Gr. Novak: Utrinki.
107
Po njegovi smrti ni mogel nihe prebivati v malinu. Dejali so, da vsako no vzdiha na kolesih, ropota pod streho in Bog ve, kaj e. Novi malinar ni bil vajen samote, zato ni vedel, da jei veter med kolesi in se pod streho pode malinske podgane.
Ker ni nihe prebil v malinu, zapustili so ga in sedaj akajo, kdaj se podere sam . . .
Utrinki.
X/itro izginja rohne asih poletni vihar, Vender sledove zapua: Bridko ga pomni ratar.
Vihru podoben je as: Dalje uevdren hiti, Kar pa v srce nam zarie, Najve le s srcem mini.
Solnca pomMdnega s6j Cvetje v ivljenje budi, Solnca poletna vroina Cvetje, zelenje mori.
ista ljubezen tako Vzbuja za vzore nam ut, ustvo ljubezni pohotne Vzorom morilec je krut.
Zvezda tik zvezde blesti
V jasnem prostoru neba -Up se poraja za upom
V temni globini sred.
Mnoga utrne se zvezd, V venosti pade morje" Up nekateri ugasne, Tiho aluje srce . . .
V vrt se pomladni ozrl, Cvetja ogrinja ga kras: Cvetju moi so podobne, Ki se razvijajo v nas.
Vsakdo je cvetja vesel Zmonostij tudi darov, Vender emu nam je cvetje, e ne rojeVa sadov?
Gr. Novak.
Gr. Novalc: Utrinki.
SI
Tukaj lehko poijemo med ubonimi koami, pod koatim drevesom ; ali vode nimajo, kruha nimajo, jajec nimajo, niesa in e nismo s seboj prinesli ivea in pitne tekoine, tedaj pa se brzo opa-imo, in ajde! Na nasprotni strani zopet 300 m visoko na drugo planjavo, kjer nas vzprejme znana steza in nas povede okolo Snenice, okolo strmega Radostaka mimo Cezme in Dadarice vode, ez planoto Kamensko, med groznimi peinami nad Matkoviem doli proti Ercegnovemu. Ako dobro hodimo, v estih, celo v petih urah lehko pozdravimo zeleni trg pred gradom, in tedaj smo reeni vseh nadlog in vsega truda; ali Vele bukve in Bateka ne bodemo pozabili nikdar!
Utrinki.
Z^e"jen do vode hiti Potnik od truda potrt, Znoj en dospe do potoka, Nagne se, pije si smrt
Tvoja podoba, sred ! ene v ljubezen te up, Ljubi, v opojni ljubezni Pije nezgode si strup!
Gora aluje in dol, Cvet je do cve"ta rosn, Kadar pred solnce veerno Zastor mu pade teman.
Davno ostavil zemljd Mili resnice je svit, Svetu pa ljubo je cesto, Da mu v temo" je zakrit.
Megla polega se v dol, Polja objema, ravni, Meni ponona ta megla Slika zavisti se zdi.
Kdaj skozi gdsto megld Svit se pokae nam ist? Lui resnice takisto
V duo ne pua zavist.
Slepca nikdo ne sramf, Le pomiluje ga vsak, Kdor pa mii, da ne vidi, Njemu recimo beddk.
Kdor za resnico ne ve", Temu ne sodi posmeh, Kdor se odtuja resnici, Njemu to teti je v greh.
Gr. Novak,
Gr. Novak: Utrinki.
215
Minilo je dobrega pol leta. Kratek as v obi zgodovini, toda v ivljenji posameznikov se toliko predrugai tudi v tako malem pre-
v
sledku. V nai vasi je ostalo tedaj splono vse pri starem. Pri Ste-fetu pa so bili poslej na mesto dveh trije (ljudje imajo bistre oi), in povest pravi, da so bili vsi trije veseli drug drugega. Lenka Korenova je bila dobra ena, pridna gospodinja; Stefeta se ni sramovala, in on ne nje. Neumorno je delal, pametno gospodaril. Saj je imel dva loveka, o katerih je mogel rei: zanja se potim in trudim. V tretjem bitji druine njegove mu je bila namre izpolnjena sladka elja, da je ul iz otrokih ust ime oe. Bla Stefe je zael okuati nekaj takega, kar imenujejo ljudje sreo. Kdo bi si bil mislil na stara leta!
Utrinki.
eje koate sem zrl, Drevja ponosnega last: Vse se zdruujejo v del>lu, Vsaki pa druga je rast.
Poti ivljenja ljudem Vodijo v razne strani: K smotru nas pravemu vodi Pot, ki do vzorov dri !
10.
Kadar pri cvetu nam cvet Jsen mrzea zatre, Nadeja te"i nas jedna: Pdmlad jih zopet razpne.
Cvetom jesenskim nalile Mnogi premine znaaj. Bode li drug se porodil ? Mono, a vpraamo, kdaj! .
II.
Kamen izdablja baje Kaplja pogostna deja, Tra po hipni je plohi Cesta, kot prej je bila.
Groenj osornih izraz Srcu je plohe naliv, Mehko pogostno svarilo V srci nahaja odziv.
12.
Slane pogubna je mo: Kadar pobeli ravdn, Se"me nebrojno zatrto, Sad je netet pokonan.
Slana krivica sveta!
Koliko vzornih teenj
Dih nam je tvoj e pomoril,
Koliko blagih ivljenj !
Gr. Novak
280 Gr. Novak : Utrinki.
Utrinki.
rno dviguje se sklad Vrhu gore" razvalin, Mnogi nad hribom orjakim Prelosti plava spomin.
Vedno jednako svetal arka je solnuega trak, Ako ga tudi zakriva Naim pogledom oblak.
V gredi, kjer preve rastlin Skupaj poganja iz tal, Sestra pogosto druici Smrtno vzbudila je kal.
Nddeja polni in strah Nmih prisdtnikov zb6r, Predno igria jim zastor Zadnji odgriie priz6r.
13
14-
iS-
16.
Hram je porden srce, Ki ga je strla bolest: Mrtvo zaklepa nam v sebi Mnogo, premnogo povest .
Ako napira se svet Vzorov omniiti ar Vzori ostanejo isti,
Svetli kot solnce vsekdar.
Sklepov, nartov preve, Praznih nad mero bese"d: Redko to vodi do smotra, Rado kopneva prevrd.
Srea nestalna igra Igro neznano ljudm, Zastor prihodnjosti krije Konec dvojivi oe"m.
Gr. Novak.
Brez
srca.
vS(
Fog se mene, sin, usmili: Glej, s temd bori se dan ! Kaj sem asa jaz sinoi Plakala sirota v koi, akala zamaii!
Greh je, sin, ponoevanje,
Cesto vodi do gorja; Greh je mater alostiti, Sebi greh v sramoto biti, Sin moj brez srca!
Tiho, tiho, stroga mati, Preve me dolite vi: Zvezde name so sijale, Zve"zde bodo prievale Greha bilo ni!
Brez sred pa mati moja, Kdo vam je e to dejal ? Res, sosedova Ale"nka Davno moja je mladenka Nji srce" sem dal!
Gr. Novak.
33 Gr. Novak: Utrinki.
Zakaj ji pa ne naroi tezalnice blaenega Antona od Kala, s katero se usta enski zamae tolikanj spretno ? Zakaj ne, pater polkovnik?
Vidi, pater prijatelj, odgovori polkovnik, tiste stvari nimam rad v hii, enski preve zakriva obraz, in ta je pri enski vender najlepe !
Haha, pater polkovnik!
Ne misli si niesar hudega, pater major! Kaj bi mi enska z zakritim obrazom? Potem se ji pa na vratu tudi napravijo rane in ulji, ako bi predolgo nosila tezalnico blaenega Antona od Kalal In lep bel vrat, pater major, to je tudi lepa stvar! (Dalje prihodnji.)
Utrinki.
Z, grma zletava na grm ivea ptica io, Vsekdar nazaj do mladiev Skrita privede jo mo.
Slika si rev in gorja, alna temota noi, Sreen je potnik, ki tebi Rano dovolj ubei!
enski se mili klee", Majhen ti bode uspeh: Pronjam in sladkim besedam Rade povraajo smeh!
Ako se skoro zvedri, Kaj nam oblano nebo ? Kadar ne upa vremena, V prsih je kmetu hudo.
17-
18.
19-
20.
Ptice so drage elje, ustev prikritih izraz: Vedno do ljubljencev vodi Srca jih tajni ukaz.
Morda resnino tako Trdi, prijatelj plaan, Vender: iz none temote Svetu poraja se dan!
Tebi naj srea deli, Cesar ti prosi srce"? Spomni se enskega svojstva: Srea je ensko ime"!
Z upom na zorneje dni Lahko se nosi bolest, Ali trpeti brez upa To je drugana povest!
Gr. Novak.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si