Poštnina plačana v gotovini Ste w. 37 V Ljubljani, petek 14. februarja 1941 Cena Mn-f"- Leto VI. Po posvetih med Francom, Mussolinijem ter Petainom: Španija in Francija ne pojdeta v vojno Po ameriških vesteh nai bi bila Italija zahtevala od Spaniie dejansko sodelovan e proti Angliji, prehod nemške vo ske čez Spanifo ter pomorska in letalska oporišča zase Him, 14. febr. Stefani: Med razgovori, ki so Mi 12. februarja dopoldne in popoldne v Bor-digheri med Mussolinijem, generalom Francom in “Panskim zunanjim ministrom Sunerom, se je ugotovila istovetnost stališč španske in italijanske vlade glede vprašanj evropskega značaja in glede ''Prašanj, ki v tem zgodovinskem času zanimajo obe državi. Vichy, 14. febr. Ofi: Nazaj grede v Španijo je irnel španski državni poglavar general Franco sestanek z maršalom Petainom. Sestanek je bil v Montpelieru. Maršal Petain je nato povabil generala Franca na kosilo. Po kosilu je prišlo do razgovorov, pri katerih so bili navzoči španski zunanji minister Serano Suner, podpredsednik francoske vlade admiral Darlan, bivši notranji minister Peyrouthon in pa francoski veleposlanik v Španiji Francois Pietri. To je prvikrat, da je Francija uradno sprejela generala Franca od njegovega prihoda na oblast. ^ Newyork, 14. febr. o. AP: Ameriški tisk prinaša iz Viehvja naslednja obvestila: Dasi so v v francoskih uradnih krogih zelo molčeči glede vsebine posvetovanj med generalom Francom in Mussolinijem ter med Francom in francoskim državnim poglavarjem maršalom Petainom, je bilo niogoče zvedeti toliko, da je predsednik italijanske vlade na sestanku v Bordigheri skušal od generala Franca dobiti obljubo, da bo Španija stopila 1 vojno na strani Nemčije in Italije, da bo z nemško ter italijansko pomočjo napadla Gibraltar s kopnega, z morja in iz zraka, ali pa da bo dovolila nemškim vojnim silam prehod čez Španijo do Gibraltarja in v severno Afriko. Razen tega »aj bi Italiji dovolila potrebna pomorska in letalska oporišča. Po poročilih iz omenjenega vira je general Franco na vse te predloge odgovoril odklonilno ter izjavil, da bo Španija vztrajala pri dosedanji nevtralnosti, ker ji tako narekujejo njene koristi, saj ne more tvegati nove vojne, ko je v veliki meri odvisna od uvoza iz Amerike in še zdaleč ni popravljena vsa škoda iz državljanske vojne. General Franco in maršal Petain sta se pa na posvetu v Montpelierju razgovarjala o splošnem položaju svojih držav in o stališču, ki naj ga Španija in Francija zavzameta do sedanje vojne. — Spričo dejstva, da vztraja Španija pri nevtralnosti, je tudi maršal Petain zagotovil generalu Francu, da Francija za nobeno ceno ne pojde še enkrat v vojno, v tej ali oni obliki. Rim, 14. febr. m. United Press: Po včerajšnjem sestanku Mussolinija s Francom sodijo, da je bil glavni predmet razgovorov o načrtih Nemčije in Italije za veliko ofenzivo spomladi. Opisujejo se- stanek kot del diplomatske ofenzive, ki jo je začela Nemčija, da reši vsa tista vprašanja, ki bodo dopuščala Italiji in Nemčiji, da skupno začneta s splošno vojaško ofenzivo proti Angliji. Toda fašistični krogi ne dajejo nobenih izjav glede vloge, ki naj bi jo Španija imela pri izvajanju tega načrta. V tem oziru razgovori niso rodili nobenih določnih sklepov. Tuji politični krogi sodijo, da je bil največji del razgovorov med Mussolinijem in Francom posvečen gospodarskim in političnim vprašanjem o Sredozemlju in Afriki ter trgovinski izmenjavi med Španijo in Italijo. Pri tem so zlasti prerešetavali možnost za promet po suliem čez Francijo. Vprašanja o francoskem imperiju so bila tudi na dnevnem redu, zlasti pa usoda francoskih kolonij in položaj Francije v novem evropskem redu. Preklici in miroljubna zagotovila iz Bolgarije: Mirf red in nevmešavanje do zadnjega ... Sofija, 14. februarja. Bolgarska telegrafska agencija: Spričo poročil, ki jih je objavila neka tuja agencija, češ da je prispelo v Bolgarijo tisoč nemških letal, da je nemško letalsko osebje zasedlo vsa bolgarska letališča ter, da je preko Donave šlo več tisoč nemških vojakov in tankov je Bolgarska telegrafska agencija pooblaščena zanikati ta poročila kot popolnoma izmišljena in neresnična. Sofija, 14. februarja m. Sofijski popoldnevnik »Mir« se bavi z novim položajem ter v svojem uvodniku med drugim piše: »Mir, red in nevmešavanje, to so želje, ki jih kaže že davno več držav. Med tistimi, ki to žele, Rumunija v pričakovanju angleških letalskih napadov Uradno sporočilo o prelomu z Anglijo - Izseljevanje prebivalstva s petrolejskih področij Bukarešta, 14. februarja m. Romunsko časopisje je žele včeraj prineslo uradno poročilo zunanjega ministrstva o ustavitvi odnošajev med Romunijo in Veliko Britanijo. Poročilo pravi: »Angleški poslanik je obvestil romunsko vlado, ^a ga je njegova vlada odpoklicala s člani poslaništva in konzulatov v Romuniji. Po tem sporočilu je tudi romunska vlada odpoklicala svojega poslanika i*1 poslaniško osebje v Londonu, člani britanskega Poslaništva bodo zapustili Romunijo 15. februarja, na dan, ko prenehajo diplomatski odnošaji med Romunijo in Britanijo.« Razen tega uradnega sporočila, časopisje pri- naša tudi članke nemškega tiska o ustavitvi odnošajev z Britanijo Romunski listi sami tega dogodka še ne razlagajo ter se bavi jo sedaj samo z varnostnimi ukrepi pred letalskimi napad). Časopisje 6talno opozarja bukareštansko prebivalstvo, da je popolna zatemnitev mesta »vprašanje življenja in smrti«. Listi prinašajo tudi sezname vseh tistih, ki se določil o zatemnitvi ne drže. Bukarešta, 14. februarja m. United Press: Civilno prebivalstvo je na zapoved oblasti začelo zapuščati petrolejska področja v Romuniji. Iz tega se da sklepati, da Romuni računajo z bližnjimi angleškimi letalskimi napadi na petrolejska področja. Angleiko-turška vojaška posvetovanja v Ankari zaključena Turčija vztraja pri svojem načelu o obrambi lastne varnosti Ankara, 14. febr. o. UP: Angleško vojaško odposlanstvo je imelo včeraj zadnji posvet z zastopniki turškega vrhovnega poveljstva. V odposlanstvu so general Marshall, Cornwall, letalski Maršal Elmhurst ter admiral Kelli. Turško zastop-stvo je pri posvetovanjih vodil namestnik štabnega Načelnika general Azim Gundus. Uspehi teh posvetovanj in nadzorstvenega potovanja angleških lastnikov po turških mejah so zelo zadovoljivi. Angleško odposlanstvo se bo danes vrnilo v Egipt, da poroča generalu Wavellu, nato pa bo takoj sPet odpotovalo v Turčijo. Carigrad, 14. febr. m. Turški politični krogi so o zadnjih dogodkih v jugovzhodni Evropi precej molčeči. Turški časopisi poudarjajo, da Turčija vztraja pri svojih prejšnjih izjavah o varnostnem pasu vzdolž bolgarske meje ter da bo nastopila z orožjem samo, če bi bila njena varnost ogrožena od kogar koli. Drugih poročil o tem turško časopisje ne prinaša. Včerajšnji »Džunchuriet« se je v nekem svojem članku bavil z odnošaji balkanskih narodov do Nemčije ter pravi, da so ti odnošaji takšni, da ne vzbujajo nobenih dvomov. 111. dan vofne med Italijo in Grči(o Nov grški sunek ob morju proti Valoni Nekje v Italiji, 14. februarja o. 251 italijansko vojno poročilo pravi: ... ... Xr Grško bojišče: Delovanje patrol m topništva. Naše letalstvo je močno bombardiralo sovražnikova oporišča, ceste, prometne in topniške postojanke ‘er čete v taboriščih. Med letalsk.m spopadom je bilo zbito eno sovražnikovo dvomotorno letalo, eno °®še letalo pa se ni vrnilo. _ , Atene, 14 februarja o Atenski radio poroča, da •o grške čete na bojišču ob morskem obrežju napre- dovale za 5 km proti Valoni. Tudi na ostalem bojišču gotovo napredujejo. Na osrednjem bojišču se proti severu razvijajo hude bitke. Grške čete eo zavzele postojanke z napadi na nož in močno pri-ttskajo na Tepeleni. Pri Podgradcu so grške čete napredovale za 1.5 km. Bilke v dolini reke Skumbe ia Devolija »o silno hude. Včeraj so Grki ujeli 400 Italijanov ter uničili eno laško letalo. Italijani so bombardirali Krf, a brez škode. V Afriki nastopa v glavnem le letalstvo . Nekje v Italiji, 14. februarja, o. Stefani. 251. italijansko uradno vojno poročilo pravi: V Severni Afriki so nemška letala izvedla napad na zbirališče čet in kolone ter na neko sovražnikovo letališče. V Vzhodni Afriki so bili 2 našimi protinapadi pri Kerenu odbiti hudi so-vražnikovi napadi, katero je podpiralo tudi letalstvo. V spodnjem Sudanu so naše čete ob reki Omo ^dbile sovražnikove kolone, ki so zapustile na bojišču veliko število mrtvih in ranjenih. V noči med rl. in 12. t. m. so sovražnikova letela zmetala več "°mb in Številne svetilne rakete na otok Rodos. Nekaj škode je bilo na hlSah. Berlin, 14. februarja, o. DNB. Snočnje nemško vojno poročilo pravi, da je nemško letalstvo bombardiralo zbiranje angleških čet v Cirenajki ter letala na letališču pri Bengaziju. Z bombami in s strojnicami so bile razgnane kolone tovornih avtomobilov V napadu na Malto so Angleži izgubili tri Hurricane. Pri ogledih je bilo ugotovljeno, da se zbirajo angleške sile ob severnem in južnem koncu Sueškega prekopa in da sta ob zadnjem napadu bili potopljeni dve ladji, ki ovirata promet. Tri nemška letala so izginila. Kairo, 14. febr. o. Angleške in indijske čete še vedno oblegajo italijansko trdnjavo Keren v Eritreji. Dozdaj še ni prišlo do glavnega napada Napad na Keren je pričakovati v kratkem. Južnoafriške čete v Južni Abesinji napredujejo. Napad na italijansko oporišče v oazi Kufra so izvedli puščavski strokovnjaki po pripravah angleških ogledniških častnikov. Na letališču v Kufri so imeli Italijani veliko letal, goriva in vojnega ma- sno tudi mi, čeprav vemo, da mir In neudeležba ▼ vojni — česar se mi veselimo — nista odvisna samo od nas. Danes nihče ne ve, če ne bodo vojskujoči si tabori v zadnjih prizadevanjih za zmago šli do skrajnosti in če pri teh prizadevanjih ne bodo skušali vsiliti vojne tudi drugim, malim ali večjim narodom. Toda kljub temu je nujno potrebno ohraniti mir. Mir, red in nevmešavanje do zadnjega, da borna lahko zbrali vse moči in bomo pripravljeni na morebitno presenečenje. Takšen je smisel želje po miru in nevmešavanju, ki jih danes tako pogosto ponavljajo. V tej želji ne smemo videti demoralizacije. Ravno nasprotno! Klic po nevmešavanju je tudi ena od želja, ki jih goji narod, da zbere čimveč razuma za presojo dogodkov. Toda če bi se vseeno podrl mir, brez ozira na naš« želje, tedaj naj nihče ne meče na nas krivde, če bi znova zažvenketal bolgarski meč.« List prinaša tudi članek £>od naslovom »Vznemirljivi glasovi« in v njem govori o potrebi glede obveščanja ljudstva o državnih pošlih. Napad nemških vojnih ladij na angleški konvoj Berlin, 14. febr. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo sporoča snoči: Nemške vojne ladje, ki operirajo v vodah Atlantskega oceana, so izvedle napad na velik sovražnikov konvoj. Potopljenih je bilo 13 oboroženih sovražnikovih trgovskih ladij, med katerimi je bilo več čezmorskih ladij natovorjenih z vojnim materialom za Anglijo. — Napad je razbil cel konvoj. V napadih na vojaške objekte v izlivu Temze in Hambera so vojna letala zmetala bombe na ladjedelnice in utrdbe. Volna nevarnost v Tihem moriu Sidney, 14. febr. o. Reuter: Danes se je sešel avstralski vojni svet na važno posvetovanje zaradi nevarnosti morebitnega spopada na Daljnem Vzhodu. Posvetovanja se je udeležil tudi vrhovni poveljnik angleškega letalstva na tem področju Brooke Poppha. Morebitna japonska akcija na Daljnem Vzhodu zanima štiri države: Francijo, zaradi njene posesti v In-dokini. Združene države, zaradi Filipinov, Holandijo zaradi vzhodnoindijiskega otočja ter Avstralijo kot tihomorsko državo. V avstralskih in angleških krogih spremljajo razvoj na Daljnem Vzhodu z velikim zanimanjem, « s prav tako hladnokrvnostjo Dr. Maček in mfn stri na večerji pri dr. Kulovcu Belgrad, 14. febr. m. Včeraj so posamezni ministri imeli po vrnitvi dr. Mačka iz Zagreba več posvetovanj, ki so se v glavnem nanašale na resorne zadeve. Več sestankov sta imela tudi predsednik dr. Kulovec in prosvetni minister dr. Krek. Dr. Kulovec je snoči priredil tudi prijateljsko večerjo, na katero je povabil posamezne ministre. Prišli so: podpredsednik vlade dr. Maček, prosvetni minister dr. Krek, finančni minister dr. Šutej z gospo, trgovinski minister dr. Andres, minister za prehrano dr. Protič in belgrajski župan Jevrem Tomič. Navzoči so bili še: hrvaški ban dr, šubašič, indu-strijalec Ivan Avscu ek ter kabinetni šef dr. Mačka, dr. Odič. Večerja je bila v hotelu »Bristol« ter je potekla v naj lepšem razpoloženju. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič m zunanji minister dr. Cincar-Markovič sta se oba opravičila, da se večerje ne moreta udeležiti. Ni izključeno, da bo Avstralija napadena, ker je oskrbovalnica Anglije z živežem. Zaradi tega se mora Avstralija hitro pripravljati na obrambo, je povedal namestnik avstralskega ministrskega predsednika, ko je govoril o vojni nevarnosti na Tihem morju, zaradi nemških prizadevanj, da bi Japonska napadla angleške postojanke. terijala, 8 katerim bi lahko ogražali angleiko vojsko v južnem Sudanu, kar je pa zdaj preprečeno. Angleško letalstvo je močno bombardiralo letališče na Rodosu, bombardiralo Asab v Somaliji, Asm aro in druge italijanske postojanke v Eritreji ter Abeeiniii. Povsod ie bil dosežen velik uspeh. Vesti 14. februarja V Berlinu ni nič znanega o tem, da bi Nem- čija posredovala za poravnavo spora med Grčijo in Itailijo, so povedali tujim časnikarjem v nemškem zunanjem ministrstvu včeraj. Angleška vlada je izdala vse potrebne ukrepe, da ne bi o morebitnem nemškem vdoru noben član angleške fašistovske stranke bil na kakem vaižjiem mestu', je dejal včeraj v poslanski zbornici namestnik notranjega ministra. Vsa poročila o tem. da je bilo v južnem Ja-dratnu potopljenih kaj prevoznih ali vojnih ladij in podmornic, so neresnična, trdita enako grški in italijanski uradni preklic. V Sredozemskem morju je položaj skoraj prav tak, kakor je bil oktobra in novembra. Angleške operacije so samo propagandne. Anglija ni v Afriki ne v Albaniji dosegla nobenega odločilnega uspeha, temveč samo izgubila svobodo vojaškega nastopanja, italijanski narod pa je še bolj vzljubil posestva v Afriki, sodi diplomatski urednik agencije Stefani. Predsednik Roosevelt dobro pozna angleške želje in potrebe in ni v mišljenju ameriških voditeljev glede nadaljnega pošiljanja ameriških rušilcev v Anglijo nobenih razlik, poroča ameriško zunanje ministrstvo. Nemška letala so snoči posamično bombardirala London ter nekatera mesta v vzhodni Angliji in na Škotskem, pravi jutranje angleško poročilo. General Franco jo včeraj proti večeru prestopil špansko mejo in takoj potoval dalje v Madrid. Romunska vlada je postavila pod vojaško upravo večino državnih in zasebnih industrijskih podjetij, poroča agencija Stefani. Po bombardiranju Genove se je angleško bro-dovje umaknilo italijanskemu vojnemu bro-dovju, ki je takoj odplulo od Sicilije, pa Angleži niso hoteli sprejeti boja, piše rimska »Tribuna«, ki z risbami o gibanju angleškega brodovja dokazuje, da je le-to bežalo pred italijanskim. Turčija je i Romunijo sklenila pogodbo o dobavi 160.000 ton petroleja, poroča DNB. Zunanjepolitični odbor ameriškega senata je s 15 proti 8 glasovom sprejel nespremenjeni zakon o podpiranju Anglije, poroča United Press. Angleški kralj in kraljica sta včeraj obiskala bombardirane predele v vseučiliškem me* stu Oxfordu ter industrijskem središči* Manchestru. Kakor poroča Reuter, sta bila zadovoljna z razpoloženjem prebivalstva, ki je odločno pripravljeno na vojno do konca. Člane angleškega, holandskega in belgijskega poslaništva bo iz Romunije odpeljal parnik »Izmir«, ki ga je dala na razpolago turška vlada, poroča United Press. Razgovori med Francom in Mussolinijem so potekali zelo prisrčno, a so po drugi strani bile vse okoliščine odkritosrčno prikazane, piše madridski dnevnik »Aliora«. Italijansko pozorno in napadalno vojno brodovje povzroča grenko življenje angleški mornarici na Sredozemlju. Ta mornarica po udarcih, prejetih od itajijanskega brodovja, končno začenja spoštovati Italijo, sodi diplomatski dopisnik lista »Popolo d’Italia, Mario Appelius, ki pravi v svojem članku, da je za Italijo častno, da mora zdaj prenašati najtežje vreme in da Italijani zdaj v največji tišini pripravljajo marsikaj velikega, za kar bo ljudstvo zvedelo šele po končani vojni. Angleži so Turkom nasuli polne pesti denarja, kar je turško časopisje načelo vprašanje o vrnitvi Dodekaneza, je pisal to dni Musselinijev zaupnik Gayda. Turški tisk mu odgovarja, da je čisto naravno, če se Turki zanimajo za otoke; ki so jim bili vzeti šele leta 1912., ko Italija zahteva zase na primer Nico, Korsiko in Savojo ter hoče pod svojo oblastjo združiti celo vse tiste pokrajine, ki jih je obsegalo rimsko cesarstvo pred 1500. leti. Zaradi tega bodo Turki zahtevali tudi račun za Tripolis in Bengazi, ki sta bile pred 80 leti njihova. Posveti med Francom in Mussolinijem so potekali kar najbolj prijateljsko in dokazali soglasnost glede vseh važnih vprašanj, pravijo uradna poročila. Naši bralci se spominjajo, da se zadnja leta še noben politični posvet ni končal z drugačno ugotovitvijo, naj so bile posledice take ali take, piše »Nemyork Sune. Sv. oče Pij XII. je pariškemu nadškofu kardinalu Suhardu dal stotisoč frankov za siromašne družine v zasedeni Franciji poroča »La Croixc. Voditelj nemške politične policije, Himmler, se je z nemškim komisarjem Terbowenoni vrnil z nadzorstvenega potovanja po Norveški v Oslo. V Budimpešti pričakujejo prav v kratkem jugo- slovanskega zunanjega ministra zaradi izmenjave odobritvenih listin za pogodbo o večnem prijateljstvu med Madžarsko in Jugoslavijo. Po izmenjavi bo pogodba takoj začela veljati, piše današnje madžarsko časopisje. Rudniki bakra v Boru -nemška last Dunaj, 14. februarja, m. Transcontinenta! Press: Kakor poroča »Sud-Ost Echot je bil med nemškim gosptovarnar, doma iz Londona«, govori pa nekakšno mešanico češčine in poljščine. Drugi pa je brez dvoma Slovenec, saj ga govorica izda na prvi mah. Ljudem se izdaja za šoferja, ima pa poleg lega še drugo nalogo. Služi namreč prvemu za tolmača. Najprej se silno vljudno predstavita, po vseh predpisih lepega vedenja, potem pa začneta ljudem razkazovati razne vzorce blaga po »na- ravnost smešnih cenah«. To bi bilo res nekaj nenavadnega v sedanjih časih, ko je vse tako drago. Povsod obljubljata, da bosta naročeno blago v najkrajšem času pripeljala in sicer Kar z avtomobilom na določeno mesto. Po tej, pri kupčiji vsekakor važni pripombi, se povsod vedeta, kakor da se jima izredno mudi in hočeta že oditi. Med tem pa »šofer« tako nekako na skrivaj pošepeta, da ima tudi blago za moške obleke, ki pa ga kar malo nerad ponudi, ker da je res »prepoceni«. Tako človeka nehote pripravi do tega, da mu blago pokaže. In spet sledi od sile pretkano govorjenje in ponujanje blaga, čeprav ga mož le »nerad« stavi na prodaj, kakor pravi. Človek mora dobiti vtis, kakor da je blago res še enkrat ceneje kot drugod, če ne celo zastonj, v resnici pa si ga plačal najmanj dvakrat, če si ga kupil pri tem »šoferju« oziroma »tovarnarju iz Londona«. Ljudje so hvala Bogu kmalu spoznali, s kakšnim namenom prihajata tadva »visoka« gosta v naše kraje in prav bi bilo da bi tudi oblast storila čimprej svoje, da bi se naši ljudje rešili za vselej takšnih in podobnih Izsiljevalcev. Zahteve splošne mesarske konference Ljubljana, 14. februarja. Razne mesarske organizacije v državi so sklicale za dneve od 10. do 12. t. m. splošno konferenco zastopnikov mesarskih združenj, na katero so prispeli delegati iz važnih mest in krajev Jugoslavije, tako iz Ljubljane, Celja, Maribora, Zagreba, Osijeka, Varaždina, Bel grada, Novega Sada itd. Zveza združenj mesarjev v Sloveniji je bila zastopana po 35 članih. Po stvarnih poročilih in živahnih debatah je bila sprejeta prav obširna resolucija, ki navaja vse predloge in zahteve mesarskih združenj glede izboljšanja in preureditve položaja mesarske obrti. Spomenico z resolucijami je posebna de-putacija včeraj izročila merodajnim ministrom. Deputacija je bila sprejeta od mnogih resornih ministrov. Važne so točke resolucije glede trgovine in prometa z živino in mesom. Konferenca je predlagala, da naj pride povsod goveja živina pod posebno kontrolo, da se določijo za živo živino najnižje in najvišje cene. Dalje je konferenca predlagala, da naj se ure-de najvišje cene za surove kože. V tem pogledu zahtevajo mesarji kategoriziranje za goveje kože po teži in kakovosti. Po teži naj se kože razaele v 3 kategorije in naj se cene primerno maksimirajo. Potrebna je dalje enotna uredba o trgovini s surovimi kožami za celo državo. Med drugimi predlogi je dalje predlog, da se naj ustanovijo za mesarske vajence posebne strokovne šole, na katerih naj se nastavijo kot učitelji strokovnjaki v mesarski obrti. Konferenca je sprejela tudi točke glede davčnega vprašanja, posebno glede rešitve davka na poslovni promet. Jesenice Važno politično poročilo in predavanje je imel pred širšim forumom stranke (krajevne organizacije JRZ) v sredo 12. februarja zvečer g. senator Fr. Smodej. G. senator je v daljšem programatič-nem govoru orisal naš notranji politični položaj, našo borbo za avtonomijo in naše odnose do drugih političnih skupin v vladi in izven vlade. Po poročilu je bila daljša debata, v teku katere je g. senator odgovarjal na najrazličnejša vprašanja splošnega značaja in mnogo tudi v zadevah, ki zanimajo predvsem naš kraj. Poslušalci so g. senatorju izrazili zahvalo za njegovo izčrpno poročilo in vobče za njegovo zanimanje za Jesenice. Z novim postajališčem na Kočni tudi novo brv! Kakor smo že poročali, se bo pričenši z vlakom malo pred pol tretjo uro popoldne v nedeljo dne 16. februarja začel na novem postajališču na Kočni ustavljati vlak. To postajanje se je doseglo samo zaradi delavcev, ki se vozijo z bohinjsko progo v tovarno na Javorniku. Do sedaj so dc-lavci izstopali na Boh. Dobravi in so potem nadaljevali pot peš do znane brvi čez Savo. Sedaj, ko bodo izstopali na novem postajališču, bi bilo najbolj prav, če bi se stara brv opustila in se zgradila nova, in sicer tik pri novem postajališču (sedanja je znatno niže). Za popravilo stare ima gorjanska občina zbranih 13.000 din. Ali ne bi bilo najbolj pametno, da se ta vsota porabi za novo brv! Akademija FO in DK. Veliki lični plakati opozarjajo Jeseničane na telovadno akademijo naših mladinskih- organizacij ter vabijo vso našo javnost k tej izbrani prireditvi, ki bo v nedeljo 16. februarja ob 8 zvečer. Na sporedu je 12 odličnih točk, v katerih bodo naši mladi in najmlajši pokazali uspehe telesnovzgojne izobrazbe v zadnji sezoni. Vabimo vse prijatelje naše mladine, da se akademije udeleži in tako počasti in podpre njene napore. Zagreb, 14. februarja, m. »Pogod« je odkupil tovarno testenin »Carlina« v Osijeku, ki se bo odslej imenovala »Croatia«. Prav tako je »Pogodb s trgovci z žitom ustanovil novo delniško družbo, imenovano »Trgopromet« ter »Poljepromet« d. d. y Osijeku. SELD0N TRACEi Roman t tlikami 8. poglavje Leseni krii »Moj Bogi« Te besede je z žalostjo izgovoril polkovnik Datmar, ki je prav tako stopil za njima v delovno sobo. Z motnimi očmi je gledal kri, ki je bila razlita po parketu. Za njim je stal stražnik, ki je bil prav tako ves ottjpeL DE Hadon je pokleknil in prijel mrtvečevo roko. Bila je hladna. Nato je odpel telovnik, da bi otipal prsni koš. Ko je vstajal, se je obrnil k Hatheringtonu in ga vprašal: »Kdaj je prišel?« »Od tega jo — eno uro!« »Ali je prišel sam?« »Da, dal Prišel je, da bi pregledal listine mojega gospodarja. Rekel je, naj ga nihče ne vznemirja! Ali nekdo ga je vznemiril. Ha! Hal« Hadon se je obrnil k stražniku. »To se pravi, da je nekdo prišel sem in zopet odšel v teku 20 minut. V tem času vi niste zapustili svojega mesta?« »Gospod, moram telefonirati brigadirju! Jaz se nisem niti premaknil s svojega I mesta in nisem nikogar videl razen gospoda Princea!« Povzdignil je glas in se obrnil k sta-. remu slugi. I »Torej vi tudi sedaj niste ničesar slišali?« »Jaz? Niseml Veste, bil sem zgoraj. Pred desetimi leti bi morda slial, toda ogluiel sem. In če ne bi bil gluh, bi bil morda jaz sedaj na njegovem mestu!« Pokazal je na mrtveca s tresočim se prstom in se zasmejal. Polkovnik se je pri tem stresel in se za korak odmaknil. »Za božjo voljo, nehajte 6e smejati. To ni nobena Salaj« Polkovnik se je nato obmil k stražniku. »Kaj ie čakate, ukrenite, kar je potrebno!« Stražnik je Sel jz sobe v biblioteko, kjer je bil telefon. Polkovnik se je nato hitro okrenil proti blagajni. Pripognil se je in razgledoval listine in vrednostne papirje, ki so bili raztreseni po podu. Vsi dokumenti, ki so bili v blagajni, z njimi vred tudi zapečatena pisma, svežnji listin, sodnijskih razprav, vse to je bilo razmetano. »Strašno I« je zašepetal polkovnik Datmar. »Ta siromak Prince mi je bil eden izmed najboljših prijateljev! Ni zmogel pohoditi niti mravlje, in glejte, kaj sc mu je primerilo ...« »Prosim vas, pazite!« je mimo rekel doktor Hadon. »Ne smete se ničesar dotakniti, preden ne pride brigadir!« Z začudenim glasom je dodal: »Odkod vam je ta kapljica krvi na hlačah?« Polkoivnik se je zdrznil, pogledal je in v resnici opazil krvavi madež. »Moj Bogi« je preplašen zastokal, »morda sem se ga dotaknil mimoidoč. To je strašno, strašno!« Stražnik se je vrnil v sobo. »Brigadir Bramley bo takoj tu! Mi ee ne smemo ničesar dotikati, lahko pa se prepričamo, če so vsa okna zaprta.« Staremu slugi zavpije na uho: »Upam, da jih boste obdržali zaprte I« »Okna? O, da vsa so zaprta. Ali vrata na nasprotni strani vhoda 60 odprta. Tudi tu se lahko pride sem, a jaz ničesar ne čujem,« je rekel starec. Stražnik se je namršil in vprašal: »A zakaj puščate ta vrata odprta?« »Zakaj bi jih ne, gospod?« je rekel Ha-thcnngton in se obračal proti doktorju. »Kaj je to tako slabo, da ne zaklepam vrat, da pek lahko pusti svoj hleb kruha v moji kuhinji? Odkod bi mogel jaz vedeti, da bo nekdo prišel in ubil mojega ubogega gospoda?« »Vi ste vedeli, da mu pretijo,« mu je odvrnil stražnik, kot bi ga hotel obtoževati. »Ničesar nisem vedel! Odkod naj to zvem?« »Dovolj je tega,« jc zagodrnjal stražnik. »Čemu zapirate okna, ako niso zaklenjena kuhinjska vrata? Ah, brigadir je že tul« Šel je v predsobo in odtam se je slišal pritajen šepet. Kmalu je vstopil brigadir. Pogledal je mrtveca, stopil k Hatheringtonu in zapovedal: »Vi boste morali ostati tu s stražnikom, ker vas bomo morali najbrž zaslišati.« Nato je pokimal doktorju Hadona in pozdravil polkovnika Datmarja. »Gospoda, kot se zdi, nam jo je Cash-don zopet odkuril. To bo za nekoga zelo neprijetno keT nam bo moral dati precej pojasnil. Kdaj je nastopila smrt?« »Pred 20 minutami, največ pred pol ure,« je odgovoril Hadon. »El Ali s kakšnim orožjem je bil izvršen umor?« Brigadir se je sklonil nad truplo nesrečnega g. Princea. »Neobičajno močno je bil udarjen. A sedaj, Hatherington, kaj vi veste o vsem tem?« »Jaz, gospod?« (Stari sluga je bil videti prestrašen nad tem vprašanjem.) »Veste, ker sem bil jaz zgoraj, niacm mogel ničesar slišati.« »Dobro,« je zagodrnjal brigadir. »O tem se bomo kasneje menili. V vsakem primeru se vidi, da ga vi niste mogli udariti To je moral biti neki mladenič kot ie Cashdon, da ga jo udaril s tako silo. So pa ljudje, ki 6e jim pravi pomagači. Vi se boste morali opravičiti, najrajii vam to že sedaj iskreno rečem!« Po tem se je obrnil in odšel. »Pogledati moramo, kje je prišel morilec ... Gospoda, pazite, da ne boste prijemali kljuk pri vratih!« Hadon in polkovnik Datmar sta šla z* njim po dolgem hodniku, ki je vodil v kuhinjo. šli so skozi kuhinjo v nekako pred" sobje. Iz predsobja eo stopili na dvoriščf' ki je bilo ograjeno z visokim zidom. Bri' gadir je obstal in pogledal okrog sebe' Zagledal je nek temni predmet, ki je_ bij prislonjen k zidu. Stopil je tja in videl težko leseno razpelo, ki je bilo dolgo p1*' blif.no četrt metra. Na prečki so se poznali sledovi krvi. »To je prvič, kar se spominjam, da sc razpelo vporablja za zločin. To je nov dokaz, da je Cashdon blazen. Gospoda, pozna li kdo od vas ta predmet?« Polkovnik Datmar je sprva dvoumno odkimal, nato pa pritrdil z glavo in rekel: »Videl sem ga v galeriji kipov! Kafc° čudno orožje za takega ubijalca!« (Dalje elediJ- Od tu in tam Tuja letala so ponovno letela v sredo nad Gjevgjelijo, in sicer okrog poldneva. V kraju je Ril dan takoj alarmni znak, vendar so letala odletela hitro proti jugu. Letala so letela zelo visoko in zato ni bilo mogoče ugotoviti, kateri državi so pripadala. To je že tretji primer, odkar se je začela grško-italijanska vojna, da so tuja letala letela nad Gjevgjelijo. Vžeraj se je v kmetijskem ministrstvu začela Širša konferenca kmetijskih strokovnjakov o vprašanju povečanja proizvodnje kmetijskih pridelkov. Konferenco je začel kmetijski minister dr. Cubri-lovič, navzoči pa so bili zastopniki trgovinskega in vojnega ministrstva, direkcije za prehrano, kmetijskih zbornic, Glavne zadružne zveze in več drugih zadružnih kmetijskih organizacij. Minister je poudaril željo vlade, da se letos posveti posebna pozornost poljedelstvu, kajti vprašanje prehrane bi se dalo le tako rešiti, če se bo povečal pridelek žita in drugih pridelkov ter pridelek Živinske krme. Prosil je strokovnjake in zastopnike vseh ustanov, naj bi svoje mnenje povedali in nazadnje sprejeli predloge, katere bi potem vlada odobrila in jih z uredbo uveljavila. Namen je, da se letos prisilno obdela vsaka razpoložljiva in pa plodna površina zemlje. Prihodnje dni bo prispela v Belgrad madžarska trgovinska delegacija, v kateri bodo predstavniki trgovinskega ministrstva in pa gospodarskih ustanov. Vodil jo bo stalni madžarski trgovinski delegat Nikel. Z našo delegacijo se bodo Madžari pogovarjali o prilagoditvi sedanje trgovinske pogodbe novim razmeram, posebno pa bodo govorili o potrebah Madžarski priključenega Erdelja. Obletnica smrti pokojnega srbskega politika in bivšega ministrskega predsednika Ljuba Davi-doviča bo potekla jutri. Demokratska stranka, katere predsednik je bil pokojnik, bo priredila v vsej Srbiji številne spominske svečanosti. Posebne prireditve pa bodo v Davidovičevem rojstnem kraju in v tistih okrajih, kjer je Davidovič nastopal kot poslanski kandidat. Sirjenje ščitaste uši je postalo veliko in pereče vprašanje sadjarstva v naši državi. Poročali smo že, da je ščitasta uš v vrbaski banovini, ki je središče jugoslovanskega slivarstva, napadla skoraj vsa sadna drevesa in da je obolelih dreves več kot tri milijone. Za tem pa so prispela poročila, da ni nič boljše s sadnim drevjem v donavski banovini. Tudi tam je okrog tri milijone češpljevih dreves napadla uš in jih začela uničevati. Pomoč je nujno potrebna. Strokovnjaki priporočajo škropljenje s karbolinejem, toda tega blaga je premalo na razpolago. Zato prosijo prizadeti sadjarji, da bi država omogočila hiter uvoz te kemikalije, in sicer brez carine. Po drugi strani pa priporočajo tudi kot sredstvo proti sadnim ušem surov nikotin, katerega bi lahko uprava državnih monopolov v večjih količinah izdelala. Ce se boj proti zajedalcu ne bo hitro začel, bo letos kaj klaverna sadna letina in bo tako tudi dosti manj blaga za naš izvoz. V Opatiji pri Reki so se vžeraj začeli razgovori med jugoslovanskimi in italijanskimi gospodarstveniki, predstavniki italijanske tekstilne industrije, o cenah italijanskega bombažnega prediva za prvo trimesečje letošnjega leta. Določili bodo tudi dobavne pogoje za 2 milijona kilogramov bombažnega prediva. Jugoslovansko delegacijo vodi senator in predsednik belgrajske industrijske zbornice Vlada Ilič, člana pa sta med drugimi 1 tudi tovarnarja Sire in Horowitz iz Kranja. 1 'Skoraj vse peke r mesta je kaznovala oblast v Splita. Na podlagi Številnih pritožb je bila odrejena preiskava pri pekih in ugotovilo se je, da niso pekli kruha kakor ga predpisuje uredba, temveč mnogo slabšega. Poleg tega so ugotovili, da je precej pekarn takih, da bi se v njih kruh ne smel peči. Za higieno se mnogo pekov sploh ni brigalo. V zadnji partiji, ki je bila kaznovana, je bilo 22 pekov. Kaznovani so bili denarno s 500 do 10.000 dinarji in z zaporom od 8 do 30 dni. Silno slabe učne uspehe so pokazali učenci srednjih šol v Banjaluki. Ni ga skoraj srednješolskega zavoda, kjer ne bi padlo iz enega ali več predmetov čez 50 odstotkov učencev. V dveh zavodih je znašalo število padlih skoraj 70%. Najboljši uspeh so imeli na ženski gimnaziji, kjer jo padlo samo 45%> učenk. Učitelji pravijo, da je mladina danes močno raztresena, starši pa menijo, da je vzrok neuspehov tudi na profesorski strani. Povrh tega pa so se učne moči tudi močno menjavale ali pa odhajale na orožne vaje in so bili učenci pogostokrat skoraj vse leto brez profesorjev v določenem predmetu. Za ostrejšo eenzuro filmov so se izjavili ravnatelji vseh srednješolskih zavodov v moravski banovini, ki so se zbrali v Nišu na konferenco pod vodstvom načelnika prosvetnega oddelka tamkajšnje banovine. Več dni so govorili o načrtih za preosnovo učnega sistema in predlagali, da se pouk skrči na 24 tedenskih ur in da se uči le en tuj jezik. V realnih gimnazijah naj bi po njihovem mnenju učili vec kemije in posvetili več pozornosti nacionalnemu pouku. Vsi so bili pa za strogo cenzuro filmov, ki najbolj kvarijo dora-ščajočo mladino, prav enaka cenzura pa je potrebna nad knjigami in časopisi. Zaradi večdnevnega ^ deževja so začele naraščati reke v vsej državi. Nevarnosti poplave so bile najhujše ob Donavi, kajti pritoki so silno narasti!, obenem pa se je na reki nabralo veliko ledenih plošč, ki so se sprijele in je nastal ponekod do dva metra debel led. Te plošče so se zagozdile v rečnih tesneh, zlasti pri Bezdanu in so grozile zamašiti odtok in s tem povzročiti poplave, Toda oblasti so dale nalog, da je treba z umetnimi sredstvi ledene plošče razbiti. Več dni so se trudili delavci pri Bezdanu, dokler niso ledu razbili. S tem so za nekaj časa odstranili vsako večjo nevarnost poplave. Podobno so storili tudi oa Madžarskem, kjer se je južno od Budimpešte nabralo toliko ledu, da je segel skoraj do dna *'eke. Morali so uporabiti celo letala, ki so metala bombe na ledene ploščo. 2e 19 let se nahaja pod konkurzom tramvajsko Podjetje v Dubrovniku. Pred 19 leti se je dogodila tramvajska nesreča, pri kateri ie več ljudi izgubilo življenje, nekaj pa se je tafco poškodovalo, da niso bili več sposobni za dek>. Tožili so upravo za odškodnino, toda to je spravilo tramvaj pod konkurz. Tožbe se vlečejo še najprej in SjO saimo stroški narastli na okroglo dva milijona din, enak znesek pa zahtevajo za odškodnino tudi oškodovanci. Vsa posredovanja im kompromisni predlogi so bili odklonjeni in tako je tramvaj še vedno pod konkurzom, oškodovanci pa še niso dobili nobene odškodnine. Več okrožnih uradov za zavarovanje delavcev n& ozemlju hrvaške banovine *e že dolgo bori z velikimi gmotnimi težkočami. Skoraj Via Uta »o bili ti uradi pasivni in zmerom so morali računati °a podpore Osrednjega urada, ki pa je zopet denar dobil od tistih zavodov, ki so bili aktivni. Nedavno j« bila v Osrednjem uradu konferenca, na Kateri so o tem vprašanju govorili in razpravljali 0 predlogih, kako bi se sanirali pasivni okrožni uradi. Pri posvetih je bil navzoč tudi zastopnik banske oblasti. Mariborska bolnišnica največja, pa najbolj zapostavljena v naši banovini Maribor, 13. februarja 1940. Mariborčani se radi bahajo z marsikatero stvarjo, ki je drugod še nimajo, samo z našo bolnišnico se pa ne moremo pohvaliti. Je sicer največja v naši banovini ter ima največje zaledje, toda zato pa je tudi menda najbolj zapostavljena. Drugod vpijejo in pišejo o prenapolnjenosti bolnišnice, o nujni potrebi, da se bolniške naprave povečajo, v Mariboru pa to zapostavljanje precej tiho požiramo, pa smo zato še bolj zapostavljeni in še manj se žrtvujemo za naš zavod, kakor za druge. Pri tem pa je v mariborski bolnišnici prav takšno, ali še huje pomanjkanje prostora, sredstev in vsega, kakor drugod. Da pa zamore bolnišnica kljub vsem tem težavam, nizkim kreditom itd. še izhajati, je prav za prav v prvi vrsti zasluga njenega vodstva, kateremu priznavajo vse ostale zdravstvene ustanove v naši banovini, da je najbolj iznajdljivo, da najboljše gospodari in da zna pri vsej tej mizeriji prihraniti še lepe dinarje, s katerimi je potem mogoče izvršiti najvažnejše investicije, tako da zavod kljub vsem težavam vendarle napreduje. Ti prihranki so bili toliki, da je bolnišnica pred nekaj 'leti z njimi postavila celo nov paviljon v surovem stanju, ki pa ne pride eedaj nikamor naprej, ker so lastna sredstva zavoda pošla, banovina pa tudi še ni našla potrebnih sredstev, da bi se prepotrebni novi prostori dokončali ter pripravili za vselitev 250 bolnikov — toliko bo namreč v tem oddelku bolniških postelj. Poleg tega paviljona pa obstojajo že dolgo nerealizirani načrti za zgradbo nove porodnišnice, novega paviljona za jetične bolnike, za nadzidanje in povečanje kirurgije in internega oddelka, za povečanje centralne kuhinje itd. Vsa ta dela se bodo izvršila z več milijonskim posojilom, ki ga banovina pripravlja. Mariborska bolnišnica je izdala zanimivo statistiko o svojem poslovanju v preteklem letu. V zavodu se je lani zdravilo 17.185 bolnikov. Od teh je bilo 16.819 odpuščenih ozdravljenih, zboljšanih ali v stacionarnem stanju, 418 jih je umrlo, 418 pa jih je koncem leta še ostalo v zavodu. V primeri z 1. 1939. je imelo bolnišnica 800 bolnikov več. Po uspehu zdravljenja je bilo 60% ozdravljenih, 32% zboljšanih, 5 in pol odstotka neozdrav-1 jen ih, 2 in pol odstotka pa jih je umrlo. Dnevno je bilo sprejetih povprečno po 45 bolnikov, najmanj 10 bolnikov dnevno se je zdravilo v ambulanti, 10 pa so jih morali dnevno odkloniti. Skupno število oskrbovanih dni znaša 192.271. Povpreč- no je bilo v zimskih mesecih v oskrbi 550, v letnih mesecih pa 400 bolnikov. Povprečno je ostal vsak bolnik v bolnišnici 11.7 dni. Mariborska bolnišnica je kot osrednji zdravstveni zavod dravske banovine določen za spocial-no zdravljenje vseh vrst bolezni ter razpolaga v ta namen s specialnimi oddelki in instituti, ki jih vodijo strokovnjaki specialisti in ki so opremljeni z vsemi aparati moderne medicine. Bolnišnica ima 9 specialnih oddelkov, 2 instituta, centralno lekarno, 3 laboratorije, ambulanco in upravo s 4 odseki. Bolnišnici je načeloval lansko leto nekaj časa dr. Franjo Hribar, ki je bil imenovan za vseuči-liškega profesorja v Ljubljani ter izvoljen za dekana tamošnje medicinski fakultete. Za njegovega naslednika je bil imenovan šef primarij oddelka za jetične dr. Franjo Radšel. Upravo in gospodarske posle vodi nadupravitelj Jože Stegnar. Na zavodu je bilo lani zaposlenih stalno 26 pragmatičnih pripravnikov. Nadalje Je opravljalo službo v bolnišnici 18 upravnih in '•rhivskih uradnikov, 1 zdravstveni pomočnik, 4, umski dnevničarji, 3 zvaničniki, 20 dnevničarjev za bolničarske in režijske posle, 70 usmiljenih sester in 35 drugih režijskih uslužbencev, skupno 192 oseb. Iz statistike se vidi ogromno delo, ki ga vrši ta humanitarni zavod, pa tudi, da mu niso prizanesle gospodarske težave, ki eo zadele celotno naše življenje. Visok porast indeksov je neugodno vplival na finančne ravnotežje, predvideno v proračunu. Cene_ vseh bolniških potrebščin, predvsem pa zdravil, živil, kuriva, snažilnih sredstev so na-rastle za preko 30%., Banska uprava je eicer priskočila z izrednimi dotacijami na pomoč, ni pa mogla podpreti bolnišnice v taki meri, da ne bi bilo potrebno uvesti skrajnega varčevanja ter omejitve izdatkov na rez najpotrebnejše. Na drugi strani pa je povzročila gospodarska kriza povečan naval na bolnišnico ter so bili vsi oddelki stalno prenapolnjeni. Bolniki so ležali v zasilnih posteljah, na nosilnicah, otomanih ter celo po 2 v eni postelji. Kljub vsemu temu pa je morala bolnišnica odkloniti preko 4000 oseb, ki pri katerih bolniško zdravljenje ni bilo skrajno neobhodno potrebno. Da pa pridobi prostor za posebno nuine primere, je morala bolnišnica skrajšati povprečno dobo zdravljenja bolnikov, kadar koli je bilo to mogoče. Le na ta način je mogla sprejeti v preteklem letu 17.000 bolnikov, to je petkrat toliko število, kakor leta 1920., dočim je kapaciteta bolnišnice v primeri z 1. 1920. povečana samo za pičlo {»olovico. Obvezniki telesne vzgoje bodo tekmovali na Mozirski planini Smučarske tekme obveznikov obvezne telesne vzgoje, ki jih je kraljevska banska uprava v izvedbi referata za obvezno telesno vzgojo pri mestnem poglavarstvu v Celju razpisala za dne 15. in 16. februarja pri Celjski koči nad Celjem, bodo zaradi neugodnih snežnih prilik v istih dneh na Mozirski planini. Iz Celja do podnožja Mozirske planine bodo vozili avtobusi celjske mestne občine, pa tudi od poslednje železniške postaje Šmartno ob Paki do podnožja Mozirske planine bo vozil avtobus. O tem se športna javnost obvešča z vabilom, da se v čim večjem številu udeleži smučarskih prireditev na Mozirski planini, kjer vladajo po dobljenih informacijah ugodne snežne in vremenske prilike. Spored Jutri, dne 16. februarja 1941, dopoldne ob 10 bo smuški palrolni tek na 6 km. Tekmovanja se lahko udeleže samo patrole, sestavljene iz obveznikov obvezne telesne vzgoje s področja mestnih poglavarstev Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj, ki so stari manj kot 20 let. Tekmovalci morajo imeti turne smuči. Vsaka patrola sestoji iz 4 članov, od katerih je eden vodja patrole. Patrole startajo skupno v presledkih po 3 minute. V cilj mora prispeti vsaka patrola z najmanj 3 člani, v razdalji od prvega do zadnjega največ 100 metrov. Za tas patrole se vzame čas zadnjega _ člana, ki prismuja v cilj. V slučaju, da odstopi en član patrole, se času, ki ga je dosegla patrola,^sesto-ječa iz 3 članov, doda še ena četrtina doseženega časa. Jutri in pojutrišnjem, dne 15. in 16. februarja 1941, pa bo tekmovanje v alpski kombinaciji za moštva in poedince. Tekmovanja se lahko udeležijo prav tako le obvezniki obvezne telesne vzgoje s področja mestnih poglavarstev: Maribor, Ljubljana, Celje in Ptuj, ki so mlajši od 20 let. Moštva so sestavljena iz 4 tekmovalcev, od katerih se za plaesment vzamejo časi prvih treh najboljših tekmovalcev istega moštva. Start za slalom bo v nedeljo, 16. februarja, ob 14. uri. K slalomu se pripuste vsi tekmovalci moštev in oni posamezniki, ki so dosegli pri smuku največ 50% slabši čas od najboljšega. Patrolni tek škofjeloških planincev Škofja Loka, 13. febr. Za patrolni tek na 30 km se je vreme poslabšalo. Pritisnil je jug in je pomalem pričelo deževati. Toda vreme ni motilo naših planincev. Točno ob 8 zjutraj je bilo pripravljenih na startu Frankolovo Vsi naročniki »Slovenskega doma« bodo lahko dobili »Slov. dom« že ob pol 6 zvečer istega dne, ko izide list Do sedaj so ga dobivali šele naslednji dan zjutraj. Naročniki naj dvignejo list v Gospodarski zadrugi. Prav tako bo Zadruga sprejemala tudi nove naročnike. V Zadrugi bodo dnevno prodajali tudi »Slovenca« in »Slov. dom«. V nedeljo bo r kapeli g. Ramšaka pod Stenico nad Frankolovim ob 10 sv. maša za smučarje z blagoslovitvijo planincev in njihovih palic, smučk in drugih potrebščin. Ob 11 bo tekma v smuku izpod Kiselce v Frankolovo. Smučarji vabljeni! Škofja Loka Ker ima Prosvetno društvo Stara Loka svoj Starološkl dom že več mesecev zaseden, tako da je vsako prosvetno delo popolnoma onemogočeno, zato bo starološki dramatski odsek v nedeljo, dne IG. t. m. ob 8 zvečer gostoval v Društvenem domu v Škofji Loki z igro »Plavž«. Priznani igralci bodo ob spremljevanju domače godbe pokazali tudi šo priljubljene stare uarodnep lese, ki bodo budili spomin na slovensko preteklost, ko se je morala boriti proti tujim izkoriščevalcem. Zato v nedeljo zvečer v Društveni dom v Škofjo Loko. vseh 9 prijavljenih patrol. Vsaka patrola obstoji iz vodje, pomočnika vodja in 2 vojakov, zadnji 3 so opremljeni z orožjem, kajti na koncu druge tretjine proge je pripravljeno strelišče, kjer morajo trije tekmovalci streljati. Za vsakega tekmovalca je bil pripravljen na strelišču prostor, od koder je moral pogoditi 150 m oddaljeni cilj — balonček. V pojasnilo pripominjamo, da se primeri, da ne zadene balona, za vsak tak balonček patroli prištejejo 3 minute. Vsaka patrola ima 3 balončke. Rezultati: 1. patrola št 2 ( ppor. Primožič, podnar. Pavlič, redov Zupančič in redov Slokar — čas 3,36.03; 2. patrola št. 6 (ppor. Veljkovič, podn. Pri-peljaš, kaplar Tkalec in redov Borovič — čas 4,07,46; 3. patrola št. 9 (por. Crnoborl, nar. Babič, kapi. Kenig in redov Cindrič) čas 4,08,25. Tekme so se pričele na povelje komandanta polkovnika Kočiča. Prva patrola je odsmučala točno pol pol 9 ob zvoku vojaške godbe. Vsem patrolam je ob odhodu in prihodu ter ob pasd-ranju cilja neumorno igrala godba. Tekme je opazovalo mnogo civilnega prebivalstva, tako ob progi in na cilju. Poseben poudarek tekmam in požrtvovalnosti tekmovalcev je dala preisotnost brigadn. generala g. Lukiča. Danes v |>etek so še zaključne štafetne tekme. Točni rezultati teka na 18 km 1. ]K>r. Cmobori Dragat. 1,44,45, 2. podnar. Pavlič Vinko 1,53,35, 3. ppor. Veljkovič Dobroslav 1,54,37, 4. redov Smolej 1,56,59, 5. redov Zupančič Ciril 1,57,27, 6. por. Pejič Stevan 1,58,00, 7. podp. Primožič Fr. 2,03,27, 8. nar. Kranjc Ant. 2,05,13, 9. rez. por. Ilovar 2,05,23, 10. redov Svetličič Franc 2,06,32. Vremensko poročilo Kraj Barometer-1 sko stanje | temperatur ii v O1 r ~ g -5Š r u t5 C 1 •Sc !«* Veter Pada- vine . a e? »v ° S « ■3TS (smer, lakoBt) m/m vrsta Ljubljana 752-1 7-2 3"& 90 10 sw, 395 dež Maribor 750*5 o-U 2-0 90 1U w, 4-0 dež Zagreb 755-1 12-0 3-0 9b 10 8W, — — Belgrad 756-9 14-0 5-0 80 8 sw, — — Sarajevo 759 1 14*0 5-0 60 10 sw, — pMI Vis 758-3 10-0 6-0 90 10 SE. •mm — Split 758-b 14-0 to-o 80 6 NE? — — Kumbor 761-4 13-0 12-0 80 10 sw. 1-0 dei Žirje 758-3 10*0 7-0 90 10 SE. 13-0 dež DutiPOUnilt 760-4 15-0 13-0 90 lJ s. — — Vremenska napoved: Pretežno oblačno, 8 krajevnimi padavina otL Koledar Danes, petek, 14. februarja: Valentin. Sobota, 15. februarja: Favst. in J. Obvestila Nočno slnžbo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste-Zaloška cesta 47. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob M. Petek, 14. febr.: (generalka) zaprto. Sobota, 15. febr.: »Zaprta vrata«. Premiera. Red Premierski. Nedelja, 16. februarja ob 15. uri: »Romeo in Julija.« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20. uri: »Šesto nadstropje.« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera. — Začetek ob 20. Petek, 14. febr., ob 15: »Vesele žene wrodeorske<. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Sobota, 15. febr.: »Ples v maskah«. Izven. Baričeva, Kralj in Tiran — t Pragovi Igri »Zaprta vrata«. Ta igralska trojica je noeitoljica najpomembnejših vlog igre v Milan Skrbinškovi režiji. Za ljubitelje poglobljene psihološke igre, bo ta predstava vse pozornosti vreden dogodek. Avtorja odlikuje poznanje človeške duie in njenih najtanjših tresljajev. Delo bo zrežiral Milan Skrbinšek. »Romeo in Jalijac kot prva nedeljska popoldanska predstava po sniianih cenah. Ta uprizoritev je dosegla v letošnji sezoni največ repriz, ki so dokaz, kako to izredno delo velikega klasika Shakespearea v interpretaciji ansambla in režiji dr. Krefta občinstvu ugaja. Prevod je O. Zupančiča. Scensko glasbo Je komponiral dirigent D. Že-bre, scenske osnutke pa je napravil inž. E. Franz. Naslovni vlogi bosta igrali Jan in Vida Juvanova. Komična opera »Vesele žene windsonke< je umetnina skladatelja Otta Nicolaija. Delo je ko-mično-fantastično in ima tri dejanja. Libreto je posnet po Shakespeareu, napravil ga je H. S. Mosnthal. Godi se v Windsorju v 17. stoletju. To opero odlikujejo: vedrost gracija, žegavost in komika poleg učinkovitih pevskih partij. Glavno moško partijo bo pel Betetto, vesele žene: Heyba-lova, Kogejeva in Polajnerjeva. Mariborsko gledališče Petek, 14. februarja: Zaprto. Sobota, 15. februarja ob 20. uri: »Na dnu«. Zadnjič. »Habakub« v korist Združenja gledaliških igralcev se vprizori to eoboto. Trbovlje Kmetijsko predavanje s filmom bo v nedeljo, dne 16. t. m., v Društvenem domu ob poldesetih. # Pasja steklina }e bila ugotovljena v sosed-njem litijskem in brežiškem okraju, na kar se posebno opozarjajo lastniki psov. G-.Janko Mlakar bo predaval s skioptičnimi slikami o lepoti planin in o šaljivih dogodkih hribolazcev v Društvenem domu v ponedeljek dne 17. t. m. ob 18. uri. Katoliška prosveta priredi v nedeljo ob 16. uri (4 popoldne) igro »Kaznovana trdosrčnost« v tukajšnji meščanski Soli. Razdraženost, strah, nož in silobran Ljubljana, 14. februarja. Dolgo se je razvijal kazenski proces zaradi noža, ki je prinesel posestnikovemu sinu Antonu Snedicu iz Bobovka, občina Predoslje izgubo svobode za 5 mesecev, a njegovemu nasprotniku Francetu Roglju trajno ohromelost desne roke. Anton Snedic, ki mu vaški fantje očitajo, da hoče biti bolj nobel ko drugi, se je 19. marca predlanskim sprl s Francetom Rogljem v neki gostilni. Beseda je dala besedo, prepir pa nato spopad. Po pričevanju nekaterih očividcev ie celo obtoženec Snedic razbil litrsko steklenico nad nasprotnikovo glavo, ki mu jo pa ni poškodoval, ker ima ta prav trdo okostje. Pozneje se je boj nadaljeval na cesti. Snedic je Sel v spremstvu domačih proti domu. Kar se je približala za njim temna senca. Ione te potegnil iz žepa nož in mahnil proti človeku, :i mu je prerezal ua desni roki mišice in živce. Bil je to France Rogel. Tone Snedic je bil pred malim senatom obtožen zločina hude telesne poškodbe. Sodnikom je govoril: >Z Rogljent sva si bila poprej prijatelja. Drugače nisem hotel popivati in ponočevati in so me faintje po strani gledali«. Zatrjeval ie, da je bil v silobranu, ker ga je hotel poškodovanec sam napasti. Sodnikom je trdil: »Iz razdraženosti in iz srahu, da Rogelj ne napade mene, sestre in mater, sem rabil nož«. Prvič je bil 26. decembra 19w. Tone Snedic obsojen zaradi zločina hude telesne poškodbe na 6 mesecev strogega zapora. Po svojem branilcu dr. Jožetu Wilfanu je Snedic prijavil in predložil revizijo odnosno priziv na vrhovno sodišče v Ljubljani. Revizijo je utemeljeval, da je bil kršen formalni in materi-jalni zakon, ker prva sodba ni popolnoma ocenjevala okolnosti, navedene v obrambi, da je obtoženec prekoračil silobran zaradi hude razdraženosti, prepasti in strahu, da ne bi bila napadena sestra ali mati. Vrhovno sodišče je 16. novembra lani ugodilo reviziji, razveljavilo prvo sodbo in odredilo novo razpravo pred kazenskim senatom. Prva razprava je bila že 29. januarja, ki je bila prekinjena in se je nada- ljevala predvčerajšnjim. Zaslišanih je bilo mnogo prič. Senat ie sedaj obtožencu znižal kazen na 5 mesecev. Obtoženec kazni ni sprejel. Proces o avtobusni nesreči na Igu Zadeva o avtobusni nesreči na Igu ki se je primerila 17. decembra 1939, ko je zvečer silno naletaval sneg je postala prav zamotana in zavozljana. Kake 3 km pred Igom so našli omenjenega dne zvečer na cesti nekega moškega oblečenega v praznično obleko, ki ni 5eP,ata življenia. Poleg so našli razbito moško kolo. Zdravnik na Igu je pozneje na kraju nesreče pregledal v glavni Mrtveca, Uril V mrtvašnico na Igu. Orožniki P podali poročilo, da je neznanec, ki so SL;1? . /a klavca Jožeta ščurka iz Črne vasi in ki je bil omenjeni dan na botrinji v Zelimlju, na cesti zmrznil. Sorodniki, ki so do- SST* v lmf' vP°kojnik poškodbe, so nato zahtevali izkop Jožeta ščurka. Sodna obdukcija je ugotovila, fla je imel Jože ščurk hud prelom leber in poškodovana pljuča in da je umrl zaradi notranie izkrvavitve. Bil je takoj na mestu mrtev. Nadaljne poizvedbe so imele za rezultat, da je bil samski Šofer France Potokar, ki je usodni večer vozil avtobus iz Ljubljane proti Igu, obtožen prestopka po avtomobilskem paragrafu, da je zakrivil smrt ščurkovo zaradi neprevidne vožnje. Državni tožilec je očital 1 otokarju, da^ je vozil neprevidno, da je povozil na tleh ležečega ščurka in da ni pazil med vožnjo na cesto. Potokar se je pred sodnikom-poedincem izgovarjal, da mu je vid aaradi monotone ceste opešal in da ni videl 5 m pred seboj človeka, marveč je mislil, da je črna piku na cesti — kaka konjska figa. Izvedenec inž. Ditrih je povdaril, da oslabelost vida pri šoferjih ne more nastopiti na tako kratki progi, kar je mogoče le na dolgih, ravnih avtomobilskih cestah. France Potokar je bil obsojen na 3 mesece strogega zapora, jiogojno za 2 loti. Odškodnina svojcem v Ameriki ponesrečenih naših delavcev Iz »neznanih« razlogov je bila v nekaterih zveznih državicah Združenih držav Severne Amerike ukinjena Hrvaško časopisje je v zadnjem Sasu načelo neko zelo pereče vprašanje, ki bi mu, vsaj tako se zdi, naše pristojne oblasti morale posvetiti vso pozornost, saj gre za številne naših družin, katerih člani so odšli iskat dela in zaslužka v Združene ameriške države, pa so se tam pri delu ponesrečili in so tako njihovi svojci ostali brez rednikov. Tega vprašanja p? ne bi načenjali, če ne bi nekatere državice USA, kakor West Virgna in Pensilvania v zadnjem času spremenile svojih zakonov v tem smislu, da v bodoče ne bodo več izplačevale svojcem tam ponesrečenih naših delavcev odškodnin, kakor so jih izplačevale prej. Takšna odškodnina bi prišla prav posebno še v današnjih hudih časih, ko vsepovsod vlada tolikšno pomanjkanje. Prej vsak dan cel dolar podpore Po prejšnjih zakonskih določbah je dobivala vdova v West Virginia ponesrečenega našega delavca po 30 dolarjev odškodnine na mesec, torej vsak dan cel dolar, ali skoraj 80 din, in sicer do smrti ali pa do druge poroke. Za vsakega otroka pa še posebej po 5 dolarjev na mesec. Isti predpisi, če ne še nekoliko ugodnejši, veljajo v Pensilvaniji. Leta 1939 pa sta omenjeni državici to odškodnino za tiste svojce ponesrečenih tujih delavcev, ki ne žive na njunem področju, ukinili. Ker je s tem zlasti naša država hudo prizadeta — saj bodo tako vsako leto izostali težki milijoni, ki bi jih prejemale družine v Amenki ponesrečenih naših delavcev — so po poročilu glavnega glasila HSS »Seljačkega doma« najeli pri nas nalašč v ta namen odvetnike, ki naj bi skušaii v Ameriki doseči, da bi omenjene državice spet uvedle prejšnje zakonske določbe, .ali vsaj preprečiti, da podobnih sprememb v zakonodaji ne bi sprejele še druge državice USA. Povprečna odškodnina 200.000 din S tem vprašanjem se obširno bavi v včerajšnjih zagrebških »Novostih« tudi neki Lupis-Vukič ter v glavnem izvaja naslednje: Smatram za potrebno našo javnost opozoriti na to stvar, pri kateri gre za znatne koristi številnih naših izseljenskih družin. V Pennsilvaniji in West Virginiji dela na tisoče naših izseljencev po premogovnikih, livarnah in drugih podjetjih, v katerih je njihovo življenje v nevarnosti Po zakonih teh in vseh drugih zveznih državic prejemajo družine delavcev, ki so se ponesrečili pri delu, odškodnino, bodisi enkratno ali pa mesečno Povprečna odškodnina je okoli 3000 dolarjev, ali v našem denarju danes okoli 200.000 din. Pri delu v Petinsilvaniji in West Virginiji se ponesreči od vseh največ naših delavcev Doslej so vse državice izplačevale odškodnino prizadetim svojcem, ki niso državljani USA, brez ozira na to, kje bivajo. Zdaj pa sta omenjeni državici, kakor vidimo, ukinili odškodnino vsem, ki ne bivajo na ozemlju Združenih držav. Kot mi, tako drugi Kakšni so bili razlogi za to spremembo v ameriški zakonodaji, sicer ni točno znano, potrebno pa bi jih bilo poznati, kajti le tako bi bilo mogoče prepre-čiti enake, za nas neugodne spremembe še Vrj^nigih zveznih ameriških državicah Treba bi bilo poznati te razloge zato, da bi naša država s (primernimi uk-epi lahko prehitela za nas škodljive ukrepe v zveznih državicah Seveme Amerike. Ne obetam si dosti — nadaljuje omenjeni član-kar — od tega, da bi naši odvetniki v Ameriki kaj dosegli Zato bi bilo pametneje 9toriti drugačne korake. Vzroke, da je nastopilo takšno stanje, je morda treba iskati v postopanju izseljenskih držav s tujimi državljani Jugoslavija kot ena takšnih držav, na primer oe dovoljuje pošiljati denarja od zapuščin in prodaj ki pripada državljanom USA. Zato je tudi državica Oregon prepovedala pošiljanje denarja od prodaj in zapuščin v tiste države, ki v istih primerih prepovedujejo izvoz denarja v Oregon. Sicer se ta zakonska določba lahko obide na ta način, da se denar pošlje najprej v kakšno drugo ameriško državo, potem pa od tam v Evropo, toda zgled je tu in bi mu sledile lahko tudi druge zvezne državice, zaradi česar bi bila Jugoslavija gotovo ena najbolj prizadetih držav. Treba »e je vprašati ali Jugoslavija v svojih socialnih zakonih priznava iste pravice ameriškim državljanom, kakor svojim? In če jih priznava, ali dovoljuje, da se izplačuje brez ovir odškodnina svojcem ameriških državljanov, ki se ponesrečijo pri delu v Jugoslaviji? Če jugoslovanski zakoni sploh ne priznavajo nobenih odškodninskih pravic omeri- I škim državljanom in njihovim družinam, ali ne bd potem to lahko bilo vzrok, zakaj so ameriške države vzele našim državljanom to, česar mi njihovim ne dajemo? Brez škode bi lahko priznali Amerikancem enakopravnost... Recimo, da bi mi v 6vojih zakonih priznali vse socialne pravice, ki jih naši državljani uživajo v Združenih ameriških državah, ▼ Čileu, Argentiniji, Kanadi, Avstraliji in drugod, t. j. da državljanom teh držav damo enake pravice kot svojim delavcem, kakšno škodo bi imeli od tega? Po pravici rečeno — nobene! Ameriških in drugih delavcev iz onstran morskih držav more biti pri nas zelo malo, v onstran morskih državah pa je naših delavcev na de-settisočel Pri naši izseljenški službi bi se moral kdo potruditi, da sestavi številčne podatke, koliko je Jugoslavija prejela od začetka leta 1919 do danes na odškodninah iz čezmorskih držav, in vsak razumen človek bi po tem lahko videl, kako važno je to vprašanje za našo državo. Številke bi šle v stotine milijonov d'narjev! Najeti odvetniki bi morali imeti v rokah teTitne pomisleke, ki bi jih navajali na zborovanjih ameriških državljanov in pred ameriškimi 6odišči. Povedali naj bj jim lahko: ameriški državljani, zaposleni pri nas, uživajo iste pravice kot naši državljani, zato imamo enako pravico isto zahtevati tudi od vasi Razvaline neke londonske plinarne, ki so jo razdejali nemški letalci na enem svojih uničevalnih poletov nad Anglijo Letalska vojna ne pozna več zime Kako sta danes letalec in njegov stroj zavarovana pred mrazom Ko bereš vojna poročila in sediš ob topli peči, se nehote vprašaš, kako more letalec letati v hudi zimi, ko je tako mraz, da človek komaj ob topli peči vzdrži, kaj šele v zraku, za kamor se je treba še poleti dobro obleči. Kako se letalci in stroji ubranijo mraza v zračnih višavah, kjer je zlasti pozimi mraza tudi 45 stopinj pod ničlo. Za polete v velikih višinah so letalci prej imeli tople obleke, ki so bile tako narejene, da so bile hlače in srajca skupaj, kar je varovalo letalca pred mrazom, Letalci so bili v nekih ogrevalnikih, obdani od plošč, v katerih je bila elektrika. Te plošče pa •o bile ovite v platno. Sedaj pa imajo aparate, ki segrevajo vso kabino. Prejšnja obleka, ki so jo imeli letalci — hlače in srajca skupaj — je letalce zelo ovirala pri metanju bomib, in so bili podobni človeku, ki igra jazz. Sedaj pa so letalci v nekakšni ogradi, kjer vlada zmerna toplota. Letala starejše vrste niso imela takega segrevanja. Taiko bi bil preskrbljen letalec Vprašanje pa je, kaj pa letalo in radijski aparat? Kajti tudi letalski motorji so občutljivi za mraz in jih je treba zavarovati pred njim, kajti v vojni morajo letala mnogokrat počivati na zasilnih letališčih. Zato imajo letala v sedežu ogrevalce, ki dajejo po rokavu iz blaga toploto cilindrom. Z njimi segrejejo letalske motorje, preden odlete na uničevalno delo. Tudi Francija je v sedanji vojni imela nekaj takih ogrevalnikov. Za mraz eo občutljivi tudi radijski aparati. Že lansko leto je nemško letalstvo precej zboljšalo naprave, ds, je obvarovalo radijske aparate pred mrazom in da je bila zveza z zemljo med poletom dobra Francozi so lansko leto, ko so se bili na življenje in 6mrt z Nemci, dobili eno tako letalo v roke. Naročajte Slovenski dom! Zaradi avtomatične opreme more letalec leteti pozimi iz Nemčije v Anglijo, ali pa nazaj, če ne ostane tam. Nevarna sovražnika letala sta ivje in led ki se nabirata na letalu Sedaj se poslužujejo namesto razplinjačev neke vrste vbrizgavanja v cilindre, kar opravlja nalogo razplinjačev. Ena najtežjih vprašanj letalske vojne pozimi je bilo, kako se ogniti temu, da avtomatično orožje ne bi odpovedalo zaradi mraza. Bitke se odigravajo v višini 10.000 metrov. Temu so se izognili tako, da so začeli uporabljati neke vrste olje, ki rado teče, in da 60 na poseben način zavarovali strojnice in topiče. Tako letalska vojna ne pozna torej več zime. V eni sami uri... Osrednji statistični urad v Stockholmu je po dveletnem napornem delu z ogromnimi stroški več milijonov švedskih kron izdal statistiko, kaj se na svetu zgodi v eni uri. Med drugim je omenjeni urad ugotovil naslednje: V eni uri umre na svetu 4600 ljudi, rodi pa se jih 5400. V istem času se zgodi 198.000 zbčinov, od katerih ostane 21.000 nekaznovanih. Ljudje, pojedo v eni uri 30 milij. kg krompirja 25 milij. kg kruha, 3.8 milij. kg mesa. 3.5 milij. kg rib in 100.000 ton sladkorja, pokade 180 ton tobaka porabijo 125 tisoč ton premoga in požgo 160.000 ton mineralnega olja. V vseh svetovnih tovarnah izdelajo v eni uri 7500 avtomobilov ter približno 2000 ton papirja, po večini rotacijskega papirja za časopise, V eni uri razpečajo 1,700.000 izvodov časopisa. Ljudje napišejo eno milijardo in 200 milijonov pisem in oddajo 115.000 brzojavk. Nova vrsta zavetišč pred letalskimi napadi v Angliji Zaradi neizprosnih nemških napadov na Veliko Britanijo so Angleži še prav posebno poskrbeli, da bi bilo tudi med civilnim prebivalstvom čimmanj žrtev. Začeli 60 graditi tam najraznovrstnejša zavetišča, v katerih bi bili ljudje vami pred sovražnimi bombami. Nekatere vrste teh zavetišč pa so se izkazale še prav posebno izborne in so jih po njihovem vzorcu zdaj začeli graditi tudi v tistih krajih, kjer do sedaj takšnih ljudje še niso imeli. Angleški notranji minister Morrison je te dni v poslanski zbornici tudi povedal, da bodo v angleškem podeželju zgradili zavetišča po nekem vzorcu, ki se je nad vse dobro obnesel. Zgradili jih bodo v hišnih pritličjih in bodo ljudje v njih popolnoma vami in brez skrbi, da bi jih zasule razvaline bombardiranih hiš. V vsakem takšnem zavetišču pa bo prostora le za dva odrasla in za dva otroka. Stvari, ki so vsak dan na vrsti: 2ganje Z destiliranjem alkoholno zavretih tekočin dobivamo razne vrste žganja. Žganje dobimo tudi iz snovi, ki imajo mnogo škroba in ki so alkoholno zavrele, na primer iz tropin, sliv, krompirja, riža koruze, borovnice, brinja itd. Žganje ima vooj in okus po snovi, iz katere se je kuhalo. To zato, ker 6e pri kuhanju poleg alkohola destilirajo tudi razne druge hlapne tvarine, tudi ime damo žganju po 6novi, iz katere se je napravilo. Rum je destilat alkoholno zavrete trsne ali pe-sine melase. Likerji so močno oslajeno žganje ali špirit, ki se mu pridajo še raznovrstne dišave. Špirit se pridobiva iz škroba (krompirja, koruze). Za špirit se uporablja zelen, nestišen slad, ko ima še največ diastaze, ki pretvarja škrob v sladkor, ki se potem potom alkoholnega vrenja razkroji v alkohol. Ker zavre alkohol že pri 87 6top. C, ri ca 80 stop. C, da se a in čim manj vode, ki se destilira pri temperaturi ca 80 stop. C, da se prekapa čim več alkohola in vre pri 100 etop. C. Umetno so začeli pridobivati špirit iz karbida, oziroma acetilena. Poleg tovarn, (ri so v Ljubljani, Ptuju, Rajh en -burgu, Zagrebu, Osijeku itd., kuhajo žganje tudi naši kmetje 6ami. RADIO Program radio Ljubljana Sobota, 15. febr.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zcoikov (plošče) — 12 Pisarno polje, daj Židane volje (plošče) — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Pisano polje, daj zidane volje (plošče) — 14 Poročila in objave 17 Otroška ura — 17.30 Glasbeni utrinki (plošče) — 17.50 Pregled sporeda — 18. Za delopust igra Rad. ork. — 18.40 Naša domovina v ledeni dobi (prof. C. Šlebinger) — 19 Napovedi in poročila — 19.25 Nac. ura — 19.40 Znane koračnice (plošče) — 20 Zunanjepolitični pregleda (dir. Al. Kuhar) — 20.30 Od Ribnice do Rakitnice. Nekaj starih ribniških šaJ-izvajajo ribniški roja' kvartet jaki; vmes pojo Fantje na vasi in igra Veseli kvartet — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Za vesel konec tedna igra Rad. orkester. Drugi programi Sobota, 15. februarja: Belgrad: 19.40 Ljudski večer. — Zagreb: 20 Prenos. — Praga: 20.30 Domača glasba. — Sofija: 20.30 Operetna glasba. — Beromunster: 18.20 Violina. — Budimpešta: 22 Cig. orkester. — Italijanske postaje: 19.30 Ork. koncert. — Sottens: 20 Jazz. — 21.05 Romanske narodne. — 21.30 Plesna glasba. — Švedske postaje: 19.45 Vojaška godba. Ponarejalske strasti okrog Gline in Virgin-mosta na Hrvatskem kar ne morejo zatreti. Pred nedavnim so prijeli več ljudi, ki so znali spretno ponarejati ameriške dolarske čeke s tem, da so pripisovali po nekaj številk in je tako postal znesek večji. Sedaj pa listi poročajo, da je še vedno nekaj ponarejevalcev, ki pobirajo od kmetov čeke, poslane jim od sordnikov v Ameriki. Preiskava pa je otežkočena zaradi lega, ker po pisanju »Ju-tarnjega lista« celo nekatere službene osebe prenašajo takšne čeke. Slutijo, da mora v bližini Vir-ginmosta delovati Še ena ponarejalska tolpa. GENERAL KRIVICE It Bil. SEM V STALINOVI SLUŽBI Ježov, feldmaršal velikega čiščenja, ki je vprav tedaj po-tekalo, je tudi v Španiji videl le rusko pokrajino. Vrh tega so Bersinove .tovariše iz rdeče vojske že povsod po Sovjetski zvezi zapirali in zdelo se je, da ni Bersinovo življenje nič varnejše kakor katero koli drugo. Godilo se mu je kakor prenekateremu njegovih tovarišev v mreži GPU: vsako poročilo izpod njegovega peresa so v Kremlju nezaupljivo gledalL Aprila meseca je prišel v Moskvo Staževski, da bi sam poročal Stalinu o položaju v Španiji, čeprav je bil neomajen stalinovec ter pravoveren strankar najstrožje sorte, je tudi on čutil, da je vedenje GPU v krogih španskih republikancev napačno. Kakor general Bersin je tudi on nasprotoval kolonialnim načinom, ravnanjn z viška, kakor je bilo pri Rusih na španskih tleh prišlo v navado. Staževski ni imel za ljudi drugega mišljenja kot »trockiste«; v Rusiji ni imel nič pomislekov in je docela soglašal z načinom, kako se je GPU preganjala z njimi. Mislil pa je, naj GPU upošteva zakonite španske politične stranke. Previdno je pri Stalinn podrezal, da bi nastopanje GPU v Španiji spremenili. »Visoki poglavar« se je delal, kakor da soglaša, in Staževski je v veselem razburjenju zapustil Kremelj. Pozneje je imel pogovor z maršalom Tuhačevskim. Med pogovorom je omenil sramotno vedenje sovjetskih uradnikov v Španiji. Ta pogovor je dal povod za veliko govorjenje v »ožjem krogu«, ker je položaj Tuhačevskega bil že omajan. Maršal H je bil docela na jasnem, da je nujno potrebno dati na uzdo vse tiste, ki so se v Španiji vedli kakor v podjarmljeni deželi, toda že ni imel več zadosti oblasti, da bi bil mogel v tej stvari kaj storiti. Staževski in jaz sva imela več posvetov. Staževski je pričakoval, da bo Caballero kmalu padel in da bo vstal Negrin, mož, ki ga je bil on izbral za mesto ministrskega predsednika. Več kakor enkrat mi je dejal: »V Španiji nas čakajo veliki boji.« Za tiste izmed nas, ki so Stalinovo politiko razumeli, je to bilo razločno. Stalin je bil utrdil svoje uspehe, ki naj bi mu pomagali, da bi Španijo spravil v odvisnost od Kremlja. Zdaj je hotel tvegati nov sunek. Kominterna je docela zginila s prizorišča. Zdaj je Bersin imel uzde španske vojske v rokah. Staževski je bil večino zlatega zaklada iz španske državne banke spravil v Moskvo. Stroj GPU je drvel z vso paro naprej. Vse se je zgodilo po Stalinovem navodilu: »Ostanite izven topniškega ognja!« Izognili smo se tvegani mednarodni vojni, pa vseeno se je zdelo, da je Stalinov cilj dosegljivo blizu. Edina velika ovira na poti je bila Katalonija. Katalonci so bili protistalinovci in glavni podporniki Caballerove vlade. Da bi dobil vse nadzorstvo nad Katalonijo, bi jo Stalin moral dobiti pod svojo oblast in odstaviti Caballera. , Meni je to potrdilo še poročilo, katero je poslal mož, ki je bil voditelj ruske anarhistične sknpine v Parizu in hkrati skrivni agent GPU. Poslali so ga bili v Barcelono, kjer je kot odličen anarhist užival zaupanje anarhosindikatov v pokrajinski vladi. Tam naj bi delal kot izzivač in pripravljal Katalonce do prenagljenih dejanj. Potem bi lahko nastopila vojska, češ da mora potlačiti vstajo za bojiščem. Njegovo poročilo je obsegalo več kakor trideset strani. Kakor vsa naša skrivna poročila je bilo tudi to poslano v drobcenih zvitkih fotografskih filmov. Poseben oddelek v moskovskem glav. nem stanu je oskrbljen z najnatančnejšimi ameriškimi fotograf- skimi pripravami, da te filme razvija. Vsaka stran poročila je bila povečan posnetek. Agent je izčrpno poročal o svojih razgovorih z različnimi strankarskimi voditelji, ki so mu zaupali, in o ukrepih, ki jih je storil, da bi jih napeljal k dejanjem, katera bi GPU dala pod pretvezo, da jih uniči. Bil je prepričan, da mora v Barceloni kmalu izbruhniti. Drugo poročilo, ki sem ga bral, je prišlo od Joseja Diaza, voditelja španske komunistične stranke, in je bilo naslovljeno na Dimitrova, predsednika Kominterne. Dimitrov ga je brez odlašanja poslal v glavni stan GPU, zakaj že zdavnaj je razumel, kdo je njegov pravi gospodar. Diaz je Caballera imel za sanjača in čvekača, ki ne bo nikdar zanesljiv zaveznik stalinovcev. Hvalil je Negrina. Popisoval je delo komunistov, kako od znotraj izpodkopavajo moč socialistov ter anarhosindikalistov. Iz poročil je bilo razločno videti, da GPU pripravlja zaroto, da bi »nenadzorljive« ljudi v Barceloni uničila ter prevzela nad deželo nadzorstvo za Stalina. Dne 2. maja me je poklical Slucki v hotelu »Savoiu« ter me prosil, da bi poiskal pomembnega španskega komunista po imenu Garcia. Garcia je bil voditelj vohunske službe v republikanski vladi, ki je tedaj imela sedež v Valenciji. Prišel je v Rusijo, da se je udeležil majskih slovesnosti Ker pa so bili vsepovsod zaposleni s čiščenjem, je brzojavka, ki je napovedovale njegov prihod, obležala. Nihče ga ni šel čakat in zdaj je čisto sam sedel v hotelu »Nova Moskva«. Slucki me je prosil, naj to malomarnost popravim, kar se le da. Šel sem tja z nekim tovarišem ter našel prijaznega, močnega moža pri tridesetih letih. Povedal mi je, da je njegov dobi' prijatelj Orlov, voditelj GPU v Španiji, zanj ljubeznivo pripravil ta izletek v sovjetsko prestolnico. Mož je dejal: »Veselil sem se, toda nihče me ni pozdravil in nisem mogel dobiti izkaznice, da bi lahko prišel na Rdeči trg ob majski slovesnosti. Vse, kar sem od parade videl, je bil sem pa tja pogled čez reko, tu-le od okna.« Z« Jncoalotanuk« HiIum » Ljnbliaol Jot* Kramar!« ~ l«da|alel|: mt Jote tiodja - Urednik Mirk« Javornik - Rokopluov a« vratamo - »Slovenski dom« l«ha|a vsak delavnih ob 12 ~ V ponedeljkih |« |ntran|1k «* Menetoa aaro*nloa I« 14 din. «a Inotemtlvo 26 dl« Samo ponedeljki »Slovenski dom« velja mesečno B dinarjev polletne 26 dinarjev, neloletno 60 dinarjev. Drodolitvoi Kopitarjeva allea «/111 ~ Opravil Kopitarjeva ulica 8, Ljubljana ~ Telefon 1001 do 1005 ~ Podrolaleei Maribor, Colje, PtnJ, Jesenice, Kranj, Novo metlo, Trbovlje.