Št. 143 (14.539) letoXLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ 1200 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 PONEDEUEK, 31. MAJA 1993 BOSNA IN HERCEGOVINA SUŠA ŽE OGROŽA PRIDELEK Srbi so krenili v novo ofenzivo ?nlA^AlEV°. GORA ’PUNAJ, LONDON srbsklt0 -fanat’ ki 80 ji sile v nedeljo dc izstrelile san k im ul «„i8 .hercegovsko prt mc°. )e pokosilo Set >Ua' ’ N poKosilo še: P tel'sk0-i stoljuc be so potekale bevi Radi ka Nadaljevala silovit . — iJ-JLmvcue v i n ^ Bm0t je PoroCs _ i , ’ srbska vo llP,ade na Maglaj in G< ain f ’ ^ocier so radit roclifh,2e v soboto pc PrsKo da 30 srbske sil n , obrambno Crt( 0l.1ažde le eno zadnji V7i Nnanskih oporišč n D ,.?du Bosne in eno o (m A* .Varn°stnih obme ?rllkl 30 Bh razglasih n?m2eni narodi, vende dn Unprofor še . 0 nima svojih opazi val svojin opazi Mcav. Prebivalci obleg nega mesta so zato pozvali poveljnika sil ZN generala Morillona, vlado BiH in mednarodno skupnost, naj takoj pošljejo vojaške opazovalce in od agresorjev zahtevajo, naj zaustavijo napade. V nedeljo zjutraj so se okrepili tudi napadi na ožje središče Maglaja in območje Brčkega. Po poročilih, ki so jih posredovali hrvaški viri, naj bi Srbi v napadih na okolico Lipovca, kjer je najhuje, poleg tankov in topništva uporabljali tudi pehotno orožje. Prav tako ni bilo miru v Mostarju. Avstrijski zunanji minister Alois Mock je v pogovoru za ÖRF dejal, da so dosedanja prizadevanja za rešitev krize v BiH privedla v slepo ulico in da je zato potrebna nova zasnova mednaro-drle politike za reševanje te problematike. Minister Mock je predlagal ustanovitev sveta suverenosti za BiH, v katerem bi bili pripadniki vseh sprtih strani ter ugledne mednarodne osebnosti. »Obsoditi je treba vsakršno kršenje človekovih pravic, tudi hrvaško etnično čiščenje v BiH,« je poudaril Mock. Kriza na Balkanu bo tudi osrednja tema pogovorov britanskega zunanjega ministra Douglasa Hurda, ki se bo jutri v Parizu sestal s francoskim kolegom Alainom Juppejem. Ministra bosta govorila tudi o uresničevanju načrta, ki so ga ZDA, Francija, Velika Britanija, Španija in Rusija sprejele v Washingtonu. Suša v Sloveniji Za vse pogostejša in vse daljša sušna obdobja je kriv tudi človek - Suho in vroče vreme se bo še nadaljevalo Janez Markosek LJUBLJANA - Kljub sobotnim padavinam, ki pa niso zajele cele Slovenije, nekatere predele vse bolj ogroža suša. Marsikje, predvsem v Posavju, se v vinogradih še poznajo posledice lanske suše. Zimska suša je trajala od 10. decembra do 10. aprila, sedanja pa v večjem delu Slovenije še traja. Klimatologi nam obetajo, da bo takšnih obdobij v tem delu Evrope vse več. Za spremembe podnebja je kriv tudi človek, ki naravo uničuje z onesnaževanjem, uničevanjem ozonskega zaščitnega plašča in prekomernim krčenjem gozdov. V severovzhodni Sloveniji, ki jo je letos, tako kot že lani, suša najbolj prizadela, je v povprečju okoli petkrat manj padavin kot v zahodnem, goratem predelu Slovenije. Prav v severovzhodni Sloveniji opažamo, da se količina padavin, ki je že tako majhna, še zmanjšuje. Suša ponekod že povzroča težave pri preskrbi s pitno vodo. Izviri so presahnili in prebivalcem dovažajo vodo s cisternami. V tem delu Slovenije se opaža tudi stagniranje rasti koruze in ponekod je pričela že veneti. Ječmen je začel zoreti mesec dni prezgodaj, kar pomeni manjši pridelek. Pšenica začenja polniti zrna in prav zdaj potrebuje največ vode v svojem razvoju. Če vode ne bo, bo tudi pridelek pšenice manjši. Tudi stanje na travnatih površinah je dokaj kritično, saj je odkos slab in krme za živino je malo. Če se bodo uresničile napovedi klimatologov, je treba torej takoj začeti z gradnjo namakalnih sistemov. Če v Prekmurju kmalu ne bo dežja, z letošnjim pridelkom ne bo nič (Foto: T..L./TRIO) FIRENCE / MORDA JE TARČA ATENTATA BILA SODNA PALAČA Preiskava brez vidnih uspehov Ufrjuje se hipoteza o povezavi z rimskim atentatom v Ul. Fauro - Zelo podobna identikita domnevnega terorista Gasilci rešujejo iz ruševin vse, kar bi lahko služilo pri morebitni rekonstrukciji, tudi posamezne opeke (Telefoto AP) FIRENCE - Ljudje, ki so se v soboto strnili okoli svojcev žrtev okrutnega bombnega atenta, ki je zahteval 5 človeških življenj, se včeraj niso odzvali vabilu k verskemu obredu v baziliki Sv. Lovrenca, ki je bil prvi javni cerkveni obred po okrutnem zločinu. Očitno niso čutili za svojo svečanost, ki je sicer govorila o zločinu, a je bila programirana že dalj časa in z drugačnim namenom. Med homilijo, ki jo je kardinal Silvano Piovanelli posvetil prav žrtvam zločina, je florentinski nadškof izrazil upanje, da se bo mesto znalo strniti v dejavni solidarnosti in bo znalo še bolj kot doslej braniti in uveljaviti vrednote humanosti. Kardinal je ostro obsodil atentat, v katerem je videl »zloveščo prisotnost satane«. Medtem se nadaljuje delo preiskovalcev, ki so koncentrirali pozornost predvsem na dostavno vozilo, Fiatov fiorino, ki so ga teroristi ukradli in nabili z razstrelivom. Poseben pomen pripisujejo pričevanju nekoga, ki naj bi nekaj ur pred atentatom opazil vozilo v Ul. Calzaiuoli. Gre za ulico nedaleč od atentata, ki sodi v otok za pešče in je stalno zaprta prometu. Ge je šlo zares za avtobombo, se preiskovalci sprašujejo, zakaj so teroristi tvegali in zavozili v za promet zaprto ulico, saj bi jih zaradi prekrška lahko vsak trenutek ustavili mestni redarji. Vendar je prav domnevna prisotnost avtobombe v tej ulici vzbudila sum, da so teroristi imeli točno določeno tarčo -florentinsko sodno palačo, ki je v neposredni bližini, in so parkirali vozilo v Ul. Georgofili, ker se je v njihovem načrtu nekaj zataknilo. Ukradeni avtomobil je zaenkrat najkonkretnejši element, na katerem delajo preiskovalci. Obenem pa se utrjuje hipoteza o povezavi z rimskim atentatom v Ul. Fauro, saj naj bi bilo precej podobnosti med identikitoma domnevnega terorista, ki so ga priče opazile v Rimu, in človekom, ki so ga opazili blizu atentata le nekaj minut pred eksplozijo peklenskega stroja. Preiskovalci še niso dojeli logike, s katero so se teroristi premikali po Firencah, kot tudi ni še jasno »sporočilo« atentata. Tudi zaradi tega je preiskovalno delo zelo težko. Kot glavna smer preiskave ostaja hipoteza mafije in ka-more, ne izključujejo pa zavezništva z »okultnimi silami prevrata«, narkoma-fije ali pa celo mednarodnih dejavnikov, povezanih s srbskimi ustrahovalnimi nameni in tihotapljenjem orožja iz bivše Jugoslavije v Italijo. K florentinskemu atentatu se je včeraj povrnil bivši tajnik PSI Bettino Craxi, ki je le nekaj dni pred zločinom govoril o »politično tempiranih bombah«. Craxi je pojasnil, da njegove črne napovedi niso slonele na poznavanju kakšnih skrivnih naklepov, pač pa le na analizi dogajanja. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Forum levih strank o skupni strategiji za mir na Balkanu Predstavniki levih in levičarskih strank iz dvanajstih evropskih držav, v glavnem iz srednje in vzhodne Evrope, so se včeraj zbrali na delovnem srečanju, ki ga je v Gorici priredila DSL Razpravljali so o tem, kaj evropska levica lahko naredi za mir na Balkanu. Med udeleženci so bili predstavniki levih stran k iz vseh republik nekdanje Jugoslavije. Na srečanju, ki ga je vodil Piero Fassino, član vodstva DSL, so sprejeli sklep da se bodo posvetovanja nadaljevala. ..................stran 2. Končana programska konferenca Demokratičnega zavezništva Demokratično zavezništvo želi postati križ-potje, na katerem naj se srečajo napredni katoliki, demokratična levica, naravovarstveniki in liberaldemokratično usmerjene sile.Tako so poudarili na prvi programski konferenci v Rimu, kjer pa je bila največja pozornost namenjena Demokratični stranki levici. Slednja namreč še ni sklenila, ali naj sodeluje v zavezništvu in v kakšni obliki naj to stori. Slavje Milana Milan je kolo pred koncem italijanske nogometne A lige osvojil svoj že 13. državni naslov. Prislužil si ga je že v predzadnjem kolu z domačim neodločenim izidom proti Brescii (1:1) in ker je Inter izgubil v Parmi (0:2). Slavje na milanskem stadionu po včerajšnjem srečanju na igrišču in na tribunah je bilo nepopisno. Šele v zadnjem kolu pa bo padla odločitev, kateri dve ekipi se bosta pridružili Pescari in Anconi v B ligi. Udinese in Genoa sta namreč včeraj zmagala, Brescia in Fiorentina pa sta izenačili. Dober start Slovenije Slovenska košarkarska reprezentanca je na najboljši način pričela kvalifikacije za evropsko pn/enstvo. Včeraj je namreč v Wroclawu premagala Češko kar s 94:65 (45:30). ....................stran 10.. Napetost v Nemčiji V Nemčiji je napetost po požigu, v katerem je umrlo pet turških deklet, otipljiva. Turški priseljenci prisegajo, da ne bodo pustili več, da neonacisti nekaznovano požigajo in ubijajo: če tega ne morej preprečiti nemške oblasti, bodo to storili sami. Sicer pa je policija včeraj aretirala 16-letnega fanta, ki ga sedaj zaslišujejo. Bonska vlada je obljubila 100.000 DEM nagrade tistemu, ki bi posredoval kakršnokoli koristno informacijo za izsleditev krivcev. V Berlinu je bila včeraj tudi množična manifestacija proti porajanju nacizma. ....................stran 15.. Volitve v Dolini Aosta AOSTA - Union valdotain ostaja daleč naj-močnjša stranka v Dolini Aoste. Tako vsaj izhaja iz prvih sinočnjih projekcij agencije Doxa o izidih včerajšnjih volitev za obnovitev tamkajšnjega deželnega sveta. UV naj bi prejela 38,4% glasov, 4,2% več kot pred 5 leti. Kljub hudim izgubam naj bi druga najmočnejša sranka ostala KD (13,3%), presenetljiva tretja zeleni (11,3%), četrta DSL (8,4%), peta pa Severna liga (7,3%). Glasove bodo šteli šele danes in dokončni rezultati bodo znani predvidoma okrog poldne. [ Ponedeljek, 31. maja 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA VOLITVE Piero Fdssino (DSL) danes o nacionalizmu in nacionalni identiteti TRST - Odgovoren za mednarodne odnose pri vsedržavnem vodstvu Demokratične stranke levice Piero Fassino bo danes v Trstu orisal prvi del aktov z aprilskega tržaškega simpozija na temo »Nacionalna identiteta in nacionalizem«, ki ga je priredilo vsedržavno vodstvo DSL sporazumno s krajevnimi strankinimi organizmi. Prvi del aktov s simpozija, ki so se ga udeležili kulturni in politicžni predstavniki številnih srednjeevropskih držav, je objavljen v posebni številki tednika II Lavoratore. Kandidata DSL Budin in Codega danes na Proseku TRST - Sekcija DSL Prosek-Kontovel prireja danes ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku predvolilno srečanje s slovenskim kandidatom za deželni svet Milošem Budinom, s kandidatom DSL in Zavezništva za Trst za predsednika Pokrajine Francom Codego in s kandidatom za pokrajinski svet Igorjem Dolencem. Budin in Codega se bosta v sredo ob 20.30 v gledališču Prešeren v Boljuncu srečala z dolinskimi občani in s predstavniki domaCe in širše slovenske civilne družbe, posebno kulturnih društev in skupin. Dan kasneje (v Četrtek) pa bo v Križu javno srečanje razumnikov in javnih delavcev, ki podpirajo Budinovo kandidaturo. Danes v Boljuncu predstavitev slovenskih kandidatov SKP TRST - Stranka komunistične prenove bo danes ob 20. uri v gledališču Prešeren v Boljuncu predstavila javnosti slovenske kandidate za deželni svet in za tržaško pokrajinsko skupščino. Kandidate in njihov volilni program bo predstavil senator Stojan Spetič. Okrogla miza Slovenske skupnosti o obmejnem gospodarstvu TRST - Slovenska skupnost je včeraj priredila v mali dvorani kulturnega doma France Prešeren v Boljuncu okroglo mizo na temo: Vloga Trsta v razvoju obmejnega gospodarstva; sodelovali so univerzitetni profesor in obenem kandidat SSk za deželne volitve Aleš Lokar, finančni konzu-lent in elan predsedstva Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vinko OzbiC, gospodarstvenik inž. Aljoša Vesel ter gospodarstvenik in predsednik Briške gorske skupnosti Hadrijan Corsi. Vsak govornik je iz svojega zornega kota analiziral gospodarsko stanje Trsta in njegovega zaledja. V poglobljeni razpravi z občinstvom, ki jo je vodil dr- Slobec, je prišla do izraza ugotovitev, da se je na žalost protislovenski politični odnos večine italijanskih strank preselil tudi na gospodarsko področje in to je prav gotovo botrovalo dejstvu, da se je Trst zaprl vase, zanemaril je skoral vse tiste možnosti, ki bi mu omogočile, da bi postal vezni člen med FJK in Slovenijo ter bi tako tudi posredno vzpostavil tesnejše stike z ostalim germanskim in vzhodnim svetom. Trst je zamudil veliko gospodarskih priložnosti, ki pa so jih vsaj delno že znala izkoristiti ostala mesta, kot so Gorica, Videm, Pordenon, pa tudi podjetniki iz Veneta in iz ostalih italijanskih v dežel. Slovensko zamejsko gospodarstvo pa se je ob vseh evropskih političnih in gospodarskih spremembah v zelo kratkem Času prilagodilo novim tržnim razmeram in je s tem tudi dokazalo, da brez narodnostnih predsodkov najbolje pozna in obvladuje tako deželni kot tudi širši slovenski gospodarski prostor; kljub svoji relativni majhnosti je postalo resničen most med Slovenijo in Trstom oz. našo deželo, Ce pa želi ohraniti to poslanstvo, mora priti nujno do okrepitve podjetniškega duha. Ob sklepu te okrogle mize je bilo tudi poudarjeno, da ima SSk dolžnost tudi v gospodarskem razvoju naše narodnostne skupnosti posredno nuditi svojo pomoC, ker samo trdna gospodarska osnova lahko zagotovi manjšini obstoj in razvoj. Volilne pobude SSk TRST - Sekcija Slovenske skupnosti za Rojan, Greto in Barkovlje prireja danes ob 20.30 v društveni dvorani v Ul. Cerreto 12 v Barkovljah srečanje s kandidatoma SSk na bližnjih pokrajinskih volitvah, književnico Ivanko Hergold in pisateljem Borisom Pahorjem. Uvodno besedo bo imel pokrajinski tajnik SSk Martin Brecelj. Skupaj z Društvom slovenskih izobražencev pa priredi SSk jutri zveCer solidarnostni večer z bosanskimi begunci, na kateri bo gost direktor tretje mreže sarajevske TV Haris KulenoviC. VeCer bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 z začetkom ob 20.30, na njem pa bo sodeloval tudi glavni urednik poročil na Radiu Trst A Saša Rudolf. ČRNA KRONIKA Vandali ukradli in sežgali avtomobil TRST - V neki stranski ulici v Skednju nedaleč od tržaške Rižarne so vCeraj okrog poldne našli avtomobil fiat 500, ki je bil skoraj popolnoma uničen. Vozilo ima evidenčno tablico GO 99576 in je last Paola Cataruzze, ki stanuje v Ul. 4. novembre v TržiCu. Kaže, da so zlikovci avtomobil ukradli v noči na nedeljo in da so ga po prihodu v Trst nameravali popolnoma uničiti, saj so ga najprej obsuli s kamenjem, potem pa tudi skušali zanetiti njegov bencinski rezervoar. Toda avto ni zgorel. Na kraj najdbe so prihiteli gasilci, preiskave pa vodijo agentje letečega oddelka tržaške kvesture, ki skušajo ugotoviti istovetnost neznanih vandalov. RIM / OCCHETTOVA STRANKA PRED IZBIRO Demokratično zavezništvo poziva DSL k sodelovanju Vojmir Tavčar RIM - Demokratično zavezništvo ima perspektivo samo, Ce postane križpotje, na katerem se srečajo napredni katoliki, demokratična levica, naravovarstveniki in liberal-demokratiCno usmerjene sile. Korenini naravovarstvenikov in liberalde-mokratov sta že krepko prisotni in silita, da bi drevo DZ pognalo Cim-prej, medtem ko ostali dve komponenti še mencata in z nezaupljivostjo merita namene in moCi. To je prišlo do izraza v soboto, ko je referendumski lider lider Mario Se-gni povabil DSL, naj se stopi v DZ in ko mu je Claudio Petruccioli v imenu Hrasta odgovoril, da mora predvsem DZ izbrati, ali je prostor, v katerem se združujejo sredinske sile, ki težijo na levo, ali širši prostor srečanja vseh. V tem primeru DSL lahko pristopi, vendar z vso svojo težo in strukturo. Kako razrešiti ta vozel? Problema sta se lotila koordinator DZ Willer Bordon in v zaključkih Ferdinando Adornato. Pobudniki DZ ugotavljajo predvsem, da DSL ni dojela bistvenega prehoda v Segnijevem sobotnem posegu in sicer tega, da je osvojil program DZ, medtem ko se o tem Hrast še ni izrekel. Prvi potreben korak je torej soočanje o programu in DSL naj se izreCe, »medtem ko imamo vtis, da pri Hrastu sodijo predvsem po tem, Ce kdo brani njihovo stranko ah ne«. Bistveni problem, sta poudarila Bordon in Adornato, je da se DSL opredeli: ali je za demokratično levico in se kandidira kot del naprednega kartela, ki se poteguje za oblast, ali pa se opredeli za zavezništvo na levi s Komunistično prenovo in Mrežo. »V sedanji nejasnosti je še možno, da DSL z DZ podpira Enza Bianca v Catanii in s SKP in Mrežo Nanda Dalla Chieso v Milanu. Toda ob vsedržavnih volitvah taka dvojnost ne bo vec možna.« NajveCji izziv je naslovljen DSL, obenem pa DZ opominja tudi Se-gnija, naj ne dovoli, da ga preveC pogojujejo njegovi »ljudski reformisti«. Skratka, Ce Segni želi uresničiti drugo italijansko republiko, h kateri je že veliko prispeval, se mora osvoboditi nekaterih spon, ki mu jih postavlja njegovo gibanje, ker bo le v tem primeru »lahko postal lider, na katerega bodo lahko računali vsi Italijani«. Celotni demokratični levici pa DZ naslavlja poziv: naj najde poti zbli-žanja in kandidiranja za oblast in naj ne ponovi napake iz dvajsetih let, ko ni znala najti skupnega programa in je na oblast prišla diktatura. Za iskanje skupnega imenovalca in skupnega programa ni veC dosti Časa, še zlasti ne, Ce bodo volitve že konec oktobra. Zato je Bordon nakazal gibanju dokaj tesno organizacijsko pot: konec junija druga konferenca v Firencah, v začetku septembra primarne volitve za oblikovanje skupnih programskih točk in izbiro kandidatov, nato pa oblikovanje kandidatnih list. V upanju seveda, da bo v tem Času izbrala tudi DSL, ki bo prav tako junija sklicala nacionalno skupščino, da odloCa o zavezništvih za prihodnje volitve. Bordon o izbiri ni pesimist. »Occhetto se mi je zdel pozitivnejši od Pe-trucciolija, upam zato, da bo spregovoril prosto, ker je bolj odprt kot tedaj, ko mu dragi pišejo govore«. Dopoldne je na skupščini DZ nastopil tudi predsednik zasebnih in-dustrijcev Luigi Abete, ki je gibanje pozval k večjemu poglabljanju gospodarske tematike, da bi izluščili temelje res moderne gospodarske politike. GORICA / NA POBUDO DSL Evropska levica pred krizo na Balkanu Forum levičarskih strank iz srednje in vzhodne Evrope Vlado Klemse GORICA - Kaj lahko naredi evropska levica za mir na Balkanskem polotoku. O tem so razpravljali včeraj na prvem (delovnem) srečanju, ki ga je v Gorici priredila Demokratična stranka levice in ki so se ga udeležili predstavniki levih in levičarskih strank številnih srednjeevropskih in vzhodnoevropskih držav. Bili so prisotni predstavniki levo usmerjenih strank iz vseh republik, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije. Uvodno poročilo je imel elan vsedržavnega vodstva DSL in odgovorni za zunanje odnose, posl. Piero Fassino, ki je ob koncu tudi povzel zaključke nekajurne razprave. Najpomembnejše je to, da se je evropska levica vendarle začela premikati in povezovati kar zadeva razreševanje balkanske krize. Včerajšnje srečanje je le prvi korak, saj se bo posvetovanje in opredeljevanje stališč nadaljevalo v obliki nekakšnega stalnega foruma med predstavniki levih in levo usmerjenih strank z območja držav srednje in vzhodne Evrope ter nekdanje Jugoslavije. Namen po- Goriški forum evropskih levih sil o krizi no Balkonu (foto Studio Reportage) bude je zelo jasno povedal Piero Fassino: izdelati skupno stališče in skupno strategijo do balkanske krize, Cesar doslej na žalost ni bilo. Vprašanj, ki so se jih lotili na včerajšnjem srečanju v Gorici, je bilo nie koliko z ozirom na zapletenost in zao-strenost položaja. S posebno pozornostjo so udeleženci srečanja prisluhnili stališčem in izvajanjem predstavnikov iz Slove- nije Janeza KocjanCiCa in Petra Bekeša. Evropska levica mora izdelati jasno stališče do balkanske krize, ki naj ima glavni cilj zagotovitev miru in solidarnosti. Pri razreševanju je treba izhajati iz realnosti, ki je nastala na tleh nekdanje Jugoslavije in torej upoštevati obstoj mednarodno priznanih držav. Bosna in Hercegovina je žrtev vojaške agresije in izhajajoč iz te ugotovitve, je treba ukiniti embargo nad uvozom orožja in omogočiti, da se brann Ob spoštovanju ko cepta o obstoju ^ rodno priznane drz je treba zagotoviti n zorstvo nad me)a i’ istočasno pa si Prizar vati za reden dotok nu manitarne pomoči in krepitev vseh po usmerjenih v tež ’ neobhodno Potre nU_ graditev sožitja, so p darili na goriskem P svetu. Vino in češnje koktejl včerajšnje tople nedelje TRST - Vino in češnje je bil binom včerajšnjega sončnega prazničnega dne v tržaški okolici: vino v Zgoniku, Češnje v Mackoljah. V Zgoniku se je vCeraj zaključila 29. razstava domačih vin. Dan je bil programsko sila natrpan. Ze dopoldne so se otroci umetniško izkazali v slikarskem ex-temporu, (na sliki levo - foto Ferrari) popoldne pa še športno, v igri med dvema ognjema. Medtem je Shinkai karate club izvedel mednarodni turnir v karateju. Po koncertu godbe na pihala in nastopu gledališke skupine SKD Tabor z delom OdrCek poje so zveCer prišli na svoj raCun strastni plesalci, ki so se zavrteli v ritmih Kraškega kvinteta. Seveda so udeleženci vse dogajanje »zalili« z domačim vinskim pridelkom. Na breškem koncu, v Mackoljah, so po majski tradiciji zobali češnje. Vmes so imeli udeleženci praznika Cas za ogled nastopa kvarteta Kapris iz Izole, prisluhnili so lahko zvokom gasilske pihalne skupine iz Kamnika in milim glaskom otroškega pevskega zbora Slovenski šopek (desno - foto KrižmanCic). ZveCer je za razvedrilo poskrbel ansambel Krt. Danes bodo ponudili Mackoljani vaščanom in gostom še zadnje Češnje. Da se bo praznik zaključil na najlepši način, pa bo zveCer poskrbel ansambel Happy day. r VIDEM / SOLIDARNOST Mednarodno srečanje RK iz treh držav VIDEM - Solidarnost ne pozna meja in ne nacionalnih, mejnih ali rasnih pregrad. Gre za nekaj, kar ljudi povezuje še posebno v trenutkih krize ali nesreč. V tem duhu so se v dvorani parlamenta videmskega gradu srečali zastopniki RdeCih križev iz Slovenije, Avstrije in Italije. Slo je za prvo mednarodno srečanje na tem področju, ki hoče v bistvu ustvariti nekakšen koordinacijski odbor Rdecih križev Alpe-Jadrana. V to smer je šel tudi poseg dr. Delendija, predsednika videmskega odbora RK, ki je bil prireditelj mednarodnega posveta. Zastopniki mednarodne humanitarne organizacije so na vi- demskem posvetu izpostavili vlogo rdečega križa še posebno v BiH. Prizadevanje in pogum njihovih prostovoljcev sta do danes rešila na tisoče življenj in pomagala predvsem otrokom in starejšim osebam, da so se izognili najhujšemu. Zastopniki RK iz Slovenije pa so prisotne seznanili z vprašanjem skoraj stotisoCev beguncev, ki so ta Cas v republiki in za katere prvenstveno skrbi ta humanitarna organizacija. Na posvetu so se domenili, da bodo sestavili študijske skupine z namenom, da se med slovensko, avtrijsko in italijansko organizacijo poglobijo informacije in izkušnje. (R.P.) OPČINE / SODELOVANJE MED ŠTEVILNIMI ORGANIZACIJAMI Mladi rodovi prati rasizmu in nacizmu TRST - Kaj je pravzaprav rasizem? Kako na ta pojav gledajo mladi? Kako sprejemajo razne izbruhe rasistične nestrpnosti, ki se v zadnjih Časih ne samo v Italiji, ampak po vsej Evropi še stopnjujejo? V to diskusijo se vključujejo tudi mladi, ki so v soboto, v Prosvetnem domu na Opčinah priredili manifestacijo (s celovečerno družabnostjo), s katero so skušali na svoj naCin odgovoriti na vse te pojave. Manifestacijo je organizirala mladina, ki je na različne naCine vključena v stranke levi- ce, v ACLI, v KD, v Or-landovo Rete in v krožek GUBA 59; pri celotni prireditvi je na razne naCine sodelovale okrog 20 organizacij, ki so v atriju Prosvetnega doma pripravile razstavo slik o požigu Narodnega doma, o Rižarni, o raznih fašističnih manifestacijah proti bilingvizmu, na televizijskem ekranu pa so so si sledili posnetki o zločinstvu nacizma. Razstavljeni so bili tudi veliki panoji z grozljivimi slikami holokavsta, na katere marsikdo večkrat pozablja. Za manifestacijo je dal pobudo univerzitetni krožek za zgodovino; prišel je namreč do prepričanja, da mladi postopoma izgubljajo spomin na preteklost in se ne zavedajo, da se temačni Časi lahko zopet povrnejo. V pogovoru s prireditelji je bila jasno izrečena želja, da bi mladi lahko naredili marsikaj veC, predvsem zato, ker ne poznajo zgodovine tistih težkih dni v zadostni meri. Alberto Volpi, eden od pobudnikov manifestacije, nam je dejal, da je treba mlade približati naši pretekli zgodovini tudi s takimi manifestacijami, kjer se mladini ne “polnijo glave“ z raznimi razprami, ki so za mlade večkrat neprebavljive in katerih se mnogokrat udeležijo le maloštevilni poslušalci. Prireditelji so tudi podčrtali dejstvo, da so manifestacijo nalašč priredili na Opčinah, kjer živita slovenska in italijanska skupnost. V pogovoru je prišla do izraza tudi zaskrbljenost zaradi pomanjkljivosti šolskega izobraževanja, ki mnogokrat prav na tem področju ne nudi mladini dovolj izčrpne informacije. Posnetek z razstave o grozotah nacizma v openskem Prosvetnem domu (Foto D. Križmančič/KROMA) šest mrtvih pri Poreču Itirje ita-risti, vsi jska, so rometni a se je noči ;a v hr-. Žrtve esreCe, ki so rpele je PROSEK / KOMEMORACIJA OBEŠENIH TALCEV Nasilje ne bo omajalo želje po demokraciji proseški gmajni sta spregovorila Škrlj in Bacicchi snv^niev t>orCevske pe-tV!,e VCeral zapihljal z „ J10 sapico nad pro-0 gmajno in v sonC-ßi majskem dopoldne-, osvežil spomin na eset talcev, ki so jih nasal'' tU °^es^i iz repre-de za uspešno partijsko akcijo. Spomin nedolžne žrtve ni na 2e°seku nikoli zbledel. nekaj mesecev po “svoboditvi so domačini Postavili na kraju umora „ , cesti. ki pelje s Pro-a proti železniški po-a)i, spomenik in posa-, ' macesne, ki sedaj oonotno senčijo beli Pominski kamen. Od a«at so se v zadnjih en maja vsa povojna a ob tem kamnu zbira-vaščani. Njihova pri-o nost ni bila le izraz Pomina m zahvale, paC Pa predvsem samopo-Javanje tistih idealov, ” 80 vodili naše ljudi v arodnoosvobodilnem in g ^ZPrec^ P°^ stoletja r .^ako je bilo tudi vče-T k besed obeh govorčkov, elana tržaškega vodstva VZPI-ANPI rti i. . i Posnetek s komemoracije na proseški gmajni pred spomenikom talcem (f. KROMA) r poKrajmsKega [a)ništva VZPI-ANPI Sil-čna Bacicchija, je izz-enel velik pomen bor-^avstva in partizanstva, 1 le s srcem in izredno oijo premagalo mnogo oOnejšega sovražnika, acicchi je v tej zvezi svetlil »ozadje« parti- zanskega napada na električno centralo, ki je izzvalo represalijo nacistov. Partizani so hoteli ob napadu tudi odpeljati s seboj v partizane skupino domačih fantov, ki so bili prisiljeni delati za nemško organizacijo Todt. Bili so se že domenili tudi s karabinjerjema, ki bi morala stražiti mlade fante. Na dan akcije pa so oblasti zamenjale ta dva karabinjerja z drugima, tistima, ki so ju partizani pokosili. Nemci so se maščevali z obešenjem desetih talcev, karabinje-ra, ki sta se bila domenila s partizani, pa so odpeljali v nemško taborišče smrti. Tako Bacicchi kot Skrij sta povezala takratno nasilje s sedanjim poskusom naraščanja napetosti in nasilja v Italiji, in oba sta si bila pri svojih ocenah edina: nasilju tudi tokrat ne bo uspelo premagati demokracije. Vaške organizacije so se oddolžile spominu padlih z venci, ki so jih položile ob vznožje spomenika ob zvokih žalo-stinke, ki jo je igrala pro-seška godba na pihala. Godba je zatem zaigrala še nekaj borčevskih skladb, medtem ko je moški pevski zbor Vasilij Mirk ubrano zapel nekaj partizanskih pesmi. PD Mačkolje vabi na praznik češepj DANES, 31. maja: ob 17.00 odprtje kioskov; od 20.30 dalje ples z ansamblom »HAPPY DAY« SLOVENSKA SKUPNOST Sekcija za Barkovlje-Greto-Rojan vabi danes ob 20.30 v društveno dvorano v ul. Cerreto 12 v Barkovljah na večer UGLEDNA KULTURNA USTVARJALCA KANDIDATA SSk: ZAKAJ IN ČEMU? Protagonista večera bosta književnica Ivanka Hergold in pisatelj Boris Pahor. Uvodno besedo bo imel pokrajinski tajnik SSk Martin Brecelj, v imenu sekcije pa bo pozdravil Aleksander Furlan. KINO SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Kulturni dom Sezono 1992/93 bosta zaključila Marjana Deržaj in Aleksander Vodopivec s koncertom ob kozarcu domačega vina v Četrtek, 3. junija, ob 22. uri. Vabljeni vsi prijatelji, vstop prost! Ob 20. uri v Kulturnem domu Se zadnja ponovitev komedije Milana KleCa vsega je kriva Marjana Deržaj Ne zamudite! ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 »Fiorile», r. Paolo in Vittorio Taviani. EXCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »Un giorno di ordinaria follia«, r. Joel Schumacher, i. Michael Douglas, Robert Duvall. EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 19.50, 22.00 »Le-zioni di piano«, r. Jane Campion, i. Holly Hunter. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05,22.15 »II danno«. NAZIONALE 2 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Basic instinct«. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ma-gnificat», r. Pupi Avati, i. Luigi Deliberti, Arnaldo Ninchi, Daha Lahav. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un’in-cantdvole aprile», i. Miranda Richardson. GRATTACIELO - 17.45, 19.50, 22.00 »Proposta in-decente«, i. Robert Redford, Demi Moore, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La scorta«, r. Ricky Tognazzi, i. Claudio Amendola, Enrico Lo Verso, Leo Gullotta. EDEN - 15.30, 22.10 »Baby, la figlia libidino-sa», porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.00 »Alive - Sopravvis-suti« r. Frank Marshall. ^QRjCA / NEDELJA V ZNAMENJU ŠTEVILNIH PRIREDITEV Bicincifta po ulicah Gorice in Nove Gorice Zbiranje sredstev za deželni center AISM GORICA / VOLITVE V zadnjem tednu bolj intenzivna volilna kampanja artu na parkirnem prostoru gozdnega parka pri Revmi (foto Studio Reportage) Nedelja je na Gorkem minila v zna-. 6nju številnih športnih .i1 rekreacijskih priredi-ey. Prvič so v Gorici PtiredUi pobudo Bicin-dtä, sočasno s Trstom, Adutom in okrog sedemdesetimi kraji v Ita-91, Pobudnika kolesar-vožnje sta bila foruženje UISP (Unione abana šport per tutti) 111 združenje AISM (As-°c.iazione italiana scle-°st rnultipla), namen pa 6 ml zbiranje finančnih redstev za odprtje deželnega centra AISM. V Gorici je bila taka manifestacija prvič. Udeležilo se je je kakih sto kolesarjev, vseh starosti, ki so se izpred gozdnega parka pri Pevmi odpeljali najprej skozi Podgoro do LoCnika in nato spet zavili proti mestu ter se vzdolž Soče odpeljali proti Solkanu, skozi mejni prehod na Solkanskem polju. Iz Solkana so kolesarji zavili v Novo Gorico, ter se čez Kapelo in skozi mejni prehod Rafut vrnili v Gorico, oziroma na izhodiščno mesto. K organizaciji včerajšnje pobude so pristopili tudi posamezniki in združenja iz sosednje Nove Gorice, vožnja pa se je odvijala na območju dveh držav, kar je vsekakor edinstven primer na vsedržavni ravni. Morda Cas izvedbe ni bil najbolj posrečen, saj se mnogi, tudi zaradi poletne vročine, vožnje niso udeležili. V prihodnje bi morali organizatorji to upoštevati. Do nedeljskih volitev je samo še nekaj dni. Pred nami je torej teden intenzivne volilne kampanje, ki sicer tokrat, po splošnih ugotovitvah, poteka manj bučno kot sicer. Včeraj je v Tržiču na zborovanju SKP govoril vsedržavni predsednik stranke Armando Cos-sutta. Stranka komunistične prenove pa prireja nocoj, ob 20.30, volilni shod s predstavitvijo kandidatov v Doberdobu, na sedežu KD Jezero. Slovenska komisija pri DSL pa prireja drevi, ob 20.30 v gostilni Pri lovcu, na Vrhu srečanje in predstavitev s kandidati za Deželo in Pokrajino. Sodelovali bodo dr. Mario Lavrenčič, Sandra Devetak, Mauri-zio Salomoni ter Ivan in Darko Bratina. Danes ob 18. uri pa bo srečanje s kandidati DSL v konferenčni dvorani Palace hotela. V Zagraju je bilo v soboto srečanje z neodvisno kandidatko za pokrajinski svet na listi PSI, Alenko Florenin. V sredo in Četrtek bosta podobni srečanji v Doberdobu in Sovodnjah. Stranka Slovenske skupnosti je prejšnje dni priredila vrsto srečanj in predstavitev v raznih manjših krajih na Goriškem. Na srečanju v Steverjanu je bila poudarjena ugodna ocena o poteku priprav na volitve, govor je bil o nekaterih krajevnih vprašanjih. Drevi, ob 20.30 prireja stranka srečanje v Gradnikovi kleti na Plešivem. Bi PRIREDITVE GLASBENA MATICA GORICA - PODRUŽNICA SOVODNJE vabi na “VeCer z glasbo”, jutri, 1. junija, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Nastopali bodo gojenci šole Glasbene matice. ______________KINO GORICA VITTORIA 20.30-22.15-24.00 »Magnificat«. Rež. Pupi Avati. CORSO 18.15-20.15-22.15 »La scorta«. VERDI Danes zaprto. Jutri 20.00-22.00 »Un giorno d’ordinaria folba«. Prepovedan mladini pod 14. letom. LEKARNE sedežu skupnosti Arcoba-en°’ v ulici sv. Mihaela 38 bo danes ob 18.30 preda-Janje o AIDS-u. Predavanje k namenjeno predvsem mla-dim. Govorila bosta derma-tolog dr. Michele Moise in zdravstvena delavka Elisea Brolio. SLOVENSKA SKUPNOST GORICA prireja srečanje z deželnim kandidatom Ivom Jevnikarjem in pokrajinskim kandidatom Damijanom Terpinom v Krminu (Plešivo) Srečanje bo danes, 31/5, ob 20.30 v Gradnikovi kleti NAROČNIK SLOVENSKA SKUPNOST GORICA SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA - Gorica SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Gorica SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ SLOVENSKI SVETOVNI KONGRES - Deželni odbor in Komisija za vzgojo in izobraževanje pri SKGZ prirejajo javno tribuno na temo SLOVENSKO SOLSTVO NA GORIŠKEM PRED VAZNIMI VPRAŠANJI Danes, 31. maja, ob 18.00 Dvorana Pokrajinskega sveta, Korzo Italija, 55 DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497 Ud ponedeljka, 31. maja, do nedelje, 6. junija 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 (tel. 947020), Largo Osoppo 1 (tel. 410515). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cavana 11. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (tel. 302303). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. BI PRIREDITVE SKD GRAD sporoča, da bo razstava ONDILE CEZ STARI VRH v Ovčarjevi hiši pri Banih odprta še vsako nedeljo v juniju od 18. do 21. ure. SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom. Od 1. do 11. junija 1993 razstavlja akvarele EDI ŽERJAL. Odprtje razstave jutri, 1. junija 1993, ob 20.30. Predstavitev Boris Zuljan. Na večeru sodeluje kvartet gojencev GM: Rafaela Pe-tronjo in Ambra Cossutta -violini, Aleksander Sluga -čelo, Aljoša Starc - čembalo. Sola Marko Bitežnik. Vabljeni. Slovenska skupnost in Društvo slovenskih izobražencev v Trstu prirejata SOLIDARNOSTNI VECER Z BOSANSKIMI BEGUNCI Gost večera bo direktor tretje televizijske mreže TV Sarajevo Haris Kulenovič Večer bo danes, 1. junija, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani Ul. Donizetti 3 LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.00 »II pasto nu-do», r. David Cronenberg, prepovedn mladini pod 18. letom. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Belle epo-que« r. Fernando Trueba, i. Penelope Cruz, Jorge Sanz. RADIO - 15.30, 21.30 »La maggiorata orale«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANEŠ Danes, PONEDELJEK, 31: maja 1993 MARIJA Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.46 - Dolžina dneva 15.29 - Luna vzide ob 16.15 in zatone ob 2.24. Jutri, TOREK, 1. junija 1993 JUSTIN LEKARNE GLASBENA MATICA TRST - Sola Marij Kogoj prireja sredo, 2. junija , ob 18. uri ZAKLJUČNO AKADEMIJO svojih gojencev v Muzeju Revoltella, Ul. Gadoma 26 v Trstu. Vljudno vabljeni! 2PZ PROSEK-KONTO-VEL prireja v soboto, 5. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku 8. srečanje ženskih zborov "ZAPOJMO SI PESEM VESELO”. Poleg domačega sodelujejo še zbori I. Grbec - Skedenj, Tabor - Opčine in Igo Gruden - Nabrežina. SD MLADINA-RESCO prireja v soboto, 5. junija, ob 20.30 v domu A. Sirk v Križu ZAKLJUČNI BALETNI NASTOP. Vljudno vabljeni! PEVSKI ZBORI VESELA POMLAD z Opčin prirejajo 5. in 6. junija 12. PRAZNIK MLADIH PEVCEV. V soboto, 5.6. bo v župnijski cerkvi sv. Jerneja koncert gostujočega MePZ Ars Nova iz Clusoneja (Bergamo) in DPS Vesela pomlad; v nedeljo, 6.6. pa bo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah kulturno zabavni popoldan s pričetkom ob 16. uri. Oblikovali ga bodo OPZ Zvonček z Repen-tabra, OPZ iz Trebč ter domači zbori Vesela pomlad, čarodej Nevio Martini, mladinski igralski skupini SKD Tabor ter godba na pihala s Proseka, za dobro voljo pa bosta poskrbela še Sergej Verč in Boris Kobal. PD SLOVENEC Boršt- Zabrežec prireja 5., 6. in 7. junija v Hribenci 23. PRAZNIK VINA. Vabljeni! □ OBVESÜLÄ Vas zanima Ulmski video seminar laboratorij? Seminar je odprt tako začetnikom kot tistim, ki se že polprofesionalno ukvarjajo z mediji. Seminar je teoretski in praktični, obsegal pa bo razne teme: Teorija in praksa videa in filma, posebnosti dela s kamero, fiziologija luči, montaža, dramaturgija, scenaristika ipd. Prireditelj seminarja, ki bo potekal v Ljubljani je Zveza slovenskih kulturnih organizacij Slovenije. Informacije na ZSKD - Ul. S. Francesco 20 - tel. 635626 vask dan razen ob sobotah ob uradnih urah. Društvo SLOKAD obvešča starše otrok do 13. leta starosti, da je na razpolago še nekaj mest za kolonijo. Za informacije tel. 226117. PRIPRAVLJALNI ODBOR za proslavo 50-letni-ce nastanka PARTIZANSKEGA DNEVNIKA, sklicuje v sredo, 2. junija, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah sestanek, na katerega vljudno vabi bivše borce, aktiviste, invalide in udeležence NOB. Beseda bo o izvedbi prve od dveh prireditev, ki je programirana za 4. julij na Vrhu na Goriškem. POLETNO SREDISCE Sklada "Mitja Cuk” na Opčinah - Prosvetni dom bo od 16. do 27. avgusta. Vpisovanje bo potekalo od 2. do 6. avgusta, med 9. in 12. uro na Narodni ulici 126 na Opčinah. ŽELITE AVTOMOBIL PANDA an UNO? Vaš rabljen avto tudi za odpad VELJA 2 VSAJ MILIJONA PANDO 2.5 VSAJ MILIJONA za UNO V ZASTOPNIK BUfflO LUCIOLI TRST-UL. FLAVIA 104 Tel. 383050 MPZ Vasilij Mirk Prosek - Kontovel priredi v kontovelski cerkvi v petek, 4.6.1993, ob 20.30 celovečerni koncert Sodeluje tudi zbor Primorje iz Ajdovščine Vabljeni UPRAVNI ODBOR GLASBENE MATICE sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 14.6.93 ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu v Trstu ul. R. Manna 29. g IZLETI Sekcija VZPI-ANPI in Partizanski klub Boljunec organizirata, ob 48-letnici osvoboditve, v soboto, 5. junija izlet v Idrijo na ogled Muzeja stare rudniške opreme in v Cerkno na ogled Muzeja NOB in obnovljene bolnice Franja. Vpisovanje v prostorih Partizanskega kluba v Boljuncu. Informacije tel. 228378 ali 228050. Klub prijateljstva vabi v četrtek, 3. junija na zanimiv izlet po Istri "Po poteh učencev sv. Cirila in Metoda“ (Roč, Hum in Draguč). Vpisovanje pri Fortunatu v Ul. Paganini 2 v Trstu. KD Primorsko Mačkolje priredi članski izlet 13. junija na slovensko Koroško: ogled Mini-mundusa, knežjega prestola in Vrbskega jezera. Vpisovanja in pojasnila daje Nevenka Tul še dalies -tel. 232493 od 18. do 20. ure. Društvo Slovencev milj-ske občine organizira izlet 13. junija : BELA KRAJINA V PESMI IN PLESU. Vožnja po dolini reke Krke mimo Žužemberka v Metliko, topla malica po belokranjsko, ogled muzeja, nadaljevanje poti do Adlešičev, ogled domače obrti, popoldan povratek v Črnomelj in dobro kosilo. Nastop belokranjske skupine harmonikašev. Cena izleta 60.000 lir. Za informacije tel. na št. 271862 v dopoldanskih urah (Vesna). H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča , da so razpisane štipendije za študijske obiske na deželah EGS, pri manjšinskih skupnostih v Belgiji, Baskovskih deželah, Breta-niji, Nemčiji, Friziji, na Irskem in v Katoloniji v šolskem letu 1993/9'4. Koledar obiskov in obrazec prošnje na sedežu SSS. DRŽAVNA SREDNJA SOLA IVAN CANKAR vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo v četrtek, 3. junija, ob 20. uri v Mariji- nem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27). Na sporedu bo prikaz o srečanju Evropskih manjšinskih šol - Euroskoalle Fryslan ’93, ki se je vršilo v Friziji na Nizozemskem in so se ga udeležili učenci II. razreda srednje šole Ivan Cankar. ZDRUŽENJE STARSEV vabi na zaključno prireditev »Car kresne noči«, ki jo prirejajo uCenci COS Fran Venturini iz Boljunca v petek, 4. junija, ob 20. uri v gledališču France Prešeren. Istočasno si boste lahko ogledali razstavo ročnih del in likovnih izdelkov. H ČESTITKE V Medji vasi slavi danes 82. rojstni dan EVGENIJA PIERI. Se na mnoga zdrava in srečna leta v družinskem krogu ji želimo vsi, ki jo imamo radi. MALI OGLASI OSMICO ima Ivan Terčon v Mavhinjah. OSMICO odpre Jožef Kukanja - Devinščina št. 1. OSMICO v Bazovici odpre Nada. OSMICA je odprta pri Mariji v Logu št. 1 V PREBENEGU farma Kraljič odpre osmico. Jutri strežemo topel pečen pršut. OSMICO so odprli pri Batkovih - Repen 32 OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku. OSMICA PRI LOJZETU je odprta na Brjah pri Komnu. PRODAM motorno kolo suzuki DR 650 RSE v odličnem stanju, letnik ’91, prevoženih samo 11.000 km. Tel. 214527. PRODAM Fiat 500 L zadnji model Tel. 827832. ORIGINALNO stilno pohištvo: jedilnica, razne kredence in omare, češnjeva spalnica leta 1920 prodam. Tel. 54390 - 575145 PRODAM metaliziran Opel Corsa 1200 GL, dec. 89. Tel. 421412. KAROSERIJA in avtomehanična delavnica Guštin - Ul. Carsia 45, Opčine išče resnega in izkušenega avtoličarja za takojšnji sprejem v službo. Tel.214522. IŠČEMO gospo ali gospodično za pomoč na osmici za en mesec; zdravstvena knjižica; javiti se v Repniču 52- zajčja farma. 29-LETNI FANT, Slovenec, domačin, s srednje-višjo izobrazbo želi spoznati slovenko, pošteno, iskreno, nekadilko z resnimi nameni. Pisati na: Pu-bliest, Ul. dei Montecchi 6 - Trst pod šifro »Slovenka«. NA BLEDU ne daleč od jezera dam v najem hišico do 6 oseb v juniju, juliju in septembru. Tel. 662111. OBVESTILO Naročnike Primorskega dnevnika, ki so se v začetku leta odločili za plačilo letne naročnine v treh obrokih, obveščamo, da danes, 31. maja 1993 zapade rok za plačilo drugega obroka. Dolžni znesek lahko izročite našim raz-našalcem ali položite v blagajno Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici od 9. do 12. ure. Pravtako se lahko poslužite tudi okenc pri slovenskih denarnih zavodih na Tržaškem in Goriškem s pologom na tekoči račun PRAE-DZP. Primorski dimih Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA. Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-7724 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 im. 38, fax 061-224943 18 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po fonnatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 UT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Clan italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Ponedeljek, 31. maja 1993 SLOVENIJA PREPRODAJANJE OROŽJA / DEJSTVA IN UGIBANJA Za prekupčevanje z orožjem naj bi vedelo tudi najvišje slovensko vodstvo Z vprašanji nad vprašanja - Kaj se skriva za »dovoljenim« tranzitom - Franc Kosi: gentleman med policaji LJUBLJANA - Prebijanje »embarga« in objavljanje strogo zaupnih dokumentov, ki se sicer nanašajo na povsem druge teme in dileme, poCasi, a vztrajno potiskajo v ospredje domačo, podalpsko zgodbo o orožju, o kateri se je doslej sicer zelo veliko govorilo, a hkrati tudi zelo potihem. Zgodba je bila precej aktualna lansko jesen, ko je tednik Mladina začel objavljati Članke o nenavadnih ugrabitvah v Celovcu, pa o zaseženem tovornjaku orožja na slovensko-hrvaški meji, ki nekako ni sodil v redni kontingent iz sicer običajnega (a mednarodno nedovoljenega) tranzita orožja Cez slovensko ozemlje. Dogodke so preglasile bližajoče se volitve, konstituiranje državnega zbora, imenovanje nove vlade, v podtonih pa tudi usoda Varnostno-informativne službe, njeno izločanje iz notranjega ministrstva, zamenjava njenega prvega Človeka. Sledijo zgodba o dopisovanju med predsednikom države in obrambnim ministrom pa bližajoče se sprejemanje letnega proračuna, začetek afere Hit in divje lastninjenje. Iz Hita je zlagoma nastala afera Vis, vse skupaj pa se zdaj očitno vraCa na začetek: orožje, orožje in še enkrat - orožje... Piko na i ali novi odstavek so pravzaprav zaceli pisati poslanci združene liste, ki so se jim pridružili še drugi, in sicer z uradno vloženimi poslanskimi vprašanji na to vroCo temo. Postavili so namreC kar 27 vprašanj, želijo pa izvedeti vse: od tranzita orožja Cez slovensko ozemlje do trgovine na Cmo, vpletenosti in vedenju državnih struktur o tem, skupaj s posamezniki. Se zlasti jih zanima, koliko sredstev je kanilo v zasebne žepe oziroma kdo so tisti, ki so molk »nacionalnega pomena« (tranzit orožja Cez naše ozemlje s političnim »blagoslovom« najvišjega državnega vrha) izkoristili še zase. O tem smo že pisali v minulih dneh. Vso zgodbo smo tudi nakazali, saj smo doslej o tem zbrali veliko informacij. NajveCja težava pa je, da prav nihče od sogovornikov ne želi o tem javno govoriti. Strah? Morda. A tudi dejstvo, da so zadeve preveč prepletene m'ed seboj in da akterji te zgodbe pravzaprav drug drugega oCitno z marsičim držijo v šahu. Dandanašnji je namreC pri slehernemu mogoče odkriti kakšen greh. Ce pa je človek po naključju »brezmadežen«, pa se mu da kaj naprtiti, kar je nekdo izmed naših sogovornikov v teh dneh ponazoril z besedami, da so Časi paC hujši, kot so bili kdajkoli prej... 2e vladna ministrska trojka je v svojem poročilu o spremljanju izvajanja pravic, dolžnosti in poo- blastil nekdanjega predstojnika Varnostno-informativne službe zapisala, da je tranzit orožja potekal tudi z vedenjem Visa, ki je zadeve nadziral, kontaktna oseba pa je bil Miro Predanič. Nanj so se obračali s hrvaškega ministrstva za obrambo, dokumente o tranzitu pa je podpisoval naš obrambni minister. Zapisali so tudi, da v Visovi dokumentaciji manjkajo določene listine (o akciji Lipa denimo, ki se nanaša na Visovo spremljanje nekdanje JLA in tudi na sam nakup ter tranzit orožja), Miha Brejc pa je v svojih pripombah na to poročilo odvrnil le, da je Vis v resnici spremljal trgovino z orožjem in pri tem sodeloval s službami sosednjih držav. Vse pa da je potekalo v skladu z zakonom. In vendarle obstajajo posamezniki, ki ob tem moCno odkimavajo z glavo. Predvsem opozarjajo na nenadno upokojitev Brejčevega svetovalca Hinka Lučovnika, ki je bil menda tisti operativec, ki mu je Brejc najbolj zaupal in o katerem zdaj sam Brejc noče veliko govoriti. Iz sebe spravi le toliko, da precej skrivnostno (in pomenljivo) odvrne z nasprotnim vprašanjem ali pa izjavi, da o tem novinarju sploh dolžan odgovarjati... Vse obtožbe in namigovanja pa odločno zavrača, tako kot njegov nekdanji Ivanka Mihelčič nadrejeni, minister za notranje zadeve Igor Bavčar. Sam je sicer že na nedavni seji komisije državnega zbora za zakonitost dela varnostnih in drugih obveščevalnih služb zahteval javno razpravo tudi o delu pisma Romana Jegliča, ki se je nanašalo na orožje, drugo za drugo vse zapisane obtožbe. Navsezadnje je za zaprtimi vrati zanikal tudi obtožbe o orožju in ogromnih količinah denarja, ki je pritekal na račun te trgovine. Ko smo Bavčarja pozneje vprašali o ilegalnem uvažanju in preprodaji orožja, pa o odsto- zor nad tranzitom orožja in so denimo pripadali specialnim policijskim enotam, smo odvrnili. Pa je dejal, da so te bile enote pristojne le za uvoz orožja za Slovenijo. Na naslednje vprašanje: mar ni kar nekaj ljudi iz te sestave nenadoma odšlo v pokoj ali na Bo nekdo končno zadel v pravo tarčo? (Foto: Srdan 2ivulovič/TRIO) saj ga je Jeglič v tem dokumentu močno bremenil. Poprejšnje štiri ure javnega zasliševanja pa so jasno pokazale, da se je Jeglič potegnil nazaj in zanikal tkih, ki so jih menda pobirali tisti, ki so imeli priložnost biti zraven, je odvrnil z vprašanjem: Kdo naj bi to sploh bil? Morda tisti, ki so bili pristojni za nad- druge delovne dolžnosti, je BavCar znova odgovoril z vprašanjem, koga imamo v mislih? Omenili smo, da se v prenekateri zgodbi o orožju pojavljata neki Kosi in Gorše. BavCar pa je odgovoril le, da je prvi že pred Časom odšel v pokoj, pred tem je bil zaposlen na notranjem ministrstvu, drugi je bil prej namestnik šefa specialne brigade, zdaj pa dela na Visu. Na vprašanje, ali lahko pove kaj vec o nekdanjem varnostniku premierja Drnovška Tonetu KošCaku, pa je BavCar odgovoril, da o njem paC ne bo govoril, saj bo njem tako ali tako še razpravljala komisija državnega zbora. Zakaj? Bomo že izvedeh. A kdaj drugič. Skopih odgovorov je nie koliko. Na ministrstvu za obrambo pa do njih za zdaj niti priti ne moremo. Uradno vas le obvestijo, da je minister zelo obremenjen, saj da je zaradi odhoda v Ameriko precej v zaostanku s sprotnim delom. Izvemo, da je na pogovor paC treba počakati v vrsti, in tudi, da je ta vrsta dolga. In poslanci? No, kar potrpežljivi bodite, tudi oni bodo prišli na vrsto: vse ob svojem Času, pomenljivo dodajajo... In vendarle ob vseh teh odgovorih informacije kar »letijo vkup«. Ob tem neprenehoma naletimo denimo na ista imena in na moC podobne podatke. Franci Kosi, denimo, tako so dejali, je bil Bavčarjev svetovalec, njegova nenadna administrativna upokojitev pa se marsikomu zdi vprašljiva. Da je bil on dejansko zveza za nakup O dejstvih le šepetaje žko dokazljive °^o:Z^ej£p tem se slišijo tudi zgo orožja, Čeprav se je uradno ukvarjal z zaščito: nakupom varnostnih jopičev, Čelad ipd. Bil je človek s tisoC in eno zvezo in, kot pravijo naši viri, tudi -gentleman med policaji. Vsekakor pa Človek, ki naj bi sodil med delavce s posebnimi nalogami in pooblastili. Teh ljudi je bilo menda še nekaj; le takšni so lahko urejevali posle, nadzirah tranzit, vedeli toliko in še veC o tovrstni in drugačni trgovini. Oni so lahko bili »zveza« in zanje se je vedelo, kdaj in ob kateri uri bodo denimo prestopili državno mejo, saj se njih nikakor ni smelo pregledovati. Takšni pooblaščenci so odhajali s kovčki, polnimi denarja, in se vračali z »blagom«. Carinski delavci in obmejna policija so po uradni dolžnosti in ob nataCno določeni minuti paC zamižali. Omenjajo se tudi cestne in zraCne povezave, pri teh nalogah pa da je delala le pešCica »posvečenih«, izurjenih, spretnih. V »igri« so menda bili kalašnikovi, pištole ma-karov in naboji v velikih količinah. Menda so bili ti ljudje pristojni tudi za »druge« posle, denimo za prepakiranje novih pošiljk orožja, namenjenih v Hrvaško in Bosno. Iz prispelih paketov da so jemali novo, nazaj pa tlačili staro, najpogosteje od nekdanje armade zaplenjeno orožje, kar so seveda hude in te- rem se snsiju -c, , o »spodrsljajih«. Ifnda se je zgodilo, da S0J5°? ]a. ci kupih pošiljko. P°° ^ šCenci so jo PrlPel]?U,ati hrvaške meje, toda so jo zaplenili, tako a naročniki ostali brez 0 žja in brez denarja, Pa da so jih zaprli na ^r, : škem in jih tam tuif^ Časa zadržali. A tudi to menda zgodi, le da se tem nikjer ne govori-je paC opoteca, tudi ce posli tajni, nelegalni. Nekateri izmed teh ljujavi prepon 5 fad BiH pre kar petstokre hrif6 aM'onje n? ta ^nske> amerii auske vbe, trdi, *^as bo po’ »ki so Ci analitiki so, kot kaže, ponovno nerealno samo-zaverovani in neozdravljivo zmotljivi ter kratkovidni pri napovedovanju dogodkov,« je zapisala nedeljska Pobjeda. Komenta- tor črnogorskega dnevnika Tomovič je prepričan, da VS OZN ne bi sprejel resolucije St. 820, če ne bi na Palah sežgali pisma treh predsednikov Cosiča, Miloševiča in Bulatoviča ter tako izbrisali Karadžičev atenski podpis. Svet je tako izrekel sodbo, s katero je kaznoval Srbijo in Cmo goro z neomejenim trajanjem sankcij ter izčrpavanjem obeh republik. TURČIJA / KURDI PREKRŠILI PREMIRJE Vlada napoveduje upornikom na jugu države zadnjo bitko Začasni turški premier Inonu meni, da bodo zadali smrtni udarec terorizmu le z ostrejšim preganjanjem gverilcev ANkARa> ZÄKHO -urdski uporniki v Turčiji j' Pikinih premirje, po-ko je boj za oblast posuti na stranski tir posku-za vrnitev miru na ju-fvzhodni del države. Za- kasni premier Erdal Inonu ' ,,v Uedeljo napovedal učilno bitko proti gve-cem, ki poskušajo turški adi vsiliti popolnoma Sprejemljive pogoje. , »Vse očitneje postaja, a terorizma ne bomo zack ’ jddur slehernega del- stil'‘‘ aVe ne bomo “oči-j . upornikov,« je pove-y Ua tiskovni konferenci. o®1-, pa je vlada, po nje-§ yth besedah, Se vedno FVpravJjena preklicati yfadno stanje, če se bodo ^ere uredile. Gverilci Kurdske delavca. Stanke (PKK) so prej-P Ponedeljek hladokr- Alistair Lyon / Reuter vno umorili 33 zajetih vojakov in dva ugrabljena civilista ter s tem prekršili doseženo premirje. Obstaja resna nevarnost, da bo kršitev sprožila novo tur-ško-kurdsko nasilje, ki je od leta 1984, ko je PKK začela svoj oborožen boj, že zahtevalo 5800 človeških življenj. Dan po poboju je PKK v Bejrutu sporočil, da bodo spoštovali premirje le v primem, če Ankara prekliče izredno stanje v jugovzhodnem delu države, preneha mučiti in napadati Kurde, izpusti zaprte člane gibanja in prizna kurdsko identiteto. Najnovejše prelivanje krvi je resno ogrozilo vsa prizadevanja za rešitev kurdskega vprašanja, ki predstavlja najbolj pereč notranji problem Turčije, poznavalci pa opozarjajo, da je zelo skrb vzbujajoča tudi razdvojenost, ki se kaže znotraj PKK, saj je za poboj odgovorna skupina poveljnikov, ki se pred svojim dejanjem niso posvetovali z voditeljem stranke Äbdullahom Oca-lanom. Predsednik Demirel je zahteval, naj se uporniki predajo, v zameno pa jim je ponudil večja vlaganja v jugovzhodni del države, konec izrednega stanja in novim pregled kurdskega vprašanja. Njegov kabinet je prejšnji teden že sprejel delno pomilostitev za gverilce PKK, ki so se prosto- voljno predali, ko pa je prejel poročilo o poboju v Bingolu, je amnestijo preklical. Kljub vsemu je vlada v času, ko je kazala znamenja dobrodušnosti in naklonjenosti kurdskemu vprašanju, še vedno krvavo obračunavala z gverilci v gorskih predelih, Varnostne enote so kljub premirju pobile približno devetdeset upornikov. Kurdsko vprašanje pa je eden večjih problemov tudi v Iraku, kjer je tamkajšnja vojska le nekaj dni pred glavno žetvijo bombardirala polja iraških Kurdov, zato so se lokalne oblasti odločile, da bodo omejili tihotapski promet na tem območju, saj je to eden glavnih iraških izgovorov za bombne napade. KITAJSKA / PRIVATIZACIJA »Presežnim« aktivistom komunistične partije svetujejo, naj postanejo podjetniki Jang Zemin (Telefoto: AR) PEKING - Kitajska komunistična partija, v kateri je še vedno približno 50 milijonov članov, je pozvala aktiviste stranke, naj opustijo svoje politične ambicije in se raje zaposlijo v zasebnem sektorju, s čimer bi prispevali h gospodarskemu razvoju države. O »presežku« partijskih funkcionarjev je, kot poroča časopis China Daily, razpravljal tudi državni urad za industrijo in trgovino. »Možnost, da komunistični aktivisti in vladni uslužbenci, če zapustijo svoje službe, lahko odprejo zasebna podjetja, je zelo pomemeben korak za Kitajsko,« je zapi- sal časopis. Upokojeni partijski aktivisti in vladni predstavniki - skupina, v kateri so tudi Deng Xi-aoping ter drugi komunistični veterani - bodo prav tako lahko zaprosili za dovoljenje za vodenje zasebnih podjetij. Do konca aprila je bilo na Kitajskem, v državi, ki je prisegala na komunizem in trdila, da je kapitalizem usoden družbeni eksperiment, že več kot petdeset tisoč zasebnih podjetij. China Daily poroča, da je kljub temu treba še veliko postoriti, da bodo ljudje spoznali pomen zasebnega podjetništva za razvoj države. (Reuter) V HRVAŠKA / DAN DRŽAVNOSTI NOVICE »»Dosegli smo nemogoče!« Predsednik Tudman je v govoru poudaril, da je država zmagala vojaško in politično Gojko Marinkovič / Zagreb ZAGREB - »Zgodovinski rezultati hrvaške državne politike: zmage na vojaških in političnih bojiščih - v državljanski vojni proti jugokomrmistični in srbsko-črnogorski agresiji ter mednarodno priznanje samostojne in suverene Hrvaške s sprejemom v Organizacijo združenih narodov - pomeni spodbudo pri reševanju vseh problemov, ki jih Hrvaška s svojimi državljani še lahko pričakuje.« To je ocena, ki jo je v svojem govoru na slovesnem zasedanju sabora ob dnevu državnosti podal hrvaški predsednik Franjo Tudman. Ponovil je, da je Hrvaška na pohtičnem in vojaškem področju dosegla nemogoče in da je zdaj pričela ustvarjati gospodarski čudež. Priznal je, da se država spopada s številnimi gospodarskimi problemi, poudaril pa je, da težave niso plod demokracije, kot razglašajo nepoučeni v svojih praznih javnih razmišljanjih, temveč posledica objektivnih oko-liščin. Tudman je svoj govor izrabil tudi za grožnje tistim, ki so se leta 1991 upirati referendumu o hrvaški samostojnosti in »katerih se ne sme pozabiti«, po svoji stari navadi pa je ostro napadel tudi opozicijo. Brez oprijemljivih dokazov je navedel, da je hrvaška demokracija dosegla višjo stopnjo kot v ostalih državah, kjer je še pred kratkim vladal komunizem. Poudaril je, da ni mogoče niti pomisliti na nove združevalne tokove na področju nekdanje Jugoslavije, saj »je bila Hrvaška predolgo žrtev raznih združb in integracij«, po medsebojnem priznanju pa so pripravljeni na normaliziranje odnosov z vsemi stranmi. Tudman je večino svojega govora namenil razmeram v Bosni in Hercegovini, za katero meni, da bi lahko ostala enotna država, čeprav v prid njegovi trditvi govori zelo malo argumentov. Ostro je kritiziral bosansko-hercegovske-ga predsednika Izetbegovi-ča, ker zavrača wash-ingtonski mirovni načrt. Za spopade med Hrvati in Muslimani je obtožil skrajneže na obeh straneh, zanikal je vpletenost hrvaške vojske in opozoril na dejstvo, da je do spopadov prišlo v trenutku odločitve glede intervencije proti srbskemu nasprotniku. Razložil je tudi hrvaško odklonilno stališče do podaljšanja mandata Unproforju, ki po njegovem mnenju nima niti ustreznih pooblastil niti moči za uresničitev Vance- Ownovega mirovnega načrta. Tej trditvi pa nasprotuje njegova izjava, da je mogoče predvideti izpolnitev pogojev za postopno in dokončno integracijo zaščitenega področja v hrvaško celoto že v prihodnjih mesecih, saj se bodo prostovoljci v Krajini »ohladiti« takoj, ko bo začela mednarodna skupnost dosledno nadzirati meje s Srbijo in ne bodo več dobivali zalog orožja in nove okrepitve; takrat bodo morali uporniki sprejeti zadnjo priložnost za sklenitev premirja, saj bo sicer Hrvaška odgovorila z vsemi sredstvi, kajti »nobena država ne more tolerirati protidržavnega upora na svojem ozemlju«. Hrvaški predsednik Tudman je končal svoj govor v slogu toplo-hladno z opozorilom, da so se po županij skih volitvah oblikovati pojavi, ki neugodno vplivajo na sestavne enote države, mogoče pa so nevarni celo za državo. Pri tem je opozoril na »posameznike v Istri, ki so si žu-panijske volitve razložili na način, ki vodi k ustvarjanju posebnega istrskega naroda«. Hrvaški predsednik pa se ni niti z besedo dotaknil odnosov s Slovenijo, kar že samo po sebi pove dovolj. Incident na afganistanska* tadžikistanski meji MOSKVA - V soboto zvečer so afganistanski mudžahidi in tadžikistanski gverilci napadli eno od mejnih postojank na afganistansko-tadži-kistanski meji, ki jo po dogovoru med Moskvo in prorusko tadžikistansko vlado nadzorujejo ruski vojaki. V napadu so bili trije ruski vojaki ubiti, štiri pa so ranili. (Reuter) Vodi Ljudska stranka PHNOM PENH - Po najnovejših delnih rezultatih splošnih volitev v Kambodži, ki so jih sporočili predstavniki Združenih narodov, je največ glasov dobila Ljudska stranka Kambodže. Zanjo je glasovalo 41, 1 odstotka volilnih upravičencev, medtem ko je največja opozicijska stranka Funcinpec dobila odstotek manj glasov. (STA, telefoto: AP) Vlak napadli pripadniki Unite LUANDA - Angolska uporniška organizacija Unita je prevzela odgovornost za četrtkov napad na vlak, v katerem je ubila petdeset vladnih vojakov ter zajela veliko orožja in streliva. Predstavniki ZN so sporočili, da so uporniki v napadu uporabili tudi granate z bojnimi strupi. (Reuter) Havel na zdravljenju PRÄGÄ - V soboto so češkemu predsedniku Havlu med operacijo uspešno odstraniti nerakavo tvorbo na trtici, je sporočil predsednikov tiskovni predstavnik. Havel bo na zdravljenju v bolnišnici ostal do 3. junija. (Reuter) Žrtve torkovega neurja PEKING - V silovitem neurju, ki je v torek divjalo v vzhodni kitajski pokrajini Jiangsu, je po podatkih, ki jih je sporočila agencija Nova Kitajska, umrlo 40 ljudi, 101 je bil ranjen,-23 ljudi pa še vedno pogrešajo. Med neurjem je bilo močno poškodovanih več kot devet milijonov bivališč, poginilo pa je tudi 260 tisoč glav živine. (STA) HAAG / PRESTOLNICA PRAVICE IN MEDNARODNIH ODNOSOV Tokrat naj bi pred sodiščem stali vojni zločinci iz nekdanje Jugoslavije O miru in razorožitvi so tu prvič spregovorili na pobudo carja Nikolaja II. Jacques Lhuillery / AFP HAAG - Z odločitvijo, da bodo v Haagu ustanovili sodišče, ki bo sodilo vojnim zločincem iz nekdanje Jugoslavije, je Organizacija združenih narodov še bolj obeležila to nizozemsko mesto kot prestolnico pravice in mednarodnih odnosov. 2e več kot stoletje je minilo, kar so v Haagu sestavili vrsto temeljnih besedil, katerih namen je bilo uravnavati mednarodne odnose, kot je bila na primer konvencija o pravilih in ravnanju pri kopenskem vojskovanju (1907), na katero se še zdaj pogosto sklicujejo. Prav tu so po letu 1946 urejali pomembne spore med državami pred Mednarodnim sodiščem, ki je najvišja pravosodna ustanova OZN. Po letu 1899 so v Haagu prav tako prvič spregovorili o miru in razorožitvi, na pobudo ruskega carja Nikolaja II., ki je tu sklical veliko mednarodno konferenco o miroljubnem reševanju mednarodnih sporov. Srečanje je kmalu obrodilo konkreten sad: leta 1902 so v Haagu ustanovili stalno arbitražo, pred katero sta se doslej prostovoljno zatekli dve državi, v želji, da bi razrešili svoje spore. Stalna arbitraža danes šteje 75 držav članic, od katerih lahko vsaka pošlje največ štiri sodnike. Sodišče ima tako na voljo kar 230 sodnikov, ki jih lahko pokliče na pomoč za posamezne primere arbitraže. V okviru tega sodišča se je leta 1981 sestalo tudi iran-sko-ameriško sodišče, v skladu z alžirskimi sporazumi, da bi razrešilo finančni spor med Teheranom in Washing-tonom, po aferi z ugrabitvijo talcev iz ameriške ambasade v Iranu. Se ena mirovna konferenca je bila potrebna v Haagu (1907) in kar dve svetovni vojni, da je postalo splošno sprejeto načelo, kako nujno je treba imeti mednarodno razsodišče. Tako je leta 1922 Družba narodov v tem nizozemskem mestu že ustanovila Stalno sodišče mednarodnega prava, ki so ga po letu •1945, po konferenci v San Franciscu nasledili ZN. To sodišče sestavlja petnajst sodnikov z vseh petih kontinentov, ki jih izvoli Varnostni svet Generalne skupščine Združenih narodov, pravo »svetovno sodišče«, katerega sedež je od aprila 1946 v haaški Palači miru. Odgovorno je zgolj za tiste primere, ki zadevajo države članice ZN. V primeru tožbe ene države proti drugi sodišče izreče dokončno razsodbo. Pri tem gre lahko za spremembo meja ali za spremembo spornega obmorskega pasu, do različnih, skrajno občutljivih političnih zadev. To sodišče je pred kratkim izreklo tudi prepoved, ki Bosni implicitno prepoveduje uvoz orožja in vojaško pomoč iz tujine. Lani je juridično poseglo v aferi Lockerbie med Washington in Tri-polijem. Haag je tudi od februarja sedež Organizacije za nadzor Sporazuma o kemičnem orožju ter uresničevanja Zgodovinske konvencije, podpisane v Parizu 13. januarja 1993. To razmeroma majhno nizozemsko mesto gosti tudi haaško konferenco mednarodnega zasebnega prava, medvladno organizacijo, (v njej je 40 držav) s sicer diskretnim, a velikim ugledom, ki je pravkar slavila svojo stoletnico. Ta konferenca pripravlja besedila »konvencij« (letos o posvojitvi) in si prizadeva za »poenotenje pravil mednarodnega zasebnega prava«. Pred mednarodnim sodiščem se bodo morali zagovarjati tudi organizatorji koncentracijskih taborišč (Foto: TRIO) INŠTITUT IDATE / ANALIZA Več ponudbe, več povpraševanja? Naročnina ostaja glavni vir prihodka javnih RTV ustanov Montpellierski inštitut za preučevanje avdiovizualnih in telekomunikacijskih vprašanj v Evropi je izdelal zanimivo študijo o razvoju radia in televizije v zadnjih desetih letih. Analiza se, zaradi primerljivosti podatkov, dotika izključno razvoja v za- hodni Evropi. Tam je bil razvoj tudi najbolj skokovit in značilen. Od sredine osemdesetih let se je, na primer, število TV programov v zahodni Evropi nenehno povečevalo. Leta 1991 je bilo 136 programov nadregio-nalnega značaja ( pri Število tv kanalov v zahodni Evropi (1988 -1991) Avstrija Belgija Ciper Danska Finska Francija Nemčija Grdija Irska Islandija Itahja Luksemburg Malta Monako Nizozemska Norveška Portugalska Španija Švedska Švica Turčija Velika Britanija (Slovenija) skupaj 1988 2 5 1 2 4 13 10 3 2 2 12 3 1 2 5 2 2 3 2 5 2 17 3 93 1991 2 7 2 4 3 20 12 6 2 2 12 3 1 2 4 3 2 7 6 5 7 24 4 140 VinIDATE OpcmbaaipošfBvam so tv programi, ki jih oddaja jo po zemeljskih ali satehtskih zvezah in imajo vsaj nadregionalno razsežnost. tem študija upošteva tudi čezmejne in t. i. panevropske programske ponudbe prek satelitov). V tem obdobju se je torej, drugače povedano, programska ponudba povečala z 205.000 ur v letu 1985 na 650.000 ur v letu 1991, kar predstavlja povpre- Analiza rasti obsega programske ponudbe in finančnih kazalcev kaže v določenih primerih protislovne rezultate. Rezultati so nasploh močno odvisni od lastnosti določenega tržišča, gospodarske kondicije in političnih okoliščin . Zato je podatke Obratna sredstva najveCjih RTV organizacij v Evropi (1986 -1991) v milijonih ECU 1986 1989 1991 ARD Nemčija 2344 2547 2898 BBC V.Britanija 1881 2307 2614 RAI Italija 1223 1722 2211 Publitalia Italija 942 1417 1707 RTVE Španija 559 1301 1593 Canal Plus Francija 278 763 1020 TF1 Francija 418 756 938 ZDF Nemčija 660 775 892 Thames TV V.Britanija 377 547 538 RTV Slovenija (pribl, ocena) 35 72 68 VinIDATE Cno veC kot 35-odstotno letno rast. Skorajda je ni gospodarske veje, ki bi se lahko pohvalila s hitrejšo in mogočnejšo rastjo. NajveC so k temu prispevali novi satelitski kanali, ki so se razmahnili s povprečno letno rastjo nad 26 %, pa tudi razširitev programske ponudbe na nove segmente - noCne, jutranje in popoldanske programe. praktično nemogoče posploševati. Nesporno pa je, da ostaja naročnina - z izjemo Španije, kjer takšnega financiranja ne poznajo (javno RTV financirajo iz državnega proračuna in prihodkov od reklam) - poglavitni vir prihodka javnih RTV ustanov. Določanje višine naročnine je praviloma zapleten in boleC postopek, saj nanj skorajda povsod poskušajo vplivati vlade. Hkrati pa se je izkazalo, da prevelika odvisnost javnih RTV ustanov od reklamnih prihodkov ovira njihovo dinamiko in temeljno poslanstvo. Značilno je, da je večina javnih RTV v primerjanem obdobju veC ali manj ohranila enako strukturo prihodka. V nekaterih primerih so se prihodki od reklam zmanjšali, do Cesar je prišlo bodisi zaradi zaostrene zakonske regulative ( omejitve programskega Časa za reklame) bodisi zavoljo konkurence ( formiranje novih komercialnih postaj), ali Državne dotacije za radiotelevizijo so stvar preteklosti dnoevropskih okoljih različno intenzivna. NajveCja je bila v Italiji, kjer se je t. i. deregulaci- .Delež od naročnine v prihodkih javnih RTV (1987 -1991) 1987 1991 ARD, Nemčija 68, 9 % 72,1 % A 2, Francija 27, 8 % 50, 9 % BBC, V.Britanija 81, 5 % 81, 2 % FR 3, Francija 75, 5 % 69, 6 % RAI, Italija 60, 2 % 57, 0 % ZDF, Nemčija 55, 2 % 55, 5 % RTV Slovenija 78% 55% VinIDATE imajo za pionirja na področju dualne radiotelevizijske ureditve ( koeksistenca javne, naro-Cninske in komercialne, brezplačne ponudbe), pa so 1990 še Čutili pljuske recesije. Zanimivo je, da so najvecjo rast zaznali v manjših državah, kjer so reklamiranje prek RTV dovolili šele nedavno ( primer: Belgija) in kjer so novi kanali vzniknili kot gobe po dežju. Ce vzamete v letu 1980 za osnovo 100, je indeks reklamnih prihodkov v letu 1990 dosegel na Danskem 7.968, na Švedskem 1.078, v Belgiji 582 in na Portugalskem 526. Bistveno so se spremenili tudi deleži v reklamni pogači: Ce so leta 1982 v Veliki Britaniji iztržili kar 40 % vseh reklamnih prihodkov v zahodni Evropi, so leta 1990 sicer še vedno vo- pa, v zadnjem Času, tudi zavoljo recesije - vse to je povzročilo večjo odvisnost od naroCnin-skega prihodka. Rast prihodkov od reklam je bila v tem obdobju v posameznih zabo- ja nekoč monopolne nacionalne radiotelevizijske ureditve najbolj poznala. V Franciji in Španiji so zamaški popustili šele v letih 1985/86, v Nemčiji pa 1989/90. V Veliki Britaniji, ki jo Kumulativni obseg vložkov v reklamiranje na TV (1982 -1991) v milijonih ECU 1982 1987 1991 Francija 450 1155 1917 Nemčija 617 919 2125 Italija 516 1669 2528 Velika Britanija 1463 2303 2816 Slovenija (ocena) 30 dili, vendar zgolj s 26, 4 %, pred Italijo z 21, %, Francijo s 17,1 0/° ^ Nemčijo s 15, 4 .Toda že leto po nemS. združitvi je P°s1A Nemčija tretje najve ] reklamno tržišče. , Zanimivo je tudi, ^ so državne dotacije radiotelevizijo, vsaj zahodni Evropi in izjemo Španije, s]v,a_ preteklosti. Edine deja^ vnosti, ki jih še financ^ rajo iz državnih Cunov, so subvencije z informiranje tujine ( ka dar RTV ustanove p°' sredujejo posebne a ^ obdelane programe, na menjene tuji javnos i> pri Čemer gre tako z pokritje stroškov produ kcije kot - praviloma sa tplitcVoCTa - nnSTBCloVä ________ESG / SLIKOVNI IN ZVOKOVNI TELEFON____ »Polfiksna služba« na pohodu Z mobilno tehnologijo pokrivajo danes dogodke v BiH in Somaliji, uporabljali pa sojo tudi v zalivski vojni in med vojno v Sloveniji Premična satelitska postaja, ki jo je mogoče iz peti kovčkov aktivirati v slabi uri Sateliti so omogočili, da je svet zares postal Mc Luhanovska "svetovna vas". Toda satelit sam po sebi je samo relej, brez ustrezne premične infrastrukture na zemlji bi bila komunikacija še naprej otežena. Za urno oglašanje s terena sta se v zadnjih letih v RTV novinarstvu uveljavila dva ključna elektronska pripomočka: ENG kamere (electronic news gathering, elektronsko snemanje) in SNG postaje (satellite news gathering, satelitsko oddajanje) . Značilnost obeh pridobitev je njuna okretnost in premakljivost. ENG oprema je zamenjala filmske kamere, ki so zahtevale postopek razvijanja in montaže filma. Z elektronsko kamero, ki se je v zadnjih letih skokovito razvijala ( nekoč dvodelne in loCene sestavine kamere in magnetoskopov so povezali v komplet, kamere so Čedalje lažje in preprostejše, formati video trakov pa vse manjši in priro-Cnejši, medtem ko nova oprema dopušCa tudi montažno snemanje), se je porodila tudi potreba po premični satelitski oddajni napravi. Konstruirali so premični satelitski oddajnik, ki ga je mogoCe namestiti v avtomobile, ali pa celo samo v nekaj kovčkov, kar omogoči, hkrati z ne-dvisnim energetskim napajanjem, vključitev na praktično kateremkoli koncu sveta. Z mobilno tehnologijo pokrivajo danes dogodke v Bosni in Hercegovini, v Somaliji, uporabljali so jo v Zalivski vojni in tudi med vojno v Sloveniji, priročna pa je nasploh za vsakodnevna oglašanja s terenov, saj je najnovejša tehnologija pocenila stroške in postopke. Novi sateliti so posebej izpopolnjeni za sprejemanje nekoliko šibkejših si- gnalov z mobilnih zemeljskih postaj, zavoljo nove tehnologije pa je bilo potrebno poenostaviti vrsto še donedavna zapletenih PTT licenc, standardov in postopkov, tako, da je močno olajšala in spodbudila satelitsko reporterstvo. VeCje in bogatejše RTV ustanove so medtem nabavile po veC kompletov mobilnih sa-tlitskih postaj, ki jih pošiljajo iz kraja v kraj. Na tržišču pa je tudi že veliko podjetij, ki nudijo takšne naprave v občasni najem. Poleg mobilnih satelitskih zemeljskih postaj v avtomobilih, ki jih v strokovnem žargonu imenujejo polfiksna služba, je najvecje povpraševanje po zložljive postajah" flyaway", sestavljenih iz petih kovčkov / vsak po 50 kg / in ki jo na trgu ponujajo za okoli 300.000 ameriških dolarjev. NEMČIJA / DOSLEJ BREZ SKUPNEGA PROGRAMA ZDA / INFOMERCIALS Premiera vsenemškega radia Nova radijska postaja bo začela oddajati kot javni servis 1. januarja 1994 Ameriški zgledi tudi v Evropi Zasoljene vsote za reklamne spote, dolge do 30 minut Verjeli ali ne, v Nemčiji - za razliko od televizije -vse od konca druge svetovne vojne niso imeli skupnega in nacionalnega radijskega programa, takšnega, ki bi hkrati pokril celotno državno ozemlje. To posebnost velja pripisati dejstvu, da so po nemški ustavi za urejanje radiodifuzije samo pristojne zvezne dežele, uredbo pa so narekovali zmagovalci v drugi svetovni vojni, ki so z razdelitvijo Nemčije na zasedbene cone in s fragmentiranjem radiodifuznega prostora hoteli preprečiti ponovitev učinkov zloglasne ho-mogenizacije po Goebbel- sovem vzorcu. Medtem ko so se predstavniki zveznih dežel kmalu zedinili vsaj za skupni 1. (ARD) in kasneje tudi 2. (ZDE) televizijski kanal, pa je radijski prostor ostal fragmenti-ran. V času razdelitve Nemčije sta z njenega ozemlja sicer delovali posebni radijski postaji Deutschlandfunk (DLF) v Koelnu, namenjen prebivalcem vzhodne Nemčije in RIAS v zahodnem Berlinu ( radio v ameriškem sektorju), ki je bil ameriška propagandna postaja v nemškem jeziku. Sele padec berlinskega zidu, ponovna združitev Nemčije in z njo brezpredme- LJ Dir tnost dosedanjega medijskega ustroja (in odvečnost nekaterih ustanov, kadrov in izdatkov) so rodili zamisel o vsenem-škem radijskem kanalu, v katerega bodo vključili ljudi in naprave iz DLF in RIASA. Nova vsenemška radijska postaja naj bi delovala kot javni servis, ki bi ga financirali iz naro-Cninskih prihodkov ARD in ZDF. Zaposlovala bo 792 sodelavcev, oddajala pa bo iz Koelna in Berlina. 17. junija bodo ministrski predsedniki 16 zveznih dežel, v skladu z ustavnimi pristojnostmi, podpisali državno pogodbo o ustanovitvi nove skupne radijske postaje, ki bo začela oddajati l.ja-nuarja 1994. Predvidevanja, da bi v novo telo priključili tudi postajo za obveščanje tujine, Deutsche Welle, se niso uresničila. Postaja, ki oddaja v 35 tujih jezikih in ki je svoje radijske programe medtem izpopolnila tudi s TV oddaja- mi prek satelita, ostaja samostojna in še naprej pod skrbništvom vlade v Bonnu. Vendar pa bodo spričo novih geopolitičnih razmer, podobno kot BBC, ponudbo programov v tujih jezikih nekoliko skrčili. tronskih medijih v ZDA stavijo na nov prijem, imenovan info-mercials. Izvedenci oglaševalskih firm trdijo, da nudi prijem veC možnosti za komunikacijo s potrošniki. Nova oblika reklame združuje klasično reklamo, marketing v širšem pomenu besede in povrhu še usmerjanje prodaje. Infomercials so daljši reklamni spoti - do 30 minut. V tem Času, tako trdijo izvedenci, je mogoCe sporočiti veC o proizvodnji, namembnosti in uporabnosti proizvoda, pa tudi ne-posredneje komunicirati s potrošniki. Sprva so menili, da so infomercials primerni zgolj za določene vrste proizvodov: za kozmetiko, gospodinjske stroje, ali stanovanjsko opremo, kar naj bi praviloma spremljalo naročanje prek telefona. Toda sčasoma so se novega načina oglašanja oprijeli tudi izdelovalci avtomobilov. Ameriški zgledi vse bolj vlečejo tudi v Evropi.Londonski T kanal Super Channe že sprejema infomerc1' alse; z njimi poskušajo tudi v Nemčiji, kjer so dijo, da so se ljudje na velicali klasične TV re klame in da bi dalj * propagandni vložki, F prinesejo programonr veC dohodka, v resnic1 zajezili občutek rekla mne prepredenosti; obenem pa osveži i programsko ponudbo s koristnimi informacij3 mi. Za financiranje pro^ grama bi zadoščalo stveno manj infomerci alsov kot tacaš objavi]0 reklamnih spotov ( v programu RTL plus, na primer, letos kar 145.000 enot) . ,. V Nemčiji so tudi izdelali okvirni ceni infomercialsov. Glede na to, da J® njihova dolžina oko i 30 minut, jih ne žara Cunavajo po enoti časa, marveč na število gl®' dalcev. , Cena se giblje rne 18 in 20 DEM za vsakih 1000 gledalcev v takoimenovanem P1-.1 me time ( med 19.00 in 22.00).Vsote so torej precej zasoljene. lUcTvirN S K I PROGRAMI fr SLOVENIJA 1 Batman, 16. del ameriške nanizanke | Divji svet Živali, ponovitev 6/25 dela angleške poljudnoznanstvene serije, VPS 1115 Znanje za znanje: Učite se z nami, VPS 1140 Svet odkritij, 9/11 del ameriške poljudnoznanstvene serije, VPS 1210 Poročila Slovenski magazin Športni pregled Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni Taček: Jezik Otroci širnega sveta, 3/26 del ameriške dokumentarne nanizanke Regionalni studio Maribor 16 črk, tv igrica TV dnevnik 2, vreme, šport bled narodna obzorja: Razpeta Rusija Omizje TV dnevnik 3, VPS 2215 Sova ■J Samci in samke, 7., zadnji del angleške humoristične nanizanke, VPS 2245 Vrtinec,13., zadnji del južnoafriške nadaljevanke, VPS iŽini Video strani SLOVENIJA 2 Wroclaw: Kvalifikacije za EP v košarki, M, Slovenija-Datvija, prenos Ponovitve Živim zdravo Forum TV mernik Utrip Zrcalo tedna Obzorja duha Sova, ponovitev Hal Roach predstavlja: Dva mornarja, 12/29 del ameriške cb burleske Vrtinec, 12/13 del južnoafriške nadaljevanke 4x4 TV dnevnik 2 Sedma steza Vid Pečjak-Boris Grabnar-Mirč Kragelj: Tretje življenje, tv drama Car raziskovanj, znanstvena oddaja Pro & Contra fiü] Brane Rončel izza odra Video strani fr RAI 1 RETE 4 ffl Koper DtO Hrvaška 1 KANALA MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini Ples v temi, ponovitev ameriškega filma Upravljanje, ponovitev 6. dela dokumentarne serije Risanka Poročila Dokaz nedolžnosti, ameriški film po literarni predlogi Agathe Christie, igrajo: Donald Sutherland, Faye Du-naway, Sarah Miles, Christpher Plummer, lan McShane, Diana Quick in drugi Upravljanje, 7. del dokumentarne serije o poslovanju Pet minut za kulturo Drugačen svet 171. del ameriške nadaljevanke Astrološka napoved Video strani KOPER Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Variete: Buona fortuna Dnevnik 1 Nan.: Su e giü per Beverly Hills Poročilo guvernerja Bance d’Italia A. Fazia Nan.: A. Hitchcock Dnevnik in Tri minute Film: Kim (pust., ZDA ’50, i. Errol Flynn) Dok.: Centominuti 7 dni v Parlamentu Aktualno: Un premio in mano ai giovani Zgodbe iz Biblije (ris.) Ikljlj. Dnevnik 1 S Quelli del Giro 5 Vreme, dnevnik, šport J Film: Scorpio (krim., ZDA ’73, i. B. Lancaster, Alain Delon) Dnevnik in Emporion Aktualno: A carte sco-perte Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu i RAI 2 Risanke in nanizanke Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Zidovska kultura Sagra del Carroccio Kratke vesti Segreti per voi Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, Diogenes, vreme Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara Film: Onassis, 1’uomo piü ricco del mondo Dnevnik iz Milana Zenska stran Nan.: Hill Street, 18.40 Miami Vice, vmes (18.10) šport Nad.: Beautiful Dnevnik 2 in šport Variete: Ventieventi Nan.: L’ispettore Derrick (i. H. Tappert) Mixer in Pegaz Nočni dnevnik Dok.: L’altra edicola RAI 3 Nanizanke Nad.: General Hospital, Marilena, Mila-gros, 10.50 Amanda, (9.30) vesti Kviz: II pranzo b servi-to in nad. Celeste Dnevnik TG 4 Nad.: Sentieri, 15.15 Milagros, 16.00 Anche i ricchi piangono Aktualno: Lui lei l'al-tro, nato vesti, 17.45C’ eravamo tanto amati Kviz: II nuovo gioco delle coppie TG 4 - o volitvah Nad.: Micaela, Renzo in Lucia, 21.30 Milagros (1. epizoda) Film: Sugarland Express (dram., ’74), vmes (23.30) vesti CANALE 5 [M Na prvi strani 9 Nan. in film Senza do-m mani (dram. ’85) im Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matrimoniale, Ti amo par-liamone, 15.30 L’arca di Noe - Itinerari Otroški variete TG 5 Flash - vesti Kviz: OK il prezzo b giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: Pazzi a Beverly Hills (kom., ’91) Nan.: Časa Vianello Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vesti ITALIA 1 Pregled tiska Nanizanke Sport: LTtalia del Giro Odprti studio, vreme Otroški variete Nan.: Dieci sono pochi Variete: Non e la RAI Variete: Unomania Nan.: 21 Jump Street Variete: Twin Clips Studio 2 Sport Jutranja oddaja: L’al- Studio šport trarete, vmes vesti Nan.: Tarzan, 18.30 ntril Tenis: mednarodni Baywatch m turnir Francije Varieteja: Ma mi faccia Dnevnik 3 iz Milana il piacere, Karaoke im] Znanstveni dnevnik Film: Fermate Ottobre Deželne vesti nero (pust, ZDA ’90, i. Šport: tenis (R. Gar- Dolph Lundgreen) ros), nogomet C in B Šport: Girosera, 23.00 lige, deželni nogomet Mai dire gol Športna rubrika Derby A tutto volume Šport, vreme, dnevnik Odprti studio, pregled Deželne vesti in šport tiska in šport Blob. Di tutto di piü »ijR; Una cartolina II Ponedeljkov proces Dnevnik ob 22.30 # TELE 4 m Dok.: 11 silenzio della paura Diritto di replica Lastne oddaje IiMi] Dnevnik in vreme Kronika in komentar Ifhj Variete: Fuori orario Dogodki in odmevi Testimony, angleški biografski film o D. Šostakoviču Nočni sodnik, ameri- ška tv nanizanka TV novice Čarobna svetilka Car divjine, it. dok. film, 1. del Fantazoo, risanke N.Y.P.D., serija Življenje se začne pri štiridesetih, angleška humoristična nanizanka Studio 2 šport Primorska kronika TV dnevnik Crime Story, tv nan. Nočni sodnik, tv nan. Ponedeljkov športni pregled Tv dnevnik Accordi, 9. oddaja Čudovite dogodivšči- ne najdenčka Guerri-na, it. pustolovski film, režija: Pietro Francisci G3MP Avstrija 1 Cas v sliki Portret avstralske sopranistke Samec v paradižu, ameriška komedija z Bob Hopejem, Lano Turner in drugimi Hrepenenje po svobodi, italijanski film Nori mesec, kanadski film (Kiefer Sutherland in drugi) Kopališki mojstri iz Malibuja: Obalni poet Metamorfoze Cas v sliki V spomin Petra Fran-kenfelda, največjega nemškega zabavnika Love Vienna, avstrijski film Franz Schubert v izvedbi pianista Arthurja Rubinsteina Poročila Tisoč mojstrovin Avstrija 2 Čudežni ptič Semurg, uzbekistanski film Havaji, ameriški film Pesem gozdov, balet Fritz Kreisler, La Cam-panella op. 7 Zdraviliški koncert, Bad Hall Mednarodno teniško prvenstvo Francije, iz Pariza Dick Tracy, ameriški film Kuharski mojstri Polom v Češnjevi ulici, ameriška kriminalka s F. Sinatro Manekenka in vohljač, serija Poročila Poročila Zgodbe iz Monticella, 137. del Poročila TV šola Ali ste vedeli?: Risanke Poročila Svet se vrti naprej, 137. del Monofon Poročila Majski cvetovi, ponovitev 4/7 dela angleške nanizanke Poročila Učimo se o Hrvaški Mini človečki, 9/12 del kanadske otroške nanizanke Hrvaška država in ljudje Poročila Silba, otok modrosti, dok. oddaja Santa Barbara, 417. del ameriške nad. Dnevnik 1 Hrvaška in svet Nezakonito (Ilegal), ameriški čb film (E. G. Robinson in drugi) 3 TV razstava Dnevnik 2 3 Poročila Sanje brez meja Hrvaška 2 TV koledar Košarka: NBA-liga, posnetek Dnevnik 1 2,4 otroka, 5/6 del humoristične nanizanke Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu Wynne in Penkowsky: Zaupanje in prijateljstvo, 1/3 del britanske nadaljevanke Smisel življenja: Človeško življenje, 6., zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije Horoskop @ Madžarska Za otroke, animirani film Disney, risanke Pesem doni Car plesa, Margot Fonteyn Znanstveni program za najstnike Igra Beg na goro čarovnic, Disneyev film Risanke za otroke, o veri O veri za otroke Telešport Dnevnik 24 ur Romeo in Julija, prenos opere iz gledališča Rossinijev večer, 2. del TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 20.30 Tuji možgani v tujem telesu Znanstvenofantastična TV drama Tretje življenje scenarista Borisa Grabnarja in režiserja Mirča Kraglja Televizijska drama Tretje življenje, ki je nastala leta 1980, je prva slovenska tv ^a, ki jo lahko uvrščamo ^ žanr znanstvene fantastike, cenarist Boris Grabnar in režiser Mirč Kragelj sta sicer Psihološko zasnovano novelo Vida Pečjaka prilagodila zahtevam televizijskega medija, jer so v slikah zaživele vse hevme dekleta, ki so ji »vsadili tujo dušo«. Zgodba je v svoji zasnovi zel° Preprosta. V dveh prometnih nesrečah se poškodujeta dve dekleti. Jasmina ima poškodovano centralno živ-^jjje, Helena pa omrtvi telo. eeh ni bilo mogoče rešiti in zdravniki so se odločili za eno. S presaditvijo možganov so rešili življenje Jasmini. Vendar se stvari kljub uspešni operaciji zapletejo. Jasmina ne prepozna svoje prejšnje identitete. Prepričana je, da je prevzela osebnost dekleta, ki je prejšnjo noč umrlo, saj živi z njenimi možgani. Njeno telo je sicer enako, vendar je njena zavest spremenjena. Sama sebe več ne prepozna, ne spozna svojih staršev in svojih najbližjih prijateljev. Ničesar se ne spominja, njeno življenje je, kakor da bi se na novo rodila; preteklost zanjo ne obstaja. Vprašljiva pa je tudi prihodnost, saj dekle zapa-da v vedno hujšo duševno stisko. Televizijska drama Tretje življenje je leta 1981 na ber- linskem festivalu Prix Futura prejela prvo nagrado v kategoriji televizijskih dram. Za režiserja Mirča Kraglja, ki je delo režiral, je bilo to že drugo mednarodno priznanje, saj je leta 1967 prejel nagrado Prix Italia za radijsko igro Tantadruj. TV Slovenija je Tretje življenje uvrstila na spored v počastitev 70-letnice Mirča Kraglja, enega tistih režiserjev, ki je slovensko televizijo že leta 1957 postavljal na noge in dolga leta ustvarjal in oblikoval različne televizijske zvrsti od dram do glasbenih oddaj. Jasmino igra Jožica Avbelj, kostume si je zamislila Marija Kobi, sceno Seta Mušič, glasbo pa je napisal Urban Koder. HRVAŠKA TV 1 11.30 r,'"* RETE 4 23.35 ALI STE VEDELI?, Kako nastajajo risanke SUGARLAND EXPRESS, ameriški film Kako nastane animirani film in kako je nastala špica za ciklus oddaj Ali ste vedeli?, bomo zvedeli od Stjepena Bartoiiča, avtorja risanke v današnji oddaji. Kako delajo risanke otroci, so posneli v Soli za animirani film v Čakovcu. Seveda niso pozabili na Zagreb-fiim, kjer jih Mlademu Clevisu manjka samo še štiri mesece zapora do prostosti, vendar zbeži, ko mu žena sporoči, da so njunega otroka dali v rejo v Sugarland. Beg jima uspe in zakonca se odpravita po dveletnega sina. Policija jim je za petami in krog okoli njiju se zožuje. Javno mnenje pa je zakoncema vedno bolj naklonjeno. Sugarland Express je celovečerec, ki ga je Steven Spielberg posnel leta 1974 po resničnem dogodku. Čeprav ima zgodba tudi smešne trenutke, je izid bega tragičen. Igrajo: Goldie Hawn, William Atherton, Ben Johnson ... Med igralci izstopa predvsem Ben Johnson v vlogi kapetana. je v studiu pričakal slavni profesor Baltazar. Na koncu pa bomo videli še dve risanki. - Ä RA SLOVENIJA III 18.05 PRO 7 20.15 Slovenska glasbena ustvarjalnost IMPERIJ VRAČA UDAREC, ameriški film Akademik Uroš Krek je eden najtehtnejših sodobnih slovenskih ustvarjalcev. S svojo umetniško vizijo je v naš glasbeno-kulturni prostor vnesel v razvoju nekako manjkajoči člen glasbenega neoklasicizma, v svetu zastopan z velikani zgodnjega dvajsetega stoletja. V Krekovem ustvarjanju je namreč mogoče najti podobne ideale formalne jasnosti, izpovedno vedrino in opiranje na pristno ljudsko glasbo: z njo je imel Krek kot član Glasbenona-rodopisnega inštituta v Ljubljani neposreden stik. Predvajanih bo nekaj del iz opusa akademika Uroša Kreka. V drugem delu Vojne zvezd se Luke napoti k Yogi, učitelju vitezov Jedi, da bi se naučil uporabiti Moč v boju proti Darth Vederju. V Lukovi odsotnosti pa se med lepo princeso Leilo in tihotapcem Hanom Solom razvije ljubezen ... Film The Empire Strikes Back, ki ga je režiser Irvin Kershnee posnel leta 1980, izrazito spominja na televizijsko nadaljevanko. Tretji del filma že napoveduje zadnji prizor in odprt konec. Igrajo: Mark Hamill, Harrison Ford in drugi. Kot zanimivost: v Ameriki se zgodba nadaljuje v knjižni obliki in morda bomo kmalu gledali še četrti del. RADIO "N Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 14.05 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja in glasba; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slov. pevci šansonov in evergrinov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Glasba. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Ekološke teme; 12.00 Opoldne; 12.10 Športni dogodki; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 15.10 Devizna borza; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Večerni gost; 17.50 Šport na valu 202; 19.30 Popularnih 40, Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22,20 V soju žarometov. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Reprize; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Radijska igra za otroke; 13.40 Intermezzo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Ekonomska politika; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.33 Operni koncert; 20.30 Koncert Euroradia; 22.30 Dvignjena zavesa; 22.50 Komorni studio: 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 7.00 Kronika in pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 8.40 Od otroštva do mladosti; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 11.00 V podaljšku; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbene šole; 18.40 Od otroštva do mladosti, prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Dober dan, otroci, 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8, 05 Horoskop, slovarček; 8.15 Na valovih RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica vrelikih vrtov: glasba, nasveti in kramljanja; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Gost v studiu; 11.00 V studiu smo pripravljeni; 11.30 Velike osebnosti; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Alfabete e pentagramma; 16.00 Ob štirih; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve in razstave; 16.35 Boutique Gallus; 16.50 Zgodovinske plošče; 17,20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Glasbena pričevanja; 20.00 Nočni program Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jugoslavija po letu 1945; 8.55 15 minut z...; 9.10 Ljubi... ne ljubi, bolj ali manj resnične zgodbe o spogledovanju in nesojenih ljubeznih (piše M. Kapelj); 9.20 Revival; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Vesele iz mojega dnevnika (Rado Murnik, pripoveduje Adrijan Rustja); 11.45 New Age; 12.00 Kamen in sonce; 12.20 Slov. lahka glasba; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.20 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Glasbene pravljice; 14.25 Pot-puri; 15.00 Nikoli ni prepozno za učenje; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Slov. komorni orkester; 18.00 Al-pe-Jadran; 18.30 Kantav-torji in šansonieji; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Tedenski horoskop; 12.30 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Za naše ljude: Informativna oddaja za emigrante v FJK; 20.30 Opera. Radio Koroška 6.30 - 7.00 Dobro jutro na Koroškem; 18.10 - 18.30 Glasbena vigred. ^ n ^ IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 07.00 Awake on the wild side, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video; 13.00 Video, vodi Simone Engelen; 15.00 The Soul of MTV; 16.00 Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Coca Cola Report; 17.30 Poročila, 20.00 Arrested develope-ment: Past present and futu-re; 20.30 Unplugged; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report, ponovitev; 00.00 Rock Block, vodi Pip Dann; 02.00 Video; 03.00 Nočni video SKY ONE 07.00 The DJ Kat Show; 09.40 Lamb chop’s play-a-long; 09.55 Risanke, 10.30 The Pyramid game; 11.00 Card Sharks; 12.00 Drzni in lepi; 12.30 Sokolov greben; 13.30 E Street; 14.00 Drugačen svet; 14.45 Santa Barbara; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek: The next generation; 19.30 E Street; 20.30 Družinske vezi; 21.00 All the Rivers Run, 2/4 del avstralske nadaljevanke; 23.00 Senfield; 23.30 Star Trek; 00,30 Night Court SKY MOVIES 11.00 Body Slam; 13.00 The Adventures of Hercules; 14.55 Superman III; 17.00 Oscar; 19.00 The Time Guardian; 21.00 Hot Shots; 22.40 UKTop Ten; 23.00 Xhattered; 00.45 Futurekick; 02.05 Victim of Love; 05.00 Devil's odds PRO 7 06.10 Serije, ponovitve; 09.40 Maščevalec v vijoličastem plašču, britanski pustolovski film; 11.05 Miš, ki je zakričala, britanski film; 13.35 Sogun, ameriški pustolovski film; 16.50 Gospa Brisby in skrivnost iz Nimha, ameriška risanka, 20.15 Imperij vrne udarec, ameriška zf komedija; 22.40 Na kratko razdaljo, ameriški film 3 SAT 17.05 Težaven primer, zadnji del; 00.35 Lirika za vse, J. W. Goethe SATI 06.15 Ponovitve serij in filmov; 10.00 Velike počitnice, fr, komedija; 11.25 Frank Sinatra, pot na vrh, ponovitev 1. dela; 13.40 Hombre, ameriški vestem; 15.20 Lana - kraljica Amazonke, nemški film; 16.40 Vsi plešejo na njegovo vižo, fr./it. komedija; 20,15 Frank Sinatra, njegova pot na vrh, 2„ zadnji del mini serije RTI 06.00 Risanke; 07.35 Flipper, ameriški film; 09.15 Potovanje v središče zemlje, ameriški film; 10.40 Lambada, ameriški film; 12.40 Galaktika - napad Cilonov, ameriški zf film; 20.15 Dežela črnega sonca, am. pustolovski film; 23.10 Morska pošast, fr./it. grozljivka PREMIERE 14.15 Mama, jaz in midva, ameriški film; 20.15 Robin Hood - kralj tatov SUPER CHANNEL 23.00 The Humpty Dumpty Man, akcijski triler, 1987, igra Paul Hogan J NOVICE NOGOMET / ITALIJANSKA A LIGA KOŠARKA / KONCNICANBA. Kvalifikacije za SP: Poljska - Anglija 1:1 CHORZOW - Na sobotni kvalifikacijski tekmi skupine 2 za svetovno svetovno nogometno prvenstvo v ZDA 94 sta Poljska in Anglija igrali neodločeno z 1:1 (1:0). Poljaki so povedli v 35. min. z avtogolom, ki ga je zakrivil Walker, ki sicer igra pri Sampdorii. Angležem pa je vednarle uspelo izenačiti le sedem minut pred koncem z golom Wrighta. VRSTNI RED SKUPINE 2: Norveška in Anglija 9, Nizozemska in Poljska 8, Turčija 3, San Marino 1. Milan trinajstič Berlusconijeva ekipa je po včerajšnjem neodločnem izidu proti Brescii osvojila svoj 13. državni naslov - Hud boj pri dnu lestvice Jordanija - Pakistan 3:1 IRBID (JORDANIJA) - V azijski coni (skupina A) kvalifikacij za SP je Jordanija premagala Pakistan s 3:1 (1:0). Strelci za Jordanijo sta bila Mohamed Ibrahim (2) in Arif Husain, za Pakistan pa je Častni gol dosegel Abdul Faruk. Italijanska nogometna A liga IZIDI 33. KOLA: Atalanta - Genoa 1:2, Foggia - Ca-gliari 1:1, Lazio - Napoli 4:3, Milan - Brescia 1:1, Parma - Inter 2:0, Pescara- Juventus 5:1, Sampdoria - Roma 2:2, Torino - Fiorentina 1:1, Udinese - Ancona 2:0. VRSTNI RED. Milan 49, Inter 44, Parma 40, Lazio 38, Juventus 37, Sampdoria 36, Caghari in Torino 35, Atalanta 34, Roma in Foggia 32, Napoli 31, Genoa 30, Udinese 29, Bredscia in Fiorentina 28, Ancona 19, Pescara 17. PRIHODNJE KOLO (6.6. ob 16.30): Ancona - Atalanta, Brescia - Sampdoria, Caghari - Pescara, Fio-rentina - Foggia, Genoa - Milan, Inter - Torino, Juventus - Lazio, Napoli - Parma, Roma - Udinese. Italijanska B liga IZIDI 37. KOLA: Cesena - Temana 3:2, Cosenza -Bologna 2:2, Cremonese - Reggiana 0:0, Andria -Ascoli 1:1, Lecce - Spal 1:1, Modena - Piacenza 1:2, Monza - Lucchese 0:0, Padova - Taranto 2:0, Pisa -Bari 1:0, Verona - Venezia 1:1. VRSTNI RED: Reggiana 52, Cremonese 47, Piacenza 45, Ascoli, Padova in Lecce 44, Cosenza 43, Cesena 38, Piša 37, Bari 36, Venezia 35, Verona 34, Monza 33, Lucchese in Modena 32, Andria 29, Bolgona 28, Spaal 27, Taranto 23, Temana 17. Reggiana je Ze napreodvala v A figo, v C figo pa je Ze zanesljivo izpadla Temana. Totocalcio ZMAGOVITI STOLPEC: 2X1X11XX1X2XX. KVOTE: 13 (51 dobitnikov) 220.305.000 lir, 12 (1.878 dobitnikov) 5.982.000 lir. Totip Zmagoviti stolpec: 21 2X 21 22 X2 21 MILAN - Po velikem miinchenskem razočaranju v pokalu prvakov je bilo vCeraj v Milanovem taboru veliko slavje. Kolo pred koncem A lige je namreč Ca-pellovo moštvo osvojilo svoj 13. državni naslov. Prislužilo si ga je z neodločenim izidom, ki ga je izborilo doma proti Brescii (1:1). Prvi so povedli Milančani z Albertinijem v 82. min., tri minute pozneje pa je izenačil Bmnetti. Milan se je glede števila »scudettov« izenačil z mestnim tekmecem Interjem, medtem ko je trdno na prvem mestu Juventus, ki je doslej osvojil kar 22 državnih naslovov. Za Milanom in Interjem (po 13) sledijo Genova (9), Bologna, Pro Vercelli in Torino (7), Fiorentina, Napoli in Roma (2) itd. Berlusconijevo društvo se je sicer pred pričetkom sezone nadejalo, da bo na vseh treh frontah, kjer je nastopalo, zmagalo (pokal prvakov, italijanski pokal in državno prvenstvo). Najprej je »zaškripalo« v italijanskem pokalu, ko je Roma izločila Milan, v sredo pa še veliko razočaranje v pokalu prvakov proti Olympiqueu iz Marseillea. Včeraj pa je »Berlusconijevi armadi»le uspelo poseči po državnem naslovu, Čeprav bi navijači skupaj s »scudettom« radi proslavljali tudi pokal prvakov. Prav na dan velikega Milanovega slavja je njegov najnevarnejši tekmec v tej sezoni, Inter, zasluženo izgubil v Parmi (strelca Melli in Cuoghi). Bagnolijeva ekipa je tako po izredno uspešni vrsti rezultatov (10 zmag in 9 neodločenih izidov) prvič izgubila po 3. januarju letos. Glede včerajšnjega kola gotovo preseneča pravi polom Trapattonijevega Juventusa, ki je v Pescari, ki je že zdavnaj izpadla iz lige, izgubil kar z 1:5. Izredno vroče je bilo tudi na igriščih, kjer so nastopile ekipe, ki se borijo za obstanek v ligi. Udinese je doma zasluženo premagal Ancono z zadetkoma Koz-minskega in Calorija, Genoa pa je na nevtralnem igrišču v Bologni osvojila zlata vredni točki na račun Atalante. Polovičen izkupiček pa sta osvojila tudi Brescia v Milanu in Fiorentina v gosteh proti Torinu. Obe ekipi sta izenačili v zadnjih minutah srečanja. Bmnetti za Brescio in Batistuta za Fiorentino. Tudi po včerajšnjem kolu slika glede obstanka v ligi ni prav nie jasna, tako da bo konCna odločitev padla prav v zadnjem kolu, ko bodo pari naslednji: Brescia (28 točk) - Sampdoria, Fiorentina (28) - Foggia, Genoa (30) - Milan, Roma - Udinese (29). Bullsi so se oddolžili CHICAGO - Bullsi so izkoristili prednost domačega igrišCa in v »vzhodnem finalu»ame-riške profesionalne košarkarske lige (NBA) zanesljivo premagali Knickerbockerse iz New Yorka s 103:83 in se jim tako delno oddolžili za poraza na prvih dveh srečanjih. Najzasluženjša za zmago »bikov« sta bila Pipen, ki je dosegel 29 toCk, in Jordan, ki je dal 22 točk in imel kar 11 asistenc. Pri gostih pa je bil naj- boljši strelec Ewing z 2 točkami. Center Knicke1' bockersov pa je bil očitno na tem srečanju preveC živčen, saj si je prisluži kar dve tehnični napaki in je moral predčasno zapustiti igrišče. S to zmago so Bulls) zmanjšali zaostanek pri skupnem izidu na 1:2 u1 za določitev finalista se obeta še velik in izenačen b0)Na sliki (AP) Michael Jordan v prodoru na koS» skuša pa ga ovirati Anthony Mason. KOLESARSTVO / DIRKA PO ITALIJI TENIS / ROLAND GARROS Boffi že drugič najhitrejši Valter Bonča tudi tokrat v času zmagovalca - Na skupni lestvici je zdaj slovenski kolesar napredoval še za dve mesti - Peklenska vročina na Siciliji - Zdaj se začenjajo odločilne etape Težave Steffi Graf s ISJetno Majolijevo V veliki formi Argentinka Gabriela Sabatini V peklenski vročini je Ugrumov z vodo iz svoje čutarice »ohladil« Argentina (AP) PALERMO - Tropska vročina je spremljala slovo Gira od Sicilije, že drugič pa je bil najhitrejši Italijan Adriano Baffi, ki je 140 km dolgo etapo od Agrigenta do Palerma dobil v zaključnem sprintu, kjer je imel največ moči. Takoj za njim sta ciljno Črto prevozila Endrio Leoni in Fabio Baldati ter večja skupina, v kateri je bil tudi slovenski kolesar Valter BonCa. BonCa je skupaj z Leo-nijem, ki je vCeraj že drugič izpustil iz rok etapno zmago, in Rusom Ko-niševom diktiral tempo in krojil razplet etape. Na pekoCem soncu (v senci so izmerili 39 stopinj) je BonCa prispel v cilj kot 97., vendar v Času zmagovalca Baffija. Na skupni lestvici pa se vztrajno pomika navzgor. Včeraj je pridobil še dve mesti in je zdaj na 39. mestu z zaostankom 2 minuti in 29 sekund za vodilnim Argentinom. »V teh dneh so nas na Siciliji hudo, ovirale visoke temperature. Kot ste lahko videli, zato nihče ni hotel potrošiti preveC moCi pred nadaljevanjem dirke. Sele zdaj bo šlo zares, saj se začenjajo odločilne etape in šele tam bom lahko preveril, koliko dejansko lahko pričakujem od tega Gira. Jutrišnji (današnji, op. ur.) prosti dan bomo izkoristili tudi za malo daljši počitek,« nam je po etapi povedal BonCa. Večina moštev je že vCeraj uro po tekmi z letalom odpotovala v Rim, jutri pa bo Start še ene ravninske etape od Montelibrettija do Fa-briana, ki bo dolga 219 km. Ze pojutrišnjem pa bodo lahko na 28 km dolgem »kronomnetru« v Senigallii padle prve odločitve. Vrstni red S.etape 1. Adriano Baffi (It), ki je prevozil 140 km (Agrigento - Palermo) v 3.28:35; 2. Leoni (It); 3. Baldato (It); 4. Allocchio (It)5. Manzoni (It); 6. Svorada (Ceh); 7. Raab (Nem); 8. Kundertmarck (Nem); 9. Neves (Port); 10. Casartelli (It); 97: Bonča (Slo) vsi v zmagovalčevem času. Skupni vrstni red 1. Moreno Argentin (It) 36.02:36; 2. Ugrumov (Lat) +26 sek.; 3. Fondriest (It) +35; 4. Bugno (It) +38; 5. Indurain (Sp); 6. Saligari (It) +39; 7. Leblanc (Fr) +42; 8. Zai-na (It) +44; 9. Kaničev (Rus) +46; 10. Chiappucci (It) +47; 39. Bonča (Slo) +2:29. FINANČNE TEŽAVE VSE HUJSE Sponzorji se vse bolj poaosto umikajo pred naraščajočimi izdatki za ekipe PALERMO - Gospodarska kriza je dodobra stresla stari kontinent in posledice so neizogibne tudi v športu. V vseh športnih panogah se z zaskrbljenostjo ozirajo v prihodnost, mnogi pa Ze napovedujejo, da ne bodo več zmogli nadaljevati po začrtani poti. Tudi v kolesarskem svetu se pozna huda recesija. Ce je še pred kratkim veljalo, da so se Sponsor ji skorajda pulili za najmočnejše ekipe, se je sedaj položaj radikalno spremenil. V več ali manj vseh ekipah, ki sodelujejo na Giru dTtalija, se pritožujejo nad velikimi stroški sodelovanja na taki prireditvi, ki ji sledi še ena finančno izjemno zahtevna dirka: Tour de France. S finančnimi težavami se ubadajo tudi nizozemske, francoske in španske ekipe, ki tudi poskušajo zmanjšati stroške, kar pa še ne pomeni, da se bo Sponsor spustil v še eno sezono v obdobju, ko se napoveduje še večje stiskanje pasu. Ceramiche Ariostea, Sponsor ekipe, ki je trenutno na prvem mestu ekipne lestvice Gira se bo po tej sezoni dokončno poslovil. Podjetje je v hudi krizi in posluje z izgubo, ekipa pa ima večje stroške od dobička, kar tudi pomeni da več porabi kot ustvari. Športni direktor ekipe Gato-rade Claudio Corti pravi, da tudi njihov Sponsor razmišlja o slovesu: »V svojih vrstah imamo svetovnega prvaka Bugna in kadar je v ekipi prvak, ponudb potencialnih pokroviteljev ne zmanjka. No, časi se spreminjajo in čez dva meseca, po končanem Tomu se bo naš Sponsor odločil kako naprej.« Ekipa z dvojnim sponsorjem je Carrera - Tassoni. Sandro Quintarel-li, vodja ekipe ni optimist: »Na prvi pogled se ne bi smeli ubadati s finančnimi težavami, že zaradi dveh Sponsor jev ne. Temu ni tako. Carrera napoveduje slovo. Tassoni pa se še ni izjasnil o svojih namerah. Upamo pa, da bo ostal in nadoknadil slovo Carrere.« V ostalih ekipah ne dajejo napovedi za prihodnje obdobje, nekateri pa vseeno priznavajo, da se tudi ubadajo s precejšnjimi težavami in da se bo treba prilagoditi stvarnosti. V italijanskem združenju profesionalnih ekip, za tak položaj ne krivijo samo gospodarsko krizo ampak tudi organizacijo svetovnega pokala, ki s svojimi strogimi pravili, ne dopuščajo nastopa slabšim kolesarjem, s tem pa povečujejo stroške vzdrževanja ekipe. Kolesarske ekipe imajo zaradi teh pravil ponavadi tudi do 20 kolesarjev, običajno pa jih nastopa le od 10 do 13. Opozarjajo še na nezanemarljivo dejstvo, da napovedujejo slovo prav podjetja, ki so v kolesarstvu že skoraj celo desetletje. Piko na i so postavile finančno močnejše ekipe, ki so sledile zgledu moštvenih športov in z velikimi vsotami denarja privabile kolesarske šampione v svoje vrste, pri tem pa zabredle v skoraj nerešljive dolgove. Zdaj se nahajajo v enaki godlji vsi: bogatejši in revnejši. Združenje pa je že predstavilo nekaj možnih rešitev. Poskušali bodo doseči spremembe pravil svetovnega pokala, število kolesarjev naj bi ekipe zmanjšale na 12, spremljevalce, ki sledijo ekipam zmanjšati na minimum, stroški sezone, ki so pri nekaterih dosegali skoraj fantastičnih 10 milijard lir pa več kot prepolovili. Seveda je to le predlog, o svoji prihodnosti bodo odločale ekipe same, ki pa po večini priznavajo, da so nakazane rešitve za sedanjo krizno obdobje nujno potrebne. Stefano Marchi/Freepress Steffi Graf lahko z zmago v Parizu spet postane št. 1 PARIZ - Gabriela Sabatini, tretja nosilka ženskega dela odprtega prvenstva Francije v tenisu, se je s prepričljivo zmago nad štirinajsto nosilko, Bolgarko Katarino Malejevo, pričakovano uvrstila v Četrtfinale turnirja. Odlična Argentinka, ki je prvih štirih dobojih turnirja izgubila le 13 iger, se bo srečala s peto nosilko, Američanko Mary Joe Fernandez. Ta je imela v začetku včerajšnjega dvoboja z Nizozemko Schultzevo nekaj težav, a jo je ugnala. VeC težav je imela Nemka Steffi Graf, ki se je sreCala z mlado hrvaško igralko Ivo Majoli, velikim odkritjem turnirja. V prvem nizu je 15-letna Hrvatica že vodila s 4:2, nakar se je dosti bolj izkušena Nemka zbrala in niz dobila s 6:4. V drugem nizu je Majolijeva zopet poskrbela za razburjenje in že vodila s 3:1. Nato je dvoboj prekinil dež. V nadaljevanju je Grafova še enkrat izenačila, Majolijeva pa ji je še enkrat ušla in v rokah že imela izenačenje v nizih. Grafova je le nekako izsilila podaljšanje igre. Tudi tam je hrvatski teniški up zagrizel in povedel, podaljšanje igre in dovo-boj pa je Grafova, zma- govalka turinja leta 1987 in 1988, dobila s 7:3. Četrta Cetrtfinali-stka je Čehinja Jana No-votna, ki je napredovala po zmagi nad Beloru-sinjo Natalijo Zverevo» skupaj z Grafovo finalistko Pariza leta 1988. Njen rojak, trinajsti nosilec moškega turnirja Karel NovaCek, I® bil prvi med zadnjin11 osmimi »preživelimi«' Do Četrtfinala je prišel z zmago nad še enim Cehom Ctislavom Dose-delom. Drugi Četrtfinalist je Nizozemec Richard KrajiCek, dvanajsti nosilec, njegova pot d° Četrtfinala pa je bil3 bolj utrudljiva. Trajala je pet nizov in veC kot štiri ure igrer na osrednjem igrišču, Krajickova »ovira« P3 je bil Spanec Carlos Costa. Za veC kot uro je dvoboj prekinil še dež, nato pa je Krajickovo serviranje in igra na mreži le slavilo zmag0 nad tipično Gostovo igro z osnovne Črte. IZIDI Zenske, 4. kolo: No- votna (Ceš, 7) - Zvereva (Bis) 6:3, 6:3; Fernandez (ZDA, 5) - Schultz (Niz) 2:6, 7:5, 6:3; San-chez (Spa, 2) - Dragomir (Rom) 6:0, 6:1; Capriati (ZDA, 6) - Piere6 (Fra, 12) 6:4, 7:6 (7:5); Sabatini (Arg, 3) -Malejeva (Bolg, 14) 6:1> 6:2; Graf (Nem, l) Majoli (Hrv) 6:4, 7:6, (7:3). Moški, 4. kolo: NovaCek (Ceš, 13) - Dose-del (Ceš) 7:5, 6:4, 7:5, KrajiCek (Niz, 12) - Costa (Spa) 7:5, 3:6, 6:3, 5:7, 10:8. JUBILEJ / PRED DVAJSETIMI LETI SO USTANOVILI JADRALNI KLUB CUPA Cilj Čupe še danes isti: Ostati ob morju! v rij; . • 5- 1973 se je NaK j>ran j Gruden v StPv.f^i zbralo večje ««■lo Ijubüeüev pi-Usta šP°rta na zbnnn0Jnein °bCnem orisaT .K0SInina Niko ie uanren ustanovi- Ce^^ba-;« Tako se za-VnJa zaPisnik ustano-na občnega zbora, r.a katerem so ustanovi- klubrVenski Pomorski upa s sedežem v Im! ]an,skem zalivu.« zri kluba so izbrali po ^Ciinem ribigkem col- p, D ’. 80 ga uporabljali S1,Predniki ob slo-cili f^obali. Osnovni Cit! MU^a bd omogo-j ^anom in še pose-jn nm adini, da vzljubi-Sn lnor]e in pomorske del j 6 jn .tako ohranijo tan V'.abioionalne priso- SmorKVenSkih ljudi ustanovnega ob- slff®a zbora do dejanje reSistracije društva lQ7Qt0 prisl° 21 ■ mala Drpri3 V ’rl'stu’ kjer so „Qt Kotarjem podpisali i; aoovni akt in potrdi- se jp^ kluba- s tem pa DrJe P° petdesetletnem f moru ponovno zaCe-sV 0j8anizirana pomorca dejavnost slovenske ?Sine’saj ie ta deja- s pojavom faši- j,IaT ki je zatrl tudi vsa siaška društva, pov-S6!£ zamrla. ^ rvi izvršni odbor ^Pe je vodil Niko Ko- smina, ki je na predsedniškem mestu ostal vse do leta 1987, ko ga je zamenjal Gorazd Vesel, dve leti kasneje pa je bil za predsednika Cupe izvoljen Marino Košuta, ki vodi društvo še sedaj. Pri Cupi so se takoj lotili dela in že prvo leto organizirali društveno regato, ki je potem postala tradicionalna. Toda športna dejavnost se je vse bolj širila in Cupini jadralci so se zaceli udeleževati tudi drugih tekmovanj. Društvena regata se je kasneje razširila v tekmovanje štirih sosednih društev, moCno pa se je razvila tekmovalna dejavnost. Danes so najbolj številna ekipa v društvu »optimisti«, za katere računajo, da se bodo uveljavili tudi na državni ravni. Toda se-sljansko društvo je zastopano tudi v razredu laser, člani pa redno in uspešno sodelujejo tudi na najrazličnejših regatah. Seveda pa delovanje kluba ni bilo in ni moglo biti usmerjeno izključno v tekmovalno dejavnost. V skladu z osnovnim ciljem ostati na morju in utrditi pri mladini navzenost na morje deluje pri Cupi vsako leto jadralna šola, ki jo vodijo domači izšolani vzgojitelji. Vsako leto se tako z osnovami jadranja spozna preko 50 otrok. Ce se povrnemo k začetkom delovanja, velja poudariti, da so bili takrat le redki elani, ki so razpolagali s svojimi jadrnicami, da o nekakšni »društveni floti« za tekmovanja niti ne govorimo. Danes pa ima Članstvo približno 70 kajutnih jadrnic, »društvena flota«, ki služi za razne dejavnosti (od tekmovalnih do organizacijskih), pa šteje približno 40 plovil. Društvo ima danes preko 300 članov, zanimivo pa je, da Članstvo prihaja iz vseh koncev tržaške pokrajine in Gorice. Domačinov je tako le približno 60 (prav toliko je Goričanov), vsi ostali pa so iz vseh krajev tržaškega zaledja. Kljub tako pestri sestavi pa Cupa ne predstavlja nekega tujka v nabrežin-sko-sesljanskem koncu. Domačini jo Čutijo kot svojo, predvsem tudi zato, ker so tudi ustanovitelji Cupe izhajali iz starih ribiških družin. Ce se v teh dvajsetih letih pri Cupi lahko pohvalijo, da so dokaj dobro poskrbeli za plovila Članstva, saj v Sesljan-skem zalivu razpolagajo z veC kot 90 privezi in lastnimi cementnimi pomoli, pa tega ni mo- goče reCi za društveni sedež. Ta ostaja še naprej neizpolnjen sen vodstva, dokončna rešitev pa se iz leta v leto odmika. Cupa je sicer kmalu po ustanovitvi dobila na razpolago zemljišče, ki so ga elani uredili in na njem postavili tudi društvene prostore. Gre za skromno leseno montažno zgradbo, ki že dolgo veC ne zadošCa potrebam. Postavitev novega sedeža pa ni samo finančno vprašanje, temveC tudi vprašanje lastništva. Zemljišče namreč ni njihovo, po znanih zapletih z velikimi naCrti v Sesljanskem zalivu pa jim še grozi, da bo v stečajnem postopku podjetja Fintour, ki je lastnik zemljišč v Sesljanskem zalivu, sodišCe prodalo zemljišče, s Čimer bi lahko Cupa ostala brez lastnega prostora ob morju. Pri tem Cupi ne more pomagati niti de-vinsko-nabrežinska občina, ki nima občinskih zemljišč v Sesljanskem zalivu. Predsednik Košuta še pred nedavnim s tem v zvezi ni bil prevelik optimist. Po drugi strani pa bo treba neko rešitev najti, saj lahko v nasprotnem primeru v Sesljanskem zalivu športna dejavnost zamre. Jadralni klub Cupa, ob Ljubosumnost Ce )e res da me štemaš ■■■Celi Tečem,.... ne boš zamjero? 'f f z mano nekaj cajta Uelas ku sis... skavacjero! {e vre hi, Stjere al pet tedno lu s°buotah temveč..! ■■■m zvječer, kr se mi vrneš tol zdi$ ku..devije teč! Uas uakapan, umazan; muokr rus, pošCipan, rasčesan.... ..kam te strela nuose zmjere lahko uprašam? ...Lehko znam? Zdej pošteno dejme reč te...postaja douga Zupa....! Če sn jest res tuaja pupa, kam zahajaš?... Kdu je ta CUPA? A. KRALJ/27. 5. 74 Prvi izvršni odbor Čupe Niko Kosmina - predsednik Bojan Pavletič - podpredsednik Janko Hrovatin - tajnik Sonja Škabar - blagajnik Dario Bensi - direktor sedeža Franko Drasic - vodja za aktivnosti na morju; Miranda Vodopivec, Franc Mahnič, Peter Gruden, Neva Godnič, Franco Fabec, Dario Starec, Marinka TerCon, Vili Volpi, Ivan Pertot, Edvin Guštin - elani NADZORNI ODBOR Humbert Mamolo - predsednik Stanislav Oblak in Antek Terčon - Cl»rm Sedanje vodstvo IZVRŠNI ODBOR Marino Košuta - predsednik Rudi Cantelli in Milko Malalan - podpredsednika Klaudij Cibic - tajnik Igor Bogateč - športni direktor Vojka Kralj Pertot - blagajnik Alex Bezin - vodja za aktivnosti na morju Vinko Ferfolja, Janko KovaCiC, Lia Legiša, Egon Nanut in Luka Vuga - elani NADZORNI ODBOR Karlo Mezgec, Paolo Milic in Carlo Rolic društvu Pietas Julia, pa predstavlja enega redkih znakov vitalnosti na tem področju. Zato lahko samo upamo, da Cupa pri tako pomembnem vprašanju kot je lasten sedež, ne bo ostala »na suhem«. Dvajsetletnico so pri Cupi proslavili s skromno vendar izredno prijetno svečanostjo v isti dvorani, kjer so jo pred dvajsetimi leti splavili. Najmlajši člani so pripravili recital, v kratkih posegih pa so se spomnili vseh, ki so po svojih moCeh prispevali k razvoju kluba. S posebnimi priznanji so tudi nagradili elane prvega odbora, ki so bili izvoljeni na ustanovnem obenem zboru. Šampanjca ob jubileju ni bilo, bila pa je prisotna zavest, da so ustanovitelji in njihovi nasledniki dosegli cilj, ki so si ga zadali; ostati pri morju. Ta cilj pa stalno potrjuje tudi številčno članstvo, razvejana mladinska in Članska dejavnost, jadralna šola, lastni pomoli v Seslajnskem zalivu in ugled, ki ga Cupa uživa v okviru XI. jadralne cone Italijanske jadralne zveze FIV. Zato ni nobenega dvoma, da bo Cupa s polnimi jadri plula tudi v bodoče. RADO GRUDEN Sedanji predsednik Cupe Marino Košuta med govorom na proslavi 20-letnice kluba (Foto Sergio Ferrari/KROMA) Spuščanje »optimistov« po drči v morje (Foto Janko Kovačič) Lanska ekipa »optimistov« in priprava jadrnic pred sedežem društva (Foto Janko Kovačič) Niko Kojanec (na sliki) je že v prejšnjih sezonah treniral jadralce sesljanske Cupe, letos pa je - po odhodu prejšnjega vaditelja Poljšaka - prevzel, skupno z Adrija-nom Ferfoljo, krmilo vse vadbe v klubu v svoje roke. Nobenega dvoma ni, da predstavlja vsaka zamenjava trenerja določeno »motnjo« v vadbenem sistemu. Zanimalo nas je, kako je ta sprememba potekala pri Cupi. »Jadralna tehnika je sicer povsod enaka, vendar pa nujno nastopijo, ob zamenjavi trenerja, tudi določene spremembe,« je dejal Kojanec. »Vsak trener ima ob pripravi tekmovalca paC svoj pristop, svojo metodo, vendar to pri Cupi ne bo povzročalo kakih vidnih težav.« »Ste že izdelali globalni načrt na letošnjo sezono?« »Da, takoj po objavi uradnih koledarjev se začnejo vrstiti razni nastopi, najprej za starejše, od Velike noči naprej pa nastopajo tudi mlajši.« »Zanima nas bolj tisto, kar ni strogo vezano na tekmovalnost in na koledar tekem.« »Na tako zastavljeno vprašanje je ob zamenjavi trenerja težko odgovoriti. Vsekakor računamo, da bomo na ekipnih optimistih na državnem prvenstvu nekako v prvi deseterici, starejši regatarji pa bi se morali na enakem tekmovanju uvrstiti približno med 20. in 30. mestom.« »Kakšno je v klubu razmerje med mlajšimi in starejšimi jadralci?« »Mlajših tekmovalcev imamo trenutno kakih 13, starejših pa 8. Vsekakor je pozimi prihajalo na treninge kakih 16 ali 17 jadralcev.« »Je lažje delati z mlajšimi ali starejšimi?« »To sta dve povsem različni problematiki. Kojanec: Talent je dobrodošel toda za rezultate je najvažnejše delo Bojan Pavletič rejših pa dajejo trenerju zultati, uspehi, ki jih dosegajo.« oščenja »Koliko gojencev lahko na morju trenira en sam vaditelj?« »Italijanska jadralna zveza je predpisala, da morata priti na vsakih deset gojencev po dva trenerja. Tega se v glavnem držimo tudi v našem klubu. Seveda, to pa stane klub tudi veC denarja, kot ce bi treninge vodil le en trener.« »Imajo jadralci tudi suhi trening?« »Vsekakor. Vsako zimo gojimo dvakrat tedensko telesno pripravo z raznimi telovadnimi vajami. To pa traja nekako do marca meseca.« »Imate take suhozemne treninge tudi med sezono, Ce je na vodni gladini brezvetrje?« »V takem primeru mora trener pač vpreči v svoj vadbeni voz tudi lastno fantazijo. Seveda, treba se je prilagoditi vremenskim razmeram. Vsekakor je mogoCe tudi ob brezvetrju rešiti vsaj kakih 70 ali 80 odstotkov treninga. Včasih pride pomanjkanje vetra celo prav, da se bolj posvetimo teoretični pripravi.« »Kako je pa sicer s teorijo?« »Učimo se je enkrat tedensko. Znanja ni pri jadranju nikoli dovolj.« »Kakšno je razmerje pri jadranju med teorijo in prakso?« »To je odvisno od marsičesa. Vsekakor ljubijo začetniki bolj prakso, raje so na vodi, kasneje pa, ko se potegujejo za boljše rezultate spoznajo, da brez teorije ne gre.« »Ste že imeli kdaj hidrofobičnega kandidata za jadranje?« »O, seveda. Ze nekajkrat. Ob obali, na plitvini v takih primerih še nekako gre, na odprtem morju pa se začnejo težave.« »In kako ukrepate?« »Predvsem mora vsak tekmovalec znati plavati, kar preverimo že v prvem dnevu tečaja. Nato pa je treba delati z njim tako, da povsem zaupa svojemu trenerju. No, in potem gre...« »Je nadarjenost za jadranje zelo pomembna?« »Rekel bi, da je to do določene mere pred- nost, vendar je vadba pomembnejša. Ta odloCa, saj si v tem športu sam in zanesti se je treba predvsem na svoje znanje.« »Ali vpliva na rezultat tudi oprema?« »Pri kajutnih jadrnicah vsekakor. Pri mladinskih razredih pa vpliva kakovost plovila kakih 3 ali 5 odstotkov, jadro kakih 20 ali 25, ostalih 70 odstotkov pa mora dodati krmar s svojim znanjem.« »Vam stoji, ob vašem delu, društvo ob strani?« »Vsekakor. Brez odbora bi ne bilo ne kruha, ne jadralcev. PomoC odbora je zelo pomembna za trenerja.« »Dejstvo, da Cupa ne razpolaga z regularnim sedežem, vam gotovo povzroča pri delu težave.« »To je za nas velik problem, zlasti v zimskih mesecih. Posebno pa to občutimo pri vadbi najmlajših. Ti pogoji res niso dobri.« »Je zanimanje za ta šport veliko?« »Ce upoštevamo, da se naša mladina posveča pretežno drugim športom, potem smo lahko z zanimanjem za jadranje zelo zadovoljni, poleg tega pa menim, da imamo še velike možnosti za razvoj. Naj poudarim, da smo tudi eden redkih klubov, ki združuje v svojih vrstah mladino z Goriškega in s Tržaškega.« »Je dobrodošlo, če se tekmovalec ukvarja tudi s kakim drugim športom?« »Vse, kar doprinese k večji tekmovalcevi gibčnosti je pri jadranju dobrodošlo. V zadnjem Času opažamo, da je med tistimi, ki se ne ukvarjajo z drugimi športi, zelo dosti otrok s slabo koordinacijo gibanja. To je slabo.« »Je med vašimi gojenci manj žensk kot moških?« »O, to pa ne. Zanimanje za jadranje med dekleti že nekaj Časa zelo narašča. Med svojimi mladimi gojenci imam trenutno enako število deklet in fantov. To ni več le moški šport.« »Kaj je vas osebno pripeljalo med trenerje?« »Vsekakor ljubezen do morja in jadranja, poleg tega pa želja, da bi svoje znanje posredoval mlajšim.« »Imate že revmo?« »Veste, v hladnih dneh sem oblečen v gliserju vsaj še enkrat topleje kot smučarji na snegu in to v posebna oblačila. Zato revme še ne Čutim.« Novemu trenerju Cupe smo ob koncu zaželeli, da bi mu vso sezono pihal ugoden veter, da bi imel ubogljive učence in bi ostal brez revme. ŠPORT Ponedeljek, 31. maja 1993 KOŠARKA / KVALIFIKACIJSKI TURNIR ZA UVRSTITEV NA EVROPSKO PRVENSTVO DRAŽEN PETROVIČ - NESPORNO ŠTEVILKA ENA Visoka zmaga naših Bojazen pred tekmo proti Češki je bila odveč - Danes proti Latviji Slavko Kotnik je proti Cehom igral izvrstno (Foto: Tomi Lombar/TRIO) Jure Zorcic iz Wroclawa Ceška:Slovenija 65:94 (30:45) WROCLAW - Dvorana Ludowa, gledalcev 2000, sodnika Miljana (Španija) in Ivanov (Bolgarija). CESKA: Tremel 8 (5:9), Jezdik 6 (2:2), Hruby 4, Kamenik 4 (0:1), Becka 13 (1:4), Svoboda 13 (4:5), Klapetek (0:1), Kre-jici 7 (1:2), Mewdvecky 10 (3:4). SLOVENIJA: Horvat 16 (2:2), Daneu 2, Mirt 6 (2:2), BaCar 2, Zdovc 15, Alibegovič 25 (4:8), Gorenc 11 (5:7), Kraljevič 4, Kotnik 11 (5:8), Djurišič 2. V prvi tekmi na kvalifikacijskem turnirju za uvrstitev na letošnje evropsko prvenstvo so slovenski košarkarji zasluženo in prepričljivo premagali slabo ekipo Češke. Ravno za prvo tekmo so v našem taboru menili, da bo v skupini D najtežja, vendar se je pokazalo, da igralci iz nekdanje CSFR Se zdaleč niso tako dobri kot lani. Češki košarkarji so sicer vodili do osme minute, izid je bil 18:16, nato je Kotnika zamenjal Alibegovič in Gorenca Daneu in naši so pričeli igrati bolje ter večati razliko. Zelo dobro je igral Roman Horvat, ki je v prvem polčasu dosegel kar štiri trojke, tri pa Se kapetan Zdovc. V obrambi sta dobro igrala Djurišič in Kotnik, medtem ko se je Gorenc razigral Sele v drugem polčasu. Nasi so v prvem delu povedli s 15 točkami razlike, tolikšna je bila razlika tudi po prvem delu. V nadaljevanju je po odlični igri Slovenije razlika vse do konca tekme med ekipama le rasla, tako da so naši dve minuti pred koncem vodili že z 31 točkami razlike (90:59). Selektor Janez Drvarič je bil po tekmi zelo zadovoljen in je dejal: »Začeli smo nekoliko nervozno. Potem smo se znebili treme in zaigrali tako, kot smo se dogovorili. V obrambi smo igrali zelo dobro, manjkal nam je le še kakšen hiter protinapad. Povedati moram, da bi igral tudi Tušek, vendar ni mogel, ker je posodil dres Gorencu, ki je svojega pozabil doma.« V prvi tekmi na turnirju je zelo oslabljena ekipa BiH premagala slabe Slovake z visokim rezultatom. Igralci in vodstvo reprezentance BiH so zelo zadržani in zamišljeni, tako da selektor Mirza DelibaSič in trener Ibro Krehič nimata prav lahkega dela. Bosansko moštvo v Wroclawu spremlja tudi približno 20 simpatičnih navijačev, ki visoko na tribuni prepevajo domoljubne pesmi in maha- jo z veliko državno zastavo. Rezultati prvega dne: Slovaška - BiH 69:97 (28:39), Estonija - Makedonija 74:60 (38:32), Anglija - Ukrajina 76:87 (36:37), Latvija - Moldavija 110:64 (47:31), Danes proti Latviji Danes dopoldne ob 10.30 bodo naši košarkarji igrali proti ekipi Latvije, ki je včeraj premagala eno najslabših ekip na tem turnirju, Moldavijo. Latvijci so tekmece premagali še z večjo razliko kot Slovenija Češko, vendar naši nimajo nikakršnega razloga, da bi se nasprotnikov bali. V moštvu pribaltske države so najboljši igralci Karlis Muiznieks, Bogatitis in Zeidak, medtem ko imajo precej slabše igralce na rezervni klopi. Slovenija bi si z današnjo zmago že zagotovila uvrstitev v drugi krog kvalifikacij in uresničila prvi del svojega načrta. Današnji spored - drugi tekmovalni dan: Moldavija - Češka (8.30), Slovenija - Latvija (10.30), Ukrajina - Slovaška (12.30), Makedonija - Romunija (15.00), BiH - Anglija (17.00), Litva - Belorusija (19.00), Hrvaška -Estonija (21.00). Pri njem se vse začne in konča Tudi v Wroclawu je vsem za vzgled WROCLAW - Danko Cvetičanin in Stojko Vrankovič, znana hrvaška košarkarja, sta se v soboto zvečer na poti s treninga v avtobusu glasno pogovarjala. Med živahnim pogovorom o »dolarskih pogodbah« profesionalnih igralcev sta med drugim mimogrede prebrisano ugotovila, da je popolnoma mogoče, da kapetan slovenske reprezentance Jure Zdovc za podaljšanje enoletne pogodbe dobi 600 tisoč ameriških dolarjev, po drugi strani pa sta Hrvata kaj hitro na laz postavila trditev, da naj bi Aris črnogorskemu košarkarju zagrebške Gibone Zdravku Raduloviču za eno sezono dal le 100 tisoč dolarjev manj. In tako naprej in tako nazaj, vse dokler beseda ni nanesla na njunega najbolj slavnega soigralca in najboljšega evropskega košarkarja vseh časov Dražena Petroviča. Prav on je tista točka, pri kateri se začne in konča sleherno dejanje in nehanje selektorja Mirka Novosela. Torej, prej konča. Jasno je, da najboljše igralce stare celine zanimajo le »številke«, torej ogromni dolarski zaslužki. Se posebej pa se o tem pogovarjajo po koncu tekmovalne klubske sezone. Tako naj bi po zadnjih podatkih iz tabora hrvaških košarkarjev Dražen Petrovič v Evropi igral le za Benetton iz Trevisa ali pa v NBA podaljšal pogodbo z New Jersey Nets, tretji »ali« pa se imenuje Boston Cel-tics. Kakorkoli že, tudi na kvalifikacijskem turnirju v Wroclawu je Dražen Petrovič zvezda številka ena, kar tudi sam vseskozi upravičuje. Hrvaška ekipa je na prizorišče pripotovala zadnja in v soboto pozno zvečer tudi zadnja trenirala v starodavni, vendar arhitektonsko zelo zanimivi dvorani Ludowa. S treninga je zadnji odšel ravno brat trenerja Aleksandra Petroviča in tudi zaradi tega je bil hrvaški selektor Mirko Novosel zadovoljen in dobro razpoložen. 'ttmttWfiw+rs ^ Do včeraj zjutraj, ko se je začel pr'1 tekmovalni dan po skupinah, so bila v ospredju, poleg privajanja na novo okolje in življenjski utrip, tudi različna ugibanja in ugotovitve o igralcih, tistih, ki so, in tistih, ki niso prišli v to mimo poljsko mesto. Tako rekoč vsi pogrešajo dva reprezentanta Litve, Sa-bonisa in Kurtinaitisa, pa zanimivega romunskega centra, 217 cm visokega Konstantina Popa, ki igra na univerzi v Miamiju. Tudi Estonci niso prišli popolni, v ekipi ni branilca Tiita Sok-ka. Tudi v drugih ekipah je cela vrsta zanimivih mladih igralcev, katerih igro bodo že v Wroclawu skrbno opazovali številni evropski trenerji, menedžerji in sodniki. Sicer pa je na prizorišču v in poleg dvorane vse bolj živahno. Na novo opremljeno tiskovno središče je sicer zelo lepo, vendar premalo uporabno, čeprav so gostitelji izredno prijazni. Za turnir naj bi se po podatkih organizatorjev prijavilo 87 tujih in 52 domačih novinarjev, ki si bodo ogledali 37 tekem. Kot zanimivost omenimo, da je cena vstopnice, ki velja za vse tekme, 800.000 poljskih zlotov ali 50 ameriških dolarjev. (Foto: A.Pavletič/TRIO) Jure Zorčič NOVICE Smrt jahača WINDSOR - 23-letni britanski jahač Richard Adams se je v soboto smrtno ponesrečil na tridne-Zvni konjeniški dirki, ko je nesrečno padel iz sedla. Približno na polovici dirke »Winsdor trials« je njegov konj zadel ob štirinajsto oviro, Adamsa vrgel iz sedla, nato pa padel nanj in ga pomečkal. Nemudoma so ga odpeljali v bolnišnico, vendar je takoj po prihodu vanjo umrl. Zaradi tega nesrečnega dogodka je bil najbolj zaskrbljen predsednik tekmovanja Giles Rowsell, ki je hkrati dodal, da je to prvi tragičen dogodek v 15-letni zgodovini tekmovanja. (Reuter) Incident v Marseillu MARSEILLE - V včerajšnjih zgodnjih jutranjih urah se je kaotično stanje zaradi divjanja navijačev končno umirilo. Incident, ki so ga povzročiti navijači Marseilla, ni bil posledica slavja njihovih ljubljencev proti Milanu, temveč 37. prvenstvene tekme Marseilla proti Paris Saint Germainu. Kakšnih petsto navijačev, oboroženih s steklenicami, palicami in kamni, na čelu s šestimi razboriteži, eden od njih je bil oborožen celo z nožem, se je spopadlo s policisti in varnostniki. Incident, ki je začinil nogometni dogodek na stadionu Velodrome, se je na srečo končal le s štirinajstimi ranjenimi, od teh jih je bilo kar deset pripadnikov policije. (AFP) Kostadinova premagala Henklovo WÖRRSTADT - Na atletskem mitingu skakalcev v Wörrstadtu je Bolgarka Štefka Kostadinova preskočila 204 cm in »ubila dve muhi na mah«. S tem izidom je namreč premagala večno tekmico Nemko Heike Henkel, hkrati pa je postavila letošnji najboljši rezultat na svetu. Vrstni red:l. Kostadinova (Bol) 204 cm, 2. Henkel (Nem) 201, 3. Sevčik (Bis) 198, 4. Turčak (Rus) 195, 5. Astafei (Rom) 195 itd. (STA) Španci slavili v IMF SANTANDER - Španski rokometni prvoligaš Teka Santander je včeraj v povratni tekmi za pokal Mednarodne rokometne zveze (DTE) premagal nemško ekipo Bayer Dormagen z rezultatom 26:20 (8:14!) in tako kljub porazu v prvi tekmi z 20:24 osvojil pokal IHF. To je po uspehu v pokalu pokalnih zmagovalcev leta 1990 že drugi naslov Spancev v evropskih pokalih. (STA) Slobodna Dalmacija z novim lastnikom SPLIT - Direktor NK Hajduk Vedran Rožič, nekoč odličen nogometaš, je nedavno sporočil, da sta skupaj z Zagrebčanom Miroslavom Kutlom lastnika nadzornega paketa delnic časopisne hiše Slobodna Dalmacija. Rožič je v nakup delnic vložil več kot 3, 5 milijona nemških mark, navkljub pravilu, ki danes sicer velja v svetu, da medijsld magnati kupujejo nogometne klube. Pri tem je zanimivo predvsem to, da Rožič denarja ni vložil v NK Hajduk, ki je bil mnogo cenejši, saj je denimo Giro Blaževič kupil zagrebško Croatio (nekdanji Dinamo) za borih 1, 5 milijona nemških mark, kar je za hrvaške razmere v teh časih zelo veliko. (STA) ATLETIKA / MITING ZA VELIKO NAGRADO HOKEJ/STAN LEYE V POKAL Bubka dosegel najboljši rezultat v ZDA Ukrajinec je preskočil šest metrov - Poraz Wattsa SAN JOSE - Skakalec s palico Sergej Bubka (na sliki) je na atletskem mitingu Bruce Jenner Classic za veliko nagrado dosegel odmeven rezultat. Ukrajinec je šestimi metri, ki jih je preskočil v prvem po- skusu, dosegel najboljši rezultat na prostem na tleh ZDA. Tekmovalce je ves čas oviral močan veter, zaradi katerega se je tekmovanje začelo kasneje, tako da Bubka sploh ni poskušal skakati na večji višini, kljub temu pa je požel buren aplavz gledalcev. Omeniti velja še poraz olimpijskega zmagovalca na 400 metrov Quincyja Wattsa, ki je zasedel šele šesto mesto. Znova se je izkazal Hrr vat Branko Zorko, ki je v teku na 1500 metrov osvojil drugo mesto. Rezultati: moški - 200 m: 1. Effiong (Nig) 20.37, 2. Da Silva (Bra) 20.55, 3. little 20.64; 400 m: 1. Val-mon 45.71, 2. Pettigrew 45.84, 3. Rouser 46.06, 6. Watts (vsi ZDA) 46.85; 1500 m: 1. Bile (Som) 3:39.01, 2. Zorko (Hrv) 3:40.93, 3. Spivey (ZDA) 3:41.57; 3000 m: 1. Davis 7:43.62, 2. Kennedy 7:44.93, 3. Williams (vsi ZDA) 7:47.79; 110 m ovire: 1. Crear 13.35, 2. Pierce 13.44, 3. Swift 13.64, 6. 0‘Brien (vsi ZDA) 13.93; palica: 1. Bubka (Ukr) 600, 2. Potapovič (Kaz) 575, 3. Tarpenning (ZDA) 575; krogla: 1. Barnes 20.91, 2. Toth (oba ZDA) 20.63, 3. Larsson (Sve) 19.79; disk: 1. Washington (ZDA) 64.72, 2. Olukojo (Nig) 64.18, 3. Riedel (Nem) 64.02. Ženske - 100 m: 1. Onyati (Nig) 11.25, 2. Ve-reen (ZDA) 11.32, 3. Free-man (Jam) 11.32; 800 m: 1. Mutola (Moz) 2:01.35, 2. Jenkins 2:01.93, 3. Hill (obe ZDA) 2:02.23; 1500 m: 1. Hill 4:13.23, 2. Jones 4:14.00, 3. Hamilton 4:15.07 (vse ZDA) 4:25.43; 400 m ovire: 1. Farmer-Patrick 55.25, 2. Batten (obe ZDA) 56.07, 3. Hemmings (Jam) 56.13; višina: 1. Bra-dbum 194, 2. Henry 194, 3. Teabeny 190 (vse ZDA); daljava: 1. Joyner-Kersee (ZDA) 709; krogla: 1. Kri-veljova (Rus) 19.53, 2. Fe-djušina (Ukr) 19.35, 3. Pri-ce-Smith (ZDA) 19.25. Los Angeles premagal Toronto Wayne Gretzky - Kralj Matjaž »Veliki gretz« se je prebudil in dokazal, da je še vedno številka 1 v NHL Los Angeles Kings prvič v zgodovini prišli v finale Stanleyevega pokalo TORONTO - V odločilni, sedmi tekmi finala Campbellove konference so Los Angeles Kings v gosteh premagali Toronto Maple Leafs s 5:4 in se tako uvrstiti v veliki finale Stan-leyjevega pokala, kjer se bodo v torek na prvi tekmi pomerili z zmagovalcem Walesove divizije, Montreal Canadiens. Vsekakor bo boj Los Angelesa z Montrealom boj Davida z Golija-tom, saj bo za Los Angeles to prvi nastop v finalu Stanleyjevega pokala v njihovi zgodovini, Montreal pa je bil finalist že petintridesetkrat. Junak tekme v Torontu je bil Veliki Wayne Gretzky, ki je dosegel za svoje »kralje« kar tri gole in prispeval eno podajo, kar je zadostovalo za zmago. V vrstah Toronta pa sta blestela Clark z dvema zadetkoma in Gilmour s tremi podajami. Prvi gol za Los Angeles je dosegel Gretzky, na 2:0 je vodstvo povečal Sandström. Toronto je nato prek Clarka in Andersona izid izenačil. Gretzky je nato spet popeljal Los Angeles v vodstvo, vendar je Clark rezultat spet izenačil. Tri minute in 51 sekund pred koncem je Los Angeles dosegel četrti gol, strelec pa je bil Don-nelly. Vse upe Toronta pa je 37 sekund kasneje pokopal - kdo drug kot Gretzky -in tako dosegel svoj 873 gol. Končni izid, 5:4, je postavil Ellett v 18 minuti. Toronto je nato zaigral brez vratarja, vendar izenačujočega gola, ki bi jih popeljal v podaljšek in ob morebitni zmagi po šestindvajsetih letih spet tudi v finale, niso dosegli. Dvaintridesetletni Wayne Gretzky zaradi poško- dbe hrbtenice, ki bi bila lahko za njegovo kariero celo usodna, ni igral vse do sredine januarja, sedaj pa je zaprl usta vsem, ki so trditi, da je letošnji Gretzky zaradi starosti in hude poškodbe le še senca nekdanjega. Wayne je moral poslušati tudi pripombe, češ da igra »s klavirjem na hrbtu«. Vsekakor Wayne ne skriva zadovoljstva. Veseli se uspeha in ob tem doživlja drugo mladost. »Se nikoli po tekmi nisem bil tako vesel in zadovoljen kot sedaj,« je dejal Gretzky, ki primerja letošnji uspeh Los Angelesa s časi, ko je igral za Edmonton Oders, s katerimi je v petih letih štirikrat osvojil Stanleyjev pokal. »Ko sem igral za Edmonton Oilers, so vsi vedeli, da smo najboljše moštvo, letos pa od nas (Los Angeles Kings) nihče ni pričakoval, da se bomo prebiti tako visoko. Ljudje so se nam smejati, saj smo biti vedno kandidati za izpad«. Klubski kolega Jari Kurri, eden najboljših strelcev v letošnji sezoni, pa je dodal: »Zvezdniki so sijali, statisti pa opraviti svoje delo brez napak«. Pri tem je imel v mislih majhnega branilca Pata Conacherja, ki je ves čas tekme uspeSn0 pazil na paradnega konja Toronta, Douga Gilmour)3’ in pri tem dobil 17 od enaindvajsetih sodniških metov. Veliki finale Stanley]®' vega pokala med Los Angeles Kings in Montrea Canadiens se bo začel v to- rek, 1. junija. Prvi dve tekmi bosta v Montrealu, nato pa še dve v Los Angele" su. Morebitna peta tekma bo spet v Torontu, šesta v Los Angelesu in, če bo p0" trebno, zadnja, sedma, spet v Torontu. Zmagalo pa bo tisto moštvo, ki bo prvo doseglo štiri zmage. (M. J-) Po otvoritvenem golu je Gretzky še dvakrat premagal Felixa Potvina NOGOMET / TRIESTINA Z ZMAGO KONČALA PRVENSTVO V C-1 LIGI Negotovo slovo Tržačani niso izpolnili načrtovanega cilja - Napredovanja ni bilo, vse pa kaže, da tudi prihodnost ni rožnata - Nova preprodaja? ______Igor Pavletič (Q.Jnestina - Siena : STRELEC: v 83. m Labaidi. TRIESTINA: Facc T°» Tangorra, Sandr 0rracchi, Bagnato, ( j,0116’ Marino (v 46. m ressi), Bianchi, C aeas, Rizzioli (v I min. Messini), Labard SIENA: Pinna, Ci Rocchigiani, Baron girice, Fantini, Billic 85. min. Coppol acchi, Lapini, Flori paiocchi (v 73. m: Mariani). SODNIK: Moratti '-osenze. JZKLJUCEN: v 83. Floridi. KOTI: Inestina 9:0; GLEDALCEV: looo. Triestina je zaključila svoje prvenstvo z zma-8°, ki ji dovoljuje, da bo v prihodnji sezoni sode-0yala v državnem Pokalu skupno s prvoli-8aši, kar je res minimal-111 uspeh glede na prvot-n® ojljo društva, ki je oukrito ciljalo na napredovanje. Za to tekmo abonmajske vstopnice niso veljalo in to, poleg res slabega konca sezone je najbrž krivo, da se je na tribunah »N. Rocca« zbra-!° le tisoč gledalcev, kar Jasno kaže, kakšen od-ftos se je ustvaril med 113vijači in društvom. Andrea Bianch (desno) i na posnetku s tekme proti Carpiju In sama tekma je bila točna slika tega vzdušja. Tržačani so imeli nekaj večjo motivacijo od gostov, ki so že matematično izpadli iz lige, in so imeli zato skozi vso tekmo pobudo v svojih rokah, Čeprav brez večje prodornosti. Med domačini so se posebno prizadevali mladi Sandrin, Godeas in Rizzioli, ki jih je trener Russo poslal na igrišče od samega začetka. Igra pa je bila precej lagodna in je v glavnem bolj spominjala na tekmo med poročeni in neporočenimi na kaki plaži kot na pr- venstveni spopad dveh tretjeligašev, od katerih je eden celo računal na napredovanje. Tržačani so sicer imeli nekaj priložnosti za zadetek, toda vratar Pinna je bil vselej na mestu. Obrambi toskanskega moštva je uspelo z »off-side« taktiko skoraj povsem onesposobiti napadalce Triestine in sodnik je neštetokrat zaustavil igro, ko so se tržaški igralci znašli v nedovoljenem položaju. Iz istega razloga je sodnik tudi razveljavil Tržačanom dva zadetka. Do odločitve je prišlo šele 7 minut pred koncem srečanja, ko je Bressi podal žogo Labardiju, ki se je znašel cisto sam pred vrati Pinne in ga premagal z diagonalnim strelom. Gostje so ostro protestirali pri sodniku zaradi domnevnega nedovoljenega položaja Labardija in vezni igralec Floridi je verjetno prekoračil meje dostojnosti in si tako prislužil rdeCi karton. Ob trojnem žvižgu se je ponovil običajni lov na majice domačih igralcev. s tem se je zaključilo to prvenstvo, ki se je za Tržačane začelo odlič- no, saj je bila ekipa ob koncu prvega dela prvenstva na 2. mestu na lestvici. V povratnem delu pa je ekipa popolnoma odpovedala in zbrala smešno nizko število točk. Veliko vprašanje je sedaj, kakšni so naCrti naslednikov bivšega predsednika De Ribja, saj se šušlja, da skupina, ki je trenutno prevzela društvo, nima zadostnega finančnega kritja, da bi krila stroške za prvenstvo z visokimi cilji in zato nekateri že govorijo o možnosti, da ne bi ta skupina preprodala društvo kaki drugi skupini zainteresiran-cev. IZIDI ZADNJEGA KOLA: Carpi - Como 1:1, Leffe - Spezia 3:2, Massese - Alessandria 3:3, Prom Šesto - Palz-zolo 1:2, Ravenna - Car-rarese 3:1, Sambenedet-tese - Empoli 3:0, Triestina - Siena 1:0, Vicenza - Vis Pesaro 2:1. KONČNI VRSTNI RED: Ravenna 45, Vicenza 43, Empoli 37, Leffe in Triestina 36, Chievo in Como 34, Pro Šesto 32, Alessandria, Carrarese, Massese, Pa-lazzolo in Sambenedet-tese 29, Spezia in Vis Pesaro 28, Siena 24, Carpi 22. Ravenna in Vicenza sta napredovala v B ligo, Siena in Carpi sta izpadla v C-2 ligo. POGOVOR S PREDSEDNIKOM OD BOR ROJCEM / NOVOSTI Marko Kalc ponovno na čelu prve ekipe Letošnja sezona na splošno izjemno uspešna Z včerajšnjim zadnjim nastopom narašCajnic na deželnem finalu se je tudi za Odbojkarsko društvo Bor končala letošnja tekmovalna sezona. Ce je za igralce in igralke zdaj nastopil Cas je manj intenzivne vadbe oziroma počitka, pa imajo odborniki polne roke dela z načrtovanjem nove sezone. »V društvu smo najprej analizirali minulo sezono«, nam je povedal predsednik OD Bor Pino Rojc. »Na ženskem področju je bila ta spet ena najbolj uspešnih v zadnjih letih. Na mladinskem področju smo presegli vsa najbolj rožnata pričakovanja. Na pokrajinski ravni nismo imeli v nobeni kategoriji enakovredne konkurence, na treh deželnih finalih pa smo osvojili po eno prvo in eno drugo mesto, kar nas postalja v sam deželni vrh. Rezultati na mladinski ravni se odražajo tudi že na Članski ravni, saj smo v C-1 ligi dosegli obstanek z ekipo, ki so jo skoraj v celoti sestavljale majše mladinke. Upam si trditi, da ni ta cas v deželi nobenega društva, ki bi si lahko privoščil nastopati v državni ligi s tako mlado postavo. Edina negativna nota je bila izpad druge ekipe iz D lige. Ta neuspeh za drušvo ni sicer dramatičen, nam je pa vseeno žal. Na moškem področju je položaj različen. Sektor je v fazi obnavljanja, izpad članske vrste pa je v bistvu bil pričakovan in je posledica starih napak. Moram pa reci, da se na moškem področju kaže v društvu velika vitalnost in zelja po vrnitvi na nekdanje položaje. V društvu je skupina ljudi, ki je pogumno ugriznila v to jabolko in prepričan sem, da bodo sadovi dela vidni že v bližnji bodočnosti.« Kakšne pa so novosti za naslednjo sezono? »Strokovno vodstvo se za zdaj ukvarja z razporeditvijo trenerskih moči v društvu. Gotovo najpomembnejša novost je ta, da bo v prihodnji sezoni pri našem društvu spet treniral Marko Kalc, ki je pri nas že vodil člansko žensko vrsto, ko je ta napredovala v B-2 ligo. To, da je Marko sprejel našo ponudbo in se v bistvu odpovedal možnosti, da bi še naprej ostal pri prvoligaškem klubu iz Firenc, nas izredno razveseljuje, saj. smo prepričani, da smo z njim spet pridobili mladega, a izredno pripravljenega strokovnjaka, ki se je formiral iz naših vrst in se pri nas, kot trener, že odlično izkazal. Marko bo pri nas prevzel skrb za nekaj skupin, posebno pa za člansko zensko ekipo.« Kaj pa dosedanji trener deklet Sorb? »Z delom Christiana smo bili v društvu zadovoljni. Čeprav prihaja iz Rima, se je odlično vključil v naše okolje in se pri nas tudi dobro poCutil. Pomislite, da se tudi uCi slovenščine. Z njim se dogovarjamo, da bi še ostal pri nas s kakšno drugo zadolžitvijo.« Se obetajo novosti tudi v igralskem kadru? »Veliko novosti verjetno ne bo. Kot je znano je z aktivnim igranjem prenehala Elena Maver, kar predstavlja veliko vr-zelv prvi ekipi, ki pa upamo, da jo bodo mlade igralke uspele zapolniti. O morebitnih okrepitvah iz drugih sredin namreč zaradi težkega finančnega položaja ne moremo niti razmišljati, kaj šele, da bi sli v kake konkretne akcije. Pa tudi v samem društvu smo se ze pred leti usmerili v politiko valorizacije lastnega igralskega kadra, po tej poti mislimo tudi nadaljevati, saj je ta tista, ki nam daje največ zadoščenja in moC, da kljub rastočim organi-zaijskim in finančnim težavam vztrajamo pri tem našem delu.« Danes sklepna prireditev in nagrajevanje tumiija Trofeje Nistri v minibasketu Ena večjih tržaških manifestacij v minibasketu za najmlajše je gotovo turnir, ki ga prireja Liberias. Letošnje »Trofeje Nistri« se je udeležilo kar 17 moštev, med katerimi tudi tri slovenske Bor, Kontovel in Polet. Poleg slovenskih so nastopile še naslednje ekipe: Barcolana, CAMB, Dardi, Ferroviario, Libertas, RDR Don Bosco, RCT Cobolli, RCT Stuparich, RCT Padovan, Santos, Ginnastica Triestina, Stefanel A, Stefanei B in Univeristä Popolare. Danes ob 16.30 bo sklepna prireditev tega turnirja. Poleg nagrajevanja bodo na sporedu še štafete, prosti meti, tombola. Skratka, pravi praznik minibasketa, ki je v vseh teh letih požel velik uspeh. Obvestila KOŠARKARSKI KLUB BOR obvešča, da bo danes, 31. t.m., ob 20.30, v mali dvorani na stadionu 1. maj redni občni zbor. Dnevni red: 1. predsedniško poročilo, 2. tajniško poročilo, 3. blagajniško poročilo, 4. razno, 5. volitve novega odbora. Vabljeni! SD POLET organizira drugi teden v juniju TEČAJ KOTALKANJA ZA OTROKE. Podrobnejše informacije na tel. št. 211758 po 18. uri. IKCUPA obvešča, da je v teku vpisovanje v jadralne tečaje Za optimiste za otroke od 8. do 14. leta starosti. TeCaji bodo v naslednjih izmenah: od 21.6 do 2.7., °d 5.7 do 16.7. ter od 19.7 do 30.7. Vpisovanje na sedežu društva ob sobotah od 16. do 18. ure, tel. St. 299858. SD ZARJA - NOGOMETNI ODSEK vabi decke rojene v letih 1982, 83, 84, 85 in 86, ki jim je vsec nogomet in bi se hoteli pobliže seznaniti s to Športno panogo, na "Teden v igrah”, ki se bo odvijal v Športnem centru v Bazovici od 21. do 26. junija 1993. Za prevoz in hrano poskrbi športno društvo. Pohitite z vpisom, ker je število tečajnikov omejeno! Tel. 226483 vak dan od 19. do 21. ure. SK DEVIN - sekcija M.T.B. obvešča, da je v teku vpisovanje za sezono 1993. Informacije na tel. St. 220423 (David). ROKOMETNI ODSEK SK KRAS Prireja od 26. junija do 2. julija 1993 v Zgoniku poletni kamp za vse fante in dekleta, ki bi se radi priključili rokometu. Društvo sprejema vpisnine do 3 junija. Vsa pojasnila dobite v tajništvu šport-nokulturnega centra v Zgoniku telefon 229477 v ponedeljek: 18. - 20.; sreda in Četrtek: 14. - 17; petek: 8.30 -12.30. KARATE / V ORGANIZACIJI SHINKAI KLUBA Centro Sportivo Internazionale z Opčin je zmagovalec 4. mednarodnega pokala Zgonik v karateju. Njegovi tekmovalci so zbrali 62 točk. Na izvrstno drugo mesto med 13 društvi iz Italije in Slovenije pa se je s 54 točkami uvrstil Shinkai karate klub. V zgoniškem športnem centru se je včeraj v katah in napovedani borbi pomerilo preko sto otrok in 44 odraslih, zmagovalci v posameznih kategorijah pa so nato imeli še demonstracijski nastop (Foto KrižmanCic/KROMA) NOGOMET / NAJMLAJŽI Polovičen uspeh Primoija na startu za deželni pokal Primorje - Ganeva 0:0 PRIMORJE: Gruden (Bergagna), Blažina (Tence), Bukavec, Milia-ni, Sancin, Lorenci, Zor-nada (manzin), Šušteršič, Pertot (Jan Gregorij, Semec, Gurman (Ota). Nogometaši Primorja so startali z neodločenim izidom v tekmovanju za deželni pokal »najmlajših«, na katerem nastopajo vsi pokrajinski prvaki. Včerajšnji nasprotnik na Proseku, Ganeva, sicer ni bil nepremagljiv in po besedah trenerja Stefija Pertota bi njegovo moštvo v normalnih okoliščinah zanesljivo zmagalo. Toda poglejmo te nenormalne okoliščine. Tekma je potekala v hudi vročini, ki je še podkrepila utrujenost mladih igralcev Primorja, ki so v soboto zveCer odigrali finalno tekmo na turnirju v Ogleju proti Palmanovi (tekmo so izgubili z 2:1, o poteku turnirja pa bomo še poročali). Vse to se je v igri precej poznalo, pa Čeprav je imelo Primorje stalno premoč. Medtem ko je tekma v prvem delu potekala predvsem na sredini igrišča, pa so si ProseCa-ni v drugem delu ustvarili dve stoprocentni priložnosti, ki pa jih Šušteršič in Manzin nista uspela izkoristiti. Kljub samo polovičnemu uspehu, je bil trener Pertot še kar zadovoljen. »Od svojih fantov nisem mogel zahtevati veC. Za seboj imajo dolgo prvenstvo, zdaj a pa nastopamo še na turnirjih, tako smo včeraj (v soboto, op. m.) igrali finalno srečanje na turnirju v Ogleju proti Palmanovi, ki je zelo dobra ekipa. Sobotna tekma je bila tudi na visokem tehničnem nivoju, pa tudi ritem je bil izredno visok. Zato smo proti Canevi plačali davek utrujenosti,« je poudaril trener Pertot, ki pa je za včerajšnji nastop posebej pohvalil tudi Šušteršiča, ki v zadnjem Času igra odlično, in pa Milianija, ki je skozi celotno prvenstvo in tudi zdaj pokazal izredno konstantno formo. Primorje bo igralo naslednjo tekmo že v Četrtek, in sicer proti Palmanovi, s katero so izgubili v Ogleju. Toda na gosta-vanje bodo odšli trdno odločeni, da dosežejo ugoden rezultat. »Dečkom« Soče po pričakovanju ni uspel podvig proti Sisleyu SoCa Valprapor Posojilnica Sovodnje - Sisley 0:3 (8:15, 9:15,12:15) Kot je bilo pričakovati, »dečkom« SoCe Val-praporja tudi v povratni tekmi prvega kola med-deželne faze ni uspelo premagati »prvoligaške-ga«Sisleya. Razlika je prišla na dan že v prvi tekmi v Trevisu, gostje pa so svojo premoC potrdili tudi v Sovodnjah. Sama včerajšnja tekma je bila bolj prestižnega značaja, soCani pa so nudili razmeroma soliden odpor. Povejmo še, da je kar šest igralcev SoCe Val-praporja vCeraj in danes dopoldne sodelovalo v pokrajinski reprezentanci na Trofeji pokrajin v Huminu, kjer so odigrali dve tekmi (eno vCeraj dopoldne), tako da je tudi utrujenost pripomogla k lažjemu uspehu gostov. Poznala se je tudi odsotnost MužiCa in Mateja Černiča (še posebej v sprejemu), tako da kaj veC kot soliden odpor Sisleyju ni bilo mogoCe. Deželni finale za narašCajnice IZIDA ZADNJEGA KOLA: Pro Romans - Bor Friulexport 3:0 (15:8, 15:7, 15:2); Cordenons PN -Pav Brescia 2:1 (15:12,13:15,15:12). KONČNA LESTVICA: 1. Pro Romans 6; 2. Cordenons 6; 3. Pav Brescia 6; 4. Bor Friulexport 0. Najboljša igralka turnirja je bila Lia Zuliani (Pav Brescia). KOLESARSTVO / IZDALI TUDI ZNAMKO Na jubilejni 10. kolesarski dirki od Gorice do Pulja sodelovalo 180 kolesarjev Včeraj je na skoraj 200 lan dolgo pot od Gorice do Pule, na 10. kolesarsko vožnjo, odpeljalo kakih 180 kolesarjev. Jubilejno izvedbo Športne prireditvef organizator je bilo društvo Pedale Go-rizia) so obeležili tudi s priložnostnim postnim žigom, progo pa so podaljšali do Pule. (Foto S. R.) VAS STIK S SVETOM TISKA / / / / / / / / / i ^ ' \ V ' \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ • ^ \ DISTRIBUCIJA MEDNARODNEGA TISKA PO EVROPI NAROČNINE NA MEDNARODNE DNEVNIKE, REVIJE, KNJIGE ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA DISTRIEST NAROČILA SPREJEMAMO TUDI PO TELEFONU IN FAKSU TRST TEL. 040/7796666 FAKS 040/7796402 SEŽANA TEL 067/73373 FAKS 067/31202 NAJAVE PRIREDITEV Ponedeljek, 31. maja 1993 . GLEDALIŠČA Slovenija !aW|LJANA Cankarjev dom (061/222-815) ^Uns - Štromajer: LA LA SLINA (danes, 31. GOVc18 Ur*’ ^t'L10va dvorana). Igra PETRA DRAMA SNG (061/221-511) rc^riSch: D°N JUAN ALI LJUBEZEN Dl ^OMETRIJE (sreda, 2. 6., in Četrtek, 3. 6 in t^9'30 ur')- abonmaja Dijaški 6 VeCen ln Dijaški 3 Večerni. ^AU DRAMA Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM (da-j®,8’ 31, 5- ob 17. in 20. uri). Za izven (kon-' ^adnji predstavi v sezoni! OPERA (061/331-945) re'rT'?11^ "CRIPTTH (sreda, 2. 6., ob 19. uri, za Sreda in izven; petek, 4. 6., ob 16.30 uri, za red Petek in izven). L’UBL,ANSK0 A- Dorfman: DEKLICA IN SMRT (danes, 31. ■ za abonma E in izven; torek, 1. 6. ob 19.30. ri, za a^opma Torek in izven; sreda, 2. 6. ob ■30 uri in 19,30 uri, za abonma Sreda po-P° danski in za izven ter za Mladinski I). Magodic, M. Pokorn, B. Tadel: KLINIKA TI-LI d. o. o. (sreda, 2. 6. ob 22. uri). Za iz-Ven in konto. iviaribor SNG DRAMA (062/221-206) VELIKI ODER ŽIVLJENJE SO KRATKE SANJE (torek, 1. • °b 19.30 uri). Plesni projekt v izvedbi Plesne skupine NERO. OPERA G- Verdi: RIGOLETO (danes, 31. 5. ob 19. Uri)- Za red Zeleni. Dirigent: Boris Švara, režiser: Wazlae Orlikowsky Prešernovo gledališče ■ l°64/222-681) Evald Flisar: KAJ PA LEONARDO? (da-®es’ 31. 5. in v torek, 1. 6. ob ob 20. uri). a abonma Sobota II., Konto in izven; za a onrna Modri, konto in izven; za abonma Rumeni, konto in izven. Gostovanje estnega gledališča iz Ljubljane. Henrik; Ibsen: NORA (torek, 1. 6. ob 14. ^ri). Gostovanje v Kulturnem domu rečka Kosovela, v Sežani. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDA-USCE (061/310-610) Matjaž Farič: VETER, PESEK, ZVEZDE (v sredo, 2. 6. ob 19.30 uri). Za izven. HlUj LINHARTOVO SREČANJE/ MLADINSKI GLEDALIŠKI IN LUTKOVNI FESTIVAL KLET V GLEDALIŠČU, Slovenski trg 13 Ob 9. uri (petek, 4. 6.) Lutkovno gledališče Kranj - Lojze Kovačič: DVA ZMERJAVCA. GLEDALIŠČE PTUJ Ob 10. uri (petek, 4. 6.) Gledališča skupina Čarovnica Vera in sedem globusov, Gimnazija Poljane - Marcel Achard: BI IGRALI Z MANO. Ob 12. uri Lutkovna skupina Pb, Gimnazija Velenje - Dick Roughsey: MAVRIČNA KAČA. Ob 16. uri GILS-KODUM in gledališka skupina Tabula Rasa - Heiner Müller: KVARTET. Ob 20. uri SLOVESEN ZAČETEK SREČANJA (Slavnostni govornik režiser, Jože Babič); DPD Svoboda Gledališče Ptuj, Teater III - Franček Rudolf: PEGAM IN LAMBERGAR. KLET NA SLOVENSKEM TRGU 1 Ob 11. uri (petek, 4. 6.) Gledališka skupina Gimnazije Škofja Loka - Domi Vrezec: BRBOTAJOČI PSIHOHONDER. Ob 18. uri Eksperimentalno gledališče F, Gimnazija Celje - Avgust Strindberg: GOSPODIČNA JULIJA. NARODNI DOM Ob 22. uri Spoznavni večer. NARODNI DOM - MALA DVORANA Ob 9. uri (sobota, 5. 6.) Pogovor o predstavah (vodi Simon Kardum). GLEDALIŠČE PTUJ, Slovenski trg 13 Ob 10.30 uri (sobota, 5.6.) Gledališča skupina Vicešampioni v orientacijskem teku, Gimnazija Vič - Woody lAllen: BOG. Ob 15. uri Gledališča skupina Plejade, Koper - Gregor Strniša: DRIADA. Ob 20. uri DPD SvobodaGledališče Ptuj, Teater III - Slawomir Mrožek: NA ODPRTEM MORJU. Ob 22. uri KUD France Prešeren, Ljubljana - NAPRAVITE MI KRSTO ZANJ. KLET GLEDALIŠČA PTUJ, Slovenski trg 13 Ob 12. uri (sobota, 5.6.) Lutke čez cesto, Kranj - Ela Peroci: ZLATI VIOLINSKI KLJUČ. Ob 19. uri Gledališča skupina PST, Dijaški dom Poljane - Barbara Orel: LIKALNIK. KROMANSKI PALACIJ - GRAD Ob 18. uri (sobota 5. 6. ) Gledališča skupina Šentviške Ničke, Gimnazija Šentvid - Eugene Ionesco: PLEŠASTA PEVKA. NARODNI DOM Ob 23.(sobota, 5. 6.) uri Pogovori o predstavah (vodi Simon Kardum). GORNJA RADGONA CESARJEVA NOVA OBLAČILA (danes, 31. 5., ob 10. in 11. 30 uri; torek, 1. 6., ob 9. in 11. uri; sreda, 2. 6., ob 9. in 11. uri). Gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. kulturni dom Gostovanja SSG s predstavo »Cesarjeva nova .Učila«; danes, 31. t.m., ob 10.00 , juhi, 1. Janija, ob 9.00 in 11.00 ter v sredo, 2. junija, a 9.00 in 11.00 v Gornji Radgoni, azono 1992/93 bosta zaključila Marjana erZaj in Aleksander Vodopivec s koncertom ob kozarcu domačega vina v četrtek, 3. Janija, ob 22. uri. J Četrtek, 3. junija, ob 20. uri v Kulturnem °niu še zadnja ponovitev komedije Milana eča »Vsega je kriva Marjana Deržaj«. Dvorana TRIPCOVICH uPerna sezona in Baleti 1992/93 V petek, 4. junija, ob 20. uri (red A) premier-8 a predstava D. Cimarpsa »II matrimonio segreto«. Direktor Roberto Soldatini. Režija Luigi Alva. Nastopajo Romano Franceschet-to, Lucia Scilipoti, Silvia Gavarotti, Helga M«uller Molinari, Marco Camastra, Max Re-nee Cosotti. Druga ponovitev v soboto, 5. junija, ob 20. uri (red B). Predprodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich. Urnik: 9-12, 16-19 (zaprto ob ponedeljkih), ob predstavah: 9-12, 18-21. GLEDALIŠČE GRIST ALI .O LA CONTRADA V juliju, in sicer 2., 8. in 9., bo v okviru Festivala operete, v sodelovanju z občinskim gledališčem G. Verdi na sporedu predstava »L’amore e un treno» z Danielo Mazzucato in Max Reneb. Cosottijem. Režija Francesco Macedonio. UjOROSKA SILQYEC KlESTNO GLEDALIŠČE V sredo, 2. junija, ob 19.30 »Bela roža«, niJa, ob 19.30. opera Udo Zimmermanna. Ponovitev v četrtek, 3. ju- ZANAJMLAJŠE WUBLJANA PIONIRSKA KNJIŽNICA (061/317-269, Komenskega 9) POGOVORI O KNJIGAH: praznovanje se začenja (danes, 31. 5., ob 17. uri). Zadnje srečanje v tem šolskem letu. Prireditev je primerna za oboke od 10. leta starosti dalje. SflABlBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE Kolarič: O GOBAH, STONOGI IN PLEVELU (torek, 1. 6. ob 9. in 10.45 uri). KD Rače za OS Rače in Fram. Polak-Sbeda: KO PRIDE GOSPOD ZVEZDICA (četrtek, 3. 6. ob 9.30 in 10.30 uri). Za VVO Boris Peče. CELJE MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE ČAROBNA SKRINJICA (1.6. ob 10. uri). Lutkovna skupina FRU FRU Ljubljana. Mihaela Jezernik: LIKOVNA DELAVNICA (2. 6. ob 9.30 uri) NOVA GORICA A. Goljevšček: ČUDEŽNI KAMEN (torok, 1. 6., ob 9.30 uri). Za O. S. Logatec. Kunst-Stromajer: LA LA SLINA (sobota, 5. in sreda, 9. junija ob 21. uri v Štihovi dvorani Cankarjevega doma). Igra PETRA GOVC (na sliki). Zgodba spiralastega rajanja Zgodba, ki jo bom pripovedovala, govori o moji popolnosti in moji izničeno-sti, o moji bolezni in mojem umiranju, o mojem življenju in moji smrti. Sredi okroglega sveta in neskončnega vesolja sem doživela svojo lastno smrt in hkrati spoznala svojo lastno veličino. Spiralasto potovanje me vodi na veliko in usodno srečanje s koncem. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM PROJECT ENGLISH and CHATTERBOX (torek, 1. 6., od 10. do 18. ure). Učenci osnovnih šol razstavljajo svoje izdelke. Predavanje SERRGIA MICHELIJA: Kako pripoveduje italijanska umetnost skozi književnost, slikarstvo in film (sreda, 2. 6., ob 17. uri, E3). Vabljeni! MEDNARODNI STROKOVNI FORUM O SISTEMIH KAKOVOSTI (sreda, 2. 6. od 10.00 do 15.30 ure). Organizator: Slovenski institut za kakovost in meroslovje. CEUE NARODNI DOM Posvet o AIDS-u (torek, 1. 6. ob 9. uri). Posvet po potekal pod pokroviteljstvom Mini-sbstva za zdravstvo RS. SLOVENJ GRADEC GLASBENA SOLA Tiskovna konferenca Studia SNG Opera in balet Ljubljana in Skupščine mesta Slovenj Gradec, posvečena 90-letnici smrti HUGA WOLFA (danes, 31. 5., ob 18. uri). ŽALEC DOM II. SLOVENSKEGA TABORA V ŽALCU Dobrodelni koncert pod motom Za glasbeni užitek, za knjigo, da bi nam bilo lepše živeti (torek, 1. 6., ob 20. uri). BLED FESTIVALNA DVORANA 2. Mednarodni simpozij na temo "SPORT MLADIH" (od 1. do 4. 6.). FURLANUA-JULUSKA KRAJINA__________________ TRST AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Danes, 31. t. m., ob 18. uri »Uro z...« srečanje s perujskim tenorjem Luigijem Alvo. GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA SLOVENSKA FILHARMONIJA Komorni koncert študentk Akademije za glasbo (danes, 31. 5., ob 19.30 uri, Velika dvorapa). GRAD TIVOLI TORKOVI VEČERI: koncert Darje Švajger, vokal in Peter Wegele, klavir (torek, 1. 6.). Darja Švajger je koncertirala že v večini srednjeevopskih držav z različnimi zasedbami (Big Band, Jazz-trio, Duo-klavir). Peter Wegele, Nemčija, se je gla- sbeno izobraževal v Münchnu; od leta 1992 spremlja Darko Švajger v Duo-za-sedbi. MARIBOR UNIONSKA DVORANA Simfonični koncert Orkestra opere in baleta SNG Maribor (sreda, 2. 6., ob 19.30 uri). Dirigent Pavle Dešpal, solist Srečko Kovačič. KAZINSKA DVORANA Jubilejni koncert PRO MUSIČE TIBICINE (torek,1.6., ob 20. uri) Za izven. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST GLEDALIŠČE MIELA ZATTERE ALLA DERTVA: v sredo 9. junija, ob 21.30 bo na sporedu koncert skupine Les Batte-ries v sodelovanju z La Gazza Pendente iz Trsta. AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA V sredo, 2. junija ob 18. uri zaključna Akade-mijagojencev Glasbene matice. Vabljeni! TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE Jutri, 1. junija, ob 20.30 niz Danubio - Una civilta musicale: nastopil bo Janosi Ensam-ble. Izvajali bodo romunske in madžarske ljudske skladbe. VIDEM STADION FRIULI 12. junija koncert Vasca Rossija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri Utat v Pasaži Protti. BASSANO DEL GRAPPA Danes, 31. t. m. prvi koncert turneje Zucche-ra. Ob njem bosta nastopila Sting in Eric Clapton. RAZSTAVE :: SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM Razstava OSKARJA KOKOSCHKE - Skice s potovanj (Galerija CD). Razstavo si lahko ogledate do 6. junija. Otvoritev razstave Novejša slovenska arhitektura: REALNOST VIZIJE (četrtek, 3. 6., ob 20. uri, I. preddverje). MESTNA GALERIJA Na ogled je slikarska in kiparska razstava SODOBNA LITVANSKA UMETNOST iz Kaunasa. Razstava bo na ogled do 15. junija. GALERIJA ZDSLU Na ogled je razstava slikarskih del VALENTINA OMANA. KUD FRANCE PREŠEREN, Trnovo Na ogled je razstava slik NATAŠE RIBIC z naslovom The War and the Distance. KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE Razstava RIHARD JAKOPIČ - To sem jaz, umetnik... Iz življenja in dela velikega slikarja. NARODNA GALERIJA Na ogled so dela RIHARDA JAKOPIČA iz javnih in državnih zbirk. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO V foyeryu MGL razstavlja BOJAN KLANČAR grafike Ubiti v maju (osmrtnice), Bosna 1993. GALERIJA INSULA (Dvorni trg) Na ogled je razstava akademskega slikarja RAJMUNDA KOCBEKA. SMELT CARPE DIEM, razstava Zoisovih štipendistov ljubljanske regije do 5. junija. LEKOVA GALERIJA (Verovskova 57) Do 11. junija razstavlja grafik VENO DOLENC. GALERIJA MIT (Dvorakova 12) Do 11. junija si lahko ogledate dela ALENKE VICELJO. BEŽIGRAJSKA GALERIJA V torek, 1, 6. ob 19. uri bo otvoritev razstave risb, slik in grafik SAMUELA GRAJFONERJA. Razstavo so pripravili v sodelovanju Umetnostne galerije iz Maribora. GALERIJA KRKA Do 23. junija je na ogled razstava plastik in grafik akademske kiparke MILENE BRANI-SELJ iz Cerknice. GALERIJA SLOVENIJALES Do konca junija je na ogled je razstava akademskega slikarja IVETA ŠUBICA Slikovne predloge za freske. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE/CEKINOV GRAD Na ogled je razstava LETALSKE MAKETE s prikazom razvoja letalstva. Zaradi zanimanja do konca junija podaljšujemo razstavo MENJAVE DENARJA v 20. STOLETJU V SLOVENIJI. MARIBOR RAZSTAVIŠČE PEDAGOŠKE FAKULTETE Na ogled je razstava risb BOJANA GOLIJA iz cikla ZRCALCE, ZRCALCE, POVEJ... RAZSTAVNI PROSTORI (na trgu B. Kraigerja 3) Do 19. junija bo na ogled razstava skulptur DRAGICE CADE2 . CEUE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI (H. nadstropje Mestnega gradu) V novih razstavnih prostorih je na ogled stalna zbirka likovnih del, ki jih je Celje odkupovalo tri desetletja. CAFE GALERIJA Na ogled je razstava del akademskega slikarja MILANA TODICA. LIKOVNI SALON Razstava Otroške ilustracije avtorice MOJCE CERJAK. KRANJ GALERIJA PREŠERNOVE HIŠE Na ogled je razstava slik MIRNE PAVLOVEC, Sprehodi po Gorajtah. GALERIJA MESTNE HIŠE Na ogled je razstava slik in grafik NATAŠE PICMAN: Žrtvovanje pomladi. ŠKOFJA LOKA GALERIJA LOŠKEGA GRADU Na ogled je razstava SLOVENSKI ČASOPISNI STRIP 1993. SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKA KOSO-VELA(067/73-355) Do 15. junija razstava slik KRIŠTOFA ZUPETA. AJDOVŠČINA PILONOVA GALERIJA Do 20. junija je na ogled razstava grafik STEFANA GALICA - Grafike 1984-93. FUR^XNIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK GALERIJA Na ogled je fotografska razstava Martina Rauchenwalda (Avstrija), Maurizia Frulla-nija (Italija) in Rajka Bizjaka (Slovenija). GALERIJA TORBANDENA Do 11. junija razstavlja Zoran Mušic. Na ogled bodo slike od 1946 do 1953 leta. GALERIJA CARTESIUS Na ogled je razstava slikarke Marie Terese De Zorzi. GALERIJA RETTORITRIBBIO 2 Na ogled je razstava slikarja Ottavia Bombe-na. GALERIJA BASSANESE Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00. GALERIJA MINERVA Do 3. junija je na ogled 33. razstava žensk umetnic, ki so včlanjene v Združenje FIDA-PA. LAB ORATORIO P (Park bivše umobolnice pri sv. Ivanu) Do 3. junija razstavlja svoje pokrajine Diego Porporati. Umik: vsak dan od 17.30 do 20. ure. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure. TRGOVSKI CENTER IL GIULIA BIVŠA PIVOVARNA DREHER Do 6. junija razstavljajo Salvatore Fiume, Michele Cascella in Norberto. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Stalna razstava »Načrti za Miramar«. GALERIJA MALCANTON Na ogled je razstava slikarke Olivie Siauss. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviščar-ske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella. BANI (OPČINE) OVČARJEVA HIŠA Razstava »Ondile čez Stari vrh« - Bani: Zgodovina kraškega naselja skozi stare katastrske mape, listine in pričevanja, ki jo je pripravilo SKD Grad bo na ogled vsako nedeljo v juniju od 18. do 21. ure GRADIŠČE GALERIJA L. SPAZZAPAN Na ogled je razstava o goriškem likovnem zavodu »Max Fabiani«. VIDEM PALAČA SAVORGNAN Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«. KOROŠKA CELOVEC GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30 Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja. Do 5. junija na ogled je razstava Jürgena Brodwolfa. EVROPSKA HIŠA (Reitschulgasse 4) Do 4. junija bo na ogled razstava slik Gorana Horvata. KAVARNA LENDHAFEN (Villacher Str. 18) Do 6. junija razstavlja Božin Kuzman. RITTER UMETNA HALA (H.-Gmeiner Str.) Do 1. oktobra je na ogled razstava »Misere« H- Kerolda in W. Büttnerja. GALERIJA FREUND (Weisbadener Str. 3) Do 12. junija razstavlja Reimo Wukounig. ARS TEMPORIS (Herreng. 14) Na ogled je razstava Stuhlobjekte. BEUAK GALERIJA HOLZER, Widmanng. 7 Do 31. t. m. je na ogled razstava Heralda Gangla. TINJE GALERIJA TINJE Na ogled je razstava Andreja in in Marjetke Dolinar. RICARJA VAS GALERIJA 7 Odprta je razstava W. Aichorn in I. Juritsch. Ponedeljek, 31. maja 1993 RUBRIKE V Evropi se po dobrih štirih desetletjih dogajajo zgodovinski premiki in, Ce imamo količkaj posluha, opazimo, da se marsikje že podira, kar se je v tem Času zgradilo ah s težavo vzdrževalo. Ni mogoče zatiskati oCi pred resnico, da divja po Evropi vojna. Cas pred drugo svetovno vojno je bil v Evropi Cas mrzličnega sklepanja zavezništev, preizkušanja moči in priprav za odločilni spopad. Os Hitler-Mussolini je potrebovala pregleden in predvidljiv položaj na Balkanu, kjer je kraljevina Karadordevi-čev igrala dokaj pomembno vlogo. Namestnik Pavle je bil precej voljna figura za »pametne« dogovore tako z Mussolinijem, kot tudi s Hitlerjem. Najprej so zadeve ure-dili Italijani z dogovorom Ciano-Cincar Markovič v Benetkah 24. aprila 1939, in italijanska okupacija Albanije Srbov ni veC motila. Prijateljstvo na Jadranu je bilo trdno. Nemci so se stvari lotih gospodarsko, obenem pa je Hitler že leta 1938 svečano poudaril, da so meje z Jugoslavijo trajne. Njegovo paktiranje z Rusi je omogočilo vzpostavitev diplomatskih in prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in sovjeti. Na vsak naCin pa si je hotel zagotoviti jugoslovansko nevtralnost. Zato je najprej poklical na obisk zunanjega ministra Cincarja, že naslednji teden, 1. junija 1939, pa je prišlo do uradnega obiska kneza namestnika Pavla pri Hitlerju. Usoda Jugoslavije je bila zapečatena. Sprijaznili smo se z ugotovitvijo, da so nase sanje “zgolj sanje” in da v njih razen preprostih sanjskih sestavin (slik, zvokov, občutij, Čustev, hotenj...) ni mogoče najti nobenega globljega pomena, kajti Česa takega v njih niti ni. A občutek, da se v njih kljub temu skriva nekaj veC, nas vendarle Se kar naprej CrviCi; in kljub veri, da bomo “pravi pomen” sanj našli nekje izven sanjskega kraljestva, nas Se kar naprej vztrajno muci, da bi ga šli iskat vanj. RazišCimo torej, odkod občutek tolikšne pomenljivosti sanj in odkod želja po njihovemu razkritju. Preden ne opravimo s temi dilemami, se namreč ne bomo mogli v miru preusmeriti tja, kjer nas Čakajo resnični zakladi... Velikokrat slišimo ali preberemo kakšno besedo, največkrat tujko, ki je za nas popolnoma nova. Besede ne razumemo, imamo pa vtis, da vendarle nekaj pomeni; večkrat jo slišimo, določnejši ja ta vtis. Občutek skrivnostnosti in nejasnosti nas dela negotove ter nas priganja, da bi dognali njeno pravo pomensko vsebino, kar navsezadnje ponavadi tudi storimo: pogledamo v slovar ali koga povprašamo. Ce je zdaj pomen besede jasen in enoznačen, se nam zdi, kakor da smo predrli nekakšno temačno meglo, ki nam ga je dotlej prikrivala; doživimo ga kot razjasnitev nečesa potencialno jasnega oziroma kot razkritje nečesa, kar je že vseskozi obstajalo in kar je bilo treba zgolj odkriti oziroma stopiti bliže, od koder se razločneje vidi. Vendar temu ni ravno tako. Občutek nejasnosti, ki nas navdaja ob prvih srečanjih z novo besedo, ni nekakšna slutnja njenega pravega pomena, nejasno videnega skozi meglo, ki bi jo bilo treba le razkaditi; in trenutek, ko se seznanimo s “pravo” definicijo te besede, ni enostavna razbli-nitev te megle in zaznava resničnega pomena besede. Tedaj ji pomen pravzaprav prvikrat dodamo - vsaj jasnejšega, enoznaCnejšega in določnejšega, pac takega, kakršnega nam dirigira definicija v slovarju ali razlagalec. Pomen, ki smo ga tej besedi pritaknili prvikrat, pa ni imel takšnega “dirigenta”; nanjo smo povsem spontano in “svobodno” navezali vrsto nedoločnih predstav in občutkov, “izbranih” kvečjemu po principu podobnosti z neko besedo ali glede na kontekst, v katerem smo besedo slišali. Zato je bil takratni pomen tako zelo nejasen, meglen, nedoločen in skrivnosten ter nas je navdal z negotovostjo. Skratka, prvikrat smo besedo mistificirali. Ko smo zvedeli za “pravo” definicijo in nadomestili prvoten pomen z jasnim (ali vsaj jasnejšim), pa je občutek skrivnostnosti izginil; besedo smo de-mistificirali. Enako moramo storiti s svojimi sanjami. Občutka, da sanje vsebujejo nek globlji pomen, ki pa je meglen in težko doumljiv, nam namreč ne dajejo same sanje, paC pa tiste naše predstave, misli in občutki, ki jih sanjam pridamo naknadno, z dnevnim umom. Sanjam namreč po principu naravnih psihičnih asociacij nehote pritaknemo številne bolj ali manj smiselne občutke in predstave že v Času, ko jih zjutraj spominsko obnavljamo; ko išCemo razlago njihovega domnevno globljega pomena po sanjskih bukvah, pa tako in tako. In ker so takšne predstave praviloma nedoločne in nejasne, nam povzročajo občutek mističnosti in negotovosti, ta pa nas priganja k demistifikaciji (razjasnitvi, razlagi) - kam drugam kakor v smer, kamor smo te predstave projicirali, torej v same sanje. Ampak sanj ne moremo de-mistificirati z nekakšnim pozornejšim raziskovanjem sanj, kajti tega, kar jim dodamo od zunaj, v njih ne bomo mogli niti najti niti razmegliti. Rešitev je v tem, da vse te meglene pomenske vsebine razpoznamo kot tujek, nakar jih skušamo nekako ukiniti ali vsaj postaviti na nemotečo distanco - sanje pa odtlej obravnavamo kot to, kar v izkustveni evidenci so: preprost sanjski doživljaj. Sele tedaj se lahko resno posvetimo iskanju resničnega pomena sanj -kajpak ne po sanjskih “slovarjih”, saj sanje niso isto kot besede, pomen sanj pa ni in ne more biti določen na enak način kot so določene pomenske vsebine besed - torej konvencionalno, s poljubnim dogovorom. JEDILNIK porova juha svinjina s fižolom ajdovi žganci slivov kompot Slavko Adamlje Svinjina s fižolom NUMIZMATIKA Srebrnik med drobižem Vitomir Čop SESTAVINE: 60 dag svežega svinjskega vratu, 25 dag fižola, 10 dag maščobe, 10 dag suhe slanine, večja čebula, 3 paradižniki, jušna zelenjava, 2 stroka česna,1/2 I vode ali juhe, sol, tolčen poper, sladka paprika CAS PRIPRAVE: 40 minut Meso narežemo na srednje velike kose, v masti hitro popečemo, dodamo na lističe narezano Čebulo, solimo, popramo in pražimo. Prilijemo vodo ali juho, dodamo namočen fižol in jušno zelenjavo (povežemo jo z vrvico, da jo lahko vzamemo iz kuhane jedi). Dodamo na rezine narezano slanino in olupljene paradižnike, pokrijemo in kuhamo približno 80 minut. Ponudimo z ajdovimi žganci ali rezino domačega kruha. VEGETARIJANSKI JEDILNIK ______________ Neva Miklavčič Predan grahova juha sirovi štruklji bezgov sok iz sirupa Bezgov sirup SESTAVINE: (za 5 litrov) 33 bezgovih cvetov, 3 1 prekuhane vode, 50 g citronske kisline, 3 kg sladkorja Bezgove cvetove namočimo v tri litre prekuhane vode. naslednji dan pa primešamo citronsko kislino. Do drugega dne večkrat premešamo. Naslednji dan jih precedimo, cvetove odstranimo, dodamo tri kilograme sladkorja in segrejemo do vrelišča. Pazimo, da ne zavre. Pripravimo steklenice, ki smo jih temeljito oprali in razkužili z alkoholom. Steklenice osušimo in jih segrejemo, da ne bodo popokale. Vanje nalijemo še vroč sirup in jih zamašimo s prekuhanimi gumijastimi zamaški. Se vroče steklenice pokrijemo z odejo in pustimo, da se počasi ohlajajo. Sirup se obdrži vse leto. Pijemo ga razredčenega z vodo, uporabljamo pa ga tudi v kuhi. 1. januarja letos so Mehičani denominirali svoj peso in mu odrezali tri ničle. Tako po novem ameriški dolar velja le še tri namesto tri tisoC starih pesov. Ob tej priložnosti so izdali novo serijo bankovcev in kovancev z vrsto novosti. Kar štirje kovanci v seriji so dvobarvni, podobno kot italijanski kovanec za 500 lir, eden med njimi pa je celo srebrn. Novo serijo sestavlja osem kovancev, ki imajo na prednji strani vsi državni grb - kondorja s kačo in kaktus, na hrbtni strani pa oznako vrednosti in ornament v predkolumbovskem slogu. Najmanjša kovanca po 5 in 10 centavov sta iz nerjavečega jekla, kovanca po 20 in 50 centavov sta medeninasta. Sledijo trije bimetalni kovanci po 1, 2 in 5 pe- sov z medeninastim srednjim delom in jeklenim obročem. NajveCji kovanec za 10 pesov ima medeninast obroC in srebrn srednji del. Zanimivo je, da je to po dveh desetletjih prvi srebrnik, namenjen vsakdanjemu prometu. Bimetalni kovanci so v svetu razmeroma novi, saj je prvi tovrstni kovanec - italijanskih 500 lir - prišel v obtok šele leta 1982. Kmalu so podoben kovanec izdali tudi Francozi, danes pa jih izdaja že cela vrsta držav. Kljub temu je ta inovacija stara že dve stoletji. Prve tovrstne poskusne kovance, ki sicer niso prišli v promet, je ameriška kovnica izdelala že leta 1792. V šestdesetih in sedemdesetih letih tega stoletja je cena srebra močno narasla in vrednost kovine je presega- la nominalno vrednost kovancev. Zato so vse države, kjer so takrat še krožili srebrniki, le-te zamenjale z nikljastimi kovanci. ZDA so to storile med 1965.in 1970. letom, Avstrija med 1968 in 1974, Švica je svojo serijo zamenjala leta 1968, Nemčija kovanec za 5 mark leta 1975. Kljub temu nekatere države še vedno izdajajo srebrnike, ki so teoretično namenjeni obtoku, v praksi pa so to le priložnostni kovanci, izdani v razmeroma majhnih kolicnah. V Nemčiji je to mark, v kovanec za 10 ^Mehika namerava za izdelavo srebrnika porabiti sedem milijonov unč srebra letno. Avstriji za 500 šilingov, v Švici za 20 frankov, v Franciji za 100 frankov. Mnoge države, med njimi je zal tudi Slovenija, so se odločile izdajati srebrnike le v posebni tehniki, ki jih prodajajo po višjih cenah od njihove dejanske vrednosti. Odločitev za izdajo rednega srebrnika seveda ni bila naključna, saj je Mehika najvecji pridelovalec bele kovine na svetu. Samo leta 1991 so pridelali 62,7 milijonov unč (približno 1.900 ton) srebra. Istega leta so ga vse svetovne kovnice skupaj porabile za izdelavo kovancev 27,7 milijonov unc, Mehika pa ga namerava za izdelavo novih kovancev po 10 pesov porabiti 7 milijonov unc letno. ZDRAVNIK________________ Ljubljana: Medicinska pomoč za odrasle v urgentnem bloku UKC; za mladino do 15. leta starosti ob delavnikih cez dan v otroških in Šolskih dispanzerjih ZD Ljubljana; ponoči od 19. do 7. ure Za pomoč v zdravstveni ali življenjski ogroženosti na domu, v prometni nesreči idr., po tel.: 323-060. Grosuplje: Ponoči od 19. do 7. ure tel.: 783-039. Zasavje, Litija: V ZD, tel: Trbovlje 0601/21-222, Zagorje 61-644, Hrastnik 41-006, Litija 061/881-855 Maribor: ZD,Ulica talcev 5: naročila za obisk na domu po tel.: 062/ 212-22. ure. Lenart: Dežurstva od 20 do 6., tel.: 721-141 Lendava: ZD na Kidričevi 32 , od 6.30 do 22. ure. Ljutomer: ZD na Ul. 1. sl. tabora 2, od 7. do 19. ure. M. Sobota: ZD na Grajski 22, od 6. do 20. Žalec: Dežurstvo ZD, tel.: 063/711-251 Celje: ZD Celje, Gregorčičeva ul., tel.: 063/27-721 Laško: ZD Laško, tel.: 063/731-233, ob sobotah ordinacija do 15. ure. Mozirje: Dežurstva od 13. do 20., ob ponedeljkih Mozirje in Ljubno, ob torkih Nazarje in Gornji Grad, ob sredah LuCe in Nazarje, ob Četrtkih Mozirje in Nazarje, ob petkih Mozirje, tel.: 063/831-421 Sl. Konjice: ZD, tel.: 063/754-522 G. Radgona: ZD, Partizanska 34, od 7. do 22. ure. Sl. Bistrica: ZD, tel.: 811-171 Kranj: ZD, tel.: 064/215-261 Jesenice: ZD, Titova 78, tel.: 064/81-641 Tržič: ZD od 19. do 6. ure, tel.: 064/50-141 Šk. Loka: Nočna služba dela od 19. do 6. Bled: Dežurstvo, Mladinska 1, tel.: 064/77-181 N. Gorica: ZD od 20. do 7. ure, tel.: 065/22-122 Ajdovščina: ZD, tel.: 065/61-184 Tolmin: ZD, tel.: 065/81-120 Sežana: ZD, tel.: 067/73-671 ZOBOZDRAVNIK____________ Ljubljana: Ob delavnikih od 7. do 19. ure dispanzerji za zobozdravstveno varstvo ZD Ljubljana Litija: ZD od 7. do 19. ure, tel.: 061/881-855 Maribor: ZD v Svetozarev-ski ulici 21 od 21. ure. M. Sobota: Zobna amb. od pon. do petka od 7-19. ure. G. Radgona: ZD na Partizanski ul. od 7.30 do 18. ure. Lendava: Zobna amb. na Kidričevi od pon. do Cet. od 6.30 do 19. ure. Kranj: Zobna pol. od 7. do 11. in od 14. do 18.30 ure. Tržič: ZD od 6. do 12.30 ure in od 13. do 19.30 ure. Bled: Zobna amb. v ZD Škofja Loka: Zobna amb. vsak dan od 7. do 19. ure. Žalec: Dežurstvo ob delavnikih do 18.30. ure. DEŽURNE LEKARNE Ljubljana: Centralna, Prešernov trg 5, tel.: 061/311-944 Trbovlje: Rudarska 12, tel.: 0601/21-110 Kranj: Bleiweisova 8, tel.: 064/211-376 OBVESTILA Bled: Prešernova 36, tel.: 064/77-518 N. Gorica: Leninova 6, tel.: 065/21-456 Koper: Kidričeva 2, tel.: 066/21-343 Novo mesto: Partizanska c. 14, tel: 068/21-465 Celje: Center, Vodnikova 1, tel.: 063/26-307 Maribor: Glavni trg 20, tel.: 062/27-934 Ptuj: Trstenjakova 9, tel.: 062/771-600 M. Sobota: Kocljeva 2, tel.: 069/21-293 Velenje: Prežihova 1, tel.: 063/854-303 VETERINAR________________ Ljubljana: amb. Veterinarske fakultete, Cesta v Mestni log 47, od 7. do 13., Klinika za male živali, od 15. do 19. ure, tel.: 061/332-304. Vet. zavod ljubljanske regije, Cesta v Mestni log 47a, od 7. do 14.30, tel.: 061/ 218-911 in 218-789, deš. služba tel.: 061/268-543, higiena živil, Polje 350, tel.: 061/484-292, 482-912 in 482-416 Kamnik: Vet. post. Perovo 20, dopoldne, tel.: 061/ 812-207 in 814-960, dež. tel.: 811-711 Domžale: Vet. amb., Cesta talcev 19 c, dopoldne, tel.: 061/712-884, dež. 812-207 in 814-960, ponoči 811-711 Grosuplje: Vet. post., Taborska 32, dopoldne tel.: 061/771-170 in 772-817, dež. tel.: 218-789 in 268-661 Iv. gorica: Vet. amb., Cesta II. grupe odredov 17, tel.: 061/78-311, dež. tel.: 268-543 Kočevje: Vet. post., Roška c. 4, tel.: 061/851-433 Cerknica: Vet. amb., Gerbičeva 39, tel.: 061/ 791-384, dež. tel.: 798-022 ali 791-069 Vrhnika: Vet. amb., Cesta gradenj 1, dop. tel.: 061/751-260 in 218-789, dež. tel.: 268-543 Ribnica: Vet. post. Lapov-Ce, tel.: 061/861-076, dež. tel.: 860-200 Litija: Vet. post., Na ježi 13, dopoldne tel.: 061/ 881-027, dež. tel.: 881-027 in 881-017 Zasavje: Vet.post., Izlake 48, tel.: 0601/73-693, dež. 985 Kranj: Vet. post., Iva Slavca 1, tel.: 064/212-781 Celje: Veterinarska post., Trnovlje 181, tel.: 063/34-233, amb. za male živali od 16. do 17. Šentjur: Vet. post., Dobro-tinskova 14, tel.: dopoldne 063/741-041, dež. 741-264 Laško in Radeče: dež. veterinar v Laškem , 063/731-485 in 731-121 Velenje: Vet. amb., teL-063/881-322, dež. tel.: o 875, 858-704 Mozirje: Vet. post., Cest. na lepo njivo 10’ e 'j 063/831-017, dež. tel.: 219 Sl. konjiče: Vet. amb., ve-seniska 2, dopoldne tem 063/754-166, dež. tel.: /e 701 in 754-042 Žalec: dež. vet., te ■■ 063/714-144, dež. tel.: 92 Krško: dež. vet. na postaji'' Brestanici, tel.: 0608/ 116, ali Center za obveščanje KrSko, tel.: 985 Maribor: Vet. post., Senti j ska 109, tel.: 062/25-821, a dež. 985 Lenart: Vet. post. Spodnji PorCic, tel.: 062/724-212, dež. tel.: 985 Sl. Bistrica: Vet. amb., teU 062/811-954, dež. tel.: 811 171 ali 94 Lendava: Vet. post. na Kolodvorski 75, 24 ur na dan, tel.: 069/75-088 M. Sobota: Vet. post na Lendavski 27, 24 ur na dan, tel.: 069/21-492 G. Radgona: Vet. post , Partizanska 44, 24 ur na dan, tel.: 069/61-243 Ptuj: Vet. post., Ormoška 28, 24ur na dan, tel" 062/771-981, 771-316 Ormož: Vet. amb., teh-062/701-133 N. mesto: Vet. post., Cesta herojev 78, tel.: 068/21-25 , dež. tel.: 22-131 Trebnje: Vet. amb., Pek® 8, tel.: 068/44-027, dež. tel.: 21-131 Sevnica: Vet. post., Cesta na grad 14 A, tel.: 0608/81 850 Črnomelj: Vet. amb., Locka 14, tel.: 068/51-184’ dež. tel.: 51-075 Brežice: Vet. post., Sej-mska 2, tel.: 0608/61-156 Brestanica: Vet. amb., Sol-ska 15, tel.: 0608/79-H6’ dež. tel.: 985 Postojna: Vet. post., Gregorčičeva 21, tel.: 067/2 187, dež. tel.: 22-171, mobitel 0609/610-160 II. Bistrica: Vet. amb-, Vilharjeva 6, 24 ur na dan, tet--067/81-010 Sežana: Vet. post., Trg 28. avgusta 3, tel.: 067/31-421 Koper: Vet. amb., Istrska 13, 24ur na dan, tal" 066/31-044 Ajdovščina: Vet. amb , Goriška 48, tel.: 065/62-300 Tolmin: Vet. post., Rutarjeva 35, tel.: 065/81-004 N. Gorica: Vet. post Kromberk 118, Pri Hrastu, 24ur na dan, tel.: 065/22-78 ADRIA AIRWAYS oddelek za turizem MED KRISTALNIM MORJEM IN SINJIM NEBOM VAS ČAKA DEHTEČA IN NEŽNA, VENDAR KOT GRANIT TRDNA Calabria KJER Sl OB PRIJAZNIH UUDEH GOTOVO ODDAHNETE NA SEDEM ali štirinajstdnevnem letovanju od 22. junija naprej • ODHODI Z LETALOM, A VTOBUSOM ALI KOMBINIRANO • UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI Informacije: Adria Airways, oddelek za turizem: Ljubljana, Gosposvetska 6 Tel.: 061/318-657,303-030 Tlx: 31795 Faks: 061/321-668 Maribor, Cankarjeva 3 Tel.: 062/27-038 Faks: 062/27-151 Tržaška 2,61000 Ljubljana Slovenija Tel./+3861/211-363 158-141, 158-212 Int. 294, 295 Telefaks/ +3861/218807 KINO • KINO • KINO • KINO Ljubljana Kinoteka: Krvavo preprosto, am„ ob 16. in 18. uri. Racija c Sr. Puuju, nem., ob 20. uri. Kompas: Igra sotz, ljub. trill.., ob 16., 18., 20. in 22. uri. Komuna: Večno miad, ljub. melodr. ob 17., 19. in 21. uri. Union: Beethoven, družinska kom., ob 16.30,18.30, 20.30. uri. Mini Union: Priveži me, Span., ob 17., 19. in 21. uri. ViC: Prva ljubezen, melodrama, ob 17., 19. in 21. uri. Bežigrad: Oddaljena obzorja, am. melodrama, ob 16. in 18.30. uri. Reka poje mi. ljub. triller ob 21. uri. Triglav: Prva uubezen, melodrama, ob 17., 19. in 21. uri. Mojca: Peteunj rock, kom., ob 16., 17.30 uri. Dvor: Oblegani, am. akc., ob 17.30 in 19.30 ari. Prehod prepovedan am. krim., ob 21.30 uri. Domžale : Večno mlad, ljub. melodr. ob 19. in 21.uri. Zasavje Trbovlje: Krvava Marie, am., ob 18. in 20. uri. Zagorje: Glengarry Gun Ros, am. dram., ob 19. uri. Hrastnik: Neoprosčeno, am. west., ob 19. uri Maribor Udarnik: Hovardov kot, romant. melodr., ob 17. uri. Krapačuk, belg.-špan.-ffanc. ob 20. uri. Union: Zaprto! Kinogledalisce: Oddaljena obzorja, am. melodr., ob 17.30 in 20.30. uri. Celje Union: Večno mlad, ljub. melodr. ob 16.30,18.30 in 20.30 uri. Mali Union: Visoke pete, span, ob 19. uri. Metropol: Beethoven, družinska kom., ob 10. uri. Beethoven, družinska kom., ob 16.30,18.30 in 20.30 uri. Gorenjska Center-Kranj: Beethoven, družinska kom., ob 16., 18. in 20. mi. Storžic-Kranj: Zaprto! Zelezar Jesenice: Zaprto! Tržič: Pekunski val, am. akc., ob 20. uri. Sora-Skofja Loka: Zaprto! Primorska Soca-Koper: Vonj po zenski, melodrama, ob 18. in 20. uri _ S. Primorska N. Gorica: Drakula, am. groz., ob 18., in 20. uri. Deskle: Zaprto! Novo Mesto Dom kulture: Večno mlad, ljub. melodr. ob 18. in 20. uri. BONN / BONSKA VLADA RAZPISALA NAGRADO ZA VSAKOGAR, KI BI JI POMAGAL IZSLEDITI ZLOČINCE NOVICE Val ogorčenja zaradi baibarskega nacističnega atentata v Solingenu Obtožbe iz Turčije, medtem pa se v Nemčiji še vedno nadaljujejo napadi na priseljence Mati dveh otrok, ki sta zgorela v požigu v Solingenu se ne more potolažiti (Telefoto AP) BONN - Preiskovalci niso našli do sinoči še nobene sledi za neonacističnimi zločinci, ki so z zanetenjem požara v Solingenu povzročili smrt petih Turkinj - treh punčk in dveh deklet. To je povedal glasnik sodišča v Karlsruheu s pripombo, da ni nobenega dvoma o skrajnode-snicarskem peCatu atentata. Medtem ko je bonska vlada razpisala nagrado 100.000 mark Človeku, ki bi posredoval kakršno koli koristno informacijo za izsleditev krivcev, se zdravstveno stanje treh ranjenih otrok izboljšuje: dva nista veC v smrtni nevarnosti, tretji pa se že zmerom bori z njo. Iz protesta proti nečloveškemu napadu je vCeraj ponoči nekaj stotin turških priseljencev dve uri ustavilo promet na delu avtoceste A3 v smeri proti Kölnu. Turški veleposlanik v Bonnu je zahteval od nemške vlade, naj policija učinkoviteje brani varnost tujih doseljencev: »Turki v Nemčiji živijo v stalnem strahu,« je povedal v intervjuju za berlinski BZ. V sami Turčiji je seveda ogorčenje pri višku. Ves tisk obtožuje nemško vlado, da vse premalo ukrepa zoper neonaciste: »Kohl, ustavi vendar Hitlerjeve pse,« je zapisal na primer dnevnik Hurriyet in objavil fotografije obupanih svojcev žrtev. List Cumhuriyet pa je očital Kohlu, da ni držal obljube, ki jo je dal v začetku maja med obiskom v Turčiji, kjer je ankarskim oblastem zagotovil, da bo zajezil ksenofobni pojav in to prav ob sprejetju novega, ute-snitvenega zakona o azilu. Predsednik Demirel je dejal, da je nad strahoto v Solingenu zgrožen, a tragedijo v Solingenu je ostro obsodilo tudi izraelsko zunanje ministrstvo. Kljub vsemu temu pa so se napadi na priseljence vCeraj nadaljevali. V Wolfsburgu na Spodnjem Saškem so štirje naciskini, oboroženi z noži in pištolami, pretepli tri Romune, od katerih je bil eden lažje ranjen v roko. V Cuxhavnu pa so v pribežališču za begunce podtaknili požar, ki na sreCo ni povzročil hujšega. Podobno se je zgodi- lo v Wuppertalu. Istočasno je policija v Anna-bergu identificirala (in pustila na prostosti) 22 naciskinov, ki so peli nacistične himne in se šopirili s hitlerjevskim vzklikom »Sieg heil«. Proti razraščanju kse-nofobnih napadov izrazito nacističnega kova je dvignil glas tudi Forum za inozemske skupnosti v Italiji, ki bo priredil v prihodnjih dneh odmevno senzibilizacijsko kampanjo po vsej državi. Primeri ksenofobije v Nemčiji so lani skokovito porasli BONN - Atentat v Solingenu, v katerem je življenje izgubilo pet turških deklet, od katerih so bile tri še otroci, je najhujši rasistični izpad zadnjih let v Nemčiji. Tudi sprememba 16. Člena ustave, ki jo je parlament odobril 26. maja, ni preprečila tega novega pokola: mislili so namreč, da bo omejevanje pravice do političnega zatočišča le umirilo ksenofobno desnico. Zadnjih pet žrtev se je tako pridružilo seznamu 17 oseb, ki so jih lani umorili v Nemčiji in veC kot 4500 prekrškom, ki nosijo rasno oznako (2.000 veC kot leto prej). Tudi policija večkrat le stežka razkrije krivce in naravo tega nasilja, ki se je skokovito povečalo avgusta lani, ko so v Rostocku, pristanišču na ozemlju nekdanje Nemške demokratske republike, ves teden divjali neredi. Prvi ugotovljeni primer ksenofob-nega nasilja se je pripetil 17. marca 1992, ko je nekaj Nemcev napadlo zavetišče za begunce ter umorilo nekega 19-letnega Romuna. 8. julija lani sta »skinheada« v Esslingenu ubila begunca iz bivše Jugoslavije ter hudo ranila drugega. Nekaj mesecev kasneje, 22. novembra, sta »naciski-na« med pretepom v pivovarni v Wuppertalu (Ruhr) umorila nekega moškega, ker sta mislila, da je Zid. Naslednjega dne so v Moellnu, v Schleswig-Holsteinu, zabeležili najhujši primer: napadli in zažgali so poslopja, v katerih so prebivali tujci, pri Čemer sta dve ženski in deklica, vse turškega porekla, izgubile življenje, a devet drugih oseb je bilo ranjenih. Proces za pokol v Moellnu se je pričel pred nekaj dnevi v Schle-swigu, na zatožni klopi pa sedita dva mladeniča. Oba sta v začetku nekako priznala svojo vpletenost v atentat, nakar sta vse zanikala. (Ansa) S sekiro mahnil ženico po glavi NEW YORK - Umor v slogu tipične srhljivke -tako so newyorški policisti poimenovali uboj 77-letne Hilde Herbert v njenem stanovanju. Morilec jo je povabil na stol pred televizijo, ji spodvil odejo pod noge in jo nato večkrat od zadaj mahnil s sekiro po glavi. Ko so kriminalisti vdrli v stanovanje, je imela ženica sekiro še zagozdeno v lobanji. Stanovanje je bilo pospravljeno, morilec se ni dotaknil denarja, zaradi Cesar si preiskovalci sploh ne vedo razložiti, zakaj ta umor. Izraelska policija snemala NLP TEL AVIV - Izraelska policija je v petek zvečer snemala neznani leteči predmet, ki je nekaj ur svetlikajoče se »lebdel« nad Nazaretom v višini kakih dveh kilometrov. Vest sporoča dnevnik Yediot Ahronot. NLP se je le rahlo premikal, zatem pa je odletel neznano kam. V prejšnji tednih so zapazili podobne predmete tudi v nekaterih drugih izraelskih krajih. Baloni tekmujejo Farmington (New Mexico) - Te dni poteka letno tekmovanje za balone na topel zrak. Pogled na te pisane leteCe predmete je kar se da prijeten. (Telefoto AP) SOLINGEN / TURŠKA SKUPNOST NA KRAJU TRAGEDIJE Sama bolečina strah In gnev Roberto Papi/ANSA SOLINGEN - Bolest, jeza, strah, vendar nobene zle besede, samo bojazljivo šepetanje: tako je pred počrnelimi zidovi dvonadstropne hiše št. 81 v ulici Untere Werner, kjer so v noCi od petka na soboto zgorele v podtaknjenem požaru tri deklice in dve dekleti, žrtve rasističnega sovraštva, ki nikakor ne mara pojenjati. Možje in ženske vseh starosti polagajo cvetje ali spominske lučke pred pročeljem v ognju uničene stavbe, iz katere se dvigajo proti nebu - kakor v prošnjo in molitev iztegnjene roke - strešni tramovi. Tik ob poslopju so tri turške zastave in tabla z opominjajočim napisom v nemščini: »Prvi sad novega zakona o pravici do azila - uboj v Solingenu«. Na posteljni žimnici tam blizu pa piše: »Zakaj tako sovraštvo do Turkov?« Ob žimnici ležijo ostanki umivalnika in otroške plenice... Na vetrobranu parkiranega avtomobila je zapisano: »Četam OZN ni treba v Kuvajt, Somalijo ali Bosno. Semkaj, v Solingen, naj pridejo! Zgovorno in vnebovpijoce, toda tiho, dostojanstveno. Ljudje imajo v rokah turške Časopise z mastnimi naslovi kakor »Nemška katastrofa« ali »Zahrbten napad nacistov«. Ankarska mladina zahteva od kanclerja Kohla, da vendarle zaščiti Turke. »Cernu so proti nam,« se obupana sprašuje dekle, ki se izraža v popolni nemščini, »študirali smo v njihovih šolah, govorimo njihov jezik, delamo v njihovih tovarnah in plačujemo davke. Zakaj?« Odgovora ni - samo strah pred prihodnjostjo. »Toda jaz imam v Nemčiji vse, tu sem že dvajset let, v Turčiji nimam kaj iskati,« nam pove starejši moški, eden izmed osemtisoCih Turkov v Solingenu, ki so zaposleni skoraj izključno v jeklarnah in pri gradbenih podjetjih. Res - zakaj vse to? ZDA / NA VOLKOVE NAJ BI STRELJALI CELO Z LETAL Sporni načrt za omejitev števila volkov na Aljaski ANCHORAGE - Predlog oblasti, da bi na Aljaski omejili število volkov, bo najbrž obnovil polemiko, zaradi katere so turisti pred nedavnim za kratek Cas bojkotirali to ameriško zvezno državo, guverner pa je prejel veC kot 20.000 protestnih pisem. Urad za lov in ribolov Aljaske je predlagal, da bi od julija dalje pobili kakih 200 volkov, najprej na tradicionalen način, Ce bi bilo potrebno pa, od oktobra dalje, celo s pomočjo letal. Volkove bi lovili od tri do pet let v dveh pokrajinah, da bi na tak način pripomogli k razmnožitvi divjadi. Predlog je osupnil naravovarstvenike, ki so naglasili, da je država decembra obljubila, da v letu 1993 ne bo lovila volkov. Pred petimi meseci je mednarodno ogorčenje zaradi podobne- Yereth Rosen / Reuter ga načrta primoralo guvernerja Walterja Hickela in šefa urada za lov in ribolov Carla Rosiera, da sta odklonila vsak naCrt zračnega streljanja na volkove. Na uradu za lov in ribolov sedaj pravijo, da obljuba drži, Ceš da velja prepoved lova na volkove s pomočjo letal do leta 1994. Aljaska komisija za divjad, to je od guvernerja imenovano telo, ki ima sedem elanov, se bo zbrala konec junija v mestu Fairbanks in odločala o tem načrtu in še drugih pobudah, ki jih je predložilo prebivalstvo. Med načrti, ki so jih predložili lovci, so tudi taki, ki predvidevajo zastrupitev volkov oziroma nagrade lovcem v višini 1000 dolarjev za vsakega volka. Naro-vovarstveniki pa predlagajo, da bi volkove zaščitili in med drugim prepovedali pasti, ki jih se- daj zakon dopušča, na mejnih področjih naravnih parkov. Aljaska je edina ameriška zvezna država, v kateri volkovi ne veljajo za ogrožene. Uradni viri navajajo, da je volkov med 5900 in 7200. Mnogi lovci zahtevajo, da bi zmanjšali število volkov, Ceš da pritiskajo na lose, jelene in divje ovce, njim pa kvarijo ulov. Jay Hammond, guverner od leta 1974 do 1982, nekoC pa še sam lovec, je naglasil, da je lov na volkove na Aljaski zelo sporno in občuteno vprašanje. Izrazil je mnenje, da je vCasih koristen za divjad. Medtem je poslanec Peter De-Fazio iz Oregona predložil zakonski osnutek, po katerem bi notranje ministrstvo nadziralo lov s pomočjo letal v posameznih zveznih državah. fiiplti igž« lliiil Vodoravno: 1. oznaka za kilometer, 3. sinjska viteška igra, 7. neprijeten občutek, 9. kožna ple-snoba na ustni sluznici in jeziku pri dojenčku, sor, 10. gorska veriga, po kateri poteka meja med Slovenijo in Avstrijo, 12. grški polotok, na katerem so tudi glavno mesto Atene, 13. domača pernata žival, 14. ime nemškega smučarskega skakalca Weissfloga, 15. sladek sdok iz zmečkanega grozdja, 16. ime soproge nekdanjega sovjetskega voditelja Gorbačova, 18. turski sultan iz 14. stoletja, začetnik sistematičnega prodiranja Turkov v Evropo, 21. žensko pokrivalo v alpskem svetu ter na Dolenjskem, 24. sirsko mesto, tudi Haleb, 26. mlečni izdelek, 27. merska lestvica, 28.. prazen prostor med Črkama ali besedama, 30. ime slovenske harfistke Kosijeve, 31. japonski pisatelj (Naoja), 32. zvezna država na vzhodu Indije, 33. kemijski znak za natrij. Navpično: 1. vulkansko žrelo, 2. slika z morskim motivom; tudi ime nemške alpske smučarke Kiehl, 3. starojudovski kralj, 4. nekdanji vodilni italijanski komunistični politik (Luigi), 5. kura, 6. zapor, jeCa, 7. umetno usnje, 8. temeljni stavek, življensko pravilo, 11. začetnici nekdanjega slovenskega politika Avblja, 15. mesto v Maroku, na zahodnem obrobju Visokega Atlasa, 17. začetnici norveške pisateljice Undset, 19. deCek s Čudežno svetilko, 20. preprost ruski kmečki voz s konjsko vprego, 21. nekdanji turski srebrn drobiž, 22. najdrobnejši mikrob, ki povzroča bolezni, 23. mesto in rečno pristanišče v nizozemski provinci Severni Brabant, 25. reka, ki teCe skozi Velenje, 27. začetnici doslej najuspešnejšega slovenskega atleta Lorgerja, 29. ime ameriškega filmskega režiserja Peckin-paha. •en 'uibsv ‘bBis ‘epny ‘^epejseid 'bjb^s ‘ns ‘dejv ‘BtpvB pB-mjAi ‘Bsiey psom ‘suaj ‘soS ‘ejpiv 'a^uBAB.ie>{ ‘ioos ‘uibis ‘B5[{B ‘udi :ouABjopoyv A3LIS3H a o c o e t g n | Naloga 189 Naloga 190 j MM. H P« «faf«!!” IfwVif a b c d e f g h Pripravlja: Silvo Kovač Šahovska naloga št.: 189 Smislov - Lublinski / SZ 1949 Vse bele figure delujejo zelo aktivno, zato želi beli iz nastale pozicije iztržiti kar največ. Smislov, ki je na potezi razmišlja: ali se umakniti s skakačem ali pa kreniti v napad na črnega kralja? Samo v napadu je zmagovita kombinacija belega! Šahovska naloga št.: 190 GligoriC - Smislov / SZ - YU 1959 Prednost bele kakovosti odtehta Črni lovski par, posebno pa lovec na diagonali a8 - hi, kjer je beli zelo občutljiv. Da bi preprečil napredovanje belih središčnih kmetov, se je Smislov, ki je bil na potezi, odločil za nenavaden vpad na belo kraljevo krilo. Kako poteka zmagovita kombinacija Črnega? Rešitev naloge St.: 187 Botvinik ne umika napadenega skakača, temveč igra aktivno in napadalno potezo l.Dg 3U Črni je prisiljen vzeti skakača. 1 ... fe5 vendar se po vdoru bele dame 2.Dg7 Tf8 3.Tc7 črni zopet znajde pred hudimi težavami. Damo mora zamenjati za trdnjavo, vendar je brez protiigre obsojen na poraz! Rešitev naloge St: 188 S taktično potezo 1... g5! v navidez preprosti končnici Botvinik odigra zmagovito kombinacijo. 2fg5 d4+! Se ena odlična poteza črnega. Beli ima dva prosta kmeta, ki pa ne moreta napredovati. 3ed4 Kg3 4.La3 Kh4: 5.Kd3 Kg5: 6.Ke4 h4 Črni kmet svobodno koraka na prvo vrsto. 7.Kf3 Ld5+ in beli se vda! VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE Ponedeljek, 31. maja 1993 EVROPA / FRONTA NAD VZHODNO EVROPO ALPE JADRAN / RAZJASNITVE rl ZVEZDE h Vremenska slika Nad severozahodno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. Frontalni val je ponoči preSel Slovenijo. Za njim se nad jugozahodno Evropo in Alpami spet krepi območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam malo hladnejši zrak. C A OBLAČNOST i DEŽ/SNEG mm na dan 4 * m *** TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA.... 15/26 TRST........ -/25 CELOVEC...... 14/- BRNIK..... 14/26 MARIBOR...... 17/27 CELJE..... 15/27 NOVO MESTO... 15/27 NOVA GORICA.. 16/26 MUR. SOBOTA.. 15/27 PORTOROŽ..... 18/26 POSTOJNA..... 18/26 ILIRSKA BISTRICA. 9/- KOCEVJE...... 11/24 CRNOMEU......- 14/26 SLOV. GRADEC.. 14/25 BOVEC..... 14/22 RATEČE....... 10/- VOGEL........- 11/13 KREDARICA.... 5/8 VIDEM...... -/26 GRADEC....... 15/- MONOSTER..... 16/26 ZAGREB....... 18/27 REKA...... 21/24 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI........... 9/15 STOCKHOLM..... 7/19 K0BENHAVN..... 7/14 MOSKVA........ -/- BERUN............ 10/17 VARŠAVA....... 11/17 LONDON........ 13/21 AMSTERDAM..... 14/20 BRUSELJ.......... 15/21 PARIZ......... 21/21 DUNAJ............ 12/24 MÜNCHEN....... 9/20 ZÜRICH............. 9/21 ŽENEVA........... 11/23 RIM.............. 14/27 MILAN............ 17/27 BEOGRAD....... 14/26 BARCELONA..... 13/22 BUKAREŠTA..... 15/31 ISTAMBUL...... 19/28 MADRID........... 13/26 LIZBONA.......... 12/21 ATENE............ 19/25 TUNIS............ 16/28 MALTA............ 19/30 KAIRO.............. 20/ DOL2INA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 05.15 in zašlo ob 20.44. Dan bo dolg 15 ur in 29 minut. Luna bo vzšla ob 16.12 in zašla ob 02.21. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Tehtnice, element zrak. Dan je primeren za vse vrste opravil pri cvetlicah. TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA lezera: Blejsko NP, Bohinjsko NP. Tadransko morje: Portorož 20,6°C, Trst NP, Gradež NP, Crikvenica 22,4°C, Pulj NP, LoSinj NP, Split 20,8°C, Hvar 19,4°C, Vis 20,4°C. Reke: Mura {G. Radgona) 11,6°C, Sava (RadeCe) 14,60C, Savinja (Laško) 12°C, Ljubljanica (Moste) 12,1°C, Bistrica (Sodražica) 10,5°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 10,9°C, Gradascica (Dvor) 9,4°C, Iška (Iška) 9,8°C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.31 najnižje -57 cm, ob 11.56 najvisje 27 cm, ob 17.09 najnižje -17 cm, ob 23.09 najvisje 47 cm lutri: ob 6.05 najnižje -54, ob 12.38 najvisje 24 cm, ob 17.45 najnižje -11 cm, ob 23.40 najvisje 41 cm Slovenija: Sprva bo zmerno Sosednje pokrajine: V do pretežno oblačno, pone- Furlaniji bo sončno, dru-kod bodo še krajevne pada- god dopoldne še prete-vine, popoldne se bo razja- žno oblačno z manjšimi snilo. Najvišje temperature padavinami. Popoldne bodo od 21 do 26°C. se bo povsod razjasnilo. V Sloveniji Obeti V torek bo sončno in zelo V sredo bo še sončno in to- toplo. plo, popoldne se bo v zahodnih krajih pooblačilo, ponekod bodo nevihte. RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste so na posameznih odsekih se vedno mokre in spolzke. Promet je redek in tekoč. Na mejah ni čakanja za prestop. Nekaj več o zvezdi Severnici Marijan Prosen Saj poznate Severnico. To je tista še kar svetla zvezda, po kateri se v jasni noči lahko orientiramo. Ce gledamo proti njej, je naš obraz obrnjen proti sevem, za nami je jug, desno je vzhod, levo pa zahod. Severnica je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda in leži v neposredni bližini severnega nebesnega pola. Zato ji včasih rečemo tudi Polamica. Ce jasnega večera opazujemo Severnico in zvezde okoli nje, opazimo, da se nebo z zvezdami vred vrti okrog osi, ki gre skozi središče Zemlje in prebode nebo zelo blizu Severnice. To vrtenje neba pa ni resnično, ampak navidezno. Je posledica resničnega vrtenja Zemlje. Navidezno vrtenje neba in resnično vrtenje Zemlje poteka okrog iste osi, vendar nasprotno. Z nekoliko močnejšim daljnogledom lahko ugotovimo, da je Severnica sestavljena iz dveh zvezd: svetle in šibke. Svetli zvezdi sij narahlo niha s presledkom okoli štiri dni. Takšno nihanje sija je značilno za posebno vrsto zvezd - kefeide. Te zvezde se širijo in krčijo, kakor da bi nekako dihale. Pri tem spreminjajo temperaturo površja, oddano svetlobo in zato tudi sij. Svetla zvezda Severnica je približno sto krat večja od našega Sonca in v prost or odja okoli tisoč krat več svetlobne energije kot Sonce. Ker pa je od nas oddaljena kar 400 svetlobnih let, pride do nas le zelo malo t e svetlobe. Severnica ni imela vselej tako imenitne lege na nebu, kot jo ima danes, tako da nam služi kot zvezda vodnica. Tudi je ne bo imela večno. Ker Zemljina vrtilna os pleše kot os vrtavke, se njena lega s časom spreminja in zato tudi lega severnega nebesnega pola. Dandanes je Severnica naključno blizu pola. V daljni prihodnosti pa bodo severnice druge zvezde, na primer okoli leta 14000 svetla zvezda Vega v ozvezdju Lire. SEVER r : "j Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/204 : Zadržite svoje strupene puščice zase, če se z nekom razhajate v mnenjih. Raje do podrobnosti razložite svoja stališča, da se boste izognili vroči krvi. BIK 214/205: Potrudite se že zgodaj zjutraj z družinskimi člani razrešiti nedoročeno zadevo, sicer so bo problem razmahnil in ušel iz vašega dosega. DVOJČKA 21-5/21-6 : Čeprav ste na začetku izjemno ugodnega in uspešnega obdobja, bo današnji dan prej izgubljen kot ne. Razlog bo oseba, ki vam nikoli ni bila naklonjena. RAK 22-6/22-7 : Zbadljivka, ki vas bo danes presenetila, je posledica ljubosumja in nevoščljivosti. Ne zamerite preveč njenemu pošiljatelju, saj izraža le svojo nemoč. LEV 23-7/236: Samo svojemu šarmu se morate zahvaliti, da vam bo danes uspelo izpeljati zadevo tako kot ste si jo zamislili. Kljub temu se pripravite na težaven popoldan. DEVICA 246/224: Službene zadeve in sodelavci vam bodo danes požrli dobro mero živcev, zato boste razmišljali o tem, kako bi jim povrnili na vsaj približno enak nadn. TEHTNICA 234/22-10 : Danes boste po eni strani doživeli uspeh, po drugi pa vam bodo padli v vodo načrti, za katere ste bili prepričani, da so zaključena zadeva ŠKORPIJON 23-10/22-1T : Vasi sorodniki vas ne bodo podpirali in se Se manj strinjali z vašimi cilji in načrti. Ne vsOjujte jim svojega, pametneje bo, da jih počasi pripravite do privoljenja. STRELEC 23-11 /21-12: Pretiravanje v času vikenda bo pustilo posledice in danes ne boste za nobeno rabo. Skrivajte to pred nepovabljenimi očmi sicer bodo posledice. KOZOROG 22-12/20-1 : Zaradi domačih zdrah se tudi v službi ne boste sprostili. Razbesnela vas bo iizjava sodelavca, v kateri boste videli odkrito grožnjo. VODNAR 21-1 /19-2 : Ce ste se pred kratkim spustih v nov romantičen odnos, imate vse možnosti, da se ta zveza utrdi. Toda ne prehitevajte z načrti za prihodnost RIBI 20-2/20-3 : Srečali se boste s Številnimi protislovji, ki ste jih v bistvu sami izzvali. Potrudite se in zadeva razčistite, ker tako ne boste mogli nadaljevati. ŠOBEC / OBETA SE DOBRA SEZONA Motorizirani nomadi odkrivajo Slovenijo Vse več Evropejcev preživi dopust v počitniških stanovanjih na kolesih - Skupinski obisk v kampu Šobec Lastniki dvainšestdesetih bivalnikov Niesmann & Bischoff so v minulem tednu vnesli pravi predsezonski vrvež v vzorno urejeni kamp šobec (vse foto: Srdan Živulovič/TRIO) Lepo število tovarn, med njimi tudi naša Adria caravan, ponuja široko pahljačo bivalnikov, ki jih na tujem imenujejo motorhome, mobilhome, Reisemobil, Wohnmobil. Največ jih narede v Nemčiji, kjer je registriranih kar 400.000 takšnih počitniških vozil. Sledijo jim Francozi, Italijani, Angleži in Skandinavci. To precej donosno industrijo dopolnjujejo Številni specializirani sejmi, mnoge posebne revije za bi-valničarje in skupaj z gosto mrežo sposoje-valnic tudi turistična ponudba dežel, ki so dojele, da so to gostje posebne vrste. Nemci ugotavljajo, da so kupci bivalnikov predvsem iz premožnejšega srednjega in vrhnjega sloja v starosti od 25 do 50 let. S plačami blizu 5000 mark so nedvomno dobrodošli vsepovosd, kjer se preživljajo s turizmom. Ti posebneži ne bodo zavili v kamp, če je tako ukazano. Potujejo iz kraja v kraj in prenočujejo na počivališčih ob avtomobilskih cestah in na parkiriščih. Vse več je držav v Evropi, ki so za prenočevanje bivalničarjev opremili posebne prostore s sanitarnini postajami, kjer lahko izpraznijo posode z odpadno vodo in fekalijami ter rezervoarje napolnijo s čisto vodo. Parkiranje je brezpla- čno, vendar dovoljeno le do tri dni. Vse številnejši so tudi kampi, ki v svojo ponudbo vključujejo dva do tri dni brezplačnega prenočevanja za bivalnik. Pametno razmišljajo, saj jih bo določeno število zagotovo ostalo dlje, tokrat pa bodo že morali seči v žep. Tudi gostinci so se pridružili tej ponudbi in na svojih, sicer čez noč praznih parkirnih prostorih, dovolijo parkirati tem popotnikom. Ob tem dobro vedo, da so to gostje, ki si sami pripravijo kvečjemu zajtrk, večerjo pa si bodo zagotovo privoščili v njihovem lokalu. Takšne restavracije so v tujini opremljene s posebnimi napisi, ki jih podeljujejo specializirane revije. Te tudi vsak mesec izbirajo kraje, kjer so za motorizirane nomade uredili ustrezna počivališča in jim podeljujejo priznanja. Prav v tem tednu se je potrdilo, da je Slovenija popotnikom v stanovanjih na kolesih pisana na kožo. V kamp Sobec se jih je pripeljalo 62. In to bivalnikov iz najimenitnejše evropske tovarne Niesmann in Bischoff, ki vsako leto za kupce svojih vozil clou organizirajo skupno potovanje. Za Italijo in Španijo so tokrat izbrali našo deželo. Zasluga za to gre naši rojakinji Urši Ko-viC-Klebbe, ki že 25 let živi v Nemčiji in je tudi lastnica prestižnega bivalnika clou. Vodilne v tovarni ji je uspelo prepričati, da je pri nas zanimivo in povsem mirno, skupaj z agencijo Kompas turizem so pripravili avtobusni program ogleda Slovenije in Soške doline z muzejskim vlakom. Za to druščino je tako potovanje nenava- dno, toda kaj ko pri nas sploh še ne razmišljamo o ustreznih parkirnih prostorih za bivalnike. Kljub temu so gostje z vseh koncev Nemčije vsi po vrsti navdušeni nad našo deželo in so si edini, da bo v prihodnje zagotovo eden od priljubljenih ciljev bivalničarjev. Seveda pa se bomo morali njihovim potrebam prilagoditi in ugoditi zahtevam popotnikom z vozili, vrednimi tudi pol milijona mark. Začenši z boljšimi cestami in ustrezni- mi parkirnimi prostori. Možnosti, da bi pridobili te petične goste, ne smemo izpustiti iz tok, saj se nam sicer lahko spet zgodi, da bomo ta ko kot nekdaj le dežela, skozi katero se turisti peljejo do južnih morij. (Andrej Sedej)