— 187 — Nove slovenske pesmi. Ravno nam pride v roko novo delo našiga nevtrud-Ijivo pridnima pesnika Miroslava Vil h ar-j a, kterimu so nebesa dale, kar maiokterimu pevca, namreč da k besedam, ki jih v pesmi sklada, tudi zna zlagati mične napeve. Ker je g. Vilhar skupšino novih pesem namenil blagimu namenu, namreč nesrečnim Bask i m sosedam v pomoč , in ker ^dvakrat da, kdor hitro da", brez pomude naznanimo, da so izšle te pesmi z nape vi (v krasnim natisu) v dveh zvezkih, ki se dobita v bukvarnici gosp. Klein maj er-j a in Bam-berg-a v Ljubljani, ali v Senožečah pri gosp. Vi 1-har*ju, vsak zvezek po 30 kraje. Pervi zvezek L1. šestka) zapopade sledeče pesmi: „Tpava", 55Pri luni", „Žalost", „Slovo od Minke", „0h, da bi le vedla!" „ZdihIej" — vse Vilharjeve. Drugi zvezek (2. sestka) obseže: „Sercu!" 35Pre-zgodna smert", ^Zagorska" (narodna slovenska, popravljena in tudi v nemški jezik prestavljena po Vilhar-ju), J?Prijazne oči", 55Napitnica"? „v stražnici", poslovenjena po Vogel-nu. napev Proh-a. Zraven teh dveh zvezkov je dal tudi na svitlo okroglice (AValzer) pod imenam ?,Savelieder", ki so posvečene gospe baronovki Schmidbur go vi, in veljajo 45 kraje. Ker nam je omenjeno delo ravno v roko prišlo, nismo imeli časa vsiga natanjko pregledati, zlasti pa nape v o v ne, kterih popevanja se serčno veselimo, ker vemo, da Miroslav sladko poje. Naznanimo danes tedaj le nar novejši dela g. Vilhar-j a, o kterih bomo pozneje več govorili. Serčne želje pa izustimo, da bi naši domorodci kmalo vse iztise pokupili, ki so posvečeni milodarnimu namenu. Za poskušnjo iz 2. zvezka podamo bravcam staro narodno pesmico, ktere besede in napev je g. Vilhar nekoliko popravil. Zagorska. Bom šel na planince, Pa če jo nesejo, Na sterme gore, Le naj jo neso, Bom slišal od deljec Sej dle je ne bodo Zagorske zvone! Dab' ne šel za-njo! Zagorski zvonovi Zvoniti bom pustil, Premilo pojo, Kropiti pa ne, Nemara preljubo Kropile jo bodo K pogrebu neso! Le moje solze! Pokopale jo bodo Le moje rokd, Krog groba bom sadil Cvetlice lepe! Med mile cvetlice Naj mene lože, — Sej vem, da bo počlo Na grobu serce!