St. 13. V Trslu, v saboto 1. aprila 1882. Tefcaj VII. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V gJinogti ja mg«« • EDINOST« izhaja vsako tabuto zjutraj; cena za vsa lato j a 4 gld. 40 kr., za polu 2 gld. 20 kr., zu fatrt lata I gld. 10 kr. — Posainuua jtjvilk* st dobivajo pri opravniHvu in v trattkali v Trslu po T kr., vBorlolin v AJdo»J5lnlpo8 kr. — Naro&nine, niklama-ija tn imarata prajama Opravnlitvo .>vla ZontaS*. Vsi ttnpiu s,, pošiljajo Uredniitvu <>vla S. Lauaro > Tip. Huntu; vsak m .ral.iti frankiran It .k ji>lsI hrn pos jlni,! vrd.ltiosU s; ii! vrataio. - Uunlt (razmi vrstn naznanila in p .slanis . zakurili,, »,, ,'Vi.,i prav centi; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami s.) plačuje za vsako beeudo 3 kr 1 p k a 1 ~ Vabilo na naročbo. Današnja številka »Edinosti« Je prva v družim Četrtletji. Vse gospode, kateri so z naročnino zaostali, ali katerim is prvočetrtletje poteklo poživljamo uljudno, naj nam denarje prve dni meseca aprila poilejo sicer ee jim list ustavi. H krati vabimo, naj sc oglasi novi naročniki, g^* Prihodnji mesec začne podlistek priobčevati zgodovino mesta Trsta, katero je v proslavljenje letošnje 500 letnice spisal učen rodoljub. Cena »Edinosti« je tiskana listu na Čelu. Opravnistvo „Edinosti." Nova železnica v Trst. Trgovinski minister je 27. marcija predložil poslanskej zbornici načrt zakona, ki se tuko le glasi: »Vlada se pooblaščuje, da .izvrši tiransko progo ittrske državne Železnici iz Hrptlja v Trti z normalnim tirom lokalne železnice v proračunjenem znesku 3.310.1 XX) gbl. na državne troške, katera svota naj se smatra maksimalnim zneskom. Graditi naj se prične omenjena stranska proga v letu 1883 i naj se v treh letih dovrši.« »Da se dopolnijo tehnična pripravljalna dela za tamoitojno zveta ettarjevil Rudolfu ve žtleznice t Trtlom, kakor tudi, da se zdela natančen nučrt za omenjeno progo, dovoljuje se vladi za leto 1482 40.000 gld. kredita. Ta svota naj se vzame iz blagajnlc, i če to ni dovoljeno, naj se pokrije s tekočim dolgom.« »To železnico mora državna uprava sama upravljati, in se sine upravi izročiti zasebniku ali kakej družbi le na podlogi zakona, ki bi se o tem izdal.« Nam ni treba Še posebe poudarjati, da je ta vladni načrt vzbudil v Trstu veliko radost in zadovoljstvo, ker to se samo ob sebi umeje, tega vendar ne moremo zamolčali, da je celo fakcijozna opozicija prišla k spoznanju, da je sedanja vlada Trstu prijazna i da se Trst mora nagibati na ono itran, od katere se mu pomoč obeČa. Zdaj je pač jasno, kdo ima Trst svoje prijatelje, pri zdajnej ali prejšnjej vladi, na levici ali desnici državnega zbora, Podlisteh- Odlomki iz mojega dnevnika. (Spisuje Snmovlč.) (Dalje.) Avstrijska armada se je umikala v treh oddelkih vedno nazaj proti Mantovi. Skoz Milan je šla največja množina vojništva. Na reki Pad smo zapustili ogromno število bronastih topov, najtežje posadne vrste, gotovo nad polu milijona vrednosti, kakor je izrekel topniški častnik. Ni bilo časa jih oteti, ker so združene sovražne armade hudo za nami pritiskale. Tudi naS oddelek je imel iti skoz Milan, bili smo zadnji. »Ti prokleti Milani« zakričal je Stupica, ko smo od daleč ugledali visoki dom 'n zvonik, »tam semvkomisu enkrat miš pre-griznol. Ti prokleti peki so nam še čike v kruli devali, jaz bi te hudiče obesil.« »Bodi čuden, odgovori Palčič, »in nikar ne zabavljaj na Milan, nikder še nisi tako ceno vina pil, ko tam v krčmi blizu kaštela. Saj veš, da si prazne posode pod klop deval in le eno ali dve na mizi puščal, ko je krčinarštel, koliko si popil.« »Per mej dunaj! pa tisti puran, kateroga sem zvečer v kasarno prinesel?« »Nu da, ti si bil res priden,« odreže so tesar in ga po rami potiplje«. »Hodi spat, sakra-bolska šlapa«, reče Stupica, »ti me hvališ, ker sam nisi za nič, vedno sem moral za vas krasti, da ste imeli kaj za zobć, ko sem pa jaz žejen Dobra usoda je hotela, da je prav g. Nabergoj, katerega so tržaški ustavoverni in irredentovski časniki toliko napadali, z svojim govorom v državnem zboru iz mrtvila vzbudil to velevažno stvar ter si pridobil s tem stokrat več zaslug, nego vsi drugi poslanci, korporacije in deputacije. Zdaj Trst lahko premišljuje, kako na pravem mestu je »tukaj« g. Nabergoj, in koliko zahvale mu je dolžen. To leto bo v zgodovini Trsta zaznamovano 7. zlatimi črkami. Ne le, da se je dovolila druga železnica i se tuko uresniči stara vroča želja Tržačanov, slavila se bo tudi petstoletnica z veliko razstavo, in od 1. junija se dovoli Trstu in Reki v prospeh \nižana caiina, kar je trgovini zelo ugodno. Kakor mora je tlačila našo trgovino do zdaj visoka vo^nina na Železnicah. Trst ni mogel tekmovati z mesti Hamburg, Bremen, Amsterdam na severju, ker so nemške Železnice kolonijalno blago po tako nizkejceni prevažale, da so trgovci v Pragi, na Dunaju, v Pešti in šo v Gradcn kavo, petrolije i. t. d. iz severnih pristanišč cenejle dobivali, nego iz Trsta. Lani sta mestni zastop in trgovinska zbornica prosila vlado v tem oziru pomoči. In prav zdaj se pogaja cislitavska z ogrsko vlado, da se v obrambo zoper severna pristanišča in v povzdigo naše trgovine uvede diferencijalna ali znižana carina za Trst in Reko; t. j. za kolonijalno blago, katero se bo uvažalo v Avstrijo skoz te dve mesti, bode se plačevalo toliko manj carine, kolikor dražja je voznina na naših železnicah, in trgovci v Gradcu, In celo v Pragi bodo kavo I. t. d. v prihodnje iz Trsta po istej ali še nižjej ceni kupovali, nego iz Hamburga i. t. d. — Po tej naredbi se trgovina v Trstu silno povzdigne. Župani in občine, na Iz Borovnice 21. marcija, V 81. številki letos izišlega »Slovenskega Naroda« se bere uvoden članek, ki je bil večje pozornosti vreden in je več uspehov zaslužil, nego-li jih je doslej dosegel. Ta uvodni članek govori »slovenskim občinam v prevdarek« o pe-ticijskem pravu in nam s tom podaja v roko novo, dobro došlo orožje v burnem našem narodnem boji. Gospod dopisnik z Dunaja namreč slovenskim občinam in županom prip >roČa, naj ne aii lačen bil, noben hudič ni hotel ničesa prinesti. Vsi ste name čakali, kakor bi samo jaz patent imel za kradbo.« »Ti si mojster«, odreže se Bizjan, stari tovariš Štupice, »vsak mora svoje rokodelstvo znati, pa je »avs«, če ne pa jih faše po hlačah.« Mej enakimi pogovori samih zrelih ptičkov smo dospeli v Milan. Vse je bilo razburjeno, vsi Lahi so nas pisano gledali, tu in tam se je Čulo javno zabavljanje, pluvali so pred nami. Bili smo uŽe navajeni enakih stvari, saj smo bili v nam sovražnej deželi, da pa nas v Milanu Še mnogo hudega doleti, tega nisrno mislili. »Ti prokleti Lahi hočejo z nami nekaj »špilat,« poudarjal je Štupica. »Per mej dunajl kar b ijonet nataknem, pa še vilice nanj privežem,« rekel je pogumno Palčič, »pa prebodem vsacega, kdor mi bode le kaj hotel « Utrujeni smo dospeli pred kastel, tam smo na prostem taborili, mej ondotnimi drevesi postavili puške v piramide in odložili telečjake, kateri so nas jako mučili. Poizvedeli smo, da so uže vsi vojaki odšli iz mesta, le malo jih je še v Milanu. Naši lovci so bili takoj na delo poslani, nosili so iz magazinov rijuhe, koce i;» sploh vse, kar se je v hipu moglo na prosto spravili. Kedo vse te gore obleke in raznih stvari odpelje, tako smo ugibali. Ni bilo dolgo, da je topničar potisnol Čudno svečo vkup in takoj je gorelo, kakor bi bilo namazano. Vpepelili smo nepopisljivo veliko državnega blaga. Goreli so tisoči In tisoči po raznih tryih Milana, Lahi pa pozabijo in v nemar ne puste mogočne in važne pravice, katera jim po državnej ustavi gre, pravice, da smejo naravnost potožiti svoje nadloge ter prositi pomoči zlasti pri visokem državnem zboru, — pravice, katere naj bi se slovenske občine morale posluževati, sosebno zdaj, ko graške višje sodnije predsednik, g. pl. Waser z svojimi sodniki vred tako neplemenito z slovenskim jezikom po sodnijah ravna. Zategadelj naj bi se globoko žaljeni slovenski narod zdaj zatekel k svojemu peticljskemu pravu ter državni zbor poprosil: da bi se slovenskemu jeziku po c. k. uradih dalo to, kar mu po pravici gre, ter da bi se t Ljubljani ustanovila višja deželna todnija. Koncem omenjenega uvodnega članka pa stoje besede: »Svetujem, da tiste občine, ki se čutijo v svoje) narodnosti razžaljene po Waserjevih ukazih, to skažejo po prošnjah v gori navedenem smislu, t Ako Li torej zdaj vprašali: Katere slovenske občine, kder se govori preljubi naš materini jezik, se ne čutijo v svojej narodnosti razžaljene po Waserjevih ukazih, ki postavljajo slovenščino kot uborno pastorko ven pred prag sodnijski? Dalje; Katere slovenske občine se čutijo tudi v svojih tatebnih pravicah razžaljene po Waser-jevih ukazih, ki ne dopuščajo pravniške službe opravljati v razumljivem in jedino razumljenem slovenskem narodovem jeziku? Ali bi bila taka vprašanja potrebna in umestna? Ali je odgovor na-nje težak? Od tistih mal, ko je presvitli naš avstrijski cesar in vladar, leta 1861. velikodušno podelil vsem svojim podložnim narodom ustavo, po ka-terej vsem avstrijskim narodom gred6 jednake pravice, od tistega časa je z aČel tudi slovenski naš narod tirjati, da se spozna za narod in se mu dodeli vse to, kar drugi narodi uživajo. Na svojo zastavo si je zapisal naš narod Isti namen, kakoršni imajo narodi sploh, to je blagostanje; ali sreča narodova se brez omike misliti ne da. ta poslednja pa zopet ne brez veljave narodovega jezika v šoli in v uradih. Niso imeli le čestl slovenskega našega jezika pravi narodovi možje pred očmi, da so takoj zahtevali za c. k. urade po slovenskih pokrajinah slovenski jezik; — temuč tudi iz ozirov na blagostanje ljudstva in na pravico samo na sebi so prosili, naj se Slovencu iz c. k. uradov dopisuje v takem jeziku, da bode vedel, kaj se piše o njem, kaj se naznanja njemu. Tak jezik so grdo gledali, da jim nismo boleli pustiti to* liko robe. Vojaška bolnica je bila polna ranjencev, katerih nismo mogli saboj vzeti; ako bi ko bilo moglo vse do zadnjega odpeljati iz Milana, potrebovalo bi se nad mesec dni in noči, toraj si lahko misliš, ljubi bralec, koliko vrednosti jo tam ostalo. K malu je bilo popoludne, pripravljeni smo bili na odhod. Izvedeli smo, da Milanci naše vojake iz hišnih oken nadlegujejo z vsemi vražjimi pripomočki. Marširali smo le po sredi ulic, tako je bilo povelje. Vsi stao imeli nabite puške, toda prepovedano je bilo brez povelja streijati. Malo časa smo korakali in uže mislili, da ni res, kar so nam drugi pravili, kar iz neke hiše puška poči — in za to druge, dva lovca sta bila hudo ranjena, da soju morali tovariši nesti. ( Stupica se je zaklel, da bo streljal, Če tudi vrag bodala iz zemlje pomoli. Komaj smo okrog vogla neke velike ulice krenoli, kar zaropota z strehe opeka na nas — Stupica zapazi človeka na strehi in pok — puška jo poknola, in prokleti Plemontež se je z strehe zvalil — v roki je šo opeko držal, ko je na tlak priletel. Stotnik se je hudo jezil, kajti pok vojaške puške je razdraiil Liho ko ose. Letelo je kakor toča na nas: stoli, deske, drva, kamenje in se celo vrela voda. Ko je stol pred Palčiča pal, rekel je hitro: »Prokleti Ple-mentež, rajši vrzi mizo pa meuužo dol, da bomo jedli.« Hitreje in hitreje smo morali iti, kajti Zgubili smo več vojakov na tu zavratrii način. Huzarji so v dirku letali mimo nas, tudi njih je je pa za Slovenca jedino le njegov materini, slovenski jezik. Tako pravico in dobroto veljave svojega jezika uživajo In so uživali vsi drugi, sosebno n«. slovanski avstrijski narodi. Nam Slovencem, državi in presvetlemu cesarju nad vse mere zvestim, velja i/ta postava, ki nas zagotavlja, da se tudi nam nikakor ne zabranjuje narodni naš jezik in da smo tudi ml z drugimi narodi jednakopravni. Te prve in poglavitne pravice so se trdno držali in na tem stališči so stali naši narodni boritelji vsn do denašnjega dne. In narodna naia \avest je bila v tem hipu razžaljena, kadarkoli se je v sodnijah in družili c. k. uradih slovenskemu jeziku pravično gospodarstvo odrekalo in sn je na mesto njega vsiljevala tuja nam nemščina ali laščina. Ali objednetn je bil s tem razžaljen tudi naš pravni iut, kajti, če ne vem, kaj In kako se je v sodnijski zapisnik po nemški ali it alijanski zapisalo, tedaj dobiin nehotć zavest, da tu li moja pravica silo trpi,, Navzlic vsemu temu pa je pravična in naravna naša terjatev vzbudila mnogo nepreudar-jenega, nepoštenega in krivičnega nasprotovanja. In Če odpremo zgodovino slovenskega našega gibanja v zadnjih dvajsetih letih, ondti vidimo skoro vsako stran te zgodovine popisano s tu-žnimi elegijami, ki jih je narekovalo srce, razžaljeno, da se kratijo slovenskemu narodu in njegovemu jeziku pravice v javnom živenji, da se mu podajajo kamni in škorpijoni, kadar prosi zasluženega vsakdanjega kruha. Sodniški uradniki imajo tudi svoje dolžnosti; v služhenej svojej prisegi tudi prmez.ijo, da so hočejo tvelo ravnati po osnovnih državnih postavah. V teh postavali pa leži tudi določba o jednakopravnosti vseh dež»lnih jezikov v sodnijah In po tej se je treba sveto ravnati; in če inlnisterstvo zaradi praktičnega izvedenja te določbe na popolnem postaven način in prav v smislu postave naredbo izda, tedaj se je treba po osnovnej državnej postavi in oh jednem po njo dopolnjujočej naredbi sveto ravnati. Človek bi mislil, da bodo uradniki izpolnjevali vsaj ukaze cesarske vlade, kateroj so zveslobo prisegli In katere kruh rali jedo... Će tudi ima kak okrajni sodnik kameu tamo kder imamo mi drugi srce, če tudi imaon,pravnik čut pravice tako malo razvit, da narodu ne da, kar je narodovega, vendar bi si mislili, da on, mnogo bilo pobitih. Teško smo Čakali, da na prosto dospemo. V nekej ulici je stala kopa obraslih umazanih ljudi, vsi so bodala nam kazali. Stupico je to tako razgrelo, da je iz vrsto v stran skočil — z bodalom v kopo dregnoi — in kakor bi mlgnol je nabodel umazanca, vzdlgnol ga na ramo, potem ga pa na tlak vrgel. Njegovi tovariši so pobegnoli v bližnjo vežo in ustrelili z samokresi na Stupico, pa ga ui niliče zadel. Stotnik je bil uže petkrat ranjen, menda mu zato ni hotel ničesa reči. Ko so drugi to videli, začeli so brez strahu streljati v okna in veže, kder se je le kedo pokazal. Strašno je bilo to, ta pot je bila krvava, nikakor ni bilo konca mesta, šli smo vsak za se, vedno opazovaje, kaj iz oken in strehe leti. Dospeli smo do neke hiše, iz katere so otroci ko čebele iz panja ureli, bila je šola, »Stojte,« za-kriči stotnik, »vsak naj ujame enega otroka in naj ga nese, dokler ne pridemo na prosto«. Hipoma so bili polovljeni otroci in — od tega časa ni nihče upal več nas napadati. Otroci so jokali iti prosili, naj jih pustimo, tu in tam seje pridružila kaka Ženska ali moški, ter prosili, naj otroku ne storimo nić žalega. Stupica je zabavljal na Lahe, rekel je, da niso vredni druzega, nego da podavimo vse te p.isje malo Lahe, da ne bodo tako delali, ko njih očetje. Čudno je bilo videti vojake, ko so pestovali otroke, to se ve, da se je vsacemu smilila nedolžnost otrok i ji zgodilo se ni nobenemu ničesa. Predno smo iz mesta na prosto prišli, drlo EDINOST c. k. uradnik, višjih ukazov tuko samovlastno preziral ne ( ode. Ali izkušnja nas uči drugače in to je za državno disciplino Žalostna prikazen Minister Latnr je razposlal 15. nvircija 1803. leta za tiste čase ugodno naredbo ter za-ukazal, naj se v sodnijah po slovenskih pokrajinah uraduje, kolikor se da, v slovenskem jeziku. — In dalje je ■">. septembra tx»>7, leta ta-časni minister pravosodja Bye izdal ukaz: »da ni nobenega zadržka,... da bi se odsih iol> naprej zapisniki ne pisali le vselej po s'ovensko, kar je, ne le pravosodju na koriti, temuč kar tudi po pravici zahtevajo slovenske stranke, de-žilni in državni poslanci... Ako je katera *od-uija iz tacih osob sestavljena, da bi izvršitev tega ukaza zavirale, naj se potrebne premembe v oaobah »tore, uli če je treba, pravosodnjemu ministerstvu nasvetujejo.« Taki ukazi so se dajali — nota bene — od neprijaznih nam vlad! Kaj so pa na to storili sodniki in adjunkti? Uže tedaj, ko je h gori omenjenemu svojemu ukazu minister Lasser šolnike po slovenskih pokrajinah za svet povprašal, oJgovorilo jih je izmej /0J sodnikov samo pel za slovensko ura-dovanje povoljno in le pel se jih je skazalo, da so pravi prijatelji slovenščini in narodnim pravicam. In tako se tudi poslej naši uradniki niso dosta menili za višje ukaze ter delali posvojej glavi zoper vlado in zoper nujne potrebe naroda, v katerem so živeli. Tako se je zgodilo, da so se po upornostit lenobi in zagriilosti so inijskib uradnikov najboljši ministerski ukazi itjalovili. Torej niti toliko se ni po slovenski uradovalo, kolikor so ministri zaukazovali, čeprav ti ukazi nikoli niso bili preklicani 1 Naše pravice, ki se opirajo na zvesto cesarjevo besedo in na naravne Čute, te pravice so se nam v jedno mer z nogami teptale! V jedno mir tmo bih žaljeni! Dvajset let se jo bilo treba boriti za jezi-kovo veljavo v sodnijah, v tem boji so osiveli >n odšli naši najboljši možje. Ali koncem dvajsetega leta, še preduo se je zagrnol grob nad Jurčičem in Bleiwoisom, ni Si jedno leto tega, kar je graške višje sodnije prvoseduik, gospod pl Waser poslal v slovenski svet zloglasni svoj dikret ter ž njim v jelnem mahljaji vzel slovenskemu jeziku še tisto mrvo velj ive, kar je je do lanskega lota po sodnijah užival. Tak je bi' konec dvajsetletnega našega boja! Id zdaj pisati kapilelj o gospodu plemenitemu VVaserji? Smelo trdimo, da v vseh prejšnjih 20 letih slovenski naš jezik po sodnijah ni bil tako očitno in naravnost žaljen pa, zaničevan, kakor jedno leto sem, odkar je bil neplemeniti prvosednik graške višje solnije slovensko uradovanje prepovedal in so se potem uemčovalni naši sodniki kar tepli, kdo več slovenskih ulog in zapisnikov odbije I Zdaj bodi pa tudi naše potrpežljivosti konec i Mi Slovenci terjaj mo, naj {akoni in vladni nkazi nihajo h na papirji biti, mi terjajmo slovenski j t \ih {« slovenske urade, slovenski sodmjski zapisnik in odlok ta ilovensko pravdo. Mi Slovenci ne trpimo več, da nam bi nemški, tuji jezik še vedno jeroboval tam, kder ga kratko malo ne potrebujemo, in kder je našemu ljudstvu nerazumljiv in pravici škodljiv. Ker pa ima prvosednik g. pl. \Vaser veliko moč in še večje inrženjo do našega slovenskega jezika in ni upanja, da bi nam ta neplemeniti j gospod prizanašal z svojimi ljubeznivostmi; dalj® | ker je slovanski justični minister dr. Pražak mehak kot lipov les in se do odločenega koraka, niti do jezikovne naredbe pritirali ne da; ko-neČno ker se naši gospodje drlavnl poslanci brez uspeha') trudijo, da bi svojemu narodu pripomogli do pravic: »Zato je skrajni čas, da ves slovenski, t svojij časti in svojih, pravicah globoko razžaljeni narod tudi sam povzdigni tvoj glas in svojo tožbo, da si slovenske občine, sviste si svojega peticijskiga prava, same obrnejo do državnega ibora s prošnjami: naj se veljata slovenskega jezika po c. k_ uradih zakonito pripotna in uvede, (in da Be etinemo obteženega ravnanja graške višje sodnije) v Ljubljani pa ustanovi tilja deželna sodnija. O tej drugej točki prihodnjič. Ali uže denes opozorujemo in prosimo duhovnike, učitelje in druge izobražence po našej domovini, naj narod v gori navedenem smislu poduče in k omenjenim korakom nagnejo tei izpodbude slovenskej našej stvari v korist. Danilo M. je celo krdelo moških in Ženskih za nami, prosili so za svoje dečke, žene so jokale. »Proklete babei -— oglasi se Palčič — «ve jokate za ta kopileta, pa naše matere, kaj one poreko, ker nas tu tako razbojuiško more I« Vidite tam tega in tega, pokazal je na ranjene, katerim je kri čez obraz lila. Zunaj mesta smo se ustavili in otroke izpustili, potem pa se v bojno vrsto postavili, ako bi bil kedo še kaj nadlegoval nas. Otroci in odrasli so pri tej priči tako tekli, da so se drug čez druzega valili. Štupica je vedno s pestjo pretil, bil je zato najbolj hud, ker je »fajfo« in klobuk zgubil, največ mu je bilo za »fajfo«, ki je bila tako lepo srebrom okovana in jo je nečemu grofu ztnuznol. Vsak se je oddahnol zunaj Milana, čulo se je zvonjenje in strel, znamenje, da so za nami Še kateri drugi krvavi pot potili. Da smo se le nekoliko opočili, uŽe smo morali dalje. To je bil grozovit dan, 6. junija, ko je zadnji oddelek avstrijske armade zapustil Milan. Bog daj, da se nikdar več ne vrnemo v to peklensko žrelo] V Milanu smo v vojaškej bolnici pustili stražo, da brani pred napadom razdraženega ljudstva bolnike. Navada je, da se pri muzejih, umetnih razstavah in bolnicah postavijo pri odhodu varstvene 6traže, da se ubrani zavod srditosti ljudstva, katero bi pokončalo v slepej strast-nej jezi vse. Straža našega bataljona je bila iz mojega oddelka izročena mlademu pa srčnemu vojniku. V takem slučaju mu izroči poveljništvo * Nekatere opazke o srbskem kraljestvu. Popisal sem Vam v naglici, kakor mi je bilo potniku mogoče, vse slavnosti, katere so se vršile o priliki proklica srbskega kraljestva v Belgradti. Denes pa hočem nekoliko popisati vlislt, kateri je napravila Srbija name po desetletnem prestanku. Pred vsem moram dodati mojim popisom, da je kralj Milan zdaj jako popularen v vsej Srbiji in da so njega povišanje vsi Srbi pozdravljali s pravim veseljem. V vsakej najma njej vasi so slavili ta dogodek po 3 dni in še Več in še vedno dohajajo deputacije iz vse dežele, da čestitajo kralju, kateri sprejema uže 14 dni vsak dan po 20 do 3J deputacij in z vsako deputacijo dolgo govori. Kralj Milan je, kar Vam ne utegne še biti z.;ano, diven govornik; njegov »las je močan, lepo doneč, a beseda mu teče bolj, nego prvim govornikom našega parlamenta. Kralj Milan se nikoli ne pripravlja, on vsakej deputaciji odgovarja točno in tako dobro, da so vsa dežela čudi njegovemu govorniškemu talentu, katerega je posebno pokazal, ko je odgovarjal skupščini, katera ga je proklamirala za kralja, oni govor je bil mojstersko govorjen; govoriti sem slišal kralja tudi jaz, a iznenadi] je tudi mene, nisem tega pričakoval. Ako se pojavi kaka druga kronana glava na govorišču, moremo soditi, da je kralj Milan najboljši govornik mej maziljencl. Sploh se kralj več bavi z učenjem in s tem, kako bi osrečil svojo državo, in mnogi nepristranski ljudje, popolnoma objektivno sodeči, trdijo, da kralj Milan utegne postati tudi eden najino-drejšiii vladarjev. Njemu ne manjka niti cneržije, niti VBtrnjnosti, talenta pa ima nekda piav dosti. Ko sem se vozil dol v Srbijo, imel sem slabše meno nje o knezu Milanu, ker pri nas je raz-kričau, kakor manjši ženij (homo simplex). Kar pa posebno krasi srbski dvor, to je kraljica Natalija; to vam je prelepa, nežna, strogo narodna žena. Natalijo lepota, posebno ako jo vidiš v narodnej opravi, presega vse, to ') Mislimo, da krepko potezanje naših poslancev ne ostane neupeSno. Uredn. zapečateno pismo, da ga odda prvej sovraŽnej četi, katera se približa zavodu. Poveljnik sovražno čete mora pismo sprejeti in ko ga prečita, dati spremstvo svojih vojakov, kateri popeljejo stražarje do sovražnikovih čet; tam se ločijo in gre vsako krdelco k svojej četi. Avstrijski vojaki so vedno spoštovali to mejnarodno navado povsod; koder so v sovražnej deželi prevzeli ol nasprotne straže kak zavod, bilje bolj v varnosti, nego pod italijansko stražo. Lahi pa niso tako ravnali, sovraštvo do »malladeti te-desehi« je v njih dostikrat tako skipelo, da so svojo srd nad ubogim avstrijskim ranjenim ali ujetim vojakom hladili. Straža v bolnici je morala zapreti vrata, kajti nakopičilo se je okrog bolnice sila ljudstva, katero je skušalo naskočiti bolnico ter naše ranjene in bolne vojako mučiti in pomoriti. Ranjenci so bili v največjem strahu, vsak, kedor je mogel gibati, pripravil se je na boj. Mize in klopi so postavili k oknom, skoz katera so ko toča padali kameni, ki jili je razkačeno ljudstvo metalo. Po strehi so bolniki lazili, da bi se bili oteli zločinstva, bali so se, da vsak čas drhal v bolnico vlomi. K sreči je bila straža do 40 mož močna, razdeljena na vsa važna mesta v bolnici, da zadržuje napad, dokler jih nc otme kaka laška ali francoska četa. Straža je morala skoz okna streljati, drugači bi se no bila ubranila naskoku, ker so zunaj uže vrata se sekirami sekali. Dva sekača so straže ustrelile. Tudi od zunaj se je v bolnico streljalo, vendar nobeden ni bil ranjen. Koje ljudstvo vi- ti je obraz najlepše orijentalke, a njena dobrota je nekda Se večja; ona se pogovarja s prostim seljakom, vojskom vsak dan in to ae ne čita v nobenih novinah, ker tukaj ni to nič poseb:iegai narod je tukaj jako demokratičen, on lioČe, da govori s6 svojimi vladarji in etikete tukaj ne pozna nihče, pri vsem tem pa se vse prav lepo pametno vede. KrJjlca je strogo moralna, na dvoru pazi na preproste in jako ozbiljne običaje, tu ni nobenega prevedavanja. Kadar so plesi o pustu, ona rada pleše, pa navadno išče onih plesalcev, ki se bolj drže od kraja, kacega prostega oficirja, ali skupščinarja. Vse pa hvali njeno preprostost in dobroto. Mladi princ Aleksander, prestola nastopnik, ima zdaj stoprv 5 let; a pri igri uže kaže veliko eneržijo in velik ponos, zbog prevelike samovoljnosti mora ga mati mnogokrat ostro karati in kaznovati; a vse to se godi prav po domaČe in ne na kvaro duševnemu razvitku mladega princa. Srbski dvor je zdaj še silo skromen; kralj ima prav malo dvor-nikov in kraljica malo dvornih dam. go*pa generala Lešjanina je prva dvorna dama, pa še par drugih, mej njimi tudi gospa Konstantlno-vičova, rojena OpuiČeva iz Trsta, to je vse. Dvor živi tudi v obču prav po domaČe. Vendar pa sem videl lepe ekvip.iže in sluge prav tako napravljene, kakor na naše.n dvoru. Omeniti je posebno krasne garde, ki je Bkoraj enako oblečena kakor italijanski »guida del re«. Lepi mladeniči so vam v tej gardi, prava srbska burzoa-zija, ker aristokracije v Srbiji ni. Kraljeva palača je premajhna, mnogo tržaških trgovcev, na priliko Kiltmaicr, Morpurgo itd. neinajo nič slabšega stanovanja od srbskega kralja, vendar pa so užo začeli zidati novo kraljevo palačo (konak) prav na mestu, kder stoji stari konak, kateri bode Še letos podit. Ta nova palača bode velikanska in krasna, stala bode nad 1 milijon goU., potem bode v Belgradu pravi kraljevi dvor. Sploh se mesto Belgrad hitro širi, v 10letih, odkar nisem videl Bclgrada, močno je to mesto narastlo, kder so stale pred 10. leti turške kuče. stojo denes lepe novoŠegne vile, prav take in še lepše, kakoršne zidajo v Trstu v zadnjih časih proti bošketu. Ker ima mnogo hiš tudi vrte, zato je Belgrad jako obširno mesto, ono zavzema gotovo toliko prostora, kakor Trst in ker je Belgrad na hribu, zarad tega je mesto sestavljeno iz samih pašnikov, to je: zidan je v štafažah, kar daje mestu lep vzgled, posebno ako se človek pripelje po Savi. Najvišje stoji visoka šola, v katere) je tudi srbski muzej (vredns, ila si ga človek ogleda, ker tam se nahaja mnogo lepega i/, rimskih Časov in tudi iz starozgodo-vinskih časov Srbije); na enakej visočini stoji I tudi pozorište (gledišče), prav lepa stavba, v ka-terej naš Jenko srbskemu svetu Čestokrat kaže našo slovensko muzo (petje), kajti Jenku se mamo zahvaliti, da so postale naše pesmi v Srbiji domače, — od pozorišta drži ulica na enakej visočini do konaku in dulje do Vračasa, ta ulica je najlepša, pravi široki boulevard, podobna je »Actjuedotto« v Trstu, samo da je dosti širja. Staro srbsko mesto pa je na strani Save, novo mesto pa se dela po nnjnovejšej metodi, popolnoma regulirano na strani Donave, lega mej Savo in Donavo je velikanska, lepa in ima uže zbog lega Belgrad veliko prihodnost. Tu in tam najdeš v Belgradu tu li še kako staro kučico po turški zidano, toda trgovina v Belgradu raste in z njo blagostanje, vsled česar se k tnalu tudi delo te dve žrtvi v krvi, zagnalo je strašansk hrup, groza je pretresla vsacega, množica je vedno rastla i i njo tudi nevarnost. Kar naglo prileti k množici mlada Črno-lasa deklica, z povzdignenimi rokami prosi množico, naj se pomiri in naj ima usmiljenje z uho-gimi ranjenimi vojaci. Streljanje je utihnolo. Ona potrka na prestreljena vrata bolnice. Moj tovariš pogleda skoz oknice in ko vidi objokano mlado žensko, odpre vrata in ona smukne noter, za njo pa je hotela drhal pritisnoti, toda vrata so bila uže zapahnena. Popraševala je, kdo so ranjeni od X. polka, bila je iz Come doma, in je stanovala v Milanu pri svojih roditeljih; dobila je malo prej listek po prijatelju: »Pridi hitro, hudo sem ranjen, ležim v glavnej bolnici v dtugem nadstropji. En-rico«. Imela je še listek v roki, ko je iskala svojega zaročnika, malo pred vojno sta si mislila podati roki v zakon, toda poziv k armadi je uničil lepo upanje obema. Od sobe do sobe je urno hitela in zvala »Enricol« ni se brigala za nevarnost in hrup, ki je bil sodnjemu dnevu enak. V drugem nadstropji št. 3l>, našla je svojega Enrika, blizu okna je ležal, glavo je imel nad čelom zavezano, on jo je takoj spo/nal, ko ga je pozvala. »O dio!« je vskliknola! — sedel je na postelji — ona se mu je okoli vratu ovila in britko sta jokala oba. Jokala sta zadnjikrat — le nekaj minut še in — po vodi je splavalo vse upanje. Smrt ne pozna ljubezni in usmiljenja. vse to polepša. Kar je treba grajati v Belgradu, to je tlak, po katerem si moreš zlomili, ali pa saj zvinoti noge. Za lepoto in čistost ulic mestni zastop skrbi promalo. Še slabše je z razsvetljavo; mesto, ki ima blizo 35.000 stanovnikov, še zdaj nema plinove svečave, ampak po ulicah gori tu in tam kaka stara »lampa«, ulice so zarad tega po noči silno temne, da tujec ne najde na stanak svoj brei voditelja. Govori se zdaj močno, da se uvede plin, ali pa električna svečava; a kedaj bo le kaj o tem, ni tukaj soditi. Ilazmere so na Srbskem nekoliko čudne v tem obziru, manjka pravo harmonije, kakor sploh v orijentalnih mestih, na enej strani vse po pariško fino, na drugej pa vse po turško okorno. No, to je prelazila doba, ali Belgrad mora v 10—15 letih postati eno najlepših mest v Evropi. Kar ima Belgrad še lepega, to je javni vrt na Mejdanu (to je prostorišče mej trdnjavo in mestom); ta vrt je velik, leži jako visoko in bo le v malo letih prva krasota. Praktični so Srbi, to je res; javni vrt in vsa javna dela po Belgradu opravljajo kazneneb ki nosijo v Srbiji še vedno teške verige in niso tako držani, kakor pri nas. Velika stara trdnjava, obrnena proti Zemunu in ležeča prav v trikotu inoj Savo in Donavo, to je najvišje sleme Bclgrada, od mosta jo loči, kakor sem uŽe rekel, lep javni vrt, katerega pred 12 leti še ni bilo. Ta trdnjava, jo velika, toda manj trdna in brez velicega pomena, zarad česar pa jo vlada tudi nič kaj ne popravlja, ampak pušča jo v spomin na turško vladarstvo, kajti Turčin i so iz te trdnjav« delali velike krutosti. V trdnjavi je mnogo kazamat, v katerih prebivajo kaznenci, potem je vojaško poveljništvo in so kasarne, vojaški mlin, arsenal, turška kopelj in še več takih naprav iz novega in starega časa, bila je tudi lepa velika mošeja, katera pa je pred leti zgorela in Srbi puščajo, da razpada, spomin na Osinanlije. Vsa trdnjava je polna podzemeljskih rovov, to je tak labirint, da ga ni mogoče niti popisati. Marsikaj bi znali t| brlogi povedati o turškej krutosti. Pred desetimi leti sem videl še kakih 10 mošej v Belgradu, zdaj stojite le še dve; v enej je majhen aparat za plin iz nafte, s katerim se razsvetljava gledišče, druga pa je Še popolnoma ohranjena za Turke, katerih pa v vsem Belgradu ni več nad 20, in Še ti so same reve -delalci. Pred srbsko-turško vojno je bil tukaj še turški hodža (turški pop), katerega je plačevala vlada, a precej v začetku vojne je skrivaj pobegnol. (Dalje prihodnjič.) Dopisi. Iz Hoja na 14. raarcija. (Konec.) Kedor pa ni ljubitelj povestnih dogodkov kajti »de gustibus non est disputandum« po volji (na primer, otrokom v šoli) jih more preobraziti v prilike (parabole.) Da se bodo č. bralci kmečkega stanu preverili, kako se copra, tu hočemo navesti dogodek, ki se je pripetil marljivemu Kaju; kakor poročajo starorimske kronike. Kaj je imel v lasti malo njivo, kojo je obdeloval na svojo roko, i tako pridno i umevno, da je postala ona najrodovitneja v vsej okolici. Leto za letom zemljo na dolgo, široko i globoko preobrača, nijednega kotička ne pušča neobdelanim. Njivica ne pogreša zrna, vsacega mu stotero povrne. Pride čas Žetve, bogato obdarovana rumenim klasjem se prestvori v pravo Po tleh so leJila pobita stekla od oken, kamenje je frčalo v kote, ranjenci so se kolikor je mogočo bilo na hodnike oteli, drugi so se zopet pod postelj splazili, pričakovaje z strahom izida. Vsaka minuta je bila uro dolga, otenja le nI, obup se je bral vsem na obrazu. Mej tem pa je brhka Lahlnja z vso močjo zgrabila svojega oslabelega zaročenca, da ga v zavetje o lnese. Dvigne ga, kolikor ima moči — on jo^objame — a ko je storila prvi korak, prižvižga krogla in obema glave prestreli. Vse je prestrašil ta prizor — nihče se ni upal blizu nesrečnega okna — in motiti miru zakonu, katerega je smrt izvršila. Zdaj se začujejo trobente in bobni, — vsem se je kamen od srca odvalil, mislili so, da so zopet Avstrijci zmagali in mesto zasedli — pa le prekmalo se je zmota spoznala. Pred vojašnico je primarširal bataljon Francozov, razpršil je takoj drhal, vrata holmce so se odprla in v petih minutah so nastavili Francozi straže. Ko je poveljnik pismo prečital, spisal je takoj spremljevalno pismo in ga dal nečemu stotniku svoje legije, kateri je s celo kompanijo spremil naše vojake daleč od Milana do sprednjih straž avstrijske armade. Po milanskih ulicah je pretilo ljudstvo odhajajočim avstrijskim vojakom, toda francoska četa je tem nasilcem ostro zabranje-vala vsako hu iodelno početje. (Dalje prihodnjič.) EDINOST. Cererino svetišč«. Marljivi Kdj naloži polna kola, zadovoljen; kajti obilo j-1 poplaćan za svoj trud. Takisto trgatev ima vselej bogato. Trs se pod množino grozdja šibi, več ga nosi, nego perja. Sosedje jamejo se spogledovati, godrnjati i se jeze penili; kakor da jim vest prične očitati lenobo i nevednost. Ova mala njiva, modrujejo, ki meji na naša velika posestva, vsako leto je tako bogato obložena; a naše so tako ubožne, jalove. Vendar nje zemeljska snov ni ra/lična od naših, niti ieži pod boljšim uplivom solr.ca. Slednjič v sosedih zmagate zavist i bol. Iščejo sredstev, da umnega Kaja iz njih bližine odpravijo i odstranijo z tolikanj pisano gledane njivice. Hudobno dejanje se jim posreči, da ga zatože na občji i ljudski sodnji zbor radi čarodejstva. Pred zborom naglašajo: Kaj Fury je čarodejnik. On vsakojakimi vražami zavira rast na naših njivah, trtah 1 drevju. Slano zavrača na naša posestva. Vso rodilno moč naših njiv, naj vedć bogovi, spravil je na svojo; baš zato so naše sedaj tako izpite, izmolzene, da jih ni vredno obdelovati. Klasje na polu praznot grozdje redko i malo vredno i ovečje odpada raz dreves še nezrelo. Sodnji zbor ga pozove, da se lagovarja i opraviči. Treba mu izbornega zagovornika, ker obtožba je jaka. Tožnikov premnogo, kojim je (udesna rodovitnost njivice oči oslepila. Vrli mož svest si svoje nedolžnosti, ne boji se. Noče zagovornikov, sami pravi, bodem se opravičeval pred zborom. Le one priče, ki so mu noč i dan pri delu pomagale, tira soboj. I ove so navadno kmečko orodje: oralo, lemeŽ, brana, pikon, strpača, lopata, grebica, matika, srp, grablje i par dobro rcjenih volov. Človeških prič, jedino hčer, visoke rasti, jakih mišic ko oče; vajeno delu i trudu, kakor se jej je poznavalo na zagorelem obrazu. Vse ove priče Kaj postavi na razgled pred občjl zbor. Obrne se napram glavarjem ljudstva i povzdignenim glasom jame: Zbranemu občinstvu i glavarjem rodov, Kij Fury Krezin, zdravje 1 Rimljani, potomci Romula, poglavarji na Kapitolu, tu so moje pričel Te sovražarije, copmije, ki meni služijo pri | obdelavanju njivice; da postaja čem dalje rodo- j vitneja i mastna. Slavni sodnji zbori — baš ove so najmanji del onih, kojih se poslužujem pri tem trudapolnem poslovanju. Da bi mi bilo mogoče vam pokazati VBa sredstva, trud, dela i zanimanja — čudotvorov, kojih nikedar ne opuSčam, v vsakem letnem času i vremenu, v zimi ali poletu, bodisi deževno, ali jasno, mrzlo, ali vroče. Moji žuljavi roki ste jasna priča, ove ožlto govorite, da se vam na ogled razpostavljenih vražarij često poslužujem: pri razkopavanju trdih razgonov i zasipanju globokih jarkov; pri pre-obračanju ze i eljih gruč; pri drobljenju kep i ravnanju površine, da kotička ne puščam ne-obdelovanim: vse vkoristim. Takovim ravnanjem Se tako mala njiva do-naša liki velika, ali slabo obdelana; baŠ bogata žetev i trgatev se ne pridela na velikem ozemlju; ampak pridnim, umnim obdelovanjem: velika posestva, ako se slabo, površno obdelujo, niso nego velike puščave! Tako se je opravičil, naravno je premagal zavistne sosede. Zapreže, orodjem na drevesu, kakor kak vojskovodja premagalec sovražnih čet, spremljan od mnogoštevilne mu ploskajoče množice, vrne se na svoj dom. To je zgodovinska resnica. Ako se temu dogodku zgodovinska imena izpusta, postane prilika, kojo narod rad posluša l posnema. To se ve, da pri blagu se ne rabi toliko priprav, ko pri obdelovanju polja. Tu navedemo: Snaži, zrači prostorni hlev; suha i mehka stelja; zdrava i dobra piča; čista pitna voda, snaženje i večkratno česanje blaga; red pri molži, to so vražarije, ki kravam mleko daruj6t A. B. Z Notranjskega, 28. marcija. V tretji številki pedagoglčnega(?) lista ljubljanskih nemškutarjev je zopet letos stari renegat Deschmann razstavil »schulvereinove« limanice v podobi Judeževih grošev, na katere se je uže nekaj gimpeljnov ujelo. V postojnskem okraji jebiis tein častnim darom {Ehren-gabe?t) osrečen za ponemčevanje slovenskih otrok oče ondotnih »zvvorglerjev«, a v logatskem se je usmilil blalnovaŠki grabljar bodočega »rešpehtarja« L. Božiča v Žirćh. Vi značajni notranjski učitelji si pa zapomnite ti dve kukavici ter kazite vselej in povsod, da brezziiačajni kruhoborci in nramotilci vašega čestitega stanu nc zaslužijo druzega, no globoko zaničevanje. —'?•— Politični pregled. Notranje dežele. Češki čisniki poročajo, da se je cesar pohvalno i\rekel o delalnosti in zmernosti veČine državnega zbora. Delegaciji ste sklicani v 15. dan t. in. na Dunaj 1; izvenrednemu zasedanju, da dovolite 5 do 0 milijonov goldinarjev za vojne potrebe v Hrcegovini. Poslanika zbornica je 27. marcija sprejela zakon o poštnih hranilnicah. Vtorek je bila zadnja seja pred vt>likonočj6. Naši poslanci bodo imeli lepe in vesele velikonočne praznike mej hvaležnim ljudstvom, za katero so se tako vrlo trudili. Gosposka zbornica je 27. marcija sprejela zakon o pokritji kranjskega zemljiško-odveznega zaloga in o davku na petiolije. Mi aster trgovinstva je poklical na Dunaj iz vseh dežel zvedence in odbornike trgovinskih zbornic v posvetovanje zarad znižtnja topnim od blaga na želežnicah. Vsi trgovci na ta shod stavijo veliko upanja, kajti glavni uzrok, da dozdaj ne morejo tekmovati s trgovci druzih držav, visoke so tarife na naših železnicah. ParlamentariČnt komisija desnice se je 27. marcija pogovarjala o predlogi g. g. poslancev dr. Ton klija in dr. Poklukarja, zastran pravic slovenskega jezika pri sodnijah. Pravosodnji minister je pri tej priliki izjavil, da vlada pripravlja naredbe, po katerih se napake pri sodnijah odpravijo. Dunajčanji so nedavno še levičarje na rokah nosili, a sedaj so jih začeli tudi oni hudo obsojati, v več zborih so jim uže izrekli nczaupnico. Zadnji teden se je zbrala zopet velika množica. Na dnevnem redu je bila volilna pravica onih, ki plačujejo pet goldinarjev davka. Zbor je bil jako buren ter je hudo obsodil levičarje in dunajsko judovsko Časnikarstvo. Navajamo tu nekoliko besed, ki so se v tem zboru slišale, nujte jih: Levica je imela dosti časa, da bi bila izvedla volilno reformo, zakaj tega ni storila, dokler je bila na krmilu? Ali ima zdaj voljo Izvršiti jo? ne in pa ne... zakaj zahtevanj malih obrtnikov dunajsko časnikarstvo ne pod-pira? Zato ker je judovsko časnikarstvo.... Odlični poslanci levice, kakor Auspitz, govoril i so še le zadnjič zoper razširjenje volilne pravice, Auspitz je judovski fabrikant... Vsak delalec je v očeh dunajskega blatnega časnikarstva socijalni demokrat... Pri volitvah v trgovinskih zbornicah nabirajo judovski agenti le glasove za svoje gospodarje... Levica je bila vedno zoper razširjenje volilne pravice, nedavno tudi Herbst (Gromovito pritrjevanje, klici: Tudi Kopp, sram ga bodi I) Le za strankarske namene delajo. Veliki dunajski časniki delajo le za mošnjo. Naši nesramni judovski časniki so krivi naše nadloge... Od 1848. leta zdihujemo pod judovskim jarmom; vsako ministerstvo bi moralo zapisati na svoj prapor boj zoper jude. Jud vlada plemstvo, kmeta, meščana, vso državo, vlado. Vsak bi moral očenaš končati z besedami: »Gospod, reši nas vsega zla, vzlasti judov, zdaj i na veke. Amen«. Take in še hujše besede so Be slišale od nemških obrtnikov. In kdo je kriv tacega ščuvanja? Tega ni treba ugibati, ker uže zgoraj navedeni izreki sami jasno razodevajo. 23. marcija je poslanska zbornica v tretjem branji sprejela volilno relormo z 161 glasovi proti 124. Zanjo so glasovali: vsa desnica, ministri in poslanci Loblieh, Steudel, Krona\vetter» Poseli, Coronini,Kutachowski, Ku\valski, Wurrn-brand, Payer in Zschok. V tej seji je grof Coronini izrekel v svojem In imenu njegovih somišljenikov, da bo za postavo glasoval, ker ona odstrani nerednosti, če tudi zdaj še le v enej kronovini, in manjšino varuje, vzlasti pa zato, ker razširjenje volilne pravice pomenja velik napredek. On nikakor ne more odrekati sodelovanja, ko gre za to, da se tisoč in tisoč državljanom dajo politične pravice. (Je tedaj nastane mej njim i njegovimi dozda-njiuii političnimi tovariši propad, ni on tega kriv. Po novej postavi bodo Čehi v velikem posestvu imeli 16, Nemci pa 7 poslancev; razširjena volilna pravicu pa tudi ustavovercem nekoliko stolov polomi. Za Trst in Reko se dovoli znižana carina na kolonijalno blago. Naša vlada se je o tem uže dogovorila z ogersko. V moč stopi ta carina t. junija h krati z novo colno tarifo. Ruski veliki kne{ Vladimir, mlajši brat ruskega carja, prišel je zadnjo nedeljo na Dunaj ter je v sredo odpotoval v Italijo, kamor je spremil bolehno svojo soprogo, veliko kneginjo Marijo Pavlovno. Naš cesar ga je posebno iskreno sprejel. Govori se, da veliki knez ni prišel brez političnega namena na Dunaj, ampak da se je tu dogovoril zastran shoda našega in ruskega cesarja. V bojih znper Krivošjane od začetka dn konca je bilo ubitih -A te-ko ranjenih lahko ranjenih j i, zm.injk tii pa so trije vojaki. V Ilrcegovini prave ustaje ni veo; tu pa tam se prikazujejo majhne Čete, ki hodijo na rop; a povsod se umikajo vojakom. Vnanje države. Na Ruskem je minister notranjih opravil ukazal vsem onim judom, ki so posestniki le-karnic, da jih morajo pred koncem enega leta prodati neju Ioni. Oskrbovan je lekarnic pa se je takoj uzelo judom. V Egiptu so vedno večje zmešnjave; namestili kralj nema nobene veljave in moči več, bati se je vstaje, V Tunisu so se Italijani zarotili zoper Francoze in hoteli jih tajno poklati. A zaroto je odkrilo neko pismo, katero je dobil francoski upravnik. DOMAČE STVARI. Visok dar. Nj. Veličanstvo cesar katerega darežljivost je podobna neusahljivemu viru, podaril je 400 gld. dobrodelnemu društvu posp;\ v Gorici. Triađkl mestni »vet je v seji 23. marcija dovolil ubogim italijanskim vseučili-ŠČnikom v Gradci 200 gold., za slovenske še nikoli ni dal nobenega krajcarja. — V seji 29. marcija jo sklenol, da se ima zidati lastno poslopje za italijansko mestno gimnazijo na trgu dei Carradori ter je določil za to 64.000 gold. iz Marencijeve ustanove. Novi Imenik volllcev v Trstu kaže 5%7 oseb; v mestu jih je v 4 volilnih oddelkih 3U55, in v okolici v 6 volilnih okrajih 2312. V prvem okoliškem okraju jih je 502, v drugem 430, v tretjem 397, v četrtem 273, v petem 334, v šestem 376. Po reklamacijah pa se gotovo Še pomnože. Agitacija M prihodnje volitve v tržaški mestni svet je uže vevetji; magistratov! beriči uže na skrivnem delajo. Kakor smo Čuli, v Rojanu nek dolgi mežnar okoli stika ter ga podpira v tej službi nek Gustinčič iz Skorklje. O zadevi razstave. Vodstvo društva Lloyd je storilo hvalevredni Bklep, da se bo za vse blago, katero se pošlje na razstavo z Lloy-dovimi parobrodi, plačalo le 50'/, voznine. Za osebe, ki se bodo k razstavi vozile pa se zniža voznlna za 33'/#- Za avstrijske državljane se iz-dadd tudi posebni biljeti po znižanej ceni za vožnjo sem in nazaj. (Tour- und Relourbillets). Brezdvotnno tudi vodstvo južne železnice voz-nino v ta namen zniža. — Na Goriškem so je oglasilo dozdaj 80 razstavIjalcev, in to večinoma z ohrtnijskimi izdelki. 26 jih dobi podporo ali od trgovinske zbornice ali od kmetijskega društva. Za vinsko razstavo so se oglasili samo trije. Razstavna poslopja so užo večjidel pod streho, prvo pri vliolu bo k malu dodelano. Do konca meseca maja bodo vse priprave dovršene. Zdaj dela dan na dan 750 delalcev. Razstave prostor je ograjen z deskami in marljivi naši vrtnarji ga k malu tako lepo zasade da dobi podobo — velikega vrta. Lesni trgovci iz Trsta, Hrvatskega in Slavonije so imeli 21. marcija zbor na Reki, razgovarjali so se o tem, da se na Reki ustanovi glavno založišče avstrijsko-ogerske lesne trgovine. Postavo zastran varstva divjačine za Trst in njegovo okolico razglaša zakonik in ukaznik za ilirsko Primorje, izdani 24. marcija. Slovenske razglase opazujemo na tržaških mestnih voglih enkrat, ali dvakrat na leto, in sicer le takrat, kadar se tirjajo davki, sicer jih Še nismo videli; vse drugo je v golej laščini i tudi nemščini, kakor bi Slovenec bil le za to na svetu, da plačuje davke. Novačenje za leto I »H* v Trstu. Vpisanih je bilo v 3 razredih skupaj 1014 tnla-deničev. Mej temi je komisija izbrala le 154 sposobnih; 112 jih je uvrstila v redno vojsko, 40 v milico, in 2 v reservo. K prvim je pristopilo 6-i prostovoljcev. Časno osvobojenih je ldlo 147 mladeničev. Vidi se, da je Trst poln— mladih slabotnikov. Po uzroku ni treba popra-Ševati. Renegatstvo kisel sad rodi. Nek sluga, doma iz Kranja, njegova žena pa iz Cirk-niče, pri vsacej priliki strašno zaničuje slovenščino in Slovence, ter se baha z laščino, kakor bi se je bil s žlico najedel in s korcem napil, povzdiguje pa Lahe v sedma nebesa. Za to junaštvo je minoli teden dobil prav primerno plačilo; selil se je namreč z neke kampanije in zbrali so se Lahi ter ga z mačjo godbo spremili. Prav se mu jo zgodilo; zdaj bo vedel, po čim je renegatstvo. Prljnlnl pirubl tržaškim ljudskim učiteljem. Mestni zastop je v seji 23. marcija sklenol, učiteljem plačo lako-le povijati: Učitelj«« 6-s razreda ol«r,f> na 9UU gld. DrugI učitelji s« razdeli v 3 vrste; oni prva vrste bodo dobivali po !)0U, druge po 7 a>, tretje po 0(X) gld. na lelo. Učiteljice pa po ",50 . 60 i in .".on kM. petletne doklade ostanejo dosedanje. - Voditeljem šol v mestu gre tudi prosto stanovanje, ali 350 gld-letne odškodnine. Onim v okolici, ako nemajo prostega stanovanji, gre 15 > gld. odškodnine. Ta sklep dobi veljavo t. aprili. ft varilo. Vsem ou im, kateri kupujejo slike, zrcala in enako pohisjo na obroke od agentov, ki to blago okoli ponujajo, priporočamo, naj dotične račune, ko so izplačani, dobro hranijo, ker se je uže dalj časa sleparija godila, da so'dotični prodajalci po enem ali dveh let*U zopet tirjali, komer so kaj po agentih prodali. Kdor ni mogel podpisanega računa pokazati, tožili so ga pri so lniji in moral je še enkrat plačati. Ko je stvar plačana, treba račun shraniti, ne pa stran vreči. Colal urad v Koloniji na starej renti ni v dobrem redu, tako je v našem uredništvu tožil čevljar Uraek, kateri je par starih popravljenih Čevljev nesel na Opčino, pa moral tam z mnogo vozniki vred čakati n id poldrugo uro, predno se je poljubilo uradniku odpravili čakajočo množico, ki je prišla od Idizii in daleč z mokro živino. Naj bi si. finančno vodstvo to napako odpravilo. Na cesti ni kakor v glavnej coluiji, da bi se z vozom zajezila in ljudje čakali zarad uradnikov« zaspanosti. Na ulioge Clče In Berklne, kateri po mestu oglje in drva prodajajo, grdo se nekdo v »Adriji« od 2>. marca repeuči češ, kij porek6 tujci o teh prikaznih na naših ulicah za časa razstave? Zares hi se posebno Čičl sinell bolje umivali, in tu pa lam dostojniše vesti, — a kritikus TržaČin naj bi zač«l mej domačini, — koliko tržaške smetljako in grdobe lazi po ulicah, koliko nesnažnih hiš h ulic te nahaja v mestu, katere se bodo tujcem studile I Vožnja Iz Tr«ta v Benetke. Lloydov parnik od 1. nprila ne hodi več ob polunočl, ampak ob enajstih zvečer ir. Trsta v Benetke. Podmorska brzojavna proga mej Trstom in KarlVim se je odprla 2i. marcija. Pristojbine za poslanice na Grško, v Turčijo in druge zunaj Evropi ležeče deželo so enake onim, ki so plačujejo za poslnnice po poti Otranto-Zinte; za one v Karf pa se plačuje 14. kr. od vsake besede. Mofttarskega arhimandrita Ra-dunovlča. katerega so žira I veleUdajskega rovanj i zaprli, pripeljali so zadnjo sredo v Trst dalmatinski deželni brainbovci. Zvečer pa so ga odvedli \Vebrovi vojaki v Osek, k ler ga bo sodila vojaška sodba. Arhimandrit Ima okoli 36 let ter je velik In lep mož; dalmatinski hram-bovci so obudili občno pozornost, pa so tudi prave junaške postave v lepej naro lnej opravi, Ljudskih dol Je na Primorskem 131 rednih, in 67 za siio. Mej prvimi jih ima 78 en razred, 3U dva, 10 tri in lOČellri razrede. Za šolo sposobnih otrok je 3.MV); pa v šolo jih hodi le 20.873. Tako slabe razmere niso v nobenej avstrijskej deželi, razven v Galiciji« Najhujše se godi tužnemu slovanskemu narodu v Istri, kateremu je tamošnji deželni šolski svet prava — mačeha. Iz Rlcmanj nam poroča podžupan g. M. Pregarc: To, kar piše »Edinost« v zadnjej številki o meni, potrebuje pojasnila. Ker sem jaz krčmar in Imam na praznik sv. Jožefu sila opravil v svojej hiši, naprosil sem dva druga podžupana, naj mc nadomestujeta, in s pomočjo žan-darjev pazita na red. To sla tudi storila. Ko pride tedaj lilupec gospoda Angeli z biljetoin, naj pošljem žandarma v Log, naroČil sem hlapcu: hodite, zunaj mej ljudstvom na cesti najdete žandarje in podžupana. Hlapec pa, mesto da bi slušal, naslonil se je na moja hifina vrata, in stal je tukaj dobro četrt uro. Tudi za moj drugi opomin nI maral; mislil sem toraj, da stvar ni nujna. Jaz sem po takem brez vse odgovornosti. Dostavljam še, da je tisti mizar, o katerem dopisnik pravi, da je v hiši g. A. grdo razsajal, v saboto potem — naglo umrl. Kaj je uzrok te naglo smrti, to zdaj c. k. sodnija preiskuje! Za .narodu! dom« se pridno nabirajo darovi. Vdova Josipina Trpine je darovala 21)0 gld. obrtnijsko poinočno društvo v Ljubljani 25 gld. ter izreklo, da drugo in prihodnja leta mnogo več dovoli. Zu volitve v ljubljanski mestni svet se narodnjaki, pa tudi fakcijozna opozicija pripravljajo. Obe stranki sto uže razglasili svojej kandidate, poslednjej vendar enega manjka, ker je c. k. vladni svetovalec, gosp. pl. Pa-seotini, katerega j.J postavila za kandidati, ponudbo odbil, rekoč, da neče imeti nihake dotike s takcijo\no epolicijo. Ta možata beseda je ljubljanskim nemSkutarjem sodnja trobenta. Mno«« občim |« raznih »loven ftklh dežel je zopet poslalo državnemu zboru prošnje, naj se uvede slovenski jezik v v-e urade in srednje Sole na Slovenskem. Na Gori-Rkem so storile to te le občine: Šernpas, Ćrnice, Lokavec, Gojače, Vrtovin, Kam nje, Skrilje, Sv. KriŽ, Ajdovščina, Gabrija, Žnurje, Rifenberg, Škrbina, Štanjel, Dornberg, Solkan, Grgar, Će-povan, TribuŠa, Trnovo, Steverjan in Vrtojba, pa tudi katoliško-politična čitalnica v repovanu. Okraja« KoUnlja v Idriji, kakor poroča tSlov. Narod«, odbila je dve slovenski toŽl»i zato, ker sto bile slovenski. Le po pIo-venščini, dokler je še časi K malu bo drugače. ftl$en«ka čitalnica je imenovala g. dr. Voinjaka za neumorno delovanje i neprestano potezanje za narodne pravice svojim častnim članom. Je*en»ke vojaške vnje bodo lotos trajale 3 tedne. Začn6 so v?4. augusta. Pripravne vaje pa bodo uže meseca junija. »lovenftkl občni državljanski zakonik. Živa potreba nahaja se po slovenskih zakonih v znanem Man zove m formatu. Iz gotovega vira izvedeli smo, da bi dvorna tiskarna na Dunaji izdala slovenski občni držav-Ijanshi zakonik, če bi se oglasilo vsaj r>00 naročnikov. Sedanja izdava Cigaletova je vender uŽe prestara in tudi njena vnanja oblika tako nepripravna, da prav zolo oporiva praktično rabo. Mnogokrat mora človek zakonik sabo vzeti, ali tako ogromnega fulijanta pač nikdo ne bode okrog vlačil. Kdor se hoče naročiti na novo Izdavo slovenskega državljanskega zakonika, oglasi se naj pri uredništvu »Slovenskega Pravnika«. Če se bode oglasilo primerno število naročnikov, potem preskrbeli bodemo vse potrebno. Cena bi morda ne iznašala več kot 1 gld. »Slov. Pravnih». Vabilo k LIV. odborovi skupščini ■Matice Slovenske« v soboto dno i. aprila t. 1. ob &. uri popoludne v Matičini hiši na Bregu. Dnevni red: 1. Branje zapisnikov o LIL in LIH. odborovi seji. 2. Naznanila prvosedstva. 3, Taj-nikovo poročilo o dobi od poslednje seje. 4. Poročilo književnega odseka. Nasvet g, odbornika Šukljeja o izdajanji učnih knjig za srednje šole. (J. Poročilo gospodarskega odseka: a) o društvenem letnem računu za 1HH1. in proračunu za 1882, leto; b) o knjigarskih cenah društvenih knjig: o) o tiskaiskih ponudbah, 7. Odsekovo poročilo: a) o premeinbi društvenih pravil in b) o dopisu društva »Narodni dom». 8. O dru-zih predlogih za letošnji redni veliki zbor. 9. Posamezni nasveti. Z ozirom na veliko važnost in obilico tvarlne naj gospodje odborniki blagovolijo sniti se točno in v polnem številu. Pismene nasvete je poslati o pravem času. V Ljubljani 23. marča 1882. Peltr Gratsilli, Srvosednikov namestnik, leiubera vladni svetovalec, slovanski učenjak, ki je bil mnogo let profesor češkega jezika in češko literature na dunajskem vseučilišči in urednik češkega državnega zakonika, umrl je 23. t. in. na Dunaji. Popravek. V zadnej .Edinosti« v političnem pregledu je za besedami: »Za njim je odstopilo Še šest druzih» izostalo to le: iz kluba levičarjev. Gospodarske in trgovinske slvari, Postava o pogozdovanju Krasa v tržaške) okolici. S 1. Izvršitev pogozdovanja Krasa v tiia-škej okolici se izroča posebnej komisiji, katera obstaja iz jednega od ministra za poljedelstvo imenovanega prvoseduika, iz dveh poslancev pri-morkega namestnl8tva,iz dveh poslancev deželnega odbora, iz deželnega gozdnega nadzornika in dotičnega referenta tržaškega magistrata. Za prvodsednika in za oba namestniška poslanca deželnega odbora, za deželnega gozdnega nadzornika in referenta mestnega magistrata se Ima imenovati po jeden namestnik, ki bode omenjene zastopal, ako bodo zadržani. Vsi udje komisije opravljajo bvoj posel brezplačno, imajo pa razen deželnega gozdnega nadzornika pravico do povračila popotovalnih troškov. 5 2. Komisija obravnava opravila, ki so jej v tej postavi izročena v skupnem posvetovanju in sklepovanju. Le opravila za izvrševanje kacega sklepa oskrbuje predsednik v imenu komisije dogovorno z gozdnim nadzornikom. Komisija more sklepati, ako so pričujoči razen predsednika jeden poslanec deželnega odbora, potem deželni gozdni nadzornik in referent magistrata, ali dotični namestniki. Sklepa se z absolutno veČino glasov pričujočih. Prvosednik glasuje le pri jednakosti glusov, in potem velia za sklep ono meneuje, kojemu je on pristopil. Proti sklepu komisije smpjosedotičnestranke Jritožiti mlnlsterstvu za poljedelstvo in sicer v tednih od tistega dne, ko se jim je vročil dotični odlok. S 3. Za izvrševanje gozdnej komisiji s to postavo odka7anih nalog, kakor tudi za upravne troške komisije, ustanovi so gozdni zalog, z imenom »zalog za pogozdovanje Krasa v tržuškej okolici.« Letni proračun tega zaloga ima odobriti minister za poljedelstvo in tržaški mestni svet. Polovica letne, po ustavnej poti dovoljene svote teg i zaloga pokrije se iz državne blaganje. polovico plača pa tržaška občina. Ta zalog lioae oskrbovala gozdna komisija. Pripuščale se bodo komisiji brezplačno k pogozdovanju potrebno rastline iz državnih drevesnic, kolikor jih bode v razpolaganje. S 4. Gozdna komisija ima pozvedeti in določiti onn parcele gozdov, pašnikov in nerodovitnih planjav tržaške okolice, o kojih meni, dii hI utegnolo njih vedno in redno pogozdovanje zabraniti elementarne in splošne neprilike, ki izvirajo iz Krasa, ali vsaj jih zmanjšati. V to odločene parcele treba, ko zadobi dotični odlok pravno moč, zaznamovati v posebnem katastru in jih po določbah te postave gozdno obdelovati. Pri določbi teh zemljišč naj se posebno ozir jemlje na pogozdovanj« vrhov in strmih reber kraške visočine in ne smejo se tedaj pogozdovati zemljišča na Krasu, katera bi bila pripravna za poljedelstvo, in sicer naj se ne pogozduje v vseh slučajih, kder se to lahko opusti brc I škode glavnega namena pogozdovanja Krasa. Po doseženem tein uspehu določi minister za poljedelstvo dogovorno z deželnim zborom o poznejšej porabi gozdnega zaloga. £ !>. Gozdna komisija se ima v vseh slučajih porazumeti s posestniki in drnzlmi, ki Imajo pravico do užitka, na kak način se ima pogozdovanje izvrševati, in kako za prihodnost gozd oskrbovati, kakor tudi, kako se imajo v to svrlio podpore deliti, bodisi s tem da se brezplačno dajejo rastline ali denarni doneski iz gozdnega zaloga. Po tem načelu ne bi trebalo se držati le v slučaju, da bi komisija imela uže iz prva opravičeno dvombo, ali bodo znali dotični posestniki, ali užitniki strakovnjaško pogozdovati, in ali bodo skrbeli, da se ohrani in ukrepi uže zarasli gozd. g C. Ako se gozdni komisiji zarad omenjenih dvomb ne zdi primerno, ravnati se po načelu v S 5 navedenem, ali pa ako se pokaže, da bolj ugaja, da se pridobi zemljišče v last gozdnega zaloga, ker ni bilo mogoče po namenu 8 5 porazumljenja doseči, potem ima gozdna komisija na to delati, da se kupi zemljišče z de narjem imenovanega zaloga. Ako jo zemljišče obremenjeno s tujimi pravicami do gozdnega užitka, ki bi ovirale pogozdovanje, ima komisija na to delati, da se odku-jiijo take pravice z denarjem gozdnega zaloga in sicer v prvi vrati po prostovoljnem porazum-ljenju. S 1. V slučajih, v kojih bi se po določbi § 5 storjena pogdba od posestnikov, ali od družili, ki iinajo pravico do užitka, na kak pogozdovanje oči vidno nasprotni način prelomila, iu ne bi mogoče bilo, kakor je bilo rečeno v 8 C pridobiti ali pa odkupiti dotičnih zemljišč ali užitka, ima gozdna komisija namestništvo naprositi, da se dotična zemljišča ali pravice razvlaste, in sicer v prid gozdnega zaloga. g 8. Ako se zdi namestništvu zahtevanje gozdne komisije opravičeno, da se namreč razvlasti zemljišče ali pa pravice do užitka po določbah te postave, ima jo uslišati in ob enem po zaslišanji dveh poklcanih vešča kov določiti znesek, ki se ima v ta namen izplačati iz gozdnega zaloga. Zoper ta odlok se sme vsak udeleženec pritožiti na ministerstvo za poljedelstvo in sicer v Štirih tednih od tistega dne, ko se mu je izročil odlok. Rekurzi se imajo vložiti pri namestništvu. § 9. Razen tega je slehernemu dovoljeno, ki ni zadovoljin z zneskom, ki ga ministerstvo za poljedelstvo za razlastitev zemljišča ali užitka obloži, v 30 dneh potem, ko se mu je vročil dotični odlok, zahtevati od c. kr. mestno-pooblaščene okrajne sndnije v Trslu, da se mu sodno odmeri in določi odškodnina. To sodno odmerjanje in določevanje odško !• nine naj se v tem slačaju godi se zmislu premerno porabo določeb državnega zakona od dne 18. februvarja 1878 Štv.80 »o razlastitvi v napravo železnih cest in za vzdržavanje vožnje po njih.t Ako bi se na tak način porabila sodnija, ima se izspolnitev razlastitve odložiti, dokler se ne izplača, ali pa se ne vloži pri sodniji v tej obranavi odločeni znesek. S 10. Kazni na denarjih, koje se nalagajo po splošnem gozdnem zakonu za take gozdne zlobe, ki so se vršile na zemlijščili zaznamvanili, kakor veleva § 4 v pogozdovanjskem katastru, in povračila za poškodovanje taclh gozdov, ki so prešli v last gozdnega zaloga, izplačujejo se gozdnemu zalogu. § II. Poseben od ministra za poljedelstvo dogovorno z deželnim zborom napravljen pravilnik določi opravilni red gozdne komisije in meje, v katerih sme taista v lastnem področji sklepati o troškili iz gozdnega zaloga in tudi sluč.ije, kedaj bo treba poprešnjega privoljenja ministra za poljedelstvo in deželnega odbora v te-le troške in slednjč upravo in proračun tega zaloga. g 12. Izvršitev te postave je naročena ministru za poljedelstvo, ministru notranjih zadev, fiuanančnemu ministru in ministru pravosodja. Stara sadna drevesa dobivajo pogostoma votline, katere jih ugonobi Da se ohranijo, naj se votlina iztrebi, in potem zamaši trdno ■/. ilom, katerega ja dobro pomazati s katranovcem, da ilovice dež no izpere. Taka drevesa spet popolnoma ožive in sad rode. Katere jabeline in hruieve peMe so dobre? Kdor si semena jabelČnega in iiruševega sam nabira, naj gleda, da mu je zdravo. JabelČne peške morajo bili debele, toške in temnorujave, hruševe pa bolj začrnele barve. Kdor si za pomladansko posejatev peške nabira, naj jih hrani v lonci mej glino na kakem zračnem, bu-hem, pa ne pretoplem kraju, ."t5 kr. 'JO • 45 i 40 * Dnnajfcka borna dne 30. marcija. Enotni drž. dolg v bankovcih 75 gld. Enotni drž. dolg v srebrn . . 76 » Zlata renta........91 . 1860 državni zajem . .... 129 » Delnice narodne banke , . . 819 • — » Kreditne delnice......326 » — » London 10 lir sterlin .... 120 » — » Napoleon . . . ......9 » 52 » C. kr. cekini.......5 » 62 » 100 državnih mark.....58 » 60 » Podpisani daje na znanje p, n. občinstvu, da je odprl svojo v via Aoquedolto It. 15. Ker je podpisani mnogo časa bil vodja znane peka-rije v via S. t.az/.aro SI. 11, katero je več let tudi v svoji lasti imel, priporoča se p. n. občinstvu, da ga tudi v novi pekariji blagovoli obiskovati. II krati naznanja tudi, da pe^e vsakoversten lini kruh po trikrat na dan. Sprejema dela m naroČila vsake vrste pino i ti potic za velikonočne praznike, Tudi ima v svoji zalogi obilo vsake vrste Sne moke iz prvih parnih mlinov. Podpisani stregei bode točno na vsako naročilo bodi si v mestu ali na deželi, ter se priporoča z odličnim spoštovanjem •Josip Seleš (3-1) pekovski mojster. Išće se slovenščine zmožen učenec* oziroma nekoliko izučen deček, za prodajalnico špecerijskega blaga. — Kje, in pod kakšnimi pogoji, — pove opravništvo »Edinosti«, via Zonta št'. 5. I. nadstropje. 3—3 A. G. Casahttl Piazza s- N. 4 se «• uaadiuill, počasti, si. Občinstvu naznaniti, da je od 20. dec. odprl veliko zalogo žepnih In drugih ur; pri njemu se izvršujejo vse poprave solidno in po najniži ceni. (20—18) Lu Smolars piana Dogana 5. in: vta S. Antonio 1. fina v svojej bogatej znanej zalogi vsake vrste papir in potrebščine za pisavo in risanje, veže knjige vsake baž<\ Izdelava trgovske in druge knjige z lepimi Črtami. Nadalje Ima v svojej zalogi zbirko slik oljnatega tiska, okvire, po naj nižjej ceni. 6—4 (8I-9E) I Ml«njp pe sjftuao Aomojspo se «z i^o^s ifoAs a onjoiBii o^tiSA uiuuzAiu j '8 M «u]uuopupi UJA a ni"««*« ef o« Z»aoM||UII INISSV1 UVlSfld Zlatar JANEZ RISEGARI Vls 8. Sebsstlans N. 4, I. nadstrop. zraven štacune z mnnufakturlm blugom Fratelli Tavolatto, ('26-18) Crovzame vsako delo v zlatu, srebru in juvelah, ukor tudi popravo take robe po niaokl ceni. NaroČila se oskrbe tudi v druge kraja natančno. Občne znana zaloga Cevljarsksga blaga In usnja EDUARD-A RENZEL vls 8. Astonio nuovo tik. goip. Marini 4 C.° obstoječa že nad 30 let naznanja si. občinstvu, da ima vedno, veliko število Izdelkov vsake vrsto za goapode tu gospo. Dobroto in izvrstno blago garantirajo noštovilnl kupci, ktere si ja pridobil zadnja leta Naročila na mero, iu tudi popravese IzvrSujejo v kratkem času. (36-18) ARTUR FAZZINI, Trwl» Pftazia Caserma IV. 4. trgovina z dišavami, oljnimi barvami, šopki. Zalogu razne vrsto lak-a, kemičnih is-delkov, barvnih tvarin, esenc velika izblrka, mineralnih, vod itd. Pri vsem najniže cene I (20—20) Jožef Waidi krojač 11 gospode. Zaloga novošegne robe. Najniše cono. Dobra natančna postrežba. Corso N. 30, Trst. (20-19) Pozlatarska dela in poprave so sprejemajo v Corsia Stadion Nr. tO in via Cliioza Nr. 24 pri Petru Jazbetz. Vsa priprava za pregrinjala na oknah iu ogledala po cenah proti vsakej konkurenci. (30—19) Anton Tippel tovarna čevljarskega blaga, via Cavana N. 11. v Trstu. Naročila se tečno izvršujejo. (20-16) Jožef Pross mojster mehanike ima zalogo šivalnih strojev in primernih 3Iva 11 k Itd. Sprejme vsake vrsto popravo pri strojih, in izvršuje natančno dela svojo stroko. Naročila iz deželo so sprejemajo zu zmerno ceno. Trst - Piana Rvsario - Trst. (20-19) FILIALE IN TRIESTE »1 it r prl* Stabilimento Austriaco di credito per Commerclo ed Induitrla. VERSAMENTMN CONTANTI fianeonote: IV, šanso interesa« verso preavvia« 41 4 aisrsi *UU » « » » » I » Napoleoni: 2V,V, annuo intrresse verso preavvlso di 30 |lorni 11*/e " " * » »3 mesl "b ' • • » Banco Giro: Banconote 2'/i% sopra qualunque sonnna Napoleoni senza interes«! Assegni sopra Vienna, Traga, Pest, Bruna, Troppavia, Leo-poli, Lubiana, Hermannstadt, Innsbruck Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Flume Agram' franco spese. ' Acquisti e Vendite dl Valori, divise e inrasao coupons V,0/« prov-vigione. Antecipazioni sopra Warrants V/,'/0 interessl annuo, c '/.% nrov-vigione per 3 inesi. Mediante aportura di credito a I.ondra '/'/ provviffiona p«r 3 mesl. 0 • CffettlCv0 interesse aiinuo sinol' importo samorogu • J. pl. Trnkoczyja na mestnem trgu It. 4 v Ljubljani. (10-7) Dunaj t Dunaj j Čujte, glejte, strmite! Oskrbništvo falirane velike anglo-britllk« fabrike srebrnih Izdelkov prodaie vse izdelke zelo pod fa-briško ccno. Kdor po Ije, ali sc naroči po povzetji 7 gld. 3o, dobi prav krasno namiznino iz najlincjŠega anglo-brltilkega srebra (ki je poprej veljala 35 gld ) Vsak naročnik dobi pismeno poroštvo, da namiznimi ostane 10 let bela. 6 namiznih nožev, z izvrstno jekleno ostrino 6 pravih angl br. srebrnih vilic iz enega kosa 6 masivnih angl. br. srebrnih namiznih žlic, ' 1 težko angl. br. srebrno veliko žlico za juho. 6 izvrstnih angl. br. srebrnih podnoŽnikov, 6 angleških desertnih ploščkov, 1 izvrstna popernica in cukrovnica, 6 najlepših cizeliranih prezentir ploščkov, 6 lepih masivnih kupic za jajca, 6 najlepših angl. br. srebrnih žlic za jajca, 6 krasnih najlinejih ploščkov za cuker, 1 čajnica najlineje vrste, a krasna salonska svečnika 64 kosov. V dokaz, _da moje naznanilo. fliT nI sleparija K zavezujem se javno, če blago ni po volji, vzeti ga nazaj brez ugovora. Kdor hoče tedaj dobiti za svoj denar dobro in pristno blago, ne pa izmeček, naj se, dokler je ka zaloge, zaupljivo obrne name. J. H. Rabinovvicz Dunaj, glavna zaloga anglo-brit. fabrike srebrnih izdelkov 11. Schiffamlsgassc jo a. Prah za čiščenje zgoraj omenjenega bkiga se dobiva v večjih šklatlali pri meni. — Škatlja velja 15 kr. (6-4) Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik; JOSIP MILANIČ. Tisk. F. HUALA v Trstu.