Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev. 119.	V LjnDijeni, v soboto, 25. malo 1912.	Lelo XL.
s= Velja po pošti: =
Za odo leto naprej . S 28*— ta pol leta „ . „ 13-— sa oetrt leta „ . „ 8-50 sa en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 33'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ B-— za en meseo „ . „ 2'—
V	opravi prtjtnin tasefti K 1'70
Enostolpna petitTrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
▼sak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. url popoldne.
UJT Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 8/Ш. Bokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne ■—s sprejemalo. — Uredniškega telefona stev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo Je т Kopitarjevi nllol štev. 6. "fc-u Avstr. poštne bran. račnn Št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 28.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 20 strani.
Katoliški svef.
Binkoštni prazniki nam kličejo v spomin važen katoliški nauk o sv. Duhu, ki cerkev vodi in krepi, moč, ki daje cerkvi poroštvo, da ostane sredi katastrof človeške družbe varna in nepremagljiva. Um-stveni, znanstveni sestavi se spreminjajo čez noč; kar ima danes svet za znanstveno dogmo, zavrže jutri kot prazno marnjo. Revolucije rušijo državne tvorbe in kralji zapuščajo prestole, socialne, gospodarske, politične organizacije propadajo in delajo prostor drugim. Človeški duh tava v zmotah in blodnjah, le cerkev ostane sredi tega človeškega vrvenja in življenja sredi te zmešnjave trdna in močna in kaže kakor svetilnik ob morskem bregu, ob morskih nevihtah pot v varni ristan. Obramba resnice in nje zmaga v atoliški cerkvi, to je delo sv. Duha.
A tudi človeški element v cerkvi je
Eoklican, da varuje po svojih močeh cer-ev, resnico in ohrani človeško družbo na temeljih krščanstva, na fundamentu, kateri je edini sposoben, ohraniti na zemlji primeren red in mir. Predvsem so poklicane tudi katoliške politične stranke, da ščitijo po državah prava cerkve in katoličanov in ustvarijo razmere, v katerih more katoličan neoviran in nemoten izvrševati dolžnosti, ki mu jih nalaga katoliško prepričanje.
Kako izgleda katoliški svet v Evropi?
V Italiji se pripravlja volivna reforma in državni zbor ima predlogo v zbornici na mizah. Število volivcev sc pomnoži od tri na osem milijonov po 508 okrajih. Katoličani, ki imajo sedaj komaj peščico poslancev v zbornici, si od te predloge veliko obetajo, in sam ministrski predsednik je moral liberalne stranke v zbornici tolažiti, da ne bo »reakcija« dosegla tistih ciljev, ki se jih liberalne stranke boje. Po ▼olivni preosnovi utegne pasti velik del mandatov v Zgornji Italiji v roke katoliških strank. Katoliška organizacija v Zgornji Italiji je silno močna, in kakor vse kaže, utegne tudi laškim katoličanom prisijati boljši čas!
Na Francoskem so se pretekle dni izvršile občinske volitve, ki pa niso izpadle po želji radikalnih republičanov in zagrizenih kulturobojnikov. V več mestih so izgubile radikalne stranke večino in pre-ustile prostor zmernim republičanom in atoličanom. Francozom manjka praktični |
politični duh Angleža in smisel za organizacijo in vojaško disciplino, katera diči Nemca. Na tem bolehajo tudi francoski katoličani, ki so razklani v nešteto strank in strančic in se ne morejo povspcti do enotnega političnega nazora. A obrača se vendarle marsikaj na bolje. Cerkveno življenje gre kvišku. Samo Pariz je dobil od časa ločitve cerkve od države 23 novih župnij". Tudi organizacija gre naprej. Zveza »Asso-ciation de la Jeunesse catholique« šteje že 100.000 samih mladih ljudi, med njimi veliko akademikov. Krščanska strokovna društva prav lepo uspevajo in vedno bolj naraščajo; njih delo je bolj notranje in mirno. Veliko si obetajo katoličani tudi od nove volivne preosnove. Francoska zbornica se peča z novo proporčno vo-livno predlogo, o kateri pa ni prav veliko upanja, da se sprejme, ker ji nasprotujejo radikalne stranke, ki se boje za večino.
Pogled na Špansko ni posebno razveseljiv. Španska je sicer čisto katoliška država, a španski katoličani si žal niso znali ustvariti politične stranke, ki naj bi odločno zastopala koristi katoličanov. Le tako je tudi razumljivo in umevno, zakaj da so brezverski Ferrerovci, liberalci, socialni demokrati in anarhisti politično močnejši, kakor bi v katoliški Španski smeli biti.
Španski katoličani podpirajo na Španskem konservativno stranko, ki jo vodi delavni Maura. Res je, da so si pridobili španski konservativci, ker so odločno nastopili proti revoluciji, med katoličani izven Španske veliko simpatij. Španski katoličani so po razmerah prisiljeni, da podpirajo konservativce in da pri njih iščejo zaslombc za svoje koristi, ker se njim samim še ni posrečilo, da bi se zadostno organizirali ali pravzaprav, ker mesto da ustvarijo mogočno katoliško stranko, pa uganjajo za obliko dlakoceparijo. Španski konservativci zastopajo stališče, da država nadzoruj cerkev in da naj cerkev služi državi. Katoličani pa moramo zahtevati za svojo cerkev tisto svobodo, ki jo rabi kakor ptica zraka, da se more svobodno razvijati in napredovati. Španski konservativci ti pa trmasto zahtevajo, da naj država cerkev nadzira. Ni države na svetu, ki bi bila znala od Filipa II. sem cerkev tako spraviti v okove države, kakor je to storila španska država. Država neomejeno vpliva na imenovanja škofov in cerkvenih dostojanstvenikov. Ni še dolgo, ko so konservativci zahtevali, da naj država odobri vsak cerkveni odlok! Trpeli so konservativci brezverske šole in jih celo podpirali. Nič niso storili, da bi sc slabi
dohodki španske duhovščine izboljšali, nasprotno, ko je vladal Maura, je duhovščini še dohodke prikrajšal.
Vatikan je že večkrat opominjal španske katoličane, da naj sc lotijo praktičnega političnega dela. Najboljše bi seveda v sedanjih razmerah bilo, če bi se španska konservativna stranka pomladila, opustila svoja načela o državni cerkvi, ne mešetarila z liberalci, si začrtala in izvajala načrt za izboljšanje splošnega blagostanja, seveda v zvezi s povzdigo prave, katoliške ljudske izobrazbe. Špansko ljudstvo je revno, a revščine ni zakrivila katoliška cerkev, marveč tisti, ki izpodkopavajo hote ali nehote temelj katoliški cerkvi v Španski.
Kolikokrat kriče in upijejo liberalni in socialnodemokraški listi, kako da je sijajno postljano v španski državi katoliški duhovščini. Kaj pa je res?
Dohodki španske duhovščine so urejeni po konkordatu 1. 1851. Že takrat dohodki niso zadoščali potrebam. Državnim nastavljencem so tudi na Španskem v teh šestdesetih letih večkrat dohodke povišali, duhovščina ima pa še danes tiste dohodke, ki so ji jih določili 1. 1851., ki so sc pa dejansko še znižali. Španski kanoniki, ki se jim njih visoki dohodki tolikokrat pred-bacivajo, dobivajo letno 3000 peset, t. j. 2800 kron. Španski župniki na kmetih dobivajo letne plače 500 (470 kron), v mestih pa 750 peset. Od te »sijajne« plače pa odteguje vlada nižji duhovščini 4, prelatom pa 20 odstotkov! Španska duhovščina v pravem pomenu besede strada, ker s svojimi pičlimi dohodki ne more izhajati.
O Portugalski je bolje, da ne govorimo. Ta drvi v prepad, ne samo v verski, ampak tudi v gospodarski.
Vesela poročila pa prihajajo iz Velike Britanije. Spodnja zbornica je že sprejela v drugem branju takozvano predlogo »Ho-merule«, po kateri dobijo Irci svoj lasten parlament in svojo lastno ustavo. Stoletja in stoletja so gnojili katoliški Irci svojo zemljo s svojo lastno krvjo in ječali kot brezpravni sužnji v okovih angleške vlade in angleških lordov, slednjič jim je vendar prisijala zvezda svobode. Predloga bo gotovo prodrla, ker so angleški liberalci, ki imajo večino v zbornici, navezani na Ircc v parlamentu in nc morejo brez njih tvoriti večine.
Belgijski katoličani bore sedaj hud volivni boj proti zakletim združenim svobodomiselnim nasprotnikom katoličanstva. Liberalci in socialni demokrati bi radi strmoglavili katoliško večino, ki šteje v poslani-ški zbornici 6, v senatu pa 16 glasov. Boj
je hud. Socialni demokrati delajo z vsemi nasilstvi, povzročajo tepeže in izgrede in razbijajo volivne shode katoličanov.
V tisti Belgiji, kjer je toliko let gospodovalo svobodomiselstvo, vladajo zdaj že četrt stoletja katoličani. Njih moč sloni v organizacijah kmetov in v organiziranih katoliških delavskih bataljonih, v katerih je organiziranih skoraj ravno toliko katoliških delavcev, kolikor jih imajo socialni demokrati organiziranih. Organizirani so tudi katoliški srednji stanovi, množe se vedno vrste katoliške akademične mladine, ki se izobraža na katoliškem vseučilišču v Lowenu.
Belgijska katoliška stranka je v pravem pomenu besede ljudska stranka, ker obsega vse stanove. Katoličani so vso skrb posvečevali delavstvu, ker je v Belgiji industrija zelo razvita. Belgijska po-stavodaja je omejila otročje in žensko delo, delavsko zavarovanje je izpopolnjevala. Za kmete skrbe katoličani z zadružno organizacijo: Rajfajzenke, gospodarske in zavarovalne zadruge delujejo za kmetovo korist in za kmetov blagor. Podržavila je katoliška belgijska vlada železnice in zgradila 2066 vodnih kanalov, v katerih vozijo ladje. V Antwerpnu so katoličani zgradili velikansko trgovsko pristanišče, ki je naravnost vzor drugim državam.
Samoobsebi umevno so katoličani tudi skrbeli za dobre katoliške šole. Glede na armado so katoličani napravili postavo, ki določa, da več kakor enega sina rodbini ni treba žrtvovati armadi.
Šole imajo v Belgiji dve vrsti: brezverske in verske šole. Brezverske šole bi morale sicer vzgajati nevtralno, vzgajajo pa brezverce in bogatajce. Brezverskim šolam ljudstvo ne zaupa posebno, kar dokazujejo številke. Koncem leta 1910 je namreč obiskavalo i ljudske šole 929.347 otrok, in sicer 733 tisoč 987 verske katoliške, 195.360 pa brezverske šole, a tudi v brezverskih šolah jc obiskavalo krščanski nauk 192.850 otrok, ker so to stariši zahtevali.
Javnih srednjih šol, na katerih krščanski nauk ni obvezen predmet, obstoja v Belgiji 170, ki jih obiskuje 35 tisoč 656 učencev. Katoliški škofje in katoliške verske družbe pa vzdržujejo 453 srednjih šol, ki jih obiskuje 66.649 učencev, kar dokazuje, da jc belgijsko ljudstvo po pretežni večini v dejanju katoliško.
Bruseljsko po framasonih ustanovljeno vseučilišče je obiskavalo 1. 1911 le
LISTEK.
firoDarjeva srari.
(Iz dobe vraž.) I.
»Jaz bom tvoja smrt!« je imel navado reči stari Ivan Batič grobarju, kadar sta se srečala. Grobar se sicer ni zmenil mnogo za to grožnjo, vendar pa ni imel ravno prijetnih občutkov, ko je umrl Ivan Batič. Kajti pokojnik je bil vražji človek, temnega pogleda, trdega srca, zvit, pravili so celo, da je bil morilec in čarovnik. — Kakršno je bilo njegovo življenje, taka je bila tudi njegova smrt. Ko ga je zapustila duša, so videli, kako je švignil skozi okno črn maček in obenem so začuli grozno tulenje in ropotanje z verigami. Tudi je padel s stola kozarec sam od sebe in blagoslovljena voda se je zlila po tleh.
Grobar je pokopal Ivana Ba tiča v nov grob. Ko ga je polagal v krsto, mu je zašil skupaj hlačnice, da bi ne mogel hoditi, ako bi vstal iz groba. Grob je pobelil z apnom in v neko malo odprtino je zasadil oster trn, da bi se zbodel, ako bi poizkušal mrtvec vstati in strašiti ljudi.
V noči, ko je Batič umrl, je pobila toča v celi okolici. Kmetje so govorili, da je umrli Ivan Batič gotovo postal volkodlak. — Komaj dva dni za lem so v vasi umrli
trije otroci. Matere so zatrjevale, da so čule nad hišami Batičev glas, kako je klical otroke---Stara Katarina, Matejeva žena je pripovedovala, ko je prišla s trgatve domov, vsa. prestrašena, da se ji je prikazal Batič in ji je rekel, da jo že davno pričakujejo na onem svetu. »Mislila
sem, da se šali---Šele na poti sem
se spomnila, da je nedavno umrl.« Katarina je tri dni nato umrla.
To je zadoščalo. Vsa vas je govorila, da se mora Ivana Batiča prebosti v grobu z ostrim kolcem, če ne, bo spravil pol vasi na oni svet. Celo sinaha Ivanova se je bala mrtvega tasta.
»Povej mi dragica, ali se mogoče ne povrne kdaj domov, odkar je umrl?« vprašala je stara Monda, Jurijeva žena, Ivanovo sinaho Jelo.
»Moja tašča mi nikdar ničesar ne pove o tem. Vendar pa ne morem zaspati vsled samega strahu. Veš, bil je že za žive
dni ves muhast---in jaz mu nič nc
zaupam.«
»Veš, jaz ti hočem nekaj povedati, vendar pa ne smeš nikomur izdati. Moj mož mi je pripovedoval, da bo grobar napeljal od pokojnika do zvona vrvico in ga prebodel s kolcem.«
»Prebodel?« — je vzkliknila Jela vsa prestrašena.
»Da, da, prebodel. Ljudje pravijo, da se mora to zgoditi; kajti ni večje nesreče na svetu, kakor če kdo hodi iz groba. Toča
nam bo vedno vse pobila. Nihče se ne bo upal ponoči iti iz hiše, kajti noben človek
ne premaga volkodlaka---Pravijo,
da se pokaže samo posameznim iz množice, medtem ko ga drugi ne vidijo — in to je ono, kar pokončava ljudi, ki ga vidijo. Morejo ga videti tudi drugi, toda za to je treba, da sc tistemu, kateremu se prikaže, položi roko na ramena, z nogo pa stopi na nogo koga drugega ter oči ostro vpre tja, kjer je videti prikazen. Na ta način je mogoče vse videti. — Toda prebodli ga bodo gotovo. Grobar je bil včeraj trikrat pri župniku, toda o tem noče nikomur ničesar praviti. Zakaj pa bi pravzaprav prizanašali; ako v starih časih niso prizanesli Devki, ki ni nikogar plašila, zakaj naj bi prizanesli njemu?«
»Kdo je bil Devka?«
»Stari ljudje vedo mnogo povedati o tem. Bila je v vasi vdova, ki ji jc bilo ime Devka. Imela je dva mala otroka, Devka pa je pozimi nenadoma obolela in umrla. Ubogi siroti ste ostali zapuščeni sredi ceste. Mraz in lakota ju je mučila. Otroka sta vedela, kje je bila mati pokopana, obiskala sta njen grob. Tamkaj sta jokala in klicala mater. Bog se jc usmilil otrok in naenkrat se jc odprl grob. V njem jc
sedela Devka živa---Od tedaj sta
prihajala otroka vsako noč k svoji materi. Šivala jima je v grobu obleko ter gojila siroti. V vasi so se naenkrat začeli začudeno izpraševati, kdo skrbi za otroke.
Vprašali so mlajše dekletce, ki pa je vse v svoji nespameti povedala. Še isto noč so šli kmetje na pokopališče. Odprli so grob. Devka je krpala v njem pri svitu sveče srajčko — — — Nato so jo
ubili---«
Da jih ni bolelo srce?--— —i
Tu je prišel nenadoma iz vasi mož Jele in napodil ženo domov. »Kaj klepetaš tu, ali nimaš nobenega drugega dela?« jo je vprašal. Povedala mu je vse, kar jc slišala.
Nekaj dni pozneje je zopet padala
toča---Kmetje so šli k župniku in
zahtevali, naj Batiču prepove, hoditi iz groba. Župnik jih je odpravil z lepimi in grdimi besedami.
Ko pa so hoteli pokopati staro Mari-jano, sc jc zgodilo nekaj, kar je šele zbudilo pravi strah.
Prinesli so Marijano na pokopališče. Naenkrat je pritekel Nikolaj Mijin in sporočil grobarju, da ni na Ivanovem grobu nobenega apna več. Vsi so skočili kvišku. Grobar si jc ogledal grob. Trna ni bilo več v njem zasajenega. Vzel jc rovnico, dvignil kvišku kamnito ploščo, jo prevrnil in vsi so gledali prestrašeni v temni prazni grob — — — Samo nekakšna čepica je ležala v globini---Poklicali so župnika, dobrega starčka. Toda tudi ta je postal zmeden.
1236 vseučiliščnikov, katoliško vseučilišče v L6wenu pa '2510.
Mirno in zaupljivo korakajo belgijski katoličani v volilni boj. Mogočna organizacija katoliških kmetov zadržuje razširjenje brezverskih načel in strank po kmetih. Po mestih in po industrijskih krajih pa vodijo boj s so-rialno demokracijo sledeče organizacije: »Ligue Democratique« s svojimi 200 tisočimi člani, krščanska strokovna Jruštva, ki štejejo 50.000 članov in »Al-liance nationale«, ki ima v svojih 4000 blagajnah organiziranih 1500.000 članov.
Nemčija je vzgled katoliškega sveta. V sosedni Švici so se zadnje čase vsi katoličani združili v enotno katoliško politično stranko. Katoličani so v svobodni Švici svobodni. Njih stanovske, izobraževalne in gospodarske organizacije lepo napredujejo.
Slabo se godi katoličanom v Rusiji. Delna ruska ustava z ustanovitvijo dume stanja katoličanom ni izboljšala. Pravoslavni earizem tlači katoličane, kar le more. S krvjo je pisana povest-nica trpljenja ruskih katoličanov. Puhlo pravoslavje, ki životari od prote-stanške teologije, samo ni plodovito. Zato pa katoličanom ruski pravoslavni earizem ne dovoljuje tiste svobode, ki jo katoličanstvo potrebuje.
Pri nas v Avstriji! Ni vse, kakor bi moralo biti. Zadnja zmaga dunajskih krščanskih socialcev je navdahnila novega ognja in novega poguma nemškim krščanskim socialcem, ki so bili po lanskem junijskem porazu nekoliko poparjeni. Močne, zavestne katoliške politične stranke si želimo med Čehi, Ru-sini in tudi med Poljaki. Najbolj je razvita katoliška zavest, hvala Bogu, med nami Jugoslovani.
Na Ogrskem pa ni razgled vesel. Tu vladajo liberalci in kalvinci, tisti ljudje, ki so uvedli na Ogrskem razpo-roko in civilni zakon. Tako na Ogrskem kakor na Hrvaškem se bodo morali katoličani socialno in politično organizirati. Čimpreje, tem bolje!
LiUeralna zveza slovenskih zadri v Ljubljani
ima te dni enkrat svoj občni zbor, kateri obeta zanimiv pogled za kulise tega pogrebnega podjetja za zadruge.
Liberalno »Zvezo slovenskih zadrug« so ustanovili kot bojno organizacijo — ne proti liberalnim kapitalistom, bankam itd., temveč proti naši zadružni organizaciji, ker so videli, da nam papirnate bombe Slovenskega Naroda«, obrekovanja, de-nuncijacije pri raznih oblastih itd. ne morejo dosti škodovati. — S takim blagim namenom ustanovljena »Zveza slovenskih zadrug* je res šla takoj v boj, a ne proti nam, temveč proti liberalni »Zadružni zvezi« v Celju, katera je bila nekdaj re-prezentantinja vsega liberalnega zadružništva. Ker je liberalna -Zveza slovenskih zadrug« v Ljubljani liberalni »Zadružni zvezi« v Celju vzela najmočnejše stebre, jc začela celjska zveza propadati in dela svoj testament.
Po tem uspehu se je »Zveza slovenskih zadrug« začela lotiti svojih lastnih zadrug, katere eno za drugo polaga na mrtvaški oder, tako da bo v uradnem listu kmalu
potrebna posebna priloga za tc mrtvaške razglase.
Tako delovanje »Zveze slovenskih zadrug« se še bolje razume, ako se pogleda njene voditelje. Podpredsednik »Zveze slovenskih zadrug« je Ivan Knez, glavni re-prezentant slovenskih kapitalistov — a pravi gospodar v Zvezi je dr. Ivan Tavčar, od nekdaj načelni sovražnik vsakega zadružništva. »Zveza slovenskih zadrug« je postala orodje v rokah kapitalizma in vseh sovražnikov zadružništva — v boju proti zadružništvu; s pomočjo »Zveze slovenskih zadrug« upajo ubiti zadružništvo — ker našega ne morejo, pa ubijajo svoje.
Kot prva žrtev je moral pasti Agro-Merkur. Ž Veliko modrostjo in vsemi mogočimi sredstvi so delali na to, da pri tem zadene liberalno »Zvezo slovenskih zadrug« samo tem večja izguba, saj ta izguba odpade na zadruge, ki so pri liberalni Zvezi — in jih največ z Zvezo vred uniči — ostale pa oslabi — a vsem pa vzame veselje do zadružništva.
Smilijo se nam poedine zadruge, ki so sc dale izvabiti v »Zvezo slovenskih zadrug«, ker niso videle njenega pravega namena in so pričakovale celo zadružno delo, saj sta stala začetkoma Ivan Knez in dr. Tavčar lepo v ozadju in sta stopila v ospredje, ko je bilo že vlovljenih dosti žrtev v mrežo liberalne »Zveze slovenskih zadrug«. Posebno pa se nam smilijo primorske zadruge, ki so šle v »Zvezo slovenskih zadrug«, pa se vsled telike oddaljenosti ne udeležujejo Zvezinega občnega zbora, da bi na istem čuvale svoje koristi in svoj obstanek.
Po Ljubljani se odkrito priznava, da znaša izguba »Zveze slovenskih zadrug« pri Agro-Merkurju že sedaj več stotisočev kron, akoravno bi Zveza ne imela prav nobene izgube, ako bi sama ne silila v to izgubo. Morebiti se vendarle dobi na občnem zboru »Zveze slovenskih zadrug« pametne ljudi, kateri ne bodo slepo prikimali v nesrečo svojih zadrug, temveč bodo od Ivana Kneza in dr. Ivana Tavčarja energično zahtevali pokritje cele izgube, katera »Zvezo slovenskih zadrug« po Agro-Merkurju zadene. Ako Ivan Knez in dr. Tavčar tega pokritja ne dasta, bi morala Zveza takoj v konkurz, ker v svojo bilanco sme svojo terjatev pri Agro-Merkurju le v tistem znesku staviti, ki ga — morebiti — dobi.
Na pomirjevalne obljube, češ, »saj bo nekdanji Zvezin predsednik Lenarčič vse plačal« — se ne more nič dati, ker bo to stvar morebitne dvomljive pravde.
Ako se Ivan Knez in dr. Ivan Tavčar popolnoma zanašata, da bo res Lenarčiča mogel kdo v plačilo cele izgube prisiliti, potem bi se občni zbor lahko zadovoljil, da Ivan Knez in dr. Ivan Tavčar pokrijeta vso izgubo le za toliko časa, da pride plačilo od Lenarčiča.
Radovedni smo, če bodo zadruge »Zveze slovenskih zadrug« na občnem zboru to zahtevale in to tudi dosegle, ali pa slepo prevzele na svoje rame vso neopravičeno izgubo po Agro-Merkurju in tako same sebi prizadele nevaren — za mnoge in Zvezo pa celo smrten udarec.
Da je liberalno zadružništvo le od danes do jutri, to smo vedeli, — da ga bodo pa kar lastni voditelji in tako naglo uničili, tega nismo pričakovali,
: Haročaite „Slovenca".:
Državni nastavljene!.
Marsikdo je brezdvomno radoveden, koliko ljudi ima zaposljenih naša državna polovica po uradih in raznih podjetjih. Evo tukaj številke, posnete iz poročila odseka za državne nastavljence na podlagi državnega proračuna za leto 1912.:
Državni uradniki, državni učitelji in sodniki: Državnih uradnikov 46.453, stroški 176,742.000 K; državnih učiteljev 9521, stroški 53,220.000 K; sodnikov 5348,, stroški 28,862.000 K; praktikantov 4204, stroški 3,361,000 K; avskultantov 1174, stroški 1,789.000 K. — Skupaj 66.700 nastav-ljencev, 263,974.000 K stroškov.
Poduradnikov in služabnikov 28,868, stroški 49,830.000 K.
Straže: Število finančne straže 11.040, stroški 16,858.000 K; število varnostne straže (policije) 8.161, stroški 13,483.000 K; število orožnikov 14.045, stroški 19,311.000 kron. — Skupaj 33.246 nastavljencev in 49,652.000 K stroškov.
Po pogodbi nastavljeni: Pisarniških oficiantov 8.003, stroški 12,619.000 K; pisarniških oficiantinj 508, stroški 664.000 K; poštnih oficiantov 4960, stroški 7,516.000 kron; poštnih oficiantinj 7186, stroški 9,070.000 K; poštarjev in poštaric 3665, stroški 8,584.000 K; pisarniških pomočnikov 4065, stroški 4,351.000 K; pisarniških pomočnic 1903, stroški 1,437.000 K; pomožnih slug 6602, stroški 7,296.000 K; davčnih eksekutorjev 942, stroški 1,275.000 kron; davčnih pomožnih eksekutorjev in kazenskih potov 306, stroški 266.000 K; poštnih aspirantov 2369, stroški 932.000 kron; poštnih aspirantinj 4253, stroškov 1,627.000 K; poštnih ekspedijentov 1120, stroškov 1,067.000 K; poštnih ekspedijen-tinj 1365, stroškov 1,331.000 K; deželnih poštnih slug 6568, stroškov 5,327.000 K; deželnih pismonoš 1561, stroškov 795.000 kron; dostavljavcev 764, stroškov 508.000 kron; mehanikov 372, stroškov 627.000 K; pomožnih kaznilniških paznikov 325, stroškov 325.000 K; pomožnih kaznilniških paznic 107, stroškov 113.000 K; merosod-nikov, pomočnikov in predstojnikov mero-sodnih uradov 347, stroškov 133.000 K; število uslužbencev raznih kategorij (pogodbenih) 1868, stroškov 2,797.000 K. — Skupaj 59.159 nastavljencev in 68,660.000 kron stroškov.
Število stalnih delavcev 64.000, stroški 53,000.000 K.
Državni železniški uslužbenci: Uradnikov državnih železnic 14,879, stroškov 55,965.000 K; poduradnikov 25.216, stroškov 51,881.000 K; služabnikov 68.141, stroškov 97,131.000 K; oficiantov 17, stroškov 38.000 K; oficiantinj 1338, stroškov 2,065,000 K; delavcev 66.000, stroškov 70,853.000 K. — Skupaj 175.591 nastavljencev in 277,933,000 K stroškov.
Vseh uslužbencev v celoti je 427.564 in stroškov 763,049.000 kron.
Ameriška bolezen.
Pod tem naslovom je prinesel meseca decembra pr. leta Vaš list kratek, a za nas pomemben članek. Ni moj namen, odgovarjati v celoti, pač pa odgovarjam le mekaj malega. Sicer pa se mi zdi takratni članek le nekak poziv na nas, poziv na delo. V kolikor se z Vami strinjamo, naj potrdi moj »Odgovor«.
Klic za dober tisk, za dobro katoliško časopisje se ponavlja dandanašnje po vsem katoliškem svetu. Ta klic ču-jemo tudi mi v Ameriki. Dober, odločen katoliški časopis nam je prepotre-ben v Ameriki, list, ki bi odgovarjal Časovnim razmeram. Ne moremo sicer trditi, da nimamo katoliškega časopisa, toda povdarjati moramo precej v začetku, da naš edini katoliški list, ali kakor so ga nedavno imenovali nekateri naši listi, »emiuentno katoliški«, ne napreduje, pač pa nazaduje. Kar je bilo pred leti dobro, danes ne zadostuje več. Razmere se izpreminjajo, a z razmerami moramo tudi mi računati. Naš edini katoliški'list, »Amerikartski Slovenec«, mam prinaša zadnje čase stvari, ki niti za nas v Ameriki živeče rojake nimajo nikake posebne vrednosti, kaj še za rojake onkraj morja!
Vse to kaže, da list ni v pravih rokah. Dolžnost urednikova je, po naših mislih, si pridobiti dobrih člankov, dopisov, sploh pridobiti si dobrih sodelo-valcev. Namesto tega vidimo v listu od tedna do tedna ponatise starih, ne posebno vrednih stvari, v naglici, za silo skovane prestave, dopise, da se Bog usmili! In to naj bi bila duševna hrana našemu že precej izobraženemu narodu? Za naše rojake dandanašnje vendar ni vse dobro! Naš narod napreduje tudi v Ameriki, zato moramo tudi mi napredovati v tem smislu, ter oskrbeti narodu res dobrega, poučnega, časovnim razmeram primernega berila. Delati moramo za narod, ne samo za — žep! Da, naravnost rečemo, ako je »Ameriški Slovenec« glasilo največje katoliške organizacije v Združenih državah ameriških, je tem večja dolžnost urednikova, da Jednotnim članom nudi tudi dobrega berila. Dobrih, prepričevalnih, tehtnih člankov mi potrebujemo, ne pa suhoparnosti, ki dolgočasijo malo da ne vsakega čitatelja. Na tak način ne bodemo napredovali, pač pa zaostali, ako ne celo nazadovali!
Prav ste imeli, da ste dne 2. decembra pr. leta zapisali na nas opominje-valne besede: »Kar je tam katoliškega, je ali jako šibko, ali pa sploh aii v resnici naše.« Res šibko je, šibko, a zraven tudi zaspano! Nositelji katoliške misli so zaspani. Delavcev ne manjka, toda, žalibog, ti ne delajo, ker ne smejo, a tudi nimajo kje delati!
Je pa še drug vzrok, da ne moremo v katoliškem smislu napredovati. Pri nas hočejo mnogi posebne vrste katolicizem. Ta sc mora ločiti seveda od sta-rokrajskega, špecielno »kranjskega«. »Mi ne maramo kranjskega prepira«, čuje se sem pa tje po naših časnikih. Saj je glavni dopisnik »Amer. Slovenca« v New Yorku nedavno zapisal jako značilne in »duhovite« besede, češ, da se ni nikoli brigal ne za liberalce ne za klerikalce.
»Kranjski prepir« je om bav-bav; ki preveva tudi naš res »eminentno« katoliški list. Seveda nihče noče prepira, tudi mi ne. A medtem ko se su-čemo okoli tega »strahu«, se nam nasprotniki v pest smejejo. Ako vidimo, da so brezverskemu socializmu vrata povsod na stežaj odprta, da se gnjili liberalizem vedno bolj širi med našimi rojaki, da sc naši Slovenci kar trumo-ma odtujejo sveti katoliški veri, ne smemo več molčati.
Od tedaj je vsakdo videl Ivana Batiča ---Toda tudi iz sosednjih vasi
so prihajale vesti, da so ga videli z gosto brado poraščenega.
II.
Kmalu nato, v neki pomladni noči, od petka na soboto, je vstal grobar s svoje postelje in vzel s seboj rovnico, sekiro in viničarski nož.
Njegova žena ga jc prosila in svarila, naj nc gre iz hiše. On jo je miril. Ker ga ni mogla zadržati, mu je obesila okoli vrata
nekak talisman---
Grobar jc odšel iz hiše, prekrižal se in šel k bližnjemu griču. Tamkaj je posekal s sekiro mlado drevo, ki je rastlo že dalje časa na križpotu. Z nožem ga jc po-rezal in mu naredil ostro konico.
Nato je odšel na pokopališče, počasi in oprezno, Noč je bila svetla in jasna, zrak mrzel. Grobar je pazil, če ne zagleda kje kake prikazni. Grobar jc vedel, da bi mrtvec pobegnil, ako bi ga zagledal s kolcem, zato se je sklonil in iskal temo. Naenkrat sc mu je zazdelo, kako da nekaj šumi za njim, ni se pa zmenil za to, kajti
slabo bi bilo zanj, ako bi se ozrl---
Prišel je do grobnice Batičeve in jo odprl. Postavil se je k odprtini, skril se za
ploščo in držal kolcc pred seboj---
Grobar je napenjal svoje možgane in oči. Polnoč je bila že proč, — toda prišel ni nihče. Grobar se je naveličal čakati. Stopil je iz svojega skrivališča ter stopil na kop.ico peska v bližini.
Njegove oči so zrle oprezno v daljavo. Svetla mesečina, ki je ležala nad pokrajino, mu je branila prost razgled, ker so predmeti izginjali v negotovih obrisih. Zaman je napenjal trudne oči, da bi zagledal kaj sumljivega.
Na vzhodu se je blesketalo morje kot živo srebro. Naenkrat se mu je zazdelo, kakor bi se začela vzdigovati morska površina v ogromno steno visoko pod nebo.
Grobar je kriknil vsled groze. Zazdelo se mu je, da se morje dviga in dviga, da drvi naprej z neznansko naglico in da bo preplavilo vso pokrajino. In morje je naraščalo in naraščalo vedno višje na vzhodu, Mrzel veter je vel neslišno preko obraza.
Stal je ves trd od groze ter strmel v
bližajoče se morje--— Naenkrat jc
začul lahek šum, kakor da bi morje kaj trgalo in požiralo. Prestrašen vsled 'iuma je pričel bežati. Naenkrat ga jc obdala gosta megla. Krčevito je držal kolec in skušal priti naprej. Toda kraj mu je postal nenadoma tuj in neznan. Noben korak ni bil gotov.
Pojavila se mu je misel: »Sedaj pride Ivan Batič. Videl me je in se skril v morje; njegove kletve so povzročile valovanje morja, ki ga bo sedaj priplavilo v grob. — Prihaja in jaz sem sam ----«
Mrzla megla mu je hladila obraz. Ne-prozorni blesk megle ga je pripravil skoro do obupa. Skušal je najti pot, toda zadel se je ob nekaj in se spodtaknil---
Naenkrat je zagledal nekaj! Pred njim je stala nekaka postava v dolgi halji---
Bolesten, leden mraz je prevzel njegove kosti — — — Lasje so mu vstali pokonci ---Hotel jc reči: »Krščanska
duša---a ni spravil niti glasu iz
grla. Končno je zbral z muko vse svoje moči in sunil s kolcem v prikazen. Zgrudil se je nezavesten na tla---
Zjutraj so ga našli ležati v grmovju s kolcem v roki. Prevrtal je ž njim svojo lastno suknjo, ki jo je bil prej obesil na grm in ki jo je odložil, ko sc je skril pri grobu.
Osem dni jc ležal v nezavesti doma. Končno se je zavedel, skušal se je dvigniti s postelje, toda le malo življenja je bilo v njegovih udih. Nobenemu tujcu ni hotel praviti, kaj se je zgodilo.
Živel je še en mesec, nato pa je umrl, izmučen od neprestanih groznih sanj.
Njegova žena je pozneje pripovedovala, da se je izjavil, kako se je boril z Ivanom Batičem. Ta da mu je rekel, da ne sme več ostati na tem svetu ter da ga bo poslal z dušo in telesom k vragu. Ivan mu je hotel strgati talisman z vratu, a ga je preje grobar prebodel.
Ivan Batič mu je nato zasadil svoje nohte v obraz ter mu rekel: »Ti si me premagal, vedi pa, da sem vendar tvoja smrt.«---
Ivan Batič ni od onega časa nič več strašil.
III.
Nedavno so kopali kmetje v bližini grobnic nove grobove. Naenkrat so zadeli na človeško okostje. Zbrali so iih skupaj in hoteli vreči v skupen
Tu pa je bil slučajno navzoč tudi sin Ivana Batiča ter rekel:
»To je moj oče. Jaz in moj brat sva ga v oni noči, ko je umrla stara Marijana, dvignila iz grobnice in ga tukaj zakopala, ker so ga hoteli pribiti v zemljo. Bila bi to za večne čase sramota za našo družino ---«
Kosti Ivana Batiča so prenesli v nje* gov stari grob.
H. Sienkiewicz:
v peščeni puščavi.
Prevedel dr. Leopold Lčnard.
(Dalje.)
M'Rua je stopil pred vrsto, toda ne več kot na tri korake. To je bil že prileten zamorec, visok in krepke postave, toda ki menda ni imel preveč poguma, kajti bedri sta se mu tresli, da je moral zapičiti ostrino sulice v zemljo in se opreti za leseni držaj, da bi zamogel stati pokonci. Po njegovem zgledu so tudi drugi vojevniki zapičili sulice v zemljo v znamenje, da hočejo mirno poslušati glas prišlecev.
Kali je pa še enkrat dvignil svoj glas:
»M'Rua in vi, M'Ruovi ljudje! Slišali ste, da govori k vam sin kralja Vahimov, čegar krave pokrivajo tako na gosto gore okrog Bassa-Narok, kakor pokrivajo mravljinci telo ubite ži-rafe. A kaj vam govori ta Kali, sin kralja vVahima?i Naznanja ,vam veliko in
SIcer pa, ako smejo naši nasprotniki po svojih časnikih vzgojevati ljudstvo v svojem smislu, zakaj pa bi mi ne mogli, nc hoteli ljudstva vzgojevati in utrjevati v katoliškem smislu, da, zakaj pa bi mi ne smeli ohraniti ljudstvu šc ono malo katoliškega prepričanja, kar ga ima!
»Kranjski prepir« jc samo pretveza naših nasprotnikov, a tudi pretveza nekaterih ljudi, ki bi radi vodili naše ljudstvo, pa ničesar zanj ne storili. Pač žalostna resnica, ki spodjeda, da, zatira toli potrebno katoliško zavest med našimi rojaki.
Končno ne smemo prezreti žalostnega dejstva, da je nesloga med slovensko duhovščino v Ameriki mnogo kriva na tem, da ne pridemo nikamor. S pokojnim Rev. F. šušteršičem je šc ona pičla sloga, ki je bila med nekaterimi slovenskimi duhovniki, legla v grob. Nočemo o tem razpravljati, pač pa dodamo le še to, da je vendar le med slovenskimi duhovni v Ameriki najti za delo sposobnih, a tudi voljnih delati, a kje so? Zakaj se ne oglasijo, zakaj ne delajo! Nekje mora biti temu vzrok! Na to naj nam odgovore oni, ki bi hoteli biti voditelji brez — dela. Kaj lahko je obdelovati ameriško slovensko duhovščino z »mutastimi psi«, a sedeti doma brez dela, a še to delo, kar ga je, opravljati le v svojo lastno korist!
Stat nominis umbra!
*
S čim razpolaga HrvaŠki ban.
Hrvaški avtonomni deželni proračun.
Deželni proračun Hrvaške za leto 1912, ki je dobil vladarjevo predsank-cijo, izkazuje v ccloti 29,446.186 K potrebščine, ki se pokrije s 44% tangento direktnih in indirektnih davkov, ki je v skupnem državnem proračunu določena na 28,000.000 K, ostanek 1,446.186 K se pokrije iz avtonomnih dohodkov.
Proračun se deli na naslednja poglavja: 1. sabor 220.920 K, 2. ban 81.600 kron, 3. deželna vlada: notranji oddelek 14,644.337 K, oddelek za nauk in bo-gočastje 7,368.454 K, justični oddelek 7,130.875 K. Posamezna poglavja izkazujejo naslednje postavke: Sabor: Di-jete in potni stroški za poslance ter stroški saborske pisarne 210.000 K, stroški za osobje v saborski pisarni 10.920 K. Ban: plača 24.000 K, reprezen-tacijski pavšal 17.600 K, dispozicijski fond 40.000 K. Deželna vlada, notranji oddelek: osrednje vodstvo 771.460 K, stavbeni oddelek 119.440 K, računski oddelek 286.900 K, statistični urad 128 tisoč 540 K, deželni arhiv 19.730 K, deželna blagajna 73.948 K, župani j ske (ko-mitatne) in okrajne oblasti 3,122.791 K, zdravstvo 989.370 K, deželna in okrožna poslopja 213.777 K, orožništvo 1,925.231 kron, cestne zgradbe 2,555.280 K, narodno gospodarstvo 2,067.574 K, ustanove in podpore 118.000 K, nepredvidjeni izdatki 535.562 K, delavsko zavarovanje 270.000 K, pokojnine 1,446.734 K. Naučili oddelek: osrednje vodstvo 248.520 K, bogočastje 570.287 K, vseučilišče in deželni muzej 924.166 K, tehnika 81.474 K, srednje šole 1,572.768 K, visoke šole 736.110 K, ljudske šole 1,807.540 K, ustanove 404.669 K, deželna in šolska po-
slopja 320.686 K, pokojnine 702.234 R. Justični oddelek: osrednje vodstvo 151 tisoč 336 K, stol sedmorice 252.518 K, banski stol 443.910 K, višje državno in državno pravdništvo 235.280 K, sodišča I. instance 4,079.372 K, kaznilnice 597 tisoč 891 K, deželna poslopja 204.110 K, pokojnine 1,166.458 K.
Za Kmečke gozdove.
t
Važna panoga narodnega gospodarstva v naši deželi je gospodarstvo z gb-zdom. V skrbi za gospodarski napredek ljudstva so začeli obračati merodajni faktorji po vsej pravici svojo pozornost tudi na to plat, na gozdno posest kmetovo.
Da ne brez vzroka, nam kaže najbolj statistika o gozdovih na Kranjskem.
Po stanju iz leta 1900 je gozd pokrival 441.966 ha, to je 444% cele Kranjske.
Državnih gozdov je 29.222 (6 6%), deželnih in okrajnih 32, občinskih 34.180 (7-7%), javnih zakladov 13, cerkvenih 2511 (0 6%), fidejkomisnih 45.215 (10'2%), zadružnih 11.854 (27%) in drugih gozdov, ki so last zasebnikov, 318 tisoč 939 (722%) hektarjev.
Potemtakem je skoro dve tretjini gozda v privatnih rokah. Med tem je 117.565 ha, to je 25 8% združenega v ve-leposestvu, ki pa jc precej raztreseno, drugo, to je 201.374 ha odpade na manjše posestnike.
Kolike vrednosti je gozd za našega kmeta! Gozd pomaga kmetu v najhujši sili, v denarnih stiskah in drugih nezgodah. Seveda si kmet pomaga, kakor ve in zna in navadno ne gleda na to, ali je to v prid njegovemu gozdu ali ne. Posledica tega je, da so kmečki gozdovi v vedno slabšem stanju. Splošni znaki tega slabega gospodarjenja so, da dragoceno iglato drevje polagoma izginja, ostaja pa listnato, ponajveč bukovje za drva.
Imamo sicer gozdno postavo, ali žalibog da se ozira ta samo na gozd, premalo pa na kmeta in njegove potrebe. Zato je treba najti pot, da se spravi v pravo razmerje sedanje kmečko stanje in pa zahteve, ki se stavijo v sedanjem času na upravo in izrabo gozda, upoštevajoč vse faktorje, ki njega vrednost večajo ali manjšajo. Za to panogo se kaže sedaj precej zanimanja.
To nam kaže XXIV. avstrijski gozdni kongres, ki se je vršil 26. sušca tega leta na Dunaju. Enega glavnih referatov, o »gospodarski organizaciji gozdnih posestnikov«, je imel dr. Trubrig, c. kr. gozdni in domenski ravnatelj v Gorici.
On je mnenja, da je^taka organizacija nujna, zlasti za male posestnike; edino tako je mogoče varovati interese celega gozdnega posestnega stanja napram sedaj vedno bolj gospodarsko samostojno nastopajoči lesni industriji. Tudi v gozdnopolitičnih vprašanjih bi bila ta. organizacija velike važnosti, ker bi gozdno veleposestvo prisililo, da bi se oziralona malega posestnika, ki ima v svojih rokah skoro 44 odstotkov celega gozdnega površja v Avstriji.
Vprašanje je le, kakšna naj bo ta organizacija. V Avstriji jih imamo že veliko: gozdna društva (n. pr. kranj-sko-primorsko) in različne gozdne zadruge v mnogovrstne gozdne namene. Pravzaprav jih je dvoje vrst: pravo gozdne zadruge,ki imajo v prvi vrsti namen, skrbeti za gozd v gozdnotehnič-nem oziru, in pa prodajne zadruge, ki skrbe, da zadružniki svoj les lahko na trg spravijo in ga spravijo v denar za pravo ceno v najugodnejšem času dobre tržne konjunkture. Kar so za poljedelca rajfajznovke, to bi bile za gozdnega malega posestnika te zadruge. Potom kmet ne bi bil prisiljen oddati les, kedar bi ga nujno dovedle do tega zle nesrečo in denarne stiske, ampak dobil bi v zadrugi ali potom nje lahko kredit na svoj gozdiček, ki bi 'ga ob primernem času prodal za večjo ceno. Te zadruge bi potem lahko še razširile svoj delokrog kot pridobitne zadruge za svoje člane. Lahko bi tudi same v svojem delokrogu oskrbele predelovanje gozdnih surovin potom žag itd. — Skrbele bi tudi za zboljšanje gozdnega gospodarstva.
Dr. Trubrig se zavzema za te prodajne zadruge, ki se naj ustanavljajo kot zadruge z omejenim poroštvom. Poroštvo naj se določi po gotovi velikosti gozda ali pa letni množini izsekanega lesa. Visočina poroštva naj pa bo 5- do 20kratna vsota zadružnega deleža.
Tako bi bile te zadruge velikega vzgojnega pomena v gospodarskem oziru. Gospod referent je še sestavil za take prodajne zadruge vzorna pravila, naslanjaje se na druge poljedelske zadruge. Dalje predlaga, naj bi se vse te organizacije združile v gozdno deželno zvezo v smislu pridobitnih in gospodarskih zadrug z omejenim poroštvom. Ta zveza naj oskrbi za strokovno in fi-nancielno revizijo svojih podzadrug, dajo naj smer ustanavljanju zadrug in kolikor mogoče preskrbuje tudi nakup in prodajo gozdnih potrebščin.
Slednjič naj se združijo še deželno zveze v centralno zvezo, ki naj bi v prvi vrsti zastopala gozdne zadruge pri vseh državnih in drugih gospodarskih vodilnih mestih.
Na podlagi teh izvajanj je kongres sprejel od dr. Trubriga predlagane resolucije:
24. avstr. gozdni kongres sklene: f 1. Gospodarska organizacija gozdnih posestnikov je nujno potrebna; predvsem potrebujejo mali gozdni posestniki lokalne združitve v obliki prodajnih zadrug.
2.	Deželnim gozdnim društvom sc priporoča, naj organizacijo lokalnih prodajnih zadrug dejansko podpirajo in izkušajo ustanavljati gozdnodeželne zveze tako, da zlasti sami in potom kmetijskih zadružnih organizacij zahtevajo od kompetentnih oblasti sredstev za nastavljanje organov, ki naj bi v prvi vrsti delovali kot gozdni zadružni inštruktorji in potovalni gozdarji v smislu sklepov gozdnih kongresov leta 1905 in 1909.
3.	C. kr. poljedelsko ministrstvo se naproša, da, dovoli deželnim gozdnim društvom primerne podpore za usta-
navljanje gozdnoprodajnih zadrug, in sicer za pospeševanje gozdnega zadruž-ništva.
Naredil se je torej v tem oziru velik korak naprej. Stvar merodajnih či-niteljev je, da to tudi udejstvujejo. Treba pa je, da se kar najhitreje prične na tem polju delati, ker posledice pametnega gozdnega gospodarstva se ne pokažejo v par letih kot pri poljedelstvu, kjer se lahko na leta zopet poizkusilo drugače začno gospodariti, ampak sc raztezajo na več človeških dob.
Zato je z veseljem pozdraviti sklep deželnega zbora kranjskega (v letošnjem zasedanju), da nastavi dežela gozdnega potovalnega učitelja.
Šc par misli. To bode prvi pričetek udejstvovanja zgoraj stavljenih resolucij. Pri nas lahko trdimo, da je ljudstvo, zlasti kmečko, prepričano o velikem pomenu zadružnega gibanja, torej bi imel gozdnozadružni inštruktor v tem oziru lahko delo, težje bode drugo, in to važnejše polje, na katerem bode moral zastaviti vse svoje moči, da se bodo sčasoma pokazali uspehi, blagodejni in dobrodošli kmetu in gospodarskemu razvoju naše dežele. Mislim na gozdnotehnično stran. Pametno se bode z gozdom gospodarilo le z ozirom na lokalne razmere. Zato bode moral dotičnik natanko poznati kmečko in gozdne razmere in le z ozirom na te voditi lesorejo drevesnih vrst. Skrbel bo v malem za pogozdovanje in zboljšanje opustošenih gozdov. Vodil bo napravo gozdnih drevesnic, oziroma cono dobavljenje gozdnih sadik in skušal tem potom ustvariti gozdove s takim lesovjem, ki bode nudilo lokalnim kmečkogospodarskim zahtevam največ koristi. Zraven bode gozdove urejeval po zahtevah modernega gozcVaega gospodarstva, delal gospodarske načrte in na podlagi teli vodil pametno izse-kavanje lesa. To delo se bode lažje vršilo v večjem obsegu v gozdnih zadrugah, v katero se združi več malih gozdnih posestnikov, da s skupno pomočjo zmorejo stroške, ki so nujno s tem zvezani, kot n. pr. nabavljanje sadik in semen, naprava potrebnega orodja, potrebnih gozdnih poti, oskrba zadružnega posestva potom posebnega varstvenega oziroma upravljalnega osobja.
Upajmo, da bode tudi na tem polju rastlo zanimanje in rodilo uspehe v blagor kmeta in dežele.
Zoliranle liroščev.
Deželni odbor kranjski je naročil vsem županstvom skrbeti za to, da se pridno zatira rjavi hrošč. Kako je postopati pri zatiranju, je podrobno obrazloženo v uradni okrožnici deželnega odbora z dne 18. marca 1912, št. 4782. Mnoge občine se ne ravnajo po teh navodilih, ampak sklenile so drugačno postopanje, ki pa ne obeta mnogo uspehov. Slišijo se številne pritožbe, da se po nekaterih občinah hrošč sploh ne zatira, po drugih pa le nezadostno. Županstva se opozarjajo na neizmerno škodo, ki jo jc črv napravil zadnja leta po vseh nasadih, njivah, travnikih, vrtovih in vinogradih. V živo korist prebivalstva je, da kar najpridneje po-
srečno novico, da prihaja v vašo vas dobri Mzimu!«
Potem je zaklical še glasneje: »Tako je. Dobri Mzimu! Ooo!« S tišine, ki je nastala, je bilo mogoče spoznati, kako 'neizmerno velik vtis so naredile Kalijeve besede. Vrsta vojevnikov je zavalovala, kajti eni so se vsled radovednosti pomaknili za nekaj korakov naprej, drugi so se umaknili od strahu. M'Rua se je oprl z obema rokama na sulico — in nekaj časa je trajalo gluho molčanje. Šele potem je šel šum med vrstami in posamezni glasovi so začeli ponavljati: »Dobri Mzimu! Mzimu!«, tuintam so se pa raz-legli kriki: »Yancig, yancig!«, kar izraža obenem slavo in pozdrav. Toda Kalijev glas je spet zavladal nad šumom in kriki:
»Glejte in veselite se! Glejte, dobri Mzimu sedi tam v oni beli koči, na hrbtu velikega slona, a veliki slon ga posluša, kakor suženj posluša gospoda in kakor otrok posluša mater. O! Niti vaši očetje, niti vi še niste videli nič podobnega . . .!«
»Nismo videli! Yancig, ya;ncig!« In oči vseh vojevnikov so se obrnile proti »koči« ali proti baldahinu.
A Kali, ki je ob času verouka na Lindejevi gori slišal, da vera premika gore. in jc bil globoko prepričan, da za-more molitev bele bibi vso izprositi od Boga, je z največjim prepričanjem govoril o dobrem Mzimu dalje sledeče: 1 »Poslušajte ! Poslušajte ! Dobri Mzimu jaha na slonu proti onpmu kraju, kjer solnce vstaja za gorami izza vodo; tam bo oovedal dobri Mzimu Velikemu
Duhu, naj vam pošlje oblake in ti oblaki bodo ob času suše z dežjem polivali vaše proso, vaš maniok, vaše banano in travo na džungli, da boste imeli veliko jesti in da bodo vaše krave imele dobro pašo in dajale gosto in tolsto mleko. Ali hočete veliko jedi in mleka, o ljudje?«
»He! hočemo, hočemo!«
» . . . in dobri Mzimu bo povedal Velikemu Duhu, da vam bo poslal vetra, ki bo odpihal iz vaše vasi vso ono bolezen, ki spreminja vaše telo v obliž medu. Ali hočete, da bi jo odpihal, o ljudje?«
»He! Naj jo odpiha!«
» . . . in Veliki Duh vas bo na prošnjo dobrega Mzimu obvaroval napadov in sužnjosti in škod na vaših poljih ... in leva in pantra in kače in kobilic . . .«
»Naj naredi! . . .«
»Poslušajte torej in glejte, kdo sedi pred kočo med ušesi strašnega slona! Tam sedi Bvana Kubva — beli gospod, veliki in močni, katerega se boji slon . . .«
»He!«
» ... ki ima v roki grom in ubija ž njim hude ljudi . . .«
»He!«
» . . . ki ubija leve . , .«
»He!«
» ... ki izpušča ognjene kače...«
»He!«
» ... ki drobi skale . . .«
»He!«
» . . . ki vam pa ne bo storil nič hudega, ako boste častili dobrega Mzimu!«
»Yancig! yancig!«
» . . . in ako mu boste prinesli suho moko in babanov, kurjih jajc, svežega mleka in medu.«
»Yancig, yancig!«
»Torej približajte sc in padite na obraz pred dobrim Mzimu!«
M' Rua in njegovi bojevniki so se zganili in nc da bi niti za trenotek prestali »yancigovati«, stopili so nekaj korakov dalje, toda storili so to previdno in babjeverni strah pred Mzimu in naravni strah pred slonom sta zadržava-la njihove korake.
Pogled na Sabo 'jih je prestrašil iz nova, kajti smatrali so ga za »vobo«, to je, za velikega., rumenega leoparda, ki prebiva v ondotnih krajih in v južni Abesiniji in katerega se prebivalci boje bolj kot leva, kajti človeško meso čisla nad vsako drugo in z neizrečeno predrznostjo napada celo oborožene može. Vendar so sc pa umirili, videč, da mali trebušasti zamorček drži strašnega vobo na vrvi. Toda dobili so še večje občudovanje moči dobrega Mzimu in belega gospoda ter so pogledo-vaje zdaj na slona, zdaj na Sabo, šepetali med sabo: »Ako so očarali celo »vobo«, kdo na svetu se jim zamore upreti?« Toda najslovesnejši trenotek je šole prišel, ko se je Stanko obrnil k Nelki, sc najprej globoko poklonil, potem pa potegnil narazen steno balda-hina, ki so bile narejene kot zastor — in se je. pred očmi navzočih prikazal »dobri Mzimu«. M' Rua in vsi vojevniki so padli na obraze, da so njihova telesa tvorila dolg živ most. Nikdo se ni upal ganiti, a strah jc zavladal v.
srcih tem večji, ko je King, bodisi na Stankovo povelje ali iz lastne volje dvignil trobec kvišku in pričel mogočno trobiti, po njegovem zgledu se je pa odzval tudi Saba z najglobokejšim basom, ki ga je mogel spraviti iz sebe. V tem trenotku je prikipelo iz vseh prsi prosečemu jeku podobno: »Aka! aka! aka!« — in trajalo je toliko časa, dokler ni spet spregovoril Kali:
» O M'Rua in vi ЛГ Ruovi otroci! počastili ste dobrega Mzimu, vstanite torej in glejte in napolnite si ž njim vaša srca, kajti kdor to stori, nad njim bo blagoslov Velikega Duha. Preženite strah iz vaših prsi in iz vaših trebuhov in znajte, da tam, kjer prebiva dobri Mzimu, se ne sme preliti človeška kri.«
Pri teh besedah, zlasti pa na zago-tavljenjc, da pri dobrem Mzimu ne sme nikogar zadeti smrt, se je dvignil M'Rua, za »njim pa ostali vojevniki in začeli so gledati boječe, toda radovedno na dobro božanstvo. Ako bi jih bil Kali vprašal v drugič, bi bili morali priznati, da niti njihovi očetje, niti oni še niso videli nič podobnega. Njihove oči so bile namreč navajene na strašne, iz lesa in iz kosmatih kokosovih orehov narejene postave malikov, a sedaj jo stalo precl njimi na slonovem hrbtu jasno božanstvo, milo, sladko na-smehneno, podobno belemu ptiču in obenem boli cvetici. Torej jih je zapustil strah, prsi so se oddahnile svobodno, debelo ustnice so se začele nasme-hovati, a. roke so so nehote iztegale proti čudni prikazni.
»O yancig, yaneig, yaiicig!"
(Dalje.)
končuje škodljivca. Zategadelj se županstvom najnujneje priporoča, da postopajo natančno po navodilih uradne okrožnice deželnega odbora. Ljudstvo pa, bodisi odrasli ali pa otroci, naj pridno podpira županstva pri zatiranju hroščev.
Avstrijska avtomodilna tekmo v Ljubljani.
Ko sc je avtomobilizem šele razvijal, prirejale so se tekme, pri katerih so tekmovali razni športniki le za hitrostne rekorde in take tekme so zahtevale skoro ved'no človeške žrtve. Hitrostne tekme so bile najbolj v navadi na Francoskem in v Ameriki in so dosegle dvakratno hitrost ekspresnili br-zovlakov. Polagoma pa so izgubili ti rekordi zanimanje in vrednost avtomo-bilnih športnikov in zadnja leta prirejajo se le tekme, pri katerih pride v prvi vrsti v poštev kvaliteta in trpež-nost voza in seveda tudi mojstrska spretnost in velikanska vztrajnost vozača. Hitrostni rekordi ne odločujejo več, ampak le pravilno nadvladanje motorja in volanta, in to le pri vozovih, ki kljubujejo vsakemu, tudi najtežavnejšemu terenu. Vsled tega pa so take tekme zelo zanimive in so velika privlačna sila za avtomobilsko industrijo, ki je danes ena največjih. V boju za najboljši in naj trpežne j ši izdelek nastale so mogočne tovarne, v katerih ima samo Angleška nad več sto tisoč delavcev, in še vedno se spopolnjujejo modeli z raznimi iznajdbami, ki se pri sedanjih tekmah uporabljajo. Kako velikansko je razvita avtomobilna industrija, dokazuje statistična tabela Angleške, ki je izvažala leta 1911 nad 23 tisoč avtomobilov, kar reprezentira približno 300 milijonov kron dohodkov.
Letošnja avstrijska avtomobilna tekma je torej boj velikanskih avtomobilskih tovarn in ima v prvi vrsti indu-strijelno važnost. Zanimivo je torej zasledovati prijave te tekme. Avstrijske avtomobilne tovarne so prijavile 45, tovarne iz nemške države 36, francoske 6, belgijske 3 vozove. Tudi Angleška, Italija in Zjedinjene države v Ameriki bodo zastopane po najboljših tovarnah. Med avstrijskimi tvrdkami je zastopana znamenita tovarniška marka »Av-stro-Daimler« z 10, »Fiat« z 11, »Puch« z 7, Praga s 3 vozovi. Izmed nemških tovarn jc zastopana sloveča marka »Mercedes« z 7 vozovi, medtem ko je Francoska poslala njeno najboljšo marko »Dion Bouton«. Prijavljenih je sedaj 100 in ker je zaključek prijavnega termina šele 6. junija, se z gotovostjo pričakuje, da bode ta tekma največja letošnja avtomobilska prireditev v Evropi. Tekma se vrši od 16. do 23. junija 1.1.. traja torej osem dni in vozi po 2400 km dolgi progi. Tekmovalni predpisi so jako strogi in je naloga vsakega tekmovalca, da vozi predpisano dnevno etapno progo brez presledka. Sedeti torej nad 10 ur na dan pri volantu avtomobila ter voziti sam (ne morda po šoferju) po strmih prelazih, raznih slabih terenih, ne oziraje se na vreme je gotovo težka naloga, kateri kos zna biti le izurjen vozač. Dne 21. junija prispejo tekmovalci v naše glavno mesto, kjer tudi prenočujejo.
Garaža za vse avtomobile se priredi na nekdanjem dirkališču Tivoli. Vstop na garažo bode dovoljen ta večer tudi ljubljanskemu občinstvu. Ker pride nad 300 avtomobilistov, je Kranjski av-tomobilni klub izvolil posebni stanovanjski odsek, ki skrbi, da se poleg hotelskih sob zasigurajo še sobe pri privatnih stanovanjih. Dne 22. junija zjutraj med 6. in 7. uro odpeljejo se v skupinah proti Kranju čez Ljubelj, ki je vsled velike strmine ena najtežavnejših točk letošnje tekme.
Tudi naša dežela je pokazala zanimanje za to velikansko prireditev itn so poklonili c. kr. avtomobilnemu klubu na Dunaju krasna častna darila, dežela Kranjska, stolno mesto Ljubljana in Kranjski avtomobilni klub.
Krvavi izgred! v Budimpešti.
Uradno se poroča, da se je včeraj popoldne razburjena množica pomirila. Tudi zasebna poročila trde, da je po 12. uri včeraj opoldne bilo v Budimpešti precej mirno. Sinoči ob deveti uri zvečer je bilo v Budimpešti mirno.
VČERAJŠNJI IZGREDI.
Demonstranti požigalci.
Včeraj zjutraj je 500 izgrednikov poizkušalo vdreti v Phobus elektrarno. Izgredniki bi bili radi tvornico zažgali. Nosili so posode napolnjene s petrolejem. Pri neki stavbi na Engelfelder cesti so izgredniki podrli oder, les polili s petrolejem in ga zažgali. Zažgali so tudi del asfaltne tvornice na Waitzener cesti. Vozove, ki so vozili moko iz mlinov, so izgredniki ustavili, vreče odprli in raztresli moko. Nekaj voz so zažgali, iz drugih pa zgradili barikade. V cerkev na Kalvarijski gori so izgredniki metali kamneje. Ob deseti uri dopoldne je bilo požarni brambi naznanjenih 38 požarov. Zažgali so tudi Sclilickovo železno tovarno. Izgredniki so tudi zažigali plin, ker so podrli plinove kan-delabre. Po cestah so zažigali smolo, ki so jo ukradli v tvornici asfalta.
Boji s policijo in z vojaki.
Na Waitznerjevi cesti so orožniki in vojaki včeraj zjutraj podrli barikade. Na Angeljskem polju se je bila huda bitka med izgredniki in vojaki za barikade. Vojaki so večkrat ustrelili za strah v zrak. Neki policist je ustrelil z revolverjem neko 161etno dekle. Krog-lja je deklici prodrla srce. Izgredniki so nasproti vojakom zavzemali prijazno stališče in so jih celo z Eljen klici pozdravljali. Opazili so namreč, da so nastopali vojaki obzirno in da so streljali v zrak. Huzarji-so na pozdrave celo odzdravljali.
Shodi.
Ob 11. uri dopoldne so soc. demokrati prosili min. predsednika naj upli-va na to, da bi delodajalci preklicali izključitev od dela. Lukacs je obljubil, da hoče vplivati in je dovolil popoldne tri javne ljudske shode. Shodi so se vršili mirno. Govorniki so delavce pozivali, da naj prično zopet delati.
Izgredi in boji po shodu.
Po shodu je del izgrednikov napadel zabavišče »Angleški vrt«. Metali so kamne na vrt in hoteli vlomiti. Policijo
so pozdravili s kamni. Policija na konjih je streljala iz revolverjev. Enega delavca je zadela kroglja v trebuh, drugega na stegenj, ranjenih je pa bilo več oseb. Izgredniki so napadli celo neki voz rešilne družbo, v katerem so tri nevarno ranjene osebe peljali v bolnišnico. Izgredniki so opoldne četrtič napadli tvornico Ogrsko-angleške asfaltne družbe na Waitzener cesti. Za tvornico so napravili velike gromade in jih zažgali.
Poškodovane plinove svetilke.
Ravnateljstvo plinarne poroča, da so izgredniki predvčerajšnjim razbili nad 5000 svetilk, razbili več sto kande-labrov, izkopali na več krajih plinove cevi in plin zažgali. Kolikor je bilo mogoče, so do devete ure zvečer škodo popravili, osobito v notranjem mestu. V predmestjih so pa izgredniki streljali iz revolverjev na monterje, ki so hoteli popraviti škodo. Plinarno so včeraj zasedli vojaki. Včeraj dopoldne so izgredniki na Waitzener cesti zopet izkopali plinove cevi in streljali na monterje, ki so končno s pomočjo vojakov popravili škodo.
Zadnji izgred,
o katerem se poroča, se je izvršil včeraj ob peti uri popoldne. Na Waitzner cesti je razgrajalo 300 oseb. Orožniki so napravili red in aretirali 140 oseb, pri katerih so našli revolverje, nože in kamne. Na otoku Gelse se je zbralo več tisoč izgrednikov, ki so nameravali ponoči vdreti v mesto. Policija jc vse storila, da to prepreči.
Približno deset mrtvih, 85 nevarno ranjenih, 500 zaprtih.
Na Huba cesti so streljali izgredniki na vojake, ki so streljali nazaj. En deček je bil ustreljen. Deželnemu sodišču so izročili že 50 aretirancev, 500 aretirancev izroče, ko jih policijski uradniki zaslišijo. Včeraj in predvčerajšnjim je bilo ob izgredih usmrčenih 7 oseb, trije se bore v bolnišnicah s smrtjo, 85 jih je pa nevarno ranjenih.
GROF ŠTEFAN TISZA, OGRSKI ZBORNIČNI PREDSEDNIK.
Naša slika kaže grofa Tisza, ki kot znano v političnem življenju Ogrske že leta igra veliko vlogo. Rojem leta 1861. kot sin bivšega ministrskega predsed-
GLASOVI O BUDIMPEŠTANSKIH IZ-GREDIH.
S krvavimi dogodki v ogrski pre-
stolici se časopisje umevno zelo bavi. »Reiclispost« ostro napada socialne demokrate, ker so s silo pognali delavce na ulico, kjer so prelivali svojo kri. Ostro tudi šiba vodstvo socialne demokracije, češ, da ni mogla ogrskim plemičem napraviti boljše usluge, ki jo je napravila z budimpeštansko revolucijo in da je le škodila volilni preosnovi in da se grofa Tisza in Andrassy lahko veselita, ker so jim dali gradiva za boj proti splošni volilni preosnovi. Ogrska oligarhija bo zdaj kričala, kaj, tolpam, ki se ne strašijo nikakega zločina, naj bi dovolili volilno pravico, škodo bo trpelo tisto ljudstvo, ki ima pravico, da dobi splošno volilno pravico. »Arbeiter Zeitung« se raduje revolucije v Budim Pešti in hvali pogum delavcev, ki so j šli na ulico, da izvojujejo splošno volivno pravico. Veseli se, češ, ljudstvo je bilo močnejše kakor policija in vojaštvo. List graja, ker se že od 1. 1905 sem obeta preosnova volilne pravice na Ogrskem. Vso krivdo zvrača na ogrsko oligarhijo, ki noče dati ljudstvu, kar mu gre. »Neue Freie Presse« sodi, da se mora razširiti volilna pravica na Ogrskem in da naj se mažarska oligarhija ne igra z ognjem. V istem zmislu pišejo tudi drugi listi. Naše stališče je glede na dogodke v Budim Pešti jasno: Obžalujemo izgrede, ker ti nikomur ne koristijo. Gotovo je pa, da prej na Ogrskem ni miru, dokler se ne da ljudstvu, kar mu gre: pravična enaka, splošna in tajna volilna pravica.
AVSTRIJSKI ZUNANJI MINISTER V BEROLINU.
Avstrijski zunanji minister groi Berchtold se predstavi nemškemu cesarju v Berolinu. Nemško vladno glasilo »Norddeutsche Allgemeinc Ztg.« našega zunanjega ministra toplo pozdravlja in opozarja na njegov govor v delegacijah, v katerem je zelo toplo govoril z ozirom na Nemčijo.
NOVI PREDSEDNIK FRANCOSKE ZBORNICE.
Deschanel je star 57 let. Od 1. 189S do lota 1901. je predsedoval francoski zbornici. Kakor znano, se je mudil pred dvema tednoma Deschanel na Dunaju, kjer ga jc naš cesar sprejel v posebni avdienci. Deschanel je bil po poklicu časnikar, predno sc je posvetil politiki. Ni bil še 30 let star, ko je bil za poslanca izvoljen. Rojen je bil v Bruselju, ker je Napoleon III. njegovega očeta, leposlovnega zgodovinarja Emila Descha-nela, izgnal iz Francije.
nika Kolomana Tisza, je bil Štefan Tisza od leta 1886. član ogrske poslanske zbornice ter leta 1903.—1906. ministrski predsednik.
Tedenski pregled.
V parlamentu je bilo te dni na dnevnem redu drugo branje službene pragmatike za državne uradnike. V razpravi se je oglasil tudi dr. Verstovšek, ki je v triurnem slovenskem govoru stvarno pojasnil vse hibe predloženega načrta- Liberalci zato napadajo naš klub. češ, da. ovira, rešitev pragmatike, — tisti liberalci, ki imajo toliko povedati čez dr. Šusteršiča in hrvatsko-slovenski klub, češ, da so to izdajalci, ker nočejo obstruirati radi Čuvaja na Hrvaškem. Notranji minister Heinold pa je v svojem govoru pri razpravi sam naštel mnogo točk načrta, ki da so nesprejemljive za vlada Glavno pa je pri tem še to, da dokler se ne reši finančna preosnova, službena pragmatike
Pasi dnevi.
»Letaš sa se pa hmal začel pasi dnevi,« me je naguvuru te dni enkat Kurejne — tu je tist Ivurejne, kc je za tatermana pr Dane«.
»Ja, res je! Tku je pa salamensk uroče, da use iz mene curla, če mejhn bi hitr stopm. Buh pumagi, kua u šele kela u kres! Tu uma. lohka kar na sonc angleške pifteke peki. Oh, če b mogu člouk en mal tela uručine za zima pršparat, kuku b blu tu luštn in kuristn.«
»Ne, ne, Pepe! Jest ne mislem, de b bli glih zatu pasi dnevi, kc je tku uroče. Uručina se že še prenese tku al pa tku. Člouk se lohka mal bi luhku ubleče in pa vsak dan ene par kruglc pera izpijc, pa se prec mal uhladi . . «
»Kua za ene pasje dneve pa maš u misleh? Pa mende ja na prauš zatu, de sa pasi dnevi, ke jc gespud žepan psem zašafu, de morja torbe nost, kedr gre-ja na špancir? Sej na more gespud žepan nč zatu; sej b gvišn on raj kašnem drugem zašafu, de morja torbe nost, če b mou ket iblansk žepan ta ublast, pa ja nima.«
»Eh, kaj men psi in pa nhne torbe mar. Gespud žepan jc mogu mt že ur-žah, da je torbe gor prpravu; če b jh treba na blu, pa b jh gvišn ne. Gespud žepan je že preudaren člouk, ke prec ve, na ker nog ga čevelj žul. Pasi dnevi sa pr našmo liste, pr »Dane«, ke nima-ma nubenga štofa za notr djat.«
»A ja, tku jc ta reč! Tu pa ni iblansk žepan uržah, če nimate nubenga štofa.«
»I, sevede ne, kdu pa prav, de je gespud žepan uržah? Sej s ga ti začeu tle umes štult, ne jest.«
»Ja, ja, maš prou; nč sc na kregi, kar prjatla ustanma, pa lepu se pu-menma. Ja, kuku je pa tu, dc nimate nč notr u »Dan« za djat, pa sa use glih usak dan use šter strani pouhne?«
»Eh, same flauze. Sej ena beraška mauha je tud hmal pouhna, ampak kašna ruputija je not, tu je druh upra-šaj ne.«
»Za božja vola; sej se vnder dost pu svet zgudi in doma pr nas tud; za kua pa na pišete?«
»Kdu pa če pisat? Jest sam na morm usega. Zame je zadost de ga dru-kam. Druh sa pa tku faulast, dc s jm še stilčka na iub u rok držat, nc pa de
b pisal. K sreč je še Ambat u glava padi, de sa pred pedesetm, šedesetm letm tud časnki vn shajal in de je use tist, kar je blu tekat u časnkeh, že zdauni pozablen in za današn folk spet nuvu. Zdej pa uzame škarje u roka in začne šniclat in šniclat, de kar puperi ukul frčeja. in tiste puperčke pol pube-rama ukul nega in zamašema ž niin lukne u »Dane«. Tu pa na more jt douh tku naprej, ke Ide uja le pučas sprevidi, dc stare časnke dubeja lohka na tantlmarkt ceu letnk za ene par kraj-cerju, ne pa. de b jh nam tku dragu plačval; in ke uja Ide tu sprevidi,, pol u pa. buhpumagi za nas in naš »Dan«.
»Kua pa, al ud uzuni na dubete nubenga štofa? Kulkur jest vem, maja druh bulš časnki pu svet soje puruč-vavce, de jm dupisujeja in daja vedet, kua se je tle al pa tam nouga zgudl. Zakaj pa še vi tu na puskuste?«
»Eh, sej sma pusla.1 enga Jurja vn na Špansk, de b tam kej puzvcdu kuku in kaj in nam pisu. Je pa glih ena taka figa iz nim, kokr iz iblanskem našem redahterjem. Naš u Iblan stare časnke strižeja, un pa na Španskem. Ud konca nam jc pušila ta mr-cina take časnške izrezke kar u španskem jezik, šele ke sma ga pudučl, de u Iblan na znama. špansk, ta nar mn pa redehteri ud »Dana«, sc je dau tulk preguvort, dc jc že kar on sam tam tiste kumedje na sluvensk ježek prestavu. Ampak tu, kokr morš tud ti sprevidet, tud na u šlu douh. Kua pa Iblančanem mar, kua špansk časnki pišeja; sej se i šc za sluvenske dost na brigaja, de jm
jh morma punujat in silt, kokr bouni-ke iz arcnijam.«
»Tu jc pa res narodn; pa na morte dubit bi brihtneh Idi, de b pr »Dane« pumagal?«
»Pena z luč! Misleš, de brihtn Ide pr nas tku raseja ket šparglni? Sej viš, de je med lebcralcem eden več teleban ket ta druh. Čc se pa glih narajma, dc se kermo mal bi blšči u glau, t pa na u šou h »Dane« brunda toučt in sline pu-žera.t; gre pa raj tku kam, de mu kej zaleže. Puglej Pirčuga Fronca! Ke je »Jutr« zatisnu svoje kremežlave uči, t je šou raj spet nad kače, kokr pa, de li se pr »Dane« freta.ru. Druh sa pa glih tak. Sevede, mal hedu je že Pirčumu Fronce, ke na more nekamer tu odlu-žit, kar se mu tkula u glava natepe. Srumak ma zdej že tku nabasana glava, de mu ni nubedn klubuk več prou; zatu more revež zdej guluglou ukul pu meste letat in klubuk u rukah iz saba nost, tku de b Ide glih na mislel, de še klubuka nima. Ja viš, tku je, prjatu! Zdej nam pa ti nasvetvi, kuga nam je za strit. Tku na more jt več naprej. Neki morma ukrent, de pridema iz te šla-mastike.«
»Kokr zdej sprevidm, ste pa res začel žajfa peglat pr »Dane«, udkar sa . •«
»Holt, holt! Že vem kua čš rečt. Kar mouč pa. tih bod in nekar m ga u misu na jeml. Dobrga tku vem, de na uš nč ud nega puvedu, zatu s zamerki enkrat za useli: »de mortuis nil nisi benel« .
Boltatu Pepe iz Kudelnga«
s poviSanjem plač uradništvu nima nobenega pomona, ker nima kje vzeti višjih izdatkov. — Na Ogrskem so veliki kravali. Splošna in enaka volilna pravica je pokopana. Predsednik cbornice v Budimpešti je postal sovražnik sploSne volilne pravice grof Tisza. Sedaj je bilo vsakemu jasno, da je boj za volivno reformo v zbornici nemogoč; socialni demokrati so zato poskrbeli za boj na ulici. Napovedali so štiridnevni splošni štrajk in 23. t. ш. uprizorili v Budimpešti velikanske demonstracije. Demonstranti so pobijali šipe, prevračali pli-nove svetilke in električne vozove ter gradili barikade. Na redarje m vojake so metali kamenje in streljali iz revolverjev. Nato je tudi vojaštvo rabilo orožje in streljalo. Tekla jc na obeh straneh kri. Kolikor je dosedaj znano, je bilo ubitih 7 demonstrantov, 135 pa ranjenih. Ustreljen je bil tudi nek 121eten šolar. Vse peštansko vojaštvo je bilo poveljevano na ulico, da napravi in vzdržuje red. Tudi iz drugih garnizij so poslali vojaštvo v Pešto. Pozno zvečer je imelo vodstvo socialnodemokraške stranke sejo in sklenilo, da se takoj konča štrajk. To so delavstvu razglasili s plakati. Medtem ko so se vršili po ulicah krvavi boji, je pa Tisza v zbornici vodil nekrvavo vojno proti opoziciji. Ko je donenje strelov prodiralo tudi v zbornico in so opozicionalci burno zahtevali, naj se seja odgodi, je Tisza odgovoril, da tega ne stori, četudi v zbornici sami pade magari 50 oseb. — Pruski deželni zbor ima na dnevnem redu zakon, ki dovoljuje novih 100 milijonov mark za nakup poljskih posestev na Poznanjskem in za naselitev Nemcev na njih. Poljedelski minister je izjavil, da hoče vlada v bodoče še brezobzirnejše izvajati ponemče-vanje poljskih krajev. — Dedni princ Cumber-landski je 20. t. m., ko sc je peljal k pogrebu svojega strica, danskega kralja, v Friesacku ua Brandenburškcm z avtomobilom zadel v neko drevo in se ubil. Mrtev je tudi njegov sluga. — Strokovne izkušnje železničarjev na Primorskem se bodo smele odslej vsled posredovanja poslanca Mandiča polagati tudi v slovenskem ali hrvaškem jeziku. — Tržaška porota, se je sedaj sestavila tako, da je med porotniki pol Slovanov, pol Lahov. — 23. t. m. se je vršila slovenska razprava proti Josipu Gabrovcu in Vižovelj, in je to prva slovenska razprava, odkar obstoji v Trstu porotno sodišče. — V stvari hidroelektričnih konkurenčnih načrtov deželnega odbora in družbe Ley-kam-Josefsthal je c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani prisodilo prednost deželnin) načrtom. Ker je ista družba prijavila drug načrt za Verje, sc bo vršila nova obravnava, ki bo pa tudi nedvomno izpadla v korist dežele. — Nadvojvoda Friderik se je 23. t. m. pripeljal v Ljubljano, da prisostvuje tekmovalnemu streljanju. Nastanil se jc v »Unionu«. Te dni je bilo v Ljubljani navzočih tudi več podmarša-lov in drugih visokih vojaških dostojanstvenikov. Streljanja se je udeležil tudi vojni minister Georgi. — Hranilnica, kmečkih občin v Ljubljani je imela te dni sejo upravnega odbora. Tekom desetih mesecev svojega obstoja, je imel zavod 2,881.287 K 37 h denarnega prometa; hranilnih vlog je že nad 1,100.000 kron. »Agro-Merkur« je izgubil ta teden dve veliki pravdi; prvo proti nekemu peštanskemu mlinu za 20.000 K, drugo pa proti šentjanški premogovni družbi radi članstva. — Japonski profesor dr. Heikicki Sakasi iz Tokia potuje te dni v študijske namene po naših deželah; ustavil se je tudi v Ljubljani in Kočevju. — Lov na strupene kače se je vsled razglasa deželnega odbora prav krepko razvil. Največji plen ie doslej imel Janez Kralj iz Sel pri Bučki, ki je sam nalovil 62 modrasov. Toda zadnji ga je pičil in mož je prestal hude bolečine, sedaj mu je pa že bolje. — Sleparski agenti s križi in podobami, ki imajo napravo za godbo, se zopet potikajo po Kranjskem. V Idriji so več delavcev opeharili za prvo odplačilo po 14 K. — Kartel je sklenit cene železu s 1. julijem t. 1. zvišati. Cene popru se zvišajo od 5 do 10 odstotkov. — 1600 učiteljev in učitcljic je na Češkem brez službe, ker dežela vsled nemške ob-strukcije v deželnem zboru nima denarja, da bi jih nastavila. — Velika železniška nesreča se je 19. t. m. zvečer pripetila pri postaji Mar-madet na Francoskem; zadela sta drug ob drugega dva osebna, vlaka ter je bilo pri tem mrtvih 13 oseb in do 100 ranjenih. — V žrelo Vezuva sta se po vrveh spustila do 220 metrov globočine ravnatelj observatorija na Vezuvu prof. Mallada in njegov sluga. Mallada je zbiral znanstvena opazovanja. Vsled vročine, žve-plene sopare in padajočega kamenja sta bila v veliki nevarnosti, vendar sta čez dve uri srečno zopet dospela na piano. — Najmočnejši vojni ladji na svetu so 18. t. mes. spustili v morje: »Texas« v Newportu v Virginiji (Amerika), ki je dolga 573 čevljev in obsega 28.367 ton, v Barro\vu pa japonsko križarico »Kongo«, ki je dolga 704 čevljev in obsega 27.500 ton. — »Gigantic« se bo imenoval najnovejši parnik družbe White Star Linic. ki bo dolg 305 metrov. Za njim zgrade »Nad-Gigantica«, ki bo dolg 465 m, širok 134 m, bo imel 20 nadstropij in bo imel prostora za 30.000 oseb. — 4 milijone dolarjev za pohabljene otroke je daroval filadelfijski milijonar Widener v spomin svojemu sinu in vnuku, ki sta ponesrečila na »Titanicu«. — Dvekronski srebrnjaki so izšli.
Godovi prihodnjega tedna.
26.	nedelja: Binkošti.
27.	ponedeljek: binkoštni. Magdalena Pac.
28.	torek: Avguštin, škof.
29.	sreda: + Kvatre. Maksim.
30.	četrtek: Ferdinand, kralj. Feliks I., papež.
Sl. petek: t Kvatre. Kancijan in tov.
1. junij, sobota, f Kvatre. Juvcncij, m.
Jeseniške novice.
j Nad birmo na Jesenicah se je znesel »Narodov« dopisnik, ki je s strupom svojega grdega jezika osikal vse, ki so sc udeležili sprejema presvetlega g. kneza in škofa, dasi smo med občinstvom pri sprejemu opazili tudi njega. Birmo samo imenuje »blato klerikalizma«. Potem pa hoče z gnojnico obliti občinski odbor, Orle, požarno brambo, veterance, celo šolsko mladino in g. Schreya. Zakaj? Zato, ker so kot dostojni ljudje pozdravili škofa. Poteguje pa se za naše slovensko učiteljstvo, ki jc sklenilo, udeležiti sc škofovega sprejema v najvsakdanjejši delavni obleki in je nad-učitelj Sedlak v šoli škofa pozdravil iz »visokih« sfer, tako da je pozabil med govorjenjem sneti klobuk z glave. Da to kon-sstatiramo, naj se nadučitelj zahvali Naro-
dovemu« dopisniku. Posurovclemu dopis- ] niku, ki hvali surovost in graja dostojnost, bodi povedano, da si bomo prizadevali, čimpreje vso tako surovost pognati z Jesenic.
j Uboj. Dne 19. t. m. ob pol 3. uri zjutraj je prišlo na cesti pred kolodvorom do prepira med tovarniškim delavcem Fran-i cetom Pipan in železniškim kurjačem Jožefom Jurič. V prepiru je baje Jožef Jurič udaril Pipana s paličko, nakar je Pipan potegnil nož in Juriča na mestu zaklal. Ker mu je prerezal glavno srčno žilo, je v par trenutkih nastopila smrt. Pipana imajo v zaporu v Kranjski gori.
j Tečaj za župane in druge občinske funkcionarje, ki ga je priredil na Savi deželni odbor, in ki ga je vodil dež. odbornik in poslanec dr. Pegan, se je obnesel kaj povoljno. Okrog 50 udeležnikov je z največjo pozornostjo sledilo temeljitim govorom, v katerih so se obravnavale vele-potrebne občinske zadeve.
TrZiSKe novice.
t Društvo sv. Jožefa obhaja letos petnajstletnico obstoja. Telovadni odsek »Orel« praznuje svojo petletnico. Slovesno se bosta praznovala pomembna jubileja na nedeljo 16. junija. Pripravlja se že večja slavnost, h kateri se bodo povabila prijateljska društva in telovadni odseki gorenjski. Tudi bo ta dan prireditev javne telovadbe. Natančnejši spored se bo pravočasno objavil in razposlala se bodo vabila raznim društvom, katere že sedaj vljudno prosimo, da ne prirede 16. junija kake večje slavnosti.
t Majniški izlet. V torek so obiskali Tržič pod vodstvom g. profesorja in kanonika dr. Svetine sedmošolci prve državne gimnazije iz Ljubljane. Dopoldne so si ogledali graščino barona dr. Karola Born v Puterhofu, popoldne črevljarsko tovarno Kozina pri kolodvoru. — Isti dan so prišli na izlet dijaki prvega gimnazijskega razreda iz Kranja z gosp. prof. Mencejem.
t Krajni šolski svet je v svoji seji dne 21. t. m. odobril načrte, ki jih je izdelal g. dvorni svetnik Boltz za prezidavo obeh šol. Dekliška šola bi imela po tem načrtu tri nadstropja, deška dve. Imeli bi dovolj sob za posamezne razrede, obširno sobano za risanje in prepo-trebno telovadnico. V stranišča bi se napeljala voda in se tako poskrbelo za snago in red. Vsa poprava bi stala blizo 100.000 kron. Sedanja štirirazrednica bi se povzdignila v osemrazrednico. Krajni šolski svet je soglasno pozdravil ta načrt in sklenil, ga predložiti občinskemu odboru. Prenovljeni šolski poslopji bi bili v kras trga. Če bodo prizadeti zastopi odobrili načrte, se bo pričelo z delom že tekoče leto.
t Izlet. Telovadni odsek Orel poleti ob ugodnem vremenu na binkoštni ponedeljek v Vintgar. Odhod zjutraj ob 4. uri skozi Begunje, ondi udeležitev sv. maše ob 6., dalje na Bled skozi Zasip v Vintgar. Obed v gostilni g. Žumra. Popoldne zopet na Bled, na Otok in odhod v Lesce. Od tu po železnici do Podnarta in potem peš v Tržič. — Ženski odsek društva sv. Jožefa odide na izlet binkoštni ponedeljek v Ve-lesovo. Odhod z vozovi zjutraj okrog 7. ure. V Velesovem ima odsek ob 10, uri sv, mašo.
t Trški občinski odbor, seveda še stari, ker novi še ni popoln, je sklical za sredo po polletnem odmoru zopet sejo. K tej so došli skoro vsi še živi odborniki, nekaj jih je zadnji čas že pomrlo. Če se bodo volitve tako zavlačevale kakor sedaj, je nevarnost, da pomrjejo še ostali. Gosp. tovarnar Deu je protestiral proti sklicanju, češ da je seja nepravilna in torej tudi morebitni sklepi neveljavni. Po polurnem prerekanju med županom in odborniki so se občinski možje razšli, ne da bi bili kaj sklenili. Občinski odbor je pa sklical zopet sejo v četrtek 23. t. m. Ker se jc pa dokazalo, da je bila razlaga g. Deua neutemeljena, se je vršila seja naslednji dan in rešila mirno vse točke dnevnega reda. V mirovno sodišče so bili na predlog g. župana izvoljeni gg.: župnik Potokar, tovarnar R. Mally, posestnik Ivan Kavčič. Izvolil sc je poseben odbor, ki bo pregledal načrte glede prezidave šole oziroma poiskal svet, na katerem bi se zgradilo novo šolsko poslopje.
idrijske novice.
i Okrožje naših Orlov je imelo prcle-čeno nedeljo tu svoj občni zbor. Ob 8. uri so že dohajali iz Črnega vrha, Žirov, Spodnje Idrije in Otaleža. Ob pol 9. je bilo predavanje, kratka debata, in že je prišel čas iti k sv. maši. V kroju je korakalo 52 Orlov v župno cerkev. Po kratkem skupnem kosilu je trajal občni zbor skoraj do 4. ure. Sedaj so se začeli pa žc zbirati prijatelji naših fantov v veliki dvorani, nastopi 60 grl broječi mešani zbor katol. delavske družbe. Ko se po odpetih par pesmih ploskanje poleže, je že govornik pripravljen, da predava o domači in šolski vzgoji. Po zanimivem govoru kratka debata, še par pesmi in gostje nas zapuščajo, korakajo zopet v svoje kraje, Ob 6. uri да jc bila
dvorana skoraj zopet izpraznjena. Pohvalno moramo omeniti tudi vedenje naših nasprotnikov. Do sedaj se niso mogli vzdržati nekateri vročekrvniki, da bi ne bili zabavljali čez Orle, lelos pa se ni čula nobena opazka ali kaka zbadljiva zabav-ljica. Počasi se bomo že privadili eden drugega.
i Električno centralo razširjujejo. Komaj so sezidali novo poslopje in postavili stroje, pa so že spoznali, kako bi se ta moč še vse drugam porabila. S stroji na par vzdigujejo iz globoke jame rudo, za te se porabi silno obilo drv in premoga. Električni tok pa bi bil ceneji in lažje za opravljati. Zato se bode poizkusilo zbrati toliko moči, da bode elektrika sama gonila naše orjaške stroje.
i Zida se precej po našem mestu. Občina uravnava kanale, dela pri nekaterih hišah na svoje stroške trotoar. Drugod mora vsak hišni posestnik sam preskrbeti pri svoji hiši tudi hodišče, naš rudnik je pri novejših svojih stavbah povsod to napravil, privatnim ljudem bode pa občina omislila potrebno napravo, da se človek v slabem vremenu toliko ne omaže ali pa umakne ob drenju voz in živine na zavarovan kraj trotoarja.
DruSlva.
Vrhniško - logaška podružnica »Slomškove Zveze« vabi svoje člane k zborovanju, ki se vrši dne 28. maja t. 1. na Vrhniki v Društvenem Domu. Začetek ob 3. uri popoldne. Na dnevnem redu so med drugim tudi praktični razgovori, za katerih raznovrstnost naj blagovolijo p. n. člani skrbeti z raznimi podatki in nasveti.
Telovadni odsek »Orel« v Moravčah vabi k slavnosti, katero priredi »Kamniško okrožje Orlov« v Moravčah dne 2. junija 1912. Spored: 1. Ob 8. uri na Trznu sprejem bratov Orlov, ki pridejo z vlakom iz Ljubljane, Vač itd. 2. Ob Vi 10. uro pozdrav in sprejem kamniškega okrožja pred Ljudskim domom.
3.	Ob 10. uri sv. maša. 4. Obhod po Moravčah s kamniško godbo na čelu. 5. Ob 12. uri kosilo. 6. Ob pol 4. uri javna telovadba. Po telovadbi veselica, srečolov in dr. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Odseki, kateri se udeleže, naj naznanijo svojo udeležbo najkasneje do 30. t. m., kakor tudi, ako pridejo z zastavami.
»Slomškova podružnica za postojnski okraj« zboruje zopet v četrtek, dne 30. maja t. 1. pod Premom. žel. postaja Kilovče. Ker je spored zelo važen in se bode tudi posvetovalo, kako praznujemo spomin na 50 letnico smrti velikega pedagoga škofa A. M. Slomška, je prav želeti polnoštevilne udeležbe. Posebno pa še vabimo cenjene člane in članice iz Vipavske doline. Nadaljuje se tudi predavanje preč. gosp. kateheta Ažmana. o »svobodni šoli«.
V Domžalah priredi ljubljansko katoliško društvo rokodelskih pomočnikov na binkoštni ponedeljek, 27. maja 1912 v Društvenem domu gledališko predstavo. Pred igro nastopi društveni pevski zbor. Spored prireditve je: 1. Aljaž: Na dan. Poje društveni zbor. 2. Aljaž: Dneva, nam pripelji žar. Društveni zbor z bariton-solo, poje g. Ivan Erman. 3. Emil Adamič: Na vasi! Društveni zbor.
4.	Iv. pl. Zajec: Seljanka dušo draga (iz opere Lisinka), tenor-solo, poje g. F. Rus. 5. Govor. 6. Kuplet: Dolgi, ozki Longin in mali, debeli Benjamin. Pojeta gg. J. Ložar in Fr. Pajk. 7. Okrog zemlje v 80 dneh. Veseloigra v šestih slikah. — Po Jules Verne. — Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina: •Sedeži po 1 K, stojišča zadaj 60 vin., ob strani 40 vin. — Iv obilni udeležbi vabi najvljudneje odbor.
Društvo vpok. učiteljstva jo ustanovljeno in šteje že lepo število udov. Dragi tovariši, cenjene tovarišice, vabimo vas vljudno, da blagovolite vsi (vse) pristopiti k društvu, kajti čim večje število članov, lom večji bode podpora dedičem. Po S 6. b. prištevamo društvu tucli podporne in Častne ude. Prosimo torrj vso našo in prijatelje šolstva, da nas blagovolijo s poljubnimi prispevki podpirati. Članarina za prave ude 1 K pristop, 2 K za prvi slučaj smrti in event. drugo prispevke poslati Jo g. S. Punčuhu (blagajniku) nacluči-tolju v p., Marmontova ulica 18. Ljubljana. Druga pisma pa tajniku .T. Božja, nadučitelju v p.. Rakovniška ulica 5, Ljubljana.
Slov. kat. izobraževalno društvo pri Sv. Heleni ob Savi vabi vsa sosedm-bratska društva k slovesnosti blago-slovljenja nove. društvene zastave dno 27. maja 1912 ob 2. uri popoldne.
p Ženska podružnica »Slovenske Straže« v Trstu priredi na binkoštni ponedeljek v Marijinem domu ulica Risorta 5 ob 5. uri popoldne veliko Slomškovo slavnost. Slavnostni govor ima gospod dr. M. Malnerič. Predstavlja se igra: »Dve materi«.
Gospodarstvo.
Gozdarski tečaj na Grmu. Kmetijska šola na Grmu priredi v ponedeljek, dne 10. in v t o r e k dne 11. junija gozdarski tečaj s sledečim sporedom: V p o n e d e 1 j e k od 1. do 3. ure popoldne: Pomlajevanje in oskrbovanje gozdov. Od 3. do 7. ure popoldne poučni izlet v gozdno drevesnico v Brš-ljinu in v mestni gozd s praktičnimi demonstracijami o pomlajevanju gozdov. V torek od 6. zjutraj do 4. ure popoldne poučni izlet v šolska gozda na Vrhovskeni in Podljubnem, kjer se vrše praktične demonstracije o oskrbovanju gozdov. — Kdor se želi tega tečaja udeležiti, naj se priglasi po dopis-niči pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu (pošta Kan-dija) do 4. junija t. 1. Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjskega se dovoli povrnitev polnih stroškov do Novega mesta in podpora za prehrano po 2 K na dan. Podporo dobi pa lc, kdor zanjo pravočasno prosi in se mu izrecno dovoli.
čebelarski tečaj se priredi na Grmu v nedeljo in ponedeljek, dne 16, in 17. junija t. 1. s sledečim sporedom: V nedeljo, dne 16. junija od 2. do 4. ure popoldne: Življenje in razvoj čebel. So-, vražniki in bolezni čebel. Od 4. do 6. ure: Izdelovanje domačega in dzierzo-novega kranjskega panja ter razkazovanje raznih panjev s premakljivimi satniki. V ponedeljek, dne 7. ju« nija od 7. do 11. ure: Oskrbovanje čebel. Najvažnejše čebelarsko orodje. Če-belna paša. Pitanje čebel. Popoldne od 2. do 4. ure: Razni roji. Vzgoja matic. Izdelovanje okvirčkov, vlivanje umetnega satja in pritrjevanje z žico. Uporaba medu in voska. Pouk bo združen s praktičnim razkazovanjem v šolskem čebelnjaku. — Kdor sc želi tega tečaja udeležiti, sc priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Noveni mestu (pošta Kandija) do 10. junija t. 1. Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjskega se dovoli povrnitev polnih stroškov do Novega mesta in podpora za prehrano po 2 K na dan. Podporo dobi pa le, kdor zanjo pravočasno prosi in sc mu tudi podpora izrecno dovoli.
Vinogradniški tečaj na Grmu. Kmetijska šola na Grmu priredi v petek, dne 14. junija in v soboto, dne 15. junija vinogradniški tečaj s sledečim sporedom. V petek od 2. do 5. ure popoldne: Najvažnejša dela v vinogradu, Trtni škodljivci in bolezni. V soboto od 8. clo 11. ure dopoldne: Zeleno cepljenje in ravnanje s cepljenimi trtami, Izbira gumijevih trakov. Praktično razkazovanje zelenega cepljenja. Popoldne od 2. do 5. ure: Praktične vaje v poletnih delih v šolskem vinogradu v Ce-rovcih. Razkazovanje škropilnic in žveplalnikov. Vaje v zelenem cepljenju. — Kdor sc želi udeležiti tega tečaja, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu (pošta Kandija) do 6. junija t. 1. Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjskega sc dovoli povrnitev potnih stroškov do Novega mesta in podpora za prehrano po 2 K na dan. Podporo dobi pa le, kdor zanjo pravočasno prosi in se mu tudi podpora izrecno dovoli.
— Razstava risarskih izdelkov v Št. Vidu nad Ljubljano. O Binkoštih priredi obrtno-nadaljevalna šola v št. Vidu nad Ljubljano običajno vsakoletno razstavo risarskih izdelkov v risalni dvorani poslopja. — Ker je risalna dvorana v novi šoli povsem jako okusno in namenu zolo prikladno urejena, sc jo letos veliko več narisalo, izdelki pa so tudi v vsakem oziru hvalevredni. Dvorana, v kateri bodo risbe razstavljene na vpogled, bo odprta Binkoštno nedeljo in ponedeljek od 8. ure dopoldne do 6. ure zvečer. Polog tega so p. t. obiskovalcem nudi prilika ogledali si naše novo šolsko poslopje.
Zavarovalnica za življenje In lanle »Anker« je imela dne 22. aprila svoj 53. letni redni zbor. Glasom računskega posojila se jc vložilo v minolem poslovnem letu 11.920 ponudb z zneskom 93,245.724 K kapitala in 284.715 K rente in izdalo 10.526 polic z 82,189.992 K kapitala in 279.565 K letne rente. Dosegla so jo torej največja delavnost družbe od njenega obstoja som. Sklepom leta je bilo v vol javi 92.127 pogodb • 623 227.767 K kapitala in 1,900.477 K rente. Čisti priraslek zavarovanj za »lučaj smrti in mešanih znaša 4708 pogodb s 44,399.850 zavarov. kapitala. Družbeni dohodki so znašali v lotu 1911 36 milj. 645.075 kron, izplačalo sc je 18,467 038 kron. Od obstoja som jo družba irpln-čala 427,021.774 K. Skupna aktiva znašajo 201, 439. 460 kron; čisti dobiček pa 1,166.121 K. Kot dividenda zavarovancem se je nakazala vsota 1,891.669 K, akcjjonarji dobe kot lani po 240 K.
Poroma razprava prtd celjskim porotnim sodiščem
taradi volitev v trgovsko in obrtno zbornico leta 1909.
DrugI dan.
Nadaljevalo se je zaslišanje prič.
Josip Hauptmann, oficial trg. fn obrtne zbornice pravi, da se je kon-statiralo kakih 200 potvorjenih davčnih postavkov. Slišal je Eržena Golobu priznati: »Jaz sem svojo nalogo izvršil, sedaj bom zahteval, da drugi držijo svojo obljubo«. Brez informacij Eržen po-tvorb ne bi mogel storiti. Pravice do ključa od zbornice ni imel. Kmalu po Erženovem priznanju Golobu, mu je zadnji povedal, da je Eržen delal za Kregarja.
Vlado Š t a m c a r , sedaj vojak, je bil istočasno v službi pri zbornici. Šele po izstopu iz službe mu je Eržen tožil, kako slabo se mu godi, da so tega krivi klerikalci, katere bo pa že »notri po-tunkal«. Imenoval je Kregarja in rekel: »Kregar in Štcfc bosta tako notri skočila, da bosta kar črna«. Da se je delalo za S. L. S. je zvedel šele kasneje. Eržena smatra za pridnega, a nezasljivega človeka. Določenih oseb, ki so sodelovale pri tej zadevi, Eržen v začetku ni Imenoval.
Svetnik Ivan P. V e n c a j z. Pred kakimi tremi ali štirimi leti, ga je Eržen prosil za službo pri Vzajemni zavarovalnici. Ni bilo prostora, pa tudi za uradnika primeren ni bil, ponudili pa so mu mesto potovalca. Leto kasneje ga najde na nekem shodu v Dravljah z načelnikom Mizarske zadruge v Št. Vidu. Bergantom. Vsled deževnega vremena je povabil Eržena naj prisede na voz, kjer je ta samo o tem govoril, kako glabo gospodarstvo da vlada pri zadrugi, ki nima nobene prihodnosti. O Arharju je pravil, da je bil nereelen. Svetnik Vencajz je bil pravni zastopnik zadruge, zato so prišli k njemu, ko je Eržen ponaredil Bergantov podpis. Na prošnjo Erženove žene jc pisal Vencajz dvema stricema, ki sta tudi za Eržena plačala tistih 250 K. Kakih Erženovih zaslug za stranko se ne spominja. Eržen obupno razlaga, kdaj, kod in kako mu je pravil o svojem delu, nakar svetnik Vcncajz odločno izjavi, da sploh ni vedel, za kako stranko sc je šlo, ker ga niti poznal ni; ker ga ni všprejel kot strankarja, ampak kot človeka, ki išče službe. Dr. Vrečko vpraša svetnika IVencajza, ali se je res proti Erženu izrazil, da je stranka grdo ravnala ž njim. Svetnik Vcncajz: »Človeku, ki ga ne poznam, tacega ne bom rekel«. S Kregarjem jc govoril o njem, ko je bil Eržen že pri Vzajemni zavarovalnici odklonjen.
Predsednik nato prebere ovadbo ha državno pravdništvo. Sestavil jo je gospod Radivoj Korene, odgovorni urednik »Jutra«. V »Jutrovem« uredništvu se je govorilo: Te falsifikacijc je naročila S. L. S. Delalo se je v trgovski zbornici in zaprtem stanovanju. Jože Drenovec je rekel, da je Eržen izjavil, da mu ni nič, če je zaprt, saj mu je dr. Pegan podpisal menico za 1000 K. Pismo, ki ga jc baje pisal Kregar, kot navodilo za falsificiranje, se smatra za lastnino liberalne stranke in ga hočejo nazaj imeti. Gospod Korene navaja nato osebe, ki bi državnemu pravdništvu lahko dale natančnejših podatkov.
Vladni svetnik Kulavics pojas-nuje volitve za trgovsko zbornico. Volilni imeniki so razpoloženi po davkarijah po deželi na ogled. Občinski kataster je samo pomožno sredstvo in se rabi za vse mogoče namene in se marsikaj v njem spreminja. Za volitve leta 1909 se spominja, da je bilo nekaj glasovnic podpisanih z isto roko, pa tega se ni preiskavalo naprej. Volitve v zbornico razpiše ne vlada, ampak volilna komisija. Predpriprave bi morala voditi komisija, pa tega ne stori, ker je preveč volilcev. Na dr. Zanggerjevo vprašanje izpove, da je šele zelo kasno po volitvah izvedel, da se s tem spravlja v zvezo Kregarja in Štefeta.
Rudolf Šturm je bil istočasno z Erženom v službi, iz katere je tudi kak mesec kasneje po Erženu izstopil. V zbornici ni nič slišal, da bi se govorilo o teh falsifikaeijah. Ob volitvah je bil brez službe in je pri Kregarju v delavnici pisa' mena kandidatov na glasovnice. N pazil, da bi bila kaka prav tesna zveza med Kregarjem in Erženom. Eržen trdi, da bi Šturm moral slišati v zbornici te reči; nakar pravi Šturm, da ni vedel, da se je šlo za falzl-ficiranje. Laž je tudi Erženova trditev, da je Šturm pri Kregarju podpisoval tudi imena volilcev. Vedel je, da hodi Eržen h Kregarju večkrat, ker mu je Eržen to sam pravil, tudi sam ga je časih spremljal. Nato vpraša dr. Vrečko Šturma, če je zadnje dni govoril kaj z Erženom, šturm; »Da. Menda v torek,
Malo potrt se mi jc zdel.« Kregar: »Povejte ali Vam je rekel, da me je mislil s tem samo pozgečkati, da bi dobil denar.« Predsednik: »Povejte jasno in razločno!« Šturm: »Dobila sva se pred »Slonom«. Eržen mu je rekel: »V petek bo obravnava. Kaj misliš, da bom jaz Kregarja notri tlačil? O, nc. Nisem ga mislil ovaditi. Moja žena je šla v stiski v uredništvo »Jutra«. Pa jaz nisem imel namena, hotel sem ga le malo pozgečkati zaradi denarja. Čc bi vedel, da bo prijelo za stvar državno pravdništvo, ne bi tega storil.« Eržen pozvan odgovori na to: Neljubo mi je bilo, da se je stvar začela brez moje iniciative. Liberalnemu časopisju je dajal zato podatke, da bi za občinske volitve v Ljubljani bil to v o 1 i 1 n i manever, da bi Kregarja zopet spomnil nase in na obljubo službe. Na državnega pravd-nika vprašanje Šturm še enkrat potrdi, da je Eržen povedal dve stvari: da je hotel Kregarja pozgečkati in da je Erženova žena šla v uredništvo »Jutra«. Štefetove gospe pri Kregarju pri pisanju glasovnic ni videl. Morda je bila, ker on ni bil vsak dan doli in je delal v delavnici, drugi pa v pisarni.
Kuharica Nežika T e s t i n , ki jc bila pri Kregarju v službi 11 let ve o volitvah toliko, da so se pisale glasovnice. Štefetova gospa pride redko k Kregarju, pisala je menda enkrat popoldne, enkrat zvečer. Eržen je večkrat prihajal. Zvečer navadno krog sedme ure, pa je redko dobil gospoda doma, ki dostikrat doma ne večerja, če pa večerja, pa skoro prav vsak večer odide po večerji, ne pa kakor drugi pravijo, da so bili zvečer vedno pri njemu. Mogoče, da so prihajali čez dvorišče. Ona je hodila po vino, po en liter za cclo družino. Predsednik ji pokaže listino — navodilo za falzifikacijo. Testin odločno zanika, da bi bila to Kregarjeva pisava. Gospa hodi najkasneje že ob 9. uri spat. Eržen ni bil pri Kregar j evih na večerji in tudi za domačega ga niso imeli, kakor je včeraj Eržen trdil. Koli-krat prilično na teden je Eržen prihajal, ne more vedeti.
Kregar pojasni, ker je Eržen pravil, da je videl isti čas v Kregarjevi pisarni pisati nekega mladega človeka, da je tisti mladi človek začel pisati šele po 15. decembru 1908. in je pisal do konca volitev, kar sc zaradi božičnih praznikov dobro spominja.
Državni pravdnik nato vpraša Eržena, ali je Štefetova gospa vedela, da je on radiral davčne postavke in potem potvorjenc narekoval. Eržen to trdi.
Zasliši se gostilničar Ivan Dachs, ki od volitev leta 1909 sploh nič ne ve, pač pa od volitev leta, 1906. Ker je bil takrat sam kandidat S. L. S. 2c takrat je videl Eržena pri Kregarju, pa ga ni poznal in se tudi ni brigal zanj. Za časa volitev leta 1909 je bil enkrat ali dvakrat pri Kregarju in je zopet videl Eržena. Vprašal je Kregarja, kdo je ta človek, nakar mu Kregar odgovori, d a nek slabo plačani uradnik trgovske zbornice. Vedel ni, pač pa si je mislil, cla gre Eržen Kregarju na roko. Lansko leto ga ustavi na cesti Eržen in mu začne tožiti o svoji stiski in naštevati svoje zasluge za stranko, nakar pravi Dachs: »Bom pa jaz stopil h Kregarju, če ima kako službo za Vas«. Res sem šel, nakar mi Kregar odgovori: »Saj je imel službo, pa ni hotel prav delati«. Druzega z Erženom nista govorila, ravno tako sc mu ni ničesar pravilo o teh manipulacijah. Listke občinskega katastra je videl šele pri preiskovalnemu sodniku. Ni rekel Erženu: Sedaj boste pa službo izgubili. Tega sploh ni mogel reči, ker sploh nič vedel ni, da jo je imel. Eržen je trdil v preiskavi, cla je bil pri teh manipulacijah tudi Dachs zraven. Že ko je bil Dachs zaslišan, dobi Eržena na cesti in ga ustavi zaradi tega, kar je Dachsu povedal preiskovalni sodnik: Kako morete Eržen trditi, da sem bil tudi jaz zraven, ko se je manipuliralo s temi listki, ko to ni prav nič res. Eržen sicer prizna resnico teh izpovedi, pristavlja pa, da je zraven Dachsu govoril tudi reči, kakor je izpovedal. Dachs odločno zanika vse to. Če se je skliceval na svoje zasluge, sem mu jih morda na njegovo besedo potrdil. Ne vem pa, v koliko je Eržen pomagal Kregarju. Eržen je v preiskavi rekel, da je Dachsa videl dvakrat pri vpisovanju glasovnic; nakar mu Dachs že skoraj razražen odvrne: V novi Kregarjevi hiši se midva nisva nikdar videla. To je od leta 1906. In to jc res! Dr. Vrečko pove, da je Eržen pravil Golobu, da je videl Dachsa stati pri teh manipulacijah na straži in sicer pred Unionom, kjer se je pisalo tudi v S. K. S. Z. Dachs to z ogorčenostjo zavrne. »Ni res in ni res.« Eržen tudi sam zanika, da bi kaj takega trdil.
Kanonik Josip Šiška:
Po izstopu iz službe pri Naglasu je prišel Eržen k njemu prosit za službo pri Ljudski posojilnici. Svoj slab položaj jc
tako drastično slikal, da se mu je smilil in je priča začel misliti, kako bi se mu pomagalo. Pri seji je Kregar rekel o njem samo, da je marljiv človek, drugega nič. Po odklonitvi vsprejema jc prišla h kanoniku Erženova žena dvakrat in iz usmiljenja ga je kanonik kot odbornik priporočal pri Zadružni zvezi, in na njegovo priporočilo so ga sprejeli, da je vsaj začasno imel nekaj kruha. Čez par mesecev pa je že šel v Št. Vid. Eržen je kanoniku sicer mnogo govoril, da je delal za stranko, toda za kanonikovo priporočanje je bil edini razlog Erženova revščina. Zaslug proti stranki mu nisem priznal, ker nisem resnično vedel zanje. Morda sem mu pogojno priznal: Če ste delali, potem zaslužite. Saj to se navadno reče v takih slučajih. Že po odklonitvi Erženove prošnje je Šiški povedal Kregar, da je Eržen veliko pisaril. Votant svetnik Erhartič: Kaj je rekel Kregar, da je Eržen pisal. Kanonik: Menda je rekel, da volivne imenike.
Leopold Puhar, tipograf v Katoliški tiskarni:
Eržena je vpeljal k Puharju knjigovez Klepec. Eržen se je izrazil proti Puharju, da je prisiljen nastopiti nasilno pot, ker mu drugače klerikalci nič ne preskrbijo. Predložil bo menico, in če mu je nc podpišejo, bo izdal nekaj skrivnosti. Na Pu-harjevo vprašanje: Kakšne akte je nosil Kregarju, je rekel Eržen, da volivne akte glede Barjanov. Če Eržen trdi, da je bil pred poldrugim letom pri Puharju v Šiški, jc to izključeno. Eržen je bil pri njem v stanovanju v Križevniški ulici. Puhar je kot črkostavec in zaupnik vedel tudi marsikatero skrivnost v stranki in zato jc Eržen svetoval Puharju, naj si tudi on na ta način pomaga, kar je Puhar odločno zavrnil in tudi Erženu odsvetoval, ki je trdil, da se mora te ljudi imeti v rokah. Lansko leto pred občinskimi volitvami je Puhar tudi opazil, kako je imel Eržen zaupen pogovor z urednikom Malovrhom od »Slov. Naroda« in kmalu nato so začele pogosteje prihajati v »Slov. Narodu« notice o teh manipulacijah. Vse te stvari je Puhar takoj povedal Štefetu in ta Kregarju. Dr. Zangger vpraša Kregarja, ali je res nato prišel kdo z menico. Kregar: Da, par dni nato je prišla Erženova žena z bianco-menico. Eržen pravi, da je mogoče, da je kaj takega grozil, ker v privatnih pogovorih o političnih stvareh se marsikaj reče. To se je zgodilo v jeseni. Puhar pravi takrat, ko je bil Eržen pri Zadružni zvezi.
Ivan Klepec, knjigovez v knjigoveznici Katoliškega tiskovnega društva:
Eržen je bil nekaj čaja pri njem na stanovanju. Doma je večkrat imel listke volivnega imenika in je pisal naslove za tuje trgovce za postranski zaslužek. Eržen mu je o teh stvareh večkrat pravil, pa vedno je rekel, da so glasovnice ponarejali. Na kak način da je Kregarju pomagal, ni pravil. Z Erženom sta bila on in žena pri Puharju; pa na njihov pogovor ni pazil, ker je največ govoril s Puharjevo materjo, ki je bila bolna. O tem, da bi udrli v zbornico, mu ni pravil, pač pa je rekel, da je dobil že okrog 400 K za falzi-fikacije.
Margareta Klepec. Pri obisku pri Puharjevih ni slišala pogovora o menici, ker se je zgovarjala z bolno Puharjevo materjo. Eržen ji je pripovedoval, da so goljufali pri volitvah in je imenoval Kregarja, njegovo in Štefetovo ženo. Rekel je, če mu ne dajo službe, bo vse spravil na dan.
Alojzij Lubič, član tajništva liberalne stranke pravi, da je lansko spomlad prišel Eržen v tajništvo liberalne stranke, kjer so bili jurist Bole in knjigovez Bre-skvar in je tam rekel, djf'je Kregar od njega zahteval ključ od trgovske in obrtne zbornice, katerega mu pa on kot pomožni uradnik ne more dati. Zahteval da je Kregar tudi od njega original volivcev. Pravil je tudi, da so delali pri zagrnjenih oknih Kregar in žena, Ložar, Štefe in žena. Kaj ravno da so delali, se priča Erženove izpovedi ne spominja. V tajništvu je Eržen tudi pravil, da se je Kregar žaljivo izrazil nad dr. Peganom, ker tisto noč ni hotel priti.
Popoldne se je obravnava nadaljevala ob 4. uri. Priči Martinu Jančigaj se vabilo ni moglo dostaviti. Prebere se njegova izpoved. Prišel je mesto Eržena v službo k trg. in obrtni zbornici. Eržen je povedal, da je preskrbel za S. L. S. duplikat popravljenega katastra, ki ga je dobil Kregar v shrambo. Sploh Eržen ni vedel povedati, pri kakšnih dejanjih so bili udeleženi oba Kregarja in Štefetova žena, o katerih je pa rekel, da bodo vsi trije prišli v »zos«. Zlasti Štefečka da je bila urna.
Prebere se izpoved Jelke Bretl, lastnice Naglasove tovarne za pohištvo, ki je bila vesela, da se je Eržena znebila. Nc spominja se, kaj ji je pravil o imenikih.
Priča Jože Pogačnik, sluga v zbornici, je umrl.
Jože Drenovec je zadržan priti in se prebere izpoved. Ob času prve notice v »Jutru« je srečal Eržena na stopnicah k uredništvu »Jutra« in tu mu je Eržen rekel, da se prav nič ne boji, če bo zaprt. Omenil je, da so prizadete one ose-
be, katere je imenovalo »Jutro«. V tem uredništvu se je o teh stvareh veliko govorilo in tu je tudi Eržen rekel, da mu je dr. Pegan podpisal menico za 10.000 K.
Eržen pravi, da so to bile le govorice drugih, o tej »Peganovi« menici pa on nikdar ni govoril.
Franc Breskvar, knjigovez v Ljubljani, je bil v tajništvu liberalne stranke in izpove isto kakor Ljubič.
Ravnatelj Zadružne zveze Ivan Traven je izpovedal, da se ne spominja, da bi nanj kdo vplival, naj sprejme Eržena v službo, najmanj pa je to storil Kregar. Zadružna zveza je zadrugi v Št, Vidu na njeno prošnjo, naj ji nasvetujejo kakega knjigovodjo, priporočila Eržena zato, ker je bil že prej pri mizarski tvrdki Naglas v službi.
Deželni odbornik dr. Lampe je bil kot odbornik Zadružne zveze proti vspre-jemu Eržena, ker ga je smatral kot bivšega uradnika trg. in obrtne zbornice za nesprejemljivega. Eržen je bil tudi pri njem v dež. odboru, a mu dr. Lampe ni dal nobene obljube.
Fran Brozovič, član »Jutro-vega« uredništva, je izpovedal, da je od Eržena slišal marsikaj, kakor tudi to, da je Kregar zahteval od Eržena ključ od trg. in obrtne zbornice, da bi na kak način spravili glasovnice vanjo.
Gostilničar Jakob Bole je bral o falzifikacijah v listih. Eržen mu je enkrat v njegovi gostilni razlagal, kako se je to vršilo. Eržen je pravil, da je to delal pOd Kregarjevim terorizmom, ki se je mogočno obnašal v zbornici. Bole ni vsega razumel, posebno ne od ključa in posebnih uhodov. Nato mu je Eržen rekel: A saj to je čisto drugače. Kregar ini je čez dan naročil: »Prinesite mi volivne imenike in glasovnice«; zvečer sem jaz to prinesel in delali smo celo noč. Kregar je po Erženovi izjavi tačas tudi rekel: »Jaz nisem noben klerikalec, ampak pristaš S. L. S. Ko bomo zmagali, bomo farje ven zmetali.« Ko je Eržen zahteval službo, mu je eden rekel: Molči, če ne te damo zapreti. Eržen je Boletu tudi pravil, da z družino že tri mesece spi na slami. Bole je na nekem shodu pozival vsled tega Kregarja in Štefeta, naj dasta izjavo, da nista v preiskavi Če nista, da Bole 100 kron za ljubljanske reveže, drugače pa naj jih dasta ona dva, Bole je namreč od gospoda Koreneta vedel, da se preiskava vodi proti Kregarju in Štefetu. Na njegov poziv je res drugi dan neka oseba prosila drž. pravdništve za tako izjavo, pa jo ni dobila.
Bivši župan Ivan Hribar je izpovedal, da je Erženova žena pri njem naravnost govorila o ponarejanju glasovnic v prostorih zbornice. Svetovalo se mu je, naj ne stopa v nobeno zvezo z Erženom.
Eržen pravi, da je izjava njegove žene površna. Odkritosrčno priznava, da se je Kregar res zelo brigal, da bi mu preskrbel službo, toda višje glave tega niso hotele, ker niso nič vedele o teh manipulacijah, ker jih jc Kregar vodil čisto na svojo roko, Kajti najbrže je hotel v stranki r e • u s s i r a t i.
Alojzij Prek, akviziter pri L anončni pisarni, bivši knjigoveški vajenec v knjigoveznici Kat. tisk. društva, je slišal Eržena govoriti o teh manipulacijah pri. Klepcu. Eržen je dobil od liberalne stranke ponudbo, naj ji pove natančnosti o tej zadevi, za kar mu bodo liberalci preskrbeli službo, če jo izgubi pri Zadružni zvezi. Eržen je nato šel k dr. Peganu in ta mu je podpisal menico in zabičal, naj molči.
Ravnatelj Ljudske posojilnice Ivan K a s t e 1 i c izpove o Erženovem posojilu 200 K iz 1. 1906., za katere je bil Kregat porok in kateri menični dolg je posojilnica 6. aprila 1909 prepisala na Kregarja, Ta dolg je Kregar plačal 26. junija 1911.
Dr. Vrečko nato zahteva, da se še enkrat zasliši Margareta Klepec, ki mu je ravnokar rekla, da se je še nečesar spominila.
Margareta Klepec izpove: Resnica je, da je Eržen rekel, da bo dal dr. Peganu podpisati menico za 1000 K. Če jo ne bo podpisal, bo izvajal konsekvence. Eržen pravi: »Mogoče je, da sem rekel, da b o m dal podpisati; v resnici pa je nisem dal podpisati.«
Prebereta se izpovedi Silvestra Škr-binca in Avgusta Tosti o menici 200 K pri Jadranski banki, na kateri je Eržen ponaredil Kregarjev podpis, kar ta prizna.
Bivši ravnatelj Zveze slovenskih zadrug Ivan Rož man izpove, da je Eržen ob istem času, ko je pri Kočevski posojilnici iskal posojilo 2000 K, pravil na-čelslvenemu ravnatelju te zveze dr. Žerjavu o teh manipulacijah, nakar je dr. Žerjav vzkliknil: »No, hvala Bogu, da so jo klerikalci »pokidali«; če bodo zvedeli kaj o nas, bodo vsaj pri miru.« Dr. Žerjav je bil teh razkritij zelo vesel.
Kregar in dr. Zangger predlagata, da se Rozman zasliši o tem, ali se je iz zbornice nosilo uradne listine v Zvezo slov. zadrug in tam manipuliralo ž njimi. Dr. Kukovec ugovarja zaslišanju. Drž. pravdnik ne ugovarja in tako Rožman izpove, da je vse predpriprave pri liberalcih za zbor-I nične volitvi vodil dr. Žerjav. In to delo
se je izvršilo v prostorih' Zveze slov. zadrug. Predsednik vpraša: Ali so se uradne listine nosile iz zbornice. Rožman: »Iz zbornice so dali na razpolago volivne imenike za en večer.« To je Rozmanu povedal dr. Žerjav.
Nato začne prebirati predsednik razna pisma o Erženovem posojilu 2000 K pri Kočevski posojilnici, kjer je Eržen na za-dolžnici ponaredil podpis svojega strica-župnika.
Priča I z a b e 1 a L e m a i r c potrdi izpoved prejšnjih prič glede zneska 8 K, ki si ga je Eržen pridržal.
Priča Ivan B e r g a n t izpove: Eržen jc nastopil službo pri mizarski zadrugi v Št. Vidu meseca septembra 1909. Eržen je bil pri zadrugi sprejet tako, da je Bergant pri Zadružni zvezi v Ljubljani prosil enega uradnika in ker je slišal, da je. Eržen dober knjigovodja, se ga je sprejelo z začetno mesečno plačo 120 K. Sam ne ve, pač pa je od svojih sočlanov slišal, da se je Eržen izjavil, cla bo vse knjige zmešal, da se ne bo noben hudič več izpoznal iz njih. Da bi prej zapustil samo ocl sebe službo, se mu je plača znižala. Ker tega sam ni storil in se je poleg drugih nerednosti zvedelo tudi za to njegovo grožnjo, da bo knjige zmešal, sc je zadeva predložila v sejo in sc ga je takoj odslovilo ter izplačalo za tri mesecc naprej. Glede zneskov, katere si je Eržen na škodo zadruge prisvojil, izpove isto kakor prejšnje priče. Ovadbe od 16. julija 1911 na deželno sodišče v Ljubljani ni napravil priča, kdo jo je napravil, ne ve. Od Eržena prilaščene svote sta poplačala njegova dva. strica, pa nc popolnoma, plačanih je bilo nekaj kron premalo, za katere se pa zadruga potem ni več brigala. En znesek za plačilo prilaščenih svot je prišel po pošti in ga je morda res poslal Eržen sam, o čemur se pa natančno ne spominja; ostalo svoto pa jc poslal odvetnik Vencajz, ki jo je izposloval od Erženovih stricev.
Priča Jože Ar h izpove, da je Erženu prepovedal hoditi na pošto, pa je ta vseeno hodil. Napram njemu sc je izjavil Eržen, da bo tako storil, da bo imel še on od zadruge terjali in priča je to naznanil v seji, nakar jc bil Eržen odslovljen iz službe.
Priča Novak Ivan, blagajnik mizarske zadruge, tudi izpove, da je napram njemu Eržen grozil, da bo knjige zmešal.
Priča knjigovodkinja Mar. Š v e i-ger izpove, da je ona vodila glavne knjige, pomožne knjige pa je imel načelnik. Korespondenco je opravljala ona in Eržen. Tedaj, ko je Eržen si prilastil razne svote, jc bila ona v filijalki pri zastopniku mizarske zadruge gosp. Černetu v Ljubljani, kjer se ravno tako vodijo knjige, kakor pri centrali sami. In tedaj jc mogla iz knjig konštatirati, da znesek po 328 K ni bil vpisan v blagajniški knjigi, pač pa v glavni knjigi. Ker se jc terjalo, sem vprašala Černe-ta, če jc ta svota zabilježena v blagajniški knjigi, in tako smo prišli na to, da Eržen tc svote ni vpisal v blagajniško knjigo. Potrdi tudi, da jc Eržen priznal svojo krivdo glede zneska 8 K, ki ga je poslala Izabela Lemaire in se. zavezal povrniti. Isto potrdi tucli glede drugih zneskov. Zlasti pri tvrdki Pe-ternel je ona mnenja, cla si je Eržen na vsak način onih 100 K pridržal in jih ni odposlal.
Priča R e s c h i t z izjavi, da je bil Eržen pri tvrdki Tauzlier & Zhuber sprejet vsled priporočila gospe Gallc s plačo 120 K na šestmesečno odpoved in je bil tam ocl 15. februarja pa do avgusta 1910. Priča potrdi izjavo prejšnjih prič glede zneska 30 K, katerega je potem Eržen poravnal na ta način, da se mu je zabeležil kot predujem v breme. Ko je pri Kavčiču inkasiral onih 416 K 60 h, je kakih osem dni pozneje izginil nanagloma in odšel v Sarajevo ter od tam pisal, da si jc to svoto samo izposodil.
Priča E d m u n d Kavčič ni prišel na razpravo, vsled česar se je samo prebrala njegova izjava v preiskavi.
Priča Ivan Bole, jurist, izjavi, da mu je Eržen rekel, da je on nosil listke h Kregarju in da so tam delali tudi Puc, Ložar in Dachs. Ali so bili ti listki kataster ali kake druge vrste, tega mu ni povedal; najbrže so bile to glasovnice. Eržen mu pač ni natančno razložil, ali se je manipuliralo z glasovnicami ali katastrom.
Priča Nalfk izpove, da je Eržen bil le dvakrat pri Kregarju, in sicer enkrat prej in drugokrat, pa dva dni pred volitvami. — Nato pripomni Eržen, da se je dostikrat delalo, ko ni bilo nikogar v delavnici in torej priča njega ni mogel videti pri Kregarju. Nakar priča opozori, da jc ravno v tistem času imel mnogo posla, ker je bilo veliko naročil, in da je moral večkrat delati pozno v noč v delavnici, ki sc nahaja tik pisarne, v katero se iz delavnice lahko vidi
vse, ker ima stekleno steno in stoji delavnici ravno nasproti.
Priča Ivan Ogrin izpove: Leta 1909 sva bila v uradnih prostorih Obrtne kreditne zadruge v Ljubljani, kjer mama je rekla neka gospodična uradnica, da je prišel Eržen zahtevat 300 K na menico in je dostavil, cla mu bode menico pa Kregar podpisal. Kregar je, vprašal gospodično: »Zakaj naj bi paj jaz podpisal?« Ona: »Če ne podpišete, bo pa Eržen neke tajnosti izdal.« Kregar: »Kar izda naj, jaz pa mu nc pod-pišem menice.« — V trgovski zbornici jc videl priča Ogrin, da so tam uradniki nekaj prepisovali in da so tam na mizah ležali razni kupčki listkov raznih barv, največ je bilo rumenih. On je mnenja, da se je tam podpisovalo glasovnice. To jc bilo par dni pred volitvami.
Priča Ivan Štefe. Najprej dr. Kukovec. protestira, da bi se Štefeta zaslišalo pod prisego, ker je osumljen, da je tucli sam sokriv teh manipulacij. Sodni dvor sklene pričo zapriseči in Štefe izpove: Neko popoldne pride, k meni iz tiskarne g. Puhar in mi pravi: »Slišiš, včeraj sem pa nekaj zanimivega zvedel. K meni je prišel Eržen, menda me ni poznal, in mi jc pravil, da bo Kregarju predložil v podpis menico, in če je ne bo hotel podpisati, ga bo napadel v javnosti, pa ne samo Kregarja, ampak tudi z dr. Šusteršičem in drugimi voditelji S. L. S. bo tako naredil.« Štefe je šel takoj h Kregarju in ga vprašal, kaj je na tem. Kregar mu ni vedel nič povedati. Nato je Štefe šel takoj v pisarno dr. Pegana in je tega prosil, naj gre ž njim, ker se je nekaj nečuvenega zgodilo. Šla sta v prvo nadstropje in poklicala Eržena iz sobe na koridor in tam mu je priča rekel: »Kaj ste se pa Vi, Eržen, izmislili! Jaz hočem, da poveste takoj, kaj veste vi o Kregarju nepravilnega, kaj mislite, da bodete morda izsiljevali! Čc veste kaj slabega, pojdite k državnemu pravdni-štvu, če pa ne greste, potem bom pa jaz vas naznanil.« Medtem je pa že prišla Erženova žena h Kregarju in zahtevala podpis menice. Eržen mu je tucli ob Peganovi navzočnosti rekel, da nič ne ve slabega o Kregarju.
E r ž e n nato pripomni, da je prišel že prej enkrat k Štefetu v uredništvo »Slovenca« in ga prosil, naj bi vplival pri Kregarju ali kakem drugem voditelju S. L. S., da bi dobil Eržen kako službo, torej ga jc moral Štefe poznati.
Nato Štefe: Je že mogoče, cla je bil keclaj v uredništvu, saj jih pride k meni vsak dan po šest, deset in še več strank poleg tega stavci itd. Štefe pravi dalje: Naša stranka ni dobila volilnih imenikov na razpolago; pozneje sem slišal, da bo te imenike preskrbel Eržen. Vem pa, da so bila okna trgovske in obrtne zbornice ob volilnem času pozno v noč razsvetljena. Pozneje mi je profesor .Tare pravil, da mu je Rožman povedal, da so se neke manipulacije vršile tudi v prostorih Zveze slovenskih zadrug in da so se tja prenašali iz trgovske in obrtne zbornice uradni spisi. Lenarčiču priča ni pisal nobenega pisma, čc ga je Kregar, ne ve. Priča tudi ni Lenarčiča prosil, naj ne izvaja konsekvenc, ker za tako prošnjo ni bilo prav nobenega povoda. Rekla sva mu le, naj pove in pojasni resnico z ozirom na vesti o vlomu v trg. in obrtno zbornico. Tega tudi predsednik Lenarčič ne bi mogel trditi in čc je to trdi), se je zlagal, sicer pa je to po-zmejc, kakor sem čut, popravil; sicer pa sploh ne verjamem, da bi bil tako rekel. Na vprašanje zagovornika, dr. Vrečkota, če je večkrat govoril s svojo soprogo o volitvah, izjavi priča Štefe, da mu žena ni nikdar o tem pravila, da hodi h Kregarju kaj delat, pač pa je priča sam svojo ženo prosil, naj gre ž njim h Kregarju pomagat pisat glasovnice. O Erženu je priča šele pozneje zvedel, da je prepisal imenik. Imena »kataster« ni priča nikdar ocl Kregarja slišal. Na dr. Kukovčevo vprašanje, kako bi bilo mogoče falzificirati toliko podpisov, če se ne bi poznalo političnih razmer, to je kateri stranki dotične osebe pripadajo, odvrne priča, da tega ne ve, pač pa ve, da je volilni imenik pri trgovski zbornici v silnem neredu. To bo treba, na vsak način urediti.
Državni pravdnik Štefetu: Keclaj Vam jc Puhar povedal o namerah Erženovih? Ali takrat, ko se jc pričelo žc pisati o vlomih v trgovsko in obrtno zbornico?
Štefe: Eno leto ali vsaj pol leta prej.
Priča, dr. D e r m a s t i j a izpove, da je Kregar in njegova družina na do-dolirem glasu, da je splošno znana kot dobrosrčna družina, da se Kregar za vsakega, ki je potreben, brez ozira na politično mišljenje rad potegne in cla sploh njegova družina podpira, dasi je sama ne ravno preveč premožna, vse dobrodelne naurave. On jc s Krcgarjem
velik" prijatelj in zato si nc more misliti, da. bi bil Kregar kriv, ker čc bi bil kedaj kaj napravil, kar se mu tukaj očita, bi bil to prav gotovo njemu zaupal. Meni je Kregar vse zaupal; predno se je kaj pisalo po časopisih, mi je povedal, da volilnih imenikov ne bo mogoče dobiti, pač pa jih bo on dobil od nekega Eržena, ki mu jih je prinašal na majhnih listkih. Takrat, ko se je začelo pisati, da se je vdrlo v trgovsko zbornico in je bil Kregar pred preiskovalnim sodnikom zaslišan, jc prišel k meni in mi jc rekel: »Preiskovalni sodnik mi je rekel, da me Eržen dolži teh dejanj in me je opozoril izrecno na to, da je zato neobhodno potrebno, da Eržena diskvalificiram, čc se hočem rešiti. Ko sem mu tudi jaz to svetoval, je imel Kregar še vedno pomisleke, češ, meni se pa človek vendar smili. Ko sem mu jaz prigovarjal, je potem rekel: »No to bo kaj lahko, saj se liberalci sami oglašajo pri meni in so mi že poprej navedli različne stvari proti Erženu.« — K temu pripomni Eržen, da je to nemogoče, ker je preiskovalni sodnik njemu rekel, cla je prepričan o njegovi nedolžnosti in da so drugi ljudje za njim.
Nato se ob tri četrt na 12. uro zaključi dokazovanje.
BUDIMPEŠTANSKI IZGREDI IN OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Državni zbor so včeraj stražili vojaki in policija. Večina sklene, da se izključi Kovacs za 30, Rath pa za 8 sej. Sledi tajna seja. Ob pol 2. uri je seja zopet javna. Sklene se, da se skliče prihodnja seja v 29. t. m. Nato prične zbornica razpravljati o izgredih. Antal (vladna stranka) naglaša, da so izgrede povzročili tisti, ki delajo že 10 mesecev na anarhijo v zbornici. Justho-vec Gyorffy pravi, da so socialni demokrati sami sklenili stavkati in demonstrirati za splošno volivno pravico. Izgrede je zakrivila vlada, ker ni dovolila shodov, V istem smislu govori Justhovcc Mecossy. Lukacs: »Ni vlade na svetu, ki bi 50.000 do 60.000 osebam dovolila zborovati pred državnim, zborom.« Upa, da delodajalci ne bodo svojega sklepa, delavce od dela izključiti, izvršili. Glede na volivno preosnovo ni vzel niti bcsedice nazaj z ozirom na dane obljube. Če se pogajanja z opozicijo niso uspešno izvršila, nima nihče zato pravice, delati nemir in požigati, kakor tudi ne zato, ker je zbornica izvolila drugega predsednika. Odgovor Lukacsev se je vzel soglasno na znanje. — »Magyar Hir-lap« poroča, da namerava Tisza tajne seje preložiti na čas, ko poteče čas za rešitev dnevnega reda. Če to izpelje, izvije zopet obstrukciji nevarno orožje iz rok, ki ji ne preostane drugega, kakor hrupna obstruk-cija. Lukacs se je včeraj zvečer odpeljal na Dunaj. — Včeraj popoldne ob 4. uri sta se streljala v kavalerijski vojašnici podpredsednik Bc6thy in Polonyi. Ranjen ni bil nihče. Duelanta sla se spravljena poslovila.
OMEJITEV DVOBOJA V NEMČIJI.
Kakor se poroča iz Berolina, namerava cesar Viljem s kabinetno ordro omejiti dvoboje častnikov v nemški armadi.
NEMIRI V ALBANIJI.
Turški notranji minister je odklonil predlog skopeljskega valija, da se pogajanja z Albanci prekinejo in da nastopi vojaštvo s silo. Minister še vedno upa, da se z Albanci pogodi.
LAŠKO-TURŠKA VOJSKA.
Iz Turčije izgnani Lahi.
Turška vlada je javila carigrajskemu nemškemu poslaništvu, da je izgnala iz Turčije laške podanike. V Neopelj se je že pripeljalo veliko izgnanih Lahov. Kraljica mati Marjeta je darovala 20.000 lir za laške izgnance. Laška vlada namerava izgnance zaposliti pri javnih delih, tiste, ki ne bodo zaposljeni pri javnih delih, jih bo pa iz javnih sredstev podpirala. Laški listi prirejajo zbirke za laške izgnance. »Corriere« je daroval 10.000, milansko prebivalstvo jc pa že zbralo 30.000 lir.
Lahi kličejo trozvezo na pomoč.
Neapeljski »Matino« objavlja članek, ki poziva Avstro-Ogrsko in Nemčijo, da naj kot zaveznici Italije priskočita Lahom na pomoč, da se trozveza v ognju preizkusi, Francija in Angleška morata Italiji priznati v Sredozemskem morju popolno pariteto.
Lahi bombardirali Debo.
Neka laška vojna ladja je bombardirala ob jemnskem obrežju Debo. Dve laški ladji sla iz strojnih pušk streljali na turške vojake.
Mohamedanci proti kristjanom.
Odkar so Lahi zasedli otok Rod, so mohamedanci strašno razburjeni. Turška vlada vpliva na mohamedance, da še niso pričeli klati kristjanov.
Našega ženstva ne moremo z nobenim delom bolj razveseliti, kakor z novo knjigo S. M. Feliciie Kalfnšek »Slovenska kuharica.
Dnevne novice.
+ Cenjenim zunanjim naročnl-
komi Grda denunciacija v zvezi z okostnelo birokracijo sta se sinoči za-rotili proti »Slovencu« in povzročili, da nismo mogli doposlati napovedanega in že vloženega ter zavitega »Voznega reda« obenem s »Slovencem«. Cenjeni naročniki ga prejmo danes kot posebno pošiljatev pod križnim zavitkom; kdor bi ga ne prejel, naj ga izvoli reklamirati po dopisnici. Poskrbeli bomo, cla nam v bodoče ne bo delal v tem oziru nihče več takih — sitnosti.
•-j- Masaryk pa vera. Današnja številka »Dneva« pravi, da je »globoko veren človek in je svaril mladino pred ateizmom, in jo skušal rešiti iz verske krize, v katero jo je vrgel ravno sedanji klerikalizem«. Nikar ne imejte svet za norca! Ni še dolgo lega, kar je Masaryk sam trobil v državnem zboru, da »Boga išče, pa da ga ne more najti«. To je prav posebne vrste vera. Če kdo govori o »masarykovi veri«, se mu bo svet smejal ravnotako, kakor če bi govoril, da imajo v Učiteljski tiskarni polne skrinje tolarjev.
-}- Liberalna »moč« v Mokronogu.
Dični Ribnikar je ustanovil »Kmečko moč« za mokronoški okraj. To društvo naj bi organiziralo tiste elemente, ki so pri zadnjih volitvah kakor divje zveri razbijali shode Slovenske Ljudske Stranke. V nedeljo je bil ustanovni shod te liberalne »moči«. Zbralo se je 17 ljudi. Ker niso mogli trditi, da so kmetje, so konstatirali, da so »prijatelji« kmetov, n. pr. Prijatelj od Sv. Trojice in propadli župan šentruperški Zupančič: Seveda je moral priti govorit »kmet« iz Ljubljane in je bil za govor-inika naznanjen ustanovnik te »moči« Ribnikar. Prišel pa ni on, ampak namesto njega dr. Ravnihar, ki je sporočil, da je gospod ljubljanski tržni nadzornik uradno zadržan udeležiti se tega velevažnega shoda, in zato je poslal njega kot svojega namestnika. Ob sklepu so pobirali pristopnino k »moči« po 1 krono. To jc bilo pa zborovalcem preveč in jih je več izjavilo, da plačajo pa nc nič za tako »moč«. Lc po Ribnikar-jevih stopnjah hodite, di\ Ravnihar in tovariši, pa boste daleč prišli ! Imen odbornikov pa niso objavili, zato prosimo naše ljudi, naj jih zaslede, cla zve. naš kmet, kdo so tisti možje, ki hočejo kmeta vleči.
-H Špijonaži in »špijoni«. Tržaška »Edinost« piše o tem: Na Goriškem kat mrgoli vojaštva; kosarne, prelepi in »špijoni« rastejo kakor gobe. Vojaki so se tako navdušili za posel izsledovanja vohunov, da lovijo, kar jim prihaja pod roko. Goriški sodnik je n. pr. šel na izprehod proti Kr-minu. Medpotoma je srečal vojake, jih opazoval, povprašal kje so nastanjeni in — fertig! Gnali so ga vklenjenega v Bilja-no in od tod v Krmin kakor nevarnega Spijona, kjer so ga tudi gledali kakor kako nevarno žival, dokler se niso prepričali, da je oni gospod res sodnik iz Gorice. — Neki agent Steiner iz Gradca je vprašal vojake, kako težka so njih dvokolesa, kako se zlagajo, in sedaj je kakor vohun že par tednov v preiskovalnem zaporu. — G, Pauluzza, bivši videmski mestni odbornik, je šel na izprehod proti mostu pri Barki, gledal divno okolico, se vrnil na postajo; v Krminu so ga ustavili in c. kr. komisar ga je začel povpraševati z vso natančnostjo, kje je bil, kaj je delal itd. Radi te sekature je moral prenočiti v Krminu, ker je zamudil vlak. — Prav je, ako love špijone okoli trdnjav in drugod, ali sum bodi opravičen. Naše mnenje je, da je smešno iskati špijonov na Goriškem, ko so v Rimu itak že bolje informirani o vojaških stvareh, nego marsikateri naš podčastnik, ki Jovi goriške sodnike in štajerske agente. Tudi prekasno jc že in nam se dozdeva, da pri nas nimajo špijoni nič več iskati, ker sosednji prijatelji in zavezniki so menda itak že — vse našli.
-f Militarizem in socialni demokratje. Socialni demokratje postanejo kar besni, kadar govorijo o »molohu militarizmu« in imajo že cel besednjak psovk, s katerimi obkladajo tiste, ki glasujejo za vojaške stroške. Neprenehoma mečejo okoli s frazami o »žrtvah« militarizma. Danes pa, ko je v Budimpešti en tucat mrličev, par sto težko ranjenih v bolnišnicah in več sto ljudi zaprtih po ječah, doma pa družine brez kruha in slotisoče škode, pa socialna demokracija, ki jo ljudi nahujskala k izgredom, noče nič slišati o žrtvah so-cial. demokracije. Rane, ki jih je zadala ta revolucija v Budimpešti, se bodo šc leta poznale, posebno na delavcih in njih družinah. Voditelji so sc lepo umaknili, delavce pa poslali pred puške. Tukaj govorite o žrtvah!
-f- Obrambno društvo in liberalno časopisje. Obrambno društvo je razposlalo 1432 obvestil za leto 1911 in 585 obvestil od 1. januarja do 20. maja leta 1911. Kakor tc številke kažejo, se ni liberalno časopisje tekom let prav nič
poboljšalo in osebni napadi nič zmanj. šali.
—	Umrl je včeraj v Vel. Laščah Janez Gruden, posestnik in gostilničar. Zadel ga jc mrtvoud.
—	Poštne vesti. C. kr. poštni urad v Trebelncm jc dobil ta mesec pismo-noša.
—	Izpremembe poštnih okrajev.
Ker je dobila pošta v Trebelnem svojega pismonoša. so se vasi: Cerovec, Velika in Mala Strmica izločile iz poštnega okraja šmarjetskega ter spadajo posihdob k poštnemu uradu v Trebelnem.
—	Čehi za naš Kamnik. Znano je, da Čehi hodijo radi v naša letovišča. Na Jezerskem, v Kranjski gori itd. jih je od leta do leta več. Jako jim je všeč tudi Kamnik, zato dela »Češki Dennik« tole laskavo reklamo zanj: »Svojim bralcem lahko povemo, in to napravimo z veseljem, da je ta čarobni, dosihdob malo znani planinski kotiček (Kamnik) v Slovencih, ki nas bodo vselej po bratsko sprejeli.«
—	Blejski grad tujcem odprt. Družba, ki je kupila blejski grad, je letos zopet odprla občinstvu vsa gozdna pota, ki so bila sedaj za javnost zaprta. Na udobnih krajih se bodo postavile klopi. Na gradu pa se je otvorila restavracija. To jc za naše zdravišče jako važna pridobitev. Vsak izmed tukajšnjih gostov si rad ogleda grad ter se naslaja z rajskim razgledom odtod, in neprenehoma so se čule sedaj tožbe letoviščarjev, da se nc morejo sprehajati po prijetnih gozdnih potih. Ta veliki nedostatek je sedaj odpravljen.
—	Iz Bele Krajine. Suhor pri Metliki. Volitve. Deželna vlada je v dogovoru z deželnim odborom postavila na Suhorju zaradi nereda pri občini ge-renta v osebi g. J. Klemenčiča. Zdaj pa c.kr. okrajno glavarstvo g. gerentu nagaja kar se da. Kliče ga na nepotrebne odgovore v Metliko, ko bi bilo lahko pismeno zadeve opravilo. — C. kr. okr. glavarstvo je oskrbelo celo revizijo pri suhorski občini in vposlalo žc dotični revizijski račun. Vprašamo, ali je to avtonomija občine? Saj ima vendar deželni odbor revizijo v svojem področju. Dokler je bil liberalni Tomec za župana, je bilo vse prav. fn vendar je njegovo gospodarstvo pokazalo do 1200 kron deficita. Tedaj je bilo c. kr. okrajnemu glavarstvu vse prav, sedaj je pa nad gerentom, ki si prizadeva občino spet spraviti v pravi tir. — Ste že slišali, da bi kje c. kr. žendarmerija dobila volivni imenik v roke in bi imela poročati o njem c. kr. okrajnemu glavarstvu? Menda še ne. To se je zgodilo pri nas v Suhorju, tako sc čuje vsepovsod po občini. Blizu hrvaške meje smo. Mogoče zato. — Volitev za občino Suhor se more razpisati v 14 dneh, tako tirja okrajno glavarstvo. Župan je bil odstavljen zaradi nereda v občini, in da se napravi red v občini, je bil postavljen gerent. Tak nered, kakor je bil tu, pa se ne da tako hitro popraviti. Zato je pač čudno, da okr. glavarstvo tako sili z novimi volitvami. Ali ima prejšnji župan Tomec res tolike prijatelje v Črnomlju? Mislimo pa, da ima deželni odbor tudi za Suhor svojo veljavno besedo in tudi visoki prijatelji bivšemu županu nc bodo več pomagali.
—	Dijaški izlet na Adrijo, ki ga, kakor znano, priredi ljubljanska podružnica Avstrijskega mornarskega društva, se vrši v četrtek, dne 30. maja 1912, in se ga udeleži 500 učencev, učiteljev in družin učencev. Izletniki se odpeljejo iz Ljubljane s posebnim vlakom ob 5. uri zjutraj in dojdejo v Trst ob 8. uri 33 minut. Nato si ogledajo prosto luko, Canal grande, Piazza grande, Corso, predor Montuzza, Stabilimento technico, vojne ladje »Viribus unitis« (dreadnought), »Tegetthof« in »Pan-ther«, potem odhod po obrežju ob lepih nasadih Sv. Andreja v notranje mesto. Vkrcavanje za triurno vožnjo se vrši ob 2. uri popoldne na Molo Pesca-tori in sc bodo lahko ogledali Koper, Gradež, ladjedelnica v Tržiču in Miramar. Iz Trsta se odpeljejo pozno zvečer in se vrnejo v Ljubljano o polnoči. Tukajšnji podružnici sc jc posrečilo dobiti znaten popust, tako da skupni stroški, in sicer za vožnjo po železnici in po morju, obed in večerjo in dvakratno malico najbrže ne bodo presegali 10 K za osebo, v to jc všteti tudi nameravani godbeni koncert pri obedu in na krovu.
_ Umrla je v Dravljah v 25. letu
dolgoletna cerkvena pevka na šentviškem koru gdčsna. Francka Florjančič.
_ Vzoren živinorejec! Z Viča: Gospod Franc Pavlič, posestnik na Glin-eah je pretečeni teden prodal telico, staro tri leta, ki je tehtala 740 kg. Kupil jo je gosp. Franc Gutnik, mesar na Glincah, za ceno 700 K.
Kdo bo zadel glavni dobitek turških srečk? To se bo izvedelo dne 1. junija, prav gotovo pa je, da nc bo nič zadel, kdor nima turške srečke. Vsakdo naj tedaj hiti z naročilom, da bo deležen žc žrebanja dne 1. junija. — Več je razvidno iz današnjega oglasa »Srečke v korist Slovenski Straži«.
— »Zlata Doba« — oživljena. Po večmesečnem presledku smo zopet dobili v roke 3. številko »Zlate Dobe«. Zakaj je nastal v izdajanju lista ta neljub inter-mezzo, nam urednik pojasnjuje v prvem članku: Ali nadaljujemo ali nehamo? Upamo, da bo g. urednik nadaljeval, ne pa prenehal voditi svoj meč na tem važnem polju. Vse pa, ki jim jc napredek našega ljudstva pri srcu, bo ta korak razveselil.
Današnji številki jc priložen prospekt I. slovenskega pogrebnega zavoda Jos. Turk v Ljubljani.
Ljubljanske novice.
lj Nadvojvoda Friderik se je odpeljal sinoči ob 9. uri 53 minut iz Ljubljane. Visoki gost se je udeležil razdelitve nagrad častnikom v slavnostni dvorani deželne vlade. Radi dežja nadvojvoda Friderik ni obiskal Ljubljanskega gradu. Deželni muzej jc obiskal nadvojvoda Friderik od 4. do pol 6. ure popoldne. Pri razdelitvi daril so bili navzoči deželni glavar dr. Šusteršič, deželni predsednik baron Schwarz, župan dr. Tavčar, v Ljubljani navzoči generali in veliko drugih dostojanstvenikov s svojimi damami. Ob razdelitvi daril je nagovoril nadvojvoda navzoče takole: »Z velikim veseljem sem se udeležil letošnjega tekmovalnega streljanja gorskih čet. Kranjska dežela, mesto Ljubljana in njeno prebivalstvo je v vojaško patriotičnem duhu naravnost tekmovalo, naklonilo vojakom dragocena častna darila, bogato okinčalo hiše z zastavami in z drugimi prireditvami olepšalo vojaško slavnostno streljanje. Zdi se mi potrebno, da se na tem mestu deželi, mestu in lojalnemu prebivalstvu za to pa-triotično delovanje najtoplejše zahvalim. Zelo obžalujem, ker sem bil vsled žalostnega slučaja (dvorno žalovanje radi smrti danskega kralja) zadržan, se udeležiti lepih patriotičnih slavnosti ljubljanskega prebivalstva. Z velikim zadoščenjem sem se zopet prepričal o velikem veselju za streljanje in o izobrazbi gorskih čet. Moštvo kakor tudi gospodje častniki so pri streljanju dosegli odlične uspehe. V imenu Najvišje službe se zahvaljujem vsem prizadetim častnikom in vojakom za njih požrtvovalnost v tej velevažni stroki vojaške izobrazbe. Predno razdelim zaslužene nagrade, se spominjajmo v vsej zvestobi in navdušenju Najvišjega darovalca potujočega tekmovalnega darila, našega Najvišjega vojnega gospoda in dobrega vladarja. Njegovo Veličanstvo cesar in kralj Franc Jožef I. naj živi!« Navzoči so se navdušeno odzvali in klicali vladarju navdušeno: »Živio!« Slavnosti je zaključil ples v kazini. Danes zapuščajo častniki in vojaki Ljubljano, ki jo gotovo ohranijo v dobrem spominu.
lj Nadvojvoda Friderik za ljubljanske uboge. Njega cesarska visokost nadvojvoda Friderik je ljubljanskemu županu izročil za mestne uboge znesek 400 kron.
lj Koncert. »Slovenska Filharmonija« koncertira, pod vodstvom g. kapelnika Teplya, na binkoštni ponedeljek, dne 27. t. m. v Grand hotelu »Union«. — Spored: 1. Lehar: »Zdaj prične«, koračnica. 2. Strauss: »Jutranji listi«, valček. 3. Foerster: »Obletnica« iz opere »Gorenjski slavček«. 44. Bizet: prizori iz opere »Carmen«. 5. Bellini: »Norma«, ouvertura. 6. Nacliez: »Ciganski ples«, solo za gosli (g. koncertni mojster Černy). 7. Mascagni: »Caval-leria rusticana«. 8. Suppe: »Lahka konjenica«, ouvertura. 9. Kotlar: »Monte Kristo«, valček. 10. Zaje: Dvospev iz opere »Zrinski«. 11. Ziehrer: »Polkovni oče«, pesem. — Začetek koncerta ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vin.
lj »Dan« je napisal dne 22. maja sledečo notico: »Mesar na Starem trgu, Pu-trich, je kupil te dni za nizko ceno bolnega vola, ki ga je hotel prodajati v mesnici. Mislil je, da bo imel pri njem masten zaslužek, a so mu v klavnici prepovedali prodajati meso. Po vola lahko pride kmet, ki ga je prodal, ali ga pa odpelje konjač. Postopanje tega mesarja se mora obsojati s strani strank kakor tudi drugih mesarjev, s katerimi lahko glede cen konkurira.« Ta notica nima drugega namena, kakor tega, da bi Putrihu škodovala na njegovi časti in njegovi dobroidoči obrti doma in v mesnici. Ko sc je uredništvo prijelo, kdo je to v svet spravil, so se zgovarjali, da so dobili pismo, pa ne vedo ne kdo je pisal in odkod je prišlo. Kaj so morebiti mesarji živinozdravniki, da bodo na koži poznali, če je žival zdrava? Ali morebiti more mesar prej meso živali videti, če je zdravo, predno je žival zaklana? Koliko mesarjem se je že zgodilo, da so kupili ži-
vali, katerih meso niso mogli prodajati, ker so spoznali v klavnici, da ni za prodajo. Ampak tega ni »Dan« še nikdar videl pri drugih mesarjih, pač pa je videl pri g. Putrihu zato, ker lista ne mara. G. Putrih ni še nikdar nobenega blaga prodal, da bi se ne bilo preje v klavnici ogledalo.
lj Deželni muzej »Rudolfinum« jc za prosti poset odprt binkoštni ponedeljek od 10. do 12. ure dopoldne, — jutri, binkoštno nedeljo pa ostane zaprt.
lj Društvo zdravnikov na Kranjskem. Slavnost 50 letnice zaključil je banket, ki sc je vršil v četrtek ob 7. uri zvečer v dvorani hotela Tivoli. Prvo napitnico govoril je predsednik na Njegovo Veličanstvo cesarja, spominjajoč na njegovo dolgo vladanje, pod katerim se jc v Avstriji mogočno razvila medicinska veda. Med živahnimi »Živio«-klici sklenilo se je od-poslati udanostno brzojavko slovenskih zdravnikov na kabinetno pisarno. Hrvaškim gostom nazdravil je primarij dr. Jenko, srbskim dr. O r a ž e n. V vznesenih besedah slavil je državni poslanec dr. J a n k o v i č skupno kulturno delo. Mestni fizik dr.' Krajec tolmačil je pozdrav ljubljanskega župana, mestni fizik zagrebški dr. R i h t a r i č pa je napil častnemu predsedniku, prof. dr. Alojziju pl. V a 1 e n t i kot vzor-zdravniku, ki se je kljub svoji visoki starosti z mladeniškim veseljem udeležil slavlja društva, za kojega se je žrtvoval vse svoje življenje. Predsednik kluba štajerskih slovenskih zdravnikov, dr. R a k e ž naglašal je zasluge odbora, ki si jih je ta stekel z lepo prireditvijo 50 letnice in z urejevanjem slavnostne številke »Liječničkega Vijesnika«. Po ofi-cijelnem delu banketa sledil je zabavni, ki ga je spretno vodil gospod dr. R a k e ž. Po mnogih letih smo zopet enkrat čuli krasni bariton dr. S t u h c a iz Ptuja. Banket je restavrater Eder izvrstno priredil, za godbo je skrbela ciganska kapela Sar-koszi.
lj Izplačevanje za tranzenalno nasta-njevanje gg. častnikov v hotelih in v privatnih stanovanjih — povodom tekmovalnega streljanja gorskih polkov v Ljubljani — se bode pričelo, od torka, dne 28. maja 1912 naprej ob navadnih uradnih urah v mestni posvetovalnici na mestnem magistratu (Mestni trg št. 2/1).
lj Gremij trgovcev naznanja svojim članom, da smejo biti 26. t. m., to je na binkoštno nedeljo odprte trgovine od 7. do 12. ure opoldne ter od 3. do 6. ure popoldne.
lj Iz seje magistralnega gremija.
Koncesije. Melhioru Ravterju se dovoli točiti pivo in vino ter prodajati mrzla jedila v zvezi s trgovino; Emilu Kržišniku sc podeli gostilniška koncesija, ki je ugasnila po Habiču; Avgust PJder, najemnik hotela Tivoli, bo smel v baraki v Lattermannovem drevoredu točiti pivo, vino in prodajti mrzla jedila; Leopoldu Simončiču se odkloni prošnja za gostilniško koncesijo na Sv. Petra nasipu št. 43. — Dr. Zajčev predlog, da se mu koncesija pogojno dovoli, je propadel. — Odbije se prošnja Neže Klembas, da bi smela prodajati v svoji izkuhi vino in pivo, češ, da je na Dolenjski cesti že preveč gostiln in ker se upira koncesiji Gostilničai-ska zadruga. — Ustanova za vojaške invalide. Za 11 prostih ustanov je prosilo 50 prosilcev. Ocl teh je upravičenih samo 17 prosilcev. Sklene se predlagati občinskemu svetu, da podele te ustanove 11 prosilcem, ki se po mnenju gre-mija najpotrebnejši.
lj Stavbna dovoljenja. Ivan Strus sme zgraditi pritlično hišo na Poljski cesti št. 17, Matej in Marija Struzzi zgradita enonadstropno vilo na Poti na Rožnik, Fran Poljšak na Martinovi cesti 32, napravi verando na. dvorišču, Maks Zaloker preuredi sušilnico v konjski hlev, baron Schwegel zgradi na dvorišču svoje hiše na Bleiweisovi cesti št. 11 hišo; pritlično hišo bo smel graditi Andrej Selan v Orlovi ulici; Štefan Žvan sme zgraditi vilo v Mar-montovi ulici, Anton Keržič na Rakitni pa si postavi kozolec. Jezuitska cerkev se bo smela postaviti le 8 m od stavbne črte. — Dr. Zajec predlaga premembo tarifa za rabo rešilnega voza. Knjigovodstvu se naroči, da izdela tarif, vpo-števajoč, da se za prevažanje delavcev iz občin Vič, Sp. in Zg. Šiška, Rudnik ter Moste ne sme nastaviti višja vsota kakor pet kron.
ljZa rokodelski dom v Ljubljani je daroval g. x\vgust Agnola, stavbni in umetni steklarski mojster v Ljubljani 35 K 60 vin. Bog povrni!
lj škrlatinka v tednu od 12. do 18. majnika bila je prijavljena le v enem slučaju, ko je bil neki tujec pripeljan v deželno bolnico. Tekoči toden je zbolelo v Ljubljani troje otrok in eden jc bil pripeljan iz dežele v bolnišnico.
lj Stavka pri Samassi. Livarji pri Sa-massi, ki jih je osem, so v ponedeljek pri-
čeli stavkati, ker niso bili z akordom zadovoljni. Trije so pričeli že v torek delati, drugi še stavkajo. Nerednosti ni bilo nobenih.
lj Našel se je zavitek obleke na Samotni ulici.
Telefonska in brzoiavna poročila.
RAZPRAVA KREGAR.
Celje, 25. maja. (Ob 12. uri opoldne.) Zdaj govori državni pravdnik. Erženov zagovornik dr. Kukovec je predlagal dodatno vprašanje, da je Eržen ravnal pod vtisom nepremagljive sile. Glede na po Erženu pridržane zneske je pa predlagal oprostilno vprašanje, češ da je dan oprostilni razlog dejanskega ke-sanja. Sodišče jc zavrnilo vse predloge dr. Kukovca, razven zneska 8 K. Razprava se že danes zvečer konča.
f DR. BREN6IČ ALOJZIJ.
Celje, 25. maja. V Šmarju pri Jelšah je umrl odvetnik dr. Alojzij Bren-čič. Pogreb bo v ponedeljek ob pol peti xn*i s celjskega kolodvora.
ODLIKOVANI AVSTRIJSKI ZUNANJI MINISTER.
Berolin, 25. maja. »Nordd. Allgem. Ztg.« poroča, da podeli nemški cesar Viljem avstrijskemu zunanjemu mini stru visoki red Črnega Orla.
NADOMESTNE VOLITVE NA OGRSKEM.
Budimpešta, 25. maja. Pri nadomestnih volitvah v državni zbor je bil včeraj izvoljen kandidat Justhove stranke z 1071 glasovi. Vladni kandidat ogrski finančni minister je propadel z 975 glasovi. Prej je bil okraj v rokah vladne stranke.
V BUDIMPEŠTI MIRNO.
Budimpešta, 25. maja. V Budimpešti je danes popolnoma mirno. Sodijo, da se nemiri ne bodo obnovili.
VSTAJA NA KUBI.
Havana, 25. maja, Vstaja zamorcev se strašno širi. Vlada je ukazala zapreti vse tvornice, ki izdelujejo sladkor, ker se boji, da jih vstaški zamorci napadejo in izkušajo zažgati.
20 MILIJONOV ZA ŠOLE.
Melbourne, 25. maja. Vdova milijonarja Russla je darovala za ustanovitev šol v Avstraliji 20 milijonov de* narja.
NAPAD NA LAŠKEGA KRALJA.
Rim, 25. maja. Policija je prijela po raznih pokrajinskih mestih več oseb, osumljenih, da so udeležene pri atentatu D'Albe na italijanskega kralja.
NOV SULTAN V MAROKU.
London, 25. maja. »Morningpost« poroča, da so v Tarudantu oklicali Mu-ley el Hajbo za sultana. Novi sultan ima 4000 dobro oboroženih Mavrov.
STAVKA V LONDONU.
London, 25. maja. Stavka v londonskem pristanišču se šc ni razvila popolnoma. Stavkujočih delavcev je 80 do 140.000. Natančno število še ni dogna-no. Živila se draže.
PREDRZNOST PARIŠKIH APAŠEV.
Pariz, 25. maja. Policijski ravnatelj Heunion se je peljal dne 23. t. mes. v avtomobilu. Nenadoma so ga ustavili trije banditi, potegnili ga iz avtomobila ter ga hoteli oropati. Napadanec je potegnil še pravočasno iz žepa revolver ter s par streli pregnal roparje.
NOVO VSEUČILIŠČE V NEMČIJI.
Berolin, 25. maja. Nemški cesar je dovolil, da se v Frankfurtu ob Meni ustanovi nova univerza.
VOJAK USTRELJEN PRED CELIM POLKOM.
Pariz, 25. maja. Včeraj so v Amicn-su ustrelili na dvorišču vojašnice kira-zirja Auffraya v navzočnosti celega polka. Povzročil je roparski napad na nekega podčastnika. Njegov sokrivec je bil obsojen na dosmrtno prisilno delo. Predno so ga usmrtili, so ga na dvorišču vojašnice degradirali.
Darovi.
-r Za »Ljudski sklad« so darovali * mesecu aprilu sledeči: Preč. g. knezoškof Jeglič 20 K; g. dr. J. Ev. Krek 110 K; g. poslanec Gostinčar 30 K; g. dr. E. Lampe, g. dr. Pegan, g. dr. Iv. Zaje in g. Josip Lončarič po 20 K; Neimenovan 100 K; g.
dr.
Gregorič in dr. Pečjak in Neimenovan po 10 K; g. kanonik šiška, gosp. stolni vikar Smolnikar, g. prelat Kalan, Neimenovan, g. ravnatelj Traven, g. Rašica, gg. župnika Barle in Petrič, g. prof. Dermastia in Nc-
IfaSff ZdfflUfS dosežeta! Vaša slabost in bolečine izRtnejo. Vaše oči, živci, miSice, kite se ojačijo. Vaše spanje postane zdravo. Vaše zdravje se zopet vrae. ako vcorabljate pristni FeHer-iev fluid z znamko „Elsafluid". livanaistorica za poskušnio б kron franko. Izdeluje le lekarnar K V. Follcr v Stubici. tlsatrg 285 Uirvatsko).
imenovan po 5 K; Neimenovan 4 K; g. urednik Krnne 4 K; g. Tušar 2 K; gosp. J. Ložar in Neimenovan po 1 K. — Prispevke sprejema tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta 6/II.
CERKVENI VESTNIK. -f Evharistični kongres. Obrok za priglašanje se podaljša do 15. julija. To pa definitivno. — Potrebno je v tem času misel na kongres in misel evhari-stično sploh na primeren način buditi in poživljati. K temu je posebno pripraven mesec junij s svojimi evharisti-čnimi prazniki. V Ljubljani bo na praznik sv. Rešnjega Telesa ob 5. uri popoldne v »Unionu« predavanje z zanimivimi skioptičnimi slikami o preteklih evharističnih kongresih.
p Sestanek Cordis Jesn za dekanat Koper—Pirano—Kerkavce, se vrši dne 30. maja ob deseti uri zjutraj v Lazare-tu pri Kopru.
Musica saera. V cerkvi nemškega vitežkega reda v Križankih. V nedeljo, dne 26. t. m. Binkošti in patrocinij za-vctnice te cerkve Marije pomočnice kristjanov. Ob 10. uri kratka pridiga, potem slovesna sv. maša, pri kateri se bode izvajalo: Missa solemmis in A za mešani zbor, orgije in orkester zložil Ant. Foerster; graduale emitte Spiri-tum in sekvenca veni sanete Spiritus, zložil Ant. Foerster; po ofertoriju »Salve Mater« (proza), zložil Don Pothier; tantum ergo — genitori, zložil Anton Foerster.
Na binkoštno nedeljo ob pol desetih: Ece sacerdos magnus, zl. dr. Fr. Kimovec, Missa seraphica, zl. P. Ilug. Sattner, Alelua z verzikli in sekvenca »Veni saneta Spiritus«, zl. Ant. Foerster, pri ofertoriju: »Veni sanete Spiritus«, zl. Mor. Brosig.
Na binkoštni ponedeljek ob desetih: Missa in hon. B. M. V. de Loreto, zl. V. Goller, Aleluja z verzikli in sekvenca »Veni s. Spiritus«, zl. Ant. Foerster, ofertorij »Intonuit«, zl. Pet. Gries-bacher.
Štajerske novice.
š Shod Orlov. Celjsko okrožje Orlov napravi na Binkoštni ponedeljek dopoldne izlet na Dobrno. Tam bo skupna sveta maša, po maši slavnostni obhod. Popoldne po večernicah bo najprej občni zbor bralnega društva na Dobrni. Takoj nato bo javen nastop Orlov celjskega okrožja in nekaterih sosednih odsekov. Pri celi prireditvi svi-ra znana godba, tudi nastopi pevski zbor.
š Kap je zadela ženo gostilničarja g. Zagodeta na Ostrožnem pri Celju. Umrla je zapustila šest malih otrok.
š Izpred celjske porote. Požig. Kakor smo v včerajši številki »Slovenca« poročali, je bil Štefan Krenn, pekovski mojster v Spodnji Hudinji pri Celju, obtožen, da je napeljaval k požigu svojega hlapca Založnika in pekovskega učenca Verdeva ter jima obljubil, v slučaju, da poslopje zgori, za to 50 kron. Poslopje je nato res dne 3. marca pogorelo. Porotniki so stavljena vprašanja glede Krenna in hlapca Založnika zanikali, nakar sta bila oproščena, potrdili pa so vprašanje glede lahkomišljenega zažiga pri Krennovem učencu Verdevu, nakar je bil isti obsojen ! na pet mesecev ječe. — Po paragrafu 125. kaz. zak. se je imel pred celskimi porotniki zagovarjati neki Janez Uršič. Porotniki so ga spoznali krivim, nakar je bil obsojen na osem mesecev težke, poostrene ječe. — Dalje se je vršila obravnava proti članu družbe železniških roparjev in tatov, Ivanu Frigelnu. Ta družba je izvrševala svojo »obrt« posebno na progah Zidani most— Zagreb in Celje—Trst. Obravnava pa se je vsled pomanjkanja dokazilnih dokazov preložila na poznejši čas.
š Sedemdesetletnico rojstva je praznoval g. Ivan Kryl, profesor na realki in posestnik v Ljutomeru. Službuje že 42 let na ljutomerski realki,
š Slovenski zdravniki! Piše se nam: Za zdravnika v Zgornji Poljskavi je jako ugodno mesto. Daleč naokoli ni nobenega spretnega zdravnika. Tudi distriktno mesto/ Treba se je hitro pobrigati, ker se hoče vsiliti Nemec, a ugodno bi bilo tu le za Slovenca,
š Volitev župana sc jc vršila te dni v občini Bezini pri Konjicah. Zupanom jc izvoljen vrl in ugledni posestnik gospod Jurij Klunčnik.
š Poročil se je v Gor. Radgoni učitelj Janko F tire t z gdč. Marico Roš. učiteljico pri Negovi.
š Smrtna kosa. Umrl je na Ilumu pri Ormožu tamošnji posestnik in občan Anton Zadravcc, star 90 let. — Pri Sv. Florjanu ob Boču je umrl po kratki, mučni boleni šolski načelnik in bivši župan g. Juraj Dolšak. — Na Lopati pri Celju je umrl posestnik BI. Krajne.
š Vsled zastrupljenja krvi je umrl v konjiški okolici mladenič Jernej Br-glez, star šole 18 let. Bil je vnet član naših mladeniških organizacij.
š Smrtno ponesrečeni rudar. Rudar Nikolaj Bolaj v rudniku v Trbovljah je v prostoru, kjer stoji motor, zašel, kakor sc sumi, namenoma med transmisijsko jermenje, katero ga jo zgrabilo za glavo in ga treščilo ob zid. Bolaj jc takoj z razbito glavo mrtev obležal. Ljudje pravijo, da jc najbrž izvršil samoumor. Zapušča ženo in šest nepreskrbljenih otrok.
š Vsled brezdelnosti šel v smrt. 72-letni strojarski pomočnik Lovrenc Ti-šler jc bil 33 let zaposlen v mariborski usnjarni. Pred kratkim pa je bil vsled pomanjkanja dela odpuščen. To si jc vzel tako k srcu, da je 23. t. m. zvečer zapustil stanovanje in tekel k Dravi, v katero je skočil in utonil. Trupla dosedaj še niso dobili.
š Poizkušen samoumor. Iz Ptuja. Tukaj se je hotel ustreliti pijonir V. Polzi. Mož pa se je slabo zadel in se samo težko ranil. Spravili so ga v vojaško bolnišnico.
š Roparski umor. Iz Maribora. V noči od četrtka na petek jc vlomila v vasi Obšine pri Mariboru močno oborožena tolpa vlomilcev pri posestniku Raču. Hišo so popolnoma oropali. Šest, domačih ljudi se je krepko branilo prod roparji, vendar pa so nasprotni premoči podlegli. Enega sina so roparji ubili, drugih pet pa je zadobilo smrtno-nevarne poškodbe. Orožništvu se kljub pridnemu iskanju roparjev še ni posrečilo prijeti.
š Ponesrečen tovarniški delavec. 171ctnemu Janezu Paradižu, delavcu za posodo v tovarni v Celju, je butnil težki stroj s tako silo v glavo, da so ga nezavestnega prepeljali v ccljsko bolnišnico, kjer je čez dva dni na poškodbah umrl.
U in
Na prehranitev in razvoj prezgodaj rojenih otrok se mora prav posebno in skrbno paziti. Tukaj se magčuje vsaka napaka in vsaka zamuda. Ravno takim otrokom se Pristna samos izkaže Scott-ova ribjeoljnata-emul-io znamko — zija, redno zaužita v primerni mno-ribiSem — kot zini, kot pravi blagoslov. Razvoj Som seou- takih prezgodnjih otrok se s
ovega ravnanja
ovo
2693
SCOTT 2 EMULZIJO
večkrat tako poviša, da se po kratkem času niti po cvetočem obrazu, niti po čvrstem telesnem razvoju in ojačenju kosti nikakor no razločujejo od drugih otrok. Scott-ova emulzija je popolnoma lahko prebavna in tako prijetno dišeča, da jo celo dojenček brez vsakega obotavljanja
zaužijo in lahko prebavi. Pri nakupu naj se zahteva izrecno Scott-ovo emulzijo. Znamka „Scott", ki je že nad 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinok. Cona izvirni stek. 2 50 K. — Dobi sc po vseh lekaunah.
„NUISOL"
441
o d Bergmann & Ko., Tešin (Tet schen) ob Lal)i
je in ostane, pozneje kot doslej nedosežen v svojem presenečenim naravnem pobarvanju las in brade. - Dobiva so v svitli, rujavi in črni barvi steklenica po K 2-50 v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah.
m modno blago za gospode
in gospe priporoča Tzv.hISs
Prokop Skorkovsky In sin
v llumpolcu na CeSkera.
Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na ieljo dam tukaj izgotovlti oospod. obleke.
Sredstvo za štedenje
so praktične
±MAGCr kocke
križcem
za četrt litra najboljše goveje juhe.
Ime MAGGI jamči za skrbno izdelovanje in Izvrstno kakovost.
naravm alkalična kislina
najboljša dijetlčna osvežujoča pijača
preizkušena pri želodčnih in črevesnih (ta-tarih, oblstnlh in mehurnih boleznih, katero
priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiratno sresfetuo
pri karlovovarijskem in drugih kopoliikih zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	(VII.)
izvirek: ffiesshiibg Saeaerlsriiim,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zastonj in franKo.
— »I W 9 § - - - — ----------" — #	J
špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjili rijskih proda n vinom.
Zaloge pri Mihael Kasfner-u, Peter Lass-nlku in Andre) Šarabonu, Ljubljano. 3997
Glupeci Ali si še sedaj uisi zapomnil, da kadim samo
JAC0BIJEVE ANTINIKOTINSKE
c;garetne stročnice!
763 Računale sami! vn.
Ceno je samo dobro. To velja posebno pri milu. Pri nobeni drugi reči ne bolj kot pri tej pazimo pred vsem na kakovost (čistost, izdatnost).
SnnlSght mila
čisti hitro in temeljito. Varuje naj-
nežnejše barve in tkanino. Dvojni kos 30 v, osmokoten 16 v.
1346
Trideset oralov lepo zaraščenega gozda
z lepo, eno- цш||(в z 8 sobami in 2 kuhinjama nadstropno UJlllI tik deželne ceste v Št. Martinu pri Rožeku se takoj proda. Cena 13.000 K. Več pri J. Vospern'.ku, v Podravljah, Koroško.
500 kron
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trdo kožo tekom 3 dni brez bolečin ne odT pravi moj uničevalec korenin mazilo. Cena lončku z jamstvenim pismom t krono. 1479
plemenu, (J{aschau)l. Post, prodal 12,160 ogr
Notar dr. Jos. Barle v Kozjem
sprejmo
uradnika
(uradnico), veščega strojepisja in zmožnega obeh deželnih jezikov. Stenografi imajo prednost.	1676
novo hišo
na BLEDU, pripravna za penzioniste. Poizve sc pri Antonu Marolt na Gradu
št. 88, Bled, Gorenjsko.	1678
Naprodaj Je	1633
nova hiša
deset let davka prosta, s štirimi stanovanji, kletjo, vrtom za zelenjavo in vodovodom poleg hiše. Oddaljena je od kolodvora, tovarne in farne cerkvc 5 min., od šole 3 min. in pripravna za vsako obrt. Več se izve pri lastnici na Koroški Bell 106, postaja Javornik, Gorenjsko.
lepega posestva,
obstoječega iz hiše s 6 sobami, 3 kletmi, 2 kuhinjama in sob za prodajalno; smrekovega in bukovega gojzda čez 14 oralov, 5 oralov travnikov, t oral njive, 3 vrte za zelenjavo! 3 kovačnice, katere nosijo čisto 220 K na leto. Zaslužek z živino vsak dan. Proda sc radi starosti posestnice. Vprašanje pod šifro:	167S
32, pošta Kropa, Gorenjsko.
Radi preselitve se proda	1688
posestvo v Malem Mengšu
obstoječe iz hiše, v kateri jo trgovina z mešanim blagom, vinom in žganjem na drobno in debelo, gospodarskih poslopij in zemljišča. Proda so skupaj in tudi posamezno. — Naslov: Josip Kralj, trgovec, Mali Mengeš, št. 32 (okraj Kamnik),
168-
veščo trgovine z mešanim blagom se sprejme takoj. FRANC URBAN-Čie, trgovec, Knežak (Notranjsko).
Spreten
1685
knliMo, oz. Korespondent
slovenskega, hrvaškega, nemškega in laškega jezika, stenograf in strojepisec, 28 let star, samec, doslej v tujini, želi primernega mesta v domovini. Jo zmožen voditi samostojno tudi večjo pisarno. Cenjene ponudbe pod »Domovina 1912« na upravništvo »Slovenca«.
Iz proste roke se proda mala
1683
mm hii^ z urfom
obstoječa iz dveh stanovanj in dveh prostornih svetlih kleti, bremen in davka prosta. Najlepša, zdrava, mirna lega sredi polja, oddaljena od Ljubljane 20 minut. Radi lepe lege posebno pripravna za gospoda v pokoju. Cenjena 12.500 K. Znamka Zći odgovor. Naslov pove upravništvo,
POZOR!
Proda se
POZORI
motorno kolo s cirkuiarno žago
(h kateri sc priklopi v par minutah), jako pripravno za mizarje ali za žaganje drv. Obenem so proda [Lj- kolo s prostim tekom iuj po nizki ceiii. Natančna pojasnila pri IVANU LAKOTA, urarju, Mojstrana, Gorenjsko. 1684 3
Celje Slovenska tvrdka! Celic
Izdeluje velike
2619 8
vseh sistemov in velikosti za tehtanje vozov in živine. Prevzame iste tudi v
prenovljen je. J V A N REBEK, stavbeni in nmetni ključavničar, Rermanova ulica št. 10.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril dobro poznano gostilno bivšega gostilničarja g. Balija v Rožni dolini hiš. št. 97 (pri železniškem prelazu št. 643 A.). Točil bodem fino in sveže pivo, pristna hizeljska vinu, na razpolago ob vsakem času mrzla in gorka jedila. — Točna postrežba, primerno nizke cene. — Za mnogobrojni obisk so priporoča z velespoštovanjom
Mihael Paulin
1695	gostilničar.
Primerne
slugbe išči
mladenič z dovršeno trgovsko šolo. vešč slo-venskega in nemškega jezika ter strojepisja. Pismene ponudbo бв prosi pošiljati pod „Služba" na upravo lista.	ujijo
naznanilo.
Podpisana zadruga naznanja slav. občinstvu, da bodejo
trgovine v nedeljo 26. in pondeljek 27., od času mm odprle dopoldan in popoldan
tako jc cenjenim botrom in botream prilika dana, si nakupiti potrebnih daril.
Zadrooa orarjev in optikov v Ljubljani
Milko Krapeš,
1675	t. č. načelnik.
Pozor! Pozor!
Hiše na prodaj!
1.	hlža t Ljubljani. Cena 29.000 K. Letni donos K 2800. Takoj treba plačati samo K 3000.
2.	hiša pri Ljnbljani z vrtom in kletmi za ceno K 14.000.	1570
3.	ononadstropna hisa na Dolenjskem z gostilno za K 10.000.
4.	istotam nova biša 7. vrtom in kletjo, pripravna
Vabilo
1689
na
za rokodelca ali vpokojenca. Cena K 3200. Več -pov«
™ lin Bernc, Hilšarieva ulica it. 5, №l|
Razrala
B3
Dne 4. junija ob 10. uri dopoldne Se proda v METLIKI na prostovoljni javni dražbi enonadstropna hiša št. 125
z vsemi gospodarskimi poslopji in z lepim vrtom — nekdanja Pezdirčeva
gostilna. — V hiši, kjer se izvršuje že veliko let gostilniška obrt, je novo-urejena ledenica in zlasti sedaj, ko se gradi železnica, bo imela gostilna najlepšo prihodnjost.
Kdor želi natančnejša pojasnila, naj se obrne na lastnico	1690
Hranilnico in posojilnico v Semiču.
II №111 ZI30r
Kmetijskega društva v Sodražici,
registrovane zadruge z omejeno zavezo,
ki se bo vršil dne 9. junija 1912 ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zad-
njem občnem zboru.'
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za
leto 1911.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
G. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti.
V slučaju, da bi nc bilo ob določeni uri zadostno Število udeležencev se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ne glede na število navzočih z istim dnevnim redom.
Načelstvo.
f% B g ~	~
1 S t - E l i Srn ki vajena
V Vm ■ ВДЗ poljskih in
hlevskih del,
dobi službo v župnišču blizu Ljubljane.
Kje, pove upravništvo tega lista pod štev.: 1673. (Znamka za odgovor.)
Dve veliki sobi
primerni za pisarno v pritličju se lahko takoj oddasta v najem na Dunajski cesti štev. 32. — V isti hiši bo meseca avgusta oddati velika prostorna
Več se poizve pri »Zadružni zvezi«, Ljubljana, Dunajska cesta 32. 1680
Št. 12.869.
Razpis,
cez IfIBfliJO
pri Zagorju
na 35.000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali do-doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do 17. tonila t.1. ob 12. ari opoldne podpisanemu de!, odborn.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, do-poslati jc zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje gradbe mostu čez Me-dijo pri Zagorju«.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5°/o stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika nc glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo, ali vrniti vse ponudbe.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu (Turjaški trg) v uradnih urah.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 24. maja 1912.
1692
Advokat dr. Josip Vilfan,
Trst, Nova ulica 11, išče
koncipijenta
1666
Vstop tudi takoj.
Naprodaj so jako lepe
stavbne parcele
z lepim sadnim vrtom v obsegu nad pol oralo, ležeče med Javornikom in Koroško Belo, tik državne ceste in železnice, le par minut od kolodvora Javornik in v bližini velike železne tovarne. Oddaljene so le tri četrt ure od slapa Vintgarja. Stavbišče je na jako lepi solnčni logi in lepem razgledu. Pripravno je za letovišče, za penzionista ali za trgovino, ker je na prometnem kraju. Prodajo se posamezne parcele ali eventuelno tudi s hišo in gospodarskimi poslopji po ugodni ceni. Natančna pojasnila se izvedo pri Primožu Maley-n, Koroška Bela 66, pošta Javornik, Gorenjsko.	16,'14
V najem se da tako)
1694
blizu LJubljane pod Jako ugodnimi pogoji. Več pove uprava tega lista pod št. 1694 (znamka za odgovor.)
Hiša
v okolici Ljubljane z dvema
koncesijama
se proda
pod izredno ugodnimi pogoj) vsled bolezni. — Pojasnila daje PETER MATELIč, posredovalec v LJubljani, škofja ulica štev. 10. (Telefon št. 155.)
Kralj redilnih sredstev ie Nutrigen,
ki si je vsled svoje izvrstne sestave resnično pridobil prvo mesto. Nutrigen vsebuje glasom potrjene komične analize najboljše redilne soli, ki služijo v
ojačenje orgamznm m njegovo odporne sile.
jc postalo najpopularnejše in svetovno znano
Redilno sredstvo Nutrigen
zaradi svojega prijetnega okusa, lahke prebave in zaradi svoje izvanredne velike redilne moči. En'sam poskus vas bo že prepričal o nedosegljivi vrednosti Nutrlgena.
Cena NUTRIGENA fe tako nizka, da si tudi najrevnejši lahko privošči to naše rediino sredstvo.
1 škatlica stane 4 krone 3 škatlice stanejo 10 kron
Tudi najmanjše naročilo se bo izvedlo z največjo vestnostjo. — Pošiljatcv proti povzetju ali predplačilu.
Svari se pred ponarejanji.
Vsaki pošiljatvi se pridene popolnoma zastonj poljudno vpo-rabno navodilo, ki vsebuje temeljna pravila koristne prehranitbe.
Na željo pošljemo zastonj in poštnine prosto zanimiv popis re-dilnega sredstva Nutrigena.	1667
Hnfrlgen- podjetje,

1.177.
Št. 12868.
Za zgradbo
Razpis
1691
železnolietoiiskecsa mostu čez Krko pri Straži
na 92.000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do 17. junija 1.1.
do 12 ure dopoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo-slati je zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje gradbe mostu čez Krko pri Straži.«
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Kažventega je dodati kot vadij še 5 °/o stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo, ali vrniti vse ponudbe.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu (Turjaški trg) v uradnih urah.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 24. maja 1912.
•k. ' v	'-A-, л< / 7 V -vC.'>. • .• •	• •
V4 V:,'V.*,; ,V- v v.--• • .»:,•/■	:>!»;•• ■
■ ' ■,	■^'lJtv'OV^,- ' iii^iiflfrt-iV-i ' V',',?/A&ifc. jtfft'n.i
,.«;, ,T, * .T--r !*r™ ' v ."iJRJГ У^Г^Г
Hdznonilo otvoritve specialne trgovine 21 pogrebe.
MBH
otvoril
Ušojam si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem v Flomnsk! ulici št. 23 (nasproti šentjakobskega lupnlšča) v Ljubljani
novo trgovino z mrliškimi krstami
nagrobnimi venci, svečami, mrliškimi oblačili in sploh z vsemi potrebščinami za mrtvaški oder, oziroma vsakovrstne pogrebe.
V zalogi imam bogato izbero vsakovrstnih mrliških krst, kovinastih in lesenih, od najccnejše do najfinejše izdelave, kakor tudi vseh predmetov za opremo mrliških krst.
Opozarjam zlasti gg. mizarje, kateri izdeljujejo mrliške krste, na mojo veliko zalogo raznovrstnih okraskov za polepšanje in opremljenje mrliških krst, kakor: lepo izdelane pozlačene noge, zaponke in držaje za krste, različna pregrinjala, blazine, čevlje, nogavice za mrliče, križe, cvetlice, naglavne vence, naličje itd. — Cene izredno nizke; pošiljanje na deželo se izvršuje z obratno pošto ceno in solidno. — Ker sem si po večletni praksi kot poslovodja pogrebnega podjetja „Konkordia" pridobil popolno sposobnost, lahko zagotavljam najboljšo postrežbo. — Za slučaj potrebe sc najvljudneje priporočam in bilježim najodlič-nejšim spoštovanjem	w
IVAN GAJSEK,
trgovec in zastopnik „Konkordia*1, pogrebno podjetje za deželno bolnico v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 25. maja 1912.
1697 3
Vinogradniki!
Poškušnjo, ki jih je lansko leio delal sloveči učenjak profesor dr. Muller-Thurgau, ravnatelj kmetijskega pu-skušališča v Wadens\vilu v Švici, so nedvomno dokazale, da napada bolezen, ki jo imenujemo p e r o n o s p o r o (strupeno roso ali palež), trtne liste o d spodnje strani.
Iz tega sledi, da moramo pri škropljenju trt z galico gledati zlasti na to, d a p o š k r o p i m o spodnje strani listov.
To je potrebno posebno takrat, kadar imamo mokro ali megleno poletje. V takem vremenu ni samo zgornja, ampak tudi spodnja stran trtnih listov mokra in vsak tros (seme peronospore), ki ga zanese veter na spodnjo stran lista izkali, se zaraste v list in ga okuži, če ni spodnja stran lista z galico poškropljena.
Sedaj si tudi lahko razlagamo, zakaj je leta 1910 škropljenje trt z galico tako malo izdalo, kakor tudi, zakaj napada peronospora trto posebno v mokrih, meglenih poletjih in zakaj jc ob suhem vremenu, ko je spodnja stran listov redkokedaj mokra, peronospera tako prizanesljiva.
Prisvojimo si tedaj to novo izkuš-
njo in jo obrnimo sebi v korist pri borbi proti ljutemu sovražniku vinsko trle zlasti letos, ko nam jc spomladmi poze-ba itak že uničila velik del željno pričakovanega pridelka.
Vinogradniki, vpoštevajte toraj zlasti sledečih:
Deset zapovedi za v i n o g r a d-n i k a :
1.	Škropi zgodaj, prvič najpozneje, ko jc trtna mladika zrastla dobro ped na dolgo, d r ti g i č 10 do 12 dni pozneje in t r e t j i č k večjemu tri tedne za drugim škropljenjem. Лко pa je poletje deževno ali megleno, škropi rajše v krajših presledkih, večkrat, torej najmanj štirikrat na leto.
2.	Za prvo škropljenje vzemi 1 kg, za naslednja škropljenja linpol kg ga-licc na 100 1 vode.
Galico stolči na drobno in jo stopi v kolikor mogoče čisti (najbolj deževni ali potočni) vodi.
3.	Apno ima edino ta namen, da odvzame galici kislino, ker bi sicer ga-lica listje opalila.
Zato vzemi apna samo toliko, koli-kor je nujno potreba.
Ugašenega apna se vzame navadno za polovico več, k večjemu pa šc enkrat toliko kakor galice.
Ako nimaš apna, vzemi mesto njega sodo, ki jo dobiš v vsaki trgovini.
Na 1 kg galico zadostuje očetrt kg sode.
4.	Galico raztopi posebej in apno, (ali sodo) zopet posebej ter zlij oboja šc-le n c p o s r c ti n o p red š k r o p -1 j c n j o m skupaj (apno v galico).
Predno škropiš, premešaj zmes dobro z lesenim orodjem (s kolom ali z greblico) in preskusi s koščkom rdečega (lakmovega) ali pa belega (fcnolf-taleinovega) preskusnega papirja ali ni zmes več kisla.
V dobro napravljeni zmesi postane rdeč (lakniov) papir modrikast (plav-kast), oziroma bel (fcnolftalelnov) papir rdečkast.
5.	Napravi samo toliko škropilne zmesi naenkrat, kolikor je moreš v 1 dnevu, k večjemu v 2 dnevih porabiti, kajti stara galična zmes nima nobenega učinka. Galico in apno, v s a k o z a-s e raztopljeno in nc pomešano, hraniš lahko dlje časa brez škode.
6.	Škropi — če je le mogoče — le v suhem, brezveternem vremenu, ne v rosi in nc v najhujši vročini. Le v sili, škropi tudi v rosi.
Glej, da sc galica na trti, šc predno pride prvi dež, dobro posuši, čc ne, potem škropljenje ponovi, kakor hitro nastane lepo vreme.
Priporočamo hitre
drože (presgerm)
Iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	150

Za birmo
dobite najcenejše, fine in precizne ure, zlatnino , srebrnino ter
ure z znamko „TOP"
pri tvrdki
Lud. Čeme
zlatar in trgovec
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
c. kr. notar v Ljubljani
naznanja, da je preselil svojo notarsko pisarno z Dunajske ceste št. 32, v hišo g. Josipine Kos
v pritličju, vhod z ulice.
Ceniki zastonj.
1236
(Jrralnike m vrtilo)
za vodnjake kakor tudi črpalnika za vodo na ročni ln strojni obrat, motorje na veter, topli zrak, plin, petrolej in benoin izdeluje najceneje
I.K.Rudolf
c.hr.dvorni založnih y Plznv
1498
Ivan Slana
krojaški mojster Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 52 i.u se priporoča .....
preč. duhovščini in sl. p. n. občinstvu.
Delo solidno. Cene zmerne.
1426
1521
			
| Srečke v korist „Slovenski Straži			i"!
TlIMllM MflPJfff Sest žrebani vsak0 SUMU leto. Glavni dobitek 400.000 in 200.000 frankov. Prihodnje žrebanje 1. junija 1912.		Izredno ngodna skupina s 15 žrebanji vsako leto: 1 turška srečka. 1 srbska srečka iz L 1888. Glavni dobitek 100.000, 75.000 In 20.000 frank. 1 dobitni list 3 o/0 zemlj. srečk Iz 1. 1830. Glavni dobitek OO.OGO kron. 1 srečka dobrega srca. Glavni dobitek 30.000 ln 20.000 kron.	
| Iflesečnl obrok 4 krone 75 vin.			
Vsaka srečka mora zadeti najmanj 230 kron. 2e po vplačilu prvega obroka ima kupec izključno pravico do dobitkov.			
		Mesečni obrok za to skupino 6 kron 25 vin.	
Različne druge skupine srečk s 7 do 18 K 3 25, K 5-50, K 11-		žrebanji vsako leto na mesečne obroke po -, K 15-25 in K 23-—.	
Pojasnila daje in naročila sprejema za Slovensko Stražo gosp. Valentin Urbacčič, Ljubljana, Kongresni trg 18.			
			
Združeni čevljarji v Ljubljani
Wolfova ulica štev.
priporočajo za poletno sezono svojo
bogato zalogo obnoal
vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega iz delka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi. — Specialisti za nepremoEljtoe Ionske Id tarlstooske teoSis. - Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila. — Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike!
шШ-
m
m ■ &

m.
7.	Škropi zlasti spodnje strani listov.
Nc oblivaj trt z galico, temvefi škropi tiiko fino, kakor da bi na trto megla ali rosa padala. Ako tako trte poškropiš, so bolj varne proti bolezni kakor čc jih oblivaš in poleg tega prihraniš še na galici.
Vzemi toraj dobro, m o č n o š k r o-p i 1 n i c o in dobro jo goni, da fine razpršuje. Take škropilnice se dobe lahko potom c. kr. vinarskega nadzorstva. Za škropljenje spodnjiii strani listov se dobijo k škropilnicam posebni nastavki, ki imajo obračevalne obroče,
8.	Nc škropi samo listja, ampak glej, da bouo tudi ostali zeleni deli trte zlasti; pa tudi grozdje, vselej dobro poškropljeno. Ne pozabi škropiti tudi na zeleno cepljenih trt, koj ko dobro odženejo in večkrat.
9.	Ako jc le mogoče, poveži mladike vsaj en dan pred vsakratnim škropljenjem. Pri tem oberi vse nepotrebne mladike in zalistnike.
10.	Drži vinograd čist od plevela. Čim več zraka in manj vlage pride med trte, tem manj sc razvijajo trtne bolezni.
C. kr. vinarski nadzornik: Bohuslav Skalicky.
Ш
Priporočamo
manufakfurno
trgovino
J. Ciuha
Stari trg štev. 1. »POD TRANČOt.
m
Vsakovrstne
od priprostih do najfinejših, različne novosti, priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu	1533
Fr. Cerar, tovarna slani!
ffagr d Štabu, poŠta Domžale.
Cene primerno, točna postrežba. Cenik na zahtevo poštnine prosto. Dopisuje se slovensko, nemško.
Mlad mož, vešč slovenskega ln nemškega jezika v govoru in pisavi, navajen vseh pisarniških poslov, želi radi zdravja premeniti svoje dosedanje mesto. V to svrho išče mesto	160C
korespondenta
ali drugo primerne službo v pisarni, najraje pri kakem zavodu, tovarni ali odvetniku. Na zahtevo položi tudi kavcijo. Naslov pri upravi pod »štev. 1600« (znamka za odgovor).
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
priv.
C. kr.
Splošna prometna banka podružnica Liubliana,
Centrala na Dnnajn, - Ustanovljena 1864. - 30 podružnic. Uogsl ШагЈјш trg
Telefon št. 41.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan broz odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	3999
Sd. Petra cesta. Delniški kapital in reserve S2.000.000 kron.
Najkuluntnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izzrebanje vrodnostnih papirjev, — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja.
Ustmena ln pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko »padajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje dnarnih viog na hranilno knjižice dne 30. aprila 1911. K 74,589.916.
Baska
—(otok Krk, Istra)—
morsko kopališče na krasni mm\ obali
dolgo 1650 m.
......Dnevna zveza z Reko......
Prospekte na zahtevo poSilja Uprava kopališča.
Solnčne kopelji. 1578 Solnčne kopelji.
Zdravljenje predpisale zdravniki Svetovnoznana arzen.-železnata voda.
izboljšuje kri, krepi spanje, pomirja živce.
1096
fltavna zaloga: Mihael Kastner In A. Šarabon, v Ljubljani dobiva se tudi v vseh lekarnah In drožerijah. Glavna razpošiljalna Rosanie & Wlnter, Dunaj, III., Marxorgasse 8.
vpbua zadrugi 2 imejeolm jamitvoo
740
nasproti ZelezniSke postaje Viharje, v lastni bili
Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najnovejših, po najnižjih cenah, brez konkurence! — Izdeluje vsa pohištvena in stavbena dela, oprave za hotele, sanatorije in druge javne zgradbe. Nadalje se priporoča prečastiti duhovščini za vsa cerkvena mirarska dela, kakor spovednice. cerkvene klopi itd, itd.
Zaloga v Št. Vidu nad Ljubljano. Prodajalna v Ljubljani, Dunajska cesta 18, biša Kmetske posojilnice.
Mizarska delavnica s strojnim obratom na parno silo. Ceniki na razpolago. Proračuni in načrti brezplačno.
s pravico prenočevanja tujcev in eventualno tudi s fijakersko koncesijo
se da u najem na Bledu (Zagorice)
r& ketno zakupnino 300 K. — Na razpolago so tudi vsi gostilniški	prostori z vrtotn, hlevi in sobami za prenočevanje tujcev.
Reflektanti naj se oglasijo oziroma stavijo svoje ponudbe na	odvetniško
pisano dr. Vladislava Pegana v Ljubljani.	i 1655
Spomnite se
pri nakupu staroznane in solidne tvrđke	a
T. EGER
Ljubljana, Su. Petra cesta št 2
katera ima vedno veliko zalogo vseh potrebščin za šivilje in krojače, n Velika izbira perila za gospode, kravat, nogavic Ltd. n Otročje perilo lastnega izdelka, n Moderci v vseh najnovejših vrstah. d	Prijazna in točna postrežba.	a

Zahtevajte zastonj
ilnstrouam cenik St. 283 a	za
mlatiliiice lom sMfobr
z vitli ln motorji.
uitle (gepeljne)
In žito, stroje za obračanje sena, za grabljenje sena in žita, za Čiščenje žito, trlerje. za ru-žen)e koruze, slamoreznlce, reporeznlce, mline za debelo moko, kakor tudi vse druge kmetijske stroje najnovejšega z darili odllkov. sestava
Ph. mayfarth & Cd.
tovarna kmetijskih strojev, železo-livarne in fužine na paro.
DUNAJ П/l, Taborstrasse 71.
Ustanovljena 1872.	1500 delavcev.
Zelo povečana, najmoderneje opremljena tovarna. Odlikovana z čez 700 darili. Hazproda|ald ln zastopniki se iičejo.
DUNAJ
LONDON
PARIŠ
RIM
3380
MASTI
ki se dohiva pri vsakem trgovcu. Svctovnoznani doktorja pl. TrnkoczyJa kranjski redilni in varstveni prašek za živino. Na razstavah je dobil prve medajle, od živinorejcev na tisoče zahvalnih pisem. Dobiva se po pošti, najmanj pet zavojev za 2 K 70 v.
niimmirs 1ггоШ9 ^rez	lepotilo prve vrste, je najboljše in najuspešnejše
Ullli£(JlJa ft.1 tJMiH sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak, kakor so pege,
izpuščaji, lišaji, mozoli itd. Mali lonček K 1-20, veliki lonček K 2-—. niimniia niidai* rožnat, bel in creme, daje licu svežo in posebno sijajno mladostno Ulimpijct JJUUcI polt, in je popolnoma neškodljiv. Škafulja 1 K 60 v.
Pomada za rast las кгеР* lasišce in zabranjuje izpadanje las. Lonček 1 K 20 v.
OSipalO Prašek za otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton 30 vin.
Mazilo zoper ozebline. SrSSTtJ T*™"™ ' Lonček z navodom 0 rabi
OtrOŠkO lHaZllO Za 0tr?ke z "kaljenimi mesti. — Lonček z navodilom 40 vinarjev,
Lekarna Trnk6czy, zraven rotovža, v Ljubljani.
Razpošiljanje po poštL — Prva največja ekspertna tvrdka. — Preizkušeno lekarniško blago Drogerijsko cene. — Mastim za živinorejce. — Tolefon 190	3481
Zastopstvo le prvovrstnih to-varen in priznano najboljših "koles „KI NT A" modeli 1912~
Karel Čamernik & Ko.
Ljubljana, Dunajska cesta 9—12.
Specialna trgovina s kolesi, motorll. avto« mobili in posameznimi deli. =====

Mehanična delavnica prvega razreda za vsa v
to stroko spadajoča dela in popravila.
Garaža za avtomobile. Zaloga pnev-matlkov za avtomobile, motorje in kolesa. — Popravila pnevmatlkov potom vulkaniziranja. — Bencin in olle za vse vporabe. — Izposojevalnic:! koles. — Sola za vožnje z vsemi vozili. — Interesentom smo s strokovnimi pojasnili brezplačno na razpolago.
__1144
Podpisana naznanja veleslavnemu občinstvu, da je prevzela v Selcih pri Crkvenici, Hrvaško primorje, od g. gradbenega podjetnika Jos. Lončarića novo sezidani hotel „Rokan" v svojo upravo in da otvarja hotel, kateri leži v neposredni bližini morske obali, dne 26. maja t. 1. Pred hotelom so nahaja krasno kopališče z 80 kabinami in nudi kopališče vse udobnosti modernega konforta, kakor tudi peščene in solnčnate kopeli. Za izborno kuhinjo jamči moj dober glas kot bivša lastnica pensiona Villa Vera v Lovrani. Točila se bodo med drugimi bela in rdeča dolenjska in belokranjska vina. Pension s celo oskrbo, s sobo in postrežbo od 7 do 9 K dnevno. V Selcih se nahaja tudi nekoliko privatnih stanovanj in dam na tozadevna vprašanja takojšnje odgovore. Postrežba slovenska, hrvaSka in nemška. Slovenski časopisi na razpolago.
Velespoštovanjem	,520
Dragica pl. Striga.
delniška družba
prej	1018
en in dir.
Praga «Vysočany.
Dinamo stroji, elektriški motorji. Naprave za elektriško razsoet-Ijaoo in prenašanje elektriške sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilator!!. Tnrbn-aeneratorJI, elektriške železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Obločnlce ln žarnice :-:	vseh vrst.
Vodne tnrbSne vseh sestav, (FrancfS, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh elektrlških strojev od drugih tvrdk. Vse :-:	potrebe za Inštallranje.
Po svetu.
Jetnik na »počitnicah«. V državnih zaporih v Atlanta, Ga., je zaprt žc 16 let zamorec John Huddleson, ki je bil obsojen radi umora v dosmrtno ječo. Te dni je pa dobil 30 dni »dopusta«, ker se je ves čas uzorno vedel. Odšel jc domov, da obišče svojo postarno mati.
Človeška kri na prodaj. Več kakor 150 siromašno oblečenih mož je oblegalo nedavno Lebanon bolnico v New Yorku, da si dajo proti plačilu odškodnine v znesku 25 dolarjev nastaviti kri. Brali so oznanilo v listih, da se išče zdrav mož, ki bi dal proti plačilu 25 dolarjev svojo kri za prenos na drugo osebo. Zdravniki so potrebovali kri za neko Mrs. Ystande Herman, 32 let staro, ki je izguila pri neki nesreči preveč krvi.
Desetič se je poročil v Little Ročk, Ark., Samuel J. Killow iz Imbodena to dni z mrs. Frankic Cra\vford. To je že njegova deseta žena. Od petih je ločen. Junaški mož je bil rojen dne 29. junija 1844 v Tennessee ter sc je tudi udeležil amerikanske državljanske vojne.
Nenavadna kazen urednika. V Pa-scu, Wash., je bil obsojen Roc, urednik lista »Washteena Enterprise« radi krivega pričanja v 30dnevno ječo. Da pa more list iziti, mu je dovoljeno delati podnevi v uredništvu, ponoči jc zaprt.
Kako se dela denar? V poslovnem letu, ki se je končalo z 31. januarjem t. 1., jc imela družba podzemskih železnic pod reko Iludson v Ncw Yorku 50,279.34 dolarjev čistega dobička.
Francozi v jugoslovanskih deželah. Združena francoska in angleška železniška in parobrodna društva nameravajo letos prirediti dva društvena potovanja v Dalmacijo, Črno goro, Albanijo, Bosno in Hercegovino ter na Hrvaško. Posetili bodo tudi Zagreb in Plitvička jezera.
Pomanjkanje ženskih poslov v Ameriki. Newyorški župan je nedavno prejel od mestnega posredovalnega urada naslednje poročilo: Sedaj jc prostih 100.000 mest za služkinje, ki bi hotele služiti za mesečno plačo 120 K. Toda služkinj ni. Neka gospa v predmestju Mount Vernon ima v svoji tovarni za obleke zaposlenih več sto deklet, ki jim daje povprečno po 25 kron plače na teden; toda za svoje gospodinjstvo pa ne more dobiti služkinje za 30 K tedenske plače, dasi bi dobila seveda še prosto stanovanje in hrano. Med 100 gospodinjami srednjih stanov jih je 99 prisiljenih opravljati tudi najtežja dela v gospodinjstvu, ker ne dobe služkinj. Dekleta nočejo več služiti niti za 35 in 40 kron na teden. Tudi doseljena dekleta sc upirajo »kuhinjski sužnosti« in gredo raje za manjšo plačo delat v tovarne. Na vprašanje, zakaj ne marajo služiti, pripovedujejo: »Služkinja ali sploh ne sme sprejemati obiskov, ali pa jih gospodarji grdo gledajo. Poselsko delo ni nikdar končano, nikoli nima svobode in prostega časa zase. Tovarniška dekleta lahko pri delu skupaj pojo, zvečer se lahko prijateljsko shajajo, služkinja pa je vedno osamljena in prepuščena sama sebi. Kakor hitro je delo v tovarni končano, je delavka gospa kakor vsaka druga; v gospodinjstvu je pa le ena gospa — gospodinja, in služkinja je vedno le služkinja.« Poročilo omenja, da pomanjkanje služkinj nc bo pojenjalo dotlej, do-hler gospodinje s služkinjami nc bodo postopale tako, kakor z drugimi uslužbenci in jim določile gotov čas za delo in za počitek. — Iz tega poročila izhaja, da se s služkinjami v Ameriki jako slabo postopa, ker bi se drugače vsaj tiste, ki nanovo pridejo v Ameriko, polakomnile res lepe plače. Seveda je pa treba pri teh plačah vpo-števati, da pri sedanjih tamošnjih razmerah 25 dolarjev (tolika jc povprečna mesečna plača služkinj) ne pomenja dosti več kakor 50 kron, kar razmeroma ni veliko. Za priprostega dekleta, ki ni vajeno ameriškega gospodinjstva, je pa služba v Ameriki sploh pravo peklo in bi vsaka jokala krvave solze za skromnejšo pa dobro-srčnejšo in obzirnejšo domovino. Zato naj si naše dekle stokrat premisli iti za kruhom v Ameriko.
Steklost v Bosni. V Drventi in okolici je med domačimi živalmi zavladala splošna steklost. Nc lc psi in mačke so bili stekli, marveč tudi krave, voli itd. Najbrže je najprej steklo nekaj Psov, ki so nato ogrizli druge živali in te so zopet okužile druge. Tudi veliko ljudi je bilo ogrizenih; več od njih jc že umrlo, drugi iščejo pomoči v Pa-steurjevem zavodu v Pešti. Zadnji čas steklost ponehuje.
Prva vlita hiša na Francoskem. Kakor znano je sloviti ameriški iznajditelj Edison prvi sprožil misel, da naj sc hišo vlivalo iz betona. Te vlite hiše imajo to prednost, da so jako poceni in da so jih more zgraditi v najkrajšem času. Kakor poroča list »Ma-'in«, delajo v Saint Denisu, v bližini Pariza, prve poizkuse, postaviti tako vlUo hišo.
Prodni m
od Ljubljane.
z vrtom, pri kapeli Srca Jezusovega v Rožni dolini S«.
S2G, Prijazna in mirna lega 15 min.
1619
■♦■♦■♦■♦■♦■♦■■♦■♦■♦■♦■♦h
♦	«
g Restavracija „Toplice"	™
% Mela-ltt pri Mu oD Savi	%
♦	o
B priporočava prav dobra do-	d
❖	lenjska in dalmatinska vina,	SI Џ sveže pivo, dobro kuhinjo po	^ ® primernih cenah. Prijazna	^
postrežba.	^
h Jože! Ш Marija ВДн1	m
jjjjj 1630 restavraterja,	ž
z velikim, đobrourejenira vrtom pod smreCjim gozdom na lepem prostoru pod Rožnikom, kamor zahajajo na počitnice tujci; oddaljeno od Ljubljane 10 minut, davka prosto še 12 let. Vse ugodnosti kakor v mestu. Cena po pogojih. Naslov pove upravništvo „Slovenca". 1383
na Kranjskem, dolenjska železniška postaja Straža-Toplice. Akratov vrelec 38» C. Voda za pijačo ln kopanje. Izredno uspešno proti trganju, rcvml, ishiji, nevralgijl, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopeli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra.
Prospekte in pojasnila daje brezplačno
1483	zdraviliška uprava.
2 m visoka, l-10m široka pripravna za denarne zavode, je po nizki ceni na prodaj. — Vpraša se pri tvrdki J. C. Мауег, Ljubljana.	1512
špecerijske stroke, vešča slovenskega in nemškega jezika se sprejme za takojšni vstop pri tvrdki J. & A. Majtlič v Kranju.	1632
• n
z brzoparniki Francoske družbe. Edina najkrajša vožnja čez
Veljavni vozni listek ali šifkarto za vse razrede francoske linije, dobiš edino lc pri
3519 oblastveno potrjena pisarna
v Ljubljani, Dunajska cesta 18
nasproti gostilne «Pri Figovcu». Vozni listek (Schifkartc) iz Amerike in nazaj v staro domovino, po najnižji ccni. Izdaja
voznih listkov po vseh železnicah, prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. ======== Vsa pojasnila istotam radovoljno in brezplačno.	—
'—— brzoparniki
«La Provcnco, <La Savoic», «I.a Lorraine«, «La Tourainc«, «Rodiambcati», «Le Čikago>.
Najcenejši nakup] Najcenejši nakup! Trgovina z železnino
Vodnikov trg št. 5, blizu stolne cerkve
priporoča za sezono svojo veliko zalogo
železa, železnega blaga, okovov, cementa in štu-katurnega bičja, strešnega papirja s karboline-jem, dalje kompletnih štedilnikov, kakor tudi oprave za vrtove ter omarice za led. Kuhinjska oprava, železne postelje, umivalniki, keglji in krogle za kegljanje, žima in morska trava, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti po 1650	najnižjih cenah,
пашсшшт.
889
Največja
Kongresni trg št. 7
ženskih ročnih del
in pripadajoče potrebščine. — Vezenje na roko. — Tamburiranje. — Montiranje. —- Plisiranje. — Predtiskarija. — Bogata zaloga telovadske obleke. — Naročila se izvršujejo točno in vestno.
zdraulfliSče
Železniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja. Nov zdraviliški hotel z električno razsvetljavo
sfaroznana radloaEstiuna žoeplena kopel j 53n C
1427	priporočljiva za
trganfc, irnrn, Isfiillo IVr^rS »Tci
lotlcu in v črevesih. Električna masaža, blatne, oglj. kisline in solnčnc kopelji. Odprto oolo lato. Moderni komiort. Novi hoteli. Krasna okolica. Vojaška godba. Prospekti zastonj od zdraviliškega ravnateljstva. — Zdraviliški zdravnik dr. t. Lochert.
Modni salon
Stuchly-Maschke
LJubljana, Židovska ulica št. 3
Priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst slamnikov in čepic zaradi pozne sezije po znatno znižanih cenah.	Popravila točno in ceno.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Cene brez konkurence.
1G12
Razpisuje se
služba organista
pri sv. Petru v Ljubljani. Prošnje do 6. junija t. L Plača po ustmenem dogovoru. Nastop s 1. novembrom 1.1.
Župni urad sv. Petra
dne 20. maja 1912.
Janko Petrič, župnik.
1656
1912 Modni cefiri 1912
limoni in bombažasti kanafasi, inloti, platno, rjuho, damasti, kriseti. brisačo, robci, za poletno sozono batisti, atlasi, delfini, svilu, višnjova tkanina, blago za damsko in moško obleko, lcupito najceneje pri izdelovalcu
roSna tkalnica In mposiijalnlca
v Bistri št. 45 pri Novem Mestu ob M. (lieško).
Vzorci se pošiljajo zastonj In poštnine prosto I
V zalogi imam tudi voliko množino ostankov cofirjn, l.anatasa. dolona itd. in razpošiljam v zavojih po •10 m za 16 K, prvo vrsto za 20 K tranko po povzetju. Od ostankov so vzorci no pošiljajo.
Dopisuje se slovensko. 1311 Kžr* V enem letu nad 300 priznalnic iz Slovenije.
Proda se, šele pet let stara in šc 13 let
prosta davka
1591
s sadnim in zelenjadnim vrtom v zelo mirnem kraju blizu nove obrtne šole v Ljubljani, zlasti pripravno za onega, ki ljubi mir. — Vila je enonadstropna in ima dve stanovanji po tri sobo in pritikline, z ugodnimi plačilnimi pogoji. - Ponudbe sprejema upravništvo „Slovenca" pod šifro „MIRNI DOM".
priporočan od zdravnikov, sprejema
bolnike na živcih,. luJSne
histerične, bolne na srcu, želodcu, pa take, ki so samo okrepčanja potrebni. — Cene so smerne. Vpraša naj sc pri pr.fran Ceh, Gornja sv.l^ungota
pri //ianboru._J
Razpisuje se služba organista in certofta v Mošnjafi
Plača nad 000 K, oženjeni rokodelci imajo prednost. Nastop službe vsaj v teku dveh mescev. Natančnejša pojasnil a daje župnijski urad v Mošnjah, n. Radeljica.	1625
Ivan BliiRii, sođarsiii moisier, ЏЏШ
Cesta na RudoSfovo železnico štev. 5. Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih
Prevzema tndi vsa v njegovo a, stroko spadajoča dela po naj-
nižjih cenah.	--v
Solidno len.
3412
Iz proste roke se proda v Kamniku
z 9 sobami in pritiklino, lepim sadnim vrtom, parkom in kopališčem, even-tuelno sc odda
s 3 sobami, popolno opremljeno. Poizve sc Лпа Soss-dediči, Ljubljana.	i60i
skrbno, ker sc lahko po okuženju
znatno poveča.	2
li 10 let sc jc izkazalo meCilno vlaCno mazilo tako-zvano praSlio domače mazilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zacetjenje.
k*" Bazpošllja se vsak dan.	13
t puSica 70 vin. Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo <1 pu-5icc, za »17*— pa 10 puSic poštnine prosto na vsako postajo
avstro-ogrske monarhije. Vsi deli embalaže Imajo postavilo deponovano varstveno znamko.
3120
Vvi"
L
Glavna zaloga
B.FRHGNER, c. In kr. dvorni dobavitelj
lekarna »Pri črnem orlu«
Prana, Mala strana, vogal Nerudove ulico št. 203.
Zalonc v lekarnah avstro-Ogrsko. V Ljubljani! Ur. O. Plccoll, Jos. ClJmaf, Rlh. SuSnik.
Modna trgovina
v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. 7.
Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosfo.
ВП
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, šifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, Serpe, rute in žepni robci. 2912
A. Haupfmann9 nasledniki
sinovi
Ljubljana.
Tvornica kemičnih iarv. lakov in firnežev
priporoča:
вшпнлпншпшш
Oljnate bat*Ve
——HW———
Suhe barve
aiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii:iiiiiiinmii
Emajlne bain/e
mitl!r-»'N'!>nilllUlllinilllll!llllllllin
Fasadne ban ve
ranmnmnniuummiinHinmmi
Marijin sr. 1.
__ priporoča:
■пштлшпшвшшпшшшшшип
vse vrste: firnežev, čopičev, lakov
lllIltirilllllllltinillllinilininiHlTIlini
Mavec
(Gips)
■мампшкиншнннкшшпптпга
Olje za pode in stroje
шигаиптитштигаишттлш
Karbolinej
IIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIinilllllllllll
Naslov zadostuje:
JL Eankl sinovi v £jubljam.
Ceniki zastonj I
213
Ceniki zasfonj!
f
ШЕЕШЕ
Podjetje betonskih stavb!
91M
BRATJE SERAVrtLU & PONTELLO
Ljubljana, Slomškova ulica št. 19.
Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, po~ stamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometrov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kamnastega blaga in šamotne opeke.

Vsa dela so solidno in strokovniaJko Izvedena. Cena najnižja. Jamstvo. Zastopstvo svodov patent .Thrul"
Tovarna pohištva J. J. Naglas
Ljubljana	Turjaški trg št. 7	Ljubljana
Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otro-
Uttanovljana В„уив шв>	Ški VOŽl'Čki itd. МмМмИ. hlann Ustanovljena
1847.
3292
Najsolidnojše blago.
1847.
NaiboSlša ln naisiginrisejša prilika za Stedenie!
Denarni promet do 31. dec. 1911 čez 82 milijonov kron
Lastna glavnica K 704-939-27
Stanje vlog dne 31. deoemb. 1911 čez 22 milijonov kron
Ljudska Posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
LJubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti :-:	hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do = 1. ure popoldan ter jih obrestuje po	—
4 f/2 °/0 T&l
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Za nalaganje po pošti so poštno - hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo
Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, graščak, državni in deželni poslanec, predsednik. — Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano Dr. Josip Dermastia. Anton Kobt, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kauscltcgg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, hišni posestnik v Ljubljuni. Fran Lcskovlc, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.	1
©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©
eieicieieic
НмШinиШШvožnja vAmerihoiespamiki
„Severonemškega Lloyda"
*
h oesarsk. brzoparnikt Kronprlnzessin Caoilia, Kaiser V/ilhelm II, Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wixhelm der Grofle, Georg WasMngton, Princ Friedrloh Wilhelm.
PrehomorsHa vošnia tiaja m 5-8 dni
f # #
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega Jk ^ društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edlno-le pri	17 ф
i Edusrdl Tmmm, Kolotioorsfca Hlica šfeu. 35.1
I
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju'
Odhod Iz LJubljane je vsak torek, četrtek In soboto. Vsi Dotovaala se likajoča pojasnili točno in brezplačno. Postrežba poštena, reclna in solidna. - Potnikom namenjenim v z p:idne države kakor: Coiorado Maslko Cailltornia Ariona Utab Wyoming Novada, Urtgon ln Wusb1nqton nudi raja društvo posebno ugodno i vanredno seno čez Galveston. Odhod na tej progi Iz Bremena eokra',
mesečno. — Ta se dobivajo pa tidl listki preko Baltimore In na vse ostale dele sveta kakor: Brazilija Kuba. Buenos Airsi Colombo.
Singapore. v Avstralijo Itd. Itd.	ф
<џ
©©©©©©©
ететеметешете
©©©©©©©©©©©©©©©©0
KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje =====
po 4
3| 01 b r e z o d b i t k a, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K lo čistih 4 K 75 v na leto. Rent davek plačuje društvo samo. Druge hra-
nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi sc njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 Va letih (90 mesecih ali 390 tednih) v t e d e n s k i h, ozir. m e s e č n i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice
Dr. Fr. DolSak I. r,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.
Prelat Д. Kalan 1. r,
predsednik.
Kanonik L Sušnlk 1. r,
podpredsednik.