(na la problem opozarja tudi lilstcr), po kateri bi predseilnika s tako omejenimi pri-stojnostinu \<olili posreilno. Druga t)ptija pa je, da obdržimo ne|io.sretlnc volitve, a obenem tudi fK>vcOamo pristojnosti predsednika republike.
Knjiga Volitiv in t>olilui sistem sc nedvomno uvrSča med najbolj.ša domaČa strokovna dela na podroOju ustavnega prava in političnega si.stema. Z:ito jo priporoCam v branje ne samo strokovnim krogom, ampak tudi SirSi laiOni javnosti, ki bo po prehrani knjigi t)bon)?.ena / znanjem o volilnih sistemih veliko lažje in veliko bolj učinkovito sodelovala v javni r.r/pravi o političnem ustroju slovvnske drž.aw.
Mirsctd BEGIČ
Irv Kreft
Zjeban od Absolutnega
perspektivo^i in ix;rs|x;ktiv;Lši: portret skupine
Znanstveno in publicistično sn.'di.<če, l.jubljana 199«
o Slovenci bremenili, prehlajetil predmet zgodovine
(Tomaž Šalamun DUMA 1964)
'Z ukinitvijo 'Perspektiv'Je bila revolucija na Slovenskem tudi simbolno končana.' S tem stavkom konča I.ev Kreft Pripis h glavnemu tekstu knjige Zjeban od ahsoliitnegei. Publikacija je eden izmed rezultatov Kref-tovega večletnega ukvarjanja s fenomenom Persi}ekliv, z njo pa skuša avtor razložiti nastanek neke revije kot glasila intelektualne skupine, ki je delovala v pogojih 'totalHarne legitimacijske ideologije'{■>[.t. 13). Toda aktu-alno.st te politolo.ško-sociološkc, pa tudi (nujno) historično-filozofskc analize ni .samo v tej točki: avtor nam obenem ponudi tudi na.stavke za razkritje nekaterih iX)stso-cialističnih mitov, kvazircfleksij novodobne demokracije in nedoslednosti (pozabljivosti), ki si jih "objektivna" zgodovina, kot pač vsaka "objektivna" znanost, lahko in tudi mora pri\i).ščiii.
Knjiga nam na zanimiv način pojasni, kako .so Perspektive in i)ersi)ekUvotxi sami postali .svojevrstno obče.siN-o in nadgenera-cijski |Tojem. hkrati pa nam s to predstavitvijo portKli n;t.stavke za ponovno (re)aktua-li/jcijo dok)Ccnih vpntSanj. Avior skuša (kot in predvsem skozi oči revije same, torej skozi tekste iz Perspektiv) predstaviti aktualnost takratnih vprašanj, jih suhtilno navezati na današnji čas, |x>staviii takratni slovenski prostor in Perspektive v njem v .svrtovni okvir, hkrati pa opomniti prc'clv.sem na aktualnost tistih nikoli (nc)aktualnih vpra.šanj o vlogi, iTomcnu in smotru tako umetniškega, kot tudi intelektualnega početja. In kar je .Se pomembneje; Zjeban od absolutnega je polna odgin-orov. Ce gre wrjeti Kreftu, in priznajmo, da je s .svtijo "globino in .širino" temeljit, pa tudi Spremnim besedam Tarasa Kermaunerja, .so že sami perspekti\'ovti. in Perspektive z njimi, pinlali zanimive Iiosku.sc odgovon>v, ki .se tičejo tudi tega, na kaj lahko upamo in kako si sploh .še lahko upamo upati. Saj že ime revije - Perspektive -govori samo z;i sebe.
Avtor izhaja iz luncstiive Perspektiv v čas in prostor totalitarizma, ne da bi ob tem izgubil ideološko in zgodovinsko p<>sreck>-vanost in umeSčenost samega pojma totalitarizma. lzhodii5čc in namen kritike, ki .se jc izražala skozi Perspektive, jc bila prav točka obla.stne legitimacije takratne vladajoče elite. Navkljub dejstvu, da .so bili .sA-ojevrstni 'sinoti očetov romantičnih tnlclektiialcev' (Kermaimer, str 167). .so bili pcrspektivx)vci in z njimi Perspektive člani ozaveščene avtonomne skupine, z občutkom skupin-skosti, kot v Spremnih besedah (str 167) pravi Kermauner .siun perspektivovec 'iz prve povojne generacije. Iz prt e, ki je podrtnlei Partiji kritično zrcalo, odklonila njene cilje kot napačne, njeno prakso kot zločinsko, njene trednote kot zmotne ali vsaj neiires-ničljiiv na način, ki si gaje izbrala.' Izhajali so iz antikapitalizma, (Kltujitev človeka je bila poglavitna tema. smoter "intelektualizi-ranja" pa samouprava.
Revija Pers/>ektive je izhajala v obdobju med 1960 in 1964. Člani skupine, ki .so poprej dclov:»li pt)d okriljem Kevije 57. .so n;i povabilo Partije sprejeli idejo o izdajanju kri-tičncvintclektualne revije. Izhajajoč iz /jk-
lailnicc intelektualnih s|>o/nan| /. Zahoda (perspekUvovci so hili n|ir. |kx.I izrazitim vplivom francoskega eksistencializma) jim je že t>d pr\e Številke revije naprej uspelo /iininiirati takratno sk)\ensko (kot je videti, pa tudi Kreftovo in naSo) pozornost. PerspekUre .so postale nekakšen svetilnik moderne intelektualno-umetni.ške drže, [Postavile .so luLselni refcrenCni okvir tako za ostale skupine, kot tudi za l^trtijo. Ne da bi neposredno izzivale ali celo neposredno t)grož;ile oblastni monopol Partije, .so bile Pers/iektli-v projekt, katerega cilj je bil vzpostavitev javnega prostora, prostora, oziroma vsaj kanalov, za odprt, neomejen in enakopraven dialog ter komunikacijo med različnimi sku|Pinamt in [x).samezniki. Ta projekt je bil svojevrsten "prispevek" k Kevoluciji s strani perspektiivicet', nujen "reformni" korak, ki .so ga predlagali za ure.v niCitev končnega Cilja - komunistične Utopije. Perspektive .so nudile intelektualno etičen in avtonomen dialog kot metodo, dialog o družbi na terenu temeljitosti in doslednosti mi.^ljenja. V njihov-em "boju" Z(>|x;r to talitarizem. Z4i katerega so menili, da pomeni [Pomanjkanje vsakršnega upanja za z represijo [Kitlačenega Ck)veka, ozinima [pomanjkanje upanja za s komformizmon) (in zaradi le-tega) odtujenega [X)sameznika, so [Ponujali prav taisttp. Upanje, ozin)ma (vsaj) prostor dialoga enakih, zainteresiranih, zaskrbljenih in zagledanih v Prihodno.st.
Kreft sku.ša v teh časih, ko .se rx)vsod govori o krizi inteligence in intelektualcev, pa ludi o izginotju le-teh in ko imajo nekateri navkljub življenju .^ie vedno polna usta <p "koncu' /gtKlovine, pokazali, da lahko v primeru Perspektiv govorinuj o reviji skupine in skupinskosii perspektivovcev. Z analiziranjem te trditve nam Kreft [Ponuja v razmislek naslednji nitstavek, n;Lstavck, ki se neposredne J navezuje na t.i. ([K-rmanentno) "krizo inteligence", torej tudi na eno dana.šnjih "aktualnosti": ali je res le "toialit:i-rizein", kakor ga razume [Posttranzicijska demokracija, predvsem pa njeni protago-ni.sti, pravi hioto[p za nastanek in obstoj .skupin in [Posameznih .sku|Pno.sti intelektualcev? Ozin>ma .^e eksplicitneje: ali je v novodobni totalitarno.sti, ki je v.sekakor različna od pretekle, torej vsploSnih pogojih
tržno osmiiSljeno parLmientarne dcmokra-tično.sii, s[pk)h možno govt)riti o tovrstni [Kitrebi (-gonu") k oblikov-anju intelektualne skupine in [Potrjevanju tovrstnega duha skupinsko.sti? Torej nastavek za pa-prosto, a zato nič manj glolpoko vpr;i.šanje: ali s|ploh .^ie kdo potrebuje in ali bodo Se kdaj obstajale persfwkliie?
Kreft si [Pomaga z nekaterimi [Pogledi iz sociologije in .socialne [Psihologije na fenomena skupno.sti in skupin.sko.sti; v delu u[XP.Ste\':i zlasti i/.sledke. ki govore o majhnih sku[Pinah. zlasti intelektualnih in umetniških skupinah. Tako izhaja iz kliLsilikacije .socialnih .skupin dr Mirjane Nastran Ule, ki razlikuje (funkck)nalntHi[Psko) primarne, .sekundarne in referenčne skupine. Pcrspek-livovce, ki jih je, .samo mimogrede, potrebno razlikovati od slabSalnega - perspektivaSi, ozn:iči Kreft zj referenčno skupino. Za razliko od primarnih in .sekundarnih .skupin, v katerih [Po.sameznik uresničuje (zadovoljuje) priniarnej.Se, "nižje' [PotrelK-, pa v referenčni skupini posameznik ustvari .svoj .socialni mikroswt, swt najintimnejši prostor osmi.Sljanja in vrednotenja, ki ga deli s [Podobno (lahko tudi iilentično, enako) mislečimi. Za to posameznik "prevzame" ludi vrednostni sistem take sku[Pine, hkrati pa referenčne .skupine [Po.stanejo identifikacijski model za [K-rmanentno 'samoaktuali-zacijo" člana skupine.
To referenčnosi, pravzaprav nujno pre-.sežnost, vidi Kreft prav v reviji Pers/>eklive, v reviji okrt>g katere .se je oblikovala skupina intelektualcev, ki .se je kmalu "navzela" zamisli o skupnem poslanstvu. Hkrati je prav revija "omogočila" tem po.sameznikom, ki so .sodelovali in .se [poznali že dalj časa, da .so se zavedali svoje skupinskosii, celovitosti, intelektualne utemeljenosti in .samoz;tveda-nja. Sli .so .Se dalj: samo ime revije je [Postala njihova referenca, samo -cenlrnlnoprogramsko geslo' (.str 22), Per.S|pekiive so [Postale simbol.
Za nadaljnjo analizo Perspektiv si Kreft pomaga z deli dveh avtorjev, ki .sta .se prav v času, v katerem so živeli perspekllvovci, ukvarjala s "problematiko" majhnih sku[Pin. To .sta Mancur Ol.son in njegovo delo iz leta 1965 The Logic of Collective Action. Public Goods and the Theory of Croups ter Tom
Uoltoniorc z delom iz Icia 1964 KUtcs atul SoclelV- Olson i/.haj:i i/. /.;tniniiwga prenosa prvotno ekonomskega konccpia mejne koristnosti v teorijo skupin. Tako ne verjame množicam, velikim s|x)ntanistiCnim gibanjem, in ne zaupa njihovi "racionalnosti", hkrati pa i^nidarja posameznika v skupini. I'<) Ol.sonu bo posameznik v skupini racionalen (gledano iz "skupinske" |K'rsiK'k-tivc) vse ilo neke mere mejne koristnosti. .Sploh pa .so majhne intelektualne skupine v svojem smotru (razvijanje in ra/.^irjanjc ideologije) wlik<) uCinkovitej.še kot velike, saj jc >.c razkorak nicil posameznikovim smotrom .skupine in skupinskosti ter intcre.som in smotrom take skupine kot cck)tc že po cicfiniciji \vCji. Tako nekako naj bi tlelovale tudi Perspchliiv: ves Oas .so .se umciCalc v prostor, .se sku.^ale zavedali lasinega [v»-ložaja in izračunavati mejno koristnost skupnega iToCetja. Oziroma "emplričncje": ob prvem cilju, ki jc bil i/hajanje revije, wdno raCunati na to. kako "ukiniti" neprijetni položaj v katerem je revija izhajala.
Ta zahodnja.^ki liberalni demokratizem OLsona pa na.slednji teoretik preseže. Hotto-more se v sTOjcm delu 'lHile in clnižba' trudi uskladiti teorij« elit (Pareto, Mosca) z naCck)m enako.sti in .stK>Citi teorijo elit /. marksistično (razredno) teorijo. Mkrati nam teorija elit približa modus tivendt tako "par-lanieniarne" kol ludi "ljudske" demokracije. Kritičnost in zavraCanje teorije elit kot modu-sa razlaganja parlamentarno-tlemokra-liCncga sveta ob hkratnem nasprotovanju sovjeisko-unilbrmnim metodam jc Hoito-mora pripeljalo do nakazovanja zanimive tretje jioti - do jugoslovanskega modela sanu)upra\ljanja. .Sewda .se »oltomore ob ten> obregne ob razk)gc za neusjK-h oz-stranpoti proletarske revolucije, povezuje teorijo elit z rcal.socialistiCno birokracijo, ukvarja pa .se tudi s problemom inielekiual-ca tako v parlamentarnih demokracijah kol ludi v enopartijskih si.stemih. Antielitizem. ki ga lloliomore izpelje iz kritike (zahodne) pluralne družbe, .<e bolj pa iz kritike sistema pluralnih elit (poliarhij), ki vladajo in .se spopadajo za vladanje nad "množicami", ga pripelje do Ziinikanja koncepta konkurence in tekmovanja in do zagovarjanja sodelovanja, .s4>vladanja, samo-vladanja (torej samo-
upravljanja) ter zbliževanja prepada med elitami in množico do najmanj.še možne mere.
Z obema avtorjema nam Kreft sku.ša pri-bliž.aii duh C:i.sa. vsaj kar se intelektualca, intelektualne .skupine in možnosti njene (.samo)rcncksije tiCe. Inielckiualec (in s tem />ersj}eklli'otvc) ni mogel mimo kritike tako "svoliodnega in priložnosti" jiolnega Zahtv da. kot ludi mimo kritike kvazi enakega in uniformnega Vzht>da. Obstajala je. in Se vedno obstaja alternativa, tretja pol. Ne velja pozabili, na kar Krefi sam vcCkrat opozori, da so [trav iiilelekniaki sjtosobni zasebne-mi4 pivdpostai/iti skiipiiosliio in scdanjcniit užitku boljšo bodoCiiost' (str 41). 'i pa so v gk)balni družbi izpostavljeni v.se .širši in gk)bji diferenciaciji, kar Se bolj slabi njihov že tako nezavidljiv polož.aj. Hkrati pa .so se Perspektive s s\x)jim razprtim |K)gletk>m in holisilCnim pristoiiom ukvarjale ludi s problemom komercializiranja lunetnosti in inteligence. .S 'santoreßeksijo inotnosU lasine iiei/KK'l'(str. 43) in sooblikovanjem teorije in ideologije sanioupravljanja. .so l»erspek-live ohranjale sivtost smotra radikahtega /»/«irtM/iwrt'(ibid.). S.svojim dekwmjcm so perspckiivovci ix)stali politična in umetniška avantgarda tistega Časa.
V naslednjem poglavju nam Kreft predstavi Se dva avtorja, ki nui s s\x)jimi deli "pomagata" analizirati in ovrednotiti Perspeklitv. te dediče intclektualno-iunei-niško-politiCne avantgarde. Kot pravi sam Kreft (sir -48) 'gre za to, do se itjilioivgn /tiitkcionirniijn (Pesrpektiv in perspek-livotxev. op.p.) kot skupine ne da rmuiiieti iz običapte socialne psihologije, ampak le v zvezi s kttllttnio iit politično zgodovino unieliilikeget In političnega avantgardiz-ma'. S prvim tlelom, doktorsko di.sertacijo Miklavž.;! Prosenca Die Padaisleii in Zürich (1967), nam Krell približa po.selx.'n lip umei-nlSk<>-inielekliialne skupine iz obdobja /gotlovinske avantgarde ob z;iCeiku stoletja. Z opisom dadaisiov opozori na nekaj pomembnih vidikov zg<Kk)vinske avantgardne skupine: način delovanja in cckwini s|Topad z okoljem, pmiilarek. da tovrstne skupine na.stancjo i/, izrazitih individualisiov ler njihov vstop ("vdor)" v politiCno. Nadaljuje pa z ilelom .Slichaela l.om ja o revolucionarnih intelektualcih in začetkih kuliur-
niSkfga intelektualnega aniikapitali/.nia. Študija Poiir line socUologie des Iniellectiiels ret'-oliitionaires i/, leta 1976, ki je nastala kot anali/a politiCnega ra/.voja Georga l.ukasea v obdobju 1909-1929. I.owy .se v svoji Študiji l.ukiLsca ukvarja s (.stran)potjo antikapitali-.stičnega intelektualca; kako se ta i/, prve .svetovne vojne vrne kot revx)lucionar, se v ključnem trenutku, kljub etičnim pomislekont o dialektičnih smotrih cilja in metodi Revolucije, pridruži revolucionarni .strani in vztraja pri Revoluciji navkljub j:tsno razvidnem "uhajanju" le-te.
V tretjem poglavju, s pomenljivim naslo-wim Tuhutnje In lehtanje, pa nam Kreft skozi besedila samih perspckUuovcev in skozi prevjKle Gorza, Kolakowskega in .Sartra, ki so jih Perspekliiv objavile, predstavi skupinskost in "namembnost" Perspek-lil'. Skupinskost, ki je naslajala zavestno, rellektirano in z neprestanim tuhtanjem in tehtanjem, je kazala tudi na odnos .skupine do položaja in vloge intelektualca. O tem govorijo perspektivovci skozi tekst francoskega marksista Andrea Gorza Položaj inielekliKilca. Skozi besedila .so na svoj.stven (.samo)refleksiven način opredelili tudi skupino in .skupinsko.st v ix)litičnem prt>-storu v katerem st) ustvarjali, opredelili |x>men revije in lasten odnos do nje. Za nosilca tega sjKjročila pa imamo lahko tekst Odgot.-ornost in zgo<loi lna. tek.st I.e.szx-ka Kolakowskega, poljskega kritika sialinizm;t in birokracije. Za "posladek" pa .so v Perspektivah objavili tudi nekaj poglavij iz .Sartrove Kritike dialektičnega uma. ki jo je izbral 'lants Kermauner in ki jo .sam ob koncu izbora označi za do zdaj najbolj adekvatno angažirajočo teorijo naie družbene prakse." (str 112). Perspektivovce je najbolj zanimala Sartrova teorija grup, ki .se v mnogočem razlikuje in je mnogo bolj domišljena kot .statične, newtonske teorije o skupinah. Hkrati pa Perspektive obstajajo, da bi nadaljevale revolucijo, izven partijske hierarhije, kot suvereni, izven državv in v pomoč t)bl;Lstnemu suvvrenu, ila otlstopi/a od oblasti. Skozi Kreftovo interpretacijo vidimo. kako .so postavili okvire zj intelektualni dialog kot osnovno metodo .svt)jega delovanja in izoblikovali občo stanovsko zavesi v "debati" okoli ustavnopravnih zahtev. Pcrs-
/H-klliv so v tretjem letniku celo objavile Spreminjevalne predloge k osnutku ustave I.RS. v katerih .so predlagali integralno .samoupravljanje, s čimer so odprli politično fronto tako glede nadaljevanja revolucionarne iv)ti. kot tudi gletle vloge in p<>lož.;ija po.sameznih .slojev (v prvi vrsti intelektualcev) na tej poti.
Avtor n;is na več me.stih opozori, da .so perspektivxA'ci "na hitro" opravili s common .sen.se alternativama: totalitarizmom na eni strani in lilx-ralizmom na drugi. Pravzaprav so perspektive s kritiko obeh -izmov vzpostavile platformo za kritiko utilitarne har-m«)nije, ki jo je, tako je bilo takrat vitleti. ntJSila s setx)j socialistična tiružba blagostanja. Nasprotovali .so totalitarni politično-iehnokrat.ski manipulaciji usklajevanja potrošniških intere.sov, ki se jim je nakazovala v Hodtxnosti. Skrbela jih je možnost, da pridejo (neo-orwellovski) č;isi, ki) .se niti vpra.4anj radikalnega humanizma ne bi dalo 'zapopasti v lerniinologiji sistema'(sir. 48). In tudi zaradi tega .so bile Pcrspektiiv umetniška in |X)litična avantgarda; konec koncev je bila utopija konstitutivni element slovenske zgotlovinske avantgarde, ki se je zl>(i)rala okoli Perspektiv. Ob koncu poglavja pa Kreft s historičnim sledenjem (>erspek-tiwvcem in njihovemu "oghišanju" v javnosti opozori na dej.stvo, da je njihova .skupina potrebovala in.stitucionalizacijo, .saj .so .se perspektivoivi oblikovali v.se od Mladinske revije, prek lk.-.sede. Revije 57 do IVrsiiektiv (in tudi nadaljevali (vsaj) vse do Now revije).
Prav zato je Kreft za sam konec dodal Pripis, v katerem razmišlja o (ne)disident-stvu persiiektivovcev. Ob koncu (ukinitvi) revije je .skupina spoznala, da je izgubila, in prepoznala konec Utopije (razen Veljka Rusa, ki .Se naprej "vztraja pri zahtevi po pravem samoupravljanju'(air. 155)). Kreft nam ponuja dvojen odgovor o (ne)disidenLstvu perspeklivovcev: po eni strani je oilločitev, d.i ne bodo "disidenti" izhajala že iz njihove intelektualne drže in poprejšnjega delovanja (samo za osvežitev: liberalna demokracija je (ne samo) za perspektivovce namreč nez^i-dostna), na drugi strani pa je jugoslovanski model "totalitarizma s čk)ve.škim obrazom" skrbel za "odjuge in zmrzali" družlx;no-|X)li-tičnega prostora v .Sloveniji. RajSi .so .se
umaknili in ustvarjali v "novih" prostorih <Jružlx'ncga; s konccm l'crs|X'ktiv jc bilo koncc intelektualnega občestva, hkrati pa je Partija pri svojen» oblastniStvu izgubila vodilo • ktinumistično utopijo - in naprej vladala zaradi oblasti same. Duma 1964, pe.sem Tomaža .^alanuma, pa kot Epilog ponazarja ukinitev utopije in Zeil Geist t>h koncu Perspckiiif (pesem je bila namenjena za zadnjo pripravljeno .številko revije, ki ni nikoli i/JSla).
In če si za zaključek spet lahko "s|To.s<Klinr he.sede Krefta in Vas z besedami avtorja samega |M)vabim k branju te izredno |iouč-ne, berljive in ("re«)lucionarno") poživljajoče knjige o tem, kako .so v pogJ>jih "totalitarizma" delovali persi>ektivovci, kako in z;i kaj je "živela" sama revija Perspektiie ter o tem, kaj v.se lahko tovrstna fenomena /.apu-stita skupnosti v kateri in iz katere .sta nastala (str 10): 'Ne raziskujemo preteklosti zato, tla hi iz lastne sedanjosti pojasitili, kar je bilo onim prej samo megleno in nedoločeno. Raziskujemo jo zato, ker so bile Številne zadet v ie davno jasno in razločno razstat,'-Ijene in [mjasnjene. in ker tudi v primerili, ko ni bilo tako, ni mogoče zastat ljali ipra-Sanj, ne da bi navezali na tradicijo. Četudi morda ni v vseh stvareh res, da ježe v preteklosti obstajalo dosti imenitnih o<lgotvrov. je torej gotovo res, tla so bila razvita in izražena že vsa /Mzornosti t.redna tpraSanja -posebej tista, ki se tičejo drže in početja intelektualca in umetnika.' Dober tek čez drn in .strn tokratne edicije Znan.stvenega in publicističnega sredi.šča.
Scmjci f.OKAR
Milica G. Antič Ženske v parlamentu ZI'S, Ljubljana 19VH
1\> strahovitem porazu žensk na Ziidnjih parlamentarnih volitvah v Sloveniji - s .štirinajstih je .števik) paHamentark zdrknilo ix)d osem odstotkov - smo dobili v obliki .skrbne analize, objavljene v knjigi dr Milice G. Antič. Ženske v parlamentu, odlično doku-
mentiran. večplasten odgovor na vprašanje, zakaj so ženske v parlamentu potrebne in kaj bi bilo treba .storiti, da bi .se lažje prebile vanj.
Knjiga je prišla ob pravem času. Čustveni nalx>j .se je |x) |x)razu na N-olitvah v ženskem gibanju že polegel in s hladno glavo je treba naredili analizo in na njeni osnovi načrt, kako zbrati moči za nov korak. Prva priložnost .so že k)kalne volitve, ravno prav.šen pa je tudi trenutek za promocijo in pripravo bodočih kandidatk za parlamentarne vt)litve leta 2000. Knjiga prinaša pregleden prikaz argumentov, zakaj je demokracija brez žensk na mestih odločanja problematična ali nedokončana demokr;»cija.
Pregledno je nanizala nicdnarodno pravno sprejete razloge, ki omogočajo strankam in celo državiim. da uvedejo mehanizme politike aktivne ptKlpore ali celo pozitivne diskriminacije, da bi p(xlreprezentiranemu spolu olajšale prodor v politiko.
Zek) dobro je tudi predstavljeno spreminjanje odnosa civilnodružbenih ženskih gibanj do politike in države v drugi pok)vici dvajsetega stoletja. Le-to je prešk) od faze zapiranja v načelno žensko apolitičnost do odk)čit\'e. zitvzeti |x)litične stranke od znotraj. graditi državne podporne mehanizme z namenom, zav;irovati se pred vedno možnimi vdori kon.servativnih strank, ki jih poskušajo obračati v njihovo lasno nasprotje. Dobro je tudi opisano, kako je ženski prt)dt)r v ix)litično odločno zahteval in tudi do.segel, da je tako imenovana velika politika vzela v zakup nove. ženskam pomembne teme in da o stvareh, ki najbolj zadevajo enake niožnosti s|x)lov. ni \vC mogla preprosto odločali v škodo žensk.
Z analizo primerov nastajanja samo ženskih političnih .strank, ki .so .se vsi po vrsti neslavno končali, avtorica dokazuje, da so tovrstna prizadevanja slepa ulica. Sama o tem nisem tako zek) prepričana. S\vdski primer dokazuje, da je v določenih okoli.ščinah že samo učinkovito predstavljena grožnja, da bo nastala po.sebna ženska str.uika, delovala kot dovolj velik argument, da so socialdemokrati leta 1995 izix'ljali politiko doslednega zapovrstnega kandidiranja moških in žensk na .svojih listah in iz|x)lnili obljubo o vladi s polovico ministric.