m TOŽILSTVO v LJUBLJANI Poftnhia plačana v gofovM Leto XI., št. 125 •V. 1930 Ljubljana, sobota 31. maja 1930 Cena 2 Din JSaročnlna znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40__Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122. 3123, 3124, 3123 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 25S2). Celje: Kocenova ul. 3- Telefon št. 190. Rokopisi se ne »racajo. — Oglasi po tarifu. jLJpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. Prešernova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Telefon št 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180: Wien št 105.241. Heimwehr ne miruje Razmerje med Heimwehrom i« avstrijskimi strankami Seipel namerava izzvati krizo vlade Dunaj, 30. maja. g. Vodstvo Heim-wehra se je sestalo danes na širšo sejo, ki so se je razen zveznih voditeljev udeležili tudi vojaški vodje in deželni voditelji. Na seji se je razpravljalo v glavnem o trenutni situaciji, ki jo smatra Heimwehr za zelo pomembno. Stališče Heimwehra napram Landbundu se je razčistilo z dogodki zadnjih dni. Tudi razmerje napram Velenemcem, ki so v Heim-wehru zelo šibko zastopani, je več ali manj čisto. V krščansko socialni stranki pa so se pojavila na današnji seji velikega kluba precejšnja nasprotstva glede smernic za one pristaše krščansko socialne stranke, ki so obenem člani Heiiri-vvehra. Seja je potekala zelo živahno in kljub temu, da je trajala do poznih -večernih ur, ni prišla do končnoveljavnega zaključka. Nasprotstva so se v debati tako stopnjevala, da je bilo treba sejo odgoditi na jutri. Danes se je iz industrijskih krosov razširila govorica, da namerava bivši kanečlar dr. Seipel nastopiti proti raz-orož/itvenemu zakonu, kakor ga je predložili dr. Schober. Ta korak bi umev-no povzročil takojšnjo krizo vlade in odstop dr. Schobra. V krščansko-soci-alnih krogih se baje baviio z načrtom, da bi Schobrovi vladi sledila vlada Sčhmitz-Vaugoin. to je krščamsko-soci-alna manjšinska vlada brez Landbunda in Velenemcev, ki naj bi spravila novelo o razorožitvenem zakonu v parlament. * Dunaj, 30. maja. d. Tu je zborovalo vodstvo republikanskega socialističnega Schutzbunda, ki je razpravljalo o stališču Schutzburida do novega zakona o nošnji orožja. Zborovanja se je udeležilo 40 zas stopnikov organizacij iz vseh krajev dr* žave. Glavno poročilo je imel predsednik, poslanec Deutsch, ki je v obsežnem refe« ratu podal poročilo o političnem položaju in med drugim ugotovil, da je Heimvvehr sprejel fašistično ideologijo, kar socialisti samo pozdravljajo, ker je s tem znatno razčiščen položaj. Tudi Vatikan odklanja Habsburzane Vatikanski krogi obsojajo madžarski legitinusticni po-kret ter so nezadovoljni z reakcionarno politiko prela- ta Seipla Rim, 30. maja, d. Italijanski tisk je glede oživljenega tegitimističnega po-fcreta na Madžarskem, ki strem za vzpostavitvijo Halbs£>uiržanov. precej molčeč. Kljub temu pa zasledujejo v rta. lijanskih političnih krogih razvoj tega g banja z dokaj velikim zanimanjem. Veliko pozornost posvečajo temu vprašanju tudi vatikanski krogi, ki pa nikakor niso naklonjeni povratku liabsburžanov na madžarski prestol, ker menijo, da je habsburška dinastija v Evropi zaključila svoj posel Posebno pa še ne soglašajo z načrti onih madžarskih legitimiističnih krogov, ki hočejo izvesti restavracijo Habsburžanov s pomočjo cerkvenih krogv, ker bi to znatno poslabšalo stališče katoličanom na Češkoslovaškem in v Jugoslaviji. Z ara d tega v Vatikanu tudi ne soglašajo % akcijo bivšega avstrijskega kan-celarja dr. Seipla. ki se nahaja že dalje časa v Budimpešti, kjer je navezal najožje stike z legitiraisti ter se z njimi dogovarjal o skupnem desnčarsko-re-akcionarnem pokrežu na Madžarskem in v Avstriji. Po mnenju vatikanskih krogov bi sprožitev vprašaja restavracije Habsburžanov lahko povzročila velike zapletljaje in težke pr-etresljaie. ki bi resno ogražali obstoj svetovnega miru. Stališče madžarske vlade Budimpešta, 30. maja. s. V svojem volilnem okraju je podal državni tajnik notranjih zadev Sztranvawski zanimive izjave o vprašanju madžarskega kralja, ki jih je splošno smatrati kot naziranje vlade v tej zadevi. Govoril je obširno o prisegi nadvojvode Albrehta in ugotovil, da se zaradi ureditve odnošajev v habsburški hiši dejansko razmerje Habsburžanov do Madžarske ni spremenilo. Dostavil je, da bo pri poskusu rešitve kraljevskega vprašanja, ki ga odločilni faktorji trenutno ne smatrajo za aktu-elno, ministrski predsednik grof Bethlen ob pravem času točilo obrazložil stališče sedanje vlade ter energično nastopil proti ponovnemu ustoličenju Habsburžanov. Nemški general psuje maršala Klindenburga Po mnenju generala Lietzmanna bi podpisal Youngovo re Berlin. 30. maia d. Kakor poročado iz Dresdena. je imel tam na narodno socialističnem zborovanju, ki se ga ie udeležilo kakih 1000 mladenieev, 82-1 etni general Lietzmann. bivši poveljnik vojne akademije, dališi govor. v katerem .ie napadel predsednika H-ndenhurga in deilo pokojnega Stresemanna na tako oster načiin. kakor ga do sedaj še ni uporabil noben narodno-socialistični govornik. General Lietzmann ie primerjal Hinden-bnrga z Bliicfoerjem in ugotoviti, da ie ta kljub svoji visoki starosti in položaiu ge-neralieldmaršala vedno bil pripravljen žrtvovati svoje življenje za domovin o. Po njegovem mnenju ne bi Bliicher nikdar podpisal Voungovega reparacijskega načr- bilo treba Hindenburga ubiti, ker je paracijsko pogodbo ta. Od 1. 1918. ie: v Nemčiji že sploh običaj. da se podpišejo vse še tako nesprejemljive pogodbe in naj si sn potem podpisniki Hindenburg ali pa StTesemann. Končno je zaključil stari general svoj govor z besedami: »Žal.ibog nam manjka tajnih sodnikov in izvršiteljev njihove sodbe, ki bi obračunali s takimi podpisniki!« Berlin. 30. maja d. Kakor poroča.in fe parlamentarnih krogov, so Dogajanja za ustanovitev no/ve meščanske stranke sredine. ki naj bi združila nemško ljudsko stranko, demokrate, gospodarsko stranko in ljudske kcmzervativce, končala brezuspešno. Potok pogajanj, ki iih je vodil dr. Scholz. bo v kratkem objavljen. Naraščanje brezposelnosti v Angliji London, 30. maja. s. Kakor poročajo >Times« je izročilo 80 članov parlamentar« ne delavske stranke ministrskemu pred* sedniku Macdonaldu resolucijo, v kateri feražajo mnenje, da bi bila z ozirom na še vedno naraščajočo brezposelnost v zve* zi s težko produkcijsko krizo, potrebna ponovna izjava vlade o politiki za zava« rovanje brezposelnih. V tej izjavi naj bi vlada tudi razvila novi načrt o korakih za njeno preprečitev. Položaj v Indiji London, 30. maja. s. V Kalkuti je pri« slo včeraj popoldne v zvezi s spremembo mezdnega sistema na vzhodni železnici do resnih nemirov, tekom katerih je morala policija rabiti orožje. 4 osebe so bile ras njene. Množica je zažgala železniški vas gon. 110 prostovoljcev, ki so prišli iz tabori« šča v Untadi, je napadlo solno skladišče, kjer je odneslo mnogo soli. Policija je razgnala prostovoljce s palicami, pri čes mur je bilo 10 oseb ranjenih. Podkralj je objavil dekret o kaznih za. neplačevanje davkov in za vsak akt, s kfjjs terim se poživljajo državni uslužbenci k nepokorščini. Odgoden prekooceanski polet . »R 100« London, 30. maja. AA. Radi havarij na zrakoplovu >R 100* je bil njegov polet v Kanado od-jfoden -tem visoko zastavo pravice. Prepričan sem v tem primeru, da bosta moja klijenta Franekič in dr. Maček oproščena. Nato je bil odrejen odmor 15 minut, po katerem je govoril Kremzirjev zagovornik dr. Lamešič Uvodoma je poudarjal, da še morda nikdar ni čutil v toliki meri, kakor v tem procesu, kako vzvišen je poklic in kako velika je odgovornost sodnika. Pričakoval je, da bo državni tožilec odstopil od obtežbe vsaj proti njegovemu klijentu in da bo mladi deček odpuščen domov k svoji rna-eri. Državnj tožilec obtožuje tega dečka kot terorista, obtožuje ga, da se je hotel posluževati zakonov teroristov, zakonov buzdj-vana kraljeviča Marka. To je težka obtožba mladega človeka, sina stare, mirne in buzdovanu najmanj naklonjene rase Židov. Zagovornik je nadalje dokazoval, da Kremzir ni bil član kake teroristične organizacije in da je bil z obtoženci samo enkrat v družbi, v katero so ga povabili, ker je bil znan kot dober pevec. Ako je v Ma-sljčevi gostilni dejal, da bo napravil atentat, je to dejal Masliču samo zato, ker ga ni pustil v separe. Končno je prosil zagovornik sodišče, naj čim prej Izpuste njegovega klijenta domov k materi. S tem ja bila današnja razprava zaključena, nadaljevala se bo jutri. Poklonitev Jadranske straže prestolonasledniku Deputacija podmladka je pod vodstvom bana dr. Tartaglije izročila prestolonasledniku lepa darila v znak vdanosti Split. 30. maša n. Danes dopoldne je izročila delegacija Podmladka Jadranske straže z banom primorske banovine dr. Tartaglio na čelu svoje darove prestolonasledniku Petru. Uniforma Jadranske straže je bila izročena prestolonasledniku že prej. ker je želel sprejeti današnjo de-putacijo že v društveni uniformi. Danes je bila izročena prestolonasledniku garnitura svinčnikov iz tovarne Narodni podnik v Pragi, dalje letopis Jadranske straže s kraljevo krono v srebru, letopis omladinskega lista »Mladi stražar« :n koledar »Naši mor- narj; in ribarii«. Deputaci.io je sprejel ad-jutant Nj. Vei kraljice Marije podpolkovnik Pogarcnik ter .io predstavil Nj. Vel. kraljici in prestolonasledniku. V imenu delegacije ie pozdravil kraljico in prestolonaslednika ban dr. Tartaglia. ki ie poudarjal v svojem pozdravnem govoru, da je omladina pripravljena vedno ščititi prestolonaslednika in kraljevski dom. Na koncu ie zaželel prestolonasledniku, nai bo pravi čuvar našega mor.ia kakor je danes nie-gw vzvišeni oče. Kraljica se je prisrčno zahvalila. Po poljsko-nemskem obmejnem spopadu Varšava, 30. maja. AA. Mešana poljsko« nemška komisija, ki preiskuje obmejni incident pri Opaljenu, je včeraj zasliševa« la priče. Na podlagi izpovedi prič je bil na mestu incidenta rekonstruiran ves do« godek. Nemške priče niso hotele odgovar« jati na vsa postivljena vprašanja, zato ni mogoče ugotoviti vseh podrobnosti. Ra« zen tega nemška oblastva niso pristala na zaslišanje ranjenega Poljaka, ki ga imajo zaprtega. Truplo Lijonoviča je bilo izro« čeno poljskim oblastvom, ki ga bodo da« nes svečano pokopala. Jugoslovenska odlikovanja poljskih sodnikov Varšava, 30. maja, AA. Naš posfonik v Varšavi g. Lazarevič je izročili v prostorih našega poslaništva na svečan način rede sv. Save droge stop., s katerimi so bili odlikovani sodnici poljskega apela cijskega sodišča gg. Vladimir Sokal-ski, Edvard Neumairik m Envl Stanislav Rappaport. JugosSovinski posilanik je pri tej priliki ime! na odlikovance nagovor, v katerem je naglasi! njihove zasluge za poljsko-juigoslovensko zibliža-nje. V imenu otdJikovancev je odgovoril g. Rappaport, ki se je zahvali za visoka odlikovanja. Iz bede — ponarejal spričevala Beograd, 30. maia, č. Pre tukajšnjim sodiščem se je vršila danes zanimiva ■razprava proti Doišanu Aleksicu. študentu filozofije, ilci je obtožen, da je napravi sedem lažnih izpričeval gimnazijske mature. Poteg njega je bilo na zatožni kllopi še šesit dnuigifa obtožencev. Meksiič je izjavil, da je izvršili dejan ie zaradi bede. Obsojen je M na dve leti rdbije, petero njegovih pajdašev je prejelo po leto dni zapora, eden pa osem imesecev. Proces proti Predavcu Zagreb. 30. maia n. Danes je bil 11. dan sodne razprave proti Josipu Predavcu. Prvi je bil zaslišan bivši uradnik Glavne zadruge, sedanji uradnik Oblastne hranilnice Franio Grah. Precejšnjo pozornost je vzbudilo na današnji razpravi dejstvo, da ie Grah izpovedal drugače, nego v preiskovalnem postopanju. Grah pa ie sodišču to razlagal tako. da so ga zadnjič deloma krivo razumeli, deiloma pa. da navaja danes nove podrobnosti o katerih zadnjič ni izpovedal. Četudi ie bil Grah povabljen za pričo s strani obtožbe, ie vendar izpovedoval v razbremenitev Predavca. Grah je zanikal, da bi bil Predavec nekak direktor v Glavni zadrugi ali kakršnikoli drugi instituciji. Državni tožilec je zahteval, naj se Grah ne zapriseže. češ. da ie izpovedal bistveno drugače kakor v preiskavi, sodišče Pa ie pričo kljub temu zapriseglo. Za Grahom ie bil zaslišan kot priča direktor Saveza hrvatskih seljačkih zadrug Rudolf Gajer. ki oa na izpovedal ničesar bistvenega, niti za obtožbo nit; za obrambo. temveč je le ilustriral posamezne podrobnosti, ki še niso bile dovoli ooiasniene. C^j 4. popoldne ie pričelo sodišče s čita-njem raznih spisov, kar ie trajalo do 7. zvečer, ko ie bila razprava prekinjena. Jutri bo zaslišana poslednja priča, shiga Se-Žjačkega doma Blaž SoboJj. Izlet rumunskih avtomobilistov Beograd, 30. maja. č. Naš bukareški poslanik dT. Čtolak - Antič se je pripeljal danes z avijonom iz Bukarešte v Beograd, da sodeluje pri pripravah za eprejein rumunskih avtomobilistov. Čolak _ Antič je izjavil. da rumun6ki princ Nikola žal ne more priti z rumunskimi izletniki. Davi so fe odpotovali proti rumunski meji podpredsednik jugoslovenskega avtokluba dr. La-zarevič ter član uprave Gregortč, da sprejmeta goste v imenu našega Avto - kluba. Rumuni se pripeljejo v Beograd jutri opoldne preko Pančeva. Odlikovanje ljubljanskega škofa Beograd, 30. maja, AA. Na pred>k>£ ministra pravde je Nj. Vel. kradj odlikoval z redom beselega orla II. stopnje ljubljanskega škofa dr. Antona Bona-venturo Jegliča. Drž. hipotekama banka znižala obrestno mero Beograd, 30. maja. p. Državna hipotekama banka je izdala nocoj komunike, v katerem sporoča, da ie znižala z veljavnostjo 1. junija obrestno mero za lombardna posojila od 8 na 7 odst. Dr. Gustav Heidler f Praga, 30. maia h. Davi je umrl v sana-toriju v Podolih glavni tajnik Osrednje zveze češkoslovaške sladkorne industrije dr. Gustav Heidler. Dr. Heidler je bil 47 let star in odličen narodni ekonom. Med voino se ie pokojni zelo živahno udejstvo-vai v češki mafiji in ie skrbel predvsem za zvezo mafije s Parizom. Žrtvoval je tudi zelo mnogo denarja za češko revolucionarno delo. Tragično je, da je ž niim legel v grob že tretji član Heidlerjeve rodbine, ki so se vsi odlično udejstvovali med vojno v narodnem pogledu, po voini pa v-javnem življenju. Brat historik dr. Jan, je umrl pred tremi leti na kapi, trgovinski minister dr. Ferdinand pa pred letom dni. Pokojnik dr. Heidler je izkazal Vašemu dopisniku, s katerim je bil v stalnih stikih, marsikako uslugo v poklicu in napisal tudi več člankov za »Jutro«, ki ga šteje list med svoie najodličnejše zunanje sotrudnike. Beograjska obrtna razstava odgodena Beograd, 30. maja. AA. Obrtna razstava, ki je bila prvotno zamišljena za d-obo vsesokolskega zleta, je odložena na mesec september in oktober. Avtomobilska nesreča Beograd, 30. maja. p. Iz Stoka poročajo, da se ie snoči okoli 9. v bližini reke Bregove pripetila težka avtomobilska nesreča. Prevrnil se ie neki potniški avtomobil, prš čemer je bil ubit poštni upravnik Mijo Serdarevič, šofer Soldin pa težko ranjen. Nesreča na beograjski stavbi Beograd, 30. maja. č. Danes popoldne se ie pripetila v centru mesta v ulici Kralja Aleksandra 44 strahovita nesreča. Z zidarskega odra v petem nadstropji! hiše dT. Vladimir ja Markovdča, bivšega generalnega direktorja Izvozne banke, j« padlo 15 metrov globoko na tla troje delavcev. Eden ie ostal na mestu mrtev, druga dva pa so prepeljali v brezupnem stanju v bolnico. Razlog nesreče je prevelika obremenitev odra. Diisseldorfski policisti so se sporekii Zaradi nesposobnosti bo upokojenih več višjih policijskih uradnikov — Zverinska okrutnost aretiranega Kiirtnerja imenujejo ugledni policijski uradniki, ki bo-do upokojeni zaradi njihove nesposobnost! pri zasledovanju vampirja. Diisseldorf, 30. maja d. Sedaj se ie posrečilo zbrati policiji dokaze, da je izvršil Kiirten tudi umore Roze Ohlinger, gospe Khtin in mehanika Scheera. S tem je propadla teorija, ki jo .ie postavila diisseldorf-ska policija, da je izvršik) niz zagonetenih umorov več različnih oseb, odnosno skrivnostno ubegl; norec iz norišnice v Stauss-bergu. Javna tajnost je, da je prišlo zaradi tega do ostrih nastopov na dusseldorfskem policijskem ravnateljstvu, kjer so vodilni krogi hoteli na vsak način dokazati, da je tdino upravičena teorija o večih morilcih :n onemogočali delo onim kriminalistom, ki so končno kronali svoie napore z aretacijo Kiirtcna. V zvezi s temi vestmi se že tudi S kako zverinsko okrutnostjo je moril aretirani Kiirten je najbolj razvidno iz tega, da je samo v teku noči od 29. na 30. avgust leta 1929. napadel z nožem gospo Goldhausen in ji zadal smrtni sunek v srcc ter nato nekaj minut pozneje napadel še gospo Mantel in trgovca Kornbluma. V zvezi s tem je izpovedal Kiirten, da je hotel izvršiti vse umore tako, da bj nesrečne žrtve zadavil, kar pa se mu spričo raznih okolnosti v posameznih primerih ni posrečilo ter je moral zato uporabiti nož. 45 potnikov zgorelo v drvečem vlaku Tragična posledica neprevidnosti sovjetskih Moskva, 30. maja, d. Ruska javnost je šele sedaij zvedela podrobnosti o grozni smrti 45 potnikov, ki so zgoreli v nekem vagoirnu osebnega vlaka vozečega proti Doimodedovai. Požar je izbruhnil na ta naoin, da se je nekemu potniku ubila steklenica z inetiiliovim alkoholom. Nekaj minut pozneje je nek drugi potnik prižgal cigareto ter vrgel ogorek vžigalice na tla, kjer se je metšlov alkohol takoj vnel. Ogenj se je po bliskovito razširil po celem vagonu in v par hipih ie bfk> 68 potnikov objetih v plamene. Ker je Ma nekega potnika in malomarnosti železničarjev zasilna zavora pokvarjena, niso mogli nesrečni potniki ustaviti vlak, ki je dir-vel z gorečim vagonom proti Domo-dedovu in se ustavil šele na tamošnji postaji. Med tem je že zgorelo 45 potnikov, 23 pa ie zadobilo tako strašne opekline, da bodo za vselej invalidi. Sovjetska oblastva so uvedla obširno preiskavo, ker se je pri pregledu drugih Vlakov izkazalo, da skoro nikjer ne delujejo zasilne zavore ter odstavilo celo vrsto železniških uradnikov. Manili bo odstopil? Bukarešta, 30. maja. g. List »Cuventul« objavlja v senzacijonalni obliki vest, da namerava ministrski predsednik Maniu za» radi nesoglasij med obema frakcijama vladne stranke odstopiti. Njegov nasled« nik naj bi postal sedanji poljedelski mi« nister Michalage. Ostali listi so glede te vesti zelo skeptični in menijo, da bo seda« nja vlada le deloma spremenjena, vsekaš kor pa ji bo tudi poslej načeloval Maniu. Venizelos poseti vzhodno Makedonijo Atene, 30. maja. A A. Predsednik grške vlade Venizelos je sklenil odpotovati 14. junija v vzhodno Makedonijo. Po povrat« ku v Atene se bo zadržal v glavnem me« st usamo nekoliko dni. Iz Aten bo odpo* toval na Kalkidiko, odtod pa v inozem« stvo, kjer bo ostal ves avgust in septem« bcr. Posetil bo tudi Varšavo in Dunaj. Loucheur v Budimpešti Beograd, 30. maja. p. Iz Budimpešta poročajo, da je tjakaj došel bivši francoski minister Loucheur, kj so ga slovesno sprejeli. Budimpešta. 30. maja. AA. List >Az Est« priobčuje izjavo Loueheurja, v kateri pravi, da žele države Male antante po njegovih vtisih sodelovati z Avstrijo in Madžarsko, kar je želja vse Evrope. To gospodarsko zbližanje pa je mogoče doseči samo s pomočjo Briandove ideje o evropski uniji, ki ima glede ustvarljivostj 100 % verjetnosti. Zakaj si morate nabaviti ORIGINALNI LISTER MOTOR? Zato, ker: VSak BISTER motor predstavlja višek angleškega precizijskega dela! VSflk LISTER motor zgrajen iz najtrpežnejšega angleškega materijala! ne le nekateri, ampak V£«lk LISTER motor na bencin ali petrolej brez izjeme je najboljše in najza- nesljivejše, kar si morete nabaviti za svoj denar! VS2lk LISTER motor na bencin ali petrolej predstavlja zaradi avtomatične ® sesalke za gorivo rekord v štedenju z gorivom! je VSžlfC LISTER motor na becin ali petrolej opremljen s popolnoma avtomatično f <9tin mazilno napravo! je V^allf LISTER motor na bencin ali petrolej počasni tekač in za gospodarstvo naj se dobavljajo samo počasni tekači! ne le nekateri, ampak VSak LISTER motor na bencin ali petrolej deluje brezhibno skozi 20 let! VS3fC LISTER motor prejmete 21etno jamstvo v kupnem pismu! izdeluje LISTER motorje že 30 let največja tovarna Anglije za stabilne motorje! dobite sestavne dele za LISTER motorje na bencin ali petrolej pri meni v 24 urah! Vas bo LISTER motor navdajal s ponosom! LISTER motorje dobite edino le pri FR. STUPICA, železnina v Ljubljani, na Gosposvetski cesti 1. Istotam dobite tudi originalne amerikanske DEERING travniške kosilnice, obračalnike za seno, žetvene priprave in vse nadomestne dele! Oglejte si mojo zalogo večkrat odlikovanih poljedelskih strojev vseh vrst in razstavo LISTER motorjev na Velesejmu. Brzojav: Kr. ministrstvo za vojno in mornarico Beograd je naročilo pravkar 30 komadov angleških original LISTER motorjev po 11 PH. Gotovo še ni vsem cenjenim odjemalcem in obrtnikom znano, da se dobe najboljše barve, firnež, laki ter vsi v to stroko spadajoči predmeti pri 6445 DRAGO FRANZ Ljubljana, Stari trg 24. Najnižje cene! Točna postrežba! ANTISEPTIČNO PREPARIRANA IOUMAI je znatno bolj zdrava in zanesljiva. Zahtevajte povsod izrecno njo. 129 Pangalos oproščen | Atene, 30. maja. d. Razprava proti biv* šemu diktatorju Pangalosu, ki je bil obs tožen, da je na nepošten način izvrševal nakupe novih vagonov za grške železnice, se je končala z oprostitvijo obtoženca. Z njim sta bila oproščena tudi ministra Sta« vulais in Tantalides, ki sta bila obtožena zarasdi istega delikta kakor Pangalos. Braiianu ponuja rumunski prestol Bruselj, 30. maja. p. Belgijski list »Li« berte Belgšque« je objavil senzacionalno vest, da je vodja rumunske liberalne stran« ke Ventil Bratianu ponudil drugemu sinu belgijskega kraljevskega para princu Kar« lu rumunski prestol. Po pisanju omenjc« nega lista ima ta kombinacija namen one« mogočiti povrartek rumunskega princa Kar« la v domovino. Belgijski princ Karel je mnogo potoval po vsem svetu. (Vest je zelo neverjetna in jo beležimo z vso re« zervo. Ured.) Drzen roparski napad Budimpešta, 30. maia. AA. V neko tukajšnjo banko je danes stopil mfod ban-dit v času, ko so se na blagajni isplačeva-Je uradniške pla-če. S ipretnjami z revolverjem ie roparju uspelo, da se je polastil vsote ,160.000 pemgov. Skočil j« nato skozi okno in zbežal. Prepovedane bfkoborbe Melun, 30. ma.ja. AA. Policijsfai prefekt je prepovedal bikoborbe, ki so bile določene za jutri popoldne. Drzen roparski napad v Budimpešti Budimpešta, 30. maja. č. V centralni palači Eskomptne banke v Dorotejini ulici je bil danes izvršen drzen roparski napad. Opoldne je bil v oddelku, kjer so se pripravljale delavske plače za jutri, samo eden uradnik. V tem sta planila v urad dva razbojnika ter ga z revolverjem v roki prisilila, da jima je izročil zavitek s 1G5.000 pengo, kar znaša približno poldrugi milijon Din. Razbojnika sta brez sledu izginila. Senzacijonalna aretacija Bukarešta, 30. maja. č. Veliko senzacijo je vzbudila v Bukarešti aretacija pivega komisarja bukareške policije, Busaresca. »Adeveruk doznava, da je bil komisar are-triran zaradi špijonažie. sluteno paričilf pa veli, da gre za neke malverzacije. Najverjetneje pa je, da je bil Busarescu are tiran v zvezi s člankom Besedovskega v >Matinu<, kjer se navaja, da je sovjetska vlada podkupila nekega visokega funkcionarja bukareške državne policije. Ta visoki uradnik naj bi bil aretirani prvi komisar Busarescu. Čudeži tehnike Berlin, 30. maja. s. Včeraj sta dva ras diofonska strokovnjaka izvedla zanimiv poskus med Berlinom in letalom, ki je le« talo nad Los Angelesom. Z letala sta ime« la ob 15. uri zapadno ameriškega časa to c ob 3. berlinskega časa s posredovalno oddajno postajo 10 minut dolg razgovor z ravnateljem Lufthanse, ki je poslušal go« vor na navadnem telefonskem aparatu. Govor je bilo slišati na 12.000 km razda« Ije izborno. Francoske čestitke Johnsonovi London. 30. maja. AA. Letalo miss John-sonove bo popravljeno v nedeljo. Iz Svd-neya so poslali agenti tvornice letal »Deha. villand« dele, ki jih potrebuje poškodovano letalo. Snoči so zelo dobro culi govor mi?« Johnson, ki je bil prenesen brezžičnim potom iz Brisbana. Lord Thomson je prejel od francoskega letalskega ministra. Laurenta nastopno brzojavko: »Prosim, da izrazite miss Johnson globoko Občudovanje, s kaiterim spremlja vsa francoska letalska zračna služba čin, kj ga je ravnokar dovršila, ter moje najprisrč-nejše čestitke. Hmeljski trg Žatec, 30. maja. h. Tendcnca čvrsta; povpraševanje traja daHe. Promet zaradi pomanjkanja •blaga majhen. Cene 600 do 650 Kč. iitev 124 je. kakor sporoči njeno zahvalno pasmo. dosegla ga. dr. A. t Pragi: Deset londkov Eros Kreme, ki sem jjiti dobila od vas, sem morala prepustiti svojim znancem. Moj obras je dobra reklama za vašo kremo, kajti kljub svojim 48 letom izgledam lej-a in mladostna. Eros-torema odst.ram nagle in ?igmno vse zajedalo«, gube. pege, nosno r-leeico. rujave in rumene lis>e. solnč.ne pege. Garancija: ali denar Florac iz Laškega, trgovina zajamčeno francoskih olj, parfemov, kolonjske vode. Publika, zlasti dame, prodajalno (pred paviljonom H št. 070) naravnost oblega. Strokovnjaki izjavljajo, da proizvodi »Flore« lahko tekmujejo z najslovitejšimi svetovnimi par-fevnskimi markami. — Tudi gurmani in raivajenei pride*. jo na svoj račun, če enkrat pokusijo čokolado Šonda ter ostale izdelke domače beograjske tvornice Šonda, ki danes s svojimi izdelki! zalaga že vso državo. Obiskovalce velese-jjma opozarjamo na paviljon H 211 do 217. VREMENSKA NAPOVED Dunajska vremenska napoved za soboto* Sem in tja boli oblačno; s severa vetrovi z nevihtami in morda tudi padcem temperature. Čitajte vedno naše oglase! Kurja očesa Uajboljlf sredstvo proti kurjim očesom »CtAVEN« j« mast Dobit« v lekarnah, drqge-tijab ali naravnost 1* t vzornice in glavnega ekladSSa M. Hrnjak lekarnar — Slsak Žalostni javljamo tužno vest, da je naš dobre oče, stari oče in tast, gospod FRANJ0 KAVČIČ dne 30. maia 1930 ob 1. uri popoldne, po daljšem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 77. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 1. junija 1930 ob 4. url popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 31. maja 1930. Dražestne kodre neomajno s-tanovitate pri vlažnem zraku ali potenju, dosežejo dame in gospodje brez žgalndh šikarij s pomočjo Heia-ko-dralne esence. Tudi najbolj zalo bu-bi-glavo polepša Hela, in ie vsaka cndulacija nepotrebna. Velik prioranok na aasu in denarju ter pospešuje rast. la?. Pogled v zivalo va« bo zadivil. Takoj po uporabi obilno bujrob kodrov, mične frizure. Mnogo zahvalnih pisem. Posebno gledališki igralci so polni hvale. Cena JC Din, 3 steklenice 23 Din, 6 steklenic 40 Din. Dr. Ibic. Kemčno Koške H, poštni predal 12/H7, Češko-\!ovaška. 153 Brez posebnega nacnanila, Mestni oogretml Maribor Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka oziroma sestra in vnukinja, gospodična MILENA GREJAN učenka IV. meščanske šole v četrtek, dne 29. maja 1930, ob pol 20. uri po dolgi, zavratni bolezni in pre videna s tolažili sv. vere, v 17. letu svoje dobe, bogu vdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v soboto, dne 31. maja 1930, ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 2. junija 1930 ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene v Mariboru. Maribor, dne 30. maja 1930. 7614 Gustav in Emilija Grejan, starši. — Marta Grejan, sestra. — Vinko in Emilija L^itgeb, stari starši, ter vsi ostali sorodniki. Aresit dvojno impregnirana usnjata lepenka Lepenka za izolacijo posuta s plutovino ali z milovko (Talkum) Izolačfte plošče dvojno lepljene Bitumettozna strešna lepenka vseh vrst Bitumen juta za izolacijo Vsi ti produkti so izdelani iz čistega, naravnega meksi-knnskega BITUMEN A. Bitumen v originalnih sodih Lesni cement Dobavi3 v vsaki množini JOS. R. PUH, Ljubljana Gradaška nI. S« Telefon »313 Posetite me na velesejma paviljon ,F< št. 483-484 Prodaja vina. Uprava patrijarških posestev v Dalju bo prodajala dne 15, junija t. 1. potom pismene dražbe svoja vina, in sicer: 100 hektolitrov rizlinga " 30© „ ružice 150 „ skadarke (cviček) 100 „ slankamenke vse iz leta 1929. Ponudniki naj ponudbe izroče tej upravi najkasneje do 15. junija t. 1. do 10. dopoldan v pisarni uprave v Dalju. Zavarščina je 5% od ponudene vsote. Cena velja franko posestva v Dalju v kupčevih sodih. Vina se lahko ogledajo vsak dan v kleti v Dalju. Uprava patrijarških Dobara v Dalju. 3 •Va«f 3C #e€ *xtcustva o gradnji tno&eci/clev, (PreGo •iCC svetovnih re/eordoo v /efe* tVesfeft uspehi pr« svetovnih GonGu*encah v vseh delih . « U • • da so AJH motorna kolesa koastnkeijiko na vtika in prvem mesta sveta aolcasiufefo Brezkonkarenčne cene! Breskonkuren£ne cene! Generalno zastopstvo: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva štev, 11. NA VELESEJMU PAVILJON J Naši in ljudje Slike z otvoritve jubilejnega ljubljanskega velesejma Trgovinski minister dr. Juraj Demetrovič otvar-ja velesejem. V ozadju ban inž. Sernec. Desno: Minister dr. Ivo fcvege.1 pri pozdravnem govoru. Pogled na tribuno z zastopniki Nj. Y velesejma. Predsednik velesejma g. el. kralja, vlade, oblasti in predsedstva Ivan Bonač čita pozdravni nagovor. Mariborski oblastni odbor Jadranske straže Maribor. 30. ma.ia. Oblastni odbo-r Jadranske straže je imel v sredo dopoldne v mestni posvetovalnici svojo letno skupščino, katere sn se razen delegatov iz Celja. Ptuja. Slov. Bistrice, Sv. Lenarta in Me žic udeležili tudi okrožna insv. torej 27.000 Din prebitka. O. La-vrenčiču ie bila izrečena za njegovo agiino m požrtvovalno delovanje posebna zahvala. Pri volitvah ie bil z malimi izpremein-bami zopet flzvolien dosedanj,- odbor s .predsednikom dr. Leskovariem na čelu. Ob zaključku so posamezni deiegati postavili več predlogov, kakn naj bi se čim uspeš-neiše razvijala med našim narodom zavest o veliki važnost' našega morja. Poudarjala se je zlasti potreba pošiljanja naše dece na morje, objavljani a slovenskih člankov v listu »Jadranska Straža«, prirejanja večjih izletov na Jadran, predavani o pomenu morja za našn državo in njeno prebivalstvo z narodno - gospodarskih vidikov ter predavani o naši trgovski mornarici in težavnem boiu. ki ga vrši. Končno ie bilo sflclemicvno. da se bo prihodnja skupščina oblastnega odbora vršila zopet v Mariboru. V dnevih sreče za dneve nesreče! Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani priredj v nedeljo 1. junija t. 1. >Dan Rdečega križat s promenad ni m koncertom vojaške godbe v Zvezdi ob 11. uri. Ta dan stopi Rdeči križ pred ljubljansko občinstvo s prošnjo. Ha položi vsak, ki količkaj zmore, vsaj skromen dar za one tisoče in tisoče nesrečnih, ki trpe radi raznih elementarnih nezgod in epidemij, za one, ki jih je beda vrgla v zaduhla podzemeljska stanovanja, kjer hirajo lačni in bolni. Omogočite Rdečemu križu, da bo mogel obiskovati te bednike in jim nuditi svojo pomoč. Tz teh stanovanj hoče poslali Rdeči križ kakih 30 bolehnih otrok vsaj za nekaj tednov v lepo božjo naravo, da si okrepe šib- ko zdravje na solncu, zraku tn pri te s 1. iuniiem vozil! avtobus podietia Pečnikar na progi Ljubljana—Velike Lašče—Ribnica—Kočevje. S tem bo otvorjena redna avtomobilska zveza Kočevja z Ljubliano. s čimer ho utsreženo vsem onim. ki iim dosedanie železniške zveze ne ustrezalo. Zvedeli smo iz zanesljivih virov, da misli neko fiub-Idansko avtobusno podjetje uvesti še promet na daljši progi, in sicer Liubliana— Kočeviie—Brod na Kolpi—Delnice. S to zvezo bi bil otvorjen redni in naikrajšii osebni promet Slovenije z morjem Kakor se opaža, se bo tudi na Kočevskem začel razvriati redn; avtomobilski promet. Seveda bi se morala vzporedno z novimi zvezami gledati na to. da se končno enkrat uredi vprašanje naših cest. V to svrho bi se moralo začeti v najkrajšem času z resnim delom_ I. Maček Ljubljana. Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih najcenejši Važna sodba mariborskega sodišča glede delavskih nadur Maribor, 30. mainika. S povojno jndustri.ializaciio Maribora je postalo v našem mestu silno pereče soci-jalno vprašanje širokih slojev in tako imamo tudi pred našim sodiščem večkrat važna principijelna vprašanja industrijskega delavstva. Se lansko leto smo imeli n. pr. pred okrožnsm sodiščem prineipijelno važno pravdo glede delavskih zaupnikov, ki je bila poleg primera v mežiškem rudniku edšna v celi državi. Ze celo lansko leto pa ie bilo dolavsrtivo v opekarni Fr. Derwu-scheka v Lariteršpengu r>r; Mariboru v boju glede plačevanja nadur s 50%, kakor to določa zak. o zaščiti delavcev. V ta boj ie moralo poseči celo ronistrsitvo soc. politike. ki je že lansko poletiie odločilo, da nnora tovarnar v opekami upeliati 8-urni delavnik in vse nadum^ delo plačevati s 50% dodatkom. Delavsitvo ie v jeseni po končani glavni sezoni vložilo urok tovarnarju nad 20 tožb za udarilo tega dodatka nadur. Tovarnar pa je delavstvu nato odpovedal služibe in natruralna stanovania in to ravno pred božičnimi praizniki. Delavstva »e zaradi tega svoie tožbe umaknilo in tako ostalo nadalje v služb; in stanrfva-njih. Cne-ga delavca, kuriača. pa tovarnaT sam ni hotel več obdržati v službi in se je ta tožba nadaljevala, očividno z obeh strani, da se doseže ored sodiščem princi-p:jelna odločitev clede nadur. Tovarnar je namreč trdil, da ie imel kuriač tedensko plačo in da mu zato ni treba plačevati 50% dodatka za nadure, čeprav je kuriač delal skozii celo sezono po 12 ur na dan. tudii ob nedeljah. Delavec - kuniač pa se ie skliceval na zakon o zaščiti delavcev, češ. da >e določilo glede dodatka za nadure priis.ilne narave in mora zaradi tega podjetnik v vsakem primeru plačati delavcu izvršene nadure s 50% dodatkom. Tovarnar pa je še trdil, da je že sam kurjaču zvišal tedensko mezdo z ozirom na 12 urno delo in da ie hotel dati še tretiega kuriača. a da sta zaposlena kuriača sama vztrajala Pri tem. da bosta vse delo sama opravila in da toreii hotela delati neprestana po 12 ur namesto osem. Pravda ie traiala že od lanske jeseni in se ie vršilo 5 razcav. tekom katerih ie biilo zaslišano vse uradništvo tovarnarja in cela vrsta delavcev opekarne, delavski zaupniki in tnimk Delavske zbornice Pri-bavljen je bil tudi spis Inšpekcije dela glede te tovarne. Tožečega delavca ie zastopal odvetnik dr. Av. Reisman. toženega tovarnarja pa dr. Brandstatter. V sredo je bHa pravda končana in okrain; sodnik dr. Adamič je ugodil tožbi delavca ter obsodil tovarnarja v plačilo zahtevanega 50% dodatka za vse nadure cele lanske sezone in plačilo vseh stroškov. češ. da je določilo zak. o zašč. del. glede pilačevania nadur prisilnega značaja in se zaradi tega ne more obiti z nikakim drugačnim dogovorom med delavcem in delodaialcem. Zanimivo ie. da ie to šele druga sodba o sporu za nadure ori mariborskem sodišču. odkar velia zakon o zaščiti delavcev. Danes premijera ob 4., 7. in 9. zvečer! 1 ]eieee (hodovje Nepozabni »Ben Hur«, pevec »Poganske ljubezni« umon Plovano v filmu senzacij kot ljubavnik, dober tovariš in drzen pilot. Senzacijonalni polet iz San Diega v Honolulu. — Sredi Oceana v borbi z razbesnelimi elementi! — Obupen boj z orkanom. — Ljubezen in tovarištvo! Telefon 2124. £/«inf iettio Matica Naša razstava KOLES prvovrstnih gramofonov, plošč v paviljonu znamk v paviljonu I 589 G 159 in radio-aparatov se?1 - aa Velikanska zaloga nezlomljivih in vpogljivih novovrstnih plošč po Din 50,— 7615 in Din 65.— ■b— ki ie uzakonil dolžnost plačevanja nadur s 50% dodatkom za delavstvo. Pismo iz Zasavja Litija, 29. maja. Na zadnjem občnem zboru Gostilničarske zadruge za litijski okraj so nastale nekatere osebne spremembe. Za dosedanje predsed-ništvo se je zahvalil gosp. Ivan Robavs. me. sar in gostilničar iz Šmartua pri Litiji. Občni zbor si je izvolil svojega dolgoletnega priljubljenega načelnika za društvenega častnega člana. Poklonili so mu krasno diplomo, originalno delo znanega slikarja a. Luce Magoliča. Diploma krasno uporablja motive iz gostil ni carskega življenja: vinsko brazdo, voznike, ki peljejo vino, gostilničarja, ki jih pozdravlja s stopnic svoje sro-stilne itd. Za svoje krasno delo Je prejel naš rojak g. Magolič priznanje občnega zbora, krasnega darila pa je seveda najbolj vesel odlikovanem sam. Za letošnje leto si je izbral občni zbor naslednjo društveno upravo: načelnik gosp. Vojko Šribar, podnačelnik gosp. Josip Borišeik, tajnik go^o. Pleniear. Ponovni občni zbor pa so imeli mesarji, ki so organiziranj v Mesarski zadrugi za litijski sodni okraj. Zaradi nesoglasij, ki .so nastala na zadnjem občnem zboru, je zaključil predčasno predsednik gosp. Robavs iz Šmartna občnj zbor. Ponovno ziborovauje se je vršilo v gostilni pri gosp. Borišku v Litiji Udeležili so se ga tudi mesarji iz zagor-skesra okoliša ter vladni zastopnik arosp. svetnik dr. Senekovič. Drugi občni zbor, ki je bil le nadaljevanje prvega občnega zbora, je potekel ob navzočnosti gosp. vladnetra svetnika popolnoma v relu. Dosedanji načelnik mesarske zadruge gosp. Robavs ni sprs. jel več mesta načelnika. Izvoljen je bil nalo gosp. Josip Bori^ek. Dosedanje električno omrežje, ki je bilo /,r> razširjeno na Spodnji Grbin, je naš pridni gosp. Polči potegnil tudi že na Zgornji Grbin. Za novo naselje, ki nastaja tamkaj zadnje čase, je bil vsekakor znamenit <'ogo-d %k, ko so r»o hišah zasijale električna žarnice. Električni tok oddaja Kunstlerjsva elektrarna s Frtice. O nočnih obiskovalcih, ki so koncom prejšnjega tedna obiskali šest lolkalov, kljub pridnemu iskanju nimajo naša oblastva ni-kakega sledu. Nenavadni vlomi postajajo vedno bolj zaeonetni. Nočni dolgoprstn?ži so iskali najbrž večjih vsot. Da niso iz tukajšnjega kraja, govore nekatere okoliščine. Vlomili so v noči od pftka na soboto tudi pri mesarju Borišku, kjer imajo običajno tisti dan in še tudi ponoči precej dela, ko koljejo in čistijo živino za sobotno in nedeljsko prodajo. Okrog poltretje ure zjutraj je opazil eden tukajšnjih mladeničev tisto noč sumljivega moškega, ki je slonel na vogalu Meškove hjše. Ko se mu je približal na nekaj korakov, se je sumljive« odločil iz teme in jadr- no zbežal proti Savi. Neznanec je stal najbrž na straži, ko so njegovi pomočniki odpirali vrata pri Borišku Da niso vlomilci domačini, govori tudi okoliščina, da so vdrli v delavnico čevljarja Mlakarja, ki ie- prišel tisto noč prenočevat v svojo delavnico. S strojem nad travo po železnic« Lani so okoličani in sosedi železnice ob progi Ljubljana — Višnja gora. Brezovica — Vrhnika. Medvode — Ljubljana in Kresnice — Sava občudovali voz prav posabne vrste, k: ie stal pred lokomotivo v polni pripravljenosti, da ga nahranijo s paro in s stisnjenim zrakom in ga uporabijo za delo. kateremu ie namenjen — za pletje in čiščenje trave in plevela na progi. Delovanje čistilnega stroja na nekaterih progah ljubljanskega železniškega ravnateljstva. kier so se vršile poskušn.ie. je bi'o zelo zadovoljivo. Zdi se. da se bo v bodoče vporablial tak stroj na vseh iugosloven-skili železnicah in sicer ne v škodn delavskemu osebju, ki se lahko uporablja za d"u-ga dela. O tem zanimivem in koristnem stroju, ki je nemški izum. poroča pravkar izšla številka ilustrovane tedenske revije »Življenje in svet.« SOKOL Javni telovadni nastop priredita t n&deljo ljubljanski sokolski društvi Sokol I. na Taboru in društvo v Šiški. Oba nastopa bodeta kpa revija dela zadnjih mesccev in naj sc j:h sokolsko občinstvo udeleži v velikem številu. Prireditvi bodeta na letnih telovadišoih obeh društev na Taboru, oziroma v Šiški; pri Sokolu I. sodeluje lastna društvena sodba na pihala, v Šiški pa bo igrala sodba 40. pešpolka. Ljubljanski Sokol naznanja, da se ndetrf! odposlancih razvitja prapora so.kolske župe Kranj, ki bo v nedeljo 1. t. tn. na Jeseničan. Članstvo vabimo, da se pridruži odposlanstvu. Zbirališče ob pol 12. na glavnem kolodvoru. Istočasno opoz-aria.mo in vabimo ostalo članstvo, oa prisostvuje v čim večjem številu javnim telovadnim nastopom bratskih sokolskih društev Sokola I. in Šiške, k.i bodo istotako 1. junija. Sokol pri Devici Mariji v Polju se pridno pripravlja za vsesokolski zlet v Beogradu, za katerega se ie prijavilo že precejšnje število teu>-vadečih. Razveseljivo 'je dejstvo, da so se nekateri telovadni oddelki podvojili pod novo upravo, kar pomeni precejšen korak naprej. — V nedeljo 1. junija ob 15. bo na letnem telovadišču in v Domu veselica s plesom v prid društvenega fonda za udeležbo članstva Vseh kategorij na vsesokolskem zletu v Beogradu. Vabljeni vsi! Občina Murska Sobota in grad grofa Szaparyja Murska Sobota, koncem maja. Prekmurje. nekoč last treh. štirih madžarskih rodbin bo kmalu izginilo zadnie spomenike nekdanje aristokratske vsemo-močnosti. Za knezom Esterhazviem. ki je prostovoljno prodal svojih 11.000 ha dalnie-davskega velezostva zagrebškim bankam, da se sedai one bore z agrarno reformo, interesenti in kolonisti, ie dogospodaril Bela Batthyany Na tem posestvu skuša sedai novi upravitelj rešiti, kar se še da. Sedai ie na vrsti tretje veleposesfcvn in sicer ono sobošikega grofa Ladislava Szapa-rya, bivšega guvernerja na Reki in poslanika v Londonu. To posestvo, ki ga je nekdaj stari grof neobremenjenega zapustil svojim sinovom in k ie predstavJialn vrednost dobrih 20 nriliionov. se razprodaja. Na.iprei se razprodajo dragocene premičnine. lci se nahaiaio v soiboškem gradu. Sodna dražba bo že 2. junija. Na prodaj pa je tudi grad sam in prekrasen park okoli njega. * Za grad se že dolgo zanima občina Murska Sobota. »Novlne« pa v zadnjem času pišejo, nai kupi grad kdorkoli, samo občina ne. Občinski odborniki oa so vendar sklenili, kupiti park in grad. če cena ne bo presegala dveh milijonov dinarjev. Do tega sklepa ie prišlo zaradi tega. ker rabi bodoče mesto Murska Sobota svoj oark. Ce bi se sedai zamudila ugodna prilika, bi se zamudila za vedno, kajti če bi park prišel v roke privatnika, bi ta gotovo iztrebil dragoceno drevje. Mnogi se za oark inte-resiraio baš -zaradi lesa. Predstavljajte si Soboto, ki tako rapidno napreduie. brez tega prekrasnega parka. V vsei Soboti ni človeka ki bi zamogefl mirno gledati kako uničuie privatna špekulaciia tekom desetletij s trudom in ogromnimi stroški ustvarjeno lepoto. Drugič pa rabi občina nulno prostore za urade. V gradu je 80 lepih in zračnih sob. To bi bil najboljši prostor za glavarstvo^ orožn štvo. katastrsko upravo in vse druge. Uredila bi se v gradu tudi privatna stanovanja za glavarja, šolskega nadzornika in za učitelje, za kar je sedaj občina tudi dolžna skrbeti. Da so prostori pripravni, ie ugotovila že lansko leto posebna komisija. ki je odobrila načrt, da se naseli v gradu nameravano novo okrožno sodišče. Nekateri zagovarjajo tudi načrt da bi se za glavarstvo kupila parcela ob Aleksandrovi cesti za 100.000 Din in da bi se zgradilo tam za pol drug milijon lepo in moderno poslopje. To bo morala storiti seveda občina. če se ne uveljavi njen vsekar boljši in koristnejši načrt z gradom in parkom. Konično bi bila kupčija tudi rentabilna. Ob Aleksandrovi cesti lahkn odda precej sveta za stavbišča. S pametnimi gradbenimi načrti bi se dal ta del lepo urediti. Za te parcele hi dobila občina na.iman.i pol milijona dinarjev. Ker bi se s pametno ureditvijo parka Pridobile tudi parcele ob Radgonski cesti, bi veljal park in grad občino le 1.000.000 Din. Upamo, da bo občinski svet vztrajal pri svojem sklepu v interesu občanov. Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri katari motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčlce. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz .Tose* fovo< grenčico že desetletja prj odraslih in otrocih obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. / Doinaee Testi * Državni izpit iz glasbe. Ob koncu šolskega leta 1929-30. po 20. juniju se bo vršil na državnem konservatoriju v Ljubljani državni izpit iz glasbe pred posebno, od ministrstva prosveče imenovano komisijo. Kandidati za državni izpit iz glasbe naj se prijavijo pismeno ravnateljstvu državnega konservatorija najkasneje do 10. junija. Prošnji za polaganje izpita nai prilože vsa svoja spričevala, curriculum vitae, potek glasbenega študija. Navedejo nai tudi iz katerega glavnega in katerih stranskih predmetov hočejo napravit; izpit. * Ugodnosti srednješolcem za udeležbo na prvem vseslovanskem kongresu. Od 2. do 5. julija se bo vršil v Beogradu prvi vseslovanski in dvanajsti jugoslovenski kongres srednješolcev. Za udeležr.ike obeh kongresov ie odobril prometni minister če-trtinsko vožnjo. Ta ugodnost veli a od 28. junija do 12. julija za vse vlake razen SOE. Vsak udeleženec, ki želi izrabiti to ugodnost, mora kupiti, vstopnina odn. obmejni postaji vozni polovični listek na podlagi legitimacije in se vrne brezplačno z istim listkom nazaj s potrdilom, da se je udeležil kongresa. Legitimacije morajo biti žigosane od odliodne postale. * Počitniški tečaji za učitelje na Krku. Prijave za tečaj delovne šole na Krku se več ne sprejemajo, ker je dovolj prijavljen-cev. Prijave za tečaj v Zagrebu se pa še nadalie sprejemajo. * Četrt nska vožnja k otvoritvi sevniške-ga Sokolskega doma. Posetnikom otvoritve Sokolskega doma v Sevnici 1. junija je prometno ministrstvo dovolilo 75 odst. popust na progah Zagreb-Liubliana in Zidani most-Maribor. * Otvoritev planinskih koč. Triglavski dom na Kredarici bo danes in jutri v nedeljo 1. junija otvorien in oskrbovan. Stalno se otvori za binkoštne praznike. Koča na kamniškem sedlu in Cojzova koča na Kokrskem sedlu se otvorita v nedeljo 1. iuniia ter ostaneta zasilno oskrbovani do binkošttiih praznikov. Za binkoštne praznike in naprej do konca sezone bosta redno oskrbovani. Otvoriene in oskrbovane so: Koča na Veliki Planini, Dom v Kamniški Bistrici. Dom 'ia Krvavcu, Spodnja koča in Kadilnikova koča na Golici ter Aljažev dom v Vratih. * Skupšč'na Zveze za pospeševanje turizma na gornjem Jadranu na Sušaku je izbrala 28. t. m. nov odbor. Za predsednika je bil izvoljen dr. Ivan Krajač, bivši minister, za podpredsednika pa g Juraj Ružič s Sušaka. Odstopivšega dolgoletnega vodjo Zveze g. dr. Juraja Kučiča je pa imenovala skupščina za častnega predsednika. * Skriti potnik je naslov v obliki povesti opisanega resničnega doživljaja, ki ga pri občuje pravkar izišla številka tedenske revije »Življenje in svet«. Povest je ilustriral kipar Niko Pirnat. * Turistični odsek Narodne knjižnice in čitalnice v Zagrebu priredi to nedeljo celodnevni peš-izlet na Lisco v Zasavju. Odhod iz Zagreba z vlakom ob pol 6.. Zberemo se pred državnim kolodvorom ob 5. zj. Natančnejše podatke daie odbor. * Literarno nagrado 100 dolarjev, ki jo ic med drugim razpisala ameriška »Prosve-ta« za najbolišo socijalno povest, je prejel Adam Milkovič. učitelj v Žužemberku, za svoie delo »Podedovano znamenje.« Povest izide v kratkem v »Prosveti.«. * Samomor matere na grobu sina. V Velikem Bečkercku ie izvršila Katarina, žena ruskega emigranta Dimitrija Petrovskega, ker ni mogla preboleti smrti svojega sina gimnazijca Dimitrija, ki se je lani usmrtil samomor. Kupila ie za 5 Din ocetne kisline in io izpila na sinovem grobu. S hudimi notranjimi opeklinami so jo prepeljali v bolnico, kier je podlegla strupu. Birmanska darila v veliki izbiri po znižani ceni L Viihar, urar, £jublPoroč-rok Nj. Visokosti« z našim slavnim filmskim umetnikom Svetoslavom Petrovičem v glav ni vlogi. Vsi, ki ljubijo filme ljubavne vsebine, kavalirstva in galantnosti, bodo pri tem filmu prišli na svoj račun. Pri vseh predstavah najnižje ljudske cene: 2, 4, 6 ,n 8 Din. u— Na mestni ženski realni gimnaziji je v dneh 31. t. m. od 12. ure do vštetega 2. junija razstava risarskih in ženskih ročnih del go.ienk zavoda za šolsko leto 1929-30. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 18 Roditelji goienk in prijatelji zavoda iskreno vabljeni ! u— »Dve Marički«-, pravljična igra M. Grošljeve, se bo ponovila v ponedeljek 2. junija popoldne ob 3. v opernem gledališču in ne v nedeljo, kakor je bilo pomotoma javlieno. Starši, privedite svoje malčke. Cene zelo znižane. u— Smrtna kosa. V 77. letu starosti je umrl v Ljubljani g. Fr. Kavčič. Pogreb pokojnika bo 1. junija ob 16 iz mrtvašnice splošne bolnice. Biag mu spomin, žalujočim naše sožaljc! u— Klub koroških Slovencev priredi nocoj ob 20. v gostilni »Mrak« družabni večer. Pridejo tudi vsi naši rojaki s Koroške, ki bivajo ob priliki velesejma v Ljubljani. Pridite polnoštevilno. u— Zborovanje živinozdravnikov. Živino-zdravniki. ki se udeleže zborovanja 1. junija ob 15. v veterinarskem bakteriološkem zavodu v Lipičevi ulici 2., naj po možnosti posetijo tudi prijateljski sestanek v soboto ob 20. v hotelu Štrukelj. u— Sokol I. na Taboru priredi 1. junija ob 4. popoldne javno telovadbo. Nastopijo vsi oddelki. Po telovadbi bo ljudska zabava s plesom v vseh notranjih prostorih Sokolskega doma na Taboru. Sokolstvo in Taboru naklonjeno občinstvo vabimo, da nas poseti v čim večjem številu. u— Ne motite radiofonske oddajne postaje! Dravska direkcija pošte in telegraia objavlja: Ministrstvo za gradbe dobiva pritožbe, da uporabljajo stranke v mnogih Ire, verižice v* Čuden JLjubijana, Prešernova i Damske toalete zadnje velemestne kreacije ter obleke za vse prilike od preprostih do elitnih modelov v veliki izberi pri tvrdki F. LUKIC v Stritarjevi ulici. RADIO- ELEKTROTEHNIKA _ „ Ljubljana, IGSSe Polisak- Aleksandrova št. 5. Izvršuje in dobavlja vse elektrotehnične naprave. Dobavlja, popravlja in izvršuje vse radio-in ojačevalne naprave. Prodaja ves elektrotehniški in radio-mate-rijal. J34 ohfelse prodaja za ves čas velesejma po nabavni ceni konfekcijska industrija JOSIP IVANČIČ Ljubljana Bunafska c. 7 Ne zamudite ugodne prilike! 6425 Sanatorij MARIA-GRUN pri Gradcu (Graz) - Tel. 38 lečilišče za fizikalično dietetičen način zdravljenja in psihoterapijo Odprto vse leto GUMIJEVE v raznih premerih, za vrtove, za paro in pretakanje raznih tekočin. Elektrotehnično podjetje SLAVO KOLAR, Ljubljana Zobni ateSJe Dentist P. VRANKAR ZOBAR se nahaja na Dunajski cesti št. 20, I. nadstropje, vhod v Tavčarjevi ulici št. 2, nasproti kavarni »Evropa«. 7593 I železnato C hi na-vino povzroča izvrsten tek, pojačuje živce, popravlja kri ter se rekonvale¢om ia slabokrvnim od zdravniških autoritet zelo priporoča. ■ZBORNI OKUS. čez 10.00« zdravniških priznanj — Dobi se po vseh lekarnah. 61o0-a VELESEJMSKA RESTAVRACIJA DOLNICAR & PRESKER vabi za danes in jutri zvečer na pojedino OCVRTIH PIŠČANCEV (Backhandelschmaus)! — Porcija s solato Din 20.— 7581 Cviček iz Gadove pečL krajih aparate za masažo in zračenje itd., med njimi tudi v bolnici in zdravniki, in sicer v času, ko so radiofonske oddajne postaje v obratu s čimer motijo radio-fonsko sprejemanje. Tako motenje je po zakonu prepovedano (čl. 213 kaz. zakona iz 1. 1929. pravi: »Kdor preprečuje z električnimi aparati namenoma ali iz malomarnosti delovanje radijskega aparata, ali kdor vzkrati za radijske aparate potrebno delo, se kaznuje, če je ovira nastopila, z zaporom do 1 leta ali v denarju do 10.000 Din), razen tega pa preti nevarnost, da bo, ako se taki aparati razširijo med ljudstvom in motenje naraste, vedno več poslušalcev radia odpovedalo svoie postaje, s čimer se bo stalni dohodek države samo zmanjšal, širjenje radiofonije med ljudstvom pa se skrčilo, namesto da bi se razmahnilo. Ministrstvo naroča zato direkciji, naj opozori vse svoie podrejene pošte, da morajo na vsako prijavo v tem pogledu ne-mudom-i uvesti preiskavo, in ako bi se prijavljena oseba ne odzvala pozivu, prositi krajevno policijsko oblastvo alj orožništvo za posredovanje. Opozarjamo pošte na strogo ravnanje in postopanje v smislu tega odloka. u— Motoklub »Ljubljana«. V nedeljo 1. junija izlet na Golico. Z motorji do Sv. Križa nad Jesenicami. Nato pešizlet na Golico. Člani in po njih uvedeni gostje se opozarjajo, da se tega izleta udeleže v velikem številu. Start ob 5. pri kavarni »Evropa«. u— Hudo ponesrečen delavec. 22 letni zidar Jože Kastelic, doma iz Sneberij je delal včeraj popoldne na novi stavbi v Ko-rytnikovj ulici 34. Okrog 13.30 se je poda! na precej visok zidarski oder, k.ier pa je med delom nenadoma izgubil ravnotežje in padel na tla. Obležal je med opeko :n kamenjem hudo obtolčen po vsem telesu, zlasti na glavi. Ker je tožil tudi o silnih bcie-činah v desni nogi, so takoj poklicali reševalno postajo in ie bil Kasteiic prepeljan v splošno bolnico. Nesrečnik si ie pri padcu, kakor so ugotovili v bolnici, zlomil desno nogo v stegnu, precej nevarne pa so iudi poškodbe na glavi. u— Brezobzirna kolesarica. Predsnočnjim sta se pripodila po poti ob Ljubljanici na Kodel.ievem na kolesih dva neznanca, fant in dekle. Dirkala sta tako brezobzirno, da .ie ženska povozila 4 letnega Igorja, sinčka sjiedicijskega podjetnika g. Josipa Siliha. Otrok se je pri padcu precej hudo poškodoval na glavici in na nogah. Kolesarja se za nesrečo nista zmenila, marveč sta dirkala naprej v smer; proti Mladinskemu domu in dalje, nakar sta izginila v daljavi. Ponesrečenega otročička je pobral oče in gao dnesel v bližnjo vojaško bolnico, kjer mu je zdravnik rane izpral in ugotovil, da poškodbe k sreči niso nevarne. Brezobzirno kolesarico zasleduje policija. PEGE odpravl hitro in brez sledu .,CREME ORIZOL" Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Depot: Cosmochemia, Zagreb, Smičiklasova 23. Telefon 49—99. bnamanm u— Vlom v klet. V kletne prostore trgovca z radijskimi potrebščinami Antona Poljšaka na Aleksandrovi cesti je vdrl predvčerajšnjim popold ne neznan zli kovec ter ukradel dvoje koles od Polišakovega trici-kla. Ukradeni kolesi sta bili opremljeni z novima prevmatikama in sta bili vredni okrog 400 Din. Oškodovanec sumi, da se je vtihotapil v klet neki njegov bivši uslužbenec, ki so ga videle stranke postopati že dopoldne v veži hiše. Poljšak je prijavil zadevo policiji. u— Okradeni kopalec. Trgovski sotrudnik Franc Trolia, stanujoč na Zaloški cesti 3, je bi! na praznik med prvimi kopalci v Savi pri Tomačevem. Spravil je obleko v grmovje tik vode, kamor je položil iudi svoj fotografski aparat. Okrog 15.30 pa je prišel Troha zopet iz vode in na svoje presenečenje ugotovil, da je izvohal skrivališče za njegovo obleko neznan tat 'n mu odnesel hlače z listnico vred, rjave nizke čevlje ;cr fotografski aparat v skupni vrednosti ekrog 925 Din. Kakor je razvideti \z icga primera se nameravajo tatovi, ki bodo oprezovali okrog raznih mest na prostem, kier spravljajo kopalci svojo obleko, tudi letos pridna udejstvovati. Potrebna bo torej večja previdnost. ZA BIRMO znižane cene pri SLAVKU RUSU, LJUBLJANA, Dunajska cesta (po'eg Figovca) u— V nedeljo 1. junija vsi na veliko vrtno veselico h Kovaču v Tomačevo, ki jo priredi pevsko društvo »Savski val: na Tomačevem. Z dobro kapljico in jedili bo preskrbljeno. Vstop prost. u— Pridite vsi na vrtno veselico z bogatim sporedom, ki jo priredi Zveza slovenskih vojakov Ljubliana-Moste na senčnatem vrtu g. Košaka v Vodmatu v nedeljo 1. iuniia ob 4. popoldne! Iz Celja ;— Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice se bo sestalo na svojem rednem sestanku v sredo 4. junija v Laškem. e— Slavnostni koncert CPD, M se bo vršil drevi ob 20.30 v veliki dvorani Celjskega doma, med celjsko koncertno publiko ni vzbudil onega zanimanja, kakorr bi ga bilo pričakovati. Predprodaja vstopnic ka<že na slab obisk. Pričakujemo, da bodo Celjani v teku današnjega dne pokupili vse vstopnice iti napoin-Hi koncertno dvorano do zadnjega kotička. e— Zagonetno ostro streljanje v Zavodni. V sredo popoldne pred 17. uro ie nekdo ostro streljal v smeri Bežigrada proti Zavodni. Oddal je 8 strelov, od katerih bi dva skoro zahtevala človeško žrtev. Ena krogla ie priletela tik mimo posestnikovega sina Lorgerja v Zavodtri, druga pa mimo soproge nekega fiaančoega poduradnika istotam. Brezvestnega strelca še niso mogli izslediti, e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici so umrla: 21 letna delavčeva žena Urša Lorgerjeva iz Kasaz, 42 letni Adolf Ran-zinger, tajnik rudnika TPD v Zagorju, in 60 letna zasebr.ica Terezija Jugova. V Li-scah 24, pri Celju je umrla 7 letna posestni-ca Marija Vrečar.ieva. Blag jim spomin! e— Ponovna policijska racija. V noči od 28. na 29. t. m. je celjska mestna občina ponovno izvedla racijo po raznih okoliških kozolcih in šupah, v katerih običajno prenočujejo brezposelni delavci, med niimi če-stokrat sumljivi tipi. Aretirani sta bili dve osebi, ki bosta izgnani iz Celja. e— Tatvina pri novi stavbi. V eni preteklih noči ie neznan tat odnesel tesarju Jerneju Kodeli, zaposlenemu na novi stavbi kiparja g. Hohnjeca v Razlagovi ulici, pra-vokotnik in ravnilo. O tatu ni sledu. e— Izgubljena zlata zapestnica. V sredo 2S. t. m. je bila izgubljena na Olaz-iji, oziroma v mestu zlata damska zapestnica. Pošten najditelj nai jo odda proti nagradi v celjski podružnici »Jutra«. Iz Maribora a— Finančni direktor dr. Povalej se bo v ponedeljek mudil službeno v Mariboru in bo od 10. do 12. na finančnem inšpektoratu sprejemal stranke. a— Župan na dopustu. Danes popoldne odpotuje g. župan dr. Juvan na daljši dopust. Nadomeščal ga bo podžupan g. dr. Lipold. Razne nujne tekoče zadeve bodo rešene še danes v seji mestnega sveta ob 11. dop. a— Predavanje o Jadranski straži, njenem smotru in delovanju. Oblastnemu odboru Jadranske straže v Mariboru se je posrečilo pridobiti tajnika izvršnega odbora prof. dr. Ivo Rubiča za predavanie v našem mestu o Jadranski Straži, njenem smotru in delovanju. Prof. dr. Rubič je ravnokar dovršil delo o italijanskem življu na naši primorski obali, ki bo izšlo v posebni knjigi. Predavanje bo v nedeljo 1. junija ob 10. dopoldne v veliki Unionski dvorani. Vstopnina je malenkostna, samo da bodo krit! efektivni stroški. Dijaki so vstopnine prosti Apeliramo na vse naše dijaštvo, da se polnoštevilno udeleži tega predavanja. a— Iz gledališča. Danes ie prva reprrza drame »Pravljica o rajski ptici«, ki je v sredo dosegla zelo velik uspeh. — V nedeljo se uprizorijo »Carične Amazonke«, menda zadnjič v sezoni in po znižanih cenah. Proslava .35 letnice umetniškega delovanja ge. Dragutinovičeve pa bo v četrtek, 5. junija z uprizoritvijo komedije »Bobrov kožuh«. a— V tajni seji občinskega sveta v sredo zvečer ie bilo rešenih 44 zadev glede sprejema v občinsko zvezo. Rešene so bile tudi perzonalnc zadeve nekaterili obč. uslužbencev. — Izvoljen k bilo Klavniški odsek. a— Otroška tekma v našem mestnem parku. V nedeljo, 1. junija se bo vršila ob 10. v našem mestnem parku v glavni aleji, izredno zanimiva otroška tekma, ipri kateri bodo sodelovali otroci od 4 do 12. Jeta. Spored obsega najrazličnejše vrste športnega udejstvovanja: tek. štafeto, šaljivi tek, tek z ovirami, dirko s kolesi, s sklii, z obroči, s tridkli, »holenderji«, avtomobili in drugimi siičnimi vozi. Zmagovalci bodo prejeli lične diplome. Med -tekmo bo sviraia godba »Drava«. Tekmovalci se naj javijo z vozili v-odstvu od 9. dopoldne pri godbe nem paviljonu. V kritje izdatkov se bo pobirala vstop« nina po 3, ozir. po (sedeži) 5 Din. a— Smrtna kosa. V četrtek je umrla ▼ Mariboru v 17. letu starosti gdč. Milena Greian, učenka IV. razreda meščanske šole. Pogreb se bo vršil danes, ob 16. uri izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožal.ie! a— Brezplačno pregledovanje zlatnine. V nedelja 1. junija od 10.—11. dop. bo pregledovala kontrolna komisija urarske zadruge brezplačno pristnost draguljev, zlatnine in srebrnine na mestnem magistratu soba štev. 5 (tržno nadzorstvo). Kdor se hoče prepričati o pristosti svojih draguljev, naj se pravočasno oglasi v navedeni sobi. a— Izplačevanje pokojnin. Poštni urad Maribor 1 razglaša, da bo kakor vsakega prvega v mesecu — tudi v nedeljo 1. junija dostavljal na dom v mestnih in selških okrajih poštne in čekovne nakaznice, osobito pokojnine. V selskih okrajih sc bodo dostavljale tudi pisemske j>ošiljke. a— Sprememba posesti. Ivan Kovač žeL uradnik v Postojni, je kupil hišo Pongraca Faschinga v Einspillerjevi ulici 22 za 260 tisoč Din. a— Mariborska ženska CM podružnica je preložila zaradi tombole rešilnega in gasilnega društva svoj dan bonbončkov od L na 8. junij. a— Vlom in tatvina v Rušah pred senatom trojice. Naši čitatelji se bodo še spominjali, da je bilo v noči od 8. do 9. decembra 1. 1929. vlomljeno v Rušah v Požarjevo trgovino in odnešenega najrazličnejšega blaga v vrednosti nad 10.000 Din. Iste noči je bilo tudi iz nezaklenjene kolarnice Frana Namestnika v Rušah ukradeno kolo, vredno 800 Din. Orožništvo je kot tatu izsledilo 40 letnega Konrada Lešnika, delavca iz Rad-vanja, ki ie bil že večkrat kaznovan zaradi tatvine. Lešnik je nekaj ukradenih stvari izročil Pavlu Škerbotu, viničarju v Rančah, za neke usluge. Ta je blago vzel, čeprav je vedel, da ie ukradeno. Lešnika je včeraj senat trojice obsodil na pet let težke ječe Skerbot pa je bil zaradi hudodelstva delež-ništva tatvine obsojen na dva meseca strogega zapora in 1800 Din globe, v primera neiztirljivosti pa še na 30 dni zapora. Iz Ptuja j— Proslava državne gimnazije kraljevi* ča Andreja v Ptuju. V ponedeljek bo pro» slavila omenjena gimnazija svoje častno imenovanje po Nj. Vis. kraljeviču Andre» ju. Ob pol 9. bo odkritje spominske plo« šče v gimnaziji, ob 9. slovesna služba bož« ja in ob 10. dijaška akademija v mestnem gledališču z zelo pestrim in obširnim spo> redom. Ob 13. bo banket, ki ga priredi mestna občina povabljenim gostom. Iz Kranja r— Danes in jutri dan bonbončkov v korist naše Ciril*Metodove družbe. Rodo* ljubi, pokažimo, da smo vneti borci naše domovine! Iz Kamnika ka— Koncert salonskega orkestra, ki bi se moral vršiti v četrtek, se je preložil na nedeljo zvečer ka— Izreden poset turistov. Na praznik je posetilo Kamnik, Kamniško Bistrico in naše planine silno mnogo turistov. Imeli so res krasno vreme, ki bo, kakor kaže ostalo tudi v naprej. ka— Ugodna avtomobilska zveza. Pod* jetje Rode vozi za časa sejma vsak dan ob pol 7. zvečer v Ljubljano skozi Donu Žale, iz Ljubljane se pa vrača ob 11.15 po* noči. Za obisk sejma je zveza vsekakor zelo pripravna. Iz Novega mesta n— Jutri v nedeljo dopoldne dan bon* bončkov v korist CinbMetodove družbe. Popoldne bodo igre in razni nastopi naših malčkov. Iz Žagarja z— Smrtna kosa. V celjski bolnici je na praznik po daljši bolezni preminul 491etm rudniški nameščenec g. Adolf Rancinger. Pokojni Adolf je že dalje časa bolehal za neozdravljivo notranjo boleznijo. Obisko* val je razna zdravilišča, zadnje čase je iskal leka v Rogaški Slatini. V sredo se mu je stanje nenadoma tako poslabšalo, da so ga morali pripeljati v celjsko bol* nico, kjer so izvršili operacijo, kateri je podlegel. Truplo pokojnikovo je bilo pre* peljano v Zagorje. Pogreb blagega pokoj* nika bo danes. Pokojnik zapušča soprogo in dva nepreskrbljena otroka, ki žalujejo za njim obenem z velikim številom tova* rišev in prijateljev. Blag mu spomin, osta* lim naše sožalje! Iz Kemik nj— Sokolsko društvo Konjice priredi v soboto 31. t. m. v dvorani Narodnega doma v Konjicah gledališko igro_ Branisla* va Nušiča »Navaden človek«, šaloigro v treh dejanjih. Začetek ob 20. Z Jesenic Kvoeiil kino > IS/AH I. O* •J e s e n i c e - S a v a predvaja danes in jutri 100°/o zvočni veleli I na Pretresljiva vsebina! Govori! Poje! Pleše! Predstave: danes ob pol 9. uri zvečer, jutri, nedelja ob 3. uri pop. in pol 9. uri zvečer. DOPIS! D. M. V POLJU. Tukajšnje Sokolsko društvo priredi v nedeljo 1. junija ob 15. na letnem telovadišču in v domu veselico s plesom. Čisti dobiček je namenjen dru* štvenemu podpornemu fondu članstva vseh kategorij za udeležbo na vsesokolskem fcletu v Beogradu, katerega se naše član; stvo udeleži v precejšnjem številu. Vabi ljeni vsi! Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20 Sobota, 31.: Pustolovec pred vrati. D. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20 Sobota, 31.: Dolarska princesa. E. Nedelja, 1. junija: Lohengrin. Premiiera. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začelek ob 20. Sobota, 31.: Pravljica o rajski ptici. C. Kuponi. Nedelja, 1. junija: Caričine Amazonke. Znižane cene. Kuponi. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 zvečer Ponedeljek. 2. junija: Pravljica o rajski ptici. Gostovanje mariborskega gledališča. ZJUTRAJ za izkuhavanjc šchichtovo TERPENTINOVO MILO pa je pranje gotovo / o v »i* ODARSTVO Resolucija konference zbornic v Dubrovniku Na konferenci zbornic iz vse države, ki se je vršila zadnje dni v Dubrovniku, .ie bila glede ustroja zbornic sprejeta naslednja resolucija: Trsov i na, obrt in industrija Imajo za naš narod in za našo državo pri pravilnem in dobrem značaju ogromen značaj. Od njihovega stanja in napredka sta v prvi vrsti odvisna napredek naše države ln blagostanje naroda. Zbornice za TOI služijo velikemu cilju, da ščitijo te panoge našega gospodarstva v sodelovanju z državo in samoupravnimi oblastmi. Zato je potrebno, da zbornice uživajo pri vse?< oblasteh popolno razumevanje, zaupanje in naklonjenost jn da je sodelovanje z državnimi In samobav-ninii oblastmi čim tesnejše. Glede na veliko in važno potrebo, da se zbornice vsestransko informirane o stanju In razvoju posameznih gospodatrsliih panog svojega področja, se jim mora dati možnost, da dobijo vse potrebne podatke od organizacij in podjetij in vse informacije za pravilno vršenje svojih ualog. Konferenca zbornic z zadovoljstvom ugotavlja, da so gospodarske zbornica v težkih razmerah prvih let narodnega življenja Izvršile zaupane jim naloge v mejah možnosti in da so se zlasti v zadnjih letih intenzivno bavile s pozitivnimi nalogami okrog obnove gospodarske preorijentacije in gospodarskega uedinje-nja vseh Jugoslovenov. S svojimi konferencami in kongresi so vršile konstruktivno delo na polju pospeševanja našega narodnega gospodarstva. Konferenca zbornic ugotavlja pri tei Fr>-Iiki z zadovoljstvom, da se je kraljevska vlada na temelju manifesta Nj. Vel. kralja od 6. januarja 1929 resno poprijela dela okrog izvajanja resolucij in sklepov gospodarskih zbonic, pri čemer jim je dajala večjo možnost glede sodelovanja pri izenačenju gospodarske zakonodaje. Gospodarsko življenje zahteva, da se našim zbornicam da enotna zakonska podlaga, ki jim bo prožila možnost še intenzivnejšega in tesnejšega sodelovanja z upravnimi oblastmi pri' pospeševanju narodnega gospodarstva. Konferenca predpostavlja, da kraljevska vlada v polni meri ceni dosedanje delo zbornic na polju ustvarjanja solidarnosti vseb gospodarskih panog in strok in da želi podpreti njihovo stremljenje, da se privedejo v sklad nasprotni gospodarski interesi,'kadar in kjer se pojavijo. Konferenca izraža željo, da se čini prej fionese enotni zakon o gospodarskih zbornicah, ki bi tem ustanovam zasigural polno samoupravo m polno možnost inicijativnega izvrševanja njihovih nalog. Konfercnca osvaja v celoti predlog za. srebške in ljubljanske zbornice glede nalog gospodarskih zbornic, navedenih na strani 18 tiskanega referata, in smatra, da bi bilo potrebno staviti našim zbornicam v pristojnost one naloge, ki jih danes vršijo francoske zbornice, zlasti v pogledu priso-stvovanja potom posrednih delegatov na vseb razpravah in komisijah, kjer se rešujejo splošna gospodarska vprašanja zborničnega področja, v pogledu delegiranja članov v odbore za prometna, pomorska, peštno - telegrafska in carinsko _ politična vprašanja ter pogledu aktivnega sodelovanja pri reševanju vprašanj, komunikacij, luk. javnih skladišč in v zvezi s tem s taks. niinj in pristojbinskimi vprašanji. Zato nai zakon daje zbornicam čim širšo bazo glede pristojnosti, da bi inlcijativno delo prišlo do čim večjega izraza. Ker je pogoj za aktivnost zbornic razpolaganje z dovoljnimi materijalnimi sredstvi, naj sc v novi zakon uvrstijo enotni predpisi glede njihovega financiranja, pri čemer naj se uvažujejo osnovna načela referata zagrebške in ljubljanske zbornice. Če pa ne bi bilo mogoče čim prej dovesti novega zakona o zbornicah, tedaj naj se čimprej enotno uredi vprašanje zborničnih dokiad. Zakon mora tudi predpisati obvezno pomoč zbornici od strani vseh gospodarskih organizacij, ki naj z zbornico na čelu tvorijo zaokrožen harmoničen sistem predstavništva gospodarskih panog. Zakon mora tudi urediti vprašanje stalne skupne kolaboracije med zbornicami. Končno prosi konferenca kraljevsko vlado, da v bodoče pri sestavi delegacij za konference raznih gospodarskih mednarodnih ustanov čim boli vpošteva predstavnike gospodarskih zbornic. Finančno gospodarstvo Pokojninskega zavoda Iz letnega poročila Pokojninskega zavo* da za nameščence v Ljubljani za 1. 1928., ki bo predložen današnjemu občnemu zbo* ru posnemamo naslednje zanimive podat* ke o finačnem gospodarstvu te institucije. Od skupne vsote aktiv v višini 212.1 mi* lijona Din je bilo ob koncu preteklega leta kot lastno premoženje naloženih 135.4 milijona Din nasproti 105.5 milijona Din oh koncu preteklega leta. Ta imovina je bila v zadnjih letih naložena takode (v milijonih Din): 1926 1927 1928 1929 drž. papirji 14.0 19.9 21.2 32.9 nepremičnine 14.7 17.8 21.8 25.7 hipoteke 14.3 19.1 29.7 45.1 menična posojila 19.4 21.6 22.1 21.0 posojila oblastem 3.1 5.0 10.8 11.9 Skupaj 65.4 83.4 105.5 135.4 Iz gornjega pregleda vidimo, da so se lani zlasti povišale naložbe v državnih pa* pirjih in v posojilih na hipoteke. Poveča* nje naložb v državnih papirjih odpade predvsem na nakup obveznic Blairovih po= sojil in sicer za 9.8 milijona Din. Pokoj* ninski zavod je te obveznice kupil v času, ko je bil tečaj izredno ugoden, saj je ku* pil 8 odstotno posojilo po tečaju 86 (danes znaša tečaj 97.50} in 7 odstotno po tečaju 74.12 (danes 85.75). V ostalem je še od prej naloženih 22 milijonov Din v 7 od* stotnem investicijskem posojilu. Povpreč* no obrestovanje v državnih papirjih na* loženega kapitala znaša 8.5 odst. Nove naložbe v nepremičninah so bile lani manjše (letos pripravlja zavod obsež* no gradbeno delo), zato pa so se nalož* be v hipotekah povečale od 28 na 45 mi* lijonov Din. Od hipotekarnih posojil od* pade 15.5 milij. Din na dravsko banovino brez mariborskega inšpektorata. 12.9 mili* jona Din na mariborski inšpektorat, 6.3 milij. Din na primorsko in 3.6 na zetsko lanovino. Obrestovanje imovine znaša pri držav* nih papirjih 8.5 odst., pri posojilih 8.4 odst. in pri nepremičninah 6.4 odst. Občni zbor Zveze gospodarskih zadrug V četrtek dopoldne se je vršil v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani občni zbor Zveze gospodarskih zadrug v Jugoslaviji. Zborovanju je prcds°dova1 predsednik Zveze bivši minister gosp. Anton Kristan, ki je pozdravil goste, zlasti gosp. Rudolfa Galjera, zastopnika Središniega saveza hrvatskih seljačkih zadrug v Zagrebu in gosp. Frana Trčka, ravnatelja Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani. Ugotovil je, da je zastopanih po 43 delegatih skupno 270 deležev (od 322). Po prečitanih brzojavkah zlasti Mednarodne zadružne zveze v Londonu. Glavne zadružne zveze v Beogradu in Zadružnih zvez z Dunaja, Basla In Prane, je predsednik podal načelstveno poročilo, v katerem .ie poudarjal da se pri nas Preveč enostransko rešuje vprašanje zaščite posameznih slojev prebivalstva, predvsem kmetovalca, neglede na to, da se s tem oškoduje delavski konsument, ki ima le svojo delavno silo in mezdo. Omenjal je primere zaščitnih carin pri sladkorju in manufakturi, pri čemer se na škodo pro-ducenta sirovine, konsumenta in države prekomerno podpirajo tovarnarji. Pozval je vse navzoče na skupno in nesebično delo za prospeh delavskega zadružništva. Tajniško poročilo je podal gosp. Cvetko Kristan, ki je zlasti naglašal povrcauie števila članic za 16 na 53 nasproti 4G v 1. 1929. in 39 v 1. 1928. Lani so se Zvezi pridružile prve zadruge iz krajev preko Sotle in Kolpe Od 53 včlanjenih zadrug je 8 konsum-nih, 15 produktivnih, 8 denarnih, 13 stavbnih, 4 tiskovne in o raznih zadrug. Zadruge so v 1. 1928. prodale za 50.4 milijona Din blaga, od tega za 14 milijonov lastne produkcije in 60 imele 17-8 mili i jona Din hranilnih vlog nasproti 15.6 milijona Din v 1. 1927. Zadružne ustanove Imajo danes 29 zadružnih nepremičnin v vrednosti 16 milijonov Din, s stanovanjskimi hišami zadruge >Stan in doms pa 116 v vrednosti 30 milijonov Din. Gosp. tajnik je nadalje prečita! revizijsko poročilo Glavne zadružne zveze, ki hvali zlasti agilnost In revizijsko delo. Po krajši debati so bili izvoljeni v načelstvo: za predsednika g. Anton Kristan, predsednik Zadružne banke in za podpredsednika g. Melhijor Kobal, pred-« sednik Delavske zbornice v Ljubljani. Spiemenjena so bila tudi pravila, ki zlasti razširjajo delokrog Zveze in uvajajo kot zvezin posel tudi denarno izmenjavo. Nato je zadružnik g. Koruza predaval o pomenu zavarovalnih zadrug, predsednik g. Anton Kristan pa je v svojem referatu o velikih in malih zadrugah ugotovil, da naj J>odc zadruge velike po delu članstva, moči in zadružni ideji, male pa po delokrogu, da je lažja kontrola in da ne pride do birokratizacije = Delovanje Mednarodne trgovske zbornice. V času cd 15. do 25. junija se bo vršila v Berlinu pod okriljem Mednarodne trgovske zbornice konferenca o pogonski sili, na kateri bodo sodelovali nacijonalni odbori vseh držav. Razpravljalo se bo predvsem o problemih, M se nanašajo na izkoriščanje premoga, mineralnih olj. zemeljskih plinov, vodnih sil. plime in osp-ke itd. Dne 27. junija pa se bo sestal v Parizu svet Mednarodne trgovske zbornice k 33 rednemu zasedanju, na katerem se bo razpravljalo o programu konference podu-navskih' držav, ki se bo vršila septembra v K rakovem, o federalni uniji Evrope, o padanju cen, zlasti sirovinam, o gospodarski depresiji in o trgovinskih pogodbah. — Sklenitev trgovinske pogodbe z Nizozemsko. Kakor smo že kratko poročali, je bila 28. t. m. v Beogradu podpisana ^pogodba o trgovini in plovbi med našo državo in Nizozemsko. Pre d pogajanja za to pogodbo so se vršila že lani; pred mesecem dni pa je prispel v Beograd pooblaščeni minister na našem dvoru gosp. Sehuler, kd je pogajanja z našo delegacijo uspešno zaključil _ Nova pogodba bo stopila v veljavo namesto stare pogodbe med Srbijo in Nizozemsko. ki je veljala skoro 50 let. Pogodba bazira na načelu svobodne trgovine m največjih ugodnosti in ureja celo vrsto vprašanj, ki se nanašajo na medsebojni promet. na izvrševanje gospodarskih poslov na teritoriih obeh držav, na režim trgovskih potnikov, na tretiranje pomorskih ladij in v splošnem na paroplovbo. Ker spada Nizozemska med države s svobodno trgovino (carine so le deloma zaščitnega značaja) in ne veže ali znižuje pogodbeno svojih carin, zato pogodba tudi nima tarifnega dela. Odredbe pogodbe veljajo tudi za nizozemske kolonije (tako za Nizozemsko Indijo). Največjega pomena pa je pogodba za poglobitev pomorskega prometa med obema državama. = Naša država ratificirala haaški sporazum glede reparacij. Nj. Vel. kralj je podpisal in proglasil zakon o protokolu podpisanem v Haagu 31. avgusta 1929. o načelnemu sprejemu poročila strokovnjakov (Ycunngovega načrta), od 7. junija 1929, o dokumentih. podpisanih v Haagu 20. januarja t. 1., o končnem sprejemu načrta strokovnjakov in o poročilu komiteja strokovnjakov. Nadalje je Nj. Vel. kralj podpisal in proglasil zakon o sporazumu glede obvez, kj izvirajo iz trianonske pogodbe, o sporazumu glede angažmanov med Madžarsko in upniškimi državami, o sporazumu glede vprašanj, ki se nanašajo na agrarne reforme 'in mešana razsodišča, o sporazumu glede organizacije in funkcioniranja agrarnega fonda »A« m špecijalnega fonda »B« in tozadevnih prilog, podpisanih v Parizu 28. aprila t. 1. BORZE 30. maja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Največ potrebe je bilo v devizah London in Dunaj. Tečaji deviz so z malimi spremembami ostali v splošnem na višini zadnjih dni Na zagrebškem efektnem tržišču ie bila Vojna škoda danes odlično čvrsta ter se ie trgovala za kaso po 430—430.50 in za junij po 429.50. Tudi Blairova posojila so čvrsteitša ter je Drišlo do prometa v 7 ,o D0 85.50—86 7% investiciji s&o ie bilo zaključeno do 87.75. Med bančnimi papirjii je bi i promet samo v Jueobanki no 79. med industrijskimi na so bili zaključki v Slave-ksu po 74. v Slavonii: po 200. v Sečeram po 362.50. v Tvornici vagonov po 110 in v Trboveljski po 437.50—440. Devize in valute. Ljubljana. AmsteTd. 22.7?®. Beri. 13.5025— 13 5325 (13.5175), Bruselj 7.9053, Budimpešta 9.8976. Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 797.52—S00.52 (799.02), London 274.85—275.65 (275.25), Newyork 56.43—56.63 (56.53). Praga 167.55-168.35 (167.95), Trst 296.66. Zagreb. Amsterdam 22.785, Dunaj 797.52 do 800.52. Berlin 13.5025 — 13.5325. Bruselj 790.58. Budimpešta 988.26 - 991.26, Milan 295.62 — 297.62. London 274.85 do 27565, Nevvvork ček 56.43 _ 56.63. Pariz 221 09 — 223.09, Praga 167.55—168.35, Curih" 1094.4 — 1097.4. Curih. Zagreb 9.1250. Pariz 20.2650, London 25.11375, Newyork 516.80. Bruselj 72.11, Milan 27.0750. Majdrid 63.05, Amsterdam 207.90, Berlin 123.3250, Dunaj 72.93, Sofija 3.7450. Praga 15.33. Varšava 58, Budimpešta 90.3250 Bukarešta 3.07. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 97.5 bi., 7% Blair 85.75 bi., Celjska 160 den.. Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 905 den.. Kreditni zavod 170 den.. Vevče (ex coupon) 117 den., Ruše 270 — 280, Stavbna 40 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 429.50—430.50. kasa 429—430. za junij 429.50—430.50 za december 430—431. industrijsko Posojilo 87.75—88. agrarne 54.50— 5 . 8% Blair 97.50-97.75. 7% Blair 85.50— 85.75: bančne vrednote: Praštediona 900— 910. Union 196—196.50. Jugo 79—79.50. Narodna 8250 den.. Srpska 178—182. Zemali-ska 1 5 den.. industrijske: Našička 1350 bi., Outman 170 bi.. Slaveks 71—75. Slavonija 200—210 Sečerana 362.50—365, Brod vagon 110—115. Vevče 117 den.. I-sis 31— 36. Dubrovačka 400—405, Trbovlje 438— 440. Blagovna tržišča Les + Ljubljanska borza (30. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključeni so bfli > vagoni desk in madrijerjev. Povpraševanje je med drugim za trame (18/24, 5, 6 in iO m za takojšnjo dobavo), za 1000 kmb. m jelo-vih desk (III., 18 mm, širina 16 — 40 cm), za mešana bukova in gabrova drva (suha, 1 m dolž.), za bosanski oreh (od 70 cm srednjega premera navzgor), za več vagonov bukovih metlišč (27 X 27, dolž. 1 do I.10 m), za več vagonov bukovih hlodov (od 2.2 111 dolžine navzgor, od 26 cm srednje širine navzgor, I., II. in nekaj III.), za 50 tisoč komadov hrastovih železniških pragov (polovica 16 X 16 X 26 X 260 cm in d'Uga polovica 16 X 15 X 25 X 260 cm), za jelove deske (210 kub. m. ostro robih, paralelnih. 4 m dolž., 17 — 36 cin širine, 12 _ 48 mm debeline), za neobrobljeno belo bukovino (60 mm deb., od 1 m dolž. navzgor, od 17 cm širine navzgor), za tesano in rezano jelovino (v predpisanih dimenzijah) in za letve in polmorale (28/58 mm in 38/78 mm. ost.roiobe, očeije.ne, L, II., III.). •Žito. + Ljubljanska borza (30. t. m.) Tendenca nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon činkvantina. Nudi se pšenica (slov. postaja mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, 80 kg po 257.5 — 260; 78 kg po 250—252.5; 77 kg po 242.5 — 245; rž: baška, 72/73 kg po 197.5; koruza: popolnoma suha. proinpt-na po 137.5 — 140, za junij po 142.5—145; ječmen: baški, 62/63 kg po 162,.") — 165; oves: baški, navadna tarifa po 180 — 185; moka: »Og« feo Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 400 — 405. + Novosadska blagovna borza (30. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 1 vagon pšenice, 5 vagonov moke, 31 vagonov koruze in 3 vagone ovsa. Pšenica: baška, 77 kg 200 —'202.5 ; 78 kg 202.5 — 207.5; gornjebaška, 78 kg 205 — 210: banaška, Tisa, šlep 205 _ 210; sremska, 77 kg 180 — 182.5. — Oves: baški in sremski 125 — 130. Ječmen: baški, 63/64 kg 107.5 do 112.5. Koruza: baška in sremska 94 do 96: ladja Dunav 94 — 96; banaška i.i sremska, za junij 97.5 — 100; Somb-r 95 do 97.5. _ Moka: baška »Oggs .532.5 do 342.50; »Og« 330—340; »2« 295—305; >5* 235—245; 2-6-5 165—175; s-7« 115—125; >8< 80—90. Otrobi: 65—75. -f Somborska blagovna borza (30. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 159 vag. Pšenica: baška. Tisa. šlep 200—205; banaška Dunav. šlep 200 — 205; baška, 77 kg 200 do 205 ; 78 kg 205 — 210; sremska 1S0—185. Rž: baška 120—130. Koruza: baška 90—95; za junij 95—100; za julij-avgust 9750—102.50. Moka: baška 5-OggJ 330 do 340; s-Og- 325—335; >2« 295—305; »5« 230 do 240;"»6« 160 — 170. Otrobi: baški 60 do 70 + Budimpeštanska termmska borza (30. t. m.) Tendenca prijazna; promet slednji. Pšenica: za maj 21.78 — 21.80. za oktober 20.44 — 20.46; rž: za junij H-50 — 11.52, za oktober 12.35 — 12.37; koruza: za julij 12.02 — 12.04, za avgust 12.28 — 12.30, tranzitna za julij 11.38 — 11.40 Veliko Izbiro vsakovrstnih modnih čevljev in sandalet po najnižjih cenah, dobite le v trgovini ŽIBERT, Prešernova ul. Pozor motocikltsti! .Angleško svetovnoznano motorno kolo najboljše kvalitete, idealno za vsake svrhe, najslabše ceste in hribovit teren. Cena samo Din IS.§00 Najcenejše motorno kolo 4 K. S., kompletno opremljeno z električno razsvetljavo, vrtilhim ročajem, 2 izpuha, najmodernejša konstrukcija okvirja! — Plačljivo tudi na obrok* od 6—18 mesecev. — Vabimo na ogled! Zahtevajte brezplačne ponudbe! Generalno zastopstvo: O. žužek. Ljubljana. Tavčarjeva 11. NA VELESEJMU PAVILJON J TURNI PREGLED še k vprašanja Jttgeslovenske razstave v Vse utemeljene in neutemeljene pritožbe ob tej priliki so nastale radi nepravilnega načina prireijanja. Brez trenj ob takih praskah sploh ne gre. vendar izbrani način ni bi! tak. da bi mogel garantirat za minimum 'renj. Ko b; ne bilo ozirov na omejenost razstavnih prostorov, bi bil edino .pravilni« način ta. da se prepusti izbira del vsaki obstoječi umetnostni skupini zase. neorganizirani pa bi se morali ad hoc organizirati. Tako bi bila slika popolna in splošna odgovornost iasno začrtana. Kajti izbira »po kvalitativnem načelu« ie itak a priori nemogoča. Zakaj le človek, ki se prav malo spozna na velikem mednarodnem sejmu umetnosti, si utegne domišljati, da more vse heterogene pojave točno izmeriti z absolutnim merilom. Kar smatra eden predstavnik umetnost; za višek sodobne geni.ialnosti. smatra drugi enakovreden zastopnik za strahoto. (Glei — par Meštrovič - M Sternen). Zgodovina umetnost; ie nepretrgana veriga uprav strašnih in grotesknih primerov. Zato ie torei b'lo že pogrešeno. da se ie razsodišče neikako kar oktroiralo in da so predstavniki ene ideologije pretehtava!! tvorce drugih, zelo različnih ideologij! Če bi prostor; dovoljevali. bi k! predlagani način organizacije najbolj priporočljiv, pa na' b; si bil vsak avtor zastopan le z enim delom, ki ga najboljše kar sam izbere, ker vsak resen človek sebe. in svode delo pač najboljše le sam pozna. Ko pa so prostori nezadostni ie najbolje, če posežemo na.iprei v že obstoječe javne, narodne zbirke umetnin, ki konvencijonal-no in kompromisno predstavljajo višek narodove umetnostne produkcije, oa bi se tej izbiri dodale še posamezne dopolnilne »številke«, po potrebi jasnega pregleda nad »sodobnimi« stremljenji. Po izbranem načinu pa je bil »minimum krivičnosti«- nemogoč. Kot že rečeno: je absolutna pravičnost v teh rečeh tudi nemogoča pri naibo!:š; kakovosti etike in umenrške moči zbirateljev. In ie nastalo vrenje že v početku. ker so bili že pri vab-lleniu na soudeležbo prezrti nekateri tvorci. ki bi po miselnosti in ukusu Angležev sodeč, morda pripomogli k boljšemu uspehu razstave. Sai se dostikrat dogaja: nemo propheta in pa tria. — kie drugod pa le. V miselnost' in ukusu narodov so take razlike, da večkrat v lastni domovini po božje češčen- umetnik ne najde umevan.ia in »milosti« pri kakem drugem narodu, in obratno. Pa tudi po izbranem načinu ni bilo postopanje v smislu dogovorov. Tako npr. ni dosledno rbvePal maksimum števila umotvorov posameznika. Ta ah oni, n. pr g. Papovič. ie bil zastopan po takem številu, da se vsa »uboga gmajna« umetnije raz- burja in se mu osobito zameria. da je celo — diletant. Druge Pa so na račun proteži-ranih pristrigli in — odstrigli. (Gl. katalog razstave). Tudi izbira pri redukciji jasno kaže enostranski »sodobni« ukus izbirate-liev. Tudi največja obzirnost izbiratel.iev in gostiteljev je lahko zelo krivična, radi pomanjkanja absolutnih meril in bi bila lahko še tem krivične.iša. čim bolj bi se oz.irala na »kvalitetno načelo«. Paradoksno. — a pribito. — dostikrat se z«ode tam večje krivice. čim boli se hoče uveljaviti »pravičnost.« Konkretna vprašanja k pojasnilom slovenskega delegata g. dr. I. Cankarja (glej »Jutro« z dne 24. maia). 1.) Zakaj slike Iv. Vavpotiča niso bile odposlane iz Zagreba v London? 2.) Zakaj naš Grohar med drugimi ožjimi tovariši po ideologiji — ni bil več dovolj »sodoben«? Če bi bila med prireianiem razstave umrla n. pr. Jakopič in He.gedu-šič, ali bi bila s to prenaglico izgubila pečat »sodobnosti«? 3.) Crimen eriminum: Ali zagrebška žirija ni natančno poznala prostorov »Tate Oalerv«. predno .ie šla,na delo naborov in prebiranj umotvorov? Če iih ni. če ni imela v rokah točnih in podrobnih načrtov teh prostorov, ie zelo slabo poslovala že izoo-četka. Kar težko veriamemo. da so bili toliko izkušeni gospodie to pot tako lahkomiselno neprevidni. Tako se ie Dolinarjev Mojzes razmahova' v zaboju, grafika oa se je poskrila v ma;pe, — v katerem mestu to. .ie za končni efekt navsezadnje postranske važnosti. Da »Mojzesa« niso postavili pred galerijo, to ie spet neomajen dekret. o če-gar uoravčenosti se lahko do konca sveta prepiramo. Ta. razstava torai iz navedenih vzrokov ni pokazala prave in nezarisane slike naše likovne umetnosti. Kot Angležem nepoznana rasa bi biLi moral; biti previdnejši. Angleži kot narod vsemu svetu znan. povsod priznan in spoštovan, so si lahko privoščili. da so lahko poslali k nam na razstavni ogled le za pest zelo izbranih vzorcev, ogromne večine in njih veličine Pa ni bilo na i spregled. Nekoliko »krivični« pa so brli Slovenci sam; napram sebi. To vam rad pove marsikateri naš tvorec sam., ki ie prisegel, da tudi domačih ototroiranih žirij nikdar več ne pr\?na. Velika večina vseh je enega mnenja in sklepa: »le-ta nam — županji ne bo! Boin; klic: »Aut autonomia. aut nihil!« Kar čuieš tozadevnih pomen kov še v kavarnah in ob cestnih oglih, to meče raznobarvne luči za kulise tega »varijeteja«. Toda to »se ne da kontrolirati« in spada zato le v kavarne in na cesto. V listih pa je navada, — da šele demanti vest prav in končno potrjuje H. Smrekar. ioe'1 Edvard Vojan Praga, zadnje dni maja. Pne 31. maja poteče deseta obletnica smrti Edvarda Vojana, ki je splošno priznan kot največja češka moderna igralska individualnost/Te dnj je naš gledališki svet v znamenju Vojanovih proslav. Nar. divadlo v pragi bo priredilo 3'>. maja pietetno fclav-nest. 31. maja pa se bo v Nar. muzeju ctvo-r'ia zanimiva razstava spominov na "vojana. Trav za jubilejne dni se je pojavila nova monografiia o Vojanu. ki jo je spisal bivši ravnatelj Narodnega divadla Gustav Schmora nz Češki časniki prinašajo spominske, slavnostne in kritične članke. Veličina Vo-janove umetniške pojave, spričo katere se vsi današnji češki igralci izgubljajo kakor v senci, pač zadosti upravičuie to izredno pozornost češkega gledališkega evela. Edvard Vojan se je rodil 6. maja 1853 v Piagi. Že za mladih nog se je približeval igralstvu kakor svoji neizogibni usodi. Kot šestnajstleten mladenič .ie začel redrto nastopati na nekem praškem diletant&kem odru. Ko je imel pod domačo streho zavoljo te svoje strasti do igranja vse hujše n-prilike, je zbežal iz domače hiše in seje pridružili nekemu .podeželskemu potujočemu gledališču. Pozneje se je potikal po raznih provincijalnih odrih; tu —med samimi novprečmmi igralci — se ni mogel dvigniti kvišku in je materialno le životaril. Trpljenje in težki boji. s katerimi si je moral v svojem poklicu krčiti po! naprej, so vtisnili ne izbrisljive sledove samemu značaju njegove umetnosti. Bil je vseskoz možati lip. čuvstvena razneženost, osladnost in mehkoba so mu bile čisto tuje lastnosti in take vloge niso ble zanj. Njegovemu temperamentu so se pritegnila trda, sirova in okrutna čuvstva. . „ Bil je pet in trideset let star. ko je ze kot zrel umetnik stopil na oder Nar. divadla v Pragi. Ta zmaga pa ni pomenila, da je končan njegov umetniški in eksistenčni boj. Ni imel lahkega položaja poleg tolikanj pri-liubljenih in slavnih igralcev, kakor sta bila n. pr. Jakub Seifert ali Josef Šmaha. Trudoma z vsako posamezno igro. si .je moral med svojim; tekmeci v ansamblu Nar. divadla pridobivati tla ter simpatije občinstva in kritike. Toda od 1. 1894.. ko je s svo. jo izredno zadelo vlogo priboril igri bratov M,-Stikov Marvšar velik uspeh, ni bilo več dvoma o Vojanovi bodočnosti. Temelj in silo Vojanove umetnosti, ki je naposled zmagala nad starini pa t oso m jn kon venci jonalnim vesotoigenskim ffefurkar-pivom. je iskati v zapleteni, docela moderni fundamenfaciji Vojamove osebnosti. Njemu igralska umetnost ni bila reproduktivno, marveč odločno tvorno delo. Pri njem res lahko trdimo, da ni igral vlog, temveč jih je ustvarjal. Kakor nihče drug je umel pro-p i len iti do bistva dramatikovega dela in izoblikovati to delo do neverjetne življensko-eti; dramatikove figure niso le oživele, marveč so zaživele čudovito polno življenje, k; jp nosilo obeležje Vojanove osebnosti. Voia. novega genija. Bil je soustvar je vale« dramatikov, njegov enakopravni tovariš. Vojan je bil tako močan igralec, da je vplivai t ud j na moderno češko dramatsko tvorbo; veliki umetnik, ki je mogel dati najvišje, kar dramatik pričakuje ali celo niti ne pričakuje ml igralca, je moral nujno oploditi takrat še svežo in bojevito moderno dramatiko, ki mu je ta vpliv vračala tako, da je dajala dela, s katerimi je mogel rasti še višje. Kakor vsa moderna češka dramatika, je stal tudi Vojan v znamenju izrazitega individuajiz-raa. Vojanova interpretacija vlog je slon?la na globoki psihološki analizi, ki je prodrla tja do zadinje podrobnosti človeške osebnosti. V tonu govora, v gestah, v mimiki je bil ne-prekosljiv fnojster in prav v tem se je zrcalila Vojanova psihološka igralska umetnost. Vendar mu taka podrobna analiza m bila nikdar končni smoter. Po analizi je jei dajati svojim figuram mogočne obrise in celotnost. Po zaslugi svojega čudovitega poznavanja človeka je Vojan ustvaril dolgo vrsto zelo različnih, močno individualizirani tipov. Najbolj pa so mu ležale osebe, ki jih označujejo silne strasti, mržnja, maščevalnost, nedosežen je bil v laskavem zaničevanju. Mefisto, Othello, Waldstein itd. spadajo v te vrste. Vojan je radi svoje nedostopnosti in pomanjkljive družabnosti imel med igralci kaj redke prijatelje. Njegova osamljenost in vprav kraljevski nastop na odru in tudi izven gledališča -— to je vzbujalo pr^j spoštovanje nego srčne simpatije. Mimo tega je imel v svoji notranjosti neko neozdravljivo zagrenelost. Čeprav je dosegel najvišjo priznanje, ki si ga je mogel kdaj priboriti češki igralec, mu je vendar bilo češko okolje vsekdar tesno in se ni mogel svoj živi dan zanj ogreti. Zato je svojo hčer — nadarjeno dramsko umetnico — poslal na h?r!inski oder, da bi igrala v nemškem jeziku. Olga Vojanova pa na tej poti ni prišla dah č, za-željenih uspehov ni bilo in umria je zelo mlada, dve leti po smrti svojega velikega očeta. O Voianu imamo razen neštetih člankov tri knjižne monografije. Nobena ni dokončno in sintetično ovrednotila vsega, kar je b:lo v Voianu velikega. Jan Bor je preveč verbalističen. Felix Vondruška je spisal sa. mo poljudno brošuro, knjižica Gustava Schmoranza oa je prav za prav zgolj obsežen kronističen referat. °r. Josef Kn°p. --- Jtsgoslovenskis puhlihacija o sodobni Grčiji Zagrebška »Nova Evropa« je posvetila svoj obsežni mainiški zvezek sodobni Grčiji ob priliki stoletnice njenega osvobojenja. Prav zanimivo je listati po tem zvezku, ki bi bil še boljši, če bi izvrstno izbrano in urejeno besedilo krasile tudi ilustracije. Uvodno besedo je prispeval sam E. K. Ve-nizelos, danes predstavitelj grške * politike in brez dvoma njen najbolj pozitivni duh. O njem je spisal glavni sotrudnik tega zvezka, jugoslovenski dopisnik v Ateni Bogdan Radica, zanimivo studijo. Kdor se zanima za življenje sosednih narodov, bo rad segel po tej številki »Nove Evrope«. Politik in javni delavec bo našel v nji lepe prispevke Koste Palamasa, Williama Millerja, G. Lichnosa, min. preds. Mihalakopulosa, Pa-na jota Calderisa, G. Kafandarisa, A. Papa-nastaziia, Perikleja, Papadopuiosa, L. Mac-casa, E. Evelpida, V. I. Delijanisa, N. Za-firisa in drugih; njih imena so znana iz politične zgodovine, ali pa imajo še danes veliko vlogo v grškem življenju. To pričuje, da so prispevki iz prve roke, kar je v čast zagrebški reviji, ki je umela tolike odlične Grke pridobiti za sodelovanje v jugoslovenski reviji. Večina teh člankov bo zanimala slednjega izobraženca, nekateri še posebe geografe in narodne gospodarje. Pa tudi duhovna kultura prihaja do besede. Tako je Phileas Lesbegue, naš znani prijatelj, francoski kmet, o katerem pač redkokdo ve, da je prvi priredil cvetober prevodov iz novogrške poezije, prispeval članek o novogrškem preporodu. Ks. Lafko-paridis je pregledno orisal sodobno grško književnost, T. Tomopulos likovno umetnost, G. Labele glasbo, N. Moskopulos pa grški tisk. Vrhu tega imaš vmes prevode iz grške lirike, izmed domačih poznavalcev Grške pa članke Bogdana Radice in dr. Pavla Jevtiča. Kdorkoli bo vzel ta novogrški zvezek »Nove Evrope« v roke, ne bo obžaloval, ko bo prebil kako uro nad njegovimi stranmi: izvedel bo marsikaj zanimivega in bo priznal, da se celo sosedni narodi kaj malo poznajo med seboj, kar je takisto ena izmed ovir njihovemu sporazumu. Julia Chatterton To ie ime znane angleške komponistke. ki je potovala lanske počitnice po Jugoslaviji in je pri tem proučevala narodno pesem v raznih pokrajinah naše države. Gospa Chatterton je zbrala dosti pesmi; komponirala iim je soreml.ievan.ie in jih prevedla v lepe angleške venze. Napisala je v razne angleške časopise in revije več člankov r, jugoslovenski glasbeni folklori. Pozneje je te članke uredila, jih izpopolnila in imela predavanje v »Tacchomo-Clu-bu« v Londonu. Predavanje je imelo velik uspeh, kar dokazuieio poročila v »The Fra«, »The Musical Standard« itd. Gosoa Chatterton se ni zadovoljila samo s članki o jugoslovenski narodni pesmi v revijah. Hotela ie seznaniti angleško javnost z živo jugoslovansko pesmiio. Tako ie znana koncertna pevka na Angleškem Uršula Gre-viilo soreiela zadie dn. decembra 1929 v svoi koncertni program bosanske narodne popevke, ki so imele iako velik uspeh. Dne 31. januarja t. 1. ie pel v radio tenorist D. Mgrgan Jones devet iugaslovenskih pesmi ob spremljevan.iu ge. Chattertonove. Pel je več pesmi v izvirnem besedilu. Isti program ie bil ponovljen v »Ladies Club« v Newcastleu. Kritika lokalnega časopisja ga k spreieia z navdušenjem. Gosoa Chatterton ie uredba in izdala pri glasbenem založniku Cunvenu večje število pesmi iz Jugoslavije, ki iih ie zbrala ob svoiem bivanju v naši državi. . Deio ge. Chatterton ni ostalo neplodno. kaiti že njena osebnost jamči za usoeh: ie na Angleškem ^priznana komoonistka orkestralnih del in libret Russian Revels. Red Riding Hood i. dr., pa.ntomimične operete za lut-kina gledališča. Egvptian Ballet Suite. The Drčam of Sheba itd., in priznana glasbenica za folkloro. To. kar ie ga. Chatterton delala z uspehom v Franciji. Belgiji. Rusiji. Egiptu hoče storiti v Jugoslaviji. Ga. Chatterton ni samo avtorica številnih glasbenih del. marveč ie tudi med najboljšimi sotrudnik: »Dailv Telegrapha«. »Musical Standarda«. »Architectural revieu«. »The Listener«. »Egvpt and thc Sudan«. Ugled ge. Chatterton. ki biva v Londonu, raste neprestano. Zdaj ima načrt, da se poglobi v študij narodne pesmi v Jugoslaviji. da izpoooln; delo. ki ga ie začela lansko leto. Sporoča mi. da pride spet — in sicer v kratkem — k nam. Mi moramo le ceniti oomen in dalekosežnost prizadevanja ge. Chatterton. S tem. da ču.ieio ob Tamisi naše narodne pesmi — izraz duše našega naroda — se bodo Angleži laž.ie naučili spoznati nas in naše kraie. Oa. Chatterton ima pri tem dobršen del zaslug. S. .IeraS. Iz Trdinove zakladnice V osemdesetih letih preteklega stoletja je bil naš književni jezik še veliko nebog« ljenče. Imeli smo takrat nekaj dobrih pi« sateljev, ki pa so se skoraj zavedno ogi« bali zdrave narodne govorice in gojili ne« kak salonski jezik. Pisali so za narod, na« mesto da bi pisali iz njega. Pobirali so iz« raze iz drugih slovanskih književnosti, ali pa kovali prisiljene tvorbe ter puščali v nemar ogromni zaklad pristne domače bes sede. Toliko večja je zasluga Janeza Trdine, da ni posnemal sodobnikov, kar je bilo takrat dosti zapeljivo, ampak je verno pri« sluhnil bogatemu dolenjskemu narečju, med katero ga je zanesla usoda. Šel je svojo pot in nam ustvaril v svojih »Bajkah in povestih o Gorjancih« čisto nov obraz slovenske besede. Morda je bilo v Trdini več folklorista, nego umetnika, vsekakor pa obojega v toliki meri, da je težko po« tegniti črto in določiti, kje neha njegova umetnost in govori folklora. To je vprašanje, s katerim si do danes še nihče ni belil glave. Dotaknil pa se ga je že Cankar v Lj. Zvonu 1905., ko je nas pisal oceno bajk. Cankar ni bil vajen, da bi komurkoli vihtel kadilnico in če pravi v tej svoji oceni, da smatra Trdino za največjega narodnega umetnika, mu je dal s tem izpričevalo, ki kaj velja. In še nekaj več: mojstrski slog Janeza Trdine je ne« posredno vplival na Cankarjevo pero, bil mu je najboljša šola. Lahko torej rečemo, da nam je Trdina dal stilista Cankarja. Trdinov jezik je še danes ves sočen in prožen in bo ostal tak še dolga desetletja. Nerazumljivo je zato, da so se zalagale naše predvojne čitanke z vso mogočo nas vlako, ki marsikateri Trdinovi pravljici niti do gležnjev ni segla. Pa tudi dana* šnji rod pozna tega velikega dolenjskega popotnika komaj po imenu, dasi bi mogel pri njem najbolje občutiti lepoto in boga* stvo slovenskega jezika, tistega jezika, ki je resnično naš, ki diha nepotvorjeno Ie« poto našega polja in naše gore, veren obraz slovenske vasi in slovenske družine z vsemi njenimi križi in težavami, pa tu« di z vsem veseljem in srečo. Morda zato ne bo napak, če se ob leto« šnjem jubileju vsaj bežno ozremo v Trdi« novo zakladnico in ogrenemo iz nje prgi« šče najlepših draguljev. Spričo velikega si« romaštva v izrazu, ki se z njim bori veči« na današnjih »mož peresa«, se mi vidi ta« ka prilična izložba celo prav potrebna in namoč koristna. Da ne bomo tratili prostora z obsežnimi citati, bom podal samo jedro svojih be« ležk iz Trdinovih zbranih spisov. Zaradi boljšega pregleda bom navedel najprej ne« kaj najkrepkejših Trdinovih glagolov, sa« mostalnikov in pridevnikov, za tem pa niz njegovih najoriginalnejših fraz. S tem no« čem doseči nič več in nič manj, nego da opozorim cenjene čitatelje na vir, iz ka« terega sem zajemal* ter podčrtati potrebo po novi izdaji Trdinovih zbranih spisov, ker so nekateri zvezki že davno pošli. Začnimo torej z glagoli: 1 Od konca me je hudo lomilo (mi je tr« da predla). — bal sem se, da bom težko izdelava! (izhajal), — ni ga več grdogle« dila, — zbogala se je ž niim in svojo uso« do, — vina se je nacedil, — zagrozil je, da ga bo obunkal, — začel je zopet kme* titi, — druguje ž njo, ž nai bleka neum« no. — zaman se je veril (pridušall. — pri« leti škratu na tilnik in ga okobali, — re« kel je. da niso njegovi (otroci), da jih je nabrzdala baba z drugimi dedci, — gorje, ako se osvinjaš še kdai. — se ga ie na« vlekel (vina). — ujčkal jo je. — deklovala ie (služila za deklo), — možje, ki so skup« l^evali ženske lase. — da ne zna prav niti obgovarjati niti odgovarjati. — žalosten je hrama! (se je onotekal) starček, — tiste čase je hudo stiskalo naso deželo. — ljudje so cepali od lakote, — odteščal sem se še« le zvečer. — kako me je vse to lovilo in žuliilo. — uganila se je nekatera abotna in modra. — vrtilnica mu je tudi kai ple* n.iala Cdonašala), — pobrati sadje, ki se naleti Codnade) ponoči, — kake tri meri« ce sladke kanljiee je podiral prav rad med tovariši, — dvoril ie vse natakarice in ši« vilje. — da rada kaj premakne (ukrade), — zagnali so hrup, — sosede bi iezikljale^ — izmed ljudi, ki so premaknili štirideseto * Trdinovi zbrani spisi so izšli pri Schvventnerju v letih 1904 do 1911. j leto. — zatelebala (zaljubila) se je, — kr> j se ni snovala narodom še nobena zgodovi« i na, — vseh dvainsedemdeset mrzlic, ki j mektajo ubogi človeški rod, — trdijo, da i se na take niso še nikjer namerili, — de« nar so zalajdrali, — v hlevu mu maha osem, deset repov, — odtegne nam ob ne« deljah, — da ne bi štreni! nanje kake kap« lje, — zvrgli smo zanj nekoliko goldinar« jev, — pri njih se ni pilo, ampak kravalo, —- obleko sem strpal v krošnjo, — preva« lil sem sedemdeseto leto, — ucedil sem jo za romaricami, — klafati prazne marne, — \ kar je rekel, ni oporekel nikdar. 1 Taka čobodra ni za ljudi, — samščina mi že preseda, — vsako drugo žganje je bilo proti tej pijači prazen cuckovec, — kdo pa je tvoja špeca (dekle)? — oranica (zorana zemlja), — poginiti mora vsa biba in golazen, — s pljuskami (klofutami) in brcami, — iznašel je piščalko z raznimi dirami in zatiki, — klicati za vsak kvar urarja, — po orali in mlačvi, — vlak je bil zanje, če so znale kaj po francosko nosljati, — velika svetopetnica, ker gre ta« ko rada v cerkev, — doselec (kdor se kam priseli) — prihodnik (tujec) —, glavni za= sadniki nemške kulture, — da nosi mesto platna in bombaževine konopljo in guzo« vino, — ne morejo se pohvaliti z obilnost« jo in gospoščino, — mar mi je za cundro (vlačugo), — zakladarji (ljudje, ki so iska« Ii zakladov), — raztečina (razvodje). — klafač, — mestne cafute (cipe), — obstr« meli so ob toliki besednosti, — varovali smo jezik zamaze, — največ plaže in zblo« je pa se nabira v velikih mestih, — dru« gujejo rajši s pustakom nego z dobrovolj« cem, — zmikavt (tat) pobegne, — za ha« sen in napredek. — mogli bi izhajati brez stradeža in dolgov, — žužnjavost, — čmer« ni kisloreparji, — izgubil sem slo do jedi, — za večerjo so mi porinili kake ostanke in oslinke. Vino se je zdelo duščato, — po debelem in sipkem snegu, — čmeren in zagoveden človek, — pojedel je v slast in sogoltno, — razravsana hiša, — denarni ljudje, — \so trojno gospodo: pravo, jaro in posis ljeno, — grozno trapast, — brižljivi pred« niki, — bogoslužne besede, — škambola« sto drevje, — jako brdko dekle, — od« ljudni kraji, — beseda je bila tako pamet« na in razložna, da..., garava (trdna) opra« va, — zvedljivi in zijalasti sosedje, — raz« potegnjena bukev, — ne zijaj vame tako čukasto, — bila je gospodarna, — v pri« ličnem (prikladnem) kraju, — čez tri ure polahke hoje, — vsi odrti, obrzdani in raz« capani, kakor da bi bili ušli iz prosa, — — naredno (praktično) pohištvo, — tak za« copan, proti vsem vetrovom zadelan be« dak, — vampaste knjige, — postavnega vedenja, — se niso pomenkovali naški, — nehajte mi brati to netečno litanijo. — kdor je bil premeten in sogolten, — kup« čijski stan je dobiten. Zdaj pa še nekaj Trdinovih rečenic in drobcev njegove frazeologije: Hvalili so venglas njegovo ime. — Ni« sem vedela, kam bi se djala. — Proč. proč s prvo priliko! — Pametnih besedi je bil. — Skrbelo ga je, kako bo izdelava! po« tem. ako mu Bog pošlje kaj rodovine. — Mojih žuljev ne boš zapravljal. — Ni vi« sel ne svojim ne tujim ljudem za brado. — Človeku se toži na tej poti, kakor bi bd sto dni stran od domovine. — Kdo si streže z našim mlekom? — Vodila sta se za roke vpričo ljudi. — Moško se je po« nasal v vseh zgodah in nezgodah svojega življenja. — Dota se izmota. — Prva lju« bežen pogasne, še bog če se zmeni v no« steno prijaznost. — Od lakote ne po<*ibIje« jo pri nas niti berači. — Laži, maži. pa je krivica kmalu ravna. — Mica kje te že spet pes drži? — Starec ni izrekel na no« heno plat svojega mnenja. — Naše babni« ce niso taki beti, kakor si jih gosnoda mi« slijo — Dobri sosedje so boliši od žlahte. — Resnica se ne vjema vselej s poezijo in to je brez dvoma prav in dobro za člo« veski rod. — Vino je dal Bog za krepost starcem in delavccm in za veselje mladini. — Ob dobrih letinah kmet izhaja, ob sred« njih ga ze hudo pobira. — če je. je, če ni, ni. kaj koga briga! — Grešilo se je zme« rom, se v raju. — Ali kadar se baba po« zene, se ne da zlepo ustaviti. — Žejnemu ne poka trebuh od smeha. — Človeška na« met je prišla tako na nič, da... — Kadar pripelje kmet sina v šolo, naročuje uči« teljem. da naj ga le trdo imajo. — Živimo kar tako tja naprej. — Strese se grehe s sebe, kakor pes vodo, kadar pride na su« ho. — Človek se muči na pretege. — Ne bo zinil ne ene Žale — Priplazil si je kak dobiček. — Niso vredne, da se jemljejo v misel. — Včasih se kaj malega tudi obun« kamo. — S težko silo si je potolažil grlo. — Prime ju stiska, da se ne vesta kam djati. — Že marsikatera kmetija in dota je splavala po grlu — Nam pa so tujci drugače brundali. — Pravičen kakor ne« beška vaga. — Da mu k letu ne bo zapel boben. — Na dušo se mi je zavalil ka« men. ki ga ne pretegne nobena mašina. — To od vseh strani nanešeno biro sem djal v ožcmnico in ti naccdil iz nje tale sok. Vilko Mazi. Ivana Brlie-Mafuramč »Hrvatska Revija« ie svojo 5» številko posvetila v glavnem gospej Ivan; Brlič Ma-žuraničevi. ki zavzema med sodobnimi hrvaškimi pisateljicami eno najvidnejših mest. Ivana Brlič - Mažuraničeva .ie zanimiv literarni poiav . Ze A. G. Matoš ie občudoval nien jedrnati pripovedniški slog, dr. Fr. Bučar pa jo v tej številki »H. R.« označuje kot »hrvaškega Andersena«. Nie-ne >Priče iz davnine« se smatrajo za eno najbolj tipičnih hrvaških del. Mnotri so upravičeno vpraševali, v kakšni zvezi so z narodom pesništvom, toliko res narodnega. rekli bi celo rasnega duha ie v njih. Avtorica ie dala o tem v »H. R.« naslednjo zanimivo izjavo: »S tega zrelišča moje pravljice zares niso moje. marveč so pripovedovanje, prividi. nade. verovanja in upanja cele duše slovanskega plemena. Iz slovanske zem-lie in zraka, iz belih par slovanskih rek in morja, iz slovanskih snegov in metežev. iz žita slovanskih poljan se ustvarja obnavlja naše telo — telo vseh nas Slovanov. Iz slovanskih čuvstev. gamotii. iz slovanskih ■nazorov in sklepov ie sestavljena naša duša. Ko nam torej usipeie. da se pogrezmemo sami vase. da spišemo nekai. kar prihaja naravnost iz' srca. tedaj ie to. kar ie v resnici tako naoisao. zares prava slovanska narodna poezija. V tem smislu in s te stran; z veseljem pristajam, da se ime avtorja niti ne opazi (čeprav ie zmačeno na vsakem i"zvodu »Pritča iz davnine«) iti da se reče: »To in tako pripovedovanje duša slovanskega plemena.« Nemara ie ta tipično hrvaški in hkrati gtaboko slovanski značaij »Priča rz davnine« razširil sloves te kmiige doma in v tiifini. Prva Izdaja ie izšla 1. 1926. v založbi Matice Hrvatske, druga leta 1924, treria pa 1. 1926. Prvo ie ilustriral Petar Orlic, trerio oa Vladimir Kirin. Po nasvetu Setona Watsona ie ga. Fa^nv S. Copeland. popularna lektorica angleškega jezika na ljubljanski univerzi, prevela »Pniče iiz davnine« v angleščino. Knjiga ie izšla v lepi izdaji s Kirinovimi ilustracijami in je bila izredno toplo sprejeta. Kasneie je fese! švedski prevod pod naslovom »T.a-vendel och Rosmarin« Stoohclm 1928), naslednie leto danski, oni rej en po švedskem. ob istem času češki v prevodu Jana Hudca in z ilustracijami češikesra sUkaria Finte. Prevai.ia.io se tudi že na poljski, ruski. nemški, slovašk; in francoski iezik. Zanimiva ie avtobiografi.ia avtorice, ki io je •fcria- ila »H. R.« na uvodnem mestu. Nien oče je bil zaslužni pravni zgodovinar, akademik Vladinrr Mažuranič. d.ed pa pesirsk »Smnt Smai'l - Age Čengiča« in hrvaški ban Ivan Mažuranič. Izšla .ie tedai iz ugledne rodbine. Privatno si .ie pridobila šireko naobrazibo. poročila se ie z odvetnikom dr. Vatroslavom Brli čem v Brodil na Savi: tudi v Brlicevi rodbini so bile stare umetniške in književne tradicije. Pisala ie mnogo za mladino. »Priče iz davnine« so takisto namenjene predvsem mladini, vendar so tako uspele, da so —■ prav kakor A-ndersenove. Hoffmanove, Kvplingove in druge vzorne mladinske povest; — Postale tudi štivo odraslih. Letos poteka 25. leto književnega delovanja Ivane Brleč - Mažuraničeve. Tadeusz Zielinski profesor klasične filologije v Varšavi, znameniti raziskovalec antike, je dne 25. t. m. slavil 50-letnico svojega doktorata. Ob tej priliki ga je Masarykova univerza v Brnu imenovala za častnega doktorja. Enako čast sta odličnemu slovanskemu znanstveniku že podelili univerzi v Oxfordu in Atenah. Prof. Zielinski je znan širšemu krogu Slovencev po spisu »Antični in moderni svet«, ki ga je prevel dr. Joža Glonar. V njem se učeni pisec bavi z vprašanjem humanistične vzgoje na podlagi učenja klasičnih jezikov. To vprašanje je tudi pri nas še vedno aktualno. Zielinski je izdal mnogo knjig iz svoje stroke v poljskem, ruskem, nemškem in latinskem jeziku. Roman o Karagjorgju. V založbi »No« ve zore«, oddelku za nacionalno književ« nost pri založništvu Geze Kohna v Beogra« du izide roman Stojana Živadinoviča »Ka« ragjorgje«. Snov romana je posneta iz živ« ljenja prvega osvoboditelja Srbije in ute« meljitelja jugoslovenske dinastije Črnega Jurja. Roman bo izdan v ljudski in razkoš« ni izdaji. Iz revij. V 18. številki zagrebške >Riječlf je dr. Gjuro Šurmin posvetil topel nekrolog pred dnevi umrlemu politiku Bogdanu Me-dakoviču. 0 Petru Kočiču kot soeijalnem in nacijonalnein politiku je izšla razprava iz peresa Anle Malbaša, medtem ko dr. I. Dra-ganič obširno poroča o zagrebški razstavi francoske likovne umetnosti. — V »Narodni Odbrani« (št. 21.) je objavljen med pretežno zunanjepolitičnim gradivom članek Vladimira Vujiča o bogoiskateljstvu velikega srbskega misleca Božidara Kneževiča. Beležimo tudi zanimivo poročilo našega rojaka dr. L. Lenarda ?Iz najnovijag društve-nog pokreta kod Lužičkih Srba« in nadaljevanje daljše razprave dr. Bogumila Vo-šnjaka o vojvodinskem samostanu Kovilju. Šaljapin v Pragi. Po daljših pogajanjih «e ie Feodor Šaljapin odločil, da nastopi dne 5. junija v »Borisu Godunovuc v praškem gledaliiu »Variete.« Nov spis Thomasa Manna je Izšel pri Fi-scherju v Berhnu z naslovom »Mario und der Žauberer«. Je potopisna novela, ki kaže vse odlike pripovednike umetnosti najnovejšega Nobelovega Iavreata. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če nai pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 tfCdor hoče Jo so mu pes/;« po posti naslov ali QaQo drugo informacijo ticoco so malih oglasov naj priloii v *namfcah a /^J® sicer ne bo prejel odgovora t ™ CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. ii Frizerko perfektno moč v cnduliira-nju in manikiranju. iščem. Nastop po mogočnosti takoj. Plača dobra, Oferte poslati Da Salon Flieger, Sarajevo, Kralja. Petra 24. 21253 Gospodično inteligentno, vajeno otrok, sprejmem kot vzgojiteljico k triletnemu otroku v Su botic.i. Predpogoj . pf>pol«w znanje nemš<'t oglasnem cxlče '/abjfk — Ljubi ;ana. Cerkvena ul. 1 21455 Dekle t starosti o-i I 18—25 let, la. vsa bi sna in vrtna dela f.rejtn-m takoj. Naslov v oglaenetm oddelku -Jutra-. ' 21437 Sedlarske-torbarske pomočnike sprejme Ljubi iana. St. 23. ;a«oj r. Z o r n LepodtvoTčba nI. 21435 Služkinjo sposobno za v,-a hišna dela in ki razume nekoliko kuhana, strejme takoj lla-lander. trgovec. Javor. .."k 21117 » Kroj. pomočnika za velike ko>e. s hrano in stanovanjem v hiši eprej-me t. , k o j S n>. >.n Jane, Radeče. pri Zidanem mostu 21421 Kuharico- gospodinjo na. deželo sprejmem z 10. junijem. Zgia-iti se je na parni žagi Rus. Domžale. 31430 Brivskega pomočnika ri«*brega bubi rtiVtriževal-. ra * p r e j m e takoj Oton lr-rlm:ra.-fner. .Slov. Bistrica 1'1ara nj dogovoru. 31520 Vajenca iz boljše hiše. ne starejšega bet 15 let. sprejmem v »trgovino mešan, blaga. — Nastop takoj, v-e ostalo po dogovoru. .Vasov pove oglasni '.ddelek »Jutra«. 21419 Gospodično -rpvro ik nitš«'-infi. z dobrim: referencami. i?črm za ra-? -rpi^ejnia V|»ra>ati v paviljonu H št 229. 214:V2 Kroi. pomočnika 7a» aeno sprejme takoj An-t»o-n X;;va»k. krojaštvo v B aprov.c: pri Domžalah. — P:ača po ilo^OToru. 21488 Deklico 12—13 let staro »prejme na poč;*nlce družina brez -ime let. Milavec. Stari trg 19 Ljubi ara. —— i ... ........... otrok pod Gi>'.i7 Šivilj, učenko fftf^jroe m-n-H rn a* fve F.-vni Jajpr. Kolodvo-reka ulica št, mT. 21524 Zobotehnika "rn^ČHga tehnika v zlatu m k a •''•tigru-, i-fičf kon/-. zo-b-^iphn^k Lp-o Kra!. Ljubljana. K eitfre -Mu rn o va 21 21511 Zgfbalko (faJceriro). ki je službovala v kaki knjigoveznici in ima tozadevno prakso — sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jntra« pod šifro >K. 31333 2000 Din nagrade enemu, k; mi javi naslov sigurnega ku; (Jugoavto). let 2236 Pouk in praktične vožnje 251 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola 1. Gaberščik bivši komisar za šoferski izpite, Ljubljana. Blehveisova cesta št 52 Prihodnji redni tečaj prične 2. junija. 21161 Lesni nianipulant z večletno prakso, išče službo prejemaiea. nakupo-valca ali skladiščnika. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Les«. 21167 Soboslikarske in pleskarske obrti pri specijainem mojstru bi se rad izučil 24 let star. ortden in pošten fa.nt. Natopi lahko takoj ali po dogovoru. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« .0,1 »Pleskarski«. 21399 Trgovski pomočnik mlajši z znanjem si o vernici ne in srbohrvaščine, želi 1- b'ti nameščen,ie v špecerijski ali galanterijski trgovini v mestu, ali okolici. Xa-topi takoj ali pozneje. Naslov pove podtr. »Jutra« v Celju. 31299 Trg. [pomočnica prvovrstna prodajalka in dobra knjiigovodikinja išče mesta Poimaga tudi v go-s{«>dm>tvn. Oenj. ponudbe [r d »20 let« na ojjlas. oddelek >Jut.ra«. 21200 Samostojna trgovka šče rta*ti opustitve obrata, ker j«? mo-7. potnik in dobro vpeljan. zastopstvo dobro idočega predmeta, oziroma mesno ali kaj stičnega. Kavcija n.a. razpolago. Cenjene dopise nta polTužnico »Jutra« v Celju pod šifro »Dobre trsrtTvskc zveze«. 21302 G. Th. Rotman: Potovanja in čudovite prigode Tomiia Ponkinsa 78. »Oh. da — to ie velikanska reč!< vzklikne Tomi. » Kdor v teh hišah stanujte, biva res na suhem. Saj je po 30 in 40 nadstropij« »Pristanemo! veli krmar. Hitrost vožnje takej pojenja in že so zopet na trdih tleh. Visokošolka išče čez počitnice primerno zaposlenje. Najraje gre kot inštcukiorica. — Ponudbe na oglasni oddelek ^Jutra« pod »Visokošolka« 21442 Skladiščnik verziran in ' stposoben samostojnega poslovanja, z vsestranskim znanjem in izkušnjami, vešč popo'n:-nia manipulacij najboljših inozemskih rumov. konjaka. kuhe malinovea. oran-geade. citronade tef dober manipulart s čajem. ker je samostojno vcdčl take posle skozi več let. išče primerno službo v k.iikein večjem podjetju r. alkoholom v Slovenija Poleži reference. Nastoipi po dogovoru Na zahtevo se tudi osebno predstavi. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Skladiščnik«. 21448 Službo obratovodje iščem v kakem večjem podjetju a!'i elektr. centrali. Imam 10 let prakse, odlična spričevala — sem verziran v obratu in p o-p r a v i 111 Diesetlmotoir.iev, parnifh strojev, kiotlov. turbin itd Cenjene ponudbe na oirlas. oddelek »Jirt-ra« nod šifre Sposoben 30«. 21284 Uradnik 0'dvet. solieitator. knjigovodja. slov.. srtv*hrv in nemški koresoondent. ?te-nograf in stroienisec išče mesta v odvetniški pi-arn: ali večjem trg. podjetni. Ponudbe na ogla- oddelek >Jnt.ra« pod -»Prvovrstna n»č« 21199 Plačilna natakarica kavcij,© zmožna, z vecfe4.no prakso, išče službo. Ueflek-titra same na bo!wr- re-tav. racije. Doois-e pod značko »Stalna služtba« na t, rJutra« v Celju. 21539 Plačilna prvovrstna in kavcije zmožna moč išče orimerno mesto Fluttiir. Celje. 21540 Boljše dekle ki zna šivati in kuhati. že'i službo v bližini Maribora. — Huttig, Celie 21541 Zidar, preddelavec želi premeniti službo. Gre tudi na cb-že!'0 ali v kako tovarno Ponuiibe na o tri. oddelelk »Jutra« pod šifno »Strog«. 21482 Otroški voziček in košaro prodam Naslov v oglasnem oddelku »Juwa«. 31180 Premog in drva prodaja Jezeršek. Vodmat 200 Puhasto perje kg pi. 3» Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kj po 250 Din. L. Brozo vič. Zagreb Ilica 82. Ke-miska čistilnica perja 242 Čajno maslo sveže ima dvakrat tedensko Mlekarska zadruga v Novivasi pri Rakeku ter* nudi istega po Din 30.— za kilogram. 21260 Dober hlevski gnoj odda Janko Zevnik. me*ar na Dunajski eesti »tev. 4.1 31411 Slike, akvareli heMcgiravire. v veliki izberi x knjigarni Herman Hrovat. Pražakiova ul. 15. 21444 Otroški voziček dobro ohranjen za 250 Din .pro-dajm. NasV^v v ogla-s. oddelku »JiKra«. 21436 Prodam: Ti«ka.r#ko pra'no niiiio za črke: 2 .-tolaži p0 150 em visoki. 108 cm dolgi in 50 em globoki: 3 velike izložbe s švpami. Trgovina Pevalek. Zidwv*ka ulica. 21489 Mrtvaške vozove I., II. in III. razreda, v dobrem stanju takoj proda Prva gradjanska obrtna, za s-tajne f>ogtebe v Zagrebu. Ratiičer« ulica 19. 21477 Ofoški voziček za dvojčke dobro ohranjen poceni prodam. Ponudbe na r*od «ifno »Dvojčki«. 31 (VI6 Steyer - avto 4sedežen. tovorni Ford voz. izborna vina laMneea pridelka, jabolčnik po zelo nizki ceni prodi? F. C. Schwab, Ptuj. 2129G Poltovorni avto znamke »Loreley«. dobro ohranjen poceni naprodaj v SknvSkovi ulici štev. 6. 21175 Osebni avto malo rabljen, v najboljšem stanju kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglasn; oddelek »Jutra« pod šifro »Noveiši model« 19025 Motorno kolo D. K. V.. 6 konjskih sil. dobro ohranjeno proda Sclienik. Knezova ulica. 21481 Tovorni avto Fiat prodamo. — Vprašanja na podiružnico -Juta-, v Celin |>od šifno »Trjtonski«. 21422 Avtomobili in motocikli Največja izbira rabljenih o?ebnih in tovornih avtobusnih avtomobilov in mo-tiociklov r>o najnižjih cenah O žužek. Ljubljana. Tavčarjeva rfics 11. 31527 Mathes avto za 2 osebi, skoraj nov. s plačano takso in zavarn va'nino ugodmo proda Po sredovaln-ica na Duna:sk cesti 7. 21550 Poltovorni avto za 2 o^ebi. s piačanim taksami. v brezliibnr-ni stanju, z novo unevmatiko naprodaj za 20.000 I)in. -Posredovalnica na Dunai ski cesti 7. 31552 Kolo »Anglon« skoraj »m pix-eni naprodaj v Novem Vodmatu — Pol ježami 11. 31456 Moško kolo naprodaj v Robbovi ul. 3' (za starim pokotpa"iše™mV 31502 Moško kolo zelo dobro ohranjeno proda I. Kreč. krojač. Dunajska. cesta 9. 31479 K»lo dobro ohranjeno naprodaj v Rožni dolini, cesta X/33 21484 MSBS5B Bolniški voziček na 3 kolesih, rabljien kupim. Nasl-ov pove oglasni oddelek »Jutra«. '21471 Klubsko garnituro iz u>nja. v dobrem ^tanj.u i^če-m. — VolAf^.je-m. paviljon H št. 229. 2143:1 Otroški voziček športni kupi Ana Verhavc. Ljubljana. Miklošičeva ce sta št. 36AV, vrata št. 8. 21486 Travnik večji aiii manjši kuipim v bližini Podsmrc.ke. Plačam takoj. V as'o v pove oirla-;. oddelek »Jutra«. 21505 Gospodar, pisarna sprejme poil zelo ugodnimi pogo'i družabnika (co) s ka^iitalom do 50.000 Din. v svrho ustanovitve po ilruižniee Lepa ek-'i.st*nca. Ponudbe na oglais. oddelek »Jutra« pod šifro »Gospo dar*.ka pisarna«. 21318 Družabnika podjetnega, dobrega in poštenega. zmožnega presodi-ti in prevdariti. z večjo vsoto denarja (sprejmem v zelo rentabilno podjetje — Ponudbe na og!a«. oddelek »Jutra« poH značko »R*"1kn prilika 500«. 21554 Ugoden nakup Krasna, ob morju ležeča parcela v mestu Krk radi družinskih razm«r naprodaj. Pojasnila daje Car-lo Ta«ini. Capodistria. 19312 Hiša v Mariboru s trgovskim lokalom. lepa. enonads-tropna. z man.»a-do. brez popravili, dvoriščno po-lopje in velik vrt naiprndaj pod ugodnimi pogpji v Mag-d»l«n»k»m predmestju. Do. pi*e pod »38B.OOOC n« podružnico »Jntira« v Maribora. 91390 Posestvo 15 minut oo iei<>ini*ke postaje Me^tinje. oibMojcčc iz 4 oralw zemljišča, zidane hiše z 2 velikimi sobami, kuhinjo, 2 kletmi, vinograd. travnik, njnve. lep i?adonos.niik, pod zeio usrednimi pogoji naproša'. Pojasnila da-je Ivan Vid-giaj v Rogaški Slatini. 313811 Krasno posestvo v bližini Zid. mo.-ta. 5 minut od ceste in 10 minut o I žel. postaje, cerkve ter šole. arondirano, kjer se lahko redi 3—4 glave živine — gospodarsko poslopje novo in z opeko krito, prodam. Naslov pove oglasni oddielek »Jutro«. 21304 Enodružinska hiša lepa. z velikim vrtom. 5 minut od Glavnega trga v Mariboru naprodaj Vprašati: Državna cesta štev. 20. 21235 VrUUfki Prodaja košnje I. Knez iz Ljubljane bo prodajal v nedeljo, dne 1 junija 1930 svojo travo za obe letošnji košnji. Proda ja se prične ob 2. ur: po poldne pri Ančnikevem ko. zolcii v Spodnji Šiški 19032 Enonadstropno hišo v Rožni dolini prodani. — Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra« 21458 Enodružinsko hišo pol ure txi Ljubljane proda Jernei Lampret. Do'gi mosit — Vič. 31457 Lepo parcelo nad 100*1 „i=. blizu Vrtače ugodno prodam Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31466 Posestvo 20 minut cd Rog. Slatine, blizu okrajne ceste. obstoječe iz 6 ora'ov zemlje, njiv. t ravnikov, vinograda in gozda, hiše in gostpo-darsketra 11 stopja. proda Ivan Vidgaj. Rog. S'ntina 21280 Dvodružinsko vilo v lepi solnčni legi pod R ož mi kom pr »Ta ni. Stane-vatre prosto. Rožna dolina s VII/6. 31503 Ugodna prilika! Naprodaj ie poslopje, obstoječe iz 8 sob (5 z razgledom na morjel. 2 kuhinj in feti. v kopališkem mestu na otoku Krkn Leži na sami morski obaii tik parobrodnega pristanišBa — pripravno za penzicn ali hotel-ko obrt. Cena zelo zmerna. Resni reflektanti naj se javijo na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Otck Krk«. kjer dobe po-b'ižn:e informacije 18749 Hišico ali parcelo kupim v Ljubljani. St. Vidu aH na Jezici. — Ponuiibe na oglasni od>de.l"k »Jutra« ]>od šifro »Primerna. cena« 315** Nova hiša z gospodarskem poslopjem naprodaj v Stud-en«'i-h uri Mariboru. K a.-z^r. Stritarjeva uiiea 9 21542 Nekaj moške obleke dobro -ohranjene prodam. Nasl:.v v og-ia.snesn obtefku »Jutra«. 315311 Mlekarno in izkuh na prometni cesti takoj oddam. Nss'ov |ove oglasni oiMe'ek »Jut,-a«. 31329 Gostilno na. prometnem kraju v Zagrebu. blizu kolodvora, z lepo opremo ter velikimi in lepimi prostori prodam zaradi prevaet.ja drugega podjetja. Ponudbe r« na-s,lov: Viadlko Laji zelo ugodni. — Ponudbe n« pivi--it7.tr>rt .Tutira v Mariboru no.i »100.000«. 31549 Tesan les popolnoma suh. za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zaloffi Ilirija dr. z o z.. Ljubljana. Dunajska c. 46, telefon 2820. »187 Vsj v restavracijo k Ivanu Rahnetu kjer se točijo pristna štajerska in druga vina. vsaki dan sveže pivo in so vedno na razpolairo raztia jedila. — Se priporočata I. in E Rahne. 17043 Prost, gasil, društvo Rudnik priredi v nedelja. 1 junija vrtno veselico « Krečolovom. na vrtu g. Jeršina v Rudniku. Vabi odbor. 31243 Kolodvor Vrhnika Restavracija, kavarna in prenočišče. Ti ona po.-trež-ha ter zmerne cene. 1916.9 ztz N©mški ovčar rujave barve, po hrbtu črn ki sV.š» na ime »Bari«, na f-vrat mrku :ni» Lukež. se jrt izgubil. Pošten najditelj na.; ga proti nagradi odrlfci g. L1lke7.11. zoKo^fthntkii v Ljubljani. Mestini tirg št. 314-59 Stanovanje 2—3 sob in pritiklin iščem za takoj ali kasneje. Ponudbe z navedbo lege. V<1-likcsti pob irt najemnine pod šifro »Samski dom« na ogl. odd. Jutra. 21275 Stanovanje lepo. solnčno. dvosobno. s» 1930,.' 21147 Stanovanje velike opremljene r sre.Ijni Ljubljane, blizu kopališča »Ilirija« oddam za julij in avgust, letovi-fčarjem (1 al'i 2 osebama). Naslr.v pove ogl. oddelek »Jutra«. 31530 Stanovanje lepo. 3 sob in kabineta, solnčna in suha lega. 10 minut od glavne pošte la-koj na razipalatro. Event predplačilo 14.000 Din. — Posredovalnica na Dunajski cesti št. 7. • 31551 Enosob. stanovanje s kuhinjo in vrtom oddam v Zeleni jami. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 21555 Prazno sobo Iiarketitano in t elektriko, po možnosti s š-epariranim vhodom, sredi mesta iščem Ponudbe na opremljeno. »epai-irano, oddam r vili gospodu — IMotam jddam tudi' pramo sobo s štedilnikom ffOBpodiiiri. Naelor t oclas. oddelku »Jutra«. 313BS Prazno sobo lopo in veliko, parketiraao. v cenitru merit« oddam. Naslov pove offleusni oddelek >Jutra«. 21548 Opremljeno sobo meseči»i. s posebnim vhodom takoj oddam poleg oipe'e Nasov t oglasnem oddelkn »Jutra« 31441 Majhno sobo o posteljo in divanom iščem za 1 ali 2 meseca v mestu. Lahko je preprosta, samo da je snažna. Ponudbe na oglasni oddelok -Jutra« pod »Soba 1000«. 31403 Opremljeno sobo s hrano aH h-ez oddam blizu kolodvora. Naslov v ogla-'nem oddelku »Jutra«. 31506 Sobo ftirogn S;epairTano. v centru mesta oddam s 1. ali ,15. junijem. Na-'ra vraga 1 Vsaj p:ši ka.;! Jo že kaj ljubosfumen? Menda še ne. — Pozdrave mister 31461 »Obljuba — dolg«! MM»»>*MM»«MM»M M M DALMATINSKA VELETRGOVINA VINA IN OLJA išče sposobnega in zanesljivega ter že vpeljanega zastopnika za Slovenijo. Ponudbe z navedbo pogojev ter referenc pod »Spreman i uveden P-1954« na oglasni oddelek »Jutra«. 7487 tM»>H«M»M«»M»«MMM llt»»tM Pristopajte k Vodnikovi družbi! AUBURN estaslishcd 1900 ^ • • 6 ln 8 cil. kvalitetni avtomobili Amerike s pogonom na zadnja ali prednja kolesa, vsi modeli opremljeni s hidrauličnimi zavorami, amortizerji in centralnim mazanjem sistema Bijur. — Modeli 1930 dospeli! Plačilne olajšave! Rezervni deli na zalogi! Generalno zastopstvo: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva St. 11. Ooglejte si rastavo na velesejmu paviljon »J« garit. — LANGENBERG 20: Slavnostni koncert. — 20.45: Wagnerjeva opera »Somrak bogov*. — BUDIMPEŠTA 12: Orkestralen koncert. — 16: Narodne pesmi. — 17.15: Vojaška godba. — 19.15: Večerni koncert. — 21.15: Pevski koncert ŠPORT Začetek proslave desetletnice LNP Danes in jutri proslavlja LNP svojo de; setletnico. Celoten program proslave obse* ga naslednje točke: Danes ob 16. reprezentativna tekma Ko« roška : Slovenija; ob 17.45 tekma Gradec : Beograd: ob 21. prijateljski sestanek vo> dilnih funkcijonarjev slovenskega nogome« ta 7. gosti v restavraciji Slon. Jutri ob 10.30 manifestacijski občni zbor LNP v mestni posvetovalnici na magistra* tu; ob 16. tekma med poraženima moštvo« ma prvega dne; ob 17.45 odločilna tekma med zmagovalci- prejšnjega dne. Program nogometnih prireditev je nad vse bogat. Imeli bomo po dolgem presled« ku priliko videti kar štiri prvorazredne nogometne tekme v dveh dneh. Prepričani smo, da bo s tem naši publiki zelo ustre« ženo. Današnjemu tekmovanju bo prisostvo« val ban dravske banovine g. inž. Sern"ec. Moštva bodo nastopila v naslednjih po« tavah: Koroška: Arthofer (KAC) « Schafferitsch (Austria). Hegenbarth (A) « Kosteinscheg (KAC), Sereinig (A). Biedermann (Vil« lach) « Santer (V), Richter (KAC). Hus« sak (A), Maver (KAC), Prueckler (KAC). LNP: Erman (Svoboda) « Strehovec (II.), Berglez (I) « Košenina (Hermes). Varšek (I), Lado (I) « Ice (I), Bertoncelj (Maribor) Oman (I), Doberlet (I), L'ršič (Primorje). Gradec: Jesenitschnigg (GAK) « Allmcr (Sportklub), \Veis (Ilakoah) « Ko\var (GAK), Nemschak (K. u. O.). Fuerst (H)« Gaber, Ptaček, Reitcr, Heubrandner, dr. Reinthaler (vsi GAK). Beograd: JakšičJvkovič. RanojevičsKo« stič, Vojinovič, Petrovič«Tirnanič, Popo« vič. Sotirovič, Tomaševič, Hrnjiček. Tekmuje se za izredno lep pokal, ki ga je nokMnila mestna občina. Zmagovalec iz nedeljske predtekme nrejme pokal LNP, ki ga je ta razpisal kot toldžilno darilo. Ostali moštvi dobita spominski zastavici. Pokal mestne občine je razstavljen v Kettejevi trgovini na Aleksandrovi cesti. Igra se na igrišču Ilirije ob vsakem vre« menu. V nedeljo dne 1. junija bo sestavljena reprezentanca izmed naslednjih igralcev: Jančigaj, S vetje Slavko. Hassl. Košen'na, Slamič. Zupančič Lado, Rihar, Bertoncelj. Oman, DoberTet. Ur-šič, Jug, Bergles. Erman Adolf, Varšek, Zem-. Ijak. Strehovec. Unterreiter. — Vsi navedeni igralci morajo biti v garderobi Ilirije v nedeljo popoldne, in s:cer v primeru, čc bo naša reprezentanca v sobotni tekmi zmagala, ob 17_ n nasprotnem primeru pa ob 15. — Prinesite s seboj vso opremo (bele hlačke) razen malce. Danes opoldne izide slavnostna številka »Slovenskega športa«, ki je bogato ilustri« rana in vsa nosvečena proslavi. Prodajala se bo po 2 Din izvod. Službene objave LNP (Seja u. o. dne 28. V. 1930.) Prisotni gg.: Ribaf, inž. Debelak, Kurct, Kovač, ravn. Šetina. ing. Kuljiš, Novak, Buljevič N., Kempcrlc in Vospernik. Program za proslavo LNP se določi de« finitivno in sicer: V soboto 31. maja: pričetek nogom. tur« nirja. Ob 16. Ljubljana (LNP) : Koroška; ob 17.45: Beograd : Gradec; ob 21. pozdravni večer v restavraciji »Slon« (zadnja soba) oficijelnim zastopni« kom oblasti, savezov in podsavezov. V nedeljo 1. junija: Ob 10.30 manifestacijski občni zbor v mestni posvetovalnici na magistratu. Ob 16. nadaljevanje nogom. turnirja, in sicer premaganca od prejšnjega dne in ob 17.45 zmagovalca iz prejšnjega dne. No« gom. turnir se odigra oba dneva na igri« šču SK Ilirije. Mestni občini ljubljanski se izreče za«, hvala za podaritev krasnega pokala. Opozarjajo se klubi, da izvolijo more« bitne čestitke vpisati v spominsko knjigo ob priliki manifcstacijskega občnega zbo« ra, ker je ostali čas določen za govore predsednika LNP in zastopnike oblasti, športnih savezov in podsavezov. LNP vabi vse klube iz svojega teritori« ja, da se polnoštevilno udeleže manifesta« cijskega občnega zbora, kakor tudi od« bornike vseh podsaveznih odborov. — Propozicije odnosno določila za nogom. turnir 31. V. in 1. VI. 1. V nogometnem turnirju ob priliki proslave LNP 31. maja in 1. junija sode« lujejo reprezentance Ljubljane (.LNP), Ko« roške, Gradca in Beograda. 2. V soboto 31. V. nastopita kot prvi par ob 16.: A) Ljubljana (LNP) : Koro« ška, kot drugi par ob 17.45: B) Beograd : Gradec. 3. V nedeljo dne 1. junija nastopita kot prvi par: ob 16. premaganca A) : B), kot drugi par ob 17.45 zmagovalca iz A : B. 4. Če bi se dosegel v soboto v tekmi pod A) neodločen rezultat, tedaj igra repre« zentanca Ljubljane (LNP) proti zmagoval« cu tekme pod B). V primeru, da ostaneta v soboto pri obeh tekmah neodločna re« zultata, tedaj igra v nedeljo ob 16. repre« zentanca Koroške : reprezentanci Gradca, ob 17.45 reprez. Beograda : reprez. Ljub« Ijane (LNP). 5. Sodnike delegira SZNS v Ljubljani, istotako tudi stranske sodnike. 6. Slavnostni pokal mestne občine ljub« ljanske prejme ono moštvo, ki jc v tur« nirju doseglo največ točk. V primeru ena« kega števila točk, odloča razlika golov (količnik), v primeru, da je tudi količnik enak, odloči zmagovalca žreb, kar izvrši sodnik takoj na igrišču v prisotnosti ka* petanov in ofic. zastopnikov podsavezov, katerih moštva sodelujejo v turnirju. To« lažilno darilo (pokal LNP) prejme drugo« plasirani udeleženec nogom. turnirja, ki se ga določi enako kot zmagovalca. Ostali repr. moštvi prejmeta spominski zastavici. U. o. LNPa. Lahkoatletsko državno prvenstvo za moštva Danes, ločno ob 15.30 se bo nadaljevalo na igrišču ASK Primorja, Dunajska cesta, lahkoatletsko državno prvenstvo za moštva. Letošnji način tekmovanja se bistveno razlikuje od dosedanjega, kajti ne bo odločala, kakor dosedaj, iz,borna kvaliteta, temveč velika in povprečna kvaliteta. Vsak atlet namreč, ki doseže določeni minimum v svoji disciplini, bo prispeval h končnemu uspehu svojegaa kluba in mu bo vsekakor prinesel dragocene točke. Borba v Ljubljani se vrši tudi v znamenju nekakega dvo-mateha med starima rivaloma ASK Primor-jem in SK Ilirijo za prvenstvo Ljubljane. Oba kluba sta postavila svoji kompletni postavi, zato bomo videli na startu ne samo stare kaione slovenske lahke atletik?, kakor so dr. Perpar, Gregorka itd., ojačeni s številnimi junijorji, o katerih nam ni še ničesar znanega, vsekakor pa morajo biti že os>iri konkurenti svojih renemiranih so-klubašev, če so jih vodstva klubov postavila v tekmovalni tim. Dosedanji pot^k prvenstva je pokazal odličen napre<5*l» lahke atletike. Boji so bili od prvega do ^dnje-ga silno napeti in izredno ostri. Istočasno se vrši tudi v ostalih centrih naše države borba za najboljšega kluba Jugoslavije v lahko atletiki — novega državnega prvaka za moštva. Današnji popoldanski program obsesra naslednje' točke: 1.) tek 200 m; 2.) met kladiva; 3.) tek 400 m z zaprekami; 4.) tro. skok; 5.) tek 10.000 m in 6.) met konja. Ker so cene propagandno nizke, vabimo občinstvo, da si to lepo borbo Iahkoatletov v čini večjem številu ogleda. I. nacionalni tenis - turnir za prvenstvo Ljubljane se bo odigral danes i:i jutri dne 1. junija na tenis prostorih SK Iliriie pod Cekinovim gradom po naslednjem sporedu: 1.) gospodje posamezno, 2.) dame posamezno, 3.) gospodje v dvoje; 4.) dame v dvoje, 5.) dame in gospodje v dvoje, 6.) juniorji posamezno. Igralo se bo vzdržema oba dneva odl^ zjutraj do mraka. Igralci tekmovalci sc zbirajo v garderobi :ia igrišču, kjer je vsem'na razpolago igralski red (določen po žrebu) in k.ier bodo dobili informacije glede turnirja. Člani uprave turnirja bodo priglašenim igralcem tako v sportno-tehni-, škem kakor tudi 'v vsakem drugem ozira ved.io in rade volje na razpolago. Uprava turnirja .ie z ozirom na to, da omogoči vsakemu dostop na teniški prostor določila prav nizko vstopnino, in sicer velja enodnevna vstopnica 10 Din za osebo, za dijake in člane kluba, če se izkažejo $ člansko izkaznico pa 5 Din. Službeno iz LNP. Službujoči odbornik LNP«a pri današnjih tekmah je g. Vospen nik, jutri v nedeljo gg. Vospernik in Dor« čec. Ostale gg. odbornike prosim, da pri« dejo vsakokrat pol ure pred pričetkom turnirja na igrišče radi sprejema. — Pred« sednik. Sekcija ZXS (službeno). Delegirajo se k tekmam dne 31. maja 1930 na igr. Ilirije: ob 1(5. ur; Celovec:Ljubljana g. Ciinperman. Ob 17.30 Graz:Beograd g. Deržaj. V nedeljo dne 1. junija t. 1. ob 16. premaganca prvega dne g. Pevalek. Ob 17.30 zmagovalca prvega dne g. Schneller (rez. g. Deržaj). Stranski sodniki v soboto: gg. Zuceatto, Ko-šak, Czernv, Mchorko. Stranski sodniki v nedeljo: gg. Ceh, Breskvar, Mahkovec, Do-linar. Razvoj belega športa je naslov krat« kemu iiustrovanemu članku, ki ga priobču« jc pravkar izišla številka tedenske revije »Življenje in svet«. ASK Primorie. Lahkoatletska sekcija. Naslednji atleti naj pridejo na igrišče -najpozneje ob 14.45 zaradi nastopa pri državnem lahkoa:let-skem prvenstvu za moštva v disciplinah: iek 200 m, met kladiva, tek 400 m z zaprekami, tro-skok, tek 10.000 m in met kopla: Skok Ferdo, Putin.ia Herman. Perovič Jože, dr. Perpar Stanko, Žorga Fric, Puc Boris, Jug Franc, Tručl Ciril, Močan Vlado, Korče Danijel, PetkovrSck Viktor, Rajič Dušan, Slamič Herman. Furlan Joža, Kobal Branko, Kovačič Alfonz, Hudelist Vinko, Franko Olokar, Stolfa Slavko, Pečenko R> diard, Cenčič Jože, 'Rega!y Marjan, Valenčič Demcter, Jug Vinko, Ribnikar Bojan, R-a-jič Mili-voj, Sintič Zvonko, Orobler Adolf, Svetic Slavko. Oražem Franc. Toroš Branko, Gaberšek Hansi, Kermavner Ivo, Hassl Viktor, Sabec Stanislav, Prašnikar Bogo, Nagy Ernest, Caleari Franc, Jančigaj Mirko, Pogačnik Tone, Vidic Erik. Slapar Franc, Koch Ciril, Slamič VinRo, Končan Franc, Jež Alojzij, Juntes Ernest, Vidic Ciril, Bervar Stanko, Baltič Franc, Gaberšek Viktor, Medica Zdenko, Medved Joško, Cimper-inan Maks, Slapničar Joža, Wal!j*er Leopold, Krevs Ivan, Blatnik Tone in Smerke Josip. V nedeljo s pričetkom ob 9. se vršijo še zadnje točke: Tek 1500 m, skok ob palici in štafeta 4X100 m. Pozivajo se atleti, bi so določeni za imenovane discipline, da pridejo »a igrišče nai. pozneje ob 8.15. Opozarjajo se tekmovalci, d; bo avtobus ^a prevoz naših atletov odpeljal izpred pošte danes ob 14.45, v nedeljo pa ob S uri. — Načelnik. Iz življenja in sveta lopica ji pač daje prijetno senco, ob« enem pa izžareva tako silno vročino, kakršna je mogoča samo v krušni pe« či. Zato se gospa veseli zime, ko ne bo na vsem Angleškem niti ene cvet« lice, njen vrt pa bo kakor čudovita cve« toča oaza. Priznati moramo, da je ides ja angleške gospe zelo originalna, je pa nedvomno tudi rekord neokusnosti in duševnega uboštva. Modri Salomon - policijski sodnik Darilo nemške avtomobilne industrije papežu Sv. oče pri ogledovanja razkošnega avtomobila, ki mu ga je podarila nemška tvrdka Mercedes-Benz. Voz je četrt! v Vatikanskem mestu in je zato dobil številko 4. Diisseldorfski volkodlak v luči policijske preiskave Toda policija je v njegovem primeru malo da ne odpovedala — Uloga Kiirtenove žene Varnostni oblasti v Diisseldorfu je končno vendarle pomagal slučaj, da je dobila v pest volkodlaka, ki ie širil po vsem mestu grozo s svojimi zagonetnimi in strahovitimi umori in ki ga je policija iskala celo v Ameriki. Pred nekoliko meseci je kriminalni oddelek izdal obširno spomenico o teh umorih in danes je jasno, da so bili sklepi oblasti na temelju znanega materiala popolnoma zgrešeni. Zločine so pripisovali štirim različnim osebam, češ da imajo znake štirih različnih oseb; med drugim so obdolžili nekega bebca, ki je seveda v svoji bebavosti takoj priznal vse zločine in bi jih bil še več, da so ga zanje vprašali. Zanimivo pa je, da spomenica navaja kot glavno lastnost slado strastnih morilcev njih veliko ljubeznivost, prijaznost in očarljivost, oblast pa je lovila in dolžila suroveže in odu-rneže, ki razen te neprijetne lastnosti tudi aii-rnaio nikakega greha. Opis Kurtena se natanko vjema z gornjo teorijo, ki je kriminalna policija ni znala izvesti v praksi in je Kurtena vedno izpustila, že 4 »^Z Sti SfiLV^ njegovih ponočtiih pohodih. Vsekakor je še mnogo skrivnosti, ki jih je treba razčistiti, čeprav je Kiirten. kar se tiče pojasnil, zelo zgovoren. Baš ta zgovornost pa vzbuja, kakor znano, mnogo dvomov. Tako trdi, da je žena precej soglašala s tem. da je imel opravka z d.rugimi ženskami, in ga je celo še sama spremljala na razne sestanke z njimi. Pri tem se je izdajala za njegovo sestro. V ostalem pa so ugotovili, da je svojčas sedela v ječi, ker je bila ustrelila svojega ljubimca. Ta ugotovitev io tako obremenjuje, da že čisto resno razmotrivaio o vprašanju njene soudeležbe pri Kurtenovih zločinih. Ta čas se nahaja žena, kakor smo že poročali, v neki norišnici. Vrtovi iz litega železa V Londonu živi neka gospa, ki je velika ljubiteljica lepih cvetlic in okus« no urejenih vrtov. Ker pa taka uredi« tev stane mnogo denarja in se stroški ponavljajo vsako leto je gospa prišla iiz ko ga ie imela v rokah. Mož je bil že večkrat v zaporu zaradi raznih zločinov, znal pa je tako dovršeno nositi krinko poštenjaka, da toliko slavlieni policijski instinkt v njem niti zaslutil ni dolgo iskane pošasti. Kakor se je sedaj zvedelo, so izpovedale razne priče, da je znal Kiirten tako sladko besedičiti, da je primitivne ljudi kar opojil. Zlasti uspešno ie občeval s služkinjami, ki se jim je pridruževal na predmestnih plesiščih. Marsikatera se danes ne upa pričati proti njemu, ker se boji sramote in zasmehovanja. Vendar je ugotovljeno, da je Kiirten na istem mestu, kjer je oktobra meseca ubil Elizabeto Dorrigerjevo, dva meseca prej zlorabil neko drugo in tri mesece prej neko tretjo žrtev, ki sta ostali pri življenju, pa se nočeta javiti. Čudno je, kako malo spretno je postopala policija pri isk. . prič, ki bi ji lahko kaj povedale o volkodlakovih zločinih. Tako je šele sedaj zaslišala nekega brezposelnega delavca, ki ie opazoval v februarju lanskega leta pozneje umorjenega invalida Scheeria in Kii.rtena v družbi male Roze Ohliger-jeve, čije truplo so našli kmalu potem komaj nekoliko sto korakov od — Kiir-tenovega stanovanja... Ko so izvrševali preiskavo na mestih Kiirtenovih umorov, jim ie priznal, da je pred aretacijo pripravljal pravkar nov umor. V ta namen je bil ponoči 22. pr. m. zavil v časniški papi-r dve kladivi, ki ju je bil rabil že pri prejšnjih umorih, in ju spravil na kraj, kjer je menil izvršiti novo zlodejstvo. Tega orodja policija sicer ni našla na tem kraju, vendar meni, da je zločinec govoril resnico. Sedaj pozveduie za tem orodjem, ki so ga bržkone našli kakšni otroci in ga odnesli. Tudi vprašanje, da-Ii je morilčeva žena kaj vedela o njegovem početju, še ni razčiščeno. So razlogi, ki govore za to domnevo, in drugi, ki ji nasprotujejo. Morda bo vedel o tem kaj več povedati Kiirtenov delovni tovariš Meurer, ki je volkodlaka včasih spremljal pri železa, da bo trajal lahko leta in leta. Pa je dala napraviti lončke, posodice in gredice iz železobetona. vanje pa posadila lepo izdelane cvetke iz žeie« za. Nobeno vreme in nikaka nevihta ji zdaj ne more pokvariti vrta, nad ka« terim ima praktična gospa veliko ve« selje. Odslovila je vrtnarja in dva hlapca, kajti nje šofer zdaj vsako ju« tro pobrizga ves vrt in ga opere do zadnje bilke. Mimoidoči se čudijo, da v tem vrtu cveto že pomladi jesenske in poletne cvetlice, še bolj pa se ču= dijo raznolikosti barv, kajti iznajdlji« va gospa je pobarvala rdeče rože m o« aro, bele rumeno itd. Vsa ponosna ho« di po svojem vrtu in ne opazi, da so izginile iž njega vse čebelice, vse pti* čice in vsa živa bitja do najmanjše mušice. Ko pritisne solnce na njen vrt, pa jc tudi bistri gospe preveč ko« vinskih in betonskih dobrot. Okusna Pred policijskega sodnika v Londo« nu je stražnik privedel zakonsko dvo« jico in ovadil ženo, da je na ulici in pred očmi vse javnosti kruto ozmerja« la moža. Huda soproga se je izgovar« jala, da je nje mož prava pošast, ki ne zasluži dobre besede. Možiček je krotko vse pritrdil in videlo se mu je, da bi najraje ostal v policijskem za« poru, samo da bi imel mir pred Ijubez« nivo ženo. Sodnik ji je tudi pritrdil, češ da s takim možem ni mogoče ži« veti, da že sam pogled nanj sprav« Ija človeka v besnost. Žena se je ozr« Ia na krotkega moža in ga zopet zače« la zmerjati z oslom, s hudičem in s slamoglavcem. Sodnik je počakal, da je končala, nato pa je vstal in razgla« i i sodbo. Žena je dobila 24 ur zapora z utemeljitvijo, da se ji je pred sodi« ščem sijajno posrečil dokaz, da je ona kriva večnih škandalov. Za vroče poletje platnene in lister-suknjiče, športne obleke, knickebocker in modne hlače nudi najceneje Drago Schwab, Ljubljana Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Sobota, 31. maja. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: O Dubrovniku. — 19*: Nemščina. — 19.30: Življenje v naravi. — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Napoved časa in poročila. — Lahka godba. Nedelja, 1. junija. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe — 10: Versko predavanje. — 10.20: O vinogradništva). — .11: (Koncert radio - orkestra. — 1J: Tedenski pregled. — 15: Kmetijsko predavan:«". — 15.30: »Kdo je blazen?« — Šala v enem dejanju. — 16: Rezervirano za prenos. — 17: Koncert na flavto in saksofon. — 20: Koncert godbi* Dravske divizije. — 22: Napoved časa ln poročila. — 22.15: Koncert radio - orkestra. BEOGRAD 9: Prenos iz Saborne cerkve. — 10.30: Plošče. — 11: Koncert konservatorisfov. — 16: Ciganska godba. — .17.30: Narodne melodije. — 20: Violinski koncert. — 3-1: Poročila. — 21.15: Jugoslo v. glasba. — ZAGREB 11: V spomin M. Laginje. — 12: Opoldanski koncert. — 20.30: L a lik a večerna glasba. — PRAGA 18.15-Pevski koncert. — 20.05: Pesmi »Weekenda«. — 21: Koncert god'be na prhala. — Lahka glasba in plošče. — BRNO 18.15: Arije; 20.05: Prenos w Prage. — 21: Orkestralen in pevski koncert. — 22: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.30: Koncert godbe na pihala. — 20.15: Koncert solistov in orkestra. — 22: Zabaven program. — DUNAJ 10.15: Zborovsko petje. — 10.50: Prenos koncerta iz Montreuxa. — 11.30: 'Mladi avstrijski skladatelji. — 15: Vojaška godba. — 18: Mozartove klavirske sonate. — 18.25: Pesmi. — 18.50: Komorna glasba. — 20: Dunajski večer. — BERLIN 17.30: Zborovski koncert. — 20.30: Ey-slerjeve operete. — Godba ea ples. — FRANKFURT 19.35: Prenos vsega programa Iz S4utr- Segrave hoče tudi rekord na vodi Henry Segrave (v krogu desno) se pripravlja, da z motornim čolnom »Mis6 Engiand II.« doseže tudi hitrostni rekord v povodni vožnji. Čoln ima dva motorja s 4000 K. S. Povodni rekord ima doslej Američan Oar VVodd. Maurice Dekobra: Srečni obešenec Bilo je v enem tistih mestec na Za-padu Zedinjeni'h držav, v katerih obešajo brez posebnih formalnosti tatove živine. Pravico z velikim »P« predstavlja šerif, ki mu pomaga zbor porotnikov. Razprave n.so dolge, obsodbe izrekajo na brzo roko in jih izvršujejo najdlje štiri in dvajset ur pozneje Žarnorec Mojzes SheMy. hlevar na Mac Gregorjevi pristavi, se je okr.vil z neodpustljivirn grehom: zbrisal je ognjeni žig na boku enega izmed bikov .n je skušal prodati žival nekemu Mehi-čanu, ki mu je bil ponudil sto dolarjev plač.la za tatvino. Sel iz Santa Fe je izvohal kompfot in je zaupal svoj sum ravnatelju bara Creeka. Takoi so obvestili šerifa in takoj so pripravili lov na živega člove-(ka. Mehičan je izginil in Mojzesa Shel-lyja, ki ga je bil ujel z lasom neki Mac Gregorjev cowboy, so obsodili na smrt z obešenjem. V naši stari Evropi, v kateri koraka gosoa Pravica s pomočjo bergelj, bi trajala takšna reč štiri mesece. Tam, na Divjem za padu, so jo uredili v štirih dneh. Zato bi se moral Mojzes Shellv pokoriti za svoj greh v tistem lepem jutru, ob zarji. Gbičaj je zahteval, naj "a obesijo na vejo debele bukve na severu mesteca. Šerif in njegovi pomočniki so puhaii dm iz svojih pip v svežem vetriču. ki je vel od Skalnatega pogorja. Čakali so potrpežljivo na obsojenca. Hipoma sta se pojavila dva jezdeca na cesti, dva cowboya s pristave gospoda Mac Gregorja, ki sta držala verigo, na katero je bil zamorec priklenjen. Rabelj je prevzel obsojenca, ki je molče sklonil glavo, in med tem ko mu je zavezoval roke in noge, je šerif začel z običajnim ceremonialom. »Obtoženec, atli ste vi pravi Mojzes Shelly?« »Da, gospod šerif.« »Ali bi še kaj pripomnili, preden se izvrši sodba, ki jo je izreklo sodišče?« »Ne. gospod šerif.« »Tedaj ostanete na vislicah, dokler vas ne vzame smrt, kakor hoče pravični zakon te države...« Šerif se je obrnii do rablja in zaključili: »John, sprejmite ujetnika.« Shellyjeve minute so bile štete. V kratkem bi se zazibalo njegovo teio otrplo pod listjem bukve. Ni imel ničesar več upati na tej zemlji. Nenadoma se je oglasila plat zvona, potem druga, potem tretja. V mestu je bi! izbruhnil •požar... Dolžnost je velela šerifu,-da bi mo- ral steči s svojimi pomočniki k brizgai-nain. »Ostavite obsojenca, privezanega z vrvjo pod drevesom pravice,« ukazal. »Povrnemo se, ko pogasimo požar... Na konje, tovariši!« Možje, ki so predstavljati zakon, so izginili na tren v gostem vrtincu "prahu in Mojzes Shelly je ostai pod bukvo kakor pes, ki je privezan k svoji kočici. Njegove misli niso bile prav nič vesele. Ogledoval je vrv. vejo, stisnjene vozle in je ugotovil, da je nemogoče pobegniti — kar se prikaže zamorec, ki je bil oblečen kakor on v rdečo srajco m rumene hlače- Pridirjal je na konju, se. ustavil pred bukvijo in skočil na tki. »Lej...« je vzkliknil no vodomec začudeno. »Kaj pa delaš, prijatelj?« Nenadna misel je vzklila v možganih Mojzesa Shellyja. Zasmejal se je na široko in namignil drugemu zamorcu, naj se mu približa. Potem ie menil zaupno: »Delam za kinematograf.« »Za kinematograf?«- »Da... Družba snema prizor z Rio Jimoirn. ki ie glavni igralec... Ravnatelj me je najel, da bi predstavljal obe-šenca... Vsakokrat po deset dolarjev •. Dobra kupčija, kaj ne?« Zamorec, ki je bil vzel uzdo pod pazduho, si je prižgal cigareto in videti je bilo, da ga stvar zanima. »Deset dolarjev vsakokrat in samo za to, da igraš obešenega zamorca... To bi ugajailo še meni, veš... Ali bi bilo mogoče spregovoriti kakšno besedo' z družbo?« Mojzes Shelly je malce pomislil, nato ie zašepetal svojemu rojaku na uho: »Poslušaj... Druga družba mi je ponudila petnajst dolarjev na dan. Ali hočeš prevzeti moje mesto tu?« »Takoj prijatelj.« »Kako ti je ime?« »Sam Brown.« »Dobro, dečko, razvezi me in si natakni to zanko okoli vratu. Ko pridejo operaterji, bodo počeli, kakor da te hočejo obesiti namesto mene ... Ti ali pa jaz, tO jim je vseeno, razumeš?« »AH right!« Sam Brown je z veliko ročnostjo osvobodil Mojzesa Shellyja vseh vrvi in Mojzes Shelly je z razumljivo naglico trdno privezali Sama Browna k vznožju bukve. Potem je skočil na konja in obljubil tovarišu, da ostavi žival pri baru Creek. Medtem ko je obsojenec izginil z vso naglico, so pogasili ogenj na pristavi farmarja O' Learyja in šerif se je vračal s svojimi pomočniki proti bukvi. Bili so vsi utrujeni od dela z brizgalnami in zdelo se je, da se jim zelo mudi izvršiti obsodbo. Tisti, kj je bil za rablja, je skočil prvi s konja in je splezal na dre- vo, da preizkusi vozel. Med tem je šerif, ki ni bil opazil zamenjave, nadomeščal odsotnega duhovna in je polglasno prebiral obredne molitve. Njegovi pomočnici so pomagali rablju dvigniti Sama Browna na vejo. s katere bi moral pasti v praznino. Popili so katkšen kozarec wh skyja m tudi oni niso, kakor šerif, opazili, da ii Mojzes Shelly izginil. Kar se t če Sama Browna, pa je bil najveselejši obsojenec na smrt. ki si ga moremo misliti. Žvižgal je in zdelo se je. da ga ceremor nija zabava. Ko je bil v ravnotežju na veji ie dejal z nasmehom, ki mu je odkril bele zobe: >*Aha, prijatelji... Šal mi pa ne boste zbijali, kaj?« Komaj je izrekel te besede, ga je rabelj pabniJ za ramena in Sam Brown ie padel v praznino- Šerif je menil, da ga bo zagledal visečega dva metra od tal. Toda kakšno presenečenje! Vrv. ki je bila v sredini bržkone preperela. se je pretrgala in obešer.ec je pade Iv travo. Tedaj se je Sam Brown, še ves omamljen od padca, na veliko začudenje vseh prisotnih, namrdnil z debelimi ustnicami kakor nevoljen otrok im dejal: »O ne, tako pa ne! Če mi mislite takšne igrati, se bom pritožil pri reši-' ser ju!« ej/na, Jvetiusia uJČen ui tu je vedno prikupljiva, 5e je prirodna! Zato je oran-žasta »Kbasana Superb kremat tako priljubljena. ker daje prirodno svežino. Ona ne barva kakor navadna šminka. Skrbno nsnešena, se na Vašem obrazu spremni v rožnat blenk, ki odgovarja Vašemu bistvu. Na vsakem obrazu deluje drugače, vse pa polepša in pomladi najprirod- n6J Enako se prilagodi »Khasana Superb rdečilot, ki povdariVaše ustne, a vendar ne prekričeče in jim daje cvetočo, mladostno svežino. »Khasana Superb krema«, kakor tudi to rde-čilo .ie odporno napram vremenu, vlagi in — poljubom, a kljub temu nihčo ne opazi uporabe teh sredstev. Samo s pomočjo mila se lahko odstrani barvilo. »Kbasana Superb rdečilo« v zlati puščici Din —.—. V e\eg. mehanični puščici s pritrjenim po-klopcem in dvojno vsebino Din —.—. Nadomestni vložek v ovoju i r. želatine Din —.—. Khasana Superb rdočilo za ustne, lonček Din —.—. DGM-aB FOVSOD! Dr. M. Albersheim, Frankfurt a. M. - London Skladišče za Jugoslavijo: Jugopharmacija d. d., Zagreb, Oddelek kozmetike. }smsmmmmmmmmmmmmmssmmBB>m N Vsled preureditve trgovskih prostorov bom prodajal od 1. junija dalje do preklica raznovrstne lestence in svetilke za jedilnice, spalnice, salone, kopalnice itd. po najnižjih cenah. 7584 IVAN BOGATAJ, elektrotehnično podjetje, KONGRESNI TRG 19, poleg nunske cerkve. LISEI VSEH VRS OGOGROPKO jStndebaker jamči za sigurnost! Gornja firma pošlje svojega specijalnega monterja iz Amerike v Jugoslavijo, kateri je že na potu, da vse lastnike „Študebaker-Erskine", obišče in brezplačno opravi svoj posel. Zaradi te okolnosti prosi »Studebaker-Erskin-Service", da se vse tozadevne želje že sedaj sporoče ' 7484 generalnemu zastopstvu „STU D E BAKER44 Zagreb, Jurišičeva 3 i VSAK DAN NAZNANILO! Cenjenim gostom in ljubiteljem izbornega in prvovrstnega dalmatinskega VINA naznanjam, da sem na dvorišču HOTELA TRATNIK LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 25 ODPRL na novo preurejeno VERANDO. Izgotoviti in postaviti sem dal tudi: PATENT ZABOJE za prevoz in shrambo MORSKIH R I B. Vsak dan bodo na razpolago sveže morske ribe v poljubni velikosti. — Se priporoča „.„, _ _ . A. SUN ARA. Zakaj ta pena bolje čisti Vaše zobe? Zakaj COLGATE-pasta ondi čisti, kjer lahko počne gniti zob ? Ta skica pokazuje. kako ee vleze COLGATE-jeva učinkovita pena (ob nizki površins-ki napetosti) do glc-bočin rai|wklitie in jo tudi ondi o »noži, kamor ne moro doseči zobna ščebka. COLGATE ne polira samo površine . . . ona osnaži popolnoma, kajti ona izplakne nesnago tudi iz najfinejših razpoklin. Ne zadovoljite se s samim očiščenjem površine, to zmore vsaka pasta. Uporabljajte le eno, ki ima posebno lastnost, da pronikne v fine razpoke, kjer se nabira nesnaga in kamor z navadnimi ščetkami ne moremo prodreti. Novi znanstveni poizkusi so dokazali visoko prodornost COLGATE-paste. Ta temelji na njeni posebni lastnosti (nizka površinska napetost), ki je lastna kipeči se peni. Ta učinkovita pena, ki takoj nastane pri krtačenju, se vleze v vsako najfinejšo razpoklino, omehča notri skrito nesnago in jo izplakne. Pomislite, da obstoji naloga zobne paste v tem, da osnaži zobe. Nobena pasta ne more izlečiti pyorrheje, nobena pasta ni v stanu nevtralizirati kislino v ustih. COLGATE ne trdi, da to stori — toda ima pravico, da jo smatramo za najboljše čistilno sredstvo. Dve premi]! po 1,200.000 Din ter dve premiji po 500.000 Din bodo izžrebane zadnji dan žrebanja v državni razredni loteriji, to je DNE 2. JUNIJA. Kdor hoče poskusiti srečo, naj se takoj zglasi v Zadružni hranilnici, r. z. z o. z., v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 19, kjer je še par srečk na razpolago. Hje? (paviCjon Hf Moja 211-217 H. Ul. Sonda če fco Cctda, kekhi in Q0tt(l0M 7596 ^ .A KONZERVE IN DRUGI ^ MESNI IZDELKI :: Lastni paviljon na velesejmu! IZVANREDNA PRILIKA! Železna služinska patent postelja zložljiva, s ta-pecir&nom madracom. zelo praktična za vsako hiio, hotele, noč«« službe in potujnee ' osobe stane samo Dia 3*.—. Razpošiljam po poJtne-nom povzetju- TAKO IZGLEDA SLOŽEN Lesen* paUat fOMeli«. zložljiva, s lapeciranira madracom. zelo praktična. stane samo D JM. Ležalka »a taačaa;« — (LiegestuM) najnovij« vrsti. stane samo Di» IS®- Madrad punjeni r vol-nom stanejo samo D «5». L. BROZOVK, ZAGREB ILICA 82. Piiuča! Pljučne bolezni ozdravi dir. Pečnik, pljučni zavod (Pri-vart, Lunsrenheilanstalt) Se-oovo. požt-a Ro?ra5ka Slatina. Prospekt 3 Dm. 21^82 fltutobusne in tovorne sas t je Znomiee g „(Perl" Avstrija .StudebaGer" Amerika Pf Opel d* Nemška 7485 Modeli *Q3C tftasKMtavIpeno na Ipublfatisfcem velesejmu. Javljamo tužno vest, da je gospod ADOLF RANZINGER rudniški tajnik po daljšem bolehanju 29. t. m. preminul. Pogreb bo v soboto, 31. t. m., ob 17. uri iz Toplic št. 1 na farno pokopališče v Zagorju. Zvestemu nameščencu bodi ohranjen časten spomin. V Zagorju o. S., dne 30. maja 1930. 7592 RAVNATELJSTVO RUDNIKA T. P. D. Zagorje ob Savi. >Kartoteka< družba z o. z. 7492 Velesejem paviljon najlepša in najcenejša darila dobite le pri tvrdki A. FUCHS Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 dnevno sveže praženo, dobite pri tvrdki B. MOTOM. Ljubljana. Vodnikov trg št. 5. Cenjenim odjemalcem zmeljem kavo v najmodernejšem električnem mlinu na kamne, turško fino in navadno, brezplačno. 6396 Planine in klavirie prvovrstne svetovnega slovesa LAUBERGER & GLOSS po najugodnejših cenah in najmanjših plačilnih obrokih ima vedno v zalogi salon klavirjev F. BODN£K MAKI BOK, Gosposka ulica iter. 2 Rezilo, ki Vas bo zadovoljilo! ROTBAPT-LUXUOSA R0TBART-S0NDERKIA5SE MOND EXTRA GOLO ROT B APT t LIL A) MOND-EXTRA (GRUN) ROTH-BOCHNER D. D., Špecijalna tovarna aparatov za britje In rezil. BERLIN«TEMPELHOF DN. Zastopnik zs Jugoslavijo: MOR1C A. K A L D E R O N. Beograd. Knez MihajJov Venac 23» POMNITE Ckevrolet je šesicilindrski voz z vsemi odlikami šestcilindrskega motorja: trpežnostjo, udobnostjo in ekonomičnostjo. ,1 Na razpolago vam je praktična metoda za presojo prave vrednosti avtomobila ^^GLEJI L si našo enostavno razpredelnico. Prihranila bo nemalo denarja vsem tistim, ki jo bodo znali izrabiti. 1 a razpredelnica vsebuje vse vrline, ki jih človek zahteva od modernega avtomobila. C"e se pripravljate za nakup avtomobila, si dobro oglejte vsako teh točk, zakaj v njih hoste našli zelo dragocene podatke, ki vam bodo olajšali izbero. 1 oda... po proučenju te razpredelnice spoznate Chevrolet šele v teoriji. Zastopnik Che-vroleta pa vam z velikim veseljem pokaže, kako čudovit je ta voz na cesti. Zahtevajte poskusno vožnjo! Chavrolet • Pontiac - Oldsmobile - Oak-land - Vauzhall • Buick - Marquette La Salte - Cadillac - Chevrolet tovorni avtomobili - G. M. C. tovorni avtomobili - Fisherjeve karoserije proizvodi general motors EVO VAM RAZPREDELNICE, PO KATERI LAHKO PRIMERJATE PRAVE VREDNOSTI AVTOMOBILOV. — KAJ PRICAKU|ETE OD ! VOZA, KI GA KUPUJETE? — POGLEJTE, KAJ VAM DAJE CHEVROLET — TOČKO ZA TOČKO — IN PRIMERJAJTE! Ne mečite s trudom prisluženega denarja na cesto! Prepričajte se prej, ali ima poceni voz, za katerega bi se utegnili odločiti, vse naštete vrline ! Preden kupite, primerjajte! CHEVROLET 1930 DRUGI VOZOVI 1 MOTOR šestcilindrski. Avtomobilski motor se je naglo tazvil v smeri šestcilindrskega motorja. Šestcilindrski motor rahleje teče, ima hitrejši pospešek in absolutno nič ne trese. v/ Cj KAROSERHA svefovnoznanega graditelja karoserij JL Fisherja. Kombinacija lesa in jekla, dražestne linije, dovršena politura s kromom barvanih kovinastih delov. v/ ! q EKONOMIČNOST IN DOLGO ŽIVLJENJE. Brezhibno O razplinjanje jamči za ekonomičnost. Zračna ventilacija varuje motor pred izrabo. v/ K VARNOST. Sest notranjih zavor — vetrobran in pred leskom varujoče zrcalo — z nogami regulirana glavna žarometa — zadaj nameščeni bencinski rezervoar, daleč od vročega motorja. v/ ti UDOBNOST. Dolg volan — nizek — prostoren ročajni razstoj — poleliptične vzmeti — hidravlični blažilci sunkov, Vse to jamči za kar največjo udobnost in stabilnost voza. / fl DOPOLNILNA OPREMA. Voznikov razplinjevalec z ^ akceleracijsko sesalko — bencinska sesalka s filtrom za olje — zračno čiščenje — merila za merjenje stanja bencina, vodne toplote in pritiska olja. v "7 IZVOR. Proizvod največje avtomobilske družbe sveta, ki ' gradi yozove vseh kategorij, tudi najluksusnejše, in ki ima na razpolago v vsej avtomobilski industriji najbolje urejeni laboratorij ter lastni preizkuševalni teren. v/ 0 DOBAVA IN IAMSTVO. Ne glede na to, ali kupite avto O v trgovske svrhe ali za .lastno zabavo, vam zmerom dovolimo olajšave pri dobavi — če potrebujete kak nadomestni del zdaj ali čez nekaj let, ga boste vselej takoj dobili. Celoletno jamstvo. V PO TEI PRIMERJAVI SI NE POM1SLJAJTE VEČ! ZAHTEVAJTE OD ZASTOPNIKA CHEVROLET A POSKUSNO VOŽNJO, KI JE ZA VAS BREZ SLEHERNE OBVEZNOSTI. CHEVROLET SIX Veliko partijo manufakturnega blaga nudimo p. n. posetnikom letošnjega ljubljanskega velesejma (trgovcem in piivatnikom). Hrccvcem na deGeCo ■hmmhbbhm prodajamo v vsaki količini v našem skladišču v prostorih bivše manufakturne trgovine O r o b e 1 11 i k na Mestnem trgu štev. 22, privatnikom na dtoGno mmmmmmmmttmmmmmmm pa v trgovini Tekstilbazar, Krekov trg štev. 10 iVe zamudite ugodnosti nafčupa, de G ter še traja za/c^a t Na razpolago je še velika množina raznih kamgarnov, sukna, lodna, doubla za zimske suknje, podlog, dam-ske volnine za obleke in plašče, raznih barhentov, flanel, kocev, odej itd. itd. Plat n c n i čevlj i z vulkaniziranim in prešitim gumastim podplatom, sivi ali beli tenis In telov dni čevlji /ni^k WIMPASS1NG za na ulico in plažo, - po ceni in trpežni - Zahtevajte vzorce in ponudbe od veleprodaje Palma kaučuk dd Zagreb poštanski pretinac 226. reja živali plemenite kožuhovine k. d. Ljubljana ^tameeva ulica st. dobavlja plemenske srcbrodlake in modre lisice, kune (Herz) mlade in stare Najboljša naložitev ■■ KAPITALA! M ■v Paviljon .H na velesejmu. Velika razstava okvirjev in slik. A. KOS Ljubljana Mestni trg 25. Telefon 2059 premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva 5. Pokrajinske razglednice po Vaši sliki ali negativu, v priitn: fotografiji izgo-tovi do 30.000 a n e -r a o tvornica kart Lojze Šmuc. Ljubljana VII, Aleševčeva št. 26. Zahtevajte ponudbe 242 ia cenik! O o o o o O G O O G G G C& Lastne vrvarsRe izffle in motvoz nudi po znižanih cenah Prva kranjska vrvarna in trgovina s konopnino IVAN N. ADAMIČ £Jublfana, Sv. (Petra c. št. 3t Telefon 2441 (Podružnici t Al arih cr, (DetrinJsRa m/. 2C Telefon 2454 w