KATOLJSK CERKVEN LIST.
D»nie» izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. «0 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr.. za eetert leta 1 gld. 30 kr i tukarmci sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za eetert leta 1 gl.; ako zaaene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXV.
V Ljubljani, 25. vel. serp. 1882.
Ust 34.
Posvetitev božjemu Sercu Jezusovemu.
Serce moj'ga Jezusa, Sveti vir usmiljenja! Sprejmi naša serca v dar, Vareh naš in gospodar!
Odpev: Tebi vse posvetimo, Svojo dušo in telo; Kar imamo in kar smo, Vse naj večno tvoje bo.
Serce Sina Božjega, Tempelj ognja svetega! Molimo ponižno Te, V svoje nas zapri Serce.
Odpev: Tebi vse posvetimo itd.
Serce Kralja našega, In pastirja zvestega! Tebi se podveržemo, Tvoja zvesta čeda smo. Odpčv.
Serce naš'ga Stvarnika In Očeta skerbnega! Tebi se darujemo, Tvoji biti hočemo. Odpev.
Serce Odreš'nikovo, Si nas pekla rčšilo; Varuj nas v nevarnosti, Da se kdo ne pogubi. Odpev.
Serce polno milosti, K tebi pribežimo vsi, Zveza, s Taboj sklenjena, Vekomaj naj ne neha! Odpčv.
S. Frančiška Grizoldova.
Sporočilo
bratovšine za vedno češenje presv. Rešnjega Telesa in za opravo nbožnih cerkev v Ljubljanski
škofiji.
(Dalje.)
19.	Cerklje pri Kranj i: 2 mašni srajci, 6 humera-lov, 2 prepasa, 1 pridigarsko štolo.
20.	Šenčur pri Kranji: 2 beli blazinici za masne bukve.
21.	Šmartno pred Kranjem: 1 plašček za ciborij.
22.	Smlednik: 1 bel pluvijal.
23.	Preddvor: 1 burzo za obhajila, 2 koretlja.
24.	Križe pri TeržiČu: 1 velum.
25.	Kovor: 1 obhajilno burzo.
26.	MavČe: 1 velum, 2 koretlja, 2 mašni srajci, 6 humeralov, 2 prepasa.
27.	Duplje: 2 beli blazinici za masne bukve, 1 obhajilno burzo.
28.	Terstenik: 1 bel mašni plašč, 1 obhajilno burzo.
29.	Terbnje: 1 antipendij.
30.	Gorje: 2 beli blazinici za mašne bukve, 1 pridigarsko štolo.
31.	Grad: 1 vijoličen pluvijal, 2 obhajilni štoli.
32.	Dovje: 1 rudeč mašni plašč.
33.	Fužine: 1 vijoličen mašni plašč.
34.	Rateče: 1 čem mašni plašč, 1 plašček za ciborij.
35.	Dobrava pri Kropi: 1 plašček za ciborij, 1 obhajilno burzo.
36.	Berdo: 1 vijoličen mašni plašč.
37.	Nevlje: 1 Čern mašni plašč.
38.	Spitalič: 1 velum.
39.	Stranje: 1 bel pluvijal.
40.	Sela pri Kamniku: 1 bel mašni plašč.
41.	Zlato polje: 2 beli blazinici za masne bukve.
borij
42.	Rova: 1 rudeč mašni plašč.
43.	Goričica: 1 bel mašni plašč, 1 plašček
za ci-
44.	Sent Ožbald: 1 koretelj.
45.	Komenda: 1 vijoličen mašni plašč.
46.	Tujnice: 1 burzo in 1 štolo za obhajila.
47.	Homec: 1 pridigarsko štolo, 2 mašni srajci, 6 humeralov, 2 prepasa.
48.	Spodnji Tuhinj: 2 beli blazinici za masne bukve.
49.	Vranja peč: 2 beli blazinici za masne bukve.
50.	Moravče: 1 rudeč masni plašč, 2 obhajilni burzi.
51.	Čemsenik: 1 zelen masni plašč.
52.	Sent-Gothard: 1 plašček za ciborij, 1 pridigar-sko štolo, 2 koretlja, 2 mašni srajci, 6 humeralov, 2 prepasa.
53.	Sent-Lampert: 1 velum, 6 korporalov, 6 pal, 24 purifikatorjev, 12 rutic za lavabo.
54.	Peče: 1 bel mašni plašč, 1 obbajilno štolo.
55.	Krašinju: 2 mašni srajci, 6 humeralov, 2 prepasa, 2 koretlja, G korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 24 purifikatorjev.
5G. Izlake: 1 obhajilno štolo, 6 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 24 purifikatorjev.
57.	Sava: 1 rudeč mašni plašč.
58.	Smarija: 1 bel pluvjjai.
59.	Šenčur i pri Smariji: 1 zelen mašni plašč.
60.	Kopanje: 2 mašni srajci, 6 humeralov, 2 prepasa.
61.	Šmartno pri Litiji: 1 rudeč mašni plašč.
62.	Radeče pri Zidanem mostu: 1 obhajilno burzo, 2 koretlja, 6 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 24 purifikatorjev.
G3. Svibno: 1 bel mašni plašč.
64.	Kresnice: 1 antipendij, 1 obhajilno štolo, 2 koretlja.
65.	Janče: 1 bel pluvijal.
(36. Dobovec: 1 velum.
67.	Dol: 1 obhajilno burzo in štolo.
68.	Sent Rupert: 2 obhajilni burzi, 2 koretlja.
69.	Doberniče: 1 velum.
70.	Sv. Trojica: 1 rudeč mašni plašč.
71.	Sant-Lovrenc ob Temenici: 1 velum.
72.	Šmihel pri Žužemberku: 1 vijoličast maani plašč.
73.	Sela pri Šumbregu: 1 plajšek za ciborij, 1 obhajilno burzo.
74.	Trebno: 1 rudeč mašni plašč.
75.	Ajdovica: 1 pridigarsko štolo.
76.	Šent-Jernej: 1 rudeč mašni plašč, 2 obhajilni burzi.
77.	Raka: 1 antipendij.
78.	Kostanjevica: 2 vijolični blazinici za mašne bukve, 1 burzo za obhajila.
79.	Dolina: 1 obhajilno burzo, 2 koretlja, 2 mašni srajci, 6 humeralov, 2 prepasa, 6 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 24 purifikatorjev.
8'). Čatež pri Savi: 2 mašni srajci, 6 humeralov, 2 prepasa, 6 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 24 purifikatorjev.	(Konec nasl.)
isgleiii bugotfubnih otrok, iz rsih čattoe Her*čan*iva. 111.
(Dalje.)
h j Alojzij v samostanski popolnosti.
Alojzij bi bil naj raji še tisti dan hitel v samostan. Pa ker se je moral pismeno vpričo bližnjih sorodnikov odreči grofiji in grofovskim pravicam ter jih odstopiti Rudoliu, moral je še nekaj tednov čakati. Vsim Kasti-lijončanom se je milo storilo, ko so zvedili, da jih hoče dobri Alojzij za zmir zapustiti in da jim ne bode ljubljeni zapoveduik, kakor so pričakovali. Jokaje se postavljajo.
Povabljeni sorodniki se zberč v Mantovi; pa obravnava se zavleče za dva mesca zlasti zato, ker je bila začetkoma v pismo postavljena pogodba, da mora Alojzij iz bratovega vsako leto dobivati nekoliko denarja na
roko; Alojzij pa po samostanskih pravilih tega ni smel in tudi ni hotel, saj je že sam komaj čakal, da bi se Bvetnemu premoženju polnoma odpovedal.
Slednjič so se zedinili in 2. nov. 1585 se dotično pismo na glas prebere. Med branjem se oča vedno joka in zdihuje. Alojzij pa še nobenkrat ni bil videti tako vesel, ter radostno prime za pero in podpiše. Potem hiti v svoje stanovanje in v solzah veselja se zahvaljuje Bogu, da mu je dal najti zaklad, po kterem je že tako dolgo hrepenelo njegovo serce: uboštvo. Tolike serčne sladkosti in nebeške tolažbe še ni kmali občutil. Ko se je v dolgi in sladki molitvi zahvalil, sleče svojo svetno obleko in obleče jezuitovsko oblačilo, ki si ga je bil dal že skrivaj narediti in po nekem pobožnem duhovnu blagosloviti. Zdaj gre v sobano, v kteri so bili že vsi zbrani okrog mize. Solz se ne morejo zderžat», ko vidijo kastilijonskega angelja tako pred seboj; zlasti se oča veliko joka. Alojzij pa se posluži te ugodne prilike in govori tako modro in priserčno o nevarnostih in težavah, ki jih imajo svetni gospodje in knezi med svetom gledé dušnega zveličanja, da so si njegove besede globoko v spomin in v serce vtisnili.
Drugi dan se Alojzij pri svojih sorodnikih spodobno poslovi in priporoči. Zvečer poklekne še pred očeta in mater ter ponižno prosi za blagoslov. Oba jokaje blagoslovita svojega angelja. Saj je ločitev že sploh težka, kaj še le ločitev o J tacega?
Tretji dan, 4. novembra, že veselo odrine proti večnemu mestu in med potom obišče v Loretu hišico Matere Božje. Več ur je molil v tem svetišči Marijnem s toliko pobožnostjo in s takimi nebeškimi čutili, kakor je mogoče le takemu serafskemu mladenču. Ostal je tu dva dni, prejel je sv. obhajilo, in kar ločiti se ni mogel od tega tako drazega mu kraja. Le ljubezen do novega poklica ga sili urno dalje proti Rimu.
Med potjo mu nekdo omeni: „Rudolf se mora pač veseliti, ker si je grofijo tako lahko pridobil." Alojzij pa ga zaverne: „Bolj se gotovo ne veseli, da je grofijo dobil, kakor se jaz, da sem se je znebil.
V Rimu je bil z veseljem pričakovan. Imel je sorodnike tudi med kardinali, in njegova svetost je bila po vsem Laškem znana. Celó papež Sikst V so želeli videti svetega mladenČa; so prijazno ž njim govorili in ga očetovsko blagoslovili.
Na sv. Katarine god, 25. novembra, je bil kot novinec sprejet v Jezusovo družbo 17 let in 8 mescev star. Njegov stric, nadškof Scipio Goncaški, so še zanj sv. mašo opravili in ga obhajali; potlej so ga spremili v hišo novincev. Prijazno se še enkrat zahvali svojim služabnikom in zvestim spremljevavcem ter sporoči pozdrav svojim doma. Prav posebno pa se stricu zahvali, da so mu pripomogli sem priti, in obljubi vsak dan za nje moliti. Le ta se ne more „ solz zderžati in pri odhodu reče nekterim patrom: „Častiti očetje, od otročje dobe poznam svojega stričnika in zagotovim, da ste danes rajskega angelja med-se sprejeli."
Nadzornik novincev ga pelje v odločeno celico. Ob, kako se je je razveselil! Radostno je vskliknil: „Zdi se mi, kakor bi stopil v raj; tukaj je kraj mojega
Eočitka, tukaj bom stanoval, ker to sem si izvolil." tolgo časa kleči in v solzah hvali Boga, da ga je rešil iz egiptovske dežele v obljubljeno deželo, kjer se cedi med in mleko božjih tolažil. Še enkrat se mu polnoma v službo daruje in ga prosi pomoči, da bi mogel natanko spolnovati vse dolžnosti in stanoviten ostati. Vsako leto je posebej praznoval ta dan in si zarad tega sv. Katarino za posebno priprošnjico izvolil.
Zal mi je, da vam tukaj ne morem prav obširno popisati, kako je Alojzij svojo že med svetom pridobljeno svetost še spopolnil in poveličal v varnem zavetji
samostanskem, kajti napisati bi bilo treba celo knjigo. Vendar ne morem se ločiti od tega angelja v človeški podobi, da bi saj še nekterih čertic ne povedal iz njegovega samostanskega življenja.
Najpopolniši možje so se čudili, kako je mogoče v svetosti doseči toliko stopinjo, kakor jo je dosegel sv. Alojzij z Božjo in Marijno pomočjo. Njegovi voditelji in učeniki pri njem niso imeli druzega opravila, kakor da so ga zaderževali v njegovi prevroči gorečnosti in da so ožje meje stavili njegovi preostri spokornosti.
Ko je prestopil samostanska vrata, je terdno sklenil vsako naj manjše pravilo prav na tanko spolno vati. Njegova natančnost v tem obziru je bila tako velika, da bi pač veča ne bila mogla biti. Kadar je bil čas molčanja, bi ne bil spregovoril besede za ves svet ne, naj bi bil prišel kdorkoli. Nekikrat je hotel njegov stric kardinal ž njim govoriti; a ni se hotel v pogovor podati, dokler mu ni privoljenja sprosil pri viših. Še pol pole papirja si ni upal posoditi svojemu tovaršu, preden si je sel dovoljenje sprosit. Zapovedano revšino je tolikanj čislal, da ni hotel nič svojega imeti. Komaj se je dal prepro-siti, da je z dovoljenjem viših ohranil dve priprosti podobi, sv. Tomaža Akvinskega in sv. Katarine.
Kakor krotko jagnje je vse ubogal, karkoli se mu je zapovedalo. Znano nam je, kako zelo ostro je prčd samega sebe zatajeval. Zdaj so mu bila zarad zdravja preostra spokorila prepovedana. Nekdo mu reče: „Povejte mi odkritoserčno, brat Alojzij, ali vam ni nekoliko hudo; da ste v pokorjenji tako zaderževani." Pohlevno mu odgovori: „Res je, da to ni skor nič, kar se mi zdaj dovoljuje v primeri s tem, kar sem si med svetom nakladal. Pa pri tem me tolaži misel, da redovniško življenje je barka, v kteri ravno tako dalje pridejo oni, ki iz pokoršine pri miru ostanejo, kakor taki, ki se veliko trudijo." — Enako vemo, da je post nad vse ljubil. Nekega dne si sprosi, da se sme ob kruhu in vodi postiti. Po kosilu ga pokliče njegov voditelj, ki je bil zapazil, da ni skor nič jedel, in mu reče: „Pojdite k le oni mizi in pojejte vse, kar se vam prinese!" Alojzij se ponižno prikloni in uboga. Nekdo mu potlej šaljivo ponagaja, rekoč: „Lepo to, brat Alojzij! Lep post ste si iznajdli: pri eni mizi malo, pri drugi pa veliko jesti; to ni tako napačna iznajdba." Alojzij ga enako šaljivo zaverne in je vesel, da je mogel ubogati, kajti volja viših mu je bila volja božja. — Naj veča tolažba in radost na zemlji mu je biia molitev Večkrat je bil tako zamaknjen, da ni nič vedel, kaj se krog njega godi; serce mu je živejše bilo, in obličje postalo je žareče. Sam je spoznal na vprašanje svojih viših, da v šestih mescih ni bil pri molitvi toliko časa razmišljen, kolikor je treba, da se enkrat češenamarija obmoli. Pa tudi molitev mu je bila ob nekem času prepovedana, češ, da ga bo nehala glava boleti; celo pobožni izdih-ljeji so mu bili zabranjeni; kar z delom se je imel motiti. To je bilo zanj naj težavniše povelje; bolj ko si je prizadeval svoje misli od Boga odvračati, bolj se mu je Bog bližal z nebeškimi tolažbami. „Pojdi od mene, o Gospod, pojdi od mene!" je klical v ponižnosti svoje prelepe duše. In nekemu prijatelju je potožil: „Menijo, da mi bo to glavo olajšalo: pa veliko več bolečin mi prizadene, misli od Boga odvračati, kakor jih v molitvi zbrane imeti."
Ogled po Slovenskem In dopisi.
!x Ljubljane. {Cerkveno.) 1. Molitevna knjiga za u«le tretjega reda sv. Frančiška. Sostavil mašnik frančiškanskega reda. Z dovoljenjem via. častit, škofij-
stva in redovnega predstojništva. Tisk prav lep, Blas-nikov. 1882. — Ta prav lična knjiga ima na čelu dve podobi, namreč umetno-lep kamnotis sv. Frančiška s skupino svetnikov in svetnic iz reda sv. Frančiška, in pa prezalo zlatobarveno tiskan naslovni list s podobami Matere B. čistega Spočetja, sv. Frančiška in drugimi. Ne bili bi mislili, da se tako lepe reči delajo v Ljubljani. Ta knjiga je že po zunanjem prav prijetno delo. Obsega pa na 490 stranéh v I. delu premnogotere molitve in pobožnosti; v II. pa vodilo 3. reda sv. Frančiška, odpustke, dnevnice Matere Božje, dnevnice za mertve itd. Knjiga, ki je primérna tudi za neredovne osebe, stane vezana v usnji 1 gld., z zlatim obrezkom pa 1 gld. 20 kr. in se dobiva v frančiškanskem samostanu. Važna je tudi sploh za gg. duhovne v poduk za tretji red. Bodi toraj iskreno priporočena.
2. Krilil nebeški ali navod, pobožno moliti in častiti presv. Rešnje Telo. Na svitlo dal župnik Janez Zupančič 1882. Natis Klein-Kovačev, v založbi družbe sv. Vincencija. Ličen žepni format, 474 str., z ginljivo podobo na čelu. Cerke so velike tudi za postarne ljudi in za bolj temne cerkve; beseda je navadna, lična, in ne prisiljena novotarija, kakor se zdaj po večem valuje. Ta knjižica je namenjena za pridne obiskovalce presv. Rešnjega Telesa in primérna za vse slovenske škofije. Izdelana je z veliko pridnostjo in zdaj v drugem natisu v več ozirih zboljšana in zlepšana, zlasti pa pomnožena z oddelki: Počeševanje sv. Rešnjega Telesa pri obiskovanji božjih grobov veliki teden, ali kadar je k češenju izpostavljeno; Počešenje za praznik sv. Rešnjega Telesa; Slovesno pervo sv. Obhajilo. Ves pristavek bukvi-cam daje obilno veči vrednost. Sicer obsega lepo delo : 4 načine ali pota moliti sv. R. Telo; masne in druge molitve (trojno sv. maso); molitve za vse dni v tednu; sklepe ali obljube pobožnega življenja za vse dni v tednu. Mislimo, da češenje do presv. R. Telesa bi se z razširjanjem teh bukvic z Božjo pomočjo zelo množilo; mladina, ako bi jih dobila n. pr. za pervo sv. Obhajilo, bi se pri skerbni vodbi ložej obvarovala naslednjih smertnih grehov, ki se godé s ponočevanjem, z ostajanjem zunaj cerkve, opušanjem ss. zakramentov itd. Cena v katoliški bukvarni je: v polusnji 70 kr. : v usnji 90kr. : s zlatim obrezkom 1 gl.
3. Lichtvolle Priester-Exerrizi<*ii t«ir drei Tage. Von P. Mich. Zech, S. J. Aus dem Lateinischen ubersetzt mit Beigaben von P. Joh. Nep. Stöger S. J. — Pervi dan je posvečen presv. Trojici, drugi naj svetej-šemu človeštvu Jezusa Kristusa, tretji presv. Mariji D., ss. angelom varhom in sv. ap. Petru. Verh tega je od str. 243 do 420 kacih 30 premišljevanj, n. pr. : Die priesterliche Liebe, Vollkommenheit derselben, die höchsten Intentione, der verborgene Gnadenschatz im Beichthören, Beweggründe zum Seeleneifer 1 - 10, der glückliche Beruf zum Breviergebete, Maria die Liebe priesterl. Herzen, Tagesordnung, sakrilegische Messe, das Friedensbiiod-niss itd.
S pomočjo tacih bukev se zamorejo duhovne vaje po moči domestovati. Cena kn 1 gld. 80 kr. v katoliški bukvarni.
Iz Ljubljane. (Dekliško odgojališČe v ljubljanskem uršulinskem samostanu.) Namen te šole ni le samo v odgojo izročeno mladino v navadnih šolskih predmetih dobro izbistriti, skerbi se zraven tega tudi za njeno moralno in fizično izobraženje.
To odgojališče (notranja šola) ima vse pravice očitnih šol ; toraj je poduk vpeljan po postavah šolskega ministerstva za očitne ljudske in meščanske šole.
Rejenke se izročujejo nunam iz raznih okrajin cesarstva. Kedar so se deklice navadnih ženskih ročnih
♦
¿¿1 dobro navadile, jim je tudi priložnost dana, se v umetnih delih vaditi. Ako starši želijo, dobiva rejenka še posebni poduk v rasnih jezicih, v godbi, v petji. Ko •i je deklica pridobila naj potrebnejše znanosti, ima tudi priložnost se v kuhanji uriti. Ako se zraven navadnih šolskih reči uči še ktere druge omenjenih reči, se k navadni mesečni plači še za tisto nekaj plača.
Za ohranjenje in vterjenje zdravja je mladini dovoljeno, kedar vreme pripusti, v prostornem samostanskem vertu se sprehajati in kratkočasiti. Za dobri red skerbijo vedno tiste redovnice, katerim je poduk v re-jenišču izročen.
Rejenka dobi za zajuterk kavo, za južino kruha in sadja, kedar je dobiti, pri kosilu štiri, pri večerji dve jedi.
Pogoje in druge okolišine se dajejo natanko o sprejemanji deklic. Kteri koli starši in oskerbniki žele in premorejo svojim hčerkam in drugim deklicam lepo, koristno in mnogostransko omiko dati, jim je taka šola svetovati.
Iz Trebnja, 17. vel. serp. — Na Včlike mase dan smo obhajali tukaj redko slovesnost. Bilo je ta dan navadno patronsko opravilo, a slovesnost je letos posebno veljala preč. gosp. dekanu Janezu Kovačič-u, ki so častito zlato mašo obhajali. Kako ljubijo in spoštujejo farani svojega duhovnega pastirja, pokazali so s tim, da jim je bil ta praznik v resnici dan veselja. Večer popred je bilo Trebnje splošnjo razsvitljeno, posebno krasno se je odlikoval velikan zvonik, razsvitljen z rasnimi transparenti, kterih ginljivi napisi so prav primčrno in spodbudno slovesnost naslednjega dneva naznanjevali.
Dan pravega veselja bil je za g. jubilanta in za občinstvo praznik sam: srenja ga je počastila, imeno-vaje si ga častnega srenjčana, nekteri domači častivci so mu podarili srebemo kupo, & dekanijska duhovšina dragocen kelih (vreden blizo poldrugi sto gld.), in bivši njegovi pomočniki jako lepo palico, vso okinčano s spominki iz sv. dežele.
Ljudstva se je bilo toliko sošlo, da sta bila cerkev in prostor krog cerkve prav natlačena. Trideset gg. duhovnov je spremilo častitljivega gospoda zlatomašnika v cerkev, ter so imeli slovesni govor milg. prošt. dr. Jarc, in so krepko kazali na življenje gospoda zlatomašnika, potem pa verne vzbujali k češenju Marije Device, Matere Jezusove in Matere naše.
Pri obedu so se veršile raznotere napitnice in izrekale goreče želje, da bi Bog g. zlatomašnika še mnogo mnogo lčt ohranil.
V Horjulu, 22. vel. serp. (Cerkveno.) Spet je dobila naša cerkev nov kinč. V nedeljo, v20. vel. serp., so nam preč. g. Verhniški dekan Martin Šlibar blagoslovili novi roženkranski altar, ki nam ga je v občno zadovoljnost iz grisinijanskega kamna izdelal gosp. Feliks Toman, kamnosek v Ljubljani. Sliko Marije Device sv. rožnega venca nam je naslikal g. J. Volf, in kipe svetnikov je iz istrijanskega belega kamna mojstersko izdobel aka-demični podobar g. Fr. Zajic. Zlasti stranska svetnika, sv. Jožef in sv. Ana, se štejeta med najlepše dela umetnikove. Vratica k tabernakeljnu nam je prav lično pozlatil g. Val. Zadnikar, ter oskerbel tudi druge zlatarske dela pri altarji. Tako je tedaj ves altar delo domačega uma in dlana, in vsi umetniki, ki so pri njem sodelovali, so pokazali, da so popolnoma kos svoji nalogi, da se jim tedaj vse dela, ki segajo v njih umetnijo, brez skerbi izročiti zamorejo. Kajti, če je naš veliki altar, izdelan pred 6 leti v ravno tisti delavnici, prelep, je dobil zdaj v novem stranskem enako lepega verstnika; mnogim poslednji celo bolj dopade, kakor pervi. Vse
delo stane nekaj nad 2500 gl. j res, velika svota za našo majhno in revno duhovnijo, posebno če se pomisli, da se je še le pred kratkim za veliki altar 4670 gl. izdalo, ali vendar se je vse to prav z lahkim po prostovoljnih darovih nabralo, da nihče ni posebne težave občutil. Prav očitno se tu vidi, da je bila pri cerkvenih delih Božja roka in Marij na pomoč vmes. Po pravici so pa tudi preč. gosp. dekan darežljivost duhovnijanov očitno pohvalili v svojem prelepem govoru, v kterem so razkazovali pomen altarjev sploh, in pomen novega altaija posebej za duhovnijo.
Vsem, tudi oddaljenim dobrotnikom, ki so k našim altarjem kaj pripomogli, naj veljá tu očitno izrečena zahvala. Na priprošnjo Marije Device naj jim Bog tisočero poverne! Vse pa, kar se je storilo, bodi Bogu v čast in v slavo Kraljice sv. rožnega venca.
Pod Gavnom. (Spom in na Loreto. [Dalje.]) Omenil sem zadnjič, da Marija Devica nad svojo hišico v Loretu tudi posebno varstvo in skerb razodeva. Berejo se o tem mnogotere in čudovite dogodbe, pač da, spisane so celó debele knjige, ki govoré o raznih dogodbah, prikaznih in čudežih. Dogodbe te so zopet jasen dokaz resnici, da je namreč ta sv. hišica res hišica Marijna. Tako n. pr. prigodilo se je bilo pred več leti, da dva izmed ponočnih varhov hišice in tempeljna hišico okradesta. Z ropom dirjata tedaj k vratam, da bi ušla. Ko pa vrata odpreta, najdeta na vratih polno oboroženih vojakov, ki jima žugajo. Prestrašena zaprita naglo vrata in se oberneta k nekim stranskim vraticam. Odpreta, ali tudi tu zagledata oborožene žugajoče vojake. Strah spre-letuje ju velik. Kaj početi? Skrivata se nekaj časa v klopéh. Na to gresta tiho zopet k glavnim vratam. Ali zastonj. Vojakov je vedno polno. Ubežati tedaj je nemogoče. Skrijeta se zopet, v nadi, da ob zoru se jim že prilika ponudi uiti z ropom, storjenim v svetišču. Ali Marija ni tega dopustila. Ko se dan naredi in sveto jutro zazvoni po mestu, se vrata odpró, noter stopijo cerkovniki in drugi varhi — hudobneža bila sta vlovljena. O vojakih pred vrati ni pa bilo ne duha ne sluha. Huda prigodila se je bila tudi drugima stražnikoma. Ta dva odneseta nekaj darov iz hišice. Dirjata na to naravnost k morju, da bi z barko tatvino svojo v druge kraje odnesla. Stopita v barko. Ali kaj se zgodi? Barke ganiti ne moreta, morje meče in pahá jo le nazaj in nazaj ter odbiva v breg. Drugi dan prišla sta pravici v roke. Nek laški malovrednež, podoben umerlemu Garibaldi ju, gre s trumo najetih hudobnežev na Loret, z zlobnim namenom, da bo oropal sv. hišico. Že se bližajo mestu. Kar pjane na nje iz bližnje hoste Čeda volkov. Veliko je ranjenih in nekteri celó mertvi. Ostali derznejo se vendar le naprej. Ko so pa že blizo mestnega zidovja, pretrese vse strašna groza. Vojvoda in vojaki popadajo po tléh. Temna megla namreč spusti se na zemljo m zakrije njim pred očmi Marijin tempelj. Prestrašeni gredo sicer potem še naprej, stopijo v mesto, v cerkev in na zadnje upajo se tudi celó v sv. hišico, pa ne da bi ropali, ampak le Marijo odpuščenja prosili. Tudi hudobni turk iskal je Loret in sv. hišico oropati. Že je z velikim kerdelom požigalcev in kervoločnežev blizo mesta. Ko se pa ravno napravljajo z morja na suho stopiti, spreleti jih velik strah. Nevidna moč paha in sili jih vedno nazaj. Tudi morskim roparjem se je večkrat zgodilo, da niso mogli na auho. Roparju, Barbarosa imenovanemu, razbije vinar vso vojsko, s ktero je žugal udariti na Loreto, in zdrobi vse barke. Napoleon I je sicer sv. hišico 1. 1798 oropal, ali drago plačal potem na Ruskem. Zgubil je vojsko, vojaki so mu večinoma zmerznili in on sam je komaj ušel in se na sanéh domú pripeljal, in nato bil je pregnan na otok sv. Helene.
Tam spoznati je pač moral Boga in Marijo in se prepričati, da božje sodbe so pravične.
Tako varuje Marija svoj dom, stanovanje svoje in svojega ljubega Sina. Iz hišice nobeden nič vzeti ne sme, še malo prahu ali malte z zidov ni pripuščeno si osvojiti. Ako bi bilo to dovoljeno, bi od sv. hišice komaj še kaj stalo; kajti pobožni romarji raznesli bi jo bili na vse kraje sveti. Nekaj prahu od malte dobili smo sicer romarji, toda skerbno zapečatenega po duhovnih oskerb-nikih svetišča.
Is Adrijanopola, 12. avg. 1882. (Poterdilo in naznanila.) Prečastiti P. Tom. Brseska, superijor duhovske družbe od vstajenja J. Kr., nam je poslal poterdilo od vstanovljenih šesterih letnih maš „ad salutem animae fundatoris" (Št. J.), za ktere je vloženih 250 gold., in enako poterdilo od vstanovljenih peterih letnih ss. maš za vstanovnico (M. Sp.), za njene starše, sestre, brate itd., v kterih namen je vloženih 200 gl. S tem vred je poterjeno, da je došla vsa naša pošiljate v 1252 gl. 70 kr., ki je bila z menjico po g. Mayeru odpravljena 18. jul. t. 1. Pisanje se glasi:
„Drago pisanje od 18. jul. 1.1. sem prejel pozneje kot druge krati, ker bil sem šel v Carigrad pozdravit resurekcijoniškega velikega prednika P. Semenkota; od torka je le-ta pri nas.
Denarje (omenjeni znesek) smo pretekli ponedeljek resnično prejeli. Dve pobotnici o sprejetji tega zneska sem podpisal; ena je poslana g. Mayeru.
V imenu svojih sobratov, prosim, sprejmite naj serČniši, iskrenejši zahvalo za vse nam skazovane dobrote.
Veliko polje kacih 2000 oral zdaj sicer imamo v lastini in pridobili smo ga prav cen6, da pa to zemljiše misijonu korist rodi, se mora v to oberniti obilno denara.
Imeli smo tukaj le 4 tihe vstanovljene ss. maše; sedaj jih imamo 24 4- 12 + 6 -f- 5 = 51 vstanovljenih ss. maš. Ako bi imeli tudi 100 ss. maš na tem posestvu, bi bilo še prav malo. In te maše bodo blagoslov rodile tudi za nas; toraj prav radi bi sprejemali še druge enake vstanove. Novo delo ljubezni naj Vsegamogočni blagoslovi. Tudi Vi bodete nad tem imeli veliko veselja in veliko tolažila dobivali s tega.
Mi tukaj bi zamogli stotinam razkolnih otrok dajati katoliško izrejo in imeti prav veselega sadu, ako bi imeli pomočke k temu. Kar obsipajo nas s peticijami (pisanimi prošnjami) za sprejemo otrčk v našo napravo."
P. Tomaž Brseska, prednik mis. red. vstaj. J. Kr.
To je brez dvoma prava pot, po kteri se pomaga k pravi omiki našim slovenskim bratom, in ta pomoč ima zanesljivo plačilo pri Bogu.
Kako jo je rudečk&r skupil!
Hudi ropotači imajo široke usta, kakor skedenjske vrata, ki se škripaje na stežaje odpirajo in zapirajo. Zato naši ljudje take junake po pravici imenujejo „ši-rokoustneže". V drušinah hočejo le sami besedo imeti. In Če pišejo, gorjč, ako bi se kdo prederznil jim kaj ugovarjati, kaj pograjati, kar oni hvalijo in o kaki stvari drugo misel razodevati, kot jo sami imajo. Tu se ti začnč širokoustnice odpirati in škripati brez konca in kraja do zmolklosti.
V Dulmenskem „Missionsblatt-u" nekdo pripoveduje, kako jo je bil taki širokoustnež skupil.
Pred več leti, pravi pisavec, sem potoval po opravilih v okrajino Ascheffenburško. Ondi stopi v železniški voz mož, ki je bil viditi prav premožen, in najberže je
pivo ali pa vince malo več serkal, kot je bilo prav. Zvedil sem kmalo, da 100 ovnov tira v Metz in pri vsakem ima zaslužka 10 mark, skupaj 1000 mark. Kdo bi bil mislil, da v možu, ki si tako dobro ve zaslužek pridobivati, tiči rudečkar (socijalni demokrat)? In vendar se je zdajci za tacega razodel. Kako to? Zastran nemško-francoske vojske je rekel, da „slabšega konca, kakor ga je ta vojska imela, bi celč ne bila mogla imeti", — pa zakaj? (Marsikdo bi mislil, da zato, ker so Francozi kakor katoliški narod od protestanskih Pru-sakov bili tepeni? Toda kratko in malo ni bil ta vzrok.) „No kakošen konec pa bi si bili Vi vošili?" ga praša Bopopotnik. „Ej, hotel bi, da bi se bili nemški komunisti (klavci ljudi in grabeži tujega premoženja) s francoskimi skupaj vzdignili in vojenstva pred Parizom bi bile sterte. Toda Nemci so preneumni, vse preneumni so Nemci, zares neumni." — „Nu, Če so uni neumni, se pa gotovo Vi od njih ločite", odgovori spoštljivo sopopotnik. Ta odgovor ga je spravil v veliko zadrego. Poslednjič je jecljal: „Tega ravno nočem reči; morebiti sem tudi jaz zadosti neumen, še bolj kakor drugi..." Popotni tovariš: „Nespodobno bi bilo od mene, ako bi Vam hotel to ugovarjati. In ker sem Vas poprej z zopergovorom tako hudo razdražil, Vam zdaj popolnoma priterdim."
Rudečkar je nato bil čisto „iz viže" in je kričal: „Vsega hudega na vsem svetu ni noben drugi kriv..." „Kakor duhovni, kaj ne?" mu je nasprotnik odvernil, in vedil je, zakaj človek, ki na en mahljej 1000 mark zasluži, zamore vender rudečkar biti. „Kes duhovni", zaterja mož, „in ne bo prej dobro, razun kadar ne bo nobenega duhovna več na zemlji". — „Kaj pa so Vam duhovni hudega storili?"... vpraša tovariš. „Pač da, duhovni ljudem zmiraj v nebesi kažejo, in s tira Človeku zemljo uzamejo", se je odrezal rudečkar. — Uni: „No, kako pa naj bi bilo po Vaši misli ?" Odg.: „Kako naj bi bilo? Jaz hočem, da naj vsi ljudje na zemlji zadosti imajo."... Tovariš: „To je lepa želja, jaz bi le rad vedil, kako bi Vi to dosegli? Po vsaki ceni je najbolji pomoček, da ljudje keršanski nauk spolnujejo. Kdor tega nasleduje, zadosti ima. Sicer pa, ako se na Vaših 100 ovnov ozrem, bi bilo misliti, da Vi imate tudi zadosti na zemlji; in če se ozrem na Vaš rožnati obraz, se mi skoraj zdi, kakor bi Vi imeli še malo odveč." Popotniki se nato sladko posmejajo, mož pa je bil v toliki stiski, da ni vedil nič kaj odgovoriti. Jaz pa vendar nisem hotel s šalo te reči doveršiti, pravi pisatelj, in rekel sem mu: „Dobri človek, ako Vi res na zemlji dosti in več kot dosti imate, kakor bogati mož v evangeliju, ali hočete mar, da se svoj dan poreče: Moj sin, ti si dobro prejel že v unem življenji?" Ta beseda je moža očitno na včst zadela. Postal je rudeč in ni besede več govoril; ločila sva se v miru. —
Sme se tu pristaviti: Kakor puhlo je bilo modrovanje tega rudečkarja, tAko je vsih njegovih tovaršev, v kterem koli stanu ali jeziku, v knjižuri, v časniku, v gostilni pri olu, ali v beznici pri „šnopsu".
Razgled po sveta.
Za katehete V Bosni je nadškofijski list „Serce" v Sarajevu prinesel obširen navod, kako naj odgojajo katoliško šolsko mladino po ljudskih in srednjih šolah. Zapovedano je med drugim, da katoliška mladež naj se vdeležuje procesij: vstajenja (veliko soboto), sv. Marka, sv. R. Telesa (Brašančevo), križev teden, pri obljubnih (votivnih) obhodih, kadar koli se vdeležuje vsa druga duhovnija; pri nekterih druzib, ki se ne ponavljajo vsako leto, n. pr. pri svetoletnih.
Redoma hodi šolska mladina vsak dan k sv. maši, razun ako je hud mraz, zelo slabo vreme, kar ima odločiti veroznanski učenik.
Spoved imajo vse šole po petkrat na leto. Pred vsako spovedjo zbere katehet mladino v kaki sobi in jo na spoved nekoliko pripravlja, potrebno izprašuje itd. Posebno skerbno pa jih naj pripravlja na pervo spoved in pervo sv. Obhajilo, ktero poslednje se ima zgoditi belo nedeljo, slovesno.
V srednjih šolah imajo ob nedeljah biti ekshorte (ogovori za mladino priravnaui), ki se pričenjajo z mo-mitvijo: „Dodji Duše sveti...".
Katehet naj pazi tudi na to, kako se mladina obnaša zunaj šole, doma, naj bode v dogovoru s starši, oskerbniki, ki naj jih včasi obiše, kar ga zlasti veže, ako kteri zboli. Taki naj se spovč, če je tudi še le iz pervega razreda, naj ga s privoljenjem g. župnika obhaja, dene v sv. olje, in če umerje, naj se pokoplje po obredu odrašenih.
Herožko. Karlovška gimnazija in rakovška viši realka se zedinite in spremenite v polno viši realno gimnazijo v Rakovcu. Čudno, kako se je znamenito mesto k temu odločilo, da bode svoje sinove pošiljalo v precej oddaljeni Rakovec zunaj Karlovca, zlasti po zimi in v slabem vremenu? V tem se bojo najberže premislili čez kaj časa.
Francosko ministerstvo se je spremenilo in v novem so trije gambettovci ter utegne ta sovražnik katoliške Cerkve nekoliko huje riti in rogoviliti. Za koliko časa, se ne vč.
Irsko. Kako se godi v tej nesrečni zemlji, vidi se iz tega, da 1. 1841 je bilo na Irskem osem milijonov prebivavcev, zdaj jih je komaj še 5 milijonov. Med tem se je pa stanovnistvo na Angleškem pomnožilo za 155 odstotkov in na Škotskem za 100 odstotkov. Vsako leto se silo veliko Ircev preseli v Ameriko.
Egipt0V8k0. Marsikaj se naznanuje iz Egipta oziroma na katoličanstvo, posebno pa so hvaljeni čč. oo. frančiškani, kako stanovitne so se skazovali po vsih krajih v preteklih dnevih groze in strahote. P. Fran-cesko da Octa, iz frančiškanskega reda, je ravno pred bombardovanjem iz Alekaandrije to-le pisal: „V Egiptu razun nas ni nobenih Evropejcev več, ne kristjanov in ne judov, mi sami smo ostali, mi in uboge T-- tre sv. Frančiška. O, da bi tisti, ki v Italiji in v ropi z nami neusmiljeno delajo, saj mogli viditi in soditi, kaj se tukaj godi! Ako nas Lahi malo cenijo, na? pa mu-sulmani, saj v pričujočem trenutku, imajo v naj večem spoštovanji. Uboge Sestre v Kafer-Dovaru so bile hudo prestrašene, ko so bile v svojem samostanu same pu-šene; toda musulmani so prišli jih oserčevat, da naj se nič ne boje, oni, častniki in vradniki, jih bojo varovali in branili. Vabili so redovnice, ako menijo, da v svojem samostanu niso vame, da naj pridejo v njih hiše, ki jim bodo zmeraj odperte. Sestre pa so dobromiselno ponudbo hvaležno odbile. Vsled tega je „plackomandant" dal stražo postf^iti pred njihov samostan in po noči je sam prišel ogltuat straže v sosedstvu, da si je bil svest varstva pri redovnicah. Musulmani v Mansuri so prav veseli, rta smo tukaj ostali in v nobeni reči nam niso nič nadležni."
Očetje jezuiti v Aleksandri ji in v Kairi so vsi oteti. V razdjanem mestu so se še le v teku tega leta po premaganih marsikterih pritežnostih vstanovili. Ravno da so se vredili, se je pričelo klanje 11. rožnika in potem bombardovanje 11. mal. serpana. Sredi vsih bridkost in straha, kar se je godilo pred temi grozami, so k ster-menju tega, kdor je vidil, stanovitni ostali v priravno-vanji kapele za očitno rabo. („Kath. Missbl.")
Anglija v Egiptu vedno napreduje zoper Arabi-pašata. Bijejo se zdaj ob Mahmudije kanalu, ki veže Aleksandrijo z Nilom, in ob Sueškem novem vodotoču. Poslednji čas so Angleži obsedli Port-Said ob vhodu s Srednjega morja v Sueški kanal, in Izmailijo, ob prehodu z železnice v Sueški kanal; enako el Kantaro in druge kraje ob tem kanalu. Tudi otok Nelson ob Rosettu so dobili v oblast. Naj težavniši naloga za Angleže pa bode Abukir ob Aleksandriji z mnogimi silo vterjenimi otoki v morji od Aleksandrije do Rosetta.
Med tem je namestni kralj Tevfik v Aleksandriji naložil Šerif-pašu, da naj sostavi novo ministerstvo, se ve, da tako, kakoršno bode všeč Angležem. Sultan dela z Anglijo nekako bojno pogodbo in shod diplomatov v Carigradu, ki ima obravnavati egiptovske zadeve, se je odložil, akoravno bi bilo misliti, da tu nobene minute ni zgubiti. Kakoršen že bode konec, zdaj kaže na to: „Constantinopoli deliberante Aegyptus perit". V Carigradu se pogajajo in posvetujejo, v tem času pa Anglež Egipet sebi podjarmuje.
Amerikansko. (Šolsko.) Angleški amerikanski škofje so v nekem shodu sprejeli oziroma na šolo naslednje načela:
a)	Katoliška Cerkev po moči svojega Božjega poslanstva do izreje mladine ima prirojeno pravico in dolžnost, na ktero sv. rimski Stol velikrat zavrača, ter da nadzoruje in varuje izrejo katoliške mladine vsacega stanu; ona je ne more po nobeni ceni zapustiti ali zamenjati, tudi ne za korist časno ne.
b)	Ako si kdor koli prilastuje pravico, da bi katoliško mladino odgojal pod vplivom nekatoliške izreje, se to ne zlaga z djanskim priznanjem te katoliški Cerkvi prirojene pravice.
c)	Načela in duh, kteri navdaja narodne vseučiliša in navdihuje sostav tako imenovanih boardschools (šole, ktere vravnava nekak izvoljen zbor) in nevarnosti, ktere take naprave pripravljajo veri in nravi (čednosti) — te okolišine delajo bližnjo priložnost za smertni greh, kakor je izrekel sv. zbor za razširjanje vere 6. vel. serp. 1867, ki je svetoval škofom, naj proglasč pastirski list do du-hovstva in ljudstva o tej tvarini.
d)	Prašanja o tem, kaj v posameznih primerljejih stori veliko in dovoljno silo (zarad ktere bi se vender kterikrat smelo dopusati v take šole) in ktere previdnosti bi se mogle za zadostne ceniti, „da se odverne vsa bližnja priložnost" k smertnerau grehu, to rešuje edino le Cerkev, in o tem ne sodi posameznik in tudi ne udje duhovstva redovnega ali svetnega...
Škofje so se v tem zedinili, da vsaki v svoji škofiji bode naznanil vsem udom svetnega in redovnega duhovstva, da jim je pod težkim grehom prepovedano katoličane nagovarjati v take šole, jim dopušati obiskovanje board schools, ali poslušanje na narodnih vseuči-liših. (To je prinesel tudi Sarajevski nadškof. list št. 7.)
y mali Aziji se med razkolniki kaže vedno veči gibanje za prestop v katoliško Cerkev. V Ladiki ob Čer-nem morji, v Samozati, v Malatijskih škofijah in v 5 vaseh na Maraškem so se Georgijci oglasili za prestop v katoliško Cerkev. Armensko-katoliski škofje se po
teh krajih prizadevajo cerkvice in šole zidati ter misijonarjev nastaviti. Pravijo, da četerti del Armenije bi se dal v kratkem pridobiti, ako bi se denarni po-močki ne pogrešali.
Na Koreji, v polotoku v vzhodnji Aziji, je zbučal upor. Umorjena sta kralj in kraljica. Rogovilstvo je vstalo zato, ker so jeli deželo odpirati nekterim tujcem; do poslednjih časov namreč ni smel noben tujic v deželo. Prebivalci so Mongoli in jih je kacih 8 milijonov. Že
red kaj časom je Francosko zoper tč fanatikarje poslalo vojne barke, ker so bili umorili 13 misijonarjev; pa niso mogle nič opraviti. Japonci, severni Amerikanci in Angleži so si poslednji čas pridobili nekoliko pravic v deželi, od tod pa rogovilstvo.
Bratovske zadeve.
Koledar za prihodnji teden:
28. vel. serpana. S. Avguštin. — 29. Obglavljenje sv. Janeza Kerstn. — 30. S. Roza Limanska. — 31. S. Rajmund. — 1. kim. S. Iln. — 2. S. Štefan kr. — 3. Š tir naj sta nedelja po Bink., praznik angeljvarhov.
Zahvale:
Št. 86. Prav hudo sem bolehala že od novega leta. Vse telesne moči so me jele zapuščati in vidno sem hirala, a krog sv. Rešojega Telesa me je polomilo tako silno, da sem bila v vedni smertni nevarnosti. Razne zdravila sem jemala, pa nič nisem mogla spoznati, da bi mi bilo kaj odleglo; tedaj se zaupljivo obernem k Kaši ljubi Gospčj presv. Serca, rabim nekaj časa lurško vodo, in res, kaj posebnega: kar naenkrat se čutim toliko okrepčana, da sem zamogla čez nekoliko dni, v praznik Vneoovzetja Marije D., zopet pervikrat iti k sv. maši in se tam prav priserčno zahvaliti Naši ljubi Gospčj za sprošeno mi zdravje.
Petrušnja vas, 17. vel. serp. 1882.
Ana Dremelj Resnikova.
Št. 87. Več mescev sem imel prav hudo bolezen v vratu, ker mi je mali jeziček gojil, sem že le redke jedi zamogel vživati in nazadnje mogel le še prav tiho govoriti; sam sem mislil in vsi so rekli, da se ne bom več ozdravil; priporočal pa sem se z velikim zaupanjem Materi Božji in se obljubil na božjo pot in ko sem začel še lurško vodo rabiti, se mi je jelo kar hitro tako boljšati, da sem zdaj popolnoma zdrav, brez kacih bolečin, lahko na glas govorim in se sploh Čisto dobro počutim. Večna hvala Bogu, preserčna hvala Mariji Pomočnici, ker prepričan sem, da Ona mi je sprosila to neizrečeno milost.
V Mekinah, 18. vel. serpana 1882.
Anton MejaČ.
Št. 88. Naša ljuba Gospä presv. Serca mi je že
I »omagala v mnozih okolišinah, sosebno se mi je skazala jubeznjivo mater in pomočnico pri volitvi stanu, ter mi pomagala, da sem dosegla, kar sem tako iskreno želela, rriserčna hvala bodi tedaj Naši ljubi Gospej presv. Serca na večne čase!	Kr.
Št. 89. Serčna hvala bodi sv. Deodatu, čigar pri-prošnji sve se priporočile za vse milosti; zlasti, da sve poskušnjo srečno doveršile, in za ljubo zdravje. Spominjaj se nas tudi sedaj, ljubi sveti Deodat! s svojo pri-prošnjo pri Bogu za zvesto spolnovanje najinih dolžnosti in da enkrat srečno dospeve k Bogu.	S8.
Št. 90. Čast in hvala Bogu in Naši ljubi Gospej presv. Serca in sv. Jožefu, prijatlu presv. Serca! Moje življenje je viselo na tanki tanki nitki. Ali priserčna molitev mojih dobrih farmanov in mojih ljubih prijatlov ter bratovskih udov, kterim sem bil po „Zg. Dan.'' priporočen, me je sprosila. Ginljivo je slišati, kako detinsko zaupljivo in kako priserčno so molili moji farmani. Zares so silo delali Božjemu usmiljenju. In dobrotljivi Bog je uslišal to milo prošojo in mi je še odložil ostro sodbo. Prosil bom, naj usmiljeni Bog na prošnjo Naše ljube
Gospč in na prošnjo sv. Jožefa enkrat dodeli milostljivo sodbo vsim, ki so v tej hudi bolezni za-me prosili.
Iz Šmarjete, 22. vel. serp. 1882.
Janez Volčič, župnik.
Št. 91. Za smert bolnemu se je za opravljanjem 9dnevnice kmalo začelo boljšati in zdaj je popolnoma zdrav. Bodi toraj češena in hvaljena N. lj. G. presv. Serca!
Št. 92. Oko me je prav hudo začelo boleti, bilo je vse rudeče in nevarno; začela sem pa opravljati de-vetdnevnico na čast Jezusovemu presv. Sercu, in v petih dneh se je zboljšalo, ter sem zdaj čisto zdrava. Večna hvala Jezusovemu najsv. Sercu!
V Ljubljani, 22. vel. serp. 1882.	U. Al.
Št. 93. Zgubljeno osebo, priporočeno v „Dan." za spreobernjenje, je vest začela tako peči, da ni imela pokoja, dokler se ni spovedala in spreobernila. Pripo-ročuje se še nadalje za stanovitnost. Bodi češena N. lj. G. presv. Serca!	A. M.
V molitev priporočeni:
Hudo bolna na nogi serčno priporočena za pomoč tudi v dušnih potrebah, če je Božja volja. Zahvala se naznani — Oseba za spoznanje. — Devica za dar stanovitnosti po N. lj. G. in s v. Deodatu se priporoča v gorečo molitev. — Družinski oče in hišni gospodar, ki že dolgo časa terpi neozdravljivo kronično bolezen na želodcu, ter da nobeno zdravilo noče zdatno pomagati, je od družine v bratovsko molitev priporočen, naj bi mu usmiljeni Gospod Bog na prošnjo N. lj. Gospč in sv. Antona dodelil ljubo zdravje, ali pa voljno poterp-ljenje. Ako se ozdravi, bode se zahvala očitno naznanila po „Zg. Dan.*'. — Oseba s hudimi že dolgimi bolečinami na nogi. — Neki oče za poboljšanje. — Dva mla-denča za srečno volitev stanu. — Dober namen. — Mati
f>rav goreče priporoča svojega razuzdanega sina v mo-itev, da bi Bog na mogočno priprošnjo Marijnega presv. Serca in sv. Jožefa mu dodelil milost spreobernjenja, sosebno da bi slabo družbo zapustil. (Sv. maša se bo opravila. Vr.) — Na persih bolna oseba za pomoč. — Neka velika potreba.
Opomini k modrosti.
(Is bukev Sirahovih, is XXXII. pogl.)
28.	vel. serp. Ako so te postavili staraSina, ne prevzemaj se; bodi med njimi kakor eden izmed njih.
29.	Mladeneč, od svoje reči komaj kaj govori.
30.	Med velikaii ne bodi prederzen; v pričo starih veliko ne govori.
31.	Kadar je čas vstati, se ne obotavljaj.
1.	kimovca. Kdor se Gospoda boji, njegov nauk sprejema.
2.	Kdor postave iše, bo z njo napolnjen; in kdor zvito dela, se v nji spotika. (To je: Kdor postavo zvija, po svoji spačeni volji razlaga, se zoper postavo pregreši in pogubi.)
3 Grešni človek se svarjenja ogiba, in najde priliko, kakorŠne si zeli (misli namreč in pravi: sej drugi tudi tako delajo in z drugimi vred v nesrečo gre!
Listek za raznoterosti.
Milgosp. Peter Urh, novi novomeški prošt, so sredo-jutro, 24. t. m., zapu stili Ljubljano ter odpeljali se proti Novomestu nastopit svojo novo službo. V nedeljo poprej
o jutranjem slovesnem opravilu so se v izverstni pridigi dolarjev, kterih 500 so naložili. Milgap. Skof Ireland, ki s Ljubljančani poslovili. Bog daj delavnemu in se čver- je tudi družnik, je pohvalil društvo zarad napredovanja
in dobrih nasledkov. Naslednji dan je bila v stolnici velika sv. maša za žive in mertve ude in za dobrotnike.
stemu gospodu prav obilno blagoslova v novem vinogradu Gospodovem!
Prečastiti gg. zlatomašniki iz 1.1882: Godec Juri, misijonar v Ameriki; Košir Jakob f, župnik v pokoji; Kovač i č Janez, dekan v Trebnjem; Krašovic Anton, vpok. župnik; Lipo vse k Matej, vpok. župnik; Pavšler Jožef, korar v Ljubljani; Skubic Jožef, vpok. duhovnik; Smrek ar Anton, vpokojeni župnik; Steurer Juri, vpok. župnik; Tom an Janez, dekan v Moravčah. — Prečast. g g. biseromašniki: Koš-merl Juri (starosta škofije), vpok. župnik, posvečen 1. 1819; Krivic Janez, vpok. dekan, posvečen 1820; Hinek Janez, vpok. župnik, posvečen 1.1821; Se v še k Anton, vpok. župnik, posvečen 20. septembra 1822; V al an d Andrej, beneficijat v Kamniku, posvečen 20. septembra 1822. — Opomniti je tudi, da je v Ljubljanski škofiji 21 čč. gg. duhovnov, ki so od 50-60 let mašniki.
Umeri je č. g. Ant. Ume k v Gradu. R. I. P.
¥ Lašičah je 17. t. m. strela udarila v žendarmerij-sko kasarno in ubila kuharico Mino Cuderman. Ranjca je bila poštena Gorenjka, — povse lepega keršanskega življenja, zato se sme terdno upati, da je ni smert našla nepripravljene. „Cujte torej, ker ne veste ne dneva ne ure!"
Služba cerkvenikova in ob enem organistova bo izpraznjena v Novi Oseiici o sv. Jurju. Prošnje naj se pošiljajo na farni vrad v Novi Oseiici, z. p. Idrija. Rešijo se pred sv. Mihelom t. 1.
Birmanje V Teržaški ikoflji je napovedano na naslednje dni: 20. t.vm. v Dolini, 22. v Ricmanjih, 24. v Barkovljah, 26. v Skednju, 27. pri sv. Ivanu v Verdelji, 28. v Katinari, 29. v Bazovici in Lipici, 3. septembra v Rojanu.
V Kopni so bili 15. t. m. prav slovesno sprejeti novi škof milostni gospod dr. Janez Glavina. Procesija pri vhodu je bila veličastna; zveččr razsvitljava, glasba, umeteljni ognji.
Posvečenje škofovsko. Bernski izvoljeni škof dr. Bauer je bil posvečen 15. t. m. v Olomovcu po kard. Fiirstenbergu; Litomeriški škof pa 9. t. m. po kardinalu nadškofu Praškem.
Plačilo za liberalizem. V Vircburgu je univerza z velikim Šumom obhajala svoj jubilej. O tej priliki je naredila več „častnih doktorjev"; tudi znani „kancel-paragrafov" krojač minister Lutz je bil že na listnici za to čast; liberalni profesorji pa so ga izbrisali, češ, da se k ultramontanom preveč nagiba. Katoličani pa tudi pravijo: „Mi te ne poznamo!" Sicer liberalno „dok-torstvo nima veči cene kot Lutzov „kancelparagraf", in kdor se med otrobe meša, na zadnje še „packi" zanj ne marajo. Prostomišljaštvo in pa značaj ste dve reči.
Zlata masa ? Ameriki. „Wanderer" v Minesoti je 22. jul. prinesel to le novico: „Zlato mašo bode 26.jul. obhajal čast. g. Juri Godec, fajmošter pri sv. Alfonsu ▼ Greenfield-u, Wayne Co., Mich. — Prečast. gosp. J. Godec je rojen na Jančjem 17. mal. travna 1602, posvečen je bil 26. mal. serp. 1832. Morebiti nam ameri-kanski listi tudi še kaj naznanijo, kako se je ta zlata maša obhajala.
Dnhovsko podporno društvo imajo tudi v Šen-Pavlu v Ameriki. Društvo je imelo obletni zbor 11. jul. in bili so pričujoči tudi naši rojaki čč. gg.: J. N. Štariha kot blagajnik, Plut in Trobec kot svetovalca pri g. vodju Shanley u, Tori kot ud. Premoženja ima društvo 660
Število poljskih duhovnov, pregnanih v Sibirijo in notranjo Rusijo, kakor piše „Kuryer Poznanski" znaša 257, med njimi 12 klerikov; 120 duhovnij s 107.566 dušami je brez vsega duhovskega pastirstva, 37 duhovnij pa je na pol osirotenih. — Ni čuda, da tako huda šiba visoke osebstva na Ruskem zadeva, ker se z mašniki tako dela! Pisano je: „Nolite tangere christos meos". „Ne dotikujte se mojih posvečenih!"
Spreobernjenka Misak-Mesak. Listi iz Neapola so nedavno poročali, kako je imenovana turkinja dosegla srečo katoliške vere. Bila je ena žčn egiptovskega na-mestnega kralja (kediva) Izmaila, doma iz Čirkasije. V tistem času, ko je bil Izmail v Rezini na Laškem, je Misak-Mesak pobegnila. Eden egiptovskih frančiškanov, P. Boraventura iz kolegija „Palma", jo je podučil v keršanskih resnicah, bila je v Neapolu keršena na imč Margarita Marija in pri naslednji sv. maši obhajana.
Na otoka Cejlonu je v katoliško Cerkev prestopil protestanški pridigar iz stare škotske družine Ogilvie-ske. Protestanški časnik „Ceylon Times" žaluje po njem, in pravi: .,Kdor je č. g. T. Ogilvie-a poznal, nikakor ne bo dvomil, da je to storil iz prepričanja", in da tisti, trenutek, ko je bil zgubil upanje v resnico svoje prešnje vere, je popustil tudi svojo službo v anglikanski (protestanški) cerkvi.
Duhovske spremembe.
V Teržaški škofiji: Preč. g. Mih. Fleišer, kancelist škofijski, je imenovan tajnik; č. g. Jož. Bottegaro, zdaj gojenec v Avguštineju na Dunaju, pride za subsidijarja k sv. Justu v Terst in za škofijskega kancelista. Župniji Buzet in Grižinjana ste razpisane do 15. sept.
Dobrotni darovi.
Za Študmtovsko kuhinjo: Neka družba 5 gold. _
Č. g. župnik. Mat Lavrič 2 gl.
Za pogorelce pri sv. Magdaleni nad Idrijo: Iz Železnikov po č. g. župniku 1 gl.
Za hišo katoliških rokodelskih pomočnikov v Ljubljani: Gospa J. A. 2 gld.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: Iz Železnikov po č. g. župniku 2 gld. 32 kr. — Neim. po preč. g. P. Ü. 70 kr.
Za vstanovo semeniša in bolnišnice v Filipopolji: Ljudmila Verbanova 8 gl.
Za sv. Očeta: Iz Železnikov po č. gosp. župniku
I	gld. — Iz Cirknice po preč. gosp. dekanu J. Porentu
II	gld.
Za sv. Detinstvo: Neimen, kerš. 20 kr.
Za afrikanski misijon: M. Čemažar 1 gl. — Gospd J. A. 1 gld.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. d. J. P. v C.: Opravljeno z veseljem. Da ste zdravit
—	G. A. K.: Prav dobro vstregli; hvala. Zarad doželenega bomo skusili pozvediti. — G. M. L.: Plača za take reči je trikrat 0. Iskreni pozdrav in serčna hvala za obljublj. dar v „kuhinjo"! — G. ,.Nežal.....mu": Oziroma na „Olik. Slov/«
—	hvala, prehvala! Sicer pa so take javne neresnice „polizeiwidrig". — G. P. : „Ekscelencija" javljeno hvaležna na znanje jemlje in se ponižuje že naprej zahvalo naznanjati.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blazn!ko?i nasledniki v Ljubljani.