7£9. štev. —1T- , ... — Posamezni šiev. wDneva“ stane 6 vin ; ravno toliko p samezna številka »Bodeče Neže**. „PAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi oh nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo irna bumorist.čno prilogo -RODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane Dan" e prilog« dostavljan na dom celo-letno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K mesečno 1 50 K. Zn zunanje naročnike > (I _ll „ n/>lnlr(nn OO 17 .1— — st« ne » 5-50 K V Uuhliani. petek rine 6 februarja 1914. Le*o UL 8 K, mesecu« ■* «« unimrant Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno ” mesečno 1'90 K. — Naročnina se pošilja upravništvu. Telefon številka 118. Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo „Bodeča Neža“. Posamez a tev. „Dnev ** stane 6vio,, r vnc toliko posamezna številka „Dodcče Neže**. ::: Uredništvo in upravništvo: ::: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vrača,o. /.a oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana iu zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: ::: Odgovorni urednik Radivoj Korene. ::: ::: Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". ::: Gorišl Gorica, 4. svečana 1914. Goriške deželne finance. Novi goriški deželni zbor ni podedoval posebno rožnatega položaja. Prevzel je zadolženo deželo z viso-kopasivnim proračunom. Vse je torej z zanimanjem pričakovalo novo zasedanje deželnega zbora, ki ima urediti finance. Seja v torek 3. t. m. ni prinesla Jokaj zanimivega. Glede verifikacije laških veleposestnik mandatov se je sklepanje odložilo, ker odseku niso bili vsi spisi na razpolago. Zelo aeradi so laški klerikalci ugriznili v to kislo jabolko, a trdna volja slovenskih samostojnih poslancev se ni dala ukloniti z ničvrednimi obljubami. Večina točk dnevnega reda se je odkazala odsekom; nekaj prošenj za podpore so poslanci kar končno zavrnili, med drugimi prošnjo županstva v Breginju za nov farovž ter prošnjo avtomobilskega društva Gorica - Postojna. Najbolj zanimivi so bili pač predlogi deželnega odbora glede odkritja proračunskega primanjkljaja: 1. doklada na zemljiščni in hišni davek se zviSa) od 20 na 40 odstotkov, na obrtni davek od 30 na 40 odstotkov; 2. razim /e obstoječe 120odstot-ne doklade na užitnino vina, mošta in mesa naj se uvede nov davek na zasebni konsum vina (nakup vina na debelo po zasebnikih) 8 K od lil viba. 6 K od lil mošta; 3. deželna davščina na pivo se zvišaj od 4 K na 8 K za lil. ‘?eJe deželnega glavarja pa niso noJo k nic kaI navdušenja; kajti a bremena bi Mia iako občutna. *ni«Lrora£un Soriškega deželnega ? cn?oolaJeto 1914 kaže potrebščine 6.0UJ.8S7 K, od katerih pa se računa [^.dosedanjih doklad in dohodkov Kakor tudi iz državnih davčnih pred-Kazov, da bo pokritih le 1,395.000 K; primanjkljaja je torej 068.046 K. la primanjkljaj bo pokrit deloma iz ravnokar sankcioniranih novih državnih preodkazov iz žganjine in osebne dohodnine, tako da ostane nepokritih okoli 300.000 K. Glede tega primanjkljaja, ki se tjfce takozvanih izrednih potreb, ima M ,.a l)ota: a) ali potrebe črtati, ' ali v kritje najeti posojilo, c) ali ha uvesti nove doklade, da jih zmore. Potrebe so tele: F. za uravnavo Soče prispevek K 104.000. Temu se dežela ne more več ogniti, kvečjemu še odložiti. V prid pa bo Izključno Furlanom. II. Ze dovoljene podpore 155.015 K za občekoristna dela m razne tudi že od prejšnjega deželnega zbora dovoljene podpore v znesku 35.300 K. Te se lahko pavšalno razveljavijo, ker podpiranci niso dobili iz obljube prejšnjih veljakov niti najmanj pravic. Nekaj je tudi čisto nepotrebnih in strankarskih. Vsled tega kaže vse razveljaviti in še enkrat pretresati. Gotovo je mnogo (recimo tri četrtine) potrebnih in nujnih podpor. Potrebnih pa je za leto 1914 kvečjemu 120.000 kron. Predlogi deželnega odbora so jako hudi: saj bi se dobilo že iz poviška doklad 285.000 K, če bi skočili na 40 odstotkov! Iz obdačenja zasebnega konsuma vina (čez 30.000 hi) bi dobili nad 200.000 K, pri pivu pa okroglo novih 150.000 K, torej bi prišlo v deželno blagajno kar čez 630 tisoč kron letnih in bi imeli prebitka 330.000 K, če bi krili vse »potrebe«. To dejstvo samo nam že priča, da deželni odbor ne misli pojesti juhe tako vrele, kakor jo je izkuhal. Stvar je vredna zrelega preudarka. Nekaj se bo pač moralo zvišati, pri tem pa treba paziti, da se kar najbolj mogoče sorazmerno zadene celo davčno moč dežele, ne, pa morda le naše vinogradnike. Kar sc tiče izdatkov za uravnavo Soče, naj bi se mislilo tudi na to, da slovenski del dežele za to ogromno investicijo ni prejel še nobenega nadomestka. O teh stvareh bomo še poročali. Ko je bil dnevni red izčrpan, so vložili trije poslanci interpelacije, i. s.: poslanec Mikuž interpelira vlado radi nameravanega bordela v Tolminu. Poslanec Dominko interpelira glede ureditve predpisov o kozji reji namestništvo, ki stvar skoraj že 10 let pušča brez odgovora. Poslanec Furlani stavi predlog, s katerim se vlada poživlja, naj se v novi trgovinski pogodbi z Italijo ozira na varstvo goriških kmetskih pridelkov, osobito zgodnjega sadja, krompirja itd., katere je vsled modrosti naših državnikov , mogoče ceneje izpeljati na Dunaj iz Neapolja kakor iz Gorice. Poslanec Kovač interpelira vojnega ministra zaradi smodnišnice pri Ajdovščini, ki pomeni za kraj veliko nevarnost vsled prevelike bližine. Seja je končala ob pol 7. zvečer. Deželni glavar je Zborovanje zaključil z opombo, da prihodnjo sejo naznani poslancem pismenim potom. Slovenska zemlja. Z GORENJSKEGA. . ,lukaj v Otočah so priredili že-lezmcarji 1. tega meseca plesni ven-1 Je natl vse lepo uspel.. Restavracija Ivana Marklna je bila jako lepo „Kain ™ dpbrim markijem?« »Kako i,a] vem!« AlisaPIl,e \ samostan!« Alisa je vzkriknila. sakatere Cudite kaj ne da? In »] ._ iex/'dajTaStit,ji^ka,'rneliruie Menili s štiriindvajsetimi leti! Kdo bi bil sanjal to o sijajnem markiju!.. Včeraj je pridigal proti hugenotom.« »Menih! Marki dc Pani - Garola!« je mrmrala Alisa. »Zdaj se imenuje prečasiti Pani-garola!« je odgovorila starka. »Takšno je življenje. Včeraj še vrag, danes angel božji... ako ni ravno narobe. Toda vrnimo se k vašemu mlademu možu. Kako mu je ime?« Alisa de Luks je ni slišala. Potopila se je bila v globoke misli. Njeno obličje se je bilo pokrilo z rnrklim izrazom, ki se je razjasnil še le polagoma. »Oh, če bi bilo mogoče!« je zamrmrala. »Bila bi svobodna!... Praviš,« je rekla na glas, »da je šel marki v menihe? ••• V kateri red je stopil? V kateri samostan?« »Pri karmelitih je, na griču sv. Genov cvc.« »Jn kje pridiga?« »Pri Sen - Žermenu Okscroaš-kem, kjer ga posluša vedno množica ljudi. Najlepše dame hočejo biti njegove spokornice. Koliko odvez mora dajati zdaj, ko je nekdaj pogubil toliko duš!« »Pri Sen - Zermenu Okseroaš-kem. Dobro, Lavra; lahko mi rešiš življenje, ako hočeš...« »Kaj naj storim?« »Preskrbi mi priliko, da se izpovem markiju... prečastitemu Pani-garoli.« Stara je zapičila pogled v Aliso; toda videla je samo obraz, spačen v globoki bolesti in vendar tudi ožarjen z neizmerno nado. »Ohol« si je dejala, »tu tiči skrivnost, ki jo moram izvedeit... Lah- Prvo nedeljo po teh mučnih sanjah skliče v občinsko pisarno nekaj svojih mož, ki tako radi sede v starešinstvu in jim pravi: »Huda se nam piše, pa v delu je rešitev! Ako zmagamo, potem boste vi Matevž, vi Tone in vi Tone moji podžupani, saj vem, da ste radi, zato potrudite se, da zmagamo!« Nato vzame kapo sluge, v kateri je hranil odlikovanja za svoje podžupane ter jim začne deliti medalje. Od radosti so vsi trije poskakovali in se klanjali dobrosrčnosti županovi. Matevž se ob poklonu udari v mizo, Tonetu pade klobuk na tla, Tonetu Velikemu pa poči pas. Skrbno vsak shrani svojo medaljico; Matevž Jo obesi na beko, privezano h hlačnemu žepu, Tone iz Svinega jo pritrdi na klobuk. Tone Veliki pa na prsa. Bahato so se držali naši podžupani ter se razšli po vasi izvrševat naročeno jim nalogo, oznanjevat županov evangelij. Tako je, kdor dobi v odlikovanje križec ali medaljico, mora delati za onega, ki mu jo da in naši medaljčarji so sc tega zvesto držali. To je bil prvi dan velikih slavnosti, ko so bili v naši občini prej izvoljeni podžupani, kot pa starešine. Taki možje zaslužijo, da jih pozna cela slovenska, zemlja in zato hočemo poskrbeti, da se bodo ta imena, ohranila za vedno v slovenski zgodovini in še z zlatimi črkami jili vpišemo. Tudi »Neža« jih bode zaznamovala v trajen spomin. Naša občina pa naj se tudi vsaj toliko zaveda, da te može pri prvi seji imenuje častnim občanom, nadalje naj sc odloči potrebni znesek, da se jim napravi dostojen spomenik, katerega naj bi se postavilo pred cerkev, da bi mladino izpodbujal k takim delom, kakršne so izvrševali ti možaki. Tudi napis naj bi bil primeren, no, to pa poskrbi .»Neža«. Se vidimo še! Z Bogom niedalj-earji in g. župan, pozdravite doma! PREDPUST V DOBRNIČU. Dne 26. januarja smo imeli pri nas svatbo po novem načinu. Prav žalostna ženitnina je bila, brez godca, brez oglarjev, orožniki so okoli hodili ravno tako kakor pred nekimi leti za cigani. Vsako leto je slabejše, pa zakaj? Zato, ker regira po naši fari prokleti klerikalizem. Ni ga kraja na Kranjskem, da bi bil tako malo izobražen kakor ravno v Dobrniču. Vse prekomandira naš dušni pastir Tomaž Rožič, župnik v Dobrniču. Ravno tako je skoniandiral za gori omenjena poročenca. Poročena sta bila v Dobrničah v župni cerkvi; po iroroki so šli v gostilno malo sc okrepčat. Potem pa na vozove, pa hajd domov v Knežjo vas. Po poti smo samo slišali »ju, ju, ju, hu,« mis-kontar je pa kontra bas spuščal, tako, da nismo slišali ne miskontarja ne basa. Dospeli smo domov v Knežjo vas. Ženin in nevesta sta šla v hišo in najprvo sta morala odmoliti vse tri rožnivence, potem so šele malo gorkega dobili v želodec. Seveda vsa klerikalna banda se je privlekla v Knežjo vas. Izborne pevke iz Dobrniča, organist in župnik, kratko rečeno, vsa klerikalna banda iz Dobrniča. Koliko so morali nakuhati in speči, da je bilo dovolj? Le samo za voglarje ni bilo nič. Pa kaj še novega se godi po Dobrniški fari? Žalibog, jprav slabe čase smo dočakali. Sedaj je čas veselja, če ravno ne celi predpust. Nam so višji predstojniki strogo prepovedali vo-glarijo. Oh, joj, sedaj je sitnost, kdor se kam gane, da bi zapel, ga že čakata dva orožnika, da ga brž popišeta in potem pa dobi dotični stanovanje, preskrbljeno v Špeh - kamri. Le pri tej ženitnim ni dobrniške fante nič mikalo na voglarijo. Kaj so se pa hoteli matrati in peti za prazen nič. Dobrniška garda je bila toliko časa na.ženitnim, da so vse spili in snedli. Župnik Tomaž Rožič z Dobrniča se je peljal ob II. uri zvečer domov z organistvo soprogo, pevke in organist so pa do 4. ure zjutraj jedli in pili. Tako se vrše svatbe po novem načinu. Končno pa nam ni nič za vo-glarejo; le naj spravijo klerikalci vso voglarejo v svoje bisage, ki niso nikoli polne. Štajersko. Deželni zbor bo — piše korespondenca Austria — deloval. Pogajanja ces. namestnika zlasti s slovenskimi klerikalci, so imela baje uspeh iu se je grof Clar,y že odpeljal, na-Dunaj; da tozadevno kiniferi-ra z grofom Stiirgkhom. ■ Po vesteh »Austrije«. so voljni Slovenci prepustiti zasedanje, če ne pride na dnevni red predloga o zvišanju deželnih doklad in ona davka na vrednostno pridobnino. Vrhu tega zahtevajo slovenski klerikalni poslanci debato o lokalnih železnicah, za či-tnur stremijo tudi stranke večine, ki sploh žele, da pride do februarskega zasedanja deželnega zbora. Glasom imenovane korespondence, moral bi se potem sestati deželni odbor že 10. t. m. k tritedenskemu zasedanju. — Tako korespondenca »Austria«. Kako bo v istini, se pokaže že v par dnevih. Optimisti so vedno glasni. Nemci med seboj. Dne L t. m. so zborovali pripadnik? stranke »Deutsches Zentrum« v Unterprem-stdttnu. Na zborovanje pa so prišli tudi pristaši viteza Hohcnbhuna in prišlo je opetovano do hudih spopadov in krvavih pobojev. Vitez Panz in poslanca Brandl in Neunteufel, so ka reč ne bo,« je nadaljevala, odgo-varjaje Alisi. Prečastitega oblegajo neprestano... a naposled utegne se mi posrečiti, posebno če jiovem, katera spokornica si želi duhovne pomoči prečastitega očeta.« »Bog ne daj, da bi mu povedala, da sem jaz!« je viknila Alisa. »Poslušaj, Lavra, dobra moja Lavra; ti veš kako rada te imam in kako ti zaupam: saj si me rešila že enkrat...« »Da, zaupate mi; in vendar mi še niste povedali imena mladega moža, ki pride k vam ...« »Pozneje, Lavra, pozneje... Vidiš, to ime je skrivnost, strašna skrivnost, in jedva si ga upam izreči sama v svojem srcu. ker se bojim, da začuje kdo njegov utrip in ngana strašno tajnost, ki jo skriva ... Vedi samo, da ga ljubim... oh, tako, da bi dala življenje, ako bi ga trebalo rešiti ali mu vsaj prihraniti le eno muko... Saj je trpel toliko!... In kdo ve, kakšne muke so mu še namenjene!... Ne morem ti povedati, kako ga ljubim! Zdi se mi, da me je očistila ta ljubezen do njega... da mi obeta radosti, ki jih nisem vredna. Oh, zakaj nisem več čista devica, ki me smatra zanjo! Zakaj mu ne morem nuditi več nego oskrunjeno telo in uničeno dušo!...« Sklenila je roke in jih stisnila krčevito. »Ne morem ti povedati njegovega imena. Lavra» Zato. ker ga ljubim!.., Boljše bi bilo. da umrem kakor da razodnem, kdo je. . Toda poslušaj... Ti veš, kaj trpim v bližini te preklete Katarine. Ti veš, kako me je groza pred seboj! Ti veš, da sem se hotela umoriti, v svesti si svoje podlosti... in da bi bila mrtva brez tebe, brez tvoje skrbi, ki me je oživila, brez tvoje materinske nežnosti, ki me je tolažila!... Vidiš, in danes je potreba večja nego kdaj poprej, da neham biti orodje v rokah te krute ženske kakor toliko nesrečnic. Kakšno orodje! Orodje nizkotnega ovaduštva, podlih spletk in po-gostoina tudi smrti! Moje telo je izročeno pohotnosti njih, ki mi jih ona zaznamuje! Na blazinah svoje postelje moram prežati na tajnosti svojih ljubimcev! Kadarkoli mi ukaže kraljica, moram igrati to podlo komedijo ljubezni! Oh, vidiš, to je strašno! Tega me je groza, zblaznela bi, kadar pomislim, da so moji objemi smrtonosni 111 da moram izročiti smrti vsakogar, ki ga omamim s svojimi poljubi!... In zdaj. zdaj. ko ljubim — ali razumeš zdaj to mojo grozo? Ali razumeš, da se moram rešiti te neizmerne sramote in strašnega trinoštva, ki me dela kreaturo, kateri ni imena niti primere!...« Zajokala je krčevito. »Bežite, bežite!« je dejala stara Lavra, »vse to mine. Trudni ste in razburjeni; treba vam je samo malo počitka, pa zbeže vse te črne misli., .« (Dalje 3 prišli v avtomobilu na zborovanja, a so imeli orožniki vsepoino dela, da so obranili šoferja, kojega so skušali nanesti Hohenblumovci z noži. 40.000 K je nazadoval letos v Rimarju nemški »Schulverein« proti januarju lanskega leta. Prvič se je — januarja lani — nabralo 175.000 K, letos pa le 135.000. Nemci so tudi letos pričakovali, da bodo imeli velik prebitek, kar se pa m uresničilo. Ker vidijo to nazadovanje pripisujejo sedaj njega krivdo lanski krizi. Ta okolnost bo pač res mnogo kriva. Mnogo pa bo tudi vzroK, da uvidevajo zmernejši nemški elementi vso sramoto, ki tiči v brez-značajni gonji proti Slovanom, zlasti še proti Slovencem. — Na vsak način pa je tudi 135.000 K velika vsota, zlasti še, če pomislimo, da se jo je pobralo v teku enega meseca. Za nas štajerske Slovence je to zlata vreden nauk, da moramo napeti vso požrtvovalnost in zbirati brez pre-stanka za D. C. M. Saj je sedaj ravno štajerska narodna meja na vrsti, da ji poskrbi D. C. M. potrebno šolstvo. »Eden za vse in vsi za enega«. Maribor. (Odliodnica.) Dne 31. januarja so priredili davčni uradniki svojemu bivšemu predstojniku, nad-upravitelju in ces. svetniku Rohrer-ju odhodnico v restavraciji tukajšnjega juž. kolodvora. Z Rohrerjem odhaja iz naše davkarije mož, ki se je v polni meri zavedal, da je c. kr. uradnik v dvojezičnem mestu. Znana in priljubljena — vsled svoje ljubeznivosti v vsakem oziru — oseba, je bila znana blizu in daleč. G. ces. svetnik Roherr je obvladal slovenščino prav dobro in se je posluževal povsodi, tako v uradu, kot v privatni družbi, koder je naletel na Slovence. Dostikrat je celo nekam ostentativno na cesti in drugje odzdravil slovenski. V Mariboru je služboval 20 let. Da bi še dolgo užival leta pokoja! Leoben. (Zopet — defravdacija) Mtaioll torek popoldne so aretirali v Leobnu tajnika tamošnje trgovske in obrtne zbornice, dr. Huberta Rei-schia. Nenadejana revizija je dognala v blagajni večji priniankljaj gotovega denarja. Dr. Reischl je solastnik tvornice za papir »Gmemgrube«, ki je prišla zadnje dni minolega tedna v konkurz. Domnevajo, da je vzel denar iz blagajne trg. in obrt. zbornice začasno, da pokrije svoj del pri imenovani tvornici, kojega pa ni bil več v stanu pravočasno dob M in položiti, ozir. vrniti blagajni zbornice. Maribor. (Nesreča.) Pred par dnevi je šel 51 letni delavec Šker-binc, stanujoč v Pobrežju, ob progi črez Železniški most proti glavnem kolodvoru. Pri tem mu je spodrsnilo in padel jn tako nesrečno, da si je žfomil nogo v gornjem, levem gležnju. Ptuj. (Prijeta detomorilka.) Dne 29. m. m. je prišla h kočarju Jakobu Vrečarju v Stukovcih neka ženska, ter ga prosila prenočišča. Vrečar, ki je takoj spoznal nje kritični položaj, ji je dal postlati poleg svoje žene. Ob 3. zjutraj se je neznanka odstranila iz sobe, a se kmalu zopet vrnila ter vstala ob 7. zjutraj in odšla proti Ptuju. Pri pospravljanju In postiljanju na sta naletela Vre-čarjeva na sumljive sledove in poklicala orožnike. Na lice mesta so privedli tudi ntujskega policijskega psa »Lux«. Žival je najprej našla v Vrečarjevem hlevu pod listjem mrtvo, novorojeno dete ženskega spola, zatem pa se je spustila po sledu za detomorilko in jo izsledila v Karčovini pri Ptuju, v hišj posestnice T. Veziakove. Detomorilka je v letu 1885. blizu Radgone rojena Neža Vogrinec, ki je bila zadnje čase uslužbena na Ogrskem. Svoje deia-nje fe priznala, a dejala, da je je izvršila vsled obupa in nedostaianja gmotnih sredstev' za vzgojo otroka. Izročili so jo mariborskemu okrož. sodišču. Obdukcija bo dognala, ali le • Vogrinčeva dele sama zadavila, ali pa. če se je v listju zadušilo oziroma zmrznilo vsled mraza. Goriško. Gorica. »Slovenec« se je začel zadnje čase redno vmešavati v naše narodno - politične razmere. Ni mu zadosti, da širi sovraštvo in politično brezdelje doma v kranjskem vilaie-tu, ampak hoče tudi pri nas vsiliti svoje »brezdomovinske« principe. »Slovenec« je glasilo klerikalne stranke, ki Je sovražnica vsakega hapredka in narodne samostojnosti in je kot tak pri nas nemogoč. Na Goriškem, kakor sploh v slovenskem Primorju, je ljudstvo preveč Zavedno, da bi se dalo zvoditi od kranjskih klerikalcev, ki so v prvi Vrsti poklicani, da pobirajo milostne Odpadke sl. avstrijske vlade in ližejo pete avstrijskim Nemcem. Svoje brezdomovinstvo in protinarodrio mišljenje kažejo povsod, kjer se gre le za drobtinico častihlepnosti. Za ljudsko in narodno samostojnost so Morili do sedaj prazen nič. Ker je vladno zastopstvo slovenskega naroda (na Kranjskem in Štajerskem!) večinoma v klerikalnih rokah, zato so začeli zadnji čas prav nečedno škiliti po naših solnčnih krajih. Ustanovili so brezdomovinski in protina-rodni »Novi čas«, katerega širijo s pomočjo narodno obrambne klerikalne »Slov. Straže« zastonj ali pa za par krajcarjev med našimi Jud-stvom. »Novi Čas« — s križem na čelu in škofovim blagoslovom — širi sovraštvo proti vsem, ki niso slepi pristaši vladne klerikalne stranke. Tako se dela z dovoljenjem preč. nadškofijskega ordinarijata. Za danes povemo »Slovencu«, da pri nas ne bo dobil zaslužne kolajne, dasi-ravno je začel ob enajsti uri brenkati na narodne strune! Gorica. Naši klerikalni fantalini prirejajo tudi letos predavanja na katoliški podlagi. Zadnjič je govoril znani teolog v hlačah Terseglav. Mislimo, da bi bilo bolje za njega, da bi svoječasno ostal v Gorici in se posvetil katoliški teologiji. Seveda! Pač naravno! — Kmalu pa pride vodja štajerskih klerikalcev, vsemogočni kaplan dr. Korošec. Govoril bo o trializmu, kakeršnega so skuhali klerikalci v svojih glavah. Svetovali bi mariborskemu škofu, da bi se malo bolj brigal za svojega kaplana na Koroški cesti, kjer Je svoj čas udejstvoval naravni »dualizem«. Naj na misli Korošec, da je zadosti, ako kdo politizira na katoliško - avstrijski podlagi l Kot duhovnik bi moral vedeti, da veljajo tudi za njega — in sicer v prvi vrsti — mašniške dolžnosti. Toliko za sedaj 1 če bo pa kaj preveč udrihal po liberalcih, bomo povedali marsikaj »liberalnega« o njegovem delovanju za političnimi kulisami. Kranjski deželni zbor. Otvoritev. Zasedanje kranjskega deželnega zbora se je imelo otvoriti včeraj ob 11. uri dopoldan, pa je začela seja še-le ob tri četrt na dvanajsto uro, četudi je bila maša v stolni cerkvi že Ob desetih in bi se deželni zbor lahko otvoril ob določenem času. Nekateri poslanci so čakali na začetek seje v dvorani, drugi pa na hodnikih in v klubovih sobah, ampak takoj na prvo znamenje električnih zvoncev so prišli vsi v dvorano — tudi škof Jeglič kot edini virilist v zbornici, ako izvzamemo veleposestnike, ki so de faeto tudi samo nekaki virilistl, ampak vsa! formalno se jih lahko smatra za »izvoljene« poslance, ker pride na vsakega »poslanca« iz veleposestva vendar kakih pet volilcev. Dež. predsednik bar. Schwarz je prišel v zbornico v fraku in ravno-tako tudi deželni glavar dr. Šušteršič. ki ni zavzel svojega »prestola«, temveč je stal med klerikalnimi poslanci. So šti je »novinci«, od katerih vzbujata posebno pozornost državni poslanec dr. Ravnihar, ki se je vse-del zraven dr. Tavčarja in simpatični belokranjski ljudski tribun Mazelle, ki se je vsedel zraven dr, Trillerja. Samozavestno je tudi držanje novega poslanca notranjskih mest Jos. Lavrenčiča, pl. Šukije se pa vede. kakor bi že več let sedel v deželnem zboru, kar ni čudno, saj mu je bil oče znamenit parlamentarec. Baron Sch\varz je držal nekak »cercle« v dvorani, in sicer se je najprej prav prijazno menil z nemškimi aristokrati, potem je pa podal roko tudi nekaterim slovenskim plebejcem iz obeh strank. Zabavno je bilo gledati vse to, še zabavnejši je bil pa Schwarzov otvoritveni govor. Kaj posebnega ni deželni predsednik nič povedal in zabiležiti je samo njegovo hvalevredno izjavo, da vlada pričaknje, da se zvišajo plače Hudskošolskemu učiteljstvu. Zabavno je pa bilo poslušati njegov govor zato. ker je izgovoril vedno po en odstavek v slovenskem, potem zopet po en odstavek v nemškem jeziku in človeku se je zdelo, da posluša kako staromodno ljubllansko damo. ki govori pol slovensko in pol nemško. Saj ni kriv baron Sčh\varz, da mora tako biti, ampak volilni red, ki daje 47 nemškim aristokratom deset poslancev, na katere se deželni predsednik mora ozirati, tudi ako se ne bi hotel (no, pa baron Schwarz se prav rad ozira po njih), ako bi pa ta privilegij odpadel, ne bi bilo v deželnem zboru razun kočevskega nobenega nemškega poslanca in baron Schwarz bi govoril tako, kot govorijo novodobne slovenske ljubljanske dame. namreč slovensko in bi k večjemu na koncu privoščil še par lepih in prijaznih besed kočevskemu poslancu— v nemškem jeziku. To se mora tudi zgoditi, srednjeveški privilegiji 6e morajo odpraviti, delati na tem z vso odločnostjo je sveta dolžnost obeh slovenskih strank v deželnem zboru. Govoru deželnega predsednika je sledila najprej zaobljuba in potem programnl govor deželnega glavarja, ki tudi ne vsebuje nič posebnega, pač pa moramo omeniti, da je govoril tudi deželni glavar o zboljšanju učiteljskih plač. od česar bo imeli koristi »ljudstvo in oni, ki od šole in za šolo živijo« (učitelji). Končno je še deželni glavar o-nicnil petdesetletnico rojstva nadvojvode prestolonaslednika Franca Ferdinanda in pozval poslance, da zakličejo trikratni »živijo« cesarju, kar se je tudi zgodilo in sicer so slovenski poslanci klicali »živijo«, nemški »hoch«. deželni glavar pa — v obeh deželnih jezikih, kar je napravilo na Nemce prav dober vtis. slovenski poslanci obeh strank in posetniki galerije so si pa mislili, da je bil oni »hoch« iz ust slovenskega deželnega glavarja odveč in da bi zadostoval plebejski slovenski »živijo«, posebno ker se še ni zgodilo, da bi štajerski ali koroški deželni glavar klicala »živijo«. No. pa vsi ljudje ne morejo biti enakih misli. Dr. Šušteršič hoče biti pravičen nasproti nemškim aristokratom, da more biti čim krlvič-nejši nasproti — slovenskim naprednjakom. Potem so poslanci po abecednem redu pristopali k deželnemu glavarju, mu segali v roko in se za-obljubliali. da bodo cesarju zvesti in pokorni. Za provizorična zapisnikarja imenuje deželni glavar posl. Šukljeja in barona Borna, za tem se je pa v krajšem govoru, ki so ga vsi poslanci poslušali stoje, spomnil pokojnega posl. dr. Ignacija Žitnika, ki je umrl kmalu po volitvah, bil je pa 25 let (od leta 1889.) dež. poslanec in ena najmarkantnejših osebnosti v deželnem zboru. Sodišče zahteva izročitev posl. Perhavca zaradi žaljenja časti in poslanca dr. Ravnjharja pa zaradi prestopka tiskovnega zakona (ker ni hotel priobčevati »Sl. N.« Lampetovih popravkov). Za zapisnikarje so bili izvoljeni: iz kurije veleposestva baron Born, iz mestne kurije Milan pl. Šukije, iz kmetske kurije R. Dermastlja in iz splošne kurije J. Mihelčič, za reditelje pa: baron Apfaltrern (veleposestvo), Jul. Mazelle (mesta). Jos. Zurc (kmetske občine) in Fr. Kobi (splošna kurija). Volitve v odseke. V disciplinarni odsek so bili izvoljeni: dr. K. Trffler, Fr. JakllC. M. Dimnik. R. Dermastija in baron Born — za namestnike: dr. Fr. Novak, J. Mihelčič, M. Perhavc. Zabret in grof Margheri: v peticljskl odsek: Jos. Turk, Fr. Demšar, J. Piber, Drobnič. Lušin in baron Rechbach; v finančni odsek: dr. K. Triller, dr. Krek. Fr. Kobi, Jos. Lavrenčič, dr. V. Gregorič. Jos. vit. Pogačnik. Dermastija, Galle, Jarc in Schol!mayer-Liechten-berg: v upravni odsek: pl. šukije, Fr. Povše, J. Piber. Mulley, J. Mazelle, Iv. Lavrenčič, Fr. Jaklič, Mihelčič. Hladnik in baron Liechten-berg; v ustavni in občinski odsek: dr. Ravnihar. Fr. Demšar. Zurc. Vehovec, dr. Eger. dr. Novak, Ev. Jarc, Zabret in prof. Barbo; v imunitetni odsek: dr. Novak, Er< Drobnič, Fr. Kobi, dr. Pegan, Perhavc in baron Born; v verifikacijski odsek: doktor Ravnihar. Lovšin, dr. Zajec, Evgen Jarc. dr. Pegan iti dr. v odsek za letno poročilo: A. Ribnikar. M. Perhavc. Fr. Kobi. SkulJ. Dimnik in knez VVindischgraetz- Za časa petminutnega odmora, ki ga je v to svrho odredil deželni glavar, so se odseki knostituirall, potem pa je prišla na dnevni red volitev deželnega odbora in so bili izvoljeni: iz mestne skupine dr. Karel Triller z 9 glasovi, iz kmetske skupine dr. Evgen Lampe s 15 glasovi, iz splošne kurije di. Vladislav Pegan z 8 glasov'. iz vse zbornice dr. Ivan Zajec s 27 glasovi m iz veleposestniške kurije grof Barbo z 9 glasovi. Za namestnike so bili izvoljeni: dr. Novak. Ivan Lavrenčič, Karel Dermastija. dr. Vinko Gregorič in baron Apfaltrern. Odsekom se izročita poročili deželnega odbora o začasnem pobiranju deželnih doklad za leto 1914. in o novih volitvah. Za pravice slovenskega naroda. Povodom 500letnice zadnjega ustoličenja koroškega vojvode na Gosposvetskem polju in povodom ne-čuvenega preganjanja Slovencev na Koroškem je vložil dr. I. Tavčar s tovariši naslednji nujni predlog: Deželni zbor skleni: 1. Ob bližajoči se 500letnlcl zadnjega ustoličenja koroškega vojvode na Gosposvetskem polju izreka deželni zbor vojvodine Kranjske koroškim Slovencem svoje simpatije, zagotavljajoč jih svoje bratske ljubezni. 2. V Imenu celokupnega slovenskega naroda protestiramo najodločneje proti nečuvcnl žalitvi koroških Slovencev, ki jo smatramo za žalitev slovenskega naroda sploh in ki je dobila aprobacijo od naučnega ministrstva s tem. da le poraba Ebnerjeve knjige »Landcskunde von Karaten« dovoljena v koroških šolah. Stavek v tel knjigi: »Das Volk aus der wln-dlscheit Gegend hat iiberhaupt kel-nen guten Ruf im Lande«, ki ni samo razžalil v, ampak tudi lažnjiv, zahteva. da se uporaba imenovane knjige takoj prepove, krivci pa kaznujejo. 3. Centralna vlada se poživlja, naj nasproti Slovencem, naj bivajo ti klerkoil v naši državi, določilo člena XIX. državnega osnovnega zakona izvaia popolnoma nepristransko In pravično. Sličen nujni predlog je vložil tudi dr. Lampe in ker je klerikalcem v zadnjem času nekaj do tega, da se jih smatra za branitelje slovenske narodnosti, je dal deželni glavar v razpravo Lampetov nujni predlog, ne pa tudi dr. Tavčarjevega. Dr. Lampe je svoj nujni predlog utemeljeval odločno in je izjavil, da bo morala vlada posebno po zadnjih zmagovitih vojnah na Balkanu posvečati večjo pozornost Jugoslovanom, katerih narodna samozavest je narastla in vlada Jih bo morala zadovoljiti. ako jih hoče privezati na državo. Posebno razmere na Koroškem so uprav škandalozne (na Kranjskem tudi! Op. por.), one ustvarjajo trajno nezadovoljnost slovenskega naroda in so v sramoto državi. Vsi slovenski poslanci so glasovali za nujnost, ki Je bila sprejeta in Lampetov predlog je bil izročen ustavnemu odseku. Aristokrati niso glasovali za nujnost in s tem so pokazali vnovič, da so vse njihove fraze, češ. da so za mir med narodi, navadna farbarija, na katero pa nihče nič ne da, ker vsi dobro vedo, kaki zagrizeni nemški nacionalci so kranjski nemški aristokrati, ki pravijo za sebe. da so »državo ohranjujoč element« pa so navadni kazinoti. ki odobravajo pisavo »Šuftenblata«. Nujni predlogi naprednih poslancev. Razen omenjenega dr. Tavčarjevega nujnega predloga so vložili na-rodtio-napredni poslanci še naslednje nujne nredloge in interpelacije: Za regutacljo učiteljskih plač. Poslanec dr. T^avntliar in tova- riši so vložili ta-Ie nujni predlog: Deželni zbor skleni: Učiteljske plače se regulirajo še v tem zasedanju deželnega zbora z veljavnostjo od 1. januarja 1914 dalje in v smislu plač državnih uradnikov od 11. do 8. činovnega razreda. V pokritje te regulacije se porabijo državni preodkazi, namenjeni deželi Kranjski. Splošno veljajo načela: 1. Enakemu delu —- enaka plača; torej se odmerijo učiteljicam in učiteljem enaki službeni prejemki. 2. Glede službene dobe mora veljati določilo § 56. drž. šolskega zakona. 3. Voiaška leta prizadetih učiteljev naj se štejejo v službeno dobo. 4. Starejši učitelji, oziroma starejše učiteljice ne smejo biti ob tej regulaciji prikrajšani. 5. Stalne prejemke dobiva vse učiteljstvo do izpita usposobljenosti. 6. Uvede se časovno napredovanje. 7. Opravilne doklade voditeljev, oziroma voditeljic se odmerijo za enorazrednico po 200 K, za vsako višlo kategorijo šol po tolikokrat po 50 K več, kolikor je razredov, oziroma paralelk. Načrt tega zakona izdelata združena šolski in finančni odsek. Železniška zveza Rogatec-Brežlce-Novo mesto. Posl. pl. Šukije in tovariši so stavili ta-le nujni predlog: Visoka zbornica skleni: Deželni zbor kranjski poživlja c. kr. vlado, da sprejme železniško progo Rogatec - Brežice - Novo mesto v vrsto onih železnic, ki se imajo graditi v bližnji bodočnosti, ter da da izdelati kakor hitro mogoče podrobni načrt imenovane proge, in sicer na državne stroške. Obenem se deželnemu odboru naroča, da po vsej možnosti pospešuje ugodno rešitev tega nujnega prometnega vprašanja. Interpelacija poslanca E. Gangla in tovarišev na niega ekscelenco g. deželnega predsednika glede na uradne razpise učiteljskih služb. Paragraf .24. zakona z dne 29. aprila 1873. dež. zak. št. 22. določa, kako naj se uradno razpisujejo učiteljske službe. V interesu učiteljstva in Šolstva je. da se ne prezira ta zakonita določba, ampak da se službe razpisuje- jo tudi v strokovnih Javnih Ustili, ker, so ti učiteljstvu bolj pristopni, nego mu je pristopen uradni list. Stvari sami je v korist, da sc oh tem upoštevajo predvsem tisti, ki po večkrat na mesec izhajajo, ki tore] morejo razpise pravočasno objavljati. da se ne zamudi stavljenega roka za vlaganje prošenj. Tu naj bodo merodajni zgolj stvarni oziri. Podpisanci se usojajo gosp. deželnega predsednika kot predsednika deželnega šolskega sveta vprašati, hoče li vse potrebno ukreniti, da sq ne bo zgouj cbirana zakonita določba omalovaževala, ampak da se ,0 napraviti tak -dovoljeno 'da Udi ,1atn bodi W*»o: Dvorana ‘. h *V ,mestu POjas-Jast in Jo imamo na *J*,ei«u ni na§a krat, kadar slučajno 80 ,e ta' Ker pa so bile vse nedeSnnXese,ice-predstave, t i. 11. TaSJaod, ““"f sedene, m bilo mogoče igrati' 'rw 2. t. m. se je nameraval uprizoriti '»Voznik Henschel«, ki na se je moral radi obolelosti g. Špicarja preložili na nedoločen čas. Sicer je pbisk predstav sedaj pred pustom, ;kp vse pleše, tako slab, da se niti Stroški ne krijejo, zato se tudi ne jizplača igrati tričetrtine prazni dvo-irani in mučiti igralce samo zato, da pfele v seziji ena predstava več. Gledališko društvo gre strogo svojo pot; ne prireja veselic, ne plesov in se mora mnogokrat umakniti kake-pitt društvu iti napraviti v dvorani prostor, tako se tudi hoče umakniti fca ta predpust in začeti šele s prvo nedeljo v postu. Zato pa upamo, da se bodo tudi druga društva in nijh člani potem ozirali na predstave in jih v postit tem pridneje posečali. Zahvala. Zadruga obrtnikov v Zagorju ob Savi se zahvaljuje vsem udeležnikom veselice, ki se je vršila dne 1. svečana v »Sok. domu«, nadalje gg. tamburašem, ki so imenitno in neumorno igrali do ranega jutra posebno pa poduradnikom trb. prem. družbe za krasno darilo. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala! Odbor. »Narodna obramba«. Pod tem naslovom je izšla ob priliki Ciril-Me-todovega plesa v Trstu _ primerna brošura, ki prinaša zanimive članke o naših narodnih in šolskih razme-rah. Sokol Litlja-Smartno ima jutri svoj sokolski ples. G. A. T. Zatična. Izjavljamo, da vi niste v zvezi z notico o žel. nesreči v Zatičini. Iz Zatične se nam poroča: Danes 4. februarja bi se bila kmalu naredila zopet velika nesreča na železnici. Tako je peljal posestnik J. Spendal, posestnik iz Polja čez progo v trenotku, ko je peljal vlak. Mož je gluh in dobro zavit in tako je preslišal klic lokomotive. Lokomotiva je trčila ob sani, Spendala je vrglo proč in ima lahke telesne poškodbe, konj je ostal nepoškodovan. Na tako prometni cesti, kot je Zužemberk-Zatična bi pač c. kr. drž. železnica lahko postavila rampo, ki je prepotrebna, in bi bilo enkrat konec nezgodam. Gospodje zastopniki ljudstva na delo. »Gostilničar.« Pod tem naslovom je začel izhajati dvakrat na mesec strokovni list, ki ga toplo priporočamo vsem slovenskim gostilničarjem in kavarnarjem. List izdaja dež. zveza kranjskih gostilničarskih zadrug in ima prva številka bogato vsebino, ki obeta, da bo to stanovsko glasilo ustreglo vsem zahtevam za razvoj, pouk in povzdigo slovenskega gostilničarskega obrta. List se naroča pri upravništvu v Ljubljani, Marije Terezija cesta 16. — Sokol Vič priredi na pustno nedeljo 22. svečana 1914 »Veliki kmečki ples« pri g. A. Končanu, Ro-zna dolina. Začetek ob 7. uri zve-čer. Vstopnina 30 vin. za osebo. Spored: Godba. Prihod mask (različnih narodnosti). Prosta zabava. Lov na ženina za papirnato steno. Maček v Žaklju. Ples in druge enake zabave. Za splošni red preskrbi gliuški Janez z njegovim spremstvom (eventuelni prestopek se kaznuje za 20 vin.) Dostojne maske in kmečke narodne noše dobro došle. Za ta ples vlada splošno zanimanje, Ker bode nudil obilo zabave, vabi nanj najvljudneje odbor. Ker je even-tuelni prebitek namenjen društvenim namenom, se predplačila hvaležno sprejemajo. Pustna prireditev »Viškega Sokola« bode ena najbolj živahnih veselic za mlade in stare. Veselo zanimanje bode prihod mask, katere so nam že brzojavno njihov prihod spodile (n. pr. iz kitajskega, turškega, Afrike itd.) Seveda nam bode najbolje ugajal naš pridni August s prodajanjem^ mačka v Žaklju, coufeti, turške čepice in starodavno-slane bombe, katere so pustili turki pri g. Končanu, ko so jih gospodje iz Viča pri begu pozabili. Torej! naprednjaki m prijatelji »Viškega Sokola« sklenimo, da se bodemo vsi v največiem številu udeležili te zabavne veselice. Na svidenje na pustno nedeljo pn g. A. Končanu. Na zdar! Telovadno društvo »Sokol« v Domžalah ima v nedeljo dne 8. t. m. ob 2. uri popoldan v društveni sobi Sokolskega doma v Domžalah svoj redni občni zbor s sporedom: Nagovor staroste, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, razgovor glede »Društva za vzdrževanje Sokolskega doma«. volitev novega odbora, slučajnosti. Odbor uljudno naproša vse člane ter prijatelje društva, da se občnega zbora v kar največjem številu udeleže. — Na zdar! Dramatični odsek »Sokola« v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo dne 8. svečana 1914 v dvorani »Sokolskega doma« »Moč uniforme«, burka s petjem in godbo v treh dejanjih. Spisal Jaka Stoka. Uglasbil H. O Vogrič. Iz posebne prijaznosti sodeluje vrli zagorski sekstet. Začetek od,"" Ob 7 S. zvečer' Btafraina se no,f^fS(,v>k«m Loki. Polen Hataerlu Pri Polen nostSe »ikT' konje in živino na mi ,1,ev za sena. Dne 3 t m ,Da *e nolno !» ..okt Človek, ^.tar St k Hi"'rer- 5 nTk d°m“ iz tai Škofio Loko. in je prosi! gospodari Če sme na senu prenočevati Ker je g. Hafner hlapca dobro poznaj mu je to seveda dovolil. Fant je bii sicer pošten — samo ril ga ie rad. Zvečer je zanrl g. Hafner kakor pri navadi s ključem in gre spat. Zjutraj pa je naenkrat zapazil, da se iz hleva kadi dim. Motel je hitro odpreti, pa ni šlo, vrata so bila znotraj zaprta. Zato je hitro poklical ljudi, ki so pomagali vrata odpeti. Iz hleva je bušil dim. Vsem se je nudil grozen prizor: cel hlev je bil poln dima. Ko se je nekoliko razkadilo, so videli, da je vse, kar je bilo v hlevu — mrtvo: 1 vol, 12 kokoši in hlapec — vse se je v dimu zadušilo. Pravijo, da so se podušile celo podgane. Sodi se, da je bilo ubogemu hlapcu mraz, za to si je zakuril ogenj da se ogreje, pri tem je zaspal in tako se je vse zadušilo. Madjarske razmere. V Maroškem Sihotu imajo višjo trgovsko šolo, ki se je že več let ponašala s tem, da so se v nji neprestano vršila tatvine in vlomi. Iz ravnateljeve blagajne je izginilo 10.000 kron, razni vrednostni papirji itd. Poleg tega so prišli tudi na to, da se kradejo vprašanja in naloge, določene za maturitetne izpite. Pred dvema letoma je bila cela zadeva tako sumlijva, da se je morala cela matura ponoviti. Te dni pa so odkrili skrivnost. Pri nekem učencu so našli cel kup vi-trihov in drugega orodja, ki služi pri vlomih. Študent je priznal, da traja že več let med učenci tajno društvo, katerega namen je, polastiti se vprašanj, ki so pripravljena za izpite. Vlomilno orodje so študentje po izpitih drago prodajali drugemu letniku. Študent, ki so ga prijeli, je izpovedal. da so učenci kradli samo maturitetna vprašanja. Denar in ostale stvari so ukradli drugi tatovi. Ljubimca svoje žene obstrelil. Te dni je dobil davkar Miletič iz Solnograda pri svoji ženi svojega tovariša kapitana Kobioeja. Miletič je potegnil iz žepa samokres in je sprožil več strelov na zapeljivca svoje žene. Kapitan Kobioe je smrtno nevarno ranjen. Svojega tnoža je zastrupila s strihninom. Kakor se iz Plzna poroča, je zastrupila s strihninom dne 29. t. m. 191etna Kristina Danner svojega 25letnega moža, gostilničarja, s katerim se je bile pred kratkim poročila. Morilko so aretirali in jo izročili sodišču. Nesreča na morju. Z Virginije poročajo: Osebni parnik »Monroe«, lastnina družbe Old & Dominion je trčil 30. januarja v parnik »Natucket«, ki je priplul iz Novega Jorka. Vsled velike katastrofe je prevzel vse potnike in moštvo »Natucket« na svoj krov. Nemogoče je bilo rešiti nekaj potnikov, ki niso prišli pravočasno iz kabin. Utonilo je na ta način okolu petdeset oseb. Kri si je zastrupil. V Trenčinu se je ranil delavec J. Karasek pri opravilu z nožem v roko. Ker se ni za rano pobrigal, si je zastrupil kri. Zapušča ženo in troje nepreskrbljenih otrok. Pogrešani pek. Neznano kam je izginil 46ietni pekovski mojster Ivan Myslik iz Zahradca na Češkem. Doslej ni o njem nikake sledi. Domačinom se zdi to sumljivo, in se boje, da ga ni kdo izvabil za seboj in ubil. Misterijozen umor. Veliko senzacijo vzbuja v San Remu umor ta-mošnjega 35letnega trgovca Morica Sigalla iz Lipskega, ki je bival vsako zimo po več mesecev na rivijeri. Sigall je stanoval v hotelu Imperial. V isti hotel je prišel stanovat tudi mlad par, neki Wolff iz Santa Rose v Kaliforniji. Wolff se je pred kratkim poročil z devetnajstletno deklico Longfieldovo iz Stuttgarta in sicer proti volji njenih starišev. Omenjeni zakonski par se je dne 30. p. m. zmenil s Sigallom, da napravijo skupen izlet v avtomobilu v Monte Carlo. Peljali pa so se do Mentone, na kar so se vrnili. Pred hotelom imperial se je avtomobil ustavil. Sigall je izstopil smrtnobled, napravil je par korakov in se je zgrudil na tla. Policijski agentje so hitro prihiteli k niemu in so videli, da je Sigall smrtno zadet na hrbtu. Dvignili so ga in ga prenesli v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. Zakonski par Wolff, ki je skušal pobegniti, so aretirali in ga obdržali v zaporu v neki tamošnji vojašnici. \Volff Je izpovedal, da si nikakor ne more razlagati Sigallove smrti in da ni slišal nobenega strela. Preiskava je dognala, da je Wolff tehnik in da ga policija že delj časa zasleduje kot prav nevarnega mednarodnega tatu. Rudarja obstrelil. Poleg kolodvora v Karvini je sprožil dne 30. januarja rudarski praktikant I. Huvar na rudarja Bouka par strelov iz samokresa. Rudarja so težko ranjenega prepeliali v bolnišnico. Napadalca je orožništvo aretiralo in ga izročilo sodišču. Grozno maščevanje žene. Kakor se iz Moravske Ostrave poroča. Je hotela dne 28. januarja na gnusen način umoriti Svojega soproga žena tamošnlega delavca Palke. Ko je so-orog spal, mu je surova žena vlila razstoplien svinec v uho. Težko ra-menega moža so morali prenehati v bolnišnico. Zena je pobegnila. Vzrok njenega skrajno surovega dejanja je bil večen rodbinski prepir. Demon alkohol. V Ruprehtovu pri Viškovu na češkem je izpil te dni 56!etni Franc Rez v neki tamošnji gostilni toliko žganja, da Je padel na tia in umrl. Vsi rešilni poskusi so bili zaman. Zastrupil se je z alkoholom. Velika železniška nesreča. Na postaji Vodnjane je padel te dni na doslej nepojasnjen način pod kolesa lokomotive železniški sprevodnik I. Padera iz Plzna. Lokomotiva mu je raztrgala obe nogi. Nesrečneža so prepeljali v bolnišnico V Čeških Bud-jevicah, kjer so niu morali nogo amputirati. Njegov položaj je zelo nevaren. Troje otrok je zgorelo. V Mistku in Fridku se regulira reka Ostravica. Ob reki stoji koča, kjer stanuie rodbina delavca Nohela, ki dela na reki. Dne 29. januarja so odšli starši iz lesene koče in so pustili doma troje deklic v starosti 3 do 8 let. Z doslej neznanega vzroka je izbruhnil v koči ogenj, ki se je tako hitro razširil, da otroci niso mogli ubežati iz hiše. Preden so tamošnji domačini zagledali ogenj, je bila že vsa koča v plamenu. Med zgorelimi tramovi so ljudje našli troje sežganih trupel malih deklic. Razume se, da je vzbudil ta tragičen slučaj v tamošnji okolici veliko razburjenost. Svojo ženo je umoril. V noči na preteklo soboto se je izvršil v Lišni pri Brnu zločin, ki je vzbudil v tamošnji okolici veliko pozornost in zanimanje. Delavec Avguštin Hromek Je umoril na cesti svojo ženo in je pobegnil. Vzrok tega groznega zločina še ni znan. Truplo umorjene žene so našli na mestu, kjer se je izvršil zločin. Morilca, ki je pobegnil, orožništvo pridno zasleduje. Tast umoril zeta. Preteklo nedeljo je prišlo do burnega prizora v hiši gostilničarja Antona Hronde v Haloupkah pri Hloubjetinu. Pri gostilničarju je živel njegov 671etui tast Vaclav Hofinann, ki je zelo nerad videl, da njegov zet popiva in da igra karte. Zaradi tega sta se tast in zet večkrat prav pošteno sporekla. Preteklo nedeljo je zopet prišlo med njima do ostrega prepira, ki se je končal zelo žalostno. Hofmanu je v svoji razburjenosti 'zgrabil velik kruhinjski nož in je sunil z njim svojega zeta pod pazduho ter ga smrtno nevarno ranil. Hrouda je izkrvavel. Tasta je orožništvo aretiralo in ga izročilo sodišču. Velik požar v Išlu. Kakor se iz Išla poroča, je izbruhnil dne 1. t. m. v tamošnji žagi Gosaumiilile ogenj, ki Je popolnoma uničit žago in bližnji alpski hotel Gosaumtihle. Na mesto nesreče je takoj prihitela tamošnja požarna bramba. ki se ji je posrečilo ogenj lokalizirati. Skupna škoda znaša sedemdeset do osemdeset tisoč kron. Požar na parniku. Na parniku avstrijsko-ogrskega Lloyda v Odesi je izbruhnil 2. t. m. požar, ki je napravil veliko škodo. K sreči ni zahteval ogenj nobene človeške žrtve. Zločin s pohotnosti. Dne 31. januarja zjutraj so našli blizo mesta Hanovra grozno razmesarjeno truplo petletne Hildegarde Windheimove. Starši nesrečnega otroka so dobili pred nekaj dnevi od zločinca pismo, v katerem se ta še ponaša s svojini ostudnim zločinom. Državno pravd-ništvo je razpisalo pet sto mark nagrade onemu, ki pride zločincu na sled. Eksplozija dlnamitne patrone. Franc Beneš. 271etni posestnikov sin. in Peter Rezabek, delavec, oba iz Slovic, sta lomila preteklo sredo skale. Ob 11. uri dopoldne sta položila v skale dinaintine patrone, ki naj bi se za nekaj časa razstrelile. Okrog treh popoldne sta eksplodirali dve izmed njih. Ker se ni hotela tretja dinamitna patrona razpočiti, je šel rranc Beneš po njo. Komaj pa je vzel patrono v roke. se je ta razpočila in ga težko poškodovala na desni roki in na desnem licu. Poleg tega je zadobil Beneš težke opekline po celem životu. Morali so ga prepeljati v bolnišnico. Deklica v smrtni nevarnosti. Kakor se iz Warnsdorfa poroča, se je te dni sankala hčerka tamošnjega bric-ca R. Rusa na saneh. Med vožnjo je deklica nenadoma izgubila ravnotežje ter je padla v zamrzel mlinski potok. Ubogo deklico je k sreči videl pismonoša Janez Stdrz. ki je škodi za deklico v potok in jo otel gotove smrti. Policija In demonstranti. Dne 1. t. m. se je vršilo v Brunšviku več socijalnodemokratičnih shodov. Ko so se množice vračale po mestu, je policija zaprla prihod k gradu. Poli-ciia se je poslužila palic, nakar je počil iz sredine demonstrantov strel, ki pa je k sreči zgrešil svoj cilj. Eden izmed demonstrantov ie bil težko ranjen. Ljubljana. * S — »Dan« konfisciran. Včeraj smo bili zopet konfiscirani. Radi Hochenburgerja. Konfiscirani ob II, uri, zato je nova izdaja bila nemogoča in vsled tega škoda še večja. — Kako se dele liberalne klo-fute. Slov. listi so prinesli neko izjavo »Glavne« glede nekaterih člankov, ki so dolžili, da so klerikalci zakrivili propad »Glavne«. »Slovenec« je ono izjavo smatral za liberalno klofuto, v resnici pa je bila ta izjava diktirana v dež. dvorcu in je izšla zato, ker še je upalo na dež. podpor0- f Franc Vlšnlkar. Včeraj popoldne je umrl c. kr. viš. sodni svetnik Višnikar, v 66. letu starosti. Bil je v pretekli dobi poslanec dolenjskih mest. Zvest narodnjak in naprednjak je vedno vestno vršil svoje dolžnosti. Bil je podpornik raznih narodnih društev. Pred dvema leti se ga je lotila bolezen. Iskal je zdravja ua jugu — toda zaman. Pred par meseci so ga prepeljali v Ljubljano. Bil je splošno priljubljen. Dobra blaga duša. N. v m. p.! — Kdo ima prav? Pritožil sem se pri davkariji v Ljubljani, da moram že 3 leta po dvakrat osebno dohodnino plačevati. Reklo se mi je, naj se obrnem na glavarstvo. Šel sem na glavarstvo in sem prosil naj to urede, ker sem bil že dvakrat zaradi tega tukaj in moram še vedno plačevati na dve strani od enega in istega zaslužka. Rekli so mi, da mora tako biti, da morajo vsi v naši državi dvojno osebno dohodnino plačevati in da ne pomaga nobena pritožba. Rekel sem, da bom vsled tega lahko uničen. Rekli so, da ne morejo pomagati. — Ustanovnikoin Matice Slovenske se je pridružil g. Fran Kovač, mornariški učitelj v Šibeniku. — III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani. Seja tajniškega in časni-škega odseka se vrši danes zvečer točno ob polu 7 uri. — V nedeljo, 8. februarja, ob 3, popoldne se vrši prva kronska predstava v tej sezoni. Vsak sedež, bodisi na balkonu, v parterju ali v loži stanc 1 K, galerijski sedeži 60 vinarjev. Ponovi se na splošno željo občinstva, zadnjikrat v tej sezoni, ve-lezabavna vojaška burka »Tretji eskadron«, ki je pri prvih dveh predstavah sijajno uspela. — Zvečer se pa uprizori velika narodna igra s petjem in godbo» Deseti brat«. Igra je na novo naštudirana pod spretnim vodstvom g. Povheta. Desetega brata igra g. Skrbinšek, Krjavlja g. Povhe, Dolfeta g. Danilo, Lovro Kvasa g. Drenovec, Manico gč. Gjorgjevi-čeva. Pri predstavi sodeluje bivši pevski zbor naše opere. V drugem dejanju se prvikrat poje vložka, katero je uglasbil pevovodja g. Pahor. — Velikansko zanimanje vlada že sedaj za III. veliki ples narodnega delavstva, ki ga priredi Narodna Socialna Zveza na pustno soboto v Narodnem domu v Ljubljani. Sodeluje polnoštevilna ljubljanska društvena godba. Dekoracija bo imenitna, kakor je bila na planinskem plesu. Več še poročamo. — O neki prodajalni na Martinovi cesti smo dobili pritožbo, da jc slaba postrežba in da se rado govori v tujem jeziku, kakor da bi se hotelo domačinom pokazati, da prodajalkam ni do njih. Mislimo, da je najboljše, če se odjemalci sami pritožijo pri trgovcu in ta bo v svojo lastno korist kmalu napravil red. — Letošnja velika »Slavčeva« maškarada, ki bode na pustno nedeljo 22. februarja v hotelu »Union« se vrši kakor vže nekaj let sem pod naslovom »Velikega pustnega kor-za«. Ta naslov daje priliko za naj-raznovrstnejše maske in skupine, kakor tudi za vsakovrstne narodne in druge noše, katere vidimo na pustnih korzah velikih mest. In prav ta naslov maškarade daje »Stavčevim« maškaradam vsako leto čimdalje večjo udeležbo mask kakor tudi onih, ki radi opazujejo veselo vrvenje predpustnega korza. 'Tudi za letošnjo maškarado se delajo obširne priprave, tako v dekorativnem kakor v niaskovnem oziru, ker je odboru geslo: »Veliko presenečnja in vsestranske zabave.« Glejte tudi maskaradnl inserat v tem listu, ker je važen za vsakega udeleženca. — Sokol v šiški se zbira danes ob 2. popoldne pri Ančniku v svrho pogreba ranjkega profesorja Kralja. Pogreb iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu. — Nabori na Kranjskem se vrše v tem-le času: V Kočevju dne 2. in 3. marca, nabornikov 360; v Ribnici 4. in 5. marca, nabornikov 300; v Vel. Laščah 6. in 7. marca, nabornikov 244; v Žužemberku 9. marca, nabornikov 494; v Rudolfovem 11., 12. in 13. marca, nabornikov 466; v Trebnjem 14. marca, nabornikov 198; v Škofji Loki 16., 17. in 18. marca, nabornikov 455; v Kranju 20., 21. in -3. marca, nabornikov 430; v 'I • n 24. marca, nabornikov 108; v Radovlji« 4 dni! srn/acMa snlMiinsii! 4 dni! 5 fotografičnim aparatom na bojišč«. Krvavi, straSnl in uničujoči boji med Bolgari in Grki. — Posneto v vrslah i=_L ■■■=■- bojujočih se armad. Torek 10. Sr do 11. Četrtek 12. Petek 13. Eiio uro trajajoče predstave vsak dan ob 3., 4if &»t 6*i 7„ 8. In 9. Kino Ideal Nekaj glavnih pr zorov: Infanteri skih krogelj streli v prsi’ — Strašne rane. ki jih povzročajo dum-dum kroglje — Streli v stegna. - Streli v lakti, - Bajonetni uhodi. - Ranjeneci bi ga je ranilo 8 delov granate. — Del lobanje odstreljen. ~ Pogreb mrtvih — Vojni grobovi. — Boj pri Džumaji -Naskoki. •— Srapnehki ogenj. — Naskok kavalerije. — Artilerija strelja. Kako zadevajo šrapneli in granate. ========== Radi velikih nabavnih stroškov nekoliko zvišanp ___________________ ci 26., 27. in 28. marca, nabornikov 550; v Litiji 30., 31. marca in 1. aprila, nabornikov 498; v Višnji gori 3. in L aprila, nabornikov 313; v Črnomlju 6. aprila, nabornikov 194; v Metliki 8. apr., nabornikov 184; v Mokronogu 15., 16. aprila, nabornikov 237; v Kostanjevici 18. aprila, nabornikov 197; v Krškem 20., 21. aprila, nabornikov 316; v Radečah 23. apr., nabornikov 198; v Kamniku 25., 27. in 28. apr., nabornikov 447; v Lukovici 29., 30. apr., nabornikov 303; v Ljubljani 18., 20., 21., 22. aprila, nabornikov 665; na Vrhniki 24., 25. aprila, nabornikov 256; v Ljubljani 27., 28., 29., 30. aprila, nabornikov 694; v Postojni 24., 26. marca, nabornikov 257; v Senožečah 27. marca. nabornikov 100; v Vipavi 28., 30. marca, nabornikov 259; v Ilirski Bistrici 31. marca in I. aprila, nabornikov 211; v Idriji 25., 27. aprila, nabornikov 310; v Logatcu 28. aprila, nabornikov 130; v Ložu 29. aprila, nabornikov 140; v Cerknici 30. aprila, nabornikov 138. —- Glavni nabor za mesto Ljubljano se potem takem vrši dne 18., 20., 21. in 22. aprila. Dne 18. aprila pride k naboru I. razred domačih, dne 20. aprila II. in III. razred domačih, dne 21. aprila I. razred tujih in dne 22. aprila II. in III. razred tujih nabornikov k naboru. — »Sreča ubija«, je naslov krasne Nordisk-dramc v štirih dejanjih, v kateri igra glavno vlogo slavna duša severa »Betty Nansen«. Ta drama se predvaja danes v petek na specialnem večeru v kinematografu »Ideal«. V soboto najučinkovitejša veseloigra zadnjega časa »Visokost inkognito«, v kateri igrajo najboljši Komiki Nordisk film Co. V torek 10. t. m. »S fotografičnim aparatom na bojišču«. Trst. ZA SLOVENSKO ŠOLO V TR2lCU. Tudi tržiški Slovenci so se pričeli dramiti. Spoznanje, da se jun gode krivice, pridobiva med njimi zmerom trdnejša tla. Noben človek se temu ne bo čudil, če pomisli, da morajo tržiški Slovenci še vedno zahajati v drugorodne šole, kjer deluje potujčevalni sistem kakor stroj. Priznana pa je resnica, da se narod, tembolj ko je zatiran in čim očitnejša je krivica, ki ga muči, tem hitreje vzbuja In zaveda, kaj je njegova dolžnost. To velja v polni meri za Slovence v Tržiču. Gibajo se, ker vedo, da je njihovo zastopstvo od strani vlade tako veliko, da mora spričo tega vsak tržiški Slovenec — in tudi oni tržiške okolice — odpreti oči in stopiti na bojno polje. Pribito je namreč, da se v naši pravični Avstriji brez boja ničesar ne more doseči, To načelo velja vsekakor samo za Slovane, za Nemce in Italijane je na razpolago druga mera. Pa tudi boj je redkokdaj uspešen, kar dokazuje dejstvo, 'da vkljub dolgoletnih bojev slovenskih poslancev pri centralni vladi — oziroma v državnem zboru — še do danes nismo dobili potrebnih šol. (Kako da so slovenski poslanci izpolnjevali svoje dolžnosti, o tem bo še govora.) Vlada se lepo požvižga na zakone, to pa zato, ker se nas nič ne boji, ker v nas nič druzega ne vidi, kakor same ponižne hlapce. Prisiljeni smo vsled tega, da si sami, s svojim lastnim denarjem ustanavljamo šole, to pa vzlic temu, da smo Slovenci reven proletarski narod. Kdor o teh vprašanjih premišljuje, temu se morajo krčiti prsti in bliskati oči. »Ne gre drugače — s svojimi žulji si moramo priboriti sredstva, ki bodo omogočila ustanovitev slovenske šole v Tržiču« — tako so si mislili tržiški Slovenci in so zato šli takoj na delo. Na podlagi iniciative drž. poslanca dr. Rybafa, ki se za napredek tržiških Slovencev posebno trudi, so bila sestavljena pravila in preteklo nedeljo, 1. februarja, se je vršil v restavraciji »International« v TržičuUstanovni občni zbor društva »Sloven. šola«, ki ima namen, da vse potrebno uredi, da sc bo mogla čimprej ko mogoče otvoriti v Tržiču slovenska ljudska šola, katera naj bi zastavila poitalijančevanju slovenskih otrok jez in jih vzgaja v slovensko narodnem duhu. Nabito polni so bili prostori, kjer se je vršilo zborovanje. Zunaj je svetil jasen pomladanski dan in človek je imel občutek, da je napočila za slovensko ljudstvo v Tržiču doba prerojenja. Predsednik zborovanja, g. Gr golič, je v svojem nagovoru izustil to, kar so čutili vsi zborovalci, namreč, da je začelo v Tržiču soln- ce vzhajati. Nato so bila odobrena pravila in izvoljen odbor. Pred yo-litvijo odbora pa se je vpisalo v to koristno društvo nad petdeset članov. To je najboljši dokaz, da vlada za društvo veliko zanimanje in da si tržiški Slovenci iz srca žele, da bi čimprej napočil dan, ko bodo njihovi otroci rešeni iz italijanskih krempljev. Predsednik podeli nato besedo deželnemu poslancu g. dr. Wilfanu, ki je ob splošni pozornosti zborovalcev žigosal avstrijsko vlado, ki nam povzroča na šolskem polju naravnost vnebovpijoče krivice. Ker je položaj tak — je dejal govornik — nam nič druzega ne preostaja, kakor samopomoč. Majhni smo in mladi, zato moramo tem bolj gledati nato, da se nobena duša ne poizgubi v tujih valovih. Prav zato pa, ker smo mladi, hočemo živeti in dočakati starost. Naša rešitev je v vztrajnem delu. (Govorniku so zborovalci navdušeno pritrjevali.) Državni poslanec g. dr. Rybaf je poročal o dosedanjem delovanju pripravljalnega odbora in o veliki važnosti šole v materinem jeziku. Oovornik je tudi zavrnil očitek barbarov in tujcev, ki ga moramo vsak hip slišati ter je dokazal, da so le tisti barbari, ki nam ne privoščijo šol, ne pa mi, in da očitek tujcev niti najmanj ni opravičen, ker so tu že od nekdaj prebivali naši pradedje, katere pa so Italijani potisnili nekoliko nazaj in se polastili njihove zemlje, tako, da se moramo mi boriti za to, kar so nam ugrabili tujci. Tržič je bil od nekdaj slovenski in mora ostati slovenski tudi zanaprej. (Govor je bil spremljan z burnim odobravanjem.) Po zaključitvi zborovanja se je vršil sestanek delavcev, ki bi si radi ustanovili v Tržiču podružnico »Narodne delavske organizacije«. O potrebi narodne strokovne organizacije sta govorila nadučitelj Engelman in Strokovni tajnik Brandner. Delavci so bili navdušeni in so si takoj izvolili pripravljalni odbor podružnice. Tako se bodo tudi slovenski delavci v Tržiču ubranili pred vplivom italijanskega delavstva. Pretekla nedelja pomeni nekako podlago bodočemu narodnemu življenju tržiških Slovencev. Neumorno naprej — do cilja! Na veliki Ciril Metodov ples, ki se vrši v soboto 7. t. m. ob 9. uri zvečer v vseh prostorih Narodnega doma v Trstu, kliče narodna dolžnost. vsacega zavednega tržaškega Slovenca. Vsakdo, kdor pride, bo zadovoljen po svoje -- mladina se bode vrtela, ljudstvo bodo zabavali razni šaljivci — za lačne in žejne bode preskrbljeno v lepo opremljenih paviljonih — z jedjo in pijačo. Tu se bodo vrtele naše narodne dame in kar tekmovale med seboj, katera bode več storila v prid plesa. O polnoči se vlečejo številke za veliki šaljivi srečolov — s* prekrasnim prvim dobitkom — zlato uro. Ob tem plesu izide tudi velezanimivi iti poučen list »Narodna obramba«, ki ga bode dobiti na plesu, kakor tudi pozneje v vseh tobakarnah, kjer se prodajajo slovenski listi. Na ta ples ne pridemo samo radi zabave, ampak tudi zato, da Tržaški Slovenci pokažemo, da smo pripravljeni vedno žrtvovati svoj mali dar v korist Ciril Metodove družbe ki za Trst toliko žrtvuje — zatorej naj nihče ne manjka! Kaj novejša telefonska in brzojavna Pariz. Na tej poti jo bo spremljal državni tajnik S. Eduard Grey. Vsled tega se temu obisku pripisuje velika politična važnost. CESAR V MERAN. Inomost, 5. februarja. »Insbr. Nachrlehten« poročajo, da pride cesar Fran Josip na spomlad na nasvet svojih zdravnikov za več tednov v Meran. Cesar se je v Meranu že večkrat mudil. VEN1ZELOSOVA MISIJA USPELA. Petrograd, 5. februarja. Poroča se, da je grški ministrski predsednik z zahtevami grške vlade glede Egejskih otokov našel pri ruski vladi popolno pripoznanje. PASIČEVA izjava glede balkanskih RAZMER. Petrograd, 5. februarja. Srbski ministrski predsednik Pašič se je izrazil napram poročevalcem borznega Usta: Zvezno razmerje med Srbijo, Grško in črno Gor« je nespremenjeno. Vsak turški napad na Grško bi imel takoj oboroženo pomoč Srbije in Črne Gore Grški za posledico. Razmerje Rumunske in do Ru-munske je prijateljsko in v svrho ravnotežja bi vsak bolgarski napad Imel takoj za posledico, da bi Rumu-nija posegla vmes. Kar se Bolgarije tiče, upa Pašič, da bo tudi Bolgarija morala uvedite nenbhodnost priklo-pitve k balkanski zvezi. SOFIJSKI GLAS. Sofija, 5. februarja. Vlada de-mentira vse vesti, ki govore o zvezi med Bolgarijo in Turčijo. RUMUNIJA IN BOLGARIJA. Bukarešt, 5. februarja. Pogajanja radi zidanja mostu čez Donavo med Rumunijo in Bolgarijo, ki so bila pred meseci prekinjena, se zopet prično. Tozadevni komisiji sta že Imenovani. REORGANIZACIJA TURŠKEGA VOJNEGA MINISTERSTVA. Carigrad. 5. februarja. Turško voino minister sOvo bo po nemškem vzoru popolnoma reorganizirano. PROTI ČETASEM. Bele rad, 5. februarja. Med srh-sk in grško vlado se je dosegel sporazum glede kar nnjstrožjih ukrepov, s katerimi se ima ubraniti prehod bolgarskih in turških četašev v novo osvojene kraje. Mali ocilasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši rnesek SO vi-narjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Fri uiaiih oglasil; ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zn. riaiiji Inserenti v znamkah Zaključek malih oglasov ob 00“. I.jnhljHiia, poštno ležeč«. Učenec se sprejme v manufakturni trgovini F. Gabre ni a v Ljubljani, Šolski drevored Štev. 8. Mesto vsakega posebnega naznanila. Albina Višnikar, naznanja potrtega srca, da je-danes ob 3. uri popoludne po dolgi, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, preminul v 66. letu svoje starosti njen ljubi, dobri soprog Franc Višnikar c. kr. višjesodni svetnik v pok. Pogreb se vrši v soboto, dne 7. februarja t. 1. ob pol 4. popoludne iz hiše žalosti Nunska ulica št. 17 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi Marijinega Oznanenja. LJUBLJANA, dne 5. februarja 1914. I. slov. pogrebni zavod .Tosip Turk. Z -£i- T7*^. Xj -A-- Povodo-m sprevoda k večnemu počitku našega ljubljenega sina in soproga Ivana sc breka najiskreneiša zalivala sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, kateri so. naj st bo na katerikoli način pripomogli. da sc je sprejem pokojiuka. tako častno izvršil. Posebna zahvala vtlespošl. zdravniku g, dr. Ivanu Beclilinger za najskrbneje negovanje, velečastitemu g. župniku Aleksandru Martelanc za podeljeno zadnjo tolažbo, pevsk. društvu „Hajdrih* za proizvajanje v dušo segajočih nagrobnic. PROSEK, dne 3. februarja 1914. Marjana Ukmar, roj. Pertot, Elizabeta Ukmar, roj. Bukovec, ttujti. soproga. SANATORIUM - EMONA I | ^.NOTRANJE^^^iCNE. BOLEZNI. I LJUBLJANA ■ KOMENSKEGAULICA 4 j SEF-ZDRAVNIK: FR1MAR1- i DR FR. DERGANC ’ „Učitefjska tiskarna 4 v Ljubljani registrovana zadruga z omejeno zavezo se priporoča slavnim posojilnicam, hranilnicam in drugim denarnim in gospodarskim zavodom za naročila v tisk in vseh drugih tiskovin. — Delo izvrši priznano solidno, natančno in po najnižjih cenah. rt Radi prešle sezije se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-' . ‘ . Žanih cenah. . * . Angleško skladišče oblek V O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. Telephon 132.