rosnima piaeana t goamm* Leto XIX., št. 278 Ljubljana, sreda 30. novembra i9S8 Cena t Dfn Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon St 3122. 8123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, fielen-burgova ul. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Koceaova ulica 2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zahodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čdalo 78.180. Wien St 105.24L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—_ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 0, telefon 3122, 8123,3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg St. 7. telefon St. 2455, Celje, Stroesmayerjeva ulica Stev. 1, _telefon St 65._ Rokopisi se ne vračajo Pred panameriško konferenco v Limi Dne 9. decembra t. 1. 6e sestane ▼ Limi, prestolnici Peruja konferenca zastopnikov vseh ameriških držav. Delegati so se iz bolj oddaljenih republik že podali na pot, da dospo o pravem času v mesto na oddaljenem višavju Južne Amerike. Odšel je na pot tudi že zunanji minister Unije Cordell Hull, ki bo to pot zastopal največjo ameriško državo. 2e zadnja konferenca s panameriškim značajem, ki se je vršila predlanskim v Buenos Airesu, je vzbudila veliko pozornost po svetu, dasi ni rodila kakih konkretnih, že na prvi pogled vidnih rezultatov. Odtlej se je svetovni položaj še nadalje zamotal v neugodni smeri, tako da so pogoji za zanimanje še večji. Zakaj pred vsem se je ta čas še nadalje in sicer v usodni meri zmanjšal ugled Društva narodov, ki je postalo po mo-nakovskem sporazumu naravnost problematičnega pomena. Saj se je na naj-očitnejši način pokazalo, da se veliki mednarodni dogodki odigravajo in urejajo brez ženevskega foruma in mimo njega, če ne naravnost proti njemu. Skepsa, s katero so ameriške republike že dosedaj premotrivale delovanje Društva narodov, se je še povečala. Od zadnje panameriške konference dalje se je silno povečala splošna mednarodna napetost. Silna negotovost, ki je zavladala o priliki največje poostritve evropske situacije, je imela velik vtis tudi v Ameriki, saj se je resno jemala bojazen predsednika Roosevelta, da bi evropski konflikt neizogibno imel usodne posledice tudi za ameriške države, ki bi se težko dale trajno ohraniti v nevtralnem položaju. Ameriške države pa so še konkretneje prišel ta čas v konflikt z državami na drugih kontinentih. Spričo japonske ofenzive se čuti najbolj prizadeto ameriška Unija, toda ne da bi se dala zaplesti v nevarnosti resnejšega značaja. V evropski smeri pa so se odnošaji poslabšali prav občutno. Prva je bila Brazilija, ki je prišla v konflikt z Nemčijo, najprej radi poostrene kontrole napram priseljenim Nemcem ter njihovim šolam in političnim organizacijam, potem pa radi obdolžitve. da so nemški vplivi bili na delu o priliki poskušenega puča ekstremno desničarskih zelenih srajc. O priliki protižidovskih pogromov v Nemčiji je Unija »poklicala na poročanje« svojega berlinskega poslanika, nakar je tudi nemški poslanik zapustil Washington. Končno je tema dvema primeroma sledila še Kolumbija, katere poslanik je v Berlinu fotografiral razbite trgovine in izložbe, pa pri tem prišel v konflikt z nemško policijo. Kar tri ameriške države so torej skrčile diplomatski stik z Nemčijo, dasi o pravem prekinjenju odnošajev ne more biti govora, toda dve od njih sta največji ameriški državi, ki predstavljata sami ogromno večino prebivalstva, teritorija in bogastva celotne Amerike. Reakcija na vojno nevarnost v Evropi je bila v Ameriki jako različna. Roosevelt na primer je že poprej stremel za tem, da doseže med ameriškimi državami čim večjo skupnost ali solidarnost ali celo preko tega segaj očo zvezo. Toda kar se tega tiče se ne more reči, da bi bila njegova politika posebno uspešna. Pripomniti pa je treba take j, da se konkretno njegov program ni postavljal, marveč da je bilo na delu stremljenje v panameriški smeri in smislu bolj v splošnem podano. Kake konkretne oblike naj zavzame, se je raznravljalo v povsem nevezani obliki. Pojavil se je na primer načrt, naj bi se ustanovilo nekako ameriško Društvo narodov, ki naj bi obsegalo vse ameriške republike, ter potem takem za Ameriko stopilo na mesto ženevske institucije. Nič simpatično ni bila sprejeta ta pobuda, nekaj spričo neuspeha evropskega vzgleda, ker se je domnevalo, da bi se podobne težave pokazale v danem kočljivem primeru tudi v Ameriki, zraven tega seveda tudi iz medsebojnega nezaupanja. Zakaj v Ameriki je še bolj ko v Evropi vidna razlika med velikimi državami, ki razpolagajo z ogromnimi stvarnimi argumenti materialne, vojaške in drugačne vsebine, pa manjšimi državami, ki ne presegajo evropskih malih držav. Zato je značilno, ' da je javno mnenje v mnogih ameriških državah odklonilo celo tako nedolžno projektirano panameriško institucijo, kakor bi bilo posebno ameriško razsodišče, slično haaškemu, češ da sedanja mednarodna razsodiščna institucija v Haagu popolnoma zadostuje tudi za Ameriko. Ni še zapadlo pozabi, kako hude spore so imele nekatere južnoameriške republike med seboj in kako težko jih je bilo poravnati; pri tem se ne more trditi, da bi bili ameriški posredovalci uspešnejši od evropskih. Najnovejši interni ameriški spor se tiče Mehike in Unije; zavzel bi bil nedvomno še mnogo večje dimenzije in hujše oblike, da se ni postavil Washington na skrajno pomirljivo, prizanesljivo in potrpežljivo stališče; brez tega bi bil konflikt Unije z latinsko sosedo že davno postal nevarnejši. DALADIEROVA ODLOČILNA BORBA Z LEVIČARSKO OPOZICIJO Danes 24 tirna protestna stavka v Franciji prod vladnim reformam Vlada odredila mobilizacijo vseh javnih nameščencev Pariz, 29. nov. o. Službeni Rst Je danes objavil več dekretov, po katerih državni in drugi javni nameščenci ne bodo smeli sodelovati pri jutrišnji generalni stavki. Vsi se morajo smatrati za mobilizirane. Kdor bi prekršil te odredbe, ga zadenejo kazni, ki so določene za primer kršitve mobilizacijskih odredu. Ministrski predsednik in notranji minister sta pooblaščena, da strogo izvajata določbe novih dekretov. Poleg tega ju pooblaščajo dekreti, da mobilizirata tudi vse nameščen stvo onih podjetij, ki so kakršnegakoli neposrednega pomena za redni promet. Po nalogu ministrskega predsednika so bili danes vsi javni nameščenci še posebej opozorjeni na te dekrete ter na resne disciplinarne posledice njihove prekršitve. V danih primerih smejo biti uporniki tudi odpuščeni iz javne služba Tudi razne podjetniške organizacije, kakor splošna zveza podjetnikov, so danes izdali več proglasov, v katerih izjavljajo, da je vsem njihovim nameščencem, ki bodo sodelovali pri jutrišnji sitavki, odpovedana služba. Na drugi strani je splošna delavska zveza razglasila, da bo odvzela članske legitimacije vsem onim čLanom svojih organizacij, ki ne bodo sodelovali pri stavki. Pariški mestni svet je danes s 47 proti vsem levičarskim glasovom sprejel resolucijo, v kateri odobrava politiko vlade in ji izraža svoje zaupanje. Vlado poziva, naj v Parizu za vsako ceno zagotovi red in mir. Vsi ti ukrepi, sklepi in resolucije so izzvali veliko pozornost do vseh političnih krogih. »Epoque« ugotavlja, da tako drakon-skih ukrepov v Franciji vse od svetovne vojne še niso izdali in da spričo tega najbolje pričajo, kako težaven je notranjepolitični položaj. List meni, da je Francija na prelomu. Komunisti so hoteli, da se definitivno preizkusijo sile. Borba bo odločilna, kdor bo zmagal, bo odločal dolgo časa Danes ho dr. Hacha izvoljen za novega prezidenta ČSR Celotna češkoslovaška vlada bo imela 21 članov — Od tega bo 6 skupnih in po 5 pokrajinskih čeških, slovaških in podkarpatskih ministrov Praga, 29. nov. h. češkoslovaška prestolnica je bila danes že popolnoma pod vtisom jutrišnjih volitev prezidenta republike. V parlamentu so se ves dan nadaljevala posvetovanja in pogajanja med češkimi, slovaškimi in ukrajinskimi političnimi voditelji. Pogajanja so se nanaša^ la predvsem na sestavo bodoče vlade, dogovorili pa so se tudi glede enotnega postopanja pri jutrišnjih prezidentskih' volitvah. Prezidenitsks volitve bodo izvržene z največjo svečanostjo. Po končanem glasovanju narodnega predstavništva se bodo podali zastopniki osrednje ter zastopniki slovaške in podkarpatske vlade pod vodstvom generala Syrovega k novoizvoljenemu prezidentu Haehi ter mu sporočili izid volitev in ga obenem pozvali, naj pride pred narodno predstavništvo, da položi po ustavi predpisano zaobljubo. Od stanovanja do narodnega predstavništva bodo spremili novoizvoljenega prezidenta v svečanem sprevodu* njegovo izvolitev pa bodo objavili s topovskimi streli to zvonenjem zvonov. Po prezidentovl zaobljubi bodo zastopniki narodnega predstavništva, vlade, diplomatskega zbora ter posameznih organizacij in ustanov izrazili novemu prezidentu svoje čestitke. Takoj po izvolitvi prezidenta bo seda/-nja vlada generala Syrovega podala ostavko. Kako bo sestavljena nova vlada, še ni znano, ker pogajanja o tem še niso zaključena. Bodočo osrednjo vlado češkoslova/-ške republike bodo tvorili predsednik in pet skupnih ministr a, in sicer zunanji minister, minister za nar. obrambo, finančni minister, prometni minister in minister za gospodarsko obnovo. Poleg teh skupnih ministrov bo imenovanih še sedem ministrov za češko in Moravsko, in sicer notranji, kmetijski, trgovinski, pravosodni ter minister za javna dela ln socialno politiko. Avtonomni vladi Slovaške in Podkarpatske Rusije bosta imeli po 5 ministrov, tako da bo štel celotni ministrski svet 21 članov. Berlinska smer praške zunanje politike Pričakovati je še večje naslonitve češkoslovaške zunanje politike na nemško kega in splošnega odpora češkoslovaške javnosti proti dosedanjim zaveznikom, zlasti proti Franciji, a postopanje Poljske je vzbudilo pravi prezir, češkoslovaška. Praga, 29. novembra, b. Po vtisih ln opazovanjih v Pragi si ni težko ustvariti sodbe, da je pričakovati v najkrajšem času popolno vistosmerjenje češkoslovaške zunanje politike z zunanjo politiko Nemčije; To je v ostalem uradno potrdil v svoji izjavi inozemskim novinarjem propagandni minister Vavrečka v soboto. Ako so se zaradi te nagle zunanjepolitične preusmeritve češkoslovaške republike pojavili v Berlinu pomisleki, združeni s precejšnjo sikepso, ki je tudi nemški listi niso prikrivali, je to poivsem razumljivo, kajti nobenega dvoma ni, da je ta zunanjepolitična preusmeritev čisto realnopo-litičnega značaja, saj je nastopila samo zaradi upoštevanja dejanskih razmer. Na drugi strani pa ni mogoče prezreti veli- Končno se je diskutirala tudi že nekaka obrambna zveza med ameriškimi državami. Značilno je, da so jo odklonile zlasti največje in najmočnejše južnoameriške republike. Nedvomno na ameriškem jugu pravilno računajo, da je v današnjem stanju mednarodnopo-litičnih odnošajev in nasprotij Južna Amerika tako rekoč v zatišju, dočim je Unija vsekakor bližja možnostim kakih komplikacij. Ze svetovna vojna je bila priča o tem. Velika večina trgovinskega prometa Amerike se razvija na Atlantskem oceanu, ki bi mogel biti ogrožen v evropski vojni. Nadalje je Amerika v obsegu možnosti, da se zaplete v komplikacije v vzhodni Aziji. Končno je Unija slovesno izrekla obvezo, da bo smatrala zaščito Kanade, britanskega dominiona, za svojo zadevo. S tem se sicer izreka šele nekaj tako rekoč teoretskega, toda kdo ve, kdaj in kako se razvije situacija, ko bi bilo treba povsem konkretno izvesti deklaracijo. Južna Amerika pa po veliki večini odklanja povezanost s temi možnostmi. Kljub temu, da potem takem še ni razpoloženja za konkretno panameriško politiko, je vendarle obilo tega, kar se tiče vseh ameriških držav kot celote in kjer se more uveljavljati panameri-ška solidarnost in povezanost. Ugotoviti te možnosti in pripraviti jih za realizacijo, to bo naloga panameriške konference v Limi v prvi polovici decembra. ki je bila do nedavnega glavna pobomica statusa quo v srednji Evropi in spoštovanja mirovnih pogodb, je danes tako rekoč prešla v nasprotni, revizionistični tabor. Glede Podkarpatske Rusije hočejo če-hoslovaki storiti vse za ohranitev te dežele, ker se odgovornim činiteljem v Pragi zdi, da je obdržanje Podkarpatske Rusije v sedanjem državnem okviru najboljše jamstvo za nemški interes na ohranitvi novih češkoslovaških mej. Nasprotno pa se doznava, da sta vladi Francije in Velike Britanije dali v Pragi razumeti, da bi skupna poljsko-madžarska meja pomenila ojačenje češkoslovaškega položaja, kar so na merodajnem mestu odločno zavrnili. Po vseh teh vtisih sodeč, je nemški zunanjepolitični vpliv postal za praško zunanjo politiko odločilen. Atatiirkova oporoka Ankara, 29. nov. AA. Včeraj je sodišče v Ankari odpečatilo oporoko Kemala Ata-tiirka. Ataturk je vse svoje premoženje zapustil narodni stranki pod pogojem, da letno izplača določeno vsoto njegovi sestri Magbuli in ostalim njegovim sorodnikom. Prav tako je v oporoki določen fond za šolanje otrok novega prezidenta republike Ismeta Inenija. Večje vsote je Kemal Ataturk določil tudi za združenja in ustanove, ki proučujejo turško zgodovino in turški jezik. Skupno premoženje pokojnega ustanovitelja nove Turčije cenijo na milijon funtov šterlingov. Perzijski šah povabljen v Berlin London, 29. nov. o. »Daily Telegraph« objavlja vest iz Berlina, da je Hitler povabil uradno na obisk iranskega šaha Pahlevija. šah Je kancelar j evo vabilo sprejel. V londonskih političnih krogih je izzvalo to povabilo veliko pozornost, ker dokazuje, da bo poskusila Nemčija sedaj razširiti svoj vpliv preko Balkana na bližnji vzhod, predvsem na Iran, Irak in Afganistan, torej prav do meje angleškega indijskega imperija. o francoski usodi. Desničarski tisk, zlasti pa »Ordre«. ugotavlja, da so delavske organizacije prešle že povsem na ilegalna tla. Pričele so se boriti • sredstvi, ki jih zakon ne dopušča. Vlada ima vsekakor pravico, da jih prisili znova k zakonitemu delovanju. »Populaire* nasprotno pribija, da je ves stavkovni pokret naperjen proti neparla-mentarnemu postopanju vlade. Če bi se v službenem listu poleg dekretov o mobilizaciji javnega nameščenstva objavil tudi dekret o sklicanju parlamenta, bi do stavke sploh ne prišlo. Daladier pa tega noče. Republikanska socialistična unija je poskusila posredovati med njim in njegovimi nasprotniki. Pridobiti ga je skušala za to, da bi se parlament prihodnji teden sestal. Ministrski predsednik je to odklonil, s tem pa obenem prevzel vso odgovornost za potek in posledice borbe, ki se je že pričela. Z* ofemnttev reda ln miru je vlada mobilizirala vse razpoložljivo policijsko osobje ter vso mobilno gardo. Skupno razpolaga sedaj s sto tisoč možmi. Skoraj polovica polici jske in gardistične sile je koncentrirana v Parizu, zlasti v pariških predmestjih in okrog tamkajšnjih tovarn. Ostali oddelki policije in mobilne garde so bile razmeščeni v glavnem po raznih francoskih industrijskih centrih. V Pariz je bilo pozvanih tudi večje število inženjerjev, ki bodo pomagali tehničnim organom mesta pri čuvanju električnih in vodovodnih naprav. Tudi vojaštvo je koncentrirano v vojašnicah, vendar pa kaže, da ga oblasti ne bodo poslale na ulice. Kasarn i ran o je bilo predvsem zaradi tega. da vojaki ne bi prišli v stik s civilisti. Po dosedanjih napovedih se bo promet jutri razvijal vsaj v omejenem obsegu. Šoferji avtobusov in taksijev se bodo le doloma priključili stavki. Oskrba javnih podjetij, posebno bolnic, kakor tudi dovoz življenjskih potrebščin v Pariz sta zagotovljena. Tudi pošta bo poslovala Restavracije in gledališča sioer ne bodo zaprti, pač pa godbe ne bodo igrale. Delo v tiskarnah ne bo počivalo in bodo listi jutri kakor tudi pojutrišnjem izšli. Kolporterji se bodo priključili stavki, toda novinska podjetja so že organizirala pomožno kolportersko službo. Italijanski parlament Grof Ciano bo poročal o zunanji politiki Rim, 29, nov. b. Za jutri ob 16. je napovedana seja parlamenta, ki bo to pot še posebno važna, ker je na dnevnem redu med drugim tudi govor italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana o italijanski zunanji politiki v zvezi z mednarodnim razvojem v zadnjem času. Ker je to prva seja italijanskega parlamenta po poslednjih velikih mednarodnih dogodkih, pričakujejo v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih napovedani ekspoze zunanjega ministra Ciana z velikim zanimanjem. Parlament bo razen tega razpravljal o nekaterih važnih zakonih, ki sta jih v zadnjem času odobrila Veliki fašistični svet in vlada, tako med drugim o novi poslanski zbornici, »zbornici fašjev in korpora-cij«, o reformi Narodnega korporacijskega sveta ter o zakonih za zaščito rase in demografsko povzdigo kolonij. Po zasedanju parlamenta bo sklican na svoje zasedanje tudi senat, in sicer dne 12. decembra. Papež zopet okreval Vatikan, 29. nov. AA. Reuter: Papež je že popolnoma ozdravel. Včeraj zjutraj je bil pri maši v svoji zasebni kapeli, včeraj popoldne pa je zopet začel redno opravljati svoje delo . Govori ministrov i Črnomelj, 29. nov. AA. Včeraj ob 14. J popoldne je dopotoval v Črnomelj notranji minister dr. Anton Korošec v spremstvu banskega svetnika Webleta in inž. Avse-ca iz Novega mesta, kjer je prisostvoval velikemu manifestacijskemu zborovanju JRZ. Se pred 14. uro so se pristaši JRZ v velikem številu zbrali na trgu pred hišo posojilnice, da sprejmejo ministra dr. Korošca. Sprejema so se udeležili črno-meljski župan Pavel Klemene, župani iz | raomeljske okolice, predsednik krajevne JRZ Janko Papež, poslanski kandidat JRZ za črnomeljski okraj dr. Koče, namestnik poslanskega kandidata in župan občin« Metlika okolica Jože Nemanič, banski svetnik Paulin Bitner, okrajni glavar, namestnik okrajnega glavarja Otrin, starešina okrajnega sodišča šporn, zastopniki vseh državnih uradov, krajevno učiteljstvo in številni pristaši JRZ. Vse mesto Črnomelj je imelo za to priliko svečano lice. Povsod so visele državne zastave. Ko je minister dr. Korošec izstopil iz avtomobila, je možica klicala: živel slovenski vodja, živel dr. Korošec! Godba je nato zaigrala koračnico. Minister dr. Korošec se je nato pozdravil z vsemi prisotnimi, medtem ko so ga dekleta obsula s cvetlicami. Nato se je uredil dolg sprevod. Na čelu sprevoda je stopala godba, nato pa dr. Korošec s kandidatom dr. Ko-cetom ln ostalimi prvaki JRZ. Za njima je stopalo številno meščanstvo in mladina JRZ, ki je vso pot od posojilnice do hiše meščanske Sole vzklikala Nj. Vel. kralju Petru H., knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, ministru dr. Korošcu, kandidatu dr. Kocetu, slovenski Beli Krajini in Jugoslaviji. Pred hišo meščanske šole je ministra dr. Korošca pozdravil ravnatelj meščanske Sole Karel Sterbenk. čeprav je rosil droben dež, pa je prišlo na to manifestacijsko zborovanje v Črnomlju toliko Uudi, da niso mogli vsi v prostrano dvorano meščanske šole, ki je bila vsa nabito polna, kakor tudi balkon. Skoro dvakrat večja množica, kakor je bila v dvorani, pa je ostala na dvorišču Sole in po zvočnikih poslušala govore. Dvorana Je bila zelo lepo okrašena, z državnimi zastavami in zelenjem. Na pročelju je bila okrašena slika Nj. Vel. kralja Petra H. Ob prihodu je zbrano ljudstvo dr. Korošca navdušeno pozdravljalo, a dekleta, ki so v narodnih nošah tvorile špalir, so ga obsule z rožami. V dvorani in na dvorišču meščanske šole je bilo več ko 4.000 ljudi. Takoj po prihodu ministra dr. Korošca je zborovanje otvoril predsednik krajevne JRZ Janko Papež, ki je pozdravil dr. Korošca, kandidata dr. Koceta in ostale prisotne. Nato je imel dr. Korošec daljši politični govor o notranji in zunanji politični situaciji. Govor dr. Korošca je bil pogostokrat prekinjen z dolgotrajnimi ln navdušenimi vzkliki kralju Petru, knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču in voditelju Slovencev dr. Korošcu. Za dr. Korošcem je govoril, kandidat dr. Jure Kooe, ki je v svojem lepem in dokumentiranem govoru prikazal vse tisto, kar je v treh letih in pol, vlada dr. Stojadinoviča storila za naše ljudstvo in za našo državo. Posebno je našteval vse, kar je vlada storila za Belo Krajino in kaj Se namerava zanjo storiti. Dr. Koče se je v svojem govoru nato bavil z delom opozicije in poudaril, da opozicija nima pravice govoriti o neki svobodi, ker vsi dobro vemo, kakSna je bila svoboda takrat, ko so nekateri voditelji sedanje opozicije bili na vladi in ko bo v Sloveniji preganjali slovenski narod in uničevali slovenske pravice. Vesel sem, je pristavil dr. Koče, da ao se Belokrajlnd zbrali v tako lepem številu na tem manifestacij-skem zborovanju JRZ, da slišijo svojega voditelja dr. Korošca in da mu pokažejo, da je vsa Bela Krajina v vrstah JRZ in za voditelja slovenskega naroda dr. Korošca. Vsi prebivalci Bele Krajine hočejo ostati Slovenci v naši Sloveniji in v veliki močni Jugoslaviji. S tem manifestacij-skim zborovanjem izpoveduje Bela Krar jina javno svojemu voditelju, sinu kmečki matere, človeku čistih rok ln velikemu tc, preizkušenemu državniku dr. Antonu Kc roScu, da je njegova in samo njegova * da je Slovenija jugoslovanska. Sreče?, sem, da ima naša država Jugoslavija genialnega predsednika vlade dr. Stojadinoviča, ki želi vsemu našemu ljudstvu, kakor tudi Beli Krajini samo dobro. Zato bo vsa Bela Krajina pokazala svojo hvaležnost 11. decembra ter bo z ogromno večino glasovala za državno listo predsednika vlade dr. Stojadinoviča. Zborovalcl so govor dr. Koceta pogosto prekinjali z vzkliki živel vodja JRZ dr. Stojadinovič, živel voditelj slovenskega naroda dr. Korošec! živela slovenska Bela Krajina! živela Jugoslavija! Nato je bilo zborovanje zaključeno ob petju državne himne in narodnih pesmi. Ko je dr. Korošec v spremstvu dr. Koceta zapuščal meščansko šolo, so mu ljudje priredili ponovno burne ovacije. Uspele volilne konference in manifestacija ka zborovanja, ki jih neutrudno prireja dr. Korošec po vsej Sloveniji, so najboljši dokaz, da se je slovenski narod strnil v goste vrste JRZ. Včerajšnja uspela zborovanja v Novem mestu in Črnomlju pa prav tako dokazujejo, da je vsa Dolenjska z Belo Krajino istega mišljenja, kakor tudi ostali deli Slovenije. Tuzla, 29. nov. AA. Prometni minister Mehmed Spaho je imel danes veliko manifestacijsko zborovanje v svojem volilnem okraju Tuzli. Čeprav je bilo zborovanje napovedano šele včeraj popoldne in še to precej pozno, se ga je udeležilo okoli 10.000 kmetov in meščanov iz tuzlanskega okraja. Zborovanje je bilo na velikem Wilsonovem trgu. Poleg ministra dr. Spa-ha so bili navzočni tudi minister brez listnice Džafer Kulenovič, poslanski kandidat JRZ za mesto Sarajevo. 2e na vse zgodaj zjutraj so v Tuzlo začele prihajati ogromne množice ljudstva iz najoddaljenejših krajev tega okraja. Čeprav je bilo zborovanje napovedano za 13. uro, je bil veliki Wilsonov trg že okoli 11 poln pristašev JRZ, ki so prišli tja z zastavami, posamezne skupine pa so nosile tudi slike Nj. Vel. kralja Petra II., kraljevskega namestnika Pavla in voditeljev JRZ dr. Stojadinoviča, dr. Korošca in dr. Spaha. Mestna godba je igrala na trgu koračnice. Okoli enih so se razlegli po trgu navdušeni vzkliki živel Nj. Vel. kralj Peter II.! Živel kr. namestnik Pavle! Živel dr. Stojadinovič! Živel oče jugoslovanskih muslimanov dr. Spaho. To je bil znak, da prihaja minister dr. Mehmed Spaho. Na-vzočne množice ljudstva so ga sprejele v gostem špalirju. V spremstvu ministra dr. Spaha so bili minister brez listnice Dja-fer Kulenovič, bivši minister dr. Branko Kaludjerčič, senator Dušan Cerič, mestni župan Hasan-beg-Pašič, osebni tajnik ministra dr. Spaha Mehmed Hadži-Hasanovič, okrajni načelnik dr. Ružič in drugi. Na balkonu občinske zgradbe so bili postavljeni zvočniki. Tu so ministra Spaho pričakovali prvaki JRZ iz Tuzle in vsega tuzlanskega okraja. Razočaranje v Nemčiji nad poljsko politiko Poizkus Poljske, da se zopet nasloni na Sovjetsko unijo, je povzročil v nemškem tisku ostre komentarje Berlin, 29. novembra, h. Oficiozna nem-Žka poročila o novi ureditvi odnošajev med Poljsko in Rusijo naglašajo, da smatra Nemčija to le za izboljšanje odnošajev med obema državama, ki nikakor ne ogroža prijateljstva Poljske z Nemčijo. Nasprotno celo podčrtavajo, da pozdravlja Nemčija to akcijo prav tako kakor vsako drugo akcijo za učvrstitev miru v Evropi. Kljub temu komentarji posameznih vodilnih nemških listov ne prikrivajo ogorčenja nad spremenjeno politiko Poljske. »Hamburger Fremdenblatt«, ki ima zelo tesne zveze z zunanjim ministrstvom, piše med drugim, da v zadnjem času med Poljsko in Rusijo sploh ni bilo nikakih političnih odnošajev. Nenapadalni pakt, ki je formalno sicer obstojal, je proglašala poljska politika za brezpomemben. Osnovna smernica poljske politike je bila izločitev Rusije iz Evrope in monakovsko konferenco so poljski krogi z zadovoljstvom tolmačili kot dokaz, da je Rusija končnove-1 javno prenehaal igrati kakršnokoli vlogo v Evropi. Z najnovejšo poljsko-rusko izjavo pa se je po mnenju lista položaj popolnoma izpremenil. Poljska si prizadeva dobiti od Moskve izjavo, s katero bi se Moskva odrekla sleherni propagandi ko-minterne na Poljskem. Zelo verjetno je, da bo Poljska tako zagotovilo tudi dobila, a ves svet ve, koliko so taka zagotovila Moskve vredna. >Danziger Vorposten«, ki običajno dobiva svoje informacije iz najbolj merodajnih berlinskih krogov, posveča novemu razmerju Poljske do Rusije obširen članek, v katerem dokazuje, kako pac!- poljska diplomacija iz enega protislovja v drugega. Vrhunec je po mnenju lista dosegla zbeganost poljske diplomacije v dneh, ko je bila češkoslovaška kriza na vrhuncu. Ko je Moskva takrat hotela napraviti napram Pragi vsaj prijateljsko gesto, se je Poljska sklicevala na obstoječe pogodbe med Rusijo in Poljsko. Beck je takrat Litvinovu na njegove ugovore od- vrnil, da dobro pozna besedilo češkoslov.-ruakega pakta. Komaj par dni pozneje pa se je isti Beck obrnil na Moskvo ln prosil od nje zaščite. Varšava je tako rekoč preko noči zavzela popolnoma nasprotno stališče od prejšnjega, češ da mora Poljska iz\~jati posledice iz najnovejših evropskih dogodkov. Značilno pa je, piše list, da Varšava za to svojo demokracijo ni našla drugega partnerja kakor Moskvo. Varšava, 29. nov. b. Poljski listi objavljajo naslednje polslužbeno tolmačenje vzpostavitve novih odnošajev z Rusijo: »Med češkoslovaško krizo so bili nekaj časa odnošaji med Poljsko in Rusijo zelo napeti. Med drugim so se že zbirale sovjetske vojaške sile na meji in pripetili so se tudi incidenti. Najnovejši razgovori in uradno sporočilo, ki je bilo o njih objavljeno v Moskvi in Varšavi, pomenijo, da so se poljsko - ruski odnošaji vrnili na status quo, torej v normalni režim sosedstva, kar pomeni, da je napetost minila. Ker pa o normalnih odnošajih sosedstva brez ureditve gospodarskih odnošajev ni mogoče govoriti, ni prav nič čudnega, ako hočeta Sovjetska unija ln Poljska poglobiti svoje trgovske stike. Navzočnost sov-jetov v Evropi gotovo ni potrebna, toda, ker je Poljska soseda Rusije, so seveda normalni odnošaji med obema državama potrebni. Pobudo za poslednje razgovore je dala sovjetska vlada, to pa zato, ker pripisujejo v Moskvi velik pomen razvoju odnošajev s Poljsko. Madžarski poslanik se ne bo vrnil v Berlin Berlin, 29. no^mbra. h. V dobro poučenih krogih se doznava, da 6e dosedanji madžarski poslanik v Berlinu, ki je bil pred kratkim pozvan " T3"",impešto. ne bo več vrnil na svoje mesto. To je posledica nesoglasij, ki so nastala med Budimpešto in Berlinom zaradi Podkarpatske Rusije. Ribbentrop v Pariz Nemška demonstracija zaradi preorientacije poljske zunanje politike — Prilika, da si Francozi zopet pridobe simpatije Poljske London, 29. nov. o. »Times« poročajo, da namerava nemški zunanji minister Ribbentrop vendarle že v dogovorjenem roku opraviti svoj obisk v Parizu, da bi bila francosko-nemška deklaracija čim prej podpisana Nemška vlada namerava s to gesto reagirati na demonstrativno preori-entacijo poljske zunanje politike. Ce o pravem času ne bo mogoče doseči diplomatske sprave med Nemčijo in Poljsko, ki sta se prikrito sprli zaradi Podkarpatske Rusije, je računati z novo razporeditvijo sil na nemškem vzhodu. Poljaki so se očitno prepričali, da se Nemci ne nameravajo odreči svojim načrtom glede ustanovitve velike ukrajinske države, ki naj bi obsegala poleg Podkarpatske Rusije tudi poljski in ruski del Ukrajine ter bi štela okrog 45 milijonov prebivalcev, gospodarsko in politično pa v celoti služila Nemčiji. Zaradi tega je postalo zanje politična nujnost, da se poskusijo nasloniti na Rusijo, s katero imajo v tej stvari povsem skupne interese Vprašanje je, ali si ne bo Francija skušala sedaj znova pridobiti poljske simpatije s tem, da bo navidezno zaradi svojih notranjepolitičnih težav dosegla odgoditev Ribbentropovega obiska ter tako prestregla udarec, ki ga Ribbentrop pripravlja Poljakom Pomen Chamberlainovega poseta v Rimu Ustvarijo naj se nove osnove za sklenitev pakta med štirimi velesilami London, 29. nov. o. V zvezi z napovedanim potovanjem britanskih državnikov v Rim, poudarjajo tukajšnji politični krogi, da Chamberlain nikakor ne namerava opustiti svoje politike občega pomirjenja. Nasprotno poudarjajo vladni krogi, da je pot do tega smotra preko Rima lažja in bližja, kakor preko Berlina. Danes opoldne so listi objavili, da bosta ministrski predsednik Neville Chamberlain in zunanji minister lord Halifax v spremstvu svojih soprog odpotovala iz Londona v pričetku drugega tedna meseca januarja. V Rim bosta prispela 10. januarja in bosta ostala tam tri dni. Po službenem obisku bo ostal Chamberlain s svojo soprogo še nekaj časa privatno v Italiji, kjer namerava prebiti svoj zimski oddih, ki ga je doslej običajno preživljal na francoski rivieri. Priprave za obisk angleških državnikov v Rimu so po teh informacijah že dovršene. Zanimanje za probleme, ki jih bodo ob tej priliki obravnavali, narašča iz dneva v dan. Danes so listi objavili celo serijo informacij o vprašanjih, ki jih je mogoče podati sintetično v naslednjih 8 točkah: 1. Praktična izvedba angleško-italijan-skega prijateljskega pakta. 2. Italijanski in angleški odnošaji do Rumunije in ostalih balkanskih držav, do Madžarske, Poljske in Češkoslovaške. 3. Sporazum, ki ga je nevtralnostni odbor sprejel v preteklem maju na osnovi znanega angleškega načrta o umiku tujih prostovoljcev iz Španije in priznanju mednarodnih vojaških pravic obema španskima taboroma. 4. Angleško posredovanje med Italijo in Francijo, da bi se tudi njuni odnošaji uredili po vzoru angleško-italijanskega pakta. 5. Nova ureditev položaja Italijanov v Tunisu in Al-žiru. Ze pred tremi leti je bil na osnovi tuniške konvencije sklenjen začasni sporazum o tem vprašanju med Mussolinijem in tedanjim ministrskim predsednikom La valom, a že takrat je bilo rečeno, da konvencija ne pomeni dokončno rešitev celokupnega problema. Italija bo sedaj skušala pridobiti angleška državnika za to, da bi v Parizu izposlovala pristanek francoske vlade na poseben statut za italijanske priseljence v Tunisu in Alžiru. 6. Določitev območja italijanskih pravic v okviru uprave Sueškega prekopa. V tej zadevi niso prizadeti samo francoski interesi, čeprav imajo francoski rentniki 51%> sueških delnic, nego tudi angleška vlada, ki jih ima 46%. 7. V okviru svoje vobče mirovne politike bo Chamberlain zopet načel vprašanje o paktu štirih velesil, kakor ga je v glavnih obrisih predlagal Mussolini že pred nekaj leti. Ta načrt naj bi se sedaj v nekoliko izpj-emenjeni obliki sprejel kot osnova za pakt med Italijo, Anglijo, Nemčijo in Francijo. Nanašal naj bi se na pogoje, pod katerimi naj bi se urejevala vsa gospodarska in politična vprašanja, ki bi se v bodoče pojavljala med temi štirimi velesilami, a tudi med manjšimi državami, ki spadajo v območje ene ali druge teh velesil. 8. Kolonialni problem Izjava o prijateljstvu med Italijo in Anglijo »Daily Telegraph« dodaja k tem informacijam še vest iz polslužbenega vira, da bo ob priliki rimskega obiska angleških državnikov podpisana tudi posebna formalna izjava o prijateljstvu med Italijo in Veliko Britanijo, s katero naj bi se obe državi za vse bodoče čase odrekli vojni kot sredstvu za dosego njunih političnih smotrov in obvezali, da se bosta o vseh medsebojnih spornih vprašanjih mirno pogodili. Ta izjava naj bi bila torej po vsebini in značaju povsem podobna nemški izjavi, ki je bila objavljena nekaj ur po monakovskem sporazumu Obe izjavi, kakor tudi francosko-nemška deklaracija, ki sicer še ni podpisana, a so pogajanja že zaključena, ter eventualna francosko-italijanska izjava naj bi po Chamberlaino-vih zasnovah poleg Mussolini j evega načrta služile za osnovo pakta štirih velesil. Pakt med Italijo, Nemčijo in Japonsko odgoden London, 29 nov o. »News Chranicle« poroča, da bodo na nasvet Italije odgodi-ii sklenitev vojaškega pakta med Berlinom, Tokijem in Rimom. Pogajanja za ta pakt, ki so trajala že več mesecev, ao že zaključena. Odgoditev podpisa je zahteval Ciano zaradi italijanskih pogajanj z Anglijo. Pirow odpotoval iz Rima Rim, 29. nov o. Južnoafriški državnik Pirow je danes odpotoval iz Riima. Italijanski listi poročajo, da mu je angleška vlada kljub vsem demantijem v resnici zaupala važno misijo o kolcoialnih vprašanjih. Londonski obiski London, 29. nov. AA. Havas: Kralj Jurij je včeraj sprejel v avdiemco Cham.ber-laina ,ki mu je poročal o sestanku v Parizu. Davi je v zunanjem ministrstvu obiskal lorda Halifaxa tudi švedski prestolonaslednik. Estonskega zunanjega ministra Mun-tersa pričakujejo v Londonu 5. decembra. Obiskal bo Cham.be rlaina, naslednjega dne pa Halifaxa Munters, ki bo prišel na uradni Obisk bo 7. decembra obiskal tovarno orožja v notranjščini, nakar bo dva dni prebil v Londonu in razpravljal v tr- j govinskem ministrstvu. j Beležke Ukinjena čsl. konzulata v Sarajevu in Dubrovniku Kakor poročajo zagrebški listi, se bo redukcija v Češkoslovaški diplomatski in konzularni službi nanašala delno tudi na Jugoalavijo. V generalnem konzulatu CSR v Zagrebu bo ukinjeno mesto vice konzu la. Popolnoma bosta ukinjena češkoslovaška konzulata ▼ Sarajevu in Dubrovniku. Njuno dosedanje območje bo pride-ljeno zagrebškemu generalnemu konzulatu. Češki volilci v zasedenem ozemlju »Venkov«, z dne 26, t. m. poroča: Dne 4. decembra se bodo v zasedenem ozemlju vršile nadomestne volitve v nemški državni zbor.Ceški volilci bodo kot lojalni državljani Nemčije glasovali pritrdilno na vprašanje, ki jim bo postavljeno. Postopali bodo tako kakor češka manjšina na Dunaju, ki se je takisto izjavila za svojo novo državo in nje režim. V interesu češke stvari jim ne preostaja prav nič drugega, nego da priznajo novo državo brezpogojno, da se tako ne bi kalilo prijateljstvo Češkoslovaške in Nemčije. Kakor smo izvedeli, bo ta svet dan češkim volilcem tudi uradno iz Prage potom češkoslovaškega tiskovnega urada. Knickerbocker o Češkoslovaški Znani ameriški reporter velikega formata H. R. Knickerbocker se je nedavno vrnil iz Češkoslovaške in je svoje doživljaje razširil po vsem svetu s pomočjo sindikata International Nevvs Service. Uvodni stavek njegovega poročila se glasi: Ko sem zapuščal prestolnico Češkoslovaške po treh tednih, polnih usodnih dogodkov, sem moral kazati povsod svoj ameriški potni list in kričati po nemško: »Jaz nisem Francoz, nisem Anglež niti nisem Nemec. Sem Američan.« Šele potem sem si lahko kupil vozni listek za letalo in šele potem se mi je posrečilo doseči, da so me v Narodni banki postregli s potrebnimi valutami. Druga knjiga Lloyd Georgeovih spominov Te dni je izšla druga knjiga spominov znanega angleškega politika Lloyda Ge-orgea, ki je, kakor prva, posvečena predvsem vprašanjem pariške mirovne konference. Italijanski listi opozarjajo v tej zvezi zlasti na poglavje, ki govori o angleški Somaliji. Lloyd George piše med drugim, da je na konferenci v Parizu predlagal odstopitev angleške Somalije Italiji, kakor ji je bila obljubljena v londonskem paktu aprila 1915. S tem svojim predlogom pa je naletel na odpor v britanski mirovni komisiji. Lord Milner je v posebnem pismu pojasnil, da je bila za Veliko Britanijo velika žrtev že sama odstopitev pokrajine Džuba, Odstopitev Somalije, je pisal tedaj lord Milner, bi pomenila oslabitev angleškega položaja »na eni izmed najpomembnejših točk imperija«, kar bi ne moglo ostati brez nevarnih posledic v Arabiji in v Abesiniji Navzlic temu odporu v lastni delegaciji pa je bil Lloyd George mnenja, da mora Velika Britanija izpolniti vse obveze po londonskem paktu. Na svoje začudenje pa je moral ugotoviti, da se vodja italijanske delegacije Orlando za ta njegov predlog ni zmenil in da se je odpovedal tej italijanski zahtevi, ne da bi za to navedel kake razloge. Lloyd George pravi, da še danes ne ve, kaki nagibi so Orlanda pri tem vodili. Slovaki ln Nemci Na prvem večjem nastopu Hlinkove garde v Modemu je Murgas. eden njenih voditeljev, imel nemški nagovor na Nemce, ki so tudi prisostvovali svečanosti. Med drugim je rekel: »V tem trenutku stoje za večnimi vrhovi Visoke Tatre Slovaki in Nemci na večni straži. Ze tisoč let prebivajo Slovaki in okoli 700 let Nemci v tej deželi. Oboji so prvi prebivala tega ozemlja in skupne nevarnosti so jih strnile v iste vrste. Nemški tovariši! Božja volja in naravni zakon sta Slovake in Nemce postavila na večno stražo na ozemlju Visoke Tatre. Mi mladi Slovaki vam podajamo roko Mi moramo skupno pomagati graditi novo Slovaško, ki je naša in vaša skupna domovina. K tej skupni straži vas kliče Hlinkova garda. Veli-cega voditelja sosednega nemškega naroda Adolfa Hitlerja pozdravljamo z »Živel!« Razočarana Poljska Varšavski poročevalec »Neue Ziircher Zeitung« piše v zvezi z novo ureditvijo >oljsko-ruskih odnošajev med drugim: »Pravkar objavljena poljska uradna izjava ima v prvi vrsti pomen demonstracije, ci hoče vzbuditi vtis v inozemstvu, zlasti v Vemčiji. Najnovejši politični razvoj v srednji in vzhodni Evropi za Poljsko ni bil posebno ugoden. Velike nade. kj jih je Poljska stavila v zrušitev Češkoslovaške, so se le delno izpolnile. Od Poljske zaže-ljena skupna meja z Madžarsko ni bila dosežena in tudi ne izgleda, da bi se ta želja mogla v kratkem izpolniti. Tudi prijateljstvo s Slovaki, na katerega 90 Poljaki prav tako vezali svoje nade, je danes v zlomu. kajti Slovaki so se proti poljskim pričakovanjem pokazali izredno nerazpolože-ne, ker je Poljska tudi od njih zahtevala odstop ozemlja. Kakor so pokazali poslednji incidenti, so se Poljaki glede slovaških čustev močno motili. Sedaj so v Varšavi mnenja, da se je politični razvoj v srednji in vzhodni Evropi obrnil proti poljskim interesom predvsem zaradi Nemčije, ki se je med drugim uprla razkosanju Podkarpatske Rusije, medtem ko na drugi strani njen vpliv v Pragi vedno bolj narašča. To nezadovoljstvo je bilo glavni vzrok izboljšanja poljskih odnošajev z Rusijo, vendar pa se pomen tega izboljšanja ne sme pretiravati.« Kardinal dr. Innitzer bo odstopil London 29. nov. o. sEveniogs News« poroča, da bo dunajski kardinal dr. Innitzer v kratkem podal ostavko na svoj položaj. Premestili ga bodo v Rim, kjer mu bodo pri Vatikanu poverili posebno funkcijo. Za novega kardinala na Dunaju bo imanovan sedanji berlinski škof Preyssing. Komunike o incidentu v Primoštenu Beograd, 29. novembra. AA. Na dan 27. t. m. popoldne Je bilo v Primoštenu v ši-beniškem srezu zborovanje pristašev bivše HSS. Po končanem zborovanju je skupina štiri do petsto ljudi, večinoma članov protizakonite organizacije hrvatske seljač-ke zaščite korakalo v dvoredlh proti gornjemu Primoštenu ter vzklikalo proti državi Orožniška patrola treh ljudi, ki je bila v bližini tega zborovanja, se je podala za to skupino, ko je slišala nedovoljene vzklike, ln ker je bila obveščena, da je v tej skupini ljudi nekaj tudi oboroženih, ki pre te z maščevanjem nad svojimi političnimi nasprotniki iz tega kraja. Ko je ta skupina ljudi zapazila, da jih orožniki zasledujejo, so nekateri med njimi ustavili sprevod ln zahtevali, da se orožniki odstranijo. Ko je vodja patrole zavrnil to zahtevo, je nekdo iz skupine poveljeval: Zaščita, napred! Takoj nato so bili orož- niki obkoljeni.Eden udeležencev je skočil na vodjo patrole in zgrabil njegovo puško z namenom, da mu jo odvzame, drugi pa je potegnil samokres ter ustrelil na drugega orožnika. Ko je cilj zgrešil, je sprožil še drugič, medtem pa so ostali navalili na orožnike, da jih razorože. Orožniki, ki so bili obkoljeni in napadeni, so jih najprej opozorili, naj se razidejo, ker pa to ni nič pomagalo, so se v silobranu poslužili. orožja, po predpisih svoje službe najprej bajonetov in zatem strelov. Oddali so nekaj strelov iz pušk, nakaj so se napadalci raz-, bežali in je bil red vzpostavljen. Pri tem napadu sta bila dva napadalca na mestu mrtva, ranjenih pa je bilo vsega skupaj 11 ljudi, od katerih sta dva pozneje umrla. Na kraj sam sta se podala neki višji uradnik in višji orožniški častnik radi preiskave. Vedno večje težkoče Japoncev v Kini Na osrednji in južni fronti je iniciativa povsem na kitajski strani Čnnking, 29. nov. o. Vrhovno kitajsko poveljstvo je izdalo daljši komunike o položaju na osrednji in južni fronti. Po tem komunikeju postaja aktivnost kitajske vojske na bojišču ob Zapadni reki zmerom večja. Kitajska vojska je z uspehom napadla Japonce pri Huangtenu in Taomeišu. Japonci so bili prisiljeni umakniti se iz Sanšuana proti jugozapadu Kitajci so snoči zavzeli to mesto, ki leži kakšnih 60 km vzhodno od Kantona. Kitajci sedaj nenehoma pritiskajo na Japonce, ki so se utrdili v Sangkanu, 10 km južno od Sanšuana. Obkolili so tudi japonsko kolo- no, ki je bila poslana proti Sungeimu, da bi Kitajce napadla od zadaj. Ta kolona se sicer na vso moč upira Kitajcem, vendar se obroč okrog nje vedno bolj zožuje. V Honanu in Hupehu so Kitajci povsem prevzeli iniciativo. Predvsem so pričeli izvajati močan pritisk na Jučov, ki je že obkoljen od treh strani. Japonska posadka pričakuje od ure do ure ojačenja Tudi zapadno od Hankova so Kitajci dosegli nekaj pomembnejših uspehov. Japonci si sedaj prizadevajo prenesti borbo v pokrajino Kvangsi. da bi tam prodrli v Junan. Konferenca generalnih štabov Balkanskega sporazuma v Atenah Atene, 29. novembra. AA. Pri svečanem kosilu v čast načelnikov generalnih štabov držav Balkanskega sporazuma je izrekel general Papagos naslednjo dobrodošlico: Ker je naša konferenca bitni sestavni del Balkanskega sporazuma, jo mora prevevati duh dela in osnovne ideje, ki združujejo to zvezo in sicer: ideja miru, bratstva in napredka. Toda splošno je znano, da morejo biti te plemenite ideje samo takrat trajne, kadar slone na trdnih temeljih mednarodne varnosti. Ta varnost more naiti najboljše temelie v tesni skupnosti naših štirih vojsk, ki predstavliajo blok velikega pomena ter so prvovrstni činitelj za mir in red v jugovzhodni Evropi. Nato je v imenu svojih kolegov odgovoril turški maršal Čakmak, načelnik turškega generalnega štaba, ki je dejal: Letne konference so imele velike rezultate in so omogočile, da se vsakokrat vse bolj razvije naše skupno sodelovanje, čigar namen je ohranitev miru. Nedavni dogodki dovoljujejo, da z zadovoljstvom ugotovimo, da se na Balkanu vse bolj kaže težnja, da bi se mir utrdil in postopoma izvršilo popolno pomirjenje in zbližanje. Pri vsem tem pa nar ta ugotovitev še ne dovoljuje, da govorimo o pozitivni stvarnosti v mednarodni politiki. Ta nam nalaga vse bolj potrebo, da smo vsak dan pripravljeni, da lahko zagotovimo z našimi silami -voje pravice. Židovski kapital v bivši Avstriji Dunaj, 29. nov. b. Po poluradnlh podatkih znaša celokupno premoŽenje Židov v tretjem rajhu okoli osem milijard nemških mark. Od te vsote odpade na premoženje Židov v bivši Avstriji znesek 2.295 milijonov mark. Iz teh podatkov je razvidno, da so avstrijski židje sorazmerno priližno trikrat tako bogati kakor Židje v ostalem rajhu. Po istih podatkih sta med avstrijskimi Židi 102 milijonarja, med njimi pa spet 27 takih, katerih premoženje se ceni na preko 2 milijona nemških mark. Posebno veliko je število onih židovskih družin, katerih premoženje se ceni na 50 do 200.000 nemških mark; takih družin je namreč 9787. Premoženje od 200.000 do enega milijona mark je javilo 1366 Zidov. 36.513 židovskih družin v bivši Avstriji priznava premoženje od 5000 do 50.000 nemških mark. Doslej je v Avstriji javilo svoje premoženje 47.768 židovskih družin. Doslej najvišje ocn-ierso židovsko premoženje znaša 26 milijonov nemških mark (okoli 380 milijonov dinarjev). V bivši Avstriji živi trenutno še okoli 48.000 židovskih družin z okoli 200.000 družinskimi člani. Na vsako židovsko rodbino odpade povprečno 50.000 mark (700.000 din) premoženja in na vsakega ro<»Wr??k«ga člana povprečno 12.000 mark Novo oboroževalno posojilo v Angliji London, 29. novembra. w. Finančni minister Simon je danes v spodnji zbornici izjavil, da bo vlada prihodnje leto razpisala novo oboroževalno posojilo. Oboroževalni izdatki so v zadnjem času silno porastli in jih ni mogoče kriti z rednimi proračunskimi dohodki in prihranki. Od posojila, ki je bilo leta 1936 razpisano v višin' 400 milijonov funtov, je vlada dosedaj porabila že 220, do konca finančnega leta pa jih bo še 180. Za prihodnje proračunsko leto, ko se bodo izdatki še stopnjevali, bo morala vlada zaradi tega razpisati novo posojilo, kar se bo zgodilo že v najkrajšem času. S španskih bojišč Salamanca, 29. nov. AA. DNB: Uradno poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi, da so včeraj nacionalistična letala bombardirala barcelonsko pristanišče in vasi Rogas, Palamcs in San Felio de Gizola. Bombe so izzvale več požarov. V letalski bitki ob vzhodni obali so bila sestreljena tri republikanska letala. Uradno poročilo vrhovnega republikanskega poveljstva pravi, da ni bilo na frontah nič važnega. Sovražna letala so bombardirala pristanišči v Barceloni in Va-lemciji. Bombe so zadele tudi en anrieški tovorni parnik. 22 rudarjev zgorelo v rudniku Berlin, 29. nov. br. V rudniku Weiden-burg v šleziji je v noči od 28. na 29. novembra nastal zaradi kratkega stika v električni napeljavi požar, ki se je z bliskovito naglico razširil in zajel glavni rov. Dočim se je rudarjem, ki so bili zaposleni bližje izhoda, še posrečilo, da so se v zadnjem trenutku rešili, je ostalo 22 rudarjev odrezanih od zunanjega sveta. Kljub takojšnji reševalni akciji jih ni bilo mogoče rešiti in so vsi našli smrt v plamenih. Dosedaj se je posrečilo ogenj v glavnem zadušiti, vendar pa v stranskih rovih še vedno tli. Izpod ruševin so dosedaj izkopali devet popolnoma iznakaženih trupel. Vest o nesreči je izzvala med rudarji silno potrtost Rudnik Veldenburg je eden najmodernejše urejenih rudnikov in se tu že vrsto let ni pripetila niti najmanjša nesreča. Komemoracifa za dr. Trum-bičem v Beogradu Beograd, 29. novembra p. V beograjskem »Srbskem klubu« so priredili ko-memoracijsko svečanost za pokojnim dr. Trumbičem. Predsednik kluba prof. Sio-bodan Jovanovič je v svojem govoru obeležil pokojnikovo vlogo v jugoslovenskem državnem in političnem življenju. Bivši član Jugoslovenskega odbora dr. Niko Stojanovič je podal v daljšem govoru svoje spomine na diplomatsko delovanje dr. T rum biča v času svetovne vojne, prof. dr. Boža Markovič pa se je spominjal velikega pokojnika kot človeka tn patriota. Elektrifikacija Črnomlja in okolice Zagreb, 29. nov. o. Kakor smo že poročali, je uprava karlovške mestne električne centrale sklenila s KDE v Ljubljani pogodbo za elektrifikacijo Črnomlja in okolice. Dela so bila te dni zaključena. Črnomelj z okolico je sedaj priključen na progo Ozalj — Metlika, ki je last karlovške električne centrale. Priključek pomeni prvi korak k sodelovanju električnih central dravske in savske banovine, že prihodnje pomladi nameravajo navezati na karlovško centralo še področje do Kočevja. Tudi tam bodo elektrifikacijo izvršile KDE, tok za kočevsko področje pa bo dobavljala karlov-ška centrala. Poljski sejm Varšava, 29. novembra. A A. Pat: Na današnji seji sta se po razpravi o spremembi poslovnika konstituirala oba predstavniška domova in končala svoje prvo zasedanje. Časopisi izražajo prepričanje, da bo predsednik republike še jutri s svojim odlokom začel redno zasedanje. Izpreme-njeni skupščinski poslovnik določa, da bo vsak predlog v skupščini moralo podpisati najmanj 15 poslancev. Eden pojde v Ameriko New 1'ork, 29. ncv. AA. Havas: Bivši angleški zunanji minister Eden pride 8. decembra v New York ter bo ostal v Zedinjenih državah dva tedna. Vremenska napoved Zagrebška; Zelo oblačno in megleno, ponekod deževno. Dunajska: Pretežno oblačno, prehodno deževno, južnovzhodni vetrorvi. Naše gostinstvo in tujski promet Številni gostinski podjetniki so na Sušaku pretresali vse pereče zadeve svojega stanu SušaK, konec novembra Na pobudo Gostilničarske zveze za dravsko banovino je sklicala Državna gostilni-čarska zveza za 23., 24. in 25. november veliko zborovanje onih gostinskih podjetnikov, ki so neposredno vezani na tujski promet. Dne 23. t. m. se je vršila pod predsedstvom gosp. Vladana Bogdanoviča predkonferenca, ki je predelala vse referate in sklenila v pogledu resolucije potrebne zaključke. Dne 24. se je vršilo zoo-rovanje v veliki dvorani mestne posvetovalnice na Sušaku, kateri so prisostvovali trgovinski minister g. inž. Kabalin, načelnik trgovinskega oddelka kr. banske uprave g. dr. Aranicki, šef odseka za turizem g. Grgaševič, referent za hotelirstvo g. Smokvina in od obrtnega odeljenja trgovinskega ministrstva g. dr. Brusič. Navzoči so bili nadalje tudi odposlanci notranjega, poštnega, socialnega in finančnega ministrstva. Istotako je bila zastopana po svojem odposlancu Generalna direkcija drž. železnic. »Putnika« je zastopal g. dr. Milic iz Vrnjačke Banje, ljubljansko Tuj-sko-prometno zvezo pa njen ravnatelj g. dr. Žižek. Dvorana je bila nabito polna. Iz Slovenije je bila razveseljiva udeležba, ker so bili zastopani predvsem veliki hotelski obrati, restavracije in kavarne, dospelo pa je tudi j ako mnogo zastopnikov onega podeželskega gostilničarstva, ki se bavi s tujskim prometom. Po nagovoru g. Bogdanoviča se je v lepo zasnovanem govoru zahvalil g. minister inž. Kabalin. Kakšne naj bodo cene Nato je imel jako zanimiv referat o novelaciji obrtnega zakona predsednik Zveze gostilničarskih združenj za dravsko banovino g. Ciril Majcen. Nanizal je nujne zahteve gostilničarstva, ki morajo najti zadovoljivo rešitev. Gostinstvo zahteva, da ga pripoznamo za samostojno gospodarsko grano, da se omeji hišno delo, v kolikor posega v poslovne pravice gostinstva, da ce določijo minimalni ceniki, da se ustavi nadaljno izdajanje koncesij predvsem za obrate, ki nimajo za turizem nikakega pomena, da se omeji prodaja alkoholnih pijač po trgovinah, ki prevzemajo v zadnjem času posebno v dravski banovini velik del gostilniškega prometa in naravno tudi zaslužka. Sledil je referat o regulaciji cen v hotelskih obratih, nakar se je otvorila debata pri kateri je g. Peteln, ravnatelj Gostilničarske zveze v Ljubljani, v obširnem govoru dokazoval s konkretnimi primeri potrebo po ureditvi hišnega dela, da se izloči nesolidna konkurenca, ki jo delajo predvsem lastniki hiš, Ici nimajo niti od daleč onih režijskih stroškov. kakor hotelirji. Zavzemal se je za ustanovitev posebne pisarne za oddajo sob v večjih turističnih krajih. Nadalje je utemeljeval zahtevo po določitvi minimalnih cen, ker je nemogoče, da se zahteva od restavraterja in gostilničarja v času, ko cene naraščajo, znižanje cen. Izločiti se mora nesolidna konkurenca med samimi loodjetniki in onemogočiti prisilno zniževanje cen od strani gostov, kar se posebno dogaja v slabih sezonah. Gostinstvo ne zahteva pretirano visokih cen, ker ve, da so škodljive in zaradi svobodne konkurence nevzdržne. Zahteva pa, da bo zaščiteno pred brezvestno konkurenco, ki hoče iz konkurenčnega boja eliminirati na zdravi kalkulaciji poslujoče obrate. Pri regulaciji cen je predlagal torej, da se ne določajo isamo maksimalni, temveč tudi minimalni cenovniki. V spornih primerih pa naj presoja gospodarski odbor, ki naj posluje na sedežih banskih uprav in katerega imenuje pristojna trgovska zbornica, ker poznajo gospodarstveniki gospodarske prilike bolje, kakor pa upravni uradniki. Dokazoval je nadalje tudi nesmotrnost in nedoslednost turistične politike v tem. da se na eni strani obljublja sanacija nevzdržnih razmer, ki vladajo v gostinstvu, na drugi strani pa se istočasno za uničevanje turističnih gostinskih objektov podeljujejo številne nove koncesije. Poudarjal je, da gostinstvo ne želi samo neposredne sanacije, temveč, da je zanj važna istotako posredna sanacija, t. j. odprava vseh nepotrebnih in nesmiselnih zaprek, ki se tako često le zaradi nerazumevanja pojavljajo v gostinskem obratovanju. G. minister je na ta izvajanja in dokazovanja odgovoril v širši izjavi, da uvidi upravičenost iznešenih zahtev in je pripravljen urediti vprašanje hišnega dela, ki posega v pravice gostinstva ter da bo s posebno uredbo v sporazumu z ministrom za socialno politiko predpisal tudi minimalne cenovnike v gostinskih obratih. Istotako je ponovno poudaril, da bo sanacija brezpogojno izvršena, ker si je to nalogo nadel takoj po prevzemu resora. Davčna politika Drugi dan je bilo nadaljevanje konference, kjer so posebno zastopniki iz dravske banovine iznašali svojo kritiko in zahteve v pogledu davčne politike ter opozarjali na nevzdržnost načina pri odmeri zgradarine. Odločno so odklanjali parifi-kacijo, ker je nepravična, in zahtevali, da se zgradarina odmerja tudi po davčnih odborih. Opozarjali so nadalje na previsoko stopnjo davka na poslovni promet. Zahtevali so navodila od strani finančnega ministra, da se banovinski in občinski proračuni ne sestavljajo samo na račun gostinskih obratov, ki so itak največji plačniki trošarin, vsakovrstnih taks in ostalih davščin, saj se krijejo banovinski in občinski proračuni v pretežni meri ravno od gostilničarskega dela in njegovih doprinosov. '■^r ■* so se nad neznosnostjo taks na gcdbe in na zabave ter nad prekoračenjem policijskih ur, ki imajo izrazit pro-hibitiven značaj in omejujejo obratovanje, zaradi česar zapada gostilničarstvo v brezupen položaj spričo že itak majhnega in na razne pretirano stroge predpise vezanega prometa ter glede na veliko davčno in taksno obremenitev. Posebno pozornost je zbudila izjava zastopnika iz dravske banovine, da je taksa na prenočišče po naših krajih previsoka in da pobira mestna občina v Ljubljani najvišjo tako takso, ki znaša kar 15% od brutto cene. Vobče smatra gostinstvo pobiranje turističnih taks za nepravilno, ker bi morali tudi ostali sloji, ki imajo zaslužek od turizma plačevati odnosno pobirati te takse. Banovinska mesta pa sploh nimajo pravice do naslovov turističnih mest, ter se je na podlagi statistike dokazalo, da ne odpadeta niti 2 prenočišči na 1 gosta v teh mestih, kar znači, da so banovinska mesta izrecno le trgovska središča in središča upravnih oblasti, ki nimajo s turi- zmom, kakršnega imamo v mislih, nikake zveze. Pod nazivom »turistično mesto« se skriva i- — dav- čna politika. Na tej konferenci se je iz-nesel tudi protest, da pobira ljubljanska občina enostransko socialno doklado t. j. davek na potrošnjo, kakor da bi bili gostilničarji edini poklicani, da vzdržujejo ljubljansko socialno skrbstvo. Ta socialna doklada je nesocialna, ker je novo občutno breme že itak s cca 50 raznovrstnimi davščinami in taksami preobremenjenega gostilniškega sloja. Mnogo se je razpravljalo tudi o odnošajih med uslužbenci in gospodarji in so se iznesle zahteve, da se razširi veljavnost zakona o obrtnih sodiščih na vse področje države ter da se daje pri obravnavi sporov poslodavcu ista zaščita, kakor uslužbencem. Ugovarjali so temu, da bi se delovni čas v gostinskih obratih primerjal z neprekinjenim težkim ročnim delom v industrijskih in obrtnih obratovalnicah ter opozarjali odločujoče na to, da veljajo za gostilniško delo v drugih državah vkljub širokogrudnosti socialnih zakonov posebni predpisi. Omogoči naj se dogovor o pavšalnem honoriranju prekournega dela, kakor tudi da se zniža doba o refundaciji prekournega dela kvečjemu na 3 mesece. Turistična propaganda naj se kolektivizira, za kar naj dajo država in samouprave primerna sredstva, ker ima celotno prebivalstvo od turizma največ koristi. Strokovno šolstvo je treba seveda nujno izpopolniti ter naj poleg drugega prevzame Gostilničarsko gospodinjsko šolo v Ljubljani, ki je edina te vrste v državi, trgovinsko ministrstvo, za dečke pa se naj ustanovi istovrstna šola v Mariboru, ki je v to svrho najbolj primerno mesto. Sanacija gostinstva Sanacija gostinstva naj se izvrši po na črtu, izdelanem od Zveze, ter se naj isto časno posveča vsa pozornost sanaciji in modernizaciji podeželskega gostinstva, ki je nosilec velikega dela tujskega prometa. Pri tem naj pomagajo tudi banske uprave, ker jim gostilničarski stan posebno v dravski in savski banovini donaša vsakoletno s trošarinami, dokladami in taksami dohodke, ki presegajo četrtino bano-vinskega proračuna. Končno se je zahtevala še pocenitev električnega toka in plina v gostinskih obratih, ki naj se jim nudi po isti ceni, kakor velja za industrij ska podjetja. Konferenca je torej bila nujno potrebna in je obravnavala silno zanimiva in za gostinski stan jako pereča vprašanja. Na vsak način se mora doseči skladnost med turistično politiko, katere glavni namen je pospeševati nadaljnji razvoj turizma v državi in med raznimi upravnimi predpisi in davčno politiko, da se onemogoči v bodoče namerno omejevanje gostinskega poslovanja. Upamo, da bo letošnja konfe renca turističnih gostinskih podjetnikov vsaj v nekaterih točkah dosegla zaželjeni uspeh in povzročila drugačno gledanje odločujočih činiteljev. To bi bilo že skrajni čas, če se noče dobro vpeljanemu tujskemu prometu, katerega glavna osnova je gostinstvo, škodovati. Kako veliko zanimanje je vladalo za konferenco, sledi iz tega, da je predsedstvo prejelo nad 100 brzojavnih pozdravov odsotnih hotelirjev, restavraterjev in kavarnarjev. Prepričani smo, da bo prihodnja konferenca, ki se bo vršila po glavni sezoni 1939, zbudila med našim turističnim gostinstvom še večje zanimanje. Pred otvoritvijo nove proge na Dolenjskem Prebivalstvo Mirenske doline se pripravlja na svečanost Mokronog, 29. novembra železniška proga Trebnje oziroma Tr-žišče-Sevnica, ki bo Mirensko dolino odprla svetu, je dograjena in bo dne 8. decembra slovesno otvorjena in izročena svojemu namenu. Ljudstvo Mirenske doline se v radostnem razpoloženju pripravlja na otvoritev, da pozdravi prvi vlak in predstavnike oblasti, ki bodo dograjeno progo izročili prometu. Na postaji Tržišče se bo kot na začetni postaji novozgrajene železnice otvoritveni vlak najprej ustavil. Tu se bodo pričele otvoritvene slovesnosti z blagoslovitvijo nove proge. Po oficijelni otvoritvi bo v postajnih prostorih zakuska, nakar se bo odpeljal vlak dalje proti Sevnici, kjer bo sla\Tiostni banket v tamkajšnjem Sokolskem domu. železniška uprava je že izdala vozni red, po katerem bo na tej progi vozilo za osebni promet dnevno pet vlakov na obe strani. Vozni red določa prav ugodne zveze v Novim mestom, kakor tudi z Ljubljano in s središčem Hrvatske z Zagrebom. Novi vozni red na novi progi ne spreminja prav nič voznega reda na ostalih progah. Hitrost vlakov bo z otvoritvijo nove proge na celotni progi pospešena. Lepota in milina mirenske doline bo z otvoritvijo nove železnice odprta svetu in upati je, da bodo letoviščarji radi posečali kraje, o katerih se je izrazil pokojni dr. J. E. Krek: »Vse tukaj poje, griči pojo, polja pojo in ti dobri Dolenjci pojo.. Sred.šče Mirenske doline je prometni trg Mokronog, kateremu je železniška proga do postaje Bistrica nad dva in pol km oddaljena. Ker je bila dosedanja proga zgrajena le za lokalni promet, jo bo vse-kako potrebno preurediti, popraviti in tudi delno preložiti, katera dela se bodo predvidoma pričela spomladi. Predvidena je tudi nova zgradba nove železniške postaje v Mokronogu — Bistrici, povečanje ma-gazinov in razširjenje ter delna preložitev železniške proge. Ker se bodo že v doglednem času pričela izvrševati vsa ta dela, ne bi bilo posebne ovire, niti ne bi bilo združeno s prevelikimi stroški, če bi železniška uprava upoštevala želje trga Mokronog, da bi celotno progo z zgradbo postajnega poslopja približala Mokronogu. S preložitvijo proge od Mirne proti Trebnjemu, oziroma proti Ponikvam. naj bi se preložila tudi proga pri Mokronogu bližje Mokronogu, kar bi trg povzdignilo. Z zgradbo novega postajnega poslopja ob dosedanji progi bi bila razdalja še za par sto metrov večja, kar trgu nikakor ne bi bilo v korist. Desetletnica »Triglava« v Kragujevcu Proslava naših rojakov se je imenitno obnesla Kragujevac, 29. novembra. Veliko iznenadenje je Slovencem v Kragujevcu preteklo soboto priredilo naše slovensko društvo Triglav ob proslavi svoje lOletnice. Veliki prostori hotela »Makedonija« so bili do kraja napolnjeni, da je moral marsikateri gost oditi. Dvorana je bila okusno okrašena, spored pa izredno pester. Za uvod je delavski orkester »Abraševič« zaigral venček slovenskih pesmi. Nato je predsednik Perovič kratko in jedrnato očrtal delovanje društva v teku 10 let. Za poučni nagovor je žel splošno priznanje. Moški pevski zbor, ki šteje 25 članov je pod spretnim vodstvom vseletnega zborovodje g. Kuštrina zapel nekaj izbranih pesmi. Posebno je užgala prva Triglav« ter poslednji dtve »Vasovalec« in »Planinska«, ki so jo pevci morali ob splošnem odobravanju ponoviti. Koncertnemu sporedu je sledila prijetna zabava, zavrtelo se je staro in mlado med pravcatim dežjem korijandol in serpentin. Veliko veselja je napraivila tudi šaljiva pošta. Posebno je treba poudariti, da se je naše prireditve udeležilo mnogo oficirjev tukajšnjih garnizij. Prireditev je v najlepši harmoniji starejšega in mlajšega rodu ter visokih in nižjih uslužbencev vsestransko uspela in je prinesla tudi zadovoljiv dohodek. V celoti je prireditev dala odDoru polno priznanje. V Kra.gujevcu nas prebiva blizu tisoč Slovencev. Zatorej je treba pač le želeti, da bi k »Triglavu«, ki je nepolitično in nadstrankarsko društvo, pristopile še one stotine naših ljudi, ki venomer stojijo ob strani in ne smatrajo za potrebno, da bi z malenkostnim mesečnim prispevkom dvignili društvo na oni višek, kakršnega si »Triglav« po vsem dosedanjem delu zasluži. Ko stopa »Triglav« v novo desetletje, mu želimo mnogo novega napredka in razmaha, predvsem pa, da bi nas s sličnimi prireditvami kmalu spet razveselil Veliko zanimanje za češčino V Sloveniji je že 50 tečajev z I600 učenci Ljubljana, 29. novembra Dolgo se v naši javnosti ni več slišalo ničesar o delovanju naših agilnih Jugoslo-vensko-češkoslovaških lig. > r " t p r c 7 Vi r \ ' t r "V 'n iS | j, V L & » « t i » i" 1 A* l > » >. V v v ¥, , ^ . rv f 'f > ■/ ~ 7 T > v „'-4 y 14 H 1 * t <'. 3 ti 1V i l l "kit- Navzlic temu pa je bilo delovanje naših lig zelo intenzivno ter so lige osredotočile v tem času svoje delo na preizkušenem področju prirejanja tečajev češkega jezika. že lani se je posebno v Ljubljani pokazalo izvanredno veliko zanimanje za učenje češkega jezika, to pa predvsem zaradi vsesokolskega zleta, ki se je vršil letos v juliju v Pragi. To zanimanje se je zdaj le še poglobilo, še nikdar niso naše Jč lige imele toliko učencev češkega jezika. Naval je bil tako velik, da so imele lige največjo težavo, pridobiti za vse te številne tečaje tudi primerne profesorske moči. Ce bi imela liga tudi še več učiteljskih moči na razpolago, bi bilo število učencev še večje. Prednjači seveda JC liga v Ljubljani. Pregled je naslednji: klasična gimnazija: 1 tečaj, 42 učencev, poučuje dr. F. Kozak; I. realna gimnazija: 1 tečaj. 56 učencev, poučuje dr. Silva Trdinova; n. realna gim nazija: 1 tečaj, 65 učencev, poučuje ga. Martinkova; m. realna gimnazija: 2 tečaja, 98 učencev, poučuje prof. Anton Oven; učiteljišče: 2 tečaja, 36 učencev, po-čujeta prof. Janez Logar in učitelj J. Greif; mestna in državna ženska gimnazija: 2 tečaja, 64 učencev, poučuje L. Kalin Vedralova; trgovska akademija: 2 tečaja, 43 učencev, poučuje prof. dr. V. Burian; tehnična srednja šola: 2 tečaja, 91 učencev, poučuje učitelj J. Greif; državna dvorazredna trgovska šola: 2 tečaja, 56 učencev, poučuje prof. J. Janš; gospodinjska šola: 1 tečaj 18 učencev, poučuje ga. M. Martinkova; pouk za izobražence in širšo javnost: 2 tečaja, 60 učencev, poučuje prof. dr. V. Burian; akademiki: 2 tečaja, 38 učencev, poučujeta ing. S. Murko in učit. J. Greif; Sokoli: 2 tečaja, 50 učencev, poučuje dr. Murko; škofijska gimnazija št. Vid: 2 tečaja, 74 učencev, poučuje prof. V. Hybašek. Skupaj je skoraj 850 učencev in 24 tečajev, še vedno pa se priglašajo novi učenci. Prav tako odlično število učencev in tečajev izkazuje tudi mariborska liga: učiteljišče: 2 tečaja, 58 učencev; trgovska akademija: 1 tečaj, 36 učencev; samostan, učiteljišče: 1 tečaj, 36 učencev; v vseh navedenih tečajih poučuje učitelj Josip Drly. realna gimnacija: 2 tečaja, 50 učencev, poučuje prof. Bunc; klasična gimnazija: 8 tečajev, 259 učencev, poučuje prof. Jan šedivy. Skupaj 14 tečajev in 450 učencev. Razen tega pa so v Sloveniji še sledeči tečaji: Novo mesto: 1 tečaj, 40 učencev; Celje: 1 tečaj, 30 učencev; Murska Sobota: 2 tečaja, 40 učencev; Ptuj: 2 tečaja in 90 učencev. — Tudi v Kranju je več tečajev in po raznih drugih krajih se vrše tudi tečaji češkega jezika. Posebno še na Jesenicah in na Bledu so otvorili tečaj češkega jezika.V vsej Sloveniji je okrog 50 tečajev s približno 1.500 do 1.600 učenci, ker se tudi v drugih mestih pripravlja nekaj tečajev, tako da se kaže proti lanskemu letu, v katerem je bilo 30 tečajev s 900 udeleženci, porast za polovico. Ni dvoma, da je večji del tega razveseljivega zanimanja za češki jezik zasluga vseh predstavnikov JC lig v dravski banovini in pa načelstva prosvetnega oddelka, ki je tečaje na srednjih Šolah dovolilo. Ne sme se prezreti posebna zasluga predsednika izvršilnega odbora vseh omenjenih lig dr. Egona Starčta in češkoslovaškega konzula inž. St. Mifiovskega, ki sta z vnemo in razumevanjem vso akcijo podpirala. in prav tako vseh voditeljev tečajev z univ. doc. dr. V. Burianom in prof. Anton Ovnom na čelu. Dosedanjim učbenikom češkega jezika se je letos pridružila zelo praktična knjiga »Ceščina za samouke«, ki jo je spisal in založil prof. Jan šedivy v Mariboru, tako da je pripuščeno poedi-nim učiteljem, da po svoji najboljši uvidevnosti poučujejo ali po Orožnovem ali po Ovnovem ali pa po zgoraj navedenem učbeniku. Beležimo z zadoščenjem ta izredni uspeh dela, ki ga pri nas izvršujejo Jč lige in pomembni dokaz še vedno naraščajoče ljubezni do Češkoslovaške med Slovenci. Tudi članstvo po naših ligah narašča in povsod v Sloveniji 3e ustanavljajo nove Jč lige. Posebno pa je razveseljivo, da je slovenska mladina s svojim rekordnim pose-tom češkoslovaških tečajev dokumentirala, da razume svojo dobo in da se nadalje zaveda svoje povezanosti s češkoslovaško kulturo. Naše Jč lige pa so lahko ponosne, da vrše tako vztrajno delo in tako izpopolnjujejo svoje poslanstvo. Strahovalci Ptujskega polja obsojeni Maribor, 29. novembra Danes je bila pred mariborskim malim kazenskim senatom razprava proti skupini organiziranih vlomilcev in tatov, ki so v času od oktobra 1937 do konca aprila 1938 strahovali širšo ptujsko okolico. Izropali so številne domačije in odnašali vse, kar jim je prišlo pod roke. Njihova aretacija je bila v zvezi z drznim vlomom v župno cerkev na Polenšaku pri Ptuju, kjer so v noči na 10. aprila odnesli monštranco, sveče, oltarne prte in druge predmete v vrednosti nad 12.000 din. Orožniki so takrat po energični preiskavi polovili vse glavne krivce, ki so danes dopoldne sedeli na zatožni klopi. Mali kazenski senat je obsodil 26-|etnega vini-čarja Ivana Grasiča na 4 leta robije in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let, 31-letnega zakupnika Martina žnidariča na 2 leti robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let, 29-letnega viničarja Antona Grmiča na 8 mesecev strogega zapora ter na 2 letno izgubo častnih pravic, 39-letnjega posestnika Franca Zemljiča na 20 mesecev strogega zapora, 36-letnega trgovca Ivana Crnezla na 8 mesecev strogega zapora in 1000 din globe ter na Izgubo častnih pravic za dobo 2 let. Anton in Martin Tomažič, ki sta bila tudi soobtožena, sta bila oproščena krivde in kazni. Huda nesreča tovornega avta Toplice, 29. novembra V petek je vozil težko naložen avto veletrgovine Mathias iz Brežic kolonialno blago proti Dolenjskim Toplicam. Vozil je pravilno po desni strani ceste, ker je zlasti ob času, ko je bil na poti proti Toplicam, cesta polna voznikov, ki prevažajo les na železniško postajo Straža— Toplice. Ker je cesta precej ozka in ne v najboljšem stanju ter je bila poleg tega tudi od dežja precej razmočena, je zadnje kolo avtomobila ob grivi ceste spodrsnilo ter potegnilo težki avtomobil, da se je prevrnil z vsem tovorom vred. Sreča v nesreči je, da se je to zgodilo na kraju, kjer so ob cesti ravne njive, da je tako ostal prevrnjeni avto na mestu. Pri padcu se je razbilo nekaj zabojev, da je izpadlo blago in se raztreslo po njivi. Eden od voznikov, ki so bili ravno na cesti, je prihitel na pomoč, da je odprl vrata avtomobila, da je lahko izlezel šofer, ki se mu k sreči ni zgodilo nič hudega. Ne preveč poškodovani avto so z naporom vzdignili ter spravili na cesto, da je mogel potem, ko so raztreseni tovor spet naložili, odpeljati dalje. Da bi se nesreča pripetila na drugem kraju, kjer je ob cesti dokaj opasna strmina, bi ne bilo brez človeških žrtev. Dasi je tod zelo prometna cesta, po kateri se stalno prevažajo težki vozovi in vozijo vseh vrst avtomobili, vendar ni cesta zadostno zavarovana z obcestno ograjo. Ponekod je celo lesena ograja, ki pa je v tako slabem stanju, da je že sramotno, kaj se trpi na prometnih, cestah, na drugih krajih pa je sploh ni ali pa je, dasi železna, že v takem stanju, da ne more preprečiti morebitne nesreče. Primer, ki se je dogodil pretekli petek, dasi po sreči na kraju, ki ni zahteval žrtev, naj bo opomin cestnemu odboru, da se nedostatki, ki so na tako prometni cesti, odpravijo. Tudi v zadnjem času novo popravljena cesta v neposredni bližini Toplic še nima ograje, dasi je rob ceste že pripravljen na to, da dobi potrebno ograjo. Saj je na tem delu v temnih nočeh celo pešhoja nevarna, ker se lahko dogodi, da človek zaide na rob ceste in se nič hudega sluteč prevrne po strmem bregu in se sko-tali v potok, kar se je že zgodilo. Varnost prometa zahteva, da se nedostatki nujno popravijo ter se na nevarnih mestih, kjer ograje sploh ni, napravi. Zlati jubilej obrtnikov v Kostanjevici Kostanjevica. 29. novembra Združenje obrtnikctv v Kostanjevici na Dolenjskem proslajvlja te dni 501etnico svojega obstoja. Združenje je bilo ustanovljeno leta 1888 po tedaj veljavnih zakonitih določilih, ter je leta 1932. po novem obrtnem zakonu postalo Združenje obrtnikov za ves eodni okraj Kostanjevico. Združenju danes predseduje g. Fran Radovan iz št. Jerneja, ki je z upravo združenja vodil vse priprave za proslavo 50-letnice in za prireditev obrtne razstave. Proslava se je začela v nedeljo s tem, da je navzoči zbornični svetnik g. Franc Arh iz Leskovca pri Krškem odprl obrtno razstavo, ki so jo vsi ogledovalci po ogledu ocenili kot prvovrstno in so razstavljeni izdelki približno 50 mojstrov, vajencev in vajemk vzbujali občo pohvalo. Razstava ostane odprta do 1. decembra, ko se bo ob 11. v prostorih razstave izvršila ocenitev razstavljenih predmetov in razdelitev nagrad, nato pa se bo razstava učinkovito zaključila obenem z zaključkom proslave 501etnice združenja, z razdelitvijo podpor onemoglim članom združenja. Sledil bo v gostilni g. Kuntarl- ča prijateljski sestanek vsega obrtništva in prijateljev. Kdor si more razstavo ogledati, se bo lahko prepričal o trdem delu obrtništva kosianjeviškega okraja, ki pa s svojimi izdelki ne zaostaja za izdelki slovenskega obrtništva v drugih okrajih. Vsemu obrtništvu kostanjeviškega okraja pa je treba k prireditvi le čestitati! Umetnice, ki nastopijo ' na novinarskem koncertu Na novinarskem koncertu, ki bo na praznik narodnega zedinjenja dne 1. decembra ob 20. na Taboru in ki je letos priključen oflcielnim prireditvam za proslavo 20-letm-ce svobodne Jugoslavije, bo našemu občinstvu posredovala izbran užitek tudi vrsta naših mladih umetnic. Poleg operne pevke gdč. Vere Majdičeve ter soloplesalke Narodnega gledališča ge. Gizele Bravničarjeva in njunih dveh učenk bodo nastopile še čelistka gdč. Oli Jerajeva in pa operni pei"-ki ga. Mila Kogej-Štaglerjeva in gdč. Valerija Heybalova. Gdč. Oti Jerajeva, hčerka sloveče vir-tuoza, glasbenega pedagoga in komponista g. prof. Karla Jeraja, pripada najmlajši generaciji slovenskih virtuozinj. Prvo glasbeno vzg/ojo je prejela v očetovi hiši, nato pa se je na državnem konservatoriju izpopolnila v tolikšni meri, da nastopa kariero resnične umetnice-čelistke. Novinarski koncert na Taboru bo gdč. Oli Jerajevi nudil priliko enega prvih večjih nastopov. Izvajala bo drugi stavek iz Pocharinijevega koncerta za čelo in Popperjevo »Tarantello ■>! v + Poroka. V nedeljo sta se poročila v Ljubljani v pravoslavni ce rkvi gospod (Vojin Jovanovič, prometni uradnik iz Hrastnika, in gdč. Jožica Vreševa, uradnica tovarne »Jugobruna« iz znane in ugledne rodbine iz Kranja. Mlademu paru želimo na skupni življenjski poti obilo sreče! * Planincem kot Miklavževo darilo je najprimernejša knjiga Janka Mlakarja izbranih planinskih spisov prvi zvezek, katero je pravkar izdalo Osrednje društvo SPD v Ljubljani; dobite jo v društveni pisarni na Aleksandrovi cesti 4 11 Leposlovna knjiga znanega šaljivo-resnega planinskega pisatelja naj obogati knjižnico vsakega planinca. Ljubiteljem lepih planinskih slik pa je na.iprikladnejše darilo album planinskih slik »Iz naših gora«, katerega ima tudi na zalogi Osrednje društvo SPD v Ljubljani. Vsebuje 55 prvovrstnih posnetkov z naših planin. Planinci poslužite se ugodne prilike ter obdarujte svoje prijatelje in znance za Miklavža in za Božič z izvirnimi planinskimi deli SPD. * Družba »v. Cirila in Metoda je založila za Božič in Novo leto 6 vrst razglednic. Orignale je napravil akad. slikar M. Gaspari, delo je izvršilo domače podjetje. Priporočmo uporabo Ciril Metodovih razglednic, ker se s tem podpira naša narodna družba in pa razpečava domače blago Učimo se pri drugih narodih, kako dosledno odklanjajo vsak tuj izdelek. Razglednice se naročajo pri CMD, Ljubljana. Komad stane 1 din; trgovci imajo primeren popust. ♦ V visoki starosti S7 let je umrla v Kamniku gospa Ana Novakova, vdova vitšjega poštarja. Ugledno pokojnico, za katero žaluje širok krog sorodnikov, bodo danes ob pol 16. spremili na Žale. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Aparati za britje Din 10.—, originalni angleški »Gillette« v etuiju Din 26.— in dalje. Lepo in praktično darilo za gospoda. Izbrano seveda v parfumeriji »NADA«, Frančiškanska ulica, Ljubljana. * Graditev proge Metkovič — pristanišče — Ploče. Pivi del te važne železniške proge, ki je dolg 5 km, bo v nekaj dneh gotov. Zdaj gradijo železniški postaji v Kuli in Rogotinu. Prebit je tudi predor pri Kominu in pripravljena so vsa dela za progo pri Opuzenu. Tam so bile in so še zdaj zamudne zapreke zaradi odkupa zemljišč. Zemljišča bi bili morali odkupiti pred razpisom in začetkom vsega dela, a so storili to šele potem, ko so morali delati na terenu. PRAKTIČNA IN LEPA Miklavževa darila za odrasle: brivske in šivalne garniture, manicure, toiletne kasete, razpršilce, denarnice, česalne garniture, — a za dijake in vojake šahovnice in nad loo raznih družabnih iger za deco pa vsakovrstne novosti lipskega velesejma. Velika izbira vseh velikosti oblečenih celuloidnih in punčk iz blaga že od Din 1.— dalje, ter drugih igrač, sobnih lesenih garnitur, spalnic, jedilnic, kuhinj, štedilnikov, telefonov, trompet, pušk. konjičkov, sabljic, bobnov, medvedkov, vlakov itd. itd. pri Foto Touristu Lojze šmucu Ljubljana, Prešernova 9, poleg gl. pošte + Nepremišljeno dejanje mlade, nezakonske matere. V Smučidolu, majhnem samotnem naselju je zadela posledica mladostne nepremišljenosti neko 181etno služkinjo. Te dni se je dekle vrnilo iz gozda popolnoma zmedeno in gospodar je spoznal, da se je morala v urah njene odsotnosti zgoditi tragedija. Skrušena mladenka je priznala, da je rodila punčko, katero pa je v obupu pokončala in jo zakopala ob koreninah starega hrasta. Dekle je tako oslabelo, da je njeno življenje v nevarnosti. Orožniki so dali malega mrlička izkopati in prenesti na pokopališče. ^^ „ ctove^ ponos pevuo M«to du terpenti-i« 1 z >' , tervc" , ' sadovom ' in zaoyv + Ubijalec senatorja Hadži-Rističa je umrl. V državni bolnišnici v Skoplju je umrl Mladen Jocič, ki je 11. t. m. ustrelil senatorja Spira Hadži-Rističa in upravitelja zadruge tobačnih producentov Milana Maleniča. Jocič je bil nekdaj funkcionar zadruge in, ker so ga pozneje izključili, je domneval, da sta senator in upravitelj kriva njegove izključitve in vse gmotne škode, ki ga je z njo zadela. Ko se je nad obema krvavo maščeval, je tudi nase naperil orožje. Krogla mu je prebila prsa nad srcem in spiva so mislili v bolnišnici, da bo ostal pri življenju. Zdaj pa so nastale komplikacije in Jocič je podlegel. Zapustil je ženo in šest malih otrok. Miklavž kupuje za darila: šifone, popline, svile, flanele gladke in vzorčaste za perilo pri maniifakturni trgovini I ANKO ČEŠN1K, Ljubljana, Lingarjeva. Primerna knjižna darila za Miklavža in božič dobite v knjigarni Akademske založbe (šelenburgova 4, palača Croatia, dvorišče). INE1 M KU NEPOZABNI PRIKAZ VELEMESTA IN NJEGOVIH MALIH LJUDI je film E(f fj flto U ¥ \ Luise Rainer — špencer Tracy A V ST JLi A (nemška verzija KINO MATICA ob 16., 19. in 21. uri Kot dopolnilni spored kratek kulturni film. ♦ Društvo Slovencev »Narodni dom« v | Zagrebu, Berislavičeva 11. priredi v sobo- J to ob pol 21. v društvenih prostorih Mi- i klavžev večer. Darovi se sprejemajo od 6. ure popoldne naprej. Naše malčke bo obdaril sv. Miklavž v ponedeljek točno ob 6. uri popoldne. Darovi se sprejemajo od 4. ure naprej. Pridite polnoštevilno! Iz Ltubiiane u— Slavnostna seja mestnega sveta. Za 201etnico zedinjenja in ustanovitve svobodne jugoslovenske države bo imel ljubljanski mestni svet za proslavo tega vzvišenega jubileja svojo slavnostno sejo v četrtek 1. decembra ob 17. v veliki sejni dvorani mestnega poglavarstva. Po seji se bodo člani mestnega sveta udeležili obhoda po mestu. u— Razstava slik Božidarja Jakca' v Jakopičevem paviljonu bo odprta samo še dane« in jutri. Je lep in razveseljiv dogodek v našem umetniškem življenju, saj je bila že doslej deležna takega obiska, kakor pač le malokatera druga razstava. Stopite še danes in jutri v Jakopičevev paviljon! u— Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi bo predavala Angela Vodetova o nalogah današnje žene. Predavanje bo v mali dvorani Filharmoničnega društva (kino Matica). I II S K 9 Sodelovali bodo: ge. Bravničarje va, Hejbalovs — Jera-Jeva — Majdičeva — Kogejeva, gosp. Šimenc, vojaška godba In pevski e b o r Grafike. IKONCIE1BT TABORU ob 20 . uri po koncertu PLES z 2 godbama Vstopnice se dobe t knjigarni Glasbene Matice — Kongresni trg Zadušnica za pokojnim univ. prof. inž. Cirilom žnidarčičem se bo brala v petek ob 8. v cerkvi Marijinega oznanjenja. u— Na zbirališču za slavnostni sprevod 1. decembra naj se društva in organizacije razvrste tako, da se postavijo na Vodnikovem trgu vzdolž poslopja stolnega župni-šča bojevniške organizacije, dalje do Vodnikovega spomenika ter v smer proti Nabrežju 20. septembra pa Sokolska župa Ljubljana. Ob Vodnikovem spomeniku bodo na stojnici naprodaj bakle po 1 din. Od Vodnikovega trga dalje proti Mahrovi hiši ter proti Ljubljanici se bodo zbrala gasilska društva, dalje od njih pa Zveza fantovskih odsekov in dekliških krožkov ter Vajeniški dom. Prostor pred Mahrovo hišo na Krekovem trgu mora ostati prazen ter ga napolnijo organizacije samo po odredbi rediteljev. Na Krekovem trgu naj se postavijo od zaada (Fabianova hiša) proti finančni direkciji Društvo ptt nižjih uslužbencev in narodno obrambna društva., ženske organizacije, kulturna društva in telesno vzgojna društva razen že imenovanih. V sprevodu bodo poleg vojaške goJbe igrale tudi godbe »Sloge«, »Sokola«, »Zarje«, Prosvetnega društva Vič, salezijanskih gojencev in godba poštnih uslužbencev. Tudi na Krekovem trgu bo strojnica za prodajo bakel. Zaradi udeležbe vojske in vojaške godbe naj se vse organizacije zanesljivo zbero že ob 17.30 na zbirališču, ker sprevod krene točno ob 18 po včeraj navedenih ulicah in cestah pred magistrat. Po dogovoru organizacij se vsi manifestanti udeleže sprevoda v ci-vilu z društvenim znakom, edino zastavonoše smejo imeti društveni kroj. Manife-stantje bodo vzklikali samo kralju in kraljevskemu domu ter kraljevini Jugoslaviji. Čeprav bodo na magistratu nameščeni zvočniki, vendar nfi med govorom vlada mir in naj se oglaša samo skupno in splošno vzklikanje ter naj udeležnei s po-mirjevanjeni drug drugega ne omogočajo poslušanja slavnostnega govora. Udeleženci naj se predvsem pokore rediteljem, ki so na razpolago za v?ako informacijo. Ferijalni savez podružnica I. drž. realne gimnazije Akademija s plesom 8. decembra ob 17. v Trgovskem domu ADAMIČEV JAZZ. u — Pri razsvetljavi 1. decembra naj na vseh hišah, kjer bodo visele državne zastave, gore na oknih tudi sveče ali na okna nameščene žarnice ozir. lampioni. Ljubljansko prebivalstvo naj pokaže, da državljanska zavest ni samo zunanja in površna, temveč da vsa Ljublana plamti v ljubezni do kraljevine Jugoslavije. Praznik 20-let-nice naše svobode in zedinjenja je pa tudi najlepša prilika, da se spomnimo mestnih revežev. u — Za mestne reveže je daroval 500 din gospod Teodor Korn, instalater na Poljanski c. št. 8. Za velikodušni dar se mu mestno poglavarstvo čim najlepše zahvaljuje z željo, da bi ugledni obrtnik našel čim več posnemalcev. u— Jadranska straža poziva svoje članstvo da se udeleži v čim večjem številu manifestacije, ki jo bo priredila 1. decembra ob 18. mestna občina v proslavo 201et-nice obstoja naše države. Zbirališče najkasneje do 17.30 ure na Krekovem trgu pri skupini narodno-obrambnih društev. u— Vojni invalidi lz Ljubljane se pozivajo, da se v polnem številu udeleže po-vorke po mestu 1. decembra. Zbirališče točno ob pol 18. pred Jugoslovansko knjigarno na Vodnikovem trgu. Mojstrovina italijanske filmske produkcije, nagrajena na mednarodni filmski konkurenci na Lidu! Odlični igralci, napeta vsebina, krasni pokrajinski posnetki pustinje Sahare in drugih pokrajin vroče Afrike. — Bojni pohod v srce Afrike, ogorčene borbe z divjim sovražnikom itd. Danes premiera ob 16., 19. in 21. uri. KINO UNION, tel. 22-21 nuiinuicuvi iu» a/»u« • BELI ESKADRON i i u— Vse? ki znajo ceniti vrednost dobrega, zahtevam sodobnega okusa in duha ustrezajočega koncertnega programa, pa še vse one, ki se kakorkoli čutijo povezane z dejanjem in nehanjem našega novinstva in novinarskega stanu, vabimo, da pohite z nakupom vstopnic za ju-ftirišnji koncert v veliki dvorani Sokol-skega doma na Taboru, ki se dobe v prodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Na razpolago so še sedeži za ceno od 15 do 30 din. Udeležence koncerta opozarjamo hkratu na izredno ugodnost, ki jim jo tudi letos nudi Maloželezniška cVužba na vseh tramvajskih progah. Vstopnica za novinarski koncert v*2ija kot legitimacija, ki daje potniku na dan 1. decembra za vsako daljavo in iz vseh smeri do vogala Sv. Petra ceste in Fugnerjeve ulice pravico do vozovnice za enotno ceno 1 din, h kateri tudi ni treba doplačati običajne takse za nočno vožnjo. u— Pri Ljubljanski sadjarski in vrtnarski podružnici bo predaval danes ob 19. v kemični dvorani I. drž. realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici upravnik drevesnic Kmetijske družbe g. Ivan Brecelnik o vprašanju: »Katere sadne sorte so priporočljive za vrt in gospodinjstvo v Ljubljani.« Izvajanja bo predavatelj pojasnjeval na slikah in naravnih plodovih. Vstop prost. Vabljeni člani m gostje. u—1A Dečji dom kraljice Marije je darovala gospa Ivanka Leskovic, trgovka v Ljubljani 100 din namesto cvetk na grob pok. Nežike Kralj. Iskrena hvala! u— Društvo »Soča« v Ljubljani «e udeleži skupne manifestacijske povorke 1. decembra ob 18. s praporom, člani in članice se zbirajo točno ob 17. pred društveno pisarno. Kralja Petra trg št. 8. odkoder gremo skupno točno ob 17-15 na Vodnikov trg. Udeležite se polnoštevilno poverke, ki jo prirede vsa društva pod vodstvom mestne občine. Odbor. u— Materina skrb za narodno vzgojo je 2. predavanje v okviru tečaja Vzgoja mateie. Vrši se v petek, 2. dec. ob 20. uri na ženski gimnaziji, Bleivveisova cesta. Predavala bo prof. Dora Vodnikova. u— Mestno zdravniško dežurno službo od srede od 20 do petka do 8. ure ima mestni zdravstveni svetnik dr. Franta Mis, Poljanska cesta št. 15/II. telefon št. 32-84. u— Združenje mesarjev in Klobučarjev v Ljubljani, obvešča cenj. občinstvo, da bodo na priznik zedinjenja 1. decembra mesnice in mesarske stojnice ves dan zaprte; zato prosimo, da se občinstvo pravočasno presktbi z mesom. u— Zabetoniran lesen mostieek je bil povod dveh dopisov v »Jutrus zato, ker je imel nevarno luknjo, odnosno, ker se je luknja spet zamašila. — V tej zadevi velja poudariti, da je že skrajni čas namesto lesene brv: čez Gradaščico pri Ko-leziji na že pripravljena betonska opornika postaviti primeren most ter urediti potrebno cestišče kot prometno zvezo med Mirjem in Kolezijo. Trnovčani nujno pričakujejo tudi ureditve Kolezijske ulice, osobito pa dovršitve prekinjene Rihar-jeve ceste, ki bo izhod na bodočo Jadransko cesto proti Sušaku. Ni namreč na mestu, da tako veliko bližnje predmestje Trnovo še nima zveze cestne železnice, ki bi lahko stekla od Tržaške po Groharjevi in Riharjevi cesti in po prikladnem ovinku nazaj v mesto. Danes ob 20, „Kirchfetdski župnik" in „Netopir", Kino Moste. Že tretja pošiljka zimskih sukenj, sedaj po znižanih cenah, od cenenih do najfinejših. TIVAR OBLEKE: nasproti glavne pošte — Ljubljana u— Selitve mestnih uradov. S 1. decembrom se preseie v pritličje mestne hiše Gosposka ul. 15. (Auerspergova palača) naslednji mestni uradi: prosvetni oddelek (mestni šolski nadzornik) iz I. nadstropja iste hiše ter zato ta urad za stranke 5., 6 in 7. decembra ne bo posloval. Z Mestnega trga št. 1, H. nadstropje se bo preselil v pritličje Auerspergove palače tudi šolski odsek s krajevnim in šolskim odborom, upravnim odborom za državne meščanske šole. upravnim odborom za obrtno nadaljevalne šole in z referatom za Mladiko in mestno žensko realno gimnazijo. Tudi ta urad zaradi selitve ne bo posloval za stranke 2. in 3. decembra. Nadalje se je sem pieselil iz Beethovnove ulice 7 II. nads'r:.pje tudi odsek za telesno vzgojo. Telefonska številka za vse te urade je 41-21. MPiinv««R w so ■. NIMAM MIRU, moram dati v javnost, kupil sem zimsko suknjo in obleko, pomislite oboje nie je stalo samo D§n 780.— nad vse sem zadovoljen, kaj mislile kje? uuisr^nfi — ajsod au.VBjS ijojdsBu : 3X3180 HVAI1 VOTmBSM«mMa*ansBB*oHU" u— Opozarjamo na razstavo, ki jo priredi tv"rdka M. Šinkovec nasl. K. Soss na Mestnem trgu iutri, 1. decembra. u— Miklavževanje pri Sokolu I. Tabor bo za odrasle v soboto, 3. decembra ob 20. Po razdelitvi daril ples Sprejemanje daril isti dan od 14. naprej. Za deco bo Miklavževanje v ponedeljek 5. decembra ob 16. in se sprejemajo darila isti dan od 10. dopoldne naprej v suterenu na Taboru, vhod nasproti vojašnice. u— Racija na dalmatinske krošnjarje. Policijski organi so nedavno začeli sistematično preganjati dalmatinske krošnjarje ki po naših krajih kupčujejo z drobnim blagom, da s skromnim dobičkom prežive svoje družine, ki bivajo po večini po pasivnih krajih kršne Dalmacije. V zadnjih dneh je policija aretirala nekaj sto teh Dalmatincev in jih izgnala lz dravske banovine. Kakor nam poročajo, je izgon v splošnem mišljen samo za krajši čas in se bodo izgnanci lahko vrnili, da bodo ujeli še nekaj predbožične konjunkture. u— Nov način modernizacije cestnega prometa v Ljubljani se res pojavlja na Karlovski cesti, kakor smo pisali minuli petek, toda z magistrata nam pišejo, aa ita odcepu Janežičeve ulice nikakor ne bo izo^ibališca cestne železnice, ker ostane še vedno pred Privozom, kjer je sedaj. Res pa grade po načrtih mojstra Plečnika na grajsKi brežini škarpo, ki bo gotovo s svojo slikovitostjo prav učinkovito poživila vso tamošnjo okolico in delala veselje tudi sedanjim nezadovoljnežem. Iz Celfa e— Prvi december v Celju. Mestno poglavarstvo razglaša: V četrtek 1. decembra bo svečana proslava praznika narodnega zedinjenja, združena s proslavo 20 letnice naše svobode. Ob 8. se bodo pričele slovesne službe božje. Po cerkvenih opravilih bo ob pol 10. proslava pred poslopjem mestnega poglavarstva z naslednjim sporedom: godba bo zaigrala v začetku koračnico, zatem državno himno, nato bo nagovor predsednika mestne občine, godba bo zaigrala zopet koračnico, nakar se bo občinstvo razšlo. Proslave se bodo udeležili zastopniki uradov in ustanov,. vojaštvo, šolska mladina, gasilci in društva. V okviru te nrosla/ve bo na predvečer telovadna akademija Sokola. 1. decembra pa skupen koncert pevskih društev, Glasbene Matice in Godbenega društva v Mestnem gledališču. Delo v trgovskih in obrtnih obratovalnicah bo 1. decembra ves dan počivalo Velika izbira ŠALJIVIH PREDMETOV v drogerij! Kaste, Ljubljana, ŽIDOVSKA 1. j Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik. Na zalogi bengalični ogenj. e— SoKol*ka proslava praznika zedinjenja. Sbkolsko društvo Celje-matica bo priredilo danes ob 20. v Mestnem gledališču slavnostno akademijo. Na sporedu so posebno izbrane točke. Sodelovala bo celjska železničarska godba. Vstopnice za akademijo so v prodaji v knjigami K. Go-ričarja vdove. Jutri ob 8. zjutraj se bo sokolstvo udeležilo svečane službe božje v opatijski cerkvi; zbirališče ob 7.45 pred opatijsko cerkvijo. Ob pol 10. se bo sokolstvo udeležilo proslave pred mestnim poglavarstvom. Zbirališče Tseh sokolskih pripadnikov bo ob 9.15 na dvorišču Narodnega doma. Ob 10.30 bo v veliki dvorani Narodnega doma slavnostna seja So-kolskega društva Celja-matice. Na sporedu bo godba, petje, deklamacije, zaobljuba novega članstiva itd članstvo mora pri vhodu v dvorano oddati tiskovino, ki jo je prejelo za kraljev rojstni dan, ker je ta seja strogo obvezen zbor, kakor dne septembra. Slavnostna seja Sokolskega društva Celja I z zaobljubo novega članstva bo prav tako ob 10.30 v Sokolskem domu v Gaberju. Obleka za slavnostno akademijo, službo božjo, proslavo pred mestnim poglavarstvom in slavnostno sejo slavnostni kroj, ostali v ciiviu z znakom. e— Obrtniška proslava 1. decembra. Na pobudo celjske poslovalnice Urada za pospeševanje obrti se pozivajo člani, zlasti pa odbori obrtniških zdiuženj, da se udeleže proslave 20'etnice Jugoslavije 1. decembra ob 10. dopoldne v dvorani Obrt-nega doma v Celju (vhod iz Gledališke ulice). e_ Slavnostni Koncert Celjskega pevskega društva, pevskih društev -Oljke« in -Celjskega Zvona«, Glasbene Matice :n Celjskega godbenega društva bo 1. decembra ob 20. v Mestnem gledališču. Na sporedu so orkestralne točke, samospevi s spremljevanjem orkestra, mešani in moški zbori a capella in dve vokalno-instru-mentalni skladbi. Vstopnice so v prodaji v knjigarni K. Goričarja vdove in v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge. Sveti avz kupuje le čokolado in e— Upokojencem sporočamo, da jim oo celjska pošla zaradi drZavnega praznika izplačevala pokojnine na domu sele v petek 2 decembra. e_ Mestno kopališče bo od 1. decembra dalje odprto ob delavnikih od 13. do 20. ter ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. V ponedeljek bo kopališče zaprto kakor doslej. Obratni čas je spremenjen zaradi premalega dopoldanskega obiska. r KINO SLOGA, tel. 27.30 Danes ob 16 INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK : ln 21 " IL del filma »EŠNAPURSKI TIGER« po znamenitem romanu Teje v. Harbou. I Iz Maribora a— Jutrišnja manifestacija na Glavnem trgu se bo začela točno ob 12, ko pride ra Glavni trg vojaška edinica z zastavo in godbo. Posamezne skupine in šole naj pridejo na Glavni trg po možnosti že ob 11. Za razpored je Glavni trg razdeljen takole: na pločniku in cestišču pred ro-tovžem od Gosposke do Stolne ulice se rr./.poredijo zastopstva, korporacije, organizacije, društva ter javni in samoupravni uslužbenci. Okoli spomenika z okroglim otokom v osi Gosposka ulica—most pa do stebričkov ob Koroški cesti se razvrstijo učenci in dijaki. Na pločniku in cestišču na južni strani Glavnega trga od mosta do Alojzijeve cerkve se postavijo industrijski delavci in drugi. Ob 11.30 pride vojaška četa z zastavo. Trobentač zasvira »mirno«. Pevci zapojo pesem »Slovenec, Srb, Hrvat«. Vojaška godba zasvira slavnostno fanfaro, nakar zapojo pevci »Hej Slovani«. Sledi nagovor mestnega župana, nato državna himna. Po odhodu vojaške čete z zastavo bo razhod. a— Vojni dobrovoljci se vabijo, da se polnoštevilno udeleže akademije v proslavo 1. decembra, ki se vrši v sokolski dvorani (Union) ob 10. uri. Po akademiji zbor na dvorišču za dvorano, odkoder krene povorka na Glavni trg k splošni proslavi 201etnice osvobojenja, ki se vrši ob 11.30. Ob 20. uri prirejajo vojne organizacije in sokolsko društvo slavnostni ples, ki bo v vseh prostorih Sokolskega doma. Obleka temna ali narodna noša! Odbor. a— Zanimivo predavanje je imel pred-snočnjim v Ljudski univerzi prof. dr. A. Dolar. V temeljito razčlenjenih izvajanjih je odlični predavatelj zajel razvoj osvobodilnih akcij v Mariboru leta 1918. in postavil v središče pomembnih ukrepov lik nepozabnega generala R. Maistra. V okviru svojih poučnih ter klenih izvajanj je nanizal obilo značilnih podrobnosti iz poprevratne dobe v Mariboru. G. dr. A. Dolar je bil za svoja izredno instruktivna izvajanja deležen toplega aplavza številnih poslušalcev, med katerimi je bilo precej Maistrovih borcev in najožjih sodelavcev pokojnega generala R. Maistra. a— Ljudska univerza v Mariboru. V petek 2. decembra bo predaval prof. Jakob Šolar o kulturnih vrednotah slovenščine, v petek 9. decembra pa prof. Baš o gospodarskem in kulturnem razvoju Maribora po svetovni vojni. a— Starši, razvedrite svojo deco in jo pripeljite na Miklavževo igro 4. decembra ob pol 16. uri v Sokolskem domu (Union). Prodaja vstopnic pri Putniku. a— Drevi akademija Sokola matice v Sokolskem domu. Začetek točno ob 20. uri. Vstopnice se dobe pri »Putniku«. a— Slavnostni ples v proslavo 1. decembra v Sokolskem domu bo jutri, v četrtek ob 20. Vstopnice pri »Putniku«. a— Tudi mariborski trgovci bodo v smislu poziva svojega društva slovesno proslavili 201etnico zedinjenja s tem, da bodo izložbena okna čim lepše okrasili. a— Iz pravoslavne parohije. Na 1. decembra bo v pravoslavni vojaški kapeli v Melju ob 10. zahvalni obred (blagodare-nje). Parohija poziva vernikei da se obreda polnoštevilno udeleže. a— Narodna strokovna zveza, podružnica v Mariboru, poziva vse odbornike, da se udeležijo proslave 1. decembra pred magistratom. Zbirališče za odbornike obvezno ob 10. v prostorih NSZ. Ostalo članstvo naj se priključi manifestantom. a— Vstopnice k brezplačni predstavi za mestne reveže se dobijo samo pri socialno političnem oddelku mestnega poglavarstva, Rotovški trg 9, med uradnimi urami od 8 do 12. Vstopnice so namenjene izključno priznanim mestnim revežem. a— Iz Studencev. Številnim društvom, ki so priredila proslavo 201etnice Jugoslavije, se pridružuje tudi studenški Sokol z nocojšnjo proslavo v Sokolskem domu. V spomin na ta jubilej prejme sokolska deca prapor, ki ga ji podari podstarosta lir. Jo-ško Vokač. a— Vprašanje tezenskega pokopališča. Kakor znano so leta 1914. otvorili na Tez-nem pokopališče, ki so ga pozneje opustili. Sedaj želi stolna župnija, ki je lastnica tega pokopališča, nakupiti nekatera sosedna zemljišča, da bi se tamkaj uredilo nekako osrednje mariborsko pokopališče. Stolna župnija je dobila od nekaterih posestnikov že kupno pravico. Na nedavnem sestanku Tezenčanov pa se je večina izrekla proti ureditvi pokopališča na Tez-nem, dočim je zastopnik tezenskega obrtništva g. Vivod izjavil, da bi bila zopetna otvoritev pokopališča Teznu v splošno korist. O zadevi bodo še razpravljali. a— 700 sezonskih delavcev se vrne danes iz Nemčije v Prekmurje. V presledkih sledijo v decembru še ostali sezonski delavci v skupnem številu okoli 8.000. a— Z dravske brvi v Dravo. Predsnoč-njim je opazil sodni uradnik Stanko Golob, kako se je neki moški vzpel preko ograje na dravski brvi in se pognal v Dravo. Voda je zanesla neznanca proti sredini in ga zagrnila. a— O tem in onem. Policijski organi so postali pozorni na mlajša fanta, ki sta se delj časa potikala po ulicah. Izkazalo se je, da je 121etni Dušan Nikolin iz Bohatskega Arhandželova, 121etni Stevan Marošek pa iz Bezdona pri Somboru. Spravili so ju v Mladinski dom, nakor ju odpremijo v domovni občini. — Sedem zbodljajev je zadal krojaškemu mojstru Franju Globov-niku v Studencih, bivši krojaški pomočnik, ki je zahteval od Globovnika dolžnih 100 din. — Posestniškemu sinu Alojziju Bau-manu iz Št. Ilja so odpeljali izpred neke gostilne v Strigovi kolo znamke »Tour-nier« v vrednosti 1400 din. a—Drevi bodo zažgali Danjkove barake! Okoli 17.30 bodo gasilci polili barake in vagone ob Danjkovi ulici z nafto ter jih zažgali. Vse dovodne ulice bodo zaprte, požarni prostor bo deloma zastražilo vojaštvo, da ne bi iskre zanetile sosednjih objektov. Zažgali bodo skupno 4 večje stanovanjske barake, ki so jih postavili med svetovno vojno v bolnišniške svrhe, ter okoli 50 železniških vagonov, ki so jih dobili revni stanovalci na razpolago pred 6 leti kot zasilna stanovanja. Včeraj in danes so se izselili, oziroma se selijo zadnji stanovalci Dajnkovih barak in vagonov med Stritarjevo in Dajnkovo ulico. Z zidavo 4 stanovanjskih hiš, ob Pregljevi ulici, kjer je prostora za 80 strank, je bila omogočena selitev stanovalcev barak in vagonov v nove stanovanjske hiše, ki jih je zgradila mestna občina, dočim so ostale stanovalce spravili deloma v mestno oskrbnišnico, deloma pa v domovinske občine. S tem je zbrisana stara sramota Maribora. Ni pa znano, kaj bo s prostimi parcelami. ki pripadajo pretežno stolnemu župnemu uradu. I Gospodarstvo Naš izvoz lesa ]e bil letos za 2S9 milijonov manjši nego lani Kakor smo že na kratko poročali, je bil tudi v oktobru naš lesni izvoz manjši nego lani v istem mesecu. Celotni naš izvoz lesa in gozdnih proizvodov je znašal v tem mesecu 8506 vagonov (lani 9534) v vrednosti '.9.2 milijona din (lani 86.5). Po količini je bil torej naš izvoz lesa v oktobru manjši za 10%, po vrednosti pa za 8.50/0. V prvih desetih mesecih t. 1. je dosegel izvoz lesa in gozdnih proizvodov 79.777 vagonov (lani 100.642) v vrednosti 714.9 milijona din (lani 973.7). Letos je bil torej v 10 mesecih naš izvoz lesa po količini za skoro 21.000 vagonov ali za 11% manjši nego lani, po vrednosti pa je nazadoval za 259 milijonov din ali za 26%. Kakor v septembru se je tudi v oktobru najugodneje razvijal naš izvoz lesa v Nemčijo, kamor smo izvozili 2202 vagona (lani 697) v vrednosti 25.2 milijona din (8.6). Manjši nego lani je bil izvoz v Italijo, kamor smo izvozili 2478 vagonov (2881) v vrednosti 15.7 milijona din (20.7). Znatno manjši je naš izvoz v Anglijo. V oktobru je šlo v Anglijo le 349 vagonov lesa (1304) v vrednosti 5.5 milijona din (16.2). Nekoliko večji pa je bil v oktobru izvoz v Madžarsko in Grčijo. V Madžarsko smo izvozili 922 vagonov (lani 1004) za 8.1 milijona din (7.0), v Grčijo pa 606 vagonov (548) za 4.3 milijona din (3.9). Nadalje smo v oktobru izvozili v Argentino za 4.3 milijona din (5.4), v Maroko za 2.4 milijona din (0.9), v Nizozemsko za 2.4 milijona din (3.3) itd. V prvih 10 mesecih tekočega leta je znašal naš izvoz lesa v Italijo 22.250 vagonov (lani v istem razdobju 25.523), vrednost tega iavoza pa je znašala 152.8 milijona din (lani 188.9). Izvoz v Italijo je torej nazadoval za 36 milijonov din. V Nemčijo smo letos izvozili 15.107 vagonov (10.830> v vrednosti 164.2 milijona din (131.0) in znaša tu povečanje po vrednosti 33 milijonov. Najobčutnejši pa je padec izvoza v Anglijo, kamor smo letos Izvozili le 8421 vagonov (lani 16-778) v vrednosti IOO.7 milijona din (194.9) in <=« je letos naš izvoz zmanjšal za 94 milijonov. Nadalje je znašal letos naš izvoz v Madžarsko 51.7 milijona din (67.4), v Grčijo 37 2 milijona din (37.1), v Argentino 32.1 milijona din (33.6). v Nizozemko 21.9 milijona din (39.6), v češkoslovaško 17.6 milijona din (22.8), v Egipt 14.6 milijona din (28.1), v Maroko 10.8 milijona din (10.9), v Tunis 9.1 milijona din (11.3), v Francijo pa komaj 9.1 milijona din (20.7). Zahteve trgovcev z bencinom Preteklo nedeljo je bil v Mariboru sestanek trgovcev z bencinom z ozemlja bivše mariborske oblasti. Sestanku je predsedoval trgovec Voršič, obširno poročilo pa je podal g. Romih. Razvila se je živahna debata, v kateri so govorniki grajali postopanje kartela in priporočali, da se trgovci z bencinom združijo v enotno fronto. Kakor poroča Trgovski list, je bila sprejeta resolucija, ki ugotavlja, da je jugoslovenski bencinski kartel sklenil z državo aranžman, da se omogoči znižanje bencinskih cen. Država je kot protiuslugo znižala kartelu uvozno carino na nafto za polovico. Kartel se je v tem aranžmanu zavezal le, da bo znižal detajlne litrske cene. o kilogramskih cenah pa v aranžmanu ni govora. Kartel pa prodaja trgovcem svoje blago samo v kilogramih, medtem ko so trgovcem predpisane litrske prodajne cene. Navzlic znižanju prodajne cene prodaja kartel trgovcem bencin po prejšnjih visokih in še višjih kilogramskih cenah in zadene torej znižanje izključno le naše trgovce. Kartel, ki ima zaradi znižanja carine na nafto ogromen dobiček, je svoje kilogramske cene v zadnjem času še zvišal. Trgovci smatrajo to postopanje kot nezaslišano. Vsa konkurenca proti kartelu je onemogočena, ker je uprava državnih monopolov zaprla edina dva domača obrata za izdelovanje bencina, tako da kartel lahko diktira kilogramske cene. Kartel inozemcev ima torej posebne privilegije, ki za domače tvrdke ne veljajo. Tudi na železnici uživa kartel znatne popuste. ki prav tako ne veljajo za malega domačega uvoznika. Kartel inozemcev je v Jugoslaviji postavil svoje rafinerije, medtem ko domačinom ne dopuščajo malih obrtnih čistilnic in tudi ne zgraditev rafinerij. Na ta način se onemogoča razvoj domače produkcije kakor tudi trgovine z bencinom in mineralnimi olji. Trgovci ugotavljajo, da je bencinski kartel pri nas povsem odveč in da država nima od nove ureditve nobene koristi. Iz Rumunije lahko dobimo tudi brez Standarda in Shella nafto, in to ceneje in ugodneje. Čemu potrebujemo tujce iz Amerike in Anglije, da nam prodajajo blago z ogromnim dobičkom, saj ti tujci sami kupujejo nafto v sosedni Rumuniji. Mnoge države so se v zadnjih letih otresle jarma teh tvrdk, pri nas pa neomejeno gospodarijo, medtem ko domačini nimamo več nobenih pravic. Iz navedenih razlogov zahtevajo zbrani trgovci: 1) Da se po državi sklenjena pogodba, ki predpisuje litrske cene, raztegne sorazmerno na nabavne cene v kilogramih za trgovce detajliste in grosiste. Razlika med prodajnimi cenami kartela in nadrobnimi litrskimi cenami mora biti tolika, da bodo imeli detajlisti vsaj kosmati zaslužek IO°/o, grosisti pa 5%, pri čemer naj krijejo grosi-sti stroške za vskladiščenje in dostavo. 2) H komisiji za določanje bencinskih cen se morajo pritegniti domači interesenti, in sicer delegati, ki jih določijo trgovci. 3) Ugodnosti, ki jih je dobil kartel ino-zcmcev, naj veljajo tudi /a domača podjetja, tako glede carine kakor tudi glede tovornine. 4) Država naj poskrbi, da prideta produkcija in trgovina s tekočim gorivom čim prej v domače roke. Zato naj se takoj prekliče odločba uprave monopolov, ki je pred tremi tedni dala zapečatiti edina dva domača obrata za predelovanje bencina in mineralnih olj. Domačim interesentom pa naj se izdajo dovoljenja za gradnjo rafinerij. 5) Tvrdkam z inozemskim kapitalom naj se prepove postavitev novih črpalk, ukinejo pa se naj že izdana dovoljenja, ki se zlorabljajo z zakupom. Gospodarske vesti = Nadaljnja okrepitev funtov in dolarjev na našem svobodnem trgu. Poročali smo že, da so se angleški funti na našem svobodnem deviznem trgu v zadnjem času precej okrepili, ker oddaja Narodna banka funte le še za plačevanje uvoženih surovin. Kakor poročajo iz Beograda, so se funti že podražili na 250 din in je po tem tečaju precej povpraševanja, vendar primanjkuje blaga. Zato ni izključeno, da se bo tečaj še nadalje dvignil. Vzporedno se je dvignil tudi tečaj dolarja na svobodnem trgu. Dolar plačujejo že po 54 din, medtem ko je prej znašal svobodni tečaj 48 din. = Tvornica »Titan« v Kamniku se preseli v Beograd. Kakor je znano, je že lani ravnateljstvo Zedinjenih tvornic stekla d. d. sklenilo preseliti pretežni del obratov v Hrastniku, Straži in Sv. Križu pri Rogaški Slatini v Zemun, kjer si je podjetje zasiguralo potrebna zemljišča. Tudi celjska samotna tvornica je kupila zemljišča v Mladenovcu, kjer gradi novo tvornico. Sedaj poroča »Jugoslovenski Kurir« v Beogradu, da namerava znana kovinska industrija »Titan« v Kamniku preseliti svoje obrate na jug, verjetno v Beograd. Tvornica »Titan« v Kamniku je bila ustanovljena že leta 1896. in se je leta 1921. pretvorila v delniško družbo. V obratih izdelujejo ključavničarske izdelke, izdelke iz pločevine, okove ter izdelke iz litega železa, kakor tudi stroje za mesno industrijo. Očitno nameravajo podjetje preseliti iz Slovenije, ker so samoupravne davščine na jugu mnogo nižje. ^Podaljšanje trgovinske pogodbe z Madžarsko. Pred dnevi so prinesli vest iz Budimpešte, da je sedanji trgovinski sporazum med našo državo in Madžarsko podaljšan za eno leto. Sedaj poročajo tudi iz Beograda, da je madžarska vlada s posebno noto stavila naši vladi predlog za podaljšanje dosedanjega trgovinskega sporazuma, ki preneha veljati s koncem letošnjega leta, in sicer dne 30. junija 1939., torej za pol leta in ne za eno leto. Madžarska je svoj predlog utemeljila s tem, da je zaradi priključitve južnega dela Slovaške in Podkarpatske Rusije prišlo do sprememb v gospodarski strukturi Madžarske, ki zahtevajo revizijo splošnih načel madžarske trgovinske politike. Zato je treba odložiti tudi trgovinska pogajanja, ki so bila predvidena pred koncem leta med našo državo in Madžarsko. Naši vladi je madžarski predlog sprejela in bo sedanji trgovinski sporazum ostal v veljavi do srede prihodnjega leta. Navzlic temu je predvideno, da bo že februarja ali marca prišlo do sestanka med našo in madžarsko trgovinsko delegacijo. Ta sestanek bo verjetno v Beogradu. Zaradi priključitve južnega dela Slovaške je Madžarska dobila večje gozdne komplekse, kar bo vplivalo na njen bodoči uvoz lesa. To bo Madžarska morala upoštevati tudi pri bodočih trgovinskih pogajanjih. = Otvoritev gostilničarske pivovarne v Laškem. Gostilničarska pivovarna, d. d. v Laškem, bo imela 7. decembra dopoldne ob 11. uri svoj redni občni zbor. Ob tej priliki bo svečana otvoritev nove pivovarne in re bo tega dne pričelo v v-seh gostilnah v Laškem točiti novo laško pivo, naslednji dan pa tudi že v Ljubljani in v drugih krajih dravske banovine. Med gostilničarji, ki so delničarji tega podjetja, vlada veliko zanimanje za otvoritev odn. za občni zbor in je pričakovati obilne udeležbe. = Radioaktivna uranova ruda pri Niški Banji. V teku letošnjega leta so geološke izsleditve v naši državi pokazale, da je pesek vzdolž morske obale od Cavtata do Dubrovnika in dalje do Boke Kotorske v znatni meri radioaktiven. Zlasti močno radioaktivnost kaže blato na izlivu reke Sutorine v kotorskem zalivu. Še važnejše pa so izsleditve radioaktivnih terenov v bližini Niške Banje. Ta okolica je najbolj radioaktivna v vsej državi in strokovnjaki ji obetajo veliko bodočnost. Zatrjujejo, dk bodo sigurno našli v okolici Niške Banje radioaktivno uranovo rudo, iz katere se izdeluje radij. Kakor je znano, je največji evropski rudnik uranove rude v Joachimovu priDadel k Nemčiji, skupaj s sudetskim ozemljem. = Nova ureditev hmeljske produkcije na Češkoslovaškem. Znano je, da so se ■ spomladi vse evropske hmeljske države, I pridelovalke kvalitetnega blaga, sporazumele o ureditvi hmeljske produkcije tako. da ne bosta Nemčija in Francija več širili nasadov. Češkoslovaška, Jugoslavija in Poljska pa naj bi omejile produkcijo za 30%. Z odstopitvijo sudetskega ozemlja Nemčiji so se razmere tega ravnovesja močno zamajale, saj je Češkoslovaška izgubila nad 60% hmeljskih nasadov. Češkoslovaški hmeljarji so nameravali začeti na novo v velikem obsegu saditi hmelj, da izravnajo izgubo. Pravkar pa je češkoslovaška vlada izdala novelo k uredbi o ureditvi hmeljskih površin, ki zabra-njuje vsako širjenje hmelickih nasadov preko obstoiečih predpisov. Ta ukrep ute-meljuie vlada z okolnostjo, da imaio kliub zmaniš?ni površini tudi v novi republiki dovolj hmelia za izvoz (okoli 30 000 metrskih stotov). Ta ukrep naj bo v opomin tudi našim pregorečim hmeljarjem. = Italija bo izdala poseben denar za kolonije. Iz Rima poročajo, da italijanski uradni list »Gazetta Oficiale« objavil dekret o uvedbi posebnih bankovcev Italijanske banke, ki bodo v prometu izključno v koloniiah Vzhodne Afrike. Vsi italijanski bankovci normalne izdaje, ki so sedaj v obtoku v kolonijah, bodo vzeti iz prometa in zamenjani z novimi kolonialnimi bankovci. = Izplačilo kupona stabilizacijskega posojila. Izplačilo kupona št. 15 obveznic sedemodstotnega mednarodnega atabiliza-cijskega posojila v zlatu iz leta 1931, ki so vpisane v seznam svobodnega obtoka v kraljevini in ki so perforirane z označbo j »payable en dlnars«. Kupon St. 15 je iz- • plačljiv 1. decembra letos in se lahko | vnovči pričenši 2. decembra letos pri Drž. hip. banki v Beogradu in pri vseh podružnicah v državi. Borze 29. novembra Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti v privatnem kliringu trgovali po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil še promet v grških bonih po 35.32 (v Beogradu po 35.50). Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu nespremenjeno 14.30. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes pri mlačni tendenci trgovala po 461 — 465 (v Beogradu po 464). V ostalih dT-žavnih vrednotah ni bilo zaključkov. Promet je bil v delnicah Trboveljske po 185. OKVL&Il Ljubljana. Amsterdam 2388.86—2403.46 Berlin 1759.22 — 1773.10. Bruselj 742.20 — 747.26, Curih 996-45 — 1003.52, London 203.81 — 205.86. New York 4356 — 4392.32, Pariz 113.96 — 115.40, Praga 149.93 — 151.03, Trst 230.19 — 233.27- Curih. Beograd 10. Pariz 11.48, London 20.5050, New York 440.25, Bruselj 74.55, Milan 23.1750. Amsterdam 239.75, Berbn 176-62. Stockholm 105.70, Oslo 103.05, Ko-benhavn 91.55, Praga 15.05, Varšava 83, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. OFKKT) Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 463 — 465. 4o/o agTame 59.50 bi. 6°/o begluške 89 bi., 6°/o dalm. agrarne 87-75 bi., 70/0 invest. 98.50 bi., 7% štabiliz. 97 bi., 7°/o Seligmann 100 bL, 7°/o Blair 90.25 — 91, 8% Blair 94.50 bi.,; delnice: Narodna banka 7350 den.. Trboveljska 185 — 187-50, Narodna šumska 20 bi, Gut-mann 48 bL, Sečerana Osijek 75 — 100, Osiječka Ijevaonica 160 den. Isis 26 den. Beograd. Vojna škoda 463.50 — 464.50 (464), 4% agTarne 60 50 bi., 4°'o severne agrarne — (57), 6°'« begluške 88.75 —89 (88.50), 6°/» dalm. agrarne 87-25 — 87-50 (87.25 — 87.50), 7% invest. 98-75—99-50, 7«/o Seligmann 99 den., 7% Blair 90 — 91, 8° o Blair 95.50 — 96, Narodna banka 7400 — 7500. PAB 228 den. Blagovna tržišča ŽITO -f Chicago, 29. nov. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 61.50, za maj 64.875, za julij 65.375; koruza: za dec. 47.50. Novosadska blagovna borza (29. t. m.). Tendtenca neizpremenjena. rsenica: sremska in slavonska 147 — 149. Rž: ba-\ ška 135 — 137.50. Ječmen: baški in sremski, 64,65 kg, 14S — 150; jari, 68 kg, 180 — 185. Oves: baški, sremski in slavonski 146 — 148. Turščica: baška, sušena, pariteta Indjija 100 — 102. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 237.50 do 247.50; »2« 217.50 — 227.50; »5« 197.50 — 207.50; >6« 177.50 — 187.50; »7« 147.50 — 157.50; »7 in pol« in »8« 110 — 112.50. Otrobi: baški 90 — 97. Fižol: baški 280 — 285. BOMBAŽ + Liverpool, 29. nov. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za dec. 4.83 (prejšnji dan 4.69), za maj 4.79 (4.85). -f New York, 28. nov, Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 8.63 (869), za maj 8.21 (8.25). Naši Sokoli na delu Sokolska župa Ljubljana. Po sklepu župnega izvršnega odbora se sokolstvo udeleži skupne manifestativne povorke 1. decembra ob 18. uri, ki jo prirede v Ljubljani vsa društva, korporacije in organizacije pod vodstvom mestne občine ljubljanske. Ob tej priliki bomo skupno proslavili 201etnico obstoja naše uedinjene in nedeljive Jugoslavije, kateri služi sokolstvo od vsega početka z vsem svojim nesebičnim delom in hotenjem. Pozivamo članstvo in naraščaj ljubljanskih sokolskih društev, da se polnoštevilno udeleži te povorke z društvenimi in naraščajskimi prapori in sicer y civilu z znakom. Naše zbirališče je na vrtu Narodnega doma v četrtek 1. decembra ob 17. uri (ob 5. uri popoldne), odkoder odkorakamo skupno z godbo Sokola I in sokolskimi prapori na zborno mesto na Vodnikov trg. Zdravo! — Zupna uprava. članstvo ljubljanskih sokolskfh društev opozarjamo in vabimo na krstno predstavo igre »Dobrudža 1916«, ki jo je napisal dobrovoljec pisatelj Pavel Golia. Predstava bo danes v sredo v dramskem gledališču v proslavo narodnega praznika. Sokolsko društvo št. Vid nad Ljubljano priredi v četrtek dne 1. decembra ob pol 17. v dvorani pri Kratkem slavnostno akademijo v proslavo sokolskega in državnega praznika, 201etnice obstoja Jugoslavije in 301etnice društvenega delovanja. Društvena uprava vabi vse pripadnike in prijatelje društva na proslavo, ki jo bodo Se povzdignile članice s slovesno okrasitvijo prapora s spominskim trakom. Udeležba vseh naših članov in prijateljev bo poudarila pomen svečanosti, zato na svidenje 1. decembra pri proslavi! Vstopnine ni, pač pa se priporočamo za prostovoljne darove. Zdravo! Sokolsko društvo Jezica bo imelo sokolsko proslavo 1. decembra po sledečem redu: ob 11. slavnostna seja, združena z zaobljubo novega članstva in s prevedbo v naraščaj in članstvo. Zvečer ob 19. proslava uedinjenja. Na sporedu govor, de-klamacije, petje, telovadni nastop in živa slika. Sodeluje pevsko društvo »Zora« z Ježice. Na svečanost in proslavo vabimo svoje članstvo in prijatelje sokolstva. Vstop prost! — Odbor. Sokol Brezovica pri Ljubljani. Naše društvo bo na praznik 1. decembra ob 19. izvršilo slovesno proslavo dvajsetletnice obstoja naše svobodne domovine Jugoslavije. Proslava se bo vršila v Sokolskem domu ter je prosvetni odsek sestavil lep program. Sodelovala bo naša mladina, zato naj nihče ne izostane. Za vse pripadnike društva je udeležba obvezna, vabimo pa tudi ostalo občinstvo, da se iste udeleži v čim večjem številu. Vstop je prost Pri tej priliki bi radi opozorili vse poset-nike in zlasti članstvo, naj bo z udeležbo točno, kajti pri nas je bil doslej običaj, da se je vedno prišlo pol ure kasneje. Naša mladina je pri svojem vnetem in veselem delu točna ter pravi, da ne bo čakala. Nestrpna je in hoče v svojem zaletu naprej. Bodimo torej točni. Zdravo! Sokolska prosla\'a 1. decembra v Kamniku. Ob 9. se bo sokolstvo udeležilo službe božje v cerkvi na Šutni; zbirališče članstva bo pred čitalnico. Ob 11. bo v dvorani Narodne čitalnice slavnostna seja z zaobljubo novih Sokolov. Zvečer pa bo v isti dvorani svečana akademija, katere spored bo letos posebno izbran in lep. Sodelovalo bo s pevskimi točkami pevsko društvo »Lira« ter gojenci ljubljanskega konservatorija, dalje je na sporedu deklamacija ter predavanje. Spomnili sc bomo tudi bratske ČSR. Ostali spored je sestavljen iz zanimivih in efektnih telovadnih točk, pri katerih bodo naši telovadci pokazali svoje delo. Udeležba naj bo članstvu pri vseh prireditvah sokolska dolžnost. Obleka je pri vseh prireditvah kroj, sicer civilna z znakom. Na predvečer bo po sklepu meddruštvenega sestanka povorka. ki se je udeleže vsa društva. Sokol Novo mesto. V proslavo državnega in sokolskega praznika in 201etnice Jugoslavije bo v Sokolskem domu v Novem mestu danes ob 20. svečana akademija. jutri ob pol 11. slavnostna seja in ob 15. akademija za mladino. fe živlienja na deželi MARENBERG. Za vodnika dravograj skega orožniškega voda je imenovan g. poročnik Bogomir Salberger. želimo poročniku na njegovem odgovornem mestu popoln uspeh. — Prometna nezgoda se je zgodila na banovinski cesti Marenberg— Vuhred. Kovaču S. K. iz Mute se je med hitro vožnjo pokvarilo motorno kolo in je izgubil oblast nad vozilom. Pri padcu je dobil težje odrgnine po obrazu in rokah. Ostal je v domači oskrbi. — Občina Marenberg bo premestila živinsko sejmišče na vrt gostilne Rudolfa šikerja iz Maren-berga. Priprave za ureditev so že v teku, da bo prihodnji živinski sejem že na novem sejmišču. — Prevozniška zadruga je bila ustanovljena nedavno v Marenbergu. Ima svoj tovorni avtomobil ter prevaža zlasti trgovcem potrebščine iz Maribora in drugod. Prevoz izvršuje le članom. — Občina Marenberg je 11. t. m. na javni dražbi prodala svojo hišo na Dobravi »Gostilna pri mostu« za 88.000 din. gospe Veroniki Kogalovi iz Selnice ob Dravi. — 1. december bo proslavil Marenberg na predvečer s povorko po trgu. Nato bo slavnostni govor pred občinsko hišo. Po govoru zaigra gasilska godba državno himno. Na dan uedinjenja bo imel občinski odbor slavnostno sejo. — Gonilna jermena na žagi Simona Ternika, lesnega trgovca in predsednika občine Marenberg, je odnesel neznan tat. škoda je znatna. Orožništvo je storilcu že na sledi. — Znatno prometno oviro na banovinski cesti Maribor — Dravograd je odpravil okrajni cestni odbor v Dravogradu s tem, da je izravnal ovinek med Cvetijevo in Matjaževo hišo v Marenbergu. — Pošta Marenberg je zaradi pomanjkanja uslužbencev ukinila selsko dostavo. Prosimo direkcijo p. t. t. v Ljubljani, naj čimprej nastavi potrebno osobje pri tej pošti. TRŽIČ. Kino predvaja danes in jutri veliki pomorski film »Ničevo«. Predstave danes ob 20-30 v četrtek ob 15-30, 18. in 20. PTUJ. Zvočni kino predvaja danes in jutri obakrat ob 20. film »Boheme«. Kot dodatek Paramountov žurnai Jutri, v četrtek, dne 1. decembra pričnemo z objavo novega romana »Strel v grajski knjižnici" Lepega julijskega popoldneva zazvoni telefon na policijskem uradu angleškega mesteca. »Nekoga sem ustrelil . . . « reče glas iz slušala. Tisti, ki je poklical, je lord C., eden najstarejših in najbogatejših plemičev v deželi. Na njegovem gradu biva truma gostov, med njimi tudi ljubimec lepe lady C. izza njenih mladih let in višji kriminalni nadzornik M. s svojo eksotično soprogo. Eden izmed gostov leži mrtev v grajski knjižnici. Stvar ni tako preprosta, kakor je videti na prvi pogled. Ladv C. na ljubo se višji nadzornik loti naloge, da reši dozdevnega storilca, ki je po nedolžnem obsojen na smrt, in v dramatsko razburljivem prizoru se mu posreči izviti krivcu priznanje. Vse to se dogaja v sijajno orisani družbi plemičev, častnikov, lepih žensk in bistrih glav. Pred bralčevimi očmi se razvija pretresljiv kriminalni slučaj, ki zbuja vse naše sočutje. Seznanimo se s simpatičnim starim »zmajem«, ovdovelo grofico Lukrecijo, in z mladim stotnikom Geoffreyem, ki je najprikupnejši tepec na svetu. Smešnost in tragičnost se vrstita v tisti menjavi, ki je značilna za najboljša dela pripovedne umetnosti. A prepričajte se sami! V četrtek, dne 1. decembra! Igralec v pragozdu Številni nastavljenci filmskih družb v spremstvu izkušenih gozdarjev in lovskih čuvarjev raziskujejo goste kaibabske gozdove v Severni Arizoni, kamor se je bil pred kratkim napotil filmski igralec Gree-ne, ki je odšel tja lovit pume. Greene, ki mu je bilo komaj 22 let, je imel namen priti nazaj čez dva dneva, toda je izostal. Sumijo, da je postal žrtev divjih zveri, katere je hotel tudi posneti s filmsko kamero. Belgijski kralj Leopold je nedavno obiskal holandsko kraljico Viljemino, s katero sta se peljala v kočiji po amsterdamskih ulical Čitajte »JUT naročajte R 0«! Ministrski predsednik — kirurg Dve url dnevno na kliniki, ostali čas za državne zadeve ANEKDOTA Angleški učenjak Johnson je imel s svo jim založnikom Millerjem hudo pravdo zavoljo nekega honorarja in je zmagal. Nekoliko dni pozneje je prejel sledeče pismo: »Andrews Miller se priporoča g. Samuelu Johnsonu. pošilja mu ostanek zahtevka in hvali Boga, da nima z njim sedaj nobenega opravka več.« Johnson je odgovoril: »Samuel Johnson potrjuje z zahvalo prejem denarja, priporoča se g. Andre\vsu Millerja in se veseli, da je g. Miller sposoben zahvaliti se Bogu za nekaj.« Proč s tujim! guvernantami! Vzgoja otrok v sodobni Italiji ■lian ■!■. ■■■< i 11» £ Ti ■■ i ....... Konec plešavosti Švedski zdravnik Eskil Kylin iz Jttnktt-plnga je po dolgotrajnih poskusih ugotovil, da se da plešavost odpraviti z operativnim posežkom. Vse dosedanje lasne vodice, ki so jih hvalili proti temu zlu, se baje lahko skrijejo pred novo metodo švedskega zdravnika. Listi pišejo, da mu je uspelo s pomočjo telečje hipofize odpraviti plešo tudi ljudem, ki so bili lase popolnoma izgubili. Hipofiza je, kakor znano, žleza možganskega podaljška, ki uravnava posebno rast. Listi opisujejo tudi posamezen primer. Kylin je med drugimi zdravil neko žensko, ki je bila izgubila svoje lase. Telečjo hipofizo ji je všil v želodec. Po nekoliko mesecih so se na njeni glavi pojavili »otoki« las in kmalu so ji ti glavo pokrili. Novi lasje so temnejši nego so bili prejšnji. Sreda, 86. XL 1938* Železniška nesreča pri Vftdimi V Parizu sta se te dni rvala v prosti rokoborbi francoski prvak Deglane in Steinbern. Na sliki vidimo oba tekmeca na tleh v značilnem prijemu tovrstnega športa Spet kaznjenci na Hudičevem otoku Po dveh letih je odplula lz La Rochella v Cayenne spet ladja s kaznjenci. Na pro-slulem otoku Saint Martin de Re se je vkrcalo vanjo 675 deportirancev. Parnik je odplul najprvo proti Alžiru, kjer bo vkrcal nove kaznjence. Kakor znano, je francoska vlada nameravala opustiti kazensko kolonijo Hudičevega otoka v Cayenni ter jo nadomestiti s taboriščem za prisilno delo v Severni Afriki. Ker pa ni bilo na razpolago denarja, da bi se zgradila nova kaznilnica, bodo zločince iz Francije še nadalje pošiljali na Hudičeve otoke. Prebivalstvo zemlje Po zadnji statistiki Društva narodov je znašalo število Zemljanov ob koncu preteklega leta okrog 2134 milijonov. V zadnjem letu je naraslo samo za 18 milijonov. Evropa ima vsega skupaj 397 milijonov duš, če ne štejemo Sovjetske Rusije, med tem ko živi v Aziji 1050 milijonov ljudi. Poročali smo že o železniški nesreči, ki »e je zgodila pri Vidmu v Italiji. Slika prikazuje vagone po katastrofi Enooki don Juan Mož, ki je sleparil svoje žrtve Zavoljo ženitnih sleparstev se je moral Navzlic temu, da je poročen, se je za-pred sodiščem v londonskem Southendu • ročil z mladim dekletom in ji je dal tudi zagovarjati 34-letni Samuel Hunt, mož z enim očesom. Hunt, ki je po rodu Anglež, se je moral 1. 1933. zavoljo raznih zločinov izseliti iz Zedinjenih držav. Poslali so ga v Anglijo, v Ameriki pa je ostala njegova žena. Ko je stopil na angleška tla, je imel v žepu komaj pol funta gotovine. Sedaj se je moral zagovarjati zavoljo 14 primerov sle-parstva. 1500 dolarjev v telefonskem seznamu Sto tisoč telefonskih seznamov v skladišču Lepo presenečenje je doživel chicaški draguljar Harkins, ko je hotel prejšnji ponedeljek spraviti svoj denar v banko. V soboto ga je še imel. Bilo ga je 1500 dolarjev, vse kar je bil iztržil tisti dan. Vedel je tudi natančno, kam je bil ta denar zavoljo »varnosti« spravil, dal ga je namreč v telefonski seznam. Telefonski seznam je bil v ponedeljek še na svojem mestu — bil pa je drug seznam. V soboto popoldne, ko je Harkins užival svoj weekend, je bil prišel neki sel s pošte in je prinesel novi telefonski seznam. Har-kinsova gospodinja mu je starega izročila brez slutnje, da je storila nekaj napačnega. Ves prestrašen je Harkins po tem odkritju stekel do urada, toda tam so samo skomignili z rameni. Nemogoče je bilo pregledati vse stare telefonske sezname, ki so jih bili prejeli. Toda če bi hotel g. Harkins sam to opraviti... Seveda je hotel. Odvedli so ga v skladišče, kjer so bile nakopičene cele gore telefonskih seznamov. Harkins je zbobnal potem vso svojo rodbino skupaj, pa sestro, svaka in tucat nečakov in nečakinj. Zvezek za zvezkom so pregledali, ure so tekle, dan se je nagnil, nastala je noč. Že so bili izgubili vsako upanje, da bodo kaj našli, ko je eden izmed nečakov v sivini novega nastajajočega dne od veselja zakričal. Zmagoslavno je držal v roki 15 bankovcev po 100 dolarjev. To je bil res redek slučaj. Treba je pomisliti, da je morala družina pregledati nič manj nego 75.000 telefonskih seznamov od vseh 100.000, kar jih je bilo v skladišču ... zaročni prstan. Prstan je plačal z denarjem, ki ga je je izvabil od njenih sorodnikov pod pretvezo, da ima v tujini velika bogastva. Prstan je veljal 2 funta — toda Hunt je ponaredil račun na 200 funtov in se je potem bahal s svojim darilom. Ko je njegova »zaročenka« spoznala, da je postala sleparjeva žrtev, ga je vrgla iz hiše in za njim še prstan. Toda Hunt ga je znal uporabiti, kajti imel je že novo »zaročenko t, s katero se je bil seznanil baš s pomočjo prve. Imponiral ji je pred vsem s tem, da ji je pokazal svojo »čekovno knjižico«. V tej je bil imetje v gotovini 1 funta potvo-ril v 1000 funtov. Razen tega ji je pokazal potrdila o fantastičnih vsotah, ki jih je bil potrošil baje za opremo njenega bodočega doma. Neki tretji »zaročenki« je pripovedoval, da je zdravnik in zasluži letno 3000 funtov šterlingov. Pet dolgih let je enooki, grdi mož vedno našel kakšnega človeka, ki mu je verjel in ki ga je lahko ociganil za znatne vsote. Pred sodiščem je Hunt povedal, da je bil popolnoma brez sredstev, da ni našel dela in si je pač moral pomagati na takšen način. Obsodili so ga na tri leta ječe. Njegove številne »zaročenke«, ki so se udeležile razprave, so to razsodbo sprejele z vidnim zadoščenjem. Belgijski kralj in holandska kraljica Pet tisoč »železnih pljuč" Velikodušna ustanova lorda NuSSielda Angleški multimilijonar ln avtomobilski kralj lord Nuffield je obogatil svoje mnogoštevilne dobrodelne ustanove za nov dar. Sporočil je, da bo vsaki večji bolnišnici v britskem imperiju daroval po ena tako zvana »železna pljuča«, da bi odpravil »tekmo s smrtjo«, bliskoviti prevoz redke in drage priprave od bolnišnice do bolnišnice, kadar zahteva to potreba. Železni pljuča so mehanično dihalo, ki ga uporabljajo za zdravljenje otroške pa-•rajize, nekih primerov davice in za-etrupljenj s plini. Mnogokrat je takšna priprava v zadnjih mesecih rešila človeška življenja. Lord Nuffield bo za sedaj v svojih tovarnah dal izdelati 5000 takšnih Železnih pljuč. Vsaka priprava stane približno 100 funtov, skupno bo izdal torej Cič manj nego 500.000 funtov šterlingov. Vse dosedanje Nuffieldove dobrodelne Ustanove so dosegle ogromno vsoto 12 fnilijonov funtov šterlingov. »Hočem le to, 0a bi rešil ogrožena življenja,« je izjavil veliki dobrotnik. »Zdi se mi strašno, da bi morali otroci umreti samo zato, ker si bolnišnice ne morejo pravočasno izmenjati železnih pljuč. Temu bom odpomogel. Skupaj z možmi angleške medicinske znanosti in s svojimi inženirji hočem nemudoma pripraviti zadostno število teh dra-g-ocenih priprav, da jih potem podarim največjim bolnišnicam v imperiju.« Državljanstvo dr. £. Beneša Madžarski »Pester Lloyd« poroča iz Berlina: V praških političnih krogih razmišljajo o tem, ne bi li kazalo bivšemu preziden-tu ČSR dr. Edvardu Benešu vzeti čsl. državljanstvo. V primeru, da bi se to v resnici zgodilo, bi postal dr. Beneš prva žrtev zakona, s katerim je hotel udariti po emigrantih narodno - socialistične stranke v Nemčiji. Beležimo to vest brez komentarja. Rumunski kralj v Berchtesgadenu Ministrski predsednik Rodezije, G. M. Huggins, je obenem najspretnejši kirurg svoje dežele. Iz Salusburyja poročajo, da | je moral tam operirati brltskega guvernerja Herberta J. Stanleya, ki je bil težko obolel. Operacija se je končala srečno in pacient bo kmalu zdrav. Državnik Huggins posveča razen političnim zadevam vsak dan dve uri kirur-gičnemu delu na kliniki v Salisburyju, ki je obenem nje vodja. Po jutranjem zdravniškem delu sleče svoj beli zdravniški plašč, da se spremeni v državnika Hug-ginsa. Izšolal in izvežbal se je v Londonu, potem je hil zdravnik in kirurg v Južni Ro-deziji. Ker tam dobrih zdravnikov in pred vsem kirurgov nedostaje, svoje prakse potem, ko je postal ministrski predsednik, ni opustil. VSAK DAN ENA Pod geslom »integralna italijanska vzgoja« se je začela v italijanskem tisku srdita kampanja proti inostranskim vplivom na italijanske otroke. Inostranske mladinske knjige so oblasti že itak skoraj popolnoma prepovedale, sedaj pa zahteva tisk tudi odpravo tujih guvernant. Trditev, da so te guvernante koristne, ker učijo otroke tujih jezikov, je neumna, pravijo italijanski listi. »Baš tujih jezikov bi se otroci ne smeli učiti,« piše tu-rinska »Stampa«. »S temi jeziki se nalezejo namreč tudi tuje miselnosti.« Prosvetni minister Bottai je na nekem zborovanju v Cremoni dejal, da je že skrajni čas, da se v polni meri uveljavijo fašistična šola, fašistična vzgoja, fašistični sistem pouka, ki naj ustvarijo stoodstotne fašiste.« Minister je potem navedel glavna načela italijanske šolske reforme: »Do 15 leta bo veljala enotna šola za vse otroke. Potem se najboljši učenci na podlagi izpitov pošljejo na nekakšno gimnazijo, ki bo veljala kot »šola izbrane manjšine«, ostali učenci pa odidejo na tehnične in trgovske šole. V bodoče se ne bo moglo več dogajati,« je nadaljeval Bottai, »da bi bedaki obiskovali visoke šole samo zato, ker so njihovi starši bogati, med tem ko bi sposobni učenci ne bili deležni teh dol samo zato, ker eo ubogi« Neverjetno — ampak resnično! Prav nikoli ne ©bjamem tople in debele ženske!« {»Tidens Tegn«! Osebnost dr. Emila Hacha čudežna rešitev V slovitih švedskih kamnolomih pri Da-larneju so nedavno izvrtali luknjo, ki je povzročila silen kameniti plaz. Utrgalo se je blizu 25.000 kg kamenja, ki se je vsulo po kamenitem pobočju. To kamenje je potegnilo za seboj delavca Halmstroma, ki je nabijal luknje za razstreljevanje skal s smodnikom, štiri in dvajset ur so bili reševalci na delu, da bi Halmstroma potegnili izpod kamenja in se jim je končno res posrečilo. Mož ni bil niti malo poškodovan. Imel je srečo, da ga je zavarovala proti plazu velika skala, ki mu je rešila življenje. Na svojem povratku Iz Anglije ln Francije v svojo domovino se je rumunski kralj Karol ustavil tudi v Nemčiji, kjer je obiskal kancelarja Hitlerja, s katerim ga vidimo ^ -L.....^ -.....-■-!■- _______________ O zasebnem življenju bodočega češkoslovaškega državnega predsednika doktorja Emila Hache poroča »Telegraf« naslednje: Dr. Hacha živi v tihi četrti vil nad vojaškim pokopališčem v Strešovicah pri Pragi. Vedno je živel v svojem zasebnem življenju tiho in to velja posebno od tedaj, ko mu je v februarju preteklega leta umrla žena. Svoje življenje je delil med urad in med svoje knjige. Vataja zgodaj, prečita časnike in po zajtrku odide v urad. Od tam se vrača ob pol treh domov. Po skromnem kosilu sede k svojim knjigam in znanstvenemu delu. Ne kadi in je strog abstinent. Kakor pripoveduje njegova gospodinja, nima nikoli posebnih želj, kar se tiče jedi. »Kuhajte tako, kakor v družinah po navadi kuhajo,« ji pravi. Ne dovoljuje, da bi mu kdo stregel ali pomagal pri majhnih delih. Svojo pisalno mizo in svojo knjižnico pospravlja in ureja sam. Njegova posebna ljubezen velja južni češki in Češkemu lesu, od koder je doma. Vsako leto obiskuje svoj rojstni kraj Trhove Sviny, ki leži sedaj ob meji. Letos na ta obisk zavoljo bolezni ni mogel. Zdravil se je v Karlovih Varyh, sedaj je pa že popolnoma zdrav. Zadnja pot morveške kraljice V Londonu so odpeljali krsto z ostanki norveSke kraljice Maud, ki je bila nekoč angleška princesa, iz Malborough Housea z vojaško asistenco oltarni pregled P« Golta, »Dobrudža 16« Ob dvajseti obletnici postanka države, ki je združila Srbe, Hrvate in Slovence, praznuje tudi pesnik Pavel Golia svoj jubilej. Ta jubilej je svojevrsten: njegovo poslednje delo »Dobrudža«, ki je posvečeno onim velikim dogodkom pred dvajsetimi leti, je namreč njegov deseti, odnosno enajsti odrski komad. Oglejmo si malo pot, na kateri je raztresena njegova gledališka tvorba. Od prvega do desetega odrskega dela Goliev prvenec, ki je zrasel še nekako pod vtisom grozot, ki jih je pustila vojna in ki se ne dajo premostiti kar preko dneva in tedna, so »Peterčkove poslednje sanje«. — Komad, z bolestnim krikom otroka proti vojni, a obdan od slovenskih postav, ki so zrasle na Dolenjskem, pod Gorjanci, v njihovih šumah in tajinstve-rih duplinah, kjer čaka kralj Matjaž tre-nutka, da plane... Kmalu nato pride »Triglavska bajka« s pravijičnostjo gora, meja in vero v trirog, — v tajno povezanost narodov v mladi državi. — Božični čas prinese, spet 1924 leta novo delo »Betlehemska legenda«, gre preko cdra in ravnatelj Drame Golia razlaga dramatiku Golii, da je dosegel rekord minimalnega inkasa pri večerni blagajni: celih 92 din. — Tudi to je uspeh — ne prej in ne poslej ga ni potolkel noben domač niti tuj avtor. — Nato pride »Jur-ček«, kateremu vetrovi izpihajo moko iz koša, in ki se naslanja s snovjo na staro češko, morda slovaško, ali češkoslovaško pripovedko. — Veliki format mladinske igre zavzame v obstoječem mladinskem rsoerioariu spet »Princeska in pastirček«. I^i je uspeh spet velik in tudi drugi odri segajo pridno po njej. Beograd, Brno, Osijek in celo šent Jernej je uprizoril ta komad. V šent Jerneju so imeli veterani na Rlavi čelade gasilcev, čeprav so bili dečki desetih let. — Nadaljnja igrica je sSrce igračk«. Tu se je autor usmeril v okvirno igro, kakor pri »Petrčku«, pozabil svoje izkušnje in pa dolgoletno gledanje na oder. Stoj! Kdo se ne spominja širokega smeha, ki je vladal v teatru ob uprizoritvah »Kulturne prireditve v Črni Mlaki«. To je odlična satirica, uspešna, a žal usmerjena preveč lokalno. Predelana bi bila dobrodošla vsem odrom tudi v inozemstvu. Sledi »Bratomor na Me-mikala tako snov poeta in pisca mladinskih iger. A kdor ve, da je gledal in videl akte prave razprave, prebral hladne referate pretresujoče, morda celo malo romantične dogodivščine — ta bo razumel. —■ Potem sledi majhna revolucija Tista nesrečna »Snegulčica«, ki jo gonilno preko odra že odkar obstoji slovenski teater — v istem prevodu, z dodatki po okusih raznih režiserjev, ga grize.. Zato gre in napiše novo Snegulčico v lepih, čistih verzih — z isto fabulo seveda, kajti Snegulčica je Snegulčica. Dobrudža 1916 Zdaj pride pa številka deset odnosno enajst, število njegovih komadov doseza z dvajsetletnico teatra tudi jubilej. Deset originalnih del plus eno. — Vendar to ugotovim kar v naprej. Ne, za jubiliranje ni napisana »Dobrudža«. Napisana je bila že pred dvajsetimi leti, doživljena je bila pa že vse poprej. Saj tako je vedno! Tisto, kar nosi človek v srcu, nerad oddš skuša si ohraniti zase! In vendar je zdaj pravi čas ... Zdaj se spominjajo onih dni pred dvajsetimi leti vsi; oni, ki so se borili samo s krušnimi kartami, oni, ki so se vračali iz front v domovino, oni, ki so prihajali iz daljnjih krajev s potrtimi dušami, brez nad in ciljev, oni, ki so doma reševali imetje in zavest ljudi, ki se jim pravi Uspeh Marjana Rusa v Zagrebu Bivši član naše opere g. Marjan Rus, ki je že več let angažiran v Zagrebu, je dosegel v kreaciji naslovne partije v operi : Don Pasquale« poseben uspeh; zagrebška kritika ga je soglasno priznala. Pod naslovom »Velik umetniški uspeh hrvaške opere« je prinesel »Večer« tole kritiko o M. Rusu: Neobičajno močno kreacijo, vredno tradicije hrvaške opere, je ustvaril g. M. Rus kot don Pasquale. Njegov igralski dar se je izživljal v tej komični vlogi z nenavadno mnogo okusa in decentnosti, njegov lik je bil idealna sinteza prvovrstnega petja in igre. že v prvi sceni je navezal kontakt z občinstvom; ta kontakt ni ves večer popustil in občinstvo je uživalo v njegovih komičnih scenah. — Zopet druga ocena pravi: M. Rus je podal blesteči lik dona Pasquala; lik je bil poln tragikomike in življenja, pevsko izdelan brez težkoč, prepričevalno in učinkovito. — »Hrvatski dnevnik« piše: že na več mestih smo poudarjali kakovost in sposobnosti tega pevca, posebno v takih buf-fo vlogah, katerih karakteristike je podal umetnik z velikim razumevanjem in talentom. Njegov don Pasquale je zopet ena izmed kreacij, kjer se njegova iznajdljivost z lahkoto suče in teče v fino odmerjeni obliki, ne da bi le enkrat prekoračila meje okusa. Njegove glasovne spodobnosti so prišle tu do polnega izraza, a ffrsaktna dikcija je pripomogla do popOi-©ega oživotvorjenja te vloge.« tz strokovne književnosti Inž. Knez, Acetilen in kisik v kovinar- stvu. Specialist za avtogeno varjenje g. inž. Leo Knez je izdal v samozaložbi delo, ki obravnava pod gornjim naslovom dosedanji razvoj avtogenega varjenja in Mzanja kovin. Tako je naša domača strokovna literatura dobila knjigo, kakor jo že dolgo pogrešamo. Kot kemik in dolgoletni vodja varilnih tečajev širom naše domovine je avtor čutil dolžnost, da nas povecle v to panogo kovinarstva, katere pomen raste od dne do dne. Nudila se mu je ponovno prilika, da izpopolni svoje bogato znanje pri nas in v tujini, kjer se je seznanil z najnovejšimi izsledki varilne tehnike. Obsežna smov je podana pregledno in zgledno preprosto, zato je dostopna tudi strokovno manj naobraženim. Tu najde vse potrebno varilec obrtnik, kateremu je knjiga v prvi vrsti namenjena, pa tudi inženjer strojne in gradbene stroke, takisto bo tehnični naraščaj s pridom »masa«, še najbolj pa se spominjajo teh dni oni, ki so bili dobrovoljci. Beseda sama »dobrovoljec«, ali »Dobrudža« odpre slehernemu, ki je preživljal tisto dobo, sto m sto pogledov, spominov — o žrtvah niti ne govorim Izpoved dobrovoljca Tako je torej ob dvajsetletnici onega, za kar se je Golia boril, zarčs boril, bil ranjen in se valjal po lazaretih — napisal svojo jubilejno gledališko igro. Izpoved je ta igra in ta izpoved je docela razumljiva vsem onim, ki vedo, da so bili nekoč ljudje, ki so se imenovali »Preporodovci«, da so bili ljudje ki so jih streljali v Ju-denburgu in na »črnem bajerju« — zakaj? Samo zaradi majhne ideje, zaradi majhne zvestobe, zaradi majhne strastne prepričanosti ... Vsi ti bodo ob tej igri doživeli spet svojo mladost... Tako je bilo pred dvajsetimi, ne. ne, pred petindvajsetimi leti... Kaj bodo doživeli drugi ? Pač, tudi ti, ki jim ni bilo mar, kaj bo nastalo iz vojnega meteža, tudi ti bodo doživeli. Tisti tihi, skriti in potuhnjeni avstrijski oberlajtnant bo videl svojo uniformo in ruski general — svojo... še vsi drugi, da res. še vsi drugi — ne naposled pruski oficir, ki se zgrozi nad junaštvom, — katerega nikoli ne pozabiš ... Spomini na Golieve premere Pri Golievih premierah sem bil šestkrat jaz glavni komandir, pa vem, kako je igra tekla... Včasih je tekla dobro in recimo pri »Peterčku« je dosegla igra petdeset točk. To ni od muh! Ampak časi so se vendar izpremenili. Mi danes nimamo več tistih bleščečih scen Matjaževih dvoran in pa zatišja v Gorjancih, ki nam jih je dal čopič Vavpotičev, izročen v izvršitev mojstru scenske dekoracije Skružnemu. Mi danes nimamo več tistih, skorajda opernih orkestrov, ki so svirali pri »Peterčku« kom pozicije prijatelja Balatke — moj Bog pri tistih fanfarah bi se res odprle votline, kjer biva kralj Matjaž... In kje so Pe-terčki? Igralci in igralke? Kje je prvi Peterček — Vera Balatkova? — V Brnu je predsednik Jugoslovensko-češkoslovaške lige! Kje je moj prvi oficir Matjaževe vojske — Rado železnik? Da, nihče ne vč kam je odšel in močno ga imam na sumu, da komandira tam pod Gorjanci kompani-jo, seveda, aka ni med tem avanziral. — A v tem mi seveda ne vemo ničesar... Pa tudi ostali Peterčki, so se poženili ali pa stoje danes tik pred maturo... Kje so kralji Matjaži? Pač enega srečam, cigare kadi in čaka, »da pride čas njegov« — to je nepoboljšljivi Danilo... Kje so mamice, Alenke in Alenčice... Eden je ostal — in sveti — to je boter Mesec. — »Hitro doli z neba pridi« — tako smo skoraj rekli, pa je strela tu v polnem sijaju in svitu... O še drugi so! Kje si moj tretji veteran, Bojane Smerkolj, kje vsi vi škratje, palčki, strahopetčki ... ? Dvajset let je minilo! — Podvajsetih letih Zdaj, po dvajsetih letih razgrnimo kale jdoskop Golievih iger in poglejmo! Saj to je že zgodovina! Okrog iger napisanih v takem razdobju, se stvori samo po sebi nebroj legend in anekdot... Mnogo vlog je bilo prezasedenih, mnogo jih je odšlo in padlo v pozabljenje... Ostal je avtor in ostal je komandir prve in sedanje ofenzive ... Zato pišem to, ker se mi zdi, da je lepo... Zdaj komandiram v »Dobrudži« štiri armade in lepo mi je pri. srcu in spet sem mlad in spet bi utegnil pričeti od začetka ... Navzlic vsem spoznanjem, navzlic vsem grenkobam — vem: lepo je pri teatru — lepo pa utegne biti tudi v življenju, ako je dana dragocena vsebina! — Ost. segel po knjigi. Bogata vsebina knjige obravnava tehniko avtogenega varjenja, rezanja, lotanja in kovaškega oblikovanja raznih kovin, čitatelj se seznanja s poti ebnimi surovinami, pripravami in aparati, kaikor tudi z nevarnostmi varilne tehnike. Posebno poglavje pojasnjuje kalkulacijo stroškov in preizkušnjo izvršenega dela. Knjiga ima izredno malo tiskovnih napak. Tudi snov je podana vzorno. Mnogo truda in požrtvovalnosti je treba, da izide tako dobro in obsežno delo, zato se oddolžimo avtorju in segajmo pridno po tej knjigi. Manjkati ne sme ne na naših strokovnih šolah in ne v priročnih knjižnicah. Zapiski VELIK USPEH KONCERTA LJUBLJANSKE FILHARMONIJE Ljubljana, 29. novembra Snočnji koncert ljubljanske Filharmonije je imel po obisku uspeh, kakor ga ni že nekaj časa zabeležila ljubljanska koncertna kronika: Unionska dvorana je bila razprodana in mnogi ljudje so morali oditi, ker niso več dobili vstopnic. Ta odziv našega občinstva je prijetno presenetil požrtvovalne prireditelje in dokazal, da se lahko tudi v bodoče zanesejo na ljubljansko občinstvo, če mu bodo nudili res kva-liten program. Ni dvoma, da je tudi vna-njemu uspehu koncerta mnogo pripomogla osebnost dirigenta, direktorja opere Lovra Matačiča, ki si je pridobil že evropski sloves. Dirigenta Matačiča je občinstvo takoj ob vstopu na podi j sprejelo s frenetičnim ploskanjem, ki se je potem stopnjevalo od točke do točke. Bil je obdarjen tudi z venci. Skladatelja Arniča je občinstvo poklicalo na oder in mu z ovacijami izražalo svoje priznanje. Strokovno poročilo o tej izredno uspeli koncertni prireditvi bomo priobčili v jutrišnji številki. RAZSTVA JAPONSKE UMETNOSTI Dopisnik tržaškega »H Piccolo della sera« poroča o velikih pripravah, ki jih izvršujejo v Berlinu za reprezentativno razstavo japonske umetnosti. Razstava bo po teh vesteh prekašala londonsko, ki je bila pred 29 leti in bostonsko 1. 1936. Nameščena bo v glavnih dvoranah Nemškega muzeja (Deuteches Muaeum), ki jih bodo zaradi tega izpraznili, tako da pridejo slike Diirerja, Holbeina, Van Dioka iin drugih začasno v muzeje. Japonska bo poslala na berlinsko razstavo svoje najznamenitejše umetnine. Tako n. pr. trideset stovečih del skupine »Kokuho«, dalje prlblffino toliko mojstrovin Juya Bijutsu-hina in še kakšnih 140 samih mojstrskih del, tako da bo razstava nudila kar moči popolno sliko najvišjih uspehov japonske upodabljajoče umetnosti. Slike in kipe bodo dali na razpolago poleg tokijskega muzeja japonski cesar, princ Kuni. princ Konoje in drugi zbiralci. Posebno lepa bo izbrana kolekcija cvetličnih motivov, v katerih so Japonci -nedvomno dosegli višek. Časovno bo berlinska razstava obsegala dobo tisoč let in bo zaključena s prvo polovico 19. stoletja. Seveda, ima ta, nedvomno kulturno pomembna manifestacija japonske umetnosti tudi svoje politično ozadje. ŠPORT Jutri bodo tekli po ulicah „Tek zedinjenja", tradicionalna športno nacionalna manifestacija po Ljubljani — Start in cilj za dve progi ob 11*30 pred Narodnim domom Jutri bodo že enajstič sredi Ljubljane izvedli tradicionalno sportno-nacionalno manifestacijo »Tek zedinjenja«, to pot na dan dvajsete obletnice našega zedinjenja. Start in cilj bosta dopoldan od 11.30 pred Narodnim domom. Tekmovali bodo na dveh različnih progah; na daljši, ki vodi po Aleksandrovi, Tyrševi, Tavčarjevi, Komenskega, Resljevi, Kopitarjevi ulici, Krekovem trgu, študentovski, Na okopih, po Poti na grad. Prlvozu, Prulah. Trnovskem pristanu, Krakovskem nasipu ter dalje po Cojzovi, Emonski in Vegovi ulici, na Kongresni trg, od tod dalje po še-lenburgovi in Aleksandrov} v skupni dolžini okoli 5.500 m. Za nastop na tej progi so se prijavili najboljši dolgoprogaši v naši državi z Bručanom, Krevsom, Kotnikom Krajcerjem in drugimi na čelu. Krajša proga, ki bo tekla v dolžini okoli 2.700 m od Aleksandrove c. preko Tyrše-ve, Tavčarjeve, Miklošičeve, Marijinega trga, Stritarjeve, Mestnega trga, Starega in št. Jakobskega trga, Trubarjeve, Coj-zove, Emonske in Vegove ulice na Kongresni trg in od tod pa po šelenburgovi in Aleksandrovi do cilja pred Narodnim domom. Tudi za to progo je prijavljenih mnogo atletov, med njimi Steiner, Soštar, Potočnik. Košir, Kien, Tavčar itd. Gledalci se naprošajo, naj kar se le da ravnajo po navodilih rediteljev in med tekmovanjem ostanejo na hodnikih, da bi tako tudi sami nekoliko pripomogli, da bo ta vsakoletna lepa ln značilna športna ma nlfestacija res uspela kakor zasluži. Službena obvestila Sodniški zbor JLAS v Ljubljani (službeno). Za Tek zedinjenja, ki ga priredi odbor za Tek zedinjenja dne 1. decembra ob 11.30 s startom in ciljem pred Narodnim domom, se določa naslednja žirija: vrhovni sodnik: Gorjanc Jakob; voditelj tekmovanja: Windisch Jože; starter: Vi-dic Ciril; sodniki na dlju: geom. Cerne Miran, Kermavner Ivo, Pevalek Mirko, Sancin Danilo; Casomerilci: Gorjanc, Po- lajnar Kari, dr. Bradač. Windisch. Zapisnikarja: Cek, Gostlša. Zdravnik: dr. Ce-bohin. Poročevalca za tisk: Kermavner ln Pevalek.Sodnild na progi: 1. vogal Kralja Petra trg (Miklošičeva): Griinfeld, Vrho-vec. 2 vogal Komenskega-Resi jeva: Gni-dovec. 3. Na Ovinkih-G rad: Hvale. 4. vogal Vozna pot na Grad-Karlovška: Stepi-šnik, Keber. 5. vogal PHvoe-Na Prulah: Potokar. 6. vogal Krakovski naslp-Cojzo-va: Cuderman. 7. vogal Sv. Jakoba trg-Trubarjeva: Cimpermsn. 8. vogal Kongresni trg-Selenburgova: dr. Alujevič, Ka-lan. 9. vogal pred pošto: Griinfeld, Mlchel. 10. vogal Vodnikov trg-Studentovska: Koe ing. Sketelj. 11. Marijin trg-tromostje: dr. Kuhelj, Slamič. Savezne sodnike gg. Sou-kala. Hvaleta, Trtnika in Premer la pozivam, da se javijo ob 10.30 pred Narodnim domom zaradi določitve funkcije. Kontrolni reditelji na progi: 1. Tavčar-jeva-Tyrševa: Stok. Vahtar Zd. 2. Kolo-dvor^ka-Tavčarjeva-Komenskega: Baloh, Seunig. 3. Kopitarjeva-Krekov trg: Puti-nja, Breskvar. 4. Vodnikov trg-Studentovska: Turna, Ostoj, mag. pharm. Piccoli. 5. G rad-vozna pot na grad: Beranek. Logar. 6. Kariovška-Privo®: Zorman Ciril, šturm. 7. Prole-most čez Ljubljanico: Raič I., Koch. 8. Most čez Ljubijanico-Trnov-skl pristan: Košir Fedor, Erbežnik. 9. Coj-zova-Emonska: dr. Dougan, Jugovec. 10. Vegova-Kongresnl trg: Gašperšič, Kosec. 11. Marijin trg-Tromostje: Weibl, Čamer-nik. 12. Stritarjeva-Mestni trg: Nabemik, Zornada. 13. Stari-St.Jakoba trg: žorga, Aleš, Trampuž. 14. pred pošto: Czurda, Polak, Slanina, Vrhovnik, Ravnihar, Jur-ca Perič. Sestanek sodniškega in rediteljskega zbora najpozneje ob 10.30 v areni Narodnega doma. Vsi gg. sodniki ln kontrolni or-vanju predložiti pismeno poročilo vodstvu tekmovanja v damskl sobi kavarne Emona. Ob 18. uri je žirija povabljena na svečano razdelitev nagrad zmagovalcem v restavraciji Slamič. Predsednik: Gorjanc s. r. Pravi maratonski tek Legenda pravi, da je vest o zmagi starih Helenov, ki so 490 let pred Kristom pod vodstvom Miltijada pri Maratonu premagali Perzijce, prinesel v Atene junaški vojščak in tekač, ki je imel na Cilju v Atenah samo še toliko moči, da je vzkliknil: Zmaga, zmaga... nato pa mrtev padel na tla. Probuditelj modernih olimpijskih iger baron Pierre de Coubertin je v spored olimpijskih iger uvrstil tudi maratonski tek, v katerem se že več kakor 40 let proslavlja spomin na onega nepoznanega, hrabrega in požrtvovalnega Grka, ki je žrtvoval celo življenje, da je prinesel preplašenim meščanom. starcem, ženam in otrokom veselo vest, da so rešeni. Po vsem svetu prirejajo danes maratonske teke. Toda pravi maratonski tek na 42.195 m pa lahko priredijo samo grški atleti na klasičnih tleh od Maratona do Aten. Zdaj se je grški vse-sportni savez odločil, da bo v bodoče vsako četrto leto, in sicer tretje leto po vsaki olimpiadi, prirejal mednarodni maratonski tek na omenjeni klasični progi. Na to prireditev bodo pozvani vselej trije najboljši tekači zadnjih olimpijskih iger ter prvaka Evrope in Anglije v tej disciplini. Razen te petorice povabljenih konkurentov bodo seveda sodelovali pri teku tudi vsi znani ostali tekači te vrste in vsak izmed njih, ki bo pretekel razdaljo v boljšem času od 6 ur in 50 minut, bo prejel od prireditelja častni znak. Prva taka predolimpijska tekma v maratonu bo prihodnje leto, nato pa se bo ta prireditev ponavljala v štiriletnih presledkih kakor sledi 1943, 1947, 1951, itd. V neka) vrstah Tabela junlorskega prvenstva Se eno tablico iz prvenstvenega tekmovanja LNP smo dolžni objaviti, in sicer ono, ki so jo pomagali sestavljati najmlajši nogometaši, juniorji naših klubov, ki prav tako marljivo sledijo vzgledom svojih velikih tovarišev in zbirajo točke za naslov najboljšega mladinskega moštva. V ljubljanski skupini je tekmovalo vsega osem moštev, ki so se po končanem jesenskem delu tekmovanja plasirala takole: 1. Ljubljana 7 6 0 1 41 :10 12 2. Hermes 7 4 1 2 16:10 9 3. Reka 7 4 12 19:12 9 4. Svoboda 7 3 3 1 14:10 9 5. Korotan 7 2 2 3 10:21 6 6. Mars 7 2 1 4 15 :20 5 7. Moste 7 1 2 4 5:18 4 8. Jadran 7 0 2 5 2:21 2 Proti eni izmed gornjih tekem je vložen protest, ki pa v nobenem primeru ne bo mogel vplivati na vrstni red v tabeli.) Jutrišnji prvenstveni spored V ostalem pa v podsaveznem okviru tudi jutri ne bodo počivali. Zaradi zaostanka je LNP odredil nekatere tekme tudi za jutrišnji praznik, in sicer po naslednjem razporedu: na Jesenicah : Kovinar - Svoboda ob 14.15 na igr. Kovinarja, v Kranju: Kranj - Mars ob 14. na igr. Kranja in v Mariboru: Železničar - Slavija ob 14.15 iT« na stadionu Železničarja in Rapid - Mura ob 14. na igrišču Rapida. Pred tekmo pri Železničarjih bo tudi predtekma. in sicer med rezervama Železničarja in Slavije s pričetkom ob 12.30. Beograd - Zagreb Glavna jutrišnja nogometna prireditev bo vsekakor tradicionalno medmestno srečanje med reprezentancama Beograda in Zagreba, to pot že 34. po vrstnem redu. Na 20. obletnico zedinjenja bosta nogometni enajstorici obeh prestolnic zaigrali v i Beogradu. V dosedanjih tekmah med njima je 15-krat zmagal Zagreb, 14-krat pa Beograd, štiri srečanja pa so ostala neodločena . Moštvi bosta nastopili bržkone v naslednjih postavah: Zagreb: Glaser, Hiigl, Konstantinovič, Jazbinšek, Pajevič, Kokotovič, Sipoš, Kači j an, Wolfl, Antolkovič, Hrubec. Beograd: Lovrič, Andjelkovič, Dubae, Lechner, Stevovič, Djokič, Rakar, Aran-djelovič, Valjarevič, Petrovič, Glišovič. Splitsko moštvo »Majstor s mora« je oni dan gostovalo v Tirani in izgubilo obe tekmi, v katerih je nastopilo. Ker je ta enaj-storica precej močna — saj je v njej nekaj dobrih nezadovoljnežev iz Hajduka — se mora sklepati, da so Albanci že preko abecede nogometnega znanja. Kolesarski savez Jugoslavije objavlja službeno: Po § 6 novih sa veznih pravil zapade članarina za prihodnje leto najkasneje do 31. decembra t l Zato se opozarjajo vsi sa vezni klubi, naj v smislu okrožnice št. 28 pošljejo članarino neposredno sa-veznemu blagajniku g. Josipu Vlašiču, Zagreb, Lička ul. 4. Klubi, ki ne bodo pravočasno poravnali članarine, na občnem zboru, ki bo v zadnjih dnevih januarja pr. 1., ne bodo imeli pravice glasovanja. — »ltustrovane sportske novosti«■ št. 49 so lzšle.»še ena pika z« Ljubljano«, je najbolj zanimiv članek izmed poročil o treh ligaških tekmah zadnje nedelje. 50 najboljših lahkoatletov je naslov članka z izvlečkom iz poročila za občni zbor lahkoatletske zveze. Dalje čitamo o »tuljnovem« stilu craula, o načrtih jugoslovenskega kajakaškega saveza in še so o marsičem iz raznih športnih zanog. Posamezne številke so po 1 din. Občni zbor SK Ilirije. 28. redni občni zbor Ilirije bo dne 14. XII. t. 1. z običajnim dnevnim redom. Čas in kraj bosta pravočasno objavljena. Upravni odbor Nase gledališče D B A M A Začetek ob 20. url Sreda, 30.: Dobrudža 1916. Premiera. V proslavo narodnega praznika. Izven, četrtek, 1. decembra: Zaprto. Petek, 2.: Labodka. Red Četrtek. Sobota, 3.: Dobrudža 1916. Premierski abonma. Nedelja, 4. ob 15.: Snegulčica. Mladinska predstava. Nastop Miklavža. laven. Ob 20. Brezov gaj. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Miklavžev nastop v drami. Tudi letos bo nastopil Miklavž z vsem sijajnim spremstvom 4. decembra ob 15. Uprizorila se bo ljubka mladinska igra »Snegulčica in njeni škratje« kakor jo je napisal priljubljeni pisatelj mladinskih del g. Pavel Golia. Darila za malčke bo sprejemal vratar drame. O P B B A Začetek ob 20. uri Sreda 30.: Poljub. Red Sreda. Četrtek, 1. decembra: ob 15. Ero z onega sveta. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Silvilcrin Koncentrirana naravna hrana za lase Prepreča in ustavlja izpadanje las, pospešuje rast las in ohrani kožo glave zdravo. Odstrani prhut skoraj čez noč. Postavite Se danes steklenico Silvikrina na svoj umivalnik. Silvikrln, iznajdba slavnega biologa Dr-ja Weldnerja, Je nov preparat, Id z zunanjim dovajanjem organskih tva-rin uspešno hrani tkivo za proizvajanje las ter ga usposablja za novo. zdravo rast las. Lotion Silvikrin Din Dob! se v vseh strokovnih trgovinah. Skrbite za svojo kožo glave, pa bo tudi Vaša koža glave skrbela zs rast Vaših tas. Vaši koži glave Je treba Silvikrina! Y-40+4lB Petek, 2. decembra: ob 15. Boheme. Dijaška predstava. Izven. Ob 20. Roxy. Opereta. Red B. Sobota, 3.: Na sinjem Jadranu. Nedelja, 4. ob 15.: Poljub. Izven. Globoko znižane cene. Ob 20. Roxy. Izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 3. ob 20.15.: Vdova Rošlinka, Nedelja, 4. ob 20.15: Vdova Rošlinka. MARIBORSKO GLEDALIŠČE četrtek, 1. ob 15.: Divji lovec. Predstava za mestne reveže. Ob 21. Prevara. Slavnostna predstava. D. Sreda, 80. novembra Ljubljana 12: Vsakemu nekaj (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Iz daljnih krajev in dežel (plošče). — 18: Mladinska ura: Smučarski drobiž (g. Janko Siherl). — 18.30: PloSče. — 18.40: O razvoju skrbstva za slepo mladino (gdč. Bogomira Dobovšek). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Ob 100 letnici rojstva Avgusta Senoe. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske opere. V odmorih: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar) ter napovedi in poročila. Četrtek, 1. decembra Ljubljana 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Šolska proslava narodnega praznika (brezposelni učit. abiturlenti). — 10: Prenos lz stolnice. — 10.15: Naše pesmi (ploSče). — 10.45: Koncert na klavirski harmoniki (g. W. žnideršlč). — 11.30: Tri pesmi ena misel: Jugoslavija! (koncert Radijskega orkestra). — 13: Napovedi, poročila. — 13.20: Radijski šramel, vmes ploSče. — 17: Iz vseh krajev Jugoslavije (Radijski orkester). — 18: Fr. Remec: Samo, prvi slovenski kralj (izvajajo člani rad. Igr. družine). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Plošče. — 20: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Po domače za ples (plošče). Beograd 17.30: Zborovsko ln solistično petje. — 20: Zvočna igra ln koncert jugoslovenske glasbe. — 22.15: Ples. — Zagreb 19: Godba na pihala. — 20: Prenos iz Beograda. — Praga 19.10: Mešan glasbeni program. — Varšava 21.10: Arije in pesmi. — 21.30: Zvočne slike. — 22: Komorne skladbe. — 23.05: Poljska glasba. — Sofija 17: Vojaška godba in godalni orkester. — 39.30: Beethovnova glasba. — 20 55: Plošče. — 22: Lahka godba in ples. — Dunaj 12: Plesni orkester. — 16: Lahka glasba. — 18.10: Skladbe za čelo in klavir. -- 19: Balade. — 20.10: Tiiolski večer. — 22.30: Nemška lahka in narodna glasba. — Berlin 19: Islandski koncert. - 20.10: Odrske slike. — 22.30: Kakor Dunaj. — 24: Nočni koncert. —-Mlinchen It. Iz delavnic velikih mož. — 20.10: Tisoč taktov Leharja. — 21.30: Pravljice. — 22.20: Mali orkester in soU-sti. -- Pariz 19.30: Lahka godba. — 29 30: Pesmi in radijska fantazija. — 21.30: Zvočna igra in plošče. KREDIT iSče Industrija, ki daje vse željene garancije, absolutno varnost in odplačevanje v S — 5 letih z 8% obrestmi. Dopisi naj se naslove na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro: »Varno in dobro obrestovano« NOUGAT GALAK IZVRSTNA SLAŠČICA 4 NOVE ŠPECIJAUTETE CRAKLAIT CIT R A FINA NAPOLNJENA RELA ČOKOLADA MLEČNA ČOKOLADA* S PRA2ENO R2JO ZELO REDILNA ODLIČNA ČOKOLADA S KREMO OD CITRONE Ignac Koprivec: Spoznanje Sprehajala sva se pod pokopališčem. Sonce se je lesketalo na pozlačenih in po-srebrenih križih, kak žarek se je tu pa tam ujel tudi v svetle lase moje spremljevalke ter nagajivo poplesaval po njih v svoji jesenski hudomušnosti. Časih je v suhem, brezlistem grmovju začivkal ptič; kakor ponorel se je vrgel na muho, ki se je osamljena in medla prikazala med golimi vejami, in vrata mrtvašnice so časih zaškrtala, ko je šel vanjo grobar, ki se je mudil pri kopanju groba. Ozračje je bilo tiho in mrtvo. Le časih je preletela brezoblačno nebo vrana. Počasi je gibala s perutmi, sukala glavo na levo in desno in če je zapazila človeka, je zakrakala in se pognala hitreje naprej. Iz zvonika se je čulo tiktakanje nihala pri uri. Počasi in enakomerno je delalo črk, črk, črk, črk, in minuto prej, preden je kladivo udarilo po zvonu, je kolesje zaškripalo in zastokalo, škripčevje je zacvililo in začul se je Jek, jek živega bitja, ki tovori na plečih ogromno težo. Hrib pod nama je padal strmo k Pesnici. Bukovje v gozdu, s katerim je bil poraščen, je bilo golo in poklavuho, kakor bi se sramovalo svoje skromne vnanjosti, smrečje pa se je sključilo, se potegnilo vase, kakor bi se pripravljalo na zimski čas, ki je bil blizu. Struga Pesnice se je vila pod nama kakor na nemogoče načine zamotan srebrn pas. Ob nji so rasle jelše ln bresti, ki so poleti peli s svojimi ponosnimi kronami uspavanko leni vodi, katera je delila obširne travnike na dve neenaki polovici. Travniki so bili tihi in dolgočasni. Trava na njih je orumenela in krtinje jo je prekrilo, le tam pa tam je motil mir klokot vode, ki je šumela čez zapore pri mlinu, ležečem kraj velike ceste, se zaletavala v mlinska kolesa in jih divje vrtela. Tu in tarn je šel po cesti osamel popotnik, culo je nesel na rami in se opiral trudno na palico, iz zemlje pa je dihalo nekaj čudnega, kakor svinec težkega, da sva začutila zbitost v kosteh. »Človeka zagrabi v tem jesenskem času sla po spanju, da bi zamrl za vse in se združil z Naravo ter bi vstal z njo pomlajen in ozdravljen teh skrbi. Zdi se mi, da čutim trudnost v mišicah Narave. Kako polagoma zamira živec za živcem in vse to se znova vzdrami. Kristus, to je velika uganka!« je dejala ona odsotno, kakor bi se pogovarjala sama s seboj. »Kako je vse to veliko, zamotano in čudno,« se je obrnila k meni. »Ta povezanost. Atom je odvisen od atoma, a če kak ud opeša, odpade in zraste nov. Človek pa je kakor figura. Ko se obrabi, ga vržejo na smetišče, kjer strohni in nikoli več mu ni dano gledati tega krasnega paradiža.« Pogledal sem jo. Strmela Je na travnike in njene jasne sive oči so se za spoznanje skalile. Dolgo je gledala tja, nato pa je stopila k meni ter me rahlo, nekam zaupljivo vprašala. »Kaj pravite, kako je to zastran Boga? Je, ali ga ni?« »Je!« sem ji dejal. »Bog je lepota. Bog je vse, kar je okrog nas. Bog diha iz sleherne rože, še peče iz sleherne rastlinice... Kaj bi nas pa sicer vezalo na zemljo, če bi nam vzeli še tega boga...« »Da, to že,« je dejala. »Ali hotela bi vedeti .. .ACDl'LrT _ VIVIT? VrnOT Cn VSAK pole . HOTELA UNION*. - NUDI ZA VSE £oGE POPOLNO VARNOST IN OBRESTUJE NOVE «X.GE PO 4% DO « PO M™™-™™^™0*™™ ~ ™ S° CAS RAZPOLOŽLJIVE. — POSLU2ITE SE VARČEVALNEGA KROŽKA. — POSOJILNICA DAJE KRATKOROČNA POSOJILA. MALI OGLASI ^IMJjJ Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifre ali daja nje naslova 5 Oln Nai manjši znesek 17 Oln Frizerko dobro verzirano, sprejmem v stalno službo. Istotako sprejmem tudi brivskega pomočnika, dobrega brivca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27803-1 2 dobra krojaška pomočnika sprejme Mrzel Franc, krojač, Šmartno pri Litiji. 27815-1 Frizerko in briv. pomočnika sprejmem takoj v stalno službo. Koman Niko, frizerski mojster, Poljanska c. 1}, Ljubljana. 27844-1 Sobarico sprejmem z znanjem italijanskega jezika. Samo osebe, ki so bile nameščene v privatnih službah in ne v hotelih, naj pošljejo ponudbe s sliko na ogl. odd. Ji tra pod »Sobarica«. 27841-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par; davek 9 din; ta iiiro ali dajanje nai lova j din; aaimaniš' znesek U din. Frizerka išče službo. Cenj. ponudbe ra ogl. odd. Jutra pod »lahko takoi«. 27831-2 Šivilja perfektno izurjena, z dobrim okusom, se priporoča damam na dom. Sv. Petra nasip 49. 27821-2 Samostojna kuharica želi^službo za takoj. Ponudbe ha podružnico Jutra Jesenice pod »Takoj«. 27802-2 INSERIRAJ V „ JUTRU"! Zaslužek Beseda I Din davefe i Din: za Slfro ali daja ni* naslova 5 Otn Nai manjši znesek n nm Trgovci pozor! Vedno bolj iskani predmet trajne bodočnosti, Vam nudimo v prodajo 30% zaslužka. Za vzorec in informacije pošljite po nakaznici din 21 na A. F. S. 11893 poštno ležeče Žirovnica. 27814-3 Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov pustiti v ogl. oddelku Jutra. 27820-3 2500 din potrebujete da aasluži te 1000 din mesečno Pi šlte \NOS Maribor -Orožnova ul. 286 3 Plošče in gramofone bivše tvrdke A. Rasber ger v največji Izbiri po razprodajnlh cenah dobite v Dalmatinovi 10, nasproti hotela štrultlja. 27656-6 Vri&Oki Beaea« l tMa. Oaves s Oln ea Slfro ali dajanje naslova S Din Najmanj fc znesek 17 Din Medarna LJubljana, 2ldovska ui 6 nudi sortirani prvovrstni cvetlični med po najnižji ceni. 377-33 Beseda 1 Din davek a Din; ea šliro ali daja nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 uio Jabolka lepi mošanci po 3 din, po povzttju od 50 kg naprej fr.inko postaja Dravograd, razpošilja Henrik Zechner, I.ibeliče pri Dravogradu. 27282-34 Potniki Veliko podjetje išče poštenega in agilnega zastopnika, mesečni zaslužek din 3.000 — 4.500, — lahka kolekcija, katera se dobi brez kavcije, more se vzeti tudi kakor postranski zasluU- ali kakor honori-rano delo. Javiti se osebno ali pismeno Minerva, Zagreb, Praška ul. 6. 26321-5 G. Th. Rotman: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit ii Jojmene, jojmene! Siromaka je zdajci vzdignilo od tal. Nežni potomec se ga je komaj še utegnil prijeti za suknjič, in že ju je po bliskovo neslo kvišku, dokler nista mahoma obvisela. Kaj se je bilo zgodilo? Prodam Beseda 1 Din davek 3 Din; za Slfro ali daja oje naslova S Din Na) manjši znesek 17 Din 30. novembra Za Miklavža! Železnice, lutke, živali, vozički, itd. pri F. M. SCHM1TT, Lingarjeva 4, Pred škofijo 2 Stritarjeva 1. 27526-6 I Sobo odda Beseda I Din davek 3 Din: za Slfro ali daja oje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din Dobrosrčnega gospoda (damo) prosi gospod za 1200 din posojila proti povračilu z do 10% obrestmi. Vrne se najpozneje 1. avgusta 1939. Fonudhe r.a ogl. oddelek Jutra pod »Nuino potreben«. 27823-16 Kupimo delnice Gostllnlčarske pivovarne v Laškem. Pon. na ogl. odd. Jutra v Celju pod »Delnice.« 27123-lfc m Delavnico suho in svetlo, oddam. — Smartinska c. 10, 27837-19 Beseda 1 Din davek 3 Oln: za Slfro ali daja a )e naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Oin Svetlo in zračno sobo s souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27820-23 Mesečno sobo solnčno in zračno, oddam s prav dobro domačo hrano. Stari trg 28-111., levo. 27832-23 Sobo solnčno, svetlo, s separira-nim vhodom, oddam takoi solidni stranki. Telefon in kopalnica na razpolago. — Tramvajska postaja oddaljena eno minuto. Ogled sobe od 12. do 14. ure. Sokoiska ulica 3. 2783<-23 lillllllllllllllllllllllllillllllilllllllllllM llllllillllllllllillli PONOVNA PROŠNJA naročnikom inseratov ln malih oglasov. il!l!ll!ll!i!ll' Ne odlašajte z naročili do zadnje ure pred zaključkom sprejemanja oglasov. Gg. inserente še posebej prosimo, da naročajo oglase za nedeljske in praznične številke »Jutra« vsaj dan prej. če pa to ni mogoče, pa vsaj na dan pred praznikom ali v soboto v dopoldanskih urah. Učinkovitost oglasa je odvisna od časa. koliko ga je na razpolago za njegovo zložitev. Pa tudi dobra namestitev oglasa se ravna po pregovoru: Kdor prej pride, prej melje. Za prvodecembrsko številko »Jutra«, ki izide jutri zjutraj, pokažite dobro voljo in oddajte oglasna naročila že danes dopoldne. _____ m lt Oglasni oddelek „JUTRA" iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii reirfnrnm mMmmAMM« Beseda i Din davek Din; za Slfro aH dala a le naslova 5 Din Nai tianlši inp=elf n Oln Pianine in klavirje prvih svetovnih znam)' po nainižiih cenah proti najmanjšim mesečnim obrokom nudi zaloga klavirjev F. BODNER. Maribor Go sposka 40. 27306-26 Seseda I Oln davefc nin: za SlfTo ali da)a "tip naslova 5 Oln Nai nori 15i "i Oln Samsko pohištvo zelo dobro ohranjeno na prodaj. Vprašati Gregorčičeva 27-111, »Družinski tednik«. 27834-12 Avto, moto Beseda t Oln. davek Din za Slfro ali dajani« naslova 5 Din Najmar. ti znesek 17 Din Limuzino in dobavni avto prvovrstno prodam za 8.000 din ia damsko kolo 380 din. —■ >. EKSPRES«, Ljubljana — Emonska 2. 27843-10 Kolesa ueseda i Din davek i Oin; ea Slfro ali daja nje naslova t Din Na] manlši znesek 17 Oln Kolesarji! Za mal denar Vam prečisti in shrani Vaša kolesa preko zime Pero Zatler, trgovina koles na Jcžici. 27833-11 Posest Beseda < Oin .lavek -• Oln. ža ilfr< Ali laja aje naslova i Oln Naj manjši '.r, ocov 17 Oln Hišo n:- Bregu pri Kranju, novozgrajeno, 6 sob in pritikline, na paiceli cca 1000 kv. m, zelo pripravno za obrt-nlhi. ker ob cesti, proda za din 52.000.— P. MAJDIČ, ».Merkur«,, Kranj. 22564-20 Beseda i Oln aaveK -5 Din; za Sllro ali daja aje naslova 5 Oln Nai naruš '7 'lin Dvosob. stanovanje oddam takoj ali za januar. Ilirska ul. 22. Informacije pri hišniku od 10. ure dalje. 77830-21 Trisobno stanovanje oddam s kopalnico in vsemi pritiklinami. Gledališka ulica 7-1., nadstr. 27339-21 Med mestom In deželo •»osrednje »Jurro* * >"!fl«nf|i Prazno sobo vhod s stopnic, strogo se-parirano. primerno tudi za društva, oddam. Druškovic, Pred škofijo št 15. Ogled od 10. do 15. 27595-23 Prazno sobo solnčno. strogo separirano, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27846-23 Solnčno sobo ocremlieno. oddam za ta koj ali januar. Langusova ulica št. 5. I., levo. 27842-23 Opremljeno sobo oddam. Tavčarjeva ul. 3, III. nadstr., desno. 27845-23 11 i* l Beseda i Din da ves Din: za Sltro al) dala oje naslova 9 Oln Nai manjši zneses 17 oin Opozorilo Opozarjajo se gg. trgovci in ostale tvrdke, da Miheliri Alojzij r. 1891, pristojen v Bizeljsko ni pooblaščen, da dela kot naš zastopnik. — Obrtnička tiskara, Zagreb. 27816-31 INSERIRAJTE V »JUTRO« I Razno Beseda Oln laven i Oln: za sUrr ilj daja aje naslove t 'itn Na) manjši Tifw' Oln KLAVIRJI pianini, harmoniji: Stein\vay & Sons, Bliithner, Bosendorfer, Forster, Holzl, Manborg so nesporno najboljši fabrikati na svetu. Dobite jih le pri tvrdki \LFONZ BREZNIK LJUBLJANA Aleksandrova cesta 7 Majhni obroki, nizka zposojevalnina. Tudi preigrani klavirji na zalogi. Istotam velika izbira vseh glasbil, muzika-lij in strun. . ,. IV Ij.II w x HUBERTUSE. TRENCK^TF. v-se vrste dežne plašče, Dbleke 1.1, d Najboljši lakup Presker Sv. Petra c. 14. POZOR! Za premog, koks, suha drva se obračajte na V. Podobnik, TRŽAŠKA 16. telefoD 3313 rz&im lUtmUuHliIMB V Hladnih dneb Vas Kozarček ;.w. M. C T VIM A ibvaruje nripe - Gostilničarji ga lankc naroče že majhen sodček.. — Zahtevajte povsod le 3ERMET B. MARINKO V A Iz SREMSRIB KARLOVCEV, Fruška gora. NARODNA ISKARNA LJUBLJANA knapueva s izvrSuje vss vrste nsKom PRB&ROSTR iN NAJFINEJŠI MALI SUPER Z VELIKIM GLASOM i IPBIBB M Mmm 1P * i= i B PHILIPS 215 NAJMODERNEJŠI 3+1 CEVNI SUPERHET Z OKTODO KOT CEV ZA OSCILACIJO — 7 UGLAŠENIH KROGOV, KRATKI, NORMALNI IN DOLGI VALOVI, DOBITE ŽE ZA Din 175»— mesečno Oglejte si še danes ta aparat pri H. Suttner, Ljubljana OGLED IN ALEKSANDROVA C. 6 PREDVAJANJE BREZOBVEZNO — PROSPEKTI BREZPLAČNI ! MEDNARODNA ŠPEDICIJA Emil JEDLOVČNIK, Dravograd Izvršuje na postaji Dravograd—Meža vsa uvozna ta Izvozna ocartajenja po kulantnl tarifi. — Priporoča se istočasno za prevoze, tarifske ta carinske informacije. JCdor ta oglašuje napreduje t Naročniki »JUTRA« ao savarovani n 10.000 Din. TOVARNA VOLNENIH TKANIN JOVANOVICA IN POPOVICA, GRDELICA (Vardarska banovina) potrebuje za takoj mojstra - škrobilca ki je izurjen v vodstvu predilnice za glajeno prejo (Streichgarn) in ki je ta posel opravljal že več 'let. — Ponudbe z dokumenti je nasloviti čimprej naravnost na tovarno. Brez posebnega obvestila f V globoki žalosti naznanjamo prežalostno vest, da je naša ljubljena mama, stara mama, tašča in teta, gospa ANA NOVAK roj. DOLENC vdova višjega poštarja po kratki bolezni, previdena, v 87. letu starosti danes ob 7. uri zvečer v Gospodu umrla. Pogreb predrage pokojnike bo v sredo, dne 30. novembra, ob 3 in pol uri popoldne iz hiše žalosti, Glavni trg 33, na pokopališče na Žalah. KAMNIK, dne 28. novembra 1938. ŠTEFKA por. SADNIKAR, NUŠKA, MILKA por. BOŽIČ, hčere; JOSIP NIKO SADNIKAR, sodnik. JAKOB BOŽIČ, zeta; NIKO in DEMETER SADNIKAR, vnuka — in ostalo sorodstvo. Pogrebni zavod Juli VVeibl, Kamnik. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi * Ljubljani.