NO. 25
Ameriška Domovi ima

AMERICAN IN .SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 6, 1961
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
ŠTEV. LX — VOL. LX
Sovjeti so poslali na pot okoli Zemlje 7 ion težko - umetno luno!
Svet lugiblje, ali je tv novem sputniku, doslej najtežjem, človeški potnik ali ne.
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je v soboto poslala na pot okoli Zemlje nad sedem ton težko umetno luno. Ta kroži okoli Zemlje pod kotom 64 stopinj proti ravnini ekvatorja in se zemjjd približa najbolj na 138.5 milj, od nje pa se najbolj odalji za 203.5 milje.
Sovjeti so objavili, da bo novi sputnik v nekaj dneh zgo-rel v ozračju kot svetel meteor. Trdijo, da je izpolnil vse predvidene naloge po načrtu in je torej popoln uspeh.
Vesti iz Italije in Anglije trdijo, da so slišali iz sovjetskega sputnika človeške glasove in bitje človeškega srca, ki pa je nenadno prenehalo sredi močnih in nenavadnih šumov.
Na temelju teh vesti ugib-ijejo, če niso Sovjeti poslali na pot okolm Zemlje prvega potnika. Sovjeti sami o tem popolnoma molče.
Največ ctl velike depresije sem
PAINESV1LLE, O. — V okraju Lake še ni bilo nikdar toliko podpirancev iz javnih sredstev kot zdaj vise od časa velike depresije v tridesetih letih.
E. Miueller, direktor za socialno skrbstvo, je dejal, da je število onih, ki prejemajo podporo '•z dobrodelnih skladov od 1. januarja poraslo za 23 odstotkov na 634, kar okraj ni doživel od velike depresije pred drugo svetovno vojno.
Največ prejemnikov pomoči je takih, ki so že izčrpali pravico do brezposelne podpore.
Frotikastrovski letaki pozivajo Jk demonstracijam
HAVANA, Kuba. — V noči od petka na soboto je neznano letalo letelo na mestom in tro-vsi,° letake, v katerih poziva študente k demonstracijam in štrajku v znak protesta proti usmrtitvi njihovih tovarišev, ki jih je Castro obdolžil proti-1evo]ucionarnega delovanja in jih pustil obsoditi na smrt.
Castrova milicija je na le-talo streljala, ne da bi mu prizadela kako škodo.
Carolina in John doma
WASHINGTON, D. C. — soboto sta se pripeljala iz loride, kjer sta bila pri sta-3 ih starših, dokler ni bil pri-Piavljen njun novi dom, Čaroma in John Kennedy, hčerka ln sin predsednika Združenih držav.
Dd časov Theodorja Roose-velta ni bilo v Beli hiši otrok.
eclaj bo po njej zopet slišati °troški jok in krik, vsekakor znamenje, da je krmilo dežele v rokah mladih ljudi.
CL.QUDY
Večinoma oblačno. Najvišja temperatura 30, najnižja 20.
Novi grobovi
George Bunjevac
Umrl je George Bunjevac, star 79 let, stanujoč na 234 E. 264 St., Euclid, Ohio. Tukaj zapušča soprogo Mary, roj. Herje-vic, doma iz Vrtlinska, fara Čazma, hčer Anno Cerar in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Zrinju. V Ameriki je bil 50 let. Bil je član društva Jutranja zora št. 337 HBZ. Zadnjih 13 let je bil v pokoju, poprej je bi zaposlen pri Austin Co. 25 let. Pogreb bo danes zjutraj ob devetih iz Jos. Žele in Sinovi pobreg. zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Williama ob desetih, nato na Kalvarijo.
Jakob Gruden
V Euclid Glenville bolnici je umrl Jakob Gruden, star 76 let, stanujoč na 900 E. 250 St. Tukaj zapušča soprogo Antonijo, roj. Dodič, doma z Obrha na Primorskem, otroke Jacka, Anno Stavana, Dorothy Gruey, 5 vnukov in druge sorodnike. Hči Frances je umrla 7. januarja letos. Rojen je bil na Hudem vrhu na Blokah, kjer zapušča sestri Marjeto in Katarino. V Ameriki je bil 55 let. Bil je član društva Napredek št. 132 AFU. Zadnjih 12 let je bil v pokoju; poprej je bil zaposlen pri New York Central železnici 15 let. Pogreb bo jutri zjutraj ob osmih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
John Štritof
Po daljšem bohelanju je danes zjutraj umrl v bolnišnici v Akronu, Ohio, poznani John Štritof, star 75 let. Svoječasno je živel v Clevelandu, Ohio, zadnja leta pa na 2452 - llth St., Cuyahoga Falls, Ohio. Doma je bil iz Št. Vida nad Ljubljano. Bil je član društva Vodnikov venec št. 147 SNPJ. Zapušča ženo Mary (prej Surtz), v Clevelandu pa hčer Mrs. Celia Longer, sinova Johna in Anthonya ter vnuke. Pogreb bo v sredo oopoldne ob 1. uri iz pogreb, zavoda Joseph Žele in sinovi, 458
Snežni vihar zahteval 70 človeških življenj
Snežni vihar je >v petek zahteval na severovzhodu dežele preko 70 (življenj. Zameti iso skoro popolnoma ustavili promet v New Yor-ku.
NEW YORK, N. Y. — Sneg je v petek in soboto na debelo pokril severovzhodni del dežele. Promet v mestih je popolnoma zastal. V zametih je obtičalo na tisoče avtomobilov. V državi New York je ponekod nametalo snega do dva čevlja in celo več. V samem New Yorku ga je padlo do sobote zjutraj 16 palcev, župan je prepovedal ves privatni promet, ko je na cestah obstalo na tisoče avtomobilov in zapiralo promet.
Snežni yihar in zameti so zahtevali najmanj 70 člove-veških življenj. V nekaterih o-krajih je biio oklicano stanje stiske, tako na primer v Syra-cusi in Utici v gornjem delu države.
MIRNO KRI
Neki dunajski založnik je o-besil na vrata napis:	“Mirno
kri! Čemu bi loputali z vrati, ki ne morejo nič za to, če rokopis vašega romana ali kake druge zgodbice ni za rabo.”
E. 152 St, na Lake View pokopališče.
Agnes Gole
Sinoči je po dolgi bolezni umrla Agnes Gole s 6522 Bonna Ave. Pogreb bo v četrtek zjutraj iz Zakrajškovega pogreb. zavoda.
William Dabac
Pretekli četrtek je umrl William Dabac s 1470 E. 134 St., mož Amebe, oče Norme Gerber in Viole Roberts in stari oče. Pogreb bo danes popoldne ob dveh iz Edwards pogreb, zavoda na 13145 Euclid Ave. Pokojnik je bil okoli 30 let zaposlen v tiskarni Ameriške Domovine.
V senatu je vložen načrt za nov begunski zakon
WASHINGTON, D. C. — Senator Keating in njegovi prijatelji so vložili zakonski načrt, naj bi se v teh dveh letih nudila 40,000 beguncem iz komunističnih dežel možnost vselitve v Ameriko. Ob zakon se je takoj obdregnil znani kongresnik Walter, ki je na tem področju v Predstaniškem domu vsemogočen, in celo trdil, da v Evropi ne bi mogli dobiti med begunci letno 20,000 kandidatov tudi “ako bi jih iskali z oglasi po časopisih.’” Walterjeva opazka je senatorje precej razburila.
Isti senatorji so ponovno vložili predlog za reformo naše imigracije kot celote. Glavna točka v reformi so seveda letne kvote. Te naj bi ne temeljile več na podatkih iz 1. 1920, ampak na ljudskem štetju iz 1. 1960. Povrhu naj bi bila dana možnost kompenzacije kvot: ostanki letnih kvot naj bi se razdelili na tiste dežele, kjer je prijavljeno največ prosilcev za vselitev.
Usoda, obeh zakonskih načrtov je precej odvisna tudi od federalne administracije. Morda se bo sedaj bolj brigala za to vprašanje, pod prejšnjim režimom se ni ravno gnala za vso stvar, ako izločimo zadevo z madžarskimi begunci v i. 1956-1957.
WASHINGTON PREUDARJA 0 mm POLITIKI ZA KONGO
Položaj v Kongu je vsak dan bolj ^zapleten, vsak dan dalj od irešitve. Pristaši vlade Kasavubuja in pristaši Lumumbe se bore za oblast 'v raznih pokrajinah, 'razna plemena še koljejo jmed seboj, (Združeni narodi ne morejo vzpostaviti reda in miru. Varnostni svet išče rešitve, ki naj bi zadovoljila vse strani.
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Združeni narodi so poslali v pokrajino Kivu, ki je v ob'.asti pristašev bivšega predsednika vlade Lumumbe, vojaške okrepitve. Tam so domače čete .pretekli petek napadle čete Združenih narodov. V boju so imele nigerijske čete Združenih narodov mrtvega enega častnika in štiri vojake, padlo pa je tudi več kongo-ških vojakov. Kongoške čete so pričakovale čete Združenih narodov v zasedi in jih napadle, ker so te nekaj dni preje ustrelile nekega pijanega domačega vojaka, ko ni dal miru. Okoli 1500 kongoških vojakov je oblegalo nato okoli 200 Nigerijcev. Tem se je končno posrečilo izviti iz obroča, pri čemer so po lastnih izjavah prizadeli napadalcem težke izgube.
Na Angleškem divja azijska influenca
LONDON, Vel. Brit. — Po vsej deželi divja že več tednih huda influenca. Na tisoče ljudi je moralo ostati doma in iskati pomoč pri zdravnikih.
Po poročilu zdravstvenega ministrstva je pretekli teden umrlo v Veliki Britaniji na influenci 699 oseb, teden preje pa 358. V celem januarju je umrlo na Angleškem in v Wa-lesu zaradi influence skupno 1,453 oseb, kar je izredno veliko, če upoštevamo, da je influenca le' redko smrtna bolezen.
V soboto je poveljstvo čet ZN poslalo v pokrajino Kivu štiri oklopne vozove in 100 indonezijskih vojakov za posadko v Gomo, da bodo tamkajšnje nigerijske čete lahko odšle na pomoč svojim tovarišem v Kondu, kjer so bili ti pretekli petek napadeni.
Domače čete so streljale tudi ne neko letalo Združenih narodov, ko je hotelo pristati na letališču pri Kindu. Letalo je bilo zadeto, pa se je srečno vrnilo na letališče v Kamini v Katangi. Domače oblasti v pokrajini Kivu so nadlegovale tudi osobje Rdečega križa. Vodja Združenih narodov v Kongu Indijec Dayal jim je zagrozil, da ti tega ne bodo dovolili in bodo krivce prijeli in kaznovali.
Obnovitev zvez z Belgijo?
Vlada Kasavubuja in gen. Mobutuja ima večje tevilo belgijskih svetovalcev, vojaških in civilnih. Napovedujejo, da to obnovila skoro redne diplomatske odnose z Belgijo in jo zaprosila za večjo pomoč ne sam v osobju, ampak tudi v finančnih sredstvih.
Rim in Dunaj sta si v laseh zaradi južnotirolskih Nemcev
RIM, It. — Sredi tedna je prišlo tod do ponovnih demonstracij študentov proti avstrijski zahtevi po večji samoupravi za Južno Tirolsko, kjer žive Nemci. V petek je prišlo med policijo, ki je ščitila avstrijsko poslaništvo, in med študenti, do ostrih spopadov, tekom katerih je bilo ranjenih več policajev in demonstrantov. Najmanj 25 policajev in večje število študentov so prepeljali v bolnišnico.
Južna Tirolska — nemška dežela
Južna Tirolska je v narodnem pogledu čisto nemška pokrajina, oziroma je taka bila. Od kar je bila po prvi svetovni vojni vključena v Italijo, skuišajo Italijani dati pokrajini italijanski značaj, podobno kot delalo v Slovenskem Primorju. Hitler in Mussolini sta se končno zedinila, naj se oni Nemci, ki se nočejo poitalijančiti, izselijo v Nemčijo. Del je sprejel tako rešitev, večina pa je ostalo na svojih starih domovih. Po drugi svetovni vojni »e je večji del onih, ki so na temelju dogovora Hitlerja in Mussolinija odšli v Nemčijo, vrnil na svoje domove. Avstrija je zahtevala spremembo meje. Zmagovalci na to zahte-
vo niso marali pristati, saj sta bili končno tako Avstrija kot Italija med vojno na sovražni strani. Po posebnem dogovoru med Avstrijo in Italijo, je Italija obljubila Južni Tirolski samoupravo, iki naj bi zavarovala nemški značaj po,-krajine.
Spor pred Združenih narodi
Del določb dogovora je Italija izvedla vsaj po črki, če že ne po duhu. To Dunaja ni zadovoljilo. Vprašanje je prišlo v zadnjih letih ponovno v javnost in motilo dobre odnose med Rimom in Dunajem. Lansko jesen je Dunaj spravil spor' pred Združene narode. Ti se niso hoteli z njim podrobnejše ukvarjati in so Italiji in Avstriji svetovali, naj se o vprašanju sami pomenita, če pa se že ne moreta sporazumeti, naj spor predložita mednarodnemu razsodišču v Haagu.
Razgovor zunanjih ministrov brez uspeha
Zunanja ministra Segni in Kreisky sta se proti koncu ja-narja letos sestala v Milanu in se menila o vprašanju. Nobeden ni hotel popustiti, ker je spor segel že tako globoko v javnost Italije in Avstrije, da bi bila zamera prehuda, če
vlade ne bi “narodnih” zahtev odločno podprle.
Nemce na Južnem Tirolskem .je trdovratnost Italije razdražila irr so pognali v zrak italijanski narodni spomenik postavljen v bližini Bozzena, središča nemškega Južnega Tirola. To je sprožilo demonstracije študentov v Rimu in debato o Južnem Tirolu v rimskem parlamentu. Tekom te debate je poslanec Južne Tirolske Mitterdorfer, ki zastopa tamkajšnje nemško prebivalstvo dejal: “Naša pravica je, da smo drugačnega mnenja, ker pripadamo drugemu narodu — našemu narodu!”
“Samo eno ljudstvo!”
Predsednik parlamenta Giovanni Leone ga je prekinil iii izjavil: “V tem iparlamentu je zastopano samo eno ljudstvo in to je italijansko ljudstvo!”
I z j a vi predstavnika Nemcev na Južnem Tirolskem in predsednika italijanskega parlamenta kažeta jasno, kam so prenapeti nacionalisti spor prignali.
Prepir to Južni Tirolski in Jugoslavija
Ta spor med Italijani in Avstrijci, oziroma Nemci, je pomemben tudi za Slovence. Avstrijci, ki se tako ženejo za
pravice svoje narodne manjšine na Tirolskem, v isti sapi zanikujejo narodnostne pravice koroškim Slovencem. Jugoslavija ima sedaj iposebno priložnost, da se potegne za koroške Slovence, na drugi strani pa lahko podpre odločnejše tudi zahteve Slovencev na Tržaškem in Goriškem. Ti se potegujejo za svoje narodne pravice vse od konca prve svetovne vojne, ko so prišli pod Italijo. Rim jim je izpolnitev zahtev vedno znova Obljubil, pa obl j um ni nikdar izpolnil. Jugoslavija sedaj lahko te zahteve podpre in Rim jih bo vsaj delno izipolnil, da ne bo istočasno v sporu z sosedama na severovzhodu in vzhodu.
Doslej Beograd priložnosti še ni uporabil, dvomimo, da bo to storil v bodoče. Tako Avstrija kot Italija sta namreč titoveem dovolil posojilo za stabilizacijo dinarja v okviru mednarodnega posojila 300 milijonov dolarjev.
'Slovenci bomo torej zopet enkrat plačali napake beograjskih komunističnih vodnikov! — Zanima nas, kako bodo to postopanje titovcev obrazložili tukajšnji njihovi propagandisti !
Kasavubuju in Mobutu ju se doslej ni posrečilo zavreti širjenje oblasti lumumbovcev. Ti niso gospodarji samo v Vzhodni in Kivu pokrajini, ampak so se zasidrali tudi v severovzhodnem delu Katange, v severnem delu pokrajine Kasai in pritiskajo tudi v pokrajino Ekvator.
Čombe, predsednik Katange, se nevarnosti, zaveda m je začel krepiti svoje vojaške sile. Organizira belo tujsko legijo. Doslej se mu je posrečilo dobiti več sto vojaških najemnikov, za katerih poveljnika ja izbral francoskega polkovnika Rog,erja Tinquier. Ta je strokovnjak za gverilsko vojno iz Indokine in Alžirije.
Vojaštvo ZN odhaja
Sredi tega zapletenega in neugodnega položaja so odšle iz Konga egiptske in gvinejske čete. K odhodu se pripravljajo še Marokanci, Indonezijci in Ganci, če bodo ti v resnici odšli, bodo čete Združenih narodov izgubile nekako eno četrtino moštva.
Ker imajo že sedaj težave pri varovanju miru in reda, je gotovo, da bodo mogle v bodoče storiti še manj. Kasavubu-jeva vlada delo Združenih narodov zelo kritično presoja in je izjavila, da se bo obrnila na pomoč drugam, če ti ne bodo vršili svoje naloge.
V Varnostnem svetu so pretekli teden med tem razpravljali, da je treba domače čete “izločiti iz politike,” kar naj bi pomenilo njihovo razorožitev. Kasavubu in Mobutu sta izjavila, da to ne pojde glad-ko.
V Washingtonu se posvetujejo
WASHINGTON, D. C. — Sem je prišel ameriški poslanik v Kongu Timberlake. Koncem tedna je imel razgovore z vodniki državnega tajništva in bil tudi pri predsedniku Ken-nedyu.
Združene države so doslej podpirale vlado Kasavubuja in Mobutuja, med tem ko je stala Sovjetija odločno na strani Lumumbe, ki ga priznava za predsednika zakonite vlade. Na istem stališču so tudi Egipt, Maroko, Mali, Gvineja, Gana, Indonezija in seveda Titova Jugoslavija. Vse te države zahtevajo, naj Združeni narodi
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Članice Podr. št. 32 S^.Z imajo jutri zvečer ob 7:30 izredno in važno sejo v običajnih prostorih. Na dnevnem redu je volitev delegatinje za konvencijo in druge važne točke. Vse članice so prošene, da plačajo ases-ment, v kolikor to še niso storile.
Podr. št. 15 SŽZ ima v sredo zv. ob 7:30 sejo v SND na E. 80 St. Na dnevnem redu so volitve delegatinje za konvencijo. Odletela na obisk—
Mrs. Ursula Ule, 10606 Reno Ave., je z letalom odpotovala v Houston, Tex., na obisk k sorodnikom.
Razprodaja—
Danes se pričenja pri Anzlo-varju na 6214 St. Clair Ave. velika razprodaja. Več v oglasu!
Rojenice—
Mr. in Mrs. Elmer Perse na 23601 Chardon Rd. se je rodila v Cleveland Clinic punčka, peti otrok v družini. Mr. in Mrs. Frank Krašovec z 1055 Addison Rd. sta s tem postala šestič stari oče in stara mati, Mr. in Mrs. John Perse na 23836 Chardon Rd., pa desetič. Čestitamo!
Lepa predstava—
Včerajšnja predstava Molie-rovega “Namišljenega bolnika” je bila sorazmerno debro obiskana. Igralci Slovenskega odra so komedijo dobro podali. Po predstavi je bila domača zabava in ples. — Slovenskemu odru k uspehu čestitamo!
Zadnje slovo—
Članstvo Društva Napredek št. 132 ABZ je vabljeno, da izkaže zadnjo čast pok. Jakobu Grudnu v Želetovem po-gr,b. zavodu na E. 152 .St. in se po možnosti udeleži njegovega pogreba.
Odprto vsak večer—
Družabni klub Baragovega doma sporoča, da bodo ta teden njegovi prostori odprti vsak večer.
------o------
Stroj se ori kontroli izpitov ni povsem obnesel
PRINCETON, N. Y. — Na znani univerzi v Princeton imajo stroj za kontrolo pismenih odgovorov kandidatov za sprejemne izpite za visoke šole.
Stroj je lansko jesen pre-kontroliral okoli 300,000 pismenih odgovorov. Ko so kontrolirali tudi njega, so ugotovili, da je delal stroj napake, tako da je okoli 1,000 kandidatov dobilo napačne ocene. Radi tega bodo morali znova pre-kontrolirati vse pismene odgovore.
* Največ napak je stroj napravil takrat, ko je “prepisoval” številke za identifikacijo. Pri tem so mu seveda nekaj “pomagali” kandidatje, ker so vnašali napačne številke na napačna mesta.
Tudi Jugoslovani bodo poskusili prodreti v vesolje
BEOGRAD, FLRJ. — Vlada je objavila, da je kupila dosežejo izpustitev Lumumbe, j na Japonskem nekaj raket, s
L* i i n 'v r\ i-\ /-J r«s-vv-i4-s-v l-i„. .... 1	i i	• i	i v
ki je že od septembra v vojaški ječi. Pred nekaj tedni so ga prepeljali v ječo v Katango, kjer je bolj varen in ima manj možnosti za zveze s svojimi pristaši.
katerimi bo skušala prodreti najprej v gornje plasti ozračja in po možnosti tudi v vesolje.
Ti napori bodo imeli izključno znanstveni značaj.
Ameriška Domovina
SSSSSUŽ TV I *1 n	IfT l‘'11 ’J'"
6117 St Glair Ave. — HEnderaon 1-0628 — Cleveland S, Ohia
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
PstoMaber: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevac
NAROČNINA i
Za Zedinjene države:
112.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izvex Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za S mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
Kennedyev režim ne bo torej imel prostih rok pri določanju politike v zavarovanju proti brezposelnosti. Ne bo mu nagajala samo konservativna skupina v Kongresu, ampak tudi konservativni guvernerji in konservativne večine v državnih zakonodajah. Seveda ne vse enako. Pri nas ni namreč nič čudnega, da so južni demokratski politiki na splošno veliko manj dostopni za socijalno politiko kot republikanski v mnogih predelih naše dežele.
BESEDA IZ NARODA
*
4
4*
•fr	«fr !
pravično. To zato, ker pravičnost in poštenost vsak po svojem kopitu meri.
Sedanji župan Waukegana je baje armenskega porekla. Po politični pripadnosti je neodvisen demokrat in na tej listi je leta 1957 zmagal, županil ni preslabo. Pod njegovo administracijo ima baje mestna blagajna $105,000 prebitka. Skušal je ustrezati vsem in do preprostih
ČE VNAMETE
f p Q O 0 O O Q 0 u_0 o o o Q_o_P o o P_Q_P Q o Q ft
SUBSCRIPTION RATES i
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 montha Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 25
Sedanje stanje brezposelnosti
Ker smo ravno sredi akcije sedanje federalne administracije, da omili težke posledice brezposelnosti in ker smo ravno sredi njene žalostne sezone, ne bo odveč, ako damo vsaj površno sliko o njej, kot jo nudijo številke federalnega tajništva za december. Slika ostane ista tudi za januar in verjetno februar, samo številke brezposelnih bodo še večje kot so bile v decembru.
Brezposelnost je postala tako občutna, da so po njej prizadeti vsi, moški in ženske, mladi in stari, strokovni in nestrokovni delavci, vse vrste industrije, trgovina in promet, vse uslužnostne obrti.
Med brezposelnimi je 60%) moških in 40% žensk, vendar med brezposelnimi ženskami prevladujejo mlajši letniki do 45 let starosti. Brezposelnost je razširjena posebno med ženskami, ki delajo v tekstilni industriji. Pri tem je treba vpoštevati, da je v tej industrijski panogi tudi zelo razširjena delna zaposlenost: 20-30 ur na teden.
Pri moških brezposelnih pada v oči, da je brez dela tudi mnogo starejših de'avcev, torej takih, ki so že uživaii do neke meje senijoriteto. Pomanjkanje dela je torej postalo tako hudo, da so prišli pri odpustih na vrsto tudi delavci s senijoriteto.
Najbolj so pfizadeti po brezposelnosti črni delavci, največ radi tega, ker so navadno brez posebne strokovne kvalifikacije; 6C', vseh brezposelnih spada namreč v skupino nekvalificiranih ali polkvalificiranih delavcev. Med črnci je do 12% brezposelnosti,- torej še enkrat toliko kot je narodno povprečje.
Brezposelnost ni zagrabila samo kmetijstva in industrije, je močna tudi v trgovini, prometu in uslužnosrnih obrtih.
Vsa brezposelnost ne izvira iz gospodarskega zastoja. Velikokrat je povod zanjo zimsko vreme z mrazom, snegom in ledom, to velja posebno za kmetijstvo in vodni promet, kot tudi za stavbarstvo. Povod za brezposelnost je tudi zmeraj večja mehanizacija proizvodnje in prometa, znana v javnosti pod besedo avtomatizacija. Zmeraj več dela opravljajo stroji, zmeraj manj pa ljudje. To se čuti posebno v metalnih in kemičnih industrijah, dalje v letalski in električni industriji.
Računati moramo torej s tem, da bo število brezposelnih ostalo tudi zaradi tega, ker se danes ljudje na splošno manj radi selijo kot nekdaj. Včasih so šli “s trebuhom za kruhom.” danes se vsak skuša držati na mestu, kjer je.
Kareri kraji so najbolj prizadeti po brezposelnosti? Na prvem mestu je tistih 100 gospodarskih okolišev, ki jih federalna uprava smatra za “okoliše v krizi.” Ti kraji ležijo po vsej dežeM. Zanje namerava federacija izdelati poseben program za pomoč.
Okoli polovica vseh brezposelnih živi v državah: New York, Pennsylvania, Ohio, Illinois, Michigan in Californija, odstotek brezposelnosti znaša v teh državah 7-12%,. V drugih državah je sicer brezpose'nih manj, toda odstotek je v nekaterih veliko večji od onegA v omenjenih 6 državah. V državah Alaska, Montana, Washington in West Virginia znaša povprečno število brezposelnih 12 odstotkov.
Posebno prizadeta po brezposelnosti so nekatera industrijska središča, kot Detroit radi avtomobilske industrije Youngstown, Johnstown, Pittsburgh, Erie, Wheeling radi jeklarske industrije. V podobnem položaju se nahajajo središča lesne, letalske, tekstilne in metalne industrije.
Najhujša brezposelnost vlada v stavbarstvu (636,000 brezposelnih), trgovini (654,000), uslužnostnih industrijah (604,000), kmetijstvu (202,000) jeklarnah (173,000) tekstilnih industrijah (224,000). To so številke za december, za februar so seveda višje. Cenijo, da bo v tem mesecu vsaj začasno brez posla nad 6 milijonov delavcev in delavk, med njimi precejšen del takih, ki so brez de a že več kot pol leta. Njim bo v prvi vrsti namenjena pomoč, ki jo misli organizirati sedanja federalna administracija.
Ne smemo dalje prezreti, da naše statistike ne zagrabijo vseh brezposelnih. Vpoštevajo samo tiste, ki so iz katerihkoli razlogov kje registrirani. Zavarovanje proti brezposelnosti ni namreč tako široko kot zavarovanje za sta: ost. Cenijo, da je tudi med tistimi, ki niso zavarovani proti brezposelnosti, kakih 5-7% brez dela. Cenijo, da je takih brezposelnih nad pol milijona- Kdor li-ima premoženja, mu pomaga javna in zasebna dobrodelnost.
Kar je pri brezposelnosti v naši deželi slabo, je to, da so podpore proti njej v rokah posameznih držav, ki vsaka po svoje reguMra podpore. Federacija daje samo izredne prispevke in še to le od krize do krize. Višina državnih podpor je seveda odvisna od tega, kdo je v državni upravi na oblasti. Praviloma -imajo konservativci manj smisla za brezposelno podpiranje kot liberalci. To vidimo lepo v tistih državah, kjer oblast prehaja iz rok ene stranke v roke druge. Taka je na primer naša država.
Waukegan, 111. — Razboritost Mon., Feb. 6, 1961 politlkarjev je hudo podobna raaboritosti petelinov. Ponosno in mnogi zraven še izzivalno hodijo gor in dol ob strankinih plotih, kikirikajo in se ponašajo, kalkor da bi znali voditi ta svet po vsemirju samo oni. Taka je podoba njihovega obnašanja in ravnanja.
j ljudi je bil dober, to se mu ne nekaterim celo po hlačah in nič oporekati. Ni pa vsem tako čudnega ni, da tisti, katerim s t za|držanje^vseim po .volji. Mnogi politiko hlače polijejo, potem ^ pričakujejo^ ds bi jih mo-protestirajo. Saj jaz bi tudi.
Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sesta/vkov pok. urednika J. Debevca.	— Ured.
p P Q Q O O J> 0 0 OOP o 0 o o o o Q O O P Q Q 0 Q
Tako so rekli, da so cerkniški škrici ali liberalci skušali očrniti dekana Kunstlja pA posvetni , v	.....v ., ,. ,	gosposki. Ovadili so ga, da ne
ral župan radi političnih ali i a- 0pravi cesarske maše, kakor se kih drugih ozirov pitati z “zlato to	jn da gre 1Zipred oltar_
ŠKI “BALKAN.” — Več kakor žlico.” Nekateri so mu zameri-j.a poprej) predno pevci odpojo polovico devetnajistega stoletja % ^er upošteval in nak onje- ceisarsijco himn0. Pri dekanu se je bil balkanski polotok, če ga va,l	sJužb raznim o ^ javjj orožnik, ki mu je razlo-
moremo po zemljepisni legi ime- stranke priporočenim prosi cem, , da ^ imelo tako grdo obna-novati, polotok, nekako kotišče Tem Sabonjian odgovarja, da on '-anje do presvetlega cesar j a lah. večnih političnih spletk in rova- J6 župan vsem prebivalcem Wau_ ^	posledice. Dekan je ob
njenj, ki vladarjem in vladam J kegana in ne samo nekaterim in evropskih velesil niso dali miru. ^a mora biti do vseh enako upo-Zdaj je v območju in sferi ame- števajoč. Vsled tega mu je red.
na demokratska stranka odrekla
Ko se je v začetku januarja sestala v Springfieldu iliinoiška zakonodajna zbornica, v kateri sedi zdaj po zadnjih volitvah 89 republikancev in 88 demokratov, je zborovanje »tvoril državni tajnik Charles F. Carpentier, ki je edini zmagal kot republikanec v zadnjih volitvah za izvršne urade naše države. Bivši governer Stratton je v volitvah zgubil in demokrat Otto Kerner je zdaj novi governer za te pri-hednje štiri leta. Ta stran je sicer rešena. Ni pa vse zadovoljivo v zakonodajni zbornici. Tam imaljo kakor kažejo številke 1 glas večine republikanci, pa si mislijo, tu bomo pa mi gospodarili po republikansko, ker mi smo za ene “hlače” številnejši, kakor pa demokrati. Kakih pet republikancev menda, tako na tihem sodeluje z demokrati, menda radi gotovih položajev in gotovih naklonjenosti, katere po-litikarji delijo med seboj, kakor kaka mama gospodinja, k deli ocvirke” članom družine in služinčadi. Novi governer in chi-caški župan Daley, o katerem pravijo, da ima vse illinoiške demokrate na “žnorci,” sta mislila, da bodo vse lepo “rešili” in “uredili,” par dni pred inaugu-racijo (vstoličenjem) novega governer j a s tem, da so Sklicali izvoljene poslance v državno prestolnico, da bodo tam ugotovili njih izvolitev in jih proglasili za pravomočne zastopnike v zakonodaji. Na tem sestanku pa je par republikanskih zastopnikov manjkalo in tako se je zgodilo na tem sestanku so bili demokrati za par glasov v večini. To je spoznal državni tajnik Carpentier in je videl, da republikanci niso v večini na tej seji, da ne bo moč izvoliti za pred-sedatelja zakonodajne skupščine republikanca, zato je otvoril Zborovanje, objavil navzočim kar je imel za objaviti uradnega, nato pa na hitro roko po 19 minutnem zborovanju tistega dne zaključil. Demokratom pa to ni bilo všeč, ampak so ostali v zbornici in takoj glasovali za svojega kandidata za predseda-i/ Jja zbornice in so izvolili po~ ‘ lanca Paula Povvella za predse-datelja zbornice, ki je nato Vodil zborovanje istega dne. T0 pa je ' Vo tisto ‘peteiinje izzivanje” za republikance, ki so takoj ugovarjali, da je to nepostavno in ni v skladu s parlamentarnimi dcločkami za take slučaje. De-.mekrati pa oo trdili in vstrajali, d? je vse prav. Zadevo so na to naslednji teden izravnali in nekako “poštimali.” Povzročil pa je slučaj šum, kakoršnega povzroče na kakem dvorišču ali vrtu kaki petelini. Menda pač mislijo, kar takole se tudi ne damo, da bi nas kdo “rihtal” izza vsakega pleta.
Taka je politika, včasih cisti, ki jo nosijo v skledah na mizo se po nerodnosti malo spodtaknejo, pa se polije “župa” po mizi in
riškega kontinenta tako kotišče Kuba. Nastalo je po zaslugi politično zmedenega Fidela Castro, ki se je predal s svojim v Moskvi izurjenem bratom v naročje komunizma. Povod za to je v j gotovi količini prispevala tudi naša politika, ki je preveč brezbrižno stala ob strani, ko so za ta pojav na Kulbi delovale vse razne okoliščine. Zdaj je prepozno to izpraševanje vesti, zdaj je treba gledati v oči nam nev-šeonim pojavom na Kubi, ki je postala s temi pojavi za nas neljubi, pa zraven tudi zelo nevaren političen vulkan.
V Havani so tekom zadnjega leta sedeli v vseh vodilnih državnih uradih poleg sedanjih kubanskih političnih figur, komunistični politični strokovnjaki, ki jih je Moskva pripravila in'izučila posebej za kubanske slučaje. Ti so diktirali vso politiko v Havani, da je ta “podržavila” (v resnici nasilno zaplenila), vse imetje ameriških investorjev, kakor tudi domačih. Cenijo, da je komuni®tičpa kubanska vlada zaplenila nad $1,500,000,000.00 razne vrednosti. Poleg te komunistične gospodarske politike (ki jo vodijo komunisti po geslu: vzemi vse, kar se vzeti kaj da), zdaj nevidne sile, ki širijo meje komunističnega vpliva p,o svetu, tajno oborožujejo< Kubo. Ladja za ladjo prihaja, tako pravijo, iz “morske prostranosti” in odlagajo na Kubi razno prtljago, katera ne predstavlja kakih otroških igrač, pač pa velike težke tanke, najmodernejše brzostrelke in kaj se ve, če ne še kaj hujšega: “neuklerskih igrač.” Vse to pred našim pragom!
Upajmo, da v Washingtonu vse to vidijo, kaj se godi in pripravlja na tem novo nastalem “ameriškem Balkanu”! Ko je Hruščev lani hlačal po naši Ameriki, je grozil: “Mi vas bomo pokopali!” Mi smo se mu takrat posmehovali češ, Nik ima široka usta in po diplomatsko govoriti ne zna, pa govori talko. Meni se kar zdi, da smo se motili pri našem ocenjevanju njegove drznosti. Zgodovina pa uči in dokazuje z mnogimi slučaji, da je brezbrižnost in pa prevelika po-pudljivost pokopala marsikatero velesilo v preteklosti. Saj je bilo še včeraj, se ne spominjate, ko je strel na Balkanu v Sarajevu upropa&til avstro-ogersko monarhijo. In kako so podcenjevali Balkan. S par žandarji se da krotiti Balkan, so mislili. Ne gre za velikost kake državice, gre kaj lahko n art an e, če nastane v njej požar. Ogenj se začne največkrat v kakem malem kotu, revni bajti ali lopi, pa se razširi in uniči cela okrožja. To je treba imeti Pred očmi. Kuba je za enkrat mali “ameriški Balkan,” je pa lahko nevaren za ves svet! ! !
* KANDIDATI ZA ŽUPANA IN DOMAČA POLITIKA.' — Podtika je nekaka klobasa, ki mho-jjim ugaja in mnogim je priljubljena. V vsakem slučaju je za to svoje vrste vzhrok in razlog. Pravijo pa, da v politiki, pa pri jeilbščini ne moreš vsem ustreči,
podporo in je imenovala svojega kandidata za primarne volitve in sicer Franka Wallin, ki je že županil našemu mestu v času | med 1941 in 1949. Kako bo to vse izpadlo, bodo pokazale primarne volitve ta mesec, ko bomo izbirali kandidate v strankah za župana našega mesta, katere končne volitve se bodo vršile v aprilu.
To kar se tiče političnega trenja med demokrati pri izbiranju kandidatov za župana. O kandidatih drugih strank, če bo priložnost pa ob kaki drugi priliki.
* MALO ŠALE, MALO TEGA, MALO ONEGA:
V Gorici imam še živo sestrično. Njen mož je precej nekega šaljivca, to vem še iz časov, ko sem, bil pri njima pred kakimi 52 leti. Oba sta že v letih in to takih, kakoršnih ne dočaka veliko ljudi. Pa sta še vedno vedra, šaljiva in zabavna. Na moje zadnje pismo njima, mi je na dolgo odgovoril in razmere tamkaj pa po njegovem pesniškem navdihu tako le pojasnil:
“Vprašuješ, kak je tukaj? Odgovarjam: Dobro vse!
Lačen nisem, žejen ne, bogat tudi ne — a kaj to?!
Zdaj ko vsak na luno upa, več na svetu ni obupa, kot nekdaj!
Vsak načrte ima svoje, ta rad pleše, drugi poje, skrb s sveta je zdaj!
Kaj prihodnost nam je mari, saj nekdaj mi bomo stari, kot so drugi zdaj!
Mari nam ni imovina, da le kvarte so pa vina, da nam da oštir!
Slabša kot sedaj gotovo, bodo ne življenje novo, čemu bi skrbel!”
Ko sem prebral, sem sam pri sebi vzkliknil:	Tipični goriški
veseljak! Taki so bili, ko sem bil jaz tam svoj čas in smo hodili v Brda pit tistega sladkega, po katerem smo peli im hodili, kakor bi nas sape prizdigovale. Lepa sončna Goriška, pol te zdihuje pod Lahi, pol pod Titovimi komunisti. Nilkidar prosta in svobodna, a tvoji ljudje korakajo naprej s pesmimi na ustih! Lep zgled daješ in upanje in skozi upanje vedi pot v boljšo bodočnost. Bog te spremljaj in pripelji k cilju, o katerem je preroško pel in napovedaval Tvoj dobri sin Simon Gregorčič.
— “POTREBEN DEL ČLOVEŠKEGA TELESA?” — V neki kavarni pravijo, da sta debatirala neki zdravnik in neki gost. Govorila sta o raznih boleznih. Pa pravi gost:
“Gospod doktor, slepič je n. pr. čisto nepotreben del našega telesa. Človek bi mogel prav iahko živeti in izhajati brez slepiča. Le zakaj ga imamo?”
Zdravnik pa mu odgovori: “To
ljubil, da bo poslej v tem oziru vse drugače. Kdo drugi, recimo civilna oseba, bi rekel: “Le počakajte, hudički, vam jo bom že zagodel, da boste pomnili, kdaj ste me tožili.” Gospod dekan pa, če je imel morda take hude misli, jih je Obdržal lepo zase in čakal, da bo prišel zopet 18. avgust, ki je bil rojstni dan cesarja.
Prišel je spet 18. avgust. Oznaljiena je bila cesarska maša. Prišli so vsi uradniki, fincarji in orožniki, ki so bili vsi cesarske osebe. Točno ob devetih je stopil dekan Kunstelj v zakristijo. Prav nič se mu ni mudilo. Pred cerkvijo se je ustavil pri županu in pri drugih možeh in jih prijazno povprašal po zdravju, letini in živini, otrocih in drugem, o davkih,, o bolnikih in o' sinovih, ki služijo cesarja. Šele, ko, je vse to opravil, je stopil v zakristijo ali žagrad, kakor
lahko živel brez slepiča, toda težje pa bi živeli zdravniki!”
— TAM NEKJE POD COLO-RADSKIMI GORAMI blizu Denverja se je zgodilo menda to zadnjo jesen. Bilo je lepo nedeljsko popoldne. Sonce je grelo, kakor ob sv. Lovrencu in Denverčani so v velikem številu odšli v gorska in podgorska letovišča tisti dan z namenom, proti večeru se vrnemo domov. Pač lepe misli in lepi načrti. Vse je šlo lepo in dan je potekel kar najlepše. Toda letoviščarjev je bilo več kakor druge dni. Prevozne družbe, ki obratujejo buse med podgorjem in mestom na to niso računali. In ko se je zadnji bus okrog polnoči odpravljal nabito poln potnikov, da odpelje je še vedno tiščalo vanj kakih sto potnikov. Zavedali so se, da je to zadnji bus za tisto noč in so ugovarjali: “. . . da ne morejo razumeti, da ni dovolj prostora.”
Voznik busa jim je pa tako le pojasnil;
“Ljudje božji, prostora je dovolj, a le za toliko ljudi. Vas ljudi je preveč! Zakaj se niste pogovorili preje, ko ste odšli na te izlete, koliko vas lahko gre na nje?”
Ta nasvet in ta tolažba pa menda ni preveč blažilno vplivala na one, ki bi radi šli na bus.
— Pa še drugič kaj in o čem drugem. Vsem lep pozdrav in vse najboljše!
Vrhenšk Tine.
pa ravnaj še tako previdno in je že res, človek bi res mogel in
Osmi v $sw
New York, N. Y. — V soboto, 11. februarja, zvečer ob osmih so vabljeni rojaki in rojakinje v cerlkveno dvorano sv. Cirila na Osmo na predpustno veselico. Igral bo orkester Planika, dekleta bodo pa postregla z mesenimi klobasami in Vincem,- pa seveda tudi s kavo, če bo kateremu ta boljše 'teknila.
Ker je čisti dobiček namenjen fari sv. Cirila, so vsi rojaki in rojakinje še prav posebno vabljeni. Naj bi nihče ne izostal! Naj bo to zopet eden izmed naših domačih slovenskih večerov! Vstopnina je $1.00.
Na svidenje na pustno soboto!
J. V. T.
smo rekli pri nas.
Ko je stopil na prižnico, je govoril na dolgo in široko, kot še nikoli tako ne. Rekel je sam pozneje prijateljem, da je vezal otrobe, samo da bi pridigo raztegnil. Po cerkvi je vse zehalo, posebno cesarski uradniki, ki drugače niso hodili v cerkev. Toda ven si ni nihče upal, ker je bila to cesarska maša.
Ko je nehal s pridigo, so si ljudje oddahnili misleč, da jo je konec. Toda dekan še davno ni končal na prižnici. Po pridigi je pokleknil kaf na prižnici, povzdignil glas in ginjeno vzdihnil:
“Molimo zdaj iz vsega srca sveti rožni venec za našega preljubega cesarja Franca Jožeta.” In je začel z najbolj dolgočasnim glasom vleči in je vlekel vse tri v dele rožnega venca.
Liberalci in cesarski uradniki so trpeli neznosne muke, a nihče si ni upal zapustiti cerkve, ker so vsi vedeli, da gie za tiho maščevanje in bi jih kdo mogel zaradi tega prijeti in zatožiti na višjo oblast, da. niso strpeli do konca pri cesarski maši, ta kor so sami za tožili gospoda dekana.
Ko je odmolil vse tri dele rožnega venca, so se motili, če so mislili, da je že vsega konec.
Predno je stopil s prižnice, je naznanil z razločnim glasom, da bo v počastitev cesarjevega praznika darovanje ali “ofer” za občinske reveže. “Kajti, tako se bo presvetli spomin najbolj počastil,” je razločno pojasnil vernikom in liberalcem. In je bilo darovanje. Sam gospod je stal pri oltarju in pri vsakem dobro pogledal, koliko je dal v po_ čast cesarju.
Nato je bila maša. Tako pobožno in razločno počasi je nikoli poprej ni imel. Končali so vso pobožnost v cerkvi šele ob pol enih. Pomislite: od devetih do pol enih! Na koncu so cerkveni pevci odpeli še vseh pet kitic cesarske pesmi. Malo je manjkalo in lilberalčke bi morah znesti iz cerkve, tako so bili zdelani. Ampak vse so voljno prenesli za presvetlega cesarja.
Približal se je zopet cesarjev rojstni dan čez eno leto. Takrat se je pa oglasil pri gospodu dekanu	naj višji češarki
uradnik in je po dolgih ovinkih sočutno govoril gospodu dekanu, da je že star, da težko marnje in da on kot cesarski človek nima prav nič proti, če bi io cesarsko mašo opravil kar kaplan. Dekan se je navidez upiral, da ima kaplan druge opravke, da .se vendar spodobi, da ima cesarsko mašo dekan in ne kaplan. Tudi ne mara, da bi ga zopet kdo zatožil, je poudarjal, zato bo kar on sam maševal. “Ne pustim si očitati,” je rekel dekan, “da bi mi spet kdo očital in tožil pri cesarski oblasti, da nimam srca za svojega preljubega cesarja Fran-eeljna.”
Ko mu je visoki cesarski uradnik na vso moč zatrjeval, d'a ne bo nihče radi tega kaj slabega mislil o njem, se je dekan šele vdal in obljubil, da bo imel cesarsko mašo kaplan. Vsi uradniki in liberalci po Cerknici so se globoko oddahnili, satj so vedeli, da bodo v eni dri že lahko pri 'Žumru pili.
“In nikoli več nisem imel cesarske maše,” je sms je povedal dekan Kunstelj.
Poročila za gluhe
' Na t e 1 e v i zijskem zaslonu sprejemnika, naravnanega na kanal v Tennesseeju, se pojavi hkrati z napovedovalcem, ki sporoča najnovejše vesti, tudi napovedovalka, ki iste novice posreduje v “govorici” za gluhe.
Televizijska postaja oddaja enkrat tedensko tudi filme, katerih dogajanje spremlja s komentarjem .ista napovedovalka, ki sama sliši in tudi govori, vendar je hči gluhonemih staršev.
— Večina posušenih jajc uvozijo Združene države iz Svedvske.

Aleksander Petofi:
KRVNIKOVA VRV
ROMAN
“Ali ne boš molčal? Ti gr-tli pob!” je vzklikala babica 2 narejeno togoto. “O, gospod, ta fant je tako pogumen, da se vsa okolica ne upa sprijeti se z njim. Nedolgo od tega • • Dobra starka se ni mo-ffla nagovoriti ob vragolijah Mojega sina. Poslušal sem jih 2 veseljem, ker je vsaka iz-^ed njih pričala o njegovi plameneči duši, o njegovem plemenitem srcu in o njegovem bistrem razumu.
“Ti si vrl deček, moj sin,” sem mu rekel, ko je babica u-tihnila, in sem ga potrpljal po tamenu. “IZadovoiljen sem s teboj.”
“Da? Oče, to me zelo veseli, tudi jaz sem zadovbljen z vami.”
“Ne vikaj me, sin!”
“Kako naj vam rečem?” “Ti!”
‘Prav. Torej ne z vami, am-Pak s teboj.”
“In zakaj?”
‘Ker si tako zvesto skrbel 2a nas.”
“O, gospod . . .”
“Imenujte me svojega sina, mati,” sem prekinil starko, ki Ie bila segla svojemu vnuku v besedo.
‘Torej, moj sin, oprosti, da •se ti še nisem zahvalila.” ‘Zakaj?” sem vprašal začuden.
‘Za tvoje pošiljke.”
“Za katere pošiljke?”
“Za denar.”
“Denar?”
v S kateri msi skrbel za na-Se potrebščine.”
“Jaz?”
Prejemala sva ga točno.”
“Ne norčujte se, mati!”
Kako naj bi se norčevala!”
‘Tedaj me zasmehujete?” “Bog vari . . .”
‘Poda jaz nisem pošiljal
nikak .	.”
Iz kakšnega vzroka bi ta-Jll> moj sin?”
y Ne bi imel vzroka za to, c‘e bi ga res pošiljal. Vseh teh , eset let me je bolelo samo to, er do danes nisem imel sred-
S.ev’ cin bi pomagal vam in
sinu.”
v “Ne razumem te,” je rekla 2enska strme.
In jaz ne razumem vas,” ‘Sem ji odgovoril.
Denar je prihajal tako red-n o .	”
T° je prav tako razveselji-lenkor mi je nerazumljivo, je prinašal?”
Stari Janez, ki me vedno je dejal moj sin. ^Kateri Janez?” la, ki prav zdaj vtika svoj Krdi nos skozi vrata . . .” stopi) je moj nekdanji slu-i Zaslutil sem, zadeva mi e Postajala jasna.
Janez! sem vzkliknil ves kanjen.
“Moj gospod, moj ljubi, do-D gospod!” je vzkliknil ta še 0lJ prevzet.
.11°tel mi je poljubiti roko, •laz sem ga privil na prsi.
vi ste še vedno tako
v" P.'1’ kakor Me bili,” je go-(,ril zmedeno.
bil,
“In ti
si še boljši, kot si
^ sem mu odgovoril. “Ja-^ez, oče si bil mojemu otro-lj^.kpko naj se ti za to zahva-
^ Janez seje delal začudene-
^a’ va se mu je to tako slabo po-
1 c bo, da se je še huje izda-J HI.
Ne taji, Janez,” sem mu ,ekel- “Priznaj, da si bil naš
dobrotnik.”
.] Ja malenkost sploh ne za-c uži tako lepega imena, go-‘NhicI. če ste me pa zasačili, pzmam, da sem tu pa tam mi nesel kak goldinar . . .”
“Lažeš, Janez,” je dejal moj sin, “ker ni bil samo kak goldinar.”
“Ne govori vendar kaj takega, žlahtnik, za božjo voljo,” je dobrohotno karal mojega sina.
“Slišiš, oče, vedno me zmerja za žlahtnika.”
“Lopov bi bil, če bi te zmerjal,” je vzkliknil Janez skoraj z jezo.
“Nihče me ne kliče za žlahtnika kot on.”
“To mi je vse eno,” je odgovoril Janez. “Kdor je sin mojega gospoda, ta je zame žlahtnik.”
“Je že vse dobro in prav,” sem ju prekinil, “le ne prepirajta se! Janez, Janez, še enkrat, še stokrat hvala! Vem, da si trpel pomanjkanje radi svoje dobrosrčnosti . .
“No, že vidim, da vsi greste uad me,” je rekel dobri fant skoraj okupno. “Ne govorimo več o tem. Ni vi’edno besede. Vi veste, gospod, da nič kaj ne ljubim zabav. Oženiti pa se nisem hotel, ker sem imel pred očmi strašen vzgled, kam človeka lahko privede ljubezen. Zato ni bilo zame, tihega !ijn samotarskega človeka, nobena umetnost storiti, kar sem storil. Poleg tega sem imel dobro plačo. Tudi zdaj imam zelo dobro službo . . . a še danes jo odpovem.”
“Zakaj, Janez?” sem ga vprašal.
“Zato, ker ste se vrnili. In če lahko služim vam, ne man ram služiti nikomur drugemu, če me zopet vzamete v službo.”
“Vzeti v službo? Jaz bi te že vzel v službo, Janez, a te ne morem.”
“Zakaj ne?”
“Ker nimam denarja, da bi mogel vzdrževati slugo.”
“Nimate? Obžalujem. Toda veste kaj, gospod . . . saj še ostanete tu?”
“Da, toda ne vem, kako dolgo.”
“Tako dolgo kot boste o-stali, bom prihajal pogosto sem. če boste česa potrebovali, mi kar ukažite ... O, av!” je nenadoma vzkliknil in se zgrabil za uho.
Moj sin se je glasno zasmejal.
“Toda, žlahtnik,” je nadaljeval Janez, “bodite nekaj trenutkov na miru! Vedno dela tako. Papir stlači v kroglico ki mi jo nenadoma vrže v uho. Še oslovsko uho je občutljivo.
Toda to vam bom že povrnil } >
“Saj sem vam le jaz vrnil od zadnjič,” je trdil moj sin.
“Hm, zdaj sem se spomnil,” je vzkliknil Janez, “da se mi mudi. Kaj prej nisem mislil vstopiti. Toda ker sem bil že tu v bližini, sem si mislil, bom pač nekoliko vstopil. Torej jutri se vrnem, gospod, ali kakor hitro mi bo mogoče uteči. Dotlej se priporočam. Saj ni treba, da vam povem, kako me veseli. Priporočam se. Zdravstvujte, žlahtnik, in naučite se naloge do jutri, sicer bo pela šiba.”
To je Janez naglo zdrdral in odhitel. Brez dvoma ne zato, ker je imel nujno opravilo, ampak ker je opazil, da se mu namerava zahvaliti tudi Bedna mati.
“O, ti grdi Janez,” jo zaklical moj sin za njim. “Vedno govori o ‘šibi, a vendar ve. da sem prvi v šoli.”
“Prvi si, moj sin?” sem ga vprašal.
“Prvi, oče. četudi je Tone Deregi prinesel učitelju dva zlatnika. Videl sem. Ignacij Heidinger mu prinaša peciva.
FEBRUAR
I
i
19
,26
LL,
l6JlL
mi
2M1
271128
’Ulito
15 16117118
M!24j;25
I I. i J
KOLEDAR
društvenih
prireditev
FEBRUAR
11.—Štajerski klub priredi pri
Erštetu za svoje člane in vpeljane goste, predpustno veselico (maškerado).
11.—Pevski zbor TRIGLAV priredi maškeradno veselico v Domu zap. Slovencev na 6818 Denison Ave.
11.	—Oltarno društvo fare Marije Vncbovzetc priredi družabni večer v šolski dvorani.
12.	— Lilija priredi v Slov. domu na Holmes Ave. “Veselo pustovanje”.
12.—V novi dvorani pri Sv. Vidu bo predpustna veselica s plesom.
MAREC
5.—Glasbena Matica poda koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Začetek ob štirih.
11.-12.—Sejem, modna razstava in predstave peke v farni dvorani pri Sv. Vidu pod pokroviteljstvom Slovenske ženske zveze v Ohio. Modno razstva-vo bo pripravila Grdina’s Bridal Shop.
19.—Slovenski oder bo podal v
dvorani pri Sv. Vidu Gregori-
novo pasijonsko igro “V času Obiskanja”.
APRIL
9.^—Pevski zbor SLOVAN poda
svoj pomladanski koncert v AJC na Recher Ave.
80.—Pevski zbor Planina priredi
pomladanski koncert v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne.
MAJ
7.—Podružnica št. 47 SŽZ praznuje 30-letnico svojega obstoja z okusno večerjo in domačo zabavo v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave.
7.—Pevski zbor TRIGLAV poda letni koncert v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. Po koncertu domača zabava v Slov. domu na 6818 Denison Ave.
14.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu MATER INSKO' PROSLAVO.
NOVEMBER
26.—Pevski zbor SLOVAN poda
v AJC svoj jesenski koncert.
Tekma telili stirkačev
Enkrat na leto tekmujejo udomačeni,sloni V Tajskem par-ffozdnem naselju.
Zaman bi iskali ime Ban Me se, gosti pragozd, ki v njem živi Thuo na tajskem zemljevidu, množica ptičev in drugih živali. To je večje naselje sredi indoki-tajskega pragozda pod pobočjem pogorja Taj. Kakih pet ali šest stez pelje v to vas. V nekaterih hišah s koničastimi strehami so prodajalne v glavnem za špecerijo- in drugo,,.drobnarijo; vodijo jih Kitajci. Kdaj pa kdaj se prebivalci te vasi zberejo na sejmu, kamor pripeljelo tudi drugi ljudje iz pragozda prašiče, pletene košare in opij. Proti večeru se spet razidejo v gozdove.
V valovih se dviga lesketajoči
Toda radi tega je Tone le drugi in Ignacij tretji . . . a po pravici ne zaslužita niti tega.
Jaz sem še zmeraj prvi. Zato so tudi hudi name. S čim drugim se ne morejo maščevati, zato me vedno vprašujejo:
‘Ti, kje pa je tvoj oče?’ Doslej jim nisem mogel odgovoriti na to, večkrat sem tudi jokal. Ijejo in osvežijo v tekoči vodi,
V sušnih mesecih se boči nad gozdovi vijoličnomodro nebo, v monsumskem času pa se izoblikuje na obzorju zlatordeče morje oblakov. Po navadi je jasno do poldneva, potem pa se sinjina sprevrže v sivino, ki poprime v nekaj urah dobesedno črno barvo. Nad pragozdno pokrajino se z bliskom in gromom razbesni nevihta.
Po enkrat na leto se zberejo prebivalci gorskih dolin in pobočij v tem naselju, da pokažejo svoje slone v svojevrstni dirki. Tajski kmetje nosijo sicer le kratke hlače, v prazničnih dneh pa si nadenejo lahko, z rdečimi črtami okrašeno oblačilo, podobno rimski tuniki, lase pa si oblikujejo kot nekakšen turban.
Popoldne se začne velika tekma. Ljudje vneto stavijo na slone, ki jih lastniki najprej okop-
na startno črto, nato pa se razvname tekma, med katero sloni topotajo po gozdni stezi in nazadnje po pobočju navzgor k cilju.
Z vseh strani prihajajo radovedneži, zakaj slonja dirka je dogodek leta. Marsikdo je ves teden na poti, preden dospe v vas. Če pride prej monsum, se spremenijo pragozdne steze v močvirne kotanje, zato vsi udeleženci ne pridejo pravočasno na dirkališče.
Po navadi se pomeri v dirki kakih štiri sto slonov. Takole: slonji vodnik stoji tik za veliki-in) uhlji svoje živali, njegov pomočnik pa se ujame na slonjem hrbtu. Z ovijalko, ki jo pritrdi na verigo — to uporablja namesto vajeti — se obdrži v ravnotežju. Oba gonjača imata palico s kovinsko konico, s katero slona na startu spravita v dir in ga spotoma podžigata. Žival zatrobi in poskoči od bolečin, uiti skuša v pragozd, vendar jo s kriki in udarci spet spravijo na tekmovalno stezo.
Svojevrsten je pogled na to “težko dirko”, saj štiritonski velikani divjajo po pragozdnih stezah s hitrostjo do 30 km. Kakor prihajajo na cilj, tako jih posebni vodniki peljejo v gezd, da se počasi umirijo. Kake četrt ure kasneje se prvi trije pokažejo občinstvu, ki stoji na cilju v gostih vrstah. Najboljši slon dobi od gospodarja poseben o-brok izbrane trave, njegov lastnik pa spravi nekaj tisoč pia-strov.
Zdaj naj me vprašajo, pri Bogu, jih bom že naučil, to mi lahko verjamete. Sicer pa nisem nikomur ostal česa dolžan. Če sem dobre volje, pretepem vse, naj jih je še toliko v razredu.”
(Dalje prihodnjič)
potem pa jih z izdatnim obrokom spravijo v “športno formo”. Čez čas se začno zbirati pod drevjem. Zlagoma plezajo vodniki na hrbte svojih živali in se z njimi sprehodijo po senci, da jih pripravijo na bližnjo dirko. Po šest slonov se postavi
fem*:dyev program o podpori brezposelnim
danes pred Kongresom
Danes bo 'predložen Kongresu načrt zvezne vlade o podpiranju brezposelnih iz zveznih sredstev.
WASHINGTON. D. O. — Federalni tajnik za socijalno politiko Goldberg je že v petek izjavil, da bosta Kennedy in on danes dostavila Kongresu načrt, kako naj se uredi začasno dodatno podpiranje brezposelnih. V glavnem se bo predlog opiral na dosedanji način podpiranja. Federacija bo dobila od Kongresa zakonsko pooblastilo, da posodi posameznim državam, ki so v zadregi za denar, potrebne vsote, da bodo države lahko podpirale brezposelne tudi pb preteku 26 tednov in sicer za dobo 13 tednov.
Države bodo pozneje posojila vračale, kajti imele bodo povečane dohodke iz višjih prispevkov za brezposelno zavarovanje; zakon bo namreč dvignil gornjo mejo za računanje prispevkov od $3000 na $4,0C0. Davek bodo plačevali kot do sedaj le podjetniki. Kalkulacija predvideva, da
se bodo prispevki za brezposelno podpiranje povečali za okroglo $950,000,000, kar bo zadostovalo za kritje brezposelnih podpor za dodatnih 13 tednov. '
Kandidatov za dodatne podpore je menda že okoli pol milijona. Načrt zakona tudi predvideva, da bodo dodatne brezposelne podpore deležni tudi vsi tisti delavci in nameščenci, ki so izrabili svojih 26 tednov do 31. oktobra 1.1. Po-seebn zakonski načrt hoče vključiti v brezposelno' zavarovanje tudi otroke brezposelnih.
V Kongresu bodo začeli zakonski načrt ,obravnavati sredi tega meseca. Upajo, da bo načrt kmalu uzakonjen. Nihče pa ne Ve, v čem ga bo Kongres spremenil, kajti tam ni samo dosti zagovornikov zakonske-skega načrta, ampak tudi dosti nasprotnikov.
flepirblikanci krifmrafo predsednikove predloge za sosiafno zakonodajo
WASHINGTON, D. C. — Republikanski senatorji in kongresniki so začeli s polno paro kritizirati Kennedyeve izjave in zakonske načrte, posebno njegovo socijalno zakonodajo.
Ker ne morejo biti proti taki zakonodaji, so odkrili, da Kennedy prav za prav vporab-Ija v praksi samo stare Eisen-howerjeve politične ideje, do-Čim v besedah obeta same novotarije. Republikanci so na primer dognali, da je Kennedy na zadnji svoji tiskovni konferenci, preteklo sredo pobral iz Eisenhowerjeve ropotarnice kar 8 različnih idej in jih označil kot svoje.
Ker so republikanci v manj-jšini, niso sami po sebi nevar !ni za Kennedyeve zakonske
naqrte. Nevarni so samo njihovi zavezniki iz vrst južnih konservativnih demo kratov, posebno tisti, ki so predsedniki kongresnih odborov in komisij. Nekaj takih demokratov je že napovedovalo, da bodo vsak federalni izdatek prerešetali ravno tako kritično, kot so to delali pod Eisenhower-jevim režimom.
Kennedyu se radi tega še ni treba bati, da ne bi svojih političnih zakonov mogel spraviti skozi Kongres. Vprašanje je le, kako jih bodo njegovi nasprotniki premesili v odborih.

'gill
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA
Antona Yerman
i
ki nas je zapustil za vedno dne 5. februarja 1959
Že dve leti počivaš v hladnem grobu,
ni ga pozabljenja.
Žalost nam trga srce in solze nam zalivajo oči, ! ker je vse tako prazno, kar Te več med nami ni.
Tvoji žalujoči:
MARY YERMAN, soproga SIN in HČERKA.
ZET in SNAHA in VNUKI
Cleveland, O., 6. februarja 1961.
Kennedy e va administracija idaje denar za javna jdela
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy je odredil, naj se $724 milijonov takoj razdeli za javna dela med tiste države, kjer je brezposelnost največja. Med njimi je tudi Ohio; dobil bo za nove ceste $38.6 milijonov.
Denar bi bil moral biti nakazan šele 1. aprila za zadnje tri mesece sedanjega proračunskega leta, pa ga je Kennedy poslal že sedaj. Guverner DiSalle bo zato že sedaj lahko razpisal licitacije, kajti tehnične predpriprave so že davno narejene. Z deli bodo torej lahko začeli, kakor hitro bo dovolilo Izimsko in pomladansko vreme stavbena in zemeljska dela na prostem.
Država Ohio bo iz lastnih dohodkov letos vložila v gradnjo cest $323 milijonov.
Hranite denar za deževne dneve —kupujte U. S. Savings bende!
Zenske dobijo delo
Gospodinja
Dobi svojo sobo in TV. Samo 2 odrasla, nič otrok. Lahko hišno delo, preprosta kuha, v novi hiši na Heights, vse na enem nadstropju. Za prosti dan se dogovori. Večja plača pravi osebi. Kličite HO 9-1913.	(27)
MALI OGLASI
Na 1053 E. 71 St.
blizu St. Clair Ave. oddajo 3 čiste sobe. Spredaj! Kličite EN 1-0989.	(27)
Stanovanje se odda
Štiri sobe in kopalnica na 1126 E. 76 St. zgoraj. Za pojasnila kličite IV 1-3940.	(26)
VICTOR P. ZALETEL 814-818 E. 185 St.
above General Furniture Call IV 6-0200 for appointment
ACCOUNTING — AUDITS — INCOME TAX SERVICE 18 Years of Experience
Registered by Accountancy Board of Ohio
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite
se do nas
JGS. GLOBOKAR '
986 E. 74th St.
HE 1-6607
PrijatePs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies
Vogal St. Clair Ave. in E. 68 St.
Se priporočamo
7n POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. No. 1, Rante 44, Newbary, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503
i
S
ZASTAVA V VETRU PLAPOLA — V ospredju je na drogu zastava ZDA v pozdrav novemu reševalnemu čolnu Obalne straže, ko plove v newyorsko pristanišče. .Nov čoln je opremljen z vsemi modernimi reševalnimi napravami in ima na krovu stalno 9 mož. Dolg je 18 čevljev in ima brzino 18 vozlov na uro.
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St.......... 1(002 laikeshore Bivd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene

5

Višarska polena
spisal Narte Velikonja
s
W vjTjsrMMMjrjTjrMJrjr&jrjpjrjsrjrjsrjr*
Dež je še počasi in vztrajno nezkom ter stregla Franci in
padal na opolzko pot. Tu pa tam se je posvetila mlaka v temi. Zefa je hodila oprezno, počasi ter se nerodno lovila na podrsnicah. Matijec je .trpel kakor v vicah.
“Nič srca nima! Prav nič srca nima. človeka bi pustila umreti. Da so ženske takšne! Ona jo kliče, ta pa pravi, da se je preobjedla. Babnica lena, zaspana. Ne ljubi se ji. če bi ji streha gorela nad glavo, ne bi skočila,” se je jezil Matijec ter vlekel žensko čez resje in grmovje.
“Le počasi, Matijec, le počasi, da si noge ne zlomim!” Tako je Matijec klical in vlekel babico k tuji ženi.
In še takrat otrok ni bil živ.
Pri Mohorju se je naselila bolezen.	.
Franca je ležala bleda in onemogla v svoji kamri. Polmrak je bil v sobici. Kakor komaj sluteni pajčolani so se prepre-gale zmršene niti rahlih senc preko sten, padale s stropa ter se dvigale v rahlo zgibanih valovih proti oknu. Na stropu je bil okajen, okrasek dn njegove črte so se prepletale z nitkami v čudne, zdaj režeče se zdaj jokajoče se obraze. Franca je zrla v polomotici vse te sence in pri srcu jo je čudno čudno zeblo.
Dva dni je Matijec opravljal vsa dela v hiši, le Zefa je stregla ter kuhala. Tine je kosil na travniku, toda ni prišel jest domov, temveč je hodil k botri.
“Dokler ne pošlje pome!” je ponavljal sam pri sebi, ne meneč se ne za govorice ne za posmeh delavcev in drugih ljudi.
“Prav imaš, Tine, le drži se!” mu je kimala Kosmačka.
Tretji dan je Zefa dejala Mafijcu:
“Brez ženske ne boš shajal, Matijec, poglej, kako imaš posodo umazano. Delavci godrnjajo nad prismojenim, zeljem. Klan-čarka nima pod milim nebom nobenega dela, njo najmi, ker ni za težko delo. Jaz tudi ne morem biti zmerom pri hiši, ko imam drugod posla.”
“Nanjo pa nisem mislil!” se je razveselil.
In jo je naprosil.
Ženska je še tisti dan prišla. Sama je bila, ker je bil mož spet odšel tesat v dolino. Kar v čumnato se je nastanila z Ja-
kuhala za družino.
Četrti dan so klicali k Franci zdravnika. Dobila je vročino in Matijec se je peljal ponj.
Zdravnik je zmajal z glavo ter naročil Matijcu:'
“Na ženo pa pazite!”
“Na koga?” se je začudil Matijec.
“Na ženo!”
“ISaj ni moja žena!” je zardel Matijec kakor rak. “To je bila moja svakinja!”
“Vseeno!” se je smejal zdravnik. “Pazite.”
“Kako je?” je prikrevsal Mohor.
“Pazite!” sem dejal!
“Da je hudo?” je mežiknil Mohor ves nemiren.
“Lahko postane!”
In se je hotel odpeljati.
“Matijec,” je povlekel Mohor sina za rokav. “Notarja pripelji!”
“Notarja?”
“Da, notarja! Da nam vrne grunt!”
“Ali je ona rekla?”
“Zdaj bomo še vpraševali! Umre nam lahko in potem zbogom grunt. Ali boš še to zaspal? Če nam vrne grunt, no, potem —”
“Oče! Tako je bolna, pa bi jo vznemirjali s to rečjo!”
“Če si pameten! Rečem ti!” “Ali se odpeljeva?” je vprašal zdravnik, vrnivši se na prag.
“Takoj!”
“Matijec, da ne pozabiš!”
In se je Matijec vračal brez notarja; na vozu sta sedela
Klančar in njegov tovariš Brus. ■Sredi ceste ju je bil naložil, ko sta tovorila svoj punkelj z žago in plenkačo.
Klančar je bil vinjen ter se je venomer zaletaval z besedo.
“Kakor gospodar se voziš, Matijec! Še žena ti manjka in o-trok!”
“I, kaj veš?” se je smejal tovariš. “Kaj veš, morda pa že ima kje kaj ugledanega?”
“Kaj bi!” se je zamišljeno o-tresel Matijec.
“Vidiš, da ne reče ne. Ne zanika! Ej, Matijec je tiha voda, kavelj v tolmunu, ki ga ne vidiš!”
“Da je kavelj, tih kavelj v tolmunu?” se je grel Klančar. “Ampak tako sam pa le ne moreš ostati. Žena in otroci so pol življenja!”
“Druga polovica, druga polovica!” se je smejal tovariš. “Posebno otroci. Posebno otroci!” ‘Ali slišiš, Matijec? Posebno otroci!”
“Bom pa koga vzel za svojega! Ali mi daš Janezka?” se je pošalil Matijec. štirideset let.”
“Saj že imam I vedel Klančar, 'ubil!”
“Koga?" se je zaletel pokonci Klančar. “Koga, Janezka?”
“Če g,a daš?”
“Ali si slišal, Brus? Mojega našega Janezka?”
“I, pa mu ga daj!” je menil Brus. “Matijec ima denar in fantičku bo bolje ko pri tebi. Saj še tako pravijo —” je blebetal ter se ustavil sredi besede.
“Kaj pravijo? —” se je zgrozil Klančar.
“Besede! Ali boš kaj dal na jezike?”
“Kaj pravijo?” je stisnil Klančar pesti.
“Nič, bodi no!”
“Kaj pravijo?”
Klančar palico.
“Da ni tvoj!” je nejevoljno.
“Da ni moj!” je bruhnil Klančar. In kakor da ga je popadla blaznost, je zamahnil po Matijcu. Matijec se je zagrabil za glavo ter vznak omahnil Brusu na kolena. Konji so obstali.
“Ali noriš?” je kriknil Brus.
“O, kaj sem storil?” se je za-“Človeka sem
je dvignil dejal Brus
.rife
V BLAG SPOMIN
PETNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBE HČERKE IN SESTRE
JENNY ŽUŽEK
katera je zatisnila svoje mile oči 6. februarja 1946.
POČIVAJ V GOSPODU, DRAGA HČERKA IN LUČ NEBEŠKA NAJ TI SVETI
ANDREW in MARY ŽUŽEK, starši bratje in sestre
Kane, Pa., 6. februarja 1961.
I"”
1893
4**'	***&
'As*
s
'C

v
1981
CHICAGO, ILL.
JV a. znani to in Za.h'Oala
Z globoko žalostjo v srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nenadoma umrla naša ljubljena soproga, mati, stara mati in sestra
JOSEPHINE ŽNIDARŠIČ
Svoje dobre oči je za vedno zatisnila dne 6. januarja 1961.
Pogreb se je vršil 10. januarja 1961 iz Behtnovega pogrebnega zavoda na domače pokopališče v Madison, Ohio.
Naša draga pokojnica je bila rojena dne 22. decembra 1893 v vasi Dane pri Ložu, od koder ie prišla v Ameriko leta 1912.
BEAUTIFUL BUILT-IN
CLOCKS
EASY INSTALLATION ...DO IT-YOURSELF
Precision built, accurate, smartly-styled World famous, fully guaranteed, self-starting movement with sweep second hand. Face 11 inches in diameter. Available in genuine brass or in black finish. Full installation instructions included. Specify style and finish. Shipped post-paid-insured. Inclose check or money order.	$12.95
F. E. Tax Included
CRIPE TOOL MFG. CO. Box No. 96
Owosso, Mich. (25)
Bila je članica SDZ št. 44 in SŽZ št. 14.
V dolžnost si štejemo, da se na tem mestu iskreno zahvalimo preč. g. duhovniku od fare Brezmadežnega spočetja v Madisonu, Ohio, za molitve v pogrebnem zavodu in za spremstvo na pokopališče.
Prisrčna hvala vsem, ki so položili ob krsto pokojnice tako lepe vence cvetja in ji s tem izkazali ljubezen in spoštovanje, kar nam je bilo v veliko tolažbo. Posebna hvala prijaznim sosedom iz Madisona za prelep venec cvetja, kot tudi sosedom sina Edwarda na Harris Rd., Richmond Heights, Ohio.
Prav lepa hvala vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo darovale za mir in pokoj njene duše.
Dalje se najlepše zahvalimo vsem, ki so prišli pokojnico pokropit in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Iskrena hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam bili v dneh naše žalosti v pomoč in tolažbo.
Hvala Behmovemu pogrebnemu zavodu za vzorno voden pogreb in za vsestransko zadovoljivo postrežbo.
Ljuba žena, mati, stara mati in sestra, počivaj v miru v ameriški zemlji, v zemlji Tvoje nove domovine! Odšla si v večnost in rešena si zemeljskih skrbi. Mi, ki žalujemo za Teboj, se Te bomo vedno z ljubeznijo spominjali v naših mislih in molitvah, dokler se ne snidemo.
HOUSEHOLD HELP
Truplo Tvoje zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni.
žalujoči ostali:
LOVELY North (Shore home requires excellent housekeeper. 25-45 years. Top sal. for SVz days. Own room and bath with TV. Must have recent references. VErnon 5-3861.
(27)
soprog JOSEPH
sinovi EDWARD, JOSEPH, LENARD in ALBERT dve snahi, štirje vnuki, sestra MARY LEKSAN in OSTALO SORODSTVO
In planil je z voza ter jo kakor brez uma ubral kar čez travnike proti domu.
Matijec je strmel od začudenja.
“Nori, včasi se mu kar zble-de!” ga je opravičeval Brus. “Včeraj je ves dan pil, ker danes nisem mogel sam delati, sem ga spravil domov. Prav res da nori!”
“Revež! Ubogi otrok!”
“Prav res‘ In so mu vraga natvezli!”
“Pa mene bije!”
“Saj mu je vsak sovražnik! Včeraj pride k meni in pravi: Če bi tako vrgel onemule, ki se mi smeje, plankačo! — Ali ne vidiš, da se mi smeje! Ali si se mu ti smejal?”
Ko sta se vozila v vas, sta slišala ropot pri Klančarjevi bajti; kakor da kdo trese po vratih.	,
“Ženo išče!” se je spomnil Matijec. “Pri nas je, streže Francki. Stopi in mu povej, jaz bom spravil konja!”
Klančar je bil po vratih ves razburjen.
“Žena je pri Mohorju!” je rekel Brus.
“In Janezek?”
“Mislim, da tudi!”
“Kako pa, tudi!” se je zamislil, nato se je obrnil, ne meneč se za Brusa, v hlev.
“Za vražji denar sem te obvaroval!” je šepnil kravi na uho. “Za vražji denar! In zdaj te ne potrebujem več, zdaj pije
Janezek spet mleko od onih, od onih tamle;” je pokazal skozi drevje.
Mohorjevina je mogočno stala sredi vasi ob cesti na majhnem gričku. Vsa bahata in mogočna kakor koklja med piščanci.
Obšla ga je žalost in bridkost, grebel si je v lase.
“Zdaj vem, kaj moram storiti?”
In je stopil h Kosmaču.
“Ali ne tešeš?” se je začudil Kosmač.
“Ne tešem!” je mrko in v zadregi sedel na pručico pri ognjišču, loveč trske po tleh, ki jih je rezal Matevž, nasajajoč koso.
“Saj boš lahko šel kosit! Mohor je iskal kosce,” je malomarno dejal Kosmač.
ANZLOVAR’S DEPARTMENT STORE
6214 ST. GLAIR AVENGE
k
s .. ~ ■ / -v<* r
Ui '
20% popustita
RAZPRODAJ a
Večja kot Maj« • Ve® P**
'■Lxpifbjf: j:
i
A... ;•
:

Ph % k
'1 /m 'b).
f- - V
1 VtA
tl
DAMSKE NYLON NOGAVICE 3 pari za ...............
OBLEKE, reg. 2.98
sedaj ................
BLUZE, reg. 3.98
sedaj ................
$1-59
99©
J? JF %r:
KRILA, reg. 4.98 sedaj ........
DAMSKE PREŠITE HALJE, reg. 4.98 sedaj .......
Madison, Ohio, 6. februarja 1961.
DEŠKI JOPIČI, reg. 5.98
sedaj .....................
MOŠKE IN DEŠKE ŠPORTNE
SRAJCE, reg. 4.98 sedaj....
BRISAČE, reg. 69c
sedaj ................ 2 za
--------——------------------------- m -
ŠE VELIKO DRUGIH VREDNOSTNIH KUPOV
V slučaju nezadovoljstva vrnemo denar
I
I
L
!
Vse cene znižane za najmanj 20^
Več predmetov na čistilni razprodali
'Razprodaja troja do 28. februarja
BREZPLAČNI BALONČKI ZA OBOKE
MI DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE DVOJNE ZNAMKE OB TORKIH
Poslužite se odplačevanja na obroke — lahko zadenete $24
POSEBNOSTI TE RAZPRODAJE:
' *