241. številkah Trst, v torek 30. avgusta 1904. W Mmhstjm tm! 4mo » /udi 3b nedeljah In praznikihj ob 5. uri, ob ponedelir.* o® 9. ari zjutraj. itiMM 4tevJlnt se prodajajo po 3 movfl. (6 stotnik' «► aaogrh tobakarn&h ▼ Trs:u u> okolici, Ljubljani. Gorici, Kranj f Mariboru. Celovcu, Idriji, »t. Petru. Sežani. Nabrežini. Novemmeatu itd. f'«M I* Aaročb« sprejema uprava lista „Edinost". ■ Giorgio Galatti it. 18 — Urtdae are sd 2 pap. da 8 zvečer. j^iASoO! 16 stotink na Trato petit; poslanice, osmrtnice, ~ jiToe zahvale in domafi oglasi po pogodbi Tečaj XXIX. TELEFON Itv. 1V>7. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. v edinosti je moči >6nin& sn&ia leto 24 fcrrffi, pil leta 12 rroo, 3 mesece « kro Na naroćbe brez doposiane naročnine se jniava ne o* rm. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista, ^sfranh«**«* olana se ne sorelemajo in rokopisi se ne vraftaK Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upr&TO ii * UBEDNIŽT VO 5 Giorgio Galatti 18. (Narodni dom), iadajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. L^suiii konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna kon*w^ lista „Edinost" v Trstv, ulica Giorgio Galatti itv. 18. Poštno-hranilničn 1 račun št. 841.652. Rusko-japonska vojna (Brzojavne vesti.) Ljati boji v Mandžuriji. Poročilo o boju od dne 26. t. m. MUKDEN 29. (Poročilo ppecij»lnega dopisnika rueke brzojavne egenture.) Šsststo vojakov, ranjenih dne 2ti. t. m. je b lo od p^sNno preti severu. O m en enega dne bo Ja Pflv.ci napadli centrum in levo krilo v nadi, mraku eo se naše predstraže umaknile na glavno po zicijo. Na južni fronti b> odbile naše čete vse japonske napade, pri tem so naši zgubili približno 400 mož. Na vztočni fronti so imeli naši oidelki dne 26. t. m. Jjut boj z znatnimi vo»n mi kr deli Japoncev. Sovražnik, ki je bil številno v premoči, nas je napadel po noči. Bojeval se je muž z možem, kar se da posneti iz dejstva, da so bili častniki ranjen' z mb jam , bajoneti in samokresi. Po ljutem boju so se umakn le naš j čete v svoje glavne pozicije. Na desnem krilu je polk Tambov branil pri Ču neiso sprednjo policijo od 1 ure zjutraj d i 4. ure popoludne. Polk je ponovno odbil napade sovražnika ter je s&m enkrat napadel japonsko čete. Poveljnik polka polkovnik Klembovaki je bil v boju ranjen. Koaečno se je moral polk umakniti pred japonsko premočjo, kar se je izvršilo v lepem r«du. Z*ube Japoncev, ki so napadali z vso silo, so morale biti zelo velike. Neša zgube na vztočni frenti še niso znane, vendar ne presezajo števila 1500 mož. Vzlie dolgega in Ijui^ga boja so ostali vojaki dobre volje ter so izvršili vsa gibanja z največjo natančnostjo. D ie 27. t. m. je sovražnik miroval. N^še čete so se polagoma umaknile na svoje pozi oje. Ob 2. uri popoludne so javili, da je sovražnik napadal naše Čete pri Tuem-pinu. Napad Japoncev na Anšandšan odbit. TOKIO 29. (R-mterjev biro.) Japonci ao v minoli noči n»akočili Anšandšan, toda biti eo po liutem boju odbiti ter ao izgubili j f>00 m; ž. Japonsko topništvo. BEROLIN 29. »Lokal-Anzeigerju« ao s ^oročili iz L aojanga, da se japonsko topni šlvo poslužuje šrapnelov, ki pa zadenejo jako slabo. (>00 strelov je zadelo le 9 Rinov. Z težkimi gr; natnicami pa doseza na ti vrat daljave dobre vspthe. Japonci pred Port Arturjem. BEROLIN 29. Glaaom poročil iz To-kja napreduje oblegovalna armada pred Port Arturjem. Japonska pecota se j3 že utrdila na asverozapadu Port Arturja. Topništvo ob-atreljava žo notianje utrdbe. Baltiška eskadra. KOLON J A 29. »Kolo. Zaiturgc je prejela iz Pfctrcgrtda poročilo : Baltiška eskadra je dte 25. t. m. — ktkor se govori — cd plula za 10 dni pod povelju i štvem kontre admirala Rcždestvenskega na visoko morje. Možtvo razor oženili roških ladij. ŠANGAJ 29. (Reuterjev biro). Japonci zahtevajo, da Kitajska zadrži tukaj možtvo oboroženih ruskih ladij., kakor je to storila Nemčja v Taingtavu. Japonska zahteva to radi tega, češ, da ee možtvo »Varjaga« in »Korejca* vporablja v službi pri baltiški e3k&dn, vzlic obljub-", da se to možtvo ne bo vdeležilo več vojne. Boji med Anšandšanom in Landian sanom. PETKOGRAD 29. (Uradno). Glascm razglasa generalnega štabi so Japonci včeraj nadaljevali cf nzivo na vsej črti med Anšandšanom in Lan banpanom. Med umikanjem sta v bojih zadnjih stra>. padla na naši strani ge-neralmajor Rutkjvski in podpolkovnik pl. Raaben. Število za baj nesposobnih še ni natančno do oceno. Približno 400 ranjencev je bilo obvezanih. Zgube Japoacav ao znatne. Na drugih črtah je v^e mirno. Port Artur se zamore držati še 4 mesece. Buaka armada v Mandžuriji se množi. LONDON 29. R^utarjev biro poroča iz Lraojan^a : Mnogi potniki dospeli iz Port Arturju izjavljajo, da sa je zelo podcenjevalo odporno b lo portarLurake trdnjave ter da 89 zamore držati Purt Artur še 2 meseca, d?, lahko celo do konca tega leta. Rusi imajo od Anšandšana do Mukdena izvrstno utrj-ene po ložaje. Dan na dun prihajajo nove Čete in topn štvi; radi tega je sedaj ruska armada zelo meču?. Vojaki so valed prihoda novih svežih čet navdušeni ter so sa že vedaega umikanja naveličali. Pota in železnice med Mukdenom in Liaojangom eo polne Č8t. Sevam.* od Mukdena eo dne 23. t. m. Čunguzi napadli Ruse, a Čunguzom ao baje pomagale kitajake redne čete. Boji okolo Liaojanga. LIAOJANG 29. (R-.uterjev biro.) Ru-aka armada stoji pred Liaojaagom. Tja je prišlo v lepem redu njihovo topništvo. Zadnji boji ao trajali štiri dni. Japonska vojska je prodirala z vao odločnostjo, ne da bi sa bala žrtev. Tako je dne 28. t. m. zgubil en bataljon pri napadu na Slaolingtse vse častnike, i Pratež 4. armadnega zbora sa je umaknila prek ravnine pod zaščito čet. Rusko topn štvo je cel čas streljalo z vsemi t opi. Vea prizor je napravil mogočen utis. Zveze ni30 pre trgane. PODLISTEK. Ženski Neron. Spisal Sacher-Masoch. — Prevel J. S. Oba častnika sta ga napa1 a hkratn. On je hotel iztrgati Vlasijevu meč iz rok, a v istem hipu ga je Cekin prebodel skozi trebuh. Carevič je omtbnil ter sa zrušil z groznim jokom. Sedaj ata ga oba začela zba-dati z meči, dokler ni obležal ves krvav oO osmih ran. Vlaeijev je odprl vrata rekši : — Evo vam vašega carja ! Mirovič je atal a svojimi vojaki vpo-gnjene glave mirno pred umirajočim. Za nekoliko minut je poslednji izdihnil. Ginjen se je obrnil Mirovič do vojakov. — Bežit-— jim je rekel, — car je mrtev ; mi smo krivi temu. Bežite ! Ja« §e predam kakor suženj. — S temi besedami j« oddal stotnik avoj meč. Tudi ostali vojski so pometali orožje ter prosili za milost. Še iste noči je javil zapovedmk carici, kaj se je degeddo. Prejemši to veat, jej je začelo s ce močne e Liti od radosti ; no, precej potem Bi je začela grizti ustnice. Mlsl.la je na Miroviča. Ćtz jedno uro je odpotovala v Pe-trograd. VIII. Glas o smrti carevičevi je vznemiril vso prestolnico; vai ao krivili dvor, a tudi aamo carico, radi umoratva. Ljudetvo in vojaštvo ae je majalo sumljivo. Katginja Daškova je izdala t-ikoj v imenu carice zapoved generalnemu poročniku \Veimarnu, da po vojašnicah razredi polkovnije ter da jim razdeli ostre svinčenke. Sredi teb nemirov je prišla carica, mirna, prepričana o svoji moči. Ogledavala je ljudstvo okoli svoje kočije s prezirnim očesom, udarjajoča s prstki po vratah kočije. — Še istega dne ae je pojavila ona pred senatom. — Strpano, krvavo delo se je dogodilo Brzojavne vesti. Štrajk t Marsilji. PARIZ 29. Kskor poročajo »Mitinu« iz Mareilje, namerava pjmorski minister Pelle-tan naložili parobrodnim društvom 1500 frankov globe na dan in to, dokler na prevzamejo zopet poštae s užbe. Nadomestna volitev. BORGO (južno Tirolsko) 29. Na nadomestni deželnozboreki volitvi v kmetskih obči ,ah Borgo Levieo in Scrigno je bil z 38 od 48 o Idanib glasov izvoljen deželnim poslancem Josip pl. D * A a na iz Telve. ROVERETO 29. Na deželnozberski nadomestni ^ol tvi za kmstske občine R svereto-Riva je bil izvoijen deželnim pcB:ancsm dr. Alojzij Guella, občinski zdravnik v občini Bezzeea. Minister Koerber v Galiciji. TARNOBRZEG 29. MinisterBbi pred-sodnik dr. pl. Koerber j a dospal danes zjutraj semkaj v H jrenstvu namestnika grofa Po-toeki-ja. Odtod se je odpeljal minister v Nadbrzezie, kjer ai }e ogledal regulacijo del v luki. Nato ao je povrnil semkaj ter si ogledal najprvo poslopje okrajnega gl a varat v a ter Bprejel razne deputacije. Naredba vojnega ministra glede vporabe madjarakega jezika. DUNAJ 29. »Vojaški naredbeni list« je priobčil okrožnieo cd 27. avgusta 1904 glede pismenega službenega občevanja poveljstev, oblaatnij, čet itd. c. in kr. armade b civilnimi oblastnijami na Ogrskem. Naredba določa : 1. V«?a poveljnišfcva, oblaatnije, Čete in zavodi e. in kr. vojske (o. in kr. vojne mornsr e^), kjer k )li aa iste nahajajo, morajo sprejemati na nje naslovljene uradne dopise tar vloge posameznih osab (izvzemši vloge neaktivnih častnikov, pripadajočih armadi oziroma vojni mornarici). Ni dovoljeno zavr-n ti ppiaov radi tega, aki hibo isti eeatavljeni na nemškem jeziku. 2. Ćete, ki 8 3 dopolnjujejo izključno iz Ogrske, naj si bodo nastanjene kjer koli, kakor tudi tamkaj nahaja- joča ae poveljstva dopolnilnih okrajev dopisujejo z madjarskimi oblastnijami in z osebami naznačanimi pod et. 1) izključno v madjar-skem jeziku. Vaa druga poveljstva, oblaatnije, čete in zavedi razmeščeni v deželah ogrske krone ne vštevši Hrvatske in Slavonije dopisujejo od Bvoje strani z vsemi madjarskimi civilnimi oblastnijami in posameznimi osebami, nazaa-Čenimi pod št. 1 tudi v madjarskem jeziku. Za vaak uradni isd&tsk v madjarjkem jeziku, izvzemši neznatne Btvari, je napraviti koncept tudi v nemškem jeziku. Vai spisi, ki niso sestavljeni v madjarakem jeziku, imajo sa rešiti v službenem jeziku armade t. j. nemškem. Odkrita zlata polja. TOKIO 29. (Reuterjev b ro). Nedavno temu po odkrili pri I vati zlati polja, katera eo vladni iLŽenirji že preiskali. Na njihovo izveatje je isdala vlada raz^a*, da pridrži ta polja popolnoma 3ase. Ijž^ii r i cenijo, da bodo dala ta polja za 100 milijonov fantov Šter-lingov zlata. Pričeli eo še kopati zlato rudo, ki bo baje donašala na let j 30 milijonov jenov. Vojna ladij a »Elizabet«. DUNAJ 29. Glasom brzojavne vesti je dospela vojna ladija »Elizabet« v Vosun. Potovanje dra. Koerberja v Galicijo. Gospod mini3terski predsednik se nahaja sedaj v Galiciji, v staroslavnem Krakovu, kjer veprejema načelnike oblasti, obiskuje odlične osebe, si ogleduje znamenitosti iresta in drži — lepe govore, kakor je bil n. pr. oni, ki ga ie imel predvčerajšnjim v juatični i palači do zbranih sodnih uradnikov. Gospod Koerber ee nabaja med Poljaki. Niemu udani in služeči listi so zatrjali Bicer od prvega hipa, ko je doznal svet o nameri Koerbarjevi za potovanje v Galicijo, pa do danes, da s tem potovanjem niso združeni nikaki posebni politični nameni. Gospod Koerbfr da pojde v Galicijo le kakor voditelj treh retorto v : kakor miniaterski predsednik, kakor minister t a notranje et /ari in kakor voditelj miaisterstva za pravosodje. Nu, malo jih je manda v državi, ki bi verovali zatrdilu v oficijoznih listih, češ, da gospod Koerbar nima nobenih političnih namenov sa svojim potovonjam v Galicijo, ali bolje rečeno: med Poljake. Tega mnenja ni težko podkrepiti. Pokrovitelji in slavitelji dra. Koarberja slave na njem ravno to dejstvo, da si nikdar ne pri-vošča dopusta in da se le skrajno nerad od-stranja z mesta svoje brezprimerno pridne delavnosti — z Dunaja. Ali je ljudij, ki ai po svoje tolmačijo to nenavadno ljubezen minister^kega predsednika do dela in to njegovo naaprotatvo do dopusti. Mnogi menijo namreč, da se dr. Koerbar najbolj tega bojir — je rekla ona glasno. — Ćeta upornikov vzJignila se je proti nam, pak, hotč ga osvoboditi in naš prestol podreti, provzročila mu je smrt. Potrdila sem neke naredbe, ki ao bile še za prejšnje vlade v pogledu tega careviča dane Č£stnikom, katerim je bil poverjen v čuvanje. Kakor absolutna vladarica bi lahko odredila komiBijof da pred mojimi očmi preišče veB ta poskus umorstva, no, v tem slučaju se odrekam tej najviši moči in dajem popolno oblast senatu, da uravna preiskavo proti \ssm osebam, ki so upletene v ta sločin ter da precej izreče koneČno pravično obsodbo nad njimi. Ćeravno je senat takšen nalog vaprejel z največim iznenađenjem, vendar se je govorilo na mnogih krajih, da je vseh dva-najst členov senata preveč udano dvoru ter da v tem pogleda gotovo napravijo ono, kar jim došepne carica. Dokler se jo to godilo, bil je Mirovi5 s ostalimi zarotniki že doveden v Petrograd. On je kazal največo hladnokrvnost in takoj o prvem zseliSavanju je izpovedal, da mu je bil namen zrušiti carico in osvoboditi pravega carja. Tako je odgovarjal tudi na vsa ostala vprašanja, ne da bi se zapletel niti v jedno protislovje. Neron je mogel biti popolnoma zadovoljen b svojo žrtvijo. Dae 20. septembra 1765. je izreklo sodišče obsodbo. Mirovič je bil proglašen upornikom in veleizdajalcem ter obaojeD, da mu odrežejo glavo b Bekiro. On je vaprejel obsodbo mirno, hladnokrvno; zatem je po-besil glavo, a na bledem obrazu zaigral mu je čuden nasmeh. Sokrivci njegovi, 58 njih bo bili obsojeni veči del na šibe ali ječo. Obsodbo je nesel carici v potrjenje senator Neplajev. Katarina IT. je sedela v pisarni pri kaminu ter čitala kneginji Da-škovi neko zanimivo pismo iz Ferneja. Neplajev je oddal obsodbo; Katarina jo je hladno vrgla na polico tar mu dala znamenje, naj odide. — To je obsodba — je začela Daškova nemirno. — Da; Miroviča so obsoiili na smrt s sekiro — je odvrnila carica nemarno. da bi kdo, ako hi on od šel na dopust, porabil priliko in bi skušal obvestiti krono o političnem poožaju načinom, ki na bi povsem soglašal s Koftrberjevimi informacijami. V t?j bojezai da je glavni vzrok, zakaj ee dr. Koerber nerad makne z Dunaja: on hcča imeti dogodke ia Iju li pod očesom. Po tem takem ni preveč verojetno, ca bi si bila dr. Koerberjii ravno S;daj vneli toH a želja, da si ogleda politično in todno upravo — ravno v Galiciji. Ta ne gova pot na posestvo gosp. Javor=»kega v Sifareavi ? ! VT kol.kor amo itf rmiraai ml, ni gospod Javt r=ki Laštimfc nobene ne poLtičae ne sodne oblasti, ampak je načelnik politične in parlamentarne rapre-zentance Poljakov! Koerberjevi cfi^ijozi naj le zatrjajo; kar hočejo, mi jim vendar ne verujemo, daje gospod Koerber š.l med Poljaie brez p jlit čmh namenov ! Sdmo vprašanje je . kaki to ti po- vse njegovo delovanje in stremljenje v prvi fazi vojne bo preparat vne, pripravljavne naravi, tli z drugimi besedami : da on ne bo stremil v tej f-zi zi kakimi vnanjimi efekti, takoirreaovanimi zmagami, ampak da se bode pripravljal za končai veliki cilj. Sedaj se bliža svojemu zaključku sedmi m.sec te vojne, prva faza se očividno bliža svojemu zaključku. In čim 1 olj dozorevajo dogodki, tem jasneji pottajp, kako dobro je predvid^al Kuropatkin in kako nepremično zvest je ostajal sebi in svoji be3edi. Koliko ostre in zlohotne kritike od prijateljske in sovražne strani — se ni žo napisal.) na njegov račun, a on 89 ni menil za to, ampak je ostal — oni isti Kuropatkin, sv.jim na veliko kote piranim načrtom. Da navedemo le en vzgled. Koliko škodoželjne ia zlohotne kritike od sovražne, a nevolja tudi od prijateljske fctrani je bilo rad takozvanega poraza pri Vafdokovu. Nu, kaj in kako bi pa bilo v resnici, da ni Kuropatkin nnl>žil Stsckel-b?rgu te diverzije, ki je velik del eo^rsžni- litični nameni ? Je ii Loče Koarber pridobiti Poljake zj svoje« staro nemško politiko, a.i kove sile odveia od glavnega cilja ? ! Po pa za nofi kurz ? Ali bi hotel dr. K itr >er tej diverziji, ki se je taktično zdela kakor mobilizirati Poljake proti Ćehom in Ja^o3:o- hu i nevspeh, je Kuropatkin dosegal strate-vanom, tli ja j.h hcča porab.ti kakor krista j gično velik vspeb. D.i ni bilo diverzije pri lizaci sko točko za novo parlamentarno kon- j Vafankovu bi bili Japonci pred Port Ar steltcjo, ki naj bi omogočila Ćehom, da turjem morda ža pred dvemi meseci tam, kjer dopusta fuakcijonirenje parlamenta ?! Vsakako so ša le seda; ! No, tfga pa menda ne treba pa je _ o tem uverjeni — mistl na razlagati, kaj je pomen al Port Artur zi vso je=ens^o zseedaaje državcega zbora vodila *> vojn<>, kolike vrednosti je to za Rase, da K erbtrja ni pot v Galiaijo. Jjsen pa je Port Artur drži priklenjeno na-se veliko b uu in ta nam prinese odgDVora na gorna japonsko silo, da je odtegnena operacijam v vpraianj?. Ali bilo tako tli tako: na v.aki Mandžuriji!! Ali z drug-mi besedami: ko-nač n se bi ži češkim in jugoslovanskim po- 1 ke vrelnosti za Kuropatk na stt dva me-slancem kr.tiecn tre no te k, fco jim bo trera neea č^sa v tej čudni vojni, b kat=ro je bila storiti usodnih sklepov. M jim želimo bistrega Rusija presenečena in za katero torej ni bila vida ]n potrti n gi zdravega polit čnega kri- pripravljena!! In ta dva meseca časa je t.r.ja nasproti neprijatelju K eibjrju; a ša Kur.patiin pridobil z ono diverz jo pri Va bo.i bo morda trebalo bistrega ote^a nasproti fankovu, ki naj bi pomenjala ruski poraz, — »prijatelju« K< erberju. Rusko-japonska vojna. TRST, dne 2*.K avgusta 1904. Umestno je, da se se i*j zopet spominjamo besed, ki jih je govoril vrhLi povelju.k ruske voj ke, general Kuropatkin pred svoim odhodom iz Petrograda. On je ki je sicer res stala žrtev — ali tuii ns j iponeki strani —, o kateri pa jo še le sedaj jasno, kako imenitna šahovna poteza je b.lo to cd Birani Kuropatkinove strate-gične dalekeglednosti ! Nu, le slepci, ali ljudje, ki vse kritikujejo tja v en dan, morejo očitati Kuropstkinv ps časnost, neodločne st. V vstrm njegovem postopanju je marveč tidoost, odločnost v izvajtnju svojega pre- tedaj ze oi ozonl rusko javnist, da bo \o na . „ , A er; noa, trdnofct v volji, da bo delal le tc, na. Z-to e pros i pctrpežljivofctr, J slali oblegovalni armadi pred Port Artur 11 do 12 polkov — to se zdi pisatelju resnično in la čudi se, da v zapadni Evropi is tudi v Rusiji ii so še spozDali, kako nerodno vodijo Japonci vojne akcije ter da so dosedanji njihovi namišljeni vepehi le — porazi. Prav dobro pravi na to general : Niso-Ii bili boji, ki so pred Port Arturjem pričeli dne 13., 14. in 15. julija ter bo završili dne 1. in 2. avgusta, pravi perazi ? In vendar prevladuje v mnogih krog h mnenje, ki nikakor ne odgovarja dejstvom, da so Japonci v znatni pramoči, da vodijo zelo spretno oble-govanje itd. Žal da He izraža tako mnenje tudi v raznih ruskih littih. Tako eo prišli zopet na dan s staro frazo: »Fracc ja je bila leta 1870 poražena od nem skega ueit°l;a«. Ttko se sedaj govori, da nas poraža 110.000 japonskih učiteljev. Is tega ho sejo nekateri sklepati, da moramo posne mati Japonca. Stvar pa vendar ni tako priprosta kakor si mnegi boječi ljudje domi šLajo. In če bi bilo tudi re3, da je leta 1870 nemški učitelj porazil Francijo, vendar ni b 1 to nemški, ampak pruski učitelj, ker lćta 1866 so bavarski in se neki drugi učitelji bili od pruskega poraženi n v š.irih let^h, t. T. cd 1866 do 1870, ee vendar niao megli tako apopolniti, da bi bili zamogli imeti na svoje učence odločilen vpliv. V istem letu je pruski uč te]j porazil avstrij., avstrijski pa italijanskega. In ni se temu dolgo let, da je bil Italijan paražen od Ab-.-sincev, t rej italijanski uCite'j je bil poražen od abesin-s k e g a ! ! To bi bila logika ouejenih mislecev, ki govore, da na a poraža 110.000 japoaBkih uči ^ ljev. Toda kdo je p rež n na kopnem pred Port Arturjem ? Dokazano je, da smo mi prs msgiii ta3a 110.000 Japoncev. Vojna v pravem pomenu besede se še le pričenja, treba je torej čakati konca. Vreme v Sibiriji. Toplomer je kazal dna 24. avgusti ob 7. uri zjutraj : V Omskn 11*8, v Tom=iku 4- 11-3, v Irfeutsku, 12 7, v Citi + 13 8, v X kolajevsku -[-119 in v Vladivostoku + 18 4 stnpinj C lzije. O tretji točki eo razpravljali o tem, kako bi se ljudstvu omogočilo, da čim bolje prala, kar je odveč pridelalo. Novo m a q j a i i k o vseučilišče. V zadnjem času so pričali raspravljati listi vprašanje o tretjem midjarskem vseučilišču. Sedaj imajo Midjari samo dve vseuči-1-šči, oni v BudimptŠLi in v Kološsaru na Sedmograakem. To poslednje po niti nima v«eh fikultet. Zi novo vseučilišča fe potegujejo tri mesta, namreč Segedin, Kosice in Požun. Ruski poslanik v Washing-t o n u. Iz Waahingt na poročajo, da je tamkajšnji rmfci poslan;k grof Casaini prosil za umirovljer je. 1 rr ee mu vidi potrebno ?a doeego končnega do gotraji potrpež:jivcsii in zopet potrpežljivosti. Pove-.............. , . ^ cilja, in da se ne bo dajal zavaiati od ne- dal je tudi, ia ga Slovenstvu slavilo :n bodo motiU v njegovih ,klep.h in da si cd »«tfea!o hvalo ee Um, da je postopal tako javnega mnenja, navstavšega Le^trpnim vsled ,D ne drugače. monbtiih Lipnih nevspehov, ne Jbo dajal Na;drastičneje je pripozoan vrpeh Kuro- ergerjrati nikaeih sprememb v določenem patkinove strategije v mnenju ki je podaja o pioiramu svoje taktike ia strategije. Svojemu položaju vojaški kritik panžbega »Tempsa«, fekiej''i in svoji trdni volji, da bj h jdil svojo ki pravi, da je ravnokar začeta japonska pot dalje brez cz rov na ugodnost ali ne tf- nziva v Mandžuriji — Čin disperacije. ugodnost javne s^db , je oal Kuropatkin Rečeni kritik pravi, da so se JapoLC: popol- izraza rekši nekako: S prvega me bodo n«,ma molili v svojih načrt h glede Port slavili, pote m bodo dvomili na moji sposob- Aiturja. A sedanja n ihova ofenziva v Mand- nofrti, a kasneje me bodo smatrali morda žuriji da se začenja pod najneugodnejimi c>]6 za izdajico. Xu jaz se nadejam, da ko- avspicijami. V tej cfsnzivi da vidi bUtro nečizo srečao rešim veliko in Užavno nalogo, oko že — začetek konca za J ponce. ki mi je p verjena! i Glede položaja pred Port Arturjem Jasno je, kaj je h< tel Kuropatkin ozna- 1 imamo danes pred eeboj domnevanja, ki so čiti s temi besedam1. Hottl je povedati, da si v naprotju med seboj. Ena se glase, da so j^gg1_- -— trdnjavi dnevi šteti druge pa. da se bj drž Ja — Ali jo potrdiš? — je vpraša a hitro še tedne in morda do kotca tega leta. Zaa-knegioia čilna je fraza v nekem telegramu iz Tokija, — Najprej poslušaj pisaio do konca — da Je tam U«dstvo »nekoliko v^nem-r-je nadaljevan K.taiina vedelo, ,n Daškova , »irjeno« rad. tega, ker Port Artur ni še je odnehala. Ko je carica zvršila e čiunjem, Padel- Morda Pa 8e Je P^'^knila bližje segla je po obeodbi Ur jo razpro,trla na resnici neka druga vest, deš a iz Lmdone, krilu. — Daj mi psro, Katinka. — Kfj pod p še š njegovo obsodbo ? je zavpila Dascova. — Da. Daj mi pero. Knegmja je votala polagjma. — Hitreje! — C rica je prijela pero, ki jej je podala D-šiova in z odločnimi potezami je podpisala svoje ime na ob^oi^o Bvo^ega ljub mca. — No, ti ne dopustiš, da ee izvrši ob-sedba ! — je omenila Deškova. — Zakaj ne, moja mala ? — Panin je b i pri meni — je nada ljevala kneginja, — Mirovič se zanes'jivo nadeja pomkščenju. (Pride š».) ki pravi, da je ljudstvo »razburjeno< in da se je bati dtmcnstracij. Ni čudo. Obljubovali so temu ljud-itvu neprestano do etdaj ne doživljene i u »t že. Jx> h čudo potem, da je to ljudstvo raiočarano, ker ne vidi n,t: človeških dejanj ? ! Kdo je zma^ovalee? O tem predmetu p še v »Brž. Vjtd >-moat.ii« generalmajor Platon H^+man, pro fesor na Nito'ajevski akademiji generalnega štaba v Petrogradu. Pisatelj ceni dosedanje japonske izgube pred Pori Arturjem na 25.000 mcž. Do tega števila prihaja na temelju povprečnega števila, ki ga podajajo Japonci sami o svoj h izgubah, b 5000 mož, in š.ev la, ki ga podaiejo Kitajci o japonskih zgubah, namreč 45 000 mož. Da bo Jap-tc' od Beverne fronte po- Sprememba na predsedništvu najvišega sodišča. Predsednik tega eo lišća, dr. Karol Hi b eDtinek, je sel v pokoj. Njegovim naslednik« m je določen dosedanji drugi preddednik na istem sodišču, dr. Ejail Steinbach. Bivšemu členu ministerstva Hohtmvirtovcga, bo sledil bivši Člen ministarstva Tattta ovega. Imamo turej slučaj, da obi, oni, ki odh j a, in oni, ki piihajL, sta bila v miniBtersi.viU. kateii so Nemci oznaČali kakor »slavi filno«. Dr. Siembach je bil v ministerstvu TaKtf.ovem fi :ančni min star. Z njegovim imenom je spojtn^ rtfjrma valute in reforma davkov. Kuk'jr č ea micisterstva T&atfjovcga je b 1 dr. Steinbach precej c bsovrsžljen med Nemci ie radi dejstva samega, da je b;l člen ttgi ministeretva, s isebno pa, ker je bil baje on izdelal tisti Tas-tf' ov načrs volilne nfjrme, ki je toliko prestnšl Nemce, da so st zvezali ce!o se svojim starim nasprotnikom H henwiitjvem proti Tat-lfi-u. In rea sj dusegii svoj namen: s pomočjo »al< ven skega« poslanca Hohenwdrta so zmagali Neme iiiid Tetll'-jem ravno tedaj, ko je hotel izvr šiti najlepše delo, ko je hotel izdatno razširiti volilno pravica in povzdigniti široke masa do uživanja glavno polit čne pravice. Ali oil t« daj je minolo žj precej let in Sttinb*ch ni več političan mož, ki bi mogel kr žati raeUue oemk« gospjdstvaželjno^ti. Zato se ni ^ič čuditi, da ga daaes Neaaoi s.ave, kakor — jurista in učenjafca. Drobne politične vesti. Enketa v Zagrebu. V s boto se je sesla v Zagrebu — kakor smo že ome n:li — enketa, sklicana od vlade, da se posvetuje o ntčinu in o sredstvih, kako puma-' gati ljudstvu v bedi, ki je rastala vaied ntdostajanja ž.veta in krme. Navesti hočemo le najvažneje in najaktu-velneje točke enkete, kateri ' je predsedoval sam hrvatski ban grof Pejačevič. V prvi točki se je enkota posvetovala o načinu, kako da sa narodu nabavi eno posojilo. V drugi točki bo pretresavali, kako da se uredi posredovanje med onimi producenti, ki imajo v cbil ci živeža in krme in onimi, katerim to primanjkuje* Družba sv. Cirila in Metoda slovenskemu narodu. Akademično ferijalno društvo »Prosveta« je uvedlo narodni ko!ek v kor;st družbe sv. C;riia iu M.todija in iz krasnih vspehov, ki jih jo dosegi ) v kratki dobi pri tem rodoljubnem podjetju, je razvidao, d:i tiči v narodnem ko^ku nov trajen vir dohodkov naši šuleki družbi. Družba sv. Cirila in^Metodja je prevzela dne 18. a\gusta t. 1. kolek v svojo upravo ter prosi tem potom vse domoljubne Slovence da jo p« dpirajo. Z narodnim kolkom hočemo prenesti naroJni davtk na rame najširšega občinstva ki se mu 8 ton orni go3a ptložiti tudi najmanjši oboi na ohar domoljubja. Kakor mjjhne kap-jice naj se zbiraio darovi j z vssh pokrajin, kjer se čuje govo-r.ci slovenska. Sttkajo naj te 'v moene potoke in š roke reke, ki ustavijo tuji naval. Naj je ne bo 1 =t ne, ne p sma, na razglednica ki oi ne nosila znamenja, da jo odpošilja rodoljubna ali rodoljub. Kole^ovaae vstopnice na vseli sdbavn h priredbah naj bodo znakom, da ni trem tka, v katerem bi Slovenec poza ■ b j it slovenske dece. Vsa nardna druš&va naj S kolekovanjem svojih li3tin in razširjevanjem kolka dokažejo, da ume vajo pomen medsebojna podpore narodnih organizacij. Znamenje narodna trgovine naj bo, da sa v njej dobiva narodni koitk. Občinstvo naj ga povsod od- loSno zahteve. V polnem zaupanju, da bo vse slovensko občinstvo podpirtlo rezširjevanje narodnega kolka, balež £ Vi datvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubi aai, dne 25. avgusta 1904. Opomba: Z czirom ca pošto se priporoča lepili kolek na drugo stran odpeši-ljatve. — Trg>vcem ia Irafkim se more, ako naročajo nojmanje 1000 izvodov, na njihovo izrecno zahtevo dovoliti rabit. C j takoj plačajo naročene kolke, da iiru družba na 1000 kolkov 50 kolkov po vihu. Naredni kolek se naroča z naslovom: »Vodstvo družbe sv. Cir.la in M todija v L'ubjani.« To vodstvo uradu e v društvenih prostorih v »Narodnega doma«, I. nadstropje, v Ljubljani od 3. do 6. popoludce vaak dan, izvzemši nedelja in praznite. Domače vesti. Grof Goi:ss pojde l ! S;nočDji »Triester Zeituugc pišrjo iz Crhnca od — kakor prav: — zanesljive strani: >Ne0'. eksilenca namestnik grof Gič*« je odločil, da se umakne iz javne službe, radi prfobilici svojih privatnih poslov. Na gradu Ebanthal se baje že delajo priprave za pozimsko bivanje«. Opozsr amo, da smo mi izvedeli iz zelo zanesljivega vira in tudi pricbč.li v 1 stu, da 89 ie gr-f Goe-is pod?l na Dunaj v zelo važnih stvareh. Imenovanje. Cesar je imeujval profa-sorja na državni realki v Trstu dr. Rode-riga S o 1 1 a ravnateljem c. in kr. pomorske n žje realke v Puli. ŠPI ;o jezikovni kvalifikaciji državnih uradnikov. jPred nekoliko dnevi Brno bili povdarjali, kaka krivica in ob enem ce-nezmisel je to, ako se od tacega podrejenega organa, kakoršen jesiromEŠen- cestar, ki na izvrševanju svoje službe občuje le s slovenskim ljudstvom — zahteva poznanje nemščine. Nadalje smo tudi povedali, da tradicija avstrijskega zistema je ta, da pcsMjajo v naše kraje javne funkcijonarje, ki ne pozaajo jezika naroda, zbog časar ne morajo občsvati ni s strankami, ni s svojimi lastnimi pedre-jenci, ako tr ne znajo nemški. Ali ti nemški, med nas usiljeni urad niki, si znajo pomagati na posebsn način. Će je prišla stranka k takemu uradniku in ga je zapres Ia — pa bilo v slovenskem, ali v italijanskem jeziku odgovarja in jo povpra- šuje v nemškem jeziku. Če pa stranka ne »ime nemški, jo vodijo od Bjbe do sobe, od h^drika do hodn ka, dokler ne nalete na koga — pa bilo tud: kakega pisarja, ali po-možnf ga slugo — ki naj jim služi za tolmača. Torej taki podrejeni organi morajo znati nemški že žito, da služijo visim uradnikom, ki ne poz*jo ceže n h jezikov ! ! In tiki uradniki vltčtjo dobro plače iz davkov, ki j h j.laču:e sti siromak, s katerim uradnik nili občevati ne n.ore, Oi to ni narobe Bvet, p »-tem pa Že moramo reči, da je vse drugo na svetu uprav ide alco urejeno. Take uradnice — i.o eo ž3 imenovsni — naj bi uporabljali ie na takih mestih, kjer nimajo opxavl:a se strankami. Ob tn-m pa naj b iih prisilili, da 83 prince dežjlnim jezikom. Ker oni so tu rtd-i strank in ne strauke radi n ih ! Će se pa nočejo pokoriti, pa naj gn do, od koder s > priči ! Sij je vedno covolj komtestov, ki zlajo deželnih jezikov katero, znsn?e se navado tudi zahtev«, ko so razpisujejo službe. Ž %bb g, da ta rahteva 03taja uavtdoo ta p; p ?ju in se ie redkokedaj uveljavi a tudi v prtks". Odlikovanje čebelarja. G. Anton Žai-"*no odič^nem vrtu g. Aniona LmvrrrW». \ee pevske točke, s katerimi je nastopil d m«či mešani zbor, iz-a ale so se točno, precirno, nad vsakim pričik^vanjem, p »s-b-o še, ako uvaiu';enco, da je to bi prvi „Zarjio" nagiop. Vea Ifafelf Ž^Hn^in požrtvovalnim Kopriv-fem in drtžestnim pevkam, ki se niso strašili ne dela, ne trada, da so se v malem času po vepeli do tike stopiDje v pevski umetnosti, med seboj ! Po veseliei vueia se je po vseh gostilnah \ prav lepa doirača zabava; na vcseličneui prostoru pa je pričel ž.vaben pks, ki je trsjal do pozne ure v najltpšfm redu m sli g , kir bodi v pouk gotovim etrahopet-nežem za bodoče, ko bo zopet trebalo dovo liti javni ples uglednemu društvu „Z »rja". Kakor ž? oru2njeno, ljudstva jo bilo mnogo, nad vsakim pričakovanjem, z vsega Krts.1; posebno pa iz bližnjih sosednjih krajev, ! iz Upe v pivske doliae in iz tižaške okolice. Vilu opensko intaligecco sa pač povsod vidi, kjer gre za pošteno narodno at.var. 0. stno ^e tudi rtš la svo o 1 alego vrla nabrežinsk 1 godba, ki je svirala izlljučuo eaaio narodne komade. Ti pa draga „Zarja- vstrajfj na tej poti, ki si vo ubrala s požrtvovalnostjo in trudom. Najbolja vspodbuja v to Ti je moia ni in materijelni vspth vcselice, ki si jo U ko častno 1 riredila, za kar hodi izrečena hvala tu li Tvojemu bivšemu g. pevovodji ! Tržaški pevce. Na deželnem srdišČU se je vršila včeraj kaz-reka razprava proti 38 ktnemu trgovcu Josipu Stark. Stark je Ž d, ro en v Car grada a je avstrijski podanik. Tož n je bil radi zločina goljufi e in radi zločina izlijevanja potom obrekovanja. P t ga je !>il tožen tudi, da ni izvršil vojaških do'žnofet1. ZI. čin g . ufije je Stark zakrivil s tem, da je meseca fbruvarja t. 1. v Aleksandriji v Egiptu osle paril Rospo Marijo Birr^r za 8 šter. lir, a gosp. Mojzesu Schlats 10 šter . lir. Zločin i-iileva ja potom obrekovanja je pa zaftrivil ia š<£< do Rev>eke L ebaiaa in Jakoba Mo purgo tu v Trstu. Vrnu vs?ga do sed j nave letegtf, ga j a državno pravdni-štvo t žilo tudi r^di bigamie (dvoženstva), a ker te mu krivda v tem oziru ni mogla dosazat , je državno pravdn a;vo umaknilo to obt-žbo. Na včeraj šoj -j razpravi je težanee taji vse zl čin , ki ma jih je pripisovala obti ž-nica. Siišati njega, je Stark nedolžen kakor ^agoje. V-»e samo obrekovanje, sami hudobni jez ki. Osle pa ril da ni nobenega ; čj mu je pa kdo dal d nar, mu ga je dal v plač.lo za njegov trud. Drug* če pa sa se glasile izpovedbe prič. Te izpovedbe si biie večinoma pismene. Te ipivedbe, ne s^.mo, da so potrjale obtož >0 v v eh točkah, marveč fo si kale Star. a, kakor trgovca — s človeškim me-j som: dobavitelja belih tužnjic. Tudi policij-i ske inf -rmacije izjavljajo, da je bil Stark že dlje časa na mno, kot trgovec s človeškim mesom, a ker je jaso zvit, se ga ni m' glo nikdar zastČiti v izvršavanju te sramotoa trgovine. S »dšče je obsodi j Josipa Starka na 6 mesecev težseječi powstrene jednim past ,in na meeec. Nesrečna kmetica 63 letna kmetica Mar ja B td n, d. ma iz Crfarjev pri Kop*-u, se e h lela umaaniti vozu, ki je še. pa cesti oJ C sar ev p oti K prvi, ter je to svrho stopila na zid. A ko je stopila na niz^K obcestni zid, se j*j je l amenjj izmaknilo is-pod nog i n ona je vslei tega padla tako nt srečno, da • ti ie zlomila desno roko. 1 J Pr peljali so jo v tuSajšnjo mestno bol nišnico, kjer so jo vsprejeli v IV. kirurgifni oddelek. Vrat si je prerezal % brivno britvijo tapi an Karol Rund 6 na B lu je v mesecu marcu, ko se je b;l Rand č, ki je bil prvi kapitan lad je Arpad, spri z drugim ka pitanom iste ladije Franom Basichem in je slednjič ustrelil iz revolverja tema posled-njeau v obrar. Radi tega dogodka je bila uvedena proti Randiču sodna preiskava in bi se bil imel isti ravno te dni predstaviti preiskovalnemu sed-iiku. To pa si je Raod 6 tako vzel k srcu, da si je na stranišču svojega stanovanja prerezal vrat e brivno bn tvijo tako silno, da je ostal mrtev. Pokojniku le bilo še le 41 Ut. Razne vesti. Most Se je zrušil v Leonfđldnu pri Lincu v trenor>ku, ko sta šli preko njega dve topni-čarski bateriji. En top z možtvom in priprego je padel v vodo, vendar ni bil noben vojak poškodovan, pač pa konji. Tovarna pohlS?^ Aleksander Levi f^lnzi = ulica predvčeraj danes 100.2G 100 15 100.1-'» 100.15 119.10 119 15 «9.30 99 30 91.— 91).90 118.90 11S.80 9?. 10 97.10 r*8.80 88.c%0 1615 — 1612,— 64^. - 644.— 23H-627.. 239.67'/» 1 i 7.17 Vi 117.12 23.43 23 43 19.0r> 19.01 94.90 S5 — 11.35 11.35 Borzna poročila dne 29. avsrusta. Tržaška borza. Napoleoni K 19.03—19.06, angležke lire K — do __—f London iratefc termin K 239 tjO 240.— Francija & 94.90—95 50, Italija K 94 90 — 95.— italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija E ll7.1f>—117.35, nemški bankovci K---—-— avstrijska ednotna renta K 99.15 — 99.40, egiska kronska renta 97.— 97.^0, italijanska rem 1023/« 103\/4 kreditne akcije K 641.--647.— državni železnice H 633.— — 635.— Lombardi K 69.-- 90 5U, JLloydovo akciie K 685.- — 692,— Srečke: Tisa K 323.-527—, v redit K" 460.— do 472. Bodenkredit 1880 K 304.— 314.—. Bo-denkredit 1889 K 296.— 303.—, Tur&ke EL 127.— do 129.— Srbske —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. url popol ;. Državni dolg v papirja „ „v srebru Avstrijska renca v zlatu „ „ v kronah 4 a/0 AvBt. investicijska renta 3l/,c/, Ogrska renta v zlatu 4°/0 n „v kronah 4°/, „ renta 3!/, Akciie naerjonoine banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 :nark 20 frankov 10 ital. lir ' Cesarski cekini Parižka In londonska borza Pariz. (Sklep.) — francozka renta 9-^32 5°/0 italijanska renta 103 95, §pan«ki exte»ieur b7.92 akcije otemanake banke 56^.— Pariz. (Sklep.) Avstrijska držav: e želez,- t —.— Lombardi 95.— unificirana turška renta 87.7A menjice na London 252.50, avstriiika zlata rt t 102.70 ogrska 4°/0 zlata renta 101—, Linderbfc;_ 4^5.— turske srečke 123.—, parižicn bank«^ 1187, italijanske ra»?ridijonalne akcije 7iJ8 —, akcije B o Tinto 13.6?. Trdna. London. (Sklep) Konsolidiran doi^ 8S3/10 Lombardi 3 V* »rebro 263'8, špa iska renta 861/8 lijanska renta 103—, tržni diskont, 213,'16 manjiee ns Dunaju—.— dohodki banke —-— izplačila banif —. —. Trdna. Tržna poročila 29. avgusta. Budimpešta, Pšenica za oktober lO.ho do 10.66; 7& april 10.91 do 10.92 Rž za oktober 8 11 d« »12; za april 8.43 do 8.41 CK-es za okt. 7t< do 7.08; z. : pril 7.35 do 7.36 ^Koruza za avgust-—do —.—, za sept. 7.28 do 7.2'^. Pšenica- ponudoe srednjo; povpr-Se januvar - april 313/4 (trdno) rafinira? ol1/, — 62 Vreme: lr-po. Tesa št. 52. (v lastni hiSU ZALOGA: A. Piazza Rosarss (šolsko poslopje). Ceno, da se ni bati nifeafee konkUTeBS^. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi j po posebnih načrtih. 0000009000000000 2)r jjregorina m Dr Slavika se je preselila 24. t. m. v „Nasrodni dom" u hod ulica Gior^io Galatti štv. 18, II. nadstr. Ovorana za sodne dražbe v ulici Sanita št. 23—25. Uradne ure -samo ob delsvnikih) od 8. da 12. predp. in od 4. do 7. popeludue. D R A Ž B E : ki ee višjo od dce 27. avgusta t. K naprej: Predmeti, ki so b. do pro lajali na drobno ali pa v posameznih kosih ao : Oarvan Baten, batist, ptrxalt fusLanj, plašči za g'ape, eakno z d. m( ške cbleke, volneno blagu za ženske o ileke, m rierei, preprrgo, srajoe za moške in ž nek«-, spodnje hlač', pogrinjala za pisttlje itrl. itd. v. vsem liigijeničnim komfortom urejena, v velikem industrijalnem kraju, brez v^ake konkurence, na glavni progi južne železnice Trst-! Dunaj, cenim stanovanjem, blizu vseh c. kr. ; uradov in farne cerkve, se proda pod ugod-I nimi pogoji. Pojasnila in ponudbe sprejema | Jos. lvonr. ]\Iiletić, brivec Vrhnika (Kranjsko.) alkalična kislina Kavarna RDSSI ulica S. giovanni št. 16. Telofon št. 1632. —-^^ Odprta celo noč. Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov. Meblovana Farneto 49, pri tleh, vrata 8. soba se odda takoj v ulici V „Narodnem domu se odda w«nw... —* ---- takoj odličnemu gospodu v najem lepo meblovano sobo. Natančneje se izve pri upravi » Edinosti c. I TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia j Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij -— TRST =- ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih cenah. m v Cevljarnica SILVIO MONICO se je preselila iz ul. Riborgo št. io. wm~ v ulico Malcanton 8. Kprejemm zavarovanje človeškega živ-jenja po najrainovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovan'« na doživetje in smrt c zmanjšuj očimi se vplačili. Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Fragri. = 29,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.623-17 K Rezervni fond Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, Čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine požarnim škodam po najnižjih cenab Skoda ceiuje takoj in nanajkuntneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatn podpore v narodne in občnokoristne namene. FILJIALKA c. kr. pri vat. AfuiU KREDITNEGA ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu sprejema: IZPLAČILA V KRONAH aa blagajniške nakaze prinoscu jroti i diETii odpovedi 2*/, •/• » 30 » » 3°/0 Združeno avstrijsko parobrodno delničarsko društvo trst. (Avstro-Amerikanska proga), trst. Nova redna, hitra in direktna služba za blago in potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni brzoparobrod U na naslovljena izplačilo« pisma proti i dnsTii odpovedi 2 7// > 8 » > VLX > 30 » » 3'/. GIULIA t z atih napoljonih na izplačilna pisma proti 30 dnevni odpovedi 2% * 3 mes. „ 2V/0 . 6 „ - 2'///0 Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi novs obrestna mera v veljavo 1., o. odnosno 27. februvarja bodočega leta in sicer po dotičnej oJp »vedi. Bancogiro t kronah z 210 takuj v kolikor na razpolago. Krone in zlati napoPoni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, t'»j i ne stavijo 3d časa do časa in sicer po i Cene nizke- Postrežba točna ■■ "^TfZ' I I ' i Pri svetem Antonu Padovanskem. prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Trajna razstava in izključna zaloga za Primorko vsakovrstnih kipov povsem umetniškega dela bodi od zmesi, romanskega kartona, opeke ali lesa razpel v vseli velikostih. , , Lastna delalnica pianet, daimatik, pluvial, roketov, kvadratov, kolarjev. masnih srajc itd. Izvršujejo ee tudi vsakovrstne veznine, zastave itd. Zaloga sveč in čistega čebelnega voska kakor tudi mešane svece i in II. vrste, podob, vencev, križcev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iT umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezanja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr. Zaloga misalov, ritualov, diurnov ter Lrezštevilno drug)h masaih knjižic, svečnikov, svetilu, kelhov in ciborjev se srebraim pokrovom. Popravlja se vsakovrstne stvari. Jfaj se poskusa prepričati se o ugoDnih cenah- --Zahteva, naj se brezplačni cenik. —~ Pekarna in sladčii-arna FRAN MILLANICH Trst. — ulica Coinmerciale 7 — Trst. Trikrtt na dan svež kruh \sike vrste. Raz- j naša n e na dom. Sprejema nuročbe na siadčice itd. o priliki poior in krstov. Najugodnejše cene. Tovarna kisa Jruschina S JCrovath Trst. — Riva Orumula 6 — Trst. Zaloga vinskega kisa in različnih specijalnih kisov. Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva m speDicijsko podjetje rudolf exner - trst Telefone St. 847. - Via della Stazione Št. 17. - Telefone it 847. Filijalke v PULI, GORICI, REKi in GRADEŽU. Prevažanie pohištva na vse kraje tu- ln inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. —( Pošiljanje predmetov, Iti se jemljejo na potovanje in prevažanje tlaia na vse prose. )= Sprejema se tudi pohištvo in druge pedmete v shrambo v lastna za to pripravljen^ ^ skladlsca. Edini tržaški zavod za — „VACUM CLEANER". ČIŠČENJE ln SHRANJEVANJE PREPROG j^e- Točna postrežba, in nizke cene. Konku«rčae cene. Zlatar Dragotin Vekjet (C. Vecchiet). TRST. — Corso št. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. Jfajlepša večerna zabava je prisostvovati koncertu v ljudskem vrtu IVAN JANUAR tehnični koncesij oniranl zobozdravnik T Trstu, nI. Torrente II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iž kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. Cene zmerne. Sprejema od 8 —6. pop. Radi pomanjkanja prostora 8) za malto ceao na prodaj dva lepa iconin posebne vreste, pr pravna z* kočijo ali vos ter jedna kobila prave angležke pasmine Vsi trije 8J brez vsake napake, za kar pe tudi jamč . Ponudbe je pos'ati po „F. M.u na upravo „Edinosti". Razprodaja! Po nečuveno nizki ceni se dobi za samo 2 gl. 95 nč. krasna garnitura obstoječa iz 14 krasnih dragocenih predmeto in sicer : 1 ura od niklja, Anker remont, (na željo tud posrebr.) z lepo razrezljanim pokrovom točno urejena s 3 letnim jamstvom in škatljico 1 krasDa goldin ali nikljasta okropna verižica s privesom. Parižki sistem. 1 goldin igla, za kravate z imitir. briljanti. 1 par gumbov za manšete, znamka »Garantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike. 1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno puncir. 1 goldin prstan s krasnim kamenon. 1 žapno ogledalo v etviju. Vseli 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Remont. vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. s povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka bruder hurviz Krakovo - Stradom IT. - Krakova Jseodgovirjajoče sprejmem v 8 dneh nazaj in povrnem denar, vsled česar nima kupec nikakega rizika. Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko. Razprodajalci in agenti se sprejemajo. Vsak kupec vdobi v dar brezplačno krasen žepni album s 15 razglednicami mesta Krakovo C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica in rezer?ni zakladi društva glasom bilance ^coc^soooocoo31. decembra 1902. Zadružna glavnica (od kejih vplačano K 3,200.000)....... Rezervni zakladi dobi« kov .... „ zaklad proti vpadanju vredno3tij javnih efektov . . . Rezervni zaklad premij za zavarovanja ............ Zavarovanja na življenje v veljavi Izplačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1838—1902] Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih avarovanja proti požaru, streli, žkodi vsled razstrelbi lomu kakor tudi prevozov po suhem io m rju; Bklepa pogodbe za zavarovanje življenja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačne do smiti ali po smrti zavarovanca, doto otrokom itd. 8,000.000 7,133.580 3,700.580 71,255.752 254,966.140 498,919.050 m. salarini v ulici Ponte della Fabbra št. 2. (Vogal ul. Torrente.) Prva zaloga izgotovljenih oblek za moške, dečke Jope črne in barvane v velikem izboru ee od satena in platna, kostumi satene ni platneni za otroke. Velik izbor snovij za obleke po meri, ki se izgotove v lastnej krojačnici; 600 oblek po K JO za moške, 400 po K 8 za dečke. Zalcpga je vedno obložena z izdelki najboljših to varen Češke, Kormina in Červinjana. podružnica; ALLA CITTA DI LONDRA" ni. Poste nuore št. 5. (vogal ul. Torre bianca) n prodajalnica izgotovljenih oblek §§ „Alla CM di Trieste" ^ tvrdke XX EDVARD KALASCH XX Via Torrente št. 40 nasproti gledališču „GOLDON1" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V prodajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno niskih cenah Izbor boljših in navadnih snovij. VELIKI IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po mori. Avtorizovana krojačnica. S « A K A K a nt x A K „LJUBLJANSKA Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja «M Trst« rent, sastavnih pisem, p rij orite t, komunalnih obligmcij, srečk, delnic, vslnt, novcev in devis. Fr»BM« iidiJi k TMktmn trtbuja. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Daj« predajmo na vred. papirje. Zavaruj« srečke proti kurznl Zamenjava in eakomptuje {■grebene vrednostne papirje in vnovčuje zapele kupone. Izgubi Vinkuluje te dlvlnkuluje vojadke ženltnlnske kavcije. ia fnf-ffgrrr tt^t, pV Borrttm aaro&l*. LJUBLJANI | Podružnica v Spljetu Denarne vloge vsprejema 3 v tekočem računa ali na vložne knjižice proti ugodnim obreetim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do - dne vrdiga. — Promet m ieki in nakaanioami.