ospodar in gospodinj
LETO 1934
14. MARCA
ŠTEV. 11
Ne zanemarjajte sadnega drevja
Vse se nadeja dobre sadne letine. In opravičeno. Saj je bila minulo leto v tem oziru slaba kakor že davno nobena. Toda cd dobre letine ne bomo imeli tistih dohodkov, kakor jiih morebiti pričakujemo, ako se ne bomo uprav tole dobo, ki je tik pred nami, pobrigali za sadno drevje in ne bomo opravili nekih nujnih del, ki edina nam morejo zagotoviti ne samo obilen, ampak tudi po kakovosti prvovrsten pridelek. Slednji sadjar, ki hoče svoj pridelek dobro predati, hi dandanes moral vedeti, da ima seno samo lepo namizno sadje, ki je popolnoma brez vsake napake, čisto brez madeža. Tako sadje bomo pridelali pa le tedaj, če se bomo sedaj spomladi, ko se drevje prebuja k novemu življenju, ko se bo razživelo, ozelenelo in nastavilo plodove, potrudili in nekaj žrtvovali vsaj za najnujnejšo obdelavo s sredstvi za obrambo pred neštetimi zajedavci.
Proti koncu tekočega meseca — ponekod prej, ponekod pozneje, kakor je pač podnebje in kakor je vreme — tiste dni, ko ob ugoanem, toplem vremenu začne drevje brsteti, to se pravi, ko se cvetno brstje napne, da je zlasti na jablanah in hruškah dobro vidno /e od daleč, je konec zimskega počitka m konec zimske obdelave sadnega drevja z zimskimi škropivi, kakor je na pr. arbo-rin. Kdor torej s tem sredstvom svojega drevja še ni obdelal, je sedaj zadu.ii čas, da to opravi. Z arborinom hočemo zadeti in zatreti zlasti vse živalske zaje-davce, ki prezimujejo na drevju v raznih skrivališčih. Z njimi odpravimo z drevja tudi mah in lišaje ter pomladimo lub. Zato moramo ravnati z arborinom tako, da v živo zmočimo vse drevesne dele zlasti deblo in debelejše veje. Te-
kočina mora prodreti v vse razpoke in kotanje po deblu in vejah. Mešanica: na 10 litrov vode 1 kg arborina zadostuje za pečkasto drevje. Za koščičasto pa vzemimo na 12—141 vode 1 kg arborina.
S tistim dnem torej pa, ko začne drevje brsteti, je konec zamske dobe. Prične se čas obdelovanja sadnega drevja s povsem drugimi sredstvi (škropivi) in z drugim namenom. Odslej se bo obračala sadjarjeva pozornost predvsem na posamezne škodljivce in bolezni, ki se začno uprav v tej dobi razvijati in ki jih je treba zato takoj izpočetka »vzeti na muho«. Posebno dva sta, ki prizadeneta vsako leto ogromno škodo na sadnem pridelku: zavijač, ki povzroča črvivost sadja, in škrlup (fuzikladij), ki dela sadje krastavo. Pred obema pa je moči prav zanesljivo obvarovati sadni pridelek, ako obdelamo sadno drevje s preizkušenim škropivom, o pravem času, ob primernem vremenu in s pravilnim ravnanjem.
1.	Sadni priuelak obvarujemo pred zavijačem in škrlupom z 1% bakreno-apneno brozgo (modra galica), ki ji dodamo na vsakih 1001 12—15 dkg arze-nikovega strupa v obliki zelenila, ki je nalašč v to svrho v prometu (na pr. zelenilo urania, silezija itd.). V zadnjih letih se uporablja namesto navadne ba-kreno-apnene brozge in arzenika nos-prasen in ponekod tudi žvepleno-apnena brozga.
2.	Z enim ali drugim škropivom je treba drevje obdelati o pravem času in sicer če le mogoče trikrat: prvič, ko začne brsteti, drugič takoj, ko ocvete in tretjič 3—4 tedne pozneje. Teh terminov se je treba točno držati, ker so v praksi že mnogo let preizkušeni.
3. Dober uspeh dosežemo le tedaj, ako obdelavamo drevje s škropivom ob lepem, mirnem vremenu. Med dežjem ali tik pred dežjem je delo brezuspešno. Tudi ob vetrovnem vremenu se zelo 4'. Za dober, zanesljiv uspeh je slednjič neogibno potrebno, da to obdelavo izvršujemo pravilno. Škropivo moramo po drevesu % dobro pršilko (škropilnico) tako razpršiti, da se vsa rastlina za-
grne v meglico, ki se vleže v obliki pre-drobnih iu čim gosiejšili kapljic po vejicah, po obeh plateh listov in pozneje po zametku (mladih plodovih). To spo-mladno in poletno škropljenje po oživ-Ijajočih se in po zelenih rastlinah -e bistveno razlikuje od škropljenja z arbo-rinom.
Prihodnjič natančnejša navodila za pripravo škropiva.	H.
Poleganje žila m kak o ga preprečimo
(Konec.)
Notranji vzroki poleganja tičijo pa v rastlini sami, v njenih podedovanih las' nostih in v ustroju njenega telesa. Zlasti velja to za razvoj koreninja in za trdnost bilke. Rastlina sama se brani proti poleganju z globokim koreninjem in z utrditvijo stebla: bilke — slame. Poleže torej zaradi tega, ker je koreninje popustilo — to se dogaja na močno vlažnih tleh — ali ker se je bilka radi šibkosti skrivila ali zlomila.
® Razdelitev koreninja v zemlji in kakovost tal je za odpornost proti poleganju največje važnosti. Množina korenin je podedovana lastnost posameznih vrst; toda ta zavisi tudi od množine hranilnih snovi v zemlji in kako je ta obdelana. Čim globlje je njiva preorana, čim rahlejša je zemlja, čim več hrane ima, tem krepkejše se koreninje razvija. Če je žito slabo vkoreničeno, tedaj ga veter in dež lahko poležeta, ker koreninje popusti. To se dogaja večkrat pri rži, ki je v zemlji plitko zasidrana. Da poleganje pogosto zavisi od vkoreničenja, nas prepriča dejstvo, da padejo na močvirni zemlji pšenične sorte z debelo, trdno slamo, medtem ko sorte s tanko bilko ostanejo pokonci. Pomanjkljivost onih leži v tem. ker so preslabo vkoreničene, pri teh je pa vkoreničenost dovolj krepka. Take zemlje je treba pač osušiti in jih globoko orati. Pomagamo si pa tudi s tem, da sejemo na taka zemljišča žitne vrste, ki razvijajo močno koreninje in kratko, trdno bilje.
Trdnost bilke — slame vpliva tudi na
poleganje. Tudi ia je notranja podedovana lastnost rastline in vrste. Posamezne sorte so namreč različno odporne proti poleganju. Tako poleže prej dolgo-slamnata rž nego pšenica, ki ima kratico in debelejšo slamo. Pšenične in ječmenove vrste z debelimi plevami so navadno bolj odporne nego one s tankimi plevami. Oplemenjene sorte so manj podvržene temu zlu nego navadne podeželske , rste. — Trdnost bilke je odvisna od njenega ustroja od njene dolžine, ud dolžine in debelosti posameznih členov, od debelosti sten in od razporedbe sta-ničnega tkiva, ki utrjuje bilko.
Iz tu navedenega sledi, da je stopinja odpornosti proti poleganju žit odvisna od vpliva podnebnih in vremenskih či-niteljev, od lastnosti zemlje in njenega obdelovanja, od nekaterih rastlinskih >o-lezni ter od raznih notranjih podedovanih lastnosti nadzemskih in podzemskih delov rastline. Vse to je jemati v obzir pri presojevanju poleganja žit in določitvi sredstev in pripomočkov v borbi proti temu zlu.
Kako pa skušamo preprečiti to poleganje žita? Popolnoma in vedno preprečiti to zlo je težko, vendar se da omiliti z naslednjimi postopki: Zemljo moramo pravilno obdelati in pripraviti za setev; vlažna tla je po potrebi osušiti. Z dušičnimi gnojili ne smemo žitom premočno gnojiti. Za setev izbiramo zlasti take vrste, ki so odporne proti poleganju. Žit ne smemo sejati ne pregosto, ne pregloboko. Pregosto zasejana žita moramo je-
geni prebranati ali popasti ali spomladi prebrana ti.
To so v glavnem načela, ki jili moramo uvaževati, če hočemo zmanjšati škodo, ki jo nam leto za letom povzroča poleganje naših žit. Že jeseni, gotovo pa spomladi opazimo na žitih znake, iz katerih moremo sklepati na morebitno poznejše poleganje, ki ga moramo skušati preprečiti. To dosežemo, če žito obža-n jeni o jeseni ali spomladi. Ponekod po-pasejo zlasti pšenico z voli ali z ovcami. Učinkovito sredstvo je tudi brananje, ker z njim izrujemo pregoste rastline in
setev razredčimo. Brananio lahko že jeseni, pa tudi spomladi, prej nego začne žito odganjati, toda vedno le ob suhem vremenu. Branati je zlasti pšenico, tudi ječmen, rži pa ne.
Poljedelci, ki bodo upoštevali tu navedeno, bodo laže preprečili ali vsaj zmanjšali škodo, ki jo utrpe radi poleganja žit vsaj v tistih primerih, ki leže v človeški moči. Pa tudi v primerih neurja ne bodo setve toliko trpele, 6e so rastline tako krepke, da se pozneje zopet lahko dvignejo in vzravnajo. Skrb za rast žita se vedno izplača.
f cememe gnojišče
Vedno bolj Be poudarja važnost dobrega gnojišča za vsako kmetijsko gospodarstvo, ker je samo na takem mogoče pridobivati visokovreden gnoj in preprečiti izgubo dragocenih rastlinskih hranilnih snovi. Ni pa vsak kmetaki gospodar tako srečen, da bi si lahko zgradil betOnirano gnojišče po modernih načelih, ker mu primanjkuje sredstev za to. Vendar je treba pomagati tudi takim, ki si ne morejo privoščiti stroko vnjaško izvedene zgradbe, pa si vendar želijo pridobivati dober gnoj Takim, ki imajo dobro voljo za napredek, hočemo tu podati nasvet, kako si namesto betonskega gnojišča lahko ustvarijo enako dobro gnojišče iz zemlje.
Dobra zemlja ima lastnost vsrkati vase in obdržati razne tekoče in plinaste snovi, zlasti rastlinsko brano. Semkaj prištevamo dušičnato: amonijah in sal petrovo kislino, nadalje fosfornc kislino in kalijeve soli. Ta hranila tvorijo pravo vrednost hlevskega gnoja. Kako zemlja potegne nase razne snovi, se lahko sami prepričamo, če vzamemo navaden cvetli-| čen lonček, ki ima spodaj odprtino za odtok vode, ga napolnimo z zemljo, jo nekoliko stlačimo in nalijemo na vrh gnojnice. Ko je zemlja napita, bo od spodaj odtekala previsna tekočina, toda ne več umazana temnorjava gnojnica, ampak veealimanj čista voda Zemlja je torej potegnila nase večino snovi, ki so
v vodi plavale ali bile v njej raztopljene. Kaj sledi z tega? Da zemlja najprej tekočine preceja, potem pa veže raztopine v njej. Če se toiej ne moremo po-služiti betona, ki ne propušča gnojne vode, ampak jo odvaja v gnojnično jamo, nam ga nadomesti zemlja, skozi katero voda sicer pronica, toda ona vsrka raztopljeno rastlinsko hrano in jo očuva za gnojenje. V ta namen nam pa dobro služi le težja ilovnata zemlja, ki raztopine dobro veže, medtem kc je rahla peščena prst za to manj prikladna.
Kako naj si pa kmet napraivi gnojišče iz zemlje? Postavi si ga lahko v bližini hleva na vrtu, na bližnji njivi, če ima za to primeren prostor, lahko pa tudi zunaj na polju. Izbrani prostor naj ima dobro zemljo; zrahljati jo je do 30 cm globoko in po možnosti navoziti nanjo cestnega blata, ali blata iz jarkov in mlak. Kdor ima mnogo stelje, lahko jo z njo pokrije, ker se bo s tem pomnožil gnoj.
Potem začne na tako pripravljeno gnojišče voziti hlevski gnoj, toda ne po v sem prostoru, ampak na manjšo površino od dveh do štirih metrov po številu svoje živine. To je zaradi tega, da doseže kup prej primerno višino od vsaj poldrugega metra in pride gnoj čimprej pod pritisk. Pri vsakem zlaganju treba gnoj dobro stlačiti, da se čimprej ugreje in začne zoreti. Ko je kup dosegel aa-

dostno višino, pokrijemo vrh z zemljo, ki jo zbijemo in poševno uravnamo, da se deževnica laže odteka. Ko je tak kupček gotov, prislonimo nanj drugega itd., dokler je ves prostor napolnjen. Z gube so pri takem ravnanju malodane izključena ker zemlja obvaruje gnoj pred njimi.
Zakaj naj pa zlagamo gnoj na manjše kupe, namesto naenkrat po vsem gnojišču, kakor srno bili dosedaj navajeni? Najnovejša izkustva pravijo, da se vrednost gnoja najbolje ohrani, če pride v manjših kupih čimprej do pritiska in začne hitro zoreti. Pokrivanje vrha kupa z zemljo ima namen vsrkati izpuhtevajoči amondjak in obenem pritiskati na gnoj, da se bolje ugreje, ohraniti ga vlažnega in preprečiti dostop zraka. Ohranitev plinastega amonijaka je velevažna, ker je ta dragoceno rastlinsko hranilo, ki največ vpliva na učinkovitost gnoja. To so glavni pogoji za ohranitev vrednosti gnoja na gnojišču.
Pri razvažanju gnoja zmešamo tudi zemljo iz vrha in iz tal z njim, ker zaleže toliko kot gnoj. Voziti začnemo pri najstarejšem kupčku, ki je najbolj vdelan. Izpraznjeno gnojišče napolnimo zopet s svežo zemljo ali ga preložimo na drug kraj. Gnoja ne smerno prevečkrat prekladati, ker zgublja, ko prihaja v do-tiko z zrakom, mnogo amonijaka. Zato je najbolje, zlasti pozimi, ko je časa dovolj, da ga čimprej izvozimo na polje ter stlačimo na kupe kakor zgoraj navedeno, Spomladi ga bomo brez znatnih izgub raztrosili in takoj podorali.
Tako skrbno pridobljeni gnoj je vsaj toliko vreden kakor oni iz modernih betonskih gnojišč. Kdor torej nima denarja za izvedbo betoniranega gnojišča, si ga lahko napravi iz zemlje. S skrbnim ravnanjem si bo pripravil izvrsten gnoj, ki mu bo z bogatimi pridelki poplačal tisti mali trud, ki ga je imel s tem de lom.	L.
Gnojenje hmelia
Naše hmeljarje smo Se večkrat opozorili na to, da je med rastlinskimi hranilnimi snovmi kalij eden najvažnejših pripomočkov za zdrav razvoj hmelja.
Oni hmeljarji, kateri so iz kateregakoli razloga opustili jesensko gnojenje hmeljnika, naj ne zamudi storiti to sedaj spomladi.
Hmelj je izrazita kalijeva rastlina. Kalij pospešuje rast listja in razvoj ko-reninja. Brez kalija je kakovost hmelja slaba, steblo šibko, vonj nepovoljen. Lu-pulin in smola hmelja, torej snovi največje vrednosti, radi katerih sploh gojimo hmelj, so odvisne od zadostnega gnojenja s kalijem.
Poskusi, ki sta jih izvršila v več letih proif. dr. Wagner (Darmstadt) in dr. DOrell (Praga) so pri gnojenju hmelja s kalijem pokazali sledeče uspehe
1.	Kalij učinkuje na vseh zemljiščih, ne oziraje se na to, ali so lahka ali težka.
2.	Kakovost, oredvsem pa barva
hmelja se s kalijem izboljša (Pri nas v savinjski dolini dobi hmelj, zadostno s kalijem gnojen, lepo • zeleno barvo in tak hmelj ima najboljšo ceno.)
3.	350 kg 40%ne kalijeve soli da povprečno na enem hektarju 203 kg več suhega hmelja.
4.	Pri gnojenju hmelja s kalijem je bmeljska rastlina bolj odporna proti suši ter proti vsem rastlinskim in živalskim škodljivcem.
Z umetnimi gnojili naj se hmelju gnoji sledeče: 40% kalijeva sol in apne-ni dušik naj se zmešata in skupno enakomerno razsipata po vsem limeljniku. Nato naj se gnojilo zabrana ali pa plitvo zaorje. Superfosfat naj se trosi 2—3 dni pozneje in tudi zabrana. Na apnu siromašna zemljišča potrebujejo zelo veliko apna in to vsakih 4—6 let 400—500 kg zmletega žganega apna ali pa še enkrat toliko apnenega prahu na hektar.
Količine umetnih gnojil, katere so na
hektar hmeljnika letno neobhodno potrebne, so sledeče:
1.	Če smo zadostno gnojili s hlevskim gncjem:
150—200 kg apnenega dušika,
100—150 kg superfosfata,
150—200 kg- 40% kalijeve soli.
2.	Če smo s hlevskim gnojem premalo ali sploh nič gnojili:
200—250 kg apnenega dušika,
200—300 kg superfosfata,
250—300 kg 40% kalijeve soli.
Pri uporabi umetnih gnojil po načelu popolnega gnojenja se poveča pridelek suhega hmelja na hektar povpreč-
no za 230 kg. Ako računamo najnižjo ceno za letošnji hmelj 50 Din za en kilogram, znaša vrednost tega večjega pridelka 11.500 Din. Izdatki za umetna gnoijla so pri uporabi hlevskega gnoja povprečno 870—900 Din, pri gnojenju hmeljnika brez hlevskega gnoja pa kakih 1150 Din za hektar.
Na podlagi teh ugotovitev, katera so dandanes več ali manj tudi že vsakemu naprednemu hmeljarju znana, se bo prav gotovo vsak v izdatni meri posluževal teh pripomočkov, lako da pridela več in boljšo kakovost hmelja in dobi za svoj trud dobro in pošteno plačilo.
V KRALJESTU GOSPODINJE
Pomaranče in limone. Sezona teh dveh južnih sadov se je začela. Uživanje leh sadov je priporočljivo. Sadovi in s-.,kovi teh južnjakinj vplivajo osvežujoče na naše telo. Uživanje surovih pomaranč okrepi naše živčevje, blagodejno vpliva na prebavo, saj so pomaranče znano odvajalno sredstvo. Za slabokrvne in otroke so pomaranče posebno priporočljive. Domače sadje je spomladi redko in drago. V tem času ga nadome-ste pomaranče in tudi limone. Poleg sadov je uporabljiva tudi lupina teh južnih sadov. Za uživanje so dobri sadovi surovi ali na različne načine pripravljeni. Naj slede nekatera jedila.
Pomarančni narastek. V kožici raztopini 2 dkg surovega masla, priclenem žlico moke, tri rumenjake, dve žlici pomarančnega soka, žlico ruma, žlico mrzle vode in 8 dkg sladkorja. Te snovi mešam na ognju toliko časa, da se spremene v nežno, mehko testo. Ko se shladi. prideneni še tri rumenjake in iz šestih beljakov trd sneg. Za duh prideneni nekoliko pomarančnega sladkorja. Skledo namažem s surovim maslom, potreseni z moko in spečem v precej vroči pečici.
Pomarančni sladkor. Pomarančni in limonin sladkor dobim na ta način, da
koščke sladkorja drgnem ob kožo sadov toliko časa, da sladkor orumeni. Orume-nel sladkor zdrobim. Ta način velja za takojšnjo uporabo. Za shranjevanje stol-čem sladkor v možnarju, ga dobro osušim in deneni v kozarce, ki se dobro zapro. Tak sladkor ostane porabljiv nekaj mesecev.
Pomarančni vetrci. Eno pomarančo obribam s sladkorjem. Sladkor starem, primešam s sokom ene pomaranče ter '4 dkg stolčenega sladkorja. To kuham toliko časa, da se od sladkorja potegne nitka. Nato prideneni 14 dkg zmletih mandljev in kuham med mešanjem toliko časa, da se vsa tvarina zgosti Potem primešani iz dveh beljakov trd sneg, nakar pokiadam z žlico majhne kupčke na oblate. Na pekači jih postavim v ohlajeno pečico, da se spečejo.
Pomarančna omaka. Za to napravim bledorumeno prežganje, ga zalijem z juho, ožmem sok ene limone in pridenem prav drobno sesekljane lupdnice.
Drugi način omake. V kozaci razgre-jem maslo ali njpst, v to vrženi pol žlice sladkorja; ko zarumeni, dodani pol žlice moke, pol žlice drobtin, dve žlici vina, sok in lupinice ene limone. Ko nekaj časa vre, precedim in dam na mizo -krompirjem.
Pomarančna solata. To lahkb napi;, vini s kožo ali brez nje. Ako hočem so
lato napraviti s kožo, moram sadove z ostrim nožem na tanke ploščice razrezati. Te pokladam v obliki venca na krožnik. V sredino denem črešnjev ali višnjev kom pot. Koščke prav dobro potresem s sladkorjem. — Prav tako delam z olupljenimd pomarančami. Pri lupljenju pazim na to, da mi sok ne uide, da pa je vendar tudi tista spodnja bela kožica odstranjena.
Pomarančni hren. Za hren rabim sok dveh pomaranč in ene limone, sladkor ene obribane pomaranče, žlico hrena, žlico vode in dve žlici vina. Ko je vse dobro premešano, je pripravljeno kot omaka k mesu.
Limonin narastek. Najprej raztopim 2 dkg surovega masla, pridenem sok ene limone, žlico vode in žlico moke. To dobro razmotam, da je kot redka kaša. Potem primešam pet rumenjakov, 10 dkg
sladkorja in nekoliko limoninih lupin. Ko je dobro premešano, pridenem še sneg iz treh beljakov. Denem v namaza no posodo in skuham v sopari.
Pomarančna pena (šato). Za sok ene limone in dveh pomaranč rabim 10 dkg sladkorja, tri rumenjake in osminko vode. V podolgasti ozki posodi ošvrkljam na ognju, da se zgosti in spenti. Ko zavre, je navadno dovolj zgoščeno in dovolj spenjeno. Kot hrana je pena lahko mrzla ali gorka. Gorko dam takoj na mizo. Ako hočem imeti mrzlo, jo ohladim v mrzli vodi. Ves čas ohlajevanja prav pridno mešam, zato da pene ne zginejo. Pomarančna pena je porabljiva kot samostojna jed ali kot polivka za različne narastke, kipniike, piškote in še drugo. Ker je zelo lahko prebavljiva, je dobra za slabotne otroke, okrevajoče in bolnike.
GOSPODARSKE VESTI
CENE
g Hmeljsko tržišče. V Savinjski dolini je bilo v zadnjih 14 dneh več povpraševanja po hmelju in cene so šle Kvišku do 54 Din za kg. Za večje partije pa so nudili tudi že po 55—56 Din. Računa se, da je neprodanega v prvi roki le Se kakih 800 stotov lanskega pridelka. — Hmeljarji so začeli že pripravljati hme-ljevke in za primer lepega vremena se bodo začela spomladanska dela v iimelj-skih nasadih v najkrajšem času. Nekateri so že začeli obrezovati, medtem ko drugi še čakajo ugodnega vremena.
g Vinski trg. Kupčija z vinom v Dalmaciji je precej živahna, saj ga je največ razprodanega na Korčuli, potem v šibe-niškem okraju. V februarju so na Korčuli odprodali 8000 lil, iz Šibenika pa izvozili 24 vagonov lanskega pridelka. Iz inozemstva pa ni nikakega povpraševanja. Cene so porasle; v Šibeniku olaču-jejo črno vino po 4 Din, opol 4.50 Din, belo po 5 Din liter. V Kaštelih prodaja |c orno vino in opol po 22—25 Din za odstotek alkohola v 1001 vina, na Braču
L0—23 Din. ua Hvaru 33—36 Din, na Korčuli belo po 26—30 Din, opol 20—24 Din, boljše vrste vina z najmanj 13% alkohola po 3.50—4.50 Din liter, luoibar-ski grk po 7 Din. V Vršcu v Vojvodini je povpraševanje po lanskem pridelku ponehalo. Cene za liter so pri navadnih belih vinih od 8—9% alkohola po 2.30 do 2.50 Din, 9—10% po 2.50—2.70 Din, 11% po 2.70—2.90 Din. boljša po 3 Din. Črna vina 2.50—3 Din, kvalitetna vina 2.80—4 Din, otelo 2—2.40 Din, 'etnik 1932 po 3.50—4 Din, kvalitetne sorte po 4—6 Din.
g Tržišče z jajci. Položaj na jajčnem tržišču postaja od dne do dne bolj težaven, kajti produkcija rase od dne do dne, medtem ko postaja oddaja veano težavnejša. Izvozna žar ji so zaradi slabega izvoza že določili ceno 5 Din za 1 kg, kar pomeni približno 25 par za ja.jce. Vzrok tako nizki ceni leži v neumnosti izvoza v inozemstvo, kjer so cene izredno nizke. Tako plačuje Švica zaboj jajc (1440 kosov) po 48 švicarskih frankov (53 par komad); toda te cene še padajo. Tudi London ima domača jajca taiio po-
ceni, da je vsak uvoz izključen. Enako je v težavah Danska, ker je morala v Švici znižati cene svojemu nad 60 g težkemu blagu od 68 na 54 frankov za zaboj. Bati se je, da bomo prekmalu izvozili v Švico vso nam dovoljeno uvozno množino, potem pa sploh ne borno mogli nikamor več izvažati. Avstrija ne rabi naših jajc, Italiji so naše eene še previsoke, Češkoslovaška pa od nas le malo jemlje. Tako, da so izgledi za jajč-jt kupčijo prav slabi.
ŽIVINA
g Mariborski prašičji sejem 9. marca.
Ta prašičji sejni je bil živahen po dovozu živali, toda bolj mrtev po kupčiji. Pripeljanih je bilo 224 prašičev, od katerih je bilo prodanih le 81 glav. Cene so naravno nekoliko nazadovale. Tako so dosegli mladi pujski za rejo naslednje cene: 5—6 tednov stari 100—130 Din, 7—9 tednov stari 180—200 Din, 3—4 mesece 250—280 Din, 5—7 mesecev stari 320—360 Din, 8—10 mesecev 450—520 Din, 1 leto stari 680—750 Din za glavo. Za 1 kg žive teže 7—8 Din, 1 kg mrtve teže 9.50—10 Din.
g Ptujski živinski sejem 6. marca. Prigon je bil znaten in znašal skupno 624 glav živine: 250 konj, 126 volov in bikov, 147 krav in 77 telic. Kupčija je bila bolj slaba, prodanih je bilo le 263 glav. Cene so nekoliko padle, za kg žive teže' voli in biki 3—4 Din, krave 2—3 Din. telice 3—4 Din, konji po kakovosti od 650—3000 Din za glavo. — Prašičji sejni 7. marca. Pripeljanih je bilo 433 prašičev, prodanih pa le 126 glav. Cene so ostale neizpremenjene, za kg žive teže pršutarji po 6.50—7 Din, polmastni 7—8.50 Din, mrtve teže 9 Din; pujski 6—12 tednov stari po kakovosti od 100 do 175 Din.
g Semenj divjih kož 5. in 6. marca. Drugi letošnji sejem kož uho vi ne se je slabo obnesel, ker ni bilo kupcev iz inozemstva. Svetovni trg je namreč prena-sičen s kožuhovino, zato so tudi cene zelo nazadovale. Mnogo blaga je ostalo neprodanega. zlasti lisic slabše kakovosti. Na dražbi so bile dosežene naslednje ce-
ne: lisice gorske 180—220 Drn, izredni komadi do 250 Din, lisice poljske 1?0 do 140 Din, kune zlatice 540—630 Din, izredni komadi 780 Din, kune belice 500 do 550 Din, dihurji 80—90 Din, veverice 9 Din, divje mačke 60 Din, zimski zajci 5 Din, jesenski 50 par, jazbeci 62 Din, vidre 300—420 Din, izredni komadi 575 Din, srne 10 Din, divji prašiči 50 Din.
RAZNO
g Lesna kupčija. Živahno je povpraševanje po tramdh, medtem ko je v drugih vrstah lesa bolj mrtvo. Iščejo >e deske III. vrste, medtem ko so bukovi te-stoni prenehali, parjena in neparjena bukovina najde pa vedno še kupca. Za hrastovino ni zanimanja, kakor tudi ne za drva in oglje.
g Lanski pridelek olja v Dalmaciji.
Fridelek olja v Dalmaciji je bil lani manjši in slabši nego v letu 1932, keir je pred obiranjem nastopila oljna mušica, ki je povzročila ogromno škodo. Tako cenijo ves pridelek oljčnega olja na 42 tisoč hektolitrov, oljnatih tropin pa na 100.000 stotov.
ga Proti bolečinam v vratu: Kadar
začutiš v grlu pri požiranju bolečine, si pomagaj takoj v začetku s sledečim: skuhaj 2 pesti žajbelna, nekaj ajbiša in 3 gr tormentilove koreninice v litru vode. Naj vre pol ure. S to vodo, ki pa mora biti vedno topla, grgraj večkrat na dan. Ako je pa vročina v vratu že precejšnja, damo v vodo nekaj gr salpetra. Ta zmanjšuje vročino in pomaga izbljuvati sluz (gnoj) ki je v tem primeru najhujše.
ga Še boljše sredstvo proti najhujši angini. Oseba, ki je trpela na tej, si je pomagala sledeče. Iz žajbelna, ajbiša, skuha čaj, predno je grgrala, pridene vanjga žlico medu in nekaj kapljic kisa. Učinek je bil čudoviti. Bolnica, ki je že s težavo požirala slino, in neznosno trpela, začne med grgranjem bljuvati gnoj — rešena je bila. Z izpiranjem je seve nadaljevala, dokler je bilo kaj izmečka. Sam zdravnik, ki je bolnico zdravil, ter se že veselil na operacijo, se je razočaran čudil — kam je ves gnoj in oteklina prešla. Torej, kdor hoče na prav preprosti način zdraviti angino — naj grgra čaj iz teh štirih reči (žajbelj, ajbiš, med, kis).
PRAVNI NASVETI
Kerenskijevi rublji. F. Vr.
Papirnati rublji, ki ste jih prinesli iz ujetništva, nimajo danes kot denar nobene prometne vrednosti. Morda se Vam posreči, da najdete kakega zbiratelja razvrednotenega denarja, ki bi Vam Vaše rublje odkupil za svojo zbirko. — Ostali denar, ki ga niste točno opisali, kakšne je izdaje, pokažite ob priliki v kakšni menjalnici, in kdor bo Vam več nudil, temu ga prodajte.
Oporoka poročene hčerke. I. M. L.
Z žrtvami ste izšolali hčerko za samostojen poklic in Vam je vedno obljubljala, da bo na starost za Vas skrbela. Po nekaj letih službe se je hčerka poročila in je iz lastnih prihrankov imela v blagu (opravi, obleki in perilu) nad 25 tisoč Din vrednosti. Ob priliki poroke ste hčerki posodili na zadolžnico 5000 Din. Ostala je namreč še naprej v službi in je ta dolg hotela s svojim zaslužkom vrniti. — Po enem letu je hčerka na porodu zbolela, napravila oporoko, da zapušča vse Vam in kmalu nato umrla. Otrok, ki ga mati v oporoki ni imenovala, je mater preživel in še danes živi. Mož Vaše nuirle hčerke Vam je eno leto po smrti sporočil, da je bila oporoka hčerke, napravljena v bolezni, razveljavljena. Obljubil je, da Vam bo vrnil eno četrtino vrednosti hčerkinega imetja ter da bo to izplačeval v obrokih. Vprašate, če lahko zahtevate povračilo posojila v znesku 5000 Din Din. — Svetujemo Vam, da se sami ali pa po zastopniku informirate pri sodišču, kjer je Vaša pokojna hčerka živela, kaj je z zapuščinsko obravnavo. Če je namreč oporoka razveljavljena, potom je dedič celega premoženja otrok umrle hčerke; če po jc oporoka veljavna, ste Vi dedič do polovice, a ostala polovica pripada otroku kot dolžni delež. — Izgleda, da Vam je to. kar je obljubil zet Vam plakati, obljubil iz proste volje, ne da-bi Vi imeli pravico kaj od njega terjati. Pač pa imate pravico od zapuščine Vaše hčerke zahtevati povračilo danega posojila.
Skrajšan rok. S. F. C. — Po našem mnenju vam pripada skrajšani rok. Vzemite na nabor družinski list in ga predložite naborni ikoimisiiji.
Vojaška služba. Z. A. H — Težko boste uspeli s prošnjo za skrajšan rok, ker nimate zanj zakonitih pogojev. Če bi bili vi prvenec, bi imeli pravico do skrajšanega roka. ker oče še ni 60 let star in nimate mlaiše-ga brata z najmanj 17 leti starosti. Ker pa je prvenec brat, ki ni sposoben za vojaško službo, vi nimate pravice do skrajšanega roka
Plačevanje svakinji. Sestra vase žene ste se obvezali vsako leto plačevati gotov znesek, ko je cvdišlla od doma. Ker vam je težko plačevati, vprašate, če bi se mo>gla ta obveznost razveljaviti. — Ne moremo vam točno odgovoriti, ker niste povedali, na čem temelji vaša obveznost. Lz kakšnega raizloga je zahtevala, da jii plačujete. Ali ste ji bili dolžni; ali ste morda bili dolžni njo na vašem domu vzdrževati. Vse to bi bili morali povedati, da bi mogli presoditi v koliko vaša obveznost drži.
O prošnji za policijsko službo (N. F. J.)
smo pisali v »Gospodarju« 14. februarja i. 1. Čitajite!
K, A. Edini sin ste. Oče je nad 60 let star. Davka plačujete 150 Din na leto. Vprašate, če vam pripada skrajšan rok. -— Služili boste skrajšan rok, ker se oče, ki je nad 60 let, smatra za nesposobnega za delo ali pridobivanje in ker plačuje nad 120 Din davka.
Sum tatvine. A. Z. — Če bo t ožite! j dokazal (s pričami), da ste ga osumili tatvine, vas sodišče lahko kaznuje. Če boste obsojeni, boste morali tudi stroške plačati.
Iztirjanje prisojene odškodnine. R. A. J. — Neki posestnik vas je povozil ter vas pri tem močno poškodoval. Poškodoval vam je tudi bicikelj. Sodišče vam je pripoznalo samo odškodnino za bolečine in zdravila. Glede ostalega zahtevka pa vas je zavrnilo na pot pravde. Obsojeni vam pa niti tega noče plačati, kar vam je sodišče pripoznalo Kaj storite? — Pojdite na sodišče, prosite, da se vam izda odpravek sodbe (odškodninsk. dekret) ter nato predlag-ajte rubežen z.a .znesek, na katerega je bil nasprotnik obsojen. Za preostalo škodo boste morali pa tojiiti in bo v pravdi treba točno dokazati višino škode in to, da je škoda nastala vsled krivde nasprotnika.
Kup bolne krave. A. K. T. — Kupili ste kravo za rejo. Prodajalec je zatrjeval, da je krava domače reje in vam ni n.ič povedal, da je krava bolna, Živinozdravnik je ugotovil, da ima krava staro bolezen. Zahtevali ste, da prodajalec vzame kravo nazaj. Kravo ste imeli 14 dni. Vprašate, če morete zahtevati, da vam prodajalec povrne vse stroške. — Ker vam je prodajalec prodal bolno kravo, je dolžan povrniti vam vse stroške, ki ste jih imeli z njo (za krmo, ža-vinozdravnika).
Zakon o oprostitvi davčnih zavezancev z 9 ali več otroki je spremenjen. V. S. — Niso vei davčni zavezanci, ki imajo devet ali več otrok, popolnoma oproščeni davkov. Ta dobrota velja sedaj samo za osebe, katerih davek po vseh davčnih oblikah ne presega 500 Din na leto in ki njih najmlajši otrok ni starejši od 14 let. Te osebe pa so oproščene samo neposrednih davkov in doklad razen samoupravnih, ki se odmerjajo na te davke. Zato bo sedaij mnogo manj oproščenih