.
sebičnih ri"--, i- . r , , V Petek
Mendes rr« , o ftL.
njim razgoret c,j.. Tako ^a jVjh
Cijt. 7 auo	t
des France s' tfffgutjii je že sedaj P je 4,, viti pogoje, gsef Jt ji,:;
viti pogoj«- os* »• iv. domesti drva uiiK.jt’ treba zavre*'	f,
Gaulle nenad°^ z..r..
XI
"W-
se vedno J« st > , Jj zor ju ne var .j jt, vojne. Pouda fdtt
vojne. Poudari^ , cijo lahko	A V/
hodna vlartn'j<it ‘iV-iv/
mesečni	V
?u bi !»/>:? ? t»ir>
au. u*	.ji
togi., skleniti rac filmnntn UC"
SOMERSET
maugham
m
H[BI»]|B1[i1BlBliai^|S1Biril81l»ll»|l»1li![^!gaHWW[a[i]iai[illt81l»ffllWirg1|Bl«llB|i1tB1[g1(ai(i1|BH
I«? niSem zvedel- zakai zo nisva razumela.. Ni
Vedel sem> da za ši D ,, ,rbtom nikdar ne zgre-
krani n°\n°Sti ter na sv°3 iz" ačin pove kaj neprijet-. J na m0j račun z m.glja_
njo w ... °m ali lahno kret-
Pobl* , P'h rok ie znala
Pa sem*’	misH. Menila je,
la Drn . S-Ur°V’ osoren> ciničen človek. Ni m. da-
!Pravliai„	me je vselej
tte j V ZItledo. Nenehno ali vefBVabila’ nai obedujem «>sih “ V njeni družbi,
klat v u* me 3e tudi po dva' U povabila, naj pre-
aa a -7 tedna v njeni hi-
^PričaT a Slednpč sem bil [,niene. v poznam njene Wiet(.„ j 8ebi 3e nosila ne-i»Uem in V°m’ da Ji ne ver-
‘a mojo* 7*7 tega je iska"
ktt edini vid TeŽU0 3° 3e’ ■h oseh ■ m v niei smeš‘
d°klerl° "* mogla mirovala 5iSe„ ne bi Sam priznal, Cforavia da sem vi4in i, °rda ie slutila, da
S, in Lmaske n3e" pravi zal, je ,, er sem edini vzdr-
U1 »adet6^13’ da bi si j° m0~ Sttl1 razbij6 .Seam’ Nikoli ni'
le bila prava •norda v praševal sem se. 'akoko,ara samo sebe prav iflla Hn„VSe ostale, morda pa 'al«. v Sr°a le skriva iskra te8ovai0 jj" primeru jo je pri-'*i je ,n meni, prav slednje,
i6ij drup"^’ da sIeparji na5-
"Pajo |k uScga in si za-V r-vnosti, skrite osta-Luu
!* ia Dn-7 poznal še preden dabotjo °Cl'a' Takrat je bila 6l‘. ot’n-neŽno dekle 7. veli-lnati sta 2nimi °čmi. oče in bole J0 obozcvala, ker ji do pri. 'jmenda škrlatinka,
?» Pa t a srce ip 3e m0-*li n,. base. Doma niso
L°zni. Tom pa je bil
lobljal je, da bo za
Cem° C0bi
s*d VSe na svetu in
S
W ie bil
XUS° mu verjeli kakor
“d ja b-?1Smu- Tom Mait' >0 fa * . v*s°k» lep in pri-
is bi,Vn mladenič- v Lui-
H,
'*bil u1 blazno zaljublj S da
en.
njeno slabotno
L*bl6nbo dt)lgo vzdržalo in
■ 3o osrebi v teh
»Spiku.8’ki ji šp Preosta-\	Je navade, ki so
t. CevJ,1 Srcu> čeprav tega ,r ia u a' ®rečna je bila, h4 ky	golf aij odhajal
«Veia0dndar,Pa 3e vselei'' I 2a ka. pravljal, da bi od-
*r6ni an z doma, dobi->otni,napad- Ce sta bila Sl, S misli,
Veiša
!‘*fc
Je takoj po ie bila °Pro
najrazum-
V,*°i Pot. ’ Vendar pa 3i je ,tern Popustilo srce.
%».!! ala teden dni s
k Ct'to? °braz°m,_________________
‘kil „ *U- Kako neki
u" *“
ne da bi naj hudoval
ijO?* s-a se spore_
■ bi, u do bi moral po-
jo je komaj
N,C slednjič jt
imela Pmv.
1* (,0®''sliea U’ kl 3e bi’ n3e‘ , Prf	'
■* 'SšačnaSem opazil- da
W eial , m kilome-
Si1' da je k m T°mu Mait' ' Torp . repkejša, kot bi
j,%, Pa 3e vzdihnil:
S^iboljllh85”0 neŽna 3e'
d« iCe ie hii str°kovnjakih U Pjen0 in vsi pravijo, " ah«eEa ! denje na “iti. ga duhi
'v'
bjei
edai
:ii
sem
,Stri !idržliivosti
a je.» ji. kaj sodim
eiaia.
Pii bo
So *2n
fCSi.’
ašu
maščevalo,« se bom v
»r b7se-da
\Pa‘etičn
‘Ca 2a ttJri*1?’da si kar
. V^airai.’ 80 li vseč',> S 11 sem, d. v
t, ,' ako n a le Plesala do S Pa se ;’lt! druzba prija-
'i4 N T0J,e dolgočasila, jo
V- Boii^g0dai odpelja-
li moj /seč, kajti na-\j‘>azh v m.u nasmešku \ °beh ."le#ih velikih, Sij,	akršnega	ve-
^SfiuKakU3eŠ’ da 86
.SfadgovorijItakoi zgru'
?iila
H
svojega
S
«U
jt; , ' se Je, ko sta
v8e Uiza
2 odeje
Pustil ti • “s2h*arko 11 Je
bJ6 ‘a
sl je prida ne bi lepo
Luiz;
a se ni
uiT.1- Cudno- da je da KPri3ate!3i -t^k^U. b° kmalu sle-‘r,, . ierj^
J^da bo Jr s(milna hči
1 bii» i° Dn. ta' P°dvo-
n#kbiia Ji dovoiu"08t dh° Lui' 4s i .Prst. p	a bi pre-
Sjbl io ohJl2adevaU 80
Sl >s‘mi. Aaro''aU pred ti Sa 3 bežk.	‘ morala
Srn bi Vs.tga ali nepri. \S j. !kakor ----------------
K bil
,.**1, ■Pravil ,
1° in . da bi se dvomila, kako
ie bihT umrla. Popolnoma
a
ss
S ^ 7
K ‘ahk"6*"®611. adravja n s. So j. -gojila Iris. k ‘ .ziova spraševali, če-
3*W’JVa
Sbem
src« o0"0"' °hl ni niti go-
vora o tej zadevi, čeprav bi bilo to njenemu Tomu všeč, kajpada, pa tudi najboljše za malo Iris. Toda kdo bi se ukvarjal s takšnim invalidom?
Dokaj čudna stvar, toda nekaj mlajših mož je bilo pripravljenih sprejeti to breme in leto dni po Tomovi smrti se je poročila s Georgeom Hob-houseom. Nikoli nisem videl človeka, ki bi bil hvaležnejši za privilegij, da se sme brigati za to krhko majhno žensko.
«Ne bom ti dolgo v napoto,« mu je dejala.
Bil je častnik, vendar je pustil službo. Zdravje je terjalo, da je Luiza preživljala zimo v Monte Carlu, poletje pa v Beauvillu: Preden je pustil službo, je George malce okleval in Luiza spočetka še slišati ni hotela o tej stvari. Slednjič je popustila, pač po svoji stari navadi, in George se je pripravljal, da ji čimbolj olepša njene zadnje dni.
«Ne bo dolgo trajalo«, je pravila. «Trudila se bom, da bi ti ne bila preveč v napoto.«
Naslednje dve, tri leta je Luizi uspelo, da je navzlic slabotnemu srcu lepo oblečena hodila v družbo, se kockala plesala in zabavala z lepimi moškimi. George Hobhouse ni bil vzdržljiv kakor njen prvi soprog in je tu in tam iskal moči v močni pijači. Najbrž bi se celo zapil, kar Luizi ne i.i ugajalo, toda na srečo (njeno) je izbruhnila vojna. Takoj ;ie stopil spet v vojsko in tri mesece kasneje padel. Za Lui-zo je bil to hud udarec. Toda čutila je, da se v takšnj krizi ne sme vdati v usodo. Kadar je dobila napad, nihče ni vedel zanj. V svojo zabavo je iastno vilo v Monte Carlu spremenila v bolnišnico za o-kievajoče častnike. Njeni prijatelji so pravili, da ne bo preživela tega napora.
((Seveda, to me bo ubilo,« je pravila. «Vem. Toda kaj zato. Tudi jaz moram pomagati ljudem.« "
Ni je ubilo. V vsej Franciji ni bilo priljubljenejše bolnišnice. Po naključju sem srečal Luizo v Parizu. V «Ritzu» je obedovala z visokim jn lepim Francozom, Dejala je, da je prišla v Pariz zaradi neke bolniške zadeve. Pripovedovala mi je. ikako soi častniki pozorni. Vedo, da je nežnega zuravja in ji ne dovoljujejo, da bi delala. Skrbijo zanjo kakor soprogi. Potem je vzdihnila.
«Ubogi George, kdo bi si mislil, da ga bom preživela s svojim srcem.«
«Da( ubogi Tom,« sem dejal.
Te vem čemu, toda moi“ besede ji niso ugajale. Otožno se mi je nasmehnila in oči so se ji zasolzile.
«Vselej govoriš, kot da mi zavidaj teh nekaj let, kolikor mi jih še preostane.«
«Da res, s tvojim srcem je bolje, mar ne?«
((Nikoli ne bo bolje. Davi sem bila pri specialistu; dejal mi je, da moram biti pripravljena na najhujše.«
Po koncu vojne se je Luiza vrnila v London. Stara je bila nekaj nad štirideset let, toda vitka in nežna, z velikimi očmi in bledih lic je bila videti kakor petindvajsetletno dekle. Iris, ki je medtem odrasla, je živela skupaj z materjo.
«Skrbela bo zame,« je pravila Luiza. «Z invalidom bo, seveda, težko živela vendar sem prepričana, da ne bo dolgo trajalo. Ne bom ji napoti,«
Iris je bila lepo dekle. Vzgojili so jo v prepričanju, da je zdravje njene matere v kritičnem stanju. Kot o-trok ni smela biti glasna. 2e od malih nog je vedela, da se mati ne sme vznemirjati. Čeprav ji je Luiza dejala, da se ne sme žrtvovati za staro žensko, kakršna je ona, ni hotela govoriti o tej stvari. Dejala je, da je vesela, ker se lahko žrtvuje za svojo ubogo, drago mater. Mati je z vzdihom privolila.
((Dekletcu je ljubo, ko vidi, da je nekomu v korist,« je pravila.
«Mar ne misliš, da bi moralo dekle večkrat v družbo,« sem vprašal.
»Tudi sama ji pravim. Ne morem je prepričati, da bi se zabavala.«
Iris mi je pripovedovala, ko sva bila sama:	«Ubega
mama, želi, da bi šla v družbo s prijatelji, toda vselej, ko odidem, dobi napad. Tako ostajam raje doma.«
Toda nenadoma se je zaljubila. Eden od mojih mladih prijateljev, dober mladenič, jo je zasnubil in dekle je privolilo. Rad sem jo imel in srečen sem spre-
jel dejstvo, da bo dekle zaživelo po svoje. Nikoli ni u-pala, da bi bilo kaj takega sploh mogoče. Toda nekega dne je mladenič prišel k meni in mi povedal, da so poroko preložili za nedoločen čas. Iris ne more zapustiti matere. Zadeva seveda ni sodila v mojo pristojnost, vendar sem odšel k Luizi.
((Slišim, da se Iris ne bo poročila,« sem dejal.
«Ne vem. 2elim, da bi se čimprej poročila. Na kolenih sem jo prosila, naj se ne ozira name, vendar me nikakor noče zapustiti.«
((Se ti ne zdi, da je vse to dokaj okrutno?«
((Strašno. Stvar utegne trajati le še nekaj mesecev, vendar še pomisliti nočem na dejstvo, da bi se nekdo žrtvoval zame.«
»Moja draga Luiza, pokopala si dva soproga in ni razloga, da bi ne še dveh. Mislim, da se nikdar nisi spraševala, kje si sploh našla dovolj moči in počenjala to, kar so želela. Slabotno srce ti nikdar ni branilo storiti tega, kar ti ni všeč.«
«Oh, vem, vem, kaj misliš o meni. Nikoli mi nisi verjel.«
SPET	NOVA	SLOVENSKA
Rumena pesem
Umito je nebo, požeto žito.
Vroč in težak kot med je žolti dan.
Razbilo sonce je neba korito,
kot kopje bode v drevja gosto dlan.
V cvetovih se nabira teža mleka, redi se beli regratov mehur in ravno polje, dolga cesta, reka so prispodobe teh rumenih ur.
Dišeča, zrela trava si postilja v naročje vlage in rumenih sap in v sladkih, vročih žilah izobilja se vsaki kaplji sanja, da je slap.
Rdeča pesem
Med jelšami so lisasta goveda, v zapregi rusi konji se pote, rdeča vrba z votlim duplom gleda, stoječe vode višnjevo plesne.
Čez postelje visijo grozdi spanja, a bosi kmetje luč do jutra žgo, v steklenem litru pleše nitka žganja, v bakrenih kotlih pare se tepo.
Jutranji gozd rdečo sapo diha, koruzni storž luščine je napel, na veji v starem sadovnjaku niha rdeči sad, do zadnje peške zrel.
Kajetan Kovič
KORENINE VETRA
Dejstvo, da je v letošnjem že izšlo več pesniških zbirk kot morda prej v nekaj letih, je vsekakor razvesljivo za slovensko poezijo. Seveda je vprašanje, če bo vse to, kar danes izhaja v pesniških zbirkah, dozorelo in bo v kasnejših časih še e-nako cenjeno in vrednoteno. Cas bo prav gotovo napravil svoje. To pa seveda ne pomeni, da bi sedanje pesniške zbirse ocenjevali kot slabe. Toda nobenega dvoma ni, da bo marsikaj od tega tudi odpadlo, po-seono še, ker so slovenske založbe letos nenavadno široko odprle svoja vrata mladim pesnikom in to tudi takim. k’ šele iščejo svoj iz-ra'. To pa prav gotovo ne veba za Kajetana Koviča, ki sodi že v «starejšo» generacije mladih Desnikov in katerega pesniški sloves je na slovenskem Parnasu že utrjen. Zato moremo tudi najnovejšo pesniško zbirko Kajetana Krviča, ki je izšla pod naslovom «Korenine vetra« pri Cankarjevi založbi, vrednotiti kot knjigo, ki bo obdržala svojo vrednost. Ta knjiga Kajetana Koviča je namreč poleg Borove zbirke »Previharimo viharje«, nedvomno najboljša doseda-
nja pesniška zbirka letošnjega leta.
Ni tu mesto, da bi bralcem predstavljali Koviča, ki se je od prve pesniške zbir-še, izdane skupaj z Menartom, Zlobcem in Pavčkom, uvrstil v dobrih desetih letih med naše najtenkočut-nejše lirike. Njegova najno-novejša knjiga to ugotovitev samo še potrjuje. Ta zbirka Kovičevih pesmi, skladnih tako po ravnovesju intelek-ta kot čustva, skrbno pretehtana in dozorela, deloma v modernem, pogosto pa tudi še v rimanem verzu, predstavlja res lepo zbirko kvalitetnih pesmi. In ker so pesmi celotne zbirke notranje skladne in harmonično ubrane, dopolnjuje pa jih še izredno oku.-na oprema Jožeta Brumna, lahko novo pesniško zbirko označimo že kot skoraj bibliofilsko izdajo tenkočutne lirike.
V nasprotju z nekaterimi drugimi avtorji, je Kajetan Kovič uvrstil v svojo najnovejšo zbirko samo enaintrideset pesmi, kar kaže na njegov pretehtan izbor. Pes-smi je razdelil v tri cikle z okvirnimi naslovi «Veter in steblo«, ((Roboti,«, ((Vetrnice«. V prvih devetih pesmih prvega cikla spominja
Kovič na svoje prejšnje pesmi, čeprav je ponekod njegova pesem že ubrana ha nove strune. Zato pa je v drugem ciklu docela nov. V teh desetih pesmih cikle «Roboti» se je Kovič lotil stiske in problemov sodobnega časa. Najlepše pa so gotovo pesmi tretjega, cikla, nazvane s skupnim imenom «Vetrnice», To so resnično sproščene, barvite, morda malce z melanholijo prežete pesmi o pesnikovem sožitju z naravo in njenem doživetju. Te pesmi so morda najlepše pesmi naših pesnikov zadnjega časa in bodo nedvomno deležne pri vseh ljubiteljih pesništva toplega odmeva. Morda nekoliko tudi zato, ker so te lirično razpoloženjske pesmi tudi lepo rimane.
Ce bi na kratko ocenili Kovičevo liriko, bi lahko u-gotovili,. da je poglavitna vrednost teh najnovejših Kovičevih stvaritev v notranji ubranosti in intimni harmoniji pesmi, v katerih je pesniku uspelo ob enakem upoštevanju razuma kot čustva napisati iskrene izpovedi. Jasno je, da je taka pesem zaslužila tako lepo in okusno izdajo.
Sl. Ru.
(Nadaljevanje na 5. strani)
NOV ZVEZEK FINŽGARJEVEGA IZBRANEGA DELA
Roman «Pod svobodnim soncem»
še enkrat
po svoji priljubljenosti med bralci še vedno prvenstvo med slovenskimi knjigami
Gre za kritično izdajo dela, ki ima
Nekaj dni je tega, kar je priš«l med naročnike in bralce nov zvezek Finžgar-jevega izbranega dela. To je že peti zvezek izbranega dela, ki se tako priključuje ostalim in napoveduje, da bo ta jubilejna izdaja Finžgarjevega dela, zasnovana v počastitev devetdesetletnice pisatelja, kmalu zaključena.
O sami izdaji izbranega dela smo v Primorskem dnevniku že poročali. To je izdaja, ki jo je pripravila Mohorjeva družba v Celju in ki naj bi v sedmih knjigah prinesla vse najpomembnejše Finžgarjeve spise. Uredništvo izdaje je prevzel France Koblar, ki je z iz-
kušeno roko in skrbnim po- | sluhom za pisateljevo delo in za naš čas izbral za objavo najpomembnejša Finž-garjeva dela ter jih primerno opremil z opombami. Tako smo že dobili prve štiri knjige, ki prinašajo Fyažgar-jevo novelistikp,, njegove povesti in dramska dela... Peta knjiga pa je v celoti posvečena nedvomno najpomembnejšemu in najbolj znanemu Finžgarjevemu delu, romanu Pod svobodnim soncem, ki stopa tako v novi izdaji med slovenske bralce. Pri tem pa je kot pomembno novost omeniti to, da je to prva kritična izdaja tega dela, v kateri je urednik razkril slovstve-
no zgodovinsko ozadje in vzroke nastanka tega še vedno tako priljubljenega romana.
Pričujoče besedilo je že deseti natis romana. Pod svobodnim soncem, zato ni , dvoma, da ta zgodovinski roman poznajo vsi branja željni Slovenci. Prvič je roman izšel v Domu in svetu v letih 1906-1907. Potem je izšel v Leposlovni knjižnici tik pred prvo svetovno vojno. Sledila je objava v zbranih spisih Finžgarjevega dela leta 1931. Nov ponatis je izšel pri Novi založbi leta 1946. Mohorjeva družba je izdala peto izdajo romana, prav tako že po osvoboditvi. Potem je delo izdala
iiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitaiiiiiiiiitiititii iiiii iiiiiitfii uiii iiiii iiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiMiitaiiiiiiiuii
Mario Vilhar drugič v Beogradu
Mario L. Vilhar
Stari znanec beograjske umetniške publike Mario Vilhar tretjič razstavlja v glavnem mestu Jugoslavije. Podobno kot na prvi razstavi (1956), ko je prijetno presenetil s svojo originalnostjo in pestrostjo tem in oblikovanj je tudi tokrat o-stal zvest samemu sebi. Kot je vsestranski v svojem življenju — metalurg, slikar, kipar, poet, novinar — tako je Vilhar vsestranski v umetniškem upodabljanju svojih doživetij. Maria Vilharja, človeka izredne vitalnosti, kar se odraža tudi v njegovih delih, zanima vse. Lahko bi se reklo, da ga ni dogajanja, ki ne bi v njem sprožilo njegovega u-metmškega duha, ki ga prisili, da to, kar je doživel, upodobi v sliki oziroma v skulpturi. Ce se za katerega jugoslovanskega umetnika laiiko reče, da podaja sodobno realnost in to na svojevrsten, originalen način, velja to v polni meri za Vilharja.
Reporterska vnetna (nietaliairana glina)
Mario Vilhar povsod, na vsakem koraku umetniško doživlja. Njega vse vzpodbuja na ustvarjanje: mesto, kjer živi (Stara Ljubljana), dežele in kraji, ki jih je obiskal (Jesen na Bledu, Motivi iz Rogaške Slatine, Pirana, Omiša, Beograda, Pariza, Bruxelesa, Kopenhage-na), njegov rojstni kraj (Luči v Postojnski jami), dogodki iz vsakdanjega življenja- bodisi neposredno vezani na delo tovarišev v Litostroju (Jeklo teče, Pred livnico, Iz čistilnice itd.), a-li pa za someščane na ulici (Vsakdanja gneča na tramvaju), narava sploh (Kozolci, Cvetje, Vrbe na Danskem). Povsod najde Vilhar inspiracijo, ki jo upodobi bodisi v živih oljnatih barvah, bodisi v metalizirani glini. Medtem ko je za njegova olja posebno značilen občutek za barve, kompozicijo, pester k olorit, ie za njegove skulpture značilna originalnost obdelave tem in pa topel humor, s kate-
rim opozarja na stare in nove negativne pojave (Po prejemu plače, Ljubljanski frajerji) na aktualne probleme (Vsakdanja gneča na tramvaju) in podobno. Ker je razstava v preddvorj u pred vhodom v največo beograjsko kino dvorano, ki ima 250 sedežev, si razstavo dnevno ogleda najmanj 3000 obiskovalcev. To je verjetno do sedaj najbolj obiskana u-metniška razstava v Beogradu.
Ce je bila prva samostojna razstava Maria Vilharja prijetno odkritje in presenečenje za beograjsko umetniško občinstvo, je njegova sedanja druga samostojna (ki je obenem tudi jubilejna — 10 samostojna) razstava v Domu sindikatov dokaz, da je ostal dosleden in da je, ne da bi koga imitiral, ustvaril nova originalna, sodobna, pa vendarle slehernemu človeku razumljiva umetniška dela.
BOŽO BOŽIC
Mladinska knjiga, leta 1952 spet Mohorjeva družba in kasneje spet Mladinska knjiga. Deveti natis je oskrbela ista založba v zbirki Knjižnica sinjega galeba, sedanja izdaja je potemtakem deseta. Da ne omenjamo, da ie roman večkrat izhajal v časopisu (tudi v našem listu). Tako sodi ta roman nedvomno med dela, ki so doživela največ objav.
Kot omenjeno, je sedanja izdaja prva komentirana izdaja. Delu je urednik dodal skoraj šestdeset strani opomb, v katerih je orisal nastanek povesti in njen značaj, zgodovinsko okolje ter karakteriziral idejo in umetnino. Dodal pa je tudi nekaj strani opomb k besedilu. Tako ima ta izdaja prvič literarno kritični značaj. Bralcu pa vse te ugotovitve urednika pomagajo k boljšemu razumevanju romana ter k spoznavanju zgodovinskega okolja, v katerem se dejanje dogaja. Odkrivajo pa tudi ozadje nastanka tega najpomembnejšega Finžgarjevega spisa.
Menda je skoraj odveč o-menjati pomen in značaj romana Pod svobodnim soncem. Postal je pravo narodno berilo, saj nobeno delo domačega avtorja ni bilo tolikokrat izdano, niti tako brano, niti ni doživelo toliko prevodov v tuje jezi-zike. Zgodba sama nas postavlja v davne čase, ko so Južni Slovani prvikrat stopili v zgodovino. Pisateljeva domišljija je na zgodovinskem gradivu zasnovala mogočne dogodke, ki pričajo o moči in podjetnosti starih Slovanov, obenem pa prikazujejo vso gnilobo in
•intimiiiiiiimiiiiimiiiiiimiiiimiiiiiiitiiiiiii
Figurativna umetnost terja svoje
Italijanska zveza profesionalcev in umetnikov je priredila v okviru proslav »Torino 61» pod pokroviteljstvom ministra Pelle vsedržavno razstavo figurativne umetnosti. Razstava bo od 1. do 21. oktobra v zgodovinskih sobanah palače Chia-blese v Turinu. Razstava hoče pokazati, da je še vedno dosti umetnikov, ki sicer nočejo ignorirati novejših po-gumnejših tehnik, pa se vendar pri svojem preobraža-nju misli v barve in oblike še vedno drže nekaterih izraznih načinov, ki so že v preteklosti dali slavo italijanski umetnosti.
***
Na filmskem festivalu v Solunu je prejel prvo nagrado Antonionijev film • Pustolovščina*. Druga nagrada je pripadla sovjetskemu filmu *Serjoža», tretja pa poljskemu «Kako nastane ladja*.
pokvarjenost propadajočega rimskega cesarstva, ki se je zadnjikrat hotelo dvigniti do stare slave. Podobe o takratnem življenju so same na sebi zanimivo kulturno zgodovinsko pričevanje, skozi vse dogajanje pa se prepleta , živa narodtjp-Vzgojna misel o pravici do svobode, o ljudski moči in velikih žrtvah za svobodo. Zato je razumljivo, da se je roman tako uveljavil pri slovenskih bralcih in je ostal priljubljeno branje še danes, čeprav je poteklo že več kot petdeset let, kar je nastal.
Razumljivo je, da izdaja, ki naj prinese vse najboljše
Finžgarjevo delo, tega najpomembnejšega Finžgarjevega teksta ni mogla prezreti. Nova izdaja bo tako samo še pripomogla k razširitvi tega dela. Knjiga je izšla v enaki skrbni opremi kot ostali zvezki izbranega dela. Simpatično je, kot pri izdajah manjših založb sploh, da knjige izhajajo precej točno, tako kot so bile napovedane. In da založba tako opremi kot zunanji podobi posveča kar največjo skrb. Novi zvezek Finžgarjevega 'zbranega dela v izdaji Mohorjeve družbe torej toplo pozdravljamo na našem knjižem trgu.
Tudi v Trstu se je pojavil velik Premingerjev film «Exodus», ki je ne glede na kake pomisleke 7, umetniškega stališča vreden ogleda. V njem nastopa vrsta dobrih i-gralcev, med katerimi sta tudi mlada Jill Ha-worth in Sal Mineo (levo) ter Paul Nevvman (spodaj)
Zakaj
šele
sedaj?
Te dni je agencija «1 talia* objavila sledečo vest:
V Rimu se vrše pogajanja za izvedbo italijansko - jugoslovanskega kulturnega sporazuma, ki je bil podpisan ob priliki obiska tajnika . za zunanje zadeve Koče Popoviča v Rimu. Sedaj je treba izdelati načrt za umetniške in kulturne izmenjave med obema državama in _ ustvariti pogoje za uspešno in stalno sodelovanje na tem področju. Trst se neposredno zanima za ta način itali-jansko-jugoslovanskih odnosov, ker — po sodbi a litur-nih predstavnikov in politično kvalificiranih krogov — ima pogoje, da vrši vlogo nizvoznilca* italijanske kulture v sosednjo republi ko, in povezavo z etničnimi italijanskimi skupinami, ki so ostale v Istri in na Reki. Trst s svojim Kulturno-umetniškim krožkom, z Ustanovo Verdijevega gledališča in stalnim orkestrom ter Stalnim gledališčem lahko krije velik del od Italija prevzetih dolžnosti kulturnega sporazuma.
V tem pogledu naglašajo, da se tudi Benetke aktivno zanimajo, da bi se okoristile s sporazumom med dvema državama in so že dolo* čile izmenjave z Beograd'm, kamor bo r’a še to ieto o-perna skupina Fenice, kjer bo izvajala sedem predslav italijanskih del. Ne da bi hoteli karkoli vzeti Benetkam, bi bilo škoda, da se tudi T rst ne bi okoristil s svojimi u-metniškimi skupinami z ita-lijansko-jugoslovanskim sporazumom.
Vest je vsekakor zanimiva, ker prvič slišimo, da se Trst zanima za kulturne izmenjave z Jugoslavijo in se temu skoraj čudimo. Ne toliko zato, ker bi to bjlo samo po sebi kaj čudnega, temveč zato, ker vemo, da se je Trst vse do sedaj raje «zanimal» v obratnem smislu — da je odklanjal vsako izmenjavo. Koliko je bilo že raznih poskusov, je pač. znano le nekaterim osebam. Toda vedno se je našel izgovor: mi, kar nas je umetnikov in kulturnih ljudi, hi si že želeli, da bi prišito do stikov, toda ukazujejo politični ljudje, ki tega ne dopuščajo. In kakor lahko tudi verjamemo nekaterim ljudem v Trstu, ki predstavljajo nekatere kulturne ustanove, tako jim lahko tudi očitamo, da se gotovo niso hoteli nikoli postaviti nekoliko po robu nekaterim političnim ljudem. Vemo namreč, da je tudi med političnimi ljudmi samo določena stru ja, ki je vedno nasprotovali
— in tudi bo nasprotovala
— da bi se kulturni stiki med Italijo in Jugoslavijo navezovali tudi preko Trsta.
Govoriti o vlogi »izvoznika* italijanske kulture J sosednjo republiko je skoraj nepotrebno. Pri »izvozu* in »uvozu* je navadno tako, da gre blago, ki ga je kje v izobilju, tja, kjer ga m ali ga je vsaj premalo. V našem primeru se pa ni 0ati, da bi «izvožena» italijanska kultura prišla nekam, kjer je pomanjkanje kulture, ampak nasprotno: ker je tam kulture dovolj in precej, obstaja prav zaradi tega tudi želja, primerjati in spoznati še več. In pri tem so izključeni vsaki poniglavi predsodki, ki v Trstu zavirajo zamenjavo. Kajti, če že hoče kdo govoriti o »izvozu*, bi se moral takoj ppmeniti tudi o »uvozu*.
Saj če izvzamemo Trst, potem moramo reči, da je bilo do sedaj še celo brez kulturnega sporazuma medsebojnih stikov precej. O te n bi vedela kaj povedati jugoslovanska operna gledališča, posamezni dirigenti, profesionalne in amaterske folklorne skupine, orkester Slovenske filharmonije, Slovenski oktet, številni slikarji itd. Z nasprotne strani bi pa lahko naštevali številne operne pevce, dirigente, soliste, milanski Piccolo Tea-tro, orkester RAI-TV iz Milana, da o pevcih popevk niti ne govorimo. Iz Trstu pa je malokaj šlo v Jugoslavijo; spominjamo se Masche-rinijeve razstave in še česa manjšega, kar se je opravilo skoraj naskrivaj. V nasprotni smeri pa se spominjamo nastopa Zagrebških solistov pri Koncertnem društvu in najbrž smo s tem pri kraju. Seveda sta v gledališču *Jer-di» pela tudi Neralič in Bu-garinovičeva — toda tedaj sta bila «Nemca» (pela sta XV agnerja v skupini, ki je prišla iz Nemčije). Ce oi prišla naravnost iz Jugoslavije in bi pela celo v italijanščini, bi to bilo najbrž še vedno skrunjenje svetišča . . Mogoče je bil nedavni nastop violinista Bravničarja nekak prvi poskus za preobrat? (Tukaj nismo šteli zamenjav slovenske narodne manjšine, torej prireditev z nastopi jugoslovanskih skupin in posameznikov, ki so prišli v Trst na vabilo manjšinskih ustanov. In še pri tem smo doživeli, da prav letos neka skupina m dobila vstopnega vizuma!)
V začetku citirana vest o-menja tudi Benetke, ki se tudi zanimajo itd. Tistemu, ki je to vest sestavil, je treba pripisati vsaj dobršno mero neinformiranosti, kajti tu za sedaj res ne more biti nikake primerjave med Benetkami in Trstom. Ce se namreč Benetke *zanimajo», se imajo res tudi za kaj «za-nimati*. Benetke so namreč že ponovno sprejele v goste jugoslovanske Opere, v Benetkah so že dirigirali jugoslovanski dirigenti, na beneškem gledališkem festivalu so že nastopili Jugoslovani
(Nadaljevanje na 5. strani)
Prfinorsl^rnemk
oktobra
Vojna se nadaljnje
od Podgorja do Rovinja
Obisk na vojnem področju - Kaj se dogaja in kar nam bodo dovolili, bomo lahko videli v filmu, ki ga te dni snemajo v italijansko-jugo-slovansko-francoski koprodukciji - F filmu nastopajo znani igralci
Jack Palance ameriški podoficir
Giovanna Ralli Jtalia
Folco Lulli amaresciallom Marži
Serge Reggiani Liber o
V italijansko - jugoslovansko - francoski koprodukciji snemajo zdaj v Istri film »Vojna se nadaljujem, ki ga režira Leopoldo Savona. Tehnične usluge nudi podjetje Film servis iz Ljubljane. Glavne vloge imajo igralci, ki jih vidite na slikah
Prizor iz filma. Folco Lulli gre po cigarete
Skupina italijanskih vojakov, ki so bili zaprti v vojaškem zaporu v Gaeti zaradi hudih prekrškov in so 8. septembra zbežali na svobodo, zdaj tava po Istri. Radi bi šli domov, toda zadeva ni tako lahka. Razcapani, lačni in brez orožja si pomagajo, kakor pač morejo. Hude stvari se dogajajo in kdo ve, če se bodo sploh vrnili živi k svo-j.m družinam. V skupini so osebe, ki jih pozna ogromno število ljudi v raznih državah. Njihova imena so znana, njihove slike pa so bile že neštetokrat objavljene v časopisih in revijah. Težko se bodo skrili, pred Nemci, ki jih zasledujejo.
Hočete vedeti, kdo so tile tipi?
Evo jih: Folco Lulli, Ser-gie Reggiani, Miha Baloh, Franco Balducci in Venantino Venantini. Med potjo se jim je pridružilo dekle, ki tudi ne ve, kaj naj bi počela. Mlada je še, lepa in prikupna ter ljubi moško družbo. Kateri moški je ne bi rade volje sprejel v svojo družbo, saj je to dekle kar Giovanna Ralli. S to pisano skupino je
sko polje, ne da bi se poškodoval, medtem ko so njegove tovariše razmrcvarile mine. Srečni padalec je nič manj kot Jack Palance.
Take stvari se pač dogajajo, če se vojna nadaljuje. «Vojna se nadaljuje* te dni v Istri in je zajela področje od Divače do Rovinja, Glavni štab je v Kopru, pa ga bodo kmalu premestili v Rovinj. Kljub tej vojni je prebivalstvo mirno, turisti pa ne bežijo z vojnega področja in si pasejo oči. Čudna vojna, Vojakov ni videti, razen ameriškega padalskega podoficirja. Letala ne motijo nikogar, pač pa komarji, ki neusmiljeno napadajo tiste, ki ne spoštujejo splošne zatemnitve, prižgejo luč in odprejo o-kno ko gredo spat. Namesto strojnic brnijo filmske kamere. Glavni poveljnik italijansko - jugoslovansko-fiancoske armade, v katero spadajo tudi nemški vojaki in ameriški padalci, je režiser Leopoldo Savona, vse pa se mora dogajati tako kot je napisal Ugo Pir-ro.
Kaj se dogaja, oziroma
i
0
Režiser in snemalec pri kameri
zdaj tudi ameriški padalec. Pristal je s padalom nekje pri Podgorju. Imel je srečo, ker je padel na min-
kar nam bodo dovolili, da lahko gledamo, bomo čez nekaj mesecev videli na filmskem platnu. Ker smo
pač po naravi in poklicu zelo radovedni, smo te dni odšli na bojišče s svojo vojno opremo, pogumno, ker smo se pač prej prepričali, da ni smrtne nevarnosti.
jih tovarišev, s katerimi se prav dobro razume.
Sergie Reggiani, francoski filmski igralec, je bivši mornar, ki so ga pripeljali v zapor tri dni pred kapitulacijo.
Franco Balducci, rdečelasi vročekrvnež, ne trpi obleke na sebi in ga lahko te dni vidimo v filmu, v katerem je pred kratkim nastopal.
Venantino Venantini, postaven fant, ki se je pred kratkim lotil filma, je bivši oficir, ki je nekaj «naš-pilal», da so ga degradirali in poslali v Gaeto. Njegovi tovariši si ga včasih privoščijo z zbadljivkami. Nič za to, saj ga med odmori potolaži lepo dekle. Vsak prosti trenutek je namreč v družbi Giovanne Ralli. Pa naj mu drugi le zavidajo!
Giovanna Ralli, kateri že pravijo nova Anna Magna-ni, je slavni igralki zelo podobna in se vedno bolj u-veljavlja kot dobra igralka
Jack Palance je kot skle-san za vlogo ameriškega padalskega podoficirja. Na delu je zelo vesten in discipliniran, saj je vendar podoficir, ni bil degradiran in ve, za kaj se bori. Nekoliko je rezerviran in najrajši sam.
Vsebino filma vam ne bomo razodeli, ker bi vam s tem pokvarili užitek, ko boste šli v kino. Zgodba, ki se dogaja po 8. septembru 1943 med Neapljem in Rimom, je vzeta iz resničnega življenja in opisuje zgodbo, dogodivščine, notranja doživetja in usodo skupine italijanskih vojakov, ki se nenadoma znajdejo pred novo stvarnostjo. Veselili so se, da je vojne konec, toda vojna se nadaljuje. Kako se znajdejo, kako reagirajo na to in kako se bo zaključila
Folco Lulli diha v megafon
Za dostop na vojno pod' ročje niso potrebni posebni dokumenti in propustni-ce razen seveda obmejne propustnice. šef generalnega štaba Savona je zelo vljuden in nam je dal takoj dovoljenje brez birokratskih zapletljajev. V Jugoslaviji je bil že večkrat in se tam prav dobro počuti. Vsakikrat se rad tja vrne, na delo ali na izlet, ker mu ugajajo ljudje, kraji in način življenja.
Folco Lulli, simpatičen in odličen igralec. Kdo ra ne pozna? V Istri je bil že pred tremi leti. Dobro se počuti in je pripeljal s seboj tudi svojo mlado in lepo ženo. Bil je «mare-sciallo*, pa je kradel in so ga zaprli.
Našega Baloha ni treba, da vam ga predstavljamo. Da bi ga videli, kakšen je zdaj! Kosmatinec, razcapan in lačen, navaden vojak, nekam samosvoj, pa vendar dobričina. Takega boste videli na filmskem platnu, vedno v družbi svo-
njihova zgodba?
Najprej smo jih obiskali pri Rižani. Bredli so čez vodo v strahu pred Nemci. Med odmorom so posedali in počivali v senci, Balducci pa se je pražil na soncu. Nekdo je prinesel grozdje in ga ponudil kolegom. Začeli so zobati, pa je bilo prekislo.
Drugi dan so bili že v Podgorju pri minskem po-
Miha Baloh Šansone
na katero je stopil Lulli, ki zleti na Venantinija in ga skoraj podere. Ponovitev, pa se spet nekje zatakne. Lulli srečno skoči z zida, pa se ne more sezuti. Kamera se ustavi. Nekdo mora prinesti kamen za podložek. Premajhen je. Prinesejo večjega, da se Lulli lahko sezuje. No, zdaj pa bo le šlo. Mora iti, ker sonce že zahaja. «Mare-
Franco Balducci Conti
Venantino Venantini »oficira Alberto
prej bral usodo na dlani, ji ni verjetno tega prerokoval. Giovanna dokončuje risbo v družbi svojega Venantina, ki je dokončal
akvarel — isto pokrajino.
Druži ju skupna usoda v filmu, medsebojno simpatijo pa krepi tudi skupno nagnjenje do slikarstva.
Kdo ve, kaj se # f zgodi. Morda bo® sali o ljubezni in s zakonu?
ALBIN
Venantini prorokuje Giovanni
lju. Resen prizor in nevaren položaj, toda smeha je bilo na pretek. Za to je skrbel Folco Lulli. Zadremal je med odmorom, pa se mu je približal Venantini in mu postavil megafon tik pred usta, da je bilo slišati daleč na okoli, kako je dihal in sopihal kot slon.
Snemanje. Vse je pripravljeno. Akcija. Napet dialog. Vse teče kot po olju. Pa se zruši kamenje,
sciallo*, ki hoče po ameriške cigarete in živež na minsko polje, kjer so mine razmrcvarile ameriške padalce, se je sezul, pa stopi bos na oster kamen. Aj, aj, in krepka kretica, ki je ni v scenariju.
Giovanna sedi v senci in riše pokrajino s tušem. Ni kaj reči. Ima pač talent tudi za risanje. Obrne se nekam, pa se polije s tušem po obleki in nogah. Venantini, ki 4ji je malo
Veljaven od 2. do 8. oktobra
A
OVEN	(od
21. 3. do 20. 4.)
V ljubezenskih zadevah	vam zvezde niso prav naklonjene, toda vso zadevo boste lahko spremenili v vašo korist, če se boste malo potrudili. Nekaj ugodnih dni za poklicno delo.
BIK (od 21. 4. do 20.	5.)
V srčnih zadevah ne bo šlo vse tako kot si želite. Redno poklicno delo. Potrebujete malo počitka, da si boste lahko nabrali nove energije. Neka vaša skrita želja se bo uresničila-. Sporočila.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ugodne spremembe in lepe priložnosti v ljubezenskih zadevah. Vse kaže. da boste v poslovnih zadevah dosegli konkretne uspehe. Zanimivi in koristni razgovori. Malenkostni spor z neko osebo boste poravnali. Pismo.
RAK (od 23. 6. do 22.	7.)
Trenutki otožnosti in melanholije. Razne okoliščine bodo pripomogle, da bo prišlo	do zaželenega se-
stanka z drago osebo. V poslovnem delu boste naleteli na nekatere ovire.
LEV (od 23. 7. do 22.	8.)
/ —	\	Spremembe v
Jmgf j srčnih zadevah J zaradi predvidenih dogodkov. Lepe obljube. V poklicnem delu vas čakajo težke naloge, katerim pa boste kos, toda krepko se boste morali potruditi.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.)
Nekatere načrte boste motali I spremeniti, toda zvezde vam bodo naklonjene v ljubezenskih zadevah. Lepa priložnost za zabavo. Ugodne spremembe in prijetne novice glede poklicnega dela.
TEHTNICA (od
23. 9. do 23. 10.) Lepe perspektive v sentimentalnih zadevah. Priložnosti za razvedrilo. V
poklicnem delu kratek zastoj in malenkostne ovire. Ne obupajte, če ne boste mogli uresničiti nekega svojega načrta.
ŠKORPIJON (od
24. 10. do 22. 11.) Slučajna srečanja bodo vzbudila veliko zanimanje in boste zaradi tega spremenili svoje navade. Vaše ekonomske razmere se bodo začele polagoma boljšati. Novice.
1
STRELE?
23. 11. ČO Lepi načrti, čali se br osebo,
je pri src“’ V jetne uric* „ di v poklicnem vam zvezde zelo n djj«
ne. Le neodlo<m°
lahko škodujebH$M:
^Zaradi >2 vih vabil-
spremenili prvotne
Ne bo vay f
Malenkostne °V‘I pa L klicnem delu, ki » f boste lahko prej*«ž f*r zite na nevošcd
protnike.	M	.g ',i
VOD N * ,0. V 21- *■
Napeti ° p drago os j)Sfcv
J gibaJd‘ae £ P$
ra. Uspehi v P"*#, deiu, toda v te gaj vS j. ne boste mogli t se l> problemov. Loti,e . bolj perečih zade
(jSb tuFte *
devo, ki tSJ
nevoščljivost. P* L r»’L
Čanje in zanin^no<1
vori. Uspešno P®, en*1 lo. ker boste polm
je in elana.
’	1 Z ■ •-
i
4 ' ‘T t
Jr	_	••
SKRNNOSTNA ClfoARA TE PRISTAVA PRAV NA PLOŠČADI MOREČA . UNO S NI OOLfeO POMlJoAL .
5E JE ZNAŠEL OMUS...
HALO. RAKETNA bata nv. RAKETE-LOVCI, UJEMITE NE IN ANO Ct&ARO! t>TART’
POHITI ItNUS
GOVORI OMUS ’ <»OVOW OrUJS* USTAVITE ZAŠLE
Dov/ANJE neznane CI&A
RE1 PRIPRAVITE RAKETO
■mladi astronavt za vnel
NAS\ PAUATELH BODO ODPOTOVALI NAZAJ NA
zemljo 1 vrop’
ZASLEDOVALO SO SE KITALO VRNILI .VENDAR PRAZNIH ROK . ClOARA jE BREZ SLEDU IZCHVIKA VVSETViRJU.
RES rtOAAMO 00ITI ' NaLA POT BO DOL&A, TODA UPAM OA SE KLTut RAZDALJI KI LOLl OBA
Planeta ', Le kdaj SREČAMO '. NAJBRŽ ČEZ TRI LETA KO BOMO NAP RANILI KROŽNO POT po SONČNEM SISTEMU'
hvala VAM Z A VSE, KAR STE storili
£AUE in ZA LINUt LANSKO LTUOSTKv SREČNO POT J'
62 TRI LETA viotnO onus' Ostani 2d«AN'
, j u|..jL^'gBjr
il^ H H K X H ;•; X K EK X K X X S S S S X X K K Hit X X K XX iti. X X X X M; S K X M K K K X K K K M X M« M K MX X X K K K S? X K KjS K S K K K X X ‘K X X X X X :
Vprašanje cest v zgornji tržaški okolici
finske ceste služijo bolj drugim pa prebivalcem posameznih vasi
“‘ki le “Primorski dnevni, ti lzal Pod naslovom "kra]in.^oga cesta», usodo ^Mriav C6Ste Prosek-Sem-■•liv vj na meja. Takšen
r» v0 daU tudi P°’
J^sliJ, SemP0laj-Mav-,ka 4alil : in sicer od Preč-#!kim 11, ^katerim ob-aik tudi 0 lem- Sicer je dnev-#k'hl, da 2e pisal in po-
.v. jU* j«v rt T’ ®,au‘“ «-esi. Obfin, . evinsko-nabrežin-Za a ^ S!Cer razbreme-
Sfle Prev, ,5en deI P°u (kl
je še ?• Pokrajina), a
b ** Puin, °> da izdatkov *6i*. A te *>0Pravila ne zrna-
ni y nobeni obč tolik,
mi
o slabih cest.
'A	nu3no	zahteva-
1 p«., JUe '
k»(?_ 2°n,
,e “reditve. Krpanje
i,rJe|Pu "naJe obliž- ki bi Sim	dS°varjal	starim
t"jliSstin>' ohS današniim gu-Se g ° rocem. Prvi naliv
Sli !,?moz’ ga odplavi i( io «u r- ■
Saia*bfa cestišča. Kaj to S'ke .aanašnja vozila in Szovg,.1 Potrebno posebej
0 torej „ Strezni stroški
ska. Tudi tukaj gre torej za račun, oziroma za .vprašanje, kaj je bolj gospodarsko: ali neuspešno razmetavanje sredstev s popravili (kar smo mogli videti na rebreh: po zadnjem nalivu), ali temeljito u-reditev, oziroma postopno urejevanje s trajnim učinkom.
Sicer pa se vrinja vprašanje, čo je danes še kakšna razlika med prometom na pokrajinskih in občinskih cestah. Naše vasi niso več zaprte enote in njihove občinske poti so vsak dan namenjene manj njim in bolj širši javnosti. Povsod vozarijo, avti z različnimi tablicami. Tako je v vsej tržaški pokrajini in še poseb-”■1 v vaseh ob turističnem področju. V tujskem prometu pa je cesta vedno bolj pomemben činitelj.
Je torej več razlogov, ki govorijo za to, da se vprašanje cest premakne na drugo o-snovo in rešuje z drugačnega, bolj sodobnega vidika, odgovarjajočega naši stvarnosti. Neki Švicar — turist je glede naših cest rekel dobesedno
'mi in vinogradniki im_jo ssd?j delo v kle-teče sladek mošt, s katerim potem polnijo sode
kot lani in sploh ob povprečni letini, /ato vsi sodi ne bodo polni, pa ostane zaradi izvrstne kakovosti
takole: »Imam vtis, da imate v vašem omrežju ceste dveh različnih gospodarjev. Prve so cestnim upravam v čast, drugi naravnost v sramoto. To pa ni prav, kajti ceste so namenjene vsem — domačinom in tujcem — in naj bodo čimbolj enake.«
Mi se seveda s tem strinjamo!
MA V H IN JE
Smo v primeri z ostalimi našimi vasmi nekoliko bolj odmaknjeno naselje, ki pa so ga izletniki,' zlasti tržaški, že pred časom «odkrili». Ob lepih nedeljah je v vasi toliko avtov, da s težavo parkirajo. Narava, zrak in mir so nedvomno privlačni, a menda je največja vaba gostilniška postrežba po zmernih cenah.
Letošnji zadovoljivi pridelek češpelj je nudil gostom možnost nabave tega sadu iz prve roke, nas pa je spominjal na one čase, ko je pridelek češpelj dosegel nekaj vagonov. Trgovci so sadje radi odkupili, ker je bilo lepo in izredno okusno. Rekli so, da je to pripisati naši zemlji in legi. Tudi drugega sadja je bilo toliko, da so našim njivam na pomlad rekli cvetno polje. Danes tega, žal, ne moremo trditi, ker je staro sadno drevje propadlo, ne da bi bilo dobilo naslednika. Ce pa so to povzročile gospodarske in druge razmere, bi bilo vendar prav in koristno, če bi bilo od tega nekaj ostalo, recimo za zabavo, razvedrilo in zdravje. Znano je namreč da kakršnokoli delo v naravi krepča telo in duha ter tudi smisel in voljo do splošno koristnega delovanja.
Tako je nekdanja mladina s svojim sodelovanjem pri kulturno-prosvetnem delu pri. spevala, da se ni življenje izmaličilo in je ohranila smisel za vse lepo, prijetno, koristno.
Življenje se je spremenilo. To je sicer resnica, toda pojmi «lepo», «moralno», »koristno* itd. so ostali.
K nam vodijo tri poti: Ses-ljan - Vižovlje - Mavhinje, Sesljan - Cerovlje - Mavhinje in Sempolaj - Prečnik - Mavhinje. Dočim je prva urejena, sta ostali v takšnem stanju, da se upirata volji še tako potrpežljivega voznika. Naj bi si jih pristojni cestni organi enkrat dobro ogledali!
PBEBENEt	\	Naše
Po dolgotrajnih prošnjah in večletnih obljubah je pred nedavnim tudi v naši vasi prvič zapel telefon. Javna telefonska govorilnica je postavljena v vaški gostilni in vaščani smo zelo zadovoljni, da smo odslej neposredno povezani z mestom in drugimi vasmi.
Zvedeli smo, da je načrt za asfaltiranje poti skozi vas že gotov in da so ga pristojne o-blasti tudi odobrile. Na občini menijo, da bodo dela za asfaltiranje, ki bodo veljala kakih 6 in pol milijona lir, oddana že v kratkem na dražbi. Zato u-pamo, da bomo kmalu tudi v naši vasi sprejeli delavce, ki bodo cesto asfaltirali.
»Primorski dnevniki) je pred časom pisal o govoricah, da naj bi naš blok, preko katerega je najkrajša pot na Socerb, postal blok I. kategorije. Toda vse kaže, da gre le za govorice.
BOL J UNEC
Delavci Selad urejajo pločnik okoli trga v naši vasi. S tem bo Gorica pridobila na svojem zunanjem estetskem izgledu. Ureditev pločnikov je veljala dva milijona lir.
Občinska uprava je naročila dvojezične napisne table s krajevnimi imeni za vse vasi občine, in sicer v smislu novega cestnega zakonika. Istočasno je bčinska uprava naročila tudi nove cestno-prometne znake, ki jih bodo potem postavili na razna križišča. To je še posebno važno za našo vas, zlasti pa za križišča, ki se raztezajo vse do županstva.
NABREŽINA
Šempolajsko prosvetno društvo je v nedeljo priredilo izlet na Bled in v Bohinj, ki se ga je udeležilo tudi nekaj Na-brežincev, predvsem mladine. Krasen zgodnjejesenski dan, prijetna vožnja in lepa priroda, ki je naše oko ni vajeno, ter zanimivosti Bleda in Bohinja so izzvale v nas prijetno razpoloženje. Z izletom smo bili zelo zadovoljni, če bi naša (nabrežinska) mladina s svojim nediscipliniranim vede. njem ne bila skalila dobre volje in preprečila izvedbo programa. Kdor se noče ali ne
Na stadionu /. maj se bo zbrala mladina
Dne 22. oktobra iz Koroške, Beneške Slovenije,
se bo zbrala na veli- _	#v»	•	#*f	• •
častnem drugem MLA- Goriške, Ir st a m Mo v en ste
DINSKGM DNEVU na	'
stadionu «Prvi maj»
V Gropadi je praznovala sre-, nina njegovi prijatelji hudo-di prejšnjega meseca 86. rojst-1 mušno dražili, češ da bo tokrat
ni dan Frančiška Gojča, ki je najstarejša vaščanka. Po rodu slavljenka sicer nj »prava« Gropajka, ker se je rodila 16.
zna podrediti redu in discipli- septembra 1875 v Tubljah. Pre
ni, ki sta povsod in tudi na izletih nujno potrebni, naj raje ostane doma.
IZLETNIK
selila Pa se je v Giopado pred 55 leti, kjer se je poročila s pok. Stefanom Gojčo — dvakratnim vdovcem. Tedaj so že-
 .......■■■■■■■n n .
Pismo predsedniku SPZ prof. Vrabcu
Openska
ni zadovoljna
Z Opčin smo prejeli naslednje pismo, ki je sicer naslov-njeno predsedniku SPZ prof. Vrabcu, a z željo, da se objavi v našem dnevniku:
Vaš nedeljski intervju s nPrimorskim dnevnikoma je nas, opensko mladino, zelo presenetil. Kakorkoli naj Vaš intervju preiitamo — o naj-večjem slovenskem tržaškem predmestju, ki je tudi najbolj izpostavljeno potujčevanju — ni ti besedice. Sicer je res, da precej dremljemo in da se le ob kaki izredni priložnosti tu in tam zbudimo, vendar tega dremanja nismo samo mi kriui.
Zdi se nam, da dremanje našega in marsikaterega drugega društva zelo lepo pojasnjuje Vaša odkritosrčna izjava: uKaie, da smo v našem delu v zadnjih letih ostali nekako statični in da pojema zanimanje za prosvetno delov.
S presenečenjem ugotavljamo, kako skrbno rešujete problem društvenih prostorov v Barkovljah, Bazovici, Lo-njerju itd. Mar so Opčine manj vredne? Gotovo na Opčinah ne manjkajo ljudje, ki bi bili pripravljeni precej pri-
Na osnovi zakona o izboljša- vi. V poslanih pismih pa sta
nju stanovanj bodo v naši va si, in sicer pri «Križcu», dokončane tri nove ljudske hiše, ki jih gradi ustanova IACP, četrta pa bo kmalu pokrita. V vsaki hiši so po štiri stanovanja, skupno torej 16 stanovanj.
Prefekturna komisija bo proučila predloge občine glede dodelitve stanovanj, vendar je skoraj gotovo, da bo vsaj najpotrebnejšim vaščanom, ki živijo v slabih stanovanjih, zadoščeno in da se bodo prvi lahko že kmalu vselili v nova stanovanja.
BORŠT
Zelo smo nezadovoljni, ker ;c bila avtobusna postaja, ki je bila do sedaj pri križišču pri dvorani, prestavljena više gori proti Ricmanjim. To tudi za-j radi tega, ker odslej ne bomo mogli več izkoristiti majhne čakalnice, ki je dobro služila svojemu pamenu, zlasti ob slabem vremenu.
Občinska uprava je nezadolj-
ainice spravijo v to. e. iz njih todo es*cih p0 y4ej verjetnosti kunah žganj#
bila navedena tudi primera Krogelj in Ricmanj, kjer je občina ob dosedanjih avtobusnih postajališčih celo že kupila teren za gradnjo avtobusnih čakalnic in zanje tudi izdelala načrt.
Upati je, da bo pokrajinska uprava svoj sklep o premestitvi avtobusnih čakalnic umaknila.
DOMJO
Pred nedavnim se je v novo šeststanovanjsko ljudsko hišo vselilo prav toliko družin, ki so se tako rešile slabega stanovanja. Druga taka ljudska hiša, ki pa ima osem stanovanj je v gradnji in pričakujejo, da bo končana še v tem letu. Novi hiši je gradila oziroma gradi ustanova IACP na osnovi zakona o odpravi slabih stanovanj.
Nove hiše, ki so zrasle okoli šole, so bile doslej brez javne razsvetljave. Ustanova SVEM pe bo v kratkem uredila javno razsvetljavo tudi na tem pod-
speuati k izgradnji novih druš. tvenih prostorov! Pa tudi mladih slovenskih fantov in deklet, ki bi bili pripravljeni na prosvetno udejstvovanje ne manjka. Primanjkuje samo Vaša iniciativa in zaradi nje bi bilo res škoda, da se toliko slovenske mladine obrne drugam in si drugod išče zabave in kulturnega izživljanja.
Da ne govorimo pravljic, smo Vas pripravljeni povabiti na Opčine, da se osebno prepričate o našem položaju.
Openska mladina
žena tista, kj ga bo preživela. Sala Pa se je spremenila v resnico. Mož je že več let mrtev, Frančiška Gojča pa je še zdrava in opravlja z veseljem vsa demača dela. Se letos je sama okopala njivo in sama spravila ves pridelek krompirja. Prav tako je letos kar trikrat okopala trte na vrtu pred hišo in pomagala pri trgatvi. Kljub svoji starosti še vedno čita in šiva brez naočnikov.
Ko smo jo vprašali, kaj je delala da je dosegla tako visoko starost, je povedala, da je bila vedno veselega značaja ter da se ni nikoli branila dela. V svoji mladosti je služila ter je večkrat trpela lakoto. Kljub temu je še vedno pomagala svojim domačim, ker se je držala pravila, da mora človek v življenju biti deber, če hoče imeti srečo.
Ob njenem jubileju so ji sorodniki in sovaščani voščili še dosti zdravja in sreče, mi se pa z nekoliko zamude tem čestitkam pridružujemo.
M.
MAČKO VL JE
Iz naše vasi ni posebnih novic, lahko pa omenimo, da se prav sedaj asfaltira cesta od začetka vasi na poti iz Doline do lipe. Pri delih je zaposlenih 12 ali 13 delavcev Selad, in računa se, da bo asfaltiranje končano čez približno mesec dni.
  I  .........11111111111111111111111111111...... mi
■ LUIZA H
(Nadaljevanje s 3. strani)
stvo vaščanov tolmačila najprej inšpektoratu za motorizacijo. j rečju. Dela bedo veljala en in potem pa še pokrajinski upra- poj milijona lir.
Odkrito sem jo pogledal.
»Nikoli. Mislim, da si petindvajset let bedasto varala ljudi. Mislim, da si najse-bičnejša ženska na svetu. U-gonobila si dva soproga in zdaj hočeš	uničiti še življe-
nje svojega otroka.«
Ne bi se čudil, ko bi Lui-za dobila napad. Pričakoval sem, da se bo razletela. Vendar se je samo nasmehnila.
»Ubogi moj prijatelj, nekega dne, in to kmalu ti bo strašno žal zaradi teh besed.«
»Mar	si	res sklenila,	naj
se Iris poroča s tem moškim?«
»Da, prosila šeni jo. Vem, da me	bo	to	ugonobilo,	pa
kaj zato. Nihče ne vpraša zame. Vsem sem v breme:«
»Mar	si	ji	dejala, da	1e
bo to ugonobilo?«
«iPrisilila me je.»
«Kakor da bi te kdo mogel prisiliti, naj storiš to. česar nočeš.«
»Naj se poroči, ako želi. Ako me želi ubiti, naj bo.»
«Prav, tvegajmo, hočeš?«
«Mar nimaš usmiljenja?«
«Kako naj bi bil usmiljei do človeka, ki me zabava ka kor ti,» sem ji odvrnil.
Močno je zardela. Čeprav se je nasmehnila, so njeni oči ostali hladne in jezne.
«Iris naj se poroči čez mesec dni,« je dejala. «Ako oa se mi kaj pripeti, upam, da si bosta oba lahko oprostila.«
j Linza je držala besedo, Do-
ločili so dan poroke, pripravili balo in razposlali vabila. Iris in ženin sta bila srečna. Na poročni dan, ob desetih dopoldne, je Luiza, vražja ženska, dobila srčni napad — in umrla. Umrla je tiho in odpustila Iris, da jo je ugonobila.
KONEC
mladina iz Trsta in ■vseh okoliških vasi, iz Goriške in Beneške Slovenije; prišli pa bodo tudi gostje iz Koroške in z obmejnih področij Slovenije. To bo drugi tak dan, ki mu daje prav prisotnost mladine iz najoddaljenejših krajev izredni pomen in tudi vsebino.
Pripravljalni odbor je že pripravil okvirni program tega dne. Že dopoldne se bodo pričela športna srečanja iz raznih panog in se bodo nato nadaljevala tudi v popoldanskih urah.
Proti večeru pa bo uradni del dneva, ko si bodo sledili pozdravi mladincev z raznih področij in ko bo vsa slovenska mladina podčrtala svojo nedeljivost, željo za zdravem kulturnem, gospodarskem in socialnem razvoju.
Sledil bo živahni in veseli kulturni spored, na katerem ne bodo nastopili samo Tržačani, temveč tudi Goričani in
mtaclinsk
Korošci.	vo m> -.okih moderne-
Mladinski dan sc bo ga orkestra, s plesom in zaključil s prosto zaba- petjem.
 .  iiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiimimiiim...
KRIŽANKA
Besede pomenijo: VODORAVNO:	1. nebesni
pojav; 5. neviden, neopazen; 9. popravlja zobe; 14. središče vrtenja; 15. obrtnik; 17. argument, pričevanje; 19. obrabek, osušek; 21. nadstropje; 23. izumrlo mongolsko ljudstvo; 25. doba, obdobje; 27. naslov, naziv; 28. tuje žensko ime; 30. pripovedno pesništvo; 32. žensko ime; 34 nagovarjam s ti; 36. ameriška gangsterska orga nizacija; 38. zdravilna rastlina; 40. država v Aziji; 42. nepokoj, hrup; 44. dolina pod Triglavom; 48. predlog; 47. predlog; 48. žensko ime: 50. hunski vojskovodja; 52. drag kamen; 54. del pohištva; 56. ščit, zaščita; 58 jezero na Finskem; 60. a-besinski plemenski poglavar; 61.. ženski okras, lepotičje; 63 na njem raste zeljnata glava; 6G. glavno mesto evropske dr žave; 67. ne priznavam; 69. jezdec; 71. obrtnik; 73. glas-
beni instrument, tudi denarna 40. ere, 4. etn, »4. tke. 45. f-
V Krogljah, in sicer v hlevu Ivana Kocjančiča, je 7-letna krava »Malkan povrgla pretekli četrtek dve telički. Dogodek ne bi bil omembe vreden, da ni ista krava kar dv* ^po-vrsljo povrgla prav tako dve telički. Vse kaže, da je to že v «dri.iž'ni», ker je njena unona« tudi imela štiri dvojčke. So pac dobi e pasme, pravijo domačini, ki želijo Kocjančiču še v bodoče takšno sreča
enota; 74 obdelovalci zemlje; 76. boginja starih Grkov; 78. razum, pamet; 80. samo ta; 82 pokrajina v stari Grčiji: 84 žensko ime; 86. nevidna živa, včasih koristna včasih škodljiva bit; 88. dodam kapljico; 90. košček blaga ali tudi snega; 92. znak za kemično prvino srebro; 93. razpoloženjski, ljubezenski pesnik; 95. češki pisatelj; 97. vodna žival; 99. so-zvok; 100. strah pred javnim nastopom; 101. velika glasbena skladba.
NAVPIČNO: 1. kadar; 2. število; 3. žensko ime; 4. velike teže; 5. zadnji dve črki besede pod 79 navpično; 6. računsai znak; 7. žensko ime; 8. dan v tednu; 9. predlog; 10. ki ne sega v širino, tesen; 11. če; 12-fin nežen; 13. oblika pomožnega glagola; 18. travnata stepa v tropskih krajih; 18. vreti; 20. snežni plaz; 22. sorodnica; 24. varjenja; 26. otroški naziv za očeta; 27. moško ime; 29. premoženje, lastnina; 31. pripadnik ljudstva, ki je v starem veku živelo na Apeninskem polotoku; 33. raztelesova-lec; 35. mitološsi letalec; 37. mesto v Romuniji; 39. državna lastnina; 41. dolge povesti; 4-1. čaranje; 45. arene v cirkusin; 49. država v Afriki; 51. kazalni zaimek; 53. v grškem bajeslovju Zevsova žena; 55. pre bi valeč Asirije; 57. prebivalec Atike; 59. južno sadje; 62. bog starih Egipčanov; 64. ugleden, moder starec; 66. mesto ob francosko-španski meji:	68.
sredstvo za pokaditev; 70. hitro se premikajoče, hitro hodeče; 72. bojna ladja v srednjem veku; 73. večja evropska reka; 75. vodne živali; 77. kazalni zaimek; 79. gmota, množina; 81, pripadnik ljudstva, ki je nekoč živelo na naših tleh; 83, muslimanski duhovnik; 85. arabski knez; 87. turški fevdalec; 89. uradni spis; 91. organ vida; 94. šesta in četrta črka besede pod 27. navpično; 96. veznik; 98. znak za barij.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: I. Metohija, 9. Himalaja, 17. ogoliti, 18. Krk, 20. rakaten, 21. Nikita, 22, zrklo, 24. kupola, 25. epike, 26. sli, 27. a ga, 28. temen, 29. T T, 30. Anastazija, 33. Inn, 34. Na, 36. ime, 37, Alabama,
ra, 47. Kropar, 48 Borut, 49. novela, 50. um, 51. Ide, 53. Ivo, 55. oče, 57. akacija, 60. Ema, 63. po, 65. sla, 66. ema-nirati, 69. t r., 70. Osaka. 72. ode, 73. Oka, 74. Adela, 76. razidi, 78. etuda, 80. umazek,
81. emirati, 83. Ida, 84. gra-hast, 85. kalorija, 86. brinovka.
NAVPIČNO 1. monela, S-gipt, 3. toki, 4. olika, 5. hiteti, 6. Ita, 7. ji, Grk, 10. Ir, i maka, 12. akutna, 13. le-pen, 14. atom, 15. jelen, 16. ananas, 18. kriza, 19. klaja, 22. zla, 23. ogabni, 26. snet, 31. Amerika, 32. Ilirija, 33. imenoma, 35. krona, 38. ak, 39. preča, 40. Ero, 41. epi, 43. a-trcede, 45. Ivo, 46. ale, 52. da, 54. vera, 56. oporek, 57. Aladar, 58. imeti, 59. anoda, 61. ataman, 62. trakta, 64. o-sama, 65. skiro, 67. Ika, b8. Idaho, 69. tlesk, 71. azil, 75. Lzav, 77. iti, 79. udi, 80. Uri,
82. ij, 84. GR.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimiiiiimiliiiiiilill
Zakaj šele sedaj ?
(Nadaljevanje s 3. strani)
ttt o vezeh, ki jih imajo Benetke z jugoslovanskimi mesti na področju ukovie u-metnosti, se Trstu niti ne sanja. (Kje prgd Trstom je celo Videm!) Ce komu, pn-pada torej prav gledališču • Fenice», da gre prvo s svojimi opernimi predstavami v Jugoslavijo. In kar verjetno je, da bo šel še ta ali oni prej kot Trst, čeprav si mi želimo, da bi mil med italijanskimi umetniki — slikarji in kiparji, glasbeniki, gledališčniki — v znatnem številu tudi Tržačani, ker si obenem želimo — tega ne bomo prav nič prikrivali — da bi tudi Jugoslovani nastopali v Trstu. Veseli bomo vsake pobude, ki hi prišla v tem smislu, va čeprav z znatno zamudo, ki je kriva, da v Trstu S o obstajajo neki predsodki, ki bi lahko bili le pred leti odstranjeni, če bi se že prej začelo omenjeno • zanimanje*. Toda v prepričanju, da se boda stvari vendarle obrnile na bolje, bi sedaj ne hoteli preveč pogrevati preteklosti. Mislimo raje. da je bolje ikad nego ni 1- 1 kar je po srbsko za meg!'i tardi
popedano che mai.
P ffm ofsR! *<Tn ev m le
— 6 —
I. oktobri'
Vreme včeraj. Najvišja temperatura 2.4,1, najnižja 19,1, ob 19. uri .21.7, zračni tlak 1016.2 stanoviten, veter severozahodnik 2 km, vlaga 66-odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 22.4 stopinje.
Tržaški dnevni
Danes, NEDELJA, 1.
,ktoWJ
Sever	*
i" z"° :
Sonce vzide ob 6.02 17.47. Dolžina dneva vzide ob 22.51 in zatone o*>, Jutri, PONEDELJEK, 2-Mirna
Uradna izjava komisarja pokrajinskega urada za popis prebivalstva
Spričo vsilienega popisa po narodnosti moramo Slovenci odgovoriti kot Slovencil
Vse slovenske skupine so že sprejele jasno načelno stališče in zavrnile izvajanje popisa v sedanjih okoliščinah - Spričo izvršenega dejstva moramo Slovenci izvršiti svojo narodno dolžnost
Popisne pole se ne smejo izpolniti pred 15. oklobrom
Na vprašanje našega urednika je pokrajinski komisar za izvajanje popisa prebivalstva dr. Ilini uradno izjavil, da se bo na Tržaškem ozemlju izvedel popis tudi po narodnosti. Dr. Ilini je dodal, da so iz Rima že poslali posebne obrazce in da jih bodo prejeli v ponedeljek. Zato tudi ni mogel povedati, kako bo točno formulirano vprašanje o jezikovni pripadnosti. Potrdil pa je, da se bo to vprašanje nanašalo na občevalni jezik, ki se govori v družini.
Popisovalci bodo pričeli
5 oktobra nositi vprašalne pole po družinah.
Komaj pet dni pred za-
venska javnost uradno obveščena o tem zgodovinsko važnem dejanju za sloven-
našem listu samo ponovimo stališče, ki so ga mnogo prej načelno zavzeli izvolje. ni predstavniki, slovenske politične skupine in organizacije, ki so popis po narodnosti zavrnile, ker v sedanjih pogojih, ko so še žive posledice fašizma in ko se ne izvajajo ustavna določila v zaščito narodnostnih manjšin niti določila mednarodnih obveznosti, tak popis ne more biti objektiven in ne more nuditi stvar-
ne slike o slovenskem življu.
četkom popisa je torej slo-isko skupnost. Zato lahko v
Oblasti so kljub temu jasnemu in enotnemu stališču vsilile popis po narodnosti in s tem postavile vse Slovence brez razlike na njih ideološko ali drugačno opredelitev pred izvršeno dejstvo.
Spričo tega ne moremo ostati križem rok! Dolžnost vsakega Slovenca, ne glede na ideološko prepričanje, je, da v takih okoliščinah izpriča svojo narodno zavest ter s tem stori
Splošna stavka Pohod delavcev
pristaniških delavcev Felszegy po mestu
Pristaniški delavci so stavkali, ker jim še niso določili akordne tarife za nekatere vrste blaga - Delavci Feiszegy so seznanili meščanstvo s svojim položajem
v#
HESS
S pohoda delavcev Fetszegy po mestu
Včeraj zjutraj so vsi pristaniški delavci zapustili delo v znak solidarnosti z delavci dtužbe za prenašanje in prekladanje blaga na kopnem. V novo pristanišče je namreč prišla ladja s tovorom gume, za kar ni akordnih tarif. Ker se to ni zgodilo prvič zahtevajo delavci, da bi se morale te tarife določiti, saj zaslužijo sedaj pri razkladanju tega blaga z navadno dnevno mezdo premalo. Da bi to svojo zahtevo še bolj poudarili, so rklenili, da napovedo stavko, nakar so se jim pridružili še vsi ostali pristaniški delavci.
Pristaniški delavci so že dan prej zapustili za pol ure delo, in sicer v starem pristanišču, kjer je šlo za razkladanje ladje lubenic, za kar tudi ni dol.očena akordna tarifa. V ta namen so se obrnili tudi na pristaniško poveljstvo. Včeraj so se delavci zatem sestali in poslali delegacijo na pristaniško poveljstvo z zahtevo, da se stvar reši, kajti koristniki pristanišča niso doslej upoštevali delavskih zahtev. Na pristaniškem poveljstvu	so	delavcem	zagoto-
vili. da bodo o njihovih zahtevah razpravljali na sestanku sveta za delo v pristanišču, ki bo čez pet dni. Nato so delavci sklenili, da bo stavka trajala do osme ure danes, to je dejansko 24 ur.
Sinoči	so	se delavci vseh
treh družb sestali v njihovem domu in po daljši razpravi potrdili sklep o trajanju stavke do danes zjutraj. Kar pa se tiče razkladanja gume, so sklenili,	da	ne bodo	delali
nadur, dokler ne bo rešeno vprašanje akordne tarife. Isto velja tudi za razkladanje lubenic.
Včeraj	so	stavkali	delavci
stoodstotno. Le voditelj sindikata, ki ga ima večina delavcev za razbijaškega in ki šteje le malo članov, je na skup-
r
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Postni predal 559 PODRUŽNICA GORICA
Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL, SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v t-dnu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo trža-
škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarieva ulica 3-1, tel. 21-982, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravm 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 3o lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst
ščini izjavil, da se njegova organizacija drugič ne pridruži stavki, 4e se ne bodo prej z njo posvetovali.
Delavci ladjedelnice Felsze-gy, ki že 17 dni stavkajo in ki so jih predvčerajšnjim podprle vse Milje s splošno stavko, so napravili včeraj pohod po mestu, da bi opozorili prebivalstvo na položaj v ladjedelnici. Delavci so nosili transparente in razdelili meščanom tudi okrog 10.000 letakov, v katerih so jih seznanili s svojimi zahtevami. Delavci so odšli izpred Nove delavske zbornice v Ul. Pondares, po Ul. Carducci ter se ustavili v Ul. Filzi pred uradi dr. Giacomellija in močno žvižgali. Zatem so šli tudi pred sedež indu-strijcev, po Korzu, čez Trg Unith ter se v Ul. Duca d’Ao-sta razšli.
Sinoči so se tesarji iz Sv. Marka sestali na skupščini v dvorani Nove delavske zbornice, kjer so jim sindikalni voditelji poročali o pogajanjih za rešitev spora in zlasti za ureditev vprašanja akordnih dodatkov. Doslej so se že dvakrat sestali s predstavniki ravnateljstva, a ni bil storjen še noben korak naprej. Zato se
bodo še enkrat sestali, da bi se našla rešitev spora. Delavci se bodo ponovno sestali na skupščini jutri zvečer ter na podlagi nadaljnjih sporočil sklenili, kaj bodo storili.
Uspeli Cfill v ŠAIFAC
V podjetju SAIFAC so izvolili novo notranjo komisijo, pri čemer je dosegla FIOM-CGIL lep uspeh. Kandidati FIOM so prejeli 41 glasov, kandidati CISL pa 23 glasov. V primerjavi z zadnjimi volitvami se je število glasov za CGIL povečalo za 5 odstotkov. Kljub temu pa bosta imeli obe sindikalni organizaciji vsak po enega predstavnika delavcev, medtem ko pripada zastopnik uradnikov CISL, kot se pač z uradniki vedno dogaja.
Na sedežu PSI razstava socialističnega tiska
Tržaška federacija PSI je priredila na svojem sedežu v Ul. Mazzini št. 32 razstavo so-
cialističnega tiska, ki bo trajala od 1. do 3. oktobra in bo odprta vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 20. ure. Na razstavi bodo pokazali vso založniško dejavnost socialističnega tiska in knjižne izdaje lista *,A.vanti!». Za časa razstave bo veljalo za vse publikacije 20 odstotkov popusta. Knjižne izdaje lista .Avanti!’ zadovoljijo vsakogar, ki ga zanimajo sodobna vprašanja in zgodovina delavskega gibanja.
Ob koncu razstave bo govoril v sredo ob 20. uri novinar Carlo Ballola, in sicer samo za člane stranke.
«Za ranco Avstrijo»
Nekdo je včeraj zgodaj zju-tiaj opozoril policijo, da so neznanci ponoči z žico privezali okrog vratu kipa Rosset-tiju tablo iz faezita z napisom «30. september 1382—30. september 1961», avstrijsko zastavo in lovorov venec. Gasilci so kmalu nato vse odstranili. Kakor je znano, je 30. september 1382 datum posvetitve Trsta Avstriji.
Domačini nesejo na ramenih krsto s posmrtnimi ostanki pokojnega katinarskega župnika
Antona Piščanca
vse, da se ohrani naša narod-
na skupnost!
Pokrajinski komisar za popis prebivalstva nam je uradno izjavil, da ima popis prebivalstva izključno statistični značaj, kar izrecno določa zakon. To pomeni, da so podatki o popisu, izpolnjene vprašalne pole itd. na razpolago samo statističnim uradom in da jih ne smejo uporabljati drugi uradi. (To se pravi, da ti podatki, po zakonu, ne bodo na vpogled in jih ne bodo smeli uporabljati carinski, davčni, policijski ali kateri koli drugi uradi).
Kakor rečeno, bodo začeli popisne pole razdeljevati 5. oktobra. Zakon pa določa, da je treba v popisne pole napisati podatke o dejanskem stanju v družini, kakršno bo opolnoči med 14. in 15. oktobrom. To pomeni, da je treba počakati in izpolniti pole od 14. dalje.
Izidi jesenskih zrelostnih izpitov
Te dni so se končali zrelostni izpiti v jesenskem roku in so bili objavljeni izidi.
Na slovenskem učiteljišču so uspešno opravili maturo: Lidija Ferfoglia, Gabriela O-rel, Marjan Metlika, Franko
Širca, Nives Cigoj, Valnje-ra Kocjančič in Marko Paulin. Trije kandidati so bili odklonjeni, eden pa ni prišel na izpite.
Na znanstvenem liceju so uspešno opravili zrelostni izpit:	Darij Bensi, Rihard
Floreancig, Stojan Kodrič, Igo Leghissa, Gualtiero Pečar, Boris Sancin, Alenka Možina in Vojka Stergar. Dva dijaka (od katerih 1 privatist) sta bila odklonjena, en dijak pa se ni prijavil k izpitom.
Na klasičnem liceju so u-spešno opravili zrelostni izpit:	Ivan Fischer, Mihael
Renko, Edvin Starc, Franc Vecchiet, Mateja Peterlin, Gracijan Tinta, Gualtiero Appe, Venceslav Devetak, Salvatore Venosi, Marija Elsbacher in Evelina Spes Paulin. Odklonjena sta bila dva dijaka iz Trsta (1 notranji in 1 zunanji) ter dva dijaka iz Gorice.
Na trgovski akademiji so uspešno opravili zrelostni izpit: Marko Bregant, Dana Desco, Fabij Giorgi, Olivija Glavina, Pavla Kramar, Marija Magdalena Pertot, Danijel Pilat, Ester Sancin, A-leksander Volk, Alina Coma-ri, Peter Gruden, Vida Kavčič, Marija Mahnič, Marta Milič, Nives škerlavaj, Elda šušmelj, Alma Trobec in Marija Vitez. Šest dijakov je bilo odklonjenih.
Slovensko gledališče v Trstu
Danes 1. oktobra ob 15.30 priredi v prosvetni dvorani «A. Sirko v KRI2U dramo
Prgišče
Spisal in režiral Jožko Lukeš
( Šolske vesti )
Začetna maša za učence Državnega učiteljišča in trgovske akademije bo jutri 2. oktobra ob 9.30 v cerkvi Pri Sv. Ivanu.
* # *
Nj Državnem znanstvenem liceju s klasičnimi vzporednicami s slovenskim učnim jezikom v Trstu se začne novo šolsko leto 1961-1962 jutri dne 2. oktobra 1961 ob 9. uri z mašo v cerkvi v Ulici Giusthielli.
* * *
Ravnateljstvo Državne srednje šole v Trstu pri Sv. Jakobu sporoča, da se bo začel pouk jutri 2. oktobra. Vsi učenci naj se zberejo v šoli ob 10. uri, in sicer prvošolci v telovadnici, o-sta-li učenci v učilnicah. Šolska maša bo ob 11. uri v cerkvi sv. Jakoba.
* * *
Trgovski strokovni tečaj na Katinari obvešča, da bo jutri 2. oktobra ob 9.30 začetek pouka s šolsko mašo.
* * *
Ravnateljstvo državne strokovno industrijske šole v Nabrežini
z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da se bo pričel pouk za šolsko leto 1961-62 jutri 2. oktobra s šolsko mašo ob 8.30 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini.
• * •
Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ul. Montorsino št. 8-III) obvešča, da bo otvoritvena šolska maša v rojanski župni cerkvi jutri dne 2. oktobra tega leta ob 10. uri; učenci in učenke naj se zberd ob 9.45 pred šolo. Reden šolski pouk pa se prične za vse razrede v torek dne 3. oktobra t. 1. ob 8. uri. * * *
Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča vse dijake, da bo začetna šolska maša jutri 2. oktobra 1961 0b 8. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu.
Po končani maši se bodo učenci zbrali v šoli.
ooooooooooooooocooo
SLOVENSKI TABORNIKI NA TRŽAŠKEM Rod «Modrega valau TRST
obvešča, da ima svoj VIII. red. nj občni zbor danes 1. oktobra t. 1. ob 9. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9.
K I X 9-
Nazionale 14.00 J! P
«Spartacus»,	0>,lS
Douglas, Laurp"Cter ^
Jean Simmoos,
IL111V*—I -	.
Fenice 15.00
reaia» Ernest
Excelsior 14.00 «exodus».
oooooocx>ooococoocx>o
Newman, Ave Mah®
SI*,,
fiiiiifiutiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiimmiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiriiiTiitiiitiiiiiiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii
Izpolnila se mu je tielilta želja: počica v domači zemlji
Veličasten in ganljiv pogreb pokojnega župnika A. Piščanca
Na zadnji poti ga ja spremilo veliko število pogrebcev - Predstavniki in venci raznih organizacij ter ustanov - Za slovo besede, ki so vse presunile
Včeraj popoldne je bil na Katinari pogreb pokojnega katinarskega župnika Antona Piščanca, ki počiva zdaj na domačem pokopališču poleg svoje drage mame. Takega in tako ganljivega pogreba že dolgo nismo videli. Pokojnika so spremili k večnemu počitku vsi farani, veliko število ljudi iz mesta in bližnjih vasi, njegovi sobratje, predstavniki prosvetnih ustanov in političnih organizacij. Pogreb je pokazal, kako veliko število prijateljev je imel pokojnik in kako so ga vsi cenili ter spoštovali.
Ze pred napovedano uro so se pred župniščem začeli zbirati domačini, iz mesta in drugih vasi pa so prihajali ljudje z raznimi vozili in avtobusom. Med cerkvenim obredom je openski dekan mons. Silvani opisal lik pokojnika kot duhovnika, ki je vsestransko skrbel za svoje ljudstvo. V cerkvi in ob odprtem grobu so peli domači pevci, ki so se tako hoteli oddolžiti svojemu dušnemu pastirju in prosvetnemu delavcu.
Po končanem cerkvenem obredu se je razvil proti pokopališču dolg žalni sprevod. Na čelu so bili vaški otroci, nato številni venci, duhovniki, krsta, pokojnikovi sorodniki, zastopniki raznih organizacij in ustanov ter množica pogrebcev, Našteli smo 16 lepih vencev, ki so jih med drugimi poslali Slovenska prosvetna zveza v Trstu, Zveza bivših partizanov, Slovenska kulturno-gospodarska zveza, farani, domači pevci in prosvetno društvo Lonjer-Katinara kot svojemu bivšemu predsedniku, duhovnikov pa je bilo 38, in sicer iz bližnjih tržaških župnij, iz Istre in Pivke ter Brkinov, kjer je pokojnik služboval.
Pred odprtim grobom so pevci zapeli žalostinko, nato
 .....................................................................................................................................................................................................................................       niiiiiin
J
ROJSTVA, SMHTI IN POROKE
Dne 30. septembra t. 1. so se v Trstu rodili 3 otroci, umrle pa so 3 osebe.
UMRLI SO: 61-letni Ernesto Lo-setti, 74-letni Francesco Bressan, 52-letnl Virgilio VVeissmann.
OKLICI:
Sprevodnik v spalnih vagonih Sergio Malnati in uradnica Ni-coletta Štolfa; kuhar Ettore Trso-ian in pletilja Maria Camuffo; pomorščak Luigi Šerpe in prodajalka Maria Bonavia; tesar Mario Craievich in šivilja Elda Altin; električni varilec Mario Bossi in prodajalka Maria Bison; brivec Giuseppe Calabrese in gospodinja Lidiana Bernetti, natakar Daniele Belich in uradnica Ma-rsia Pellegrina Andreotti; ladijski strojnik Ermanno Presetti in delavka Alessandra Mosetti; kapetan Eugenio Giorgio Burkard-hofer in učiteljica Luciana lX)-visato; gostilničar Ettore Rossi in gospodinja Graziosa Girardi; geometer Giuseppe Staffuzza in | bolničarka Anna Maria Fe.tiros-so; šofer Dano Pavoni in proda-Ijalka Mi reli a Nacolaucig; trgovec
OD VČERAJ DO DANES
nerva, Trg. sv. Frančiška 1; Ra-vasini, Trg Liberta 6.
Coriono Carboni in uradnica i Luciano Cos In šivilja Salvina Biarvca Maria Norbedo; prodaja- Smotlaz; pom. natakar Nereo lec Savino Moretti in gospodinja * Devide in uradnica Luciana Lo-
Grazia Franceschini; prodajalec Umberto Fassetta in uradnica Angela Cescutti; uradnik Andrea Terbizan in učiteljica Tea Pres-setnig; producent Glaudlo Kobal in frizeika Severina Cocianl; ba-rist Antonio Saffiotti in baristka Giulia Bruni; pomorščak Romano Rismondo in blagajničarka Silvana Hibezzo; delavec Domenico Benvegnu m gospodinja Angela Prsimossi; zavarovalec Silvio Pit-tonj in gospodinja Liliana Den-tice; barist Giordano Štirn in gospodinja Edda Tofful; ladijski strojnik Emilio Medizza in uradnica Norma Brišček; ladijski strojnik Mario Milleri m prodajalka Marina Eva; nogometaš Flavio Frontali in šivilja Nivia Suraci; zidar Luciano Franco Mo-randlni in gospodinja Adina Anna Passaro; elektromehanik
redan; knjigovodja Guido Scelsi in stenodaktilografka Elke Stoecklbuber; delavec Alfredo Luisini in delavka Herta Koch; mizar Matteo Zerulo in študentka Anna Pisani; uradnik Francesco COiSutta in gospodinja Anna Santina Degan; mizar Mario Gruden in šivilja Ondina Clbic; trgovec Marino Stermin in gospodinja Grazia Zonta; trgovec Bruno Sedmak in gospodinja Silva Pittino; mehanik Leonardo Caldi in gospodinja Grazia Mo-rea; čevljar Attilio Flego in delavka Lidia Persoglia; zastopnik Rodolfo Didavide in uradnica Maria Boerio.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Barbo-Carniel. Trg Garibaldi 5;
LEKARNE ODPRTE DANES
AlTAlabarda, Istrska ulica L Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Croce Azzurra, Ul Commerciale 26; de Leitenburg, Trg San Gio-vanni 5; Al Galeno, Ul. S. Cili-no (pri Sv. Ivanu); Mlzzan, Trg Venezia 2; Vielmetti, Borzni trg 12.
LOTERIJA
Bari	77	56	70	74	59
Cagllari	3	14	77	59	21
Florenca	70	25	00	14	10
Genova	26	61	66	19	50
Milan	2	49	«0	9	26
Neapelj	30	20	56	9	10
Palermo	32	10	3	71	77
Rim	35	15	04	32	34
Turin	46	72	19	62	40
Benetke	77	17	12	6	06
ENALOTTO					
2 12 11	1	X X	X	2 1	1
Dvanajsttce	dobijo		po	4.230 ')U9	
Benussi, Ul Cavana 11; Al Ga-, lir, enajstice 79.200, desetice pa
leno, Ul. S. Cilino 36; Alla Mi-J 5700 lir.
je vse presunil govor, ki ga je imel v slovo od svojega sobrata in sotrpina v nemškem taborišču duhovnik dr. Rafko Premrl. Njegove besede so šle iz srca in do srca. Vzbudile sc spomine na grenke in hude čase. Vsem je postalo tesno pri srcu in marsikdo ni mogel zadržati solz. Gospod premrl je najprej dejal, da se poslavlja od pokojnika v imenu sobratov na njegovo izrecno željo; «Ti spregovori na mojem pogrebu.«
«Ka) naj rečem?«
«Nekaj iz Dachaua.«
Tako mu je naročil pokojni katinarski župnik, ki si je v taborišču smrti zaželel le, da bi bil pokopan v domači zemlji, na slovenskih tleh. Govornik je nadaljeval: «Ko smo bili v Dachauu in smo delali blizu krematorija, se je vil težak dim, ki nam je legal na pljuča. To je bilo edino, kat je ostalo od naših tovarišev. To je bila prostost, ki nam jo je pripravil Hitler. Tedaj nam je pokojni Tone dejal: «Veš, da ni večje sreče, kot biti pokopan v domači zemlji*. Ta želja se mu je izpolnila in zdaj bo počival v svoji slovenski zemlji, katero je tako ljubil in se zanjo žrtvoval. Pokojni Tone je bil možak, na zunaj včasih trd, toda blagega značaja. Bil je naš pokojni tovariš ne velik samo po postavi, ampak tudi kot človek. Ko smo trpeli glad v taborišču, je stikal po smeteh za skorjo kruha. Ko je dobil paket, takrat je kot pravi komunist razdelil vse, vsem enako, tudi tobak. V nesreči spoznaš človeka. Na zunaj trd, je bil z vsemi plemenitega srca, pravi tovariš. Zato mi je težko slovo od njega, vendar me tolaži to, da se mu je izpolnila njego-ga velika želja«.
Po tem presunljivem nagovoru je spregovoril mali dečko, ki se je poslovil od dragega duhovnika v imenu vseh domačih otrok. V imenu postojnske dekanije se je poslovil od nekdanjega postojnskega kaplana in župnijskega upravitelja na Suhorju najstarejši duhovnik postojnske dekanije Franc Kovačič, župnik v Trnju.
Za njim je spregovoril prof. Ubald Vrabec, ki se je poslovil od zaslužnega moža in prosvetnega delavca v imenu Slovenske prosvetne zveze. Med drugim je dejal: »Stojimo pred odprtim grobom enega izmed najboljših sinov našega malega slovenskega naroda, pred odprtim grobom moža, ki je v svojem življenju vestno izpolnjeval naročilo svojega duhovnega sobrata in slovenskega pesnika Simona Gregorčiča:	Dolžan
ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan*. In mnogo je bil storiti dolžan, kajti njegova življenjska doba soupada v čas, ko je naše ljudstvo preživljalo eno najbolj temnih in žalostnih obdobij svoje zgodo-
vine. Župnik Anton Piščanc je svoje poslanstvo izvrševal v času, ko so našemu narodu kratili pravico do kulturnega in gospodarskega razvoja, pravice govora, pravico do življenja.
Pokojnik je v tistih časih vedel, kje je njegovo mesto in kaj mu je storiti«. Nato je na kratko opisal njegovo življenjsko pot in delovanje do leta 1941, ko se je ustvarila Osvobodilna fronta in je pokojnik vedel, da je njegovo mesto v okviru te organizacije. Od vsega začetka se je priključil in sodeloval z njo z dušo in srcem. Kakor tisoči in tisoči njegovega ljudstva, je tudi on prehodil vso trnjevo pot, od preganjanja, do ječe in koncentracijskega taborišča. Po osvoboditvi je nadaljeval svoje delo dokler mu je zdravje dopuščalo. Storil je, kar je mogel. In mnogo je storil, z vzgledom in dejanjem. Bil je duhovnik iz ljudstva, za ljudstvo. Pravi pastir.
«Umrl je mož. Prezgodaj, kajti še bi ga potrebovali. Se bi potrebovali svojemu ljudstvu tako vdanih, za svoje ljudstvo tako požrtvovalnih in za naše pravice tako odločnih borcev, kot je bil pokojni župnik Anton Piščanc, ker na tem ozemlju še ne uživamo vseh pravic, naš jezik pa ne tistega spoštovanja, za katere se je pokojnik s tako odločnostjo boril. Njegov značaj, njegovo delo naj nam bo vsem svetel vzor in spodbuda.«
Ko je toplo jesensko sonce zažarelo izza oblakov nad Tržaškim zalivom in se je dan nagibal h koncu, so na griču nad Katinaro, od koder se pogled razprostira prosto nad mestom in okolico, na Breg, na istrsko obalo in daleč na morje, položili k zadnjemu počitku moža, ki je mnogo pretrpel v svojem življenju in mnogo storil za svoje ljudstvo.
Naj mirno počiva v domači zemlji, med svojim ljudstvom.
Sola Glasbene Matice v Trstu
je pričela s poukom. Nove gojence sprejema dnevno od 10. do 12. ure. Ul. R. Manna 29, tel. 29779. Gojenci iz okoliških krajev se lahko vpišejo tudi v podružnicah šole Glasbene Matice v Barkovljah, Boljuncu, Nabrežini, na Proseku in v Trebčah. Razen klavirja .in vseh orkestralnih instrumentov poučujemo tudi harmoniko, kitaro, tolkala (battena) in saksofon.
Šolska prireditev otrok od Banov
Otroci šole pri Banih bodo uprizorili danes 1. oktobra ob 17. uri na Opčinah v tamkajšnji prosvetni dvoranj mladinsko igro «Kralj Matjaž in Alenčica«. Vabljeni vsi.
BAZNA OitVEMTII.A
Tržaški filatelistični klub •L. Košir«
Danes 1. oktobra tega leta bo običajni sestanek od 10. do 12. ure v društvenih prostorih, Ul. Montecchi 6 (Sv. Jakob). Obveščamo ljubitelje filatelije, da se sprejemajo novi člani na vsakem sestanku. Dospele so novitete.
LJUDSKA PROSVETA
PROSVETNO DRUŠTVO BAR-KOVLJE vabi vse ljubitelje odr. ske umetnosti na predavanje o •Hamletu« jutri 2. oktobra v društvenih prostorih ob 20.20. Predaval bo prof. dr. Josip Tav-čar.
IZLETI
Izlet SPDT na Nanos, v nedeljo dne 8. oktobra priredj Slovensko planinsko društvo izlet na Nanos, kjer bomo po planinsko proslavili 15-letnico oo-novitve našega društva. Dobrodošli vsi, člani in prijatelji, sopotniki in družabniki z naših povojnih (n prejšnjih planinskih in turističnih poti.
• * *
Izlet SPDT na Pohorje. Slovensko planinsko društvo priredi v soboto in nedeljo dne 4. In 5. novembra izlet na Pohorje Mimogrede ogled Celja, lepot in zanimivosti novozgrajenega rudarskega mesteca Velenja in Ma ribora Z žičnico v planinsko kočo na Pohorje, kjer bo prenočišče.
DAROVI IN PRISPF.VKI
CVKl)
Pepinca, rožarca s Ponteroša, daruje 1000 lir za Dijaško Matico.
Za Dijaško Matico so darovali:
Radovič Danilo im Zofka 1000, Radovič Mirko in Lida 1000, Pertot Lambert 500, Pertot Mirko 500, Mihelič Ivanka 500, Grilanc Mario in Celestina 1000. Gruden Edvard in Ida 1000, Pertot Slavko in Avrelija 1000 lir.
Namesto cvetja na grob pok. župniku s Katinare Antonu Piščancu daruje Ljudmila 1000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob č. g. župniku Antonu Piščancu daruje družina Kodrič-Siškovič 2000 lir za Dijaško Matico.
MALI OGLASI
VESPAGENZ1A — tel. 28-940 — na obroke od 609u lit za «gran spert«, Trst via S. Francesco 44 VESPAGENZ1A — obroki od 5160 1‘" Za 150-kub. vozila s štirimi prestavami.
VESPAGENZIA — obroki od 4500 lir za 125-kub. vozila. Velika izbira vesp. motociklov in rabljenih motornih tovornikov. Poskrbimo tudi za vse listine za izvoz.
,VILA V OKOLICI, dve stanovanji, garaža, vrt. Stanovanja v solastništvu, zraven 900 kv. m zemljišča za gradnjo blizu centra, vse oproščeno davkov, naprodaj. Buonarrotl 34-111. VAJENCE MIZARJE iščemo. Rio-sa, Ul. S. Maurizio 13, Trst. ODDA SE SOBICA v centru mesta. Naslov pri upravj Pri-morsktga dnevnika, Ulica S. Francesco 20.
Grattacielo 14.30
grajen na benešKO festivalu.	.,-mičai®	T
Arcobaleno 14.30	•'
parji v Milanu«- j brizi, Jacqueline ® L# Supercinema 14.30 « p ta«. Iz bujne Verna.	„ li^
Alabarda 14.00 «Za Sara Montiel, Morn> Technicolor.	.. nJr#
Aurora 14.30 21.45 * ‘ p Cristallo 13.00 20.45	^
Jack Havvki-ns, Caf11 si)f Garibaldi 15.00 «wn PK* šast». Cristopher vedano mladini.
Capitol 15.00	“ prepo<^
Jean Valerie.	.
mladini.	sojt	f
Impero 15.00 21-45 in njen svet«, mladini.	-u	ij#£
Italia 14.30 «Ti si p!S«t Peter Finch, Mar“ grajen v Berlinu. n0 mladini.
Massimo 14.30 «MaS5e., '
barov«. Anthonv 5®	^
Aidar. Cine:
mascoO5'
coior.	ruvtatod
Moderno 15.30 «DiK* les Chaplin. _, . d0(t#
Astoria 15.00 «Vsi berto Sordi.
Astra 15.00 (u*w*YisflO Vittorio Veneto 15- j, izložbi». Marina Ventura. Prepoved* Ideale 14.30 «Ant»ey
Nazzari Techniro^^jtUjI Marconi. 14.30 na j, 0t I
«RazKOšne genske*' Lee. Sylva Kose
Abbazia 14.30	«zad<!!5	f/
Pdmu»d
Technicolor Edi	j
Isabelle Corey.	(1*1
Odeon 14.00 (iTitanie «everne širine« koIni) SkedeM 16.00 llNe f. C*
vroče«. M. Monroe,
KINO PROSEK
.KO#?
predvaja danes ob 16.30 Metr°.ill0:
Cinemascope \
ZELENA
B1VAL0
dim°rel
(Verdi
ŠKEWz
KINO
predvaja danes LjfJ ob 14. in zadnja ^
va ob 22. un film:
Nekomu ugaja »rr,
(A qualcuno Pia‘V$
Igrajo: M.
CURTIS, J-«1 2. *•
V ponedeljek^ I'
16. un ponov- A NEKOMU
vhoce
TRSI - UL.
Tel-. 29'65^K
Bogata izbira ®es(if' i*
daljnogledov,	y
eu-ta' in
višje šole, <°P 0iaie'
fotogiafskega
  AVTOBUS ,
Trst, Strada del
Tel. *f‘ lA
TOV&E%o|S?^
KONKURENC
ZAH VA L A
ki »z#
Najtopleje se zahvaljujemo vsem, "‘--ega ležili pogreba našega dragega in nepoza®
Je
se VJ
ANTONA GUŠTINA
nu S“$
Posebna zahvala zdravniku dr.	pa	^
darovalcem cvetja ter vsem onim, ki, s šen koli način počastili njegov spomin,
ŽALUJOČI
Col - Repentabor, 1.10.1961.
ZAH VALA
Globoko ganjeni po neštetih izrazih spoštovanja in ljubezni do neP
bP'
ANTONA PIŠČANCA
župnfka na Katinari
na1”
ob
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin in so bridki izgubi stali ob strani.	f
-.jegoVP i<jr
Posebna zahvala naj gre	openskemu	dekanu mons. Silvaniju	za	4
slednje opravilo in za ganljive	besede v	župnj	cerkvi; č. g. dr. Premrl	.
vačiču, predsedniku Slovenske	prosvetne	zveze	g. Vrabcu, šolarju	Val	d	N	^5
se v ganljivih besedah poslovili od pokojnika na grobu. Srčna hvala
  uvouuun |juaivviu vau	niaa im gtuuu, oiutta inv— n0‘ w
cu, č. g. Zupančiču, č. g. Gerdolu, č. g. Germeku, č.	g. Coku, ki so P	„e',s	itd'
pokojniku stali ob strani do zadnjega diha.	Posebej	se zahvaljujemo se
zboru Lonjer-Katinara za poslovilno pesem,	vsem pokojkovim duhovn1	,j,	^
faranom, znancem in prijateljem, ki so ga	spremili	na njegovi zadnji
Trst, 1. oktobra 1961.
Družine PISCANEC, SEBEK, BID'
0v£c’
Od danes tudi v Trstu
^Prejemanje ital. radijskega Programa po telefonski žici
Vt,
namen so bile zgrajene posebne naprave na Trsteniku
omrežje
i io	3e doslej
anu in No ?imu* Turinu D0mfl P jU' “Filodiffu-sPr,eiemanje ita-
> Po 'telefoni-	Pr°gra-
?;ufuie kat žici, kar iz-taterih „ n ob motnje, s??ei'maninraV rado Pr>de pri
kinii apar«;inaVadnimi ra' ^L^^oddajanja valov
i,°bodn?|!'IaJorej ne izkorišča
t Velia Za r°a- V. etru ~ k0t
Vizijo . adl°*onijo in te
t,i0vih. k;te^Vep temeUi na ¥ef«nsltih \ ? usmerja
kjjbdb: Prav zara-
usmerjani po
SNo tnnten^n8066, da bi pri' , Pri sprejemanju
niih t’onSkr°CaSno- pa ie
Prikliurp	bo ^ndi sprejemanje stereofonske re-
;t>. en na omrežin produkcije glasbenih programov Aparat torej omogoča nenehno poslušanje raznih glasbenih oddaj ter vseh radijskih programov v Italiji.
V zvezi z razširitvijo omrežja «Filodiffusione» je bilo treba v našem mestu opraviti precejšnja tehnična dela Tako so na Trsteniku dozidali zgradbi, v kateri je radijski oddajnik, nove prostore, v katerih so začasno vsi potrebni aparati. Ko pa bo zgrajena nova palača tržaškega radia v mestu, bodo aparate s Trstenika prenesli v nove prostore.
Včeraj so si novinarji lahko ogledali aparate na Trsteniku. Nimamo dovolj prostora, da bi lahko podrobneje opisali njih delovanje, zaradi česar naj o-menimo le, da gredo vsi programi «oddajanja po žiei» preko telefonskega kabla s Trstenika v študij RAI na Trgu Oberdan, od tu v telefonsko centralo TELVE na Trgu Vit-torio Veneto in v ono v Ul. San Maurizio, od koder so u-smerjeni preko posebnih fii-trov in ojačevalcev v stanovanja naročnikov.
Za sprejemanje po žici ni treba plačati posebne naročnine, saj zadostuje naročnina za radio (ali televizijo) in telefon. Seveda pa je potrebno zaprositi TELVE- (Oddelek za naročnine RAI Ul. S. Caterina 7) za priključek, kar stane približno 27.000 lir. Poleg tega je treba imeti poseben aparat, ki se priključi na radijski sprejemnik ali radijski gramofon in stane od 15 do 20.000 lir
?tj. da bob lzvedba pako ,L.z»adi	ne	more biti.
‘>i za ***» splača portala	akup	posebnega
omogoča «spreje-
^UFiK?ati program
eti ali „ d'ftPstonea, mo. 55 ta	Plačati naroč-
• ;iski *Darnt • D2ir°ma tele-
telefon-
K
omogoča
frogram 1Jansklh ra' h >	?0V'	to	ie dr-
•tttfl*®8’ trefie^013’ druSeSa ti 8a Prozri	omrežja m
!> ie tri	poleg	te'
>• Z navsd„posebne pr0' se a nitI) Pritiskom ?Sa ®a kan3i pidmer lahko sim& rY od 8. do
‘t lai! ^a na JJ°. in operno ^ 1 np°^ušrdnj-em kanalu
^eP0^iTala od/ zjutraj foij-jn’ Plesno , glasbo (P°-• ->e pe° glasbo, jazz, ijt pesnn in
kanal lu JPerete). | ali pa se kupi sploh poseben Pa omogoča I aparat za ((sprejemanje po ži-
treflva]a
danes 1. t. m. z začetkom ob 16. uri Paramount film:
**l IN VRTNICA
(I' sangue e la rosa)
0; ELSA MARTINELLI, MEL FERRER in ANNETTE VADIM
»
elj*k, j. t_ m ob jg uri ponovitev istega filma.
J?. VRTNARJI
„ vašo podor^ abrnite na
EDVARD
Milano 18
K"®*'- 35-109
Tde vam
hi^tri^kalnirf',Po najnižjih cenah navadne ln hidrav-ate if Pognn ,'Prese) grozdne mline - navadne in na ’ akafe J1 ‘er razno vinsko posodo: kakor, brentače, Ekski astove sode ter vse potrebno za trgatev
iiiA
SVet°VnoVni zast°Pnlk za tržaško pokrajino: ,er t Znailih strojev za obdelovanje zemlje, ’c« tovarne AGRIA W E R K E
J^ADALOSSO
v Trstu, Ul. Torrebtanca 26 ^	vogai	XXX	Ottobre,
rri,|i'a ^'‘k”vrstno POHIŠTVO, otroške VOZIČKE, °r'gtnalne PKHMAFI.EX — Cene ugodne
požar artemio
I PREVOZI
v vse kraje, tudi v i noseme Ivo
Jožef sila
°Vrst
Hi
Vil
IZVOZ
,leg» lesa *a predelavo in kurjavo ter jamskega lesa.
Hpiimula st* li-l - Telelnn 117-1)04
MEONABODNO PODJETJE
N.,® ORIZ1ANA
kv- UL tJuc
1,08 d Aosta 6« Tel 28-45 • GORICA PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BI.AGA
c*», ki stane od 25 do 50.000 lir. Za stereofonsko poslušanje pa so stroški precej večji, najmanj za 15.000 lir, nakup posebnega aparata pa velja od 80 do 90.000 lir.
Vsi interesenti lahko preizkusijo aparate v Oddelku za naročnike RAI v Ul. S. Caterina 7. Omenimo naj še. da bo danes ob 2z. un po televiziji zanimiv dokumentarni film o »sprejemniku po žici*.
Kot smo omenili, so si včeraj ogledali naprave za filodi-fuzijo novinarji, ki so tudi v enem izmed studiov RAI poslušali program stereofonske glasbe. Ves čas sta bila s svojimi razlagami ljubeznivo na razpolago ravnatelj tržaškega RAI ing. Candussi ter ing. Nordio od TELVE. Razgovor se je zaključil oo prijetni in originalni zakuski.
Kar so včeraj videli novinarji, si bodo danes ogledali trgovci, ki bodo prodajali aparate za filodifuzijo.
Intereuropa
Mednarodna špedicija in transport KOPER
izvršuje:
— mednarodno špedicijo :n tran-port s svojimi kamioni in skladišči
— posle na mednarodnih velesejmih in izložbah v tuzemstvu s svojo specialno organizacijo
—- kvantitativni prevzem blaga
— redni zbirni promet z vsemi evropskimi centri
— najemanje bookling prostora
potom svojih poslovnih enot:
LJUBLJANA, SEŽANA, NOVA GORICA,KOZINA JESENICE, MARIBOR, PREVALJE, RIJEKA. ZAGREB, SARAJEVO, BEOGRAD, ZRENJ ANIN NOVI SAD SUBOTICA
Pri ekskluzivnem zastop. niku za Trst in Jugoslavijo
U. BAZZANELLA
Trst, Ul. F. Venezian 5, tel. 24197
dobite za trgatev in vino sledeče proizvode; SCHIRATTI - NEOSOL- . FIT . STERISOL . DE-TERSAN SILOPLAST, ki vam omogočajo umsko, racionalno in popolno pripravo vina.
«Borletti»
šivalni stroji:	prodaja
tudi do 30 obrokov. Izredna prodaja rabljenih strojev.
GORILNIKI na nafto uCEISAh,
mCALORMASTER*
INSTALACIJA toplega zraka.
ŠTEDILNIKE, peči in kopalnice: Vse za hišo — Vse na obroke.
Jutri se prične šolski pouk
54 dijakov bo obiskovalo slov. višje srednje šole
Letošnje šolsko leto bo slovensko učiteljišče obiskovalo 19 dijakov (lani 20), ki bodo takole razdeljeni po razredih (med oklepajem objavljamo lanske podatke): 1. razred 6
(5), 2. razred 4 (5), 3. razred 4 (5), 4. razred 5 (5).
Na gimnaziji ln liceju no 35 dijakov (lansko leto 33), ki so takole razdeljeni po razredih (v oklepajih objavljamo lansko število): 4. gimnazija 15 (8), 5. gimnazija 7
(6); licej: 1. razred 5 (4), 2. razred 4 (4). 3. razred 4 (11).
Izredno številen bo letos prvi razred gimnazije, kar je zelo razveseljivo dejstvo. To število obenem dokazuje, da ni uspel poskus neke učne meči na nižji gimnaziji, ki je hotela odvrniti dijake od nadaljnjega študija z obljubami, da jim bo preskrbela vajeniška mesta, samo da bi se oslabilo število dijakov na
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
gimnaziji in pozneje tudi na liceju in da bi se s tem osla-bi!a tudi slovenska višja šola.
Na oglasni deski v Ul. Croce so objavljeni izidi popravnih izpitov maturantov. Na učiteljišču so izdelali Nives Cigoj, Valmera Kocjančič in Marko Pavlin: zavrnili so eno dijakinjo. Po teh podatkih je v preteklem šolskem letu dokončalo učiteljišče 5 dijakov, enega pa so zavrnili.
Licejsko maturo so v Jesenskem izpitnem roku opravili Appe Gualtiero, Venceslav Devetak, Salvatore Ve-nosi, Marija Elsbacher in F,-velina Spes Paulin. Zavrnili sr dva dijaka. V lanskem šolskem letu je torej končalo licej 9 dijakov, dva pa sta padla.
Tudi na Vrhu bodo živino umetno oplojevali
Pred časom so kmetovalci z Vrha poslali na prefekturo
iiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiliiiMiiliinintiiiiiiunilimiiHiMiiiiMiiiimiimmiiiiiiiMiiiiiiiiii
S seje pokrajinskega odbora
Odobrili so dnevni red za sejo pokrajinskega sveta
Sklicana bo za ponedeljek 9. m. t. • Poročilo odbornika za javna dela o cestah
V četrtek popoldne je imel pokrajinski upravni odbor svojo drugo sejo v preteklem tednu. Najprej je dal svoje poročilo predsednik dr. Chien-taroli in šo odobrili dnevni red za redno zasedanje pokrajinskega sveta ter določili, naj bi bila prva seja- svetovalcev v ponedeljek 9. oktobra.
Nato je odbornik za javna dela podal obširno poročilo o položaju raznih javnih del, s posebnim ozirom na obsežno delo, ki se predvideva za ureditev in izboljšanje tistih občinskih cest, ki so prišle pod pokrajinsko upravo.
Odborniki so proučili točko za točko in pri vsaki cesti so dali navodila, kako bi se najbolje premostilo neizogibne birokratske postopke, kako bi se pospešilo terenska merjenja in izdelavo načrtov in kako bi rešili zapletena vprašanja, ki neizogibno nastanejo z u-stanovami in zasebniki, ki so zainteresirani pri trasiranju ceste. Zlasti pa so proučili način, kako bi najbolje rešili probleme finansiranja vseh teh del,
Odbornik za javna dela je poročal svojim kolegom tudi o novi tehnično-industrijski šoli. Storili bodo vse potrebno, da bi s prvim delom te gradnje lahko začeli že prihodnjo zimo.
S petkovo sejo so odborniki začeli vrsto takih sej, ki bodo
omogočile, odbornikom, da se bodo seznanili z vsemi problemi pokrajinske uprave, ne da bi pri tem trpela normalna uprava, o katere problemih bodo razpravljali na torkovih sejah. Obenem bodo nadaljevali tudi z obiski raznih pokrajinskih ustanov in zavodov, kar jim bo tudi pomagalo pri spoznavanju pokrajinske problematike.
prošnjo, naj bi jim v zameno za plemenskega bika, ki ga nimajo več, pošljejo živi-nezdravnika, da bo umetno oplojeval živino. Oplojevalno pestajo z bikom je imel Anton Cotič.
Prošnja Vrhovcev je bila ugodno rešena. Živino bo u-rr.etno oplojeval dr. Nibrandt, ki si že urejuje dovoljenje. Pozneje si bo v vasi izbral poverjenike za navodila in pomoč.
Čipkarska šola v Gorici
Imela bo tudi slovenski razred če bo zanj dovolj nažih deklet
Tudi v Doberdobu imajo čipkarsko šolo, ki bo dobila letos nov sedež
Državna čipkarska šola, ki ima svoje prostore v Gorici, Ul. Morelli 39, nadaljuje z vpisovanjem učenk za nastopno šolsko leto. Pouk se bo začel nastopni teden, vendar pa bodo tudi pozneje še sprejemali nove učenke.
To šolo so prejšnja leta obiskovala tudi številna slovenska dekleta ne samo iz mesta, ampak tudi iz Standreža, Pod-gore in drugih naših vasi. Učiteljica nam je vedela povedati zlasti o neki učenki z
Oslavja, ki je tudi v slabem vremenu redno obiskovala pouk, ki ae vrši vsako popoldne od 14. do 18. ure. Največ slovenskih učenk so imeli pred dvema letoma, ko jih je bilo v posebnem slovenskem razredu preko 20. Tudi za letos je obljubljeno, da bodo imele slovenske učenke svoj razred, če se jih bo le vpisalo dovoljno število. Sola ima namreč tudi slovensko učiteljico.
. Celoten pouk je razdeljen
Koristna pobuda goriške občine, toda...
V tednu grozdja bi morali cene neKoliKo znižati
Današnji in jutrišnji dar. bodo na pokritem trgu v Gorici posvetili grozdju. Občinska uprava je okrasila glavni vhod s stebrički in vejami trte, nad vhodom pa je pritrdila napis, ki opozarja na ta praznik
Stopili smo na trg, ki je bil kakor vsako opoldne do-bio obiskan. Opazili smo, da so branjevke že pričele razstavljati svoje blago z trtnimi vejami. Vse so razstavile grozdje na najbolj vidnih mestih. Toda, ojej, na najbolj vidnih mestih so razstavile tud' tablice s prodajnimi cenami, ki so takšne, da ne moremo mimo njih, ne da bi se obregnili vanje.
Teden grozdja, ali dan grozdja, kakor koli naj že imenujemo pobudo občinske uprave, ki je vsekakor hvalevredna in zasluži našo podporo, služi predvsem popularizaciji tega tako koristnega sadeža. Zdravniki celo priporočajo, naj bi enkrat na teden ne uživali drugega kot samo grozdje, ker to močno keristi organizmu. Toda s cenami, ki jih postavljajo grozdju, se po našem mnenju ne
da uresničiti niti zdravniških navodil, niti zamisli organizatorjev, da bi se prodalo čim več grozdja preden se spremeni v vino.
Videli smo cene moškata (Irtu lir kg), «regine» (od 140-ifc'0 lir), rebule, ki je najbolj navadno grozdje, ter ameriškega črnega grozdja (od 100 do 140 lir) ’n smo se vprašali, če se takšna kampanja izplača. Predrago je vse to, vojiko predrago, in trgovci po naši sodbi izkoriščajo priložnost, da navijajo ceno, ker vedo, da bo propaganda s tem v zvezi pripravila kupce, da bodo v večji meri kakor sicer, segli po tem sadju.
Ker gre zaslužek pretežno v žep trgovcev, tako pri grozdju kakor tudi pri vsem ostalem sadju in zelenjavi, bi morali vsaj za takšne prilike z odredbo določiti najvišje cene blaga, ki bi bile reklamne in bi tudi same pripomogle k dobremu izidu sicer pozitivne pobude.
Potem ko smo smatrali za potrebno, da navedemo svoje pripombe, le pozivamo bralca, naj stopi na pokriti trg in si privošči, če tega še
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
Skrb za javno zdravje
Tudi pri nas že cepijo otroke proti davici in tetanusu z istim cepivom
Zakaj se proti otroški paralizi uporablja samo Salkovo cepivo
Na predzadnji seji pokrajinskega odbora pretekli torek je odbornik za zdravstvo dr. Marchesini obširno poročal o cepivu, ki služi istočasno proti davici in proti tetanusu. Na podlagi njegovega poročila, odnosno pojasnila, se je pokrajinska uprava odločila za nakup večje količine tega cepiva za potrebe naše pokrajine.
Obrnili smo se s tem v zvezi do načelnika občinskega zdravstvenega urada dr. Gre-
Radio Trst A
8.30:	Poslušali boste; 9.00:
Kmetijska oddaja; 9.30: ..Slovenski samospevi In zborovske skladbe; 11.30 Oddaja za najmlajše, nato Harmonikar Joss Baselli; 12.30: Glasba po željah; 13.00: Kdo, kdaj, zakaj... Kronika tedna v Trstu; 13.30: Nadaljevanje glasbe po željah; 14.45: Vokalni kvintet «Zarja»; 15.00 Tamburaški zbori; 15.20:
Nedelja, 1. oktobra 1961 Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 7.15: Glasba za godalne orkestre; 9.10::	Godalni kvartet;
11.15: Orkestralna glasba; 12.25: Glasbeni album; 14.15- Bice Va-lore in Gianrioa Tedešchi- 14.30: Slavni ljubezenski dueti;’ 15.00: Glasbeni program; 16.15; Nogomet od minute do minute; 17.45: Simfonični Koncert; 19.00: Portret Amedea Majuria; 19.30! Kronike in rezu-ltati športnih dogodkov; 20.00 Glasbeni
Pojeta Caterina Valente in A- bum; 21.00; Operna glasba- 22 05* ohille Togliani; 15.40:	«Jam	Teden aktualnosti v 'svet,,:
Session«, razmotrivanje o jazzu; 16.00: Popoldanski koncert; 17.00: Tvornica sanj, obzornik filmskega sveta; 17.30; Plesna čajanka; 18.00: Turistični razgledi; 19.15: Glasba iz revij; 20.00; Šport; 20.30: Solisti z orkestri; 21.00: Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi; 21.30: Soštakovič: Kvintet za klavir in godala v g-molu, opus 57; 22.10:	Plešite z nami; 23.00:
Glasba iz davnih časov.
Trst
7.15: Kmetijska oddaja; 9.30: Danes	na	športnih igriščih;
14.30: «E1 campanon«; 20.00: Po večernih vesteh Kronike ln rezultati športnih dogodkov.
Koper
7.15:	Jutranja glasba; 8.00:
Domače novice; 8.05: Kmetijska oddaja; 8.20: Igrali vam bodo in peli; 9.00; Naša reportaža; 9.15: Zabavni zvoki; 9.45: Poje Mary Ford; 10.00: Prenos RL; 10.30:	Operne skladbe;
11.00: Popotovanja; 11.15: Poje Loris Velli; 11.30 Hollywood-ski orkestri; 12.10; Glasba po željah; 12.35:	Zunanjepolitični
pregled; 13.30: Sosedni kraji in ljudje; 14.00: Glasba po željah: 15.30: Veliki zabavni orkestri; 16.00: Prenos RL; 10.00:	Igra
orkester Glauco Masetti; 19.30: Prenos RL; 22.15; Plesna glasba; 23.00: Prenos RL.
aktualnosti v svetu; 22.50 Kvartet Borodin- 23.45: Neapeljska antologija;
II. program
9.00:	Jutranje vesti; 10.00;
Glasba za praznični dan; 11.00: Nedeljski orkestri; 15.00: Plošče tedna; 15.30: Album pesmi; 16.00: Jesenska beležnica; 17.00: Glasba in šport; 18.30; Plešite z nami; 20.30: Toto v «11 mio spettacolo«; 21.45, Večerna glasba; 22.30; Nedelja v športu.
III. program
16.15: Beethovnov «Egmond»; 17.55: Šostakovičev Koncert op. 99; 18.30; Pregled ruske kulture; 19.00: Felice Giardinl; Sonata za flavto in klavicembalo; 19.15: V biblioteki: 19.45: Prometna medicina; 20.09: Vsako-večerui koncert; 21.30 Glasbena komedija F. Gallianija in G B. Lorenzija »Imaginarni Sokrat«, glasba Giovannija Pai-siella.
Slovenija
6.40: Veseli zvoki; 7.15: Srbska kola; 7.30: Radijski koledar; 7.35: Melodije za nedeljsko jutro; 8.00: Mladinska radijska igra; 8.40: Skladbe za otroke; 8.55: Hollywoodski promenadni orkester; 9.05: Zabavna glasba; 9.48: Tajčevlč: Dva Michelangelova soneta; 10.00: Se pomnite, tovariši...’ 10.30: Domače viže; 10.50: Nedeljska
matiineja; 11.40; Milenko Šober:	Plemenita višnja; 12.00:
Naši poslušalci čestitajo; 13.30: Za našo vas; 13.50 Koncert pri vas doma; 14.15: Naši poslušalci čestitajo; 15.30:	Operne
melodije; 16.00: Igramo za vas; 17.00: Športno popoldne; 20.00: Vaša popevka za »Opatijo 1961»; 21.00 Športna poročila; 21.10: življenja velikih romantikov; 22.15: Plesna glasba.
Ital. televizija
10.15: Kmetijska oddaja; 15.30: Ustoličenje novih regentov v San Marinu; 16.30:	Prenos
športnega dogodka; 17.30 Program za najmlajše; 18.30: TV dnevnik; 18.45:	Registriran
športni dogodek; 19.35; piim »Zaseda v džungli«. 20.10: Ci-neselezione; 20.30: 3’.' dnevnik; 21.15: Guy de Maupassant: «T(k nio«; 22,40: Menih — slikar; 23.00: Nedelja v športu in TV dnevnik.
Ponedeljek. 2. oktobra 1961
17.00: Program za najmlajše; 18.30: TV dnevnik: 18.45: Italijanski sprehodi; 19.35; Oddaja za delavce; 20.05 TV šport; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Film ((Viharno nebo«; 22.45; Kolesa ir) ceste; 23.15 TV dnevnik.
Jug. televizija
9.30: Sadje potrošnku — TV oddaja za kmetovalce; 10.05: Požar — TV film iz serije Veter; 17.30; Športno popoldne — srečanje atletov Finske in Jugoslavije; 20.00:	Sedem dni;
20.45:	Borovo — propagandna
oddaja: 20.50; Celovečerni umetniški film.
Ponedeljek, 2. oktobra 1961
17.30: TV delavska univerza; 18.00: Medic — TV serijski film; 18.30:	Znanost i-n tehnika —
oddaja je namenjena prikazu dela Prirodoslovnega društva Hrvatske; 19. TV pregled; 20.00: TV dnevnik; 20.05:	Tedenski
športni pregled; 20.30; Borislav Kosier: Promenada.
goriga, da bi nam kaj več povedal, kako je s tem cepljenjem.
Dr. Gregorig nam je rade volje ustregel in povedal, da se že dalj časa zanimata tako on kot pokrajinski zdravnik za cepljenje otrok s tem cepivom. Ker pa še ni nobene uradne odredbe, ki bi odrejala njegovo obvezno uporabo, se to vrši na prostovoljni podlagi. Ugotovljeno pa je, da ni pri tem prav nobenega tveganja in zato vse matere pustijo, da cepijo njihove o-troke s cepivom, ki velja istočasno proti davici in proti tetanusu. Kar se tetanusa tiče, je to cepivo še bolj priporočljivo kot ono običajno, ki so ga doslej uporabljali. Učinkuje pa za dobo dveh do treh let, kot je to običajno za vsa cepiva Zato je cepljenje po novem načinu v vsakem oziru priporočljivo in ga na primer v Sloveniji že dalj časa splošno prakticirajo.
V sosedni republiki prakticirajo tudi splošno cepljenje proti tuberkulozi, kar je vsekakor dobra stvar. 2al nimamo pri nas še nobene uredbe v tem pravcu, čeprav je tuberkuloza še vedno precej razširjena.
Kar se cepljenja proti otroški paralizi tiče, je prišel pred kratkim nalog pristojnega ministrstva iz Rima, da naj cepijo ne samo otroke, ampak tudi odraslo mladino do 21. leta, pa čeprav za sedaj le na prostovoljni podlagi. Zato je obisk pacientov na občinskem zdravstvenem ura du še vedno precejšen in se vsak dopoldne zglasi tam po vprečno okrog 50 oacientov.
Kot znano se pri nas se vedno prakticira samo cepljenj-« s Salkovim cepivom, ki ima mrtve viruse, medtem ko drugod dajejo skozi usta tud: žive viruse. Tudi v Italiji izdelujejo cepivo z živimi virusi, ver.dar imajo sedaj še monopol tovarne, ki izdelujejo Salkovo cepivo. Po mnenju dr. Gregoriga je vsekakor priporočljivo, da se cepi najprej mrtve viruse in šele potem, ko je organizem te že asimiliral, se lahko uporablja tudi žive viruse, ki so močnejši.
Dr. Gregorig je zaključil z zagotovilom, da je sedaj mimo vsaka nevarnost glede 0-troške paralize kar je seveda tudi v zvezi z deistvom. da je minila poletna sezono ki je za tako obolenje najbou prikladna.	j
Priprave za štetje prebivalstva v Doberdobu
Štetje prebivalstva, industrije in kmetijstva, ki bo v tem mesecu po vsej državi, bedo izvedli funkcionarji, ki se v ta namen že vadijo. Na trži-ško občino sc hodijo učit, kako se izpolnjujejo obrazci, trije prebivalci doberdobske občine, in sicer podžupan Oliver Pahcr ter občinska uradnika Alberto Bajc in Janez Geiin.
ni storil, lep grozd in ga poje s slastjo, ker je letos sadje res zelo sladko.
Povračilo škode doberdobskim kmetom
Opozarjamo kmetovalce iz Doberdoba, ki jim je vojaško poveljstvo zavrnilo prošnje za povračilo škode, povzročene po vojaških oddelkih, (takšnih kmetovalcev je menda 9), naj se zglasijo na do-berdobskem županstvu dne v torek 3. oktobra ob 8.30, kjer bodo prejeli ustrezni odgovor od vojaškega predstojnika.
Za nadaljnji razvoj obrtništva in industrije na Krminskem
Pred nekaj dnevi je imel občinski svet v Krminu redno sejo, na kateri šo svetovalci obravnavali med drugim tudi nekatera gospodarska vprašanja, ki se tičejo občanov. Tako je odbornik Benetti precej na dolgo govoril o potrebi, da se sprejmejo ukrep; za nadaljnji razvoj obrtništva in industrije oia področju občine, bodisi da bi povečali že obstoječe obrate z naložbo novega kapitala, bodis; da bi jih opremili bolj moderno zlasti glede na izboljšanje delovnih pogojev tistim, ki so v njih zaposleni.
Razpravljali so tudi o potrebi ureditve področja Boatina, kjer ob vsakem dežju poplavlja voda, ki prestopi rob kanala. kateri teče ob tem področju v dolžini skoro enega kilometra. Strošek za to delo bi predvidoma znašal okrog 730 tisoč lir in tudi prefekt dr. Nitri je obljubil svojo pomoč za njegovo izvedbo.
Svetovalci so sprejeli tudi posebno resolucijo, s katero so obsodili ponovno izvajanje atomskih poizkusov.
Pretekli petek smo imeli tudi običajni tedenski sejem, ki je privabil mnogo prodajalcev in tudi kupcev, med katerimi so bili številni Brici, ki so prišli s propustnicami z jugoslovanskega področja Brd.
uiliiiiliimilHiiliiiiiiiiMiiiiHHimiiiiiiiiiHliiiiiiilimimmmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiilliiiiiiimii
Zaradi kršitve delovne pogodbe
Stavka pri Ribi
bo trajala še O dni
Sindikati grozijo z razširitvijo solidarnostne stavke na industrijske obrate
Na sestanku kategorije u-službencev avtobusnih podje tij, ki je bil v petek zvečer v Gorici, so bili, kakor smo že poročali prisotni tudi predstavniki šoferjev iz Trsta in Vidma. Sklenili so, da se stav ki pri Ribi podaljša za nadaljnjih šest dni. Ce pa bi delodajalec ne sprejel predlogov sindikatov, da se pn-zrtjo uslužbencem kvalifikacije, ki jih (pravljajo, se bodo stavki pridružili, v znaa sclidai nosti, tudi delavci velikih industrijskih obratov. V tem smislu bodo tri sindikalne organizacije izdale enoten peziv
V Vidmu bodo pričeli stavkati šoferji drugega največjt-«.;a avtobusnega podjetja SA ITA, ker delodajalec ne izvaja določil *« kvalifikacijah, ki jih vsebuje delovna pogodba.
Strelci iz Slovenije v Čedadu
Preko bloka pri Rdeči hiši v Gorici, ie prišla včeraj v Italijo skupina slovenskih strelcev, ki se bodo danes na povabilo strelske družine iz Čedada udeležili strelskih tekem v tem mestu.
Tekmovanje v streljanju se
bo vršilo danes ves dan na streliUu v Ul. Zuccola. Vsaka tekmovalna skupina bo štela po deset strelcev. Na posebni svečanosti bodo zvečer podelili nagrade zmagovalcem.
Jutri bodo slovenski strelci odšli na izlet v Benetke, zvečer pa se zopet vrnejo domov.
Dve cestni nezgodi
Včeraj ob 10.10 dopoldne so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 35-letnega Avgusta Zoffa iz Fogligna. Pri cestni nesreči je dobil več ran po obrazu in na lobanji ter si zlomil tudi nosno kost.
V bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju za 20 dni.
Ob 21.30 pa so z avtom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico 19-letnega Silvana Pi-ška iz Slovrenca, ki je malo prej padel z motorjem pri Madonnmi ter odnesel več prask m si zlomil tudi mezinec na levi roki. Zdravniki so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov. Okreval bo v sedmih dneh.
Čila j le in it rile
PRIMORSKI DNEVNIK
na sedem let in tiste, ki ga dokončajo, postanejo izurjene čipkarice v vsakem oziru. Ta doba se bo morda zdela komu zelo dolga. Ker pa se vrši pouk le popoldne, torej po pouku na rednih šolah, je vsa stvar mnogo lažja. Učiteljica, ki smo jo obiskali v šoli, kjer so vsenaokrog razstavljeni krasni primerki goriških čipk, izdelkov te šole, nam je zagotovila, da je bil slovenski razred, ki ga je imela pred dvema letoma, zelo discipliniran in so učenke zelo dobro napredovale. Pouk v materinščini jim je olajšal delo in tako je šlo vse mnogo hitreje, da so jih stavili drugim razredom za vzgled. Izrazila je željo, da bi tudi letos imela vsaj 10 takih učenk in bi zapet uredili zanje poseben razred.
Prejšnja leta je prihajalo v šolo tudi več podgorskih deklet, čeprav jim je bilo nerodno zaradi slabe avtobusne zveze in so večkrat zamudile začetek pouka. Vodstvo šole si obeta izboljšanje v tem oziru v zvezi z vladnim odlokom za brezplačni prevoz učencev od doma do šole in nazaj.
Pa ne samo v Gorici, ampak tudi v Gradežu, Gradiški in Doberdobu ima šola svoje podružnice. V Doberdobu je doslej imela svoj sedež na županstvu, letos pa jo bodo prenesli drugam, ker občinska u-prava rabi zase tisti prostor. Zato bodo tam s poukom za nekaj dni zakasnili.
  ................
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 24. do 30. septembra se je v goriški občini rodilo 13 otrok, smrti je bilo 9, oklicev 14, porok pa 8.
Rojstva; Mariana Cevdak, Franca Puia, Paolo Polverino, Alessandro Cortivo, Andrea Bearzot, Emilio Dibarbona, mrtvorojen Emilio Sauli, Ros-sana Graziato, Roberto Macuz, Daniela Vittori, Renzo Marega, Gianpaolo De Carlo, Marec Lerz.
Smrti: en mesec stara Lilia-na Lucchi, dva dni stara Marta Macor, 68-letna Amabile Martellani, tri mesece stara Manuela Perazza, 68-letna Ca-rolina Kocijančič, vdova Pao-letti, tri mesece star Giovanni Battista Franz, pleskar 50-let-ni Alberto Cefarin, uradnik 52-letni Giovanni Del Missier.
Poroke: delavec Rino Rupil in Anna Dorni, mehanik Ar-mando Del Negro in Maria Campati, pločevinar Armando Gasparini in tekstilna delavka Romea Zearo, tapetnik Armando Ciampa in prodajalka Bruna Osbat, tekstilni delavec Giuseppe Korenčič in vajenka Laura Dose, parketnik Aldo Plet in tekstilna delavka Aliče Fabro, agent javne varnosti Antonio Zampetti in Lidia Leban, šofer Sergio Zago in Maria Simonetti.
Oklici: Emanuele Zaccaria in Laura Perini, Angelo Barbera in farmacistka Giuseppina Giucastro, karabinjer Giuseppe Bleve in Filomena Targia-ni, industrialec Nino Gianesinf in Luisa Franzon, arhitekt Ezio Missio in Elvira Tonelli Del Pietri, natakar Sergio Pontre-molesi in Annamaria Zampar, karosist Marino Provedel in tekstilna delavka Iolanda Tur-co, geometer Umberto Reia in Maria Navarra, trgovec Bruno Trpin in Maria Buligatto, zasebni uradnik Angelo Rolli Miotti in osnovnošolska učiteljica Nadia Stocco, bolničar Franco Di Cecco in Liliana Gurtner, uradnik Leone Furlan in uradnica Anna Scarano, karabinjer Francesco Lorenzo m Candida Luin, trgovec E-doardo Huala in uradnica Maria Zorzettig.
( K 1 NI O )
1- (umu.i
CORSO. 15.00: «Jaz ljubim, tl ljubiš...«. Izreden prikaz Iju-bavnih običajev pri vseh narodih sveta. Cinemascope v barvah; mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 14.30: »Kolos z Rodi-ja», R. Colhoun in L. Massa-ri. Barvni cinemascope film. VITTORIA. 15.15: «Tajne poti«, R. Widmark in S. Ziemann. Ameriški film.
CENTRALE. 15.15: »Pristanišče morskih roparjev«, Z. P. Kushing in J. Fraser. Ameriški technicolor.
—— «»-----
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRI-STOFOLETTI, na Travniku št. 14 - tel. 29-72.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 25.2 stopinje ob 12.45 in najnižjo 13 stopinj ob eni popolnuči. Vlaga je dosegla 82 odstotkov.
PrlmorsH^nGViulc
— 8 —
1.
oktobra
Italijansko nogometno prvenstvo
Danes v Trstu
Mestna derbija v Milanu inT urinu T riestina pred svojim občinstvom
NOGOMET
C liga: Triestina-Cremonese. Občinski stadion od 15. uri.
Prijateljske tekme: Cremcaf-fe’-CRDA Trst, igrišče pri Sv. Ivanu ob 16.; Libertas-S. Ana, igrišče v Ul. Flavia ob 10.30. V Miljah Muggesana-Edera ob 16.
Vključitev Trevisana in Szsbeja namesto Slobeza in Mantovanija
A LIGA
Sedmo kolo A lige itali jonskega nogometnega prvenstva bo p otekalo v znamenju mestnih in pokrajinskih derbijev. Po važnosti izstopa m eri njimi srečanje med lnter-jem in Milanom, ne glede na to, da je vsaj na papirju In-ter velik favorit. Herrerovo moštvo doslej ni izgubilo še nobene tekme in je še edino nepremagano, medtem ko preživlja Milan občutno krizo, katero je povečala še diskvalifikacija Salvadorija in Altafinija ter negotov nastop disciplinsko kaznovanega Greavesa. Trener Rocco ima potemtakem mnogo težav in je le malo verjetno, da mu bo proti razigranemu Interju uspelo doseči rehabilitacijo za interni poraz proti Sampdoriji.
Mnogo bolj uravnovešeno se zdi srečanje med Juventusom in Torinom. Juventus še vedno ni prebolel krize, Torino Pa lahko svojo manjšo kolektivno kvaliteto s pridom nadomesti z odličnim realizatorjem Škotom Lawom, pa tudi zveza Baker sodi med nevarne strelce.
V pokrajinskih derbijih je najbolj negotov izid med Mantovo in Padovo, medtem ko imata Lecco proti Atalanti in Venezia proti Udineseju na domačem igrišču, če že ne tudi drugače, znatno prednost.
Druga z lestvice, Sampdoria in Lanerossi, bosta sprejela v goste Palermo oziroma Ro-mo. Očitno je, da bo Samp-dcria imela lažjo nalogo proti dokaj šibkemu Palermu, kot pa Lanerossi proti Romi, kljub nestalnosti njene forme.
V ostalih dveh srečanjih bosta morali Fiorentina in Bologna napeti vse sile za vsaj delen uspeh proti Catanii oziroma Spalu.
B LTGA
V B ligi bo vsa vodilna trojica morala v goste na tuja igrišča. Najtežje delo bo imela Genoa, ki bo gost nevarne Parme, Napoli bo nastopil v Brescii, Reggiana pa v Comu. N. izključeno, da bo lestvica doživela na vrhu kakšno pomembno spremembo tudi po zaslugi Lazia, ki bo sprejel v goste še nevigrano Sambene-dettese.
Bari, ki je trenutno na dnu lestvice z — 8 točkami, kljub dvema polovičnima uspehoma
(odslužiti mora namreč 10 kazenskih točk) bo skušal priti do prvega uspeha na škodo Verone, potencialno najšibkejši član lige Novara, pa bo gostoval v Modeni.
C LIGA
Kljub rezultatom prvega kola, je C liga, v kateri se je letos na svoji rakovi poti znašla tudi Triestina, za nas še vedno precejšnja zagonetka. Rezultatom iz prvega kola je mogoče verjeti le v zelo majhni meri, zato pa bodo že srečanja v drugem kolu morala povedati kaj več, pa čeprav tudi ta še ne bodo mogla biti merodajna za končno sodbo.
Najbolj nas seveda zanima vloga Triestine. Njen začetek s Fanfullo je bil nepričakovano slab, saj si poraza nihče ni nadejal. Moštvo, ki je v bistvu isto kot je bilo lani v B ligi, bi vsekakor ne smelo utrpeti poraza proti tako šibkemu nasprotniku, kakršna je Fanfulla, posebno še, če se misli resno potegovati za povratek v B ligo. Njeno današnje srečanje s Cremonese na domačem igrišču mora zaradi tega dati ne samo zmago, temveč tudi sicer rehabilitacijo v smislu kvalitetne igre. Radio, ki je letos prevzel v roke vodstvo Triestine, je za to srečanje moral nekoliko spremeniti postavo. Neuspešnega debutanta Slobeza je že itak sklenil zamenjati s Tre-visanom, nepričakovana poškodba Mantovanija pa ga je prisilila, da je vključil v mo-
                ...............................
Medconski polfinale Davisovega pokala
ZDA-Indija 1:1
po prvem dnevu
Krishnan premagal Američana Reeda v treh nizih
zultati zadnjega dne:
NEW DELHI, 30. —■ Po prvem dnevu polfinalnega med-conskega teniškega srečanja, veljavnega za Davisov pokal, med ZDA in Indijo, je rezultat 1:1. V prvem srečanju je Američan Chuck McKinley premagal Indijca Deepa Mu-keriero v treh nizih z rezultatom 6:4, 6:4, 9:7.
V drugem srečanju je Indijec Ramanathan Krishnan z ivrst-no igro odpravil drugega predstavnika ZDA Whinteya Reeda $ 6:4, 6:1, 7:5.
Vse kaže, da bo za izid dvoboja odločilo jutrišnje srečanje dvojic. Končna zmaga Indije, bi nedvomno predstavljala veliko presenečenje.
Mednarodno vojaško plavalno prvenstvo
ATENE, 30. — V Atenah se
1. Baudelin Cescon (It.)
100 m hrbtno:
(Fr.) 1 ’08”4; 2.
1T0"6.
400 m prosto:	1. Lundin
(gved.) 4’44”5; 4. D’Orio (It.)
4'56”5.
4X100 m mešano: 1. Nizozemska 4’32”6; 6, Italija 4’46”5.
Skoki z 10 m: 1. Pajetta (It.) 148.58 točke.
Z neodločenim rezultatom 3:3 proti Belgiji, je Italija zmagala tudi v vaterpolu.
Končna ekipna lestvica:	1.
Švedska 56 točk; 2. Nizozemska 76; 3. Italija 113
BOKS
štvo tudi Szokeja, čeprav ta še ni dosegel povsem zadovoljive kondicije. Tako bo Trevisan igral na desnem krilu, Szoke pa na desni zvezi.
Ostale vrste bodo ostale nespremenjene.
Srečanje med Triestino in Cremonese bo vodil sodnik Lombardiji.
Med tržaškimi ljubitelji nogometa vlada za to otvoritveni srečanje letošnje sezone precejšnje zanimanje kljub neizpodbitnemu dejstvu, da tekme C lige ne morejo nuditi kvalitete, kakrš.m bi si Trst, kot nekdaj zelo pomembno
nogometno središče, zaslužil.
Od ostalih srečanj izstopa dvoboj med Vittoriom Venetom in Marzottom, lanskim čla. nom B lige. Vittorio Veneto je v prvem kolu požel edino zunanjo zmago na škodo Cremonese, Marzotto pa se je moral nepričakovano zadovoljiti z neodločenim izidom proti Sanremese na lastnem igrišču. Potrdilo svojega prvega uspeha bodo morale dati še enaj-storice Varese proti Pro Ver-celliju, Biellese proti Bolzanu, Savona proti Legnanu, Fanfulla proti Pordenonu in Saronno proti Trevisu.
ATLETIKA
Drugi dan deželnega absolutnega prvenstva za člane. Občinski stadion ob 9.
JADRANJE
Jesenska regata. Druga in tretja serija. Začetek ob 9.
ODBOJKA
Pokal Furlanija - Julijska Krajina. Moški turnir: v Ul, Belpoggio ob 9.30; ženski turnir v miljski telovadnici ob 9 in 14.30.
KONJSKE DIRKE
Dir (Trotto) na Montebellu. Začetek ob 14.30. Glavna dirka za oktobrsko nagrado. 410.000, proga 1640 m.
Lir
Ponedeljek
PLAVANJE Občinski pokriti bazen:	V
organizaciji Edere tekmovanje
z udeležbo Gradeža.
kluba Ausonia iz
iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHHmmmimiiiimiuiiHiiiimniiiiiiiiiiiiimiiiittiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiimimiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiini
Jugoslovanski tenis napreduje
Jovanovič	med
najboljših igralcev v Evropi
V letošnji sezoni je zmagal na šestih močnih mednarodnih turnirjih
Boro Jovanovič, najboljši jugoslovanski teniški igralec, jr, v letošnji sezoni dosegel vrsto uspehov, ki ga brez dvoma uvrščajo med desetorico najboljših tenisarjev v Evropi. Poleg njega se je začel v me dnarodnem merilu vedno bolj uveljavljati tudi njegov soigralec v doublu Nikola Pilič, tako da lahko brez pretiravanja trdimo, da se jugoslovanski tenis vrača v čase, ko je s Punčecom, Palado, Mitičem in Kukuljevičem predstavljal vodilno evropsko silo.
Jovanovičeva letošnja šestmesečna bilanca je izredno u-
je zaključilo mednarodno vojaško prvenstvo v plavanju. Re-
BOSTON, 30. — Dvoboj za svetovno prvenstvo težke kategorije med prvakom Floy-dom Pattersonom in izzivalcem Tomom McNeeleyem, ki bi moral biti 13. nov., bo zaradi sporov med organizatorji in boksarsko komisijo države
spešna. Zmagal je na turnirjih v Nici, v Montecarlu, v Bremenu, na jugoslovanskem mednarodnem prvenstvu v Dubrovniku ter komaj pred nekaj dnevi v Parizu, kjer je osvojil «Cup Poree» na Racin-govih igriščih. Razen tega je osvojil zlato kolajno kot najboljši posameznik in zlato kolajno skupno s Piličem v igrah dvojic na univerziadi v Sofiji.
Na letošnjem pariškem turnirju za «Cup Poree» so nastopili vsi najboljši francoski teriisarji: Darnon, Pillet, Grin-da,' Renavant1, Vso mladinsko moštvo za «pokal Galea»: Jau-fred, Duxin, Barclay in še mnogi drugi vidnejši evropski igralci. Lani je na tem turnirju zmagal Avala, leta 1959 Brichant, 1958 Darnon, 1957 Drobny in 1956 Patty. Jovanovič je v polfinalu premagal Bressona, v finalu pa je odpravil v štirih nizih Jau-freta potem, ko sta bila na veliko presenečenje izločena francoska favorita Darmon in Grinda.
Pariški tisk je zelo dobro ocenil Jovanovičevo igro in ga brez dvoma uvrstil v evropsko lestvico najboljše desetorice.
Mogoče bi bilo še preuranje-ne misliti o tem, katero mesto v tej lestvici mu pripada, sai je teniška sezona še v polnem razmahu. Sam Jovanovič pravi da so Santana, Pietrangeli, Luntquist, Darmon in Schmidt boljši od njega, Wilson, Sand-ster, Bungert pa približno enake kvalitete kot on. Potemtakem računa na uvrstitev nekje od 6. do 9. mesta.
Čeprav izčrpan zaradi 6-mesečnega preskakovanja z igrišča na igrišče z enega na drugi konec Evrope, Jovanovič že z nestrpnostjo pričakuje začetek drugega dela letošnje sezone, to je zimskega dela Najprej ga 12. oktobra čaka mednarodni turnir v Maro. ku, nato pa še bo s Piličem odpravil na dolgo turnejo v
ko V Avstraliji bosta igrala na vseh avstralskih turnirjih,
poleg tega pa trenirala pod nadzorstvom slovitega teniškega trenerja Harryja Hopma-na. Ce se bosta na povratku usmerila v Južno Ameriko (to pa še ni gotovo) potem bosta nastopila na turnirju v Venezueli, Portoriku, Jamajki, Kolumbiji, Mehiki in končno še v Texasu v Severni Ameriki.
Ce bosta na teh turnirjih obdržala sloves, ki sta si ga pridobila doslej v lanski in letošnji sezoni, potem res ni izključeno, da se bo začela uresničevati napoved pariškega lista «Paris Jour#, da bo Jugoslavija kmalu postala zmagovalec evropske cone.
Pokal evropskih prvakov
Partizan-iuventus v drugem turnusu
LONDON. 30. — žreb je določil za drugi turnus nogometnih tekem za pokal evropskih prvakov, naslednje pare:
Servette (Švica)-Dukla (CS-R); Vorvvaerts (Vzh. Nem.) ali Linfield (S. Irs,)-Glasgow Ran. gers (Šk.); Standard Liege (Bel.)-Valkakosken (Fin.); O-dense (Dan.)-Reaj Madrid (Šp.); Feyeenord (Niz.)-Totten-ham (Ang!.); Partizan (Jug.)-Juventus (It.); Besiktas (Tur.)-Nuerenberg (Zah. Nem.); Av-stria (A.)-Benfica (Port.).
Massachussets, verjetno odgo- ......
den na 20. nov. in bo najbrž | Avstralijo in na povratku v v Torontu ali pa v Provicenceu. * Indijo ali pa v Južno Amen-
Zima se bliža
Koledar svetovnega smučarskega prvenstva
PARIZ, 30 — Program svetovnega smučarskega prvenstva, ki bo v Zakopanih (Poljska) za nordijske discipline in v Cha-monixu (Francija) za alpske discipline.
Nordijske discipline od od 18. do 25. II.
Nedelja: Tek na 30 km, skoki za kombinacijo, samostojni skokj s 70-metrske skakalnice; ponedeljek: Tek na 15 km za kombinacijo, tek na 15 km za ženske; torek: Tek na 15 km: sreda: Tek na 10 km za ženske; četrtek: štafeta 4X10 km; petek: Štafeta 3X5 km za žen-
ske; sobota: Tek na 50 km; nedelja: Samostojni skoki z 90-metrske skakalnice.
Alpske discipline od 10. do 18. II.
Sobota: Slalom za kvalifika-cijo za moške; nedelja: Vele slalom za ženske; ponedeljek: Spust unon stop« za ženske; torek: Slalom za moške; sreda: Spust za ženske; četrtek: Veleslalom za moške; petek: Spust «non stop« za moške; sobota: Slalom za ženske; nedelja: Spust za moške.
Nogomet za pokal pokalnih zmagovalcev
LONDON, 30. — V drugem turnusu nogometnega tekmo' vanja pokalnih zmagovalcev se bodo srečali.
Fiorentina (It.)	— Rapid
(Avstr.), Ajax (Niz.) — Uj-pest Dosza (Madž.), Leicester (Angl.) — Atletico (Sp.), A-lympiakos (Gr.) .— Dynamo Žylina (CSSR), Dungermline (Sk.) — Vardar (Jug.), Wer-der Bremen (Zah. Nem.) — Aarhus (Dan.), La Chaux de Fonds (Sv.) ali Leixoes (Port.) — Progresul (Rom.), Motor (Vzh. Nem.) ali Swansea (Wal.) — Alliance (Luks.)
VOZNI RED VLAKOV
BEJNETK.E-M1LAJN
-PARIZ-RIM-BAR1
5.32 A
Por-
6.10 R 6.35 D
10.24 A 12.53 R
13.34 A
ODHODI
Cervignano togruaro
Bologna - Milan (#) Benetke - Turin • Rim
8.48 R Benetke - Rim 10.14 DD Benetke - Milan • Genova (II) - Pariz Portogruaro Cervignano • Benetke
Cervignano • Benetke
Benetke • Milan -Pariz
Tržič • Benetke • Bari
Tržič - Portogruaro 17.40 D D Benetke - Pariz 18.38 A Tržič - Portogruaro 19.22 A Tržič - Cervignano 20.50 R Benetke 22.10 DD Benetke - Milan • Turin • Genova • Ventimiglia - Marseille - Mestre • Bologna - Rim
14.52 D
16.35 D
16.50 A
PRIHODI
6.22 A 7.28 A
Cervignano • Tržič Portogruaro - Tržič 7.55 DD Turin - Milan Benetke - Rim 9.25 D	Marseille - Venti-
migiia • Genova • Turin Benetke 10.27 R	Benetke Cervi-
gnano - Tržič 11.35 DD	Pariz - Benetke
13.30 D	Rim Bologna •
Bari Ancona - Benetke
Cervignano Pariz Milan - Benetke
Benetke - Portogruaro Cervignano
Tržič (*#*)
Bologna - Benet ke
Portogruaro - Tržič Milan ■ Be-
7.06 D
16.12 A 17.28 A 19.06 D 19.45 D
20.28 A 21.32 A
Videm ■ Trbiž - Dunaj - Hamburg 9.45 A	Videm
12.20 D	Videm
12.30 A	Videm
13.55 DD	Calalzo (*)
14.30 A	Videm Videm Videm Videm
Videm - Benetke • Muenchen Videm Videm PRIHODI Videm Videm Videm Videm Dunaj ■
Videm Trbiž Videm Vidim 18.28 DD	Trbiž
19.42 A	Videm
71.03 A	Videm
22.47 A	Videm
23.10 D	Hamburg
Videm
24.00 DD Calalzo - Trbiž Videm (#*)
1.07 D Videm
7.05 A
8.06 A 8.23 D 9.11 A 9.48 D
Muenchen •
11.59 A 15.08 A 16.56 A
Videm
Videm
Dunaj
14.00 A 15.33 D
17.07 D
18.06 A 18.48 R
19.15 A
Me-
19.55 DD Pariz
netke
21.22 R Rim Milan stre (*)
22.30 A Benetke - Tržič
23.55 DD Turin ■ Milan Ge-
nova (II) • Rim -Bologna - Benetke
(*) samo 1. razred; (*#*) ue vozi ob nedeljah.
VIDEM-DIJNAJ -SALZBURG -MU EN G H EN
ODHODI
Trbiž
Videm
Videm
Videm
Videm
Trbiž
(#) vsak dan od 1. do 31. avgusta, ob sobo tah od 24. 6. do 29. 7., od 2. do 9. 9. in od 16. 12. do 24. 2.;
(**) vsak dan od 1. do 31. avgusta, ob nede ijah od 25. 6. do 30. 7. in od 3. do 10. 9. ter od 17. 12. do 25. 2.
OPC1NELJUBLJANA
-BEOGRAD
ODHODI
0.19 D	Opčine	■	Reka	•
Zagreb - Beograd 7.22 A	Opčine
8.28 D	Opčine	Ljubljana
11.57 DD	Opčine	-	Reka	•
Ljubljana Beograd - Atene - Istanbul Opčine Opčine Opčine Ljubljana grad
PRIHODI
Beograd •
Opčine Opčine Beograd * na
Opčine Opčine
13.41 A
18.00 A
20.00 A 20.20 D
Beo
5.30 D
Zagreb
7.13 A 9.40 D
Ljubija
11.24 A 17.18 A
17.28 DD Istanbul Beograd
Atene
Ljublja-
20.06 D 21.48 A
na Reka • Opčine Ljubljana • Opčine Opčine
R — rapido; DD — br-zec; D — brzec; A — potniški
Superautomatic s 57
umu
Preko 50 vrst najboljših švicarskih ur Vani jarnči.
izredno natančnost izredno vzdržljivost izredno nizko ceno
ŠVICARSKA SUPERMAR&
EMP0RI0 DEL M0T0CICL0
L0REHZ!
TRST, Ul. S. Lazzaro
17. Tel.
Dobite: avto 600^ kos od 59, v. 1»
stanju z 20.000^. j,jt
, 400.000 svetle
bes
SCO1
ve, motorje, ’ jr ter vse nadon ie. — Vsa
1 P«*?«
avto motor_v eneej^j*
sr
št. 58, telefon
A
SPLOŠNA PLOVBA PIR^
Expresna potniško.tovorna linija JADRAN — ZDA — JADRAN
Odhod ladje vsakega 30. v me. secu direktno Trst . New Vork. Trajanje potovanja 15 dni
našega
Za vse informacije prosimo obrnite se na 	-
AGENZIA MAR1TTIMA MEDITERRANEA, vt*
no 4-1, Trsrt — telefon 24-188
S AH
Talj samo remi v predzadnjem kolu
BLED, 30. — Na šahovskem turnirju na Bledu odigrajo nocoj predzadnje kolo. Po treh urah igranja so se štiri partije končale neodločeno in sicer: Gligorič - Keres, Parma-Trifunovič, Pachman - Olafsson in Portis - Talj.
Ostale partije se v času pa ročanja še igrajo.
RIM, 30. — V anticipiranl nogometni tekmi C lige, je Teve-re Roma premagala Aquilio z 2-0 (1-0).
atletika
MERANO, 30,- — Na stadionu v Meranu bo jutri mednarodna atletska prireditev na kateri bo nastopilo okrog 150 atletov raznih klubov iz ZDA, Nemčije, Švice, Avstrije, Jugoslavije in Italije.
Med prijavljenimi je tudi skakalec s palico Preussger, metalec kopja Rieder, hitro-progtaš Williams in drugi.
2 oom «KEKEO
NOVA GORICA
prvoVr*
Corica
KBTUEIZ
AJioiet
M goitom taolo oiioolora lllllllllllllllllltlltllllllill' Ljubljana - Tol. 21-280
Vabi goste na odlično hrano in pijačo, ter priletno zabavo.
Dohod z avtomobilom.
(bivši sv. Nikolaj) tel Škofije St. 12
Hotel «ADRIA» - Ankaran
oDvešča cenjene goste da ie ponovno oričel obratovati.
'■M	Gosti bodo postrežem s prvovrst-	a
”	no nrano in izbranimi pijačami
Priporočamo se in lamčimo za Kulturno In sodobno postrežbo
Hotel ADRIA ANKARAN
Slottd
C&nftnl
PftVIolci
Hotel «SU
OBIŠČITE SVETOVNO ZN ANO
P O S TO JIX S KO JA M O
Obisk) vsak dan ob 8.JI), Ul.JU 16 m 17.JU
IZREDNI OBISKI PO DOGOVORU Z UPRAVO
■tel. 613*.-
s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna ku-mnja. istrske specialitete Dnevno	godba In	ples
,>||llVl
LJUBLJANA ^
s svojim1 jrjt# se gostom * toplo priP0
Hotel «TRIGLAV» - Koper
tel. 16
Prvorazredna restavracija, sodobno opremljene sobe terasa, NOČNI BAR Z VSAKODNEVNIM PROGRAMOM
(irand hotel
IJUHI JANA
\V
nudi vse gostinske usluge po zmernih cenah ter se priporoča za ceniem obisk
GOSTINSKI ŠOLSKI CENT ER
HOTEL KRIM — BLED - tel 415, 419
Prvorazredna postrežba — odlična kuhinja — narodne specialitete ~ udobne sobe
c
TRSTELJU na KRASU
KOMEN
Odprta ob sobotah :n ** nedeljah vabi goste na 'g odlično hrano in pijačo ter prijetno zabavo. Dohod z avtomobilom
A
le ena na)leP pod j r
\1
vinjskimi _plfl'l)pliI'“fi/
/c- ciiu ---------  ...	y
dolin na sP_„,,nitnl
edna klimo ^reKsl' aodejno na pln" tf> vost, udoben vijO hotel pa za-‘-MieK'
n /.en v	,
IVAM CANKAR
hlancn
itn
Za vozom
Francka ni zaspala dolgo v noč. Vse je bilo že tiho, nič se ni zganilo v temi in skoro jo je bilo strah. Samo poredkoma je segel rezek gias iz noči — zaukai je fant na vasi, zapel je pesem, šel je zmerom dalje po klancu navzdol in pesem je umolknila, potopila se je v noč. Zalajal je pes pri štacunarju — začul je bil bogve kaj, šuštenje kostanja v bližini, praskanje miši v prodajalnici, fantovo pesem iz daljave, in vzdignil je glavo ter zavil z zategnjenim, cvilečim glasom, zacvilil še enkrat že v polspanju in legel na plahto in zadremal....
Odeta je bila Francka samo z rjuho, pa ji je bilo vroče in pot ji je tekel od čela dol po licih in je močil blazino. V sobi je bilo tema in vzduh je bil težak in vroč; zdelo se ji je, da bi se shladilo, če bi odgrnila zeleno zagrinjalo pred oknom in bi zasijala mehka svetloba ponočnega neba. Iz teme je prihajalo enakomerno, trudno sopenje matere in sestre, ki sta spali na postelji, in tiktakanje velike stenske ure se je časih hipoma oglasilo, udušilo z brenčečim zvokom vse druge glasove ter se nato zopet izgubilo, kakor da bi se bila ura ustavila.
Zadremala je že skoro, ali zgodilo se ji je, kakor da bi polagoma drseča navzdol, kakor da bi se skrinja nagibala, nagibala... in prestrašila se je in se je prebudila. Prihajale so ji na misel vesele in čudne reči, motalo se je okoli skrinje vse polno lepih spominov, in vse polno lepega pričakovanja — kakor živi obrazi, smehljajo«, ljudje prijazni in nedeljsko oblečeni.
Poslušala je, kako sta sopli naporno mati in sestra, in nekaj ji je zatrepetalo v srcu, čutila je, da ljubi premalo mater in sestro in da je to greh. Spali sta mirno, lepo božje spanje, oči zatisnjene, ustnice malo odprte, lica vroča - in ko bi bila luč, bi Francka vstala in bi stopila po prstih k postelji in bi se sklonila nad njima in solze bi ji prišle v oči.
Solze so ji prišle v oči in zazdihnila je globoko.... Časih, kadar jo je mati tepla in kadar je zakričala nad njo, ker je bila trudna in je sedla na skrinjo, bi zavpila in zajokala od žalosti. Udarila bi sestro, ker je bila rdeča in sita in je posedala ves dan in je tožila Francko pri materi. Udarila bi jo in bi jo pahnila, da bi se zadela z glavo v prag,... Ali zdaj, v tej tihi noči bi vstala in bi stopila k postelji in bi prosila odpuščanja mater in sestro. Ljubeznive in vesele besede, izrečene bogve kdaj, so ji prišle na misel; materin obraz, ves prijazen in mehak, kakor je bil bogve kdaj je stopil zdaj prednjo in Francki se je srce stisnilo od ljubezni
Drugače je zvečer jokala na tihem in je zaspala v ihtenju Posebno v nedeljo, ker jo je bilo sram, da je imela staro oble ko, narejeno iz materinega krila, zamazano, zakrpano, tako da so’ se ji smejali, šla je k zgodnji maši, hitro je hodila, s povešeno glavo, v roki velik molitvenik ki je bil tudi že ves obdrgnjen Mati in Nežka pa sta šli dopoldne k veliki maši na Breg, v lepo farno cerkev uro daleč od vasi. In Nežka je imela rd**“rožasto krilo in novo ruto na glavi in v roki molitvenik z belimi koščenimi platnicami. Molitvenik je bil
Franckin, dobila ga je bila od gospoda, ker je znala moliti, ali Nežka ga je jemala k maši. Nežka je bila majhna in debela in rdeča in je zmerom jokala, in mati ji je dajala sladkih reči; poznalo se ji je okoli ustnic, kadar je prišla opoldne od maše, ko je bila Francka že vsa trudna in zamazana od pospravljanja in od kuhe. In še tiste stare obleke ni smela imeti ves dan; precej se je preoblekla, ko je prišla od maše, in je hodila raztrgana okoli; Nežka pa je posedala gosposko v rdečerožastem krilu in je šla lahko na cesto, na vas k sosedom; če je rekla mati: «Preobleci se no, Nežka!* se še zmenila ni in, če je Francka nato zaklicala; «Kaj pa so rekli mati?* se je materi zamerilo; «Kdo pa je tebe kaj prašal?*. — Tako je bilo življenje žalostno in, če se je Francka jokala, ni rekla mati; «Nikar je jokaj, Francka1.* — Francka bi se takoj zasmejala — temveč jezno je pogledala in je zavpila, da se je Francka stresla: «Zakaj pa se cmeriš? Poglej no ihto!*
Hipoma se je domislila tistega dne, ko je jokala do pozne noči, tako da so jo oči bolele in da jo je rezalo v grlu. Mati je bila prišla s poti, ves dan je bila zdoma. In nedelja je bila, lepo je bilo zunaj, še malo svetlo - prijazno večerno sonce je sijalo tam daleč na hribu - in Francka in Nežka sta sedeli pred hišo in sta čakali mater. Mati je prišla, culo je nosila pod pazduho, čevlji so bili vsi oprašeni. Dela je culo na mizo in miza je bila precej vsa bela in nedeljska. Francka in Nežka sta gledali, Francki je utripalo srce; šla je v kuhinjo, da bi prinesla večerjo, in rene so ji padle iz rok, ko je napravljala. Mati je bila odvezala culo — na mizi je ležala svetla rdeča Židana ruta in Francki so se vsesale vanjo nemirne in poželjive oči. «Na, Nežka!* in mati je dala Nežki židano ruto, svetlo rdečo židano ruto, ki je šumela, če jo je človek vzel v roko, in ki je bila tako gladka in težka «Na Francka, to pa je tvoje!* in Francki je dala man zelen barhantast predpasnik, ki je bil tak, kakor jih imajo v aelavnik vsi ljudje na svetu. Francko je stisnilo
v grlu in roke so se ji tresle, ko je nesla skledo na
Ul!
Prospekti l()	^
pn Ce
no na
turistični
piškotov je mati prinesla in, ko je hotela FranC,ggu & jo je nenadoma zabolelo v prsih in po vsem te -»A
- - -     r  — e
stresla in je zajokala naglas in je jokala do PoZ'iIlft P° je^,
Domislila se je tistega dne in že se je Dol<? nje, s* t?* dvigala iz prsi in glas, pol dolg zdih in pol lllT'e vetU0’.jj, skoro vil iz grla. Ali kakor da se je hipoma '!lS j. da se je veselo zasmejalo v bližini, prav ob njen' / jo pogladilo po licih s prijazno roko Vse prf*,fJ>P° vrIiil° #■ čisto novega življenja, velike neznane sreče se ie no srce, in solze, ki so jo bile komaj zaskelele ^ W pomešale s sladkimi solzami hvaležnosti in uPanU
da Dl vfi f
je, obrnila se je v postelji ter se odela do ust,
prijetno o lepoti prihodnjega dne, ki je bil ie "^jgHe morda še samo šest ur, šest ali sedem, in če z^.jg zaspi, bodo minile te ure, kakor da bi trenil, zt,u^ pi->! sonce bo sijale in sedla bo gosposko na voz m .j... L
široki beli cesti, mimo hiš, mimo travnikov..	d*1*p
lete mimo, ljudje stoje na pragu... že zvone tam
ki buč'-
grmelo za gorami... Hi-i!... po klancu navzgor.
novi., že se dobro sliši tisti veliki zvon, ki
Goro... mimo romaric in romarjev, ki imajo vse gt a deliske obleke in doio z žalostnim elasom... in ,,„v 5 ^ t.
deljske obleke in pojo z žalostnim glasom... 'n	‘ ^ fj,
tam velika Cerkev, trikrat večja nego farna ce	s* i*1
na Bregu... tam beli šotori., tam same medene lw^idal i nični kruh, same potice., in rdeči trakovi... tam p ( svetle rdeče Židane rute... hi-i!....	»lit	rj
Francka je zaspala in v spanju je časih zai je zasmejala: v sanjah se je smejala veselo ,i,»n Li* zadehli sobi, v mirni noči je bil njen smeh P° bolnega človeka. Njeno telo, suho telesce, je bi so bila kolena čisto blizu obraza....
(Nadaljevanfe sledi)