
m 78060

SVOBODNA SLOVENIJA

Ano (Leto) XIV. (9)
No. (Štev.) 3

Mladina Im počitnice

“ESLOVENI A LI^BE

99

BUENOS AIRES.
19. JANUARJA (ENERO) 1956

Počitnic ima šolska mladina v Argen¬
tini toliko, da ne ve kam z njimi. Tudi
starši dostikrat ne vedo kam z mladino
v dolgih mesecih šolskega počitka. Če¬
mu torej premlevati to zadevo, ko so vsi
že utrujeni od tolikega počivanja. Pa je
vendar prav, da o počitnicah govorimo
in jim damo pravi pomen.

Počitnice niso isto, kot brezdelje. Če
smo vsled preobilnega dela utrujeni, na¬
vadno zadostuje par noči zdravega spa¬
nja, pa se okrepimo. Bolj, kot spanja in
brezdelja, smo potrebni spremembe. De¬
lo, okolje in zrak, kjer živimo, nam
črpa moči in nas dela nervozne, zato je
treba vsaj za nekaj časa prekiniti te
slabe vplive in dati organizmu priliko,
da se okrepi in pripravi za nove nadlo¬
ge, ki ga čakajo.

Vsi čutimo, da nam novi način življe¬
nja, v katerega smo bili vrženi* ni po
godu. Doma smo celo v Ljubljani komaj
s silo spravili skup za pergišče pokva¬
rjenega zraka. V par minutah je človek
lahko bil sredi polja in v par urah sre¬
di naših prelestnih planin. Zračne vlage
nismo poznali in vročina nas ni gnjavi¬
la. Pa smo le radi stopili kam drugam
“na spremembo zraka”: k sorodnikom

na kmete, v hribe ali pa na morje. In
kako dobro nam je storila taka spre¬
memba. Pa poglejmo sedaj naše ljudi, ki
žive po večini v velemestu. Buenosaire-
ški zrak je svetovno znan po svoji ma-
lovrednosti, pa tudi čikaški ali kleve-
landski, kljub visoki ceni dolarja menda
ne bo dosti boljši. To ozračje, polno
strupenih plinov, prahu, mikrobov, ropo¬
ta in še komarjev po vrhu, nas počasi,
pa gotovo ubija. Človeški organizem je
neverjetno trden; ustavlja in bori se
proti tem nadlogam pet, deset let, konč¬
no pa le pride trenutek, ko ne more
več. Srce, živci, želodec, jetra, ki nam
pred leti še na misel ni prišlo, da jih
imamo, nam delajo vedno večje pregla¬
vice. Prezgodaj izrabljeni stroji, ki jim
nismo dali potrebne nege, dokler so še
v redu delali!

Če že za odraslega človeka, ki je vsaj
mlada leta v boljših okoliščinah preži¬
vel, počitnice pomenijo eno najvažnejših
sredstev za ohranitev zdravja, velja to
toliko bolj za našo mladino. V tem po¬
gledu je velemestni otrok res pomilova¬
nja vreden. Zdravega zraka nima ne do¬
ma, ne v bližnji okolici. Stanovanja so
tesna, po zimi brez kurjave, po leti
neznosno vroča. Če gre otrok na cesto,
je v nevarnosti njegovo telesno in duš¬
no zdravje. In vendar mora otrok kri¬
čati, gibati se, biti nemiren, če ne, ni
zdrav, in če ne more dati duška svojim
mladim silam, bo zbolel.

če opazujemo naše slovenske otroke,
bomo med njimi našli le preveč bledič¬
nih obrazov, nervoznosti in vsakojakih
težavic, ki načenjajo mlado telo. Zdrav
otrok bi rad jedel kar brez oddiha. Na¬
ši starši se pa neredko pritožujejo, da
otroci ne marajo jesti. Izkušen mož mi
je rekel: “Doma so nas pretepli, ker
smo le preveč sitnarili za košček kruha,
ki ga je primanjkovalo, sedaj pa moram
poba pretepsti, ker ne mara ne kruha,
ne juhe in še marsikatere druge jedi
ne”. Znamenje, da z zdravjem takih
otrok nekaj ni v redu. Ne čakajmo, da
se bo zlo pokazalo v polni meri. Bolje
in ceneje je bolezen preprečiti, kakor pa
jo zdraviti.

Eno najboljših sredstev za okrepitev
mladine so počitnice, to se pravi spre¬
memba zraka, okolja, prehrane, možnost
gibanja in poštenega razvedrila. So ka¬
kor dobra injekcija, ki pomaga organiz¬
mu, da se lažje brani nevšečnosti, ki ga
čakajo.

To je vse lepo, to vsi že vemo. Toda
kako izvesti zadevo, je drugo vprašanje.
Brez težav in truda ne bo šlo! Naj tu
omenim le dva načina, ki bi se z neko¬
liko dobre volje dala izvesti: Prvič, ali
bi se ne dobilo več slovenskih družin, ki
žive na boljšem zraku po raznih delih
države, ki bi bile pripravljene vzeti “v
rejo” za kak mesec enega ali pa več po¬
čitka potrebnih otrok ? Drugič, ali bi se
ne dale organizirati večje počitniške ko¬
lonije za naše otroke: na deželi, v gorah
ali pa ob morju, kjer bi lahko večje
skupine pod primernim nadzorstvom
preživele vsaj nekaj tednov? Kaj, če bi
naše bujno nastajajoče in rastoče orga¬
nizacije vzele v svoj program tudi to

DULLESOVE IZJAVE 0 VOJNI NEVARNOSTI

Ameriški državni tajnik Dulles je v
veliki meri prekoračil mejo, ki se je na¬
vadno drže odgovorni državniki, kadar
govore o tako važni zadevi, kakor je
vojna. Na pragu 1. 1956 je Dulles na¬
ravnost povedal v posebni izjavi reviji
“Life”, da so bile ZDA v letu 1953 tri¬
krat na robu vojne. Le malo je manjka
lo, da niso začele padati atomske in
H-bombe in sicer najprej na Koreji, ko
so kitajski komunisti nameravali iti
predaleč, drugič ob višku napetosti voj¬
skovanja v Indokini, ko so kitajski ko¬
munisti mislili vdreti na pomoč Hoči-
minhu in tretjič je bilo to tedaj, ko je
Maocetung nameraval z večjimi vojaš¬
kimi ukrepi iti proti Formozi. V vseh
teh primerih bi bilo ameriško poveljstvo
tvegalo uporabo najhujših vojnih sred¬
stev in s tem verjetno tudi izbruh tre¬
tje svetovne vojne.

Odmev teh izjav je bil po vsem svetu
zelo močan. Najhujši je bil v Angliji.
Angleško javno mnenje se prestrašeno
vprašuje, ali je bila tedaj v tako težki
uri Anglija o takih ameriških namerah
obveščena in ali bi bila Anglija priprav¬
ljena iti v vojno, ne da bi bila poprej
vprašana. Vojna bi se bila sprožila v ne¬
kaj urah — angleški parlament bi ko¬
maj imel čas biti vprašan, ali je treba
iti v vojno ob strani ZDA ali ne.

Za ameriško javnost pa so imele Dul-
lesove besede poseben pomen. Težko bi
bilo verovati, da bi jih bil Dulles izgo¬
voril, ne da bil bil vprašal Eisenhowerja
za dovoljenje. Podal jih je torej tudi v
njegovem imenu. Ko je 1. 1952 Eisenho-
j wer agitiral med volilci, je bila njegova
največja “karta” ta, da je obljubljal, da
bo končal vojno na Koreji in da bo v
vsej svoji dobi vladanja ohranil mir.
Vojska na Koreji se je res zaključila, to¬
da že prvo leto njegovega vladanja je
prišlo tako daleč, da bi se bile mogle
ZDA trikrat zaplesti v vojno s Kitajsko,
to je z Rusijo.

Po 1. 1953 se položaj ni mnogo po¬
slabšal, zelo pa se slabša prav te tedne,
ko se po sovjetski pobudi zaostruje mr¬
zla vojna med vzhodom in zahodom. Le¬
tos bodo v ZDA volitve in prav lahko
se zgodi, da bodo demokrati ponujali v
imenu stranke večje izglede za ohranitev
miru kot pa bi jih mogli republikanci z
Eisenhovver jem na čelu. Dullesove izja¬
ve pomenijo, da v ZDA med to volilno
kampanjo ne smejo biti bolj miroljubne
kot pa je bil Eisenhovver 1. 1952. Eisen-
hower je ponujal mir na temelju neza¬
upanja proti sovjetom in odločne vere v
lastno moč in lastno orožje, demokrati
bi hoteli ili dalje in bi mogoče ponujali
ohranitev miru na podlag-i novih poseb¬
nih dogovorov s sovjeti. Eisenhovver je
imel v juliju 1955 konference z Bulga-
sinom in Hruščevim v Ženevi; ponujal
je drzne predloge za razorožitev in kon¬
trolo nad atomskim orožjem, toda sovje¬
ti so najprej obljubili, nato pa odkloni¬
li. Gorje, ako bi ameriški volilci verova¬
li tistim, ki bi skušali reševati mir z
vero v sovjetske obljube. Dullesove be¬
sede pomenijo tedaj, da pri volitvah
nikdo ne bo mogel obljubljati več miru
kot pa ga je mogel ohranjati Eisenho¬
vver — republikanci si ohranjajo v zu¬
nanji politiki veliko prednost pri teh vo¬
litvah.

Vojna je bila blizu in sicer trikrat v
Pacifiku. Dullesove besede tudi nakazu¬

jejo, kje je tisto področje, kjer bi ZDA
neizogibno morale v danih okoliščinah v
vojno. Še vedno je to Pacifik...

Vojna nevarnost pa danes v Pacifiku
ni tolikšna, kakor je pa blizu področju
Evrope. Anglija in Francija s težavo o-
hranjata svoje pozicije na Bližnjem
vzhodu in v Severni Afriki. Do vojske
sicer še ne more priti, toda sovjetski
valjar se počasi pomika v bližino Pa¬
lestine, kjer traja vojskovanje že ves
čas, odkar so Izraelci postavili svojo
državo.

V Londonu in Parizu si zakrivajo oči
pred tem, da bi sovjeti resno računali na
vojskovanje zaradi prask v arabskem
svetu. Toda Dulles navaja, zakaj je bi¬
lo treba misliti na vojsko v Pacifiku in
to trikrat v nekaj mesecih.

Sovjeti se ne bodo ustavili tam, kjer
bi to prijalo francoski ali angleški vla¬
di. Ko bodo pač šli predaleč, bo moral
povedati svojo besedo tisti, ki ima ena¬
ko orožje kot ga imajo sovjeti. Še med
volilno kampanjo se lahko zgodi, da bo¬
do morali v ZDA razglasiti, da zaloga
ameriških atomskih bomb krije tudi to
področje pred sovjetsko invazijo. In to se
bo verjetno moralo zgoditi, pa naj ima
London tako ali drugačno mnenje in naj
se nova bodoča vlada v Parizu odloči, da
bo skušala rešiti položaj s politiko nev¬
tralnosti med vzhodom in zahodom.

TEŽAVE FRANCOSKE LEVICE

Francoski parlament, izvoljen 2. ja¬
nuarja, se snide na prvo sejo 18. jan. in
sestaviti se mora nova vlada. Te dni so
imele glavne stranke kongrese, da bi
določile, kakšno politiko naj vodijo. So¬
cialisti so sklenili, da mora biti mož iz
njihovih vrst predsednik vlade, radikal¬
na stranka pa je ostala razcepljena še
naprej. Mendes France je namreč dose¬
gel, da je kongres radikalne stranke iz¬
ključil iz svojih vrst voditelja desničar¬
skih radikalov Faurea, ki je bil dosedaj
predsednik vlade. Socialisti in radikali
bodo morali sestaviti vlado, ki bo v par¬
lamentu imela — vsaj za sedaj tako ka¬
že — večino le, ako bodo zanjo glasova¬
li komunistični poslanci. Daši komunisti
še ne mislijo iti v vlado, bo to pomeni¬
lo, da ima Francija spet vlado “ljudske
fronte”. Francosko gospodarstvo je na
to že reagiralo; delnice so začele pada¬
ti, vrednost dolarja pa naraščati.

Ako pride do vlade ljudske fronte,
gospodarska kriza ne bi bila edina po¬
sledica take orientacije francoske politi¬
ke. V Severni Afriki kriza narašča in v
Alžiriji ter Tuniziji so francoske voja¬
ške oblasti prisiljene ohranjati red in
mir. Nova vlada bo morala takoj uredi¬
ti vprašanje avtonomije Alžirije in raz¬
širiti pogajanja s tunizijsko in maroško
vlado. Socialisti obljubljajo, da bodo
znali takoj zagrabiti vso zadevo urno v
roke, toda radikali imajo prav v Alžiri¬
ji in Tuniziji nekaj svojih največjih de¬
narnih in volilnih magnatov in ti bodo
proti temu, da bi Francija v Severni
Afriki še bolj popuščala. Komunisti pa
menijo, da se mora znati Francija čim-
prej umakniti iz arabskih dežela; ko se
bo francoski vpliv zmanjšal, bo tam na-
rastel vpliv Sovjetske zveze.

Tri stranke bodoče vlade imajo čisto
različne nazore v najvažnejšem vpraša¬
nju, ki se sedaj postavlja v parlamentu.
Pogajanja za novo vlado — tudi najbolj
levičarsko — bodo zelo težavna.

El geEtersil Arambnru hablara el 1? de sisavo
desde Entre Itios

El Primer Magistrado, general Aram-
buru, hablara el lo. de mayo a todo el
pueblo de la Republica, desde la provin-
cia de Entre Rios, con motivo de la ce-
lebracion de tres acontecimientos de
historia centenaria que no pudieron rea-
lizarse durante el regimen depuesto.

Se trata del pronunciamiento de Ur-
quiza, de la batalla de Caseros y de la
Ccnstitucion Nacional. El Jefe del Esta-
do hablara desde los balcones del Pala-
cio San Jose, en Corcepcion del Uru-

guay, que fuera residencia particular
del general Justo Jose de Urquiza.

A continuacion, en el Salon Dorado,
donde funciond la legislatura de la Pri¬
mera Confederacion Argentina, tendra
lugar un solemne acto y posteriormente,
se realizara una peregrinacion hasta
Punta Gorda, en el departamento de
Diamante, sitio en que el Ejercito Gran¬
de, al mando de Urquiza, inicio el cruce
del rio Parana, senalando asi el comien-
za de la marcha que culmind con la vic-
toria de Caseros.

Predsednik gr:tl. Aramburu bo govoril
lo v provinci Entre Kios

Predsednik gral. Aramburu se bo 1.
maja udeležil proslave treh stoletnic
važnih dogodkov, ki jih pod prejšnjim
režimom ni bilo mogoče proslaviti. To je
izjava Urquize, bitke pri Caserosu in
obletnice narodne ustave. Ob tej prilož¬
nosti bo predsednik general Aramburu
govoril z balkona palače San Jose v me¬
stu Concepcion del Uruguay, v kateri je

živel general Justo Jose de Urquiza.

V zlatem salonu palače bo nato druga
slavnost v proslavo sestanka skupščine
prve argentinske konfederacije, nakar se
bodo vsi podali do kraja Punta Gorda,
kjer je vojska pod poveljstvom generala
Urquize prekoračila reko Parana in ta¬
ko započela svoj pohod, ki se je zaklju¬
čil z veliko zmago pri Caserosu.

IZ TEB N A V TEMEN

USA: Gral Eisenhower je poslal Na¬
rodnemu kongresu v odobritev državni
proračun za prihodnje proračunsko leto.
V njem so izdatki predvideni v višini
nad 65 milijard dolarjev, dohodki pa
presegajo izdatke samo za 435 milijonov
dol. V novem proračunu so izdatki za
eno milijardo večji kot pa v sed. prora¬
čun. Za narodno obrambo je določenih
64% vseh proračunskih izdatkov.

ANGLIJA: 'Wiekham Steed, znani an¬
gleški publicist in zgodovinar, je v 84
letu starosti umrl. Od 1919-1922 je bil
glavni urednik dnevnika The Times”, od
1923 do 1930 pa lastnik in direktor revi¬
je “Reviews” of Reviws”. Od leta 1925
do 1938 je predaval zgodovino srednje¬
evropskih držav na univerzi. Pok. Steed
je napisal tudi več člankov ter razprav o
raznih političnih problemih v Jugoslavi¬
ji. — Angleška vlada je poslala nova
močna vojaška ojačanja na otok Ciper,
kjer se je terorizem grških nacionali-
tov znova razplamtel. Angleške oblasti
na Cipru so proti domačinom uvedle ka-

Revolucija bsvini In 1*® branila svobodo

Gral Aramburu je v torek obiskal me¬
sto Curuzu-Cuatia in Paso de los Libres,
odkoder je tudi govoril argent. narodu.

Omenjal je razne parole, s katerimi
je peronizem varal ljudi in sejal sovra¬
štvo med njimi. Tiste, katerim je stal¬
no zatrjeval, da brani njihove koristi,
je najbolj prevaril. Doba, ki jo je pod
tem režimom preživela država, pred¬
stavlja eno največjih duhovnih in mate-

vprašanje? Prepričan sem, da bi se u-
stvarilo lahko nekaj stalnega, tako da bi
starši lahko pravočasno računali, kam
bodo poslali svoje okrepitve potrebne
otroke.

Žrtve, ki jih bodo imeli i starši i or¬
ganizatorji, bodo bogato poplačane. Saj
gre za najlepše, kar imamo, za našo
mladino, ki jo moramo za vsako ceno
ohraniti narodu pošteno in zdravo.

rielnih prevar, kar si jih je mogoče
predstavljati. Sedanja vlada išče osnove
za trajne rešitve nacionalnih vprašanj.
Narod poziva na enobnost in slogo ter
na delo za splošno obnovo, ki je pa ni
mogoče izvesti v sovraštvu, ampak v
medsebojnem spoštovanju človeške o-
sebnosti.

Revolucija brani svobodo in jo bo bra¬
nila še naprej. Zato je revolucionarna
vlada budno na straži. Smatra za svojo
dolžnost, da na to okolnost opozori vse
tiste, ki mislijo, da se bodo pregnanci
znova mogli povrniti na oblast. Vsak
tak poizkus bodo oborožene sile že v
kali zatrle.

Svoj govor je zaključil s pozivom, da
domovina pričakuje od vseh utrditev
čednosti, ki so ključ za argentinstvo. In
to so: odgovornost, človeškost, razume¬
vanje in rodoljublje.

•fuseelino Mubiček

bo 31. januarja t. 1. prisegel kot novi
brazilski predsednik. Po očetu je češke¬
ga rodu in bo prvi brazilski predsednik,
ki ni čistokrvni Brazilijanec. Sedaj je
star 40 let ter bo tudi najmlajši pred¬
sednik, kar jih je imela Brazilija.

S svojimi starši je živel v državi Mi-
nas Geraes. Ker starši niso imeli dovolj
sredstev za njegovo študiranje, si je
mladi Kubiček moral ta sredstva prislu¬
žiti sam. Tako je bil več let telefonsko-
brzojavni uradnik. Po poklicu je zdrav¬
nik. Trdijo, da je dober katoličan.
Politično pripada najmočnejši brazilski
stranki, t. j. social-demokratski stranki,
ki pa z evropskimi social-demokratskimi
strankami nima nič skupnega. Brazilska
socialdemokratska stranke je meščan¬
ska stranka z močnimi desničarskimi
tendencami. Zaradi njegovih sposobno¬
sti ga je stranka kandidirala za župana
glavnega mesta države Minas Geraes
Belo Horizonte, nato pa za guvernerja
iste države. Na obeh mestih je pokazal
velike sposobnosti ter je veliko storil za
gospodarski razmah države Minas Ge¬
raes.

V stranki se je zavzemal za volilni
sporazum med socialdemokrati in getul-
sko delavsko stranko. S svojo zahtevo je
prodrl in je tako združil za svojo pred¬
sedniško kandidaturo vse delavske gla¬
sove. Zato so listi ob njegovi izvolitvi
zapisali, da mu je zmago priboril pok.
Getulio Vargas. Kubiček se je namreč
zelo navduševal za gospodarske in soc.
ideje pok. predsednika dr. Getulia Var-
gasa, čeprav je bil včlanjen v socialde¬
mokratski stranki.

Njegova izvolitev zato pomeni, da bo
nadaljeval gospodarsko in socialno poli¬
tiko pok. Getulia Vargasa ter jo bo sku¬
šal izvesti tudi s svojimi dosedanjimi
izkušnjami in sposobnostmi.

Po njegovi izvolitvi za predsednika
je Nacionalna demokratska unija —
Uniao Democratica Nacional — t. j.
majhna, toda vplivna opozieionalna sku-

zen batinanja. Grškim nacionalistom v
borbi proti Angležem ponujajo svoje
pomoč tudi sovjeti. Ti je pa doslej še ni
so sprejeli.

ZAH. NEMČIJA: V Zahodno Nemčije

so začeli prihajati iz Severne Amerike
prve pošiljke ameriškega orožja za obo
rožitev nemške vojske. To so začeli že
organizirati. — V Bonn je prispel new
yorški nadškof kardinal Spellman. Obi
skal je kanclerja dr. Adaneuerja, nate
pa imel razgovor s koelnskim naškofon
kardinalom Fringsom. — Willi Messer
Schmitt, znani graditelj nemških leta
pred II. svetovno vojno in med njo, je
izjavil, da bo še to leto začel izdelova
ti nove tipe letal na rakcijski pogon.

FFLiRJ: Tito je svojimi govori prot
Bagdadskemu paktu na svojem zadnjen
obisku v Etiopiji in v Egiptu, zlasti p;
po svoji vrnitvi v Beograd, zelo razpa
lil Angleže. Angleška vlada je naročil:
svojemu poslaniku v Beogradu naj stop
v zunanje ministrstvo ter v njem izroč
protestno noto zaradi napadov rdečeg;
maršala na Anglijo. Zaradi Titovih na
padov na bagdadski sporazum, s kate
rim so zahodni zavezniki postavili ob
rambno črto proti sovjetski napadalno
sti na Bližnjem Vzhodu, je nastalo veli
k°_ razburjanje tudi v Turčiji, kjer pra
vijo, da je zaradi zadržanja komunist:
Tita Balkanska zveza dejansko bre:
vsake vrednosti.

EGIPT: Predsednik vlade polkovni]
Nasser je objavil novo egiptsko ustave
Novo ustavo bodo predložili v odo¬
britev narodu dne 23. junija, ko bodo iz
volili tudi novega predsednika.

ZSSR: Predsednik sov. vlade Bulganii
je ponudil gospodarsko pomoč vsem juž
noameriškim državam. Ponuja jim indu
strijske izdelke ter stroje za petrolejski
industrijo. Tudi gospodarske strokov
njake jim ponuja. Pravi tudi, da s.
tudi drugi v njene ne.

pina, ki razpolaga z močnimi propa
gandnimi sredstvi, poskušala izvesti dr
zavni udar, da bi preprečila, da bi Ku
biček prevzel oblast. Z revolucijo je nac
demokratska unija nameravala postavi
ti na oblast vojaško junto, razpustit
parlament, vladati brez njega vsaj ti
leta m v tem času pripraviti novo usta
vo. Proti tej nameri je nastopil vojn
minister Lott ter je sam izvedel “demo
kratsko revolucijo” z edinim namenom
da doseže, da se volja naroda spoštuj,
m da novoizvoljeni predsednik Kubičel
s podpredsednikom Joaom Goulartom
prvakom delavske stranke, dne 31. ja
nuarja prevzame oblast.

Kubiček se trenutno nahaja na obiski
v raznih evropskih državah. Najprej j(
bil v USA pri Eisenhovver ju, nato je p:
po vrsti obiskal Anglijo, Francijo, Zah
Nemčijo in Italijo. Povsod je imel razgo
vore z državnimi poglavarji. V Italiji si
mu izročili visoko odlikovanje. V Vati
kanu ga bo sprejel papež.

V izjavi, ki jo je dal v Angliji, je na
glasil, da bo kot prdsednik obdržal š<
naprej v veljavi zakonsko določilo, p.
katerem je komunistična stranka v Bra
ziliji prepovedana.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 19. I. 1956

Spomenica koroških
Slovencev

RESNIČNI POMEN RUSKEGA SMEHLJANJA

Posebna delegacija slovenskih Koroš¬
cev, ki so jo sestavljali dr. Joško Tisch-
ler in Janko Janežič za Narodni svet ko¬
roških Slovencev ter dr. Franci Zwitter
in Janko Ogris za Zvezo slovenskih or¬
ganizacij na Koroškem, je pred nedav¬
nim predložila avstrijski zvezni vladi
posebno spomenico. Ta govori o narod¬
nih pravicah slovenske manjšine na Ko¬
roškem in med drugim vsebuje tudi na¬
slednje:

Žrtve avstrijskih državljanov sloven¬
ske narodnosti tekom druge svetovne
vojne so bile ogromne. Zato koroški Slo¬
venci upravičeno pozdravljamo dejstvo,
da so naše pravice posebno zaščitene v
členu 7 Državne pogodbe z dne 15. ma¬
ja 1955.

Koroški Slovenci se dobro zavedamo,
da je duh in ne črka, ki daje pogodbi
življenje. Besedilo ostane mrtva črka ,ki
je podvržena dobrohotnemu ali zlovolj¬
nemu tolmačenju, če ji manjka pravega
duha.

Pravice, ki jih vsebuje člen 7 Držav¬
ne pogodbe, smo si koroški Slovenci pri¬
borili z neupogljivo voljo do obstoja, zla¬
sti še v trdem odporu in uporu proti na¬
cizmu na strani zavezniških sil in z o-
gromnimi žrtvami, ki jih je doprinesel
slovenski narod.

Zato je le naravno, da so Aliirane in
Asociirane sile sporazumno z demokra¬
tično avstrijsko vlado vnesle člen 7 v
Državno pogodbo, ki služi tudi zagoto¬
vitvi demokratičnega razvoja v naši de¬
želi.

Koroški Slovenci pričakujemo, da bo¬
mo našli demokratično razumevanje in
dobro voljo tudi pri zveznem parlamen¬
tu, pri koroškem deželnem zboru in
predvsem pri zvezni in koroški deželni
vladi, zlasti v izvajanju določil in upo¬
števanju pravic, ki jih v naš prid vse¬
buje Državna pogodba.

Koroški Slovenci smo in bomo storili
vse, da preprečimo nacionalne razprtije.
Pripravljeni smo, da tvorimo most, ki
naj veže naroda-soseda in sosedni drža¬
vi, kar bo nov in trden element miru v
tem delu Evrope. Uspešno izvrševanje
tega našega poslanstva pa zavisi tudi od
dobre volje avstrijske države, ki mora
priznati osnovno, prirodno pravico in
težnjo vsake etnične skupine in vsakega
naroda, da hoče živeti in kulturno ter
gospodarsko napredovati. Ker smo na¬
dalje prepričani, da je vprašanje vsebi¬
ne, torej razlaga neke pogodbe, pred¬
vsem tudi pravica tistega, na katerega
se nanaša in v korist katerega je bila
sklenjena, si zato sedaj, ko so z Držav¬
no pogodbo postale veljavne tudi pravi¬
ce, zajamčene manjšinam v členu 7, do¬
voljujemo iznesti vladi svoje pripombe
in predloge za izvedbeno zakonodajo čle¬
na 7 in jo ob tej priložnosti opozoriti na
nekatere naše zahteve, ki izhajajo iz na¬
ravnega prava in so popolnoma v skla¬
du z določili Državne pogodbe.

Zatem slede vsi odstavki člena 7. dr¬
žavna pogodbe in pri vsakem so slov.
zastopniki v imenu vsega slovenstva na
Koroškem podrobno navedli svoje mne¬
nje.

Ker je pa prednja spomenica vzbudi¬
la precej neosnovano razburjenje med
avstrijskimi šovinističnimi elementi, so
slov. predstavniki priredili še posebno
tiskovno konferenco, na kateri so odgo¬
varjali na vsa vprašanja domačih in tu¬
jih časnikarjev. Tako so na primer na
pripombo nekega nemškega časnikarja,
češ da Rožam ne razumejo pismene slo¬
venščine, slov. zastopniki izjavili, da vsi
koroški slovenski listi izhajajo v pisme¬
ni slovenščini, da doslej še ni izšla nobe¬
na knjiga ali list v “vindišarskem” jezi¬
ku in da med koroškimi slovenskimi dia¬
lekti in pismeno slovenščino ni niti to¬
liko razlike kakor med posameznimi
nemškimi dialekti in čisto nemščino.

Pod tem naslovom je biv. voditelj
severnoameriške komunistične stranke
Whittaker Chambers, ki velja za dobre¬
ga poznavalca komunističnih ciljev in
metod, napisal nedavno za nedeljsko
prilogo newyorškega dnevnika “The
American Journal” članek, o katerem
pravi list v uvodu, da je zanesljiva ana¬
liza komunistične mirovne ofenzive.

“Kaj se skriva za temi komunistični¬
mi mirovnimi podvigi, za to novo komu¬
nistično masko?” To vprašanje si je po¬
stavil pisec članka sam v trenutku, ko
je nemški kancler dr. Adenauer odhajal
na obisk in razgovore v Moskvo.

Da bi mogel točneje odgovoriti na po¬
stavljeno vprašanje opozarja Whittaker
Chambers takoj v uvodu članka na

Manuilskijevo prerokovanje.

V letih 1920 do 1930 je to ime svetov¬
ni tisk skoro vsak dan objavjal. Ko je
leta 1930 nastopila sovjetska tajna poli¬
cija in prevzela nadzor nad komunistič¬
no internacionalo ter je iz tega revolu¬
cionarnega kartela napravila vohunsko
centralo, je bil Manuilski določen za iz¬
vedbo te naloge. Leta 1940 se je Manuil¬
ski pojavil v New Yorku kot sovjetski
delegat pri Združenih Narodih. Po letu
1950 ga je obilica dela prisilila, da
je končal nekaj svojih številnih ka¬
rier. Toda isti Manuilski je že leta 1931
v Leninovi šoli v Moskvi, kjer so vzga¬
jali tuje komuniste, kako pognati v zrak
tovarne in ohromiti mesta, to nalogo
opisal takole:

“Vojna do popolnega uničenja med
komunizmom in kapitalizmom je neiz¬
bežna.

Danes še nismo tako močni, da bi
mogli napasti. Toda naš čas bo prišel
nekako v 20 ali 30 letih. Takrat bomo
začeli z najbolj gromovito mirovno ofen¬
zivo, kar jih pozna zgodovina. Dajali bo¬
mo izjave, ki bodo ves svet elektrizirale
in pristali na nezaslišane koncesije. Za¬
bite in dekadentne kapitalistične države
bodo vriskale od veselja in z navduše¬
njem! sodelovale z nami v svojem last¬
nem uničenju. Kar poskočile bodo od ve¬
selja, da lahko postanejo naše prijatelji¬
ce. Ko bomo videli, da so se predale u-
spavanju, jih bomo napadli in zdrobili.”

Od Manuilskijevih 20 do 30 let jih je
zdaj že preteklo 24. Komunistična mi¬
rovna ofenziva je svet elektrizirala že v
toliki meri, da izgleda kakor cirkus, čez
noč se jim je posrečilo spremeniti duhov¬
no razpoloženje milijonov ljudi na zapa¬
hu. Obupanci so se predali novim
upom. “Ženevsko razpoloženje” je tako
mogočno zavalovalo po svetu, da sta mo¬
rala predsednik Združenih držav Eisen-
hower in podpredsednik Nixon opozori¬
ti narod naj ne dopusti, da bi njegove
nade prehitela trda dejstva, ampak, da
mora ostati še naprej na straži.

Na vprašanje zakaj so sovjeti prav

predsednikov predlog? Zdi se mi, da ta¬
ka okolnost obstoji. Kakšna pa je ta
okolnost?

Nedavno smo brali v časopih, da je ta-
koimenovani Killianov odbor prišel do
važnih izsledkov. Killianov odbor je sku¬
pina strokovnjakov, ki dajejo Beli hiši
nassvete v atomskih in njim sorodnih
vprašanjih. Kakor smo slišali, je ta od¬
bor zaključil, da bodo v petih letih Zdru¬
žene države in Sovjetska zveza sposob¬
ne uničiti druga drugo z atomskim orož¬
jem brez ozira na to, katera država bo
vojno začela. To pomeni z drugimi be¬
sedami, da je prišla atomska vojna v
slepo ulico, na mrtvo točko. S tem se je
atomska vojna sama sebe onemogočila.
Tako se je že prej onemogočila in iz¬
ključila vojna s strupenimi plini zaradi
tega, ker je postalo jasno, da vojaški u-
spehi vojskovanja s strupenimi plini ne
odtehtajo škode, ki jo na obeh straneh
povzroči taka vojna, ne pa morda zara¬
di tega, ker je tako vojskovanje strašno
in nečloveško.

To vedo komunisti prav tako dobro
kakor mi. Tudi oni ne želijo, da bi jih
atomska sila pognala v zrak in da bi
zgoreli v samo en trenutek trajajoči
eksploziji atomske bombe. To je torej
tista neizprosna okolnost, ki je danes v
ozadju obeh dogodkov, ki smo jih ozna¬
čili za prvenstvene, namreč komunistič¬
ne mirovne ofenzive in predsednikovega
predloga v Ženevi.

“Igraj na miroljubno karto!”

želja po miru tako silno prežela vse, da
se ji ne bomo mogli upirati, bomo izgu¬
bili tudi svojo obrambno moč.

Nove sovjetske metode so neka vrsta
masovne hipnoze. Komunisti izvajajo z
njimi nad vsem svetom poizkus*, ki ga
je nad psi v laboratorijih preizkusil nji¬
hov profesor I. P. Pavlov. O tem profe¬
sorju in njegovih poizkusih smo veliko
slišali v zvezi z masovno hipnozo naših
vojnih ujetnikov na Koreji.

Večina izmed nas ve, da je profesor
Pavlov vsakokrat, kadar je psu ponudi
kost, tudi pozvonil. Ko so psi zagledali
kost, so se jim začele cediti sline. Kas¬
neje je profesor Pavlov pozvonil, a ni
dal nobene kosti. Psom so se začele ce¬
diti sline, čim so zaslišali zvon, čeprav
ni bilo kosti.

Danes zvonijo komunisti zvon miru in
nam, pri tem ponujajo kost — vero v tra¬
jen mir, prepoved atomskega orožja, mi¬
roljubno rešitev vseh spornih vprašanj.
Nam se že cedijo sline. Kasneje ne bo
treba komunistom ničesar več ponuja¬
ti. Oni upajo, da se bodo nam začele ce¬
diti sline, čim bodo oni udarili v zvon
miru. Komunisti upajo, da bodo vzbudili
“tek po miru” vsaj pri enem delu zapa-
da v taki meri, da nas bodo razdvojili in
ohromili in s tem ubili v našem narodu
voljo braniti se pred komunizmom. Ko¬
munisti so namreč že davno spoznali
resničnost ciničnega dejstva, da imaš v
politiki vedno vsaj del ljudi z vso lahko¬
to za mora — kakor tudi, da je to za
končni uspeh navadno dovolj.

Svoj predlog je štavil predsednik Ei-
senhower s pristno iskrenostjo in v ime¬
nu milijonov ljudi, ki goreče koprnijo po
miru. Eisenhower hoče doseči pravi, res¬
nični mir. Komunisti pa so si postavili
za nalogo, kako se otresti bremena
ogromnih stroškov, ki jih nalaga tekma
v atomskem oboroževanju in ki jih mo¬
ra prej ali slej pognati v konkurz. Svo¬
jo trenutno slabost bi radi komunisti iz¬
koristili kot novo politično orožje v bor¬
bi proti zapadu. Komunisti so že našli
rešitev. “Igraj na miroljubno karto”, so
sklenili. Za enkrat ni niti sporazum o
prepovedi vporabe atomskega orožja
potreben. Zadosti je, če samo pokažejo
voljo, da so se pripravljeni razgovarja¬
ti o tem in drugih sličnih problemih.

En sam migljaj komunistov, da so pri¬
pravljeni pristati na to “nezaslišano
koncesijo”, jim je prinesel presenetljive
dobičke. Zdaj mislijo milijoni in milijoni
ljudi na zapadu, da so komunisti s tem
dokazali, da so za mir. Ljudje so se od¬
dahnili in začeli komunistom verjeti.

Misliti moramo na to, da se bodo
kmalu oglasili ljudje na zapadu z vpra¬
šanjem, zakaj stojimo na straži. Izgle-
dalo bo, kakor da smo mi za vojno, ko¬
munisti pa za mir. Davkoplačevalci se
bodo začeli spraševati, zakaj morajo
plačevati astronomsko visoke davke za

edaj začeli z mirovno propagando, pi-1 ob orozevanje, ko je mir na vidiku. Zakaj

Tudi možno

Znani švicarski tednik Die Weltwoche
je v svoji številki z dne 29. julija, ki pa
nam je prišla šele sedaj v roke, zapisal
v članku o Pisarniškem uradniku Molo¬
tovu tudi naslednje:

Kakor je Stalin leta 1929 potreboval
vsaj enega boljševika stare garde, ki pa
ni nujno moral biti boljševik v prvem
trenutku revolucije, tako mu je koristil
tedaj skrajno levičarski tip, ki pa sicer
to ni bil (Molotov namreč — op. ured.)
ko so od konca vojne dalje ždanov, Tito
in drugi sisili v tretjo svetovno vojno.
To, samo po sebi nasprotujočo si nalogo,
je mogel uspešno opraviti samo človek
Molotovega tipa. Sam levičar je storil
vse, kar je bilo v njegovi moči, da je le¬
vičarja Tita izrinil iz Kominforma.

sec članka odgovarja takole:

“Najprej moramo vedeti, da so ko¬
munisti marljivi učenci nemškega gene¬
rala Karla von CIausewitza, vojaškega
strokovnjaka, katerega izrek, da je “vsa¬
ka vojna samo nadaljevanje politike z
drugimi sredstvi” se večkrat navaja.
Nam ni treba čitati von Clausewitza ali
razmotrivati komunistično dejavnost v
daljni preteklosti, dovolj je, če se zami¬
slimo nad komunističnim obnašanjem v
korejski vojni, da vidimo, da je za ko¬
muniste vsa politika samo ena oblika
vojne. Tako je za komuniste mir samo
nadaljevanje vojne z nevojaškimi sred¬
stvi posebno v času, ko se jim zdi, da
morejo z najmanjšimi sredstvi doseči za
sebe največji uspeh.

Dobro je, da si tudi zapomnimo, da se
komunisti trudijo prodreti v ozadje vsa¬
kega pojava in tako razumeti njegove
vzroke in razloge. Tako odkrijejo dej¬
stva, ki so ključ njihove presoje. V se¬
danjih razmerah nam takoj pade v oči
dvoje dejstev. Eno dejstvo je, da so ko¬
munisti čez noč prešli od hladne vojne
do najbolj kričeče mirovne propagande.
Drugo dejstvo je, da je predsednik Zdr.
Držav Eisenhower na ženevski konfe¬
renci na čuden način povabil komuniste,
naj pridejo in iz zraka fotografirajo na¬
še atomske naprave pod pogojem, da
nam tudi oni dovolijo, da storimo isto
z njihovimi napravami. To povabilo
predsednika Eisenhevverja očividno ni
bilo plod neke hipne odločitve. Končna
odločitev, da se tak predlog postavi, je
padla šele po daljšem in skrbnem raz¬
mišljanju najvišjih vrhov ameriške vla¬
de.

Kakor bi se vprašal tovariš Manuil¬
ski, se moramo zdaj vprašati tudi mi:
“Ali je kje kaka okolnost, ki nam lahko
razloži ta nenavaden razvoj — komuni¬
stično mirovno ofenzivo in daljnosežen

morajo mladi ljudje k vojakom, ko ni
nobene nevarnosti za vojno?

Takšna in podobna vprašanja bodo
prav kmalu postala predmet političnih
debat. Tisti, ki govorijo o miru, bodo
kar naenkrat postali napredni, saj bodo
govorili to, kar vsak rad sliši. Tisti, ki
govorijo proti, bodo veljali za vojne huj¬
skače in zastraševalce. Medtem: bodo pa
komunisti nadaljevali s svojo napadal-
no>tjo in nihče jih ne bo pri tem oviral,
j Kdo se bo zanimal za majhne vojaške
spopade in šel reševat džungle v Laosu
ali v Nepalu, ko pa gre za to, da ohra¬
nimo svetovni mir.

Kljub temu pa naj nihče ne pričakuje,
da bodo komunisti kar na hitro pristali
na to, da se prepove atomska vojna. Ko¬
munisti ne dajejo pristankov samo iz do¬
bre volje, ampak zato, ker hočejo nekaj
pridobiti, čim prej bo imela njihova
propaganda uspeh, tem bolj se bodo o-
botavljali na kaj pristati.

Trenutni komunistični cilji

Prepoved vporabe atomskega orožja
je največji adut, ki ga nameravajo ko¬
munisti v milejšem ozračju izigrati v
svoj prid. Oni imajo v rokah tudi druge
adute. Toda vsi imajo samo en smoter:
udariti po nas pod parolo “miroljubne u-
reditve”. Kateri pa so trenutno komuni¬
stični cilji? Naštejmo jih:

1. Prisiliti Združene države, da izpraz¬
nijo svoja vojaška oporišča v Evropi,
Aziji in Afriki; 2. Nevtralizirati Nemči¬
jo; 3. Nevtralizirati na nek način For-
mozo; 4. Pripeljati komunistično Ki¬
tajsko v Združene narode.

Vse to so neizmerno važni cilji komu¬
nistične strategije. Toda vsi ti cilji so
samo manjše važnosti v primeri z nji¬
hovim glavnim ciljem — ohromitvijo na¬
še udarne moči, ki ga skušajo doseči s
tešenjem naše želje po miru. Ko bo ta

Dve pol-resnični pol-lažnjivi dejstvi

Potemtakem so nove sovjetske meto¬
de sredstvo, s katerim skušajo komuni¬
sti bistveno demoralizirati naš razum.
Sprašujem se, zakaj smo mi tako počas¬
ni pri odkrivanju tega njihovega cilja,
ki se skriva za njihovo mirovno gonjo.
Po mojem mišljenju sta za to dva razlo¬
ga. Oba sta si podobna v tem, da sta na
pol resnica in na pol laž. Vprav v tem
leži njuna moč. Ko že ne moreta nikogar
prepričati, pa ustvarjata zmedo.

Prvo pol-resnično pol-lažnjivo dejstvo
je naše naduto prepričanje, da sovjetska
industrija ni vredna nič. Oglejmo si to
stvar brez slepomišenja. Vsak industrij¬
ski sistem tudi komunistični, ki zmore
masovno proizvajati jeklo, artilerijo,
tanke, letala, atomsko orožje, ki je vsaj
enakovredno, če ne že boljše od našega,
funkcionira, če ta sistem primerjamo z
našim, bomo morda našli, da je na neko¬
liko nižji stopnji. Morda mu manjkata
sposobnost in proizvodna zmogljivost.
Čas in praksa ti napaki odstranjujeta.

Drugo pol-resnično pol-lažnjivo dej¬
stvo je naša vera, da je komunistični
imperij v težavah, v notranji krizi. Na
videz se nam morda res zdi, da je tako.
Pravzaprav je tako vedno bilo. Notranja
kriza je vedno obstojala. Od prvih začet¬
kov je bil komunistični imperij v stalni
notranji krizi. Vsak teden, vsak mesec
smo pričakovali, da se bo zrušil, kakor
bi se zrušila vsaka druga normalna vla¬
da. Vse strahotne posebnosti, značilne
za način sovjetskega življenja, kakor na
primer teror, tajna policija, surove, kr¬
vave čistke, strahote javnih sodišč, pri¬
silno delo, koncentracijska taborišča ra¬
zodevajo to stalno krizo. Noben komu¬
nistični voditelj si ni domišljal, da je
mogoče to krizo rešiti samo s komuni¬
stičnimi metodami. Vprav zaradi fega
pa je bilo zavojevanje vsega sveta ved¬
no na prvem mestu komunističnih ciljev.

Kljub temu sta notranja slabost in od
neprestane krize nastala razrvanost ne¬
izmerno povečali moč komunizma in mu
pripomogli do skoraj neverjetnih zmag
nad tistim delom sveta, ki je po svojem
materialnem bogastvu neprimerno moč¬
nejši. Jaz ne bom stavil na možnost, da
bodo notranje slabosti brez vsake zu¬
nanje pomoči povzročile propast komu¬
nizma.

Morda so komunisti prišli na nekaj
novega in je to “novo” tisto, kar se skri¬
va za njihovimi očarajočimi novimi me¬
todami. Skoraj ni mogoče verjeti, da bi
izredno sposobne in bistre glave v
Kremlju ne razmišljale na dolgo in ši¬
roko o pomenu atomske energije za mi¬
roljubne s vrhe, posebno če morejo raču¬
nati, da lahko z njo rešijo svoje ekonom¬
ske in produkcijske težave.

Poleg tega pa ruski politbiro ni po¬
zabil, kaj je rekel Lenin v najbolj brez¬
upnih dneh komunistične vladavine:
Sovjetska oblast plus elektrifikacija je
komunizem. Morda je sedanji politbiro
moderniziral to Leninovo' enačbo tako,
da se ona zdaj glasi: Sovjetska oblast
plus atomska energija — je komunistič¬
na zmaga.”

(Pregled, Free Europe Committee,
New York, Nov. 55)

ARGENTINA

Gospodarski svetovalec vlade dr.
Prebish je pred svojim odhodom v
Bangkok na sestanek OZN za pomoč
nerazvitim azijskim državam, izročil
argent. vladi načrt za ozdravitev ar¬
gentinskega gospodarstva. V njem
argentinski vladi svetuje med dru¬
gim naslednje: Koristi, ki jih prina¬
ša živinoreja morajo biti deležni ži¬
vinorejci po vsej republiki. Dovršiti
je treba težko industrijo in razširiti
industrijske obrate, ki so v zvezi s
težko industrijo. Lokomotive, vagone
in traktorje je treba izdelovati doma.
Postaviti je treba domačo papirno in¬
dustrijo in razširiti kemično industri¬
jo. Obnoviti je treba železniško o-
mrežje, podzemske železnice. Avto¬
mobilski prevozni promet naj pre¬
vzame privatni kapital. Prav tako
naj privatni kapital prevzame Aero-
lineas Argentinas. Iskanje novih pe¬
trolejskih vrelcev bo izvrševala samo
država in bo tudi sama črpala petro¬
lej. Privatnikom koncesij za črpanje
petroleja ne bo dovoljevala. Za pre¬
nos električne energije iz elektrarne
v San Nicolasu v Buenos Aires je
treba zgraditi daljnovode. Graditi je
treba še nove elektrarne. Graditi in
zboljševati je treba tudi cestno o-
mrežje. Priporočljiv je v ta namen
privatni kapital. Začeti je treba z zi¬
danjem ljudskih stanovanjskih hiš in
revidirati stanovanjsko zaščito. Po¬
večati izmenjavo blaga z južnoame¬
riškimi državami. V Severno Ameri¬
ko in Evropo je treba poslati dve
gospodarski odposlanstvi na pogaja¬
nja za najetje posojila. Zvišanje plač
je potrebno privatnim in državnim
nameščencem. Država naj opusti vsa
druga podjetja razen železnic in pe¬
trolejske proizvodnje. Iz državne
službe odstraniti nekvalificirano o-
sebje in poenotiti upravo. Počasi
opuščati kontrolo nad cenami. Cen¬
tralna banka naj dobi avtonomijo,
prav tako ostali bančni zavodi.

Med vodilne funkcionarje biv. pe-
ronistične stranke so spadali med
drugim John W. Cook, Alejandro Le-
loir, Jose Visca, Hector Campora,
Oscar Albrieu, Guillermo Kelly, Jor-
ge Antonio, Ramon Cereijo in Alfre-
do Morales, Aloe Vuletich, Espejo
in drugi. Vse te je vlada poslala
v internacijo v mesto Ushuaia na
Ognjeni zemlji. Njihov zagovornik se
je proti temu pritožil pri sodniku za
posebne kazenske zadeve dr. Botet-u,
češ, da je proti navedenim v teku
razprava in da jih v tem času ni
mogoče odvesti s  področja, za katero
je pristojno sodišče v Bs. Airesu.
Sodnik je zahtevi ugodil in odredil,
naj imenovane peronistične priporni¬
ke privedejo nazaj v Bs. As. Pravo¬
sodni minister dr. Landaburu in tu¬
di vlada sta odgovorili, da internira¬
nih peronističnih funkcionarjev ne
bodo pripeljali nazaj v Bs. As., ime¬
novani sodnik dr. Botet pa vstraja
še naprej pri svoji zahtevi, da mu
morajo internirance iz Ushuaie pri¬
vesti v Bs. Aires, da bo proti njim
nadaljeval preizkavo in zasliševanje
kot obtožencem za veleizdajo.

Mogočnega zborovanja na Kon¬
gresnem trgu, ki ga je pripravila
posvetovalna junta, se je udeležilo do
150.000 ljudi. Govorili so predstavni¬
ki posameznih političnih strank, čla¬
ni imenovane junte. Prvi je govoril
Luis Maria Bullrich kot “neodvisen
katoličan”, naslednji govornik je bil
demokrat Jose Aguirre Camara, sle¬
dil mu je socialist Americo Ghioldi.
V imenu intransigentne skupine v
radikalni stranki je bil govornik na
zborovanju Oscar Lopez Serrot. Kot
progresivni demokrat je za radika¬
lom govoril Luciano Molinas. Zadnji
govornik je pa bil predstavnik sku¬
pine unionistov v radikalni stranki
Miguel Angel Zavala. Ortiz. Listi so
v poročilih o tem zborovanju navaja¬
li, da je 6 govornikov v svojih govo¬
rih razvijalo različne misli, vse nji¬
hove govore je pa preveval skupni
ideal: demokracija.

Felix Radeglia je bil človek, ki ga
je časopisje imenovalo kot Peronove¬
ga tajnika v izgnanstvu. Potoval je
iz Paname v razne južnoameriške
države in prenašal Peronov propa¬
gandni material. Bil je ponovno v
Asuncionu. Dne 11. jan. se je s svo¬
jo ženo skušal izkrcati na argentin¬
sko ozemlje. Orožniki so ga pri tem
aretirali in z letalom prepeljali v
Bs. As., kjer ga zaslišujejo organi
Direkcije za varnost.

Po odredbi grala Aramburuja bodo
predsedniško palačo v Bs. As. preu¬
redili za otroški vrtec.

Buenos Aires, 19. I. 1956

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

'Ilovice vz Mu-veidje^

Na predlog Sveta za prosveto in kul¬
turo so ustanovili v Kranju Ekonomsko
srednjo šolo, v Ravnah pri Pivki na Kra¬
su pa splošno kmetijsko šolo.

Gospodarski svetnik ameriškega vele-
poslanstva v Beogradu James Killen je
izročil Titovi vladi ček za 6 milijard di¬
narjev, s katerim se ta dinarska sred¬
stva, ki izhajajo iz dobav pšenice in dru¬
gih predmetov v lanskem in predlan¬
skem letu, prenašajo na vlado FLRJ.
Po sporazumu z ameriško vlado bodo ta
znesek porabili za graditev avtomobil¬
ske ceste Ljubljana - Zagreb.

V Ljubljani bo meseca maja razstava
o stanovanjskih problemih. Na sestanku
»članov Stalne konference mest, ki ji
predseduje dr. Marijan Dermastja, je o
organizaciji razstave poročal predsednik
Zveze za urbanizem Slovenije arh. Ma¬
rijan Tepina.

Z odlokom predsednika zvezne skup¬
ščine so v Beogradu ustanovili komisijo
za kazensko pravo. Ob Slovencev sta
člana komisije dr. Maks Šnuderl in Ja¬
nez Hribar. Komisija ima nalogo pripra¬
viti spremembe določil v 19. poglavju
kazenskega zakonika, ki govore o kaz¬
nivih dejanjih proti narodnemu gospo¬
darstvu.

Na brežiški postaji se je novembra
meseca zgodila večja železniška nesre¬
ča. V tovorni vlak, ki je stal na postaji,
je zavozil drugi tovornik. Več vagonov
se je pri tem popolnoma razbilo, človeš¬
kih žrtev ni bilo, pač pa je bilo nekaj
železničarjev težje ranjenih.

Po uprizoritvi na prostem na lanskem
ljubljanskem festivalu so Hovanščino
postavili tudi na oder ljubljanske opere.

Komunisti doma se ob svaki priložno¬
sti radi pobahajo s trdno “zakoreninje-

ALI DOBRO GOSPODARIŠ? — Kar
nekoliko preračunaj! Ali si s tistim pre¬
moženjem, ki si ga imel lani ob tem ča¬
su lahko nabaviš danes več kg sladkorja,
mesa, več oblek in parov čevljev, ali si
moreš kupiti večji lot na istem kraju
kot lansko leto ? če to lahko storiš, po¬
tem si v enem letu povečal svoje premo¬
ženje in dobro gospodariš. Če pa za pre¬
moženje, ki si ga imel lani ob tem času,
dobiš danes manj vseh teh stvari, potem
si slab gospodar.

Dragi rojak! Ali se spomniš, da je bi¬
lo to opozorilo objavljeno že pred šesti¬
mi meseci, pa si tedaj mogoče podvomil
nad njim? če se ti je premoženje med
tem zmanjšalo, prepreči vsaj, da se ti v
bodoče to zopet ne pripeti, še je čas,
da naložiš svoje prihranke, kakor bo tu¬
di čas čez — recimo — pet let; razlika
je samo ta, da kdor prej pride, prej me¬
lje! Mnogo pametnih, varnih in donosnih
naložb se ti nudi v Argentini; dobro
premisli in preudari, katera se najbolj
prilega tvojim zahtevam in se nato čim-
prej odloči.

Če si pa v zadregi z izbiro, se obrni na
Franceta in Janeza Krištof, 25 de Mayo
533/3°, Buenos Aires, T. E. 31-6435, kjer
boš izvedel, kako svoj denar naložiš ta¬
ko, da ga vedno dobiš nazaj kadar ga po¬
trebuješ, in da ti obenem prinaša lepe
obresti!

nostjo” svojih “množičnih organizacij’
v narodu. Kako globoka je ta zakoreni¬
njenost, so pokazali “volilni sestanki”,
na katerih je bila ponekod udeležba ta¬
ko slaba, da se sestanki sploh vršiti niso
mogli. Tako beremo v ljb. “Slov. Poro¬
čevalcu”, da je bila v beltinski občini
“udeležba na zborih volilcev izredno sla¬
ba, saj sta bila izmed 15 le dva sklep¬
čna”. Vzrok za slabo udeležbo so našli
pri občinskem odboru “zaradi nepravil¬
nega odnosa posameznih uslužbencev do
državljanov”. Po poročilu lista se “dik¬
tatura posameznikov” javlja tudi v ob¬
čini Martjanci, kjer je sekretar vaškega
odbora Soc. zveze delovnega ljudstva na
zboru volilcev v Kulteču izjavil, “da naj
nihče izmed ostalih državljanov ne pred¬
laga kandidatov za krajevni odbor.”
Slaba udeležba je bila tudi v Gornji
Radgoni in v cankovski občini, kjer se
je zbora od 23 komunistov udeležil le
eden, v Rogaševcih pa od 25 le 5. “Naj¬
slabši” pa da je položaj v Turnišču,
kjer da je politično delo skoro popolno¬
ma zaspalo.

Novi občinski odbor v Ormožu je
sklenil, da bo razpustil gostinsko pod¬
jetje v bivšem hotelu Ormož, ker je ime¬
lo prevelike izgube. Poslopje misli obči¬
na izročiti v uporabo sodišču in zemlji¬
škoknjižnemu katastru. Tako bo sedaj
Ormož imel zopet sodišče.

Slovenci v

Muenos Aires

ZA SLOVENSKO HIŠO

V soboto, 7. januarja t. 1. so se na
Victor Martinezu zbrali zastopniki slo¬
venskih skupin iz vseh krajev Vel. Bs.
Airesa. Na sestanku je bilo podano po¬
ročilo o uspehih dosedanjih nabiralnih
akcij za Slovensko hišo, t. j. za plačilo
zemljišča na Ramon Falconu in za zida¬
vo prostorov, ki bi služili namenom slo-

Avtobusni promet v Mariboru je
skrajno pomanjkljiv. Saj ima mesto z
80.000 prebivalci za prevoz potnikov sa-
no 5 avtobusov, ki so pa že vsi izrablje¬
ni, saj so bili nabavljeni v letih od 1936
do 1939. Da bi zadostili vsem promet¬
nim potrebam, bi morali nabaviti 22 no¬
vih avtobusov.

Na 10. glavni skupščini Mednarodne
zveze turističnih organizacij v New
Delhi-ju sta zastopala Jugoslavijo pred¬
sednik jug. turistične zveze in podpred¬
sednik izvršnega sveta LRS dr. Marjan
Brecelj in gospodarski ataše na jug. ve¬
leposlaništvu v New Delhiju Marjan
Smole.

V Carigradu je bila nedavno konfe¬
renca predstavnikov Jugoslavije, Grčije
in Turčije za zgraditev avtomobilske
ceste Benetke, Trst - Ljubljana - Za¬
greb - Beograd - Atene - Carigrad.

Na nedavni otvoritvi razstave jugoslo¬
vanskih fresk v Rimu sta bila navzoča
prof. ljb. univerze dr. France Stele in
dr. Ivan Ribar.

Umrli so. V Ljubljani: Franc Krištof,
upok., Edo Delak, kap. v p., Roza Ma¬
rinšek, Mihael Jakopin, Josipina Gun-
drum, roj. Pirnat, dr. Anton Lampret,
Janez Gorjanc, Ivana Šuštar, roj. Kun¬
stelj, Milko Grušovnik, brzojavni moj¬
ster v p. in Karel Kovač uslužbenec žič¬
nega obrata v Slovenski Bistrici, Fran¬
čiška Kosiša, roj. Hribar, v Kranju,
Franc Hribar v Bizoviku, Vinko Jelen
na Gcmilskem, Franc Grilee, biv. trgo¬
vec in pos. v Selju ter Ivan Leskošek,
pos. in gostilničar na Bregu pri Polzeli.

Argentini

“LJUDJE”, knjiga Nar te j a Veli¬
ko  n j e,  nam kaže tega pisatelja s či¬
sto nove strani. Predvsem nam pove, da
je bil Narte Velikonja mojster slovenske
besede in resnično pravi umetnik svoje¬
ga časa. Njegove novele v tej zbirki
presenečajo po svoji psihološki globini,
dovršeni gradnji in jezikovni čistosti.

V slovenski literaturi bo prav to delo
Velikonji utrdilo sloves in pomen, ki so
ga doma skušali odstraniti in zatreti. |
Kdor bo hotel presoditi, dokod se je po -1
vzpela slovenska moderna novela v dobi
Velikonje, bo moral seči prav po tej
knjigi, ki je izšla pred kratkim pri Slo¬
venski kulturni akciji v Buenos Airesu.
Knjiga ni samo lep spomenik za deset¬
letnico smrti Velikonje, ampak je veli¬
ko kulturno dejanje v zgodovini sloven¬
skega slovstva.

Knjigo lahko naročate pri Slovenski
kulturni akciji, Alvarado 350, Ramos
Mejia, Prev. Bueros Aires, ali pa jo lah¬
ko kupite pri vseh zastopnikih založbe
in tudi v pisarni dušnega pastirstva na
Victor Martinez 50. Cena broš. izvodu
je 35 pesov, v platno vez. pa 45.

venske skupnosti v Bs. Airesu.

Sklenjeno je bilo, da je treba nabiral¬
no akcijo za Slovensko hišo obnoviti.
Ker Slovenci v emigraciji nimajo veli¬
kih mecenov in bogatih podjetnikov kot
drugi narodi, bo zopet vse zaviselo od
velikodušnosti malih darovalcev. Odbor,
ki vodi akcijo za Slovensko hišo, je pre¬
pričan, da ti mali slovenski darovalci
tudi letos ne bodo razočarali. Saj se je
lani pokazalo, da slovenski človek rad
prispeva na namene, ki so potreba nas
vseh.

Odbor za Slovensko hišo, kateremu
predseduje g. direktor Anton Orehar, se
je odločil, da bo letos na Ramon Falco¬
nu zgradil najnujnejše, kar potrebuje
slovenska skupnost: pomožno dvorano,
ki bi obsegala prostor pod glavno dvo¬
rano in bi se ob nedeljah lahko spreme¬
nila v kapelo. S tem načrti za dokončno
zgradbo Slovenske hiše ne bodo utrpeli
nobene škode, ker bo pomožno dvorano
pozneje lahko uporabiti v druge korist¬
ne namene.

Zgraditev te dvorane, ki jo slovenska
skupnost nujno potrebuje, bo stala okrog
300.000 pesov. To je vsota, ki jo bo slo¬
venska skupnost zmogla le, če bodo vsi
tudi letos tako požrtvovalni kot so bili
lani. Ta znesek bo pa treba zbrati čim-
prej, v nekaj mesecih. In to iz dveh raz¬
logov: Ker je dvorana s kapelo nujno
potrebna in ker se vrednost denarja
spreminja in bo zato vsak proračun od¬
povedal, če bi ga odbor za Slovensko hi¬
šo skušal uresničiti na daljšo dobo.

PORAVNAJTE ZAOSTALO

NAROČNINO ZA LETO 1955

Gallusov koncert
božičnih pesmi

Vsak pevski nastop zbora Gallus je
pomemben dogodek za vso argentinsko
javnost v velikem Buenos Airesu. Nam
Slovencem poživlja narodno zavest in
blaži srce, tukajšnjim domačinom pa nu¬
di izredno priložnost spoznati slovenski
narod in njegovo glasbeno bogastvo.
Tako je Gallus tudi v nedeljo 15. t. m.
s cerkvenim koncertom božičnih pesmi
odlično izvršil svoje poslanstvo. Privabil
je mnogo Slovencev in tudi Argentince
v lepo salezijansko baziliko Marije Po¬
močnice v Ramos Mejia, kjer so pobož¬
no sledili dve uri trajajočemu sporedu
19 božičnih pesmi. Zame in morda še za
katerega drugega je bil ta koncertni ve¬
čer od 19. do 21. ure pravcati božični
sv. večer. Kakor zamaknjen sem gledal
v prekrasno razsvetljeno podobo Marije
Pomočnice v glavnem oltarju, dočim je
bila vsa notranjost cerkve (razen pev¬
skega kora) odeta v skrivnostno temač¬
nost, in ob blagodonečem zvoku moder¬
nih orgel, ki so spremljale vse pevske
točke pa tudi samostojno razkazovale
svoje prelestno bogastvo, ob mehko ob¬
čutenem prepevanju solistov in mešane¬
ga zbora, ki so izvajali naše mile stare,
skoro že ponarodele, in novejše umetne
božične pesmi, sem globoko doživljal vse
skladosti božične skrivnosti v sveti bo¬
žični noči. Nič me ni motilo čebljanje in
oddaljeno vekanje navzočih otrok, na¬
sprotno, njih vik in krik se je skoro
ubrano prilegal in zlival v splošno spo¬
kojnost božičnega čustvovanja.

Spored koncerta je obsegal v prvem
delu 10 pesmi, ki so nas s svojo vsebi¬
no in melodijo pripravljale na dogodek
in vse okoliščine Jezusovega rojstva v
Betlehemu, 9 pesmi v drugem delu, ki
so nam dopovedale o Jezusovem rojstvu
in tolmačile pobožna čustva pastirjev,
Marije in Jožefa ob božjem Detetu na
slamici v Betlehemu. S tem sporedom
je Galluš skoro v celoti ponovil spored
zadnjega svojega božičnega koncerta, ki
se je vršil v isti baziliki pred 3 leti.
Nič zato. Božične pesmi v lepi izvedbi
so vedno zaželjene in učinkujoče. Tudi
sedaj je zbor navdušeno pel in vsi soli¬
sti so se dobro odrezali, šibkost moških
glasov napram polnosti ženskih glasov
je bila precej ublažena in skoro neopaz¬
na ob spretni orgelski spremljavi. Or¬
ganist je tu in tam malce zaostajal za
pevci, pa tudi dirigent je nekajkrat brez
potrebe prehitro gnal ritem pesmi in ta-

Zato priporočamo vsej slovenski jav¬
nosti, da z velikodušnim darom omogo¬
či, da bo slovenska skupnost prišla čim-
prej do svoje dvorane.

SSariloche

Planinska nezgoda. V začetku meseca
je obiskal Bariloče tajnik SKA g. Ma¬
rjan Marolt s soprogo. Med drugim je
posetil tudi Tronadorske ledenike, kjer
se je povzpel na greben, ki deli dolino
campinga od ledenika Castano Overa. Pri
sestopu mu je v strugi hudournika iz-
podrsnilo in padel je tako nesrečno, da
si je izpahnil in zlomil nogo v gležnju.
Ponesrečenca sta spravila v dolino vod¬
nik Bertoncelj in lastnik zavetišča ob le-
ledenikih Jerman. G. Maroltu želimo čim
hitrejšo ozdravitev.

OTOK BLEŠKI

Otok bleški,
kinč nebeški
kranjske zemlje ti!
Vene iz raja
te obdaja,
vse se veseli.

Vali igrajo,

ribce imajo

dobrovoljni ples,

ladja giblje

se in ziblje

nas h Kraljic nebes.

Zvrh nja srede
skale blede
stari grad je rob,
čez od grada
mutast strada
strmi Babji zob.

Kdor si tukaj,
le zaukaj
tu brez vse skrbi!
Krajna mati
v svojem zlati
draga naj živi!

ko zabrisal marsikateri lepotni užitek
(n. pr. v Sattnerjevi “Noč božična”, v
Ačkovi “Počivaj” in Premrlovi “Le spi”
in še kje drugje). Sopranska solista je
bila izvrstna, a se mora ogibati nazal-
nih tonov, ki so se hoteli vtihotapiti v
sicer lepo oblikovanje vokalizacije. Al-
tistka se je tudi to pot izkazala in naj
le še bolj izrazito podčrta nizko lego
svojega glasu. Tenorist je pel prisrčno,
a nekam boječe; naj se bolj razmahne,
razkorači in naj jo kar po fantovsko u-
reže. Baritonist ima lep, a malce preo¬
zek glasovni nastavek, naj ga razširi in
v vseh legah enakomerno izpelje, poje
naj bolj zanosno in prodorno (Mav, Sve-
tonočna blagovest). V splošnem pa vsa
čast zboru, solistom, pevovodji in orga¬
nistu, ki je spretno uporabljal lepe or¬
gelske registre in dal petju močan pov-
darek. Vsa izvedba je bila dostojna, ple¬
menita, prisrčna, učinkovita. Želimo in
prosimo, da nam Gallus polagoma raz¬
krije lepote vseh naših številnih božič¬
nih pesmi, ne le starejših in bolj pozna¬
nih skladateljev, ampak tudi novejših,
modernih, bolj svojskih in težje razum¬
ljivih ustvarjalcev. Toda ali ima le bo¬
žič svojo lepoto in pomen? Kaj pa kon¬
cert velikonočnih, koncert izbranih ev¬
harističnih pesmi? Prepričan sem, da bi
tak koncert v tukajšnjem zimskem času
imel enak uspeh, če ne še boljši.

Papež Pij XII. je prav za lanski bo¬
žič izdal daljšo encikliko o cerkveni in
nabožni glasbi. V njej odobrava vse od¬
redbe sv. Pija X., obenem pa priporoča
splošen razmah vsega glasbenega u-
stvarjanja na polju cerkvene glasbe.
Nekdanjih strogih, ozkosrčnih omejitev
ni več. Vse, kar se more uspešno upo¬
rabljati v večjo čast božjo in duhovni
napredek vernikov, naj živi in se uvaja.
S to papeževo encikliko dobiva tudi Gal¬
lus potrjenje in pravico do cerkvenega
glasbenega delovanja, obenem pa se po¬
večava naša dolžnost zanimati se za
Gallusov glasbeni razmah, ga podpirati
in pri njem pevsko sodelovati.

R. J.

NARTE VELIKONJA

Vššarska polena

In jo je ubral iz bolnišnice. Peš. Da
prihrani tisti denar. Pod rebrijo je čutil,
da ga žuli čevelj. Ogledal si je, če ga
kdo vidi, nato je sezul čevlje ter šel bos
po shojeni stezi navzgor. Počasi, opira¬
joč se z leskovko, ki jo je našel ob poti.
Solnce ga je grelo in pot mu je curko¬
ma lil s čela. Prispel je na vrh ter se
spustil po stranski stezi proti župnišču.
Obul se je spet pred vasjo. S težavo je
spravil obutev na noge, ki so mu bile
otekle in nabrekle med potjo. Toda v
glavi je čutil, da mu je minila omotica,
in potenje mu je dobro delo.

“Ali nisem dejal, da moram zaupati
v Boga?” se je razveselil. “Čisto svež
sem! Da, radi tebe bo Bog delal čude¬
že,” se je spet karal. “Saj niti bolan
nisi bil, polenil si bil svojega oslička,
ker si premalo pazil nanj. Saj niti bo¬
lan nisi bil!’.

Ko je stopil v župnišče, je Neža pri¬
hitela naproti.

“In pravkar smo hoteli po ljudi, da
Vas gredo iskat. Strežnik se je pripeljal
s kolesom za Vami. Vse je razburjeno,
kam ste izginili tako bolni!”

“Tako, tako! Jaz sem zdrav! Ali ne
vidite, da sem zdrav!” se je sukal pred
strežnikom, “če ne verujete na eni sto¬
jim, tako!” In je res sunil levo nogo

(49)

predse, čutil je žulj na desni, pa ni tre¬
nil z očmi.

“Ali so se kaj oglašali romarji za
Višarje? Zdaj pa le pojdimo na Višarje,
hvala Bogu. V zahvalo!”

“Brus se je prijavil, Mohor in Franca
sta sebe in — Matijca!”

“Matijca!” se je začudil. “Vsi trije.
Da je že prost?”

“Saj ni. še ta teden pride pred poro¬
to. Priče so dobile danes vabilo.”

“Potem bo pa res še lahko še,” je ki¬
mal župnik, “če ga prijavijo! In spodo¬
bi se pa tudi, da se zahvali. Saj pravim
zmerom, da je nedolžen!”

“In Klančar je prinesel za maše. Tam
je. In da je dolžan. Kaj jaz vem zakaj.
Maše sem zapisala za ozdravljeno ose¬
bo!”

“Za ozdravljeno osebo! Prav, prav!
Saj je tudi ozdravljena oseba!”

In je hitel z vso močjo po stopnicah.

“Četudi ni katehetskih nagrad,” se
je domislil, “denar za blagajno je pa
le nazaj! Pa sem spet obupaval. Spet
obupaval.”

36.

Čez teden se je fare polastilo neizmer¬
no razburjenje. Porota! In pred poroto
Matijec ,tožen, da je umoril svojega
strica! '

Župnik je izpostavil Najsvetejše in
zgodaj bral mašo, med mašo se je obrnil
in dejal:

“Tako, zdaj pojdete. Sveto je vaše
opravilo, sveto, sveto. Greste častit Bo¬
ga in mu slavo dajat s pričevanjem re¬
snice. Ne boj se priseči, to je sveto o-
pravilo! Govori resnico in izpričuj Bo¬
ga. Boj se laži! Kar veš, povej, česar ne
veš, ne govori! Tako! Pojdite! In vsak¬
do, ki bo vprašan, odgovori, kakor da
si sam v sodbi v dolini Jozafat in da
sede apostoli za porotnike in sam Bog
vodi besedo. Molite, da se najde resnica
in se da božji pravici zadoščenje! V do¬
lini Jczafat, tam boš sam svoja priča
in ne boš lagal in te bo tožil skušnjavec
in te bo branil angel varuh. Glej, da te
bo mogel braniti s tvojim lastnim pri¬
čevanjem! Sveto je vaše opravilo, dajte
z njim slavo Svetemu! S prisego ga po¬
časti, z resnico ga poveličuj, s pravico
ga izpričaj. Amen!”

Kakor da so pri pogrebu, je bilo v
cerkvi. In tudi če sta šla dva skupaj, sta
vso pot molčala. Molčala je tudi četa
radovednežev, ki so šli poslušat.

Klančar je šel poslušat. Ni mogel pre¬
stati. Usoda Matijčeva, ki je grešil nad
njim v mislih, ga je skrbela. In nekje
spodaj v skrivnem kotičku srca mu je
še glodal dvom. “Če je res tako hinav¬
sko in zvito umoril botra, potem, po¬
tem —” Niti izgovoriti si ni upal, pa
je zamahnil z roko in otepel. “Stran,

skušnjavec! Tudi od te strani me ne
dobiš!”

Preril se je v porotno dvorano, ko je
predsednik senata vprašal Matijca po
prebrani obtožnici:

“Kaj pravite, Matijec Mohor, na to ob¬
tožnico?”

Matijec je vstal, stopil z omahujočim
korakom naprej ter dejal z drhtečim,
toda visokim glasom:

“če bi Kristus stal pred menoj, bi mu
rekel: Skušnjavca si dopustil, da me
preskuša kakor Joba. Reši me ga kakor
si Joba! Da sem nedolžen, ne morem
dokazati. Niti moj zagovornik ne veru¬
je v mojo nedolžnost.”

In je sedel in smrtni znoj mu je stal
na čelu.

Strašno razburjenje se je polastilo
dvorane.

Klančar je videl, kako je prestrašen
zmajal z glavo zagovornik in kako se je
nasmehnil državni pravdnik.

“Dobro igra!” je dejal mlad fant z
naočniki poleg njega. “Dobro sta se zgo-
vorila z zagovornikom. Zdaj ima zago¬
vornik vsaj lahko stališče!”

“Kako lahko? Vse mu je pokvaril!”
je trdil sosed.

“No, boš že videl!” je vztrajal prvi.

“Vse mostove si je podrl!” je trdil
drugi.

Klančarju je šumelo po glavi kakor v
čebelnjaku po teh besedah. “Ali je re¬
snica res takšna, da je niti dva učena

ne gledata enako? Pa naj jo vidijo po¬
rotniki! In če dokažejo, da je hinavec,
da je hinavec in lažnik in kliče Kristu¬
sa za pričo?” — Spet ga je tresla zo¬
na ob sami misli, da se morejo ljudje
tako lagati. “In če je Matijec hinavec,
kako šele žena, ki se me boji.”

Trpka misel mu je grizla v dušo. Po¬
navljal je prisege za pričami, ki so pri¬
hajale v dvorano.

Prišel je Mohor in povedal, da je res
videl Matijca, ko je odpeljal na njivo,
in šele potem, ko je prišel klicat Tineta.

Prišla je Franca, upadla in z omahu¬
jočim korakom in ponovila izpoved in
povedala, kako je Matevž pred njo po¬
vedal o njivi.

“In je lagal o meni!” je vzkliknil
Matijec.

Zagovornik se je premeknil na sede¬
žu, kakor da ga je pičila osa.

“Da, lagal!” se je obrnila Franca pro¬
ti njemu. “Vem, da je lagal! Samo oče
so mu rekli! In če mislite, gospodje, da
je Matijec kriv, se motite. Prisegam,
da je nedolžen!”

Klančar se je zavedel v svojih mislih:
“Ona, Franca, veruje vanj, ti ga pa
sumničiš!”

“Ali je res, oče?” je povzel predsed¬
nik besedo.

“Res, samo jaz sem rekel Matevžu!”
je dejal Mohor.

(Nadaljevanje v prihodnji številki)

Strem 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 19. I. 1956

SLOVENCI

Anglija,

Vse naročnike Svobodne Slovenije v
Angliji prosimo, da plačajo naročnino
na naslov. Rev. Ignacij Kunstelj, Ma-
rillac Sanatorium, Warley-Essex. Naroč¬
nina znaša za pošiljanje z navadno po¬
što 2 funta, za pošiljanje z letalsko po¬
što. pa 3 funte. Na istem naslovu tudi
lahko naročite Zbornik-Koledar Svobod¬
ne Slovenije za leto 1956.

Norveška

Zahvaljujemo se Vam za redno poši¬
ljanje Vašega lepega lista Svobodna Slo¬
venija. Upamo, da nam ga boste pošilja¬
li tudi v prihodnjem letu. Zelo radi bo- I
mo brali tudi Vaš Zbornik-Koledar, če
nam ga boste poslali.

Voščimo Vam vso srečo in še večji raz¬
mah Svobodni Sloveniji v novem letu.

Anton Ficko z družino

USA

“Slovenski oder” v Clevelandu je tudi
letos pripravil igro za običajno vsakolet¬
no prireditev Lige kat. slovenskih Ame-
rikancev. Prireditev je začel Matt. M.
Intihar z govorom o namenih Lige, na¬
kar je Slovenski ameriški oktet zapel več
slovenskih in eno ameriško pesem. Sledi¬
la je glavna točka prireditve, uprizoritev
zabavne tridejanje “Težke ribe” v režiji
Milka Pusta. Med igralci je v igri zopet
nastopil Karel Mauser. Med odmorom je
spregovoril o delu, potrebi in namenih
Lige dr. Miha Krek. Zavzemal se je zla¬
sti za tiste begunce, ki so še vedno po
taboriščih v Evropi. Prosil je vse, ki jim
je mogoče, da se priglasijo kot sponzorji.
Med odličnimi gosti je bil navzoč tudi
škof dr. Rožman.

Stanje voznega parka v Buenos Aire¬
su je bilo 19.12. naslednje: tramvaj: za
uporabo 1077 vozov, neuporabnih 246 —
81.4% uporabnih, troleybusi: 604 - 165 -
78,54%, podzemeljska: 276 - 26 - 91.30%,
omnibusi: 1109 - 530 - 67,66%.

Stanje tramvajskih prog je bilo isti
dan naslednje: dobrih 78 km, srednjih
276 km, slabih 112 km, zelo slabih 26
km. Popravilo 136 km slabih in zelo sla¬
bih prog bo veljalo 136 milijonov pesov.

Jug. produkcija je po uradnih statisti¬
kah leta 1955 porastla za 16%; produk¬
cija kemične industrije za 31%, kovin¬
ske za 19%, električne energije za 24%,
produkcija papirja za 20% in petroleja
za 18%

“Da, nam ubogim zemljanom bi bilo
kaj takega težko doseči. Verjetno je, da
bi bilo sploh nemogoče. Za Fanu-du pa
to ni tako nemogoče, saj prvič govore
vsi en in isti jezik. Pri njih pač ni bilo
babilonske zmešnjave jezikov.”

Pa tudi divu so vedno imeli priprav¬
ljene cele kopice vprašanj. Največ vpra¬
šanj se je seveda tikalo tistih pojasnil,
ki so jih zemljani dali visokemu svetu.
Kdo pravzaprav predstavlja vzhodni
blok? Kdo zahodni? Kako je to mogoče,
da Barka-du niso mogli izvesti skupne
osrednje vlade na zemlji? Ta bi vendar
lahko ustvarila harmonijo in lepo soži¬
tje med obema blokoma.

Nekega dne so velikani prinesli slike.
Prav majcene stva.rce. Pa so projicirali
te male diapozitive v stokratni poveča¬
vi kar na vso steno v sobi.

Brandeis je ostrmel. Videl je posnetke
iz skoraj vseh dežela na svetu. Velikan¬
ske elektrarne, jezove, vhode v rudnike,
pa tudi gozdove, in to vseh vrst: ameri-
kanske, evropske, subtropske, in džun¬
gelske gozdove vročega pasu. Pokazali
so mu egipčanske piramide, fotografije
velikanskih pristanišč v New Yorku in
Londonu, pa tudi rotterdamsko, ham¬
burško in genevsko pristanišče.

Brandeis je moral nato velikanom

PO SVETU

Igralci dramatskega društva “Lilija”
so 4. decembra postavili na oder Slov.
doma v Clevelandu Geržinčičevo opereto
“Miklavž prihaja”.

Pevsko društvo “Slovan” v Clevelan¬
du je za 20. letnico svojega obstoja pri¬
redilo koncert. Na sporedu je bila tudi
spevoigra “Kovačev študent”.

V Clevelandu se je ustanovil odbor
znanih ameriških pravnih strokovnjakov
in zastopnikov raznih narodnosti, ki se
zavzema za to, da bi se spremenil sedaj
veljavni imigracijski zakon. Deputacija
tega odbora je v tej zadevi odšla tudi po¬
sredovat v Washington. V njej je bil tu¬
di Anton Grdina.

Ameriško - slovenski radio klub v Chi¬
cago, ki ga vodi dr. Ludvik Leskovar,
je praznoval 5. letnico svojega obstoja
z veliko družabno prireditvijo.

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI

Svobodna beseda. December 1955. Vse¬
bina: Ob zaključku leta 1955 (An);

Prvi december (Rudolf Žitnik); Božič¬
ni pozdrav in voščilo Narodnega odbo¬
ra za Slovenijo; Odkod izvira sedanji
komunizem (Dr. Celestin Jelenc); Tito
jih danes ovira (T. P.); Nekaj o sindi¬
kalizmu (Martinov); Milovan Djilas in
“tretja pot” (C. J.); Kako sodijo Tito¬
vo politiko tujci; Kako je nastala seda¬
nja slovensko-hrvaška meja (L. Š.); Ki¬
tajska modrost; O prostovoljnem poso¬
jilu; Odgovor Jugoslovanskega kluba
na pismo dr. Celestina Jelenca.

Svobodno besedo izdajajo člani Slo¬
venske demokratske stranke in kot iz¬
javlja uredništvo ni glasilo stranke, am¬
pak je odprta vsem, ki želijo demokra¬
tizacijo doma.

USA bodo v bližnji prihodnosti proda¬
le na vseh svetovnih trgih precejšnje ko¬
ličine mlečnih produktov, zlasti surove¬
ga masla, po izredno nizki ceni. Nujnost
prodaje — nakopičenje ogromnih zalog.

ZSSR bo s povečanim pridobivanjem
zlata kmalu dosegla Južno Afriko, ki
pridobi letno 14. mil. unč (1 unča — 28
gr.). Tako bo ZSSR dosegla tretjino ce¬
lotne svetovne produkcije. Trenutna za¬
loga zlata v ZSSR znaša 200 mil. unč.

Znana American and Foreign Power
Company je v New Yorku objavila, da
je pred nedavnim prejela nakazilo vseh
čistih dobičkov njenih podružnic v Ar¬
gentini od leta 1947 dalje.

V Rimu sta podpisali dogovor Avstri-

razlagti pomen velikanskih jezov in do¬
linskih pregrad. Pa so velikani bili tako
začudeni, da se niso mogli vzdržati glas¬
nih vzklikov. “Takšne množine vode!”
je navdušeno vzklikal Gašper.

Zemljanom se je zdelo, da je bila ve¬
čina posnetkov napravljena iz višine
kakih tri sto do štiri sto metrov.

“To je torej skrivnost letečih krožni¬
kov,” je mirno ugotavljal Brandeis. “Se¬
daj vemo tudi, zakaj je toliko ljudi, ki
so jih vendarle videli, vedno trdilo, da
so leteči krožniki mirno obstali v zraku
za nekaj časa in nato zopet odleteli na¬
prej. Bili so to iz daljave vodeni foto¬
grafski aparati. Glejte — ta slika pa
kaže dolinsko pregrado v Dnjeprope-
trovsku. Rad bi vedel, zakaj imajo Mar¬
sovci piramide? Sto, stoj, kaj pa je to
tukaj?”

Chris je sliko takoj spoznal: “Hi-
rošima! In tu sedaj slika mesta Naga¬
saki. Toda te slike so morale biti posne¬
te prav kratek čas za tem, ko sta atom¬
ski bombi nad mesti eksplodirali. Aha
— sedaj bomo dobili pa mi po glavi.
Glejte, to je pa naše atomsko preizkuše-
vališče El Alamo.”

Sledile so slike drugih ameriških pre¬
izkuševalce. Dokaj je bilo takih, ki jih
niti Chris ni poznal. Prikazala se je tudi

ZAŠČITA IN ZAVAROVANJE
HIŠNEGA OSEBJA

Dne 2. januarja je začasni predsednik
general Aramburu podpisal dekret - za¬
kon, ki ureja zaščito in zavarovanje hiš¬
nega osebja ali služinčadi in ki bo stopil
v veljavo 1. maja 1956. Doslej so za to
osebje veljala le skromna določila o tri¬
najsti plači, o tedenskem odmoru in let¬
nem dopustu. Novi zakon pa ureja vsa
vprašanja, razen vprašanja plač, kar se
bo uredilo posebej. Zaenkrat velja svo¬
bodni dogovor.

Nova določila veljajo samo za osebe
moškega ali ženskega spola, ki so zapo¬
slene v hišnem gospodinjstvu najmanj
mesec dni in delajo več kot štiri ure na
dan. Ne spadajo med hišno služinčad:
sorodniki gospodarja, ki delajo v hiši, o-
sebe, ki so najete, da skrbijo za bolnike
in šoferji. Kot hišno služinčad se ne sme
zaposliti oseb pod 14 let starosti. Če na¬
jame gospodar kot hišno služinčad po¬
ročeni par, mora biti plača dogovorjena
za vsako osebo posebej.

Hišna služinčad, ki stanuje skupaj z
gospodarjem (sin retiro) ima pravico na:
a) nočni počitek, ki mora trajati nepre¬
trganih devet ur in poleg tega tri ure po¬
čitka med dopoldanskim in večernim de¬
lom, b) tedenski odmor, ki traja celih 24
ur ali pa dve polovici dneva (od 15 ure
dalje), c) letne počitnice, ki trajajo 10,
15 ali 20 dni (z ozirom na službena le¬
ta); d) v primeru bolezni plačani bole¬
zenski dopust do 30 dni na leto in brez¬
plačno zdravniško pomoč; e) opremlje-

ja in Italija o vseh zadevah prometa
skozi Trst. Posebna komisija s sedežem
v Trstu bo sproti reševala vse novona¬
stale probleme.

Število brezposelnih v Avstriji je kon¬
cem oktobra znašalo 77.791 oseb.

Celotni promet žitaric na svetovnem
trgu je v obdobju 1.7.1954/30.6.55. zna¬
šal 38.282 mil. ton, od katerih odpade
76% na izvoz iz naslednjih držav: USA,
Kanada, Avstralija in Argentina.

Madž. min. za zun. trgovino je objavi¬
lo, da se je zadnje čase silno povečalo
trgovanje Madžarske s kapitalističnimi
deželami. Posebno se to opaža v odnosih
z Nemčijo, Francijo, Finsko, Grško, An¬
glijo, Brazilijo; Čilom, Paragvajem in
Ju^no Afriko.

Trg. delegacija rdeče Kitajske je od¬
potovala v Saudovo Arabijo v svrho
vzpostavitve trg. odnošajev med obema
deželama.

Angleška avtomobilska produkcija bo
precej zmanjšana. Tako je Austin Mo¬
tors 18.000 delavcem sporočil, da bodo
lahko delali samo štiri dni tedensko, dve
drugi firmi pa, med njimi Rooetos, pa
bosta odpravili vse nadure.

VSEM SLOVENCEM

sporočam, da Pension "BALKAN"

v Miramaru tudi letos nudi roja¬
kom med počitnicami domačo
hrano s solidno postrežbo in po
zmerni ceni.

Se priporoča

Dušan Simonovič

CALIE 24 Y 43
Miramar FNGR

slika Armitage tovarn. Bila je tako jas¬
na in razločna, da je Maksina vzkliknila
od začudenja, ko jo je videla. Slike na¬
slednjih tovarn — bilo jih je nad deset
— ni nihče mogel razpoznati.

“To so pa najbrž tovarne v Rusiji,” je
menil Brandeis. “Kaj pravite koliko mi¬
lijonov dolarjev bi plačal Washington,
ako mi mu ponudili take slike v nakup?
To ti je špijonaža in pol!”

Naslednji dan se je zgodilo nekaj, kar
jih je v tem mnenju še bolj utrdilo. Zem¬
ljanom. se je zdelo že samo po sebi u-
mevno, da so trije velikani prišli zju¬
traj vsak dan ob istem času. Vadili so
že zdavnaj ni bil več v sobah. Zemljani
nato z njimi upravljanje brogosov. Pouk
so napredovali že toliko, da so mogli
delati “sclopolete”, kakor je to imeno¬
val Chris. Pri tem so leteli Miha, Ga¬
šper in Boltežar oh njih in jih dobesedno
po vojaško komandirali. Bil je to res
veličasten šport. Posebno je uživala ob
tem Maksina. Njej letanja ni bilo nik¬
dar dovolj. Njen sen — Alicija v čudež¬
ni deželi — se je končno vendarle ures¬
ničil, pa še mnogo lepše in veličastneje,
kakor je to kdajkoli prej doživela v sa¬
njah. Dvigniti se je mogla v zrak, se gi¬
bati v njem svobodno, obračati se sem
in tja in počasi spuščati na zemljo. Mo¬
gla je švigniti naprej tako hitro, kakor
najhitrejši dirkalni konj. Ob takih tre¬
nutkih jo je prevzemalo neznansko ob
čutje, podobno uživanju popolne svobo-

no in higijenično sobo); f) zdravo in za¬
dostno hrano in g) eno uro na teden za
izpolnitev verskih dolžnosti.

Tista služinčad, ki ne stanuje v gospo¬
darjevem stanovanju (con retiro), pa u-
živa samo pravice, ki so zgoraj omenje¬
ne pod b) in c).

Po 90 dneh službe je mogoče delovno
razmerje tako s strani gospodarja, ka¬
kor tudi s strani služinčadi razveljaviti
samo s predhodnim obvestilom (previo
aviso), ki znaša 5 dni do dveh let službe,
in 10 dni nad dve leti službe. V tem ča¬
su ima služinčad pravico do dveh prostih
ur na dan za iskanje nove službe.

Tista služinčad, ki je bila odpuščena iz
službe po enem letu nepretrganega služ¬
bovanja, ima pravico do odškodnine v vi¬
šini polmesečne plače v denarju za vsako
leto službe.

Dalje ima hišno osobje pravico na tri¬
najsto plačo kot ostali delavci.

Hišno osebje mora imeti delavsko
knjižico, v kateri so vpisani razni podat¬
ki, med drugim tudi dogovorjena plača
vse dotedaj, dokler je ne določi oblast.

Od 1. maja 1956 dalje bo vse hišno
osobje pokojninsko zavarovano.

DRUŠTVENI OGLASNIK

Redni letni občni zbor Društva Slo¬
vencev v Buenos Airesu bo v nedeljo 29.
januarja t. 1. ob deveti uri dopoldne.
Odbor vabi vse člane in članice, da se
vsi udeleže občnega zbora. Vsaj enkrat
na leto, naj se vsi člani zbero, da tako
pokažejo svoje zanimanje za društvo, da
odobre predloge in sklepe, ki so potem
obvezni za vse članstvo.

Kdor se iz tehtnih razlogov občnega
zbora res ne bi mogel udeležiti, naj v
društveni pisarni v teh dneh dvigne po¬
oblastilo, s katerim more pooblastiti
drugega člana, da ga na občnem zboru
zastopa z vsemi pravicami.

OBVESTILA

Izlet v Tigre, kamor se je namenila
naša šolska mladina 15. t. m., je zaradi
slabego vremena preložen na nedeljo
22. t. m.

Počitniška kolonija za deklice. V ča¬
su od 16. februarja do 6. marca bo pri

čč. slovenskih šolskih sestrah na Pater-

SL0VENSKA BESEDA

vljudno vabi na zabavno

PREDPUSTNO PRIREDITEV
dne 28. januarja t. 1. ob 20 uri

v prostorih kluba Excelsior,
Calle Patrieios 457
v Santos Lugares.

Slovensko petje, srččolov, Harmony
Jazz in ples.

Bogati dobitki umetniške in porabne
vrednosti.

Dohod: Železnici: FNGSM in FNGU,
omnibusa 123 in 169; kolektivi: 19,
6, 143; tramvaj: Federico Lacroze.

Vabi Odbor

Slovenskim turistom se priporoča

"HOTEL LIMA”

JUAN MURGIČ
Perilo Moreno 1099
SC de Bariloche

•

Letošnje sezonske cene: Stanovanje z
zajutrkom $ 15.— na dan, hrana
$ 12. — (kosilo ali večerja), celoten
pension $ 40.—

de. Prav zato je zapopadala vse hitreje
kakor oba moška. Škoda je bilo le, da so
divu po takih vajah brogose vedno od¬
nesli s seboj.

To jutro pa — čudno! velikanov sploh
ni bilo.

“Kakšna škoda!” je vzdihnila Maksi¬
na, ‘tako zelo sem se veselila na moj
brogos in na polet.”

“Jaz pa sem se veselil, da bom sku¬
paj z mojim dragim starim Mihom,” je
godrnjal Chris, “ali ni čudno, kako smo
se navadili na te tri velikane? Kakor
stari prijatelji so nam.”

Tedaj šele je Brandeis zapazil, da le¬
že v sobi na tleh trije bregosi.

“Kako so pa ti brogosi zašli v sobo?”
je začuden vprašal.

“Bcgve koliko časa ležijo že tukaj?”
je menila Maksina. “Saj je Tulma da¬
nes na vse zgodaj tu pospravljala. Naj¬
brž jih je ona prinesla s seboj.”

“Ne, nikakor ne,” se je oglasil Bran¬
deis. “Ko sem pred kakimi petimi mi¬
nutami stopil v sobo in položil tjakaj
svojo beležnico, tu na tleh r,i bilo še
brogosov, sicer bi stopil nanje. In ven¬
dar ni živa duša prišla v tem času k
nam v sobo.”

Pcbledel je nekoliko in strmel je iz
priprtih oči v zid, zamišljen. Videti mu
je bilo, da je ostro razglabljal.

“Tega tudi jaz ne razumem,” je menil
Chris, “toda, če so brogosi že tu, zakaj
ne bi napravili kratek poizkusni polet?”

ESLOVEMA LIBRE

Redaccion y Administracion:
Victor Martinez 50, Buenos Aires,
Argentina

nalu počitniška kolonija za deklice. V
poštev pridejo deklice v starosti od 9. do

12. leta. pogojno pa se sprejmejo tudi
prijave za deklice od izpolnjenega 8. in

13. leta. Oskrbovalnina znaša 10 pesov
dnevno.

Prijave sprejemajo: Pisarna Društva
Slovencv, Dušnopastirska pisarna ali u-
čiteijstvo, ki vodi slovenske tečaje.

Slovenska kulturna akcija priredi v
petek dne 27. januarja 1956 filmski ve¬
čer. Predvajan bo francoski film “Les
visiteurs du Soir — Večerni gostje.”
Film je delo znanega francoskega reži¬
serja Marcela Carneja, v glavnih vlo¬
gah pa nastopajo: Fernand Ledoux,.

Alain Cuny, Arletty in Marie Dea. Film
podaja vsebino srednjeveške legende in
ponuja poskus, kako izenačiti srednje¬
veško mistiko z moderno.

MEDDOBJE, II, 4. in 5. štev. izide:
koncem tega mesca. — SKA.

Izlet Družabne pravde v Montevideo'
bo za pust. Prijavite se na naslov: Šest
J., Suarez 123 (Boca), Capital Federal.

Don Bosco. Zadnjo nedeljo 29. januar¬
ja t. 1., na praznik sv. Frančiška Ša¬
leškega, bo ob petih popoldne v cerkvi
Marije Pomočnice v Ramos Mejia letni
shod slovenskega salezijanskega sotrud-
ništva. Vsi prijatelji salezijanskega de¬
la vljudno vabljeni!

Br. LOJZE BERCE

kirurg in zdravnik Instituta za
prebavne organe in jetra, ardini-
ra vsak torek in četrtek od pol
šestih do osmih in ob sobotah od
treh do šestih popoldne
v kliniki Once,
RIVADAVIA 3434, CAPITAL
Roengten in laboratorij
Telefon ordinacije 62 - 5004
Telefon za nujne slučaje 71 - 0171

Pakete za Evropo

in vsake druge vrste paketov, kakor
tudi zdravila, najbolje in najceneje
pošilja

Zdenka Maleeak

Charcas 769 - Hotel Pacifico
T. E, 31 - 8788 - Buenos Aires, eno
kvadro od Floride in San Martin —
blizu Retira

dnevno od 15. -19. ure, ob sobotah
od 10. -13. ure

Pismena naročila, kakor tudi denar
pošiljajte po giro postal ali
z bančnim čekom na
ZDENKA KALEČAK — Casilla de
Correo 340 — Buenos Aires
Vsi paketi so zavarovani. Paketi
prispejo v roku 20 dni.
Zahtevajte cenik!

'Peter Stant

CONTADOR PUBLICO NACIONAL
TRADUCTOR PUBLICO
GRANADEROS 61
T. E. 66-0818

“Prav imaš,’ je pokimala Maksina in
si začela takoj pripasovati brogos.

“Trenutek, trenutek, prosim,” jo je
prekinil Brandeis. “Tu nekaj ni v redu!
Saj ne moremo kar tako z zavezanimi
očmi iti mimo zakona o vzroku in učin¬
ku.. Odkod so mogli priti brogosi v so¬
bo?”

“To vprašanje vsekakor ima svojo
upravičenost,” je zagrgljalo v najbolj
globokem basu. Bil je brez dvoma Bol-
težarjev glas, ki je pa donel izpod ka¬
kih sedem metrov visokega stropa.

Vsi so se ozrli kvišku. A niso videli
ničesar.

“Na strehi sedi,” je menil Chris.

“Protidokaz bo takoj doprinešen,” je
zaorglal Boltežar.

Nenadoma so zagledali njegovo roko,
njegovo desnico, ki je visela prosto v
zraku. Pogled je bil tako strahoten, da
je Maksina zaprepadena zakričala.

“Zakaj tak glas?” je vprašal Boltežar.
“Saj je glava tudi tukaj!”

Tedaj so zagledali še njegovo glavo s
čepico in njegove oči so zrle vanje...

Brandeis je hitro planil tri korake na¬
prej. Bil je v sredi sobe, ko se je vzpel
kvišku. “Stopala imam”, je zaklical.
“Dotaknil sem se njegovih nog!. Res, ni
to nobena zrcalna slika, v resnici je tu¬
kaj. Odet je z nečem-Pa to ni

nober.a tkanina! Je.tako nežno kot dih
— komaj sem mogel zaznati s prsti.”

(Nadaljevanje v prihodnji številki)

Nekaj Iz gospodarskega življem J a

« E E R O P A K ”

CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje
T. E. 30 - 5224 Buenos Aires

pošilja v domovino iz svojega skladišča v Trstu vsakovrstne pakete
z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice
za vinograd in podobno.

Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine.
Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬
tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo
iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani.
Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30
Naročila in denarna nakazila pošiljate na:

EUROPAK  - CANGALLO 439, o!. 119, 1-er. piso - Buenos Aires

LOUIS DE WOHL (39)

Zemlja je ostala za nami