ra PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Prvi dan nTEDNA HRVATSKE KULTURE" 5. DO 12. OKTOBRA 5. X.: ob 9. uri koncert, in otv oritev razstave dokumentov hrvatske kulture v Bujah. 6., 7., 8., 9. in 10. X.: prireditve diletantskih skupin in pevskih zborov po raznih vaseh Bujščine. III - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST nedelja, 5. oktobra 1947 Poštnina plačana y gotovmi ^Sjj^Uzionf^U^bbonjJOsUUi^ Štev. 712 !§Jože je vstal. rai festival v Bujah "Pa valovita pokrajina med Mirno, ki tvori najjuž' mejo STO-ja, in Dragomo leveni, je domovinica tržaških l neznatno večino 33 glasov le De Gasilen izognil nadcu uiade Italijanski državni dolg je 2,098.000 dolarjev-Denarni obtok je 10. IX. znašal 646 milijard lir „ . seveda pomešanih z Ita- ' Jni ® obalnih mestecih. Značil-. istrska pokrajina, vendar v najplodovitejšem delu, kt vin!!!Sem ***9maine in višje jT®4 PVastle s pritlikavim hra• lem in drugim grmičjem. Vse-*°® Volja, vinogradi, gmajne. jj. Ss- zde utrujena, izčrpana, Jtara domenita naselja po Uto- ^ in okrog malih epor-^ T° je deicla Velega Jože, ^ stoletja robovala Beneča-iodj ® stoje v senci cipres pro-i.jj ,0y dvorci fevdalne, velepo- ’* i" ob Sfbspode. Po gričih čepe- Rim, 4. — V skupščini se je včeraj in danes nadaljevala debata o nezaupnici vladi. Med drugimi je včeraj govoril bivši predsednik vlade poslanec Nitti. Demokristjanom je predočil, da ne predstavljajo večine italijanskega ljudstva, da so v zbornici sicer res številčno ajrocčnejša stranka, toda proti jim stoji levičarski blok 207 poslancev, oziroma, če prištejemo še pristaše Saragata, šteje ta blok 219 poslancev. Ob zaključku govora je opozoril demokristjane, naj rajši prosijo odkrito svoje nasprotnike za sodelovanje, ker bodo sicer težko in slabo vladali. , ( morju stisnjena meste-še vedno trdnjave na ♦ »em ozemlju, okameneli A, Jsenešhi/i trgovcev pred svo-^dtatskimi izmozganimi ga- In v avstrijskih časih je t, , 17lal0 ali nič bolje za to Lj~n° Istros. Ce ni bilo več ig 0j/^ “II baronskih graščin, t °n kolonski gospodje, ki so polovice kmetovih ih-tlačanske desetine in ^ mestecu je ostal trgov-kt, *Ustriiski ali denarni mag-’ J'e sedel za mat lirvatski Igjj ^mnski ubogi delovni raji. Iktta ^e redke ko bele vrane> na drnitva skoraj neznana ij j,' nevedna ljudstva je najla-0rUčati in raznarodovati. llritJ*i*na doba je pomenila Postajo tisočletnega Ufya'Sa P°ta nesrečnega istr-^ ono Nasilje je zatrlo *)or« kulturno življenje in sl:. one redke učitelje in in-Wa°Ice P° svetu. Beda je pre-ts« meje. ‘°in Hiu ^e,ciP-!a Jfi tudi mera kit-,*90 Potrpljenja; začelo je "o trreti. Padel je sicer pod i fašističnim svincem r Oortan in Pazinščine Keklm pred tremi desetletji, to-\a]e so množice, ki jim je o* Masnih. Iskrica, ki ji je bil . je buknila v plamen y Vi Vi*1')« ^rodn°-osvobodilne borbe, fvjfto tudi tod okrog z 4 ^ i % ji ***** 3 italijanskim istr-'jd1 J ^istvom in začel v svobodi V Vejj , v V.l, °*e Je vstal, strl verige v , Oljenjem. Vzel si je v V ki jo je znojil s po- V °^9a dela, pregnal je fa-aS Izkoriščevalce. Kmetje | flrvalski in italijanski, ' i’li?iro;1|5,C*pno*ti ®° si sami or' v’ Vje 1 stoj* gospodarsko živ- ifn^ *adnigah, nabavno pro. jjVČi,, 0Stno proizvodnih ter ^bor’!ieiavanle špekulantov in “Jancev. ri/t. :t> S*e Je prebudilo k no-/ Sm Urnemu življenju, kljub ti ^ »«,ni teiavarn, ki so se sta- * il v vsem bujskem o- : $ Sa ,.S° takoj po vojni niti , Stelja 'f\w^ 1«* a,i Projesorja. I1 tu tua^ca' ni bdo šel- PPo zaslugi narodno-^ HuJ>C kor^e si je preizku->• ’ itr,r.Vo odprlo 28 hrvatskih 1 t kV ^anskih osnovnih šol ter iSiDo 'Ž,° srednjo šolo, ter si Vf/ ** ^vatskih in t> ita-y' lf» r Posvetnih društev. lojjj Vij. *, Or0anizacije iz vseh Vi«; lCJ fašist ^'Ovensko - italijanska , a unija, strokovne, ,rV <:(lin*ke. športne in dru- IttlH 'n j* ’nnožiinc organizacije, 0 . JV brB?L‘''^u krvatske-itaiijan tj** l>ori;SfBa’ v ('°nr znamenju Voi« * proti fašističnim za- V imenu vlade je nato govoril zakladni minister Einaudi. Izjavii je, da mora priznati, da se obtok bankovcev vedno bolj viša in da j« z 10. septembrom znašal 646,5 milijard lir. Dalje je priznal, da se vedno bolj veča državni dolg, je prišel s 30. junijem t. 1. na .098 milijard lir in se je v primeri z letom 1939, ko je znašal 178 milijard, za 12 krat povečal, V obrambo vlade je nastopil tu-zunanji minister Sforza. Namesto da bi zbornici in italijanskemu' ljudstvu priznal, da je povzročila za Italijo neugodno glasovanje v glavni skupščini OZN smer zunanje politike sedanje vlade, ki je smatrala, da ji zadostuje podpora zapadnih velesil in da mnenje ter stališče Sovjetske zveze zanjo ni mSrodajno, je zvračal krivdo za nesprejem v OZN v prikritih besedah na Sovjetsko zvezo. Omenil da je bila Italija, ko je z ratifikacijo mirovne pogodbe napravila veliko <;žrtev*, prepričana, da bo sprejeta kot članica OZN. Nato je hotel na razpoloženje zbornice vplivati s tem, da je pre-čital zaupni dopis ameriškega zunanjega ministrstva, v katerem m.u to sporoča, da se odpoveduje onemu delu italijanskega ladjevja, ki pripada na podlagi mirovne pogodbo z Italijo Ameriki. Poslanec Nenni je Sforzo zavrnil, da mu ni bilo potrebno vzbu' jati v zbornici patriotska čustva, k v tržaški ladjedelnici. Sedaj se pogajamo s tržaškimi ladjedelnicami za nova naročila ladij ter za popravila in remodernizacljo ladij, ki sedaj niso v rabi. Cez petnajst dni bodo v Trstu začeli popravljati potniško ladjo «Sarajevo», ki je bila med vojno hudo poškodovana ;n je ostala pod vodo štiri 'leta. Za popravila te ladje bo potrebno delo in osebje kakor za zgraditev nove ladje.* Zoričič je dalje izjavil, da bodo tržaškim ladjedelnicam dal v popravilo tudi druge jugoslovan ske ladje. Včeraj se je pred okrožnim ljudskim sodiščem za istrsko okrožje vršila sodna razprava proti rektorju koprskega škofijskega semenišča Laborju Marcelu, ki je v priporu od 13. avgusta tega leta, častitim sestram Gazgoia Mariji (suor Ger-vasia) tis S. Vito d’Asolo (provinca Treviso) in Paccagnella Leonllda (suor Palmina) iz Monte dl Padova. Navzoč je bil samo rektor semenišča Labor Marcello, medtem ko sta obe častiti sestri pobegnili v Trst. Javni tožilec dr. Cerkvenič je prečital obtožnico, iz katere je razvidno, da so ljudske oblasti v koprskem semenišču našle okrog 96 stotov raznega racioniranega živeža, k; ga rektor Labor ter sestra Gervašia kot ekonomka semenišča in sestra Palmira kot njena pomočnica niso prijavili ljudski oblasti. Med tem živežem je bilo 2.056 kg bele moke, 2137 kg koruze, 1235 kg krompirja, 312 kg suhega graha, 300 kg mila, 191 kg konserve itd. itd. Vsa ta hrana je bila poskrita p« raznih skrivališčih semenišča, popolnoma neprjkladnih za shrambo živil. Zato se je velik del živil pokvaril. Poleg teh skritih živil, je okrog 80 oseb semenišča prejemalo na živilske nakaznice za srednje delavce in lahke delavce, a nekateri tudi na normalne živilske nakaznice redno aprovizacijo. Toda to vodstvu semenišča še ni bilo dovolj. Skoro vsak teden je rektor Labor pošiljal navadno svojega namestnika k okrajnemu ljudskemu Odboru na prehrambeni urad po dodatni živež in ga je večkrat tu- ca trga leta, ko Je poleg redno 1 škofa Santina v semenišču. Nato je _ _ iskovalna komisija, kakor jo prčd- predlog je volilo'237 poslancev pro- J lagajo ZDA. Isto stališče jg zasto-ti pa 270. De Gasperijeva črna vla-1 pal poljski delegat. RIM. — Iz Rima je odpeljal posebni vlak, ki bo pripeljal iz Italije na Poljsko 400 poljskih beguncev, ki se vračajo v domovino. VARŠAVA, — V septembru so v poljskih rudnikih izkopali 5 milijonov in 370 tisoč ton premoga, to je 1194 kg na rudarja. Prekoračili so za 4% predvidene količine. Bidaultova moledovanja v ZDA Daje jo mu samo upanje, da bo Frcncija nekoč dobita, kar je njenega, to je zlato, hi so ji ga odnesli Nemci in Japonci prejetih živil semenišče dobilo še 100 kg koruzne moke in 100 kg bele moke, 20 kg marmelade, 20 kg sladkorja, 10 kg mila In 10 kg namiznega sira, čeprav vseh teh živil semenišče ni potrebovalo, kajti zaloga je bila tolika, da se je živež že kvaril. Zaradi tega so vsi trije obtoženi zaradi nedovoljene špekulacije jn gospodarske sabotaže na temelju členov 2. in 3. uredbe o zatiranju sabotaže in nedovoljene špekulacije. Obe sestri pa sta obtoženi poleg tega še, da sta neki Rozi Vatto-vani izročili 64 kosov toaletnega mila, ki sta ga kupili na nakaznice gojenccy semenišča, namesto da bi ga izročji semenlščnikom. Rektor Labor pa je obtožen poleg tega še, da je od leta 1940 da-l,e kot direktor semenišča uvedel v semenišču samem oster disciplinski pritisk, s katerim je energično branil gojencem slovensko in hrvatske narodnosti uporabo njihovega lastnega materinega jezika, jim odvzemal knjige in vsako drugo možnost, da bi se mogli vzgojiti v svojem lastnem jeziku ter s tem strogo izvajal politiko tržaškega škofa Santina, ki je težila k raznarodovanju Slovencev in Hrvatov. Zato je obtoženi Labor kriv zločina zatiranja in raznarodovanja slovenskega in hrvatsk‘ga naroda v smislu odredbe okrožnega ljudskega odbora za Istro, ki prepoveduje podžiganje narodnostnega, dl prejel, kakor na primer 4. mar- | verskega in rasnega sovraštva. Kako sta Labor in Santin raznarodovala Pa?!z, 4. — Iz Wash!ngtona sporočajo, da je Bidault nadaljeval svoje razgovore z ameriškimi vladnimi krogi glede gospodarskega in finančnega položaja Francije. Ze pred tem so se vršili med obema državama diplomatski razgovori O vprašanju žita in premoga Po izjavah ameriškega zakladnega ministra Snyderja, da je treba Francijo in Italijo nujno podpreti, se zdi, da bo Francija v ZDA vendarle dobila hekaj «pomoči». Tisk ugotavlja, da Amerike ne vodijo človekoljubni in socialni nagibi, marveč edinole skrb, da ne bi za-padna Evropa y primeru še večje bede zapadla yplivu levičarskih strank. Danes se je sestala ameriška vlada in je razpravljala o tem, kako dobiti zadostna sredstva za nakup žita y korist Franclje in Italije. Vladni krogi zatrjujejo, da vsota 585 milijonov dolarjev, ki jo bo vlada zahtevala od kongresa za pomoč zapadni Evroji, še ne bo povzročila nevarnosti za inflacijo. A- ___________ meriška vlada namerava že pričeti mora imeti vse druge programe, saj I z nakupi žita in s.cer mesečno po je bilo govora o delitvi sveta v dva 570 milijonov bušlčv. bloka v resnici pa gre za dve jasno | Medtem Je prišla iz Washtngtona poročilo neke tuje agencije, češ da je dovolila Franciji Izredno podporo v znesku 50 milijonov dolarjev. «Humanite» piše o tozadevni ameriški pomoč!, da je šel Bi-dauit v Washlngton samo v pred-volivne svrhe. List poudarja, da se bo B’dault vrnil praznih rok,* brez centima in celo brez tople besede. ZDA mu dajejo samo upanje, da bo Francija dobila nekoč nekaj, kar je njenega in kar ji ZDA zadržujejo, to je zlato, ki so ga Franciji vzeli nacisti in Japonci. List zaključuje, da ni bilo dovolj, da je Bidault v Wnšhingt.onu pokleknil, temveč da se Je treba še bdi j ponižati in pasti na zemljo. eFrano Tireur* ironizira Bidaul-tovo potovanje rekoč: »Moledujemo boga Trumana in njegove svetnike. Bldauitove tožbe v Wash'ngtonu imajo sledeči odjek: »Pridite dolarji, dragi dolarji mojih dobrih ameriških prijateljev, sicer bomo v Franciji umrli od gladu. Naša skodelica je prazna, usmilite se in napolnite jo.» Medtem se je oglasil tudi francoski Maroko, da bi bil deležen pomoči v smislu Marshallovega načrta. Trgovinski oddelek v Rab rtu 31.5 milijonov dolarjev, nato pa še enkrat 13 milijonov dolarjev. V Parizu se je sestal pod predsedstvom Ramadiera odbor za finančno obnovo in odločil smernice za zboljšanje finančnega položaja, ki jih bo sporočil francoskemu ljudstvu prihodnji teden Ramadier v posebnem govoru. JUGOSLAVIJA DAJE ZGLED Zilllacusove Izjave o novi Jugoslaviji * Advokat Dudlev za prijateljstvo ir.ed Jugoslavijo in Angllin M) Vi 8cga napredka, ki 'S ** Po osvoboditvi. Po-1 ‘tort,. Pos<’*),l° prosvetna, a planinska društva, Povezana v enot-I &2*°*Tvat. ■v n in traJnciii i y čim *»°seete. da se /e-^ L itcviIneje udeleže, t ' 'n poznanstva z S*' Porivu1 ^“dskimi soborci, 4 a}0 na lastne oči o Jj 9a bodo pokazale ^ *ruge me n,. tei Plitki, sprevo-noi I« sim- S^kuih bodo vUek iv $ (,l?« tcrt„Urn*5n festivala, ki 1 i. *en 0d 5. do 12. Oklo- J. Z. ločeni skupini, in sicer eno, ki hoče l vest, da ameriška vlada zanikuje 1 predvideva za prvo pomoč vsoto Plače državnih uradnikov v Jugoslaviji Beograd, 4. — Prvega oktobra je stopil v veljavo odlok o zvišanju plač državnim uradnikom za 19%. To povišanje dokazuje utrditev gospodarske moči nove Jugoslavije. Po novem sistemu bo povišanje odvisno od uspehov, ki jih bo nameščenec imel v službi. Na ta način bo ta sistem vzpodbujal vsakega uradnika pri njegovi želji po izboljšanju. Zvišanje plač na podlagi službenih let bo obstojalo samo pri službah, kjer je možnost napredovanja zelo omejena in kjer bodo uradniki ostali skoraj vse življenje pri istem delu, kakor n. pr. sodniki, profesorji, učitelji in razni drugi poklici v socialnem skrbstvu. Za uradnike so predvideni tudi dodatki na plači na podlagi izvršenega dela. Do teh dodatkov imajo pravico uradniki, ki zavzemajo vodilna mesta, na katerih se zahteva organizacijska zmožnost in osebne sposobnosti. Uradniki, ki se bodo odlikovali, bodo dobili dodatke. V Indoneziji obstreljujejo Holandci civilno prebivalstvo Haag, 4. — Holandski tisk objavlja besedilo brzojavke, ki jo je indonezijski ministrski predsednik poslal Varnostnemu svetu. Brzojavka ugotavlja, da so v Indoneziji še vedno y teku srditi b«jl. V zasedenih področjih silijo Holandci domače prebivalstvo, da dela za kolonizatorje ter mu žugajo z gladom in z brutalnim' kaznimi. Holandske oblasti v Bataviji so ukinile pet indonezijskih listov, ker so objavili poročilo republikanske vojske, kj javlja o bojih v Indoneziji in o obstreljevanju civilnega prebivalstva s strani holandskih letalcev, ki se poslužujejo ameriških letal Po čitanju obtožnice je predsednik okrožnega ljudskega sodišča, ki ga poleg dr. Orla tvorita še dva člana, izvršil zasliševanje prič, ki so potrdile navedbe obtožnice. Med pričami pa, ki jih je predložil branilec obtoženega advokat Stoka, je bil tud. bogoslovec Cerkvenik Tč-odor iz Postojne, sedaj bivajoč v Trstu, ki je s svojim pričevanjem in. odgovori pred sodiščem, dokazal, leako daleč je gojence koprskega semenišča v pogledu raznarodovanja že dovedla Sanlinova in Laborjcva raznarodovalna politika v semenišču samem, kjer je Cerkvenik prebil reč let. Ko ga je predsednik vprašal, kakšne narodnosti je, ni vedel povedati ali je Slorsojila v okviru loo-milijonskega dolarskega posojila, ki ga je načelno odobiila italijanski izvozni industriji. Pogoji za podeljene kredite niso bili doslej objavljeni. Posojilo too milijonov dolarjev vi bilo odobreno italijanski državi, pač pa neposredno italijanskim industrijskim podjetjem. Upravni odbor Izvozne iti uvozne banke se ja postavil na stališče, da bo določil pogoje za posojilo od primeru do primera, in sicer na podlagi ocene podjetja od strani ameriških izvedencev. Vprašanje pogojev je bistveno, saj so često pogoji za takšna posojila tako težki, da spravijo dolžnike v popolno odvisnost od upnikov Poročilo neke ameriške poročevalske službe pravi samo, da je bilo posojilo odobreno italijanskemu za vodu ulstituto Mobiiiare Italianos z nalogom, da ga razdeli med omenjena podjetja po opisanem ključu in dodaje, da ceni Izvozna in uvozna banka te štiri družbe «za naj-važn jše v Italiji in da vse štiri uživajo dober glas v inozemstvu kot ladjedelnicett. Banka pravi dat- lje v svojem poročilu, da so te e,ita lijanske ladjedelnice^ prejele vaz na naročila iz inozemstva, ki jih morajo izvršiti do leta in4a. Oprema in material, ki ju. bodo omenjena podjetja lahko kupila v ZDA jim bodo omogočila, da izvršijo na roči/a iz inozemstva in da poleg tega doprinesejo svoj delež k obnovi «italijanske trgovinske mornarice», —Upravni ravnatelj ZJAL-a v Trstu je izjavil, da smejo ladjedelnice uporabiti izposojeni denar samo za nakup surovin v ZDA. Poročila ameriške agencije, kakor tudi listov iz Italije govorijo o štirih «italijanskih■» ladjedelnicah, ka kor da bi bile Združene jadranske ladjedelnice italijansko podjetje. Značilno je tudi. da tudi Izvozna in uvozna bunka prišteva ZJAL k italijanskim podjetjem, čeprav je bila mirovna pogodba z Italijo ratificirana. Po tej pogodbi postanejo Združene jadranske ladjedelnice državna last STO-ja, ker je bi la njihova dosedanja lastnica italijanska država (IRI). To je treba pribiti, ker so na dlani poskusi italijanskih kapitalistov in močnejših zapadnih tovarišev ki so za njimi, da bi izigrali mi rovno pogodbo, računajoč, da bodo na ta način najbolje zava ruvali svoje koristi. Skoda, da se upravnik Združenih jadranskih ladjedelnic v tvoji javi nekemu tržaškemu novinarju ni dotaknil tudi tega žgočega vprašanja! «Toda v kričečem nasprotju s temi pravili in pravicami je v semenišču Labor Marcelo uvedel povsem drugo prakso. V mesecu juliju 1942. mi je Oskar Vitez iz vasi Žirje, okraj Sežana, sedaj univerzitetni študent v Ljubljani dejal: «Po Veliki noči 1942 je obtoženi Labor Marcelo klical k sebi enega po enega slovenske in hrvatske se-meniščnike in jim dejal: «Slo-anski jezik je na splošno prepovedan. škof je dovolil uporabo slovenščine in hrvaščine samo tedaj, ko se najdeta skupaj dva študenta, ko pa se snidejo trije, je slovanski jezik prepovedan. Vi pa kljub tolikim opominom nočete ničesar razumeti Sedaj vas kličem zadnjikrat. Ne maram izgovorov. Iločem en sam točen odgovor: Ali hočete tudi od sedaj naprej med seboj govoriti samo po italijansko Da, ali ne?». Podobno je izpovedal študent Milharčič Josip iz Matenje vasi, Oskar Vitez pa je še povedal, da je Labor zaplenil knjigo slo-enskih pesmi Kosmaču Angelu, sedaj duhovniku v tržaški škofiji, a dijaku Grlu je zaple» nil knjižico «Barčica», dijaka Benčiča iz Hrpelj pa je prijali škofu Santinu zaradi tega, ker je pel neko pesem iz »Barčice*. Škof Santin se je nanj zadrl: «Sramuj se prepevati take pesmi! Čeprav je »Barčico* izdala goriška Mohorjeva družba z dovoljenjem goriškega nadškofa. Izjava končuje: «Kdor pozna strogo disciplino v semeniščih, ve, da se nepokorščina mora izpovedati. Zato ni čuda da so gojenci pri spovedi dolžili same sebe, da so spregovorili osem ali deset besed v slovenščini ali pa, da so govorili slovenski, ko so bili štirje skupaj eni in isti župniji na Krasu. Torej nezaslišan duhovni pritisk, brez primere na vsem sveto*. Nato je pričal še tovariš Bubnič, ki je preživel v semenšču sedem let in povedal, da Je v letih 1929 in pozneje tak sistem izvajal SirO-tlč, tedanji rektor, sedaj v Goric!. Kdor je govoril po slovensko, je ostal brez večerje. Javni tožilec je za tem v svojem govoru ponovno utemeljil na podlag! dokazov obtožbo in predlagal, da ljudsko sodišče obtožene pravično kaznuje. Nato Je govoril branilec obtoženega advokat Stoka, ki je hotel s svojim rafiniranim in spretno sestavljenim zagovorom dokazati, da Je obtoženi Labor popolnoma nedolžen, češ da so količine najdenega živeža majhne, takšne pač, kakršne se lahko najdejo pri vsak: srednji družini. Ce bi bilo to res, bi morala vsaka pietčlanska družina imeti v zalogi najmanj 600 kg raznega živeža. Mnenja smo, da se takšne družine lahko na prste naštejejo. Razen tega je prebral izjavo tržaške škofije, v kateri se piotrjuje, da je bilo resnično prepovedano govoriti po slovensko ali po hrvaško dijakom v skupinah večj.h od tri do Štiri. To pa samo zaradi tega, kakor se je izrazil don Labor sam, da bi z uporabo enega samega službenega jezika prišlo do po-m'rit ve med dijaki različnih narodnosti. Ta službeni jezik Je bil seveda Italijanski kakor vseh 25 let fašizma in ponuni takšna pomiritev raznarodovanje. V resnici Je bil rektor Labor najvne.tejši lz-vrsevalec raznarodovalne politike obtoženi Labor dejal nekaj besed v svojo obrambo. Po polurnem posvetovanju je predsednik sodišča objavil obsodbo, ki se glasi: 1 leto prisilnega dela ;n izgube državljanskih pravic vsakemu izmed obtoženih: Marcelu Laborju, suor Gervas.ji in suori Palmlri. Branilec Je izjavil, da bo Vložil priziv na višje sodišče za predlagal, da sodišče pusti obtoženca do tedaj na začasno svobodo, kar pa je sodišče odbilo. Po končanem sodnem postopku je ljudstvo s ploskanjem dokazalo, da odobrava izrečeno obsodbo, slišali so se klici: «Nočemo špekulantov, živelo ljudsko sodišče! OOOOOOGOOOOOOOOOOGOOOO Hočemo enakopravnost slovenske šole! V zadnjih dneh opazujemo neko živahnost pri organ‘zac!ji 'ta-lijanskih šol. Tako čujemo, da pripravljajo ustanovitev Italijanskih šol na Proseku, na Katinarl, na Koionj!, v Bazovici jn v Škofijah. Naše načelno stališče v tej zadevi Je splošno znano. Otroci italijanskih staršev imajo vsekakor pravico, da imajo šolo v jeziku svojih staršev. Toda to svoje načelo zagovarjamo v vsakem primeru, torej tud; tedaj, ko gre za naše lastne slovenske otroke. Zato moramo odločno protestirati proti akciji nekaterih italijanskih šovinistov, ki na najrazličnejše načine izvabljajo slovenske otroke v jtal jansko šolo. Poročali smo že, da italijanski didaktični ravnatelji (zakaj ne tudi slovenski?) dobivajo podatke o šoloobveznih otrocih na anagrafičnem uradu. Tako so vsi otroci, ki se morajo letos vpisati v prvi razred na Katinari, prejeli pozive za vpis od italijanskega didaktičnega ravnateljstva, čeprav je vsem in tudi gospod; pri šolski upravi dobro znano, da je Katinara slovenska vas In so tam Italijani zelo, zelo redki. Kaj pravi na to ZVU in kaj gospoda Baraga in Mizerit, ki sta odgovorna za slovensko šolo. Zakaj nista naročila slovenskemu didaktičnemu ravnatelju, da pozave on slovensko deco na vpis v slovensko šolo. Sicer je zgoraj opisani način lova na naše otroke najbolj nedolžen in mu nasedejo samo brezbrižni in nepoučeni starši, ki jih pa med nami ni mnogo. Toda tu gre za načelo enakih pravic; gro za to, da ne bo slovenska šoia igrala vloge Pcpelke. Znani so nam mnogo hujši primeri. Tako smo obveščeni o primeru, da so mater učenke drugega slovenskega razreda pregovorili, da bo dala otroka v italijansko šolo. Obljubili so Ji, da bodo počitniški tc-čaj šteli za tretji razred in da Jo bodo vpisali sedaj v četrti razred. Sicer je to proti vsem predpisom in dvomimo, da bi mogli gospodje to napraviti. Toda kupovanje otrok se opravlja tudi na drugi način. Dekletu so omogočili brezplačni študij klavirja (ali plača Lega Nazionale?) :n obljubili materi, da bodo otroka sprejeli v zavod. 2al, dobijo med naš;m ljudstvom še vedno ljudi hlapčevske duševnosti in so pripravljeni prodati se za skledo leče. Ti naj bi reševali zavoženo raznarodovalno politik® novih fašistov, ki so našli svoje zavetišče y «Legi Nazionale*. Vemo. da bo slovensko ljudstvo odbilo tudi te poizkuse podkupovanja in da bodo le redki podlegli takim nekulturnim in nedemokratičnim mahinacijam. Znano je tudi« naše stališče v vprašanju šolanja otrok jz mešanih zakonov. Smatramo, da bomo prišli do zdravega in mirnega sožitja med obema narodoma na tem ozemlju, le tedaj, če ne bomo izvajali nikakega vpliva v primerih narodnostno mešanih zakonov. Prepr čani smo, da bodo v srečo svojih otrok roditelji različnih narodnosti pravilno odločili, ko bodo postavljeni pred vprašanje ali naj vpišejo svojega otroka v slovensko ali Italijansko šolo. Naj bo njihova odločitev kakršna koli, bodo pametni in dobri starši poskrbeli, da bo otrok znal jezika obeh roditeljev, očeta in matere. Vsako drugo gledanja je ozkosrčno in ima v sebi klice šovinistične nestrpnosti, ki je vzrok vseh narodnostnih sporov na naših tleh, sporov, ki koristijo Je sovražnikom domačega prebivalstva Syobodnega tržaškega ozemlja. Neverjetno toda resnično Minili sta dve leti in pol od osvoboditve, ki je naš narod stala neizmernih krvavih človeških in materialnih žrtev. In kaj se dogaja v Kopru? V Kopru je naše ljudstvo hranilo raznarodovalce svojih lastnih sinov, dajalo jim je hrano, zato da sc jim je kvarila v skritih shrambah. Gojilo je parazita na svojem lastnem telesu. Toda razna-rodovalec Labor, najzvestej-si Santinov hlapec, je prejel zasluženo kazen. Kdaj bo prišel na vrsto Santin? PRIMORSKI DNEVNIK f -r>- « r\*. ■■ K*& *• 5. oktobra t947. Izčrpani tovariši prekinili stavko v Goroneu Antifašist', ki so začeli stavkati 9 tržaškem Coroneu proti posipanju okupacijskih oblasti, so se tar koj prvi dan enodušno pridružili stavki. Predhodno so pa poslali odgovornim oblastem resolucijo, v kateri zahtevajo, da jih kot jugoslovanske državljane okupacijske oblasti izpuste. Toda da bi bila mera izigravanja polna, so takoi po začetku stavke ločili vseh 12 stavkajočih tovarišev. Pri tem se je posebno odlikoval nek policist, ki Je prišel iz Gorice. Iz oken v ce’i-cah so pobrali kljub vsemu mrazu Vse oknice, tako da Je čez dan mrzlo, ponoči pa naravnost nevzdržno. Poveljnik zaporov pa Je odklanjal vsako odgovornost za to in pravil, da Je zato prišel «ukaz od zgoraj)). Vendar pa so antifašisti vseeno bili enotni v gladovni stavki. Celice so kompletno odklanjale hrano. Boln ki jz ambulante pa so p.rav tako vsi odklonili hrano. Zaradi nevzdržnega stanja pa so pet tovarišev odpeljali v ambulanto. Ostali pa so prek nili stavko. Antifašisti iz zaporov ul. Tigor so poslali protestno pismo okupacijskim oblastem proti upravi zaporov Coroneo, ki je ločila antifašiste v zaporu Coroneo in jih pozaprla v celice samice. V protestnem pismu antifašisti izražajo svojo solidarnost s stavkajočimi v Coroneu in jih podpirajo v borbi za izboljšanje prehrane in da bi dosegi: to pravico, da bi bili kot jugoslovanski državljani premeščeni v Jugoslavijo. Končno antifašisti iz zaporov ul. Tigor obljubljajo materialno in moralno pomoč. F1ZKULTURA Tek iizkulturnega društva Sy. Vid Flzkultumo društvo Sv. Vid priredi danes ob 11. zjutraj večjo lah-kO-atletsko prireditev in sicer tek okrog Sv. Vida. Proga je sledeča: odhod iz ulice Tigor, vogal ul. St. Vito, ul. Combi. ul. Besenghi, ul. Navali, ul. Tiepolo, ul. San M'che-le, ul. Testi, ul Gallerla. ul. Cere-ria in ul. Sv. Vid. kjer Je cilj. Tekmovalci se bodo zbrali ob 10. zjutraj v dvorani krožka «Perossa». Tekme v košarki za pokal Delavske enotnosti Danes bodo na igrišču Delavske športne enotnosti igrala sledeča moška moštva: Čermelj B-Tovama strojev ob 8. uri zjutraj, Skedenj-Skorklja ob 9., Skoljet-Cermelj A ob 10., Eka^Delavska športna enotnost ob 12.. Arsenal-Greta ob 11. Zenske pa bodo igrale na igrišču Tomažič ob urah: Tomažič-Magda-lena ob 10, Barkovlje-Col ob 11, Ri-naldi-SkOrklja ob 12; v Izoli pa se bosta srečali moški Izola-Tomazi ob 11. Današnji spored srečanj V jugoslovanski nogometni ligi Prva liga: V Beogradu: Rdeča zvezda-Part:zan in Metalac-Ponz.a-na Lj. V Skoplju: Vardar- Hajduk. V Zagrebu: Lokomot:va-D;namo V Sarajevu: Torpedo-Spartak. Druga liga: V Sarajevu: Zelezni-čar-Kvarner. V Titogradu: Buduč-nost-Metalac. V Ljubljani: Enot-nost-Tekst lac. V Zemunu: Naša krila-Rabotničkl. V Novem Sadu: Sloga-Mornar. Dinamo počiva TRŽAŠKI DNEVNIK Pred novim šolskim letom Popravni izpiti se bližajo svojemu koncu; novo šolsko leto 1947-48 je tik pred vrati. Prav je, da pred pričetkom novega šolskega lita pregledamo vse dobre in slabe strani šole v preteklem šolskem, letu in potegnemo iz njih pozitivne zaključke, tako da bo postala šola v resnici kovačnica novih ljudi, nove delovne intellger.ee. Ugotoviti je treba, da se je šolski pouk na vseh srednjih šolah zelo izboljšal. Študij je postal resnejši in od dijakov se zahteva solidno znanje. To je velik korak naprej k. dvigu splošne ravni študija na naših srednjih šolah. V lanskem šolskem' letu šolske oblasti, ki so spadale v okvir ZVU, niso dovolj energično postopale v svojih zahtevah, ko je šlo za vprašanje vrnitve raznih šolskih prostorov in šol njihovim namenom. Klasični licej Dante, tehnični institut Vinci, obrtna šola Bruner so dovolj jasna priča za to. Pristojne cblasti bodo morale urediti to vprašanje in izprazniti vse zavode, k; so doslej služili bodisi v vojaške ali kakršne koli druge namene. Nujno je treba načeti vprašanje, da bi se nadomestil tisti pouk, katerega so dijaki zaradi vojne izgubili, jn zahtevati izboljšanje šolskega pouka v smislu progresivnih idej. Izvesti bo treba socialno reformo šole, katero bodo morali dijaki predložiti bodočim šolskim oblastem STO-ja. Solo bo treba na stežaj odpreti vsem onim, ki imajo veselje, voljo in sposobnost za študij. Predpisati bo treba take progresivne in proporcionalne davke z ozirom na dohodke, da bodo mogli študirati tudi oni, ki so jim bila prav zaradi davkov šolska vrata doslej zaprta. Samo tako, če bodo šolska vrata odprta vsem onim, ki Imajo veselje do študija, bodo končni šolski uspehi tudi veliko boljši. Sola ne sme nuditi dijakom le nekega splošnega in zaključenega znanja, marveč mora vzgajati mladino v smeri, da bo znala ocenjevati vse dogodke in razvoj v družbi in naravi. Gojencem je treba nuditi solidno znanje, ki bo poglobljeno s praktičnimi izkušnjami. Dijaške orgauizacije bodo morale skupno v sodelovanju s profesorji reševati vsa konkretna vprašanja in skrbeti, da se bo vsestransko dvignila kulturna raven našega dijaštva. Odhod Triačanov na mladinsko progo Včeraj zjutraj ob 8 uri je odpotovala iz Trsta zadnja mladinska br gada, ki se bo udeležila dela na mladinski progi Samac-Sarajevo. Po načrtu je bilo predvideno, da bo otvoritev nove proge konec novembra. Kar pa je bil načrt prekoračen in bo prvi vlak prišel iz Samca v Sarajevo v sredini t. m., bodo dela kmalu dokončana. Naša brigada, ki se imenuje po ustanovitelju italijanske mladinske antifašistične organizacije v Trstu ((Sergij Čermelj«, šteje okrok 100 mladeničev iz vsega STO-ja in bo tako prisostvovala slovesni otvoritvi druge mladinske proge, ki jo je v celoti zgradila mladina sama. Ta proga, ki veže dve jugoslovanski mesti in so jo izgradili mladinci vsega sveta, bo ponos vse mladine in dokaz o novem duhu, ki -je med novim rodom. Ladja razbila ribiški čoln Trije mrtvi in pet ranjenih Včeraj popoldne okrog 14. ure je plula v bližini Debel.-ga rtiča zunaj koprskega zaliva 4000-tonska ladja »Diana* last «Societa di na-vigazioog adriatica* iz Benetk, ki je bila v popravilu v tržaškem arzenalu in je šla tokrat na poskušno vožnjo. Na krovu je bilo okrog 400 delavcev iz ladjedelnice. Malo dalje od Debelega rtiča pa je ladja zavozila z brzino okrog 12 milj v motorni ribiški čoln «Nuovo Antonio* iz Chioggie in ga takoj razbila na koščke. Od posadke 8 mož jih je bilo 5 ranjenih, dočim. so trije bili ubiti. Enega izmed mrt- vih po imenu Angelo Giabln so prepeljali v mrtvašnico tržaške bolnice, dočim sta ostala dva, Pen-zo Narciso in Marchetti Vittorio izginila v morju. Vsi trije mrtvi, kakor tudi štirje izmed ranjencev so doma iz Chioggie, dočim jie peti ranjeni po imenu Alessio E-milio doma iz Kopra. Ranjenci bodo okrevali že v nekaj dneh. Po nesreči se je ladja «Diana» vrnila v tržaško pristanišče in pristala ob pomolu št. 12. Ni še ugotovljen vzrok nesreče, vendar bo krivda najbrže na poveljstvu ladje »Diana*. Predpisi o žigosanju osebnih izkaznic ZVU Urad za informacije pri ZVU za Svobodno tržaško ozemlje je izdal 4. oktobra sledečo objavo: V skladu z izdano uredbo št. 8 od ZVU za anglo-amerikansko cono STO-ja prenehajo biti veljavne s 1. novembrom 1947 vse osebne izkaznice, razen če nimajo predpisal'.« štampiljke, ki jo določa omenjena uredba, in sicer: osebne izkaznice, s stalnim bivališčem, ki so bile izdane za osebe italijanske narodnosti; osebne izkaznice, ki so bile izdane za Italijane, ki nimajo stalnega bivališča in ki tukaj bivajo; osebne izkaznice, ki so bile izdane za osebe jugoslovanske narodnosti, ki nimajo stalnega bivališča. Predpisano štampiljko in potrdilo po že omenjenem odloku št. 8 bodo dobili oni, ki imajo v posesti: 1. Osebno izkaznico italijanske ah jugoslovanske narodnosti, ki je bila izdana v skladu z odredbo št. 14. 2. Oni, ki stanujejo v anglo-ame-rikanski coni STO-ja in ki dokažejo, da so bivali na tem ozemlju od 16. »Sptembra 1947. Da bi se gornji postopek Izvršil čim bolj v redu, je glavni stan civilne policije za Julijsko krajino določil urade v sledečih krajih: Glavni stan CP za ceno Devin; glavni stan CP v Miljah; postaja CP v ul. Cologna, Trst; postaja CP v ul. dellTstria, Trst; postaja CP v ul. Hermet, Trst, Te Staniče CP bodo začele s poslovanjem v ponedeljek 6. t. m. in bodo odprte za javnost vsak dan od 8-20 ure, vštevši tudi soboto in nedeljo. Poudarjamo, da omfiijeni uradi ne. bodo pečatili in potrdili osebnih izkaznic, ki so v slabem stanju. Vsakdo, ki ima osebno izkaznico, ki je v slabem stanju, naj si preskrbi novo, preden vloži prošnjo, da mu jo na novo potrde. V ponedeljek 8. t. m. naj pred-lože osebe, katerih priimki se začenjajo s črkami A, B in C prošnjo onemu uradu za osebne izkaznice, ki je najbližji njihovemu bivališču. Ponovne informacije bodo objavili še preko radia in dnevnega tiska, sicer pa bo izdal abecedni red urad za osebne izkaznice. Radijski sporedi v nedeljo 5. oktobra TRST II KOLEDAR Nedelja 5. oktobra Placld, Dunja Sonce vzhaja ob 7.08, z01}*}? ob 18.35. Dolžina dneva 1 Jutri 6. oktobra Brunon, Dalibor Spominski dnevi 1880 je umrl J. Offenbach, skladatelj satiričnih operet na francoske razmere. 19it je bila v Bosanskem Petrovcu prva vsedržavna konferenca AFZ Jugoslavije. Nesreča vzgaja in krepi razum. Enotni sindikati Mešani sindikat. Vodstvo bo imelo Jutri sejo ob 18.30 v ul. Imbrla-ni 5. Banke. Vabimo vse člane na sestanek, ki bo jutri ob 18.30 v ul. Zonta 2. Stavbinoi. Tesarji in krivile! železa imajo sestanek danes ob 10. uri na sedežu. Vojaške vaje na openskem streliacu Ameriška vojgka bo upoi rabljsiš opensko strelišče cd 6. do U* za vojaške vaje. Zato °Pol8^ra(j; civilno prebivalstvo, da se varnosti v navedenih dneh ne p* bližuje openskemu strelišču. DAROVI IN PRISPEVKI Za pomoč španskemu nf mu ljudstvu so darovali P°“u„jS ni kraji iz nabrežinskega o sledeče svote: Nabrežina ^ 1230 lir, Nabrežina postaja Sv. Križ ASIZZ 3323 lir, SV. * SIAU 8495 lir, Slivno 560 lih vas 750 lir, Salež 1300 lir, "V 1685 lir, Samatorica 675 hr Ivan 1450, skupaj 20.306 lir. Kemiki. V torek ob 18. uri bo zborovanje v ul. Conii 11. Odg. urednik DUŠAN Tisk Stabillmento Tip. T«™11 Razprava proti ponarejevalcem živilskih nakaznic Razprava proti uradnikom živilskega urada se je včeraj nadaljevala v istem dolgočasnem vzdušju kot v petek. Pričal je dr. Quargna-li, ki je po ugotovitvi sleparij na uradu za izdajanje živilskih nakaznic vodil preiskavo. Sodišče je prebralo njegov zapisnik o preiskavi. Iz tega smo izvedeli, da je 500 živilskih nakaznic bilo izdanih osebam, ki jih sploh ni bilo v Trstu in so si jih tako obtoženci spravili v žep. Razprava je bila odgodena na ponedeljek. Preskrba Po dva kg belih testenin bodo delili od jutri do 15. t. m. vsem potrošnikom v mestu in podeželju na odrezek št. XIII. Vsak potrošnik dobi 30% dolgih in 70% kratkih tfestenin. Cena 52 lir kg. Delitev zavojev Ariss začne jutri 6 t. m. in bo trajala do 18. t. m. Do teh zavojev imajo pravico državni uslužbenci. Od 9. t. m. bodo razdeljevali enake živilske pakete tudi naslednjim kategorijam: 1.) Slepim po zavodih in na domu; 2.) Uslužbencem občinskih in deželnih ustanov; 3.) Ljudskim učiteljem v občinski ali državni službi; 4.) Novinarjem, ki so vpisani v svoje udruženje; 5.) Minerjem in kopačem. Vsak zavoj vsebuje: 1 kg testenin, pol kg sladkorja in pol kg mast; in stane 380 lir. Pri dvigu je treba predložiti odrezek «24 C* in «31 C* živilske nakaznice Aviss. Pakete razdeljujejo trgovine «La Provvida* v ulicah Flavio Gioia 6, trg V. Veneto, ul. Udine 73, ul. Ge-rolamo Muzio (S. Vito), nabrežje Ottaviano Augusto (Sv. Andrej). Delitev otrobov. Od 6. do 11. t. m. bodo izdajali lastnikom krav mlekaric v tržaški občini kupone za dvig otrobov, ki jih bodo delili po 30 kg za vsako kravo mlekarico la po 100 kg za bike. Kupone izdaja občinski statistični kmetijski u-rad v ul. Roma 20 v uradnih urah od 8.30 do 12. Roditeljski sestanek sklicuje odbor pri slovenski šoli v ul. Sv. Frančiška v ponedeljek 6. t. m. po šolski maši v prosvetnem domu «Vojka Smuc* v VOM št. 2, da bi se pomenili o začetku šolskega leta. Otvoritev otroških vrtcev V Roooln in v Skednju bodo ot-vorili otroške vrtce jutri 6. t, m. Matere naj pripeljejo svoje otroke cb 9. uri v lanske prostore. Koncert zbora «Ivan Cankar« bo dne 9. t. m. Spored je zelo pester in bogat in obsega partizanske, narodne in umetne pesmi. Kraj bomo javili naknadno. Prosvetno društvo «A. Čebulecs Jutri 6. t. m. ob 20.30 bo v društvenih prostorih slovensko predavanje. Predava tov. Tavčar. Vabimo članstvo in prijatelje, da se predavanja udeležijo v velikem številu. Izlet v Ljubljano priredi v nedeljo 12. t. m. kulturni krožek Ravbar na Greti. Vpisovanje v krožku do torka 7. t. m. Šola Glasbene matice v Trstu Razdelitev pouka Vsi lanski gojenci se javijo dne 6. t m. ob 10. uri dopoldne pri svojih učiteljih, kjer so imeli pouk. Novi gojenci naj se javijo ob istem času tam, kjer so se vpisali. Ske-denjski gojenci se javijo v Skednju dne 7. t. m. ob 4. dopoldne. Vpisovanje še traja do preklica. Poleg klavirja, violine in ostalih godalnih instrumentov in teorije ter so-lopetja, se poučuje letos tud1 trobenta in klavirska harmonika. Spričevala za lanske gojence bodo delili v oktobru. Za zamudn'ke bo naknadno vpisovanje dne 6. oktobra v Vicolo deirOspedale Militare št. 2 in v ostalih podružnicah od 10. do 12. in od 16. do 18. Vabila pomorščakom Vsi pomorščaki zamudniki, ki tega še niso storili, pa so vpisani na pomorskem oddelku v Trstu, naj se javijo pri pristaniškem uradu od 10. do 13. ure s pomorsko knjižico in osebno izkaznico v sledečem redu: Od številke 7201 do 7800 dne 6. t. m.: od 7801 do 8400 dne 7. t. m.; od 8401 do 9000 dne 8. t. m.; od 9001 do 9600 dne 9. t m.; od 9601 do 10.200 dne 10. t. m.; od 10.201 do 10.800 dne 11. t. m. Nadaljnja poročila sledijo. Nov pristaniški poveljnik Z ukazom ZVU št. 12 je bil dr. Klodič imenovan oz. potrjen kot pristaniški poveljnik v Trstu. Rojstva, smrti in poroke Dne 4. oktobra se je rodilo 6 otrok, umrlo je 9 ljudi, porok pa je bilo 12. UMRLI: 77 letna Antonija Vla-stclizza roj. Rugliani, 54 letna Antonija Grmek roj. Nadale, 48 letna Marija Zelesnik por. Stanič, 37 letni Anton Vižintin, 41 letna Amalija Klarič, 75 letni Andrej Lovrečič, 72 letna Margareta Kasteilig roj. Ferfolja, 54 letna Amalija Capra, 76 letna Alojzija Bradaschja roj. Millocco. 7.30. Koledar in jutranja glasba. 7 45. Napoved časa in poročila. 8,00. Nedeljski jutranji pozdrav. 9.30. Kmetijska ura. 10.00. Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa (15 minut klasične glasbe). 11.15. Bach: Brandenburški koncert št. 3. 11.30. Pridiga. 11.45. Reproducirana glasba. 12.45. Napoved časa in poročila. 13.00. Melodije slovanskih narodov. 13.30. Lahka glasba za salonski orkester. 14.00. Slovenski solisti. 14.15. Zgodovina 19. stoletja. 14.28. Cita-nje popoldanskega sporeda. 16.30. Otroška ura. 17.00. Nedeljski popoldanski koncert. 18.15. Folkloristično predavanje. 18.30. Koncert čeli-sto Nerea Gasperinija. 19.00. Simfonična glasba 19.30. Komorni zbor. 19.45. Napoved časa in poročila. 20.00. Vokalni dueti. 20.10. Pesmi za harmoniko. 20.30. Lahka glasba. 20.45. Kulturni utrinki. 21.00. Glasba po željah. 21.30. Vesela ura. 22.00. Mendelsohn: Koncert za violini in orkester. 22.25. Večerna glasba. Ob triletnici junaške smrt1 našega nepozabnega Justina Rajka partizanskega borci ki je padel 25. 9. 1944. v «P°; padu z nacifašisti v (Slovenija) za svobodo »v0-® zemlje, ki jo je toplo ljub.l, se ga spominjajo starši in brat DANIb*-1, KtNOPREDSTAUE IMPERO. 14.00: «Sejkov sin*, Ro-dolfo Valentino. FENICE. 14.00: «Skrivni Tarzanov zaklad*, F. Weissmiiller ;n M. Sullivari. ALABARDA. 14.30: «Ljublmci», Margareta Sullivan. C. Boycr. KINO OB MORJU. 15.00: «Ob meji*, sovjetski film, FILODRAMMATICO. 14.00: »Balalajka*, Nelson Eddy in Ilona Massery. ZAHVALA Najlepše se zahvaljuj:mo vsem, ki so nam pomagali težki izgubi naše drage mame in žene MALI OGLASI PREKLICUJEM obrekovaine besede, ki sem jih izrekel napram Rfollnu Marcelu iz Gabrovice, ker so neresnične. Husu Franc, Prosek. OB PRILIKI FESTIVALA PRIMORSKE sem na Lijaku izgubil listnico z civilnimi in vojaškimi dokumenti glasečimi se na eledeče ime in naslov: Skomina Marjan, Dornberg, Vodnikova ul. 6, okraj Gorica. Ker so mi dokumenti nad vse važni, naprošam poštenega najditelja, naj mi vrne vsaj dokumente na navedeni naslov; denar si lahko obdrži. ZADRU PRODAJALCEV KURIVA DRUŽBA Z O. Z. TRST Ul. MAZZiNI 6. II nod. - TEL. 25 225 ADRIAIMPEX DRUŽBA Z O. Z. UVOZ IZVOZ ZASTOPSTVA TRST UL. VAIDRIVO 11. II nad. TEL. 8770, 29135 UIVOD D J). UVOZNI IN IZVOZNI ZAVOD posreduje vse vrste poslov s tuzemstvom in inozemstvom TRST UL. CICERONE 8 TELEFON 80-00 - 29-306 - 56-38 Radio-harmonike od 2000 lir mesečno dalje Velika izhira raznih modelov ROSSOVICH KORZO GARIBAI Dl 8 - TFLFl. 93 700 i Alojzije Merlak Posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru AFZ in ostal-darovalcem cvetja. Lcnjer 4. 10. 1947. Družine: MERLAK, GOMBAC in ostalo sorodstvo. ## Telprom" DRŽAVNO PODJETJE ZA ZASEBNE TELEFONSKE ^ PRAVE, LUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA, št‘I^lino ki je v smislu uredbe in pravilnika o svoji ustanovitvi ^ upravičeno za nabavo, prodajo, inštalacijo in vzdr i^i)) zasebnih telefonskih naprav, poziva vse imetnike za8.e telefonskih naprav z ali brez priključka na državno s„o sko omrežje ali z več kot dv&mi stranskimi aparati odn 0 postajami v SLOVENSKEM PRIMORJU, ki je priklju^, LR Sloveniji, da nemudoma prijavijo v svrho razvidnosti dentlranja) te naprave našemu podjetju. Istočasno se 9 ^ šajo vsi Interesenti za take naprave, da sporoče svoje našemu podjetju, ki oo skušalo v okviru danih možno* dostiti njihovim potrebam. Istočasno naprošamo vse im telefonskega materiala, da nam ga v smislu navedene u prijavijo v svrho odkupa. tu «! k S , "'1 s Prispela je nova pGš.hka najmodernejših čevljev za otroke in odrasle CENE ZMERNE, PREKRASNI MODELI. TRGOVINA ČEVLJEV GEC ALOJZIJ TRST, UL. TRA l RIVI 2 (ROJAN) franjo mm a a r.i dr. /. u. z. T R S T lll.IIHmniri-l.il.HB4n voz = izvoz = zastopstva Trgovina na debelo z vsakovrstnim lesom, premogom, ogljem, drvmi za kurjavo, stroji, avtomobili in vinom. PREVOZ BLAGA UL. G. VASABI 10 TRGOVINA ČEVLJEV TREVISAN PRISPELA JE NOVA POŠILJKA NAJMODERNEJŠIH GEVLJEV za ZENSKE, MUSKE in OTROKE. CENE ZELO UGODNE. UL. G. VASARI 10 KIWO TV 4 1> IRC II IVA lil začetkom ob 16. uri vele- predvaja v NEDELJO 5, t. m. zanimivi ameriški film . ■ .. , . , , , — . ZAROTNIKI V PONEDELJEK ob 18.30 film za dobre živce T O v A K N A K S PA K V SREDO in ČETRTEK film za bolj nežne in sanjave značaje PONOVNO SVIDENIE KMETJE ŽIVINOREJCI! Mirna krmila *n vre kmetllsk« rtrehščine najboljše kakivosti Vam nudi Kmetijska nabavni in nmdajna zadruga z o. j \ TKSTU Uradi in skladišče: UL, U. Prodajalna: UL. S. MEHI' 'SCOLO št. 1 - Tel. 94 386. 'ANTE št. 4 - Tel. 88 19 FI K£STON E INTERNATIONAL COMHANY U. S. A. Avtomobilske sume za kamione tn avtomobile imamo na razpolago v velikih množinah y prosti luk- v Trstu. — Blago se lahko izvaža Velikosti za avtomobile: kamione: 550-15, 550-16, 600-16 825-20. 900-20, 100-20, 1100-24 Vsa pojasnila daje zastopnik: Tvrdka Giovanni ZALUKAR & Co.fTrst ul. Gaiatti 22. Palača SAIMa, tel. 59-91 • brzojav Zalukar Trst. 5. X. 1947 ob 3 uri popold^ v BAZOVICI S' ■«t/. t«*! »t razvitje prapora podružnice S * Sl 'ot t. NASTOPAJO PEVSKI ZBORI. PROSTA ZABAVA S PLESOM; AVTOPODJETJE Franc Zaharija Uradi: UL FABIO SEVERO 56, tel. 24243. Ravnateljstvo: ULICA MAZZINI št. 7, tel. 71-09. Od PONEDELJKA 16. t. m. bo otvoritev proge Šivalni struj „ VABLJESJ 11.000 garantirano dober, za ^ j, drugi pogrezljiv z ohištvoia odan1- TRST-PORTOROZ SIC10LE BUJE-NOVI GRAD z odhodom iz TRSTA ob 7. ;n 16.30. V LJUBLJANO ob 7.30; na REKO ...» 7.00; v PULJ . . . . » 6.00; v PORTOROŽ »12.30 in 20.45. Proge obratujejo vse dni razen ou nedeljah. — Popoldanski odhod na REKO (ob 17. uri) bo ukinjen 6. t m. — Vsa pojasnila deje tel. šte. 51-25. TOVORNI AVTOMOBIL za 1 do največ 1.5 tone nosilnosti, dobro ohranjen, kupi takoj »DELAVSKO - NAMESCENSKA POTROŠNIŠKA ZADRUGA* v KRANJU (Slovenija). jaški stroj, Pr0 COSLOVlCfl' TRST — ul. Manzoni 4, F h N H S* s % SOBOTO IN I4® 11. in 12. t- m % s skupnim dovoljenj:,Tl ;n jv ^ nimi avtobusi. — Pofos p H ^ J6ic sovanja do torka 7. ^ hi tovalnih uradih CIT, . L' RISANDA in ADRU^^Č/. |«e,c 9 s' Dr. GA£TA. l llK# tl Izdeluje proteze v čuku in plastiki. jekiu Najve«?, |ft J2. ČUKU Ul plastmi. - -J Q cija. Sprejema od 10* sl«v j 13. do 19. (G°vort J TRST, ul. Torre (vogal ul Ria*1' Zlato-dragulji Zlatarna PERIZ Trg. Sv Ivana 1 kupuje po najvišjih cenah ZLATO, SREBRO in BRILJANTE. Velika izbira ur najboljših znamk. PRECIZNA POPRAVILA. Kino PROSVETNI D0M‘ v NABREŽINI predvaja DANES ob 16. in 20. uri tei JUTRI ob 20. uri velezanlm v ameriški film Jetniki iz preteklosti V VASEM INTERESU OHISEtiE Krznarstvo ZILIOTTO Trs« - ul. Trento 11 - tel. 29-3741 - Ti* SOLIDNA IZDELAVA KRZNA PIŽMOVK (BI PERZIJANSKIH, LENIVC A, AVSTRALSKIH, USQUES, BOBROVIH, OPUSUM, PANOI’IX, ME JIH, OVČJIH, PERZIJSKIH TAC, NARAVNE IN *’ jff VANE MAČKE, PO ITALIJANSKIH, AMERIŠKI** FRANCOSKIH VZORCIH 1947-1048 PO VEDNO IZREDNO NIZKIH C