PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovim r'„„ „ o A 1* Abb postale I gruppo “ LeQa OU llf Leto XVI. ■ Št. 148 (4611) TRST, torek 21. junija 1960 Odgovor alžirske vlade na zadnji de Caullov pozi* Ferhat Abas je pristal na pogajanja Ugoden odmev odgovora po vsem svetu Predvidevajo se tri etape pogajanj: 1. posebni odposlanec bi pripravil prihod Abasove delegacije; 2. pogajanja Abas-Debre o premirju, vprašanju orožja in borcev; 3. politična pogajanja de Gaulla z vsemi alžirskimi političnimi skupinami - Nasprotovanje Soustella, Maunouryja, Lacosta in drugih desničarjev - Ugodna izjava predstavnika državnega departmaja ZDA TUNIS, 20. — Danes dopoldne ob 10. uri je bila objavljena izjava, ki predstavlja odgovor na poziv, ki ga je prejšnji teden predsednik francoske republike, general de Gaulle, poslal voditeljem Alžircev, naj pridejo v Pariz na pogajanja za prekinitev sovražnosti v Alžiriji. V izjavi j* rečeno: «Predsednik francoske republike je v imenu Francije na razločen način ponovno potrdil pravico alžirskega ljudstva do samoodločbe. Na podlagi te izjave pripada končna odločitev alžirskemu ljudstvu. Začasna vlada alžirske republike je prepričana, da če bo organizacija referenduma za- jamčena z vsemi jamstvi nujno potrebne iskrenosti, bc brez nobenega dvoma izbira alžirskega ljudstva u-smerjena k neodvisnosti.* Nato izjava poudarja, da je začasna alžirska vlada sklenila poslati svoje odposlance v Pariz, da bi pripravili obisk delegacije. Izjavo je prebral predsednik začasne vlade Ferhat Abas ob navzočnosti Krima Belkacema, podpredsednika in Bena Tobbala, notranjega ministra začasne vlade, in sicer v dvorani ministrstva za informacije, kjer so bili prisotni domači in tuji novinarji v Tunisu. Ko je izjavo prebral, je takoj odšel. Njegovo izjavo so navzoči sprejeli z navdušenim ploskanjem. Kmaiu nato je francosko veleposlaništvo v Tunisu objavilo poročilo, v katerem se poudarja, da «v skladu z navodili svoje vlade lahko zajamči potovanje alžirskega odposlanca«, ki je omenjen v izjavi začasne alžirske vlade. Ferhat Abas je danes naslovil na alžirsko ljudstvo tudi *Gvor, v katerem je med drugim izjavil: • Potrebno je še pojasniti važna vprašanja. To je moč storiti samo z neposrednim stikom. Javni govori — kljub temu, da so lahko važni in jasni — ne morejo na noben način nadomestiti pogajanj. Naša delegacija bo odšla v Pariz z upanjem, da bo prepričala francosko vlado o pravičnosti naše borbe za neodvisnost in o pravilnosti naših stališč. Naloga ne bo lahka in začenja se druga borba, kajti v Franciji ne obstajajo samo sile miru. Alžirsko ljudstvo mora ostati v tej borbi mobilizirano. Narodnoosvobodilna vojska bo odločno nadaljevala z borbo, dokler naš cilj ne bo dosežen.* Nadalje je Ferhat Abas izjavil, da hoče obrazložiti pomen in važnost pristanka na de Gaullov poziv. «d'a sklep spada v okvir politike, ki jo je določil Nacionalni svet alžirske revolucije, na podlagi katerega se moramo ravnati v smislu načela: ako se mora okrepiti oborožena borba, se morajo prav tako izkoristiti vse priložnosti za olajšanje miroljubne rešitve vprašanja.* Nato je Ferhat Abas p( očrtal, da upoštevajoč svobodno izbiro alžirskega ljudstva. ki jo je poudaril general de Gaulle in kljub upoštevanju, da pomeni njegova izjava brez dvoma napredek v primerjavi s prejšnjimi, je vendar še daleč od tega, da bi zadovoljila alžirske zahteve, tako da se nesoglasja lahko odstranijo samo z neposrednim stikom. Predsednik začasne alžirske iniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiMiiiiuii DANES Z odgovorom začasne alžirske vlade na nedavno de Gaullovo ponudbo za pogajanja na podlagi načela o samo-odločanju alžirskega ljudstva, so se povečali upi v rešitev alžirskega vprašanja. V zvezi z večkrat ponovljenim realističnim stališčem začasne alžirske vlade, njen včerajšnji odgovor ni nepričakovan. Razumljivo je, da odgovor začasne alžirske vlade ne pomeni dokončnega koraka v reševanju spora, ki že šest let vznemirja Severno Afriko in Sredozemlje. Razlike v pogledih obeh držav so velike. Prav tako ni dvoma, da s prihodom delegacije alžirske vlade v Pariz ne bo popustilo škodljivo delovanje ultrakolo-nialističnih krogov. Kljub naporom v zvezi z vsklajeva-njem elementarnih zahtev in interesov obeh strani, da bi se vojna v Alžiriji končala, je vendarle spodbudno dejstvo, da se Je na obzorju alžirskega vprašanja končno pojavila davno iskana pot pogajanj. Stališča obeh vlad so sicer oddaljena in pot do sporazuma ne bo lahka. Toda z dobro voljo, s spoštovanjem zgodovinskih činiteljev in neizbežnega razvoja, ki ga doživlja afriška celina, Je upanje v končno rešitev alžirskega vprašanja realno. vlade je nato dejal, da je potrebno upoštevati razvoj v Afriki, ki sedaj postopno v celoti dosega neodvisnost in da se mora upoštevali azijska solidarnost ter da je tudi zaradi tega Alžirska osvobodilna fronta sklenila odgovoriti pozitivno na de Gaullove predloge. Končno je poudaril, da pogajanja še ne pomenijo miru in je povabil vse, naj ostanejo budni, zlasti pa narodnoosvobodilno vojsko, naj FERHAT ABAS odločno nadaljuje z borbo, dokler smoter ne bo dosežen. Razumljivo je, da je pristanek alžirske vlade na pogajanja imel p« vsem svetu ogromen odmev. Predsednik tunizijske vlade, Burgiba, ki se nahaja trenutno na zdravljenju v Salsomaggiore, je izjavil: ((Alžirski odgovor pomeni odločen ko-rak k miru in ga zaradi tega pozdravljamo kot zmago razuma nad nepopustljivostjo. Ta zmaga bo pripeljala k Franciji ne samo alžirsko ljudstvo, temveč vse afriške narode, ki so se pred leti oddaljili od Francije zaradi alžirske vojne in ki nad Francijo niso nikoli obupali. Ta zmaga bo privedla do prijateljstva s Francijo tudi a-rabske in azijske narode in bo odstranila spore med Francijo in njenimi zavezniki. Končno bo ta korak k miru v Afriki okrepil demokracijo in francosko republiko ter Franciji odprl pot k veličini. Očitno pa je, da še vedno obstajajo vprašanja dnevnega reda bodočih pogajanj in jamstev glede samoodločanja. Mislim, da so ta vprašanja po zadnjih de Gaullovih izjavah postala podrobnosti. Bistvo je konec vojne, ki ga je de Gaulile rešil s tem, da je dejal, da pričakuje voditelje alžirskega upora, da se vojna častno konča. Zato pozdravljamo to izmenjavo izjav kot smrt postopka, ki bo nujno zaključila vojno.» V Parizu se predvideva, da bodo pogajanja dolga in zapl?-tena. Nocojšnji «Paris Presse*, ki je dobro obveščen o namenih pariških uradnih krogov, predvideva tri etape pogajanj: 1. potovanje odposlanca začasne alžirske vlade, ki bo s francoskimi predstavniki pri. pravil prihod Ferhata Abasa nik državnega departmaja izjavil: »Upamo, da bo sklep začasne alžirske vlade prispeval k sklenitvi miru kakor tu. di k pravični rešitvi alžirskega vprašanja.« Razumljivo je, da je alžirska izjava naletela na hude kritike Soustella, Maunouryja, Lacosta in drugih nepopustljivih nasprotnikov alžirske neodvisnosti. V krogih alžirske vlade pa se poudarja, da ima sedaj besedo Pariz. Vladni generalni delegat v Alžiru Delouvrier je izjavil po radiu, da je prejel ukaz, naj okrepi vse mestne posadke v Alžiriji in naj umakne čete s podeželja. Poudaril je, da so vse politične demonstracije trenutno prepovedane. Glede pogajanj je dejal, da bo njihov namen samo »najti častni zaključek borb, urediti vprašanje orožja in usodo bor- cev*. Podčrtal je tudi načelo svobode Alžircev ter nujnost budnosti, da bi se preprečila sleherna provokacija. Pozval je vse patriote, študente, aktiviste in bivše borce ter dejal: »Patriotizem pomeni danes storiti vse za konec borb in ne storiti nič, da se ta konec prepreči.* Pariški «Le Monde* objavlja članek svojega glavnega urednika in piše: »Meseci, leta, dragocen čas je bil izgubljen. Tisto, kar bi bilo včeraj laže, postane lahko nemogoče jutri. »Ultrasi* obeh taborov naj prenehajo s svojo trmo, da bi preprečili tisto, kar bi bilo nepopravljivo. Naj bi de Gaullu in Ferhatu Abasu uspelo odpreti pot v bodočnost, ki bo — za dobro in slabo — ostala v vsakem primeru široko skupna.* iiiMMiiimiiiiiiiiHiHiiMiiiiiiiiiiimiiuimiiMmniNiiniiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiimiiinHHiiii Po neuspeli turneji po Daljnem vzhodu »e Eitenhower vrača v domovino Nasprotovanje prebivalstva na Okinawi Pred novimi demonstracijami v Tokiu? in drugih alžirskih delegatov v Pariz. To potovanje bi moralo biti tajno in kmalu. Francoska vlada je baje že dala na razpolago odposlancu vojaško letalo, ki lahko vsak trenutek odpotuje iz Tunisa. Odposlanec bi bil lahko član alžirskega ministrstva za informacije in bi stopil v stik s kakim članom de Gaullove vlade, s strokovnjaki za vprašanja varnosti in z generalnim tajnikom za alžirske zadeve, Morisom. 2. Pogajanja med alžirsko delegacijo pod predsedstvom Ferhata Abasa in francosko delegacijo, bodo vsebovala a. premirje: b. vprašanje orožja in c. vprašanje borcev. AL žirci se ob tej priliki ne bi sestali z de Gaullom, temveč bi se verjetno pogajali s predsednikom vlade Debrejem. Ni izključeno, da bo Ferhat Abas predlagal razširitev tega dnevnega reda in dodal še politična vprašanja, kot so: način referenduma o samoodločbi, jamstva za nepristranost med volilno kampanjo in med volitvami itd. 3. Povsem politična pogajanja med de Gaullom in Fer-hatom Abasom ter drugimi predstavniki alžirskih skupnosti vključno »ultrase* in »Nacionalno alžirsko gibanje* Me-salija Hadžija znanega nasprotnika Alžirske osvobodilne fronte. Ta pogajanja bi prišla na vrsto šele po doseženem premirju in ko bo konec vojne že blizu. Vse tri etape so seveda tesno povezane, tako da bi nedosežen sporazum glede prve etape, povzročil neuspeh vseh pogajanj. Tudi v Rabatu so takoj objavili izjavo maroške vlade, ki se je sestala na izredni seji. «Maroška vlada je mnenja, da pomeni alžirski odgovor novo pozitivno dejanje in odločilni element za rešitev alžirskega vprašanja ter povratek miru v arabski Magreb.* Tudi predsednik stranke «Istiklal», El Fasi, je izjavil svoje zadovoljstvo ter poudaril, da se nahajamo »pred začetkom konca alžirske vojne*. Ahmed Bensuda, prvak maroške UNFP, katere voditelj Ben Barka je trenutno v Parizu, je izjavil, da alžirski odgovor predstavlja veliko upanje, ker odpira pot ne samo rešitvi alžirskega vprašanja, temveč tudi normalizaciji odnosov med Marokom, Tunizijo in Francijo. V Washingtonu je predstav- FEDERACIJA MALI • NEODVISNA Nadaljuje se afriška konferenca v Adis Abebi Zaključno poročilo o razgovorih Tito-Naser Popolno soglasje o vseh vprašanjih Nadaljevanje stikov izvenblokovskih držav Ustanovitev mešanega odbora za proučevanje ukrepov o razširitvi sodelovanja med FLRJ in Z AR da se dogovorita o na- (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. — Voditelja Jugoslavije in Združene. arabske republike sta danes poudarila veliko enakost pogledov v ocenitvi mednarodnih vprašanj, potrebo vlaganja največjih naporov za ohranitev miru v svetu in ugotovila, da so za ohranitev miru in varnosti odgovorni vsi narodi in ne samo velike sile. Tito in Naser sta izrekla zaupanje, da se bodo nadaljevali napori za prenehanje hladne vojne in zboljšanje mednarodnega ozračij a in podčrtala koristno vlogo neanga-žlranih držav za dosego tega cilja ter poudarila važnost spoštovanja listine Združenih narodov pri reševanju mednarodnih vprašanj. »Obisk predsednika Naserja, ugotavlja skupno poročilo o razgovorih, ki so potekali »v duhu iskrenega prijateljstva, ki označuje medsebojne odnose med obema državama* in v »ozračju medsebojnega razumevanja in zaupanja*, je dal priložnost voditeljema obeh držav za izčrpno izmenjavo mišljenj o najvažnejših vprašanjih s področja mednarodne politiki in ds daljnjem razvoju medsebojnega sodelovanja. Med razgovori je bil z zadovoljstvom u-gotovijen «stalen razvoj odnosov med obema državama* in ponovno potrjena ne le »velika podobnost pogledov v ocenjevanju najaktualnejših mednarodnih dogodkov, temveč tudi trdna odločnost* o-beh držav, da v sedanjem trenutku vložita največje napore za prenehanje povečanja napetosti in zboljšanja mednarodnih odnosov. »Neuspeh pariške konference je povzročil, ugotavlja skupno poročilo, globoko razočaranje v svetu, ker so vsi narodi pričakovali od sestanka prispevek k mednarodnemu sodelovanju in miru.* Ker je neuspeh konference prizadejal resno škodo perspektivi, da se bodo rešila nekatera najvažnejša mednarodna vprašanja, sta Tito in Naser soglasno ugotovila, da iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiinimtmiiiiMinmiiHiiiiiiiiiMiimiiimitmMiiiiua, Poslanci vladne stranke so za zaprtimi vrati odobrili na hitrico vrsto ukrepov v zvezi z ameriško-japonskim vojaškim paktom SEUL, 20. — Hude demonstracije japonskega prebivalstva na ameriškem oporišču na otoku Okinavvi so pokazale, kakšen bi bil sprejem Eisemhotverja, če bi sc bil podal v Tokio. Ameriška vojska in policija sta i-meli težko delo, da bi zaščitili ameriškega predsednika, tako da se je Eisenhower moral poslušati helikopterja, da je mogel doseči letalo, s katerim je odlete’ v Seul, kjer ga je prebivalstvo navdušeno pozdravilo. V prestolnici Južne Koreje je Eisenhower imel v parlamentu govor, v katerem je dal zagotovilo vladi, da bodo ZDA nudile deželi vso podporo v primeru »komunističnega napada*, še pred tem je bdi na kosilu pri predsedniku vlade H uh Čungu. Južnokorejska vlada je zaprosila ZDA za novo gospodarsko pomoč in vojaško pomoč, predvsem za modernejše orožje za svoje oborožene sile. Po vesteh iz dobro obvešče- nih krogov, naj bi Huh Cung zahteval 210 milijonov dolarjev za dobo treh let, kar predstavlja 30 milijonov več, kot je predvideno za pomoč Južni Koreji v letošnjem letu. Z Eisenhowerjem sta diskutirala o sprejemu Južne Koreje v ZN, o statusu ameriških čet v deželi ter o zadržanju vlade glede odnosov med Japonsko in Severno Korejo. V skupnem komunikeju je poudarjeno, da bodo ZDA nudile še nadalje svojo podpo- ADIS ABEBA, 20. — Kon- Senghor. Prebivalstvo je spo- ferenca neodvisnih afriških držav je razpravljala danes v posebni komisiji o alžirskem vprašanju. Posebna komisija bo sestavila načrt resolucije. Komisija za posebne politične zadeve je obsodila danes — na podlagi poročila predstavnika iz Angole — portugalski kolonializem in zahtevala izpustitev na svobodo številnih aretiranih domačinov. Politični komisiji so poslali predstavniki Južne Afrike poziv, naj se bojkotirajo blago, letala, tovorne lad- je in naj se uvedejo še druge sankije proti Južni Afriki. Komisija je sklenila, da se vprašanje postavi pred mednarodno sodišče in da se okrepi diplomatska akcija proti Južni Afriki. Ugotovili »o tudi, da, razen ZAR, nima nobena afriška neodvisna država diplomatskih odnosov z Južno Afriko. Danes opolnoči je postalo nadaljnjih 6 milijonov Afričanov neodvisnih. V Dakarju, glavnem mestu Federacije Mali, je ta dogodek pozdravilo streljanje iz topov, medtem ko ga je uradno sporočil predsednik Leopold Sedar Uradni komentar PARIZ, 20. — Predstavnik ministrstva za informacije je izjavil danes novinarjem, da bodo pogajanja dolga iti da je izid negotov, ker je Francija omejila pogajanju z alžirsko vlado samo na vprašanje prekinitve ognja in ker je postavila za pogoj, da francoska vojska ostane v Alžiriji tudi po sklenitvi premirja Predstavnikove izjave je moč povzeti v petih točkah: 1. Francoska vlada smatra alžirski odgovor kot uspeh svoje politike zlasti na podlagi «vojaških zmag v Alžiriji ». 2. Sele ko bo sklenjeno premirje, se bodo začela politična pogajanja ne samo z Aba- sovo delegacijo, temveč z vsemi političnimi skupinami iz Alžirije. 3. Potrebna bo dolga doba pacifikacije, najbrž štirih let (medtem ko je Abas predlagal samo 6 mesecev), ko bo francoska vojska ie ostala v Alžiriji, da bi jamčila «red in varnost». Od te zahteve de Gaulle nikakor ne bo odstopil. 4. •Načrt iz Costantine* za gospodarsko valorizacijo Alžirije se bo nadaljeval. 5. Uradni krogi so do pogajanj zelo previdni: ne gojijo ne optimizma ne pesimizma, temveč se zavedajo, da bi pogajanja lahko doživela neuspeh. rečilo pozdravilo z ogromnimi manifestacijami in nepopisnim veseljem. Hruščev na kongresu KP Romunije BUKAREŠTA, 20. — Na kongresu KP Romunije sodeluje tudi Hruščev s številnimi voditelji KP vzhodnih in zahodnih držav. Iz poluradnih kro- gov se je zvedelo, da bo Hruščev jutri govoril. Za govor vlada veliko zanimanje. vi Moskvo se bo vrnil že jutri zvečer ali pa v sredo zjutraj, kjer se bo sestal s predsednikom Indije, Prasadom, ki je prišel v SZ na uradni obisk. Kot je znano bo Hruščev odpotoval prihodnji teden na j-radni obisk v Avstrijo. »Fravda* je objavila ponovno članek, v katerem obravnava trditev, da je vojna izogib-na ter nujnost in možnost miroljubne koeksistence. ro Južni Koreji; podčrtavajo se načela ustanovne listine ZN in privrženost obeh dežel politiki ohranitve miru; glede združitve Koreje, se v poročilu poudarja, da mora do tega priti z uporabo miroljubnih sredstev, skladno s sklepi ZN. Ob 11.44 (po srednjeevropskem času) je Eisenhovver odpotoval z letalom z mednarodnega letališča v Kimpou in pristal ob 23.11 na letališču v Hickamu na Havajskem otočju. S tem se je zaključila turneja Eisenhovverja po deželah Daljnega vzhoda, turneja, ki predstavlja hud u-darec mednarodnemu ugledu ZDA. TOKIO, 20. — Ne da bi socialistični poslanci sploh kaj, slutili, so poslanci vladne demokratično - liberalne stranke odobrili nekatere zakone v zvezi z ameriško-japonskim vo-| jaškim paktom, tako da more sedaj ta pogodba stopiti v ve-1 ljavo. Ko so socialistični poslanci to zvedeli, so hoteli v parlament, a so naleteli na zaprta vrata. Po odobritvi zakonov so se poslanci vladne večine, s predsednikom vlade Kišijem, umaknili skozi stranska vrata, da bi se tako ognili srečanju s socialističnimi poslanci, ki so se zadržali na hodnikih in nadaljevali s protestiranjem. Proti tej ponovni kršitvi parlamentarne demokracije so socialistični poslanci vložili protest pri predsedniku gornjega doma. Voditelji levičarskih organizacij so napovedali za danes protestno manifestacijo proti ameriško - japonski pogodbi in proti Kišijevi vladi. Predvidevali so, da se bo pred palačo parlamenta zbralo o-krog 35.000 ljudi. Kljub predvidevanju pa do te demonstra- cije ni prišlo v teku današnjega dneva, ampak je bilo le nekaj manjših demonstracij, v glavnem študentov, ki so se zbrali pred parlamentom in vzklikali proti Kišijevi vladi, medtem ko so drugi študenti krožili po ulicah in pozivali mimoidoče, naj podpišejo peticijo proti Kišijevi vladi, hkrati pa nabirali prispevke za sklad študentovskega gibanja. so vsi narodi v svetu odgovorni za ohranitev miru in varnosti in ne izključno velike sile. Zato Tito in Naser smatrata, da .3 danes bolj kot kdaj prej važno, da se nadaljujejo napori vseh narodov za prenehanje hladne vojne in za uresničenje boljšega ozračja v mednarodnih odnosih, za upiranje politiki, ki temelji na grožnjah in u-porabi sile. S svojo sposobnostjo, da na objektiven način gledajo na splošne koristi človeštva «neangažirane države in tiste, ki niso neposredno vključene v hladno vojno, lahko v tem pogledu odigrajo veliko vlogo*. Zavedajoč se, da je splošna in nadzorovana razorožitev stvar največje važnosti in nujnosti, predsednika podpirata vse konstruktivne napore v tej smeri in smatrata, da zadnji predlogi sovjetske vlade, ki vsebujejo konstruktivne elemente, prispevajo k zmanjševanju razlik in olajšujejo dosego sporazuma. V zvezi s tem vprašanjem poudarjata Tito in Naser važnost razgovorov v 2enevi o prenehanju jedrskih poskusov in sodita, da dosedanji napori zaslužijo polno podporo in izražata upanje, da bo v kratkem dosežen sporazum o popolnem prenehanju teh poskusov. Tito in Naser ponovno poudarjata važnost spoštovanja listine Združenih narodov za rešitev obstoječih mednarodnih vprašanj in smatrata, da morajo Združeni narodi prevzeti polno odgovornost, posebno ko gre za interese, ki so bistveni za vse narode. Predsednik Jugoslavije in predsednik Združene arabske republike sta ponovno potrdila svojo popolno podporo resolucijam sprejetim v Ban-dumgu, poudarila sta, da je potrebno, da se podvojijo brezpogojni napori za razvoj nerazvitih držav in važnost osamosvojitve narodov Afrike. Tito in Naser sta izrazila prepričanje, da bi prenehanje vojne v Alžiriji s pogajanji na osnovi pravice alžirskega ljudstva na samoodločbo, prispevala k stvari miru. Predsednika sta ponovno poudarila potrebo rešitve palestinskega vprašanja v skladu z listino Združenih narodov in obsodila politiko rasne diskriminacije vlade Južnoafriške unije. Tito in Naser sta ugodno o-cenila razvoj sodelovanja med Jugoslavijo in ZAR na vseh področjih in se dogovorila, da se ustanovi mešani odbor na stopnji ministrov z nalogo, da proučuje in poišče ukrepe za razvoj in razširitev sodelovanja med obema državama na gospodarskem, tehničnem in trgovskem področju in na področju industrijske kooperacije. ((Krepitev stikov med Jugoslavijo in ZAR, zaključuje sporočilo, je v obojestranskem interesu in predstavlja prispevek h krepitvi miroljubnega in enakopravnega sodelovanja med vsemi državami in narodi in utrditvi miru.* Predsednik Združene arabske republike Naser je odpotoval danes popoldne s svojo družino in člani spremstva, po sedemdnevnem obisku Jugoslavije, v domovino. Fred odhodom je predsednik Naser na jahti «Alhurija» priredil kosilo na čast predsedniku TL tu in njegovi soprogi. Na kosilu so bili tudi vsi člani jugoslovanske delegacije, ki so sodelovali v razgovorih, med njimi Edvard Kardelj, Baka-rič, Popovič in člani spremstva Naserja. Pred kosilom sta Tito in Naser po končanih razgovorih na Brionih sprejela skupi-no domačih in tujih novinarjev, s katerimi sta se razgo-varjala okrog 20 minut. Na vprašanje novinarjev je Naser poudaril, da je bilo v razgovorih doseženo popolno soglasje v vseh političnih vprašanjih, o mednarodnem položaju in o vprašanjih, ki odločajo o medsebojnih odnosih. Predsednik Tito je potrdil to Naserjevo izjavo. Naser je nadalje poudaril, da se bodo tudi v bodoče nadaljevali stiki in izmenjave mišljenj med državami drugih izvenblokov-sikih držav. »Predsednik Tito in jaz sva v stalnih pismenih stikih in izmenjujeva mišljenja o vseh mednarodnih vprašanjih skup. nega interesa,* je izjavil Naser in dodal, da se bodo ti stiki še bolj intenzivirali.* Predsednik Združene arabske republike je nadalje izjavil, da je nanj napravil globok vtis sprejem v Jugoslaviji in lepote Jugoslavije, posebno PlitVičkih jezer in slovenskih planin. B. B. 4 m V nedeljo Je Eisenhovver obtskal malo japonsko otočje Riuklu, kjer je obiskal Okinavo, ki je pod ameriško upravo važno vojaško oporišče. Tu so sliki vidimo policijski kordon kako jih odriva, medtem ko vrnitev otoka Japonski ca sprejeli demonstranti in na demonstrirajo proti ZDA in /a laiiiiiiiiNiiiiiNiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuuifiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiHiiiiiiiiiimiiiiMvaainMmniiMniiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiHHiiiiiiniuiiNiNn Jutri stavka 200.000 državnih nameščencev Nenni in Saragat pozdravljata Abasov pristanek na pogajanja KD za kompromis o proporcionalnem sistemu? (Od našega dopisnika) RIM, 20. — Dejstvo, da je predsednik začasne alžirske vlade sklenil sprejeti vabilo de Gaulla, je imelo velik odmev tudi v Italiji. V pogovoru z novinarji v Monteci-toriu je Nenni dejal, da gre «za odločitev velikega pomena*, hkrati pa dodal, da je potrebno prenehati s polemiko, če se hoče, da bo ta sestanek rodil uspeh. Saragat pa je dopisniku ANSA izjavil: «Vedno sem bil mnenja, da so neposredna pogajanja med predstavniki alžirske o-svobodilne fronte in francoske vlade nujno potrebna, da bi zaključili vojno v Alžiriji in ustvarili ozračje pomirje-nja za demokratično rešitev, ki naj bo sprejemljiva tako za muslimansko večino kot za francosko manjšino. Moja želja je, da do sestanka pride in da bi bil uspešen*. Danes dopoldne je minister za turizem in prireditve Tupini sprejel predsednika združenja filmskih producentov odv. Eitela Monaca, ki so ga spremljali člani predsedstva tega združenja Dino de Lau-rentiis, Alfredo Guarino in Goffredo Lombardo, in ki so ministru izrazili zaskrbljenost filmskega sveta zaradi njegove grožnje, da se bo poslužil pravice, ki mu jo daje člen 14 zakona o cenzuri filmske proizvodnje in gledaliških ter drugih javnih prireditev. Tu-pini jim je zagotovil, da ni nikoli imel tega namena in da se te pravice ne namerava poslužiti niti v prihodnosti, ampak da se bo tudi v bodoče posluževal pravice, ki ga pooblašča, da filme, ki jih je odobrila z mnogimi pridržki prvostopna komisija, pošlje — preden da svoj nihil obstat — v proučitev prizivni komisiji, ki ji on predseduje. Dodal je, da ima tudi producent pravico vložiti priziv proti sklepu prvostopne komisije, če je ta občutno rezala predloženi film ali pa izrekla o njem negativno mnenje. Glede svojega pisma je pojasnil, da ga je narekovala vsebina nekaterih scenarijev, ki so bili predloženi v pregled, in v katerih se stopnjuje uporaba prosta- ških izrazov v besedilu, in dodal, da gre pri tem bolj kot za pravico, za njegovo dolžnost preprečiti tako hude kršitve javne dostojnosti, ki da ni dovoljena v nobeni deželi na svetu. Po tem pojasnilu ministra Tupinija, so prisotni producenti dopustili, da je s tega stališča moč smatrati njegovo pismo za upravičeno. Resnici na ljubo pa je treba dodati, da bi prav gotovo ne bilo prišlo do tako ostrih protestov in celo do interpelacij v parlamentu, če bi minister Tupini v svojem pismu predsedniku ANAC to povedal tako, kot je povedal v pojasnilu o vsebini in namenu pisma, kajti proti temu se ne bi nihče uprl niti protestiral. Namen ministra je bil drugačen; spričo vala protestov, pa se je umaknil v zakonite meje svoje ministrske pristojnosti in skušal pomiriti duhove. Popoldne je poslanska zbornica, ob navzočnosti ministra Tupinija, začela z diskusijo o proračunu ministrstva za turizem in prireditve. Barbie-ri (KPI) in Lombardi (KD) sta se zadržala v glavnem na vprašanjih tujskega prometa, Greppi (PSI) pa na vprašanjih dramskega in o-pernega gledališča, zlasti milanske Scale. Di Giannantonio (KD) je dejal, da povsem razume zaskrbljenost, ki jo je Tupinijevo pismo povzročilo med producenti v filmskem svetu pred nevarnostjo, da bi se cenzura filmske proizvodnje poostrila tudi tam, kjer ni upravičena, pri tem pa je izrazil mnenje, da je Tupini imel verjetno namen nastopiti predvsem proti «vsebini» nekaterih filmov, ki je pogosto »nemoralna*. Glede tega, ga je prekinil Alicata (KPI) ir. dejal, da so taki filmi posledica vladne politike na tem področju v teh poslednjih petih letih. Diskusijo so nato preložili na jutrišnji dan. Poslanec Preti (PSDI) je prosvetnemu ministru zastavil vprašanje, «če smatra za resno in pravično podpirati z državnim denarjem umet- nostno Bienalo v Benetkah, ko je moč ugotoviti — letos še bolj kot prejšnja leta — da ustreza zahtevam zelo ozke skupine kritikov, ki bolehajo na psevdointelektuali-stičnem snobizmu, trgovcev s slikami in pretežno skromnih umetnikov, ki jih tako prvi kot drugi podpirajo na vedno lažji in vedno bolj lagodni poti abstraktizma, za katerim se v vsem svetu skrivajo mnogi slikarji in kiparji, ki le sprejemajo načela no-ve »akademije*, ker niso v stanju iskreno pokazati nekaj «izvir* nega*. V sredo se sestane vodstvo KD, da bi sprejelo dokončni sklep glede spremembe zako-na za pokrajinske volitve, o čemer bo zbornica razpravljala prihodnji četrtek ali petek. Zdi se, da se bo KD odločila za kompromisni predlog: volitve naj bi se vršile po večinskem sistemu, po katerem bi najmočnejša »Iranka morala doseči na volitvah določeno število glasov; v primeru da ga ne doseže, bi se volitve ponovile po proporcionalnem sistemu. Pristaši proporcionalnega sistema bodo zahtevali čim višji, njegovi nasprotniki pa čim nižji «quorum». Ce jutri ne bo prišlo do kake spremembe, bo v sredo stavkalo 24 ur okrog 200.000 državnih nameščencev in delavcev. A. P. Trg. pogajanja FLRJ-Avstrija DUNAJ, 20. — Tu so se pričela jugoslovansko-avstrij-ska trgovinska pogajanja za podpis novega protokola o tr-govinski izmenjavi v tekočem letu. Med razgovori bodo pro-učili tudi druga vprašanja a področja gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo. «»------- BEOGRAD, 20. — V Ben. grad sta danes prispela generalni direktor milanske Scale Antonio Ghiringhelli in umetniški direktor Francesco Sici-liani. Vreme včeraj: najvlija temperatura 27.6, najnižja 19.4, ob 19. uri 25.8, zračni tlak 1011.3, stanoviten, veter zahodnuk severo-zahodmk 3 km, vlage 59 odst., 2.5 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24.2. I Fržaški dnevnik 1,1. juuija i„vw Danes, TOREK, 21. junija Alojz Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.43 Luna vzide ob 2.45 in zatone ob 17.23 Jutri, SREDA, 22. Junija Ahac Včeraj jugoslovanski dan na velesejmu Udeležba FLRJ na tržaškem mednarodnem velesejmu doprinos za okrepitev gospodarskih odnosov z Italijo " ' ” ' ' — ■ I ~H — ' — "■ ■■■ II I ■ I ... -I- — , ..... , - _ _ . Številna delegacija jugoslovanskih osebnosti si je včeraj ogledala velesejem * Izjava časnikarjem veleposlanika FLRJ v Rimu Miha j la Javorškega - Sprejem na jugoslovanskem konzulatu Današnji dan tržaškega vama. mednarodnega velesejma je bil posvečen Jugoslaviji in je ob tej priliki prispela v Trst delegacija uglednih jugoslovanskih predstavnikov ter med njimi državni zvezni podtajnik in namestnik predsednika zveznega odbora za zunanjo trgovino Rudi Kolak, veleposlanik FLRJ v Rimu Mihajlo Javorški, sekretar državnega sekretariata za industrijo in član izvršnega sveta LRS ing. Viktor Kotnik, sekretar državnega sekretariata in člani izvršnega sveta LRS Matija Maležič, sekretar državnega sekretariata za blagovni promet in član izvršnega sveta Hrvaške Baltič Milu-tin, predsednik trgovinske zbornice Slovenije Viktor Valič, generalni tajnik trgovinske zbornice Hrvaške ing. Ivo Karli, generalni tajnik zvezne zbornice za kmetijstvo Milivoj Miličevič, tajnik jugo-slovansko-italijanske trgovinske zbornice Krsto Zoričič, predstavnik zvezne zunanje trgovinske zbornice Rade Ke-rič, trgovinski delegat zvezne zunanje trgovinske zbornice Srečko Rihtar, gospodarski svetnik pri veleposlaništvu v Rimu Mihajlo Stevovič. Prisotni pa so bili tudi številni predstavniki večjih izvoznih podjetij iz Ljubljane m Zagreba ter iz neposrednega tržaškega zaledja. Državni podtajnik Rudi Kolak in veleposlanik Mihajlo Javorški sta v spremstvu generalnega konzula 2iga Voduška obiskala vladnega generalnega komisarja dr. Pala-maro, predsednika pokrajine dr. Gregorettija, župana dr. M. Franzila in predsednika ter tajnika tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi-ja ter dr. Addobbatija. O razgovoru na trgovinski zbornici je zbornica izdala krajše sporočilo, v katerem pravi, da so jugoslovanske goste upoznali z nekaterimi tržaškimi predlogi glede indu-atrijskih dobav. Jugoslovanski predstavniki pa so izrekli nekatere želje glede plasiranja jugoslovanskih proizvodov in finančnega postopka na italijanskem trgu. Podtajnik Kolak je podčrtal stalno večjo liberalizacijo v odnosu na u-voz blaga iz Italije, kar naj predstavlja spodbudo za večjo elastičnost v odnosu na omejitve centralne italijanske administracije. Podrobno so proučili posamezne argumente s ciljem recipročnih intervencij za skupne napore, da »e doseže vedno večje sodelovanje med obema obmejnima drža- Letos ni prišlo do zasedanja tržaške delegacije -tali-jansko-jugoslovanske trgovinske zbornice ,kot je bil to primer v okviru prejšnjih velesejmov. Predstavniki obeh delegacij so namreč v stikih, ki so bili že pred velesejmom, ugotovili, da ne obstajajo nekateri specifični pereči problemi, ki bi tako zasedanje zahtevali. Med včerajšnjimi sestanki pa je prišlo do postavitve nekaterih novih vprašanj, tako da je verjetno, da bo do sklicanja zasedanja prišlo v kratkem. Ob 11. uri se je na velesejmu uradno pričel jugoslovanski dan in so si zgoraj navedeni jugoslovanski gostje natančno ogledali vse paviljone in razne razstave. Jugoslovanske goste je med ogledom po velesejmu 'spremljal predsednik inž. Sospisio, podpredsednika Paschi in Gri-oni ter drugi funkcionarji ve-lesejemske uprave. Prisotni so bili tudi razni drugi tržaški predstavniki in med njimi tržaški župan dr. Franzil. Jugoslovanski veleposlanik Mihajlo Javorški je dal tržaškim novinarjem med svojim ogledom v jugoslovanskem pa. viljonu krajšo izjavo, v kateri je dejal: «Za letošnji tržaški velesejem se lahko reče, da je mno. go boljši, kot je bil lanski in to tako glede števila razstavljenih predmetov kot okusno urejenih razstav in dobre organizacije. Glede jugoslovanskega paviljona pa bi hotel poudariti, da je naš paviljon letos še lepši in bogatejši kot je bil lani. Tako pomembna jugoslovanska udeležba na tržaškem mednarodnem velesejmu predstavlja še en doprinos za okrepitev gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo na splošno in še zlasti za okrepitev gospodarskih odnosov med področjem Trsta na eni in jugoslovanskimi obmejnimi področji na drugi strani«. Generalni konzul Ziga Vodušek pa se je v krajši izjavi zahvalil predsedniku velesejma inž. Sospisiu in drugim funkcionarjem velesejemske u-prave za sodelovanje pri reše. vanje vseh vprašanj zvezanih z jugoslovanskim sodelovanjem na velesejmu. Poudaril je velike nadaljnje možnosti trgovinske izmenjave v obmejnem okviru ter koristnost takega gospodarskega sodelovanja. Ob 18. uri je generalni konzul Ziga Vodušek priredil v 5 Jugoslovanski predstavniki med uradnim ogledom velesejma. Na sliki od leve proti desni: jugoslovanski veleposlanik v Rimu Javorški, generalni konzul FLRJ v Trstu Ziga Vodušek in predsednik velesejma ing. Sospisio' prostorih konzulata tradicionalni sprejem, katerega so se poleg že zgoraj omenjenih članov jugoslovanske delegacije udeležili tudi najvišji predstavniki tržaških, goriških in videmskih oblasti, gospodar- Izjave generalnega tajnika trgovinske zbornice Slovenije Generalni tajnik trgovinske zbornice Slovenije dr. Bogdan Novak je med svojim obiskom v Trstu ob priliki tržaškega mednarodnega velesejma odgovoril na nekatera vprašanja našega dopisnika. Vpr.: Kakšne cilje so si jugoslovanski gospodarski krogi zadali z letošnjo udeležbo na tržaškem mednarodnem velesejmu in kaj so hoteli v prvi vrsti poudariti? Odg.: Gledano z naše strani predstavlja sejem, manifestacijo našega gospodarskega razvoja in industrijskega napredka, ki smo ga dosegli v zadnjih letih. Trgovinska izmenjava med Italijo in Jugoslavijo se vedno bolj razvija, zato je tudi za nas udeležba na italijanskih in med njimi tudi na tržaškem velesejmu zelo važna. Tržaški velesejem je pomemben tudi kot važen doprinos pri izvajanju obmejnih aranžmajev, ki se sedaj oboje, stransko ugodno izvajajo. V tej zvezi bi hotel poudariti, da je dosegla trgovinska izme- njava v prvih treh mesecih letos v okviru tržaškega sporazuma o obmejni trgovinski izmenjavi eno milijardo 800 milijonov lir, kar dokazuje ve-, lik pomen teh sporazumov in interes, ki vlada na trgu za tako gospodarsko sodelovanje. Mi v našem paviljonu ne razstavljamo samo tiste artikle, ki so trenutno zanimivi za izvoz v Italijo, temveč skušamo prikazati na tem skromnem prostoru vsaj o-kvirni odraz velikega gospodarskega napredka Jugoslavije. Vpr.: Kakšni so vaši vtisi o tržaškem mednarodnem velesejmu in kakšne so konkretne perspektive za zaključitev kupčij? Odg.: Tržaški velesejem podrobno zasledujem že nekaj let in imam vtis, da iz leta v leto raste ter se krepi. Zlasti letos je pomembno, da se je mednarodna udeležba povečala in kaže torej velesejem pomemben napredek. Sem ekonomist, vendar moram ugoto- viti, da je to odraz pravilna politike mednarodnega sodelo- iiiMiiiiiiiiiiiMiimitnunniitiiiiiiiiiiiiiHiimiHiiiiHiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiuuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiii Slavnostna seja tržaškega občinskega sveta Auguste in Jacques Piccard postala častna tržaška meščana Župan Franzil orisal njune zasluge - Podelitev pečata tržaškega mesta ameriškemu kapitanu in CRDA Včeraj se je tržaški občinski svet sestal na slavnostni seji. na kateri so podelili švicarskima znanstvenikoma Au-gustu in Jacquesu Piccardu častni naslov tržaškega meščana. Najprej so se svetovalci sestali na tajni seji in soglasno odobrili ustrezni sklep. V uvodu omenja sklep, da se je prof. Auguste Piccard najprej posvetil proučevanju radioaktivnosti in magnetizma ter že leta 1917 orisal prvino, ki so jo kasneje imenovali »Uranij 235» in ki se dandanašnji splošno uporablja za jedrske reakcije. Sklep nadalje ugotavlja, da ga je kasneje njegova vedoželjnost gnala v stratosfero in v morske glo- PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI O-II. TELEFON P3-808 IN 94-8J8 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica 8. Pellico 1-tt — Trt. 33-83 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št 20 - Tel. It. «7-3*8 OGLASI Cene oglasov: Za vsak ram v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravnl 120, osmrtnica 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vrt oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna MO lir. — Vnapraj: četrtletna 1300 lkr, polletna 2500 lir, celoletna 4900 Hr — Nedeljska številka mesegno 100 lir, letno 1000 Ur — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 380 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trat 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-Š2S, tekoči račun pri Komunalni banki V Ljubljani 800-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tlaka Tiskarski zavod ZTT Trst bine. Leta 1932 je s stratosferskim balonom dosegel višine 16.770 m. Leta 1953 je dal zgraditi na podlagi načrta sina Jacquesa v ladjedelnicah CRDA batiskaf, ki ga je v hvaležnost za gostoljubnost in v znak priznanja sposobnosti stiokovnjakov in delavcev CR DA imenoval po našem mestu. Leta 1956 se je spustil pri Ponzi v globino 3.800 m. 23. januarja 1960 pa sta se Jacques Piccard in kapitan vojne mornarice ZDA Walsh v Tihem oceanu spustila v globino 11.000 m, za kar ju je občudoval ves svet. Občinski svet je prepričan, da bo spomin na te izredne podvige ostal trajno povezan z imenoma Piccardov in z našim mestom ter podeljuje v imenu vsega prebivalstva v znak občudovanja in hvaležnosti Augustu Piccardu m njegovemu sinu Jacquesu ob njunem obisku v Trstu ob otvoritvi oceanografske razstave naslov častnega tržaškega meščana. Odobritvi sklepa je sledil slavnostni del seje, ki so se ga poleg župana, odbornikov in svetovalcev udeležili tudi številni predstavniki oblasti in raznih ustanov ter gostje. Vsem je spregovoril župan Franzil in dejal, da je tržaška občina doslej podelila le dvakrat naslov častnega meščana, in sicer zadnjič bivšemu newyorškemu županu La Guardii. Zatem je orisal znanstvene zasluge obeh Piccardov, ki jih že omenja sklep občinskega sveta. Povedal je, da bo ob*;nski svet podelil tudi občinski pečat iz XIV. stoletja kapitanu vojne mornarice ZDA Walshu in CRDA z naslednjim napisom: »Združenim jadranskim ladjedelnicam, ki s strokovno sposobnostjo povzdigujejo ime Trsta na vseh morjih sveta*. Zupan je med drugimi strokovnjaki CRDA, ki 30 prispevali k uresničitvi načrtov prof. Piccarda, imenoval tudi inž. Loserja. Batiskaf so zgradili v 15 mesecih med pomladjo 1952 in poletjem 1953. Zatem je župan izročil diplomo častnega meščana Augustu Piccardu, ki se mu je prisrčno zahvalil za izkazano mu čast. Sledila je izročitev diplome njegovemu sinu Jac-quesu, ki se je zahvalil in dejal, da je dolžan hvaležnost za uresničenje zamisli batj-skafa predvsem prof. Henri-quezu in inž. Loserju. Povedal je tudi, kako so bili Tržačani gostoljubni z njim in očetom, ko sta pred sedmimi leti bivala v Trstu. Nato je župan izročil pečat tržaškega mesta za kapitana Wa'sha ameriškemu pomorskemu atašeju v Rimu in zastopniku CRDA. S tem se je slavnostna seja končala. okviru velesejma in ki se vedno bolj odraia v okviru dobrih sosedskih odnosov, mgfl obema državama. Okrepitev teh teženj bo logično privedla do vedno večjega pomena tržaškega mednarodnega velesejma in je skozi to prizmo gledan velesejem tudi zelo pozitiven prispevek za večje mednarodno sodelovanje v o-zračju dobrega sožitja med narodi. Kontingenti, ki jih dodeljuje Rim za uvoz v okviru velesejma, letos še niso dodeljeni; ni pa dvoma, da bodo tudi letos, kot so bili v preteklosti, do skrajnosti izkoriščeni. To je delno odraz zdrave podlage, na kateri slone že omenje. ni sporazumi, delno pa odraz vedno večjega zanimanja italijanskega trga za naše izdelke. V tej zvezi je treba poudariti, da se je okrepil interes italijanske industrije za naše industrijske izdelke, kar je izredno važno za perspektivo naših trgovskih in slošno go-sodarskih odnosov. Ce bi ostala izmenjava samo v okviru tradicionalnega blaga: lesa, živine in surovine, ne bi moglo priti do napredka, odnosno bi nujno prišlo celo do zastoja ter postopnega znižanja izmenjave. Tako sedaj italijanska podjetja že uvažajo stroje za obdelovanje kovin in druge izdelke jugoslovanske industrije. Seveda je to šele začetek in bo treba narediti še mnogo. Vpr.: Kakšni so sedaj odnosi med tržaško in slovensko trgovinsko zbornico? Odg.: Ti odnosi so bili vedno dobri in se moramo tako velesejemski upravi, kot predstavnikom trgovinske zbornice ter drugim gospodarskim krogom zahvaliti za sodelovanje in odličen sprejem. Zlasti je pomembno, da je to sodelova. nje omogočilo uveljavitev takih trgovinskih aranžmajev, ki omogočajo vedno večjo trgovinsko izmenjavo in dopuščajo široke možnosti gospodarskega sodelovanja. Stiki so bili že do sedaj dokaj živahni, želeli bi seveda, da bi bili še pogostejši. Izžrebani dobitki na velesejmu Prvi dobitek: enciklopedija «Conoscere», založbe »Fabbri*. Solidea Pavan, Ul. Monfort 6. Drugi dobitek: aparat za britje »Siemens«. Marino Kravos, Ul. Pane Bianco 27. Tretji dobitek: svetilka za televizijo, Michele Bianco iz Rima. Peti dobitek: zabojček kozmetičnih izdelkov, Giorgia Ab-biatangelo, Ul, Vasari 14. Peti dobitek: zaobjček kozmetičnih izdelkov: Angela Vra-bovec, Ul. Teatro Romano 22. skega in kulturnega življenja. Med njimi so bile naslednje osebnosti: vladni generalni komisar Palamara, predsednik tržaške pokrajine Gregoretti, rektor tržaške univerze Ori-gone, poveljnik finančnih straž polk. Spacamonti, prvi državni pravdnik Grieb, poveljnik karabinjerjev polk. Mele, predstavnik županstva ing. Visintin. tržaški poslanec Vi-dali, poslanec iz Vidma Peco-rari, senator Solari, podpre-fefet Pasino, prefekt iz Vidma, namestnik kvestorja iz Gorice Gamberleng. predsednik vanjd, ki se je ustvarila ,jn tajnik tržaške trgovinske Seja pokrajinskega sveta Odobritev številnih upravnih sklepov Pismo nabrežinskega župana, ki opozarja na potrebo razširitve ceste Sesljan - Nabrežina Profesorja Auguste in Jacques Piccard Plačevanje takse potnega lista V zvezi z odredbo notranjega ministrstva, da se veljavnost potnih listov podaljša na tri leta, je finančni minister izdal ukrep o olajšanju plačevanja ustrezne takse. Taksa, ki znaša 6.000 lir za tri leta in 2000 lir za eno leto, bo odslej naprej plačana samo s posebnimi kolki, na katere bodo pristojni varnostni organi ob izdaji ali ob obnovitvi potnega lista pritisnili ustrezen žig. Za drugo in tretje leto ve-1 ljavnosti pa bodo 2000-lirske kolke lahko žigosali poleg kvesture tudi sektorski komisariati, uradi obmejne policije, uradi javne varnosti na pomorskih ali letaliških medna-. rodnih postajah, poštni uiadi i in registrski urad. zbornice dr. Caidassi in dr. Addobbati, člani tržaškega konzularnega zbora, člani predsedstva tržaške delegaciji ttalijartsko-jugoslovanske trgovinske zbornice Kocjančič, dr. Vatta in Košuta, predsednik .Slovenske kulturno gospo, darske zveze dr. Dekleva, podpredsednica te zveze prof. Ne. žica Visintin-Kocjančič, pred- sednik Zveze prosvetnih dru štev iz Gorice Viljem Nanut, tajnik deželnega komiteja KPI Lizzero in številne druge i svetovalec Postogna ni bil z osebnosti. | odgovorom luškega poveljstva Sinoči je bila izredna seja pokrajinskega sveta, na kateri so v glavnem odobrili številne upravne ukrepe pokrajinskega odbora. Med drugim so odobrili sklep o ureditvi prostorov menze v Ul. Gam-bim za slabotne otroke, sklep o ureditvi prostorov v tretjem nadstropju pokrajinske upravne palače, sklep o ustanovitvi počitniške kolonije v otroškem vrtcu «Villa Giulia« ter sklepe o nabavi kruha, mleka, mesa, sira in premoga ter olja in poletnih oblek ža umobolnico pri Sv. Ivanu. Pokrajinski svet je odobril tudi sklep o prispevku v znesku 50.000 lir za kolesarsko dirko po Italiji in nakup publikacije »Trieste-Venezia Giu-lia 1943-1954». Po odobritvi sklepov je pokrajinski predsednik prof. Gregoretti pripomnil, da bodo verjetno 23. oktobra nove pokrajinske volitve in da se bo pokrajinski svet medtem še sestal, da izčrpa dnevni red in da zaključno poročilo o delovanju pokrajinskega sveta in pokrajinske uprave. Nato je pokrajinski predsednik odgovoril na vprašanja nekaterih pokrajinskih svetovalcev. Tako je sporočil, da se pristojne oblasti ukvar-jajo z načrtom, da bi paralelko italijanskega ženskega učiteljišča spremenili v strokovni licej, kar bi bilo zelo koristno. Na vprašanje svetovalca Gerlanca je prof. Gregoretti odgovoril, kar mu je sporočilo vodstvo Javnih skladišč glede vesti o skrčenju o-sebia. Na zadevno vprašanje svetovalca Postogne pa je prof. Gregoretti odgovoril, da se je zanimal pri Inšpektoratu za motorizacijo glede avtobusnih prog na podeželje. Svetovalec Lucchesi je postavil nekaj vprašanj glede socialnega zavarovanja in pokojnin nekaterih pokrajinskih uslužbencev; izčrpni odgovor pa bo dobil na prihodnji seji. Svetovalec Postogna je nato poudaril, da je morje v Tržaškem zalivu, zlasti ob obali, zp.anje čase zelo umazano, ker nekateri parniki in ladjedelnice spuščajo nafto in razne odpadke. Glede tega je pokrajinski predsednik posredoval pri luškem poveljniku, toda zadovoljen in je predlagal, naj se pokrajinska uprava energično zavzame, da bodo tako poveljniki ladij kot vodstva ladjedelnic spoštovali zakonske predpise o spuščanju nafte in odpadkov v morje. Svetovalec Degano je kritizira' ravnanje višjih oblasti, ki zavlačujejo rešitev nekaterih zadev in sklepov pokrajinskega sveta. Predsednik mu je pritrdil in je izrazil upanje, da ne bo več takih biro-kiatskih zavlačevanj. Svetovalec Postogna je nato prečital pismo nabrežinskega župana, ki opozarja na nujno potrebo, da se razširi in obnovi pokrajinska cesta iz Ses-ljana v Nabrežino, na kateri sta bili zadnje dni zaradi številnih ovinkov dve smrtni nesreči. Nabrežinski župan Dušan Furlan poudarja tudi, da hi morala pokrajina asfaltirati cesto pred šolo v Cerovljah tei urediti in asfaltirati vso cesto iz Nabrežine v šempo-laj do obmejnega bloka. Prav tako je svetovalec Postogna zahteval, naj se pokrajinska uprava zavzame za ureditev malega zaliva blizu meje pri Lazaretu. Na zadnji točki je bilo i-menovanje dveh predstavnikov pokrajine v upravnem svetu glavne bolnišnice. Pred glasovanjem so svetovalci KPI Weiss, Postogna in Tominez poudarili, da bi morala tudi njihova skupina imeti svojega predstavnika in da bi se morali v pokrajinskem svetu o tem dogovoriti, kakor pred kratkim v občinskem svetu. Predstavnik demokristjanov odvetnik Persoglia ,ie v imenu svoje skupine odbil to zahtevo. Zaradi tega so pred volitvami vsi svetovalci komunistične skupine demonstrativno zapustili sejno dvorano. Kot predstavnika pokrajine v upravnem odboru glavne bolnišnice sta bila nato izvoljena profesor Nicolo Ramani (KD) ter dr. Italo Vascotto (PSDI). Počitniška kolonija delovnih invalidov Vsedržavno združenje delovnih invalidov sporoča, da se vlagajo prošnje za sprejem otrok članov v počitniške kolonije na sedežu v Ul. Crispi 23-1. in ne kot že javljeno predvčerajšnjim v Ul. Duca d'Aosta. Tiskovna konferenca dr. Korineka Zvišanje pristaniških tarit utegne prizadeti promet skozi Trst V prvih treh mesecih letos se je avstrijski promet skozi Trst povečal za 84 odst., čez Reko pa kar za 272 odst. Včeraj zjutraj je predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi sprejel dr. Franza Korineka, glavnega tajnika Zvezne trgovinske zbornice z Dunaja, kt je prišel v Trst ob velesejmu. Med dolgim in prisrčnim razgovorom sta dr. Korinek in dr. Caidassi obravnavala najbolj važna vprašanja, zlasti pa sta se pomenila o skupnih interesi v zvezi s Skupnim evropskim tržiščem in Področjem svobodne izmenjave ter o prometnih zvezah in trgovinski izmenjavi. Zvečer je dr. Korinek priredil v avstrijskem paviljonu tiskovna konferenco, katere so se poleg številnih novinarjev udeležili tudi predsednik velesejma inž, Sospisio, predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi in drugi veiesejem-ski funkcionarji. Dr. Korinek je po uvodnih priložnostnih besedah dejal, da so Avstrijci letos v svojem paviljonu na tržaškem velesejmu posvetili še posebno pozornost razstavi športnih predmetov, upoštevajoč olimpiado. Zatem ie najprej obravnaval trgovinske odnose med Avstrijo in Italijo in rekel, da je Italija v avstrijski zunanji trgovini na drugem mestu. Leta 1957 je dosegla trgovina v obeh smereh 6.7 milijarde šilingov, letos pa pričakujejo, da bo presegla 7 milijard šilingov. Od leta 1955 so se izmenjave zvišale za 50 odstotkov. Italijani so se pri tem pritoževali nad mnogo večjim avstrijskim izvozom v Italijo kot uvozom iz nje. Toda pasiva Italije v trgovinski bilanci se manjša ter je padla od 2,2 milijarde 1957. leta na 1,5 milijarde. Italija je največji dobavitelj sadja in povrtnin za Avstrijo, prt izvozu avtomobilov v Avstrijo pa je na tretjem mestu za Nemčijo in Francijo. Zatem je dr. Korinek govoril o težkočah, ki so nastale z uresničenjem Skupnega evropskega tržišča, toda položaj se je kaj kmalu popravil. V prvem letošnjem četrtletju se je avstrijski uvoz s področja SET povečal za 26,9 odst. v primerjavi z lani, uvoz iz Italije pa kar za 45,5 odst. Izvoz na področje SET pa se je povečal za 17,9 odst., v Italijo pa za 15,5 odst. Uvoz s Področja svobodne izmenjave se je povečal za 61.8 odst., izvoz pa za 41,1 odst. Zato ni razlogov za pesimizem. Dr. Korinek je nato orisal odnose Avstrije s Trstom oziroma njegovim pristaniščem. V primerjavi z lani se je avstrijski promet skozi Trst letos v prvih treh mesecih povečal za 84 odst. To je ne-dvtmno lep napredek. Toda pri tem se ne more zamolčati, da se je v istem času avstrijski promet skozi Reko povečal za 272 odstotkov! To š? ne bi bilo toliko vznemirljivo, toda promet skozi Trst se je zvišal predvsem za masovno blago, ki prinaša malo zaslužka. Avstrija je vedno zahtevala zvišanje pomorskih zvez in števila ladijskih odhodov. Položaj se je glede tega precej popravil, a še vedno je premalo odhodov proti Daljnemu vzhodu in Indiji. Pri tem je treba upoštevati, da je najprej treba poskrbeti za dobre zveze, nakar pride tudi blago oziroma izvoz in uvoz. Pozabiti pa ne smemo nove nevarnosti. S 1. julijem se bedo zvišale tarife za usluge Javnih skladišč za 10 odstotkov za masovno blago in za ’5 odstotkov za drobno blago. Pri tem pa je treba upoštevati, da so tržaške tarife že tako najvišje in da izvozniki izbirajo pristanišča predvsem na podlagi cen njihovih uslug in storitev. Na vprašanje nekega novinarja je dr. Korinek dejal, da velia tudi za pošiljanje avstrijskega blaga skozi Rc-ko kot kriterij edino cena, da na ne smemo pozabiti, da je Reka za Trst najbolj nevaren konkurent. Kača ga je pičila Financar Giovanni Fachi-netti, star 39 let, stanujoč v Gradežu, je imel včeraj smolo z gadom. Zjutraj je šel po poti, ki pelje proti kamnolomu pri Stivanu. Nenadoma ga je ugriznila kača; zdi se, da je bil gad, kar ga je napotilo. da gre v splošno bolnišnico. Na četrtem zdravniškem oddelku so zdravniki menili, da se bo moral zdraviti sedem do deset dni. Stavka uslužbencev Inšpektoratov za delo Stavka uslužbencev Inšpektoratov za delo je včeraj popolnoma uspela. Kot smo že poročali, uslužbenci Inšpektoratov za delo so stavkali zaradi zavlačevanja uveljavitve zakona o o. krepitvi Inšpektoratov. Sindikalne organizacije so napovedale, da bodo uslužbenci ponovno stavkali 27. in 28. t. m. ———«t »— - 1T*»•• J V • • • •J Nižji tečajni izpit na proseškem Trgovskem strokovnem tečaju Na Trgovskem strokovnem tečaju na Proseku so imeli letos prvič nižji tečajni izpit, na katerem so izdelale učenke: Bukavec Majda, Prašelj Vojka, Regent Anica in Ukmar Vesna. Štiri dijakinje imajo popravni izpit, trije dijaki pa so odklonjeni. Tli, A ) ^ KA/AA «>11 VEST Ljudska knjižnica v Trstu v Ul. Homa 15 obvešča svoje bralce, da ne posluje do 10. Julija t.l. ■limiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiii OD VČERAJ DO DANES HOJSTVA, SMKTl IN HOHOKk Dne 19. in 20. junija t.l. se je v Trstu rodilo 19 otrok, umrlo je 18 oseb, bila pa je 1 poroka. POROČILA STA SE: novinar Giorgio Pison in gospodinja Spe-rarvza Eliezer. UMRLI SO: 51-letni Mario Merlach, 47-letna Leopoldina Vaitta por. Lorenzi, 78-letna An-na Bahtmi vd. Ghersini, 86-1 etn a Teresa Bencich vd. Menegutti, 62-letna Santa Tessaris por. La-maochia, 37-letna Luoia Dobri-gna por. Fato, 64-letni Luigi Tu-iach, 59-letna Orsola Kuret vd. Kuret, 64-leunii Carlo Sbisa, 71-letni Alfredo Borsetti. 69-letni Tomma&o Babioh, 57-letni Luigi Miniussi, 64-letmi Domenico Bres-sao, 82-letna Maria Lauter vd. Cossovich, 77-letni Edoardo Bernardi«, 81-letna Giuseppina Pa-gliaro vd. Tiberio, 62-letna Isaia Turato, 45-letna Giustina Kaseni por. Zuman. NOČNA SLUŽBA LEKAKN Biasoletto, Ul. Roma 16: Man-zoni, Ul. Settefontane 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Rovis. trg Goldoni 8 in dr. Rossetti, Ulica Combi 19 KINO SKEDENJ predvaja danes 21. t. m. ob 19.45 in ob 20.30 na prostem film: KAPITAN OGENJ (Capitan fuoco) Igra LEX BARKER [ OLEPALlSČA ) Slovensko gledališče v trstu PREDSTAVE NA PROSTEM NA DVORIŠČU STAVBE STEV. 90 V TREBČAH V petek 24. t. m. ob 29.30 Danilu Gorinšek kSILNI bic», v soboto 25. t. m. ob 20.30 Goodrich-Hackett »DNEVNIK ANE FRANK«, v nedeljo 26. t. m. ob 20.30 Jurčič-Klemenčič «DESETI BRAT*. KINO DANES ARCOBALENO Neusmiljena analiza zločina MrAW'MSIMRJI OMMH SSUKS ■ JOHN HAMIN6 'SORGE HAMTON mm mmr mmi ”1000 GREHI predvaja danes 21. t. m. z začetkom ob 18. uri in ob 20.30 na prostem ci-nemascope barvni film: GOLA ZEMLJA (Terra nuda) Režija: VINCENT SHERMAN export import Rezija DENIS SANDERS U1X FILM Trst, Ricmanie, ?! VI. 1960 Fenice 16.00 «Vera Cruz«, Garry Cooper, Burt Lancaster in Cesar Rumero. Excelsior 16.00 «Zenske v pričakovanju«, Ingmar Bergman. Filodrammatico 16.30 »Kraljica Venera«, technicolor, Zsa Zsa Gabor Grattacielo 16.00 «Ti si glasba«, romantična pustolovščina s Ca-terinc Valente. Supercinema 16.00 «Tarzam, človek opica«, Denny Miller. — Technicolor. Arcobaleno 16 00 «Mrzlica zločina«, Frank Silvera, George Hamilton. Aurora 16.30 «Kaj pa praviš ti«. Alabarda 16.30 «Vampiri spola«. Mag ali Noel, Capitol 16.30 «Krava in ujetnik* Fernandel. Cristallo 16.30 «Clovek, ki je žive! v prihodnosti«. Garibaldi 16.00 »Tvoja koža gori«, Anthony Qumin, Syrley Mac Laine. Impero 16.30 «Kriča6i na zatožni klopi«. Italia 16.30 «Nevesta, ki sem jo sanjal«, Gary Grant. Moderno 16.00 «Cudovite Polli-cimove pustolovščine«, technicolor. Massimo 16.30 «Tarzan in ženska leopard«, pustolovščine v džungli. Jonny Waismyller. Vittorio Veneto 1600 «Zelena bivališča«, technicolor. Ideale 16.30 »Potopite križarko Bismarck«. Marconi 16.30 »La violetera«. Največji uspeh leta. Sara Mon-tiel. San Marco Zaprto. Savona 16.00 »Krogla brez Imena«, Audye Murphy, Joan E-wans. Odeon 16.00 »Pariš Holyday», ci-nemascope, technicolor, Anita Ekberg, Bob Hope. Astra 16.00 «Tihi Don«. LETNI KINO Skedenj 20.30 »Kapitan ogenj«, Lex Barker. Marconi 20.30 »La violetera«. Največji uspeh leta. Sara Mon-tiel. IZLETI IZLETI SPDT V nedeljo dne 10. julija Izlet v Kranjsko goro z izleti v Tamar, Krnico itd., tudi z žičnico. Vpisovanje v Rimski ulici 15-11. Za izlet zadostuje propustnica. Povratek čez Vršič, Trento in Bovec in čez blok ob Nadiži * Čedad. Izlet PD »Andrej Cola z Opčin v Kranjsko goro. Obveščamo Izletnike, da bo odhod v Kranjsko goro v nedeljo 26. t.m. ob 5. uri zjutraj izpred kino dvorane na Opčinah. Kdor še ni poravnal odgovarjajočega zneska, prosimo, da to stori do četrtka. Prav tako prosimo, da izletniki dvignejo pri Draščkovih številko avtobusnega sedeža. Prosvetno društvo Barkovlje bo priredilo v nedeljo 10. julija t.l. iziet v Škocjansko jamo, na Slavnik z ogledom reje bobrov v Rižani in v Ankaran. Vpisovanje vsak dan od 20. do 21. ure v prostorih prosvetnega društva (nasproti barkovljanske šole pri družini VeLjak) in pri Lojzki Sčukovi na Proseški cesti. Vpisovanje se zaključi v nedeljo 29. junija. Cena izleta 900 lir. MAH OGLASI J BRUS1NI CAHLO, Trst, Ul Hat-tisti 28, tel. 29041, prodaja gospodinjske električne predmete - hladilnike FIAT. ATLANTIC in druge znamke. Plačljivo tudi v 24 obrokih PHALNE stroje. kovinsko kuhinjsko opremo. ISCETA SE dve pomočnici kuharici od 20-40 let in ena kuharica od 20-40 let. Zagotovljeno stanovanje, hrana in socialno zavarovanje. Gospodarsko združenje, Ul. F. Fllzi 8, t-1. 37-808 14-15-letnega VAJENCA sprejme trgovina jestvin. Klun, Ul. Istria 2. SOŽALJE Ob br'dkl izgubi Uršule Ku- ret-Coi etti, vdove in matere padlega sina v NOV. izreka Zveza vojnih invalidov NOV Tržaškega ozemlja svoje globoko sožalje sinu Miranu in svojcem. Vsem, ki so jo poznali sporočamo žalostno veri, da nas je 19. t. m. za vedno zapustila naša draga šestdesetletna URŠULA KURET Pogreb nepozabne pokojnice bo danes Iz mrtvašnice glavne bolnišnica ob 17.30 na domače pokopališče v Ricmanjih. Žalujoči sin MIRAN z družino in ostalo sorodstvo splošna trgovska koper Telegram: Splošna Koper — Telefon: 100 P. O. B. 71 —Jugoslavija IZVOZ-UVOZ vseh artiklov po tržaškem sporazumu — Izvoz: drv, vseh vrst lesa in lesnih izdelkov, goveje živine, konj in mesnih izdelkov, perutnine, jajc in vseh kmetijskih proizvodov. — UvOz; vseh artiklov široke potrošnje, rezervnih delov, reprodukcijskega materiala, tehnične opreme in potrebščine za obrtnike. ZAHVALA Globoko ganjeni, se zahvaljujemo vsem, ki so / nami sočurivovaii ob bridki izgubi naše predrage VALERIJE VATOVEC por. FURLAN Naša posebna zahvala in trajna hvaležnost gre zvesti KAROLINI KOGOJ, ki ji je pomagala toliko let z vso predanostjo in ljubeznijo. Posebno se še zahvaljujemo gospodu zdravniau dr. Brunu GRANU -a njegovo prizadevanje in skrbno zdravljenje, bolničarkama ŠTEFANIJI DAPRET-TO in MARIJI ZARO. Družine: VASIC-FURLAN-RIZZO in LEMPFER I 21. junija 1960 Iz življenja manjšin Gradiščanski Hrvati dobili lastno«T is ka rsko društvo» Živahna narodna aktivnost gradiščanskih hrvaških študentov Uspehi gradiščanskih pevcev na festivalu v Pinkaleldu V našem dnevniku smo že kdaj pisali o gradiščanskih Hrvatih, ki živijo kot narodna manjšina v Avstriji v bližini madžarske meje. Pomemben dogodek v njihovem narodnem življenju nam daje priložnost, da se spet povrnemo k njim z obljubo, da bomo v bodoče vestneje sledili življenju vseh nam bližje živečih jugoslovanskih manjšin, posebno pa koroški, gradiščanski in porabski v Avstriji in na Madžarskem. aHrvatsko štamparsko društvo« Na binkoštni torek so gradiščanski Hrvati dobili novo pomembno narodno organizacijo z ustanovitvijo »Hrvatsko-ga štamparskoga društva«. O tem dogodku posnemamo iz glasila gradiščanskih Hrvatov «Našega Tajednika«, ki je v celoti pisan v hrvaščini, naslednje podrobnosti. »Ustanovitev nekega novega društva v Gradišču ne predstavlja danes za večino naroda nikake senzacije. Znano je, da se Gradiščanci radi družijo. Toda kljub temu je mogoče brez pretiravanja reči, da zasluži ustanovitev «Hrvat-skoga štamparskoga društva« ne samo osebno pozornost vsakega našega rojaka, temveč tudi pohvalo in priznanje vse monim, ki so se v resnem času zbrali za dobro našega malega naroda v Gradišču. Naš narod je tako spet pokazal, da je pripravljen biti složen kadar je potrebno, da s skupnimi močmi zgradi novo narodno stavbo«. «Kot predstavnik pobudnikov novega društva je šolski ravnatelj Alfons Kornfeind iz Trajštofa navzočim zborovalcem in gostom na kratko razložil zakaj je bilo prav sedaj potrebno ustanoviti novo društvo. Vzrok leži prevsem \ dejstvu, da si je po nenadni smrti našega narodnega za-slopnika Franje Leopolda, ki je praktično sam vodil vse posle «Hrvatskoga nakladnova društva« pokazalo potrebno da se ustanovi novo društvo na čim širši osnovi. Nov čas potrebuje tudi nove mere. Tako že od nekdaj na nobenem področju posameznik ne zmore vsega, pa naj bo še tako agilen. Potrebna je pomoč, in čimvečja je ta pomoč, to podpiranje, toliko uspešnejše je delovanje in toliko lepši so rezultati. Z iskrenim veseljem so mogli pobudniki novega društva vzeti na znanje, da mi Hrvati v Gradišču še dolgo nismo izgubljeni, temveč nasprotno, vsaka priložnost nam na novo pokaže, da smo živi, da se gibljemo in razvijamo«. «Naš Tajednik« nato opisuje voditelje novega društva in pravi: ((Izvolitev vodstva novega društva je bila hitro opravljena kar dokazuje, da so bili od vsega začetka predlagani pravi ljudje na pravo mesto. Na čelo «Hrvatskoga štamparskega društva« je bil kot predsednik izbran šolski ravnatelj Alfons Komfeind. O-sebnost ravnatelja Komfeinda in njegove zasluge na narodnem polju so tako poznane vsem Hrvatom v Gradišču, da jih res ni treba podrobneje ocenjevati. Spomnimo samo, da je bil dolgoletni funkcionar «Hrvatskoga nakladnega društva«, da je neumorni sodelavec v vsem našem izdajanju itd. Rojen je v Velikem Borištofu, sedaj pa je direktor šole v Trajštofu. Namestnika podpredsednika sta župnik Matija Semeliker in dr. Tome Kačič. Župnik Semeliker je prav tako poznan kot vidni narodni delavec, ki se je vedno rad pozval odzivu, kadar je šlo za dobro nas Hrvatov. Rodom je iz Proderštofa zdaj pa je priljubljeni duhovni oče v Ci-klešu. Dr. Kačič velja za pred. stavnika naše mlade garde. V času svojega študiranja na Dunaju je bil dolgoletni predsednik hrvatskega akademskega kluba na Dunaju. Je cenjeni delavec na narodnem področju. Rojen je v Suševu, sedaj pa uspešno deluje kot direktor Kmetijske bolniške blagajne z Zeleznu«. List potem še opisuje zasluge tajnika učitelja Franje Handla, blagajnika Stefana Gregoriča ter nadzornikov računskega višjega svetnika Jožeta Muehlgassnerja in redne, ga svetnika Stefana Emricha, nakar govori o društvenih nalogah in pravi med drugim: «Pri diskusiji se je pokazalo, s kakim zanimanjem^ gleda naš narod prav na naš književni razvoj. Bilo je mnogo dobrih predlogov glede vsebine našega lista, koledarja in drugih izdaj. Novo tiskarsko društvo čaka cela vrsta nalog. Nadomestiti bi moralo še zamujene šolske naklade. Posebni problem predstavlja vprašanje našega pismenega jezika. Vsi prisotni so si bili edini, da v tem pogledu nikakor ne moremo nazadovati, ker človek ni rak, temveč da moramo najti izhod tudi iz te vreče. Za rešitev tega vprašanja je bil takoj izbran posebni književni odbor. Pod naslovčkom «V slogi je moč« zaključuje «Naš Tajednik« svoje poročilo o tem vaz. nem dogodku za gradiščanske Hrvate z naslednjimi besedami: «Hrvatsko štamparsko društvo« kot tako je popolnoma nadstrankarsko. V njem je mesto za vse naše rojake, ne glede na njihovo politično pripadnost. Glavno je, da v svojem srcu še čutijo gorečnost za naše narodne stvari in da jih ni »ram njihovega hrvaitskag« materinskega jez*" ka. Zato je razumljivo, da se noben član ne vpraša kateri stranki pripada. Glavno je, da se čuti Hrvata in da se drzi prepričanja naših prednikov«. Delovanje hrvatskih gradiščanskih študentov V isti številki objavlja «Naš Tajednik« tudi zanimiv članek o_ delovanju hrvatskih Gradiščanskih študentov v zvezi z njihovim prikazovanjem nove šaljive igrice ((Koliko smo, to smo«, ki ga je napisal dr. Au-gustin Blazevič. v tem članku je med drugim rečeno: «Hrvatski narod v Gradišču in njegova narodna inteligenca v mladem rodu v klubu vse bolj opažajo nastop novih moči na naši narodni pozor-nici, kar bo v skorajšnji bodočnosti zanesljivo rodilo sadove zgodovinske važnosti. Nov hrvatski rod v Gradišču se iz dneva v dan vse uspešneje uveljavlja v delu za hr-vatsko-nacionalni obstoj naše krvi, našega jezika in našega duha. Hrvatski študenti so poznani že v mnogih vaseh v srednjem Gradišču kot igral ci, tamburaši, dobri in veseli pevci, kot predavatelji, z eno besedo; kot mladi rodoljubi. V južnem delu hrvatskega Gradišča pa so se prvič predstavili v soboto 28. maja v vasi Vincetu, 30. maja pa v vasi Cendi. Obakrat so nastopili s šaljivo igro ((Koliko smo, to smo«. Da je do tega zelo važnega obiska prišlo, se je treba v prvi vrsti zahvaliti agilnemu hrvatskemu rodoljubu ravnatelju Feliksu Horvatu iz Vinceta, ki je s svojim trudom pripravil vse, da je bil obisk v Južnem Gradišču mogoč. List nato nadaljuje: «Naše vasi v južnem delu Gradišča ležijo' takorekoč vstran od srednjega Gradišča in seveda ni treba, da se obširneje u-stavljamo ob veliki važnosti vključevanja južnega Gradišča v vsesplošno prebujanje našega naroda. Aktiviziranje južnega Gradišča mora biti eden od prvih ciljev našega narodnega dela. Hrvatski akademski klub na Dunaju, na čelu s svojim predsednikom Rudi. jem Oričišem iz Fileža dela zaradi tega pravilno, če misli pri svojem delu na celotno Gradišče, da bi s svojimi svežimi silami dal nove impulze vsem Hrvatom v vseh krajih Gradišča, Festivai v Pinkafeldu Prejšnji teden je bilo v gradiščanskem mestecu Finkafeld v bližini štajerske meje praznovanje 1100-letnice prvega imenovanja tega mesta v nekem dokumentu. Ob tej priložnosti sta bila organizirana dva fesrtivala in sicer 1. festival gradiščanske narodne pesmi, plesov in običajev in 3. gradiščanski pevski festival. Na obeh so sodelovali tudi zastopniki gradiščanskih Hrvatov, ki so dosegli tudi zelo lep uspeh. V tej zvezi hvali «Naš Tajednik« predvsem pevce iz Velikega Borištofa, za katere pravi, da so še enkrat rešili «našo čast naroda, ki ljubi svojo pesem«. »Naš Ta-jednik« navaja tudi besede, ki jih je ob tej priložnosti iz- I rekel deželni podpredsednik svetnik Lentscht, kako se «Volksbildungswerk» trudi, da «podpira tudi gradiščanske manjšine, Hrvate in Madžare, v prizadevanju, da obdržijo svoje običaje, navade in kulturne dobrine. Pozval je mladino, naj spoštuje od očetov prevzeto dediščino in naj nikoli ne dopusti, da bd tuj vpliv izrinil lepe domače navade«. Kako lepo se to sliši iz ust uradnega predstavnika in kako lepo bi bilo, če bi tudi pri nas kakšen uradni predstavnik izrekel kaj takega. Se lepše pa bi bi seveda bilo, če bi se po takih besedah tudi ravnali. * Ob argentinski pritožbi pred Varnostnim svetom Skrivanje mnogih vojnih zločincev pod plaščem «političnih beguncev» Ma 300 zahodnonemških zahtev po ekstradikciji je argentinska vlada ostala nema, ZDA nočejo dati Artukoviča, ker da je «političnh Kakor poročajo iz Washing-tc- >■ .>•' •'v. MM Stara turška utrdba in minaret v Počitelju llrirlif in fe/pji/si/n Radio Trst A 7.30: Jutranja glasba In koledar; 11.30: Drobiž od vsepovsod... in Zema in dom; 12.10: Za vsakogar nekaj; 12.45: V svetu kulture; 12.55: Guido Cergoii in njegov orkester; 13.30: Glasba po željah; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Tone Pen/ko: «Kakao in čokolada«; 18.10; Oherutoini: Simfonija v D-duru; 18.40: Vokalni kvintet (tNliko Štritof«; 19.00: Anton Kacin: »Problem izbire univerzitetnega študija«; 19.20: Chopinove in Schumanove skladbe; 20.00; Šport; 20.30; Večer z Viktorjem Youngom, Fritzom Snhulz-Reichelom in Maro Del Rio; 21.00: Saša Martelanc: S popevko okrog sveta, nato Melodije v polmraku; 22.00: Ml-ran Pavlin: «XXX. Beneška umetnostna Bienala«; 22.15: Skladbe za harfo; 22,45: Po- jejo «Plattersi»; 23.00: Troben- Torek, 21. junija ISMiO Charles; 19.30: Prenos RL; 22.15: Igrajo «Senem Dixies»; 22.35: Glasba za lahko noč. Nacionalni program 11.00: Radijska farsa Teodora Bairriere: «Kamilina napa- ka«; 11.50: Haydnov »Kvartet«; 12.10: Pojb Abbate, Bonfiglioli, Torrielli; 13.30: Operno gledališče; 15.55: Napoved vremena za ribate; 16.00: »Brzec Sever-Jug«; 17.40: Zanimivosti od vsepovsod; 18.00: Umberto Sa Slovenija 8.05: Slovenski samospevi; 8.30: Orkestra Ctiacksfield in Nicoii; 8.55: Mariborski Zenski vokalni kvartet; 9.15: Majhen koncert; 10.10: Izberite melodijo tedna! 11.05: Zabavnoglas- bena ruleta; 11.30; Oddaja za otroke; 12.00: Vaški kvintet; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Pet popevk — pet pevcev, 12.40: Pisani zvoki; 13.30: Dvospevi iz nemških in franco- ba: 18.30: Romunske skladbe skih °Perl 1410: Ansambel Mi tač Harry James polnoči v ritmu In melodiji. Trst 12.10: »Tretja stran«; 14.15: «Eno uro v diskoteki«; 15.25: Violinist Caclo Paochioi i m pianist Guido Rotter; 15.40: «Srečanje z mladino«, pripravili Dlno Dardi. Koper im pesmi; 19.00: Oddaja za delavce; 19.30: Filmske in gledališke novosti; 21.00; Radijska Igra A. G. Galleazziija: »Bogu podobni« — sodeluje Emma-Granvmattca; 23.00: N. Rotoodo in njegov orkester; 23.20: Orkester p. v. Carla Esposiita. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: 23.30: Do «Gospa izpred tolikih let« z N. Besozzijem; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 11.40: Pesmi In Angelini: 13.45: »Severnica« — moda; 16.00: Miniaturni koncert s sodelovanjem sopranistke Aide Hovnamian; 16 20: Pojo Doretli, Lpjacono, Testa; 17.00: Pregled opernih del: 17.30: «1.1 buttafuori«; 18.35: Plašite z nami; 20.30; »Hranilnik« z M. Bonglornom; 2145: Nocoj bomo plesali. 715: Glasba za dobro Jutro; 12.00; Glasba po željah; 120.4: Lahka glasba; 13.40: Kmetijski nasvetii; 13.45: Odlomki iz o-per; 14.30: Mladinski zbori na meo in Julija«; 18.00: ’ Srednje III. program 17.00: Sergej Prokofjev: «Ro- celJBkem festivalu; 14.50: Glas bena medigra; 15.10: Zabavna glasba; 15.30: Pesmi in plesi iz raznih krajev; 16.00: Orkestri Zacharias, Greger, Martin; 16.30: »Tretja stran«; 16.45: Pevski koncert; 17.25: Lahka glasba; 17.30: Glasbeni mozaik; 17.50: »Drugi o nas«; 18.00: Prenos RL; 19.00: Zbor Ray veško zgodovinopisje; 18.30: Filmski pregled; 18.45: Dve skladbi F. Busonija in M. Rote; 20.00: Vsakovečemi koncert: Roussell, Kachaturian; 21.30: Lirika F. G. Lorce; 22.: Skladbe Roberta Schumanna; 22.45: Za radio prevedena dela, 23.10: Skladbe Franza Schuberta. lana Stanteta; 14.30: Prireditve dneva; 15.40: Ansambel J. J. Tillkay; 16.00: Boris Pahor; Kres v pristanu; 16.20: Predstavljamo vam znamenite or-kestre; 17.10: Razgovor z volivci; 17.20: Parada plošč; 18.: Iz znanosti in tehnike; 18.15: Trikrat deset; 18.45: Človek in zdravje; 20.00: Pesmi z letošnjega festivala otroških pesmi; 20.30: Vojislav Kuzmano- vič: Ubil sem Petra; 21.10: Zvonimir Bračič: Preludij. 21.20: Lepe melodije z orke strom VVeroerja Muellerja, 21.40: Broadway v pesmi; 22.15' Kvintet George Shearing; 22 40: Jazz! 23.10: Nočni komorni koncert. Ital. televizija 13.30: TV šola: Znanstvena opažanja. Italijanščina itd.; 17.00: TV za mladino: TV šport in Praporščak; 1830: TV dnevnik; 18.45: TV pošta; 19.10: TV igra «M.itr v WyotniUigu»; 19 35: Zakladi zasebnih kolekcij v Firencah; 20.30: TV-dnev-ntik; 21.00: «11 Novelillere«; 22.30: Življenje in delo dr. Kocha, odkritelja bacila tuberkuloze. Jug. televizija Od 20.50 dailje prenos sporeda italijanske TV. Bosna, predvojno gospodarsko eno najbolj zaostalih področij, v kateri razen lesne in malo razvitega rudarstva in črne metalurgije skoro da ni bilo druge industrije, spada danes med gospodarsko najbolj napredna področja Jugoslavije. Ogromno gozdno in rudno bogastvo je omogočilo, da je Bosna, seveda z napori celotne skupnosti, v relativno kratki dobi dosegla zares velike rezultate. K hitremu raz-vojju je nesporno prispevala izgradnja normalnotirnih prog Berčko - Banoviči in Samac-Sarajevo, ki sta omogočili u-resničenje programa industrializacije in mobilizacijo surovinskih in energetskih sil. Danes ima Bosna moderno lesno industrijo, moderne žage, tovarne lesnih plošč, lesonita, montažnih hiš, tri tovarne celuloze, številne nove hidrocentrale in termoelektrarne, bogato razvito kemično in kovinsko industrijo, moderno opremljene in razširjene rudnike železa in premoga. Iz nekdaj male žlezarne Zenica, ki je pred vojno proizvajala 72.520 ton jekla, je zraslo desetkrat' večje podjetje. Zenica, ki je po osvoboditvi imela okrog 12.000 prebivalcev ima danes okrog 45.000 prebivalcev od katerih je okrog 12.500 zaposlenih v železarni. Železarna Zenica danes — to je koksarna s štirimi baterijami zmogljivosti po 600 ton, jeklarne s štirimi fiksnimi Siemens-Marti-novmi pečmi po 60 ton, štirimi nagibnimi SM pečmi po 180 ton, nove valjarne z raznimi progami od težbe blu-ming valjarne do najfinejše žične proge, to je moderna kovačnica itd. Železarna proizvaja letno nad pol milijona ton koksa, nad pol milijona ton surovega železa, 750.000 ton surovega jekla, 13.000 ton surovega elektro-jekla, nad pol milijona ton valjanih in 20.000 ton kovanih izdelkov itd., v skupni vrednosti okrog 186 milijard dinarjev. V železarno je bilo po vojni vloženih nad 80 milijard dinarjev, t.j. skoraj 10 odst. skupnih investicij v republiki. ! Bosna je po vojni napravila velik korak naprej. Z investicijami, ki do kraja 1959 leta presegajo 931 milijard dinarjev, je razvila svojo industrijo, zgradila številna stanovanja, zdravstvene in kulturne ustanove, šole, zeležni-ške proge in modernizirala ceste. Toda kljub velikemu napredku ima Bosna, zaradi velike zaostalosti v kateri je bila po vojni v primeri z drugimi naprednimi kraji Jugoslavije, mnoge probleme. Prebivalstvo republike se naglo veča, mnogo hitreje kot v o-To dejstvo zaostruje vpraša-stalih republikah Jugoslavije, nje stanovanj, zdravstvenih u-stanov in šol. Čeprav so bile po vojni ustanovljene številne nove šole (med njimi 6 fakultet), je njihovo število poseb- zadostno. Koliko je prebivalstvo zainteresirano za šole govori dejstvo, da so po osvoboditvi kmetje posameznih vasi z lastnimi sredstvi zgradili 360 šol. Mladina je željna znanja. Ni redkost videti pastirčka s knjigo v rokah. Na fakultetah republike je po vojni diplomiralo okrog 5000 študentov. Vsako leto stopajo novi diplomiranci v razne službe, toda še vedno je veliko povpraševanje po strokovnih kadrih. Zgrajene so bile številne stanovanjske hiše. V vseh mestih so bile zgrajene nove stanovanjske četrti, povsod se grade novi stanovanjski bloki. Poleg starin predvojnih mest so nastala nova mesta, posebno okrog novih tovarn, na primer Novi Do-boj, Novi Travnik, Bosna je turistično eno naj. bolj zanimivih področij Jugoslavije. In to ne samo zaradi izrednih naravnih lepot — romantičnih rečnih dolin, jezer in gozdov — temveč zaradi številnih zgodovinskih spomenikov in pestrosti mest v katerih se mešata vzhodni bi-zantinski-turški in zahodni (romanski) slog, zaradi bogate narodne noše, ljudskih šeg in navad in folklore sploh. Razvoju turizma, posebno inozemskega, ni bila doslej zaradi drugih važnejših potreb, posvečena zadostna pozornost. V bodoče se predvidevajo večja sredstva za izgradnjo modernih cest. Bosna, še nedavno torišče največje nacionalne in verske nestrpnosti in umetno vzdrževanega sovraštva med Srbi in Hrvati, med muslimani in pravoslavnimi in muslimani in katoličani, je lahko - danes vsem primer največje nacionalne in verske strpnosti. To je rezultat skupne narodnoosvobodilne borbe in pravilne nacionalne in verske politike Nove Jugoslavije. BOZO BOŽIC Pogled na ogromen tovarniški obrat koksarne v Zenici Poleg tovarn so zrastla nova moderna delavska naselja s kopališči in športnimi napravami (Zenica) fllllllIIIIIIII lili IItlll||m llllllllllllllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIfHlllllllUlllllllllllfllllllllllllllllllllllllllflltlllilllHIIIIIIIIIIII! Še ena Balzacova knjiga v slovenščini Dva romana: «LILIJfl V D0LINI» in «KALUŠTRA» (La Rabouilleuse) Te dni je izšla v zbirki Sve-.se moramo vsekakor pohvali-tovni roman, ki jo izdaja Can-lti, da se je zbirka Balzacovih karjeva založba zajetna knjiga z dvema Balzacovima romanoma. Knjiga obsega prevod romana «Lilija v dolini» in prevod romana «La Rabouilleuse«, ki je v slovenščini dobil naziv Kal uštra. Za vsakega ljubitelja pripovedne umetnosti velikih mojstrov bo nova knjiga Balzaca pomem- del v slovenščini močno povečala zlasti v zadnjih letih in da imamo prevedeno takorekoč vse, kar je pomembnega ustvaril ta veliki mojster pisane besede. Morda sta prav deli «Lilija v dolini» in «Ka-luštran zadnji veliki deli Balzaca, ki smo ju še pogrešali v domačem prevodu. Lilija v dolini je eden najlepših ljubezenskih domanov v svetovni literaturi in njego- ben dogodek, saj smo s to ., . .------- knjigo dobili še eno res do- no osnovnih sol se vedno ne- bro prevodno knjigo. Sicer pa iiiiiiiiiMiiiiiimim iiiiiiiiminiiiii miiiiiiiitmiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii,ni 1111 m iiniin itai«lli»iiiiiiii»ii»iii»aiiaiiiiiiiiaiiiiiia«iiiaff«iiiiiti,,iiiiaii(i«iigiin OVEN (od 21. 3. do 20.4.) Prednost, ki jo imate nad ne- kim tekmecem čuvajte z vsemi silami. Do zbližanja bo prišlo z ljubljeno osebo, s katero ste skregani. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Priložnost, da izpeljete do zaključka zelo težavno in dolgočasno delo. Ne upirajte se načrtom osebe, ki jo cenite in ljubite. Glavobol. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Poverili vam bodo važno in za vas preveč naporno delo. Pokažite vso svojo sposobnost, da si izboljšate gmotni položaj. Proti večeru srečne ure. RAK (od 23. 6. do 22 7.) Poseči boste morali v spor med dvema vašima prijatelje, ma. Bodite do skrajnosti previdni in pazite, da se komu ne zamerite. Uredite si pošto. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Va^ žen dan glede finančnega po- HOROSKOP ZA DANES__ slovanja. Bodite popustljivi in vljudni tudi z osebami, ki vam niso preveč po godu. Jutri vam bi znale pomagati. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vaše težnje, vaši načrti so preveč zahtevni in vprašanje je, če jih boste mogli uresničiti. Ne dopustite nikomur, da bi se vtikal v vaše zadeve. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Sprli se boste z nekim sodelavcem, ker noče po vaši poti. Dobili boste pismo, ki vas bo močno razveselilo, vendar si ne delajte preveč utvar. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) V finančnih zadevah bo šlo vse kar dobro. Vendar boste naleteli na oviro poslov- nega značaja, ki je niste pričakovali. Nervoza. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ne spuščajte se v diskusije, pač pa bodite spravljivi in v svojih zahtevah logični. Ne bodite ljubosumni, ker nimate vzroka. Kozorog (od 21. 12. do 20. 1.) Pazite, da se ne spuščate v prepire, kajti temu bi moglo slediti kaj mnogo resnejšega. Nekdo se, čeprav posredno, vtika v vaše intimne zadeve. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Cernu bi prikrivali resnost položaja, posebno ko gre za stvar, ki se ne nanaša samo na vas, pač pa tudi na osebe, s katerimi živite. Glavobol. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Več zaupanja vase. Čeprav se čutite nekoliko negotovi, bodite prepričani, da boste zmagali. Prepričani boste svoje sodelavce, da imate prav. va junakinja je eden najizrazitejših ženskih likov v bogati galeriji Balzacovih žena. Zato pa je haluštra izrazilo realistično delo. Z očitno brezobzirnostjo odkriva pisulelj ljubezensko življenje tedanje meščanske družbe ter podaja živo podobo razmer v Franciji po napoleonskih vojnah. Seveda se v ob. h delih pisatelj kaže tak kol ga poznamo iz njegovih drugih velikih del. Opisi navidez brezpomembnih dogodkov in vsakdanjega življenja zrastejo pod pisateljevim peresom v monumentalno podobo francoske družbe in posebno francoskega meščanstva v začetku 19. stoletja. Prav tako razodevata oba romana Balzacovo neizmerno domislijo, ki jo zna pisatelj •uporabiti tako, da nas povsem prepriča in da je tako doma kadar opisuje najbolj strokovne stvari kot takrat ko pripoveduje o mislih in čustvenih doživetjih svojih junakov. Vsekakor lahko ugotovimo, da predstavljata oba romana, čeprav doslej našim bralcem nepoznana, dve veliki pripovedni umetnini, ki se bosta uvrstili med naša najboljša prevodna dela iz svetovnih literatur. V lepem jeziku jo je slovenskim bralcem posredoval Silvester Škerlj. Sicer pa lahko govorimo tudi o lepi in okusni opremi knjige. Sl. Ru. lastmi. Teh 80 nacističnih zločincev se ni skrivalo, pač pa so jih odpeljali kar na veleposestvo Lahusen, ki je last nekega Nemca. 17. avgusta i-stega leta se je v Mar del Plati iz nemške podmornice «U-530» izkrcala nadaljnja večja skupina nacistov in nihče jih ni motil, celo niti vprašal po osebnih izkaznicah... Navedli smo le nekaj primerov, ki so bili bolj očitni. Mnogo daljši pa bi bil seznam drugih nacističnih in fašističnih zločincev, ki so prispeli v Argentino pod tujimi imeni ali celo z lastnimi dokumenti. Kako daleč je šla Argentina v tem, nam pove dejstvo, da so leta 1949 — torej še v dobi predsednika Perona, ki je bil znan pobornik in simpatizer fašizma in nacizma — poslanci v argentinskem parlamentu postavili vladi vprašanje, koliko je vseh teh zločincev in kaj vlada z njimi namerava početi. Peronova vlada je bila lakonična in odločna. Peronov notranji minister je tedaj odgovoril: ((Vlada ne namerava odgovoriti na vaše vprašanje.« Čeprav je seznam nacističnih zločincev zelo dolg, ne bo odveč, navesti nekaj primerov, ki so bolj izraziti. V Argentino se je zatekel na primer ustaški poglavnik Pavelič. ki smo ga že omenili. Tu je našel zatočišče Goebbelsov pomočnik dr. Johan von Leers, ki je v Buenos Airesu živel kot antikvar, nato se preselil v Damask, kjer mirno živi. V Argentino se je zatekel Hitlerjev letalski »heroj« Rudel, ki pa je prispel sem s potvorjenimi dokumenti na ime Emilia Mayera. Takoj so mu našli zaposlitev v argentinski tovarni letal v Cordobi. Ko se je nevihta nekoliko polegla, se je Rudel vrnil v Zahodno Nemčijo. Prav tako je storil tudi nacistični letalski general Gal-land, ki je najprej zbežal v Argentino, nato se vrnil v domovino. Martin Borman, Hitlerjeva desna roka, je prav tako užival gostoljubje Argentine. Ta je ostal tu do svoje smrti. Baje je umrl pred dvema letoma. Gostoljubje Argentine je užival tudi bivši šef Gestapa Mueller. Med nacističnimi zločinci, ki so se zatekli v Argentino, je tudi dr. Joseph Mengele. Vsem je znano, kolikšna zločinstva je ta lažni medicinski znanstvenik napravil v nemških taboriščih, toda on mirno živi v Virreyu Ortizu na št. 970, t. j. v pokrajini Buenos Aires. Za njegov naslov vedo vsi, tudi argentinski notranji minister. Kljub temu r.i pričakovati, da bi ga ar-gentinske oblasti aretirale in izročile sodišču. Argentinske oblasti so prav tako vedele, da gospod Riccardo Clement, k' je bil zaposlen v podjetju »Capri«, ni nihče drug kot A-dolf Eichmann, ki je kriv za smrt več milijonov Judov. Toda nikomur ni padlo na misel. da bi ga aretiral. Argentinske oblasti so tudi vedele, za koliko zločinov bi ti razni nacistični ((politični begunci« morali odgovarjati. Proti njim pa ni nikoli začela postopka, pač pa je vsakokrat, ko je kaka država zahtevala izročitev tega ali o-r.ega «zainteresiranca», osebo opozorila, naj se skrije. In danes se Argentina pritožuje pred Varnostnim svetom zaradi kršitve njene suverenosti... Zahodnonemška vlada s kanclerjem Adenauerjem na čelu je prav gotovo zelo velikodušna nasproti bivšim nacističnim zločincem. Znani so glede tega očitki Adenauerje-vi vladi, ki ima vojne zločince celo na najvišjih mestih. Kljub temu pa je samo od ar-gentinske vlade zahtevala 300 vojnih zločincev, ki se tam krijejo. Vsi ti protesti in zahteve pa so bili zaman. Ar-gentiska vlada se izgovarja, da nima z Nemčijo pogodbe o ekstradiciji, zato da morajo njena sodišča odločati, ali je nekdo vojni zločinec ali ne. Ker v 15 letih ni izročila niti enega vojnega zločinca, je s samim tem dokazala, da jih ne mara izročiti. Po navadi se izgovarja, da gre za — politične begunce, ki da jih ščiti mednarodno priznana pravica (Nadaljevanje na 5. stranif, SPAR FR1M0RSK1 DNEVNIK .4 — 21. junija iaoO XUFIERA Dl Gorlško-beneški dnevnik Izpred sodišča Delavec Safog obsojen kljub pomanjkljivim dokazom Kot član notranje komisije, ki se je ravnokar pogajala za spremembo pogodbe za varilce, ni imel nobenega interesa storiti dejanje, ki so mu ga očitali Pred okrajnim sodiščem se Je včeraj zaključila raziprava proti 36-letnemu Rihardu Kristjamčdču iz Gorice, Ulica Forte del boisco št. 2. Krist-jančič je zaposlen v livarni Safog v Stražicah, kjer dela kot elektrovarilec; istočasno pa je v livarni tudi član notranje komisije. Razprava, ki se je včeraj zaključila, je zahtevala več zasedanj in en o-gled sodne komisije v livarni. (Prvo zasedanje se je vršilo že 5. maja). Predem pričnemo pisati o obtožnici in o dejanju, zaradi katerega se je moral Krist-jančič zagovarjati, moramo o-pozoriti čitatelje na način dela, ki ga opravljajo elektro-varilci. Vsak eleztrovarilec dobi dnevno v livarna, preden prične delati, določeno število elektrod, ki mu služijo pri varjenju. Ko se delo zaključi, mora vsakdo neporabljene elektrode oddati skladiščniku. Elektrovarilci so plačani na akord, to se pravi, da je plača sorazmerna s številom porabljenih elektrod. Kristjančič je bil obtožen, da ni porabil vseh elektrod, ki so mu bile izročene. Po obtožnici naj bi nekaj elektrod vrgel v Sočo. Na ta način je Kristjančič, zlorabljajoč svoj službeni položaj v livarni, oškodoval upravo in o-koristil samega sebe, ker je dobil plačo tudi za delo, ki ga ni izvršil. O dogodku so bili obveščeni ob 18. uri dne 22. oktobra 1959 karabinjerji sodnega oddelka. Ovadbo je vložila u-prava Safoga. Karabinjerji so seveda uvedli preiskavo in obvestili sodišče. Dejanje, zaradi katerega se je moral včeraj Kristjančič zagovarjati, se je izvršilo 3. oktobra okrog 9. ure zvečer. Očividec je Ma-riano Ussai iz U'l. Brigata Re 47, ki dela v livarni na nekem žerjavu. Ussai je izpovedal, da je delal z nekim žer-javom. Na žerjavu je bil sam. Med delom so ga poklicali, in da bi prišel čimprej na dvorišče, je z žerjava zlezel najprej na neko streho, od tam pa po stopnicah na tla. Ko je bil na strehi, je zagledal Kristjančiča, ki je nosil pod predpasnikom dva zavitka elektrod. Kristjančič, ki Ussaia ni videl, je stopil v oddelek, kjer obdelujejo lito železo in od tam je skozi neko okno vrgei oba zavoja v Sočo. Ussai, ki je vsemu temu početju sledil neviden, je poudaril, da se na noben način ni mogel zmotiti v osebi. Dvorišče je zelo dobro razsvetljeno in razen Kristjančiča ni bilo na njem v tistem trenutku nobenega drugega delavca. O dogodku je Ussai obvestil nekega drugega delavca, in sicer Giuseppa Ri-volta iz Drevoreda 20. sept. št 27. V začetku mu je Ussai samo opisal dogodek, ni mu pa hotel izdati imena. Ker pa je Rivolt vztrajal, mu je končno povedal, da je dejanje izvršil Kristjančič. Rivolt je kasneje obvestil šefa paznikov Feliceja Sussija Kot je med razpravo izjavil Sussi, se je Rivolt hotel osebno prepričati, če so elektrode res v Soči. Ker pa je to delo paznikov, so oni sami pregledali reko in res našli elektrode sedmega oktobra. Kristjančič je v svoj zagovor navedel, da stvar ni resnična in je vse odločno zanikal. Izjavil je, da je porabil vse elektrode in da si torej ni zaslužil na nepošten način svojo plačo. Odvetnik dr. For- tuna iiz Vidma, ki je branil Gorica: gradnja otroškega Kristjančiča, pa je še pouda- vrtca v Stražicah za 34 mili- ril, da se je prav tiste dni notranja komisija pogajala z upravo Safoga o povišku plače elektrovarilcem im o uvedbi drugačnega sistema plačevanja. Kristjančič kot član notranje komisije ni imel torej nobenega interesa, da bi elektrode vrgel v vodo, medtem ko so se pogajanja z u-pravo še vršila. Okrajni sodnik dr. Fabiani je spoznal Kristjančiča za krivega in ga je obsodil na 7 mesecev in tri dni zapora ter na plačilo 7000 lir denarne kazni in sodnih stroškov. Kazen je bila izrečena pogojno in se Kristjančiču ne vpiše v kazenski list. Zadnja pot Terezije Lavrenčič Včeraj popoldne so ob velikem številu prebivalstva iz Pevme in z Oslavja, kakor tudi s Podgore in iz Gorice pokopali na pokopališču v Pevmi Terezijo Lavrenčič iz Pevme, ki je v soboto zvečer umrla zaradi poškodb, zadob-ljenih pri prometni nesreči na pevmskem mostu. Pogreb je krenil ob 17. uri iz Bolnišnice, vaščani pa so pokojnico počakali na pevskem mostu, od koder so jo pospremili na domače pokopališče. Pred krsto so poleg vencev domačih ter bližnjih sorodnikov nosili tudi vence vaščanov, ustanov ter podjetij. Pokojnica je bila dolga leta v Pevmi poštna u-radnica ter je bila zelo pri-j ljubljena. To je najbolje dokazovala tudi včerajšnja udeležba na njenem pogrebu. Naj ji bo lahka zemljica, ki ji je po toliko letih odsotnosti od rojstnega kraja, postal njen drugi dom. jonov; Zagraj; gradnja otroškega vrtca za 12 milijonov lir. Sedaj se pričakuje, da bodo z dekreti odobrili te načrte. fenje na debelo li 110 lir kg Letošnja letina češenj je nekaj izrednega. Včeraj so jih na trgu na debelo prodajali od 50 do 110 lir kg. Reči moramo, da je tega blaga še vedno precej, pa tudi povpraševanje po njem še ni ponehalo. Predvsem je razveseljivo, da blago boljše vrste ((nima moža» — črva, kar vpliva tudi na ceno. Takšno blago se na drobno prodaja po 140 lir. Seveda se vse to nanaša na češnje iz goriških Brd. Strokovnjaki so mnenja, da je treba ta uspeh pripisati pravočasnemu škropljenju drevja ob času, ko se je pričelo sadje rdečiti. Poln avtobus planincev na Predilu Slovensko planinsko društvo iz Gorice je v nedeljo organiziralo enodnevni izlet na Pre-dil, ki se ga je udeležilo za poln avtobus ljubiteljev narave iz mesta, kakor tudi iz okolice. V prijetnem jutra njem hladu so se pripeljali v Tolmin, kjer so si ogledali arheološki in narodnoosvobodilni muzej. Obiskali so Bovški vintgar, v Bovcu pa razstavo z naslovom ((Spoznavaj svoj kraj«. Na Predilu so se ustavili dalj časa, da so si ogledali kočo bovških planincev in nadvse zanimiv kraj, ki ga obkrožajo visoki hribi. Na povratku so bili v kobariški ribogojnici, ob zvokih ((Beneških fantov« iz Ljubljane pa so se tudi zavrteli. Domov so se vrnili okoli 23. ure polni najlepših vtisov. Vseskozi so imeli izredno lepo vreme, ki je ustvarjalo v izletniki veselo razpoloženje. — Padec motociklista Zaradi neznanih vzrokov se je ob 17. uri prevrnil na o-vinku pred lekarno v St. Lovrencu delavec, 38-letni Luigi Bressan iz Gradiškute. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v gori-ško civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju zaradi ran, ki jih je zadobil na glavi. Ozdravel bo predvidoma v osmih dneh, če ne bodo nastopile komplikacije. Iz Beneške Slovenije Porčinjski kmetje zavrnili letošnje davčne pozivnice Pogreb mladega ponesrečenega motociklista V Steverjanu so v nedeljo popoldne pokopali 25-letnega Viktorja Koršiča iz Jazbin. Fant se je ponesrečil z motornim vozilom pri Čedadu. Pogreba se je udeležilo veliko število vaščanov kakor tudi prijateljev iz Jugoslavije. Domači pevci so mu v slovo zapeli nekaj žalostink. Živahna delavnost na gradbenem področju Na sestanku upravno - tehničnega deželnega skrbništva za javna dela v Benetkah so odobrili naslednje načrte javnih del v goriški pokrajini. Starancan: gradnja štirih ljudskih hiš za 40,7 milijona; Ustanova za ljudske hiše: gradnja dveh ljudskih hiš v Romansu in Villessah, sprememba zemljišča; Gradež: razširitev šolske zgradbe v Fossalonu — dodatni pregled; Romans; gradnja otroškega vrtca za 15 milijonov; Foljan: gradnja otroškega vrtca za 15 milijonov; Gorica: gradnja otroškega vrtca v Ul. Marconi za 20 milijonov; Gorica; gradnja šolskega poslopja in nakup opreme za 51 Pozivnice so nesli prefektu v Videm in mu povedali, da bodo plačali davke, ko jim bodo zgradili cesto iz doline do vasi Zelo važen dogodek se je I setimi leti, a so potem iz ne-pripetil prejšnji teden v gor-' znanih vzrokov delo opustili. siki in zakotni slovenski vasi v zahodni Beneški Sloveniji. Vas Porčinj, občina Ahten, šteje nekaj nad štirideset družin in se nahaja v hribu 700 me------ Kino v Gorici CORSO. 17.00: »Olimpia«, S. Loren, M. Chevalier, v barvah. VERDI. 17.15: «Zajčja past«, F.. Borgnine, J. Blair. VITTORIA. 17.00: »Sissi, carjeva izvoljenka«, R. Schnei-der. J. C. Pascal, v barvah CENTRALE. 17.00: ((Junaški In zaljubljeni«, Y. Monlaur, E. Girolami. MODERNO. 17.00: «V službi cesarja«. «»------ DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna San Giusto, Korzo Italia št. 106, tel. 31-51. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 28,2 stopinje ob 14. uri, najnižja 17 stopinj ob 5. uri. Vlage 50 odstotkov. Svečana otvoritev XII. tržaškega vzorčnega mednarodnega velesejma Vlado je zastopal podtajnik predsedstva vlade poslanec Folchi, - prisoten pa je bil tudi minister za finance Colombo - Otvoritveni govori predsednika velesejma, župana in predstavnika vlade Ob prisotnosti podtajnika predsedstva vlade poslanca Falchija so v nedeljo ob 10. uri svečano otvorili dvanajsti tržaški mednarodni velesejem. Podtajnika, ministra za finance Colomba in druge osebnosti je pred vhodom v sejno dvorano v novem paviljonu «F» pozdravil častni vod italijanske vojske, nakar so se predstavniki zbrali v sejni dvorani. Goste je pozdravil predsednik velesejma ing. Sospisio. ki je v daljšem govoru orisal pomen in vlogo Trsta kot mednarodnega tržišča, kar tudi naravno odraža tržaški mednarodni velesejem. Nato je omenil mimo koeksistenco in poudaril ugoden gospodarski zaključek preteklega lt-ta v Italiji. Predsednik je podrobno orisal letošnji velesejem in zlasti poudaril pomen udeležbe večjega števila držav, med katerimi so prvič nekatere nove afriške države, ki so si komaj priborile samostojnost, kot Kamerun, Slonokoščena obala in Gabon. Krajšo izjavo je prečital tudi tržaški župan, ki je med drugim dejal, da je treba pospeševati stike med gospodarskimi operaterji vseh držav in tudi z oddaljenimi deželami, ki imajo na videz drugačne interese kot so naši. Poudaril je pomen prisotnosti SZ, kar potrjuje, da gre svet neizbežno na pot izmenjave med sistemi, ki imajo bistveno drugačen politič- Podtajnik Folchi med govorom ni in gospodarski ustroj. Koristnost stikov različnih go- spodarstev je vedno bolj o-čitna in lahko se reče, da gospodarske potrebe mnogokrat omilijo nekatere politične ostrine Obsežnejši otvoritveni go- Pogled na novo sejno dvorano v paviljonu «F» med otvoritveno svečanostjo italijanskega napredka in da dokazuje, kaj je bilo vse napravljeno v Trstu in drugod Trst ni bil nikoli zaprto mesto, temveč okno v svet v vseh smereh. Trst ima lahko torej svoje mesto tudi v bodočnosti in je treba čez nekaj tednov proučiti, kdaj bo Trst lahko nudil državam evropske skupnosti in kaj bo nudila ta skupnost Trstu. Za bližnje države pa pomeni Trst poroštvo za nadaljnjo okrepitev koristnega sodelovanja, pri čemer gre za države, ki tradicionalno gravitirajo proti Trstu, in sicer za Avstrijo, Jugoslavijo im CSR. Podtajnik je nato poudaril važnost dejstva, da letos na velesejmu sodelujejo številne nove države, im je med njimi izrecno omenil SZ. Svoja izvajanja je zaključil z ugotovitvijo, da je italijanska lira trdna, plačilna bilanca aktivna in dejal, da i-ma Italija morda prvič v zgodovini sredstva, ki njene voditelje in vodilni razred obvezujejo, da prično reševati tista vprašanja socialne strukture, ki se že dolgo postavljajo pred italijansko ljudstvo kot vprašanja zaposlitve in življenja. Na otvoritvi so bili prisot r.i vidni predstavniki tržaških oblasti in med njimi generalni vladni komisar dr. Palamara, tržaški kvestor dr. Francesco Matares, predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi in druge osebnosti. Med tujimi predstavniki pa omenjamo člane jugoslovanske delegacije, katerih ime-ra navajamo v drugem članku. ZDA je zastopal ravnatelj vor pa je imel podtajnik Fol- . USIS za Italijo Mr. Edmund chi, ki je dejal, da je tudi Scechester, Avstrijo general-ta velesejem izraz obsežnega I ni tajnik zvezne avstrijske v tiimiimiiiiiiiiiHHiiiiiiitfiiiiiitvfiiiiiiiiiiiitritiiiiiiiiumttiiHiitinMtiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHimmit Iz sodnih dvoran Se niso odzvali pozivu vojaške zdravniške komisije Včeraj je sodnik D’Amato razsojal v zvezi z več primeri mladeničev, ki se niso odzvali na pozive za zdravniški pregled zaradi odslužitve vojaškega roka. Antonio Montone, star 33 let, iz Ul. Costalunga 306, bi se moral zglasiti pri zdravniški komisiji 28. novembra lanskega leta, a se ni javil. Razprava je odložena. Armando Girovaz, star 23 let iz Zgornje Carbole 444, ni prisostvoval včerajšnji razpravi. Pred zdravniško komisijo bi moral že 1958. leta. Sodnik ga je obsodil na 2 meseca zapora. 23-letni Giordano Padovan iz Ul. Čampo Marzio 3 bi se tudi moral zglasiti že 1958. leta. Mladenič se je zagovarjal, da je njegova mati poziv zgubila Kasneje se je javil in tudi šel v vojsko. Zagovor mu pa ni pomagal; sodnik ga je obsodil na 1 mesec in 10 dni zapora. Obsodba je pogojna in brez vpisa v kazenski list. Roberto Schvvetz, star 22 let, iz Ul. Muzio 9 se tudi ni javil 1958. leta. Včerajšnjo razpravo pa je sodnik preložil na drug dan. * * # Isti sodnik je sodil tudi 49-letnemu Francescu B’ucciu iz Ul. Vecellio 13, katerega so obtožili krive prisege na razpravi pred civilnim sodiščem, ki je bila 13. januarja letos. Tedaj je Fuccio trdil, da je pokazal na gradbenem načrtu 45-letnemu Guidu Marchesiju iz Ul. Media 28 položaj raznih stanovanj v novi zgradbi v Ul. Media 28. Včeraj je Fuccio, ki je uslužbenec pri agenciji Mario Mon-tina v Ul. Caccia 3, potrdil svoje prejšnje izjave. Sodnik ga je oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. trgovinske zbornice dr. Franz. mu Ivan Rubzof, Nemčijo de-Korinek, Slonokoščeno obalo legat na velesejmu dr. Otto svetnik za gospodarska vpra- Muller Minervo, Kamerun šanja Zele Jacques, SZ svet- član trgovinske zbornice Pey-nik pri veleposlaništvu v Ri-1 ret, Gabno ravnatelj labora- minimumi timiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiuimiiimmiiiiiniiiimimiiiiiMiiimmmiiiiiiiuimiifiiiii Verižno trčenje v Ulici Mazzini Ženski, ki je vozila avto, je postalo slabo in je zadela v pešca ter trčila v vrsto avtomobilov Triletni deček padel z deset metrov visokega mosta Mali Edy Chies, star komaj 3 leta in ki stanuje s svojimi starši na Opčinah v Ul. Car-sia 7-21, je včeraj padel skoraj 10 metrov globoko. Okoli 9.30 je malčkova mama šla v bližnjo ambulanto ter pustila Edyja samega. Malček se je pridružil skupini otrok ter se začel z njimi igrati. Med igro so otroci šli čez žično oviro, kii je v bližini železniškega mostu. Mali Eddy je bil med prvimi, ki je prišel na most, pod katerim teče železniška proga. Nenadoma je izgubil ravnotežje ter padel v globino. Spodaj so delali nekateri delavci, ki so takoj poklicali rešilni avto, s katerim so o-troka prepeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili razne trebušne poškodbe, poškodbe na rebrih, notranje poškodbe in možganski pretres. Zdraviti se bo moral kakšnih 10 dni, Iz motorja v čolnu so nenadoma švignili plameni Dvema mladeničema, ki sta hotela napraviti s svojim motornim čolnom izlet po Tržaškem zalivu, se ie včeraj popoldne pripetila nesreča, ki bi lahko imela zelo hude posledice. Benito Gelli, star 23 let iz Ul. Commerciale 5 in študent Claudio Sossi star 22 let iz Ui. delle Rose 29, sta vstopila v čoln nekaj čez tretjo uro popoldne. Ko sta pa hotela pognati motor, so iz tega nenadoma švignili močni plameni, ki so oplazili oba. Gellija in Sossija so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa, kjer so jima zdravniki ugotovili razne opekline prve in druge stopnje. Zdraviti se bosta morala približno 15 dni. Čolnič leži sedaj na pol potopljen v barkovljanskem pristanišču. Nekaj pred 17. uro se je zgodil v Ul. Mazzini avtomobilski incident, ki je privabil na kraj mesta množico ljudi. 38-letna Virna Poletti se je peljala z avtom «Opel Record» po Ul. S. Lazzaro proti Ul. Mazzini. Ko je prišla na vogal obeh ulic, je zstiila na desno, da bi šla proti morju. V tistem trenutku pa jo je zadela nenadna slabost in je zavozila na pločnik, kjer je zadela v 56-letnega Libera Te-desca iz Ul. Gambipi 37 ter mu prizadela lažje poškodbe. Teda s tem nesreča še ni bila pri kraju. Takoj nato je avto zavil popolnoma na levo ter na drugi strani ulice trčil ob strani v avto Fiat «600», ki je bil tam parkiran. Nato je «0-pel Record» nadaljeval svojo pot ter trčil z vso silo v Fiat «500». Zaradi udarca je slednjega odbilo nazaj ter je zadel v drugi Fiat «600» in končno se je še ta zaletel v Fiat «1100». Pri karambolu so bili dva avta in »Opel Re-cord» hudo poškodovani. Kot se zdi, ženska ni bila teže ranjena. Z lambreto v avto Giovanni Cherbacci, star 42 let, iz Ul. Ireneo della Croce 5, je imel včeraj smolo, ko se je nekaj pred 11. uro peljal s svojo «lambretto» s Trga Oberdan proti Ul. Bec-caria. Trčil je v avto, ki je vozil po Ul. Carducci. Z rešilnim avtom Rdečega križa so ga prepeljali na oitopedski oddelek bolnišnice, kjer so mu zdravniki ugotovili podplutbe na levem kolenu ter možne kostne poškodbe na istem. Zdraviti se bo moral 10 do 40 dni. Nezgodi na delu 52-letni delavec Marcello Mi-locchi je včeraj delal na Istrski ulici, kjer tvrdka Bisiac-chi opravlja razna popravljalna dela. Milocchi je kopal v globokem jarku sredi ceste. Filobus, ki je šel mimo, je sprožil slučajno s kolesom kamen, ki je bil na robu jarka in ki je padel delavcu na glavo. Miloochija so prepeljali nekaj pred 6. uro v bolnišnico, kjer so mu ugotovili lažjo rano na čelu. Zdraviti se bo moral sedem dni. * * * Nekaj pred 8. uro zvečer so prepeljali v ortopedski oddelek bolnišnice 43-letnega delavca Feliceja Stivanina, od Spodnje Magdalene št. 13/11. Zdravniki so ugotovili, da si je izvil levo ramo ter da ima možne kostne poškodbe. Zdraviti se bo moral 15 dni. Delavec je povedal, da je malo prej delal v Zavljah na pomolu Italcementi. Nakladali so cement na neko ladjo. Nekemu njegovemu tovarišu, ki je delal nad njim, je ušla iz rok vreča cementa ter ga udarila po rami. torijev za tropični les Didier Normand, Brazilijo trgovin- ski ataše veleposlaništva v Rimu Hermanno Braem, Holandsko uradni delegat na velesejmu Ten Bosch in Jordan uradni delegat Barakat Gha-leb. «»------ Solidarnost z ' v' * Inšpektoratov za delo Pokrajinska tajništva Delavskih zbornic CGIL iz Vidma, Gorice, Pordenona in Trsta, ki so na svoji skupni seji razpravljala o sindikalnem položaju, izražajo svojo solidarnost uslužbencem Inšpektoratov za delo ter poudarjajo nujnost okrepitve te ustanove, da bo lahko izvrševala svojo nalogo. Pokrajinske Delavske zbornice podpirajo upravičene zahteve uslužbencev in zahtevajo, da bo čimprej odobren zakon o okrepitvi Inšpektoratov za delo. Sporazum o sporu v predilnici Sv. Justa Na uradu za delo so se včeraj dopoldne sestali sindikalni zastopniki ter predstavniki predilnice Sv. Justa, da bi rešili spor v tem podjetju. Sestanek je trajal skoraj pet ur; končno pa sta se stranki dogovorili tudi glede treh spornih vprašanj, in sicer glede ustanovitve delavske menze, akordnega dela in odmora delavcev, ki delajo v skupinah. Vodstvo podjetja se je obvezalo, da bo ustanovilo delavsko menzo do 31. oktobra. Glede akordnega dela so se dogovorili, da bodo imenovali posebno komisijo, ki bo proučila vprašanje. Glede odmora pa je bilo dogovorjeno, da bo vodstvo podjetja spoštovalo zadevno določbo delovne pogodbe. Razen tega je vodstvo podjetja obljubilo, da bo vsemu osebju dodelilo nagrado una tantum v znesku 10.000 lir. Sporazum bodo podpisali danes na uradu za delo. Sindikalne organizacije so zadovoljne z doseženim sporazumom. iiiiiiimiiiiimiiifimiiiiiimitiiiiiiiiiifiiiiiiiifimiiiiitiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiinmiiifitiniiiinim Z večera popevk in lahke glasbe na Kontovelu Mladi pevci in orkester lahke glasbe (Vesna« Pogled na del množice, ki je popolnoma napolnila dvorano gospodarskega društva na Kontovelu V kriškem Ljudskem domu Je bila v nedeljo sindikalna veselica, na kateri sta sodelovali domača godba in mladinskii pevski zbor. Kot vidimo na sliki, je veselica dobro uspela, saj se Je Je udeležilo precejšnje število ljudi. Na veselici sta govorila Arturo Calabria, tajnik Nove delavske zbornice in Franc Gombač, član glavnega odbora Nove delavske zbornice. Prisotne je pozdravil tudi predsednik podružnice Nove delavske zbornice v Križu tov. Albin Maganja, ki ga vidimo na sliki. : 1 •• ...v.«; t^0$$$$§0 MiT^ fr' E2F~ IfrS |k.t fr ## K‘ H' P¥W»^ Imhmim «si#& 1- :.:‘u:;b-t'>“>'°t,-rt ... * e. v vOZ-M.-« ; j Wmmk 'rtipeu.i.,. večini so majorji Novi turški voditelji stremijo po večjih spremembah ANKARA, junija. — Kdo so člani odbora nacionalne enotnosti, ki je v njihovih rokah vrhovna oblast v Turčiji po državnem prevratu ali po narodni revoluciji, kakor i-menujemo zdaj tu dogodke, ki so se začeli 27. maja z akcijo vojske? Sestava tega telesa, kakor tudi stavilo njegovih članov, je bila dolgo največja skrivnost Najprej so rekli, da ima 20 članov, potem so trdili, da gre za manjšo skupino oficirjev, naposled pa so u-radno sporočili, da je članov tega vrhovnega zakonodajnega organa 38. Njegova sestava kaže, da niso bile resnične vesti, da sodelujejo v odboru tudi civilisti. Odbor ima vsak dan seje, ki trajajo po več ur, o dnevnem redu pa ne objavijo skoraj nič. Kdaj pa kdaj javnost obveste o tem ali onem sklepu. Naloga predstavnika za tisk tega odbora je dokaj težavna. Vsak dan popoldne odgovarja na številna vprašanja, ki mu jih zastavljajo radovedni tuji in domači novinarji. Njegovi odgovori so največkrat kratki. Omejeni so največkrat na ugotovitev, da to vprašanje proučujejo, da bo v kratkem objavljeno obvestilo, ali pa naj se zainteresirani obrnejo na ustrezno ministrstvo. Vendar pa so ti sestanki r novinarji najvažnejši in najbolj pristojni vir za tiste, ki hočejo zvedeti, kaj se v tej deželi pravzaprav dogaja. Polkovnika Alatija, ki je do nedavna skliceval te sestanke, je zamenjala zdaj skupina treh oficirjev, dva polkovnika in 27-letni kapetan. Na vprašanja odgovarja navadno kapetan. Muzafer Ozdag, najmlajši član odbora nacionalne e-notnosti. Njegova najnovejša obvestila tujemu opazovalcu ne povedo mnogo. Iz njih lahko povzame samo čin v vojski, kraj m leto rojstva, zakonsko stanje in število otrok za vse člane nacionalnega komiteja. Vendar pa ti skopi podatki omogočajo, da dobi človek nekoliko jasnejšo sliko o sestavi tega telesa, ki je vzelo usodo dežele v svoje roke. že prej je bilo znano, da je v njem pet generalov, da pa so vsi drugi člani odbora nižjega čina. Iz seznama, ki so ga zdaj objavili, je videti, da ima večina članov odbora majorski čin. V odboru je 14 majorjev, 7 polkovnikov, 7 kapetanov in 5 podpolkovnikov; 21 članov odbora še ni izpolnilo 40. leta. Ko so prejšnji teden sporočili, da so vojaški guvernerji pokrajin, izvzemši nekatera večja mesta, izročili administrativno oblast v okrožjih civilistom — va-lijem, izmed katerih so mnogi že pred državnim prevratom opravljali te po-sye, je nastalo vprašanje, ali je vojska vendarle v nekakšni obliki obdržala kontrolo nad dejavnostjo valijev. Natančneje rečeno, ali so v oblasteh tudi nacionalni odbori, sestavljeni iz vojaških oseb, kakor je Odbor nacionalne enotno-nosti v Ankari? Neki civilni vladni funkcionar je takrat izjavil, da takšnih odborov ni in da se bodo vojaški guvernerji ki so izročili civilno upravo vali-jem. vrnili na svoje redne položaje v voiski To vprašanje pa je postalo te dni znova pereče. Pereče je postalo po objavi nekega članka iz Izrni-ra v časniku «Ulus», v katerem je rečeno, da je oblastni nacionalni odbor v Izmiru obvestil odbor v Ankari o določenih količinah orožja, ki so ga našli v izmirski pokrajini. Ali to pomeni, da delujejo nacionalni odbori razen Izmira tudi v Istanbulu in drugih oblastnih mestih Turčije? Drugo vrsto zanimivih vprašanj je sprožil sklep Odbora nacionalne enotnosti v Ankari, da krenejo njegovi člani v kratkem na turnejo po deželi, da bi navezali tesne stike z ljudstvom. Hkrati je bilo rečeno, da bi utegnil predsednik Gursel v kratkem obiskati Istanbul in nekatera druga turška mesta. Ta potovanja po deželi bi utegnila biti velikega političnega pomena ker je našla akcija vojske podporo med ljudstvom in ker je čedalje pogosteje slišati zahteve, naj se sedanja vlada loti akcij na gospodarskem in socialnem pod ročju, ki bi v osnovi utegnile presegati njen začasni in prehodni značaj Nekateri opazovalci se vpra- šujejo; ali bo sad te turneje začetek nekakšnega splošnega gibanja, ki bi nastopilo kot nova sila na volitvah? Z uradne strani pa za zdaj odklanjajo sleherno misel, da bi utegnil Odbor nacionalne enotnosti ali nekateri njegovi člani sprožiti akcijo za ustanovitev nove politične stranke. V krogih, ki veljajo za dobre poznavalce turških razmer, takšne in podobne možnosti ne izključujejo. Pri tem mislijo na splošno željo, da bi ustvarili v deželi pogoje, ki bi jamčili, da se podobna kriza, v kakršno je bil spravil deželo bivši režim, ne bo ponovila. Spričo sedanjega stanja političnih strank pa kaže, da bi bilo to s pravnimi formulami težko zagotoviti. Ali bi mogel v takšnem položaju tudi proporcionalni sistem, ki so se zanj prej zavzemali republikanci in ki ga menda zdaj ne .-prejemajo z navdušenjem, roditi skupščino, v kateri naj bi ponovno prevladovala ena sama stranka? Opazovalci povzemajo iz takšnega položaja sklep, da bi bilo težko predpostaviti, da bodo mogli vojaški vcditeljo, ki so uresničili državni prevrat, do konca prehodnega obdobja o-stati v ožjem političnem smislu. To je tem teže predvidevati, ker bo moral Odbor nacionalne enotnosti, ki bo ostal na krmilu vsekakor dalj kakor so prvotno mislili, na gospodarskem in socialnem, morda pa tudi na zunanjepolitičnem torišču storit; določene ukrepe, ki jih terja težaven in neurejen notranji položaj. Za to govori tudi razpoloženje za globlje spremembe v sedanjem položaju v deželi. R. BOGOJEVIC Silna vročina v Parizu PARIZ, 20. — Francosko prestolnico je zajel prvi val toplote. Termometer se drži okoli 30 stopinj nad ničlo in Francozi so dobesedno zased-i vsa kopališča, ljudske vrtove ter bare. Na kopališču De-ligny ob Seini, v središču mesta, je včeraj bilo nad 3500 kopalcev, tako da ni bilo mogoče najti enega kvadratnega metra, kamor bi se človek zleknil na sonce. Hkrati je na tisoče tujih turistov preplavilo središče mesta in muzeje. Javni lokali so imeli toliko dela, da so ponekod o-stali brez pijač. Več sto tisoč Parižanov pa je odpotovalo prestolnice in na raznih cestah in križiščih je v nedeljo zvečer prišlo do velikih zagat. Snsrt očeta princesinje Grace KcIIy - Ranieri FILADELFIJA, 20. - V Filadelfiji je danes umrl oče princese kneževine M-onaco Grace 70-letni John Kelly. Neposredni vzrok njegove smrti za sedaj še m znan, verjetno p>j gre za posledico operacije, kateri je bil podvržen prve dni tega meseca. Takoj ko je zapustil bolnišnico, ga je princesa Grace obiskala na njegovem domu 13. t.m. se je vrnila v Monaco, potem ko ji je brat John Kelly jun. zagotovil, da je očetovo zdravstveno stanje precej zadovoljivo. John Kelly je bil v mladosti olimpijski tekmovalec v veslanju. V Mokricah blizu Zagreba snema neka italijanska filmska družba film »Toriok — bes barbarov* v katerem nastopa tudi zagrebški dvigalec uteži 28-letni grafični delavec Daniel Vujakljija, ki je že nastopil v znanem filmu aDavid in Goljatu Kriminalni epilog napolitanskega festivala Ker je zagovarjal Gallovo petje so ga pošteno obdelali z nožem Sedem ubodlfajev ga utegne stati življenje ■ Tudi eden izmed napadalcev v bolnišnico? NEAPELJ, 20. — Zaradi nekega spora v zvezi z neapelj skim festivalom, je prišlo do pretepa, ki bi znal 20-letnega Carmina Borrellija stati življenje. Do dogodka je prišlo v kraju Pignasecca za Trgom Carita, kjer je Borrelli delal v neki trgovini z zelenjavo, ki je last pevca Nunzia Galla. V petek zvečer se je bil Borrelli sprl s skupino ml: - 'ničev, ker je branil neko pt\ , ki jo je Gallo pel na zadr ■; festivalu v Neaplju. V soboto zvečer Pa so mladeniči, ki jim Bor rellijevi očitki niso bili pogodu, Borrellija počakali. Dva sta ga prijela, eden pa ga je začel obdelovati z nožem. Zadal mu je sedem udobljajev in zaman sta se njegova brata trudila, da bi ga rešila iz rok napadalcev. Po napadu so mladeniči pobrali pete. Pozneje se je javil v bolnišnici neki Ciaccio, da bi mu obvezali nekaj ran. Zdi se, ia je Ciaccio eden izmed onih, ki so tako divjaško napadli Borrellija. «week-end» v Avstriji DUNAJ, 20. — Obračun zadnjega «week-enda» v Avstriji lllllllllllllllllIlllllllllllllllMllltllllilllllllllllllinlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllHIlllllllllllllllllllllllllllllllllillliiilllllilliiiiiiiiiiiiiiiutlllllllllllllllllllllllllllllllliiltllllllllllllMIIIIIIU Zopet ure strahot, toda na srečo z manjšimi žrtvami Nov S potresni na že opustošenih področjih 18 mrtvih v Valdiviji - Najbolj prizadeto področje Concepcion Sunke zabeležila tudi opazovalnica v Trstu SANTIAGO, 20. — V južnih predelih Cila je prišlo v zgodnjih jutranjih urah do novih potresnih sunkov. Kot poroča seizmološki inštitut v Santiagu je močan potresni su-nek ob 3.30 po italijanskem času prizadejal področja Puer-to Montt, Valdivia, Temuco in Concepcion. Posebno močno prizadeta je bila Valdivia, kjer je pri zrušenju dveh hiš igzubilo življenje 18 oseb. V Valdivijj Je bilo čutiti sunke še ves včerajšnji dan. Najmočnejši sunek so čutili v glavnem mestu. Obe porušeni hiši na bregu jezera Panguipuli sta zgrmeli skupno s svojimi prebivalci v vodo. Ravnatelj seizmološkega in- štituta v Santiagu je potrdil, da je potresni sunek z jakostjo 7,25 mednarodne lestvice prizadejal Valdivio in Concepcion. Število žrtev in materialna škoda še ni znana. Prestrašeno prebivalstvo je zbežalo iz hiš. Opazovalnica Villa Ortuzar pri Buenos Airesu poroča, "hi so bili zabeleženi številni potresni sunki tudi v Argentini, predvsem preteklo noč v Ba-hia Binaca. Po vesteh opazovalnice v La Plati so imeli v Buenos Airesu registrirani sunki jakost 9 mednarodne lestvice. Jakost teh sunkov jv bila ista oni, ki so 21. in 22. maja povzročili katastrofo v Cilu. Njihov epicenter je 160 km zahodno od Buenos Airesa. Močan potres s središčem v južnem Čilu so zabeležili tudi v seizmografskem inštutu-tu kalifornijske univerze v Berkeleju. Ob 3.17 po našem času >o zabeležili močne sunke jakosti 10 tudi na seizmografskem centru «Moskova» v Moskvi. Močne potresne sunke je danes zjutraj zabeležila tudi poskusna geofizična opazovalnica v Trstu in sicer ob uri 3.16T3 po srednjeevropskem času. končanih procesnih formalnostih se je sodni proces začel, ko sta se kot oškodovani stranki prijavili tudi notranje ministrstvo in 54, gasilska e-ncta. ia amnestija zaradi žalitve sodišča RIM, 20. — Rimsko prizivno Epicenter tega potresa je preračunan na oddaljenost 12.700, .... . , - km od Trsta v smeri zapad- ?odlf2 -ie «m»«t»Mlo 2p pre-jugozapafi, t. j. v smeri Cila. iva ,ev ”®‘s.e la Turama, Po zadnjih vesteh iz Santia- j °^toze^^a “ ga so bili najmočnejši sunki v področju Concepciona 500 km južno od Santiaga, kjer pa k sreči ni bilo smrtnih žrtev. «»-— 97 pomorščakov pred sodiščem NEAPELJ, 20. — Pred tukajšnjim kazenskim sodiščem se je davi začela sodna obravnava proti 97 pomorščakom iz Torre del Greco. 56 obtožencev je v zaporu, 4 se skrivajo. ostali pa so na svobodi. Odgovarjati morajo zaradi incidentov, do katerih je prišlo v Torre del Greco 29. junija lani, ko so iz protesta proti necbnovljeni delovni pogodbi med pretepom s policijskimi silami zažgali gasilni avtomobil in dva policijska avtomobila. Pri teh pretepih naj bi bili ranjeni tudi 4 policijski funkcionarji, nekaj častnikov in več policijskih agentov. Ranjenih je bilo tudi več karabinjerskih častnikov, karabinjerjev in civilistov Po do- 21-letna Viviana Romano Je bila predvčeraj proglašena za Miss Ulma 1960 sodišče. 28. januarja 1958 je bila skupina težakov že pred sodiščem v Rietiju, kjer so jim sodili zaradi protizakonite zasedbe nekega delovišča. Ko so se vračali s sodišča, so težaki zapeli neko pesem, v kateri so karabinjerji smatrali žalitev sodišča. Zaradi tega so prišli ponovno pred sodišče, vendar jih je prizivno sodišče danes poslalo domov, toda zaradi amnestije, kajti sicer bi bili morali sedeti vsak Po 10 mesecev. »« - — Vojni zločinci... (Nadaljevanje s 3. strani) azila. Med takimi »političnimi begunci« je na primer tudi dr. Joseph Mengele, ki je bil v času vojne SS-Hauptsturm-fuehrer v taborišču v Qswie-tzimu, kjer je «iz znanstvenih razlogov« usmrtil na stotine, tisoče oseb. Ko je bonn-ska vlada zahtevala izročitev tega zločinca, so v Buenos Airesu odgovorili, da gre v njegovem primeru za apolitični zločin« in ne vojni kriminal, in da potemtakem ni razloga, da bi dr. Megeleja izročili. Pravzaprav so na oni strani Atlantskega oceana glede tega zelo »velikodušni«. Tudi znani ustaški zločinec Artuko-vič živi povsem svobodno življenje v ZDA, pa čeprav je Jugoslavija že velikokrat zahtevala njegovo izročitev. V ameriških krogih se ceio čudijo, čemu Jugoslavija zahteva izročitev »političnega begunca«, toda ta »politični begunec« je kriv za stotisoče smrti. Čeprav so si zavezniki med vojno obljubili, da bodo po vojni kaznovali vse nacistične, fašistične in kolabora-cionistične zločince, so zahodni zavezniki na to pozabili in razni Artukoviči še vedno povsem mimo žive in uživajo svoj »politični azil« v raznih deželah Amerike. Nekateri postavljajo glede tega domnevo, da razne ameriške oblasti držijo te ljudi kot nekakšno »železno rezervo«, ki bi znala kdaj pozneje priti prav. Glede nacističnega zločinca Eichmanna pa se v nekaterih krogih vztrajno šušlja, da njegova sodna razprava v Tel Avivu mnogim na Zahodu ni po volji, ker da bi med razpravo znal priti na dan tudi kak greh zahodnih zaveznikov Iz časa vojne. Ni važno, kje je vzrok za to. Argentina, ZDA in še nekatere države nudijo zavetišče ljudem, ki bi morali že zdavnaj pred sodišče Ce se argentinska vlada sedaj pritožuje pred Varnostnim svetom, je to še en znak več, da na o-ni strani Oceana preveč po svoje in napačno tolmačijo obveznosti, ki so jih s podpisom listine Združenih narodov sprejele. Sam zahodno-ntmški časopis »Frankfurter Rundschau« je pred kratkim zapisal: «V akciji kaznovanja dejanskih zločincev morajo sodelovati vse države, ki hočejo nositi naslov civiliziranih držav.« je bil porazen. V soboto in nedeljo so v Avstriji zabeležili kar 32 mrtvih. 18 se jih je ubilo pri prometnih nesrečah, 5 oseb je utonilo pri kopanju, 9 pa se jih je ubilo pri plezanju. Poleg tega žalostnega rekorda pa so v Avstriji zabeležili tudi kak drug rekord. Nad 10.000 avtomobilov je prekoračilo mejo z Italijo, na dunajskih kopališčih pa ni bilo najti niti enega mesta. Množična zastrupitev s hrano na banketu CATANIA, 20. — Predsinoč-njim je prišlo v Cataniji do množične zastrupitve s hrano. Na Banket, ki so ga priredili v čast dvema novoporočence-ma, je bilo povabljenih 180 oseb. Ena izmed povabljencev, 17-letna Agatina Mangano se je proti večeru počutila slabe in so jo zato odpeljali v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili zastrupitev s pokvarjeno hrano. Za njo so začeli odhajati po pomoč v bolnišnico še mnogi drugi udeleženci te poročne gostije. Zdravniki so pri vseh ugotovili isto diagnozo: zastrupitev s hrano. Vendar zdravniki upajo, da bodo vsi že čez kak dan zdravi. Računajo, da je temu bila kriva poročna torta. Policija je za. cela s preiskavo. # # * LOCOROTONDO (Bari), 20. — Na svečanem kosilu, ki so ga priredili v čast birme neke deklice, se je zastrupilo kar 38 oseb. Ljudi so spravili v civilno bolnišnico v Pu-tigmano in v Bari. Na srečo njihovo zdravstveno stanje ni v nevarnosti. Policija je začela preiskovati vzroke zastrupitve. Gre, verjetno, za odgovornost slaščičarne, ki je pripravila slaščice. pol kilometra od njegovega stanovanja. Tja je šel zato, da bi uredil neke zadevščine v zvezi z njegovo službo. Delavski menzi v ladjedelnici namreč Passarrello dobavlja potrebščine. V tem pa se stari mož ni zavedel, da mu ves čas sledi avtomobil Fiat 1100. Ko je prišel v Ul. Altavilla, je avtomobil privozil tik k njemu in iz avtomobila je nekdo izstrelil osem strelov iz samokresa, ki so starega moža zadeli v prsi. Takoj zatem je avtomobil naglo odpeljal proti Piazza Generale Ca-scino, pod Monte Pellegrino. Karabinjerji in policija, ki so se takoj lotili preiskave, so ugotovili, da je Passarrello že večkrat imel opravka s policijo. Vmešan je bil v u-mor Gaetana Galattola, znanega pod imenom «Tanu Ala-ti», do katerega je prišlo 23. marca 1955. leta. Tedaj so Fi-lippa Passarella sicer prijavili sodišču, vendar je bil o-proščen. Kljub temu je moral v konfinacijo, od koder se je vrnil pred kakim mesecem. Brutalen napad na nosečo Smrtonosni streli iz avta v pešca PALERMO, 20. — Danes navsezgodaj je 73-letni Filippo Passarrello odšel od doma iz mestne četrti Acquasanta in se, kot po navadi, napotil proti ladjedelnici, ki je oddaljena MILAN, 20. — Malo pred polnočjo je v Ulici Teano prišlo do krvavega dogodka. Kolikor je policija ugotovila, je včeraj zjutraj neki Luigi Biliani oklofutal Francesco A-lanijo, por. Jaria. Zenska se je ob 13. uri javila v bolnišnici, da bi jo obvezali. Njen primer je bil posebno težaven, ker je ženska noseča. Zensko so obdržali v bolnišnici in zadevo prijavili karabinjerjem. Njen mož pa se s tem ni zadovoljil, ampak se je dal na lov za napadalcem Bilianijem, ki je po rodu iz Kalabrije in ga milanska policija že dovolj dobro pozna zaradi številnih nečednih dejanj. Moža sta se srečala v Ul. Teano. Prišlo je do obračunavanja in Biliani je potegnil samokres in ustrelil proti Jariu. Stanje Jaria je nevarno. Zdi se, da je bilo vzrok temu dejstvo, da je Francesca Alani® temperamentnemu južnjaku ugajala. Policija išče pobeglega Biliani ja. iiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiitiiiiiiiiiitiiMitntitiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiimitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimimiiiiiimii 99Leonardo da na svoji prvi Vinci66 plovbi Včeraj je zapustila italijanske vode v smeri proti Barceloni in Cannesu LA MADDALENA, 20. — n m,umi .......................................... Nova admiralska ladja italijanske trgovske flote »Leonardo da Vinci« je na svoji otvoritveni vožnji iz Genove dospela danes ob 9 iz Napolija v Maddaleno med rtoma Coda in Orso. Na ladji je vkrcanih kakih 500 povabljenih gostov med katerimi predsednik senata Merzagora, predsednik zbornice Leone, minister za trgov-isko mornarico Jervolino, poslanec Fanfani in drugi. Io raznih svečanostih in ceremonijah na ladji in na kopnem, je «Leonardo da Vinci« s svojimi potniki nadaljevala plovbo proti Barcelloni in Cannesu, odkoder sč bo vrnila v Genovo. Steele sc je poročil LONDON, 20. — Znani pevec »rock and rolla«, Tommy Steele se je včeraj poročil z baletko Ann Donoghue, Poročila sta se v katoliški cerkvi sv. Patricija v londonskem predelu Soho in westminstr-sk- katoliški nadškof je s posebnim dovoljenjem pristal da se je pevec, ki sicer ni katoliške vere, mogel poročiti v katoliški cerkvi. Kakih 90 policajev je s težavo dela lo pred cerkvijo red. Od 1. julija nov zakon na Poljskem Za napačne davčne prijave do 3 leta zapora in globe Stroge kazni tudi za carinske in valutne prekrške VARŠAVA, 20. — Na Poljskem ne bo lahko' izigravati davčnih predpisov. S 1. julijem bo stopil v veljavo nov zakon, ki predvideva do 3 let zapora in do enega milijona zlotov globe za vsako nepravilno davčno prijavo. Do dve leti zapora pa more sodišče obsoditi davčnega funkcionarja, ki bi ne bil dovolj vesten. Kdor pa se pregreši proti valutnim predpisom, bo sedel do treh let, ali pa bo plačal globo do e-nega milijona zlotov. Za carinske prekrške novi zakon predpisuje do dve leti zapora. V kolikor bi kaznovani ne mogel plačat: dosojene globe, se ta spremeni v zaporno kazen in sicer v razmerju en dan zapora za 100 zlotov Da so poljske oblasti bile primorane izdati tako ostre zakone, najdejo vzrok v tem, da poljski davčni in carinski organi niso bili preveč vestni. Omenja se vsota 7 milijard zlotov (200 milijard lir), ki naj bi jih v minulem davčnem letu država na račun tega izgubila. Dunajski zdravniki prekinili stavko DUNAJ, 20. — Zdravniki dunajskih bolnišnic sc sklenili prekiniti stavko. Stavko prekinjajo le do torka in v kolikor do tega roka ne bo njihovim zahtevam zadoščeno, se bo v sredo stavka nadaljevala. Kongres nočnih paznikov Med poplavo raznih kongresov se je včeraj začel v Sanremu tudi prvi kongres Združenja ustanov za privatno nadzorstvo Italije, ki združuje nad 30.000 nočnih paznikov. Direktor inštituta «La vigile« pokrajine Imperia je pozdravil vse navzoče, nato pa je predsednik združenja podal obširno poročilo s posebnim poudarkom na važnosti, ki jo igra inštitut pri preprečevanju prekrškov v sodelovanju s policijskimi organi. Ženska • kandidat za pomorskega kapitana Med 45 kandidati, ki so se predstavili pomorskemu tehničnemu inštitutu »Francesco Carac-ciolo» v Procidi pri Neaplju za polaganje pismenega izpita v italijanščini za pomorsko usposobitev, je bila tudi ena ženska, ki hoče postati kapitan dolge plovbe ali pa pomorski strojnik. Izredna kandidatinja je 24-letna študentka Aurora Castellaccio iz Forio dTschia, hčerka nekega hotelirja. Ce bo položila izpit bo Castle-laccio četrta Italijanka z diplomo kapitana dolge plovbe. Prva Italijanka — kapitan je postala 1. 1957 Carmela Ridda. Koliko Italijanov emigrira v Zah. Nemčijo Direktor nemške komisije pri emigracijskem centru v Veroni dr. Karl Bindert je dal nekaj zanimivih podatkov o e-migraciji italijanskih delavcev v Nemčijo. Od začetka letošnjega leta se je preselilo v Nemčijo nad 50 tisoč italijanskih delavcev, kar je za okrog 20.000 več kot v istem razdobju lanskega leta. 45 odstotkov delavcev je našlo zaposlitev na področju Stuttgarta, večina ostalih pa v Re-naniji in na področju Frankfurta na Renu. O-krog polovica vseh e-migriranih delavcev se je zaposlila v gradbeništvu, 20 odstotkov v kovinarski industriji, 5 odstotkov pa v tekstilni industriji. Kmetijstvo, ki je v začetku emigracije bilo na prvem mestu, predstavlja sedaj le neznatni delež pri zaposlitvi Italijanov. Največ emigrirancev je iz južnih pokrajin Italije. V Zahodni Nemčiji je posebno veliko povpraševanje po ženski delovni sili predvsem za tekstilno industrijo. Tonyjev kip so ukradli Iz londonskega muzeja «Madame Tussard« so včeraj trije neznanci 'odnesli voščeni kip Marga-retinega moža Tonyja Armstronga-Jonesa, ki velja 700.000 lir. Po Izpovedi nekega prodajalca časopisov so neznanci naložili kip v velik avto in se z njim v naglici oddaljili. Toda «Tonyje-vo begunstvo« je trajalo le nekaj ur. Policija je namreč našla ukradeni kip v neki javni telefonski govorilnici, na katero je nekdo narisal kraljevo krono. Ko je direktor muzeja zvedel za tatvino, je Dij zelo razburjen: »Kaj takega st ni zgodilo v vseh 158 letih odkar obstaja muzej — je dejal. Izgubil se te kakšen prst s kakega kipa, nekoč pa je nekdo zamahnil s pestjo po glavi Winstona Churchilla, toda kaj takega se res še ni pripetilo.« . Odkritje ruševin legendarnega mesta Dva ameriška arheologa sta odkrila ruševine Beit Eaia, to je legendarnega mesta, v katerem naj bi bila živela pri-roka Jakob in Abraham. Arheologa James Kelso z vseučilišča v Pittsburghu in James Cogner s Carnegie Museuma sta lokalizirala ruševine v Rammalli, 19 kilometrov severno od Jeruzalema. Beit Eal je bilo ustanovljeno leta 1700 pred našim štetjem. — 6 — 21. junija 1960 i REZULTATI Pokal prijateljstva MiIan-*Toulouse •Lens-Atalanta •Bari-Valenciennes •Udinese-Limoges •Rouen-Lecco •Marzotto-Red Star ‘Como-Metz *Montpellier-Ozo Mant. /:0 3:0 3:1 2:0 2:0 1:1 2:0 3:0 Alpski pokaI *Roma-Young Boys •Blenne-Napolj 1:0 3:1 Chauxd.Fond-*Alessandr. 2:0 Palermo-*Zurigo •Lucern a-Triestina Catania-*Friburgo •Veron-Young Fellows •Catanzaro-S. Gallen 2:0 4:3 2:0 3:1 3:1 V Športne stave TOTOCALCIO 1. Roma-Young Boys l 2. Bienne-Napoli 1 3. Alessandria-Chaux F. 2 4. Zurigo-Palermo 2 5. LucernarTriestina 1 6. Friburgo-Catania 2 Verona-Young Fellows 1 8. Tolosa-Milan Lens-Atalanta 10. Bari-Valenciennes 11. Udinese-Limoges 12. Rotien-Lecco 13. Montepellier-Mantova Nogomet za pokal francosko . italijanskega prijateljstva Tudi nedeljsko kolo v korist italijanskih nogometnih klubov Po prvem delu povratnega kola vodi Italija 28;20 TOTIP 1. Malhoa 2 Clock’s Court X 2. Albanese X Emeraud 1 3. Vittoria 1 Spalla 2 4. Timida 2 Demone 1 5. Ozzero 2 Herionbri X 8. Cantastorie 2 Rumbo X Kvote; 12 — 4.224.393 11 — 196.483 10 — 16.154 Tudi v prvem delu povratnega kola nogometnega turnirja za pokal francosko - italijanskega prijateljstva, so si znale italijanske enajstorice pridobiti nekaj zmag in s tem točke, ki bodo prav prišle, ko bo treba izročiti zmagovalni nogometni zvezi pokal. Brez dvoma je bil najbolj so- lidni Milan, ki je v prvem dnevu turnirja odpravil na domačem igrišču moštvo Toulose. V nedeljo pa so Milančani šli po zmago nič manj kot na igrišče nasprotnikov. Milan je zasluženo zmagal, pa čeprav njegova igra kot seveda tudi igra nasprotnikov, ni mogla zadovoljiti. Milan je prevzel vodstvo v 34’ prvega polčasa, ko je Lied-holm iz enajstmetrovke dosegel prvi gol. V 23’ drugega polčasa pa je Altafini povečal rezultat na 2:0. Atalanta tokrat ni imela sreče in je morala podleči boljšim nasprotnikom, ki so imeli to prednost, da so igrali pred domačim občinstvom. Vsekakor so si domačini zmago zaslužili, kar jasno pove tudi rezultat. Bari se je tokrat maščeval nad porazom, ki mu ga je v prvem dnevu tekmovanja zadalo moštvo Valenciennesa. Res je, da so Italijani igrali na lastnem igrišču, vendar se lahko reče, da so bili domačini za razred boljši od Francozov. Poudariti pa je treba, da niti Bari ni zaigral tako kot je včasih navajen, a dovolj je bilo priti do zmage, če že ne zaradi drugega pa zato, da opere sramoten poraz v prvem kolu. Bari je namreč edino italijansko moštvo, ki je izgubilo na francoskih tleh. Lepo presenečenje pa so pripravili igralci Udinese, ki so i-grali doma in so za to priložnost spravili v moštvo dva začetnika. Oba sta zadovoljila, a najbolj je zadovoljil Fontane-si, ki je v 34’ prvega in 17’ drugega polčasa dosegel oba gola za furlansko moštvo. Brez dvoma so Videmčani hoteli pokazati lastnemu občinstvu, da so še v dobri formi bolj kot proti nasprotniku, so se borili proti vročini in apatičnosti. Uspeh ni izostal, še posebno, ker so bili vsi starejši igralci moštva na mestu in so zaigrali kot je bilo treba. Moštvo Lecca ni zadovoljilo. Kot prvo igro, ki jo je Lecco igral na lastnem igrišču, je moral tudi drugo prepustiti nasprotniku. Res je, da je tokrat Lecco gostoval v Rouenu, vendar se lahko reče, da ni mogel ničesar proti močnejšemu tekmecu, ki si je tako zagotovil v obeh igrah turnirja obe razpoložljivi točki. Tudi enajstorica OZO iz Mantove se je morala vrniti domov iz Montpelliera praznih rok. 2e sam rezultat dovolj jasno pove, da gostje v nedeljo niso nudili nobenega odpora domačinom, ki so jim nasuli kar tri gole v slabo zavarovano mrežo. Como pa je prinesel Italiji iiiimiimaiiiiimiiniisimimiHiMiiiiitiiiiiittiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiniiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiHiiiim obe točki, ki si ju je priboril z zmago nad Metzom. Lahko pa rečemo, da je bil nedeljski nasprotnik Coma zelo šibek tako v tehniki kot po fantaziji o igri. Zato ni nič čudnega, če je moral domov s porazom ki si ga je povsem zaslužil. Red Star pa je prisilil moštvo Marzotta na delitev točk. Ta uspeh je toliko večji, ker ga je Red Star dosegel na igrišču v Valdagnu, kamor je prišel na gostovanje. V tej igri je imela vročina glavno besedo. Drugače si ne bi znali obrazložiti slabo formo in še slabšo igro obeh moštev italijanske in francoske B lige. Sicer so domačini tu pa tam terensko prevladovali, toda gostje so se znali s trdo voljo braniti in so celo v 29’ prvega polčasa prišli v vodstvo, katero so obdržali do počitka. Takoj v začetku drugega polčasa pa so domačini izenačili i,n čeprav so napadali, jim ni uspelo doseči drugega kot številne kote. Nedeljsko kolo turnirja za pokal francosko - italijanskega prijateljstva se je zaključilo z 9:7 v korist Italije. Drugi del povratnega kola, to je osem .e-kem, bo prihodnjo nedeljo. Po zadnjih tekmah vodi Italija z 28 točkami proti 20. Ponziana nevzdržno proti cilju Tudi San Dona je moral kloniti Tržačani so premagali nevarnega nasprotnika 4:2 Enajstorica Ponziane, ki je že pometla z vsemi svojimi tekmeci, ki jih je našla na poti proti državnemu naslovu v kategoriji diletantov, je v nedeljo dosegla še bolj pomemben uspeh. Z nevarnim nasprotnikom iz S. Dona so Tržačani zaigrali kot se spodobi in so dosegli zmago z dvema goloma razlike, kar jim bo koristilo v povratni tekmi, ki bo na igrišču nedeljskega nasprotnika. Pričakovalo se je. da bo Prijateljsko meddruštveno srečanje na stadionu «Prvi maj» Zmaga Bora nad Partizanom (Izola) v odbojki in namiznem tenisu Nogometni turnir za «Alpski pokab Nezaslužen poraz Triestine na gostovanju v Luzernu Srečanja prvega kola so se zaključila z 10:6 v korist italijanskih enajstoric JADRANJE Straulino prvi na regati v Kieiu KIEL, 20. — Tudi v drugem dnevu mednarodne regate v Kielu je zmagal Italijan Straulino pred Nemcem Spliethom, Francozoma Pisani-jem in Debargejem (slednji je tekmoval in tudi zmagai v zadnji tržaški regati) ter Holandcem Massom. Straulino vodi tudi v splošnem plasmaju z 874 točkami. KOLESARSTVO Tudi v turnirju za «Alpski pokal« med italijanskimi in švicarskimi nogometnimi enajstericami je Italija po prvem dnevu tekmovanja v vodstvu z 10:6. V tem prvenstvu sodeluje tudi Triestina, ki pa v nedeljo ni imela sreče. V Luzernu je morala zmago prepustiti tamkajšnjemu moštvu, pa čeprav so si Tržačani zaslužili najmanj neodločen izid. Predvsem se moramo zaveda- ti, da je moštvo Luzerna zelo močno: zmagalo je na turnirju za švicarski pokal, medtem ko je v lestvici nogometnega prvenstva nekako na sredi. In kljub temu so znali Tržačani spraviti domačine večkrat v zadrego. Edina napaka Triestine je bila, da je prvem polčasu prepustila domačinom vajeti igre in da se je šele v drugem delu igre pognala v na- pad. Brez dvoma je v tem de- pokazala vso svojo moč, saj so Tržačani v dveh minutah dosegli dva gola, s čimer so navdušili občinstvo in tudi pokazali, da ne zaostajajo dosti za njihovimi nasprotniki. Domačini so prišli v vodstvo po stalnem obleganju tržaških vrat. Po strelu iz kota je žoga rišla desnemu krilu Gutendor- pn iu, ki je presenetil Bandinija. Točno minuto kasneje je imel Taccola odlično priložnost r a izenačenje, a napadalec je za-streljal. V 19’ so domačini ponovno z Gutendorfom povečali rezultat. Čeprav je hotela Triestina preiti v napad ni mogla, ker je bil pritisk domačinov naravnost množičen. Posledica tega je bila, da je mladi Mo-seatellj doseg 1 za Švicarje tret-Ji goi dneva. Sele nekaj minut pred koncem je Taccola zmanjšal rezultat. V drugem polčasu ni bilo mogoče spoznati Triestine. Kot prerojena je šla takoj v napad in je pokazala, da ni tako slaba kot je kazalo Igralci se niso nikoli izgubljali z neprimernimi predložki, temveč so vse akcije naperili proti vra- tom nasprotnika. V 16’ je Fortunah) v voleju dosegel drugi gol in ko je kazalo, da bo Triestina presenetila še s kakšnim zgoditkom, je ta prišel z nasprotne strani. V protinapadu je namreč Moscatelli ponovno povečal rezultat za domačine. Minuto kasneje pa je Taccola dosegel tretji gol za Triestino in čeprav so se igralci v rdečih majicah trudili, da bi izsilili vsaj izenačenje, jim domačini niso dopustili tega zadoščenja. Od ostalih moštev je treba predvsem pohvaliti Palermo, ki je šel v Zuerich po dve točki, dalje Verono, ki je brez posebnih težkoč odpravila zelo dobro moštvo Young Fellow in še posebno Catanzaro. Slednja enajstorica je dosegla najvišii rezultat v tem kolu, ker je premagala moštvo Bruhl iz St. Gallena nič manj kot s 5:1. Domačini so popolnoma onemogočili vsakršen napad gostov, ui so bili vrhu vsega še v slabem dnevu. Največjo zaslugo za tako visoko zmago ima napada.-na vrsta Catanzara in še posebno odlični Ghersetich, ki je s svojima dvema goloma pokazal, da je na višini svojega i-mena. Odlično je igral tudi bivši igralec Triestine Tulissi. V Rimu je bila morda najbolj pričakovana tekma tega turnirja. Srečanje je bilo v ve. černih urah na stadionu Fla-minio, kjer je Roma sprejela v goste Young Boys. Domačini so že v 2’ igre presenetili goste s Selmossonovim strelom, ki je tako dosegel rezultat, ki je kljub napadom gostov zdržal do končnega žvižga. Švicarji so šli na igrišče z njihovo že znano obrambno taktiko. Toda Selmosson je pro-drj enkrat, kar je zadostovalo za zmago, ki si jo Rimljani niso popolnma zaslužili. V drugem polčasu so se švicarski prvaki pognali v napad, toda rimski vratar jim ni dopustil, da bi prišli do uspeha. Napoli je v srečanju z Bien-nom, kateremu je prisostvovalo preko 10.000 gledalcev, popolnoma odpovedal in razočaral. V Biennu je vladalo precejšnje zanimanje za tekmo, toda gledalci, pa čeprav so bili zadovoljni nad zmago domačinov, niso bili zadovoljni z ;-gro gostov, ki je bila prepočasna in ne preveč zanimiva. Omeniti pa je treba, da sta manjkala Bugatti v vratih 'n Vinicio v napadu, s čimer je povedano vse. Povoljen in skoraj presenetljiv rezultat je dosegla tudi Catania, ki si je šla po zmago v Friburg. Italijani so bili boljši in zato je njihova zmaga tudi zaslužena. THOUNE, 20. — V peti e-tapi kolesarske dirke po Švici Lugano - Thoune (237 km) je zmagal Švicar Erwin Lutz, ki je rabil za progo 7 ur 25’ in 8". V splošni lestvici še vedno vodi Fredy Ruegg (Švica). enajstorica San Dona močnejša, toda že po prvih minutah igre so igralci Ponziane spoznali, da ni tako strašilo, kot se je govorilo. Zaradi tega so pritisnili na vplinjač in se pognali v napad, ki jim je že v 4’ prvega polčasa prinesel prvi zgoditek. Tauceri jt namreč streljal kot in Lupoli je glavo poslal žogo neubranljivo v gol presenečih tekmecev. Gol je deloval na goste kot mrzla prha, vendar jih ni zaskrbelo. Ti so sicer izvedli nekaj krasnih akcij, a niso znali izrabiti ugodnih priložnosti. Nasprotno pa igra Ponziane ni bila tako briljantna, temveč bolj praktična, kar se je pokazalo v 43’, ko je Lu- poli povečal rezultat. Tokrat so se gostje prebudili in so sprožili nevaren napad, ki jim je prinesel enajstmetrovko. Guerrato ie neusmiljeno poslal žogo v mrežo Cernivanija in s tem znižal rezultat na 2:1. V drugem polčasu je Ponziana ubrala isto pot kot v prvem. Takoj je šla v napad in Tauceri je najprej v 7’ in nato še v 17’ dosegel dva gola in s tem postavil na varno zmago domačih barv. Sicer so imeli domačini še več dobrih prilik, toda vratar gostov jim ni dopustil, da bi vsaj še enkrat potresli njegovo mrežo. Z druge strani pa so gostje znižali rezultat na 4:2 z golom, ki ga je dosegel v Beffagna. Srečanje v odbojki se je končalo z zmago tržaške moške in ženske vrste s 3:1, v namiznem tenisu pa so domačini premagali goste s 7:2 Tržaški Bor si je izbral pot prijateljskih srečanj, zaradi česar je njegovo delovanje precej intenzivno. V sklopu takih srečanj je bilo v nedeljo na stadionu «Prvi maj« tekmovanje v odbojki med moškima in ženskima vrstama Partizana iz Izole in našega Bora. Največje zanimanje je bilo brez dvoma za nastop moških odbojkarskih ekip predvsem, ker je bilo to pravzaprav povratni srečanje. Pred mesecem dni so namreč igralci iz Izole premagali na turnirju v Sežani Tržačane z rezultatom 3:1. V nedeljo pa so se domačim oddolžili za poraz in zmagali z istim rezultatom. Prvi sta nastopili ženski e-kipi. Opaziti je bilo razliko igre predvsem, ker so igralke Izole začele šele pred kratkim vaditi. Njihova igra je še pomanjkljiva tudi ker nimajo primernih prostorov za trening. Tržačanke pa so že v začetku dobro zaigrale in je bila njihova zmaga v prvem setu zelo lahka. Igralke Partizana so v drugem nizu izboljšale svojo igro in so nudile domačinkam precejšen 32’ ■ odpor. Zato je bila igra v I drugem setu bolj izenačena MmiiiHiiMiiiiHiiiiiiiniii m m|, mm m, UMMmmimHiiUMnuimiimmiMMimiHimiiiiiiiimifiinitiiiiiiiiiiiiiniiimiiMiuiiimiiiiiiiiiiHimunt Tudi v Jugoslaviji konec nogometnega prvenstva Crvena zvezda državni prvak Budučnost in Sloboda izpadla V drugi zvezni ligi je Split najboljši, Igman in Elektrostroj pa najslabša V nedeljo so bile tekme sdnjega kola XIV. nogometnega prvenstva Jugoslavije. Ker m bilo nobenih posebnih zavrt-ljajev, si je Crvena zvezda že šestič priborila častni naslov najboljše enajstorice FLRJ. Dinamo, ki si je letos zagotovil zmago v tekmah za jugoslovanski pokal, je zaostal za prvakom le sa eno samo točko, kar pa je velik uspeh. Tretje mesto pa je pripadlo beograjskemu Partizanu, kateremu sledi z istim številom točk Vojvodina. _ Nedeljske tekme so se končale kot se je pričakovalo. Crvena zvezda je šla gostovat v Tuzlo, kjer si je zagotovila v;-soko, za državnega prvaka res primerno zmago nad Slobodo. Z istim rezultatom je tudi Dinamo odpravil moštvo z Reke, samo s to razliko, da so Za- 'nnniiiiiliiiiiiiiiiiiMiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiumniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiHniiuiiiiiiiiin 34. kolesarska dirka po Toskani Nino Defilippis prvi pred Zambonijem Zaradi vročine številni odstopi kolesarjev VVIMBLEDONSKI TURNIR V prvem dnevu zmage favoritov LONDON, 20. — Danes se je začel v VVimbledonu mednarodni teniški turnir. Začetek je bil za bolj znane igralce povoljen. Tako je Fraser (Avstralija) premagal Hainka, Mc Kay (ZDA) je odpravil Spanca Arillo, Ayala (Cile) pa Saudersa (Južna Afrika). Tudi oba italijanska predstavnika Pietrangeli in Sirola sta se plasirala za nadaljnje tekmovanje. Prvi je premagal Pattyja (ZDA), drugi pa Bu-dinga. FLORENCA, 20. — Po dolgem času je tudi Nino Defilippis prišel do toliko zaželene zmage. V nedeljo je namreč prvi privozil na cilj 34. kolesarske dirke po Toskani. Dirka je bila precej težka ne samo-zaradi vročine, ki je prisilila k odstopu trdožive kolesarje kot so Massignan in Pambianco, ki sta bila na navečer celo na seznamu favoritov, temveč zaradi precej ostrih vzpetin. Že v začetku 265 kilometrov--------------------— grebčani igrali doma. Borba za častno mesto med Partizanom in Vojvodino se je končala neodločeno, a to je Beograjčanom zadostovalo, da so se plasirali na tretje mesto lestvice. V Beogradu je domača enajstorica premagala Velež, medtem ko je že obsojena Budučnost okusila tudi v zadnjem dnevu gren. kobo poraza, ki ga ji je zadal pred domačim občinstvom splitski Hajduk. Medtem ko je na vrhu lestvice veselje, vlada na dnu, posebno v Tuzli in Titogradu, pravcata žalost. Predstavnika teh dveh mest in sicer Sloboda in Budučnost sta se morala posloviti iz prvenstva I. zvezne lige in prepustiti mesto boljšemu moštvu iz druge. Nedeljski rezultati so sledeči: Sloboda-C. zvezda Radnički-Sarajevo Dinamo-Reka Beograd-Velež Budučnost-Hajduk Vojvodina-Partizan dolge dirke se je Defilippis pomešal med vodilnimi kolesarji na čelu kolone in je opazoval ter čakal na ugodni trenutek. Toda Defilippis se je držal predvsem Nencinija, zaradi česar je zaostal, medtem ko je pet kolesarjev in sicer Tino Coletto, Verucchi, Ber-nardelle, Accorsi in Casati vodilo s precejšnjim naskokom. Kmalu po mestecu Vertaldo se je hotel Nencini oddaljiti iz glavnine, toda z njim so šli Defilippis, Carlesi, Sabba-din, Brugnami in ostali. Na vzponu Barberina je Brugna-mi pustil vse na cedilu in je prvi privozil na vrh. Pri spustu pa sta ga dohitela Nencini in Carlesi, ki so se odločili za nadaljevanje vožnje. Ker se kasneje niso mogli sporazumeti, je bil njihov tempo počasnejši s čimer so dali mož- nost drugim, da so jih dohiteli. Na tekmovalni stezi florentinskega velodroma je Zambo-ni Vozil na čelu skupine, toda takoj po zadnjem ovinku ga je Defilippis dohitel in je prvi privozil na cilj. Drugi je bil Zamboni, tretji pa Carlesi. Vrstni red na cilju je bil sledeč: 1. NINO DEFILIPPIS (Car-pano), ki Je prevozil 265 km v 6.16’, s povprečno hitrostjo 42,021 km; 2. Zamboni Adriano (Torpa-do); 3. Carlesi Guido (Philco), 4. Sabbadin, 5. Nencini, 6. To-sato, 7. Coletto, vsi s časom zmagovalca; 8. Brugnami z zaostankom 1’56”; 9. Benedetti 315”; 10. Conti, 11. Conterno, 12. Tinarelli, 13. Favero 4’20”; 14. Bartolozzi 5’40”; 15. Mazza-curati, 16. Bui 6’24”; 17. Barale Germano, 18. Garau 9’35”, 1:5 (0:2) 4:4 (3:4) 5:1 (3:0) 3:2 (2:1) 2:3 (0:2) 2:2 (2:1) DOKONČNI LESTVICI Crv. zvezda I. liga 22 15 3 7 47:25 33 Dinamo 22 14 4 4 48:20 72 Partizan 22 11 5 6 49:2» ?7 Vojvodina 22 10 7 5 36:22 27 Hajduk 22 10 6 6 47:26 26 Sarajevo 22 9 5 8 35:39 23 Beograd 22 7 7 8 23:30 21 Rijeka 22 7 4 U 30:52 18 Radnički 22 7 7 10 31:38 17 Veleš 22 5 7 10 27:39 17 Sloboda 22 3 5 14 15:49 13 Budučnost 22 4 4 14 16:39 12 II. lisa Split 22 16 2 4 60:24 34 Trešnjevka 22 13 3 6 43:29 29 Borac 22 13 2 7 55:34 28 Zel jt zničar 22 U 3 8 32:29 ?5 Šibenik 22 11 2 9 44:35 24 Proleter 22 9 4 9 39:40 22 Varteks 22 8 5 9 30:41 tl Lokomotiva 22 8 4 10 37:37 20 Zagreb 22 8 3 U 46:54 19 Odred 22 8 1 13 26:44 17 Igman 22 6 2 <4 32:46 il Elektrostroj 22 4 1 15 22:53 1 II. ZVEZNA LIGA Tudi v zahodni II. nogometni ligi se je v nedeljo končalo prvenstvo. Konec res ni bil posebno zanimiv, ker je bil znan zmagovalec, kot sta bila znana obsojenca na izpad. Split si je zagotovil prednost pred drugimi, ki mu je pripomogla, da bo v prihodnjem prvenstvu igral v I. zvezni ligi. Nasprotno pa sta Igman in E-lektrostroj izpadla. V zadnjem dnevu prvenstva je treba zabeležiti naravnost katastrofalen poraz ljubljanskega Odreda. Ljubljančani nikakor niso mogli varovati svoje mreže, zaradi česar jim je Bo-rac iz Banje Luke nasuj v vrata 8 žog. To je tudi dokaz, da so Ljubljančani slabi, kar pa je razvidno tudi iz lestvice. Imeli pa so srečo, da so za las ostali v II. zvezni ligi. Nedeljski rezultati so sledeči: Borae-Odred Split-Proleter Zeljezničar-Varteks Zsgreb-Igman Elektrostroj-Lokomo. Sibenik-Trešnjevka 8:0 (2:0) 2:1 (0:0) 1:0 (0:0) 3:1 (2:0) 1:4 (1:0) 1:0 (1:0) c«------ ZA IZPAD IZ B LIGE Neodločen rezultat ni koristil Tarantu FLORENCA, 20. - Zadnja dodatna tekma za izpad iz B hge med Tarantom in Sim-menthalom se je zaključila z neodločenim izidom, kar je zadostovalo moštvu iz Monze, da si je zagotovilo obstoj v B ligi, medtem ko bo moral Taranto izpasti in igrati v prihodnjem prvenstvu v C. Samo zmaga bi rešila Ta-ranta, pa čeprav le začasno, ker bi morale vse tri enajsterice, ki so bile v nevarnosti. ponovno odigrati med seboj. Igra Taranta je bila precej živa in hitra, toda tehnično na nizki višini. Najbolj se je potrudil Gianmarinaro. ki pa ni mogel doseči povoljnega rezultata. Tekma se je končala brez gola, zaradi ctsar bo moral Taranto slediti Cagliariju in Modeni v C bgo Sim-menthal Monza in Venezia sla se tako rešila nevarnosti izpada in bosta imela v prihodnjem prvenstvu možnost, da se bolje izkažeta kot letos. in tudi zanimivejša. V tretjem setu so Izolanke igrale še vedno na isti višini, medtem ko so Tržačanke tu pa tam nastopile precej nešportno. Imeli smo vtis, da so hotele prepustiti set nasprotni cam samo zato, da bi lahko še nadalje igrale. Naravno je, da so s tem izgubile naklonjenost gledailcev. V zadniem setu pa so se vendarle zresnile in zaigrale zelo dobro. Zanimivo je, da so se nekatere igralke Bora ojunačile in se izkazale s tolčenjem, kar se jjm je večkrat oDne-slo. Poleg Pavletičeve smo videli v tej novi vlogi še Anico Hmeljakovo in girčevo. V moški konkurenci je bila igra mnogo bolj izenačena, pa čeprav so imeli Tržačani bolij homogeno in tehnično bolje pripravljeno moštvo. Prvi set je bil zelo borben, ker sta si obe ekipi hoteli pridobiti vodstvo. Sreča pa se je tokrat nagnila na tržaško stran. V drugem setu je bila premoč domačinov bolj izrazita. medtem ko so se igralci Partizana dobro borili in nudili lep odpor. Tretji set se je končal v korist gostov in čeprav bi po rezultatu sklepali, da je bila igra borbena in izenačena, se lahko reče, da je na eni kakor la drugi strani kvaliteta precej popustila. V zadnjem setu sta obe ekipi zaigrali mnogo bolje in sta pokazali tudi lepo odbojko. vadbe. Ekipi Partizana manjkajo dobri podajalci, zaradi česar se tolkači niso mogli izkazati. O Tržačanih lahko rečemo, da se od nastopa do nastopa izboljšujejo. Rezultati nedeljskega dvoboja v odbojki so sledeči: Zenske: BOR - PARTIZAN 3:1 (15:3, 15:10, 14:16. 15:3). Zenske so nastopile v sledečih postavah: BOR: Hmeljak P., Pavletič, Batista, Mijot, Širca, Bandi. PARTIZAN: Jagodnik, Majer, Poženel, Olenik, Družina I-, Družina S., Dokler, Pirnat. Moški: BOR - PARTIZAN 3:1 (15:13. 15:9, 12:15, 15:9) BOR: Jurkič, Pavlica, Šuster-šič, Drašič, Cesar, Posega, Ju-rinčič, Dougan. PARTIZAN: Debeljak, Moru, Ulrih, Grizvič, Antolovič, Kaligarič, Komac. Obe društvi sta se srečali tudi v namiznem tenisu. Zmagali so Tržačani s 7:2. V tej panogi je bila konkurenca bolj šibka predvsem, ker so v obeh ekipah nastopile tudi rezerve. Tržačani so bili brez dvoma boljši in najuspešnejši med njimi je bi] Grbec. Tudi Sosič, ki je prvič nastopil v prvem moštvu Bora, se je dobro izkazal. Med gosti je bil najboljši Komac, ki je dosegel dve zmagi in se je močno pro-tivil Grbcu. Rezultati posamez. nih srečanj so sledeči: Sosič (Trst) - Komac (Izola) 0:2 (18:21, 18:21) Grbec (Trst) - Burolo (Izola) 2:0 (21:18, 21:4) Posega (Trst) - Kranjc (Izola) 2:0 (21:11, 21:18) Grbec (Trst) - Komac (Izola) 2:1 (21:18, 21:23, 21:18) Sosič (Trst) - Kranjc (Izola) 2:0 (21:10, 21:17) Patrizio (Trst) - Burolo (Izola) 2:1 (7:21, 21:16, 21:13) Grbec (Trst) - Kranjc (Izola) 2:0 (21:6, 21:9) Patrizio (Trst) - Komac (Izola) 0:2 (15:21, 17:21) Kot že pri dekletih, se tudi . , pri fantih iz Izole pozna po-1 Sosič (Trst) - Burolo (Izola) manjkanje treninga in skupne! 2:1 (21:17, 19:21, 22:20). iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiuiiniiin,,,,,,,,,,,,,,,,,!!,,!!,,,,,,,! Avtomobilizem Brabham prvi v dirki za belgijsko nagrado Mlada angleška vozača Chris Bristow in Alan Stacey sta se med dirko smrtno ponesrečila -------- MATEVŽ HACE------------ FRANCORCHAMPS, 20. — Sedemnajst najboljših avtomobilistov sveta se je v nedeljo udeležilo dirke za veliko nagrado Belgije, ki velja za svetovno prvenstvo vozačev. Približno 100 tisoč gledalcev je z zanimanjem sledilo borbam avtomobilistov, ki so morali s svojimi hitrimi vozili prevoziti 36 krogov proge za skupno 507.600 km. Ob prvem krogu je prevzel vodstvo Avstralec Jack Brabham z vozilom vrste »Cooper«. Ze med drugim krogom so morali nekateri piloti odstopiti, predvsem zaradi o-kvar na vozilih. Po desetem krogu je Brabham še vedno vodil in je že prevozi! 141 km v 30’18”3 s povprečno hitrostjo 215,239 km na uro. Nje. gov deseti krog je bil tudi najhitrejši in je z 217.947 km na uro izboljšal rekord proge, ki je pripadal še iz 1958. leta Angležu Hawthornu s povprečno hitrostjo 213,008 km na uro. Za Brabhamom je bilo precej borbe, posebno med Hillom in Gendebienom. Pri 20. krogu se je pripetila angleškemu vozaču Chri-su Bristowu huda nesreča, ki ga je spravila v grob. Kmalu zatem je ravno tako zaradi nesreče podlegel tudi mladi Anglež Alan Stacey. Kljub temu se je dirka nadaljevala in tudi končala z jasno Brab-hamovo zmago. Drugi je bil Bruce Mac Laren (Nova Zelandija), ki sedaj vodi v lestvici za svetovno prvenstvo, tretji pa Gendebien (Belgija). Ta največja belgijska avtomobilska dirka se letos ni rodila pod srečno zvezdo. Najprej se je ponesrečil znani as volana Stirling Moss, kateremu so ugotovili v bolnišnici med drugimi poškodbami tudi zlom hrbteničnega vretenca, zaradi česar se bo moral zdraviti najmanj tri mesece. V soboto je tudi Mike Tayl0r moral v bolnišnico zaradi opeklin, v nedeljo pa sta se v borbi s časom smrtno ponesrečila mlada in nadobudna angleška vozača Bristovv in Stacey. PRAGA, 20. — Češkoslovaški motociklist Jiri Kostig je včeraj umrl za posledicami resnih ran, ki jih je dobil med motociklistično dirko. / 8. KOMISARJEVI ZAPISKI Prva knjiga i JU J a Gregor nazadnje popusti § OOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Pregovarjal sem ga, da smo v gozdu, da nismo v bunkerju, na kraju pa mu odvrnil: «Jaz sem pa komisar.« «Dobro, v redu. Ce je tako, bom ob prvi priliki prosil za premestitev. Naj gre k hudiču še Krim ...» Prihodnji večer sem odšel na Padež. Vesel sem bil, da sem bil vsaj za nekaj dni rešen hude konspiracije. Na Padežu sem dobil Seliškarja, pravnika. Visok, suh človek, hitro govoreč; domača literatura se mu je zdela prevsakdanja; mikala ga je tuja, predvsem tista, ki še ni bila prevedena na slovenski je zik Kar naprej in naprej je govoril o orientalski poeziji. Partizansko ime je imel Peter. Ker se ni imel s kom pogovoriti o literaturi, sva se razgovarjala marsikatero uro. Pri političnih urah se mio je zatikalo; govoril sem z zateglim notranjskim narečjem, ki je dolgo, dolgo ostalo v meni in mi je še vedno ljubo. Pogovoril sem se z vsakim partizanom; zanimalo me je, od kod je doma, kaj je doma delal in podobno. Vsi so zelo hrepeneli po koncu vojne, hrepeneli so po domači zemlji, bili so prepolni domotožja. 25. oktobra smo se dogovorili, da bo štab odreda obiskoval bataljone in obdeloval od bataljona do bataljona vojaške, politične in partijske zadeve. In res smo nekega večera odšli: Gregor z velikanskim nahrbtnikom, komisar Stane (Krt) in Jaz. Porem smo dobili še inštruktorja Jokla-Franca Popita, ki je odgovarjal za politično delo na Notranjskem in deloma tudi na Kočevskem. Ponoči smo potovali po Iški, zjutraj smo pa prišli v šteberk na karavlo pod Križno goro, kjer so domači kurirji in teienci kuhali dobre žgance. Jokl je podnevi obde- loval domače terence, Gregor pa je spal. S Krtom sva pa splezala na Križno goro in gledala z daljnogledom po dolini. «Vaša dolina je pa zelo čedna,« je omenil Stane ko je prvič zagledal Loško dolino. «V maju pridi, pa boš videl, kaj se pravi 'epa dolina.« Proti večeru smo krenili čez Ano, Greben in podcerkovski most. Pozno čez polnoč smo prišli v Otrobovec, v partizanski logor drugega bataljona. Bila je lepa jesenska noč; v gozdu je skovikala sova, pod Otrobovcem pa je lajal lisjak. Ali ko smo se približali taborišču, smo kljub pozni uri zaslišali petje in harmoniko »Kaj pa je to?« je vprašal Gregor, obstal in prijel puško. Jokl se je nasmehnil, ker je poznal Gregorja, jaz pa sem dejal: «Vidiš. Grega, v naših krajih ni take konspiracije.« Gregor je samo gledal in poslušal : partizanski logor pod Snežni kom, glasno govorjenje, veselo pesem, vesele in brezskrbne obraze, harmoniko in kitaro; vse to je bilo zanj novo, nikakršne tišine ni bilo, nikakršnih resnih obrazov nisi videl. Gregor je gledal in — popustil. Nekaj dni smo bili pod Snežnikom. Gregor je imel vojaške ure s komandirji in vodniki, a komisar Krt politične; nato .ie Gregor odšel k Belim vodam, v civilni logor. Tam je tolažil ženske s skorajšnjim koncem vojne, pestoval otroke in pripovedoval pravljice. Sam sem imel partijske sestanke. Sprejel sem nekaj partizanov za kandidate. Predelali smo vso literaturo, kar je je izšlo. Imel sem tudi nekaj političnih ur. Dne 27 oktobra sem spoznal Lada Kozaka (Božota). Bil je velik, močan človek, zelo izobražen, saj je nekoč štiri ure govoril o Prešernu in njegovi dobi. Na rami je nosil staro avstrijsko zarjavelo puško in velik nahrbtnik. Odgovoren je bil za vso partizansko literaturo na Notranjskem. Največ pa je delal v tehniki za Knežkim vrhom v Loški dolini. Bil je miren človek in s filozofsko ravnodušnostjo je prenašal vse težave poletne ofenzive. Gregor mu je dal priimek «slovenski Bezuhov«. Rad je kritiziral vročekrvne komandante Prve novembrske dni je prišel iz Primorske z nekaj partizani Boris Kraigher-Janez. Poleti je organizira: izkop rova iz taborišča v Gonarsu in tako pobegnil. Pri nas je predaval o zunanjepolitičnem položaju. «tt- -5...- ■ -=6Sr -^^C--5C?36- 5K36--35S3S--SjS-^«15--3RK- -StiJS-■SiSS-SCJr -SEJr4ti£--StiK--3C:i£4ltSe"±53e Komisar Gregor, star borec in bivši stavbinec, je bil bolan in ni mogel opravljati komisarskih dolžnosti, zato je postal pomočnik komisarja. Gregor je prišel v partizane že bolehen na želodcu; bil je silno nervozen, za vsako malenkost je vpil. Nekoč je šla njegova četa od rekvizicije, dobila nekje v dolini žganje in se napila. Borci so si podložili pod glave nahrbtnike krompirja in zaspali. Govedo pa se je razlezlo po širni senožeti za pašo.Ko je prišel Gregor, ki je nosil prav taiko veliko vrečo krompir,a, kljub bolezni, in našel opite in speče borce, je začel vpiti in zmerjati. Bil je vik, ki je prišel celo do nas; prnteli smo, ker smo mislili, da so morda beli kakega našega u eli, in kaj smo zagledali? Komisar Gregor se je podil po senožeti lovil živino ter kričal nanjo in na partizane. Ti so počasi vstajali in se jeli motati okrog živine. Potolažili smo ga, ali Gregor, ki je bil znan abstinent, se je jezil, da smo mu dali najbolj zanikrn bataljon; tako se je razhudil, da je potem za tri dni obležal. Namesto Gregorja je prišel za bataljonskega komisarja Nino-FTanc Strle. Nina smo poznali kot govornika. Nič nisem bn zadovoljen, da mi je bil podrejen domačin, ki je bil tudi po letih starejši od mene. Pa tudi Ninu ni prijalo, da je tako Nekoč je bil z bataljonom v akciji v Poljanah pri Ribnici.’ Italijani in beli so bata) 'cn presenetili v vasi Nekaj borcev je padlo, v vasi je ostal tudi mitraljezec. Ko se je bataljon vmal v taborišče, sem tudi jaz prišel s Krima. «No, ravno prav,« sem mu rekel, »poročilo boš dal, čez dve uri bom šel naprej.« «No, takoj ga dobiš,« je odvrnil Nino. Nato je dal pred barake razporediti obedve četi. Sam je stopil pa pred četi in govoril, kako so šli na akcijo in kako bi se morali obnašati. Dvigal je roko in mahal. »V vasi so nas presenetili. Ali sem jaz kriv? Rečem vam, da nisem. V gostilno ste se natepli, namesto da bi bili v zasedi. Fašisti in beli so prišli Izgubili smo nekaj borcev in mitraljez. In čeprav smo izgubili mitraljez, jih moramo v drugi akciji dobiti sedem, da veste, sedem, to vam pravi vaš komisar Nino.« Nato je še dejal: »Janez, popravi si klafeto na glavi, ti Zvonko, se pa usekni, smrkav si pod nosom, ti Stanko si pa pojdi hlače zašit, da zadnjice ne izgubiš. Politična ura o današnji akciji je gotova. Deset partizanov gre krompir lupit, dvanajst ^ <.drva’ kdor je raztrSan. naJ se gre zašit, drugi pa spat« Nato se je obrnil k meni; »Tovariš odredni komisar, sedaj grem pa za tebe pisat poročilo.« «Ni treba,« sem mu odgovoril, «sem že vse slišal» sm° cez Racno Soro in mimo iškega po toka prišli v Travno goro, kjer je bil polbataljon (dve četi) poa vodstvom komandanta Ronka, dve četi ali tako imeno vam polbataljon je bil pa s komisarjem Ninom £d S v Travni ^ L?0 -)e združil ves bataljon. Partizani v Travni gori so bili večinoma iz ribniškosodraške doline in so menili, da se morajo boriti samo v bližini sodraških hri- tEL V aj d»J,1p"»J k0 smo Prišh v Travno goro, so blizu Vogovke napadli domače belogardiste in Italijane, ki so vozili nz na postojanko v Laški potok. Zapodili so jih v beg zaplenili nekaj pušk in dva voza riža. Poslej so vsak večer po vsem taborišču kuhali riž v lončkih. Imeli so dve baraki; v eni so visele dolge salame, ki so jih pripravili iz prašičev in goveda. Ko jih je Gregor zagledal, je rekel: »No. po dolgem času nas bodo ribniški partizani pogostili s klobasami, kar bo tudi prav in dobro.« Neki čmobradati in črnogledi intendant nas Je sovražno pogledal, za večerjo pa nam je dal skuhati nezabeljen krompir. Molčali smo in se spogledali. Po večerji smo imeli v Lesnikovi četi kratko politično predavanje. Lesnika je potrpežljivo čakal deset minut, nato je rekel: »Ha, ha, važneje je, da gremo po krompir, kakor pa da poslušamo politiko, ker od politike ni bil še nihče sit. Tako so govorili tudi moj pokojni oče in prav so imeli. Bog jim daj nebesa, če se kje ne vicajo, ko so pa tako radi mejnike prenašali...» «Ne, tovariš Lesnika, komisar sem in celo vaš komisar in danes prvič govorim. Ne bom dolg še pet minut in notem boste šli v dolino.« Desetar Jože, doma iz Loškega potoka, star gozdni delavec, pa je rekel: »Ti Lesnika, nikar ne sitnari. Tebi ni za krompir, ampak za žganje; zmanjkalo ti ga je. Komisarja pa le poslušajmo, delavec je, ni kak škric.« (Nadaljevanje sledi)