PoStnlna plačana v gotovinl IzhaJA vsftk ])ftok ofo 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5*50Din, zainozemstvo lODin Račun pri poštncm čekovnem zavodu 10.666. *^pr*9^' |^^^B|^^^H^^H^r ^^^H^r V^^^^^^^Hfe ^P^fe^^^^^^^^^ ^^^H..^^^r ^^^^^^^^tr ^^^^^^^Hfl Cena 1.50 Din RedRkctja in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica Št 1 pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Stev. 32. Celje, petek 7. avgnsta 1936. Leto XVIII. Jugoslovenska nacionalna stranka lzvršni odbor Jugoslovenske nacio- | nalne stranke je imel pred kratkim dvodnevno sejo. Verjetno je, da bo ta mesec sklican t.udi ožji glavni odbor stranke, da bo vodstvo stranke pri- šlo v neposredne stike z zastopniki f-tränke iz vse države. Med teni se bodo po vseh banoviimh sestali ba- novinski zbori. Prvi bo v nedeljo 9. t. m. v Ljubljani za Slovenijo. Mese- ca septembra bo najbrž veliko zbtf- rovanje v Kragujevcu. Soglasni sklep izvršnega odbora je bil, da bo stranka sodelovala pri ob- Cinskih volitvah v vseh pokrajinah države. 0 seji izvršncga odbora je bilo iz- dano naslcdnjc sporočilo: Izvršni odbor Jugoslovenske na- cionalne stranke je imel 31. julija in 1. avgusta pod vodstvom predsed- nika stranke Petra Živkoviča sejo, ki se je vršila ob sodelovanju vseh njegovih članov. Castni predsednik stranke Nikola Uzunovič, ki ga ni v Beogradu, se je opravičil s pismom, ¦v katerem je posebej poudaril, da so bila vsa vprašanja, ki so na dnev- nem redu izvršnega odbora, obrav- navana v popolnem soglasju že na posvetovanjih, ki so bila nedavno v Soko banji med njim in predsedni- kom stranke Petrom Živkovičem, prvim podpredsednikom Jovanom Banjaninom in glavnim tajnikom dr. Albertom Kramerjem. Sejo izvršnega odbora je otvoril predsednik stranke Peter Živkovič s programskim govorom, ki je bil spre- jet od v»eh prisotnih s popolnim odo- bravanjem. V smislu pooblastil, prenešenih od ožjega glavnega odbo- ra na izvršni odbor, je izvršni odbor izvolil za blagajnika. stranke Ilijo Mihajloviča, za člaive finančnega od- seka stranke pa Vaso Jovanjoviča, IgnjataStefanovica indr. Slavka Še- čerova. Izvršni odbor je razdelil tu- di mandate za Clane glavnega odbo- ra po banovinah v smislu določb strankinih pravil. Na osnovi poročila glavnega tajni- ka dr. Alberta Kramerja se je spro- žil podroben razgovor o perečih po- litic" nih vprašanjih kakor tudi o delu stranke in o okrepitvi njenih vrst. Ta razprava, ki so vanjo posegali skoraj vsi člani izvršnega odbora, je pokazala popblno skladnost v preso- janju položaja v državi. Enako je bilo tudi glede vseh vpra- šanj, ki so bila na dnevnem redu. Med drugim je izvršni odbor soglas- no sklenil, da se senatorji in narod- ni poslanci, ki so Clani stranke, na- prosijo, da s posebnimi interpelaci- jami sprožijo v narodnem predstav- ništvu neka važna vprašanja nacio- nalno-političnega značaja. Izvršni odbor je razpravljal tudi o perečih gospodarskih in socialnih vprašanjih ter je sklenil, da bodo zastopniki stranke v narodnem predstavništvu zalitevali njihovo čimprejšnjo uredi- tev. Dalje je izvršni odbor »estavil načrt za prirejanje sestankov in po- svetovanj v posameznih banovinah in za veliko zborovanje stranke v Šumadiji. Sklenjono je bilo, da se začne izdajati tudi posebno glasilo stranke. Naposled je izvršilni odbor raz- pravljal o občinskih volitvah. Ker so bili občinski odbori izvoljeni za dobo treh let, je rok za razpis novih volitev v nekaterih banovinah že po- tekel. Dejstva, da je razpis rednih občinskih volitev v nekih banovinah v nasprotju z jasnimi zakonskimi določili že v zamudi, si izvršni od- bor ne more drugače tolmačiti kakor kot posledico izjave, ki jo je dal no- tranji minister 25. marca v senatu: Vlada pripravlja načrt z&kona o iz- premembi zakona o občinah tako, da se uvede tajno glasovanj-e. V priča- kovanju tega je izvršni odbor pozval senatorje in narodne poslance, ki so eiani stranke, da se zavzamejo za takojšnji sprcjem takega zakona v narodnem predstavništvu- Izvršni odbor je soglasno sklenil, da bo stranka živahno sodelovala pri ob- činskih volitvah, in je v tem pogle- du pripravil navodila za vse organi- zaeije stranke. Petletnica tragične smrti Janka Lešničarja V nedeljo 2. t. m. je poteklo pet let, kar se je odigrala pri Batajnici, v bližini Zemuna, v brzovlaku, ki je vozil preko Slovenije, Hrvatske in Slavonije v Beograd, strašna žalo- igra: v kupeju prvega razi'eda je eks- I plodiral peklenski stroj, ki je bil od zločinske roke zahrbtno nameščen za naslanjalom. Navit je bil točno na uro, da bi bil moral eksplodirati baš j ob prihodu vlaka na beograjski kolo- I dvor. Zaradi majhne zamudo vlaka 1 se j'e zgodilo to že par streljajev pred Zemunom. Smrtna žrtev tega strašnega dogodka je bil poleg žene beograj- i skega A'seuöiliskega prof. dr. Bru- i l nettija in — Ce se prav spominjam, enega njegovih otrok tudi znani slo- i venski zadružni dclavec Janko LeŠ- | ničar, svoječ-asni ravnatelj celjske j Zadružn© zveze, takrat pa ravnatelj bivše Oblastne zadruge za kmetijski kredit v Cupriji (današnje Banovin- ske zadruge za kmetijski kredit v Nišu). Lešničar je bil v mesecu juli- ju 1931. v Cclju pri svo-ji rodbini na I rednem dopustu in se je 1. avgusta zvečer »vkreal« v Celju na vlak, ker bi po nalogu svojega zavoda imel 3. avgusta v Beogradu obaviti važne posle pri Privil'Pgirani agrarni banki in se šele nato vrniti v Cuprijo. Pe- klenski stroj je eksplodiral tik za Lešničarjevim hrbtam in je v trenut- ku raznesel njegovo orjaško telo na drobne kose, ki so potem v nastalem požaru po večini zgoreli ali zogle- neli. Našlo s-e je komaj Se nekaj ostankov, ki jih je nesrečna vdova skupno s svojim takrat komaj 9-let- nim sinom dala prepeljati v Celjo in pokopati na sončnih vrhovih sloven- skega pokopališčas ¦ * j Lešničarjeva vdova s sinCkom je | ostala v težkih razmerah, navezana i na lo malo rento Pokojninskega za- voda. Skušala je po mirni poti dose- či od železniške odnosno državne uprave priznanje odškodnin-o ali i rente za moža-hrauilca. Več ko pol- i na tri leta so v ministrstvii z,avla<5e- vali zadevo v neskončnost, da so j končno slab mesec dni pred potekom zakonskega roka za vložitev tožbe pri rednem sodišču prošnjo Lešni- čarjeve odklonili. To vkljub dejstvu, da je prof. dr. Brünetti, ki j« kot hranilec preostalih mu rodbinskih članov ostal pri življenju in dobiva 3500 Din mesečno pokojnine, dobil od istega ministrstva za promet že jeseni 1. 1931. izplačanih 108.000 Din odškodnine. Tddi tožbo pred rednim sodiščem sta LeSničarjeva vdova in sin v vseh treh instancah izgubila. Značilno: ko bi se bila opisana tragedija ne od- igrala na zemunski strani, ampak že na ozemlju Beograda, kjer je velja- ven srbski zakon o odgovornosti že leznic, bi bila železniška uprava po besedilu srbskega zakona gladko ob- sojena. Ker pa j'e na ozemlju nesre- če veijaven še stari hrvatski za.kon, je nesrečna rodbina propala. Zakaj nima Jugoslavia v svojem 18. letu obstoja v vseh panogah za- konod-aje že enotnih zakonov?! V soboto, na predvečer tako nagle in tako strašno smrti Janka Lešni- čarja — sem obiskal njegov grob, ki ga je nesrečna vdova vkljub svoje- mu t-ežkemu, truda in skrbi polnemu življenju vendarle dala lepo opre- miti in ga stalno vzdržuje v zelenju in evetju. Z žalostjo v sreu sem vi- del, da je na mestu, ki je določeno za — četudi skromen — spomenik, š-e vedno samo deščica z napisom: Začasno, Janko Lešničar. Mar naj mu postavi spomenik težko prizad-e- ta vdova s svojimi bornimi dohodki, s katerimi inora preživljati sebe in sina in ga študirati?! Mar ni pokoj- ni Janko v svojem nedvomno veli- kem in idealnem delu za napredek in razvoj slovenskega zadružništva zaslužil, da mu to slovensko zadruž- ništvo pokloni skromen nagrobni spomenik?! Menim, da je letošnja obletnica nj-egove tragedije prinier- na, da se mu slovensko zadružništvo oddolži. Zadevni predlog je podan Zvezi slovenskih zadrug kot pravni naslednici celjske Zadružne zveze, kateri je pokojni Janko posvetil na- porno in idealno delo precejšnjih let svojega življenja. N ade jam se, da bo predlog našel razumevanje pri me- rodajnih možeh in da bo že ta mesec padla pravilna odločitev. Zato sem smatral za primerno, da ob petletnici batajniške žaloigi'« na- pišem te vrstice. Vekoslav Spindler. Politični pregled p Kršenje božjih in cerkvenih za- j povedi in skrunitev nedelj pomenijo tekme koscev in žanjic po nauku »Slovenskegu gospodarja« z dne 15. julija 1930 v poglavju »Razne novi- ce« na strani 5. Naša kmečka mladi- na, ki pod okriljem Društva kniet- skih fantov in deklet prireja te lepe ! tekuve, ne bo prosila gospodov pri JHZ in »Slov. gospodarju« za od- pustko za ta svoj smrtni greh. ]) Revolucija v Španiji. Dočim tr- dijo španski uporniki, da uspešno napredujejo in da bodo pričeli v ne- j kaj dneh odločilno ofenzivo, pravi j vlada, da pridobivajo njene čete na j teronu. j p Državni udar v Grčiji. Giška vla- da je v torek zvečer uvedla diktatu- ro, ki jo utemeljujc s komunistično nevarnostjo. Vlada je ukinila usta- i vo, razpustila parlament, proglasila I v vsej državi obsedno stanje in uved- la cenzuro za pisma. 20°|o ceneje prodaja od 15. t. m. do 15. VIII. manufakturna in modna trgovina Miloš Pšenidnik« Celje vse poletno blago za damske in moske obleke Domače vesti (I Nj. VeL kralj Peter II. je prispel v sredo popoldne s princoma TomislaL- vom in Andrejem na Bled in se po prisrčnem sprejemu na kolodvoru odpeljal s spremstvom v dvorec Su- vobor, kjer bo ostal delj časa. d Zopet redukeije. Oblastna želez- niška direkeija v Ljubljani je vsled prenizko odmerjenih kreditov za osebne izdatke za delavstvo odredila odpust 30(K) pogodbenih delavcev in ustavitev dela v signalni delavnici v Ljubljani, vsled česar je prizadetih še 100 nameščencev. Za vse stalno zaposleno delavstvo na Železnicali pa je predvideno skrčenje delovnih dni od 25 na 18, s čemer je prizadetih tudi okrog 2000 oseb. »Slovcnec« do- stavlja tej vesti, da je prepričan, da bo šef sedanje vlade z energično po- močjo obeh slovenskih ministrov ukrenil, da se ta odi^edba prekliče. Izgleda torej, da bo treba intervencij in deputacij, da bomo ostali pri tem, kakor je bilo. Naknadno se bomo pa pohvalili z velikimi uspehi. d Peti jubilejni Mariborski teden je deležen zelo lepega obiska. Poleg drugih prireditev so odlično organi- zirane tudi razstave, ki nazorno pri- kazujejo gospodarsko in kulturno udejh'tvovanjc ob naŽi severni m-eji. d Našička afera in Stol sedmorice. Našička aiera je bila te dni zaklju- čena z razsodbo Stola sedmorice v Zagrebu, ki je popolnoma osvobodil pot?lanca dr. Nikolo Nikiča in dr. Jevremoviča, ostale pa deloma opro- stil, odnosno jim znižal kazni in od- redil novo i'az.pravo. d Kopališka viza za Avstrijce, ki potujejo v Slovenijo. Tujskoprometni zvezi Putniku v Mariboru se je po- sročilo izposlovati za Avstrijce, ki potujejo v Slovenijo, novo olajšavo. Z rešenjem ministrstva zunanjih del je bilo predpisano s takojšnjo veljav- nostjo vsem jugoslovenskim konzu- latom v Avstriji, da izdajajo Avstrij- cem, ki potujejo v Slovenijo, brez razlike kam, znižan kopališki vizum po 10 Din. Kakor znano, je ta doloC- ba veljala prvotno le za zdravilišča in morska kopališča. Na pobudo Tujskoprometne zveze se je ta olaj- Sava v začetku letošnje sezone raz- širila tudi na vsa veCja letovišča. Odslej se bo, kakor jo edino pravil- no, smatrala vsa Slovenija kot luj- soprometni predel. Zvezi je treba Stran I »Nova Doba« 7. VIII. 1936. Štev. 32. izreči za njeno neumorno pionirsko delovanje popolno priznanje. d Visoka Sola za obrambo domo- vine. Na Franeoskein bo v kratkem otvorj-ena visoka sola za obrambo države. Solo bodo obiskovali izbrani generalštabni častuiki in izvestno število civilnih uraduikov. d Rekord sigurnosti na železni- can. Ceškoslovaške železnice so v pogledu varnosti prometa na prvem mestu in prekašajo v tern celo an- gleške železnice. Neka angleška sta- tistika ugotavlja, da se je preteklo leto na angleških železiiicah smrtno ponesrečilo 14 oseb, kar znači na 130 milijonov potnikov enega mrtvega. Češkoslovaška pa se lahko ponaša še z lepšim rezultatom. Na češkoslo- ivaških železnicah se je v letu 1935. sjmrtno ponesročil samo 1 potnik, kar je med 226 milijoni potniki go- tovo izreden rekord varnosti prome- ta! d Strašno neurje nad Tetovoni in okolico. Nad Tetovom in okolica v vardarski banovini je strahovita to- ča in neurje uničilo vse pridelke. To- Ca je bila težka do pol kilograma ier je padala celo uro. Pobila je mnogo goveje živine in svinj. Ljudje so se k sreči Se pravočasno rešili pod streho. d Vpisovanje na Ant. Rud. Legato- vem Enoletnem trgovskem tečaju v Mariboru je vsak dan od 10. do 12. dopoldn-e v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Tudi ob nedeljah in prazni- kih. Lastni dečji internat. Šolski •program se dobi brezplačno. d Na banovinski kmetijski soli na Grmu pri Novem mestu se prične no- vo šolsko leto celoletne sole 15. sep- tembra. Sprejme se 30 učencev. Vsi učenci stanujejo v zavodu (interna- tu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejme- jo se pridni, dovolj nadarj'eni sinovi kmečkih staršev, ki bodo ostali po konßanem šolanju na kmetiji. Last- noročno pisane proänje, kolkovan© s 5 Din, je treba poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske Sole na Grmu 'pri Novem mestu najpozneje do 15. avgusta. ProSnji je priložiti: kratui list, domovnico, zadnje šolsko spri- čevalo, spričevalo o m-avnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge sole, izja- vo staršev odnosno varuha (kolek za 2 Din), s katero se zavežejo plaCati stfoške Šolanja, obvezno izjavo star- šev ali varulia (kolek za 2 Din), ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo Stipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domafci kmetiji, v na- sprotnem slučaju pa da povrnejo za- Vödu sprejefco podporo iz javnih sred- ste-v. Navesti je tudi točen naslov in zadnjo pošto. Starost najmanj 16 let in z dobrim Uspehom dovršena os- novna šola. Oskrbnina znaša 25 do S00 Din po premoženjskih razmerali prosilca in se plaöuje meseCno na- prej. Prosilci za foanovinsko znižano mesto morajo prHožiti davßno ali ObCinsko potrdilo o velikosti posest- va in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Taki prosilci naj zaprowijo za pod- poro še pristojni sreski kmetijski od- bor ter naj priložijo prošnji za spre- jem v kmetijsko šolo izkazilo o vi- Sini prispevka km-etijskega odbora. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenšfii- ne in računstva, katerega so opro- ščeni učenci - absolventi dveh ali več razredov meš&inskie sole ali ka- ke nižje srednje Sole. Hkrati se pre- išče njih zdravstvqno stanje po žol- skem zdravniku. d Državna moSka obrtna Sola za pletarstvo v Ptuju ima značaj nepo- polne srednje šole 7. nižjim zavränim izpitom. Naloga zavoda je, dajati učencem obojega spola poleg obCe vzgoje teoretično in praktično stro- kovno izobrazbo v pletarstvu in vr- bogojstvu in jih usposobiti za pletar- ske pomočnike. Slednjim pa poma- ga po dovršcni učni dobi tudi do za- služka, ako ne bi mogli pletarstva izvrševati na svoji domovih. Učna dobu traja tri šolska leta. Šolsko le- to se priöne 1. septembra. V prvi razred se sprejm-ejo učenci obojega spola, ki so dovršili vsaj dva razre- da srednje ali meščanske sole ali šest raz.reüov (letnikov) osnovne sole in so najmanj 12 let stari. Prijuve, kol- kovane s kolkom za 5 Din, je treba vposlati vkljuCno do 3. septembra. Vsebovati morajo: 1. krstni list; 2. zadnje šolsko izpričevalo; 3. izjavo staršev (varuha), s katero se zavezu- jejo, da bodo vzdrževali učenca za časa učne dobe in plačali vse stroš- ke, ki bi nastali Arsled neopravičene- ga predčasnega izstopa; 4. potrdilo davčno uprave o višini neposrednih davkov roditeljev. Vsak prijavljenec prejme pismeno rešitev o sprejenm. Stanovanje in hrana se dobi v Ptuju od 200 Din meseCno navzgor. Prid- nim, ubogim učencem &e bodo po možnosti preskrbele podpore. Po- drobnejša pojasnila daje upravitelj sole. d »Jugoslovenski tnrista«. V Ljub- ljani je izšla dvojna številka te lepe, ilustrirane revije za julij in avgust. Nova številka te mesečne revije za propagando turizma, sporta, kopa- lišč, zdravilišč in letovišČ Jugosla- vije ima sledečo pestro in zanimivo vsebino: Dr. Fran Mišič: Poliorje od ilirskog doba do lječilišta. Vinko An- tic: Krčke narodne igre. Vladimir Regally: Cez plemenito turopoljško polje . . . Iz cikla: Oj, ti naša zemlja sveta. Viteške igre na otoku Korčuli. Vladimir Regally: Nisam sanjao o ljepoti Kamnika. Vladimir Regally: Nova cesta izmedu Ljubljan-e i Su- šaka. Velaluka, na otoku Korčuli, kao klimatsko mesto. Mirko Peva- lek: Zakaj prihaja v naša letovišča tako malo Angležev? Službeni deo Zemaljskog Saveza Ugostiteljskih Udruženja Kraljevine Jugoslavije. Razne vijesti. d Dunajska vremenska napoved za soboto 8. t. m.: Nadaljnji obstoj lepega vremena ni zagotovljen, naj- brž se bo pooblačilo. Celje in okolica c Ljubi svojega bližnjegal Pa uda- ri ga s kolom po glavi, ako si upa še danes misliti po svoji vesti in po svoji pameti. Po tej svojevrstni ka- toliški morali se je zapičil celjski dopisnik »Slovenca« v nas, ker smo se zavzeli za trafikanta-invalida, ki ga }<& bil »Slovcnec« bi-ez vsakega po- voda napadel. Ne razumemo zvezc med regulacijo Savinje, občinskimi volitvami s svobodnim glasovanjem in med pravoslavno in starokatoliško cerkvijo! V avgustu smo imeli tudi v Celju prav hudo vročino, ki oči- vidno ni bila brez posledic. Katoliš- ki voditelji naroda bodo morali po- bkrbeti, da bodo njihovi sotrudniki tudi v ncLŠem katoliškem Celju sle- dili njihovemu lepemu zgledu ver- ske strpnosti napram bratom prayo- slavne kakor tudi starokatoliške ve- re in krščanske ljub-ezni do bližnje- ga v besedi in dejanju. c Mestno gledaliSče v Celju. Upra- vo celjskega gledališča, ki jo je vo- dilo skozi vsa leta po prevratu Dra- rnatično društvo v Celju, je v smislu sklepa zadnje seje mestnega sveta prevzela mestna občina sama, ki je DramatiCnemu drusWu odklonila podaljšanje najemne pogodbe. Mest- no občino je pri provzemu gledališča zastopal mestni svetnik g. katehet Lukman. Kako bo imenovani mestni svet celjski rešil gledališko vpraša- nje v Celju, še ni znano. Cujemo, da se je osnovala že neka nova gledalis- k«, družina, ki bo v bodoče pod kon- trolo meatne uprave vodila gledališ- öe in skrbela za gledališke predsta- ve domačili diletantov, pa menda tudi še kaka gostovanja iz Ljubljane in Mariboi-u. Umetniško ^vodstvo ta- ko prenovljenega in pomlajenega celjskega gledališča v duhu današ- njega časa prevzame, kakor se govo- ri, g. Milan KošiC. c Posojilo za gradnjo Delavskega azila v Celju. Celjski medstrokovni odbor Zedinjenega delavskega sindi- kalnega saveza je imel pred dnevi v poslopju Delavske zbornice v Celju plenarno sejo, ki so se je ud'elezili zastopniki vseh celjskih delavskih delavskih in nameščenskuh organi- /.acij brez razlike in obeh obrtnih druätev. Na seji so razpravljali o gradnji Deltivskega a&ila v Celju in izposL'ovanju celotnega posojila za to gradnjo. Na seji je bila sprejeta sledeča resolucija: Mestna občina j celjska se je pogajala s centralo Jav- | ne borze dela v Ljubljani za brez- obrestno posojilo v znesku 2,000.000 Din, s katerimi se je mestna občina zaveziala v Celju sezidati Delavski azil po načrtu, ki ga je odobrila Jav- na borza dela v Ljubljani. V tern azi- lu bi bili uradi Javne borze dela v Celju, prenočišča za potujoče delav- ce (moške in ženske) in prepotrebno javno kopališče. Mestna občina se je obvezala, da bo vzdrževala Delavski azil, plačevala redno anuiteto in kri- la eventualni poslovni primanjkljaj. Vse delavske in nameščenske stro- kovne organizacije v Celju in okoli- ci so mestno občino pri tej akcijl krepko podprle, ker so smatrale, da je izvedba tega načrta za delavstvo in nameščenstvo velike važnosti. Obveščeni smo, da je Centraini od- bor za posredovanje dela v Beogradu od Javne borze dela v Ljubljani že odobreno posojilo v znesku 2,000.000 Din znižttl na 1,500.000 Din, s čemer je onemogočil izvedbo projektirane- ga načrta. Kraj-evni medstrokovni odbor URSSJ v Celju in vse pi-iklju- čene strokovne organizacije vlagajo proti temu postopku svoj najener- gičnejši protest in zahtevajo: 1. Da Central ni odbor za posredovanje de- la v Beogradu brez vsakih pridržkov odobri sklep Javne borze dela v Ljubljani; 2. da se mestni občini celjski dado takoj na razpolago po- trebna denarna si^dstva, da bo mo- gla čimprej začeti z izvedbo projek- tiranega načrta v celoti. ( Pri regulaciji Savinje v Tremer- ju je sedaj zaposlenih okrog 180 de- lavcev. Ko bo prispel v B-eogradu naročeni bager, ki go, pričakujejo vsak dan, se bo število delavstva pri regulaciji Savinje znatno povečalo. c Drugi novi mestni avtobus z Dieslovim motorjem je prispra uradne ure za paketno in denarno službo od 8. do 12. in od 15. do 18. V vseh drugih oddelkih ostanejo uradne uro neizpreni'enjene. c Lepa pridobltev za Rogaško Sla- tino je velik, najniodernejše konstru- iran koncertni klavir tvrdke Förster iz Nemčije, ki si ga je nabavilo drž. zdravilišče po znanem strokovnjaku g. Ladislavu Ropasu v Celju. Klavir bo prispel prihodnj-e dni iz Nemčije v Celje in bo nekaj dni razstavljen ttAWUFAKTurf ClLJE Htalne novostl za dame in gospode Cenekonknrenčne! --------- v sejni dvoram Mestne nranilnice, I nato pa odpremljen v Rogaško Sla- I tino, za katero pomeni dragoceno I pridobitev, ki bo pomagala Siriti I muzikalni sloves tega lepega našega I zdraviliš&a. I c DuhovniSka vest. Mestni kapian 1 g. dr. Maksimilijan Držečnik v Celju I je imenovan za prefekta dijaškega I semcnišCa v Mariboru, kaplan gosp. I Martin Lupše v Škalah pa je pre- 1 meščcn v Celje. ' c Sreski načelnik dr. Ivan Zobec j je nastopil svoj redni dopust in do 1 22. t. in. ne bo sprejemal strank. V 1 Času njegove odsotnosti ga bo zasto- I pal sreski podnačelnik g. Anton Sve- 1 tina. ' c Preureditev prostorov predstoj- ništva mestne policije. V zadnjih dneh so delno preuredili prostore predstojništva mestne policije v Ce- lju. Šef kriminalnega oddelka je se- daj v pritlični sobi, kjer je bil prej poveljnik, v doscdanjih prostorih kriminalnega oddelka v prvem nad- sti"opju je vložišče, v dosedanjem prostoru vložišča v prvem nadstrop- ju pa je novi konceptni uradnik g. Koren. Ker pa so uradni prostori predstojništva mestn-e policije nepri- merni in nepraktični, bo morala ob- čina misliti na druge, boljše prosto- re. c Tragičiia smrt mladega voznika iz Stranic. V ])onedeljok zjutraj je vozil avtobus iz Škofje Loke izlet- nike na Dunaj. Ko je avtobus privo- zil okrog okrog 8.15 po križevskem klancu med stranicami in Konjica- mi nizdol in zavil okrog ovinka, se je pojavil pred njini s pi-einogom ob- ložen voz, poleg katerega je stopal kot voznik 20-letni posestnikov sin Edvard BornSek iz Stranic, ki je vo- zil premog iz Stranic v Kon j ice. V tern hipu je z nasprotne strani pri- vozil voz z deskami. Bornšek je sko- čil za s^voj voz in začel zavirati. Šo- fer avtobusa je tudi zavrl, vendar je avtobus zadel v Bornška in ga pri- tisnil ob voz. Bornšku j-e zmečkalo obe nogi in mu zdrobilo tudi loba- njo. Pri karambolu se je pokvaril sprednji del avtobusa, šofer je dobil majhne praske, potniki pa so ostali nepoškodovani. Bornška so naložili na neki zasebni avto in ga prepeljali v celjsko bolnico. Tu so moi'ali glo- boko nezavestnemu amputirati obe nogi. Operacija ni pomagala in Born- šek j© ob 13. podlegel. Potnike so od- pravili v Konjice na vlak, poškodo- vani avtobus pa so prepeljali v Celje v popravilo. ( Avtobusni izlet iz Celja na Veliki Klek. Na željo večine interesentov za izlet, ki ga priredi Putnik od 14. do Iß. avgusta na Veliki Klek (Gross- glockner), se je uprava Putnika od- ločila prirediti izlet s sled-ečim pro- gramom: Odhod iz Celja 14. t. m. ob 5. zjutraj izpred kolodvora v sledeßi smeri: Celje — Kranj — Podkoren ~ Mallnitz — Zell am See — Franz Jo- sefs-Höhe — Heiligenblut — Lienz -- Beljak — Dravograd — Celje. Glede prenoßnine in hrane se dobijo vse informacije pri Putniku. Uprava Put- nika je izlet spremenila predvsem, da pokaže izletnikom celo novo alp- sko cesto Brück — Heiligenblut, ki je daljša od prvotno določene pix>ge, a podraži izlet samo za 20 Din, tako da stane voznina 250 Din, doCim bo- do potniki na užitku več pridobili. Prijave se sprejemajo do torka 11. t. m. zvečer. c Javna zahvala. Neznanemu pri- jatelju ali prijateljici, ki od Časa do Stev. 32. »Nova Doba« 7. VIII. 1936. Stran 3. časa prinaša sveže rože na grob na- šega Vladiiilirčka, kateri že 2(i. leto ( počiva na okoliškem pokopališču v j Celju, bodi izrečena tein potom is- krena, topla zahvala. — Rodbina Spindler, Maribor, Strossmayerjeva 28. c Tabor hmeljarjev v Žalcu. V no- de] jo 9. t. m. ob pol 9. dopoldne bo v Roblekovi dvorani v Žalcu labor hmeljarjcv. Sklicuje ga Hmeljarsko društvo za druvsko banovino. c Nagradno streljanje v Pečovni- ku. Savezua strelska družina v Ce- lju bo priredila v n-edeljo 9. t. m. e pričetkom ob 9. dopoldne celodnev- no nagradno streljanje na vojaškem strelišču v Pečovniku. Za tekmova- nje je predvideno veliko število lepih nagrad. Člani in ostali prijatelji strel- skega sporta so vabljeni k udeLežbi. Odhod avtobusa na strelišče izpred Celjskcga doma ob 8.30, 10.30, 14. in 16.30. c Delovni trg. Pri celjski borzi de- la je bilo 31. julija v evidenci 217 brezposelnih (198 nioških in 19 žensk) nasproti 202 (178 moSkim in 21 žen- skam) dne 20. julija. Delo dobijo: 3 sodarji, 3 hlapci, 2 mizarja, 1 hotel- ski sluga, 4 služkinj-e, 3 kmečke de- kle, 2 kuharici in 1 servirku. c Vlom. V torek dopoldne je ne- znan storilec :vlomil v stanovanje g. inž. Mikuša v Gaberju ter odnesel 400 Din gotovine, briljantni prstan, moško obleko in mösk'O hlače. c Žetev smrti. V celjski bolnici so umrli: v soboto 71-letna vdova po poštuem poduradniku Marija Zakot- nikova s hriba sv. Jožefa, v sredo pa 4-letni sinček jetniškega paznika Ivan Mlakai' iz Celja in 3-letna dni- narjeva hčerka Marija Brečkova od Sv. Uršule pri Dramljah. N. p. v m.! c Žrtev napadalca. Na neki veseli- ci v Št. Pavlu pri Preboldu je po- sestnikov sin Jože Rogel iz Šešč na- padel 30-letnega kovaškega mojstra Martina Ajdiča iz Šešč ter ga udaril ,s kolom P° ramenu in mu z udar- cem s steklenico prebil lobanjo. Aj- diča so prepeljali v celjsko bolnico. c Kronika nesreč. V soboto je pa- del 29-letni niesar Ivan Dupelnik z Dobrne, ko je hotel dvigniti vrečo z voza, tako nesrečno, da si je izpah- nil desno nogo. Istega due si je 5- letna hčerka železnišk-ega služitelja Jožefa Ocvirkova iz Bezovja pri Št. Juriju ob jitž. »el. pri padcu doma po stopnica pregriznilti jezik. Ko se je peljala 20-letna odvetniška urad- nica Mira Kraškova iz Lažkega v so- boto okrog 8. zjutraj s kolesom proti kapucinskemu mostu v Celju, je za- vozil v njo neki kolesar. Kraškova je padla in si zlomila desno ključ- nico. V Prelski pri Velenju je padel 34-letni brezposelni zidar Ignac Weisseiibach na nekem podu in si zlomil levo roko pod ramenom. V soboto je padel 32-letni, v Marijinem gradu v N&zarju zaposleni drvar Franc Pustoslemšek pri sekanju plo- hov na sekiro in si prerezal trebuh. Istega dne si je 39-letni, v tovarni podpetnikov v Rad-ečah zaposleni delavec Rudolf Mesar pri padcu zlo- mil levo roko v zapestju. V ponede- ljek si je 47-letni posestnik Anton Perkovič od Sa^. Florijana pri Rogat- cu pri padcu doina zlomil levo nogo. V torek si je 22-letna sobarica Fran- čiška Beletova z Brega pri Celju pri padcu po stopnicah zlomila desno nogo, v nedeljo pa si je 13-letni de- lavčev sin Franc Zajc od Sv. Lov- renca pod Prožinom pri padcu na domačem vrtu zlomil levo roko v ra- menu. V torek je padel 10-1 etni po- s-estnikov sin Jože Horjak iz St. Pe- tra pri Zidanem postu v Rimskih to- plicali s kolesa ter se hudo poškodo- val po glavi in rokah. Istega dne si je GSbletni izijdar Leopold Dular iz Raskovca pri Oplotnici pri padcu zlomil desno nogo. V sredo je dela- vec Franc Centrih iz Latkove vasi pri St. Pavlu pri Preboldu podrl 52-let- no posestnico FrančiSko Ocvirkovo iz Latkove vasi s kol-esom na tla. Ocvirkova si je pri padcu zlomila desno roko. Ko se je istega dne 7- letni cestarjev sinček Ivan Rihl od Sv. Lovrenca pri št. Pavlu pri Pre- boldu igral pri slamoreznici in tlačil V njo slamo, ga je slamoreznica zgrrabila in mu zmečkala desno ro- ko, tako da so mu morali pozneje v bolnici roko odrezati. V četrtek opol- dne je padla 37-letna služkinja Ma- rija Kopitarjeva iz Celja pri nabira- nju drv v gozdu nad Obrežno cesto med moškim in ženskim kopališčem kakih 15 nietrov globoko na cesto tor si zlomila levo nogo in se tudi moeno poškodovala po glavi. V Cetrtek si je 47-letna šolska sestra in državna uCi- teljica Ursula Perečeva iz Srbobra- na pri padcu na Kozjaku pri Dobrni izpalinila desno nogo. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. c Drž. dvorazredna trgovska sola v Celju. Vpisovanje za žolsko leto 1930/37 bo 1., 2. in 3. septembra, vsa- kokrat od 8.—11. V I. razred se spre- jemajo učenci(ke), ki so dovršili štiri razrede srednje sole (gimnazije, re- alke ali realne gimnazije) z, nižjim teßajnim izpitom ali štiri razrede meščanske Sole z zaključnim izpitom in nimajo več nego 17 let. Učenci(ke), ki imajo ob vpisovanju več kakor 17, toda manj nego 19 let, se smejo vpisati samo z odobrenjem kraljev- ske banske uprave. V II. razred se vpisujejo učenci(ke), ki so uspešno dovršili I. razred na tej Soli. Učen- ci(ke), ki so dovršili I. razred na drugi trgovski srednji soli, se smejo vpisati, če so dobili za to odobritev od direktorja sole, na kateri so bili prej vpisani. K vpisovanju je treba prinesti: a) Rojstni list, b) Šolsko iz- pričevalo (za prvi vpis v prvi razred izpričevalo o nižjem teČajnem izpitu srednje sole ali o zaključnem izpitu meščanske sole, ponavljalci in za II. razred zadnje letno izpričevalo). c) Prijavo v 2 lično izpolnjenih iz- vodih. č) Potrdilo pristojnega davč- nega oblastva o višini neposredn-ega davka roditeljev (očefca in matere) in učenca(ke), če je ternu davek predpi- san. Šolnina, ki jo odmeri ravnatelj- stvo sole po skupnem davku po tar. post. 318 a, II. skupina, se plača ta- koj ob vpisu za vse šolsko leto. d) Prispevek 100 Din za zdravstveni fond, vpisnino in tiskovi!ne. UC-en- ci(ke), ki ne prestopajo v šolo nepo- sredno iz druge javne sole, morajo predložiti uradno nravstveno izpri- čevalo. Razredni dopolnilni in po- pravni izpiti bodo 2G. in 27. avgusta za prvi ter 28. in 29. avgusta za dru- gi razred. Podroben razpored bo ob- javljen na razglasni deski. Pi*ošnje za popravne izpite je treba kolko- vati s 5 in 10 Din in jih vložiti pri ravnateljstvu do 23. avgusta. Završ- ni izpit v septembru bo pismeni v času od 2.—7. septembra, ustni pa se prične 10. septembra. Prošnje za zaključni izpit je treba vložiti kol- kovane s 5 Din pri ravnateljstvu do 1. septembra. Šolsko leto 1936/37 se bo pričelo 14. septembra s slubo bož- jo v župni cerkvi ob 8. Učenci(ke) se bodo zbrali v soli, odkoder pojdejo skupno v cerkev. Po opravljeni služ- bi božji se bodo vrnili zop-et v solo, kjer jim bo razglašen urnik in dis- ciplinski predpis^ Dne 15.i septem- bra se bo pričel redni pouk. — Rav- nateljstvo. c Dražba sadja ob državni cesti. Sresko načelstvo v Celju je razpisalo javno dražbo sadja ob državni cesti in sicer 17. avgusta na progi Vojnik — Frankolovo in 18. avgusta na pro- gi Celje — Ločica. Pojasnila o draž- bi se dobijo ob uradnih urah pri teh- ničnem razd-elku sreskega načelstva v Celju. c Obnovo strehe na gospodarskem poslopju mestnega zavetišča v Med- log« razpisuje mestna občin«,. Za- devne ponudbe je treba vložiti naj- pozneje do 10. t. m. do 11. dopoldne v vložišču mestnega poglavarstva. c Borza dela v Celju nujno potre- buje tri zidarje. Stalna zaposlitev. Ja- viti se je treba do sobote 8. t. m. pri borzi dela. c Za počitnice si nabavite pisem- ski papir, praktiCne žepne albume za fotografije, nalivna peresa in razno čtivo zelo ugodno ob veliki izbiri pri K. Goričar vdv., Celje, Kralja Pe- tra c. 7, knjigarna in veleti-govina s papirjem. c Nočno lekarniško službo ima od 8. do 14. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj«. c Gasilska in reSevalna četa Celje. Od 9. do 15. t. m. ima službo IV. vod, inspekcijo nam. poveljnika g. Berna. c ttino Union. Petek 7. avgu- , sta: »Skandal dneva«. Zelo lep fillm iz družabnega življenja ameriških noivnarjev. V glavnih vlogali Clark Gable, Constance Bannett in Kath-e- rine Alexander. Predigra: zvočni ted- nik. Sobota 8., nedelja 9., ponede- ljek 10. t. m.: »V džungli«. Senzacio- nalon pustolovski film. V glavni vlo- gi Harry Piel. Predigra: zvočni ted- nik. — V nedeljo ob 10. matineja. — Tor-ek 11., sreda 12. t. in.: »Sezona ljubezni«. Film melodijoznih pesmi. V glavnih vlogali Marion Davies in baritonist Bing Crosby. Predigra: zvočni tednik. — Cetrtek 13., petek 14. t. m.: »Zavrženci«. Velefilm po slovitem romanu Viktorja Hugoja »Los Miserables«. V glavnih -vlogali Frederic March, Charles Laughton in G.' Hardwicks. Predigra: zvočni tednik. — Vsak dan se predvaja re- I portaža olimpijade v 7 delih. Laško Mestna godba Laško lx> priredila v soboto 15. t. in. ob 15. pred Sokol- skim domom v Laškem veliko vese- lico z bogfttim sporedom. Sodelovali bosta sokolska godba iz Šmarja pri J-elšah in mestna godba iz Laškega. Zvečer bo velik umetni ogenj. Muha kot skladatelj (Rcsničen dogodek) V avstrijskih časih, tudi še med svetovno vojno, je živel nekje v nem- škem naselju, ki pa pripada danes Jugoslaviji, neki patriot, ki mu sicer ni bilo odrekati raznih sposobnosti, zlasti tudi, kar se tiče ustanavljanja »šulferajnskih« podružnic v sloven- skih krajih, nihfre pa ni slutil, da je v njem skrit tudi skladateljski ta- lent. Pa je ob nastopu vl&danja zad- njega avsti'ijskega cesarja Karla dal napraviti v neki tiskarni lične do- pisnice, na kuterih je bila natiskana pesem na cast temu vladarju, seve- da v nemškem jeziku, in lepo po- stavljena na note za štiriglasni zbor, z dostavkom, da je besedilo in sklad- ba od dotičnegu gospoda, vse skupaj pa poklonjeno »Njegovemu Veličan- stvu cesarju Kaiiu« ob priliki nasto- pa njegovega vladanja. Dobil j« nato iz dunajske dvorne pisarne res laskavo priznanje in po- hvalo. Pa je Avstrija propadla, prišla je Jugoslavija in z, njo se je vselil v notranjost našega junaka velik ju- goslovenski patriotizem, ki mu je narekoval, da mora tudi v Beograd poslati kako primerno kompozicijo, kar je tudi storil, Toda names to po- hvale in priznanja je dobil od tarn svoj duäevni produkt vrnjen s pri- pombo: »Ne vr«di ništa!« Rer sem bil slučojno v posesti pr- vo navedene skladbe, pa tudi te no- ve pesmice, sem po primerjavi obeh naScl, da. je bila skladba gusta i93G ob pol 9« zjutraj v go- stiini Roblek v Žalcu s sledečim dnevnim redom: 1. Poslovno poroCilo. 2. Račun in hilanca za poslovno leto 1935/1936. 3. Uporaba čistega dobička. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Sprcmemba pravil. 6. Nasveti po § 23., odst. 2 zad. pravil. Žalec, dne 1. avgusta 1936. Načel&tvo. ŽDunajski velesejem 6. do 12. aept@mbpa 1936. Tehnični in ß o s p o d a r ski sejem do 13. IX. Veliki trgr Srednje Evrope Razstavljalci iz 18 držav. — Nakupovalci iz 70 dežel. Posebne razstave BritsUe Indije, Francije, Holandije, Italije in Madžarske. Brez vizuma! S sejmsko legitimacijo in potnim listom prost prehod meje v Avstrijo. Madžarski prehodni vizum se bo izdajal proti predložitvi sejmske legitirnacije na meji. — Pomembne vozne olajšave na jugoslovenskih, madžarskih in avstrijskih že- leznicah, na Donavi, na Jadrenskem morju, kakor tudi v zraCnem prometu. Pojasnila vseh vrst kakor tudi seimske izkaznice (po Din 50"—) se dobe pri Wiener Messe A. G. Wiexi VII in pri častnih zastopstvih v Celju : Prva hrvatska štedionica, Celje »Tourist Office Putnik« in njegove podružnice. t Olimp : Ptuj 9 : 1 (5 : 1). PrejS- j njo nedeljo je bila na Olimpovem igrisču v Gaberju odigrana revanžna kvalifikacijska tekma med SK Olim- pom in SK Ptujem. Olimp je bil v vsakem pogledu boljši in si je zma- go zaslužil. V drugem polCasu je po- vzročil Olimp s surovo igro škanda- lozne scene, ki jih je treba v intere- su pravega sporta in njegove propa- gande najostrejše obsoditi. Pričaku- jemo, da bo LNP uvedel preiskavo in krivce primerno kaznoval. Sodnik g. Ochs bi bil s strogostjo lahko pre- prečil surovo in nesportno igro, pa je imel očividno slab dan. Zdrava in močna 14 leina deklica I z 2 mešč. šolama sg želi izučiti, bodisi v specerijski ali manufakturni trgovini. Naslov: Pavla Kranjc, Celje, Krekova 10, pri ,Kroni'. Lepo stanovanje velika soba, kuhinja in pritikline, mirna lega v mestu, se odda osebam brez otrok. Naslovi naj se oddajo v upr. lista pod ,Mirna lega'. Učenec se sprejme v avtodelavnici Haselbach v Celju. Vinof^č Marija Hočevar Celje, Razlagova ulica 8a se nadalje priporoCa K^nto^istinjo event, začetnico, absolventko trgovske sole,. z znanjem srbohrvaSCine in nemščine sprej- mem takoj. Ponudbe pod »Veletrgovina« na upravo l'sta. Sianovanje v novi vili, Ljubljanska cesta, Lava 32, trr sobe, kuhinja, pritikline, del vrta, solnčno^ i varno pred poplavo, se odda s septembrom, | Farčnik, Ljutomer. Trgovski vajenec z dobrim spričevalom se sprejme v elektro- tehnični trgovini Karol Florjančič, Celje, CankarjevB cesta 2. Malo stanowanje soba, kuhinja in pritikline se odda na Deč- kovi cesti 32. Podatki pri K. Brezniku, Celje, Frankopanska 1. Odda se v novi hiSi s t a n o van J a 3 sob s pritiklinami in vrtom. Naslov v upravi lista. Šolske knjige r a b 1 j e n e, ku pu j e in pr oda j a knjlgarna in papirntca ,,Domowina", Celje, Kralja Peftra c. 45 priporoča svoje izborne izdelkc svctlo in temno pivo, '. pekovski kvas in spirit vseh vrst.__ Franio Dolžan - Celie Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije. sfrelovodne napreve Prevzema via v zgoraj navedene stroke jpadajoia dela in poprovlla Cene zmerne — Postrežba toina In lolldni ZVEZNA TISKARNA V CELJU - Strossmayerjeva 1 Najstarejše narodno podjetje te stroke v Celju priporoča občinam uradom, pridobitnim krogom, sokolskim, gasilskim in drugim društvom ter narodnemu občinstvu tiskovine vseh vrst fn ,solidno vezavo knjig po zmernih cenah. "'.," Celjska posojilnica d. d. w Celju V LASTNI HIS? r NARODNI DOM Slavnica in rezerve nad Din 16,5ooooo*-~ Kupujeliipro- I ctaja d«evf ase In Yalute \ j Izdaja averenje za izvoz blaga ' Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter iradi za nje popolno var» nost in agodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštani Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nov© Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Četina. — Oba v Celju.