Leto XXmM St. 271 Ljubljana, sreda 1. decembra 1943 Upra Te! vništvo: Ljubljana, Puccinijeva alica 5. elefon It. 31-22, 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica '5 — Teleton 5t. 31-22 do 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije in inozemstvo: UPI S. A., MILANO_ Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poStno-čekovnem zavodu št. 17.749. za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 Preis — Cena 1.— L Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaia mesečno Lir 18.—, za inozemstvo vključno s »Ponedeliskim Jutrom« Lir 36.50. Uredniitvo : Ljubljana, Puccinijeva ulica fe. 5. — Telefoo štev. 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Erbitterte Kampfe im Osten Der Erfolg des deutschen Gegen angriffs im Gebiet von Kiew — Die Sowjets verloren 20.000 Tote — 49 Sowjetilugzeuge vernichtet — Schwere Kampfe im Sangrotal Aus dem Fuhrerhauptquartier, 30. Nov. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Feindliche Vorstosse gegen unsere Stellungen auf der Landenge von Perekop blieben erfolglos. Am Briickenkopf Nikopol nnd jm grossen Dnjeprbogen vvar die feindliche Angriffstatigkeit gestern im ganzen etvvas schvvacber. Starkere Angriffe fiihrten die Sovvjets nordostlich und nordSich Krivvoi Bog sovvie an der Ein-bruchsstelle sudlich Krementschug. Bei einem erfolgreichen Gegenangriff vvurden 80 Geschiitze vernichtet oder erheutet. Im Rasi m um Tscherkassy nahmen dJe erbitterten und vvechselvollen Kampfe an Heftigkeit zu. Das eigene Angriffsnnternehmen vvest-Bch Kievv brachte vveitere ortliche Er-folge. In den Angriffs- und Abvvehrkampfen Im Gebiet von Kievv und Sehitomjr haben Trupi[>en des Heeres und der Waffen-SS unter Fiihrung del Generalobersten Hoth die zum Durchbruchsangriff angesetzten feindlichen Armeen in bevveglicher Kampf-fiihrang aufgefangen und im Gegenangriff nach Osten zuriickgevvorfen. Die Sovvjets verloren dort in der Zeit vom 9. bis 28. November iiber 20.000 Tote, 4800 Gefan-gene, 603 Panzer, 1505 Gescliiitze, 1042 Maschinengevvehre, 275 Granatvverfer und 554 Panzerbiichsen. Im Kampfraum von Gomel hiilt das gchvvere Ringen vveiter an. Siidvvestlich und vvestlich der Stadt vvurden vorstossen-de starke feindliche Kampfgruppen durch unsere Truppen in harten Kampfen aufge-fangen. Zaiilreiehe Angriffe nordlich Gomel scheiterten. Daboi erlitt der Feind durch vvirkungsvolles Abvvehrfeuer und vvuehtige Gegenstosse empfindliche Verluste. Siidvvestlich Nevvel brachen unsere Trup. pen im Angriff zahen feindbchen Wider-stand und eroberten Geliinde und Ort-scliaften auriick. An der Murman-Front vvies die Besa-tzung eines deutschen Stiitzpunktes einen feandliehen Angriff im Nahkampf ab. In Luftkampfen vvurden am gestrigen Tage bej zvvei eigenen Verlusten 49 So-vvjetflugzeuge vernichtet. Major Bali, Gruppenkommandeur 'n einem Jagdge-schvvader, errang am 28. November an der Ostfront seinen 250. Luftsieg. In Siiditalien trat der Feind gestern nach heftiger Artillerievorbereitung, von sehr starken Fliegerkraften unterstiitzt* gegen unseren Ostfliigel im Sangrotal zu dem ervvarteten Angriff an. Schvvere Kampife sind noch im voilen Gange. An den iibrigen Frontabschnitten vvurden ort-Pche Angriffe schvvacherer feindlicher Kriifte abgcvviesen. Nach endgiiltigen Feststellungen vvurden bei dem Angriff doutscher Torpedo-flugzeuge auf ein feindliches Truppenge-leit am 26. 11. vor der algerischen Kiiste noch ein viertes grosses Schiff versenkt, so tlass sich die Geamtverluste des Fein-des bei d!esem Angriff auf vier Transporter mit 50.000 BRT erhohen. Nord - amerikanische Fliegerverbšinde drangen am vergangenen Tage unter \Vol-kenschutz in die deutsche Bucht ein und griffen die Stadt Bremen an. Es entstan-den Gebaudeschaden und geringe Perso-nenverluste. In erbitterten Luftkampfen sovvie durch Flakartillerie vvurden 33 feindliche Flugzeuge, davon eine grosse Anzahl schvverer viermotoriger Bomber, zum Ab-sturz gebracht. Sechs vveitere Flugzeuge verlor der Feind iiber den besetzten West-gebieten. Ein Grossflugboot vvurde gestern von deutschen Fernjagern iiber dem Atlantik abgeschossen. In der vergangenen Nacht vvarfen feindliche Storflugzeuge planlos e^nige Bomben auf vvestdeutsches Gebiet. Deutsche Unterseeboote versenkten in harten Kampfen in Atlantik, im Mittel-meer und im Schvvarzen Meer acht Schif-fe mit 36.000 BRT, zvvei Zerstorer, eine Fregatte und ein Unterseeboot. Ein leich-ter Kreuzer vvurde durch Torpedotreffer beschadigt. Femer schossen unsere Unterseeboote flinf fe'ndliche Flugzeuge ab, die zum Schutze der Geleitztige eingesetzt vvaren. gggržsm boji na vzhodu Uspeh nemškega protinapada pri Kijevu — Sovjetska izguba so.ooo padlih — 49 sovjetskih letal uničenih Težki kurji v dolini reke Sangro Fiihrerjev glavni stan, 30. nov. DNB Vrhovno poveljništvo oboroženil sil javlja: Sovražnikovi sunki proti našim postojankam na Perekopski ožini so ostali brez uspelia. Pri ndkopolskem mostišču in v velikem Dnjeprovem loku so bili včeraj sovražnikovi napadi v splošnem nekoliko slabši. Močnejše napade so izvršile sovjetske čete severnovzhodno in vzhodno cd Krivega Roga ter na vdornem področju južno od Kremenčuga, Med uspešnim protinapadom je bilo uničenih ali zaplenjenih SO topov. Na prostoru prt Cerkasih se je povečala silovitost ogorčenih 5n izprememb polnih l K) jev. Lastno napadalno podjetje zapadno od Kijeva je dovedlo do nadaljnjih krajevnih uspehov. V napadalnih M otorambnih bojih na področju pri Kijevu in žitomiru so čete vojske in SS pod vodstv om generalnega polkovnika Hotha z gibljivim bojevanjem pre-stregle sovražne armade, ki so pričele s prodornim napadom in so jih vrgle s pro-tlnaf^adom nazaj proti vzhodu. Sovjetske čete so tamkaj v času od 9 do 28. novembra izgubile nad 20.000 padlih, 4800 ujetnikov, 603 oklopnike, 1505 topov, 1042 strojnih pušk, 275 metalcev min in 554 protitankovskih pušk. Na bojišču pri Gomlju se nadaljujejo težki boji. Južnozapadno in zapadno od mesta so naše čete v hudih bojih prest legle napredujoče močne sovražnikove bojne skupine, številni napadi severno od Go-roelja so se izjalovili. Pri tem je utrpel sovražnik vsled učinkovitega obrambnega ognja in silovitih protisunkov občutne izgube. Južnozapadno od Nevelja so zlomile naše čete t napadom žilav sovražnikov odpor ki so ponovno osvojile ceemlje in naselja. Na murmanskem bojišču je posadka nekega nemškega oporišča v bojih iz bližine odbila sovražnikov napad. V letalskih bojih je bilo včeraj ob dveh lastnih izgubah uničenih 45 sovjetskih letal. Major Rall, skupinski poveljnik jate lovskih letal, je izvojeval 28. novembra na vzhodnem bojišču svojo 250. letalsko zmago. V južni Italiji je pričel sovražnik včeraj po siloviti topniški pripravi in podprt z močnimi letalskimi silami pričakovani napad na naše vzhodno krilo v dolini reke Sangro. V ostalih odsekih bojišča so bili zavrnjeni krajevni napadi slabših sovražnikovih sil. Po dokončnih ugotovitvah je bila pri napadu nemških torpednih letal na sovražno ladijsko spremljavo dne 26. t. m. pred alžirsko obalo potopljena še čertrta velika ladja, tako, da so se zvišale skupne sovražnikove izgube pri tem napadu na štiri prevozne ladje s 50.000 tonami. Včeraj so vdrle severnoameriške letalske jate v zaščiti oblakov v Nemški zaliv in so napadle mesto Bremen. Povzročene so bile škoda na poslopjih in manjše človeške žrtve. V srditih letalskih borbah ter od protiletalskega topništva je bilo sestreljenih 33 sovražnih letai, med njimi mnogo težkih štirimotornih bombnikov, šest nadaljnjih letal je izgublj sovražnik nad zasedenim zapadnim ozemljem. Nemški lovci za dolge polete so včeraj sestrelili nad Atlantikom veliko vodno letalo. V pretekli noči so vrgla sovražna motilna letala brez načrta nekaj bomb na zapadno nemško področje. Nemške podmornice so potopile v hudih bojih na Atlantiku, Sredozemskem riorjn in na Črnem morju 8 ladij s skupno 36.000 tonami, 2 rušilca, 1 fregato in 1 podmornico. Neka lahka kri žarka je bila s torpednim zadetkom poškodovana. Nadalje so zbile naše podmornice 5 sovražnih letal, ki so ščitila ladijske spremljave. Težke sovražnikove izgube na vzhodu Protinapadi južno od Kremenčuga — Povečanje plena in ujetnikov pri Korostenu — Hudi boji za ceste in pota na področju zapadno od Gomla RphtIItl, 30. »ov. DNB. Velika večina izmed tisoč sovjetskih oklopnikov, ki so jih v zadnjem tednu unčile nemške čete na vzhodmem bojišču, je bila sestreljena v južnem odseku bojišča. Tudi 28. novembra ao stali brezuspešni poizkusi prodorov sovražnika znova številne bojne vozove. Pri nikopoljskem mostšču je pr nadaljevanju svo;ih napadov izgubil na enem izmed dosedanjih težišč izmed 60 napadajočih oklopnikov polovico in tud' njegovi pehotni oddelki, ki so se zrušili v nemškem ognju že pred glavnimi bojnimi črtami, so -meli več kot polovico padlih in ranjenhi. Enako javljajo o uspešni obrambi v Dnjeprovem loku, kjer so bil- poizkušeni sovražni napadi in krajevni vdori zajezeni. Pri tem je bilo sestreljenih severno od Krivega Roga 23 sovjetskih cfclopnikov, ostanki razb:tih s°-vTažnnh strelskih edinic pa so bili ujeti. 6 setrelitv jo skupno 107 sovražn'h oklopnih voz so si pridobile nemške čete v tem odseku premoč in so preprečile vse sovjetske napade. Južno od Kremenčuga je štirim sovjetskim strelskih d!vizijam najprej uspelo, da so kljub zelo hudim izgubam napredovale, s protisunkom pa so oklopni grenadirji znova zavzeli zgubljeno ozemlje. V koncentričnem ne padu so nato vdrli v žila vo hranjen1 kraj, prodrli dalje proti vzhodu in se polastili važnih višin. Dve oklopni skupini, ki sta se udeležili protinapada, sta un!čili ali zaplenili pri teh krajih v obeh dneh 27 oklopnikov, 12 protitankovskih topov ter števlna motorizirana in vprežna vozila. Sovražnik je imel pomembne Izgube tudi pri Cerkasih, kjer je poizkušal doseči neko zvezno cesto Glavni cilji nemškega letalstva, ki je podp:ralo oddelke vojske, so ležali južuo in južnozapadno od Nikopol ja. severnovzhodno od Krivega Roga, južno od Kremenčuga Fiihrerjev glavni stan, 29. nov. DNB. Fuhrer je govoril pred skoro 20.000 novo-imenovanimj mladim-' častniki, ki so postali sposobni, da z največjo odgovornostjo vodijo sinove nemškega naroda kot vojake. Pred mladim častniškim naraščajem vojske, vojne mornarice, letalstva in SS je utemeljil Fuhrer vzroke Nemčiji vs Ijenega ogromnega boja za bitj ali ne biti. za svobodo in življenje nemškega naroda. Pojasnil je, da so židovske sile, ki stoje za britanske- politiko, imele pri tem. ko so povzročile to vojno, predvsem namen, skupaj s Sovjetsko zvezo uničit' Nemčijo, da bi bila s tem lahko vsa Evropa prepuščena boljševizmu. Ce bi Nemčija te vojne zase in za Evropo ne dobila, tako je rekel Fuhrer, bi prišlo stepno barbarstvo nad našo celino in ?>i jo kot nosilca n vir človeške kulture popolnoma uničilo. Da je to končna volja onih, ki so to vojno pričeli in zakrivili, o tem sami ne dopuščajo nobenega dvoma več. Obenem meni Anglija, da bo e to vojno znova vzpostavila v Evropi svojo staro t^or io o ravnotežju sil, kakor je to že tolikokrat krvavo storila V resnici pa je t^k r>t Velika Britanija le orodje v rokah one pojave, ki še že nad 150 let bor v Evrop' za svojo nadvlado, orodie mednarodnega židovstva, ki se s premetenim prikrivanjem poslužuje dozdevnih britansk.h dr- in pri Cerkasih. Več sto bojnih m vojmih letal je jombardiralo sovražne okiopne sile, zbirališča čet in skladišča. Z bombami so un-dili 17 oklopn kov in jih mnogo poškodovali. Tudi oskrbovalne kolone in kolodvori so oili podnevi in ponoči uspešno napadeni. Posebno dobro je uspel n'pad na neko sovjetsko letališče v Nogajski stepi. Tu so bojni letalci z bombami in s krovnim orožjem uničili štev;lna na tleh razmeščena letala ter vse pr prave in ureditve na letal'šču. Lovska letala so ščitila napade bombniških jat. Pri tem tn v prost h bojih so sestrelila 46 bombnih, lovskih in bojnih sovražn kovih letal. Na bojišču med Kijevom in Korostenom so uspeli lastni nemški napadi. Severno od ceste 2 tomir—K-jev so napredovale nemške čete še dalje proti severu, odrinile so trdovratno braneče se boljše vike in so ustvarile z osvojitvijo važnji krajevnih odsekov ugodne pogoje za nadaljevanje napadov. Pri čiščenju Korostena so se še povečale že javljene številke ujetnikov in plena. Sovjetske izgube znašajo sedaj nad 1200 ujetih, nad 1500 Naštetih mrtvih, 65 topov, 93 metalcev min, dva težka oklepnika. 56 protitankovskih pušk, 91 strojnic, 118 avtomatskih pištol, 628 pušk, 11 poljskih kuh:nj, 177 vozil Ln velike količine streliva in drugega plena. Po odmoru v zadn.em dnevu so znova oživeli boji zapadno od Gomla in južnozapadno od Kričeva. Boljševiki, ki so pripeljal' sveže sile in si so ustvarili težišče na berezinskem odseku, so napadli s šestimi strelskimi dliviz.jami okrepi j enimi z en'im oklopnim zborom. Hudi boji se bijejo za maloštevilne trdne ceste v tem zamočvirjenem in gozdnatem odseku bojišča, katerih posest je vsled splošnega blata odločilnega pomena tako za napad kakor za obrambo. Vsled tega morajo boljševiki napadati v ozkih odsek h, ki so jih zaprli nemški grenadirji. Pri tem so izgubli samo med zapornimi postojankami nekega nemškega bataljona, ki je v bojih iz bli-ž-ne odbil vse poizkuse prodorov, nad 400 padlih. Južnozapadno od Smolenska so se vsled nemškega odpora izjalovila nadaljnji krajev ni sunki, dočim so lastni nemški napadi južnozapadno od Nevela dosegli svoje cilje. Nemški grenad:rji so tu napredovali proti zapadu in jugezapadu. zavzeli v naskoku dve naselji Ln obkrožujoče gričevje ter očistili pr.dobljene kraje. V severnem odiseku vzhodnega bojišča so se boj; omejili na topniške dvoboje i® na spopade udarnih čet, v katerih so vdrli le-tonsk: prostovoljci nekega oddelka SS v sovražnikove postojanke. Težki nemšk. topovi so obstreljevali kolodvore v Sliselj-burg-u :n v šerenetovki in so na področju pri Leningradu prisilili k molku več sovražnih baterij. Bombardiranje sovražnih oporišč v južni Italiji Berlin, 29. nov. DNB. Na južno talijan-skem boj šču so izvršile jate nemških bojnih letal 27. novembra presenetljive napada na sovražnikova oporišča in prevozni park ob izlivu reke Sangro. Odvržene bombe so povzročile požare v skladiščih goriva in so razdejale številne avtomobile. Nemški bojn letalci, ki sc spremljali jate brzih bojnih letal med njihovim napadom, so potrdili dober uspeh teh napadov. Nadalje so napadla tega dne nemška lovska letala sovernoameriške bombnike ter so zbila dve štirimotorni letali. ______častniškemu m______ „ 99Narod, ki bo izgubil, bo prenehal obstojati" Žrtve potresa v Turčiji Carigrad, 29. nov. DNB. Dodatno javljajo o potresu v Turč(ji, da so v Umandšiju in v okolici samo v pretekli noči izkopali izpod ruševin 45 mrtvih. 90»/0 vseh hiš je porušenih. Nastale so vel ke izgube živine in živil. V Tesiji in v okolici je bilo ranjenih 250 ljudi, med nj;mi 139 za življenje nevarno Tudi v kraju Kargi je nastala občutna škoda. Zelo mnogo ljudi je bilo ubit h Cesta med Kargijem in Tešijo je popolnoma zasuta. V Tesiji so se podrle elektrarne in neka luščilnica riža ter vse javne zgradbe. Doslej so našteli 350 mrtvih. Vlada je kot prvo pomoč naklonila znesek 80.000 funtov.' Carigrad, 30. nov DNB. Carigrajski tisk poroča o potresu v severnovzhodn An9to-11 jI, da je tvarna škoda večja, kakor so prvotno domnevali. Doslej je ugotovljenih 1792 smrtniih žrtev. Menijo, da se bo to število 8e povečalo. žavnih interesov, da bi na ta način tem lažje ob koncu v Angliji in v vsej ostali Evropi razširilo kugo židovsko-boljševiške revolucije. V nasprotju z uničevalnimi načrti, ki jih narekuje židovsko sovraštvo nemških nasprotnikov, je Fuhrer pokazal na neo-majano odločnost nemškega naroda, zmagati v tem svetovno-zgodovinskem boju s skrajno vztrajnostjo in z zadnjim naporom vseh s i. Opozoril je novo-imenovane mlade častnike, da spada danes k junaštvu in k trdoti vojaka tudi izpoved prepričanja politično izšolanega moža. ki ve, čemu se bije boj. Zakaj prav v tem strahovitem boju mora vsakega pcsameznlka prevevati spoznanje, da ne gre le za vojaške spore med posameznimi državam'', temveč za gigantsko borbo med narodi in rasami, v kateri bo zmagal en svetovni nazor in bo drugi neusmiljeno unčen. To znači, da bo narod, ki jo bo izgubil, prenehal obstojat-. Zakaj od te vojne pričakovati kaj drugega, kakor zmago ali poraz. bi bilo blazno Zato mora tudi poslednjega nemškega voiaka prevevat' prepričanje, da se ta grozna vojna, ki so jo hotel; nemški sovražniki, ki so jo oni zakrivil in jo Nemčiji naprtili, sploh drugače ne more končati kakor z nemško zmago. Nemci so pod vsemi pogoji tako Titfe se vsakogar: Frefsedfilk tvarno kakor osebno sposobni, vzdržati pred koalicijo svojih sovražnikov in zato je tudi razumljivo, da bodo Nemci na koncu to vojno dob il. Na velikih in mogočnih dobah nemške zgodovine je pokazal Fdhrer mladim častnikom, da je zmaga le takrat okronala nemške zastave, kadar je bil narod prežet z eno samo neomajno vero v večno Nemčijo. Nemškemu narodu tudi danes kakor tako često v preteklosti ne bo v njegovi borbi za svobodo in za bodočnost previdnost ničesar pedar la. Vse si mora s trdnostjo svojih sinov izvojevati na bojišču in v domovini v najtežjih preizkušnjah svoje sposobnosti. Prav v najtežjih urah preizkusne pa je važno, da črpajo možje, ki so poki cani za vodstvo, svojo vero v zmago iz svojega svetovnega nazora in da jo s svojim zgledom in s svojim obnašanjem znajo prenesti svoje spremljevalce. Zato mora bit; častnik obenem tudi nosilec politične volje v vojski. Vsak častnik se mora vedno zavedat, da je tam, kjer stoji in kjer se bori, usoda nemškega naroda in države zaupana njegovim rokam. Generalfeldmaršal Keitel je zaključil zbor z izjavo zaupanja v Fiihrerja, ki je našla navdušen odmev v tisočih mladih grl. Letošnjo akcijo za Zimsko pomoč je otvoril predsednik pokrajinske uprave g. general Leon Rupn!k v ponedeljek zvečer z naslednjim apelom, ki ga je naslovil po radiu na prebivalstvo Ljubljane: LJUBLJANČANI! Začenjam pokret za zimsko pomoč. Namen mojega dobrodelnega zasnutkia je: Nihče ne sme biti brez dela brez lastne krivde, nihče ne sme stradati, če ne more delatL V tem je zapopadena vsa moja zamisel. Za delo je treba sredstev, prav tako moramo preskrbeti za ljudi, ld delati ne morejo. Dobro poznam namere in misli dobrih, dobrosrčn>h ljudi. Vem: nekateri že težko čakajo prilike, da se oddolže svoji socialni dolžnosti. Kajti tu ne ere za miloščino, tu ne gre za kromen mllodar, tu gre za socialno dolžnost imovitejšega napram ubožnemu, ubožnemu brez lastne krivde. Teh dobrosrčnih ljudi je večina! Hvala Bogu! Manjšino bom dosegel z drugimi sredstvi, prav tako sem odločen zatretJ vse. kar M sicer oviralo mojo zamisel. Nikogar ne bo, na katerega vrata ne bi potrkalo vprašanje zimske pomoči. Za ta pokret sem postavil posebno organizacijo Zimska pomoč, ki ima dolžnost za vse nujne zimske potrebe pri ha vi ti potrebna sredstva. Vsega občudovanja vreden zgled imamo v Zimski pomoči Reicha. Ljubljančani! V tem pogledu ne bomo zaostajali. Oasi so izredni. Izredni časi rede izredne potrebe, izredne potrebe zahtevajo izredna sredstva. Treba je teh izrednih sredstev, izredna sredstva pa dobimo samo po izredni poti. Upam in trdno pričakujem, da boste to mojo namero vsi odobravali jn vsi pomagali, da v vsakem oziru uspe: uspe gmotno, da bomo preskrbeli siromake, a uspe tudi moralno, da bodo pokazali imovitejši, pokazali nepris ljeno in radodarno, da se čutijo za člane človeške družbe, da se zavedajo pomena evangeljskih besed: »Bodite usmiljeni, da boste usmiljenje dosegli!« Z božjo pomočjo grem na delo in vem, da bo imelo uspeh. Baltska fronta proti boljševizmu Protestna zborovanja proti zločinskim Stalinovim željam Riga, 29 nov. DNB. V nedeljo 60 se zbrale v vzhodnih pokrajinah številne ljudske mno" žice. da b s pomembnim: zborovanji izpričale svojo odločno voljo proti moskovskim pohlepom in proti zločinskim željam Stalina Na vseh zborovanjih so bile boljševiške zahteve po baltskih deželah odločno odklonjene: V Vilni so se zbrali l tovski kulturni delavci. Analiza temeljev rdečega imperializma, k- jo je podal zgodovinar prof Puzzinaf. slika, k; jo je podal o praksi boljševizma med njegovim enoletn m gospodstvom v Litvi docent pravnih ved dr Czakas. ugotev tev pesnika Atlantasa, kako je srednja in zapadna Evropa oplodila litovsko kulturo, vse to so bile le stvarne inačice iz globine litovske kulturne zavesti porojenega protesta prot nezaželenim »osvoboditeljem« z vzhcda Zborovanje se je zaScljučlo z izjavo, da se Litva nikdar ne bo dala ponižati na stopnjo odskočne deske boljševizma za evropski zapad. Razen tega zborovanja je bilo v Vilni n njeni okolici ob koncu tedna še več drugih protestnih prreditev. na katerih je bilo v strastnih izvajanjih izraženo protiboljševiško stališče. Na zborovanju v Lbavi je rekel krajevni zastopnik zveze poklicev Alberts med drugim tudi tole: »Nagega mesta pod soncem ne bodo določevale n:kake pogodbe ali sklepi Londona. Washingtona ali Moskve Z vero v Fiihrerja Velike Nemčije, v nemško vojsko in legionar-je se bo tud libavsko okrožje v vsem silami borilo za zmago« Reval. 29 nov. DNB. Vsi listi prinašajo ob 251etnici pričetka estonskega osvobodilnega boja spominske članke n poročila iz vojnih let 1918—1920 V »Eesti Seena« piše glavni urednik in znani estonski p satelj Kivikaz, ki najprej slavi duha. kj je preveval prve borce v osvobodi!n vojni, da je bilo zmotno smatrati po dorpatskem miru. da je boj s sovražnikom končan. Namesto boja na bojiščih se je pričelo podtalno rovarjenje ki ie trajalo ves čas državne samostojnosti Estonske. 25 težk h let smo živeli kakor na področju vulkana Enkrat smo vrgli ognjeno lavo nazaj enkrat smo odstranili nevarnost, končno pa nas je vendarle preplavila Pred dvema letoma se je pr čel boj znova. Imenujejo ga druga osvebcd;'na vojna, toda v resnici je to ;sta vojna, ki se je pričela pred 25 leti pred Narvo Ta boj se ne sme prej končati, dokler ne bo ogenj bljuvajoč vulkan na vzhodu s skupnimi silami dokončno počasen. šaulen, 30 rov. DNB Na velikem zborovanju v dvorani neke tamkajšnje tvor-nice je protestiralo preb!valstvo šaulena (Litval prof moJUTRO. st. 271 = Sreda, 1. XII. 1943 ena »ofenziva" o čiščenje Kei; csotoost in brezvestnest komunističnih „ poveljstev" V nedeljskem članku je bil na kratko orisan položaj, ki Je nastal na Dolenjskem po zlomu ln izdajstvu badoljevcev. Z njihovo pomočjo in s pomočjo njihovega orožja so komunisti najprej navalili na slovenske nekomunistične postojanke, zlasti Turjak in Grčarice. Kako so nadalje zločinsko gnali v pogin množice slovenskih' mož in fantov, o tem govori današnji članek. Ko so komunisti na Dolenjskem po zlomu bado-jevcev formirali svojo »vojsko« iz prisiln'h mobil zirancev, so v Novem mestu in na njegovem področju sestavili »divizije«, kater so dali štev iko 15. Tvorile so jo št:ri »brigade«: Gubčeva, Cankarjeva, žeieznič rska in še ena. številčno najslabša med njimi je bila železnčarska brigada, o kateri je »Jutro« že pisalo in ki je štela okrog 600 mož. Ostale tri so bile močnejše, tako da je ce'ctna »divizija« štela ekrog 4000 mož. V sestavu divizije je bila še posebna topniška »brigada«, ki je imela 6 havbic po 100 in 150 mm, nekaj poljskih topov po 75 mm in nekaj avtomatskih protitankovskih topov po 20 mm. Razen tega je še vsaka cd štrh »brigad« imela poseben topniški oddelek z lahkim- topovi ln metalci min. Vse to orožje so komunisti dobili od badoljevcev. ravno tako tudi strojnice in mtraljeske puške s katerimi so bila njihova krdela dobro zaicžena. Za, dan 11. oktobra je »divizija« dobila povelje, naj začne »ofenz vo« proti nemški meji. Razvrščanje oddelkov se je začelo že par dni poprej. Gubčeva brigada na pr. je zasedla postojanke proti Kostanjevici, železničarsk3 se je razvrstila na levem bregu Krke, ostali dve pa dalje proti severu vzaolž meje Med nje so povrstili tudi vso topniško »brigado«, tako da so bdi oddelki razmeroma dobro oboroženi tudi v artilerijskem pogledu. Pslsgn ksgrusristlcnega ,;®£eratJv2£2ga načrta" Iz štaba »divizije«, ki se je nahajal nekje v okolici Topl:c, menda v Pcdturnu, je prišel prav podrobno izdelan »operat'vni načrt«. Vsaki »brigadi« je bila dodeljena tečno označena naloga, katere cilji niso bili baš skromni. 2e takoj prvi dan bi morali oddelki prodreti daleč preko meje. Da bi svojo noro nalogo lažje *zvršile, so dobile »brigade« v zadnjem hipu tudi več italijanskih tankov in oklopnih avtomobilov, po večini z badoljevsknv posadkami. Komunist1 čni »operativni načrt« je bil na papirju lepo izdelan, doživel pa je popoln polom. Gubčeva brigada navzlič močni art ljeriji in številčn" premoči ni mogla zavzeti niti Koststnjevice, katero je branil mnogo man ši oddelek nemških vojakov in domobrancev. Prav tako tudi ostale brigade n'so izpolnile nobene odkazanih jim nalog, čeprav so b'le takrat povsod v premoči. Vzrok za to je bil na eni otra-ni v nesposobnosti komunističnih komandantov, ki so po več ni prišli na svoje položaje samo iz poetičnih razlogov, na drugi strani pa v popolnem pomanjkanju borbenosti med moštvom, ki je bilo, kakor že omenjeno, sestavljeno največ iz prisilnih mob:liz'rancev. Cankarjeva »brigada« je v enem samem spopadu izgubila okrog 100 mrtvih in se znašla v položaju, da jo je mogel le hiter beg rešiti pred popolno ob-kolitvijo. Pred pričgtkom »ofenzive« so dobile posamezne edinice ustmena navodila, kako naj postopajo pil »prodiranju«. Rečeno j'm je bilo med drugim, da ne smejo imeti nobenega obzira da ujetn:kov in ranjencev in ne do civilnega prebivalstva- ki se jim ne bi hotelo pridružiti. Izropajo naj vse, kar dobe v roke porabnega, zlasti obleko in živi la, pa seveda vse vojaške potrebščine, odpeljejo pa naj tudi vso živino, če bi se morali kje umakniti, naj za seboj vse po-žgo. Ta navodila so naletela med pris'lje-nimi mobilizirane!, ki so tvorili ogromno večino moštva, na hud odpor ^n se zato razen redkih izjem niso nikjer Izvajala. Komunisti so svojo ponesrečeno »ofenzivo« razmeroma drago plačali. Nekaj sto je bilo mrtvih, še mnogo več pa ran-en'h in ujet h Vse komunistične bolnišnice, pripravljene v zaledju, so bile že v par dneh prenapolnjene. PrISetek nemške očiščevalne akcije ž" v prvem članku (v nedeljski štev;lki »Jutra«) je bilo omenjeno, kako je komunistično »vodstvo« skušalo razširjati med prebivalci in med moštvom svojih krdel naziranje, da nemške oborožene sile ne bodo nokren-le na Dolenjskem nikake večje očiščevalne akcije, temveč se omejile le na kontrolo s pomočjo letal. Komunistični poveljniki sami v to seveda niso verovali, temveč so »strogo zaupno« že dober teden poprej, preden se je nemška očiščevalna akc'ja začela, obvestili podrejene komande in svoje bolnišnice, naj se pripravijo, ker se bliŽ3 jo hudi časi. Pred moštvom in javnostjo so te vesti seveda skrbno prikrival', vendar pa se je počasi za nje izvedelo. Ko jih ni bilo mogoče več popolnoma utaj ti, so skušali politkomisarji in drugi part'jci tolažiti moštvo s tem, da gre za »umik nemške vojske z B lkana in Italije« in da se bodo nemški oddelki le mimogrede pomikali skozi Dolenjsko in Notranjsko. Vse skupaj da bo trajalo samo kak teden in da ne bo nič hudega. Moštvo ki je b;lo že ponovno ogoljufano. se s temi izgovori ni dalo potolaž'tl, temveč •'e ost" lo še dalje vznemirjeno in nezadovoljno. Kako prav je imelo, se je pokazalo že čez par dni. Dne 19. oktobra se je zaslšalo močno topovsko streljanje tam nekje od Kolpe Splošno so ga smatrali za signal, da se je nemška akc:ja začela. Bilo je res tako. Istočasno so namreč začeli prodirati nemški oddelki tudi iz drugih smeri. Kolona, ki je prišla preko Kostanjevice je s svodm: tanki dobesedno pregazi-la komunistične obrambne položaje pred št. Jernejem. Komunistično poveljstvo je tam v prv:h črtah pustilo večinoma mlade neizkušene fante, med njimi zelo mnogo Ljubljančanov. došMh po 8. septembru. TI oddelki so bili vsi uničeni, pa več ni ujeti. Nemški tanki so pridrdrali tako h:tro, da so prispeli v Novo mesto popolnoma nepričakovano. »Delavski bataljon« je t "na popravljal hiše, komumsfčna policija je opravljala svoje patruljne obnode, različni rajonski odbar! so bili pri svojem delu. Nemšk? kolona se je pojavila med nj'-zni kakor strela z jasnega. Nastala je pra- va panika, ki je bila tem večja, ker ni nihče vedel, odkod so Neme prišli in kam so namenjen . K r je le moglo m je imelo slabo vest, se je razpršilo iz mesta na vse strani. še mnogo zanimivih podrobnosti, ki pričajo o.nesposobnosti in brezvestnesti komunističnega »vodstva«, bi se calo navesti o ponesrečeni komunistični »ofenzivi« in o nemški oč ščevalni akciji. M~rda bomo o priliki prinesli še kaj več o tem, za danes se omejujemo na gornjo kratko pregledno sliko. Beg kcjKimlstsčsaih oddelkov Glavno poveljstvo komunističnih krdel je, kakor smo videli, računalo z nemško očiščevalno akcijo. Bržčas pa je bilo mnenja, da se bo izvajala na način kakor so slične akcije poprej izvajali ba-doljevci. Zato je bilo sedaj tudi ono popolnoma presenečeno in se ni znašlo, tako da ni dajalo svojim edinicam nikakih navodil. Te so morale zato delati vsaka na svojo pest. očividno pa so skoraj vse prišle na isto misel: umakniti se v hribe, v gozdove, čim dalje od ceste in tako rešiti, kar se še rešiti d3. Težko orožje je bilo treba seveda pustiti. Ponekod so ga skušali zakopati, drugod uničiti, največ pa so ga kar pustili, kjer je ravno bilo. Začelo se je splošno beganje in skrivanje, pri katerem je bilo rešeno le to. kar je lahko vsak nesel s seboj. Glavni problem je bil v tem, kam naj se umikajo posamezne edinice. Za najboljše skrivališče in zatočišče so veljali kočevski hrbi in Gorjanci s svojimi mogočnimi gozdovi. Tiste edinice. ki so bile na de^em bregu Krke. so ta umik lahko izvedle. Bilo pa je med njimi razmeroma malo oboroženih krdel, temveč največ terenci. Od edinic na levem bregu Krke. ki so se razdrobile v majhne dele, je le redkim uspel beg preko Krke in v Gorjance ali v kočevske hribe. Značilno je, da so si pot v varna skrivališča znali poiskati predvsem »štabi«, ki so v uri pre-skušnje pustili svoje oddelke kar na cedilu. Terenske edinice iz Novega mesta in okolice so pobegnile takoj v gričevje med Gorjanci, Lubenskim hribom in Riglom, kjer so se stalno premikale in se skrivale pred Nemci, končno pa se umaknile globoko v Gorjance, nekam nad Laze. Največ hudega so prestale pri tem begu komunistične bolnišnice. Ranjenci v njih so doživeli toliko zla od lastnih predpostavljenih, so bili priča taki korupciji in takemu terorju, da opis življenja in dogodkov v katerikoli komunistični bolnišnici že sam na sebi nudi kričečo sliko o »tovarištvu«, »enakosti« in morali med komunisti. Več o tem pa v enem prihodnjih člankov. Ali veste... da preživlja »vojska« bivše dolenjske »republike« velikansko krizo, kj pa se bo še poslabšala. Vse »brigade« in »divizije«, navadne in udarne, so se kar čez noč skrčile v čete in desetine. Politkomisarji, komandanti in njih tovarišice so se junaško umaknili po kozjih stezah za kulise. Mnogo »tovarišev« in »tovarišic« je pod silo slabih razmer prihitela kar domov, da se zopet oprimejo maminega krila in očetovega žepa ... da mr. Jones, »angleški odposlanec« pri slovenskih komunističnih krdelih, kar ni mogel prepričati angleških oficirjev in vojakov, ki so pribežali iz italijanske inter-naeje v »dolenjsko republiko«, da je to edina proletarska vojska v tem delu sveta, ki so bori proti sovražnikom plutokracije... da teh angleških oficirjev in vojakov nikakor ni bila volja boriti se s francoskimi puškami in grškimi strojnicami proti nemškim brzostrelkam, kakor to živo priča primer pri Mačkovcu ... da sila razmer v Ljubljani kar ne more več dopustiti, da bi se šel kdo »nevtral-ca« ali da bi se drugače kretal kjerkoli v zlati sredini- Za to sredino velja: kdor ni z nami je proti nam! da je na Dolenjskem kljub tolikemu navalu ostalo še nekaj mest za politkomi-sarje in samaritanke. Udeležbe se je pa spričo resnih časov nadejati kvečjemu samo od tistih Ljubljančanov, ki kljub oblačnemu vremenu še vedno nosijo plava očala... da ne bo dolgo, ko bo OF ves slovenski narod proglasila za izdajalski... da so za prisilno delo sposobne prav tako OFarske gospe, kakor tudi gospodična, ki je šla s puško v roki kopat krompir k svojim sorodnikom, ali katera druga predstavnica dolenjske »oblasti« ... Rak Oto. 148 železniških tatov aretiranih v Italiji Rim, 29. nov. DNB. Fašistična milica je od 3. do 11. novembra aretirala 148 želez niških tatov. Ugotovili so, da je obsegal plen teh roparjev vsakovrstno blago, predvsem živila, blago za obleke, čevlie, perilo, tobačne izdelke in kuhinjsko sol Zločinci, ki so bili aretirani na kolodvorih v Milanu, Padovi Borgigheri, Bresct-ji, Bergamu in Veroni, so izvršili svoje tatvine deloma z vednostjo in s pristankom nastavliencev in uradnikov italijanskih državnih železnic. Preiskave se nadaljujejo. žrtev kolere v Bestgaliji Ženeva. 29. nov. DNB »Timesov« dopisnik javlja iz KalVutte. da je kolera samo v indij-&k: pokrajini BengaPji r>d 10. julija 1.1 zahtevala 60 000 človeških žrtev fiO do 70 Vo vseh obolel;h ljudi je umrlo Število žrtev, ki so jih zahtevale druge križne bolezni :n epidemije, še ni ugotovljeno. Zelo je rizšriena tudi malarija. ker n: na razpolago dovolj km^a Naročite «e D ® B B £ KNJIGE MOftJ&tev iz Sofe zaradi kcasunističnih nemirov Na D. moški meščanski šoli v Ljubljani (Bežigrad) so bili dne 26. novembra t. 1. izključeni učenci IL a razreda zaradi komunističnih nemirov in izgredov. Četrta obletnica sovjetskega napada na Finsko Helsinki. 29. nov DNB Poncdeljski finski tisk je ves v znamenju četrte obletnice sovjetskega napada na Finsko 30. novembra 1939 Življenje na Fin:-kem je bilo veselo in srečno, prav: »Suomen Sosialdemckratt«. do onega dne, ki bo ostal nepozaben v srcih in v možganih finskega prebivalstva. Sele takrat, ko je krvi željna orjaška zver z vzhoda zasadila svoje šape v nezaščiteno telo Finske, nadaljuje list sm0 šele lahke verjeli v prelom pogodbe. Takrat eo zelo močno reagirale predvsem anglosaške države :n so ož gosae zloč n Sovjet ske zveze. V nasprotju s takratno dobo se je v zadnjih štirih letih zgodila precejšnja izpre-memba v politiki nekaterih držav Finska pa se spominja oneaa dne pred štir mi let. z zavestjo, da ima proti temu sovražniku z vzhoda le en sam cilj. Vojn** napoved Kolumbije Nemčiji je le curka Berlin, 29. nov. DNB. Kolumbija je napovedala Nemčiji vojno. Diplomatski dopisnik DNB-ja dr. Sieg-frid Horm imenuje to vojno napoved burko, ki je bila uprizorjena s pomočjo za lase privlečene pretveze. On piše: Celo v kolumbijskem parlamentu so dvomili o trditvi zunanjega ministra, da je bila z napadom nemške podmornice na neko domačo obrambno ladjo kršena čast in varnost Kolumbije, in so izrekli svoje mnenje, da govori mnogo podrobnosti o pojavi ameriške podmornice. Vojna napoved te južnoameriške države v resnici ni nič drugega kakor posledica iz Washlngtona izvajanega pritiska, pri čemer so igrali vlogo tudi notranjepolitični vzroki. Kratko rečeno gre za domenjeno Igro, pri kateri morajo iberoameriške države plesati po željah Washingtcna. Državni tajnik Cor-del Hull ni zaman postavil Kolumbije njenim sesterskim republikam za zgled, tako da so levo usmerjeni radikalni krogi v Venezueli že pričeli primerno reagirati, toda na izid vojne tudi na povelje iz Wa-shingtona sprejeto stališče Kolumbije ne bo prav nič vplivalo. Ono je zgolj značilno za metode, s katerimi izvaja Washingtc-n svoje politične in gospodarske ameriške načrte. Vigo, 29. nov. DNB. Iz Bogote javljajo, da se je kolumbijska vlada vdala dolgotrajnemu pritisku ameriškega imperija-ližma in objavila, da je v vojnem stanju z Nemčijo. Senatu se je med dolgo burno debato enako malo posrečilo formulirati vzrok vojne kakor navdušiti kolumbijsko prebivalstvo za te vladne ukrepe. Kratke vesti, iz vsega sveta Vigo, 27. nov. DNB. UNRRA, ki jo je ustanovil Rooseveit zato, da bi tudi po vejni zagotovil ameriškemu imperializmu zaslužek in moč, si je začela ustanavljati aparat, podoben aparatu Društva narodov z uradnim jezikom, prispevki članov, odbori itd. Kot uradni jezik za seje UNRRA-e je bila uvedena angleščina. Ankara, 27. nov. DNB. Državni predsednik Izmet Ineni se je udelež i snoči koncerta nemškega pianista Wilhelma Kempfa v konservator-ju v Ank3ri za dobrodelne svrhe. Koncert so prenašale tudi turške radijske postaje. Stockholm, 27. nov. DNB. Iz Londona poročajo: Admiraliteta objavlja, da se podmornica »Trooter« ni vrnila na svoje oporišče in da je treba računati z njeno izgubo. StockhoJm, 27. nov. DNB. Amerišk- mornariški minister Knox je izjavil na tiskovni konferenci: »R.?d bi priprav:l javnost na težke izgube v bojih na Travi v Gilbert-skem otočju.« Izjavil je, da so ameriške napadalne čete bile zelo izpostavljene, ker je obala gola tn brez zaščite. Base!, 27. nov. DNB. Socialno-demokrat-ske organizacije v Baslu so objavile resolucije, v kater' zahtevajo ur- i »o.v rednih odnošajev s Sovjetsko zvezo. Očividno so to storile pod vplivom lendonske in \va-shingtonske agitacije. Lizbona. 26. nov. DNB. Portugalska vlada je naročila inženjerju Castru, naj preišče možnosti za zgrad tev letališča na otoku Ma-aeiri. Madrid, 26 nov. DNB. Ameriški zdravnik dr. John Dollar je zda! knjigo z naslovom »Strah v b tki«, s pomočjo katere nameravajo pričeti med ameriSk mi vojaki širokopotezno akcijo proti strahu.. Knjiga temelji na izkušnjah amerskih komunstev v španski državljanski vojn:. Sonan, 25. nov. DNB. Začasna vlada svobodne Indije se je v brzojavki taj-kemu ministrskemu predsedniku zahvalila za priznanje začasne vlade »Azad Hinda«. Overovfjenje ofelafiMh Izkaznic Pokrajinska uprava razglaša: Oblačilne izkaznice, ki so bile razdeljene na področjih izven mesta Ljubljane, zaradi nastalih neredov v nekaterih predelih pokrajine, niso v posest' upravičencev tn erov svetovne literature, ki jih poleg izvirnega slovstva prinese naši Javnosti »Razgledaik Jutra«, naj posebno omenimo slovečo, menda edino novelo slavnega belgijskega pisatelja in filozofa Mau-ricea Maeterlincka »P o kol j nedolžnih, k: je bala napisani na začetku pisateljevega literarnega vzpona in je zbudila velikansko pozorno A. Druga taka dragocenost je krasna, božična novela »Gospodična Biserka«, ki jo je napisal mojster franooske kratke povesti Guy de Maupassant. To novelo objavi »Raz-glectoik« v pečaščenje 501etnice pisateljeve smrti. Ker bo uprava »Razglednika« morala v kratkem zaključiti prednaročila^ nujno svetujemo, da se še te dni priglasite med naročnike »Razglednika Jutra«! ♦ Sneg v okolici Apue. Iz Viareggia poročajo, da je 25. novembra na področju Apue v letošnjem letu prvič snežilo. Hribi so pokriti s snežno odejo in temperatura je znatno padla. 1% LfuMjane* Prvo veliko darilo sa Zimsko pomoč L ju bi js na, 30. novembra Snoči je predsednik pokrajinske uprave g. general Leon Rupnik ganil vse prebivalstvo s svoj^ jz skrbnega srca izvirajočim povabilom, naj vsakdo po svojih močeh prispeva za Zimsko pomoč našim brezdomcem, sirotam* vojnim žrtvam in drugim podpore potrebnem in pOmoči vrednem (Govor prinašamo na 1. strani). Davi je g. predsednik že sprejel poklonitev uradništva Zimske pomoči s predsednikom svetnikom Nartem Velikonjo na čelu, ld mu je poročalo o predpripravah za veliko človekoljubno akcijo. že ob prijaznem slovesu g. predsednika od te deputacije so k njemu pristopili pred-starvnikf Združenih papirnic, Vevče, Goričane Sn Medvede dd., predsednik g. Avgust Jenko z direktorjema gg. dr. Krof to in inž. Guzeljem, ter mu izročili za Zimsko pomoč 200 000 lir z zagotovilom, da naše ugledno industrijsko podjetje smatra za svojo dolžnost brez odlašanja takoj po svojih močeh prispevati za tako potrebno, obenem pa tudi za tako plemenito akcijo. Najtoplejši zahvali g. predsednika velikim dobrotnikom dodajamo tudj javno priznanje in zahvalo 2'mske pomoči z ugotovitvijo, da je ta nagla, res mecenska podpora najučinkovitejši zgled vsem premožnim in tudi manj premožnim slojem, kako naj se zavedajo 6vojih socialnih dolžnost! in kako naj naglo upoštevajo snoči izrečeno geslo generala Rupnjka za Zimsko pomoč: Bodite usmiljen* in usmiljenje boste dosegli! u— N°vi grobovi. V častitljivi starosti 86 let je na svojem domu v Trbovljah pre-minui g. Franc Drnovšek. Pokopali so ga na domačem pokopališču v ponedeljek 22. novembra. — V Kamniku je umrl šofer g. Slavko Križ. K večnemu počitku so ga položili na pokopališču v Kamniku. — Umrla je žena državnega uslužbenca v pokoju ga. Marija Štrubljeva. Na zadnji poti jo bodo spremili v sredo ob 16. iz kapelice sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Za vedno je zapustil svojce ravnatelj Združenih opekarn v Ljubljani g. Branko K. K o s t i č. Zapušča ženo Jelioo in hčerko Branko ter številno drugo sorodstvo. K večnemu počitku ga bodo spremili v sredo ob 15. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V Ljubljani je umrl tovarniški delavec g. Peter Strniša. Za njim žalujejo žena, dva sinova in drugo sorodstvo. Pogreb ranjkega bo v sredo ob pol 15. iz kapele sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo iskreno sožalie! u— Umrla je ga. Cizelj-AJlesch Dora, učiteljica I. dekliške ljudske šole. Učenke so vabljene, da se udeleže pogreba 1. decembra (zbero naj se ob % - na 2 na Žalah) in maše zadrišnice 4. decembra ob 8 v cerkvi sv. Jakoba. — Upraviteljstvo. u— »Ajdovščina 0001«. Te dni so si Ljubljančana z zanimanjem ogledovali mali prevozni avtomobil, ki je pod to značko vozil po mestu. Ogledali gmo s: ga od bliže Z zanimanjem smo ugotovili, da je avtomobil last ajdovske občine na Vipavskem in je začasno tudi registriran pod njeno značko v slovenskem jeziku. Avtomobil služi občini za dovoz prehrane in drugih potrebščin obče koristnega značaja. Iz Ljubljane je odpeljal šolske knjige za vipavsko mfladež, ki komaj čaka nanje. Avtomobil vozi s posebnim potrdilom nemških oblasti. u— Karbid za obrtnike in industrijo. One interesente, ki so prejeli nakazila za karbid pri tvrdki Breznik, ki ga pa niso mogli nabaviti, ker je aaloga pošla, opozarja Pokrajinski gospodarski svet, da je nova zaloga došla. Lpračenci naj dvignejo karbid najkasneje do 10. decembra 194.3. Po tem dnevu stari še neizkoriščeni boni izgube veljavo. u— želatiaa za modbSJie. Fokrajinslci gospodarski svet opozarja, da se bo na. kazovaila modistkam na podlagi predloženega seznama po proSn ji Združen ja inousalj-cev ta obrtnikov, O bitni o.isek, mesečno želatina za apreturo klobukov. Boni za nakup želatine se morajo dvigniti za mesec december v uradu Pokrajinsk. ga gospodarskega sveta, soba št. 12 v dnen 3. in 4. decembra, dodeljena količina želatine pa prevzeti najkasneje do 7. decembra t. 1. pri Gospolarslti zadrugi mizarjev v Ljubljani, Woiiova ulica it. 12 (dvorišče). u— Vodnikova družba vljudno obvešča vse svoje gg. poverjenike in člane, da so letošnje knjige izšle. Vsak član dobi svoje knjige pri onem poverjeniku, pri katerem jih j« naročil. Clane-zamudnike pros mo, da naj se takoj prijavijo ter obnove svoje članstvo. Lahko pa se prijavijo tudi pisarni Vodnikove družbe, v Narodni tiskarn:, oziroma knjigarni Tiskovne zairuge, 6e-lenburgova 3, ali pa v ko.jigi.rni Učiteljske tiskarne v Frančiškanski ul ci 6. u— Drž. I. mc&ana meščanska šola nu Viču v Ljubljani obvešča učence n učitelj-stvo, da se bo dne 30. novembri zopet pričel šolski pouk v vseh četrtih m tretjih razredih Pouk se bo vršil v zavetišču na Viču; vsak dan dopo: fine i mota pouk četrta razreda, III b oo pondeljkih, s.eiah in polkih, IHac pa ob torkih, četrikih ln sobotah. Pričetek pouka za oitale razrede se bo objavil v nedeljo pri šolski maši, h kateri so dolžni redno piina jati vsi učenci in učenke. — Ravnateljstvo. u— Opozorilo! Dijakom-lnjam vseh šol, posebno onim, ki nimajo reinega pouka, svetujemo, da se vpišejo k naSim specialnim instrukc-jam. Nemoteno pripravljamo vsakega za vse predmete in jezike. Posebni leč; ji matematike. Oddelek za privatiste. Ločene skupine po raz.edih — posebne učilnice. Prospekti na razpolago. Spe o.2-Liie strokovne instiukcije za srednje šole, Kongresni trg 2/II. u— »Dravska r<.ža« je prelepa bajka o skrivnostni cvetlici, ki raste nekje na dnu srebrne Drave, ter zgedba o t; eh poliorsikih drvarjih, ki giedo v svet iskat delo, kruh in svojo srečo. V svetu starejša dva brata umreta, najmlajši drvar pa se vrne na rodno planino, ko je njuno smrt maščeval z bajno dravsko rožo. »Dravsko rožo« je ^pisal in v samozaložbi Izdal Jože Tomsžič. Knjiga vsebuje 125 krasnih slik Jožeta Beraneka. Dobite jo v vseh knjigarnah za 38 lir. Najprimernejše Miklavževo da;ile>! g Sporočamo sv. Miklavžu, § da si lahko nakupi v večji Izbiri □ Igračne, športne in globoke otroške □ vozičke pri tvrdki R »TRIBUNA" u □ FERDO LAZAR, Karlovška cesta 4 " 3DDULXJUUULIUUIJIJLJLIUD^ u— Dij&ki-nje srednjih ln višjih 8°1, ki nimajo predavanj, najuspešneje izkoristijo prosti čas s posečanjem tečajev strokovnih predmetov. Knjigovodstvo, stenografija, strojepisje, trgovska matematika, trgovin-stvo, trgovska korespondenca in tuji je_ ziki. Izbira preimetov po želji. Praktična izobrazba za bodočnost za vsakega. Vpisovanje dnevno — prospekti na razpolago. Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2/II. u— Račko in Laja je nova mladinska knjižica, ki jo bo poleg M°jce Pokrajculje kupil za otroke Miklavž v knjigarni žužek, prehod nebotičnika. u— Pojasnilo. Ker se po moji vrnitvi iz voj. ujetništva meša moje ime z Imenom Zorana Poliča, izjavljietm, da z zgoraj imenovanim nisem v nikakesn sorodstvu in mi je osebno neznan. Miioš Polič, Inž. poiučnik. u— Govori se, da se dobe lepa M klavže-va darila v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. Prepričajte se sami! u— Nalivna peresa, boljša, dobro ohranjena. kupuje po najvišji dnevni ceni tvrika EVERFST Prešernova ulica 44. u— Akademlčarke-ji, upom Wte svoj prosti čas za vsestransko praktično trgovsko. gospodarsko izobrazbo! Predmeti: strojepisje, stenografija, knjigovodstvo, korespondenca, jeziki itd. vsakomu koristno služijo v zasebnem ali javnem poklicu. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Podrobne mformacije d-je: Trgovsko učilišče -oChrtstofov učni zavod«, Domobranska uJlea 15. u— Učite se strojepisja; jy0vj eno-, dvo-in trimesečni tečaji — dnevni tn večerni — prično 3. decembra. — Največja moderna strojepisni ca: raznovrstni pisalni »troji. Desetprstna učna metoda. — Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želj-; obiskovalcev. Praktično aianje vsakomur koristno. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Na razpolago brezplačna novi prospekt. Posebni tečaji tuda za stenogr' f jo, knjigovodstvo, korespondenco, jezike itd. Iabira predmetov po želji. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. u— Važno za vsakogar »edaj In v bodoče je Hianje strojepisja, stenografije, knjigovodstvi, korespondence, jezikov itd. Temeljit pouk za praktično trgovsko-gospodarsko udejetvovan e v zasebnih ali javnh uradih - pisarnah. Novi tečaji — dnevni in večerni — pri6.-o 3. decembra. Izbira predmetov po želji. Učnina zmerna. Vpisov nje dnevno. Informacije in prospekte daje: Trgovko učil šče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. u— Obvestilo. Uprava državnih gJc-' dališč, Opere in Drame, se je preselila iz 1 dramskega gledališča v nove poslovne' prostore v Uliti S. maji št. 11, pritličje, levo. u— Naknadno vpisovanje v trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, za Enoletni trgovski tečaj s pravico Javnosti 'n Višji trgovski tečaj se vrši naknadno še vsak d3n za ene dijake-lnje, ki radi Izrednih prilik doslej še n so mogli cb skovati šole. Na razpolago brezplačni prospekti. — Ravnateljstvo. u— Namesto venca na grob inž. Zelen-ka je darovala m še vedno ra delu v Rušah, je v 57 let h svojega kcvaštva izdelal nad tri milijone različnih orodij, zlasti krampov, lopat in motik. Nesreče. 161etni Jurij Miki lz okolice Maribora je prišel z roko v cirkularko, ki mu je odrezala št ri prste na levici, llietni Hans Markos iz Maribora ;le padel tako nesrečno, da se je nevarno polomil na levici. 321etin Jože Koman iz Jarenine je pri napravljanju krme zašel z desnico v stroj, ki mu je odrezal roko. 291etni Janez K oš T iz Slovenske Bistrice si je ped vozom nevarno poškodoval levo nogo. 361etni zidar Jakob Krempelj iz Maribora se je ponesrečil pri padcu. Enoletna Herta Pajdaševa, hči brežiškega frizerja, se je nevarno opekla in je zdaj po sedmih tednih trpljenja podlegla. Smrtna kasen zadene vsakogar, k: se na j odvraten način pregreši v seksualnem po- j gledu. Take grehe si je nakopal že večkrat j kaznovsni 28ietni Jožef Seeberger iz GracL-ca, ki je zlasti letošnje poletje po kopališčih nadlegoval mladino. Posebno sodišče ga je zdaj obsodilo na smrt. Z Goresifskega Jubilejni lov. Pretekli petek je znani celovški lovec Jožef VVoschtz petlndvajsetifi povabil svoje goste k vsakoletnemu lovskemu jesenskemu pogonu na hribu pri Gospe Sveti. V odmoru je pozdravil lovske tovariše- ki se z njim vred že polnih 25 let veselč plemenitega lovstva v tem kraasnem revirju. Prebral je imena tist h 70 lovcev, ki so že morali pod rušo. Lovski gostje so počastili pokojne tovariše z minuto molka. Collegium musicum celovškega konser- ; vatorija je pretekli teden priredil koncert j v Vošperku, nato pa ga je ponovil v Kranju. S tem se je pričela vrsta koncertov komorne glasbe, ki jih prired Collegium musicum v vseh večjih krajih na Koroškem in na Gorenjskem. V Celovcu »o umrli: 67-1«? tn a vdova po stavbeniku Marija Schmldtova, 68-letna uradnikova vdova Katarina Heinzlova ter 56-letna postrežnica Katarina. Verdsnlkova- Znani koroški p»atelj Jože Friderik Pfr- konlg se je zadnji čaa mudil v Gradcu, V ondotnem tovarniškem domu štajerskih umetnikov Je čitai odlomke iz svojih del i-a je žel mnogo odobravanja med Izbranim občinstvom. Prired tve glasbenega društva v Ctelov* se morajo po novi poJc:jski naredbi pričenjati — kakor gledriifike predstave — ob 19. uri. Slino« je bil tretji redni simfcmlSni koncert, ki ga vodi prof. R. Kefldorfer. Sestre pomočnice z vsega Koroškega se bile sklicane na zborovanje v Cel ovac. Okrožna načelnica Kochov? je vodila zbor . Vrstila so se strokovna predavanja vodll-n h koroških zdravnikov, ki so dali sestram pom'čn!cam mrnga navodila. Po pred va-njih so bili družabni se^anki. Z-nutt ponarejene oblačilne nakaznice se je moral zagovarjati pred celovškim so-d ščem 221etni strojnik Dominik Q., Id je nakazn eo za delovno obleko ponaredil v nakaznico za pražnjo obleko. Obsojen Je W1 na 4 mesece •sapora. Beteinica KOLEDAR Sreda, 1. decembra: Natalija. DANAŠNJE PRIREDITVI K'no Matica: Veleturist. Kino Sloga: Liubavna komedja. K no Union: Da bi bil vsemogočen. DEŽURNE f.EKARNE Danes: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Nada Komo-tar, Vič, Tržaška. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 18. do S. ure. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 1. dec„ ob 16.30: Cvetje t jeseni. Red A. Četrtek, 2. dec. ob 16.: Normanskf jnnakl Red Četrtek. Petek, 3. dec.: Zaprto. Sobota 4. dec., ob 16.: Snegulčiea. Nastop sv. M'ki?vža. Izven. Mlad nska predstava. Cene cd 22 lir navzdol. Nedelja, 5. dec.. ob 14.: Snegulčiea. Nastop sv. Miklavža. Mladinska predstava. Izven. Cer.e od 22 lir navziol. ob 16 30: Snegulčiea, Nastop sv. Miklavži. Izven. Cene od 22 lir navzdol. • I. Tavčar: »Cvetje v jeseni«. Dramatizacija povesti v 13. si kah: Ost. Osebe: dr. Ivan — VI. Skrbinšek, Presečnlk — Cesar, Barba, njegova žena — Pol. Ju-vanova, Meta, njuna hči — Levarjeva. Li-za — Rakarjeva. Danijel — Lipah, Skalar — Košuta, Kalar — M. Skrbinšek, Luca, Skalarjeva žena — Kraljeva. V ostalih vlogah velik del dramskega ansambla. Rež'ser: prof. šest, scenograf: inž. E. Franz. OPERA Sreda. 1. dec.. ob 16.: Netopir. Opereta, Red Sreda. Četrtek, 2. dcc., ob 16.: ThaSs. Izven. Cene od 32 l;r navzdol. Petek, 3. dec.: Zaprto. Sobota. 4. dec., ob 16.: Netopir. Opereta. Izven. Nedelja, 5. dec., ob 16.: Sneguročka. Izven. Cene od 32 lir navzdol. * J. Strauss: »Netop4r«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: Elsensteln — M. Sancin, Rozalinda — Mlejnikova, Adela — Ribičeva, Alfred — B. Sancin, BUnd — Jelni-kar, dr. Falke — Frelih, dr. Frank — Janko, žaba — Zupan, princ Orlovski — Drenovec, Ida — Japljeva, Melan ja — Koširjevte. Dirigent: S. Hubad, režiser: E. Frelih, koreograf: P. Golovin. RADIO LJUBLJANA SREDA, 1. DECEMBRA 8.30—9.00: Jutranji koncert. 9.00—9.15; Poročilo v nemščini in slovenščini. 12.20 — 12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini 12.45— 14.00: Komceit za razvedrilo. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Koncert »MčJoga orkestra Stenovic«. 17.00—17.15: Poročila v nemščini ln alcvenščni. 17.15— 17.30: Popoldanski koncert. 17.30—1800: Otroška ura. 19.00—19.30: Glasbene aike. 19.30—19.40: Poročila v slovenščini. 19.40 —19.45: »Naša dolžnost«. Predava g. Anton Kos1. 19.45—20.00: Napoved sporeda za naslednji dan. — Sledi mala medigra. 20.00—20.10: Poročila v nemščini. 20.10 -21.40: Iz pisanega opernega sveta. 21.40 -22.00: Prenos ve jaške oddaje iz Beograda. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10 -23.30: Glasba za lahko noč. Prvi simfonični koncert V ponedeljek je ljubljanska radij'ke postaja fVVehrmachtsendergruppe Sod-Oot) priredila prvi koncert v ciklusu napovedanih desetih simfoničnih koncertov. Takoj za prvo prireditev se je pokazalo enako zan manje, kakor za simfonične koncerte v prejšnji sezoni, ki jih je takisto d rig:r«l po večini D M. Šijanec. Velika un:onska dvorana je b'la že vnaprej razprodana. Prva mesta so zasedli dostojanstven'!:; nemške vojske, zastopniki narodno-sccia'ist:čne stranke, predstavniki pokrajinske uprave, nemškega konzulata, hrvatskega konzulata. rmstne občine. Nemške akademije :td. Med občhstvom v? bili tudi častniki in vojaki nemške vojske in slovenskega domobran" stva. Vsi prostori v dvorani, posebej še stojišča. so b ii prepolni občinstva, ki je z živo pozornostjo uživalo skrbno pripravljeno prire-d:tcv. Kakor znano, je bil prvi koncert v tem ciklusu posvečen v celot genialnemu Mozartu. Morda ni noben nemški skladatelj primernejši, da začne serijo tako zasnovan h simfoničnih rrireJ tev, kakor ta očarljivi darovalec radosti ■n utehe v podobi č:ste, programske ali kakoi koli drugače neobtežene, iz globokega človeškega erca in močne, enkratne intuicje izvirajo če muzike. Beethoven je pač mogočnejši in vzvienejši v svoji mm u mentalno^, v Svojem titanskem patosu. toda Mozart je bližji življenju. k ga njegova glasba dviga in očiščuje. Program tega Mozartovega koncerta je bil izbran posebno srečno. Izpolni! je s svojimi trem deli na eno uro odmerjeni večer, seznanil občinstvo z dvema večjma skladbama, v katerih €c še stopnjujejo znane odlike Mo-sartove.ga g'asbene«a izraza in ki s svojo mu- zikalno čistostjo in kristalno jasnino svojih zvočnih prelivanj vzradostita vselej, kadar ju sli.šimo v celoti ali v odlomkih. Prva je bila na vrsti Simfonija $t. 39 v e*-duru, stiristavčna skladba, k' tvori skupno s simfonijo v G in v C višek Mozartove simfonične tvornosti. Ljudski poetični humor pre pleta neobsežno skladbo, ki je vsa namenjena sladkemu skladu in ugodju zvokov in ne zahteva od nas n c več kakor odprte srce. Formalno je zanimivo, da — prav kakor pri osia-l'h dveh simfonijah — kažejo tudi tu posamezni stavSj senatno zgradbo, zaradi česar je Ror bert Haas po pravici imenoval vse tri simfonije »apotezo senatne forme«. Orkester jo je izvajal z vervo in z osvojajočo čistostjo izraza. Dosegla je popoln uspeh. Druga težiščna točka koncerta je bila Haff-nerjeva Serenada. Znano je, da jo je skladatelj spisal za poreko župana Haffnerja .v svojem rodnem Salzburgu. Spisana je bila za ger dalni kvintet z uporabo nekaterih pihal. Začenja se z allegro in se z njim končuje: v ta pravi svatovski okvir so postavljeni graciozni plesni ritmi menueta jn rondoja Skladbo preveva dih poznega rokokoja in njena igriva lepota zastavlja izvajalcem tem večje težkoče, ker je v vsej svoji sestavi krhka in žlahtna kakor star porcelan in zahteva nje izvajanje mnogo delikatne pozornosti. Posebej 9e v nji uveljavlja prvi violinist s krajšimi solističnimi pasažami. Vmes med obema poglavitnima točkama je nastonila priljubljena sopranistka drž Opere V. Heybalova in zapela ob spremljevanju orkestra dve ariji z »Figarove Svatbe*. Kakor je bilo pričakovati, je krasni glas mlade slovenske pevke izpričal tudi tokrat v veliki kon certni dvorani svoje bogate odlike In zasigural obema arijama iz Mozartove opere predoren uspeh. Veliki radijski orkester, kj pripravlja serijo desetih koncertov, nastopa pod vodstvom dirigenta D. M. S i j a n c a. Ta g'asbeni korpus — to pot je nastopil samo v godalni sestavi — združuje naše odlične instrumentaliste in je že dovolj homogen; če ne preseneča po številu, ie zato notranje tem bolj uskladnjen in zlit. Izvajanje Mozarta je pokazalo, da je bila prireditev dovolj skrbno pripravljena. Instrumenti so zveneli čisto in ritnvčno do odtenkov dognano. Nastop je segal bolj v presrfnn intimnost kakor pa v s'mfoničn(, monumentaV nost. m v tem ie bila megova prikupna odliki. Mladi dirigent D. M. Siianec, ki razpolaga že z nenavadno obsežno plasbeno izkušenost j o. je s tem orkestrom dal Ljubljani pomemben korpus m njegov Mozartov koncert ie postal odličen uved v novo gl^beno sezono Požel je burno priznanje. V Haffnerevl Screnadi je občinstvo po zaslugi nagradilo s posebmm aplavzom solista prof. Rupla. Dirigent, pevka in orkester so bili deležni navdurenegfl ploskanja. prva dva sta prejela tudi cvetlična darila. Vzlic temu (b morda prav zato), da jc bilo trajanje koncerta odmerjeno na eno uro, je prireditev zadovoljila s svojo notranjo pcl* nostoj in glasben1 m bleskom, izključila pa je risto bolj ali manj očitno utrujenost. k; sc loteva občinstva na dolgh koncertih. France Balantič Kakor je te dni obširneje zabeležil »Slovenec«, je v bojih s komunističnim, četami v Grahovem padel junaške smrti mladi, nadarjeni pesnik iz »Dotnmsvetovega« l.teramega kroga France B a U n t i č. Njegove pesmi, ki so izhajale večidel v »Domu 'n svetu«, so zbujale zaradi globoke pesniSk? Inspiracije n tankočutnega izraza pozornost vseh, katerim j je slovenska pesnirka beseda tudi v teh veli; j lah in tragičnih letih duhovna potreba n njeni j uspehi srčno veselje. V »Domu in Svetu« se je pojavila v zadnjih letih lepa vrsta novih pesniških imen: med njimi je bil ta mladi pesnik eno največ obetajočih. Urednik revije, pesnik in kritik dr. Tine Debeljak, je napisal, da so pripravljali pri Ljudski knjigarni izdajo Balantičeve prve pesni'icc knjige, ki bi nedvomno še bolj uveljavila njegov taient. Tako pa je usoda sredi razveseljive pesniške rasti pokopala vse nadeje. To, kar je ostalo za mladini poetom, pa bo v slovenski liriki nepozaben spomenik njegove mnogo obetajoče pesniške osebnosti. France Balantič je s svojo borbo in smrtjo postavi! vzgled, kj je bil tako priljubljen v antiki: dulce et decorum est pro patra mori. kakor je zapisal Horac:j Žrtvoval je mlado življenje za sveto obrambo rodne zemlje, slovenskega ljudstva in njegovih katoliških tradicij. Pognojil je s svojim prahom naša hudo preizkušena tla v svetli in upravičeni nadeji. da bo z strašnih krvavih žrtev vzklila našemu narodu srečnejša bodočnost. Pokoj njegovi hrabri duši! Nova skladba Primoža Ramovša (Pihaln' trio za oboo. klarinet, fasjort. Izdala Akademski založba v Ljubljani.) Po nedavni cbjavi dveh klavirskih skladb (Su;ta, Scherzo), stopa skladatelj Primož R a -m o v 5 pred javnost z objavo »Pihalnega tria za oboo. klarinet, fagot«. Skladba utegne kot svojevrstno instrumentalno delo zbuditi upra-včeno pozornost glasbenih krogov. Odločilni kritik Stanko Premrl je ocenil v »Cerkvenem glasbenku« to skladbo kot »odlično, dobro premišljeno, v podrobnostih spretno izdelano« ter ne dvomi, da bo na instrumentih, ki je zanje pisana, dobro zvenela. Po razčlenitvi po-bameznh stavkov, v katerih opozarja z notnimi primeri na zanimivosti, piše isti kritik o šestem stavku: »V formalnem glasbenem pogledu mojstrsko, v tehnično izvajalnem virtuoz-no je napesan sklepni Prestiesimo stavek z vo- I dečim in prevladujočim tematčnim materialom glavne teme. ki se ji za malo časa pridruži še druga kot bežen utrinek 'n tu pa tam še tretja kot prvotna naslonitev na koralno temo v petem stavku. Stavek postaja proti koncu vedno nekak stretto, konča pa se v tsžk h, ostro disonančnih akordih slovesno cerkveno.« Zapiski Komorno gledališče v Ljubljani? Kakor izvemo, se gledališki krogi bavijo 2 načrtom-da b; spričo velikega zanimanja, ki se kaze ▼ našem mestu za gledališče in Spričo zadostnega šitevila razpolcžlj vih igralskih sil otvorili v dvo rani Delavske zbornice nekako komorno gledališče. ki bi biio dependansa Drame. Želeti je. da bi načrt uspel, tem bolj, ker bi utegnilo tako gledališče cb primernem programu zajeti de! občinstva, k: «a glavno gledališče k ni moglo pridobiti. Izza kulis noše$a Državnega gledališča. Operna izdaja Gledališkega lista. Čigar urejevanje jc prevzel po imenovanju Cirila Debevca za ravnatelja Drame ravnatelj Opere Vilko U k -mar, poroča med drugim, da se je vrnil dirigent dr. Danlo S v ara, ki je bil dve leti odsoten in bo takoj prevzel svoje umetn &o delo v Operi. — Opera pripravlja kot naslednjo novost Mozartovega Dr»n Juan.it pod glasbenim vodstvom Ani'm Nieffata in v režiji Roberta Primožiča — Pen; ii* D*Afbertova opera »Mrtve o.'— 1' --pv i • , tudi krstno pre Na ogled med 10. in 12. ter 3. in 6. uro pri A. E. R., Novi trg 5 — pritličje. 21812-6 KLAVIRSKE HARMONIKE nove, v vseh velikostih, prodam. Na ogled dnevno med 4. ln 6. uro. — Kariovšek S., Knaflieva ulica 8. 21768-6 ŠKORNJE ST. 44—15 skoraj nove, 2 para goj-*eric štev. 42 in 44. vse zelo poceni naprodaj v mehanični delavnici na Vodovodni cesti št. 2 — Bežigrad. 21800-6 RADIO 5cevni. znamke >Efax«, v brezhibnem stanju, prodam. Na ogled med 13. in 15. uro. Naslov v oglas, oddelku »J''t-a 21793-6 ELEKTR. ŽELEZNICO »Trix«, kompletno s cca. 18 m tracr.ic — poceni proda »Servis biro«, šelenburgova ulica št. 4. 21810-6 Kupim STEKLENICE raznt toUt. kuiaij-ano. Dobri, ptafami.l Vrir ieljo jih prevzamemo o« loma. B Gu 5tin. Voaniko* trt ft ž. J-31S- il PRAZNE ŠKA TLE od Mama mleka zopet tu-puiemo B. GuStin, Vodni-trg 2 1-324 M-7 TEHTNICO decimalno in uteži, vse v brezhibnem stanju, za ca. sto kg nosilnosti, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sto kg* 21765-7 MAČJE KOŽE zimske kupuje krznar-svo Rot, Mestni trg. J-341-7 KAVČ tridelen ln omaro za obleko, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pohištvo«. 21785-7 ZNAMKE boljše, posamezne ali zbirke, posebno Lichten-stein in San Marino, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Filatelist«. 21784-7 ŠKORNJE št. 37—39. kupim. Ponudbe na Derenda, Ciril Metodova 98. 21779-7 ŠKORNJE najraje mehke ali pol-rnehke, dobro ohranjene, št. 42—44, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam dobro«. 21778-7 POLGOJZERICE ženske št. 40, nove ali malo rabljene, kup m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Polgojzeii-ce«. 21794-7 PISALNI STROJ kovčeg, novejši, malo rabljen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Erika«. 21789-7 MOTORNO KOLO 200—250 cm, novejši model, malo rabljeno, kupim. Ponudbe pod »Dober stroj« na ogl. odd. »Jutra«. 21788-7 OTRO&KI 1RIC1KLL lesen, v dobrem stanju, kupim. Adamič. Erjavčeva c. 4a-I. 21.825-7 , RAČUNSKI STROJ rabljen, ki pa mora bttl še v dobrem, uporabnem stanju, kupimo. Naslov i v vseh poslovalnicah i »Jutra«. 21836-7 Postit LEPO PARCELO za vilo prodam za lir 160.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veli .a parcela«. 21838-20 PARCELO vo aluo, cb najpremet-ncjši cesti za graditev tronadstropnice, prodam za lir 350.c00. Samo resni kupci naj pošljejo ponudbo na ogl. odd. Jutra pod »720 >Dobro, kmalu ga boš videla. Povabil sem ga semkaj. Včeraj sva ga srečala v Holstceiu. Strašno divji je bil, in Eustick, ki ga je spremljal, takisto. Menda je to pekiensko seme, Francoz, odplul z ladjo naravnost iz Fowey Havena. Rashleyu in Godolphinu mimo nosu. Vražja predrznost, kaj ne? In potem čea preliv k francoski obali, in niti eno jadro ga ni zasledovalo. Sam Bog si ga vedi, koliko je bila ladja vredna, pravkar je bila dospela iz Indije.« »Čemu si povabil Filipa R3shleya?« »Nu, misel je bila prav za prav Rockin- ghameva. ,Temu se pridruživa', mi je rekel. ,Vi ste v tem kraju ugleden mož. In za naju dva bi utegnilo biti zabavno, da nikoli tega«. .Zabavno?' je rekel Rashley, ,ne verjamem, da bi se vaim zdelo zabavno, če bi izgubili premoženje, kakor sem ga jaz>. ,A', je dejal Rockingham, ,vi tu doli ste sami zaspanci. Začopatimo vam ga, pa boste imeli zabave več ko dovolj-. Torej se snidemo- sem pomislil, in z Godolphi-nom in še kakimi drugimi nastavimo Francozu past. Ko bo v n?ših rokah, ga nekje obesimo, pa se boš lahko smejal.« »Torej misliš, Harry, da se bo tebi posrečilo, kar je drugim izpodletelo?« »O, Rockingham bo že kaj ietuhtal. Ta ti je pravi dečko za takšno reč. Zase dobro vem, da me je figo prida. Premalo pameti imam, hvala Bogu. Dona, kdaj vstaneš?c »Kakor hitro te ne bo več v sobi.« »še vedno tako natančna ln vsa sama zase? Moja žena mi ne pripravlja mnogo veselja, kaj. Duke? Na, evo, primi- Kje je? Išči, išči!« Tako rekoč je vrgel Donin čevelj po sobi in naščuval prepeličarja, da sta se stepla zanj in lajala in praskala, potem pa prihrumela nazaj in na posteljo^ »Pojdimo torej, ko nismo dobro došli, psička, na poti smo. Zdaj stopim k Ro-ckinghamu in mu povem, da misliš vstati. Vesel bo novice, kakor mačka z dvema »poano. Otroka ti paSljem, ali naj?c