Ljubljana, sobota, 14. marca 1959
LETO XXV.
Stev. 59
CZDAJA CM rtSKA
tzr »uuoska pravica*
OlRKKTOB BENO ZUPAN CIO
O RiiJ A • RKDN1SK) ODBOB SbAVNI »REDNIK CN DIREKTOR U1STA (VAN StNKOVEO
fclit (zbaja ruk dan rasen oetka - Cena II dinarjev
HROl K I ARC1 VSEH DE2EU ZDRUŽITE SE
PRAVICA
4JOOIKA P SAVICA«
OSTANOVSJENA 4. OKTOBRA UM • MKD NARODNOOSVOBODILNO BORBO JR IZHAJA* bA KOI I »-DNEVNIK Ul TEDNIK • OD OSVOBODITVI DO L laiJJA 1*81 KOT DNEVNIK NATO PA KOT TEDNIH -OD L mm A IM* IZHAJA V RED AKCIJ 9 K3 POVEZANOSTI C-BORBO*
ODGOVORI PREDSEDNIKA TITA BOSTONSKEMU LISTU
Moralne moči večine človeštva
ne more streti nobena materialna sila
Vloga naše dežele v urejanju odnosov med narodi temelji na njeni notranji
neposredni socialistični demokraciji
Beograd, 13. marca (Tanjug). Predsednik republike Tito je odgovoril na vprašanja, ki mu jih je « dni zastavilo uredništvo bostonskega dnevnika »Christian Science Monitor«. Vprašanja časnika in odgovori predsednika republike se glase:
Vprašanje: Kaže, da ima vsak narod lastno vlogo v zgodovini, svojo posebno usodo v gibanju človeštva. Kakšna je po mnenju predsednika Tita Posebna vloga ali usoda Jugoslavije glede na to, da živimo v drugi polovici burnega 20. stoletja? Kateri je največji Prispevek Jugoslavije — sedanji ali potencialni — k svetovni družbi?
Odgovor: Posebna vloga Jugoslavije v drugi svetovni vojni je svetu dobro znana. Znane so zlasti njene nesorazmerno velike •rtve, ki jih je v drugi svetovni vojni prispevala za zmago skupne stvari zaveznikov proti fašistični koaliciji.
Po vojni, do danes, je bil naj-^čji prispevek Jugoslavije njeno dosledno zavzemanje na medna-r°dnem torišču, zlasti v OZN, za °hranitev miru, za enakopravne odnose, za miroljubno aktivno koeksistenco med velikimi in ma-državami ne glede na družine sisteme.
Dosledno stališče Jugoslavije (lede pravice vsakega naroda, da '1 upravlja sam, glede nevmeša-Vanja v notranje zadeve drugih »arodov, glede odprave kolonia-"ima kot latentne nevarnosti za **»lr na svetu, povzroča, da goje •tonogi narodi, zlasti v Aziji in Afriki, do Jugoslavije popolno žaganje. To omogoča Jugoslaviji, uspešno prispeva svoj delež k '•blažitvi mednarodne napetosti In hranitvi miru.
Vprašanje: Kateri sedanji razvoj v Jugoslaviji vzbuja po mnenju predsednika Tita naj-
več upanja in ohrabritve ter usposablja Jugoslavijo za njeno posebno vlogo, kakor je opisana v odgovoru na prvo vprašanje? To je lahko na torišču jugoslovanske politične teorije in prakse ali na torišču kmetijstva ali industrijskega razvoja. Sklicujemo se lahko na en hidroelektrarniški jez ali na široke težnje v socialistični politiki ali na zunanjo politiko.
Odgovor: To je predvsem socialistični družbeni sistem, ki sloni na najširši demokraciji gospodarskega in družbenega samoupravljanja nasploh in v katerem pride do polnega izraza ustvarjalna pobuda posameznikov in kolektivov. V naši socialistični demokraciji se je zlasti pokazalo kot učinkovito delavsko samoupravljanje v tovarnah in podjetjih.
Enotnost ljudstva ter visoka socialistična zavest ljudi o vrednosti in pravilnosti naše poti ter načina izgradnje socializma, kakor tudi popolna podpora naporom vlade na zunanjem torišču, omogoča Jugoslaviji, da igra tudi v zunanji politiki koristno in uspešno vlogo.
Vprašanje: Ni dežele na svetu, ki bi uživala večji ugled, kakor ga uživa Jugoslavija gle-'de stalnega poguma in trdne neodvisnosti. Kako lahko Jugoslavija najbolje ohrani te vrline v svetu, v katerem postajajo velesile glede materialne moči čedalje močnejše? Kakšna je vloga srednjih sil, kaj lahko te store, da ohranijo svojo neodvisnost prek OZN ali kako drugače?
Odgovor: Materialna moč je nedvomno važen činitelj. Toda še važnejši činitelj je zdaj moralna moč, ki čedalje bolj prevzema večino človeštva. Ce je moralna moč usmerjena proti težnji večine človeštva, jo bo zadela enaka usoda,
kakor je zadela nedavno fašistično koalicijo ne glede na njeno ogromno materialno moč.
Vloga srednjih in malih dežel je torej izredno važna tako za ohranitev miru in ravnotežja na, svetu kakor tudi za ohranitev njihove lastne neodvisnosti prek OZN in zunaj njih, z enotnim glediščem v vprašanjih življenjske važnosti za vse te dežele.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Pogled v dvorano med sejo Glavnega odbora SZDL Slovenije
Pismo predsednika Tita
kongresu Združenja rezervnih oficirjev Jugoslavije
Beograd, 13. marca (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz-Tito je poslal tretjemu kongresu Združenja rezervnih oficirjev Jugoslavije naslednje pismo:
*»Dragi tovariši, ker se ne morem udeležiti vašega kongresa, pošiljam prisrčne pozdrave vsem delegatom in udeležencem tretjega kongresa, prek vas pa tudi vsem članom vaše organizacije.
Združenje rezervnih oficirjev Jugoslavije je s svojim dosedanjim delom in plodno dejavnostjo izpričalo, da ima ta organizacija že zdaj zelo pomembno vlogo v krepitvi obrambnih sil naše dežele. Čeprav se miroljubne in napredne sile na svetu nenehoma krepe in postajajo čedalje številnejše, o čemer smo se lahko prepričali tudi med našim obiskom v prijateljskih deželah Azije in Afrike, ne smemo niti za trenutek pozabiti, da so v sedanjem svetu slej ko prej skrita ognjišča nove, še strašnejše vojne in da je še zmeraj dovolj glasno slišati sovražnike miru in miroljubnega mednarodnega sodelovanja. V takšnem položaju, ko prihajajo vojnohujskaški klici tudi iz nekaterih sosednih dežel, moramo še nadalje ohraniti potrebno budnost in ne smemo dopustiti, da bi v čemerkoli popustili naši napori za zagotovitev miru in neodvisnega socialističnega razvoja naše dežele.
Naše rezervne oficirje čakajo zdaj zelo važne in zamotane naloge. Na eni strani morajo nenehoma delati za svojo lastno vojaško strokovno izpopolnitev, če nočejo zaostajati naglim razvojem vojne tehnike in znanosti, na drugi pa morajo to svoje znanje in bogate izkušnje, zlasti tisti, ki so sodelovali v narodnoosvobodilni vojni, posredovati mlajšim klanom svoje organizacije.
Potrebno je zlasti, da so upokojeni oficirji naše vojske aktivni v delu Združenja rezervnih oficirjev, ker lahko s svojimi vojnimi izkušnjami in sodobnim znanjem, pridobljenim P mirnodobnem povojnem času izgradnje, mnogo pripomorejo k izvenarmadni vojaškt vzgoji naše mladine in vsega ljudstva. Vaša organizacija mora ne le še nadalje oblikovati Uk rezervnega oficirja, od katerega v naši skupnosti po pra-vlci pričakujemo, da je na delovnem mestu zgled drugim, jnarveč tudi najbolj aktivno sodelovati v socialistični izgradnji dežele in čuvati pridobitve naše revolucije, v kateri *o dali rezervni oficirji bogat prispevek.
Prepričan sem, da boste vprašanja, o katerih boste razpravljali na kongresu, uspešno uredili in da bo delo Zdru-ženja rezervnih oficirjev v prihodnje še bolj vsestransko In bo!^<p v korist varnosti naše dežele In miru na svetu.
Se enkrat vas toplo pozdravljam in vam želim mnogo
PLENUM GLAVNEGA ODBORA SZDL SLOVENIJE
Preobrazba šolstva
je odvisna od akcije zavestnih socialističnih sil
0 šolski reformi in nalogah političnih organizacij v zvezi z reformo je govoril Vlado Majhen,
o problemih tržišča in preskrbe pa Miran Košmelj
\
Ljubljana, 13. marca. — V novem skupščinskem poslopju se je danes dopoldne začela pod predsedstvom Mihe Marinka XIV. seja Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
Referent tov. Vlado Majhen je na začetku dopoldanske seje poročal o šolski reformi in nalogah političnih organizacij v zvezi s reformo. Po končani razpravi o tej točki dnevnega reda, v katero Je poseglo več diskutantov, Je popoldne tov. Miran Košmelj prebral referat o problemih tržišča in preskrbe. (Povzetek iz govora tov. Mirana Košmelja bomo objavili v nedeljski številki našega lista.) Glavni odbor SZDL bo danes sejo nadaljeval.
uspehov v vašem delu.
Josip B roz-Tito
V uvodu Je referent Vladko Majhen navedel razloge, zakaj je
p.t.. i ••n,o	oanoin
postavilo na dnevni red razpravo o šolski reformi, nato pa nadaljevali
Pred tem forumom prav gotovo ni treba navajati vzrokov za šolsko reformo. Zadostuje že ugotovitev, da podedovani šolski sistem ni bil sposoben niti spremljati naglega napredka v našem ekonomsko-družbenem življenju, kaj šele, da bi se uvrstil med vodilne činitelje nadaljnjega socialističnega razvoja. Socialistična demokracija z delavskim in družbenim upravljanjem postavlja našemu šolstvu še posebne in dodatne naloge, kakršnih izobraževanje v ostalem svetu sploh ne rešuje. Temeljna naloga šolske reforme je oblikovanje takšnega vzgojno-izobraževalnega sistema, ki bo usposabljal naše državlja-
ne hkrati za proizvajalce in upravljavce.
Program Zveze komunistov določa šolstvu naslednje naloge: — zvišanje ravni osnovne sodobne izobrazbe vseh prebivalcev z namenom, da spremenimo kvalifikacijsko strukturo prebival-
Zahvala predsednika Tita
Beograd, 13. marca (Tanjug). »Ker sem med obiskom v prijateljskih deželah Azije in Afrike ter ob vrnitvi v domovino prejel mnogo pisem in brzojavk, uporabljam to priložnost, da se prisrčno zahvalim vsem, ki so mi poslali pozdrave in dobre želje.«
stva, usposabljanje državljanov za odgovorne funkcije v mehanizmu družbenega upravljanja in sploh ustvarjanje pogojev za bolj
kulturno in bogatejše osebno življenje državljanov;
— zagotovitev enakih možnosti vsakemu mlademu človeku, da se odloči za izbiro svojega življenjskega poklica in da glede na svoje zmožnosti in zanimanje nadaljuje šolanje in izpopolnjuje svoje znanje do najvišjih stopenj.
V bistvu izraža program ZKJ tri osnovne težnje: prvič, da sodeluje šolstvo pri prekvalifikaciji prebivalstva, ker se naglo izpre-minja socialno-ekonomska struktura naše države; drugič, da tudi šolstvo pripravlja državljane na družbeno upravljanje; in tretjič, da se ves sistem šolstva ta-
ko demokratizira, da bodo v sera državljanom odprta vrata do naj« višjih ioi.
Dosedanje del« n Meko reformo Ima vnto značilno«tl, ki vsebujejo poleg uspehov tudi »labo-stl. K reformi šolstva Je treba prt* tegniti tudi politične organizacija, čeprav * tem ne prelagamo nanj« vse odgovornosti in dela. Življenj^ postaja prt na« iz dneva v dan pestrejše in bogatejle, naia danalnja Sola pa vse premalo upošteva to dejstvo. V Sole sl le s težavo utira pot priznanje delovne ln dniibene prakse. Socialistična družba s pospešenim tempom razvija proizvajalne sile in razvija hkrati s tem demokratične pravice državljanov. V zvezi s tem nastajajo tudi v šolstvu novi problemi, ki jih morajo v povezanosti s Solo reševati tudi družbene, množične organizacije, stanovanjske skupnosti Itd. Ko Je Vladko Majhen v zvezi s tem razvil svoje misli in stališča, ki smo Jih v skopem izvlečku povzeli. J« 1 nadaljevali
Redna šola ni edini izobraževalni in vzgojni činitelj
Naša sedanja prizadevanja za sistemu, ki je odtrgan od proiz-
preobrazbo šolstva lahko imenujemo prvo etapo šolske reforme. Zanjo je karakteristično, da se razvija izobraževanje še vedno po dveh poteh:
Prva pot je v čistem šolskem
TRETJI KONGRES ZDRUZENJA REZERVNIH OFICIRJEV JUGOSLAVIJE
VIRI MOČI NASE VOJSKE
so v njeni enotnosti z ljudstvom
Rezervni podoficirji sprejeti v Združenje rezervnih oficirjev Jugoslavije
Beograd, 13. marca (Tanjug). V Beogradu se je začel davi tretji kongres Združenja rezervnih oficirjev Jugoslavije, na katerem sodeluje kakih 600 delegatov. Navzoči so podpredsednik ZIS in predsednik Zveze borcev NOB Aleksander Ran-kovič, državni sekretar za narodno obrambo armadni general Ivan Gošnjafc ter večje število gostov in višjih oficirjev JLA. V začetku dela kongresa so prebrali pozdravno pismo vrhovnega komandanta oboroženih sil FLRJ maršala Jugoslavije Josipa Broza Tita.
Pred prehodom na dnevni red je kongres sklenil sprejeti v članstvo Združenja vse rezervne pod-
oficirje JLA, ki združenja.
nimajo svojega
IZ GOVORA ARMADNEGA GENERALA IVANA GOSNJAKA
Organizacija rezervnih oficirjev in podoficirjev — stalna potreba socialistične Jugoslavije
V imenu JLA je pozdravil kongres armadni general Ivan Gošnjak. Med drugim je rekel, da so v notranjem socialističnem
razvoju naše dežele doseženi uspehi ter njena dosledna zunanja politika nedvomno še bolj povzdignili in utrdili mednarodni
položaj ter 'ugled Jugoslavije. Spričo splošnega mednarodnega položaja pa moramo slej ko prej misliti na obrambno sposobnost dežele, na priprave vse naše vojske in vsega našega ljudstva na obrambo pred morebitno agresijo, ker so sodobne okoliščine takšne, da zmerom lahko pride do nenadnih zapletljajev in spopadov v raznih delih sveta.
Viri naše moči v morebitni obrambni vojni, je rekel general Gošnjak, bodo ne samo v sili in moči naše vojske, marveč tudi v njeni enotnosti z vsem ljudstvom, v njenih ponosnih borcih od rodov, ki so nosili na svojih ramenih vso težo osvobodilne in revolucionarne vojne, do mladine, prežete z jugoslovanskim socialističnim patriotizmom. Pripravljenost naših oboroženih sil in vsega ljudstva na obrambo dežele naj bo resno svarilo vsakomur, ki bi sku-(Nadaljevanje na 4. strani)
vajalnega in fizičnega dela ter zaradi tega oblikuje posebno mentaliteto izobraženstva: odtrgano od živih družbenih dogajanj in delovnih množic. Na naših plenumih smo o teh stvareh . že večkrat govorili in ugotavljali ‘ slabosti, ki izvirajo iz tako imenovanega klasičnega šolstva: gosposki duh in vzvišenost nad fizičnim delom: težnje po napredovanju s šolskimi spričevali brez dokazane prakse; pretiravanja v šolanju preštevilnega kadra za nekatere kulturne institucije; zapadanja v demoraliza-cijo, če družba ne more ugodili vsem njihovim materialnim zahtevam, itd. Temeljna slabost »klasičnega« šolskega sistema pa je v tem, da onemogoča proizvajalcem, to je delavskemu razredu, napredovanje na stopnjo tehničnega izobraženstva, ker ne upošteva delovne in družbene prakse, temveč samo napredovanje po šolskih stopnjah. Da bi omilili negativne posledice, ki izvirajo iz tega sistema izobraževanja, bomo morali povezovati
(Nadaljevanje na 3. strani)
VBPMTMCjjrn MB POVEJ)
ca soboto, 11. marca 1959
V vzhodni Sloveniji pretežno oblačno. na Primorskem delno oblačno in burja. Temperatura ponoči okoli 0, čez mit V/ i na Primorskem do 10 stopinj Celzija.
Področje nizkega zračnega pritiska se zadržuje nad Sredozemljem, od Pirenejskega polotoka prek srednje Evrope do Urala se razprostira področje visokega zračnega pritiska.
Snežne razmere: Kredarica 190 cm Komna 70, Vršič 110, Tamar 15. PoklHi-ka 25, -Erika- 10, Planica 10, Loška koča na Starem vrhu 25, Crnl vrh nad Idrijo 10, Koča na Golteh 25.
i NOVI ZAKONSKI OSNUTKI S STANOVANJSKEGA PODROČJA
Razpolaganje s stanovanji
in njihovo izkoriščanje ter določanje najemnine
Predvidena je razširitev pravic investitorja glede razpolaganja s stanovanji, zgrajenimi z n egovimi sredstvi — V prihodnja ne bo več moč osnovati sostanovalskih odnosov — Osnutek zakona ureja
tudi odnose med najemniki in podnajemniki
Beograd 13. marca. (Tanjug). — Na seji dne 11. t m. Je Zvezni izvršni svet sprejel osnutke štirih zakonov s stanovanjskega področja, ki bodo poslani Zvezni ljudski skupščini v obravnavo. Sprejeti so bili osnutki zakonov o stanovanjskih skupnostih, o stanovanjskih odnosih, o lastnini posameznih delov poslopij ter o upravljanju poslovnih zgradb in prostorov. Na svoji prvi prihodnji seji bo Zvezni izvršni svet razpravljal tudi o osnutku zakona o stanovanjskem zadružništvu.
Teh pet zakonov, ki urejajo celotno stanovanjsko področje in upravljanje stanovanj, predstavlja dejansko samo obdelavo in izpopolnitev načel, ki so bila razglašena v Zvezni ljudski skupščini pred dvema letoma, ko je bila sprejeta resolucija o usmer-
janju stanovanjske gradnje. Razen teh zakonov, ki bodo predmet skupščinske razprave, je pomemben tudi zakon o nacionalizaciji najemnih poslopij in gradbenih zemljišč, ki je bil sprejet na zadnjem skupščinskem zasedanju.
Osnutek splošnega zakona o stanovanjski skupnosti
Ta osnutek ureja področje družbenega upravljanja, ki obstaja praktično že nad dve leti. Kjer delajo že dlje časa, so se stanovanjske skupnosti uveljavile kot pomemben družbeni organ pri urejanju vsakdanjih potreb in problemov gospodinjstev ter delovnih ljudi. Obenem so postale tudi zelo pomemben forum združevanja državljanov pri izvajanju vrste komunalnih akcij.
Po predlaganem zakonu se stanovanjske skupnosti ustanavljajo zaradi neposrednega upravljanja in sodelovanja državljanov v zadevah s področja komunalne in socialne politike. Stanovanjske skupnosti se ustanavljajo za naselja, ki so določena urbanistična celota na področju občine. Iz tega izvirajo tudi naloge stanovanjske skupnosti. Tako se v osnutku zakona navajajo nekateri posli, s katerimi naj bi se ukvarjala stanovanjska skupnost, da na primar organizira ln!
pospešuje komunalne, gospodarske, socialne, vzgojne in druge delavnosti ter službe, ki neposredno služijo družini in delovnemu človeku z zadovoljevanjem vsakdanjih potreb, da organizirajo pomoč zaposleni ženi pri varstvu in vzgoji otrok, da skrbe za napredek stanovanjskega gospodarstva in strokovno pomagajo hišnim svetom.
Področja, na katerih se lahko ustanove stanovanjske skupnosti, so določena s statutom in urbanističnim planom občine. Ta področja naj predstavljajo prostorno, urbanistično in komunalno celoto. Tako se lahko stanovanjska skupnost ustanovi tudi v industrijskem naselju, stanovanjskem naselju kake večje ustanove ali gospodarske organizacije. Osnutek zakona pravi, da se glede obsega stanovanjskih skupnosti ni treba ravnati po kakšnih šablonskih okvirih, pač pa po konkretnih potrebah določenega
' področja. To pomeni, da so lahko velike razlike v obsegu stanovanjskih skupnosti v posameznih krajih države.
| Predlog za ustanovitev stanovanjske skupnosti sprejema zbor volivcev, na katerem mora biti najmanj desetina državljanov, ki imajo pravico glasovanja.
Način upravljanja in finansiranja poslov se določi s statutom stanovanjske skupnosti. Predlog zakona pravi, da se lahko stanovanjska-Iskupnost ukvarja z vsemi ali samo z nekaterimi posli v okviru nalog določenih z zakonom. Izjemno lahko občinski ljudski odbor prenese v pristojnost stanovanjske skupnosti določene upravne zadeve s področja upravljanja stanovanjskih in poslovnih zgradb.
Po osnutku zakona izpolnjujejo stanovanjske skupnosti svoje naloge neposredno ali po svojih ustanovah in servisih. Stanovanjska skupnost lahko ustanavlja delavnice in podjetja.
Ustanove, ki jih ustanovi stanovanjska skupnost, poslujejo po načelih samostojnega finansiranja. Servisi so komunalne gospodarske ustanove, vendar pa nimajo lastnosti pravne osebe.
Zakon pooblašča Zvezni izvršni svet, da lahko določi pogoje, pod katerimi so servisi stanovanjskih skupnosti oproščeni davka na promet s proizvodi za usluge. Zvezni izvršni svet lahko določi tudi pogoje, pod katerimi se ne smejo za dohodke servisov odrejati davki, doklade in takse, kakor tudi prispevki k družbeni skupnosti. Predvidevajo se tudi druge olajšave, na primer, da plačujejo servisi stanovanjskih skupnostih porabo električne energije kakor gospodinjstva.
Osnutek osnovnega zakona o stanovanjskih odnosih
Stanovanjska skupnost lahko gradi poslopja za stanovanja in poslovne zgradbe za lastne potrebe. Preden začne graditi stanovanjska ali poslovna poslopja, mora organ stanovanjske skupnosti seznaniti zbor volivcev s svojim sklepom.
Ker se bodo stanovanjske skupnosti razvijale v zelo različnih okoliščinah in se bodo med seboj razlikovale ne samo pen vrsti nalog, temveč tudi po sredstvih, s katerimi razpolagajo, pa našteva osnutek samo možnosti finansiranja stanovanjskih skupnosti, medtem ko je podrobna ureditev konkretnega ustvarjanja dohodkov prepuščena skupnostim samim. Pričakovati je treba, da se bodo stanovanjske skupnosti predvsem finansirale s sredstvi komune in podjetij, kakor tudi s prispevki iz osebnih dohodkov državljanov, ki se določajo s sklepom sveta stanovanjske skupnosti ob pristanku zainteresiranih državljanov.
Osnutek zakona predvideva možnost, da opravi stanovanjska skupnost mnoge naloge tudi s prostovoljnim delom državljanov ali s prostovoljnimi prispevki. Razen drugega je predvideno, da lahko stanovanjska skupnost dobi potrebna sredstva s krediti pri bankah in drugih pravnih osebah.
Organi stanovanjske skupnosti so: svet, izvršni odbor sveta, odbor za materialno, finančno kontrolo in sekretariat kot administrativno telo. Svet stanovanjske skupnosti se voli na zborih volivcev.
Družbeno upravljanje v vseh stanovanjskih poslopjih, ki so v družbeni lastil
Stanovanjske skupnosti, ki so bile doslej ustanovljene po načelih tega zakona, bodo nadaljevale svoje delo, morajo pa v šestih mesecih po uveljavljenju zakona prilagoditi svojo organizacijo in poslovanje njegovim določbam.
Osnutek zakona o stanovanjskih odnosih prinaša pomembne novosti, s katerimi se nadalje razvija družbeno upravljanje stanovanj, krepijo pravice stanovalcev in razširjajo pravice investitorjev, da lahko razpolagajo s stanovanji, ki so jih zgradili s svojimi sredstvi.
Družbeno upravljanje se uvaja za vsa staaovanjska poslopja,
ki bo v družbeni lasti, medtem ko poslopja v zasebni lasti upravljajo lastniki s sodelovanjem stanovalcev pod nadzorstvom občinskega organa.
Predlog zakona ukinja stanovanjske uprave kot administrativne enote, razširja pa pristojnost in odgovornost hišnih svetov.
Kot glavno načelo je sprejeto, da razpolaga s stanovanji poleg občine investitor, družbeni ali individualni, ob kontroli skupnosti.
Glede uporabljanja stanovanj in višine stanovanjske najemnine. zakon ne prinaša kakšnih iz-prememb, temveč samo nadalje obdeluje in izpopolnjuje sedanji sistem, da bi se v mejah razpoložljivih sredstev omogočilo čim racionalnejše uporabljanje in vzdrževanje poslopij in stanovanj.
Načelno mora stanovanjska najemnina kriti stroške upravljanja in vzdrževanja. Amortizacija in gradnja stanovanj se bosta še nadalje krili z družbenimi sredstvi, predvsem s skladi za kreditiranje stanovanjske gradnje. Predvideno pa je, da se pod določenimi pogoji plačuje za stanovanja v novih poslopij razen najemnine tudi prispevek za plačevanje anuitet, kakor tudi dopolnilna odškodnina za uporabljanje izjemno udobnih in luksuznih stanovanj.
Pravica do stanovanja je državljanom zajamčena z zakonom, dokler izpolnjuje svoje obveznosti do skupnosti, ki izvirajo iz uporabljanja stanovanja.
Kadar preneha stanovanjska pravica zaradi vzrokov, ki se ne morejo označiti kot krivda uživalca stanovanjske pravice, se najemnik stanovanja ne more izseliti, dokler mu ni zagotovljeno drugo, primerno stanovanje. Kot primerno se smatra stanovanje, ki glede na velikost, udobnost in kraj, na katerem je, občutno ne slabša stanovanjskih pogojev uživalca stanovanjske pravice.
Kako je s stanovanjsko pravico, povezano z delovnim razmerjem
Ce je stanovanjska pravica povezana z delovnim razmerjem, se lahko stanovanje odpove, kadar preneha najemniku delovno razmerje na njegovo odpoved ali pa je bil odpuščen iz službe z disciplinsko razsodbo ali razsodbo rednega sodišča. — Ce pa je najemnik uporabljal takšno sta-
novanje nad deset let, se tl razlogi ne morejo uporabiti za odpoved. Ce je delovno razmerje uživalca stanovanja prenehalo z njegovo smrtjo, prav tako ni mogoče odpovedati stanovanja članom njegove družine.
Za razpolaganje s stanovanji določa predlog zakona dvoje glavnih načel: 1. Pravico do razpolaganja ima družbena skupnost, izvaja pa jo stanovanjski organ občine, 2. s stanovanji v novih poslopjih razpolaga inve-
stitor. Zvezni izvršni svet lahko predpiše, da imajo posamezni državni organi in ustanove pravico do izključnega razpolaganja s stanovanji, v katerih stanujejo njihovi delavci in uslužbenci, nadalje, da pripada razpolaganje s stanovanji, katerih uporabljanje je povezano z opravljanjem službene funkcije, organu, ki ima pravico do uporabljanja poslopja, v katerem je stanovanje. Razen tega lahko občinski ljudski odbor prenese svojo pravico do razpolaganja z določenimi stanovanji tudi na posamezne družbene organe, ustanove, gospodarske in družbene skupnosti, stanovanjske skupnosti in hišne svete. S stanovanjem v starem poslopju, ki je ostalo prazno po izselitvi stanovalca v novo stanovanje, razpolaga investitor, ki je s svojimi sredstvi omogočil izselitev stanovalca v novo stanovanje. Zakon sankcionira sedanje razmere med najemnikom in njegovim podnajemnikom ter I vsebuje tudi ukrepe proti izkoriščanju podnajemnikov.
Predloženi zakon stremi za tem, da se sostanovalska razmerja likvidirajo. Zaradi izvajanja tega j načela se ne morejo zasnovati i novi sostanovanjski odnosi. Sedanja sostanovalska razmerja ostanejo v veljavi, kadar pa kak sostanovalec preneha uporabljati svoj del stanovanja, se ta del odstopi sostanovalcu, ki ostane v stanovanju.
Posebna rešitev v primeru zakonske razveze
Osnutek zakona določa posebne rešitve v primeru ločitve zakonske zveze, ki je bil doslej eden izmed najtežjih oblik prisilnega sostanovalstva. Kadar nastane ločitev zakonske zveze, se najprej prepusti zakoncema samima, da se sporazumeta, kdo se po ločitvi smatra za uživalca stanovanjske pravice, tako da postane drugi zakonec njegov podnajemnik. Ako se ne sporazumeta, odloča sodišče, kdo lahko ostane v stanovanju kot uživalec stanovanjske pravice, medtem ko mora drugi zakonec zapustiti dotedanje skupno stanovanje, čim se piu zagotovi nujna nastanitev.	i
Prehodne določbe pravijo, da lahko' ljudski odbori določijo za presežek stanovanjskih prostorov tako imenovano dodatno najemnino, vendar pa le v izjemnih primerih, kjer to narekuje pomanjkanje stanovanj. V .ostalem je treba ta pojem presežka stanovanjskega prostora v bližnji prihodnosti popolnoma izločiti.
Iz zgodovine delavskega gibanja
KARL MARX
Pred 76 leti, 14. marca 1883, je umrl v Londonu Karl Marx, mož, čigar ime je povezano z revolucionarnim gibanjem v dobi prehoda iz kapitalizma v socializem.
Njegov veliki sopotnik in soborec Friedrich Engels je izgovoril na njegovem grobu tudi naslednje besede: »■Kakor je Danvin odkril zakon razvoja organske prirode, tako je Marx odkril zakon človeške zgodovine. To pa še ni vse. Marx je odkril poseben zakon gibanja sedanjega kapitalističnega načina proizvodnje in meščanske družbe, ki je ta način proizvodnje ustvarila. Z odkritjem presežne vrednosti je bilo to vprašanje naenkrat osvetljeno, vtem ko so prejšnje raziskave, tako meščanskih ekonomistov, kakor tudi socialističnih kritikov tavale v temi.
Revolucionarno in znanstveno delo Karla Marxa se je začelo že zgodaj. S 24 leti je bil urednik »Rheinische Zeitung-, ki so jo kmalu prepovedali, Marxa pa izgnali v Francijo. V tem času se je seznanil z Engelsom, ki mu je ostal zvest prijatelj do smrti. V Parizu je izdal »Prispevek k heglovski filozofiji prava-», fci je pravzaprav obračun s Heglovim idealizmom. Potem je skupaj z Engelsom napisal »Sveto družino malo pozneje pa v Bruslju (spet so ga izgnali) »Nemško ideologijo-. V teh dveh delih sta oba končno zavrgla idealistično ideologijo. Iz te dobe je pomembno delo »Beda filozofije-, kritika Proudhonovega idealističnega gospodarskega nauka. Na drugem kongresu »Zveze komunistov- sta Marx in Engels dobila nalogo, naj napišeta »Komunistični manifest-, katerega zgodovinski pomen je dobro znan.
Po letu 1880 so Marxa znova izgnali v Pariz, kjer je napisal znano delo »Razredni boji v Franciji-, v katerem materialistično pojasnjuje eno izmed obdobij francoske zgodovine.
Marx je razvil široko dejavnost v organizaciji I. Internacionale leta 1864, katere glavne dokumente je sestavil sam. Hkrati je pisal svoje epohalno delo »Prispevek h kritiki politične ekonomije- in svoje najpomembnejše delo »Kapital-. Prvi zvezek »Kapitala- obravnava bistvo kapitalistične družbe, blagovno proizvodnjo in razredne odnose. V njem je pojasnjena Marxova teorija o presežni vrednosti. '	>
Eden izmed številnih Marxovih življenjepiscev je napisal, da je pisal Marx »Kapital- (ko je bil še živ, je izšel samo en zvezek) 40 let. Marxova velika zasluga je ne samo v tem, da je pojasnil svet, marveč je opozoril tudi na način njegove preobrazbe. Znanstveno je dokazal in dialektično pojasnil razvoj človeške družbe v končni odvisnosti od razvoja proizvajalnih sil in proizvodnih odnosov. Pregnal je boga iz zgodovine družbe. Dokazal je, da je moč samo z dialektično metodo znanstveno pojasnjevati pojave v razvoju narave in človeške družbe.
S tem, da je pojasnil protislovja kapitalizma, je znanstveno dokazal, da je prav delavskemu razredu namenjena vloga grobarja kapitalizma ter graditelja socialistične in pozneje komunistične družbe. S tem, da je odkril protislovja kapitalizma, je Marx odkril ključ do razumevanja celotne zgodovine človeške družbe, ki je bila večidel zgodovina razrednih bojev. Tako je dal delavskemu razredu sveta najmočnejše orožje v boju za njegovo popolno osamosvojitev.
Marxov genij je posegal na mnoga področja znanosti tol znanstvene misli nasploh ter povsod izpričal svojo izredno sposobnost ustvarjanja in odkrivanja novih resnic. Se zdaj, po 76 letih, odkar je umrl, je aktualen in nov, slej ko prej je navzoč v vseh ustvarjalnih naporih človeka, pa naj gre za zmanost ali za spremembe v družbi. Luč, ki jo je vrgel na pojave v naravi Mi družbi, bo sijala večno, kajti Marx ni samo ustanovitelj znanstvenega socializma in Prve internacionale, marveč tudi tvorec pogleda na svet, ki je zdaj po pravici neločljivo povezan e njegovim imenom.
Osnutek zakona o etažni lastnini
Osnutek zakona o upravljanju poslovnih zgradb in prostorov
Po osnutku zakona o upravljanju poslovnih zgradb in prostorov so vsa poslovna poslopja na ozemlju FLRJ podrejena enotnemu družbenemu upravljanju. To je glavno pravilo in velja za največje število poslovnih poslopij, in sicer vseh tistih poslopij, ki so nekoliko večjega gospodarskega pomena.
Nastaja vprašanje, kdo upravlja poslovno poslopje v družbeni lastnini, kadar ga uporablja samo ena organizacija? Iz same narave stvari izvira osnovno pravilo, da upravlja v takem primeru poslopje samo ta organizacija, toda načrt zakona daje izrazu »organizacija« zelo širok pojem. Pod njim se razumevajo ne le gospodarske organizacije, temveč tudi državni organi, ustanove in družbene organizacije.
Ce gre za novo poslovno poslopje, ga upravlja organizacija, ki je dala sredstva za njegovo zgraditev, oziroma organizacijo, na katero se prenesejo pravice organizacije — investitorja. Ako pa spada tako poslopje med osnovna sredstva gospodarske organizacije, ga upravlja ta organizacija.
Kadar več organizacij istočasno uporablja poslovno poslopje ali pa je več investitorjev, se pojavljata dve glavni vprašanji: kdo upravljrf poslopje in po kakšnem pravnem režimu se izvaja upravljanje? Za take primere, ki v pravnem življenju niso redki, določa zakon, da zainteresirane organizacije določijo s svojim sporazumom eno izmed sebe, ki bo upravljala poslopje, ali pa bodo vse ustanovile za ta namen skupen organ. — Ta organ je uprava poslopja.
Načrt določa za primer, kadar uporablja poslovno poslopje več organizacij, da morajo vse
ustanoviti sklad za upravljanje poslopja, nadalje sklad za vzdrževanje poslopja in sklad za velika in srednja popravila. Ti skladi imajo isti namen, kakor ustrezni skladi stanovanjskih poslopij. Osnove za plačila morajo biti določene s pravili ali dogovorom o upravljanju poslopja, oziroma z odlokom občinskega stanovanjskega organa.
Pri najemu poslovnih prostorov gre predvsem za način za-snovanja najemninskega razmerja, najemnine in način prenehanja najemninskega razmerja. Osnutek vsebuje osnovno načelo, da se najemnina določi s prostim sporazumom strank, namreč s pogodbo. Nasprotno načelo — dodeljevanje poslovnih prostorov po državnem organu — se danes ne bi moglo zagovarjati glede na stopnjo našega družbenega razvoja. — Zato oddaja fizična ali pravna oseba poslovne prostore v najem tistemu ponudniku, ki ga smatra glede na višino najemnine in druge okoliščine kot najugodnejšega. Prosta izbira najemnikov in sporazumno določanje vsebine najemnine pogodbe pa ne pomenita, da se prepušča organu upravljanja na izbiro, da lahko oddaja poslovne prostore v najem ali pa ne. Za poslovne prostore v družbeni lastnini določa zakon, da se morajo oddati v najem, ako jih ne uporablja sam organ upravljanja. Za poslovne prostore v zasebni lastnini se predpisuje dolžnost oddajanja v najem.
V razpravi ob izdelavi načrta so posebno pozornost posvetili načinu določanja višine najemnine. Prišli so do sklepa, da je glede tega najbolje obdržati načelo proste pogodbe, ki najbolj ustreza načelu prostega določanja cen za usluge na trgu. i
Glavni namen tega osnutka in njegov družbeni pomen sta v tem, da mora postati važno sredstvo naše stanovanjske politike. Zato je etažna lastnina postavljena v skladu z našimi pogoji in potrebami predvsem teko, da vpliva kot spodbuda za mobilizacijo prostih zasebnih sredstev za stanovanjsko gradnjo, kar bo omogočeno predvsem z zadružno graditvijo. Prav tako bo prispevalo k boljšemu vzdrževanju stanovanjskega sklada, ker bodo lastniki posameznih delov poslopja glede tega bolj zainteresirani, pa tudi bolj obvezni, kakor so uživalci stanovanj sami.
Glede etažne lastnine je obveljalo stališče, da je ni treba omejevati samo na poslopja v zasebni lastnini, temveč jo je treba dovoliti tudi v poslopjih, ki so družbena last, in sicer zato, ker omogoča etažna lastnina združevanje več individualnih investitorjev za gradnjo velikih poslopij.
Uživalci pravice do etažne lastnine so razen državljanov in državljanskih pravnih oseb lahko tudi družbene pravne osebe. Lastnik dela poslopja je obenem tudi nosilec pravice do razpolaganja s tem delom. — Lahko ga odtuji ali pa odda drugemu v uporabo, toda v tem primeru ima pravico do najemnine, določene s stanovanjsko tarifo, kakor tudi do anuitete za odplačevanje posojila za zgraditev tega dela, če obstoji tako posojilo.
Za upravljanje poslopij v etažni lastnini velja enoten pravni režim, ki ga določa osnutek osnovnega zakona o upravljanju stanovanjskih poslopij in uporabljanju stanovanj, oz. osnutek zakona o upravljanju poslovnih poslopij in prostorov. To pomeni, da se tudi poslopje v etažni lastnini postavlja pod družbeno upravljanje, ako izpolnjuje za to določene pogoje.
Pomembna novost je določba, po kateri družbene pravne osebe kot nosilci pravice do razpolaganja s stanovanji in poslovnimi prostori v zgradbah, ki so v družbeni lastnini, lahko prodajajo stanovanja in poslovne prostore. Na ta način dobe komuna in drugi družbeni činitelji, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj, končno sredstvo, ki daje po splošnetp mnenju nove možnosti v priza-
devanjih za naglo in cenejšo gradnjo stanovanj. Razen tega se s prodajo dograjenih stanovanj in poslovnih prostorov krepi mobilizacija dopolnilnih sredstev v družbenih skladih z® gradnjo stanovanj.
Osnutek vsebuje še eno pomembno novost: Pravico do Prvenstvenega nakupa, ki pripada uživalcu posebnega dela, kadar namerava etažni lastnik, državljan ali civilno pravna oseba prodati ta del.
Gledana v celoti pomeni etažna lastnina v soglasju s stremljenji našega splošnega razvoja osebno lastnino stanovanja kot objekta osebne potrošnje. To Pa lahko v skladu z enotnim stanovanjskim kodeksom samo pozitivno vpliva na hitrejše in učinkovitejše urejanje stanovanjskega vprašanja.
Delo odborov Zvezne ljudske skupščine
Odbora za gospodarstvo obeh domov Zvezne ljudske skupščine sta danes začela delo z razpravo o osnutkih nekaterih odlokov-Odbora sta sprejela osnutek odloka o dopolnitvi zveznega družbenega plana za leto 1959 in ve« drugih odlokov. Razpravo o osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevku za stanovanjsko izgradnjo pa so odložili, da ga bodo obravnavan i kasneje skupno s predlogom osnutka odloka o stopnjah Pri' spevka za socialno zavarovanje-
Zakonodajni odbor / Zvezne ljudske skupščine pa je razpravljal o osnutku zakona o pom0*; članom družin, katerih hranitelj' so v obvezni vojaški službi in 0 osnutku zakona o zaščiti kultur-I nih spomenikov.
Za mesec dni podaMŠafl | rok za sprejem novih tarifnih pravilnikov
Sekretariat za delo Zveznega i izvršnega sveta je podaljšal za sprejemanje novih tarifnih | pravilnikov za mesec dni. S tem i bo omogočeno kolektivom, da čimbolje razmotrijo svoj gosp°' darski položaj in položaj pri nov razdelitvi dohodka in izdelaj0 I čimbolj še tarifne pravilnike.
PLENUM GLAVNEGA ODBORA SZDL SLOVENIJE
Politične organizacije naj posvečajo več skrbi
oblikovanju notranjega življenja šol
(Nadaljevanje s 1. strani)
vzgojo in izobraževanje s fizičnim in proizvajalnim delom. Od dvanajstega leta naprej je treba vključevati mladino z raznimi oblikami v delovni proces, kar pa seveda ne pomeni, da mora »topati v delovna razmerja. Sole
stanovanjske skupnosti in gospodarske organizacije bodo morale v prihodnje reševati ta problem. Šole in stanovanjske skupnosti naj iščejo primerne pedagoške in družbene oblike samouprave za mladino, društva pa naj okrepijo vključevanje mladine v svoje vrste.
Ozko grlo — strokovno šolstvo
ponavljati snov za mladino, ker je treba upoštevati življenjske izkušnje odraslih ljudi in njihove konkretne poklice. Neizbežna bo združitev nekaterih predmetov, n. pr. nacionalne zgodovine z občo, nacionalne književnosti s svetovno. Ožjo korelacijo terjajo zgodovina, književnost, likovna in glasbena vzgoja, pa tudi zdravstvena in telesna vzgoja. Pretirano razkosavanje družbenih ved onemogoča mladini preglednost
V uvodnem delu referata smo ^menili, da nalaga program ZKJ Šolstvu sodelovanje pri prekvalifikaciji prebivalstva. Industrializacija države, naraščajoče komunalne dejavnosti in javne službe nepretrgoma pritegujejo kmečko prebivalstvo v mesta in industrijska središča. Pospešena mehanizacija kmetijstva pa bo še nadalje sproščala delovno silo na podeželju. Vso to delavno silo bo treba prekvalificirati, poleg tiste, ki se je s pomanjkljivo izobrazbo že vključila v industrijo. Kako obsežno delo čaka naše izobraževanje, lahko sklepamo iz tega: v razvitih državah predstavlja kmečko prebivalstvo skorajda neznatno manjšino (v ame-riki le 12 %, v Angliji komaj 4 odstotke), v Jugoslaviji pa večino prebivalstva z več kakor 70 %, z izjemo Slovenije, kjer predstavlja manj kot 50 %. To nalogo bo lahko izpolnjevalo šolstvo le, če bo njegov sistem prožen in prilagodljiv stvarnim družbenim potrebam.
Ozko grlo šolskega sistema v Sloveniji se pojavlja na drugi stopnji izobraževanja, to je v strokovnem šolstvu.
Takšno stanje terja od nas naslednje ukrepe:
ureditev in razširitev šolske mreže v mestih in Industrijskih »rediščih (predvsem v Ljubljani, Mariboru, Kranju in Celju), ki izšolajo v Sloveniji nad dve tretjini vseh strokovnih kadrov; vzporedno s tem bi bilo treba povečati zmogljivosti dijaških domov in internatov pri strokovnih šolah; do zdaj je nekaj nad 11 tisoč mest;
utrditev obveznega šolstva na celotnem ozemlju Ljudske republike Slovenije; pri tem bi bilo treba doseči, da bo večina učencev z uspehom končala osemletno obvezno izobraževanje, kar bi olajševalo in skrajševalo šolanje v strokovnih šolah;
postopno razvijanje strokov-nega^šolstva v tistih podeželskih krajih, ki v sedanjem obdobju oddajajo presežno delovno silo v mesta in industrijska središča;
| razširitev mreže za izobraževanje odraslih.
Pri strokovnem šolstvu moramo opozoriti na problem dolgo-' trajnega izobraževanja. Strokovne šole dajejo, najsi so to tri- ali štiriletne, eno samo kvalifikacijo, j in sicer šele po dovršitvi celotne i šole. Na istem principu je organiziran tudi študij na fakultetah, ki ne dajejo nobene kvalifikacije | pred iztekom štiriletnega študija. I Poleg devetih fakultet pa vzdr-j žujemo v Sloveniji osem višjih j dvoletnih šol. V naprednih raz-I vitih državah razvijajo novi sistem izobraževanja na ta način, da omogoča ena in ista šola več različnih kvalifikacij. Na j višjo seveda doseže tisti, ki je končal ; vse razrede, mogoča pa je pridobitev -prve kvalifikacije po dovršitvi enega ali dveh razredov. Na tehniških fakultetah se pridobivajo na primer po dveh letih kvalifikacije za pogonske inženirje, po štirih letih pa za diplomirane inženirje; na filozofskih fakultetah so po dveh letih predmetni učitelji, po štirih letih profesorji, če bi se odločili za tako postopno kvalificiranje, bi lahko vključili višje šole v fakultete. Po enakem principu bi lahko izobraževale tudi srednje strokovne šole.
Enotnost osnovnih šol temelji na tehle načelih:
— na enotni družbeni vlogi In skupnih vzgojnih smotrih ter na nalogah, ki jih določa enotna jugoslovanska socialistična skupnost;
— na socialističnih družbeno-pedagoških načelih in osnovah sodobnega občega izobraževanja ki pospešuje vsestrani razvoj državljana socialistične skupnosti kot napredne, kulturne in ustvarjalne osebnosti;
— na enakem trajanju in na enakih pravicah pri istih pogojih za vse, ki dovršijo osnovno šolo.
Dosedanja Šolska reforma v Sloveniji je dosegla v obveznem šolstvu ln gimnazijah že vrsto vsebinskih in reorganizacijsklh uspehov. Ko jih je ilustriral z nekaterimi podatki, Je Vladko Majhen nadaljeval:
Vlado Majhen
in medsebojno povezanost družbenih dogajanj in pojavov in se tudi ne moremo obvarovati pred vnovično natrpanostjo programov.
Nadvse pereča je rešitev druž-beno-ekonomske vzgoje. Za ta pouk veljajo naslednje značilnosti: v šolah se je docela ločil od drugih predmetov; pri tem pouku se poučuje politična ekonomija po klasikih marksizma in naša družbena ureditev. Politična ekonomija ne zajema naših jugoslovanskih izkušenj, tako da ostaja zato tudi naša družbena ureditev premalo znanstveno utemeljena. Družbeno-ekonomska vzgoja bi morala biti skupaj z drugimi družbenimi vedami	partij na
ideološka osnova socialističnega šolstva in se v njem ne bi smela kazati samo kot samostojen predmet, temveč bi morala izpreple-tati celotno vzgojno-izobraževal-no dejavnost. Brez pomoči političnih organizacij in ideoloških komisij se prosvetnim kadrom ne bo posrečilo rešiti sodobno splošno izobrazbo in družbeno ekonomsko vzgojo.
Za možnostmi, ki jih imamo v naši republiki, zaostajamo pri razvijanju izobraževanja odraslih.
Novi, vzgojno-izobraževalni sistem se bo oblikoval v dolgotrajnem procesu. Mnoga konkretna vprašanja bodo ostala še nadalje odprta, vendar jih bo potrebno v praksi reševati v skladu s splošnimi smernicami, ki so dane že v programu KZJ in v splošnem zakonu o šolstvu. Nato je Vladko Majhen govoril o nalogah šolskih odborov in političnih organizacij v naslednjem obdobju.
slih za osnovne šole. V sindikatih poteka sedaj živahna diskusija o tem, kako bi razvili sistem izobraževanja odraslih. Obstoji dvoje različnih mnenj: nekateri zagovarjajo misel, da bi za izo-| braževanje odraslih razvili popolnoma nov in samostojen si-j stem, ki se ne bi povezoval z | rednim šolstvom. Takšen sistem bi imel svoje posebne izobraževalne centre v podjetjih. Bolj ali manj je jasno, da bi takšni centri lahko obstajali samo v velikih podjetjih. Nekateri pa so mnenja, da samostojen sistem izobraževanja odraslih ni potreben, temveč da je treba izkoristiti redno šolstvo in ob njem razvijati izobraževanje odraslih s posebnimi programi, ki ne bi bili povsem istovetni z rednimi šolami. Ni dvoma, da bi v takem sistemu najhitreje in najlaže
reševali kadrovska in materialna vprašanja. Če bi izkoristili najprej redni šolski sistem, potem bi zunaj njega ustanavljali šole in seminarje za odrasle, ki jih redni sistem nima. Ena izmed takih šol bi bila šola za pogonske inženirje. O njej se že daljši čas vodi diskusija, in sicer v dveh smereh: prvič, ali je taka šola potrebna; mnenja so dokaj različna; drugič, tisti, ki se zanimajo za to šolo, predlagajo tri rešitve; prva: naj bo izobraževanje pogonskih inženirjev podaljšan študij na srednji tehniki; druga: izobraževanje pou gonskih inženirjev naj bo skrajšan študij na tehnični fakulteti; tretja: naj se ustanovi posebna samostojna šola za pogonske inženirje. Ta misel je zelo živa med delavskimi kadri v Mariboru.
Z verbalizmom ne bomo dosegli večjih uspehov
Šolski odbori in vsebina šolskega dela
Osnovne šole naj bi se prilagodile krajevnim razmeram in potrebam
Za vsako osnovno šolo posebej pa velja, da bo izvajala program, katerega osnovna načela bo določil Prosvetni svet Jugoslavije. Upoštevajoč ta načela, bo Predpisoval predmetnike in učne načrte republiški svet za šolstvo, občinski sveti za šolstvo pa bodo lahko dopolnjevali predmetnike in učne načrte glede na krajevne potrebe in šolske razmere. Občinski sveti bodo morali poprej dobiti mnenja in predloge od posameznih šol ter od prizadetih gospodarskih in družbenih organizacij. Takšna programska Politika je torej v direktnem nasprotju z enakostjo vseh šol, nasprotno, povzročila bo- pestrost v obveznem šolanju, kakršne doslej nismo poznali. S tem bo omogočena maksimalna prilagodljivost osnovnih šol krajevnim razmeram in potrebam. Kolikšen del programa bodo dodajali občinski sveti, bo predpisal repu-
I bliški svet za šolstvo. Sodimo, da bi bila primerna četrtina ali pe-i tina tedenskih ur, ki bo pomemb-■ na zlasti za višje razrede osnov-| nih šol, v katerih se začnejo jasneje’ izražati interesi in posebne sposobnosti otrok, če omogoča programska politika prilagajanje šol krajevnim razmeram in potrebam, pa bodo pospeševale svobodne aktivnosti individualne interese in sposobnosti otrok. Organizirane po teh načelih, bodo postajale osnovne šole vedno bolj komunalne šole in pripravljalnice za kadre, ki jih bo potrebovala komuna
Pri reorganizaciji osnovega Šolstva Je bilo doslej v zvezi z združevanjem ln ukinjanjem Sol nekoliko pretiravanja. Potrebno bi bilo ta vprašanja pametno reševati, pri tem pa naj politične organizacije pomagajo, da ne bo prihajalo do skrajnosti ne v eni ne v drugi smeri. V nadaljevanju Je nanizal V. Majhen nekaj najbolj perečih vprašanj.
Hitreje reševati vprašanja, ki jih zastavlja reforma
Za sedanje razpoloženje množic je značilno, da se stopnjujejo zahteve po hitrejšem reševanju reformnih vprašanj. Ni dvoma, da srrio uporabili precej časa samo osnovna vzgojno-izobraževalna načela in okvirne obrise novega ^gojno-izobraževalnega sistema, Ki Jih prinaša splošni zakon o *olntvu. Ne smemo pa prezreti, prepušča splošni zakon večino konkretnih realizacij republikam, nekatere pa tudi komunam. Iz-vršni svet z republiškimi organi in komune bodo lažje ukrepali, c® bodo pri tem sodelovale politične organizacije s konkretnimi Predlogi in stališči.
Najbolj pereča so sedaj naslednja vprašanja:
Da bi mogli hitreje sestavljati in predpisovati učne programe, bi bilo treba rešiti vprašanje splošne izobrazbe, ki bi bila v skladu s potrebami sedanjega obdobja. Tudi v novih predlogih s>e namreč ponavljajo zastareli in preživeli koncepti, katerih osnovni slabosti sta natrpanost s histori-cizmom in z znanstveno predmetno sistematiko, ob tem pa prihaja do zapostavljanja sodobne problematike in odtrganosti predmetov od konkretne družbene prakse. Najprej bo treba določiti, kaj naj obsega sodobna splošna izobrazba, za tem pa jo bo treba še diferencirati za posamezne poklice in namene šol. Posebno pozornost zasluži splošno izobraževanje odraslih, v katerem se ne more
Dosedanje delo šolskih odborov je bilo usmerjeno k reševanju materialnih osnov šolstva, k zdravstvenemu in socialnemu varstvu mladine in družin ter na spodbujanje staršev, da bi dosegala mladina boljše uspehe v šolah. Vzroki za neuspehe so se skoraj redno iskali v činiteljih zunaj šol, malokje pa so analizirali in odkrivali slabosti v šolah. Da bi pospešili preobrazbo šolstva, morajo šolski Odbori kreniti naprej in prevzeti pobudo še za reševanje naslednjih problemov:
— z večjo pozornostjo spremljati učnovzgojno delo in se zanimati, kako uresničujejo šole vzgojno-izobraževalne cilje;
— kako se izgrajuje notranje življenje v šolah: kako napredujejo skupnosti učencev in učiteljev;
— kako se povezujejo šole z gospodarskimi in družbenimi organizacijami;
— kako se povezujejo šole s stanovanjskimi skupnostmi in krajevnimi odbori;
— pomagati šolam in stanovanjskim skupnostim, da bodo našle najprimernejše oblike za fizično in proizvajalno delo šolske mladine;
— kako sodelujejo šole pri raznovrstnih dejavnostih za kulturni razvoj okolja, v katerem delujejo.
Kljub raznim naporom v preteklem obdobju se notranje življenje in odnosi v šolah niso bistveno spremenili. Pri oblikovanju notranjega življenja v šolah bi moralo veljati načelo, da se v šolah oživljajo oblike, ki jih poraja družbeno samoupravljanje v našem demokratičnem mehanizmu. Pri tem razlikujemo več oblik, ki uvajajo mladino v družbeno samoupravljanje:	pe-
dagoške oblike samouprave na nižjih stopnjah osnovnih šol, šolske organizacije in zadruge, pa tudi neposredno udeležbo mladine višjih razredov v organih družbenega samoupravljanja.
Politične organizacije bi morale v šolah pospeševati in utrjevati:
— združevanje učencev v naj-raznovrstnejših oblikah, predvsem pa pospeševati delo razrednih in šolskih skupnosti; posebna pozornost naj velja tistim oblikam združevanja, v katerih se bodo učenci udeleževali fizičnega in proizvajalnega dela;
— združevanje učiteljev v trdne razredne in šolske kolektive; namen takih združevanj- pa ni, da bi uniformirala šolsko prakso, temveč da bi se koordiniralo delo med predmeti in da bi se dosegali enotni vzgojno-iz-obraževalni cilji:
— nadaljnje poglabljanje stikov med šolo in domom; organi družbenega upravljanja naj povezujejo šole s stanovanjskimi skupnostmi, krajevnimi odbori in občinami zato, da bodo šole razvijale svojo dejavnost vzporedno z drugimi družbenimi či-nitelji za splošni napredek naše družbe:
Glavne značilnosti izobraževanja odraslih na Slovenskem bi bile:
Doslej se je razvijalo izobraževanje odraslih kot vzporedni sistem rednega šolstva: v večernih delavskih gimnazijah ter v srednjih ekonomskih, kmetijskih, gozdarskih in tehničnih šolah, i Izjeme so mojstrske šole, ki jih ' ni v rednem šolskem sistemu. Glavna slabost tega izobraževa-] n j a' so učni programi, ki se več ali manj prenašajo v te šole iz rednih šol. Popolnoma nov program za odrasle je sestavil zavod za proučevanje šolanja odra-
Z vpeljavo komunalnega sistema se je izredno povečala materialna skrb za šolstvo, posebno še za investicijsko izgradnjo osnovnih in strokovnih šol. Strokovne šole so dobile zanesljivo materialno osnovo v skladu za kadre.
Za nadaljnji razvoj izobraževanja pa bo nujno potrebno materialno osnovo šolstva povečati in vse delo modernizirati. Z ver-: balističnimi metodami ne bomo J mogli doseči večjih uspehov, za delovnega človeka pa so take metode zelo utrudljive. Med sla-| bosti materialne skrbi za šolstvo lahko štejemo:
a) Zaostajanje v izgradnji šol-! skih stavb za perspektivnim planom, V dveh letih smo izpolnili nekaj več kakor enoletni plan.
| b) Nenehno se povečujejo oseb-' ni izdatki, porajajo pa se težnje po novih nagrajevanjih. V pretirano nagrajevanje so zašle ponekod komune, da bi privabile ali pa zadržale prosvetni kader.
c)	Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da so obstali, ponekod pa celo upadajo materialni in funkcionalni izdatke za šole. Ker so naše šole med vojno utrpele
veliko škodo, je današnja njihova opremljenost z učili na izredno nizki ravni.
d)	Slabo in pogosto nestalno je finansiranje strokovnih šol, vzgojnih ustanov in domov ter šol za odrasle. V okrajih prevladujeta dve težnji: decentralizirati šole na občinske proračune in doseči soudeležbo republike ali drugih okrajev za šole in zavode, v katerih se šola mladina, ki prihaja iz različnih okrajev oziroma republik.
Pri izobraževanju odraslih smo obstali na stopnji srednjih šol; doslej nismo organizirali vzporednega šolanja za odrasle na višjih šolah in fakultetah. Za te šole so ostale v veljavi stare pregrade, ki so ljudem iz prakse onemogočale izobraževanje. Ker bodo v najkrajšem času začeli veljati predpisi o konkurzih, ki določajo, da se lahko vpisujejo na visoke šole in fakultete tudi ljudje, ki so najmanj 4 leta uspešno opravljali prakso in absolventi industrijskih šol, bi bilo prav, da začnemo razmišljati tudi o posebnih delavskih oddelkih na visokih šolah in fakul« tetah.
IZ RAZPRAVE
Od materialnih vprašanj do vsebinskega dela
Reorganizacija Srednje tehniške šole - šolske delavnice naj bi dajale osnovno vzgojo v družbenem upravljanju - Telesna vzgoja naj bi bila
obvezna v vseh šolah
Po glavnem poročilu o sedanjih problemih šolske reforme se je v dopoldanskem delu zasedanja razvila živahna razprava, ki so v njej med drugimi sodelovali Avguštin Lah, Zima Vrščaj, Leopold Krese in Janko Rudolf.
Avguštin Lah je nanizal predvsem nekaj problemov s področja šolstva v ljubljanskem okraju. Kot drugod je tudi tu zelo občutljiva točka materialno vprašanje, oprema šol z učili in sodobnimi sredstvi za pouk, izrazito pomanjkanje šolskega prostora itd. Zanimivo je, da je bil zlasti močan pritisk v zadnjem času na srednje strokovne šole, katerih kapacitete pa so premajhne, da bi mogle sprejeti vse prijavljence. Tako je bilo v zadnjem šolskem letu odklonjenih nad 1200 kandidatov za te šole.
Po reorganizaciji je v Ljubljani ostalo sedem gimnazij, od katerih imajo nekatere sorazmerno zelo malo dijakov. Z združitvijo dveh bi pridobili šolsko poslopje, kamor bi lahko namestili srednjo strokovno šolo. Prav tako so v Ljubljani razpravljali o reorganizaciji Srednjetehniške šole, ki je morala v letošnjem šolskem letu odkloniti 550 prijavljencev. Ab-
solventi te srednjetehnične šole so doslej prihajali v proizvodnjo predvsem kot organizatorji dela, manj pa kot visokokvalificirani delavci. Srednjetehniško šolo bi bilo umestno reorganizirati v tri samostojne srednjetehniške šole, od katerih bi bila ena namenjena elektrotehnični vzgoji, druga strojni in tretja ostalim sektorjem. Delavnice v teh šolah bi bilo potrebno razviti v nekakšne poskusne tovarniške obrate, ki bi v njih mladina v okviru delavni-ških svetov laže dobivala tudi potrebno družbeno ekonomsko vzgojo, bi se laže učila tudi neposrednega upravljanja proizvodnje.
Zimo Vrščaj je v razpravi predvsem poudarila, da šolske reforme ne bo mogoče uspešno izvesti brez večje politizacije učiteljev in profesorjev. Z večjim vključevanjem učiteljev in profesorjev v naše celotno družbeno življenje se bodo namreč spreminjali tudi odnosi v šoli, odnosi med šolo in domom, ki imajo zdaj še vedno marsikaj starega obeležja na sebi. Profesorji na primer tu in tam spreminjajo dijaške skupnosti "v nekakšno svoje orožje, iz česar se razvijajo slabi odnosi med mladino samo, prav tako pa med
Med odmorom
mladino In vzgojitelji.
2e v glavnem poročilu je bilo govora o povezanosti šol in organizacij za telesno vzgojo mladine. Leopold Krese se je v razpravi predvsem omejil na ta problem. Po nedavno zbranih podatkih je bilo za 60 % vajencev ugotovljeno, da imajo defektne hrbtenice ali drugč hibe. Nekaj podobnega je tudi na srednjih šolah. Ta podatek kaže, kako izredno važna je telesna vzgoja v razvoju mladine in kako važne so njene naloge. Doslej smo v praksi to vprašanje marsikdaj zanemarjali, telovadnic nismo gradili, zelo radi smo reducirali število učnih ur telesne vzgoje itd. Športne organizacije same te naloge ne morejo opraviti. Zato bi bilo nujno potrebno v vse šole uvesti obvezen pouk telesne vzgoje.
Med zadnjimi diskutanti v dopoldanskem delu se je oglasil k besedi Janko Rudolf.
Izvleček iz razprave tov. Janka Rudolfa bomo objavili v jutrišnji številki.
•
V popoldanski razpravi je sodeloval tudi dr. Jože Vilfan, referent Vlado Majhen pa je nato odgovarjal na nekatera vprašanja, ki so se pojavila v razpravi.
Predsednik Miha Marinko je ob koncu razprave o šolski reformi dejal, da bo sekretariat GO SZDL problematiko, ki *e je izkristalizirala v debati, posredoval političnim organizacijam ter drugim organom kot napotilo za nadaljnje razpravljanje o teh problemih.
• V razpravo o referatu tov. Mirana Košmelja o problemih tržišča in preskrbe sta posegla v razpravo tovarišica 2iva Beltram, ki je govorila o družbeni prehrani, in Janez Nedog, ki je razpravljal o potrošniških svetih ter. o krepitvi vpliva političnih organizacij pri odstranjevanju nekaterih negativnih vplivov v trgov, ski mreži ljubljanskega okraja.
TRETJI KONGRES ZDRU2EN J A REZERVNIH OFICIRJEV JUGOSLAVIJE
Boj za mir in narodno neodvisnost -pozitivna značilnost sedanjega sveta
Občni zbor Slovenskega zdravniškega društva
(Nadaljevanje s 1. strani) šal snovati kakršnekoli naklepe proti suverenosti in nedotakljivosti naše dežele in miru naših delovnih ljudi.
Potem ko je opozoril na izkušnje in dosedanje uspehe Združenja rezervnih oficirjev, je general Gošnjak rekel, da nalagajo sedanji pogoji Združenju nove, še večje in še bolj zamotane naloge. »Vojska bo tudi v prihodnje v raznih oblikah izpolnjevala program obveznega izpopolnjevanja rezervnih oficirjev,c je rekel general Gošnjak. »V ta namen bomo bržčas razen orožnih vaj čedalje bolj uvajali kratkotrajne,
vanj. Z izpolnjevanjem takšnih obveznosti, pri čemer bo potrebno tudi neposredno sodelovanje vojno-teritorialnih organov in organizacij vašega Združenja, si bodo rezervni oficirji pridobili novo znanje in se razvijali v strokovnem oziru vzporedno z aktivnimi oficirji naše vojske. Izpolnjevanje takšnega programa obveznega vežbanja je treba še v
področjih sveta, boj proti vojni, proti imperializmu in agresiji, za prepoved poskusov z jedrskim orožjem ter boj za uporabo jedrske energije v miroljubne namene, so pozitivna značilnost sedanjega sveta. V tem boju sodelujoče sile nenehoma naraščajo in te sile bodo zagotovile svetlo perspektivo vsemu človeštvu.
V nadaljevanju svojega refe-
Ljubljana, 13. marca. — Danes se je v Ljubljani začel občni zbor Slovenskega zdravniškega društva, ki bo jutri nadaljeval in za-
med seboj povez..!], ii.itelj.,	"S55
je najvažnejši človek — živa človeška sila, njene moralne in politične kakovosti ter cilji, za
strokovnih predavanjih z najrazličnejših medicinskih področij, ki so na dnevnem redu, je ostal le
tere se bori. S kombinacijo teh'	*a društveni del občne -
v vojni spremenljivih in relativ- § t * f	°	e
nih činiteljev, je zmerom dana	P™™1, kratko^preda-
vanje ob 40-letnici ZKJ. Poročila rane vojske, z boljšo tehnično 0 delu društva v Preteklem letu
toda pogostne j še seminarje in ci- narodne obrambe v zamotanih po-kluse obveznih občasnih preda- Igojih morebitne nove vojne.«
IZ GOVORA'PREDSEDNIKA ZDRUŽENJA MITRA BAKlCA
Pot tovariša Tita v Azijo in Afriko — pot združevanja narodov v boju za mir
možnost, da tudi bolje organizirane vojske, z boljšo tehnično „	..	,	,
opremo podležejo. Zgodovina takš- pa. so Pr^kazala P^dvsem uspehe
 0_  v	.	-	,	-	-	nih vojen, zlasti pa zgodovina prl strokovnem izpopolnjevanju
večji meri prenesti na organlzaci- i fa,	J® .	Bakič	opozoril na	socialnih	revolucij je polna	takš-	članstva	in	sodelovanja	članstva
je‘Združenja, tako da bomo s pri-	to;	vojaški	teoretiki posamez-!	n;h	primerov.	Najbolj	prepričlji-	?rl	zdravstvenem	prosvetnem	de-
mernimi oblikami rezervne ofi- n , dežel vztrajno prepričujejo Va in nam najbližja osvetlitev v	raznih	družbenih	or-
cirje vključili v delo za izpopol-	je	jedrsko
njevanje in usposabljanje, da bi	r1 .	®reds.tv°	V V0J
lahko uspešno vodili vojne enote	beni	druF1 .cimtelji	ne morejo
in da bi bili kos vsem problemom
svet, da je jedrsko orožje odlo- takšne trditve je naša narodno- ganizacij. Zal po poročilih ni bilo čilno sredstvo v vojni in da no- osvobodilna vojska.	I	Podrobnejše	razprave, zaradi če-
sar je ostalo odprtih mnogo vpra-V delu referata, posvečenem šanj iz aktualne društvene pro-delu Združenja rezervnih oficir- blematike.
jev, je Bakič rekel, da je ta or- občni zbor je izvolil nov od-gamzacija	od drugega kongresa	bor	društva	s	predsednikom	dr
i leta 1954 v	vseh smereh svoje de-	Rudolfom	Obračunčem.	Ob	tej
Teorija o absolutni nepre- javnosti zelo napredovala. Zdaj priložnosti so se člani zahvalili za
magljivosti atomskega	orožja	pa	Je važen	činitelj in sodelavec	 _________________________
je	napačna in	preračunana	na	JLA na poti krepitve naših na-
preprečiti absolutne zmage tega orožja.
Atomsko orožje ni nepremagljivo
politično in nacionalno demora- rodov in obrambne sposobnosti lizacijo drugih narodov, zlasti socialistične Jugoslavije. Svojo
V referatu o vlogi in nalogah rezervnih oficirjev in podoficirjev Jugoslavije je predsednik Centralnega odbora Združenja Mitar Bakič najprej poudaril, da je organizacija rezervnih oficirjev in podoficirjev stalna potreba socialistične Jugoslavije ne glede na to, kakšen je trenutno položaj v mednarodnih stikih. Ta potreba je tudi podlaga vsakdanjega dela te organizacije. Vendar pa sta tempo njenega dela in stopnja njene odgovornosti pred ljudstvom v določeni meri odvisna od tega, ali prevladuje v mednarodnih političnih stikih duh enakopravnega sodelovanja in demokratičnih stikov med državami ne glede na njihovo velikost, red ali režim, ali pa so elementi sile, grožnje in intervencije podlaga mednarodne politike posameznih držav ter prevladujoč in izključni činitelj v urejanju stikov med posameznimi državami.
Ko se Je kratko dotaknil nekaterih mednarodnih političnih in vojaških problemov, ki so značilni za sedanje stanje v svetovni politiki, je Mitar Bakič rekel, da sloni politika Jugoslavije na načelih aktivne in miroljubne koeksistence, ki Je idaj edina možna alternativa, da se človeitvo ogne vojni, da prebrodi krizo in da zgradi temelje za Široko mednarodno sodelovanje na vseh toriščih človeSke dejavnosti. Aktivna in miroljubna koeksistenca za nas nista propaganda, marveč obsežen politični načrt za daljše obdobje, naslonjen na tiste elemente sedanje družbe, katerih zmaga bi pomenila stvarno obdobje miru, trajno obdobje mirnega razvoja družbe. Po naši zamisli so ti elementi vsklajeni z elementi socializma in njihovim razvojem v svetovnem družbenem obsegu, ker so izraz ogromnega naraščanja demokratičnih in protiimperialistič-nih sil ter odločilnega vpliva socialističnih sil na sodobni razvoj, družbe. Nobeno zgodovinsko naključje ni, da je našla ta politika najbolj navdušene pristaše med kolonialnimi narodi Azije in Afrike, kajti načela koeksistence ustvarjajo možnost, da se prepre-
Občni zbor sindikata uslužbencev državnih ustanov LRS
malih, ki nimajo atomskega orož- dejavnost je tesno povezala z govori. Voditelji teh in ostalih ja ali pa niso vključeni v eno iz- družbenimi in političnimi organi-dežel socialističnega tabora pa med vojaških organizacij — blo- zacijami. Njene sedanje organi-mislijo, da so edini zagovorniki kov, da bi jih že vnaprej pri- zacijske zmožnosti in izkušnje v Ljubljana, 13. marca. Včeraj in nosilci politike miroljubne ko- pravili na kapitulacijo. Atomsko delu ji omogočajo, da bo bližnje je bil v Ljubljani občni zbor sin-eksistence. Viri mednarodne orožje ni nepremagljivo, atomsko naloge, ki ji bodo začrtane s dikata uslužbencev državnih družbene neodgovornosti Envera orožje samo ni odločilen činitelj sklepi teea kongresa, uspešno iz- ustanov za Slovenijo. Zboru je Hodže in Todora Živkova niso v v vojni, kajti v vojni sploh ni polnila. Ena glavnih nalog bo, da prisostovalo 86 delegatov in čla-njuni politični nepreračunljivosti, čistih odločilnih činiteljev. V na podlagi dosedanjih izkušenj nov predsedstva republiškega od-marveč v središču taborske poli- vojni delujejo razen orožja še in uspehov ter potreb JLA in bora, med gosti pa sta bila tudi tike. Naši narodi niso ne neumni drugi medsebojno povezani čini- skupnosti določi smernice za predsednik Centralnega odbora ne naivni, kakor mislijo posamez- tel ji — človek, prostor, čas, na- vsebinsko bogatejše in boljše so- sindikata uslužbencev državnih
rodni, politični in družbeni odno- delovanje Združenja v prihod- ustanov Marjan Vivoda ter član si itd. V sklopu teh dialektičnih, njem obdobju.
IZ GOVORA GENERALNEGA PODPOLKOVNIKA MARTINA
DASOVICA
Manjše države se morajo usmeriti na lastne pogoje obrambe
Naslednji govornik, generalni dejo rešitev za ohranitev svoje ' podpolkovnik Martin Dasovič, je neodvisnosti in da je moč uspeš-prikazal predvsem nekatere po- no voditi obrambno vojno, pod goje sodobne vojne, posebno s pogojem pravilne organizacije strokovne strani. Govoril je o so- oboroženih sil, pravilne strate-
ni voditelji taborskih dežel. Naši narodi dobro vidijo, od kod in v katero smer pihajo vetrovi in kakšno nesnago prinašajo s seboj.
To pa vidijo tudi ostali narodi.
Mi smo šli skozi šolo revolucije in nobene ideološke fraze im razno lažno govoričenje nas ne more premotiti in preslepiti.
Manifestacija moralnega in političnega položaja socialistične Jugoslavije je najbolje izražena v Titovem obisku azijskih in afri ških dežel, v
milijonskih narodov teh celin do Jugoslavije in v dokumentih, ki so jih podpisali tovariš Tito in predstavniki teh dežel. Tl obleki in načela sodelovanja med Jugoslavijo ln temi deželami ao bili predmet srditih napadov nekaterih vzhodnih dežel, ki so Jih kvalificirale kot delo na Uniji ameriških Imperialistov. Naša Javnost je odgovorila na takšno predrzno Izzivanje. Vsemu svetu, zlasti vladam in narodom dežel, ki jih je tovariš Tito obiskal, Je znano, da Je bila to pot združevanja narodov v boju za mir, proti imperializmu in kolonializmu. Takšno sodelovanje in borba pa sta bržčas trn v peti navdihovalcem te in takšne gonje.
Prejšnji Titov obisk v teh deželah v letu 1954/55 je bil istim -kritikom vzor njihove politike do vražniku je	navedel	našo na-	zaključene. Pripombe	oziroma	treba za	čimvečji	učinek pred-
Indije in drugih dežel. Tako so j rodnoosvobodilno vojno, podrob-	priporočila na smernice	in	ukre-	videnih investicij	in smotrnejšo
sami javno trdili. Drugi Titov | neje govorli	o njenih	elementih	pe za gospodarskih razvoj	v tej	uporabo	razpoložljivih sredstev
požrtvovalno delo dosedanjemu dolgoletnemu predsedniku dr. Mušiču, ki ga težavno delo v vodstvu ljubljanske poliklinike ovira pri nadaljnjem intenzivnem sodelovanju v društvu.	M.	N.
Edvard Kardelj sprejel Giovannija Pierracinija
Beograd, 13. marca (Tanjug). Clan vodstva Socialistične stranke Italije Giovanni Pierracini J« danes obiskal Zvezni odbor Socialistične zveze. S člani predsedstva in Komisije za mednarodne stike SZDL se je razgovar-jal o nekaterih perečih vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja in o nadaljnjem sodelovanju med italijansko Socialistično stranko in Socialistično zvezo Jugoslavije.
Popoldne Je Pierracinija sprejel generalni sekretar SZDL Edvard Kardelj.
Italijanska trgovinska delegacija prispe v Beograd
Beograd, 13. marca (Tanjug)'* Italijanska trgovinska delegacija, ki jo vodi pooblaščeni minister g. Tomaso Notarangeli, prispe V ponedeljek v Beograd, kjer bo s jugoslovansko delegacijo v okviru jugoslovansko-italijanske mešane komisije nadaljevala pogajanja, ki so se začela lani septembra v Rimu. Jugoslovansko delegacijo bo na teh pogajanjih vodil načelnih oddelka v odboru za zunanjo trgovino dr. Petar Tomič.
Znižanje davčne stopnje za žvečilni tobak
tajništva Republiškega sveta Branko Babič. Po uvodni besedi predsednika republiškega odbora Rada Mikliča so delegati v precej obsežni diskusiji povedali svoje izkušnje in težave, izvolili nov republiški svet ter delegate za kongres sindikatov.
Na občnem zboru so delegati ZIS je na svoji seji sprejel tu-med drugim načeli vrsto vprašanj di uredbo o spremembi in dopol-o sistematizaciji, o ocenjevanju, , nitvi tarife davka na promet Z o odnosih do samoupravnih or- njo je znižana sedanja davčna ganov in podobno. Posebno mno- stopnja za žvečilni tobak od 43 na go je bilo govora o odnosih 31 %. Proizvodnja cigar in žvečil-uslužbencev na občinah do pred- nega tobaka za trg je važna, zla-
opremljenosti občinskih uradov, v njih prepovedana.
■ SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV OBČINE LJUBU AlfA-CENTER
___________________________j_____________________    ,	p:	„
dobnem oboroževanja in se do- gije in taktike ter z angažira- stavniških organov ter o težavah sti žvečilnega tobaka, ki ga upo-taknil zanimivega vprašanja po- njem vsega ljudstva za obrambo (teh uslužbencev^ zaradi »labe rabljajo v rudnikih, ker Je kaj« ložaja tistih malih držav, ki «o države, prisiljene, da to pripravljene na obrambo svoje neodvisnosti pred morebitnim napadom tehnično nadmočnih napadalcev. Potem govoril o visokih stroških sodobnega oboroževanja, zlasti pa jedrske oborožitve in omenil, da se morajo manjše države usmeriti na svoje lastne možnosti, iznajti lastno strategijo, taktiko in orientacijo ter lastne koncepcije vodenja vojne, ki so v skladu z njihovimi materialnimi možnostmi in drugimi specialnimi pogoji.
V občini Center bo letos v gradnji
1475 stanovanjskih enot
Priprave za sprejem letošnje- poročilom, ki ga je dal predsed-1 ter je povečanje osebne potroš-Kot primer o uspešnem boju ga družbenega plana in proraču- nik občine dr. Štefan Šoba, so so-! nje in družbenega standarda d.e-proti tehnično nadmočnemu so- na v občini Ljubljana-Center so glašali. Menili pa so, da bi bilo I lavcev in uslužbencev. Razpolož'
ŠZSZIS&SS*' im^l8t0V stt^eg a t abora. In v te j s preme -azijskih in afriških na- njeni oceni ter v njihovih naklepih tiče korenine in viri brezna-čelne in razdiralne politike, naperjene proti Jugoslaviji in njeni miroljubni politiki.
Boj za mir in narodno neodvisnost, v katerem sodeluje na stotine milijonov ljudi na vseh
ljiva investicijska sredstva (nad 3,5 milijarde dinarjev) bodo porabljena za stanovanjsko izgrad-
 —	— a. -------  i	•	-	-	i	,«	*i	w	^	*	»•'-'j	ujjuiauu lat^uiutijiviu aicuaic*	,,	,	,	,	,	J?
obisk je bil predmet napadov, m poudaril, da praksa narodno- občini so namreč dali tudi od- najti najprimernejše oblike zdru- nj0 "etos do v gradnji 147? sta-čeprav med prvim in drugim osvobodilne vojne govori, da borniki občinskega Zbora proiz- ževania -sredstev srosnodarskih n,°vanjskih enot), za gradnjo šol-
obiskom azijskih in afriških de- T"”1“	;-----;	-—1:	■
žel ni nobene razlike, ker sta oba služila istim ciljem: miru in mednarodnemu sodelovanju na podlagi načel aktivne in miroljubne koeksistence. V ciljih obiskov in njihovih praktičnih sadovih ni razlike, pač pa je razlika v oceni neodvisnega položaja teh dežel, kakor ga presojajo dežele sociali-
rodov.
Aktivne miroljubne koeksistence pa ne razumejo tako nekateri vodilni ljudje v svetovni politiki. Zlorabe teh besed in te politike so v mednarodnem javnem in političnem življenju vsakdanji pojav. Zdaj ni nobenega vplivnejšega politika na svetu, ki ne bi bil na jeziku za politiko miroljubne koeksistence, vidimo pa, da spričo pravih namenov ni tako. Za nekatere izmed njih je koeksistenca samo plašč, pod katerim se skrivajo njihovi pravi nameni.
V okvire politike miroljubne koeksistence ne sodijo teritorialne zahteve albanskih in bolgarskih voditeljev nasproti Jugoslaviji ter njihovi vojnohujskaški
osvoDoaune vojne govori, da borniki občinskega /bora proiz- ževanja 'sredstev gospodarskih	l
male države lahko iščejo in naj- vajalcev na svoji zadnji seji. S organizacij. Eden izmed odbor- 1	Z„£®T,	Zenitl
Mariborska mala kronika
■ V Okrajnem ljudskem odboru v Mariboru so se odločili, da za zboljšanje preskrbe mesta poleg kreditov, ki Jih bodo dodelili trgovskemu podjetiju »Povrtnina«, uredijo tudi vrtnarski kombinat, o njem smo že nekajkrat pisali tudi v našem listu. V ta namen se bo kmetijsko gospodarstvo v Zrkovcih v celoti preusmerilo v pridelovanje povrtnin. Za ureditev potrebnih naprav bo potrebnih okrog MO milijonov dinarjev. Vrtnarski kombinat bi bil tako opremljen z najsodobnejšo mehanizacijo ln objekti.
■ Okrajni komite ZKS v Mariboru bo v okviru svojega programa
— ----- .	nih skladiščnih prostorov za iz«
Prvenstvena naloga letošnjega boljšanje preskrbe s kmetijskimi tiadanske družbenega plana v občini Cen-' pridelki.	-ba
Ob visokem jubileju
Te dni sta praznovala 60. ob- prebila do srečne in zadovoljne letnico poroke zakonca 85-letni starosti.
Jernej Kump in njegova 83-letna Jernej Kump ima za seboj 35 žena Amalija. Zakonca sta živi let službe pri železnici, kjer je priči proletarske žilavosti. S tr- napredoval od premikača in za-dim, napornim in vztrajnim de- virača do vlakovodje. Vse življe-lom m vzorno ljubeznijo sta se nje zvest svojemu proletarskemu
___________ poreklu in naprednemu politič-
 ............ nemu prepričanju s ponosom
obuja spomine na veliko železničarsko stavko po prvi svetovni vojni in na demonstracije na Zaloški cesti, ki se jih je tudi sam udeležil.
Mamica Malka pa izhaja iz tiste vrste sirot, ki so si od zgodnjih otroških let (10 let starosti) morale služiti vsakdanji kruh. Zvesta opora svojemu možu in nadvse skrbna mati, je žrtvovala vse svoje moči družini in skupaj y. možem omogočila svojim petim otrokom, da so doštudirali in se usposobili za življenje. Svojo globoko narodno in razredno zavest sta prenesla na svoje otroke in jim pogumno stala Qb strani tudi v času narodnoosvobodilne borbe.
Vzornemu zakonskemu paru želimo še mnogo srečnih dni in mirnih leti	F.	B.
Jernej ln Amalija Kump
velik, da pa je potrebno pravočasno napraviti načrte za upo-letoe načrtno proučil nekaj vprašanj rabo teh sredstev, iz deda delavskih svetov in uprav podjetij, samoupravnih organov ljudskih odborov, preskrbe Industrijskih središč, spomladanske in j esenske setve in proračunov ljudskih odborov. Poleg številnih akcijskih problemov pripravljajo zdaj občinski komiteji konference, na katerih bodo izvolili delegate za republiški kongres.
■ V krogih strokovnjakov so te dni razprave o graditvi novega mostu čez Drayo. Določena je lokacija in v načelu sprejet glavni projekt.
Kaže pa, da bo potrebno v razpravo o tem važnem objektu pritegniti večje število ostalih »vetov ln državljanov, zlasti prizadetih strank.
■ Komunalno podjetje v Mariboru bo med ostalimi deli letos nadaljevalo z urejanjem obdravske propienade na levem obrežju. Med-tetrt ko je vzhodni del od železniškega mostu že urejen, nameravajo letos urediti ln posaditi z zelenjem obrežje do »Benetk«.
■ Važno turistično cesto, ki drži iz Hoč k pohorskemu turističnemu centru bodo v naslednjih letih tlakovali, Letos nameravajo tlakovati prvi del ceste od Hod do vznožja Pohorja. Cestišče bodo uredili v dolžini 3 km.
■ V mariborskem SNG predvidevajo nekaj sprememb na vodilnih položajih. Dramski kolektiv je izrekel nezaupnico dosedanjemu direktorju Drame ln predlaga na to mesto ponovno prof. Jara Dolarja. Glede na redukcijo in varčevanje predlagajo tudi avtoritatlvnejše umetniško vodstvo celotne gledališke hiSe.
in komu-
nikov pa je poudaril, da bo odziv	°hjektov, gostinskih in
za združevanje sredstev gospo-	, .	obratov, servisnih služb
darskih organizacij nedvomno	okviru	stanovanjskih skupnosti,
obratov	družbene prehrane, za
razširitev trgovske mreže na drobno in za pridobitev potreb-
Ambulante v treh največjih podjetjih
V novogoriški tovarni pohištva so pred dnevi z jslili obratnega zdravnika splošne prakse. Dr. Prijatelj bo opravljal preglede v sodobno urejen ln opremljeni ambulanti, kjer Je tudi prostor za dentlcta. Le-ta ordinira honorarno. V tem velikem podjetju z okoli tisoč zaposlenimi Je bil doslej stalež bolnikov precej visok ter Je bil tedaj obratni zdravnik nujno potreben.
Zdaj imajo vsa tri največja podjetja na Goriškem lastne zdravnike splošne prakse. V Idrijskem rudn kv živega srebra ter tovarni cementa ir' salonita v Anhovem ob Soči at« namreč, zdravnika nameščena že da' časa. Kolektiv anhovske cementarn' ima tudi lastnega dentlsta. Zal pa Se nimajo povsod najbolj ustreznih pno-strov ut ambulant*.	M	D.
8 posvetovanja predstavnikov dijaških skupnosti na Ravnah
Dijaške skupnosti
pomembna šola za življenje
Nedavno Je bilo na Ravnah na vlml obilicami Na prvi državni rinv-Koroškem pomembno posvetovanje naziji v Mariboru na mariborskem predstavnikov dijaških skupnosti učiteljišču, ravenski	ta	*
srednjih in Industrijskih šol m ari- nekaterih 1ndu~sLihšolahui borskega okraja. Referati predstav- kmetijski srednji šoli so usDehi Solnice dijaške skupnosti ravenske gim- sklh skupnosti prav pomembni in »o nazlJe tov. Ivanke Novakove, dalje važen činitelj pri izboljšanju učnih prof Slavka Podmenika ln prof. Iva- uspehov v razredih, pa tudi pri obU-na Rudolfa so nakaza.i, da Je bilo kovanju dijakove osebnosti Raizfliba-
ftord1enn^iaSdlhnRkhTbr1tžeh	™Pr*vada'bK£
storjenega, da Pa Di bi.o treba moč- ko portale razredne in diinftkp ftnJslc*
no poprijeti	Se vnaprej v tej	»meri	skupni ^likT	o^ra DedLaff^m.
Razveseljivo	je, da »e Siri okrog šol.	Na nekateri	šola£ zlasti ™ m££-
P	5cisld z?or	111 !;u<?1	cinskl srednji	šoli	ln šoli za olrofik«
šolski odbor	z razumevanjem	podpl-	---- --	-	“
rajo Iniciativo dijakov pri razvijanju demokratičnih oblik: Javnem ocenjevanju, sodelovanju dijakov pri redovalnih konferencah, uvedbi javnega tpravičevanja, skupnega ocenjevanja /edenja, dalje pri ustanavljanju irožkov, izboljšanju učnih uspehov ilablh dijakov, itd. A vsi pedagogi Je nimajo o vrednosti takega dela
razčiščenih pojmov in nekateri se Drugod pa bo treba t« zarw um iutvduAuJaJo uut MoU n*- vodita am
negovalke v Mariboru, imajo tako omejene možnosti, da se kljub vsej dobri volji za razvoj skupnosti n® morejo preriniti naprej. Vsem tem Šolam bo treba posvetiti še veliko pozornosti tako za Izboljšanje materialnih ln učnih pogojev gojenk P® tudi na kadrovsiko zasedbo. Desna roka dijaškim skupnostim SO ponekod tudi sveU roditeljev po rairedlh*
S TISKOVNE KONFERENCE V DR2AVNEM SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE
Pravilnost našega stališča
Drago Kunc o odnosih ž Zvezno republiko Nemčijo in vprašanjih v zvezi z mirovno pogodbo, o tendencioznem pisanju nekaterih turških listov o Jugoslaviji, o gospodarskem sodelovanju z Indijo in
o konferenci za opustitev jedrskih eksplozij
Beograd, 13. marca (Tanjug). — Na današnji redni tiskov-ni konferenci je predstavnik sekretariata za zunanje zadeve Drago Kunc odgovoril na nekaj vprašanj v zvezi z nemškim problemom, s sestavo konference o Nemčiji in z odnosi med Jugoslavijo in Zvezno republiko.
Na vprašanje, ali lahko potrdi tem, naj Jugoslavija prekine di-
ne bilo treba vztrajati pri togih sko sodelovanje. Vprašali so, ali formulah.«	j	bo v bližnji bodočnosti prišla v
Potem je predstavnik držav- j Jugoslavijo indijska gospodarska nega sekretariata izjavil, da je ! delegacija.
že znano načelno stališče Jugo- j »Vporedno z razvojem politič-slavije do mirovne pogodbe z jjjh odnosov se je v minulih letih Nemčijo. To stališče je obrazlo- poglabljalo tudi gospodarsko so-
ali zanika informacije nekaterih plomatske odnose z DR Nemčijo, ženo VJ noti, ki jo £ jugoslavija	med Jugoslavijo
agencij iz Rima, da so se zastop- je Drago Kunc odgovoril:	poslala	sovjetski vladi 3. februar- inHiin knr sp zrcnli zlnsti v
Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel novega švicarskega veleposlanika v naši državi Antona Roya Ganza, ki mu je ob tej priložnosti izročil svoje akreditivne listine
niki Jugoslavije in Zvezne repuD-like Nemčije pogajali o obnovitvi diplomatskih stikov in da so bili ti razgovori prekinjeni, ker je Zvezna republika vztrajala pri
ODGOVORI PREDSEDNIKA TITA BOSTONSKEMU LISTU
Rušenje pregrad med narodi
najzanesljivejša pot do miru v svetu
Specifični pogoji in izkušnje v gradnji socializma v naši deželi — Naša pot ne ogroža razvoja socializma v nobeni deželi — Primer mednarodnega sodelovanja dežel
z različnim družbenim redom
-	,	Indijo, kar se zrcali zlasti v raz-
»Bilo je nekaj stikov z name-	j®-	tak®*a	se “	,da	novrstnosti gospodarskega sode-
nom, da bi ponovno upostavili	bl	b,llc)	treba	dopolniti jugos o-	lovanja in v nenehno naraščajoči
diplomatske odnose, vendar so vaDi!	i	-j	i®	blajrovni menjavi. Spričo teženj
bili razgovori prekinjeni zaradi skrbno spremljamo razvoj dogod- po še tesnejših gospodarskih od-stališča zastopnikov Zvezne re- ko7' ?° .bo to, P.9*rebn?’	, nosih pričakujemo, da bo ta me-
publike Nemčije, ki so spravljali ?rne-je razl°zlb svoje, stali- sec priSpela v Jugoslavijo mdij-obnovitev diplomatskih stikov z šce/ ¥eni,nl'0' da je d°se^nJi raz- ska vladna gospodarska delega-Jugoslavijo v odvisnost od zna- J.01, dogodkovt,“ n®cija, ki se bo z jugoslovanskimi čaja diplomatskih odnosov med .?* v °?,en0 P°.sameznl11 podrob- gospodarstveniki pogovorila o Jugoslavijo in DR Nemčijo. Ta-	n,.	pr.edl,ogoT	m ukreP?v na *®J	možnostih za nadaljnjo razširitev
* "	*	■ -	ah	on_i	straiji	— potrdil pravu-	blagovne menjave na splošno, še
nost in konstruktivnost našega posebej pa o možnostih za jugo-stališča.«	slovanski uvoz iz Indije in o iz-
Predstavnika državnega se- j ravnavi blagovne zamenjave.
kih pogojev Jugoslavija ne more sprejeti — je rekel Drago Kunc — in, sicer ne glede na to. ali gre za prekinitev ali za »ohladitev« odnosov z Demokratično .	-	,	-	-	.	-	    —	----- ----
republiko, ker so takšni pogoji v sJ0JAe m.nenJe 0 zlonamernem m bližnji razgovori koristne rezul-nasprotju z neodvisnostjo naše	“u,tat®. *n .prispevali k nadaljnji
kretanata so prosili, naj pove Prepričani smo, da bodo dali
(Nadaljevanje s 1. strani) šeli. Vsaka dežela ima svoje spe-
Vprašanje: V Jugoslaviji je clflčne po*oje P° se mora
sodelovanje delavcev v upravljanju industrije in kmetijstva Večje kakor v katerikoli komunistični deželi. Kakšne nauke
goslavijo niso bili dobri. Dobri volji na obeh straneh pa se mo-tudi ravnati v svojih naporih za ramo zahvaliti, da so stiki med Izgradnjo boljšega življenja svo- Italijo in Jugoslavijo zdaj zelo jih ljudi.	i	dobri in sodelovanje koristno. To
Ker je tudi stopnja razvoja i® lahko
| zunanje politike. Preseneča nas, da Zvezna republika Nemčija ne uvidi nevzdržnosti svojega stališča, zlasti še spričo razvoja nem-
turških listov o Jugoslaviji. Ome- razširitvi gospodarskega sodelo-nili so pisanje lista »Jeni Gin«, vanja 0beh dežel.«
dalje podobno pisanje lista >Hu-	ZMa_“Ie.zadT_S°
škega problema v zadnjem času.	^ašali,	Jcaj	meni	o	nedavno
asK ATS:	»A™.-	o	ko,.	-....
metli. Omenili so tudi poročilo
ste povzeli iz tega? Ali priča- posameznih dežel spričo različnih m®r> kako
l	 ji___t fl.i«	*	*	•	vv	i	n(k	1
v določenem smislu pri- diplomatskih stikov zaželena in ,. .	T .	r-
ko celo huda trenja ni mogoča in da bi bilo to ne le v ' „ -*eni- Gin<’ obja 'ieno
kujete kakršnokoli razširitev zgodovinskih okoliščin različna, ali spremembe v tej politiki de- 1 tako da 80 nekatere na višji, dru-lavskega sodelovanja v prihod- ®® na stopnji razvoja, je nje? Ali bi bilo moč to politiko j docela razumljivo, da postaja tu-uporabiti tudi v drugih manj- ® način izgradnje socializma v
njih različen. Ponekod je to te-
ših deželah v Vzhodni Evropi, če bi bile njihove vlade pripravljene to storiti?
Odgovor: Dosedanja praksa v delavskem samoupravljanju tovarn in podjetij je rodila zelo •epe sadove ne le v korist skupnosti kot celote, marveč tudi v korist samih delavcev.
Ali bo to vplivalo na druge debele, ni naša stvar, kajti mi svodih izkušenj nikomur ne vsiljujejo. Za nas pa je to bila in ostane Pravilna pot in mi gremo po tej Poti naprej.
Vprašanje:	Kako	presoja
Predsednik Tito srditost gonje kitajskih komunistov proti njemu in njegovim idejam? Ali Pot v socializem, ki jo je izbrala Jugoslavija, res ogroža kitajsko politiko? Ali je kaka »srednja pot« bolj evolucijska kakor revolucionarna, ki je odprta narodom?
Odgovor: Razlog srdite gonje kitajskih komunistov proti Jugo-8,aviji ne more biti socialistična Pot, ki jo je izbrala naša dežela v izgradnji socializma, ker ta pot nasprotuje in nikakor ne ogroža razvoja socializma na Kitaj-skem ne v kateri koli drugi de-
da bi morala biti razlog za medsebojno nestrpnost in mržnjo.
Vprašanje: Ali je predsednik Tito prepričan, da lahko Jugoslavija najbolje koristi ne
II' 3w ,0- marca- katerega sestavlialec obojestransko korist marveč bi ge AJ. . ag?encijo Ankara pozitivno vplivalo tudi na boljše {n pige ^ je j*posl^viia baje
sp o no vz u je v vropi.«	začela koncentrirati vojaške eno-
V odgovoru na vprašanja, ki te na albanski meji. se je nanašalo na udeležence V odgovoru na ta vprašanja je
sklenjenih vojaških pogodbah med ZDA in Iranom, Turčijo in Pakistanom. Odgovoril je:
»Znano je že naše odklonilno stališče do vojaških blokov nasploh in do dvostranskih pogodb te vrste. Vse to prispeva k nadaljnji ostritvi mednarodne napetosti in politiki hladne vojne
Skrbniški odbor OZN ie sklepal o Kamerunu
New York, 13. marca (Reuter). skrhniški odbor OZN je sinoči 2avrmil prizadevanje nekaterih ^‘riških dežel, da bi izvedli v francoskem Kamerunu nove vo-j*tve, preden bo to afriško ozem-pod skrbstvom postalo 1. jaguarja prihodnjega leta samostojno.
Resolucijo, v kateri je zahtevalo volitve osem afriških dežel, ^ed njimi ZAR, Gana in Gvineja, zavrnili s 46 proti 28 glasovom. °°livija ni glasovala. Skrbniški P^bor ije razen tega sprejel predaš. da bi sredi letošnjega no-embra izvedli plebiscit v severnem delu Britanskega Kameruna. Molivci bodo odgovorili na dvoje Prašam j, in sicer »Ali naj bo Se-®rni Kamerun del severnega ^drodja Nigerije, ko bo"nigerij-j a federacija postala neodvisna?« n “Ali naj se o bodočnosti Se-ernega Kameruna odloča kasneje?«
Skrbniški odbor je sprejel tu-J*1 Priporočila za plebiscit v juž-F^ni delu Britanskega Kameruna. fJebiscit naj bi bil -v prihodnji Usni dobi, to je od začetka do-ernbra 1959 do konca aprila 1960-.
Skrbniški odbor je razpravljal tem tri tedne.
Havaji so. država zda
Pr.?'ashln*Iton'
redstavmski d
žavnejši, drugod lažji način, revolucionaren in evolucijski, kakršni so pač prispevki k hitrejšemu razvoju socializma in krepitvi dežele. Družbeni razvoj od kapitalizma v socializem je globoko revolucionaren, različne so samo metode, ki jih uporabljajo v posameznih deželah in pogoji v njih.
Vprašanje: Ali visoka individualna formula Jugoslavije za napredovanje po poti napredka, ki jo v Moskvi in Pekingu tako ostro kritizirajo, izvira iz globokega občutka individualizma in poguma, ki so ju Jugoslovani izpričali v zgodovini? Ce ni tako, kakšen je razlog?
Odgovor: Razvoj v Jugoslaviji, ki ga, kakor pravite, kritizirajo voditelji nekaterih socialističnih dežel, ne izvira iz nekakšnega občutka individualizma ali poguma, ki so ja Jugoslovani Izpričali v zgodovini, marveč iz naših povojnih izkušenj v notranjem razvoju. V začetku, do leta 1948, so bile te izkušnje v določenem smislu negativne, ker smo posnemali ne- ! katere stvari, ki niso bile priklad- ! ne za naš razvoj. Po letu 1948 smo se usmerili v svojem razvoju po specifičnih notranjih pogojih, ki so bili v naSi deželi globoko zakoreninjeni na mnogih toriščih družbenega življenja, kakor smo se usmerili tudi po vsakdanji praksi, ki nam je kazala na pozitivne in negativne strani tega razvoja. To nam je omogočilo, da smo brez obotavljanja odstranili in da popravljamo vse, kar ni bilo dobro.
Vprašanje: V nekoč skrajnje napetih jugoslovansko- j italijanskih stikih ste dosegli veliko zboljšanje. Kako pojasnjujete to in kakšne nauke je moč povzeti iz tega?
Odgovor: Drži, da še ni dolgo tega, ko stiki med Italijo ln Ju-
samo Svojim lastnim intere- konference o Nemčiji, je izjavil Drago Kunc dejal, da turški listi zlasti zdaj, ko je^ opaziti težnje,
som, marveč tudi interesom predstavnik državnega sekreta- to pot niso prvič zlonamerno in svetovnega miru s tem, da se riata, da se za vprašanja, ki naj tendenciozno pisali o Jugoslaviji ne poveže tesneje ne z Atlant- bi jih uredila takšna konferenca, in da je njihovo pisanje v očit-
z Varšavsko zvezo? zanima več dežel, kot pa jih je nem nasprotju z otipljivimi dej bilo doslej omenjenih. Za kon- stvi in resnico. Rekel je: »Dejan-ferenco so zainteresirane pred- sko gre za sjjletkarsko gonjo, v vsem vse tiste dežele, ki so bile j kateri je zanimivo le to. da na-žrtve hitlerjevske agresije. Takš-j stopajo na isti črti nekateri turna konferenca— je izjavil Drago ' ški listi, tisk albanskih fnšistič-Kunc — pa bo lahko uspešna ' nih emigrantov in del tiska sole v primeru, če bo dosežen j cialističnega tabora.«
 ________________________________ splošni sporazum. Glede vprašan j, Novinar ji so se zanimali za
gih, ker" postavljajo mednje "zid, ki se nanašajo na konferenco, bi' jugo^lovansko-indijsko gospodar- časa.« ne pa mostu za zbližanje. Prav tako tudi zato, ker ima Jugoslavija kot neodvisna dežela, ki ne pripada blokom, mnogo več možnosti, da uspešno deluje in uspešno sodeluje z vsemi tistimi deželami, ki so zunaj blokov — v Interesu ohranitve miru na svetu.
sko ne Zakaj?
Odgovor: Mi smo prišli do trdnega prepričanja, da lahko Jugoslavija najbolje koristi stvari miru, pa tudi svojim lastnim Interesom, če je njena politika neodvisna. Zakaj? Zato, ker pakti oddaljujejo ene narode od dru-
da bi s poerajanji rešili mednarodne probleme.«
Na koncu je Drago Kunc ocenil dosedanji potek ženevske konference o ustavitvi jedrskih posl'"'o v:
»Upam, da bodo pogajania tako napredovala, da bo mogoče doseči sporazum. Vsekakor je treba zagotoviti, da jedrski poskusi ne bodo obnovljeni, pa če-nrav bi razgovori trajali dlje
Vprašanje: Ali je predsednik Tito prepričan, da se bodo sovjetsko-ameriški stiki med letom postopoma zboljšali ali pa se zdaj slabšajo? Jugoslovani so bili dostikrat sposobni tolmači gledišč Moskve. Kakšno je jugoslovansko pojasnilo za nadaljevanje »hladne vojne« med Vzhodom in Zahodom ln kaj bi bilo treba ukreniti, bodi v Washingtonu, bodi v Moskvi, da bi se položaj zboljšal?
Odgovor: Mislim, da se sovjetsko-ameriški stiki polagoma zboljšujejo in prepričan sem, da se bodo postopoma čedalje bolj zboljševali ne glede na razlike v presojanju raznih problemov. Prepričan sem, da se vodilni ljudje obeh dežel zavedajo svoje odgovornosti pred človeštvom za ohranitev miru na svetu.
Glede postopnega pojemanja »hladne vojne« med Vzhodom in Zahodom bl bilo po mojem mnenju najbolj uspešno, da bi stike, ki so jih delno že navezali, okrepili in da bl prišlo do razgovorov na višji ali najvišji ravni.
Nov dokaz dvoličnosti
avstrijske manjšinske politike
Z novim osnutkom zakona o manjšinskem šolstvu na Koroškem je Slovencem odvzeta pravica, ki jim je zagotovljena v državni pogodbi iz 1. 1955. -Celovški slovenski tisk je ostro reagiral na ravnanje avstrijskih oblasti
Dunaj, 13. marca. — Kot je izjavil na včerajšnji tiskovni konferenci prezidija avstrijske Socialistične stranke referent za šolska vprašanja te stranke dr. Neubauer, se je posebni parlamentarni pododbor v sredo zedinil glede zakona o manjšinskem šolstvu na Koroškem. Dne 18. marca bodo zakonski osnutek predložili parlamentu v odobritev. Za isti dan je parlamentarni pododbor povabil dva predstavnika koroških Slovencev na Dunaj, da ju oficialno seznani z besedilom zakona.
Osnutek predvideva tri tipe šol: 1. osnovne in meščanske šole s slovenščino kot edinim učnim jezikom; 2. osnovne šole z nemščino in slovenščino kot učnima jezikoma; 3. nemške meščanske šole s slovenščino kot obveznim učnim predmetom.
Te različne tipe šol bi uvedli šele potem, ko bi ugotovili šte-
PO M A C M I L L A N O V E M OBISKU V ZAHODNI NEMČIJI
Nepričakovano soglasje
V Bonnu pravijo, da so spoznali, da Macmillanovi predlogi o »razredčeni razorožitvi« vendarle niso tako radikalni, kakor so domnevali
Bonn, 13. marca. Danes popol-, njih«. O odgovorih obeh predsed- ročje razredčene razorožitve širo-dne bo zaključen dvodnevni obisk ‘ nikov vlad na vprašanja novinar- ko nad 1000 km, da bi zajelo tudi predsednika britanske vlade Mc- j jev bi lahko rekli, da napovedu- dele sovjetskega ozemlja«. Zahte-millana v Bonnu. Dopoldne se je i jejo Adenauerjev odmik od nje- val je nadalje, naj bi število voja-
13. marca (Reuter). dom sprejel včeraj Kinom ^ zakona, po katerem bodo pro-2n/i Havaje za SO. zvezno držav*) bo Zakon, ki ga je senat že sprejel, Dn.P^dplsal Se predsednik Elsenhower, ‘•>0 pa bo začel veljati.
Havaji so prva otoftka država ZDA. pr''bl<v* itlhomorsklh otokih živi 575.00(1
ITALIJANSKA LETALA ZA NEMŠKO ARMADO
n,^J°rlno, 13. marca (Reuter). Uradni
tJ^dstavnlk
še enkrat sestal s kanclerjem Adenauerjem med štirimi očmi, britanski zunanji minister Selwyn Lloyd pa je govoril z zahodno-nemškim zunanjim ministrom v njegovem delovnem kabinetu. Razgovori v širšem krogu so se
govih dosedanjih gledišč absolut- ških čet obeh blokov zmanjšali na nega zavračanja kakršnihkoli podlagi »absolutne paritete«, to se omejenih dogovorov na torišču pravi, da bi jih morala Sovjetska razorožitve v Evropi.	|	zveza, ki ima več čet, zmanjšati
Gre za predloge, da bi nape- j bolj kakor zahodne dežele, tost med blokoma ublažili tako, da ! Po izjavi tega predstavnika bo bi določili področje »razredčene zahodnonemška vlada tudi v pri-nadaljevali tudi po kosilu in so razorožitve« kot prvi ukrep na po- hodnje zahtevala, naj bi začetek bili končani šele tik pred odho- j ti k nadaljnji razorožitvi. V Bonnu takšne razorožitve pogojno pove-dom britanskih gostov.	I zdaj trdijo, da so šele naknadno zali s prejšnjo ureditvijo nemške-
Vse politično vzdušje v zvezi spoznali, da Mcmillanovi predlogi ga vprašanja. Ko so danes britan-s tem obiskom je bilo v znamenju, -vendarle niso tako radikalni«, skega predstavnika za tisk vpra-prizadevanja, da bi po vsi sili od-! kakor so domnevali, in da je bilo šali, ali se ugotovitev o »doseže-stranili trenja, ki so nastala med baje že s tem laglje doseči tudi nem soglasju« med Mcmillanom Bonnom in Londonom v zvezi z, Adenauerjevo soglasje. Pravijo in Adenauerjem nanaša tudi na
vilčno stanje manjšine, do takrat pa naj bi ostalo pri starem. Potemtakem predvideva osnutek zakona o manjšinskem šolstvu tako imenovani »Minderheitemfeststel-lungsgesetz«, torej zakon o ugotovitvi manjšin. To pomeni, da bi te tri tipe šol načelno uvedli v tistih krajih, kjer bi »ugotovili« manjšino, nato pa bi prepustili staršem, da sami odločijo, ali naj se njihovi otroci učijo slovenščine ali ne.
Praktično pomeni torej novi osnutek nekakšno sintezo obeh »demokratičnih« principov, namreč principa pravice staršev in principa nacionalne opredelitve. Korošld Slovenci se bodo morali odslej dvakrat odločiti, ali so Slovenci ali niso. Poudariti je treba, da je novi osnutek za koroške Slovence mnogo neugodnejši, kot je bil Drimmlov osnutek iz leta 1957, ki je predvideval samo »Bekenntnisprinzip«, torej načelo opredelitve.
iz leta 1955. Prepuščeni so na milost in nemilost »lokalnim čimi-teljem«, ki so že doslej določno pokazali, da imajo dovolj sredstev za pritisk na starše in ar. njihovo voljo.
Celovški slovenski tisk je izredno ostro reagiral na to najnovejšo potezo avstrijskih oblasti. Današnji »Slovenski vestnik« je objavil uvodnik pod naslovom »Novi poskus rešitve šolskega vprašanja izzivalno bije pravici v obraz«, v katerem je med drugim rečeno: »Osnutek pomeni popolno kapitulacijo celotnega parlamenta kot predstavništva avstrijskega ljudstva pred peščico šovinističnih in nacističnih hujskačev ter najokrutnejši udarec mirnemu sožitju in demokratičnemu razvoju na Koroškem. S takim načinom reševanja se podaja Avstrija na nevarno pot tlačenja nenemškega naroda prav v času. ko se bori za pravice lastnega ljudstva proti | istim metodam Italije, in si sama
Nova kravja kupčija med obe- j odvzema vsako pravico za inter-ma vladnima strankama ponovno vencijo v korist svoje južnotirol-z vso jasnostjo razkriva pravi j ske manjšine. Koroški Slovenci obraz avstrijske manjšinske poli- j takega nedemokratičnega zakona, tike. »Vrnitev k sistemu dvojezič- i ki je bil sklenjen brez vsakega posti po odloku z dne 22. sep- j posvetovanja z nami kot nepo-tembra ni več mogoča,« hinavsko sredno prizadetimi, nikakor ne trde člani parlamentarnega pod- moremo priznati in se bomo proti
odbora, obenem pa priznavajo, da je bil odlok protizakonit in da so ga bili prisiljeni izdati zaradi rovarjenja nacionalističnih organi-
takemu krivičnemu diktatu borili z vsemi sredstvi. Kakor južni Tirolci se bomo morali v obrambo proti takemu nedemokratičnemu
zacij! Kar koroški Slovenci trde j izvajan ju določil državne pogodbe že ves čas od lanskega septembra, f poslužiti v našo korist vseh lese je izkazalo kot pravilno: odlok galnih možnosti, vključno s pri-je imel zgolj ta namen, da kon- i tožbo na države podpisnice dr-struira »izvršeno dejstvo«, nam- I žavne pogodbe in na Jugoslavijo reč da likvidira dvojezično šol- ki je k tej pogodbi pristopila, ter stvo in na ta način ustvari mož- na vse pristojne mednarodne fo-nost za zakonsko uredbo »pravice 1 rume. Čeprav to ni v skladu z staršev«. Da je med pravico star- našimi načeli narodnostne poli-šev in voljo staršev vsaj na Ko- tike, nas k temu silijo ukrepi naj-roškem velika, bistvena razlika, višjega predstavništva avstrijske se je pokazalo med nacionalistič- države, ki izzivalno bijejo pravici
no kampanjo za odjavljanje od slovenskega pouka v minuli jeseni. Zatrjevanje članov pododbora, da bodo novi zakon »izpolnili v vseh potankostih« in skrbeli, da bo »vsak otrok užival možnost slovenskega pouka, če
^"•»lavnik Italijanske industrije nedavnim Mcmillanovim obiskom nadalje, da tudi sam Mcmillan moskovsko uradno poročilo, je le-1 bodo njegovi starši tako hoteli«, sinoči izjavil, da bo zahodna v Moskvi in dokaj ostrimi kritika- meni, da bi moralo biti to področ- ta v splošno presenečenje pritrdil, j je popolnoma brez pomena. Brž
v obraz.«
Slavko Fras
Sovjetski poslanci v Veliki Britaniji
London, 13. marca (Tanjug). V London je danes prispela skupina poslancev Vrhovnega so-
'C|riA< 4 i  ........... — -----------—	-	   —	—	•< ------- ’	—	-	i--------------- -i----	| j v-	j	v	Hjvijcgd	»U-
^p ^*takUčn^%aktlvna 'leta?« “LV uZ®hodnl Nemčiji takoj po je »dovolj široko« jn da bi oboje- Se več, tudi zahodnonemški pred-! ko so likvidirali princip dvojezič- ! vjeta Sovjetske zveze pod vod-
-FIAT 0-91«.
Čil. hJtgovl Izlavl bo Zahodna Nem-lovi- PoPrej kupila od FIAT 50 takih val«e'^' P°*em pa Jih bo sama lzdelo-Sod' V tem smislu so včeraj v Bonnu ®Wall dvoje sporazumov.
tem obisku.	stransko znižanje čet na njem do- stojnik za tisk je danes v nasprot-; nosti, so likvidirali tudi princip
Sodeč po uradnih izjavah na segli na podlagi vojaške paritete.« ju s prejšnjimi uradnimi izjavami enakopravnosti obeh jezikov v sestanku z novinarji sta Mcmillan Kar zadeva zahodnonemško ocenil Mcmillanovo potovanje v učilnicah. S tem je koroškim Slo-in Adenauer »dosegla soglasje v vlado, je njen predstavnik danes Moskvo kot »izredno koristno«, j vencem odvzeta pravica, ki jim glavnih in proceduralni^ vpraša- zahteval, da bi moralo biti »pod-1	M.	Bajec	I je zagotovljena v državni pogodbi
stvom Mihajla Suslova, ki jih je na obisk povabil laburistični britansko - sovjetski parlamentarni odbor. V Veliki Britaniji bodo ostali 10 .dni.
ifl
Mm
• - •• ■
/-	  -n	SOB^*jL, 14. MARCA 1959
\_________________ KULTURNI	OBZORNIK______________J-----------'	-----------------
Lepo - učinkovito - uporabno
MISLI IN ASOCIACIJE OB RAZSTAVI POLJSKEGA PLAKATA
V Moderni galeriji je odprta razstava poljskega plakata. Okrog 150 razstavljenih primerkov nam nazorno kaže, kakšen je položaj te likovno uporabne zvrsti na Poljskem, dosežke na tem področju in njihove posebnosti. Za nas pa bo gotovo predvsem pomembna primerjava med ravnijo poljskega in našega plakata, pa morda še švicarskega, saj smo videli v preteklih letih tudi že troje švicarskih razstav te vrste.
Na prvi pogled opazimo, da je bil izbor za to razstavo precej skrben; predvsem so poslali k. nam samo plakate, ki opozarjajo na razne kulturne prireditve, jubileje in zgodovinsko pomembne dneve, filme domače in tuje proizvodnje in nekatere množične akcije. Med njimi pa ni niti enega komercialnega lepaka. 2e to samo po sebi je dovolj, da lahko domnevamo, da je bil izbor vsaj v vsebinskem pogledu temeljit.
Prav tako tudi v oblikovnem pogledu. Sicer je nekaj primerkov, ki kažejo nam nekoliko tuj
KRLEŽEVA DRAMA v novi verziji
Gre za znano Krleževo dramo v dveh dejanjih »V agoniji«, ki spada v znani glerabajevski ciklus. Vse doslej so jo igrali kot dvodejanko, pred kratkim pa jez zamudo izšla dvojna številka zagrebške »Republike« (št. 11/12-58) prinesla novo, tretje dejanje te drame. Prvo bo dramo v novi verziji, torej kot tridejanko, prikazalo še ta mesec Hrvatsko narodno gledališče v Zagrebu.
Pisatelj je spremenil konec dosedanjega drugega dejanja. Lavra ne izvrši samomora, ampak telefonično obvesti policijo in da slutiti, da je sama ubila svojega moža barona Lenbacha. Noč agonije se nadaljuje v tretjem dejanju, v katerem nastopi nova oseba, policijski pristav. V tem novem dejanju pride do izjemnega intelektualno-juridične-ga dvoboja med Križovcem in policijskim pristavom, ki aretira Lavro.
Predstavo pripravljajo že nekaj tednov. Režijo ima v rokah režiser Jugoslovanskega dramskega gledališča iz Beograda Tomislav Tanhofer. Štiri glavne vloge študirajo v altemaciji. Tako bosta vlogo barona Lenbacha naštudirala Tito Strozzi in Emil Kuti j aro, Lavro Ervina Dragman in Mira Zupan, Križovca prvak Jugoslovanskega dramskega gledališča iz Beograda Branko Pleša in Joža Gregorin, Madeleino pa Bela Krleža in Mila Popovič-Mosinger. Sceno bo pripravil znani zagrebški slikar mlajše generacije Miljenko Stančič.
Paralelno z Zagrebom pripravlja novo verzijo Krleževe drame »V agoniji« tudi Beograd. Pripravljajo jo v Narodnem gledališču. Lavro bo igrala Sava Severjeva.	T.	P.
— predvsem barvni — okus. Na splošno pa je raven razstave po tej plati dokaj visoka. Za raznolikost skrbi razpon raznih izvedb
— od povsem realističnih, skoraj fotografskih, pa do izrazito modernih. Vse, ali skoraj vse pa so podrejene enotnemu namenu, ki je tudi osnovni namen plakata — to je učinkovitosti. Poleg tega pa opuščajo poljski avtorji vsako grobo rešitev in skrbe, da učinkovitosti ne dosežejo brez izrazite estetske in mnogokrat tudi močne, prefinjene intelektualne komponente. Pri vsem tem pa je poljski plakat, kot se nam pokaže na tej razstavi, zelo živahen, poln domislic in lepih oblikovnih rešitev, poleg tega pa v vsakem pogledu zelo discipliniran.
Pred nekaj leti je obiskala Ljubljano tudi razstava Švicarskega plakata. Tam so imeli komercialni plakati levji delež — vendar je zbudila pozornost predvsem izredna discipliniranost, skoraj strogost v izvedbi še bolj, kot sama domiselnost, ki tudi ni mnogo zaostajala. Po drugi strani se na primer francoski plakat lahko pohvali z izredno domiselnostjo, nekim svežim espritom, zato pa le z zelo malo resnosti in discipline v likovni izvedbi, ki ne izbira predstav za dosego cilja. Na razstavi poljskega plakata se zdi, da je zastopano oboje v enaki meri, da so • poljski avtorji srečno združili obe komponenti in tafco pripeljali to uporabnoumetnostno zvrst do kar zavidljive višine.
Vzroki za to so gotovo v drugačnem pristopu k delu — tudi po organizacijski plati. Medtem ko se pri nas ukvarjajo s to zvrstjo predvsem in skoraj samo arhitekti in še to bolj kot s postranskim delom, pa imajo za to na Poljskem posebno šolo. Jedro kadra tvorijo grafiki, ki jim tehnične skrivnosti niso tuje. Prav tako izdajajo razstavljeni primerki precej slikarskega znanja
— medtem, ko se na primer pri nas slikarji kaj malo uveljavljajo na tem področju, arhitekti pa iz razumljivih razlogov tudi operirajo samo s tako imenovanimi »čistimi formami«. O kakem sodelovanju med arhitekti in slikarji na tem področju pri nas pa tudi ni slišati.
Kako je z naročniki na Poljskem, mi ni znano. Gotovo pa je, da so pri nas gotovo zelo pomemben faktor, ki mnogokrat bistveno vpliva na izvedbo oz. izbor posameznih predloženih osnutkov, saj n. pr. od nekaterih
komisij po podjetjih res ne moremo zahtevati tudi likovne izobrazbe; sodelovanje strokovnjakov pa je omejeno le na neka-
tem področju vajeni gledati le medtem ko je lepak za »Streho* zmazke pod vsako kritiko. Zato že kar drobna umetnina in čudo-morda povprečen obiskovalec vito povzame osnovno vzdušje razstave niti ne dojame takoj vse filma. Prav gotovo je dokaj originalna reklama za film: »Biga-mist«, medtem ko se plakat za »Aido« že približuje ravni moderne umetnine. Eden najboljših primerkov na razstavi sploh je plakat za francoski film »Sakra-menska frklja* z Brigitte Bardot; samo fotografija njene skromno oblečene postavice in z rahlimi barvnimi lisami poudarjeni njeni »centri mika«. Z nekaterimi podrobnostmi več zadostuje lepak za močno propagandno sredstvo, obenem pa je tudi že na duhovit likoven način podana recenzija, kritika in kratka vsebina filma.
Ob tem in takih poljskih plakatih se upravičeno zgražamo nad večino domačih filmskih plakatov, saj je le ta pri nas še vedno pravi pastorek: diletantski, neokusen in neučinkovit — skratka vse prej kot pravi plakat. In povrhu tega najbrž tudi nič bolj cenen. Nekateri ljudje pri nas (verjetno celo precej ljudi) bi bili gotovo zelo veseli, če bi že četrta taka uspela akcija Moderne galerije v Ljubljani, kot je ta, malo razgibala duhove in končno obrodila kakšen pozitiven sad vsaj na področju filmskega plakata, ki je brez dvoma najbolj zapostavljen in reven. Poljaki so nas u treh letih po njihovem oktobru daleč prehiteli.	ist
Drevi bodo v ljubljanskem Mestnem gledališču uprizorili šesto premiero v tej sezoni. Dramsko delo T. Rat-tigana »Ločene mize« je zrežiral Jože Gale, scenske osnutke pa je pripravil arh. Sveta Jovanovič. Na sliki: Prizor iz uprizoritve z igralcema — Franekom Trefaltom in Nedeljko Kacinovo
LJUBLJANSKI KONCERTI
Koncertni večer Jurija Bukova
Na simfoničnem koncertu orkestra Slovenske filharmonije 6. marca v Ljubljani je občinstvo s prisrčnim, dolgotrajnim ploskanjem pozdravilo gostujočega dirigenta, svojega dobrega znanca i neštetih koncertov Jakova Cipci-ja, zdaj delujočega v Maribora Orkester je zvenel pod njegovo veščo roko zvočno čvrsto, into-nančno prečiščeno, v razbiranju glavnih misli plastično in urejeno.
Pianist Juri Bukov je igral Tretji koncert Prokofjeva. Bilo je zanimivo poslušati to delo, eno poglavitnih -današnje klavirske koncertne literature, v izvpdbi tega pianista, ki ga poznamo po tehnično dognani, pa nevsiljivi, jedrnati, neizumetničeni igri. Muziciral 'je intenzivno, (njegovim pospešenim tempom je orkester nekoliko prepočasi sledil, bil j® pa, mislim, tudi preglasen. Pianist je dodal Chopina (v prelepem kla* virskem mezza voce) in Liszta.
Škerjančeve orkestrske etude »Problemi« (prva javna izvedba) so bile v izvedbi lepo izdelane. Vsaka teh miniatur ima poetično muzikalno jedro.
Tudi Ghedinijeva »Partita« l8 bila v celoti v Ljubljani prvič izvajana (v izboru nam jo je predstavil že tržaški dirigent Toffolo)-To je vešče pisana, lahko razum* ljiva razpoloženjska glasba, an* tikizira ravno toliko, da bolj sv#* že učinkuje. V glavnem sodi * svet lahke glasbe. Izvedba je proti koncu popuščala v muzikalni napetosti.	R.	Ajleo
Pianist Juri Bukov
tere priložnosti, kot so razne kul- finese njihovega filmskega p la- in dirigent Jakov
turne in mednarodne prireditve in podobno. Avtorji se večkrat proti svojemu prepričanju podrede zahtevi naročnika — pač zaradi honorarja.
Visoko kulturo, ki so jo Poljaki dosegli v tej panogi morda najbolje predstavlja njihov filmski plakat. Še posebno lahko preseneti in navduši nas, ki smo na
k ata, bogastvo domislic, skrbno in estetsko, včasih prav umetniško izvedbo. Pa čeprav gre mnogokrat le za povprečno kvalitetne filme— lepaki ne zaostajajo za tistimi, ki opozarjajo na umetnine, kot je na primer De Sicova »Streha«. Po preprosti, a domiselni izvedbi nas bo gotovo navdušila reklama za film »08-15«,
Ugotovitev, da je slovenski film celo v primerjavi s kinematografijo v drugih republikah že nekaj časa v stagnaciji, je tako očitna, da Jo sprejemamo skoraj že kot zakon in se mnogo ne vprašujemo o njenih vzrokih.
Ce se ozremo nazaj, na napovedi, obljube in načrte, prav gotovo ne moremo biti zadovoljni, sedanje stanje jih skoraj v celoti demantira. In kakšen je pogled naprej? Ce sklepamo po razpra-
PROBLEMI SLOVENSKEG A FILMA
»Naprej ne morem, nazaj ne smem«
Minulo tredo je bila v ljubljanski Operi premiera celovečernega baleta Sergeja Prokofjeva »Pepelka«, ki sta ga režijsko in koreografsko pripravila Pia in Pino Mlakar. Naslovni vlogi kreirata Tatjana Remškarjeva in Metod Jeras, sodelujejo pa še: Stane Polik, Vlasto Dedovič, Jaka Hafner, celotni baletni ansambel, gojenke Srednje baletne šole, dirigent pa je Ciril Cvetko. Na sliki: Bemik»rjavA kot Pepelka, in Metod Jera* kot prino
vi na zadnjem občnem zboru slovenskih filmskih delavcev, ne preveč rožnat.
Nekatere misli, ki jih je v svojem referatu izrazil Mirko Grobler in jih je dopolnila razprava, so dovolj zanimiva, da je vredno o njih razpravljati tudi na širši osnovi. V ta namen so nastale tudi te vrstice.
Najprej: imamo dvoje filmskih proizvodnih podjetij; potencialne kulturne možnosti pri Slovencih so bile svoj čas ocenjene na pet igranih filmov letno; tehnična baza tako produkcijo že omogoča, dejanski rezultat pa je: eden, kvečjemu in izjemoma dva igrana celovečerna filma na leto. In še: stanje je v tem pogledu danes približno enako kot v prvih letih po vojni.
Circulus vitioeus: glede na sorazmerno skromne rezultate slovenske kinematografije, je ta ali ona podpora domačemu filmu iz leta v leto manjša; ker je podpora filmu čedalje manjša, je tudi vedno manj možnosti za večjo, širšo produkcijo, in ker se produkcija ne more razširiti, je tudi vedno manj upanja na dobre, nadpovprečne filme, zakaj pri realizaciji enega samega filma na leto bi bilo skoraj absurdno pričakovati, da bi bili vsako leto uspešni;' ker je proizvodnja tako zelo nizka, je malo praktičnih možnosti za šolanje, Izpopolnjevanje in usposabljanje kadra, in ker se ta kader v dovoljni meri ne izpopolnjuje, je iluzorno pričakovati trdnejših uspehov pri realizaciji naših filmov, itd. — skratka: začaran krog.
Kaj bi bilo, treba storiti?
Predlog: združitev obeh podjetij. Odgovor filmskih delavcev: pri sedanjem stanju ne. Obstoj dveh podjetij omogoča vsaj minimalno zaposlitev filmskih delavcev in njihovo relativno rast. Dokaz:	porast, kvalitetni in
kvantitetni, kratkometražnih filmov. Bolj umestna kot združi-
tev bi bila odprava obeh podjetij v sedanji obliki in ustanovitev novega, ki bi organizacijsko združevalo nove producentske skupine. Z drugimi besedami: pot do realizacije filma bi morala biti drugačna. Ne da podjetje in filmski svet na podlagi odobrenih scenarijev šele iščeta režiserja, ampak nasprotno, da režiser, ki ga neka tema zanima in privlači, naj bo tisti, ki skupaj s scenaristom vodi že od vsega začetka bitko za realizacijo. S tenu bi bila tudi enkrat za vselej opredeljena odgovornost za film, ki je zdaj tudi v umetniškem pogledu razcepljena na
utrjuje. Zele si: podobno skrben odnos kot do gledališča. Ob večji ekonomski pomoči, ob povečani produkciji je možna tudi zahteva (namreč realna zahteva) po večji kvaliteti in selekciji med filmskimi delavci.
Je svobodnih filmskih delavcev danes pri nas preveč? Njihov odgovor: za slovensko potencialno kulturno možnost (in za* svoječasne načrte) premalo; če bi snemali vsako leto vsaj tri celovečerne filme, bi jih bilo dovolj; pri sedanji produkciji jih je seveda preveč. Od tod: pojavi servilnosti do producenta, ker se je težko odreči ponujenemu,
Prispevek k raz pran, ki so ga dah na občnem zboru filmski delavci
dve poluti, na administrativno-upravno in na realizatorsko. Rezultat tega: ob slabem filmu so nihče ne čuti krivega, oziroma krive drug drugega. Filmski delavci trde, da je sleherni umetniški film enovita celota in da je taka cepitev nujno škodljiva za njegovo zdravo rast Torej na kratko: ne samo, da bi morali biti umetniški realizatorji filma soudeleženi že od prvega začetka, od nastajanja scenarija, ampak bi morali biti celo pobudniki teh prvih zametkov, skratka morali bi biti ne samo soudeleženi, temveč polnokrvni avtorji filma od a do ž.
In pomoč družbe? Filmski delavci pravijo:	najprej odnos
družbe do sedme umetnosti, treba bi ga bilo nesramežljivo fiksirati. Je film potreben ali ne in kakšen vpliv ima na množice, in, če je potreben in če ima vpliv na najširše kroge ljudi, v kolikšni meri zasluži ekonomsko pomoč, vsaj zdaj, v svoji, žal, še zmerom začetni fazi, ko se šele
če objektivnih možnosti za drugo delo ni, zato se iz nekakšnih »socialnih« razlogov sprejemajo dela, o katerih realizatorji filma že vnaprej dvomijo. Za samo selekcijo je premalo storila tudi filmska kritika, ki je baje preveč literarna in premalo upošteva zapletenost pogojev filmskega dela na eni strani, na drugi pa sploh ne sledi razvoju posameznih filmskih delavcev, ne beleži njih napredka, oziroma zastojev in padcev.
O teh in podobnih problemih je tekla beseda na zadnjem občnem zboru slovenskih filmskih delavcev. Mirko Grobler je v svojem referatu v imenu društva ob predhodni analizi problematike podal tudi določene predloge.
... odločujočo besedo v bistvenih vprašanjih našega filma naj dobe tudi njegovi neposredni ustvarjalci;
sedanji sistem proizvodnje Je po nepotrebnem zakompliciran in ne nudi ustreznih pogojev za uspešno rast naše filmske umet-
nosti. Proizvodni odnosi, t J. najemniški odnosi, ki vladajo v tem sistemu, niso v skladu s princip1 delavskega samoupravljanja 1° takšni, kot so, vzdržujejo pred' vsem industrijsko in ne umetni' ške atmosfere filmske dejavnosti'
zato: spremeniti in poenosta' viti je treba sistem proizvodnJ® in formirati proizvodne skupine’ ki združujejo filmske ustvarjanj® in sodelavce po njihovih sorod' nih pogledih na filmsko ume*' nost;
razširiti proizvodnjo vsaj 'J8 tri domače celovečerne filme in primerno število kratkih fiimOv> s tem omogočiti kontinuiteto d«' la filmskim delavcem in smotrn0 kadrovsko politiko;
filmskim delavcem, ki so *e pokazali določene uspehe, omog°' čiti študij v inozemstvu, na Aka' demiji za igralsko umetnost ” Ljubljani pa povezati študij filmu z našo filmsko prakso premostiti prepad med film8* teorijo in prakso;
vse to pa je izvedljivo le>
le
se zagotovijo primerna finan#10 sredstva za nepretrgano pr o12' vodnjo in ustvari solidna ekonomska baza za uspešen razvoj naše filmske umetnosti.
Tako filmski delavci. Ne tf1®' de na večjo ali manjšo upora"' nost teh mnenj in predlogo terja vprašanje slovenskega ***' ma določene ukrepe, ki bi *, potegnili iz stagnacije, v katef je obtičal in ne kaže, da se iz nje izvlekel, če ne bomo ra' dikalneje in pogumneje posegi1 njegov sedanji skoraj že l?0?0. '. noma stihijski razvoj, ali bolJ*j nerazvoj. Naj imajo filmski de' lavci prav ali ne, problem sl^J venskega filma obstaja, o njej^ bo treba še govoriti in razm>8' ljati.
Vpliv, ki ga ima film na 1JU' di, zasluži, da mu posvetim večjo skrb.	C. Z.
•t-fUOSFCA PRAVICA*
List za listom
nas
Alberto Moravia
P
i j a t e l j
4.'
M
E Z I R
oja soba je bila povezana »Kje pa?« — »V meni sa-z Emilijino s skupnimi mem.« »In kaj naj bi to bilo?«
tmoli	__J1 „ X   1 _	.	.	.
-Seveda.«
Za trenutek nisem vedel, kaj
»Misliš kdaj name?«
,, -----    —“ ““j ““J	>" uuui*	citi trenuies nisem veaei, Kaj	»Seveda tiiril nnte«
V, ,ez,	Najraje	bi odgovoril: »Batti- naj rečem. Nato sem jo sovražno	»in kaj'misliš’« Tudi laz sem
ssuvsi-i.f-is
Sr„J	Pu	■	JasnjenJ do člste resnice, vedno to svetovala, ker si videla, da si »Tolikokrat sva že bovotUb o
!°F ssnzrs ras	s;	ssffCvlHSJ
^nojvpja,., .l,	s,,	"ame	se	v*d"°	“ko
■>k-r*v	nekoliko naprej in rostno sprsso* »uh kako	si m? i7mufil« ip	_
»Nič« sem hladno odgovoril,	voril: »Emilija, vzrok ti je že	rekla kmišlleno se dvignila s	Tokrat se mi je iztrgala, nato
kajti zdaj semse počutil docela znan, povedal sem ga pri večerji, postelje in šla k'omari »jaz sem Pa,.	grobo:	»Poslušaj,
mirnega, prisebnega in celo manj	ker sem se naveličal delati za	ti svetovala	tl m napravi kar	bol?e	<b?’.če gres spat • • ■ 50 stva'
utrujenega, »samo lahko noč bi ti	druge in bi hotel končno delati	hočeš «	napravi, kar	n>	tebi niso všeč, razumljivo...
rad voščil.«	zase.«	e	l-	i	E>°	drugi strani pa jaz ne morem,
»Ali pa zrvedel, kaj mislim o	»In kdo ti to brani’«
tvojih nocojšnjih pogovorih z Bat-	»Ti,« sem dejal z zanosom in
tastom, TT —x- *-	—.............
ouam	jdZj	aic	iuvrcill,
Spet je prevzela prezirljivi ton da jih ne bi ponavljala... kakšen in tako potrdila trio j o domnevo, užitek najdeš v tem, če se spet
z oai/- »-ti,«« sem aeiai z zanosom im at  j --------------------.	r	.	v	;----------------- »ajuai	v
. V redu, 6. i. hoM.v*. BkoJ „,te, to dn vid,., a, ho«
Pii Državni založbi Slovenije je pred kratkim izžel roman italijanskega pisatelja Alberta Moravie »Prezir«; to je že drugi njegov roman v slovenščini, v pripravi pa so še njegove znamenite Rimske zgodbe. Roman, iz katerega je vzet pričujoči odlomek, je zgodba o poklicnem pisen scenarijev, ki se mora zaradi ekonomskih razmer, predvsem pa v želji, da bi zadostil potrebam in ambicijam svoje žene, udinjati filmskemu producentu, s katerim se v umetniškem pogledu popolnoma razhajata. Zaradi tega si nakoplje ženin prezir. Njeno in njegovo življenje je uničeno. Delo je prevedel Ciril Zlobec, opremil pa Uroš Vagaja.
V________________________
s
M
immIm
»Ne, ne, kar pogovoriva se.« je bila vrgla v obraz svoje so- »A zakaj... morala bi ti spet vraštvo. Nisem si mogel kaj, da nmwiaH t«	+;
^ ne bi vzkliknil: »A zakaj vse to, ^at pedala s^i v^dar m-Emmja?... Zakaj sva si tako so S	mneijl	zat;	ker
vra2na'	sem prišla na ~
Medtem je bila odprla omaro »Kaj hočeš in zdaj se je gledala v zrcalu na sprotno?« notranji strani Vrat. Rekla je raztreseno: »Kaj življenje!«
1919 Po poteh ZKJ 1959
IGO GRUDEN
Barake
sem prišla na Capri: nasprotno.* s tem reči: na-
deti, ti takoj povem: niso bili na oporekati: »Ne ti osebno... am mestu, pa tudi smešni so bili-'* pak tvoja prisotnost v mojem
-	»Nasprotno,« je razložila mal-
hočeš, takšno je ce zmedena, »hotela sem reči,	da
ga nisem spremenila: to je vse.«
Vzelo mi je sapo, gledal sem »Ti gojiš skratka do mene še jo negiben in tih. Emilija mi ni vedno... ista čustva... Kajne?* še nikoli govorila na tak način, Oporekla je na nepričakovan s tako brezčutno brezbrižnostjo, način, skoraj z jokajočim glasom: s tako vsakdanjimi besedami. Cu- »Toda zakaj me tako mučiš ... tal sem, da bi to stanje lahko po- misliš morda, da je meni prijet-stavil na glavo, če bi ji povedal, no, če ti moram to pripovedo-da sem jo videl z Battistom, kar vati?... Najbrž je meni še bolj je tudi sama dobro vedela; da neprijetno kot tebi.« sem jo hotel, ko sem	jo prosil,	-lo	.	. ,	.	,	,	.
naj odloči glede scenarija, samo	’	1	86	mi
preizkusiti, kar je bilo	tudi	res;	nL*	?	°	’	njen«151
skratka, da je vprašanje	med	me-	f-	^	T	s	]°	S|>	za r.°^?
noj in njo vedno isto nespreme-	P& T ”L° t6^
n leno Toda nisem imel nLim« samo dobro ■■■ m vedno bom mi-
ali bolje, moči: nekje na d£u sem g1 iiTotelt^enltT d?«’ S* se čutil utrujenega, brez mož-	h°tel nami8nitl* da 1
nosti, da bi lahko spet začel. In hnl ^ n0 nezyestobo- kar, 3« tako sem rekel skoraj boječe: »In koH« ^	“	28
kaj boš počela ves ta čas, ko bova	,
“	"	■	Rekla- ni ničesar. Gledala	je
v	stran in videti je bilo, kot	da
čaka. Hkrati	pa	sem	čutil, da
na Capriju in bom jaz pisal scenarij?«
stu, pa tudi smešni so bili.« pak tvoja prisotnost v mojem -Nič posebnega ... hodila bom Suša s mtuhnf^nim	in
Poiskal sem stol, se	usedel in življenju... Najini	odnosi	so, žal, na sprehod... se kopala...	son- LVff * ^vraž^fm
» vprašal: »Zakaj?«	takšni, kakr&nl	n*	n	čila... to. kar nočno vK(«	?dIPčno	sovražnim	prizadevanjem
O
-»   --  	.	,	.	imjuu	OU,
nato vprašal: »Zakaj?«	takšni, kakršni so: ne govoriva o žila... to, kar počno vsi
»Ne razumem te,« je rekla	tem... toda ti si še zmerom moja	»Sama?«
Jezno, »zares te ne razumem...	žena in jaz, to sem	ti že večkrat	-Da, sama.«
Toliko ti je do tega scenarija, pa	povedal, sprejemam	ta dela pred-	»Ti ni dolgčas	sami’«
greš pripovedovati producentu,	vsem zaradi tebe...	Ce ne bi bilo	»Meni ni nikdar	dolpčas
da delaš samo za denar, da ti tebe, jih ne bi sprejel... Skratka, misliti moram na marsikaj.« delo m všeč, da bi tvoj ideal bilo ti vse to dobro veš in nima pisanje za gledališče, in tako na- smisla, da bi ti ponavljal: imava prej... Se res ne zavedaš, da ti še mnogo dolgov, odplačati moje nocoj sicer iz vljudnosti pri- rava še precej obrokov za stano-trdil, da pa se bo jutri spet vanje, celo avtomobil ni še v ce-spomnil na to in se dobro pre- loti odplačan... zato pišem sce-mislil, preden ti bo dal Še kako narije... toda zdaj bi ti rad nedelo? Kako je mogoče, da ne mo- kaj predlagal...« reš razumeti	tako preproste »Kaj?«
stvari?«	Zdelo se mi je, da sem zelo
Tako me je začela napadati, miren, zelo jasen, zelo razsoden;
In čeprav mi je bilo jasno, da hkrati pa me je ostra bolečina hoče s tem prikriti druge, po- opozarjala, da so ta mir, ta jas-membnejše stvari, si vendar ni- nost, ta razsodnost pravzaprav sem mogel kaj, da ne bi bil v lažni in še huje, da so nesmiselni, njenem glasu opazil neko iskre- Navsezadnje sem jo le videl v nost, pa čeprav napadalno in za- Battistovem objemu: samo to bi Jne ponižujočo. Zaobljubil sem se me moralo zanimati. Vendar sem bil, da bom ostal miren. Toda ob dejal: »To ti mislim predlagati: tem tako prezirljivem poudarku ti sama odloči, ali naj ta scenarij sem proti svoji volji vzkipel: »Pa sprejmem ali ne... obljubim ti, to je vendar resnica,« sem nena- da bom že jutri zjutraj, če mi podoma zavpil, »to delo mi ni všeč, rečeš, naj ga pustim, sporočil nikoli mi ni bilo všeč... in ni re- Battistu, da ga ne nameravam ceno, da ga bom opravil.«	napisati... in s prvim parnikom
»Seveda ga boš!« Nikdar me bova odpotovala s Capri j a.«
tren^f0 Pre2irala ** V	N1	dvi8nlla ^ videti j«
nutKu.	bilo, da razmišlja: »Zvit si,« je
St>f"il sem zobe in se skušal naposled rekla. obvladati. »Morda ga ne bom opravil,«« sem rekel z naravnim	»•Zakaj?««
glasom, »Še zjutraj sem mislil, da . , f,	W	tl postalo
ga bom... toda danes so se zgo-	* j	ve(^no	očital,	da
dile (nekatere stvari, zaradi kate- sen\vl? kriva.«« rih bom najbrž najkasneje jutri * takega ti ne bi rekel...
Povedal Battistu, da se temu delu ???. J® venc*ar jaz prosim, da od-odpovedujem«	t
~	-	-	1 Očitno je zdaj razmišljala, kaj
izviti svojo roko iz moje. Tedaj sem ji grobo zaželel lahko noč in odšel. In zabolelo me je v novi, ostri bolečini, ko sem skoraj takoj nato slišal, kako je v ključavnici zaškrtal ključ.
V gramozni jami,
ko da znosile so skupaj jih srake,
sredi med nami
mrke stojijo lesene barake.
V dvajsetem veku
morda se kdo jih na tihem sramuje, grob so človeku,
ki za bodočnost usodo nun kuje.
Mož ne pogleda v lice soseda, le beda jih veže; redko beseda
sunkoma v molk, kakor noi, se zareže.
V blatu in prahu
bledi otroci rasto kot koprive:
matere v strahu _
so položile med dneve jih sivp.
S kosi papirja
šipe so zlepljene v oknih brez cvetja; veter vznemirja
v spanju ljudi sredi sten brez zavetja. Streha se ruši
v dežju pomladnem, ko svet je v razcvetu;
sram me je v duši,
da sem kot človek rodil se na svetu.
V revna ta gnezda
bog ni pogledal, ki bedne tolaZl.
Velika zvezda
sveti na Jutrovem kakor na straži.
(Iz zbirke »Dvanajsta ura«, 1939)
Nalašč sem izrekel ta dvoumni '	zda! razmišljala, kaj
stavek, skoraj z maščevalnim ob- naj mi. °^°vori. In bilo mi je čutkom. Toliko me je bila mučila,	nfn	Ogovor hkrati
zdaj sem hotel mučiti jaz njo,	’ i,^ar
namigujoč na tisto, kar sem bil mfn®> pa na^ 1)0 kakršen koli. Ce videl skozi okno, ne da bi, se- 130 reWf' .naJ scenarij napi-veda, o tem jasno in naravnost “f"1’	T 7 svojem pre-
govoril. Ostro me je pogledala, ?,JPr,,1e 1° e meJe’ ko se nato pa mirno vprašala: »In ka- i ?. *: a vsemu lahko na-tere so te stvari?«	daljujem delo; če pa mi bo od-
»Mnogo jih je«	svetovala, pomeni, da me še zme-
»Toda katere’«	rom vsa^ mal° sP°^uje in noče,
Vztrajala je: zazdelo se mi je, da blJb11 Pri »vojem delu odvisen da si iskreno želi, da bi jo obtožil, 06 , nJ«nega ljubimca. Tako sem 51 očital njeno nezvestobo. A jaz s? kanec ko,nce7 spet znašel pred f«m se še vedno izmikal: »Stvari, ?tarln? vprašanjem: ali me prezira ki se tičejo filma... stvari med 1", zakaj me prezira Končno je
menoj in Battistom... kaj bi ti rekla: *To *> stvarl’ “ 3lh nl «	------goce prepustiti drugim v odlo-
čitev.«
»Toda jaz te prosim, da odločiš.«
»Da' toda'tl'si 'ne* boš upal, '^pomni si. da si vztrajal naj °dpovedati se scenariju: napisa) odločim« je nenadoma rekla z En ..	neoričakovnno slovesnost.io.
fnenoj __________
0 njih govoril?
, »In zakaj mi jih nočeš povedati?«
»Ker te ne bi zanimale.
Sa bo«
Nisem mogel tazumetl, ali je v tem sta\rtcu samo navaden pre
nepričakovano slovesnostjo.
»Da, zapomnil si bom.«
»No, v redu, jaz mislim, da si
 	oatnu	»mvuucii	V	lt?UU,	J	HZ	Qd	Sl
«r ali ne vem kakšno upanje, se že obvezal in da ne bi bilo Vpraial sem previdno: »Zakaj to prav, če bi zdaj odklonil... Ti misliš?«	sam sl mi tudi že večkrat re-
»Ker te poznam.« Obmolknila kel... Battista bi se lahko nave-J« za trenutek in potem omilila: ličal in ti nikdar več ne dal no-tiiT scenariJlh 3e Pač zmerom benega dela... mislim, da ti kaže *®ko... večkrat sem te že videla, to delo sprejeti.«
°a si govoril, da ne boš napravil Svetovala mi je, naj nadalju-®ea ali onega dela. potem pa sl jem; prezirala me je torej, kot ? napravil... težave pri scenari- sem bil predvideval, do kraja in se vedno zglade-	nepreklicno. Vztrajal sem, kot da
-Da. toda tokrat težava nl v še ne morem verjeti: »Res tako *c*n«iju.«	misliš?«
» ZLATIH JABOLKIH
če in mati sta imela tri sinove. Prebivali so v lični hišici, poleg katere je bil vrt, kjer so zorela zlata jabolka. Ko so že dozorevala, se je vsako noč eno izgubilo. Kdo jih je hodil krast, niso mogli dognati. Zato reče oče sinovom, naj jih gre vsako noč eden stražit.
Prvo noč pošlje starejšega. Mati mu speče potico, oče pa mu da bokal vina, da bi se ponoči okrepčal in ne zaspal.
Ko se znoči, gre starejši sin na vrt, sede pod jablano, se naje in napije, potem pa zadremlje in trdno spi vso noč.
Ko pride zjutraj oče na vrt in pre-šteje jabolka, vidi, da je — kakor po navadi - eno manj. - »Slabo si stražil,« ga ozmerja oče, »ko je eno jabolko spet izginilo.«
Drugi večer pošlje oče srednjega sina na vrt. Tudi temu speče mati potico, oče pa mu da vina s seboj, da bi laže bedel ponoči.
Ko pride srednji sin na vrt, sede, poje in popije, potem pa zadremlje in spi vso noč.
Ko se znoči, vzame mlajši sin nekoliko črnega kruha in vode s seboj, vrže puško čez ramo in gre na vrt. Tu sede pod jablano, nabaše puško in oprezuje za tatom.
Okoli polnoči prileti črni ptič, krokar, naravnost na jablano. Mladenič pomeri in ustreli. Z drevesa padeta jabolko in ptič. Ta pa se takoj spet pobere in odleti v bližnji grad.
Ko pride drugo jutro oče pogledat in preš tej e jabolka, zapazi, da zopet eno manjka.
»Sinko, slabo si stražil,« ga kara oče. »Oče, ne jezite se,« pravi mladenič. »Dobro sem stražil in tudi videl, kdo hodi naša jabolka krast. Opolnoči je priletel črni ptič in utrgal jabolko; ustrelil sem, nato sta padla ptič in jabolko. Toda ptiča sem samo obstrelil; kakor bi trenil, se je spet pobral in odletel v grad. Ali dobiti ga moram, oče, prej ne odneham.«
Mladenič se res napoti naravnost v grad. Tu vpraša, kje imajo tistega ptiča, ki hodi na njihov vrt jabolka krast. Povedo mu, da v gradu nimajo nobenega
Iz tretje, povečane Izdaje »Slovenskih narodnih pravljic«, ki jih je za založbo »Mladinska knjiga«, za zbirko »Zlata ptica« Izbral in uredil Alojzij Bolhar, objavljamo pravljico »O zlatih Jabolkih«. Slovenske narodne pravljice Je Ilustriral ▼ visoki Jedkanici slikar Miha Maleš, ki Je knjigo tudi opremil.
Drugo jutro, ko pride oče pogledat na vrt, je eno jabolko zopet izginilo.
»Vidva mi že ne bosta več stražila jabolk!« se jezi oče — in mlajši sin pravi: »Oče, nocoj pojdem jaz na vrt; videli boste, da ujamem tatu, ki nam krade jabolka.«
»Se starejša dva nista ničesar opravila, kaj boš le ti!« pravi od*.
ptiča. »Imeti ga hočem,« pravi mladenič, »dobro san videl, kako je odletel z našega vrta naravnost v vaš grad.« — »Ako bo* molčal,« mu reče hišna, »ti ga pokažem. Bolan je in leži zgoraj na postelji ves krvav.« Nato ga hišna odvede v sobo, kjer je ležal ptič.
»Zakaj si kradel naša jabolka?« pravi mladenič, »zato te zdaj ubijam.«
»Pusti me,« ga prosi ptič. »Dam tl za to lep grad, z bakrom pokrit.«
»Nič mi ne boš dal, ker tudi ničesar ne maram — Ubijem te!«
»Dam ti še en grad — s srebrom pokrit — samo, da me pustiš živega,« ga prosi ptič.
Toda mladenič se ne meni za obljubljene gradove, temveč mu še vedno grozi, da ga bo ubil.
Ptič ga prosi: »Dam ti še en grad — z zlatom pokrit, ako mi ne storiš nič žalega.«
Ker se mladenič le ne da pregovoriti, mu obljubi še zlat prstan. — »Kadar ga na prstu trikrat zasučeš, boš imel, kar koli si izvoliš: jedi in pijače. Ako ga zopet zasučeš, boš imel vojakov, kolikor Jih boš hotel.« Obljubi mu tudi zlato kočijo, zlato konjsko vprego in konje, ako ga pusti živega.
Mladenič je zadovoljen in črni ptič mu da vse, kar mu je obljubil.
Mladenič je imel sedaj tri lepe gradove, razen tega čudodelni prstan, s katerim je dobil vse, kar koli je želel.
Nekega dne pa pride njegov sosed, ki je imel tam blizu svoj grad, z vojaki pred njegov grad in navali nanj. Mladenič se jih nič kaj ne ustraši, temveč zasuče prstan na roki in pravi, naj pride toliko vojakov, kolikor je sovražnikov. Toda njegova vojska je preslaba, sovražniki zmagujejo. Zasuče drugič prstan in pravi, naj pride še enkrat toliko vojakov. Tudi to se zgodi, toda še vedno ne morejo zapoditi sovražnikov od gradu. Tretjič zasuče prstan in pravi, naj jih pride desetkrat toliko. Zdaj šele se mu posreči da jih premaga.
Ko naposled pobegnejo, zapreže in se pelje domov k očetu in materi. Domači ga ne spoznajo. Pa jih prosi, da bi smel pri njih prenočiti. Oni pa se branijo, češ da so ubožni in nimajo prikladnega ležišča za takega gospoda. Ko pa on pravi, da je zadovoljen, samo da bo pod streho, ga sprejmejo.
Pomenkujejo se o tem in onem in domači mu potožijo, da so pred nekaj leti izgubili najmlajšega sina, o katerem ne vedo, kam bi bil prešel. - »Ali bi ga še spoznali, če bi sedaj prišel?« vpraša tujec. — »Kako bi ga ne spoznali,- mu odgovore, »ako ne po drugem, spoznali bi ga po tem, da nima enega prsta na roki.«
Nato sname tujec rokavice z rok in roditelji spoznajo svojega sina.
Vprašajo ga, kaj želi večerjati, on pa jim odgovori: »Nič ne skrbite za to« Trikrat zasuče prstan na roki in miza je polna najslajših jedi in pijač.
Pili so in jedli In bili dobre volje; celo meni so dali nekoliko piti, da imam H zdaj mokar jezik.
C
TELESNA KULTURA
J
DANES IN JUTRI STARTAJO NOGOMETAŠI
Zelene plošče čakajo
<“sl.u*®n®“	odmoru In temeljitih pripravah se bodo
^ , 8P°PrU*le v zagrizeni borbi za točke nogometne enajstorlce I. In II. zvezne lige ter slovenske conske lige. Vsekakor UL* i 5 P°m,adan*k«8« dela prvenstvenega tekmovanja nestrpno 4Vfch k,ubov» 2,asti P* redni obiskovalci no-Prireditev. Kajti pomladanski del tekmovanja Je zelo po-memben za vsa moštva na lestvicah: nekatera so kandidati za osvo-i.i*- "»JvlSJega naslova, druga imajo krajevne in medkrajevne prelij », ° ,a . t,5ta r*Pu lestvice in v nevarni coni pa se bodo •kuiala Izogniti neprijetnosti preboda v nižje tekmovanje.
Nedavna mednarodna, prijateljska m pokalna srečanja moštev prve zvezne lige so pokazala, da moštva kot celote niso dobro pripravljena, pričakovati pa je, da se bodo v prvenstvene borbe odločneje spustila ter skušala doseči kar najbolj ugodne rezultate.
Tudi tekmovanje v IL ligi bo zelo zanimivo. V vzhodni skupini dajemo prednost moštvu -Beograda-«, ki se resno pripravlja za ponovno uvrstitev med prvoligaše, medtem ko je stanje v zahodni skupini II. lige precej nejasno.
Jutri ob 19. uri
na Gospodarskem razstavišču
Športna zveza Slovenije, »Partizan« Slovenije in sekcija Športnih novinarjev bodo priredili Jutri v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča glas-beno-športno akademijo, na kateri bodo nastopili znani športniki lz Slovenije, reporter Radia Zagreb Hrvoje Ma-canovič ter večkratni državni nogometni reprezentant Rajko Mitlt. Glasbeni del programa bo Izvajal zabavni orkester RTV Zagreb pod vodstvom dirigenta Mlljenka Prohaske. Nastopili bodo tudi pevci priljubljenih popevk. Med posameznimi točkami bo za humor poskrbel tudi znani humorist Boris.
Prireditelj akademije se je dogovoril z RTV Ljubljana za organizacijo prenosa po televiziji, da bi omogočil čimšir-iemu krogu ljubiteljev športa ln glasbe ogled te zares kvalitetne prireditve. Zato bo nedeljski program v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča ob 19. uri in ne ob 20. kot je bilo prvotno določeno.
V prodaji Je še nekaj vstopnic, ki jih lahko kupite pri »Poletu« v pasaži Nebotičnika ob 7. do 12. ure ln od 16. do 1*. ure, Jutri pa od 18. ure dalje na Gospodarskem raz-»tavlšču.
Naš predstavnik v tej konkurenci Je prestal zimo na repu lestvice. Od desetega mesta, ki bo zagotovilo obstoj v tej konkurenci, ga loil le slabša razlika v golih, vendar Je do konca prvenstvenega tekmovanja še 10 tekem, v katerih je moč marsikaj spremeniti. Vodstvo ljubljanskega Odreda se je prizadevalo Izpopolniti vrzeli v mo-štvu. Tudi finančno stanje kluba se ; Je Izboljšalo. Igralci ln vodstvo so optimistično razpoloženi ln vsi upajo, da sl bo moštvo Odreda priborilo pravico do tekmovanja v rt. ligi vsaj še za eno leto. Vendar lahko omenimo, da Je v moštvu še neka) vrzeli (učinkovitost) in da enajstorica ni povsem vigrana ln učinkovita celota. V prijateljskih arečanjlh pred prvenstvom »o Igralci pokazali precej pomanjkljivosti in z nekaterimi vstopajo v odločilno borbo. Zavedati se moramo, da so se čez zimo pripravljali tudi Odredovi nasprotniki In da je treba prav zaradi tega vložiti vse sile za uresničitev želja igralcev ln vodstva, da bo Odred ostal v n. ligi.
Glede nastopa novih igralcev Je stanje 9e nejasno. Novoizvoljeni upravni odbor NZJ Je namreč že 28. februarja sprejel novi pravilnik o registraciji Igralcev, ki ugodno rešuje problem pravice nastopa, vendar ta sklep še ni bil objavljen v uradnem glasilu NZJ ln Je veljavnost sprejetega pravilnika še nepotrjena. Baje je novi pravilnik o registraciji igralcev objavljen v včerajšnji številki »Jugoslaven-skega futbala« in če danes pride v Ljubljano, bo moč urediti vse potrebno, da bedo novi igralci imeli pravico nastopa že na nedeljski tekmi. Novi pravilnik določa pravico nastopa za lgralce-neamaterje na vseh tekmah tistega dne, ko Je bila registracija objavljena, za Igralce lz nižjega tekmovanja pa po poteku 2 mesecev od dneva objave registracije.
Tudi tekmovanje v slovenski conski ligi bo zelo zanimivo. Vsa moštva so se resno pripravljala. Zmagovalca v tem tekmovanju Je težko napove- | dati, prav tako tudi kandidate za prehod v nižje tekmovanje. Kajti vsi računajo na večji uspeh v pomladanskem delu tekmovanja in prav zaradi tega bo tekmovanje bolj zagrizeno kot] v jeseni. Zato tudi v posameznih sre- ; čanjih ne moremo vnaprej napovedati zmago enega ali drugega moštva. Ker je pričakovati napet in dokaj razburljiv potek tekmovanja, je pred vodstvi klubov, pred igralci, nogometnimi sodniki ter ostalimi organi velika na-
loga - vsesplošna disciplina. Popolna disciplina z vseh strani nam bo veliko zagotovilo, da bo tekmovanje potekalo povsem regularno. y prvem kolu se bodo srečali naslednji pari:
# I. zvezna liga - Vardar : Crvena zvezda, Velež : Hajduk, Budučnost : 2elezničar, »Sarajevo« : Dinamo, »Reka« : Radnički in Partizan : »Vojvodina«.
# II. zvezna liga - zahodna skupina: Proleter : Odred, Trešnjevka i Sloboda, Borac : Elektrostroj, »Split« : »Šibenik«, Lokomotiva : Borovo. »Zagreb« prost.
0 Vzhodna skupina: »Novi Sad« : Radnički (N), »Beograd« : Srem (danes), Lovčen : Proleter, Radnički (S) : Napredak, Spartak : Rabotničkl ln Sutjeska : Radnički (K).
9 Slovenska conska liga: »Jesenice- : Branik, Rudar : »Izola« (Igrajo v Hrastniku), Slovan : Graflčar (Igrišče na novem športnem parku na Kodeljevem), »Ljubljana« : Krim, Sobota : Kladivar ln »Maribor« : Triglav.
# Vse tekme se začnejo ob 15. uri.
•VETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU
Tesna zmaga Švedov nad Finsko
Praga, IS. marca. Na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu Je sinoči reprezentanca SZ premagala s tesnim rezultatom CSR, ln sicer s 4:3 (2:1, 0:2, 2:0), v popoldanski tekmi pa Je včeraj Kanada premagala Svedako s 5:0 (1:0, 2:0, 2:0), čeprav Je njena reprezentanca Igrala s polovično zmogljivostjo, igrajld so Mil namreft utrujeni po srečanju a Sovjetsko zvezo, ki Je bilo doslej na tem prvensitvu n* najvišji kvalitetni raivni.
Danes popoldne j« Švedska premagala Finsko z 2:1 (2:0, 0:1, 0:0). Obe moštvi nista pokazali nič posebnega, za Švedsko pa se lahko reče, da Je razočarala. Sinočnja zmaiga SZ nad CSR ustreza prikazani Igri, rezultat bi se lahko glasil tudi v korist CSR, še najbolj pa bi ustrezal neodločen Izid. To Je bila nervozna ln ostra igra, v kateri sta se obe moštvi odllkovaili z bralno in dinamiko, ln po lepoti ter razburljivosti ne zaostaja za srečanjem med SZ in Kanado.
Državna reprezentanca premagana
Ljubljana, 13. marca. — V sredo zvečer je v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča Olimpija premagala Jugoslovansko državno reprezentanco z rezultatom 92:90 (42:40) pred več kot 2000 gledalci. Včeraj pa so naši reprezentanti že odpotovali v Francijo, kjer bodo nastopili v Parizu proti ta-mošnji državni reprezentanci, ki Je v tem srečanju vsekakor favorit.
Olimpla: Kristančič 20, Kapelj 18, Lokar 6, Dermastia IS, Bajc 2, Vra-
I
Komisija za sklepanje ln odpovedovanje delovnih razmerij
pri »KOMUNALNEM SERVISU« KRANJ
razpisuje mesti za
dva kvalificirana tesarja
Pogoji: kvalificiran tesar. — Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite pismeno ali ustno na upravo podjetja.
»Komunalni servis«, Kranj
K 24
*XVVNXXV>XW^,VV>XWVC\.WXVWVVSXNXXNXSXVVXWNXXNXXVXXXXVS.VSXV>XVXVVX'
POSLOVNA ZVEZA ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO V KRANJU
proda od svojih sredstev
prenosno barako
8 X 12 m, novo. — Cena po dogovoru. — Baraka je na ogled v našem lesnem skladišču v Kranju.
K 23
• TRONDHEIM, 13. marca (AP).
Na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih je zmagal Norvežan Berg 223,5 točke (70,5 in 59,5 m). Vrstni red ostalih: Recknagel (VN) 223,0 (70,5 In 71,5), Leodolter (A) 222,5, Glass (VN) 222,5 Itd. Najdlje je skočil Avstrijec Habersatter - 72 m.
9 BERLIN, 13. marca (Tanjug). -Košarkarice Crvene zvezde so sinoči premagale berlinsko univerzo s 33:31 (17:14). Koše so dosegle: Prelevič 10, Gec 8. Pešič 5, Radulovič 4, Radenko-vič 3, Clpruš 3.
• BUDIMPEŠTA, 13. marca (Tass). Po končanih prekinjenih partijah prvih dveh kol mednarodnega šahovskega srečanja mtd reprezentancama Leningrada in Budimpešte je rezultat neodločen 11:11.
• BUENOS AIRES, 13. marca (AFP). Na nogometnem prvenstvu Južne Amerike je Paragvaj premagal Cile z 2:1, Brazilija pa Je igrala neodločeno s Perujem 2:2 (1:0).
0 BERN, 13. marca (Tanjug). V četrtfinalu tekmovanja za pokal evropskih prvakov Je bila prva tekma Young boys : Wiesmuth (Karlmarxstadt) končana neodločeno 2:2 (1:1).
• KAIRO, 13. marca (AP). Jugoslovanska dvojica Panajotovič-Jovano-vid je izgubila v polfinalu mednarodnega teniškega turnirja proti Italijanoma Pietrangeliju in Slroll s 4:6, 2:6. Pred tem sta naša igralca premagala češko dvojico Javorski-Nejčas z 10:8 ln 6:4.
• BEOGRAD, 13. marca. - V Ba-latonfiredu (Madžarska) bo od 13. do 29. Junija mednarodni šahovski turnir s 14 udeleženci. Prireditelj je povabil tudi enega izmed jugoslovanskih igralcev.
t BEOGRAD, 13. marca. — Argentinska šahovska federacija je povabila velemojstra Ivkova na tradicionalni mednarodni turnir, ki bo od 21. marca do 10. aprila v Mar del Plati. SZJ Je odobrila Ivkovu sodelovanje na tem turnirju, tako da velemojster ne bo sodeloval na XIV. državnem prvenstvu.
0 ZERMATT, 13. marca (Reuter). Na mednarodnem smučarskem tekmovanju v Zermattu (Švica) je zmagal v smuku Švicar Staub, ki Je za 2500 m dolgo progo potreboval 1:50,8 min. Drugi Je bil Ludwig Laitner (ZN) 1:51,7, tretji pa Forrer (Švica) 1:51,9. Pri ženskah Je zmagala Sonja Speri (ZN) pred Francozinjo Thellnge.
• BUDIMPEŠTA, 13. marca (Tass). Po 3. krogu šahovskega dvoboja Leningrad : Budimpešta vodijo sovjetski šahlsti s 15:12,5 (4).
nič, 12, Zupančič 10, Jelnikar 9. Izključena Kristančič in Jelnikar, od 34 Izkoriščenih 20 osebnih metov.
Jugoslavija: Daneu 26, Minja 6,
K orač 32, Nikolič 12, DJurič 4, Gor-di6 2, Kandus 8. Izključena Daneu, izkoriščenih 19 in 35 osebnih metov.
Srečanje ni imelo značaja le tre-ning-tekme pred odhodom v Francijo, ampak je bilo tudi prestižnega pomena. Igralci obeh moštev so dali vse od sebe, pri čimer je bilo opaziti med reprezentanti še dokajšnjo nevi-granost sistema prek dveh centrov, pri Olimpiji pa ir.redno taktično igro, ki Jo Je mojstrsko usmerjali -Kristančič. Čeprav je zvezni kapetan oslabil Olimpijo, s tem da sta Daneu in Kandus igrala v dresu z državnim grbom, pa tudi to ni pomagalo in so ljubljanski študentje, ki so jih okrepili še Vranič, Zuipančič ln Kumer iz »Ljubljane«, dosegli zaslužen uspeh.
Izmed reprezentantov sta bila najboljša Daneu ln Kandus, medtem ko je Korač zaigral tako kot zna šele v drugem polčasu. Pri Olimpiji so vsi zaslužni za lepo ln učinkovito zmago, posebej pa je treba omeniti Igorja Jelnikarja, ki se Je odlikoval z izvrstnimi starti, uspešno pa Je tudi držal Korača. Zal, je moral ie v 24. minuti zapustiti Igrišče zaradi petih osebnih napak.
Vsi upajo...
Katerakoli izmed tujih reprezentanc za »Balkanski kros«, ki prispe v Beograd, takoj Izrazi svoje upanje, da bo odvzela Jugoslovanom prvenstvo na tem atletskem tekmovanju, ki bo danes ob 10. uri.	—
Najprej so prisil Grki in Izjavili, == da so odlično pripravljeni, potem so 3 Bolgari dejali, da so prišli v Beograd = zato, da bodo zmagali, prav tako pa g= tudi Romuni in Turki jurišajo na prvo = mesto. Kaže, da so najbolj skromni = naši atleti. Čeprav Je Jugoslavija do- = slej trikrat osvojila med moštvi prvo = mesto, pa je tokrat konkurenca mno- = go hujša. Naša reprezentanca Je tudi = oslabljena, ker Štritof ne bo nastopil. = Mihalič Je med posamezniki sicer fa- =
' vorlt, vendar Trbojevič, Ivanovič ln = Subotič precej zaostajajo za nosilcem — j srebrne medalje.
Mihalič Je. kot običajno, pesimist. = Izjavil je, da imajo ostali tekmovalci ~ j precejšnjo prednost, ker so naši atleti =
I navajeni na težavne proge, letošnja pa = Je zelo lahka.
riiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiiiiiiiiiiuiiiiiuii
Razpis
KOMISUA ZA RAZPIS MEST DIREKTORJEV IN UPRAVNIKOV
Občinskega ljudskega odbora Maribor-Košaki
razpisuje
po členu 21 zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. 1. FLRJ št. 52/57) mesto
DIREKTORJA
KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA KOŠAKI, KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA KOZJAK, KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JARENINA, KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA VELKA.
Pogoji: agronom s 3-letno prakso ali kmetijski tehnik z najmanj 5-letno prakso ali kmetijski strokovnjak z najmanj 8-letno prakso v kmetijstvu.
Ponudbe dostavite v 15 dneh po razpisu Občinskemu ljudskemu odboru Maribor-Košaki in priložite takso po tar. št. 1 in 7 TZ 180 din in občinsko takso 95 din, življenjepis ter potrdilo o nekaznovanju, kakor tudi dokumente o kvalifikaciji.
Komisija za razpis mest direktorjev ln upravnikov Občinskega ljudskega odbora Maribor -Košaki
M 45
III!
Razpisna komisija
ZDRAVSTVENEGA DOMA DOMŽALE
razpisuje mesto za
zdravnika-ftiziologa
vodja Anti-TBC dispanzerja Domžale
Nastop službe takoj. Plača po uredbi. — Pismene ponudbe pošljite na upravo Zdravstvenega doma Domžale.
1016
Obalna plovba Koper
KOPER, Mladinska 1, telefon 274
išče:
1. DVA KAPITANA OBALNE PLOVBE,
Z. TRI LADJEVODJE,
3. DVA ČASTNIKA TRGOVSKE MORNARICE,
4. KRMARJE,
5. LADIJSKE STROJNIKE,
6. MOTORISTE,
7. STENODAKTILOGRAFINJO
Nastop službe takoj oziroma po dogovoru in predhodni napotnici pristojne poslovalnice za delo.
Prošnje s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela pošljite na naslov: Obalna plovba Koper«, Koper, Mladinska ulica 1.
Ko 45
'ww'ww”w
DELAVSKI SVET PODJETJA
»VIN O-KOPER«
KOPER
razpisuje delovna mesta za
1. ŠEFA IZVOZNEGA ODDELKA,
2. REFERENTA V IZVOZNEM ODDELKU
Pogoji: pod L daljša praksa, zaželena višja strokovna izobrazba, obvezno znanje nemškega jezika (v govoru in pisavi); — pod 2. srednja šolska izobrazba, znanje enega tujega jezika (zaželeno nemški jezik).
Plača po tarifnem pravilniku podjetja.
Podjetje ne razpolaga s stanovanji.
Nastop službe s 1. aprilom 1959 ali po dogovoru.
Pismene ponudbe pošljite tajništvu podjetja »Vino-Koper«, Koper, Salara št. 4.
1017
Ob
ZAKLJUČKU
BRIGID MAXWELL
redakcije
Stacpoole si je prižgal še eno cigareto In se spet obrnil k Thomasu:
— Zakaj si ne prižgete vaše pipe? Da, pravkar sem se spomnil: ste prebrskali oba pepelnika?
Thomas je potegnil Iz žepa veliko pipo s štirioglato glavo. Počeno cev si je bil zalepil z izolir-nim trakom.
— Da, Sir. Dva ogorka Playerjevlh cigaret, ostali pa Benson-and-Hedges, kakih šest. Pod stolom načeta škatla za sto cigaret Benson-and-Hedges, kakor da bi bila padla z mize.
— Take cigarete kupujejo ljudje navadno na ladjah, — se je spomnil Stacpoole. Sorodnike imam v Avstraliji in v Anglijo prihajajo zmeraj s takimi škatlami. Verjetno sl jih je Dickinson nakupil, ker so brez carine.
— A Playerjeve?
— Primerjajte njih število s številom kozarcev ln steklenic brez odtisov, in na zofi so blazine na enem koncu vdrte. Ce Je moral Dickinson napisati svoj članek pred sedmo, je verjetno kar precej sedel k mizi. Čudno, da stroj ni ležal pred njim. Ali je že končal? Ali še ni začel? Ali ga Je preložil morilec? In zakaj?
Spet je umolknil za minuto. In potem je kakor sam zase nadaljeval:
— Na zofi je sedel en sam človek, blazine so pa drugem kraju napete. Ne gre ml v glavo, da
bi bil Dickinson sam sedel tja, ko ga Je čas tako lovil. Ali pa je bila spet katera od prijateljic pri njem. Toda potem bi bile blazine vdrte na obeh krajeh. Zdaj vidim dva človeka, enega ob mizi, drugega na zofi. Ta pije pivo, kadi Playerjevo cigareto, vstane, da ugasne ogorek v pepelniku na mizi. Prišel je Dickinsonu za hrbet in presodil, kako lahko bi pravzaprav bilo razbiti lobanjo gospodu, ki se ni menil za nič drugega ko za svojo storijo... Toda s čim? Zakaj je potem, naj bo že on ali ona, tako skrbno opral obe steklenici? In čeprav je toliko govora o prijateljicah, se mi vendar ne zdi, da bi bila »ona« posredi. Katera ženska neki bi na tak vlažen, meglen večer pila pivo, če je že imela pri roki žganje ali gin? Na ogorkih ni nobene sledi rdečila.
Spet je za hip premolknil, a tudi Thomas ga ni premotil.
— Ce je bilo tako, je moral Dickinson dobro poznati svojega obiskovalca, drugače bi se ne bil zatopil v svoje pisanje. Bi se obrnil. Ali pa mu ni bilo niti do tega, da bi bil vljuden. Prav njemu podobno! A11 pa se mu je kdo neopazno prikradel za hrbet. Toda tedaj sta morala biti v sobi še dva: eden, ki je kadil In pil, drugi ki se je pritihotapil Dickinsonu za hrbet.
Na vratih je nekdo previdno potrkal. Ves zbegan je vstopil Murphy. Thomas ga je posadil na stol sredi sobe prav pod luč. Tako ga je zbegal še bolj.
— Murphy, rad bi nekaj več zvedel o ključih, — je začel Stacpoole. — Tisti ključ, ki ste z njim gospodu FitzOliverju odprli vrata, je bil za rezervo?
— Da, Sir. Saj sem gospodu to že rekel.
— Kje hranite take ključe?
— Imam jih v moji omarici, Sir. Napravili so mi jo nalašč za to. In je polna kljuk s številkami.
— Poznam take omare. Jo imate zmeraj zaprto?
— Ponoči ln podnevi, Sir.
— In kje imate ključ do omare?
— V šopu na Obroču, in zmeraj v žepu, gospod!
— Ali mi ga lahko pokažete?
Murphy se je vznemiril in živčno pretaknil vse žepe, čeprav mu je bilo že z obraza razbrati, da bi si bil ta trud lahko prihranil.
— To je strašno, Sir! — je dejal. — Tako me je zmedlo, ko sem videl tu našega ubogega gospoda, da že nič ne vem, kaj počnem. Ključi morajo biti spodaj!
Stacpoole je namignil Thomasu, ki je tiho odšel.
— Se ml zdi, Murphy, da ključi ne tiče zmeraj v vašem žepu.
— Pač, Sir, kar naprej! — Murphy je to dejal tako zagotovo, kakor zmore le Irec, kadar ve, da laže. — Zlepa jih ne dam iz rok.
Stacpoole je molčal. Murphyju so se začele nabirati potne srage. Stacpoole je videl, kako se mu svetijo izpod las. Slišati je bilo dvigalo, ki se je Thomas z njim spuščal v vežo. Potem je bilo nekaj časa vse tiho. In nato se^je dvigalo spet vračalo. Čudno tanke so bile stene v tej razkošni hiši. Thomas se je vrnil s šopom ključev.
— Viseli so na ključku, ki je tičal v omarici, Sir. Lahko bi jih kdo odnesel.
— Ali omaro odprl in si vzel ključ številka 79, kajne?
— Da, Sir.
— In bi ga potem lahko spet obesil, — je Stacpoole namenoma tiše pristavil. — Rekli ste naredniku, da se nikoli ne ganete iz veže, a ne, Murphy? Veste, gospod FitzOliver pa je pravil, kako vas nikjer ni našel, ko je prišel v hišo nocoj, kako vas je iskal in šele potem iztaknil v pisarni. Morda bi pa popravili svojo izpoved! Veste, ml kriminalisti nič kaj ne zaupamo ljudem, ki nam ne povedo po resnici.
— Prosim lepo, Sir, — se je Murphy skušal opravičiti, — pri takem vremenu mi vendar ne boste šteli v zlo, če sem si privoščil skodelico čaja. In tajnica ve, da si ga včasih pripravim na električnem kuhalniku. Saj ,mi je to tudi dovolila.
— Me nič ne zanima, kako opravljate svoj posel, — je vztrajal Stacpoole pri svojem. — Le resnico hočem vedeti. Kolikokrat ste med peto uro in prihodom gospoda FitzOliver j a odšli i* veže?
— Seveda moram kdaj pa kdaj po opravkih, — je začel Murphy naštevati. — Nocoj na primer pri stari gospe na številki 43 v četrtem nadstrop* ju, ki hodi po berglah, in tajnica pravi, da jo mora vratar vselej spremljati do sobe. Saj bi tudi res ne bilo človeško, ko bi pustil ubogo, hromo gospod samo v dvigalu, ko jo je pa tako strah. Tako je bilo danes takoj od kraja, okrož pol petih.
— Kako dolgo vas ni bilo nazaj?
— O, samo nekaj minut. Kvečjemu pet, Sir. Čeprav mi je imela neznansko dosti povedati o megli. In potem je prišel mlad, neotesan pagla* vec z nekim zavojem za številko 51. »Spravite to gor,« je smrkavec dejal, »pa naglo!« in je vrgel zavoj na mizo, pa ga že ni bilo več.
— Kdaj je bilo to?
Tega pa res ne vem, saj nimam časa, da bi vsakikrat pogledal na uro.
— Preden ste staro gospo odpeljali gor ali potem?
— Zdaj, ko ste me tako vprašali... Prej je bilo, ne, bilo je potem. Zdaj se spomnim, kako sem se domislil brezobzirnosti nekaterih ljudi, da se moram zaradi njih kar nenehoma voziti gor in dol po hiši. Morda je bilo deset, kvečjemu dvajset minut pozneje.
— Recimo četrt pred šesto. Ostali sta še zmeraj dobri dve uri do FitzOliverjevega prihoda. Kaj se je zgodilo v tistem času?
U
DNEVNE NOVICE
gospodarskim
iS ^IZACIJAM IN USTANOVAM IN ZASEBNIM DELODAJALCEM
ČESTITKA
RTV LJUBLJANA
Spored za soboto, 14. marca 1939
Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 18.00, 15.00, 17.00, 19.30 , 22.00, 23.00, 24.00.
5.00-8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) - 6.30-6.40 Reklame in obvestila - 6.40—6.45 Naš jedilnik — 8.03
KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO
KINO -UNION«
Nada, otroci Jelka, Dlda in Moka	s	gledališke dejavnosti ena prvih igralk	SUrltapUten^^eS^rH^n0s^r.!
sorodniki.	Šentjakobskega gledališča Blnca Gor-	cveta - 9 30
jupova. v ostalih vlogah	bodo	nasto-	Ljibllana oodes?t.	TV
Bn	M	r	P	R	T	I	p : GnJezciova. Marinčičeva, Sinkov-	Uroša Prevorškn	3
U	W	L	fc	K	I	1	čeva, Usenikova. Burnik,	Cuk.	Karus,	na7«^dov - io ^
Vilionistka Jeanne Mltchell lz	VSnecleUo	V|r^šek	ta Zakraj- orkestri - 11.00 S sporeda ljubljanske
u*Kovml (Obraz- ZDA bo koncertirala v ponedeljek, popoldanski uDi^orltvT otf isnrih^ ?Pere - n-45 Pionirski tednik - 12.00 Urtjh =1 Jo Je zaloilla Državna 16. marca za modri abonma, pri kla- za<?nia D^s^^ qnir.»r,>v» ^ro ?H^ Segava klaviatura - 12.13 Kmečka unl-? ?>^ n Je-	virju Marjan	Lipovšek,	spored ob- ne lira »Postni	verza “ lng- Jože Tanjšek;	Gojitev
2. Prijava se mora izpolniti v št]- sega sonati HSndla ln Prokofjeva, So	„ iT’	*	topola leta 1959 - 12.25 Havajski zvoki
Wh Izvodih. Vse štiri Izvode Je treba Bachovo solopartijo ter španske E? duhtfvi?e	m	si?nsirf	~ 12-40 Domafii zvoki izpod zelenepa
od^,n°	in podpisane po	skladbe Nin* ln Falle. Vstopnice	v	kl *e tratil	PohorJa “ 13-15 Zabavna glasba, vmes
zgovorni osebi dostaviti najpozneje Filharmoniji.	_mesec	_P°1.nl	dvorano.	V	obvestila - 13.30 Skladbe Saše Šantla
Navodilo za prijavljanje nesreč
pri delu	iiaua, uuv
n^ Y,lHr- 1- FLRJ št. 5/59 je izšlo novo •°rO<Jnil£l. navodilo o prijavljanju ln evidenci ®JTec pri delu. Zato dajemo nova Pojasnila za izvajanje tftga navodila: i- Prijava nesreče pri delu se X‘;raYl na predpisani tiskovini (obraz-
-	—ui podpisane po	jnjji
““govorni osebi dostaviti najpozneje Filharmoniji
• 24 urah zdravniku oziroma zdravstveni ustanovi, ki je nudila ponesrečencu prvo pomoč. Poudarjamo,
°a morajo biti prijave izpolnjene v vseh rubrikah, oziroma da je treba rf vsa vprašanja obvezno .odgovoriti
* se ne sme sklicevati na podatke ** Prejšnjih rubrik.
3. javna zdravstvena ustanova lz-Poni podatke v rubrikah od 41 do 49
nato najpozneje v 24 urah vrne »n izvod zavezancu prispevka (delo-“aja.eu), ostale tri izvode pa pošlje zavodu ali njegovi podružnici.
4. Vsa podjetja, ustanove ln zasebni delodajalci so dolžni voditi evidenčno knjigo prijav o nesrečah ra delu na predpisanem obrazcu.
Slovenij e ° založlia Državn» založba EPE-9014
Posebno opozarjamo na to, da ■^KOtavlj anje vzroka nesreče ne sme
zadržati pravočasnosti prijavljanja	n .	_
nesreče pri delu.	^	GLEDALIŠČA
°’ ^ na PrtJavi navedete ™di občino, v kateri je podjetje,	DRAMA
verth^^K^11 zasfbni podajalec. Na-	Sobota,	14.	marca ob	19.30:	Kozak:
dlnfr	P°trebuie	Zavod	za	vo-	-Punčka-.	Abonma	B.	(Preostale
nah	0 n(\sr a Po obči- vstopnice	so že v prodaji.)
25?:.~ 9kraJ.nl zavod za socialno za-	Nedelja,	15.	marca ob	15: Osborne:
ZAGREB, Trgovina muzikalija, Gunduličeva 7
TRAVIATA MANON LESCAUT I PAGLIACCI . Intermezzi
45 obratov
stava za sindikat IEV, obrat Lin hartova ulica.
Ob 20: Tot: »Sem pač takšen«. Pre-
■HtfMMnoMMHiniMgiiaiifltfBiuuiniuaHoiitfaiHiiiiiuiiHinfuiniuuiii Ne“y™’ 15. marca ob 16. Mollčre.
•Namišljeni bolnik«.
na reportaža — Obisk v smučarskem MLADINSKO GLEDALIŠČE	£jo1n ^zdravlfajo ^5“ ba^
Ljubljana, dvorana kina -Soča-* glasba, vmes obvestila in reklame -Nedelja, 15. marca ob 10.30: »►Vodnjak 1J*40 s knjižnega trga - 16.00 Sloven-želja-«. Omnibus mladinskih igric. s£a Pesem od romantike do danes Vstopnice so v prodaji v nedeljo iv oddaja •* Matija Tomc - 17.10 Melo-pri blagajni kina >*Soča*<. Rezervacije za vas “ 18.00 Jezikovni pogovori po telefonu 22-011.	~~ 18-15 Pet pevcev - pet popevk
- 18.30 S Slovenskim oktetom pri brat-OBRTNlSKO GLEDALIŠČE	s*ih narodih - 18.45 Okno v svet:
Ljubljana, Komenskega ul. 12 Krupp - 19.00 Zabavna glasba, vmes Sobota, 14. marca ob Iti: Mollčre: »Na- Snpt^uf ™	T 19'?° RadiJskl
mišljeni bolnik-. Zaključena pred- snn™-,v^m^lLfSeiem rlSmu _ 20'30 —-	spoznavajmo svet in domovino — 21.20
Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.10 Plesna glasba - 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
Ameriški barvni clnemascope film
Ob 20: Tot: »Sem pač takšen«. Re-
Sreda, 18. marca ob 20: Marinc: »Ad
aeta«. Abonma za podporne člane	n	obvestila.
Red A.
Lokalni program
14.00 Richard Strauss: Junakovo življenje -	14.45-15.00	Ljubljanska
varovanje, Ljubljana.
Zdravstveni dom Center obveSča ooinike, da bodo v soboto, dne 14. niarca 1959 poslovaje ordinacije v znatno skrčenem obsegu zaradi obč-SpSa zbora Slov. zdravniškega dru
»Ozri se v gnevu !<-. Izven in za po-
TELEVIZIJA 18.00 Otroška oddaja »Trikrat sedem je petnajst« — Beograd - 20.00 TV dnevnik - Beograd - 20.30 Spoznavajmo svet in domovino - prenos javne mladinske radijske oddaje (samo
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE
-“V, — ?“w' r* • *«■"«** *** *«* fw Levstikov (Šentjakobski) trg 2 deželje. (Vstopnice so že v prodaji.) 0 ^	,
Ob 20: Majakovski: »Velika žehta*«. Sobota» 14. marca ob 17^in 20.30: J. Kai- imaumsKe raaijsKe oa Gostovanje ljubljanske Drame v nar. »Zlatolaska«*. Večerna predsta- za Slovenijo) — Ljubljana. Trbovljah.	va	Je	namenjena	odraslim.
^	.	Nedelja, 15. marca ob 11 in 15: Niko	tn	nmnm
ss» šu?rf, aiOT- Zdravniškega dru- Opozarjamo na nedeljsko popol- Kuret: -Obuti maček*.	IZ	PTUJA
Vač:	0	6 Prosimo,	da to upošte-	dansko predstavo	Osbornove	drame	predprodaja	vstopnic	na upravi
J°„	,	23 iZV6n ln P0' Resljeva cesta 36, od 10-12 (razen ne-
Društvo kmetijskih Inženirjev ln c*e‘e^e- Začetek ob 15. url	■-----•----------•	.	..
tehnikov Slovenije obvešča članstvo,	.
“a zborovanja, ki je bilo napovedano	OPERA	stikovem trg
za 20. in 21. t. m., ne bo. Zborovanje Sobota, 14. marca ob 19.30: Prokofjev: lefon 32-020. je preleženo na kasnejši termin.	»Pepelka«. Izven in za	podeželje.
Društvo	kmetijskih	inženirjev ln	„ (Vstopnice so že	v prodaji.)
tehnikov	Slovenije in	Društvo vete-	NedelJa’ 15- marca	ob 15: Smetana:
Mnarjev in veterinarskih tehnikov	»Prodana nevesta«. Izven in za po-
siovenije vabita članstvo in ostale	deželje. (Vstopnice so že v	prodaji.)
“a družabno prireditev, ki bo v so-	mmintiio	Predprodaja vstopnic na upravi,
^pta, 21. t. m. v Festivalni dvorani. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Resljeva cesta 36, od 10-12 ln pol ure Vstopnice bodo v prodaji od 16. t. m.	Gledališka pasaža	pred začetkom predstave pri gledalo*	17'	ure	v prostorih Društva Sobota, 14. marca ob 20: T. Rattigan: liški Magajni na Resljevi cesti 36 (ra-
»nzenirjev ta tehnikov gozdarstva, ta	»Ločene mize«. Premiera.	Abonma zen nedelje). Rezervacije na tel. 32-020.
letne industrije Slovenije, Ljubljana,	red premierski.
D„iay,5®'va c?sf? 18- Clam, ljubljanske Nedelja, 15. marca ob 15- T. Rattigan:	MSRIlinDCVC irTCTl
n«	lahko	dvignejo vstopnice -Ločene mize«. Abonma Kolektivi PiflKliiUnhKfc VESTI
»m odboru podružnice. — Odbor.	e. Nekaj vstopnic je tudi	v prodaji.	Dežurna	lekarna
DANCING V FESTIVALNI DVT>- Ob 20: Držič: »Tripče de Utolče«. sotvvtj. id	^
Rani drevi Izjemoma odpade. NE- Izven. (Tripče - Milan Brezlger.) ter Gosooskfl' uT i2 lekarna ”*Cen'
J^ELJSKI PLES bo pa Jutri ob lg. uri. Torek, 17. marca ob 20: Držič: -Tripče ’Nedelj iS marr-a•	-rr.
l*r»Jo »7 DIXIES«.	de Utolče«. Zaključena	predsttva	bor« T?B	revoiu^e »	Ta'
za Vajensko Solo gradbene stroke. ’ g revoluc)Je 8-Četrtek, _19. marca ob 20: T. Rattigan:	KINO
»Sla po ži v Ij e n j u «
Režija: Vincente Minnelll. Igrata Kirk Douglas ta Anthonny Qulnn. Predstave ob 15, 17.30 ta 20. - Ob 10. uri matineja Istega filma. - Ob 22. url predpremiera angleškega filma -Hrepenenje po nebu«. Predprodaja vstopnic od 9-11 in od 17 dalje.
KINO -KOMUNA«: češfti film -Na KINO -SOCA«: jugoslovanska kino-
j.	 ui_ a •
KINO
deljef in polure'p^^^tko“m p/eT s gSFUZTŠF ce!™' Prestave pri gledališki blagajni na Lev- stavi ob 18 ta 20	'
stikovem trgu št. 2. Rezervacije na te-	'
SOBOTE
ROČNE LUTKE	KINO
Resljeva cesta 36	-PARK«: franc.-jugosl. cinemasco-
Nedelja, 15. marca ob 17: N. Simon- P® fHm -Mihajlo Strogcv«. Predstava čič: -Zmešnjava«.	°b an. uh.
končni postaji«. Tednik: Vrnitev Tita v domovino. Predstave ob 15,
17, 19 in 21.
KINO -VIC«: jugosl.-ital. barvni cine-mascope film »Nevihta«. Režija Alberto Lattuada. Igrajo Silvana Man-gano, Van Heflin in Geoffrey Horne. Tednik F. N. 11. Predstave ob
15, 17.30 in 20. Zaradi izredne dol-	” ”	”	"	J“*
žine filma .cer.a vstopnic zvišana MLADINSKI KINO LM: ob 10. uri za-za 50 %.	prto. - Ob 15. url jugoslovanski film
KINO -SLOGA«- mehiški film	-Divja	»Burroa, kot jo vidijo prijatelji«,
stran«. Tednik F. N. 1L Predstave KINO -LITOSTROJ«: italijanski cln®-ob 15, 17. 19 in 21.	mascope film -Lepa mlinarica«.
teka predvaja italijanski film »Čistilci čevljev« (Sciuscla). Režija! Vlttorio de Sica — 1946. Predstav« * oMS. 17, 19 in 21.
KINO »SISKA«: domači film »H-8«. Predstave ob 15, 17, 19 ta 21. Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9-11 in od 14 dalja.
PBBOflVANJA
CELJSKE VESTI
SLOV. LJUDSKO GLEDALIŠČE
CELJE
Sobota, 14. marca ob 20: Mirko Zupančič: »Situacija«. Krstna predstava. Red premierski in izven. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Nedelja, 15. marca ob 10: Mirko Zupančič: »Situacija.. Red nedeljski, dopoldanski ta izven. c<b 15.30: Colertte: »Gigl«. Red nedeljski, popoldanski in izven.
KINO »TRIGLAV«
Francoski Ulm
Primer dr. Laurenta
V glavni vlogi Jean Gabln ta Nlcole Courcel. Predstave ob 16, II ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Mladini Izpod 14 let film ni primeren.
»Ločene mize«. Abonma' red Cetr- -iimnu*- „h,,S	K„„„.
<lrui‘70 UuMJmmm- pJ!£- XStma^l oh ^ Z	ctaemasco£> 'mn
Jo* vabi na predavanji svetovno- r » marca ob 20. T. Rattigan: ^ 20 1aDonsko-ital barvni film toanefa avrtrijskega iptalrta^S?	»!*•«.	Gctovanje	v	Kam-	Si^e
"Olfganaa Stefana, kl	11	U	nlku.	  ._____.
IZ 2ALCA
»PARTIZAN«: amer. barvni fllm »Človek s puško«.
»UDARNIK«: franc, barvni film »Parižanka«.
KINO
Ameriški barvni film »Prijateljsko prepričevanj e«.
n-
■■vFugiuija oteiana, u oosta	17. In
marca ob 11. uri v dvorani kina	.  ____________
®wnun». Naslov prvega predavanja	ŠENTJAKOBSKO GLEDALI9CB
” »Severna stena Eigerja«, drugega	Ljubljana - Mestni dom
arobnost	Dolomitov«.	Krasni	Sobota,	14.	marca	ob	SO:	F.	Lipah:
nln^? diapozitivi.	Predprodaja vstop-	»Glavni dobitek«, veseloigra. Pre-	SLOV. NARODNO GLEDALIŠČU
p.»ml, Miklošičeva	Sobota. 14. marca ob 19.30: Rlsto Sa
Stovenako kemijsko druitvo, eko- letnice gledališke dejavnosti Blnce	U
hom-sko-tehnološka sekcija, začenja ■ Gorjupove.	Premierski abonma.
•erljo	predavanj,	a katerimi	želi se-	Nedella	is	m»r™	_K	t	e ,	3	'	i5, marca ob	19.80:	Verdi:
ganiti »voje	člane	ta	ostale	zaintere-	»P^mnl Tonček«^ PraVmčnaP {?ra	SS Brtjnlk"''1, G°StUl* 181101181
z godbo in plesom. Popoldanska
predstava. Zadnjikrat.	Poročili	so	se:	Franc	Burja,	40 let,
Ob 17: Bisson-Carr6;	-Maškarada-«, električar,	in Zofija Legnar.	37	let’,
veseloigra. Popoldanska predstava,	j^ečka hči; Aleš Pernat, 26 let, apre-
Ob 19.30: F. Lipah: -Glavni dobi-	Jer* in Homana Živko, 22 let, servir-	KINO	S
tek«, veseloigra. Večerna predstava. ra; Jožef Prašnik, 39 let, upokojenec, *-STOR2lC«: ob 16, 18 in 20 jugo- S Izven.	in Albina Krebs, 32 let, delavka; ing. slovanski barvni cinemascope film •
Sreda, 18. marca ob 20: F. Linah* flaY^Ce.raTr’ 4x let’ gradt,eni inže- 7-Mlss Stone«. - Ob 22. uri italijanski • -Glavni dobitek«, veseloigra ‘R^d	,	Janež,	31	let, diplomirana bsrvni cinemascope film -Možje in 5
C. Vstopnice so tudi v pr<Sa]i	S*?*an Gutman, 28 let, orod- volkovi«.	!
v}.u,IV ,aVnlča.r.’ ,Ana Drobec, 27 let,	Z	BLEDA
^ j	ui uo-taio iamtere-
•irane s prolematiko razvoja kemij-•ke industrije v FLRJ. v zvezi s tem obveščamo, da bosta predavala Ing. J. Dugoševič iz Zagreba »O perspektivnem razvoju kemijske Industrije v LR Hrvatski« in ing. P. Radovanovič iz Sarajeva o temi »Dosedanji razvoj ta bodoče možnosti razvoja kemijske industrije v LR BiH« Predavanji bosta v četrtek, dne 19. marca 1959 V predavalnici Kemičnega tn-
IZ ŠEMPETRU
KINO
»KINO DPD SVOBODA«: amerUUd barvni film »Veselo Izkrcavanje«.
IZ ROGAŠKE SLATINE
KINO
AmeriSkl barvni pustolovski cinemascope film »Zeleni ogenj«. Predstavi ob 18 ta 18.80.
VESTI IZ KRANJA
NOVI SAD
28. IV.—7. V. 1959
Obiščite
XXVI. mednarodni kmetijski
sejm
Popust na železnici
v £lcyavamicl kemičnega in-	vbwpiucc	so	iuoi	v	proaaji.	ni	kliufiavni^r	in	a« i *
Hajdrihova0ri9S P^'Dreda^nie"!^ Cetc5$Si,	Pomočnica;	RadoslaV	Pod-
0,115 -tvianc«, Ljubljana, "ajdriliova 19. Prvo predavanje bo v,. 1' url’ temu 1)0 sledilo drugo, vljudno vabljeln..
Carrž: »Maškarada«, veseloigra.”- leSnikT^ fetV^sVrojnikr^TjudrnUa Gostovanje v Dolskem. Prodaja Vaupotič, 21 let, bolničarka; Anton
vstopnic v trgovini v Dolskem.
KINO
Italijanski film »2eleznlčar«. Pred-
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili na njeni zadnji poti našo drago mamo, staro mamo, sestro in teto
JULIJANO BALOH
upokojenko
ji poklonili cvetja in vencev, prisrčna hvala. Posebno zahvalo smo dolžni ZVVI, ZB, SZDL terena 1. maj, ter vsem sosedom za njihovo nesebično pomoč. Zahvalo smo dolžni tudi Delavski gpdbi in pevcem Zarje ter govornikoma za poslovilne besede.
Trbovlje, dne 13. marca 195P.
Žalujoči
ict, uuimcarKa; Anton imuijhii&iu um Pajtler, 24 let, kovač, in Leopoldina	stav* ob 17 in 20.
Pernek, 25 let, delavka; Jožef Krepfl,
polovec^iil^let,‘učiteljica;	&	^Sti Z Jesenic Ul OkOliCC \
Fure^M^let,1’nameščena: ^ Krl8tlna	Ta^^St. dežur-	j
GLEDALIŠČE »TONE ČUFAR«	!
JESENICE
S dobrl 'brat 6^.0?1, “U® zapustU	20:	N,	Manzari:	!
naš dobri brat, svak in stric
ANTON MARINČIČ
upokojenec
Pogreb bo v soboto, dne 14. marca 1959 ob 16. url iz Andrejeve mrliške vežice na 2alah.
Ljubljana, 12. marca 1959.
Žalujoči: brata Matej, Franc, sestra por. Jeršin in Ludvik ter ostalo sorodstvo
ZA ZMEROM SE 3E USTAVILO 2LAHTNO SRCE NAŠE PREDRAGE MAMICE, BABICE, TETE, TAŠČE IN SVAKINJE
OLGE ZAJEC
ro]. KO N J E D I C
K ZADNJEMU POČITKU 30 BOMO SPREMILI V NEDELJO, DNE 15. MARCA 195? OB 16. URI IZ NIKOLAJEVE MRLIŠKE VE2E NA ŽALAH
PROSIMO TIHEGA SOŽALJA
LJUBLJANA, MILANO, TOLMIN, GORICA, NOVO MESTO, TRST,
DNE 13. MARCA 1959
ŽALUJOČI: DR. BOiENA, ING. SLAVKO. BORIS - OTROCI; BOJAN, HINKA, ALENKA, DUNJA, B02ENKA, BREDA - V IUKI; M» RA, DORICA, DR. J02E LAVRIČ — SNAHI IN ZET; DRUŽINE: KONJEDIC, GABERŠČIK, BON-VALč
»Naši ljubi otroci«. GositovanJe Radovljici.
Nedelja, 15. marca ob 15: N. Manzari; »Naši ljubi otroci«. Gostovanje na Lancovem.
NedeJJa, 15. marca ob 14.30 in 19.30: D. Dobričanin: »Človek z Marsa«. Izven, Zveze z vlaiki ugodne. Nedelja, 15. marca ob 20: N. Man-zairi: »Nafil ljubi otroci« Gostovanje v Zgornja Gorjah.
KINO
“RADIO«:	mehiški	barvni	film
»Pevec lz Mehike«. Predstavi ob 18 ln 20.
»PLAV2«: francoski film »Folles Bergftre«. Predstavi ob IB in 20.
»2IROVNICA«: ameriški barv. film »Doživljaji kapetana Wyatta«. Predstava ob 19.30.
RAZPISNA KOMISIJA
SVETA ZA SOCIALNO VARSTVO LRS
razpisuje na podlagi 33. in 37. člena zakona o javnih
uslužbencih (Uradni list FLRJ št. 53/57) mesta za:
PRAVNIKA — pogoj pravna fakulteta;
REFERENTA za splošno varstvo vojaških vojnih invalidov pri oddelku za invalidske zadeve. — Pogoj je visoka šolska izobrazba;
REFERENTA za vprašanja splošnega varstva borcev NOV pri oddelku za invalidske zadeve. — Pogoj je visoka šolska izobrazba.
Interesenti naj vložijo prošnje s krajšim opisom dosedanjega dela in življenjepisom ter šolskimi spričevali do 31. marca 1959 Svetu za socialno varstvo LRS Ljubljana, Zupančičeva 3.
995
■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■•■■■■■■■■■■»•■•■■■■t
VESTI IZ TRBOVELJ 0B0BN1 OGLASI
GLEDALIŠČE DPD SVOBODA-CENTER Delavski dom
Sobota, 14. marca ob 19.30; Georg Kaiser: »Vojak Tanaka«, japonska dra-
ma v treh dejanjih. Red: abonma
premierski. Vstopnice fte v prodaji. ELEKTRO-TRBOVLJE
KINO
»DELAVSKI DOM«: ameriški film
>»«*	Ao.au.	-UEiUnvoi
»DOVJE«: francoski film »Na smrt »Mata Hari«. obsojeni Je pobegnil«. Predstava ob »SVOBODA II«: ameriški barvni 20. url.	revijski	film	»Folles	Bergfcre«.
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma za vedno zapustila naša ljubljena mama. stara mama, teta
HELENA
BAJŽELJ
roj. LERCHEGOER
%
K večnemu počitku jo bomo spremili 14. marca 1959 ob 18.30 iz hiše žalosti na pokopališče v Šmartno.
Stražišče, Ljubljana, 12. marca 1959.
ZaluJoči: hčerka JELCA, sinova DRAGO IN IVO, zet Ing. ZORAN PILIH, snahi ESTERA in VIDA, vnukinje ALENKA, MAJA, MEJA In MONKA ter ostalo sorodstvo
KOMERCIALIST, vsestransko verzl-ran, išče 4-umo redno zaposlitev. Prevzame tudi nabavo a.l samostojno zastopstvo. Ponudbe v ogl. oddelku pod geslom »Fo dogovoru«.
-------------------- v Trbovljah
sprejme takoj ali po dogovoru dva stiskalca za RTP 35/10 kW, več elek-tromonterjev, več polkvaliflciranlh in več nekvalificiranih delavcev. Kandidati za stiskalce imajo rezervirana samska stanovanja. Plača po tarifnem pravilniku.
BLaltAJ NICARKO, s srednjo šolo In 2-letno prakso, sprejme takoj Zadružna poslovna zveza Slovenije, Ljubljana, Titova cesta 19/V. Plača po tarifnem pravilniku oziroma dogovoru.— Prijave do 20. marca 1959.	1014-d
BRIVSKEGA POMOČ NIKA-CO	in
frizerke, dobro moč, za samostojno delo, sprejmem. Naslov v oglaa. oddelku.	1025-d
AVTOTRG LJUBLJANA, Djakovičeva ul. 4, tel. 21-810 do 21-819, interna 349, obvešča vse zainteresirane ustanove in podjetja, da bo v kratkem imel nekoliko javnih ustnih licitacij za prodajo avtomobilov. Organizacije, ki bi hotele svoje viške avtomobilov prodati prek takih licitacij,, naj nam to čimprej sporoča, MOTORNA KOLESA ln AVTOMOBILE, rabljene m nove, po najugodnejših cenah dobavOja tvrdk* HELLAS EXPORT, kl Ima že tisoče zadovoljnih odjemalcev v Jugoslaviji. Zahtevajte prospekt«. HELLAS EXPORT, MUnchen — Paslng, Landsbergersitrasse 428. KUHINJSKO KREDENCO, dobro ohranjeno, poceni prodam. Naslov: Križaj, Ljubljana, Močnikova ul. 2. FOXTERIERJA, mladiča, čistokrvnega, kupim, Ponud.be pošljite na oglasni oddelek Ljud. pravice pod »Rodovnik«.
ZAMENJAM v centru mesita Maribora dvosobno komfortno stanovanje za enosobno garsonjero v Ljubljani. Ponudbe pod:	»Maribor
1959«. .	1020-r
ft.	^	1959«.	1020.
rubrik«TJ?! ttfk8 Casoplsno-založniško podjetje »Ljudska pravica- Ljubljana, Kopitarjeva 6, telefon 39-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva 10/ir telefon 20-507 in 22-621 - Kult,.m« Posloval ^	I	♦«	1K P I ! n.TioVPraM TrybarJeva 24, telefon 22-491 ln 22-492 — Naročninski oddelek Petkovškovo nabrežje 25, telefon 22-494 - Oglasni oddelek Kopitarjeva 4 telefon 31 TiR
°slovalnica na Titovi cesti 15, telefon 22-322 - Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din - Tekoči račun 600-705-1-1393 - Poštni predal 42 - Poltnlna Račana v »Sta? -^^kop^oV ne vračal
Dubrovniški admirali
Z 91 leti odhaja v pokoj tovarniški delavec Frans Nilsson s Švedskega. List, ki je pisal o njegovem jubileju, je objavil presenetljivo število delovnib dni, ki jih je opravil ta delavec: nad 20.000.
V zgodovini velikokrat omenjani dubrovniški admirali niso imeli vojaških ali vojnih funkcij, marveč so opravljail povsem gospodarske naloge, značilne za mirni čas. Tako so se imenovali upravniki ladjedenlic, ki jih je bilo v Dubrovniku mnogo v šešt-
Mtrurice Chevalier nagrajen
Maurice Chevalier, ki je kot sedemdesetletnik doživel lep uspeh z vlogo v filmu »Gigi«, je dobil nagrado »Cecil de Mille« za izredno prizadevnost pri filmu. Nagrado mu je podelilo združenje tujih dopisnikov v ameriški »tovarni sanj«. Susafl Hayward je dobila »Zlati globus« za vlogo v filmu »Hočem živeti«. Isto nagrado je dobil Vincent Minelli za režijo filma »Gigi«, Buri Ives pa za najboljšo stransko vlogo v filmu »Velika dežela«.
Metrski sistem v Grčiji
S prvim aprilom bodo v Grčiji začele veljati metrske merske mere in uteži. Tako bo meter nadomestil dosedanje pikije, kilogram pa staro utež oka.
najstem stoletju, v tako imenovani zlati dobi Dubrovniške republike. Admirali so bili hkrati luški kapitani, sicer pa so skrbeli za arzenal, za galeje in za druge ladje, ki so bile v popravilu.
Razen tega so admirali vodili razne ceremonije pri mestnih slavnostih. Ob praznikih so morali skupno z mornarji z Lopuda postaviti na Orlandov steber, ki je še vedno sredi palače Sponza, tako imenovani simbol svobode. Na tistem kraju so postavili jambor, ki je stal teden dni pred proslavo in še teden kasneje.
Ob simbolu svobode se je razpletel zanimiv običaj. Medtem ko je stal na Orlandovem stebru jambor, so smeli bivati v Dubrovniku vsi dolžniki, ki so jih zaradi dolgov izgnali ali pa so sami pobegnili iz republike. V teh štiri-
najstih dneh so bili dolžniki enakopravni državljani, ki jih ni smel nihče preganjati. Republiško zastavo so dvignili na jambor dubrovniški admirali. Za admirale so mogli biti izvoljeni le kapitani z otoka Lopuda ali Koločepa. Njihova služba je lahko bila dosmrtna, vendar jo je moral vsako leto potrditi republiški mali svet V Stonu, po velikosti drugem mestu Dubrovniške republike, so tudi imeli admirala, ki je opravljal podobne naloge kot dubrovniški. V Dubrovniku so se admirali ohranili vse do naših dni. Pred otvoritvijo poletnih iger določijo vsako leto državljana, ki dvigne festivalsko zastavo na Orlandov steber, kar je znamenje, da se je festival začel. To je 1. julija, igre pa se končajo 31. avgusta.
n
VASE OKNO V SVET JE TV SPREJEMNIK
fatfzorcuvvou
149.950 DIN	Telekomunikacije, Ljubljana
fttoSfeHB/	PODOBE	NARAVE
DROBNI RAZBOJNIK
PORTUGALSKI VOJŠČAK IMA DOLGE TIPALKE, NA NJIH PA STRUPENE BODI' . TO JE POD VODO NEVARNO.
1)195S Wu!t Duumjv PrOiluetlotv \Vorlil Ripht* Re#»rv*J
IMA
NA GLADINI PA Z NJIM ZLAHKA OBRAČUNA JAN-TlNA, DROBNI' LUPINAR, KI ' SILA OSTRF ZLOBE.
ZMAGA
• Troje zdravil v laboratorijski 9 preizkušnji — Le vsak deseti 9 šestdesetletnik nima revm
II IM lih
Ze tretje leto bodo aprila In maja v miinchenskih osnovnih šolah kolesarski izpiti, h katerim se jr letos prijavilo nad 18.000 učencev. Skušnje so prostovoljne, vendar učenci brez izpita poslej ne bodo smeli puščati koles v šoli. Staršem tistih učencev, ki pri izpitu padejo, sporoči izpitna komisija, da njihovi otroci še niso zreli za miinchenski cestni promet. — Posnetek kaže učenca, ki si pritrjuje zastavico z napisom -izprašan kolesar«.
Znanost še vedno ne ve zanesljivo, ali povzroča revmatizem virus ali pa toksini, ki jih izloča organizem. Znanstveniki mrzlično iščejo zdravilo, ki naj bi pripomoglo k dokončni zmagi nad boleznijo. Ameriški zdravnik dr. Bu-nim, ravnatelj mednarodnega inštituta za vnetje sklepov, je iznašel novo zdravilo proti revmatizmu, imenovano heksadekadrol. Prvi poskusi so presegli pričakovanje. Heksadekadrol je trideset-
nad revmo?
Naravna svila še vedno iskana
Navzlic naraščajoči uporabi umetne svile se proizvodnja naravne še vedno širi. Medtem ko
na 30.000. Vendar je to pol odstotka svetovne proizvodnje tekstilnega blaga in manj kot desetina proizvodnje umetne svile.
9 Marsikdo trdi, da Je revmatizem bolezen zdravih ljudi In 9 da bo tisti, ki trpi zaradi njega, dolgo živel. Zal Je to prav-
♦ ljlca. Svetovna zdravstvena organizacija Je pred kratkim
♦ objavila statistične podatke za leto 1958. Na dolgem se-9 znamu nadlog, ki tarejo človeški rod, je revmatizem sko-
♦ raj na čelu. Okoli 30 odstotkov ljudi umre po svetu za to
♦ boleznijo, med šestdesetletnik! pa je v nekaterih evropskih
♦ deželah 80 do 90 odstotkov revmatikov.
za revmo, pa so strokovnjaki zbrali nekaj preprostih nasvetov, ki jih v kratkem povzemamo. Takole pravijo:
»V hladnem vremenu bodite dobro oblečeni, vendar naj bo obleka lahka, ker težke tkanine ovirajo krvni obtok. Ne bojte se sonca in zraka, varujte pa se prepiha, zlasti če ste potni. Ne nosite pretesne obutve, ker zaustavlja krvni obtok in lahko povzroči revmo v gležnjih. Jejte jagode in jabolka, ker vsebujejo salicilat,
  -------- ------------ ki izvrstno zadržuje revmatizem.
je znašala svetovna proizvodnja	kratJ m°^nej °d„kortizoI]a-,ki, s0	vilu Proti revmi.« Tudi evropski	Redno uživajte vitamin B,,« sve-
naravne	svile	leta	1945	le	15 000	^ J ,sn?atrali *a naju*ink°-	znanstveniki se ukvarjajo s tem	tuje prof. Costes. »Bodite optimi-
naravne	svue	leta	i»45	le	15.000	vitejše sredstvo proti revmatizmu,	vprašanjem. Izdelali so zdravilo,	sti, zakaj zdravniki pravijo da
ton, se je predlanskim povzpela Prof. Hench, eden izmed iz- ki je precej podobno kortizonu, sta pretirana zaskrbljenost In' pe-
najditeljev kortizona in Nobelov	vendar je občutno močnejše. Ime-	simizem povzročitelja večine bc7
nagrajenec za medicino v letu	nuje se triamcinolin. Njegovo ke-	lezni, zlasti še revme. Česen po-
1950, je pred kratkim dejal na ne-	mično sestavo skrbno skrivajo, pri	spešuje krvni obtok in čisti kri,
kem zborovanju: »V laboratorijih	poskusih pa se je baje izvrstno	zato ga je dobro uživati Zanimivo
smo že na sledi dokončnemu zdra- obnesel.	je, da v deželah, katerih prebi-
VRTLJIVI ODER
znosno prinesel precej olajšav, saj. so imeli poslej lažje delo tako reje sredi žiserji in igralci kakor tehnično
Občinstvo zadovoljno plo- mogel urediti vsega ska, zavesa počasi pada, odmor, dolgem odmoru.
Gledalci nestrpno pričakujejo Nekega dne se mu	_	________
naslednje dejanje.	Odmor pa je	običajne dirke pri spreminjanju	in	pomožno	osebje,	gledalci	pa
predolg in kvari	razpoloženje,	prizorišč zazdelo, da bi bilo	so	si	prihranili	dragocen	čas.
predstava izgublja dinamiko, prav, če bi bila na drugi strani ljudje ne morejo dobro povezati še ena gledališka dvorana in bi dejanja z dejanjem ...	ljudje gledali naslednje dejanje
Do konca prejšnjega stoletja v njej, .medtem pa bi po potrebi je bilo tako pri gledaliških pred- preuredili kulise v prvi. Ljudje stavah vsepovsod po svetu. Sko-	bi bili zadovoljni, predstava pa
__________________________________bi bila občutno krajša kot sicer.
Čeprav se mu je zdela zamisel sprva sijajna, se je že naslednji trenutek ohladil, zakaj nastalo je vprašanje, kdo bo sezidal dvoje dvoran, ko pa je že ena draga.
Svojo misel je premleval še precej časa; potem pa se mu je utrnila nova. Cernu bi hodili gledalci v drugo dvorano, zakaj se ne bi oder zavrtel?
Tako je Lautenschlhger
Brž ko je dr. Bunim objavil yalci uživajo česen, praktično ni iznajdbo heksadekadrola, je an- revme.« gleški profesor Bognall opisal tudi
svoje poskuse. Tri'mesece je zdra- Centrala prihodnosti
vil trideset revmatičnih bolnikov n	    „	u	i	.	,
s klorokinom, zdravilom, ki ga je u F Georgij Rabat meni, da
sam iznašel. Klorokin, heksade-
kadrol in triamcinolin so tri nova	,	»	t	-*°nOV
sredstva, ki bodo nemara kmalu	u	f-T
pripomogla k zmagi nad revmo. £-£1,1?.	S?«?	i?'‘ 7 , Pes AJax s Švedskega ima svojc-
Ker teh preparatov še ni dobiti v	♦	°Pisal glav-	vrsten rekord. Izsledil je že Pet'
lekarnah, jih zdravniki tudi ne	?ova 1!, ,ra °In,stran deset tatov. Za jubilej je poskrbel
morejo predpisovati, saj so zdra- P°	, u,a Jozgradiliza- s posebno predstavo. Odkril je P°
vila še na preizkušnji v laborato-	v	ahk° vel ke množine..........................
rijih. Za tiste, ki še niso zboleli	^aja»j0	reaktorii.
uporabili na področju večnega
mraza za ureditev vrtov in toplih gred. Ti nasadi, ki bi jih ogrevala v reaktorjih segreta vo-
letu dni že drugič istega tatu na istem mestu.
Obsojen danski diplomat
Na Danskem je bila te dni
Kako so nastali izumi
da, bi dajali precej sadja in ze- prva vohunska razprava po drugi lenjave. Turbogeneratorji atom- svetovni vojni. Sodili so danskega ske elektrarne bi dajali milijon diplomata, ki je delal pri danskem kilovatov električne energije, dru- veleposlaništvu v Bonnu. Obtožen gin deset milijonov kW pa bi pri- je bil, da je dajal zaupne spise dobili po novem načinu, in sicer »poljskemu agentu, ki je dobro z neposrednim spreminjanjem je- govoril nemško«. Dobil je osem drske energije v električno. let zapora.
m
raj za vsako dejanje so potrebovali nove kulise, to pa je zahtevalo mnogo dela, ker vsega ni mogoče urediti v trenutku. Brž ko se je spustila zavesa, je posebna skupina ljudi odstranila prejšnje kulise in opremo ter postavila nove na njihovo mesto. Za tako reč je potrebna brezhibna organizacija in seveda tudi izurjenost, ker mora biti vse vnaprej dobro pripravljeno in preizkušeno ter postavljeno v najkrajšem času. Vse to pa zahteva precej časa, ki Je za gledalce čista izguba, kot pravimo, ker se začno dolgočasiti.
Gledališki tehnik Karl Lau-tenschlfiger, ki Je iz dneva v dan sestavljal in spet razklapljal kulise in drugo odrsko opremo. Je razmišljal, kako bi pospešil ta proces. Trudil se je, vendar ni
zasnoval in obdelal tako imenovani vrtljivi oder, ki omogoča takojšnjo spremembo scen. Ves oder je postal velika vrtljiva plošča na posebnih valjih. Medtem ko na enem koncu igrajo, delavci in tehniki na drugem koncu prestavljajo kulise in pripravijo vse potrebno za naslednje dejanje. Ko zaveso spusti, se oder zavrti in je pripravljen za nadaljevanje predstave.
Prvi tak oder so izdelali leta 1806. Gledališkim delavcem Je
Drobne ZANIMIVOSTI
Za potrebe cestnega prometa in industrije Imajo v Novem svetu okoli 800.000 km naftovodov in cevi ca zemeljski plin. Na sliki vidimo, kako se novi kanadski naftovod v drznem loku boči nad pokrajino
KLINIKE ZA KADILCE
Švedsko združenje za zatiranje kajenja Je ustanovilo tako Imenovane »klinike za odvajanje od kaje«. Pravijo, da se Izmed 1S00 kadilcev, kolikor se Jih Je doslej zdravilo v Štirih stockholmskih klinikah, 1200 popolnoma odvadilo kaditi, medtem ko ostali pokade za tri četrtine manj cigaret. Zdravljenje traja deset dni.
PHOTI PREDPISOM
V Carigradu Je moral neki požiralec mečev plačati globo, ln sicer zato, ker ni Imel dovoljenja, da sme nositi hladno orožje.
PERNANDELOVA SREČA
Francoski filmski Igralec Fernandel Jo Je pred dnevi srečno odnesel, ko se Je s svojim Cadlllaeom zaletel v neki Italijanski avtomobil sredi Rima. Fernandel nastopa v Rimu
lllinillllllllllllllllllllllllllllllim,
že 14 dni v filmski komediji
v francosko-ltalljanski koprodukciji »Mož, kateremu ženske lahko zaupajo svoje tegobe«.
NEPRIJETEN obisk
Prebivalci Varšave bo nedavno doživeli kaj neprijeten obisk Številna Javna poslopja so dobesedno preplavili ščurki, tako da so morali palačo kulture, narodno knjižnico ln nekatere druge osrednje ln lokalne ustanove za dalj časa zapreti Celo kanalizacija Je bllB poina teh živalic.
NAPAČNI PRIKLJUČEK
V Ženevi so pred nedavnim po pomoti povezali sode s pivom z vodovodno napeljavo celega stanovanjskega naselja. Celi dve url Je v teh hišah teklo lz vodovodnih pip pivo. Ko so napako odkrili, Je bila že večina stanovalcev žldane vocje.